boŽja beseda - ourladyofmm.comourladyofmm.com/bozja beseda/july-aug-sept2013.pdf · papež bo še...

Leto 2013 Letnik 64 Jul/Avg/SeptBOŽJA BESEDA

Leto vere(11. oktober 2012 - 24. november 2013)

The Word of GodBožja besedaSlovenian Religious quarterlyJuly-August-September 2013Trimesečnik izdajajo Slovenskimisijonarji (Lazaristi) v Torontu

Uredništvo in uprava:739 Brown's LineToronto, Ont. Canada M8W 3V7Tel.: (416) 255-2721

Glavni urednik in upravnik: Toni Burja, C.M.e-mail: [email protected]

Tiska: Golla Graphics Inc.Etobicoke, Ontario, CanadaTel.: (416) 621-5945

Letna naročnina: $28.00Posamezna številka: $7.00ZDA $35.00 kan. dol. *EU in DRUGOD $43.00 kan dol. ** Menjavo denarja preračunajte sami

Poverjeniki:Montreal: Rev. Franc Letonja, C.M.3470 Blvd. St. Joseph,Montreal, Que., H1X 1W6Tel.: (514) 254-8286Sudbury: Ga. Francka Stopar,26 Severn St., Sudbury, Ont., P3C 2Y7

ISBN 0406-9110

NASLOVNICA: Sveti Peter v Vatikanu.

VSEBINA

Iz koledarjaPapeževih prvih 6 mesecev . .65Papež mladim . . . . . . . . . . .66Papež mladim Argentincem .69Okrožnica Luč vere . . . . . . .70Papež poklical žensko . . . .71Papež po telefonu . . . . . . . .72Papež bo še presenečal . . . .72Chiara Amirante . . . . . . . . .73Izjava Slov. škof. konference .75Ločeni in nanovo poročeni . .77Zgodba za očete . . . . . . . . .78

Svetovni drobiž . . . . . . . . . . .80

Od Atlantika do PacifikaIz Župnije Brezmadežne in

Pri Mariji Pomagaj . . . . . . . . .84Sv. Vladimir v Montrealu . .85Sv. Gregor v Hamiltonu . . .87Midland 2013 . . . . . . . . . . . .87Izlet v Washington . . . . . . .89Cerkev v Keniji . . . . . . . . . .90

Zahvale . . . . . . . . . . . . . . . . . .94

Za dobro voljo . . . . . . . . . . . .96

Papeževih prvih šest mesecevMinilo je šest mesecev, odkar je na Petrov prestol bil izvoljen papež

Frančišek. Tri novosti in posebnosti Frančiškovega papeževanja vprvih šestih mesecih so po prepričanju p. Federica Lombardija: nje-govo ime, konec eurocentrizma Cerkve in misijonarstvo.

Papeževo ime Frančišek je nedvomno novost, saj je prvi papež s temimenom, je povedal p. Lombardi, direktor tiskovnega urada Svetega se-deža. Izbiro imena je sam papež tudi pojasnil: revni, mir, varovanje stvar-stva. “Videli smo že, vsaj kar se tiče revnih in miru, da so to zares temeljnielementi tega pontifikata in tudi zelo aktualni, kot na primer zelo pogumnozavzemanje za mir na Bližnjem vzhodu v zadnjih tednih,“ je dejal Lombardi.

Druga novost je po njegovem mnenju konec evrocentrizma Cerkve,na kar kaže že dejstvo, da papež prihaja iz Latinske Amerike. To je ču-titi v pozitivnem smislu kot širjenje obzorij. Temu smo na poseben načinbili priča med svetovnim dnem mladih, ko se je pokazal papežev pa-storalni stil, njegov neposreden odnos do ljudi, njegov zelo preprostjezik. Tudi revščina in druge teme prihajajo iz zelo bogatega cerkvenegaokolja s pomembnim izročilom, ki sedaj prihaja v srce Cerkve z večjomočjo in prisotnostjo. Vsi papeži so bili ‘vesoljni’, v srcu so imeli vessvet in niso bili ‘parcialni’, je nadaljeval p. Lombardi. „Pa vendar verja-mem, da je opazno dejstvo, da izbira papeža, ki prihaja iz drugega konti-

65Božja beseda Julij/Avgust/September 2013

Iz koledarja

66 Božja beseda Julij/Avgust/September 2013

nenta, dejansko prinaša nekaj specifičnega v stilu, perspektivi in je nekajzaželenega s strani vesoljne Cerkve, kardinalov in mi to cenimo kot dodatnoobogatitev poti vesoljne Cerkve.“

Tretja karakteristika Frančiškovega papeževanja pa je misijonarskarazsežnost. „Papež Frančišek veliko govori o Cerkvi, ki ni avtoreferenčna,ki je misijonska, ki gleda ven iz sebe v ves svet,“ je dejal p. Lombardi indodal, da s papežem Frančiškom čoln Cerkve odločno pluje na globoko,brez strahu in z veseljem ob srečanju Božje skrivnosti v novih obzorjih.

Tiskovni predstavnik Svetega sedeža je tudi povedal, da sta pape-žev stil in jezik zelo neposredna, njegove drže in tudi način življenjase zelo dotikajo ljudi in vzbujajo veliko zanimanje, veliko navdušenje.Lombardi je izrazil prepričanje, da je glavni razlog za to zanimanjezelo globok in izhaja iz dejstva, da papež zelo vztraja na Bogu, kiljubi, ki je usmiljen, ki je vedno pripravljen odpuščati in na kate-rega se papež vedno obrača s ponižnostjo. To se današnjega človekagloboko dotakne, saj Frančišek ve, da so ljudje pogosto ranjeni zaradirazličnih težkih izkušenj, frustracij, krivice, revščine in izključenosti.Papež zna govoriti na zelo učinkovit način, preko besed in gest znana zelo neposreden način govoriti o Božji ljubezni do vseh. Bližina,človeško zanimanje in nežnost so tiste stvari, ki se človeka globokodotaknejo, tako vernikov kot nevernih.

Vir: Radio Ognjišče in R. Vatikan

Papež Frančišek mladimKaj naj sporočajo verni starši in stari starši

otrokom in mladiniZa nami je prvo mednarodno apostolsko potovanje papeža Fran-

čiška, namenjeno 28. svetovnemu dnevu mladih v Riu de Janeiru.Sveti oče se je v Braziliji mudil od 22. do 28. julija in v tem času imelšestnajst sporočilno zelo bogatih govorov. Z mladimi udeleženci sve-tovnega dne mladih se je srečal na štirih večjih dogodkih. Prvič v četr-tek zvečer na obali Copacabana, v petek pri križevem potu, v sobotopri molitvenem bdenju in v nedeljo zjutraj med sklepno sveto mašo.

Dodaj Kristusa!»Dodaj Kristusa v svoje življenje in našel boš prijatelja, kateremu lahko

vedno zaupaš; dodaj Kristusa in videl boš rasti krila upanja, s katerimi bošlahko po poti prihodnosti potoval z veseljem; dodaj Kristusa in tvoje živ-ljenje bo polno njegove ljubezni, postalo bo rodovitno življenje,« je papeždejal mladim med molitvenim bogoslužjem v četrtek zvečer.


Popolnoma se izročimo Jezusu»Dragi mladi, izročimo se Jezusu, popolnoma se mu izročimo!« jih je

Frančišek spodbudil ob koncu križevega pota, ki so ga mladi uprizo-rili in molili na obali Copacabana. »Dragi mladi, h Kristusovemu križuprinesimo naše veselje, naše trpljenje, naše neuspehe. Našli bomo odprto Srce,ki nas razume, nam odpušča, nas ljubi in nas prosi, da ponesemo to isto lju-bezen v svoje življenje, da ljubimo svoje brate in sestre s to isto ljubeznijo.«

Ste Kristusovi atleti!»Dragi mladi, ne pozabite: ste polje vere! Ste Kristusovi atleti! Ste gra-

ditelji lepše Cerkve in boljšega sveta. Vi ste tisti, ki imate prihodnost. Prekovas vstopa prihodnost v svet. Tudi vas prosim, da ste protagonisti te spre-membe. Še naprej premagujte apatijo in ponujajte krščanski odgovor nadružbene in politične skrbi, prisotne v svetu,« je papež Frančišek pou-daril med molitvenim bdenjem.

Papež računa na vas!»Dragi mladi, ob vrnitvi na svoje domove, se ne bojte biti velikodušni s

Kristusom, pričevati o njegovem evangeliju,« je spodbudil med sklepnosveto mašo. »Prinašati evangelij pomeni prinašati moč Boga, da bi se izko-reninila in uničila zlo in nasilje; da bi se porušili in podrli egoizem, nestrp-nost in sovraštvo; da bi se zgradil novi svet! Jezus Kristus računa na vas!Cerkev računa na vas! Papež računa na vas!«


Nikoli ne izgubimo upanja!Papež Frančišek je med obiskom Ria z ve-

liko odprtostjo izkoristil vsako priložnost, daje bil blizu ljudem, vernikom, mladim. Medvožnjo s panoramskim vozilom se je mno-gokrat zaustavil pri ljudeh, z veseljem spre-jemal pisma, zastave in osebne predmete, kiso mu jih poklanjali verniki, objemal in bla-goslavljal otroke. Posebej pomenljivi so bilitrije dogodki, ki so na program potovanjabili umeščeni na papeževo osebno željo. Naj-prej je tu obisk brazilskega marijanskegasvetišča v Apaprecidi, kjer je papež Franči-

šek v Marijino varstvo izročil uspeh svetovnega dne mladih in natoše svoj pontifikat. Med sveto mašo je dejal: »Bog je najmočnejši! Bog jenaše upanje! Nikoli ne izgubimo upanja! Dragi bratje in sestre, bodimoluči upanja! Imejmo pozitiven pogled na stvarnost. Spodbujajmo veliko-dušnost, ki je lastna mladim, spremljajmo jih, da bodo postali protagoni-sti oblikovanja boljšega sveta: so močan motor za Cerkev in družbo.«

Nikoli niste sami!Frančišek je želel obiskati tudi bolnišnico sv. Frančiška v Riu, kjer

se zdravijo mladi odvisniki od drog in alkohola. »Danes, na tem krajuboja proti odvisnosti, bi želel objeti vsakega in vsako med vami, ki ste Kri-stusovo meso, in prositi Boga, naj napolni s smislom in trdnim upanjemvašo pot in tudi mojo. Nikoli niste sami! Cerkev in mnoge osebe so vamblizu. Z zaupanjem zrite pred sebe. Vaša pot je dolga in naporna, a glejtenaprej, kjer je gotova prihodnost … Ne dovolite si ukrasti upanja!«

Prizadevajte si vi prvi prinašati dobroGanljiv je bil papežev obisk ene od favel, kjer živijo najrevnejši pre-

bivalci Ria. Frančišek je vstopil tudi v eno od hiš, pozdravil vsakegadružinskega člana posebej, se fotografiral z otroki. Na nogometnemigrišču ga je nato sprejela celotna skupnost favele. »Želel bi potrkatina vsaka vrata, reči dober dan, prositi za kozarec sveže vode, spiti ‘cafe-zinho’ (brazilsko kavo), poklepetati tako kot s prijatelji doma, prisluhnitisrcu vsakogar, staršev, otrok, starih staršev,« jim je dejal. »Resničnost selahko spremeni, človek se lahko spremeni. Prizadevajte si vi prvi prinašatidobro, ne privadite se na zlo, ampak ga premagajte z dobrim.«

Na naslednji svetovni dan mladih v Krakov na PoljskemSicer pa je papežev teden dni trajajoči obisk bil poln tudi z drugimi


vrstami dogodkov. Daroval je sveto mašo s škofi, duhovniki, posveče-nimi osebami in semeniščniki, ki so mlade spremljali v Rio. Srečal se jes predstavniki državnih in lokalnih oblasti ter predstavniki različnihdružbenih področij. Tu je bilo še srečanje z organizatorji dogodka inprostovoljci, z brazilskimi kardinali in škofi ter škofi Latinske Amerike.Ob koncu nedeljske svete maše je naznanil tudi naslednji svetovni danmladih, ki bo leta 2016 potekal v Krakovu na Poljskem.

Vir: Radio Vatikan

Papež Frančišek mladim ArgentincemPo papeževem obisku ‘favele’ (revne četrtív Rio de Janeiro) je drugi dan

sledilo srečanje z mladimi iz Argentine v katedrali Ria de Janeira. V na-govoru jim je dejal, da upa, da bo posledica svetovnega dneva mladih ve-liko ‘hrupa’, kot je bilo veliko hrupa med tistimi, ki so ga pričakali vkatedrali, pa tudi pred njo. To pomeni, da papež želi, da bi ta veliki dogo-dek odmeval tudi po škofijah. Želi, da bi šla Cerkev na ulice, da bi se ubra-nila vsega, kar je posvetno, nedejavno, kar služi le udobju, da bi se ubranilaklerikalizma ter vsega tistega, kar spodbuja k zaprtosti v same sebe.

Papež Frančišek je rekel, da je sedanja svetovna civilizacija šla prekomeja, da je ustvarila kult okrog ‘boga’ denarja. Tako je nastala praksa iz-ključevanja dveh ‘polov’, ki bi lahko dvignili našo civilizacijo. Eden odpolov so ostareli. Ker se zanje ne skrbi več, ker se jim ne dovoli govoritiali delovati, se dogaja nekakšna ‘skrita evtanazija’. Na drugem polu soizključeni mladi. Po papeževih besedah, zaradi visokega odstotka brez-poselnosti, med njimi obstaja cela generacija, ki nima izkušnje dosto-janstva, zasluženega z delom. Sedanja civilizacija nas je torej pripeljalado izključitve dveh ‘skrajnosti’, ki naj bi bili naša prihodnost. Papež jespodbudil mlade, da se morajo pokazati, iti morajo ven in se boriti zavrednote. Hkrati, naj ne nasprotujejo starejšim, ampak naj jim prisluh-nejo. Ostareli pa morajo začeti govoriti in učiti oz. posredovati modrostnarodov. Biti morajo kot ‘kulturna rezerva’, ki posreduje pravičnost,


zgodovino in vrednote.Tako mladi kot ostareli ne smejo

dovoliti, da ostajajo izključeni. »Zatomislim, da morate delati. Vera v JezusaKristusa ni šala, ampak je nekaj zeloresnega. Da je Bog prišel in postal edenizmed nas, je škandal. Škandal je, da jeumrl na križu. To je škandal križa. Inkriž še naprej povzroča škandal. Pavendar je to edina zanesljiva pot, pot križa,« je zatrdil papež Frančišek.»Ne prežvrkljajte vere v Jezusa Kristusa. Imamo pomarančni frappé, jabol-čni frappé, bananin frappé, toda prosim, ne pijte ‘verskega frappéja’. Veraje celovita: je vera v Jezusa, Božjega Sina, ki je postal človek, ki me je lju-bil in je umrl zame.«

Papež Frančišek je v govoru mladim (Argentincem) zatem povzel, najtorej delajo hrup, naj skrbijo za tiste, ki so zadnji, naj se ne pustijo izklju-čiti, in naj ne žvrkljajo vere v Jezusa Kristusa. Spomnil jih je na blagre in25. poglavje Matejevega evangelija, ki predstavlja protokol, po katerembomo sojeni. Če preberejo le to dvoje, bodo dobili načrt za delovanje.

Vir: Radio Vatikan in R. Ognjišče

LUČ VEREPrva okrožnica papeža Frančiška

»Trilogiji Benedikta XVI. o teoloških krepostih (Bog je ljubezen iz leta 2006in Rešeni v upanju iz leta 2007) je manjkal en steber. Božja previdnost je ho-tela, naj bo manjkajoči steber dar upokojenega papeža svojemu nasledniku,istočasno znamenje edinosti vere.« S temi besedami je kanadski kardinalMarc Ouellet, prefekt Kongregacije za škofe, povzel nastanek zgodovin-ske okrožnice papeža Frančiška z naslovom Lumen fidei – Luč vere, ki jebila predstavljena v petek, 5. julija, na tiskovnem uradu Svetega sedeža.

Članek ustanovitelja La ReppublikePapež znova preseneča. Italijanski časopis La Repubblica je objavil

obširno pismo papeža Frančiška, naslovljenega na novinarja in usta-novitelja časopisa Eugenia Scalfarija. Pismo je odgovor na članek, vkaterem je Scalfari izrazil svoje dvome o krščanski veri, potem ko jeprebral papeževo prvo okrožnico Luč vere.

Papež Frančišek je v svojem odgovoru pojasnil, da resnica ni absolutnikoncept, ki ga posedujejo kristjani, ampak prej cilj, ki ga skušajo doseči.

Jezus je pot, resnica in življenje, piše papež in dodaja, da je edininačin, kako doseči resnico, prek osebnega odnosa z Bogom. Ob tem


citira okrožnico: »Ne lastimo si resnice, ampak resnica objema nas.«Papež, ki je sam podpisal pismo, pojasnjuje, da se vera rodi iz oseb-

nega srečanja z Jezusom. Cerkev je kraj, kjer prihaja do tega srečanja,kljub njenim omejitvam in napakam njenih članov.

Papež piše tudi Judom, ki še vedno pričakujejo prihod Mesije. Pojas-njuje, da je Bog vedno zvest svojim obljubam. Judje so vedno ohranjalivero v to obljubo, kljub krutostim, kot je holokavst. In zato bi moralo člo-veštvo in tudi Cerkev ceniti dejstvo, da so ohranili vero tudi v težkih časih.

S tem obširnim pismom je papež sprejel povabilo, da začne dialog overi z novinarjem, ki išče resnico. Pismo kaže tudi na papežev nepo-sreden in preprost slog, predvsem pa njegovo željo po dialogu onkrajzidov Cerkve.

Vir: Radio Vatikan, R. Ognjišče in revija Ave Maria

Papež poklical žensko, ki se je odločila obdržati otroka

Papež nadaljuje s telefonskimi klici navadnim vernikom. Prejšnjitorek je poklical 35-letno Italijanko Anno Romano, ki se je odločila ob-držati otroka, kljub temu, da jo je partner zapustil in ji svetoval splav.

Rimljanka Anna Romano je papežu v pismu zaupala, da je ravno od-krila nosečnost, partner pa ji je takrat razkril, da je poročen in ima žeotroka. Svetoval ji je, naj splavi. Počutila se je prevarano in ponižano. Nivedela, na koga naj se obrne, zato je preprosto pisala papežu. »Nekaj mi-nutni telefonski pogovor mi je spremenil življenje,« je za Corriere della Sera

povedala 35-letna Anna, ki bo ro-dila v začetku aprila 2014. Papežji je dejal, da je zelo pogumna inmočna, ker se je odločila obdržatiotroka, ki je Božji dar. Obljubil jije, da bo sam krstil otroka, če nebo imela botra. Anna se je namrečbala, da krst ne bo možen, saj jetudi že ločena.

»Ne vem, ali bo papež zaresnašel čas za krst mojega otroka, ače bo fantek, ga bom poimenovalaFrančišek,« je povedala in do-dala, da zgodbo pripoveduje kotzgled vsem ženskam, ki se čutijooddaljene od Cerkve samo zato,


ker so naletele na napačnega moškega, so ločene ali so z moškim, kiniso vredni biti očetje.

V tiskovnem uradu Svetega sedeža medtem teh papeževih tele-fonskih klicev ne potrjujejo niti ne zanikajo. »Nič ne vemo, to so zasebnestvari, o katerih odloča le on,« je komentar tiskovnega predstavnika p.Federica Lombardija. »Mislite, da nas obvesti, če hoče poklicati koga?Nam o tem nikoli ne pove nič.«

Vir: Radio Ognjišče, 10. september 2013

Papež po telefonuPapež Frančišek je vedno klical ljudi po telefonu, že kot pomožni

škof in nato kot nadškof v Buenos Airesu. Zato, »to, da nekoga pokliče,po njegovem ni nobena novica,« je v pogovoru dejal direktorju Vati-kanskega televizijskega centra (VTC).

»Številni papeževi telefonski klici, o katerih smo poročali novinarji, so levrh ledene gore,« je za italijanski katoliški tednik Famiglia Cristianadejal direktor VTC msgr. Dario Vigano, ki se je o tem pred kratkimpogovarjal s papežem. Ta naj bi mu rekel, češ da še dobro, da medijine izvemo za vse telefonske klice, ki jih je opravil. Papež mu je po-vedal, da je vedno klical ljudi, tudi v Buenos Airesu, kjer je najprejslužil kot pomožni škof od leta 1992 in nato kot nadškof od leta 1998.Vedno, ko je dobil pismo duhovnika v težavah, od družine ali za-pornika, je nanj odgovoril. Tudi msgr. Vigano je prejel že kar nekajpapeževih klicev, od katerih pa niso bili vsi povezani z delom v vati-kanskem televizijskem centru. »Enkrat me je poklical le zato, da bi mivoščil za rojstni dan,« je povedal Vigano, ki je papeževe telefonske kliceoznačil za neke vrste telefonsko pastoralo.

Vir: Radio Vatikan in R. Ognjišče

Od papeža Frančiška lahko pričakujemo še več presenečenj

13. septembra je minilo šest mesecev od izvolitve papeža Franči-ška, ki je uvedel nekoliko drugačen pristop v papeški službi. Njegovatoplina, energija in preprostost so osvojile ljudi po vsem svetu, nesamo katolike.

»’Papež presenečenj’ tako ga kličejo mnogi in sam se s tem strinjam, obtem pa želim spomniti na to, kako mnogi z njim čutijo tudi osebno poveza-nost. Ljudje se odlično odzivajo na njegove spontane geste, od telefonskihpogovorov, do izstopov iz papamobila zato, ker želi ljudi pozdraviti osebno.Radi imajo njegovo preprostost in sledijo njegovi pobudi z navdušenjem,«

je v pogovoru za news.vadejal msgr. John Kennedys Kongregacije za naukvere, njegove besede papovzema hrvaški katoliškiportal laudato.hr.

Kljub temu msgr. Kenndyjasno pove, da papež Franči-šek ve, kaj počne in kam gre.»Je človek vizije, ima jasennačrt za celotno Cerkev, zanjeno reformo. Papež ima tudisporočilo za ves svet, saj nje-gova sporočila slišijo tudi tisti, ki niso katoličani,« je dejal msg. Kennedy.Posebej je spomnil na papeževe spodbude vsem kristjanom, da sevrnejo k veri. »On kaže na vse najboljše v Cerkvi,« je dejal msgr. Kennedy.

Na vprašanje, kaj lahko pričakujemo prihodnjega pol leta, je msgr.Kennedy odgovoril: »Še veliko tega, veliko presenečenj in pozivam ljudi,da so na to pozorni.«

Vir: Radio Ognjišče


ChIArA AmIrAnte:“S svetim očetom v Riu

sta vera in zavzemanje zapozabljene še močnejši.”

“Božja ljubezen odpira nova obzorja.Papež Frančišek je te besede večkrat ponovilmed svetovnim dnevom mladih. S tem namje dal nov zagon za naše delo in naše življe-nje,“ tako je v intervjuju za Radio Vatikanpovedala Chiara Amirante, ustanovite-ljica skupnosti Nova obzorja. To je skup-nost, ki se že preko dvajset let ukvarja zmladimi, ki prihajajo iz težavnih druž-benih ozadij. Chiara Amirante je sprego-vorila o resničnosti papeževih besed,namenjenih mladim in družbi nasploh.

„Močno je bilo za nas, ko se je papežFrančišek hotel srečati z našimi brati, ki jih


tarejo problemi. V faveli ali v bolnišnici sv. Frančiška, ko nas je spomnil,kako pomembno je objeti človeka, ki je v stiski.“ Dalje Chiara Amiranteomenja, da nas je sveti oče „spomnil pomembnosti kulture solidarnosti,da ne bi videli v drugem tekmeca ampak brata“. Poudaril je tudi pomembnost, da ne bi spustili v naše srce kulture odmetavanja. Ustanoviteljicaskupnosti Nova obzorja se je spomnila še na lep moto, ki ga je papežFrančišek omenil med svetovnim dnevom mladih: „Dodaj vero, dodajupanje, dodaj ljubezen“. Ob tem pravi, da podobno izkušnjo živijo vnjeni skupnosti vsak dan: „Zares, če dodamo vero, ima življenje nov okus.To tako zelo vidim v naših mladih, ki prihajajo k nam v brezupnih situaci-jah. Takoj ko odprejo svoje srce božji ljubezni, je njihova prva izkušnja to,da ima življenje nov okus. Božja ljubezen nam vedno odpira nova obzorja.“

Sveti oče med svoji govori pogosto poudarja pomembnost biti ne-komu blizu in ga vzpodbujati. ChiroAmirante smo vprašali, kako resni-čne so papeževe besede za nekoga,ki je v zaporu ali pa je odvisen oddrog. „Sveti oče, je povedal nekaj zelotemeljnega, veliko resnico. Vsak danživimo izkušnjo, kako je pomembno,da se ne čutimo sami. Videla sem, daje to močnejše od psihoterapij, psiho-

analiz… Vse to je koristno, toda kar vsak dan doživimo v skupnosti, je po-sebej to, da smo nekomu blizu, kakor nas spominja sveti oče. Moč ljubeznije nekaj najmočnejšega, kar obstaja.“

Chiara Amirante je skupaj s svetim očetom prepričana o odgovornostidružbe, ki zna sprejeti, vzgajati in podajati mladim vrednote. Še posebejpa poudarja zgled doslednih ljudi in njihovo moč: „Mladi, ko najdejo do-sledne osebe, so sposobni velikih odločitev – plemenitih odločitev. Tudi tisti,ki so prišli iz zapora, so bili sposobni narediti velike odločitve …“

Papež Frančišek je med svetovnim dnevom mladih priporočal od-govornim družbe naj zagotovijo presežno obzorje, ki prinaša pristnosrečo. Kako uresničljiva je lahko njegova prošnja? „Vsekakor uresnič-jiva“, pravi ustanoviteljica Novih obzorij. Ter dodaja: „Vsem so jasno,da je potrošništvo, hedonizem, utvarjanje, da lahko v materialnih stvarehnajdemo uresničitev - velika laž. Kdor izbere to pot, se znajde v samoti,praznini, pogosto v brezupu in odvisnosti. Zatorej, to priporočilo ni samouresničljivo, ampak obvezno. Zagotovo je pri tem pomembna velika in tiharevolucija ljubezni. V prvi vrsti živeta pri teh, ki so odgovorni, saj se talahko prenese z močjo, kakor to počne papež Frančišek“, je še povedalasogovornica Radia Vatikan Chiara Amirante.

Vir: Radio Vatikan

Slovenska škofovska konferencaIzjava za javnost, 1. avgusta 2013

Po včerajšnjem papeževem sprejemu odstopa ljubljanskega nadškofametropolita in predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK)msgr. dr. Antona Stresa ter mariborskega nadškofa metropolita in pod-predsednika SŠK msgr. dr. Marjana Turnška smo se slovenski škofjezbrali na seji SŠK z namenom, da izvolimo novo vodstvo. Skupaj s ško-fom Lipovškom, ki je bil izvoljen za podpredsednika, prevzemava toodgovorno nalogo v Cerkvi na Slovenskem.

Najprej se želimo zahvaliti nadškofu Stresu in nadškofu Turnšku zaopravljeno delo, ki sta ga opravljala predano in odgovorno. Člani Slo-venske škofovske konference nadškofoma na njuni nadaljnji življenjskipoti ter pri njunem poslanstvu izrekamo podporo.

V tem zgodovinskem trenutku se slovenski škofje zavedamo, da Cer-kev na Slovenskem vstopa v čas prenove, izzivov in novih priložnosti.Pred nami so številna odprta vprašanja, ki bodo zahtevala složno in od-govorno delo vseh slovenskih katoličanov.

Ob tem si želimo, da bi verniki in Cerkev v naši državi še naprej de-javno uživali pravico do verske svobode ter svobodno delovali na



področju kulture, dobrodelno-sti in izobraževanja. Še posebejsmo zaskrbljeni zaradi napove-danega predloga vlade, da ob-davči objekte, v katerih seizvaja verska dejavnost in ki bov primeru uveljavitve prav go-tovo pripeljal do omejevanjaverske svobode. Slovenskiškofje z zaskrbljenostjo sprem-ljamo tudi informacije, da se

pripravlja nov zakon o verski svobodi. Prepričani smo, da je obstoječizakon primeren in da ga večina verskih skupnosti podpira ter da ni ni-kakršne potrebe po njegovi odpravi.

Pred nami so tudi družbeno-civilni izzivi, ki jih kot Cerkev nosimoskupaj z vsemi Slovenkami in Slovenci. Stopnjevanje krize in narašča-joče število brezposelnih sta zadostna razloga, da na humanitarnem po-dročju nadaljujemo svoje delo. Slovenska karitas in številne drugekatoliške dobrodelne organizacije v Sloveniji bodo še naprej pomagalezapostavljenim in odrinjenim na rob družbe, ki živijo v pomanjkanju inv javnosti nimajo glasu. Ob tem izpostavljamo, da Karitas nastopi ta-krat, ko težave že nastanejo. Predhodno jih lahko preprečimo, če bostadržava in civilna družba okrepili pomen družinskega življenja in skrbza najbolj revne, odrinjene in priseljence.


Veliko je pozitivnih področij, ki nas združujejo, zato je pomembno,da jih v teh težkih časih izpostavimo in zavestno opustimo ideološkerazprave ter sodobne oblike kulturnega boja. Cerkev je živa po Božjibesedi, zakramentih in Kristusovi navzočnosti. On, ki je Cerkev usta-novil, je tudi zagotovil, da bo z nami do konca sveta. S tem upanjem inzaupanjem vstopamo v obdobje novih priložnosti.

Slovenski škofje

So ločeni in na novo poročeni del Cerkve?Cerkev se sooča z mnogimi izzivi

sodobne družbe. Med njimi je tudivedno več ločenih in na novo poro-čenih parov, ki ne morejo prejematizakramentov. To vprašanje so posta-vili že papežu Benedikt XVI. na sve-tovnem srečanju družin v Milanu.Takrat je dejal, da so ti prav zaradinjegovega trpljenja, ker ne morejoprejeti obhajila, dar za Cerkev in jo preko te njihove bolečine gradijo.Papež Frančišek pa je o tem vprašanju spregovoril z novinarji na le-talu, ko se je vračal iz Brazilije.

Papež Frančišek pogosto v svojih nagovorih govori o Božjem usmi-ljenju. Zato je novinarje zanimalo, kaj bi bilo mogoče spremeniti gledemožnosti prejemanja zakramentov za ločene in znova poročene. Že-leli bi namreč, da bi zakramenti postali priložnost, da se jim pribli-žamo, ne pa da so meja, ki jih ločuje od drugih vernikov.

V odgovoru je papež poudaril, da je usmiljenje nekaj veliko večjegaod tega vprašanja. „Mislim, da je zdaj čas usmiljenja. Živimo v času veli-kih sprememb, ko so veliki problemi Cerkvi, med njimi neprimerno pričeva-nje nekaterih duhovnikov, problemi korupcije v Cerkvi, klerikalizma, pustilimnoge, mnoge rane.“ Cerkev pa je po papeževih besedah Mati in morarane zdraviti z usmiljenjem. „Če se Gospod nikoli ne utrudi odpuščati, tudimi nimamo druge izbire: predvsem moramo zdraviti rane. Cerkev je torejmati in mora hoditi po poti usmiljenja,“ je dejal papež. Tako je po njego-vih besedah storil tudi oče, ko se je vrnil izgubljeni sin, ki mu je najprejnaredil praznik, potem, ko je sin želel spregovoriti, pa mu je povedal, kajse je zgodilo. „Tudi Cerkev mora narediti tako. Ne smemo jih samo čakati,ampak jim iti naproti! To je usmiljenje. Mislim, da je to pravi trenutek zausmiljenje.“ Prvi navdih o tem je imel že Janez Pavel II., ko je začel govo-riti o Favstini Kowalski, o Božjem usmiljenju... Prepričan je bil namreč,


da je usmiljenje potreba današnjegačasa.

Glede ločenih in novo poročenihpa je papež dejal, da obhajila nemorejo prejeti, vendar pa moramopo njegovih besedah na to vpraša-nje pogledati v luči celotne zakon-ske pastorale. Zato bo to ena odtem, o kateri se bodo posvetovali z

osmimi kardinali 1., 2. in 3. oktobra. Papež je tudi povedal, da bo za-konska pastorala tema prihodnje sinode škofov. „Smo torej na poti dogloblje zakonske pastorale,“ je dejal papež. Zatem je navedel tudi mne-nje svojega predhodnika v Buenos Airesu kardinala Quarrancina, kije dejal, da je po njegovem mnenju polovica zakonov ničnih. Mnogise namreč poročijo še povsem nezreli, ne zavedajo se v polnosti, dagre za vse življenje, ali pa se poročijo, ker je pač tako v družbi. „Znovabo treba pregledati tudi pravno vprašanje ničnosti zakonov, saj cerkvenasodišča ne zadoščajo za to. Problem zakonske pastorale je zelo kompleksen,“je novinarjem še dejal papež Frančišek.

Papež Benedikt XVI. pa je glede vprašanja ločenih in novo poroče-nih na svetovnem srečanju družin poudaril, da je treba preprečevatito njihovo trpljenje, kar pomeni poglabljati globoko in zrelo odločitevvse od zaljubljenosti dalje, ter nato zakonce skozi življenje spremljati.Tem ljudem pa moramo tudi povedati, da jih ima Cerkev rada, je pou-daril papež. In to na konkreten način, kar je pomembna naloga žup-nij in katoliških skupnosti. Tudi brez prejetja telesnega zakramenta,so lahko po njegovih besedah duhovno združeni s Kristusom. Dodalje še, da so lahko zaradi darovanega trpljenja velik dar za Cerkev.

Vir: Radio Ognjišče

ZGODBA ZA OČETESIN: “Očka, ali te lahko nekaj

vprašam?”OČE: “Seveda, kaj pa?”SIN: ”Očka, koliko zaslužiš na

uro?”OČE: ”To se te ne tiče. Zakaj te

sploh kaj takega zanima?” je raz-burjeno vprašal oče.

SIN: “Rad bi le vedel. Povej mi


prosim, koliko zaslužiš na uro?”OČE: ”Če že moraš vedeti, za-

služim približno 10 €.”SIN: ”Uff!” je odvrnil mali fan-

tek in sklonil glavo. “Očka, ali miposodiš 5 € prosim?”

Oče je v trenutku postal živ-čen: “Če je edini razlog, da si mevprašal, to, da si boš ponovnokupil kakšno nesmiselno igračo, potem samo izgini v svojo sobo.”

Fantek se je obrnil in žalosten stekel v svojo sobo.Oče se je čez nekaj trenutkov umiril ter začel razmišljati: "Morda pa

kaj resnično potrebuje in bi si s temi 5 € to kupil. Po drugi strani pa meše ni velikokrat vprašal za denar.

Odšel je do sinove sobe in na vratih potiho vprašal: “Spiš, sin moj?”“Ne, očka, buden sem,” mu je odvrnil sin.“Veš, razmišljal sem, morda sem bil prej pregrob in se nisem kaj prida

vživel vate. Utrujen sem od dela in potem kdaj ravnam tako, kot si neželim. Glej, tukaj imaš 5 €, za katere si me prosil."

Mali fantek se je iskrivo nasmehnil. “O hvala očka!” je navdušenodejal. Potem je hitro dvignil svojo blazino in povlekel ven precej ko-vancev.

Oče je debelo pogledal, saj je uvidel, da ima že kar nekaj denarja. Po-novno se je razburil.

Mali fantek je počasi pričel šteti denar. Nato je pogledal očeta.“Zakaj potrebuješ še več denarja, če ga že imaš?” je spet razburjeno,

a nekoliko bolj umirjeno kot prvič vprašal oče.“Ker ga nisem imel dovolj, ampak sedaj ga imam,” je odvrnil sin.

“Očka, sedaj imam 10 €. Ali lahko kupim uro tvojega časa? Prosim, pridijutri prej domov. Rad bi, da večer-jaš z nami."

Oče se je zlomil. Močno je objelsvojega sina in v solzah prosil od-puščanja.


Fairfield, Ct-Connecticut, ZDA •Župnija Sv. Križa, ki je naslednicaleta 1913 v Bridgeportu ustanovljeneslovenske župnije, je praznovala 100-letnico obstoja. Slovesnost je vodil se-danji župnik Alfred Pečarič, zastopnicaslovenskega veleposlaništva v Wa-shingtonu je predala priznanje in za-hvalo Urada Vlade Republike Slovenijeza Slovenke v zamejstvu in po svetu,posebno pismo pa je poslal tudi škof dr.Peter Štumpf, ki je zadolžen za stike sSlovenci v zamejstvu in po svetu.

Vatikan • Papež Frančišek je 5. ju-nija odobril odlok Kongregacije za za-deve svetnikov, s katerim je priznandrugi čudež, pripisan priprošnji blaže-nega Janeza Pavla II. Istočasno je potr-dil pozitivno glasovanje za kanoniza-cijo bl. Janeza XXIII. Obe razglasitvi zasvetnika bosta aprila 2014.

Washington • Ameriški senat jena položaj poveljnika zračnih silzveze Nato potrdil Slovenca FrankaGorenca in ga povišal v generala sštirimi zvezdicami. S tem je postaltudi poveljnik ameriških zračnih silv Evropi in Afriki in še poveljnikskupnega centra za kompetentnost vnemškem Udemu. General Gorenc jebil rojen v Sloveniji leta 1957 in se jes starši priselil v Združene državeleta 1961. Otroštvo in mladost je pre-živel v Milwaukee, WI- Wisconsin.

Džakarta • Indonezija se čedaljebolj pogreza v islamizacijo. Julija 2013

je Vrhovno sodišče v Džakarti odpra-vilo dekret, ki je dovoljeval prodajo al-koholnih pijač. Od sedaj lahkokrajevne oblasti po lastni presoji pre-povedo njihovo prodajo. Vrhovno so-dišče je tudi prepovedalo ženskamsedeti po moško na motorjih ter obla-čiti kavbojke ali mini krila.

Washington • Zgodovinska sodbavrhovnega sodišča ZDA, ki je razgla-sila prepoved patentiranja človeškihgenov, kakor ni mogoče patentiratiničesar, kar očitno pripada naravi innjenim pojavnim oblikam, je pouda-rila temeljno načelo: s človeškim tele-som ni moč delati trgovine.

Vatikan • Po dveh letih in pol se je vpetek, 5. julija, končal škofijski postopeko življenju, junaških krepostih vietnam-skega kardinala Françoisa Xavierja VanThuana, ki je umrl leta 2002. Leta 1975,nekaj mesecev po imenovanju za nad-škofa Sajgona, ga je komunistični režimzaradi vere zaprl za trinajst let, od kate-rih jih je devet presedel v samici. Viet-namski komunistični režim beatifikacijinasprotuje in nagaja, kjer more.

Dubaj • Kardinal Ferdinando Fi-loni je sredi junija na obrobju tegamesta v Združenih arabskih emiratihposvetil novo cerkev sv. Antona inskupno središče za okoli 650.000katoličanov s Filipinov, iz Indije inBangladeša, ki so tam na delu.

rim • Od 20. do 22. junija je bil nauniverzi Antonianum mednarodni

Svetovni drobiz


simpozij, na katerem je sodelovaloosemsto raziskovalcev različnih di-sciplin z vsega sveta. Treba je ovre-dnotiti odnos med vero ter različnimikulturnimi in znanstvenimi področji,da bi našli nove poti v graditvi člo-veške zgodovine.

Bruselj • V kapeli Evrope se je 24.junija pričel teden molitve in premi-šljevanja z naslovom “Teden upanja”.Njegovo prvo sporočilo je bilo, da jeCerkev navzoča v Evropi, za Evropoin v srcu Evrope. Da je v službi vseh,ki bi radi dali Evropi dušo.

Aushwitz, Poljska • V nedeljo, 23.junija, je bil pred ‘vrati smrti’ v temmedvojnem koncentracijskem tabo-rišču koncert z naslovom ‘Trpljenje ne-dolžnih’. Udeležilo se ga je šestkardinalov, petdeset škofov, petintri-deset rabinov in dvanajst tisoč drugihljudi.

Lublin • V sredo, 26. junija, je Kato-liška univerza Janeza Pavla II. v Lu-blinu na Poljskem začetnikoma Neo-katehumenske poti Kiku Argüellu inCarmen Hernandez podelila častnidoktorat iz teologije. Naziv sta prejelaza “izviren prispevek” pri prenovi Cer-kve po drugem vatikanskem koncilu.

manila • Filipinski škofje so sku-paj z Narodnim svetom evangeljskihcerkva in Narodnim svetom filipin-skih cerkva osnovali “krščanskozvezo” v boju proti trgovini s člove-škimi organi.

Vatikan • Direktor Vatikanskebanke (IOR) Paolo Cipriani in njegovnamestnik Massimo Tulli sta odsto-pila s svojih položajev. Odločila stase, da je ta korak v “najboljšem inte-

resu” vatikanskega denarnega inšti-tuta in Svetega sedeža. Kot kaže, je tozačetek temeljitega čiščenja te vati-kanske ustanove, ki ga je zahtevalpapež Frančišek.

Vatikan • Dr. Matjaž Roter, du-hovnik celjske škofije, je bil imeno-van za atašeja (dodatnega uradnika)Apostolske nunciature v Urugvaju.Po nadškofu dr. Ivanu Jurkoviču,apostolskem nunciju v Rusiji, in dr.Mitji Leskovarju, uradniku Držav-nega tajništva v Vatikanu, je dr. Rotertrenutno tretji slovenski duhovnik vpapeški diplomaciji. Sveti sedež imadiplomatske odnose s 180 državamiin mnogimi mednarodnimi organi-zacijami.

Vatikan • 5. julija je papež Franči-šek skupaj z upokojenim papežemBenediktom XVI. v Vatikanskih vrto-vih blagoslovil kip nadangela Mi-haela in zaupal Vatikan njegovemuvarstvu. Papež Frančišek je Vatikanzaupal tudi varstvu svetega Jožefa.

Lahore • V vasi blizu Patokija v pro-vinci Punjab v Pakistanu so tri ženekristjanke javno pretepli, razgalili inponižali. To je storil iz maščevanja sinmuslimanskega veleposestnika, ker sona paši črede kmetov kristjanov pre-koračile meje. Dogodek zelo odmeva vpakistanski javnosti.

rimini, Italija • Sto srečanj, dva-najst razstav, osemnajst predstav,deset športnih prireditev, tisoče gos-tov in obiskovalcev z vsega sveta,skoraj 4.000 prostovoljcev, tisoč akre-ditiranih novinarjev je oblikovalo 34.srečanje za prijateljstvo med narodi vRiminiju od 18. do 24. avgusta.


rim • Kardinal Vincenzo Paglia,predsednik Papeškega sveta za dru-žino, je povabil družine vsega sveta,da se oktobra letos srečajo s papežemFrančiškom v Rimu. »Papež je na vašistrani,« je poudaril. Program in na-sveti so objavljeni na spletni straniwww.famiglia.va.

Iasi • V tem romunskem mestu jebil javno predstavljen prvi celotenprevod Svetega pisma iz izvirnih be-sedil v hebrejščini, aramejščini ingrščini v romunski jezik. To je po dol-gem času in velikih pričakovanjihstorila katoliška Cerkev v Romuniji,kar je zanjo izjemnega pomena.

Dubaj • Ker je 26% moških in 40%ženskih državljanov predebelih, jevlada preskrbela aparate za telesnevaje v javnih parkih in zastonjske na-svete dietologov, določila pa je tudinagrado: za vsak kilogram zmanj-šane teže vrednost enega gramazlata, kar je trenutno okrog $48. Kdorželi priti do nagrade, mora izgubitinajmanj 2 kg teže.

Vatikan • Papež Frančišek je 18.julija letos z lastnoročnim dekretomustanovil komisijo za pregled gospo-darsko-upravne organizacije Svetegasedeža. Komisija zbira podatke, po-roča papežu in sodeluje s kardinal-skim svetom za organizacijske ingospodarske probleme Svetega se-deža z namenom, pripraviti reformeustanov Svetega sedeža, ki jih bodopoenostavile in izboljšale.

rim • Dunajski nadškof kardinalChristoph Schönborn je v pogovoruza italijansko katoliško agencijo SIRob deseti obletnici objave dokumenta

papeža Janeza Pavla II. ‘Cerkev v Ev-ropi’ poudaril, da naj se stara celina»zave svojih temeljnih vrednot, h kate-rim je odločilno prispevalo krščanstvo«.Kot pozitivno znamenje je pohvalil»vnovično odkritje misijonarske razsež-nosti Cerkve«.

Vatikan • Papež Frančišek je 4. ju-nija potrdil, da je 96 katoliških du-hovnikov, redovnikov in laikov, ki sojih umorili med špansko državljan-sko vojno v letih od 1936 do 1939,umrlo mučeniške smrti, ker so jihumorili “iz sovraštva do vere”. Priznalje tudi junaške kreposti škofu portu-galske škofije Guarda Joseju OliverriMatosu Ferreirii (1879–1962), itali-janskemu duhovniku Nicoli Mazzi(1790–1865), italijanski redovni usta-noviteljici Giulii Crostarosi (1696–1755) in Španki Teresi Todi y Juncosi.

Frankfurt • Predsednik Pape-škega sveta za pravičnost in mir kar-dinal Peter Kodwo Appiah Turksonje v pogovoru za Frankfurter Allge-meine Zeitung ob gospodarski krizipozval k večji skromnosti in solidar-nosti. »Če bi bile v krizi siromašne de-žele malo bolj skromne in bogate malobolj velikodušne, bi zelo veliko prido-bili.«

Kuala Lumpur • Zveza malajsko-islamskih organizacij v Maleziji je vla-do pozvala, naj iz dežele izžene apos-tolskega nuncija, nadškofa JosephaMarina, ker se po njenem mnenju ssvojim stališčem do uporabe imenaAlah pri krajevnih kristjanih vmešavav islamske zadeve. Nuncij je namreč vpogovoru za revijo Malaysiakini zago-varjal prakso malezijskih kristjanov, da


za Boga uporabljajo v deželnem jezikuobičajno poimenovanje Alah.

Islamabad • Pakistanska škofov-ska komisija Pravičnost in mir je vpismu novemu predsedniku vladeNavazu Šarifu poudarila, da bi mo-rale biti šole prve, kjer naj bi doseglispremembo miselnosti glede verskenestrpnosti. Učbeniki in učni načrtinamreč zapostavljajo nemusliman-ske učence. Ti morajo na državnihšolah obiskovati pouk o islamu.

Berlin • V tako imenovani spomin-ski cerkvi cesarja Wilhelma so ob final-nem srečanju za pokal med nemškimanogometnima moštvoma FC BayernMünchen in VfB Stuttgart prvič pri-pravili ekumensko bogoslužje. Vodilasta ga trierski pomožni škof Jörg Mi-chael Peter in predsednik Sveta Evan-geličanske cerkve v Nemčiji NikolausSchneider.

Berlin • Statistični podatki za leto2011 izkazujejo, da je v Nemčiji 53,2milijona kristjanov; od tega 24,7 mi-lijona katoličanov in 24,3 milijonaprotestantov. Od katoličanov jih živina območju vzhodne Nemčije le do-brih 860.000. Vseh prebivalcev je 80.2milijonov. Od tega je 31,1 milijonovateistov ali nevernih.

Kijev • Predsednik Papeškegasveta za edinost kristjanov, kardinalKurt Koch, je bil od 8. do 12. junija naobisku v Ukrajini, kjer se je srečal inpogovarjal s predstavniki rimokato-liške, grkokatoliške in pravoslavneCerkve. Obiskal je Lvov, Užgorod inMukačevo in to točno dvanajst let poobisku papeža Janeza Pavla II. vUkrajini. Papež in kardinal Koch sta

to deželo obiskala, da bi pomagalaozdraviti globoke rane, ki so zaze-vale med različnimi cerkvami po raz-padu Sovjetske zveze, in da binjihovi člani premagali medsebojnenapetosti in trenja. Ta zadevajo zlastilastništvo nad cerkvenimi objekti,njihovo zidavo in uporabo.

Brazilija • Predsednik Brazilskeškofovske konference kardinal Ray-mundo Damasceno Assis je naglo po-večevanje binkoštnih cerkva v Braziliji(imajo se za protestantske oziromaevangeličanske) ocenil kot priložnostza predramitev katoliške Cerkve:»Mogoče smo postali malo preveč la-godni, mogoče nas je povečanje bin-koštnih gibanj zbudilo in prebudiloza naše dejansko poslanstvo.«

Buenos Aires • Najstarejši argentin-ski škof in dolgoletni pomožni škof vargentinskem glavnem mestu, Gui-llermo Leaden (20. julija je dopolnil stolet), je izvolitev kardinala Jorgeja MariaBergoglia za papeža ocenil kot “božjomilost”, papeža Frančiška pa kot “sve-tega moža”.

Ljubljana • Tržaški pisatelj in neu-morni borec za slovenstvo Boris Pahorje svoj stoti rojstni dan praznoval tudi vLjubljani. Glavna prireditev je bila 26.avgusta v Operi. Velik del časa je bil na-menjen pisateljevemu pogovoru stremi dijaki, po enem iz tržaške, celov-ške in ljubljanske gimnazije. Pahor jeizrazil tudi grenko resnico, da se Lju-bljana za Trst ni nikoli brigala in se tudidanes ne. Ob tej priliki je Pahor postaltudi državljan Evrope, v Ljubljani pase bo po njem imenoval trg pred K.

Vir: revija Ave Maria


V poletnem času, času dopustov, jenajveč dogajanja na Slovenskih letovi-ščih. Na Slovenskem letovišču v Bol-tonu je vsako nedeljo sveta maša 'poddrevesi', pri kapeli Marije Pomagaj.Maša je v slovenščini, skoraj vedno pavmes tudi nekaj v angleščini. Za ka-pelo in priprave na mašo skrbita Rajkoin Albina Milavec. Pa še več je pomoč-nikov, ki lepo poskrbijo vse potrebno.Z mašami ob nedeljah se prične na ma-terinski dan in zaključi na zahvalnidan. Po maši je vedno kosilo v dvo-rani, saj so 'letoviščarji-domačini' do-bro organirani in se zvrstijo zapripravo okusnih kosil.

Zelo dobro so pripravljena športnatekmovanja, ki se vrstijo ob koncihtedna, od druge polovice meseca julijado konca avgusta. Otroci, mladi inodrasli tekmujejo in se veselo družijo.

Skoraj vsako nedeljo pa so se vrstilapraznovanja tudi na drugih letoviščih,kjer je v glavnem vedno bila tudi svetamaša. Povsod je nastopal kakšen odansamblov, ponekod pa so nastopaletudi plesne skupine in/ali drugi gostje.Tako so se vrstile prireditve: 16. junija,

Gregorčičev dan in Očetovski dan naPrimorskem letovišču v Newmarket;30. junija, 54. Slovenski dan, 22. oble-tnica samostojnosti Rep. Slovenije ter'Kanadski dan' na Slovenskem leto-višču; 7. julija, piknik s tombolo naPrekmurskem letovišču Večerni Zvonv Boltonu; 14. julija, piknik pri letoviščuSlovenskega Lovskega društva v Alli-stonu; 21. julija, piknik na letovišču Ho-liday Gardens v Pickeringu; v soboto,3. avgusta, Poletni večer pri Sloven-skem Letovišču; 18. avgusta, 'Proščenje'v čast Vnebovzeti Devici Mariji naletov. Večerni Zvon; 25. avgusta, piknikna letov. Holiday Gardens; 1. septem-bra, piknik pri letov. Slovenskega Lov-skega društva. Vrstile pa so se natotudi vinske trgatve: 8. septembra naletov. Večerni Zvon, 15. sept. na letov.Simon Gregorčič, 22. sept. na letov. Ho-liday Gardens in 12. okt. na Sloven-skem letovišču.

Nadebudni in pogumni mladeničDavid Končan je šel s kolesom skoziKanado in prevozil 6.550 km. Odpeljalse je od doma 11. maja 2013 in se vrnil8. julija 2013. Pohvalno je, da je zbiraldarove za otroke pod geslom 'AcrossCanada for Kids'. Veliko zbranih darovod raznih dobrotnikov, je sprejela orga-nizacija Canadian Food for Children,znanega zdravnika Andrew Simone.

V juniju so bile poplave v Alberti,zato smo tudi v naši nadškofiji po žup-nijah zbirali pomoč za preizkušene.

Od Atlantika do Pacifika

PRI MARIJIPOMAGAJv Torontu

IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE,Toronto in

25. junija se je letos v City Hall To-ronto prvič praznoval Dan državnosti,z dvigom zastave.

Od 23. do 28. julija je v Rio de Ja-neiru (Braziljiji) potekal Svetovni danmladih s papežem. Geslo je bilo: »Poj-dite in naredite vse narode za mojeučence« (Mt 28, 19).

Od 14. do 19. avgusta so potekaleMednarodne igre otrok v Windsorju.Tekmovali so otroci iz mnogih držav,tudi iz Slovenije.

14. avgusta, na predvečer praznikaMarijinega Vnebovzetja, je bila na ka-toliških pokopališčih sv. maša za po-kojne. Maše so bile množično obiskanein lepo pripravljene.

Od 18. avgusta so na mnogih letovi-ščih krasno nastopali oktet Suha in an-sambel 'Podjunski trio' iz AvstrijskeKoroške. Tudi v cerkvi Brezmadežneso našli priliko za nastop.

7. septembra je bilo romanje v Mid-land. Opisano je v posebnem članku.

Z novim šolskim letom se je počasipričelo tudi novo pastoralno leto Cer-kve, še naprej pod geslom leta Vere.Upamo, da bo vera v Gospoda dobi-vala vedno več moči in luči v našihžupnijah. g. Toni Burja CM, kaplan

Počitnice • S šolskimi počitnicamije nastopil tudi čas dopustov. Kot jebilo omenjeno v prejšnji številki Božjebesede, je bil skoraj cel mesec junijmed nami g. Jože Zupančič CM.

Nadomeščal je župnika g. Franca Le-tonja CM v času njegovih počitnic.Naš župnik g. Letonja je v času počit-nic v Sloveniji s svojimi doma obhajal40. obletnico mašništva.

Gospod Zupančič je ob odhodu na-pisal za Oznanilo med drugim tudi tebesede: »Iskren Bog povrni vam vsem invsakemu posebej...! Rečem lahko, da semvesel in hvaležen vašemu župniku, ki meje povabil, hvaležen pa sem tudi vsemvam za vašo požrtvovalnost in dobroto,za lepo sodelovanje pri sveti maši, za vašzgled preskušane vere, za vašo vztrajnostin velikodušnost, ki vas povezuje v pri-jateljsko župnijsko skupnost... 'Bogplati', ko se trudite, da bi tudi mlajšemurodu vcepili ljubezen do naše domovineSlovenije. Molimo drug za drugega inBog naj vas – na priprošnjo Božje in našematere Marije – obilno blagoslavlja!«

Obisk • Po odhodu g. Zupančiča,je prišel na obisk g. Lennoxie LusabeCM, lazarist s Kenije. Pred dvema le-toma se je nekajkrat na kratko ustavilpri nas, ko je študiral v Ottawi. Tokratpa je prišel na obisk in počitnice, daspozna tudi Montreal in našo skup-nost.


IZ ŽUPNIJESV. VLADIMIRA v Montrealu

Plesna skupina Nagelj v Montrealu


Slovenski dan • Slovenski dan smoletos obhajali v nedeljo, 14. julija. Slavjese je pravzaprav pričelo že v soboto, 13.julija. V dopoldanskem času so priha-jale na pristavo mlade družine z otroki,kajti dan je bil namenjem prav njim. Ro-zina Maria Rogan je s pomočjo nekate-rih spet organizirala ‘Kids Carnival’. Vpopoldanskem času pa so ekipe mladihigrale odbojko za pokal Slovenskegadne. Bazen je bil ves popoldan polnozaseden. Ob 6. uri je bila sveta maša. Pomaši in okrepčilu so mladi nadaljevaliz igranjem odbojke. Zmagovalna ekipase je veselila pokala dolgo v noč.

Nedeljsko slavje se je pričelo s svetomašo ob 11. uri. Darovala sta jo domačižupnik g. Letonja in gost g. Lusabe. Ga.Rozina Rogan, preds. Cerkven. odbora,je župniku g. Letonji v imenu vseh če-stitala ob 40. obletnici mašništva in pou-darila, »Hvaležni smo vam, da ste kar 30let, od vaših 40 duhovniških, že med nami«.

Po maši je sledilo kosilo in kulturniprogram. Slavnostni govor je imel laza-rist g. Lennoxie Lusabe. Nastopil je cer-kveni pevski zbor ter plesne skupine –mlajša in starejša skupina Marjetice tergostje, skupina Nagelj s Toronta.

Kulturnemu programu je sledil pik-

nik s srečolovom. Na večer smo se sre-čni, veseli in hvaležni vračali na svojedomove. Bog daj, da bi tudi v prihod-nje s podobnim razpoloženjem obha-jali ne le Slovenski dan ampak tudiostale verske in družabne prireditve.

Župnijsko romanje • Poromali smospet k Lurški Materi Božji v Rigaud vnedeljo, 25. avgusta. Nekateri so prišliže zgodaj, da so si ogledali kapelice incelotno področje svetišča v senci mo-gočnih dreves. Drugi pa so ta čas čaka-nja na mašo, ki se je pričela ob 12:30,uporabili za spoved ter osebno molitev.

Cerkveni pevski zbor pod vods-tvom organista Franca Rogana je četrture pred začetkom maše prepeval Ma-rijine pesmi. Po končani romarskimaši, ki jo je daroval naš župnik g. Le-tonja, smo peli litanije Matere Božjeprejeli blagoslov z Najsvetejšim. Ne-kateri so po končani romarski sloves-nosti odšli domov, drugi pa so podlopo nadaljevali z druženjem. S sabo soprinesli malico. Duhovno in telesnookrepčani, smo se veseli vračali z za-vestjo, da nas spremljata varstvo in pri-prošnja naše nebeške Matere Marije.

Koncert • V torek, 27. avgusta, sonas obiskali rojaki iz Koroške: OktetSuha in Podjunski Trio. Ob peti uri sopri nas imeli večerjo. Koncerta v dvo-rani se je udeležilo precej župljanov,pridružili so se pa tudi člani Avstrijskeskupnosti v Montrealu. Koncert je vsenavdušil, saj so nastopajoče nagrajevaliz navdušenim ploskanjem. Hvaležnismo rojakom iz Koroške za nastop invsem udeležencem. Imeli smo zareslep in prijeten večer.

g. Franc Letonja CM, župnik

Plesna skupina Marjetice


V mesecu juliju je bil župnik, g.Drago Gačnik na dopustu in ga je na-domeščal g. Jože Pozderec, župnik nažupniji Ig pri Ljubljani, doma iz žup-nije Beltinci.

Tudi pri Hamiltonu je bilo več do-gajanj na Slovenskih letoviščih. Pri ve-čini prireditvah je potekalo bogoslužjesvete maše. Zaradi pomanjkanja pros-tora, samo naštejemo večje dogodke:16. junija, Očetovski dan pri društvuBled v Beamsvillu; 23. junija, Sloven-ski dan pri Slov. kulturnem društvuSava v Breslavu; od 16. julija, Izletotrok Slovenske šole po Sloveniji; 21.julija, Žegnanje – Proščenje pri druš-tvu Bled; od 6. do 9. avgusta, Sloven-ski poletni kamp za otroke, naprostem, pred župniščem in cerkvijov Hamiltonu; 11. avgusta, 'Music inthe Park' (Muska v parku) pri društvuLipa Park; 18. avgusta, Nastop OktetaSuha in Podjunskega tria Lipush izAvstrijske Koroške, pri in po sv. mašiv Hamiltonu; 18. avgusta, Piknik pridruštvu Triglav v Londonu; 20. av-gust, poletno srečanje (izlet) članicKat. Ženske Zveze; 25. avgusta, Pik-nik pri društvu Sava; 1. sept., Baseballturnir v Slovenskem Parku; 2. sept.,Piknik pri društvu Bled s turnirjem vbalinanju; 7. sept., Romanje v Mid-land; 7. sept., turnir v balinanju pridruštvu sv. Jožefa v Hamiltonu; 22.sept., Jesenski banket, župnijsko že-gnanje (praznovanje farnega zavet-

nika); začetek praznovanja 50-letniceŽupnije, 10-letnica župnijske službe g.Dragota Gačnika, obisk Murskosobo-škega škofa dr. Petra Štumpfa in nje-govega kaplana g. Gorana Merica.

g. Drago Gačnik SDB

mIDLAnD 2013Že drugo leto smo se na dan roma-

nja v Midland prebivalci južnega On-taria zbudili pod oblačnim nebom, obšepetu kapljic dežja in v bolj hladnemozračju. Kljub temu, večina nismoodlašali ali v srcu omahovali. Slovenciiz Ontaria, pa tudi nekateri gostje izZDA in Slovenije smo odšli v Midlandz dežniki. Skoraj celo pot je deževalo.Pol ure pred začetkom spominske slo-vesnosti pri križu, pa je dež prenehal.Ravno tako kot lansko leto. Toda letosse po maši ni ‘vlilo’ in smo lahko zunaj‘v naravi’ zavžili ‘kosilo iz popotnetorbe’.

Večina romarjev je prišla z oseb-nimi vozili, nekatere pa je pripeljalen avtobus s Toronta in druge avto-bus s Hamiltona.

Program komemoracije pri križu(žalne slovesnosti padlim žrtvam re-volucije) je lepo vodil Ciril Pleško,sin begunca in domobranca.

Marjan Ulčar, ki se je rodil begun-ski družini v Špitalu ob Dravi, na Avs-trijkem Koroškem, je lepo prebralslavnostni govor, ki ga je napisal dr.Peter Urbanc. Na kratko je predsta-vil zgodovino Domobrancev. Slišalismo tudi, zakaj in kako so začeli vaš-čani Šentjošta pri Horjulu branitisvoje domove. Govor je bil v sloven-ščini in angleščini, tako da je tudi

PRI SVETEMGREGORIJU V.v Hamiltonu


mladina, rojena v Kanadi, razumela,zakaj so bile te žtrve, in zakaj so odšlinaši starši z rodnega doma v tabo-rišče in begunstvo.

Anica Resnik je recetirala pesem‘Vetrinje’, iz knjige ‘Črna maša’, ki jeizšla leta 1949 v Buenos Airesu. Na-pisal jo je duhovnik, ki je prevzel pes-niško ime Jeremija Kalin. Mnogiizmed naših staršev so bili v Vetrinjuna Koroškem, tudi moj oče, zato jebila ta poezija meni še bolj pri srcu.Gospa Resnik je izgubila najmlajšegabrata Jožeta, za kogar je bilo rečeno,da gre s prvim transportom v Italijo.

Bernarda Čemas je prebrala nekajverzoh, ki jih je napisala v spomin nadomobrance, na vse pobite in drugenedolžne žrtve, ki so zares vrednispomina. Slovenci so bili pravi be-gunci in mnogi mučenci.

Nato je sledil križev pot, kateregaje lepo vodil Ciril Pleško. Hvaležnismo Nadi Čemas in Andreju Pahulje,ki sta leta 2010 pripravila knjižico zizbranimi pesmimi, križevim potomin litanijami Matere Božje. Tako je

omogočeno vsem romarjem lažje inlepše sodelovanje.

Po molitvi križevega pota, smoimeli nekaj časa za ogled okolice. Po-sebej iz razglednega stolpa se lepovidi, od koder seže pogled na dvojevelikih jezer in zeleni gozd, kateri jev kratkem ‘ozaljšan’ tudi z rdečo inrumeno barvo.

Cerkev Martyr’s Shrine je edins-tvena, grajena predvsem z lesom inzelo lepo okrašena. Sveto mašo je lju-beznivo vodil g. Drago Gačnik, pas-tir in župnik iz Hamiltona. Pridigalnam je škof John Boissonneau, po-možni škof v Torontu. Posredovalnam je tudi prošnjo papeža Franči-ška, naj veliko molimo za mir v Sirijiin drugod po svetu.

Glasovi pevskega zbora NašaPesem iz Brezmadežne, pod vods-tvom Irene Kolenko, so nam s po-močjo organista Andreja Pahuljeletos prvič zapeli pri sveti maši vMidlandu. Zapeli so nam v angleš-čini in Slovenščini.

Posebno doživeto smo zapeli petelitanije Matere Bo-žje, ki smo jih glasnozapeli ‘vsa cerkev’.Ob koncu smo pre-jeli blagoslov z Naj-svetejšim.

Lepo je videti, daže več kot 60 let Slo-venci in naše dru-žine romamo vMidland, da se spo-minjamo naše zgo-dovine, žrtve našihbratov in kako lepo


nas je dobri Bog izpeljal, ne iz Egipta,ampak iz komunističnega terorja terkako lepo Bog še vedno skrbi za nas,saj tudi mi živimo v deželi ‘mleka inmedu’.

Upam, da se zberemo še drugoleto v tako velikem številu. Tudi čebo deževalo, se bomo radi spomi-njali, kako so drugi trpeli za nas, mo-lili bomo za vse žrtve in se tudi saminjim priporočali. M. Demšar

Izletniki v ameriškiprestolnici

Washington, D.C.V začetku maja smo se Slovenci iz

Toronta in okolice odpravili na 5-dnevni izlet v ameriško prestolnicoWashington, D.C. Na poti tja nas je vHamiltonu blagoslovil župnik žup-nije sv. Gregorija Velikega g. Gačnik,mi sami izletniki pa smo zapeli obspremljavi harmonike Mariji na čast.

Ogledali smo si nekaj znamenitostikraja: Arlington pokopališče, grob-nice ameriških voditeljev, Belo hišoin druge zgodovinske znamenitosti.Peljali smo se tudi mimo važnejšihambasad. K smo prišli do slovenske,smo se ustavili in imeli kratek pogo-vor z uslužbenci in Ambasadorjem.

Najbolj zanimiv dan pa je bil, ko smose obiskali Baziliko »Narodno SvetiščeBrezmadežnega Spočetja«. Ta cerkev jeosma največja na svetu. Sprejme okrog11,000 vernikov. Bazilika ima več kot 70kapelic, posve-čenih vsem narodnos-tim. Vodič fran- čiškanskega reda namje rad ustregel, da nismo šli mimoslovenske kapele, ki je posvečena brez-

janski Mariji. Leta 1971 na praznikMarije Vnebovzete so ameriškiSlovenci, ob navzočnosti škofov in ro-marjev iz Slovenije, posvetili to sloven-sko kapelo v ameriškem NarodnemSvetišču v prestolnici Amerike Bogu vzahvalo, slovenstvu v ponos, slo-venskemu krščanstvu za molitev,prednikom v čast, sodobnikom vvzpodbudo in bodočim rodovom vvzgled. Oltar krasi posneta kopija Ma-rije Pomagaj s skupne slovenske božjepoti, z Brezij, delo slikarja Leona Ko-porca. Nadškof ljubljanski JožefPogačnik je takrat ob tej priliki zapisal,da naj bi kapela družila vse ameriškeSlovence v veri in češčenju božjeMatere, naj bi bila simbol njihovepovezanosti med seboj in z nekdanjo

Pred katedralo v Washingtonu, D.C.


domovino, pa tudi simbol povezanostiz vsemi narodi nove domovine, s ka-terimi jih druži ista državljanska za-vest. Pravi tudi, da naša kri v Amerikiprav za prav nikoli ne bo zginila. Z njonaj ostane tudi vera naših ljudi! Podoltarjem je napis v slovenščini: »MarijaPomagaj z Brezij, prosi za nas!« Nadesni strani kapele je napis slo-venskega svetniškega kandidata Fride-rika Baraga, ki pravi »This is all I desire:to be where God wants me to be«. Nalevi pa je citat blaženega Antona Mar-tina Slomška, ki pravi: »Sveta vera bodivam luč, materni jezik bodi vam ključ dozveličanske narodne omike«. Citat jenapisan samo v slovenščini.

Nad vhodom v kapelo pa je citatnašega največjega slovenskega pisa-telja Ivana Cankarja in se glasi: »Themerciful eyes of our Mother of Brezjewill look upon you and you will beconsoled«. Kiparska dela so delo Fran-ceta Goršeta. Izvedeli smo tudi, da jeslovenska maša v tej baziliki vsakoprvo nedeljo v mesecu ob enajstihdopoldan. Od brezjanske Marije smose poslovili s pesmijo »Lepa si rožaMarija«.

Na poti do hotela in drugi dan do-mov smo se veliko pogovarjali o izletu,vendar je bila glavna tema obisk našeslovenske kapele. Mariji z Brezij smo sezahvalili z molitvijo za izredno lep dan.

Izlet je bil organiziran s strani agen-cije Maxima iz Hamiltona in našeTončke Smodiš. Vsi izletniki smo sezadovoljni razšli in si obljubili, da sezopet srečamo kmalu in obujamospomine na ta 5-dnevni izlet.

Mimi Radovan

Ob letu vere posebenpogled na rast Katoliške

vere v KenijiSlavnostni govor na Slovenskemdnevu v Montrealu - Kenijski misijo-nar lazarist, g. Lennoxie Lusabe CM

Leto vereKo je papež Benedikt XVI. izbral to

leto za leto vere, je imel velik navdih zakatoličane: ponovno najti vsebino vere,ki jo izpovedujemo, obhajamo in živi-mo vsak dan. Da, povabil nas je »kpristnemu in prenovljenemu spreobr-nenju h Gospodu, edinemu Odrešenikusveta« (Ap. p. Vrata vere 6), ko izpove-dujemo vero v polnem pomenu z ob-novljenin prepričanjem, upanjem inzaupanjem. Ozadje papeževega nav-diha je njegovo osebno razmišljanje opomenu vere v življenju ter njegovagloboka zaskrbljenost zaradi posledicsekularizma. Kot misli papež, je seku-larizem prodrl v današnji svet, ki je, ponjegovih besedah, poln relativizma insubjektivizma.

Odskočna deska našega razmišljanjanaj bo priznanje daru vere, ki jo žeimamo. Katekizem katoliške Cerkvenas uči: »Vera je človekov odgovorBogu, ki se mu razodeva in podarja...smisel njegovega življenja« (KKC 26).

Z razmišljanjem o veri se zeloujema tudi današnji evangelij, ko nasJezus uči, da se vera kaže v naših de-janjih. Vera je v pravem razpoloženjudobro, kar Jezus blagoslavlja, saj zJezusom Kristusom, ki je polnost ra-zodetja, je vse mogoče.

To je torej popolno zaupanje v Boga,ki nam more pomagati rasti v veri in v


delih ljubezni do bližnjih. Če imamoenkrat takšno vero, vse drugo boprišlo. Resnično, po zgledu dobregaSamarijana nas Jezus uči, da s pravimrazpoloženjem more vsakdo delatidobro. To je kvaliteta vere, ki jo nekdoima in to šteje, ne pa položaj, ki ga imanekdo v družbi. Vprašanje kvalitetevere je bilo v središču Jezusovega slu-ženja in je v središču služenja Cerkveter je končno veljavno tudi v središčuleta vere, kot je nakazal Benedikt XVI.

Kot vsi vemo, pot vere ni brez izzi-vov. Izzivi nas torej opominjajo, najbomo pozorni, naj ostanemo zvestiveri. Kajti po veri Cerkev ne ostanele močna, ampak ‘raste’ na moči invelikosti. Pa naj predstavim pot vere,ki ga je prehodilo ljudstvo Kenije, daponazorim svoje misli.

Hitra rast katoliške Cerkvev Keniji

Katoliška vera je sodoben pojav vKeniji. Od leta 1895 do 1962 je Kenijaizgledala zakoreninjeno Anglikanskain Protestantska. Katoliški misijonarjiniso bili Britanci, zato so bili katoličanibolj ali manj potisnjeni v ozadje. Kenijaje postala samostojna leta 1963. Po osa-mosvotji do danes je Katoliška Cerkevnepričakovano najhitrejša rastoča Cer-kev v Keniji. Statistike povedo, da jebilo v času osamosvojitve le prgiščekatoličanov, danes pa nad 8 milijonov.Iz ene škofije ob osamosvojitvi, jih je dodanes že 25 novih ter od manj kot 100takratnih domačih duhovnikov in re-dovnikov, jih je danes nekaj tisoč, da neomenim rast različnih duhovnih pokli-cev, čemur smo priče.

Danes se lahko vprašamo: Zakaj jetako visoka rast vere? Se dogaja le rastv kvantiteti ali tudi v kvaliteti? Neka-teri menijo, da bolj v kvantiteti, češ, dajo pospešuje revščina, ki pomaga lju-dem iskati uteho v veri, katera oblju-blja bogastvo v večnosti. Po mojemmnenju, morejo porast vernosti raz-ložiti naslednji pojavi: 1) Afriška kul-tura in slog življenja, ki sta odprti zakatoliško vero; 2) katoliški misijonarji,ki so prišli v Kenijo in se istovetili z za-tiranimi (Britanci so jih zapostavljali);3) apostolske dejavnosti, ki so jih zas-tavili misijonarji (vzgoja, zdravstvo inskrb za druge socialne potrebe), sopostali vir prosvetnosti in osvobajanjaza lokalno prebivalstvo.

Misijonarji ter Afriškakultura in vera

Naj začnem s citatom iz Apostol-skih del (Apd 17, 22-32), ki pripove-duje, kako je Pavel prinesel ‘Veselonovico’ o Vstalem Kristusu Atencem,

g. Lennoxie Lusabe CM

ne da bi omalovaževal njihovo veroin vernost, ampak jo uporabil, kotpodlago za evangelizacijo:

Tedaj je Pavel stopil na sredoAeropaga in spregovoril: “MožjeAtenci! Po vsem, kar vidim, ste zelopobožni. Sprehajal sem se po vašemmestu in si ogledoval vaše svetinje. Obtem sem opazil tudi oltar z napisom‘Neznanemu bogu’. Kar vi častite, neda bi poznali, vam jaz oznanjam...Zakaj v njem živimo, se gibljemo insmo. Ali kakor so povedali nekateri odvaših pesnikov: ‘saj smo po rodu iznjega’. Ker smo torej Božjega rodu, nesmemo misliti, da je božanstvo nekaj,kar je podobno zlatu ali srebru alikomu, ki sta ga izoblikovali človeškaumetnost in domiselnost. Bog je zatis-nil oči nad časi, ko so ljudje tavali vnevednosti, zdaj pa naroča, naj se vse-povsod vsi spreobrnejo. Zakaj določilje dan, ko bo vesoljnemu svetu pravi-čno sodil po možu, ki ga je za to izbralin pred vsemi potrdil tako, da ga jeobudil od mrtvih.” Ko so slišali o vsta-jenju od mrtvih, so se eni norčevali,drugi pa so rekli: “O tem bi teposlušali kdaj drugič.”

Ko so Atenci slišali o vstajenju, sorekli Pavlu, naj pride drugič, da to ra-zloži. Takrat je to zanje bilo nesmi-selno. To pa ni bilo v primeru ljudi vKeniji, ko so po misijonarjih prvičslišali o katoliški veri. Zakaj? Afričaniso vseskozi verovali v obstoj duhov-nega sveta, v katerem prebivajopredniki in druga duhovna bitja. Vvrsti prednikov so: tisti nedavno pre-minuli, ki po verovanju niso daleč odživih in o njih govorijo kot o živih

mrtvih; ter tisti davno preminuli, kiso postali pravi duhovi. Resničnostprednikov utrjuje vero v posmrtnoživljenje, ker ljudje vedo in verujejo,da ko bodo umrli, bodo pridruženitistim, ki so umrli pred njimi.

Tradicionalne Afriške kulture sooznačene kot teocentrične, s pogle-dom na svet, ki temelji na priznavanjuBoga kot končnega izumitelja,stvarnika, vzdrževalca, smisel in ciljvsega. A različni rodovi so dajali raz-lična imena Tistemu, ki pomeni Naj-višje bitje. Zato ni bilo »cepljenja« medsvetim in sekularnim. Kajti “tradi-cionalen Afričan ne more bitiduhoven, ne da bi bil veren in ne morebiti veren ne da bi bil duhoven,” kot jezapisal John. S. Mbiti, znan pozna-valec afriškega kontinenta, kulture inreligije. Živeti kot tradicionalenAfričan torej, pomeni biti religiozen.

Pogled na ustvarjeni svet je bil sčlovekom v središču. Ko je človekpriznavan kot središče stvarstva,postane Božji upravitelj. Že nekdaj jeobstajala kulturna in religiozna isto-vestnost, z jasnim socialno - politi-čnim nadzorom, z vzgojno, zdravs-tveno, etično in rekreacijsko struk-turo. Ob splošnih načelih pogleda nasvet, ima vsaka struktura jasnavodila in cilje, z velikimi poudarki načlovekovih pravicah vsakega posa-meznika, vendar v smislu skupnosti.

Središčnost Afriške tradicionalnevernosti je odnos. Kajti po Afriškiduhovnosti je končni namen življenjaodnos, odnos med Najvišjim bitjemin ustvarjenimi ter odnos ustvarjenihbitj med seboj. Nezdravi odnosi so sehitro pokazali, ker so vodili k nez-



dravemu življenju, zdravi pa pospe-ševali življenje. Končni cilj življenjaje Najvišje bitje, ki zagotavlja nadalje-vanje življenja po zdravih odnosih,od ene generacije do druge, z rojs-tvom in ponovnim rojstvom. Najvišjebitje ohranja krog življenja ljudi terizroča stvarstvo ‘od polja na polje’,od predrojstva do rojstva, od rojstvado smrti in življenja duha naprej. Vsestvarstvo je namenjeno za sodelova-nje v edinosti in harmoniji. Ko napre-dujejo zdravi odnosi v stvarstvu, seživljenje pospešuje vsem in se vsestvarstvo skupno veseli. Toda, kjer sonezdravi odnosi, je življenje ogro-ženo in vse stvarstvo trpi. Življenjeso že predniki razumeli kot strem-ljenje k enotnosti, kjer so posameznideli stvarstva sprejeti kot del celot-nega stvarstva, ker je vse v medse-bojni odvisnosti.

Proces izražanja, podajanja naprej,je vzgojno obstajal v obliki ‘obredovprehoda’, od predrojstva k pred-ništvu. Obred je pomenil intenzivnovzgojo, s posebnim poudarkom navzdrževanju pravega odnosa medNajvišjim bitjem in stvarstvom. Greza stičnost človeštva z Najvišjim bit-jem in zemljo, ki je gostiteljica in mativsega ustvarjenega. Gre tudi zapojem in prakso pravic in dolžnosti,z jasno označbo, da imajo vsa dejanjaposledice ter da je dostojanstvovsakega človeka v kontekstu skup-nosti ter potrebe po samopotrditvi insamovrednotenju.

Na kratko povedano, vrednote ali‘stebri Afriškega življenja’ določajobistvo ali jedro Afriške duhovnosti.

Ti so: 1) vera v resnično navzočnoststvarnika, Najvišjega bitja v svetu; 2)enotni smisel bistva; 3) identifikacijaživljenja kot osnovni dar stvarnika; 4)poudarek na družini in skupnosti, kotkraju rojstva, življenja in smrti; 5) verav aktivno vlogo prednikov; 6) opora vtradiciji; 7) občutek svetega v naravi inokolju. Te mnoge vrednote so navzočev katoliški veri. John S. Mbiti je za-pisal: »Afričani so obče znano verni.Vera pronica v vsa področja življenja,zato je ni mogoče izolirati (od drugihaspektov afriške družbe in kulture)...Religija je torej prej način življenja kotpa stvar vere, kajti vrednote religije sosestavina življenja od rojstva dosmrti.« Navedene trditve nam pove-do, da je seme krščanstva navzoče vAfriški kulturi in religiji.

Katoliški misijonarji, ki so prišli vKenijo v 20. stoletju, so razumeli ta kon-cept in so šli po stopinjah apostolaPavla, ki je vedel, da ni ljudi na svetu, kibi bili ‘tabula rasa’ ter sv. TomažaAkvinskega, ki po nauku Aristotelaverjame, da milost potrebuje naravo.Misijonarji so prinesli katoliško vero inustanovili Cerkev v Keniji ter verja-mejo, da bo rastla tudi v prihodnje.

Izzivi katoličanov v KenijiKako je vera zakoreninjena v krist-

janih v Keniji, ko imajo nekateritežnjo po združevanju različnih vers-tev? Koliko je vera zakoreninjena, kose srečajo s težkimi situacijami raznihbolezni, neplodnosti, smrti itd. Tudidruge navade so izziv katoliški veri:mnogoženstvo, čaranje ter seveda,revščina.


Nedolgo tega je potekala zanimivarazprava v enem izmed pomembnej-ših kenijskih časopisov o drži tistih, kise priznavajo za ateiste. Statistikapove, da je danes okrog 1000 deklari-ranih ateistov v Keniji. Izhodiščerazpravljanja so bila vprašanja: Ali jemajhno število ateistov? Koliko rasteštevilo tistih, ki zavračajo vero v Boga?Ali je ogroženo krščanstvo v Keniji?Več kot 85% udeležencev razprave jeizrazilo prepričanje v nezmožnost, dabi se ateizem zakoreninil v Keniji v pri-hodnje. Mnogi so si edini, da je vernostza Afričana »prej način življenja kot pastvar vere, kajti vrednote religije so ses-tavni del življenja od rojstva do smrti«.Torej, tudi če se posameznik odloči, dane veruje v Boga, bo na neki način

sodeloval v verskih obredih svojegaljudstva, ker so obredi pokopa vafriškem kontekstu dejanja češčenja. Zozirom na to, nima pomena verjeti, dabi ateizem postal ‘tsunami’, ki bi pre-plavil ali odplavil katoliško vero.Ljudje so zakoreninjeni v njej, v svojembistvu, kot Afričani.

Moje trdno prepričanje je, da ni takopomebno, če je majhno število tistih, kiprihajajo v cerkev (po svetu). Doklerjih bo samo nekaj, ki bodo trdni v veri,bo Cerkev ostala v rodovih, ne gledena izzive, s katerimi se bo soočala.Kristus nam zagotavlja, da bo vedno znami (z ostankom) do konca časov(prim. Mt 28, 20).

Lennoxie Lusabe CMPrevod: Franc Letonja CM


ZAHVALAK vsem blaženim nebeščanom, angelom in svetni-

kom, kakor so lepo peli pevci pri zadnji poslovilnisveti maši, upam, da se jim je pridružil tudi dragiTone, saj je vse življenje zelo rad prepeval v cerkvi.

tone muhič je zaspal v Gospodu 19. avgusta 2013v 99. letu starosti. Na večer pred smrtjo ga je lepopripravil g. Ivan Plazar s podelitvijo sv. maziljenja.

V pogrebnem Zavodu so se od Toneta poslovili vvelikem številu sorodniki, prijatelji in znanci, kakor tudinaslednji dan pri pogrebni sv. maši. Iskrena hvala vsem!

Hvala lepa tudi g. Tinetu Batiču za vzorno darovanje sv.maše z lepim nagovorom. Lepo se zahvaljujem g. Jožetu Oražmu in g. An-dreju Pahulje ter vsem združenim pevcem, ki so se tako lepo poslovili odsvojega člana pevskega zbora Marije Pomagaj.

Hvala tudi ge. Mariji Soršak za zelo dobro pogostitev po pogrebu, v dvorani.Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in tudi številnim daroval-

cem za Dom Lipa. Hvala vsem, ki so v Domu srkbeli za mojega moža in mupomagali.

Hvaležna: Marija Muhič z družinami

Za dobro voljo


Preprostorisanje

preprostegapapeža

Gorenjki umre mož. Vdova odide na časo-pisno podjetje in želi oddati osmrtnico. Za-radi varčnosti si želi le napis: ‘Tone mrtev!’

Uslužbenka na oglasnem oddelku jo začu-deno pogleda, nato pa ji pojasni: “Do petbesed je enaka cena.” “No, potem pa napišite:‘Tone mrtev! Ugodno prodam traktor!’”

* * *“S Tonetom sva se tako močno sprla, da

sem nanj zavpila, da ga nočem več videti.”“In? Te je zapustil?”“Ne, ugasnil je luč!”

* * *“Kje pa je tvoj sin?”“Na fakulteti!”“Kaj pa študira?”“Nič. Streho prekriva!”

* * *Sinoči sem dobil pisno sporočilo na mo-

bilni telefon: - “Oprostite, ker motim. Alimorda potrebujete drva?”

Odgovoril sem: “Ne!”Zjutraj, ko sem vstal in šel v drvarnico,

drv ni bilo več.

Vremenska napoved naslednje zime

Delavca na gradbišču kopljeta jarek. Edenkoplje, drugi takoj zasipava nastalo luknjo.

Mimoidoči vpraša: “Zakaj eden koplje,drugi pa takoj zasipava?”

Delavec: “Tisti, ki polaga cevi, je nabolniški.” * * *

Tonček nekaj dni pred rojstnim dnevomreče očetu: “Oče, ali veš kateri vlak ima naj-večjo zamudo?”

“Kateri?”“Tisti, ki si mi ga lani obljubil za rojstni dan.”

* * *Odvetnik po sojenju vpraša stranko: “No,

zdaj, ko ste oproščeni, mi povejte, ste ukradlitisti avto?”

“Potem ko sem poslušal vaš zagovor, zače-njam verjeti, da ga nisem.”

* * *Mož in žena sta v trgovini. Ona pomerja

obleke, on pa za vsako reče, da je predraga.Prodajalka to nekaj časa gleda, potem pa

reče: “Čudno, gospod, zadnjič ko ste bili zdrugo damo, niste zganjali takega cirkusa za-radi cene.”

Je teža zadovoljiva?

TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD.1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3

Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools,

HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades

Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši željiFrank Ferko, President

Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat.

Slovenski okulist se priporočaDr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C)

Ophthalmologist (eye physician & surgeon)

28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park)Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149

DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili zaSlovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč alidružbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamoprogram za starejše. Morda se odločite, da se naselite vlepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vratavedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7

CATHOLIC CEMETERIESARCHDIOCESE OF TORONTO

www.catholic-cemeteries.comTel: (416) 733-8544

Assumption, Mississauga (905) 670-8801Christ the King, Markham (905) 471-0121

Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467Mount Hope, Toronto (416) 483-4944

Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822Resurrection, Whitby (905) 668-8912

ADDRESS

Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • July 2013

BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly period-ical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, &#( Brown¿sLine, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription ratesin Canada £@*.)), in United States £#%.)) US per year. Changes of ad-dress and undelivered copies should be sent to Bo5ja Beseda, &#( Brown¿sLine, Toronto, Ontario, M*W #V&.

KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICANAPREDNA, FINANÇNO MOÇNA USTANOVA, USMERJENA K ODLIÇNOSTI

&$& Browns LineEtobicoke, OntarioM*W #V&{$!^} @%@-^%@&

^!! Manning Ave.Toronto, OntarioM^G @W!{$!^} %#@-$&$^

VLOGE◊ Hranilne◊ Vezane◊ Çekovni ra2un◊ TFSAs

INVESTICIJE◊ RRSPs/RRIFs◊ Delnice◊ Mutual Funds◊ RESPs

POSOJILA◊ Osebna◊ Hipote2na◊ Gradbena◊ Line of credit

ZAVAROVANJE◊ Za potovanje◊ Hi1e/Avtomobile◊ Posojila◊ Hranilne vloge

DRUGE USLUGE◊ MasterCard◊ Online Banking◊ Menjava £US◊ Ban2ni avtomat{ATM} Website: www.krek.ca

HRANILNICA IN POSOJILNICA

725 Brown’s Line, Toronto, ON M8W 3V7Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871

TOLL FREE: 1-888-SCU-1742611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall

Tel: (416)531-847523 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia

Tel: (905)578-7511 www.sloveniacu.ca

V pomoč članom inSlovenski skupnosti.

Vabimo vas, da nas obiščete.

VAM NUDIVSE VRSTE BANČNIH USLUG

boŽja beseda - ourladyofmm.comourladyofmm.com/bozja beseda/july-aug-sept2013.pdf · papež bo še...

Documents