1967

J SEC

:oM ~J~. •, I. 'SKI A.ST 'RE­nski

15. ' 19. ' 21. REZ rvni :eski rvni tali­aN-

1 so­> 16.

SEC

1:LI­jan­OL­:AB, ~I. .9.30

u :c

~. 7. " 11. :lSki KO, ;MI­nski UB­naci

r so­> ob

:'or I

~0-

;!ffi

>m ak , di­ak, ~o­

ga la­lje.

iek

av­Ja· eco Ian ~ko

ng. ce­r a­ian or-

>o-

ve : >Or 1n ; et­)00 iz­tu­~na

u§-

v

Postnina placana v gotovini Cena 50 par (50 S din)

Cerknica, 1. februarja 1967 Leto VI. St. 2

. G L A .s I L ~{ S Z ...... ~ ~-.. ·. ~ B c I , N E .c E R K N I C A.

Delo obCinske skupSCine v zadnjih dveh letih e v pripravah za izvolitev novih obcin skih odbomikov in poslancev bi bila gotovo koristna tudi obrav­e nava dosedanjega skupscinskega dela in to uspehov in slabosti, ki so nastale v preteklem obdobju. e Javna r azprava bi tako prispevala k boljsi opredelitvi ciljev nasega druzbenega razvoja, predvsem e pa k zelo odgovorni izbiri ka ndidatov za odbomike in poslancc.

Samoupravn e pravice v obcimi imajo poleg obcinske skupscine se stevilni organi kot so: obcinski sveti, komisi je, kolegi jskil organi obcinske skupscine, krajevne skupnvsti, itd. Nekatere samo­upravne zadeve resu jejo voli'Vci sami neposredfif.) na zborih voliv­cev. Popolnoma razurnl jivo je, da so potrebni neprestani napon za skladno delovanje taka razveja­nega mehanizma samoupravljanja delovnilh !judi v obcini. Na tern podrocju so bili dosezeni ze do1:>­ceni uspehi, se vee pa je pomanjk­!jivosti. ki jih bo potreboo v bo­doce se bolj potrpezljilvo odprav­ljati liDt doslej.

bi. Na ta naCin so na zbordh vo­livcev obravnavali predloge ob­cinskega druzbenega plana in proracuna, predpise o obcimskih prispevkih im davkih obcanov in se nekatere druge vazne zadeve. Lahko pa ugotovti.mo, da bi voliv­ci morali obravnavati tudi druge pomembne zadeve, vendar zaradi pomanjkanja casa niso bile pred­lozene v tako obravnavo. V pri­hodnje bi morali skrbeti, da bi bilo takih primerov cim manj.

Obmnska skupscina skusa vse vee zadev, razna vpra5anja in te­koce probleme urejabi ne s splos­no obveznimi akti, pac pa z raz­nimi pr~porocili in smernicami krajevnim skupnostim in delov­nim organizacijam. Take metode dela se bo posl·uzevaJa se v vecji

meri. Vendar lahko ugotavljamo, da sprejeta priporoCi.la pogosto sploh ne upostevajo. Vzrok neu­postevanja priporoCil obcinske skupsci.ne pa ni v njihovi neu­mestnosti, ampak v tern. da jih v nekaterih deloVIIlih orga.nrl.zaci- · jah sploh ne predlozijo v razpra­vo organom samoupravljanja in zaradi tega ti or>gani ne morejo zavzeti svojJh stalisc do priporo­ciJla.

ObCinska skupscina bo v bodo­ce, Se V vecji meDi kot doslej, za­gotavljala javnost svojega dela in vpliv voldvcev na vse svoje odlo­citve. Od volivcev pa pricakuje, da bodo prispevali sv.oj deJez pri re5evanju skupnih problemov.

Danimir MAZI

Volilna komisiia ie predlagala moine kandidate za predstavniika telesa

A SEST ANKU VOLILNE KOMISIJE SO BILl SPREJETI KniTErtrJI, KI NAJ SE UPOSTEVAJO PRI EVIDENTIRANJU MC;2NIH KANDIDATOV

Na nasem podrocju tecejo priprave na volitve v skupscinske organe ze ad novembra meseca lanskega leta. Na letnih konfe­rencah Socialisticne zveze v vecjih krajih komune, so bili evi­dentirani mozni kandidati za obCinsko skupscino. Od tedaj na­prej so bili na raznih zborih obcanov v okviru krajevnih skup­nosti ali v okviru delovnih organizacij evidentirani se stevilni oucani, ld bi bili lahko kandidati v novi skupscini.

Sodali~ticna zveza in druge druzbeno-politicne organizacije so se v tem casu zavzemale, da so bili evidentirani in predla­gani za 1r.ozne kandidate taki ljudje, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali, da so se aktivno vkljucili v nas samoupravni sistem, ga spostovali in razvijali. Pri evidentiranju kandidatov je prisla do izraza tudi teinja obcanov, da so predvsem pred­lagali ljudi, ki so se doslej zavzemali, da bi oblike socialistiCne demokracije cimbolj pribliiali vsem obcanom; take, ki so poka­zali pn svojem delu dovolj strokovnega znanja, katerega bodo lahk•.1 s p1·idom uporabili tudi v predstavniSkih organih. Niso zanema1·ili tudi moralno-eticnih kvalitet predl.a.ganih kandidatov, s lcete1imi so si pridobili ugled med obcani. Merilo za predlagane moine kandidate so tudi smatrali, kako so se le-ti vkljucevali pri t<resnit!e"Z;anju ciljev druzbene reforme.

Obcani menijo, da bodo z upostevanjem teh kriterijev dobili take od!Jornike, ki bodo kos tezkim nalogam skupscinskega dela v sti1·iletnem obdobju.

Na 4. seji volilne komisije pri Obcinskem odboru SZDL Ce1·lcnica, dne 24. Januarja 1967 je volilna komisija smatrala, da je prej omenjene kriterije za izbiro moznih kand.idatov za odbornike in poslance nujno upoUevati tudi se pri nadaljnjem evidentiranju, poleg tega pa ne zanemariti vloge, ki jo imajo v nasem gospodarstvu zenske in mladina.

Volilna komisija je razpravljal.a. o moznih kand.idatih. za vodilna m esta v obcinski skupscini, za poslance republiske skup­scine, za cla11e republiske konference SZDL Slovenije in Zvezni odbor SZDLJ.

Z ttpostevanjem sprejetih kriterijev clani VOlilne komisije pri Obcinslcem odboru SZDL Cerknica predlagajo sledece moine kanclidate:

- za predsednika Obcinske skupscine Cerknica tov. Toneta G ontilca;

- za poslanca republiske skupsCine tov. Franca Levca; - za aane republiske konference SZDL Slovenije tov. Jo-

zeta Hrena in Franca Hvala in - za clana Zvezne konference SZDLJ tov. Janeza Stanov­

n-il-:a. Volilna komisija pri Obcinskem odboru SZDL Cerknica je

spreJela Pravilnik o postopku organizacij in vodstev SZDL v pripravah na volitve z namenom, da se zagotovijo demokraticne in organizirane priprave za volitve odbornikov in poslancev.

Volilna komisija pri Obcinsken1 odboru SZDL

Cerknica

Lahko ugotovimo, da je bil v zadnjem a:bdobju napravljen do­kajsen n apredek glede javnosti dela obcinskih samoupravnih or­ganov oz. info·rmiranja obcanov o skupscimskih sklepih. K temu je v veliki men pripomog1') obve­scanje obcanov preko g1asila ob­cinskega odbora SZDL »Glas No'­tranjske<<, ki je porocal o vseh va:lnejsih problemih. Glasillo iz­haja v vee kot 3000 izvodih, tako da je vsakemu obcanu dana moz­nost, da se v polni men seznani z vw pmblem atiko v obciniJ. ~al pa se v tern g.Jasilu premalo ogla­sajo obcani, ki naj bi sami opo­zarjali na napake in pCJII'I1anjkljir­vosti, da bi tako se povecali odgo­vornost samoupravnih in vst!h drugih organov, ki imajo javn.J pooblastilo do nasih de!oV'1iJ1 !judi.

Stalisle obfinske skupsfine Cerknica

DnevnJ redi sej obcinskih skup­sciJn so bili se vedno velikokrat obremenjeni z resevanjem raznih drobnih konkretnih vpra5anj, na­mesto da bi te zadeve ,:Jbravna­vali sveti pn obcinskir skupscim.

Odborniki obcinske skupscine vecino zadev, o kateriih razprav­ljajo n a svoj ih sejah, vsestransko preteh tajo, da lahko skoraj v vseh primerih sprejemajo naj ­ustreznejse odlocitve. Prav tu se je doslej izkazalo, da so nekoliko bolj aktivni odbornilki obcinskeg<~ zbora, ki so bolj neposredno po­vezani s krajevno in drugo pro­blematiko, kot pa so .Jdborniki zbora delovnih skupnosti, ki so jih volili delovni l.i ud.ie. zaposleni v delovnih in -dru gih organiiZaci­.iah . Tudi udelezba odbornikov obcinskega zbora na sejah obcin­ske sku pscine je nekoliko vecja, ceprav moramo ugotovilti , da bi morala b iti ta udelezba v obeh zbm·ih sploh boljsa. Nekateri od­bomiki se dalj casa sej sploh niso udelezevali. drugi pa se zo­pet nilso udelezevali zaradi bolez­ni in tudi daljsih odsotnosti. Da imajo odborniki obcinskega zbo­ra tesnejse zveze z voU!vci, da bo­lje poznajo problematiko svoje \'Olilne enote, se virli tudi iz po­stavljenih odborniskih vprasanj.

P o statu tu obci·ne so s~ odbor­nild o vseh vaznejsu h vprasanjih, ki j ih obravnava obmnska skup­scina, dolzni predhodno posveto­vati z volivci v svoji volilni eno-

do predloga zakona o financiraniu izobraievania in vzgoje Iz predloga Zakona o financi­

ranju izobrazevanja in vzgoje je razvtdno, da je za financiranje zagotovljenih le 78 % sigurnih virov sredstev. V primeru, da se tak zakon sprejme, prepustimo eno glavnih podrocij druzbene nadstavbe, to je solstvo, v polo­zaju, ki ne zagotavlja druzbeno potrebne vsebine in obsega dela.

I zkusnje iz preteklega obdobja nam prepriCljivo kazejo vso ne­smiselnost sistema, ki je bil delno odvisen od dobre volje gospodar­skih organizacij. Dokazano je. da so se sredstva v tem obdobju na­birala dalec izpod planiranih sto­penj. Ce pa upostevamo gospo­darsko reformo, kjer se z vsakim dnem zaostrujejo materialni od­nosi, je na dlani, da bo vir pro­stovoljnega ali taka imenovanega zavestnega prispevanja se bolj la­bilen.

Zato Obcinska skupscina Cerk­nica zavzema do tega, druzbeno

Gradnja pekarne na Rakeku Je ponovno ozivela

Te dni so ponovno priceli z de­lorn na stavbi pekarne na Rake­ku. Gradnja je bila ustavljena lansko jesen, ker so bila denarna sredstva zagotovljena sanno za zgradi<tev objekta do strehe. Ja­nuarja meseca pa je obcinski skupscini uspeJo zagotovi tri akirog 45 milijonov s din, ki so se po­trebni za dokoncanje pekarne. Na ta nacin bo pekarna lahko funk­cionirala, ostale skladiscne pro­store, ki so se v tern objektu, pa si bo moral urediti •tisti, ki jih bo uporabljal. Predvidevajo, da bo pekarna pricela obratovati v za­cetku junija meseca.

izredno vaznega vprasanja taka stalisca:

1. Izvr5i naj se selekcija celot­ne mreze izobrazevanja, s tem da se zakonsko stabilizira status druzbeno potrebnih sol in institu­cij na vseh ravneh.

2. Preko kvalitetnih analiz in znanstvenih prijemov naj se do­locijo strukturalni normativi po­trebnih sredstev za vse vrste druz beno potrebnih sol. To je po­trebno zato, da se objektivno ugo­tovi cena izobrazevanja za posa· mezne sole.

3. Za financiranje vzgoje in iz­obrazevanja na.j se dolocijo sta­bilni viri sredstev. Zakonski pred­pis bi moral dolocati vire sred­stev, njihov obseg in obliko po­trosnje ter sodelovanje gospodar­stva pri celotnem gospodarjenju strokovnih sol, ki vzgajajo kadre, potrebne za gospodarstvo.

Visina potrebnih sredstev bi morala biti v odvisnosti ad nara-

scanja druibene produktivnosti dela.

4. Prispevek iz gospodarstva bi moral biti enoten, ne glede na to ali ima posamezna gospodarska dejavnost svojo izobrazevalno skupnost ali ne.

5. Obcinska skupscina meni na

podlagi teh pripomb, oziroma sta­lisc. da je potrebno prej resiti na­vedene probleme, s tem izpopol­niti Zakon in ga sele po tem pred­loiiti Skupscini v sklepanje.

Skupscina obcine Cerknica

Dobra • IZ Loza vest Gradnja nove industrijske hale

v Lozu kar dobro napreduje. Pro­izvodna hala je v celoti asfalti­rana, pripravljajo pa mrezne pre­graje. Vsa dela v haLi se odvijajo po programu. Vodovodni instala­terji so ze v koncni fazi, in v noc­nih urah je hala ze razsvetljena : centralna kurjava pa je tudi ze gotova. Izkop za cisterne, v kate­rib bo mazut, je gotov. V izkopu bosta dve cisterni po 50 000 l pro­storine in bosta sluzili kot rezer-

voarja za mazut. PeCi za ogreva­nje bodo kurjene z mazutom, ker je to zaenk.rat najekonomicnejse. Peci so stiri in bodo ogrevale ca . 7000 m2 povrsine. S ptizidkom pa bo povrsina znasala ca. 10 000 kvadratnih metrov. Ne glede na vremenske prilike, ki ovirajo iz­vajalce del zagotavljajo, da bodo vsa deJa do roka gotova in bo podjetje spomladi ze pricelo 5

preselitvijo v novo proizvodno halo.

Pogled na novo industrijsko halo v Lozu

- --- - -------

'I

~ .~ ... .t.e-~ ·• _,- .

-· "" ·-~- ~-- .

~~]!lt01lll··=

11:~.

'IDll!llt4J.ii "I(' (Qjlnjjllll :i1f' n!i41el!ii.<e ..ac ,,,m. ~ bltreme lkDJ~ .s ~m.u~i.llllii. ~m.u ~ ~ lb.lliiJlmtll ~Ill ~ llwltt lP1Di!llnii. JI.Mii Y<Bl'S. 'IDe S!!»:: .. ~~ «~. G!rQ~W

llllillnt@ll))''lllii!1IIS~

. ~ ~({fe {(~ . .ll!lln:i: .. ~ ··Uiil!1lii'S~:.kllre!

~~ SJe> ~ ll0J~ ~ ~ ~~ iinn ltlro.ii<n ~ram.~.~~ ~ iiJinlmmllm 1t1Jmllii lilllla!!e "\(~ (~ ~ 'IDslnnnii4u-­$tiiUi!1!1l15; lin~. 'IDe ~ ~j ~ <0Jl!JIM~ ·~

lnl.jjomiilln, lNliiS!!» U.li~"<Jllllre iiiiii .;re Jpilln ~ IWti ~ Cfu!s w lrelmn.. w~~ 1Ullikalii rgQJ !lilkltii'>:lll1f! 1tuJrdlii \(' ~ 101sw.. 111 ~ sa ~iil!l lhllr<Jllllre " ~J cdb.r !$. Alkr0 1taulml llllii ]pn~<ll.. ~iro> ~ w wmnll;j;m..

h11W1m 'lr<ll.ll:Zidl~. bli~ ]p.iis, Ill!UOJ ~. iilJlDw. JIM'oll~ .. W<W. lfuSk 11. \i..al.ii nWill 1lltuOi l((tj ltii. ~illt tu..iJii;mmil, mar:r­l!ll0 iimDa. ~ ~ iilJII~. &:alii 11Wlliii. 7Jaill.ii~ 1ttdii '.X;' lliDlwhi .ifw:illk. lltii. :i1e Jl!XQ>­"I(S;Willll ~· Sl'lllll!lW ~ 1Wnl.

~11~.

"\(' ~ ~~ll.le lbJi31~. <& ~ ZMli~ ~ ~

m:W~~ ~. 'IDudlli. jfa1z \Wml ~ llm0 iJinJ. s;jimsJ.· ~ ··~. ~ ~ rq,IJm~ ltMta :U!tmt\, lltrD:l ~ lt...~ U4l 'l(®dl:Dl, ala!~ ~ ~ ..;· ~~. 'IDlr­llw!lllt Wlil1lii ~~ ~ mw ~ ]pJti. .. '\'(~ ®lm.~ mJ ~~· ~. n~lWJm. lltii. ~ mi '\'(!tit Zil.'\1:;, ~ 1tlulllii :iJw,l 7.1)~ \'(' ~ iiiiii 'l(iidtdJ. '\'(~ !Ji~ib \'(~, ~ ]~'I(· twt·lruPill!JW]ijb ~. ~jfu jptawtmw. Jntll!l~. ~ \'(Qmj wllaiii. llmt1m~ lJlii. •

]»J ~. ~ OOJ!Pl~ ~ ll!W.:i~~a-Jlii ~ ~ti?> ]p:al 7&' rllii i~Jl ~~illii iim JJal 'I(SJ'C

-~~~lllii. '~~)>. lltii ~ UaJIWa!U: ~Dlii

twnl. i0K~· ~.~ <a~m· @~ tw:4li. ~ ~ lbl at­:i}tl, •. ~- ~ 1811 UMt. 'lfu!.. l~ ~i\tiiml ~ f6ll. ~ i}b n~ ~i \'( ·. \'(lill'J:i ~l. ]l\ajJ: \'(Qmj cv ~ jpmii !Jrii ~ .l>allii. '<affll ~ ltt~ "l'!ail.. ~ rtm~ ~Jml. liJ.'\1:·­rtiRQJ

.:J'W)m ~ ~lJ. ~· mwa.l'm ~~ <ww~ !-11~.

~QJt 1u m~.:· ~ ~i­~~~~lii .mmoo~

h.~]~ ITia ~t...'\{,1~1. lr.di ~ ~ill~ . ~QJii~ W»J \\~l.

·. JJ#ffi'! ~ \\Ee 7&1 :iJmm> ~NiHAA>. l~i .i:RJ m®ii~. ~Qr­

.i\PJ '1:1;~. it! :ijffll. ~l ~11~ IJQJ'-clli~i Q) ~j ~i. ®1 ~i :i}iJ

.. l?Jr>«ii l?Jli~p~ ~ J:.~J.ii iftl llai'z'­i h.~Pi. IFI'ifOO> ~ ~~ ~i ]}d ~r&.IK IfRi IM)h.QJ J'ffiiYW\i~ l~~Wt l1i!l mwc ~~ IUI~~!b. lKii ~Ri'o( fl\1. l?Jl lrui 'flh.qjii:h.

e 6 - a :neo.,a reda in miru odpade

~100 ·edenje in razgra-e r n.a medsebojna obratu­

n.ar.m a n.a ·al."Dih krajih, pred­l."Sel!D "' i1tinskili ltoka!ib in pred DDJIDmD. Ceprn\:" gre "' lteb primerib lte :za IJ"aZZIlle lf.aJmro\-sllre izgrede., ki gmdl '"Pili'rnm all.ll:oillolla ob raznili IJE[iilll!li.oosttili (ob odhodu ¥oja­llmm!n) rnzgJrajjajjo, \"Pi]ejo m se nfo­lll ~ ¥ooe.iio po gos11:inslk:ib lo­bllih. JNiebjj jje hili» Wdi tteijib ]!Jll'imme;row; 1ID so pred;vsem s1toril­cn, lk:ii llllagJm]em l!i rnzgrnjanju mm. ~ m so w ,-earu pri­l!mleli'Ow PI»~ .lasoo .De. da m. ~w Zl!J]!liiEir jja\"'!Ji red in IIIIllfiJr lillie 1lwm.o :a:illrolli popollnoma oogM'arillii m:nromma izl!roJrea:Will· z?.ar'l:e!Battii IIJI3 se moli'IDl!DO. da nudi ~~ Jlllii1l!I.W ttalk:ii Jill~ lll!D.f!I!Wed]o llll$]]~ ~r.~~n"ijj~Ull se 111uirizmu 1tlf'!r llruill1fJullninemmUll Jr"aZW"abUltUll IIl!W:1riili ~W. 11'\eml!) W zwtezii :5 1f:em ~ sm rom lkriiiwe. · :iiili lllkeiJ:adja) Jll'D5"DIIlDl<P'Zl!Dii glll'6tt:fumslk:ii della-..­n ~ aDil:m»BniDIInnnHn plijjaf mmlla­«bllfEitlmiim ~ m wfumje!lmiim ~ lbElmm ]'.e IIllat 00~ JIDa5e oocmme ]!DII1lDilDllremn. ~ g;a Gii prist!ojjiD llliipnnii lillie jjem]]jjejjo oowl!lllljj JreSi!IJlll),

&"lDjj je lbliillaD w lle!tnn llW'lli bzlmi!Wal!Dili lle :5i ~ «lkellat~ - Jlmg-

111Bijjew" ~w jje ]illlSi!OO, «llat jje I!Jij]J((ll 11l.l!lkiilln lli:Jr$iittrew III!Ill!Ilillg< ~ VceEfumiOl ]lM1erdlll~w :za ~ ~ IOl

~ <IIi«JJlDii.un 00 pms;1!ajj mmlillii­ltl'e ~ iimJ. ~ «ll«Dlliiimal., :za­M(fl]]Xl}) nron lblii ~ m tmndii zariianite-11~ ~ iiJm ~nmcii IID«<!­slliiD.wlljj;ajj«D ml1lll I!!IIIg>;aum llllSitlremce Jlll!['elll­~ «ll:a. ibXID ~ \\Sllljj «lkm llllel!re lll!Ile­

l!lE ~ lti]jj iimJ. !ID.'lllllllll! lk:azu:wi>­'ll:'aUID,jj;m..

~~ ~Do~ lli:!r$ii1!Jew ~ ~g)!~ iimJ. lklmmmun­

mliimiilln ~ - 2liD ~ iimJ. iiz ~ Jl.nriSiittew ~w «ll g}"P-­alkm\t'iilln..

lP'Jrii ]plliWiiJin. ][llt'iiDnDelri llmSii.iiiiD lllllbxfa­llllii. ~ zrllasttii $ l1remn. lk>ar p;;n­~ s;bmm)~ l!nii§e 1tlf'!r ]!lX!ll51!:­lllliiS1kre ~ {(W ~ ~ llll\lll)) 1lmrelz ~ «» ll~ iimJ. 'lllllrea: ~ alkm~. fu ~ w l!!JI~ 1tlal' ~ ~t!ii ll1:l!ezl l!lfSttlr~ qfuri!;mnnnytgm1tm:iijje lllliSOJ ~ llmiiwii ~l'lli1I1Da! s=ii.. 'lrim­<llfiillll<lltllamn~lbBi.lblillkmllll1llljjnna>J J!OO!Ifur~ w <Diltltii!r1lll ~ 111lSttaum«D­willtii \JJSI!JriWJDl()) s:i~Jrul&l»ll:'liOOD ~ kii ibXID Z'aliilmltlerte3iirr=ilimm. (Jlllbif~ llniit!IDtD iimJ. lbnwllniiJiooooD ~W'alll:al w.s1D ]pXll)-1Vttel!Jlll':o.> aftD:llnmmuramttmij:ID ((alkoxlll'clliiUrew ~iiml~~) tfallllml. cdm llw> llaillnllwJ rqjbJfuum llniiUJ:rTD> aii:Dr­lbiiiJ. ~ ~!moo» iimJ. wrdill ~ llllii.ttf0.

~ ~itiilm l!!JI1ClliniiDtiil!n JPlll ~ ~:: ~ ll1:l!ezl @Jll!QlawjilJm iitrn ~iml ~ lgJl lmla till ~.

'lllW'dl~ Jl!liii ~~ <ldllmB!w­mat~ 1idl l!!JI~W llllilllDlll 'X' IM$klmm ~ ~ ~ ~ TD> ~. lltii. !Dliisw«laillii ~ ~ nwu~. ltallkTD> m:JlmmWlllatwarttii lkll~ lltii JIM~tmiitim> JIM~~ l!!<s; -.: lllmJ <G;(Gr ~. ~ llllii llOOllTD> ~ ~ allDlii Jlln~ 0:1Ig>pt­~.lltii11~~.~ ltnl(jjjind iilnl. m:Jlmatwmmu.ttii l!Mfdlm • Udl ~ ~al!Dlii ~ lkii " lhi1l JJal ~ ~ ~·~ nm>~. ~tm) ~ . JllntarJ!-

\'(~]. ~JIM~. ~fcllp.i~ cv ~aJ.'I( ~ ~~ ~UIIDaali Zil.\'tiilJii 1Wt ~~ ~ IJzllal-­~~ ~~. ~ \'(' ~ Jlljiir-mrutUI ~ ll!iill s;tmam ~\'(t!l'it ~~ ... @jtiwam ·· lkll itldi nm~ ~ -.:a.t tt1 ~ \\~~~ ~\(·OO!tt Qml:it. JKn ·~J,(· ~·~· ~ ]tq,\(1l!J iilJl ~t~Qklmlml Jtifu~ll!i .i1t ll!iilfJJ ~ @jt.tt. w; -.:w~ JPJ!iimmlriJ:n .i1t'

ij'j»J Udl lnl;(· Jmm jp}}m:$. Ji!lltt~· i (j),

m:J)Jtfni~~lti ~alii ~: '\'(' iil!iJ ~lintrutihl

~tQ{{i~ ~ 1(13l QJ!ii<i.~iJJ t...'QJt~i \( ·; nm ~i Qd! ~am' ii!ilr--

. wii r4hl. ~· QJ!ii . 1~;..~~· Jj:e ~l!fi\(' lMl lW)J ~oi!:iVJ '>:i~ ~ jpl~~~- "l;!QllatS'Ib ii!n ~~li' !il'IC-· <tdl~tiiltii ®in Jma rmnmiiiftl\(l.~~. Jl!i jpli~lcNi~~i i~l;,qj. .. 'iml lll!~~. tal3> ~ ~· lt.® ~ . ltifai.' ~~iilJ;..-QN:.

~:rr.

-- - - -I

St. 2 - 1. februar 196?

Sto ec nasih oja· iz tujine Zelo smo ,-eseli talw \'elikega

sfe\·iJa pisem od Vas IZ tujine. K o ' prej5njib Ste\ilkab na5ega lista. bomo tudi touat nekatera objavili.

John Kebe.. 65 kmtcalm st. oUd Or Oue, canada nam PiSe:

~s.,OStm·ano Uredniitvo! Dobil sem fe tri iz\•ode easopi.sa i z VaSe uprawe, zallo mi je dolinost da se Vam zab\•alim.. Doma se~ iz Dolenjega jezera,. Sedaj smo se z mojo druZino dogo\•orili,. da bo­mo domatijo rna .Jezeru PI'Oda1i Ce l!wga zao.ima nakup le~a po.;esWa ob slliw\"item Cerkni­Skem jez.eru, se bomo o ceni lah­k:o dogoyorili. Misllin, da ]e za aoweka, ki ima weselje za kme-1lij5tvo, 1to pr.llw lepa pruoinost. Plrodajjam zato, ker niisem vee Pli dobJrem :zdrnwjju. Plrejjmii1!e ·•si najllep:ie pozdrave!.. .Joli:nn Kebt .

Al!D.1t«m OS:abenn,. 1065 JN'.1Jrth Ct. BariJelrttoJm,. Oli:nio -H203 USA. .-ce­lt' jjenni~ "l'rikrn11: s:em Ze prejicl aS mtt ...Cllas Nottr.m.ii$ke.<. i mi zelo uugajja. NavdW'el!D. sel!l!D., b» prebi-1!'2m. l!D.O\'iice iiz dom;)l.r..ga kom. ~ denar za. ~o. d.rugDC pa ie hajj vee. ~ se oseo­l!D.O ogllas;lim. Immell sem Vas Dallleo i.e obli:slkalttti,. pa mme bollE'Zftll zadr­:l:ujje. Vsem. WpJ1e ~ RJOZdra­¥e~t.. Al!D.!tolml maRlletm..

J'«liBDaummma KottD:nillk;, :U835 Pllalllllann OJJJt1. 2 ~- mD.c.J!nDgan, ... spo­SI!:m'aumn ~ Zelo sem bila we'SlElla. l!.m :remm ~na l!l!obliwartti ea­:wpiis :ii.z m<:JJ.ijega ro·sttD:negga baja, ~ Z!ello li3!b prelbllilramm.. Ker 1tlallm ~ :sllWm lll!O\iiu:e iiz domo­'ll"iilme;. Vas ~ IIlla mmn g;a n:dno D,1llll'illjj:alte. OllJxamam:n Vamm ~ IIII~«» za 1!ri llet!a. ~jjm.ite ~ IDI!ll J'oHnamm.e 11Jmiilk.. ..

U ~. :U"- St. :Balrlber-1tl!llim, OllnfuiD m:>A: ...Qamjeni llllll:teii!bmi~ Selle «llaumes; Vamm SIIICDlJro­~ «ll:a. :remm JiJWlat ZlEllttJ nznn<Mil!:ad<Mil!a m semm llauinsiiD lett«» «ll«Dlbiilla prro :iizlrllan~ v~ ifasmi]!JisaL Le !!:do Vaumn jje tdlaill llliMil.ii lll!aiS!l«DW? ZelJo sem Vamm llnr.nll~ l!:e!r jie V<aS lis 21allllliimliv. ~ iimJ. ~ Da 1f.ll» «ll~ jje :za lllili'elllD:ni ~ ~ lMli, Jlm SIIIOO ~ ~ :U.<Eitii~mVii!iS,.lilllelll!lMmre­

rm Jlllllll?iillllttii. =~ ~- saj ~«ll:a.jjeie~~ Vtell1t IDElliell limll«rur ll!le lljj1mlbJii ro]slliiiie all<!!'lllllXD>~ llllii. cdlmJJir.eJr allJr2i.aw];fam. JNJ'3ll. lllDXlll.ire Z!llJJalllll(cr ~ «ll:a. nD3-

~ Val§ iEals.l]J)Iiis.. Sll«llW3lllti. " ~S;ii~~~­~ ~ iimJ. Vllllldicre.. Wem.«fru" ~\\]!llllii~1ilin,lk>ar~ 're:iill­

sbt mmD::ooltii!!l!Cll Zlemli iiiiii llllll"lJli:ii Zl; iill=­g>)immii ~ Nan vranm.. m se «<I·~ - 1tll!mm J!1;lrii WIS. .a' mto . ~ ~ l!lllJl~. ~r..:mmfern oor..~:"<

Na te

K dne 1 obja,· rise an obcini razgla ne po: tudi v obCi izkori: konen tern I Jize i: pacitE

Am odni

cini. I lja o: cek z; paci i:E fin ani ekstei spoda gospo isce 1

prefu nje P lja b i gospo zarad s po vodnE treje

OP NA V01

Sf ja . za.dJ naj prip litvf razg mil pote DOl"l

posl so : znaj fom

0 . bod! tih. tud i ki t DO VI

mur dolZ bi : skih fazi

s, naj1 kov nost seb1 kan dat:J na eel s tve nisi vsil korr poli D os Sij f

mi ven stat no lotrl sest mw

c bi 1 kan mer ak:c je 1

da ga meJ gali k:ar polt litil voll kot nikl tiVJ1 kot orgJ bud blt2 nc. od san

1967

!keg a 1jine. ISega atera

11 st. piSe: Dobil ;a iz :Oost,

sem 110 se abo­Jdali !~a

rkni-lah­

ie za kme­Dost. c prj

vsi L!bt.

il Ct. .-ce­

. Va5

. zelo Jrebi­.lrota nino, oseo-31Dlen zadr­zdra-

13\'"30

-Spo-b'Ja

Iii ea­>:raia, . Ker omo­-edno iEgam jjmite

rllieJr­anjellli g:JI®Jrl(}­

da:na. ]!]lr'i"O

1\::do t sem

rn...Da ~ :rgfmi IIMilJre­

i ,. sa.j oose­lj\sme r]j:mn. at an3 -

lri '" !DWEJjl-

~ !liV6l-aJlru.­rose mto.

JIDjelml

A•-e »-Ce­

:mmll.xlr­~.jjc::. iS!JiiJ;a !:l:;fclo:? asJ:a,,.­• Vas

t, i£r. ltad:a : Fti­~ ~

31

!i1JliC!ll>.. l'!l<lllt­icl:fdll~~

~v. ~'\tar iJ.t:ll ~

dj.

'lij@t i

a temo:

Kdo • mer• V ..CLASU OTR JSKE... z

dne 1. januarja 1967 leta, je bila obja,·ljena kritika analize o izko­ri'canju proizv.'Xinih kapacitet ,. obcin' Cerknica. AYtm· kritike razglablja o analizi. ugo vlja nje­ne pomanjkljivo ti. da bi na kraju tudi am primal. da kapacitete " obcini Cerknica ni o popolnoma izkori-cene. Ta trdit v je bila koneni namen analize. Cen1u po­tem lniti ·a.? Ali ni lnitika ana­lize izkoriScanja proiz\'Cxinih ka­pacitet namenjena drugam?

Analiza 0 izkor" canju proiz­vodnih kapacite cerkni"ki ob­eini. po mojem mnenju, pred ta\'­]ja solidno oceno, dob r plipomG­cek za nadaljnje prouce,·anje ka­pacitet in njihovega vpli a na finanene rezultate. Prehod od ekstenzivnee:a na intenzivno go­spodarjenje zahteva od leherne gospodarske organizacije. da po­isee rezerve ter jih ak-tivira. i pretirano. ce trdim, da izkOTi ca­nje proizvodne opreme predstav­Jja bistnm.'.> podrocje v reze1Tah gospodarskih organizacij. amree zaradi delovanja fi.ksnih tro5kov. s povecanjem izkoriSeanja proiz­vodne opreme, raste dohodek hi­treje od poveeevanja tro ko .

0 POLITI NIH PRIPRA VAH NA SKUPSCINSKE VOLITVE

Sekretar obcinskega komite­ja ZK Franc LEVEC je na za.dnji eji pozval komuniste, naj e anga.Z:irajo v politicnih pripravah na sh.-upscinske vo­litve in na.j se v neposrednih razgovorih z drugimi delovni­mi Jjnd.mi v socialistiCni zvezi potegujejo za to, da bi bili za nove obCinske odbornike in poslance kandidirani ljudje, ki so z dejanji dokazali, da se z:najo boriti za uresnicitev re­forme.

Osnovne organizacije ZK ne bodo razpravljale o kandida­tih. Mogoee txxlo imeli clani. tudi razliena mnenja o ]judeh, ki utegnejo biti predlagani za nove odbornike. Vendar je ko munistom jasn.:>. da je njihova dolinost bojevati se za to, da bi. sestava novih predstavni­skih organov ustrezala bliznji fazi reforrne.

Spornladi bodo volitve eden najvainejsih politicnih dogod­kov Pri nas. Politiena aktiv­nost bo zelo siroka, kjer bo po_ sebnega pomena izbil·anje kandidatov za prihodno man­datno d.-:>bo skup5eine. Dosled­na uporaba demokraticnih na­cel v kadrovski politiki in bi­stveno drugaena vloga komu­nistov v volilnih pripravah vsiljuje sklep, da se morajo komunisti za to delo idejno politicno m:>Cno pripraviti. Doslej je bilo zelo malo disku­sij o nalogah v zvezi z voli tva mi na sestankih organizacij, vendar bodo Je-te morale po­stati pomemben dejavnik idej­no politicne usmerjenosti, ce­lotne aktivtll.)sti in neogibna sestavi.na pripravljenosti ko­munistov za volitve.

Ce si sedaj prizade-vamo. da bi volivci neposrednr.> dolocali kandidatne liste, to se ne po­meni, da so komunisti pri tej akciji ob strani. France Levee je na seji kom.itc.ia poudaril, da scdanja. .spremenjena vlo­ga komunitov nc smc po­meniti, da se bodo zdal odtl'­gali IJd dru~bcnlh problcmov, kar bi v scdanj m •konkt·ctnem poli.Yaju pomcnllo tudi od pr>­liti('ll ake:U za sku p§l!l nslro volit.v >, RavnQ od komunJstov, kot na.lboU akUvnLh zn_w,vor­nikov d mokraclj vollln ale tivnOlltf, pl'icakuj mo. da boM kot posanwznlk1. p tu L J(()t organlzac!Ja m.zvH! Mrolcn po­budQ, aa bom(:) Jmt l' zull.at bli~njlh voH v doblll lllwpacl· nc. kt bt,ldo §J:)()§()bn r-w vz Ll odgworn§§t najvlilJlh m·gorwv sanwupravljonja v no41 clt'tl~hl.

nfm /\~J

proizvodne To pravilo ne ,-elja le ,. primerih, ce je pm·eeano proi.z\·.'Xlnjo mogoce realizira · po niijih cenah.. _ iije cene ob nespremenjeni masi oseb­nih dohodko\· predstavljajl) pri­dobite\·, kajti kupec dobi produk­te po ni.Zjih cenah. prodajalec proda celotno izgoto,·Jjeno proiz­\'odnjo.

Vendar se v naSi praksi pro­blemu izkoriSeanja kapacitet ne daje skoraj nikak:rSen pomen. ObSS je bil mnenja, da bi pod­jetja morala tej zelo vaini. kom­ponenti gospodarskega raz\·oja in poveee\ anja produktivno ti dela posvetiti vee pozornosti. Od tod i.ZVira pobuda za izdelavo ana­lize o izkoriseanju kapacitet v obCinskem merilu. V analizi je. poleg vpra5anja izkoriSeenosti ka­pacitet. obravnavano tudi izmen-ko delo.

Analitik, kiJ je izdelal analizo, se je Pri svojem delu opiral -lHl

podatke. dobljene od posameznih podjetij. Ker podjetja ne razpo­lagajo z enotnimi podatki, je nor­malno, da se je moral poslu.Zevati razlienih ariant merjenja kapa­citet. Analiza in samo merjenje je izvrseno z makro \idika. Za tako merjenje analirza predstav­lja uspel poskus plikazovan]a problema. Vsebina zadovoljuje, saj je metodolosko razdeljena na del. ki prikazuje vzroke nepopol­ne izkotiseenosti kapacitet.

Nas kritLk ni bil zadovoljen s tern, njegova kritika na5teva po­manjkljiv.:>sti analize tako, da po mojem mnenju boleha (klitika) od prevelikega ekonomiziranja. Takoj moram poudariti, da ome­njeni kritik ni pravilno razumel namen in chlj analize sprejel je analizo kot dokoneno resitev in ne kot opozoril-:> podjetjem. da je izmensko delo in izkoliseanje proiJzvodnih kapacitet velika re­zerva, ki j.:> je treba anga.Zirati. Kar samo se mi vsiljuje vprasa­nje, kaj naj bi delale strokovne

kapacitete sluibe po podjetjih, ce bi ObSS ,. S\·ojih analizah racunal. kalcina izkoriSCenost kapacitet je opti­malna za posamezna podjetja? To podroCje, ki si ga zeli na$ kritik., je podroCje mikro-analiz, torej analiz problema s stalisca posameznega podjetja. Strokovne luibe po podjetjih bi morale

kombinirati razne faktorje gospo­darskega raz\·oja, da bi dosegle optimalne rezultate. V tern pri­meru bi se 'prasanje izkoriseanja kapacitet po\'ezalo z vpra5anjem r:ga_ asortimanta proizwxlnje, iz­

menskim delom. kadrom in po­dobno.

Iz vsega se lahko sklepa_ da bi se morala kritika na anali:w iz­koriseanja proizvodnih kapacitet v obCin.ii Cerknica nanasati na poslovanje podjetij v Z\'ezi z iz· koriScanjem kapacitet, nikakor pa ne na prej omenjeno analizo. Prej bi ugotovil. da ta krLtika pomaga ObSS ker od strani ne­posrednih strokovnjakov dobi,·a­mo potrditev, da je namen na5e analize pravilen. To je samo po­trditev, da je ObSS na pravi poti, da je treba vpra5anje izkolisea­nja kapacitet prenesti na gosoo­darske organizacije, kajti vsako vmesavanje v proces proizvodnje posameznih podjetij bi bilo ad­ministrativn-'.> resevanje problema. vracanje na staro pot.

ObSS je problem nakazal in je pripravljen pomagati posame(l­nim podjetjem pri resevanju ome­njenih problemov, kajtit sindikat je d-:>lzan podpreti vse pobude. stalisea in ukrepe, ki peljejo k napredku, veejemu obsegu proiz­vodnje, veeji produktivnosti, eko­nom.itnosti, veejim dohodkom, pri tern pa ni va.Zno, kdo daje po­budo, temvee je va.Zno, da se le-te uveljavljajo. (To bi bil hkrati tu­di odgovor na vpra5anje na5ega ·kritika v zaeetku njegovega raz­glabljanja, ali je izdelava analize naloga sindikata.)

Branko Misic

Volilne konference kraievnih org·anizacii SZDL so konfane

Po vsej obcini so bile konec prejsnjega leta koneane volilne konference krajevnih organizacij Sooialistiene zveze, ki so v skladu z novim statutom nase organiza­cije, izvolile tudi nova vodstva.

Pr.i,prave na konference so pote­k<lile ze od zaeetka novembra, ki pa so bile v glavnem zaprte v oct­bore krajevnih organi.zacij, kar je bila slabost tega dela, eeprav ne moremo trditi, da razprave v od­borih niso bile pozitivne in zelo mnogostranske.

Ce bi hoteli dati splosno oceno, potem lahko reeemo, da so volilne konference krajevnih organizaoij Socialistiene zveze uspele, neka­tere med njimi pa bi lahko sluzi.le drugim za v:wr.

Problematika, obravnavana na voUlnih konferencah je bila zelo razliena, vedno pa tista, ki izvira iz neposrednega kraja in katera elane najbolj bode.

Opaziti je, da obeani spremljajo nas druzbeni razvoj, da se zani­majo za vzroke dolocenih poja­vov, ceprav ne gre prezreti dej­stva, da se ob tern doloeene uve­ljavljene druzbene norme tolma­cijo dokaj samosvoje in enostran­sko.

Clove!< dobi vbis, da taka, zelo zastarela gledanja in pojmovanja sluzijo posameznikom za ceneno popularnost, ki naj bi mu pri­ncsle dolocene bondtete. Iz prakse pa lahko vidimo, da talk nacin de­Ja ni ~e nikomur prinesel trajne vcljave in da ga je zivljenje samo z Jo hHro demantiralo in obsodilo lcoL d magoga najcenejse sorte, k.i :~:aradi drevesa ni vide! gozda.

N smemo tudi prezreti proble­mov IJolstva, kuHure, cest, komu­nalnlh problemov, problemov za­poBiovanja mladine, turizma, go­IIL!nsLva, trgovine itd. Zagresili bi v lllt napako, ce bi katerega iz­m d L h pr blemov oznacilli kot

najbolj aktualnega, ker so med seboj zelo povezani in tvolijo za nase zivljenje neloeljivo celoto.

Novoizvoljena vodstva krajev­nih organizaoij bi morala vklju­citi v svoj program dela tudi te probleme, poiskati ustrezne nacine za njihovo resevanje in predvsem ne prepusbiti, da se to silihijsko razvija v nedogled, ker se bomo potem ob letu dni znasLi ob istih problemih, ki pa bodo se bolj ne­re5Jjivi, kot pa so danes.

Drug problem, ki ga je obrav­navala skoraj vsaka krajevna konferenca, je problem akbivnosti clanstva Jn povecanje njihovega stevila, kar naj bi bilo dokaz ude­lezba na konferencah.

Ne upam si posplositi, vendar za dolocene primere velja, da je najprej problem aktivnosti vod­stva krajevne orgaruizacije in sele potem problem ostalega elanstva. Od aktualnosti dela in razprav­ljanja ter informiranosti je odvis­na dejavnost elanstva. z doloee­nimi priddki je lahko temu do­kaz konferenca krajevne organi­zadje SZDL v Cerknici, ki se je je udeleZ1ilo okrog 280 ljudli.

Volilne konference smo prema­lo izkoristHi za evidentiranje moznih kandidatov za odborruike obcinske skupseine. Ciani so pre­malo jasno razpravljali o kriten­jih za izbiro odborr.ika in prehitro preSli na konkretne predloge, za­rad~ cesar je moe podvomiti v nji­hovo primernost. To, delno zamu­jeno prjliko, bomo morali nujno popraviti na bodocih zborih vo­livcev, kjer bomo z upostevanjem kriterijev izbrali res ustrezne kandidate za nas najvJ.sji samo­upravni organ.

Naloga SZDL pri tern delu bo zelo odgovorna, ter jo je treba nadaljevati z vso resnostjo.

F. H.

Stran 3

Samo da bi sneg drzal ...

V :Zilcab se je 23. januarja zacel enotedenski smucarski tecaj za ucen­ce od petega do osmega razreda cerkniske osemletke. Pod vodstvom svojih uciteljev je 45 otrok za 3000 S dinarjev preiivelo prijeten teden, med katerim so zacetniki obvladali najvaznejse prvine smueanja, dru­gi pa so samo se obogatili svoje znanje. Zasluga za to, da starsem takorekoc ni bilo trelia poseci v denarnice pa gre cerkn.iSkim podjet­jem in druzbeno-politicnim organizacijam, ki so kot darilo za novo­letno jelko prispevali denar za izvedbo smucarskega tecaja.. Naj ome­nimo nekaj najvaznejSih darovalcev: BREST, Obcinski sindikalni svet, Obcinski odbor SZDL, GG Post~jntl. - obrat Cerknica, Obcinska zveza

drustev prijateljev mladine ...

Po smuki so otroci kot volkovi navalili v je4iilnico Bavdekove gostilne v :Zilcah, kjer je bil njihov »stab«. Nic cudnega: gibanje na SVeZem zraku je spodbudilo apetit in se bolj oci, iz ka.terih je kar sijala lako­ta. Pa nihce ni ostal lacen. Hrana je bila dobra, izdatna in okusna, pa se ostajalo jo je, ker »repeta.Sev« ni bilo veliko. Po kosilu ali po vecerji so visjesolci razgrnili tud casopis, kakor so jih navadili nji-

hovi ocetje . ..

Med tecajem je bilo lepo poskrbljeno tudi za zabavno Zivljenje in do­polnilno vzgojo. Med drugim je profesor Vinko Toni pripravil nekaj predavanj s skiopticnimi slikami s svojih popotovanj po tujini, tako da res ni bilo dolgocasno. Vsakdanja opravila so seveda tudi zahtevala svoje. Predavateljico anglescine Slavijo Rupnik smo na primer srecali

v kuhinji pri tipicno zenskem delu ... Tekst in foto: M. Govekar

Dve Kovinoplastike • IZ

V podjetju Kovinoplastika iz­plaeujejo nadomestilo za bolnisko odsotnost do treh dni 75 °'0 od osnove. Za odsotnost drugic v ko­ledarskem letu do treh dni 60 °,0 in za od.sotnost tretjic v koledar­skem letu do treh dni pa 50 ° 0

od osnove. Nadomestila za od ot­nost zaradi nezgod pli delu in permanentne bolezni pa izplacu­jejo 100% od o nove.

V mesecu februarju bo podjetje organiziralo v sklopu Delavske univerze Boris Kidric iz Ljublja­ne seminar: ••Pogovor z mladimi«. Seminar bodo obiskovali mladinci in bodo poslusali predavanja pod naslovi: mladi proizvajalec, men­talna higiena, odnosi med ljudmi, du evno in telesno zdravje, dru­zina v na "i druzbi zrelost za za­kon, izbira zakonskega para, za­zeljen otrok in druga.

- ---------------- --- - --- - -

Stran 4 GLAS NOTRANJSKE St. 2 - 1. februar 1967

Drobite • IZ »Kovinoplastike« Loz

Na predzadnjem zasedanju cen­tralnega delavskega sveta Kovino­plastike Loz so clani potrdili ela­borat za postopen prehod na 42-urni delovr\i tednik. Postopno uvajanje 42- urnega delovnega tednika se je pricelo ze v mesecu novembru lanskega leta in to z vsako prvo soboto v mesecu. Ob koncu leta 1967 bo centralni de­lavski svet zopet analiziral, ali je zaradi uvedbe prve proste sobote produktivnost padla, ali so se zmanjsali osebni dohodki itd., na­kar bodo sklepali o uvedbi druge proste sobote v mesecu.

Fred nedavnim so pricele obra­tovati 1000 tonske stiskalnice in z njih ze prihaja nov izdelek -sanitetne omarice. Izdelek sanitet­na omarica je bil dolgo iskan na na5em tdiScu. V glavnem se upo­rablja za shranjevanje toaletnega pribora v kopalnicah, domaco le­karno ali pa industrijske obratne lekarne. Sanitetna oma1ica je iz­delana iz plasticnih mas - duro­plast in jo izdelujejo v vee bar­vah. Na ta nacin je mozna izbira kupca po okusu. Osvojitev novega izdelka je velika pridobitev za podjetje.

Za leto 1967 je planirana pro­izvodnja in realizacija v vrednosti

za 3 433 726 000 S din, kar pred­stavlja povecanje nasproti letu 1966 za 13,07 0 ·0. V primerjavi z realizacijo v letu 1966 pa se pred­videva povecanje v vgini 7,27 ° 0. To povecanje gre v glavnem na racun obrata okovje v Lozu in delno obrata plastike.

Ob koncu leta 1966 je sindikal­na organizacija podjetja organi­zirala sprejem za clane kolektiva, ki so med letom 1966 od~li v za­sluzeni pokoj. Sprejema se je ude­lezilo 12 upokojencev, katerim je predsednik sindikalne podruznice Tone Vesel izroilll denarne in knjizne nagrade. Ob prijetnem kramljanju in obujanju spominov so se upokojenci ob skromni za­kuski prijetno zabavali.

Fred nedavnim je mladrina Ko­vinoplastike Loz obiskala mladin­ce iz podjetja TITAN v Karnrlliku. Ogledali so si proizvodne obrate in izmenjali izkusnje. Fred krat­kim pa so mladinci iz Kamnika ze vrnili obisk. Ogledali so si ob­rat okovja v Lozu, orodjarno in plastiko v Podobu ter Muzej ljud­ske revolucije v Lozu. V popol­danskem casu pa je bilo ~portno srecanje. Po tekmovanju so imeli druzabni vecer v klubskiih pro­storih v Starem trgu.

osvojila Grom-Tornic pokal v frajno last

Kegljaski klub »BREST« Cerk­nica je od 5. do 8. januarja ze tretjic organiziral novoletni keg­ljailki turnir parov za prehodni pokal LIK »Brest« Cerknica. Tur­nirja se je udelezilo 55 parov iz 15 slovenskih klubov. Prvo mesto je ze tretjic zapored zasedel do­maOi par Grom-Tornic in s tern osvojil • prehodni pokal v trajno last. Poleg prehodnega pokala so bili prvi trije pari tudi nagrajeni z prakticnimi darili, prvo uvrsce­ni stirje pari pa so dobili tudi di­plome.

Rezultati: 1. Grom-Tornic KK ••Brest« 1683 podrtih kegljev (865, 818), 2. Bregar-Fende »Triglav« Kranj 1674 (865, 809), 3. Jereb­Turk ,.Triglav« Kranj 1670 (842, 828), 4. Kocevar-Lah 'KK ••Brest« Cerknica 1670 (838, 832), 5. Kor­deZ-Amrozic >>Triglav« Kranj 1663 (838, 825), 6. Birsa-Skerbinek KK

••Slovenija ceste« Ljubljana 1655 (852, 803), 7. Dremelj-Klobucar KK »Slovenija ceste«, Ljubljana 1652 (847, 805), 8. Romih-Zidanek KK >>Pionir« Novo mesto 1649 (826, 823), 9. Kozmus-Cestnik, KK »Zagorje« 1646 (832, 814), 10. Stros­Brcon, KK ••Trbovlje« 1641 (825, 816), 11. Strukelj-Homovec, KK >>Brest<< Cerknica 1638 (826, 812), 12. Farkas-Zdesar, KK ••Gradis<< Ljubljana 1637 (826, 811).

Poleg osvojenega prvega mesta je za ljubitelje kegljaskega ~por­ta zelo razveseljiva novica, da sta Brestov par Kocevar-Lah osvojila cetrto mesto z istim stevdlom po­drtih kegljev kot tretje uvrscen·i par, samo s slabsim rezultatom na ciscenje.

Organizacija turnirja je bila ze­lo dobra, skoda pa je le to, da se turnirja niso udelezili najboljsi klubi iz Stajepke.

Gospodarjenje z zasebnimi gozdovi Z dodelitvijo zasebruih gozdov

v gospodarjenje gozdnogospodar­skim organizacijam se je vloga, naloge in nacin dela pri le-teh znatno spremenil. Vse te spre­membe je povzrocilo dejstvo, da je v Sloveniji dve tretjini zaseb­nih gozdov. Pri posameznih gozd­nih gospodarstvih so delezi zaseb­n ih gozdo\' precej razlicni. Ve1ike so razlike ze v povrsinah, ce pa upostevamo se vrednosti zasebnih gozdov, postanejo ti delezi se bolj pestri.

Gozdno gospodarstvo Postojna gospodari z okoli 57 900 ha goz­dov. Od teh je gozdov v zasebni lastnini 26 415 ha ali dobrih 45 %. Prirastek v teh gozdovih je skup­no 303 500 m3, od tega v gozdovih zasebnega sektorja 121 700 m 3 ali 40 ° O· Te stevilke kaiejo, da je proizvodna zmogljivost gozdov boljsa v druzbenem sektorju . Iz­r acunani etat (predlagane secnje) je za vso povrsino 199 300 m3, od tega v zasebnem sektorju 80 000 kubicnih metrov ali dobrih 40 0'0. v teh stevilkah je v gozdovih za­sebnega sektorja zajeta tudi lesna gmota, ki jo lastniki gozdov po­rabijo v svojem gospodinjstvu in gospodarstvu, bodisi kot drva za kurjavo, bodisi kot razni tehnicni les. Dejanske secnje so za okoli

15 % visje in to v obeh sektorjih, so pa se vedno znatno · pod pri­rastno zmogljivostjo gozdov.

Preteklo leto je bila seenja za­radi neureja nekoliko vi~ja kot obicajno in to v obeh sektorjih. Koristnikom je bilo oddanega iz druzbenega sektorja 94 000 m3 raz­nih sortimentov iglavcev in 40 500 kubicnih metrov sortimentov li­stavcev. Iz zasebnega sekt-orja je bilo oddanega 66 600m3 iglavcev in 13 000 m3 listavcev. V•idimo, da je tudi tu delez privatnega sek­torja precejsen, saj znasa 37,4 %.

Popolnoma drugacna pa so ta razmerja, ce izracunamo delez de­narnih sredstev za posamezni sektor. Ce od~tejemo biJOlosko amortizacijo, ki jo mora gozdno gospodarstvo odvajati prav tako tudi od lesa iz druzbenih gozdov, dobimo, da je delez zasebnega sektorja v dohodkih gozdnega go­spodarstva le okoli 10 °'0.

Vso to mnozico ~tevilk, ki ni prijetna za citanje, pove pa ve-1iko, sem navedel zato, da si bra­lee la hko ustvari rnnenje o sta­nju. Mnenje obcanov, kot ga po­znam, je bistveno drugacno in veckrat sem slisal, celo od vodil­nih druzbenih delavcev, da ima gozdno gospodarstvo polovico do­hodkov iz zasebnega sektorja. Ta-

Ob koncu leta 1966 je podjetje Kovinoplastika Loz izdal-o sedmo in zadnjo stevilko internega ca­sopisa: ••Glasilo Kovinoplastike Loz«. V casopisu seznanjajo clane kolektiva z obiskom predsednika predsedstva CK ZKS tov. Alberta Jakopica-Kajtimira v podjetju, z nadaljnjim razvojem podjetja, s proizvodnjo in prodajo ter reali­zacijo, planom za leto 1967, novih izdelkih, gradnjo d.ndustrijske ha­le, pomembnejsimi sklepi samo­upravnih organov ter z vtisi iz raznih strokovnih ekskurZJij in po­slovnih potovanj. Poleg tega od­govarjajo clani kolektiva na vpra­sanja urednistva, clani kolektiva pa vprailujejo in predlagajo. List seznanja clane kolektiva z dopol­nitvami statuta in pravilnika o delovnih razmerj ih in drugem. V dveh letih, odkar podjetje izdaja >>Glasilo«, je izlllo skupno 14 ste­vilk casopisa, katerega clani k o­lektiva zelo radi citajo.

Slavko B erglez

V lepo opremljeni in dobro zalozeni samopostrezni trgovini Trgovske­ga podjetja Skocjan v Cerknici smo za trenutek poklepetali z Emo Kovac, ki je tistikrat nadomescala vse ostalo osebje. Povedala nam je, da trenutno obiskuje tretji letnik poklicne sole. >>Treba pa se je nauciti tudi dela pri blagajni in tako sem zdajle tu, ceprav imam sicer druge dolznosti,« je poudarila. Nismo je vee motili, kajti v prodajalni je bilo

se veliko kupcev in tudi pred b1agajno so ljudje ze stali v vrsti

Obcani razpravljajo o

poglobljeno krajevn i h fezava h

Te dni tecejo zbori volivcev v vseh krajih nase 01bcine. Obcani obravnavajo aktualna vprasanja, kh so nastala v tern casu na n j i­hovem podrocj u. V Cerknici ~·') razprave o rekonstrukciji vodo­voda, ki je zelo d.:>trajan in ugo­tavljajo kal(sne moznosti bi bile s krajevniun samoprispevkom. Govore tudi o stalni ojezeritv i

Cerkniskega jez~ra in u urbani­sticni urediltvi Cerknice.

Na Rakeku so vascani zelo ne­zadovoljni zaradi predloga ze­lezniskega transporrtnega podjet­ja, -ki pravi, da bodo t.kinilli ne­katere zelezniske prelaze na gozdnih poteh. Kot v Cerknici, je tudi na Rakeku zelo perece vpra­sanj e vodovod a, problem preskr-

Upokojenci Kovinoplastike, ki so v letu 1966 odsli v PCilkoj. Med nji­mi je predsednik sindikalne podr uznice Tone Vesel in predsednik upravnega odbora Franc Poje

ko mnenje izvira iz povrsnega po­znavanja stanja, ko se operira le s kubiki d.n povrsinami, ne upo­steva pa se, da dobi lastnik gozda za svoj les preko 70 % od prodaj­ne cene, oko1i 17 % pa wasa bio­loska amootizacija. Razlika je tako mada, ki jo .ima gozdno go­spodarstvo in znasa okoli 20 N din po m 3.

ViSina ••marze« izgleda zelo vi­soka in v resnici ni majhna, po­sebno se, ce ne vemo, zakaj prav­zaprav gre. Bivsi gozdni sklad se je lahko rabil tudi za placilo te­renskega tehnicnega osebja in za vzdrzevanje cest, poleg vseh dru­gih namenov. Danasnje bioloske amortizacije pa ni dopustn-o upo­rabljati v te namene. Zato gredo stroski terenske sluzbe in vzdl'Ze­vanja cest in poti iz reZ:ije ali tak.:> i.Jmenovane marze.

Visina sredstev, ki se ustvarij o v zasebnih gozdovih, je znatna. Ce upostevamo, da se v teh goz­dovih potrosi tudi vsa biol-oska amortizacija, ki se tam nabere, se sredstva, s katerimi razpolaga gozdno gospodarstvo in izviraJo iz zasebnih gozdov se znatno zveca­jo in dosegajo milijonske vsote. Cilj nas vseh je, ob upostevanju stanja in potreb, ta sredstva naj­bolj smotrno porabiti. Pri tern zadevamo ob tezave, ker so potre­be vedno vecje, kot je na razpo­lago sredstev. Da je zadeva se tezja, se tudi ocena, kaj je najbolj

potrebno, vcasih zelo raz1ikuj e. Vsak vidi samo svoje podrocje, ce gremo v skrajnost vsak le svo­jo parcelo •in ,pot do nje.

Ugotovili smo, da Gozdno go­spodarstvo razpolaga s precejsnji­mi vsotami, ki se naberejo iz goz­dov zasebnega sektorja. Ta sred­stva ustvarjajo kmecki proizva­jalci, zato imajo tudi pra\Toi.co odlocati o njihovi uporabi. Izha­jajoc iz predpostavke, da lastniki gozdov zelo dobro poznajo potrebe v svojih gozdovih, da lahko pa­metno razsodijo, kje so te potrebe najvecje, je edi.no pametno, da so­delujejo pri razporejanju sred­stev, ki so namenjena za razne bioloske (pogozdovanje, nega var­stvo gozdov) in tehtnicne (novo­gradnja in popravilo vlak in cest, nakup opreme itd.) linvesticije.

Da bi bilo zasebnim 1astnikom g:ozdov omogoceno sodelovati pri gospodarjenju z gozdovi, jim je zagotovljena udelezba v vseh sa­moupravnih organih. Gozdno go­spodarstvo Postojna je slo pni tern se dalje. Predsta'Wliki kmetov v organih opravljanja imajo tam enake pravice, kot clani kolektiva tudi pri odlocanju o vprasanjih, ki zadevajo le druzben e gozdove al i le kole.kbiv.

Z dolocil~ statuta Gozdnega go­spodarstva Postojna so predvideni naslednji organi upravljan]a. kjer sode1ujejo kmetje - lastniki goz­dov:

be kruha pa bo v maju resen, kr.J bo dograjena nova pekarna.

Vascani Nove vasi in Ravnidm so govorili o odkupu lesa. o slabo pluzeni cesti v Ravnik in zaskrb­ljujoce opozarjalil na slabo stres­no konstrukcijo osnovne s-')le v Novi vasi. Mnenja so. da bi bilo potrebno napraviti novo streh.'J na osemletki, sredstva pa zbrati s samoprilspevkom.

Na Studencu je najboli perece vpr asanje elektrike, saj je tu ta­lm nizka napetost. da ob konicah ne moreio niti radio poslusati.

Na podrocju Blaske planote :::o opozarjali na slabo dostavo kru­ha, katereg-a dobivajo i:z Loske doline, za kar bi m:>rala odgo­vorna organ iza cja resneje poskr­beti.

Tudi v Begunjah so obravna­vali komunalna vprasanja, pred­vsem p a slabo preslu·bo z elek­triko, saj obstojeca trafo-postaja nikakor ne zmore take .')breme­n iJtve, kot .ie seda.i. Mnenja so. da bi m orali zgraditi poleg J el­kine trafo-postaje se eno za n a­selje. Pricalmvati pa .ie bolj so preskrbo z elektriko, ko bo v le­tosnjem letu dograjen nov dal.i­novod iz L :>gatca na nase pod-rocje.

D.M.

1. svet lastnikov gozdov, 2. obratmi delavskJ. svet, 3. cen tralni dela:vsk!i. svet. Svet lastnikov gozdov tvorijo

izvoljeni predstavnli ki l astnikov gozdov na posameznem gozdnem obratu. Volijo jiih vs.i lastniki goz­dov na svojih zborih, ki se skli­cujejo za zaokrozene predele. Svet lastnikov gozdov razpravlja i·n odloca o vseh zadevah, ki se ticejo gosopodarjenja v zasebnih gozdo­vih. Velikost sveta je v sorazmer­ju s povrsino zasebn:ih gozdov na posameznem obratu . Tako doloca statut, da steje svet lastnikov gozdov pri gozdnem o:>bratu Snez­nik 9 cl·anov, pri obratu Cerkni.ca pa 11 clanov. Svet lastnikov goz­dov iz svoje srede izvoli predsed­nika sveta in clane v o braotni de­lavski svet, kf obstoja pri vseh gozdnih obratih. Prav tako svet lastnikov gozdov voli iz svoje sre­de clana za centralni delavski svet podjetja. Sem volijo vsi sveti lastnikov gozdov po enega clana, razen pri gozdnem obra1;u Cerk­nica, ki vol·i dva predstavnika kmetov v centralni delavski svet. T a izjema je utemeljena s tern , ker je povrsi.Jna zasebnih gozdov na gozdnem obratu Cerk.nica znat­no vecja kot pri. drugih obratih .

Vsi predstavn~kii lastn ikov goz­dov so bili izvoljeni na zborih Eebruarja in m arca lansko leto. Sveti lastnlikov gozdov in njihov·i predstavnd.ki delujejo pri vseh ob-

St. 2 ·

Refc za Jete nega : sprem• memb konih

1. te nem z

2. te zavarc

3. te skem

4. te in fin nj a,

6. zc 7. zc

tere s• za vse vanj a zavarc kot d z'dravE kratkc

B. z: v skl~ za tel

Na memb

ad 7 za soc. Sa 19 I

dohod 20,5% za zd1 zala p 5 % z: ljansk b1izno manj pokojr ski do 1967 1 ska sl janua1 procer skemu skemt

ad ·6 datka do hod goveg: ni dol razme nj e o· bliski l v;isina obraCI stva (• co do ki je ko im• bodo 1

ga do< P oseb hodke zus z: javno

ratih: no. K • njiho, lansk• gozdn preds1 Snezn ko so katen

Tuo rata C zbori so bil Novi Zilcat njih macil' za ob: l.iald c Nate preds· organ Zal S(

sanja dov I preve najve ne be iz tall razla! niso 1 kaza~: nom, Ravn• neg a jLh p:

Od leto <

istih :

1967

·ske­Emo n je, uciti rug-e bilo

ti

h ., lro

nillm labo krb­;res­le v bilo ~eho >rati

rece ta­

icah i. ~ S/)

kru­)Skc jgo­skr-

Ina­red ­lek­taj a ·m e-

so. J el­na­

>l.iso · le­lal.i­)Od-

If.

>rijo .kov :1em goz­;kli-3vet

in cejo zdo­ner­' na loca .kov nez­nica goz­sed-de­

rseh svet sre­vski veti an. a, erk-1ika :vet. ;em, ;dov nat­rtih. goz­::Jrih leto. 10V·i ob-

St. 2 - 1. februar 1967 GLAS NOTRANJSKE ----------------------------~~~~~~-------

Stran 5

Novi predpisi v zavarovanju

NOVI UKREPI V ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

so c ia lnem Reformna prizadevanja so nam

za leto 1967 v dejavnostih social­nega zavarovanja prinesla vrsto sprememb (in to pomembnih spre­memb!) v naslednjih. osnovnih za­konih socia1nega zavarovanja:

1. terneljni zakon o zdravstve­nem zavar-ovanju,

2. temeljni zakon o invalidskem zavarovanju,

3. temeljni zakon o pokojnin­skem zavarovanju,

4. temeljni zakon o organizacij·i in financilranju sr.>ciaL zavarova­nja,

6. zakona o otroskem dodatku, 7. zakon o najvisji mer~, do ka­

tere se sme predpisati prispevek za vse panoge soaialnega zavaro­vanja (tj. invalidsko-pokojninsko zavarovanje ter otroski dodatek kot dolgorocna zavru'Ovanja in zdravstveno zavru·.ovanje kot kratkorocno zavarovanje),

8. zakon o kritju primanjkljaja v sklad.ih socialnega zavarovanja za tekoce in preteklo leto. ·

Na kratl<io nakazujem spre­membe:

ad 7: Najvisja meja pr.ispevkov za soc. zavru·ovanje za L 1967 zna­sa 19 %. obracunano na kosmati dohodek delavcev (za 1966 20,5 % >- Pri tern je skupsCina SRS za zdravstveno zavarovanje zni­za·la pri·spevek od Janskih 7 % na 5 % za L 1967 (kaT nzas;:t za ljub­ljansko Jwmunalno skupnost pri­bUzno 4,5 mtlijarde stru·ih din manj kakor L 1966). Invalidsk'J­pokojninsko zavarovanje ter otro­ski dodatek imata s>kupaj za leto 1967 14 % (1966 13,5 % >. RepubQi­ska skupnost bo verjetno konec januarja 1967 dolocila, koliksen procent gre invalidsko-pokojnin­skemu zavarovanju in koliko otro­skemu dodatku.

ad ·6.: Za priznanje otroskega do­datka bo odslej vazna v•i.Sina vseh dohodJmv, uzivalca in Clanov nj e­govega gospodtnjstva (doslej oseb­ni dohodek iz rednega delovnega razmerja ni bil osnova za prizna­n je otroskega dodatka). Z repu­bliskim predpisom bo do110cena \TIJ.sma gospodinjsldh dohodkov, obracunana na clana gospodinj­stva (cenzus), ki izkljucuje pravi­co do otroskega dodatka, oziroma, ki je odlocilna za uvrstitev v ta­ka imenovane cenzusne sku pine, ki bodo dolocale tudti visino otroske­ga dodatJka za posamezne skupine. Posebej je dolocen cenzus za do­hodke iz delovnega razmerja, cen­zus za dohodke iz kmetijske de­javnosti in cenzus za druge do-

ratih ze skoraj leto dni zelo uspes­no. Kot primer koliko se uposteva njihov glas, bi navedel, da je bil lanskoletni plan invest icij za celo gozdno gospodarstvo na zahtevo predstavnikov in g.ozdnega obrata Snezn.ik zadrzan in odobren sele. ko so v okviru obrata razcistili, katera cesta je najnujnejsa.

Tudi na obmocju gozdnega ob­ra ta Cerknica so bi.H iansko zimo zbori lastnikov gozdov. Sklicani so bili v Cerknici , v Grahovem, Novi vasi, Begunjah, Ravniku, 2ilcah, Otavah in na Uncu. Na njih smo lastnikom gozdov tol­macili novi zakon, dogovarjali se za oblike sodelovanja in razprav­ljal.!i. o raznih perecih vprasanjih. Na teh zborih naj bi izvolili tudi predstavni.ke las1mikov gozdov v organe upravljanja pri podjetju . 2al. so bila takrat se mnoga vpra­san ja nerazci.Scena, lastniki goz­dov pa so gledal~ na zakon vse prevec crno. Kar vsi so diskutirali najvec o tern, da i•im gozdov nihce ne bo vzel in o posledicah, ki bi iz takega dejanja izha.jala. Kljub ra21lagi, da to noi ci,lj zakona, se niso pustili prepricati. Da bi do­kazali svoje nestrinjanje z zalw­nom, niso, razen v Novi vasi in Ravniku, nikjer na obmocju gozd­nega obrata Cerknica izvolioli svo­jLh predstavnikov.

Od taJn·at do danes je preteklo leto dni. Gozdovi so se vedrno v istih rokah . V tern casu so se raz-

hodke (dopolnilne) posameznega gospodinjstva.

ad 8.: Primanjkljaji za l. 1966 se krijejo:

a) v invalidsko-pokojninskem za­varovanju iz sredstev varnostne in valorizacijske rezerve tega skla sklada,

b) za sk1ad otroskega dodatka se primanjkljaji krijejo iz istih virov kakor za invalidsko-pokoj­ninsko zavarovanje,

c) v skladu zdravstvenega zava­rovanja (za ljubljansko komunal­no skupnost za L 1966 okoli 650 milijonov starih din) iz dela sred­stev, ki jih zdravstveni zavodi po zaklj ucnem racunu za L 1966 od­vajajo ' na svoje sklade in iz sred­stev, pridobljenih iz izrednega prispevka zavarovancev, ki se razpise v L 1967. NaCin kritja pri­manjkljaj a doloci republika s svo­jim zakonom.

ad 5.: Sprememba se nanasa na dolz.i.no porodniskega dopusta in sicer: »za nosecnost in porod ima delavka pravico do nepretrganega porodniskega dopusta najmanj 105 dni« (doslej 133 dni). Odobri­tev daljsega dopusta prehaja v pravico delovne organizacije, tki v takem primeru doloci tudi na­domestilo osebnega dohodka.

ad 3.: Da se zavre nenormalno narascanje stevi!la vseh vrst upo­kojencev, kar se je pokazalo pred­vsem za cas od reforme naprej , se:

1. odpravlja takoirnenovano pre­hodno obdobje (kii je bilo doloceno do L 1970). in v katerem se je lah­ko uvel·javljalo pravico do pokoj­nine predcasno in ugodnejse; to obdobje se zakljucuje z 31. 12. 1966.

2. Uveljavi tev pokojninske do­be s pricamL se za tako imeno­vane r:osebne dobe zakljucuje 31. 12. 1966, za ostale dobe pa 31. 12. 1967. Postopek za dokazovanjc preide v pravico zavodom za so­cialno zavru·ovanje (dosle.i poseb­ne obcinske in republiSka komi­sija za u~-:>tavljanje pokojninske do be).

Na splosno se pogoji za pred­casno upokojitev zaostruj ejo !

ad 2.: Spremembe v invalid­skem zavarovanju:

1. delovna organizacija sama nosi stroske za zdravn~ski pregled pred nastopom dela,

2. delovna organizacija mora zadrzati na delu svojega delovne­ga inval.!i.da; dolociti mora delov­na mesta, ki so namenjena delov­nim in validom aH pa v sodelova-

cistLle tudi mnoge stvar·i. Ves ta cas sta las tnike gozdov na gozd­nem obratu Cerknica predstavlja­la tovar.isa, izvoljena v Novi vasi in Ravniku v vseh organih uprav­ljanja. Sodelovala sta na sejah obratnega in Centralnega delav­skega sveta in s pametJnimi pred­logi in mnenji boljsail.a njuno delo.

V razgovorih . s posameznim i lastniki gozdov ·in pri vsakdanjem delu v njihovih gozdovti.h se po­raja kup otezav. Mnogi ljudje p ri­hajajo sami, v svojem imenu ali v imenu .skupine lastn.ikov gozdov na obrat, da bi tako uredili dol.o­cene tezave. Vedno bolj se pogre­sa obstoj sveta kmetov, ki bi tc zadeve reseval. Tudi sarni lastniki gozdov ga pogresajo. Marsikdo je ze rekel, da bi bilo le dobro, ko bi ga izvolili.

Spomladi potece mandat vsem vrstam predstavnikov v razlicnih organih. Gozdni obrat bo na5el pr.imeren nacin, da bo na zborih omogocil izvolitev predstavnikov lastnikov gozdov. Lastniki gozdov pa naj razmis.Jijo, ali je res pa­m etno, da se odrekajo pravici upravljanja, k.i. j im je z vsemi predpis-i zajamcena. Ne bi bilo slabo, ce bi se med seboj pogovo­rili Ln na zborih predlagali za svoje predstavnike !judi, k.i. so voljni prevzeti to nalogo ~n k.i. bi to cast tudi opravicili.

Inz. Edvard Rebula

nju z drugimi organizacijami omogociti delovnim invalidom po­novno zaposlitev. Ce mora invalid cakati na zaposlitev v drugi de­lovni organizaciji, ker njegova ni­ma ustreznega delovnega mesta, 'placa njegova organ.izacija njemu nadomestilo osebnega dohodka.

ad 4.: Pri zbiranju sredstev za zdravstveno zavarovanje se dolo­ca nova kategorija zavarovancev, ki je odslej dolzna placevati do­datni prispevek za zdravstveno zavarovanje in s-icer: »zavarovan­ci - Ol.ani gospodinjstev, ki se uk.varjajo s kmetijsko dejavnostjo (tj. clani kmecke druzine, kjer je npr. gospodar v rednem delovnem razmerju in so bili doslej zava­rovani po njem), razen ce so opro­sceni placevanja prti.spevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (tj. davka).

Vsa dop:>lnilna delovna razmerja, oz. dopolnilno delo Pri istem delo­dajalcu placujejo dodatni prispe­vek za zd.l·avstveno zavarovanje tako, kakor za prispevek iz osnov­nega delovnega razmerja. Podat:ke o tak!i.h osebnih dohodk.i.h morajo zavarovanci prijavljati sami ko­munalnemu zavodu za socialno zavarovanje, Stopnje tega dodat­nega prispevka so dolocene z za­konom.

b) uvaja se izredni pr.ispevek zavarovancev, ki se 1ahko uvede tudi med letom v tistih organiza­cijah, kjer je poraba sredstev za zdravstveno zavru·ovanje za do­locen procent nad planom porabe za tisto leto. Uvede se lanko s 1. julijem in traja do konca koledar­skega leta.

- Kaj, tri tisoc din za pregled?! Potem pa vi meni placajte petnajst tisoc dinarjev za stripteas (Po »Jeiu«)

c) Izredno va:lna novost: de­lovne organizacij e placujejo nado­mestila osebnega dohodka za cas delovne nezmoznosti za prvih tri­deset (30) koledarskih dni zadr­zanos tJi od dela zru·adi zacasne de­lovne nezmoznosti (doslej samo

za katere se uvaja participacija, ta skupscina tudi doloca visino participacije. Se pred tern pa skupsoina republiske skupnosti doloci:

1. tiste vrste zdravstvenih sto­ritev, za katere se ne sme pred­pisati participaaija, in

2. biste vrste zdravstvenih sto­ritev, za katere se mora predpi­sati participacilja (·ki pa jo doloei komunalna skupnost, ne republi­ska). Republiska skupscina sama pa mora dolociti visino prispevka

(Nadaljevanje na 6. str.) ·i dni). Pod pojmom delovne ne­

zmoznosti je misljen bolniski sta­lez. Nadomestilo osel;mega dohod­ka za cas bolniSkega staleza do­lo6i delovna organizacija, ne more pa biotJi nizje od 50 % osnove oseb­nega dohodka.

Bolniki diabetiki so d) Uvaja se prispevek zavru·o­

vanca pri neposrednem korisce­nju zdravstvenega varstva. S tu­jim imenom imenujemo to parti­cipacija. Po domace povedano: zavarovanec naj bi za zdravn.iski pregled, laboratorijske preiskave, prevoze z resilnim avtomobilom, zdravnikove obiske na domu itd. neposredno iz svojega zepa placal del cene za te zdravstvene usluge. Pri tern ze prehajamo na tocko 1: spremembe zakona o zdravstve­nem zavarovanju.

potrebni pornoci

Skups01na komunalne skupno­sti socialnega zavru·ovanja lahko doloca vrste zdravstvenih usJug,

Zdravniski prvJ pomoci

Zadnja leta je tudi v Cerkn'ici in njeni okolici vedno vee diabe­tikov, to je bolnikov za sladkorno boleznijo.

t;e na p:>likliniki v Ljubljan'i, kjer opravljajo glavne preglede in kontrole, se sprasujejo kaj je vendar v Cerknici in njeni oko­lici, da je toliko bolnik'JV s slad­korno boleznijo. 2e samo stevilo nad 30 takiJh bolnikov zgovorno prica., da je to zaslu·bljujoc pojav, ki je potreben vecje pozornosti ter zdravniske preiskave in ugo­tovitve.

nasveti pri ob nesrecah

p, nmrtnih in drugih poskodb je vedno vee, vedno pa je manj ljudi, ki bi znali pravilno oskrbeti poskodovanca pri prvi po­mo~i. V naslednjem navajam 4 osnovna dejanja pri prvi pomoci:

1. U m e t no d i h an j e. Ce je poskodovanec nezavesten in trh··· tega lezi se v neprimernem polozaju, se Lahko zadusi! Obmimo ga na bok in polozimo v skrcen polozaj! V primeru poskodb h1·btenice ga pustimo pri miru ter samo poaledamo v t!stno vo~lino, ce ni morda zaradi nezavesti jezik padel v grLo in grozi zaciusiti poskodovanca. V tem primeru primemo jezik in ga i zvlccemo cimbolj ven!

2. U s t a viti krvavitev. Zunanje krvavitve so vidne in jih lahko tiStavimo z mocno povitim (kompresijskim) povojem. Znak notranje kn;avitve je mocna bledica in slabo tipljiv utrip zile. V tem primeru je potreben hiter prevoz v bolnico.

3. Poskodovanca s p r a vim o na varna. Za vsako ceno pre­mikati ponesrecenca, recimo na rob ceste, ni vedno primerno, zat'> raje poskrbimo, da ga zavarujemo pred drugimi vozili!

4. Po k l i c i m o p om o c p r av i l no ! Ko klicemo zdrav­stveno sluzbo ali postajo LM bodimo kratki in jasni. Povejmo, kdo klice, odkod kliCe, kaj se je zgodilo, kaksni in koliko pone­S1'ei:encev je. Ce nimamo udobnega vozila, ponesrecenca ne pre­v azajmo wmi! Vazna je pravilna in ufnestna prva pomoc (vsak avto na ce.sti bi moral imeti s seboj komplet prve pomoci!), kas­neje je blisko'L'it prevoz le redko potreben - primernejsi je udob-nej§i prevoz z ustreznim vozilom! Dr. K. B.

Ta bolezen je prava mora za druzinsko skupnost. k.iet· se pojavi saj je vsak bolnik podvrien stro­gi boln'iSki dLeti, ki mu sluzi kot zdravilo, je pa, ce tako vzamemo, se enkrat dra:lja kot obicajna hra­na, zlasti . v zimskih mesecih, ko presega tudi nad 40.000 S din me­secno. Seveda tu nastane vprasa­nje, kje dob'iti financna sredstva za kritje stroskov teh diabeticnih bolnikov, zlasti pr• tistih druzi­nah, ki prejemaj.o rnialimalne me­secne dohodke. Posledica tega je, da taki bolniki odstopajo od pred­pisane diabeticne hrane ter po vee mesecih zopet tezko zbolijo tako, da jih morajo lokalni zdrav­n~ki zopet posiljati na boln'iSko zdravljenje, kjer ostanejt) tudi nad 30 dni, seveda na racun skla­da za zdravstveno zavru·ovanje, ki nosi Yeeidel stroskov za to.

Prav bi bilo, da bi komunalni zavod za wcialno zavarovanje nasel kaksno obliko, da bi tern bolni.lk:om omogocil redno uziva­nje diabeticne hrane, zlasti ti­stim, z minimalnimi mesecnimi ck>hodki, da si ne biJ poslabsali bolezni.

Andrej Kovacic

ZAHVALA vsem, ki ste na.Sega drageg;l

moza, ata in starega ata

TONETA URSICA

v tako velikem stevilu spre­mili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala sosedom, so­rodnikom in znancem za izra­zeno pomoc in sozalje, daro­valcem vencev in vsem, ki so

z nami socustvovali !talujoca druzina URSIC in ostalo sorodstvo

/4":>'Z'-'<' -- -· • -

.. , ·-·- -- - -

- - -----

pzr~flett ~~-ega ~ ~ PlreSelnma imamo ~ ~tt:ii ~ lk:Wtrmm ~ prii bltrelrem 10000 s;ode­lliD>'«!!lllii 2ll!llali!Jii D~ ummettl!illii, JPOi. 11nn«l!i CbmD l!i.]m~Jbl1n sami OOdD aJ5:­ttii\ll!ll(l) l!llvali. Pirlos]al,"Q tmame­

tr::ll~ JimriiJP!=Tiiti '" GraH:no\'"em m '" J£~ll!ti • 0 &liel."ml Zelma -

... ~ - \" Sttmrem tlJrgu llrull-

-v

s a

G

· ·eCe~r. oa kaaerem boss ·o-]:Umn pesm•mn e o a!a domaem-

:&a Zrudars.ic!e\"a Prireg-namera~ · ncliattere

zmme opeme ·;;re in po sej abso ·enre ngrnlske

aJkademi · iz L · b ·aae.. Spi!JlrUna ttomnsija za man:c ali

apru pripmd ·a poselben nasmp ZJIUamlliJ:n Ol."eJJJ.Skili m · ugosBovan-

po · - ,.. - domafi.Jmov (b:ratta Pa -·ea., Grom, S1teciaj. ~- Semkor.a. Kandare in dlrug;D). Za pas;ebl!IO ~ llll2i on posllirlJell na5 zrumi CelraD" m 5e neka eri. Za po:Z:D.rire • • pm1tmle deja Clllos1ii bo JraZeD rega JmaSitJopa S]!J!Jnna komnsija skuSa1a o~ • ve!es!;dom na nti­ci m sod!eD.or.D.Ba pn dena'" · ~ Ugrnb 1. majja

v progi!amlll limcmw Se slikar-~\"0 domaCili umetnikov

Lo.:Bzetta Pe!rka. l&'D"ilima Botta m 1illlleJIDe USJEDillrol."e, Iii · o ruunem­vamo priJredi · v sodeD.Ol."anju z

OUJO sooo \" Cerlmici. Z G!as­lbemio - no Da Rakel!.."U :Zelimo tesmlo :rodelo\'"a ii m sl.."lliJlllO z nio orga­IIlliziilratt:n posebno g!asbemo produk­cijjo '" maju mesecu.. Usmi Caso­plis. ·efeD:' Vibinili krnikomeirnZ­lllili filmo\'". ·eeer 1epo11e nas.e _ -o­tm:an.Bske \'" dliapozi "till domaah fotto-amallelrje..- so 5e itUdi prire­diitre, Iii jili iima ,. progrnmu Stu­denUskD. - ub "" pribodl!ljili mese­cih. In za krol!llO "t'seg3 si IDJOCnO

Zelimo v sod!e!ovanju s S!oven­sllilln ll!ai!':'Odmm .. edal.iSCem pri­prntitt:ii na proe;;tem dramo >-Pri­mol!'Ske :zdrabe-. Ce homo zagrn-

• • m m zan U<< tri o • ·e. ki hodijo -. 5olo. aj­

arejSa. hCi. · je ·onCala osem­leltko. pa uibe ne dobi ... -

-mG

• a ... bill :s· in pridob· i za pomoe ,-se.

· w pomoe lahko prispe\·ajo, po­rem nam bo uspe! wdi tak - ·e­. - podrig-!

"'-otranj=i Studentski klub ieli, da bi obeani sam· dajali odboru

uba predloge za organizacijo ta­kib prireditev, za katere mislijo, da bi b' · primenli za nas. Prav uako bi Ze!eli, da bi druZbeno-po­lii -ene organizacije pomagale pri am popolnejsi izhiri programa. ki naj bi s skupnimi napori prinesel \'" ~~otranjsko vee Zil"ljenja, kot pa ga je bilo doslej! S11oje pri­speoke poiilja;te na naslov: Lojze Tomec, Stilri t rg 4. Studentje se bodo potrudili. da v okviru svojih moZnosti in sposobnos · napravijo kar naj ·ee.

dT. K. B.

Stanovanja so odkupUi

Na zadnji seji S\"eta obanskega stanol."anjskega gospodarsh-a pri SGP »Gradi.See-< so se clani odlo­cili za odkup Stirih stanovanj v stano\"aaljskem bloku s trgovski­mi lokall - S arem trgu_ Pri Kre­dimi banki ·n hranilniei v Ljub­liani so najeli 20-letno posojilo 22 milijonov starib din. KaZe, da jje stanovanjskn gospodarstvo v notih razmerah na pravi poti, katero mu je zacrtala gospodar­ska refonna.

St. 2 - L februar 196; -

.Joiela Zakra.jSka, cesfarja pri Cestnem podjetja Ljubljana smo z.motili. ko je poglabljal jarek ob cesH v . -ovi \"asi na Velikih Blo­kah. Povedal je, da skrbi za 15 kilometrov ceste med Podstrm­cem in Cajnarji_ Veasih pa je treba se kje drugje poprijeti. Njegova najvooja ielja. je, da bi \'"erular enkrat poSteno poprav ili cesto, ki zanjo skrbi. da ne bi vedno samo on bil tisti, ki ga n a j­voobat zmerjajo vozniki motor­nib \"Ozil, ceprav tega. Di prav

nH: kriv

Na8 reporter se je Pri Maieasltib Cajnarjih st. I oglasil ravno takrat, koso na \"OZ naloZili rejeno svinjo, nameojeno k mesarju. G1l podinja nam je po¥ed.ala, da svinje se ne bi prodali, vendar je prejJinji dan domaii sin odnesel surovo koz-o tiste dni odrtega prasiea k mesarju in obenem obljubil. da mu bodo prodali - e srinjo. G1lspodinja in nekaj so edo\", ki so svinji »poma.gali.c iz hleva na \"OZ pa so pripomnili, da. ne razumejo, zakaj bo mesar plaeal samo po ,oo dinarjev za kilo­~ Zive teze. ko pa je v mesnici skoraj -e enkrat dra.Zje. >+Polovica se menda. ne ukolje ... so poudarili In -e prav - imajo! ' sekakor bi bi1o zanimil"O, ee bi nekdo, ki te stvari podrobneje pozna odgo\"oril

na to vpraSanje

• Zlrovni pti ,.- o il ·loo. Pr v I u - flmtk 8ori .

st. 2 --Z A Z

• + jam + zan. • SkTI

+ rah

Kar znacilr

Oser minila ska sk· nanjer se bol umaza ni bile toliko turistii Sarno tudi i l na dr1 zadolz, jela ta vijo, < pravn< nanj zmera: jo, da ni, lei vlacni, sama po Go: stva n cij za fllih ul ristov, dlj e, l valL ( sticno lagi o

S pc zasebr prejsn cili. s noge, odlok, >>nov..c..c obstoj lotno oprost cetrtir lepo i

Ni 1 niman poli1Jil venih zaseb1 mode ne zrr beni 1 sebnil stinsk doslej ga de to, ali skupn na pr. ljenje

Pril mer 1= obrat bi ga tisti toClln nekaj hitro placu: vek, ! dala i preve

Po· ko, d: jene 1

bilo smo : je sp spet 1

turist na pr budni skups zavze

prj s:mo t ob Blo­a. 15 nn­~ je jet.i. a. bi IVili ~ bi naj­•ior-1rav

;rat, inja dan !lin eka.j llliJi, tilo­vica r bi roril

njn­lru" h

~s~t._z ____ 1_·_fe_b_r_u_~_-_1_9_67 ________________________________________ ~G~L~AS~~N~OT_R_A ___ JS_K __ E ______________________ ·------------------------------~S=tr~a~n~7

ZA ZACETEK MEDNARODNEGA TURISTICNEGA LET A NA!:;A SERIJA CLANKOV: cosi

0 otroku, ki ga imajo vsi radi, nihCe pa zanj ni odgovoren (I) a portorose

+ Zares cudno je s turizmo m v nasi obcini. Vsi se z njim ukvar-• jamo, vsi ga imamo radi kot lastnega otroka, samo odgovoren • zanj nihce noce biti, kaj sele, da bi zanj placeval alimente; dal • skratka denar, da bi to dete uendarle enkrat shodilo in prebolelo

• rahitis ...

Kar poglejmo nekaj najbolj znacilnih primerov :

poli tiko ter na osnovi tega odme­riJa tudi davsOine.

Postavljen naj bi bil na primer pogoj, da morajo vsa gostisca do dolocenega roka poskrbeti za spo­dobno opremo, urejen tlak, sani­tarije itd., itd. Ce <tega v roku ne bi storili, bi jih uvrstil v ustrezno nizjo kategoDijo, s Oi.mer bi od njih ze vnaprej odvrnili zahtev­nejse goste.

Ce bi bilo tako, bi biLi lastniki teh gostisc sami zainteresirani, da goste pruvabljajo ne le s kvalite­to storitev, tern vee tudi z ustrezno urejenlim okoljem in notranjostjo lokalov. Gostu namrec ni vseeno, ali bo postrezen za lepo pogrnje­no mizo ali pa v nepometeni t'J­cilnioi, vse to pa za isto ceno v kateri pa bo vracunan morda tudi pretep domacih fantov.

Na·mesto . •

Ta predlog smo tudi \' naSi ob­cini pohvalili, ukrepal pa doslej le ni nihce . ..

Vemo, da bodo te uvodne pn­pombe ob zacetku nasih clankov »0 otroku, ki ga imajo vsi radi, nihce pa zanj ni odgovoren,« vzbudile vrsto pripomb in ocit­kov, da smo tendenciozni ter eno­stranski. V opravicilo za tokl·at naj velja samo to, da je tudi tak naCin obravnavanja problemov lahko koristen, kajti ljudje smo pac taksni, da marsikdaj iz sa­mozadovoljstva ali lenobnosti ne reagiramo vse dotlej , dokler nas nekaj ali nekdo posteno ne zbo­de ...

Res je sicer, da je uresnicitev marsikaterega nacrta odvisna predvsem od sredstev, kakor na primer asfaltiranje cest in izda­janje propagandnih tur:isticnih publikacij. To dvoje: za zdaj as­faltirana cesta od Planine do Martinjaka in odcepa med Sta­rim trgom ill1 Lozem z ene strani ter razglednice, prospekti in dru­ge publikacije TUl,jsticne zveze

0

Osemnajstega februarja bodo minila ze tri leta, odkar je obOin­ska skupscina sprejela odlok o zu­nanjem videzu naseliij. Zdaj so se bolj neurejena in celo bolj umazana kot s:> bila ta.krat, ko se ni bilo tega odloka, ki se je zan.i toliko casa zavzemala obC.inska turisticna zveza. In zakaj je tako? Sarno zato, ker bi odlok m01·ali tudi izvajati, pa ga ne. Turistic­na drustva menijo, da je za to zadolzena obcina, k;i je pac spre­jela tak odlok. Na obcini pa pra­vijo, da odlok predstavlja samo pravno veljaven dokument, ki se nanj turisticna drustva lahko zmeraj skhlcujejo, kadar zahteva­jo, da bi bili nasi kraji bolj snaZ­ni, lepse urejeni in se bolj pli­vlacni, kakor pa jih je ustvaniola sama narava. Drugod, na primer po G.orenjskem, so tunisticna dru­stva menda glavni pobudniki ak­cij za olepsavo naselij in podob­nih ukrepov, ki premotijo oci tu­ristov, da se pi1i njih zaddujejo dlje, kot pa so prvotno namera­vali. Ce pa se kdo upre, ga turi­sticno drustvo spametuje na pod­lagi obC.inskega odloka ...

Rakeku korozije

turizmu 1n s politiko do obrti, zlasti se do

zasebne, smo te dejavnosbi v prejsnj-ih letih skoraj docela uni­cili. Se zdaj se ni postavila na noge, ceprav je obcina sprejela odlok, po katerem na pr~mer vsak »nov« gostilnicar sele tretje leto obstoja svoje gostitlne placa ce­lotno dohodnino, prvo leto pa m u oprostijo polov;ico in di1ugo leto cetrtino tega 1prispevka. Tako je lepo in prav. -

Ni pa prav, da v obcini se zdaj nimamo izoblikovame. kompleksne poli1Jike glede razvoja vseh storit­venih dejavnosti, znotraj katerih zasebna pobuda lahko pomeni sa­mo dopolnilo vsega tistega, cesa.r ne zmore ali ne 21na storiti druz­benli sektor. Tudi ni prav, da za­sebnikom, ki odpirajo nove go­stinske in druzbene obrate, vse doslej nismo upos1:evali njihove­ga deleza sredstev; ne glede na to, ali jim je tudi nasa druzbena skupnost kakorkCAl.i ze pomagala, na primer s kreditom abi z dovo­ljenjem za vecji posek lesa.

Priblizno enake davke na pri­mer placa gosbi'lnicaJr, ·ki je v svoj obrat vJ.ozil vehl.ka sredstva, da bi ga pac prikupno opremil, kot tisti njegov konkurent, ·IG je v toC.ilnico postavrul razmajan sank, nekaj polomljenih stoiov in na hitro z apnom prebelil stene. Oba placujeta pavsalno odmerjeni da­vek, kakor sta ga sama napove­dala in cesar potem nihce vee ni preverjal.

Po- novem naj bi sicer bilo ta­ko, da bodo vse davscine odmer­jene na osnovi prometa, da ne bi bilo vee takih krivic, kakrsnih smo nekaj tudi omen.ili. Ampa.k je spet tako, da samo pri tern spet ne bi smelo ostati. Obc1nska turisticna zve1la Ceri<Jn ica je bila na primer v Sloveniji izvirni po­budnik zarruisld., da bi obcinska skupscina tudi do teh vpra5anj zavzela I<Jonkretno i·n dolgorocno

Zadnja leta veliko govorimo o turizmu Notranjske. Mnogi meni­jo, da bo postal turizem celo glav­ni vir dohodkov, da je Rakek na pragu tega razvijajocega se tu­rizma . . . No, tukaj se ustavimo! Najprej pot pod noge in si oglej­mo center Rakeka. Pazite! Opo­zarjam vas, da vzamete s seboj najmanj colne, ker boste sicer prav tu morali zabresti v kalne vode. Resilcev pa tukaj ni, kvec­jemu kaksen avto vas bo blago­dejno in milostno poskmpil. Bo­dite torej previdni! V tern centru se razprostirajo poslovne ustano­ve: na eni strani trga zelezniSka postaja, sodiSce, SDK (sluzba druzbenega knjigovod'stva) na drugi pa brivni.ca, slaScicaJrna, po­sta, restavracija, bife, kreditna banka, Transavto, samopostrezba, skladisea, klubska soba ... V sre­dini trga stoji spomenik padlim. Da, vse to je tu. V prispodobi par­ka sta bila pritrjena dva koska za odpadke in ker nista imela >>dna«, so ju lepo odstranili.

Pr1porocam, da se tukaj po­drobneje razgledate, in videli ba­ste se m~·sd.katero turist.icno zna­menitos,t. Ko boste zapuscali cen­ter in se napotili proti Partizanski cesti, sd. oglejte se na kraju skla­disc Jepo zabetonirano smet'isce in okrog njega vse, kar lahko turist pricakuje. S tern pa na5 izlet po Rakeku se ni koncan. Rakek ni tako majhen kot sem vam ga predstaviJ. Kajpak, saj boste po­trebovali od kraja do konca uro hoda. Ravno velemesto se ni, ce pa se bo razvijal se dalje proti Uncu, Ivenjemu 'selu in Cerknici , bo lunalu zasluzil to ime. Toda to smer prepustimo naSemu urbaniz­mu. Tik pred odcepom proti Uncu je na levi strani Kartonazna to­varna. Njeni presezni produkti so odlozeni vmes med tov~'no in upravo »Skocjana«. Morda bodo se komu prav prisli? Rakovski nadebudni solski mladind so nam­rec sluzili za poletno sankanje na

bliznjem gncu. Streljaj naprej proti Cerknici gradijo nov Rakek. Lepo stevilo hisic je zraslo k;ll: cez noc. Vmes pa stoji za5Ci.ten spomenik - kowlec. Lepa zgrad­ba je to. Njegovo starost in zgo­dovlnski .pomen izpricujejo stres­na rebra in se posebej prednji, poveseni k,apnlik. Ne smemo po­zabiti. reprezentancnih zgradb -stolpnic, ki jih v dveh predstav­nikih ima tudi Rakek, le da so gmditelj.i pozabili tukaj zgraditi vsaj eno pokri to smetisce. T·oda to vas naj ne moti. Okolica je kot nala5c pripravna za to: nekaj ostalin buldozerja, porasli plevel so pripravni za odlaganje podob­nih mate.rialov. Noi lepsega in za­nimi.vejsega turisticnega pogleda, kot na poigravajoce se papirje v vrtincih vetra levo in desno po ve­soljnem Rakeku. Lani so bili tu­risti vee ali manj prikl·ajsani z;a to zadnjo sUko. Je pa za nas opra­vicljivo - ta vecni dez .. . Moker papiT pa nima te lastnosti. Prav bo, ce vas seznanim s preizkuse­n'im patentom: v lcr-ajih, izpostav­ljenih vetru, nil{ar ne gradite za­prtih smetisc ...

Ne smemo mimo, ne da bi opo-1lOrili obiskovalce Rakeka o i.zvrst­ni vod'i. Ko boste odprli ventil, vam bo pr1tekla ta tekociJna v vseh spek,tralnih barvah. Paziti pa bo­ste morali, da si jo boste zagoto­vili v dovoljni koliCini ze v jutra­njih urah, ker drugace ne bo nic. Zalezan:im gospodinjam naj se kar to zgodi, bodo vsaj neubogljencki veseli, ker se jim ne bo potrebno umivati.

Vseh lepot pa res ne smem od­kriti, ker bi utegnile postati ne­zanimive. Priidite, obiScite nas kraj in vzhiceni boste nad eno sa­mo skrbjo za razvoj turizma. S ta .. kio bilanco korakamo v novo leto. Kaj nameravamo storHi v novem letu za razvoj turizma, pa je za­enkrat se nasa skrivnost.

Mirko S.

Cerknica pa je pravzaprav edino, kar smo doslej uresnicili izmed vseh na5ih turisticnih napovedi.

Vendar pa uresnicitev tega, o cemer smo danes pisali, ni toliko odvisna od sredstev kot pa od pripravljenosti in zavzetosti vseh, ki imajo besedo pri odlocanju o teh zadcvah. Torej bi veljalo spregovoriti o tern, zakaj nismo st01ili vsaj tistega, kar bi lahko in kar bi tudi morali, saj koncno ni slo za trosenje sredstev, ampak za prerruisljeno politiko, kako naj bi ustvarili vee denarja za ures­nicevanje preostalih turistieni 11 nacrtov na5e obcine.

Ce bi bilo tako, ne bi danes ugo­tavljali, da smo precej zgresili ne le z naso dosedanjo nacelno poli­tiko glede razvoja turizma in vseh ostalih storitvenih dejavno­sti, ampak smo dopustil~ tudi krepke spodrsljaje v konkretmi praksi. Dovolj bo, ce p1i tem ome­nimo »srecno roko« pri doseda­njem tunisticnem razvoju Rakove­ga Skocjana.

V naslednjih Stevilkah: e Kaj naj bi letos res uresn\­

C.ili izmed vseh turisticnih obetov?

e Cerknisko jezero - spet brez >>OCetov<<?

e Zakaj se noben gostinski dc­lavec ni prija.vil na tecajc tujih jezikov?

e Kdaj bo za. javnost odprt Grad Sneznik?

e Kdo bo odstrelil medveda, »last<< Lovske druzine Loska dolina?

e Ali je bila samo slaba cesta kriva za zapozneli striptease v Rakovem Skocjanu (inter­vju s plesa.lko)?

Night di Por/orose

Tako v Portorozu - poroca ita­lijanska revija Flash o prijetnem silvestrovanju v Portorozu. Seve­da, plesalka na sliki je bila prl­vla.Cna atrakcija. S tern v zvez! naj povemo, da se podobna atrak­cija obeta tudi gostom ba1·a v ho-

telu »Rakov Skocja.n«

Gabrijel~ Kurent~ Pust~ da 0

Fasniku ne Cajlu lajtu je pustu, k'pa pride cas 0 pustu bum babo doma pustu se u Cjrknco pjelat pustu ze pt se pros't ne bum pustu, vajm, da ga ne bum n'c pustu.

Lezi v gostiJ1ni, (to ji nese), na dostojnem odru. Zraven je posoda z vinom, za skropljenje, ce noces kropiti, te namazejo s crno kre­mo. Tudi prispevek lahko das -v denarju aLi vtnu. Ce joka5, ti ni treba nic placati. Tudi trezni brez denarja jokajo. Kurent le:ZI v obleki, ki se je ne bi sramoval nihce, tudi 8. februarja ne. Cev­lje ima zelo dostojne, darovalec sri kupi nove aLi pa nic. »Sorod­nikov« je vedno polna soba. Tudi kaksno (zalostno) zapojejo. Ko ga peljejo po cesti igra godba. Godci, njegovi »bliznji« so res vzddlji vi [antje. Spali niso ze dan, dva, nic jedlli, ni pa receno, da so tudi zej­ni, kar potrjujejo tudi (ne)ubrani zvoki. Trije padejo z voza. Har­monikar je na vrhu. Igra naprej in vmes se pobirajo iz kravjekov. Sprevod se ustavi na mostu. Go­vor je kratek, toda ganljiv. Spet solze. In tulijo, kot ranjene zveri. Polijej o ga z bencinom po slam­nati glavi (Kurenta seveda). Nje­gova maska se se vedno smehlja.

• govor1mo • • • To jim da novih moci. Gorecega vdejo v vodo. Dr·ugi (Z,ivi) ska­ccjo sami. Vedno se najde dosti (Kon) Kurentov. 2alostno zavijajo in se kobacajo iz vode. Vmes kriki obupa: »Gabnijel!« Fotograf slika, poze niso prisiljene. Slike so po­tem razstavljene (cena obicajna). Narod, ki nima pravega cuta za obicaje, strmi ob strani. Promet je (cez most) zap1'l. Struga, na sreco nastopajoCih, se ni Ziffirznje­na. Za okuzbo rib s Kurentove strani se ni bati. Race bel!ijo, dru­gi dvonozci pa ne. Mask ni dosti,

. sem pa. Presnjte larfce! Sedmina je v hotel u, rnll2iika pa na sanku. Orkester sestavljajo: dva man­deljca s harmoniko, brkati dolgin z berdo brez strun, in se boben z bobnarjem, boben pa brez open. Sedaj nastrada obod bobna. Vse za obica] in vina na zalost! 2alost je plistna, o vinu ne moremo tega trditi. Barva je prava in tudi na­stopajoci so ze pobarvani. Takrat je vseh barv na pretek: crnih podocnjakov, krvavih oci, rdecih nosov, pomodrelih uses in »pla­vih« dus. Lusnu! Lusnu za krje­pat!

Nadaljevanje 7. februarja 1968 - nastopajo dsti + 200 novih (le­tosnjih) gledalcev.

Lado Milavec

Ta-cudni kraSki svet

lovitl •·akovski kozolec

2ivimo na klasicnem Krasu, polnem se neraZiiskanih pojavov dolgoletnega delovanja vode v kamnu. Kras nam je podaril tudi tri bisere: Rakov Skocjan, Cerk­niSko jezero in Krizno jamo.

Do pred kratkim smo bili pre­pricani, da je Krizna jama, ki jo jamarji imenujejo »jama nad ja­mami« ali »eldorado jamarjev« svojimi 6949 m podzemnih rovov druga najvecja jama v Sloveniji ,

takoj za Postojnsko jamo. Vendar to ne ddi! Karlovica na Cerkni­skem jezeru je kar »cez noc<< sko­cila s cetrtega na drugo mesto. Raziskanih je 8500 m podzemnih rovov. Seveda ne Krizna jama in ne Karlovica nista raziskani po­polnoma in je mozno pricakovati da se vrstni red spremeni ali pa razlika poveca.

Med 10 najdaljsimi jamami Y

Sloveniji so nase tri:

2. Velika Karlovica, 8500 m. 3. Krizna jama, 6949 m, 9. ZelSke jame, 2832 m. Z breznJ. pa imamo manj »sre­

ce«. Nase najvecje, oziroma naj­globlje brezno je sele na 19. me­stu v Sloveniji. Gre za Sneznisko brezno II, SnezniSko brezno I je na 22. mestu. Globina le-teh zna­sa 185, oziroma 162 m.

Vsa brezna ni o raziskana in je pricakovati nova odkl·itja.

- ------Stran 8

~ Nagradna, krizanka ~zN LOVENSKA ffiSTA IN KRAJI.-

Vodoravno: 1. najva.Znejse slo­vensko srednjeevropsko zelezni­sko vozlisce, ki povezuje severo­vzhodno in zahodno Evropo z Balkanom in Orientom; 10. sta­rejse slovensko pristanisce in le­tovisce z bogato kultumo tradici­jo in sedeiem pomorske akade­mije, (glej sliko); 11. mestece v zgornjedravski dolini s staro ze­lezarsko tradicijo, znano po izdc­lavi odlicnih jeklenih obdeloval­nih strojih; 12. brazda, enkratno odoranje; 14. zahodnonemska vojna luka (pristanisce); 15. sta­roegipeanski bog Sonca; 16. reka, ki tece skozh Sento; 18. zacetnici

hrva~kega realis~ sodobnika Miroslava Krlcie ; 19. krdelo, creda; 22. hotelski usluzbenec; 24. drugo najvecje slovensko gospo­darsko in kultumo-umetnisko srediSce, stajerska metropola; 26. nem5ki pesnik, predstavnik mo­deme (Rainer Maria); 28. ime so­dobne sloven5ke pesnice (Ceme­jeva); 31. usnje na zadnjem delu

.... . -...... -....-~..:

cevlja (opetek); 33. kos celote; 34. vrsta minerala, drag kamen ; 35. gorski cestni prelaz v Karavan­kah, kraj je znan po motornih dirkah; 38. daljse obdobje, era; 39. izraianje osebnega razpoloze­nja pri moskem spolu; 40. poto­mec, naslednik; 41. zacet!niJci francoske filmske igralke, zvez­de »seks vala« (na sliki); 42. stic­no mesto; 43. samoglasnik iJn so­glasnik; 44. bivsa kratica SRS (obratno); 45. mesto v dravski do­lini, Ilirsko-Keltskega naziva, z bogato zbirko kulturno-zgodovin­skih spomenikov, ki mu je rim­ski cesar Vespazian ze le ta 69 podaril mestne pravice in ga ce­sar Trajan leta 103 povzdignil v rimsko koionijo ••ULPIA TRAIA­NA POETOVIO« (slika); 46. gora v Italiji (1734 m); 48. natrijeva spojina za impregnacijo papirja kateri se t<porablj a kot elektric­ni izolator; 49. arabsko zensko ime.

Navpicno: 1. Pokliic gradbene stroke; 2. kratica mednarodne or­ganizacije za begunce; 3. prid­nost, marljivost. srnisel za kaj; 4. znani francoski pilsatelj (Clau­de); 5. Ivan Ravnikar; 6. testeni­na, italijanskega izvora; 7. srb·'J­hrvatski zaimek; 8. prasnL delci; 9. kemicni element (Te); 10. mc­stece ob slovenski obali, znano letovisce; 13. statue; 17. kamra, izba; 20. zmlet, zdrobljen; 21. zveza, pogodba; 23. mest') v Ita­litH (naSa oblika); 35. madridski nogometni klub; 27. slovenski opemi skladateJ:.j (Benjamin); 29. mesto v Savinjski dolini z mocno razvji.to industrijo barv, posode, tehtnic in najstarejso cinltarno na Balkanu; 30. rusko rnnsko ime; 32. upravno - politicno sredisce SRS, imenovano »belo mesto« ; 36. ucenje; 37. moSkiJ pevski glas;

GLAS NOTRANJSKE

40. sedei najbolj promeine cari­narnice na italijansko - jugoslo­vanski meji s postajaliscem Sim­plon expresa; 41. kanadski po­pevkar (Jim); 44. znani slovenski zgodoVinar; 45. sla.Scica, t'Jl'ta; 47 carodej.

1\-led pravilnimi reSitvami bo­mo izzrebali 10 za nagrade. Raz­delili bomo 10 nagrad po 10 no­vih din. ReSitve posljite do 15. februarja urednistvu. Na ovojnici pripisite »Nagradna kriZanka«.

PRVA NAGRANA V ZEJE!

Dne 20. januarja je komisija, ki so jo sestavljali Milan Zivkovic, Danilo Domajnko in Milan Gove­kar pregledala prispele resitve Nagradne kriZanke, objavljene v novoletni stevilki Glasu Notranj­ske in med pravilnimi reSitvami za nagrado izzrebala naslednje:

Prvo na.grado v znesku 10.000 S din prejme Silvo 1\-lilharcic, Ze­je 6, posta Prestranek.

Drugo nagrado v znesku 5000 S din prejme 1\-larija Godesa, Unec 92, posta Rakek.

Deset tretj:ih nagrad po 1000 starih dinarjev pa je zreb razde­lil med naslednje resevalce:

Gabrijel Zorc, Heroja Iztoka 1, Rakek;

St. 2 - 1. februar 1967

Dana Zalar, Gornje Otave 11, p. Begunje prj Cerknici;

Branka 1\-lriiek, Unec 52, Rakek; Ladi Trost, Poljanski nasip 20,

Ljubljana; Branko Gornik, Osemletka Gra­

hovo, p. Grahovo pri Cerknici; Maika 1\-lartincic, Grajska 46,

Bled;

Gyorgyi Korda in Pal Vasarhelyi, mlad drsalni par iz Madzarske, ki bi naj na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju na ledu v Ljubljani (od 31. I. do 5. II. 1967) presenetil in z drugimi clani mad­zarske ekipe prinesel renesanso uspehov madzarskih drsalcev. Na tern prvenstvu bomo videli najboljse evropske pare. Kdor si ni zago­tovil kart za Halo Tivoli, bo prvenstvo spremljal po televiziji

Pepca Pucelj, Cesta 4. maja 47, Cerknica; Nas obvescevalec

Tatjana Premerl, Kneza Koc­lja 51, Ljubljana;

Jozica Kosir, Begunje pri Cerk­nici 28, p. Begunje prj Cerknici;

Roman Korosec, Partizanska 12, Rakek.

Komisija pripominja, da je vee resevalcev poslalo delno pomanj­kljive resitve (pozabili so napisati eno crko, kakor na primer 1\-larija Cuk iz Grahovega 36) ali pa se niso podpisali. Tako so zaradi malomarnosti prisli ob prvo na­gr·ado, ki bo osrecila dobitnika izven nase obcine. Iz krajev iz­ven nase obcine pa je sicer prislo veliko resitev, kar pomeni, da GLAS NOTRANJSKE mocno razsirja krog svojih bralcev.

KINO CERKNICA

Program za mesec februar:

2. II. ceski film »TRGOVINA NA KORZU«; 4. II. ceski film »DVA MUSKETIRJA« ; 5. II. francoskd barv;ni ».ZENDARM IZ SANT TROPEZA« ; 9. II. fronco­ski film »ZLATI TRIUMF«; 11. II. jugoslovanskd fiolm »LA.ZNIV­KA«; 12. II. ameriski barviili film »SVET SUZI WONG<< ; 16. II. svedski fi1lm »LJUBITI«; 18. II. ameriski barvni »PRIGODE TO­MA IN YERIJA«; 19. II. amerli.­ski barvni »RIO CONCOS«; 23. II. ameriski film »KRITICNA TOC­KA«; 25. II. sovjetski fhlm »MUK-

Tine Bornbac MEHANICNA DELA VNICA - R A K E K

e Splosni avtoservis potniskih in tovornih avtomobilov -generalna in tekoca popravila e A vtolicarstvo

e Strojno kljucavnicarske usluge e Izdelava in popravila poljedelskih strojev

Zacne obratovati 1. februarja 1967. Obratovalni cas od 7.-16. ure, ob nedeljah dezurna sluzba

Kurenta s Ptujskega polja. Tudi letos bodo v Ptuju pustne folklorne prireditve in karneval

TAR«; 26. II. ameriSm barvni »MOCNEJSI OD SLAVE«.

.Predstave vsak cetrtek in sobo­to ob 19.30 in nedeljo ob 14. in 1!J. u ni.

KINO RAKEK Program za mesec februar:

4.-5. II. f rancoski barvni »MA­DAM SAN .ZEN«; 11.-12. II. ame­r.iskri. barvni »SEVERNO PROT! ALJASKI«; 18.-19. II. ameriski barvn1 film »JUPITROV A LJUB­LJENKA« ; 25.-26. II. ameniski bat·vni »NA JAMAJKO«.

Predstave vsako soboto o b 19.30 in nedeljo ob 17. urn.

KINO STARI TRG Program za mesec februar:

1. II. francoski »POGLED Z MOSTA«; 4.-5. II. ita.Jijanski »ALADINOVA CAROBNA SVE­TILKA«; 8. II. domaci »MINUTA ZA UMOR«; 11.-12. II. ameriski »STIRJE APOKALIPTICNI JEZ­DECI«; 15. II. itaLijanski »RIM­SKO ZLATO«; 18.-19. II. jug. nemskti »BLAGO V SREBRNEM JEZERU«; 22. II. poljSik.i. »KJE JE GENERAL«; 25.-26. II. ameriski »PCIHO«.

Preds1:ave so ob sredah ob 19. in v nedeljo ob 15. 1n 19. uri.

gk.s .

NOTR~~aSKE 'I* '''*·*'*·'*·i.'' ME+& a e eew.e

Izhaja mesecno - lzdaja O'J­cinski odbor SZDL Cerknka -Urejuju uredniski odbor: Slav­ko Berglez, Danilo Mlinar, Ja­nez Logar, Mihael Misic, Srel!o Loncar, Janez Obreza, Milan Strle, Peter Kovsca, Slavko Tornic, Stefan Bogovcic, dr. Boris Kravanja, Mirko Suligoj, Sreco Krasovec, Milan Govekar in Milan Zivkovic - Glavni in odgovorni urednik: Dacllimir Mazi- Tehnicni urednlk: Da­nilo Domanjko (Delavska enot .. nost) - Naslov urednistva in uprave: »Glas Notranjske«, I Obc. odbor SZDL Cerknica -Ziro racun: NB Rakek, 5051-678-108 - Letna narocnina je 6 N din (600 S din), posamezni izvod 50 par (50 Sdin) - Za tujino 1 USA $ - Tiska ti­skarna Ucnih delavnic Zavoda za slusno in govorno prizadete

v Ljubljani

Le ska tel lem pc arju, s v letu lesnoir mili jOI uvriica histve1 darjen

1.380 ta »Br tom 19 tate: e pov

za : e pov e pov

jent slen

e zma 4%

e pov 24 °;

VseH da tak' izvodn prejsn: nase i· cije gc nih t1 pricak, znasa vodnjE 1966 4 2%. z slovnil letu H poveca nih iz, in zm1 izvodn je pog surovi: pa z 1 obstojt see). ] vodn jE cilna Martir diktira se po konku tabilni Italija Anglel navajE nekatE

I_