1. UVOD Pojem civilnega prava;

Razvoj Civilno pravo: Zakonik XII plošč in zakoni, ki jih je sprejemala skupščina in njihove razlage Premoženjsko pravo Zasebno pravo: tisto, ki se nanaša na koristi posameznika; javno pravo: tisto, ki se nanaša na pravni

položaj države

Definicija Civilno pr daje posameznikom svobodo delovanja z namenom zadovoljevanja njihovih legitimnih ciljev.

Zajema najbolj splošni del zasebnega prava, ki naj bi zadeval vsakogar [civilnopravni zakonik splošni zakon zasebnega pr]

Pravila, ki jih vsebuje so pr norme, ki urejajo osebna in premoženjska razmerja med enakopravnimi oz prirejenimi subjekti

Razmerja v civilnem pravu se urejajo na temelju avtonomije volje pravnih subjektov in dispozitivnosti pravnih norm- Avtonomnost: civilnopravna razmerja, ki nastanejo na podlagi pravnega posla, jih posamezniki sami

oblikujejo in tako urejajo vsebino medsebojnih pravic in obveznosti. Pravna možnost udeležencev, da z lastnimi izjavami volje določijo konkretna posamična pravila, ki jih medsebojno zavezujejo.

- Dispozitivnost: norme dispozitivne narave, torej ki so na voljo subjektom, da jih uporabijo, če želijo oz te norme uporabijo, če se subjekti sami ne dogovorijo drugače. Zaradi dispozitivne narave imajo pravila značaj subsidiarnih pravnih pravil – uporabljajo se podrejeno, za položaje, ki jih subjekti niso izrecno drugače uredili.dispozitivne norme subjektov ne zavezujejo k prav določenemu ravnanju svoboda posameznika lastninsko, pogodbeno in oporočno svobodo

Nasprotje = kolizija Civilno pravo je socialno vezano Za kršitev pravnih norm določena premoženjska sankcija

Razmejitev med zasebnim in javnim pravom Norme v pretežni meri zasebnopravne in v manjši meri javnopravne

Teorije o razlikovanju javnega in zasebnega prava Interesna teorija odločilen interes Sodobnejše teorije in teorija subjektov [gradi na kvaliteti v določenem razmerju sodelujočih subjektov]

- javnopravna sfera : gre za delovanje nosilca oblasti, ki je v nadrejenem položaju proti drugi stranki- zasebnopravna sfera : promoviranje enakopravnih odnosov

javno pravo je kogentne narave posamezniki ne morejo derogirati posamičnih norm javnega prava zasebno pravo spušča večjo vlogo posameznikovi avtonomiji volje pravila pogosto dispozitivne narave

(=uveljavijo samo, če posamezniki ne uveljavijo drugačne volje) subjekt javnega prava država, lokalne skupnosti (občine, pokrajine)

Discipline civilnega prava

Razvoj V teoriji sta 2 sistema civilnega prava:

- Institucijski sistem:izhaja iz obdobja rim prava. Celotno pravo nanaša na – osebe, stvari, tožbe. Bil neustrezen za civilno pravo.

1

- Pandektistični sistem: razvil v nem pr teoriji in uporabljen v nemškem civilnopravnem zakoniku (BGB). Sestavljen iz – splošni del, obligacijsko pr, stvarno pr, družinsko pr, dedno pr. Izoblikoval je izostrene kriterije delitve pravne materije.

Tradicionalna delitev civilnega prava na pravne discipline 1. Civilno pravo – splošni delSplošna, veljavna in uporabna pravila. Gre za teoretičen del civilnega prava – obravnavajo pojmi, norme, instituti, pravila, načela.2. Obligacijsko pravoCelota pr pravil in načel za obligacijsko razmerje. Ureja nastajanje, urejevanje in prenehanje premoženjskih pravic obveznosti, ki jih ena stranka dolguje drugi stranki. Nastajajo s pravnimi posli, lahko pa tudi neposredno na podlagi predpisa ali iz obveznosti do povračila škode. 3. Stvarno pravoUreja odnose med posamezniki kot osebami, stvar pa je predmet stvarnopravnega razmerja. Bistvena sestavina je lastninsko razmerje, ki imetniku zagotavlja oblast nad stvarjo. Stvarno pravo = premoženjsko pravoPravice stvarnega prava = tvorijo jedro posameznikovega premoženja 4. Družinsko pravoUreja odnose med člani družine. Predmet je pravno urejanje odnosov po naravni intimi. Ureja osebna in premoženjska razmerja med zakoncema, med zunajzakonskima partnerjema, partnerjema istospolni partnerski skupnosti in med starši in otroci. Zasebnopravna narava pravil varuje družino pred posegi države in zagotavlja avtonomijo pri oblikovanju družinsko-pravnih razmerij. 5. Dedno pravoUreja predhodna premoženj umrle osebe na druge osebe (dediče, volilojemnike). Označujemo skup pravnih norm, ki za vsakega posameznika urejajo pravno usodo tistega, kar po njegovi smrti ostane od položaja, ki ga je imel za časa življenja v pravnih razmerjih (pravice in obveznosti).Zakonito dedovanje = določi zakonOporočno dedovanje = določi zapustnik po svoji volji Oporoka, če je napisana in veljavna, velja pred zakonom!

Pravne panoge zasebnega prava

Poleg civilnega prava še…

Gospodarsko (trgovinsko) pravo Pravna pravila, ki urejajo status gospodarskih družb, gospodarske pravne posle,… Področje gospodarskega pogodbenega prava:

- Dualistična teorija : ločuje gospodarsko in civilno pravo. V Nemčiji, Avstriji, Fra, češkem- Monistična teorija : enotnost civilnega prava za vse vrste subjektov in pr poslov , z določenimi

odstopanji za gosp subjekte in gosp posle. Naš obligacijski zakonik.

Delovno pravo Skup norm, ki urejajo pravni položaj delavcev pri udejanjanju delovnega razmerja v posamezno gosp

družbi/org. Prevladujejo pravila kogentne narave, ki so namenjena varovanju pravic delavcev. Obstajajo določbe premoženjske narave (predpisi za odgovornost za škodo…)

Mednarodno zasebno pravo (=urejanje zasebnopravnih odnosov z mednarodnim obeležjem)

Vsebuje kolizijska pravila = povedo katero pravo, domače ali tuje, je treba uporabiti za reševanje raznopravnih življenjskih primerov, ki imajo stike z več pravnimi redi.

2

V to pravo sodijo tudi pravila, ki neposredno/vsebinsko urejajo raznopravne pojave taka pravila predstavlja predvsem pravo tujcev.

Pravo intelektualne lastnine- Avtorsko pravo: skup pravnih norm, s katerimi se urejajo pravni odnosi v zvezi s ustvarjanjem in

izkoriščanjem avtorskih del v književnosti, znanosti, umetnosti. S tem pr se daje pravno varstvo avtorju, nosilcu avtorske pravice, pravnim naslednikom avtorja na avtorskemu delu samemu.Del zasebnega prava.

- Pravo industrijske lastnine: pravne norme, ki preučujejo – patente, blagovne znamke, označbe porekla in modele. Pravice lastnine dajejo posamezniku upravičenja, da njemu priznano pravico izkorišča in da drugim osebam prepove,da bi to pravico izkoriščale brez njegovega soglasja. Nagiba se k upravnemu in mednarodnemu pravu.

Osebnostno pravo Osebne in nepremoženjske pravice, ki varujejo določene človekove osebne dobrine (človeka in njegovo

osebnost). Fizične osebe = pravica do življenja, zdravja, telesne integritete Fizične in pravne osebe = pravica do imena, pravica do časti

Potrošniško pravo Del tržnega prava, ki sodi v gospodarsko pravo Definicija: pravna pravila s katerimi se neposredno določajo položaj, pravice, obveznosti potrošnikov kot

udeležencev v prometu blaga Gre za pravila/načela, ki so se izoblikovala za zaščito potrošnika v razmerju do proizvajalcev; potrošniku želi

zagotoviti enakopravnejši položaj na trgu

Zavarovalno pravo Podpanoga gospodarskega prava, obravnava pogodbeno zavarovanje (zasebno zavarovalno pr) in statusno

(javno zavarovalno pr) pravo subjektov Visoka stopnja kogentnosti oz državnega poseganja v pogodbeno/statusno sfero zaradi varovanja

interesov varovancev

Pravo vrednostnih papirjev Listina, ki vsebuje zakonsko določene vsebine in na kateri je zapisana civilnopravna pravica uveljavlja

lahko le zakonit imetnik

Civilno procesno pravo (cpp) Sistematsko sodi v sfero javnega prava Namenjena zagotavljanju sodnega varstva pravic, ki strankam pripadajo po materialnem pravu

soodvisnot med materialnim in civilnim pr Gre za sistem pravnih pravil, ki urejajo sodno uveljavljanje varstva civilnih pravic Pod cpp spadajo tudi organizacijska pravila določbe, ki urejajo položaj sodišč, njihovo ustanavljanje,

notranjo org,…

Pravni viri civilnega prava

3

Ustava Vertikalno pravno razmerje = razmerje med posameznikom in državo

ustava RS (Človekove pravice in temeljne svoboščine)↳ Horizontalna pravna razmerja = razmerja med enakopravnimi osebami

značilno za civilno pravo↳ustavne pravice uresničujejo posredno (zakoni), neposredno pa le z ustavo↳

Številne določbe se nanašajo na človekove pravice, s katerim se ukvarja tudi civilno pr: 33čl, 35čl, 53čl, 54čl, 55čl, 67čl, 74čl URS

pri teh določbah prevladuje vertikalni vidik↳ Ustavna pritožba = usmerjena proti ravnanju sodišča/drugega drž organa, ki po mnenju stranke ni ustrezno

zavaroval njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Zakoni Osrednje dele klasičnih področij civilnega prava urejajo:

- Obligacijsi zakonik (OZ)- Stvarnopravni zakonik (SPZ)- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)- Zakon o dedovanju (ZD)

področja v teh zakonih niso urejena v celoti, njihove posamezne vidike urejajo drugi zakoni↳

Pravi viri eu Primarni pr viri EU določeno, da so pogodbe, ki kršijo eu konkurenčno pr, nične Sekundarni pr viri EU bolj pomembni za civilno pr!

pr ustvarili organi eu, zlasti direktive in uredbe↳↳direktive: sredstvo približevanja prava. Članice morajo njihovo vsebino prenesti v svoj pr red. Učinkuje posredno. V horizontalnih razmerjih se ne uporabljajo neposredno.↳uredbe: nasprotje direktiv. V horizontalnih razmerjih se uporabljajo neposredno (podobne zakonom). Nanje se lahko sklicuje vsak. Uredbe = sredstvo poenotenja prava. Urejena, z uredbami, predvsem vprašanja procesnega prava čezmejnih civilnih/gospodarskih razmerij na notranjem trgu ter mednarodnega zasebnega prava. ↳sodna praksa sodišča EU v Luksemburgu: vrhovni org razlage eu prava in deluje na podlagi instituta predhodnih vprašanj nacionalnih sodišč. Direktive najpomembnejše na področju obligacijskega prava – ureja obrobne situacije (sklepanje pogodb na daljavo, turistične pogodbe,…). Dve izmed direktiv pa se lotevata osrednjih civilnopravnih vprašanj:- Direktiva 99/44/ES o potrošniški prodaji in garancijah določa pravice, ki jih ima kupec na podlagi napak

prodane stvari na sproti prodajalcu- Direktiva 93/13/ES o nepoštenih pogodbenih pogojih v potrošniških pogodbah določa pogoje

vključitve, pod katerim so nepošteni splošni pogoji, ki so postali del pogodbe, nični.

Običaji Poslovni običaji v OZ med gospodarskimi subjekti

zavezujoče na podlagi ↳ kolektivne uporabe s strani določenih krogov gospodarstvenikov te običaji stranke gosp pogodb ↳ zavezujejo v negospodarskih pogodbah so pr vir le, če se stranke v pogodbi nanje sklicujejo ↳

Uzance zapisani običaji zberejo in objavijo avtonomna trgovska združenja ↳v gosp pr razmerjih so pr vir ↳splošne, gradbene, gostinske, luške↳če uzance vsebujejo drugačno rešitev od zakona, se uporabi zakon !!!↳

4

Sodna praksa ( 2 EU sodišča: Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu in Sodišče EU v Luksemburgu) Slo pr: sodne odločbe rednih sodišč niso formalni vir prava !!!

↳vezani samo na ustavi in zakon; izjema 110 čl Zakona o sodiščih Koncept ustaljene sodne prakse (razvilo ustavno sodišče) njena kršitev je lahko razlog za vložitev

ustavne pritožbe Sodišča morajo v različnih postopkih o enakih zadevah pravo enako uporabljati Odstop od ustaljene sodne prakse mora biti posebej in nadzorno obrazložen Sodna praksa mora biti ustaljena obstaja več sodnih odločb

↳bolj, ko je sodna praksa o nekem vprašanju ustaljena in enotna , težje je sodniku obrazložiti odstop od nje

Sodišča morajo v bistveno enakih primerih zakone razlagati enako Možnost obrazloženega odstopa od ustaljene sodne prakse pravni razvoj

Mnenja pravnih strokovnjakov Nimajo moči obveznega pravnega vira Sodišča se v obrazložitvah odločb nanje sklicujejo, če vsebujejo prepričljive argumente

Temeljna izhodišča in načela civilnega prava

Zasebna avtonomija Civilno pr temelji na liberalistično-individualističnem konceptu Zasebna avtonomija (avtonomija volje) svoboda posameznika, da svoja pr razmerja z drugimi

posamezniki oblikuje na podlagi lastnih svobodnih odločitev in na lastno odgovornost Zasebno pr (svobodna odločitev) ≠ javno pr (davki, osnovna šola,…) Pogodbeno pr pogodbena svoboda (pogodbena avtonomija) stranke se svobodno odločajo ali s kom

bodo sklenile pogodbo in kako bo oblikovana vsebina Zasebna avtonomija prav tako na področjih:

- Zakonske zveze (družinsko pr)- Oporoke (dedno pr) str. 46- Lastninske pravice ( stvarno pr)

Zasebna avtonomija izven pogodbenega prava praviloma uresničuje le prek ključnih odločitev (s kom vzpostaviti cp razmerje) in njenega tipa, oblikovanje vsebine razmerja pa je omejeno

Zasebna avtonomija temelji na splošni svobodni posameznika, varuje ga ustava

Omejitve zasebne avtonomije Poseg države dopusten le za varovanje višjih interesov Brez omejitev zlorabe Šibkejše stranke treba varovati s pravili Socialna pravičnost Izraz omejitev: oporočna svoboda v dednem pravu Zasebna avto. omejena tudi z javnim interesom po spoštovanju temeljnih družbenih vrednot (npr poroka

med sorodniki, trgovanje s človeškimi organi, kartelni dogovori)

Dispozitivno in kogentno pravo V pogodbenem pr stranke pri sklepanju pogodb niso vezane na zakonsko ureditev, od nje se lahko poljubno

odmikajo Volja strank ima prednost pred zakonom

5

Dispozitivno pr zakonske določbe se uporabijo samo za vprašanja, ki jih stranki nista uredili (subsidiarno)

Večina zakonskih določb pogodbenega prava je dispozitivne narave Leasing različne oblike najemne pogodbe Kogentno pravo (kogentne – prisilne – določbe) zakonske določbe so zaradi svojega pomena takšne

narave, da jih stranke z dogovorom ne morejo spremeniti ali od njih odstopiti. Pomenijo omejitev zasebne avtonomije. Odgovor moramo iskati v njenem kontekstu, namenu in sankciji.

Pogodbena svoboda Svoboda sklepanja pogodb vsak svobodno odloča ali in s kom bo sklenil pogodbo Svoboda oblikovanja vsebine stranki sami odločita kakšne medsebojne pravice in obveznosti bosta

ustvarili

Omejitve svobode sklepanja pogodb

Kontrahirna dolžnost Svobodno odločanje ali in s kom skleniti pogodbo je omejeno v primerih, v katerih za eno stranko obstaja

dolžnost sklenitve pogodbe (kontrahirna dolžnost) Zakon tako dolžnost predpisuje, ko ena stranka izvaja storitve splošnega pomena Kontrahirna dolžnost:

- Za izvajalce javnih služb (dobava vode, elek. energije, plina,..)- Prevoznik, ki opravlja linijski prevoz oseb ali blaga- Sklenitev pogodbe o obveznem zavarovanju voznika motornega vozila za odgovornost za škodo,

povzročeno tretjim osebam in sicer za obe stranki

Prepoved diskriminacije v civilnem pravu Izraz načela enakosti/enakega obravnavanja Izhaja iz javnega prava Uporablja v vertikalnih javnih razmerjih (razmerje posameznikov proti nosilcem oblasti) Intenzivno razvija v EU pravu in sodni praksi Sodišča EU Zapisana je v:

- Pogodbi o ustanovitvi - Konkurenčnem pravu - Evropsko pravo str 50

↳ Slo ZUNEO Zakonsko pravilo uporabo predvsem pri sklepanju množičnih poslov, pri katerih oseba sopogodbenika

praviloma ne igra pomembne vloge

Omejitve svobode oblikovanja vsebine pogodb in drugih pravnih poslov Če sta vsebina in namen pogodbe v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli, določajo

ničnost pogodbe

Nasprotovanje ustavi Ustavne pravice uresničujejo na podlagi zakonov, ustava pa je vodilo pri njihovi uporabi Nekatere ustavne pravice takšne narave, da bi se bilo nanje mogoče sklicevati tudi neposredno , zlasti

kadar niso konkretizirane v zakonih

Nasprotovanje zakonskim prepovedim in prisilnim predpisom Omejitev zasebne avtonomije in povzroči ničnost pravnih poslov

6

Zakonske prepovedi določene posle preprečiti, ničnost pa je pri tem ena izmed posledic Tipični prisilni predpisi želijo neko ravnanje neposredno urediti na obvezen način, tako da so obstoječi

dogovori neveljavni (nični) Nahaja izven OZ, v posebnih zakonih Prepovedi nanašajo na:

- Vsebino posla (sklenitev pogodbe o prodaji človeških organov)- Če zasleduje prepovedan namen, čeprav je njegova vsebina dopustna (z vsebino pogodbe o prodaji

rabljenega televizorja ni nič narobe, vendar pa je pogodba prepovedana, če je tv pridobljen s kaznivim dejanjem)

Prisilni (kogentni) predpisi pomenijo omejitev zasebne avtonomije, saj stranke njihove veljave v cp razmerju ne morejo izključiti - Npr. splošne predpostavke za veljavnost pravnih poslov - V družinskem pravu - V obligacijskem pr so redke (varujejo eno od strank pred možnostjo zlorab in nepravičnega

obravnavanja) primeri na str 52!!

Nasprotovanje moralnim načelom Moralna načela združujejo osnove vrednostne predstave, ki so sprejete v neki družbi Želi odreči pravno priznanje in varstvo tistim poslom , ki grobo posegajo v prevladujočo družbeno moralo in

temeljna načela na katerih sloni pr red Npr. oderuška pogodba je nemoralna Moralna načela se v cp, zlasti v obligacijskem pravu, uresničujejo preko dveh institutov:

- Načela vestnosti in poštenja- Načela spoštovanja dobrih poslovnih običajev

Nemoralno pa ne pomeni tudi kršitev zakona Načelo vestnosti in poštenja :

Prizadeva za pravičnost v posamični pogodbi. Izraz morale v cp. Gre za elastičen standard pravičnega ravnanja v zvezi s pravnimi posli. Zapoveduje spoštovanje interesov in sodelovanje z nasprotno stranko. Iz nje izvira tudi obveznost stranke, da pred sklenitvijo pogodbe obvesti sopogodbenika o lastnostih predmeta pogodbe ter obveznost vzajemnega obveščanja o relativnih okoliščinah tudi po sklenitvi pogodbe.

Dobri poslovni običaji :Nanašajo na vrednostne standarde v poslovanju gospodarskih subjektov, ki množično sklepajo pravne posle. Določajo tisto, kar bi moralo biti.

Poslovni običaji :Označujejo ravnanje, ki se je na določenem gospodarskem/geografskem področju uveljavilo kot običajno, zato se pričakuje kot običajno. Nanašajo se na tisto, kar je.

Omejitve pogodbene avtonomije zaradi neenake pogajalske moči strank Strukturno ravnotežje:

- Različen gospodarski položaj strank šibkejša stranka pogosto sklepa pogodbo z namenom zadovoljevanja svojih osebnih potreb, močnejša stranka pa sklepa pogodbe zaradi pridobivanja dobička.

- Informacijsko ravnotežje (asimetrija) ena od strank zaradi slabšega poznavanja relevantnih dejstev svojih interesov ne more ustrezno uveljaviti.

- Psihološki razlog Str 54 – obrazložitev!

K izboljšanju položaja pripomore delujoča konkurenca . Pravni red omogoča združevanje šibkejših strank, da bi si te s tem povečale pogajalsko moč (delavske pravice prek sindikatov).Pravni red:

7

- Skuša odpraviti informacijsko neravnotežje z določanjem obveznosti podjetji - Omogoča stranki, da si premisli in prekliče veljavno sklenjeno pogodbo (v nekaterih primerih!)- Določa nekatere minimalne standarde varstva šibkejše stranke v pogodbi

Pogodbena avtonomija je omejena v delovnem pravu razlog: preprečevanje zlorab (primer str 55) Pravo varstva potrošnikov:

Varovan le v pravnih razmerjih s podjetji. Pr varstvo omejeno na določene pogodbe in določene situacije. Pri pogodbah, ki se sklepajo izven poslovnih prostorov ali sklenjenih na daljavo je potrošnik varovan pred nepremišljenim prevzemanjem obveznosti s pravico, da si v določenem roku po sklenitvi lahko premisli in brez posledic odstopi od pogodbe. Posebno varstvo tudi, ko se pogodbe sklepajo na podlagi modela, ki ga v obliki obrazca/drobnega tiska določi praviloma gosp močnejša stranka, druga stranka pa se o vsebini pogodbe praviloma ne more pogajati.

Za sodobno pogodbeno prakso je značilno množično sklepanje poslov, zato se posli sklepajo na podlagi splošnih pogojev poslovanja. Praviloma gosp močnejša stranka vnaprej pripravi vsebino pogodbe. Šibkejša stranka pri sklepanju pogodb varovana:- Zakon določa, kdaj splošni pogoji postanejo del pogodbe (nadzor vključitve) - Nekateri splošni pogoji, ki so postali del pogodbe, neveljavni, ker so nepošteni (nadzor vsebine)

Varstvo:- Razmerja med podjetji in potrošniki- Razmerja med podjetji- Razmerja med potrošniki

Pravila varstva razlikujejo:- Za potrošnike pogodbe kot specialnejši predpis velja ZVPot- Za preostale pogodbe pa OZ

Avtonomija strank omejena tudi na področju stanovanjskega prava:Ureja stanovanjska razmerja in določa razloge, kdaj je mogoče odpovedati stanovanjsko najemno pogodbo.

V zavarovalnem pravu je na nekaterih mestih položaj varovanca varovan s kogentnimi določbami.

Varstvo zaupanja in pravnega prometa Ni izrecno napisano v zakonu Pravna varnost Pr red ga uresničuje na različne načine str 57!

2. CIVILNOPRAVNO RAZMERJE

Pojem Pravno razmerje :

Je pravno urejeno. Določene pravice in dolžnosti subjekta. Vsebuje vedno najmanj eno pravico in obstaja med vsaj dvema pravnima subjektoma. Bistvena vsebina je pravica in njej odgovarjajoča dolžnost/obveznost. Imajo svoj časovni začetek/konec. Za obstoj ga štejemo za veljavno na podlagi ustreznih pravnih pravil.

Civilnopravno razmerje :Je civilno urejeno. V razmerja pravni subjekti vstopajo glede stvari, izpolnitvenih ravnanj, premoženja, glede svojih nepremoženjskih dobrin. Razmerje ureja premoženjske in osebne odnose, pri čemer subjekti vstopajo v razmerja enakopravno. Iz teh razmerij lahko izhaja tudi več pravic in obveznosti, ki so v medsebojni povezavi (npr pogodbena in družinsko-pravna razmerja).

Nastanek, prenehanje in sprememba civilnopravnega razmerja Najprej se izkazuje kot dejansko, materialno družbeno razmerje. Družbeno razmerje postane civilnopravno,

ko ga civilno pr prizna/uredi. Če dolžnik ne izpolni obveznosti nastane možnost prisilnega uresničenja posameznikovih pravic s pomočjo prava, če ne pride do prostovoljne povrnitve škode.

8

Pravno dejstva Civilnopravno razmerje nastane/se spremeni/ preneha v trenutku, ko se zgodijo določena dejstva

pravna dejstva (povzročajo pravne posledice!) Delitev pravnih dejstev:

- Na njihov nastanek- Glede na funkcijo

1) Pravna dejstva glede na nastaneka) Pravni dogodkib) Pravna dejanjac) Protipravna dejanja

Pravni dogodki: Dejstva, ki nastanejo neodvisno od človekove volje (rojstvo, smrt, potek časa..)

Pravna dejanja :Dejanja, ki izražajo voljo pravnega subjekta, ki je usmerjena na določene pravne učinke. Med pravna dejanja spadajo:- Pravni posel !!- Upravni akti- Sodna odločba- Materialna pravna dejanja

Protipravna (nedopustna) dejanja :So v nasprotju s pravom, zato jih razlikujemo od pravnih dejanj. Protipravno dejanje = delikt.

2) Pravna dejstva glede na funkcijo Pravna dejstva glede na funkcijo:

- Predpostavka- Pravni temelj- Domneva/presumpcija- Fikcija

Predpostavka :Pravno dejstvo, ki je kot dejstvo resnično nastalo in je potrebno za to, da nastane/se spremeni/preneha določeno civilnopravno razmerje. Dejstvo za katero smo gotovi, da je nastopilo oz za katero njegov obstoj lahko kadarkoli dokažemo. Primer je dedno pravo (smrt zapustnika).

Pravni temelj :Definiramo kot pravno dejstvo, katere nastop povzroči nastanek/spremembo/prenehanje določenega pravnega razmerja. Uporablja se v obligacijskem pravu. Pravni subjekt, ki dokazuje obstoj svoje pravice, mora vedno dokazati tudi obstoj pravnega temelja kot dejstva, iz katerega izvaja svojo pravico. Pravni temelj = določena dejstva, ki so morala nastopiti, da je pravno razmerje nastalo.(primer str 61)

Domneva/presumpcija : Pravno dejstvo velja za resnično, dokler se ne pokaže nasprotno. Samo pravni predpis lahko določi pravno dejstvo kot pravno domnevo. Posameznik, ki zatrjuje neujemanje z resničnostjo, mora takšno trditev dokazati. (primer str 61). Če gre za domnevno smrt, lahko njegovim dedičem pripade njegova zapuščina. Če se pokaže, da je pogrešana oseba živa ali se vrne, je domneva ovržena in posamezniku bi bilo treba njegovo premoženje povrniti. Izpodbojna je tudi domneva, da so mladoletniki v starosti od 7 do 14 let krivdno (deliktni) nesposobni velja dokler se ne pokaže drugače. Neizpodbojna domneva: V skladu z določenim predpisom, se določeno dejstvo šteje za dokazano, pri čemer nasproten dokaz sploh ni dovoljen. (primer str 62).

9

Fikcija :Pravno dejstvo, za katero vemo, da se ni zgodilo ali pa celo, da se nikoli ne bo zgodilo a vendarle štejemo, da se je zgodilo. Fikcije zavestno/namerno ustvarjajo pravna dejstva/razmerja. Vedno jo mora določiti pravni predpis. (primer str 63).

Pravni temelj civilnopravnega razmerja Civilnopravna razmerja oblikujejo na podlagi dveh pravnih temeljev:

- Pravnega posla - Zakona

Najbolj značilen način nastanka civilnopravnega razmerja je pravnoposlovni Za nastanek razmerja ni odločilna samo volja, ampak je treba kot pravni naslov zajeti tudi ravnanja, ki niso

povezana z voljo ustvariti razmerja tovrstna razmerja nastanejo na podlagi zakona Dva načina oblikovanja razmerja:

- Neposredno na podlagi zakona - Na podlagi intervencije državnega organa (sodišča)

Delitev pravnih razmerij Delitev, ki razlikuje med dvema vrstama pravnih razmerij, glede na to, proti komu je temeljna pravica iz

pravnega razmerja usmerjena:a) Pr razmerja proti nedoločenemu krogu ljudib) Pr razmerja proti določenemu krogu oseb

V teoriji je delitev razmerij glede na časovno komponento:a) Pr razmerja začasne naraveb) Pr razmerja trajne naravec) Trajna obligacijska razmerja

Pravna razmerja proti nedoločenemu krogu oseb (erga omnes) Pravna razmerja, kjer ima en subjekt pravico proti vsem drugim pravnim subjektom Pravni red subjektu (upravičencu/imetniku pravice) zagotavlja, da vse druge subjekte izključi iz prostora

uresničevanja svoje pravice drugi subjekti imajo dolžnost pravice spoštovati Izključujoča pravica sama po sebi upravičencu ne daje konkretnih upravičenj proti drugim pravnim

subjektom ↳ izključujoče pravice morajo biti vsebinsko opredeljene v zakonu tipska prisila (vezanost na vnaprej določene in oblikovane pravice)

Če nekdo svojo dolžnost do imetnika prekrši, nastanejo upravičencu določeni zahtevki (npr odškodninski) Primer tovrstnega pravnega razmerja: izvrševanje lastninske pravice, osebnostnih pravic, pravic avtorskega

prava, prava industrijske lastnine

Pravna razmerja proti določenemu krogu oseb (inter partes) Pravna razmerja (udeležena dva/več individualno določenih subjektov) v katerih je pravica enega subjekta

naperjena proti enemu ali več drugim pravnim subjektom ↳ Relativna pravica = vsebina je dolžnost opraviti kakršnokoli ravnanje , h kateremu se pravni subjekt lahko zaveže

Pravni subjekti lahko prosto vstopajo v pravna razmerja Relativna razmerja = nastanejo na podlagi pravnega posla

↳ za pravni temelj svojega nastanka ima tudi poseg v izključujočo pravico posledica: nastane potreba po pravnem varstvu

Primer teh razmerij so obligacijska razmerja

Pravna razmerja začasne narave

10

Pravna razmerja so začasne/netrajne narave Ko se izpolni temeljni cilj, pravno razmerje preneha (primer str 65)

Pravna razmerja trajne narave Pravna razmerja so trajen narave/časovno neomejene Odločilnega pomena je obstoj razmerja v času Smisel tega pravnega razmerja se dosega ravno z njegovim trajanjem in s tem uresničevanjem v času (primer str 66)

Trajna obligacijska razmerja Značilno :

- obveznost traja celotno obdobje trajanja obligacijskega razmerja, ne preneha se na podlagi izpolnitve - Izpolnitve se v določenem časovnem obdobju ponavljajo/obstajajo trajno

Pravno razmerje preneha:- Na podlagi sporazuma med strankama - Enostranskega ravnanja ene pogodbene stranke

Obligacijska razmerja sklenjena za določen čas:- Prenehajo z iztekom časa, za katerega so bila sklenjena

(primer str 66)

Elementi/ sestavine (civilno)pravnega razmerja Elementi:

- Pravice in dolžnosti- Subjekt ter objekt oz predmet pravnega razmerja

Pravni subjekt :Nosilec pravic in dolžnosti v pravnem razmerju. Pravna razmerja se vzpostavljajo med pravnimi subjekti (fizične in pravne osebe).

Pravica :Pravna možnost, ki imetniku pravice omogoča v pravnem redu predvideno ravnanje.↳ imetniku pravice zagotavlja njeno uveljavljanje lastnih interesov. Pravica je sestavljena iz več upravičenj. Upravičenje se razvije v pravico takrat, ko se ob ustreznem razvoju pravnega razmerja iz tega razmerja izloči/pridobi možnost samostojnega življenja. Poškodovanje pravic ustanavlja varovalne/odškodninske zahtevke. (primer str 67).

Dolžnosti :Govorimo tedaj, ko pravo zahteva od določenega pravnega subjekta , da sledi pravnim zapovedim. Če tega ne stori, sledi sankcija. Pravne dolžnosti:- Določena ravnanja (obligacijska razmerja)- Opustitev določenih ravnanj (stvarne/osebnostne pravice) Pravne dolžnosti lahko ustanavljajo tudi pravi predpisi, ki zapovedujejo/prepovedujejo določeno ravnanje. (primer str 67).

Bremena:Zahteva posebnega ravnanja v lastnem interesu. Pravni subjekt, ki je obremenjen z bremenom, mora nekaj storiti/opustiti/dopustiti. Če tega ne izpolni, nima nihče zoper njega, na voljo prisilnega sredstva. Ob neizpolnitvi bremena pa lahko pride do izgube boljšega pravnega položaja oz določene pravne škode. (primer str 68).

3. PRAVNI SUBJEKTI

11

Fizična oseba in njene sposobnost

Pravna sposobnost S pravno sposobnostjo pravo posamezniku podeljuje sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti S priznanjem pravne sposobnosti pravo prizna pravno osebnost (pr subjektiviteto) tj. lastnost osebe v

pravu Pravo posamezniku priznava lastnost pravnega subjekta, ne glede na to, ali je pravice in obveznosti

sposoben tudi sam pridobiti/uresničiti s tem vprašanjem se ukvarja poslovna sposobnost Pravna sposobnost nastopi z rojstvom mora se roditi živ !! Zarodek nima pravne sposobnosti in zato ni subjekt v pravu Kazensko pravo pri nas varuje samo življenje rojenega otroka, ne pa tudi zarodka Zarodek varovan samo posredno (pr varuje le preko matere, ki ga nosi) in pogojno (primer str 71) Civilno pravo pa zarodku, ko gre za varstvo njegovih koristi, zagotavlja poseben pravni položaj !!! (v

nekaterih primerih, ob pogoju, da se rodi živ, pridobi določene pravice, ne pa tudi obveznosti) (primer str 72)

Pravna sposobnost fizične osebe preneha z njeno smrtjo ↳ posmrtno varstvo človekovih osebnostnih dobrin !! človekovo dostojanstvo (svojci lahko zavarujejo osebnost umrlega z opustitvenim/prepovednim/odstranitvenim zahtevkom, ne morejo pa zahtevati denarnega povračila nepremoženjske škode za telesne bolečine/duševne bolezni strah, ker umrli ne more več občutiti).

Razglasitev pogrešane osebe za mrtvo izpodbojna domneva

Sposobnost biti stranka Sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju

↳ stranka v razmerju lahko nastopi kot tožnik ali kot toženec Sposobnost je neodvisna od konkretnega pravnega razmerja Sposobnost biti stranka je vsaka fizična oseba , in to neodvisno od svoje poslovne sposobnosti

Poslovna sposobnost Je sposobnost samostojno izvajati voljo v pravnem prometu

↳ oseba lahko sama veljavno sklepa pravne posle, sama pridobiva pravice in se sama zavezuje Poslovne sposobnosti nimajo:

- Osebe nizke starosti- Osebe, ki duševno niso sposobne sprejemati razumskih odločitev- Polnoletne osebe, ki ne doumejo pomena pravnih pravil- Osebe, ki nimajo sposobnosti odločati se po teh pravilih

Pri oblikovanju posebnih pravil o varstvu polnoletnih oseb, ki niso sposobne sprejemati razumskih odločitev, pravo izhaja iz načel: domneva, da je vsaka polnoletna oseba poslovno sposobna, temelji na domnevi (trajne) sposobnosti za razsojanje polnoletnih oseb.

Sposobnost razsojanja = pravilno doumeti pomen in posledice odločitev Fizična oseba je nerazsodna, če:

- Ne more pravilno doumeti pomena/posledic odločitev (defekt razuma)- Se nima možnosti ravnati v skladu s sicer pravilnim razumevanjem (defekt volje)

Omejitev poslovne sposobnosti, samo na tistih področjih življenja osebe/o zadevah, o katerih posameznik ne more več samostojno odločati

Načela za oblikovanje posebne ureditve o poslovni (ne)sposobnosti mladoletnikov se razlikuje od omejevanja poslovne sposobnosti polnoletnih oseb. Poslovna sposobnost ni vezana le na razsodnost, temveč tudi na fiksno starostno mejo. Omejitev poslovne sposobnosti mladoletnika:

12

- Varstvo mladoletnikovega premoženja- Vzgojna funkcijaPravna ureditev mladoletnikove poslovne sposobnosti želi doseči, da se mladoletnik v določeni starostni dobi s pomočjo staršev, postopoma vpelje v pravni promet.

1) Poslovna sposobnost mladoletnika Mladoletnik pred 15 letom je popolnoma nesposoben (poslovna nesposobnost)

↳ Pravni posli, ki ih sklene so neveljavni (nični pravni posli)↳ Pravni posel poslovno nesposobnega mladoletnika ne postane veljaven, če ga kasneje odobri zakoniti zastopnik !!

Mladoletnik, ki je že dopolnil 15 let , vendar ne še 18, je omejeno (delno) poslovno sposoben ↳ mladoletnik sme brez dovoljenja zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pr posle, ki mu jih dovoljuje sklepati zakon tak zakon je ZZZDR↳ sme sklepati tiste posle, ki niso tako pomembni, da bi bistveno vplivali na mladoletnikovo življenje ali niso takšni, da bi vplivali na mladoletnikovo življenje po polnoletnosti

↳ za pomembnejše pr posle mladoletnik potrebuje soglasje zakonitega zastopnika mladoletnik lahko tudi sam sklene delovno razmerje↳

Pravni posli, ki jih mladoletnik sklene brez potrebnega soglasja zakonitega zastopnika, so relativno neveljavni (tj. izpodbojni)

izpodbojni pr posel velja, dokler ni izpodbit (razveljavljen) !!!↳ izpodbojnost je določena v korist mladoletnika, ki je ↳ izpodbojni upravičenec do njegove polnoletnosti izpodbija pr posel v njegovem imenu zastopnik ↳ zastopnik mora tožbo vložiti v roku enega leta odkar je izvedel za izpodbojnost, vendar najkasneje ↳

v 3 letih od sklenitve pogodbe S polnoletnostjo funkcija zakonitega zastopnika preneha, zato skrbnik ni več upravičen zahtevati

razveljavitve pr posla↳ od polnoletnosti začne teči poseben rok za polnoletno osebo, ki sme v roku 3 mesecev po polnoletnosti izpodbiti pr posle določba varuje tiste osebe, katerih zastopniki so bili v času njihove mladoletnosti pasivni

Druga stranka sme zaradi razveljavitve pr posla zahtevati povračilo nastale škode, če jo je mladoletnik z zvijačo prepričal, da je poslovno nesposoben (97. Čl. OZ)

Pravni posli, ki jih je sklenil mladoletnik brez potrebnega soglasja zakonitega zastopnika, ostanejo v veljavi, če jih zakoniti zastopnik kasneje odobri. Druga stranka, ki želi čim prej odpraviti negotovost izpodbojnega pravnega posla, zato lahko zahteva od zakonitega zastopnika, naj pr posel odobri. ↳ če zastopnik odobritev zavrne ali v 30 dneh od poziva, naj posel odobri, ne izreče, velja pr posle za razveljavljen !!

Odstop od pogodbe :Možnost lahko izkoristi le, če ni vedela za mladoletnikovo nesposobnost. Pravica druge stranke ugasne v 30 dneh, odkar je izvedela za poslovno nesposobnost mladoletnika.

Na podlagi pravil ZZZDR je, dokler je negotovo, ali bo zakoniti zastopnik posel odobril, posel povsem neveljaven, in ne samo izpodbojen , kot to velja po OZ !!! ↳ ureditev v OZ veliko bolj v korist otroka, kot ZZZDR, saj ga uvaja v pravni promet, navaja k samostojnosti in zagotavlja večjo varnost drugi stranki.

(Preberi si razliko OZ in ZZZDR, str 78) Z 18 letom pridobi oseba popolno poslovno sposobnost nastopi samodejno na podlagi zakona

- mladoletnik lahko pridobi poslovno sposobnost že pred 18 letom, v primeru sklenitve zakonske zveze ↳ za to potrebuje soglasje centra za socialno delo

↳ če se zakonska zveza razveže pred polnoletnostjo, mladoletnik obdrži popolno poslovno sposobnost- z odločbo sodišča , ker je postal roditelj

13

↳ če mladoletniku še pred njegovo mladoletnostjo umre otrok, mladoletnik obdrži poslovno sposobnost

2) Omejitve poslovne sposobnosti polnoletne osebe Odvzem poslovni sposobnosti ureja Zakon o nepravdnem postopku, ki določa, da poslovna sposobnost

odvzame osebam, ki zaradi duševne bolezni/zaostalosti, odvisnosti od alkohola/mamil ali drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

Odvzem poslovne sposobnosti = telesni napaki (slepota, gluhonemost)↳ ti dve sami po sebi ne moreta vplivati na razsodnost (če niso pridružene še ostale napake zdravja), zati je odvzem sporen z vidika človekovih pravic↳ telesne napake = v vsakem primeru je treba posebej ugotoviti, ali ej telesna napaka taka, da je sposobnost samostojnega odločanja onemogočena

Odvzem poslovne sposobnosti = trajen ali delen Posledica odvzema = postavitev v skrbništvo

↳ oseba, ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, ima enak pravni položaj kot mlajši mladoletnik ↳ če je sodišče delno odvzelo poslovno sposobnost , je za posameznikovo veljavnost njegovih pr poslov potrebno soglasje sodnika (= dopustna samo, kadar je sposobnost razsojanja trajno prizadeta v večji meri)

Center za socialno delo lahko sodno odločno o delnem odvzemu poslovne sposobnosti dopolni s tem, da ''po potrebi določi pr posle, ki jih sme oseba z delno odvzeto sposobnostjo skleniti samostojno''

Odvzem poslovne sposobnosti/skrbništvo namenjena varstvu osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ↳ segata v posameznikove pravice

Poslovno sposobnost polnoletne osebe /odvzem poslovne sposobnosti omejuje institut podaljšanja roditeljske pravice predlog za tak ukrep mogoče podati samo, če je razlog obstajal že v času pred nastopom polnoletnosti

Popolna poslovna sposobnost bi nastopila s polnoletnostjo Razsodni osebi je nedopustno odvzeti poslovno sposobnost !!! Podaljšanje roditeljske pravice oseba ima enak položaj kot mladoletnik (15 let)

3) Posebni vrsti poslovne sposobnosti: oporočna in ženitna sposobnost Posebna vrsta voljne sposobnosti Pravna posla (opis na str 84) Obstajata lahko četudi (splošne) poslovne sposobnosti ni !! Oporočna sposobnost (sposobnost za testiranje):

Sposobnost izjaviti poslednjo voljo: narediti oporoko, jo spremeniti, ali preklicati. Sposoben je vsak, ki je dopolnil 15 let in je v času testiranja sposoben za razsojanje. Domneva oporočne sposobnosti je izpodbojna. Legitimiran za izpodbijanje je tisti, ki ima od razveljavitve oporoke kakšno pr korist kdor koli od zapustnikovih (so)dedičev. Oseba je lahko le začasno razsodna (kratek svetel trenutek).

Ženitna sposobnost:Je sposobnost izjaviti voljo za sklenitev zakonske zveze. Sposoben je vsak, ki je dopolnil 18 let in je sposoben za razsojanje. (primer str 85). Zahteva: trajnejša razsodnost. Če je zakonska zveza sklenjena kljub ženitni nesposobnosti, je izpodbojna izpodbijajo jo lahko zakonec, starši mladoletnika in svaka oseba s pr interesom.

4) Pravdna (procesna) sposobnost tj. sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja polnoletna oseba je pravdno sposobna mladoletnik je pravdno sposoben samo v sporih glede materialnopravnih razmerij , ki jih lahko veljavno

oblikuje sam/brez soglasja zakonitega zastopnika polnoletna oseba s popolno odvzeto poslovno sposobnostjo je pravdno v celoti nesposobna

14

polnoletna oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo je pravdno v celoti sposobna v civilnih sporih glede materialnopravnih razmerij, ki jih ne more oblikovati sama/brez soglasja skrbnika

Deliktna sposobnost (= krivdna sposobnost) Je sposobnost odškodninsko odgovarjati za nedopustna ravnanja Krivdna odškodninska odgovornost pogoj za povrnitev škode, ki izhaja iz delikta (kršitev zakona) ali

škode iz kršitve pogodbe Krivdna odškodninska odgovornost je predpostavka za povračilo škode iz neposlovne (deliktne) kot iz

poslovne (pogodbene) odškodninske obveznosti Za priznanje deliktne sposobnosti sta pomembni starost in sposobnost razsojanja (pomen in posledice

ravnanj in da se v skladu s tem razumevanjem ravna) Neizpodbojno je, da so mladoletniki pred dopolnjenim 7 letom starosti nerazsodni in zato deliktno

popolnoma nesposobni za škodo odgovarjajo njegovi starši !! Neizpodbojno je tudi, da je mladoletniku, ki je že dopolnil 7 let starosti, ne pa še 14, pr izhaja iz domneve

nerazsodnosti domnevo mora izpodbiti tožnik z dokazom, da je bil v času nedopustnega ravnanja razsoden

Mladoletnik, ki je že dopolnil 14 let je deliktno popolnoma sposoben in odgovarja za škodo Pri osebah, ki so glede na svojo starost deliktno popolnoma sposobne, se domneva, dokler se ne dokaže

nasprotno, da so razsodne in s tem tudi deliktno sposobne Nerazsodnost ob nastali škodi mora dokazati tožena stranka uspešen dokaz povzroči, da oseba za škodo

ne odgovarja↳ domnevo razsodnosti lahko ovrže tudi oseba, ki dokaže, da je povzročila škodo v stanju prehodne nerazsodnosti (alkohol, droge) v katero ni prišla po svoji krivdi če je krivda ovržena, oseba za škodo en odgovarja za škodo je odgovoren tisti, ki je osebo spravil v stanje predhodne nerazsodnosti

Pravna oseba

Pojem pravne osebe Značilnost: povezavi posameznikov se priznata lastnost in pravni položaj osebe V razmerja ne vstopajo več samo fizične osebe, vendar tudi njihove organizacije Združevalna razmerja pripeljejo do nastanka pravne osebe in urejajo način njihovega delovanja

↳ & druga pravna razmerja, pri katerih gre za delovanje več oseb za doseganje skupnega interesa Pravna oseba je organizacija, skupina ljudi ali druga družbena tvorba, ki je po pravnem redu enota in je

podobno kot človek nosilec pravic in obveznosti↳ sposobnost ji priznava pravni red ↳ je samostojen pravni subjekt, to pa pomeni tudi premoženjsko samostojnost ↳ najbližje splošnim pravilom, so nekatera pravila ZGD-1

Bistveni opredelilni elementi: Pravna oseba je družbena tvorba, v katero se združujejo ljudje (opis str 90) Pravna oseba je ločena od oseb, ki se vanjo združujejo (-||-) Pravna oseba ima sposobnost prevzemati pravice in dolžnosti, to pa ji omogoča vstopati v vsa

pravna razmerja (-||-) Pravna oseba ima svoje lastno premoženje (-||-) Pravni osebi je lastnost pravne osebe priznana s pravnim redom (-||-)

Pravna oseba je abstraktna fiktivna tvorba in vsaka pravna oseba je odvisna od fizičnih ljudi ↳ fizične osebe so upravičene, da za pravno osebo opravljajo tista ravnanja, ki so potrebna za doseganje pravnih posledic za pravno osebo

Notranja pravna razmerja: So odnosi, ki zagotavljajo delovanje pravne osebe za doseganje njenega cilja. V ta krog sodijo predvsem tisti pravno odnosi, ki določajo organizacijsko zgradbo pravne osebe. To sestavljajo različni organi in

15

oblikovanju, delovanju in medsebojnim pristojnostim med organi je namenjeno največ pravil, ki urejajo notranje odnose.

Zunanja pravna razmerja:Tista pravna razmerja, ko pravna oseba kot celota vstopa v pravna razmerja z drugimi pravnimi/fizičnimi osebami. Pravna oseba lahko nastopa kot nosilka premoženjskih/nekaterih osebnih pravic , lahko sklepa pogodbe in druge pravne posle, lahko pa tudi povzroči škodo in zanjo odgovarja. Pravna oseba lahko toži in je lahko tožena. Njen pravni položaj je primerljiv s položajem fizične osebe.

Razvoj Tesno povezan s potrebami združevanja za doseganje gospodarskih ciljev Intenzivno začele razvijati po začetku industrijske revolucije (preberi str 91/92)

Vrste pravnih oseb Namen delovanja:

Pravne osebe javnega prava Pravne osebe zasebnega prava

1) Korporacije in ustanove Prevladujoča oblika pravne osebe je korporacija.

↳ osrednji namen delovanja pravne osebe je interes oseb, ki se povezujejo. Osebe, ki so povezane v korporacije imenujemo člani . Pravni odnos (med korporacijami in člani) izraža posebna članska pravica, ki članu zagotavlja pravni položaj v razmerju do drugih članov in pravne osebe same. Članska pravica = udeležba = korporacijska pravica (primer na str 93)Članska pravica pomeni poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo ali pa delnice v delniški družbi. ↳ med korporacijami lahko ločujemo tudi med tistimi, katerih obstoj je vezan na določen krog članov, in tistimi, ki obstajajo tudi, če se člani zamenjajo. (primer str 93)

Ustanova:Je pravna oseba, ki predstavlja personificirano premoženja. Gre za doseganje koristi drugih oseb (upravičenci, beneficiarji) , ki jim je določeno premoženje namenjeno. Te osebe niso člani ustanove in ne sodelujejo o odločanju o njenih zadevah. O načinu delovanja odloča njena uprava , ki zasleduje namen delovanja ustanove. (primer str 94)

Oblike pravnih oseb v katerih se prepletajo elementi korporacij in ustanov npr Zavod za zdravstveno zavarovanje, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ↳ pri obeh gre za namensko premoženje, ki ga upravičencem zagotavlja izplačilo socialnih dajatev, hkrati pa lahko upravičenci v omejenem obsegu vplivajo na njuno delovanje

2) Pravne osebe javnega in zasebnega prava Pravne osebe javnega prava:

Z njimi se dosegajo splošne javne (družbene) koristi. Osnovna oblika so teritorialne korporacije država RS in občine, samostojne javnopravne organizacije (Banka Slo, Agencija za trg vrednostnih papirjev,…), javni zavodi ( = njihovi ustanovitelji so druge osebe javnega prava).(primeri na str 95)Javni skladi združuje premoženje, namenjeno za posebej določen javni namen.Vlada, ministrstva, direktorati, uprave in upravne enote nimajo lastnosti pravne osebe. Za p.o. javnega prava je značilno, da so ustanovljene z oblastnim aktom (zakon, občinski odlok, sklep oblastnega organa). Značilno je tudi izvrševanje oblasti in javnih pooblastil. Če pravna oseba pridobiva sredstva za delovanje pretežno iz državnega proračuna, to lahko kaže na osebo javnega prava.

16

Pravne osebe zasebnega prava:So namenjene uresničevanju individualnih interesov posameznikov. Posamezniki prosto odločajo v katere pravne osebe se bodo združevali. Najpomembnejši interesi posameznikov so na področju gospodarskega delovanja.

↳ Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Poznamo več vrst gospodarskih družb (str 95)

↳ Zavod lahko deluje kot oseba zasebnega prava, če so njegovi ustanovitelji fizične osebe in druge pravne osebe zasebnega prava.

↳ Zadruga v kmetijstvu in gozdarstvu ↳ Društva na posebnih področjih interesnega združevanja se lahko oblikujejo posebne vrste pravnih

oseb. Interesnemu združevanju oseb so namenjene zbornice in gospodarska interesna združenja. ↳ Sindikati ↳ Politične stranke ↳ Zbornice ↳ Gospodarska interesna združenja opravljajo gospodarsko/poklicno dejavnost ↳ cerkve/verske skupnosti ↳ Skupnost etažnih lastnikov

Ustanove ( = bistvena značilnost: morajo biti ustanovljene za splošno koristen/dobrodelen namen) delujejo kot skladi in fundacije, ki nimajo lastnih javnih skladov.Pravne osebe zasebnega pr nastanejo kot posledica voljne odločitve posameznikov.

DRUŽBENA TVORBA ŠELE Z VPISOM V REGISTER PRIDOBI LASTNOST PRAVNE OSEBE !!!

Bistvene značilnosti pravnih oseb Tipska prisila zakonodaja za posamezne namene delovanja določa različne tipe (vrste, oblike) pravnih

oseb, med katerimi lahko izbirajo osebe, ki se želijo združevati Če je namen združevanja je izključno opravljanje gospodarske dejavnosti, potem morajo združevalci izbrati

eno izmed oblik, ki so na voljo (gosp družba, zadruga, zavod), ne morejo pa izbrati tipa pravne osebe, ki je namenjen drugim vrsta skupnih interesov (društvo, sindikat, politična stranka)

Bistvene značilnosti pravne osebe: Določen namen delovanja Notranja organizacija Premoženje (sredstva) za uresničitev namena (vsaj možnost pridobivanja) V zakonu predvidena možnost podelitve lastnosti

Tip pravne osebe in pravila, ki veljajo za delovanje izbranega tipa pravne osebe, so prilagojeni določenemu namenu združevanja

Personalni substrakt pravne osebe samo človek je sposoben delovanja, ki ustvarja pravne posledice, zato pravna oseba ne more delovati brez ljudi

Formalna struktura pravne osebe organizacijska pravila ( = z njimi se določajo pravila delovanja ljudi, ki s svojimi ravnanji ustvarjajo pravne posledice za pravno osebo)

Vsaka pravna oseba ima določene organe, pravila notranje organizacije pa določajo način imenovanja organov in njihove pristojnosti

Temelji notranje organizacije države so določeni z Ustavo Zakon določa, da je treba ob nastanku ustanove zagotoviti premoženje takšne velikosti, da je primerno za

izvajanje namena ustanove Za nastanek družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe pa zakon natančno predpisuje minimalno

velikost premoženja, ki mora biti zagotovljena Materialni substrakt vsa sredstva pravne osebe oz. njeno celotno premoženje

Pridobitev lastnosti pravne osebe

17

Pravna oseba zasebnega prava pridobi lastnost pravne osebe šele z vpisom v ustrezen register Po modelu svobode združevanja pravna oseba nastane že na podlagi svobodne odločitve združevalcev, ki

ji sledi prijava v register Model koncesije daje široka pooblastila registrskemu državnemu organu. Pristojni državni organ lahko

odloči po lastni presoji in nastanek pravne osebe potrdi ali zavrne. Model normativnega akta pravna oseba nastane na podlagi volje združevalcev, ki sprejemajo ustrezen

pravni akt in ga pošljejo registrskemu organu. Registrski organ je pristojen za ugotavljanje, ali so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za nastanek pravne osebe

V našem sistemu so uveljavljeni vsi trije modeli, prevladuje pa model normativnega akta ( = velja za gosp družbe, zavode, zadruge, društva)↳ ustanovitveni akt se mora predložiti registrskemu organu. Za pravne osebe, ki opravljajo gosp dejavnost, je registrski organ okrožno sodišče; za društva pa je registrski organ upravna enota. Pravne osebe, ki opravljajo gosp dejavnost, se vpisujejo v sodni register; društva pa v register društev.

Vsi podatki se vpisujejo v enoten register, ne glede na to, kje na območju RS je bila opravljena registracija Model svobode združevanja je določen za nastanek sindikata. Zakon določa, da postane sindikat pravna

oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta. Model koncesije je določen za nastanek ustanove. Ustanova nastane s sprejemom ustanovitvenega akta.

Soglasje o aktu mora dati organ pristojen za ustanove (ministrstvo). Ob zavrnitvi soglasja sta mogoči pritožba in zahteva na sodno varstvo.

Pomen vpisa pravne osebe v register Z njim nastane nov subjekt, ki lahko vstopa v pravna razmerja Razumemo ga kot posebno vrsto obličnosti, ki omogoča nadzor nad izpolnjevanjem predpisanih pogojev Na dejstvo vpisa in obstoj registra se vežejo še dodatne pravne posledice: publicitetni učinek velja

domneva, da so vsi podatki, vpisani v register, v pravnem prometu vsakomur znani Za vse registre, v katere se vpisujejo pravne osebe, velja načelo javnosti ( = v registre lahko pogleda vsak, ki

si to želi) (primer na str 100)

Sposobnost pravne osebe

1) Pravna sposobnost Pojem pravne sposobnosti ima pri pravnih osebah enak pomen kot pri fizičnih osebah (sposobnost biti

nosilec pravic in dolžnosti) Je abstraktna , določa premoženjski položaj določene osebe, za njeno delovanje pa je pomembna voljna

sposobnost Pri pravnih osebah je pravna sposobnost omejena omejitev se nanaša le na pravice in dolžnosti (primer

str 100) Pravice, ki jih pravna oseba nikakor ne more pridobiti, ne nastanejo oz se obravnavajo kot da jih ni Pravni posli, ki presegajo namen, zaradi katerega je bila določena pravna oseba ustanovljena, veljajo Na podlagi pravne sposobnosti pravna oseba pridobiva premoženje po vsebini enako kot pri fizičnih

osebah ↳ pomembno je, da je premoženje pravne osebe ločeno od premoženja njenih članov

S pravno sposobnostjo je povezana tudi odgovornost za dolžnost↳ pravilo je, da pravne osebe za svoje obveznosti odgovarjajo z vsem svojim premoženjem ↳ pri nekaterih tipih pravnih oseb pa za njihove obveznosti lahko subsidiarno odgovarjajo njihovi člani

2) Poslovna sposobnost Organi = zastopajo in predstavljajo pravno osebo

18

↳ ki pooblaščen je za zastopanje pravne osebe, je določen z zakonom ↳ podrobnejša pravila pa lahko določa ustanovitveni akt pravne osebe ↳ (primer str 101)

Organi pravne osebe se lahko oblikujejo kot individualni (opis na str 102) ali kolektivni (odločitve, glede ravnanja pravne osebe, morajo sprejeti skupaj)

Poslovna sposobnost pravne osebe ima enak pomen kot poslovna sposobnost fizičnih oseb ↳ poslovna sposobnost pravne osebe je odvisna od poslovne sposobnosti posameznikov

3) Deliktna sposobnost Pravna oseba odgovarja za kazniva dejanja, ki jih storijo njeni ljudje, kot za svoja lastna dejanja Škodno ravnanje se najprej presoja z vidika posameznika, in če je ugotovljena njegova odgovornost, potem

za škodo odgovarja pravna oseba Regresni zahtevek če je posameznik ravnal z določeno stopnjo krivde (naklep/malomarnost), potem

lahko pravna oseba od njega zahteva vračilo plačane odškodnine

4) Procesna sposobnost Položaj pravne osebe v tem procesu je popolnoma primerljiv s položajem fizične osebe Pravna oseba ima sposobnost biti stranka v sodnih postopkih, kar pomeni, da lahko toži in je lahko tožena

Identifikacijski znaki pravne osebe Najpomembnejši so: Ime ali firma:

Je osnovni in najpomembnejši razlikovalni element. Ime se določi ob ustanovitvi pravne osebe v ustanovitvenem aktu, praviloma mora vsebovati predpisane vsebine. To je predvsem razlikovalni ime, ki omogoča razlikovanje pravnih oseb med seboj. Firma družbe z omejeno odgovornostjo mora na primer vsebovati razlikovalno ime in oznako d.o.o. Ime pravne osebe ne sme biti zavajajoč (=vzbujati neutemeljenih občutkov glede vrste ali obsega poslovanja). Pravna oseba lahko v času svojega delovanja svoje ime spreminja (= potreben je sklep pristojnega organa pravne osebe in vpis spremembe v register).

Sedež:Je naslov, na katerem posluje pravna oseba. Določi se ob ustanovitvi pravne osebe in ga je mogoče v času delovanja spreminjati. Sedež določijo ustanovitelji. Pomemben je zaradi določanja pristojnosti in pripadnosti pravne osebe. Glede na sedež se določa krajevna pristojnost registrskega organa, po ustanovitvi pa tudi sodna in upravna pristojnost. Po njem se določa tudi nacionalna pripadnost pravne osebe.

Matična številka:Je identifikacijski element pravne osebe. Pomembna je v informatiziranih bazah podatkov, saj gre za edini element, ki omogoča enolično identifikacijo pravne osebe. Se ne spreminja.

Zastopanje pravne osebe Pravna oseba vstopa v pravna razmerja prek svojih organov, ki so pooblaščeni za predstavljanje ali

zastopanje. Organ, ki je pooblaščen za zastopanje, je pri večini pravnih oseb določen z zakonom Zastopanje je lahko individualno ali kolektivno Lahko je določeno, da vsak od članov organa samostojno in v celoti zastopa pravno osebo Pri večjih gosp osebah pa se uveljavlja pravilo štirih oči pravno osebno morata vselej zastopati dva člana

pooblaščenega organa (=za zagotavljanje medsebojnega nadzora in preprečevanja zlorab) Največkrat se zahteva, da posle sklene organ, pooblaščen za zastopanje, z njim pa mora soglašati drug

organ , ki je pooblaščen za nadzor nad njegovim delom

19

Dovoljenje za sklenitev soglasje vnaprej Odobritev naknadno soglasje Organi, zaradi velikega števila pravnih poslov, svoje pooblastilo prenesejo naprej in za zastopanje pooblasti

drugega zastopnika (primer na str 105) Pooblaščenci po zaposlitvi (=posebna oblika zastopanja) osebe, ki so zaposlene pri pravni osebi in

opravljajo tako delo, da je z njim povezano sklepanje/izpolnjevanje določenih pogodb, imajo s tem pravico skleniti/izpolniti take pogodbe. (primer str 105)

Prenehanje pravne osebe Pravna oseba preneha na smiselno enak način , kot nastane Pravna oseba nastane z vpisom v register in formalno preneha šele z izbrisom iz registra Prenehanje pravne osebe je programiran postopek , v katerem je mogoče izvesti vse, kar je potrebno za

ureditev pravnih razmerji s tretjimi osebami in njihovimi člani Najpogostejša postopka sta likvidacija in stečaj Razlog za prenehanje:

Prostovoljen:Če se postopek prenehanja začne na podlagi odločitve pristojnega organa pravne osebe. Pravna oseba se lahko ustanovi za določen čas/za doseganje natanko določenega cilja. Ko poteče čas ali je dosežen cilj, preneha tudi namen. Lahko pa preneha tudi, če pravna oseba ni izpolnila pričakovanj.

Prisiljen: Če zunanji ali pravni red zahteva, da pravna oseba preneha. Pristojni organ lahko prepove delovanje društva, ki nasprotuje temeljem ustavne ureditve ali spodbuja k različnim oblikam nestrpnosti. Najpomembnejši razlog pa je njihova insolventnost, ki nastopi, če iz premoženja pravne osebe dolgoročno ni mogoče poravnati vseh njenih obveznosti ali če nastopi stanje plačilne nesposobnosti stečajni postopek. Postopek likvidacije če ima pravna oseba dovolj premoženja za poravnavo vseh svojih obveznosti

Likvidacijski postopek:Začne se s sklepom o likvidaciji. Naloge organa pravne osebe prevzame likvidacijski upravitelj in dokonča vse pravne posle in plačati vse njene obveznosti. Izterjati je treba tudi vse terjatve in unovčiti drugo premoženje. Če ob koncu likvidacijskega postopka po plačilu dolgov premoženje ostane, se pri večini korporacij presežek razdeli med njene člane. Izjema so društva in ustanove.

Stečajni postopek:Se začne s sklepom sodišča. Naloge organa prevzame stečajni upravitelj, ki ga imenuje sodišče. Njegova naloga je, da unovči celotno premoženje pravne osebe v stečaju in z njim poplača upnike. S stečajnim upraviteljem sodeluje še predstavniški organ upnikov in upniški odbor. Poplačilo upnikov se opravi v pravilu sorazmernega poplačila in vsak od upnikov dobi tolikšen del premoženja, kot ustreza njegovemu deležu v skupnem znesku terjatev. Boljši položaj v stečajnem postopku pa imajo izločitveni in ločitveni upniki (=v razmerju do pravne osebe imajo absolutno pravico). Če najpomembnejše pa so v stečaju zastavne pravice, ki upnikom zagotavljajo prednostno plačilo. Veliko stečajnih postopkov se konča s sklepom sodišča, da bi stroški stečajnega postopka presegali vrednost premoženja. Stečajni postopek je končan, upniki pa ostanejo brez poplačila.

Pomembnejše oblike združevanja v veljavnem pravnem sistemu

1) Oblike združevanja, ki nimajo lastnosti pravne osebe (societeta in skupnost)Družbena pogodba pogodba , s katero se pogodbeniki zavežejo, da si bodo s svojimi prispevki prizadevali doseči z zakonom dopustni skupni namen ↳ s sklenitvijo takšne pogodbe pa med pogodbenimi strankami nastane družba civilnega pravaEnak izraz družbena pogodba je oznaka tudi za ustanovitveni akt pravne osebe družbe z omejeno odgovornostjo. NE MEŠAJ družbena pogodba in družba civilnega prava nista pravni osebi !!!!!!!!!!!!!

20

Družba civilnega prava se od pravne osebe razlikuje predvsem glede pripadnosti premoženja. Ker ni pravna oseba, nima pravne sposobnosti in ne more biti subjekt pravic in dolžnosti. Premoženje je solastnina njenih članov. V pravne posle se lahko vključuje le prek svojih članov, ki sklepajo pravne spole v svojem imenu.

Podobnost med družbo civilnega prava in pravno osebo pa je v notranjem razmerju med člani. Člani družbe odločajo tako, da ima vsak od njih en glas, odločitev pa mora biti sprejeta soglasno. To pravilo je dispozitivne narave (primer na str 107).

zaradi pravne narave odnosov med člani družbe je družba civilnega prava strogo oseben odnos (družba preneha ko izgubi enega od članov)

Premoženjska skupnost določena premoženjska pravica hkrati pripada več osebam. Člani posledično skupaj izvršujejo pravico in odločajo o skupnih zadevah.

Naključna skupnost nastanek skupnosti je posledica nekega dogodka , ki ni odvisen od volje njenih članov

Pogosto je nastanek skupnosti pravna posledica drugega pravnega razmerja v katero vstopajo njeni člani (=zakonska zveza). Ena od posledic zakonske zveze je vzpostavitev pravnega režima skupnega premoženja zakoncev (=oblika premoženjske skupnosti)

Pri skupnostih moramo ločevati: Splošna pravila :

Urejajo odnose med člani skupnosti, so urejena v OZ in se uporabljajo, če ne obstajajo posebni predpisi. Člani skupnosti imajo pri skupni pravici enka delež, če ni dogovorjeno drugače. Pri odločanju o skupnih zadevah zakon ločuje med odločanjem o vprašanjih rednega upravljanja (= sodijo vprašanja, ki se nanašajo na vsebinsko

ohranjanje in izvrševanje pravice. Glasuje se z večino glasov) in vprašanji, ki presegajo redno upravljanje (= 23

večina ali celo soglasje vseh njenih članov). Značilnost skupnosti je tudi, da ne gre za trajno pravno razmerje. Vsak od članov lahko zahteva njeno prenehanje in delitev pravice med njene člane. Če je pravica ali njen predmet deljiva , potem se delitev opravi po naravni poti in vsakemu članu se odmeri pripadajoči del. V praksi pa je pogostejša civilna delitev predmet skupnosti se proda, med člane pa se razdeli izkupiček, pridobljen s prodajo.

Posebna pravila :Za nekatere premoženjske pravice, ki pripadajo več osebam. Urejajo medsebojna razmerja. Najpomembnejša se nanaša na ureditev lastninske pravice. Posebna pravila SPZ pa drugače urejajo odnose v skupnosti, če ima lastninsko pravico več oseb solastnina in skupna lastnina. Posebna pravila lahko izhajajo tudi iz ureditve pravnega razmerja, iz katerega skupnost nastane. (primer str 108).

V skladu s splošnim razlagalnim pravilom ima posebno ureditveno pravilo prednost pred splošnim !!!

2) Pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost Najpomembnejše osebe zasebnega prava Med njimi na prvem mestu gospodarske družbe

↳ pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Delimo jih na:

Osebne družbe :Značilnost je, da vsaj eden od njenih članov subsidiarno odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Npr. družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba.

Kapitalske družbe :Člani za obveznosti družbe ne odgovarjajo s svojim osebnim premoženjem. Npr. družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba, eu delniška družba. Vse gosp družbe so pravne osebe korporativnega tipa in nastanejo s sprejemom ustanovitvenega akta in

vpisom v register Za odnos med gosp družbo in njenimi člani je značilno, da članom pripadajo 3 vrste upravičenj:

21

Sodelovanje pri opravljanju Sodelovanje pri delitvi dobička opis na str 109 Sodelovanje pri ostanku likvidacijske mase

Gosp dejavnost mogoče upravljati še kot: Zadruga :

Organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gosp koristi svojih članov, temelji na prostovoljnem pristopu (ki izpolnjuje s pravili zadruge določene pogoje in vplača svoj delež), svobodnem izstopu (dobi vrnjeno vrednost svojega deleža ob izstopu), enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Najpomembnejši organ zadruge je občni zbor članov. Zadrugo zastopa predsednik zadruge ali direktor.

Zasebni zavodi :Pravne osebe, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega, otroškega, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja,…, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Organa zavoda sta svet in direktor. Prevladujejo pravne osebe javnega prava (=zagotavljanje storitev je naloga države). Direktor zavoda je poslovodni organ, ki je pooblaščen za zastopanje zavoda v pravnem prometu.

Pravne osebnosti in prenehanja pa je pri zadrugah in zasebnih zavodnih enak kot pri gosp družbah !!!!!

3) Društvo Je nepridobitna pravna oseba, ustanovljena zaradi uresničevanja skupnih interesov. Poseben namen se

kaže prek obveznega usmerjanja presežka prihodkov nad odhodki v trajno uresničevanje namena združevanja, ne pa v delitev med člane. Ne sme delovati zoper temeljne ustavne ureditve. Društvo lahko ustanovijo najmanj 3 osebe ter imenujejo zastopnika društva.

Ime društva mora vsebovati besedo društvo/združenje/klub, iz njega pa mora biti razvidna dejavnost društva. Registracija se opravi pri upravni enoti. Register se vodi za celotno državo pri ministrstvu za notranje zadeve. Člani članske pravice izvršujejo na zboru članov. Članstvo je prostovoljno za vsakogar, ki izpolnjuje pogoje za članstvo. Delovanje društva je javno.

Nepridobitna narava društva se upošteva tudi pri prenehanju z likvidacijo. Ostanek premoženja društva se ne deli med člane. Zbor določi pravno osebo, na katero se prenese ostanek premoženja. Pravna oseba mora imeti podobne cilje kot društvo ter biti neprofitna.

4) Ustanova Edina izmed pravnih oseb zasebnega prava, ki ni korporativnega tipa Je na določen namen vezano premoženje Namen delovanja mora biti splošno koristen/dobrodelen Vir za podeljevanje pomoči je namensko premoženje Destinatarji osebe, ki so deležne pomoči Ustanovo lahko ustanovi tudi več oseb Prvi korak v postopku je sprejem ustanovitvenega akta, katerega vsebina je predpisana

↳ najpomembnejši del akta je zagotovitev namembnega premoženja ↳ Ustanovitveni akt mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa, lahko pa je tudi sprejet kot sestavni del oporoke↳ Po sprejemu ustanovitvenega akta se ta pošlje na pristojno ministrstvo ↳ Za nastanek se zahteva soglasje ministrstva ↳ Ustanova pridobi sposobnost z izdajo soglasja, sledi vpis v evidenco ustanov, ki se vodi po ministrstvu za notranje zadeve

Najpomembnejši organ ustanove je uprava določena kot kolegijski organ in mora imeti vsaj 3 člane ↳ skrbi za izvajanje namena ustanove in zastopa ustanovo v pravnem prometu

Posli ustanove so povezani z ohranjanjem/večanjem namenskega premoženja in izpolnjevanjem opredeljenega namena

22

Uprava mora pri svojem delu upoštevati namen ustanove , ne pa morebitnih interesov ustanovitelja Nadzor nad delovanjem ustanove lahko izvaja pristojno ministrstvo

4. PRAVICA

Pojem Pravica pomeni pravno zavarovano upravičenje, da pravni subjekt ravna na določen način

↳ sestavljata jo temeljno upravičenje (=subjekt udejanja svoje interese, ki so skladni z namenom upravičenja) in zahtevek (=vsebuje možnost uporabe sankcije)

Značilnosti pravice: Temeljiti mora na pravnem redu Pripadati mora pravnemu subjektu Daje subjektu moč odločanja in mu tako zagotovi svobodo ravnanja primeri str 113 Namen je zadovoljiti človekove interese

Teorije o naravi pravice Teorija volje izhaja iz: voljne moči in voljne oblasti. Tipična volja vsebuje možnost, da pravni subjekt

ravna na določen način Teorija interesa pravno zavarovani interes. Po teoriji je praktični cilj pravice, pravno varstvo pa je le

zaščitni omot vsebine Voljno-interesna teorija danes večinsko uveljavljena !! Pravica je pravno priznana in pravno zavarovana

moč volje, ki je usmerjena k določeni dobrini in interesu

Vrste pravic

Oblastvene pravice So tiste pravice, ki ustvarjajo pravno oblast subjekta na določenem objektu Oblastvene pravice na stvareh imenujemo stvarne pravice (= lastninska pravica) Oblastvene pravice lahko obstajajo tudi na pravicah Oblastvene pravice na duhovnih stvareh se imenujejo pravice intelektualne lastnine (primeri na str 114)

Oblikovalne pravice (=vrsta enostranskega pravnega posla) Podeljujejo upravičenje enostransko oblikovati pravno razmerje Subjektu omogočajo vplivati na nastanek, spremembo ali prenehanje pravnega razmerja Primeri: odpovedi pogodbe, odstopna pravica in izpodbojna pravica Pozitivne oblikovalne pravice povzročijo nastanek pravnega razmerja Negativne oblikovalne pravice povzročijo prenehanje pravnega razmerja Za izvrševanje oblikovalnih pravic praviloma zadostuje enostranska izjava volje, naslovljena na

oblikovalnega zavezanca (primera na str 115) Obstajajo tudi oblikovalne pravice, ki jih je mogoče uresničevati samo s tožbo, s katero tožnik zahteva

ustanovitev/spremembo/prenehanje pr razmerja ↳ tovrstna oblikovalna pravica je izpodbojna pravica, ki se uresniči s tožbo za razveljavitev pr posla↳ oblikovalna sodba

Izvrševanje oblikovalnih pravic po sodni poti je izjema (= če to zahteva varstvo javnega interesa ali interes udeležencev pravnega razmerja

Oblikovalne tožbene pravice srečujemo predvsem v družinskem pravu in pravu gosp družb (primer str 116) Oblikovalna pravica daje upravičencu zgolj možnost oblikovanja razmerja, ne pa tudi možnost oblikovanja,

zato oblikovalne pravice imenujemo tudi opcije

23

Enostransko oblikovalno upravičenje praviloma prizadeva tudi druge osebe (npr odpoved pogodbe) Enostransko oblikovalno upravičenje pomeni odstop od pogodbenega urejanja civilnih razmerij in odstop

od načela, da o sebi odloča vsak sam Vsako upravičenje potrebuje upravičen razlog ta je lahko v vnaprejšnjem soglasju prizadete stranke ali

pa v posebni zakonski določbi (primer str 116) (preberi str 116) Ko za enostransko oblikovalno upravičenje obstaja temelj v dogovoru strank ali v zakonu , mora stranka,

ki jo zadeva oblikovanje, uživati še dodatno varstvo, pred negotovostjo glede obstoja pravnega položaja, ki ga zanjo ustvarja oblikovalno upravičenje

Izvrševanje oblikovalnih pravic ne sme biti vezano na pogoj ali rok Izkoriščenega oblikovalnega upravičenja ni dovoljeno preklicati Oblikovalne pravice ne zastarajo (po tem razlikujejo od zahtevkov!!!)

↳ zakon predvideva prekluzivni rok, po poteku katerega pravica ugasne (primer str 117) K oblikovalnim pravicam štejemo tudi ugovore

Osebnostne pravice So pravice ki gredi človeku kot bitju (življenje, dostojanstvo) Individualne pravice, ki imajo osebno in nepremoženjsko naravo in pripadajo človeku od rojstva naprej Imetnika varujejo zoper vsakogar, ki vanje posega, zato jih prištevamo k absolutnim, izključujočim pravicam

Absolutne in relativne pravice Absolutne so pravice, ki so sposobne učinkovati proti vsakomur (npr lastninska pravica, stvarne pravice,

osebnostne pravice)↳ izključujoče pravice

(primeri str 118) Relativne pravice učinkujejo samo proti posamezno določenim osebam, ki so z imetnikom pravice v

določenem pravnem razmerju ↳ zahtevki (storitev/opustitev)

Premoženjske in nepremoženjske pravice Premoženjske pravice so pravice, ki imajo določeno premoženjsko vrednost in jih zato lahko izrazimo v

denarju (civilne pravice) (primer na str 118) Nepremoženjske pravice oz. osebne pravice so pravice nepremoženjske narave in zato njihove vrednosti

ni mogoče izraziti v denarju (osebnostne pravice)

Prenosljive in neprenosljive pravice Prenosljive so tiste, ki jih je mogoče prenesti na drugo osebo

↳ so tiste, ki niso vezane na osebo (lastninska parvica)↳ lahko jih prenesemo s pravnim poslom med živimi ali so prenosljive s pravnim poslom za primer smrti (dedljive)

Neprenosljive in nepodedljive so premoženjske in na druge osebe vezane pravice (primeri str 119)

Samostojne in nesamostojne pravice Samostojne (glavne, temeljne) pravice so tiste pravice, ki nastanejo in učinkujejo samostojno in neodvisno

od kakšne druge pravice

24

Nesamostojna (stranska, odvisna) pravica, ki nastane in učinkuje v odvisnosti od samostojne , glavne pravice ↳ npr poroštvo, zastavna pravica, ara, pogodbena kazen, pridržna pravica

(primeri str 119)

Deljive in nedeljive pravice Deljive so tiste, ki jih kot abstraktni miselni konstrukt lahko delimo ali pa po deležih pridobivamo,

prenesemo, uveljavimo ↳ delitev: če iz ene pravice nastane več delnih pravic (primer str 119)↳ deleži: če iz do tedaj nedeljene pravice nastane več deležev

Deljive so: lastninska pravica, zastavna pravica, užitek Vse druge pravice so nedeljive

Prilastitvene pravice Omogoča pridobitev lastninske pravice na stvari brez lastnika tako, da se stvar vzame v posest z namenom

prilastitve Opravičuje subjekt, da z enostranskim ravnanjem ustanovi pr razmerje

Članske pravice Pripadajo članom društva/gosp družbe (primer str 120)

Pričakovanja Pričakovanje ali pravica v nastajanju je pravno zavarovan položaj Pravo to predstopnjo pravice glede zavarovanja in prenosa obravnava kot že popolno pravico (primer str 129) Pričakovanja nastajajo v zvezi s premičninami in nepremičninami Pričakovanje se loči od gole nadeje (upanja), ki subjektu ne zagotavlja pr zavarovanega položaja

Zahtevek Zahtevek (materialnega pr) je pravica od določenega subjekta zahtevati storitev ali opustitev

↳ obstaja med upravičencem in zavezancem Obstoj zahtevka je neodvisen od njegove zapadlosti/če upravičenec svojega zahtevka ne namerava

uveljaviti/če zavezanec svojega zahtevka sploh ne pozna (primer str 121) Procesni zahtevek (zahtevek civilnega procesnega prava) ni pravica , temveč pojem procesnega prava, s

katerim razumemo zahtevo tožnika v civilnem procesu Subjekt od drugega subjekta lahko zahteva določeno storitev/opustitev samo, če ima ta njegov

zahtevek temelj v materialnem pr Temelj zahtevka je zlasti v pogodbi ali v pravni normi Samostojni zahtevki so tisti, ki imajo samostojen namen

↳ npr terjatve (obligacijske pravice) Nesamostojni zahtevki, so tisti, ki so namenjeni uresničitvi neke druge pravice , ki obstaja poleg zahtevka

(stvarnopravni zahtevki) (primer str 121) Med pojmom terjatve in drugimi zahtevki ni posebnih vsebinskih razlik

Ugovor

Ugovor v materialnem pomenu Razumemo kot protipravico: pravico, ki onemogoča uveljavljanje pravice drugega

25

Uveljavlja se kot obramba pred zahtevkom nasprotne stranke , saj opravičuje zavrniti izpolnitev zahtevka nasprotne stranke

Je pravica zavrniti izpolnitev zahtevka Učinkuje samo, če se stranka nanj sklicuje Izključevalen (peremptorne) ugovor trajno izključijo zahtevek druge stranke Odložen (dilatorne) ugovor začasno izključijo zahtevek nasprotne stranke (primera str 123)

Ugovor v procesnem pomenu So dejstva, usmerjena proti uveljavljanju tožbenega zahtevka Tožnik mora v postopku navesti vsa dejstva , na katera upira svoj zahtevek, toženec pa se lahko brani z

ugovori Ugovori:

Z ugovori nenastale pravice oz. preprečevalnimi ugovori toženec navaja dejstva, ki preprečujejo nastanek tožbenega zahtevka (primer str 123)

Z ugovori ugasle pravice oz. izničevalnimi ugovori toženec navaja dejstva, ki izničujejo že nastali tožbeni zahtevek (primer str 124)

S samostojnimi ugovori toženec ne izpodbija obstoja tožbenega zahtevka , temveč se sklicuje na to , da zahtevka tožnika ni dolžan izpolniti , ker je imetnik samostojne pravice , ki izključuje tožnikov zahtevek. (primer str 124)↳ samostojnim ugovorom toženca v postopku ustrezajo ugovori v materialnem pomenu , s katerimi toženec zavrača izpolnitev zahtevka druge stranke

Pridobitev pravice

Izvirni in izvedeni način pridobitve pravice Izvirni (originalni) način pomeni, da se pravica pridobi na novo in neodvisno od morebitne pravice

prednika ↳ določa jo zakon ↳ (primer str 124)

Izvedeni (derivativni) način: pravica preide s prenosnika na pridobitelja. Prenos je uspešen samo, če je prenosnik imetnik pravice. Podlaga je pr posel. Vključuje tudi dedovanje, ki ima lahko podlago tudi v zakonu↳ (primer str 124)↳ prenos lahko:

Translativni pravica preide na pr naslednika v vsem obsegu, kot jo je imel prednik Konstitutivni lastnik ustvari novo pravico, s katero obremeni svojo prvotno

pravico (primer str 124)

Posamični in vesoljno nasledstvo Posamično nasledstvo (singularna sukcesija):

Zajema pridobitev posamezne pravice. To je v pravu pravilo. Navadno temelji na pogodbi. (primer str 125)

Vesoljno nasledstvo (univerzalna sukcesija):Prehod celote pravic od prednika na pravnega naslednika. Pride izjemoma kadar tako določa zakon.(primer str 125).Oseba, na katero an podlagi zapustnikove oporoke preide samo posamezna premoženjska pravica , ni vesoljni naslednik, temveč posamični naslednik, imenujemo ga volilojemnik ali legatar.

26

Pridobitev pravice od (ne)upravičene osebe Pridobitev pravice od upravičene osebe pomeni, da je tisti, ki pravico prenaša, tudi njen imetnik (primer

str 125) Pridobitev pravice od neupravičene osebe dobrovernost pridobitelja (pridobitelj, ki je neupravičenega

prenosnika štel za imetnika pravice)

5. OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

Pojem Definiramo kot tiste elemente pr razmerja, zaradi katerih pr subjekti vstopajo vanje Opredeljuje družbeni namen Gre za ravnanje, ki ima za vsebino različna dejanja ali opustitve Predmeti so vse dobrine zaradi katerih so pr subjekti v medsebojnih pr razmerjih Delitev objektov: stvari, izpolnitvena ravnanja, imaterialne (nepremoženjske) dobrine ter premoženje

Stvari

Pojem stvari Definiramo kot samostojne , materialne dele narave, ki jih lahko zaznavamo s svojimi čutili in se

uporabljajo za zadovoljitev človekovih potreb So prostorsko omejene in so človeku dosegljive (človek jih lahko obvladuje) V sodobnem cp so to le fizične, telesne stvari

↳ telesne dobrine stvar materialni del narave, ki izpolnjuje prostor; mogoče jo zaznati s otipom. Npr. zemljišča, zgradbe, obleke, hrana,…↳ netelesne dobrine stvarne pravice na drugih stvareh, obligacijske pravice, pravice intelektualne lastnine

Stvarnopravni zakonik definira stvar kot samostojni telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje ↳ Za stvar se štejejo različne oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje

Človek, deli telesa in truplo Živ človek ne more biti objekt prava (stvar), lahko je le subjekt prava Deli človekovega telesa z ločitvijo od telesa lahko postanejo stvar (lasje, proteza, organi…) Ko človek umre ne obstaja več kot pr subjekt, vendar pa se z njim ne ravna po utilitarističnem načelu

(načelu njegove koristnosti) vendar po načelu pietete (spoštovanja) Dopusten le omejen promet s trupli (inštituti, študij medicine)

Delitev stvari

1) Premične in nepremične stvari Za stvarno pravo je odločilnega pomena Temeljni kriterij delitve je materialni/fizični Nepremičnine stvari se ne morejo premikati z enega mesta na drugo, ne da bi se pri tem poškodovalo

njegovo bistvo (primer str 129) SPZ nepremičnino definira kot prostorsko odmerjen del zemeljske površine , skupaj z vsemi sestavinami Značilnost nepremičnin pravni promet je s pravicami na nepremičninah manj frekventen , kot je promet

s pravicami na premičninah ↳ zaradi vpisovanje nepremičnin (in stvarnih pravic) v zemljiško knjigo je olajšana individualizacija nepremičnin registracija daje prenosu pravic na nepremičninah večjo pravno varnost, kot pri premičninah

27

Premičnina ni določena. Je vsaka stvar, ki nima lastnosti nepremičnine. Lahko spreminjajo položaj v prostoru, pri tem pa se njihovo bistvo ne uniči

Za nekatere od premičnin, zaradi njihovega namena/pomena, pr red uveljavlja poseben pr režim ↳ tovrstne premičnine so vpisane v register (imajo podobno funkcijo kot zemljiška knjiga) npr. plovila, avtomobili, letala,…

Nekatere premičnine obravnavamo kot nepremičnine,tako imenovane, nepremičnine po namenu stvari, ki služijo gosp namenu nepremičnine (gasilni aparat v stanovanjski stavbi)

Pogodbe za nepremičnine pogoj: pisna oblika sklepanja (pri premičninah ni tako)

2) Nadomestne stvari in nenadomestne stvari Nadomestne stvari:

↳ Po gosp funkciji se med seboj poljubno nadomeščajo/zamenjujejo↳ So stvari, ki se v pr prometu določajo po vrsti, številu, teži, meri ↳ Pravimo jim tudi generične stvari

Nenadomestne stvari:↳ individualno določena stvar, ki je ni mogoče zamenjati z drugo↳ govorimo o species

Razlikovanje:↳ nadomestnih in nenadomestnih stvari se nanaša na premične stvari in je pomembno za obligacijsko pravo↳ nadomestitev stvari v obliki naturalne restitucije je mogoča samo pri nadomestnih stvareh; pri nenadomestnih pride v poštev le denarno nadomestilo ↳ nenadomestne stvari so predmet posodbene pogodbe; nadomestne stvari so predmet posojilne pogodbe (denar)

3) Potrošne stvari in nepotrošne stvari Potrošne stvari:

Gre za premične stvari, ki se z normalno uporabo porabijo takoj ali pa se njihova količina zmanjšuje proporcionalno s porabo. Ne dajejo redne koristi, ne da bi jih pri tem uničili.

Značilnost potrošnih stvari:Po dejanju njihove uporabe ni več mogoča njihova vzpostavitev v prejšnje stanje . ni mogoče dajati na posodo ali v najem

Nepotrošne stvari:Stvari, ki se lahko uporabijo večkrat . z običajno enkratno uporabo se ne zmanjšujejo vidno (knjiga, zemljišča, stroj)

Objektivno gledano so vse stvari v perspektivi potrošne tudi npr. hiša obrabljenost stvari Razlika:

Med potrošnimi in nepotrošnimi je, da so nekatera pr razmerja mogoča samo pri nepotrošnih stvareh. (primer str 131). V obligacijskem pr so nepotrošne stvari lahko predmet posode/najema/zakupa; potrošne pa so predmet posojila/kredita

Potrošnja ≠ nadomestljivost Potrošne stvari so pogosti nadomestljive, vendar ni nujno vedno tako (npr. torta) Zamenljive stvari pa so lahko hkrati tudi nepotrošne (npr. kruh v obliki pletenega srca)

4) Deljive in nedeljive stvari Deljive stvari:

Stvar se lahko razstavi na več istovrstnih delov in se pri tem njihovo prvotno bistvo ne uniči. Posamezni deli stvari imajo isto uporabno funkcijo, kot jo je imela cela stvar. Lahko se razdeli na homogene dele brez opaznega poškodovanja ali čezmernih stroškov. Npr. tablica čokolade, kolut sira,…

Nedeljive stvari:

28

Z delitvijo bi se uničilo njihovo bistvo ali pa bi se nesorazmerno zmanjšala njihova vrednost. Npr. slika, živa žival, diamant

Poznamo tudi pravno deljivo stvar, ki pa dejansko ni deljiva npr tv, avtomobil,… ta nedeljiva stvar se tako proda, izkopiček, ki pa ga dobimo pa se razdeli gre za tako imenovano civilno delitev

Pomen delitve deljive in nedeljive stvari:Se pokaže pri delitvi solastnine. Deljive stvari si solastnina med seboj razdeli fizično, medtem ko za nedeljive stvari pride v poštev civilna delitev

5) Delitev po kriteriju prometne sposobnosti stvari Stvar je prometno sposobna, če je sposobna nastopati kot objekt pravic in pravnih poslov Stvari delimo po prometnosti:

Stvari izven pravnega prometa:Stvari, ki ne morejo biti objekt premoženjskih pravic (morje, reke...); ne morejo biti objekt pr poslov, ker gre za tako imenovano javno dobro (ceste, trgi, parki…). Opravlja jih država. Lastninska pravica je neprenosljiva . Stvari so v obči rabi.

Stvari v pravnem prometu:Stvari na katerih ni omejitve glede pridobivanja lastnine in drugih premoženjskih pravic (npr. hrana)

Stvari s katerimi je pr promet omejen:Stvari, ki bi lahko bile brez omejitev v pr prometu, vendar se njihov promet iz različnih razlogov (socialnih/gosp/političnih) omejuje(zdravila, orožje, droge, eksploziv,…)

6) Enostavne (enotne) stvari in sestavljene stvari Enotna stvar:

V pr prometu tvori celoto. Stvar je enovita, če gre za enoten kos materije in če njeni sestavni deli niso vidni, lahko gre za naravne stvari, ki so organske celote (kamen, utrgana rastlina, žival, kos lesa,…) ali rezultat človeškega dela (tkanina, papir, steklena posoda,…). Pravna usoda delčka, ne more biti drugačna od pr usode celotne stvari.

Enovite množinske/količinske stvari:Stvari sestavljajo posamezni deli, ki med seboj niso povezani, vendar so tako majhne vrednosti, da so sami brez gospodarskega pomena (zrno žita, drobec peska/mivke). Oddeljeno količino količinske stvari štejemo za eno samo stvar in en sam predmet stvarnih pravic.

Sestavljene stvari:So stvari, ki nastanejo s spajanjem samostojnih stvari v novo celoto. Samostojne stvari postanejo v sestavljeni stvari sestavni del nove celote. Brez sestavnih delov določena stvar ne bi mogla obstajati en kot funkcionalna, ne kot pravna celota. Sestavni deli so vidni: zgradba, avtomobil, stroj,…Posamezni deli stvari delijo usodo celotne stvari.Sestavljena stvar je tudi zemljišče. Vsi z zemljiščem spojeni objekti so sestavine zemljišča. Načelo povezanosti zemljišča oz. načelo superficies solo cedit vse kar je zraslo iz zemlje/kar je z njo trdno spojeno, pripada lastniku zemljišča. Stvari, ki se spojijo s zemljiščem, izgubijo samostojnost. Načelo je uveljavljeno tudi v slo stvarnem pr. izjema je pr ureditev etažne lastnine (poglej str 134).

Pri sestavljenih stvareh poznamo 2 možna položaja:a) Sestavljena stvar z nesamostojnimi deli:

Sestavni deli sestavljene stvari izgubijo svojo prejšnjo samostojnost, obdržijo pa svojo prejšnjo fizično samostojnost. Ta sestavni del se ne more odvzeti, brez da bi se celotna stvar uničila govorimo o bistveni sestavini stvari (opeka, ki se vzida v hišo)Razlika med enostavno stvarjo in sestavljeno stvarjo z nesamostojnimi deli:Pride do izraza pri mehanični delitvi stvari. Če razstavimo enostavno stvar, dobimo dele iste vrste. Pri delitvi sestavljene stvari pa bomo dobili dele različnih vrst. (primer str 134)

29

b) Sestavljena stvar s samostojnimi deli:Stvari pri katerih sestavni deli obdržijo ne samo svojo prejšnjo fizično obstojnost, ampak tudi samostojnost. To niso bistveni deli stvari, zato se lahko odvzamejo (briljant v zlatem prstanu, uta an zemljišču, …)

7) Pritiklina Ni sestavni del glavne stvari, ampak je samostojna stvar Gre za odstranljiv del glavne stvari (prtljažnik v avtu) ali pa fizično povsem ločeno stvar (ključ od

stanovanja) ↳ od glavne stvari se ločita tako, da ne poškodujeta njenega bistva

Obstaja fizična bližina ne pa tudi fizična spojenost Začasna ločitev/oddaljitev od glavne stvari še ne pomeni, da se narava pritikline izgubi Trajna prekinitev pomeni izgubo te lastnosti Npr. očala-etui, ključavnica-ključ Vedno je premičnina !!! V pr smislu je podrejenost v tem, da pritiklina sledi pr usodi glavne stvari: accessorium sequitur principale

pr posle, ki je sklenjen glede glavne stvari, obsega tudi pritiklino, razen če je drugače določeno (primer str 135) Pritikline kljub gospodarski povezavi ohranjajo pr samostojnost: štejejo se za stvar in predmet stvarnih

pravic Razlikovanje med pritiklino in samostojnim sestavnim delom (primer str 135) Samostojni sestavni del je vedno v fizični povezavi s celotno stvarjo, medtem ko pri pritiklini to ni vedno

potrebno

8) Plodovi in proizvodi Plod:

Je proizvod, ki ga stvar/pravica daje redno, pri tem pa se plodonosna stvar ne zmanjšuje SPZ definira plodove kot neposredne proizvode stvari, ki so do ločitve njena sestavina, z ločitvijo pa

postanejo samostojna stvar Matična stvar: stvar, ki ni koristna le zaradi svoje uporabe vrednosti, ampak ustvarja tudi nove stvari, ki

imajo svojo lastno vrednost (primer str 136) Vsak plod je najprej del matične stvari in do takrat ni samostojna stvar ko se plod loči na njem nastane

nova lastninska pravica v korist lastnika matične stvari Ni pomembno kako je prišlo do ločitve ploda matične stvari Delitev plodov:

Naravni plodovi (neposredni plodovi):Organski proizvodi neke stvari, ki jih ta stvar daje periodično,e ne da bi se pri tem zmanjšala substanca. Nekateri plodovi nastanejo samostojno, za druge potreben določen prispevek. Npr. sadje, mleko, mladiči, med

Civilni plodovi (posredni plodovi):Izraženi v obliki denarja ali drugih generičnih stvari, ki jih ne daje stvar sama, ampak jih dobivamo od stvari s posredovanjem nekega pr razmerja.Zakupna pogodba zakupninaPosojilna pogodba obrestiProizvodi: so donosi ki jih stvari ne dajejo periodično, ampak so del njene gosp substance (primer str 136). Za proizvode veljajo enaka pravila kot za plodove.

9) Zbirna stvar ali skupnost stvari Skupnost stvari:

30

Sestavlja zbir fizično samostojnih stvari, ki so združene v skupnem gosp namenu in se v pr prometu pojavljajo pod skupnim nazivom. Gre za celoto, ki je sestavljena iz posamičnih istovrstnih (knjižnica, čreda ovc) ali raznovrstnih stvari (skladišče blaga). Stvari, ki so del zbirne stvari, obdržijo svojo individualnost. Vsaka od stvari, ki sestavljajo zbirno stvar, ima samostojno uporabno vrednost in je objekt posebne lastninske pravice. Zbirna stvar se veže na premičnine; moderen čas prinesel tudi nepremičninske zbirke stvari (npr verige hotelov). Znotraj skupnosti poznamo tudi komplementarne stvari zbir fizično samostojnih ločenih stvari, ki sestavljajo takšno celoto, pri kateri pomanjkanje ene stvari onemogoča pravilno rabo celote. (primer str 137). Gre za sestavljeno stvar, pri kateri med deli ni povezave, vendar pa ti deli med sabo nimajo gosp vrednosti. So predmet stvarnih pravic.

10) Denar in denarna vrednost Ima velik pomen v civilnem pravu zaradi svoje funkcije Je merilo vrednosti Za cp je pomembno , da se v denarju lahko izražajo objekti cp razmerij v denarnem ekvivalentu Denar je prvorazredni instrument pr razmerja Vrednost stvari imenujemo cena Glede na ocenljivosti stvari ločimo:

Ocenljive stvari:Stvari, ki imajo uporabno in prometno vrednost in katerih vrednost se izrazi z denarnim ekvivalentom (kilogram banan, računalnik, obleka)

Neocenljive stvari:Stvari, ki jih ni mogoče izraziti z denarnim ekvivalentom (spominek iz nepozabnega potovanja)

V cp ločimo 3 vrste cene: Redna cena (pretium ordinarium):

Razume se običajna oz. prometna vrednost. Imenuje se tudi tržna cena. Vrednost stvari se ocenjuje po običajnih, objektivnih kriterijih, ki nam jih daje pr promet. V določenem smislu je cena tudi relativna določena stvar ima v določenem trenutku več različnih cen v odvisnosti od kraja/trga. (primer str 138).

Izredna cena (pretium extraordinarium):Gre za subjektivno vrednost stvari, ki pa jo je mogoče oceniti z objektivnimi merili. Dobi se tako, da se pri oceni upoštevajo posebne okoliščine uporabnika stvari. (primer str 138)

Cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis):Gre za subjektivno vrednost stvari, ki ni ocenljiva z objektivnimi merili. Pri oceni se upošteva samo vrednost, ki jo ima določena stvar za določen subjekt, ne neglede na njeno prometno vrednost. Če je stvar redka in nima tržne cene, jo je treba določiti arbitrarno. (primer str 139).

11) Javno dobro Stvar, ki jo v skladu z njenim namenom, ob enakih pogojih, lahko uporablja vsakdo Služijo splošni rabi Največkrat gre za nepremične stvari (ceste, ulice, obale, pristanišča,…) Pravica splošne rabe je pravica javnega prava in pomeni omejitev lastninske pravice Zakon to posebej določa

12) Naravno bogastvo So mineralne snovi, divjad, morske živali, naravno bogastvo morskega dna/podzemlja

31

Na naravne bogastvu nima lastninske pravice lastnik zemljišča, prav tako ne gre za nikogaršnje stvari, ki bi si jih z okupacijo vsakdo lahko prilastil.

Izkoriščanje/pridobivanje tovrstnih stvari urejajo posebni predpis javnega prava

13) Nikogaršnja stvar Če določena stvar nima lastnika Zgodi se na novo nastalih stvareh in na stvareh, ki je bila predmet lastninske pravice, a je lastnik svojo

lastninsko pravico s pr poslom derelikcije opustil. (primer str 139)

Izpolnitev ravnanja

Pojem So predmet obligacijskih razmerij So dobrine, glede katerih so pr subjekti v medsebojnih obligacijskih razmerjih in imajo v zvezi z njimi

ustrezne pravice in dolžnosti

Lastnosti izpolnitvenih ravnanj Izpolnitveno ravnanje je vedno določena vrsta ravnanja človeka Praviloma ima premoženjski značaj

↳ v obligacijskem pr gre za uresničevanje gosp interesa katerekoli od strank Izpolnitev obveznosti se kaže v spremembi premoženja Izpolnitveno ravnanje mora biti mogoče (primer str 140) Izpolnitveno ravnanje mora biti pr dopustno vsebina ne sme biti v nasprotju s Ustavo RS, prisilnimi

predpisi ali moralo. (primer str 140) Mora biti določeno ali vsaj določljivo določeno tedaj, ko je o vseh podrobnostih natančno opredeljeno

[jasno določene obveznosti dolžnika in pravice upnika]. (primer str 140). Izpolnitveno ravnanje je določljivo tedaj, ko obveznosti in pravice v pr poslu niso natanko določene, vendar pr posel vsebuje podatke, s pomočjo katerih se lahko določijo.↳ določljiva izpolnitvena ravnanja delimo:

Alternativna:Dolžnik dolguje 2 ali več ravnanj, a je potem, ko eno izpolni, svoje obveznosti prost

Fakultativna:Dolžnik dolguje le eno ravnanje, vendar se mu dovoljuje, za to, da bi se obveznosti rešil, da izpolni neko drugo izpolnitveno ravnanje

Generična:Gre za ravnanja, pri kateri je vsebina ravnanj določena le po vrsti – genus; dolžnik je prost obveznosti, ko izroči določeno stvar znotraj te vrste

Vsebina izpolnitvenih ravnanj Delitev po načinu ravnanja:

Dajatev:Ravnanje, zaradi katerega se predmet premoženja premakne iz premoženjske sfere ene stranke v premoženjsko sfero druge stranke. Predmet dajatve je razpolaganje s premoženjsko pravico.

Storitev:Pojmujemo kot pozitivno obligacijo ali obligacijo dela. Izpolnjuje se s trošenjem delovne sile in to ob pomoči mehaničnih sredstev ali ne. Skuša doseči določen namen. Ne povzroči premika premoženja.

32

Storitve razvrstimo glede na kriterij dosežka: Obligacije rezultata :

Dolžnik se zaveže, da bo dosegel končni interes upnika (primer str 141) Obligacije prizadevanja:

Dolžnik zaveže, da si bo končni interes naročnika storitve prizadeval doseči (primer str 141) Opustitev:

Je negativna obligacija. Dolžnik prevzame obveznost, da nečesa ne bo storil. Gre za neizvrševanje določenih dejanj s strani zavezanca, ki bi jih sicer, če ne bi bil v obligacijskem razmerju, lahko opravljal. (primer str 142)

Dopustitev:Je negativna obligacija. Nepreprečevanje tujega ravnanja, ki bi ga bili, če ne bi bili v obligacijskem razmerju, upravičeni preprečiti. Dolžnik ima dolžnost trpeti določene posege v svojo pr sfero. (primer str 142)

Premoženje

Pojem Prevladuje germanski koncept razumevanja premoženja

↳ definira premoženje kot skupek premoženjskopravnih pravic (nanašajo na stvari), ki pripadajo določenemu posamezniku

Obveznosti niso samostojen del premoženja, ampak so njegovo breme V premoženje uvrščamo pravice, ki imajo premoženjsko vrednost Sem ne spadajo: osebnostne pravice, politične pravice, osebne pravice družinskega prava Premoženje ≠ premoženjska masa (primer str 143) Premoženjske obligacijske pravice v premoženje posameznika prehaja pravica do določene storitve ,

opustitve, dajatve, dopustitve Obseg premoženja posameznika ne moremo ugotoviti na podlagi vpogleda v njegovo premoženjsko maso,

temveč ga ugotovimo s vpogledom v vsa civilnopravna razmerja, v katera je posameznik vstopal

Funkcije premoženja

1) Jamčevalna ali garantna funkcija Bistvo je, da premoženje dolžnika daje jamstvo upniku, da bo prišel do poplačila svoje terjatve Stvar sama zase četudi je v posesti upnika, še ne kaže tega, čigava je jasno je šele, ko vemo, kakšne so in

komu pripadajo pravice na tej stvari Upnik se lahko poplača tudi iz terjatev, ki jo ima njegov dolžnik proti tretji osebi Pojem premoženje stvarnopravne in obligacijske pravice

2) Funkcija olajševanja pravnega prometa S pomočjo pr premoženja se omogoča , da se pravice in obveznosti posameznega subjekta kot enota

uporabljajo v pr prometu Pravilo posamičnega pr nasledstva, zato se prenos celotnega premoženja ne more izvršiti na temelju

enega pr posla

Značilnosti premoženja Značilnost premoženja vezano na določeno osebo Osebe so upravičenci svojega premoženja Enotnost premoženja določen pr subjekt ima lahko le eno samo premoženje

33

Pr subjekt svojega premoženja ne more samovoljno razdeliti v različne skupine ter zanje ustvariti posebnih pr režimov

Pr red v določenih primerih iz utemeljenih razlogov dopušča različne vrste premoženja (primeri str 144) Identičnost premoženja premoženje pr ostaja enako, čeprav posamezni deli premoženja iz njega

odhajajo in drugi vanj prihajajo ↳ nosilec premoženja lahko aktivno nastopa v pr prometu in spreminja sestavo svojega premoženja

↳ (opis na str 145)

Imaterialne (nepremoženjske) dobrine

Pojem Osebne, nepremoženjske dobrine dobrine, ki jih poseduje vsak človek /biološko bitje (življenj, telo,

zdravje, svoboda, čast, ugled, ime, slika, glas,…) Nosilke osebnih nepremoženjskih dobrin pravne osebe [pripadajo vse osebne dobrine – tiste, ki so

vezane na biološko bistvo človeka] (primer str 146) Osebnost skupnost nepremoženjskih dobrin , ki pripadajo vsaki fizični/pravni osebi na podlagi dejstva

njenega obstoja kot pr subjekta Osebnostne pravice gredo človeku kot takemu, glede na njegovo osebo, telesne in duševne moči in

druga osebna razmerja. Zagotavljajo človeku nemoteno uresničevanje njegovega bistva !!!

Lastnosti Osebnostne pravice absolutne in izključne , učinkujejo proti vsakomur Posegi v človekove pravice so včasih nujni/dopustni, vendar morajo biti določeni z ustavo/zakoni Osebnostne pravice vezane na točno določeno osebo , načeloma so neodtujljive [ni mogoče odreči],

niso v pravnem prometu in so nepodeljive Pravica umrlega varovanje osebnostnih pravic (ugled, časti)

↳ bližnje osebe lahko ščitijo svojo lastno osebnostno pravico: pravica do duševnega zdravja, ki je poškodovana z posegom v pravico njim ljube umrle osebe

Večino osebnostnih pravic dobimo z rojstvom, nekatere pa kasneje ko dosežemo stopnjo psihofizičnega razvoja

Pridobimo jih originalno/izvirno Osebnostne pravice ne morejo prenehati niti, če se jim subjekt odpove !!! Za obstoj pravic ni nujno, da subjekt vse osebnostne pravice izvršuje, nekatere lahko prepusti drugim

osebam Kršitev osebnostnih pravic nepremoženjska škoda

↳ oškodovanec ima pravico do moralne in denarne satisfakcije ↳ denarna odškodnina samo v primeru: telesne bolečine, duševne bolečine, strahu

S pravnimi posli lahko subjekti razpolagajo s svojimi nepremoženjskimi dobrinami v zakonsko dopustnih mejah (primer str 147)

6. PRAVNI POSEL

Pojem pravnega posla Pravni posel izjava volje vsaj ene osebe, usmerjena v pravno posledico, ki jo priznava pr red Pravna posledica nastanek, sprememba, prenehanje cp razmerja Bistvena značilnost cp razmerja zasebna avtonomija Pravni posel osrednji pojem cp Pravila o pravnih poslih povzemamo iz pogodbenega prava v Obligacijskem zakoniku Smisel koncepta pr posla oblikovati in preučevati skupne značilnosti in predpostavke vseh pr poslov Pravna posledica nastopi, ker jo oseba hoče

34

Volja je lahko usmerjena le v pravne posledice, ki jih priznava pr red (primer str 151) Posledica, h kateri je usmerjena izjava volje, mora biti pravna (primer str 151) Pr posle moramo razlikovati od nekaterih ravnanj, ki so pr poslom podobna:

Realni akt:Pomeni ravnanje, ki ni izjava volje in na katero pr red veže pr posledice neodvisno od volje subjekta. (primer str 152). Pravna posledica nastane neglede na voljo strank

Ravnanja podobna pr poslom:So izjava volje/sporočila, na katera zakon veže pr posledice , pri tem pa ni nujno, da bi jih stranka hotela. Pravna posledica nastopi brez volje stranke. (primer str 152)

Sporočila:Zakon ponekod veže pr posledice na to, da mora ena stranka drugi posredovati določene informacije. (primer str 152)

Vrste pravnih poslov

Pravni posli glede na število udeležencev Enostranski pr posli:

Vsebujejo le izjavo volje ene osebe. (primer str 152) Večstranski pr posli:

Vsebujejo izjave volje dveh ali več strank. Poznamo: Pogodba : rezultat dveh med seboj skladnih izjav volje, ki sta bili dani druga glede na drugo.

Pogodba je sklenjena, ko najmanj dve stranki dosežeta soglasje (konsenz) o bistvenih sestavinah pogodbe. Soglasje skladna izjava volje, ponudbe in sprejema, ki se sklicujeta druga na drugo. Pogodbena stranka lahko s pogodbo zaveže le sebe razmerje učinkuje relativno, med strankama (inter partes). Pogodba v breme tretje osebe ni možna; obstaja pa pogodba v korist tretje osebe. Pogodbe z več strankami družbena pogodba. Ni nujno, da iz pogodbe izvirajo obveznosti za ose stranki npr. darilna pogodba [dvostranski posel, vendar le enostransko obvezna].

Popolne dvostranske pogodbe : imenujemo jih sinalagmatske (vzajemne) pogodbe. Obveznost ene stranke, pomeni plačilo za obveznost druge stranke. (primer str 153)

Nepopolne dvostranske pogodbe : obe stranki imata obveznost, vendar njune obveznosti niso vzajemno povezane. (primer str 153).

Skupni akti:Skladno enako usmerjene izjave volje najmanj dveh oseb. (primer str 153)

Sklepi:Enako usmerjene izjave volje več oseb v združenju oseb, kakršno je društvo ali gosp družba. Izjave volje članov so podane vzporedno, njihov cilj pa je urejanje razmerij znotraj združenja. Posebnost: ne zahteva se skladnost vseh izjav volje, ki so bile podane ob oblikovanju. (primer str 154).

Pr posli glede na pr področje cp Ločimo:

Obligacijskopravne posle Stvarnopravne posle Družinskopravne posle (primeri str 154) Dednopravne posle

Pr posli glede na pr sfero, v kateri učinkujejo Zavezovalni pr posli:

35

Ustvarjajo obveznosti za stranke. To so pogodbe in enostranski pr posli, prodajna pogodba. (primer str 154). Pomeni pr naslov za prenos, ta pa se izvede z razpolagalnim pr poslom. Iz zavezovalnega pr posla izhaja obveznost izvedbe razpolagalnega pr posla. Prodajna pogodba ustvarja le obveznost prenosa Razpolagalni pr posel izpolnitev zavezovalnega pr posla

Razpolagalni pr posel:S katerimi se pravica neposredno prenese, obremeni, spremeni, ukine. Spada v stvarno pr imenujemo tudi stvarnopravni posli. Je dvostranski pr posel in pomeni soglasje strank o prenosu lastninske pravice, poleg tega pa se za prenos zahteva tudi navzven vidno dejanje, s katerim se zagotavlja t.i. publicitetni učinek. Npr. nepremičnine zemljiška knjiga; premičnina izročitev v posest. (primer str 155). V zemljiškoknjižnjem dovolilu je izražen razpolagalni pr posel; praviloma nastopa kot klavzula v prodajni pogodbi.

Razpolagalni in zavezovalni pr posle sta povezana. (primer str 155). Razlikovanje med zavezovalnim in razpolagalnim pr poslom prihaja iz razlikovanja med stvarnim [učinkuje absolutno] in obligacijskim pr. [učinkuje relativno].

Pr posli glede na čas učinkovanja Pr posli med živimi:

Učinkuje takoj ali v določenem roku po nastanku in z namenom, da ustvarijo posledico med subjekti. Večina pr poslov.

Pr posli za primer smrti: Učinkujejo, ko stranka umre. (primer str 155). Učinki nastopijo šele ob smrti.

Pr posli glede na razvidnost kavze Kavzalni pr posli:

Kavza je razvidna. Kavza najmanjši skupni imenovalec strank glede njunega pomena. Pove nam zakaj sta se stranki zavezali. [ Predmet pr posla kaj sta se stranki zavezali ][ Nagib motiv le ene stranke za sklenitev pogodbe ]Pomembnost kavze vpliva na pr posel tudi potem, ko je bil ta veljavno sklenjen, saj se stranki lahko sklicujeta na neuresničitev kavze

Abstraktni pr posli:Kavza ni razvidna. Kavza ni del posla in stranki se nanjo ne moreta sklicevati. Funkcijo varstva strank namesti kavze praviloma opravlja zahteva po posebni obliki. primer ustanovitev obveznosti posebnega vrednostnega papirja – menice. Menica kreditni in plačilni instrument. (primer str 156)Kavza prevzema menične obveznosti je v izpolnitvi obveznosti plačila iz prodajne pogodbe. Če je prodajna pogodba neveljavna , se s sklicevanjem na temeljni pr posel ne moremo izogniti menični obveznosti , saj je ta abstraktna in ne odvisna od kavze.

Pr posli glede na to, ali obveznost ene stranke pomeni plačilo za obveznost druge stranke Odplačni pr posli:

Obveznost ene stranke pomeni plačilo za obveznost druge stranke. (primer str 156) Neodplačani pr posli:

Obveznost ene stranke ne pomeni plačila za obveznost druge stranke. (primer str 156)Neodplačanost pa ne pomeni nujno, da je ena stranka povsem brez obveznosti. (primer str 156)

36

Izjava volje

Način izjave volje Volja se lahko izrazi:

Izrecno, z besedami Običajnimi znaki s kimanjem Konkludentno (molče), z ravnanjem iz katerega nedvoumno izhaja volja

(primeri str 157)Kadar je za izjavo volje predpisana posebna oblika, pa mora biti izjava izrecna in ne zadoščajo izjavno ravnanje oz običajni znaki.

Molk kot izjava volje Molk v smislu popolne pasivnosti:

(primer str 157). Velja načelo: Qui tacet consentire videtur? (Kdor molči, se zdi, da pritrjuje). NE, kaj ti molk načeloma ne pomeni sprejema ponudbe. Zakon določa, da sporočilo ene stranke drugi, da bosta njen molk/pasivnost veljala kot strinjanje, nima pr učinka. (primer str 157). Zakon določa, da se takrat, ko je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, šteje, da je ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, sprejel, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil. Zakon tudi določa, da se za naslovnika ponudbe v določenih primerih obstaja dolžnost, da ponudbo zavrne, če se z njo ne strinja Qui tacet, cum loqui et debuit , consentire videtur (Kdor molči, ko bi moral in mogel govoriti, se zdi, da pritrjuje).

Normirani molk:Zakon v nekaterih primerih tudi sam določa posledice molka. (primer str 158).

Kakšna mora biti izjava volje: Svobodna in resna:

Izjavljajoči mora imeti zavest, da njegovo ravnanje pomeni pr relevantno izjavo volje. Izključene so izjave: govorjenje v spanju, v hipnozi, anesteziji.

Izjava volje ni svobodna pod vplivom napak volje. Napake volje so lahko: Zavestne ko nekdo vedoma izjavi nekaj, kar ni njegova prava volja Nezavedna če tisti, ki izjavlja, ne ve, da njegova izjava ne izraža vsebine njegove prave volje

Učinkovanje izjave volje Za nastop pr posledic je potrebno, da izjava volje na neki način pride do tistega, ki mu je namenjena – do

naslovnika Komunikacija med prisotnimi osebami:

Izjavljajoči in naslovnik se pogovarjata neposredno. Osebi sta ob sitem času na istem kraju, lahko pa uporabljata tudi sredstvo za neposredno komunikacijo [telefon, videokonferenca]

Komunikacija med odsotnimi osebami:Izjavljajoči in naslovnik nista ob istem času na istem kraju. Uporabljata lahko tudi komunikacijsko sredstvo za posredno komunikacijo [e-pošto, sms sporočila,..]

(primer str 159) Sprejemna teorija načelo sprejema:

Šteje se, da izjava volje učinkuje, ko pismo prispe v naslovnikov poštni nabiralnik. Za sprejem ni potrebno, da se naslovnik s sporočilom v resnici seznani, ampak zadošča, da je imel možnost seznanitve.

Le izjemoma zakon posebej določa, da velja oddajna teorija (primer str 159) Drugačna pa so pravila v procesnem pr ( primer str 159) Izjemoma nekatere izjave volje učinkujejo tudi brez sprejema (primer str 159)

37

Sprejem izjave volje O prejemu govorimo, ko izjava volje pride v naslovnikovo območje oblasti stanovanje, nabiralnik,

osebno Trenutek sprejema elektronskega sporočila:

Je sprejeto v trenutku ko vstopi v prejemnikov informacijski sistem. O prejemu e pošte lahko govorimo le, če je prejemnik vnaprej izrecno soglašal s tem, da v pr prometu nastopa s svojim naslovom e pošte, denimo tako, da je sporočil ali javno objavil svoj naslov e pošte. Enako velja za sms, avtomatski telefonski odzivnik, faks, …

Včasih je potrebno trenutek sprejema še natančneje opredeliti (primer str 160) O sprejemu govorimo šele takrat, ko izjava volje pride v naslovnikovo območje zlasti na način, da je v

običajnih okoliščinah mogoče računati , da se bo naslovnik z njo seznanil. (primeri str 160)

Umik volje Izjavljajoči lahko svojo že podano izjavo volje umakne le tako, da naslovnik sprejme umik, preden sprejme

prvotno izjavo ali hkrati z njo.

Razlaga izjav volje in pogodb Izjava volje ima 2 elementa:

(Notranjo) voljo (Zunanjo) izjavo volje

Če se v konkretnem primeru posameznikova volja in izjava te volje, kot so jo razumeli naslovniki, razlikujeta, moramo pravi pomen izjave volje dognati z razlago. Razlaga je potrebna, kadar med strankama ni soglasja o tem, kako razumeti neko izjavo. Če pomen izjave ni sporen razlaga ni potrebna.

Osnovno izhodišče razlage volje je besedilo izjave Pri razlagi je treba iskati resnično voljo izjavljajočega oz pri pogodbah, skupno voljo obeh strank Razlaga vedno vsebuje tudi vrednotenje. Pri tem je treba upoštevati tudi skrbnost strank (primer str 161) Pri iskanju resnične volje je treba upoštevati tudi okoliščine izven same volje, ki pomenijo oporo pri razlagi

(primer str 161) Napačna oznaka ne škoduje Falsa demonstratio non nocet. (primer str 161) Kadar se stališči izjavljajočega in naslovnika o pomenu izjave volje razlikujeta, se postavi vprašanje , ali naj

ima prednost resnična volja ali izjava volje v dvomu ima objektivni pomen izjave volje prednost pred subjektivnim pomen izjavljajočega

Določbe pogodbe [in drugih izjav volje] se uporabljajo ''tako, kot se glasijo'' Z razlago najprej ugotavljamo skupen namen strank. če skupnega namena ni mogoče ugotoviti , pa se

izjave razlagajo glede na razumevanje povprečnega in skrbnega udeleženca prometa v enakih okoliščinah

Poleg splošnih pravil razlage poznamo tudi posebna dopolnilna pravila pri izjavah, ki učinkujejo brez sprejema, in pr poslih, iz katerih ima obveznosti le ena stranka, ej razlaga v prvi vrsti usmerjena v iskanju resnične volje izjavljajočega. (primer str 162)

Dopolnilno pravilo razlage je načelo contra proferentem kadar ej ena stranka vnaprej pripravila vsebino pogodbe , npr v obliki obrazca, druga pa na oblikovanje vsebine ni imela vpliva, se nejasnosti razlagajo v škodo v škodo stranke. pravilo varuje stranko v šibkejšem položaju !!

V nekaterih primerih ne zadošča niti ugotovitev skupne volje strank, saj stranki nista dovolj natančno uredili svojega razmerja v takšnih primerih zakon postavlja dispozitivno pravilo. Kadar pa rešitve na podlagi zakona ni mogoče najti, gre za praznino v pr poslu razlagalcu preostane le to,da skuša ugotoviti, kakšna bi bila volja strank

Dopolnjujoča razlaga s katero se zapolnjujejo vrzeli v dogovoru strank, je najzahtevnejša in najredkejša

38

Predpostavke veljavnosti pr poslov Predpostavke:

Glede subjektov:Pr sposobnost, poslovna sposobnost

Glede izjave volje:Mora biti svobodna, resna, mora pridobiti pr učinek [s sprejemom], podana v določeni obliki, kadar to zahteva, soglasja, …

Glede predmeta obveznosti: Dopustnost, določenost oz določljivost ter možnost

Glede (namena) kavze pr posla

Pravna volja (napake volje)

1) Pomanjkanje volje in neresnična volja Kadar je bila izjava volje podana , vendar pa volje po taki izjavi ni bilo. Primer:

Absolutna sila (primer str 163) Miselni pridržek (str 163) Neresna izjava [šala, igra, pri pouku] nasprotna stranka iz okoliščin razbrala, da izjava ni

mišljena resno. Dobroverni stranki pa dopušča uveljavljanje morebitne odškodninske odgovornosti, če je bila vendarle zavedena

Neresnična volja (simulacija) usklajeno ravnanje pogodbenic (primer str 163)Disimulirani posel posel, ki sta ga stranki v resnici hoteli, če izpolnjuje preostale predpostavke za veljavnost

2) Zmota Nesoglasje med voljo in izjavo Poznamo:

Zmoto v predstavi Zmota v izjavi

(primera str 164) Naš OZ dopušča izpodbijanje pr posla zaradi bistvene in opravičljive zmote, s čimer varuje izjavitelja, na

drugi strani pa na izpodbijanje veže objektivno odškodninsko odgovornost, kar daje varstvo adresatu Zakon o dedovanju za izpodbijanje oporoke ne zahteva, da bi bila zmota bistvena Bistvena zmota:

Štejejo za odločile, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.. Zmota v predmetu:

Zmota o identičnosti bistvena zmota Zmota o lastnostih bistvena, če izhaja iz okoliščin, ki jih stranki štejeta za

takšne Zmota o vrednosti in količini zmota v nagibu

Zmota o osebi :Za bistveno zmoto se šteje le pri poslih, ki se sklepajo glede na osebne lastnosti strank (primer str 165)

Zmota o podlagi (kavzi) pr posla :Podlaga razlogi, ki so pripeljali do sklenitve pr posla in so skupni obema strankama [ sem ne sodijo nagibi okoliščino, ki so posamezno stranko privedle do sklenitve pr posla ](primeri str 165)Zmota v nagibu se bo lahko stela za bistveno, če gre za neodplačani posel.

39

Zmota mora biti opravičljiva stranka se ne more sklicevati nanjo, če ni ravnala s skrbnostjo

Zakon varuje naslovljenca izjave z določbo, po kateri ta lahko prepreči razveljavitev izpodbojne pogodbe, tako da predlaga njeno prilagoditev. Poleg tega mu zakon daje varstvo na odškodninskem področju, saj je izjavitelj, ki pogodbo izpodbije, drugi stranki dolžan povrniti škodo, ne glede na svojo krivdo

3) Prevara Pomeni zavestno povzročitev zmote Če pride do zmote prišlo iz nevtralnega razloga, imamo pri prevari opraviti s zmoto, ki jo je povzročil nekdo

drug Kadar prevaro povzroči sopogodbenik gre za nedopustno ravnanje, ki ima za posledico, da bo pr red

varstvo preusmeril na osebo v zmoti↳ upoštevala se bo prava volja izjavitelja [lahko bo zahteval razveljavitev pr posla pod ugodnejšimi pogoji, kakor pri navadni zmoti – pr posle lahko izpodbijal tudi kadar zmota ni bistvena, opravičen do odškodnine za škodo]

Pojasnilna dolžnost: Če stranka po določenih dejstvih izrecno vpraša Če so določena dejstva za odločitev stranke bistvenega pomena in se pričakuje pojasnilo Če med strankama obstaja posebno zaupno razmerje

Kadar prevara ne izvira od sopogodbenika temveč od tretje osebe, so strankina opravičenja odvisna od položaja sopogodbenika (primer str 166!!!)

Neodplačana pogodba se zaradi prevare tretjega lahko izpodbija ne glede na dobro vero sopogodbenika

4) Grožnja Prisiljenje v sklenitev pr posla

Absolutna sila ni volje Stranka izjavi voljo, a je storila pod vplivom strahu pravnoposlovna izjava, vendar ima napako

Sila: Fizična Psihična

OZ omogoča stranki, da zahteva razveljavitev pogodbe pod vplivom utemeljenega strahu Utemeljen strah če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju/telesni/drugi pomembni

dobrini pogodbene stranke/nekoga drugega Strah je treba presojati tudi po subjektivnem merilu [pogumen človek, plašen človek,..] Da lahko izjavitelj izpodbija pr posel, mora biti grožnja nedopustna [s katero stranka napoveduje kaj, kar je

v nasprotju z zakonom ali moralo] Nedopustna grožnja kadar jo kot takšno smatrajo vsi pošteno misleči Nedopustno sredstvo poškodba (primer str 167) Nedopusten cilj grožnja z dopustnim ravnanjem (primer str 167) Stranki ne bomo dopustili izpodbijati pogodbe, če je obveznost skleniti pogodbo temeljila na

predpogodbi med strankama !!! (primer str 167) Očitna nedopustna grožnja se šteje za težjo kršitev, da dopušča uveljavitev prave izjaviteljeve volje, ne

glede na to, kdo je bil pri tem udeležen Stranka, ki je pod vplivom nedopustne grožnje sklenila pogodbo, lahko zahteva njeno razveljavitev

Oblika pr polov

1) Razvoj in temeljna načela oblike pr poslov Danes: načelo konsenzualnosti (neformalnosti) za sklenitev pr poslov se načeloma ne zahteva posebna

oblika, ampak zadošča soglasje (konsenz)

40

Načelo konsenzualnosti obligacijsko pr Načelo formalnosti družinsko, dedno, stvarno pr Oblika:

Konstitutivna oblika izražena le v predpisani obliki Zaradi dokazovanja izražena neformalno Predpisana oblika zakon Dogovorjena oblika posle določita stranki sami

(samo preberi v izi )

2) Funkcije oblike Namen predpisane oblike:

Dokazna funkcija Informacijska funk. Svarilna funk. Svetovalna funk.

(primer str 170)3) Vrste oblike

Z obliko mišljena pisna oblika, v nekaterih primerih tudi elektronska oblika Strožjo obličnost pomeni notarski zapis Svečana oblika zakonska zveza, pri kateri sodelujejo matičar in priče Če je potrebno za sklenitev pogodbe napraviti listino, je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z

njo zavezujejo Pisna oblika združuje listino in podpis Listina vsak nosilec besedila, ki omogoča zapis besedila s črkovnimi znaki, ta zapis pa je kasneje mogoče

prebrati Podpis lastnoročni podpis stranke na listini. Lahko ga nadomesti prstni odtis, katerega pristnost potrdita

2 priči ali notar oz sodišče. Lahko gre tudi za t.i. parafo. Funkcije podpisa: Omogoča zaznavo osebe podpisnika Ga povezuje z izjavo volje Kaže na seznanjenost in strinjanje podpisnika z besedilom Označuje dokončnost posla

Pisna oblika zagotovljena: Obe stranki podpišeta isto listino Vsaka podpiše svoj izvod listine in ga izroči nasprotni stranki

Nujna pisna oblika: Prenos lastninske pravice na nepremičninah Pogodbe o ustanovitvi druge stvarne pravice na nepremičnini

(primeri str 170) Bistvo pisnosti možnost zanesljivega ugotavljanja besedila izjave in podpisnika Pri komunikaciji drugačni od papirne, zadošča način sporočanja, ki ohranja zapis besedila neokrnjen, in da

je mogoče preveriti izvor besedila – osebo pošiljatelja [telefaks, e pošta, sms] Načelo nediskriminacije elektronske oblike ni mogoče odreči veljavnosti ali dokazne vrednosti.

Elektronska listina je enakovredna pisni, kadar so E podatki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo Prodaja nepremičnin, oporoka, notarski zapis = ni mogoče skleniti v E obliki Kvalificiran E podpis overjen s posebnim potrdilom, po veljavnosti in dokazni vrednosti popolnoma

izenačen z lastnoročnim podpisom. Pomeni posebno obliko E šifriranja, ki omogoča zanesljivo sklepanje o tem, kdo je podpisal dokument. Primer: E bančništvo

Dokazni vidik dokazna vrednost navadne E pošte je nizka, dokazna vrednost kvalificirane E pošte je visoka.

41

↳ stranka mora dokazati dejstva na katera se sklicuje. V cp procesu velja načelo proste presoje dokazov. (primer str 172). Zelo zanesljiv dokaz od koga je stranka sprejela E pošto, pa je E potrditev sprejema [E povratnica, odgovor..]. zakon domneva da E sporočilo izvira od pošiljatelja, če prejemnik potrdi izvor sporočila na dogovorjen način

Notarska oblika kvalificirana, strožja oblika pr poslov. Notarski zapis sestavlja notar po posebnem postopku . Lahko je v fizični ali E obliki. Postopek:

Pred sestavo notar ugotovi istovetnost udeležencev Strankam na razumljiv način opiše vsebino in pr posledice ter jih opozori na tveganja Notar sestavi zapis in vanj poleg zakonsko določenih sestavin zapiše vsebino pr posla Stranke mora odvračati od nerazumljivih izjav in jih opozoriti na njihove pr posledice Notar prebere vsebino zapisa Udeleženci in notar podpišejo vsako stran listine Na koncu v navzočnosti notarja udeleženci podpišejo listino, listino podpiše tudi notar in jo opremi

z žigom (primeri str 172)

Pri nekaterih poslih morata biti pri sestavi notarskega zapisa, poleg notarja sodelovati tudi 2 priči.(primer str 173).

Izvršilni naslov notarski zapis, iz katerega izhaja zapadla obveznost in v katerem je dolžnik soglašal z izvršitvijo

Notarska overitev notar lahko potrjuje (overja) pristnost predpisov, podpisov in potrjuje druga dejstva. Z overitvijo prepisa notar potrdi, da je prepis (kopija) skladen z izvirnikom.

Upravna overitev lastnoročnih podpisov strank ali prepisov listin upravljajo upravne enote

4) Posledice kršitve obličnosti Pr posel, ki ni bil sklenjen v predpisani/dogovorjeni obliki, je ničen, če iz namena predpisa(dogovora o

obliki ne izhaja kaj drugega Kadar je oblika določena kot predpostavka za veljavnost, zakon pozna izjeme: (primer str 173) Zakon določa, da je pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, veljavna, čeprav ni bila sklenjena v pisni

obliki, če sta stranki v celoti/pretežno izpolnili obveznosti iz pogodbe, razen če iz namena določitve oblike očitno ne izhaja kaj drugega. ↳ konvalidacija (ozdravitev) možna je ozdravitev sprva neveljavne pogodbe z izpolnitvijo (realizacijo) : teorija o realizaciji. Konvalidacija tudi izraža načelo, naj se pogodba po možnosti ohrani v veljavi.

Kadar je oblika predpisana v javnem interesu, namen predpisa ne bo dopuščal konvalidacije Pravilo 58. Čl. OZ (str 174) (primeri str 174) Kadar je predpisana oblika notarskega zapisa in je stranski ne spoštujeta, pr posel tudi z izpolnitvijo ne

more konvalidirati . pr posel je ničen.

Soglasje tretje osebe za sklenitev pr posla Takšna zahteva pomeni omejitev zasebne avtonomije Soglasje predpisano:

Zaradi varstva pogodbene stranke (primer str 174) Zahtevo po soglasju lahko narekuje tudi varstvo pravic tretjih oseb, na katere pr posel lahko učinkuje.

(primer str 174). Zaradi varstva javnega interesa (primer str 174)

Soglasje je lahko dano pred sklenitvijo pogodbe (dovoljenje) ali po sklenitvi pogodbe (odobritev) Ko je soglasje dano je pogodb sklenjena

Dopustnost, možnost, določenost oz. določljivost vsebine pr posla

42

1) Možnost Impossibilium nulla obligatio est – kar ni mogoče, ne more biti predmet veljavne obveznosti Velja za vse pr posle Nemožnost izpolnitve obveznosti, ki obstaja v času sklenitve pogodbe (začetna nemožnost izpolnitve),

prepreči veljaven nastanek pogodbe Objektivna nemožnost nihče ne more izpolniti dogovorjene obveznosti (primer str 175)

2) Dopustnost Str 175

3) Določenost in določljivost Če vsebina pr posla ni določena, niti določljiva je pr posle ničen Zakon določa izjemo za gosp prodajne pogodbe (primer str 176)

4) Dopustna podlaga (kavza) pr posla Vsaka pogodbena obveznost mora imeti ''dopustno podlago (razlog)'' Pri kavzi sprašujemo – kaj se dolguje? Za kavzo gre že, če je namen ene stranke (nagib) drugi stranki znan (primer str 176) Darilna pogodba okoliščina je tako pomembna, da lahko vpliva na pogodbeno razmerje tudi po veljavni

sklenitvi in celo izpolnitvi (primer str 177) Stranki morata biti glede kavze soglasni !!! (primer str 177) Domneva se, da ima pr posle kavzo, čeprav ta ni izražena Kadar je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev ene stranke za sklenitev pogodbe, drugi stranki pa

je bilo to znano, je pogodba nična Pri neodplačanem pr poslu je nedopusten nagib, ki je bistveno vplival na odločitev stranke, relativen že

sam po sebi, tudi če druga stranka ni vedela zanj. Pogodba je nična.

Neveljavnost pr poslov

Pojem neveljavnosti kot sankcije za sklenitev napake Za sklenitev veljavne pogodbe morajo biti izpolnjene predpostavke:

Dopusten in možen predmet obveznosti Dopustna podlaga Poslovna sposobnost Volja Posebna obličnost

↳ kadar katere od teh predpostavk niali kadar ima napako, je pr posel neveljaven Neveljavnost:

Ničnost Izpodbojnost

Načelo afirmacije pogodbe po katerem naj bo neveljavnost ultima ratio in naj se pogodba, če je to le mogoče, vzdrži v veljavi

Stopnja sankcije je odvisna od intenzivnosti posega in kateri interesi so s kršitvijo prizadeti↳ odločitev temelji: ali pomeni napaka kršitve norme, postavljene v splošnem interesu ali v interesu posameznika

Prvo fazo tehtanja opravi zakonodajalec: Nična pogodba:

43

Nasprotuje ustavi/prisilnim predpisom/moralnim načelom Če je predmet obveznosti nemogoč/nedopusten/nedoločen/nedoločljiv Če ni podlage ali je ta nedopustna Če sklenjena v predpisani ali dogovorjeni obliki

Druga faza tehtanja interesov je v pristojnosti sodišča Sankcijo bo konkretiziralo s pomočjo teološke razlage in upoštevalo načelo afirmacije pogodb Neveljavnost bo skrajna sankcija, ki je uporabljena le, če drugače ni mogoče doseči namena

kršene norme

Ničnost Quod nullum est, nullum producit effectum Pr poslom odreka učinkovitost v vseh odnosih Uveljavljanje ničnosti časovno ni omejeno in ne zastara Ničen pr posel niti kasneje ne more konvalidirati (pridobiti veljavnosti) Ničnost javnega reda nični pr posli, ki so v nasprotju z ustavo/prisilnimi predpisi/moralnimi načeli Enostranske prepovedi določeno ravnanje prepovedano samo eni stranki pr posla, pr poslu načeloma

ne moremo odreči veljavnosti, stranko, ki je prepoved kršila, pa naj zadenejo druge sankcije. Gre za manj pomembne prepovedi, katerih kršitve ne pomenijo ravnanj, ki bi nasprotovale splošnim interesom

Priznava se delna ničnost, možna je konverzija, določena je odškodninska odgovornost stranke, ki je kriva za ničnost

Ničnost je načeloma sankcija za kršitev predpostavk, ki so določene v splošnem interesu↳ logično rešitev je, da obliko upošteva sodišče po uradni dolžnosti; na njo pa se lahko sklicuje vsak , ki ima pr interes

Delna ničnost:Je v skladu z načelom afirmacije pogodb. Pogoj: da je deljivost pogodbe možna in da ne gre za ničnost bistvenih elementov. Delna ničnost ko je nedopustna in s tem nična nebistvena in postranska pogodbena kavzula. Če je posamezno določilo pri sklepanju za subjekta bistveno, delna ničnost ne bo prišla v poštev. Zaradi anatocizma (obrestovanja obresti) bo nična samo klavzula, ki ga določa, preostalem pa bo pogodba ostala v veljavi

Konverzija konkretizacija načela afirmacije pogodb Klasična teorija kar je nično, ne more postati veljavno s potekom časa

↳ vendar OZ dopušča konvalidacijo že realizirane pogodbe v primeru, da je prepoved manjšega pomena (primera str 181)

Odškodninska odgovornost kriva stranka ničen pogodbe je dolžna dobrovernemu sopogodbeniku povrniti škodo ↳ 2 teoriji:

Pravnoposlovna odškodninska odgovornost Odgovornost kvalificira kot deliktno, neposredno odgovornost

Ničnost pogodbe civilno delikt [gre za neposlovno odškodninsko zavezo].Sopogodbeniku mora nastati škoda, za katero vzrok je ničnost pogodbe. Odškodnine je sopogodbenik upravičen samo v primeru, ko je bil v dobri veri

Izpodbojnost Milejša oblika neveljavnosti in se pojavlja kot sankcija za manj intenzivne napake in nastopi, kadar je cilj

kršene norme v interesu posameznika Značilnosti: za učinkovanje te sankcije je potrebna aktivnost upravičenca posledica: možni konvalidacija in

konfirmacija Zakonik predpisuje za izpodbijanje veljavnosti pogodbe prekluzivni rok

44

(primer str 182) Izpodbojnost je sankcija za kršitev posameznih interesov (primer str 183) Izpodbojnost je sankcija za kršitev tistih predpostavk, ki so predvsem v interesu ene ali druge pogodbene

stranke in želijo zavarovati njene interese Način uveljavljanja izpodbojnosti način sodnega izpodbijanja pogodb ↳ gre za tožbeno oblikovalno pravico ↳ za izpodbijanje je potrebna sodna intervencija (postavitev zahtevka s tožbo), s čimer sodbo opredeljuje kot oblikovalno (konstitutivno) (primer str 183)

V nekaterih primerih za razveljavitev pogodb ni potrebna sodna intervencija, ampak lahko pride do razveljavitve na podlagi izrecne zakonske določbe po volji obeh strank sopogodbenik upravičenca lahko pozove, naj se v določenem roku izjavi, ali bo pogodbo ohranil v veljavi , njegov molk pa bo štel za razveljavitev pogodbe.

Kadar izpodbojni upravičenec s svojim zahtevkom za razveljavitev pogodbe uspe, sodba učinkuje ex tunc, zato tudi razveljavljena izpodbojna pogodba nima pr učinka

Kdor je na podlagi izpodbojne pogodbe že izpolnil svojo obveznost, je izpolnil nekaj, česar ni bil dolžan izpolniti↳ na podlagi pravila o neučinkovanju neveljavnih pr poslov ima pravico zahtevati svojo izpolnitev nazaj s kondikcijskim (obogatitvenim) zahtevkom prikrajšanec ima pravico do naturalne restitucije (vzpostavitev v prejšnje stanje) ali denarno vrednost izpolnitve

Pri izpodbojnih pogodbah je odgovornost strožja, objektivna Opravičena do odškodnine je stranka ki je v dobri veri (primeri str 184) Izpodbojna pogodba obstaja dokler se ne zahteva njena razveljavitev pri tem nastane negativno stanje Izpodbijanje veljavnosti pogodbe je omejen Potek roka za posledico ''ozdravitev'' konvalidacija pogodbe Napake volje OZ določa subjektivni enoletni rok in objektivni rok treh let od sklenitve pogodbe Omejena poslovna sposobnost rok treh mesecev po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti

Sklenitev pogodbe Pogodbo ustvari soglasje (konsenz) Bistvena sestavina:

Nujna za pr posel, saj brez tega ne more obstajati. Na podlagi le-nje določimo tip pogodbe. Bistveni sestavini: blago in kupnina.

Naravne sestavine:Dopolnjujejo bistvene sestavine. Običajni deli pogodb, ki vsebujejo dispozitivne zakonske določbe , stranke jih lahko z dogovorom izključijo. (primer str 185)

Slučajne sestavine: Posebni dogovori strank. ne spreminjajo bistva pogodbe. (primer str 185)

Ponudba Da se na podlagi sprejema ponudbe lahko sklene pogodba, mora ponudba izpolnjevati določena merila:

Ponudba naslovljena na določeno osebo:S sprejemom vabila k dejanju ponudb je ponudba šele dana, pošiljatelj vabila pa se lahko odloči ali bo ponudbo sprejel ali ne. (primer str 185)

Razstavljanje blaga z označitvijo cene Izhajati mora volja stranke, da bi bila pogodba zavezana Vsebovati mora vse bistvene sestavine pogodbe

O opravi določenega dela predmet dela in plačilo zanj

45

Najemna pogodba predmet najema in cena Prodajna pogodba blago in kupnina Če v ponudbi za sklenitev gosp prodajne pogodbe ni določena cena, velja običajna ali

primerna cena

Učinek ponudbe Pr učinek ko jo naslovnik sprejme. Ponudba ponudnika veže. Vezanost pomeni, da se ponudnik v roku, ko ponudba velja, se ne more premisliti in naslovniku spremeniti

pogojev . to pa ne velja, če je ponudnik omejil svojo vezanost na ponudbo s klavzulammi Ponudbo lahko ponudnik umakne, če naslovnik sprejme izjavo o umiku pred sprejemom ali hkrati s

sprejemom ponudbe Rok veljavnosti ponudbe

Če je ponudnik določil rok veljavnosti, je vezan do izteka tega roka; drugače pa velja zakonska ureditev Ponudba dana odsotno osebi posredna komunikacija [E pošta, faks, sms,..], velja toliko časa, kot je

običajno potrebno, da pride ponudba do naslovnika, da jo preuči in se odloči ter da pride odgovor nazaj k naslovniku

Ponudba dana ustno [fon, pogovor, ..] neposredna komunikacija, velja, da se šteje za zavrnjeno, če ni prejeta takoj

Ponudba preneha veljati, ko je zavrnjena Na veljavo ponudbe ne vpliva smrt ali izguba p0oslovne sposobnosti, preden je bila ponudba sprejeta (primer str 187)

Sprejem ponudbe Sprejem ponudbe naslovnikov podpis Učinkuje šele ko jo ponudnik sprejme Pogodba je sklenjena, ko ponudnik sprejme izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema Sprejem se izrazi z besedami ali konkludentno [ko je bilo neko dejanje storjeno] Izjavo o sprejemu je mogoče umakniti samo, če ponudnik sprejme izjavo o umiku pred izjavo ali hkrati z

izjavo o sprejemu Če odgovor na ponudbo izraža sprejem, hkrati pa predlaga spremembe/dopolnitve (primer str 187) se

šteje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in dal novo ponudbo prejšnjemu ponudniku Izjava os prejemu ponudbe, ki vsebuje nebistvene spremembe, pomeni sprejem, razen če ponudnik takoj

ugovarja; če ne ugovarja je bila pogodba sklenjena Bistvene spremembe cena, plačilo, kakovost/količina blaga, kraj in čas dobave, .. Če naslovnik sprejme ponudbo z zamudo pogodba ni sklenjena , zapoznela izjava pa velja za novo ponudbo

ponudnik lahko, če naslovniku takoj sporoči, tudi zapoznelo izjavo sprejemu šteje za veljavno Če je iz izjave o sprejemu razvidno, da je bila odposlana pravočasno in da zamuda izvira iz nerednega

prenosa , zakon določa fikcijo, da je bila ponudba sprejeta pravočasno Izjava o sprejemu učinkuje, če in ko je ponudnik sprejme v času veljavne ponudbe

Konsenz in disenz Konsenz = soglasje Resnični (notranji) volji strank se ujemata, njuni izjavi se razlikujeta = odločilna skupna volja strank

↳ Če se resnični volji strank ne ujemata z razlago treba ugotoviti ali se ujemata njuni izjavi Če sta smisla izjav volje obeh strank skladna pogodba je sklenjena, čeprav se resnični volji ne ujemata Če stranki le mislita, da gre za soglasje pogodba ni sklenjena (primer str 189) Prikrito nesoglasje kadar stranki zmotno mislita, da se strinjata, čeprav se v resnici ne strinjata (prikriti

disenz) – zmota strank na temeljnih lastnostih pogodbe

46

Odkrito nesoglasje kadar se stranki zavedata, da med njima ni soglasja o temeljnih lastnostih pogodbe, vključno z bistvenimi sestavinami – pogodba ni sklenjena (odkriti disenz)

Odkrito nesoglasje o stranskih točkah če stranki dosežeta soglasje o bistvenih sestavinah (blago, cena), ne strinjata pa se o kakšnih stranskih točkah

Pogajanja Pogajanje stranki izmenjujeta svojo voljo/informacije in se dogovarjata o obrisih bodoče pogodbe Če stranka ugotovi, da s pogodbo ne more zavarovati vseh svojih interesov se lahko preneha pogajati Kdor se pogaja, se ni dolžan pogoditi (primer str 190) Kdor se pogaja, je dolžan ravnati pošteno Odškodninska odgovornost za pogajanje [primer nepotrebnih stroškov za pogodbenika] Krivdno ravnanje ob sklepanju pogodbe culpa in contrahendo

Sklenitev pogodbe na podlagi splošnih pogojev poslovanja

Pomen splošnih pogojev poslovanja Splošni pogoji poslovanja (SPP) posli se sklepajo na podlagi vnaprej pripravljenih pravnih in poslovnih

modelov (primer str 190) Sklepanje takšnih pogodb, lahko vodi v prikrajšanje ene stranke, saj močnejša stranka oblikuje pogodbo z

vsemi svojimi interesi

Pravna ureditev sklepanja pogodb na podlagi splošnih pogojev poslovanja Splošna ureditev varstva 120 in 121 čl OZ Uporaba SPP v pogodbah med podjetji in potrošniki od 22. Do 24 čl ZVPot Pomembna je tudi direktiva, ki je rezultat prenosa EU prava direktiva 93/13/EGS

Pojem splošnih pogojev poslovanja Značilnost SPP niso posamično dogovorjeni

↳ pogoje, ki jih določi en sopogodbenik, vsebovani v formalni pogodbi, bodisi da se pogodba nanje sklicuje (primer str 191) V SPP je lahko pripravljen celoten osnutek vsebine pogodbe ali pa le del pogodbe, drugi del pa je predmet

dogovora strank Posamični dogovori, ki se razlikujejo od SPP, imajo prednost posamični dogovori

Vključitev splošnih pogojev poslovanja v pogodbo (nadzor nad vključitvijo) V pogodbi med podjetjem in potrošnikom (B2C) postanejo SPP, na podlagi 22 čl ZVPot, del pogodbe, če je

bil potrošnik med sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom [če ga je nanje podjetje posebej opozorilo in če so mu bili dostopni brez težav].Del pogodbe postanejo le tisti SPP, ki so jasni in razumljivi.

V pogodbi med podjetjema (B2B) postanejo SPP del pogodbe, če so bili ob sklenitvi pogodbe stranki znani ali ji niso mogli ostati neznani. SPP morajo biti objavljeni na običajen način.

OZ in ZVPot za veljavnost SPP ne zahtevata, da se druga stranka dejansko seznani s SPP; zadošča, da je imela razumno možnost seznanitve.

Nasprotna stranka mora pogodbo soglašati

Nadzor nad vsebino splošnih pogojev poslovanja

47

V pogodbah med podjetji (B2B) je v 121 čl OZ določeno, d so določbe SPP, ki nasprotujejo namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, nične (primer str 192)

ZVPot za nadzor nad vsebino v pogodbah med podjetji in potrošniki (B2C) uporablja generalno klavzulo. Nepošteni pogodbeni pogoji v pogodbi med podjetjem in potrošnikom, nični (primer str 192)

Generalna klavzula je konkretizirana še s seznamom 20 tipov pogodbenih klavzul, za katere se domneva, da pomenijo nepoštene SPP

Če sodišče ugotovi, da je posamezna določba SPP v pogodbi v nasprotju z navedenimi pogoji, potem je takšna pogodba nična ne pomeni, da je nična pogodba v celoti, razen, če je nična določba pomenila bistven del dogovora

Za SPP velja posebno pravilo razlage (str 193)Preklic veljavnosti sklenjene pogodbe

Vsako izjavo volje lahko stranka umakne, vendar samo če naslovnik sprejme izjavo o umiku pred izjavo ali pa hkrati z izjavo

Obe pogodbeni stranki skupaj lahko veljavno pogodbo ukineta, če s tem soglašata Le v določenih primerih lahko stranka sama prekliče sklenjeno pogodbo, če to izrecno določa zakon:

↳ ena stranka doseže prenehanje pogodbe ob nastopu določenih okoliščin npr darilna pogodba darovalec lahko darilno pogodbo prekliče zaradi:

Preklic zaradi stiske Preklic zaradi hude nehvaležnosti Preklic zaradi pozneje rojenih otrok

Pravo varstva potrošnikov Zakon daje potrošniku pravico, da v določenem roku po sklenitvi pogodbe, premisli in od

pogodbe ''odstopi'' ne da bi oral dajati razloge [Z ''odstopom'' zakon želi potrošnika zavarovati pred nepremišljenim prevzemanjem obveznosti]

Zakon preklica pri prodaji na daljavo Pri prodaji od vrat do vrat [varovati potrošnika pred psihološkim pritiskom prodajalca]

Preklic se stori z izrecno izjavo ali konkludentno [vrne blago] – pogodba preneha stranki pa morata druga drugi vrniti , kar sta na podlagi pogodbe prejeli, če je to mogoče

Pravica enostranskega preklica pomeni negativnost v pogodbeno razmerje, zato lahko potrošnik izkoristi le kratek čas [14 dni po transakciji]

Pri uporabi moramo upoštevati tudi besedilo direktiv in sodno prakso na Sodišču EU V nekaterih primerih, kjer ne obstaja zakonska pravica preklica, podjetje potrošniku po sklenitvi pogodbe

pogosto omogoča, da v določenem roku zamenja blago z drugim blagom, ki ga prodaja podjetje V nekaterih primerih je podjetje pripravljeno sprejeti preklic in potrošniku vrniti denar

Osnovno o učinkih pogodbe Učinek pogodbe je, da stranki zavezuje Prenehanje pogodbenih obveznosti je izpolnitev obveznosti Stranki morata pogodbo izpolniti tudi, če okoliščine postanejo težje, kot je bilo sprva pričakovano (primer

str 195) Le izjemoma bi se okoliščine pogodbe lahko spremenile , če bi bila izpolnitev pogodbe izjemno otežena

tu bi se lahko ena izmed strank sklicevala na institut spremenjenih okoliščin in zahtevala da sodišče razveže pogodbo ↳ predpostavka:

Sprememba mora biti nepredvidljiva Ni se je mogoče izogniti Do spremembe prišlo po sklenitvi pogodbe Preden je bil dolžnik v zamudi

48

(primer str 195) Kršitev pogodbe kadar ena stranka na kakršnikoli način ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti

↳ druga stranka lahko uveljavlja eno izmed osnovnih pravic za primer kršitve pogodb: Izpolnitveni zahtevek Odškodninski zahtevek Odstopno upravičenje

Obligacijsko pravo razlikuje tri osnovne tipe kršitve pogodb: Neizpolnitev (zamuda) Nepravilno izpolnitev (jamčevanje) Naknadno nemožnost izpolnitve

Dolžnikova zamuda če dolžnik ob zapadlosti ne izpolni obveznosti Izpolnitvenemu zahtevku se pridruži zahtevek za povrnitev škode zaradi zamude Stranki, se lahko v pogodbi dogovorita za razširitev/omejitev odškodninske odgovornosti, vnaprej lahko

predvidita tudi znesek odškodnine, kar v deliktnem odškodninskem pr ni mogoče Odškodnina naj bi upnika v premoženjskem smislu postavila v položaj, kot da kršitve ne bi bilo in bi bila

pogodba pravilno izpolnjena Zamudne obresti:

Pomenijo za upnika odškodnino Morajo dolžnika spodbujati k temu, da denarno obveznost izpolni

Nepravilna izpolnitev kadar dolžnik opravi določena izpolnitvena ravnanja , vendar ime njegova izpolnitev stvarne/pravne napake

Zakon za vzajemne (odplačane) pogodbe določa, da se za nepravilno izpolnitev vsake pogodbe smiselno uporabljajo določbe prodajne pogodbe o odgovornosti za stvarne napake, kolikor zakon ne določa drugače

Stvarna napaka izpolnitev nima dogovorjenih lastnosti (primer str 197) Pravna napaka na stvari obstajajo pravice tretje osebe, ki izključujejo ali omejujejo upnikovo pravico na

stvari, ki je predmet prodaje (primer str 197)

7. POGOJ IN ROK

Pogoj

Pojem in pomen pogoja Pogoj negotovo dejstvo, od uresničitve katerega sta odvisna začetek ali prenehanje pr razmerja (1 odst

59 čl OZ); (primer str 199) Pravnoposlovni pogoj pogoj, ki ga po volji strank vsebuje pr posel Pravni pogoj ki ga za veljavnost pr posla določa pr norma, ni pogoj kot ga opredeljuje 59 čl OZ

(primer str 199) Izraz pogoj ne ustreza pojmu pogoja iz 59 čl OZ, kadar tak pogoj ni negotovo dejstvo Nujni pogoj ni pogoj, kot ga razume 59 čl OZ, saj pr posledic ne postavlja v negotovost, temveč njihov

nastop v prihodnosti zgolj časovno opredeljuje, v njem zgolj določen čas nastopa pr posledic (primer str 200)

Negotovost se praviloma nanaša na bodoče dejstvo Kot ''pravi'' pogoj so lahko določena tako bodoča dejstva kot pretekla, ki so subjektivno negotova Za

pogoj zadostuje že negotovo dejstvo(primer str 200)

Dopustnost sklepanja pr poslov s pogojem Načeloma se lahko sklepajo Izjema so le tisti, pri katerih iz zakona/njihove narave izhaja, da je takšna možnost izključena:

Sklenitev zakonske zveze

49

Enostranski pr posli Odpoved pogodbe Izpodbijanje pr posla Odstop od pogodbe Izjava o pobotu

Odložni in razvezni pogoj Odložni (suspenzivni) pogoj odlaga pr posledice pr posla do nastopa pr dejstva, ki je bilo negotovo.

Pr posledice nastopijo šele, ko se pogoj uresniči. Po volji zakona nastopajo za nazaj [ex tunc](primer str 201)

Razvezni (resolutivni) pogoj pr posledice nastopijo takoj s sklenitvijo pr posla, vendar prenehajo, če se razvezi pogoj uresniči. Pravne posledice prenehajo za naprej [ex nunc](primer str 201)

1) Povezovanje odložnega in razveznega pogoja z rokom S tem preprečijo, da bi bile daljši čas v negotovosti

(primer str 201)

2) Nedopusten vpliv stranke na uresničitev pogoja Če je uresničitev pogoja v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja povzročila stranka, v korist katere je bil

pogoj določen, OZ domneva, da pogoj ni bil uresničen Kadar je uresničitev pogoja preprečila stranka, v korist katere je pogoj določen, je bil pogoj izpolnjen

3) Zavarovanje pogojne pravice pri odložnem pogoju Upnik sme zahtevati ustrezno zavarovanje pravice, če je njena uveljavitev v nevarnosti

(primer str 202) Nastopiti mora po sklenitvi pogodbe in pred nastopom odložnega pogoja Upnik od dolžnika še pred nastankom nepogojne pravice zahteva, da mu ta v določenem roku zagotovi

ustrezno zavarovanje. Če rok preteče, ne da bi mu dolžnik dal zavarovanje, lahko upnik od pogodbe odstopi

Nedopustni in nemogoči pogoji Nedopusten pogoj nasprotuje ustavi/prisilnim predpisom/moralnim načelom.

Pogodba je nična. (primer str 202) Nemogoč pogoj tisti, ki jih objektivno ni mogoče uresničiti.

(primer str 203) Nemogoč odložni pogoj posledice pr posla ne bodo nikoli nastale, ker se tak pogoj ne more uresničit.

Pr posel je ničen. (primer str 203). Nemogoč razvezni pogoj posledice pr posla ne morejo prenehati zaradi uresničitve pogoja.

OZ vzpostavlja fikcijo, da je tak pogoj neobstoječ. (primer str 203)

Potestativni in kazualni pogoj Potestativni izpolnitev pogoja odvisna od volje stranke Kazualni izpolnitev pogoja prepuščena naključju

(primera str 203)

Rok

50

Pojem roka Rok je bodoče, ne pa tudi negotovo dejstvo Rok je opredeljen z določenim časovnim obdobjem, od katerega je odvisen nastop pr posledice Opredeljen:

Datumom Uro Minuto Opisno z izrazi [začetek meseca, konec leta,..]

Vrste rokov

1) Materialni in procesni roki Materialni roki določeni s pravili materialnega prava (primer str 204) Procesni roki so določeni s pravili, ki urejajo postopek, v katerem se uveljavljajo pravice materialnega

prava (primer str 204)

2) Zastaralni in prekluzivni roki Zastaralni rok s potekom tega roka preneha upnikova pravica, da od dolžnika zahteva izpolnitev po

sodni poti Prekluzivni rok upravičenec, ki svoje pravice ni realiziral, to pravico izgubi. S potekom roka, ugasne

pravica sama(primer str 204)

3) Objektivni in subjektivni roki Objektivni rok se računa od trenutka, ko je nastopilo določeno pr dejstvo (primer str 204) Subjektivni rok se računa od trenutka, ko je posameznik zanj izvedel (primer str 204)

4) Začetni in končni rok Začetni rok opredeljuje začetek nastopa pravnih posledic posla.

Po naravi podoben odložnemu pogoju, zato se zanj uporabljajo pravila o odložnem pogoju (primer str 205) Končni rok opredeljuje trenutek, ko prenehajo pr posledice posla.

Enako kot razvezni pogoj, razveže pr posel, zato se zanj uporabljajo pravila o razveznem pogoju. (primer str 205)

Štetje časa v cp Pravila za računanje rokov določa zakon Rok, določen v dnevih začne teči prvi dan po pravnem dejstvu, konča pa se z iztekom zadnjega

delovnega dne Koledarski dnevi v rok se štejejo vsi dnevi Rok v delovnih dnevih stranki se bosta za tak rok dogovorili zlasti pri krajših rokih Iztek roka kolikor se zadnji dan roka ujema z dnem, ko se po zakonu ne dela, za zadnji dan roka šteje

naslednji delavnik (primer str 206) to lahko stranki tudi izključita z dogovorom (primer str 206) Rok, določen v rednih, mesecih, letih konča tistega dne , ki se po imenu in številki ujema z dnem

nastanka pr dejstva, od katerega začne teči rok, če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, se rok konča zadnji dan tega meseca. Če se zadnji dan roka ujema z dnem, ko se po zakonu ne dela, kot zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. (primer str 206)Če dneva v tednu, ki bi se po imenu ujemal z imenom dneva v tednu, v katerem je nastalo pr dejstvo, od katerega se računa rok, ni, se rok izteče zadnji dan tega meseca (primer str 207)

Rok, določen v mesecih izteče se tisti dan, ki se po številko ujema z dnem, v katerem je nastalo pr dejstvo, od katerega se računa rok. (primer str 207)

51

Rok, določen v letih izteče tisti dan in tisti mesec, ki se po številki in imenu ujemata z dnem , v katerem je nastalo pr dejstvo, od katerega se računa rok. (primer str 207)

Pol leta 6 mesečni rokČetrt leta 3 mesečni rokPolmesečni rok 15 dnevni rok

8. ZASTOPANJE

Pojem zastopanja Oseba, ki ravna pravnoposlovno, ravna praviloma v svojem imenu in na svoj račun, zato jo zadenejo tudi

posledice lastnih dejanj (primer str 209) Pravnoposlovno lahko nekdo ravna tudi za drugega, ker to zahtevajo dejanske okoliščine ali pravni razlogi

(primer str 209) Zastopnik oseba, ki ravna pravnoposlovno za drugega Zastopani oseba, za katero ravna zastopnik Pravnoposlovno ravnanje zastopnika se kaže v:

Izjavljanju volje zastopanega [aktivno zastopanje] Sprejemanju izjav volje tretjih za zastopanega [pasivno zastopanje]

Poredno in neposredno zastopanje Posredno (indirektno) zastopanje zastopnik nastopa v svojem imenu, a za račun zastopanega.

Tak pr posel, ki je sklenjen v imenu zastopnika, tudi učinkuje na zastopnika Neposredno (direktno) nastopanje zastopnik ravna v imenu in za račun zastopanega, zato izjava

zastopnika učinkuje neposredno za zastopanega.Vzpostavi se neposredno razmerje med tretjim in zastopnikom, saj izjava volje zastopnika učinkuje kot da bi zastopani izjavil voljo sam

Kadar se govori o zastopanju, je mišljeno neposredno zastopanje, če iz zakona ne izhaja drugega

Razmejitev med pojmoma zastopnik in sel Zastopnik oblikuje voljo zastopanega; mora biti poslovno sposoben Sel voljo drugega zgolj prenaša; ni potrebno da je poslovno sposoben

↳ Sel ni nujno, da ve kakšna je volja, ki jo prenaša ↳ sel = živi poštar

(primer str 210) pri zastopanju mora izjavo v predpisani obliki podati zastopnik; sel mora izjavo svojega poslovnega

gospodarja v prepisani obliki zgolj prenesti naslovniku izjavo volje, ki jo na zastopnika naslovi tretji, je treba razlagati s stališča zastopnika; izjavo tretjega ,

naslovljeno na sla, treba razlagati s stališča poslovnega gospodarja

pr temelj zastopanja zastopnik pridobi upravičenje za zastopanje na podlagi pr temeljev:

na podlagi zakona (zakoniti zastopniki) na podlagi pr posla (pooblaščenci)

zakon in pr akt pristojnega organa zakon daje upravičenja za zastopanje takrat, ko oseba ne more pravnoposlovno ravnati sama zakoniti zastopniki: starši, osebno odgovorno družbeniki gospodarskih družb [družbenik pri družbi z

omejeno odgovornostjo in komplementar pri komanditni družbi] zakoniti zastopniki v širšem pomenu vsi zastopniki, ki pridobijo upravičenje za zastopanje neodvisno od

volje zastopanega na podlagi pr akta pristojnega organa

52

center za socialno delo sme z odločbo postaviti skrbnika: osebi, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, tujemu državljanu, osebi, ki je zaradi kolizije interesov ne morejo zastopati starši ali skrbnik [kolizijski skrbnik], odvzem poslovne sposobnosti v pravdnem postopku [začasni skrbnik]

korporacijski zastopniki zastopniki pr oseb, upravičenja za zastopanje črpajo iz zakona prokurist družbe svojega upravičenja ne črpa iz zakona, temveč iz podeljene prokure kot posebne oblike

splošnega pooblastila

pr posel pravni posel:

enostranski pr posel , s katerim zastopani zastopniku podeli upravičenje za zastopanje ta pr posle imenujemo pooblastitev

dvostranski pr posel [mandatna ponudba, pogodba o zaposlitvi, družbena pogodba]

poslovno procesno zastopanje poslovno zastopanj pravnoposlovno ravnanje zastopnika v imenu in za račun zastopanega procesno zastopanj zastopanje v postopku

posamično in skupno zastopanje posamično zastopanje če je zastopnik upravičen zastopanega zastopati sam skupno zastopanje če sme zastopnika zastopati le več zastopnikov skupaj

↳ skupni zastopniki smejo voljo za sklenitev pr posla izjaviti le vsi skupaj, sicer zastopanje ni veljavno (primer str 212)

skupno zastopanje je največkrat določeno pri korporacijskih zastopnikih , ko tako vrsto zastopanja določajo zakon/pravila družbe (primeri str 212)

predpostavke javnega zastopanja

dopustna zastopanja zastopanje dopustno pri skoraj vseh pr poslih po zastopniku pa ni mogoče skleniti poslov, ki so strogo osebni: predvsem v družinskem in dednem pr.

Npr. sklenitev zakonske zveze, pripoznanje očetovstva, naprava oporoke, …

poslovna sposobnost (str 213)

upravičenje za zastopanje lahko temelji neposredno na zakonu/pravnem aktu/pravnem poslu (str 213)

prepoznavnost zastopanja zahteva: tretji mora vedeti, da zastopnik nastopa v imenu določenega zastopanega tretji izve:

zastopnik obvesti sklepa iz okoliščin

če tega tretji ne ve, je posel neveljaven

učinki zastopanja pr posel, sklenjen prek zastopnika, ustvari pr učinke neposredno med zastopanim in tretjo osebo posredno zastopanje učinki pr posla najprej nastopijo prosti zastopniku, ta pa mora vse pridobljene

pravice/obveznosti prenesti na zastopanega

53

pooblastilo

pooblastitev in pooblastilo pooblastitev:

je enostranski pr posel, s katerim pooblastitelj pooblaščencu podeli upravičenje za zastopanje.Pooblastitev temelji na pogodbenem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem. Iz pooblastitve nastane zgolj upravičenje za zastopanje. Dolžnost nastopanja se ustvari, ko se pooblaščenec z ustrezno pogodbo zaveže zastopati pooblastitelja. Notranje razmerje razmerje v katero tretji nima vpogleda, zato potrebuje ustrezno varstvo. To varstvo mu zagotavlja pooblastilo v zunanjem razmerju med pooblastiteljem in tretjim

pooblastilo:enostranski pr posel pooblastitelja, ki izjavo o pooblaščenčevem opravičenju za zastopanje naslavlja na tretjega. Izjava je naslovljena samo na pooblaščenca. Načelo abstraktnosti obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pr razmerja, ki je bilo zanj podlaga

(primer str 214)

Pooblaščenec Lahko je fizična oseba s poslovno sposobnostjo ali pa pravna oseba

Oblika pooblastitve Načeloma ne zahteva posebne oblike Posebno obliko potrebuje le, če se ta zahteva za pr posel

Obseg pooblastila Posamično pooblastilo dano za natančno določen pr posel Generično pooblastilo obsega upravičenje za sklepanje določene vrste pr poslov Splošno pooblastilo nanaša na vse pr posle, ki spadajo v redno poslovanje pooblastitelja.

Za posamične pr posle se lahko zahteva posebno, izrecno pooblastilo.Posebno pooblastilo pr posli, ki imajo za zastopanega lahko usodne posledice. (primer str 215)

Vsako pooblastilo, ne glede na vrsto poslov, ki jih obsega, je lahko omejeno ali neomejeno ↳ omejeno pooblastilo glede vsebine izjave volje (primer str 215)↳ neomejeno pooblastilo obseg pooblastitve ni natančno določen (primer str 216)

Prenos pooblastila Zaradi zaupnega razmerja zakon prepoveduje, da bi pooblaščenec svoje pooblastilo prenesel na drugega

zakon ščiti pooblastitelja (poglej str 216)

Določba, da pooblaščenec ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, je dispozitivna, zato se lahko pooblastitelj varstvu odpove in pooblaščencu dovoli prenos pooblastila

Če pooblastitelj pooblaščencu ni posebej dovolil prenesti pooblastila na drugega, lahko pooblaščenec kljub temu to stori, če mu okoliščine onemogočajo, da bi posel opravil osebno, interesi pooblastitelja pa zahtevajo,da se posel nemudoma opravi (primer str 216)

Pooblaščenec ne sme svojega pooblastila drugi osebi razširiti glede na svoje pooblastilo, saj velja načelo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam

Če je pooblaščenec prenesel pooblastilo na drugega, čeprav tega ne bi smel, ej zastopanje, ki ga opravi drugi, neveljavno

54

Prenehanje pooblastila

1) Zožitev in preklic pooblastila Pooblastilo lahko preneha z zožitvijo ali preklicem To pravico ima pooblastitelj tudi , če se ji je odpovedal Če je pooblastitelj z zožitvijo/preklicem prekršil kako pogodbo s pooblaščencem, ima pooblaščenec pravico

do povrnitve škode Zožitev/preklic pooblastila enostranska posla, ki ne potrebujeta posebne oblike in to celo, če je bila ta

zahtevana Tretji mora vedeti za zožitev/preklic pooblastila iz izrecnega obvestila, okoliščin sklepa

↳ če tretji ni vedel in tudi ni bil dolžan vedeti, zožitev/preklic proti njemu ne učinkujeta↳ če je pooblastitelj utrpel škodo, ima pravico do povračila te škode od pooblaščenca; izjema je le, če tudi pooblaščenec ni mogel vedeti, da je pooblastilo zoženo/preklicano

2) Drugi primeri prenehanja pooblastila Pooblastilo preneha:

Če se posel dokonča Če se izpolni razvezni pogoj Če pri poslu s končnim rokom ta rok nastopi S prenehanjem pr osebe kot pooblaščenca S smrtjo pooblaščenca Z izgubo njegove poslovne sposobnosti S prenehanjem pr osebe kot pooblastitelja Z izgubo poslovne sposobnosti fizične osebe S smrtjo fizične osebe kot pooblastitelja

(poglej str 217, 218)

Prekoračitev zastopanja in zastopstvo brez pooblastila Pr posel, pri katerem je zastopnik prekoračil svoja pooblastila, ne zavezuje zastopanega. Tretji je s takim

poslom zavezan , čeprav je bilo zastopanje neveljavno. Zastopani lahko pr posel kasneje odobri. Odobritev posla učinkuje za nazaj [ex tunc]. Pravilo je dispozitivno stranki se lahko dogovorita drugače

Kadar zastopani po sklenitvi pr posla ostane pasiven, se tretji negotovosti, ali bo zastopani odobril posle ali ne, lahko reši s tem, da zastopanega pozove, naj se izreče ali bo odobril pr posel. Če zastopani zavrne odobritev ali se ne izjavi v roku, se šteje da je odobritev zavrnil. Dobroverni tretji ima pravico do povračila škode tista, ki mu je nastala, ker se je zanesel na to, da je pogodba veljavno sklenjena. Za povračilo celotne škode lahko toži katerega koli od njiju, ker sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo. Zastopani, ki je tretjemu v celoti povrnil škodo, ima pravico, da od zastopnika zahteva, da mu povrne denarni znesek, ki ga je plačal tretjemu. (primer str 219).

V določenih primerih tretjemu, ki izve za prekoračitev pooblastila , bi se rad negotovega pr posla čim prej rešil. Tretji, ki ob sklenitvi pr posla ni vedel/ni bil dolžan vedeti za prekoračitev, lahko odstopi od pogodbe

Podobna ureditev velja tudi za pravni posel, ki ga je v imenu drugega storila neupravičena oseba. Tudi pravni posel zavezuje tretjega, ne zavezuje pa tudi zastopanega. Posel lahko postane veljaven, če ga zastopani kasneje odobri. Odobritev učinkuje za nazaj [ex tunc]. Kadar pr posel sklene neupravičena oseba in neupravičeno zastopani ostane pasiven, se tretji zaradi negotovosti, lahko reši s tem, da zastopanega pozove, naj se izreče, ali bo odobril pr posel. Če zastopani odobritev zavrne/se ne izjavi v primernem roku , se šteje, da je zavrnitev odobril. Dobroverni tretji lahko zahteva povračilo škode.

55

Tretji, ki je sklenil pr posel z neupravičeno osebo, sme zahtevati povračilo škode le od neupravičene osebe, ne pa tudi od neupravičeno zastopanega

Dobrovernemu tretjemu , ki izve za zastopanje brez pooblastila, bi se rad negotovosti pravnega posla čim prej rešil, je treba priznati pravico, da odstopi od pogodbe

Posebne vrste zastopanja

Pooblastilo o zaposlitvi Pooblaščenec po zaposlitvi oseba, ki ji zakon na podlagi njene zaposlitve daje pooblastila za

sklepanje/izpolnjevanje pogodb (primer str) Oseba ima pooblastilo le, če to delo opravlja za gosp družbo ali samostojnega podjetnika (preberi za boljše razumevanje str 222)

Pooblastila trgovskega popotnika Trgovski popotnik oseba, ki zunaj sedeža gosp družbe/obrata samostojnega podjetnika za družbo ali

samostojnega podjetnika pridobiva pogodbene stranke za posle, ki se nanašajo na prodajo blaga (preberi str 222 za boljše razumevaje)

9. ČAS V CP

Pomen Čas se določa z roki Za štetje časa pri priposestvovanju veljajo enaka pravila kot za zastaranje

Zastaranje

pojem s potekom časa ugasne zahtevek za pravno varstvo, medtem, ko pravica ostane v veljavi predmet zastaranja so vse pravice cp zastaranje je urejeno v obligacijskem pr posledica zastaranja nastopi s potekom čas, ki ga določa zakon zastaralni rok odvisen od posameznega zahtevka; šteje se od 6 mesecev za zastaranje regresnih

zahtevkov do časa, ki je potreben za kazen pregona s potekom časa pridobi dolžnik možnost ugovora za zastaranje morata biti izpolnjena 2 pogoja: str 226 naturalna pravica pravica, iz katere ne izhaja pravica do sodnega varstva [dolžnik jo lahko še zmeraj

izpolni, se sam tako odloči – za svojo čast/ime] ugovor zastaranja se uveljavlja izven sodnega postopka ali v njem sodišče zastaranje upošteva samo po volji stranke, ki se mora na zastaranje sklicevati, dolžnik mora

dokazati vse predpostavke zastaranja

način štetja časa zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico sodno uveljavljati svoj zahtevek če ni razloga, ki bi preprečeval nastop dolžnikove zamude, naslednji dan nastopijo posledice dolžnikove

zamude s zamudi se rodi tožba do izteka roka dolžnik izpolni obveznosti prostovoljno

z iztekom roka stečejo pogoji za prisilno (sodno) uveljavljanje upnikovega zahtevka (pravice)

56

zastaranje nastopi, ko se izteče zadnji dan z zakonom določenega časa. Večina zastaralnih rokov ej določena v letih, zato je zadnji dan roka dan, ki po dnevu in mesecu ustreza dnevu, ko se je zastaranje začelo . če je zadnji dan roka dan, ko se ne dela, se prenese na naslednji delovni dan

zakon ureja upoštevanje časa prednikov v zastaranje se všteje čas, ki je pretekel v prid dolžnikovih prednikov:

univerzalno nasledstvo dediči prevzamejo obveznost umrlega dolžnika singularno nasledstvo ko enega dolžnika zamenja drug dolžnik

čas, potreben za zastaranje tj. zastaralni rok je kogentne narave in ga ni mogoče spreminjati po volji strank dolžnik z ugovorom zastaranja ne more disponirati vnaprej dolžnik ne more odpovedati zastaranja pred

iztekom zastaralnega roka gre za pr varstvo dolžnika z nastopom zastaranja na podlagi zakona pridobi ugovor in upnik mu ne more preprečiti, da bi ga uveljavil uzakonitev zastaranja je v javnem interesu zastaralni roki:

splošni:se uporablja, če ni drugače določeno. Če želi zakon varovati dolžnika, potem določi krajši zastaralni rok in nasprotno. Daljši zastaralni rok kaže namen varovanja upnika. Dolgi zastaralni roki kazniva dejanja, korupcija, posegi v spolno nedotakljivost. Kratki naročnine, obresti, terjatve.Splošni zastaralni rok za zastaranje traja 5 let.

Posebni zastaralni roki:o Enoletni zastaralni roko Zastaranje odškodninskih terjatev o 10letni zastaralni rok

(obrazložitev str 228) Skrajševanj zastaralnih rokov je skladno z interesom ekonomičnosti pri reševanju sporov Splošni zastaralni rok gosp pogodbe [drugačna dolžina zastaralnega roka, le-ta je krajši, velja 3 letni

zastaralni rok]

Zadržanje zastaranja Lahko se nanašajo na: osebne lastnosti, položaj upnika, nedelovanje sodišča Pomembna je pr posledica Če je zastaranje zadržano, potem v času trajanja vzroka zastaranja ne teče. Ko vzrok preneha, teče

zastaranje naprej, čas, ki je pretekel pred zadržanjem, pa se všteje v zastaralni rok Pravila o zadržanju so kogentne narave Zastaranje ne teče pred določenimi osebami, ki so povezane z družinskimi/primerljivimi vezami

[zakoncema, straši in otroki, varovancem in skrbnikom] Zastranje ne teče v primerih, ko ima upnik določene lastnosti: so v vojaški službi med mobilizacijo,

neposredno vojno nevarnostjo, izrednim/vojnim stanjem, ko je upnik zaposlen v tujem gospodinjstvu Zastaranje ne teče, če upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti

[naravna katastrofa, mobilizacija, vojna..]

Pretrganje zastaranja Zastaralno rok začne teči znova Čas zastaranja, ki je potekel pred dogodkom, se ne všteva v zastaralni rok, ki je začel teči po dogodku Zastaranje mogoče pretrgati s: str 239

57

Če dolžnik pripozna dolg, jasno pokaže, da njegov dolg obstaja in posledica je ponoven začetek teka zastaralnih rokov

Dolžnik lahko dolg pripozna z enostransko izjavo takšno ni nujno, da jo upnik sprejme in ni predpisana nobena posebna oblika

Konkludentna ravnanja Za prepoznavo dolga se šteje vsako ravnanje, ki ima značaj delne izpolnitve obveznosti [delna plačila – na

glavnico/obresti] Najpomembnejši vzrok za pretrganj je vložitev zahteve za pr varstvo Izrecno določeno učinka pretrganja zastaranja nimajo dejanja, ki jih upnik opravi v razmerju do dolžnika Pravne posledice so odvisne od nadaljnjega teka postopka Upnik lahko v teku postopka: str 231 Če pristojni organ z odločbo zavrže zahtevo za sodno varstvo, velja da lahko upnik nadaljuje postopek pred

pristojnim organom v roku 3 mesecev. Če bo upnik znotraj 3 mesečnega roka vložil zahtevo pri pristojnemu organu, velja, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvo zahtevo za sodno varstvo

Najtežji položaj za upnika če z zahtevo za sodno varstvo ni uspešen. To se lahko zgodi po upnikovi volji z umikom zahtevka ali odpovedjo zahtevka. Če so upnikovi argumenti za pr varstvo neprepričljivi , pristojni organ zahtevek za pr varstvo zavrže/zavrne iz materialnopravnih razlogov

Pravna posledica neuspeha se šteje kot da zastaranje ni bilo nikoli pretrgano (primer str 231) Če je upnik s svojim zahtevkom za varstvo uspešen, se postopek konča z izdajo odločbe/poravnave Če gre za delni uspeh upnika, se učinki presojajo ločeno [za del, ki je uspel, se štejejo pravila o uspešni

določbi, drugi del za neuspešnega] v tem primeru zastaranje steče znova od trenutka, ko je spor končan trenutek pravnomočnosti

Absolutnega zastaranja v cp ne poznamo

Prekluzija Z zastaranjem ugasne samo zahtevek za pr varstvo, s prekluzijo pa ugasne pravica sama Pomeni: da pravice ni več in tudi ni več pravne podlage za ravnanj v skladu z njeno vsebino Sodišče jo upošteva po uradni dolžnosti, tudi če se nobena stranka ne sklicuje, da je prekluzija nastopila Roki so v materialnem pr v dvomu zastaralni Rok je prekluziven samo, če je to posebej določeno Prekluzivni roki so v glavnem določeni tam, kjer je treba hitro odpraviti dvom o nadaljnjem obstoju in

vsebini pr posla

Priposestvovanje Priposestvovanje opisujemo kot zmago dejanskega nad pravnim V cp uvrščamo med zakonite načine pridobitve stvarnih pravic lastninsko pravico prisostvuje dobroverni lastniški posestnik v treh letih, če gre za premično stvar in v 10

letih če gre za nepremično posestnik stvar poseduje kot lastninski posestnik priposestvovanje lastninske pravice je mogoče samo, če je priposestvovalec v dobri veri glede obstoja

lastninske pravice (primer str 233)

10. OSNOVNE NEPOSLOVNE ODŠKODNINSKE OBVEZNOTI

58

Pojem odškodninske obveznosti Odškodninska obveznost obveznost povzročitelja škode, da oškodovancu povrne škodo, za katero je

odgovoren

Pr temelj odškodninske obveznosti Neposlovna odškodninska obveznost nastane na temelju nedopustnega ravnanja povzročitelja škode,

ki pred nastankom škode ni v pravnoposlovnem razmerju z oškodovancemPravno razmerje nastane šele s trenutkom povzročitve škode, ne pa že prej. Imenuje tudi nepogodbena odškodninska obveznost temelji na kršitvi pogodbe Nedopustno ravnanje pomeni civilni delikt , zato se imenuje tudi deliktna odškodninska obveznost.(primer str 235)

poslovna odškodninska obveznost nastane, če je oseba povzročila škodo s kršitvijo pogodbene obveznosti. Imenujemo jo tudi pogodbena odškodninska obveznost(primer str 135)

kadar dejansko stanje vsebuje vse značilnosti enega in drugega temelja, oškodovanec ne more zahtevati iste škode 2x

v odškodninskem pr velja t.i. enotnost odškodninske institucije za povrnitev škode, nastale s kršitvijo poslovne obveznosti, se smiselno uporabljajo določbe o povrnitvi

nepogodbene škode, če zakon ne določa drugače

predpostavke odškodninske obveznosti

škoda škoda prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pr priznane interese drugega za pravo relevantne samo pr priznane škode [tiste, ki jih priznava pr] to so določene vrste

premoženjskih in nepremoženjskih škod ↳ samo te zakonodaja ureja in samo za te škode posameznik lahko zahteva odškodnino

odškodnino mogoče dobiti samo , če so izpolnjene še vse druge splošne predpostavke za odškodninsko obveznost to so: škoda, protipravnost, vzročna zveza in krivda povzročitelja škode !!!↳ če ena od teh predpostavk manjka , škoda ni več škoda, za katero je utemeljeno povračilo

1) premoženjska škoda navadna škoda zmanjšanje premoženja izgubljeni dobiček posledica preprečitve povečanja premoženja

↳ kolikšen dobiček bi oškodovanec dosegel, sklepamo iz pričakovanj glede na normalen tek stvari (primera str 237) Obveznost pri premoženjski škodi je vzpostavitev v prejšnje stanje v naravi (restitucija) ali pa se škoda

povrne v denarju (ekvivalenca) Škoda se lahko povrne tudi v denarju, če to zahteva oškodovanec Popolna odškodnina povrnitev v prejšnje stanje

2) Nepremoženjska škoda Mogoče zahtevati v denarni obliki za telesne bolečine, duševne bolečine, strah, okrnitev ugleda Nedenarne osebnostne pravice (primer str 237) Povračilo nepremoženjske škode ne zasleduje plačila popolne odškodnine, kot to velja pri premoženjskih

škodah , temveč plačilo pravične odškodnine ta naj prinese oškodovancu ustrezno zadoščanje (satisfakcijo) [npr. telesne bolečine, duševne bolečine, strah]

(primer str 238)

59

Protipravnost Nanaša na škodno ravnanj, škodo, .. Protipravno je vsako škodno ravnanje v nasprotju s pravom krši pr prepoved in zapoved

1) Razlogi za izključitev protipravnosti Posameznik zasleduje neko višjo vrednostno normo od tiste, ki jo je kršil Silobran obramba, ki je nujno potreba, da kdo od sebe ali koga drugega odvrže sočasen protipravni

napak. Izključi protipravnost ravnanja na škodo, to pa ne velja, da je bil silobran prekoračen. (primer str 239)

Škodo dovoljeno povzročiti tudi v stiski (skrajni sili) ko kdo od sebe/koga drugega odvrača sočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni mogoče odvrniti drugače, pri tem pa povzročena škoda ni večja od škod, ki je grozila

Ob nastanku škode lahko oškodovanec zahteva odškodnino od tistega, ki je odgovoren za nastanek škodne nevarnosti, ali od tistih, od katerih je bila škoda odvrnjena, vendar od teh le toliko, kolikor so imeli od tega koristi

(primer str 239) Protipravnost izključi tudi samopomoč dovoljena le, če kdo odvrača kršitev pravice, ko grozi neposredna

nevarnost in če je taka zaščita nujna in ustreza okoliščinam (primer str 240) Protipravnost lahko izključi privolitev oškodovanca če je oškodovanec privolil v škodno ravnanje, ne

more zahtevati povračila škode, ki je z njim nastala (primer str 240) Privolitev oškodovanca ni veljavna, če nasprotuje moralnim, prisilnim predpisom in temeljnim ustavnim

načelom (primer str 240)

Vzročna zveza Med ravnanjem in škodo mora obstajati vzročna zveza

Ravnanje = vzrok Škoda = posledica

(primer str 240)

Odgovornost

1) Krivdna odgovornost Kdor drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde Domneva krivde tožnik mora v postopku za povračilo škode dokazati samo škodo, protipravnost in

vzročno zvezo, ne pa krivde povzročitelja, saj se le-ta domneva Domneva se v korist oškodovanca Dokazno breme obrnjeno če mora toženec dokazati, da ni kriv, ne pa tožnik, da je toženec kriv Krivda je podana kadar je škoda povzročena naklepoma ali iz malomarnosti Oblika krivde ne vpliva na višino odškodnine Namen odškodnine ni v kaznovanju [odškodnina nima kaznovalne funkcije], temveč v vzpostavitvi

prejšnjega stanja [odškodnina ima restitucijski značaj]2) Objektivna odgovornost

Za stvari in za dejavnosti, ki so posebej nevarne, zakon določa posebej strogo odgovornost Objektivna odgovornost (odgovornost ne glede na krivdo) = stroga odgovornost Tako odgovornost sme predpisati samo zakon S tem pr želi čim bolj zavarovat osebo, ki trpi škodo

60

Vsaka škoda, ki nastane v zvezi z nevarno stvarjo/dejavnostjo, iz nje tudi izvira Vzročna zveza se pri objektivni odgovornosti domneva (domnevna vzročnost) Imetnik nevarne stvari za neko posledico odgovarja in to ne glede na to, ali je za nastanek škode tudi kriv (primer str 242) Z zakonom naložene odgovornosti se imetnik lahko reši le izjemoma, če dokaže, da je škoda nastala zaradi

višje sile ali ravnanja oškodovanca Po pravilih objektivne odgovornosti tudi odgovarja tisti, ki mu je bila stvar prepuščena v uporabo..to pa ne

velja, če je imetnik stvar zaupal neusposobljeni ali neupravičeni osebi (primer str 242) Če je imetniku nevarne stvari to stvar nedopustno vzel, odgovarja za škodo tisti, ki je stvar vzel, razen, če je

imetnik stvari odgovoren za odvzem (primer str 242) Kadar se drug v drugega zaletita dva voznika motornih vozil kot nevarnih stvar, veljajo posebna pravila

↳ odgovornost se presoja glede na njuno krivdo (primer str 242) Posebna pravila:

Objektivna odgovornost za škodo, ki jo je povzročila žival za škodo odgovarja imetnik živali Za škodo, ki jo povzroči otrok do 7 leta starosti zanjo odgovarjajo otrokovi starši

↳ straši ne bodo odgovarjali, če: jim uspe dokazati, katerega od razlogov za oprostitev od objektivne odgovornosti ali ko je bil otrok zaupan drugemu

Po otrokovem 7 letu, starši ne odgovarjajo več objektivno, temveč samo če ne dokažejo, da za škodo niso krivi za škodo poleg staršev odgovarja tudi otrok Tisti, ki je škodo utrpel, lahko zahteva povrnitev celotne škode od otroka ali staršev

11. VARSTVO PRAVIC

Pojem Pravice cp uživajo pr varstvo Sodni organi dajejo ustrezno zaščito Sodno varstvo možnost na podlagi katerega lahko posameznik po svoji volji doseže uresničevanje

svojega pr položaja Funkcija sodnega varstva omogoča poseg v sfero dolžnika Varstvo pravic v ožjem pomenu ko so bile posamezniku pravice kršene V širšem pomenu ko so bile pravice le ogrožene O kršitvah govorimo, ko se ustvari določeno stanje, ki je nasprotno vsebini upravičenja (prim er str 245) Absolutne pravice onemogočanje, oviranje, ogrožanj njihovega izvajanja Relativne/obligacijske pravice kršijo z neizvrševanjem obveznosti s strani dolžnika Zaradi kršitev pravic ima imetnik možnost reaktivnih in preventivnih sredstev zaščite Reaktivno/postventivno varstvo je mogoče po kršitvi pravice (primer str 245) Preventivno varstvo namen je v preprečevanju posegov s prepovedjo s strani sodišča ali s

preprečevanjem s stranki imetnika Sodno varstvo je redni način varstva cp pravic

Postopki za varovanje cp pravic

Civilni pravdni postopek

1) Pojem Je najpomembnejši sodni postopek, v katerem se izvršuje varstvo cp pravic Namen postopka razrešiti civilno spor

61

V Slo ureja cp postopek Zakon o pravdnem postopku V postopku nastopajo subjekti tožnik, toženec in sodišče Postopek temelji na sistemu dveh strank tožnik in toženec (str 246) Sodišče mora biti v sporu: objektivno in nepristransko, pri odločanju ne sme sodelovati sodnik Zato, da posameznik sme vložiti tožbo, zadostuje, da ta oseba zatrjuje, da je upnik in da je toženec tisti, ki

je to pravico prekršil !! Za postopek sta značilni: dispozitivnost in vezanost na tožbeni zahtevek Dispozitivnost postopek se začne po volji strank, po volji strank teče in da se tako tudi zaključi Za začetek postopka je potrebo vložiti tožbo. Sodišče postopka ne sme začeti samo po uradni dolžnosti

(primer str 247) Načelo vezanosti na tožbeni zahtevek je v skladu z načelom dispozitivnosti (primer str 247) V postopku lahko nastopa fizična ali pravna oseba potreba: sposobnost biti stranka [nosilec pravic in

obveznosti] (primer str 248) Procesna ali pravdna sposobnost stranka samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja

Če stranka ni procesno sposobna, jo v postopku zastopajo zakoniti zastopniki V postopku sodijo na prvi stopnji okrajna ali okrožna sodišča

↳ okrožna sodijo o sporih, ki so bolj zapleteni Naloga višjih sodišč v pravdnem postopku določajo o pritožbah zoper določbe okrajnih in

okrožnih sodišč Naloga vrhovnega sodišča RS odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč in odločanje o

izrednih pr sredstvih Stvarna pristojnost ali je za odločanje pristojno okrajno ali okrožno sodišče Krajevna pristojnost povedo katero od več stvarno pristojnih sodišč bo odločalo na prvi stopnji.

Temeljna okoliščina, na kateri temelji krajevna pristojnost sodišč je prebivališče toženca. Tožnik mora tožbo vložiti v kraju, kjer prebiva toženec

Izbirna krajevna pristojnost kadar ima tožnik možnost izbirati med več krajevno pristojnimi sodišči (primer str 248)

Dogovor o krajevni pristojnosti možnost, da s pisnim dogovorom stranki določita, sodišče v katerem kraju naj razsodi v njunem morebitnem sporu

Sodnik posameznik v cp postopku sodi na 1 stopnji v sporih iz pristojnosti okrajnih sodišč V sporih iz pristojnosti okrožnega sodišča sodi sodnik posameznik , razen če zakon določa da sodi

senat en član senata je poklicni sodnik, dva pa sta sodnika porotnika

1) Tožba Je tožnikova zahteva za pr varnost in z vložitvijo tožbe se začne pravdni postopek Tožbeni zahtevek izraža vsebino tožnikove zahteve za sodno varstvo Vrste tožb:

Dajatvena ali kondemnatorna Ugotovitvena ali dekleratorna Oblikovalna ali konstitutivna

2) Sodba Sodba sodna odločba s katero sodišče meritorno in dokončno odloči o tožbenem zahtevku tožnika. Z

njeno izdajo sodišče avtoritativno odloči o utemeljenosti tožnikovega zahtevka. Če ni utemeljen, zahtevo zavrže. Če pa je utemeljen pa zahtevku ugodi. Lahko pa je zahtevek tudi mešan.

Glede na vsebino je sodba lahko: Dajatvena ali kondemnatorna Ugotovitvena ali deklaratorna Oblikovalna ali konstitutivna

62

Sodna poravnava pogodba med tožnikom in tožencem , sklenjena pred sodiščem, s katero stranki na novo določita pravice/obveznosti iz tega razmerja

3) Pravnomočnost Pomeni, da je odločitev sodišča dokončna in da so stranke na to odločitev vezane . Ni je več mogoče izpodbijati s pritožbo Posledica dejstvo, da so na vsebino pravnomočne sodbe vezani tako sodišče kot stranki i zato ni mogoče

vnovično sojenje o isti stvari (primer str 250) Pravnomočne odločbe ni mogoče izpodbijati, izjema so le izredna pr sredstva , ki so vezana na subjektivne

in objektivne roke ter na natančno določene razloge

4) Poravna sredstva Je ravnanje s katerim stranka izpodbija sodno odločbo in zahteva njeno spremembo ali odpravo iz

razlogov njene nepravilnosti ali nezakonitosti Imajo dvojno vlogo:

Odpravijo morebitne napake pri sojenju Zagotavljajo enotno uporabo prava

Pravna sredstva: Redna dovoljena proti nepravnomočnim sodnim odločbam Izredna dovoljena proti pravnomočnim sodnim odločbam

Redno pr sredstvo je pritožba ZPP pozna izredna pr sredstva revizijo, obnovo postopka, sodbo za razveljavitev sodne poravnave

Civilni izvršilni postopek Je postopek, ki naj ob pomoči državnih prisilnih sredstev, zagotovi, da bo tožnik v resnici dosegel

uresničitev svoje pravice Toženec se tako prisili, da bo izpolnil obveznost Upnik mora za uveljavitev svoje terjatve zahtevati intervencijo države oz njenih organov Izvršilni postopek sodni nepravdni postopek, sodišče v njem izdaja odločbe. Poglavitna odločba je sklep

o izvršbi V Slo to področje ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju

Civilni nepravni postopek Je sodni postopek. Temelji na nujnosti da se v interesu vseh udeležencev uredi določeno pr razmerje, v

katerem so ti udeleženi . Nedvomno gre za določeno obliko reševanja spora Pozitivistična ali legalna teorija določa da se v nepravdnem postopku obravnavajo tiste zadeve, za

katere tako določa zakon. To upošteva tudi ZNP. Poudarjena je preventivna komponenta. Iz te se izvajajo postopkovna načela: večja fleksibilnost, manjše

formalne zahteve, … Alternativno reševanje sporov

Pomeni vrsto različnih postopkov in metod reševanja na temelju proste dispozicije volje strank Značilnost: v njih pri reševanju spora sodeluje ena ali več tretjih, nevtralnih oseb Velja prepričanje, da izboljšujejo dostop strank do ustreznega pr varstva, ponujajo strankam izbiro

ustreznega postopka za reševanje spora Omogoča hitre, pravične in sporazumne rešitve sporov Lahko je v celoti ločeno od sodišča, lahko pa je tudi na sodišču (primer str 253)

63

Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov ZARSS ureja reševanje sodnih sporov, ki jih strankam zagotavljajo sodišča

Sodišče lahko izvaja program neposredno na sodišču ali pa na podlagi pogodbe ZARSS med postopki alternativnega reševanja sporov navaja: mediacijo, arbitražo, zgodnjo nevtralno

oceno,..

1) Arbitraža (preberi str 253) Arbitraža ali razsodišče nedržavno sodišče. Gre za poseben, od strank priznan nedržavni organ, ki mu

stranki poverita odločanje o sporu Sklenjen je v pisni obliki Vezana je na merodajno pravo , odloča po načelih pravičnosti Reševanje spora se lahko prepusti stalni arbitražni instituciji Št arbitrov mora biti liho [praviloma trije] vsaka stranka izbere enega, ta dva pa sporazumno izbereta

predsednika arbitraže Arbitražna odločba po učinkih izenačena s pravnomočno sodbo sodišča. Je izvršljiva in pravnomočna. Pri sodišču je mogoče vložiti tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe

2) Mediacija ali posredovanje Je postopek v katerem stranki želita, da se njun spor razreši po mirni poti, ob pomoči enega ali več

mediatorjev Posrednik ali mediator nepristranki in neodvisen ZARSS določa, da lahko sodišče kadarkoli med sodnim postopkom zahteva, da se stranke osebno udeležijo

informativnega naroka o mediaciji

3) Konciliacija ali pomiritev Konciliator tretja oseba, ki pomaga strankama, da skleneta sporazum na nekoliko manj formalen način,

kot to poteka v mediaciji. Pomaga najti primerno rešitev. On naj bi bil tisti, ki le pospešuje pogajanja med strankama in jih skuša olajšati z zmanjševanjem napetosti, pomočjo pri komunikaciji, raziskovanjem možnih načinov spora

4) Zgodnja nevtralna ocena Sodišče imenuje nevtralnega ocenjevalca , ki strankam po predstavitvi argumentov pomaga opredeliti

sporna pravna in dejanska vprašanja

Samozaščita Zakon le izjemoma dopušča, da pravice varujemo sami Samozaščita (obramba) pomeni varstvo ogrožene/prekršene pravice po nesodni pot, ki jo izvede

imetnik te pravice Je pr urejeno in manj učinkovito od sodnega varstva Posameznik jo lahko uporabi le v izjemnih situacijah, pod pogoji in v obliki, ki jih dopušča zakon Dopustna samo, če sodno varstvo ne bi bilo pravočasno in učinkovito Samozaščita nastopa v treh oblikah: silobrana, stiska, samopomoč

Silobran Je obramba, ki je nuno potrebna, da subjekt odvrne od sebe ali od koga drugega sočasen protipravni

napad Predpostavke za obstoj silobrana:

Protipravnost napada

64

Resničnost napada Sočasnost obrambe in napada Nujnost obrambe

Prekoračen silobran kadar ima obramba vse zgoraj opisane lastnosti, prekoračena je bila le sorazmernost med obrambo in napadom

(primer str 258)

Stiska Da bi od sebe ali koga drugega odvrnil sočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost,

osebno svobodo ali premoženje. Pomembno je da nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, ter da prizadejano zlo ni večje od zla, ki je grozilo.

Navadno gre za namerno povzročitev škode, da se prepreči večja škoda Za stisko morata biti izpolnjeni predpostavki:

Resna nevarnost Nujnost ravnanja za odvrnitev nevarnosti

(primer str 259)

Dovoljena samopomoč Gre za uresničevanje pravice z uporabi lastnih moči Prisilno uresničevanje pravic je dovoljeno le ob pomoči sodišča ali drugih pristojnih organov, dovoljena je le

izjemoma Izpolnjeni morata biti 2 predpostavki:

Pravici grozi neposredna nevarnost kršitve Ravnanje, s katerim se kršitev pravice odvrača, je nujno za zaščito pravice in ustreza

okoliščinam, v katerih je kršitev nastala(str 259)

Varuje premoženjske pravice (primer str 260)

Notariat Njegova funkcija je preventivna in se nanaša na izogibanje kasnejših sporov med strankami Lahko opravljajo vse oblike alternativnega reševanja sporov Notariat javna služba, ki jo notarji opravljajo kot svoboden poklic Notarji osebe javnega zaupanja

12. OSEBNOSTNE PRAVICE

Pojem osebnostnih pravic Osebnostne pravice so pravice, ki neposredno zadevajo njegovo osebo in njegove osebne dobrine

(primer str 263) Ustava osebnostnim pravicam podeljuje lastnost temeljnih pravic

(primer str 263)Da so vse temeljne pravice hkrati hkrati tudi (primer str 263)

Stopnja temeljnosti posameznih osebnostnih pravic

65

To vprašanje se postavlja, ko določeno ravnanje pomeni kršitev dveh ali več pravic (str 264) Temeljna pravica = pravica do človekovega dostojanstva Osebnostne pravice so lahko konkretizirane z drugimi izvedenimi temeljnimi osebnostnimi pravicami

(primer str 264) Ni nujno da so izrecno opredeljene v ustavi Vsaka temeljna osebnostna pravica ne glede na stopnjo svoje temeljnosti je samostojna pravica !!!

↳ Posledica lahko se sklicujemo na kršitev vsake od njih

Število osebnostnih pravic: sklenjeni krog ali generalna klavzula Osebnostne pravice ne smejo biti omejene s sklenjenim krogom pravic Osebnostne pravice so oblikovane tako, da se lahko ves čas razvijajo in spreminjajo (primer str 265) Pravna pravila določene osebnostne pravice navajajo poimensko; za primere, ki jih poimensko navedene

osebnostne pravice ne zajemajo, pa je na voljo varstvo v obliki generalne klavzule, tako imenovane splošne osebnostne pravice

Na podlagi 179. Čl. OZ pripada oškodovancu pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti, razžalitve časti, smrti bližnjega, okrnitve svobode ali osebnostne pravice

Predmet varstva osebnostnih pravic Predmet varstva osebnostnih pravic = dobrine, ki zagotavljajo človekov fizični obstoj in dobrine, ki so

povezane s človekom kot socialnim bitjem Njihov krog ni sklenjen

Temeljne značilnosti osebnostnih pravic Osebnostne pravice so po svojem bistvu namenjene varstvu osebnosti fizične osebe, vendar so nekatere

od njih take narave, da lahko v določeni omejeni meri zagotavljajo varstvo tudi pr posli Osebnostne pravice:

Imajo civilnopravni značaj Javnopravni (ustavni) značaj So izključevalne (absolutne) pravice Pripadajo vsem že od rojstva, neodvisno od njihove sposobnosti za uresničevanje v enaki meri Niso omejene Ni se jim mogoče odreči Neprenosljive Niso v pravnem prometu Nepremoženjske narave

(primer str 268) Zaradi osebne in nepremoženjske narave osebnostne pravice ne zastarajo, lahko pa zastarajo posamezni

zahtevki , ki izhajajo iz kršitev teh pravic (primer str 268)

Posebej o neprenosljivosti in nepodedljivosti osebnostnih pravic Bistvene neprenosljivost, nepodedljivost, ugasnejo s smrtjo Prepovedi posegov v dobrine umrlega v Slo vsebujejo:

Zdravstvena zakonodaja [s področja obdukcije in transplantacije] Splošna in posebna zakonodaja [varstvo osebnih podatkov] Kaznovalna zakonodaja [varstvo groba, trupla]

Posmrtno varstvo osebnosti se črpa predvsem iz osebnostnih pravic še živečega posameznika

66

Osebnostne pravice po smrti se integriteta trupla, podoba in čast umrlega ter pietetna čustva svojcev in najemnika groba

Posmrtno varstvo osebnosti načeloma traja, dokler ne zbledi spomin na umrlega.Uveljavljajo pa ga s pravilom njegovi svojci

Civilnopravni zahtevki za varstvo osebnostnih pravic Možnost za odvračanje posegov v osebnostne pravice daje zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih

pravic Vsak ima pravico zahtevati od sodišča/drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s

katerim se krši nedotakljivost človekove sposobnosti in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica , da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice

Za uveljavljanje zahteve za prenehanje zadostuje že golo protipravno ravnanje Če je s posegom v osebnostno pravico prizadetemu nastala škoda, ima ta možnost zahtevati odškodnino

Zahteva lahko: Povrnitev premoženjske škode Nepremoženjske škode v nedenarni obliki

Obogatitveni zahtevek zahtevamo vračilo tistega, za kar je bil toženi s kršitvijo osebnostne pravice neupravičeno obogaten

13. PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE

Pojem

67

68

69