couverture livret de maison pulaar cp 20 aout 21h06
TRANSCRIPT
Lecture Pour Tous
Deftere galle
Taro CP
Ce Livret de maison a été conçu et imprimé grâce à l’appui généreux du peuple américain à travers l’Agence des Etats-Unis pour le Développement International (USAID).
Ta
ro
CP
Le
ctu
re
Po
ur T
ou
s
Vente interdite
Année 2018
TaroDeftere galle
Pulaar
CP
Ce travail est disponible sous la licence Creative Commons Attribution 4.0 IGO. Sous cette licence, il est accordé le droit de copier, de distribuer, de diffuser et d’adapter ce document y compris à des fins commerciales selon les conditions énoncées sur le site électronique suivant : https://creativecommons.org/
Comment utiliser le livret de maison ?
1. Présentation du livretLe livret de maison conçu dans le cadre du programme « Lecture Pour Tous » est destiné aux élèves du Cours préparatoire (CP) de l’école élémentaire. C’est un outil qui permet, après les apprentissages en classe, d’accompagner l’élève pour un travail de remédiation, de renforcement à domicile et d’augmentation des opportunités de lecture. Le livret est structuré selon le même modèle que le livret de classe.
2. Conseils aux parents• Veiller à une bonne préservation du livret ;• Mettre l’enfant dans un endroit calme avant de le faire lire ;• Le faire lire à haute voix au moins pendant 15 minutes par jour toute la page de
la leçon du jour ;• Utiliser les symboles et pictogrammes pour l’orienter et lui permettre de se
positionner sur les lignes de lecture ;• L’écouter et lui apporter l’aide nécessaire en termes de remédiation, en revenant
sur ses principales difficultés ;• Veiller à ce que l’élève dispose d’un cahier d’exercices dans lequel, il exécute les
tâches qui lui sont données ; • Veiller à ce que l’élève ramène son livret et son cahier d’exercices en classe
chaque vendredi matin ;• Veiller à une application des suggestions de l’enseignant(e).
3. Les symboles et pictogrammesLes symboles et pictogrammes utilisés permettent à l’élève d’avoir des repères pour se positionner au niveau des éléments à lire. Il s’agit d’éléments très familiers qu’il connaît déjà.
Chanson de l'aphabet
Apprentissage des lettres
Lecture de syllabes
Lecture de mots
Lecture de phrases
Lecture de paragraphes
Des symboles sont également utilisés pour permettre à l’apprenant(e) de se positionner d’abord en prelecture sous les 5 différentes rangées de la chanson de l’alphabet ( ).
Et dans les autres leçons à tous les niveaux, de la révision de lecture de lettres à lecture de paragraphes ( ,...).
et, , ,
, , , , , ,
Limto pulaarLimto pulaar
ci i le
c C
ddaba
D ɗɗiɗi
Ɗ
aamre
A
elo
e E
Bbbata
ɓɓotel
Ɓ
26Limto pulaarLimto pulaar
i I 3
tati
jalo
j J k K
kooba
f F
foto
LlLati
g G
gite
H
hoore
h
ŋ ŋ
buŋee
oto
O
pooli
p P
rato
r R
ñiiwa
ñ Ñ
n N
natal
m M
ama
Limto pulaarLimto pulaar
waande
w W
yahre
y Y ƴ Ƴ
ƴi’al
s S
sasa
’ ’
be ’ i
t T
tata
unde
u U
26Limto pulaarLimto pulaar
8
a b ɓ c d ɗ
e f g h i j
k l m n ñ ŋ
o p r s t
u w y � ʼ
Taro - Deftere galle - CP
9
10
Taro - Deftere galle - CP
A B Ɓ C D Ɗ
E F G H I J
K L M N Ñ Ŋ
O P R S T
U W Y � ʼ
10
10
Taro - Deftere galle - CP
1
e M n i B a
u t l b O m
l o A E m n
m b L t U i
I N m i l T
a e i o u m t b l n
am ti no le to me
it on bi mo ti bal
mi ma no a ab tu
bo lu in at el ma
um tel ab te e ta
mut batu am no
lelo amu tele te
on a lati male
tiba molu mato am
malu bili nati no
11
10
Taro - Deftere galle - CP
1
Ami limi tati.
Abel memi moto Bala.
Ami na lima nate.
Molu Ama memi tiba.
Mata nani ama.
Mata nati boli.
Moto Bala nani to.
12
10
Taro - Deftere galle - CP
2
d ɓ k ɗ f f n d u ɓ e
Ɓ a ɗ L F K
ɗ f k b A ƁK ɓ m ɗ N d
D l ɓ i f T
ɓe duk fa ke aɗ fo
fuɗ o bid fod da ɓiɓfad ɗeɓ ɓo ki uf da
id ɓok e ɗa tef a
ɗo af uk od ɓo ɗak
defa afo faɗo keɓefuɗi kuɗi ɗa fodi
fada ɗeɓi ɓoda o
ɗiɗo ɓoti foɗi ɓoditefi kine afo dodi
13
10
Taro - Deftere galle - CP
2
Kudi fadi Mali.
Faɗo Bala boni.Mato limi nate ɗiɗi.Afo Mali nani lada.
Aɗa fadi fuku Abu.Ɓe ɓami lati Ami.Aɗa fada koɗo Mata’en.
14
10
Taro - Deftere galle - CP
3
aa ee ii oo uu h j p r s uu P ii h Aa J
r Ee f s ɓ p
oo ɗ J D uu I
e ii t p O s
p b Oo j h Ɓjaa saa ɗi see ro um
mi duu da juut to de
tal on ju ba dol uur
reen am paa mo haa du
ɓiɓ nel fad bii ɓe oon
nelde mola lima tinen
faato neldu mo dolde
fiɗi duuɓi oon lima
nel fad diiɓe haaju
ar maa sahaa juut
15
10
Taro - Deftere galle - CP
3
Diiɓe Saajo nani ɗoo.Reende sahaa ina saɗti.Paate hootii naane subaka.
Mali defii maaro e bunaa.Koɗo Mata’en arii naane.Mato limii duuɓi mola mum.O meeɗi maaro koo tan, o jooɗii.
16
10
Taro - Deftere galle - CP 16
y c ñ g w W p G Ee y ii
g C Ɗ y Ñ f
ñ oo y c H w
Y w c T p R
c G k w s ñ
yoor woo ciib gos ñol buuy
caa yal ag aaw gum koc
gow ñaŋ wel cah ooy gal
ñii oog yooɗ ñir wot añ
wur cel eeg yaal cir uur
yooro woli ciibe gosi
caali yalta gaño wero
gowe ñaŋi weli cahe
ñiire ooga yooɗi ñire
wuro celi gerte yaali
4
17
10
Taro - Deftere galle - CP
4
Faati defi ko gosi yaali. Ko naane Yero yahi gese maaro.
Ñaale pure payii maayo, ina ŋooka. Mo towi mawɗo yo daw, tampa. Raabi dañii paɗe kese gila ko ɓooyi.Neene e Kaaw nana lelii les caali.
Paate dawii gese jeeri kam e Dooro.
18
10
Taro - Deftere galle - CP
5
ŋ ƴŊ w ƴ G ŋ y
c Aa h i j p
ƴ S Ŋ Ɗ ƴ ii
D f uu Ɓ E m
ŋ B ƴ oo ŋ Y
ŋaaŋ ƴaar ŋoŋ ƴiw ooŋƴiiƴ ŋoo ƴaa ŋer ƴusŋol ƴe loŋ laƴ boŋƴur saŋ puuƴ teeŋ ƴoƴŋeef ƴuu aaŋ looƴ ŋobŋaaŋol ƴaro ŋoŋi ƴiwiƴiiƴam ŋoral ƴaroo ŋerdeŋolde ƴerii loŋi laƴalƴuro saŋe puƴe ŋeerde
ŋeefde mooƴu ŋaaɓde looƴii
19
10
Taro - Deftere galle - CP
5
Baaba soodii ŋaaŋol kono taƴii gila haŋki. Baaɗi ŋaalii dene gese waalo ɗee kala. Sira saaŋii sehil mum Mali, ɓe pa’i jeere. Baali ɗii taƴii huɗo suudu neene Ayse maabo. Rewɓe ɓee peƴii gerte gonɗe e les caali.Ŋoral maayo nana heewi tep rewɓe arɓe ƴoogde. Taanoo Maari nana feƴa gerte kono ina ŋoŋa.
Faati nana ƴeli jaaɓe ina yeeya.O dañi ɗe ko to jaaɓi ŋoral maayo too.Taanoo Sira soodii e jaaɓe ɗee kono o waawaa ŋeefde.
Molel tawi ko Bala ina feƴa gerte, ina ŋaala dene.Kaŋko ne o woni heen haa o naati e ŋoŋde.Mo roŋki ko ŋoli yo dañ ko ŋaali.
20
10
Taro - Deftere galle - CP
6
bb kk b y K h B ee
p M e f ɗ n
k j b T k W
Ɗ F C ii G b
b t k m b ñ
ab fak lib bok eeb
tak sib wok uub cak
ub kook loob buk ob
duk fab ak lob ceek
aab kuk dab dok leb
abba fakki labbo bokki
takka sabba wokko ubbu
ubbi kokki lobbo bukki
dukke fabbo bakke labbe
abbii kakki dabbi dokko
21
10
Taro - Deftere galle - CP
6
Takkel dabbi ko gese mumen waalo.
Ko baaba Abba abbii Sakkee Takko
maayo.Deede Sabbee nana aawa, Kibbu ina wekka.Neene Takko soodi cakka mum ko luumo
Bokke.
Ko Labba sakkii les lekki ina sekka cekke.
Ko gorgol Sira sakkii les lekki ina dakka kodde.
Dokke luɓii cakka mum Kebbel.O fawi cakka kaa dow lekki hade saamde.
Maa Labba baylo tafan mo hono
makka.
Takko e Kibbu nana cokka gawri les lekki.
So gasii gabbe ɗee unee haa ɗaata.Neene Kebbel ƴeewa kala ko yiɗi defa.
22
10
Taro - Deftere galle - CP
7
dd ɗɗ D M ɗ A d k
aa d T ɗ ii d
ɗ i d B Ɗ O
H ɗ Uu d L ɗd J ɗ Oo d n
rad ɓiɗ tod poɗ si
leɗ daad feeɗ aad baaɗlaad oɗ de eɗ ted
liiɗ eed koɗ kud fuɗkod faɗ baad faɗ meed
raddo ɓiɗɗo todde poɗɗeleɗɗe dadde feɗɗi paddi
ladde toɗɗii edda reɗɗiiliɗɗi kedde koɗɗo kuddu
kodde faɗɗa baddi faɗɗa
23
10
Taro - Deftere galle - CP
7
Abuu riddii girji haa naatii e ladde.Labbo teenii leɗɗe to woɗɗi e ladde. Saddaa noddii Faɗɗi, ɓe ñaami kedde maaro.Kodda Jah soodii liɗɗi keewɗi, ina nawa jeeri. Leɗɗe ɗe Gedda teeni ɗee ina teddi e hoore. Fedde wuro amen daɗɗii peeje tiiɗɗe haa jam dañee.Jaddo Soh faɗɗi kala debbo baalɗo e wuro Siree.
Koddel ko labbo jiɗɗo nokku mum no feewi. Sahaa kala rewɓe ɓee ina keɓa e makko gowe e geɗe goɗɗe. Omo yiɗaa no feewi e wuro hee sabu omo teddi.
Beddu noddii Sala yo ar toɗɗoo potɗo yahde batu. Ko hedde waktu nayaɓo ɓe poti yiide Gedda koɗɗo oo Dakaar.
24
10
Taro - Deftere galle - CP
8
ɓɓ ll Ɓ d L Ɗ ɓ D
b l k ɓ B l
l Ŋ ɓ ƴ l ŋY ɓ C l y ɓɓ Ñ l G ɓ ñ
doɓ kel haɓ sal teɓel ɓiiɓ le tooɓ feel
tooɓ li kiɓ dul aɓdol kaɓ pool laaɓ iil
eeɓ eel aaɓ ul boɓdoɓɓe kelli haɓɓu sallo
ella ɓiɓɓe lelli toɓɓatoɓɓe kollee kiɓɓal dullii
dolla kaɓɓe polle laɓɓeeɓɓo ellee daɓɓo kulle
25
10
Taro - Deftere galle - CP
8
Ko Salli loɓɓii kosam lella naane. Ballal Alla ɓuri kala ko heddii. Salli nana foɓɓa kelle ellee joom belaa. Baaño oo toɓɓi lella baa ko e hoore.Mawɗo lekkol haali haa gasni, ɓe poɓɓi kelle. Kolli e kelle e buubaa ina welna hiirde.
Belli haɓɓii baali ɗii haa tiiɗi les caali.
Ladde Dolli ina heewi lelli.
Dulla yahi haa tawi lelel ina ɗaanii.O haɓɓi lelel haa tiiɗi, o maɓɓi ɗum e saret.
Yaayaa haɓɓii laana kaa haa tiiɗi hade hayde.Dulla foɓɓi kelle noddi giƴum’en yo tello, laana hayii.Laana yiitaa ko to woɗɗi, ina haɓɓaa e lekki.
26
10
Taro - Deftere galle - CP
9
jj mmJ d M ɗ j k
b j ŋ m ɓ j
M A j Ñ m G
oo y s h r d
j t m p j ɓ
jag maj kej juum boom
mal jim mid moos boj
jiid me jar jeer sam
meeɗ mak lam muuɗ jik
jol jel kaj jaɓ soom
bajjo majji mammu sojji
lamma sojji fajji ammo
bojji mammo lammat tijjaa
kammu hajju ajjii jamma
hijjo mammi ummoo hujjii
27
10
Taro - Deftere galle - CP
9
Hammee addii naane baali sara maayo.Kajjaa soodii liɗɗi mawɗi to luumo too.
Mamma ɗoftii Kajjel galle sehil mum Daali.Wuro Semme heewii hikka gawri samme no feewi.
Oo suka ummii wuro Kajjoo’en ko gila haŋki.
Bajjel e Amma ina cofti e jaŋde lekkol.Ɓe ummoto law, ɓe lootoo haa ɓe laaɓa.Ɓe kacitoo haa ɓe kaara, ɓe ɓoornoo comci maɓɓe. So eɓe pa’i lekkol, eɓe kawra e Hammee e Kajji.
Mawɗo duɗal wuro amen ko Mamma Dem.O yamiri ko yo lekkol oo fitte subaka kala.Ummi e Kajjoo nana pitta gila e duɗal haa e boowal.
28
10
Taro - Deftere galle - CP
10
cc ggC j g m c ɓg d c ɗ g k
c Ŋ G Y C aa
G oo c ñ g y
c s g ii c R
mac cag gic bag lac
doog taac soc luuc boog
uc biig ɓag ceeg diic
kac ooc cooc rac ɓoogsag eeg wiig deg sag
caggal cacci soggi wocci
macce saggin sacci laggii
soggi sicci sigga soccoo
accu bagge baccat taggi
doggi socci ruggi soccor
29
10
Taro - Deftere galle - CP
10
Bacca saggii naane e taro mum.
Baccel nana laggoo laɓi taƴirka teewu. Neene wiyii yo Accaa saggin gila naane.
Coggu taƴii gila naane, yo haala acce.
Accel baccii liɗɗi neene Kajjaa soodi ɗii.
Accaa nana ɓadii neene mum gonɗo e caggu.Neene makko dawri defde ko ñiiri bunaa paddi
kecci. Accaa ko ko diccii ina rugga kaani.
Ko Baccel noddaa yo ar ñaama so gasii.
Baali Bacca nana caggi caggal wuro.
Ɗi padata ko haa Sala ara, taccina ɗi maayo.So ɗi ɓiraama haa gasii, Aali sogga ɗi faade ladde. Neede baali ina nafa no feewi e galle.
30
10
Taro - Deftere galle - CP
11
tt pp nnT c p g N j
p M n ɓ t l
n D t k p b
t Ŋ p w n G
p C n y t Aa
sot kaan fap beet an
lap doot tan koop keet
ban sop let ron loop
ceet san saap sot sin
laap bat teen oop wot
sottii tanna fappi betti
lappi dotte tanni koppi
banni soppi letto ronni
cette sanne sappii sotti
lappol batte tenni goppe
31
10
Taro - Deftere galle - CP
11
Annaa dottii liɗɗi jogori defde ɗii .Ñalel Maari nana mettoo koppi Munna.
Banna nana jogii cettal, ina moora Kinne.
Annaa ñaamii cette e juulde koorka hee.
Ko ceerno Balla inni Mettu oya altine.
Dannaa yahdi raddo ko e sehil mum.
Ɓe pellii lella, ɓe ñalli waɗde cette e les lekki.Sehil dannaa nana lappii alla e haarde teewu.Sokla maɓɓe jooni fof ko yarde, ɓe pawoo e lappol.
Jaŋde lekkol ina naamnii won e geɗe.Aali e Banna nana cetta kuɗi mumen.Gooto e maɓɓe kala nana hippii e kayee mum.Ko Banna ƴetti go’o caggal kompoo oo.
32
10
Taro - Deftere galle - CP
12
’P T N C G M
N ’ J g m p
aa d uu Ɗ oo b
ŋ Oo ƴ ee y Uu
Ee G t w ’ Aa
na’ wi’ pa’ fa’ wi’be’ yi’ yi’ go’ ji’ko’ wa’ wa’ wi’ gi’ca’ bi’ pi’ ga’ ƴi’ka’ ga’ jo’ fa’ wa’na’i wi’ee pa’ɗo fa’tibe’i yi’a yi’oyde go’oko’e wa’de wa’a wi’rica’e bi’ɗo pi’noo ga’elka’el ga’i wa’i fa’ii
33
10
Taro - Deftere galle - CP
12
Ina laaɓi so go’o bonii, limgol aayoto. Neɗɗo ina waawi ñaamde teewu, waasa ŋolde ƴi’al. Aga soggii na’i e be’i, fa’nii ɗumen jeeri. Faaɓru wi’i ko ina yiɗi ɗam tawa wonaa pasɗam.
Biige ummii ko lekkol Ka’el, ina fa’i liisee Jurbel.
Abuu Soh soggii be’i wuro, fa’ii jeeri.Huɗo ina woodi waalo kono be’i ina cokli leɗɗe baɗɗe gi’e. Be’i ina weli nehde sabu ina cuusi yooro. So be’i kaarii, ina ɓira kosam haa heewa.
Bala e Sala pa’ii lekkol kono maa ɓe ɓennu to doktoor oo. Wi’aa ko oo altine ɓe poti waɗde ñakku maɓɓe sakket. Hono maɓɓe pa’ii to doktoor too gila subaka law. Mo fa’i e ñakku maa yi’ ko nafata ɗum.
34
10
Taro - Deftere galle - CP
13
nd ngNd ’ ng T nd P
c ng G nd J ng
ng Ɓ nd l Ng d
K nd b ng ŋ Nd
nd y Ng c nd ñ
ngal ndil ngut ndok ngus
ndi ngu ndon ngul ndiw
nguun ndal ngon ndem ngool
ndas ndig ndaar nguur ndeen
ngo nduun ngur ndiy ngeen
ngaari ndilli nguttu ndokki
ndawu nguli ndonu ngulla
nguya ndalla ngoni daande
ndari ndiga ndaara nguuri
ngori nduu nguru ndiyam
35
10
Taro - Deftere galle - CP
13
Ngoone mahii nguunu mawɗo nder foonde.Faaɓru wi’i ko ndiyam kono wonaa pasɗam.Banaa ƴoogii loonde ndee haa wi’i tep ndiyam. Balla Ndaw ko baawɗo hoolde ngolo no feewi. Ndaama Ngom ko jiɗɗo adunna haa wonaa seeɗa.
Ndikku ko baawɗo yimde so dañii mo ina jaɓana ɗum. Daande makko ina weli ellee Ngaari Ŋawle. Kala nde o yimi, maa yimɓe heewɓe ngar juurde. Alaa ko yimɓe ɓee cokli so wonaa daande makko welnde.
Kadel Ngom ina jogii loonde mawnde e les
caali mum. O ƴoogat nde gila subaka, nde ñalla ɓuuɓde. Mawɗo e suka fof ina ngara yarde ɗoon so nguli waɗii. Yimɓe wuro ngoo fof ina nduwoo yo Kadel Ngom juut balɗe.
36
10
Taro - Deftere galle - CP
14
nj mbnj Nd mb ng nj ’p mb N nj C mb
mb j nj m mb ɓD nj ɗ mb B nj
Nj ŋ mb ƴ nj Aa
njaa mbuu njom mbas njor
mbii njool mbiir njon mbiis
njaw mbee njim mbaar njab
mbu njel mbor njana mbar
oonj mbil njook mbool njuɗnjaayo mbuubu njomu mbasu
mbaya njoldi mbiru njoninjawdi mbeewa njimi mbaara
mburu njeloo mbordi njananjuulu mbildi njokki mbolu
37
10
Taro - Deftere galle - CP
14
Njobbo Njaay e Abuu Mbaay njaadii Mbakke.
Ko ngayon teŋke njillii mballa baaba Mbaare .
Mbaalu e njawdi nana kumii e mbiifu oto.
Mbiru liɓɗo kala ina yoɓanee njillu caggal leydi. Boolo e Dooro nana mballa musee Mbaay aawde leɗɗe.
Laana-njoorndi kaa yottiima gila naane.
Sukaaɓe yahnooɓe njillu Njurbel ɓee nana njippoo. Ko Mbaare Mbow e Njabu Njaay
njaɓɓii ɓe ɗoon. Ngaree koy mburu arii, wuro welii, ladde jaaraama.
Sukaaɓe lekkol Nguy fof ndentii e dingiral hee.Ɓe njiɗi ko fittude lekkol oo hade njillu hooreejo duɗe. Sukaaɓe rewɓe ɓee nana pitta, ina njoowa. Sukaaɓe rewɓe ɓee nana mbaaroo leydi, ina njolna heen kurjuru.
38
10
Taro - Deftere galle - CP
ŋŋŋ nj ŋ Mb ŋ nd
’ Ŋ t ŋ p ŋŋ c ŋ G ŋ j
Ɓ ŋ l ŋ d ŋŊ b ŋ k Ŋ ƴkaŋ toŋ ŋee jooŋ tooŋfaŋ ɓaaŋ faŋ eeŋ ŋefjoŋ kaŋ fuuŋ ŋan ŋoldeŋ hooŋ hoŋ huŋ foŋbaŋ uuŋ jooŋ kaŋ duuŋkaŋŋe toŋŋin turuŋŋe joŋŋefaŋŋan ɓaŋŋin faŋŋino buluŋŋejoŋŋan kaŋŋe fuŋŋin joŋŋandeŋŋin hoŋŋin hoŋŋina hoŋŋanbaŋŋe kusuŋŋe joŋŋan kaŋŋe
15
39
10
Taro - Deftere galle - CP
15
So ladde yeewii, baaɗi toŋŋinto dow cate.Baaba Abba mahanii neene Kajjaa suudu buluŋŋe. Cuɗaari sukaaɓe rewɓe ɓee fof ko kaŋŋe ɓolo. Daado e Bala nana mbi’i faŋŋan les caali. Kaaw Aali nana toŋŋinii e hoore laana, ina rewoo dooliŋŋe.
So en njahii e cosaan, fulɓe waalo koɗata ko
e suudu buluŋŋe. Ɗiin cuuɗi laaltee haa yooɗa, waɗanee tiba huɗo celal. Fulɓe ko yimɓe yiɗɓe cosaan mumen haa wonaa seeɗa. Cuɗaari rewɓe fulɓe heewi wonde ko kaŋŋe dimo.
Taanoo Aadama nana wi’i faŋŋan e dow siis, ina heɗoo rajo. Taanoo Sira yaltii too e buluŋŋe mum, ɓadiima seeri mum. Taanoo Sira nana toŋŋinii e dow diwel mum. Rajo oo ina ɓaŋŋina sahaa e sahaa kala jeewte baɗooje e ɗii ñalɗi.
40
10
Taro - Deftere galle - CP
16
ññ ƴƴñ ŋ ƴ nj ñ mb
ƴ ng ñ t ƴ p
ñ c ƴ g ñ jƴ ɓ ñ l ƴ d
ñ b ƴ k ñ ŋñañ leeƴ muñ ñoƴhaaƴ ciiñ doƴ fuñ
feeñ toƴ mooñ ñooƴgaƴ ƴooñ diƴ feeñ
ñañ feƴ siiñ feeƴñaññi leƴƴi moññi ñoƴƴihaƴƴi ciññat duƴƴal foñño
feññin toƴƴa moñña ñoƴƴugaƴƴo ƴoññi doƴƴo feññin
ñaññina feƴƴere soññi feƴƴat
41
10
Taro - Deftere galle - CP
16
Leƴƴi keewɗi ñaññii, naati e hare diine. Ekip Maadu’en ko ko ŋaññii haa hawaa. Njawdi Saajo nana guƴƴoo baalel Sira les lekki. Baaba soƴƴii cate lekki hade naatde e nder huɓeere. Ñande garde-foore ñaññi, hay gooto mo feƴƴata ladde.
Laamu ina yamiri feƴƴere leɗɗe kono tawa wonaa ko bonnata. Kala ji’aaɗo ina feƴƴa ko bonnata, ina fawee alamaan. Oon alamaan ina hulɓina woɗɓe yiɗɓe feƴƴude. Yo gooto kala siññin ina foti feƴƴude tawa alaa bonnere.
Sukaaɓe ɓee fof njaɓii fiyde lewru kala ngam wuro maɓɓe ɓamtoo. Ko Bala e Daado njahata ina coññina terɗe fedde ndee. Wonaa debbo, wonaa gorko, hay gooto mo ŋaññii e piye ɗee. Kamɓe fof ɓe paamii ko ɗuum woni ko ɓamtata wuro ngoo.
42
10
Taro - Deftere galle - CP
17
mmb nnd nnj nngMb ñ Nd ƴ Nj ŋng T nj p nd N
Nd g mb j Ng m
mb d nd Ɗ nj b
ng Aa nj oo nd ii
mba ndo mbum ndol mbik
nda iimb aand njaaw ndil
njal njii njur mbuur ngee
ngal nger ngaal iinj nge
mbaa ndii mbiɗ ndee mbil
lammba ñonndo summba conndol
lannda dammbi bannda bannge
lannjal dammba sannju lommbu
lanngal denngere tanngal lannjibonnji sonndii lummbo hannde
43
10
Taro - Deftere galle - CP
17
Sammba e Demmba ko ɓiɓɓe baaba.Mbummba lommbii ko hakkunde Meri e
Jonngi.Sukaaɓe lummbat maayo manngo ngam feƴƴoyde lannje.Lammba mbelka ina fiya hannde, woto mo ŋakki.
Nde Demmba yahi Lummbi ndee, yari toon kanndi.
Bawɗi belɗi tunngii, cerkitii e nder dingiral ngal. Rewɓe mbaɗi lasal mumen bannge, worɓe ɓee keedti ngoya senngo. Demmba anndii tigi yeewaama sabu yi’aani sehil mum Cammbel. E oo kikiiɗe juulde, kewi ɗoo ko lomtondiral wanngo e lammba.
Dingiral galle heewii sukaaɓe rewɓe e worɓe. Waɗantee ɗoo hannde bannde ko suka jorgorɗo ɗannaade. Sala winndii doggol fotɓe yimeede, tottii ɗum naalaŋke oo. Jimɗi e kelle mbaali yahdude e lonnge bannge e annde cuuraay bannge.
44
10
Taro - Deftere galle - CP
Hannde ko gudditgol lekkol. Hikka, ɓe ngoni ko kalaas CP. Eɓe ɓornii haa yooɗi, neene maɓɓe kadi na walli ɓe e peewnugol saakuuji maɓɓe. Omo jaggi Yero e junngo ko moƴƴi, o jaggi miñigel makko dewel ngel bannge, ɓe pa’i lekkol. E dow laawol hee, sukaaɓe na keewi haala, eɓe njima boom, heen sahaaji, eɓe mbiya : «Eɗen nduttoo lekkol ! Lekkol udditii ! ». Nde ɓe paandii ndee lekkol, ɓe njiyi sukaaɓe heewɓe. Ɓee na ngardi kaar walla oto, ɓeya na ngardi koyngal no mu’en nii. Kamɓe fof ɓe naati e lekkol hee.Dirikteer lekkol oo, Musee Tuure, omo ni ɗoo ngam jaɓɓaade ɓe. Nde ɓe ngari haa e damal kalaas hee, sukaaɓe ɓee cooynii meeterees mu’en, madam Jallo. O jaɓɓorii ɓe mooso ngo o anndiraa ngoo. Ɗoon tan, hankadi sukaaɓe ɓee mbeeytii.Neene maɓɓe salmini madam Jallo, woodi ko ɓe kaaldi, ɓe njettondiri, o waynii sukaaɓe ɓee.
Ñalaande gudditgol lekkol
Illustration : Les 2 jumeaux Maari et Yero, leur sac au dos, aɓec leur maman tenant la main de Badu, Mari de l’autre côté deɓant l’école, d’autres élèɓes à côté, des ɓoitures, un bus.
LEKKOL
18
45
10
Taro - Deftere galle - CP
Paandii : ngarii haa hedde, e sara, ɗeɓi yottadeJaɓɓaade : heɓɓaade bismoo, wiide “bismilla maa ɗoo”Mbeeytii : ndeeƴti, cuusti, ngonti e jam
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta 1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e :
yooɗi jaggi nduttoo 2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : nduttoo udditii ngardi
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko sukaaɓe ɓee mbaɗata e laawol hee ? Jaabawuuji : A : eɓe pija B : eɓe njima C : eɓe ndoga
2. Hol ko sukaaɓe ɓee njiyi nde ɓe paandii lekkol ndee ? Jaabawuuji :A : yimɓe heewɓe B : sukaaɓe heewɓe C : jannginooɓe seeɗa
b. Mi jaabtoo
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
tan mbeeytii sukaaɓe ɓee
meeterees, koyngal, jaɓɓaade, puccu
hankadi ɗoon
18
46
10
Taro - Deftere galle - CP
1. Hol nawɗo sukaaɓe ɗiɗo ɓee lekkol ? Jaabawuuji :
A : baaba maɓɓe B : neene maɓɓe C : mawniiɓe
2. Hol no ko ɓuri heewde e sukaaɓe ɓee ngardi lekkol ? Jaabawuuji :
A : saretaaji B : koyɗe C : laaɗe
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol 1. Hol sabaabu Musee Tuure ari jaɓɓaade sukaaɓe ɓee? Jaabawuuji :
A : ngam ɓe mbaasa woyde B : ngam ɓe njogoo cuusal C : ngam rokkude ɓe defte
2. Hol ko waɗi sukaaɓe ɓee na njeewtida e meeterees oo ?Jaabawuuji :A : mbele eɓe njettondira B : mbele sukaaɓe ɓee na ɓeydoo weeytaadeC : mbele eɓe nganndondira
c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol 1. O jaɓɓorii ɓe hakkilantaagal timmungal. 2. O jaɓɓorii ɓe mooso ngo o anndiraa ngoo. 3. O jaɓɓorii ɓe mooso ngo o anndiraaka.
d. Mi yerondira 1. Sukaaɓe na pija e dingiral lekkol. 2. Sukaaɓe janngooɓe na koota galle. 3. Sukaaɓe na naata lekkol.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.
III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
18
LEKKOL
47
10
Taro - Deftere galle - CP
Aset hecci-hanki, min njahdii e jinnaaɓe amen Saaña Mbaar, ngam hawroyde e kurtungu denɗi amen debbo. Nde min ngartata, no janngom heen, baaba wiyi min ndewtoya Sikiloo, min calminoya gorgol Nafi, tawa tinaani. Nde min njottii galle, ko sukaaɓe ɓee tan min tawi boowal.Ɓe njaƴcii, ɓe noddi gorgol Nafi : “Goggoo Nafi, goggoo Nafi!”Tan Nafi ari, omo moosa, o wiyi :- Ɗum dee woni ko betti! Mi hoyɗaana oɗon ngara ɗoo ƴeewoyde mi.- Baaba wi’i : ko goonga, min ndewtu ɗoo tan miɗen ma calminoyi. - Bismilla mon nder suudu, poofto-ɗon. Mi yaha mi wiya sukaaɓe ɓee yo ɓe
njaggan am gertogal bottaari mon ngal.- Neene wiyi : eh, aan ne, jaraani! Min njogoraani ñallude ɗoo.- Hay so on ñallaani, on naɓorat ngal, mbaɗoyon maaro-gertogal welko !
Koyɗe jokkere enɗam
19
48
10
Taro - Deftere galle - CP
19
Naamne e golle
koyɗe : ko neɗɗo yahi waɗoyde walla ɗaɓɓoyde, haaju, faandaarekurtungu : gaddegol debbo deseteeɗo, e galle.no janngom heen : nde woni ndee janngo mum, no janngo e mum nii
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee maa.
b. Mi yiyta 1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e : hoyɗaano ƴeewoyde naɓorat
2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : boowal ko betti goonga
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
1. Hol ko sukaaɓe ɓee e jinnaaɓe mumen njahi waɗoyde ?Jaabawuuji :A : naatoyde lekkol B : hawroyde e kurtungu C : salminoyde hoɓɓe
2. Hol mo ɓe calminoyi ?Jaabawuuji :A : gorgol sukaaɓe ɓee B : taanoo mumen C : denɗi mumen debbo
b. Mi jaabtoo
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
kurtungu, Sikiloo, njanngoyi, denɗi, calminoyi
ñallaani hay naɓorat hankadi ngal on so
49
10
Taro - Deftere galle - CP
1. Hol kurtoytooɗo ?Jaabawuuji :
A : goggoo Nafi B : denɗi amen debbo C : mawniraaɗo amen
2. Hol ko goggoo Nafi totti sukaaɓe ɓee ?Jaabawuuji :
A : bottaari B : gertogal C : tufam mbelɗam
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko waɗi sukaaɓe ɓee rewtoyde to goggoo Nafi ?Jaabawuuji :
A : ɓe njewnit mo B : baaba maɓɓe wiyi noon C : ɓe njidno rokkeede kosam
2. Hol ko koyɗe jokkere enɗam nafata ?
Jaabawuuji :A : ina tiiɗtina mbanndiigu B : ina itta kumpa C : ina heewi tampere c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol 1. Nde min njottii galle, ko goggoo Nafi tan min tawi ɗoon. 2. Nde min njottii galle, ko sukaaɓe tan min tawi boowal. 3. Nde min njottii galle, ko sukaaɓe ɓee njaɓɓii min. d. Mi yerondira
1. Sukaaɓe nanngii gertogal. 2. Sukaaɓe na ndewi e gertogal. 3. Sukaaɓe ngaddii gertogal.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee
Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.
III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
19
50
10
Taro - Deftere galle - CP
20
Hannde ko maanditaare bortel, sehil Maari moƴƴel ngel. Maari ina yiɗi waɗande sehil mum welnere. O renndini kullon galle kon : beyel, bojel, gertogel. O tawoyi paaɓaa to weendu caggal wuru, o ñaagii yo tawtore batu. Nde kullon kon kawri, o wi’i ɓe : «njiɗ-mi ko yuɓɓinde maanditaare bortel, ngaree mballondiren e peeje». Ɓe mbeltii e waɗtoreede heen. Ɓe ñaagii Maari yo woɗɗitin bortel galle oo waasa tinde heen hay huunde. Nde Maari e bortel ngoni e yaakinaade, goomu oo kala woni e heblude welnere ndee.
Nde sehilaaɓe ɗiɗo ɓee ngarti tawi fof newiima. Nguru paaɓaa toƴƴi daande ina yima : «Maanditaare jam bortel ! iŋookiri ŋook bortel !». Heddii sehilaaɓe ɓee ina ñaama ɓiɓɓe leɗɗe ɗe gertogel e bojel koccunoo, kam e buuɗi gawri belɗi ɗi beyel feewnunoo. Bortel weltii heen no feewi !
Maanditaare bortel
51
10
Taro - Deftere galle - CP
20
Naamne e golle
maanditaare : mawningol ñalawma jibinannde kala nde arti e hitaande, ñalaande-artundeyaakinaade : yahde ngam softinde koyɗe mumwoɗɗitin : nde woni ndee janngo mum, no janngo e mum nii
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta 1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e :
batu tinde
2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : ngarti feewnunoo
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko woni hakkunde dariiɓe ɓee ? Jaabawuuji :A : bool maaro B : gato maanditaare C : njaram
2. Hol no foti sonndelaaji ngoni e gatoo hee ?Jaabawuuji :A : sonndelaaji 4 B : sonndelaaji 3 C : sonndelaaji 5 b. Mi jaabtoo
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
maari yo bortel galle ɓe ñaagii
maanditaare, luural, ballondiral, peeje
woɗɗitin
52
10
Taro - Deftere galle - CP
1. Hol juɓɓinɗo maanditaare bortel ? Jaabawuuji :
A : paaɓaa B : gertogel C : maari
2. Nde sehilaaɓe ɗiɗo ɓee ngarti ndee hol toƴƴuɗo daande ?Jaabawuuji :
A : bojel B : paaɓaa C : beyel
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
1. Hol ko waɗi kullon kon njiɗaa bortel tina ko pewjetee koo ? Jaabawuuji :
A : ɓe njiɗi ko bettirde mo weltaare mawnde B : ɓe njiɗi ko fuuntude bortel C : ɓe njiɗi ko ooyde bortel e ñameele maɓɓe
2. Hol nde manditaare foti mawnineede ?Jaabawuuji : A : kala nde ñalawma jibineede arti B : kala nde ñalawma jibineede arti e hitaande kala C : kala nde neɗɗo welaa kala c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1. Bortel mettinii e maanditaare waɗanaa ndee no feewi. 2. Bortel weltiima e maanditaare waɗanaa ndee no feewi. 3. Bortel tinaani maanditaare waɗanaa ndee no feewi.
d. Mi yerondira 1. Maari e sehilaaɓe mum nana njima. 2. Bortel nana jaɓa kadooji sehilaaɓe mum ngaddani ɗum. 3. Sehilaaɓe bortel nana njaɓɓoo hoɓɓe e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee
Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
20
53
10
Taro - Deftere galle - CP
Alet jawtuɗo, Maari e banndum gorko Yero njilloyinooma denndidiiɗo mumen kalaas biyeteeɗo wiktoor, luutanooɗo jaŋde lekkol balɗe tati. Nde ɓe njettii galle wiktoor’en, ɓe tawi ko omo rafaa jontinooje. Ɗoon tan yummum Wiktoor wii hoto ɓe tottu wiktoor juuɗe sabu jontinooje ina ndaaɓa no feewi, etee na sarii e nokku hee e oo ɗoo sahaa. Ɗuum betti ɓe, muusi ɓe no feewi, ɓe kootiri noon galle maɓɓe.
Ɓe njettoyi tan, Maari haaltani yummum ko heɓi ɓe to galle Wiktoor’en koo. O holli omo anndi jontinooje sabu jannginooɓe maɓɓe ina keewi haalande ɓe ɗum heen sahaa kala. Kono tottude junngo jeyaaka e ko addata jontinooje. Ko ɗoon Yero wiyi wonde Madam Jallo haalaniino ɓe nder kalaas no jontinooje ngardata.
Kaɓagol jontinooje
21
54
10
Taro - Deftere galle - CP
21
Naamne e golle
Njilloyinooma : yahnooɓe yilloyaade ; yahnooɓe nokku goɗɗo ngarti luutanooɗo : mo tawtoranooka denndidiiɗo : mo ndenndu-ɗaa huunde
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee maa.
b. Mi yiyta 1. Winndu e kayee walla alluwel maa helmere jiidunde firo e :
betti sarii
2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : rafaa addata
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol to sukaaɓe ɓee lelii ? Jaabawuuji :
A : e dow diwre nde huuraaka B : e nder harkille C : e sara harkille
2. Hol ko haɗi ɓowɗi ɗii yettade sukaaɓe ɓee ?Jaabawuuji :A : posone ɓowɗi puufanoo B : harkille diilaaɗo C : henndu wifooru nduu b. Mi jaabtoo
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
yummum ko heɓi Wiktoor’en to galle
harkille, fittude, dummbude, lamminde, senaade
Maari haaltani
55
10
Taro - Deftere galle - CP
21
1. Hol mo Mari e Yero njilloyinoo ?Jaabawuuji :A : ko madam Jallo B : ko kaaw maɓɓe C : ko Wiktoor 2. Hol ko waɗi denndidiiɗo maɓɓe lekkol oo luuteede jaŋde ?Jaabawuuji :
A : ko dogɗo lekkol B : ko o jahnooɗo njillu C : ko dafaaɗo rafi jontinooje
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.1. Hol ko addani Wiktoor rafeede jontinooje ? Jaabawuuji :
A : ko daaɓaaɗo B : ko ɓowɗi piɗi mo C : won ko o ñaami
2. Hol ko waɗi diƴƴe dummbaaɗe kaɗaa ?Jaabawuuji :
A : hade sukaaɓe leppude heen B : ina ɓeyda keccol e nder galle C : ko ɓowɗi njibinta
c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1. Neɗɗo foti ko waalde e suudu waɗndu tooke. 2. Neɗɗo foti ko waalde e harkille baɗɗo tooke. 3. Neɗɗo foti ko waalde e leeso waɗngo tooke.
d. Mi yerondira
1. Tigguyel ngel lelaaki e nder harkille.
2. Ɓowɗi nana piɗa tigguyel ngel. 3. Tigguyel ngel nani lelii e nder harkille.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee
Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.
III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
56
10
Taro - Deftere galle - CP
22
Maham fini hannde ko yeeso mum ina waylii. Aɓugo makko nano ina ɓuuti haa yitere nanere ndee majjiti. Omo foti naweede ko yaawi to cafroowo ñiiƴe. Nde o yettii to cafroowo oo, caggal yeewtere raɓɓere, Doktoor Caam yamiri yo Maham ŋabbu dow taabal ƴeewndo. Maham jasjasini seeɗa kono wattindii tiiɗnaade, ŋabbi. Doktoor oo wi’i :Hoto dillu, ɓinngel am, mi memaani ñiire maa. Njiɗ mi tan ko muɓɓitaa hunuko maa, mi ƴeewa no nde wayi. Jooni muɓɓit hunuko koo seeɗa.Maham moosi seeɗa, ƴeewi doktoor oo gonɗo e miijaade e nder hakkille mum : Ee ndaw ko suka tiiɗnii, o heɓii hay moosde! O jiimi e makko, o waɗi e juuɗe makko gaŋuuji, o seerndi gable ɗee seeɗa, o ƴuŋtii, omo wiya : Ɗum suwaa tawo hulɓinaade kono heen ñiire wootere ko ko fuɗɗii ñawde. Alaa e sago ɗuum safree kono ko adii ɗuum, maa mi winndane leɗɗe ngam safrude tooke ɗee. Maa ɗum ustu ɓuuteendi aɓugo ngoo.O walli Maham ummaade, o totti baaba mum ɗerewol ngol o winndi leɗɗe safaara ɗee.
To cafroowo ñiiƴe
57
10
Taro - Deftere galle - CP
22
Naamne e golle
majjiti : natti yiiyeede, ko naatti e nder huunde ha natti feeñdeƴeewndo : lesɗinde hoore mum waasa hollude maw-mawtooke : posone
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta
1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e : ummaade nanere
2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : muɓɓitaa hulɓinaade c. Mi suɓta
Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko doktoor oo jogii ? Jaabawuuji :A : pijirgel B : kaɓirɗe cafrirɗe C : ko ñaamirtee 2. Hol ko suka oo waɗi nde lelii e dow taabal hee ? Jaabawuuji :A : o muɓɓu gite makko B : o ŋaaɓ hunuko makko C : o muɓɓu hunuko
b. Mi jaabtoo
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
moosi seeɗa ƴeewi Maham
Taabal ƴeewndo, leɗɗe, ordonaas, ngamri, safaara
doktoor oo
58
10
Taro - Deftere galle - CP
22
1. Hol ko Maham wondi ? Jaabawuuji :
A : ñawu ñiiƴe B : kulukeŋkete C : uure 2. Nde Maham rafaa ndee hol to yahi ?Jaabawuuji :
A : to fiɓirbaaji B : to doktoor cafroowo ñiiƴe C : to bileejo
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko addata ñawu ñiiƴe ?Jaabawuuji :
A : ko Alla addata. B : waasde soccude hunuko mum haa laaɓa kala nde ñaami.C : coccugol hunuko keewngol.
2. Hol ko waɗi doktoor ina ɓoornoo gaŋuuji hade mum safrude ?Jaabawuuji :
A : hade ñawɓe ɓee raaɓondirde B : o nefat ñawɓe ɓee C : mbele ina usta muuseeki
c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1. Maham jasjasini seeɗa kono wattindii tiiɗnaade, jippii. 2. Maham jasjasini seeɗa kono wattindii tiiɗnaade, ŋabbi. 3. Maham jasjasini seeɗa kono wattindii dogde, yalti.
d. Mi yerondira
1. Maari nana socca hoore mum. 2. Maari nana socca ñiiƴe mum. 3. Maari nana sulmoo yeeso mum.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.
III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓi-tinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
59
10
Taro - Deftere galle - CP
23
Lekkol Gurel Siriñ, ɗo Yero e Maari njanngata ɗoo ina heewa ardotooɓe e kawgelaaji ɗii ɗoo duuɓi. Hitaande kala, jinnaaɓe ɓee ina ɓura heewde ɓe naatnata jaŋde. Kono, nde wonnoo lekkol oo ko ɓooyɗo, ɓooyataa sukaaɓe ɓee natta heƴdude e janngirɗe ɗee. Ko ɗuum waɗi Direktoor yamiri yo kalaas keso mahe. Hikka, sukaaɓe ɓee malaama, njeyaama e taƴaaɓe yo njanngu e kalaas keso hee. Waɗi ñalawma gooto, ispekteer ardi e mawɓe wuro. Ina jeyaa e maɓɓe, hooreejo fedde jinnaaɓe janngooɓe e lekkol ɓee, e mawɗo wuro ngoo, eɓe ngari udditde kalaas keso oo. Huunde ɓuraani ɗuum yooɗde. Maari e Yero njeyaa e waɗɓe caali teddungal ina njaɓɓoroo ɓe.Hilifaaɓe ɓee naati e kalaas hee, ɓe njooɗii e jooɗorɗe gonɗe yeeso maɓɓe ɗee. Mawɗo wuro jooɗii e sara ispekteer e jannginooɓe ɓee. Kamɓe fof eɓe ñaantii haa ɓe njooɗi, ɓe ngoni e yanoraade sukaaɓe ɓee weltaare mumen e alluwal mumen mawngal ngal, e almoor maɓɓe jaynotooɗo sabu njooɗndam, kam e jooɗorɗe kese ɗee. Wonnooɓe ɗoon fof ina mbeltinoo.
Uddital kalaas amen keso oo
60
10
Taro - Deftere galle - CP
23
Naamne e golle
direktoor : hooreejo lekkol ispektoor : koroowo jaŋdetaƴaaɓe : suɓaaɓe
I. Mi fira a. Mi taftoo konngolHuutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta 1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e : hooreejo ardotooɓe 2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : ɓooyɗo njooɗi
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko mawnintee e lekkol Maari’en hee ? Jaabawuuji :A : kaɓirɗe B : kalaas C : pijirɗe
2. Hol ko waɗi Yero’en waylude janngirdu ? Jaabawuuji :
A : ndu yaaj B : ndu faaɗ C : ndu naywu
b. Mi jaabtoo Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
keso, udditii, cafroowo, direktoor, kalaas,
ina heewa kawgelaaji lekkol Maari’en ardotooɓe e
61
10
Taro - Deftere galle - CP
23
1. Ko weltini Maari e Yero ? Jaabawuuji :
A : Ɓe njeyaa ko e suɓaaɓe yo teddin hoɓɓe. B : Ɓe njeyaaka e suɓaaɓe yo teddin hoɓɓe. C : Ɓe njeyaa ko e suɓaaɓe hoto teddin hoɓɓe. 2. Hol no hilifaaɓe ɓee njooɗorii e nder kalaas hee ?Jaabawuuji :
A : Hilifaaɓe ɓee njooɗii ko senngo caggal. B : Hilifaaɓe ɓee njooɗii ko senngo hakkunde. C : Hilifaaɓe ɓee njooɗii ko senngo yeeso.
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko mali Maari e Yero hikka ? Jaabawuuji : A : Mali Maari e Yero ko jeyeede e janngirdu rowane nduu. B : Mali Maari e Yero ko jeyeede e janngirdu hesuru nduu. C : Mali Maari e Yero ko jeyeede e janngirdu hiiɗndu nduu. 2. Hol ko waɗi direktoor oo mahi kalaas keso ?Jaabawuuji : A : Waɗi direktoor oo mahde kalaas keso ko lekkol oo naywu. B : Waɗi direktoor oo mahde kalaas keso ko janngooɓe ɓee keew. C : Waɗi direktoor oo mahde kalaas keso ko janngooɓe ɓee ko waawɓe.
c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. A. Mawɓe ɓee njanortoo sukaaɓe ɓee ko comci mumen kesi ɗii. B. Mawɓe ɓee njanortoo sukaaɓe ɓee ko jooɗorɗe mumen kese ɗee. C. Mawɓe ɓee njanortoo sukaaɓe ɓee alluwon mumen keson kon.
d. Mi yerondira A. Sukaaɓe ɓee nana totta Meer oo caabi. B. Perefee nana totta sukaaɓe ɓee caabi. C. Meer oo nana totta sukaaɓe ɓee caabi.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee
Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.
III. Mi tara winndannde ndeeTar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓi-tinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
62
10
Taro - Deftere galle - CP
24
Hannde ko ñalawma innde ɓinngel gorgol Ami Kolle. O ɓuftii gila subaka law, o foppii, o ñaantii haa o yooɗi. Mooroowo oo huudii e makko, waɗani mbo ñaɗi juutɗi jooɗɗi, mooraaɗi haa njooɗi, teppaa korbooje nilkooje.O ɓoornii robbo mbasaŋ daneejo. O finaa, o foppaa haa o nanndi e ɓinngel tekke, kanko e daande makko waɗnde dodi. O ɓoornii jawo e cakka ndowla nguurtaaka ñaaƴe daneeje, omo seŋi doɓɓe mawɗe. O ɓoorni tigguyel comci daneeji tal haa ngel yooɗi, o soomi ngel e wudere leppi sañiraande gaaraaji ɗi jalbowol kaŋŋe. Galle oo heewii yimɓe, jimɗi na nanee baŋ-yoo-baŋ. Leece mawɗe ɗe goobuuji nilkooji ina mbertaa, huunde e arɓe ɓee ina njooɗi heen. Kooraa na hoɗa, rewɓe na ngama. Eɓe njarfa galle Ami’en, ɓe mbaklitoo ɓe nawda heen kelle. Eɓe mbeltii sanne. Sukaaɓe ɓee, hono Maari, Yero, Isaa, Faana, Altine e Duudu ina poɓɓa, ina ngamda e maɓɓe.
Innde ɓinngel Ami Kolle
63
10
Taro - Deftere galle - CP
24
Naamne e golle
huudii : dawii subaka lawñaɗi : moori debbo ɓesɗo keccondowla : cakka kaŋŋe lommbaaɗo ñaaye dime
I. Mi fira a. Mi taftoo konngolHuutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
a.
b. Mi yiyta
1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e : doɓɓe njarfa 2. Winndu e kayee walla alluwel maa helmere weñondirnde firo e : juutɗi mbeltii
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde nde a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko Ami Kolle wuundii e juuɗe mum ? Jaabawuuji :A : wudere B : tigguyel C : lehel ñiiri
2. Hol ko arɓe innde ɓee ngoni e waɗde ? Jaabawuuji :A : amde B : ñaamde C : foɓɓude
b. Mi jaabtoo Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
tigguyel ngel daneeji tal comci o ɓoorni
njimri, kelle, ngoya, ngama, poɓɓa
64
10
Taro - Deftere galle - CP
24
1. Hol gadiiɗo dawde e Ami Kolle ?Jaabawuuji :
A : amooɓe B : awluɓe C : mooroowo 2. Hol no galle Ami Kolle’en wayi ñande innde ndee ?Jaabawuuji :
A : Galle Ami Kolle’en ina heewi diƴƴe. B : Galle Ami Kolle’en ina heewi jawɗi.C : Galle Ami Kolle’en ina heewi yimɓe.
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol no arɓe poti waɗande innoowo ? Jaabawuuji :
A : Ɓe mballa mo haa ñalawma oo jiiɓoo. B : Ɓe ɓofta ko o joginoo koo fof, ɓe nawa. C : Ɓe mballa mo haa ñalawma oo wela. 2. Hol ko weltini sukaaɓe ɓee haa ɓe ngami ?Jaabawuuji :
A : Ko welemma ñaamde ndee amni sukaaɓe ɓee. B : Ko welemma kooraa oo amni sukaaɓe ɓee. C : Ko welemma jimɗi ɗii amni sukaaɓe ɓee.c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1 O ɓoornii jawo e cakka ndowla nguurtaaka kaaƴe daneeje. 2 O ɓoornii jawo e cakka ndowla nguurtaaka ñaaƴe daneeje. 3 O ɓoornii jawo e cakka ndowla nguurtaaka ceede daneeje.
d. Mi yerondira
A. Koraa oo ina waɗi ɓoggol e lahal mawngal. B. Kooraa oo alaa ɓoggol kono ina waɗi lahal. C. Kooraa oo alaa lahal kono ina waɗi ɓoggol juutngol.e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee
Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.III. Mi tara winndannde ndeeTar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
65
10
Taro - Deftere galle - CP
25
Taanoo Hammadi Jah ko baaba mum Umaar baban Maari e Yero. Ko nayeejo jooɗɗo ganndal. E falnde nde min koɗi ndee, sahaa e sahaa kala, caɗeele ina ndañee e batte koɗdiigu. Kono ina heewi ko o maslata joomum’en, haa ɓe ngarta e nanondiral ko yaawi, tawa duko alaa, hare waɗaani. So goonga, taanoo Hamaadi Jah waawata tan ko hormeede. Hammadi Jah ko kooninke keɓɗo alateret mum, gorko dimo tinɗo hoore mum. O ñembataa, o fenataa. Ñalawma kala mo Alla addi, hakkille makko wonata ko e yiilanaade wuro ngoo moƴƴere. So o finii subaka law, o yahat o yahndoyoo, o wona e hirjinde sukaaɓe ɓe o fottata e laawol ina ndawa lekkol ɓee.Taanoo Hammadi ina wondi e cellal sanne, kanko fof e dañde duuɓi 75 timmuɗi. So wonaano bahel makko danawel, pemmbeteengel ñande kala ngel, hay gooto sikkataa omo jogii sukundu raneeru. Laafa makko Faas ka o fawi tan e hoore, e kaala mo o fiilii e daande oo, ɗaccataa hay gooto miijo ko o joom doole kakindiiɗe.
Taanoo Hammadi Jah
66
10
Taro - Deftere galle - CP
25
Naamne e golle
maslata : welditintakooninke : soldaat, jeyaaɗo e konualateret : goppitgol liggey, nattude liggaade sabu duuɓi fotnoo liggaade ɗii timmii
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta
1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e : fenataa hirjinde 2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : raneeru kakindiiɗe
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko Taanoo Hammadi Jah waɗata haa duko e hare mbaasa waɗde ? Jaabawuuji :A : o fiyat B : o ñaawat C : o maslat
2. Hol ko Taanoo Hammadi waɗata so finii subaka ? Jaabawuuji :A : dogoytu B : yahndoyto C : lummboyto
b. Mi jaabtoo Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
ngoo moƴƴere wonata ko e hakkille makko yiilanaade wuro
cellal, ñaadeende, koɗdiigu, maslaha, nanondiral,
67
10
Taro - Deftere galle - CP
25
Hol ko anndinta yimɓe Taanoo Hammadi ina jogii sukundu raneeru ? Jaabawuuji :
A : koyngel ngel B : bahel ngel C : koyel ngel 2. Hol no galle Ami Kolle en wayi ñande innde ndee ?Jaabawuuji : A : Taanoo Hammadi waawataa tan hormeede. B : Taanoo Hammadi waawata tan ko hormeede. C : Taanoo Hammadi jari tan ko hormeede.Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko Taanoo Hammadi foti yiilanaade wuro mumen so o yiɗii hormeede ?
Jaabawuuji : A. O foti ko yiilanaade wuro maɓɓe duggere. B. O foti ko yiilanaade wuro maɓɓe majjere. C. O foti ko yiilanaade wuro maɓɓe moƴƴere. 2. Ko Taanoo Hammadi wonnoo hade mum heɓde alateret ?Jaabawuuji :
A. Taanoo Hammadi wonnoo ko jannginoowo. B. Taanoo Hammadi wonnoo ko kooninke.
C. Taanoo Hammadi wonnoo ko gaynaako.
c. Mi suɓtooWinndu e kayee maa toongoode konngol moƴƴol ngol. A. Won sahaaji, caɗeele ina ndañee e wuro ngoo to batte remru. C. Won sahaaji, caɗeele ina ndañee e wuro ngoo to batte golle. B. Won sahaaji, caɗeele ina ndañee e wuro ngoo to batte koɗdiigu.d. Mi yerondira
A. Taanoo Hammadi Jah ɓoornii ko wutte werto. B. Taanoo Hammadi Jah ɓoornii ko wutte bulaajo e laafa oola.
C. Taanoo Hammadi Jah ɓoornii ko wutte bulaajo e mukke oole.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee
Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
68
10
Taro - Deftere galle - CP
26
Lekkol Gurel Seriñ ina jogii sadiŋŋe mawɗo no feewi. Sardiŋŋe oo ina waɗi leɗɗe ñaameteeɗe, kono kadi heen bannge ko sewosewo remetee toon.So a naatii tan, ngadoto-ɗaa teskaade fof ko leɗɗe maangooje biltuɗe, ɓuuɓɗe, tee maangooje ɓennduɗe ina mbiimtina goobuuji mu’en ceertuɗi. Ina waɗi nii e majje ɓennduɗe haa mbaɗti saamde e leydi. Ko ɗuum waɗi nii haa elewaaji ɗii ina kocca ɗe hade majje ñolde. Too yenna, ko leɗɗe pappaay ndeggondiri e takko laawol. Eɗe kuccondiri e lekki limoŋ mawki ki cate mum mbaɗti daasaade e leydi sabu teddeendi ɓiɓɓe limoŋ ɗee. Ina waɗi heen kadi nii jahɗi haa oolɗiti sabu ɓenndugol majje. Ɗum holliri wonde ko leɗɗe ɗee ŋakkaaka ndiyam. To woɗɗi seeɗa, bannge ñaamo e dow laawol mawngol ngol, ko leɗɗe banaana ndarii ɗoon : e les pooɓe majje ina waɗi biidi mawɗi kecci. Ɗoon enɗi banaana ina mbeelta e les pooɓe ɗee. Ina waɗi kadi noon ɓurkon tokosiɗde, koon nana puɗɗii wammbaade hakkunde baramlefeeje dow ɗii.
Sardiŋŋe lekkol men
69
10
Taro - Deftere galle - CP
26
Naamne e golle
daasaade : wuubaadewammbaade : lommbaadetokosiɗde : famɗude
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b.
b. Mi yiyta
1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e : saamde wammbaade
2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : biltuɗe kuccondiri
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ciiri ngoni e nder sardiŋŋe oo ? Jaabawuuji :A : leɗɗe mucceteeɗe B : leɗɗe jaaɓuule C : leɗɗe ñaameteɗe e sewosewo
2. Hol leɗɗe deggondirɗe e takko laawol ? Jaabawuuji : A. leɗɗe maangooje biltuɗe B. leɗɗe pappaay ndeggondiri e takko laawol C. lekki limoŋ mawki b. Mi jaabtoo Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
ina waɗi ñaameteeɗe leɗɗe sardiŋŋe oo
lekki, liingu, liige, maangoowi
70
10
Taro - Deftere galle - CP
26
1. Hol e leɗɗe ɗee ki enɗi mum mbeeltata ?Jaabawuuji :
A : lekki maango B : lekki limoŋ C : lekki banaana 2. Hol lekki ki cate mum mbaɗti daasaade ?Jaabawuuji :
A : maangoowi B : limoŋ C : pappaay
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko saabii ko maangooje ɗee ngadotoo teskeede ?Jaabawuuji :
A. ɗe ngoni ko e laawol B. ko ɗe biltuɗe, ɓuuɓɗe, ɓennduɗe C. leɗɗe pappaay deggondirɗe 2. Hol hoccooɓe maangooje ɗee hade ñolde ?Jaabawuuji :
A : Lekkol gurel Seriñ B : yahooɓe C : eleweeɓe
c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1. leɗɗe pappaay ndeggondiraani e takko laawol. 2. leɗɗe pappaay hoto ndeggondir e takko laawol. 3. leɗɗe pappaay ndeggondiri e takko laawol.
d. Mi yerondira
A. Sardiŋŋe oo ina waɗi gori ɗiɗi pappaay. B. Sardiŋŋe oo ina waɗi gorol gootol pappaay. C. Pappaay Sardiŋŋe oo ngonaani e gori.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee
Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
71
10
Taro - Deftere galle - CP
27
Ko sahaa taaske. Yimɓe ummotooɓe Ndakaaru ina njaha nokkuuji ɓurɗi woɗɗude ɗii nana peewi gaaraas boo-maaresee gonɗo to naatirde pikin. Yero e Maari arnooɓe hikka guurte to Ndakaaru nana njooɗii kañum’en e nder oto jahoowo Maatam oo. Ina heewi to yahetee : Ndar ; Kawlak, Cees, Cigicoor, ekn. Ina waɗi won e sofereeɓe nii ko jolnuɓe ndammiri ummotoondi nder leydi, njeeyoyteendi ndii Ndakaaru haa otooji mu’en keewi.Ina waɗi dille kaamniiɗe jokkondirɗe e meenaali baali e dille otooji. Ɗii ina tellinaa tawi ɗiya ina cabbii haa joom mum en ndaña oto. Amparanteeɓe ɓee ina ngullira baŋ-yoo-baŋ, na ŋabbina bagasuuji dow caaleeje otooji ɗii. Otooji nana koorna, yimɓe heppuɓe yahde, tawi ndañaani laawol ɗo ndewi, nana ndarii. Aɗa yiya hay ɓesnguuji no ngoorunoo ina njooɗii, na kuufi bagasuuji mumen, ina keppi dañde oto haa mbaawa ɗannaade. Yeeyooɓe lone, robboyon, sarbetaaji e geɗe goɗɗe ina njiiloo hakkunde ɗannotooɓe ɓee. Sukaaɓe men ɗiɗo ɓee, kañum en fof e tampude e wuleede ina mbeltii, ina keppi hootde Fuuta.
Gaaraas
72
10
Taro - Deftere galle - CP
27
Naamne e golle
guurte : sahaa pooftelcabbii : faddebaŋ-yoo-baŋ : banngeeji fof
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta
1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e : naatirde tellina
2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : ŋabbina wuleede
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol arnooɓe guurte ? Jaabawuuji :A : sofereeɓe B : Yero e Maari C : amparanteeɓe
2. Hol ŋabbinooɓe bagasuuji ?Jaabawuuji :A : Amparanteeɓe B : Yeeyooɓe C : Yero e Maari
b. Mi jaabtoo
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
ina hakkunde ɗannotooɓe yeeyooɓe lone njiiloo
ɗannotooɓe, nayi, liingu, bagasuuji
73
10
Taro - Deftere galle - CP
27
1. Hol yiilotooɓe hakkunde ɗannotooɓe ?Jaabawuuji :
A sukaaɓe men ɗiɗo ɓee B : sofereeɓe C : yeeyooɓe ɓee 2. Hol huufɓe bagasuuji mumen ? Jaabawuuji :
A : sofereeɓe B : amparanteeɓe C : ɓesnguujiJanngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol nokkuuji ɓurɗi yaheede ?Jaabawuuji :
A : Puut B : Lisaa Tool C : Ndar; Kawlak, Cees e Cigicoor 2. Hol nokku yimɓe ɓee ngummotoo ?Jaabawuuji :
A : Ndar B : Kawlak C : Ndakaaru
c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1. Yero e Maari arnooɓe guurte nana njooɗii e oto mo yahaani Maatam. 2. Yero e maari arnooɓe guurte njooɗaaki e oto jahoowo Maatam. 3. Yero e Maari arnooɓe guurte nana njooɗii e oto jahoowo Maatam.
d. Mi yerondira 1. Njawdi ndi gallaaɗi mawɗi nani nder oto werto oo. 2. Njawdi ndi gallaaɗi mawɗi nani dow oto werto oo. 3. Njawdi ndi gallaaɗi mawɗi nani les oto werto oo.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee Haal no njiyru-ɗaa gaaraas oo.
III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
74
10
Taro - Deftere galle - CP
28
E fuɗɗoode lewru Settaambur, ina wayi no demal gese gasii nii. Ko oon sahaa sarooji keewi waɗeede. Sukaaɓe tokosɓe ɓee, kañum en ngardata ko e mawniraaɓe renndaaɓe leegal. Eɓe keewi arde yeeɓde sippiro.Mbiruuji keewɗi ina ngummoroo e gure taariiɗe ɗee ngam tawtoreede kawgel baɗowel to Doondu ngel. Jarno ko gooto e maɓɓe. O ummii ko Tukaar. Ko a baawɗo sippiro no feewi. Ko o dardaro tan kono noon tekkuɗo no feewi. O heɓii e sippiro kawguuji e njeenaaje keewɗe. Hanki kikiiɗe noon, omo fotnoo sippirde e Malal jogiiɗo araaraay oo. Yimɓe ɓee fof beeli mumen njowinoo ko e Malal ɓurnooɗo njoolɗude, etee kadi ɓuri doole.Kono Jarno nanndaani nii e baɗtuɗo heen hakkille. Gila nde o gasni moomaade leɗɗe makko, o seeraani e taaraade geewu oo ngam hollirde koyndam makko.Sippiro ngoo fuɗɗii ko e waktuuji sappo e jeetaɓo. Nde ñaawoowo sippiro oo wutti sufle tan, Malal yiɗi rewde e dow Jarno kono noon oon faayaani. Jarno happii mo. Kono nde o wiyata omo dartoo tawi Jarno sori-maa-mo, suuti mo haa dow, liɓi mo e leydi, o forti ɓalal.
Sippiro
75
10
Taro - Deftere galle - CP
28
Naamne e golle
kawgel : pooɗondiral huundesarooji : sippiroojifaayaani : hulaani
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta
1. Winndu e kayee walla alluwel maa helmere jiidunde firo e : taariiɗe suuti 2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : njoolɗude taariiɗe
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol to Jarno ummii ? Jaabawuuji :A : Doondu B : Maatam C : Tukaar
2. Hol liɓɗo ? Jaabawuuji :A : ko Malal B : Ko Jarno
b. Mi jaabtoo Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
fuɗɗii waktuuji sappo e jeetatɓo sippiro ngoo ko e
sippirooɓe, sarooji, mbaalu, araaraay
76
10
Taro - Deftere galle - CP
28
1. Hol jogiiɗo araaraay oo ?Jaabawuuji :
A : Jarno B : Hay gooto C : Malal
2. Hol liɓaaɗo ?Jaabawuuji :
A : Jarno B : alaa liɓaaɗo C : Malal
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
1. Hol nde sarooji ɗii puɗɗotoo ?Jaabawuuji :
A : ndunngu B : nde demal gese gasi C : nde gese ngaawetee
2. Mbele sippirooɓe ɓee tolnondiri ?Jaabawuuji :
A : kamɓe tolnondiri B : ɓe tolnondiraani C : Malal ɓurnoo njoolɗude
c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1. Jarno ummiiɗo Tukaar oo wonaa baawɗo sippiro no feewi. 2. Jarno ummiiɗo Tukaar oo nanndaani e baawɗo sippiro no feewi. 3. Jarno ummiiɗo Tukaar oo ko baawɗo sippiro no feewi.
d. Mi yerondira
1. Lammba kaa heewii yeeɓooɓe. 2. Yeeɓooɓe lammba ɓee nana koota. 3. Laabi ɗii nana keewi yeeɓooɓe.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee
Yamir sehil maa yo o siimtane sippiro meeɗnoongo waɗde.
III. Mi tara windannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
77
10
Taro - Deftere galle - CP
29
Sukaaɓe ɓee nanii pijirgel ɓulli-degnel ina haalee kono ɓe nganndaa no waɗirtee. Kaaw Alasan arii jannginde ɓe ɗum : • KaɓirɗeƳeewee fukuyel koyngel mo gaañataa fijooɓe ɓee. Ngason gasɗe tokoose deggondirɗe e leydi. No fijooɓe ɓee poti fof ko noon ɗe potata.• Limoore fijooɓe ɓeeFijooɓe ɓee ina ngona sappo walla ko ɓuri ɗum, gooto fof jiimata ko e gasgel mum. . Dumunna daawal kalaHade mon fuɗɗaade, on kaaldat ɓooygol daawal kala (hojomaaji 10, 15). Walla ngal haaɗa e gadiiɗo dañde kaaƴe 4, 5, 7 e gasgel mum. • So oɗon puɗɗoo fijirde ndee
- On ngasat gasɗe tokoose ɗe luggiɗaani, ndeggondira e leydi. - Gasgel kala yo innire pijoowo gooto. - Gasɗe ɗee yo palo ɓalal tawa hakkunde majje e ɓalal ngal ina wona meetereeje 10.- Ndaro-ɗon fotde meetereeje 5 gasɗe ɗee, mberlo-ɗon fuku oo, reega faya e gasɗe ɗee. - Kala e mon mo fukuyel ngel naati e gasgel mum, hoccat. - Werloo ngam memnude ngel gooto e fijooɓe ɓee. - Ɓe fukuyel ngel naataani e gasgel mum en keñoto, ndoga, memoyaa ɓalal ngal hade mum en memeede. - Ko cakkitiiɗo werlaade oo hoccata fukuyel ngel, etoo werlaade faya e gasɗe ɗee. - Kala nde fukuyel ngel naati e gasgel gooto e mon, o lommbat nder heen kaaƴel. - So on ndartinii fijirde ndee, nawata raay oo ko ɓurɗo kaaƴe e nder gasgel mum.- Puɗɗo-ɗee !
No pijirgel ɓulli-degnel waɗirtee
78
10
Taro - Deftere galle - CP
29
Naamne e golle
ɓalal : tata, miirreega : ko dogata e leydi ko wayi no oto walla ndiyam walla won e ndiwri.lommbat : waɗde nder, naatnude
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta
1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e : deggondirɗe haaɗa 2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : tokoose naati
c. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol to sukaaɓe ɓee ngoni ? Jaabawuuji :A : nder lekkol B : sara maayo C : nder gese
2. Hol ko ɓe mbaɗata ?Jaabawuuji :A: fuku koyngel B: lanngaa buri C: ɓulli-degnel
b. Mi jaabtoo
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
kala daɗii ɓalal memɗo ngal
fukuyel, gasɗe, ɓalal, kaaƴe, ɓoggol
79
10
Taro - Deftere galle - CP
29
1. Hol ko sukaaɓe ɓee nganndaano ?Jaabawuuji :
A: fuku-koyngel. B: ɓulli-degnel C: tuko-mukooru
2. Hol ko waɗi sukaaɓe ɓee ina ndoga ?Jaabawuuji :
A : ɓe mbaɗdata ko adaa e memde ɓalal ngalB : hade jogiiɗo fukuyel ngel memde ɓeC : ɓe mbaɗdata ko adaa e fukuyel ngel
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko addanta ɓe ɗigginde pijirgel ngel ? Jaabawuuji :
A : fijirde ɗum laawol gootol B : fijirde ɗum laabi keewɗi C : waasde fijirde ɗum 2. Hol ko waɗi kaaw Alasan ina wiya ɓe yo ɓe ndaar no moƴƴi ? Jaabawuuji :
A : haa ɓe njeeɓa B : haa ɓe paama C : haa ɓe mbaasa faamde
c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1. Ɓulli-degnel waɗetee ko e leydi sara woyndu. 2. Ɓulli-degnel waɗetee ko e karawal sara robine. 3. Ɓulli-degnel waɗetee ko e leydi sara maayo.
d. Mi yerondira
1. Werlo bal oo nder gasgel ngel.
2. Werlo bal oo les.
3. Fiy bal oo ɓurɗo ɓadaade ma.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.
III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓi-tinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
80
10
Taro - Deftere galle - CP
30
Sehilaaɓe Umaar ngarii salminde mo e subaka hee, o yiɗi waɗande ɓe njaram ɓohe, kono o anndaa hol no ɗum waɗirtee e hol geɗe jahdooje heen. Ayse haalani mo no o foti waɗirde.O wiyi mo: “so a yiɗii feewnude njaram ɓohe ko ɗee ɗoo kaɓirɗe kuutorto-ɗaa :”tame, burugal, jinnditorɗe tati, barme. Fof lawƴee haa laaɓa cer. Njiilo-ɗaa jayngol.Ko ɗee geɗe njahdata heen :
- liiteruuji 2 ndiyam pasɗam- garamuuji 750 ɓohe- garamuuji 150 suukara- garamuuji 200 kosam mbaɗɗam suukara- Bataaji 3 suukara wani.
Ko nii noon ngollirtaa ɗum :1. Lawƴu juuɗe maa haa laaɓa ko adii nde aɗa fuɗɗoo.2. Suɓto ɓohe ɗee, ittaa gaaraaji ɗii haa laaɓa.3. Waɗ ɓohe ɗee e bool laaɓɗo, njuppaa heen ndiyam pasɗam, ɗe ngaccee heen fotde hojomaaji noogaas haa ɗe ndooytoo.4. Ngurwiraa burugal haa ɗe ɓooroo.5. Ciiwtiraa tame, ngoppaa deeƴa fotde hojomaaji sappo e joyi; ciiwtaa ɗe kadi laawol ɗimmol.6. Mbeddo-ɗaa diƴitere ndee (gaaluuɗe ɗee e ceenal…).7. Mbaɗaa heen garamuuji 150 suukara ɗii e bataaji 2 suukara wani ɗii.8. So a yiɗii noon, ɓeydaa heen kosam.9. Hankadi noon aɗa waawi naatnude e firigoo maa haa ɓuuɓa. So ɓuuɓii, njaltinaa peccaa e yimɓe. Huum ndaw ko weli !
Hol no njaram ɓohe feewnirtee
81
10
Taro - Deftere galle - CP
30
Naamne e golle
ndooytoo : ɓooroodiƴitere : cigge debboyooje les ndeelam.deeƴa : yeeda
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta
1. Winndu e kayee walla alluwel maa helmere jiidunde firo e : waɗande yuppee 2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : ɓeydaa ɓuuɓi c. Mi suɓta
Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko njiy-ɗon e natal ngal ? Jaabawuuji :A : pot pawiiɗo e dow taabal B : kaas pawiiɗo e dow taabal C : kaasuuji pawiiɗi e dow taabal
2. Hol ko woni e kasuuji hee ?Jaabawuuji :A : kafe woni heen B : ɓohe ngoni heen C : follere woni heen
b. Mi jaabtoo Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
njaram ɓohe feewnude waawii Umaar
ɓohe, suukara, burgal, follere
82
10
Taro - Deftere galle - CP
30
1. Hol arɓe galle Umaar’en ?Jaabawuuji :
A : esiraaɓe makko B : sehilaaɓe makko C : giƴiraaɓe ɓiyiiko
2. Hol ko Ayse janngini Umaar ?Jaabawuuji :
A : Ayse janngini Umaar ko feewnude tufam. B : Ayse janngini Umaar ko feewnude njaram ɓohe. C : Ayse janngini Umaar ko feewnude njaram follere.
Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko waɗi Umar yiɗi waɗande sehilaaɓe mum njaram ɓohe ? Jaabawuuji :
A : haa o teddina ɓe B : haa o hersina ɓe C : haa o hoyna ɓe
2. Mbele teddineede ina weli ?Jaabawuuji :
A : teddineede ina tampina B : teddineede ina weli C : teddineede ina hersina
c. Mi suɓtooWinndu e kayee walla alluwel maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1. diƴitere wonata ko les. 2. diƴitere wonata ko hakkunde. 3. diƴitere wonata ko dow. d. Mi yerondira 1. Hippu tame oo, moftaa kedde ɓohe ɗee. 2. Ɓam tame oo, ceggaa ɓohe ɗee. 3. Hippu tame oo dow ɓohe ɗee. e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.
III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
83
10
Taro - Deftere galle - CP
31
Yero Jah e Maari Jah naamnii kaaw mumen Alasan yo o janngin ɓe tarde waktu. O wiyi ɓe :- Tesko-ɗee montoor waɗi ko lime gila 1 haa 12 e meselle tati :
• Meselal ɓurngal seeɓde ngal ɓosgol mum ɓuri yaawde. Ko meselal leƴƴanɗe. Kala nde ngal ɓosi, ko leƴƴannde yawti.
• Meselal goɗngal ɓurngal ɓuttiɗde, juuti haa foti no meselal leƴƴannde ngal, ko meselal hojomaaji. Kala nde ngal ɓosi ko hojom yawti.
• Meselal cakkitiingal ngal ina ɓuttiɗi kañum ne, kono ɓuri raɓɓiɗde e meselal hojomaaji ngal. Ngaal woni mesalal waktuuji.
- Tiiɗno-ɗee no feewi haa nganndon jotondiral gonngal hakkunde leƴƴanɗe, hojomaaji e waktuuji. Hojom gooto ko leƴƴanɗe 60. So a ƴeewii kaadar oo, meselal leƴƴanɗe ngal ina waɗa sahaa daɓɓo ummaade e 12 haa ngal arta e 12. Waktu ko hojomaaji 60 ngoni heen.
- So a ƴeewii kaadar oo, mesalal hojomaaji ngal ina waɗa sahaa daɓɓo hakkunde 12 haa ngal arta e 12.
- Nganndee meselle ɗee njiidi tiindo wootere.- Ndaaree limre nde meselal waktuuji ngal fawii. Ngal hollata on ko waktu ɗo
ñalawma oo tolnii.- So meselal ngal wonii hakkunde lime ɗiɗi, ko limre ɓurnde tokosiɗde ndee wonata
waktu ñalawma oo. - Taree tolno hojomaaji ɗii fuɗɗoraade 12, nanngiron hakkunde cirfel e cirfel kala
hojom. Kuutoro-ɗee cowanɗe 5 kala nde meselal hojomaaji ngal fawii e limre. So ngal fawiima e 12, firti ko waktu oo wayliima.
Hol no waktu janngirtee e montoor meselle
84
10
Taro - Deftere galle - CP
31
Naamne e golle
meselal : jamngel pamarel ceeɓngelɓosgol : dillirgol seese, yahdu ndu yaawaanitiindo : njiidi ɗo payi, ɗo kucciti
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta 1. Winndu e kayee maa helmere jiidunde firo e : ɓosi jotondiral 2. Winndu e kayee maa helmere weñondirnde firo e : ɓuttiɗi juuti
b. Mi suɓta Suɓto helmere nde jeyaaka heen ndee, mbinndaa nde e kayee maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee
a. Mi annda ko woni koo e natal ngal Ƴeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol wonɓe e natal ngal ? Jaabawuuji :A : Yero, Maari e baaba maɓɓe B : Yero e sehilaaɓe mum C : Maari e baaba mum
2. Hol ko gooto e maɓɓe joofotoo ?Jaabawuuji :A : montoor majoowo B : montoor meselle C : natal loggingal e ɓalal
b. Mi jaabtoo Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
e coodanaama Maari montoor Yero
meselle, hojom, waktu, leƴƴannde, lime, naange
85
10
Taro - Deftere galle - CP
31
1. Hol no foti meselle ngoni e montoor meselle ?Jaabawuuji :
A : meselal gootal B : meselle ɗiɗi C : meselle tati
2. Hol no foti hojomaaji ngoni e waktu ?Jaabawuuji :
A : hojomaaji capanɗe tati B : hojomaaji capanɗe jeegom C : hojomaaji sappo ɗiɗiJanngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol e ngaal naamnal.
1. Hol ko waktu montoor yerondirtee ?Jaabawuuji :
A : yahdu lewru B : yahdu naange C : ɗo ñalawma tolni
2. Mbele ko montoraaji diiwaan men fof njiidi waktu ?Jaabawuuji :
A : Montoraaji diiwaan men fof njiidaa waktu.
B : Montoraaji diiwaan men fof njiidi waktu.
C : Montoraaji diiwaan men kollataa en waktu.
c. Mi suɓtooWinndu e kayee maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1. Ko leƴƴanɗe 12 ngoni hojom gooto. 2. Ko leƴƴanɗe 65 ngoni hojom gooto. 3. Ko leƴƴanɗe 60 ngoni hojom gooto. d. Mi yerondira
1. Ƴeew no moƴƴi tonngooɗe gonɗe e montoor maa ɗee. 2. Haɓɓu no moƴƴi montoor maa.
3. Haɓɓit montoor maa hade mum leppude.
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.
III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓitinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.
86
10
Taro - Deftere galle - CP
32
Caggal nde ɓe kirtii lacciri maɓɓe e haako, haa ɓe ngasni, Neene Ayse Ñaŋ noddi Yero Jah ngam wagginde ɗum mbele ina jogoo fakko moƴƴo. O wiyi mo : “so tawii aɗa yiɗi wonde elew mo yimɓe fof korsini fakko mum, ko nii pot-ɗaa wayde” : - Janngu finde law, looto-ɗaa, coccaa niiƴe maa haa laaɓa cer, ɓoorno-ɗaa comci maa
laaɓɗi ; - Ñande fof, joñ kaɓirɗe maa lekkol galle mon, ko wayi no defte maa, kayeeji maa e
geɗe goɗɗe janngirteeɗe. So a waɗii ɗuum haa heedii bannge, keblagol maa yahde lekkol leelataa. Ndeen noon, waɗ geɗel kala e nokku mum ɗo foti wonde, teeŋti noon gila jamma, hade maa lelaade;
- So a woni e nder renndo, nanngir giƴiraaɓe jinnaaɓe maa ɓee hono no nanngir-ɗaa jinnaaɓe maa nii ; giƴiraaɓe mawne en, rewɓe e worɓe, nanngir ɓe hono mawniraaɓe maa nii, ekn ;
- To lekkol too ne, teddin sehilaaɓe maa, rewɓe e worɓe, ko aldaa e paltoor. Teddin kadi jannginooɓe maa, worɓe e rewɓe ; woto won neɗɗo mettuɗo, walla tinɗo hoore mum, hay so a nanngiraama burɗo waawde janngude e duɗal mon ngal noon ;
- Reen, kadi teddinaa kaake denndal kam e kaake janane ;- Ko sakkitii koo, won goongiyaŋke, teddinaa konngol maa.
No elew moƴƴo foti waade
87
10
Taro - Deftere galle - CP
32
Naamne e golle
wagginde : tinndinde, waajaadejoñ : faw banngefakko : nehdi, jikku
I. Mi firaa. Mi taftoo konngol
Huutoro ɗee ɗoo kelme gonɗe e cuuron, peewnitaa konngol ngol e kayee walla alluwel maa.
b. Mi yiyta kelme1. Winndu e kayee walla alluwel maa helmere jiidunde firo e wootere kala e : mettuɗo teddin 2. Winndu e kayee walla alluwel maa helmere weñondirnde firo e kala hel mere e gonɗe les ɗee. leelataa goongiyaŋke
c. Mi suɓta Suɓto helmere yantere ndee, mbinndaa nde e kayee walla alluwel maa.
II. Mi faama loowdi winndannde ndee a. Mi annda ko woni koo e natal ngalƳeew natal ngal, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndewnaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol. 1. Hol ko njiyataa e natal ngal ? Jaabawuuji :A : Yero ina woni e nder janngirdu B : Yero ina woni e nder waalorduC : Yero ina woni e nder dingiral
2. Hol ko Yero tiimi ?Jaabawuuji :A : Yero tiimi ko e kayee mum B : Yero tiimi ko e alluwel mumC : Yero tiimi ko e deftere mum b. Mi jaabtoo Janngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal ngal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol moƴƴol ngol.
Kelme caɗtuɗe ɗee
rewɓe e worɓe sehilaaɓe maa to lekkol too ne teddin
fakko, nehdi, puuyndam, jinnaɓe, giƴiraaɓe,
88
10
Taro - Deftere galle - CP
32
1. Hol ko Neene Ayse wagginta Yero ? Jaabawuuji :
A : ko yo jogo fakko añaango. B : ko yo jogo fakko yiɗaango.C : ko yo jogo fakko moƴƴo.
2. Hol nde Yero foti woownude hoore mum finde ?Jaabawuuji :
A : kikiiɗe kiirɗo B : subaka law C : beetawe toowɗoJanngu winndannde ndee, mbinndaa tonngoode naamnal e kayee walla alluwel maa, ndeftinaa heen alkulal jaabawol e ngaal naamnal.
1. Hol ko waɗi neene Ayse Ñaŋ waggini ɓiyum yo jogo fakko moƴƴo ? Jaabawuuji :A : ko haa o waawa dañde ngalu B : ko haa o waawa wonde pettoowo ŋanaaC : ko haa o waawa wuurde e nder yimɓe
2. Hol ko waɗi Yero ina wiyee yo teddin kaake denndal ?Jaabawuuji : A : teddinde kaake denndal ina bonna hoolaare B : teddinde kaake denndal ina ɓeyda hoolaare C : teddinde kaake denndal ina usta hoolaare c. Mi suɓtooWinndu e kayee maa tonngoode konngol moƴƴol ngol. 1. Reen, kadi teddinaa kaake denndal kam e kaake janane. 2. Reen, kadi teddinaa kaake maa kam e kaake janane. 3. Reen, kadi teddinaa kaake janane kam e kaake maa.
d. Mi yerondira
1. Wallu sehilaaɓe maa! 2. Wallu yimɓe nayeeɓe ! 3. Woto wallu hay gooto !
e. Mi haala ko paam-mi e winndannde ndee
Haal ganndal keɓ-ɗaa e winndannde ndee.
III. Mi tara winndannde ndee
Tar winndannde ndee taro regiingo, so famɗii yo won laabi tati. Heen laawol kala, laɓɓi-tinaa kelme ɗee, tee mbaɗtaa hakkille no feewi e poofirɗe ɗee, kam e dartorɗe ɗee.