carbonate sedimentary rocks-lecture 2014-2015 1-40

doc. dr. Mirijam Vabec

SEDIMENTOLOGIJA 6. Karbonatne sedimentne kamnine

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e Karbonati nastajajo skozi celotno geoloko

zgodovino

predkambrij zlasti stromatoliti in dolomiti

kambrij do danes apnenci

UVOD

Karbonatni sedimenti in kamnine nastajajo

z biokeminimi procesi

s keminim izloanjem CaCO3 iz vodnih

raztopin (neorganski procesi!)

s fizikalnimi procesi razpadanja starejih kamnin

Pilbara (Avstralija), 3.4 Ga: stromatoliti

obsena plitva morja v geoloki

preteklosti (1000s km2)

epikontinentalna morja karbonatne tovarne obsena karbonatna produkcija je v

korelaciji z visokim globalnim mo-

vodostajem pleistocenska poledenitev odvzame veliko mo-

vode nizek mo-vodostaj dananja obmoja karbonatne

produkcije so zelo omejena

Epikontinentalna morja v K

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Ekonomski pomen

rezervoarji cca najvejih svetovnih rezervoarjev nafte

epigenetska Pb in Zn sulfidna rudia (Missisipi

Valey)

uporaba v ke- in cementni industriji

Osnovne metode petrografskega preuevanja

zbruski

acetatne folije polirano povrino zbruska jedkamo s 5% HCl 30-60 s v acetonu prekrijemo s folijo po 10 min odstranimo in vstavimo med 2 stekli struktura!!!

CL, UV lu, fluorescenca skrite strukture!

barvanje: Alizarin S-rdee in K-fericianid

ne-Fe kalcit: roza

Fe kalcit: moder do vijolien

ne-Fe dolomit: brezbarven

Fe dolomit: turkizno moder

UVOD

Med karbonatne kamnine pritevamo:

vse kamnine, ki vsebujejo > 50% karbonatnih mineralov in

ki po svojem nainu nastanka spadajo med ke- in biokemine sedimentne kamnine

apnenci in dolomiti

Zaradi preteno karbonatne sestave sem uvramo

tudi:

apneneve, dolomitne ter apnenevo-dolomitne bree, konglomerate in peenjake (klastini

nain nastanka!!!)

laporje in laporovce (meani nain nastanka!!!)

Sfalerit in galenit v apnencu

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Glavni producenti karbonatnih sedimentov organizmi s karbonatnimi skeleti

ivijo v vseh svetovnih morjih na skoraj vseh

globinah karbonati nastajajo skoraj kjerkoli

omejitveni faktorji karbonatne produkcije: T, slanost,

globina vode (ACD, CCD, lizoklina), donos

siliciklastinega meteriala (zamori ivljenje)

UVOD

globina ACD in CCD zmerne geografske irine 1.700-1.800 m (ACD) in 4.400-4.900 (CCD)

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Glavni producenti karbonatnih sedimentov organizmi s karbonatnimi skeleti

ivijo v vseh svetovnih morjih na skoraj vseh

globinah karbonati nastajajo skoraj kjerkoli

omejitveni faktorji karbonatne produkcije: T, slanost,

globina vode (ACD, CCD, lizoklina), donos

siliciklastinega meteriala (zamori ivljenje)

UVOD

globina ACD in CCD zmerne geografske irine 1.700-1.800 m (ACD) in 4.400-4.900 (CCD)

glavnina karbonatnih sedimentov nastaja v (sub)tropskem pasu normalno slana, topla, plitva voda v prezraeni fotini coni

obstajajo tudi t.i. hladnovodni karbonati cool-water carbonates!!!

karbonati nastajajo tudi v jezerih in tleh

Ohranjenost karbonatnih zrn in cementov v

apnencih je odvisna od primarne mineralne

sestave:

komponente iz Mg kalcita odlina ohranitev

komponente iz Mg kalcit dobra ohranitev z manjimi mikrostrukturnimi spremembami in

delnim raztapljanjem

komponente iz aragonita

homoaksialno nadomeanje s kalcitom ohrani se spremenjena vendar e vedno

prepoznavna struktura kalcitizacija (neomorfizem!!!)

heteroaksialno nadomeanje s kalcitom aragonit se popolnoma raztopi nastane kalup, ki ga kasneje zapolni kalcitni cement

MINERALNA SESTAVA KARBONATNIH SEDIMENTOV

Nekarbonatni minerali v apnencih:

terigeni: kremen in GM avtigeni: pirit, hematit, fosfat

Sestava recentnih karbonatov je pisana in odvisna od sestave prisotnih

skeletnih ter neskeletnih zrn.

aragonit je nestabilen pri povrinskih T, P

Mg kalcit s asom izgublja Mg

diageneza sestavo karbonatnih sedimentov poenoti Mg kalcit

V recentnih karbonatih prevladujeta:

aragonit (CaCO3, rombina singonija)

kalcit (CaCO3, trigonalna singonija)

Mg kalcit (< 4 mol.% MgCO3)

Mg kalcit (> 4 mol.% MgCO3;

obiajno 11-19 mol.%)

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Fizikalno kemijski pogoji izloanja karbonatov

ali se bo iz raztopine sladke ali slane vode, ki vsebuje raztopljen Ca-hidrogen karbonat izloal

kalcit ali aragonit je odvisno od:

molarnega razmerja Mg/Ca

slanosti raztopine


Mg/Ca5

slanost 35-350

izloanje ARAGONITA in Mg KALCITA

aragonit se iz sladke vode izloa pri Mg/Ca>12

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Biomineralizacija izloanje karbonatnih mineralov zaradi biolokih in biokeminih procesov

ve kot 90% karbonatnih sedimentov nastane z biolokimi ali biokeminimi procesi v mo-okoljih

organizmi svoje skelete izgrajujejo iz aragonita ter Mg in Mg kalcita izbira minerala je odvisna od naina ivljenja organizma in od nagnjenosti organizma do doloenega minerala

biomineralizacijo povzroajo reakcije med produkti metabolizma +/- fotosinteze ter ioni v

morski ali sladki vodi kristalni habitus biomieralov in anorganskih mineralov je enak


veina morskih in nekaj sladkovodnih karbonatov je biogenega izvora veina karbonatov izloenih iz meteorskih in formacijskih voda pa anorganskega nastanka

Ca(HCO3)2 CO2+CaCO3+H2O

odvzem CO2 ali H2O iz Ca(HCO3)2 sproi

izloanje CaCO3

fotosintetski in bakterioloki procesi segrevanje vode znianje atm P nad vodno povrino razprevanje vode v kapljice kropljenje

valov ali slapov

izparevanje ali evaporacija

voda mora biti rahlo alkalna (pH>7.8)

2 vrsti biomineralizacije

direktna tevilne ivalske in rastlinske vrste svoje skelete in lupine gradijo iz

karbonatnih mineralov biomineralno poreklo je oitno!

indirektna nekatere rastline (alge, morske trave) s fotosintetskimi procesi ter

cianobakterije z bakteriolokimi procesi

posredno izzovejo biomineralizacijo bio poreklo ni oitno

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

(I) neskeletna zrna

ooidi in pizoidi

peloidi

agregatna zrna

intraklasti

(II) skeletna zrna

moluski

brahiopodi

korale

ehinodermi

briozoji

foraminifere

ostali organizmi s karbonatnimi skeleti

alge in mikroorganizmi

(III) mikrit karbonatni mulj OSNOVA!!

(IV) cementi glej diagenezo karbonatov!

SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV S

ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Apnenci imajo zelo raznoliko sestavo v grobem loimo 4 osnovne skupine komponent

Ooidi in pizoidi

(sub)sferina zrna zgrajena iz jedra in enega ali

ve koncentrinih ovojev enakomerne debeline

jedro: kremenova ali razlina kabonatna zrna

razliki

premer < 2 mm ooidi kamnina je oolit (recentni ooidi veliki v povpreju 0.2-0.5 mm)

premer > 2 mm pizoidi kamnina je pizolit

e jedro obdaja ena sama lamela superficial ooids (povrinski ooidi)

ve manjih zdruenih ooidov obdajajo enotne

koncentrine lamele sestavljeni ooidi

SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna

Lupinasta zrna: ooidi, pizoidi in onkoidi

(mikroorganizmi!)

1 mm

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Recentni ooidi

Pizoidi

SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (I) neskeletna zrna S

ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Radialni ooidi Tangencialni ooidi

Povrinski ooidi

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

recentna okolja nastanka ooidov

ooidi W morskih okolij (Bahami)

nastajajo zlasti v plitvih (< 5 m; max 10-15 m)

in razburkanih vodah plimski in nevihtni tokovi ter valovi jih premikajo v obliki sipinic

in din

zgrajeni iz aragonita +/- Mg kalcita

tangencialni ooidi

ovoje gradijo igliasti ali paliasti aragonitni

kristalki (2 m), orientirani II s povrino

ovojev

izmenjujejo se lahko z laminami iz

mikrokristalnega aragonita in laminami z

neurejenimi aragonitnimi iglicami

W mo-okolja z normalno slanostjo (+

hiperslana jezera in vroi izviri)

radialni ooidi

lamine so zgrajene iz igliastih in prizmatskih

kristalov aragonita, Mg ali Mg kalcita, ki so

orientirani pravokotno glede na povrino

ovoja in so razporejeni radialno arkovito, od

jedra ooida navzven

W mo-okolja >< slanosti od normalne radialni aragonitni ooidi

slana jezera radialni ooidi iz Mg kalcita

sladkovodna in brakina jezerska okolja radialni ooidi iz Mg kalcita


Radialni ooidi

Tangencialni ooidi

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

recentna okolja nastanka ooidov

ooidi W morskih okolij (Bahami)

nastajajo zlasti v plitvih (< 5 m; max 10-15 m)

in razburkanih vodah plimski in nevihtni tokovi ter valovi jih premikajo v obliki sipinic

in din

zgrajeni iz aragonita +/- Mg kalcita

tangencialni ooidi

ovoje gradijo igliasti ali paliasti aragonitni

kristalki (2 m), orientirani II s povrino

ovojev

izmenjujejo se lahko z laminami iz

mikrokristalnega aragonita in laminami z

neurejenimi aragonitnimi iglicami

W mo-okolja z normalno slanostjo (+

hiperslana jezera in vroi izviri)

radialni ooidi

lamine so zgrajene iz igliastih in prizmatskih

kristalov aragonita, Mg ali Mg kalcita, ki so

orientirani pravokotno glede na povrino

ovoja in so razporejeni radialno arkovito, od

jedra ooida navzven

W mo-okolja >< slanosti od normalne radialni aragonitni ooidi

slana jezera radialni ooidi iz Mg kalcita

sladkovodna in brakina jezerska okolja radialni ooidi iz Mg kalcita


Tangencialni ooidi

Radialni ooidi

ooidi W morskih okolij (Baffin Bay, Texas)

med- in nadplimske ravnice vadozni pizoidi nastajajo v povezavi s tapee teksturami obarjanje v lokalnih bazenkih in pod scementirano skorjo pogosto asimetrini in-situ rast

radialni ooidi se zelo radi razlomijo

ooidi W jezerskih okolij (Great Salt Lake, Utah)

radialni ooidi z neravno povrino lamin

ooidi-pisoidi v karbonatnih tleh kalkretni pizoidi

iz drobnozrnatega kalcita s slabo razvito koncentrino zgradba, ki je pogosto asimetrina

nastanejo z mikrobiolokimi procesi in s kalcifikacijo organskih filamentov (gljiv, bakterij)


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Radialni ooidi Pizoidi Recentni ooidi

nerecentni ooidi v kamninah

primarni aragonitni +/- Mg kalcitni ooidi se med diagenezo v ooide iz Mg kalcita lahko so naknadno e silificirani ali dolomitizirani reliktne strukture

ooidi primarno zgrajeni iz Mg kalcita so esto delno dolomitizirani (dolomitni romboedri)

in vsebujejo viji %Fe

kalupni ooidi popolna raztopitev aragonita

oomoldina poroznost

decentriranje jedra

kalup kasneje zapolni kalcitni cement

mikritni ooidi

zgodnjediagenetska mikritizacija

endolitski organizmi

nastanek ooidov in pizoidov

anorgansko obarjanje CaCO3 voda v tropskih plitvih morjih je prenasiena s CaCO3 razburkana voda, odstranjevanje CO2, poviana T sproijo obarjanje CaCO3 okoli jedra zlasti tangencialni ooidi W okolij in vsi pizoidi

biokemini izvor organska sluz prevlee jedra ali povrine oidov mikroorganizmi v sluzi ustvarijo mikrookolje ugodno za izloanje CaCO3 radialni ooidi mirnih okolij


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Peloidi

sferina in eliptina zrna zgrajena iz kristalnega karbonata in

brez notranje strukture

veliki v povpreju 0.1-0.5 mm (max nekaj mm)

izvor in nastanek

fekalni izvor peleti

gastropodi, rakci, polihete

pravilnih oblik in z veliko organske snovi

znailni za mikritne apnence mirnih okolij: lagune, plimske

ravnice

diageneza jih zabrie in unii kosmiast izgled

mikritizirani bioklasti peloidi

veji in manj pravilnih oblik

nastanejo kot posledica vrtanja endolitskih organizmov in

rekristalizacije


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Peleti

Peloidi

Agregatna zrna (grapestones)

karbonatna zrna sestavljena iz ve zlepljenih manjih zrnc, ki jih

vee mikrit, sparit ali pa organska snov

velika so 0.5-3 mm, nepravilnih oblik in z raznoliko notranjo

zgradbo

karbonatna zrna, ki gradijo agregatna zrna so praviloma

intenzivno mikritizirana

nastajajo v zaitenih podplimskih okoljih pod tanko plastjo

mikrobne sluzi cementi se izloajo s procesi biomineralizacije


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Intraklasti

karbonatna zrna oz. fragmenti, ki so nastali znotraj sedimentacijskega prostora

nastanejo s premeanjem delno konsolidiranih in litificiranih karbonatnih sedimentov kmalu po

njihovi odloitvi

obiajno so muljaste sestave lahko vsebujejo tudi fosilne delce ali terigena zrna (v manjini)

poimenovanje

e kaejo znake plastinih deformacij plastiklasti

e presegajo velikost pe-zrn muljasti prodniki (mud pebbles)


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


med diagenezo se intraklasti lahko deformirajo/razpoijo psevdoosnova

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

2 posebni vrsti intraklastov:

ploati mikritni intraklasti (micritic flake or chip) posebna vrsta intraklastov

izsuene luskice blata na plimski ravnici ali z nevihtno porueni podplmski mikritni mulji flat-pebble ali edgewise konglomerati/bree (konglomerati s sploenimi prodniki)

rni prodniki (black pebbles) posebna vrsta intraklastov erozija in presedimentacija nadplimskih brakinih ali movirskih sedimentov ob poplavljanju ali ob monih plimskih

tokovih

barva organska snov in pirit (delovanje sulfatreducirajoih bakterij; lahko C prevleke zaradi gozdnih poarov (paleotla)

indikator obasne subaerske izpostavljenosti


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Konglomerati s sploenimi prodniki

Skeletne komponente v apnencih

odraajo porazdelitev nevretenarjev, ki gradijo

karbonatne skelete v asu in prostoru

porezdelitev in razvoj organizmov v razlinih

karbonatnih okoljih je odvisna od okoljskih

pogojev globina, T, slanost, turbulenca, vrsta substrata

Moluski ali mehkuci (Mollusca)

petrogenetsko so pomembne koljke, poli in

nekateri glavonoci

SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna

koljke (Pelecypoda)

v morskih, brakinih in jezerskih okoljih v sedimentu, proste ali pritrjene na povrini sedimenta, plavajoe, planktonske

nekatere tvorijo grebenom podobne forme ostrige

skeleti so veinoma aragonitni, lahko meani (rudisti) ali kalcitni (ostrige, pokorvae)

imajo 2 enaki ali razlini lupinici z znailno veplastno zgradbo brez perforacij in por

notranja aragonitna plast s poevno-lamelarno strukturo (v apnencih je ta del nadomeen s kalcitnim cementom)

zunanja kalcitna plast s prizmatsko, poevno-lamelarno ali lamelarno strukturo

v Pz prevladujejo: brahiopodi, krinoidi, briozoji, korale

v Mz prevladujejo: koljke

v Kz prevladujejo: moluski, brahiopodi, ehinodermi

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


redko se ohranita obe lupin; posamezne koljne lupinice so podolgovate, pravokotne do ukrivljene

barvano s Feiglovo raztopino

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


barvano s Feiglovo raztopino

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

redko se ohranita obe lupin; posamezne koljne lupinice so podolgovate, pravokotne do ukrivljene

SESTAVNE KOMPONENTE APNENCEV: (II) skeletna zrna S

ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


rudisti pomembna skupina koljk v Kredi

ostrige debele lamelarne lupine

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

mikritne ovojnice okoli nekdanjih koljnih lupinic zapolnjuje kalcitni cement


tankolupinske koljke ivijo v sladki vodi ter v hladnih in globjih morskih okoljih

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

poli (Gastropoda)

veinoma so bentoki organizmi, ki se premikajo po dnu

znailni za plitvomorska okolja; izjema so pteropodi, ki so znailni bentoki

organizmi

nastopajo tudi v hiperslanih in brakinih okoljih: plimske ravnice, estuarji

(tevilni organizmi toda malotevilne vrste)

gradijo zavite spiralne lupine razlinih velikosti (mm - 0s cm)

zgradba lupine je lahko dvoslojna, povsem aragonitne ali kalcitno-

aragonitne sestave

zunanja kalcitna ali aragonitna plast s prizmatsko ali poevno-lamelarno strukturo

notranja aragonitna plast s poeno-lamelarno ali homogeno strukturo

v apnencih so aragonitni deli lupinic nadomeeni s kalcitom


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

geopetalna struktura

poli (Gastropoda)

veinoma so bentoki organizmi, ki se premikajo po dnu

znailni za plitvomorska okolja; izjema so pteropodi, ki so znailni bentoki

organizmi

nastopajo tudi v hiperslanih in brakinih okoljih: plimske ravnice, estuarji

(tevilni organizmi toda malotevilne vrste)

gradijo zavite spiralne lupine razlinih velikosti (mm - 0s cm)

zgradba lupine je lahko dvoslojna, povsem aragonitne ali kalcitno-

aragonitne sestave

zunanja kalcitna ali aragonitna plast s prizmatsko ali poevno-lamelarno strukturo

notranja aragonitna plast s poeno-lamelarno ali homogeno strukturo

v apnencih so aragonitni deli lupinic nadomeeni s kalcitom


geopetalna struktura

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

zaradi podobnih presekov nekatere foraminifere zamenjamo za pole

fm so mnogo manje in zgrajene iz mikrita


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Gastropodi

glavonoci (Cephalopoda)

petrogenetsko pomombni: nautiloid, amoniti in belemniti

znailni morski organizmi z nektonskim ali nektonsko-

planktonskim nainom ivljenja pogosta sestavina globokomorskih sedimentov

oblika, relativna velikost in prisotnost sept so

prepoznavne lastnosti

nautiloidi petrogenetsko pomembni od S do D

tankostenske in relativno velike lupine (> 10 cm)

dvoslojna zgradba lupinic

amonitii od D1 do K

rabijo vodo normalne slanosti in T

znailni za odprto morje in notranje dele KP

zunanja plast lupinice zgrajena podobno kot pri nautiloidih in

je veinoma aragonitna

aptihi ali pokrovki so kalcitni

belemniti pomembni od C1 do Eo

lupine cm dimenzij zgrajene iz kalcita

lupine brez perforacij in enotno zgrajene (ni plasti)


zunanja plast

kalcit ali aragonit

kalcit ali aragonit

aragonit

notranja plast kalcit ali aragonit

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Nautilidi


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Amoniti

Aptihi


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

Belemniti

Brahiopodi ali ramenonoci (Brachiopoda)

petrogenetsko so pomembni v Pz in Mz

izkljuno morski organizmi, preteno plitvomorski in sesilni

imajo tanke lupine in so veliki do 10 cm podobne lupine kot koljke

brahiopodi gradijo skelete iz kalcita dobro ohranjena struktura

zelo tanka zunanja plast, kjer so kalcitna vlakna pravokotna na lupino

debeleja notranja plast, kjer so kalcitna vlakna poevna na lupino

nekateri brahiopodi imajo modificirane lupinice

punctatni brahiopodi notranja plast lupinice je perforirana s tevilnimi drobnimi cevkami (endopunctate), ki jih zapolnjuje mikrit ali sparit

psevdopunctatni brahiopodi lupinice vsebujejo kalcitne prizme, ki pa lupinic ne prebadajo

impunctatni brahiopodi goste neperforirane lupinice

pogosto so ohranjene bodice

cevaste strukture z eno- ali dvoplastno kalcitno steno

tvorio jih psevdopunktatni brahiopodi


ED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Punktatni brahiopodi

Punktatni brahiopodi

SED

IMEN

TO

LO

GIJA:

6. K

arbonat

ne s

edim

entn

e k

amnin

e


Psevdopunktatni brahiopodi

carbonate sedimentary rocks-lecture 2014-2015 1-40

Documents