danko janja 2013 - share.upr.si · pri tem opazujemo predvsem risanje in slikanje človeške...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
JANJA DANKO
KOPER 2013
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
UPORABA SUHIH IN MOKRIH RISARSKIH
TEHNIK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Janja Danko
Koper 2013 Mentorica: Eda Patru, pred.
ZAHVALA
Zahvaljujem se profesorici in mentorici Edi Patru za mentorstvo, prijazno
strokovno pomoč in nasvete pri nastajanju moje diplomske naloge.
Iz srca se zahvaljujem moji družini, katera me je podpirala in mi stala ob strani
že v času študija, kakor tudi pri nastajanju diplomske naloge.
Zahvala gre tudi vsem ostalim, ki so verjeli vame.
IZJAVA O AVTORSTVU Podpisani/a Janja Danko študent/ka študijskega programa predšolska vzgoje
izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v
predšolskem obdobju
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis: ______________________
V Kopru, dne
POVZETEK
S pomočjo ustrezne literature sem se seznanila z razvojem likovnega izražanja otrok v
predšolskem obdobju, navedla vsebino likovne vzgoje mlajših otrok ter se podrobneje
seznanila in opisala likovno področje risanja in risarske tehnike, katera je tudi glavna
tema moje diplomske naloge. Zanimalo me je, katere risarske tehnike so med
strokovnimi delavkami oz. delavci najbolj priljubljene in ugotoviti stanje glede
načrtovanja in izvajanja dejavnosti mokre in suhe risarske tehnike v vrtcu, katere
metode in oblike dela se uporabljajo za načrtovanje in izvajanje (risarskih) likovnih
dejavnosti, izbira tem, motivov in materialov, katerih se poslužujejo vzgojitelji/ce pri
risanju ter samo vrednotenje risbe.
Metoda kvantitativnega pedagoškega raziskovanja – anketni vprašalnik, katero sem
izvedla v vrtcih v ptujskem, lenarškem in pomurskem okolišu, mi je pomagala, da sem
pridobila podatke, jih analizirala ter tako potrdila oziroma zavrgla hipoteze, ki sem si jih
zadala. Ugotovila sem, da se vzgojitelji/ce v vrtcu največ poslužujejo likovnega
področja slikanja in risanja. Pri risarskih tehnikah prevladuje v skupinah uporaba suhih
risarskih tehnik.
Ugotovitve dobljenih rezultatov, do katerih sem prišla s pomočjo teorije in anketnega
vprašalnika, sem zapisala v zaključnem delu diplomske naloge.
KLJUČNE BESEDE: razvoj otrok na likovnem področju, risanje, mokre in suhe risarske
tehnike, risarski pripomočki in materiali, otroška risba.
ABSTRACT
By means of the appropriate literature I acquainted myself with the development of the
artistic expression in a preschool period, stated the content of art education of younger
children and represented the art field of drawing and drawing techniques in greater
detail, which is the main theme of my diploma thesis. I was interested in which drawing
techniques are the most popular among professionals and wanted to find out the state
about planning and implementation of wet and dry drawing techniques in kindergarten.
The methods and forms of work which are used for planning and implementing of
(drawing) art activities, use of the themes, motives and materials, which are used by
preschool educators for drawing as well as the self-evaluation of a drawing.
The quantitative method of pedagogical research – a survey questionnaire, which I
used in kindergartens in Ptuj, Lenart and Pomurje area, helped me to acquire the data,
analyzed and confirmed or rejected the hypothesis that I have set out. I realized that
the educators in kindergarten are mainly engaged in the artistic field of painting and
drawing. The prevalent technique is the use of the dry-drawing technique.
The findings of the results, which were obtained by means of the theory and
questionnaire, are presented in the final part of the thesis.
KEYWORDS: development of children in the art field, drawing, wet and dry drawing
technique, drawing tools and materials, children’s drawing.
KAZALO VSEBIN
1 UVOD ............................................................................................................. 1
2 TEORETIČNI DEL .......................................................................................... 3
2.1 Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju ........................................... 3
2.2 Razvojne stopnje likovnega izražanja predšolskih otrok ........................................... 3
2.3 Likovni jezik in likovni problemi pri risarskih dejavnostih .......................................... 5
2.4 Likovno področje – risanje .......................................................................................... 6
2.4.1 Likovna izrazila pri risanju .................................................................................... 6
2.4.2 Cilji in naloge likovne vzgoje predšolskih otrok na likovnem področju risanja.... 7
2.4.3 Oblike dela pri risarskih dejavnostih .................................................................... 8
2.4.4 Metode dela pri risarskih dejavnostih ................................................................. 9
2.4.5 Teme in motivi pri risanju ................................................................................... 10
2.4.6 Likovno vrednotenje otroških likovnih del ......................................................... 11
2.5 Risarske tehnike ....................................................................................................... 11
2.5.1 Suhe risarske tehnike, primerne za likovno vzgojno delo v predšolskem
obdobju ........................................................................................................................ 12
2.5.2 Mokre risarske tehnike, primerne za likovno-vzgojno delo v predšolskem
obdobju ........................................................................................................................ 18
2.5.3 Pomožne risarske tehnike ................................................................................ 23
3 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................... 24
3.1 Problem, cilji in raziskovalne hipoteze ..................................................................... 24
3.1.1 Opredelitev raziskovalnega problema ............................................................... 24
3.1.2 Cilji raziskave ..................................................................................................... 24
3.1.3 Raziskovalne hipoteze ...................................................................................... 24
3.2 Opis raziskovalne metodologije…………………………………………………………25
3.2.1 Opis raziskovalnih metod ................................................................................... 25
3.2.2 Opis uporabljenih tehnik in instrumentov .......................................................... 25
3.2.3 Raziskovalni vzorec ........................................................................................... 25
3.3 Postopek zbiranja podatkov ..................................................................................... 27
3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov ......................................................................... 27
3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti vprašalnika ............................................... 27
3.4 Postopek obdelave podatkov ................................................................................... 28
3.5 Rezultati obdelave podatkov in njihova interpretacija .............................................. 28
4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................... 39
5 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ............................................................... 41
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Anketni vprašalnik .......................................................................................... 43
KAZALO SLIK
Fotografija 1: Risanje s svinčnikom ................................................................................ 12
Fotografija 2: Risanje z barvnimi svinčniki ..................................................................... 13
Fotografija 3: Risanje z voščenko .................................................................................. 14
Fotografija 4: Risanje po tabli z belo kredo .................................................................... 15
Fotografija 5: Risanje z ogljem ....................................................................................... 16
Fotografija 6: Praskanka ................................................................................................. 17
Fotografija 7: Risanje s kemičnim svinčnikom ............................................................... 18
Fotografija 8: Risanje s flomastri .................................................................................... 19
Fotografija 9: Tuš in trska ............................................................................................... 20
Fotografija 10: Tuš in različno debeli čopiči ................................................................... 21
Fotografija 11: Risanje lavirane risbe ............................................................................. 22
KAZALO TABEL
Tabela 1: Spol ................................................................................................................. 25
Tabela 2: Izobrazba vzgojiteljic ...................................................................................... 26
Tabela 3: Zaposlitev ....................................................................................................... 26
Tabela 4: Delovna doba.................................................................................................. 26
Tabela 5: Skupina oziroma starost otrok ........................................................................ 27
Tabela 6: Izbira likovnih področij .................................................................................... 28
Tabela 7: Izbira likovnih področij po starostnih skupinah .............................................. 29
Tabela 8: Uporaba risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih ........................................... 29
Tabela 9: Pogostost izvajanja risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih ......................... 30
Tabela 10: Mnenja glede izvajanja risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih ................. 31
Tabela 11: Materiali in pripomočki, ki jih imajo vzgojiteljice na razpolago za izvedbo
risarskih tehnik ................................................................................................................ 31
Tabela 12: Uporaba metod dela pri risarskih dejavnostih.............................................. 32
Tabela 13: Uporaba oblik dela pri risarskih dejavnostih ................................................ 32
Tabela 14: Uporaba oblik dela pri risarskih dejavnostih po starostnih skupinah .......... 33
Tabela 15: Pogostost načrtovanja tem in motivov pri risarskih dejavnostih .................. 33
Tabela 16: Materiali in pripomočki na voljo v likovnem kotičku ..................................... 34
Tabela 17: Mnenja in stališča vzgojiteljev glede načrtovanja in izvajanja risarskih
dejavnosti ........................................................................................................................ 35
Tabela 18: Mnenja in stališča vzgojiteljev glede vrednotenja risb po starostnih skupinah
........................................................................................................................................ 36
Tabela 19: Mnenja in stališča vprašanih glede načrtovanja risarskih likovnih dejavnosti
v predšolskem obdobju ................................................................................................... 37
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z vprašanjem uporabe suhih in mokrih
risarskih tehnik v predšolskem obdobju.
Risanje za otroka predstavlja začetek oziroma osnovno likovno področje, s katerim
se začne likovno izražati. Pri risanju uporabljamo suhe in mokre risarske likovne
tehnike, končni izdelek je risba, ki predstavlja vsebino likovne tehnike. Pod pojmom
risarska likovna tehnika razumemo material (svinčnik, tuš, papir …), orodje
(pripomočki) in delovni način. Pri seznanjanju z novo risarsko likovno tehniko otroci
raziskujejo izrazne možnosti, ki jih tehnika ponuja (Gerlovič, Gregorač 1976).
Pri suhih in mokrih risarskih tehnikah se otroci izražajo s črtami, oblikami,
površinami in svetlo-temnimi odnosi. Pomembno je, da imajo na voljo različna risala in
obilico različnih podlag, na katere lahko rišejo. Podlage naj bodo prilagojene izbrani
risarski tehniki.
Pri izbiri risarske tehnike je prav tako pomembna starost otrok. Mlajši otroci
večinoma rišejo spontano, starejše otroke pa je potrebno seznanjati z izraznimi
možnostmi različnih risarskih tehnik. Pomembna je tudi izbira teme oziroma motiva, saj
je dobro, da se otrokom ponuja motive, ki so zanimivi, tako oblikovno, črtno ali tonsko
(Marjanovič Umek 2001).
Otroška risba nam ponudi vpogled v otrokov razvoj, napredovanje, stagniranje ali
nazadovanje. Kaže nam njegov odnos do prostora, v katerem živi, način njegovega
dojemanja, obenem pa odraža otrokov čustveni in interesni svet, zato je pomembno,
da se otroci med risanjem počutijo sproščeno. Otrok lahko s suho ali mokro risarsko
tehniko skozi risbo veliko izrazi, na primer tisto, česar ustno ne zna izraziti, ali pa ga
okolje pri izražanju ovira. Velja za pomembno sredstvo izražanja in sproščanja
otrokovih potreb. Prav tako nam veliko sporoča, saj ima diagnostični in terapevtski
pomen, vendar pa je razlaga otroške risbe v takih primerih lahko težavna, saj odrasli v
razlago večkrat vnašajo svoje subjektivne elemente in potem so takšne razlage bolj
izraz odraslih in njihovih problemov. Zato so v uporabi poleg risbe še druga bolj
objektivna in preverjena sredstva za ugotavljanje otrokovega duševnega razvoja
(Toličič, Smiljanović - Ćolanović 1973).
Naloga nas odraslih oziroma vzgojiteljev je, da preko zastavljenih ciljev in
načrtovanih dejavnosti ter primerno izbrano suho ali mokro risarsko tehniko, otroku
ponudimo dovolj materialnih možnosti in spodbujamo njegovo dejavnost. Slikovita
otroška govorica naj ostane nedotaknjena tudi pri dobronamernih vmešavanjih
odraslih, saj s tem zmanjšujemo oziroma uničujemo otrokovo samozavest in domišljijo,
predvsem pa takšen način otroka zbega. Prav tako ni prav, če otrokom na stopnji
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
2
čečkanja vsiljujemo kakršnokoli likovno snov, saj s tem prehitevamo otrokov naravni
razvoj in izsiljujemo temu nasproten, prehiter in nepovezan prehod v predmetnost
(Gerlovič, Gregorač 1976).
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju
Obdobje med 3. in 5. letom starosti je za otroka pomembno tako v telesnem kot
duševnem razvoju. Otrok odkriva samega sebe, njegovo mišljenje, dejanja in hotenja
se občutno razjasnijo. Preko ustvarjanja otroci spoznavajo stvari in predmete, jih
oblikujejo, sestavljajo, razporejajo in raziskujejo. Svoja doživetja in izkušnje otrok
odkriva in uresničuje tudi z likovnim izražanjem. Pri risanju upodabljajo tisto, kar o
stvari vedo – ustvarjajo prispodobe. Njihove risbe niso usmerjene k umetniškemu vtisu,
ampak k stvarnosti (Jeitner-Hartmann 2006).
»Otrokom ni treba kopirati izdelkov odraslih ali se zgledovati po izdelkih svojih
prijateljev. Za uresničevanje umetniških idej ni prave ali napačne poti: je samo njihova
lastna pot. Oni so umetniki« (Kohl 2000:5).
2.2 Razvojne stopnje likovnega izražanja predšolskih otrok
Likovni razvoj izražanja predšolskih otrok so Hočevarjeva, Berce in Prestor (1980)
delili na šest faz. Pri tem opazujemo predvsem risanje in slikanje človeške figure.
Vedeti pa moramo, da pri opazovanju teh faz ni toliko važno zaporedje let kot točno
določeno zaporedje faz, ki so odvisne od sposobnosti otroka, materialnih možnosti in
vodstva. Te faze so naslednje:
· Prva faza (obdobje od 2. do 3. leta starosti): faza čečkanja
S prvimi čačkami otroci nimajo namena upodobiti stvari iz svojega okolja, ampak se
motivi iz okolja pojavijo v njihovi risbi polagoma in naravno. V tem obdobju hoče otrok
posnemati gibe odraslega, ki ga vidi pri pisanju. Največkrat so to spirale, klobčiči,
zaradi katerih domnevamo, da ima otrok krožne občutke za prostor. To vrsto likovne
govorice (čečkanje) moramo razumeti kot nekakšno zlogovanje, čebljanje, ki ne izraža
ničesar, razen življenjskega ritma. Poleg krožnih oblik nastopajo še navpične, poševne,
vodoravne, iz česar nastanejo križne oblike ali pa se omenjene linije le ponavljajo kot
nek ritem (cik-cak). Tri temeljna doživetja v otrokovi risbi so:
– lebdenje, otrok kroži v sebi – doživlja življenje kot neko gibanje – spirala,
klobčič,
– stabilnost, stoječa drža – horizontala in navpičnica,
– hoja, ritem – cik-cak.
Temu se pridruži še pravokotno oblikovanje (nastalo iz spirale) in pomeni
povezavo krožnega občutenja prostora s trdnostjo tal. Otrok v tem času svoje čačke že
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
4
začenja poimenovati. V tem trenutku preneha z »abstraktnimi« čačkami in preide v
predmetno upodabljanje.
· Druga faza (obdobje od 3. do 4. leta starosti): glavonožec
Krogu doda otrok dve navpičnici in kakšno vodoravnico. Kasneje izpolni krog z
nosom in očmi ter usti, nastane pravi glavonožec. Glava je lahko okrogla ali
pravokotna. Sprva lebdi glavonožec v zraku, kasneje pa ga postavi na trdna tla.
Risba glavonožca je vedno enaka, ne glede na to, koga je otrok narisal, zato ne
moremo ugotoviti, kdo je na risbi, če nam tega sam ne pove.
· Tretja faza (okoli štirih let): atributi
Otrok postaja pri ustvarjanju zahtevnejši, zato svojo risbo človeka dopolnjuje,
zamikajo pa ga tudi atributi – dodatki, podrobnosti. K prejšnjim oblikam doda še trup v
obliki pravokotnika ali elipse, lahko pa tudi vrat. Pojavijo se prsti, katerih število ni
važno, ograja zob, lasje in gumbi. Temu pojavu pravimo avtomatizem. Na tej razvojni
stopnji od otroka ne smemo pričakovati pravega števila prstov, niti mu očitati po zraku
narisanih gumbov. Pri normalno razvijajočem se otroku se bo vse uredilo ob pravem
času in samo po sebi.
· Četrta faza (okoli petega leta starosti): razlikovanje spola
Pri opazovanju otrok spozna, da so ljudje različno oblečeni in so med seboj različni.
Narisati hoče očeta in mamo in ju tudi nariše. Na primer nariše brke, če jih ima, ali
hlače, mami obleko in dodaja različna pokrivala, ki določajo spol. Otrok najprej nariše
človeka golega in ga šele nato obleče. Te figure so prozorne, saj vidimo skozi obleko
noge in trup – takšno risbo imenujemo rentgentska risba. Poznamo pa tudi
transparentno risbo, kar pomeni na primer, da hišo nariše od zunaj in hkrati dogajanje v
njej.
· Peta faza (obdobje od 5. do 6. leta starosti): pojav profila in živali
Zaradi zanimanja za živali začne otrok risati človeško figuro, ki je na videz nekoliko
okornejša. Ponavadi jo postavi v profil, jo personificira (ima človeški obraz). Človeška
figura ostane v shemi ista, le glavo ima obrnjeno v profil, pozneje temu sledijo še noge
in roke. Narisane živali so si med seboj močno podobne.
Proti koncu tega obdobja otrok postopoma človeško figuro skuša zasukati v profil,
vendar so risbe precej okorne. Običajno prične z glavo, nato so na vrsti noge in roke
ter telo. »Vzgojitelj mora razumeti, da je risanje živali in človeka v profilu za otroka trd
oreh ter da so »napake« le izraz značilnosti in pristnosti otroške risbe«(Hočevar,Berce
in Prestor 1980:23).
· Šesta faza (okoli šestih let): gibanje
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
5
Najpogosteje ponazarja otrok gibanje z dviganjem rok in nog, kasneje tudi z držo
celotnega telesa. Možno je tudi, da nakaže gibanje s ponavljanjem, pri tem pazi, da jih
ne prekriva. Ta način se imenuje filmski način, ker si figure sledijo ena drugi kot sličice
na filmu. Redkejši način nakazovanja gibov pa je, ko otrok na figuri ponavlja z roko ali
nogo in tako nakaže, da se ti ljudje gibljejo (Hočevar, Berce in Prestor 1980).
2.3 Likovni jezik in likovni problemi pri risarskih dejavnostih
Likovni jezik pomeni, da likovno delo in likovno-vzgojno delo temelji na
poznavanju in uporabi likovne govorice. Pri otroku se do določene mere razvija in
osvaja spontano. Z dobro zastavljeno likovno vzgojo preko likovnih nalog vzgojitelji ta
razvoj omogočajo, pospešujejo in bogatijo. Z likovnimi nalogami podajajo, sporočajo
likovno-estetska sporočila likovnega dela, saj tudi likovna dela veljajo za tekst oziroma
besedilo, ki se ga da brati na svojevrsten, likovni način (Vrlič 2001).
Likovni problem pri risanju v predšolskem obdobju predstavlja teme in naloge, ki
jih vzgojitelji ponujajo otrokom pri likovnem delu in ki se tičejo uporabe likovnih
elementov in njihovega bogatenja. Naloga vzgojitelja je, da izbere temo, s katero bo
dosegel, da se bodo otroci ukvarjali z določenim izbranim likovnim problemom (Vrlič
2001).
Na likovni problem pri risanju vpliva tudi izbira likovne tehnike. Otrokom ponudimo
primeren format po velikosti in legi. Pri ukvarjanju z različnimi črtami, ki predstavljajo
likovni problem, bi dali otrokom na voljo tuš in akvarelni čopič, ki omogoča risanje z
enim risalom več različnih črt (tanke, debele ipd.). Otrok lahko pri risanju uporablja in
kombinira dve likovni tehniki (tuš in flomaster) in raziskuje njune različne možnosti
(prelivanje barv) (Patru, 2009:58).
Primer obdelave risarskega problema: risanje simetrije. Ta problem otrokom
približamo tako, da najdemo takšen motiv ali predmet iz narave ali okolja, ki je vezan
na risanje (metulji, človeški obraz, ritem, ograja). Istovrsten problem je mogoče obdelati
tudi tako, da otroci opazujejo in potem narišejo motiv z različno debelimi ter
intenzivnimi črtami, tretja alternativa za reševanje problema je, da otroke prepustimo,
naj v poljubni kompoziciji sami iščejo rešitev problema. Lahko pa se ta problem obdela
zgolj teoretično, ne da bi otroci praktično delali (risali). Sklenemo lahko, da bo vsak
vzgojitelj izbral tisto pot in tiste metode v reševanju risarskega problema, ki v danih
razmerah najbolj ustrezajo vsem komponentam procesa likovnega ustvarjanja
(Karlavaris, Berce - Golob 1991).
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
6
2.4 Likovno področje – risanje
V nadaljevanju bom podrobneje predstavila likovno področje risanja in risarske
likovne tehnike, katere so tudi glavna tema moje diplomske naloge.
Risanje predstavlja osnovno likovno področje na predšolski stopnji, s tem se otrok
začne izražati in je osnovni način, kako likovne misli prenesemo v vidno obliko. Z
risanjem si na likovni način razlaga svet, ki ga obdaja, spoznava prostorske odnose in
vizualne značilnosti predmetov in pojavov. Pri risanju se izražamo oziroma uporabimo
likovne elemente: točko (piko), črto (linijo), obliko, svetlo-temne odnose in površino –
teksturo, ki jih prikazujemo in upodabljamo na ploskvi. Izdelek risanja je risba.
Linije in točke so zelo različne in vsaka ima svoj značaj, le-te pa se razlikujejo po
obliki in smeri. Z linijami in točkami orisujemo oblike, ploskve in opisujemo površine
(Tomšič - Čerkež, Tacar 2010).
2.4.1 Likovna izrazila pri risanju
Točka (pika) je osnova vsake črte, kajti le-ta je sestavljena iz niza točk. S točko
lahko pri likovnem delu gradimo, jo variiramo ali kombiniramo. »Odvisno od gostote
nizanja ali debeline uporabljenih risarskih elementov nastajajo svetle ali temne ploskve;
tako upodobimo različne površine. Nekatere nam vidno delujejo hrapave, druge gladke;
nekatere se bleščijo, druge ne« (Tomšič,Tacar 2010:9). Z gostenjem ali redčenjem točk
lahko svetlimo ali temnimo področja površin, s katerimi lahko prikažemo prostor. Ta
tehnika je primerna za starejše predšolske otroke in temelji na otrokovem lastnem
zanimanju. Točko lahko nizamo v različnih smereh, koncentrično, pravilno ali
nepravilno. Najboljša točka je okrogla ali krog, enako dobre so tudi vse ostale pravilne
oblike. Na točko lahko vplivajo drugi likovni elementi, kateri ji spremenijo moč
privlačnosti. Pri likovno-vzgojnem delu predšolskih otrok je točka lahko osnovni
gradbeni element, dodatni (kontrastni) element in način podajanja površine (Vrlič
2001).
Črta (linija) je osnova vsake risbe in je tako tudi začetek likovnega ustvarjanja. V
naravi ne obstaja, ampak je abstraktni likovni izmislek, ki na likovnem delu označuje
stike med različnimi ploskvami in ravninami. S črto lahko narišemo odprto
(nesklenjeno) ali zaprto (sklenjeno) črtno obliko. Vsaka izmed črt pa ima tudi
psihološke lastnosti. Vse naštete črte so lahko neprekinjene ali prekinjene. Vrlič (2001)
loči črte po:
· obliki: ravne črte, lomljene črte (enostavne in zapletene), krivulje (enostavne: lok,
spirala; zapletene: enakomerne in neenakomerne valovnice);
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
7
· debelosti: ravne in krive črte, ki so lahko enostavne ali zapletene;
· dolžini: kratke in dolge črte;
· smeri: navpične, vodoravne in različne poševne črte;
· načinu dela: geometrijske, prostoročno narejene črte;
· značaju: trde in mehke črte, prekinjene in neprekinjene črte, samozavestne in
plahe črte, enolične in (izrazno) zanimive črte.
Ploskev je črta v gibanju in površina, ki jo zamenjujejo črte in ima dve dimenziji.
Vrlič (2001) ploskev deli na:
– temeljno ploskev, ki je dvodimenzionalna podlaga za risanje ali slikanje. Otroci
naj imajo pri likovnem izražanju na voljo čim več različnih formatov, saj le ti igrajo
pomembno vlogo pri likovno-vzgojnem delu predšolskih otrok;
– ploskovne like, katere delimo na geometrijske in svobodne. Dodatno vlogo dobijo
pri predšolskih otrocih okoli petega leta starosti, ko začne otrok oblike ploskovno
obravnavati.
2.4.2 Cilji in naloge likovne vzgoje predšolskih otrok na likovnem področju
risanja
Izhajajo iz specifike področja likovne didaktike in so povezani z likovnim
problemom, tehnikami in materiali, včasih pa tudi s temami in motivi. Vrlič je cilje
risanja razdelil po starostnih obdobjih:
· Od 2. do 4. leta:
– razvoj fine motorike,
– razvoj ročnih spretnosti z uporabo risal različnih dimenzij in kakovosti,
– risanje črt različnih smeri, dolžin in karakterja (valovite, lomljene, spiralne,
krožne, prekinjene …),
– črta: prekinjene in neprekinjene črte različnih smeri in dolžin,
– prosto risanje na podlage različnih velikosti, formatov, površin, kakovosti,
– poimenovanje osnovnih materialov in tehnik.
· Od 4. do 5. leta
– popolnejše tehnično in izrazno obvladovanje materialov in orodij,
– razvoj izražanja z različnimi črtami in njihovo kombiniranje (različne smeri,
intenzivnost),
– črta: uporaba več raznolikih črt (velikosti, smeri, dolžine, karakterja …), črta
opisuje detajle,
– bogatenje čuta za črtno izražanje,
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
8
– risanje predmetov iz neposrednega okolja,
– razvoj smisla za prostorsko urejanje na dvodimenzionalni površini (zgoraj -
spodaj, spredaj - zadaj, levo - desno),
– risanje različnih oblik (veliko - malo, trdo - mehko),
– iskanje in upodabljanje risarsko zanimivih motivov v okolju (radiator, okna,
delovni žerjavi, kovinske konstrukcije …).
· Od 5. do 7. leta
– zahtevnejše risanje z uporabo vseh vrst črt (različnih smeri, intenzivnosti,
karakterja, debeline),
– črta: bogata uporaba črte, pojavi se valovnica, črte so precizne, kontrolirane,
otrok zavestno uporablja črte različnih kakovosti (ravne, krive, različno dolge in
debele, mehke in trde …) ter jih povezuje z vidnimi vtisi,
– risanje zahtevnejših sestavljenih simbolov,
– natančnejše upodabljanje podrobnosti,
– seznanjanje in izražanje z različnimi svetlo-temnimi odtenki,
– risanje določnejših oblikovnih in prostorskih odnosov (veliko - malo, visoko -
nizko, suho - debelo, okroglo - oglato),
– seznanjanje z izraznimi možnostmi različnih risarskih likovnih tehnik,
– doslednejše poimenovanje materialov, likovnih tehnik, orodij in različnih vrst črt
Vrlič (2001:54-55).
2.4.3 Oblike dela pri risarskih dejavnostih
· Svobodno delo - je najpogosteje uporabljeno pri neusmerjenih, spontanih
oziroma prostih likovnih dejavnostih (zjutraj, ko otroci prihajajo v vrtec, v prostem
času, popoldanskem času). Takšna oblika otroku dopušča možnost svobodnega
likovnega izražanja.
· Usmerjeno ali vodeno delo – prevladuje pri mlajših otrocih, saj najintenzivneje
razvija likovne sposobnosti otrok. Takšen način dela temelji na smotrnem ciljnem
načrtovanju risanja, kar pomeni, da se odvija po vseh zakonitostih. Vzgojiteljica
ima možnost do potankosti določiti optimalne elemente likovne zaposlitve in tako
vplivati na otrokov likovni razvoj.
· Individualno delo prevladuje do tretjega leta starosti in se pri likovni vzgoji
uporablja najpogosteje. Usmerjeno je na posameznika, ki se izraža na spontan
način in tako svobodno in najlažje z risanjem izrazi svojo likovno zamisel.
Individualno delo omogoča vzgojitelju, da se vsakemu posamezniku posveča
individualno ter vpogled v likovni razvoj posameznega otroka.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
9
· Delo v dvojicah je primerno predvsem za otroke v starejši skupini, kadar se le ti
ukvarjajo z zahtevnejšimi postopki dela, likovnimi igrami, ali kadar to narekuje
tema in motiv ter želje otrok. V večini se uporablja pri praktičnem likovnem delu kot
oblika dialoga med dvema otrokoma ali v uvodnih motivacijskih igrah in pri
zaposlitvah v okviru likovnega vrednotenja.
· Skupinsko delo - lahko večkrat izdelajo otroci med tretjim in šestim letom
starosti. Vzgojitelj načrtuje dejavnost tako, da otroci med seboj čim bolj sodelujejo,
se dogovarjajo, prilagajajo drug drugemu in dopolnjujejo drug drugega. Otroci
uporabljajo zahtevnejše risarske tehnike, primerne teme za skupinsko delo pa so
na igrišču, v živalskem vrtu, kombinirani kolaži.
· Skupno delo – tukaj sodeluje celotna skupina otrok, ki je usmerjena k skupno
zadanim ciljem, kar pomeni, da je prispevek vsakega posameznika razpoznaven v
celoti. Skupno delo je primerno za ogled razstav ali slikanic, za usmerjeno
načrtovan pohod po mestu, slikanje vlaka na neskončni papir itd., kjer vsak otrok
prispeva svoj delež (Vrlič 2001).
2.4.4 Metode dela pri risarskih dejavnostih
· Verbalne ali govorne metode dela
– Razgovor se uporablja pri frontalni obliki dela s celotno skupino, v uvodnem in
zaključnem delu zaposlitve. V praktičnem delu likovne zaposlitve pa uporabljamo
dialog s posameznim otrokom. Vzgojiteljica razgovor usmerja, da ne zaide iz
načrtovane teme.
– Pripovedovanje se uporablja redkeje, vendar pa pri pripovedovanju, ki je bolj
čustveno obarvano, navežemo z otroki boljši stik. Pripovedovanje naj bo nazorno
in logično strukturirano. Vzgojiteljica otrokom podaja informacije in jih seznanja z
novimi pojmi. Uporablja se v uvodnem delu usmerjenih likovnih zaposlitev in
kombinira ob demonstraciji.
– Delo s tekstom (branje) – skrbimo za zborni jezik in bogastvo otrokovega
besedišča (kadar preberemo kakšno kratko izjavo o likovnem delu ali pri
ilustriranju literarnega besedila, napis pod kipom …). Uporablja se redko.
· Vizualne metode dela
– Prikazovanje je najpomembnejša metoda pri likovni vzgoji, kjer prikazujemo
vsakdanje predmete in pojave vidnega sveta na neposreden način in čim bolj
reproducirane pojave vidnega sveta. Ta metoda se uporablja v uvodnem delu
likovne zaposlitve ter med samim praktičnim delom. Prav tako prikazujemo tudi
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
10
reprodukcije umetniških del in ilustracije ter aplikacije likovnih in likovno-
kompozicijskih elementov.
– Metoda dela z avdiovizualnimi sredstvi – na predšolski stopnji se pri likovni
vzgoji uporablja grafoskop, episkop, diaprojektor in video.
– Uporaba različnih pripomočkov – otroci naj imajo pri likovni vzgoji na voljo čim
več različnih pripomočkov, s katerimi se jim približa zanimive vizualne in likovno
bogate fenomene, na podlagi katerih le-ti bogatijo svoj lasten likovni izraz.
· Praktično-manipulativne metode dela
– Demonstracija - najpomembnejša stvar pri demonstraciji je, da otrokom nikoli ne
demonstriramo načina izražanja (ne upodabljamo motiva, ki ga bodo pozneje
upodabljali otroci pri risanju). Demonstriramo jim samo uporabo likovne tehnike,
orodij in delo z materialom. Demonstracija naj poteka počasi, natančno,
sistematično in nazorno.
– Eksperimentiranje ali metoda raziskovanja in poskušanja – prav tako spada
med najpomembnejše metode dela pri likovni vzgoji predšolskih otrok. Otrok
samostojno in svobodno ustvarja, eksperimentira, odkriva značilnosti in različne
možnosti likovnih tehnik, materialov in likovno-izraznih načinov na svoj lasten
način. Pomembno je, da ima na voljo dovolj materiala, prostora za delo in
možnost, da se umakne na samo v kotiček. Vzgojiteljice posegajo pri tem delu
previdno, nežno in premišljeno, vendar nikoli ne posegajo v njihove ustvarjalne
postopke (Vrlič 2001).
2.4.5 Teme in motivi pri risanju
Teme lahko temeljijo v samem likovnem mediju, večinoma pa izhajajo iz drugih
vzgojnih področij. Tematika je povod za likovno delo, v katerem se razvijajo in
uresničujejo cilji likovne vzgoje (razvijanje otrokove likovne sposobnosti, obvladovanje
likovne tehnike, bogatenje likovnih izrazov). Takšne teme so tudi najprimernejše za
likovno vzgojo in omogočajo obravnavo likovne problematike. Potrebno je izbirati teme,
ki so otroku čustveno blizu, usmerjajo naj otrokovo pozornost, ga silijo v inovativnost in
širijo njegova obzorja na likovno-vizualnem in ostalih področjih (Vrlič 2001).
Motive, ki naj bodo čim bolj različni, izberemo glede na zadane cilje likovne vzgoje,
primerno izbran mora biti uvodni del in na voljo morajo biti ustrezni likovni materiali.
Motiv predstavlja najpomembnejši dejavnik, s katerim otroka pripravimo, da se ukvarja
z izbranim likovnim problemom. Motivi, ki se pojavljajo na predšolski stopnji in so
primerni, so: figuralni (človek, žival), fantazijski, abstraktni (vzorec), ali pa izhajajo iz
čiste likovne igre (prepletanje različnih barv). Do tretjega leta starosti motiv pri likovnem
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
11
izražanju otrok ne igra vidnejše vloge, zato ga ne silimo v razlago, kaj so narisali. Med
tretjim in šestim letom pa motiv predstavlja osnovno otrokovo vzpodbudo za likovno
izražanje. Pri motivih velja podobno kot pri temi, da naj bodo le-ti otroku čustveno blizu
in naj nudijo možnost za razvoj otrokovih splošnih in prostorsko-likovnih sposobnosti.
Ne poslužujmo se šablonskega risanja motivov.
Pri izbiri risarske tehnike moramo paziti, saj se bo otrok motivu lahko v celoti
posvetil in ga primerno upodobil šele takrat, ko mu delovni postopki in manipuliranje z
orodji in materiali ne bo predstavljalo ovir in težav. Kar pomeni, da zahtevnejše motive
upodabljajo v tistih risarskih tehnikah, ki jih poznajo in obvladujejo (Vrlič 2001).
2.4.6 Likovno vrednotenje otroških likovnih del
Likovno vrednotenje spada v zaključni del usmerjenih likovnih dejavnosti v vrtcu,
katere vrednotimo na podlagi kriterijev za vrednotenje otroških likovnih del: razvojnih
kriterijev, ustvarjalnih kriterijev in materialno-tehničnih kriterijev. Vrednotenje
predstavlja zahtevno in odgovorno opravilo, ki vsebuje veliko mero posluha za
ustvarjalne otroške likovne rešitve in občutljivosti za likovne dejavnosti.
»Vrednotimo izdelke, nastale med zaposlitvijo in postopke pri likovnem delu, ki
smo jih spoznavali, ali se pogovarjamo o novih likovnih fenomenih, s katerimi smo se
ukvarjali. Pazimo, da vse izdelke razporedimo tako, da jih lahko vidijo vsi otroci, pri
vrednotenju otroci praviloma sedijo, vrednotimo vedno glede na cilje likovne zaposlitve.
Vrednotenje temelji na metodi razgovora, da otroke spodbujamo z usmerjenimi
vprašanji« (Vrlič, 2001:162).
Na podlagi zgornjih kriterijev vzgojiteljice načrtujejo nadaljnje likovne dejavnosti za
izvajanje likovnih dejavnosti v skupini ali individualizirane pristope za posameznike.Pri
vrednotenju risb se izogibamo poenostavljenega, posplošenega diagnosticiranja na
podlagi otroških likovnih del in negativnim vrednostnim sodbam (Vrlič 2001).
2.5 Risarske tehnike
Na značilnosti risbe vplivajo različni risarski materiali in pripomočki, ki jih
uporabljamo pri posamezni suhi ali mokri risarski tehniki. Za uspešno risarsko
dejavnost je velikega pomena pravilna priprava likovnega materiala, saj dobro
pripravljen material že sam po sebi spodbuja otroka k aktivnemu likovnemu izražanju.
V pripravo materiala vključimo tudi otroke. Rišemo lahko s trdimi ali tekočimi materiali
in z različnimi pripomočki na risarskih podlagah, ki so različne velikosti, oblike, barv in
tudi različnih kakovosti, odvisno od likovne naloge. Risarski materiali naj bodo na voljo
v zadostni količini (Hočevar, Berce, Prestor 1980).
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
12
Predšolske otroke začnemo navajati na pravilno rabo materialov in pripomočkov
že zelo zgodaj. Orodje ne sme biti ne premajhno ne preveliko in mora ustrezati otroški
roki. Paziti moramo tudi na varnost pri delu, zato uporabljamo materiale in pripomočke,
ki zagotavljajo varnost pri delu. Po končanem risanju vključimo v pospravljanje in
urejanje igralnice tudi otroke (Hočevar, Berce, Prestor 1980).
2.5.1 Suhe risarske tehnike, primerne za likovno vzgojno delo v
predšolskem obdobju
Svinčnik
Navaden svinčnik je sestavljen iz lesene paličice in grafitne mine, ki je vpeta v
lesen ovoj. Z njim pišemo ali rišemo, saj omogoča izražanje s črto in barvanje manjših
površin z zanimivo teksturo, medtem ko za barvanje večjih površin ni primeren.
»Svinčnik ponudimo otrokom, ko imajo dovolj razvite ročne spretnosti, da obvladujejo
pritisk risala na podlago. Mlajši predšolski otroci lahko rišejo z močnim tesarskim
svinčnikom. Pozneje otrokom ponudimo mehke svinčnike z oznako B (B2, B3, B4).
Starejše predšolske otroke seznanjamo z možnostjo izražanja z različnimi intenzivnimi
črtami, ki jih dobimo z različnim pritiskom svinčnika.« (Vrlič, 2001:70-71).
Otroke navadimo, da svinčnike šilijo sami in jih opozorimo, da se mine v svinčnikih
rade lomijo, če le-te padejo na tla. Uporabe radirke pri risanju se ne poslužujemo, saj
zradirana risba s svinčnikom izgleda nečisto in vpliva na otrokovo nesamozavest pri
risanju. Podlage primerne za risanje s svinčnikom so gladki papirji (pisarniški papir,
šeleshamer, gladka stran risalnega lista …) (Vrlič 2001).
Fotografija 1: Risanje s svinčnikom, deklica stara 4 leta in 8 mesecev
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
13
Barvni svinčnik
Nekoč so barvne svinčnike izdelovali iz prahu naravnih materialov, danes so v
glavnem izdelani iz industrijskih sintetičnih barvil. Z barvnimi svinčniki rišemo na papir
različne velikosti, oblike in svetle barve, prav tako pa so lahko iz različnih materialov
(gladki ali hrapavi papirji, karton, lepenka). Barvnih svinčnikov ne moremo predhodno
zmešati, ampak če želimo doseči nek barvni odtenek, moramo to narediti na papirju
(Merlo 2009 in Tomšič - Čerkež, Tacar 2010).
Fotografija 2: Risanje z barvnimi svinčniki, fant star 4 leta in 5 mesecev
Voščenka
Voščenke so risala v obliki paličic, ki so praviloma narejene iz voska. Obstajajo v
različnih barvah in imajo po navadi široko konico (Tomšič - Čerkež, Tacar 2010). Za
najmlajše otroke so najprimernejše in najpreprostejše za uporabo debelejše voščenke
različnih barv, katere naj bodo dovolj dolge in ob konici naj bo odstranjen zaščitni papir.
Otrokom, ki še nimajo razvitega pincetnega prijema in kontrole pritiska, omogočajo, da
po mili volji čečkajo in tolčejo po podlagi. Otroci barvne voščenke menjavajo zaradi igre
same ne glede na barvo in z zanimanjem opazujejo razliko med jakostjo barve.
Pri starejših otrocih, kateri imajo že dovolj razvite ročne spretnosti, pa
nadomestimo voščenke z drugimi trdimi risarskimi materiali. Poskrbeti moramo, da so
voščenke primerno ošiljene, oziroma, na to navajamo otroke same. Podlage, na katere
rišemo, so risalni listi. Rišemo lahko razgibano na tleh, stoje ob slikarskih stojalih ali
stenah.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
14
»Kadar načrtujemo dejavnost s področja risanja z voščenkami, ponudimo otrokom
voščenke samo ene barve, ki mora biti dovolj kontrastna glede na barvo podlage, na
katero bodo otroci delali. Ker so voščenke dovolj prekrivne, so primerne za likovno
izražanje na obarvane podlage« (Vrlič 2001:71).
Fotografija 3: Risanje z voščenko, deklica stara 1 leto in 9 mesecev
Oljni pastel
Poznamo dva tipa pastelov: mehke in voljne oljne pastele in trše svetleče
voščenke. Z njimi lahko dosežemo najrazličnejše učinke, odvisno od tega, kako z njimi
delamo (Merlo 2009). Vezivo, ki veže barvne pigmente pri voščenkah, je parafin.
Obstajajo pasteli v različnih barvah in njihovih odtenkih, ki vsebujejo zelo
kakovosten pigment in so praviloma narejeni z lanenim oljem. Oljni pasteli so mehkejši
in se drobijo, je pa njihova sled intenzivnejša in kakovostnejša. Na predšolski stopnji se
uporabljajo redkeje, glavni razlog je višja cena kot pri voščenkah, hitrejša obraba in
dokaj umazana okolica. Vendar pa oljni pasteli omogočajo kakovostno likovno
izražanje. Starejši predšolski otroci, ki imajo bolj razvito kontrolo pritiska na papir, se
lahko s temnim oljnim pastelom izražajo z množico svetlo-temnih odtenkov izbrane
barve, različnimi vrednostmi črte (debelo, tanko, nežno, močno), risanje lahko
kombinirajo z odtiskovanjem umazanih prstov, s katerimi držijo pastel, debelejše
nanose lahko praskajo z zobotrebci (Vrlič 2001).
»Risanje z oljnimi pasteli otroke osvobaja pretirane natančnosti in prevelike
obremenjenosti s kriteriji čistosti pri likovnem izražanju« (Vrlič, 2001:72).
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
15
Kreda
Obstajajo navadne krede in risalne krede. Navadne krede so podobne oglju, ker so
mehke in brez fiksiranja neobstojne. Posebne risalne krede pa so rahlo trše od oglja,
vsebujejo zelo kakovosten pigment in so prav tako brez fiksiranja neobstojne (Tomšič -
Čerkež, Tacar 2010).
V predšolskem obdobju se v večini uporabljajo šolske krede (bele in barvne),
katerih prednost je njihova relativna cenenost. To v veliki meri pripomore k
sproščenemu in neobremenjenemu likovnemu delu. Primerne so za svobodno delo, za
risanje in pisanje grafitov na za to določenem prostoru.
Najprimernejša podlaga za risanje s kredo je velik prazen zid, del pločnika za
poslikavo ali nameščena šolska tabla v igralnici ter veliko kred. Na tablo v igralnici bodo
otroci lahko risali kadarkoli in karkoli, ponuditi pa jim moramo tudi vlažne gobice za
brisanje. Pomembno je, da otroke pri risanju s kredami, spodbujamo k izražanju na
velikih površinah (Vrlič 2001).
Fotografija 4: Risanje po tabli z belo kredo, deklica stara 2 leti in 5 mesecev
Oglje
»Risarsko oglje je primeren risarski material za malo starejše otroke. Oglje je
mehak material, ki omogoča barvanje sorazmerno velikih površin. Z različnim pritiskom
na podlago omogoča izražanje z množico svetlo-temnih tonov« (Vrlič, 2001:72). S
plosko držo paličice oglja lahko rišemo različno debele črte. Linije so lahko ožje ali
širše, odvisno od velikosti paličice oglja. Oglje je material, pri katerem spodbujamo
uporabo radirk, papirnatih brisač in prstov za brisanje, kar pomeni, da lahko otroci
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
16
svojo risbo popravljajo in vedno znova izbrišejo narisano. Oglje ne omogoča pretirane
natančnosti, zato ga uporabimo, kadar želimo otrokom preprečiti, da bi se pri likovnem
izražanju preveč izgubljali v podrobnostih. Če ne pritisnemo preveč, je črta svetla, če
pritisnemo močno, je temna.
Z ogljem rišemo na mehkejši papir, ki je lahko bel ali rahlo toniran. Pri risanju na
večje formate otrokom ponudimo debelejše in močnejše kose risarskega oglja.
Po končanem ustvarjanju risbo z ogljem fiksiramo (zaščitimo) z različn imi utrjevalci v
razpršilih (lak za lase, z ročno fiksirko in pihanjem, risbo lahko utrdimo tudi s posnetim
mlekom ali jajčnim rumenjakom, vmešanim v ¾ litra vode) (Vrlič 2001).
Fotografija 5: Risanje z ogljem, deček star 5 let
Črtna praskanka
»Praskanke so kombinirane risarske tehnike, pri katerih uporabimo tekoči in trdi
risarski material: voščenko in tuš ali voščenko in jajčno tempero. Učinek tehnike temelji
na dejstvu, da je površina voščenke dokaj mastna, a po navadi ne dovolj, da se tuš
oziroma jajčna tempera ne bi zadržala na površini. Zaradi površine lahko risbo
»izpraskamo«. Praskanke lahko izdelamo, če za podlago uporabimo masten oziroma
gladek papir, npr. iz koledarja« (Tomšič, Tacar, 2010:30).
Praskanka z voščenko in jajčno tempero, ki se tudi največ uporablja v predšolskem
obdobju, se naredi, tako da: »surov jajčni rumenjak ločimo od ovojnice, zmešamo z
enako količino temne tempera barve in z dobljeno mešanico pobarvamo zadnjo stran
gladkega lista stenskega koledarja. Bolj je list gladek, lažje se nanešena barva praska.
Posušeno barvo praskajo otroci s trskami, plastičnimi vilicami, koščki glavnika in
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
17
podobnim. Pri praskanki lahko otroci uporabljajo črtno risbo, lahko pa izpraskajo tudi
večje svetle površine« (Vrlič, 2001:76).
Praskanka z voščenko in tušem: celotno površino podlage pobarvamo z
voščenkami različnih barv, nato pa le-to pobarvamo z črnim tušem. Pri tem
uporabljamo mehak čopič, da se ne bi »razmastila« površina voščenk. Posušen tuš
izpraskamo z leseno paličico, zobotrebcem ali praznim kemičnim svinčnikom, tako da
»narišemo« risbo (Tomšič - Čerkež, Tacar 2010).
Fotografija 6: Praskanka, deček star 4 leta
Kombiniranje risarskih tehnik
Pri likovno-vzgojnem delu poznamo več kombiniranih tehnik risanja, vendar le-te
lahko vpeljujemo, ko otroci dovolj dobro obvladujejo posamezne likovne tehnike, katere
imamo namen kombinirati. Pomembno je, da otrokom ponujamo materiale v isti barvi.
»Pri kombiniranju različnih materialov moramo vedeti, kaj želimo z njimi
doseči. Pri risanju s suhimi materiali kombiniramo na primer:
· risanje z voščenko in flomastrom zaradi izražanja z različno debelimi črtami,
· risanje z ogljem in kredo zaradi možnosti temnjenja in svetljenja,
· črtno praskanko in uporabo bele tempera barve, zaradi poudarjanja belih
površin na risbi,
· risanje z voščenko in oljnim pastelom zaradi različne trdnosti in jakosti
barvnega tona« (Vrlič, 2001:79).
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
18
2.5.2 Mokre risarske tehnike, primerne za likovno-vzgojno delo v
predšolskem obdobju
Kemični svinčnik
Kemični svinčnik se v predšolskem obdobju uporablja redkeje, saj je večina
kemičnih svinčnikov slabe kakovosti in zato neenakomerno puščajo barvo. Poznamo
kemične svinčnike različnih barv in so praviloma vodoodporni. Uporabljajo se v
kombinaciji z debelejšimi flomastri (Vrlič 2001). »Kemični svinčnik je sodoben izum, bolj
namenjen pisanju kot risanju in ne vsebuje posebnih izraznih možnosti. Edini razlog za
občasno ponujanje otrokom bi lahko bila enostavnost uporabe. Za likovno delo so
primernejši rolerji, pisala, ki imajo kot kemični svinčniki na koncu vrtečo se kroglico,
vendar bolj tekoče črnilo« (Vrlič 2001:74).
Fotografija 7: Risanje s kemičnim svinčnikom, deklica stara 3 leta in 2 meseca
Flomaster
Flomastri so različnih barv in so lahko vodotopni in vodoodporni. To je svinčnik, ki
ima namesto mine stenj in cilindričen vložek, napolnjen s posebnim barvilom. Z njim
dosežemo svetleče in prosojne črte, konice flomastrov pa so oblikovane tako, da lahko
z njimi dosegamo zelo različne grafične rezultate (Merlo 2009).
V predšolskem obdobju so za likovno delo primerni flomastri na vodni osnovi. Črta
je enakomerna in enako intenzivna ves čas risanja. Uporabljamo praviloma bel papir,
saj se barve mešajo, tudi če uporabimo za podlago barvni papir. Primerni so gladki
papirji, lahko pa uporabimo tudi hrbtne strani koledarjev, vendar je dobro, da se prej
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
19
prepričamo, da se flomastri primejo na gladko podlago. Med risanjem otroke
opozorimo, da ne bodo risbe nehote razmazali, vendar pa obstaja možnost, da lahko to
uporabimo in vključimo v likovni izraz. Prav tako jih ne silimo, da bi s flomastri barvali
večje površine, če pa že, naj bodo poteze žive in nanešene v različnih smereh (Vrlič
2001).
Fotografija 8: Risanje s flomastri, deklica stara 2 leti in 11 mesecev
Brisalec tinte
Pri risanju z brisalcem tinte pravzaprav odstranjujemo (razbarvamo) s črnilom
enakomerno obarvano površino. Črnilo nanašamo na papir, ki je lahko različnih
formatov, z debelejšimi čopiči ali gobico. Rezultat tega dela je svetla risba na temni
podlagi, ki pa s časom bledi. Z brisalcem tinte lahko eksperimentiramo na več načinov,
na primer otroci najprej rišejo z brisalcem in nato s tinto barvajo papir ali pa brisalec in
tinto uporabljamo izmenično. Otroci majhen del formata pobarvajo in vanj vrišejo motiv
z brisalcem ali najprej rišejo z brisalcem in preko risbe potegnejo debelejšo črto s tinto
in čopičem …
Poznamo tudi ostale primere svetle risbe na temni podlagi: risanje s svetlo
tempera barvo, s svetlo voščenko ali oljnim pastelom na temno podlago. Brisalec tinte
briše izključno črnilo modre barve, na druge barve črnila ne učinkuje (Vrlič 2001).
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
20
Tuš
Tuš je kakovosten likovni material, ki ga v predšolskem obdobju pri likovni vzgoji
veliko uporabljamo. »Pri uporabi moramo poskrbeti za ustrezno zaščito otrok in miz, pri
delu pa damo otrokom ob tušu in izbranem materialu za risanje obvezno tudi krpico, v
katero bo brisal trsko, čopič ali pero, nenamerne packe, nastale med delom in svoje
roke« (Vrlič, 2001:76-77).
Tuš in trska
Za začetno seznanjanje otrok, ki pokažejo interes in sposobnosti, sta tuš in trska
zaradi svoje preproste uporabe najprimernejša. Črta, ki jo vlečemo s trsko, namočeno v
tuš, postaja vedno svetlejša, zato je zanjo značilna različno intenzivna črta. To možnost
lahko starejši predšolski otroci pri risanju bogato izkoriščajo. Motive, ki so
pomembnejši, debelejši ali bližnje dele, rišemo s temno, ostale s svetlejšo črto. Otroci
črte svetlijo tako, da čečkajo po posebnem, temu namenjenem papirju. Mlajši
predšolski otroci uporabljajo trsko svobodno.
Otroke je potrebno pri delu s tušem in trsko naučiti, kako trsko otresti, da tuš ne
kaplja. Pripravimo jih tudi do tega, da pri risanju ne naslanjajo dlani na papir, saj se s
tem izognejo brisanju svežega tuša na risbi. Otrokom nikakor ne predpisujemo smeri
risanja in podobnega (Vrlič 2001).
Fotografija 9: Tuš in trska, deklica stara 4 leta in 8 mesecev
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
21
Tuš in pero (ptičje, gosje, kurje, kovinsko)
Risanje s tušem in peresom spada med zahtevnejše risarske tehnike, saj zahteva
precej motoričnih spretnosti. Otrokom to ponudimo takrat, ko ocenimo, da so za to
sposobni, najpogosteje pa šele v šolskem obdobju. Pomembna je pravilna drža peresa,
katero morajo otroci obvladovati in primeren pritisk le-tega na podlago. Črta pri risanju
s peresom je enakomerna. Tehnika je primerna izključno za risanje črnih motivov in ni
primerna za polnjenje površin (Duh, Vrlič 2003).
Tuš in čopič
»Pri risanju s tušem in čopičem uporabljamo različno debele akvarelne čopiče.
Risanje je enostavno, paziti je potrebno le na kapljanje tuša. Mlajši otroci rišejo s tušem
in čopiči svobodno, starejšim pa pokažemo možnost izražanja z različno debelimi
črtami, ki jih dobimo z različno debelimi čopiči ali različnimi držami in pritiski
debelejšega akvarelnega čopiča na podlago« (Vrlič, 2001:78).
Fotografija 10: Tuš in različno debeli čopiči, deklica stara 5 let in 11 mesecev
Lavirana risba
Lavirana risba je mešanica tuša (ali kakšne druge vodotopne barve) z vodo. Na
predšolski stopnji jo otroci uporabljajo na različne načine, najenostavnejše je risanje s
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
22
tušem in enim od zgoraj omenjenih risal na moker papir. Papir navlažimo, zato se tuš
pri risanju razliva, kar otroke zabava in jih nezavedno sili k svobodnejšemu risanju in
eksperimentiranju. Napake in packe, ki nastajajo otroci sprejmejo kot del likovnega
izražanja, pomembno pa je, da se otroci ne ukvarjajo s podrobnostmi. Risba, nastala
na takšen način, deluje mehko in nudi zanimivo paleto sivih tonov, ki ob risanju nehote
nastajajo. Pri starejših otrocih Vrlič takole opisuje lavirano risbo:
Starejši otroci lahko rišejo na delno moker papir, oziroma kombinirajo risanje s
tušem in močenjem papirja s čopičem. Tuš se razliva samo na mokrih delih.
Otroci potegnejo po suhem papirju vodoravne črte s čopičem, namočenim v tuš.
Črta s tušem se razliva samo na mokrih delih. Nadalje lahko otrok zmoči
okroglo obliko na sredini papirja in po njenem robu potegne črto s tušem. Tuš
se razliva v notranjost kroga, na obodu pa ostaja čist, oster rob. Razliko med
mehkimi razlivanji in trdimi robovi izkoriščajo otroci pri lastnem delu na raznolike
načine. Pri tretjem načinu otroci redčijo tuš pred risanjem. Tuš mešajo z vodo v
lončkih ali na paleti, ko dobijo sivi ton, da s čopičem nanesejo na papir (Vrlič,
2001:78-79).
Fotografija 11: Risanje lavirane risbe, deček star 2 leti in 5 mesecev
Enobarvna luščenka
Luščenka, imenujemo jo tudi izpiranka, je likovna tehnika, zanimiva za starejše
predšolske otroke, ki so sposobni vsaj delnega likovnega predvidevanja. Luščenka je
kombinirana risarska tehnika, pri kateri uporabimo dva tekoča materiala: tempero in
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
23
tuš. Zanimiva je zaradi svojih značilnosti in postopkov nastajanja, saj učinek tehnike
temelji na dejstvu, da papir dobro vpija tuš, tempera pa je sestavljena iz delcev
pigmenta in polnila, ki se nahajajo na površini papirja (Tomšič - Čerkež, Tacar 2010).
Pri enobarvni luščenki otroci rišejo na trši beli papir (šeleshamer) manjšega formata in
uporabljajo gosto, nerazredčeno tempera barvo. Barvo nanesemo na debelo, da zaščiti
papir. Ko se tempera posuši, celotno površino prebarvamo s črnim tušem. Pazimo
samo, da preko tempere barvamo narahlo, saj tuš barvo topi. Ko se posuši še tuš,
risbo speremo pod tekočo vodo, lahko si pomagamo s čopičem ali roko. Tam, kjer
rišemo s tempero, papir ne more vpijati tuša in ga lahko »odluščimo« oz. »izperemo«.
Končni izdelek je pojava osnovne risbe, narisane s tempero na bel papir (Vrlič 2001).
2.5.3 Pomožne risarske tehnike (povzeto po Patru 2009)
· Radiranka
· Risba v mehko podlago – reliefna risba (mekol, plastelin)
· Risanje z alkoholnim flomastrom na prosojni podlagi, risanje z
lepilom (plus mivka, akvarel ali sprej)
· Skrita risba (limonin sok, kis)
Imenujemo jo tudi limonina risba, saj je limonin sok osnovni risarski material za
njihovo izdelavo. Na risalni ali drugi papir rišemo neposredno s čopičem ali paličico, ki
jo namočimo v limonin sok. Ko se sok dobro posuši, papir zlikamo s toplim likalnikom in
počasi se pojavi risbe rjavkastih črt, ki nastanejo, ker se je limonin sok na površini
zažgal (Tomšič - Čerkež, Tacar 2010).
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
24
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem, cilji in raziskovalne hipoteze
3.1.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Za temo uporabe mokrih in suhih risarskih tehnik v predšolskem obdobju sem se
odločila zato, ker me je zanimalo, ali vzgojiteljice v vrtcu uporabljajo po večini vse
risarske tehnike, ali se poslužujejo samo nekaterih (tistih, ki jih same najbolj obvladajo
oziroma poznajo ter ali imajo na voljo dovolj materialov in pripomočkov in ali se pri tem
ozirajo tudi na otroke). Pomembno se mi zdi tudi načrtovanje in izvajanje risarskih
dejavnosti v vrtcu (katerih metod in oblik dela se poslužujejo vzgojitelji in na podlagi
česa izbirajo motive). Do sedaj sem bila mnenja, da še vedno prevladujejo samo
določene suhe tehnike in sicer barvice, flomaster in voščenke, ki so, kot vidim iz
prakse, pri otrocih še vedno najbolj priljubljene. Do vseh odgovorov sem prišla s
pomočjo anketnega vprašalnika.
3.1.2 Cilji raziskave
· Ugotoviti stanje glede uporabe mokrih in suhih risarskih tehnik v vrtcu.
· Ugotoviti stanje glede načrtovanja in izvajanja dejavnosti mokre in suhe risarske
tehnike v vrtcu:
– uporaba metode in oblike dela,
– uporaba risarskih materialov in podlag,
– izbira motivov.
· Ugotoviti stanje glede priljubljenosti uporabe mokrih in suhih risarskih tehnik v
vrtcu glede na starost otrok.
3.1.3 Raziskovalne hipoteze
Glede na zastavljene cilje in opredelitev problema sem izpostavila naslednje
hipoteze:
H1: V mlajši starostni skupini se likovno področje risanja pogosteje uporablja kot ostala
likovna področja.
H2: Vzgojiteljice načrtujejo risarske likovne dejavnosti glede na lastno poznavanje
risarskega področja.
H3: Vzgojiteljice se pri otrocih mlajše starostne skupine v večini odločajo za svobodno
obliko dela, pri starejših starostnih skupinah pa izbirajo usmerjeno obliko dela pri
izvajanju risarskih nalog.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
25
H4: Vzgojitelji izbirajo (uporabljajo) za izvajanje risarske naloge v obeh starostnih
skupinah pogosteje suhe risarske tehnike.
H5: V mlajši starostni skupini vzgojitelji ne vrednotijo risb.
3.2 Opis raziskovalne metodologije
3.2.1 Opis raziskovalnih metod
Kvantitativna empirična neeksperimentalna raziskava je temeljila na anketnem
vprašalniku za vzgojitelje/ice in pomočnike/ce vzgojiteljev predšolske vzgoje. Glede na
raven spoznavanja sem uporabila deskriptivno in eksplikativno metodo raziskovanja.
3.2.2 Opis uporabljenih tehnik in instrumentov
Uporabila sem metodo kvantitativnega pedagoškega raziskovanja – spletni anketni
vprašalnik v spletni aplikaciji 1 KA, ki je bil instrument za zbiranje podatkov za
vzgojitelje predšolske vzgoje. Z njim sem preverjala mnenja in stališča vzgojiteljev do
uporabe suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Vprašalnik je
sestavljen iz kombinacije zaprtih in enega odprtega vprašanja. Skupno število vprašanj
oziroma trditev je 16 (priloga 2).
3.2.3 Raziskovalni vzorec
Raziskava temelji na neslučajnostnem vzorcu vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic iz
vrtcev v ptujskem okolišu (Vitomarci, Cerkvenjak, Destrnik - Trnovska vas, Markovci,
Dornava, Juršinci, Ptuj, Hajdina, Kidričevo) in vrtcev v lenarškem in pomurskem okolišu
(Ljutomer, Murska Sobota, Sveta Ana, Sveta Trojica, Benedikt in Lenart). V anketi je
sodelovalo 90 anketirancev.
Tabela 1: Spol
Iz tabele 1 je razvidno, da je v anketi sodelovalo 90 vzgojiteljic in pomočnic
vzgojiteljic. Od tega so bile vse (100 %) ženskega spola.
f f %
Moški 0 0 %
Ženske 90 100 %
Skupaj 90 100,00
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
26
Tabela 2: Izobrazba vzgojiteljic
Iz tabele 2 lahko razberemo, da je nekaj več kot polovica (53 %) anketirank s V.
stopnjo izobrazbe, manj kot polovica (36 %) anketirank ima VII. stopnjo izobrazbe in
najmanj anketirank (11 %) je s VI. stopnjo izobrazbe.
Tabela 3: Zaposlitev
f f %
Vzgojitelj/ica 57 63 %
Pomočnik/ca vzgojitelja/ice 33 37 %
Skupaj 90 100,00
Iz tabele 3 je razvidno, da je v anketi sodelovalo nekaj več kot polovica (63 %)
anketirank, ki so zaposlene kot vzgojiteljice in manj kot polovica (37 %) anketirank, ki
so zaposlene kot pomočnice vzgojiteljic.
Tabela 4: Delovna doba
f f %
0-5 let 22 24 %
5-10 let 20 22 %
10-15 let 11 12 %
15-20 let 5 6 %
20-30 let 14 16 %
nad 30 let 18 20 %
Skupaj 90 100,00
Iz tabele 4 je razvidno, da je v anketi sodelovalo največ (24 %) vzgojiteljic in
pomočnic vzgojiteljic z delovno dobo 5-10 let, malo manj (22 %) z delovno dobo 0-5
f f %
V. stopnja 48 53 %
VI. stopnja 10 11 %
VII. stopnja 32 36 %
Skupaj 90 100,00
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
27
let, 20 % vzgojiteljic z delovno dobo nad 30 let, 16 % z delovno dobo 20-30 let, 12 % z
delovno dobo 10-15 let in najmanj (6 %) vzgojiteljic z delovno dobo 15-20 let.
Tabela 5: Skupina oziroma starost otrok
f f %
1-2 let 19 21 %
2-3 let 19 21 %
3-4 let 15 17 %
4-5 let 16 18 %
5-6 let 21 23 %
Skupaj 90 100,00
Iz tabele 5 je razvidno, da je v anketi sodelovalo največ (23 %) vzgojiteljic in
pomočnic vzgojiteljic iz starostne skupine 5-6 let. Sledita ji starostni skupini 1-2 let in
2-3 let z 21 %, nato starostna skupina od 4-5 let z 18 % in najmanj (17 %) iz starostne
skupine 3-4 let.
3.3 Postopek zbiranja podatkov
3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov
Anketiranje je potekalo v mesecu marcu v vrtcih Vitomarci, Cerkvenjak, Destrnik -
Trnovska vas, Markovci, Dornava, Juršinci, Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Ljutomer, Murska
Sobota, Sveta Ana, Sveta Trojica, Benedikt in Lenart. Anketiranje je bilo anonimno.
3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti vprašalnika
a) Vsebinsko-formalne značilnosti vprašalnika
V prvem delu so vprašanja objektivnega tipa (spol, izobrazba, zaposlitev, delovna
doba in skupina oz. starost otrok). Sledijo zaprta in eno odprto vprašanje o likovnem
področju, suhih in mokrih risarskih tehnikah, risarskih likovnih dejavnostih v vrtcu,
materialih in pripomočkih za izvedbo risarskih tehnik, metodah in oblikah dela pri
risanju, o pogostosti uporabe teme in motivov in načrtovanju le-teh ter strinjanja s
trditvami.
b) Merske karakteristike vprašalnika
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
28
Veljavnost anketnega vprašalnika sem zagotovila s tem, da sem ga sestavila na
osnovi obstoječe strokovne literature, in je zagotovljena z vsebinsko veljavnostjo.
Zanesljivost anketnega vprašalnika sem zagotovila z natančnimi navodili in
vprašanji.
Objektivnost sem zagotovila z uporabo kombiniranega tipa vprašanj. Vzgojitelji/ce
in pomočniki/ce vzgojiteljev so prejeli enotna navodila in na vprašalnik odgovarjali
preko spleta en mesec, prav tako je bila zagotovljena anonimnost.
Občutljivost - obstaja možnost manjših razlik pri odgovorih med anketiranci.
3.4 Postopek obdelave podatkov
V raziskavi sem uporabila opisno ali deskriptivno statistiko. Atributivna
spremenljivka vključuje števila (označena s simbolom f) in delež (označen s simbolom f
%). Podatke sem najprej pregledala in jih medsebojno primerjala. Izračunane so
absolutne (f) in strukturne (f %) frekvence preizkušanja zvez. Podatki so prikazani v
tabelah in interpretirani.
3.5 Rezultati obdelave podatkov in njihova interpretacija
Iz naslednjih pridobljenih analiz lahko razberemo rezultate obdelave podatkov in
njihovo interpretacijo, do katerih sem prišla s pomočjo spletnega anketnega
vprašalnika, kajti le tako sem lahko obdržala oziroma ovrgla hipoteze, ki sem si jih
zadala.
Tabela 6: Izbira likovnih področij
Likovno področje f f %
Risanje 39 44 %
Slikanje 45 50 %
Grafika 4 4 %
Kiparstvo 2 2 %
Oblikovanje prostora 0 0 %
Skupaj 90 100,00
Iz tabele 6 je razvidno, da je polovica (50 %) anketiranih vzgojiteljic odgovorila, da
se v njihovi skupini največ poslužujejo likovnega področja slikanja, malo manj kot
polovica (44 %) vzgojiteljic se v svoji skupini največ poslužuje likovnega področja
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
29
risanja. 4 % jih v svoji skupini izvaja grafiko, 2 % vzgojiteljic se v svoji skupini poslužuje
likovnega področja kiparstva in nihče od anketiranih se v svoji skupini ne poslužuje
likovnega področja oblikovanja prostora, kar je zelo zaskrbljujoče, saj je tudi
oblikovanje prostora eno izmed likovnih področij, ki je prav tako poleg ostalih navedeno
v kurikulumu za vrtce. Vzgojitelji bi morali seznaniti otroke tudi s temi vsebinami.
Tabela 7: Izbira likovnih področij po starostnih skupinah
LIKOVNO PODROČJE
STAROST
Risanje f f %
Slikanje f f %
Odtiskovanje
(grafika)
f f %
Kiparstvo
f f %
Oblikovanje
prostora f f %
SKUPAJ f f %
1-3 let 11 13 % 22 24 % 4 4 % 1 1 % 0 0 % 38 42 %
3-6 let 28 31 % 23 26 % 0 0 % 1 1 % 0 0 % 52 58 %
SKUPAJ 39 44 % 45 50 % 4 4 % 2 2 % 0 0 % 90 100 %
Iz tabele 7 lahko razberemo, da se v prvem starostnem obdobju najpogosteje (24
%) uporablja likovno področje slikanje, 13 % jih uporablja risanje, zelo malo (4 %)
uporablja odtiskovanje, 1 % kiparstvo in nič likovnega področja oblikovanja prostora.
Predvidevala sem, da se v mlajši starostni skupini pogosteje uporablja likovno področje
risanje kot ostala likovna področja, zato glede na dobljene rezultate prvo hipotezo
ovržemo. V prvi starostni skupini se pogosteje uporablja likovno področje slikanja kot
risanja.
Tabela 8: Uporaba risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih
Risarske
Tehnike
Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f % f f %
Svinčnik 6 7 % 19 21% 32 35 % 28 31 % 5 6 % 90 100,00
Voščenka 0 0 % 1 1 % 15 17 % 66 73 % 8 9 % 90 100,00
Kreda 3 3 % 18 20 % 39 44 % 30 33 % 0 0 % 90 100,00
Oglje 19 21 % 42 47 % 23 25 % 6 7 % 0 0 % 90 100,00
Kemični
Svinčnik
47 52 % 27 30 % 13 15 % 3 3 % 0 0 % 90 100,00
Flomaster 2 2 % 14 16 % 16 18 % 47 52 % 11 12 % 90 100,00
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
30
Brisalec
Tinte
59 66 % 18 20 % 11 12 % 2 2 % 0 0 % 90 100,00
Praskanka 17 19 % 41 45 % 24 27 % 7 8 % 1 1 % 90 100,00
Kombinira-
no risanje
5 6 % 15 17 % 39 43 % 27 30 % 3 3 % 90 100,00
Tuš in trska 35 39 % 24 27 % 25 28 % 6 7 % 0 0 % 90 100,00
Tuš in pero 49 56 % 26 30 % 9 10 % 2 2 % 1 1 % 87 100,00
Lavirana
Risba
41 47 % 26 30 % 14 16 % 5 6 % 1 1 % 87 100,00
Enobarvna
luščenka
34 38 % 39 33 % 24 27 % 2 2 % 0 0 % 89 100,00
Oljni pastel 43 48 % 26 29 % 16 18 % 5 6 % 0 0 % 90 100,00
Predpostavila sem, da vzgojitelji v obeh starostnih skupinah za izvajanje risarske
naloge pogosteje izbirajo (uporabljajo) suhe risarske tehnike. Iz poudarjene pisave v
tabeli 8 (pod točko »pogosto«) je glede na dobljene rezultate, razvidna večja uporaba
suhih risarskih tehnik kot mokrih, zato hipotezo štiri obdržimo.
Vzgojitelji se vse premalo poslužujejo vseh risarskih tehnik, predvsem kot lahko
vidimo iz tabele mokrih tehnik. Predvidevam, da zato, ker vzgojiteljice nimajo na voljo
vseh materialov in pripomočkov.
Tabela 9: Pogostost izvajanja risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih
Pogostost izvajanja
risarskih tehnik v skupini
f f %
Vsak dan 33 37 %
Dvakrat na teden 33 37 %
Vsak teden enkrat 21 23 %
Vsak mesec enkrat 3 3 %
Skupaj 90 100,00
Iz tabele 9 je razvidno, da največ (37 %) vzgojiteljic izvaja risarske tehnike v svoji
skupini vsak dan, prav tako jih 37 % izvaja dvakrat na teden. Nekaj manj (23 %) jih
izvaja vsak teden enkrat, 3 % anketirank pa izvaja risarske tehnike vsak mesec enkrat.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
31
Tabela 10: Mnenja glede izvajanja risarskih tehnik pri likovnih dejavnostih
Menite, da je risarskih likovnih
dejavnosti v vrtcu:
f f %
Premalo 12 13 %
Ravno dovolj 73 81 %
Preveč 5 6 %
Skupaj 90 100,00
Iz tabele 10 je razvidno, da je velika večina (81 %) anketirank mnenja, da je
risarskih likovnih dejavnosti v vrtcu ravno dovolj. Veliko manj (13 %) jih je odgovorilo,
da jih je premalo, 6 % pa jih je mnenja, da se jih izvaja preveč pogosto. To vprašanje je
bilo odprtega tipa, tako da so anketiranke lahko dopisale, zakaj menijo, da je tako.
Povzela bom nekaj primerov njihovih odgovorov oz. mnenj.
Premalo: anketiranke so večinoma mnenja, da se preveč poslužuje le ene tehnike
in da je veliko spontanega dela brez ciljev.
Ravno dovolj: anketiranke so mnenja, da jih je ravno dovolj, saj otroci v likovnem
kotičku večkrat posežejo po risarskih tehnikah in jih imajo na voljo, vzgojiteljice same
pa se trudijo, da zaradi enakovrednega načrtovanja področij kurikula izvajajo dovolj
likovnih dejavnosti.
Preveč: vzgojiteljice izberejo risarske likovne dejavnosti, da se izognejo drugim
dejavnostim. Zanimivo se mi je zdelo eno mnenje: »Včasih dobivam občutek, da starši
oz. vzgojitelji določeno vsebino hočejo vedno likovno prikazati, saj so mnenja, da če
imaš pred sabo nek likovni izdelek, je šele takrat razvidno, da so v vrtcu nekaj zares
naredili.«
Tabela 11: Materiali in pripomočki, ki jih imajo vzgojiteljice na razpolago za izvedbo
risarskih tehnik
Materiali in pripomočki, ki so na razpolago f f %
Da, imamo vse materiale in pripomočke 33 37 %
Imamo skoraj vse materiale in pripomočke 50 56 %
Imamo bolj malo materialov in pripomočkov 7 8 %
Skupaj 90 100,00
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
32
Iz tabele 11 je razvidno, da ima več kot polovica (56 %) anketirank v vrtcu na voljo
skoraj vse materiale in pripomočke za izvedbo risarskih tehnik, 37 % ima na voljo vse
materiale in pripomočke, 8 % pa ima na voljo manj materialov in pripomočkov.
Tabela 12: Uporaba metod dela pri risarskih dejavnostih
Metode
Dela
Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f % f f %
Verbalne
ali govorne
metode
1 1 % 4 4 % 13 14 % 41 46 % 31 34 % 90 100,00
Vizualne
metode
2 2 % 4 4 % 21 24 % 48 54 % 14 16 % 89 100,00
Praktično -
manipulati
vne metode
3 3 % 8 9 % 19 22 % 41 47 % 17 19 % 88 100,00
Iz poudarjene pisave v tabeli 12 je (pod točko »pogosto«) razvidno, da vzgojiteljice
v obeh starostnih skupinah najpogosteje (54 %) uporabljajo vizualne metode dela,
manj kot polovica (47 %) vzgojiteljic se najpogosteje poslužuje praktično-manipulativne
metode dela in 46 % vzgojiteljic uporablja verbalne ali govorne metode dela.
Tabela 13: Uporaba oblik dela pri risarskih dejavnostih
Oblike
Dela
Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f % f f %
Svobodno
Delo
0 0 % 3 3 % 15 17 % 52 58 % 20 22 % 90 100,00
Usmerjeno
Delo
1 1 % 2 2 % 17 19 % 64 71 % 6 7 % 90 100,00
Individualno
Delo
1 1 % 1 1 % 14 16 % 63 70 % 11 12 % 90 100,00
Delo v
Dvojicah
8 9 % 30 34 % 34 39 % 15 17 % 1 1 % 88 100,00
Skupinsko 3 3 % 12 13 % 40 45 % 34 38 % 1 1 % 90 100,00
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
33
Delo
Skupno
Delo
5 6 % 19 21 % 41 46 % 24 27 % 1 1 % 90 100,00
Iz poudarjene pisave v tabeli 13 je (pod točko »pogosto«) razvidno, da vzgojiteljice
v obeh starostnih skupinah najpogosteje (71 %) uporabljajo usmerjeno obliko dela,
nekaj manj (70 %) vzgojiteljic uporablja individualno obliko dela, 58 % jih uporablja
svobodno obliko dela. Manj kot polovica (38 %) se poslužuje skupinske oblike dela, 27
% uporablja skupno obliko dela in 17 % delo v dvojicah.
Tabela 14: Uporaba oblik dela pri risarskih dejavnostih po starostnih skupinah
OBLIKE
DELA
STAROST
Svobodno
delo
f f %
Usmerjeno
delo
f f %
Individualno
delo
f f %
Delo v
dvojicah
f f %
Skupinsko
delo
f f %
Skupno
delo
f f %
1-3 let 21 24 % 25 28 % 27 30 % 7 8 % 16 18 % 10 11 %
3-6 let 31 34 % 39 43 % 36 40 % 8 9 % 18 20 % 14 16 %
SKUPAJ 52 58 % 64 71 % 63 70 % 15 17% 34 38 % 24 27 %
Predvidevala sem, da se vzgojiteljice pri otrocih mlajše starostne skupine v večini
odločajo za svobodno obliko dela, pri starejših starostnih skupinah pa izbirajo
usmerjeno obliko dela pri izvajanju risarskih nalog. Rezultati analize so pokazali, da se
vzgojiteljice pri otrocih mlajše starostne skupine v večini (30 %) odločajo za
individualno obliko dela, pri starejših starostnih skupinah pa se največ (43 %) odločajo
za usmerjeno obliko dela, zato hipotezo tri pri prvi trditvi ovržemo, pri drugi trditvi pa
obdržimo.
Tabela 15: Pogostost načrtovanja tem in motivov pri risarskih dejavnostih
Teme in
Motivi
Nikoli Redko Včasih Pogosto Vedno Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f % f f %
Interes
otrok
0 0 % 5 6 % 15 17 % 56 62 % 14 16 % 90 100,00
Cilj likovne 0 0 % 0 0 % 14 16 % 48 53 % 28 31 % 90 100,00
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
34
Obdelala sem podatke s poudarjeno pisavo v tabeli 15 (pod točko »pogosto«), kjer
se je opredelilo največje število anketirank. Iz tabele je razvidno, da vzgojiteljice v obeh
starostnih skupinah najpogosteje (62 %) načrtujejo teme in motive glede na interes
otrok, 54 % se jih prilagaja glede na letne čase, 53 % jih načrtuje glede na cilje likovne
dejavnosti. 49 % anketirank pogosto načrtuje teme in motive glede na materiale in
pripomočke, ki so na voljo in glede na izbrano likovno tematiko, ki si jo zadajo, 37 %
glede na starost otrok, najmanj (36 %) anketirankam se zdi pomembna različnost,
drugačnost in nevsakdanjost.
Tabela 16: Materiali in pripomočki na voljo v likovnem kotičku
Materiali in pripomočki f f %
Svinčnik 83 16 %
Voščenka 91 17 %
Oljni pastel 16 3 %
Kreda 63 12 %
Oglje 36 7 %
Kemični svinčnik 21 4 %
Flomaster 87 17 %
Brisalec tinte 6 1 %
Praskanka 23 4 %
Kombinirano risanje 39 7 %
Dejavnosti
Letni časi 0 0 % 1 1 % 12 13 % 49 54 % 28 31 % 90 100,00
Starost
Otrok
0 0 % 0 0 % 10 11 % 33 37 % 47 52 % 90 100,00
Materiali in
pripomočki
0 0 % 7 8 % 9 10 % 44 49 % 30 33 % 90 100,00
Izbrana
likovna
problematika
3 3 % 7 8 % 29 33 % 43 49 % 6 7 % 88 100,00
Različnost,
drugačnost,
nevsakdanjosti
3 3 % 12 13 % 38 42 % 32 36 % 5 6 % 90 100,00
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
35
Tuš in trska 18 3 %
Tuš in pero 7 1 %
Materiali za lavirano risbo 15 3 %
Materiali za enobarvno
luščenko
17 3 %
Skupaj 522 100,00
V likovnih kotičkih od risarskih pripomočkov in materialov prevladujejo voščenke in
flomastri (17 %), sledijo jim svinčniki (16 %), otroci imajo na razpolago tudi krede (12
%), nekaj manj (7 %) je na voljo oglja in materialov za kombinirano risanje, še manj (4
%) kemičnih svinčnikov in materialov za praskanko, 3 % jih ima na voljo oljni pastel, tuš
in trsko, materiale za lavirano risbo in materiale za enobarvno luščenko, najmanj (1 %)
otrok ima v likovnem kotičku na voljo tuš in pero (ptičje, gosje, kurje). Kot lahko vidimo,
se že tukaj opazi prisotnost uporabe istih materialov in pripomočkov.
Tabela 17: Mnenja in stališča vzgojiteljev glede načrtovanja in izvajanja risarskih
dejavnosti
Menim, da
je pomembno,
da:
Sploh
se ne
strinjam
Se ne
Strinjam
Niti se ne
strinjam, niti
se strinjam
Se
strinjam
Popolnoma
se
strinjam
Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f % f f %
Pri načrtovanju likovnih
dejavnosti upoštevam
načelo, da otroci
spoznajo čim več
različnih risarskih tehnik.
0 0 % 2 2 % 8 9 % 48 53 % 32 36 % 90 100,00
Pri načrtovanju vedno
izhajamo iz otrokovih
interesov, tako pri izbiri
likovnega problema,
motivov in likovne
tehnike.
0 0 % 3 3 % 18 20 % 53 59 % 16 18 % 90 100,00
Otroke spodbujamo k
svobodnemu
eksperimentiranju z
risarskimi likovnimi
materiali in pripomočki.
0 0 % 0 0 % 4 5 % 48 54 % 37 42 % 89 100,00
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
36
Kadar otroci končajo z
likovnim ustvarjanjem,
risbe vrednotimo in vsak
otrok pokaže in
predstavi svojo risbo.
0 0 % 9 10 % 27 30 % 31 34 % 23 26 % 90 100,00
Izdelke po končanem
risanju označimo s
podatki in razstavimo.
1 1 % 7 8 % 9 10 % 30 34 % 42 47 % 89 100,00
Se izogibamo
negativnim komentarjem
med risarskim likovnim
ustvarjanjem.
0 0 % 2 2 % 5 6 % 24 27 % 58 65 % 89 100,00
Otrokom nikoli ne
Kažemo, kako se kaj
nariše in ne popravljamo
njihovih narisanih podob.
0 0 % 3 3 % 16 28 % 27 30 % 43 48 % 89 100,00
Iz poudarjene pisave v tabeli 17 je (pod točko »se strinjam«) razvidno, da se
vzgojiteljice v obeh starostnih skupinah 59 % strinjajo s trditvijo, da pri načrtovanju
vedno izhajamo iz otrokovih interesov, tako pri izbiri likovnega problema, motivov kot
tudi likovne tehnike, nekaj manj (54 %) se jih strinja s trditvijo, da otroke spodbujajo k
svobodnemu eksperimentiranju z risarskimi likovnimi materiali in pripomočki, 53 % se
jih strinja, da pri načrtovanju likovnih dejavnosti upoštevajo načelo, da otroci spoznajo
čim več različnih risarskih tehnik. 34 % anketirank se strinja z mnenjem, da kadar otroci
končajo z likovnim ustvarjanjem, risbe vrednotimo in vsak otrok pokaže in predstavi
svojo risbo ter da izdelke po končanem risanju označimo s podatki in razstavimo. 30 %
anketirank se strinja, da otrokom nikoli ne kažemo, kako se kaj nariše in ne
popravljamo njihovih narisanih podob. Najmanj (27 %) anketirank se strinja s trditvijo,
da se izogibamo negativnim komentarjem med risarskim likovnim ustvarjanjem.
Tabela 18: Mnenja in stališča vzgojiteljev glede vrednotenja risb po starostnih skupinah
VREDNOTENJE
RISB
Sploh
se ne
strinjam
Se ne
strinjam
Niti se ne
strinjam –
niti se
strinjam
Se strinjam
Popolnoma
se strinjam
SKUPAJ
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
37
STAROST OZ.
SKUPINA
OTROK
f f %
f f %
f f %
f f %
f f %
f f %
1-3 let 0 0 % 4 4 % 11 12 % 13 14 % 10 11 % 38 42 %
3-6 let 0 0 % 5 6 % 16 18 % 18 20 % 13 14 % 52 58 %
SKUPAJ 0 0 % 9 10% 27 30 % 31 34 % 23 25 % 90 100%
Predvidevala sem, da v mlajši starostni skupini vzgojitelji ne vrednotijo risb.
Rezultati so ne glede na starost skoraj enaki. Kot je razvidno iz tabele, se v mlajši
starostni skupini vzgojiteljice v večini (14 %) strinjajo, da kadar končajo z likovnim
ustvarjanjem, risbe vrednotijo, 11 % se jih popolnoma strinja s tem, 11 % se jih ni
moralo opredeliti glede vrednotenja in 4 % se jih ne strinja, zato hipotezo pet ovržemo.
Tabela 19: Mnenja in stališča vprašanih glede načrtovanja risarskih likovnih dejavnosti
v predšolskem obdobju
Pri načrtovanju risarskih
likovnih dejavnosti v
predšolskem obdobju so
pomembni:
Sploh se
ne
strinjam
Se ne
Strinjam
Niti se ne
strinjam, niti
se strinjam
Se
strinjam
Popolnoma
se strinjam
Skupaj
f f % f f % f f % f f % f f % F f %
Likovni problem 0 0 % 3 3 % 17 19 % 63 70 % 7 8 % 90 100,00
Risarske tehnike 0 0 % 4 4 % 4 4 % 72 80 % 10 11 % 90 100,00
Motiv ali tehnika 1 1 % 1 1 % 11 12 % 59 66 % 17 19 % 89 100,00
Zanimanje oz.
motivacija otrok
0 0 % 0 0 % 3 3 % 32 36 % 54 61 % 89 100,00
Starost otrok 0 0 % 2 2 % 1 1 % 31 34 % 56 62 % 90 100,00
Material, ki ga
imam na razpolago
0 0 % 1 1 % 9 10 % 50 56 % 29 33 % 89 100,00
Metode in oblike
Dela
0 0 % 1 1 % 1 1 % 52 58 % 35 39 % 89 100,00
Izkušnje in
zanimanje
vzgojitelja/ice
0 0 % 7 8 % 14 16 % 41 46 % 27 30 % 89 100,00
Priprave na
vzgojno
izobraževalno delo
1 1 % 1 1 % 4 5 % 40 48 % 38 45 % 84 100,00
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
38
Iz poudarjene pisave v tabeli 19 je (pod točko »se strinjam«) razvidno, da se
vzgojiteljice v obeh starostnih skupinah 80 % strinjajo s trditvijo, da je risarska tehnika
pomembna za načrtovanje risarskih likovnih dejavnosti, nekaj manj (70 %) se jih strinja
s trditvijo, da je pomemben likovni problem, 66 % se zdi pomemben motiv ali tehnika,
58 % so za načrtovanje pomembne metode in oblike dela, 56 % je pomemben
material, ki ga imajo na razpolago, 48 % priprava na vzgojno-izobraževalno delo, 41 %
anketirank se strinja, da so za načrtovanje pomembne izkušnje in zanimanje
vzgojitelja/ice, nekaj manj (36 %) je pomembno zanimanje oziroma motivacija otrok in
najmanj (33 %) starost otrok.
Predvidevala sem, da vzgojiteljice načrtujejo risarske likovne dejavnosti glede na
lastno poznavanje risarskega področja. Iz tabele je razvidno, da se 46 % anketirank s
to trditvijo strinja, 30 % se jih popolnoma strinja, 16 % se jih ni moralo opredeliti glede
te trditve in 8 % se jih ne strinja, da bi bile izkušnje in zanimanje vzgojiteljice
pomembne za načrtovanje risarske likovne dejavnosti, zato hipotezo dva obdržimo.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
39
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Rezultati in analize raziskave so pokazali, da se v vrtcu še vedno v večini
uporablja likovno področje slikanja in risanja. Ostala področja so v veliki meri
zapostavljena.
Med risarskimi tehnikami prevladujejo suhe risarske tehnike (voščenka, flomaster,
svinčnik in kombinirano risanje). Pri mokrih risarskih tehnikah prevladuje tuš in trska,
ostale tehnike pa se uporabljajo veliko manj, kar se mi ne zdi najboljše, saj bi se
morale vzgojiteljice posluževati vseh likovnih področij in tehnik, kakor nam tudi veleva
kurikulum za vrtce.
Pomembno je, da imajo otroci na voljo čim več različnih risarskih materialov in
pripomočkov (trde ali tekoče materiale, različne risarske podlage, ki so različnih
velikosti, oblike in barve). Iz ugotovitev je razvidno, da se vzgojiteljice v večini strinjajo
z načelom, da bi otroci morali poznati čim več različnih risarskih tehnik in pri
načrtovanju dejavnosti se jim zdi pomemben izbor risarske tehnike in likovni problem.
Rezultati so pokazali, da imajo vzgojiteljice in otroci v vrtcih po večini dovolj materialov
in pripomočkov za izvedbo suhih in mokrih risarskih tehnik. Vendar je zanimiv rezultat,
da prevladujejo samo določene tehnike (predvsem suha risarska tehnika), kljub temu
da so odgovorile, da imajo na voljo dovolj materialov in pripomočkov. V likovnem
kotičku v igralnici si lahko otroci sami izbirajo materiale, s katerimi se želijo v
določenem trenutku izražati in tudi tukaj spet prevladuje suha risarska tehnika in sicer
svinčnik, voščenka, flomaster in kreda. Materiali in pripomočki za suhe in mokre
risarske tehnike vabijo, da tako otroci kot vzgojiteljice z njimi eksperimentiramo, zato ni
nujno potrebno, da uporabljamo samo en material, saj lahko med seboj kombiniramo
različne trde ali pa tudi tekoče materiale, iz katerih nastanejo zanimive kombinacije.
Bilo bi koristno, če bi otroci imeli v kotičkih na voljo v večini vse materiale.
Pri pogostosti uporabe metod dela pri risarskih dejavnostih prevladujejo vizualne
metode, sledijo jim verbalne ali govorne metode dela in nato še praktično-
manipulativne metode. Pri posluževanju oblik dela v vrtcu izstopajo usmerjeno delo,
individualno in svobodno delo.
Teme in motive pri suhih in mokrih risarskih dejavnostih vzgojiteljice največkrat
načrtujejo glede na interese otrok, letni čas, cilje likovne vzgoje, materiale in
pripomočke, ki jih imajo na voljo ter izbrano likovno problematiko. Pri likovni vzgoji
predšolskih otrok predstavlja tema širši vsebinski sklop, v okviru katerega lahko otroci
upodobijo več različnih motivov. Torej, s pravilno izbiro risarske tehnike lahko otroke
dobro motiviramo, s temo otroke navdušimo za delo, z motivom pa poskrbimo za vidno
predstavo.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
40
Otroške risbe v povezavi s pravilno izbrano risarsko tehniko vzgojiteljice v večini
po končanem ustvarjanju vrednotijo. Risbe niso samo nekakšne čečkarije, ampak so
izredno pomemben del otroštva ter s pomočjo suhih in mokrih risarskih tehnik
predstavljajo odkrivanje otroka. V risbi otrok izrazi svoja čustva, doživetja, misli,
osebnost, želje in med risanjem raziskuje ter pridobiva izkušnje.
Kot je dejal Bagnall: »Risanje pomeni neomejeno zadovoljstvo, pri katerem je
dovoljeno vse, kar ponuja domišljija« (Bagnall, 2002:9).
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
41
5 SEZNAM VIROV IN LITERATURE
Bagnall, Brian (2002): Risanje in slikanje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Cenčič, Majda (2009): Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne
empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Duh, Matjaž, Vrlič, Tomaž (2003): Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole:
priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.
Gerlovič, Alenka, Gregorač, Ignac (1976): Likovni pouk otrok. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Hočevar, Slavko, Berce Golob, Helena, Prestor, Anka (1980): Likovna vzgoja
predšolskih otrok (gradivo za vzgojiteljice pripravnice). Ljubljana: Zavod SR
Slovenije za šolstvo.
Jeitner Hartmann, Bertrun (2006): Otrokove ustvarjalne igre. Ljubljana NUK.
Karlavaris, Bogomir, Berce Golob, Helena (1991): Likovna vzgoja: Priročnik za učitelje
razrednega pouka. Ljubljana: DZS.
Kohl, MaryAnn (2000): Mali umetnik: Spodbujajmo otrokovo ustvarjalnost. Ljubljana:
Educy d.o.o.
Marjanovič Umek, Lidija (2001): Otrok v vrtcu: Priročnik h kurikulumu. Maribor: Založba
obzorja.
Merlo, Claudio (2009): Likovne tehnike: od teorije do prakse. Ljubljana: NUK.
Patru, Eda (2009): Likovno izražanje predšolskega otroka: Študijsko gradivo za
študente Visokošolskega strokovnega študijskega programa Predšolske vzgoje.
Koper: Univerza na Primorskem.
Tomšič Čerkež, Beatriz, Tacar, Barbara (2010): Likovne kuharije: Uporabne likovne
tehnike. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba,d.d.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
42
Toličič, Ivan, Smiljanić Čolanović, Vera (1973): Otroška psihologija. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Vrlič, Tomaž (2001): Likovno - ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju.
Ljubljana: Debora.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
43
Priloga 1: Anketni vprašalnik
Anketni VPRAŠALNIK
Sem Janja Danko, absolventka izrednega študija na PEF Koper, enota Ptuj in
opravljam diplomsko nalogo pri predmetu Likovne dejavnosti. V svoji diplomski nalogi
se bom ukvarjala z vprašanjem uporabe suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem
obdobju. Na vas se obračam z anketnim vprašalnikom in prošnjo, da ga izpolnite čim
bolj natančno, ker bo osnova za potrditev oz. zavrnitev postavljenih hipotez.
Vprašalnik je anonimen, analiza pridobljenih podatkov bo služila izključno
raziskovalnim namenom.
Že vnaprej se vam zahvaljujem za vašo pomoč, čas in trud, ki ga boste vložili v
izpolnjevanje vprašalnika.
Janja Danko
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
44
NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE
Prosim vas, da skrbno preberete spodnja vprašanja in trditve, ki so kombiniranega tipa,
ter odgovorite tako, da obkrožite odgovore oz. številke pred odgovori, ali pa označite
strinjanje s trditvijo (obkrožite številko pred izbrano trditvijo). Pri nekaterih vprašanjih
so dodatna navodila za izpolnjevanje. Eno izmed vprašanj pa je tudi kombiniranega
tipa, kjer dopišete odgovor.
1. Spol: (obkrožite)
M Ž
2. Izobrazba: (obkrožite številko)
1. V. stopnja
2. VI. stopnja
3. VII. stopnja
3. Zaposlena sem kot: (obkrožite številko)
1. Vzgojitelj/ica
2. Pomočnik/ica vzgojitelja/ice
4. Delovna doba v vrtcu: (obkrožite številko)
1. 0-5 let 2. 5-10 let 3. 10-15 let 4. 15-20 let 5. 20-30 let 6. nad 30 let
5. Skupina oz. starost otrok: (obkrožite številko)
1. 1-2 let
2. 2-3 let
3. 3-4 let
4. 4-5 let
5. 5-6 let
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
45
6. Katerega likovnega področja se v vaši skupini največ poslužujete? (obkrožite
številko)
1. Risanja
2. Slikanja
3. Odtiskovanja (grafika)
4. Kiparstva
5. Oblikovanje prostora
7. Označite kako pogosto uporabljate posamezno risarsko tehniko.
(Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni nikoli, 5 pa vedno.)
8. Kolikokrat v vrtcu v svoji skupini izvajate risarske tehnike?(obkrožite številko)
1. Vsak dan
2. Dvakrat na teden
3. Vsak teden enkrat
4. Vsak mesec enkrat
9. Menite, da je risarskih likovnih dejavnosti v vrtcu: (obkrožite številko pred
odgovorom in dopišite zakaj menite, da je tako)
1. Premalo_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
7.1.
Pri likovnih dejavnostih uporabljam naslednje
risarske tehnike:
1- Nikoli
2-Redko
3- Včasih
4-Pogosto
5-Vedno
1. Svinčnik 1. 2. 3. 4. 5.
2. Voščenka 1. 2. 3. 4. 5.
3. Oljni pastel 1. 2. 3. 4. 5.
4. Kreda 1. 2. 3. 4. 5.
5. Oglje 1. 2. 3. 4. 5.
6. Kemični svinčnik 1. 2. 3. 4. 5.
7. Flomaster 1. 2. 3. 4. 5.
8. Brisalec tinte 1. 2. 3. 4. 5.
9. Praskanka 1. 2. 3. 4. 5.
10. Kombinirano risanje 1. 2. 3. 4. 5.
11. Tuš in trska 1. 2. 3. 4. 5.
12. Tuš in pero (ptičje, gosje, kurje)
1. 2. 3. 4. 5.
13. Lavirana risba 1. 2. 3. 4. 5.
14. Enobarvna luščenka 1. 2. 3. 4. 5.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
46
2. Ravno dovolj___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
3. Preveč__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
10. Imate v vrtcu na razpolago materiale in pripomočke za izvedbo risarskih
tehnik? (obkrožite številko)
1. Da, imamo vse materiale in pripomočke. 2. Imamo skoraj vse materiale in pripomočke. 3. Imamo bolj malo materialov in pripomočkov.
11. Katere metode dela uporabljate pri načrtovanih risarskih likovnih dejavnostih
v vaši skupini? (Označite, kako pogosto uporabljate različne metode dela.
Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni nikoli, 5 pa vedno)
11.1.
Pri likovnih dejavnostih uporabljam naslednje
metode dela:
1- Nikoli
2-Redko
3-Včasih
4-Pogosto
5- Vedno
1. verbalne ali govorne metode
1. 2. 3. 4. 5.
2. vizualne metode 1. 2. 3. 4. 5.
3. praktično-manipulativne metode
1. 2. 3. 4. 5.
12. Katere oblike dela uporabljate pri načrtovanih risarskih likovnih dejavnostih v
vaši skupini? (Označite, kako pogosto uporabljate različne oblike dela. Ocenite na
lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni nikoli, 5 pa vedno)
12.1.
Pri likovnih dejavnostih uporabljam naslednje
oblike dela:
1- Nikoli
2-Redko
3- Včasih
4-Pogosto
5- Vedno
1. Svobodno delo 1. 2. 3. 4. 5.
2. Usmerjeno delo 1. 2. 3. 4. 5.
3. Individualno delo 1. 2. 3. 4. 5.
4. Delo v dvojicah 1. 2. 3. 4. 5.
5. Skupinsko delo 1. 2. 3. 4. 5.
6. Skupno delo 1. 2. 3. 4. 5.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
47
13. Označite, kako pogosto uporabljate teme in motive ter glede na kaj jih najbolj
pogosto načrtujete. (Ocenite na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni nikoli, 5 pa
vedno)
14. Katere risarske materiale in pripomočke imajo na voljo otroci v vaši skupini v
likovnem kotičku. (obkrožite številko)
15. Označite vaše strinjanje s spodnjimi trditvami. (Ocenite na lestvici od 1 do 5,
kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pa popolnoma se strinjam.)
15.1.
Menim, da je
pomembno, da:
1- Sploh se ne
strinjam
2- Se ne
strinjam
3- Niti se ne strinjam niti se
strinjam
4- Se
strinjam
5-Popolnoma se strinjam
13.1.
Teme in motive izbiram glede na:
1- Nikoli
2-Redko
3- Včasih
4- Pogosto
5-Vedno
1. Interes otrok 1. 2. 3. 4. 5.
2. Cilj likovne dejavnosti 1. 2. 3. 4. 5.
3. Letne čase 1. 2. 3. 4. 5.
4. Starost otrok 1. 2. 3. 4. 5.
5. Materiale in pripomočke, ki so na voljo
1. 2. 3. 4. 5.
5. Izbrano likovno problematiko
1. 2. 3. 4. 5.
6. Različnost, drugačnost, nevsakdanjost
1. 2. 3. 4. 5.
1. Svinčnik
2. Voščenka
3. Oljni pastel
4. Kreda
5. Oglje
6. Kemični svinčnik
7. Flomaster
8. Brisalec tinte
9. Materiali za praskanko
10. Materiali za kombinirano risanje
11. Tuš in trska
12. Tuš in pero (ptičje, gosje, kurje) 13. Materiale za lavirano risbo
14. Materiale za enobarvno luščenko
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
48
1. pri načrtovanju likovnih dejavnosti upoštevam načelo, da otroci spoznajo čim več različnih risarskih tehnik,
1. 2. 3. 4. 5.
2. pri načrtovanju vedno izhajamo iz otrokovih interesov, tako pri izbiri likovnega problema, motivov in likovne tehnike,
1. 2. 3. 4. 5.
3. otroke spodbujamo k svobodnemu eksperimentiranju z risarskimi likovnimi materiali in pripomočki,
1. 2. 3. 4. 5.
4. kadar otroci končajo z likovnim ustvarjanjem, risbe vrednotimo in vsak otrok pokaže in predstavi svojo risbo,
1. 2. 3. 4. 5.
5. izdelke po končanem risanju označimo s podatki in razstavimo,
1. 2. 3. 4. 5.
7. se izogibamo negativnim komentarjem med risarskim likovnim ustvarjanjem,
1. 2. 3. 4. 5.
8. otrokom nikoli ne kažemo, kako se kaj nariše in ne popravljamo njihovih narisanih podob.
1. 2. 3. 4. 5.
16. Označite vaše strinjanje s spodnjimi trditvami. (Ocenite na lestvici od 1 do 5,
kjer 1 pomeni sploh se ne strinjam, 5 pa popolnoma se strinjam.)
16.1.
Pri načrtovanju risarskih likovnih
dejavnosti v predšolskem obdobju
je pomemben/a:
1- Sploh se ne
strinjam
2- Se ne
strinjam
3- Niti se
ne strinjam niti se
strinjam
4- Se
strinjam
5-Popolnoma se
strinjam
1. Likovni problem 1. 2. 3. 4. 5.
2. Risarske tehnike 1. 2. 3. 4. 5.
3. Motiv ali tehnika 1. 2. 3. 4. 5.
3. Zanimanje oz. motivacija otrok
1. 2. 3. 4. 5.
4. Starost otrok 1. 2. 3. 4. 5.
Danko, Janja (2013): Uporaba suhih in mokrih risarskih tehnik v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
49
5. Material, ki ga imam na razpolago
1. 2. 3. 4. 5.
6. Metode in oblike dela 1. 2. 3. 4. 5.
7. Izkušnje in zanimanje vzgojitelja/ice
1. 2. 3. 4. 5.
8. Priprava na vzgojno-izobraževalno delo
1. 2. 3. 4. 5.
Hvala za sodelovanje!
Janja Danko