cerkvenjak: zdravstvena ambulanta čaka na prihod...

TURISTIČNA KMETIJA str. 7

SLOVENSKE GORICEPOŠT

NINA

PLA

ČANA

PRI

POŠ

TI 2

230

LENA

RT V

SLO

V. G

ORIC

AH

LETO XXIX. ŠT. 2 (404) 1,80 € 27. FEBRUAR - SVEČAN 2012

f r i z e r s k i s t ud io

OBVESTILO: poslovna enota ATRIUM NEPREMIČNINE se seli na novo

LOKACIJO z dnem 3. 3. 2012, naslov: PARTIZANSKA CESTA 31 (nova poslovna stavba Lesotrga). Vabljeni na otvoritev ob

16.00. uri z Žanom Serčičem. Vsem ki obiščejo otvoritev, jim ob sklenitvi

pogodbe o upravljanju nudimo 3 mesece brezplačnega upravljanja!

NOV SODOBEN UPRAVNIK V VAŠEM MESTU! ) 02/600-1801

www.atrium-nep.si [email protected]

tel: 02/600-1-800fax: 02/600-1-801web: www.atrium-nep.si;email: [email protected]

Uredništvo OKROGLA MIZA str. 2VARNO NA POTI str. 2

Cerkvenjak: zdravstvena ambulanta čaka na prihod zdravnika str. 4

Foto: F. Bratkovič

NE POZABITE - prehod na poletni čas25. marec

NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZZIDE KONEC MESECA MARCA

Lep dan žena in materinski dan želimo!

2 I DOMAČE NOVICE I 27. februar 2012

Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax: 02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov: [email protected] Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Slavko Štefanec, Oste Bakal, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 1,80 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Naklada 1000 izvodov Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.

NA DRUGI STRANI

VARNO NA POTI V ŠOLO IN DOMOVPolicisti Policijske postaje Lenart, vsako leto izvedemo preventivni projekt »VARNO

NA POTI V ŠOLO IN DOMOV«, katerega namen je osveščanje prvošolcev o prometnih pravilih in je preventivni projekt oddelka za preventivo Generalne policijske uprave.

V okviru tega projekta so učence na osnovnih šolah obiskali pristojni policisti, vodje policijskih okolišev, kateri so jim razdelili pobarvanke z naslovom »VARNO NA POTI V ŠOLO IN DOMOV«.

Policisti vodje policijskih okolišev so učence seznanili z delom policije in jim predstavili varne poti v šolo in domov. Med počitnicami vozniki kar malo pozabijo, kako razigrani in neprevidni so včasih otroci na poti v šolo in domov.

Vsi vemo, da so starši ob začetku šolskega leta polni pričakovanj in skrbi ter razmišljajo o tem, kako bi pomagali svojemu otroku, da bi bil v šoli čim bolj uspešen, ustvarjalen in inovativen.

Ob vsem tem pa si vsi najbolj želimo, da bi naši otroci varno prihajali v šolo in se varno vračali domov. Zato je še posebej pomembno, da otroke na udeležbo v prometu vsi skupaj dobro pripravimo, saj se bo vsakodnevno srečeval z nevarnostmi le-tega. Policisti pri svojem delu s preventivnimi projekti, katere izvajamo na osnovnih šolah, namenjamo veliko pozornost prometni vzgoji, vendar ste prav starši tisti, ki svojega otroka vsakodnevno, že od njegovega zgodnjega otroštva, učite varnega vključevanja v promet. Svetujemo vam, da izkoristite vsak trenutek, ko ste skupaj s svojim otrokom izpostavljeni različnim prometnim razmeram, in da s svojim zgledom pokažete, kako naj poskrbi za svojo varnost; le tako ga boste pripravili na samostojno in varno sodelovanje v prometu. Izberite mu najbolj varno pot do šole in domov, jo večkrat prehodite z njim in se pogovorite o vseh možnih nevarnostih in potrebnem ravnanju na poti. Ko ste z otrokom v prometu kot pešec, vedno uporabljajte površine, ki so namenjene pešcem, in sicer pločnike, steze in prehode za pešce, semaforizirane prehode ... Razložite mu pravila varnega ravnanja v prometu, pokažite mu jih v prometu in jih vadite z njim. Pohvalite ga za previdno in varno ravnanje in ga sprotno opozorite na nepravilnosti. S svojim ravnanjem in obnašanjem ste otroku vzor, kajti otrok vas opazuje in posnema ter tako pridobiva pomembne izkušnje.

Starši prvošolcev, vaša vloga pri vključevanju vašega otroka v promet je še posebej pomembna. Zavedati se morate, da učenci prvih razredov, ne smejo in niso sposobni sami sodelovati v prometu, zato morate poskrbeti za spremstvo svojega otroka v šolo in domov. Če ga ne morete spremljati sami, poskrbite za osebo, ki ji zaupate in je starejša od deset let. Otroka držite za roko, hodi naj po notranji strani, čim bolj stran od cestišča. Kjer ni pločnika, hodite ob levem robu cestišča. Pred prečkanjem ceste se vedno ustavite. Obvezno poglejte na levo, zatem na desno in še enkrat na levo. Cesto prečkajta po prehodu za pešce, kjer ni urejenega prehoda, pa na preglednem delu vozišča. S tem boste zmanjšali nevarnost, da bi otrok nepričakovano stekel na cesto, če bi se vam slučajno iztrgal iz rok. Bodite pozorni tudi na to, da bo imel ob slabi vidljivosti in v mraku okrog vratu zavezano rumeno rutico, saj bo tako v prometu bolj opazen. Nosi naj tudi odsevno telo, s katerim bo opozarjal nase.

Zaradi varnosti vašega otroka je pomembno, da upoštevate prometni režim tudi na šolskem dvorišču. S prometno signalizacijo so urejena mesta za ustavljanje (ne za parkiranje) osebnih avtomobilov v bližini šole, na katerih lahko vaš otrok izstopi iz avtomobila ali vstopi vanj.

Ob zaključku preventivnega projekta »VARNO NA POTI V ŠOLO IN DOMOV«, so bili nagrajenim učencem podeljena priznanja katere so jim podelili pristojni policisti vodje policijskih okolišev.

Policisti Policijske postaje Lenart pa vas opozarjamo, da so se zaključile tudi zimske počitnice naših otrok, zaradi česar vam branje tega članka naj ne bo odveč in tako skupaj poskrbimo za večjo varnost naših otrok.

Aleksander FirbasPolicist I Vodja policijskega okoliša Lenart

NA DRUGI STRANI OKROGLA MIZA Z EVROPSKO POSLANKO MAG. MOJCO KLEVA

26. januarja je v Lenartu potekala javna okrogla miza na temo evropskega parlamenta in problematike Evropske unije. Vodila jo je ga. Darinka Čobec, za začetek pa je mag. Mojca Kleva predstavila problematiko padca valute Evro, vključenost naše države v evropske procese, trenutno politično situacijo v Sloveniji – takratno brezvladje, v kakšnem položaju je Grčija in zakaj, predstavila pa je tudi delovni mesec evropskega poslanca, da smo si vsaj približno predstavljali, koliko prepotujejo in kakšno delo opravljajo.Mag. Mojca Kleva se je s politiko začela ukvarjat že v času svojega študija, ko je veliko pozornosti namenila državam v razvoju. V času tranzicije in demokratizacije velikega dela Evrope se je kot prostovoljka vključevala v različne projekte: povezovanje mladinskih organizacij tranzicijskih držav jugovzhodne Evrope, samopomoč ženskam v povojni BiH. Takrat se je aktivneje vključila tudi v lokalno politično življenje in bila zatem 10 let občinska svetnica Mestne občine Koper. Po dokončanem študiju se je kot prva Slovenka zaposlila v Evropskem parlamentu, kjer je spremljala napredek Estonije in Litve pri vstopanju v EU. Leta 2004 se je zaposlila v Državnem zboru Republike Slovenije in pokrivala področje evropskih zadev, človekovih pravic in šolstva. Med leti 2007 in 2009 je aktivno vodila mrežo nevladnih organizacij iz področja človekovih pravic žensk – Ženski lobi Slovenije, ki s svojo evropsko mrežo predstavlja največjo nevladno organizacijo v Evropi za to področje. Pred nastopom mandata evropske poslanke je bila predstavnica Državnega zbora RS pri Evropskem parlamentu, parlamentarizem pa je tako postal osrednji del njenega profesionalnega življenja, saj ga je spoznala iz vseh zornih kotov.

Po kratki predstavitvi problematik je kaj hitro stekla razprava in prisotne je zanimalo marsikaj, gostja pa je med drugim pojasnila, da hočejo članice EU krčit proračune, Evropski parlament pa trdi nasprotno. Vse govorice in predvidevanja o padcu valute Evro je označila kot pretiravanja in neutemeljene domneve, saj ima Evropa dovolj bančnih rezerv za nujne primere, ki bi lahko pestili EU v prihodnosti. Seveda je Slovenija trenutno preveč vključena v evropske procese, da bi sedaj preprosto izstopila iz EU in se ubadala sama s sabo. Kljub temu pa, ker je Slovenija majhna država, se lahko hitro »postavi na noge«, veliko lažje kot na primer Italija. Seveda je EU za našo malo Slovenijo zelo pomembna, saj 90 odstotkov gospodarstva pri nas predstavljata uvoz in izvoz. Seveda mimo tokratnega političnega stanja v Sloveniji ni šlo in tako je eden izmed prisotnih vprašal: »Kako pa gleda Evropski parlament na politično situacijo v Sloveniji?« In sledil je skoraj pričakovani odgovor, da se parlament v notranjo politiko Republike Slovenije ali katerekoli druge države ne vmešava, seveda pa vsekakor spremljajo in opazujejo nastale situacije. Beseda je nanesla tudi na aktualno Evropsko prestolnico kulture, seveda tudi ta tema ni tuja v Evropskem parlamentu – v Bruslju so slovenski funkcionarji predstavili projekte v okviru EPK, natančneje, to je storila dr. Suzana Žilič Fišer, ki je po besedah Mojce Kleva, celostno predstavila vse načrte v zvezi z EPK v Mariboru in ostalih mestih. Kar zadeva promocijo EPK s strani Slovenije, je zelo dobra, pa tudi naprej po Evropi je vse skupaj dobro promovirano.Po uradnem delu je sledilo še druženje vseh prisotnih, ki je potekalo ob prijetnem, sproščenem klepetu, skozi cel večer pa smo izvedeli marsikaj novega in zanimivega.

(foto vir: www.mojcakleva.eu) A.R.

27. februar 2012 I DOMAČE NOVICE I 3

IZ OBČIN

25. I. 2012 Potem, ko predsednik republike Danilo Tϋrk ni predlagal mandatarja, je to storilo 50 poslancev SDS, Liste Virant, Desusa, SLS in NSi, ki so soglasno predlagali za mandatarja Janeza Janšo. Izvoljeni mandatar je izpostavil tri prednostne naloge: prva je stabilizacija slovenskih javnih financ, brez tega tudi nič drugega ni mogoče. Drugi korak je sprejetje ukrepov, ki bodo omogočili oživljanje gospodarske rasti in na tej osnovi ponovna rast zaposlovanja.

Cerkvenjak. Konec decembra so slovesno predali namenu prenovljeno komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo 1500 populacijskih enot in dva kilometra kanalizacijskega omrežja v osrednjem delu občine Cerkvenjak. V občini imajo vse pripravljeno za naslednji naložbeni zalogaj. Stavbo vrtca ob osnovni šoli bodo porušili in na njenem mestu zgradili energetsko nepotratno stavbo v kateri bo dovolj prostora za cerkvenjaške malčke.

26. I. 2012 Pozi-tivna Slovenija se še ni odločila, ali bo na predsedniških voli-tvah, ki bodo konec leta, imela svojega kandidata. Predse-dnik stranke Zoran Janković pa je de-jal, da bodo Danila Tϋrka, če se bo od-ločil, da kandidira, podprli. Tekmo za predsedniški položaj so začeli v SDS kjer so napovedali, da bo za njih kandidiral evropski poslanec Milan Zver.

29. I. 2012 Končala se je nekajtedenska loterijska mrzlica, saj se je po 31 krogih brez sedmice v igri Loto našel nekdo, ki je obkrožil sedem pravih številk. Novi milijonar je sedmico vplačal v Mariboru in dobil 4.872.229,44 evrov. Ko bo plačal 15-odstotni davek, mu bo ostalo 4.141.395,02 evra. Dobil je dosti denarja in nove »prijatelje«.

13.416 evrov. Pro-padli prvak Zares-a Gregor Golobič se-daj prejema nado-mestilo za izgubljeno poslansko plačo. A to še ni vse: odve-tnik Miha Kozinc, ki je Golubiča zastopal med parlamentarno preiskavo od držav-nega zbora zahteva plačilo stroškov, ki se jih je z DDV nabralo za 13.416 evrov. Kaj se čudimo - predsednik Odvetniške zbornice Slovenije pa že ve kaj mu pripada.

Pred kulturnim praznikom je nezadovoljstvo nad slovenskim podpisom pod mednarodnim sporazumom za boj proti ponarejanju Acta na ljubljanske in mariborske ulice kljub mrazu in snegu pognal več kot tri tisoč protestnikov, ki so izražali splošno mnenje, da »korporativne pravice niso avtorske pravice«. Večinoma mlajši protestniki so bili ogorčeni nad »zahrbtnim in strahopetnim« podpisom Acte s strani (prejšnje) vlade.

Slovesni blagoslov nove kurilnice-kotlovnice pri cerkvi v Benediktu

VERNIKE GREJE TALNO GRETJE

V nedeljo, 5. februarja, so v župniji Sv. Benedikta slovesno predali svojemu namenu novo kurilnico in kotlovnico, ki bo služila ogrevanju farne cerkve,

župnišča, učilnic in prostorov Karitasa. Slovesnost se je začela z darovanjem sv. maše, ki jo je ob domačem župniku Marjanu Roli daroval zastopnik murskosoboškega škofa dr. Petra Štumpfa, mons. Franc Režonja, generalni vikar soboške škofije in župnik na Razkrižju.

Kot je ob pozdravu darovalcu sv. maše in prisotnim vernikom dejal domači župnik Marjan Rola, je bila po šestih mesecih, odkar poteka obnova notranjosti cerkve, v njej sv. maša prvič. Prvič pa je bila sv. maša, ki jo je s petjem, pod vodstvom Anite Kralj, popestril cerkveni pevski zbor Benedikt, tudi v ogrevani cerkvi, katero ogrevajo pod tlakom položene grelne cevi. V času obnove cerkve potekajo bogoslužja v Domu kulture. Kot je dejal župnik Marjan Rola, so vernike tokrat povabili v cerkev, kjer še potekajo obnovitvena dela zato, da vidijo, kaj vse je bilo doslej postorjenega. Ob tem so slovesnost izkoristili za predstavitev nove pridobitve, moderno kurilnico, v njej postavljeno peč in drugo postrojenje, kjer uporabljajo kot kurjavo lesne sekance. Kurilnico so uredili v stari, zgodovinski zgradbi, ki so jo imenovali »gümla«. Ureditev kompletnega postrojenja je veljala 38.000 evrov, od tega je prispevala občina Sv. Benedikt 15. 000 evrov.

Darovalec maše mons. Franc Režonja, generalni vikar

soboške škofije in župnik na Razkrižju, je pred svojo pridigo dejal: »V Benedik prihajam v imenu škofa Petra Štumpfa. Lepo je videti, da smo se danes v tej znameniti cerkvi sv. Benedikta zbrali v tako velikem številu. Zbrali smo se v cerkvi, ki bo, ko bo obnovljena, sijala kot nevesta. Obnavljanje cerkve kaže, da imate cerkev radi, s tem početjem obnavljate tudi živo cerkveno občestvo.«

V cerkvi je nekaj besed o novih kurilnih napravah spregovoril tudi predstavnik podjetja Atrium.

Po končani maši je župnik Marjan Rola povabil navzoče, da se udeležijo slovesnega blagoslova kurilnih naprav in, da se po končanem blagoslovu zberejo v cerkvi, kje so za vse pripravili pogostitev. Direktor podjetja Atrium Radoslav Irgl, je predstavil delovanje peči ter avtomatski dovod sekancev v peč. Župnik pa je povedal, da so tokrat sekance nabavili drugje, prihodnjo zimo pa se bodo greli s sekanci, ki jih bodo pridobili iz lesa, ki ga bodo posekali v župnijskem,17 hektarov velikem gozdu. Ker imajo gozd tudi v ledinsko imenovanem kraju Zlodjova püša, je bilo v šali povedano, da bo pri gretju imel prste zraven tudi »zlodej«.

Kakorkoli, nova pridobitev bi naj svojemu namenu služila naslednjih dvajset let. Da obiskovalci verskih bogoslužij v zimskem času ne bodo več zmrzovali smo se prepričali tako, da smo z dlanmi preizkusili ogretost cerkvenih tal.

Ludvik Kramberger

Blagoslov nove kurilnice in kotlovnice pri cerkvi v Benediktu

Zimsko razmišljanje

Skozi okno gledam drobne snežinke, ki vse okrog nas spreminjajo v prelepo belo pokrajino. Misel mi uhaja k ljudem, vsem - revnim, bogatim, zaposlenim, brezdelnežem, bolnim, srečnim in razigranim. Kakšne občutke imajo ti ljudje, o čem razmišljajo, ko gledajo kopičenje snežink? Nekdo, ki je zdrav,

srečen, bo zagotovo s prešernim obrazom stopil skozi vrata in ko bo njegov obraz objel mrzel val mraza, se bo nasmejal. Nekdo, ki je žalosten, mogoče osamljen ali bolan, bo zrl skozi okno in si želel, da se mu povrne zdravje ali sreča in ob tem pomislil na lepše čase, ko je razigran stopal skozi vrata v belo zimo ter namerno vrgel kepo snega nekomu v hrbet. Kaj bi dal, da bi spet lahko hodil po belem snegu, ki se v soncu svetlika kot nešteto malih draguljev, ali se z visokega brega pognal s sanmi in pristal nekje v dolini. Spet nekdo drug, ki je brez vsake volje, čemeren in brezbrižen, s sovražnostjo gleda na vso to belino. Le zakaj mora biti mrzlo in zakaj mora venomer čistiti to packarijo od snega. Le zakaj niso ceste očiščene, da bi se lahko kam peljal. In ko stopi skozi vrata, jezno brcne v sneg, da se mu razprši do kolen ali pasu in takrat je še bolj jezen in jezo prenaša na vsakega, ki ga sreča. Vendar sneg mora padati. Spočil bo utrujeno zemljo, da bo naslednje leto lahko spet bogato rodila. Naj le pada, da bodo otroci lahko doživljali zimske radosti in da si pretegnemo ude ob metanju snega. Nekdo, ki zimsko idilo lahko opazuje le skozi okno, pa naj v srcu začuti toplino ob snežinkah, ki tiho in neprenehoma padajo iz neba, si na obraz nadene nasmeh in ga podari drugim okrog sebe. Nasmeh ima zdravilne učinke, če ne drugega pozdravi žalost in prenaša veselje.Veliko nasmejanih snežakov in lepih zimskih trenutkov naj prinese letošnja zima.

Alenka Vršič


GOSPODARSTVO

OBLIKOVALSKI DOSEŽEKVelik uspeh na oblikovalskem natečaju v Nemčiji

E vita in Romeo Štrakl sta v minulem letu, natančneje novembra lani sodelovala na mednarodnem razpisu za oblikovanje motivov za pisala. Konec januarja je bil narejen izbor in komisija je izbrala motiv

omenjenih dveh, kot prvonagrajeni.Podjetje ONLINE Schreibgerate GmbH iz Neumarkta v Nemčiji je preko

zastopnika v Sloveniji (to je DZS) razpisalo mednarodni nagradni natečaj za oblikovanje pisal. Razdeljeni so bili osnovni načrti oblike pisala, na katere se je lahko izrisal motiv. Evita in Romeo sta prispevala tri motive.

Sedmega februarja sta prejela obvestilo, da je njun motiv za natečaj Online 2012 zmagal in da je potrebno skleniti pogodbo, ki bo podjetju

dovoljevalo uporabo motiva na pisalih, ki bodo predstavljala del kolekcije za leto 2012. Kdaj točno bo nova kolekcija na voljo, še ni znano, saj je tudi na spletni strani podjetja še vedno aktualna kolekcija 2011, zagotovo pa pred poletjem.

Pogodba poleg denarne nagrade za osnutek zagotavlja tudi pet primerov pisal, ki jih bosta avtorja prejela ob prihodu na tržišče. Sicer pa bo omenjena pisala, z motivom in podpisom ustvarjalcev možno kupiti tudi pri nas. Zastopnik za podjetje Online pri nas je DZS iz Ljubljane, ki pisala prodaja v svojih papirnicah in trgovinah.

ŠR

ZDRAVSTVENA AMBULANTA ČAKA NAPRIHOD ZDRAVNIKA

Potem ko sta lani Marjan Žmavc, župan občine Cerkvenjak in Ksenija Ljubojevič Džaferovič, zdravnica specialistka splošne medicine in hkrati direktorica družbe Amigdala podpisala koncesijsko pogodbo za izvajanje zdravstvene dejavnosti v

Cerkvenjaku, so vrata cerkvenjaškega zdravstvenega doma še vedno zaprta. Pozitivni mnenji k sklenitvi koncesijske pogodbe sta že izdala tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije a zdaj zatika zaradi nasprotovanj v Lenartu in s tem posledično tudi na državni ravni. Zgodba izpred štirih let se tako ponavlja z to razliko, da so se v igro vključili še novi akterji.

Kot pravijo poznavalci razmer, človek nekako še razume, da prihodu zdravnika v Cerkvenjak nasprotuje direktor Zdravstvenega doma Lenart. Nikakor pa ne gre razumeti nasprotovanj s strani lenarškega in trojiškega župana.

Ko nekateri svoje početje opravičujejo češ, da bi Lenart s odprtjem ambulante v Cerkvenjaku izgubil en program, treba povedati, da bi izgubil le to kar je leta 2008 z ukinitvijo zdravnika v cerkvenjaški ambulanti, iz Cerkvenjaka bilo odnešeno.

V Cerkvenjaku bodo šli do konca, da tamkajšnja ambulanta, ki je mimogrede bila zgrajena tudi z deležem sredstev nekdanjih samoprispevkov, znova odpre svoja vrata, saj imajo za to vse argumente. Nenazadnje, tudi sama prisotnosti zdravstvenega varstva v Cerkvenjaku s svojo več kot pol stoletno zgodovino ni zanemarljiva.

Upajmo, da bo prevladal razum in bodo vsi tisti, ki bodo želeli obiskovati zdravnika v Cerkvenjaku to možnost v kratkem imeli. Zdravstvena ambulanta v Cerkvenjaku naj bi svoj program izvajala v obsegu celotnega programa enega tima.

V koncesijski pogodbi je določen tudi delovni čas ambulante. V ponedeljek, sredo in petek od 8. do 14. ure, v ponedeljek še popoldan od 15. do 18. ure in ob sredah popoldne od 16. do 18. ure. Ob torkih in četrtkih pa popoldne od 14. do 20. ure.

Tekst in foto: Franc Bratkovič

SV. TROJICA V SLOV. GORICAH

O EKOLOGIJI IN EKOLOŠKEM KMETOVANJU

Občina Sv. Trojica v Slov. goricah in Zavod EKOVAS, spodbujanje trajnostnega sobivanja sta organizirala predavanje o ekologiji in ekološkem kmetovanju.

Predavanje je bilo v soboto 21. 1. 2012 ob 14. uri v dvorani kulturnega doma v Sveti Trojici v Slov. goricah. V prvem delu je predavatelj g. Domen Zupan ekolog in permakulturni učitelj predaval o razpolovitvi porabe virov in odgovornosti do naših naslednikov; o ekovasi, naravni gradnji in

medsebojnem sodelovanjem je predaval g. Primož Krišel j , ekokmet in permakulturni učitelj.

V drugem delu je bilo govora o naravni raznolikosti preživljanja manjše ekološke kmetije.

V tematiki: od osnov permakul-turne filozofije in ekološke pride-lave hrane je bil glavni poudarek namenjen primerom dobrih praks iz lastnih in tujih izkušenj. Poseb-no zanimivo je vprašanje preživetij manjših kmetij, ko niso prevladu-joča samo v Sloveniji ampak tudi v pretežnem delu sveta.

Pretežni del prisotnih je bil mlaj-ših in so obema predavateljema postavili več zanimivih vprašanj.

Foto in besedilo: Slavko Štefanec

Cerkvenjak

BOGATEJŠI ZA 12 STANOVANJ

Podjetje Juven iz Benedikta je v Cerkvenjaku zgradilo dvanajst-stanovanjski objekt. Nedvomno pomembna pridobitev, če vemo, da se vse od leta 1974, ko je bil v središču kraja zgrajen večstanovanjski stolpič, v Cerkvenjaku

ni namenjalo pozornosti tovrstni gradnji. Stanovanja so namenjena trgu. Četrtina je že prodanih in tudi vseljenih.


Ambulanta v kateri so bila opravljena razna obnovitvena in vzdrževalna dela čaka na njeno odprtje.


GOSPODARSTVO

7. II. 2012 Nafta se je na svetovnih trgih nekoliko pocenila pri nas pa se je bencin vnovič podražil (95-oktanski na 1,412 € in 100-oktanski na 1,428 €), pocenila pa sta se diesel in kurilno olje. Cenovna elastičnost kaže, da se bo poraba, če se cena energije zviša za 10 odstotkov, v nekaj mesecih zmanjšala za dva odstotka, v daljšem obdobju pa za šest do osem odstotkov. V desetih letih se je nafta podražila za več kot trikrat. Danes za liter bencina delamo 22 minut.

Dejan Zavec nek-danji boksarski prvak med poklicnimi bo-ksarji IBF v velterski kategoriji bo 24. mar-ca boksal v Mariboru z Namibijcem Bethu-elom Uushoni. Zavec bo petič boksal v Ma-riboru. Naslov svetov-nega prvaka je branil štirikrat, kar trikrat v Ljubljani, četrtič pa mu podvig ni uspel. V Biloxiju (ZDA) je moral zaradi poškodbe vek šampionski pas predati Američanu Andreju Bertu.

10. II. 2012 Prisegla je deseta slovenska vlada in v večernih urah že prvič zasedala. »Janševo« vlado sestavlja ministrska ekipa: notranje zadeve Vinko Gorenak, delo in družina Andrej Vizjak, infrastruktura in prostor Zvonko Černač, izobraževanje, znanost, kultura in šport Žiga Turk (vsi SDS), finance Janez Šušteršič, pravosodje in javna uprava Senko Pličanič (oba Lista Virant), gospodarstvo Radovan Žerjav, okolje in kmetijstvo Franc Bogovič (oba SLS), zunanje zadeve Karl Erjavec, zdravje Tomaž Gantar (oba Desus), obramba Aleš Hojs, Slovenci po svetu Ljudmila Novak (oba NSi).

AVTOSERVIS V BENEDIKTUIzbrani poklic avtomehanika opravlja z velikim veseljem.

Rabljeni avtomobilski deli karamboliranih avtomobilov so še vedno iskani.

Ob vožnji po cesti Gornja Radgona - Lenart - Maribor smo se v Benediktu velikokrat ozrli po velikem odlagališču odsluženih in karamboliranih vozil. V

časih, ko smo vozili »fička« ali »stoenko« smo lahko na tem odpadu prišli do rabljenih rezervnih delov. Tako je tudi danes.

O avtomehanski dejavnosti smo se pogovarjali z lastnikom tega lepo urejenega odlagališča odsluženih avtomobilov, Francem Lasbaherjem. Ob prijaznem sprejemu smo izvedeli marsikaj zanimivega.

Franc Lasbaher izhaja iz kmečke družine v Spodnji Senarski pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. »Starši imajo veliko kmetijo, kjer smo v preteklosti obdelovali zemljo s vprežno živino. V družini smo se rodili trije otroci, dve sestri in jaz. Po končani osnovni šoli, ki sem jo obiskal pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, sem se odločil za avtomehanski poklic. Oče, ki je verjetno računal, da bom njegov naslednik, me je odvračal od tega poklica, mati pa me je spodbujala. Rekla je: Franc, če te to veseli, le pojdi v šolo. Danes sem ji hvaležen, saj sem svoj poklic vzljubil. Ne bi želel biti drugo kot avtomehanik. To je poklic, ki ga opravljam z veseljem in ljubeznijo.«

Franc se je za poklic avtomehanika navdušil, ko so starši kupili prvi novi traktor, ki je bil v njegovih otroških letih, rojen je 1956. leta, prava redkost. V času šolanja je opravljal šolsko prakso v podjetju Agroservis v Mariboru, kjer se je kot pomočnik tudi zaposlil. Po dveh letih dela si je poiskal delo v Agroobnovi v Ljubljani, kjer je bil zaposlen kot terenski avtomehanik. Po opravljenem dodatnem izobraževanju je opravljal terensko delo avtomehanika gradbene mehanizacije in tovornih vozil po celi Sloveniji in delu Hrvaške.

Ko si je ustvaril družino in se preselil v Benedikt, je na domu svoje žene Ane odprl obrt. Ker se je poročil na malo večjo posest, je imel veliko dela tudi na posesti, zato je najprej prijavil popoldansko dopolnilno dejavnost. Opravljal je avtoservisna dela, obenem pa se je posvetil zbiranju in razgradnji starih odsluženih avtomobilov. Ker je v tistem času bilo težko priti do novega avtomobila, je bilo veliko dela z popravili avtomobilov. Ob tem je bilo tudi veliko povpraševanje po rabljenih delih. Ob vsem delu je dograjeval potrebne objekte in leta 1988 odprl redno obrt Avtoservis Franc Lasbaher s.p., Benedikt.

O zgodovini in razvoju podjetja je še povedal: »Kot lastnik podjetja, naj povem, da se je moja obrtna dejavnst začela že pred letom 1985. Ob avtoservisni dejavnosti

Franc Lasbaher in Matej Lebreht v Avtoservisu Franca Lasbahera v Benediktu

sem razpolagal z rabljenimi rezervnimi deli, ki sem jih skladiščil ob razgradnji odluženih ali karamboliranih avtomobilov. Svojim strankam sem želel na takšen način omogočiti ugodnejšo popravilo vozil, saj sem z rabljenimi rezervnimi deli hitreje in ugodneje opravil servis. Karamboliranih avtomobilov je bilo vedno več. Nekatere sem uspel popraviti in prodati, močneje poškodovani pa so ostajali za rezervne dele. Sčasoma se je pokazala potreba po večjem prostoru za deponijo vozil, zato sem zgradil in legaliziral avtoodpad, ki je bil in je edini, po predpisih urejen, v tem delu Slovenskih goric. Avtomobilov je bilo vedno več, s tem pa tudi potreba po rezervnih delih in storitvah. Korak naprej je bil nakup avtovleke. Nuditi sem začel prevoze vozil in pomoč ob prometnih nezgodah. Razvilo se je uspešno sodelovanje z Avto moto zvezo Slovenije (AMZS), kjer sodelujemo kot pogodbenik dispečerskega centra 1987 za pomoč na cesti.Za razliko od danes velikih avtomobilskih podjetij, ki so svojo rast zastavili na bančnih investicijah, kapitalu in kreditih, smo mi ostali na realnih tleh in svojo skromno rast gradili le na prihrankih iz zaslužka. Pri tem moram povedati, da sem imel vseskozi podporo svoje družine.” Franc Lasbaher je v letih, odkar opravlja svojo dejavnost, zgradil veliko potrebnih objektov. Sodobno in po predpisih o varstvo narave, je zgradil potrebno deponijo za odlaganje odsluženih avtomobilov ter drugih prostorov za delovanje servisa. Veliko let je, ob pomoči žene, opravljal vsa dela sam. Danes ima zaposlenega pomočnika, ki je tudi njegov zet. Kot pravi, delujejo kot družina in si po potrebi pomagajo.

Vesel je, da so si otroci, sin in dve hčerki, ki so fakulteno izobraženi, ustvarili družine in ga razveselili s tremi vnukinjami. Njegov veliki konjiček je lov, ko se v naravi sprosti in si nabere novih moči za delo. Je tudi član in predsednik društva Klub starodobnik Slovenske gorice v katerega je vključeno 130 članov - ljubiteljev starodobne kmetijske mehanizacije. Kot ljubitelj starodobnih vozil in kmetijske tehnike, ima v lasti traktor znamke SVOBODA izdelanega leta 1937 na Češkem.

Ob delu smo zmotili tudi njegovega sodelavca, zeta Mateja Lebrehta, ki z ženo živi pod isto streho, kot ženini straši. »Rodil sem se 1983. leta v Mariboru, otroštvo pa s straši preživel v Benediktu. Po osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Benediktu, sem nadaljeval šolanje na Srednji gradbeni šoli v Mariboru. Za gradbeni poklic sem se odločil po zaslugi starega očeta Rajmunda Lebrehta, ki je bil odličen tesar. Kot otrok in pozneje sem ga občudoval pri njegovem delu. Včasih sem mu pomagal pri njegovem tesarskem delu. Imenitno se mi je zdelo, ko je ob zaključku postavitve ostrešja na vrhu strehe postavil s »pantlji« okrašeno smrečico. Postavljanje smrečice ob »likofu«, zaključku tesarskih del na ostrešju, je stara tradicija.

Po uspešno končani srednji šoli sem se kot gradbenik zaposlil v Gradbenem podjetju SCT Ljubljana. Delal sem kot vodja obračuna gradbenih del na izgradnji odseka Avtoceste od Slivnice proti Ptuju. Sedaj že nekaj let delam pri tastu, kjer skrbim za komercialna in administrativna dela. Ko imam čas, z velikim veseljem tudi sodelujem pri razstavljanju avtomobilov. Vesel sem, da imam delo in zaslužek doma. V prostem času se rad posvečam kuhanju. Posebno veselje mi je, ko lahko pripravim slovesno kosilo za mojo in tastovo družino. Ker imajo ženini straši veliko obdelovalne zemlje imam urejen tudi zeliščni in zelenjavni vrt, kjer vzgajam zelenjavo in zdravilne rastline na ekološki način. Zdravilna zelišča pripravljam za domače potrebe, podarjam jih pa tudi prijateljem. Ker z ženo Mirjano še nimava otrok, se rada odpraviva na potepanje po slovenskih planinah.«

Ludvik Kramberger

13. II. 2012 Novega predsednika vlade in njegovo dvanajstčlansko ministrsko ekipo je sprejel predsednik države Danilo Tϋrk. Kljub hladnim in zaostrenim odnosom, saj Tϋrk ni hotel predlagati Janše za mandatarja, je predsednik države pozdravil izvolitev vlade in dejal, da se bo dosledno zavzemal za medsebojno sodelovanje v skupno dobro. Že po podpisu koalicijske pogodbe je Janezu Janši čestitala nemška kanclerka Angela Merkel, na ta dan pa je Janši pisno čestital tudi ameriški predsednik Barack Obama.

16. II. 2012 Vlada republike Slovenije je dokončno dvignila roke od zimske univerzijade 2013 saj v slabo voden in slabo pripravljen projekt ne namerava vložiti niti centa več. Ali smo končno dobili vlado in ministra, ki bo v bodoče znal, hotel in upal zaustaviti prepotentne koristolovce in špekulante, ki že naprej računajo na to, da bodo, ko bo tekla voda v grlo, vse plačali davkoplačevalci. Čas bi bil, da bi upoštevali nasvet, ki ga je v oddaji Pogledi Slovenije dal Oto Giacomelli, in sicer, da bi se mala Slovenija že vnaprej odpovedala samostojno prirejati megalomanske prireditve.

Nabral Ivo Štrakl


GOSPODARSTVO

V ŠTEVILKAH LEDENA TRGATEVV STEYERJEVEM VINOGRADU NA PLITVIČKEM VRHU

ŠMARJEŠKE TOPLICE CENTER ZA ZDRAVLJENJE SRCA

Slovenci imamo veliko možnosti, kje preživeti počitnice ali kam se podati na oddih, naj bo zima ali poletje. Pa ne le podati se na oddih,

temveč narediti nekaj za svoje zdravje. Tako v zimskem času še kako radi obiščemo kakšne terme oz. toplice in teh nam v Sloveniji res ne manjka. Med njimi so tudi Šmarješke Toplice na Dolenjskem, ki so znane po sodobnem centru za rehabilitacijo in zdravljenje bolezni srca in ožilja, poškodb gibalnega aparata, bolezni centralnega in perifernega živčevja, rehabilitaciji športnikov in bolnikov s športnimi poškodbami.Zdravilišče leži na 169 metrih nadmorske višine, sredi gozdov in travnikov, mirnost okolja in blagodejnost klime pa dopolnjujejo zdravilni učinki vrelca, ki ima 32 stopinj celzija in je oplemeniten z ogljikovim dioksidom, magnezijem, kalcijem in kalijem.Šmarješke Toplice so bile vse do konca 18. stoletja znane samo domačinom, saj niso bile urejene kot zdravilišče. Prav zato so se v njih kopali večinoma okoliški kmetje. Sem so včasih prihajali tudi meščani Novega mesta in lastniki bližnjih gradov.Zelo dolgo so obdržale prvotno ime »Jezerske Toplice«, ki so ga dobile zaradi močvirnate zemlje. Ob izvirih termalne vode se je naredilo manjše jezero.Izvirska voda ima zdravilno moč saj razredči in pospeši krvni obtok, okrepi živce in deluje ugodno na živčne bolezni, pomaga pri ohromelosti, oteklinah, bolečih sklepih.V zgodovini Šmarjeških Toplic se je zamenjalo več lastnikov. Zanimivo, da je med njimi bil leta 1938 tudi dr Šarič, lastnik zdravilišča Radenci. Z odkupom zemljišč je združil v celoto vso sedanjo okoliško zemljo zdravilišča. Šarič je tudi dozidal tedanjo hišo v večji gostinski objekt na mestu, kjer je še danes hotel. Med 2. svetovno vojno je bila stavba razdejana. Italijani so

TMI MARIBOR LETOS PRAZNUJE 140 LET

Zgodovina tovarne mesnih izdelkov Košaki Maribor seže v daljno leto 1872. Danes so Košaki TMI Maribor druga največja klavnica govejega mesa v Sloveniji, povečujejo tudi zakol prašičev. Kar 95 odstotkov surovine, ki jo predelajo, je domačega slovenskega izvora.

TMI Maribor, ki letos praznuje 140 let delovanja, je tudi pred novo pomembno investicijo, s katero želijo povečati proizvodno učinkovitost in optimizirati proizvodni proces ter si s tem zagotoviti večjo konkurenčnost na trgu. Z načrtovano investicijo, vredno več kot 13 milijonov evrov, naj bi vse njihove obrate preselili na eno lokacijo.

Franc Bratkovič

Vinogradništvo Steyer Vina iz Plitvice pri Apačah, je 2. februarja opravilo letošnjo prvo trgatev za ledeno Kraljevo vino. Za to so na

Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni namenili 1200 trsov traminca, ki so ga zavarovali pred srnami in ptiči z mrežami. Trgatev so tokrat opravili pri minus 10.5 stopinj Celzija. Iz grozdja bodo stisnili okrog 250 litrov 210 Oe stopinj sladkega mošta iz katerega bodo izšolali nekaj več kot 200 litrov ledenega predikatnega Kraljevega vina.

Kot nam je ob trgatvi povedal nosi lec vinogradniške dejavnosti Danilo Steyer, so letos pravi pogoji za pridelavo ledenega vina. Trikraljevo vino pa ga imenujejo zato, ker so leta 1997 opravili prvo posebno trgatev na dan sv. Treh kraljev. Naj povemo, da to ni njihova zadnja trgatev. Naslednjo bodo opravili pod streho, saj se doma na podstrešju že »sušijo« grozdi na šparonih, katerih trgatev je namenjena hčerki Vaneji, ki praznuje rojstni dan vsaka štiri leta. Vino iz tega grozdja pa imenujejo »smolčkovo vino«.

Podjetje Steyer vina obdeluje 16 ha vinogradov in pridela od 80.000 do 100.000 litrov vina. Večina vinogradov je zasajena z sorto dišeči traminec, katerega vina šolajo v lesenih sodih po metodi baricqe. Vrhunska vina, njihova stalna znamka je

»dišeči traminec EXSKLOZIV«, prodajajo po vsej Sloveniji, zunaj nje pa tudi v Angliji, Franciji, Italiji, na Švedskem, Japonskem, Bosni in Hercegovini, Črni Gori in Srbiji. Pridelujejo tudi peneče vino na osnovi dišečega traminca.

Ludvik Kramberger

Ledena trgatev v Steyerjevem vinogradu v Plitvičkem Vrhu pri Gornji Radgoni

tu nameravali postaviti svojo postojanko a jim je to uspelo le za kratek čas. Toplice so namreč bile kmalu osvobojene.Danes so Šmarješke Toplice sodobno zdravilišče, pod okriljem tovarne zdravil Krka iz Novega mesta.


1.322 Slovencev je rojenih 29. februarja

Letošnje leto je prestopno leto, torej ima letošnji februar 29 dni. Koliko Slovencev je rojenih na ta dan in katerega koli leta..

Po podatkih živi ta čas na območju vse Slovenije 1.322 ljudi, rojenih 29. februarja od leta 1920 naprej (starejših podatkov ni). Med sedaj živečimi Slovenci rojenimi na prestopni dan je eden star več kot 92 let. Največ, 97 jih je bilo rojeno 1964. leta. Iz časa samostojne Slovenije živi v Sloveniji sledeče število rojenih na prestopni dan: iz leta 2008 jih je 49; iz leta 2004 jih je 51; iz leta 2000 jih je 61; iz leta 1996 jih je 54 in iz leta 1992 jih je 53.

Statistika prikazuje tovrstne podatke le za vso območje Slovenije, zato za »naše« območje nismo ugotovili števila rojenih na prestopni dan v letu.

Prav gotovo pozna vsak naš bralec kakega znanca rojenega na prestopni dan katerega koli leta. Vsem rojenim na prestopni dan v letošnjem letu, čestitamo ob njihovem praznovanju.

1.789 ljudi je lani na »lenarškem« darovalo kri

Po podatkih, ki jih posredoval Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo Rdečega križa Slovenije, je v letu 2011 na območju, združenja RK Lenart, kri darovalo 1.789 ljudi. Število krvodajalcev se je v primerjavi z letom 2010 povečalo za 310 ljudi. Krvodajalci na lenarškega območja, so lani darovali preko 805 litrov te nenadomestljive tekočine. Po sporočilu Boštjana Novaka namreč povprečno vsak slovenski krvodajalec naenkrat daruje povprečno 450 miligramov krvi.

Na območju Pomurja je lani kri darovalo 8.415 ljudi. Na območju Območnega združenja RK Gornja Radgona je bilo 1.666 krvodajalcev, (66 manj kot leto prej). V vseh ostalih območjih Pomurja je bilo več krvodajalcev kot leto prej. Na območju Lendave jih je bilo lani 1.229, (235 več kot leto prej); na območju Ljutomera je bilo 1.791 krvodajalcev, (470 več kot leto prej) in na območju Murske Sobote je bilo 3.729, (88 več kot leto prej). Število krvodajalcev v Pomurju je že nekaj let nazaj v porastu. Tako je bilo v lanskem letu na območju Pomurja kar 727 krvodajalcev več kot leta 2010.

Vsi lanskoletnih krvodajalci na območju Pomurja so skupno darovali preko 3.700 litrov te nenadomestljive tekočine.

891 »kmetov« znižuje nezaposlenost

Statistični urad Republike Slovenije posreduje z ena in pol mesečnim zamikom podatke o številu samozaposlenih po vsej Sloveniji. Tako so bili 17. januarja posredovani podatki za konec lanskega novembra. Iz obsežnega gradiva posredujemo podatke o samozaposlenih s tako imenovanim statusom kmeta za območje Upravne enote Lenar t s prikazom po občinah in tudi podatek za vso Slovenijo. Podatki prikazujejo stanje 30. novembra.Občina 2011 2010 2009 2008 2007Benedikt 136 98 118 121 122Cerkvenjak 142 103 134 138 139 Lenart 264 230 257 263 266Sveta Ana 115 187 169 173 175Sveta Trojica 104 103 105 108 109Sveti Jurij 130 126 150 154 155Skupaj 891 847 933 957 966Slovenija 33167 27878 32340 33185 33479

Dalje na strani 8


GOSPODARSTVO

PAPIR SERVIS MOTEČ DEJAVNIK ZA OKOLICO

Lokalna skupnost (občina) naj bi od podjetja prejemala redne mesečne donacije, zaposleni v podjetjih v njihovi soseščini pa naj vohajo smrad in se otepajo nadležnih muh.

Obrat Papir servisa v Lenartu je eden od obratov družbe Papir servis d.o.o. Ljubljana. Kot lahko razberemo z njihove spletne strani, da je članica Skupine Krater in ima na področju ravnanja z odpadki in na področju prodaje pisarniškega materiala dolgoletno tradicijo. Začetki segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je ukvarjala pretežno z odpadnim papirjem. Družba v zadnjih letih v povprečju letno obdela okoli 100.000 ton odpadkov. Obdelane odpadke, ki pomenijo uporabne sekundarne surovine, odpremi v nadaljnji proces snovnega recikliranja različnim predelovalcem v Sloveniji in v države EU in tudi drugam po svetu. Družba zbrane odpadke nadalje obdeluje v svojih obratih v Ljubljani, Lenartu v Slovenskih goricah, Logatcu in Novem Mestu. Imamo vsa predpisana okoljevarstvena dovoljenja, je še zapisano.

Če bi bilo vse tako nedolžno kot se predstavlja in kaže Papir servis d.o.o. ta obrat v Lenartu gotovo ne bi bil obdan s tako visoko in čvrsto ograjo, na kateri manjka le še bodeča žica, pravijo poznavalci razmer v lenarški industrijski coni.

Lenarški obrat Papir servisa v Lenartu nima dolge tradicije. A kaj hitro po prihodu so se začeli kazati prvi znaki, da v to okolje ne prinaša nič dobrega, saj so dejavnost začeli širiti na sortiranje vseh mogočih odpadkov in smeti. V lenarški obrat Papir servisa se vozijo vsi odpadki mesta Maribor, ki so v domeni mariborskega podjetja Snaga. Količine niso majhne. Tako ni čudno, da iz podjetja pogosto zaudarja, lani v pozni jeseni so se smradu pridružili še tropi nadležnih muh.

Kako to prenašajo zaposleni v podjetjih v soseščini ne zanima nikogar kot tudi ne kakšen problem in težave imajo zaradi tega v tamkajšnjih lokalih in trgovinah.

Poglavje zase je prometna obremenitev na tem območju. Poleg tega podjetje ne razpolaga z lastnimi parkirnimi prostori, kar predstavlja še dodatne probleme in zmedo.

Nekdo bi se moral vprašati tudi v kakšnih pogojih in razmerah delajo v Papir servisu zaposleni delavci in kako je poskrbljeno za njihovo zdravje. Še huje je, da so tukaj zaposleni v večini invalidi, ki jih že tako mučijo razne zdravstvene težave.

Sicer pa Papir servis razburja tudi v Ljubljani, kjer je bilo podanih več pritožb, tako na državni kot evropski ravni. Slovenija si je prislužila Opomin Evrope v katerem so predstavniki komisije zapisali, da Slovenija ni dovolj upoštevala delov evropske direktive o posegih v okolje, kar se neposredno nanaša tudi na izdajo dovoljenja za obdelavo odpadkov, ki ga je leta 2008 dobilo podjetje, velja pa do leta 2013. Država predvsem ni ocenila, ali je treba pred izdajo dovoljenja opraviti presojo vplivov na okolje in tudi javnost ni bila vključena v postopek o izdaji dovoljenja. Rezultat prejetega opomina naj bi bil, da bodo delovanje podjetij, kakršno je Papir servis, odslej na državni ravni presojali strožje, smo povzeli iz dnevnika Delo.

No pa smo tam. Zanimivo bi bilo vedeti kako je z dovoljenji in presojami vplivov na okolje ter vključenostjo javnosti v postopkih pridobivanja dovoljenj za lenarški obrat. Mešane odpadke, da se spomnimo v Lenartu obdelujejo od leta 2006. Lani so tudi govorili o posodobitvi podjetja in o tem, da potrebujejo gradbeno dovoljenje.

Kot je znano je lani konec meseca julija z občino Lenart in podjetjem Papir servis bil podpisan sporazum v obliki notarskega zapisa, s katerim se je podjetje zavezalo, da bo delovalo v skladu z okoljevarstvenimi dovoljenji in na način, ki ne bo moteč za okolje, tako v industrijski coni kot tudi širše. Dogovorili so se, da bo poskrbljeno, da ne bo odnašalo smeti z njihovega dvorišča, da bodo poskrbeli za to, da prometno ne bo moteče, da vozila, ki prihajajo k njim ne bodo ovirala prometa in, da bodo takrat, ko bo vzpostavljena nova povezovalna cesta z avtocesto v Zgornji Senarski usmerili promet na ta avtocestni izvoz in da ne bodo opravljali prometa skozi središče Lenarta. Poleg tega naj bi dogovor vseboval še redno mesečno donacijo s strani podjetja lokalni skupnosti. S tem sporazumom naj bi občina od podjetja dobila tudi zagotovilo, da lahko, če se bo obremenjevanje okolja nadaljevalo, začne postopke, da se omenjena dejavnost zapre.

In glej zlomka v Ovtarjevih novicah smo še lahko prebrali izjavo župana mag. Janeza Krambergerja, ki jo dobesedno povzemamo: »Ampak mi razvoja podjetja, njihove gospodarske pobude, nismo želeli ovirati, saj konec koncev na tej lokaciji zaposlujejo okoli 150 ljudi. Tovrstne pritiske na to podjetje smo izvajali predvsem, da bi delovalo za okolje čim manj moteče. Najbolj moteča sta smrad in prometna obremenitev območja. Od podjetja imamo torej zagotovila in prepričan sem, da se bo Papir servis podpisanih zagotovil držal.«

Zdaj pa razumi, kdor more. Dejstvo je, da to podjetje postaja vedno bolj moteč dejavnik za to območje lenarške industrijske cone.

Franc Bratkovič

Obiskali smo apartmajsko hišo - turistično kmetijo z nastanitvijo

RAJŠP NA DRVANJIČar te turistične postojanke je domačnost, lepota narave in oddaljenost

od mestnega vrveža in hrupa

Ko smo se pred časom mudili na Drvanji pri Benediktu, smo si ogledali turistični objekt, ki se nahaja sredi prekrasne slovenjegoriške pokrajine. Obiskali smo »Apartmajsko hišo –

turistično kmetijo z nastanitvijo Rašp« in se pozanimali o dejavnosti kmetije. Pogled izpred lepo urejene turistične postojanke je najlepši v času, ko je pokrajina zelena. Lepo se je z očmi sprehoditi po okolici tudi pozimi, ko okolico pobeli sneg, pa tudi spomladi, ko zacvetijo češnje, jablane in slive ter v jeseni, ko pokrajino obarva jesensko listje.

O tej turistični pridobitvi so nam Rajšpovi, ki obdelujejo 25 ha obdelovalne zemlje, ob tem pa imajo 6 ha gozda, pri hiši pa živi šest članov družine, povedali veliko zanimivega. Nosilca dejavnosti sta Angela in Janez Rajšp, pri kmetovanju in sicer pa jima pomagajo še babica Veronika in dedek Dominik ter hčerki Martina in Maja.

Da bi popestrili kmetijo, so se odločili, da razpadajočo kmetijo, ki so jo kupili pred desetimi leti uredijo v turistični objekt. Na tej kmetiji, ki je od njihove domačije oddaljena 500 metrov, je nekoč živela družina Vogrin, tako še vedno pravijo, da gredo na Vogrinovo. Tu je nekoč, ob hiši, stalo gospodarsko poslopje, ki je bilo v zelo slabem stanju, zato so ga porušili. Ob tem pa so razmišljali, kaj bi lahko na tej lepi lokaciji stalo. Spomnili so se, da bi za tiste, ki si želijo miru na podeželju, uredili hišo, v kateri bi bilo mogoče prespati in počitnikovati.

Pristopili so k načrtni gradnji hiše, ki daje kmečki videz, ima tri apartmaje, v katerih lahko prespi 4 do 6 gostov, vsak apartma ima dve spalnici. Torej lahko v hiši hkrati prespi do 18 gostov. Zaradi urejenih apartmajev, zgradili so jih s pomočjo evropskih sredstev, so dejavnost poimenovali Apartmajska hiša – turistična kmetija z nastanitvijo RAJŠP. V hiši imajo gostje na voljo moderno kuhinjo, kjer si lahko sami pripravljajo hrano. V kuhinji so na voljo tudi potrebni gospodinjski aparati, štedilnik s steklokeramično ploščo, mikrovalovna pečica, hladilnik in kavni avtomat. Na željo gostov gospodinja Ela speče domači kruh, gibanice in druge dobrote iz krušne peči. Večino surovin za prehrano, mleko, moko, jajca, svežo zelenjavo, domače marmelade, bučno olje in drugo, dobijo gostje na kmetiji. Razumljivo je, da ob hrani ponujajo svojim gostom tudi doma pridelana vina.

Poleg hiše z apartmaji so obnovili staro domačijo družine Vogrin, v kateri stoji preko 200 let stara kmečka krušna peč, ob njej pa je prostor za družabna srečanja gostov. Za družabna srečanja gostov so v kletnih prostorih Apartmajske hiše uredili tudi veliko sobo. Da se gostje v večernih urah ne bi dolgočasili, lahko v vsakem od apartmajev najdete kar nekaj knjig, ki jih gostje lahko v miru prebirajo.

Ker stoji Apartmajska hiša sredi naravnega okolja, je v okolici veliko možnosti za piknike v naravi. V poletnih mesecih tudi za poležavanja v senci šotora v naravnem okolju. Skratka, vredno je obiskati to lepo turistično postojanko ob vsakem času in se v miru spočiti. Ko si odpočijete, pa lahko krenete na ogled zanimive okolice. V središču občine Benedikt si ogledate znamenito farno cerkev Sv. Benedikta in poznogotsko podružnično cerkev Sv. treh kraljev, ki stoji nad Benediktom. V okolici Benedikta si lahko gostje Apartmajske hiše ogledajo zgodovinska grobišča, ki jih imenujejo Rimske gomile. Te se nahajajo tudi nad pokopališčem v Benediktu, sicer pa jih je največ v Trotkovi in Ločkem Vrhu. Obiščejo lahko najdišče znamenitih Negovskih čelad v Ženjaku. V malo širši okolici pa si lahko ogledajo znameniti srednjeveški grad v Negovi, kjer je na negovskem pokopališču pokopan rojeni Benedičan, znani »dobri človek iz Negove« in prvi samostojni predsedniški kandidat na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji, Ivan Kramberger. V širnih gozdovih okolice, pa tako tudi v znanem gozdu »Zlodjova püša«, ki se nahaja nedaleč od Hiše apartmajev, lahko gostje nabirajo tudi gobe. Gostje pa se lahko na sprehodu do naravnega izvira Benediške slatine, ob katerem načrtujejo izgradnjo zdravilišča Terme Benedikt, tudi odžejajo.

Ludvik Kramberger

Pogled v notranjost apartmaja


V ŠTEVILKAH

DRUŠTVA

80. redni letni občni zbor PGD Cerkvenjak

OB JUBILEJU BODO PREDALI NAMENU NOVO GASILSKO VOZILO

Pogrešajo člansko žensko in moško tekmovalno desetino. V polnem teku so priprave na 80– letnico, ki jo bodo praznovali 9. junija.

Na 80. rednem letnem občnem zboru so se v soboto, 18. februarja sestali gasilci PGD Cerkvenjak. Ob številnih gostih na čelu z Marjanom Žmavcem, županom občine Cerkvenjak, Andrejem Kocbekom, podžupanom občine Cerkvenjak, Mirkom Žmavcem ravnateljem OŠ Cerkvenjak – Vitomarci, Gregorjem Nudlom predsednikom Gasilske zveze Lenart in predstavnikov sosednih gasilskih društev z lenarškega, radgonskega, ptujskega območja in Maribora, predstavnikov društev v kraju, so se občnega zbora cerkvenjaških gasilcev udeležili tudi njihovi gasilski prijateljski društvi PGD Nova Gorica in PGD Maribor – Pobrežje.Na zboru so ocenili opravljeno delo in si zastavili novih nalog. Iz poročila Petra Šafariča, predsednika in Karla Goloba, poveljnika PGD Cerkvenjak povzemamo, da so tudi lani bili organizatorji že tradicionalnega gasilskega Tekmovanja za pokal Slovenskih goric. Pozornost so posvečali gasilski požarni preventivi in usposabljanju članstva. Kot že desetletja so ob 1. maju, delavskem prazniku, postavili prvomajsko drevo. Gasilska garaža je dobila nova vrata. Na klic sirene se je bilo treba odzvati v dveh primerih.Pri programu dela za letošnje leto so predvsem izpostavili priprave na praznovanje 80 - letnice obstoja

in delovanja društva, katerega bodo proslavili v soboto 9. junija in ob tej jubilejni svečanosti predali namenu novo gasilsko vozilo GVC 16/25. Slovesnost bodo združili še s praznovanjem Dneva gasilca Gasilske zveze Lenart. V soboto, 16. junija pa bodo cerkvenjaški gasilci organizatorji že 20. tekmovanja za pokal Slovenskih goricMed njihove pomembnejše naloge sodi tudi doslednejše delo z mladimi in oživitev dela ženske in moške gasilske desetine.


17. REDNA SEJA PREDSEDSTVA IN ČLANOV NO ZVEZE DRUŠTEV

DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENSKIH GORIC

Dne 14. 2. 2012 so se sestali: člani predsedstva in člani nadzornega odbora Zveze društev upokojencev Slovenske gorice. Tokrat se je seja

odvijala v društvenih prostorih DU Lenart.Na dnevni red so uvrstili 8 točk in sicer: uvodni pozdrav;

ugotovitev prisotnosti in sprejem dnevnega reda; pregled sklepov zadnje seje in potrditev zapisnika; predlog delovnega programa po DU v okviru zveze za leto 2012; finančni rezultati zveze za leto 2011 (zaključni račun) ter razprava o predlogu finančnega načrta zveze za leto 2012; predstoječi občni zbori DU - kadrovske vsebinske priprave; dogovor o izvajanju projekta »STARJEŠI ZA STAREJŠE« in vključitev DU v ta projekt; predlogi in pobude za priznanja,

ki jih podeljuje Zveza društev upokojencev Slovenskih goric; sprotne naloge: - informacije in novosti, ki jih prinaša »stari« Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 2011; razne programske aktivnosti, še posebej tiste, ki si jih člani po društvih vzeli za svoje.

Po uvodnem pozdravnem nagovoru predsednika Antona Kolmana je izčrpno poročilo o opravljenem aktivnem delu v letu 2011 tajnik zveze. Ivan Črnčec pri čemer smo se prisotni strinjali, da je z opravljanjem programskega dela, izvršilni odbor zveze v celoti zadovoljen.

Predlagani program aktivnosti za leto 2012 je podoben lanskemu, le z nekaj dodatki. Namreč oblike druženja so podobne lanskim, to so: družabna srečanja, izleti, pevske revije, literarna dela, likovna dela, ročna dela ter šport in rekreacija, ki zajema igranje šaha, igranje kart, rekreativna telovadba in streljanje z zračno puško.

V nadaljevanju se je vključila v razpravo podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Slavica Golob, ki se rada odzove vabilu na seje ali društvene prireditve, ki jih pripravijo DU Zveze društev upokojencev Slovenskih goric. Pohvalila je opravljeno delo in skrb upravnih odborov po DU za tovrstne aktivnosti. Prav tako izrazila pohvalo za prizadevno delo v zvezi o izvajanju projekta »STAREJŠI ZA STAREJŠE«.

Na koncu se je tajnik zveze Ivan Črnčec, kritično dotaknil kriznih razmer, ki vladajo v zadnjem času v naši državi. To stanje je najbolj prizadelo upokojence in ostale socialno šibke državljane RS. Še posebej z ukinitvijo varstvenega dodatka in drugih denarnih pomoči, zaradi tega se bo gmotni položaj starejših še poslabšal. Vprašamo se lahko zakaj na to stanje nista odigrala pomembne vloge stranki Demokratična stranka upokojencev Slovenije – (DESUS) in Zveza društev upokojencev RS ZDUS, je še dodal Ivan Črnčec.

Rudi Tetičkovič

Letošnje leto se je za gasilce PGD Cerkvenjak začelo vse prej kot spodbudno. Na posnetku požar Rojko v Čagoni. Sicer pa so se januarja morali spopasti kar s štirimi požari.

nadaljevanje s strani 6

Sodeč po prikazanih podatkih je po letu 2007 zaposlenost s statusom kmeta bilo v krizi. Kaže pa, da je za tovrstno samozaposlovanje po letu 2010, zanimanje v porastu, saj se je na lenarškem območju v enem letu povečalo število zaposlitev s statusom kmeta za 44, v vsem slovenskem prostoru pa za 5289. S samozaposlovanjem s statusom kmeta se precej znižuje nezaposlenost na »našem« območju, kakor tudi na območju vse Slovenije.

LEPŠE IN VSEBINSKO BOGATEJŠE

Prejšnjo številko Domačih novic sem z velikim zanimanjem večkrat prelistal in tudi večino objavljenega prebral. Po moje je ta številka

veliko prijetnejša na pogled, kot so bile prejšnje »črno bele« številke.

Pa tudi vsebinsko je bogatejša. Že prva stran je nekaj posebnega. Je zelo barvita in ti »pade v oči«. Dobro je, da je vsebina predstavljena na nov svež način in, da je že na tej strani objavljena zanimiva vest o priznanju Nataši Kramberger. Tudi druga stran je vsebinsko (Zdravica ali zdravljica Op. ur.) zanimiva in primerno oblikovana. Še posebej me je presenetila tretja in peta stran, kjer so objavljene kratke aktualne novice iz Slovenije. Morda bi veljalo obnoviti nekdanjo rubriko, v kateri so bile objavljene novice iz tujine. Časopis so zelo poživele barvne fotografije, čeprav so nekatere premalo kvalitetne. Naj omenim še oba feljtona. Sta zanimiva, čeprav so nekatere stvari v zvezi z Maistrovim Zavrhom bile v Novicah že večkrat objavljene.

Objavljeni prispevki so podpisani, kar je prav, morda bi lahko bila velikost črk enaka črkam v besedilih.

In še nekaj: Domače novice so zaradi nove podobe postale še bolj domače, kar bo pri bralcih gotovo naletelo na lep sprejem.

Tone Štefanec

PREJELI SMO


DRUŠTVA

UPRAVLJANJE VEČSTANOVANJSKE STAVBE, STANOVANJSKEGA BLOKA,

POSLOVNEGA OBJEKTA

OČISTIMO SLOVENIJO 201224. marca bo potekala akcija Očistimo Slovenijo 2012 – tokrat v

sklopu globalne pobude World Cleanup 2012.

Priprave na prostovoljsko okoljsko akcijo potekajo v več kot 70 državah sveta. V Sloveniji bo v zgodovini Slovenije organizirana

drugič. Slovenski prostovoljci bodo tokrat torej del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v svojih državah izvedla enodnevne prostovoljske čistilne akcije v preko 70 državah sveta. Pri nas bo projekt čiščenja potekal po zgledu akcije iz leta 2000. Generalni pokrovitelj projekta je Zavarovalnica Tilia d.d. Častni pokrovitelj Dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije.

Pobudniki akcije v Sloveniji Društvo Ekologi brez meja dajejo veliko poudarka ozaveščanju, zato že vse od januarja potekajo strokovna predavanja, srečanja, posveti, karavane in natečaji. Cilj projekta je v skupni okoljski akciji povezati okoli 250.000 prostovoljcev in odstraniti iz narave 10.000 ton odpadkov oz. eno vrečo odpadkov za vsakega prebivalca Slovenije.

In kako lahko pripomorete uspehu akcije Očistimo Slovenijo vi? Predvsem, da se prijavite pri vašem občinskem koordinatorju akcije za udeležbo na akciji. Še posebej bodo veseli traktorskih prevoznikov, saj bo odpadke treba dostaviti na določena zbirna mesta. Prav tako pa lahko divja odlagališča in njihova žarišča tudi prijavite.

Geslo akcije Skupaj zmoremo več, naj se dotakne nas vseh.Tekst in foto: Franc Bratkovič OGLASNO SPOROČILO

»POLITIČNE« MEJE NEZNANKA GASILCEM

Drugo soboto v februarju zvečer, ko je sicer sneg padal kot za stavo, so na turistični kmetiji Benko v Spodnji Ščavnici v občini Gornja Radgona, člani PGD Spodnja Ščavnica, opravili svoj 75. občni zbor. Gre za društvo, ki deluje za območje domače

vasi, Aženskega Vrha, Plitvičkega Vrha in deloma za območje kraja Lomanoše. V društvo je od 1.140 krajanov, koliko jih živi na tem območju, vključeno nekaj nad 90 ljudi.

Območnega zbora so se udeležili poleg članov društva, delegatov Gasislke zveze Gornja Radgona, tudi številni predstavniki sosednjih prostovoljnih gasilskih društev. Med gosti so bili tudi predstavniki iz PGD Benedikt in Sveta Ana. Gasilci Spodnje Ščavnice namreč tesno sodelujejo z gasilci, ki sicer ne sodi po »politični« razdelitvi ne sodijo na radgonsko območje. Zato naslov, da so politične meje gasilcem neznanka.

Na tokratnem občnem zboru je bilo poudarjeno, da je društvu v letu 2010 uspelo obnoviti ostrešje vaško-gasilskega doma, kar je »stalo« okrog 35.000 evrov. V lanskem letu društvu ni uspelo urediti pročelja doma in obnovo oken, za to niso prejeli obljubljenih sredstev iz občine in evropskih skladov. Upajo pa, da jim bo vse to uspelo letos.

V društvu, ki sodi v prvo kategorijo, so ustrezno opremljeni. Na razpolago imajo dvoje vozil in vso pripadajočo opremo, ki jo predpisuje Gasilska zveza Slovenije. V letošnjem letu bodo posvetili posebno pozornost izobraževanju članstva in pridobivanju mladih članov.

Ne bodo pa pozabili na č lanice in veterane. Udeleževal i se bodo tekmovanj v domačem okolju in v bližnji okolici.

Na občnem zboru je bilo povedano, da so gasilci iz Spodnje Ščavnice, imeli za svoje lansko redno delo 15.000 evrov izdatkov. Za letos načrtujejo, da bodo imeli na razpolago 16.000 evrov.

Na občnem zboru so podelili številna priznanja in zahvale. Med temi so priznanja za 40-letno delo v društvu prejeli Martin Tomažič, Roman Valner st., Miran Mauko in Franc Fašalek.

V letošnjem letu bodo gasilci iz Spodnje Ščavnice spet dejavni. 3. junija bodo pripravili tradicionalno pokalno gasilsko tekmovanje, katerega se bodo prav gotovo udeležili člani gasilskih društev območja branosti Domačih novic.

Besedilo in foto : Franci Klemenčič

Vsako stanovanjsko hišo je treba upravljati. Vsaka stavba torej potrebuje nekoga, da jo vzdržuje in skrbi za njeno delovanje. V interesu vseh lastnikov je, da je stavba dobro vzdrževana, sicer lahko nastanejo poškodbe, ki zahtevajo dražje sanacije.V večstanovanjskih hišah je lastnikov več, in morajo vsi skupaj družno skrbeti, da stavba ustrezno deluje. Upravljanje večstanovanjskih stavb ureja zakonodaja, ki določa kako upravljanje poteka. Upravljanje pa izvajajo lastniki sami ali pa upravnik, ki ga izberejo.

UpravnikiUpravnik večstanovanjske stavbe je pooblaščenec etažnih lastnikov, ki v njihovem imenu (z njihovim pooblastilom) opravlja in zastopa v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe. Upravnik je lahko pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za upravljanje z nepremičninami. Določitev upravnika sodi med posle rednega upravljanja, kar pomeni, da je za njegovo določitev potrebno soglasje več kot polovice etažnih lastnikov.

Delo in dolžnosti upravnika so:1. izvajanje sklepov etažnih lastnikov;

2. skrb za redno vzdrževanje in obratovanje skupnih delov;

3. skrb za razdelitev in izterjavo obveznosti;

4. upravljanje z rezervnim skladom in skupnim denarjem;

5. zastopati etažne lastnike v poslih upravljanja;

6. vlaganje tožb zaradi neplačevanja stroškov in obveznosti v imenu drugih lastnikov;

7. zastopati etažne lastnike pred upravnimi organi;

8. priprava načrta vzdrževanja;

9. priprava obračuna stroškov upravljanja in razdelitev med etažne lastnike;

10. oštevilčenje in označba stanovanj;

11. sprejemanje plačil etažnih lastnikov na podlagi mesečnega obračuna in plačevanje obveznosti tretjim osebam;

12. poročati lastnikom o svojem delu in izstavljati mesečne ter letne obračune;

13. podati letno poročilo o upravljanju objekta.

Upravnik mora tekoče skrbeti za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti na skupnih delih stavbe, za kar ne potrebuje sklepa etažnih lastnikov. Stroški se delijo na etažne lastnike. Upravnik mora vsakemu lastniku mesečno izstavljati obračun stroškov. V njem morajo biti ločeno predstavljeni vsi stroški obratovanja, vzdrževanja in upravniških storitev, višina vplačila v rezervni sklad, druga plačila in stanje rezervnega sklada. Prikaz mora biti za celotno stavbo in za lastnika, ki mu je obračun namenjen. Odnos med lastniki in upravnikom se uredi s pogodbo o upravljanju. Pogodba vsebuje pooblastila in obveznosti upravnika, mesečno plačilo in rok plačila upravniku, čas, za katerega se sklene pogodba in druge zakonsko določene vsebine. Pogodba je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in etažni lastniki, ki imajo skupaj več kot polovico solastniških deležev. Lastniki in upravnik lahko kadarkoli odpovejo pogodbo. Odpovedni rok je tri mesece. Če upravnik krši zakon ali pogodbo o upravljanju, lahko etažni lastniki odstopijo od pogodbe brez odpovednega roka.

Ali vaš upravnik dela dobro?• preveliki obratovalni in vzdrževalni stroški;• nepregledni in nejasni računi;• upravnik sam izbira izvajalce – brez posveta z etažnimi lastniki;• samo en član komunicira z upravnikom in sprejema nelogične in nejasne odločitve

za vse stanovalce;• ni sklicanih sestankov oz. zbora etažnih lastnikov;• upravnik ni odziven – telefoni zvonijo v prazno;• nejasno in neracionalno vodenje rezervnega sklada; • nestrokovni pristopi do problemov - neznanje upravnikov;• upravnik nima pravne, tehnične, računovodske in administrativne službe;• upravnik nima urejenega 24/7 urnega servisa.

Pokličite nas za ponudbo na tel: 02/600-1-800 Atrium nepremičnine


LJUDJE

OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LENART

PROŠNJA ZA HUMANITARNI PRISPEVEKPOŽAR NA STANOVANJSKI HIŠI DRUŽINE AJRIZI IZ ZG. VERJAN

22 , OBČINA SV. TROJICA V SLOV. GORICAHV soboto popoldan 4. 2. 2012 je zagorelo ostrešje devetčlanske stanovanjske hiše družine Ajrizi iz Zg. Verjan 22 v občini Sv. Trojica v Slovenskih goricah.V požaru je poškodovano ostrešje, dimnik, vodovodna in električna napeljava. Občina Sv. Trojica z našo pomočjo ter pomočjo prostovoljnih prispevkov sosedov in ostalih krajanov, podjetij in društev ter drugih donatorjev pomaga obnoviti dom družini Ajrizi. V ta namen prosimo vse, ki lahko pomagate, da nakažete denarna sredstva za obnovo stanovanjske hiše na: - račun Območnega združenja Rdečega križa Lenart, Nikova 9, 2230 Lenart, št. 0410 2000 0252 769, sklic – »Družina Ajrizi«. Za pomoč se v imenu družine najlepše zahvaljujemo.

Lepo pozdravljeni!

Strokovna sodelavka OZRK Lenart Predsednica OZRK LenartKlaudija Drašak Jadranka KOBAN, univ. dipl. ekon.

MARIJA RAŠL90 JIH JE NAPOLNILA

Devetdeset let je bilo zadosten razlog, da je prišlo do obiska mame Marije Rašl rojene 27. 1. 1922 v Radehovi pri Lenartu v družini šestih otrok s priimkom Kramberger. Ker se je družina preselila v Osek je Marija osnovno šolo obiskovala v Sv. Trojici v

Slov. goricah. Po osnovni šoli je poprijela za gostinska dela v Zavernikovi gostilni (sedaj Gostilna pri Sv. Trojici). Dela je bilo več kot preveč. Ob gostilni je takrat bilo še manjše gospodarsko poslopje. Vsak ponedeljek pa je bil dan za pranje.

Kot brhko mlado dekle je bila Marija fantom bila všeč. Osvojil pa jo je Ivan Rašl iz Gočove (po domače temu grebenu v Gočovi rečemo Gočovski vrh). Poročila sta se v cerkvi Sv. Trojice 13. 11. 1945. Moževa domačija je zaradi velikosti zahtevala mnogo dela. Zaradi moževih sposobnosti, bil je godec na harmoniko je to bila tudi pomoč za življenje družine s petimi otroci. Ivan je organiziral skupino muzikantov in tudi žena Marija je organizacijsko sodelovala, tako da so ji še danes všeč takratni priljubljeni ritmi. Tudi Marijini otroci: sin Ivan (Alojz je majhen umrl) Franc in hčerki Marija in Majda so obiskovali trojiško osnovno šolo. Marija kot skrbna mati se je večkrat ustavila pri ravnatelju osnovne šole Križnič Jožetu, da so, če je bilo potrebno, kakšno rekli.

ALEŠU SLANIČU IZ TROJICE, MEDALJA ZA HRABROSTV torek 31. januarja je bila v dvorani objekta Pürgešpital v Gornji Radgoni, gre za

najstarejši objekt v tukajšnjem kraju, ki je dokaj obnovljen, slovesnost ob podelitvi medalj za hrabrost udeležencev 10 dnevne vojne v letu 1991 iz radgonskega območja. Slovesnosti podelitve medalj petim takratnim pripadnikom Teritorialne obrambe in prostovoljcu, ki se je izkazal med osamosvojitvenimi boji, so prisostvovali obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor magister Alojz Šteiner in poslanec Državnega zbora Republike Slovenije magister Dejan Židan, ter številni gostje. Med slednjimi so bili v glavnem udeleženci 10-dnevne vojne v Gornji Radgoni.

14. RAZPIS ZA MOJSTRSKE IZPITEObmočno obr tno podjetniška zbornica Slovenije, ki je krovna organizacija

dvainšestdesetih območnih obrtno-podjetniških zbornic območja vse Slovenije, je pred kratkim objavila 14. razpis za izobraževanje za pridobitev naziva mojster. Prijave za kar 52 različnih vrst mojstrov, so v treh pristopnih rokih. Prvi je že letošnji 17. marec. Stroški za izobraževanje za pridobitev naziva mojstra se gibljejo med 1.287 in 1.631 evri za posameznika.

Pričakovati je, da bo letos »prišla« tudi prijava iz območja Upravne enote Lenart. Lani, ko je bil objavljen 13. natečaj, nihče iz »našega« območja ni pridobil mojsterskega naziva. Na lenarškem območju je v preteklih letih pridobilo naziv mojster 11 obrtnikov. Na območju sosednje radgonske upravne enote je 15 mojstrov.

Franci Klemenčič

Iz rok ministrice za obrambo so medalje za hrabrost prejeli Darko Muc (slednji je bil v vojni obstreljen v roko), Matjaž Perša, Robert Poberžnik, Stanislav Rojko in Aleš Slanič. Slednji živi v Sveti Trojici v Slovenskih goricah.

Vseh pet prejemnikov medalj je v času vojne v Gornji Radgoni, v letu 1991, kot ognjeni vod Teritorialne obrambe s protioklepnim orožjem, napadlo oklepno enoto Jugoslovanske vojske. Prostovoljec Marjan Himelraj iz Radencev pa je sodeloval pri napadu z molotovkami na kolono vozil, ki je šla na pomoč obkoljeni enoti zloglasnega polkovnik Berislava Popova. (Prav ta čas teče na Okrožnem sodišču Murska Sobota zoper imenovanega v zvezi z napadom na Gornjo Radgono, predvsem še na civiliste, posebni kazenski postopek. Ta poteka brez prisotnosti generala).

V nagovoru je ministrica Jelušič spomnila na dogodke v času osamosvojitve Slovenije. Pri tem je poudarila, da ima Gornja Radgona pri tem posebne zasluge. V času vojne je v Gornji Radgoni deloval v teritorialni obrambi tudi sedanji general major Alojz Šteiner.

Ob svečanosti je spregovoril tudi domači župan Anton Kampuš.Prejemnikom medalj čestitamo tudi v imenu Uredništva Domačih novic.

Besedilo in foto: Franci Klemenčič

Skrajno desno Aleš Slanič

Sinova Ivan in Franc sta šla za boljšim kosom kruha v Nemčijo. Doma pa je dedovanje domačije domačijo razdelilo in zrasla sta dva večja objekta. Eden od teh je »Gočovski dvorec«.

Mati Marija je postala vdova dve leti po praznovanju zlate poroke. Postala je bolj odvisna od svojih otrok, ki jih zelo ceni. Radi jo obiskujejo skupaj z vnuki in pravnuki. V času našega obiska je v kuhinji Marija trebila solato. Za dela porabi nekoliko več časa a je zadovoljna, če še kaj postori. Spomni se kako rada je, dokler je mogla, hodila na izlete, na druženja upokojencev in k sv.mašam. Večkrat je bila pri družini sina Ivana in Franca v Nemčiji in še vedno so ji pred očmi čudoviti tulipani , ki jih je videla v Holandiji. Žal pa sina Franca tudi ni več.

Marija rada spremlja dogajanja preko televizije. Želi , da nekaterih težav v svetu ne bi bilo.Na Marijin 90. rojstni dan sta jo obiskala podžupan občine Sv. Trojica v Slov. goricah Janez

Voglar in strokovna sekretarka Barbara Cvetko. Obiska in pozornosti je bila zelo vesela.Na praznovanju okrogle obletnice se je zbralo v prostornem objektu kjer so svečano

počastili 90 – letnico matere Marije Rašl. Na Marijin 90. rojstni dan sta Marijo obiskala tudi podžupan občine Sv. Trojica v Slov.

goricah Janez Voglar in strokovna sekretarka Barbara Cvetko. Obiska in pozornosti je bila zelo vesela.

Foto: arhiv občine, Slavko Štefanec


LJUDJE

MARIJA VOGRINSLAVILA ČASTITLJIVO DEVETDESETO OBLETNICO SVOJEGA ŽIVLJENJA

21. januarja 2012 je v krogu svojih najdražjih družinskih članov, sosedov in prijateljev praznovala svoj častitljivi življenjski 90. jubilej Marija Vogrin iz Jurovskega Dola 50. Slavje se je odvijalo na družinski kmetiji Janeza Škrlec v Zg. Partinju 38 pri Jurovskem Dolu. Med drugimi se je slavja udeležil tudi farni župnik Sv. Jurija v Slovenskih goricah Janko Gorgner, ki je v svojem nagovoru slavljenki zaželel še mnogo lepih trenutkov in zdravja v nadaljnjem življenju.

Marija Vogrin se je rodila 18. 1. 1922 v Jurovskem Dolu. V družini Zaletinger so se rodile štiri hčerke. Dve sta v otroštvu umrle. Ostale so Marija (slavljen-ka) in Bogomila, ki živi pri Mariji. Družina Zaletinger je bila v tistem času spo-štovana in delovna, oče Matija je bil priznan moj-ster tesarstva, žena, prav tako Marija, pa skrbna go-spodinja in mati.Slavljenka Marija je staršema pridno stala ob strani in pomagala pri vsakodnev-nih opravilih in ob tem dorasla v brhko dekle, nakar se je 6. 11.1948 poročila z izvoljencem Francem Vogrinom. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Drago, Jurej, Bogomila in Marina. Drago, kot najstarejši je že kot otrok umrl. Ostali trije otroci so v zgledni družini lepo odraščali in si zgradili lepe domove. Hčera Bogomila si je dom zgradila ob domačiji s svojim marljivim možem Zoranom.Slavljenka Marija je že 23 let vdova, vendar je še vztrajna in vitalna še zmeraj opravlja nekatera gospodinjska opravila. Ob tej častitljivi obletnici jo razveseljujejo štirje vnuki in šest pravnukov. K temu življenjskemu jubileju Marije Vogrin se s čestitkami pridružujemo tudi sosedje in ji želimo še mnogo lepih trenutkov.

Rudi Tetičkovič

PRI HAMERŠEKOVIHstara hiša je popisana z verzi in domislicami

Naš obisk Hameršekovih dveh družin, mame, ki se piše Hameršak in sina Franca, ki se piše Hameršek, se je zgodil čisto naključno. Ko smo se peljali po cesti skozi del Čagone, smo na desni strani ceste zagledali popisano belo fasade stare

cimprane hiše. Na »pocjah«, je sedela 89 letna Marija Hameršak, ki je grela svoje stare kosti na jesenskem soncu.

Pri materiŽenico smo povprašali po našem želenem cilju, iskali smo bodočega novega Čagončana,

ki ima nedaleč od Hameršakovih parcelo kjer bo gradil hišo a nam tega ni znala povedati. Na pomoč nam je priskočil Marijin sin Franc, ki si je ob materini hiši postavil nov dom za svojo družino. In sedaj ste že našli odgovor, zakaj smo zapisali, da smo obiskali dve družini: Hameršak in Hameršek. Ker se nam je tisi dan mudilo, smo opravili le tisti del pogovora, ki je zadeval mamo Marijo ali, kot so jo včasih imenovali, Šuenovo Mimiko.

Zgovorna in šegava kot je, nam je imela kaj povedati. Da živi v hiši, ki nosi letnico 1846. Letnica je vsekana v tramu, ki nosi leseni stropni pod v veliki hiši (sobi) ali »predni hiši«. V njej še stoji krušna peč, v kateri je naša sogovornica spekla veliko kruha. »K tej hiši sem prišla služit kot pastirica in od malih nog živim v njej. Tu sem se poročila z Vinkom, ki je leta 2000 umrl. Mož je bil zaposlen v hladilnici v Bohovi in 20 let v Avstriji, zato po njem prejemam pokojnino. V tej hiši se nama je rodilo 6 otrok. Vesela sem, da si je sin Franc z ženo Jožico ustvaril družino in si je le nekaj korakov od moje hiše postavil nov dom. Tako imam v njem in snahi Jožici vedno pomoč.«

PRI BRALCIH DOMAČIH NOVIC

Veliko zanimivega bi nam še povedala a smo se morali posloviti. Sinu Francu, ki je spremljal naš obisk pri mami, smo obljubili, da ga ob priliki obiščemo na njegovem domu.

Pri sinuTakoj smo ugotovili, da imamo v sinu prijetnega in zanimivega sogovornika. Pogovor

z njim smo začeli o popisani hišni fasadi, ki gotovo pritegne slehernega popotnika. S svinčnikom izpisana ročna pisava, je dobro vidna na beli podlagi. Zanimalo nas je kdo jo je popisal? »Moj oče je bil zelo razgledan človek. Bil je tudi šaljivec. Rad je prebiral šale v časopisih, si jih zapisoval v zvezek, iz njega pa je nekaj verzov in misli napisal tudi na zunanjem delu fasade. Tudi mi smo misli prebirali, ena od njih je tudi ta: »Medvede imamo zaščitene, kaj pa ljudi?«. »Njegovo (ohranjeno) početje je sedaj prava atrakcija, saj se mnogi ustavijo in berejo na fasado napisna besedila. Sicer je oče v prostem času vedno kaj počel. Znan je bi po tem, da je sodeloval na vseh paradah v Cerkvenjaku. Še več, pred 25 leti je bil celo pobudnik za njih.«

Nekaj Vinkovih lastnosti je podedoval tudi sin Franc, ki nam je razkazal notranjost stare hiše, v kateri je ohranjeno veliko starega orodja, ki ga je nekoč uporabljal oče. Sin ga ohranja v spomin na svojega delavnega in poštenega očeta. »Veste malo me daje tudi zbirateljska žilica. Rad imam stare stvari, ki so nekoč ljudem na podeželju pomagale pri preživetju. Včasih je kmečko orodje služilo več rodovom. Ker ni bilo denarja so mnogo tega iz lesa, izdelovali sami. Danes komaj nekaj let stari vrtalni stroj ali drugo napravo vržemo v kosovne odpadke. So pač drugačni časi.« Franc, ki je ta čas zaposlen v »Primatu« v Mariboru, se je v Agrokombinatu Lenart izučil za avtomehanika. Njegov dober mojster je bil Ivan Kogler, ki je znal vajencem podajati zanje in delovne navade in mu zato, kot pomočniku, ni bilo težko najti dela. Zaposlil se je v Tovarni avtomobilov v Mariboru, kjer je delala tudi žena Jožica, ki je bila strugarka in je delala tudi na CNC stružnici. Franc je delal v oddelku za preizkušanje motorjev.

Kot mlad par sta stanovala v kadrovskem stanovanju v Novi vasi v Mariboru. Tam sta se

jima rodila dva otroka. Po propadu TAM-a sta se odselila v novo hišo, ki sta jo gradila v Čagoni. Ker Franc v svojem poklicu ni dobil dela, se je prekvalificiral v strojnika gradbene mehanizacije in se zaposlil v zasebnem gradbenem podjetju. Ponosen je, da je opravljal najrazličnejša zemeljska strojna dela z bagri, tudi na trasi avtoceste Lenart - Cogetinci. Ob izbruhu gradbene krize je ponovno ostal brez dela. Žena Jožica pa si je našla zaposlitev v Centru za socialno delo v Lenartu in je aktivna kot negovalka na domu. To delo opravlja že 11 let in je zelo zadovoljna. Dnevno obišče 6 do 7 strank in poskrbi za njihovo higieno.

Franc in Jožica živita v lepi novi hiši. Pričakovala sta, da bo v njunem domu našel dom za družino tudi kateri od njunih otrok, hčerka Klavdij ali sin Damjan. A sta oba odšla od doma, zato jim je sedaj dom prevelik. Vesela pa sta, da ju otroka z družinama rada obiščeta.

Naš sogovornik Franc vsako leto sodeluje v skupini iz Čagone, ki nastopa v okviru občinskega praznika v paradi ljudskih običajev, ki jo pripravlja TD Cerkvenjak. Gotovo je mnogim ostal v spominu, ko je s kovčkom v rokah, v komični obliki, prikazal svoj odhod v zdomstvo ali zaposlitev na tujem.

Ludvik Kramberger

89 letna Marija Hameršk s svojim sinom Francem ob krušni peči v svojem domu v Čagoni

Franc Hameršek ob hiši svojih staršev v Čagoni, katere fasado je z verzi in domislicami popisal njegov oče


V SPOMIN MARIJI CAFNIKV 105. letu starosti je zaspala na svojem novem domu v Selcah

Lahko zapišemo, da smo se poslovili od najstarejše bralke Domačih novic, Marije Cafnik iz Selc pri Lenartu. Časopis je rada prebirala, dokler je to zmogla, ko pa za branje ni imela več moči ji je Novice prebirala hčerka Gustika.

Ob njeni stoletnici in pozneje vsako leto ob njenem rojstnem dnevu, je bila vesela našega obiska, katerega namen je bil zapisu v Domačih novicah in drugih časopisih. Ker je bila zdravega duha, je ob branju drugih novic, bila vesela tudi zapisa o njenem dolgem življenja. Toda, enkrat se vse konča. Končalo se je tudi njeno življenje. K zadnjemu počitku so jo njeni najbližji in tistih, ki so jo poznali, položili v grob k možu Francu, ki je bil pokopan 1983. leta na pokopališču v Voličini. Legla je k svojemu možu, s katerim sta si z velikim odrekanjem ustvarila dom v Hrastovcu, v katerem je preživela največji del svojega življenja. Le dobro leto pred smrtjo je s težkim srcem zapustila svoj dom ter si našla toplo družinsko gnezdo pri hčerki Gustiki v Selcah. Ta ji je nudila topel dom in toplo besedo. Tukaj se je v 105. letu življenja, tiho in nemo, z zadnjim dihom ter z zadnjim pogledom in stiskom roke hčerke, poslovila od tega sveta.

Marija Cafnik se je rodila v družini Zorčič v Vukovju pri Pernici, 22. septembra 1907. leta. V družini so se rodile 4 hčerke. Po osnovni šoli se je pri Mariji Vukelič v Jarenini izučila za šiviljo in se zaposlila pri Justini Fridau na Studencih v Mariboru. Tam je leta 1928 opravila mojstrski izpit. Leta 1929 se je v tedanji Šmarjeti ob Pesnici, poročila s Francem Cafnikom, ki je bil rojen leta 1903, umrl je 1983. leta in je bil po poklicu kolar. Po poroki sta se naselila v hiši blizu Hrastovca. Ta hiša je bila last bogataša Ornika iz Ptuja. Po 12 letih viničarstva, sta si v Hrastovcu kupila zemljo in si zgradila hišo, v katero sta se vselila 1948. leta. Po poroki sta oba odprla vsak svojo obrt, mož kolarsko, ona šiviljsko, ki sta ju vodila vse do časa ustanavljanja zadrug. Marija je v času, ko je imela obrt, izučila 5 vajenk. Ker nista hotela v zadrugo sta obrt odjavila in delala na črno, da sta lahko preživljala družino. Ob tem sta, kakor pri mnogih hišah, redila po tri krave in svinje, kar je dajalo pomemben delež za preživetje družine. V zakonu se jima je rodilo 10 otrok. Tri sinove, stare, 7, 8 in 10 let, je izgubila ob začetku druge svetovne vojne, 11. aprila 1941. leta, ko jih je ob igri na domačem dvorišču raznesla mina. Ko je že prekoračila 100 - letnico življenja, jo je močno prizadela prezgodnja smrt sina Pavla, ki si je doma ustvaril družino in varoval njeno toplo družinsko gnezdo. Vse do svoje smrti se je veselila obiskov svojih še živečih hčera Marice, Milike in Elice ter svojih vnukov in pravnukov.

Ludvik Kramberger

LJUDJE

35 LET ŽUPNIJE RADENCIMariborski škof dr. Maksimiljan Držečnik je 25. januarja 1977 z ustanovnim odlokom ustanovil Župnijo Radenci s sedežem v Radencih. Torej je letos 25. januarja preteklo 35 let odkar je bila ustanovljena župnija svetega Cirila in Metoda Radenci. Takratni kapelski župnik Ignac Lebar je bil imenovan za soupravitelja novo nastale župnije. Ta je bila namenjena za območje poleg Radencev, še za vas Boračeva, Rihtarovci, Šratovci in Turjanci.V letu 1986 je bila v Radencih zgrajena sedanja cerkev, ki jo je 5. julija 1987 blagoslovil lenarški rojak, sedanji upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger. Osrednji jubilej ob 25- letnici blagoslovitve radenske cerkve bo letos 5. julija. Na ta dogodek se v radenski župniji že temeljito pripravljajo.Nekaj statističnih podatkov o župnijah in cerkvah po Sloveniji: Na območju Slovenije je 784 župnij, ki so povezane v 59 dekanij in šest škofij. Najmanj le 36 župnij je v Škofiji Murska Sobota. Tu delujejo tri dekanije. Na območju Nadškofije Maribor je 143 župnij, ki so vključene v 11 dekanij. Na območju Nadškofije Ljubljana je 233 župnij, ki so povezane v 17 dekanij. Na območju Škofije Celje je 112 župnij, ki so povezane v 11 dekanij. Na območju Škofije Novo mesto je 71 župnij, ki so povezane v šest dekanij. Na območju Škofije Koper deluje 189 župnij, ki so povezane v 11 dekanij. Po podatkih iz leta 1991, (ob osamosvojitvi) je bilo v Sloveniji 2.887 cerkva. Števila novo zgrajenih cerkva po tem obdobju, nismo ugotovili. Posredujemo še podatke, za evangeličanske vernike. V slovenskem prostoru je 13 tovrstnih župnij. 10 v Prekmurju, izven Prekmurja pa so še tri in to v Apačah, Mariboru in Ljubljani.

Franci Klemenčič

Pokojna Marija Cafnik iz Selc pri Lenartu

»VEČER NA VASI«RADIO SLOVENSKE GORICE PRIREDIL PRILJUBLJENO ODDAJO

V torek 31. januarja 2012 se je odvil en lep večer na družinski turistični kmetiji Janeza Škrleca v Zg. Partinju. Gostitelja večera sta bili Damjana Veršič in Mateja Toš. Oddajo so sooblikovale ljudske pevke DU Sv.

Jurij GATROŽE, ki jih vodi Cilka Neuvirt.

K oblikovanju tega večera so se odzvali: predsednik KD – Ivan Cankar Jurovski Dol, Mirko Breznik, ki je v svojem intervjuju izčrpno orisal utrip kulturnega dogajanja v kraju. Župan občine Sv. Jurij pa je pohvali tovrstno aktivnost občanov, ki tako ali drugače skrbijo za kulturno dediščino v tem delu Slovenskih goric.

Za tem so se predstavili rokodelci, kot so: Ivan Fanedl, ki izdeluje razne košare iz rumene vrbe (pinturce) in tudi košare za peko kruha iz ržene slame. Jože Pavalec se tradicionalno ukvarja z izdelovanjem grabelj, vil in kosišča (ratiše). Oba rokodelca sta nekoliko potarnala, da tovrstna obrt počasi izumira, pa vendar imajo posamezni ljudje še raje te pripomočke iz lesa kot tiste iz plastike. Pridružil se je 85-letni ljudski rezbarski umetnik Jože Korošec iz Jurovskega Dola, ki že vrsto let izdeluje razne nabožne kipe, tudi razpela in križe. Vabilu se je odzval znani zidarski mojster Dominik Rajšp iz Varde, ki je bil tudi donator večera. Kot je povedal, z njegovo ekipo v glavnem izvaja sanacijska dela na sakralnih kulturno umetniških objektih. To delo je zelo zahtevno in odgovorno kar ga še dodatno motivira in izziva.

Rudi Tetičkovič

KD »IVAN CANKAR« JUROVSKI DOL REDNI LETNI OBČNI ZBORV soboto, 11. februarja 2012 je izvršilni odbor

KD-Ivan Cankar Jurovski Dol sklical redni letni občni zbor. Tako so se v jurovskem kulturnem domu zbrali članice in člani ter vodje sekcij, ki uspešno delujejo v okviru tega društva.

Po podanem poročilu o delu v letu 2011 predsednika Mirka Breznika je bilo razbrati, da so v društvu z opravljenim delom bili zadovoljni.

Tudi sekcije, ki v tem okviru delujejo, so zadane na-loge izpolnile. To so folklorna skupina, ki je odmevna širše po naših krajih in tudi izven meja v sosednjih deželah. Prav tako že osmo leto uspešno deluje Jurovski oktet na katerega so občani zelo ponosni, saj nastopa na mnogih prireditvah v kraju.

V nadaljevanju zbora je UO KD »Ivan Cankar« Jurovski Dol sprejel pester program dela za leto 2012 katerega bo finančno podprla tudi občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah, kar je potrdil prisotni župan občine, Peter Škrlec.

Po končanem uradnem delu občnega zbora je bilo družabno srečanje s pogostitvijo in prijetno glasbo.

Rudi Tetičkovič


MED DRAVO IN MURO

KURENTI pri Sveti TrojiciPri Sveti Trojici že tradicionalno organiziramo pustno povorko v kateri

prevladujejo različne maske. V letošnji povorki so sodelovali učenci osnovne šole, malčki iz vrtca in učitelji. Predstavljali so predvsem

pravljične like in like iz sveta risank. Našemili so se tudi nekateri občani in občanke, tudi celotne družine. Veliko pozornosti je zbudila skupina Kluba malega nogometa, ki vsako leto pripravi nekaj aktualnega. Letos so predstavili » €U britof » ali drugače »pogreb slovenske politične elite », kjer so prikazali pokop nekaterih evropskih držav, med njimi tudi Slovenije. Pogrebci pa so bili znani politiki iz prejšnje vlade. Mnogo mask je bilo ročno izdelanih, kar je obogatilo ljudsko izročilo kurentovanja.

Metla eden najstarejših uporabnih predmetov

Gotovo ste že slišali katerega od pregovorov na račun metle. Eden teh pravi: »Nova metla boljše pometa«. V tem pregovoru se skriva misel, da novi šef ali gospodar boljše dela. Seveda pa je metla pripomoček, ki ga uporablja

sleherno gospodinjstvo na deželi (in v mestu). Verjeli ali ne, uporabljajo jo poleg strojev tudi pometači vseh mest sveta. Metle smo, sirkove, kot tudi tiste iz šibja, po navadi iz brezovih in bukovih vej, izdelovali doma. To opravilo so »dedi« opravljali pozimi, ko ni bilo dela na polju. Sirkove metle so bile v uporabi za pometanje po hiši, brezove pa za dvorišča in hleve.

Da pa metla ni kar tako, so jo nekoč uporabljali tudi pri plesu. Malo starejši se še spomnijo plesa, ko je eden izmed moških plesalcev na plesišču plesal z metlo, zato ker ni dobil partnerice. Pri plesu, ki je pravzaprav zabavna igra, je imel plesalec z metlo pravico plesalcu vzeti plesalko, da je lahko z njo zaplesal. Tistemu, ki je ostal brez plesalke, je za ples ostala metla. A le toliko časa, da je na enak način, kot tisti, ki je njemu "speljal" plesalsko, poišče za sebe novo, »živo« plesalko. To je storil tako, da je na tla položil metlo držeč za njen dvignjen ročaj (»štil«), stopil na metlo in spustil štil iz rok, ročaj je s treskom na pod povzročil glasen »pok«. To je bil znak, da so moški plesalci spustili plesalke, si jih zamenjali, tistemu plesalcu, pred katerim je počilo pa je ostala metla saj je moral plesalko prepustiti plesalcu, ki je do takrat plesal z metlo. Plesalec z metlo si je z enako »operacijo« pridobil pravo plesalko takoj, ko mu je v bližino priplesala »ta prava« izbira. Ples se je na tak način nadaljeval, dokler je igral muzikant. Ja, tudi na tak način so se naši predniki znali zabavati. Ni treba posebej poudarjati, da je bila taka igra ob plesu zabavna in celo napeta, saj se je tako včasih razkrila tudi kakšna skrivnost.

(Na to igro smo se spomnili ob pogledu na posnetek, ki smo ga naredili na Antunjovem žegnaju v Cerkvenjaku. Le kaj bo mož s tolikimi metlami, smo ugibali? Mimoidoči je modroval: »Kaj pa, če jih je namenil za pometanje v parlamentu, kjer se nabere veliko »nesnage«, ki jo je treba pomesti pod preprogo«.)

Ludvik Kramberger

4. PRIREDITEV POZDRAV SOSEDUSOSED – DOBER DAN

Prireditev - četrto po vrsti sta otvorila Romi in Janja s poskočno pesmijo.V skupini božično novoletnih prireditev občine Sv. Trojica v Slov. goricah, je konec

Povorko si je ogledalo kar lepo število občanov. Po povorki so bile tri najizvirnejše skupine mask posebej nagrajene. Za

nagrade in prigrizek je poskrbela šola Sveta Trojica, trojiški vinogradniki pa smo obiskovalce pogostili s toplim čajem in kuhanim vinom.

V sredo 15.02. je skupina petih kurentov (korantov) iz Destrnika obiskala upravo občine, šolo in gostinske lokale ter poplesala po trgu in ulicah našega kraja. Povsod so bili dobro sprejeti, saj po starem izročilu odganjajo zimo in preganjajo zlo, kar jim je letos tudi zagotovo uspelo. V sklopu obiska so se krajši čas zadržali v razstavo protokolarnem centru Svetega Martina, kjer je prav v tem času odprta razstava kulturnih del domačih in tujih umetnikov. Nad objektom in razstavo so bili zelo navdušeni.

Sobotno povorko ocenjujemo kot eno boljših, saj je na povorki sodelovalo precej originalnih likov, kar je dogodku dalo posebno težo.

Peter Leopold

minulega leta, v organizaciji Turističnega društva Sveta Trojica potekala četrta zabavna prireditev »POZDRAV SOSEDU«. Avtorica prireditev je Darja Šuta.

TD je občane zaprosilo za predloge kdo po njihovem mnenju izstopa v svojem okolju po prijaznosti in sosedski pomoči.

Na prireditvi so nastopili: za naselje Sv. Trojica Anita Robič (ki je tudi zmagala); za Osek Albert Potočnik, za Zg. Porčič Albert Postružnik, za Gočovo Erik Vogrinec, za Zg. Senarsko Ida Švarc, za Sp. Senarsko Dragica Vračič. Tekmovalci so odlično odgovarjali na zastavljena vprašanja »KAKO POZNAMO SVOJ KRAJ«.

Turistično društvo Sveta Trojica v Slov. goricah, ki jo vodi Marjan Klobasa je prispevalo glavno nagrado, vikend paket v enem od slovenskih term po izbiri.

Turistična agencija LEZE je prispevala drugo nagrado in sicer bon za 100 eur za potovanje s TA LEZE. Tretjo nagrado je prispevalo podjetje Marjana Klobasa AGROREMONT. Ostali sponzorji so bili: Gostilna pri Sveti Trojici – Dejan Fras, moško in žensko frizerstvo Budja, gostilna Na Griču iz Svete Trojice, frizerstvo Nataša ter Pizzerija Nona.

Povezovalca na prireditvi sta bila Janez Voglar in Janja Kranvogel. S skečem se je predstavil član TD Jože Ploj. Kulturni program so prispevali Matevž Jelen, Marko Kraner, Lea Leutgeb, Romi in Janja Kranvogel, Katja Jelen. Nagrade sta podelila predsednik TD Marjan Klobasa in lanskoletna najsoseda Irena Heric. Zbrane je nagovoril tudi župan Sv. Trojice Darko Fras. Polna dvorana obiskovalcev in njihovo vneto navijanje za svoje favorite dokazuje, da so obiskovalci prireditev dobro sprejeli. Spomnimo se vseh dosedanjih zmagovalcev: Branko Gungl, Milica Škof, Irena Heric in Anita Robič. V komisiji so tokrat bili: Ivanka Kraner, Milica Škof, Darja Šuta in Zdravko Vračko.

Foto in besedilo: Slavko Štefanec


POPULARNA KULTURA

{ } Ureja: R. Štrakl

Glasbena založba Akord records pod okriljem zavoda Subkulturni azil predstavlja nov CD:

ZVOK DEŽELEMARTIN RAMOVEŠ BANDOb izidu CD-ja jena voljo tudi prvi singl z

albuma - Čorba za ljudi. Datoteka je na voljo na spletni strani, ter na direktni povezavi na povezavi: http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/front/img/admin/file/Martin_Ramoves_Band_-_Corba_za_ljudi.zip

Jeseni 2007 so moči združili basist Marko Petrič, bobnar Luka Drobnič ter kitarist in pevec Martin Ramoveš, ki je imel pripravljene številne avtorske pesmi. Ko jih je trojica začela skupaj obdelovati, si ni postavila jasnih žanrskih okvirov, takoj pa je postalo jasno, da bo njena glasba udarna zmes rocka, bluza in kantavtorske samosvojosti, ki se odraža tudi v izrazitih, mestoma družbenokritičnih besedilih. Potem, ko so bili toplo sprejeti na klubskih in manjših festivalskih nastopih, so leta 2009 s pesmijo Divji ritem makadama sodelovali na kompilaciji Vala 202. Ob tej priložnosti se jim je pridružil bluzovski orgličar Miha Erič, s katerim skupina tudi sicer večkrat sodeluje. Naslednje leto so za šesto kompilacijo Rokerji pojejo pesnike, projekt Subkulturnega azila, uglasbili pesem Regine Kralj Odtis mrtvega človeka.

Februarja 2012 je napočil čas za izid albumskega prvenca Zvok dežele pri založbi Subkulturni azil. Skupini so se v studiu pridružili tudi glasbeni gostje: poleg Mihe Eriča na orglicah še Žiga Lovšin na klaviaturah ter Tony Cater na saksofonu in trobenti. Na albumu je izbor štirinajstih avtorskih pesmi, nastalih med leti 2006 in 2011. Večina besedil na albumu je napisanih v slovenščini, slaba tretjina pa v hrvaščini in srbščini. Martin Ramoveš v njih pogosto kritično opisuje stanje duha sodobne zahodnjaško – malomeščanske družbe, dovolj prostora pa je tudi za pesmi o tegobah malih ljudi.

Datum koncerta: nedelja, 18. marec 2012Kraj koncerta: Politeama Rosetti, Trst, ItalijaOdhod z avtobusom na dan koncerta iz Ljubljane (spodnje parkirišče Hale Tivoli) ob 17.00 uri

V Trst prispemo okoli 18.30 ure. Do začetka koncerta prosto.

Odhod iz Trsta pol ure po koncu koncerta. V odhodna mesta pridemo v nočnih urah.

Kotlar, Krojač, Vojak, VohunTinker Tailor Soldier Spy

vohunski triler

Država: Francija, Velika Britanija, Nemčija Scenarij: Bridget O'Connor in Peter Straughanpo romanu Johna le CarréjaRežija: Tomas Alfredson Igrajo: Gary Oldman, Colin Firth, Tom Hardy, Mark Strong, John Hurt, Toby Jones, David Dencik, Ciarán Hinds, Kathy Burke,

Piše se leto 1973; hladna vojna še naprej uničuje mednarodne odnose

in britanska tajna služba MI6 s kodnim imenom Cirkus se trudi iti v korak z vohunskimi podvigi drugih držav, da bi ohranili varnost v Veliki Britaniji. Vodja Cirkusa, ki ga poznajo pod imenom Kontrola (John Hurt), osebno pošlje predanega operativca Jima Prideauxa (Mark Strong) na Madžarsko, kjer se njegova naloga sprevrže v krvavo polomijo. Kontrola mora zapustiti Cirkus, z njim pa tudi njegov nadrejeni, poročnik George Smiley (Gary Oldman), vohun z izostrenimi čuti, ki mu je vohunstvo življenje.

Smileyja, ki se je bil odtujil od odsotne žene Ann, pokličejo v kabinet državnega podsekretarja Oliverja Lacona (Simon McBurney): v tajnosti ga nameravajo spet postaviti v službo vlade, saj se le-ta že dolgo boji, da Cirkus ogroža dvojni agent, ki dela za Sovjete in s tem Anglijo spravlja v nevarnost. Smiley ob pomoči mlajšega agenta Petra Guillama (Benedict Cumberbatch) analizira vse pretekle in tekoče aktivnosti Cirkusa. Pri iskanju dvojnega vohuna ga preganja njegovo desetletno poznavanje skrivnostnega ruskega vohunskega lika po imenu Karla.

Sledi za dvojnim vohunom so hladne, dokler z Laconom iznenada ne stopi v stik nebrzdani terenski agent Ricki Tarr (Tom Hardy). Ta se je na tajni nalogi v Turčiji zaljubil v poročeno Irino (Svetlana Khodchenkova), ki trdi, da ima podatke ključnega pomena. Hkrati Smiley izve, da je Kontrola seznam osumljencev skrčil na pet oseb: častihlepni Percy Alleline (Toby Jones), ki nosi kodno ime Kotlar; očarljivo samozavestni Bill Haydon (Colin Firth), ki mu pravijo Krojač; strumni Roy Bland (Ciarán Hinds), imenovan Vojak; pretirano uslužni Toby Esterhase (David Dencik), imenovan Revež; in – sam Smiley.

A preden se razjasni presenetljiva resnica, se bo smrtonosna mednarodna vohunska igra snela z vajeti in vsi vpleteni bodo plačali visoko čustveno in fizično ceno…

Film je nastal po knjigi in TV seriji izpred 32 let, sedaj pa prihaja v naše kinematografe. Na sporedu bo od 15. marca v Kolosejih po Sloveniji. Priporočam vam ga iz dveh razlogov, prvi je napeta zgodba in drugi neverjetni Gary Oldman, ki blesti v glavni vlogi.

CALVIN AND HOBBESnekaj pod posteljo se slini

Založba Didakta je izdala prvo knjigo stripov o dogodivščinah Calvina in Hobbesa, ki je izšla pod okriljem projekta Knjige za vsakogar.

Calvin in Hobbes je zabaven strip o duhovitih dogodivščinah navihanega šestletnika Calvina in njegovega plišastega tigra Hobbesa, ki je v njegovih očeh pravi živi tiger in nepogrešljiv prijatelj. Bralci in kritiki Calvina in Hobbesa uvrščajo med trojico najboljših stripov, ki so kadar koli izhajali.

Na vrhuncu njune slave je Calvina in Hobbesa objavljalo 2400 časopisov po vsem svetu, v 50 državah. Prodali so tudi 45 milijonov izvodov knjig z zbranimi stripi.

Zgodbe potekajo v sodobnem času, v predmestju, v ZDA. Strip obravnava Calvinove dogodivščine in njegove odnose s Hobbesom, starši, sošolko, učiteljico, njegov odnos do šole, njegov bogat domišljijski svet in njegova razmišljanja o življenju, svetu, bivanjskih vprašanjih ...


KULTURA

Ob slovenskem kulturnem prazniku 2012

RAZSTAVAV Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina pri Sv. Trojici

V Občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah je v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina (center je ena od petih pomembnejših točk evropske kulturne poti) in v okviru slovenskega kulturnega praznika, župan občine Sveta Trojica g. Darko Fras, sedmega februarja slovesno odprl razstavo likovnih del.

lahko nastala na občutljivih eksponatih.Razstava je bila odprta od 8. 2. 2012 do 12. 2. 2012

vsak dan od 10:00 do 18:00 ure. Kasneje pa si bo razstavo, predvidoma do konca februarja 2012, možno ogledati po predhodni najavi.

V času ogledov je razstavo strokovno vodila in čuvala umetnica Nika Arnuš (kontakt 031/505- 617). Pri njej

je možno naročiti tudi rezervacije za oglede, te omogoča tudi tajništvo občine na tel: 02/729 50 20 ali na mail: [email protected], pa tudi koordinator razstave, Jože Žel - občinska uprava: 051/602 939.

Tokrat je razstavljalo veliko razstavljavcev, kar je prostor samostanske kleti omogočal, saj meri cca 400m2 tlorisne površine, glede na število stebrov in sten pa je razstavna kvadratura bistveno večja. Zato je bilo možno razstaviti več kot 300 del.

Med deli so prevladovala slikarska in risarska dela, rezbarska dela, pa skulpture iz kovin, prav tako je bilo možno videti izdelke iz gline ter skulpture iz drugih umetnih ali naravnih materialov,

nekaj intarzij, veliko je bilo tudi gobelinov.

Razstavljali so:

JOŽICA ANDREJČ, upokojena učiteljica razrednega pouka, prihaja iz Jurovskega dola. Z ljubiteljskim slikarstvom se ukvarja eno leto in pol in je članica

Umetnostne šole Martine Golja.

NIKA ARNUŠ, študirala je likovno pedagogiko in pripravlja diplomo. Živi in ustvarja v Sveti Trojici. Je članica

LD Lajči Pandur Lenart , KD Radko Smiljan in DPMS Slovenske gorice. Ukvarja se z različnimi področji likovnega ustvarjanja. V času odprtja je dežurala in vodila po razstavi.

JANJA PERKO je profesorica likovne umetnosti in profesorica pedagogike. Živi in ustvarja v Lenartu in je članica likovne sekcije Sveta Ana. Raziskuje različna področja likovnega izražanja.

JOŽICA PLOJ je po poklicu ekonomistka. Živi in ustvarja v Lenartu. Z ljubiteljskim slikarstvom se ukvarja sedem let in je članica likovne sekcije Sveta Ana.

JASNA ŠOŠTERIČ je zaposlena v VDC POLŽ MB, enota Lenart, živi in ustvarja na Sp. Velki. Z ljubiteljsko umetnostjo se ukvarja 15 let in je članica KUD Gabrijel Kolbič Zg. Velka.

ANDREJA ŠTANCER je po poklicu profesorica likovne umetnosti. Živi in ustvarja v Radehovi in je članica LD Lajči Pandur Lenart. Ustvarja z različnimi materiali; glina, steklo, akril, polstena volna.

MARIJAN VODNIK (je bil slavnostni govornik na proslavi ob kulturnem dnevu) je po poklicu univ. dipl. arhitekt, doma iz Domžal. Že od otroških dni rad rezbari, še bolj intenzivno pa se temu posveča sedaj, ko je upokojen in svoja dela razstavlja širom po Sloveniji….

IVO LOVRENČIČ LOREN, umetnik, slikar, fotograf, kulturno aktiven na več področjih je iz sosednje občine Cerkvenjak. Na razstavi je kar nekaj njegovih slikarskih del, med njimi tudi nekaj abstraktnih.

IVO ŠTRAKL je domačin, delo na likovnem področju mu je poklic in hobi, saj je po izobrazbi grafik – oblikovalec. V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (1962) je poučeval likovni pouk na OŠ Lenart in OŠ Sv. Trojica, vodil je oddelek za oblikovanje v večji tovarni papirne konfekcije, od 1969. leta do upokojitve pa lastno podjetje za grafično oblikovanje. V prostem času, ki ga komaj kdaj najde, dela akvarele, slika z oljem in akrili, najraje pa ima izražanje v grafičnih tehnikah, predvsem v serigrafiji.

DANIJEL VREČIČ je umetnik domačin, na katerega smo

lahko posebej ponosni, saj so njegova dela nekoliko drugačna. Z najrazličnejšimi tehnikami ustvarja skulpture in druga dela iz kovin. Na razstavi pa je moč videti tudi nekaj njegovih slik.

MILICA ŠKOF se ljubiteljsko ukvarja s slikarstvom in z ročnimi deli, pomaga starejšim, vodi študijski krožek, se rada izobražuje, ukvarja se z biodinamiko, kmetuje in še kaj..

MIRO TIHELJ je že od otroštva povezan s slikanjem in risanjem. Je rokodelec- mizar, zato rad izdeluje tudi razne stvari iz lesa. Z Milico Škof živita skupaj na biokmetiji za samoskrbo .

V samostanski kleti pa razstavlja tudi LIKOVNA SEKCIJA MOZAIK iz Murske Sobote, ki ji

predseduje g. Ernest Bransberger. Na razstavi sodeluje 9 umetnikov te sekcije.

BARBARA ČERNOŠA razstavlja gobeline, katerim je posvetila ves prosti čas dobrih zadnjih 20 let. Stara je 82 let in še vedno ustvarja in vse svoje prihranke nameni izdelavi gobelinov.

TATJANA KOLAR, hčerka Barbare Černoša, dokazuje da »jabolko ne pade daleč od drevesa« tudi Tatjana izdeluje gobeline.

DANI RAJH, ljudski umetnih iz Sp. Ščavnice je svetovni popotnik, napisal je že kar nekaj zanimivih in predvsem šaljivih knjig. Je tudi glasbenik - ljudski godec.

FRANC LASBAHER, podjetnik – avtomehanik se je umetnosti lotil nekoliko drugače. Iz odpadnih avtomobilskih delov ustvarja še posebej zanimive skulpture. Slikarska dela pa razstavlja tudi njegov sin Jernej Lasbaher iz Benedikta.

FRIDERIH KOZAR, rezbar, ki prihaja iz Dornave, je domačin, rojen v Oseku. Na razstavo je pripeljal skulpture iz lesa, tudi velikosti človeka.

DANILO FERLINC, je k razstavi prispeval čudovite intarzije, ki jih je izdelal že, ko je še obiskoval osnovno šolo. Za to ga je navdušil oče. Tudi zato se je najprej izučil za lesarskega tehnika. Danilo je dipl. univ. inž. informatike a s študijem še ni zaključil, zato za sprostitev tudi rad slika, kar smo lahko občudovali tudi na razstavi.

DANILO BUNDERLA, doma iz Žerjavcev, je mizar v orglarski delavnici in je razstavo popestril z čudovitimi intarzijami. Poznamo ga kot odličnega pevca in recitatorja, je tudi član društva Sv. Frančišek.

JANEZ KRAJNC, domačin, ki ga vsi poznamo po njegovih tehničnih sposobnostih in njegovi dejavnosti - »žagi za razrez lesa«, nismo pa vedeli, da ustvarja tudi umetniška dela - skulpture iz kovin.

Iz Osnovne šole in vrtca Sveta Trojica, so razstavljali otroci 1. triade, njihove mentorice so: Marija Rojko, Simona Dreu, Marta Jemenšek. Svoja izvirna dela so razstavljali tudi otroci iz vrtca, katerim so mentorice Janja Kranvogl, Rosana Šuta in Sabina Zorko.

Vsi, ki si razstave še niste uspeli pogledati, pohitite in izkoristite redko priložnost, ki vam je ponujena. Razstavljavcem in drugim, ki ste kakorkoli prispevali k čudovitemu kulturnemu dogodku - iskrena hvala!

Pripravil: Jože ŽEL Fotografije: Izidor PLOJ

Gre za prvo takšno raz-stavo, ki je bila organizirana

v razstavno protokolarnem centru Sv. Martina pri Sveti Trojici. Po besedah številnih, ki so si razstavo ogledali, si tako velike razstave ni moč ogledati daleč naokrog, saj lahko govorimo o kar nekaj presežkih. Razstavljena so dela 29 umetnikov katerih dela so z svojimi deli popestrili tudi učenci Osnovne šole in vrtca Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Osnovni namen razstave je bil obogatiti kulturno dogajanje pri Sveti Trojici in v širšem prostoru.

Ciljev razstave je bilo veliko: želeli smo dati možnost znanim in tudi manj znanim domačim umetnikom in umetnikom od drugod, pa tudi onim, ki se z umetnostjo ne ukvarjajo profesionalno in delajo za »dušo« in s tem prav tako, po svojih močeh, dvigajo nivo na tem kulturnem področju. K sodelovanju smo povabili tudi nekaj znanih umetnikov, ki so z svojimi deli dodatno dvignili raven razstave

Pri naboru del, se tokrat nismo osredotočili na neko ozko temo, ampak smo želeli razstavo narediti široko, zanimivo, pestro in bogato. Na razstavo smo postavili dela, ki so izdelana v različnih tehnikah – risarskih, slikarskih, kiparskih, oblikovalskih…

Razstavi je dal velik pečat razstavni prostor, ki je razstavljena dela poudaril in jim ponudil veličino. Izkazalo se je, da je Razstavno protokolarni center v samostanski kleti arhitektonsko oblikovan kot nalašč za take in podobne prireditve. Številni hodniki, manjši obokani ločeni prostori, omogočajo razstaviti različna dela. Temu primerna je bila tudi izbira stojal, ki jih je izdelal g. Ferlinc Franc. So naravna, lesena in z njimi nismo oskrunili zidov kleti, ki so sami po sebi umetnost in tako tudi kulturni spomenik, katerega sta s svojo ekipo z vsem spoštovanjem in strokovnostjo obnovila domača »umetnika» na področju restavriranja, g. Rajko in Davorin Kralj. Edina slaba lastnost kleti je še vlaga in nekoliko nižja temperatura, zato bo trajanje odprtja razstave tokrat omejeno, tako smo se izognili škodi, ki bi


KULTURA

RAZSTAVE / PRIREDITVE

PLESNE MEGLICE 2012 – REVIJA PLESNIH SKUPINLetošnje Plesne meglice so zaradi prijave pretežno twirling in mažoretnih skupin, ki

zahtevajo za izvedbo svojega programa posebne pogoje (visok strop in širina plesnega podija) potekale v Športni dvorani na Sveti Ani. Nastopili so Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart (začetniki), mala šola I. in II., par junior ter juniorji. Glavni trener kluba je Leon Omerzu, letošnje koreografinje pa so: Petra Rokavec, Tadeja Bračko, Maja Pažon in Taja Magajna. Od domačega kluba Twirling Aninin mažoretk sta nastopili skupini kadetinj in juniorke, vodji skupin sta Valentina Poberg in Andreja Berič, koreografinji pa Valentina Poberg in Melita Berič.

Osnovna šola Lenart pod vodstvom in v koreografiji Eme Jelatancev pa se je predstavila s Tangom v izvedbi para PPVI – oddelka s prilagojenim programom in plesnega krožka osnovne šole Lenart, ko so koreografijo predstavile učenje in njihova vodja.

Kot zadnji sta se predstavili plesni skupini OŠ Sv. Ana, pod vodstvom Ane Šnofl (koreografiji sta bili avtorstvo Simone Razdrtič in Nike Kljun).

Soorganizatorja revije sta bila twirling klub Aninih mažoretk in osnovna šola Sveta Ana, ki je še prav posebej prijazno sprejela gostiteljstvo.

Prireditev je obiskalo veliko število staršev in starih prijateljev, ko jim je dobrodošlico zaželel podžupan občine Drago Ruhitel.

DI ČI DIČI DIČA 2012 V JUROVSKEM DOLU

Tradicionalna revija otroških folklornih skupin, ki so jo organizatorji poimenovali Diči diči diča 2012, je potekala v kulturnem domu v Jurovskem Dolu v sredini meseca februarja. Nastopile so štiri skupine: folklorna skupina Postružjeki KD Trojica, ki jih vodi Milica Klampfer, folklorna skupina »Vrtulčeki« OŠ Lenart, ki jo vodi Kristina Petovar in otroška folklorna skupina »Šleka pac« OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, ki jo vodi Barbara Waldhuter.Zbrane so pozdravili Peter Škrlec, župan in Miroslav Breznik, predsednik domačega kulturnega društva iz Jurovskega Dola ter Breda Rakuša Slavinec, vodja JSKD Lenart. Revijo je strokovno spremljala Mojca Kmetec.

V BENEDIKTU TOKRAT LUTKARIJE 2012V petek, 2. marca 2012, v dopoldanskem času, bodo v Domu kulture v Benediktu potekale LUTKARIJE 2012 – revija lutkovnih skupin delujočih na območju upravne enote Lenart. Organizator je JSKD Lenart, soorganizatorstvo pa sta sprejeli kulturno društvo in osnovna šola Benedikt v sodelovanju z Občino Benedikt. Več o sami prireditvi pa si lahko preberete na spletni strani sklada: www.jskd.si.

NASTOP OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN PRI SV. TROJICIJSKD Lenart in OŠ Sveta Trojica v sodelovanju z Občino Sveta Trojica zbirajo prijave za nastop na Otroškem odru 2012 – reviji otroških gledaliških skupin, ki bo letos potekala v kulturnem domu v Sveti Trojici v četrtek, 15. marca 2012 v dopoldanskem času. Strokovno bo revijo spremljala Andreja Kopač, prijave zbirajo na naslovu: [email protected].

Foto: Bojan Mihalič

REVIJA LJUDSKIH PESMI 2012 VOLIČINA

20. januarja je v sodelovanju s Kulturnim društvom »Srečko Rojs-Niko« Voličina in z Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS- območna izpostava Lenart, katero že vrsto let uspešno vodi

Breda Rakuša Slavinec, pripravilo območno revijo skupin pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž ljudske pesmi 2012.

Sodelovali so: ljudske pevke KD Benedikt, ljudske pevke DU Lenart, »Pod lipo« Lenart, vaški pevci DU Cerkvenjak in ljudski pevci KTC Selce. Revijo je strokovno spremljala in ocenjevala Adriana Gaberščak.

Ob koncu nastopajočih skupin so vodje le teh bili na strokovnem posvetu pri čemer je bila podana ocena omenjenih skupin.

Rudi Tetičkovič

PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V OBČINI SV. ANA

V kulturno turističnem centru na Sv Ani je 7.2.2012, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, potekala kulturna prireditev s katero so počastili spomin na največjega Slovenskega pesnika vseh časov Franceta Prešerna.

Kulturni program so v sodelovanju pripravili učenci in delavci OŠ Sv. Ana ter Kulturno društvo Sv. Ana. Program so pričeli mladinci cerkveno prosvetnega mešanega zbora Kulturnega društva Sv. Ana pod vodstvom Aleksandra Šijanca z Zdravljico. V program so se vključili še s pesmimi: O vrba (priredba Vlada Kreslina) in Jabuko (Katalena). Prisotne je v govoru pozdravil ravnatelj OŠ, Boris Mlakar in izpostavil pomen kulture in omenjenega praznika.

Dramska skupina iz OŠ je pod mentorstvom Mateje Kramberger povezovala prireditev z odlomki iz življenja Franceta Prešerna, domačin Jože Križan pa je s povezovalnim besedilom ustvaril zaključeno celoto. Program so zapolnile še glasbene in pevske točke učencev OŠ pod mentorstvom učiteljice Nataše Petek.

A.R.

SV. TROJICA RAZSTAVLJALI BODO PIRHE IN

IZDELKE POVEZANE Z VELIKO NOČJO Potem, ko so za božično-novoletne praznike v Sveti Trojici v Slovenskih

goricah pripravili razstavo Jaslic se ob Veliki noči pri Sveti Trojici obeta razstava velikonočnih pirhov in izdelkov pa tudi umetniških del povezanih z Veliko nočjo.

Organizator občina Sv. Trojica v Slovenskih goricah v sodelovanju z člani župnijskega cerkvenega sveta Sv. Trojice k sodelovanju vabi poleg občanov vseh zaselkov občine tudi društva, posameznike, organizacije in umetnike

ne glede od kod so, torej lahko sodeluje vsak, ki želi in se bo pravočasno povezal z organizatorji

Razstavljajo se lahko izdelki povezani z velikonočno tematiko in pirhi. Jedil oz. živil aktualnih za Veliko noč

razstava ne vključuje.Razstava bo postavljena na ogled v protokolarnem

centru Sv. Martina – samostanski kleti v Sveti Trojici. Odprta bo od 7. do 9. aprila od 7.30 do 18.00 ure ter v nedeljo, 15. aprila od 9.00 do 17.00 ure. Ta dan bo ob 15.00 uri v Trojiški cerkvi v organizaciji KD Sv. Frančišek še Velikonočni koncert.

Franc Bratkovič

»Sem dolgo upal in se bal,slovo sem upu, strahu dal;srce je prazno, srečno ni,nazaj si up in strah želi.«


DNEVI

MARČEVSKI DNEVI01. III. Svetovni dan civilne zaščite • 06. III. Svetovni dan varčevanja z energijo / Svetovni dan pripovedništva • 08. III. Mednarodni dan žena • 10. III. 40 mučencev • 15. III. Dan potrošnikov • 21. III. Dan boja proti rasizmu in rasni diskriminaciji / Dan poezije / Svetovni dan lutkarstva / Svetovni dan strpnosti • 22. III. Svetovni dan voda • 23. III. Svetovni dan meteorologov • 24. III. Svetovni dan boja proti tuberkulozi • 25. III. Materinski dan / Mednarodni dan spomina na žrtve suženjstva in Transatlantske trgovine s sužnji • 27. III. Svetovni dan gledališča • 27. III. Prehod na poletni čas

O PODČRTANIH DNEVIH SMO ŽE PISALI

8. marec Dan ženaPraznik enakopravnosti žensk

Mednarodni praznik žensk, 8. marec, je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. Praznuje se od leta 1917 na pobudo nemške feministke in socialistke Clare Zetkin.Ženske namreč še niso imele volilne pravice, pač pa so jo v večini držav že imeli moški, ki so svoj dan praznovali kar 1.maja. Pri nas so volilno pravico dobile šele z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije leta 1946.Dan, posvečen ženskam, se je sicer od 20. stoletja praznoval skoraj vsako leto, vendar ob različnih datumih. Šele Generalna skupščina OZN je z resolucijo decembra 1977 določila 8. marec kot mednarodni praznik žensk, z njim pa povode za zborovanja, ki zahtevajo pravice žensk in njihovo sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih.V večini razvitih držav – zadnja država v Evropi, kjer so volilno pravico dobile tudi ženske, je bila Švica leta 1971- imajo ženske volilno pravico, vendar mednarodni dan žensk za mnoge še danes odraža napredek boja za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske vsega sveta.V Sloveniji je bil 8. marec v času socializma slavljen kot dan žena s šopki in slavljenjem mater. V osemdesetih letih je sicer prišlo do poskusa premestitve njegovega pomena.In kakšen je položaj žensk danes? Čeprav so ženske v Sloveniji višje izobražene kot moški, pa jih je na najbolj vplivnih in zahtevnih mestih še vedno premalo, saj ženske v veliki meri še vedno opravijo levji delež gospodinjskega dela.

LM

10 . marec Med zimo in pomladjoPo reku je god štiridesetih mučencev vremenski mejnik. Vreme tega dne drži »štirideset dni«, tja do Jurjevega. Če štiridesetih mučencev dan ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo. Če se na štiridesetih mučencev nebo skazi, še štirideset dni iz njega rosi (Prekmurje). Če štirideset mučenkov dan še zmrzuje, še štirideset mrzlih noči prerokuje. Burja na dan štiridesetih mučenikov vleče štirideset dni. Pregovore je razumeti tako, da se po dolgoletnih skušnjah vreme, kakršnjo se naredi proti sredini marca, rado nekaj časa drži.

40 mučencev iz ArmenijeOkoli leta 320 je v sloveči dvanajsti rimski legiji, ki so jo imenovali »bliskovita«, služilo vojaščino tudi štirideset neustrašnih kristjanov. Vojščaki v legiji (večinoma iz Kapadokije in Armenije) so bili med najboljšimi, elitni, med njimi pa je bilo tudi precej kristjanov, zlasti potem, ko je cesar Konstantin leta 313 krščanstvo priznal kot državno vero in dal kristjanom svobodo. To pa žal še ni pomenilo, da je s tem tudi v resnici konec preganjanj. Konstantinov sovladar Licinij je namreč po sporu s cesarjem v Kapadokiji dal razglasiti odlok, da se mora vsak kristjan pod smrtno kaznijo odreči svoji veri. Čistke so se najprej začele na njegovem dvoru in v vojski. Iz »bliskovite legije« se je pogumno javilo štirideset vojakov, ki so priznali, da so kristjani in da jih nobena muka ne bo odvrnila od Kristusa. O njihovem mučeništvu imamo trdne dokaze, ohranjeni so govori cerkvenih očetov, v katerih so jih poveličevali, ohranjena in izredno dragocena pa je tudi njihova oporoka. Mučeniška smrt, ki so jo pretrpeli, je bila strašna: slekli so jih do nagega in jih izpostavili mrazu in burji na zamrznjenem ribniku, da so zmrznili. V bližini pa je bila pripravljena vabljiva topla kopel za tiste, ki bi si premislili. Res je eden klonil, a ga je prostovoljno zamenjal vojak, ki jih je stražil.» Kaj nam hočeš dati takega, kar bi moglo nadomestiti ono, kar nam hočeš vzeti? Denar nam ponujaš, minljivo»Kaj nam hočeš dati slavo nam obetaš. Predlagati nas hočeš za odlikovanje cesarju, izneveriti pa njemu, ki je resnično vladar. Kaj nam obljubljaš nekaj smeti izmed posvetnih stvari? Mi preziramo ta svet. Vidne stvari se ne dajo primerjati s tem, kar mi v trdnem upanju pričakujemo. Vidiš to nebo, kako je lepo, kako prostrano? Vidiš zemljo in kar je na njej občudovanja vrednega? Vse to se ne da primerjati z blaženostjo

pravičnih; zakaj vse to je minljivo, naša blaženost pa bo večna. Pa tudi groženj se ne bojimo. Strah nas je samo peklenskega ognja. Vaše muke se nam zde kakor otroške puščice. Čim bolj nas boste mučili, tem lepše krone bomo prejeli. Nismo bojazljivci niti na življenje navezani. Iz ljubezni do Boga smo pripravljeni pretrpeti kakršnekoli muke ... Ti imaš oblast nad našimi telesi, ki smo se jih naučili prezirati; naše duše pa niso podvržene nobeni zunanji oblasti.« (zasliševalcem, ko jih nagovarjajo k odpadu)»Prosimo vas torej in opominjamo, bodite tuji vsej svetni nasladnosti in blodnji. Zakaj nezanesljiva in nestalna je svetna slava. Malo časa cvete in spet usahne kakor trava in se prej konča, kot začne. Rajši pribežite k usmiljenemu Očetu, ki deli neminljivo bogastvo njim, ki se k njemu zatečejo, in daje za nagrado večno življenje njim, ki vanj verujejo. To je ugoden čas zanje, ki se hočejo rešiti, ker radodarno poklanja priložnost za spreobrnjenje, njim pa, ki ničesar ne odlašajo na jutri, uspeh lepega življenja … Trudite se torej, da vas najde neoporečne v Kristusovih zapovedih, da ubežite neugasljivemu in večnemu ognju, kajti božji glas kliče: Čas je kratek. Predvsem cenite ljubezen, zakaj samo ona spoštuje pravičnost in z zapovedjo bratoljubja posluša Boga. V bratu, ki ga vidimo, namreč častimo nevidnega Boga.« (iz njihove oporoke)

25. marec materinski danPraznovanje izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo že od leta 1910. V Evropo je praznovanje materinskega dne prišlo v navado po 2. svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi praznovali ob različnih datumih. Sprva je bilo to 15. maja, nakar je bil prestavljen na 25. marec, ki je hkrati tudi krščanski praznik – dan Marijinega oznanjenja. Pri nas se ta praznik ni praznoval, pomembnejše je bilo praznovanje 8. marca - Dan žena. Danes ga v Sloveniji praznujemo in sicer 25. marca. Materinskemu dnevu posebno pozornost namenjajo predvsem otroci v vrtcih in šolah, z raznimi igrami, recitacijami, pesmicami pa tudi z drobnimi darili, ki jih sami izdelajo.

Je pa materinski dan prav gotovo poseben dan v letu. To je dan, ko lahko izreče-mo, koliko nam pomenijo naše mame. Vse matere so si namreč globoko v sebi podobne, saj nas brezpo-gojno ljubijo in podpirajo vse življenje.Vedno lahko računamo nanje. Podarimo jim šopek cvetja!

LM Zbral: IŠ


ŠPORT

NAMIZNI TENIS 8 & 9 TURNIR

ROKOBORBA DRŽAVNO PRVENSTVORokoborski klub Lenart je organiziral državno prvenstvo v rokoborbi za

mladince in dečke v gr. rim. slogu. Tekma je bila v športni dvorani Lenart 18. februarja. Gledalci so bili navdušeni nad borbami. Naši tekmovalci so ponovno dosegli dobre rezultate.

Pri dečkih je bil prvi Sebastjan Raner kat. 47 kg. in Mitja Rakuša kat. 74 kg.Mladinska državna prvaka sta Simon Horvat v kat. 60 kg in Tilen Peserl

v kat. 95 kg. Drugo mesto pa je dosegel Matej Bračič v kat. 84 kg. Matej je prvič tekmoval in se zelo dobro boril. Zelo dobro pripravljenost je pokazal tudi Simon Horvat. V svoji kategoriji je kar trikrat zmagal s tušem in to v prvi minuti. Bravo naši rokoborci!

T. J.

V mesecu februarju, sta bila odigrana dva turnirja iz serije, oziroma Slovenjegoriške lige za rekreativne igralce namiznega tenisa.

4. februarja je bil organiziran turnir na Sveti Ani. kljub močnemu sneženju je na turnir prispelo 28 tekmovalcev. Po

ustaljenem sistemu so bile odigrane tekme po skupinah in v nadaljevanju na izpadanje. Do polfinala so se prebili Štrakl Romeo in Ocepek Ivan, ter

Bratkovič Drago in Rampre Boris. Po napetih dvobojih sta se v finale prebila Štrakl in Bratkovič, slednji pa je bil tokrat boljši in z rezultatom 3:1 slavil letošnjo prvo zmago v ligi. Sicer pa je bil to že letošnji šesti igralec, ki je uspel zmagati na turnirju.

Na turnirju v Mali Nedelji je bila udeležba še številčnejša. Kar 34 tekmovalcev se je potegovalo za nove zmage in točke na lestvici ligaške

sezone. Zaradi igranja na zgolj šestih mizah se je turnir nekoliko zavlekel, vendar se je okrog 21. ure že igralo polfinalne dvoboje. Tokrat so bili uspešni Šilak Jernej in Slaček Silvo, ter Štrakl Romeo in Fijavž Darko. V finalu pa sta se

znašla Štrakl Romeo in Šilak Jernej. Svojo drugo zmago v sezoni je dosegel Šilak, ki je s tem ponovno prevzel vodstvo v skupnem seštevku sezone. Štrakl pa je z vztrajnim pobiranjem drugih mest v sezoni (to je bila že peta uvrstitev na drugo mesto in šesta uvrstitev na stopničke) zavzel tudi drugo mesto na skupni lestvici lige sezone 2011/2012. Pogled na lestvico pa razkriva, da je vse še daleč od odločenega, saj so razlike tako majhne, da je s preostalimi tremi turnirji mogoče še marsikaj. Vodilni Šilak ima 4 točke prednosti pred drugouvrščenim Štraklom, ta pa 5 točk pred tretjim Ocepek Ivanom. Na četrto mesto se je z zmago na Sveti Ani in petim mestom v Mali Nedelji prebil Bratkovič, ki pa zaostaja za tretjim mestom 24 točk. Samo 3, oziroma 4 točke pa za njim zaostajata peti Rampre Boris in šesti Senčar Marjan. Devet točk zaostaja sedmi Fijavž Darko in še dodatnih osem Slaček Silvo, ki trenutno zaseda osmo mesto. Sledijo Jagodič Bojan, Tomažič Stojan, Klep Drago in Ropoša Sašo, ki zaseda trenutno dvanajsto mesto, ki še vodi na finalni TOP 12 turnir. RŠ

Naslednji turnir bo v Lenartu, 3. 3. ob 15:30 uri VABLJENI!

Lenarški rokoborci

DRŽAVNO PRVENSTVO V STANDARDNIH PLESIH 2012

Športna dvorana Lenart je v soboto, 28. januarja 2012, gostila plesne pare iz vse Slovenije, na državnem prvenstvu v standardnih plesih. Prireditev je organizirala Plesna zveza Slovenije in Plesni klub

Pingi iz Maribora.S tem tekmovanjem se je pričel niz tekmovanj in prvenstev v letu 2012

v okviru Sekcije za standardne in latinsko ameriške plese pri Plesni zvezi Slovenije.

Z dejavnostmi so pričeli že v popoldanskih urah, ko so potekali izbori in kvalifikacije za sam finale.

Ob 7. uri se je zaključni del prireditve pričel s svečanim mimohodom vseh plesnih parov. Obiskovalce so pozdravili organizatorji in župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, ki je vsem izrekel dobrodošlico. Poudaril je, da ples navdušuje mlade po letih in srcu, da ples duhovno bogati, razvija se športni duh, prispeva pa tudi k popularizaciji te športne panoge.

Na prvenstvu je sodelovalo 54 plesnih parov iz 15-ih plesnih klubov in šol iz vse Slovenije. Sodelovali so plesalci od najmlajših pa vse do nekoliko starejših v kategorijah od mlajših pionirjev in pionirjev, mlajših mladincev, mladincev in starejših mladincev, do članov, profesionalcev in seniorjev.

V vseh kategorijah so zaplesali pet plesov: počasni valček, tango, dunajski valček, slowfox in quickstep. Gledalci bili navdušeni nad elegantnimi in skladnimi gibi ter prečudovitimi oblekami, predvsem pri plesalkah. Med posameznimi kategorijami so nastopili še učenci plesnih skupin OŠ Lenart in profesionalni plesalci in plesni pari.

Med samo prireditvijo so tudi nas velikokrat »zasrbele pete«, domov pa smo odšli s prijetnimi vtisi.

(foto: Helena Horvat) A.R.

JSKD Lenart razpisuje območno revijo odraslih folklornih skupin, ki bo pod nazivom:

SI ZA PLES? SEM ZA PLES! 2012

potekala v Domu kulture v Cerkvenjaku 23. marca ob 19. uri, v soorganizaciji KD Cerkvenjak in v sodelovanju z

občino in OŠ Cerkvenjak.Na razpis se lahko prijavijo odrasle folklorne skupine, ki delujejo na območju območne izpostave JSKD Lenart, ki pokriva občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah.Vabimo vas, da se na revijo prijavite ter s tem omogočite skupini in njenim članom predstavitev na pregledni, strokovno spremljani prireditvi.Izpolnjene prijavnice pošljite najkasneje do četrtka, 1. marca 2012, na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Lenart, Nikova 9, 2230 Lenart v Slov. goricah


NASVETI

Preprosto pripravljena

ZELJNA ENOLONČNICA Z MESNIMI CMOČKI

ČAJEVEC ZDRAVILNI DAR

NARAVEVerjetno ste že slišali za eterično olje čajevca. Njegovo botanično ime je Malaleuca alternifolia, na tržišču bolj znano kot Teebaumol. Tako ga je namreč poimenoval angleški pomorščak Cook zaradi osvežilnih napitkov iz listov tega drevesa.Drevo čajevca izvira iz severne obale Avstralije. Raste na močvirnatih tleh, v subtropskem podnebju. Doseže višino do 7 m. Njegovi listi so podolgovati in igličasti.Narava nam ponuja izvleček čajevca kot eno svojih najučinkovitejših sredstev za preprečevanje, lajšanje in zdravljenje številnih bolezenskih nevšečnosti, kot so nadležna in pogosto tudi nevarna prehladna obolenja (vnetja ustne votline, grla, angina, kašelj, hripavost). Učinkovito rešuje probleme s kožo (žulje, bradavice, kurje oči, izpuščaje, herpes), pa različne poškodbe kože in tudi mišic (ureznine, vbodnine, udarnine, opekline, pike mrčesa, sončne opekline) pa glivična obolenja kože in notranjih organov (nožnice, črevesja), hemoroide, vnetja dlesni, parodontoza (majavast zob), artritis, išias …Uporaba izvlečka čajevca je zelo preprosta, vendar izredno učinkovita, ker deluje proti bakterijsko, protiglivično, dokazano pa tudi protivnetno in protivirusno. Med drugim je uspešen:

za izpiranje ust in grgranje3 - 5 kapljic kanemo v kozarec tople. Grgranje preprečuje nastanek številnih bolezni dihalnega in prebavnega sistema. Z izpiranjem ustne votline preprečujemo razvoj zobne gnilobe in ščitimo sluznico pred okužbami. Če si še z oljem navlažimo konico prsta in ga podržimo pred nosnicami ter vdihnemo ali pa vnesemo kapljico olja v vsako nosnico, se zamašeni nos zelo hitro »odpre«.

NEZAHTEVNE IN RAZKOŠNIH BARV

MAGNOLIJEPo dolgi sivi, mrzli zimi se kmalu za prvimi spomladanskimi čebulnicami odprejo prelepi cvetovi magnolij. Magnolije so čudoviti listopadni ali zimzeleni grmi pa tudi zelo lepa drevesa. So različnih velikosti, oblik, listov in najrazličnejših cvetov. Zaradi svojih prekrasnih cvetov sodijo prav gotovo med najlepše cvetoče grmovnice. Večina jih cveti spomladi, nekatere pa tudi poleti. Čeprav rastejo počasi, na koncu razvijejo lepo oblikovane krošnje. Magnolije niso posebno zahtevne glede razmer, v katerih rastejo. Ne marajo sence, ne vetrovnih in izpostavljenih leg. Rade imajo le z hranili bogato, nekoliko težjo in dobro propustno in odcedno zemljo. Glede na to, da poznamo kar precej vrst magnolij in ker je vsaka zase najlepša, bo katero izbrati, verjetno ena težjih odločitev. Ker magnolij praviloma ne obrezujemo, ker se rezi slabo obraščajo in z rezanjem skazimo obliko krošnje, je zelo pomembno, da vrsto magnolije izberemo glede na prostor, ki ga ji bomo namenili na vrtu.Kadar imamo majhen vrt se odločimo za zvezdasto magnolijo, saj trajno ostane kot grm. Tudi loebnerjeva magnolija zraste v večji grm široke rasti in je prav tako primerna za majhne vrtove. Medtem ko lilijasta magnolija doseže v višino od 3 do 4 m in toliko tudi v širino. Najbolj razširjena pri nas je soulangova magnolija. Zraste višino od 4 do 6 m. V obdobju cvetenja je zelo občutljiva za mraz.Tudi velecvetna magnolija zraste v višino več kot 6 m. Cveti pa v času poletja t.j. od julija do septembra. Med poleti cvetoče sodi tudi sieboldova magnolija. Njeni listi so ovalne oblike. Tudi ona zraste v višino od 4 do 6 m. Na sploh velja, da je magnolija najlepša, kadar je posajena samostojno, saj le tako pride do izraza lepota njenih cvetov. Za njo izberemo prostor, ki bo zaščiten pred vetrovi in zmrzaljo, ker le-ta lahko poškoduje cvetove oz. popke pri zgodaj cvetočih magnolijah. Najboljši čas za sajenje je mesec april, nikakor pa jih ne sadimo jeseni, predvsem iz razloga, ker se mesnate korenine pred zimo nerade vrastejo v zemljo.

LM

Za 4 osebe potrebujete:1 veliko glavo koničastega zelja, 6 velikih

krompirjev, 1 rdečo papriko, 2 čebuli, 7 žlic oljčnega olja, 500 ml zelenjavne juhe iz kocke, 650 g sesekljanega mesa, sol, poper, sladko papriko v prahu, kumino, 1 žlico masti

Postopek:Zelju izrežite stržen. Liste operite in zrežite na

tanke trakove. Krompir olupite in zrežite na majhne, enakomerno velike kocke. Papriko očistite, operite in zrežite na tanke trakove. Čebulo olupite in sesekljajte.

3 žlice oljčnega olja segrejte v težjem loncu in v njem čebulo dušite, da ostekleni. Postopoma dodajajte zelje, papriko in krompir, dušite na majhnem ognju 20 minut in zalijte z juho.

Meso začinite s soljo, poprom in papriko v prahu ter iz njega oblikujte majhne kroglice. V ponvi segrejte 4 žlice olja in na njem na močnem ognju pecite kroglice, dokler niso povsem lepo rjave. Kroglice dajte v enolončnico, ter začinite s kumino. Na koncu dodajte še malo masti in po potrebi še dosolite in popoprajte. Ponudite potreseno s sveže narezanim zeljem.

LM

za zdravljenje kožeje olje čajevca izredno učinkovito. Tako se lahko v največ dveh dneh znebimo bolečih žuljev tako, da vato ali gazo navlažimo z oljem čajevca in jo čez noč ali pa za dalj časa pokrijemo s kosom tankega polivinila. Tako preprečimo prehitro izhlapevanje, kar omogoča čajevcu, da globinsko deluje. Mehurji izginejo, vnetje se pomiri in po dveh, treh dneh ni več sledu o žulju.Zelo učinkovito je tudi pri zdravljenju otiščancev, kurjih očeh, zadebeljeni koži, z glivicami okuženi koži stopal rok in nog.

za zaščito pred komarji in mrčesomkomarji in drug mrčes se nam niti približali ne bodo, če se bomo po odkritih delih telesa namazali z oljem čajevca.Z vsem naštetim še zdaleč ni naveden celotni seznam vseh možnosti za učinkovito rabo tega čudežnega daru narave, vendar pa že na osnovi napisanega lahko rečemo, da sodi steklenička čajevca na vidno mesto v sleherni domači lekarni.

LM

Če ima o pustu sonce moč, mrzla

bo velika noč

Če ima o pustu sonce moč, mrzla

bo velika noč


MALI OGLASI

LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 051/211675Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, ratiše za kose, štile..., tel: 7034068VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, prodam zelo ugodno, tel 041/228644Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE - korpe, tel 7207014, 051/211-675DOMAČE ŽGANJE, večjo količino, ter CELE OREHE, tel: 5421-171HRASTOV SOD 400 l, ugodno prodam, tel: 72069224 GUME za avto Matiz, mere 70-13 colov, zimske, zelo dobro ohranjene, s platišči, UGODNO prodam za 80 EUR, tel: 02/7206348 DVE KLIMA napravi, rabljeni, tel: 041/674234PLANTAŽNE BETONSKE SOHE, prodam 100 kom, cena po dogovoru. tel.: 031-200985DRVA, meterska, mešana, bukev, gaber, hrast, prodamo, tel 031-200 985SUHE bukove fosne - mostnice, tel.: 041 526982MEŠALEC za gnojevko, na traktorski pogon, tel.: 041566536 MALO RABLJEN HRASTOV SOD 300 l prodam 031200985 DRVA meterska, mešana bukev, gaber, hrast Prodam, tel 031200985Prodam zelo malo rabljena OKNA, VRATA od AJM, različne velikosti, komplet s "štoki", tel: 031/390042 3000 l domačega BELEGA VINA po sortah ali mešano, cena 1,50 EUR l, tel 031/508856 BELO VINO, cena 1 EUR, ter koruzo v storžih, tel: 02-7208156 ali 041 526982 Prodam različne PANCERJE in SMUČI, AKVARIJ za ribe 40 l, VIKEND, AVTO, ŠTEDILNIK na drva, POMIVALNI stroj, OMARE in SPALNICO, tel: 031/390042Nova VODOVODNA KOLENA, različnih

velikosti, 031-390 042 STARINSKI ŠIVALNI STROJ (za muzej) in še kakšne drobnarije - orodje, 031 390 042

Prodam TRAKTOR IMT 560 in sekalec za izdelavo sekancev, tel: 041/734241

KOTNO SEDEŽNO garnituro prodam po simbolični ceni, tel.: 041/376252

OTROŠKE nastavljive DRSALKE, številka od 33 do 36 prodam za 10 EUR, tel.: dopoldne 02 7292976

OTROŠKE smučarske čevlje PANCARJE, številka 23/23,5 prodam za 15 EUR, tel.: dopoldne 02 7292976

NAROČAM OGLAS Z NASLEDNJO VSEBINO

NAROČILNICA ZA BREZPLAČEN MALI OGLAS Naročilnica za "Domače novice"PROSIMO, DA IZPOLNITE S TISKANIMI ČRKAMI

PRIIMEK IN IME

NASLOV

POŠTA

DATUM: PODPIS

ALI FAX: 02/7292977

PRODAM KMETIJO v Slovenskih goricah, 3,7 hektarjev z novejšo hišo, z novejšim gospo-darskim poslopjem z dvema garažama. Infor-macije: 031/652807

V Zg. Porčiču, Sveta Trojica, prodam starejšo hišo s stavbiščem in zemljiščem v skupni izmeri 4122 m2. Je na lepi sončni legi nad trojiškim jezerom z razgledom na Sv. Trojico in Lenart. Informacije: Renata - 041 56 78 24

PRODAM NJIVO 1 ha, 14 arov v Bišu na meji z Gočovo, tel: 7201263

V centru Lenarta dam brezplačno v uporabo VRT, blizu Gostilne 29, tel: 031/508856

IZVAJAM RAZNE IZKOPE z gradbenimi stroji, košnjo ali mulčenje trave ter prevoze s kombijem, GSM: 041/900 050 Iščem električni voziček in dvižno posteljo, 041/286579 Franci Če se zaprete ali izgubite ključe stanovanja, sem vam na voljo, tel 040/774090Iščem partnerja za igranje tenisa, pozimi in poleti, 041/809141 Terezija Zbiram sličice Kraljestvo živali, manjkajo mi sličice 213, 241 in 246, imam pa tudi sličice, če jih potrebujete, tel: 040/271941 Zbiram RAZGLEDNICE, znamke, stari denar, značke, možnost zamenjave, tel 031/390 042 SLIKOdesign ČOPIČ s.p. izvajamo vsa slikopleskarska in fasaderska dela, tel: 041/327-368 ČISTIM stanovanjske prostore, urejam vrtove, sem poštena ter zanesljiva, z večletnimi izkušnjami, tel.: 041/941830

RENAULT Clio 1,5 Diesel, prva lastnica, star 7 let, tel.: 041/286579RENAULT Megane, kupe, karamboliran, letnik 2000, tel.: 040/77 40 90

PODARIMO KUŽKA mešančka bernskega planšarja in ovčarja, tel 041/228460 ali 02 6207949PODARIM PSIČKO, kastrirano, srednje rasti tel: 6409341 PODARIM SMREKO višine cca 12 m (staro 22-23 let), je ravna. Lastni stroški podiranja in odvoza, tel.: 041/674234

Prodam stropni nosilec za LCD/LED/Plazma TV, za velikosti ekrana 81-155 cm, nastavljiv naklon in vrtljiv, nosilnost 75kg. Cena: 35 EUR, tel: 041 704 395

Prodam par HiFi zvočnikov JBL, 2x500 Watov, črne barve za 600 EUR/par, tel: 041 704 395

Prodam drap NERC PLAŠČ in drap nerc jakno, tel.: 02/7206238

Prodam oljno CISTERNO 2500 l, gorilnik Tisan in OLJNO PEČ 24000 KV, tel.: 041/716028

PRODAM PARCELE na robu Lenarta, stavbne - 2400 m2, komunalno opremljene, tel.: 031-798171STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 4300 m2 zemljišča na lepi sončni in razgledni legi v Vinički vasi, primerno za vinograd, tel.: 7207214V Voličini prodam 2 GRADBENI PARCELI, tel.: 031/712713NAJAMEM STAREJŠO HIŠKO, lahko s potrebnim popravilom v okolici Lenarta, reden plačnik - 070-715058 V centru Lenart prodam 2,5-sobno STANOVANJE (72 m2) s kletjo (64 m2). V stanovanju so priključki za telefon, KT, internet, cena 65.000 EUR, tel.: 040698806V Voličini prodam PARCELO, pokličite zvečer 031-712713 Branko Upokojencem dam V NAJEM HIŠO z vrtom in sadovnjakom, 031/390041 ŠtefiV dolgoročni zakup vzamem KMETIJO oz. nudim popolno oskrbo (delo na kmetiji in oskrba) starejšemu kmečkemu paru v zameno za zakup. Ostalo po dogovoru, tel 031/401279Hišo, PARCELO in avto, prodam, tel: 041286579 Na sončni in mirni lokaciji prodam v Cerkvenjaku nov BIVALNI VIKEND (elektrika, voda) ob asfaltni cesti, 60 T evrov, tel: 031-390042

Na Hrvaškem - Štrigova, prodam ali dam v najem HIŠO in zemljišče za 5 do 10 let, 041/286579

V centru Lenarta oddam opremljeno 2 sobno stanovanje, UGODNO, tel.. 040/716 837

KMETIJO, 3 ha s pripadajočimi objekti v okolici Pernice prodam, tel: 041/672120

V lenar tu dam v najem STANOVANJE na Jurovski cesti, cena po dogovoru, tel.: 041/716028

V Voličini oddam MANSARDNO STANOVANJE, v privatni hiši, mirni družini, tel: 041/209877

Prodam PARCELO z urejeno gradbeno dokumentacijo (načr t, vsa dovoljenja za gradnjo hiše) v Komarnici, bližina Cerkvenjaka, cena po dogovoru, tel: 070/712911

Iščem za najem STAREJŠO HIŠKO za dalj časa, na relaciji MB - lenart z okolico, reden in pošten plačnik, tel.: 070/293501

Dva pijanca gresta ponoči po progi.Prvi reče drugemu:- Poglej, kako dolga je ta lestev.Drugi mu odgovori:- Nič ne skrbi, dvigalo že prihaja.


FELJTON

V tem je torej pravo poslanstvo TD Rudolf Maister – Vojanov, katerega člani so kljub pregovorni slovenskogoriški skromnosti zelo ponosni na opravljeno delo. Iz spontanih začetkov in iskrenega namena, da general Maister ne bi šel v pozabo, so domačini že leta 1961 na Zavrhu javno povedali, da je general še vedno med njimi. V javnem spominu in v poimenovanju društva in razglednega stolpa po njem. Iz spontanih začetkov se je rodilo organizirano gibanje, ki mu danes tako rekoč ni primere v iskrenih namenih za krepitev poštenega slovenskega domoljubja. In tako kot je društvo pred 50-timi leti povedalo, da želi biti nosilec javne pobude za ohranjanje Maistrovega spomina, je v jubilejnem letu podprlo pobudo, da bi občina Lenart s pomočjo države v okviru možnosti postopoma odkupi la nekdanjo Štupičevo vilo in v njej uredila Maistrov muzej slovenskega domoljubja. Naj bo ta pobuda izziv generaciji, ki na Zavrhu uspešno neguje tradicijo TD in prenaša historične korenine na mlajše rodove. Ne smemo namreč pozabiti, da bi se brez Rudolfa Maistra in njegovega osebnega prispevka slovenska zgodovina pisala povsem drugače. Od današnje Slovenije bi v Kraljevini SHS oz. kasnejši Kraljevini Jugoslaviji ostala le nekdanja dežela Kranjska, pa še ta ne v celoti, saj je bil del Notranjske krivično priključen k Italiji. S tem bi tudi pomen Slovencev bil bistveno zmanjšan in bi zagotovo bili podvrženi še večjemu raznarodovanju in asimilaciji ter preoblikovanju v »jugoslovanski narod«. Popolnoma nepomembno je ali pod srbsko ali pod hrvaško hegemonijo. Seveda bi tudi dogajanje med 2. svetovno vojno na Slovenskem dobilo drugačen potek. Na primeru Koroške lahko povsem jasno in utemeljeno napovemo, da bi bila v veliki meri ponemčena tudi Spodnja Štajerska. Zato bi bila pod velikim vprašajem razmejitev po drugi svetovni vojni. Slovenija se ne bi nikoli oblikovala na takšnem ozemlju, kot se je tedaj. Maistrov čas je bil, je in bo izjemno prelomen za našo zgodovino. Brez generala Maistra in njegovih borcev za severno mejo v prelomnih letih 1918/1919 bi se tok zgodovine obrnil in bistveno drugače vplival na nadaljnjo zgodovino Slovencev v povojni Titovi Jugoslaviji in veliko vprašanje je, če bi leta 1991 brez Maistrovega delovanja leta 1918, dočakali samostojno slovensko državo. Njej je položil dobršen del trdnih temeljev prav general Rudolf Maister s svojimi prostovoljci, bojevniki za severno mejo. Je treba še več, da se jim na Zavrhu uredi dostojna muzejska zbirka v Štupičevi vili, iz katere je Maister občudoval lepote krajev med Dravo in Muro in zasluženo slavil žetev bojnih tovarišev, ki so znali stopiti na okope domovine, ko ji je bilo težko. Za njimi so to v minulem stoletju odločno storili še partizanski borci proti fašizmu in nacizmu in udeleženci slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991. Vsi naj dobilo zas luženo mes to v b o d o č e m m u z e j u slovenskega domoljubja na Zavrhu. To naj bo tudi osrednje sporočilo o k r o g l e m i z e o b 50-letnici delovanja TD Rudolf Maister – Vojanov iz Zavrha.

TD NA ZAVRHU DELUJE ŽE PETDESET LETPo Maistru ga bomo

poimenovali...Dr. Marjan Toš 3

Maistrov čas je bil, je in bo izjemno

prelomen za našo zgodovino.

V ISKANJU LEPEGA…Slovenski kulturni praznik smo v Domu sv. Lenarta obeležili z otvoritvijo

likovne razstave amaterske likovnice Zvonke Debenak iz Maribora. Razstava, ki poteka pod naslovom »V iskanju lepega…«, bo na ogled do konca meseca marca.

Zvonka Debenak je bila rojena na Pesniškem dvoru, sedaj je že v pokoju in z družino živi v Pekrah pri Mariboru. Po poklicu je medicinska sestra. Pred štirimi leti se je vključila v Likovno delavnico Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Maribora, ki teče pod mentorstvom akademskega slikarja Toplice Ignatovića. Preizkuša se v slikanju tihožitij, preljube ji narave, portretih... Najbližja ji je akrilna in akvarelna slikarska tehnika.

S petjem in glasbo je dogodek obogatila vokalna skupina Mavrica iz Jarenine, ki goji lepo slovensko pesem in tudi kakšno drugo pesem z namenom, da vse nas pesem druži, zbližuje in povezuje. Tako povezani so tudi člani, ki jih vsaka najlepša melodija povezuje v harmonijo, ki smo je danes v tem začaranem krogu še posebej potrebni.

Polona Šporin

Prodaja, svetovanje, servis in oskrbovanje z nadomestnimi deli

Radgonska cesta 5, Sv. Trojica v Sl. gor.Tel.: 02/729 02 70 - GSM: 040/728 023

UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA

IN TRAKTORJEV - VRTNIH IN KMETIJSKIH

UGODNA PONUDBA REZERVNIH DELOV IN ORIGINALNIH OLJ.


KAKO SMO V SLOVENSKIH GORICAH ŽIVELI IN GOVORILILETNI ČASI - ZIMA

Alojz PESERL

Nadaljujemo z objavljanjem zanimivih opisov o tem, kako smo v Slovenskih goricah živeli in govorili pred več desetletji. Opise povzemamo iz knjige Alojza Peserla »Kronika družine Črnčec«, ki jo je v samozaložbi izdal leta 1992.

FELJTON

7

Zimski dnevi okoli Božiča so bili zelo kratki in je bilo, dokler je bilo svetlo, potrebno marsikaj postoriti.

Nasekati in nanositi drva. Iz kleti prinesti runo, repo in korenje in to skuhati v kotlu za hrano prašičem. Ob sobotah smo pripravljali rezanco - za govejo krmo. Pri tem delu so nam pogosto pomagali sorodniki. Dovolj dela je bilo tudi za nas mlade. Nakrmiti smo morali živino, počistiti hlev, nastlati, napojiti živino, jo počistiti, poštriglati in pokrtačiti. To je bilo koristno delo – iz dlak smo si fantje napravili žoge in v šoli tekmovali, kdo bo imel večjo. Služila nam je tudi za igro in vonj (smrad) po dlakah nas sploh ni motil. Včasih je kateri od sošolcev komu ponagajal tako, da je žogo pred metom pomočil v vodo. Ob prejemu »žoge« je bil nasprotnik v trenutku poškropljen po obrazu in po obleki in že sta se »nesla brez ročke po vodo«. Žoge smo si delali tudi iz starih cunj (cot), notranjost pa napolnili z žagovino. Ob deževnih dnevih so se te žoge navlekle vode in postale tako težke, da je pri igri »med dvema ognjema« kakšen močen lučaj koga celo podrl na tla.

Ob dolgih zimskih večerih smo povabili sosede, sorodnike in znance na čajžanje kϋrečjega perja ali pa na luščenje bučnih semen (lϋšenje kϋrbežovega semna). Nekatera semena so imela samo prožen votel olup, ki ga je bilo potrebno med dvema prstoma malo zviti, da se je zrak stisnil in že si lahko z njim tlesknil soseda po glavi, da se je pok slišal po cejli veki hiši.

Čajžanje je bilo običajno žensko delo, možje pa so ta čas ob sosednji mizi kartali »doreka ali šnops«. Med delom smo veliko prepevali in se hecali. Po opravljenem delu smo pripravljali še razne igre, med katerimi je bila najbolj priljubljena »ritnklop«.

Veliko je bilo izrečenega na račun strahov. Med ljudmi je v tistih časih vladalo še veliko vraževerja. Kadar je umrl kdo od sorodnikov (žlahta) ali sosedov, so skoraj vsi menda nekaj slišali (čϋli) ali videli; ali je kdo ponoči potrkal na okno ali gveri, čϋli so glas umrlega, ura (vϋra) se je fstavla, slika je z zida dul pala, vrata ali okno se je samo od sebe odprlo (gor ofnalo), slišali so korake po pocngah ipd. Te privide ali prisluhe so imenovali »cahn«.

Pri hišah, kjer je bil bolnik ali ostarel človek, so domačini ob njem bedeli dolgo v noč, pri tem so imeli prižgane petrolejke ali sveče. Medla svetloba je privabljala nočne ptice, sove in čuke. Svojevrsten piskajoč zvok je oddajal ptič, ki so mu rekli »smrtni ptič«. Ob oglašanju teh ptic so starejši ljudje sklepali, da se jim bliža zadnja ura, to verovanje je povzročilo preganjanje in pobijanje teh ptic. Govorili so o movjeh. To naj bi bile duše umrlih nekrščenih otrok, ki ponoči letajo kot ptiči in se oglašajo s piskajočim zavijanjem.

Nekdo je povedal, kako je ob polnočni uri nastal pri določeni hiši hrup in prasket. Po špirovcih – šperah bi naj prišli hudiči z dolgimi repi, nadaljevali pot v klet, pričeli tolči s sodi ob sod, da se je tresla vsa hiša, točno ob eni uri so prenehali in neslišno izginili. Včasih je imel kdo privid na kakšnem križpotju ali ob mejnikih, kjer bi naj stala belo odeta ženska, ki je ob pozdravu nevidno izginila. Nekateri so videli, kako je goreči škopnik potoval po zraku in se spustil v kakšen dimnik. Seveda se je to dogajalo samo v nočnem času.

Če kateremu kmetu krava ni dajala dovolj mleka, so takoj obsodili kakšno gršo, v cape oblečeno žensko coprništva. Ta bi naj doma imela s tramov speljane štrike, jih molzla in na ta način odvzemala mleko določenih krav. Da pa so nekateri hudobni ljudje nastavljali doma pripravljeni strup, ga zakopavali na tujih vrtovih, njivah ali pašnikih, pa je bilo res.

Včasih so pripovedovali, da se je ta ali oni po smrti vračal na določena mesta. Sosedu je prestavljal mejnik ali komu storil krivico, vozil ponoči s konji okrog hiše, pri tem pa z bičem glasno pokal. Ob takšnih in drugačnih pripovedih so dali domači brati v cerkvi mašo za rajno dušo, da bi jo rešili nadaljnjega trpljenja in da bi za vselej uživala večni mir in pokoj.

Po poslušanju takšnih pripovedi me je (in ne samo mene) bilo grozno strah. Bolj razgledani so se temu potiho smejali. Odraslim fantom pa je to celo ugajalo, saj so zaradi strahu, spremljali dekleta do doma, to pa izkoristili za ljubezenska srečanja in pogovore.

KolineKoline so bile v zimskem času, običajno pred večjimi prazniki. Bile so največje veselje

za froce in največ dela za gospodinje. Za kolinjenje smo naprosili strica iz Partinja, ki je bil mizar in odličen mesar. Pa ne samo to. Konjiček mu je bil tudi lov in friziranje, štucanje. Vsi, kar nas je bilo v sorodu smo hodili k njemu krajšat lase. Ročni strojček in škarje pa je običajno nosil s seboj, da je friziranje mimogrede in strokovno opravil tudi na domu. Z menoj je imel kar nekaj preglavic, ker me je vražji mašin šegeclal po šijaki, da sem večkrat umaknil glavo.

Nekaj dni pred kolinami smo navlažili ajdo, ki smo jo v lesenih ročnih rolah zrolali. Iz ajde so naredili odlične domače klobase, pripravljene na svojevrsten način.

Na dan kolin je stric navsezgodaj potrkal na vrata. Odet je bil v zimsko suknjo, hubertus, na katerem je bil prišit ovratnik iz lisičje kožuhovine, krik tedanje moške mode. Obut je bil v škornje iz trdega ledra, včasih pa je imel namesto škornjev okrog meč ovite in pršpilane gamaše (komašne). Obrvi in trepalnice ter majhne brke pod nosom je imel od mraza bele. »Dobro jϋtro! Je že vse perajt, žgeča voda!« je bil njegov pozdrav. Takoj so mu postregli s štamperlom šnopsa, ki je bil vedno pri hiši.

Koline so bile procedura, ki je trajala cejli den in še dugo v nouč. Delo mesarja se ni

plačevalo, ampak je bil običaj, da je ob odhodu domov dobil določen kos mesa (amico) in par klobas. A preden je mesar odšel domov so dedi vrgli karte, ženske pa zribale pod.

Špeh se je nasolil, zvil in ostal nekaj dni v koži, dokler ga nismo razpeli in obesili na podstrešju, da se je malce osušil in premrznil. Vse majhne odprtinice na dilah smo zamašili, da si ptički ne bi priredili pojedin. Toda »ptički« so kljub temu prihajali do slanine. Ko smo prinašali s podstrešja koruzo in fižol smo včasih odtrgali kakšen košček (škratca). Po določenem času se je ta slanina snela, razrezala, zvarila, malo popekla in nazadnje zmlela s špeh mašinom. Pred tem se je v krušni peči popeklo prekajeno meso. Dišalo je po celi hiši, da so se vsem sline cedile. Ob spravljanju mesa in zaseke (zabla) v tunko, leseno kiblo, smo se ga do sitega najedli in meso postregli tudi vsakemu, ki je ta čas prišel k hiši. Potem pa je kibla imela svoj prostor v štϋblu za vrati, meso (kibl flajš) pa je iz nje jemala samo gospodinja.

V dolgih in hudih zimah je za živino vedno primanjkovalo vode. Na leseno »vlačugo« sem pritrdil leseno kad in se odpravil z voli ali kobilo k veliki mlaki ali pa kar v dolino k potoku. Čez kad, ki ni imela pokrova sem napel staro cerado, ki je ostala iz časa vojne, da mi med vleko voda ne bi izpljuskala. Nekaj se je kljub temu pocedilo izpod cerade tako, da so se na robovih kadi naredile ledene sveče. Pri tem delu me je zeblo, da nisem čutil ne rok ne nog. V obraz sem bil rdeč kot kuhan rak v konice ušes pa me je ščemelo, da je bilo veselje. Pogled na pripeljano kad je bil zanimiv. Bila je idilično zimsko okrancljana. Po udarcu z nogo so se ledene sveče žvenketajoč vsule na kot lepi svetleči kristali. Kljub mrazu je bilo lepo.

Razen delovnih dni je bilo pozimi tudi več prazničnih, ki smo jih otroci težko pričakovali. Strah in trepet je prinašal Miklavžev večer. Že ob prvem mraku me nihče ni mogel spraviti iz hiše. Običajno sem se stisnil v kot in poprosil teto ali koga drugega, ki je bil v bližini, da naj zaradi varnosti prisede.

Potem pa pričakovanje in nestrpnost. Najprej je zružlo po oknih, nato pa po dverah kjer se je hip nato prikazal z zakritim obrazom in v belo pregrinjalo odet, težko pričakovani sveti Miklavž. Molitev pred Miklavžem je bila od strahu pomešana s solzami in nikoli dokončana, saj se je ustavljala in ponavljala na istem mestu kot pokvarjena gramofonska plošča.

Miklavžu sem moral obljubiti, da se bom v šoli dobro učil, ubogal vse pri hiši in še in še. Končno je bil ta grozni obred, poln strahu, fertig. Ob odhodu je zunaj na okno še nekajkrat zaružlo in Miklavž je odšel. Že isti hip so roke same segle po papirnati vrečki z darili. Običajno je notri bil zvezek ali dva, svinčnik, radirka, za poslastico pa pest orehov, nekaj suhih hrušk in suhih rezin jabolk (klojcov). Imel sem občutek, da so bili boljši od naših na podstrešju (čeprav so bili isti). Kar nekaj let po vojni so se tem dobrotam pridružili bomboni. Takoj po vojni jih niti Miklavž ni mogel kupiti. V mladih letih si nisem znal razlagati, zakaj ta Miklavž ve za vse moje otroške vragolije. Šele v poznejših letih sem ugotovil, da je bil Miklavž stric Dolf.

Včasih je imel Miklavž s seboj tudi parklja z ketno, običajno pa so parklji hodili naslednji večer. Naloga parkljev je bila izvleči koga iz hiše. Še posebej, če je bilo pri hiši dekle, so si dali duška.

Prihodnjič: Božič – najlepši praznik

Povzetek pripravil Ivo Štrakl


NAGRADNA KRIŽANKA

NAGRADNA KRIŽANKA

Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 15. 3. 2012 na naslov: Domače novice, p. p. 5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri nagrade, ki jih tokrat podarja Frizerski Studio Makao, Sv. Trojica

1. nagrada: žensko striženje, komplet; 2. nagrada: moško striženje, komplet 3. nagrada: otroško striženje, komplet

KRIŽANKA DOMAČE NOVICE

KUPON

Ime in priimek

Naslov

Rešitev

2/2012REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1/12

VSAK DAN SVEŽE MALICE

IZŽREBANI REŠEVALCIKRIŽANKE 1/2012Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli nagradeGostilne 29 iz Lenarta1. nagrada: Sonja Štefanec, Belokranjska ul. 11, Mariborribja plošča za dve osebi

2. nagrada: Ivanka Vreča, Sp. Porčič 11, Lenartdružinska pizza

3. nagrada: Bojana Holer, Dražen Vrh 74, Sv. Anaperutničke po Mehiško

Nagrade vam bodo postregli v Gostilni 29 Lenart, Trg osvoboditve 16, kjer se oglasite z osebnim dokumentom

Slovar: Varvara Lepčenko, teniška igralka; Amikt, duhovnikov prtič; Mlava, reka v Srbiji; Urbar, zemljiška knjiga, ...

f r i z e r s k i s t ud io

OVEN 21. 3. – 20. 4. Sodelovanje z drugimi v teh dneh prinaša zaplete, saj se boste obnašali popolnoma nepraktično in sprejemali nepremišljene odločitve. Ne dovolite si, da drugi izkoriščajo vašo dobroto.

BIK 21. 4. - 21. 5. Napetost na delovnem mestu vam bo jemalo energijo in kaj hitro se boste razburili in sprli. Živčna napetost bo kar pogosta, kar vas bo po nepotrebnem izčrpavalo. Pojavljale se bodo zdravstvene težave.

DVOJČKA 22. 5. - 21. 6. Želja po spre-membah bo tako močna, da se ji ne boste mogli upreti. Čeprav vam bo primanjkovalo potrpljenja, boste vztrajali pri svojem. Končajte začete stvari in se ne zaletavajte z novimi odločitvami.RAK 22. 6. – 22. 7. Nadzorujte notranje dogajanje, da ne bo zavladalo nad vami. Oprite se na logično razmišljanje, saj vas bo to držalo na trdnih tleh in vam dalo potrebno samozavest ter zaupanje. Ne upirajte se spremembam.

LEV 23. 7. – 23. 8. Življenje si boste organizirali tako, da se bo od jutra do večera veliko dogajalo. Ves čas boste med ljudmi tako poslovno kot tudi zasebno. Niti za trenutek ne boste hoteli biti sami, da se vam ne bo treba ukvarjati s sabo.

DEVICA 24. 8. – 23. 9. Občutek varnosti bo porušen, počutili se boste ogrožene, zato boste raje prej napadli, kot da bi bili vi napadeni. Denarne zadeve vas bodo skrbele, vendar sedaj ni pravi čas, da bi stvari obrnili na bolje.

TEHTNICA 24. 9. – 23. 10. Povsod se boste dobro ujeli, razen doma, kjer bo ves čas rahlo napeto. Partner bo preizkušal vašo potrpežljivost. Nikakor vam ne bo uspelo, da bi vse imeli pod nadzorom, zato se raje prepustite in uživajte.

ŠKORPIJON 24. 10. – 22. 11. Bolj ko boste hiteli bolj se boste zapletali. Trudili se boste, da bi naredili čim več, vendar vam to ne bo najbolj uspevalo. Naložili si boste preveč, zato se bo to poznalo na vašem počutju in zdravju.

STRELEC 23. 11. - 21. 12. Vse pestrejše dogajanje vas bo popolnoma zaposlilo, tako da boste kar malce pozabili na vsakodnevne težave. Pomembne se vam bodo zdele splošne človeške vrednote, katere boste vztrajno zagovarjali.

KOZOROG 22. 12. – 20. 1. Ker se bo večina zadev vrtela okrog službe in denarja, vam bo za intimno življenje zmanjkalo časa. Čustva boste potlačili vase in se umaknili v svoj svet. Partner tega početja ne bo mogel razumeti.

VODNAR 21. 1. – 19. 2. Vrgli se boste v delo, saj se boste tako dokazovali in si krepili samozavest. Dobra komunikacija bo osnova poslovnih in osebnih odnosov in pri tem vam bo šlo kar dobro. Najbolje boste delali sami.

RIBI 20. 2. - 20. 3. Pred vami je kar nekaj obveznosti in dela. Od vas se bo pričakovalo, da vse brezhibno obvladate, da imate ogromno časa predvsem pa energije. Vi pa se boste počutili utrujene. Veliko ljudi tega ne bo hotelo razumeti.


KK

LENART

Vredni zaupanja.

Pista je pripravljena.Tehnični pregledi AMZS

Poslovalnica Lenart, tel.: 02 7295 786

POPRAVILO VSEH VRST VRTNIH KOSILNIC, VRTNIH TRAKTORJEV, MOTORNIH ŽAG, MOTORNIH KOS,

SNEŽNIH FREZ …Telefon servisne delavnice

Tel-02-7200488

SERVIS FRAMA

LENART, KRAIGHERJEVA ULICA 26, TELEFON: 720 04 83, 720 04 84

231,50 -10% GOT. POPUST

208,35 €Dostava po Sloveniji 10,00 EUR

Motorna kosaTrimer 990 AST MTD

Dostava po Sloveniji 10,00 EUR

Kosilnica m. TIP 46 PO4 taktni motor

123 CC, koš 70 l, širina reza 46 cm,ohišje kovinsko, nastavitev višine koles od 2 do 9 cm,

2za košnjo do cca 900 m

MTD Thor X35

233,32 -10% GOT. POPUST

209,99 €

cerkvenjak: zdravstvena ambulanta čaka na prihod...

Documents