Številka 7/2011

JULIJ

AKTUALNO

Anketa »Vloga vodij pri motiviranju zaposlenih v dr užbi SŽCD« je zaklju čena

ali višje, d) ne želim se opredeliti. Naslednji diagram prikazuje deleže anketirancev glede na to ali so razkrili vodstveno struk-turo ali ne.

Opredelitev vodstvene strukture

Predstavljeni rezultati kažejo, da podrejeni v višji meri kot vodje niso opredelili nivoja vodenja svojega neposredno nadrejenega in s tem svojega položaja v hierarhični strukturi. Njihovi vodje so to napravili v izredno majhnem deležu. Pojavlja se vprašan-je, kaj je v največji meri vplivalo na takšno ravnanje pri izpolnje-vanju. Odgovor bo predstavljen v enem izmed naslednjih gla-sil, vsekakor pa to nakazuje neizkoriščen potencial na področju spodbujanja odprte komunikacije med zaposlenimi.

Poglejmo še, katere lastnosti podrejeni pripisujejo dobremu vo-dji in katere lastnosti so najpomembnejše po mnenju vodij. V splošnem lahko ugotovimo, da je predstava o idealnem vodji precej skladna na obeh straneh, tako na strani vodij, kakor na strani podrejenih. Na naslednjem grafu je moč razbrati, da pod-rejeni pri vodji najbolj cenijo, da jim ta zaupa, čeprav vodje tej lastnosti pripisujejo za 13 % nižji pomen. Podrejeni želijo, da se vodja z njimi posvetuje in jih vključuje v sprejemanje odločitev.

Nekoliko večje odstopanje zasledimo pri lastnosti, da vodja vo-di z lastnim zgledom, ki ji vodje pripisujejo 23 % višji pomen kot podrejeni sodelavci.

Zanimiva je razlika pri uporabi graje, ki so jo podrejeni na lest-vici pomembnosti razvrstili 8 % višje, kot sami vodje. Ker si gra-

V majski številki CD okna napovedana anketa je bila z vašo po-močjo uspešno izvedena v drugi polovici junija. Anketne vpra-šalnike ste prejeli 15. 6. 2011, do konca meseca pa je bilo vr-njenih 69 anket, ki so jih izpolnili vodje – od tega je bilo v celoti izpolnjenih in veljavnih 50 anket, podrejeni sodelavci pa so vrni-li 152 anket – od tega je bilo 132 popolnih in veljavno izpolnje-nih. Za nadaljnjo obravnavo je tako skupaj primernih 182 anket. Anketo nameravam obdelati med poletnim oddihom, sem pa za tokratno številko CD okna pripravil nekaj osnovnih podatkov o anketi in dodal nekaj zanimivih informacij. Več o rezultatih bo-ste izvedeli v eni izmed prihodnjih številk.

Kako ste izpolnjevali ankete?Spodnji graf prikazuje, v kolikšnem odstotku ste se odločali za sodelovanje v raziskavi. Delež vodij, ki so sodelovali v raziska-vi, je kar 44,2 %. Najvišji odziv je bil zabeležen na upravi z 71,4 %, najnižji pa je bil zabeležen v Proizvodnji Maribor z 28,6 % vrnjenimi vprašalniki. Na splošno je bil slabši odziv na strani podrejenih sodelavcev, saj se je za sodelovanje v raziskavi od-ločilo 16,9 % podrejenih sodelavcev, pri čemer pozitivno odsto-pajo proizvodnje Divača in Dobova ter uprava, kjer je bil odziv okrog 30 %. Nekoliko slabši odziv, vendar še vedno dovolj do-ber je bil v proizvodnjah Ljubljana in Maribor. Z izredno slabim odzivom s strani podrejenih sodelavcev pa izstopa proizvodnja Ptuj, kjer je anketni vprašalnik vrnilo le 1,4 % podrejenih sode-lavcev.

Deleži vrnjenih vprašalnikov

0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

70,0%

80,0%

VODJE NE-VODJE

Divača

Dobova

Ljubljana

Maribor

Ptuj

Uprava

Vodje so se v večji meri odločili za sodelovanje v anketi.

Poglejmo rezultate še nekoliko drugače. V anketnem vprašalni-ku so bile pri vprašanju »Opredelite položaj v vodstveni struktu-ri« na voljo možnosti: a) delovodja, b) obratovodja, vodja, c) šef

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Divača Dobova Ljubljana Maribor Ptuj Uprava

Sem podrejen in se nisem želel opredeliti glede nivoja vodenja mojega vodje

Sem podrejen in sem opredelil nivo vodenja mojega vodje

Sem vodja in se nisem želel opredeliti glede nivoja vodenja

Sem vodja in sem opredeli l nivo vodenja, ki mu pripadam

Podrejeni so v manjši meri opredelili nivo vodenja.

je običajno ne želimo, je možno sklepati, da si zaposleni želijo, da vodje pogosteje ukrepajo v prime-ru, ko posamezniki prestopajo do-govorjene meje sprejemljivega.

Ob tej priložnosti ste vabljeni, da komentirate članek ali anketo na naslov: bojan.jurancic@sz-cd.si.

Vaša mnenja in pobude bodo vklju-čene tudi v članek v naslednjem CD oknu, kjer bodo predstavljeni rezultati podrobnejše analize an-ketnega vprašalnika.

Bojan Jurančič

NOVOSTI IZ NAŠIH PROIZVODENJ

PROIZVODNJA LJUBLJANA

Novosti Projekta Ljubljana

V okviru Projekta Proizvodnje Ljubljana se kontinuirano izvajajo aktivnosti za dosego cil-jev, izvirajočih iz odpravljanja motenj, ki so bi-le zaznane v neposredni proizvodnji in pove-čanja kakovosti delovnih procesov Proizvod-nje Ljubljana.

Za doseganje postavljenih ciljev smo razvili sistem spremljanja kazalnikov z aplikacijo, ki bo implementirana na vse nivoje proizvodnje. Trenutno je v teku nabava še dveh računal-niških enot in prilagoditev pooblaščenega do-stopa do podatkov.

Cilj podprojekta – vzpostavitev kazalnikov na vseh nivojih proizvodnje je spremljanje proiz-vodnje po izkoriščenosti delovnega časa, sto-rilnosti po metodi normativov dela (Pnd), sto-rilnosti po vrednostni metodi (Pvr), razvrstitvi opravljenega dela, matriki kakovosti aktivnosti z vidika proizvodnje (neposredno prodano de-lo) in spremljanju zastavljenih ciljev. Od pr-votno postavljenih ciljev je odpadlo spremlja-nje storilnosti po vrednostni metodi (Pvr), ki bo vključeno v obsežnejše kazalnike šefa proizvodnje. Sistem, ki je vzpostavljen, zaje-ma vse ostale cilje s to prilagoditvijo, da se spremlja kazalnike tudi na nivoju posamezni-

Lastnosti dobrega vodje

0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0%

[uporablja grožnje]

[uporablja nagrade]

[usmerjen v prihodnost]

[uporablja grajo]

[uporablja pohvale]

[posreduje povratne informacije o uspehih in dosežkih

podrejenih]

[si vzame čas da se posveti podrobnostim]

[spodbuja podrejene k skupnemu reševanju problemov]

[pomaga podrejenim pri doseganju zastavljenih ciljev]

[delo načrtuje in hitro ukrepa ]

[prizna svoje napake]

[pravično ocenjuje delovno uspešnost]

[pozna in izkorišča sposobnosti znanje in veščine

podrejenih]

[vodi z lastnim zgledom]

[skrbi za dobro delovno počutje in dobre delovne pogoje]

[zaposlene obvešča o svojih odločitvah]

[sprejema mnenja podrejenih ]

[se posvetuje z zaposlenimi in jih vključuje v sprejemanje

odločitev]

[zaupa svojim podrejenim]

Vodje [%] Podrejeni [%]

Podrejeni pri vodji najbolj cenijo, da jim ta zaupa, vodje velik pomen pripisujejo vodenju z lastnim zgledom.

Shema kazalnikov proizvodnje

kov vključujoč podporne službe, ki so vključene v delovne pro-cese Proizvodnje Ljubljana.

Kazalniki se spremljajo od 1. 1. 2011, poskusno samo v okviru projekta Ljubljana. Končna distribucija je predvidena do 31. 10. 2011 v okviru podprojekta – posredovanje izbranih informacij neposredni proizvodnji.

Koristi, ki so predvidene s pomočjo uporabe kazalnikov (sprem-ljanje napredka) so:

● enakomerna obremenjenost proizvodnje,● večja izkoriščenost delovnega časa (upoštevaje tudi odprav- ljanje motenj),● pravilno vrednotenje dela tehnologov ali delavcev pri razvojno naravnanih delih oziroma pri reševanju tehnoloških ali proces- nih problemov,

● ovrednotenje večjih režijskih del, ki so namenjena neposred- nemu opravljanju delovnih procesov: interni transport, delo kretnika,● ovrednotenje dela pri razvoju novih produktov,● doseganje ciljne produktivnosti celotne proizvodnje prek ana- lize in ukrepanja pri posameznih delavcih, enotah in obratih.

Za namen spremljanja kazalnikov bodo delovodjem, obratovod-jem in višjem nivojem vodstva na voljo posebna poročila, ki bo-do omogočala neposreden vpogled v uspešnost delavcev, or-ganizacijskih enot, obratov in celotne proizvodnje. Poročilo je razdeljeno na pet področij in končno oceno dela (v našem pri-meru A-3) glede na zastavljene cilje in razvrstitev dela.

Marjan Kozmus

Struktura poročila spremljanja kazalnikov

Izkoriš čenost delovnega časa: podatki o delu na po-sameznih kategorijah delov-nih nalog in njihovega raz-merja v povezavi s prisotno-stjo na delovnem mestu:a) dela na produktivnih nalo-gih (nalogi namenjeni prodaji dela),b) dela na režijskih nalogih (nalogi za opravljanje potre-bnih režijskih del),c) čista režija (dela opravlje-na v okviru del, ki so namen-jene podpornim procesom izven okvira spremljanih re-žijskih del z spremljanjem časa za počitek med delom – malica).

Razvrstitev opravljenega dela: poročilo poda prikaz kla-sificiranih del v odstotkih, ki jih je spremljani delavec, enota, obrat ali proizvodnja opravil te-kom delovnega časa.

Storilnost dela (Pnd) : v tem delu je izračunana storilnost delavca, enote, obrata ali proizvodnje na osnovi predvidene-ga časa in dejanskega časa opravljanja dela na normiranih delovnih nalogih, ki so bili zaključeni v spremljanem obdobju.

Cilji - doseganje : v tem delu poročila so prikazani cilji in njiho-vo doseganje, ki je točkovano.

Matrika kakovosti aktivno-sti z vidika proizvodnje : v matriki je vizualno prikazana razvrstitev spremljanega de-lavca, enote, obrata ali proiz-vodnje glede na učinek proda-nega dela, ki izvira iz nepo-sredno opravljenega dela na posameznih nalogah in ocen-jevana aktivnost, ki ni nepo-sredno prodano dela, vendar je aktivnost, ki je potrebna za nemoteno delovanje pro-izvodnje (podporne službe).

PROIZVODNJA PTUJ

Nove proizvodne kapacitete

Povečanje naročil kupcev izven Slovenskih železnic, ki je rezul-tat prizadevanj naših tržnikov na tujih trgih, je pokazalo potrebo po povečanju proizvodnih kapacitet v Proizvodnji Ptuj. Da bomo sposobni obdelati večje količine kolesnih dvojic za nove kupce, smo v marcu 2010 začeli z gradbeni deli, ki še vedno potekajo. Nove kapacitete so že polno zasedene, tako da gradnja komaj sledi potrebam proizvodnje. Predvidoma jeseni bodo zaključe-na še zadnja dela in upamo, da bomo takrat dosegli svoj cilj, ki je proizvodnja in obdelava 1.000 kolesnih dvojic mesečno.

V okviru omenjenega povečanja proizvodnih kapacitet smo do-bili novo halo za profilno stružnico, prostor za kontrolo in preg-led ležajev, novo pralnico za pranje kolesnih dvojic in novo va-rilnico. Novo halo smo z nadstrešnico povezali s staro in tako povečali nujno potrebne skladiščne prostore za potrebe mani-pulativnega skladišča in skladiščenje novega materiala in re-zervnih delov za tuje kupce.

Poleg novogradnje smo predelali in obnovili stari lakirni tir v la-kirnico za kolesne dvojice, montirali obračališča na vseh fazah

Začeli smo z betoniranjem nove hale ...

obdelave kolesnih dvojic, uredili nakladalne tire za obdelane

… danes pa stoji tudi že nova nadstrešnica za potrebe skladiščenja

merilce hrapavosti površin, merske šablone, pralni WAP, šobe in škropilnice za brizganje vodoodpornih in dvokomponentnih barv.

Nova hala, stroji in orodje nam omogočajo krožni sistem proiz-vodnje. Vzpostavili smo dvojni delovni tokokrog za IS 2 in IS 3, kar močno skrajša čas obdelave kolesnih dvojic in posledično povečuje produktivnost. Do jeseni, ko pričakujemo zaključek gradnje in postavitev vseh strojev, bomo do konca uredili še vhodno skladišče z deponijo in laboratorij za neporušne preis-kave z novo MT napravo (za magnetno kontrolo), ki je plod last-nega znanja naših zaposlenih. Poleg vseh naštetih pridobitev pa bomo dobili še kodni sistem, s katerim bomo nadomestili ročno pisanje merilnih listov in druge dokumentacije, ki je pot-rebna pri obdelavi kolesnih dvojic.

Gradnja novih proizvodnih kapacitet, vgradnja strojev in izdela-va raznih naprav za izboljšanje delovnega procesa so potekale ob veliki meri zavzetosti naših zaposlenih, ki so pokazali lastno znanje in ga delili na vseh področjih. Veliko del smo opravili znotraj proizvodnje in tako dodatno prihranili pri stroških poso-dobitve.

V Proizvodnji Ptuj smo poleg proizvodnih kapacitet v sami pro-izvodnji poskrbeli tudi za vsa potrebna izobraževanja zaposle-nih in uspešno prestali kontrole s strani naših kupcev. Kolesne dvojice obdelujemo po standardu VPI in v skladu z dovoljenji posameznih kupcev, ki pa se stalno dopolnjujejo, zato jim mo-ramo uspešno slediti s sprotnimi izpopolnjevanji zaposlenih. Poleg tega svoje delo opravljamo v skladu s prejetimi certifikati (varjenje, NDT, ISO), ki narekujejo visoke standarde. Dosegan-

Delovni krog obračališča Dvižna miza za montažo obročev

je teh dokažemo na vsakokratnih presojah.

Predvidevamo in želimo si, da bomo jeseni že zmožni obdelave 1.000 kolesnih dvojic mesečno, kar bo pomenilo polno zasede-nost kapacitet. Zaradi posodobitve proizvodnje bomo takšen obseg dela zmogli z dvoizmenskim delom. Upamo, da nam bo-do dobre reference v tujini pomagale pri pozitivnem odzivu kup-cev in bodo ti ostali naši dolgoročni partnerji. Seveda pa smo vedno pripravljeni še na kašnega novega.

Besedilo in fotografije: Robert Krajnc

Vijačna gred MT tuljave

ZGODILO SE JE

Promocijska vožnja z DMG 813

Ljubljana, 6. julij

Na vroč poletni dan smo SŽCD in PE Potniški promet naše naj-večje partnerje, nadzorni svet in medije povabili na promocijsko vožnjo z obnovljeno DMG 813/814-130.

Kratka vožnja od železniške postaje v Ljubljani do novega ob-jekta v Mostah je udeležencem postregla z novim doživetjem.

Prepričali so se lahko, da smo tudi z manjšim finančnim vlož-kom v primerjavi z nakupom novega vlaka in ob visoki kakovo-sti domačega znanja, potnikom sposobni polepšati potovanje z vlakom. Namen obnove vlakov te vrste je bil namreč ravno ta – povečanje udobja za potnike in spodbuda k večji uporabi vlaka kot prevoznega sredstva.

kolesne dvojice in vgradili dvižne mize na segmentu montaže ležajnih obročev, prašnic in labirintnih obročev ter na segmentu preše.

Kupili in postavili smo tudi nove stroje, ki omogočajo produktiv-nejšo obdelavo kolesnih dvojic. Bogatejši smo za: CNC stružni-co za struženje celotne osi, CNC karuselno stružnico za stru-ženje monoblok plošč, stroj za brušenje in čiščenje osi, merilni stroj za celovito izmero kolesne dvojice po obdelavi in prez-račevalni sistem (odsesovalne naprave na vseh obdelovalnih strojih v hali C). V fazi nabave je tudi viličar za manipulativne potrebe.

Obdelava kolesnih dvojic za tuje kupce po VPI od nas zahteva delo po posebnih zahtevah in kriterijih, za kar potrebujemo do-ločeno orodje in naprave. Nabavili smo različno merilno orodje za potrebe končne kontrole in montaže kolesnih dvojic: merila za AR-, QR- in C-mero, 3-točkovni mikrometer; stroj za gravi-ranje podatkov, glave za indukcijsko snemanje notranjih in labi-rintnih obročev, indukcijske naprave za gretje in montažo not-ranjih in labirintnih obročev, dodatne merilne ure in mikrometre,

Po prihodu gostov v SŽCD so navzoče pozdravili vsi trije direk-torji: generalni direktor SŽ Goran Brankovič, direktor SŽCD Du-šan Žičkar in direktor PE Potniški promet mag. Boštjan Koren. Naš direktor je s ponosom na kratko predstavil obnovljeni vlak in povedal, da si po uspešni obnovi 813/814-130 obetamo po-dobnih naročil tudi iz tujine. Obnove starejših vlakov s povečan-jem udobja za potnike in izboljšanjem karakteristik delovanja bodo namreč naš novi produkt.

Za letošnje leto lahko po besedah direktorja PE Potniški pro-met pričakujemo še 3 garniture za obnovo s strani SŽ, v nas-lednjem letu pa še 4.

Po kratkih pozdravih so direktorji še skupaj prerezali otvoritveni trak in nazdravili srečni vožnji.

Celovito obnovljeni 813 je pritegnil številne medije, ki so o do-godku poročali na televiziji, radiu, v tisku in na spletu. Morda ste pa to novico ujeli tudi vi.

Helena Hostnik

Prerez otvoritvenega traku (z leve): direktor PE Potniški promet mag. Boštjan Koren, generalni direktor SŽ Goran Brankovič in direktor SŽCD Dušan Žičkar.

Fotografija: Miško Kranjec

CEDEjČEK MESECA JULIJA

Dolivanje olja je postopek, s katerim se pri vzdrževanju vozil zelo pogosto srečujemo. Ročno dolivanje oziroma dolivanje s pomočjo ročne črpalke je bilo počasno in je terjalo sorazmerno velik napor. V razmišljanju po enostavnejši oziroma učinkovitej-ši rešitvi sta do zanimive ideje prišla g. Milan Štolfa in g. Jože Vadnjal iz II. obrata v Proizvodnji Divača.

Za rezervoar olja sta uporabila star gasilni aparat in nanj name-stila zračni priključek za dotok komprimiranega zraka, ki poriva olje. Na posodo sta namestila še ventil ter cev za dolivanje olja in, da je vse skupaj mobilno, dodala še kolesa.

Ker je naprava enostavna za transport in so priključki za kom-primiran zrak nameščeni povsod po delavnici, tudi njena upo-raba ni prostorsko omejena. S pomočjo predstavljenega CE-

Avtorja naprave za dolivanje hidravličnega olja hidrolub 50 Milan Štolfa in Jože Vadnjal

OBVESTILA IN NAPOVEDI

Prišel je čas počitnic, ko si lahko med drugim ogledamo tudi Železniški muzej v Ljub-ljani. Muzej se nahaja na Parmovi 35 v Ljubljani, nasproti borze dela. Sam muzej ima že več desetletno tradicijo in je prejemnik kar nekaj nagrad za urejenost muzejske zbirke.

Poleg parnih lepotic so na ogled še stare uniforme, delo na progi, prometna pisarna in signalne postavljalnice. Muzej se lahko pohvali z nekaj tisoč eksponati – seveda je vse staro blizu 100 let. V muzeju popravljamo vozne parne lokomotive tudi delavci iz Proizvodnje Ljubljana.

Uredili vam bomo brezplačni ogled pod našim strokovnim vodstvom.

Vljudno vabljeni! Marko Hvale

Železniški muzej vabi

Nova izboljšava, ki smo se jo namenili predstaviti v tem vročem mesecu, je plod iznajdljivosti in znanja Proizvodnje Divača. Gre za napravo za dolivanje hidravli č-nega olja hidrolub 50.

DEjČKA smo pridobili na času dolivanja in si poleg tega, z eno-stavno rešitvijo, še olajšali delo.

mag. Slavko Hočevar

NOVOST ZA VSE ZAPOSLENE NA SLOVENSKIH ŽELEZNICAH

Obveščamo vas, da smo letos uvedli novost in hkrati ugodnost za vse zaposlene v sistemu Slovenskih želez nic.

V podjetju SŽ – ŽIP lahko za novo šolsko leto 2011/12 kupite

šolske potrebš čine ,

kamor pa ne sodijo delovni zvezki in knjige.

Vaše prispevke in predloge za CD OKNO, vaša sporočila, čestitke in zahvale sodelavcem ob različnih priložnostih sprejemamo po elektronski pošti na naslovu: andrej.hocevar@sz-cd.si ali helena.hostnik@sz-cd.si do 10. 8. 2011. Besedila za objavo lahko oddate tudi v fizični obliki, pustite pa jih v sekretariatu ali v tajništvu vaše proizvodnje. Na zgornja spletna naslova nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽCD, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v informatorju.

Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do tiskarskih napak.

CD okno si lahko preberete tudi na naši spletni str ani www.sz-cd.si.

UREDNIŠTVO

Dobovski doprinos k obnovi DMG 813

V prejšnji številki CD okna smo objavili novico o celoviti obnovi potniškega dizel motornega vlaka 813/814-130. Obnovo smo predstavili v rubriki „novosti iz naših proizvodenj“ kot projekt Proizvodnje Maribor. Vse zapisano v prejšnji številki drži kot pribito, dodati je potrebno le še informacijo, ki smo jo v ured-ništvo prejeli od g. Jurija Krošlja. Obvestil nas je, da je pri tej, največji, obnovi potniškega vlaka v SŽCD sodelovala tudi Proiz-vodnja Dobova.

Dobovski mojstri, ki sicer največ znanja in spretnosti upora-bljajo pri vzdrževanju tovornih vagonov, so poskrbeli za revizijo prikolice 814-130. Čeprav se ta motorni vlak najpogosteje poi-menuje kar z oznako 813, vedno potuje v kompletu – pogonska enota 813 in prikolica 814.

V Dobovi so obnovili koš vagona, prikolico ličarsko obdelali v skladu z dogovorjenim dizajnom in jo pripravili na vgradnjo kli-me. Dobovskim sodelavcem se opravičujemo za nenamerno iz-puščen podatek. Prav tako pa tudi ostalim proizvodnjam, ki ste pri obnovi sodelovale v večji ali manjši meri.

Helena Hostnik

Sveži oplesk prikolice 814 v DoboviFotografija: Jurij Krošelj

Plačilo nakupa je omogočeno pri plači v dveh mesečnih obrokih. Za vas smo pripravili pester izbor različnih blagovnih znamk: HELLO KITTY, BAKUGAN, TAKO LAHKO …

Vse dodatne informacije glede nakupa so skupaj s katalogom šolskih potrebščin in naročilnico

objavljene na spletni strani www.sz-zip.si