BIOLOGIJA UMIRANJA IN SMRTI

Stadiji smrtiUmiranje je potek, ki vodi do bioloke smrti. Prine se z izpadom osnovnih ivljenjskih funkcij (CS, srce, pljua) in kona z odmrtjem vseh celic. V znanosti loimo:navidezno smrt: osnovne ivljenjske funkcije so zmanjane na minimum, tako da vitalne funkcije niso ve vidne,klinino smrt, ki nastopi ob ustavitvi krvnega obtoka,mogansko smrt, ki je popoln izpad moganske funkcije, medtem ko je delovanje srca ohranjeno;

Faze v procesu umiranja:nepriznavanje resnice (bolnik se najprej osami),jeza, upor, agresija, ki je lahko naravnana proti samemu sebi,pogajanje z usodo,depresija z globokim alovanjem nad priakovano izgubo lastnega ivljenja,razumevanje in sprejemanje neozdravitve, trpljenja, smrti.

POMO K SMRTI IN POMO OB SMRTITZN se pogosto sreuje z vpraanji:kako naj se obnaam?Kaj je etino?Kaj priakujejo od mene bolnik in svojci?

Napotki:umirajoi potrebuje loveka, ki je v zadnjih trenutkih ob njem,spremljanje ob umiranju je topel loveki odnos do umirajoega,umirajoemu ne nudimo pomoi, e izgubimo potrpljenje ali e ima bolnik obutek, da je breme.

Potrebe umirajoega se ne razlikujejo od potreb ostalih bolnikov, le da so intenzivneje, njihova zadovoljitev pa nujna. Psiholoke potreb so lahko prikrite (potreba po ljubezni, pozornosti, varnosti, uveljavljanju). Poklicno ravnanje TZN je odvisno od njegovega odnosa do ivljenja, boleine in smrti ter od strokovnega znanja.

Potrebe bolnika, ki umira:potreba telesa: bolein, teko dihanje, eja, pri bolniku na respiratorju pa strah pred odklopom aparata),potreba po varnosti (izhaja iz strahu, resninosti informacij, pristojnosti zaposlenih, nujne pomoi),potreba po ljubezni (telesni dotik, nenost, prisotnost druine, prijateljev),potreba po upotevanju (upotevanje zadnje elje, enakopravnost z drugimi, priznavanje lovekega dostojanstva)potreba po samouveljavitvi (poznavanje reitve brez lanega upanja, individualnost, svoboda pri odloitvi).

PRAVICE UMIRAJOIH:imam pravico biti obravnavan kot ivo bitje, dokler ne umrem,imam pravico ohranjati upanje ne glede na to, kaj je normalno,imam pravico, da me oskrbujejo ljudje, ki gojijo upanje,imam pravico izraati svoja ustva in obutke na svoj nain,imam pravico do soodloanja pri negi,imam pravico do stalne medicinske obravnave in nege, eprav ni mo priakovati ozdravitve,imam pravico, da ne umrem sam,imam pravico biti brez bolein,imam pravico, da dobim na vpraanje poten odgovor,imam pravico, da me ne razoarajo,imam pravico do pomoi moji druini, da bo laje sprejela mojo smrt,imam pravico umreti v miru in dostojanstvu,imam pravico, da ohranim svojo individualnost

ZN PO NASTOPU SMRTIKo bolnik umre, zdravnik vpie na temperaturni list toen as nastopa smrti. TZN ali MS pripravita vso dokumentacijo:nato s telegramom ali po telefonu obvestijo svojce. e pridejo na oddelek jih s smrtjo seznani zdravnik. Delo v sobi umrlega poteka neopazno in mirno. Odstranimo vse aparature in ves terapevtski material,Truplo umijemo, e je potrebno, poeemo lase. Umrlega identificiramo z vznonim listkom, zapremo usta in jih pritrdimo; da ostanejo oi zaprte poloimo nanje mokre gobice. Glavo in zgornji del telesa nekoliko dvignemo, ker s tem prepreimo modrikavost obraza. Truplo prekrijemo s isto rjuho.Osebe umrlega popieta dve osebi in jih predata svojcem, ki ta seznam podpiejo,Navodilo alujoim je v bistvu pogovor o smrti in nadaljnjem postopku (administrativne zadeve, o pogrebu).

PROCES ALOVANJA:1. stopnja je OK, ki lahko privede do monega izbruha ustvenih reakcij ali pa loveka naredi nemonega. Obiajno ta stopnja hitro preide zaradi kontrole priprave na pogreb,2. Stopnja je REGRESIJA ali UMIKANJE. Prizadeti svojec se mora ukvarjati z ivljenjem, boleino analizirati in jo sam obvladati. V tem asu je potreben opore nekoga, ki ga razume, se mu potolai.3. stopnja je AS ASAPTACIJE; Obvladovaje alosti ne poteka kontinuirano. Navidezno sprejetje je vedno znova prekinjeno z napadi obupa in apatije, ki jih mora lovek obvladati, dokler konne izgube ne sprejme.