bukla 69

Naslednja številka Bukle izide 5. oktobra 2011.

Portret: Virginia Woolf; Boštjan Videmšek o svoji novi knjigi; Duševne bolezni v otroških in mladinskih knjigah zadnjih let

Brezplačna revijao dobrih knjigah.leto 7/št. 69september 2011www.bukla.siKer zgodbe navdihujejo ...

dr. Bogomil Ferfila o svojih novih knjigah in svetu

V njej preberite tudi:

dr. Nada Grošelj: Pregled prevodov antične književnosti za obdobje 2006–2011

69 | september 20113

Oni dan je znanec objavil članek v nekem slovenskem časopisu in njegova beseda je nanesla tudi na neko našo knjigo. Zapisal je, da je avtor ta in ta tega in tega leta izdal to knjigo. Glede na to, da znanec z nami sodeluje tudi pri produkciji nekaterih naših knjig in našo založbico kar dobro pozna, me je ta ignoranca seveda pogrela in hitro sem mu poslal sporočilo, da je avtor knjigo napisal, ne pa izdal, in da je razlika kar pomembna, saj njegova navedba zanika založnika kot kreativnega podjetnika, ki je v projekt pripravljen investirati svojo intelektualno energijo in z vloženim denarjem sprejeti poslovno tveganje, hkrati pa ga ta izpustitev oziroma odsotnost navedbe zreducira na nivo nekvalificiranega delavca, ki dela nekaj, za kar niso potrebna strukturirana in specializirana znanja. Znanec se je opravičil, da ni mislil nič slabega, kar mu seveda verjamem, vendar, kot se je izkazalo pozneje, dejansko ni hotel kar tako priznati, da se povsem moti. Za to je imel dobre razloge. Tudi sam je napisal nekaj knjig, ki jih je izdal bodisi v samozaložbi (kar dejansko pomeni, da je knjigo, čeprav je bil avtor, tudi izdal) ali pa so mu izšle pri kaki majhni založbi, kjer je ostal brez honorarja, zato ni čudno, da se mu je pozneje potem dejansko zazdelo, da jo je tako rekoč izdal sam.

Ker je imel v zvezi s tem mešane občutke, je drug dan o tem na Facebooku povprašal še prijatelje, med katerimi jih je bilo nekaj tudi iz knjižnozaložniških vod. Debata se je razživela, odzivi pa so bili pričakovani: založnikom se je zdelo logično, da knjigo izda založba, avtorjem se je enako zdelo precej logično, da so jo izdali sami (češ, to je ravno zaradi tega avtorsko delo), založba pa je bila samo posrednik. Tretji, torej tisti, ki ne sodeluje neposredno v tej igri, so komentirali, da mediji poročajo ali tako, kako je ta in ta avtor izdal knjigo pri tej in tej založbi, ali pa tudi, da je ta založba izdala to knjigo tega avtorja. Četrti, tisti bolj pikolovski, pa so ugotavljali, da slovenščina za vse skupaj premore premalo izrazov. Avtorji so bili kar ostri, tukaj je, denimo, eden od takih odzivov: »Knjigo izda avtor in veste zakaj? Ker je v medijih, tudi kadar piše, da je knjigo izdala založba, vselej zraven navedeno, čigavo knjigo oziroma kdo je njen avtor. Kadar pa je v najavi navedeno, da je knjigo izdal ta in ta avtor, pa ni nujno, da je zraven navedeno, pri kateri založbi

se je to zgodilo. Avtor je knjigo napisal in izdal pri založbi. Lahko bi knjigo izdal tudi sam, založba pa je brez avtorja ne more. Simple as that!«

Seveda ni tako preprosto. Ravno v tistih dneh je v prevodu Sovretovega nagrajenca Srečka Fišerja (ki tokrat v naši rubriki Pobliski v prevode piše o prevajalski kritiki in samokritiki) pri Mladinski knjigi izšel novi prevod Hemingwayevega romana Starec in morje. Zato sem znancu poslal sporočilo s približno tako vsebino: »Novica dneva: Hemingway je v slovenščini pravkar izdal nov prevod svojega romana Starec in morje,« ki jo je znanec vrgel v diskusijo v malce drugačni obliki. Nadaljnja debata je kmalu potihnila, saj se je po zaslugi t. i. »Hemingwayevega dokaza«, vsaj po mojem mnenju izkazalo, da se je o temi diskutiralo preveč ozko in lokalno. Seveda, v Sloveniji, kjer vsak pozna skoraj vsakega s svojega delovnega področja, se meje posameznih segmen

tov založništva pogosto zameglijo in velikokrat se zgodi, da imajo avtorji, četudi knjige niso izdali v samozaložbi, pri njeni promociji in prodaji precej večjo in pomembnejšo vlogo kot pa založba. A malce širši geografski in zgodovinski kontekst začne to vlogo reducirati, avtor lahko na svoje knjige neposredno vpliva, samo dokler je živ in aktiven, potem

se vse skupaj začne seliti v druge roke z različnim potencialom in ambicijami. Založbe (pa tudi dediči, agenti, prevajalci itn.) v tem smislu dobivajo vse pomembnejšo vlogo in nekaj, kar se v enem kontekstu zdi »samo posredništvo«, se v drugem izkazuje za pomembno in ključno profesionalno organizacijo za širjenje in prisotnost knjig na določenem območju.

Sam, recimo, že 15 let pišem za različne edicije časopisa Delo, pa do sedaj še nisem rekel, da sem objavil članek v njem, čeprav vidim, da drugi za svoje objave uporabljajo te besede. Jaz sem ga napisal, oni pa so (mi) ga objavili. Časopisov in knjig brez avtorjev seveda ne bi bilo, vseeno pa se je pomembno zavedati, da so založbe tiste, ki velikokrat ključno prispevajo k uspehu knjige in avtorja, in knjižni trg samih avtorskih samozaložnikov bi bil veliko bolj boren, kot je ta z založbami.

Novica dneva: Hemingway v slovenščini pravkar izdal nov prevod romana Starec in morje!

Samo Rugelj razmišlja

foto

: Igo

r Mod

ic

Leto7/številka 69, september 2011 Natisnili smo: 30.000 izvodov.

IZDAJATELJUMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 39, Faks: (01) 520 18 40 [email protected] ISSN: 1854-3359

UREDNIŠTVO in PISCIOdgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljPomočnik urednika: Jure PreglauJezikovni pregled: Tine Logar

Pisci: Ana Geršak, Maša Ogrizek, Majda Peklaj, Daniela Preglau, Jure Preglau, Samo Rugelj, Renate Rugelj, Tina Šebenik

Gostujoči pisci: Sašo Dolenc, Srečko Fišer, Tilka Jamnik, Manca Košir, Mitja Rotovnik,Boštjan Videmšek

Gostujoči pisci v BukliPlus: Nada Grošelj

OBLIKA in PRIPRAVAOblikovanje in prelom: Jure PreglauGrafična priprava za tisk in tisk:Schwarz, d. o. o., LjubljanaFotografija na naslovnici: Borut Krajnc

OGLASNO TRŽENJERenate RugeljTelefon: (01) 520 18 31, GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdaja telja je vsaka javna priobči tev, predelava ali uporaba vsebi ne prepovedana. Vse pravice pridržane!Pisci in kolumnisti izražajo svoja mnenja in ne nujno mnenja uredništva.

LEGENDA KRATICm. v. – mehka vezavat. v. – trda vezavapt. v. – poltrda vezava

Izdajo Bukle je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

www.bukla.si

www.premiera.si

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

Izdajo priloge BuklaPlus je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo RS.

Kandidat/ka mora izpolnjevati naslednje pogoje:• ustrezna univerzitetna izobrazba (FF, FDV, ALU, EF)• odlično poznavanje knjig, založniških programov, filmov itn. • odlično poznavanje dela z računalnikom (InDesign, Photoshop itn.)

iŠČEMO POMOČNiKA V UREDNiŠTVU ZALOŽBE UMco

Ponujamo delo v mladem ustvarjalnem kolektivu medijskega oddelka podjetja UMco, možnost napredovanja, po poskusni dobi pa zaposlitev za nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite do 23. septembra 2011 na naslov: UMco d. d., Leskoškova 12, Ljubljana ali po e-pošti: [email protected].

69 | september 2011 4

SobaEmma Donoghueprevod: Tea Mejak Mladinska knjiga, zbirka Roman, 2011, t. v., 415 str., 32,96 €

Roman Soba ni kriminalka, a ves čas vleče na naslednjo stran, ni srhljivka, a skoraj ne pusti dihati, in ni eksistencialni roman, pa bo vseeno spremenil vaš pogled na svet. In ko že mislite, da se je vse končalo, se vse skupaj šele začne. Tako bi lahko na kratko povzeli delo, ki kar kliče po filmski upodobitvi z močno karakterno igralko v glavni vlogi. Osrednji junak knjige je sicer petletni Jack (knjiga je namreč pisana iz njegove besedne perspektive), ki že vse svoje življenje skupaj z mamo, ki mu skuša omogočiti vsaj pri

bližno normalno odraščanje, živi v dobrih deset kvadratnih metrov veliki sobi. Soba je ves svet, ki ga pozna, podobe na televiziji se mu zdijo samo fantazija brez realne podlage, Tastar, ki sem ter tja priroma v njuno sobo, pa nujni tujek, ki mu vlogo in funkcijo Jack lahko določi le nejasno, pač v skladu s svojo mladostjo. Takojšnjo uspešnico, ki so jo (z nagradami, denimo za najboljši kanadski in najboljši irski roman) požegnali tudi kritiki ter ji priznanje izrekli mnogi pisatelji, je napisala kanadska pisateljica irskega rodu (rojena leta 1969). Izvirna pripovedna perspektiva izmišljene zgodbe, ki smo jo pred nekaj leti lahko videli tudi v resničnosti. > Samo Rugelj

Emma Donoghue

Skrito sporočiloSebastian Barryprevod: Jure Potokar Modrijan, 2011, t. v., 327 str., 33,10 €

Sebastian Barry (1955) je zelo cenjeni irski dramatik, pesnik in pisatelj, pogosto v konkurenci za literarne nagrade, ki ga z njegovim predzadnjim romanom Skrito sporočilo iz leta 2008 lahko prvič beremo tudi v slovenščini. Osrednja junakinja tega dela, ki je delno nastalo kot literarizirana biografija, je skoraj stoletna Roseanne McNulty. Ta že več kot pol stoletja domuje v sanatoriju za duševne bolnike, kot neke vrste oporoko pa se odloči napisati svojo avtobio

grafijo, ki jo skriva v svoji sobi. Drugi pripovedovalec romana je šef bolnišnice, dr. Greene, ki se mora zato, ker naj bi bolnišnico kmalu zaprli, odločiti, katere od bolnikov lahko spustijo nazaj v normalno življenje. Greene, ki mu je nedavno umrla žena, se še posebej zanima za Roseanne, saj hoče raziskati in razkriti njeno osebno zgodovino in razloge, ki so jo pripeljali v bolnišnico, vse skupaj pa se, podobno kot film Sestre Mag-dalenke, bere tudi kot zamolčana polpretekla irska zgodovina. Kompleksno. > Samo Rugelj

Sebastian Barry

Popotnik stoletjaAndrés Neumanprevod: Nina KovičUčila, 2011, t. v., 407 str., 34,90 €

Postmodernistično zastavljena zgodba nas postavi v devetnajsto stoletje in fiktivno mesto Wandernburg, kjer se tik pred nočjo ustavi potovalna kočija. Edini potnik, mladi izobraženec Hans, namerava pred nadaljevanjem poti prenočiti v bližnjem gostišču, a skrivnostno mesto ima z njim drugačne načrte. Hans se najprej spoprijatelji z ostarelim čudakom, ki na mestnem trgu igra na lajno, po naključju pa spozna tudi živahno izobraženko Sophie, ki na svojem domu tedensko gosti debatne literarne krožke. Hans se mestnim in

telektualcem seveda priključi in kmalu se nevarno zbliža s prikupno Sophie. Kljub pomembni zaroki in bližajoči se poroki z bogatim plemičem je telesna, literarna in prevajalska sla med njima prevelika, da bi se lahko uprla usodnemu razmerju. Simpatični španskoargentinski pesnik in pisatelj sodi v sam vrh mladih nadarjenih latinskoameriških piscev in za svoja dela prejema priznanja in nagrade kot po tekočem traku. To velja tudi za njegov četrti roman, Popotnik stoletja, ki se ponaša z nagrado španske literarne kritike 2010 in Alfaguara 2009, označili pa so ga tudi za: »Strasten ljubezenski roman z intelektualnimi razmišljanji«. > Renate Rugelj

Andrés Neuman

Tuje leposlovje

5 69 | september 2011

FlushVirginia Woolfprevod: Jana UnukModrijan, zbirka Nostalgija, 2011, m. v., 141 str., 23,90 €

V zapisih o pisateljicah še danes vznikajo »zagate« o vplivu spola na njihovo pisanje. Za Vrginio Woolf pa bi lahko dejali, da je storila prav nasprotno: s svojim pisanjem je spremenila (pogled na) spol. V svojih romanih in (feminističnih) esejih, med katerimi je najbolj znan Lastna soba (1929), je brezkompromisno pokazala, da spol ni le biološka, ampak predvsem družbena kategorija. In to dve desetletji pred revolucionarnim stavkom Simone de Beauvoir: »Ženska se ne rodi, ampak to postane.«

In če ženska želi postati pisateljica, kot piše v omenjenem eseju Virginia Woolf, je prvi pogoj, da ima lastno sobo in lasten vir dohodka. Neusmiljeno pa mora pokončati tudi »hišnega angela« – viktorijanski ideal uslužne, uglajene, samozanikujoče ženske. Tema družbene konstruiranosti, performativnosti spola je tudi jedro izvrstnega romana Or-lando (1928). V njem se naslovni junak – ki se v dobrih treh stoletjih od elizabetinske do bloomsburyjske Anglije postara le za slabih dvajset let – večkrat levi iz moškega v žensko. Ob tem se spreminja tudi njegov družbeni položaj, trdno jedro njegove identitete pa vseskozi ostaja pisanje.

Za pisanje Virginie Woolf so značilni valujoči ritem, ponavljanja, menjavanje pripovednih perspektiv in razpustitev linearnega časa; v gladko tekočem toku (zavesti) konkretna pripoved prehaja v metafore in simbole, natančna zgodovinska dejstva pa se prelivajo v

notranjo resničnost. Stalnica so tudi pretanjeno izrisani liki; eden takih je tudi naslovna junakinja romana Gospa Dalloway (1925), ki ji je pred nekaj leti svojevrsten literarni spomenik postavil Michael Cunningham z romanom Ure, po katerem je bil posnet tudi film.

Od (feminističnih) esejev Virginie Woolf je ob Lastni sobi najbolj znan esej Tri gvineje (1938); v njem avtorico iskanje odgovora na vprašanje, kaj lahko za preprečitev vojne storijo ženske, privede do pisanja o podrejenosti in zatiranju žensk, večnih družbenih obstrank. Od devetih romanov pa omenimo še K svetilniku (1927) in Valove (1931). Prvi velja za njen najbolj avtobiografski roman, saj se v njem spomin na starše navezuje na motiva minljivosti in smrti. Valovi, v katerih se pretakajo notranji monologi šestih ljudi, pa so njeno oblikovno najdrznejše delo.

Zanimiv je tudi nekoliko manj znani roman Flush (1933), ki je pred kratkim v prevodu Jane Unuk izšel pri založbi Modrijan. Delo je (žanrsko) dokaj nenavadno, saj gre za življenjepis psa, prikupnega kokeršpanjela angleške romantične pesnice Elizabeth Barrett Browning. Avtorica nam v romanu z neverjetno domiselnostjo in igrivostjo približa svet, kot ga vidi, sliši, se ga dotika, predvsem pa voha pes.

Kot na splošno velja za (človeške) like v delih Virginie Woolf, se tudi v Flushu »osebna«, povsem vsakdanja doživetja brezšivno stikajo z družbenim okoljem. Tako Flush v premožni hiši, kjer živi, dobesedno zavoha zatohlo, postano vzdušje patriarhalne družine; na sprehodih po ugledni londonski ulici resda hodi z dvignjeno glavo uglednega »meščana«, a pripet na vrvico; ko po ugrabitvi pristane v razdrapani najemniški koloniji, na lastni koži občuti nepremostljivost socialnih razlik; ob selitvi v Italijo pa se mu razpre nov, bolj svoboden in demokratičen svet, ki ne pozna razlik med rodovniškimi psi in mešanci.

Tako avtorica duhovito in obenem zajedljivo pred nami razgrne natančen vodnik po ulicah, družbenih konvencijah in političnem ozračju angleškega 19. stoletja, nekje na prelomu med georgijansko in viktorijansko do

bo. Ta satirično intoniran pripovedni tok pa nenehno prehaja v intimnejše tolmunčke, katerih srčika je globoka povezanost Flusha in njegove lastnice Elizabeth.

Tu in tam perspektive obeh, ženske in psa, skorajda ni mogoče ločiti, saj sta »razločena, pa vendar odlita po istem kalupu – morda je vsak od njiju dopolnjeval tisto, kar je dremalo v drugem«. S tem se Virginia Woolf spretno ogne počlovečenju psa, hkrati pa seže tudi onstran (biografske) zgodbe o Elizabeth Barrett Browning.

Ob njuni zgodbi se odpirajo tudi (filozofska) vprašanja o osebni svobodi, družbeni enakosti, neulovljivosti jaza, smrti. Flusheva zmožnost, da življenje vpija prek vonjev in dotikov, ga zasleduje z goni in v ekstazi naskakuje, pa v pisateljici utrjuje tudi (boleče) spoznanje o nezmožnosti besed, da bi izrekle vse bogastvo življenja.

Virginia Woolf (1882–1941) je ena najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma in feminističnega pisanja. Literarno pot je začela kot kritičarka in esejistka; svoje drzne poglede, ki so prelamljali s kulturno dediščino in družbenimi konvencijami, pa je sooblikovala v prijateljskem krogu umetnikov in intelektualcev znamenitega bloomsburyjskega gibanja.

Portret: Virginia WoolfMaša Ogrizek


MinotaverBenjamin Tammuzprevod: Bogdan GradišnikCeljska Mohorjeva družba, 2011, m. v., 166 str., 20 €

Le redko kateri roman bralca spočetka tako zavede kot Mino-taver. Banalno dopisovanje med mlado študentko in njenim starejšim skrivnim oboževalcem se kmalu splete v vozel z večplastno kompozicijo. Štiri poglavja ustrezajo štirim pripovednim perspektivam. Skozi življenjske zgodbe na prvi pogled obrobnih protagonistov avtor diskretno razkriva njihovo realno vlogo v romaneskni celoti. Ne le naslov, tudi struktura romana je podobna labirintu. Med slepimi ulicami in

ostrimi meandri mora bralec najti rdečo nit, ki povezuje lepo Tejo in skrivnostnega neznanca. Ta je postavljen v središče romana in s tem labirinta, čeprav s svojo pojavnostjo bolj spominja na Borgesovega Asteriona kot na mitološko pošast. Njegova pisma so polna brezkompromisne ljubezni, iz ozadja pa je moč razbrati strah pred zavrnitvijo, ranljivost in beg v ideale. Protagonist hrepeni po odrešitvi v ljubezni, ne da bi znal sam ljubiti. Tammuzev Minotaver pač ne potrebuje zidakov, da okrog sebe postavi trden labirint iz papirja. > Ana Geršak

Tuje leposlovje

Hiša iz papirjaCarlos María Domínguezilustracije: Peter Sísprevod: Tina MaličDružba Piano, 2011, t. v., 102 str., 14,00 €

V času, ko se vedno več stvari vrti okoli digitalnega oz. elektronskega založništva, bi čudovito zgodbo argentinskega pisatelja in raziskovalnega novinarja, Hi-ša iz papirja, lahko proglasili tudi za himno tiskanim knjigam in branju. V njej je govor o številnih knjigah iz papirja, takih, katerih vrstice te posrkajo vase, njihove zgodbe ti lahko spremenijo življenje in ujete med trde platnice namesto zidakov služijo celo za stene hiše. Ko se za Blumo, predavateljico književnosti na Cambriški univerzi, branje poezije med hojo po cesti tragično konča, je na njeno delovno me

sto postavljen njen nekdanji ljubimec. Nekega dne na Blumin naslov prispe čudna, z apnom in cementom oskrunjena knjiga in njen naslednik se odpravi iskat skrivnostnega pošiljatelja. Pot ga iz Cambridgea vodi vse do obale Južne Amerike. Tam sreča strastnega bibliofila, ki pred prahom, vodo, ognjem in žuželkami skrbno varuje svojo dragoceno knjižno zbirko. Ta mu s težavo razkrije zgodbo čudaškega zbiratelja, ki je Blumi poslal skrivnostno knjigo. Umetelne ilustracije je prispeval češki umetnik Peter Sis, svetovna eminenca med ilustratorji. > Renate Rugelj

Carlos María Domínguez

PoletjeJ. M. Coetzeeprevod: Primož TrobevšekModrijan, zbirka Bralec, 2011, m. v., 251 str., 21,30 €

Coetzee (1940), južnoafriški Nobelovec, ki zadnja leta živi v Avstraliji in je dobro znan tudi pri nas (prevedena je večina njegovih ključnih del, torej romani Sovražnik, V srcu dežele, V pričakovanju barbarov ter z bookerji nagrajena Sramota ter Ži-vljenje in časi Michaela K.), nerad govori o sebi, vseeno pa se je odločil, da svoje življenje prelije v literaturo. Prvi dve knjigi literarizirane avtobiografije Deška leta in Mladost sta pri nas iz

šli pred tremi leti, sedaj se jima pridružuje še sklepni del trilogije z naslovom Poletje. Tega je Coetzee zastavil z intrigantnim, domišljenim konceptom: neki literarni zgodovinar raziskuje življenje že umrlega pisatelja Johna Coetzeeja v zgodnjih sedemdesetih letih, ko še ni bil družbeno priznan, in sicer tako, da dela poglobljene intervjuje z ljudmi, predvsem z ženskami, ki so bile v tem času z njim v tesnejšem, tudi romantičnem stiku. Avtobiografija kot vrhunsko realistična izmišljija. > Samo Rugelj

Benjamin Tammuz J. M. Coetzee

Adam in EvelynIngo Schulzeprevod: Mojca KranjcŠtudentska založba, zbirka Beletrina, 2011, t. v., 297 str., 29 €

Ingo Schulze je slovenskim bralcem že znan po zbirki kratkih zgodb Mobi. Zgodba pričujoče

ga romana z biblično osnovo se dogaja v Vzhodni Nemčiji v času, ko so se v državah vzhodnega bloka že začele dogajati korenite spremembe. Adam je odličen ženski krojač, ki za nekatere svoje stranke poskrbi tudi na kak bolj intimen način. Ko to izve njegovo dekle Evelyn, ga zapusti in se odpravi na počitnice na Madžarsko. Adam ji sledi vse do Blatnega jezera, v kraj ob meji, kjer številni ljudje čakajo na priložnost za prebeg na Zahod. Evelyn Adamu oprosti, a vabljiva bližina meje tudi pred njiju postavlja vprašanje, kje bi želela živeti. > Majda Peklaj

Ubogi bogatašiMór Jókaiprevod: Judita TrajberCeljska Mohorjeva družba, 2011, t. v., 413 str., 26 €

Madžarski pisatelj je v svojih številnih delih oblikoval literaturo, prežeto s patriotizmom, realizmom, humorjem in predvsem romantiko. V romanu Ubogi bogataši (napisan je bil leta 1860) spoznamo bogato družino iz Pešte (dela današnje Budimpešte), ki ji »vlada« samovoljni ded Lapuss. Ta določi, da se mora njegova vnukinja Henriette odpovedati svoji ljubezni in se poročiti z baronom Hátszegijem. V njeno zgodbo pa se vrine tudi zloglasni transilvanski razbojnik, ki ima obraz vedno zakrinkan s črno žametno ruto. Roman o pohlepu, ljubezni in pogumu je zaživel tudi na filmskem platnu in kot muzikal na odrskih deskah. > Daniela Preglau

Neskončna ljubezenIan McEwanprevod: Alenka Moder SajeUčila, 2011, t. v., 234 str., 29,90 €

Angleškega pisatelja Iana McEwana in njegovo delo, denimo letošnji roman Solar, smo v Bu-kli že dodobra predstavili. Nekaj njegovih romanov so tudi ekranizirali, nazadnje Pokoro (2007), ki smo jo videli tudi pri nas, nekaj let pred tem pa tudi Neskončno ljubezen (2004), v kateri je glavno vlogo odigral (takrat še ne James Bond) Daniel Craig. Roman iz druge polovice devetdesetih let se začne eksplozivno. Na pikniku sredi travnika, ki si ga po šest

tedenski ločitvi, najdaljši v njuni sedemletni zvezi, privoščita Joe in Clarissa, v njuno vidno polje prileti balon. V košari pod njim je fantek, ob košari pa se za vrv drži moški. Joe skupaj še z nekaj moškimi steče na pomoč, ujamejo košaro, videti je že, da so obvladali položaj, potem pa zapiha močan veter … Tragedija, ki se zgodi, na nenavaden način poveže Joeja in Jada, ki skupaj skušata košaro obdržati na tleh, vse skupaj pa začne dobivati obsesivne dimenzije, ki se lahko iztečejo v novo katastrofo. Literarni cukrček. > Samo Rugelj

Ian McEwan

Oslepelo srceJulia Franckprevod: Ana Jasmina OsebanModrijan, zbirka Bralec, 2011, m. v., 395 str., 23,80 €

Najuspešnejši roman pri nas prvič prevedene nemške pisateljice, Julije Franck (1970), predstavi žalostno življenjsko zgodbo Helene Wursich. V začetku dvajsetega stoletja Helen živi s starejšo sestro Martho v Lužicah, majhni podeželski vasi na meji med Nemčijo in Poljsko. Oče je na fronti in njuno mladost kalijo nenadni izbruhi duševno zmedene in odtujene matere. Sestri, ki sta druga na drugo zelo navezani, se izučita za bolniški negovalki in se po očetovi smrti odselita k sorodnikom v velemestni Berlin. Martha tukaj ponovno sreča svojo prijateljico iz otroštva in z

njo zaživi skupno življenje, Helen pa se spoprijatelji s Carlom, prikupnim študentom medicine, vendar se njuna romantična vez tragično konča. Kljub številnim padcem, polomijam in nesrečni ljubezni je življenje judovskih sester zares v veliki nevarnosti, ko se začnejo nepredvidljivi vojni časi. Helen se zaplete z nemškim podjetnikom, ki jo sicer poroči in odreši skrbi pred nacističnim iztrebljanjem, a njeno srce, kljub rojstvu sina Petra, ostane hladno in osamljeno. Bogata večplastna pripoved je pred leti prejela pomembno nemško književno nagrado. > Renate Rugelj

Julia Franck


Temni labirintLawrence Durrell prevod: Marjeta Gostinčar CerarModrijan, zbirka Nostalgija, 2011, m. v., 285 str., 24,90 €

Aleksandrijski kvartet je eden mojih najljubših romanov vseh časov. Zaradi elegantne pisave in aristokratskega duha, ki veje med platnica-mi. Zaradi imenitnih opisov značajev in usod nosilnih likov, ki so naslikani tako plastično, da se človek mora zavedati: nič ni tako, kot je vide-ti. In nihče ni samo to, ker je še marsikaj druge-ga, kot se kaže na prvi in drugi in tretji pogled. Zaradi vonjav in dišav, ki se ob branju naselijo v nos. Zaradi vznemirjenih brbončic na jeziku, ki

jih žgečkajo slastni okusi sredozemskih jedi. Zaradi strasti, zaradi sanjarij, zaradi hrepenenj, zaradi ljubezni, v katerih utonejo junaki in bralci z nji-mi. Ah, čisti bralski užitek!

Zdaj je imenitna založba Modrijan izdala prevod še ene knjige Lawren-cea Durrella, pesnika, esejista, romanopisca, glasbenika, štirikrat poroče-nega moža, očeta, sina angleško-irskih staršev, živečih za časa njegove-ga otroštva v Indiji, diplomata, svetovnega popotnika, zaljubljenca v Sre-dozemlje, ki so ga zanimala metafizična vprašanja jaza enako intenzivno kot raziskovanje konkretnih življenjskih izkušenj. Kar vse dehti tudi iz pu-stolovskega romana, spisanega v mladosti, Temni labirint , tega romantič-nega popotovanja vase in v možnosti »preseganja pogojenosti človeka«. Nastavki romana se zgodijo na križarki, s katero potuje pet silno raznoli-kih junakov, ki so na svojevrsten način povezani že od prej, ne da bi za to vsi vedeli ali se morda celo zavedali, da so se preprosto morali srečati. Ker v življenju ni naključij, temveč je v vsem ključ. Ključ usode. To Durrellovi li-ki prepoznavajo prek različnih odnosov – lestvica se pne od pekla do ne-ba, s pomočjo psihoanaliziranja, povezav z vzporednimi svetovi in me-diji, z umetnostjo in misijonarstvom, z govorjenjem in tišino, z druženji

na površini in uvidi v globini. Prostor, v katerem se godi večina romana, je labi-rint na pisatelju ljubem grškem otroku (Kreti), ki je metafora za naše dušne la-birinte, skozi katere hodimo popotniki življenja. Kadar se v labirintu izgubimo, lahko umremo od strahu ali pa se najdemo in uzremo, kar pravzaprav vsi iščemo. Srečo. Kot na koncu romana sporoča modra starka, ženska, ki nikoli ne spi (»Spanje je namenjeno utrujenim ljudem. Človek je utru-jen, kadar je z njegovim telesom ali umom nekaj narobe.«), ampak zre v brezgrajno nebo in prek tovrstne meditacije spoznava resnico. Resnico o sebi, svetu in ljudeh. O življenju in smrti, ki ni nasprotje življenja, tem-več je samo prelitje iz tega sveta v naslednjega. Starka ve: »Končni cilj je sreča, ki se bo ljudem izmikala, dokler se bodo izmikali sami sebi in drug drugemu.« Ja, za to gre. Da se ljudje samouresničimo, kot je učil tudi Dur-rellov navdihovalec C. G. Jung, predvsem pa indijska duhovna tradicija, v času pisanja Temnega labirinta ponovno »odkrivana« v Evropi. Takrat sta v zaprtih intelektualnih krogih cveteli ezoterika in okultizem, kar v števil-nih referencah in temi romana iskreno odzvanja. Iz njega žari upanje, da ljubezen obstaja kot občutje, stanje duha. Dosežemo ga, če ga ne išče-mo, kajti po dejavni poti do njega zagotovo ne bomo prišli: »Gre za nače-lo nedejavnosti – človek mora biti globoko v sebi dovolj miren, da posta-ne dovzeten. Občutka ne moreš iskati, če pa si pripravljen nanj, bo prišel in se spustil nate kot nočna vešča. Ne 'iščite in boste našli', kot pravi Sveto pismo, ampak 'pripravite se in boste najdeni',« pripoveduje starka zakon-skemu paru, rešenemu iz porušenega labirinta. Zdaj sta njena učenca in naslednika, ki jima predaja Resnico, do katere je prišla, ko je začela sode-lovati z Življenjem, povezana z vsem, kar obstaja. »Sama v sebi, v globini svoje duše (ne kot nekaj, kar mislim ali čutim, ampak kot nekaj, kar sem) se ničesar več ne branim in tudi ne izbiram. Zdaj samo še sprejemam. Gre za čisto znanstven pomen besede 'ljubezen',« pojasni, kar sporoča L. Durrell in njegov očarljivi Temni labirint. Poživljajoče poetično berilo!

Knjiga meseca: izbira in piše dr. Manca Košir

O čem govorim, ko govorim o tekuHaruki Murakamiprevod: Aleksander MermalMladinska knjiga, 2011, m. v., 205 str., 22,95 €

Tekaških priročnikov imamo v slovenščini že kar nekaj, tekaških izpovedi (denimo knjiga Ultramaratonec, v prevajanju je tudi Born to Run) je že manj. Knjige o teku, ki so jih napisali pisatelji pa so res redke in ena od njih je avtobiografska zasnovana knjiga Harukija Murakamija, tudi pri nas dobro znanega po svojih romanih (recimo Ka-fka na obali in Norveški gozd), hkrati pa enega najboljših tekačev med pisatelji, ki redno premaguje maratone, obenem pa se udeležuje tudi triatlonov, ultramaratonov itn. Kar dobite, je z biografskimi drobci posejana meditacija o pisanju in teku: o začetkih in vzrokih Muraka

mijevega pisanja, o prvem pretečenem maratonu na izvirni lokaciji v Grčiji v neznosni poletni vročini, o poslušanju telesa, njegovem treniranju in upoštevanju, o povezavi med telesno energijo in zmožnostjo dolgoletnega ustvarjanja romanov, o priznavanju lastne povprečnosti, ki jo Murakami uspeva nadomeščati z voljo in neuklonljivo vztrajnostjo itn. Knjiga o teku, zaradi katere bi najraje začeli pisati, prihaja k nam v pravem času, tik pred vrhuncem tekaške sezone, ki jo konec oktobra krona ljubljanski maraton. Njen urednik Andrej Koritnik pa opozarja še na to, da je knjiga posebna tudi zaradi svojega oblikovanja, ki ga je domislila oblikovalka Sanja Janša: »Od začetka do konca teče še vizualna zgodba, oznake pri paginah so pike (tek), vijuge (plavanje) in dve črti = kolesarjenje, vmes si tekač odpočije, tik pred koncem spije malo vode in na zadnji strani priteče na cilj.« ☺

Gore SlovenijeAndrej StritarKibuba, 2011, t. v., 319 str., 29,90 €

Andrej Stritar je naš najbrž najbolj znan pisec planinskih vodnikov, ki jih je, tudi v različnih avtorskih kombinacijah (recimo z Urško Stritar Kar-nijska potepanja in Z otroki v gore), napisal že kar nekaj, tako da pričujoči dejansko predstavlja prav jubilejnega desetega. Gre za dopadljivo zasnovan vodnik, ki po uvodnem delu, v katerem Stritar opravi s splošnimi stvarmi okoli hribov (od potrebne opreme, gibanja v slovenskih gorah, spanja v kočah itn.), predstavi jagodni izbor izletov na 50 slovenskih hribov in gora (od tistih, ki niso del Julijskih Alp, Karavank ali Kamniških Alp, so vključeni samo Nanos, Snežnik in Šmarna gora). Ob tem se, za razliko od ra

znih drugih vodnikov, ki so izšli v zadnjih letih, izogne preveč težkim in tehnično zahtevnim vzponom, ki so zanimivi le za redke, in se posveti obiskom tistih gora, ki so najpogosteje na listi tistih planincev, ki se v gore odpravijo samo nekajkrat letno. Vsak izlet je seveda opremljen z vsemi potrebnimi informacijami, od izhodišča, zemljevida izleta, časovnic, drugih vzponov na isti cilj in tur v bližini, tako da je ta vodnik prava knjiga za vse, ki bi za kak prosti vikend radi odšli v gorske višave, pa ne vedo kako in kam.

Aktivno

Murakami med ultramaratonom

Samo Rugelj


Doktorica SallyP. G. Wodehouseprevod: Oljan RepičCeljska Mohorjeva družba, 2011, m. v., 115 str., 18 €

Angleški humorist, Pelham Grenville Wodehouse (1881–1975), čigar opus obsega romane (Hvala Jeeves in Le tako naprej, Jee-

ves), novele, drame in pesmi, je za časa svoje sedemdesetletne kariere užival velik uspeh in priljubljenost. Novela Doktorica Sally je prvič izšla v Londonu leta 1932 in bila prirejena tudi za gledališče. Naslovna junakinja, prikupna družinska zdravnica in strastna golfistka, je s svojo ameriško hladnokrvnostjo povsem zmešala glavo angleškemu plemiču Billu Banisterju in do srečnega konca je bilo treba rešiti kar nekaj zapletov. > Renate Rugelj

Moj samski prijateljiJane Costelloprevod: Petra Berlot KužnerUčila, 2011. t. v., 361 str., 32,90 €

Kmalu po Nesojeni nevesti smo v slovenščini dobili še drugi roman nadarjene britanske novinarke, ki jo postavljajo ob bok priljubljeni »chick lit« kraljici Sophie Kinsella (Strastna zapravljiv-ka itn.). Odštekana Lucy želi svojim fantom na vsak način ugajati, zato se njeni zmenki pogosto končajo katastrofalno, tudi na urgenci. Svoje težave razkriva dolgoletnemu prijatelju in sostanovalcu Henryu, ki zaradi nenavadnega videza nima sreče pri dekletih. V nekem trenutku se odloči za njegovo stilsko preobrazbo in moški, ki se prikaže v novi frizuri in preobleki, je … povsem drugačen. Privlačni Henry začne vrsto uspešnih zmenkov, Lucy pa je še vedno samska … > Renate Rugelj

AnaJordan Stavrovprevod: Katja ŠaponjićPivec, 2011, t. v., 158 str., 15 €

Bolgara, ki že dolga leta živi v Sloveniji, svoja dela pa piše v srbskem jeziku, smo že lahko brali v slovenščini (Skrivna zaveza). V zadnjem romanu se prepleta zgodba mlade Ane,

ki se je kot globoko verna učiteljica poročila z zapriseženim komunistom (kar je takrat za družino pomenilo veliko sramoto), z zgodbo njenega sedanjega življenja, ko so komunisti prevzeli oblast in jo družba sili v partijo, ona pa se vseeno trudi ostati zvesta svoji veri. Intimna pripoved ženske, ki kljub različnim pritiskom okolice noče izdati same sebe in svojih prepričanj. > Daniela Preglau

Preden zaspimS. J. Watsonprevod: Jernej ArtačVideotop, 2011, t. v., 353 str., 19,90 €

Christine je ženska v srednjih letih, ki po nesreči trpi za posebno vrsto amnezije – ne more ohraniti niti spominov prejšnjega dne niti zadnjih let. Spominja se samo dogodkov iz svojega otroštva in mladosti. Vsako jutro se zato sedaj prestrašena zbudi v neznani hiši, ob neznanem moškem – za katerega vedno znova izve, da je njen mož. Ko začne pisati svoj skrivni dnevnik in vanj beleži vse, kar se ji dogaja in kar je izvedela čez dan, se ji počasi začnejo vračati drobci spomina. Kaj vse je pozabila o svojem življenju in ali ga lahko spravi v red? Napeta psihološka srhljivka, ki ne popusti do zadnje strani, je uspešni prvenec britanskega avtorja, doživel pa naj bi tudi filmsko priredbo. > Daniela Preglau

Enigma VivaldiPeter Harrisprevod: Eva Monita VozeljOrbis, 2011, m. v., 310 str., 19,90 €

Pod psevdonimom Peter Harris se skriva španski pisatelj z doktoratom iz zgodovine, ki svoje romane najraje postavlja v 17. in 18. sto

letje. Zgodba romana Enigma Vivaldi se plete okrog izgubljenega šifriranega dokumenta, ki naj bi ga napisal Vivaldi pred svojo smrtjo, in skrivne združbe Fraternitas Charitatis, ki naj bi ji slavni glasbenik pripadal. Lucio, mlad španski violinist, pride na Glasbene dneve v Benetke in tu spozna lepo Benečanko Mario. Ko po naključju najde nenavadno partituro in skupaj z Marijo ugotovita, da imata v rokah Vivaldijev dokument, se začne njuno raziskovanje nevarne skrivnosti. Benetke postanejo kraj raziskovanja, misterioznosti, ljubezni in spletk. > Daniela Preglau

10. obletnicaJames Patterson in Maxine Paetroprevod: Ana PogačarUčila, zbirka Klub preiskovalk umorov, 2011, t. v., 331 str., 34,90 €

James Patterson velja za enega največjih zaslužkarjev med pisatelji in je tudi avtor priljubljene serije o Alexu Crossu. Deseta knjiga iz serije Klub preiskovalk umorov, se začne s poroko detektivke Lindsay Boxer, ki pa nima časa praznovati, saj se mora takoj začeti ukvarjati s skrivnostnim izginotjem novorojenčka. Tudi njeni prijateljici sta polno zaposleni: pomočnica javnega tožilca Yuki Castellano s sojenjem ženski, ki naj bi umorila svojega moža, novinarka Cindy Thomas pa s posiljevalcem, ki svoje žrtve omami in zato izgubijo spomin … Berljiv žanrski roman. > Majda Peklaj

Žanrsko branje


LegijaSimon Scarrowprevod: Ljubica KlančarUčila, 2011, t. v., 371 str., 32,90 €

Britanski pisatelj z nigerijskimi koreninami je znan predvsem po obsežni seriji knjig o antičnem Rimu. Glavna junaka serije sta prefekt Kato in centurion Makro, ki v Legiji dobita na

logo, da v Egiptu zajameta odpadniškega gladiatorja Ajanta, ki se s pomočniki izdaja za Rimljana in ropa po egiptovskih vaseh. Egiptu pa grozi tudi nubijska vojska, ki se ji Ajant kmalu pridruži, tako da Katu in Makru ne preostane drugega, kot da se pridružita legiji in se tako združenim Nubijcem in Ajantu postavita po robu. Napeta antična pustolovščina, ki jo odlikuje tudi avtorjevo dobro poznavanje zgodovine. > Jure Preglau

Stonehenge in njegova zapuščinaSam Christerprevod: Alenka RazboršekUčila, 2011, t. v., 361 str., 32,90 €

Prvenec angleškega avtorja črpa vir iz znamenitih monolitov, ki so kot navdih služili že številnim umetnikom. Osem dni pred poletnim solsticijem skupina častilcev na Stonehengeu žrtvuje življenje nekega moškega. Na isti dan pa si življenje vzame svetovno tudi znani profesor in lovec na zaklade, ki svojemu odtujenemu sinu, prav tako profesorju, Gideonu Chasu zapusti skrivnostno pismo. Nenavadni samomor raziskuje policistka Megan Baker, ki sluti, da ji Gideon nekaj prikriva. Kakšna je povezava med pokojnim profesorjem in častilci Stonehengea? Dvojico čaka veliko dela, da bosta razkrila skrivnosti okrutnega kulta in njegovih članov. > Jure Preglau

izbranecSam Bourne prevod: Slobodan LukićVideotop, 2011, m. v., 488 str., 19,90 €

Ameriški predsednik prejme grožnjo neznanca z imenom Vic Forbes, da bo izdal tri skrivnosti iz njegovega življenja, ki bodo resno ogrozile njegov mandat. Forbesa kmalu po tem najdejo mrtvega. Maggie Costello je politična svetovalka v Beli hiši in s predsednikom prijateljuje. Ko jo ta zaprosi za pomoč pri odkrivanju vsebine zadnje potencialne grožnje, začne raziskovati tako Forbesovo kot tudi predsednikovo preteklost, da bi našla vez, ki ju povezuje, in tako razkrila skrivnost. Pod psevdonimom Sam Bourne se skriva britanski novinar Jonathan Freedland, v slovenščini pa imamo že preveden njegov roman Pravičniki. > Majda Peklaj

Hitri zaslužekJens Lapidus prevod: Mita Gustinčič PahorDidakta, 2011, m. v., 536 str., 14,99 €

Očaran nad deli Jamesa Ellroya (Črna dali-ja) je švedski odvetnik Jens Lapidus (rojen 1974) s svojim prvencem pred petimi leti za

rezal globoko v stockholmsko kriminalno družbo in bralcem ponudil brezkompromisen gangsterski roman. Trije predstavniki temne strani družbe, povzpetni JW, pobegli latino zapornik Jorge in srbski kriminalec Mrado, se srečajo v vrtincu organiziranega kriminala, pocestnih tolp, prostitucije in drog, ki ga uspešno vodi Radovan, kralj podzemlja. In kaj jih žene? Hitri zaslužek, seveda. Na Švedskem so po tem zelo uspešnem romanu posneli tudi istoimenski film. > Renate Rugelj

BrezskrbnoJo Nesbøprevod: Darko ČudenDidakta, 2011, m. v., 467 str., 14,99 €

Kriminalna trilogija Stiega Larssona ima pač žal samo tri knjige in tudi slovenski ljubitelji kriminalk se zato ozirajo po novih skandinavskih imenih tega žanra. Jo Nesbø, norveški avtor kriminalnih romanov o melanholičnem, hkrati pa tudi samodestruktivnem detektivu Harryju Holeju (poleg tega ima še serijo del o doktorju Proktorju in nekaj samostojnih romanov) se zdi kar primerno nadaljevanje. Pred dvema letoma je pri nas izšel njegov prvi prevod Taščica, tretji roman iz se

rije o Harryju Holu, sedaj je tu naslednji, Brezskrbno, ki je izvirno izšel leta 2002. Kompleksen preplet kriminalnega in zasebnega dogajanja v življenju Harryja Hola se sproži z ropom banke, ko ropar od bančne uslužbenke zahteva, naj izprazni denar iz bankomata, potem pa jo ustreli, pri čemer je iz videoposnetka videti, kakor da ga je ta prepoznala. Harry Hole za pomoč prosi tudi enega najnevarnejših norveških kriminalcev, ciganskega roparja Raskola, kar ga potegne v usoden vrtinec dogodkov. > Samo Rugelj

Jo Nesbø

Najraje berem knjige v slovenščini. Čez materinščino je ni, preprosto. Noben študij, nobena naturalizacija ne more dati neznanske množine zvenov in prizvenov, pomenov in pripomenov, kakršno ima govorica, ki jo je človek vsrkaval kot enega življenjskih sokov svoje rasti. Obstajajo sicer primeri, ko je jezikovna naturalizacija dala odlična dela, vendar so zelo redki, očitno povezani z izjemnim jezikovnim talentom in uspešno vdelavo odpovedi (vsiljene ali samovsiljene, a v vsakem primeru odpovedi) v strategijo pisanja.

Zgodilo se mi je, da sem delo, ki sem ga bil že prebral v slovenščini, pozneje dobil v roke tudi v izvirniku. In zgodilo se je, da sem pri sebi vzkliknil: saj to vendar ni isto besedilo! Ko se to zgodi, ni nujno, da me pri branju slovenske izdaje kaj konkretnega posebej zmoti (čeprav to ni redko: pač poklicna bolezen); tudi primerjava z izvirnikom lahko kaže, da je »vsebina« korektno podana; a vendar, tekst drugače diha, drugače hodi, drugače diši ... ima, skratka, drug značaj. Napisal sem »vsebina«, v narekovajih; kajti vsebina literarnega dela ni samo slovarski pomen besed in zvez in fraz in kar je še tega, temveč preprosto vse, kar delo vsebuje. Vsebina je, kot pove beseda, vse.

To izkušnjo sicer najpogosteje doživljam pri gledaliških besedilih; služba je taka, da včasih preberem tri ali še več verzij istega. Res pa je tudi, da so pri odrskem besedilu ti vidiki pomembnejši – no, nemara niti ne pomembnejši, pomembni so tudi drugje, temveč le hitreje opazni. Pri odrski repliki je dejansko, brez pretiravanja, velikokrat manj pomembno njeno verbalno »sporočilo« kot to, kako natanko funkcionira v situaciji, na kakšen način se prilega govorcu, kakšna je njena emocionalna temperatura ... In seveda so ti vidiki v procesu produkcije tudi precej temeljito preizkušeni. Kolikokrat igralec izreče repliko – na vajah, pri sebi, ko se uči besedila, pa potem na predstavah! Več stokrat gotovo, lahko tudi več tisočkrat. Iščoč igralec jo bo v tem procesu neusmiljeno prebrskal do zadnje molekule. (Da pa ne bom samo pel hvalnic teatru, moram pošteno povedati, da utegne biti kdaj različica, ki jo slišimo z odra, tudi slabša od tiste, ki jo je prevajalec zapisal v besedilo; in da zna najti pot do uprizoritve besedilo, ki ga menda noben urednik ne bi spustil skozi svoje sito. Logika produkcije je včasih čudna.)

Za prevajanje je potrebno znanje, precej znanja, precej več, kot si predstavlja vox populi, ki po internetnih forumih razglaša svojo večvednost. Za literarno prevajanje, ki je posebna vrsta prevajanja, pa je potrebno še nekaj več kot to.

Roman – ali pesem, ali drama – je umetniško delo. V vseh jezikih: izvirnik je pač izvirnik in prevod je prevod, oboje pa je umetniško delo. Potemtakem je prevajanje literature, ubesedenje besedila v nekem drugem jeziku, umetniško opravilo.

Umetniško opravilo, torej tudi literarno prevajanje, terja poleg ustreznega – ustreznega bi veljalo poudariti – znanja tudi dar. Kakor se mogoče komu sliši mistično. Na obeh jezikovnih straneh.

Na strani izvirnika: seveda je tudi literarno besedilo treba dobro razumeti, vendar pa razbiranje literarnega besedila ni samo stvar razumevanja. Literarno besedilo učinkuje na bralca ali poslušalca tudi s sredstvi, ki so onstran logosa – a bolje bi bilo pravzaprav reči tostran, ker so ontogenetsko prvobitnejša. Analiza lahko potrdi njihov obstoj, a kdor jih ne zmore zaznati neposredno, se intuitivno »uglasiti« z besedilom, temu bo le težko zares odprla pot do njih, ker je preprosto preokorna, njen način povedovanja pa prerazličen od povednosti umetniškega besedila. Pisanje traktatov je častivredno početje, vendar ni prevajalčeva naloga: prevajalčeva naloga je, da poustvari čim boljši empirični približek celote literarnega besedila. Če ga veseli, lahko zraven napiše še traktat, ampak zaradi tega ne bo njegov prevod nič boljši.

Na strani prevoda: oblikovanje ciljnega besedila terja prevajalčevo domačnost z jezikom, ki je zunaj meja vsakdanjega. Več kot domačnost, terja simbiotični odnos: ne le, da se mu jezik »pusti oblikovati kot voljna glina«, kot včasih preberemo v šablonskih enkomijih poetom, temveč je tudi sam nasproti jeziku ravno tako voljan in upogljiv, pripravljen zaznati silnice, ki prepredajo njegovo materijo. Prevajalec, ki je v takem odnosu z jezikom, bo le težko zapisal katerega od proslulih stavkov, ki jih vse prepogosto najdemo v prevodih, deni

Prevajalska kritika in samokritikatokrat piše: Srečko Fišer

Srečko Fišer

Rubriko pripravlja:

Pobliski v prevode


AlefPaulo Coelhoprevod: Katja Rozman Učila, 2011, t. v., 232 str., 22,90 €

Za Coelha (1947), popularnega brazilskega pisatelja, prevajanega in neznansko prodajanega po vsem svetu, pogosto trdijo, da naj bi v svoja dela vnašal tudi avtobiografske elemente (spomnimo se samo njegove ljubljanske izkušnje in kasnejšega dela Veronika se odloči umreti), vendar je njegov najnovejši roman Alef menda njegov najbolj oseben roman doslej. Potem, ko se je avtor leta 2006 soočil z osebnostno in ustvarjalno krizo, se je po nasvetu svojega učitelja odločil da bo, kljub pomanjkanju ča

sa, odšel med ljudi in svoje bralce, zato se preko Afrike, Evrope in Azije odpravi na turnejo, na kateri naj bi se revitaliziral in napolnil baterije. Na poti sreča mlado turško violinistko Hilal, ki naj bi imela v njegovi preteklosti pomembno vlogo. Srečanje ju je potegnilo na nenavadno potovanje skozi čas in prostor, kjer naj bi Coelho končno osvojil lekcijo, ki se mu je dolga leta izmikala. Sam pa pravi, da je prvič pisal knjigo na očeh javnosti, s tem misli, da je na svojem blogu, twittu in facebooku redno poročal o njenem nastajanju in bralci tako po vsem svetu težko pričakujejo prevode v svoj jezik. Coelhovov roman bo sredi septembra izšel pri Učilih, ki je po Vale Novaku in V. B. Z.ju tretja slovenska založba, ki izdaja njegove knjige.

Paulo Coelho

KleopatraAntonio Spinosaprevod: Karmen DedičKmečki glas, zbirka Zgodovinske osebnosti, 2011, m. v., 207 str., 15,50 €

»Nesmrtna« staroegipčanska kraljica je v besedilu priznanega italijanskega novinarja in biografa Spinose (1923–2009) znova oživela in se bralcem pokazala kot zadnja velika vladarica Nila, ki že dve tisočletji buri duhove zgodovinarjev, umetnikov in mnogih drugih častilcev njene lepote in drznosti. Pri osemnajstih letih se je morala poročiti s svojim desetletnim bratom Ptolomejem, s katerim naj bi skupaj vladala, vendar je jasno pokazala, da z nikomer ne namerava deliti oblasti. Bila je zadnja pripadnica makedonske dinastije

Ptolomejcev, zadnja grška vladarica Egipta in velika nasprotnica Rima. Bila je skoraj usodna za Rimljane, saj je pred njeno lepoto najprej klonil rimski cesar Julij Cezar, ki ji je na zgražanje Rimljanov ustregel v marsikateri muhi, a njenega prvega sina ni nikoli priznal za svojega dediča. Po Cezarjevi smrti pa je povsem očarala tudi rimskega generala Marka Antonija s katerim je imela tri otroke. Spinosa piše, da sta njuno ljubezen narekovala egoizem in sla po oblasti in da se je pohotna Egipčanka zelo poigravala z naivnim poveljnikom, v zadnjih dneh vladavine pa naj bi se pustila ugrizniti strupeni kobri in tako ohranila mit o svoji lepoti tudi po smrti.

mo, »Vse, kar sem lahko naredila, je bilo, da sem jokala«: slišal bo, kako izza šklepetanja lesene jezikovne tvorbe slovenščina kliče na pomoč.

Znanje, ki ga terja prevajanje, si je treba pridobiti, ga vzdrževati in izpopolnjevati. Tudi najbolj veščemu prevajalcu se neogibno zgodi, da naredi napako. Literarno delo zna imeti izjemno široko sobesedilno območje in vsega preprosto nihče ne ve. To ni odveza od odogovornosti, nasprotno. Zato je prav in dobro opozarjati na napake; to je pripomoček pri učenju, ki se nikoli ne konča. Kritika prevodov je drugi glas v dialogu, za zdrav razvoj dejavnosti je prav tako potrebna in nujna kot vsakršna druga, likovna, gledališka, glasbena, literarna sploh ... in zelo slabo je, da je v naših krajih skorajda nimamo – v prevajalstvu še manj kot v drugih vejah umetniškega delovanja.

Navzlic temu pa sem prepričan, da je ob kritiki prevodov, a v resnici še pred njo, potrebna tudi prevajalska samokritika. Nemara je res iluzorno kaj takega pričakovati od oseb, ki se ukvarjajo z umetniško dejavnostjo; a domnevajmo, da je prevajalski ego v povprečju le nekoliko manjši kot pri kolegih v drugih panogah, saj prevajanje v izhodišču terja nekaj podrejanja. S prevajalsko samokritiko bi se morda izognili nesporazumu okrog tega početja, ki je gotovo usodnejši od bolj ali manj smešnih ali žalostnih zdrsov.

Daru si ni mogoče pridobiti, mogoče pa ga je gojiti, šolati. Zato sem prepričan, da ne bi bilo odveč, ko bi se vsak, ki se namerava lotiti literarnega prevajanja – preden gre prebirat učene razprave o tej panogi človeške dejavnosti in/ali navodila za ogibanje pastem, čerem in lažnim prijateljem –, najprej čisto pri sebi in zase vprašal: Ali imam dar intimnega dojemanja izvirnega besedila, ki seže onkraj pomena besed? Ali imam dar oblikovanja v ciljnem jeziku, ki presega veščino vsakdanjega rokovanja z besedami? Za katere jezike velja moj pritrdilni odgovor? S čim sem ta darova izpričal, kaj sem naredil, da bi ju vzgojil in izšolal?

V nedavno izdani jubilejni monografiji o Cirilu Kosmaču Tisti po-mladni dan je bil lep sem videl faksimile zelo zanimivega dokumenta, »vprašalne pole« Komisije za stike z inozemstvom pri Društvu slovenskih književnikov, s Kosmačevimi odgovori. Na vprašanje, katere tuje jezike obvlada, odgovarja, da aktivno italijanščino, francoščino in angleščino, pasivno pa še nemščino. Na vprašanje, v katere tuje jezike lahko prevaja slovenske tekste, pa odgovarja lakonično: v nobenega.

Gre za človeka, ki mu je bila književnost vse življenje poglavitna, skorajda edina okupacija, ki je dlje časa živel v Franciji in Veliki Britaniji, v italijanščini pa se je celo šolal (in se pri tem učnem predmetu odlikoval); in vendar je bil na vprašanje o veščini uporabe teh jezikov zadržan. Ni čutil zadostne domačnosti, čeprav jih je, po lastni izjavi, aktivno obvladal.

Prevajal pa je v slovenščino. Po mnenju nekaterih samo zato, ker je pač moral kaj zaslužiti; vsekakor se njegovim izdelkom ta morebitni motiv ne pozna in tudi zapis Poldeta Bibiča v omenjeni monografiji takega mnenja ne potrjuje.

Največ je prevajal za gledališče. Ve se, da prevodi zastarevajo, najhitreje ravno gledališki, ker so namenjeni živi izvedbi na odru. Malo je gledaliških prevodov, ki so po petdesetih letih od nastanka še vedno uporabni, razen če uprizoritev ne vzame v zakup njihovih stilskih posebnosti in jih vključi v svoj koncept. Med temi redkimi izjemami so Kosmačevi prevodi: malo retuširanja, da odstranimo pretekle govorne in pravopisne konvencije, in tekst je tako rekoč kot nov. Replika jasno poantira, se prilega situaciji, ima pravo emocionalno temperaturo, danes kot tedaj. Kako je Kosmač to dosegel? Preprosto. Tako, da je iskal sozvena globlje od verbalne vsebine, v človeškem substratu, iz katerega poganjajo besede.

Srečko Fišer je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primer-jalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika in književ-nosti. Dve leti je bil lektor za slovenski jezik na univerzi v Nottinghamu, od leta 1981 je zaposlen kot lektor v Slovenskem narodnem gledališču (prej Primorsko dramsko gledališče) v Novi Gorici.

V slovenščino je prevedel dela pomembnih svetovnih avtorjev (He-nry James, Umberto Eco, Virginia Woolf, Luigi Pirandello, John Web-ster, Torquato Tasso, William Shakespeare, Giovanni Levi itn.).

Biografsko

Elizabeth Taylor v podobi Kleopatre

Renate Rugelj

Slovensko

ČetverorečjeAlojz RebulaCeljska Mohorjeva družba, 2011, t. v., 269 str., 27 €

Znani slovenski pisatelj junaka svojega novega dela umesti v čas nemirnega 18. stoletja, obdobje razsvetljenstva in velikih družbenih sprememb. Roman pripoveduje zgodbo o mladem Norbertu Berivoju, ki ga pustolovski duh pripelje v revolucionarno Francijo. V ideale svobode, enakosti in bratstva trdno verjame, dokler na lastni koži ne občuti Robespierrovega terorja. Rebula slikovito popisuje razlike med francosko in »kranjsko« zgodovinsko realnostjo, prebujanje narodne in kulturne zavesti, v zgodbo pa ne pozabi vključiti številnih osebnosti, ki so prispevale k oblikovanju tedanjega kulturnega življenja: Linharta, Zoisa, Vodnika in druge. Roman, ki ponuja drugačen pogled v zakulisje revolucij. > Ana Geršak

Dekle z mandolinoPrežihov VorancŠtudentska založba, zbirka Beletrina, 2011, t. v., 243 str., 29 €

Slovenski pisatelj, ki ga zaradi prevladujoče tematike kmečkega človeka oziroma proletariata uvrščajo v socialni realizem, je znan po svojih novelah, romanih in kratki prozi, le malokdo pa pozna celotno širino njegovega opusa. Pričujoči izbor kratke proze v branje ponuja manj znane ali nepoznane črtice in novele, ki odkrijejo Prežihovega Voranca v vsej njegovi širini: tu ne gre le za socialni realizem, veliko zgodb ima tematiko prve (Bajonetni napad, Dekle z mandolino) ali pa druge svetovne vojne (Stari grad, Koliko jih je danes), v nekaterih zgodbah pa zasledimo celo pravljične elemente (recimo Zgodba svete noči). Pijancem, vaškim čudakom in revnim kmetom se v zgodbah tako pridružijo tudi vojni ujetniki, partizani in Nemci. Premišljen izbor humornih, realističnih, krutih in liričnih zgodb. > Daniela Preglau

Dama z železnim ugri-zom in druge zgodbeEvald Flisarilustracije: Damijan StepančičVodnikova založba (DSKG), zbirka Karjola, 2010, t. v., 178 str., 29,90 €

Evald Flisar je eden naših najbolj prepoznavnih pisateljev, Damijan Stepančič pa hitro postaja eden naših najbolj prepoznavnih ilustratorjev. Njuna kombinacija je nedavno pripeljala do stripovske priredbe Čarovni-kovega vajenca, najbolj prodajanega slovenskega romana po drugi svetovni vojni, sedaj pa smo dobili še en sad njunega sodelovanja. Gre za stripovsko priredbo šestih zgodb iz Flisarjeve literarnopotopisne knjige Zgodbe s poti, pri kateri smo, tako kot pri Čarovnikovem vajencu, priča inteligentnemu mešanju besede in slike, koncentratu vizualnega, kjer beseda ne more dodati kaj bistvenega in različnim oblikovnim rešitvam ter različnim risarskim pristopom glede na tematiko posamezne zgodbe. S to unikatno kombinacijo je stripovska zbirka zgodb Dama z železnim ugrizom spet pokazala, da se lahko slovenska literatura, če je dovolj komunikativna, učinkovito prelije tudi v vizualne medije, saj bi, vsaj prva, naslovna zgodba zlahka zaživela še v tretje kot kak televizijski film. > Samo Rugelj

Slike v zrcaluMarko KosMiš, 2011, t. v., 467 str., 33,95 €

Marko Kos (1925), v širši slovenski javnosti znan kot pronicljiv analitik družbenih razmer, predvsem na področju inovacij in njihovih vplivov na gospodarsko stanje posamezne

države (v svoji stroki je objavil 16 knjig in več kot 1000 člankov doma in v tujini), je v mladih letih že pisal leposlovje (neposredno po drugi svetovni vojni so mu objavljali novele v Mladinski reviji in Razgledih), pozneje pa napisal vrsto romanov in zbirk zgodb, ki pa jih ni ponudil v objavo, ker bi bilo po njegovem mnenju to v nasprotju z inženirskim poklicem, ki se mu je posvetil. Srce v zrcalu je tako njegov romaneskni prvenec, v katerem skozi spominjanje glavnega junaka spremljamo življenjsko zgodbo Duleta Hudeta, od njegove mladosti, ko je poletne dneve preživljal pri teti in stricu v Gradcu, do zrelih let, ko se je moral soočiti z bolečino ob izgubi ljubljene žene Lidije, a potem vseeno zaživeti naprej. Tu in tam žgečkljivo pisan roman na slikovitem družbenem ozadju postreže z mnogimi Duletovimi ljubezenskimi dogodivščinami, saj se ta spušča v kratke, a strastne zveze predvsem s poročenimi ženskami (tudi drugimi, recimo vdovami), ki ga ne silijo v resnejšo zvezo, vse dokler ne sreča ljubezni svojega življenja, ki pa potem tudi ne traja vse življenje. Privlačen literarni prvenec, ki se bere tekoče in hitro. > Samo Rugelj

Vsaka nova knjižna zbirka je za knjigoljubca poseben dogodek, vabljivost pa še dodatno narase, če pri njej sodelujejo domači literarni ustvarjalci iz prve lige in če so njene knjige cenovno lahko dostopne, primerne za impulziven nakup in za prebiranje v tudi kratkem prostem času, ki nam je odmerjen v dirki med vsakodnevnimi opravki. Hvalnice izpolnjujejo vse te kriterije, urednik Zdravko Duša pa je z izborom prvih treh literatov, ki so prispevali začetna besedila, pokazal, da z zbirko misli resno. Hvalnice so svojevrstna literarna potovanja, pri katerih se izmišljija povezuje z realnostjo, neleposlovje pa z avtobiografijo. Brina Svit si je za izhodišče svoje hvalnice vzela različne ločitve (od pisanja za časopise, od ljudi, od stvari, od moških, od prijateljev, od mame, od ljubimcev,

od knjig itn.), ki naj bi v temelju povzročale boleče in neprijetne občutke, seveda pa so, če jih pogledamo z druge, svetlejše strani, lahko tudi osvobajajoče in razpirajoče, če presekaš na eni strani, se namreč odpre na kaki drugi. Vse to je v svojem stilu začinila z literarnimi doživetji in izkušnjami ter premešala s svojimi knjižnimi junaki, s čimer je ustvarila dopadljivo mešanico diskusije na temo ločitev in osebne izpovedi. Vinko Möderndorfer v svoji hvalnici koži na prvih straneh še obljublja skoraj antropološki pogled na njen pomen, potem pa ga, tudi kot mojstra erotične proze, malce pozneje že zanese k opisovanju raznih izkušenj z ženskami, pri katerih najde kožo kot ključni povezovalni element, tako da proti koncu malce začuden ugotavlja, da je želel pisati hvalnico koži, dejansko

pa je (mojstrsko, seveda in zrelo za prevod) pisal o sebi. Alojz Ihan pa v svoji hvalnici rešnjemu telesu z inteligenco naravoslovca (zdravnika patologa) in z literarno navdahnjenostjo poeta, ki jo zabeli tudi z osebnoizpovednimi fragmenti, preigra življenje sploh in zdravje posebej, njegove fenomene, ki jih postavlja v širši družbeni kontekst, nas sooča z zdravnikovo otopelostjo, pri kateri sta zaradi nabitega urnika, ki omogoča samo pet minut pregleda na posameznega pacienta, nujna posledica kompromisarstvo in kratkoročna kurativa na račun srednjeročnih preventiv, spotoma pa navrže še kako o denarnih iluzijah in podobnem, kar vse preučuje iz svoje analitičnonaravoslovne perspektive. Hvalnice, po katerih si želimo njihovega nadaljevanja.

Nova knjižna zbirkaHvalnica ločitviBrina SvitCankarjeva založba, zbirka Hvalnice, 2011, m. v., 98 str., 7,95 €

Hvalnica kožiVinko MöderndorferCankarjeva založba, zbirka Hvalnice, 2011, m. v., 100 str., 7,95 €

Hvalnica rešnjemu telesuAlojz IhanCankarjeva založba, zbirka Hvalnice, 2011, m. v., 137 str., 7,95 €

Samo Rugelj


Brez verzov, brez rimŠtudentska založba, zbirka Beletrina, 2011, t. v., 355 str., 39 €

Na vprašanje, zakaj je potrebna takšna antologija, urednik, pesnik in avtor spremne besede Andrej Brvar neposredno odgovarja: »Zato, ker slovenska pesem v prozi celostno sploh še ni raziskana in ker je tudi sicer premalo upoštevana, če že ne podcenjena glede na svojo količino, kakovost in pomen.« Pri sestavljanju izbora se je urednik držal omenjenih treh kriterijev in že na prvi pogled nedvomno zadostil količini, saj je izbor pester in obsežen. V njej so prostor našla tudi danes manj zna

na imena. Prvi poskusi pesmi v prozi pri nas segajo vse do Janka Kresnika. Prav on je po zgledu Baudelaira, Turgenjeva in Mažuranića v slovensko književnost vpeljal novo, hibridno pesniško obliko, zato je poleg Cankarja, Preglja, Kosovela in Kocbeka zastopan z največjim številom primerov. Izbor sledi letnicam rojstva vključenih avtorjev, tisti še živeči pa so sami odbrali svoje primerke. Dragocen dodatek poeziji je spremna beseda, v kateri Brvar reflektira zgodovino in recepcijo oblike pri nas ter ugotavlja, da je »njen razmah sovpadal z obdobji, ko smo se kot narod počutili dovolj varno, svobodno in igrivo«. Pomenljivo, če pomislimo, da oblika prav danes doživlja svojevrsten preporod.

Tropi in tropinePeter KolšekMladinska knjiga, zbirka Nova slovenska knjiga, 2011, pt. v., 81 str., 19,95 €

Pesnika, literarnega in filmskega kritika ter publicista Petra Kolška številni bralci poznajo kot dolgoletnega kulturnega novinarja, v zadnjih letih pa tudi urednika Delove priloge Književni listi. Uredil je tudi dve antologiji slovenske poezije. Prvo, Sončnice poldne-va (1993), je pripravil skupaj z Dragom Bajtom in nudi vpogled v slovensko poezijo od začetkov do sodobnega časa, medtem ko se je v Nevihti sladkih rož (2006) posvetil slovenski poeziji 20. stoletja. Tropi in tropine so Kolškova šesta pesniška zbirka, pesmi v

njej pa so stare in nove, kot je zgovorno podčrtano v podnaslovu. Še bolj zgovoren je sam naslov, v katerem se Kolšek poigrava s semantično večplastnostjo besede trop, ki poleg spremembe besednega pomena označuje tudi koščice grozdnih jagod, njena izpeljava, tropine (»gniloben drobir starosvetja«), pa ostanek iztisnjenih semen. Tovrstno »stiskanje do iztiska« se kaže v Kolškovem prehajanju k bistvu, v konciznosti izraza, neposrednosti jezika in grenkosladkih podobah, v katerih sta »minljivost in večnost [...] edini obstojni par«. Kolšek ne išče novih prijemov, na videz skromno, a temeljito lošči stare motive in jim daje nov blesk in s tem nov zorni kot. Tako je vsaka pesem v zbirki kot skrbno poslikan kos platna.

Janko KersnikPeter Kolšek

foto

: arh

iv M

KZ

Deklica s tisoč gubamiNora Iugaprevod: Aleš MusterŠtudentska založba, zbirka Beletrina, 2011, t. v., 215 str., 25 €

Romunska pesnica in pisateljica se je slovenskim bralcem že predstavila z romanom Šestdesetletni-ca in mladenič (2009), letos pa je poleg Francoza Jacquesa Roubauda nastopila kot častna gostja Dnevov poezije in vina na Ptuju. Ob tej priložnosti je izšel pričujoči izbor, ki predstavlja celovit prerez avtoričinega dosedanjega pesniškega ustvarjanja. Njena poezija je poplava nadrealističnih podob, asociativnih nizov, domišljenih prevezav – dokaz več, da poezijo res »narekujejo sanje«. Knjigo zaokroži duhovit esej, v katerem pesnica predstavi lastno poetiko in svoje razumevanje pesniškega navdiha.

Mlade rimeizbor: Dejan KobanCeljska Mohorjeva družba, 2011, m. v., 233 str., 14 €

Mlade rime iz Menze pri koritu ljubitelje poezije razveseljujejo od leta 2005, ko sta Veronika Dintinjana in Dejan Koban prevzela organizacijo dogodkov, namenjenih predsta

vitvi mladih, še neuveljavljenih pesnikov. Od takrat se je na večerih, ki zadnja leta ne potekajo le v Ljubljani, temveč na različnih koncih Slovenije, predstavilo že več kot 200 domačih in tujih avtorjev, osrednji dogodek projekta pa ostaja vsakoletni junijski festival, prepoznaven po sloganu »Poezija je kul«. Devetindvajset imen, devetindvajset poetik. Nepogrešljiv vodnik po sodobni mladi pesniški sceni.

PoezijaAna Geršak

Rugelj: Začetki vaše, skoraj bi lahko re-kli osebne knjižne zbirke Svet na dlani, ki sedaj šteje že enajst knjig, segajo v konec osemdesetih let. Kako se je vse skupaj sploh začelo, kakšen je bil sprva njen namen in v kaj je prerasel do sedaj?Ferfila: S potovanji, takšnimi bolj pustolovskimi in seveda naključnimi, sem začel v času študija in po njem. Potem sem bil dobro desetletje v Sloveniji, nato pa se je začelo skoraj 30 let trajajoče dokaj sistematično »pokrivanje« sveta, ki traja še danes. V teh desetletjih vsako leto obiščem nekaj držav – od tri do pet, res pa se nekaj držav ponovi skoraj vsako leto. Potopise sem začel pisati na prvih obiskih ZDA, Kitajske in tedanje Sovjetske zveze ob koncu osemdesetih let, čeprav brez namena celovitega vstopanja v svet. Spomnim se prvega daljšega zapisa v ubožnem stanovanju v malce nevarni črnski četrti Pittsburgha, kjer sem preživljal študijsko leto kot Fulbrightov štipendist. V omari sem našel staro rovnico in z njo sem dodatno zabarikadiral vhodna vrata v stanovanje. Potem sem se usedel za obrabljeno mizico in napisal prvo obširnejše poglavje s sarkastičnim naslovom »Amerika, ti si največja …«. Do danes je zbirka Svet na dlani izdatno pokrila prav vse celine sveta, večino svetovnih regij, pomembnejših držav, turističnih destinacij – od Makedonije do Antarktike, Kube in Cookovih otokov.

Rugelj: Knjige iz zbirke Svet na dlani so svojevrstna mešanica socioalno-ekonom-skih in družbenih analiz posameznih dr-žav ali pa celin in pa potopisnih utrinkov z njihovih obiskov. Kaj vas je vodilo pri obiskovanju po-sameznih dežel: njihova poto-pisna ali družbena zanimivost? Kako se (študijsko) pripravite na obisk posamezne države, kako po navadi izvedete potovanje in kaj je odločilno pri izbiri države?Ferfila: Težko bi rekel, ali sem na potovanjih bolj raziskovalec analitik ali pustolovec. Verjetno enkrat bolj eno, drugič pa drugo. Večina držav je tako ali tako prišla bolj naključno,

morda znotraj načrtovanega izbora celine. Če grem, denimo, v Afriko poleti, izberem zaradi ustreznejših temperatur afriško državo pod ekvatorjem, če pa pozimi, pa v severnem ali osrednjem delu Afrike. Samo v Afriki je 60 držav in pri večini ne veš natanko, kaj vse te v njih čaka. Ko sem »delal« polarne predele, je bilo izbire mnogo manj – treba je bilo »osvojiti« Antarktiko na jugu in obiskati Eskime na severu.

Glede študijske priprave oziroma obdelave posamezne države pa je dejstvo, da se je to dogajalo prej v ameriških, danes pa v kanadski knjižnici Univerze Manitoba. Zadnjih petnajst let, ko vodim magistrski program Ameriške, nemške in svetovne študije,

namreč s študenti med nekaj državami vsako leto obiščemo tudi Kanado, kjer v knjižnici kampusa pišejo svoje magistrske nalo

ge. Razlog – če v Sloveniji študijska knjižnica pride do nekaj deset tisoč ali kvečjemu sto tisoč izvodov knjig in revij, nam kanadska knjižnica nudi nekaj milijonov enot. Ta knjižni fond je zadnji dve desetletji tudi vir mojega analitičnega pisanja o značilnostih posameznih držav.Rugelj: Nekatere od držav ste v zadnjih desetletjih obiskali že večkrat. Kje ste v tem času opazi-li največje spremembe (na boljše ali slabše)?

Ferfila: Ponavljanje obiskovanja držav je vezano na vodenje omenjenega magistrskega programa, kjer pač vsako leto pride nova generacija študentov. Poleg Kanade jih vsako leto peljem še v Belgijo in našo novo prestolnico Bruselj. Dolga leta smo tako redno obiskovali še ZDA in Japonsko, sedaj pa smo to nadomestili z januarskim potovanjem v »neznano« – denimo v Indijo, Iran, Kubo, Izrael itn. Vse štiri omenjene države, ki smo jih redno obiskovali, sodijo tako v skupino najbolj razvitih držav sveta in pri njih v zadnjem času ni bilo velikih razvojnih preskokov. Pravzaprav me je z izvolitvijo Obame še najbolj presenetil duhovni razvoj v ZDA, kjer so zmogli v veliki meri ponotranjiti in vase sprejeti zapostavljeno črnsko skupnost. To je velik premik družbene in individualne zavesti ZDA, ki je rezultat preudarno vodenih vladnih politik.

»Pojav Obame, japonski cunami in vprašanje demokratičnega preporoda Severne Afrike so nedvomno mejniki zadnjega desetletja!«

Pripravil: dr. Samo Rugelj

DR. BOGOMIL FERFILA

dr. Bogomil Ferfila

foto

: Bor

ut K

rajn

c

Dr. Bogomil Ferfila (1951), redni profesor na ljubljan-ski FDV, je dinamičen, neposreden in odprt sogovornik, mešanica prodorne profesorske inteligence in pusto-lovskega duha. Če ga na hitro pogledate, bi ga zaradi videza in športnih gibov lahko zamenjali za Chucka Norrisa, a ko spregovori, hitro postane jasno, da ima-te opraviti s svetovljanom, ki se kot doma počuti skoraj na vseh koncih sveta. Ne glede na to, da so nekatere njegove knjige pravi špehi s po skoraj tisoč stranmi, še vedno piše na roko in računalnik uporablja le za kratka sporočila. Z njim smo se pogovarjali o njegovih novih, družbenoanalitičnih knjigah z okusom po potopisih in o tem, kako se je spremenil svet v zadnjem desetletju.


Rugelj: V kateri od obiskanih držav se vam zdi, da je bivanje njenih prebivalcev naj-bolj kakovostno v vseh pogledih? Kam bi po natančnem analiziranju urejenosti in delovanja posameznih družbenih sistemov uvrstili Slovenijo? Kaj bi lahko k nam kon-struktivno dodali iz kakega drugega mode-la družbene ureditve? Ferfila: To je pogosto vprašanje: »Kje bi bilo najbolje živeti? Kje ti je najbolj všeč?« Tu je pač treba biti družbeno realističen in izločiti eksotična okolja pravljičnih Filipinov, Mikronezije, Karibov, Polinezije, ki so brez dvoma podnebno, včasih tudi okoljsko, varnostno, cenovno idealno zatočišče. Kot produktivno delovno okolje pa niso najbolj primerna, čeprav so privlačna kot počitniško in bivalno okolje. No, Francozi so kot odvisna ozemlja obdržali nekaj prečudovitih koščkov sveta – otoček Bora Bora, Reunion, Tahiti – in jim z dobrohotno odprto proračunsko mošnjo zagotavljajo skoraj zahodni standard in stil življenja. Poskusite tam!

Če odmislimo takšna počitniška okolja in bi v izbrani državi radi tudi kaj delali, bi na prvo mesto postavil podnebno in družbeno prešerno in lagodno Avstralijo. Kot ena od neštetih domin nekdanjega neizmernega britanskega kolonialnega imperija je uspela zminimalizirati »moteči« vpliv prvotnih prebivalcev, res pa ji bodo izziv predstavljali vse večji valovi kitajskih priseljencev in vse večji vpliv azijskih držav, s katerimi se Avstralija politično in gospodarsko vse bolj povezuje.

Po urejenosti, življenjskem standardu, kakovostnem delovnem okolju bi na drugo mesto postavil Kanado in skandinavske države, ki prav tako kot Avstralija intenzivno srkajo vase tuje priseljence. Nimajo pa takega prijetnega podnebja, v katerem ne potrebuješ centralne kurjave in zimskega plašča.

Slovenija sodi v sam vrh najbolj razvitih in tako že malce dolgočasnih držav sveta, čeprav je danes očitno, da smo »pokurili« re

zerve, ki smo si jih nabrali v jugoslovanskem obdobju in prvem desetletju samostojne državnosti. Brez temeljite reorganizacije in ponovne razvojne osmislitve se bomo morali sprijazniti z bistveno nižjimi potrošniškimi apetiti. Kaj se lahko naučimo iz drugih ureditev in kaj bi bilo koristno prevzeti? Veliko. Recimo japonski in skandinavski pristop k podjetniškemu in javnemu menedžmentu, kjer so menedžerji največjih korporacij plačani le nekaj več kot delavci, ne pa desetkrat in stokrat več kot pri nas in v ZDA, ter so tudi statusno in družbeno v mnogo bolj egalitarnem položaju. Pred dvema letoma sem izdal obsežen zbornik o skandinavskih vladnih politikah – ogromno bi se lahko naučili iz njihove preciznosti, postavljanja odgovornih nosilcev, rokov uresničitve itn.

Rugelj: Nedavno je izšla vaša knjiga o Etiopiji, ki ima v uvo-dnem delu celo študijo o afri-ški zgodovini do kolonialnih ča-sov. Pri njenem branju se zazdi, da je ravno v njeni bogati zgodovini skrit ključ nezmo-

žnosti njene ureditve s strani Za-hoda (sedaj tudi s strani Kitaj-ske). Kako je po vašem mnenju možno urediti t. i. afriško vpraša-nje, torej odpraviti nenehne ne-mire, vzpostaviti stabilne politič-ne strukture in odpraviti lakoto in revščino? Je to sploh mogoče narediti v zibelki človeštva ali je ta celina pač prevelika in se vse pobude pač izgubijo nekje v njej?Ferfila: Zadnja leta se potovalno in študijsko kar veliko ukvarjam z

Afriko. Ta »zadnja meja« v ameriškem smislu osvajanja Divjega zahoda je danes morda najbolj zaželena in zato tudi najbolj raztrgana celina sveta, po kateri se stegujejo številne grabežljive lovke. Svetovne velesile od ZDA, Kitajske in Japonske do Nemčije, Francije, Velike Britanije, Italije in drugih se želijo polastiti njenih rudnih in energetskih bogastev. Spomnim se, ko sem ob obisku Namibije spremljal njihov spopad za največje rudnike urana oziroma, bolje rečeno, bolj slutil in uganjeval, kaj se je zares dogajalo. Zakaj?

Poglejte podkupljivost slovenskih politikov in poslovnežev, pa smo v vrhu oziroma zgornjem delu svetovne razvitosti in ozaveščenosti. Sedaj pa dogovarjanje o velikih poslih prenesite na »afriške fante«, ki so še pred nedavnim kot plemenski poglavarji razpolagali z življenji svojih podanikov in jih množično prodajali v sužnost. Zato ti v Afriki pogosto žalostno rečejo: »Zakaj so bili beli kolonialni oblastniki boljši od naših lastnih?«

Drugi stalni vir konfliktov je etnična raznolikost vsake afriške države. Tu se Afrika nič ne razlikuje od drugih svetov

nih območij z nacionalnimi napetostmi in spopadi.

Poleg spopadov za rudne in energetske vire se glavni svetovni religiji, katolicizem in islam, v Afriki neusmiljeno spopadata še za »afriške duše« črnskih prebivalcev, kar vnaša še dodatni razkol na črno celino. V Afriki tako ni kratkoročnih rešitev, ampak bo razvoj počasen in boleč.

Rugelj: Kaj vas je pri obisku Etiopije najbolj presenetilo? Kakšna so bila srečanja s prvo-

tnimi ljudstvi?Ferfila: Etiopija je z rodovitnimi hladnimi gorskimi planotami in vročimi ravnicami ena od zibelk naše civilizacije, pa tudi krščanstva. Tam so odkrili dva milijona let staro okostje Lucije. Etiopijo bi uvrstil v sam svetovni vrh glede neverjetne palete zgodovinskokulturnih in naravnih lepot, ki ti jih ponuja. Poleg jezer s starodavnimi pravoslavnimi samostani, velikanskimi nagrobnimi obeliski kraljev, slapo

vi Nila so tam še barvita prvotna plemena, v tla in živo skalo vklesane cerkve, srednjeveški kamniti gradovi. Glede na povedano je kar razumljivo, da jo oblivajo valovi turizma in tudi njihova prvotna plemena se bodo kmalu uklonila »šegam« komercialnosti, če jih vlada ne bo nekako zaščitila. Čeprav je težko odgovoriti na vprašanje, kako ohraniti največje žive in nežive »spomenike« preteklosti – npr. prvotna plemena Indonezije, Afrike, Eskime, avstralski Ayers Rock, grobnice faraonov, Antarktiko kot celino itn. – za prihodnje generacije.

Rugelj: Bili ste prvi Slovenec na Južnem te-čaju in letos bo minilo ravno sto let od nje-gove osvojitve. Je izid vaše druge knjige o Antarktiki morda povezan tudi s tem? Ka-ko to, da vas je ta »zadnja celina« tako pri-tegnila? Ferfila: Antarktika ima obilo čarov. Poleg neizmernih naravnih čudes in neposeljenosti ima tudi mistično nedostopnost številnih predelov, ki sem jih s pomočjo ruske diplomacije uspel obiskati. S socialnopolitičnega zornega

B. Ferfila na Južnem tečaju


kota pa je njena enkratnost v tem, da je edini kos ozemlja na svetu, nad katerim nobena država nima suverenosti in se države, ki so prisotne na njej, obnašajo in sobivajo po drugačnih pravilih. Ta pravila, npr. prepoved vnosa orožja, izjemna okoljska vzdržnost, odsotnost oblastnih institucij, dogovorno urejanje vseh zadev, vlivajo celo upanje, da bo tudi svetovna skupnost nekoč delovala drugače in boljše kot danes.

Rugelj: Antarktika je zaradi svo-je odmaknjenosti ekološko še ve-dno precej nedotaknjena (in kot pravite tudi regulirana), zaradi česar vse bolj pridobiva na po-menu. Kakšna je po vašem mne-nju njena (ekološka) prihodnost?Ferfila: Antarktika in Arktika sta ekološko najbolj krhka in občutljiva predela sveta. Res je, da Antarktiko od »civilizacije« ločijo najbolj viharna morja sveta, Arktični ocean kot srž Arktike pa obkrožajo ozemlja razvitih držav Kanade, ZDA, Rusije, Norveške, Islandije in Danske – prek Grenlandije. Vendar pogoltnosti držav niso zaustavila prostrana morja pred Antarktiko, marveč antarktična pogodba, ki je bila bolj proizvod razmer hladne vojne kot pa prizadevanj velesil po boljši svetovni ureditvi. V njej so za Antarktiko dogovorili popolno prepoved izrabe vseh naravnih, rudnih in energetskih virov. V primeru prav tako občutljive Arktike, kjer za razliko od neposeljene Antarktike prebivajo še številna eskimska in indijanska plemena, ni nobene možnosti, da bi zaustavili odpiranje rudnikov, naftnih in plinskih polj. Arktični energetski viri se spreminjajo v njeno prekletstvo, ki bo izkoreninilo prvotne prebivalce, floro in favno. Rusi imajo že takšne tehnologije, ki bodo omogočile črpanje plina 600 km stran od obale, v morju, pokritem z večmetrskim ledom in ledenimi gorami. Seveda gospodarska aktivnost prispeva k segrevanju Arktike in k podnebnim spremembam. Ledu na Arktiki sicer še zdaleč ni toliko kot na Antarktiki – če bi se stopil antarktični led, bi se gladina svetovnih morij dvignila za 60 metrov, a vseeno pomembno določa podnebje sveta.

Rugelj: V vaših zadnjih dveh knjigah je opa-ziti izjemno veliko slikovnega gradiva, ki je po obsegu že skoraj enakovredno besedilu. V knjigi o Etiopiji pišete, da ste poslikali to-liko gradiva samo še o Indiji. Se torej poča-si spreminjate v fotoreporterja? :) V knjigi o Antarktiki namreč pišete, da ob nekaterih naravnih lepotah besede za njihovo opiso-vanje pač izzvenijo preveč obrabljeno. Ferfila: Lahko bi rekli, da sem bolj »počasne sorte« in je bilo potrebnih petnajst let izhajanja zbirke, da sem se zavedel pripovedne moči fotografij. Fotografije so sicer v mojih potopisnih knjigah skorajda že od začetka, a pogosto so bi

le majhne in neugledne. V zadnjih letih pa jih je bilo vse več in postajale so vse večje. Zadnje leto sem prav zaradi fotografij spremenil tudi format knjig zbirke Svet na dlani – v večjem formatu prava fotografija res »zažge«. Po raznovrstnosti in čarobnosti fotografij bi izpostavil Indijo in Etiopijo. Ko kot popotnik obvladaš posamezno

državo, prej ali slej uvidiš, da se njene znamenitosti začnejo ponavljati – ali so to ljudje, oblačila, arhitekturni slog, zgodovinsko obdobje, oblike ledu, gorovij, živali itn. Po določenem številu fotomotivov te izčrpaš in potem se le še ponavljajo. Pri Indiji in Etiopiji pa je paleta različnih naravnih, zgodovinskih, socialnoetničnih in drugih motivov res neverjetno široka. Enako velja tudi za moje pisalne možnosti. Ker je moje profesionalno področje primerjalni študij držav in njihovih ure

ditev, moram strokovnemu delu pogosto posvetiti več pozornosti. In tu seveda ni nadomestila za dolge mesece, prebite v kanadski univerzitetni knjižnici.

Rugelj: Kot dobrega poznaval-ca družbeno-političnih razmer v Ameriki je tudi za vas najbrž vse bolj aktualno vprašanje drugega mandata Baracka Obame? Misli-te da ga bo, glede na vse javnofi-nančne ameriške težave, vseeno dobil? Ali pa med republikanci že vidite dovolj močnega proti-kandidata?

Ferfila: Ameriški imperij je, kljub temu da mu na nekaterih področjih že »pojema sapa«, še vedno v središču svetovnega odločanja in dogajanja. Prav gotovo pri govorjenju o zatonu imperijev ne smemo biti brzopeti. Vsi svetovni imperiji so praviloma ugašali desetletja in stoletja. Tudi sovjetski ni ugasnil z Gorbačovovo perestrojko, ampak je s Putinovo energetsko ofenzivo doživel preporod v energetsko supersilo, ki postaja pomembnejša od

njene vojaške, politične in gospodarske sestavine. ZDA usiha na gospodarskofinančnem področju, a o tem, da je zmožna preobrata, ne dvomim. Obama ima dobre možnosti za drugi mandat, saj ima še vedno velik odstotek podpore pri Američanih, v republikanskem taboru pa za zdaj še ni na obzorju dostojen protikandidat. Sarah Palinovi in podobnim čajankarskim in drugim kandidatom vseeno primanjkuje karizme in globine, ki jo poseduje Obama. Sorazmerno plehkemu, a močno »ljudskemu« Georgeu Bushu mlajšemu je uspelo zmagati proti šibkejšim demokratskim protikandidatom. Res pa je, da so bili takratni republikanski medijski čarovniki na vrhuncu svoje moči in jim demokratski propagandni stroj ni bil kos.

Rugelj: Katere ključne svetovne spremem-be vidite v zadnjih desetih letih od 11. sep-tembra 2001? Je padec Dvojčkov res uso-dno vplival na minulo desetletje?

Ferfila: Če je vojna v Iraku in Afganistanu neposredna posledica padca »Dvojčkov«, bi pojav Obame kot preseganje razcepljenosti ameriške družbe in ameriško ter posledično svetovno finančno in gospodarsko krizo kot rezultat ameriškega hedonističnega utapljanja v potrošništvo lahko razglasili za posredno posledico 11. septembra. Vse to so nedvomno mejniki zadnjega desetletja. Še dva bi omenil.

Japonski cunami je razkril negotovost in neobvladljivost visokih sve

tovnih tehnologij in tako danes še bolj dvomimo o njihovi uporabnosti in koristnosti. Podobno negotovi smo lahko tudi glede »demokratičnega preporoda« Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, kar je kulturnozgodovinski isti, čeprav zemljepisno različen prostor. Bližnje volitve bodo pokazale, koliko so zadaj širše demokratične sile, koliko pa organizirana pest trdega islama. O tem, da islam počasi stiska celotno Afriko v svoj objem, ni dvoma,

zato ne verjamem, da ne nadzoruje tudi procesov v svojem jedru, ki ga predstavlja Bližnji vzhod, pa tudi Severna Afrika. Tudi Etiopija kot večna zibelka krščanstva je danes v dobršni meri že v muslimanskih rokah Rugelj: Katere so vaše naslednje poti in kakšni so vaši prihodnji knjižni načrti? Ferfila: Nekako so logično nadaljevanje dosedanjega dela. Začel bom z

orisi in analizami posameznih celin, ki sem jih vse že prepotoval in deloma tudi opisal. Potovalno bom pri vsaki celini dodal še po kako državo, glavni poudarek pa bo na študijskem raziskovanju. Letos že izidejo polarni predeli sveta.

Rugelj: Vso srečo na vaših prihodnjih poteh in najlepša hvala za pogovor.


IZ GRŠČINE IN LATINŠČINE V SLOVENŠČINO

Ob pregledovanju knjižnih prevodov iz klasičnih jezikov, nastalih v zadnjih petih letih, z zadovoljstvom ugotovimo, da jih kljub skromnemu številu slovenskih klasičnih filologov še zdaleč ni malo. Zato sem se sklenila strogo omejiti na antično književnost, medtem ko bodo – sicer prav tako zastopana – srednjeveška in novoveška besedila v latinščini morda tema katere od naslednjih številk; zaradi obsežnosti snovi tudi ne omenjam številnih ponatisov Biblije ali njenih delov, čeprav je izvirnik deloma pisan v grščini. Pregled začenjam s starimi Grki, kot se za starejšo obeh kultur spodobi, nadaljujem pa z Rimljani.

I.

Omenimo najprej ponatise in nove, bolj ali manj pregledane in popravljene izdaje že obstoječih prevodov iz stare grščine. Leta 2008

je bil pri Mladinski knjigi nazadnje ponatisnjen Sofoklejev maturitetni dvojček Antigona (An-tigóne) in Kralj Ojdip (Oidípous týrannos) v prevodu Kajetana Gantarja, dve leti pred tem pa med nečasopisnimi izdajami Dela tudi starejša slovenska različica obeh dram, delo Antona Sovreta. Pri Založbi

Modrijan sta doživela novo izdajo še dva Gantarjeva prevoda: Teofrastovi Značaji (Ethikoì kharaktêres; 2006, prevedla Sovre in Gantar) in Heziodovi pesnitvi Teogonija (Theogonía) ter Dela in dnevi (Érga kaì hemérai) v eni knji

gi (2009), ki sta obogateni z anonim nim anekdotičnim spis om Tekmovanje med Homerjem in Hezio-dom (Agòn Homérou kaì Hesiódou), medtem ko je Slovenska matica leta 2006 ponatisnila Gantarjevo priredbo Sovretovega prevoda Dnevnika ce-sarja Marka Avrelija (Tà eis heautón) ter Sovre

tov prevod Herodotovih Zgodb (Historíai). Seveda ne moremo mimo ponatisa zbranega Platonovega opusa pri Celjski Mohorjevi družbi (2006; prva izdaja 2004) in študijske izdaje istega korpusa (KUD Logos, 2009) – dosežka, za katerega je prevajalec Gorazd Kocijančič leta 2005 dobil Sovretovo nagrado.

Med deli, ki so bila v obdobju 2006–2011 izdana v slovenščini prvič, opazimo znatno prevlado grške poezije, natančneje dramatike (ta

sodi k poeziji, ker je izvirno vsa pisana v verzih). Od nedramske poezije je KUD Logos izdal tri dvojezične knjige: prvi so izšli zbrani Fragmen-ti filozofa Empedokla v prevodu

Jana Ciglenečkega (2006). Prevajalec poudarja, da so nove papirusne najdbe, že zajete v tej izdaji, postavile Empedoklovo misel v novo luč, saj razkrivajo močne religiozne in magijske prvine tudi v tisti njegovi pesnitvi, ki je prej veljala za strogo »znanstveno« –»pesnitvi« zato, ker je Empedokles pisal v heksametrih, vendar te prvine prevod zaradi čim večje zvestobe vsebini ni mogel poustvariti. Naslednje so bile na vrsti zbrane – večinoma žal prav tako fragmentarne – Pesmi največje grške pesnice Sapfo v prevodu Marka Marinčiča (2008) in antologija helenističnega epigrama Vpletel bom belo vijolico, ki jo je pripravila Jelena Isak Kres (2009); naslov antologije, navedek iz enega od prevedenih epigramov, namiguje na zbirko ali splet šte

vilnih drobnih pesmi, ki v tem primeru obsega 124 epigramov štiriintridesetih abecedno razvrščenih avtorjev. Prikaz prevodov nedramske poezije sklenimo z zanimivim projektom Argonav-ti Apollonija Rodo-škega (2008) Huberta Clemenza, ki je o argonavtskem mitu sestavil delo v treh zvezkih: prvi obsega prozni prevod najpomembnejšega helenističnega epa Argonavtika, ki ga je spesnil Apolonij Rodoški, drugi opombe, tretji pa geografske karte, risbe in slike številnih krajev, koder naj bi bili ti grški junaki

potovali.Najbolj navdihujo

ča starogrška zvrst v letih 2006–2011 je bila, kot rečeno, dramatika, iz katere smo dobili v slovenščini dve Ajshilovi, dve Evripidovi, dve Aristofanovi in eno Sofoklejevo delo. Marko Marinčič je leta 2008 pri Modrijanu izdal nov prevod

edine v celoti ohranjene grške dramske trilogije, Ajshilove Oresteje (Orésteia), ki je bil januarja 2009 premierno uprizorjen v ljubljanski Drami in je prevajalcu istega leta prinesel nagrado Dominika Smoleta. Druga Ajshilova drama so bile Pribežnice (Hikétides) v prevodu Braneta Senegačnika (Celjska Mohorjeva, 2008), ki so bile – kot še več v tem prispevku navedenih dramskih prevodov – »koncertno« izvedene v gledališkem ciklu Replike iz antike; ta cikel, ki predstavi po šest sveže prevedenih, še neuprizorjenih antičnih dram letno, bo v ljubljanski Mali drami letos že tretjo sezono zapored organizirala Jera Ivanc. Sofoklejev Oj-

Pregled prevodov antične književnosti za obdobje 2006–2011

V primerjavi s stanjem v večjih evropskih jezikih ima književnost stare Grčije in Rima v slovenščini velike bele lise. To tudi ni čudno, če pomislimo, kako malo strokovnjakov se je bilo v drugi polovici 20. stoletja zmožnih in pripravljenih ukvarjati z zahtevno prevajalsko nalogo; vrh tega raziskave literarne zapuščine izobražencev iz-pred stoletja ali več vse jasneje kažejo, kolikokrat so prevodi, dokončani ali v delu, obležali v predalu ali doživeli kvečjemu revialno objavo. V zadnjih desetletjih pa se je število klasičnih prevodov iz različnih književnih zvrsti vendarle pomnožilo.

Besedilo: dr. Nada Grošelj


dip v Kolonu (Oidípous epì Kolonôi) je leta 2010 izšel pri Celjski Mohorjevi v dvojezični izdaji z novim prevodom Kajetana Gantarja, od Evripida, najmlajšega v trojici kanoničnih starogrških tragedov, pa smo leta 2006 dobili verzni prevod He-lene (Heléne; Jelena Isak Kres, Modrijan) in leto

zatem novo, študijsko usmerjeno poslovenitev Alkestide (Álkestis; Maja Sunčič, Institutum studiorum humanitatis – ISH). Ne prvo ne drugo delo po današnjem pojmovanju ni tragedija, saj se končata srečno: Helena sodi med Evripidove pozne »tragedije s srečnim koncem«, medtem ko je Al-kestido, ki jo je avtor ob uprizoritvi predstavil na četrtem mestu svoje tekmovalne tetralogije, navadno prihranjenem za satirske igre, zaradi izrazitejših burlesknih prvin še teže opredeliti. Izšli pa sta tudi dve – povsem nesporni – komediji najznamenitejšega predstavnika atenske »stare komedije«, Aristofana: leta 2006 je založba Litera izdala njegove Oblake (Nephélai) ali, kot

je poslovenila naslov Jelena Isak Kres, Oblačíce (beseda »oblak«, nephéle, je v grščini ženskega spola, zato imajo božanstva oblakov in meglic, ki nastopajo kot zbor, žensko podobo), leta 2010 pa sta pri ISH izšli komediji Parlamentarke (Ekklesiázo-usai) in Bogastvo (Ploûtos), ki ju je Maja Sunčič prevedla v prosti obliki in – z obsežnimi študijami vred

– združila v zvezku Politične komedije 1: Eko-nomska komedija.

Kljub poudarku na dramatiki je izšlo tudi nekaj pomembnih del grške proze, med katerimi odločno prevladujejo Plutarhova. Vse do tretjega tisočletja je bil v slovenščini na voljo le izbor iz njegovih življenjepisov, med katerimi so najštevilnejši Vzporedni življenjepi-si (Bíoi parálleloi), razvrščeni po parih: orisu znamenitega Grka sledi oris Rimljana, ki ga s prvim druži neka podobnost, na koncu pa avtor oba primerja med seboj. To kompozicijsko načelo je bilo v prvih slovenskih prevodih potisnjeno vstran v prid obliki, prikladnejši za sodobnega bralca: izbora iz življenj grških in rimskih

osebnosti sta izšla v ločenih publikacijah, pod naslovoma Življenje veli-kih Grkov in Življenje ve-likih Rimljanov. Šele leta 2004 sta Matej Hriberšek in David Movrin pri DZS izdala šest (dotlej – z eno izjemo – neprevedenih) življenjepisov v treh parih, torej skladno s Plutarhovo zasnovo; to izdajo je Hriberšek leta 2008 nadgradil z novo trojico Vzporednih življenjepisov, ki je izšla pri Modrijanu: Temistokles – Kamil, Perikles – Fabij Maksim, Alkibiad – Koriolan. V zvezi s prevodi zgodovinskih besedil, tudi Plutarhovih, omenimo še znanstveno monografijo Zgodovina historične misli: od Homerja do za-četka 21. stoletja (Oto Luthar in sod., Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006), ki med drugim prinaša prevode izbranih odlomkov iz številnih antičnih zgodovinarjev in drugih avtorjev.

Prav tako spremljamo od leta 2004 dalje postopno zapolnjevanje bele lise, ki jo je dotlej predstavljal Plutarhov opus Moralia oz. grško Ethiká, Etični spisi – zbirka 78 poljudnih in strokovnih razprav z najrazličnejšo tematiko

od filozofije do naravoslovja (med njimi je tudi nekaj nepristnih). Maja Sunčič je kot prevajalka, avtorica spremnih študij in urednica pri ISH doslej oskrbela že pet tematskih izborov Plutarhovih spisov: izbori so naslovljeni Plutarho-ve ženske (2004), Dialogi o ljubezni (2005), Rim-ska vprašanja, Grška

vprašanja (2006), Morala za vsakdanjo rabo (2007), Politika in morala (2008) ter Prerok-be za vsakdanjo rabo (2009). Če je Sunčičeva v Plutarhove ženske in Dialoge o ljubezni poleg svojih prevodov izbranih spisov in lastnih študij vključila še prispevke več strokovnjakov z obravnavanih in sorodnih področij, je z Rimskimi vprašanji, Gr-škimi vprašanji začela niz monografij, v katerih so njeni prevodi Plutarhovih spisov tako rekoč ilustracija k njenim izčrpnim analitičnim študijam. Najobsežnejše posamezno delo grške proze, ki se ga je v obdobju 2006–2011 lotil kak slovenski prevajalec, pa je brez dvoma Aristotelova Politika (Politikês akróasis) v prevodu Mateja Hriberška (GV založba, 2010), razprava v osmih knjigah, v kateri filozof razmišlja o politični znanosti s stališča mestne države.

Poleg poganskih del so v času rimskega cesarstva nastajala v grščini tudi krščanska. Le

ta 2008 je Slovenska matica izdala Zbrane spise mističnega filozofa in teologa Dionizija Areopagita (5.–6. stol.) v prevodu Gorazda Kocijančiča. Leto zatem pa je pri založbi KUD Logos izšla dvojezična izdaja Zgodb za Lavza (Lausiakón ali Historia Lausiaca; Jasna Hrovat, 2009), v katerih je menih, puščavnik in helenopolitanski škof Paladij (4.–5. stol.) na prošnjo prijatelja Lavza, visokega cesarskega uradnika, predstavil množico živih, zgoščenih zgodb o puščavnikih in asketih.

II.

Tudi pri besedilih iz latinščine lahko začnemo s ponatisi in novimi izdajami že obstoječih prevodov. Vsakih nekaj let nastajajo ponatisi in nove zbirke latinskih izrekov, med novimi izdajami že prevedenih pomembnejših del pa izpostavimo roman Satirikon (Satyri-con) Petronija Arbitra v pregledanem prevodu Primoža Simonitija (Modrijan, 2006; prva izdaja iz leta 1973 je bila naslednje leto po izidu nagrajena s Sovretovo nagrado) in dvojezično izdajo dveh pesnitev Publija Ovidija Nazona v eni knjigi (ista založba, 2010). Prva in pomembnejša od njiju, žgečkljivo duhovita Umetnost ljubezni (Ars amatoria), za katero je prevajalka Barbara Šega Čeh leta 2003 prejela Sovretovo nagrado, je prvič izšla pri Modrijanu leta 2002. Druga, krajša, Nega ženske-ga obraza (Medicamina faciei femineae), pa je

bila v prevodu iste prevajalke prvič izdana leta 2006 v darilnem novoletnem kompletu: v knjižici Nega ženskega obraza Publija Ovidija Nazo-na s koledarjem za leto 2007, beležnico ter rim-skim in večnim koledar-jem. Še en dokaz torej, da je antično književnost mogoče nevsiljivo popularizirati.

S prvo izdajo Nege ženskega obraza smo že stopili med prevode, ki so v obdobju 2006–2011 izšli prvič. Razmerje med številom novih prevodov proze in poezije (z dramatiko vred) je presenetljivo uravnoteženo. Med rimskimi pesniki zaseda daleč največ prostora Ovidij, saj se je Negi ženskega obraza še istega leta (2006) pridružila njegova zbirka Ljubezni (Amores) v prevodu Marka Marinčiča (Mladinska knjiga, zbirka Kondor, 317. zvezek). Te


pesmi, napisane v maniri Umetnosti ljubezni, s katero si tudi delijo nekatere motive in podobe, subvertirajo ljubezensko poezijo, kajti namesto patetike prinašajo vrsto frivolnosti in komičnih pripetljajev: omenimo samo zaporedje dveh pesmi, v prvi od katerih (2.7) se pripovedovalec

vehementno brani pred ljubičinimi očitki, da jo je prevaral z njeno spletično, medtem ko se v drugi (2.8), naslovljeni na spletično samo, izkaže, da so bili – in so še vedno – zelo utemeljeni. Konec leta 2009 pa je pri ISH izšla Ovidijeva nedokončana pesnitev Rimski koledar (Fasti; Sovretova nagrada 2011) v mojem prevodu: v primerjavi z zgodnjima deloma Umetnost ljubezni in Ljubezni to delo večinoma ubira resnejši ton, s svojimi opisi rimskih koledarskih praznikov, starožitnosti in z njimi povezanih legend za mesece od januarja do junija pa nudi dragocen etnološki vpogled v stari Rim. Nekaj odlomkov je izšlo že leta 2006 v knjigi Praznično leto Rimljanov v pesmi: ver-zi o praznikih, običajih, ozvezdjih (Mladinska knjiga): ta za vsakega od dvanajsterih mesecev prinaša uvodno, teoretično razčlembo praznikov, ilustrira pa jih z odlomki iz širokega nabora latinskih, deloma tudi grških pesnikov. Zasnovo knjige, izbor odlomkov in teoretič

na »vezna besedila« sem oskrbela jaz, medtem ko sva si prevod verzov razdelili z Jeleno Isak Kres. Leta 2006 sem predstavila slovenskim bralcem še en delček rimske mitološke poezije: kratek (ali vsaj nedokončan) ep poznorimskega pesnika Klavdija Klavdijana Ugrabitev Prozerpine, baročno slikovito upe

snitev (pred)grškega mita, kako je bog podzemlja ugrabil hčerko žitne boginje (De raptu Proserpinae, ISH; nagrada za mladega prevajalca 2007).

Kakor je v poeziji v ožjem smislu med 2006 in 2011 prednjačil Ovidij, je v dramatiki vodil Tit Makcij Plavt. V javnost so prišle kar tri njegove komedije, poustvarjene v sodobnem in živem jeziku: aprila 2009 so bili v MGL premierno uprizorjeni njegovi Osli (Asinaria) v prevodu Marka Marinčiča, v knjižni izdaji pa sta istega leta izšla Dvojčka (Menaechmi, DZS) v novem prevodu Jere Ivanc in leta 2010 dvojezični Kljukec v mojem prevodu (Pseudolus,

Celjska Mohorjeva; Sovretova nagrada 2011). Na komiškem področju je bil poleg Plavta deležen pozornosti tudi njegov mlajši stanovski kolega, Publij Terencij Afričan, z dramo De-kle z otoka Androsa (Andria, Litera, 2007) v prevodu Kajetana Gantarja; če je Plavtova ko

mika barvita in včasih že kar burleskna, zaznamujeta Terencijevo dramo, kot poudari prevajalec, večja značajska poglobljenost in človeška toplina. Od tragedij pa je leta 2008 izšla dvojezična Mede-ja (Medea) rimskega filozofa Lucija Aneja Seneke (prevedla Jera Ivanc, Modrijan); gre za prvi celovit prevod kake Senekove drame v slovenščino, čeprav bi si zara

di avtorjevega vpliva na renesančno evropsko dramatiko zaslužile več pozornosti.

Po drugi strani je v obdobju 2006–2011 ugledala luč sveta tudi vrsta proznih prevodov, od leposlovja, kamor smemo šteti Ciceronove govore, do enciklopedičnih in drugih strokovnih del. Pri založbi Litera so leta 2008 izšli Štirje govori proti Katilini (In Catilinam orationes IV) v študijski dvojezični izdaji, ki ji je prevajalka Barbara Zlobec Del Vecchio kot zanimivost dodala še mnogo starejši, delni prevod patra Ladislava Hrovata (1872). To je prvi monografski prevod Ciceronovih govorov v slovenščino (poleg peščice objav v revijah in antologijah), kar je na prvi pogled presenetljivo: konec koncev je Ciceronova slava največjega latinskega proznega stilista v veliki meri utemeljena ravno na govorih, ki so bili vrh tega železni repertoar pouka latinščine. Verjetno pa gre iskati vzroke v leposlovni zahtevnosti projekta, kajti kdor bi si zastavil cilj, da umetniško poustvari vtis ciceronske kakovosti, bi si moral – v idealnem primeru – prizadevati za ustrezen vrhunec slovenske retorike.

Nekoliko večje pozornosti od govorov so bili deležni Ciceronovi filozofski spisi: prevodom iz zadnjega desetletja sta se v letih 2010 in 2011 pridružili razprava O prerokovanju (De divinatione, ISH) in O dolžnostih (De of-

ficiis, Študentska založba; obe v mojem prevodu). Etična razprava O dolžnostih, ki je z izjemo nekaterih govorov proti Marku Antoniju zadnje Ciceronovo delo, prinaša osnovna načela moralne dolžnosti s praktičnimi smernicami, kako ravnati, napisana pa je v obliki

dolgega pisma avtorjevemu sinu Marku, tedaj študentu v Atenah; na razvoj evropske misli je imela izjemen vpliv. Marsikateri predstavljeni problem zveni domače še danes, na primer reševanje težav z denacionalizacijo. O prero-kovanju pa ni le najpomembnejši (in domala edini) ohranjeni antični spis o naslovni temi, ampak morda tudi Ciceronova najkratkočasnejša razprava, ker jo poživljajo vedeževalske prakse in anekdote, ki so krožile po Sredozemlju v 1. stoletju pr. Kr.

Izjemen prispevek pomeni dvojezični izbor iz Plinijevega Na-ravoslovja (Naturalis historia), ki ga je priskrbel Matej Hriberšek (Modrijan, 2009). Kakor se prenekateri prispevek o slovenski deželi ali običajih začne s podatkom, kaj je zapisal o tej temi Valvazor, obravnava antičnega

sveta ne more mimo orjaške enciklopedije Plinija Starejšega. Izbor poglavij je nastal v sodelovanju s člani Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so izbrali odlomke iz knjig o zoologiji in o rudnih bogastvih (pri zadnjih obravnava Plinij tudi umetnike in umetnine), založba pa je pospremila prevod še s sodobno znanstveno publikacijo, knjižico Plinij Starejši in antična umetnost (2010), v kateri se štirje avtorji (trije od njih so tudi soavtorji izbora) posvetijo Pliniju z umetnostnozgodovinskega stališča.

Druga vrzel med rimskimi strokovnimi klasikami, ki se je nedavno zapolnila, je Vitruvijeva razprava O arhitekturi (De architectura) v desetih knjigah, edino ohranjeno delo svoje vrste in pomemben navdih za gradnje v italijanski renesansi. Avtor sistematično obravnava teme, kot so načrtovanje mesta, gradbeni materiali, različne vrste poslopij (npr. svetišča, kopališča, stanovanjske hiše), pa tudi notranja oprema, inštalacije, finomehanika (»gnomonika«) in tehnična mehanika z bojnimi stroji vred (kot zanimivost omenimo, da se pri vprašanju stenskih poslikav odločno upre iluzionističnim »novotarijam«, ki jih danes občudujemo v ostankih Pompejev). Prevajalec Fedja Košir, tudi sam arhitekt, je k Vitruvijevemu traktatu v posebnem zvezku dodal še enako obsežen avtorski komentar, naslovljen O antičnem inženirstvu

IZ GRŠČINE IN LATINŠČINE V SLOVENŠČINO


(oboje je izšlo pri ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, 2009).

Pregled strokovne proze lahko zaokrožimo z dvema deloma: starejše med njima je mitološki priročnik Bajke sicer neznanega latinskega pisca Higina (Fabulae, moj prevod, ISH, 2008), ki kljub hudim pretresom v zgodovini svoje preoddaje ostaja eden temeljnih virov za an

tično mitologijo in najdišče manj poznanih različic znanih mitov, denimo zgodbe, v kateri Hajmon Antigono reši, skrije pri pastirjih in ima z njo sina. Leta 2006 pa je v prevodu Žige Šmita izšla zgodovina O izvoru in deja-njih Gotov: Getika (De origine actibusque Ge-tarum, Založba ZRC, ZRC SAZU) izpod peresa Jordanesa, pisca iz pozne antike oziroma zgodnjega srednjega veka, ki sta v slovenskih prevodih sicer dokaj pičlo zastopana; delo je eden najpomembnejših virov za obdobje preseljevanja ljudstev, zlasti Vzhodnih in Zahodnih Gotov, od 3. stoletja pr. Kr. dalje. Kot že pri Grkih pa moramo v zvezi s prevodi zgodovinskih besedil spet omeniti Zgodovino hi-storične misli.

Prikaz prevodne bere skleneta dve patristični deli. Leta 2006 je Primožu Simonitiju pri Slovenski matici izšel prevod Avguštinovega mladostnega dialoga Proti akademikom (Contra academicos), ki ga je avtor napisal kmalu po spreobrnitvi v pravoverno krščanstvo. V besednem boju med Avguštinom in prijatelji se zrcali njegov miselni zasuk od novoakademskega skepticizma, s katerim je sprva simpatiziral, k iskanju nove, tedaj še ne povsem izdelane duhovne usmeritve. Leta 2010 pa je pri KUD Logos v prevodu Neže Sagadin izšlo dvojezično besedilo Hie

ronimovega Zagovora proti Rufinu (Apologia contra Rufinum), polemične razprave proti nekdanjemu prijatelju, ki je bil Hieronima obtožil privrženosti »heretičnemu« Origenu. Delo, slogovno izpiljeno in polno retoričnih prijemov, odpira vprašanje avtorjevega dejanskega namena – gre za zagri

zen napad, prežet z osebno prizadetostjo, ali prej za potezo v literarnem dvoboju, v kateri Hieronim razkazuje svoje obvladanje polemičnih konvencij?

Festival stripa je spremljevalni dogodek razstave Risba v stripu na Slovenskem, na kateri je prikazano ustvarjanje, ki temelji na kombinaciji vizualnega in besednega. Strip, ki pomeni združitev kreativnosti iz dveh pomembnih področij ustvarjanj, postavlja torej v ospredje zgodbo in obliko in na takšen način postaja univerzalno sporočilo. Pogosto je ogledalo družbe nastavljeno v stripovskem ustvarjanju in je tudi zaradi tega privlačno širšemu krogu. Namen organizatorjev je, da bi bogato stripovsko ustvarjalnost približali tudi najmlajšim, zato so se odločili, da bodo razstavo in stripovsko ustvarjanje pospremili z obširnim dogajanjem na različnih področjih kulture. V okviru festivala se bodo odvijale naslednje aktivnosti: Vodeni ogledi razstave v Mestni galeriji.- Vodeni ogledi razstave ilustracij Marjana

Mančka v Trubarjevi hiši literature.- Delavnice ustvarjanja stripa v galeriji ŠKUC.- Filmske projekcije v Kinodvoru in v Kinoteki.- Prodaja stripov na prostem (knjigarna Kon-

zorcij).Delavnice bodo pripravili in izvajali izku

šeni mentorji iz Pionirskega doma in Stripburgerja, filmske projekcije pa bodo zaživele v organizaciji Društva za oživljanje zgodbe 2 koluta, Kinodvora in Kinoteke. Omeniti velja projekcije filmov kot so: Hiša pravljic, He-avy Metal, Singapurski film Tatsumi, Mali Ni-kec, Varuhi in Perzepolis. Natačne datume in ure in posameznih delavnic in predstav si lahko ogledate na linku: http://www.mgml.si/me-stna-galerija-ljubljana/aktualna-razstava/bogat-spremljevalni-program-ob-razstavi-ris-ba-v-stripu-na-slovenskem/.

Kot spremljevalni del festivala so pripravili tudi knjižnico o zgodovini stripa Najmanjša velika enciklopedija stripa avtorja Cirila Horjaka, ki jo bo vsak udeleženec festivala prejel zastonj.

Razstava avtorskih stripov Marjana Mančka v Trubarjevi hiši literature7. julij – 16. oktober 2011

Razstava predstavlja izbor avtorjevega tridesetletnega ustvarjanja stripov za otroke. Stripi so bili prvič objavljeni v revijah Ciciban, Cicido, Kurirček, Petka in Galeb v času od 1980 do 2010. Nekaj jih je kasneje izšlo tudi v knjižni obliki: Dajnomir in Miliboža (Založba Borec, 1984), Cufek (Mladinska knjiga, 1995), izbor nekaterih (Cicibaba, Cufek, Leo in Pipi Pišče) pa je izšel v knjižni izdaji Marjan Manček: Comics (Udine, 2006). Dajnomir in Miliboža sta po objavi v Kurirčku v osemdesetih letih 20. stoletja v barvni preobleki gostovala še v Cicibanu (1994) in v tržaškem Galebu (2006/7) ter v knjigah Hribci - Zgodbe iz pradavnine in Hribci – Sreča ne počiva (DZS, 1993). Cufek je bil sredi osemdesetih v »brez besed« različici ponatisnjen v novosadski reviji Mladi Neven, po knjižni objavi pa še v ugledni ameriški reviji za otroke Spider (2000) in v celovškem Mladem ro-du (2009). Dajnomir in Miliboža sta nastopila tudi v treh kratkih risanih filmih s skupnim naslovom Hribci (DZS in MM, 1993), Cufek pa v 9 minutnem risanem filmu Kako se zne-biš Mačota (Emotion film, 2000).

Festival stripa in razstava avtorskih stripov Marjana Mančka

Od 20. do 22. septembra 2011 ljubljanski mestni oddelek za kulturo, v sodelovanju z Muzejem in galerijami mesta Ljubljana (MGML) pripravlja Festival stripa, ki se navezuje na razstavo Risba v stripu na Slovenskem (Mestna galerija, Mestni trg 5, od 7. julija do 16. oktobra 2011).

RISBA V STRIPU NA SLOVENSKEM

Strip M. Mančka iz razstave.


NEKAJ KNJIŽNIH PRESEŽKOV ZADNJIH LET

Pred dobrimi tremi leti je založba Modrijan (v uredništvu Bronislave Aubelj in Saše Jerele), ob svetovnem dnevu knjige, v enem samem dnevu za skupno štiristo evrov izdala sedemindvajset romanov v zbirki Euroman, po enega iz vsake države Evropske unije. Pred dvema letoma je pri isti založbi izšla tudi ogromna Kuharska enciklopedija v dveh knjigah, ki sta jo sestavila in napisala Bogdan Novak in Simon Lenarčič.

Pri Mladinski knjigi so pod uredništvom Tineta Logarja jeseni istega leta izdali butično izdajo Biblije, vrhunec tiskarske tehnologije, pri katerem so sodelovale tri ugledne nemške tiskarne. Knjiga se je ponašala z izjemnimi reprodukcijami ilustracij iz obdobja med šestim in šestnajstim stoletjem, kljub redni ceni na nivoju dva tisoč evrov pa je bila celotna naklada hitro razprodana. V istem uredništvu sedaj nastaja naslednja unikatna izdaja, knjiga Neskončni Leonardo, fascinantna monografija z mnogimi presežki, ki bo pri nas izšla prihodnji mesec.

Valvasorjeva fundacija je pred nekaj leti v obliki faksimilov predstavila zbirko Iconothe-ca Valvasoriana, sedemnajst albumov (plus osemnajstega s kazalom in spremno študijo) s približno sedem tisoč grafikami, ki jo je imel v lasti Janez Vajkard Valvazor, dokler ni bankrotiral in jo je moral prodati. Tudi z mecensko podporo je bila natisnjena v sto izvodih, cena tega krepkega metra knjig velikega formata pa je znašala okroglih in astronomskih trideset tisoč evrov.

Janez Vajkard Valvazor ima glavno vlogo še v enem ogromnem knjižnem projektu, ki že poteka in bo še potekal nekaj let. Integral

ni prevod Slave vojvodine Kranjske, v kateri je Valvazor prvi sistematično predstavil Kranjsko s pomočjo raznih ved, od zgodovine in geografije do medicine in biologije, bo zajemal 15 knjig, ki so vezane v štiri dele, skupaj s knjigo študij pa bo prevod obsegal več kot 4500 strani velikega formata (dodanih je še 24 prilog in 528 bakrorezov). Knjižni komplet je na voljo v meščanski in bibliofilski izdaji.

Včasih se med presežke uvrstijo tudi pravljice. Založba Miš pod vodstvom Janeza Miša je tako v slogu podobnih angleških izdaj zbranih del najbolj priljubljenih klasikov vse dotedanje pravljice Svetlane Makarovič, slovenske kraljice tega žanra, pred dobrima dvema letoma v dveh izdajah – navadni in z zlato obrezo – izdala dvojezično (poleg slovenščine še v angleščini) v knjigi z naslovom Svetlanine pravljice.

Hubert Clemenz (1922), ki je svojo profesionalno pot prehodil kot diplomirani rudarski inženir, se je kot projekta za tretje življenjsko obdobje lotil raziskave antičnega mita Ar-gonavti. Po prevodu v slovenščino ga je vsestransko obdelal, tako s študijem literature kot z obsežnimi potovanji od Marsêilla do Črnega morja (pot ga je vodila v kar štirinajst držav), in v skoraj dvajsetih letih nabral obilo gradiva za prav nekonvencionalno knjižno delo o Argonavtih. To je razdeljeno na tri zvezke ter estetsko in bibliofilsko zapakirano, izdala pa ga je vrhniška Galerija 2.

Leta 2008 je pri Mladinski knjigi izšlo delo Osebnosti – Veliki slovenski biografski leksikon, orjaški založniški podvig v dveh obsežnih knjigah, ki vsebuje predstavitve skoraj štirinajst tisoč Slovencev z njihovimi informativnimi in strnjenimi orisi. Vključeni so tudi tisti iz tujine, ki so v naši zgodovini vplivali oziroma še vplivajo na Slovence in Slovenijo, malce bolj od drugih skoraj šestdesetih različnih področij pa sta obteženi zgodovina in kultura.

Letos jeseni iz iste založbe prihaja še obsežnejši projekt, naslednik Enciklopedije Slovenije z naslovom Slovenika, med njihove velike knjižne projekte pa se seveda uvrščajo tudi Velike ilustrirane enciklopedije (letos Znanost).

V okviru lanskega knjižnega sejma je pisateljica Breda Smolnikar ob koncu svoje literarne poti (ki je pol stoletja večinoma potekala samozaložniško) in ob svoji sedemdesetletnici izdala obsežno knjigo z naslovom Veliki slovenski tekst, ki je posebna v več pogledih. Gre za skoraj 900 strani obsegajoče delo v barvnem tisku, v katerega je avtorica uvrstila reprezentativen izbor svojih najboljših besedil, denimo Zazna-movano, Tisto o divjih češnjah, pa seveda tudi po sodnem procesu znano kontroverzno novelo Ko se tam gori olistajo breze. Iz vseh teh del je jasno razviden njen literarni stil. Poleg tega so knjigi dodani tudi »ocvirki«, denimo pismo iz kabineta hrvaškega predsednika, komentarji prič na sodnem procesu itn. Knjiga je izšla le v sedemdesetih izvodih in je že ob samem izidu dobila status bibliofilske raritete.

Pravkar pa je pri založbi Nova revija izšel Slovenski zgo-dovinski atlas, ki ga zlahka uvrstimo med knjižne presežnike. Delo ni tako posebno po obsegu kot po koncentratu vsebovanih informacij, saj na več kot 240 kartah, 59 skicah, tlorisih, tabelah in grafičnih prikazih ilustrativno in natančno osvetljuje vsa najpomembnejša obdobja od prazgodovine do osamosvojitve Slovenije. To naredi prek štirih kronoloških obdobij, antike, srednjega veka, novega veka ter 19. in 20 stoletja, po širini svojega vsebinskega zamaha pa logično dopolnjuje in nadgrajuje Slovensko kroniko (19. in 20 stoletja), ki je pred leti v petih knjigah izšla pri isti založbi. Z izjemno ekipo sodelavcev (zasnova atlasa ddr. Igor Grdina), urednika Drago Bajt (do 2009) in Marko Vidic (po 2009), šestimi glavnimi avtorji in skoraj 40 sodelavci je ta atlas takoj postal eno od ključnih del sodobnega slovenskega zgodovinopisja in slovenske identitete sploh.

Več kot knjige

Slovenka založniška bera vsake toliko časa naplavi knjižne projekte, ki se ponašajo s takim ali drugačnim presež-kom. Slovenski zgodovinski atlas je spet eden od takih in njegov nedavni izid je priložnost, da naredimo kratek pregled najbolj izstopajočih založniških dosežkov v zadnjih letih.

Besedilo: dr. Samo Rugelj



Nesmrtno življenje Henriette LacksRebecca Skloot prevod: Irena DušaMladinska knjiga, 2011, t. v., 400 str., 29,95 €

Ko je neuka temnopolta gospodinja, mati petih otrok, Henrietta Lacks januarja 1951 le prišla na zdravniški pregled v bolnišnico Johns Hopkins, ker je čutila, da v njeni notranjosti raste nekakšna bula, medicina še ni bila sposobna gojiti človeških celic in vitro, torej v epruvetah zunaj telesa. Lacksovi so pri pregledu odvzeli nekaj celic, s katerimi so želeli potrditi diagnozo rakavega tumorja na materičnem vratu. Njenega tumorja so se potem lotili z radioterapijo, ki je bila v tistih časih metoda za zdravljenje raka, po dveh dneh pa so jo odpustili domov, saj se je po njihovih navedbah Lacksova počutila dobro in je bila optimistična. Medtem je Mary, ki je v laboratoriju na gojišče zasejala Henriettine celice, v vsakdanjem sterilizacijskem postopku naslednje dni kukala tudi v epruvete z njimi in rutinsko ugotavljala, da se v njih nič dogaja. Dva dni potem, ko je Henrietta zapustila bolnišnico, je Mary zagledala nekaj, kar je spominjalo na bele obročke okoli strdkov na dnu vsake epruvete. To se je ni zdelo nič posebnega, saj se je že zgodilo, da so kake celice nekaj časa preživele v laboratoriju, potem pa so umrle. Toda Henriettine niso, kmalu jih je bilo treba razdeliti v dve epruveti in štiri in šest, vsakih štiriindvajset ur jih je bilo dvakrat več, štele so se že v milijonih, danes pa, šestdeset let po tem, jih je še vedno živih še veliko (njihova dosedanja skupna teža bi presegala 50 milijonov ton), imajo jih v mnogih laboratorijih po svetu, pomagale so pri mnogih raziskavah o delovanju človeškega telesa, preverjali so njihovo delovanje v vesolju, z njihovo pomočjo so razvili cepivo proti otroški paralizi, raziskovali viruse, raka itn. In vse to s celicami Henriette Lacks, ki je umrla nekaj mesecev po prvem pregledu, oktobra 1951, in od tega milijardnega posla, tako kot njeni nasledniki, ni dobila ničesar. Zgodbo o Henrietti, razkrivanju oziroma zakrivanju njene identitete in njenih nesmrtnih celicah HeLa (Henrietta Lacks), kot so jih poimenovali, je v inteligentno, mnogoplastno in s spretnim vijuganjem prek različnih časovnih obdobij spleteno zgodbo (podaljša jo do današnjih dni) kot svoj knjižni prvenec, takojšnjo uspešnico in eno najboljših knjig lanskega leta, napisala Rebecca Skloot, sicer biologinja in svobodna pisateljica člankov o znanosti. Za knjigo se je, tudi zaradi njene družbene poante, ogrela celo Oprah Winfrey, ki kani po njej producirati film. Nesmrtno življenje Henriette Lacks tako predstavlja ganljivo zgodbo o človeku, družbi in znanosti, ki že dolgo ni bila opisana s takim čustvenim nabojem.

Čuteča naravaAndreas Weberprevod: Stana AnželjModrijan, zbirka Intermundia, 2011, m. v., 263 str., 34,70 €

»Če ne bi v 19. stoletju vseh obsedla zamisel o svobodni konkurenci, bi lahko danes tudi Baer (ki je bil Darwinov sodobnik) veljal za ključno osebo v biologiji, ne samo Darwin. Biologija bi se potem morda več ukvarjala s

celovitostjo in simbiozo ter manj s tekmovalnostjo,« pravi eden od avtorjevih sogovornikov v knjigi, s čimer lepo poantira njeno vsebino. Estonec Karl Ernst von Baer (1792–1876) je v svojem času zastopal svojo različico nauka o razvoju življenja, ki se je, za razliko od Darwinovega mehanskega koncepta, bolj osredinjala na vrsto sil, ki so iz klic porajale oblike bitij, medtem ko si je Darwin (1809–1882) zadal dojeti zakone, po katerih se je razvila tako bogata raznovrstnost bitij. Andreas Weber (1967), nemški biolog in filozof, si je v Čuteči naravi zadal nalogo, da razišče dognanja privržencev t. i. biosemantike, nauka o znakih v živi naravi, po katerem so občutja in vrednote temelj vseh življenjskih procesov. Biosemantiki izhajajo iz dognanj najsodobnejše biologije, hkrati pa se navezujejo na misli nekaterih slavnih znanstvenikov (recimo Baera) iz preteklosti. Rezultat je osebno konotirana knjiga, skoraj znanstveni potopis po malce drugačni, čuteči, teoriji življenja, po kateri je vsako živo bitje s svojimi odzivi na vplive iz okolja ključ za razumevanje vseh drugih bitij. Izvirno.

Stvarna literatura

The Theory That Would Not Die: How Bayes' Rule Cracked the Enigma Code, Hunted Down Russian Submarines, and Emerged Triumphant from Two Cen-turies of Controversy Sharon Bertsch McGrayne Yale University Press, 2011

Knjiga opisuje zgodovino iznajdbe in najrazličnejše načine uporabe Bayesovega pravila, ki nam pove, ka-ko se verjetnost nekega dogodka spremeni, ko o okoli-ščinah pridobimo nove informacije. Čeprav te koristne enačbe mnogi matematiki v preteklosti niso jema-li pretirano resno, se je v praksi izkazala za zelo upo-rabno. Z njeno pomočjo so med drugo svetovno vojno denimo dešifrirali slavno nemško Enigmo, iskali pod-mornice, preurejali zavarovalniške tabele in počeli še marsikaj drugega, kar avtorica odlično opiše v celi vr-sti zanimivih zgodb.

i, Mammal: Why Your Brain Links Status and HappinessLoretta Graziano Breuning CreateSpace, 2011

Presenečeni boste, koliko najrazlič-nejših pojavov v družbi lahko poja-snimo preprosto tako, da imamo tu-di ljudje v svojih glavah sesalčje možgane. Avtorica nam na mnogih nazornih primerih predstavi mehanizme de-lovanja, ki so značilni tako za nas, kot tudi za živali, ki so nam anatomsko sorodne. S pomočjo znanja, ki ga pri-dobite ob branju knjige, boste bistveno lažje razume-li in urejali odnose s sodelavci, prijatelji in tudi hišnimi ljubljenci.

An Anatomy of Addiction: Sigmund Freud, William Halsted, and the Miracle Drug Cocaine Howard Markel Pantheon, 2011

Zgodovinar medicine nas popelje v čase pred dobrim stoletjem, ko je bilo nekaj povsem običajnega, da so imeli zdravniki v svojih torbah tudi mnoge danes pre-povedane nevarne droge, ki so jih zelo lahkotno pred-pisovali pacientom in sami sebi. Tudi mladi Sigmund Freud, takrat še ambiciozni nevrolog, je veliko eksperi-mentiral s kokainom in o njegovih učinkih napisal znan-stveno študijo. Avtor se v knjigi osredotoča predvsem na vpliv jemanja kokaina na nekatere velikane iz zgo-dovine medicine.

Okno v svet

bere in piše dr. Sašo Dolenc

Samo Rugelj

JogaMircea Eliadeprevod: Jedrt MaležičŠtudentska založba, zbirka Koda, 2011, m. v., 457 str., 35 €

Mircea Eliade (1907–1986) je bil romunski zgodovinar, pisatelj in religiolog, avtor mnogih knjig, ki je predaval po Evropi in Ameriki, pri nas pa ga najbolj poznamo po obsežnem delu Zgodovina religioznih ve-rovanj in idej, ki je bilo prevedeno pred petnajstimi leti. Sedaj smo v slovenščino dobili še njegovo knjigo Joga: nesmr-tnost in svoboda iz leta 1958, ki jo je napisal tudi po zaslugi študija pri Surendranathu Dasgupti (znamenitem avtor

ju Zgodovine indijske filozo-fije) in jo imajo za eno najpomembnejših in najbolj izčrpnih del, v katerem je predstavljeno evropskoameriško razumevanje kompleksnega sistema joge. Knjiga je namenjena vsem tistim, ki želijo poglobiti svoje razumevanje vzhodnjaške filozofije, pisana pa je v gostem jeziku, zato zahteva angažirano branje, vsekakor pa s svojo neposredno natančnostjo učinkovito razkriva, iz česa vsega sta sestavljena tako teorija religioznosti kot praksa joge in kako se je ta razvila iz prastarih indijskih religij. > Samo Rugelj

Mircea Eliade

Katoliška cerkev in varstvo manjšinBranko BrezovnikCeljska Mohorjeva družba, zbirka Vademecum na kratko, 2011, pt. v., 232 str., 19 €

Hoja za Kristusom/De imitatione ChristiTomaž Kempčan/Thomas a Kempisprevod po kritični izdaji: Janez ZupetCeljska Mohorjeva družba, 2011, m. v., 451 str., 29 €

Bojan Kovačič: grafika/risbaAndrej Smrekarfotografije: Janko Dermastja in Bojan SalajBuča in Narodna galerija, 2011, t. v., 302 str., 35,09 €

Rokodelstvo svobodePeter Bieriprevod: Martina SoldoKUD Apokalipsa, zbirka Aut, 2011, m. v., 424 str., 29 €

Švicarski filozof v maniri romanopisca odgovarja na vprašanja, kot sta denimo: Kaj pomeni biti svoboden? Koliko smo sploh svobodni po svoji volji?

Likovna monografija, življenjepis in prerez umetniškega ustvarjanja priznanega slovenskega akademskega slikarja in grafika specialista Bojana Kovačiča.

Novi prevod knjige, ki velja za eno najbolj izbrušenih verskih del in je prvič v slovenščini izšla leta 1659 ter nato doživela še mnogo izdaj in ponatisov.

Zgodovinski pregled udejstvovanja Rimskokatoliške cerkve in njenih predstavnikov na področju narodnih manjšin.

Izšlo s podporo JAK


Knjižnica ponočiAlberto Manguelprevod: Nada GrošeljCankarjeva založba, zbirka Bralna znamenja, 2011, m. v., 255 str., 24,94 €

Knjižnice so bile poleti dobro obiskane, saj so nam knjige z njihovih polic krajšale čas počitnic. Seveda pa, kot v svojem delu Knjižnica ponoči ugotavlja Alberto Manguel, sicer bibliofil z več kot trideset tisoč knjigami v svoji privatni zbirki, ki bo v okviru letošnje Vilenice obiskal tudi Slovenijo, drugače pa eruditski pisec knjig o knjigah in branju (prevedeno imamo njegovo Zgodovino branja), knjižnica ni samo skupek knjig. V prevodu letošnje Sovretove nagrajenke Nade Grošelj pred nami zasije enciklopedično poglobljena, hkrati pa tenkočutno humorna študija o drugih življenjih in lastnostih knjižnice, od raznovrstnosti njihovih ureditev, ki so se v njih porajale skozi tisočletja,

prek njihovega prostora, ki so ga knjige slej ko prej vedno zapolnile, ne glede na to, koliko ga je bilo, do knjižnice kot sence, saj so knjižnice poleg svoje obrazne, bralcu na prvi pogled dostopne in prijazne plati vedno hkrati imele tudi svojo senčno, prepovedano, pa zato nič manj zaželeno drugo plat. Knjižnica kot svojevrstna zgodovina človeštva. > Samo Rugelj

Ljubezen kot strastNiklas Luhmannprevod: Jure SimonitiKrtina, zbirka Temeljna dela, 2011, t. v., 254 str., 25 €

Znani nemški sociolog (1927–1998) se je uveljavil predvsem z vpeljavo sistemske teorije, delo Ljubezen kot strast pa je (po kar nekaj člankih) njegov prvi knjižni prevod v slovenščino. V njem je povezal različne teoretske koncepte (sociologije vednosti in splošno teorijo simbolno generaliziranih medijev komunikacije). Ljubezen kot čutenje v intimnih odnosih Luhmann zato analizira kot simbolni komunikacijski kod. Ta je bil skozi štiristoletno zgodovino povezan s kulturnimi dejavniki, ki so v tem času vplivali na spreminjanje semantičnih kodov. Ljubezen in intimne odnose zato razume kot antropološkokulturni komunikacijski kod, ki ga zajema s pojmom »medčloveške interpenetracije«, kar ima za posledico dejstvo, da je vse, kar je pomembno za enega, skoraj vedno pomembno tudi za drugega, kar komunikativne odnose utrdi. > Samo Rugelj

JumbomanijaAnton Kramberger in Emina DjukićFDV, zbirka Ost, 2011, m. v., 240 str., 29 €

Z globalizacijo oglaševanja so tudi v Slovenijo prišli trendi veleplakatov in lahko bi rekli, da danes »jumboti«, kot se pogosto reče velikim reklamnim panojem, »visijo že zna vsaki hru

ški«. Teoretično so kriteriji, ki določajo, kje so zanje sprejemljive lokacije in kje niso, menda zelo jasno zastavljeni, a se jih je v praksi zelo težko držati, saj so pritiski s strani oglaševalcev čedalje večji. V pričujoči monografiji sta avtorja, sociolog prof. Kramberger in grafična oblikovalka Djukićeva, združila spoznanja družboslovja in vizualnega oblikovanja ter zavzela kritičen odnos do te vrste oglaševanja, predvsem z vidika vizualnega onesnaževanja javnega prostora. > Renate Rugelj

Zgodbe izbrisa-nih prebivalcevuredili: Uršula Lipovec Čebron in Jelka ZornSanje, zbirka Dokumenta, 2011, pt. v., 350 str., 19,95 €

Sredi devetdesetih let, ko je Svet Evrope začel s kampanjo Vsi drugačni – vsi enakopravni, je v Sloveniji brez vseh pravic živela množica izbrisanih oseb. Uradno zato, ker niso pravočasno uredili svojega državljanstva oziroma zaprosili zanj, že kratek pregled 27 zgodb izbrisancev v tej knjigi (deportacije iz države in plačevanje kazni za nelegalno bivanje, ki ga je država z izbrisom ustvarila sama, sta bila, denimo, pogosta načina obravnavanja izbrisanih) pa pokaže, da se je tako, skoraj v maniri eichmannovskega birokratskega nacionalizma, ki se pač drži navodil od zgoraj in jih slepo izvršuje, v času po osamosvojitvi Slovenije tudi »materializiralo slovensko sovraštvo do Neslovencev«.

Z mnogimi opombami opremljene tragične osebne zgodbe izbrisanih kažejo na to, kakšne travmatične posledice je povzročil in še povzroča izbris, kakšno degradacijo kakovosti vsakdanjega življenja je povzročil zdrs v vzporedni svet izbrisancev in s kakšno administrativno oholostjo so tedanji uradniki izbrisancem razglasili njihovo izbrisanost. Kot pravita urednici knjige, so zgodbe zabeležene, sedaj pa tudi objavljene z namenom, da se kot družba naučimo, kaj lahko povzročita širjenje sovraštva in pomanjkanje kritične samorefleksije. Temna plat slovenske osamosvojitve. > Samo Rugelj

Družboslovje

Deželi se slabo godiTony Judtprevod: Marjana KarerMladinska knjiga, zbirka Premiki, 2011, t. v., 197 str., 24,94 €

Tonyja Judta (1948–2010), angleškega zgodovinarja, profesorja in esejista, v slovenščini seveda dobro poznamo po njegovi Povojni Evropi, ki je v dveh knjigah izšla leta 2008. V svoji zadnji knjigi, ki je izšla lani še pred njegovo smrtjo, pa se Judt kaže kot angažirani preučevalec družbene realnosti, v kateri skuša odgovoriti na dileme prihodnjega družbenega razvoja. Pri tem skuša skozi zgodovinsko analizo ekonomskega ra

zvoja različnih držav po drugi svetovni vojni ugotoviti, kaj je šlo narobe, da so v Ameriki prišli do stanja tako velikega zasebnega bogatenja in tudi družbene neenakosti, kar pa ima za posledico vse nižje kazalnike splošne družbene blaginje (kljub velikim izdatkom za zdravje so prebivalci ZDA relativno slabega zdravja, imajo relativno nizko pričakovano življenjsko dobo, poleg tega pa relativno precej višjo kriminaliteto in precej več duševnih bolezni), kar je dejansko ključni razvojni cilj posamezne države. Knjiga, ki sili k premisleku o trenutni sliki sveta. > Samo Rugelj

Tony Judt


Pogled od znotraj piše Mitja Rotovnik

Potem ko je bil iz poletne v jesensko shemo prestavljen svetovno uveljavljeni grafični bienale, je poletno sušo v Ljubljani »reševal« Cankarjev dom (Faraonska renesansa, mehiška arheološka, armen-ska razstava »Med svetim in svetom«), letos pa Galerija CD gosti slo-vitega francoskega slikarja Toulouse-Lautreca.

Beneško izkustvo najprej pove, da je za mesto, ki prek poletja že-li veliko turistov, nedopusten tako skromen in v domačijskost zazrt razstavni program, kot ga ima Ljubljana. Pove tudi, da se za razliko od ljubljanske njihova mestna kulturna politika zaveda izjemnega pomena razstav za promocijo mesta in nagovarjanje potencialnih turistov.

Večerna kulturna podoba Ljubljane je v poletnih mesecih korek-tna, celo izboljšuje se. Ni pa dobro, da je prehudo odpovedala, ko gre za načrtovanje udarnih in ambicioznih razstav v poletnem času. Vsi-ljuje se vtis, da v mestnih kulturnih, turističnih in političnih krogih ni nikogar, ki bi razmišljal o razstavnem programu prek poletja. Vodstva vseh ključnih galerij ali muzejev se zavedajo pomena velikih medna-rodnih razstavnih projektov, tudi strokovno usposobljena so za nji-hovo organizacijo. Problem je v denarju, ki ga za smelejše razstavne projekte ni. Mesto namreč ne financira programskih in splošnih stro-škov Mestnega muzeja in Mednarodnega grafičnega likovnega cen-tra, katerih ustanovitelj je; da bi na lastno pobudo, iz lastnih sredstev, zaradi lastnih kulturno-turističnih potreb podprla zanimiv razstavni projekt v kaki od nacionalnih galerij in muzejev, je v sedanji popol-ni ločenosti financiranja t. i. mestnega in t. i. nacionalnega programa nerealno pričakovati. Toliko bolj, ker so razstave, ki bi dvignile kultur-no senzibiliteto poletnega utripa mesta precej drage.

Stroški razstave »Faraonska renesansa«, ki jo je leta 2008 v Cankar-jevem domu obiskalo 35.000 obiskovalcev, so presegli pol milijona evrov. Celotno tveganje za pokritje stroškov sta, ob dostojni spon-zorski podpori podjetja Krka, d. d., nosila Ministrstvo za kulturo in Cankarjev dom. Posredno »korist« od nje pa je prav gotovo imel lju-bljanski turizem. Podobna slika se ponuja tudi ob letošnji razstavi To-ulousa-Lautreca: v obeh poletnih mesecih so bili njeni številni obi-skovalci skorajda izključno turisti!!!

Zaradi napovedanih finančnih težav in pozivov k varčevanju s stra-ni vlade CD prihodnje leto poleti ne načrtuje podobnega in dragega projekta. Bi pa lahko leta 2013, v primeru izdatnejše finančne pod-pore s strani mesta, spet izvedli tudi za turiste zelo zanimivo razsta-vo. Zagotovo bi take razstave lahko pripravili tudi Moderna ali Naro-dna galerija, pa Narodni ali Mestni muzej, vendar le ob pogoju, da bi tudi mestna kulturna politika prevzela v svoje breme sofinanciranje razstav, o kakršnih je govor. Če hoče imeti v poletnih mesecih zani-miv razstavni program, mora začeti vanj vlagati tudi sama! Benet-ke vsako leto obišče 20 milijonov turistov: med njimi je veliko tistih, ki prihajajo ali se vračajo prav zaradi vsakoletnega izjemno kakovo-stnega razstavnega programa. Koliko turistov pride v Ljubljano zara-di razstav oz. vključi ogled galerij in muzejev v svoj program, beleži Ljubljanski turistični zavod.

Pričakovanja odgovornih v mestu, da bo za kakovosten mednaro-dni razstavni program v Ljubljani (enako v Mariboru, Celju itd) skrbe-la izključno država, tveganja za pokrivanje njihovih stroškov pa vod-stva javnih zavodov, niso več realna. Prej ali slej lahko pripeljejo v pre-hudo poletno razstavno mrtvilo. Se bo to zgodilo že prihodnje leto?

14. Festival slovenskega filmaJohnny English 2; Medvedek Pu

Kateri veliki filmi nas čakajo v letu 2012?

www.premiera.si

Likovne razstave: Benetke proti LjubljaniKratek obisk Benetk je predstavljal tudi lepo priložnost za primerjavo njihove poletne kul-turne ponudbe z ljubljansko. Če odmislim kakovostno večerno odrsko dogajanje, ki je pri-merljivo z ljubljanskim, je treba beneškemu razstavnemu programu zapeti hvalo do neba. In se hkrati zamisliti nad skromno poletno razstavno ponudbo v slovenskem glavnem me-stu. Pustimo ob strani stalne galerijske oziroma muzejske zbirke v obeh mestih, čeprav je treba omeniti, da so za razliko od ljubljanskih vse beneške stalne zbirke dobro obiskane. Tu se letos dogaja sloviti več kot stoletni Bienale Venezia, ki je, potem ko se je pred leti razširil v Arzenal, z nacionalnimi selekcijami novih in novih držav dobesedno preplavil središče mesta. Fundacija Pinault zaseda z razstavama Palačo Grassi in v razstavni prostor izjemno kakovostno preoblikovano nekdanjo carinsko poslopje, Punta dela Dogana. Le streljaj od nje se v neki drugi pa-lači dogaja likovna »okupacija« Benetk s strani kulturno propulzivnih azijskih držav. Skrivnostna Palača Fortuny, stre-ljaj od Opere Fenica, v svojem originalnem ambientu ponovno gosti skrbno vkomponirano razstavo, na poti do nje pa ne-ka druga galerija vabi na ogled del velikana moderne, F. Bacona. In tako naprej!

foto

: Bra

ne Ž

alar

Razkrita kabalaMichael Laitmanprevod: Vasja Knapič NTD, 2011, t. v., 159 str., 16 €

Rav dr. Michael Laitman je magistriral iz biokibernetike in imel sprva uspešno znanstveno kariero. Nato je svoj čas in življenje posvetil preučevanju starodavne judovske modrosti kabale in do danes je na tem področju postal nesporna avtoriteta, saj je o kabali napisal že več kot trideset knjig. Razkrita kabala je nekakšen odgovor na moderne »new age« kabaliste, ki se zadnje čase pojavljajo predvsem v Hollywoodu. Laitman v knjigi bralca popelje na sam začetek kabale, ki obstaja že tisoče let. Razkrije njen razvoj in bistvene značilnosti ter predstavi tudi nekaj osnov te modrosti, ki so v pomoč pri njenem nadaljnjem preučevanju. Ena bistvenih napak, ki jo po Laitmanovem mnenju dela večina ljudi, je vztrajanje v egoizmu. Avtor poudarja, da je rešitev mnogih današnjih problemov (ekonomskih kriz, klimatskih sprememb, terorizma itn.) ravno v altruističnem združevanju, saj smo ljudje med sabo povezani že od nekdaj. Z Razkrito kabalo se nam tako razkrije nekoliko drugačen, a precej prepričljiv in razmisleka vreden, pogled na svet. > Jure Preglau

Starodavne modrosti

No camerasDragan Arriglerprevod: Nives Mahne Čehovin Klick, 2011, m. v., 117 str.

Priznani profesionalni fotograf, pisec mnogih prispevkov za fotografske in druge revije in avtor knjige Mrtva čr-ka na papirju je v uvodu pričujoče dvojezične monografije spet, že pregovorno, brez dlake na jeziku. Bralce neprizanesljivo sooča s skrajno komercializacijo v fotografski industriji in tudi z brezglavim potrošništvom uporabnikov fotografskih izdelkov. Z besedilom, še bolj pa s slikami, nam skuša dokazati, da vsebina fotografije in cena fotografske opreme, s katero je bila fotografija posneta, praviloma nista v nikakršni zvezi. Seveda pa ne ostaja le pri tem; z istimi slikami skuša vzpodbuditi bralce oziroma gledalce, naj na počitnicah in dopustih ne fotografirajo le Eiffelovega stolpa, Markovega trga in drugih znamenitosti, ampak še kaj drugega, morda redkeje videnega, a prav zato bolj zanimivega. Naslov monografije delno izhaja iz ene od fotografij v publikaciji, predvsem pa želi poudariti, da je, kot sam pravi, »trenutna scena naravnana neverjetno potrošniško in ljudje se pogovarjajo samo še o fotoaparatih in njihovih čudovitih tehničnih lastnostih, sama fotografija pa jih praktično ne zanima več. S protiargumenti (in fotografijami) skušam dokazovati, da se da tudi z majhnimi, poceni aparati da narediti odlične slike.« > Renate Rugelj

Bushido: kodeks samurajaInazo Nitobeprevod: Aleksander Mermal Sanje, 2011, m. v., 139 str., 8,99 €

Delo, ki so ga prebrali in upoštevali mnogi svetovni vplivneži, je že pred dobrim stoletjem (1900) napisal Nitobe Anizo (1862–1933), ja

ponski ekonomist, diplomat in politik. Bushido dobesedno pomeni vojaškoviteznačin, kar dejansko pomeni način, kako bi se morali japonski bojevniški plemiči obnašati v vsakdanjem življenju in tudi pri svojem poklicu. Bushido so torej pravila viteštva, moralni kodeks, ki ni nastal v pisani obliki, sprva je obstajalo le nekaj maksim, ki so se prenašale od ust do ust, organsko pa je rasel skozi stoletja in podobno kot zdravniki tekmovalnost med seboj omejujejo s stanovsko obveznostjo, so morali tudi bojevniki imeti sredstvo za dokončno ocenjevanje svojih morebitnih prekrškov. Klasika. > Samo Rugelj

Fotografije


Teorija navezanostiTomaž Erzar in Katarina Kompan ErzarCeljska Mohorjeva družba, 2011, m. v., 271 str., 25 €

Slovenska specialista zakonske in družinske terapije s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani sta pripravila ob

sežno strokovno besedilo, ki obravnava vse vidike navezanosti od odraščanja, prek najstniških let do starševstva in regulacije odnosov med odraslimi, ter je kot tako namenjeno najširšemu krogu bralcev. »Varna fizična in čustvena navezanost na starše otroku omogoča, da v stiski pri njih poišče zatočišče in jih, ko je pomirjen, uporablja za izhodišče pri raziskovanju okolice in medosebnega sveta,« je založnik med drugim zapisal na zavihek te za slovenske starše, vzgojitelje in druge strokovnjake zelo pomembne knjige, ki prinaša najnovejše izsledke raziskav na obravnavano temo. Teorijo navezanosti je prvi razvil angleški otroški psihiater in psihoanalitik John Bowbly (1907–1990) skupaj s sodelavko, psihologinjo Mary Ainsworth (1913–1999) in zato je obsežno poglavje v knjigi namenjeno njegovemu delu in raziskavam. Bowblyjevi pogledi na otrokov razvoj so povsem zasenčili takrat veljavne psihoanalitične teorije, saj je bil prepričan, da je delinkventno vedenje pri otrocih praviloma povezano z ločitvijo od matere oziroma njeno dolgotrajno odsotnostjo. > Renate Rugelj

Optimističen otrokMartin E. P. Seligman … [et al.]prevod: Polona Prodnik ilustracije: Iztok SitarModrijan, m. v., 2011, 334 str., 29,80 €

Profesor psihologije in predsednik Centra za pozitivno psihologijo na državni univerzi v Pensilvaniji je že v knjigi Naučimo se optimizma poudaril, kako pomembno je, da že otroke učimo pozitivnega mišljenja in optimizma. Tokrat pa beseda teče predvsem o tem. V prvih poglavjih avtor razloži, kako lahko starši presodijo, ali je njihov otrok optimist ali pesimist (priloženi standardizirani vprašalniki), in svetuje, kako ga lahko usmerijo k optimizmu. Ker je Seligman pet let posvetil razvijanju, izvedbi in oceni Programa za preprečevanje depresije Penn, v knjigi obširno predstavi ta program, njegov potek in rezultate. Penn se je zelo dobro obnesel na šolah, zato so ga priredili tudi za starše, ki bi želeli otroke naučiti osnovne tehnike optimizma. Avtorjeva vizija in upanje sta, »da bo to delo začetek konca epidemije depresije po vsem svetu«. > Daniela Preglau

Kako učitiPhil Beadle; prevod: Helena MarkoTehniška založba Slovenije, 2011, m. v., 231 str., 19,99 €

Avtor, učitelj angleščine, je leta 2004 prejel državno nagrado za britanskega učitelja leta. Njegova tretja knjiga nagovarja učitelja (predvsem učitelja začetnika) in mu v prvem poglavju ponudi konkretne nasvete za obvladovanje učencev oz. recept, »kako preživeti v razredu«. Naslednja poglavja se osredotočajo še na znanje in razumevanje, metode in organizacijo, načrtovanje učnih ur in nazadnje na ocenjevanje. Razloži, denimo, zakaj je pomembno, da vsi učenci hkrati odložijo pisala, in kakšni so »vrhovni prekrški« pri videzu zvezkov itn. Humorno, berljivo, realno in prepričljivo branje za vse, ki se podajajo v pedagoške vode. > Daniela Preglau

Otroci alkoholikov in tiranovAndrej PerkoBuča in Zavod Mitikas, 2011, t. v., 392 str., 30 €

Kadar je govor o alkoholizmu, družinskih in partnerskih odnosih, pogosto pomislimo na pokojnega dr. Janeza Ruglja in tudi avtorja pričujoče knjige že nekaj časa povezujemo z delovanjem tega terapevta. Dr. Andrej Perko je specialist kliničnopsihološkega svetovanja, ki po modificirani socialnoandragoški metodi dr. Janeza Ruglja vodi terapevtsko skupino ljudi z različnimi problemi in stiskami. Za razliko od Perkove prejšnje knjige Družina na križpotju, v kateri je razmišljal o teoretičnih načelih zdravljenja, nam v pričujočem besedilu ponudi mnoge tragične izpovedi trpinčenih otrok in predstavi tudi izvirni projekt kadetnica, stanovanjsko skupnost, v katero so vključeni otroci alkoholikov in tiranov, ki poskušajo v bolj zdravem okolju poiskati pravo pot. > Tina Šebenik

Mala knjiga vrednotJulie Duckworthprevod: Ksenija Berkilustracije: Ines Fernandez de CordovaKarantanija, 2011, m. v., 151 str., 14 €

Avtorica z dvajsetletno prakso poučevanja je kot ravnateljica osnovne šole Ledbury v Herefordshi

ru (Anglija) vpeljala program Učenje vrednot. Vsak mesec so izpostavili določeno vrednoto in jo vključili v šolski vsakdan, kar je opazno izboljšalo vse vidike dela in življenja tako v šoli kot tudi zunaj nje (dom, lokalna skupnost). V knjigi je – s citati otrok, kaj jim pomenijo – predstavljenih 22 vrednot, dodani pa so konkretni primeri za učitelje, kako lahko skrbnost, poštenost, ljubezen itn. udejanijo v razredu samem. Ena izmed knjig, ki ne izpostavlja le »vzgojne plati« vzgojnoizobraževalnih institucij, temveč je tudi zgleden primer dobre prakse. > Daniela Preglau

Družina in vzgoja


V literaturi so različne duševne stiske oseb dokaj pogoste, niso pa vedno poimenovane, včasih so le nakazane ali jih slutimo, pa vendar v prepletanju vsega do neke mere vplivajo na potek dogodkov osrednjih oseb. Ena takšnih knjig je Sonye Hartnett O dečku (Družba Piano, 2011), ki jo pretresena prebiram in o njej premišljujem prav te dni. Toda takšnih del je veliko (toda ne veliko tako uspešno literariziranih!), v prispevku se želim omejiti le na tista dela, v katerih so duševne stiske osrednja tema, in na tista, ki so nastala z namenom, da duševne stiske predstavijo bralcem.

Toda takoj na začetku naj opozorimo, da imamo malo, premalo izvirnih slovenskih knjig, v katerih bi bila ta problematika kakovostno literarizirana.

Najpogosteje obravnavana sta avtizem in depresija; seveda pa se pogosto povezujeta z drugimi težavami in stiskami, tudi drugimi boleznimi ali invalidnostjo, s strahom pred smrtjo, umiranjem in celo s samomorom. Čim močneje je tema obdelana, tem kompleksnejše in kakovostnejše je besedilo. Mnoge med njimi imajo lahko biblioterapevstko moč, posebno če jih uporabi strokovnjak terapevt, oz. so lahko »v pomoč«, kot bolj preporosto rečemo knjižničarji.

Avtizem in druge motnje v razvoju

Nedvomno ste brali odlično knjigo Marka Haddona, Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa (Mladinska knjiga, 2004), v kateri avtistični najstnik Christopher postopno razkriva družinske skrivnosti, obenem pa nam prvoosebno približa svoj posebni svet in dojemanje, in to ne le z besedami, temveč tudi z vizualnim (z enačbami, grafikoni, razpredelnicami, zemljevidi, risbami idr.). Junak zmore preseči samega sebe in odpravi se na pot, kar je izjemno za osebo z aspergerjevim sindromom, (kot se glasi Christopherjeva medicinska diagnoza). Delo, namenjeno tako mladim kot odraslim bralcem, t. i. »overcross« literarno besedilo (celo izšlo je dvakrat, v zbirki za mlade bralce in v zbirki za odrasle), je ob izidu v bralni javnosti močno povečalo zanimanje za avtizem. Knjigo je napisal avtor, ki to problematiko strokovno dobro pozna, saj je vrsto let deloval kot vzgojitelj duševno prizadetih, hkrati pa jo je zmogel pronicljivo literarizirati. Uspel mu je dosežek, skladnost med močjo literature in problemom, ki ga ubeseduje. Zato je delo prejelo več nagrad tako za mladinsko kot za odraslo literaturo, pa tudi prevod Vasje Cerarja v slovenščino je prejel častno listo IBBY 2006.

Prav tako odlična je slikanica Lesley Ely, Luka je med nami (Damodar, 2009), namenjena otrokom v nižjih razredih osnovne šole

in njihovim vzgojiteljem. Novi sošolec Luka je drugačen, saj ima spekter avtističnih motenj. Slikanica predstavlja težave ob njegovem vključevanju v redno šolo. Posebej velja opozoriti na ilustracijo, ki pogosto prikazuje mirnega in osamljenega Luka dosti bolj prijetnega kot pa druge otroke, ki so živahni in razposajeni. Dobrodošla je tudi kratka spre

mna beseda strokovnjakinje. Knjiga je dober primer vzgojne slikanice, odličen uvod v spoznavanje avtizma, ki obenem nazorno opozarja, da nas drugačni bogatijo, in potrjuje v spoznanju, da smo vsi »posebni« in potrebni sprejetja in spoštovanja. V Angliji je leta 2006 prejela nagrado za najboljšo slikanico za otroke oz. o otrocih s posebnimi potrebami.

Slovenska avtorica Janja Vidmar v knjigi z naslovom Moja Nina (Mladika, 2004) in z ilustracijami Matjaža Schmidta opisuje zgodbo štirinajstletne deklice z Downovim sindromom. Ninin mlajši brat Tim skozi pripoved odkriva »drugačno«, enkratno Ninino življenje, ki pa je velikokrat celo pristnejše, kot je naše. Avtorica se v nagovoru v knjigo zahvaljuje vsem »drugačnim« otrokom, ki jih je spoznala, ko je ustvarjala to knjigo, in njihovim vzgojiteljem ter zapiše: »… ki bi znali bogatiti tudi naša življenja, če bi jim to le dovolili.« Knjiga, ki opozarja na pomen sprejemanja drugačnih, je bila zaradi svoje odličnosti sprejeta v Dokumentacijski center knjig za otroke s posebnimi potrebami v Oslu (IBBY Documentation Centre of Books for Disabled Young People).

Prikupnega odraščajočega fanta z Downovim sindromom in razumevanje učitelja, vrstnikov in okolja spoznamo v duhovitem žanrsko mešanem mladinskem romanu avstralskega avtorja Paula Jenningsa z dolgim naslovom Kako je Hedley Hopkins sprejel izziv, oskrunil grob, spoznal novega prijatelja, ki ga morda sploh ni bilo, in medtem strašansko grešil, tako kot grešijo vsi, čeprav tega niti ni vedel (Miš, 2007).

Temo razumevanja in sprejemanja otrok s posebnimi potrebami odpirata tudi knjiga (iz zbirke Prva zorenja) Myrne Neuringer Levy, On je poseben (Miš, 2008) in knjiga (iz zbirke Zorenja) Rachna Gilmore, Prijateljica, kot je Zila (Miš, 2005), problemska pripoved, v kateri je v ospredju prijateljstvo med najstnico Nobi in precej starejšo Zilo, ki zaostaja v du

ševnem razvoju. Besedilo deluje psihološko prepričljivo in plastično ter spodbuja k razmišljanju o duševnem razvoju in o odraslosti, ki ne stopata vedno vštric z dejansko starostjo.

V zadnjih desetih letih v otroških in mladinskih knjigah razmeroma pogosto nastopajo osebe, ki so kakor koli »drugačne«. Toda v tem naraščajočem trendu želimo tokrat opozoriti le na tiste, v katerih imajo književne osebe različne vseživljenjske razvojne motnje in duševne bolezni. Seveda omenjamo le najbolj zanimive in najbolj kakovostne knjige; sicer je v obravnavanem obdobju izšlo veliko več tovrstnih naslovov!

Rubriko pripravlja:

Christopher, Luka, Nina, Zila, Kitty, Francesca, gospod Sommer in drugi ... so med nami!

tokrat piše Tilka JamnikMotnje v razvoju in druge duševne bolezni v otroških in mladinskih knjigah zadnjih let


Depresija in druge duševne motnje

Depresija se je v zadnjih desetletjih povzpela na vrh lestvice najpogostejših duševnih bolezni tako po svetu kot pri nas. Naj najprej opozorimo tudi na dva priročnika za mladostnike z depresijo: Bev Cobain: Ko nič več ni važno (Didakta, 2008) in Laura Smith in Charles H. Elliott: Depresija za telebane (Pasadena, 2009).

Tudi v mladinskem leposlovju je depresija najpogosteje obravnavana duševna motnja. V tem naboru nekako izstopa Patrick Süskind, Zgodba gospoda Sommerja (Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba, 2007), ker pravzaprav

nagovarja tako mlade kot odrasle bralce in omogoča večplastno branje. Tenkočutnejši bralec skozi otroško doživljanje sveta zasluti pretresljive blodnje in vojne travme moža, gospoda Sommerja, ki najde izhod iz duševnega trpljenja v samomoru. K očarljivosti knjižice zagotovo prispevajo tudi iskrive Sempéjeve ilustracije.

Najbrž se še spominjate dveh mladinskih romanov. Prvi je Nič mi ni (Mladinska knjiga, 2002) pisateljice Bri-gitte Blobel, v katerem občutljivo, odraščajočo Kitty vse bolj prevzemajo strah, negotovost in nebogljenost, zgublja stik s starši in s sošolci, nazadnje pa jo »bolečina odraščanja« privede na mladinski oddelek psihiatrične bolnišnice. Prekinjeno deklištvo (Cankarjeva založba, 2002) Susanne Kaysen pa je avtobiografska zgodba o prostovoljnem zdravljenju najstnice v psihiatrični bolnišnici, njene spomine pa dopolnjujejo kopije dokumentov. Avtorica se med drugim zaveda zaznamovanosti z oznako psihiatrične bolnice, ki ostane za vse življenje. Naj omenimo vsaj še dva mladinska romana, ki obravnavata depresijo mladih; oba je izdala založba Grlica v problemski zbirki Na robu. To sta Reci, da sem v redu. Resnično (2005) pisateljice Rosie Rushton in Zdrži! (2007) Alana Gibbonsa; obema je tehtno strokovno spremno besedo prispevala Jana Zirkelbach.

Sledijo mladinski romani, v katerih se morajo z materino depresijo soočiti otroci, pravzaprav so v vseh treh glavne osebe hčere v najstniških letih. V romanu Melina Marchetta Reševanje Francesce (Miš, 2007) je to šestnajstletna Francesca; položaj ji še zaostrita prva zaljubljenost in iskanje svojega mesta na novi šoli. Zgodba je prepričljiva zaradi kompleksnega in poglo

bljenega razprtja problematike, ki je postavljena v specifično okolje italijanske družine v Avstraliji, vzroki za materino depresijo so prepričljivo izbrani in prikazani. V žanrsko mešanem romanu Raz-bita juha (Miš, 2011) pisateljice Jenny Valenti-ne mora petnajstletna Rowan prevzeti skrb za družino, ki je žalostna zmešnjava: dve leti pred tem je umrl starejši brat Jack, po njegovi smrti se oče odseli, mati pa postane depresivna in se zapre vase. Rowan skrbi tudi za mlajšo sestrico Stromi ... V ospredju mladinskega romana Plo-ha solz (Ozara Slovenije, 2009) Roba Baetensa je najstnica Karlijn, ki se mora soočiti z nepričakovanim zapletom v družini, v kateri mati dveh otrok zboli za hudo duševno motnjo – shizofrenijo. Po prvih resnih znakih materine duševne stiske se harmonija družine naenkrat poruši in močno zaznamuje vsakega od njenih članov.

Na koncu opozorimo še na leposlovne poučne knjige, ki želijo tako mladim kot odraslim bralcem približati duševne motnje; izdajajo jih posebne organizacije, ki se ukvarjajo z »drugačnimi«. Takšna je

na primer slikanica Urške Emeršič, Balki – prav poseben muc (Zveza Sožitje – zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije, 2007), ki predstavlja otroke s posebnimi potrebami in njihovo življenje v vzgojnih zavodih. Žal niti besedilo niti ilustracija nista kakovostna. S te plati je do neke mere uspešnejša slikanica Stefanie Lazai, Benjamin: moja mama je posebna (Schering, Podružnica za Slovenijo, 2006), ki opisuje, kako se otrok sooči z mamino boleznijo multiplo sklerozo. Lani je izšla le slikanica za otroke Nimmi Channa, Žirafek Filip ... ki se je spremenil, ki obravnava encefalitis in njegove posledice v duševnem zdravju. Bolezen najbrž predstavi korektno, saj sta slikanico prevedli in priredili študentki medicine, izdala pa jo je Medicinska fakulteta v Ljubljani (2010), toda estetski učinek slikanice v celoti je skromen. Vsekakor pa je dobrodošla kratka strokovna spremna beseda.

Društvo Ozara Slovenija, nacionalno združenje za kakovost življenja, nevladna, humanitarna organizacija, ki skuša pomagati osebam s težavami v duševnem zdravju, je izdalo nekaj knjig, ki prispe

vajo k ozaveščanju o problemih v družinah, kjer imajo odrasli duševne motnje, saj bolezni odraslih vnašajo v družine veliko težav, povzročajo otrokom stiske in strah, pogosto tudi posmeh pri vrstnikih. Poleg že omenjenega romana z naslovom Ploha solz sta to najprej dve slikanici. Prva slikanica, Očka nikdar ni utrujen! (2006) Anne Wyckmans, je name

njena otrokom v predšolskem obdobju, katerih starši imajo duševno motnjo. Slikanica – skozi zgodbico glavne junakinje zajčice Kepice – otrokom opisuje, kaj se dogaja z njihovimi starši, ko nastopi duševna stiska. V slikanici Očka s perut-mi (2007) Stefana Boonena očka Klipija in Lese živi v hišici na drevesu. Duševna motnja ga pripelje do nesreče, saj si predstavlja, da ima krila, in tako nekega dne poleti z drevesa in pristane v psihiatrični bolnišnici. Sprejemanje očkove duševne motnje se izrazi pri otrocih z besedami, da ima njun očka pač krila. Ravno s tem izrazom pa zgodba prerašča v literarnost in skorajda v poetičnost. Ilustracija, ki predvsem z izborom barv odlično upodablja otrokovo bolečino in nelagodje ob očkovi bolezni, je vendarle topla in ljubezniva, kakršni so kljub vsemu

razumevajoči odnosi v tej družini. Delo Brigit-te Minne Pripoved o gospe Veverici in ostalih ži-valih v mamini glavi (2008) predstavlja poskus terapevtsko vzpodbujenega pisanja »knjige«, s katero deklica Jantar postopoma razkriva stisko svoje družine. »Moja mama je drugačna od drugih mam: je veverica, cirkuška opica, zajec, kača in medvedek hkrati.« S temi besedami Jantar

opiše duševno stanje svoje mame, ki počasi načenja stabilnost sicer drug drugemu vdanih družinskih članov. Čeprav je v spremni besedi zapisano, da je besedilo v pomoč »otrokom staršev, ki se soočajo z duševnimi motnjami«, pa je kratka pripoved o pogumni Jantar obenem kakovostno literarno besedilo, pretresljivo in prepričljivo za vse bralce. Vse knjige društva Ozara Slovenije velja pohvaliti, saj kljub namembnosti besedila in ilustracije dosegajo visoko kakovost.

Vsak mesec v 40.000 izvodih na 300 lokacijah po vsej Sloveniji.

YardangMarcus Hammerschmittprevod: Brane ČopCankarjeva založba, zbirka Najst, 2011, m. v., 195 str., 19,95 €

Nemškega avtorja (1967) smo že lahko spoznali v znanstvenofantastičnem mladinskem romanu Projekt Herkules, ki je prav tako izšel v zbirki Najst. Tudi tokrat se zgodba odvija v vesolju, glavni protagonisti pa

so najstniki Sylvain, Thomas, Adiabele in Shosa, ki se vsak s svojim grehom znajdejo v nekakšnem poboljševalnem programu. Sprva so sicer nekoliko negativno nastrojeni drug do drugega, nato pa se toliko spoprijateljijo, da skupaj naredijo načrt in ugrabijo vesoljsko ladjo Ubuntu, s katero iz vesoljske postaje Yardang zbežijo v neznano vesolje. A za njimi se kmalu pojavijo zasledovalci, ladja Ubunto pa premore tudi lastno umetno pamet in človeško muhavost, ki jim lahko nekoliko prekriža načrte … Razgibana zgodba, ki bo zagotovo všeč tudi odraslim ljubiteljem tega žanra.

Otok vračevMarget BelaniMladinska knjiga, zbirka Srednji svet, 2011, t. v., 287 str., 24,94 €

Lansko pomlad je avtorica predstavila prvo knjigo mladinske fantazijske trilogije Varuhi skrivnosti. V njej smo spremljali pogumno deklico Karo in njenega prijatelja Feliasa na odpravi iskanja kipov modrih, ki so izginili iz Obzidanega mesta. V drugem delu se dvojica znajde na otoku

vračev, z njima pa tam pristane tudi nebodigatreba Beregin, ki pa se je v prvem delu izkazal celo za koristnega. Kara je še vedno precej šibka od LiasNasovega uroka in le počasi okreva. Felias medtem postane čarovniški vajenec in se pripravlja na pomladanski turnir, ki ga bo med drugim pripeljal v starodavno RunamNasovo grobnico, Beregin pa se na otoku ne znajde najbolje in je vsem v napoto. S svojim prihodom pa Beregin vseeno sproži plaz nevarnih dogodkov, zaradi kateri LiasNas pripravlja vojsko za napad na otok. Nadaljevanje napete pustolovščine vključuje več magije in čaranja kot prvi del, kar še popestri fantazijsko dogajanje.

TehanuUrsula K. Le Guinprevod: Dušan Ogrizek Mladinska knjiga, zbirka Srednji svet, 2011, t. v., 244 str., 27,95 €

Prvo knjigo iz Sage o Zemljemorju je, napisala že davnega leta 1968. Nato je hitro napisala še dve knjigi in tako sklenila načrtovano trilogijo. Več kot dvajset let pozneje se je odločila sago podaljšati in tako je nastal roman Te-hanu (1990), ki je takoj prejel prestižno nagrado Nebula in leto pozneje še nagrado Locus. Čeprav je med pisanjem tretje in četrte knjige minilo mnogo časa, pa se zgodba nadaljuje prav tam, kjer se je končala tretja knjiga. Nekoč mogočni mag Ged, osrednji lik prvih treh knjig, se po izgubi magičnih moči vrne na rodni Gont. Tam sreča Tenar (v drugem delu smo jo spoznali kot svečenico v Atuanski grobnici), ki koleba med vlogo svečenice ali preproste kmetice. Tenar pred tem iz plamenov (kamor jo je potisnil njen lastni oče) reši dekletce Therru (pozneje Tehanu) in kmalu zasluti, da ima ta otrok posebno vlogo na svetu. Tenar in Ged bosta morala znova združiti moči, da se jima bo razkrila Tehanunina usoda.

Artemis Fowl; Atlantidski sindromEoin Colferprevod: Urša Vogrinc JavoršekMladinska knjiga, zbirka Srednji svet, 2011, t. v., 314 str., 27,95 €

Sedma knjiga o zajedljivem mladem geniju Artemisu Fowlu slednjega postavi v neprijeten položaj. Artemis skliče sestanek, na katerem želi zbranim predstaviti projekt, ki bo svet rešil pred globalnim segrevanjem. A prijatelji hitro ugotovijo, da je z Artemisom nekaj hudo narobe, saj ta postane obseden s številkami, obenem pa se njegova osebnost razcepi še v romantičnega in ne preveč bistrega fanta Oriona. Vilinci hitro ugotovijo, da gre za resno psihozo, ki se imenuje atlantidski sindrom. V istem času iz zapora pobegne zlobni Turnbal Koren, in ker je Artemis neuporaben, morajo tokrat svet reševati njegovi prijatelji Butler, stotnica Mali in Kljusač. Zgodba bralca s hitrim tempom pripelje do konca predzadnje knjige v seriji, njen sklepni del pa naj bi predvidoma lahko brali prihodnje leto.

Fantazija in znanstvena fantastikaJure Preglau

Kličejo me ciganNika MajSanje, zbirka Sanje. Roman, 2011, m. v., 350 str., 9,99 €

Nika Maj (umetniško ime Nataše Vrbančič Kopač) je avtorica več kot dvajsetih knjig za mladino in odrasle. Njene romane lahko v grobem razdelimo na fantazijske in socialnokritične. Med slednje lahko uvrstimo tudi zadnjega, v katerem spremljamo usodo mladostnika, poti

snjenega na rob družbe. Narsej (nekoč povesem normalen fant), se napol mrtev znajde v gozdu. S tem, ko je izgubil spomin, je izgubil vse – svoje ime, identiteto, svoje življenje. Ker pristane med cigani, ga začnejo vsi obravnavati kot cigana. Deležen je predsodkov in poniževalnega ter grobega ravnanja, zato se počuti manjvrednega in izgubljenega. Edina vez, ki jo ima s prejšnjim življenjem, sta ljubezen do konjev in risba neke deklice na gugalnici pred veliko hišo, ki jo je narisal po spominu. Njegovo odkrivanje preteklosti je dolgotrajno in boleče. Kruta zgodba o predsodkih in zavračanju vseh, ki se razlikujejo od nas. > Daniela Preglau

Moja strgana nitDennis Cooperprevod: Suzana TratnikZaložba Škuc, zbirka Labmda ; 90, 2011, m. v., 132 str., 18 €

Za Dennisa Cooperja, ameriškega pisatelja, kritika in umetnika, je William Burroughs zapisal, da je »bog mu pomagaj, rojen pisatelj«. Pričujoči roman je prvi slovenski prevod katerega od njegovih del. Glavni junak je Larry, najstnik, ki ima veliko problemov. Starejši dijak mu je plačal 500 dolarjev, da ubije nekega fanta, zmeden pa je tudi zato, ker včasih spi s svojim mlajšim bratom, čeprav sam zase misli, da ni gej. Obenem se čuti se odgovornega za smrt svojega dobrega prijatelja, ima težave s punco, njegov oče ima raka, mama pa pretirano pije. Moja strgana nit je brutalna zgodba o iskanju identitete, otopelosti, nasilju in ljubezni. > Majda Peklaj

PotemMorris Gleitzmanprevod: Dušan Ogrizek Miš, zbirka Nekoč, 2011, t. v., 203 str., 22,95 €

Avstralca Gleitzmana, sicer rojenega v Angliji, smo pred kratkim lahko brali v mladinskem romanu Nekoč, ki je prvi del mladinske trilogije. Postavljen je v čas holokavsta, glavni protagonist pa je desetletni

judovski deček Feliks. Na svojem begu iz sirotišnice Feliks reši šestletno Zeldo, hčerko mrtvega nacista, in skupaj imata le en cilj: preživeti. V Potem, drugem delu trilogije, se otroka, ki sta se spet za las izognila smrti, odločita, da bosta našla nadomestne starše. Njun načrt sicer uspe, spremenita se v Wilhelma in Violetto, vseeno pa sta zaznamovana s tem, kdo sta in kdo so njuni pravi starši. Ganljiva knjiga s pripovedovalcem v prvi osebi ohranja otroško domišljijo in optimizem, vseeno pa ne prizanaša z bolečimi izgubami. Feliks na koncu knjige ni več isti deček kot na začetku, še vedno pa se trudi, da bi »postal in do konca dni ostal najboljše človeško bitje, kar ga zmore narediti iz sebe«. > Daniela Preglau

Piskačev sinMelina Marchettaprevod: Nataša GromMiš, zbirka Zorenja+, 2011, t. v., 289 str., 26,95 €

Piskačev sin, roman priljubljene avstralske pisateljice, je nadaljevanje romana Reševanje Francesce, ki je pri nas izšel pred štirimi leti, vendar ga lahko beremo tudi kot samostojno knjigo. Zgodba se odvija pet let po dogodkih iz prvega dela, v ospredju pa je tokrat enaindvajsetletni Thomas Mackee, ki se mu je življenje postavilo popolnoma na glavo. Ko je bil pred dvema letoma v terorističnem bombnem napadu ubit njegov najljubši stric Joe, se je namreč izkazalo, da je družina s tem izgubila svoj povezovalni člen. Tomov oče se je zapil in zapustil družino, mama in sestra sta se odselili, Tom pa je v svoji žalosti opustil študij in se odtujil od prijateljev. Ko ga sostanovalca vržeta na cesto, se mora Tom priseliti k noseči, samski teti Georgie, kar ga prisili, da znova začne sestavljati svoje življenje. Za začetek se zaposli pri fantu bivše prijateljice Francesce in kmalu ugotovi, da ga družina in prijatelji potrebujejo vsaj toliko, kot on potrebuje njih. > Jure Preglau

Branje za mladino


Hop postavljankaRuth Wickings in Alan Brownprevod: Tadeja Dovićilustracije: Frances Castle in Andrew CrowsonTehniška založba Slovenije, 2011, t. v., 18 str., 19,99 €

Papirnate konstrukcije, ki po ustreznem pregibanju, zarezovanju in lepljenju »skočijo« iz knjige v tretjo dimenzijo oziroma se med listanjem knjige samodejno postavijo pokonci, je zadnje čase vse bolj popularno. V knjigi je podrobno razloženo, kako delujejo mehanizmi teh zapletenih postavljank in kakšni pregibi so potrebni, dodano pa je še nekaj praktičnih primerov za preizkušanje spretnosti.

Pasja zmešnjava; Zmešnjava na kmetijiOlivia Cosneau; Peter AllenOka, 2011, t. v., 20 str., 7 €

Ljubki pasji mladiči, ki se običajno sprehajajo po parku, lahko v tej sesta

vljanki dobijo povsem novo obliko. Ko jazbečarju zraste pudlov rep in ovčar dobi čivavin rep, postane izmišljevanje novih pasem prava zabava. Tudi na kmetiji se je zgodila velika zmešnjava, osel ima peruti, goska dolga ušesa in krava roza repek. Nujno potrebujemo male spretne prstke, da živalim vrnejo svojo pravo podobo in se ob tem tudi kaj naučijo.

Življenje v vaseh po svetuGeraldine CosneauOka, 2011, m. v., 42 str., 14,95 €

Da se svet ne konča na koncu vaše ulice niti za sosednjim hribom, je danes znano že skoraj vsem otrokom, kako pa od bliže izgleda življenje v različnih vaseh po svetu, si predstavljajo le redki. V prikupno ilustrirani »izvlečni« slikanici z nalepkami ljudi, živali in predmetov lahko spoznamo osem povsem neobičajnih vasi. Kako živijo v plavajoči perujski vasi na jezeru Titikaka, katere živali srečamo v karibski ribiški vasici, kdo živi v grških hišicah, pobeljenih z apnom, in turških podzemnih bivališčih? Poučno in zabavno.

Oskar in Mina v šoli igračArmelle Boyprevod: Tatjana Struna BerdenTehniška založba Slovenije, 2011, t. v., 10 str., 24,99 €

Brezskrbnega poletja je konec, otroci so odšli v šolo, njihove igrače pa morajo ostati doma. Le kaj počnejo? Da jim ne bi bilo preveč dolgčas, je medo Oskar ustanovil prav posebno šolo za igrače. V njej se punčke šemijo v kostume, majhni človečki pripravljajo piškote iz plastelina, igrajo domine, opremljajo hišice, Oskar pa jih uči tudi barvati in seštevati. Zabavna interaktivna knjiga za male šolarje.

Romeo in JulijaTone Pavčekilustracije: Suzi BriceljMiš, 2011, t. v., 32 str., 23,95 €

Spomladi 2009 je na ljubljanski Rožnik, v bližino živalskega vrta, zataval medvedji samec. In ko se je večina ukvarjala s tem, kako naj ga odgovorni, »zlepa ali zgrda«, vrnejo v njego

vo divje gozdno domovanje, se je Tonetu Pavčku, podobno kot pri zablodelem kitu v Piranskem zalivu (Po morju plava kit), porodila imenitna ideja o »medvedji ljubezenski zgodbi«. Priljubljeni pesnik je mojstrsko zasukal svoje pero in tragično ljubezensko zgodbo iz Verone spojil z aktualnimi domačimi medvedjimi prigodami. Zaljubljeni medvedji najstnik Romeo se je iz varnega gozdnega zavetja odpravil iskat svojo izvoljenko Julijo, ki je pristala v mestnem živalskem vrtu. Z ritmičnimi verzi nas popelje skozi prve nežne poskuse snubitve vse do vztrajne želje po osvoboditvi ljubice, ki se žalostno konča. Tudi drugo Pavčkovo živalsko pesnitev je nadvse subtilno nadgradila ilustratorka Suzi Bricelj.

Branje za otrokeRenate Rugelj

PravljiceKristina Brenkovailustracije: Ančka Gošnik GodecMladinska knjiga, zbirka Zlata ptica, 2011, t. v., 205 str., 24,94 €

Kristina Brenkova (1911–2009) je pustila neizbrisen pečat v povojni mladinski in otroški

književnosti. Študirala je psihologijo in leta 1939 doktorirala iz pedagogike, aktivno je sodelovala tudi pri narodnoosvobodilnem boju. Kot pisateljica se je podpisala pod številne črtice, pravljice, slikanice, drame (Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Partizanka Katarina, Modra vrtnica itn.), kot urednica osnovala priljubljene knjižne zbirke (Najdi-hojca, Čebelica, Velike slikanice, Zlata ptica itn.) in kot prevajalka v lepo slovenščino prenesla zimzelene otroške zgodbe (Pika Nogavička, Bratec in Kljukec s strehe itn.). S knjigo Pravljice, ki po njenih besedah izžareva »dobro misel in vero v mogočne sile človeškega duha« in je v imenitno ilustrirani preobleki ponovno izšla ob stoti obletnici rojstva Kristine Brenkove, bodo najlepši zakladi ljudskega pripovedništva dostopni tudi novi generaciji otrok.


Zvoki preteklosti. ViteziClint Twistilustracije: Nicki Palinprevod: Majda OblakDZS, 2011, t. v., 16 str., 18 €

Zvočna postavljanka mlade raziskovalce zgodovine popelje v preteklost, v obdobje, ko so vitezi v neprebojnih oklepih jahali na konjih in plahutali s svojim širokimi ogrinjali. Obrnemo stran in slišimo žvenket njihovega orožja in bojne krike vojskujočih se mož. Ko je bitka dobljena in grad osvojen, se začne viteška gostija, na kateri veselo cingljajo čaše in dvorni norčki zbijajo šale. Kadar nasprotni vojaki kradejo grajsko živino in pridelke, se morajo vitezi braniti z orožjem, v mirnem obdobju pa se ob značilnih zvokih fanfar urijo na viteških turnirjih. Brskanje po koščkih zgodovine je lahko sila zabavno in slikovito.

Divje živali; KmetijaAgnés Vandewieleprevod: Metka Kraljilustracije: Marcelle GenesteTehniška založba Slovenije, 2011, t. v., 29 str. (vsaka), 12,99 € (vsaka)

Na kmetiji, sredi prostranih polj, ima kmet vedno veliko dela. Da bi otroci v starosti tri do šest let čim bolje spoznali, kako postaneš kmet in kaj je treba početi na

kmečkem dvorišču, v hlevih, na njivah, pašnikih in v sadovnjaku, je treba skupaj z njimi prebrati poučno slikanico z odgovori na vprašanja, ki vzbujajo dodatno radovednost in raziskovanje. Za vse, ki pa jih zanima, kaj se dogaja z bolj eksotičnimi divjimi živalmi, je tukaj tudi priročnik o njihovem življenju v avstralski puščavi, o boju za preživetje v afriški savani, deževnem gozdu in v planinskem svetu.

Najprisrčnejši velikan; Hiška, majhna kot miškaJulia Donaldson; prevod: Milan Deklevailustracije: Axel SchefflerMladinska knjiga, zbirka Velike slikanice, 2011, t. v., 30; 24 str., 16,95 € (vsaka)

Kreativni tandem (pisateljica in ilustrator) že polnih osemnajst let uspešno sodeluje pri ustvarjanju slikanic. Poleg zelo znanih in priljubljenih Zverjascev, Zverjaškov in mnogih drugih smo v imenitni prepesnitvi dobili tudi njun prvi skupen projekt Hiška, majhna kot miška. Nezadovoljna stara ženička se pritožuje nad svojo majhno hiško, a po zaslugi bistrega moža kmalu spozna, da ima palačo. Najprisrčnejši velikan si nekega dne kupi nova oblačila, ki pa jih kmalu dobrosrčno razdeli živalim, ki jih je doletela nesreča, in te ga v zahvalo izvolijo za svojega kralja.

Zverinice iz spalniceLoes Riphagen prevod: Mateja Seliškar KendaVodnikova založba (DSKG), zbirka Gugalnica, 2011, t. v., 32 str., 18,90 €

Ali veste, da v vaši spalnici sploh niste sami? Niti približno. Ko ugasnete luč, iz temnega

skrivališča prilezejo drobne zverinice, take, kot je na primer cukumi, ki celo noč cuka vaše lase, da se daljšajo in rastejo, včasih pa kak las premočno pocuka, zato ta izpade. Znojne kapljice na otroških čelih najraje liže ihtokopter, komarju podobna zverinica, ki se kar naprej pritožuje, da mu je vroče. Smrdolj, ki ga pogosto najdete v umazanih nogavicah, lahko pod posteljo spušča smrdljive pukce, žbljac pa jé slino, ki se spečim otrokom cedi na blazino. Priporočam, da knjigo natančno preberete in spoznate vse zabavne zverinice od A do Ž.

Jesenski paket štirih novih »Čebelic« prinaša zelo pisan šopek slovenskih avtorjev. Od takih, kot je Saša Vegri (1934–2010), ki je poučne in izbrane besede za mladino nizala v svoje pesmi in zgodbe skoraj pol stoletja, preko takih, kot sta Andreja Borin in Saša Eržen, ki sta svojo pisateljsko pot šele dobro začeli in se mladim bralcem predstavljata prvič ali drugič, do takih, že dolga leta vsestransko aktivnih in dobro poznanih, kot je Vinko Möderndorfer. In kakšne so tokrat njihove zgodbe? Danes Nina riše je prikupna zgodbica o deklici iz naslova, ki si krajša čas tako, da bele risalne liste oživi s pisanimi barvicami, sankajočimi otroki, malimi smučarji in snežaki. Velike tiskane črke omogočajo branje tudi začetniškim bralcem. V hudomušni in zabavno ilustrirani zgodbici Tista o bolhah lahko preberemo, kako se je prevzetna mačja kraljica neuspešno poskušala znebiti nadležne golazni, vse dokler ji ni

na pomoč priskočil prebrisani Dedamuc. Živali pa so tudi pogost motiv v rimah Andreje Borin, ki jih je združila pod naslovom Majhen svet. Tam kokoške pogosto ne povedo ničesar pametnega, mravlje in hroščki počasi, a pridno drobijo po svoji poti, mačke se leno sprehajajo proti vasi, metulji, kot brušeni dragulji, krasijo naše dni in vran, »siten in zaspan/šel je čisto sam/nekam, kdo ve kam …«. Möderndorfer pa z navihano Rdečehlačko po vzoru naših babic opravi svojo prvo Veliko žehto, brez pralnega stroja. V velikem škafu Rdečehlačka namoči svoje rdeče hlačke, mamine bele nogavičke in očkov bel robec. Voda se peni, okoli škafa nastajajo lužice in Rdečehlačka tako veselo pere perilo, da pozabi na vse drugo. Naslednjega dne pa so rdeča tudi tista oblačila, ki so bila včasih bela. Razigrane pesmice in enkratne zgodbice bodo gotovo polepšale jesen našim najmlajšim bralcem.

Velika žehtaVinko Möderndorferilustracije: Tanja KomadinaMladinska knjiga, zbirka Čebelica, 2011, t. v., 14 str., 12,95 €

Danes Nina rišeSaša Vegriilustracije: Ana ZavadlavMladinska knjiga, zbirka Čebelica, 2011, t. v., 14 str., 12,95 €

Tista o bolhahSaša Erženilustracije: Jana UrbasMladinska knjiga, zbirka Čebelica, 2011, t. v., 22 str., 12,95 €

Majhen svetAndreja BorinMladinska knjiga, zbirka Čebelica, 2011, t. v., 22 str., 12,95 €

POPRAVEKGospod Andrijan Lah nas je prijazno opozoril, da smo v uvodniku 66. številke naše revije Jožetu Plečniku pomotoma pripisali sodelovanje pri oblikovanju Zbranih del Prežihovega Voranca leta 1930 in da je bila Slovenska matica dejansko ustanovljena leta 1864 (in ne 1854 kot smo napačno napisali). Za obvestilo se mu zahvaljujemo, bralcem pa se za napaki opravičujemo.


Knjiga in moje življenje piše: Boštjan Videmšek

Vojna terorja – deset let po 11. septembru

Pub v Portadownu na Severnem Irskem je bil prazen. Zdolgočaseni točaj je umival kozarce. Z žvižganjem se je pridružil Liamu Gallagher-ju, ki je odzvanjal iz zvočnikov. V Portadown sem prišel na pogovor s pripadniki Irske republikanske armade, ki se niso držali dogovora. Ker nisem imel boljše ideje, sem, čakajoč na prvi vlak nazaj proti Belfastu, naročil pivo. Naredil sem nekaj požirkov in se iz čistega dolgčasa ozrl proti televizijskemu sprejemniku v kotu pivnice.

Mlačno pivo mi je udarilo skozi nosnice.Na CNN-u se je ugrabljeno letalo ravno zaletelo v severno stolpni-

co Svetovnega trgovinskega centra na Manhattnu. Južna stolpnica je že gorela. Iz nje so skakali ljudje. Čez nekaj minut se je sesula v prah.

Točaj je prisedel in me vprašal, kaj se dogaja. Rekel sem mu, da ne morem verjeti lastnim očem. Da vse skupaj izgleda kot film katastrofe. A vedel sem, da se dogaja nekaj, kar bo nepovratno spremenilo svet. In to ne na bolje. Ob tem me je obšlo močno vznemirjenje. Kot novi-nar sem čutil, da bo tisto, kar sem hipnotiziran opazoval od daleč, del moje »prihodnosti«. Da bo ta dan, 11. september 2001, zaznamoval milijone življenj.

Tudi moje. Vsak televizijski kader je deloval kot vsesplošna vojna napoved.

Svojo novinarsko prihodnost sem tedaj že nekaj časa, bolan zaradi občutka krivde ob opazovanju tragedij v Vukovarju, Sarajevu, Srebre-nici in Mostarju, videl le v (proti)vojnem poročanju. Da bo napad na Združene države Amerike sprožil verigo tragičnih dogodkov, nisem niti malo dvomil.

Vrata pekla so se na stežaj odprla.Čez dober mesec dni so Združene države skupaj z zavezniki začele

vojno proti talibskemu režimu v Afganistanu. Talibi Američanom niso hoteli predati Osame bin Ladna, po mnenju Bele hiše vodilnega arhi-tekta terorističnega napada na New York in Washington.

Po uspešnem prepričevanju svojih urednikov sem odletel pro-ti Islamabadu in se od tam nemudoma odpeljal v Pešavar, mesto ob afganistanski meji. Tam je potekalo novačenje borcev za »drugi krog« svete vojne.

***Naslednjih deset let sem, največkrat v družbi fotografa in prijatelja Ju-reta Eržena, preživel v krajih in z ljudmi, katerih življenja so se zaradi 11. septembra temeljito spremenila. Moja knjiga je novinarsko priča-nje o desetletju vojn(e) proti terorizmu.

Pričevanje o vojni terorja, ki je spremenila svet. In hkrati tudi priče-vanje o pozabljenih konfliktih našega časa, ki so bili zaradi medijsko privlačnih vojn v Afganistanu in Iraku še bolj brutalni. Zato sem knjigo razdelil na pet večjih poglavij. Na prvo žogo nimajo kaj dosti skupne-ga, a neposredno izkustvo tragedije znotraj konteksta – in koncepta – geostrateških interesov je mogoče zares razumeti šele ob »razširje-nem polju boja«.

Afganistan in Pakistan. Irak. Demokratična republika Kongo. So-malija. Sudan. To so države, kjer sem v zadnjem desetletju preživel velik del svojega časa. In države, ki so plačale najvišjo ceno posle-

dic tako imenova-ne globalne vojne proti terorizmu, ki je zamajala obsto-ječa zavezništva in narisala nov ge-ostrateški zemlje-vid sveta.

V teh državah in tudi drugod (Gaza, Kosovo, Indonezi-ja, Maroko, Turčija,

Libanon ...) sem se v zadnjem desetletju družil in pogovarjal tako z žr-tvami kot z njihovimi krvniki.

Moja »novinarska tehnika« je zelo preprosta. Pogovarjati se s čim več ljudmi in biti kolikor se le da blizu.

Tako sem postal priča zgodovine. To je velik privilegij in izjemno od-govorna vloga. Priča je pravni termin. Kot novinar, kot priča si jemljem pravico obtoževati in celo obsojati. Zaradi tega sem imel na svoji pro-fesionalni poti težave predvsem z ljudmi, ki svet opazujejo iz varne oddaljenosti. Ljudmi, ki verjamejo v zapisano in ne v izkustvo. Etika te-oretikov – teoretika – je povsem dru-gačna kot etika iz-kustva terorja – te-roretika.

Vojna terorja, ki je rdeča nit moje knjige, ni le razde-jala Afganistana in Iraka. Spremenila je geostrateški ze-mljevid sveta. Za-radi križarske reo-trike – in dejanj – ameriške administracije je vojna proti terorizmu ra-dikalizirala del muslimanskega prebivalstva od Mavretanije do Indo-nezije. Kot učinek bumeranga je s terorističimi napadi v Madridu in Londonu obiskala Evropo. Velikanski stroški vojn v Afganistanu in Ira-ku so posredno prispevali k izbruhu velike finančne krize. Najprej v ZDA, potem po vsem svetu. Nepravične vojne so zahodni civilizaciji zaprle vrata tretjega sveta, ki je v zadnjih desetih letih dobil novega absolutnega vladarja – Kitajsko. Vojna proti terorizmu, v kateri sode-luje tudi Slovenija, je med drugim sprožila bližjevzhodno hladno voj-no, a eden njenih ključnih ciljev – demokratiziranje Bližnjega vzhoda – niti približno ni bil dosežen. Nasprotno. Združene države in Evrop-ska unija so v zadnjem desetletju le še utrdile svoje vezi z diktatorji na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki.

Marca 2003 so proti Bagdadu poletele rakete, na katerih je pisalo Operacija iraška svoboda. Bela hiša se je sprehajala po »osi zla« in izva-žala demokracijo. Namesto svobode je Irak najprej doletela okupaci-ja, potem pa še krvava državljanska vojna. Podobno neuspešno je bi-lo zahodno demokratiziranje Afganistana. Vojna proti terorizmu se je hvalila, da bo poskrbela za osvoboditev zatiranih ljudstev, v resnici pa je polje svobode še dodatno skrčila. Množice mladih, ki so se v zadnjih mesecih na ulicah Tunisa, Kaira, Maname, Sane, Damaska in Bengazija goloroke zoperstavili tiranskim režimom, so dokazale, da do resničnih družbenih in političnih sprememb lahko pride le od znotraj.

Protestniki na ulicah bližjevzhodnih in severnoafriških mest celo-tnemu svetu v živo predavajo o svobodi, demokraciji in miru. Oni so tisti, ki so porazili pokojnega Osamo bin Ladna in skrajno interpreta-cijo islama ter poskrbeli za pozitiven zgodovinski obrat. Podeliti bi jim morali Nobelovo nagrado za mir.

Hujšega poraza izvozniki demokracije ne bi mogli doživeti.

Avtor je besedilo povzel po uvodu naslovne knjige (Cankarjeva založba, 2011).

Boštjan Videmšek je prodoren novinar, ki se je specializiral za vojna ža-rišča od Kosova prek Konga in Somalije do Afganistana in Iraka. Pri Cankarjevi založbi je ravnokar izšla knjiga njegovih reportaž z naslo-vom Vojna terorja – deset let po 11. septembru: poročilo priče, ki je opremljena tudi s številnimi fotografijami Boštjanovega kolega na tere-nu – fotografa Jureta Eržena.

Jure Eržen in Boštjan Videmšek

Somalija

foto

: Uro

š H

očev

arfo

to: J

ure

Erže

n

foto

: Jur

e Er

žen

Afganistan

Vojna terorja – deset let po 11. septembruBoštjan Videmšekfotografije: Jure ErženCankarjeva založba, 2011, pt. v., 295 str., 29,95 €

Knjiga in moje življenje piše: Boštjan Videmšek

bukla 69

Documents