d. hladnik, uni.-lj., bf- odd. za gozdarstvo in obnovljive...

D. Hladnik, Uni.-Lj., BF- Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire/M. Kovač, Gozdarski inštitut Slovenije

MONITORING POŠKODOVANOSTI JELKE V OBDOBJU 1987-2007

David Hladnik, Marko Kovač

Cilji prispevka:

1. Materiali in metode2. Problematika zdravstvenega stanja jelke3. Zgodovina monitoringa 4. Delež jelke v času na ravni Slovenije in območnih enot 5. Debelinska struktura jelke na ravni Slovenije, območnih enot in izbranih

ploskev6. Gibanje kazalcev poškodovanosti na ravni Slovenije, območnih GG enot in na

izbranih ploskvah 7. Priraščanje jelke na ravni Slovenije in izbranih ploskev 8. Priporočila, dileme


1 Materiali in metode dela

Materiali

SLO; popisi gozdov in gozdnih ekosistemov iz let 1987, 1991, 1995, 2000, 2007,mreža 4x4 km, ploskve M6 in KSVP

Izbrani objekti na več lokacijah v SLORaziskovalne ploskve, KSVP

Metode dela:Statistične analize kazalcevDaljinsko zaznavanje in GIS


2 Problematika zdravstvenega stanja jelke

60. leta – močno sušenje jelke, razlogi nepoznani (Mlinšek in Brinar)80. leta – jelka množično izginja iz gozdov, razlogi – lokalno onesnažen zrak,

nepoznani hipoteze: zakisovanje rastišč, evtrofikacija rastišč, SCHUETT (1981) napove, da čez par desetletij v gozdovih ne bo več starih jelk

90. leta – jelka si opomore; opažanje ponovne višinske rasti, izboljšanje habitusa krošenj, precejšnja reverzibilnost

Danes? - veliko domnev (alternacija, divjad, način gospodarjenja, .....


3 Zgodovina monitoringa

International Cooperative Programme on the Assessment and Monitoring of Air pollution Effects on Forests

EvropaSistem ploskev na mreži 16 x 16 km (cca. 6000), danes v programu sodeluje veliko število držav, poleg EU še Rusija, Kitajska, Japonska, ZDA, Kanada,


Slovenija

Monitoring Gozdov in Gozdnih Ekosistemov,

Nivo 1 mreža 4 x 4 km, cca. 740 ploskev,

Nivo II, 43 ploskev,

IM 11 oz. 10 izbranih ploskev


Kontrolni sestoji

1 km

Podkraj-Nanos 1985, 1988, 2000

Monitoring na ravni gozdnih sestojev na Pohorju (Lehen), Javornikih (Leskova dolina, Mašun), Kočevska, Koroška


Pristopi: Fotointerpretacija in terenska gozdna inventuraSamo terenska inventura


4 Delež jelke v času na ravni Slovenije, območnih GG enot in izbranih lokacij leto ndr nklstr nposk nje %je mort_je1987 24975 1041 5225 1732 6,9 ?1991 13139 549 2086 936 7,1 1,91995 16233 684 4003 1008 6,2 3,22000 18866 685 4168 1171 6,2 3,32007 20073 744 7983 1182 5,9 2,5

OE 1987 2007% je

To 8,7 10,4Bl 2,2 4,1Kr 10,5 6,6Lj 8,7 9,4Po 14,0 17,4Ko 10,2 14,2Nm 12,8 4,0Br 0,8 1,9Ce 4,3 5,4Na 8,2 3,0Sg 6,9 4,9Mb 12,8 18,6Se 0,1 0,0


5 Debelinska struktura jelke

Raven države: kontinuirano zmanjševanje vrasti, povečevanje deležastarih in debelih dreves

Premiki na slabše v dinarskem svetu (kjer je bila jelka vednonosilna drevesna vrsta sestojev)


Gozdarski inštitut Slovenije

Leta 1949 – prve raziskovalne ploskvev gozdovih na visokem Krasu

Leskova dolina


Leskova dolina: 1950 - 2003Vraščanje jelke v debelinske razrede >30cm

0.0

2.0

4.0

6.0

8.0

10.0

12.0

1960 1970 1979 1988 2003

7 9 11 13 15(%)/leto


Frekvenčna porazdelitev jelke po debelinskih razredih v letu 1950Delež dreves iz današnje porazdelitve po debelinskih razredih in deležih v letu 1950 in delež posekanih dreves v zadnjih 50 letih.

N/ha (%/leto)

Debelinski razred Leto

0

25

50

75

100

125

150

175

200

10-19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69

>70 cm

50-69

30-49

10-29

Posek

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5

4.0

4.5

5.0

1960 1970 1979 1988 2002

10-29 30-49 50-69 >70 cm

Povprečen letni posek jelke


0

0.1

0.2

0.3

0.4

0.5

0.6

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Distances to trees (k)

CV

CV T

pl97

pl98

pl99

0

0.1

0.2

0.3

0.4

0.5

0.6

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Distances between trees (k)

CV

CV T

pl97

pl98

pl99

Porazdelitev dreves v sestojih

Koeficienti variacije za ocenjene razdalje med drevesi na raziskovalnih ploskvah v Leskovi dolini leta 2006


0.0

0.1

0.2

0.3

0.4

0.5

0.6

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

CV T CV R

0.0

1.0

2.0

3.0

4.0

5.0

6.0

7.0

8.0

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Var T Var R

Distances to trees (k) Distances to trees (k)

Ocenjene razdalje med dominantnimi drevesi jelke na raziskovalnih ploskvah v Leskovi dolini leta 2006

KV Varianca

Dominantna drevesa so v sestojih razmeščena enakomerno Po obdobju “propadanja” jelke sestoji niso postali razgrajeni (?).


6 Poškodovanost jelke

Država: povprečna osutost (%) in delež nad 25% osutih jelk se v državi niža (izboljšanje zdravstvenega stanja); H0 (med leti ni razlik) je zavržena z visokim tveganjem

Razlogi: - intenzivne sanitarne sečnje v 80. letih- sanitarne sečnje v sedanjosti- manjši vplivi okolja (prenehanje delovanjaoz. sanacija velikih onesnaževalcev okolja; TEŠ, Jesenice, drugi obrati)

SS Effect df Effect MS Effect SS Error df Error MS Error F p

Os 54311,36 5 10862,27 376389,7 3698 101,78 106,72 0,00

Os>25 222437,7 5 44487,53 1455172 3698 393,50 113,06 0,00


ggo; LS Means

Current ef fect: F(11, 1169)=9,1142, p=,00000

Ef f ectiv e hy pothesis decomposition

Vertical bars denote 0,95 conf idence interv als

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

ggo

05

101520253035404550

os2

- l. 2007 najmanj ugodno stanje v OE Kranj (3), Postojna (5) in Kočevje (6)- razlog ni način gospodarjenja pačpa rastišča (H0 – ni razlik v defoliaciji dreves, ki rastejo na karbonatnih oz. nekarbonatnih rastiščih je zavržena z visokim tveganjem)

Poškodovanost jelke v OE


Poškodovanost jelke po regijah in prostorska porazdelitev

REGIJA1 Os07 N1 Alpska 35,7 282 Pohorska 23,6 273 Predpanonska 22,4 74 Predalpska 32,5 225 Preddinarska 10,2 76 Dinarska 32,8 777 Submediter. 41,5 3

SS Eff df Efft MS Eff SS Error df Error MS Error

F p

os07 6256,6 6 1042,8 44397,6 164 270,7 3,8 0,0013


Poškodovanost jelke – razlike v številu poškodovanih dreves v obdobju 2000-2007

- veliko nihanje defoli-acije v pozitivno in ne-gativno smer- proces je reverzibilen (izboljšanje in poslab-šanje 40% in več)


0.0 25.0 50.0 75.0 100.0 125.0 150.0

0-10

11-20

21-30

31-40

41-50

51-60

61-70

71-80

81-90

Recovery No change Deterioration CutNeedle loss (%)

13

32

31

51

74

81

80

73

N

1988 - 2000

0

20

40

60

80

100

120

140

>30 30 20 10 0 10 20 30 >30

Silver fir SpruceN

Deterioration Recovery

Changes in defoliation (%)

Spremembe osutosti jelke Delež sprememb osutosti

jelka smreka

Poslabšanje Izboljšanje

Spremembe osutosti (%)

PosekPoslabšanjeIzboljšano EnakoOsutost

(%) N

Osutost dreves na ravni gozdnih sestojev: Podkraj-Nanos 1985, 1988, 2000


7 Priraščanje jelke

Jelka je senzibilna vrsta in na zunanje vplive takoj reagira z zmanjšanim priraščanjem - pri drevesih osutih do 25 % ni zaznati bistvenega pojemanja priraščanja- pri drevesih osutih med 25 in 50 % se letno priraščanje zmanjša od 25 do 50% (2mm na 1 mm pri mladih drevesih, 4,5 mm na 3 mm pri starih debelih drevesih)- drevesa s 75% osuto krošnjo še vedno priraščajo, vendar se priraščanje pri zelo starih drevesih ustavi- drevesa z nad 75% osuto krošnjo, ne glede na starost oz. debelino, ne priraščajo več!

"os24raz"(DR3); LS MeansCurrent effect: F(8, 1004)=9,4354, p=,00000

Type III decompositionVertical bars denote 0,95 confidence intervals

os24raz 1 os24raz 2 os24raz 3 os24raz 4

1 2 3

DR3

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

D21

leto


SS Degr. of Freedom

MS F p

Intercept 1028,116 1 1028,116 147,0022 0,000000"DR3" 286,514 2 143,257 20,4832 0,000000"os24raz"(DR3) 527,920 8 65,990 9,4354 0,000000

Error 7021,860 1004 6,994

SS Degr. of Freedom

MS F p

Intercept 991,848 1 991,8479 141,3895 0,000000"DR3" 878,120 2 439,0601 62,5887 0,000000"os24raz" 471,641 3 157,2135 22,4110 0,000000Error 7078,139 1009 7,0150

"os24raz"(DR3); LS MeansCurrent effect: F(8, 2971)=28,312, p=0,0000

Type III decompositionVertical bars denote 0,95 confidence intervals

DR3 1 DR3 2 DR3 3

1 2 3 4

os24raz

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

D21

leto

Priraščanje jelke

Kategorična ANOVA

Hierarhična (os4R v D3) ANOVA


Lesna zaloga in prirastek v sestojih

0

100

200

300

400

500

Skupaj Iglavci0

100

200

300

400

500

10

7,5

5

2,5

Lesna zaloga(m3/ha)

1988 2000 1988-2000

Prirastek(m3/ha)

0

100

200

300

400

500

Skupaj Iglavci0

100

200

300

400

500

10

7,5

5

2,5

Lesna zaloga(m3/ha)

1988 2000 1988-2000

Prirastek(m3/ha)

Poškodovani sestoji Ohranjeni – manj poškodovani


20001985

Obnova gozdov 1985 - 2000

Mladovja pred letom 1985

po letu 1985


Forest management unit

Karst Plateau

Former selection forests

~ 3,000 ha

405 m3/ha

50 % silver fir29 % beech18 % spruce


1950

2007


8 Priporočila

1 Jelka je senzibilna drevesna vrsta in potrebuje strategijo za gospodarjenje od rane mladosti do staranja 2 Proces defoliacije (ne glede na razlog, taki ali drugačni stresi) je reverzibilen –drevesa (vsaj do defoliacije 70%) je treba v sestojih čuvati, ker je obstaja verjetnost izboljšanja zdravstvenega stanja oz. vitalnosti; priraščanje preneha nekje nad 75%3 Razvoj strategij za pomlajevanje jelke na različnih rastiščih je imperativ: -zgledi: Pohorje, Tolmin, Kočevska, Vallombrosa pri Firencah (velike monokulture jelke)

d. hladnik, uni.-lj., bf- odd. za gozdarstvo in obnovljive...

Documents