dietni protokol s.d.m. · protokol s.d.m. je na medicinski osnovi razvila multidiscipli-narna...

Dietni protokolS.D.M.

študij, raziskave, razvoj

2

S.D.M. s.r.l. Società Dietetica MedicaVia dell’Artigianato 45 12038 SAVIGLIANO (CN)Tel. +39 0172 64 80 00 Fax +39 0172 64 88 70 [email protected] www.dietasdm.it

Tutti i diritti riservati. Vietata la completa o parziale riproduzione. © S.D.M.Tisk: Tiskarna Vek Koper za DELUX MEDICAL

• 2016

3

Predgovor

Italijanska družba S.D.M. – Societa‘ - Dietica – Medica raz-vija že od leta 1995/1997 učinkovite medicinsko terapev-tske instrumente in programe za uspešno reševanje te-

žav s prekomerno telesno težo in s tem povezanih patologij.

Protokol S.D.M. je na medicinski osnovi razvila multidiscipli-narna skupina strokovnjakov v sodelovanju s kanadskim pro-fesorjem Jean-Marie Marineaujem, po metodi mednarodno priznanega profesorja George L. Blackburna s harvardske uni-verze, ki je odkril in utemeljil protokol beljakovinske diete.

Protokol S.D.M. pod strogim nadzorom z metodo seznanjenega zdravnika jamči hitro in varno hujšanje z dolgotrajnimi rezultati.

S.D.M. se ponaša z visoko kakovostjo svojih proizvodov. Upo-rablja najsodobnejše tehnologije in zagotavlja kakovost pre-hrambnih proizvodov visoke hranljive vrednosti, ob spoštova-nju evropskih H.A.C.C.P. in ISO 9001 norm. Veljavni predpisi so upoštevani tudi pri surovinah, ki so v celoti evropskega izvora.

Družba S.D.M. je v Italiji edina, ki omogoča prehrambnim stro-kovnjakom in uporabnikom celovito podporo pri izbiri in izvajanju terapevtske diete ter jih spremlja skozi celoten postopek hujšanja.

S.D.M. SrlSocieta‘ dietetica medica

4

KazaloPredgovor 3

Zgodovinska dejstva 5

Metoda 6

Molekularni mehanizm 6 Komu je namenjen protokol S.D.M 8 Komu protokol S.D.M. ni primeren 9 Prednosti protokola S.D.M. 9

- Za strokovnjake 9- za paciente 9- Možni blagi stranski učinki protokola S.D.M. 9

Makro in mikro prehrambne snovi v dieti S.D.M. 10

Ogljikovi hidrati 10 Beljakovine 10 Maščobe 11 UNICOMPLEX 11 Vnos tekočin 11

Ravnanje s pacientom 12

Prvi pregled 12 Naslednji pregledi 13

Dietna terapija S.D.M. 14

Napadalna faza 14 Klasična dieta 14 Vzorčni dnevni jedilnik 15 Blaga dieta 16 Vzorčni dnevni jedilnik 17

Prehodna faza 19 Uvod 19 4 stopnje prehoda - tranzicije 22

• 1. Stopnja prehoda 22• 2. Stopnja prehoda 23• 3. Stopnja prehoda 23• 4. Stopnja prehoda 23• Prehodna stopnja po shujševalni dieti s 3 obroki 24• Prehodna stopnja po shujševalni dieti s 4 obroki 25• Prehodna stopnja po shujševalni dieti s 5 obroki 26• Prehodna stopnja po shujševalni dieti s 6 - 7 obroki 27

Ohranjanje teže 29

Bibliografija 31

5

Zgodovinska dejstva

Leta 1971 je dr. George L. Blackburn, profesor na Univerzi v Harvardu, na osnovi dolgoletnih znanstvenih raziskav s po-dročja uporabne in klinične prehrane, prvi utemeljil protokol

Beljakovinske diete poimenovane PSMF (Protein Sparing Modifi-ed Fasting), kjer je za ohranjanje mišične mase izpostavil potrebo po beljakovinah v organizmu. Številni ameriški zdravniki so začeli uporabljati to metodo predvsem pri zdravljenju debelosti.

Poleg različnih raziskovalnih organizacij je bil dr.Blackburn tudi Predsednik ameriške družbe za klinično prehrano in kasneje Pred-sednik severnoameriškega združenja za raziskave vzrokov debe-losti.

Leta 1975 je dr. Jean-Marie Marineau po različnih raziskavah vzro-kov in posledic debelosti v Kanadi, začel v Quebecu izvajati povzet Blackburnov protokol. Imenoval ga je »Le jeûne protéiné« (belja-kovinski post) in postavil jasno ločnico med Blackburnovo metodo in beljakovinsko Atkinsovo dieto.

Nizkokalorična beljakovinska dieta se je na mednarodni ravni hitro širila. Zdravniki nutricionisti so metodo po jasno definiranem pro-tokolu VLCKD (Very Low Calorie Ketogenic Diet) uspešno pred-pisovali milijonom pacientov.

Leta 1993 je Ministrstvo za zdravje Združenih držav Amerike, preko posebne Task Force potrdilo protokol VLCKD (JAMA 1993). V is-tem obdobju je italijanska družba S.D.M. s tesnim sodelovanjem prof. dr. Marineauja razvila metodo na kateri sloni današnji proto-kol.

Leta 2003 se je Finsko Ministrstvo za zdravje v programu za pre-prečevanje prekomerne telesne teže, povezane z rizičnimi faktorji (sladkorna bolezen tipa 2, alergija na glukozo, visok krvni pritisk) potrdilo beljakovinsko dieto kot primarno terapijo .

Od leta 2014 Italijansko združenje za dietetiko in prehranjevanje Associazione Italiana di dietetica e Nutrizionale clinica - ADIU) pri-poroča ketonsko dieto kot klinično terapijo v boju proti debelosti in njenim posledicam (Pezzana,Amerio in drugi 2014)

METODA

6

Metoda

Protokol S.D.M. je v osnovi Le jeûne protéiné oziroma Very Low Calorie Ketogenic Diet (VLCKD) < 800 Kcal) z omeje-nim vnosom ogljikovih hidratov (približno 50-70 g) ter normiranim vnosom beljakovin za dnevne potrebe organizma in zaščito mišične mase. Omogoča hitro hujšanje brez občutka lakote in dolgotrajno ohranjanje doseženih rezultatov.

Protokol se razčleni v tri stopnje:

Napadalna stopnja: ketogeni metabolizem se aktivira z zelo nizkim vnosom sladkorjev. Kot dodatni fe-nomen razkrajanja maščob in maščobnih beljakovin, ki se nahajajo v mastnem tkivu, smo priča fiziološki pro-izvodnji ketonskih telesc, ki predstavljajo energijsko kvoto. Ta se topi v vodi in je tako z lahkoto na voljo večini telesnih tkiv ( možganska, srčna in mišična tkiva). Ketogeneza nam tako nudi primeren energijski vnos, in neza-nemarljiv občutek sitosti ter dobrega počutja med celotnim trajanjem hujšanja.

Tranzicijska stopnja: pomeni postopno ponovno dodajanje tradicionalnih prehrambnih elementov. V tej fazi pacienta navajamo na zdrav in pravilni življenjski slog, da tako izboljša in utrdi rezultate, ki jih je dosegel v napadalni stopnji.

Mediteranska dieta: Pacient je pod strokovnim nadzorom zdravnika dosegel zastavljene cilje in je pripra-vljen dolgoročno slediti prehrambnemu modelu, ki je najbližji okusu in potrebam populacije tega zemljepi-snega območja.

S.D.M. ima v svojem programu prehrambne izdelke primerne za prvo in drugo stopnjo, čeprav ne izključuje možnosti uporabe teh proizvodov tudi kasneje med ohranjanjem ciljnih rezultatov.Metoda S.D.M. zagotavlja uporabnikom dovolj kakovostnih beljakovin, z visoko beljakovinsko vrednostjo, izračunanih na osnovi idealne teže (od 1 do maksimalno 1,4 g beljakovin na kg idealne telesne teže. Zato je ta metoda varna in primerna za reševanje težav širokega kroga uporabnikov, tudi bolj kompleksnih primerov, kar jo razlikuje od ostalih visoko beljako-vinskih diet/EFSA Panel of Dietetic Products Nutrition and Allergies 2015/.

Molekularni mehanizmi Dietni protokol S.D.M. dopušča omejen vnos ogljikovih hidratov, s tem znižuje raven inzulina v krvi in hkrati zmanj-šuje proti maščobno delovanje v korist zvišanja ravni glukagona. Te spremembe pospešujejo katabolizem rezerv-nih trigliceridov nakopičenih v belih mastnih tkivih. Z delovanjem lipo beljakovin se hidrolizirajo in spremenijo v proste maščobne kisline in glicerol (Nelson and Cox 2014) (slika 1)

Maščobne kisline in glicerol se le delno uporabljajo kot energetska osnova. Skeletno mišičevje uporabi 40% prostih ma-ščobnih kislin, medtem ko jetrni encimi spremenijo 10% nakopičenega glicerola v glukozo (Alberts Johnson in drugi 2002) (Slika 1)

Ostali del glicerola in maščobnih kislin razpade v jetrih z glikogenezo in ketogenezo. Sladkorna geneza je naravna meta-bolična sinteza glukozina, ki se hitro sproži zaradi pomanjkanja sladkorjev in s pomočjo glukogena. Ketogeneza je proces kondenziranja molekul Acetil-CoA v sintezi s ketonskimi telesi (aceton, acetoacetat itd) in za aktiviranje tega procesa je potrebnih od 24 do 48 ur, (Nelson and Cox 2014) (Slika 2)

I

II

III

METODA

7

Laktat

Aminoacetat

BELJAKOVINSKI VNOS

Glukoneogeneza

Omejen vnos ogljikovih hidratov

Drugi organi

Maščobne kisline

Trigliceridi

Glicerol

Urin

Energijski substratUrea

Glukoza

Ketonskatelesca

Mišičevje in centralni živčni sistem, zaradi pomanjkanja glukoze z lahkoto uporabijo ketonska telesa kot vir energije. V ta tkiva ketonska telesa oksidirajo v Acetil-CoA. Istočasno prehrambne značilnosti proizvodov S.D.M. (beljakovine z visoko biološko vrednostjo in omejeni vnos sladkorjev) jamčijo stabilno prisotnost sladkorjev preko mehanizma glukogeneze jeter in ledvic (Nelson and Cox 2014) Slika 1.Ta fenomen pospešuje osnovno izločanje inzulina na nivoju krvnih ketonov: sproži se torej proces povratnih informacij med različnimi nivoji ketonskih teles in izločanjem inzulina. Inzulin ima tu modularno vlogo ne samo za ketogenezo tem-več onemogoči patološko kislinsko razpadanje maščob, ki je značilna za diabetes tipa I z odvisnostjo od inzulina. (Alberts. Johnson in drugi 2002, Nelson and Cox 2014)

Med dietno terapijo S.D.M. je osnovni energetski vir katabolizem rezervnih maščob, ki ima za posledico hitro in kon-stantno hujšanje z razkrajanjem mastnega tkiva. Vzporedno se ostala mišična masa ohrani z vnašanjem beljakovin, ki jih vsebujejo izdelki S.D.M. S tem dosežemo bolj skladno telesno sestavo pacienta.

Na kratko: protokol S.D.M. pod strokovnim vodstvom predstavlja varen in učinkovit mehanizem za širok spekter pacien-tov, vključno tistih s posebno zapletenimi stanji.

Slika 1: Znižanje količin inzulina v krvi, ki ga povzroča dieta SDM , zahvaljujoč nizki vrednosti sladkorjev pospešuje razkrajanje maščob in posledično tudi ketogenezo, s tem nudi potrebno energijo za SNC ( ketoni z lahkoto prebijejo krvno - možgansko oviro) in za druga tkiva. Vnos dodatnih beljakovinskih dodatkov z visoko biološko vrednostjo učinkovito zaščiti mišično maso.

METODA

8

Glukoza

Glukoneogeneza Glikoliza

Glukoza

Glukoza-6-fosfat

Fosfoenolpiruvat Piruvat

Lipoliza

Hidroliza maščobnih kislin

Acetil CoA

Acetato

Acetoacetat Hidroksibutirat

Ketonska telesca

Citrat

SukcinatFumarat

Malonat

CO2

Oksalacetat

Cikel TCA

alfa-chetoglutarat

Slika 2: Metabolične poti, ki jih aktivirajo jetrne celice pri nizkem nivoju krvne glukoze, ima kot posledico povečano proizvodnjo glukoze in ketogenezo s proizvodnjo ketonskih teles, le te v nasprotnem smislu uporabljajo sladkorno odvisne celice (celice nadledvične žleze in eritrociti) na nivoju mišičevja in centralnega živčnega sistema kot osnovni vir metabolične energije.

Komu JE protokol S.D.M. namenjen: Debelost ( BMI nad 30 ) in prekomerna telesna teža (BMI nad 25) (Linder and Blackburn 1976, Sukkar Signori in drugi

2013, Castaldo, Palmieri in drugi 2015, Obesity Avgust 25. 1993) Prekomerna telesna teža - povezana z rizičnimi faktorji (Sladkorna bolezen tipa 2, metabolični sindrom, sindrom noč-

nega pomanjkanja kisika, astma.) (Mobbs Mastaitis in drugi 2013, Paoli, Rubini in drugi 2013. Feinman, Pogozelski in drugi 2015)

Pre bariatričnim in debelim pacientiom, kandidatom za druge kirurške posege, za zmanjšanje tveganj pri posegu / anesteziji (Linder and Blackburn 1976, Paoli, Rubini in drugi 2013, Sukkar, Signori in drugi 2013, Vesely ad DeMattia 2014, Castaldo, Palmieri in drugi 2015).

Pacientke z debelostjo/prekomerno telesno težo ob zaključku nosečnosti in dojenja (Sumithran, Prendergast in drugi 2013)

Pacientke v menopavzi ( Sumithran, Prendergast in drugi 2013) Pri moški in ženski neplodnosti povezani z debelostjo (Mavropulos,Yancy in drugi 2005 Kulak in Polatsky 2013) Debeli pacienti in pacienti s prekomerno telesno težo s patologijami glavobola in migren ( Maggioni. Margoni in

drugi 2011 Di Lorenzo, Coppola in drugi 2015) Estetski razlogi, lokalizirane mastne obloge.

METODA

9

Glukoza

Glukoneogeneza Glikoliza

Glukoza

Glukoza-6-fosfat

Fosfoenolpiruvat Piruvat

Lipoliza

Hidroliza maščobnih kislin

Acetil CoA

Acetato

Acetoacetat Hidroksibutirat

Ketonska telesca

Citrat

SukcinatFumarat

Malonat

CO2

Oksalacetat

Cikel TCA

alfa-chetoglutarat

Komu protokol S.D.M. NI namenjen: Diabetes tipa 1 z odvisnostjo od inzulina Slabo delovanje jeter ( aktivni kronični hepatitis , ciroza jeter) Slabo delovanje ledvic (kreatinin nad 1,5 mg ali GFR <60 ml/min) Hude srčne patologije: slabo delovanje srca, blokade, aritmije Srčni ali možganski infarkt v obdobju krajšem od 3 mesecev od začetka diete Hujše psihiatrične težave (predvsem obnašanje v odnosu do prehranjevanja) Terapije z diuretiki Kronične in sistematične terapije s kortizonskimi derivati Nosečnost in dojenje (Sussman. Ellegood in drugi 2013) Otroci in najstniki v obdobju rasti.

(Mobbs, Mastaitis in drugi 2013, Paoli, Rubini in drugi 2013, Sussman, Ellegood in drugi 2013, Armeno, Caraballo in drugi 2014, Cataldo, Palmieri in drugi 2015, Paoli, Bianco in drugi 2015 , Paoli Bosco in drugi 2015).

Prednosti protokola SDM :Za prehranskega strokovnjaka

Protokol je medicinsko potrjen Nadzor discipliniranosti pacienta pri dietni trapiji (ketonski testi) Enostavnost predpisovanja Pomoč podjetja - proizvajalca

Za pacienta

Odsotnost občutka lakote in dobro počutje (Gibson, Seimon in drugi 2015) Hitro hujšanje Zaščita mišične mase (Pezzana, Amerio in drugi 2014 EFSA Panel on Dietetic Products Nutrition and Allergias 2015) Nutrition and Allergias 2015) Trajni rezultati Nove prehrambne navade (Paoli, Rubini in drugi 2013) Harmonično hujšanje in ohranjevanje prožnosti kože

Možni blažji, stranski učinki protokola S.D.M. Glavoboli - protibolečinska sredstva Slab zadah, metini bomboni Q10 S.D.M. Nepravilna prebava (zaprtje ali driska) FibroManna S.D.M. Prehodne spremembe menstrualnega ciklusa Nizek krvni pritisk, vrtoglavce, slabost, pospešen srčni utrip; ureja vnos soli UNICOMPLEX S.D.M. Mišična slabost - vnos ureja soli UNICOMPLEX S.D.M.

MAKRO IN MIKRO VSEBINE V DIETI S.D.M.

10

Makro in mikro vsebine v dieti S.D.M.

Ogljikovi hidrati

Protokol S.D.M. predvideva dnevni vnos ogljikovih hidratov v višini 50/70g dnevno. To omogoča znižanje ravni in-zulina v krvi in omejuje njegovo proti maščobno aktivnost. Gre za pomembno dejstvo v procesu hujšanja, ki jamči konstantno, zmerno in stabilno ketogenezo ter s tem omejuje občutek lakote in ustvarja splošno dobro počutje v

času trajanja diete. Količina ogljikovih hidratov po protokolu je nujno potrebna predvsem kot vir energije celicam odvisnim od vnosa sladkor-jev (Pezzana, Amerio in drugi 2014, EFSA Panel on Dietetic Products Nutriton and Allergies 2015)

Dnevni vnos pa nikakor ne sme presegati 1g na vsak kg idealne telesne teže. Večje količine znižujejo učinek ketogeneze in posledično razkrajanje ogljikovi hidratov.

Ogljikovi hidrati, ki jih vnašamo med dieto so lahko različne narave, vsebujejo jih vlaknine v zelenjavi in v proizvodih S.D.M. Z namenom lažjega nadzora nad dnevnim vnosom sladkorjev priporoča S.D.M. spodnja seznama zelenjave z nizkim glikemičnim indeksom (skupina 1), ki jih pacient lahko zaužije v neomejenih količinah in drugo skupino (skupina 2) zelenjave, ki jo pacient uživa v omejenih količinah.

BeljakovineTerapija S.D.M. sodi med normirane - beljakovinske protokole (0.9-1,4g/kg idealne telesne teže) (Tabela 1) (Pezza-na, Amerio in drugi 2014 EFSA Panel on Dietetic Products and Alergies 2015) Proizvodi S.D.M. vsebujejo beljakovine visoke biološke vrednosti izključno evropskega porekla.

a) Porabljena energija pri mirovanju(Resting Energy Expenditure Kcal/die):Moški =(teža v kg x 10)+(višina v cm x 6,25)-(leta x 5)+5, Ženske = ( teža v kg x 10)+( višina v cm x 6.25)- (leta x 5) – 161

b) REE BMI debele ali predebele osebe/ REE BMI osebe z normalno težo kot referencac) 0,83 g/kg telesne referenčne teže (BMI 22 kg/m2) vsak dan x faktord) 1,66 g (kg referenčne telesne teže (BMI 22kg/m2 ) vsak dan x faktor

Tabela 1. minimalni in maksimalni vnos beljakovin priporočljiv pri debelih pacientih starosti približno 40 let, od EFSA 2015 (EFSA Panel on Dietetic Products Nutrition and Allergies 2015.

MOŠKI(starost 40,višina 177 cm)

BMIKG/m3

Težakg

REE MiffinKcal/die

Faktor Ming/die

Maxg/die

22 60 1901 1,00 57 11525 78 1694 1,06 61 121

27,5 86 1773 1,11 63 12730 94 1851 1,16 66 13235 110 2008 1,25 72 14440 125 2164 1,35 77 15545 141 2321 1,45 83 16650 157 2478 1,55 89 177

ŽENSKA(starost 40, višina 163 cm)

22 58 1239 1,00 48 96

25 66 1322 1,07 51 10327,5 73 1388 1,12 54 10830 80 1455 1,18 57 11335 93 1588 1,28 62 12340 106 1721 1,39 67 13445 120 1853 1,50 72 14450 133 1986 1,60 77 154

MAKRO IN MIKRO VSEBINE V DIETI S.D.M.

11

Maščobe

Protokol S.D.M. predvideva obvezni dodatni vnos ekstra deviškega oljčnega olja (10 gramov, oziroma približno dve žlici), kot vir osnovnih maščobnih kislin, koristnih tudi za pravilno delovanje žolča. (Pezzana, Amereio in drugi 2014, EFSA Panel on Dietetic Products Nutrition ad Allergies 2015). Priporočamo tudi kompenzacijo z OMEGA 3 S.D.M., ki

optimizira razkrajanje maščob in obenem ščiti srce in ožilje.

UNICOMPLEXPo protokolu S.D.M. moramo dopolniti vnos mikro elementov zaužitih z dovoljeno zelenjavo, z enotnim prehranskim dodat-kom UNICOMPLEX S.D.M., ki vsebuje vse potrebne minerale in vitamine.

95% možnih stranskih učinkov med dietno terapijo S.D.M. je posledica prekomernega vnosa prehrambnih dodatkov. Keton-ska dieta namreč določa povečano fiziološko funkcijo ledvic in s tem se poveča tudi potreba po vnosu mineralov ( kalij, natrij, kalcij, magnezij), ki pasivno sledijo izločanju ketonskih teles.

Izločanje iz dnevnega jedilnika nekaterih makro hranil, ki so vir mineralnih soli, lahko bistveno vpliva na zmanjšanje bazične rezerve.

Zajamčiti pravilen vnos mineralov in vitaminov je ključnega pomena za ohranjanje optimalnega delovanje celičnih funkcij: UNICOMPLEX S.D.M. zadovoljuje vse dnevno potrebne količi-ne mineralov in vitaminov (tabela 2).

Tabela 2: sestavine mikro hranil v UNICOMPLEX-u S.D.M.

Vnos vode

Vnos vode v minimalni količini vsaj dveh litrov na dan je priporočljiv tudi v obliki neslad-kanih čajev. Ta količina je nujno potrebna za kompenzacijo potreb po tekočinah med dietno terapijo ( Pezzana , Amerio in drugi 2014, EFSA Panel on Dietetic Products Nutrition

ad Allergias 2015)

Sestavine Doza ( 2 vrečki) RDA/ doza

Kalij 2000 mg 100

Kalcij 800 mg 100

Magnezij 375 mg 100

Cink 10 mg 100

Baker 2 mg 100

Jod 1 mg 100

Selen 150 mcg 100

Krom 55 mcg 100

40 mcg 100

Vitamin C

Vitam,in PP 80 mg 100

Vitamin E 16 mh 100

Pantotenska kislina 12 mgh 100

Vitamin B2 6 mhg 100

Vitamin B 6 1,4 mgh 100

Vitamin B1 1,4 mg 100

Vitamin A 1,1 mg 100

Folna kislina 800 mcg 100

Vitamin B 8 200 mcg 100

Vitamin D 50 mcg 100

Vitam,in B 12 2,5 mcg 100

RAVNANJE S PACIENTOM

1212

Ravnanje s pacientom

Prvi pregled

Pri prvem pregledu je nujno vzpostaviti obojestranski zaupni odnos med pacientom in zdravnikom. V ta namen je po-trebno najprej odkriti razloge zaradi katerih se je pacient odločil, da začne dietno terapijo in vsa njegova pričakovanja. Dober začetni stik med pacientom in zdravnikom omogoča dobro sodelovanje, bodisi kratkoročno kot dolgoročno,

olajša izvajanje dietnega protokola in jamči večje možnosti do popolnega uspeha. Med prvim srečanjem je nujno oceniti:

• Klinično anamnezo in laboratorijske parametre s celotno krvno sliko pacienta.• Ugotoviti katera zdravila pacient redno jemlje• Pregled nihanja teže v preteklih obdobjih• Prehranske navade• Splošne antropometrske vrednosti: višina, teža, obsegi, in analiza hiper gostote.

Na osnovi kliničnih in osebnih želja pacienta predpišemo odgovarjajočo in osebi prilagojeno dieto iz programa S.D.M., ki je lahko v klasični ali blagi obliki.

Priporočilo: Če imamo pred seboj zelo debelo osebo, ji nikakor ne smemo vzbuditi občutka krivde. Predlagati moramo cilje, ki jih bo lahko objektivno in v razumnem roku dosegel. Naslednji pregled priporočamo v roku 10 -15 dni od prvega, da tako lahko zagotovimo pacientovo popolno emotivno sliko, preverimo ali predpisani protokol v celoti spoštuje in ugo-tavljamo prve rezultate.

RAVNANJE S PACIENTOM

13

Naslednji pregledi:

Priporočamo, da se naslednji pregledi vrstijo vsak mesec. Na željo pacienta, pa so ti pregledi lahko pogostejši ali redkejši.

V primeru daljšega procesa ketogeneze priporočamo občasne, ponovne laboratorijske analize krvne slike.

Med temi pregledi ocenjujemo dosežene rezultate, občasno ponovno izmerimo antropometrične vrednosti, rešujemo nastale težave, ki se lahko po-javijo med dietno terapijo in odnos med pacientom in zdravnikom še bolj utrjuje.

DIETNA TERAPIJA S.D.M.

14

Dietna terapija S.D.M.

NAPADALNA FAZA

»KLASIČNA DIETA«Protokol S.D.M. predvideva v prvi fazi vse obroke sestavljene iz nadomestnih živil S.D.M. Zauživamo jih skupaj z zelenja-vo z nizkim glikemičnim indeksom. Pri tem je pomembno, da poskrbimo za primeren vnos osnovnih elementov, minera-lov in vitaminov S.D.M. je razvila poseben preparat, ki odgovarja vsem tem zahtevam: UNICOMPLEX S.D.M.

Tabela na osnovi katere lahko določimo število dnevnih obrokov :

Dodatki:• UNICOMPLEX 2 vrečki na dan nujno (tabela 2) • Omega 3 2 kapsuli na dan, po želji, pospešuje razpadanje trigliceridov in zmanjšuje tveganja v delovanju srca in ožilja• FibroManna 1 vrečka na dan, po želji, pospešuje prebavo• Probio ( mlečni encimi) 2 kapsuli na dan, po želji , uravnovesi črevesno floro• Za ženske Draincell 2 zamaška v 1 litru vode, po želji, v primeru zadrževanja tekočin v telesu.

Zelenjava v neomejeni količini• Solate: zelena, motovilec, belgijska solata, rukola , cikorija, endivija, zimska solata, rdeči zeleni in trevižanski radič• Gomoljčna zelenjava: redkvica, cvetača• Listnata zelenjava: blitva, špinača, zelena, vrh repe• Kumarice• Gobe: Šampinjoni in jurčki• Bučke, bučni cvetovi• Osat

Omejena zelenjava (maksimalno 180 g dnevno) :• Brokoli, zelje, zeleno zelje, listnato zelje, ohrovt,

kitajsko zelje koromač.

Fizična dejavnost:• Zmerna aerobika, dnevni sprehodi

v trajanju 30 - 45 minut.

Višina v cm < 160 160-170 170-180 >180

Ženska 3 -4 obroke 4 obroke 4-5 obrokov 5 obrokov

Moški 5 obrokov 5 obrokov 6 obrokov 6-7 obrokov

DOVOLJENA ŽIVILA• Light/zero pijače• Čaj - kava brez sladkorja• Zeliščni čaji brez sladkorja• Zelišča in aromatične trave• Začimbe in arome v prahu

NAJBOLJ POGOSTE NAPAKE• Sladkanje kave / čaja• Ječmenova kava• Light pijače na osnovi sadja• Prehrambni dodatki, ki niso Unicomplex

S.D.M. in, ki vsebujejo sladkorje• Vnos nedovoljene zelenjave


15

VZORČNI DNEVNI JEDILNIK:

Različice zajtrka

Kapučino S.D.M. Rezine prepečenca S.D.M. z 2/3 žlice marmelade/lešnikove kreme S.D.M. in kava Keksi Frollini S.D.M. s čajem Krekerji Gallette S.D.M. s čajem Mleko in kornflakes S.D.M. Pancake S.D.M.

Različice jutranje malice:

Ploščice Barretta S.D.M. Wafer Keksi frollini S.D.M. Pijača z okusom jogurta S.D.M. Stuzzichelle S.D.M.

Različice kosila ( skupaj z zelenjavo)

Testenine » carbonara« S.D.M. Kremne juhe S.D.M. Pogača(focaccia) S.D.M. z zelenjavo Pripravljene jedi S.D.M.

Različice popoldanske malice:

Macarons S.D.M. Topla čokolada S.D.M. Pripravljeni pudingi S.D.M. Prokrock S.D.M. Sojini oreščki S.D.M. Čaj z okusom breskve S.D.M.

Različice večerje (skupaj z zelenjavo)

Omleta S.D.M. Rižota S.D.M. Grisine S.D.M. s solato Mineštra S.D.M. Juha S.D.M.


16

Blaga dieta

Protokol S.D.M. omogoča dietno terapijo tudi z vključevanjem v dnevne obroke meso, ribe ali jajca, vendar samo v enem dnevnem obroku, kot zamenjavo za proizvode S.D.M. Uživa se skupaj z zelenjavo z nizkim glikemičnim indeksom, kar omogoča pravilno razkrajanje maščob in obenem zmanjšuje pri pacientu občutek izoliranosti. Blaga

dieta je lahko tudi naslednja faza klasične diete. Tudi v tem protokolu je obvezen vnos prehrambnih dodatkov z osnovnimi elementi, minerali in vitamini (UNICOMPLEX S.D.M.)

Tabela na osnovi katere lahko določimo število S.D.M. dnevnih obrokov

Dodatki:• UNICOMPLEX: 2 vrečki na dan ( tabela 2) nujno• Omega 3: 2 kapsuli na dan , po želji, pospešuje razpadanje trigliceridov in zmanjšuje tveganja v delovanju srca in ožilja.• FibroManna: 1 vrečka na dan , po potrebi, pospešuje prebavo.• Probio (mlečni encimi): 2 kapsuli na dan, po potrebi, uravnoveša črevesno floro.• Za ženske Draincell 2 zamaška v 1 litru vode, po želji, v slučaju zadrževanja tekočin v telesu.

Višina v cm < 160 160-170 170-180 >180

Ženska 2-3 obroke 3 obroke 4 obrokov 4-5 obrokov

Moški 4 obrokov 4 obrokov 5 obrokov 5-6 obrokov

DOVOLJENA ŽIVILA• Light/zero pijače• Čaj - kava brez sladkorja• Zeliščni čaji brez sladkorja• Zelišča in aromatične trave• Začimbe in arome v prahu

NAJBOLJ POGOSTE NAPAKE• Sladkanje kave / čaja• Ječmenova kava• Light pijače na osnovi sadja• Prehrambni dodatki, ki niso Unicomplex

S.D.M. in, ki vsebujejo sladkorje• Vnos nedovoljene zelenjave

Prosti obrok:• Živalske beljakovine• Goveje meso: pleča, stegno, ribica, oreh, bočnik, hrbet,

pusti hamburger.• Belo meso piščanec, puran, zajec • Salame: sušena govedina, pršut brez mastnega dela• Ribe: bradač, boga, brancin, ostrižnik, kirnja, girica,

smuč, ščuka, orada, ostrige, morska lastovica, krulec, škarpena, kovač, morski list, mečarica, romb, inčun, mor-ska žaba, raža, kokot, kovač škampi, kalamari, hobotnice, sipe, polenovka

• Morski sadeži: jastogi, rarogi, kozice• Pol mastna riba: sardele, sardine, tuna, mečarica, krap, linj

Zelenjava v neomejeni količini:• Solate: zelena, motovilec, belgijska solata, rukola, ci-

korija, endivija, zimska solata, rdeči zeleni in trevižanski radič.

• Gomoljčna zelenjava: redkvica, cvetača.• Listnata zelenjava: blitva, špinača, zelena, vrh repe.• Kumarice• Gobe: Šampinjoni, jurčki.• Bučke, bučni cvetovi.• Osat.

Omejena zelenjava (maksimalno 180 g dnevno):• Jajčevci, paradižniki, paprike.• Artičoke, beluši. Brstični ohrovt, stročji fižol, rumena buča

- kuhana, repa.• Brokoli, zelje, zeleno zelje, listnato zelje, ohrovt, kitajsko

zelje.• Listnata zelenjava, blitva, špinača, zelena, vrh repe, koro-

mač, por.• Sojini kalčki.

Fizična dejavnost: Zmerna aerobika, dnevni sprehodi v trajanju 30 - 45 minut.


17

VZORČNI DNEVNI JEDILNIK:

Različice zajtrka

Kapučino S.D.M. Rezine prepečenca S.D.M. z 2/3 žlice marmelade/lešnikove kreme SDM in kava Keksi Frollini S.D.M. s čajem Krekerji Gallette SDM s čajem Mleko in koruzni kosmiči S.D.M. Pancake S.D.M.

Različice jutranje malice:

Tablice Barretta S.D.M. Wafer Keksi frollini S.D.M. Pijača z okusom jogurta S.D.M. Stuzzichelle S.D.M.

Različice kosila ( skupaj z zelenjavo)

Testenine » carbonara« S.D.M. Kremne juhe S.D.M. Pogača S.D.M. z zelenjavo Pripravljene jedi S.D.M.

Različice popoldanske malice:

Macarons S.D.M. Topla čokolada S.D.M. Pripravljeni pudingi S.D.M. Prokrock S.D.M. Sojini oreščki S.D.M. Čaj z okusom breskve S.D.M.


18

SIMPTOM DIAGNOZA VZROKI ZDRAVLJENJE

Občutek lakoteUtrujenost

Analiza urina s ketonskimi testi v slučaju prisotnosti ketonskih

telesSamovoljno vnašanje sladkorjev Pozorna prehrana in farmakolo-

ška anamneza

Glavobolprve 2 – 3 dni Pogovor Prisotnost ketonskih teles in

glukoze v SNCPo potrebi predpišemo sredstva

proti bolečinam

VrtoglavicaVrtoglavica ob naglem vstajanju

SlabostPospešeni srčni utrip

PogovorZdravniški pregled

Previsoka koncentracija natrija ki povzroča zmanjšanje volumna

krvi v telesu

Dodati prehrani natrij in povečati vnos vode

Mišična slabostLumbago

Krči

PogovorZdravniški pregled Pomanjkanje kalija v telesu

Oceniti pravilni vnos UNICOM-PLEXA SDM in po potrebi poveča-

ti vnos kalija

Slab zadah Pogovor Izločanje ketonskih teles skozi pljuča Metini bomboni 1q 10 SDM

Zaprtost Pogovor Sprememba načina prehranje-vanja

Povečati vnos vodeOceniti potrebo po povečanem vnosu olja in Fibromanne SDM

Driska PogovorSprememba načina prehranje-

vanjaZmanjšan vnos vlaknin

Povečan vnos vlaknin , povečan vnos tekočin oceniti potrebo po

začasni prekinitvi diete

Izguba teže pod predvideno Ketonski test

Ketonski test negativen: napaka pri prehranjevanju ( povečan vnos

sladkorjev glede na dovoljene količine) Ketonski test pozitiven: možno zadrževanje tekočin hor-

monske narave. Zaprtost. Prevelik vnos hrane in/ali zabel (olja)

Popraviti prehrambne napake, pomiriti pacienta Fiobromanna

SDM in/ali Draincell s.d.m.


19

Prehodna faza Uvod

Prehodna faza ali faza tranzicije predstavlja zelo pomembno fazo protokola dietne terapije S.D.M., ker omogoča stabili-zacijo telesne teže, ki smo jo dosegli s terapijo in obenem

dovoljuje povečanje dnevnega vnosa kalorij, brez posledic na telesno težo.

Ravno zaradi te strateške vloge, morajo prehodno fazo upoštevati vsi tisti pacienti, ki so dosegli svoj cilj in zaklju-čujejo dietno terapijo, kot pacienti, ki samo začasno pre-kinjajo terapijo.

Protokol prehoda je sestavljen na osnovi dolgoletnih znanstvenih opazovanj, študij in izkušenj. Povzet je v naslednjih točkah:

Metabolični odgovor telesa na omejen vnos kalorij po VLCKD in posledična potreba po postopnem povečanju vnosa kalorij.

Znano je, da po kateremkoli omejenem vnosu kalorij, se osnovni me-tabolizem vsakega posameznika postopoma znižuje. Bazični metaboli-zem se lahko zniža med 17% in 25%, te vrednosti so višje glede na trajanje obdobja, ko je vnašanje kalorij omejeno (Libel 1995).

Na osnovi tega dejstva je povsem razumljivo naslednje: če bi pacient na koncu pro-tokola VLCKD, začel s povečanim vnosom kalorij, bi telo nemudoma odgovorilo s povečano proizvodnjo mastnega tkiva in bi se tako rezerve le tega nemudoma povečale. Znašli bi se spet na izhodiščni točki (set point) (Lindet in Backburn 1976, Keesey 1997 Blackurn 2007).

Zato je neizogibno ponovno uvrščanje prehrambnih elementov in povečanje vnosa kalorij postopoma , tako, da se posto-pno poveča tudi osnovno izgorevanje kaloriji (Gripeteg, Torgenson in drugi 2010). Kot je v svoji študiji dokazal Gripeteg je dolžina prehodne faze in postopnega povečevanja vnosa kalorij izrednega pomena za končni rezultat v dolgoročnem ohranjanju telesne teže in osnovnih parametrov, ki smo jih dosegli na koncu terapije.

V tej študiji, na koncu protokola VLKCD (< kalorij dnevno) v trajanju 12 tednov, sta dve skupini pacientov dosegli pomembno znižanje telesne teže (- 18%) in sta začeli prehodno fazo v različnem trajanju.Skupina 65 pacientov, ki je sledila prehodni fazi v trajanju 6 tednov je časovno dlje časa (52 tednov) ohranjala rezultate, ki jih je dosegla z VLCKD v primerjavi z II. skupino 58 pacientov, ki so sledili prehodni fazi v trajanju samo 1 tedna (p=0,006)V isti študiji so pacienti skupine, ki je sledila prehodni fazi v trajanju 6 tednov ohranila skozi čas večje zmanjšanje obsega trebu-ha in boljše histološke vrednosti glede na paciente, ki so sledili omenjeni fazi v trajanju samo 1 tedna (Gripeteg, Torgenson in drugi 2010).

20

Dieta SDM600-800 Cal.

1800 cal

Progresivni dvig BM med tranzicijo

Zbižanje (bazičnega BM metabolizma)med aktivnim hujšanjem

Etapa

1Etapa

2Etapa

3Etapa

4

Glede na zgoraj navedeno, priporočamo časovno enako dolgo prehodno fazo kot je trajalo obdobje hujšanja. Prehodna faza je razdeljena na štiri stopnje.Vsaka stopnja predvideva povečanje vnosa kalorij v vrednosti 200 Kcl (slika 3) skupaj z:

Sorazmerno postopnim zmanjšanjem proteinskih hranil SDM

Povečanjem vnosa sladkorjev z uporabo živil z nizkim glikemičnim indeksom

Vključevanjem elementov mediteranske diete

Postopnim zmanjšanjem mikroelementov v prehrani

Slika 3: Pri pacientu, ki ima po predpostavkah dnevno porabo kalorij 1800 Kcl, zelo nizek vnos kalorij v prvi, osnovni fazi hujšanja ima kot posledico zmanj-šanje porabe kalorij, ki po strokovni literaturi lahko privede do zmanjšanja telesne teže do 25%.Hujšanje je zajamčeno z nizko kalorično vrednostjo in z nizkim vnosom sladkorjev po protokolu S.D.M.. Postopno povečanje vnosa kalorij v vsaki od štirih stopenj prehodne faze omogoča progresivno povišanje bazičnega metabolizma.

Pomen primernega vnosa beljakovin

V različnih stopnjah prehodne faze je vnos beljakovin ključnega pomena. Uravnava se skladno s potrebami posameznega subjekta in z upoštevanjem varnega ohranjanja mišične mase, kar hkrati z občutkom sitosti omogoča dobro počutje paci-enta do zaključka dietnega procesa.

Ugotovitve Margriet Westerterp - Plantenga, ene najbolj znanih mednarodnih strokovnjakinj na tem področju, potrjuje-jo, da ob zaključku VLCKD terapije in doseženim 5 - 10% znižanjem telesne teže, lahko s primernim ponovnim vnosom beljakovin, tako med prehodno fazo, kot med zaključno fazo utrjevanja, jamči trdnejše rezultate v srednjeročnem in celo dolgoročnem obdobju (Westerterp- Plantenga 2004, Lejeune, Kovacs in drugi 2005).

21

V omenjeni raziskavi, ob zaključku 4-tedenskega dietnega protokola VLCKD (<800 Cal/die), sta dve skupini pacientov, ki sta pred tem dosegli vidne rezultate znižanja telesne teže med 5% in 10%, nadaljevali v prehodno in fazo in zaključ-no fazo utrjevanja na osnovi dveh različnih postopkov ponovnega vnašanja beljakovin, merjenih v odstotkih.V časovnem obdobju 12 mesecev je skupina 53 pacientov nadaljevala v prehodno fazo z 18% dnevnim deležem be-ljakovin in glede na drugo skupino 60 pacientov, ki je v enakem obdobju nadaljevala s 15 % dnevnim deležem kalorij v obrokih, so ugotovitve naslednje:

Manjše pridobitev na teži skozi čas (druga skupina) Skladnejša telesna gradnja (več mišične mase in manj mastne mase) Manjši obseg trebuha Trajnejši občutek sitosti Nižji dihalni koeficient

Westernterp Plantenga 2004

Da bi lahko zagotovili optimalni beljakovinski vnos v vsaki stopnji je v protokolu prehodne faze predvideno dnevno uživanje tudi S.D.M. beljakovinskih preparatov na osnovi protokola VLCKD.

Pomen števila dnevnih obrokov

Zelo pomemben faktor, ki lahko vpliva na pridobivanje izgubljene telesne teže, je število dnevnih obrokov. Dosedanje raziskave dokazujejo, da obstaja manjše tveganje metabolnega sindroma, če dnevni vnos kalorij razdelimo na štiri obroke namesto samo na tri.

Študija Chapelot denimo poudarja, da je koncentracija leptina v mastni masi tesno povezana s številom dnevnih obrokov: osebe, ki preidejo iz 4 na 3 dnevne obroke povišajo bodisi mastno tkivo, bodisi raven leptina v obtoku. Pri istih subjektih, ki so prešli iz 3 na 4 obroke dnevno, je bilo opazno zmanjšanje mastnega tkiva in ravni leptina. (Chapelot 2006)

V podobnih raziskavah je Fabry dokazal, da je klinični vidik presnovnega sindroma pogostejši pri pacientih, ki imajo dnevno tri ali manj obrokov kot pri pacientih, ki zaužijejo dnevno pet ali več obrokov.Pri subjektih z dnevno tremi obroki (ali manj) so pogostejši primeri prekomerne teže, povečanega holesterola ali inzulinskega odpora. Pri subjektih s predpisanimi 5 ali več obroki dnevno, je zabeleženih manj omenjenih patologij in večje možnosti boljših laboratorijskih izvidov. (Fabry 1994)

Na osnovi omenjenih ugotovitev priporočamo pet dnevnih obrokov, primerno porazdeljenih glede na kalorični vnos z mikrohranili.

Pomen dnevne količine ogljikovih hidratov

Glede na dnevni kalorični vnos ogljikovih hidratov, ostaja osnovno načelo, da se izogibamo predvsem tistih z visokimi glikemičnimi indeksi (Brand-Miller, Holtet in drugi 2002), (Barclay, Petocz in drugi 2008), (Vesely in De Mattia 2014), ob upoštevanju celotne količine ogljikovih hidratov v dieti.

Na ta način lahko bolje nadzorujemo izločanje inzulina in se tako izognemo ponovnemu vzpostavljanju procesa razkraja-nja sladkorjev ter posledičnega povečanja mastne mase. Po mnenju večine strokovnjakov, dnevni vnos nižji od 80 omo-goča ohranjanje ali celo zmanjšanje telesne teže in na koncu terapije omejuje tveganje ponovnega kopičenja odvečnih kilogramov. /Brad- Miller 2008, Afaghi 2012)

Prehodna faza predvideva, torej, postopno povečanje prehrambnih elementov z nizko sladkorno vsebino. Njihovo količino doziramo in s tem se izogibamo pretiranemu vnosu kalorij , kar bi ogrozilo ohranjanje doseženih rezultatov. (Vesely ad De Mattia 2014)

4 STOPNJE PREHODA

22

I Stopnja II Stopnja III Stopnja IV Stopnja

4 stopnje prehoda

1. Prehodna stopnja Ponovni vnos sadja

Vključevanje glavne jedi pri kosilu in večerji

Sadje: sveže, sezonsko, 1 obrok 100-150g * * sadni obrok lahko zamenjamo z naravnim, sveže stisnjenim sadnim sokom.

Glavna jedMeso (1 obrok 100-150g )Rdeče meso ( priporočamo en obrok tedensko): telečji zrezek, goveji zrezek, pusto stegno, zadnji del govejega stegna, ribica, govedina zgornjega dela, oreh, bočnik, hrbet, pusti hamburger, carpaccio Belo meso: piščanec, puran, zajec Salame: sušena govedina (bresaola), pršut, kuhana šunka in pršut brez kosti, nemastna salama

Ribe (obrok od 150 – 200g).Manj mastne: Rečni ostriž, morski vrag, orada, brancin, zobatec, kovač, girice, morski list, škarpena, morska lastovica, kirnja, romb, morska žaba, raža, kokot, bradač ali barbon.Ribe (mastne): inčuni, sardele, skuše ali škombri, mečarica, tun, krap, linj, polenovka(tudi dimljena).Morski raki: škampi, jastogi, rarogi, kozice.Mehkužci: sipe, hobotnice, kalamari

Jajca (2 na obrok) maksimalno dvakrat tedensko

Osnovna prehrana na osnovi rastlinskih beljakovin (1 obrok 150 - 200g) tofu, seitan, soja, tempeh

Uvrstimo sadje +

Pri kosilu in večerji dodamo: Meso/ribe/jajca/beljakovinska

živila rastlinskega izvora.

Uvrstimo mlečne izdelke+

Izdelke iz žita

Uvrstimo oljna semena +

stročnice

Več kalorij z enakimi prehrambnimi elementi,

ki smo jih ponovno uvrstili v jedilnik v prejšnjih stopnjah.

4 STOPNJE PREHODA

23

2. Prehodna stopnja Na jedilnik uvrstimo mlečne izdelke

+ Žitarice

Pusti, nemastni sir (1 obrok 80-100g)Skuta (kravja, ovčja) slani sir, sveži siri

ŽitariceRezanci S.D.M. z nizkim glikemičnim indeksom, pira, žito, ječmen, riž in polnozrnati riž, ščir, ajda *, kvinoja.Polnozrnati kruh, low carb, kruh iz ajde in pire, keksi z nizko vsebino GI, wasa

*četudi niso žitarice jih po svojih značilnostih lahko uvrstimo v to zvrst.

3. Prehodna stopnja Ponovni vnos oljčnih semen Ponovni vnos stročnic

OLJČNA SEMENAOrehi, lešniki, mandeljni

STROČNICE Leča, fižol, bob, grah, čičerika, edamen

4. Prehodna stopnja Povečanje vnosa kalorij z istimi prehrambnimi artikli ki so bili ponovno vneseni v prejšnjih stopnjah.

4 STOPNJE PREHODA

24

Prehodna faza pri dietni terapiji s 3 obrokiPrva prehodna stopnja:

Zajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Večerja

1 živilo S.D.M. +

obrok sadja1 obrok sadja

Glavna jed: dovoljeni so vsi predvideni elementi razen

nemastnega sira+

Obrok zelenjave po želji+

Zabela: 1 žlica ekstra deviškega oljčnega olja


nemastnega sira+



Druga prehodna stopnjaZajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Večerja

125g jogurta /1 jajce/ 2 rezini nemastne salame/ 50g fete/

1 živilo S.D.M. prehodne stopnje

+obrok sadja

+Dve rezini polnozrnatega

kruha, 1 keks z nizkim GI/30g muslija

Živilo S.D.M. +

1 Obrok sadja

Glavna jed+



Obrok sadja

Glavna jed+



Tretja prehodna stopnjaZajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Večerja

125g jogurta /1 jajce/ 2 rezini nemastne salame/ 50g fete/ živilo S.D.M.

prehodne stopnje+

obrok sadja+

Dve rezini polnozrnatega kruha, 1 keks z nizkim

GI/30g muslija

1 Obrok sadja/20g mandljev, orehov ali

lešnikov

Obrok 70g žitaric+

Glavna jed+


Zabela: 1 žlica ekstra devi-škega oljčnega olja

Opomba: glavno jed + žitarice lahko zamenjamo za

100g stročnic (teža kuhane hrane)

1 obrok sadja

Glavna jed+



Četrta prehodna stopnjaZajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Večerja

125g jogurta /1 jajce/ 2 rezini nemastne salame/ 50g fete / živilo S.D.M.

prehodne stopnje+

obrok sadja+

Tri rezine polnozrnatega kruha, 1 keks z nizkim

GI/40g muslija


lešnikov

Obrok 70g žitaric+

Glavna jed+



1 obrok sadja

Glavna jed+

Obrok žitaric 40g+



4 STOPNJE PREHODA

25

Prehodna faza pri dietni terapij s 4 obrokiPrva prehodna stopnja:


Živilo S.D.M. +

obrok sadjaŽivilo S.D.M.


postnega sira+


Zabela: 1 žlica ekstra deviške-ga oljčnega olja

Živilo S.D.M.


nemastnega sira+


Zabela: 1 žlica ekstra deviške-ga oljčnega olja


125g jogurta /1 jajce/ 2 rezini nemastne salame/ 50 g fete/

živilo S.D.M. prehodne stopnje

+obrok sadja

+Dve rezini polnozrnatega

kruha, 1 keks z nizkim IG/30g muslija

Živilo S.D.M. +

1 Obrok sadja

Glavna jed+



+2 rezini polnozrnatega kruha

Živilo S.D.M. +

Obrok sadja

Ena glavna jed+





prehodne stopnje+

obrok sadja+


GI/30g muslija


lešnikov

Obrok 70g žitaric+

Glavna jed+


Zabela: 1 žlica ekstra devi-škega oljčnega olja Opomba: glavno jed + žitarice lahko

zamenjamo za 100g stročnic teža kuhane hrane)

Živilo S.D.M. +

1 obrok sadja

Glavna jed+




125g jogurta /1 jajce/ 2 rezini nemastne salame/50g fete / živilo S.D.M.

prehodne stopnje +

obrok sadja+


GI/50g muslija


lešnikov

Obrok 60g žitaric+

Glavna jed+



Živilo S.D.M. +

1 obrok sadja

Glavna jed+

Obrok žitaric 50g+



Opomba: glavno jed + žitari-ce lahko zamenjamo za 150g stročnic (teža kuhane hrane)

4 STOPNJE PREHODA

26

Prehodna faza pri dietni terapiji s 5 obrokiPrva prehodna stopnja:


Živilo S.D.M. +

obrok sadjaŽivilo S.D.M.


nemastnega sira+



Živilo S.D.M.


nemastnega sira+


Zabela: 1 žlica ekstra deviške-ga oljčnega olja +

Živilo S.D.M



prehodne stopnje +

obrok sadja+


GI/30g muslija

Živilo S.D.M. +

1 Obrok sadja

Glavna jed+




Živilo S.D.M. +

Obrok sadja

Glavna jed+


Zabela: 1 žlica ekstra devi-škega oljčnega olja +

Živilo S.D.M.


125g jogurta /1 jajce/ 2 rezini nemastne salame/ 50g fete + živilo S.D.M.

prehodne stopnje+

obrok sadja+


IG/30g muslija


lešnikov

Obrok 70g žitaric+

Glavna jed+



zamenjamo za 100g stročnic (teža kuhane hrane)

Živilo S.D.M. +

1 obrok sadja

Glavna jed+



+Živilo S.D.M.


125g jogurta /1 jajce/ 2 rezini nemastne salame /

50g fete / + živilo S.D.M. prehodne stopnje

+obrok sadja

+Tri rezine polnozrnatega

kruha, 1 keks z nizkim GI/50g muslija


lešnikov

Obrok 80g žitaric+

Glavna jed+



Živilo S.D.M. +

1 obrok sadja

Glavna jed+

Obrok žitaric 50 g+



zamenjamo za 150g stročnic (teža kuhane hrane)

4 STOPNJE PREHODA

27

Prehodna faza pri dietni terapij s 6-7 obrokiPrva prehodna stopnja:


Živilo S.D.M. +

obrok sadjaŽivilo S.D.M


sira+


Zabela: 1 žlica ekstra deviškega oljčnega olja +

Živilo S.D.M.

Živilo S.D.M.


sira+



+Živilo S.D.M.



prehodne stopnje+

obrok sadja+


GI/30g muslija

Živilo S.D.M. +

1 Obrok sadja

Glavna jed+




Živilo S.D.M. +

Obrok sadja

Ena glavna jed+



+Živilo S.D.M.



prehodne stopnje+

obrok sadja+


GI/30g muslija


lešnikov

Obrok 70g žitaric+

Glavna jed+



Živilo S.D.M. +

1 obrok sadja

Glavna jed+

Obrok žitaric 50g+



+Živilo S.D.M.

Opomba: glavno jed + žitarice lahko zamenjamo za 100g

stročnic (teža kuhane hrane)


125g jogurta /1 jajce/ 2 rezini nemastne salame/50g fete/ živilo S.D.M.

prehodne stopnje +

obrok sadja+


GI/50g muslija


lešnikov

Obrok 80g žitaric+

Glavna jed+



Živilo S.D.M. +

1 obrok sadja

Glavna jed+

Obrok žitaric 50g+


Zabela: 1 žlica ekstra deviškega oljčnega oljaOpomba: glavno jed +

žitarice lahko zamenjamo za 150g stročnic

(teža kuhane hrane)


28

Integracija• UNICOMPLEX: nujno potreben v prvih treh prehodnih stopnjah.

Priporočljivo je naslednje doziranje: 2 vrečki med prvo stopnjo, 1 vrečka v drugih 2-3 stopnjah V 4. stopnji je priporočljivo združevanje z Unicomplexom po presoji zdravnika.,

• Omega 3: 2 kapsuli na dan, po želj, pospešuje razgradnjo trigliceridov in zmanjšuje tveganja srčno žilnih obolenj.• FibroManna: 1 vrečka na dan , po želji, pospešuje prebavo• Probio (mlečni encimi) 2 kapsuli na dan, po želji, uravnoveša črevesno floro• Za ženske Draincell 2 zamaška v 1 litru vode, po želji, v slučaju zadrževanja tekočin v telesu.

Zelenjava v neomejeni količiniZelena solata, motovilec, belgijska solata, rukola, cikorija, endivija, zimska solata, rdeči, zeleni in trebižanski radič, redkvica, cvetača, blitva, špinača, zelena, vrh repe, kumarice, bučke, bučni cvetovi, osat, koromač, brokoli, zelje, zeleno zelje, kitajsko zelje, šampinjoni, jurčki, sojini kalčki, jajčevci, paradižniki, rumene in rdeče paprike artičoke, brstični ohrovt, stročji fižol, rumena buča, repa.

Zabele:• Ekstra deviško oljčno olje: v predvidenih količinah za vsako stopnjo• Začimbe: dovoljene so vse suhe začimbe kot npr.: origano, curry, timijan, lovor• Na testeninah: paradižnikova omaka, pesto genovese, ribja omaka

Telesna dejavnost:Priporočamo redno telesno dejavnost: sprehode, kolesarjenje, plavanje v trajanju vsaj 40 - 45 minut. Postopoma lahko telesno dejavnost povečamo in okrepimo ter vključimo tudi tek, tone up, aerobiko in podobno.


29

Ohranjevanje

Različne raziskave zadnjih let so bile strateško usmerjene v srednjeročno in dolgoročno ohranjanje rezultatov doseže-nih s protokolom VLCKD (Desjeux, Gernez-Lestradet in drugi 1982, Ramon, Edme in drugi 1993, Brand-Miller, Holt in drugi 2002, O‘Reardon, Ringel in drugi 2004, Wing and Phelan 2005, Chapelot Marmonier in drugi 2006, Thomas, Elliott in drugi

2007, Livesey, Taylor in drugi 2008, Paddon- Jones Westman in drugi 2008, Larsen Dalskov in drugi 2010, Larsen Dalskov in drugi 2010)

Na osnovi skupnih ugotovitev izhaja, da je osnovnega pomena:

• Aktiviranje bazalnega metabolizma• Pospešena razgradnja maščob in posledično mastne mase• Ohranjanje mišične mase• Izogibanje pojavu odpornosti na inzulin in s tem boljše izgorevaje ogljikovih hidratov in maščob tudi v mirovanju• Boljše dihanje in pretok krvi in s tem izboljšanje krvnega pritiska, srčnega utripa v mirovanju• Izboljšanje razmerja mastnih tkiv• Preprečevanje osteoporoze• Izboljšanje prebave• Zmanjšanje stresa, boljše počutje, boljši spanec

• Redno zauživanje petih obrokov sadja in zelenjave, bogatih z vlakninami, vitamini, minerali in snovmi s funkcijo protioksidantov.

• Ohranjati primerno raven hidratizacije v telesu preko pitja, najmanj od 1,5 do 2 litra vode na dan

• Začeti dan z rednim zajtrkom, skladnim z ohranjanjem grelina, hormona lakote, pod nadzorom in občutka sitosti čez dan (Foster- Schubert Overduin in drugi 2008)

• Porazdeljevanjem dnevne potrebe po kalorijah preko najmanj štirih obrokov z naslednjimi odstotki: zajtrk 27%, ko-silo 36%, malica 13%, večerja 24%.

• Uživanje hrane z nizkim glikemičnim indeksom

• Zajamčiti beljakovinski vnos:

• Najmanj 20% potreb po kalorijah z namenom ohranjanja mišične mase• Enakomerno razporejanje preko dnevnih obrokov, za zmanjšanje glikemične obremenitve in čim boljši obču-

tek sitosti (Chapelot Mormonier in drugi 2006, Tome 2009)• Omejiti celoten vnos maščob, zlasti nasičenih, živalskega izvora in hidrogeniziranih rastlinskega izvora. • Upoštevanje standardov RDA mineralnih snovi, vitaminov in oligoelementov.

30

Zaključek

Učinkovitost celotnega terapevtskega protokola VLCKD je neposredno povezana z doslednim spoštovanjem vseh ra-cionalnih vidikov, ki urejajo vse štiri etape tranzicijske, pre-

hodne faze.

Prehod oziroma tranzicijo moramo razumeti kot pravilno prevzgo-jo prehranjevanja, kjer pride pacient preko celotnega procesa do novih spoznanj, ki mu omogočijo izbiro boljših živil z nizkim gli-kemičnim indeksom in nizko vrednostjo maščob ter tako omejen kalorični vnos.

Po protokolu VLCKD, se hujšanje že v osnovi nagiba k stalnemu ohranjanju, ob doslednem upoštevanju nizkega kaloričnega vno-sa, povezanega z omejeno inzulinsko stimulacijo.

Ob koncu hujšanja je bilo ohranjanje mišične mase med postop-kom zajamčeno z optimalnim vnosom beljakovin in postopnim višanjem kalorij z živili z nizko glikemično obremenitvijo. Vsaka od štirih stopenj prehodne faze omogoča ponovno vzpostavljanje presnove na primerni ravni.

• Afaghi A., Ziaee A. Low glycemic index-glycemic load diet and diabetes management. LAP Lambert Academic Publishing 2007.

• Alberts, B., A. Johnson, J. Lewis, M. Ra�, M. Roberts and P. Walter (2002). Molecular Biology of the Cell, Garland Science.

• Armeno, M., R. Caraballo, M. Vaccarezza, M. J. Alberti, V. Ríos, S. Galicchio, E. S. de Grandis, G. Mestre, N. Escobal, P. Matarrese, R. Viollaz, A. Agostinho, C. Díez, A. Cresta, A. Cabrera, V. Blanco, H. Ferrero, V. Gambarini, P. Sosa, C. Bouquet, L. Caramuta, S. Guisande, B. Gamboni, A. Hassan, L. Pesce, L. Argumedo, C. Dlugoszewski, M. G. DeMartini and L. Panico (2014). “[National consensus on the ketogenic diet].” Rev Neurol 59(5): 213-223.

• Barclay, A. W., P. Petocz, J. McMillan-Price, V. M. Flood, T. Prvan, P. Mitchell and J. C. Brand-Miller (2008). “Glycemic index, glycemic load, and chronic disease risk--a meta-analysis of observational studies.” Am J Clin Nutr 87(3): 627-637.

• Blackburn G.L. Break Trough. How to finally lose the weight you want and keep it o�. Harper Collins Publishers 2007.

• Brand-Miller, J. C., S. H. Holt, D. B. Pawlak and J. McMillan (2002). “Glycemic index and obesity.” Am J Clin Nutr 76(1): 281S-285S.

• Castaldo, G., V. Palmieri, G. Galdo, L. Castaldo, P. Molettieri, A. Vitale and L. Monaco (2015). “Aggressive nutritional strategy in morbid obesity in clinical practice: Safety, feasibility, and e�ects on metabolic and haemodynamic risk factors.” Obes Res Clin Pract.

• Chapelot, D., C. Marmonier, R. Aubert, C. Allègre, N. Gausseres, M. Fantino and J. Louis-Sylvestre (2006). “Consequence of omitting or adding a meal in man on body composition, food intake, and metabolism.” Obesity (Silver Spring) 14(2): 215-227.

• Desjeux, J. F., C. Gernez-Lestradet, I. Deschamps, S. Machinot, F. Rolland and H. Lestradet (1982). “Circadian metabolic rhythms in obese children.” Ann Nutr Metab 26(2): 106-110.

• Di Lorenzo, C., G. Coppola, G. Sirianni, G. Di Lorenzo, M. Bracaglia, D. Di Lenola, A. Siracusano, P. Rossi and F. Pierelli (2015). “Migraine improvement during short lasting ketogenesis: a proof-of-concept study.” Eur J Neurol 22(1): 170-177.

• EFSA Panel on Dietetic Products Nutrition and Allergies, N. (2015). Scientific opinion on the essential composition of total diet replacement for weight control, EFSA Journals. 13: 3957-4008.

• Fabry P, Hejl Z. Frequency of meals. Its relation to overweight, hypercholesterolaemia and decreased glucose-tolerance. Lancet. 1994;2(7360):614-5

• Feinman, R. D., W. K. Pogozelski, A. Astrup, R. K. Bernstein, E. J. Fine, E. C. Westman, A. Accurso, L. Frassetto, B. A. Gower, S. I. McFarlane, J. V. Nielsen, T. Krarup, L. Saslow, K. S. Roth, M. C. Vernon, J. S. Volek, G. B. Wilshire, A. Dahlqvist, R. Sundberg, A. Childers, K. Morrison, A. H. Manninen, H. M. Dashti, R. J. Wood, J. Wortman and N. Worm (2015). “Dietary carbohydrate restriction as the first approach in diabetes management: critical review and evidence base.” Nutrition 31(1): 1-13.

• Foster-Schubert, K. E., J. Overduin, C. E. Prudom, J. Liu, H. S. Callahan, B. D. Gaylinn, M. O. Thorner and D. E. Cummings (2008). “Acyl and total ghrelin are suppressed strongly by ingested proteins, weakly by lipids, and biphasically by carbohydrates.” J Clin Endocrinol Metab 93(5): 1971-1979.

• Gibson, A. A., R. V. Seimon, C. M. Lee, J. Ayre, J. Franklin, T. P. Markovic, I. D. Caterson and A. Sainsbury (2015). “Do ketogenic diets really suppress appetite? A systematic review and meta-analysis.” Obes Rev 16(1): 64-76.

• Gripeteg, L., J. Torgerson, J. Karlsson and A. K. Lindroos (2010). “Prolonged refeeding improves weight maintenance after weight loss with very-low-energy diets.” Br J Nutr 103(1): 141-148.

• JAMA (August 25, 1993). Very Low-Calorie Diets., JAMA, The National Task Force on the Prevention and Treatment of Obesity. 270: 967-974.

• Kulak, D. and A. J. Polotsky (2013). “Should the ketogenic diet be considered for enhancing fertility?” Maturitas 74(1): 10-13.

• Larsen, T. M., S. Dalskov, M. van Baak, S. Jebb, A.Kafatos, A. Pfei�er, J. A. Martinez, T. Handjieva-Darlenska, M. Kunesová, C. Holst, W. H. Saris and A. Astrup (2010). “The Diet, Obesity and Genes (Diogenes) Dietary Study in eight European countries - a comprehensive design for long-term intervention.” Obes Rev 11(1): 76-91.

• Larsen, T. M., S. M. Dalskov, M. van Baak, S. A. Jebb, A. Papadaki, A. F. Pfei�er, J. A. Martinez, T. Handjieva-Darlenska, M. Kunešová, M. Pihlsgård, S. Stender, C. Holst, W. H. Saris, A. Astrup and O. e. Diet, and Genes (Diogenes) Project (2010). “Diets with high or low protein content and glycemic index for weight-loss maintenance.” N Engl J Med 363(22): 2102-2113.

• Leibel R.L. Changes in energy expenditure resulting from altered body weight. NEJM 1995;332(10):621-628.

• Lejeune, M. P., E. M. Kovacs and M. S. Westerterp-Plantenga (2005). “Additional protein intake limits weight regain after weight loss in humans.” Br J Nutr 93(2): 281-289.

• Lidner, P. G. and G. L. Blackburn (1976). multidisciplinary approach to obesity utilizing fastimg modified by protein-sparing therapy, Obesity/Bariatric Med. 5.

• Livesey, G., R. Taylor, T. Hulshof and J. Howlett (2008). “Glycemic response and health--a systematic review and meta-analysis: relations between dietary glycemic properties and health outcomes.” Am J Clin Nutr 87(1): 258S-268S.

• Maggioni, F., M. Margoni and G. Zanchin (2011). “Ketogenic diet in migraine treatment: a brief but ancient history.” Cephalalgia 31(10): 1150-1151.

• Marineau, J. M. (September 2004). Mise au point sur le protocole du jeune proteine, J. Med. Esth. et Chir. Derm. XXXI: 149-155.

• Mavropoulos, J. C., W. S. Yancy, J. Hepburn and E. C. Westman (2005). “The e�ects of a low-carbohydrate, ketogenic diet on the polycystic ovary syndrome: a pilot study.” Nutr Metab (Lond) 2: 35.

• Mobbs, C. V., J. Mastaitis, F. Isoda and M. Poplawski (2013). “Treatment of diabetes and diabetic complications with a ketogenic diet.” J Child Neurol 28(8): 1009-1014.

• Nelson, D. and M. Cox (2014). I principi di biochimica di Lenhinger, Zanichelli.

• O’Reardon, J. P., B. L. Ringel, D. F. Dinges, K. C. Allison, N. L. Rogers, N. S. Martino and A. J. Stunkard (2004). “Circadian eating and sleeping patterns in the night eating syndrome.” Obes Res 12(11): 1789-1796.

• Obesity, T. N. T. F. o. t. P. a. T. o. (August 25, 1993). Very Low-Calorie Diets., JAMA. 270: 967-974.

• Paddon-Jones, D., E. Westman, R. D. Mattes, R. R. Wolfe, A. Astrup and M. Westerterp-Plantenga (2008). “Protein, weight management, and satiety.” Am J Clin Nutr 87(5): 1558S-1561S.

• Paoli, A., A. Bianco and K. A. Grimaldi (2015). “The Ketogenic Diet and Sport: A Possible Marriage?” Exerc Sport Sci Rev 43(3): 153-162.

• Paoli, A., G. Bosco, E. M. Camporesi and D. Mangar (2015). “Ketosis, ketogenic diet and food intake control: a complex relationship.” Front Psychol 6: 27.

• Paoli, A., A. Rubini, J. S. Volek and K. A. Grimaldi (2013). “Beyond weight loss: a review of the therapeutic uses of very-low-carbohydrate (ketogenic) diets.” Eur J Clin Nutr 67(8): 789-796.

• Pezzana, A., M. Amerio, G. Fatati, L. Caregaro, F. Muratori, G. Rovera and M. Zanardi (2014). La dieta chetogenica. Fondazione ADI: Position Paper, Fondazione ADI: Position Paper. 6.

• Romon, M., J. L. Edme, C. Boulenguez, J. L. Lescroart and P. Frimat (1993). “Circadian variation of dietinduced thermogenesis.” Am J Clin Nutr 57(4): 476-480.

• Sukkar, S. G., A. Signori, C. Borrini, G. Barisione, C. Ivaldi, C. Romeo, R. Gradaschi, N. Machello, E. Nanetti and A. L. Vaccaro (2013). “Feasibility of proteinsparing modified fast by tube (ProMoFasT) in obesity treatment: a phase II pilot trial on clinical safety and e�cacy (appetite control, body composition, muscular strength, metabolic pattern, pulmonary function test).” Med J Nutrition Metab 6: 165-176.

• Sumithran, P., L. A. Prendergast, E. Delbridge, K. Purcell, A. Shulkes, A. Kriketos and J. Proietto (2013). “Ketosis and appetite-mediating nutrients and hormones after weight loss.” Eur J Clin Nutr 67(7): 759-764.

• Sussman, D., J. Ellegood and M. Henkelman (2013). “A gestational ketogenic diet alters maternal metabolic status as well as o�spring physiological growth and brain structure in the neonatal mouse.” BMC Pregnancy Childbirth 13: 198.

• Thomas, D. E., E. J. Elliott and L. Baur (2007). “Low glycaemic index or low glycaemic load diets for overweight and obesity.” Cochrane Database Syst Rev(3): CD005105.

• Tomé, D. (2009). Proteine et acides aminés: quel besoins pour quelles fonctions?, Symposium International de Nutrition.

• Vesely, J. M. and L. G. DeMattia (2014). “Obesity: dietary and lifestyle management.” FP Essent 425: 11-15.

• Westerterp-Plantenga, M. S. (2004). “Fat intake and energy-balance e�ects.” Physiol Behav 83(4): 579-585.

• Wing, R. R. and S. Phelan (2005). “Long-term weight loss maintenance.” Am J Clin Nutr 82(1 Suppl): 222S-225S.

Bibliografija

w w w.dietasdm . i t

dietni protokol s.d.m. · protokol s.d.m. je na medicinski osnovi razvila multidiscipli-narna...

Documents