1

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

D E L O V N I K

NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, juli 2006 godina

2

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

SLU@BANA SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

D E L O V N I K

NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Tira` 300

3

PREDGOVOR

Organizacijata i funkcioniraweto na Sobranieto na Repub-lika Makedonija kako pretstavni~ki organ na gra|anite i nositel na zakonodavnata vlast vo Republikata, se ureduvaat so Ustavot na Republika Makedonija i delovnik.

Delovnikot kako osnoven akt za rabota na Sobranieto, pret-stavuva normativna pretpostavka za uspe{no i efikasno ostvaruvawe na funkciite na pratenicite, na rabotnite tela i na Sobranieto vo celina.

Delovnikot na Sobranieto e donesen na 16 juli 2002 godina i objaven vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 60/2002. So ovoj delovnik celosno i seopfatno se utvrdija pravilata za rab-ota na Sobranieto {to odgovara{e na pozicijata i nadle`nostite na Sobranieto na parlamentarniot sistem vospostaven so Ustavot od 1991 godina. Do donesuvaweto na Delovnikot vo 2002 godina, Sobra-nieto rabote{e vrz osnova na Privremeniot delovnik od 1991 godina, odredbite od postojniot Delovnik {to bea vo soglasnost so Ustavot, kako i so neposredna primena na odredbite od Ustavot.

Delovnikot e konzistenten i racionalen so jasno i precizno utvrdeni normi i bez prezemawe na ustavni ili zakonski odredbi, kako i na odredbi so op{t i deklarativen karakter, {to obezbeduva negova poednostavna primena. Pri negovoto koncepirawe se imaa pred-vid proceduralnite pravila na pove}e parlamenti so dolgogodi{na parlamentarna tradicija.

Vo Delovnikot detalno se razraboteni i uredeni pra{awata {to se odnesuvaat na na~inot na rabotata na Sobranieto i negovite rabotni tela.

Delovnikot sodr`i op{ti odredbi odnosno na~elni normi za rabota na Sobranieto, odredbi {to se odnesuvaat na konstitu-iraweto na Sobranieto, pravata i dol`nostite na pratenicite, na pretsedatelot, na potpretsedatelite na Sobranieto, na generalniot sekretar, sednicite na Sobranieto, izbor na Vladata, izbor odnosno imenuvawe i razre{uvawe na nositeli na javni funkcii i rabotnite tela na Sobranieto.

So ogled na toa {to zakonodavnata dejnost e osnovna dejnost

4

na Sobranieto, vo Delovnikot detalno se razraboteni fazite za raz-gleduvawe i donesuvawe na zakoni i drugi akti so to~no utvrduvawe na rokovite za prezemawe na odredeni dejstvija.

Razrabotena e i postapka za izmena na Ustavot na Republika Makedonija, pokrenuvawe na postapka za utvrduvawe na odgovornost na pretsedatelot na Republikata i dr.

Preciznoto ureduvawe na odnosite me|u Sobranieto i Vlada-ta vo uslovi na podelba na vlasta, ima posebno zna~ewe poradi {to Delovnikot precizno gi ureduva instrumentite preku koi Sobranieto vr{i politi~ka kontrola i nadzor vrz rabotata na Vladata, kako i postapkata vo vrska so niv.

Konkretnite proceduralni normi vo Delovnikot sozdavaat uslovi, vo demokratska postapka, pratenicite aktivno i kreativno da se vklu~at vo donesuvawe na kvalitetni zakoni, kako i vo ostva-ruvaweto na kontrolnata i drugite nadle`nosti na Sobranieto. No, sekako ovie normi zaradi svojata priroda i karakter, ne se utvrdeni edna{ za sekoga{.

Dosega{nata primena na Delovnikot sekako upatuva na po-trebata od vgraduvawe novi proceduralni pravila {to odgovaraat na evropskite standardi, posebno vo pogled na usoglasuvaweto na na{eto zakonodavstvo so pravoto na Evropskata unija. Sekoja izmena na Delovnikot treba da bide naso~ena kon definirawe na takvi proce-duralni normi koi }e bidat osnov za izgradba na konzistenten praven sistem na Republikata so po~ituvawe na principot na vladeewe na pravoto, pravnata dr`ava i razvoj na parlamentarnata demokratija.

5

Vrz osnova na ~lenovite 61 stav 2 i 66 stav 4 od Ustavot na Republika Makedonija, Sobranieto na Republika Makedonija, na sed-nicata odr`ana na 15 juli 2002 godina, donese

D E L O V N I K

na Sobranieto na Republika Makedonija

I. OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj delovnik se ureduvaat organizacijata i funk-cioniraweto na Sobranieto na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Sobranie) i na rabotnite tela na Sobranieto (vo natamo{niot tekst: rabotni tela).

Rabotnite tela, vo soglasnost so odredbite na ovoj de-lovnik,mo`at da donesuvaat delovnik za svojata rabota.

^len 2

Sednicite na Sobranieto i na rabotnite tela se javni.

Sobranieto mo`e da odlu~i da raboti bez prisustvo na jav-nosta, pod uslovi utvrdeni so Ustavot i so ovoj delovnik.

Rabotnoto telo mo`e da odlu~i da raboti i bez prisustvo na javnosta, so mnozinstvo od vkupniot broj ~lenovi na rabotnoto telo.

^len 3

Vo rabotata na Sobranieto slu`ben jazik e makedonskiot jazik i negovoto kirilsko pismo.

Pratenik koj zboruva jazik razli~en od makedonskiot jazik, a koj go zboruvaat najmalku 20% od gra|anite vo Republika Makedoni-ja, mo`e na sednicata na Sobranieto i na sednicata na rabotnoto telo da zboruva na toj jazik.

Gra|ani na drugi dr`avi, koi se pokaneti da u~estvuvaat vo rabotata na Sobranieto ili da se obratat na Sobranieto imaat

6

pravo da zboruvaat na svojot jazik.

Govorot odr`an na jazik razli~en od makedonskiot jazik, zadol`itelno se preveduva na makedonski jazik.

^len 4

Sobranieto za site pra{awa odlu~uva so javno glasawe.

Sobranieto so tajno glasawe mo`e da odlu~uva samo za izbor, imenuvawa ili razre{uvawa na nositeli na javni i drugi funkcii, po predlog na pretsedatelot na Sobranieto ili na eden pratenik ~ie barawe go poddr`uvaat deset pratenici.

^len 5

Sobranieto e vo postojano zasedanie.

Odmorot na Sobranieto trae od 1 do 31 avgust.

Pretsedatelot na Sobranieto mo`e i za vreme na odmorot da svika sednica na Sobranieto.

^len 6

Pretsedatelot na Sobranieto, go pretstavuva Sobranieto.

^len 7

Sobranieto ima pe~at.

Pe~atot na Sobranieto ima trkalezna forma. Vo sredinata na pe~atot e grbot na Republika Makedonija, a okolu nego e natpisot: “Republika Makedonija - Sobranie na Republika Makedonija - Skopje”.

^len 8

Odredbite na ovoj delovnik soodvetno se primenuvaat vo rab-otata na Sobranieto vo slu~aj na voena ili vonredna sostojba, ako so drug op{t akt poinaku ne e uredeno.

II. KONSTITUIRAWE NA SOBRANIETO

1. Konstitutivna sednica na Sobranieto i verifikacija na man-

7

datot na pratenicite

^len 9

Konstitutivnata sednica na Sobranieto ja svikuva pretse-datelot na Sobranieto od prethodniot sostav.

Konstitutivnata sednica se odr`uva najdocna 20 dena po odr`uvaweto na izborite, no ne podocna od denot na istekot na man-datot na pratenicite od prethodniot sostav.

Dokolku konstitutivnata sednica ne se svika vo predvideniot rok, pratenicite sami se sostanuvaat i go konstituiraat Sobranieto na 21. den od denot na zavr{uvaweto na izborite, vo 10,00 ~asot.

Konstitutivnata sednica mo`e da se odr`i ako se izbrani i na sednicata prisustvuvaat mnozinstvoto od vkupniot broj pratenici.

Do izborot na pretsedatel na Sobranieto, so konstitutivnata sednica pretsedava najstariot po godini prisuten pratenik.

Sobranieto mo`e da se konstituira ako na sednicata se veri-ficirani mandatite na dve tretini od vkupniot broj pratenici.

^len 10

Mandatot na pratenicite, Sobranieto go verificira na kon-stitutivnata sednica, po predlog od Verifikacionata komisija.

^len 11

Verifikacionata komisija ja izbira Sobranieto na konstitu-tivnata sednica, po predlog od pretsedava~ot.

Verifikacionata komisija se sostoi od pretsedatel i ~et-vorica ~lenovi.

^len 12

Vrz osnova na izve{tajot na Dr`avnata izborna komisija za izbor na sekoj pratenik, Verifikacionata komisija na Sobranieto mu podnesuva pismen izve{taj so predlog za verifikacija na mandatot na sekoj pratenik oddelno.

^len 13

Sobranieto go pretresuva vo celina izve{tajot na Verifik-

8

acionata komisija.

Ako Verifikacionata komisija go ospori izborot na oddelen pratenik, na Sobranieto mu predlaga da ja odlo`i verifikacijata na negoviot mandat. Za sekoj takov predlog Sobranieto glasa oddelno.

^len 14

Sobranieto mo`e da ja odlo`i verifikacijata na mandatot na pratenik i da zaklu~i Dr`avnata izborna komisija da gi izvr{i potrebnite sogleduvawa, zaradi proverka na zakonitosta i pravil-nosta na sprovedeniot izbor.

^len 15

Pratenikot ~ija verifikacija na mandatot e odlo`ena, ima pravo da prisustvuva na sednicite na Sobranieto i da u~estvuva vo rabotata, bez pravo na odlu~uvawe, najdolgo do dva meseci. Ako po istekot na ovoj rok mandatot na pratenikot ne se verificira, a pratenikot e izbran spored mnozinskiot princip, se raspi{uvaat dopolnitelni izbori.

^len 16

Verifikacijata na mandatot na pratenici izbrani na dopol-nitelni izbori, ili koi stanale pratenici od listata na kandidati za ostatokot od mandatot, Sobranieto ja vr{i na prvata naredna sednica vrz osnova na izve{tajot na Dr`avnata izborna komisija, a po predlog od Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra{awa.

^len 17

So verifikacijata na mandatot, pratenikot se steknuva so prava i dol`nosti utvrdeni so Ustavot, so zakon i so ovoj delovnik.

Po verifikacijata na mandatot, pratenikot pismeno se izjasnu-va za toa na koja zaednica pripa|a.

^len 18

Na pratenikot na koj mu e verificiran mandatot mu se izdava legitimacija.

Vo legitimacijata se vnesuva pravoto na imunitet i drugite

9

prava {to mo`at da se ostvarat vrz osnova na funkcijata pratenik.

Pobliski propisi za sodr`inata, oblikot i na~inot na iz-davawe na legitimaciite na pratenicite, kako i za evidencijata na izdadenite legitimacii donesuva pretsedatelot na Sobranieto.

Za izdavawe na legitimaciite i za evidencijata na izdadenite legitimacii, se gri`i generalniot sekretar na Sobranieto.

2. Izbor na Komisija za pra{awa na izborite i imenuvawata

^len 19

Sobranieto na konstitutivnata sednica, po predlog od na-jmalku deset pratenici, izbira Komisija za pra{awa na izborite i imenuvawata.

Vo Komisijata se obezbeduva soodvetna zastapenost na prate-nicite od prateni~kite grupi i od nezavisnite pratenici.

3. Izbor na pretsedatel i potpretsedateli na Sobranieto

^len 20

Sobranieto od redot na pratenicite izbira pretsedatel i najmnogu do dvajca potpretsedateli na Sobranieto, za vreme od ~etiri godini.

Brojot na potpretsedatelite go utvrduva Sobranieto, po pred-log od pretsedatelot na Sobranieto. Potpretsedatelite se izbiraat od redot na razli~ni prateni~ki grupi.

^len 21

Kandidatot za pretsedatel na Sobranieto go predlaga Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata na Sobranieto.

Kandidat za pretsedatel na Sobranieto mo`at da predlo`at najmalku 20 pratenici.

Pratenik mo`e da bide predlaga~ samo na eden kandidat za pretsedatel na Sobranieto.

10

^len 22

Predlozite za kandidat za pretsedatel na Sobranieto se podnesuvaat vo pismena forma na sednicata na Sobranieto i sodr`at ime i prezime na kandidatot so obrazlo`enie, kako i imiwata i prezimiwata na pratenicite koi go podnesuvaat predlogot i nivnite svoera~ni potpisi.

Redosledot na kandidatite za pretsedatel na Sobranieto se utvrduva spored azbu~niot red na nivnite prezimiwa.

^len 23

So glasaweto za izbor na pretsedatel na Sobranieto rakovodi pretsedava~ot na kogo mu pomagaat trojca pratenici, koi na predlog od pretsedava~ot gi opredeluva Sobranieto.

Pratenikot ima pravo da glasa samo za eden od predlo`enite kandidati za pretsedatel na Sobranieto. Dokolku pratenikot glasa za pove}e kandidati za pretsedatel na Sobranieto, glasaweto se povtoruva.

^len 24

Za pretsedatel na Sobranieto e izbran kandidatot koj dobil mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Ako za pretsedatel e predlo`en eden kandidat i ako pri prvo-to glasawe ne go dobie potrebnoto mnozinstvo glasovi, se povtoruva celata izborna postapka.

Ako za pretsedatel se predlo`eni dvajca kandidati i ako na prvoto glasawe nitu eden od kandidatite ne go dobie potrebnoto mnozinstvo glasovi, glasaweto se povtoruva.

Ako za pretsedatel na Sobranieto se predlo`eni trojca ili pove}e kandidati, glasaweto se povtoruva za dvajcata kandidati koi dobile najgolem broj glasovi na prvoto glasawe.

Ako me|u kandidatite so najgolem broj glasovi ima kandidati so ist broj glasovi, glasaweto se povtoruva za site kandidati so na-jgolem broj glasovi.

Ako i na povtornoto glasawe nitu eden od kandidatite ne go dobie potrebnoto mnozinstvo glasovi, se povtoruva celata izborna postapka.

^len 25

11

Odredbite na ovoj delovnik {to se odnesuvaat na predlagawe-to na kandidat i izborot na pretsedatel na Sobranieto, se primenu-vaat i na predlagawe na kandidati i izbor na potpretsedateli na Sobranieto.

^len 26

So glasaweto za izbor na potpretsedatel na Sobranieto rakovodi pretsedatelot na Sobranieto na kogo mu pomagaat trojca pratenici koi na predlog od pretsedatelot gi opredeluva Sobranieto.

Za potpretsedatel na Sobranieto e izbran kandidatot koj dobil mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Ako za potpretsedatel se predlo`eni pove}e kandidati od brojot koj se izbira, a ne e izbran predvideniot broj, }e se povtori glasaweto za izbor na onoj broj potpretsedateli koi ne se izbrani i toa me|u kandidatite koi dobile najgolem broj glasovi.

Ako i pri povtornoto glasawe ne e izbran predvideniot broj na potpretsedateli, se povtoruva postapkata za izbor na onoj broj potpretsedateli koi ne se izbrani.

Ako se predlo`eni onolku kandidati kolku {to e potrebno da se izberat, a ne e izbran predvideniot broj, se povtoruva celata izborna postapka za onoj broj potpretsedateli koi ne se izbrani.

III. PRAVA I DOL@NOSTI NA PRATENICITE

1.Prisustvo na sednica i u~estvo vo rabotata na Sobranieto

^len 27

Pratenikot ima pravo i dol`nost da prisustvuva na sednicite na Sobranieto i da u~estvuva vo rabotata i vo odlu~uvaweto.

^len 28

Pratenikot koj e spre~en da prisustvuva na sednicata na So-branieto, dol`en e za toa navreme da go izvesti pretsedatelot na

12

Sobranieto.

^len 29

Pretsedatelot na Sobranieto go povikuva i go informira pratenikot koj tri pati ednopodrugo ne prisustvuval na sednicite, a ne go izvestil pretsedatelot na Sobranieto za svoeto otsustvo.

Za sekoe natamo{no neopravdano otsustvo, pretsedatelot na Sobranieto go opomenuva pratenikot i za toa ja izvestuva Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata i koordinatorot na prateni~kata grupa.

Na pratenikot koj otsustvuva najmalku tri pati od sednicata na Sobranieto, a za toa ne go izvestil pretsedatelot na Sobranieto,mu se odbiva 5% od platata za sekoj den otsustvo, za {to akt donesuva Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata.

^len 30

Za prisustvo na pratenicite na sednicite se vodi evidenten list {to e otvoren od 10,00 do 12,30 ~asot vo denovite na odr`uvaweto na sednicata, a potoa se predava na pretsedatelot na Sobranieto.

Pravo na patni i dnevni tro{oci imaat samo pratenicite koi se zapi{ale vo evidenten list.

Za redovnosta na pratenicite, pretsedatelot na Sobranieto go izvestuva Sobranieto, na sekoi {est meseci.

Za vodeweto na evidentniot list se gri`i generalniot sek-retar na Sobranieto.

2. Prateni~ki grupi

^len 31

Vo Sobranieto se obrazuvaat prateni~ki grupi.

Prateni~kata grupa ja so~inuvaat najmalku petmina pratenici koi pripa|aat na edna ili na pove}e politi~ki partii.

Pratenikot mo`e da bide ~len samo na edna prateni~ka grupa.

Prateni~kata grupa opredeluva koordinator na prateni~kata grupa i eden ili pove}e zamenici.

13

Prateni~kata grupa, na pretsedatelot na Sobranieto mu do-stavuva spisok potpi{an od sekoj ~len na grupata, koordinatorot i negoviot zamenik.

Prateni~kata grupa ima pravo da koristi posebna prostorija, soglasno so brojot na pratenicite.

Za promenata na sostavot na prateni~kata grupa, na koordina-torot i negoviot zamenik, se izvestuva pretsedatelot na Sobranieto, koj za toa gi izvestuva pratenicite.

3. Pravo na informirawe na pratenicite i obezbeduvawe uslovi za vr{ewe na funkcijata pratenik

^len 32

Na pratenicite im se dostavuvaat site slu`beni publikacii {to gi izdava Sobranieto i informativnite i dokumentacioni ma-terijali {to se dostavuvaat do Sobranieto, zaradi nivno celosno informirawe.

Pratenikot ima pravo da bara i da dobie izvestuvawe od pretsedatelot na Sobranieto, od potpretsedatelite na Sobranieto i od pretsedatelite na rabotnite tela, za pra{awa {to se odnesuvaat na rabotata na Sobranieto i na rabotnite tela.

Pratenikot ima pravo da bara i da dobie izvestuvawe i stru~-na pomo{ od generalniot sekretar na Sobranieto i od Slu`bata na Sobranieto, za pra{awa {to se na dneven red na Sobranieto i na rabotnite tela.

Pratenikot ima pravo da ja koristi bibliotekata i doku-mentacijata na Sobranieto za izvr{uvawe na negovite prava i dol`nosti.

^len 33

Pratenicite imaat pravo da gi koristat prostoriite vo So-branieto {to im se dadeni na raspolagawe za rabota i sostanoci, soglasno so aktot za vnatre{en red na Sobranieto.

^len 34

14

Pratenicite mo`at da se organiziraat vo Klub na pratenici.

Organizacijata, zada~ite i na~inot na rabota na Klubot na pratenicite se ureduvaat so pravilata na Klubot.

4. Prateni~ki pra{awa

^len 35

Pratenikot ima pravo na pretsedatelot na Vladata na Repub-lika Makedonija (Vlada), na ~len na Vladata i na drugi nositeli na javni funkcii koi gi izbira ili imenuva Sobranieto, da im postavi pra{awe {to se odnesuva na nivnata rabota ili na raboti od nivnata nadle`nost.

Pra{aweto treba da e kratko i precizno.

Pratenikot e dol`en da ozna~i na kogo mu go upatuva pra{aweto.

Za prateni~kite pra{awa se vodi evidencija.

^len 36

Pra{awe se postavuva usno na sednicata, a vo vremeto me|u dve sednici vo pismena forma, preku pretsedatelot na Sobranieto.

Ako pra{aweto se odnesuva na nositel na javna funkcija koj ne e ~len na Vladata, pratenikot do pretsedatelot na Sobranieto }e go najavi postavuvaweto na pra{aweto najdocna 24 ~asa pred po~etokot na sednicata.

^len 37

Za postavuvawe prateni~ki pra{awa se svikuva posebna sed-nica, posledniot ~etvrtok vo mesecot. Na sednicata prisustvuvaat pretsedatelot i ~lenovite na Vladata i drugi nositeli na javni funkcii za koi e najaveno deka }e im se postavi pra{awe.

Pratenikot na edna sednica mo`e da postavi najmnogu tri pra{awa. Postavuvaweto na prateni~koto pra{awe ne mo`e da trae podolgo od deset minuti, a pratenikot ima pravo da se izjasni dali e zadovolen od odgovorot, no ne podolgo od tri minuti.

^len 38

15

Pra{aweto postaveno vo pismena forma {to e vo soglasnost so odredbite na ovoj delovnik, pretsedatelot na Sobranieto go dostavuva na onoj na kogo mu e upateno.

^len 39

Na usno postaveno pra{awe se odgovara na sednicata na koja e postaveno pra{aweto.

Po isklu~ok, ako pretstavnikot na Vladata, nejzin ~len, odnos-no nositelot na javna funkcija, izjavi deka od opravdani pri~ini ne e vo mo`nost da dade usten odgovor na taa sednica, dol`en e odgovorot vo pismena forma da go dade vo rok od deset dena.

Pismeniot odgovor se dostavuva do pretsedatelot na Sobra-nieto, koj vedna{ go upatuva do podnositelot na pra{aweto i do site pratenici, a na prvata naredna sednica predvidena za postavuvawe na prateni~ki pra{awa, go izvestuva Sobranieto za dadeniot odgovor.

^len 40

Pratenikot {to go postavil pra{aweto, po dobieniot odgov-or ima pravo da postavi dopolnitelno pra{awe.

^len 41

Na pra{awe postaveno na pretsedatelot na Vladata, odgov-or dava pretsedatelot ili opredelen pretstavnik na Vladata, a na pra{awe postaveno na nositel na javna funkcija odgovor dava nos-itelot na javnata funkcija.

Ako odgovorot se odnesuva na pra{awe koe pretstavuva tajna, Vladata odnosno nositelot na javnata funkcija mo`e da predlo`i odgovorot da se dade na sednica na Sobranieto bez prisustvo na jav-nosta. Za toj predlog odlu~uva Sobranieto vo soglasnost so odredbite na ovoj delovnik.

5. Interpelacija

16

^len 42

Interpelacija mo`e da postavat najmalku petmina pratenici za rabotata na nositelot na javna funkcija koj go izbira Sobranieto, Vladata i sekoj nejzin ~len poedine~no, kako i za pra{awe od rabotata na dr`avnite organi.

Interpelacijata se podnesuva vo pismena forma, ja potpi{u-vaat site pratenici {to ja podnesuvaat i treba da bide obrazlo`ena.

Interpelacijata se podnesuva do pretsedatelot na Sobranieto, koj ja dostavuva do onoj na kogo mu e upatena i do pratenicite.

^len 43

Subjektot na kogo mu e postavena interpelacijata ima pravo da dostavi pismen izve{taj do pretsedatelot na Sobranieto, najdocna vo rok od 15 dena od denot na priemot na interpelacijata.

^len 44

Interpelacijata se stava na dneven red na prvata naredna sednica na Sobranieto, po istekot na deset dena od denot na do-stavuvaweto na izve{tajot do pratenicite.

Ako izve{tajot ne se podnese vo rokot utvrden vo ~lenot 43 na ovoj delovnik, interpelacijata se stava na dneven red na prvata naredna sednica na Sobranieto.

^len 45

Pravo da ja obrazlo`i interpelacijata na sednicata na So-branieto ima eden od pratenicite {to ja podnele interpelacijata,vo traewe od 20 minuti.

Subjektot na kogo mu e postavena interpelacijata se povikuva na sednica i ima pravo da go obrazlo`i svojot izve{taj ili da dade odgovor na postavenata interpelacija, vo traewe od 20 minuti.

^len 46

Pretresot po interpelacijata zavr{uva so zaklu~ok vo koj se iznesuva stavot na Sobranieto vo vrska so navodite vo interpelaci-jata.

17

^len 47

Pratenicite koi ja podnele interpelacijata mo`at da ja pov-le~at samo pred otpo~nuvaweto na pretresot.

^len 48

Pretresot po interpelacijata se prekinuva, ako:

- se postavi pra{awe za doverba na Vladata;

- Vladata podnese ostavka;

- pretsedatelot na Vladata podnese predlog za razre{uvawe na ~lenot na Vladata i za ~ija rabota e podnesena interpelacijata i

- nositelot na javnata funkcija podnese ostavka.

6. ^uvawe na tajna

^len 49

Pratenikot e dol`en da ja ~uva dr`avnata, slu`benata, voe-nata i delovnata tajna (tajna).

Kako tajna se smetaat podatocite {to pratenikot }e gi doznae na sednicata na Sobranieto ili na sednicata na rabotnoto telo, vo vrska so pra{aweto za koe se rasprava bez prisustvo na javnosta.

Kako tajna se smetaat i site materijali {to mu se upatuvaat na Sobranieto i na rabotnite tela, a koi kako takvi se ozna~eni od izgotvuva~ot ili predlaga~ot na materijalot.

Na~inot na rakuvawe i ~uvawe na materijalite {to se smetaat za tajna se ureduva so poseben akt, {to go donesuva pretsedatelot na Sobranieto.

7. Imunitet na pratenici

^len 50

18

Pratenikot u`iva imunitet od denot na verifikacijata do denot na prestanokot na mandatot.

Baraweto za odobruvawe na pritvor na pratenik odnosno izvestuvaweto deka pratenikot e pritvoren se podnesuva do pretse-datelot na Sobranieto

Nadle`niot organ go izvestuva pretsedatelot na Sobranieto za pritvorot na pratenikot i koga toj ne se povikal na imunitetot.

Pretsedatelot na Sobranieto, baraweto odnosno izvestuvawe-to go dostavuva do Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra{awa. Komisijata e dol`na na Sobranieto da mu podnese izve{taj, na prvata naredna sednica.

Za sednicata na Komisijata se izvestuva i pratenikot na kogo se odnesuva baraweto, odnosno izvestuvaweto.

^len 51

Sobranieto, vrz osnova na izve{tajot na Komisijata za de-lovni~ki i mandatno imunitetni pra{awa, odlu~uva dali }e dade odobrenie za pritvor na pratenikot.

Sobranieto po izvestuvaweto za pritvorawe na pratenik koj ne se povikal na imunitetot, mo`e da odlu~i da se primeni imunite-tot nad pratenikot, ako e toa potrebno zaradi vr{ewe na funkcijata pratenik.

Ako Sobranieto ne odobri pritvor pratenikot vedna{ }e bide pu{ten na sloboda.

Ako Sobranieto ne odr`uva sednica, odnosno ako sednicata ne se predviduva da se odr`i vo rok od 15 dena, po baraweto za odobru-vawe na pritvor, odlu~uva Komisijata za delovni~ki i mandatno-imu-nitetni pra{awa, koja e dol`na za toa da go izvesti Sobranieto.

Sobranieto na prvata naredna sednica odlu~uva dali }e ja potvrdi ili ukine odlukata na Komisijata.

8. Prestanok i odzemawe na mandatot na pratenicite

^len 52

Na pratenikot mu prestanuva mandatot ili mo`e da mu bide

19

odzemen mandatot samo vo slu~aite i na na~in utvrdeni so Ustavot, zakon i ovoj delovnik.

^len 53

Pratenikot ostavkata ja podnesuva li~no na sednica na Sobra-nieto i mo`e da ja obrazlo`i.

Sobranieto bez pretres konstatira deka na pratenikot mu prestanal mandatot na denot na odr`uvaweto na sednicata.

^len 54

Na pratenikot koj e osuden za krivi~no delo za koe e propi{ana kazna zatvor vo traewe od najmalku pet godini, mu prestanuva manda-tot.

Za pratenikot osuden za krivi~no delo od stavot 1 na ovoj ~len, izvestuvawe do pretsedatelot na Sobranieto dostavuva sudot koj ja izrekol kaznata.

Pretsedatelot ova izvestuvawe vedna{ go dostavuva do prate-nicite i do Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra{awa.

^len 55

Za pratenikot osuden za krivi~no ili drugo kaznivo delo {to go pravi nedostoen za vr{ewe na prateni~kata funkcija, izvestuvawe do pretsedatelot na Sobranieto dostavuva sudot koj ja izrekol kaznata. Pretsedatelot ova izvestuvawe vedna{ go dostavuva do Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra{awa.

Za pratenikot koj neopravdano otsustvuval od sednicite na Sobranieto pove}e od {est meseci, pretsedatelot na Sobranieto ja izvestuva Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra{awa.

Predlog za odzemawe na mandatot na pratenik vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, podnesuva Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra{awa, vo rok od 30 dena od denot na do-bivaweto na izvestuvaweto od pretsedatelot na Sobranieto.

Po predlogot na Komisijata za delovni~ki i mandatno-imu-nitetni pra{awa za odzemawe na mandatot na pratenikot, Sobranieto vodi pretres na prvata naredna sednica.

Pretresot mo`e da zavr{i so donesuvawe odluka za odzemawe

20

na mandatot na pratenikot ili so zaklu~ok deka nema elementi za odzemawe na mandatot na pratenikot.

IV. PRETSEDATEL, POTPRETSEDATELI I GENERALEN SEKRETAR NA SOBRANIETO

1.Pretsedatel na Sobranieto

^len 56

Pretsedatelot na Sobranieto:

- gi svikuva sednicite na Sobranieto i pretsedava so niv;

- se gri`i za primenata na Delovnikot i dava pojasnuvawe vo vrska so negovata primena, za {to mo`e da pobara mislewe od Komisijata za delovni~ki i mandatno-imunitetni pra{awa;

- ja ispituva urednosta na inicijativata za predlagawe za done-suvawe zakon, za raspi{uvawe na referendum, kako i za podnesuvawe predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot;

- se gri`i za usoglasuvawe na aktivnostite na Sobranieto so pretsedatelot na Republikata i so Vladata;

- sorabotuva so koordinatorite na prateni~kite grupi po pra{a-wa za unapreduvawe na rabotata na Sobranieto;

- od imeto na Sobranieto ostvaruva me|unarodna sorabotka so parlamentarnite, diplomatsko-konzularnite i drugi pretstavnici na stranski dr`avi, na me|unarodni organizacii, kako i so drugi vidni stranski li~nosti;

- donesuva pravilnik za vnatre{niot red na Sobranieto;

- vr{i drugi raboti utvrdeni so Ustavot, zakon i so ovoj

delovnik i

- izrekuva merka otstranuvawe na pratenik ili drug u~esnik od taa sednica.

2.Potpretsedateli na Sobranieto

^len 57

21

Potpretsedatelite na Sobranieto mu pomagaat na pretse-datelot na Sobranieto vo rabotata i vr{at drugi raboti od negoviot delokrug.

Vo slu~aj na spre~enost ili otsustvo na pretsedatelot na Sobranieto go zamenuva potpretsedatelot spored odnapred utvrden redosled.

^len 58

Pretsedatelot na Sobranieto so potpretsedatelite:

- se gri`i za ostvaruvawe na pravata na pratenicite i za obezbeduvawe uslovi za nivnata rabota;

- odlu~uva za priem na delegacii na parlamenti na drugi dr`a-vi i na pretstavnici na drugi organi i organizacii od stranstvo i za ispra}awe postojani i povremeni delegacii vo stranstvo i vo vrska so toa gi koordinira aktivnostite na Sobranieto i na rabotnite tela;

- gi koordinira i planira aktivnostite na Sobranieto, na rabotnite tela, kako i na delegaciite, prateni~kite grupi za sorabot-ka so drugi parlamenti, me{ovitite rabotni grupi i pratenicite vo ostvaruvawe na me|unarodnata sorabotka;

- prifa}a prezemawe pokrovitelstvo od strana na Sobranieto za oddelni proslavi na nastani od zna~ewe za Republikata i opre-deluva pretstavnici na Sobranieto na tie proslavi;

- se gri`i za obezbeduvawe finansiski sredstva za rabota na Sobranieto;

- odlu~uva za odr`uvawe sostanoci i drug vid konsultativni sredbi od zna~ewe za rabotata na Sobranieto i

- ja sledi rabotata na Slu`bata na Sobranieto, se gri`i za unapreduvawe na nejzinata rabota i za sozdavawe uslovi za nejzino sovremeno i efikasno rabotewe .

^len 59

Pretsedatelot na Sobranieto so potpretsedatelite i koor-di-natorite na prateni~kite grupi:

- razgleduva pra{awa od zna~ewe za unapreduvawe na rabotata na Sobranieto;

- ja sledi rabotata na rabotnite tela na Sobranieto i dava

22

inicijativi za unapreduvawe na nivnata rabota;

- ja programira rabotata na Sobranieto;

- ja planira dinamikata na sednicite na Sobranieto spored zna~eweto, prirodata i vremeto na podnesuvaweto na predlozite na akti i drugi materijali i

- opredeluva povremeni delegacii na Sobranieto za u~estvo vo me|unarodni aktivnosti, za sorabotka so parlamenti na drugi dr`avi, me|unarodni parlamentarni institucii i me|unarodni organizacii koga toa so posebni akti poinaku ne e opredeleno.

Pretsedatelot na Sobranieto so potpretsedatelite i koor-di-natorite na prateni~kite grupi raboti vrz osnova na usoglasuvawe na stavovite.

3. Generalen sekretar na Sobranieto

^len 60

Sobranieto ima generalen sekretar {to go imenuva Sobranie-to po predlog na Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata.

Generalniot sekretar mu pomaga na pretsedatelot na Sobra-nieto vo podgotovkite i organiziraweto na sednicite na Sobranieto i vr{i drugi raboti utvrdeni so ovoj delovnik ili raboti {to }e mu gi doverat Sobranieto, ili pretsedatelot na Sobranieto.

Generalniot sekretar ja organizira i usoglasuva rabotata na Slu`bata na Sobranieto i izdava upatstva za rabota na Slu`bata.

^len 61

Generalniot sekretar ima eden ili pove}e zamenici koi gi imenuva Sobranieto po predlog od Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata.

Zamenikot na generalniot sekretar mu pomaga vo vr{eweto na rabotata na generalniot sekretar i go zamenuva vo slu~aj na negova otsutnost ili spre~enost.

^len 62

Za svojata rabota i za rabotata na Slu`bata na Sobranieto, generalniot sekretar na Sobranieto i zamenikot na generalniot sek-

23

retar mu odgovaraat na Sobranieto.

V. SEDNICA NA SOBRANIETO

1.Svikuvawe na sednica i predlagawe na dneven red

^len 63

Sednica na Sobranieto svikuva pretsedatelot na Sobranieto.

Pretsedatelot na Sobranieto mo`e da svika sednica i po barawe na pretsedatelot na Republika Makedonija, Vladata i najmalku 20 pratenici.

^len 64

Re{enieto za svikuvawe na sednica na Sobranieto so pred-logot na dnevniot red i materijalite po pra{awata {to se predlagaat za dnevniot red za sednicata, im se dostavuvaat na pratenicite naj-docna deset dena pred denot opredelen za odr`uvawe na sednicata.

Vo itni slu~ai, pretsedatelot na Sobranieto mo`e da svika sednica i vo pokratok rok od deset dena, a dnevniot red mo`e da go predlo`i i na samata sednica.

Za svikuvawe na sednicata i za predlogot na dnevniot red, pretsedatelot na Sobranieto gi izvestuva pretsedatelot na Repub-likata i pretsedatelot na Vladata.

Sednica na Sobranieto se odr`uva vo vremeto od 10,00 do 17,00 ~asot, so pauza od eden ~as za ru~ek, ako Sobranieto, za oddelni sednici poinaku ne odlu~i.

^len 65

Dnevniot red za sednicata na Sobranieto go predlaga pretse-datelot na Sobranieto, a go utvrduva Sobranieto na po~etokot na sednicata.

Vo predlogot na dnevniot red pretsedatelot na Sobranieto gi vnesuva site pra{awa {to do denot na svikuvaweto na sednicata gi dostavile ovlastenite predlaga~i.

24

^len 66

Pratenik i Vladata mo`at i po svikuvaweto na sednicata, kako i na samata sednica, do utvrduvaweto na dnevniot red, da predlo`at vo dnevniot red da se vnese opredeleno pra{awe, samo vo slu~ai na itna i neodlo`na potreba.

Predlaga~ite od stavot 1 na ovoj ~len, se dol`ni da podnesat materijal vo pismena forma i da ja obrazlo`at itnosta.

Na sednicata najnapred se odlu~uva za itnosta, bez pretres.

2. Pretsedavawe na sednicata

^len 67

Na sednicata na Sobranieto pretsedava pretsedatelot na Sobranieto.

Vo slu~aj na spre~enost ili otsutnost na pretsedatelot na Sobranieto go zamenuva eden od potpretsedatelite na Sobranieto.

Ako i potpretsedatelite se spre~eni ili otsutni, na sednicata na Sobranieto se izbira pratenik koj }e pretsedava na sednicata. Do izborot na pratenik koj }e pretsedava na sednicata, sednicata ja otvora i so nea pretsedava najstariot po godini prisuten pratenik.

3.Prisustvo i u~estvo vo rabotata na sednicata

^len 68

Na sednicata na Sobranieto mo`at da prisustvuvaat i vo rab-otata da u~estvuvaat, pretsedatelot na Republikata, pretsedatelot na Vladata i ministrite.

Pretsedatelot na Sobranieto mo`e da pokani na sednicata na Sobranieto da prisustvuvaat i vo rabotata da u~estvuvaat pretstavni-ci i na drugi organi i organizacii koga se razgleduvaat pra{awa od nivna nadle`nost.

^len 69

Pretsedatelot na Sobranieto mo`e da pokani na sednicata na Sobranieto da prisustvuvaat kako gosti i da odr`at govor visoki

25

parlamentarni i dr`avni pretstavnici na drugi dr`avi i na me|un-arodni organizacii i drugi vidni stranski li~nosti.

4.Tek na sednicata

^len 70

Sednicata na Sobranieto po~nuva so rabota, vo zaka`aniot termin so prisutnite pratenici.

Pretsedatelot utvrduva dali na sednicata prisustvuva mnoz-instvoto pratenici potrebno za polnova`no odlu~uvawe na Sobra-nieto.

Pretsedatelot gi izvestuva pratenicite za toa koj e pokanet da prisustvuva na sednicata na Sobranieto.

^len 71

Pred utvrduvaweto na dnevniot red se usvojuva zapisnikot od prethodnata sednica.

Pratenikot mo`e da stavi zabele{ki na zapisnikot i da bara vo nego da se izvr{at soodvetni izmenuvawa i dopolnuvawa.

Za zabele{kite na zapisnikot se odlu~uva bez pretres.

Pretsedatelot na Sobranieto konstatira deka e usvoen zapisnikot na koj ne se staveni zabele{ki odnosno zapisnikot vo koj se izvr{eni izmenuvawa i dopolnuvawa.

Usvoeniot zapisnik go potpi{uvaat pretsedatelot ili pretse-dava~ot na Sobranieto i generalniot sekretar na Sobranieto.

^len 72

Pred utvrduvaweto na dnevniot red, pretsedatelot ili pretse-dava~ot na Sobranieto gi izvestuva pratenicite za pra{awata od iten karakter {to se predlaga da se stavat na dneven red, soglasno so ~len 66 od ovoj delovnik, predlozite za odlagawe na oddelni pra{awa od dnevniot red, kako i za barawata za dopolnuvawe na dnevniot red.

^len 73

Sobranieto bez pretres se izjasnuva za sekoj predlog za izmenu-vawe i dopolnuvawe na predlo`eniot dneven red i za predlogot na dnevniot red za sednicata vo celost.

26

Koga vo predlo`eniot dneven red }e se izvr{at pove}e izmenu-vawa i dopolnuvawa, utvrdeniot dneven red na pratenicite im se dostavuva za vreme na traeweto na sednicata.

^len 74

Pretresot po pra{awata od dnevniot red se vr{i spored ut-vrdeniot redosled na dnevniot red.

Vo tekot na sednicata, po predlog na pretsedatelot na So-branieto ili po predlog od deset pratenici, Sobranieto bez pretres mo`e da odlu~i da se izvr{at izmeni vo redosledot na pretresot po oddelni pra{awa, odnosno da se vodi edinstven pretres za pra{awa {to se me|usebno povrzani.

^len 75

Na po~etokot na pretresot po sekoe pra{awe od dnevniot red predlaga~ot odnosno pretstavnikot na predlaga~ot mo`e da dade dopolnitelni obrazlo`enija ili pojasnuvawa.

Po izlagaweto na predlaga~ot, odnosno na pretstavnikot na predlaga~ot, vo pretresot mo`at da u~estvuvaat i izvestitelite na rabotnite tela {to go razgleduvale pra{aweto za koe se vodi pretres.

Pretresot po oddelno pra{awe trae dodeka ima prijaveno u~esnici.

Pretsedatelot na Sobranieto konstatira deka pretresot e zavr{en, koga }e utvrdi deka pove}e nema prijaveni u~esnici.

^len 76

Vo tekot ili do zavr{uvaweto na pretresot, Sobranieto mo`e da odlu~i pra{aweto {to se pretresuva da go odlo`i i da go upati na nadle`noto rabotno telo, odnosno Vladata, dopolnitelno da go razgledaat i na Sobranieto da mu podnesat izve{taj so mislewa i predlozi.

^len 77

Predlaga~ot na zakon, drug propis, op{t akt ili materijal, do zavr{uvaweto na pretresot, mo`e da odlu~i Sobranieto da go odlo`i pretresot.

27

Aktot, odnosno materijalot od stavot 1 na ovoj ~len pred-laga~ot mo`e da go povle~e do zavr{uvaweto na pretresot.

^len 78

Sobranieto pretresot po sekoe pra{awe od dnevniot red, mo`e da go zavr{i so:

- donesuvawe akt ili

- donesuvawe zaklu~ok.

^len 79

Pretsedatelot na Sobranieto ja prekinuva sednicata na So-branieto dokolku nema mnozinstvo pratenici potrebno za odlu~uvawe.

Pretsedatelot na Sobranieto mo`e da ja prekine sednicata i zaradi naru{uvawe na redot vo salata vo koja se odr`uva sednicata.

Sednicata mo`e da se prekine koga za toa }e odlu~i Sobranie-to, po predlog na pretsedatelot na Sobranieto, prateni~ka grupa ili deset pratenici, a zaradi dopolnitelni konsultacii i pribavuvawe na mislewa od Vladata ili od drugi organi, odr`uvawe na sednica na nadle`nite rabotni tela za razgleduvawe na predlozite na akti ili materijali podneseni na sednica, kako i zaradi otsustvo na pred-laga~ot, odnosno pretstavnik na predlaga~ot na aktot ili materijalot.

Vremeto za prodol`uvawe na prekinatata sednica go opredelu-va pretsedatelot na Sobranieto, ne podolgo od eden ~as.

^len 80

Po iscrpuvaweto na pra{awata od dnevniot red, pretse-datelot na Sobranieto konstatira deka sednicata e zavr{ena.

5. Govori

^len 81

Na sednicata na Sobranieto nikoj ne mo`e da govori pred da pobara i da dobie zbor od pretsedatelot na Sobranieto.

Pratenikot za zbor se prijavuva li~no po otvoraweto na pre-

28

tresot i mo`e da se prijavuva do zavr{uvaweto na pretresot.

^len 82

Pretsedatelot na Sobranieto se gri`i govornikot da ne bide prekinuvan ili so druga postapka da ne bide ograni~uvan vo slobodata na govorot.

Pretsedatelot na Sobranieto na pratenicite im dava zbor spored redosledot na prijavuvaweto.

^len 83

Po predlog od pretsedatelot ili od eden pratenik, ~ie barawe go poddr`uvaat najmalku deset pratenici, na po~etokot na pretresot po oddelno pra{awe, Sobranieto mo`e da odlu~i pratenikot po isto pra{awe da mo`e da govori samo edna{ vo traewe od deset minuti, koordinatorot na prateni~kata grupa i predlaga~ot na aktot ili ma-terijalot vo traewe od 15 minuti.

^len 84

Na predlaga~ot, na ministrite i na izvestitelot na rabotnoto telo, pretsedatelot na Sobranieto im dava zbor {tom }e go pobaraat.

^len 85

Na pratenikot koj saka da govori za povreda ili nepravilna primena na Delovnikot, pretsedatelot mu dava zbor, {tom }e pobara. Govorot na ovoj pratenik ne mo`e da trae podolgo od tri minuti. Po govorot na pratenikot pretsedatelot na Sobranieto dava pojasnuvawe.

^len 86

Na pratenikot koj pobaral zbor da ispravi neto~no prenesen navod, ili navod {to predizvikal nedorazbirawe ili potreba od li~no doobjasnuvawe, pretsedatelot }e mu dade zbor (replika) koga govorot }e go zavr{i onoj koj ja predizvikal potrebata od ispravkata. Vo govorot pratenikot mora da se ograni~i na ispravkata odnosno na li~noto doobjasnuvawe, i toa ne mo`e da trae podolgo od tri minuti.

29

Replika na replikata e dozvolena, edna{ vo traewe od edna minuta.

^len 87

Govornikot mo`e da govori samo po pra{aweto {to e na dneven red.

Ako govornikot se oddale~i od pra{aweto {to e na dnevniot red, pretsedatelot na Sobranieto }e go povika da se pridr`uva za pra{aweto {to e na dnevniot red.

Ako govornikot i po povtornoto povikuvawe ne se pridr`uva za pra{aweto {to e na dnevniot red, pretsedatelot mu go odzema zborot.

Govornikot e dol`en vo svojot govor da go po~ituva dostoin-stvoto na Sobranieto.

6. Odr`uvawe na redot

^len 88

Za odr`uvawe na redot na sednicata se gri`i pretsedatelot na Sobranieto.

Za povreda na redot na sednicata pretsedatelot na Sobranieto mo`e da go opomene i da mu go odzeme zborot na pratenikot.

^len 89

Pretsedatelot na Sobranieto }e go opomene pratenikot ako so svoeto odnesuvawe, so zemawe na zbor koga pretsedatelot ne mu dal zbor, so upa|awe vo zbor na govornik ili so sli~na postapka go naru{uva redot na sednicata i odredbite na ovoj delovnik.

Pretsedatelot na Sobranieto }e mu go odzeme zborot na pratenikot, koga toj so svojot govor na sednicata go povreduva redot i odredbite na Delovnikot, a na istata sednica dva pati e povikan da se pridr`uva za redot i odredbite na Delovnikot.

^len 90

Pretsedatelot na Sobranieto, go otstranuva pratenikot od sednicata.

Pratenikot se otstranuva od sednica koga i pokraj opomenata,

30

odnosno odzemaweto na zbor, go naru{uva redot na sednicata ili upotrebuva izrazi so koi se naru{uva dostoinstvoto na Sobranieto.

Pratenikot mo`e da bide otstranet samo od sednicata na ko-ja{to go povredil redot.

Pratenikot koj e otstranet od sednicata, dol`en e vedna{ da ja napu{ti salata vo koja se odr`uva sednicata.

Ako pretsedatelot na Sobranieto ne mo`e da go odr`i redot na sednicata, }e odredi kratok prekin na sednicata.

^len 91

Odredbite za odr`uvawe na redot na sednicata na Sobranieto se odnesuvaat na site u~esnici na sednicata.

7. Odlu~uvawe

^len 92

Sobranieto mo`e da odlu~uva ako na sednicata prisustvuvaat mnozinstvoto od vkupniot broj pratenici.

Sobranieto odlu~uva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna tretina od vkupniot broj pratenici, ako so Ustavot ne e predvideno posebno mnozinstvo.

Pretsedatelot na Sobranieto go soop{tuva brojot na prate-nicite {to glasale “za”, “protiv” ili “vozdr`ano”, kako i brojot na pratenicite {to se prisutni a ne glasale.

Pretsedatelot na Sobranieto mo`e da opredeli da se utvr-di brojot na prisutnite pratenici so broewe ili so prozivawe na pratenicite.

Utvrdeniot broj na prisutni pratenici se smeta za to~en sî dodeka pretsedatelot ili eden pratenik, ~ie barawe go poddr`uvaat najmalku deset pratenici, ne pobara povtorno da se utvrdi brojot na prisutnite pratenici.

Prozivaweto na pratenicite go vr{i generalniot sekretar na Sobranieto, vrz osnova na spisokot na pratenicite vo Sobranieto.

8. Glasawe

31

^len 93

Javnoto glasawe se vr{i so upotreba na tehni~ki sredstva ili so krevawe raka.

Za upotrebata na tehni~kite sredstva se donesuva pravilnik.

^len 94

Glasaweto mo`e da se vr{i i so poimeni~no izjasnuvawe na pratenicite.

Poimeni~no izjasnuvawe mo`e da se vr{i zaradi to~no ut-vrduvawe na rezultatot od glasaweto, po barawe na pretsedatelot na Sobranieto ili na eden pratenik ~ie barawe go poddr`uvaat na-jmalku deset pratenici, samo ako predlogot za koj se glasa dobil do pet glasovi pove}e ili pomalku od potrebniot broj glasovi za negovo donesuvawe.

Poimeni~noto glasawe se vr{i so izjasnuvawe na sekoj proz-van pratenik so “za” ili “protiv” predlogot ili so vozdr`uvawe od glasaweto, i za toa vreme vratite od sobraniskata sala se zatvoreni.

Prozivaweto na pratenicite go vr{i generalniot sekretar na Sobranieto.

Pri glasaweto pretsedatelot gi povikuva pratenicite da se izjasnat koj e “za” predlogot, koj e “protiv” predlogot i dali nekoj se vozdr`uva od glasaweto.

Pretsedatelot na Sobranieto go objavuva rezultatot od gla-saweto po izjasnuvaweto na pratenicite.

^len 95

Tajnoto glasawe se vr{i so glasa~ki liv~iwa.

Glasa~kite liv~iwa mora da bidat so ednakva golemina i so ista boja.

So tajnoto glasawe rakovodi pretsedatelot na Sobrani-eto komu mu pomaga generalniot sekretar na Sobranieto i trojca pratenici koi gi izbira Sobranieto po predlog na pretsedatelot na Sobranieto.

Na sekoe glasa~ko liv~e se stava pe~atot na Sobranieto.

32

^len 96

Pred da se premine na tajno glasawe, pretsedatelot na Sobra-nieto gi dava potrebnite objasnuvawa za na~inot na glasaweto.

^len 97

Vo glasa~koto liv~e za izbor odnosno imenuvawe na nositeli na javni i drugi funkcii, se naveduvaat funkcijata za koja se vr{i izborot, odnosno imenuvaweto i prezimiwata i imiwata na kandida-tite poedine~no, spored azbu~niot red na nivnite prezimiwa.

Pred prezimeto i imeto na sekoj kandidat se stava reden broj.

Pri tajnoto glasawe za izbor, odnosno imenuvawe na nosite-li na javni i drugi funkcii, pratenicite glasaat na toj na~in {to go zaokru`uvaat redniot broj pred prezimeto i imeto na kandidatot.

Za neva`e~ko }e se smeta glasa~koto liv~e od koe so sigurnost ne mo`e da se utvrdi za koj kandidat pratenikot glasal.

^len 98

Tajnoto glasawe za predlogot vo celina se vr{i na toj na~in {to vo glasa~koto liv~e se naveduva predlogot i zborovite: “za” i “protiv”, a glasaweto se vr{i so zaokru`uvawe na eden od navedenite zborovi.

^len 99

Pretsedatelot na Sobranieto po zavr{uvaweto na glasaweto gi soop{tuva rezultatite od glasaweto i vrz osnova na rezultatot objavuva dali predlogot za koj se glasalo e usvoen ili odbien.

9. Zapisnik i stenografski bele{ki

^len 100

Za rabotata na sednicata na Sobranieto se vodi zapisnik.

Zapisnikot gi sodr`i osnovnite podatoci za rabotata na sed-nicata, predlozite {to se podneseni i zaklu~ocite {to se usvoeni vo vrska so pra{awata od dnevniot red.

Vo zapisnikot se vnesuvaat i rezultatite od glasaweto po

33

pra{awata od dnevniot red.

^len 101

Zapisnikot, po pravilo, im se dostavuva na site pratenici najdocna tri dena pred odr`uvaweto na sednicata na koja treba da bide usvoen.

^len 102

Za izgotvuvaweto na zapisnikot i za ~uvaweto na originalite na zapisnicite od sednicite na Sobranieto, se gri`i generalniot sekretar na Sobranieto.

^len 103

Za rabotata na sednicata na Sobranieto se vodat stenografski bele{ki.

Sostaven del na stenografskite bele{ki se i neodr`anite govori na pratenicite {to na sednicata vo tekot na pretresot pismeno se prilo`eni so oznaka deka govorot ne e odr`an na sednicata.

Stenografskite bele{ki im se stavaat na uvid na pratenicite po nivno barawe.

Ako se pojavi spor za osnovanosta na baraweto da se izvr{i ispravka vo stenografskite bele{ki, se odlu~uva na sednicata na Sobranieto bez pretres, po proverkata na tonskiot zapis.

Stenografskite bele{ki za rabotata na sednicata na Sobra-nieto se ~uvaat vo dokumentacijata na Sobranieto, vo elektronski format i vo tvrda kopija.

Stenografskite bele{ki mo`at da gi koristat i drugi organi i organizacii po prethodno odobruvawe od pretsedatelot na Sobra-nieto.

VI. IZBORI, IMENUVAWA, OSTAVKI I RAZRE[UVAWA

1.Izbor na rabotni tela na Sobranieto

^len 104

34

Izborot na pretsedatel i ~lenovi na rabotnite tela i nivnite zamenici na Sobranieto, na {efovi, ~lenovi i zamenici na ~lenovite na postojanite delegacii na Sobranieto vo me|unarodnite parlamen-tarni sobranija i pretsedatel i ~lenovi na prateni~kite grupi na Sobranieto za sorabotka so drugi parlamenti, se vr{i od redot na pratenicite vo Sobranieto po predlog na Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata, a vrz osnova na listata {to ja predlagaat prateni~kite grupi.

Vo predlogot od Komisijata se obezbeduva soodvetna zastape-nost na pratenicite od prateni~kite grupi i od nezavisnite pratenici.

Sekoj predlog sodr`i onolku kandidati kolku {to se izbi-raat ~lenovi na rabotnoto telo, odnosno na postojanite delegacii i prateni~kite grupi za sorabotka.

Sekoj pratenik ima pravo da se izjasni vo koe rabotno telo saka da bide ~len.

Predlogot od stavot 1 na ovoj ~len se podnesuva do pretse-datelot na Sobranieto, koj na pratenicite im go dostavuva najdocna deset dena pred po~etokot na sednicata.

2.Izbor na Vlada

^len 105

Sobranieto izbira Vlada na na~in i spored postapka utvrdena so Ustavot i so ovoj delovnik.

^len 106

Pretsedatelot na Sobranieto, vo rok od tri dena od denot na priemot na izvestuvaweto od pretsedatelot na Republikata, gi izvestuva pratenicite za kandidatot za pretsedatel na Vladata (mandator).

^len 107

Mandatorot, vo rok od 20 dena od denot na doveruvaweto na mandatot, na Sobranieto mu podnesuva predlog za sostav na Vladata i programa.

35

Predlogot za sostav na Vladata se dostavuva vo pismena for-ma. Predlogot sodr`i prezime i ime na kandidatot za pretsedatel na Vladata i na kandidatite za ministri, so biografski podatoci.

Predlogot za sostav na Vladata i programata, pretsedatelot na Sobranieto gi dostavuva na pratenicite vedna{, a najdocna deset dena pred denot opredelen za sednicata na koja se vr{i izborot.

Sednica za izbor na Vladata, pretsedatelot na Sobranieto svikuva vo rok od 15 dena od denot na priemot na predlogot za sostav na Vladata i programata.

Mandatorot ja obrazlo`uva programata i predlogot za sostav na Vladata na sednicata na Sobranieto na koja se vr{i izbor na Vladata.

^len 108

Po programata na mandatorot i predlogot za sostav na Vladata, Sobranieto vodi edinstven pretres.

Glasaweto za izbor na Vladata se vr{i po predlogot za sostav na Vladata vo celina, so javno glasawe.

Vladata e izbrana ako za nea glasalo mnozinstvoto od vkupniot broj pratenici.

^len 109

Pretsedatelot na Sobranieto go izvestuva pretsedatelot na Republikata za izborot na Vladata.

3.Izbori i imenuvawa na nositeli na javni i drugi funkcii

^len 110

Sobranieto vr{i izbori, imenuvawa i razre{uvawa na nosite-li na javni i drugi funkcii utvrdeni so Ustavot i so zakon.

Sobranieto izbira naroden pravobranitel so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite, koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

Sobranieto izbira sudii na Ustavniot sud na Republika Make-donija od koi dvajca sudii po predlog na pretsedatelot na Republikata, dvajca sudii po predlog na Republi~kiot sudski sovet i petmina sudii

36

po predlog na Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata. Sobranieto izbira trojca sudii so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

Sobranieto izbira ~lenovi na Republi~kiot sudski sovet od koi dvajca ~lenovi po predlog na pretsedatelot na Republikata i petmina ~lenovi po predlog na Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata. Trojca od ~lenovite se izbiraat so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

4.Ostavki

^len 111

Sekoj nositel na javna ili druga funkcija {to go izbira ili imenuva Sobranieto ima pravo da podnese ostavka i mo`e da ja obra-zlo`i, vo traewe od 15 minuti.

Sobranieto na prvata naredna sednica, bez pretres, konstatira deka na nositelot na javnata ili druga funkcija mandatot mu presta-nuva na denot na odr`uvaweto na sednicata.

5.Razre{uvawa

^len 112

Odredbite na ovoj delovnik {to se odnesuvaat na postapkata za izbor odnosno imenuvawa, se primenuvaat i vo postapkata za raz-re{uvawa, dokolku poinaku ne e utvrdeno so Ustavot, zakon ili so ovoj delovnik.

VII. DAVAWE SVE^ENA IZJAVA

^len 113

Pretsedatelot na Vladata, ministrite i sudiite na Ustavniot

37

sud na Republika Makedonija, pred prezemaweto na dol`nosta, davaat sve~ena izjava pred Sobranieto, so ~itawe na tekst koj glasi:

“Izjavuvam deka funkcijata (da se navede funkcijata) }e ja vr{am sovesno i odgovorno i }e go po~ituvam Ustavot i zakonite na Republika Makedonija”.

Tekstot na sve~enata izjava na sednicata na Sobranieto go ~ita pretsedatelot na Sobranieto.

Sve~enata izjava se potpi{uva i mu se predava na pretse-datelot na Sobranieto.

Nositelite na drugi javni funkcii koi gi izbira ili imenuva Sobranieto, sve~enata izjava ja davaat i ja potpi{uvaat pred pretse-datelot na Sobranieto.

VIII. RABOTNI TELA NA SOBRANIETO

^len 114

Sobranieto osnova postojani i povremeni rabotni tela.

Rabotnite tela razgleduvaat predlozi za donesuvawe na za-koni, nacrti na zakoni, predlozi na zakoni i predlozi na propisi i drugi op{ti akti {to gi donesuva Sobranieto, kako i drugi pra{awa od nadle`nost na Sobranieto i vr{at drugi raboti utvrdeni so ovoj delovnik.

^len 115

Postojanite rabotni tela se osnovaat so odluka na Sobranieto.

Za izvr{uvawe na posebni zada~i, Sobranieto so odluka osnova i povremeni rabotni tela.

So odlukata za osnovawe na rabotni tela se utvrduvaat de-lokrugot i brojot na ~lenovite.

Sostavot na rabotnite tela od redot na pratenicite se utvr-duva so odluka na Sobranieto, vo zavisnost od brojot na prateni~kite grupi i brojot na pratenicite vo prateni~kite grupi.

^len 116

Rabotnoto telo ima pretsedatel, zamenik na pretsedatelot,

38

odreden broj ~lenovi i nivni zamenici.

Rabotnoto telo raboti na sednici.

Sednica na rabotnoto telo svikuva pretsedatelot na rabotno-to telo. Pretsedatelot svikuva sednica i ako toa go pobara pretse-datelot na Sobranieto ili ako toa go predlo`at najmalku edna tretina od ~lenovite na teloto, koi treba da dostavat materijal za pra{aweto {to predlagaat da se stavi na dneven red na sednicata.

Ako pretsedatelot na rabotnoto telo ne svika sednica koga e dol`en toa da go stori, sednicata }e ja svika pretsedatelot na Sobranieto.

^len 117

Pokanata za sednica so predlogot na dnevniot red i materi-jalite {to }e se razgleduvaat na sednicata, pretsedatelot na rabot-noto telo im gi dostavuva na ~lenovite na rabotnoto telo po pravilo osum dena pred denot na odr`uvaweto na sednicata.

Za odr`uvaweto na sednicata na rabotnoto telo se izvestuvaat site pratenici na Sobranieto.

Pretsedatelot na rabotnoto telo, za svikanata sednica ja izvestuva Vladata i pretstavnikot na predlaga~ot za pra{awata i predlozite {to rabotnoto telo }e gi pretresuva, vo rokot od stavot 1 na ovoj ~len.

^len 118

Na sednicata na rabotnoto telo prisustvuva pretstavnik, odnosno poverenik na Vladata, koga se razgleduva predlog na Vladata, odnosno pretstavnik na organ na dr`avnata uprava koga na sednicata se razgleduva pra{awe od nivniot delokrug.

Na sednicata na rabotnoto telo mo`e da prisustvuva i da u~estvuva vo rabotata i sekoj podnositel ~ij predlog se razgleduva.

Ako na sednicata na rabotnoto telo ne prisustvuva pretstavnik ili poverenikot od stavot 1 na ovoj ~len, rabotnoto telo mo`e da go odlo`i razgleduvaweto na toa pra{awe.

^len 119

39

Rabotnite tela, zaradi izvr{uvaweto na rabotite i zada~ite od svojot delokrug, mo`at da baraat podatoci i informacii od or-ganite na dr`avnata uprava i od drugi organi i organizacii.

Rabotnoto telo mo`e na sednicata da pokanuva nau~ni, stru~ni i javni rabotnici i pretstavnici na op{tinite, na gradot Skopje, na javnite pretprijatija, sindikatite i na drugi organizacii, institucii i zdru`enija zaradi iznesuvawe na mislewa po pra{awata {to se razgleduvaat na sednicata na teloto.

^len 120

Dnevniot red na sednicata na rabotnoto telo se utvrduva na po~etokot na sednicata. Vo dnevniot red mo`at da se vnesat i pra{a-wa {to gi predlo`ile pratenicite, pretsedatelot na Sobranieto i Vladata.

Inicijativa za vnesuvawe na oddelni pra{awa vo predlogot na dnevniot red na sednicata na rabotnoto telo, mo`at da dadat drugi rabotni tela na Sobranieto, organi na dr`avnata uprava, op{tinite, gradot Skopje, instituciite, zdru`enijata na gra|anite i pretprijati-jata.

^len 121

Rabotnite tela sorabotuvaat me|usebno.

Rabotnite tela mo`at da odr`uvaat zaedni~ki sednici zaradi razgleduvawe na pra{awata od zaedni~ki interes ili usoglasuvawe na stavovite.

Zaedni~kite sednici na dve ili pove}e rabotni tela gi svi-kuvaat dogovorno pretsedatelite na tie tela.

Rabotnite tela na zaedni~kite sednici glasaat oddelno.

^len 122

Rabotnoto telo zazema stavovi so mnozinstvo glasovi od pri-sutnite ~lenovi, a najmalku so edna tretina od vkupniot broj ~lenovi.

^len 123

Za prisustvoto na ~lenovite na rabotnoto telo se vodi evi-

40

dencija.

Pretsedatelot na rabotnoto telo, na ~len na rabotno telo koj otsustvuva najmalku tri pati od sednicata na rabotno telo, a za toa ne go izvestil pretsedatelot na rabotnoto telo, mu se odbiva 5% od platata za sekoj den otsustvo, za {to akt donesuva Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata.

Rabotnoto telo mo`e da predlo`i Sobranieto da razre{i ~len od rabotnoto telo koj tri pati ednopodrugo neopravdano otsustvuval od sednicite na teloto.

^lenot na rabotnoto telo, koj e spre~en da prisustvuva na sednica dol`en e za toa navreme da go izvesti pretsedatelot na rabotnoto telo.

Pratenik koj ne e ~len na rabotnoto telo ima pravo da pris-ustvuva na sednicata na rabotnoto telo i da u~estvuva vo negovata rabota, bez pravo na odlu~uvawe.

^len 124

Za prou~uvawe na oddelni pra{awa od svojot delokrug ili za podgotvuvawe na predlozi na akti, rabotnite tela mo`at da osnovaat rabotni grupi. ̂ lenovite na rabotnite grupi se opredeluvaat od redot na ~lenovite na rabotnoto telo, pratenicite, nau~nite, stru~nite i javnite rabotnici, kako i od pretstavnici na organite na dr`avnata uprava i od drugi organi i organizacii.

Rabotnite grupi na rabotnoto telo mu dostavuvaat izve{taj.

^len 125

Pretresot po pra{aweto {to go razgleduva rabotnoto telo mo`e da zavr{i so prost premin na dnevniot red ili so zazemawe stav za koj rabotnoto telo podnesuva izve{taj do Sobranieto oddelno za sekoe pra{awe {to go razgleduvalo.

Izve{tajot go sodr`i stavot na rabotnoto telo so obrazlo`e-nie. Vo izve{tajot se vnesuvaat i site izneseni i izdvoeni mislewa i predlozi po pra{aweto {to bilo razgleduvano na sednicata na rabotnoto telo.

Pretsedatelot na rabotnoto telo go potpi{uva izve{tajot i e odgovoren za negovata verodostojnost.

^len 126

41

Rabotnoto telo opredeluva izvestitel.

Izvestitelot na rabotnoto telo na sednicata na Sobranieto gi zastapuva stavovite na teloto.

Izvestitelot ne mo`e da go menuva stavot na rabotnoto telo ili da se otka`e od nego, ako za toa ne go ovlastilo rabotnoto telo.

^len 127

Ako rabotnoto telo koe ne e nadle`no, a smeta deka po oddelen zakon, drug op{t akt ili pra{awe e zainteresirano da dade mislewe, misleweto }e go dostavi do nadle`noto rabotno telo.

Nadle`noto rabotno telo e dol`no da se izjasni po misleweto i za toa navremeno da go izvesti zainteresiranoto rabotno telo.

^len 128

Rabotnoto telo mo`e da mu predlo`i na Sobranieto da go odlo`i pretresuvaweto na oddelno pra{awe.

^len 129

Za poslo`eni i poobemni zakoni i drugi pra{awa, rabotnoto telo mo`e da odr`i dve ili pove}e sednici.

Na prvata sednica rabotnoto telo na~elno rasprava po pra{aweto od stavot 1 na ovoj ~len i mo`e od redot na ~lenovite na rabotnoto telo da opredeli izvestitel koj za narednata sednica }e podgotvi mislewe so predlog na stavovi po koi }e rasprava rabotnoto telo.

^len 130

Zapisnikot usvoen od sednicite na rabotnoto telo go potpi{u-vaat pretsedatelot i sekretarot na rabotnoto telo.

IX. PROGRAMIRAWE NA RABOTATA NA SOBRANIETO

^len 131

Pretsedatelot na Sobranieto so potpretsedatelite i koor-dinatorite na prateni~kite grupi ja programiraat rabotata na So-branieto.

42

Rabotata na Sobranieto se programira odnapred za period od {est meseci.

Vo programiraweto na rabotata na Sobranieto, so svoi inicija-tivi mo`at da u~estvuvaat pratenicite, rabotnite tela na Sobranieto i prateni~kite grupi.

^len 132

Programiraweto na rabotata na Sobranieto se vr{i vrz osnova na prethodni konsultacii so pretstavnici na Vladata.

Vladata, kako ovlasten predlaga~ na zakoni i drugi propisi i op{ti akti {to gi donesuva Sobranieto, mu dostavuva na Sobranieto pregled na predlozite {to planira vo period od {est meseci da gi podnese do Sobranieto za razgleduvawe i donesuvawe.

X. DONESUVAWE NA ZAKONI I DRUGI PROPISI

1. Predlog za donesuvawe na zakon

1.1. Poveduvawe na postapka

^len 133

Pravo da predlaga donesuvawe na zakon ima sekoj pratenik vo Sobranieto, Vladata i najmalku 10.000 izbira~i (ovlasten predlaga~ na zakon).

Postapkata za donesuvawe na zakon zapo~nuva so podnesuvawe na predlog za donesuvawe na zakon.

^len 134

Inicijativa za donesuvawe na zakon do ovlastenite pred-laga~i, mo`e da dade sekoj gra|anin, grupa gra|ani, institucii i zdru`enija.

Inicijativata upatena do Sobranieto se dostavuva do prate-nicite i do Vladata. Za toa se izvestuva podnositelot na inicijati-vata.

Ako ovlasteniot predlaga~ ja prifati inicijativata za done-suvawe na zakon, na Sobranieto mu dostavuva predlog za donesuvawe

43

na zakon.

1.2. Sodr`ina na predlogot za donesuvawe na zakon

^len 135

Predlogot za donesuvawe na zakon sodr`i ustavna osnova, pri~ini zaradi koi treba da se donese zakonot, osnovni na~ela vrz koi treba da se zasnovuva zakonot i sodr`ina na zakonot.

Sodr`inata na zakonot gi opfa}a osnovnite odnosi {to se ureduvaat so zakonot i na~inot na koj se predlaga nivnoto ureduvawe.

^len 136

Predlogot za donesuvawe na zakon mora da bide obrazlo`en.

Obrazlo`enieto sodr`i:

- ocena na sostojbite vo oblasta {to treba da se uredi so za-konot i ocena za izvr{uvaweto na postojnite propisi vo taa oblast;

- celta {to se saka da se postigne so ureduvaweto na odnosite na predlo`eniot na~in, kako i podatoci za toa posledicite {to }e proizlezat od predlo`enite re{enija i

- iznos na finansiskite sredstva potrebni za sproveduvawe na zakonot i na~inot na nivnoto obezbeduvawe, kako i podatoci za toa dali sproveduvaweto na zakonot povlekuva materijalni obvrski za oddelni subjekti.

^len 137

Ako predlogot za donesuvawe na zakon ne e podgotven vo soglas-nost so odredbite na ovoj delovnik, pretsedatelot na Sobranieto, pred da go dostavi na pratenicite, }e pobara od predlaga~ot da go usoglasi so odredbite na ovoj delovnik.

1.3. Podnesuvawe i upatuvawe na predlogot za donesuvawe na zakon

^len 138

Predlogot za donesuvawe na zakon se podnesuva do pretse-

44

datelot na Sobranieto, koj vedna{, a najdocna vo rok od pet dena od denot na podnesuvaweto, go dostavuva do pratenicite i nadle`nite rabotni tela.

Dokolku pra{awata {to se predlaga da se uredat so predlogot za donesuvawe na zakon se od zna~ewe za edinicite na lokalnata samouprava, predlogot za donesuvawe na zakon se dostavuva i do niv, zaradi davawe mislewe.

^len 139

Predlogot za donesuvawe na zakon, pretsedatelot na Sobra-nieto go stava na dneven red na sednicata na Sobranieto, najdocna vo rok od 30 dena od denot na podnesuvaweto na predlogot.

Ako ne e vo pra{awe slo`en ili obemen zakon, rokot od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da bide i pokratok, no ne pokratok od 15 dena.

^len 140

Predlogot za donesuvawe na zakon {to ne go podnela Vladata, pretsedatelot na Sobranieto }e go dostavi do Vladata, zaradi davawe na mislewe.

Vladata, misleweto po predlogot za donesuvawe na zakon, po pravilo, go dostavuva do Sobranieto najdocna tri dena pred denot opredelen za odr`uvawe na sednicata na rabotnoto telo.

^len 141

Najdocna vo rok od 60 dena od denot na usvojuvaweto na pred-logot za donesuvawe na zakon, predlaga~ot e dol`en da podnese predlog na zakon. Po barawe na predlaga~ot, Sobranieto mo`e da opredeli i podolg rok.

Ako predlaga~ot na zakonot ne podnese predlog na zakon vo rokot od stavot 1 na ovoj ~len, dol`en e da go izvesti Sobranieto za pri~inite.

1.4. Razgleduvawe na predlogot za donesuvawe na zakon vo rabotnite tela

^len 142

Predlogot za donesuvawe na zakon pred da se pretrese na sed-

45

nicata na Sobranieto, go razgleduva rabotnoto telo vo ~ij delokrug vo celina ili vo negoviot pogolem del spa|aat pra{awata {to se ureduvaat so zakon (nadle`no rabotno telo) i Zakonodavno-pravnata komisija.

Rabotnite tela go razgleduvaat predlogot za donesuvawe na zakon od gledna to~ka na potrebata od donesuvawe na zakonot, na~e-lata vrz koi treba da se zasnovuva zakonot, osnovnite odnosi {to se ureduvaat so zakonot i na~inot na koj se predlaga nivnoto ureduvawe.

^len 143

Predlogot za donesuvawe na zakon mo`e da go razgleda i drugo rabotno telo ako vo toj predlog se opfateni oddelni pra{awa {to se vo delokrugot i na toa rabotno telo (zainteresirano rabotno telo).

Ako predlogot za donesuvawe na zakon sodr`i odredbi so koi se anga`iraat finansiski sredstva, predlogot }e go razgleda i rabotnoto telo vo ~ij delokrug spa|aat pra{awata na buxetot i finansiite vo pogled na vlijanieto na ovie odredbi vrz sredstvata so koi se raspo-laga i na mo`nite izvori za finansirawe na predlo`enite re{enija.

^len 144

Izve{taite po predlogot za donesuvawe na zakon nadle`nite rabotni tela gi dostavuvaat do pretsedatelot na Sobranieto i do Za-konodavno-pravnata komisija najdocna 24 ~asa po odr`anata sednica na rabotnoto telo. Pretsedatelot na Sobranieto izve{taite gi dostavuva do site pratenici, do predlaga~ot na zakonot i do Vladata ako taa ne e predlaga~, najdocna pet rabotni dena pred denot opredelen za odr`uvawe na sednicata na Sobranieto.

1.5. Razgleduvawe na predlogot za donesuvawe na zakon vo Za-konodavno-pravnata komisija

^len 145

Zakonodavno-pravnata komisija, predlogot za donesuvawe na zakon, go razgleduva od gledna to~ka na potrebata od donesuvawe na zakonot i negovata usoglasenost so Ustavot i za toa na Sobranieto mu podnesuva izve{taj so svoi mislewa i predlozi.

Zakonodavno-pravnata komisija vo izve{tajot dava mislewe i

46

za predlozite {to na Sobranieto mu go podnelo nadle`noto rabotno telo.

^len 146

Izve{tajot na Zakonodavno-pravnata komisija se dostavuva i do rabotnite tela {to go razgleduvale predlogot za donesuvawe na zakon, najdocna 24 ~asa od odr`uvaweto na sednicata na Komisijata.

Ako predlozite na Zakonodavno-pravnata komisija ne se vo soglasnost so predlozite na nadle`noto rabotno telo, pred pretresu-vaweto na predlogot za donesuvawe na zakon na sednicata na Sobrani-eto, ova rabotno telo }e go razgleda izve{tajot na Komisijata, zaradi usoglasuvawe na stavovite po predlogot za donesuvawe na zakon.

1.6. Pretres po predlog za donesuvawe na zakon na sednica na Sobranieto

^len 147

Podnositelot na predlogot za donesuvawe na zakon, odnos-no negoviot pretstavnik, na po~etokot na pretresot mo`e da dade obrazlo`enie po predlogot za donesuvawe na zakon i ima pravo da u~estvuva vo tekot na celiot pretres zaradi davawe na pojasnuvawa. Pretstavnikot na Vladata mo`e da u~estvuva vo tekot na celiot pretres po predlogot za donesuvawe na zakon i koga predlogot za donesuvawe na zakonot ne go podnela Vladata.

^len 148

Pretresot po predlogot za donesuvawe na zakon na sednicata na Sobranieto e edinstven.

Vo pretresot se iznesuvaat mislewa za potrebata od donesu-vawe na zakonot, osnovnite na~ela vrz koi zakonot treba da se zasn-ovuva, osnovnite odnosi {to so zakonot se ureduvaat i na~inot na koj se predlaga nivnoto ureduvawe.

^len 149

Ako Sobranieto oceni deka ima potreba zakonot da se donese, donesuva zaklu~ok za usvojuvawe na predlogot za donesuvawe na zakon.

Predlogot za donesuvawe na zakon se usvojuva so mnozinstvo

47

glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna tretina od vkup-niot broj pratenici, bez ogled na mnozinstvoto glasovi potrebno za donesuvawe na zakonot utvrdeno so Ustavot.

Ako Sobranieto oceni deka nema potreba da se donese pred-lo`eniot zakon, so zaklu~ok }e go odbie predlogot za donesuvawe na zakon.

^len 150

Ako so zakonot ~ie donesuvawe se predlaga se ureduvaat sistemski pra{awa ili slo`ena i obemna materija, kako i vo drugi slu~ai koga }e se oceni deka toa e potrebno, Sobranieto so zaklu~okot za usvojuvawe na predlogot za donesuvawe na zakon, }e opredeli ovlasteniot predlaga~ da izraboti nacrt na zakon.

^len 151

So zaklu~okot za usvojuvawe na predlogot za donesuvawe na zakon, Sobranieto mo`e da uka`e na potrebata da se izvr{at kon-sultacii pri izrabotkata na predlogot, odnosno na nacrtot na zakon, da se organiziraat posebni sovetuvawa, kako i drugi formi na sorabotka so soodvetni organi i organizacii.

^len 152

Ako ne e vo pra{awe slo`en ili obemen zakon, predlaga~ot mo`e kon predlogot za donesuvawe na zakon da podnese i predlog na zakon i da predlo`i toj da se pretrese na istata sednica na Sobrani-eto na koja }e se pretresuva predlogot za donesuvawe na zakon.

Sobranieto koga }e ja utvrdi potrebata za donesuvawe na za-kon, odlu~uva po predlogot na istata sednica da se pretrese i pred-logot na zakon. Dokolku predlogot se usvoi, se preminuva na pretres po predlogot na zakonot, spored odredbite na ovoj delovnik koi se odnesuvaat na pretres po predlog na zakon.

2. Nacrt na zakon

^len 153

Ovlasteniot predlaga~ na zakon na Sobranieto mu podnesuva nacrt na zakon, ako taka odlu~i Sobranieto, najdocna vo rok od 45 dena po denot na usvojuvaweto na predlogot za donesuvawe na zakon.

48

Nacrtot na zakon treba da bide izraboten vo forma vo koja{to se donesuvaat zakonite i mora da bide obrazlo`en.

Podnositelot na nacrtot na zakon so koj se vr{at izmenuva-wa i dopolnuvawa na zakonot, kon nacrtot e dol`en da go podnese i tekstot na odredbite na postojniot zakon {to se menuvaat, odnosno se dopolnuvaat.

^len 154

Za podnesuvaweto i upatuvaweto na nacrtot na zakonot, kako i negovoto razgleduvawe vo rabotnite tela i vo Zakonodavno-pravnata komisija, soodvetno se primenuvaat odredbite na ovoj delovnik {to se odnesuvaat na predlogot za donesuvawe na zakon.

^len 155

Pretresot po nacrtot na zakonot na sednicata na Sobranieto e edinstven.

Vo pretresot se iznesuvaat mislewa za toa dali utvrdenite na~ela vrz koi se zasnova zakonot se pravilno i dosledno sprovedeni vo nacrtot na zakonot i dali so nego se opfateni osnovnite odnosi {to treba da se uredat, kako i za na~inot na koj se predlaga nivnoto ureduvawe.

Po zavr{eniot pretres, Sobranieto so zaklu~ok utvrduva stavovi i zabele{ki po nacrtot na zakonot i gi dostavuva do pred-laga~ot na nacrtot za da gi ima predvid pri izrabotkata na predlogot na zakonot.

Nacrtot na zakonot se usvojuva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna tretina od vkupniot broj pratenici, bez ogled na mnozinstvoto glasovi potrebno za donesuvawe na zakonot, utvrdeno so Ustavot.

^len 156

Sobranieto mo`e da odlu~i da se sprovede javna diskusija po nacrtot na zakonot koj e od po{irok interes.

^len 157

Koga Sobranieto }e odlu~i nacrtot na zakonot da se stavi na

49

javna diskusija, }e opredeli edno ili pove}e rabotni tela, koi }e:

- se gri`at nacrtot da se objavi za da im bide dostapen na gra|anite, pretprijatijata, javnite ustanovi, instituciite, zdru`eni-jata na gra|anite, politi~kite partii, sindikatite i drugi zainter-esirani subjekti;

- obezbedat sobirawe i sreduvawe na mislewata i predlozite {to bile izneseni vo tekot na javnata diskusija i

- podgotvat izve{taj za rezultatite od javnata diskusija.

Za izvr{uvaweto na zada~ite od stavot 1 na ovoj ~len, Sobra-nieto mo`e da osnova posebna rabotna grupa.

Ako nacrtot na zakonot koj treba da se stavi na javna diskusija go podnela Vladata, Sobranieto mo`e da odlu~i zada~ite od stavot 1 na ovoj ~len da gi izvr{i Vladata.

^len 158

Nacrtot na zakonot {to se stava na javna diskusija se objavuva vo dnevniot pe~at {to }e go opredeli Sobranieto.

Kon nacrtot na zakonot se objavuva i povik za dostavuvawe mislewa i predlozi i rokot vo koj tie mo`at da se dostavuvaat.

^len 159

Vrz osnova na mislewata i predlozite izneseni vo javnata diskusija, predlaga~ot na zakonot podnesuva predlog na zakon.

Kon predlogot na zakonot, predlaga~ot prilo`uva izve{taj za rezultatite od javnata diskusija so obrazlo`en pregled na stavovite na predlaga~ot na zakonot po mislewata i predlozite iska`ani vo javnata diskusija.

3. Predlog na zakon

^len 160

Predlogot na zakonot se podnesuva vo forma vo koja se donesuva zakonot, vo rok od 60 dena od denot na usvojuvaweto na predlogot za donesuvawe na zakonot, odnosno nacrtot na zakonot.

So predlogot na zakonot se podnesuva i obrazlo`enie za pri~inite poradi koi se donesuva zakonot, odnosite {to se uredu-vaat so zakonot, podatocite za iznosot na finansiskite sredstva

50

potrebni za sproveduvawe na zakonot i na~inot na obezbeduvawe na tie sredstva, kako i drugi pra{awa {to se od zna~ewe za odnosite {to se ureduvaat so zakonot.

Podnositelot na predlogot na zakonot so koj se vr{at izmeni ili dopolnuvawa na zakonot, kon predlogot na zakon e dol`en da pod-nese i tekst na odredbite na postojniot zakon {to se menuva, odnosno dopolnuva.

^len 161

Odredbite na ovoj delovnik {to se odnesuvaat na podnesuvawe-to i upatuvaweto na predlogot za donesuvawe na zakonot i negovoto razgleduvawe vo rabotnite tela i vo Zakonodavno-pravnata komisija, soodvetno se primenuvaat i na predlogot na zakonot.

^len 162

Na sednicata na Sobranieto se vodi pretres po tekstot na predlogot na zakonot.

Vo tekot na pretresot po tekstot na predlogot na zakonot se odlu~uva i za amandmanite.

^len 163

Ako e vo pra{awe predlog na slo`en ili obemen zakon, kako i vo drugi slu~ai koga Sobranieto }e oceni deka e toa potrebno, a prethodno ne bil pretresuvan nacrtot na toj zakon, Sobranieto mo`e da odlu~i, predlogot na zakonot da go pretresuva kako nacrt na zakon.

4. Mnozinstvo potrebno za donesuvawe na zakoni

^len 164

Sobranieto donesuva zakoni so mnozinstvo glasovi od prisut-nite pratenici, a najmalku so edna tretina od vkupniot broj pratenici, ako so Ustavot ne e predvideno posebno mnozinstvo.

Za zakoni koi direktno gi zasegaat kulturata, upotrebata na jazicite, obrazovanieto, li~nite dokumenti i upotrebata na simbolite, Sobranieto odlu~uva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedoni-

51

ja. Sporot vo vrska so primenata na ovaa odredba go re{ava Komitetot za odnosi me|u zaednicite.

5. Amandmani

^len 165

Predlogot za izmenuvawe ili dopolnuvawe na predlogot na zakonot se podnesuva vo forma na amandman.

Amandman mo`e da podnese sekoj pratenik vo Sobranieto, rabotno telo, Vladata i najmalku 10.000 izbira~i.

Amandmanot se podnesuva do pretsedatelot na Sobranieto vo pismena forma i mora da bide obrazlo`en i potpi{an od predlaga~ot.

Ako amandmanot sodr`i odredbi so koi se anga`iraat finan-siski sredstva, predlaga~ot na amandmanot e dol`en istovremeno da uka`e i na mo`nite izvori za obezbeduvawe na tie sredstva.

^len 166

Amandman se podnesuva najdocna pet dena pred denot opredelen za odr`uvawe na sednicata na Sobranieto.

Po isklu~ok amandman mo`e da se podnese vo tekot na pre-tresot po predlogot na zakonot, ako so nego se vr{i usoglasuvawe na odredbite vo tekstot {to se izmenile poradi prethodno usvojuvawe na eden ili pove}e amandmani.

Koga zakonot se donesuva po itna postapka ili na itna sednica, amandmani mo`e da se podnesuvaat do zavr{uvaweto na pretresot.

Vo postapka za donesuvawe na zakon vo koja se skrateni roko-vite amandmani mo`at da se podnesuvaat vo rok od 24 ~asa pred ~asot opredelen za odr`uvawe na sednicata na koja }e se pretresuva pred-logot za donesuvawe na zakon so predlog na zakonot.

Podnositelot na predlogot na zakonot mo`e da podnesuva amandmani sî do zaklu~uvaweto na pretresot po predlogot na zakonot.

^len 167

Pretsedatelot na Sobranieto amandmanot vedna{ go dostavuva do pratenicite, do predlaga~ot na zakonot i do Vladata, koga ne e predlaga~ na zakonot.

52

Pretsedatelot na Sobranieto amandmanot go dostavuva na mislewe i do nadle`noto rabotno telo i do Zakonodavno-pravnata komisija.

^len 168

Za amandmanot se vodi pretres.

Za amandmanot ima pravo da se izjasni predlaga~ot na zakonot i izvestitelot na rabotnoto telo {to go pretresuvalo predlogot na zakonot, vo traewe od pet minuti.

Vladata mo`e da se izjasnuva za amandmanite i koga ne e predlaga~.

^len 169

Sobranieto }e go odlo`i pretresot po amandmanot vo slu~aj koga predlaga~ot na zakonot toa go bara.

^len 170

Za amandmanot se odlu~uva pred da se glasa za odredbata od predlogot na zakonot na koja se odnesuva amandmanot.

Ako na ista odredba od predlogot na zakonot se podneseni dva ili pove}e razli~ni amandmani, za amandmanite se glasa spored redot po koj se podneseni.

Ako so nekoj od amandmanite se predlaga bri{ewe na oddelna odredba od predlogot na zakonot, prvo se glasa za toj amandman i ako amandmanot se usvoi, ne se glasa za drugite amandmani na toj ~len.

Ako amandmanot na predlogot na zakonot sodr`i odredbi so koi se menuvaat utvrdenite na~ela vrz koi se zasnovuva zakonot ili ako usvojuvaweto na amandmanot bi predizvikalo pobitni izmenuva-wa na tekstot na predlogot na zakonot, za amandmanot ne mo`e da se odlu~uva na sednicata na Sobranieto ako nadle`noto rabotno telo i Zakonodavno-pravnata komisija ne go razgledale i ne podnele izve{taj za toj amandman.

Ako amandmanot na predlogot na zakonot sodr`i odredbi so koi se anga`iraat finansiski sredstva, pretsedatelot na Sobrani-eto vedna{ go dostavuva i na rabotnoto telo vo ~ij delokrug spa|aat pra{awata na buxetot i finansiite, za da go prou~i vlijanieto na amandmanot vrz sredstvata so koi se raspolaga i mo`nite izvori

53

za finansirawe na predlo`enite re{enija i za toa da go izvesti Sobranieto.

^len 171

Amandmanot se usvojuva so mnozinstvo glasovi od prisutnite pratenici, a najmalku so edna tretina od vkupniot broj pratenici, bez ogled na mnozinstvoto glasovi potrebno za donesuvawe na zakonot, utvrdeno so Ustavot.

Amandmanot na podnositelot na predlogot na zakonot i amand-manot so koj toj se soglasil se smeta za sostaven del na predlogot na zakonot.

6. Skratuvawe na rokovite vo postapkata za donesuvawe na za-kon

^len 172

Ako ne e vo pra{awe slo`en ili obemen zakon, ovlasteniot predlaga~ na zakonot, so podnesuvaweto na predlogot za donesuvawe na zakon ili predlog na zakon, mo`e da predlo`i rokovite za izvr{u-vawe na oddelni raboti opredeleni so ovoj delovnik, da se skratat.

Predlog za skratuvawe na rokovite od stavot 1 na ovoj ~len mo`at da podnesat i pretsedatelot na Sobranieto, rabotno telo i Vladata koga ne e predlaga~ na zakonot.

Predlogot za skratuvawe na rokovite mora da bide obrazlo-`en.

^len 173

Vo slu~aite od ~lenot 172 na ovoj delovnik, pretsedatelot na Sobranieto mo`e da svika sednica i pred istekot na rokot, koj spored ~lenot 64 stav 1 na ovoj delovnik mora da pomine od denot na dostavuvaweto na predlogot i na drugite materijali do pratenicite, do denot opredelen za odr`uvawe na sednicata na koja }e se pretresu-va predlogot za donesuvawe na zakon, odnosno predlogot na zakonot.

^len 174

Sobranieto na sednicata prethodno odlu~uva po predlogot za skratuvawe na rokovite, a ako go usvoi toj predlog, pristapuva kon

54

pretresuvawe na predlogot za donesuvawe na zakonot, odnosno na predlogot na zakonot.

7. Itna postapka za donesuvawe na zakon

^len 175

Po isklu~ok zakon mo`e da se donese i po itna postapka.

Po itna postapka mo`e da se donese zakon koga toa e neophodno zaradi spre~uvawe i otstranuvawe na pogolemi naru{uvawa vo stopan-stvoto ili koga toa go baraat interesite na bezbednosta i odbranata na Republikata ili vo slu~ai na pogolemi prirodni nepogodi, epidemii ili drugi vonredni i neodlo`ni potrebi.

Predlogot, zakonot da se donese po itna postapka, predlaga~ot e dol`en da go obrazlo`i.

Kon predlogot zakonot da se donese po itna postapka se pod-nesuva i predlogot na zakonot ~ie donesuvawe se predlaga.

^len 176

Za opravdanosta na predlogot, zakonot da se donese po itna postapka, odlu~uva Sobranieto, bez pretres.

Ako predlogot ne go podnela Vladata, pred odlu~uvaweto po predlogot, Sobranieto }e pobara mislewe od Vladata.

^len 177

Ako Sobranieto go usvoi predlogot zakonot da se donese po itna postapka, predlogot na zakonot se vnesuva vo dnevniot red za sednicata.

Sobranieto mo`e pred ili vo tekot na pretresot da pobara od nadle`noto rabotno telo i od Zakonodavno-pravnata komisija, sekoj od svojot delokrug, itno da mu podnese izve{taj.

8. Potpi{uvawe i objavuvawe na aktite

^len 178

Tekstot na zakonot ne se potpi{uva.

55

Drugite propisi i op{ti akti {to gi donesuva Sobranieto, gi potpi{uva pretsedatelot na Sobranieto.

Aktite {to samostojno gi donesuvaat rabotnite tela gi pot-pi{uva pretsedatelot na teloto {to go donelo aktot.

^len 179

Pretsedatelot na Sobranieto, vedna{ po donesuvaweto na zakonot, go dostavuva do pretsedatelot na Republikata zaradi pot-pi{uvawe na ukazot za proglasuvawe na zakonot.

Ako pretsedatelot na Republikata odlu~i da ne go potpi{e ukazot, za proglasuvawe na zakonot, Sobranieto povtorno go razgleduva predlogot na zakonot, vo rok od 30 dena od denot na donesuvaweto na zakonot.

^len 180

Zakonite, drugite propisi i op{ti akti pred da vlezat vo sila se objavuvaat vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.

Zaklu~ocite na Sobranieto se objavuvaat vo glasiloto na So-branieto, a ako Sobranieto odlu~i i vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.

Zaklu~ocite na rabotnite tela, ako tie odlu~at, se objavuvaat vo glasiloto na Sobranieto.

9. Avtenti~no tolkuvawe na zakon

^len 181

Barawe za davawe na avtenti~no tolkuvawe na zakon mo`e da podnese sekoj pratenik, Vladata, Ustavniot sud na Republika Make-donija, Vrhovniot sud na Republika Makedonija, Javniot obvinitel na Republika Makedonija, Narodniot pravobranitel, gradona~alnicite na op{tinite i na gradot Skopje, i sovetite na op{tinite, dokolku potrebata od avtenti~no tolkuvawe nastanala vo vrska so primena na zakonite vo nivnoto rabotewe.

^len 182

Baraweto za davawe na avtenti~no tolkuvawe na zakon se

56

podnesuva do pretsedatelot na Sobranieto i sodr`i naziv na zakonot, odredbite na koi se bara tolkuvawe i pri~inite za toa.

Baraweto za davawe na avtenti~no tolkuvawe na zakon, pretse-datelot na Sobranieto go upatuva do Zakonodavno-pravnata komisija i do Vladata.

Po baraweto za davawe na avtenti~no tolkuvawe na zakon, Zakonodavno-pravnata komisija mo`e da bara mislewe od nadle`nite rabotni tela na Sobranieto.

Zakonodavno-pravnata komisija, otkako }e pribavi mislewe od Vladata i od nadle`nite rabotni tela, ocenuva dali baraweto za davawe na avtenti~no tolkuvawe e opravdano.

Ako Zakonodavno-pravnata komisija oceni deka baraweto za davawe na avtenti~no tolkuvawe e opravdano, }e izgotvi predlog na avtenti~no tolkuvawe i }e go dostavi do Sobranieto.

Predlogot na avtenti~noto tolkuvawe se pretresuva vo So-branieto po ista postapka po koja se pretresuva predlogot na zakonot.

Ako Zakonodavno-pravnata komisija oceni deka baraweto za davawe na avtenti~no tolkuvawe ne e opravdano, }e podnese izve{taj na Sobranieto, koe odlu~uva po baraweto. Za odlukata na Sobranieto se izvestuva podnositelot na baraweto.

10. Postapka za utvrduvawe pre~isten tekst na zakon

^len 183

Ako zakonot e pove}e pati izmenuvan ili dopolnuvan, ili ako so zakonot se vr{at poobemni izmenuvawa i dopolnuvawa, predlaga~ot na zakonot mo`e da predlo`i da se utvrdi pre~isten tekst na zakonot.

Ako oceni deka toa e opravdano, Sobranieto so zakonot od stavot 1 na ovoj ~len }e ja ovlasti Zakonodavno-pravnata komisija da utvrdi pre~isten tekst na zakonot i da go objavi vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” vo rok od 30 dena od denot na objavuvawe-to na zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.

Pre~isteniot tekst na zakonot go izgotvuva predlaga~ot na zakonot i na Zakonodavno-pravnata komisija i go podnesuva za ut-vrduvawe vo rok od 15 dena od denot na objavuvaweto na zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot vo “Slu`ben vesnik na Repub-lika Makedonija”.

57

11. Postapka za donesuvawe na Buxet na Republika Makedonija i zavr{nata smetka na Buxetot

^len 184

Predlogot na Buxetot na Republika Makedonija go podnesuva Vladata so potrebnata dokumentacija soglasno so zakon.

^len 185

Po predlogot na Buxetot na Republika Makedonija se vodi op{t pretres i pretres po tekstot. Sobranieto mo`e da odlu~i pretresot po tekstot da se vodi po razdeli.

Pred glasaweto za predlogot na Buxetot na Republika Make-donija, Sobranieto odlu~uva dali }e glasa za sekoj razdel oddelno ili za predlogot vo celina.

Po razdeli, se glasa koga toa }e go pobara eden pratenik, ~ie barawe go poddr`uvaat najmalku deset pratenici.

Po zavr{enoto glasawe po razdeli, za predlogot na Buxetot na Republika Makedonija se glasa vo celina.

^len 186

Odredbite na ovoj delovnik {to se odnesuvaat na postapkata za donesuvawe na zakon, soodvetno se primenuvaat i vo postapkata za donesuvawe na Buxetot na Republika Makedonija i na Zavr{nata smetka na buxetot, ako so odredbite na ovoj delovnik poinaku ne e opredeleno.

12. Postapka za pretresuvawe i donesuvawe na Delovnikot na So-branieto, na drugi propisi i op{ti akti i materijali

12.1. Delovnik na Sobranieto

^len 187

Predlogot za donesuvawe na Delovnik na Sobranieto mo`e da podnese sekoj pratenik i nadle`noto rabotno telo.

Vo postapkata za donesuvawe na Delovnikot na Sobranieto soodvetno se primenuvaat odredbite {to se odnesuvaat na podnesu-

58

vawe i pretresuvawe na zakon.

12.2. Deklaracii, rezolucii, odluki i preporaki

^len 188

So deklaracija se izrazuva op{tiot stav na Sobranieto po pra{awa od op{to politi~ko zna~ewe.

So rezolucija Sobranieto uka`uva na sostojbata, problemite i merkite {to treba da se prezemat vo odredena oblast.

So preporaka, Sobranieto dava nasoki za nadminuvawe na tekovnite sostojbi vo odredena oblast.

^len 189

Vo postapkata za donesuvawe na deklaracii, rezolucii, odlu-ki, preporaki i drugi op{ti akti, soodvetno se primenuvaat odredbite na ovoj delovnik {to se odnesuvaat na podnesuvawe i pretresuvawe na predlogot na zakonot.

Predlaga~ot na aktot od stavot 1 na ovoj ~len, namesto predlog na akt, mo`e da podnese predlog za donesuvawe ili nacrt na toj akt i da predlo`i toj da se pretrese spored odredbite na ovoj delovnik za pretresuvawe na predlog za donesuvawe na zakon odnosno na nacrt na zakon.

Sekoj pratenik i rabotno telo ili Vladata, mo`at da pred-lo`at podneseniot predlog na propis i op{t akt od stavot 1 na ovoj ~len, da se pretrese spored odredbite na ovoj delovnik za pretresu-vawe na predlogot za donesuvawe na zakon odnosno na nacrtot na zakonot.

Po predlozite od stavovite 2 i 3 na ovoj ~len odlu~uva So-branieto, bez pretres.

^len 190

Po predlogot na aktot od ~lenot 188 na ovoj delovnik, na sed-nicata na Sobranieto se vodi edinstven pretres.

Sobranieto mo`e po predlog na podnositelot na predlogot na aktot, pratenik, rabotno telo ili Vladata da odlu~i da se sprovede oddelno op{t pretres po predlogot i pretres po tekstot na predlogot.

59

12.3. Pretresuvawe na analizi, izve{tai, informacii i drugi materijali

^len 191

Sobranieto mo`e da pretresuva analizi, izve{tai, infor-macii i drugi materijali, {to se dostaveni od Vladata.

Sobranieto mo`e da pretresuva i informacii dostaveni od Vladata do pratenikot po negovo barawe, dokolku pratenikot toa go predlo`i.

Pretresot po materijalite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, po pravilo zavr{uva so donesuvawe na zaklu~ok.

13. Potvrduvawe i davawe soglasnost na statuti i drugi op{ti akti

^len 192

Statutite i drugite op{ti akti za koi vrz osnova na zakon Sobranieto e nadle`no da gi potvrduva ili da dava soglasnost, pretsedatelot na Sobranieto gi dostavuva do Zakonodavno-pravnata komisija, nadle`noto rabotno telo, a pratenicite gi izvestuva deka e primen statut, odnosno drug op{t akt za potvrduvawe ili za davawe soglasnost i deka se nao|a vo dokumentacijata na Sobranieto.

Statutite i drugite op{ti akti se dostavuvaat i do Vladata, koja dava mislewe po niv vo rok od 30 dena od denot na priemot.

^len 193

Usoglasenite zabele{ki na rabotnite tela po statutot odnosno drugiot op{t akt, Zakonodavno-pravnata komisija gi dostavuva do pod-nositelot i opredeluva rok vo koj treba da se izjasni po zabele{kite.

Koga rabotnite tela i Zakonodavno-pravnata komisija po priemot na statutot, odnosno drugiot op{t akt }e utvrdat deka pod-nositelot postapil po zabele{kite, vo rok od 30 dena od priemot na aktot, na Sobranieto mu podnesuvaat izve{taj i predlog na odluka za potvrduvawe, odnosno za davawe soglasnost na aktot.

Koga nadle`noto rabotno telo i Zakonodavno-pravnata

60

komisija }e utvrdat deka podnositelot na statutot odnosno drugiot op{t akt ne postapil po zabele{kite, za toa na Sobranieto }e mu podnesat izve{taj.

14. Postapka za ratifikacija na me|unarodni dogovori

^len 194

Ratifikacija na me|unaroden dogovor se vr{i so zakon.

Postapka za donesuvawe na zakonot za ratifikacija na me|un-aroden dogovor, poveduva Vladata so podnesuvawe na predlog na zakon za ratifikacija.

Predlogot na zakonot za ratifikacija na me|unarodniot dogov-or go sodr`i tekstot na me|unarodniot dogovor ~ija ratifikacija se predlaga.

Obrazlo`enieto na predlogot na zakonot za ratifikacija na me|unaroden dogovor sodr`i ustavna osnova, pri~inite poradi koi se predlaga ratifikacijata na me|unarodniot dogovor, ocena za toa dali me|unarodniot dogovor bara donesuvawe na novi ili izmena na va`e~kite zakoni, kako i ocena za potrebata od anga`irawe finansis-ki sredstva od Buxetot na Republika Makedonija za sproveduvaweto na me|unarodniot dogovor.

^len 195

Odredbite na ovoj delovnik {to se odnesuvaat na postapkata za pretresuvawe na predlogot na zakonot soodvetno se primenuvaat i vo postapkata za pretresuvawe na predlogot na zakonot za ratifikacija na me|unarodniot dogovor.

Na tekstot na me|unarodniot dogovor ne se vr{at izmenuvawa i dopolnuvawa.

^len 196

Zakonite za ratifikacija na me|unarodnite dogovori i iz-vorniot tekst na me|unarodnite dogovori se objavuvaat vo poseben del na “Slu`beniot vesnik na Republika Makedonija” - Me|unarodni dogovori.

61

15. Postapka za pretresuvawe na inicijativa za predlagawe za donesuvawe zakon, za raspi{uvawe referendum, i za podnesuvawe predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija

^len 197

Pretsedatelot na Sobranieto, po dobivaweto na inicijativata za sobirawe potpisi na izbira~i za predlagawe za donesuvawe zakon, za raspi{uvawe referendum, kako i potpisi na izbira~i za podnesu-vawe predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija, vedna{ ja dostavuva do pretsedatelot na Zakonodav-no-pravnata komisija i do pretsedatelot na nadle`noto rabotno telo.

Zakonodavno-pravnata komisija i nadle`noto rabotno telo vo rok od dva rabotni dena do pretsedatelot na Sobranieto, dostavuvaat mislewe za urednosta na inicijativata.

^len 198

Ako pretsedatelot na Sobranieto utvrdi deka inicijativata e uredna, za toa go izvestuva inicijatorot.

Ako pretsedatelot na Sobranieto utvrdi deka inicijativata e neuredna, pra{aweto vo vrska so inicijativata go stava na dneven red na prvata naredna sednica na Sobranieto, no ne podocna od 15 dena od denot na utvrduvaweto na neurednosta na inicijativata.

Sobranieto so zaklu~ok utvrduva dali inicijativata e uredna.

Pretsedatelot na Sobranieto go izvestuva pretstavnikot na inicijatorot za zaklu~okot na Sobranieto.

XI. POSTAPKA ZA IZMENA NA USTAVOT NA REPUBLIKA MAKE-DONIJA

1. Predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot

^len 199

Predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija (Ustav) mo`e da podnesat pretsedatelot na Republikata, Vladata, najmalku 30 pratenici ili 150.000 gra|ani.

62

^len 200

Predlogot za pristapuvawe kon izmena na Ustavot sodr`i nasoki za izmenuvawe i dopolnuvawe na Ustavot i obrazlo`enie za pri~inite poradi koi se predlaga izmenuvawe i dopolnuvawe na Ustavot.

^len 201

Predlogot za pristapuvawe kon izmena na Ustavot, pretse-datelot na Sobranieto go dostavuva do pratenicite i do pretsedatelot na Republikata i do Vladata, koga tie ne se podnositeli na predlogot.

^len 202

Po predlogot za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na sed-nicata na Sobranieto se vodi pretres vo celina.

Odlukata za pristapuvawe kon izmena na Ustavot Sobranieto ja donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na pratenici.

Po donesuvaweto na odluka za pristapuvawe kon izmena na Ustavot, Sobranieto so zaklu~ok utvrduva rok vo koj podnositelot na predlogot za pristapuvawe kon izmena na Ustavot izgotvuva tekst na nacrtot na amandmanite na Ustavot.

2. Nacrt na amandmani na Ustavot

^len 203

Tekstot na nacrtot na amandmanite na Ustavot so obrazlo`e-nie, predlaga~ot go dostavuva do pretsedatelot na Sobranieto koj go dostavuva do pratenicite i do pretsedatelot na Republikata i do Vladata, koga ne se predlaga~i na tekstot na nacrtot na amandmanite, najdocna 30 dena pred odr`uvaweto na sednicata na Sobranieto.

^len 204

Pretresot vo Sobranieto se vodi po tekstot na nacrtot na sekoj amandman oddelno i mo`e da se dadat mislewa i predlozi.

Sobranieto so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici,

63

go utvrduva nacrtot na sekoj amandman oddelno i nacrtot na amand-manite na Ustavot vo celina.

Nacrtot na amandmanite Sobranieto go stava na javna diskusija.

Sobranieto opredeluva rok za sproveduvawe na javnata di-skusija, na~inot na objavuvaweto na nacrtot na amandmanite i rok vo koj predlaga~ot kako nositel na javnata diskusija do Sobranieto podnesuva izve{taj za rezultatite od javnata diskusija i tekst na predlogot na amandmanite na Ustavot.

3. Predlog na amandmani na Ustavot

^len 205

Tekstot na predlogot na amandmanite na Ustavot so obrazlo`e-nieto i izve{tajot za rezultatite od javnata diskusija, pretsedatelot na Sobranieto go dostavuva do pratenicite i do pretsedatelot na Republikata i do Vladata, koga ne se predlaga~i na tekstot na pred-logot na amandmanite.

^len 206

Na tekstot na predlogot na amandmanite na Ustavot sekoj pratenik, rabotno telo i Vladata, mo`e da podnesat amandmani, naj-docna osum dena pred sednicata na Sobranieto na koja }e se usvojuvaat amandmanite na Ustavot.

^len 207

Po tekstot na predlogot na amandmanite na Ustavot se vodi op{t pretres i pretres po tekstot.

Sobranieto se izjasnuva oddelno za sekoj amandman na tekstot na predlogot na amandmanite na Ustavot, so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Sobranieto so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj na prateni-ci go utvrduva predlogot na sekoj amandman oddelno i Predlogot na amandmanite vo celina.

4. Donesuvawe i proglasuvawe na amandmanite na Ustavot

^len 208

64

Amandmanite za izmena na Ustavot se donesuvaat so dvotre-tinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Odluka za izmena na Preambulata, ~lenovite za lokalnata samouprava, ~lenot 131, koja bilo odredba {to se odnesuva na prava-ta na pripadnicite na zaednicite, vklu~uvaj}i gi osobeno ~lenovite 7, 8, 9, 19, 48, 56, 69, 77, 78, 86, 104 i 109, kako i odluka za dodavawe koja bilo nova odredba koja se odnesuva na predmetot na tie odredbi i tie ~lenovi, }e bide potrebno dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici vo koe mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite {to ne se mnoz-instvo vo Republika Makedonija.

^len 209

Sobranieto donesuva odluka za proglasuvawe na amandmanite na Ustavot so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Koga se vr{i izmena na Preambulata i ~lenovite od Ustavot navedeni vo Amandmanot XVIII na Ustavot na Republika Makedonija, Sobranieto donesuva odluka za proglasuvawe na amandmanite so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici vo koe mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pri-pa|aat na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

XII. PREDLOG ZA POKRENUVAWE POSTAPKA ZA UTVRDUVAWE ODGOVORNOST NA PRETSEDATELOT NA REPUBLIKATA

^len 210

Predlog za pokrenuvawe postapka za utvrduvawe odgovornost na pretsedatelot na Republikata, mo`at da podnesat najmalku 30 pratenici.

Predlogot od stavot 1 na ovoj ~len se podnesuva pismeno so obrazlo`enie za pri~inite zaradi koi se smeta deka pretsedatelot na Republikata gi prekr{il Ustavot i zakonite vo vr{eweto na svoite prava i dol`nosti.

Predlogot od stavot 1 na ovoj ~len, pretsedatelot na Sobra-nieto vedna{ go dostavuva do pratenicite i do pretsedatelot na Republikata. Pretsedatelot na Sobranieto svikuva sednica najrano osum, a najdocna 15 dena od denot na podnesuvaweto na predlogot.

65

^len 211

Pred odlu~uvaweto po predlogot od stavot 1 na ~len 210 od ovoj delovnik, Sobranieto osnova komisija za ocenuvawe na osnova-nosta na predlogot i opredeluva rok vo koj komisijata e dol`na do Sobranieto da podnese izve{taj. Rokot ne mo`e da bide podolg od 15 dena od denot na osnovaweto na Komisijata.

Komisijata ima pretsedatel i deset ~lena, koi na predlog od Komisijata za pra{awa na izborite i imenuvawata gi izbira Sobra-nieto.

^len 212

Pretsedatelot na Sobranieto, vedna{ go izvestuva pretse-datelot na Republikata za osnovaweto na komisijata od ~lenot 211 na ovoj delovnik.

Pretsedatelot na Republikata mo`e do Komisijata da do-stavi pismeno izjasnuvawe za naodite od predlogot za pokrenuvawe postapka za utvrduvawe na odgovornost.

^len 213

Izve{tajot od Komisijata, pretsedatelot na Sobranieto ved-na{ go dostavuva do pratenicite i do pretsedatelot na Republikata.

^len 214

Po predlogot od stavot 1 na ~len 210 od ovoj delovnik i po izve{tajot na Komisijata, Sobranieto vodi pretres.

Pravo da go obrazlo`i predlogot ima eden od pratenicite {to go podnele predlogot.

Pravo da go obrazlo`i izve{tajot na Komisijata ima pretse-datelot ili ~len na Komisijata.

Pretsedatelot na Republikata mo`e pismeno ili usno na sednicata da se izjasni po naodite od predlogot i po izve{tajot na Komisijata.

^len 215

Sobranieto utvrduva predlog za pokrenuvawe postapka za utvr-duvawe odgovornost na pretsedatelot na Republikata, so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Predlogot so koj Sobranieto pokrenuva postapka za utvrduvawe odgovornost na pretsedatelot na Republikata sodr`i obrazlo`enie

66

za pri~inite zaradi koi se pokrenuva postapka, opis i dokazi za de-jstvijata so koi pretsedatelot na Republikata gi prekr{il Ustavot i zakonite vo vr{eweto na svoite prava i dol`nosti.

Predlogot od stavot 2 na ovoj ~len, pretsedatelot na Sobrani-eto vedna{ go dostavuva do Ustavniot sud na Republika Makedonija i do pretsedatelot na Republikata.

XIII. ODNOSI SO VLADATA

^len 216

Vladata vo Sobranieto ja pretstavuva pretsedatelot na Vla-data.

Pretstavnicite {to Vladata gi opredelila vo Sobranieto i vo rabotnite tela, u~estvuvaat vo rabotata na Sobranieto i na rabotnite tela i gi iznesuvaat stavovite na Vladata.

^len 217

Poverenicite {to Vladata gi opredelila prisustvuvaat na sednicata na rabotnoto telo i davaat izvestuvawa i objasnuvawa za pra{awata od dnevniot red.

^len 218

Sobranieto vr{i politi~ka kontrola i nadzor nad Vladata na na~in i po postapka utvrdeni so Ustavot i so ovoj delovnik.

1. Pra{awe za doverba na Vladata

^len 219

Pra{awe za doverba na Vladata mo`at da postavat najmalku 20 pratenici.

Pra{aweto za doverba na Vladata se podnesuva vo pismena forma i mora da bide obrazlo`eno.

Pra{awe za doverba na Vladata mo`e da postavi i pretse-datelot na Vladata vo pismena forma ili usno na sednicata na So-branieto.

67

Pra{aweto za doverba na Vladata, pretsedatelot na Sobra-nieto vedna{ go dostavuva do pratenicite, Vladata i pretsedatelot na Republikata, a koga pra{aweto za doverba na Vladata, pretse-datelot na Vladata go postavuva usno na sednicata na Sobranieto, pretsedatelot na Sobranieto vedna{ go izvestuva pretsedatelot na Republikata.

Pra{aweto za doverba na Vladata mo`e da se povle~e, do po~etokot na sednicata na Sobranieto.

^len 220

Za postavenoto pra{awe za doverba na Vladata, pretsedatelot na Sobranieto svikuva sednica po istekot na tri dena od denot na postavuvaweto na pra{aweto za doverba na Vladata.

Rokot od stavot 1 na ovoj ~len, po~nuva da te~e naredniot den od denot na postavuvaweto na pra{aweto za doverba na Vladata.

^len 221

Sobranieto glasa za nedoverba na Vladata po istekot na tri dena od denot na postavuvaweto na pra{aweto za doverba.

Vo slu~aj koga pra{aweto za doverba na Vladata go postavuva pretsedatelot na Vladata usno na sednicata na Sobranieto, Sobra-nieto glasa za doverba na Vladata na istata sednica.

Pretsedatelot na Vladata i pred glasaweto ima pravo da mu se obrati na Sobranieto.

^len 222

Ako na Vladata í e izglasana nedoverba, pretsedatelot na Vladata do Sobranieto podnesuva ostavka.

Za izglasanata nedoverba na Vladata i za podnesenata ostavka, pretsedatelot na Sobranieto vedna{ go izvestuva pretsedatelot na Republikata.

2. Ostavka na Vladata

^len 223

Vladata, pretsedatelot na Vladata ili ~len na Vladata mo`at

68

da podnesat ostavka.

Ostavkata na Vladata i na pretsedatelot na Vladata, se pod-nesuva do pretsedatelot na Sobranieto vo pismena forma i mo`e da se obrazlo`i.

Ostavkata na ~lenot na Vladata do pretsedatelot na Sobra-nieto se podnesuva preku pretsedatelot na Vladata.

Ostavkata na Vladata ili na pretsedatelot na Vladata, pretsedatelot na Sobranieto vedna{ ja dostavuva do pratenicite i do pretsedatelot na Republikata.

Ostavkata na ~lenot na Vladata, pretsedatelot na Sobranieto vedna{ ja dostavuva do pratenicite.

^len 224

Sobranieto na prvata naredna sednica, bez pretres, konstatira deka na pretsedatelot na Vladata, na Vladata ili na ~lenot na Vla-data, mandatot im prestanuva na denot na odr`uvaweto na sednicata

3. Razre{uvawe.

^len 225

Predlogot za razre{uvawe na ~lenot na Vladata, pretse-datelot na Vladata go podnesuva vo pismena forma do pretsedatelot na Sobranieto i mo`e da go obrazlo`i.

Po predlogot za razre{uvawe na ~lenot na Vladata, Sobrani-eto odlu~uva na prvata naredna sednica, bez pretres.

Po predlogot za razre{uvawe, Sobranieto mo`e da odlu~i da otvori pretres. Predlog da se otvori pretres mo`e da podnese prateni~ka grupa ili najmalku petmina pratenici.

^lenot na Vladata za kogo e podnesen predlog za razre{uvawe mo`e da se izjasnuva po predlogot, vo traewe od 15 minuti.

^len 226

Predlogot na pretsedatelot na Vladata za razre{uvawe na pove}e od edna tretina od ~lenovite na Vladata od prvobitniot sos-

69

tav, so predlogot za nov sostav na Vladata, se dostavuva do pretse-datelot na Sobranieto.

Za predlogot od stavot 1 na ovoj ~len, Sobranieto odlu~uva na prvata naredna sednica kako za izbor na nova Vlada.

XIV. ME\UNARODNA SORABOTKA NA SOBRANIETO

^len 227

Sobranieto na Republika Makedonija, za ostvaruvawe na me|unarodnata sorabotka, osnova postojani delegacii vo me|unarod-nite parlamentarni sobranija, ~ij{to ~len, odnosno pridru`en ~len e Sobranieto, prateni~ki grupi za sorabotka so drugi parlamenti, a mo`e da osnova i me{oviti rabotni tela so drugi parlamenti, me|un-arodni parlamentarni organizacii i institucii, povremeni delegacii i drugi oblici za sorabotka.

Delegaciite, rabotnite tela, prateni~kite grupi za sorabotka, me{ovitite rabotni tela i pratenicite, za ostvarenata me|unarodna aktivnost podnesuvaat izve{taj do pretsedatelot na Sobranieto, koj go dostavuva do pratenicite, a po potreba i do drugi dr`avni organi i institucii.

^len 228

Planiraweto na me|unarodnata sorabotka na Sobranieto se ostvaruva vo ramkite na kalendarskite aktivnosti na organizaciite i instituciite vo koi ~lenuva ili so koi sorabotuva Sobranieto, kako i vrz osnova na izrazenite i usoglaseni interesi za bilateralna sorabotka.

XV. JAVNOST VO RABOTATA NA SOBRANIETO

^len 229

Sobranieto obezbeduva informirawe na javnosta za rabotata na Sobranieto i na rabotnite tela, kako i na postojanite delegacii vo me|unarodnite organizacii.

^len 230

70

Zainteresiranite gra|ani mo`at da prisustvuvaat na sednic-ite na Sobranieto vo soglasnost so propisite za vnatre{niot red na Sobranieto.

^len 231

Pretstavnicite na sredstvata za javno informirawe, vo soglasnost so propisite za vnatre{niot red na Sobranieto, mo`at da prisustvuvaat na sednicite na Sobranieto i na sednicite na rabotnite tela zaradi izvestuvawe na javnosta za nivnata rabota.

Sobranieto mo`e da raboti bez prisustvo na javnosta, ako toa go predlo`at pretsedatelot na Sobranieto, Vladata ili najmalku 20 pratenici. Po predlogot Sobranieto odlu~uva bez pretres, so mnoz-instvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Rabotnoto telo mo`e da raboti bez prisustvo na javnosta ako toa go predlo`at pretsedatelot na teloto, pretstavnik na Vladata ili najmalku edna tretina od ~lenovite na rabotnoto telo. Po predlogot rabotnoto telo odlu~uva bez pretres so mnozinstvo od vkupniot broj ~lenovi na rabotnoto telo.

^len 232

Na pretstavnicite na sredstvata za javno informirawe im se stavaat na raspolagawe aktite {to gi razgleduva i donesuva Sobra-nieto, informativnite i dokumentacionite materijali za pra{awata {to se razgleduvaat vo Sobranieto i vo rabotnite tela, izve{taite za rabotata na rabotnite tela i zapisnicite od sednicite, osven ako Sobranieto, odnosno rabotnoto telo odlu~ilo oddelno pra{awe da se razgleduva bez prisustvo na pretstavnicite na sredstvata za javno informirawe.

^len 233

Na~inot na ostvaruvawe na pravata, dol`nostite i odgovornos-ta na pretstavnicite na sredstvata za javno informirawe vo Sobrani-eto, se ureduva so akt {to go donesuva pretsedatelot na Sobranieto.

^len 234

Sobranieto i nadle`nite rabotni tela mo`at da odlu~at nacrtot, odnosno predlogot na zakonot ili na drug op{t akt koj se pretresuva vo Sobranieto, a koj e od poseben interes za javnosta, da se objavi preku pe~atot ili vo posebna publikacija.

71

^len 235

Sobranieto i rabotnite tela mo`at da odlu~at, zaradi izvestu-vawe na javnosta za rabotata na Sobranieto, da se dade soop{tenie za sredstvata za javno informirawe.

Soop{tenieto za sredstvata za javno informirawe se dava, os-obeno po sednicata na Sobranieto ili na rabotnoto telo {to e odr`ana bez prisustvo na javnosta, odnosno bez prisustvo na pretstavnici na sredstvata za javno informirawe, kako i vo drugi slu~ai koga za toa }e odlu~i Sobranieto ili rabotnoto telo.

Tekstot na soop{tenieto se utvrduva na sednicata na Sobra-nieto odnosno na rabotnoto telo.

^len 236

Konferencija za pe~atot vo vrska so rabotata na Sobranie-to se odr`uva koga za toa }e odlu~i Sobranieto, pretsedatelot na Sobranieto odnosno rabotnoto telo ili {efot na delegacijata koja prestojuvala vo stranstvo, koi opredeluvaat i pretstavnik koj }e ja odr`i konferencijata za pe~atot.

^len 237

Zaradi izvestuvawe za svojata rabota, Sobranieto izdava glasilo i drugi publikacii.

Glasiloto se dostavuva do site pratenici vo Sobranieto, Vladata i sredstvata za javno informirawe.

XVI. SLU@BA NA SOBRANIETO

^len 238

Stru~nite i drugite raboti za potrebite na Sobranieto, rabot-nite tela i pratenicite gi vr{i Slu`bata na Sobranieto (Slu`ba).

Organizacijata, zada~ite i rabotata na Slu`bata se utvrduva so akt vo soglasnost so odredbite na zakon i so ovoj delovnik.

So Slu`bata rakovodi generalniot sekretar na Sobranieto.

^len 239

72

Odr`uvaweto na redot vo zgradata na Sobranieto i vo prosto-riite vo koi raboti Sobranieto go obezbeduva posebna slu`ba.

Ovlastenite slu`beni lica na organite na dr`avnata uprava ne mo`at, bez odobrenie od pretsedatelot na Sobranieto da imaat pristap vo prostoriite od stavot 1 na ovoj ~len, nitu da prezemaat merki sprema pratenicite, rabotnicite vo Slu`bata i sprema drugi gra|ani.

Noseweto oru`je vo zgradata na Sobranieto e dozvoleno samo na licata ovlasteni za odr`uvawe na redot vo zgradata na Sobranieto.

XVII. ZAVR[NI ODREDBI

^len 240

So vleguvaweto vo sila na ovoj delovnik prestanuva da va`i Delovnikot na Sobranieto na SRM (“Slu`ben vesnik na SRM” broj 37/75, 15/78, 13/82, 15/82, 14/86, 51/88 i 46/89) i Privremeniot delovnik na Sobranieto na SRM (“Slu`ben vesnik na SRM” broj 3/91).

^len 241

Ovoj delovnik vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo “Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”.

73

Broj 07-2880/115 juli 2002 godina

Skopje

PRETSEDATELNA SOBRANIETO NA

REPUBLIKA MAKEDONIJAStojan Andov

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

74

75

S O D R @ I N A

PREDGOVOR .....................................................................................................................................3

I. OP[TI ODREDBI......................................................................................................................5

II. KONSTITUIRAWE NA SOBRANIETO ...................................................6 1. Konstitutivnata sednica na Sobranieto i verifikacija na mandatot na pratenicite........................................62. Izbor na Komisijata za pra{awa na izborite iimenuvawata......................................................................................................................................................93. Izbor na pretsedatel i potpretsedatel na S o b r a n i e -to.................................................................................................................................................................9

III. PRAVA I DOL@NOSTI NA PRATENICITE..................................................................11

1. Prisustvo na sednica i u~estvo vo rabotata na Sobranieto....................................................................................................................................................112. Prateni~ki grupi......................................................................................................................................123. Pravo na informirawe na pratenicite i obezbeduvaweuslovi za vr{ewe na funkcijata pratenik......................................................................134. Prateni~ki pra{awa............................................................................................................................145. Interpelacija.......................................................................................................................................166. ̂ uvawe na tajna.............................................................................................................................................177. Imunitet na pratenici........................................................................................................................188. Prestanok i odzemawe na mandatot na pratenicite......................................19

IV. PRETSEDATEL, POTPRETSEDATELI I GENERALEN SEKRETAR NA SOBRANIETO..........................................................................20

1. Pretsedatel na Sobranieto........................................................................................................202. Potpretsedateli na Sobranieto...........................................................................................213. Generalen sekretar na Sobranieto...................................................................................22

V. SEDNICA NA SOBRANIETO..........................................................................................................231. Svikuvawe na sednica i predlagawe na dneven red....................................232. Pretsedavawe na sednicata........................................................................................................243. Prisustvo i u~estvo vo rabotata na sednicata.....................................................244. Tek na sednicata........................................................................................................................................255. Govori............................................................................................................................................................286. Odr`uvawe na redot............................................................................................................................297. Odlu~uvawe...........................................................................................................................................30

76

8. Glasawe........................................................................................................................................................319. Zapisnik i stenografski bele{ki.....................................................................................33

VI. IZBORI, IMENUVAWA, OSTAVKI I RAZRE[UVAWA................................341. Izbor na rabotni tela na Sobranieto..............................................................................342. Izbor na Vlada.............................................................................................................................................343. Izbori i imenuvawa na nositeli na javni i drugi funkcii....................364. Ostavki........................................................................................................................................................365. Razre{uvawa.........................................................................................................................................37

VII. DAVAWE SVE^ENA IZJAVA.......................................................................................................37

VIII. RABOTNI TELA NA SOBRANIETO.....................................................................................37

IX. PROGRAMIRAWE NA RABOTATA NA SOBRANIETO...................................42

X. DONESUVAWE NA ZAKONI I DRUGI PROPISI................................................421. Predlog za donesuvawe na zakon............................................................................................42

1.1. Poveduvawe na postapka...........................................................................................................421.2. Sodr`ina na predlogot za donesuvawe na zakon.......................................................................................................................................................................431.3. Podnesuvawe i upatuvawe na predlogot za donesuvawe na zakon...................................................................................................................................441.4. Razgleduvawe na predlogot za donesuvawe na zakon vo rabotnite tela.........................................................................................................................451.5. Razgleduvawe na predlogot za donesuvawe nazakon vo Zakonodavno-pravnata komisija.........................................................................461.6. Pretres po predlog za donesuvawe na zakon na

sednica na Sobranieto.............................................................................................................................462. Nacrt na zakon..............................................................................................................................................483. Predlog na zakon........................................................................................................................................504. Mnozinstvo potrebno za donesuvawe na zakoni....................................................515. Amandmani.................................................................................................................................................516. Skratuvawe na rokovite vo postapkata za donesuvawena zakon......................................................................................................................................................................53

7. Itna postapka za donesuvawe na zakon............................................................................548. Potpi{uvawe i objavuvawe na aktite...............................................................................559. Avtenti~no tolkuvawe na zakon.............................................................................................5610. Postapka za utvrduvawe pre~isten tekst na zakon..................................5711. Postapka za donesuvawe na Buxet na Republika Makedonija i zavr{nata smetka na Buxetot...................................5712. Postapka za pretresuvawe i donesuvawe na Delovnikot na Sobranieto, na drugi propisi i op{ti akti i materijali........................................................................................................................58

77

12.1 Delovnik na Sobranieto...........................................................................................................5812.2.Deklaracii, rezolucii, odluki i preporaki....................................................5812.3.Pretresuvawe na analizi, izve{tai, informacii i drugi materijali.....................................................................................................5913. Potvrduvawe i davawe soglasnost na statuti i drugi op{ti akti...................................................................................................................5914. Postapka za ratifikacija na me|unarodni dogovori..............................6015. Postapka za pretresuvawe na inicijativa zapredlagawe za donesuvawe zakon, za raspi{uvawe referendum, i za podnesuvawe predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot na Republika Makedonija.....................................................61

XI. POSTAPKA ZA IZMENA NA USTAVOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA.....................................................................................................................62

1. Predlog za pristapuvawe kon izmena na Ustavot..............................................622. Nacrt na amandmani na Ustavot...............................................................................................633. Predlog na amandmani na Ustavot........................................................................................634. Donesuvawe i proglasuvawe na amandmanite na Ustavot........................64

XII. PREDLOG ZA POKRENUVAWE POSTAPKA ZA UTVRDUVAWE ODGOVORNOST NA PRETSEDATELOTNA REPUBLIKATA..............................................................................................................................................65

XIII. ODNOSI SO VLADATA........................................................................................................................661. Pra{awe za doverba na Vladata...........................................................................................672. Ostavka na Vladata...............................................................................................................................683. Razre{uvawe.........................................................................................................................................69

XIV. ME\UNARODNA SORABOTKA NA SOBRANIETO............................................69

XV. JAVNOST VO RABOTATA NA SOBRANIETO...........................................................70

XVI. SLU@BA NA SOBRANIETO.......................................................................................................72

XVII. ZAVR[NI ODREDBI..........................................................................................................................73