bodi kar si - vinko oslak

8/13/2019 Bodi Kar Si - Vinko Oslak

1/204

BESeDABODI KAR SI

1

Vinko Olak

Bodi kar siO verskih in filozofskih nagibih

za rast in vztrajanje v svojinarodnosti in jeziku

BESeDAE L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2/204


3/204

BESeDABODI KAR SI

3

Was du ererbtvon deinen Vtern,erwirb esum es zu besitzen!

Johann Wolfgang von Goeth

Ne eli si biti kaj drugega kakor si inposkuaj to biti v popolnosti!Franiek Sale


4/204

BESeDABODI KAR SI

4

Uvod

Bernard Shaw je neko v svojem zafrkljivem slogu ppomnil, da je z narodnostjo tako kakor z elodcem: z

uti ga, ko je bolan. Zauti jo, narodnost, ko je bolnatel rei stari satirik. Modrost se imenitno slii, toda alidri? Imamo potem skoraj vsi Slovenci, ali pa vsaj tisti, ks slovenstvom zavestneje ukvarjamo, gastritis? In so zdroni, ki prebavijo vse, kar pojedo da ostanemo pri Angl

vi primerjavi in tudi pri radikalni zamenjavi jedilnika,bi lahko primerjali z narodno in jezikovno asimilacijo, ne tijo nobene boleine, niti egetanja ne, so ti ideal narodnnega zdravilstva in higiene?

loveku ne kae biti previden samo pri stavkih, ki so e prvi pogled nespametni e bolj natanko je treba poglti pod prste tistim, ki se zde razumni ali celo naravnost mdri. V leksikonih ljudskih ali avtorskih rekel in aforizmole dovolj modrosti, temve e ve neumnosti in norosti. ponarodela nespamet ostane nespamet. Tudi nespamet visokega ostaja nespamet. Tako bo tudi navidezno ali resn

no modrost Bernarda Shawa o narodnosti in elodcu trebnatanko premisliti, preden se odloimo, da bi se po njej rnali.

Zadnjo pobudo za to knjigo sem dobil ob pogovorupredsednikoma obeh osrednjih politinih organizacij korokih Slovencev mag. Rudijem Voukom in dr. Marjanom St


5/204

BESeDABODI KAR SI

5

mom, 5. oktobra 1999, le pet dni pred simbolinim 10. okbrom, dnevom korokega plebiscita v letu 1920, ki je z

strijo in Slovenijo in morda celo za Evropo v celoti spremnil ve, kakor si morda mislimo. Pogovor naj bi bil sooez mojo knjigo esejev in lankovPostati ob knejem kamnu, vkateri se vrsta besedil nanaa prav na narodnostno, jezikno in specifino koroko problematiko. Ne vem, s kakobutki so od tega pogovora odhajali poslualci in kako sogovornika mag. Rudi Vovk in dr. Marjan Sturm, a sam simel obutek, da ima Zveza slovenskih organizacij (nasledca nekdanjega podronega odbora OF za Koroko) za sdro in ravnanje vsaj neko filozofsko, se pravi idejno ozaetudi ga imam za napanega, medtem ko se Narodni sv

korokih Slovencev (nastal kot odgovor kranskega korokih Slovencev terorju OF) ne sklicuje na nobeno teno idejo ve, temve izvaja svoje odloitve in ravnanja sae iz volje do ohranjanja jezika in narodnosti, ki je ne postudi teoretino utemeljiti.

Ko se na prvi pogled zdi, da je leva zmota veja, saj venstvo tako reko opua in uvaja neko difuzno kategdvojezinega korokega prebivalstva, s imer ravna etiketi lastne organizacije, saj se ta e vedno imenuje Zslovenskih organizacij in ne recimo dvojezinih ali mtikulturnih, pa se mi zdi, da je v resnici vendarle veja

usodneja zmota Narodnega sveta, ki sicer ne zanika slostva in potrebe po njegovem ohranjanju, vendar pa zanikamee iz svoje duhovne zakladnice ideje in vrednote, kitakno ohranjanje in vztrajanje lahko utemeljevale. Uteljevale ne le na eksistencialno manj zahtevni akademski rni, temve tudi na ravni resninih ivljenjskih situacij, ki


6/204

BESeDABODI KAR SI

6

tako vztrajanje vasih zahtevajo tudi ceno hudega trpljenjanazadnje celo rtvovanje lastnega ivljenja. Ta druga zmo

eravno ne e na prvi pogled kodljiva za zdravo narozavest (pozneje bomo o ne tako lahko razumljivem pojmzdrave narodne zavesti obirneje spregovorili), je zmogloblji ravni, ker se motea stran tej globini in njenim armentom sploh odpoveduje, medtem ko je zmota pri Zveslovenskih organizacij toliko manja, ker potrebe po glfilozofski utemeljitvi naelno ne zanika, eprav jo potem,kor mislim, napano izpelje.

Mislim, da je zmotna idejna podlaga v celoti gledamanja zmota, za celo nadstropje manja, kakor pa odsvsakrne take podlage. Narodni svet prihaja zgodovinsk

tabora, ki se je skliceval na vero, na kransko vero v katoliki obliki, ki ji tudi sam pripadam in jo imam za nresnino. Opustitev te vere v smislu statutarno in programsko doloene idejne podlage za lastno politiko je bistveveja zmota, kakor pa je zmota druge strani, ki sicer zmoveruje, a vendar po svoje veruje! Med dvema, od katerih ieden napano vero (kajpada ob pogoju, da je ta vera vsaosnovnem hotenju dobrohotna, saj obstajajo tudi loveksovrane napane vere, kakor je recimo nacistini sociadarvinizem) in je drugi svojo sicer pravilno ali vsaj mnapano vero odloil, je v manji zmoti prvi. Odvrei iz

klju in nadaljevati brez vsakega kljua je vsekakor bistvveja zmota in neumnost, kakor pa odpirati z zasilnim klem, ki ga naredimo iz upognjene ice!

Kar me je pripravilo do pisanja te knjige, je tudi preproseprav ne vsem takoj oita resnica, da vpraanja, ki muSlovenca ali Nemca na Korokem, niso tako hudo zna


7/204

BESeDABODI KAR SI

7

koroka ali avstrijska vpraanja, temve jih lahko v nespremenjenih oblikah najdemo povsod, kjer se stikajo kul

re in jeziki. Obratovalni sistemski program loveka je psod enak, e smem uporabiti raunalniko primerjavo, novemu rodu gotovo blija kakor pa svet kristalov, rastlinivali, ki je avtorjem neko sluil za ponazarjanje teje rzumljivih mest le aplikacijski programi se med sebojlikujejo. Zato tudi reitve teh teav in zagat ni mogoe pkovati samo v domaem merilu, temve jo bo treba dognin uresniiti globalno, po vsem svetu, povsod seveda z nespecifinimi poudarki, kakor so razline tudi okoliivsepovsod vendar v skladu z isto univerzalno normo, kinekaterim narekuje vera, drugim pa vsaj iz filozofskega p

misleka izpeljana etika.Od ustrezne reitve problema, ki ga v povrnem ardnevne politike in publicistike imenujejo manjinski, nvisna le blaginja manjih in ogroenih narodnih skupnosjezikov, temve tudi tistih, za katere se spet le na povr zdi, da niso od niesar ogroeni. Fenomen zamaha meljevih kril, ki so nam ga predoili nekateri fiziki, deluje v politiki, pravu in etiki. Tudi statistino majhna krivica lko vre s teajev velike politine tvorbe in pojave. Konsttinopel je padel, kakor slikovito poroa Stefan Zweig v sizvrstni knjigi Sternstunden der Menscheit (Najviji trenutki

lovetva), ker je straar pozabil zapreti komaj upotevredna vratca v obzidju. Avstro-ogrskemu cesarstvu je spdrsnilo v obrobnem Sarajevu in e bolj obrobnem BelgrJugoslavijo je odneslo zaradi navidez nepomembnih uvajevih skupnih jeder reformiranega olskega sistema. jetski imperij sta zruila dva Poljaka, od katerih je bil


8/204

BESeDABODI KAR SI

8

preprost elektriar v ladjedelnici Lenin Zato ni brez loga, da so oi vsega politinega sveta uprte v Avstrijo in

ne volitve, in je trenutni volilni uspeh zgornjeavstrijskepodjetnika za ta svet vsaj tako pomemben kakor volilni pmiki v najpomembnejih svetovnih dravah. Tako je tudivensko vpraanje v Avstriji (kakor seveda tudi nemkoveniji!) veliko veje, kakor je zaris na realnem zemljeviduobmoja. Po reitvi ali izmikanju pred reitvijo tega vpbo Avstrija dolgorono gledano blagoslovljena ali kleta, kakor bo tudi Slovenija blagoslovljena ali prekleta de na to, kako bo reila vpraanje najmanjih in najmznanih narodnih skupnosti znotraj svojih meja, kakor sta nrodni skupnosti Romov in Nemcev.

To knjigo smem pisati v znova moram in smem rabitbesedo blagoslovljenem asu, ko je slovenski kof AMartin Slomek tudi uradno dosegel ast oltarja. Prav v pa vidim loveka, ki je v sebi in v svojem neposrednem hovnikem okolju, deloma pa tudi za ves svoj narod, zgno reil vpraanje narodne in jezikovne zvestobe, s srpa, ki so bila tedaj na voljo. Bolj kakor pa v stoterih hustrokovno pisanih delih na to temo, je prav pri Slomkunjegovih pridigah, pobudah in dejanjih mogoe najti liko navdiha tudi za sedanjost in prihodnost. Tako je Slomv Rogaki Slatini v pogovoru z duhovniki leta 1862 zmo

oenae: latinskega, ker je bil to jezik Cerkve; nemkeje bil to jezik drave; slovenskega, ker je bil to jezik njegovnaroda. S tem je vzpostavil model komunikacijske prihonosti, o katerem bomo govorili tudi v tem spisu. Njegova vtikalna jezikovna zgradba se skoraj v celoti pokriva s to, kpredlagamo v dananjem asu esperantisti, zato Slom


9/204


10/204

BESeDABODI KAR SI

10

1.

Narod in narodni jezik v lui vere, razuma in zgodovine

Ko bi bila narodnost samo narava, bi bilo preprosto ilahko. V tem primeru bi bil celo nacionalni socializem

s svojim sicer iz Francije uvoenim rasizmom blizu resNaloga politike in politine oblasti bi bila reducirana na pmo naravi v smislu varovanja in krepitve. Posameznik nbil muen z dilemo odloitve in izbire. lovetvo bi se dna dve preprosti kategoriji: narojene, ki zvesto in uboglj

sestavljajo ta in oni narod, in izrojene, ki se naravi svetasvoji naravi upirajo in s tem razodevajo svojo izrojenost, knekakna sestavljena bolezen socialnega in etinega orgTudi ko bi bila narodnost samo kultura, se pravi lovekumetni miselni in doivljajski se pravi tudi ustveni izvod ali pa celo samo konjiek, bi bilo preprosto in lahVsakdo bi si svojo narodnost izbiral po svoji kulturni ali kdrugi preferenci, kakor si lahko izbere tudi svetovni nazvero ali umetniko smer. Narodi bi bili tako le agregatneturne skupine, ki bi se ves as zbirale in razhajale, vedno glede na konjunkturo posameznih elementov kulture, ki

kak narod doloala. Vloga politine oblasti bi bila v tem meru skrena na varovanje splonih lovekovih pravic iverenosti ter nedotakljivosti posameznika.

Ko prvi, hote videti v narodu samo naravo, pravijo: ni voda! (Gleiches Blut gehrt in ein gemeinsames Reicpa drugi, hote videti v narodu samo kulturo in svobodn


11/204

BESeDABODI KAR SI

11

izbiro, pravijo: Narod ni kri! Ko skuajo prvi da birovali naravo kot podlago in bistvo svojega naroda njeg

pripadnike, resnine ali domnevne ali oboje, zbrati v struno disciplinirano mnoico politino instrumentaliziranegnarodnega telesa, kar je v XX. stoletju privzelo zunanjo oko komunizma, faizma ali nacionalsocializma, pa vidijogi v vsakem poskusu objektivizacije e skrajne oblike nacnalizma in ovinizma in se zadovoljujejo z individuallovekimi pravicami, med katerimi je zagotovljena tudimaternega jezika in negovanje kulture, kolikor jo kdo uti svojo.

Medtem ko s politinim in gospodarskim interesom mtivirane ideologije skuajo zajeti resninost v imbolj

proste formule in jih reducirati na po monosti en sam pricip (pri desnici navadno kri, pri levici navadno ekonoja), pa nam sam versko izroilo in resno filozofsko spoznje kaeta resninost v vsej njeni kompleksnosti in hierarhnosti. Tako tudi narodnost v lui verskega izroila in filozskega premisleka ni samo narava in ni samo kultura in cni samo setevek obojega, temve je zmnoek obojega, vljen v temeljno bivanjsko skrivnost, po kateri je celotno stvstvo in ne le lovek bogupodobno s tem, ko je v ostudi samo skrivnost, ki je e tako pronicljiva znanstvenakrivanja v bistvenem ne morejo demisterizirati. Prav de

skrivnosti tudi pri takem pojavu, kakor je narodnost, jemloveku zadnjo oblast nad pojavom in znailnostmi naroter ga obvezujejo, da se tudi do te skrivnosti vede podobkakor mu je naroeno, naj se vede do drugih in seveda najveje med njimi, do skrivnosti Boga samega. Prav sknost je tista, ki tudi pojav naroda izmika lovekovi pola


12/204

BESeDABODI KAR SI

12

valnosti, ne da bi loveku zapiral trpno in dejavno udelenost. Tako kakor nimamo zadnje oblasti nad lastnim biv

njem, eprav se ga na vse mogoe naine udeleujemo indoivljamo in o njem premiljamo, tako tudi nimamo obnad pojavom naroda, prav zato, ker je tudi ta pojav skrivnoin prav toliko, kolikor je skrivnost.

Narod je skupnost s posebnostmi, ki pa je naravnana nuniverzalnost. Narod je pot profanega ljudstva, zaznamovnega z vrsto posebnosti, kakor sta predvsem jezik in kultno izroilo, v smeri univerzalnega Bojega ljudstva, ki posebnosti ne odpravlja, pa pa jih povzema na viji ravsi bo nazadnje nala svoj zunanji izraz tudi v skupni oloveki kulturi in skupnem obelovekem jeziku, pri

nikomur ne bosta odvzeta narodni jezik in kultura. eprav posebnosti, po katerih se narodi danes in e vso zgodoviloujejo in so si po njih esto odtujeni in med seboj nerazuljivi in tudi nerazumevajoi, pravzaprav del e vedno djoe babilonske kazni za napuh, ki je zrasel iz prvotne ennosti, pa je ta sicer strana kazen postala prav tako venova milost, saj se bo lovetvo nazadnje od nekdanje pbabilonske enotnosti dvignilo v pobinkotno edinost, kvse posebnosti in razlinosti blagodejno povzela, ne pa odpravila.

Univerzalnost ni sad redukcije, se pravi odvzemanja p

sebnosti in vse vejega uveljavljanja le ene med njimi, kpotem navadno skua imeti za univerzalno, temve je sadveje kompleksnosti, ki vsako od obstojeih posebnosti prpostavlja in afirmira, nikakor pa je ne odpravlja ali ne ovTako tudi pot do univerzalnega loveka svetovljana, kmopolita ne pelje po poti opuanja (pri sebi) ali preg


13/204

BESeDABODI KAR SI

13

nja (pri drugem) vsakrnih posebnosti, temve po potibolj zavestnega in kultiviranega vstavljanja teh posebnos

obeloveko celoto.Kakor je literarna pot Goetheja (v letu 1999 se spominja250-letnice njegovega rojstva) vodila k vrhu svetovne liteture prek nemtva, nemkega jezika in nemke literatkor je podobno Preerna (v letu 2000 se bomo spomin200-letnice njegovega rojstva) literarna pot vodila do vrsvetovne literature prek slovenstva, slovenskega jezika in venske literature, tako bomo tudi vsi drugi prispeli do ravuniverzalnega Bojega ljudstva po razlikah in posebnostihso bile najprej kazen in so sedaj milost, ne da bi kazen zadi tega e ugasnila in ne da bi bila milost zaradi tega priz

deta; in kompleksu teh razlik, pomnoenih iz narave in kuture ter potenciranih s skrivnostjo, pravimo narod.eprav je etimoloka osnova besede narod rojeva

rojstvo, narojenost, pa tu ne gre le za narojenost v naravnesmislu, temve gre za vsaj tri narojenosti, ki so si medboj v razmerju multiplikacije in potenciranja: narojenostmesa, kakor pravi apostol Pavel, kar je naa narava; nanost iz uenja in dela, kar je naa kultura; in narojenoduha, kar je naa milost in skrivnost. ele narojenost v vtreh vidikih kvalificira loveka kot pripadnika naroda v pnem pomenu te besede. Kakor ni kraljeve, se pravi blinje

lahke poti v matematiki, o emer nas poui anekdota iz prsokratske grke filozofije, tako tudi ni kraljeve poti do unzalnega loveka, pripadnika Bojega ljudstva. Status oblovekosti si je mogoe pridobiti samo s sprievalom, izstavi kultivirana in zavestna narodnost. Tako, kakor astnomi spoznavajo vesolje ob spoznavanju posameznih in p


14/204

BESeDABODI KAR SI

14

sebnih nebesnih teles in pojavov, se tudi v univerzalno venost lahko prebijamo le s spoznavanjem njenih posebn

ivljenjskih in izraznih oblik, ki jih povzemamo z besenarod.Narod je torej del Bojega stvarstva, kakor je njegov

tudi celotna loveka zgodovina in ne le v prvih petih dMojzesovega tetja ustvarjena narava. eprav so narodsvojih loujoih in komunikacijsko oteevalnih posebnosnajprej kazen za babelski napuh, ki ga tudi po zruenjubilonskega stolpa ni manj in zato tudi kazni vse do danesmanj, pa so po nedoumljivem Bojem nartu s svetom in vekom e bolj kakor kazen milost, saj se edinost Bojegastva, povzetega iz narodov, prav tako odlikuje pred prvot

predbabelsko enotnostjo lovekega rodu, kakor se NJeruzalem obljubljenega Bojega kraljestva odlikuje predjem, kakrnega je lovek poznal in uival pred prvim gre

Ker narod tako ni preprost setevek narojenih, ker tudle zmnoek kultiviranih, pa pa je v svoji globini potenkatere tevilo prihaja iz skrivnosti, naroda ni mogoe teti, ga ni mogoe zajeti v koliinska in statistina merilgre za to, ali naj se kak narod pusti pretevati ali ne njegovi bistveni naravi naroda ni mogoe tevilno ugoljati, kakor recimo tudi ni mogoe ugotavljati resninega vila vernikov kake Cerkve, saj gre tudi tam za enako sest

narave, nauenega nauka in skrivnosti. To, kar je meja in vsih groza za statistike in njihove politine naronike, pa jenarod sam velika prostost in avtonomnost. Prav zato, ker nrodu v globljem smislu ni mogoe ugotoviti tevila, studi ni treba primerjati z drugimi in se mu ni treba pustiti, ga primerjajo drugi. V praksi to pomeni, da nikomur ni t


15/204

BESeDABODI KAR SI

15

ba gojiti skrbi ali celo potrtosti zaradi dozdevne majhnosvojega naroda, saj je na tej globlji ravni lahko furlanski

rod veji od italijanskega ali slovenski veji od nemkebeloruski veji od ruskega.Da je mogoe v tej smeri razmiljati, dokazujejo e de

na kulturni ravni, ki so ugotovljiva. Tako veliki narodimajo sorazmerno veje kulturne produkcije kakor manjNaklada kake elitne kulturne ali filozofske revije utegne pri velikem narodu kajkrat nija od naklade podobne revpri malem narodu. Samo za ilustracijo: e bi naj slovencerkveni listNedeljaza uradnih 14.000 Slovencev dosegaraven nemkega listaKirchenzeitungpreraunano na kakih400.000 Nemcev, bi bilo dovolj, da bi izhajal v 420 izvo

tako pa izhaja v 3.000 izvodih! Medtem ko konujemdakcijo tega besedila, je nemki cerkveni asopis na Kkem e ustavil svoje izhajanje zaradi sorazmerno premajnega tevila naronikov

Tako je vsako pretevanje narodov po eni strani nesmno, saj je mogoe teti samo narojene, ne pa tudi narejene toliko manj posveene. In Slovenec, kakor tudi NemItalijan ali Rom ni v celoti Slovenec ali Nemec ali ItalijaRom, e je zgolj narojen in ne tudi narejen (po kulturi in ibrazbi) in posveen (po milosti in ljubezni). Kosovel pisvojem znamenitem pismu profesorju D. andi leta 192

Kar pa se tie Slovenstva, nam je v naem kroku takoto, da bi ostali Slovenci, magari e vsi okoli nas to Slovenzanikajo. Bomo pa narod 20 Slovencev. Tudi Kosovelbilo jasno, da narodnost ni samo narojenost in celo ne samkulturna narejenost, temve je to tudi razsenost duha. PoTagorejevim vplivom (Slovenci e akamo na izid sic


16/204

BESeDABODI KAR SI

16

prevedene zbirke Tagorejevih predavanj z naslovomNacio-nalizem Celovki Zvon je svoj as objavil tri predavan

te knjige v prevodu Davorina Flisa) je bila za Kosovela nanost vsota vseh elementov narodne duevnosti, torej nduhovnega.

A e je nesmiselno narod in narode pretevati, se je ptako nesmiselno pretevanja bati in se zoper njega bojee kdo trdi, da se njegova manjina ne pusti pretevanesmisel. Od kod neki pa sicer ve, da je njegova narodskupnost manjina, e je ni prej pretel? Ni je preteko, a tudi e jo je samo toliko, da odtlej ve, da je to manjin ne veina, jo je pretel. Odklanjanje pretevanja pa nno samo v smislu logike, kakor smo ravnokar videli, tem

tudi v smislu politinega razuma. Dravotvorni s tem vadno tudi veinski narod ima na voljo vse legalne ingalne instrumente za ugotavljanje ne le manjine kot sonega pojava, temve tudi vsakega njenega pripadnika pobej. e so pri Bogu preteti vsi nai lasje, pa so pri drobveevalnih slubah in policijskih uradih natanko pretudi nae ui. Delati se, kakor da se lahko izmaknemo nemu pregledu v dravnih ustanovah, ki zbirajo podatkedravljanih in skrbijo za ohranjanje veljavnega dravnesistema, pomeni, ni vedeti o svetu, v katerem ivimo, pomni toliko ko politino nepritevnost. Ideologi neprete

so na Korokem privedli stvar do takega absurda, da jetetje pod Hitlerjem za koroke Slovence nadvse uspeso tedaj preteli ve kakor 40.000 Slovencev (raunanopaj s kategorijo Vindiarjev), v demokratini drugi repki pa pri zadnjem tetju v letu 1986 samo e 14.000 ose kakor koli e imajo za Slovence. Res je, da drava


17/204

BESeDABODI KAR SI

17

tetje vedno znova uporablja tudi kot sredstvo pritiska invir podatkov za morebitne represalije. A celo Hitler je izs

vsega skupaj le nekaj sto druin, kar pomeni da tudi med danjim pretevanjem in represalijo ni bilo tako izraziteposredne povezave.

Operirati s strahom in zastraevanjem v politiki ni nidobro, ne pri oblastnikih in e manj pri njihovih rtvah. klanjanje pretevanja ni e nobenega Slovenca reilo presalijami ali pred asimilacijskim pritiskom, zato pa je bveno prispevalo k mehanju hrbtenice korokega lovPrav znaajnostna hrbtenica pa je bistvena sestavina in opra preivetja in ustrezne moralne in dostojanstvene dre. prevedemo navidez upravieno geslo Ne pustimo se pr

tevati v jezik dejanskih okoliin in vedenjskih vzorpomeni, da nismo pripravljeni pokazati barve, da se eliskriti in ostati kvejemu e kot anonimni Slovenci, kokakni narodni Nikodemi. Med zahtevo po javnem priznslovenine, po prisotnosti slovenine na uradih, v mnih obilih in na javnih mestih in med odklanjanjem ptevanja je hudo protislovje. Vsaka raba slovenine vsti namre zahteva prav to, da se k slovenstvu pritevamto javno pokaemo, da se pred tem ne skrivamo. Ni mogoodklanjati pretevanja in hkrati pri uradu zahtevati obrav slovenskem jeziku, kakor ga predvideva zakon. Ob vs

javni rabi materinine se obenem tudi javno opredeljuza slovenstvo in se v tem smislu dajem pretevati.Kaj e ostane od narodnosti in zavesti o njej, e drugi

sebi prepovemo pretevanje, s tem pa jasno da tudi privanje? Neko skrito statistino dejstvo in drugega ni. Karekli o politini stranki, ki bi odklonila sodelovanje na vo


18/204

BESeDABODI KAR SI

18

vah, ker se ne bi dovolila preteti? O ideologu take strbi si pa svoje mislili. Koliko bi bila vredna verska skupn

ki bi hotela skrivati svoje tevilo in pripadnost vsakegajega uda? Kar je pri vsej zadevi najbolj udno in zabavnnazadnje vendar tudi povsem logino, je to, da na take psmuknjene ideje ljudje ne prihajajo takrat, ko bi jih bilo mgoe vsaj deloma razumeti in opraviiti v asu hudih sali preganjanj. Ne, prav tedaj se ljudje zavedo tega, kar soto tudi pokaejo. Na tako idejo pridejo ljudje tedaj, ko jzane iti dobro, ko so z vseh strani zavarovani, ko se jimmore ni ve zares hudega zgoditi. Tedaj zano misliti nave zavarovanosti, tedaj se njihova preplaenost eleprebudi. Medtem ko jih je bilo v resnini nevarnosti kve

mu strah, marsikoga pa celo prav strah ne, so sedaj, ko nini zares velikega ne tvegajo, na mo preplaeni. Tudi eden izmed lovekih paradoksov, da bojazljivost rasstopnjo zavarovanosti in ne, kakor bi lovek najprej mislstopnjo nevarnosti. Danes se vsa demokratina Avstrija injo ves demokratini svet spraujeta, kako so mogli Avci 3. oktobra 1999 oddati toliko glasov stranki, ki operirzastraevanjem in s podpihovanjem mrnje do tujcev, kostrijcem v materialnem pogledu vendar e nikoli ni ldobro. Kako more tretja najbogateja drava v Evropi v takem strahu pred tujci vseh vrst, pred sosedi in celo pr

druganimi znotraj lastnih meja? Prav zato seveda, ker je mterialno tako bogata in v vsakem oziru tako zavarovana.Javno in intimno priznavanje k narodni skupnosti je bi

veni del pojava, ki mu pravimo narodnost. e se temu povu v imenu priakovane zavarovanosti odreemo, sicer vdamo debela elezna vrata, a za njimi ni ve zaklada, ki


19/204

BESeDABODI KAR SI

19

bi ga varovala. Niti politika skrivanja in prikrivanja niti spjetje e tako ugodnega manjinskega ali narodne zadev

jajoega zakona ali ustavnega doloila niti mednarodna ktrola in arbitraa, ne morejo poveati varnosti naroda in nrodne pripadnosti. Ta lahko izvira samo iz povezanosti vstreh narodnih sestavin: narojenosti, narejenosti in posvenosti. Kdor ima vse troje, ga ne bo ve skrbelo, da bi ga teli, kakor je skrbelo e Jezusovega uenca in poznejapostola Petra, ko ga je dekla hotela priteti k uencem mki so mu sodili. Peter se je e hip nato, ko je to storil, e drugem petelinovem kriku, zael svojega dejanja sramovin ga je v solzah obaloval, kakor poroajo evangelisti. dobni manjinski ideologi skuajo iz neznaajnosti i

plaenosti skovati vrlino in razumnost. Kljub vsemu obtolaba in z njim upanje: ti alostni narodni voditelji osjajo vse bolj sami v svojih pisarnah. Ljudstvo jim ne slediin si kakor ve in zna skua pomagati samo. Tako jgoe upati, da vsa slovenska skupnost, tako tu na Korokakor tudi kje drugje, le ni sestavljena iz samih preplaeki si ne bi upali pokazati svoje pripadnosti in ki ne bi bili pravljeni zanjo tudi kaj potrpeti ali celo pretrpeti, vedno kaj plaati.

Za marsikoga se problem pretevanja postavlja na ji ravni. Kakor lovek s preveliko teo nerad stopi na teht

co, ker se boji nevenega rezultata, tako tudi pripadnik narodne skupnosti, ki svojo pripadnost pogojuje z zanj sprejemljivim tevilom, ne pogleduje prav rad na monkjer so izpisana dejstva v obliki eksaktnih tevilk. Njegovblem je: ne zna, ne upa se sooiti z resnico.


20/204

BESeDABODI KAR SI

20

Kaj sta narod in njegov jezik v lui vere, razuma in zgovine, kakor vprauje naslov tega poglavja?

Za vero je narodnost razirjena druina, v kateri je lovomogoeno, da kar najbolj doivlja svoje duhovno otrozorenje, starevstvo in starostno odmaknjenost. V tej vdruini je pouen v veri mater in oetov, ki jo utrjuje v obni izgubljenosti in zopetnem vraanju skesanih sinov; srazirjeno druino raste v sina ali her nastajajoega Boga ljudstva, ki je po svoji izroenosti Bogu univerzalno, nbi nehalo biti posebno, se pravi narodno. V kljuu vere pnarod tudi prizorie in prilonost truda, rtev, zvestobez eno besedo preizkuenj.

V preizkuevalnici naroda se lovek ui svoje unive

nosti. Ko se trudi na ravni svojega naroda, mu je univerznost navrena. Sluba in zvestoba narodu klie v loveku plano vse vrline in kvalitete, ki mu jih sicer nalaga verasamo z darom in mojo vere je mogoe to slubo in zvesbo iveti kljub vsem teavam, preizkunjam in celo najhugronjam v vsej polnosti. Kakor je samo z mono ivo vmogoe zadostiti vsem zahtevam, ki jih pred loveka postlja narodnost, pa je po drugi strani tudi samo s pozitivniodgovorom na te zahteve mogoe polno iveti vero, sajbistvena zahteva vere prav spotovanje, varovanje in nvanje Bojega stvarstva, katerega nezgreljivi del je tud

rod s svojim jezikom in vsem, kar je bilo v tem jeziku veliin lepega povedano in zapisano. Ne zaradi fanatine tenpo prisvajanju vsega, temve zaradi tee in resnosti preizkenj sta vera in narodnost usodno povezani.

Bog se namre ni razodel posameznikom ali izbranim kgom ali nakljuni mnoici, temve se je razodel svojemu


21/204

BESeDABODI KAR SI

21

voljenemu ljudstvu po njih oakih in prerokih, po tem ljustvu pa v svojem Sinu tudi vsem drugim narodom sveta. T

Slovencem se je razodel, najprej po krstu njihovega knenato po objavi svoje Besede v njih jeziku, po svojem sluniku in opominjevalcu Slomku in drugih svetih moehudeu dravne osamosvojitve in nazadnje po potrditvi zblaenega prav tistega med svetimi, ki je najbolj opomik spotovanju svojega naroda in njegovega jezika.

Tudi tu ne sme manjkati e tisokrat citirano, a vendar vedno premalo sedlo v zavest, povedano med pridigo v Btogradu na Korokem na binkotni ponedeljek leta 18

Boja volja je bila, da se je mnogotero jezikov na svzaelo; boja naredba je, da se e neprenehoma mnogov

ni jeziki po svetu govore in se bodo govorili do konca svTudi na slovenski jezik je boji dar, nam Slovencem izrne zato, da bi ga zanemarjali, po nemarini celo izguLahi ali Madari postali Narodi so kakor veje enega drsa ter ne smejo eden drugega ovirati Vsak narod naj ioni prostor, na katerem se, od drevesa hranjen, najlepe vija in najve sadu prave omike, resninega nebekegapredka prinaa. Nihe nam ni dal lepega pravila kakboji Zveliar v zlata vrednih besedah: Ljubi svojega blinga kakor sam sebe! Kar noe, da bi drugi tebi storili, tdrugemu ne stori!

A ne le vera, tudi razum je sposoben uvideti in utemelsmisel naroda in narodnega jezika. Razpritev v variantrazlinostih je ena izmed strategij ivljenja, da se ohrani inrazvije svoje potenciale do zadnje mone meje. Ko bi bilo vetvo ena sama istovrstna skupnost z enim jezikom, ikulturnim izroilom in enakimi navadami in brez posebno


22/204

BESeDABODI KAR SI

22

bi bilo v taki skupnosti po eni strani veliko manj monostidinamiko in razvoj, po drugi strani pa bi bila veliko bolj

postavljena raznim nevarnostim. Kakor je snop posameznpalic veliko moneji, kakor pa bi bil hlod z enako deb svetopisemska in rimska prispodoba, iz katere so italijski totalitaristi prepaili idejo faizma tako je tudi snarodov neprimerno odporneji in moneji, kakor paenako obseen hlod enega samega svetovnega ljudstvRazdeljenost na narode z lastnim jezikom in kulturnimi psebnostmi omogoa umetnika, znanstvena, gospodarpolitina in celo filozofska in teoloka iskanja v razne skar obeta bistveno ve skupnega uspeha, kakor pa e bi iskali v eno smer. Celo znotraj posameznih narodov je te

iskanju v prid, e so e naprej razdeljeni na krajevne ponosti, ki se izraajo tudi z rabo nareja. Narodi, ki imajo takih posebnosti in kjer te posebnosti uivajo vsaj dopunje, e e ne podporo, so v vseh pogledih bolj dinamini kor pa narodi, v katerih prevladuje unifikacija. e unifikaja znotraj posameznega naroda je huda ovira za razvoj; ufikacija v svetovnem merilu bi bila katastrofa.

Trenutno nam taka unifikacija grozi. Za pojmom globazacije se v resnici skriva vse prej kakor spodbudna amerinizacija. Slovenci, ki smo stoletja vzdrali pritisk nemmadarine, italijanine in hrvaine, smo pred tem

zadnje klonemo pred ameriko angleino in kulturo, kjezik prenaa in prinaa. Samo upamo lahko, da ta veski in vsemu lovetvu ne le posameznim narodokodljivi projekt ne bo uspel. Ne le vera, ki vidi v narprav tako izraz Boje volje, tudi razum, ki vidi v njih vsaj


23/204

BESeDABODI KAR SI

23

peno strategijo preivetja vsega lovekega rodu, monad takim razvojem zaskrbljen.

Res je, da je zgolj z gospodarskega vidika, a tudi tu le nutnega, mnotvo narodov in jezikov luksuz, ki velikone. A luksuz poenotenja bi veljal bistveno ve. Saj je tudkmetovanju tako, da je drobna razparceliranost in ukvarjans tevilnimi poljinami na majhni povrini na prviluksuz in da je kmetovanje na plantani nain z enim samposevkom na tisoih hektarjev veliko ceneje in donosnA le nekaj asa. Na koncu se vendarle izkae, da je vrtnanje in gojenje meanih kultur v zadnji konsekvenci ne lneje, temve je to tudi edina oblika kmetovanja, ki ne uje tal in kjer se vrste ne izrojevajo in jih ni treba ohranja

rasti z vse vejo rabo kemijskih dodatkov ali kakor v njem asu celo z genetskimi posegi.Zgodovina nam sicer ne more ponujati nael za urejan

sedanjosti in prihodnosti, vendar pa nam pove, kaj se lahzgodi, e gremo po tej ali po kaki drugi poti. Zgodovinauiteljica v smislu norm, pa pa v smislu vzgleda in svaNarodi, ki so ogroali svoje sosede, so bili izpostavljeni vnevarnosti, da sploh izginejo iz zgodovine ali pa da se njipomen vsaj izdatno zmanja, kakor pa narodi, ki tega delali. Doslej so razpadli e vsi imperiji, ki so temeljili nminaciji vodilnega dravotvornega naroda nad drugimi, ki

bili kvejemu tolerirani v nekaterih svojih posebnostih, npa mogli sooblikovati lastne drave. Najstareja republiEvropi, izvirajoa iz 4. stoletja po Kristusu, ki je vse do dohranila svojo suverenost in neodvisnost, ni kaka velikabogata ali kakor koli pomembna drava, temve republiSan Marino, pred katero se je ustavil celo Napoleon, ki je


24/204

BESeDABODI KAR SI

24

cer uniil vse podobne miniaturne dravice. Uganka tega nverjetnega uspeha pa je v morali te drave. Nikoli ni ogro

drugih, vsakemu, ki je potreboval azil, pa je ponudila zaie. Ko ji je Napoleon ponudil trikratno poveanje pine, e prizna njegovo nadoblast, je ta dravica v nasprz vsemi predstavami o politinem razumu ponudbo oklonila. Za nagrado so ji drave udeleenke na dunajskekongresu leta 1814 zagotovile trajno suverenost.

Tudi slovenska zgodovina ui. eprav so bili nasprotnslovenskega naroda in jezika vedno, v vsakem trenutku zdovine, v gospodarski, vojaki in celo kulturni premoi, je ta malotevilni narod vendarle, kakor da voden po nepremagljivi duhovni moi in preprian sem, da je

zares voden po tej moi prebijal od svoje prve dravnona najniji ravni, prek izgube samostojnosti, do danadravnosti na neprimerno viji ravni. Nauk zgodovine jedvoumen: nikoli ne kae obupovati, vedno so moni tupresenetljivi obrati, tako v pozitivnem kakor tudi v negatnem smislu. Preroki pesimizma in katastrofinosti so sivztrajni in mahajo s trenutno prepriljivimi argumenti.vedno, skoraj vedno se motijo. To jih sicer ne izui, sapesimistina dra bistveno udobneja in zahteva od lovveliko manj, a lahko bi izuila tiste, ki so v tem pogledukoliko zahtevneji in se dolnostim ne izmikajo z oprav

ki jih tako poceni ponuja pesimizem.Po zgodovini tudi majhni, druinski, ne le veliki naroin svetovni se v svoj narod rodimo; po razumu in njegodelih, po kulturi, umetnosti in znanostih se v pripadnike svjega naroda tudi narejamo in to pripadnost kultiviramo ozaveamo, jo kritino premiljamo in poglabljamo. P


25/204

BESeDABODI KAR SI

25

pa v tem naravno-zgodovinskem dejstvu in tej razumski kturni izbranosti in narejenosti vidimo tudi skrivnost in p

sebno obliko milosti. Tako je naa narodnost v tem trojobenem naravna (narojena), kultivirana (narejena) in trancendentna (posveena).

e narodnost razumemo v tem trojnem pomenu, potempripadnik kakega naroda v polnem pomenu besede sevedae vsakdo, ki govori njegov jezik ali celo samo eno od njevih nareij, temve le tisti, ki se narodnega ivljenja udelena vseh treh ravneh: naravni, kulturni in transcendentni. Bpo domae povedano: ki je lan svojega naroda po rojstvzavesti in tej zavesti ustreznem kulturnem delu in po verivedenju, ki je s to vero v skladu. To so v resnici stroge om

ve in kmalu zmanjajo tevilo resninih, se pravi polzavestnih narodnih pripadnikov na dokaj skromno teve poloimo to merilo na slovenski narod, se pravi, e

natanneje ogledamo, koliko od skoraj dveh milijonov ljuki so se rodili slovenskim starem in govorijo takno agano slovenino kot svoj materni jezik, pripada svojnarodu tudi zavestno, v smislu zavedanja in vrednote, tupripravljenosti na rtev in kajpak, veselja nad uspehi, ki jihnarod dosega koliko nas e ostane? Morda nekaj desso. Veina drugih govori slovensko, ker pa ivijo v slovskem okolju in ker drugega jezika niso vei. Ko bi se

preselili in se dovolj dobro nauili drugega jezika, bi slovino kmalu opustili, razen e bi jim tudi tam prinaaristi. To lahko opazujemo pri prouevanju emigracije, kmotivirana z gospodarskimi razlogi. Veina zgolj gospodskih emigrantov se kmalu utopi v novem okolju in svojejezika ne izroa novemu rodu. Na Korokem ivi vrsta


26/204

BESeDABODI KAR SI

26

iz Slovenije, ki so se sem poroile ali preselile zgolj zaboljega zasluka. tevilni med njimi se navadno niti ne

dovoljijo z opuanjem slovenine, temve se radi ozoper lastni rod in postanejo zavedni ali nezavedni sodelanaih narodnih nasprotnikov.

A tudi oni, ki sicer e naprej ivijo v slovenskem okcelo v slovenski dravi, ne kaejo bolje podobe. Ulicevenskih mest dajejo videz amerike kolonije. Slovenskifonski imenik je pravi (sicer veinoma napani) slovar slovne angleine. V Tinjah sem bil pria prizoru, kako jslovni uspenik iz Slovenije skual pripraviti znanega uzitetnega profesorja iz Gorenjske, ki pa ivi in dela v Amki, da bi se z njim pogovarjal v angleini, eprav sta ob

ma z Jesenic. Profesor, ki po rodu niti ni povsem Slovenemoral prav energino vztrajati, da ga je svetovljanski Jnian nazadnje le zael ogovarjati v slovenini. Ne samsebniki, tudi dravne in druge pisarne kliejo na slovensurade in ustanove v Celovcu najvekrat v nemini in svadno tudi po nekajkratnem opozorilu, da govorijo z rojkom, le teko odloijo za slovenino. Poslanci slovensparlamenta so nekaj asa imeli vizitke samo v angleinitisti, ki veljajo za hude slovenske nacionaliste. Vse ktako: ko bi Slovenci nenadoma prili pod oblast kakegagega naroda in jezika, tevilni med njimi ne bi imeli ve

pomislekov svoj jezik opustiti ter se tudi jezikovno naglo lagoditi novim okoliinam.e pa bi elito pravih Slovencev potipali e glede nji

informiranosti o zgodovini njihovega naroda, o njegoumetnosti; e bi skuali dognati, koliko je v njih Preerduha, ki je nekaken povzetek vse slovenske kulture in u


27/204

BESeDABODI KAR SI

27

nosti, koliko je v njih Slomkovega duha, ki je povzetevenske pristne vernosti in ljudske kulturnosti ter ivljenjs

modrosti, bi se ta elitna skupina e veliko bolj skrila.Prav majhno bi ostalo tevilo pravih Slovencev, e preiskali tudi z vidika Slomkovega duha, se pravi duhaSlovenec v polnosti je namre ele tisti, ki nosi v sebi Preerna in Slomka, ki sta tudi v srcu in pameti vsakekega Slovenca prijatelja in sotrudnika v genialnem in blaslovljenem dopolnjevanju, kakor sta bila e v resninem ljenju. Tega ne kae razumeti v kulturonosnem in kleriknem smislu. Preernovega duha lahko ima v sebi tudi kdga sicer ne najdemo na vsaki kulturni prireditvi in ki ne kvsake nove slovenske pesnike zbirke. In Slomkoveg

lahko ima v sebi izjemoma tudi kdo, ki niti ne pripada ktoliki Cerkvi ali o sebi celo meni, da je brezverec.S tako strogim presevanjem kmalu pridemo do naroda,

ne teje ve kakor nekaj tiso, morda pa celo samo nekapripadnikov. A pri tem vendarle naletimo na zanimiv pojManji ko je kak narod po merilih zunanje statistike, inzivneje je njegovo ivljenje, veji dele njegovih pripadnsodi k tistemu polnemu jedru, ki ivi svojo narodnost na vstreh ravneh: naravni, kulturno-zavestni in verski. Tako nstaja vtis, kakor da se narodi po svoji velikosti na veliko likujejo samo v svojem zunanjem, statistiki dostopnem

vilu, dokaj majhne pa so najbr razlike med njimi, e poskamo ugotavljati njihovo notranjo eksistenco in mo. Zdkakor da ni bistveno ve resninih Nemcev ali FrancozovAngleev, kakor je resninih Slovencev, Furlanov, Baskopodobno. Te teze sicer ni mogoe dokazati, vendar pa za


28/204

BESeDABODI KAR SI

28

govorijo nekateri vasih prav presenetljivi podatki, ki smoe navajali.

Narod bi tako v kranski lui opredelili globlje inkem smislu stroje kakor pa ga opredeljujejo tisti, ki izjajo zgolj iz ene ali nekaj narodovih znailnosti. Za nas je narod tista skupina in skupnost (oboje!) druin in posamenikov, ki so sprejeli Bojo izvoljenost in naroilo ter skuz lastnimi darovi in znailnostmi to izvoljenost in naroiveti in uresnievati. Zato je narod ve kakor narodni jezje ve kakor narodna kultura, je ve kakor narodova zgodvina, je ve kakor narodna politika, je ve kakor naroddrava, je tudi ve kakor setevek, povzetek ali celo zmnvsega tega, je namre v vseh teh sredstvih in oblikah izra

na in udejanjana skrivnost izvoljenega ljudstva, ki po Krisu ni ve pridrana Judom, temve velja za vse, ki so spreli Bojo besedo ter jo oznanjajo in skuajo po njej ivet

Narodi niso veni ali vsaj trajni (od zaetka do konca vetva), o tem nam govori zgodovina. Ne umirajo mnokakor posamezniki ali posamezne skupine, vendar umiraMono pa je, da so veni v svoji verski komponenti, kakpravi Theodor Haecker v svojem deluVergilij, oe Zahoda:Tudi vrednost naroda je zrastla, potem ko je vrednost ,psameznika, osebe, postala neskonna: za nas, kolikor ne limo ukiniti samih sebe, ne prihaja v obzir zahteva po raz

roditvi. Nivelizacija v duhovnih stvareh je nekranska.Bojim prestolom z netevilnimi banderi stoje angeli za narod posebej! In kdo bi elel nivelizirati angele?! In e ijo narodi svoje angele, kakor jih imamo posamezniki in kor jih najbr imajo posamezne skupine ljudi, od druin ddrutev ali podjetij, potem je v nekem smislu zagotovl


29/204

BESeDABODI KAR SI

29

tudi venost narodov. Ne na socioloki, tuzemski ravni,pak na ravni transcendence.

Z verskega vidika lahko reemo tudi: Narodnost je posena oblika milosti, v kateri skupaj potujemo v smeri Nozemlje. Ne potujemo na abstraktno humanistien nain kljudje nasploh, temve vselej z neko posebno obliko, s sebnim izrazom in slogom, namre kot Slovenci ali Provsalci, Rusi ali Kitajci, Judje ali Armenci

Narod lahko z zgodovinskega vidika vidimo tudiobestvo, ki si iz roda v rod pripoveduje zgodbo o svoji p in za pripovedovanje te zgodbe je razvilo poseben jeziin k pripovedovanju se zbira v najrazlineje zdrube, kstavljajo narodno telo. Tako morajo biti z zgodovinskega s

lia uresnieni vsaj trije pogoji, da lahko govorimo o ndu: skupna zgodba, ki na viji ravni postaja zgodovina; sni jezik, v kateri sta ta zgodba in zgodovina pripovedovanin skupnost, ki to zgodbo in zgodovino ivi, si jo pripovedin jo poslua.

To, emur v novejem asu pravimo zgodovinska zavje torej bistvena komponenta narodovega ivljenja. lovbrez zgodovinske zavesti o svojem narodu, v resnici zguporablja jezik tega naroda, ni pa njegov polni pripadnDanes tako moderni klici po pozabljanju zgodovine, usmerjanju zgolj v sedanjost in prihodnost, so v resnici sir

ski klici, ki skuajo narodno obestvo razbiti v atomizimnoico posameznikov, med katerimi je jezik samo e snik informacij, ivljenje na skupnem prostoru pa samo elonost za posle. Prav takega loveka si namre elita formna oblast (vlada in njeni organi) in neformalna, a zato rnineja oblast (lastniki in upravitelji kapitala). Atomiz


30/204

BESeDABODI KAR SI

30

vsake skupnosti in obestvenosti razvezan posameznik,najceneji delavec, najbolj zapravljiv porabnik in najbol

pololjiv manipuliranec. Za navidezno svobodo atomiziranga individua se skriva resnina usunjenost tistim, ki na lkovnem odru sveta potegujejo za nitke.

Zgodovinska zavest je tudi bistvena sestavina narodne zvesti, ki je nekoliko iri pojem. Narodna zavest, drugakor zgodovinska, kolikor se ta nanaa na narod, vsebujeleg zavedanja o dejstvih tudi zavest o svoji pripadnostni vpa tudi zavest o svoji solidarnostni pripravljenosti, subsiarni dopustljivosti in personalni zainteresiranosti. Kaj vsekar se tako ueno slii, v resnici pomeni?

Zavest o pripadnostni volji pomeni, da na tej ravni ni d

volj, e imam voljo biti pripadnik svojega naroda in pri njvztrajati tudi za ceno rtev, temve se moram te volje tuzavedati, jo kritino preverjati in ji iskati potrditve tudi v moju razumnosti in modrosti. Samo hotenje, ki se ga zadamo in ga tudi kritino in afirmativno premiljamo, jenao kontrolo in oblastjo. lovek, ki se svoje pripadnovolje v polnem smislu zaveda, ne more neopaeno zdrkti v kako drugo pripadnost in celo postati sovranik svonekdanje pripadnosti, kar je tako pogost pojav na geogrskem robu posameznih narodov. Ni torej dovolj, da hoebiti Slovenec, tega hotenja se moram tudi zavedati, posku

ga moram razumsko in modroslovno utemeljiti in hkraohranjati do njega kritino razdaljo in rezervo.Solidarnostna pripravljenost pomeni, da sem zaskrbljen

usodo narodne celote in vsakega njegovega posameznedela; da sem pripravljen to zaskrbljenost uresnievati z lanim prispevkom v dobro naroda in e je potrebno vz


31/204

BESeDABODI KAR SI

31

jati v tej solidarnosti tudi za ceno lastne rtve. To je trepovedati, etudi morajo take besede v toliko uesih z v

jeno oviro cinizma, zveneti nadvse smeno ali vsaj naKdor ni zaskrbljen, kako gre rojakom v narodnostnem ozv Ljubljani ali kje na robu narodnega ozemlja, kako v TrstuCelovcu, kako v Buenos Airesu in Clevelandu, ta v resnima polne narodne zavesti in ga tako tudi ni mogoe med polne pripadnike naroda, katerega jezik sicer govori

Subsidiarna dopustljivost pomeni, da nisem omejen samna osrednje in splone sestavine naroda, temve z radovnostjo in dobrohotnostjo dopuam tudi razne oblike posnosti, obrobnosti, delnosti in zaasnosti. Da v imenu osrenjih narodnih institucij in organizacij ne preziram ustanov

organizacij krajevnega ali tematsko delnega znaaja; dimenu skupnega knjinega jezika ne preziram ali celo ne pganjam nareij in drugih posebnih govornih variant in oblda v imenu preteno poklicne visoke narodne kulture umetnosti ne preziram in ne zapostavljam ljudske kultureumetnosti, kolikor ta e kje obstaja.

Tu je treba pristaviti besedo, dve o tako imenovanem lbiteljstvu, ki se skua kazati v obeh oblikah, zdaj kot delske in zdaj spet kot del visoke profesionalne kulture in umnosti. Ljubiteljstvo je ukvarjanje s im v smislu zabijanja stega asa, veselja in alienacije. Pravi slikar pa se ne uk

ja s slikanjem, temve slika. Pravi glasbenik se ne ukvas komponiranjem, temve komponira. Pravi pesnik se ukvarja s pisanjem pesmic, temve pesmi pie. Saj seSlovenec, kolikor je to v polnem pomenu, ne ukvarja s venino, temve slovenino govori in pie ter v njesanja. In kristjan e je res to, kar beseda pomeni


32/204

BESeDABODI KAR SI

32

kranstvom ne ukvarja, temve ga ivi in iri. Niheel k zdravniku, ki bi se ukvarjal z zdravljenjem. Nih

bo dal popravljati svojega avta, e mu je kaj vreden, komuse ukvarja z obasnimi popravili. Nihe ne bo poslal otka v olo, kjer bi se uitelji ukvarjali s pouevanjem. ne bo prisostvoval Bojim slubam, kjer bi se duhovniki varjali z maevanjem. To ni napad na ukvarjanje, temopozorilo na razliko med tem pojmom ter med resnim in ogovornim delom na strokovnem, znanstvenem, umetnikali verskem podroju. Plaevati in podpirati amatersko kturo in umetnost iz javnih skladov torej pomeni, plaevukvarjanje, plaevati konjika, ki bi moral biti zasebstvar, tudi e ga uganjajo ljudje v skupinah in drutvih.

rod, ki izgubi ut za to nujno razlikovanje, kakor ga je prvsem izgubljal v asu nacionalnega in internacionalnega cializma, ki sta oba dajala prednosti ljubiteljskemu ukvjanju pred pristno ljudsko ali visoko profesionalno kultuin umetnostjo, vzporedno s tem tudi izgublja lastno narono podstat in postane samo e nekakna zveza ljubitedrutev in skupin, ne pa duhovni organizem, ki si najde najviji izraz v pristnosti ljudskega in zahtevnosti izobrnega duha. Pri tem je treba dodati, da se ljubiteljsko ukvjanje manj uspeno skriva v obmoju visoke kulture in unosti, raje se predstavlja kot del ali celo sploh kot bistveni

ljudske kulture in umetnosti. Tako je amaterjem na tevipodrojih uspelo skoraj v celoti izriniti pristno ljudskost, je e posebej vidno v glasbi, kjer je tako imenovana narozabavna glasba skoraj v celoti izrinila nastajanje in reprociranje pristne ljudske glasbe. Tudi politino forsirano na


33/204

BESeDABODI KAR SI

33

jeno naivno slikarstvo je v veliki meri izrinilo pristno lsko slikanje, ki bi mu edinemu res smeli rei naivno.

V ta pojav nikakor ne pritevam tevilnih portvovpevskih zborov, gledalikih skupin in posameznikov, kvso resnostjo in potenostjo prizadevajo, da bi dali svojhovni vsebini ustrezen umetniki izraz, eprav njihovo na zunaj morda spominja na neobvezno amatersko alienajo. Razliko med prvimi in drugimi je mogoe zelo preprougotoviti. Amaterji kritiko apriorno zavraajo ali pa ji posljajo pogoj konstruktivnosti ali dobronamernosti, svibke rezultate pa skuajo opravievati z okoliinalokalnimi ali drugimi posebnimi merili in oziri. Tisti, ki sidisi v smislu ljudske ali pa visoke kulture in umetnosti p

teno prizadevajo in so obdarjeni z resninim talentomizjemoma celo z genialnostjo, pa kritike ne skuajo utine postavljajo pogojev in sprejemajo dejstvo, da s svojimi stopajo v primerjavo z najvijimi doseki, ki so jih ljumetnosti in kulture v dolgi loveki zgodovini e ustva

Personalna zainteresiranost kot zadnja sestavina celovnarodne zavesti pomeni, da me ne zanima samo narodncelota ali njegovi deli, temve tudi posamezni pripadnmojega naroda, med njimi seveda predvsem tisti, ki so s svdro in prispevkom dali mojemu narodu najmoneji duhni peat. Kristjani smo personalisti in hierarhisti, kakor n

utrudno ponavlja Theodor Haecker in kakor moram za njneutrudno ponavljati tudi sam. To pomeni, da enakosti ljdi ne iemo v njihovih kvalitetah, v njihovih sposobnoprispevkih in pomenu, se pravi v parametrih tega sveta, kkor je to poskualo jakobinsko in leninsko niveliranje, ve v njihovem Bojem otrotvu, kar je parameter drug


34/204

BESeDABODI KAR SI

34

sveta. Na tem svetu smo ljudje enaki v lovekem dostostvu in osnovnih lovekih pravicah, v vseh drugih stvare

se med seboj ne le horizontalno se pravi zgolj po kvateti, smereh in znailnostih temve predvsem hierarhise pravi v kvaliteti, na mo razlikujemo. Kako ljudstvo se ko razvije do ravni naroda ele tedaj, ko je v njej prostorza ta personalistini princip, ki je hierarhien. To preprospomeni, da veliini priznamo veliino in ji tudi omogoidelovanje in razmah, veljavo in ustrezen dele oblasti.

Celovita narodna zavest pa ima tudi svojo razdaljo in zervo. Noben kolektiv, tako verujemo kristjani, tudi narocelo Cerkev ne, ne sme pouiti posameznika in ga utopitskupnosti, pa tudi e bi bila ta zares odreilna. Zato je k

jan sicer zavesten in zavzet pripadnik svojega naroda, venzna stopiti tudi iz njegovega kroga in ga opazovati in prejati od zunaj. Ko bi pripadniki zapeljanih narodov, kakorbili v naem stoletju Nemci, Italijani, Japonci, Rusi, Srbbanci in drugi, v druganem smislu tudi Slovenci, po svojhuje kakor drugi, saj smo se obrnili zoper samega sebe, kvsaka vojskujoa se stran kolaborirala s svojim tiranokolaboracijo pa oitala le drugi strani ko bi vsi ti znaliza kak hip stopiti tudi iz kroga lastnega naroda, bi bilostrane zapeljanosti in slepote veliko manj ali pa je splobi bilo. Podobno, kakor je Aristotel sicer spotoval in

svojega uitelja in prijatelja Platona, a je, kadar je bilo totrebno, dal prednost resnici; kakor je Jezus ljubil svojo main svoje brate in sestre, a je, ko je bila odloilna ura, dal prnost tistim, ki izpolnjujejo voljo njegovega Oeta; kakospreobrnjeni kardinal Newman sicer brezpogojno sprejemavtoriteto rimskega kofa in papea, a je v svoji zdravic


35/204

BESeDABODI KAR SI

35

prednost svoji vesti tako je treba svoj narod ljubiti, moralni dilemi je treba dati prednost resnici in pravici! P

v tem se narod bistveno razlikuje od plemena, kjer sta turesnica in pravica pridrana razsodbi plemenskega starestva ali poglavarja samega. Prav po tem bistvenem kritermoramo priznati, da tevilni narodi v resnici e vedvijo na plemenski ravni, v veliki meri tudi slovenski!

Danes je postalo moda narodno (ali s tujko: nacionalzavest enaiti z nacionalizmom, ki je v kranskih oehlikovanje naroda in izroanje lastne vesti nacionalni ideogiji in oblasti. Zelo kratkovidna je misel, po kateri je spodjanje in rast narodne zavesti pot do nacionalizma. Res je pnasprotno: nacionalizem, ki ga lahko razumemo tudi kot p

paeno narodno zavest, se rad bohoti prav tam, kjer narone zavesti e ni ali pa je zelo ibka. Koroka je za to ilen primer: ne samo, da je zelo ibka narodna zavest kokih Slovencev; e bolj ibka je narodna zavest korokcev. Njihova zavest marsikdaj ne dosega niti nekdanje pmenske ravni in se omejuje na najojo lokalnost. Korojasno in celovito nemko narodno zavestjo ni bil nikoliprotnik ali celo sovranik korokih Slovencev. To so povilu ljudje, ki jih opredeljuje zgolj lokalna pripadnost; v sjem izobrazbenem in kulturnem obzorju ne segajo navadniti prek domaega kraja, kaj ele prek lastne deele, njih

jezikovno izrazilo pa ne presega lokalnega nareja in poknega uporabnega argona.Tako kakor nad praznoverje ni mogoe iti s preganjanje

vsakrne vere, kakor so nekaj asa verjeli prevratniki jakske in leninske ole, pa pa ravno s pristnim verskim njem in s sprejetjem razodete vere, tako tudi nad poja


36/204

BESeDABODI KAR SI

36

nacionalizma ni mogoe iti s propagiranjem nacionalne diferentnosti ali celo izrazite anacionalnosti, ampak le s k

pitvijo celovite narodne zavesti, ki se v svojem vrhu zadotikati kozmopolitske zavesti, kakrno izpriuje sokratkranska tradicija.

Narodna zavest namre ne vsebuje le veselja nad lastnnarodom in jezikom, ne vsebuje le soutja in solidarnostlastnim rodom, temve je del te zavesti nujno tudi kritinin distanca. Narodno zaveden lovek ravno ni narodni fantik kakor tudi versko zaveden lovek ni verski fanatik.pomemben del narodne zavesti, je tudi zavest o mejah lanega naroda. Ne mislim toliko na politine, etnine ali jekovne meje, temve predvsem na meje v smislu zdrave

uta za resninost. e neki koroki slovenski asopis psklicujo se na neko statistino raziskavo, kako ivi na Krokem e ve ko 50.000 oseb, ki razumejo sloventem je to lep primer izgube takega uta. Toliko vejo izguso utrpeli seveda tisti, ki e danes sanjajo o slovenskroki, misle pri tem na del, ki pripada republiki Avstrdajejo tukajnji domovinski slubi hrano in netivo z ngovornimi in slaboumnimi izjavami o tem, kako korovpraanje v bistvu e ni reeno. V nekem smislu imada prav: nobeno vpraanje, kjer gre za razmejitev tega, kgeometrijsko ne da razmejiti, in narod je izrazit primer tak

ga razmejevanja ni nikoli dokonno reeno. A nemotake geometrijske reitve za razumnega loveka ne moremeniti odprtosti do poljubnih terjatev in avanturistinidepe, naslovljenih na soseda!

Narodna zavest, prav izrazita narodna zavest, je torej veno v interesu naroda samega, pa prav toliko njegovih so


37/204

BESeDABODI KAR SI

37

dov. Moj problem ni sosed, ki je drugaen, temve sosedne ve, kaken je in kaken bi rad bil. Moj problem,

Slovenec, ni nemtvo Nemca ali italijanstvo Italijana, tenjuna morebitna nejasnost o tem, kaj sta in sprenevedanjetem, kaj bi rada bila.

Nasprotno pa je nacionalizem ne le popaena narodna zvest, kakor navadno reemo, temve je najvekrat kar osotnost vsakrne zavesti o svoji narodnosti, kulturi in jeNi nakljuje, da prav nacionalisti govorijo slab jezik, da imv glavnem malo znanja o zgodovini in kulturi svojega nada in da niso udeleeni v njegovem umetnikem snovanjv uivanju njegove umetnosti. Jezik nacionalista je preteprimitiven demagoki argon, katerega ton je slepa udar

in katerega melodija je izpeta pesem, ki ji pravimo nacioni mit. Tako kakor je najve verskega fanatizma, ki ga daz novinarsko povrnostjo napano imenujejo fundamelizem (kakor da bi bilo kaj slabega, e kdo skua svojiri poiskati ali poloiti temelje ), najti med versko nepounimi in kajpada tudi versko mrtvimi, tako je tudi najve cionalistov, se pravi narodnih fanatikov, mogoe najti mtistimi, ki se v vpraanja naroda in jezika ne poglabljajotegorijo naroda pa v resnici instrumentalizirajo za izivljaje svoje poganske prareligioznosti, kadar so iskreni alsvoje komercialnosti, kadar so zlagani.

Narodna zavest je torej najbolje sredstvo zoper razranje nacionalizma ali celo nacionalnega ovinizma. Zaveuravnoteeno vkljuuje sprejemanje svoje danosti in dvomnjej; solidarnost do svoje skupine in kritinost in potrebdistanco do nje; simpatijo do tistih, ki v narodno zakladnustvarjalno prispevajo in odklanjanje tistih, ki iz te zaklad


38/204

BESeDABODI KAR SI

38

ce jemljejo zase, pri tem pa se, kakor Cankarjevi junaki, scujejo na veliko besedo NAROD Jasno je, da mora

sprejemanje nekoliko veje od dvoma, solidarnost nekolveja od kritinosti, simpatija veja od odklanjanja. Odmajhne razlike med pozitivno in negativno stranjo tehtniivi in uspeva vsaka individualnost, tudi narodna. e je pzitivna skodelica preobteena, utihne kritinost in zmagujenepristnost in demagokost. e je preobteena negativskodelica, ugasne navduenje in veselje in zmagujeta cinin ravnodunost.

V uvodu smo obljubili razmislek o pojmu, ki se mu narad posmehuje: zdrava narodna zavest. Zdrava narodzavest ni tista, kakrno ima v mislih Bernard Shaw, ki

nehala oglaati, kakor se neha oglaati zdrav elodec. Celodcu Shaw nima prav. Zelo vpraljivo bi bilo zdravjlodca, ki na strupeno snov ne bi reagiral z boleino ali vneprijetnim obutkom, ki sili na bruhanje in s tem ieZdrav organizem je zmoen boleine kot opozorila na kljivo snov ali kodljiv proces. Enako je tudi z narodno zajo. Narodna zavest, ki miruje, ki se ne oglaa, ki ne zakadar je to prav, ni zdrava, temve mrtva ali vsaj lei v nevesti. Zdravo narodno zavest po eni strani doloa ravnoteje med pripadnostjo in kritinostjo, po drugi strani pa opozrilni sistem, ki na nepravilnosti, pretiravanja, pomanjkljivo

predvsem pa kodljivosti odgovarja z znamenji, ki so dmona in jasna, da jih sliimo in razumemo, se pravi tuboleino. Zdravje ni v indiferentnosti ali toposti in gluhoza boleino, temve prav v sposobnosti, da boleino zaznin se nanjo pravilno odzovem.

Narodnost tako ni samo nekaj, kar je, se pravi zgolj na


39/204

BESeDABODI KAR SI

39

va, je tudi nekaj, esar se zavedamo, v kar se miselno pogljamo in k emer ustvarjalno prispevamo, torej kultura. Je

tudi nekaj, kar obstaja kot skrivnost in nam je dano kot obka milosti, v kar se posveujemo in kar nam smo pomagavijih stopenj posvetitve. Narodni jezik pa je najustrezklju za odpiranje vseh teh trojih vrat: vrat narave, vrat kture in vrat transcendentalne milosti kakor je zapisal tSlomek.

Trojnost, ki velja za narodnost, se ponovi v jeziku: narnem, mednarodnem ali zgolj krajevnem. Tako jezik ni sanarava, je tudi kultura in je tudi misterij. lovekov jezik ni samo naraven niti samo umeten, je oboje in e tretje hkNarava nam daje govorne organe in usmerja razvoj jezika

zakonitostih, ki jih odkriva jezikoslovje. Kultura nam jelovekovem umetnem posegu dala besede, njihove slovnne oblike in stavne sestave, logino, pravilno in stilistirabo. Kultura nam daje jezikovne oblike, a daje nam tudi zdovino in izbor jezikovne rabe, zbran v ljudskem in umnem slovstvu. Misterij simbolne funkcije jezika pa nam nprej sploh omogoa, da besedo dojamemo kot simbol stvri, kar nikakor ni tako samoumevno, kakor se nam zaradi vajenosti zdi in daje odprtost jezika transcendentalnemnadsporoilnemu, onkrajjezikovnemu. Jezik ni samo narna danost, ni samo kulturna narejenost, je tudi metafizi

skrivnostnost in udenost. ele sinergijsko delovanje vstreh jezikovnih komponent dela iz zvonega ali grafinekljua (kode, verinega sistema ukazov) pravi jezik, ki jekakor zgolj pomen tega kljua.

Ta trojnost velja za vse jezike: krajevne (nareja), narod(knjini jeziki), mednarodnega (planski jezik) ali kreolsk


40/204

BESeDABODI KAR SI

40

(spontano nastala meanica dveh ali ve jezikov). Zato jeziki tudi delujejo in enako uspeno delujejo, ne glede n

po kaki poti je do njih prilo. Tako je tudi skrb za jezik kakor za narodnost trojna. Najprej naravna, v obliki pznavanja tega, kar smo dobili z rojstvom in se dopolnjujzavestni zvestobi, ki izvira iz moralne in verske dolnospotovati oeta in mater, tako v preprostem dobesednpomenu resninih starev, kakor tudi v prenesenem pomnu simbolinih starev, kakor so Cerkev, narod, uitelji,ipd. Skrb v smislu kulture pomeni predvsem uenje in negvanje jezika, prizadevanje za njegovo pristnost, jasnostlepoto. Skrb v metafizinem smislu pa pomeni odgovornza dar govora, ki jo imamo pred Bogom. Ta se ne nana

mo na resninost in dobrohotnost izgovorjenega in zapisnega, temve tudi na hvalenost in zvestobo Bogu, ki je veku dal govor in mu ga posvetil.

V tem smislu je tudi krivica zoper narod in zoper jezikkaterikoli jezik vedno krivica in zlo na vseh treh ravnekrivica do narave, je krivica do kulture in je krivica do Stnika in njegovega daru.

So Slovenci na Korokem v Avstriji (sami se imenujejoroke Slovence) v smislu zgoraj podane opredelitve naresnino del slovenskega naroda ali pa so neke vrste rki ni ostal zunaj slovenskih meja le v dravnem smislu, te

ve tudi v smislu narodne celovitosti? Nekateri pojavi drugi svetovni vojni, ki se vse bolj krepijo, bi utegnili poniti, da ne potujemo ve po isti cesti, da nismo ve usmerni k istemu cilju in da ne potujemo z enako hitrostjo.

Pri svojem lektorskem in prevajalskem delu se skodnevno sreujem z ugovori na raun slovenske jezikov


41/204

BESeDABODI KAR SI

41

norme. Nai ljudje tega ne bodo razumeli je skoraj komentar na zahtevo po upotevanju slovenskega prav

sa in slovnice, predvsem pa duha slovenskega knjinega zika. A namesto pravilne slovenske oblike ti ljudje ne prlagajo kake domae narene oblike, kar bi bilo velikokrat dobro, temve popaenko nemkega ali anglekega poin stavno gradnjo po nemkem ali anglekem vzoru. Vkratno sklicevanje na domnevo (nihe tega ne dokazuje, teve preprosto projicira lastno jezikovno ubogost na vso svensko skupnost na Korokem!), da ljudje veinoma sloske jezikovne norme in duha slovenskega jezika ne razumjo ve, vsakokrat pomeni obenem izjavo o izstopu iz slovske jezikovne skupnosti. Vsakdo od teh samooklicanih p

sojevalcev o e obstojeem razumevanju slovenine bprotestiral ob nemki oznaki za koroke Slovence: VinHkrati pa ti isti ljudje pozabljajo, da z vsakokratnim sklivanjem na domao rabo, ki ni navadno prav ni domatemve je le opije posnemanje Nemcev, ki tudi sami kvjo svoj jezik z anglicizmi, ne da bi angleko tudi v resnicli, pomeni ustvarjanje realnih osnov za zagovor vindiadoktrine. To sodobno vindiarstvo seveda ni ve isto tkakrnega so uganjali Wuttejevi uenci v poplebiscitasu in deloma e v asu druge avstrijske republike, vepa ostaja vindiarstvo, tudi e se danes drugae imenuje

namre za prvenstvo provincialnega naela nad nacionanim, e toliko bolj pa seveda kozmopolitskim. Na Korov Avstriji ima lovek, ki bi se skliceval na norme in duhavenskega knjinega jezika, vse manj monosti. Tudi jezikno najmanj pouen in kultiviran koroki sogovornik garogantno diskvalificiral z gesli, kakor: Pri nas se pa r


42/204

BESeDABODI KAR SI

42

drugae Nai ljudje tega ne bi razumeli ljudi bolj nagovori Tudi Nemci tako piejo

je pa koroka posebnost Celo e takemu sogovornikpre Slovenski pravopis ali kak drug jezikovni prironinanj ne naredi kakega posebnega vtisa. Ker je v duhu e dno zapustil raven slovenskega naroda in se naselil na doniji ravni nije artikulirane province, ga zakon celote vee ve in se sklicuje na lokalno ali osebno rabo kot kritena neznanje kot argument.

Tudi to je dovoljeno, je svobodna odloitev vsakega psameznika. Ni pa dovoljena goljufija z etiketo. Tisti, ki klanjajo razsodbo norme in duha slovenskega knjinega zika in jih ne zanima ve dosti, kaj v tem jeziku nastaj

smislu leposlovne, znanstvene in publicistine literature, v Celovcu, na Dunaju in v Ljubljani poteno povedo, prizadevajo za pravice in bonitete nekega provincialneetninega in jezikovnega pojava, ki je sicer soroden pojslovenskega naroda, ni pa njegov integralni del.

Glavni problem slovenstva na Korokem v Avstriji takrivina politika avstrijske drave do korokih Slovenampak postopno izstopanje pripadnikov te skupnosti iz slvenske narodne celote, slovenskega kulturnega in jezikovga standarda in drsenje na provincialno raven med bledizgodovinskim spominjanjem, stapljanjem v nemki n

miljenja in izraanja (etudi s slovenskimi besedami) invzemanjem anglo-amerike miselnosti in izrazja lebdpoletnije, katere jezikovni izraz je meanica vse bolj rerane slovenine, lokalne nemine in skozi nemko sejane angleine. Glavni problem ni ve toliko klasinrodni odpad, temve asimilacija, a ne asimilacija v poln


43/204

BESeDABODI KAR SI

43

druge kulture in jezika, konkretno nemke kulture in nkega jezika, temve v praznoto nemko-anglekeg

nialnega pidgina.


44/204


45/204

BESeDABODI KAR SI

45

vilo pripadnikov Cerkve po tevilu krstov ali kvejemu udelebi pri verskih obredih in prejemanju zakramentov

in tisti, ki nekoliko bolje razumejo, kaj pomeni vera in resna pripadnost Cerkvi, dobro vedo, kako popaeno podoresninega tevila resninih kristjanov lahko daje statistie samo to dejstvo dokaj mono relativira in razveljavlja vilna razmerja med posameznimi narodi.

Nekaj pa statistika vendarle pove: intenzivnost narodnga, jezikovnega in kulturnega ivljenja je pri tevilno mih narodih obutno veja kakor pri tevilno vejih. pomeni, da se narodi v smislu strojih kriterijev pripadno se pravi v smislu intenzivnosti, kvalitete in globine resninem tevilu dosti manj razlikujejo, kakor pa po

lu zgolj statistino registriranih. e je statistinih Nemcpetdesetkrat ve kakor statistinih Slovencev, pa utegbiti to razmerje, e ga skuamo prenesti na Nemce in Sloce v polnem smislu narodne in jezikovne pripadnosti in udleenosti, bistveno manje. Morda se njuno tevilo naviini zahtevnosti celo izenauje

Vsekakor si drznem tvegati trditev, da nemki narod vsem spotovanju do njegovih dosekov, v smislu kultuznanstvene, umetnike in e kake druge ustvarjalnostipetdesetkrat veji od slovenskega. V svojih jezikovnih in rarnih vrhovih, Goetheju in Preernu, vsaj za moj okus,

da nemki narod ne presega slovenskega, temve se mPreeren na duhovni ravni globlji, veji. Res je, da je Gnapisal neprimerno ve; da je iz njegovih del mogoe v negled sestavljati antologije modrih izrekov, eprav bi tudPreerna, ko bi bili Slovenci podjetneji, lahko narediantologijo; a isto nazadnje, ob izenaenosti v jezikovni


46/204

BESeDABODI KAR SI

46

tuoznosti, Preeren vendarle stoji globlje vkopan v snovneta, si dela manj iluzij o svetu in loveku, kakor si jih k

vsej genialnosti e vedno dela njegov nemki pesniTako v kljuu humanizma kakor e bolj v kljuu kr odhajam od Preerna trezneji in hkrati bolj pretresekor odhajam od Goetheja. Za Preernovo poezijo stoji vfilozofija kakor za Goethejevo. Favstovsko naelo, kakor ubesedil Goethe, po katerem je na zaetku dejanje in ne bseda, kakor smo navajeni iz Janezovega evangelija, ni le,kor pravilno ugotavlja Theodor Haecker, izvirni greh sodne nemke in evropske tragedije, je tudi sestop na lestvi vsaj za klin viine. Takega sestopa pri Preernu ni mzaznati.

A e na ravni duha statistine razlike nimajo velikega pmena, ni tako tudi na ravni duevnosti. Duevna dispopripadnika majhnega naroda je vendarle obutno drugankakor pa duevna dispozicija pripadnika velikega narMedtem ko je pripadnik majhnega naroda skoraj vedno prei ali celo bojiu lastnega obstoja, neprestano v palarmnem ali docela alarmnem stanju, pa je pripadnik vekega naroda v narodnostnem smislu skoraj ves as na nkaknih poitnicah. Zato je razumljivo, da bo pripadmajhnega naroda svojo narodno problematiko ves as temtiziral, jo vkljueval v vse mogoe teme, ob njej ves as t

in se vznemirjal. In prav tako je razumljivo, da bo pripadvelikega naroda tako poetje obsojal kot neokusno, kot hisrino pretiravanje, kot obliko duevne bolezni. A vendtreba pripomniti: duevno bolna ni samo kolerinost, enbolna je tudi apatija! Nevrotinost malega na narodnostnein jezikovnem podroju gotovo ne more veljati za vrh d


47/204

BESeDABODI KAR SI

47

evnega zdravja a enako malo lahko velja za tak vrhfrigidna indiferentnost velikega.

Nesrea je, da oba, kolikor prihajata iz skrajnih pozicij vilnosti in majhnosti, govorita drug mimo drugega, saj mata skupnih izkuenj in skupnega jezika, da bi se moglzumeti. Sreujeta se namre dva bolnika, oba zbolela zarproblema z dimenzijo, ki ji duhovno nista kos. Prvi ne zprebaviti svoje tevilne majhnosti, drugi ne svoje teobilnosti

To pa pomeni, da je tudi sproenosti in tolerantnostilikega treba pogledati pod koo, kakor je treba pogledati pkoo idealistini zavzetosti in rtvovanjski trpeosti majnega. Lahko se je Francozu zgraati zaradi domnevnega

resninega nacionalizma Slovencev, saj je njegovo franfonstvo zavarovano in privilegirano ne le doma, v izraznacionalno koncipirani dravi Franciji, temve celo v isvetu. Tudi e si za lep as privoi narodnostne poitnse njegovi individualnosti ne bo ni zgodilo. Zato lahko bkode zabavlja zoper slovenski ali hrvaki ali kak drugnalizem, doma pa mirno gleda, kako izginjajo zadnji slevi nekdanjih narodnih skupnosti z njihovimi nekdaj literano bogatimi jeziki. Za Francoza, Anglea, Rusa in e kto dro nacionalno vpraanje sploh ne obstaja ali pa je zstvar razgretih glav, ki bi rade kaj iztrile zase. Saj smo v

dar vsi ljudje le da je v Franciji, Angliji ali Rusiji dovno biti lovek nasploh samo na francoski, angleki ali nain, le v francoini, angleini ali ruini

e je pripadnik velikega naroda nagnjen k duevni oblosti v smislu ignorance, pa je pripadnik majhnega naronagnjen k duevni obolelosti v smislu zagrizene zagleda


48/204

BESeDABODI KAR SI

48

v svoj prav in gojenja kulta rtve in trpljenja. Narod mtrpin ni le znailni refren iz Mikulove ponarodele koro

pesmi, temve je to tudi pogosta formula duevnega stpripadnika majhnega naroda in e posebej kakega njegga loenega dela. Formulo, ki jo je neko Marx postavireligijo in v osnovi dri, ne da bi tudi potrjevala to, kaMarx hotel z njo potrditi, namre denuncirati vsakrno gioznost kot fantazijski pojav lovekove bede in se gReligija drugih je izmislek ljudi, moja lastna religija pboje razodetje! je mogoe aplicirati tudi ob narodnostproblematiki: Narodna zavest drugih je nacionalizem, mlastni nacionalizem pa je zdrava kozmoplitska zavest Slovenec samo izgovori besedo narod, e ga bo Franc

(kot primer) slial v kljuu fanatinega nacionalizma; kta isti Francoz govori o svoji grande nation, je to e voarljiva oblika francoskega kozmopolitstva. Kako je vento mogoe? Je to res razlika v inteligenci ali dobri volji?prvo in ne drugo. Gre za razliko v poloaju, v izhodiupadnikom velikih narodov se zdi lastna narodnost zaradi vilne, gospodarske in politine velikosti ne le samozadona, temve tudi univerzalna. Francoz vidi sebe ne le kot Frcoza, temve predvsem kot loveka nasploh. Enako Angenako Rus Nemec je po Hitlerjevi zaslugi te bolezni vv precejnji meri ozdravljen. Ko torej Francoz celo svo

bolj v nebo vpijoi nacionalizem deklarira kot iroko in no kozmopolitstvo, pri tem ne lae, temve se samo moti.hudo moti, a se moti, ne lae.

Da v neki meri celo manji narodi niso imuni pred to snjavo, da bi namre videli lastno posebnost kot univerzallovekost, kaejo e imena, ki jih ti narodi dajejo sami


49/204

BESeDABODI KAR SI

49

Zelo velikokrat pomeni ime kakega naroda ali jezika kar: vek, ljudje. Psiholoko je izvirni in sploni jezik love

vsakogar njegova materinina vsi drugi jeziki so le pdi ali celo njegove popaene oblike. ele jezikovna in splokultura odpre loveka za spoznanje, da nihe nima v zakuuniverzalnosti, eprav je v njej vedno udeleen, a samo udleen, tako narodnostno kakor tudi jezikovno.

Prav ta popaena slika univerzalnosti, ki jo pripadniki vlikih narodov kar preprosto zamenjujejo z lastno individunostjo, je tudi najveja psiholoka ovira, da bi se veje lo posameznikov pri teh narodih, ki pa imajo v rokah vematerialnih in politinih sredstev za urejanje sveta, ovedsvoje zgolj sektorske udeleenosti v univerzalnem. Zato t

ne morejo razumeti potrebe po ustvarjanju skupne obelveke kulture in po sprejetju skupnega jezika za vse lovkot drugega jezika vsakega posameznika. Menijo in unamre, da je loveka univerzalnost e v celoti zajeta knjihovi narodni individualnosti in v njihovem narodnem ziku. Kadar tako doivljajo in razlagajo svoj poloaj naroki so le malo veji od majhnih, recimo Srbi (z nekoliko vim, a ne samo aljivim reklom: Govori srbsko, da te bzumel ves svet!), je to e na prvi pogled smeno; ko penako vedejo in izraajo narodi z ve sto milijonov pripadkov (zunanje statistino zajetih kajpak!), njihovo nastopa

ne vzbuja ve posmeha, kar ne potrjuje resnosti tega nastpa, ampak mo, ki jo na veino ljudi ima sugestivnost veltevil in mas.

Iz zaaranega kroga kompleksa majhnosti in ni manespametnega in kodljivega kompleksa veliine alikompleksa univerzalnosti ni mogoe stopiti, dokler se g


50/204

BESeDABODI KAR SI

50

ljemo na ravni povrne, zgolj statistino zajemljive prinosti svojemu narodu in jeziku, majhnemu ali velikemu. T

tu ne pomaga drugega, kakor pa slediti Jezusovemu nasvOdrini na globoko! (Lk 5, 4). V globini se namre izkatevilo ni bistvena, ni usodna karakteristika kakega narTo, kar edino teje, tega ni mogoe teti, to je mogoe tati, a tehtati z duhovnimi, ne s fizinimi utemi. Vsaka obeh mogoih okoliin veliko ali majhno tevilo pnikov kakega naroda postavlja posameznika in skupnpred nekoliko drugane prednosti in teave.

Ni mogoe tajiti, da ima veliko tevilo nekatere predti. Naklade knjig so lahko veliko veje. Med udeleenci umnikega in kulturnega ivljenja je ve anonimnosti, saj s

radi vejega tevila ne morejo vsi poznati med seboj, zastrukture tudi nekoliko bolj odprte in sproene. A velipomeni tudi veliko oviro. Na preprosteje duhove, in tenajveje tevilo, deluje omamno in zavajajoe. Pripadvelikih narodov prav radi zaenjajo verjeti, da so res toliv vsem toliko veji, kolikor je njihovo tevilo veje odla drugih. Pripadniku vejega naroda je laje gojiti iluzijzadostnosti tega sveta in tudi o zadostnosti naroda sameg

A tudi majhnost ima svoje prednosti. Ustvarjalnost je majhnem narodu dosti bolj intenzivna in pripadnikmajhnega naroda se ni tako lahko vdajati nekaterim tudi p

gubnim iluzijam, h katerim je sicer nagnjen pripadnik veliga naroda. e Rus veruje, da bo Rusija reila svet in munesla lu prave vere, je to zame kot katoliana sicer tesprejemljivo, ni pa e na prvi pogled noro, kakor bi bilo,bi kaj takega o Sloveniji govoril Slovenec. Slovenec je takpo svoji statistini danosti obvarovan norosti o posebni


51/204


52/204


53/204

BESeDABODI KAR SI

53

kor da vsakemu narodu glede na njegovo skrivnostno vlov Boji zgodovini ustreza tudi prav zanj primerna velikost

je problem samo tako dolgo, dokler njenega pomena ustreznosti ne dojamemo, ampak se vdajamo kvantitativnocenam. V tistem trenutku, ko je vsaj elita kakega narosposobna razumeti in sprejeti njegovo velikost, se odpro tuoi za pozitivno plat prav take velikosti, pa naj se zdi z gosdarskega in politinega vidika e tako nezadostna.

Resnina velikost naroda ni v njegovem tevilu, temvnjegovi duhovni, moralni, kulturni in civilizacijski stopnjveliini. Razmerje med Judi in Arabci eprav oboji seskega porekla, eprav oboji ivei v enakih naravnih okoinah dovolj zgovorno govori o tem. Pri vsem tem

povedati, da Izrael ne sedi na kljunih naftnih vrelcih intako ekonomija ni tisti bistveni moment, ki bi odloal o rnini veliini tega ali onega naroda. Islandci so s etrt mjona prebivalcev na zelo skromnem ozemlju veji narod kor pa Nemci, Francozi ali Anglei, saj je njihova kultintenzivneja, njihova civilizacija bolja, njihova preteksedanjost pa bistveno manj obremenjena in omadeevana

Ob vpraanju velikosti se razodevajo tudi navidez idetine dileme narodne zavesti. e si ogledamo motive za njevoljo nad tistimi, ki se iz naega naroda izselijo ali gzatajijo, bomo kmalu ugotovili, da tu ne gre za zaskrbljen

za duevni blagor odpadnika, temve za strah, ali smo mi na pravem mestu. Narodni odpadnik namre ne more sbiti naroda, od katerega je odpadel, temve predvsem slasebe kot osebo, posredno pa tudi narod, h kateremu se preselil. Svoj nezanesljivi znaaj je namre odnesel drugZakaj bi to moral biti problem za tiste, ki ostajajo? Za zv


54/204

BESeDABODI KAR SI

54

te? Odpadnik postane moj problem ele takrat, ko tudi pogojujem pripadnost svojemu narodu z njegovo mojo.

pa imam vtis, da odpadniki to mo s svojim odhodom zmaujejo, potem se v primeru zgraanja nad odpadnitvresnici jezim nad nekom, ki si je upal narediti to, kar si sna skrivaj prav tako elim, a si iz strahu pred socialno kotrolo tega ne upam

Ob zreli narodni in sploni loveki zavesti sta takokost kakor tudi majhnost naroda v statistinem smislu samdve razlini obliki tosvetne monosti in onkrajsvetne miloZa nezrelo narodno in splono zavest pa sta to dve obtravm in prekletstva. Vsakdo lahko sam odloi, v katero kgorijo se bo uvrstil. Dejstvo pa je, da je kak narod v sm

kakovosti in duhovnih vrednot toliko veji, kolikor ve jnjem posameznikov, ki svoje narodne zvestobe ne pogojujs tevilom, pa pa mirno vztrajajo pri svojem, ker vedo, samo po sebi prekletih in blagoslovljenih pozicij, ampak staja preklinjajoa ali blagoslavljajoa dra v vsakrni mpoziciji!

Zrela narodna zavest se ne definira po tevilu, temvesvojem kulturnem in duhovnem sporoilu, izraenem v psebnostih tega ali onega naroda, med katerimi je najpmembneja prav jezik kot najbolj kompleksen nosilec sporoila. Tako je e sprejetje ali celo uveljavljanje stat

manjine samo po sebi znak nezrele in nije oblike narozavesti. Anglei se nikoli nimajo za manjino, tudi e kje v manjih skupinah. Prav tako ne Judje. Romi so si to pustili sugerirati ele v najnovejem asu. Naskupnost, ki se sama pusti definirati in obravnavati kot maina, je svoj boj e od samega zaetka izgubila. Ne le, k


55/204


56/204

BESeDABODI KAR SI

56

3.

Pristne in lane oblike kozmopolitstva

So asi, ko je kozmopolitstvo v ustih vseh in je to zaena kategorija in za njimi navadno pridejo asi, ko v

kozmopolitstvo za nekaj zavrenega. Nesrea je e vetem, da je tista oblika kozmopolitstva, ki jo kak as favorra, lana, ona druga, ki jo kak drug as anatemizira, pa je vadno pristna. Ta svet z nezmotljivostjo vladajoe inteligezla ponaredke podpira in razirja, pristne stvari pa ovir

preganja.Kozmopolit je lovek, ki kot svojo domovino pojmuje svet ne le ves svet v planetarnem, temve v kozminsmislu. Za tako pojmovanje obstajata dve osnovi: naravnanadnaravna. Naravna osnova kozmopolitske zavesti je v teda je vsakrno, tako tudi loveko ivljenje, odvisno ojemnega delovanja moi in zakonitosti, ki obvladujejo kozmos. Tako v naravnem smislu nismo otroci le kakih loknih okoliin, eprav tudi teh, pa pa smo v osnovi otrocsolja z vsemi njegovimi neraziskanimi globinami in sknostmi. Naravna osnova kozmopolitstva je tako imenov

holistini pogled na svet, po katerem se, kakor pri hologrski projekciji, v vsaki toki odslikuje kozmina celota. Pben holistini princip najdemo tudi na ravni ivljenja, ko vka celica tudi najbolj obrobnih organov hrani isti dedni zpis celotnega bitja. Kozmopolit torej izhaja iz domneve,segajo njegove bivanjske korenine, pa tudi njegove utne


57/204

BESeDABODI KAR SI

57

duhovne tipalke in antene v vse vesolje; ne le to, meni tuda je vse vesolje, kakor je presenetljivo lepo formuliral M

njegovo razirjeno telo.Nadnaravna osnova kozmopolitstva pa je verska resni za tistega zunaj te resnice pa vsaj predstava o Bootrotvu vseh ljudi in vsakega loveka posebej. Vera v lna boanstva pogojuje lokalno individualiteto in domovinszavest. Vera v enega Boga, stvarnika vesolja in vseh ljudpogojuje vesoljno ali kozmopolitsko individualnost in domvinsko zavest. Kristjan je torej po bistvu svoje vere kozmolit ali pa ni dojel bistva svoje vere in ni pravi kristjan. Kjan je doma povsod tam, kjer biva njegov Bog. Ker pa kranske vere ni omejen niti v asu niti v prostoru, je k

jan sosed in sodobnik vseh ljudi in drugih ivih bitij, kikdaj koli in kjer koli ivela in bodo ivela. eprav ivim kkretno v Celovcu ali v Piranu, ivim tudi v vesolju, v njeceloti. In ko se iz Celovca peljem proti Piranu, se ne vosamo po neki lokalni cesti, temve se vozim tudi po vesoeprav ivim, ko to piem, v letu 1999, ivim duhovno v vseh asih od stvaritve sveta do njegovega konca. Tudivseprisotnosti je lovek podoben Bogu, kakor mu je podobpo vrsti drugih stvari. In kakor pri vsaki podobnosti, tudini enakost, temve samo podobnost. Zato lovek ni tako vpriujo, kakor je vsepriujo Bog, a tudi tako, kakor je, k

v duhu vendarle lahko prisoten v vseh krajih in asih, jedovolj, da se sme imeti ne le za Bojega otroka, temve tza otroka vesolja in za sodobnika vseh njegovih asov, vsduhu, ko to ni mogoe tudi v telesu.

Polna in pristna kozmopolitska zavest se odlikuje po teda raste tako iz naravne kakor tudi nadnaravne osnove,


58/204

BESeDABODI KAR SI

58

torej pojmuje loveka hkrati kot otroka vsega kozmosa,tudi kot otroka Boga. Druga pomembna znailnost oz. kv

liteta pristne kozmopolitske zavesti pa je povezovanjeupotevanje posebnega in splonega, lokalnega in vesga, najmanjega in najvejega, konkretnega in abstraktndomaega in svetovnega. Kozmopolit v polnem in pristnpomenu te besede ivi iz zavesti, da je njegovo poreklo stavljeno iz sestavin in moi vsega vesolja, da je vse vesnjegova materialnoenergetska domovina in da je njegprvi spoetnik Bog sam, da je tako njegova duhovna domvina v svetu transcendence (ali kakor ne manj zadeto praSlomkova ponarodela nabona pesem:V nebesih sem do-ma ). Obenem pa ne stoji le na eni nogi najveje razseno

ti in abstraktnosti, temve je z drugo nogo oprt v najmanjrazsenost, konkretnost in domanost. Pravi kozmopolit tani samo lovek nasploh, temve je tudi Slovenec ali Francje tudi domain konkretne pokrajine in kraja, je tudi lkonkretne ire in oje druine in nazadnje posameznvsemi posebnostmi, ki ga razlikujejo od drugih posamezkov in skupin in sestavljajo njegovo individualnost (ali kanapano rabijo to besedo: identiteto).

Nepolno in nepristno, torej pomanjano in narejeno kmopolitstvo pa se poraja tam, kjer njegovi nosilci upotesamo eno od obeh osnov, torej naravno, pa e to le na ra

abstraktnega pojmovanja in ne tudi resninega dojemannarave kot celote, saj narava kot celota vedno kae tudi v sduhovnega in transcendentalnega, samo izvzeti izseki narakaejo zgolj nase in se zde samozadostni. Druga znailnnepristnega kozmopolitstva pa je redukcija na zgolj abstrano in psevdokozmino poluto bivanja ob izgubi ali zapust


59/204

BESeDABODI KAR SI

59

konkretnega, domaega in majhnega. Narejeni kozmopomeni, da lahko postane svetovljan neposredno, brez prej

prisvojitve in poglobitve v svoje najoje in najblije danoosebo, druino, sosesko, deelo, narod. Ponarejeni kozmpolit bi rad bil svetovljan, ne da bi prej zadostil ravni narnega ivljenja in kulture. Rad bi zaobel svoj dom in nano domovino, rad bi zaobel svoj materni jezik in njegkulturo z vrhovi besedne umetnosti; rad bi se povzpel na stovni Olimp, ne da bi prej kdaj stopil na Preernovo magoro ali Cankarjev Ronik.

Koncept kozmopolitstva ima svojo analogijo v univerzni ljubezni kristjana: Samarijan je uresniil in izrazil univzalno ljubezen do Boga tako, da jo je najprej uresniil in i

zil do trenutno najblijega loveka, ki je oropan in pretepleal v jarku ob cesti. Univerzalna ljubezen do Boga, ki jcer najvija zapoved, nam ni dana neposredno, kakor mjo in ravnajo pobonjaki, temve posredno, prek ljubezni najblijega in najmanjega, kakor verujejo in ravnajo poni. Enako nam tudi kozmos kot naa izvirna in celostnamovina ni dan neposredno, temve posredno, po njegovenajblijem delu, zaeni z domao hio in njeno sose

e je pristni kozmopolit lovek, ki je v to obzorje organszrasel, zaeni s svojim najblijim okoljem, in ne da bi tolje pozneje pozabil, ga celo zanikal ali preziral, pa je zlag

kozmopolit lovek, ki v to zgolj pojmovno obmoje bei, bod svojih najblijih, od svojega naroda in njegovega jeziRast v spotovanju danega in iskanju obega in beg vziranju danega in iluzornem poskusu osvajanja obega potemtakem karakteristiki pristnega oz. nepristnega kozmpolitstva. Pristni se odpravlja v vse veji svet kot razisko


60/204

BESeDABODI KAR SI

60

lec in romar nepristni se vanj mee, kajkrat prav histeno mee, kot prebeg ali osvajalec.

Kozmopolitstvo v svoji pristni obliki tako ni ena izmobeh dimenzijskih ali orientacijskih skrajnosti, ni naspropol domaijstvu in narodnosti, temve je celota in preplenost blinjega in daljnega, domaega in svetovnega, majnega in velikega, osebnega in obestvenega, mikrokozmiga in makrokozminega, svetnega in svetega. Pravi kozmpolit tako ne more biti kdo, ki bi rad veljal za loveka sploh, temve je to tisti, ki je najprej in hkrati otrok nestarev, pripadnik neke oje skupnosti, Slovenec, NemeRus, kar koli e v smislu narodne pripadnosti, moki ali ska, katolian ali musliman ali pripadnik katere koli reli

ele lovek z vrsto konkretnih doloil in lastnosti jelovek nasploh, je svetovljan, kozmopolit.Pri tem velja pripomniti in tu smo v obmoju najb

razirjene zmote in zablode da tu ne obstaja nikakmona blinjica prek vejega naroda kakor je moj, prek mgoneje kulture, kakor je moja, prek katere koli izbrandanosti, kakor je moja. Z vsake domaije je enako daleenako naporno v kozmos le pot, ki jo je zaela moja nana danost, je privilegirana. e sem se rodil kot Slovenecsicer lahko do neke mere pribliujem kozmopolitskemu ozorju tudi po nemki, italijanski ali madarski transverza

najkraja in najmanj nevarna in edina celovita je zamsem Slovenec, vendar slovenska pot. Tisti namre, ki sokaki tuji poti e skoraj prili do roba kozmopolitskega obja, se bodo od tam morali vrniti po svoj pozabljeni ali zavni slovenski nahrbtnik, sicer jih novo obzorje ne bo sprejeTako velja za Slovence in tako tudi za vse druge narode.


61/204


62/204

BESeDABODI KAR SI

62

celoti pripada. Tam, kjer gradi posvetne mree cest, vrsvetovljan jaek v globino planeta in usmerja teleskop v

bino vesolja, kajti prav ta globina ga zanima, ta se mu bistvena razsenost sveta.Medtem ko posvetne sestavlja svojo individualnost (ide

titeto) v horizontali, tako da dodaja vedno ve istega ali vv bistvu podobnega na isti ravni, s imer prihaja tudi vse bv spor z drugimi, ki tejo k istemu, v horizontali pa mejamogoe razirjati, ne da bi oili prostor drugemu pa tovljan, kozmopolit, sestavlja svojo individualnost v vertiktako da raste iz kroga svoje druine prek svojega narodnekroga v krog obelovekega in kozminega. Posvetne smilja, da njegova individualnost (identiteta) raste, e z

nja slovenstvo z nemtvom ali e im vejim; e namaterinine z manjim tevilom govoreih zane upti jezik kakega velikega naroda, danes predvsem ameriangleino. V resnici tak lovek ni stopil iz province vtemve je samo manjo provinco zamenjal za vejo. Meko horizontalna rast posvetnea zadeva ob interese in prstor drugih in s tem neprestano izziva k nestrpnosti in napdalnosti, pa vertikalna rast svetovljana, se pravi pristnekozmopolita, lahko reemo tudi integralnega loveka, ogroa nikogar, ne jemlje prostora nikomur, zato ne ustvaja napetosti, napadalnosti in sovranosti, ne vodi do spop

dov in je strukturna osnova medlovekega, medskupinsin meddravnega miru.Individualnost integralnega loveka, kar je

bodi kar si - vinko oslak

Documents