dimensio 17

ŠTEV

ILKA

17

NO

VEM

BER

2012

©2012 Autodesk, Inc.

UvodnikZadnje čase me znanci pogo-

sto zaskrbljeno sprašujejo, kako nam

gre, na kar običajno odgovorim s

kratkim: »Bo nekako, delamo dalje.«

Ni da bi se pretirano hvalili, a preveč

se tudi ne smemo pritoževati. Časi

niso najboljši, ampak v 22 letih ob-

stoja podjetja CGS smo doživeli in

preživeli že marsikaj. Medtem ko v

Sloveniji še vedno nismo prepriča-

ni, ali je naše gradbeništvo doseglo

svoje dno ali ne, so nam v vsako-

dnevno vzpodbudo novice o velikih

vlaganjih v infrastrukturo drugod po

svetu ter povpraševanja po naših

izdelkih, ki prihajajo od tam. »Morda pa se tudi nam enkrat na-

smehne sreča in bo nekdo kupil 100 licenc naših programov,« se

bodrimo. Čar našega posla je v tem, da se to res lahko zgodi tako

rekoč čez noč.

Taki dogodki seveda niso običajni; največkrat se srečujemo

z dolgotrajnimi prodajnimi procesi. Naši izdelki so marsikomu za-

nimivi, a kaj, ko potencialni kupec enkrat nima časa za podroben

pregled in odločitev zaradi preobilice projektov, spet drugič pa mu

zmanjkuje dela in denarja. Zavedamo se, da so ključ do uspeha

ne samo boljši, ampak tudi drugačni, prepoznavni izdelki. Pri nas

stalno nekaj »izumljamo« – letos smo pričeli z intenzivnejšo pro-

mocijo novih izdelkov CGS Civil 3D Tools in CGS Revit Tools. Kup-

ci teh aplikacij so pravzaprav prodajalci programov AutoCAD Civil

3D in Revit, ki skušajo z našimi izdelki okrepiti svoj položaj na lo-

kalnem trgu. Tako smo kar nekaj licenc nedavno prodali v ZDA, v

Turčiji, na Danskem, v Avstriji, na Madžarskem in v Bolgariji.

Novi izdelki in novi poslovni modeli so nekaj, kar lahko pri-

tegne pozornost naših kupcev. Gre pravzaprav za prilagajanje novi

situaciji, pa kakor koli jo že poimenujemo. Na spremembe se že-

limo odzivati hitro in ena naših prelomnih odločitev v zadnjem

letu je bila, da programe Plateia, Aquaterra in Ferrovia usposo-

bimo tudi za delovanje na programu Bricscad, o katerem si lah-

ko več preberete v nadaljevanju. Na CGS konferenci maja 2012 je

ta poteza požela precej odobravanja. Kako ne bi, saj bomo s tem

marsikomu ublažili fi nančno stisko in mu omogočili, da še naprej

uporablja aktualne verzije naših programov.

Zdi se, da se svet vse bolj razslojuje na bogate in revne, na

razvite in manj razvite. Na mednarodnih konferencah veliko sliši-

mo o tehnologiji BIM, o oblakih in mobilnih napravah. Pri nas so

razmere drugačne in le upamo lahko, da se bodo krivulje kma-

lu obrnile navzgor in bomo spet lahko poročali o lepih načrtih in

uspehih naših gradbenikov in arhitektov.

MATJAŽ ŠAJN

CGS plus, direktor

ČASOPIS ZA GRADBENIKE,

ARHITEKTE, GEODETE, HIDROLOGE,

BIOLOGE IN PRIJATELJE

PODJETJA CGS PLUS D.O.O.

ŠTEVILKA 17NOV. 2012

IZDAJATELJCGS plus D.O.O.

NASLOVCGS plus D.O.O.BRNČIČEVA ULICA 13, 1000 LJUBLJANATELEFON 01/530-11-00TELEFAX 01/530-11-32

E-MAIL: [email protected]: www.cgsplus.si

UREDILAMATJAŽ ŠAJN / GREGOR PIPAN

AVTORJI ÈLANKOVMATJAŽ ŠAJN

GREGOR PIPAN

ALEŠ KORBAR

SEBASTJAN KOMAC

MATEJA MATKO

IVO ŽAGAR

GREGOR BILBAN

ANDREJ KOGOVŠEK

UROŠ BARLIČ

UROŠ ŽAGAR

ŽIGA RAMŠAK

SAŠO GREBLO

LEON LEBAN

TADEJ KODRIČ

MATEJ ČELIK

KATJUŠA MAJERIČ

MATEJ PRAPROTNIK

MATJAŽ IVAČIČ

ANDREJ BEDEN

ROK KRŠMANC

SAMO ČARMAN

ALENKA ŠAJN SLAK

ANDREJ SUHADOLC

SILVA MLAKAR

MIHA BURNIK

SLIKOVNI VIRIARHIV CGSARHIV DHIARHIV HP

LEKTORIRANJEŠPELA BARLIČ

OBLIKOVANJEGREGOR PIPAN

TISKTRAJANUS D.O.O.

(C) CGS plus D.O.O., 2012

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je publikaciji DIMENSIO dne 26.9.1997 dodelila mednarodno standardno serijsko številko ISSN 1408-4023.

KazaloKRATKE NOVICE

2 Kratke novice

CGS konferenca4 CGS konferenca 2012

TRENDI V PROJEKTIRANJU5 Projektiranje se seli v oblake

6 Novosti v AutoCAD-u 2013

8 Autodesk mobilne rešitve in storitve v oblaku

10 BricsCAD - Nove trende narekuje cena

ARHITEKTURA IN VISOKOGRADNJA11 Novi Autodesk Revit Architecture 2013

12 Revit Architecture v praksi

13 ECOCAD: Orodje za izračun energijskega certifi kata v okolju Revit Architecture

14 Uporaba Graitec Advance Steel v praksi

INŽENIRSKA GEODEZIJA14 Z vzajemnim delom do kakovostnejše

ponudbe rešitev za geomatiko

15 Oblak točk v praksi - od zajema na terenu do obdelave

PROGRAMSKA OPREMA ZA NIZKOGRADNJO16 CGS Civil 3D Tools

17 CGS plus digitalni model reliefa (DMR)

17 Poenostavitve digitalnega modela reliefa (DMR)

18 AutoCAD Civil 3D 2013

NAÈRTOVANJE CEST19 Praktične meritve v pomoč pri razvoju Autopath 2013

20 Nova Plateia 2013

21 Izzivi v Turčiji

NAÈRTOVANJE ŽELEZNIC21 Novosti v programski opremi Ferrovia 2013

22 Problematika in izzivi pri načrtovanju nelinearnih prehodnih krivulj

24 Izračuni in implementacija kinematičnih svetlih profi lov v programsko opremo

25 Avtomatizirano višinsko načrtovanje tirne zveze v krožnem loku z nadvišanjem

25 Ferrovia v Južni Afriki

HIDROTEHNIKA26 Aquaterra 2013

27 Novosti v programski opremi MIKE 2012

27 Urbano 7 - prilagajanje času

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI28 AutoCAD Map 3D 2013 in Infrastructure Map Server

29 Napredno upravljanje z letališko infrastrukturo

30 GreenLight WorldFlight

31 Štirikrat štiri

32 GeoQoS - prostorizacija kakovostnih parametrov v mobilnih omrežjih

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI33 Prehitevanje vremena - nadgradnja cestnovremenskega

informacijskega sistema z napovedjo

34 CGS vremenski portal za občine

35 Simfonija v prometu

36 Vremenska napoved v odločitvenih sistemih

OKOLJEMETRIJA37 Nova tehnologija čiščenja in recikliranja vode

za toplovodno ribogojstvo

38 Spremljanje kakovosti morja v Luki Koper

38 Spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka v ribogojnici

39 Vpliv težnostnega pospeška pri hidrostatičnih merilnikih vodostaja

IZOBRAŽEVANJE40 Nove izobraževalne vsebine v šolskem letu 2012/2013

DELOVNE POSTAJE ZA CAD IN GRAFIKO41 Delovna postaja HP Z1

TISKALNIKI ZA GRAFIKO IN PROJEKTIRANJE42 Kako lahko sami ocenite,

ali vaš risalnik potrebuje servisni poseg?

43 Optimirana izdelava registrskih tablic s pomočjo HP Latex tiskalnika

44 HP Latex - slovenski road show

44 Fespa Digital 2012 - Digitalni tisk, grafi ka in oblikovanje na veliko!

45 Spletna trgovina CGS plus

STROKOVNA EKSKURZIJA45 Društvo študentov gradbeništva

v odkrivanju gradbenih presežkov JV Azije

DIMENSIO 2

KRATKE NOVICE

CGS plus je pridobil certifikat Excellent SME

Gospodarska zbornica Sloveni-je je našemu podjetju podeli-la mednarodno priznan sple-tni certifi kat Excellent SME, s katerim nas je uvrstila med najuspešnejša srednja in mala slovenska podjetja. Certifi kat smo prejeli na podlagi analize in posledično visoke bonitetne ocene, ki jo je za GZS izdelala bonitetna hiša Coface in izka-zuje, da smo zaupanja vredno in poslovno uspešno podjetje.

Certifi kat Excellent SME že uporabljamo na naših sloven-skih in mednarodnih spletnih straneh. Verjamemo, da nam bo v pomoč pri pridobivanju novih poslov tako doma kot v tujini.

Poslovni rezultati 2011/2012

Kljub recesiji na področju gradbeništva v Sloveniji je naše podjetje leto 2011 kon-čalo s pozitivno bilanco – brez izgube. Tak rezultat smo dose-gli predvsem z večjo osredoto-čenostjo na tujino, z uporabo zalog in z intenzivnim nad-zorom stroškov. Če analizira-mo končne bilančne podatke za leto 2011, ugotovimo, da je promet od prodaje v Sloveni-ji padel z 2.677.620,00 EUR na 2.324.198,00 EUR, kar pome-ni padec v višini 13,2 %. Po-sledično se je bilančni dobi-ček s 17.416,00 EUR znižal na 9.012,00 EUR. Kljub temu si štejemo za uspeh, da smo se v tej rubriki uspeli izogniti rdeči številki.

Pri prodaji v tujini je slika dru-gačna – boljša. V tujini smo v letu 2011 ohranili nivo pro-daje iz leta 2010; prihodki od prodaje v letu 2011 znašajo 216.627,00 EUR.

Slika v Sloveniji je ob polle-tju tekočega leta 2012 povsem drugačna. Po zaslugi prejetih plačil za nekatere evropske ra-zvojne projekte se je poslovna slika močno popravila. Bilančni promet na zadnji dan junija je

tako znašal 1.273.114,00 EUR (1.136.279,00 EUR v letu 2010), kar predstavlja 12-odstotno povečanje. Lanskoletna izgu-ba ob koncu junija (-7.630,00 EUR) se je letos spremenila v dobiček v višini 91.364,00 EUR.

Našteta dejstva predstavljajo dobre obete za preostanek leta 2012. Upamo, da se bodo ure-sničili.

CGS plus na Leica Touru 2012

V aprilu je podjetje Geoservis organiziralo Leica Tour 2012. Na Otočcu, v Kopru, Maribo-ru, Ljubljani in Lescah so bile geodetom predstavljene šte-vilne novosti s področja geo-matike. Kot partner podjetja Geoservis smo sodelovali tudi mi in slušateljem predstavljali predvsem programske CAD- in GIS-rešitve, komplementarne geodetski in GIS-merski opre-mi. Družina Autodeskovih pro-duktov, BricsCADa, CGS-pro-gramske opreme in GIS-rešitev je lahko geodetom v veliko po-moč pri obdelavi zajetih pro-storskih podatkov. Glede na pozitivne uporabniške odzive in dobro partnersko sodelova-nje naših podjetij lahko upo-rabniki v prihodnje pričakujejo še veliko koristnih novosti.

Ferrovia v Južni Afriki

Uporaba programa Ferrovia se v svetu vztrajno širi, kar ji daje čedalje večjo težo in mednaro-dno prepoznavnost. V mesecu juniju 2012 se je vodja razvoja programske opreme za načr-tovanje železnic Leon Leban udeležil vabljene predstavitve programske opreme Ferrovia osmim ključnim podjetjem iz Južne Afrike, ki se ukvarjajo z načrtovanje izjemno velikih že-lezniških infrastrukturnih pro-jektov – pravzaprav projektov nepredstavljivih dimenzij za evropske, kaj šele slovenske razmere. Ena izmed strank se namreč pripravlja na načrto-vanje približno 1000 km dolge železniške proge, ki naj bi prek države Swaziland povezala ru-dnik premoga v notranjosti kontinenta z luko na obali Juž-ne Afrike. Tudi ostale stranke imajo v načrtu veliko podobnih projektov. Več o tem, kako se je Ferrovia izkazala na afriškem kontinentu, si lahko preberete v posebnem članku z naslovom »Izzivi v Južni Afriki«.

CGS plus LLC

Junija 2011 smo v ameriški zve-zni državi Washington na Za-hodni obali skupaj z ameriškim partnerjem ustanovili podjetje CGS plus LLC, kar je pomemb-no vplivalo na našo pojavnost na ameriškem trgu. Dejavnost podjetja je osredotočena na prodajo CGS-programov na ameriškem trgu, kjer že beleži-mo prve uspehe. Nekaj časa je bilo potrebnega za razmislek, kakšen poslovni model bi bil najbolj primeren za ameriški trg, pri čemer se nam ponuja-jo možnosti klasične direktne prodaje, spletne direktne pro-daje in prodaje preko uvelja-vljenih ameriških prodajalcev Autodeskovih produktov. Tre-nutno najbolje kaže zadnje-mu poslovnemu modelu, ki že daje prve rezultate. Podjetji PPI Group iz Portlanda v drža-vi Oregon in Prosoft iz Utaha že aktivno tržita programe Au-topath, CGS Civil 3D Tools in CGS Revit Tools. Ob našem ne-davnem obisku v podjetju PPI so vodilni ljudje izrazili zado-voljstvo nad našimi rešitvami, saj lahko ameriškim uporabni-kom aplikacij Civil 3D in Revit ponudijo nekaj več kot njiho-va konkurenca. V zadnjem letu smo bili uspešni tudi pri direk-tni prodaji programa Autopath, ki uspešno konkurira kanadske-mu dobro uveljavljenemu iz-delku Autoturn.

Autodesk University 2011/2012

Za podjetje CGS plus LLC po-meni Autodesk University (AU) osrednji dogodek v Združenih

državah Amerike, kjer predsta-vimo svoje najnovejše izdel-ke, se srečujemo s potencial-nimi kupci in opazujemo, kaj počne konkurenca. Tako smo se decembra 2011 v Las Vega-su udeležili dogodka AU 2011 s svojim razstavnim prosto-rom in spletnim predavanjem o uporabi programa Autopath. Dober odziv nas je vzpodbudil, da bomo na AU 2012 nastopili s še večjim razstavnim prosto-rom in še močnejšo posadko, ki jo bosta sestavljali ameri-ška in slovenska ekipa. Spet se bomo osredotočili na progra-me Autopath, CGS Civil 3D in Revit Tools. Ameriško tržišče je namreč precej drugačno od evropskega; tam sta se odlič-no uveljavila Civil 3D in Revit, medtem ko je v Evropi večje zanimanje za naše klasične aplikacije Plateia, Aquaterra in Ferrovia.

Veèja prisotnost CGS-a v Rusiji

V iskanju novih poslovnih pri-ložnosti in potencialov vidimo Rusijo kot enega naših najper-spektivnejših trgov. Moskva se pripravlja na velike infra-strukturne projekte, saj so ji pred kratkim priključili še ne-kaj sosednjih regij, ki jih želijo oblasti učinkovito povezati s centrom. Dodaten argument za našo odločitev sta tudi dejstvi, da let od Moskve do Ljubljane traja le dobri dve uri in da ne-kaj naših sodelavcev že govori rusko. Ob pravem času je pri-šla tudi pobuda s strani ruske-ga partnerja Csoft, da ponov-no obiščemo njihovo podjetje in okrepimo poslovne stike.

Robert Gadbaw, direktor CGS plus LLC na Autodesk Universiti 2012

3 DIMENSIO

KRATKE NOVICE

Tako smo letos aprila gosto-vali v Moskvi, poleti in jeseni pa bomo nadaljevali z obiski v Ljubljani in ponovno v Moskvi. Naš glavni adut za Rusijo je Plateia, ki, prilagojena ruske-mu trgu, čaka na nove infra-strukturne izzive in uporabni-ke. Nove možnosti se odpirajo tudi na področju načrtovanja železnic, kjer lahko pomembno vlogo odigra Ferrovia. Skratka, zdi se nam, da smo ob pravem času na pravem mestu, in moč-no upamo, da bomo prihodnje leto že poročali o novih uspe-hih na ruskem trgu.

Smo avtorizirani razvijalec in prodajalec za program BricsCAD

Ne ravno vzpodbudne gospo-darske razmere pri nas in na številnih evropskih trgih so nas pripeljale do odločitve, da svo-je programe Plateia, Aquaterra, Ferrovia in Autopath usposo-bimo za delovanje na progamu BricsCAD belgijskega proizva-jalca Bricsys. BricsCAD je si-cer eden od številnih cenovno dostopnih CAD-alternativ pro-gamu AutoCAD, vendar oce-njujemo, da ima med vsemi alternativnimi programi najbo-lje razvit programski vmesnik, kar je izredno pomembno za uspešen prenos in kvalitetno delovanje naših aplikacij. To so potrdila tudi testiranja in pri-čakujemo, da bodo od jeseni 2012 omenjeni CGS-programi za BricsCAD že na voljo konč-nim uporabnikom. Vzpodbudni so tudi prvi performančni testi, ki navdušujejo z odzivnostjo programa BricsCAD pri zagonu. Za več izkušenj bomo seveda morali počakati na prve izdela-ne projekte. CGS plus je s tem, ko je prenesel svoje programe na BricsCAD, postal tudi av-torizirani razvijalec in obenem prodajalec programa BricsCAD. Vabimo vas na našo spletno stran, kjer vas bodo razveselile ugodne cene BricsCADa.

DIMENSIO za prenosne tablice Android in iPad

S trditvijo, da tablice niko-li ne bodo izpodrinile knjig in časopisov, je nekako tako, kot pred leti s trditvijo, da digital-ni fotoaparati zlepa ne bodo izrinili analognih. »Zlepa« se je zgodilo v pičlih nekaj letih. Naši otroci ne vedo več, kaj je fi lm, in le redki otroci naših otrok bodo vedeli, kaj je časo-pis. Mobilnost je zakon! Če si mobilen si in! Logična posle-dica za IT-podjetje, kot je naše, je torej to, da svoj časopis izda (tudi) na tablici. Dimensio je od zdaj naprej na voljo tako za branje na tablicah in osta-lih mobilnih napravah Android kot tudi za uporabo na iPad-u. Vsebina je še bolj pestra kot v tiskani izdaji, zato vam, če ste tudi vi »in«, vsekakor priporo-čamo, da si Dimensio brezplač-no naložite na svoje naprave in ga prebirate kjerkoli, kadarko-li. Kako do aplikacije? Obiščite www.cgsplus.si!

Štor: novi CGS-zastopnik na Slovaškem

Veseli smo, da smo pred krat-kim sklenili dogovor o proda-ji programske opreme CGS s podjetjem Štor iz Bratislave, ki je največji Autodeskov par-tner na Slovaškem, specializi-ran za področji gradbeništva in arhitekture. Do zdaj je bil za to območje zadolžen naš češki zastopnik, podjetje K-DATA iz Prage, s katerim sodelujemo že več kot 15 let. V tem času smo spoznali, da sta češki in slova-ški trg preplavljena z različnimi tujimi in domačimi ponudniki

OSA, novi distributer programske opreme AutodeskSlovenija je dobila novega di-stributerja programske opre-me Autodesk. Distribucijo je prevzelo podjetje OSA Siste-mi d.o.o., hèerinsko podjetje podjetja OSA – Raèunarski in-ženjering d.o.o., ki se že veè kot 20 let ukvarja z distribuci-jo programske opreme Auto-desk na teritoriju bivše Jugo-slavije. Distribucijo v Sloveniji in na Hrvaškem so prevzeli v letu 2011.

Autodesk Kick-Off Meeting 201219. 4. 2012 je OSA v sode-lovanju z Autodeskom orga-nizirala Kick-Off dogodek v Novem Sadu. Dogodek je bil namenjen vsem akreditira-nim prodajalcem program-ske opreme Autodesk v regiji Adriatik. Seznanili smo se z novostmi Autodeskovih pro-duktov, s trendi projektiranja v svetu in z vizijo Autodeska v prihodnosti.

Obiskali smo Autodesk OTC 2012Predstavniki podjetja CGS plus smo se tradicionalno ude-ležili konference Autodesk One Team v Las Vegasu mar-ca 2012. Glavni poudarki so bili: Suites, oblaki in mobilne naprave. Sreèali smo se tudi z našimi številnimi zastopniki po svetu.

CGS plus produkti v trgovini Autodesk StoreCGS aplikacija Label Assem-blies je eden od bestselerjev spletne trgovine Autodesk Store za Civil 3D, kar nas opo-gumlja, da bomo v tej trgovi-ni objavili še veè CGS-appsov, ne samo za Civil 3D, ampak tudi za Revit.

Sodelovanje podjetij Smartis in CGS plusS podjetjem Smartis smo 29. novembra 2011 pripravili predstavitev skupnih rešitev v obliki poslovnega zajtrka v re-stavraciji Sputnik v Ljubljani. Osrednja tema je bila povezo-vanje prostorskih podatkov z upravljanjem sredstev v pro-gramih AutoCAD Map in IBM Maximo.

Sreèanje sekcij za vzdrževanje SŽ8. decembra 2011 smo v pro-storih CGS-a predstavnikom sekcij za vzdrževanje Sloven-skih železnic, predstavili no-vosti v programu Ferrovia, ki ga uporabljajo za naèrtovanje rednih vzdrževalnih del in re-montov na slovenskih železni-ških progah.

CAD-programskih rešitev in da so kupci cenovno zelo obču-tljivi. AutoCAD, Civil 3D in Re-vit so na Češkem in Slovaškem vodilni programi, kar je tudi za nas dobra osnova, saj lahko uporabnikom ponudimo nad-gradnje, ki prinašajo izboljšano funkcionalnost in prilagoditve lokalnim standardom. Do zdaj je šel najbolje v prodajo pro-gram Autopath, v prihodnje pa si veliko obetamo tudi od po-tenciala, ki ga na področju na-črtovanja železnic predstavlja Ferrovia.

Konferenca SIRWEC 2012

Več kot 250 udeležencev iz 30-ih držav vsega sveta, 31 plaka-tov, 47 znanstvenih člankov in prav toliko ustnih predstavi-tev. To je le nekaj števil, ki opi-sujejo že šestnajsto bienalno konferenco SIRWEC, ki se je odvijala med 23. in 25. majem v Helsinkih na Finskem. Teme konference so bile: cestnovre-menski informacijski sistemi, merilna oprema, metode napo-vedovanja meteorološkega sta-nja cestišča, metode zimskega vzdrževanja, sistemi za podpo-ro pri odločanju, primeri do-brih praks in izkušnje uporab-nikov. Tudi slovenski prispevek ni manjkal: sodelavci podje-tja CGS plus smo predstavili vpeljavo napovedi temperatu-re in stanja cestišča v Darsov cestnovremenski informacijski sistem in pripravili plakat z re-zultati mednarodnega projek-ta INCA-CE, kolegi iz podjetja Amanova pa so prikazali novo metodo napovedovanja pro-metnih zastojev.

Rok Kršmanc predava na konferenci SIRWEC 2012

DIMENSIO 4

CGS konferencaCGS konferenca je osrednji slovenski dogodek na podroèju raèunalniško podprtega naèrtovanja v arhitekturi, gradbeništvu in geodeziji, ki ga skupaj s partnerskimi podjetji prireja podjetje CGS plus. Namenjena je gradbenikom, geodetom, arhitektom in vsem tistim, ki so vpleteni v procese naèrtovanja, gradnje in vzdrževanja objektov in ki želijo svoje delo olajšati in pohitriti s sodobnimi informacijskimi tehnologijami. Konferenca je namenjena tudi strokovnjakom na podroèjih prometne in komunalne infrastrukture, telekomunikacij in energetike. Udeležence privabljajo praktiène vsebine, aktualne teme in atraktivna izvedba konference, dogodek pa je tudi odlièna priložnost za številna sreèanja in druženja.

CGS KONFERENCA

G R E G O R P I P A N

Vsebino CGS konference obli-kujemo skupaj s številnimi pri-znanimi domačimi in tujimi predavatelji, ki sodelujejo s tehnično-strokovnimi predava-nji, s predstavitvami projektov in tehnične opreme. Vsako leto na CGS konferenci gostimo ugledne goste in slavnostne govornike. V preteklih letih so se tako na odru zvrstili Žiga Turk, Ivo Boscarol, Janez Škra-bec, Janez Koželj, Lučka Kajfež Bogataj, med animacijskimi govorniki pa Arne Hodalič, Ma-tevž Lenarčič, Miran Stanovnik, Davo Karničar, Tomaž Humar in drugi.

CGS konferenca 2012

Letošnjo CGS konferenco smo pričakali nekoliko negotovo; gradbeni in arhitekturni sektor se namreč že več let spopadata s težko gospodarsko situacijo. Optimizma primanjkuje. Spra-ševali smo se, koliko ljudem se še zdi pomembno vlagati v izobraževanje in nove tehnolo-gije. Na srečo je bila bojazen

odveč. Obiskovalcev je bilo si-cer nekoliko manj kot leto po-prej, smo pa zaznali prisotnost velikega števila novih podjetij, s katerimi se do zdaj še nismo srečali. To pomeni, da dejav-nost živi in da mnogi v njej še vidijo potencial. Letos smo še več časa namenili strokovnim tematskim sklopom. Pripravi-li smo sklope za arhitekte, za projektante cest in železnic, za projektante v hidrotehniki in GIS, Autodeskovim produktom pa smo namenili samostojen tematski sklop. Novosti je bilo res precej in jih ni mogoče za-jeti v tem kratkem prispevku, zato vas vabim, da obiščete spletno stran www.cgs-konfe-renca.si, kjer si lahko ogledate celoten video arhiv CGS konfe-rence 2012.

Zgodovina konference

Zgodovina CGS konferen-ce sega že v leto 2004. Takrat smo v Lipici s stotimi udele-ženci, našimi najzvestejšimi uporabniki, presegli lastna pri-

čakovanja. Očitno je bilo, da je takšnih dogodkov v našem prostoru premalo in odločeni smo bili, da CGS konferenca ne bo le še ena muha enodnev-nica. Na prvi CGS konferenci smo se osredotočili predvsem na strokovne vsebine, neposre-dno vezane na uporabo naše programske opreme in reši-tev. V celoti smo jo pripravili sami, kar je od nas terjalo zelo veliko napora. Kmalu nam je postalo jasno, da moramo obi-skovalcem ponuditi še več. K sodelovanju smo začeli vabiti priznane domače in tuje stro-kovnjake, profesorje in preda-vatelje različnih strok. Odziv je bil odličen. Konferenca je vse-binsko rastla, z njo pa je rastlo tudi število obiskovalcev. Vsa-koletne analize dokazujejo zelo visoko zadovoljstvo udeležen-cev, kar nas dodatno motivi-ra pri pripravi tega obsežnega dogodka.

CGS konferenca na mobilni napravi

CGS konferenca je bila letos prvič podprta z androidno mo-bilno aplikacijo »CGS konfe-renca«. Uporabniki pametnih androidnih telefonov in tablic so lahko z njeno pomočjo med konferenco dostopali do konfe-renčnega urnika ter do podrob-nejših informacij o predavanjih in predavateljih, po zaključku konference pa smo aplikacijo posodobili še z video posnet-ki vseh predavanj. In kako se je aplikacija obnesla? Večina tistih, ki so jo preizkusili, je ti-skane urnike pospravila v tor-bo :-). Aplikacija je na voljo na portalu Google Play. V iskalnik vtipkajte »CGS konferenca«.

Èemu se udeležiti CGS konference?

CGS konferenca je namenjena gradbenikom, geodetom, ar-hitektom ter vsem tistim, ki so vpleteni v procese načrtovanja, gradnje in vzdrževanja objek-tov in želijo svoje delo olajša-ti in pohitriti s sodobnimi in-formacijskimi tehnologijami. Konferenca je namenjena tudi strokovnjakom na področjih prometne in komunalne infra-strukture, telekomunikacij in energetike. Udeležence priva-bljajo praktične vsebine, aktu-alne teme in atraktivna izvedba konference, dogodek pa je tudi odlična priložnost za številna srečanja in druženja.

Partnerji konference

Pri uspešni izvedbi CGS konfe-rence nam vsako leto fi nanč-no, materialno in tudi vsebin-sko pomagajo naši partnerji in sponzorji. Tradicionalno sode-lujemo s svetovno priznanimi podjetji, kot so Autodesk, HP, Microsoft in DHI, s slovenskimi partnerji Avtera, OSA, DISS in z mnogimi drugimi. Brez njih CGS konferenca ne bi bila to, kar danes je.

Video arhiv predavanj preteklih konferenc

Na spletni strani www.cgs-konferenca.si je obširen video arhiv predavanj od leta 2010 naprej. Mnoga med njimi so aktualna še danes. Vabljeni k ogledu

Prejemniki priznanj za odlično poslovno sodelovanje (z leve): DRSC (Ljilja-na Herga), IBE (Danilo Pungertnik), Si.mobil (Marjan Tušek), Trimo (Miha Šantavec)

Rešitve za upravljanje s prostorskimi podatki na CGS konferenci 2012

5 DIMENSIO

Projektiranje se seli v oblakeKot sem omenil že v uvodniku, se zdi, da se današnji svet vse bolj razslojuje na bogate in revne, na poslovno uspešne in tiste, ki se otepajo kriznih èasov, na tehnološko napredne in tehnološko zaostale. Sloveniji sicer ne moremo pripisati nobene od teh skrajnosti, vendar obstaja nevarnost, da nas tok dogajanj zanese v napaèno smer.

TRENDI V PROJEKTIRANJU

M A T J A Ž Š A J N

Slovenija ima s svojo lego in velikostjo svoje prednosti in slabosti. Majhen trg je omeji-tev, hkrati pa prisila, da se ozi-ramo po poslih tudi izven svo-jih meja. Očitno nam je bilo v gradbeništvu v zadnjih 15 letih doma preudobno, da bi se tru-dili za pridobivanje dela v tu-jini, kar se nam danes mašču-je. Še tistih nekaj malo večjih gradbenih podjetij, ki smo jih premogli, je v ruševinah. Re-ference so izpuhtele, znanje ostaja.

Naša prihodnost

Kako naprej? Medtem ko pri nas pregledujemo ruševine in skušamo iz njih rešiti kakšen koristen del propadlih podjetij, se vlaganja v gradbene projek-te v mnogih (sicer precej odda-ljenih) državah nadaljujejo. Ne samo to: Rusija, Indija, Kitaj-ska, Brazilija in nekatere druge države kar tekmujejo, katera bo zgradila najdaljši most, najviš-jo stavbo, najbolj nor projekt … Tam vladajo velike korpora-cije, ki v svoji ekspanziji požira-jo manjša podjetja in tako po-stajajo vse večje in večje; pravo nasprotje temu, kar se dogaja pri nas.

Sreča je, da je današnji svet postal globalna vas, kjer pod-jetja tekmujejo med seboj z znanjem in inovativnostjo. Pre-ko spleta lahko komuniciramo skoraj tako, kot da bi bili ob sogovornikih fi zično prisotni. Podatki in informacije se pre-takajo z neverjetno hitrostjo in ovira so samo še različni ča-sovni pasovi, zaradi katerih je treba včasih sestankovati sredi naše noči. Ampak če gre za do-ber posel, nič ne de. Priložno-sti torej so, treba jih je le izko-ristiti.

Da bi se lahko tudi sami vklju-čili v to dogajanje, je seveda treba izpolniti precej pogojev. Eden izmed njih je tehnološka usposobljenost in opremlje-nost. Danes postajajo načr-

tovanje, gradnja in vzdrževa-nje objektov med seboj vse bolj povezani. Znano je, da je vzdrževanje objektov na dolgi rok dražje od inicialne gradnje same. Tudi sicer so na podro-čju gradnje velike rezerve. K tehnološkemu napredku nas silijo tudi vse ostrejši pogo-ji izgradnje, kot so prostorska in časovna omejenost, okolj-ske zahteve in ekonomika. Cilj je v čim krajšem času zgradi-ti objekt za optimalno ceno. Zamislite si gradnjo velike stolpnice sredi velemesta ali gradnjo železniške povezave v urbanem okolju – koliko uskla-jevanja je potrebnega, da teko-če izpeljemo projekt.

BIM rešitve

Za dosego teh ciljev je nujna vpeljava sodobnih tehnolo-ških rešitev. Ena takih inovacij je BIM ali Building Information Modeling – modeliranje podat-kov o gradnji. Tak informacijski sistem povezuje vse, ki sode-lujejo v projektu, od javnosti, ki jo skrbijo posegi v prostor, preko načrtovalcev, proizvo-dnje polizdelkov, monterjev in logistike dostave, do nadzor-nikov in investitorja. Velike kor-poracije, ki se ukvarjajo s tako kompleksnimi projekti, se še kako zavedajo, kako odvisne so od tehnoloških rešitev, ki jim omogočajo optimizacijo dela.

Mobilne naprave in oblaki

Tega se dobro zaveda tudi Au-todesk, še vedno vodilni izde-lovalec programskih rešitev na področju načrtovanja, gradnje in vzdrževanja objektov. Ne le, da je še vedno vodilni, zdi se, da svojo prednost pred kon-kurenti povečuje z naskokom. Med številnimi obiski v razvoj-nih centrih Autodeska v Zdru-ženih državah Amerike sem imel priložnost spoznati nji-hovo miselno naravnanost. Ne ukvarjajo se s podrobnostmi, na probleme gledajo z visoke

perspektive in skušajo v svojih rešitvah zaobjeti celoten svet. Veliko skrb namenjajo strate-škim usmeritvam in trenutno ni dvoma, da vidi Autodesk v t. i. cloud tehnologijah in mo-bilnih napravah svojo veliko priložnost, ki je morda največja v njegovi tridesetletni zgodo-vini. Poleg tega vidi Autodesk priložnost v tem, da svoje iz-delke ponudi ne samo ozkemu krogu inženirjev in arhitektov, ampak vsakemu, ki ima v sebi nekaj umetniške ali inženirske ustvarjalne žilice. Začutil je, da lahko streže ne samo ozkemu krogu inženirjev in arhitektov, ampak da je vsak navaden Ze-mljan en kos ustvarjalca, ume-tnika, arhitekta. Skoraj vsak si gradi hišo svojih sanj, opre-mlja stanovanje, vrt ali ima idejo za nek nov izdelek. Vsak od nas ima v rokah mobilno napravo, telefon, iPad ali kaj podobnega in na Autodeskovih spletnih straneh so na voljo programčki (t. i. appsi), ki vam lahko pri vaši ustvarjalnosti odlično pomagajo.

Ostanimo aktualni

Vedno znova se zavemo, da je Autodesk s svojim neustavlji-vim pohodom za novimi izdelki in novimi pristopi svež in ino-vativen. Veliko je tistih, ki ga skušajo posnemati, a dlje od kopiranja programa AutoCAD skoraj ne pridejo. Autodesk se uči od velikih korporacij, ki mu dajejo tudi najboljši zaslu-žek. Svojo ponudbo prilaga-ja prav njim, manj pa tistim, ki se ukvarjajo s posameznimi

segmenti v življenjskem ciklu objekta. Zato morda naši pro-jektanti ne razumejo dobro, čemu Autodeskovi paketi Su-ites, čemu oblaki in mobilne naprave. Na nedavni Autode-skovi konferenci v Las Vegasu sem zasledil podatek, da Intel kot največji proizvajalec mikro-procesorjev na svetu toliko vla-ga v izgradnjo svojih obratov, tovarn in objektov, da je z vpe-ljavo Autodeskovih BIM rešitev dosegel prihranek 200 milijo-nov ameriških dolarjev na dan! To so fascinantne številke, ki nam dajo misliti.

Ostanimo inovativni

Lahko mi boste ugovarjali, da je sicer enostavno govoriti o inovativnosti, naprednosti in vlaganjih, a da gospodarske razmere pri nas temu niso na-klonjene. Res je, da časi niso najbolj rožnati, pa vendar mo-ramo ukrepati in zaustaviti pot navzdol. Verjetno bodo minila še desetletja, preden bomo na noge postavili svoje nove grad-bene velikane. Med tem časom pa bo najbolj pametno, da se priključimo klubu razvitih in si z njimi delimo uspehe, znanje in reference.

Dokumentacija 3D-modelov

Med glavne novosti novega AutoCAD-a vsekakor štejemo nova orodja za dokumenta-cijo 3D-modelov. Gre za nad-gradnjo obstoječega ukaza (ViewBase) in orodij za doku-mentacijo, ki so bila pred-stavljena že v verziji 2012. Na osnovi izdelave enega od stan-dardnih pogledov 3D-mode-la z ukazom »ViewBase« lahko izdelamo prereze in detajle. Na

DIMENSIO 6


A L E Š K O R B A RNovosti v AutoCAD-u 2013Potem ko se je uporabniški vmesnik v zadnjih nekaj verzijah AutoCAD-a precej spreminjal, ostaja v zadnji razlièici skoraj nedotaknjen. Tako so priložnost za prenovo in izboljšanje dobili stari ukazi in nove funkcionalnosti za potrebe naèrtovanja in urejanja 2D- in 3D-dokumentacije. Velik poudarek v AutoCAD-u 2013 je na neposredni povezljivosti s storitvami v oblaku in na orodjih za dokumentacijo. Omenjene funkcionalnosti štejem tudi med glavne novosti novega AutoCAD-a. Seveda bi bilo neprimerno trditi, da so ostale manjše izboljšave in posodobljeni ukazi za delo projektantov nepomembni in neuporabni. Te novosti prav tako prihranijo èas in olajšajo delo v procesu naèrtovanja. Ko jih implementiramo v proces dela, se kasneje pogosto upravièeno vprašamo, kako smo nekoè delali brez njih. Zato si vzemite èas, oglejte si novosti in si olajšajte delo z novim AutoCAD-om 2013.

Pozdravno okno (Welcome Screen)

Ob zagonu AutoCAD-a nas pri-čaka pozdravno okno – Welco-me Screen. Samo pozdravno okno ni novo, nove so informa-cije, do katerih lahko dostopa-mo. Okno je razdeljeno na tri dele. V prvem razdelku imamo dostop do nedavno odprtih datotek, ukaz za izdelavo nove risbe na osnovi predloge in možnost odpiranja datotek. V sredinskem razdelku so prostor dobile izobraževalne vsebine. V zadnjem razdelku pa lahko dostopate do AutoCAD-ovega oblaka (Autodesk 360) in trgo-vine Autodesk Exchange Apps, kjer so na voljo manjši koristni programski dodatki; nekate-ri so plačljivi, drugi brezplačni, zato si le vzemite čas in pobr-skajte med njimi.

Prikazovanje pozdravnega okna ob zagonu AutoCAD-a lahko tudi izklopite in s tam pohitrite odpiranje programa.

Ukazna vrstica (Command Line)

Ukazna vrstica je bila v Auto-CAD-u 2013 deležna celovite prenove. Vrstica ni več privzeto vezana na celoten spodnji del zaslonske slike programa. Po novem je plavajoča paleta, ki je privzeto manjša in prosto pla-

va na modelnem ali papirnem prostoru, še vedno pa ohranja funkcijo palete. Tako jo lahko vežemo na spodnji, zgornji ali levi del zaslonske slike progra-ma. Kadar ukazna vrstica ni ve-zana, je prikazana enovrstično, z možnostjo transparentne-ga prikaza zgodovine do 50 za-dnjih uporabljenih ukazov.

Pri pisanju ukazov je dobrodo-šla še ena novost, ki se je bo-ste uporabniki prav gotovo raz-veselili. Gre za možnost izbire podukaza z miško. To pomeni, da ni potrebno več vpisovati prve ali prvih dveh črk poduka-za, pač pa izbor opravite kar z miško.

Delo z oblakom toèk (Point Cloud)

Izdelava indeksirane datoteke AutoCAD-ovega oblaka točk iz surovih datotek je preprostej-ša in učinkovitejša. Omogoča združevanje več datotek točk, vključevanje RGB-modela barv, intenzitete in lastnih atributov. Prav tako je podprta pretvor-ba surovih datotek oblaka točk vseh večjih proizvajalcev ske-nirnih naprav (tudi Leice).

Orodja za delo z oblakom točk so dostopna na svojem razdel-ku »Point Cloud«, na zavihku »Insert«. Vstavljanje in ureja-nje datotek je bolj poenoteno

s postopki dela, ki smo jih že vajeni in jih uporabljamo pri vstavljanju in urejanju ostalih zunanjih datotek.

Ob izboru oblaka točk na risbi se na traku prikaže vsebinsko odvisen razdelek »Point Clo-ud«, na katerem se nahaja-jo ukazi za določanje gostote točk, novi ukazi za rezanje in nadzor nad prikazom le dela oblaka točk ter orodje za anali-zo gostote točk.

Pozdravno okno AutoCAD-a 2013

Ukazna vrstica – Command line Attach Point Cloud

7 DIMENSIO

metriji, kar pomeni, da nismo več omejeni zgolj na uporabo ukaza znotraj meja geometrije. Ukaz lahko neposredno izve-demo na več elementih hkrati (Multiple Option) znotraj ene-ga zagona ukaza.

Offset. Ukaz za izdelavo robov (Offset) omogoča predogled rezultata v fazi izdelave.

Besedilo. Za večvrstično be-sedilo, besedilo vodilnih črt in kotiranja, je omogočen nov slog besedila s prečrtanim učinkom.

Predogled lastnosti. AutoCAD 2013 omogoča dinamičen pre-dogled lastnosti elementov, še preden jim dodelimo novo la-stnost. Primer: medtem ko se na paleti »Properties« z miško premikamo čez različne ravnine na seznamu ravnin, označeni elementi na risbi ažurno odra-žajo lastnosti ravnine.

Cloud Sign In

voljo imamo nabor različnih ti-pov prerezov in detajlov, ki jih lahko v kateri koli fazi spremi-njamo, jim nastavljamo videz, nadziramo prikaz šrafur, pu-ščic… Ob spremembi pote-ka prereza oz. mesta detajla se prerez oz. detajl samodej-no posodobi. Prereze in detajle lahko v kateri koli fazi prikaže-mo v različnih merilih.

Autodesk 360

Še ena izmed velikih novosti v AutoCAD-u 2013 je neposre-dna povezljivost v oblak. Auto-deskove storitve v oblaku niso novost, smo pa vsako leto pri-ča dodatnim storitvam, ki za-polnjujejo manjkajoče funkci-onalnosti in poskušajo storitve približati uporabnikom.

AutoCAD 2013 integrira kar nekaj Autodeskovih stori-tev v oblaku in uporabnikom omogoča ne več samo delje-nje datotek in sodelovanje pri projektih, pač pa tudi shranje-vanje uporabniških nastavitev.

Tako lahko v oblak shranimo tudi lastne nastavitve delovne-ga okolja AutoCAD, predloge, palete itd. S tem se izognemo zamudnim nastavitvam pro-grama, v primeru da moramo naslednji dan delo opraviti na drugem računalniku. AutoCAD nam v takem primeru ponudi možnost uporabe lokalnih na-stavitev ali pa lastnih nastavi-tev, ki so shranjene v oblaku in do katerih dostopamo s svojim uporabniškim imenom in ge-slom.

Deljenje ter shranjevanje dato-tek in programskih nastavitev v oblak nadzira vsak uporab-nik sam. Na zavihku »Online« na traku dostopamo do ukaza »Online Options«, kjer lahko nastavimo, kaj in kako shranju-jemo v oblak. Na tem zavih-ku imamo tudi ostale ukaze in možnosti, ki jih potrebujemo pri delu z oblakom.

Prijava v Autodeskov oblak lah-ko poteka neposredno iz Auto-CAD-a, iz orodne vrstice »Info-center«. Za dostop potrebujete


Point Cloud Ribbon

uporabniško ime in geslo. Če ga še nimate, se le registrirajte; registracija je brezplačna.

Manjše pomembne novosti, na katere ne smemo pozabiti

Array. Večja fl eksibilnost pri delu z ukazom za multiplicira-nje elementov. Ob zagonu uka-za in označitvi elementov za multipliciranje se izdela mreža s predogledom 3 X 4 kopiranih elementov pri pravokotnem multipliciranju in 6 elementov v kotu 360 stopinj pri polarnem multipliciranju. Podobno je tudi pri multipliciranju po poti (Path Array). Sočasno se pri-kažejo večfunkcijski ročaji na multipliciranih elementih, ki dodatno olajšajo urejanje.

Presspull. Ukaz Presspull v Au-toCAD-u 2013 lahko upora-bimo tudi na 2D- in 3D-geo-

Dokumentacija 3D modelov

Cloud Storrage

DIMENSIO 8


A L E Š K O R B A RAutodesk mobilne rešitve in storitve v oblakuŽivimo v èasu, ko želimo dostopati do informacij v vsakem trenutku in kjerkoli. Vzrok omenjene želje oz. lahko bi rekli že kar potrebe je vse veèja ponudba tabliènih naprav, pametnih telefonov in manjših prenosnikov, ki nam omogoèajo eleganten in preprost dostop do vsebin na svetovnem spletu. Na drugi strani imamo vedno veè ponudbe najrazliènejših storitev v oblaku. Tako se sreèamo z ogromno ponudbo ustrezne strojne opreme in ustreznih programskih rešitev v oblaku in na nas je, da poskušamo vse to uèinkovito uporabiti v praksi in si olajšati delo.

Dejstvo je, da nam storitve v oblaku omogočajo nešteto mo-žnosti za cenejše in učinkovi-tejše poslovanje. Potrebno je le, da nove pristope vključimo v svoj proces dela. Seveda je tudi dejstvo, da storitve v obla-ku pomembno vplivajo in spre-minjajo naše delovne procese in navade, vendar to pozitiv-nem smislu, saj imajo za rezul-tat lažje, cenejše in učinkovi-tejše delo in poslovanje.

Autodesk 360

Zavedanje o pomembnosti storitev v oblaku v današnjem času se vidi tudi pri Autodesku, ki neprestano objavlja nove programe in storitve, ki izkori-ščajo prostor računalništva v oblaku.

Tako nam je Autodesk letos ponudil rešitev z imenom Au-todesk 360. To je nove ime spletnega portala - nove sple-tne platforme, ki združuje Au-todeskova orodja in storitve v oblaku. Omogoča nam shranje-vanje, pregledovanje, urejanje ter deljenje in skupinsko delo na dokumentih. Vse na enem mestu! Iz portala dostopamo tudi do ostalih Autodeskovih orodij v oblaku kot so Auto-

desk WS, Autodesk 360 Ren-der,…

Do portala lahko dostopamo neposredno iz AutoCAD-a ali preko spletnega brskalnika na naslovu www.360.autodesk.com. Za dostop do svojega prostora v oblaku potrebuje-mo uporabniško ime in geslo, ki ga pridobimo brezplačno ob registraciji. V času pisa-nja tega članka je z brezplač-nim uporabniškim računom na voljo 3GB prostora, za potre-be shranjevanja katerega koli tipa datotek. Uporabnikom, ki imajo podpisano Autodeskovo vzdrževalno pogodbo (Auto-desk Subscription) pa pripa-da 25GB prostora in dostop do dodatnih storitev v oblaku kot so Autodesk 360 Rendering, Optimizations for Inventor, Structural Analysis in Energy Analyses for Revit.

Ko se registrirate na portal vas pričaka prostor podoben na-mizju, kjer dostopate do dato-tek, ki ste jih shranili v oblak. S klikom na gumb Actions na datoteki shranjeni v oblaku do-stopamo, do ukazov za delo z izbrano datoteko. Tako lahko dokumente pregledujemo, ure-jamo v oblaku, delimo z drugi-mi, pregledujemo pretekle ak-tivnosti in verzije dokumenta,

Language Packs. Delo z jezi-kovnimi paketi je poenosta-vljeno. V AutoCAD-u 2013 ni potrebno več namestiti celotne nove verzije programa za vsak jezik posebej, pač pa to reši-te z različnimi jezikovnimi pa-keti. Tako le enkrat namestite celoten program in kasneje po potrebi namestite dodaten je-zikovni paket. AutoCAD za vsak dodaten jezikovni paket doda novo bližnjico do programa na namizje in bližnjico v meni »Start«.

Še nekaj za konec

Za konec naj vas opozorim, da prejšnje verzije AutoCAD-a ne bodo znale odpreti in brati dwg-formatov datotek Auto-CAD-a 2013, saj je z novo verzi-jo prišel tudi nov format zapi-sa. Če sodelujete z uporabniki, ki nimajo zadnje različice pro-grama, to upoštevajte pri shra-njevanju dokumentov.

Želim vam uspešno delo z no-vim AutoCAD-om 2013.

Language Packs

jih kategoriziramo, itd. Ne na-zadnje lahko kar iz tega mesta tudi odpremo DWG datoteko v oblaku s programom Auto-CAD WS.

AutoCAD WS

Vse datoteke, ki jih shranimo na svojem uporabniškem ra-čunu na portalu Autodesk 360 se avtomatsko sinhronizirajo z mobilno aplikacijo AutoCAD WS. O AutoCAD WS sem pisal že v lanskoletni reviji Dimensio (Dimensio 2011), tako da se v podrobnosti tokrat ne bom spuščal. Omenil pa bi dve po-membni novosti, ki sta prišli z novo verzijo AutoCADa WS. V novi verziji z oznako AutoCAD WS 1.4. je podprto pregledo-vanje 3D risb za tablične ra-čunalnike in mobilne naprave (spletna aplikacija ima še ve-dno podporo le za pregledova-nje 2D tehnične dokumentaci-je). Druga pomembna in zelo uporabna funkcionalnosti pa je GPS podpora, ki uporabniku omogoča pozicioniranje trenu-tne lokacije na risbi in eventu-elnih premikov.

Že številka 7 milijonov preno-sov na mobilne naprave je do-volj zgovoren podatek, ki govo-ri v prid uporabnosti aplikacije.

Portal Autodesk 360

9 DIMENSIO


Sam pa sem prepričan, da bi moral v današnjem času vsak izmed vas imeti nameščen Au-toCAD WS na mobilni napravi ali na tabličnem računalniku, v kolikor ga imate.

Za vse tiste, ki še niste uporab-niki AutoCADa WS vam zato podajam 6 trdnih argumentov, ki vas morajo prepričali v upo-rabo.

ZAKAJ BI VSAKDO IZMED VAS MORAL UPORABLJATI AUTOCAD WS?

1. Boljša mobilnost

Vsa projektna dokumentaci-ja je na vaši dlani, kadarkoli in kjerkoli, nič več štorastih rol papirja s projektno dokumen-tacijo na terenu, iskanje svinč-nika za pisanje opomb,…

2. Varnost podatkov

Vaši podatki so varno shranje-ni. Strežniki, ki jih uporabljajo Autodesk 360 in AutoCAD WS za shranjevanje tehnične do-kumentacije zagotavljajo prav toliko zaščite kot uporaba on-line bančništva. Če še vedno ne zaupate, lahko uporabi-te alternativno infrastrukturo (Autodesk Buzzsaw, DropBox, MobileMe, Microsoft SharePo-int) ali si postavite še celo svoj datotečni strežnik, do katerega dostopate s pomočjo tehnolo-gije WebDav.

3. Sodelovanje na projektih

Preprosto sodelovanje na pro-jektih namesto pošiljanja pdf dokumentov. Vse spremembe in komentarji so ažurno vidni vsem sodelujočim na projektu z evidentirano zgodovino spre-memb. Kot lastniki risbe, ki jo delimo z drugimi, imamo mo-žnost določanja pravic dela na nivoju uporabnikov in doku-mentov.

4. Online in Offl ine urejanje DWG dokumentov

Za delo z AutoCAD-om WS za iOS in Android naprave ne po-trebujete stalnega internetne-ga dostopa za urejanje in pre-gledovanje dwg dokumentov. Do dokumentov lahko dosto-pate tudi brez povezave, saj si AutoCAD WS dokumente shra-ni lokalno in le te sinhronizi-ra prvič ko smo v dosegljivem omrežju.

5. Neposredna integracija z AutoCAD-om.

AutoCAD WS uporablja DWG tehnologijo za urejanje in pri-kazovanje AutoCAD-ovih dato-tek. Neposredno iz AutoCAD-a lahko dwg dokument naložimo v oblak in ga že naslednji tre-nutek pregledujemo in ureja-mo z AutoCADom WS.

6. AutoCAD WS je uporabni-kom na voljo BREZPLAČNO.

Mislim, da komentar te toč-ke ni potreben, še zlasti ker so trenutni časi v gospodar-stvu slabi in težimo k iskanju cenovno ugodnih alternativ, ki zmanjšujejo stroške poslo-vanje.

Dostop do ostalih storitev na portalu Autodesk 360

Kot sem že omenil, lahko iz portala Autodesk 360 neposre-dno dostopate tudi do ostalih Autodesk 360 storitev v oblaku, ki so na voljo vsem uporab-nikom s podpisano Autodesk vzdrževalno pogodbo (Auto-desk Subscription). Od vzdrže-valne pogodbe je odvisno do katerih storitev ste upravičeni.

Na tem mestu bi želel še pose-bej omeniti storitev Autodesk 360 Render, ki uporabnikom omogoča koriščenje resursov v oblaku za potrebe renderiranja. Tako lahko dwg datoteko s 3D modelom, določenimi materi-ali in svetlobo pošljete v oblak. Rezultat so izdelani renderji po vaših predhodnih nastavitvah in zahtevah, med tem pa ste vi normalno opravljali svoje delo brez obremenjevanja vaših lo-kalnih resursov.

Autodeskove mobilne aplikacije

Ko govorim o storitvah in orodjih v oblaku je prav, da omenim tudi ostale Autodesk aplikacije, ki so namenjene le mobilnim napravam, naj si bo to napravam ki podpirajo iOs ali pa Android operacijski sis-tem. Seznam aplikacij najdete na Autodeskovi spletni strani.

Autodesk 360 Services

Sklepna misel

Skrajni čas je, da se ozrete v oblake. Brez skrbi. Ne bo se vam zmračilo pred očmi. Časi, ko smo imeli dostop do dwg dokumentov le na lokalnem ra-čunalniku oz. strežniškem oko-lju počasi minevajo. Pošiljanje dwg dokumentov oz. pdf in dwf datotek bo počasi nadomestil oblak, kjer boste s pravicami omejevali kdo lahko sodeluje na projektu in kaj lahko pregle-duje, uporablja, ureja.

Ne pozabite tudi na množico zanimivih Autodeskovih mo-bilnih aplikacij, oglejte si širok nabor storitev in orodij v obla-ku in jih vključite v vaše proce-se dela. In ne pozabite, večina storitev in orodij je brezplač-nih!

DIMENSIO 10

S E B A S T J A N K O M A C


BricsCADNove trende narekuje cenaVedno radi govorimo o novih trendih v projektiranju. Zakaj bi bilo tokrat drugaèe? Zato, ker nove trende narekuje nova gospodarska situacija, ta pa zahteva ne le tehnièno dovršene, temveè predvsem cenovno konkurenène produkte!

Razmere na trgu tako v Sloveniji kot drugod po svetu so se zaostrile in slehernega potrošnika prisilile k zategovanju pasu. Zgodba v gradbeništvu ne odstopa od tega dejstva, zato je marsikdo že zaèel razmišljati o alternativnih rešitvah, ki bi zmanjšale stroške poslovanja podjetja. Z gotovostjo lahko trdimo, da je BricsCAD ena izmed rešitev, ki za zmerno ceno ponujajo skoraj vse, kar imajo veliki.

Zmogljivost ni vprašanje

Ko se odločamo za nakup ce-nejših produktov, se kljub vse-mu vprašamo, ali bo cenejša rešitev zadostila našim potre-bam. Potrebe v odnosu do dela namreč ostajajo nespremenje-ne in rešitev, ki bi povzroča-le zastoje, si ne moremo pri-voščiti.

BricsCAD se pri tem vprašanju izkaže za pravo formulo. Delo-vanje programa je presenetlji-vo hitro in stabilno ter marsi-koga spominja na dobre stare čase, ko je AutoCAD za zagon potreboval le nekaj sekund.

Sistemske zahteve za delovanje programa so v primerjavi s pri-merljivimi programi precej niž-je, čeprav je dober računalnik še vedno dobrodošla osnova. Program deluje tudi na vseh platformah Windows, kot tudi na Linuxu OS.

Prehod iz okolja AutoCAD

BricsCAD zaradi svoje izrazi-te podobnosti uporabniškemu vmesniku AutoCAD ne zahteva večjega napora pri učenju. Po-membno je tudi to, da je izvor-ni DWG v okolju BricsCAD po-polnoma podprt, kar omogoča neovirano nadaljevanje dela z obstoječimi datotekami.

Podobnost in skupni DWG pa nista vse, kar spominja na Au-toCAD. Izredno pomemben je tudi nabor ukazov in orodij, ki

so na voljo. Izpostavimo lah-ko 3D-direktno modeliranje v renderiranem načinu z orod-jem Quad, »eBridge v Vondle« orodje za preprosto upravlja-nje z načrti na nivoju podjetja, dinamične vezi idr. Kar pa je za vse nas še najbolj pomembno, BricsCAD podpira skoraj vse tehnologije za aplikacije, ki jih lahko kot dodatke zaženemo v samem programu.

CGS plus avtorizirani prodajalec in razvijalec za program BricsCAD

Podjetje CGS plus je v letu 2011 začelo sodelovati s pod-jetjem Bricsys, lastnikom pro-grama BricsCAD. Glavni cilj

tega sodelovanja je pripraviti naše najpomembnejše progra-me s področja geodezije in niz-kih gradenj za okolje BricsCAD in tako uporabnikom ponudi-ti konkurenčne rešitve, ki bodo cenovno veliko bolj dostopne. Poleg prodaje programa Bri-csCAD uporabnikom seve-da zagotavljamo tudi tehnič-no podporo in izobraževanja v sklopu tečajev in delavnic.

11 DIMENSIO

ARHITEKTURA in VISOKOGRADNJA

M A T E J A M A T K ONovi Autodesk Revit Architecture 2013Kot verjetno že veste, ponuja Autodesk uporabnikom tri vrste programa Revit: Revit Architecture, ki je namenjen projektiranju arhitekture objektov, Revit Structure, ki ga uporabljajo gradbeni inženirji za konstrukcijske analize in izraèune ter Revit MEP za naèrtovanje strojnih inštalacij objekta. V verziji 2013 so omenjeni programi na voljo posamièno in po novem tudi skupaj v zbirki Autodesk Revit 2013.

V nadaljevanju se bomo osre-dotočili na najpomembnejše izboljšave in novosti v progra-mu Autodesk Revit Architectu-re 2013.

Zavihek »Architecture«

Zavihek »Home« je nadomestil zavihek »Architecture«. V njem najdemo orodja, namenjena arhitekturnemu načrtovanju. Tudi ostala za stroko specifi čna orodja so dobila svoje zavihke (Structure, MEP …).

Iskanje v pregledoval-niku projektov

Zdaj lahko izberete kateri koli element v brskalniku, kliknete z desno tipko na miški in izberi-te »iskanje«. Prikaže se dialog, ki omogoča iskanje pogledov, družin ipd.

Izboljšave kotiranja

Revit Architecture 2013 ponu-ja tri izboljšane ukaze za koti-ranje.

Kota premera (diameter)

Dodano je novo orodje za ko-tiranje premera. Kot ostalim kotam lahko tudi koti premera v lastnostnem dialogu določi-te obliko. Izbirate lahko med različnimi funkcijami, kot so oznaka centra, simbol, pozicija simbola …

Ločevanje kot v verigi (Split Dimension Chains)

Drugo izboljšano orodje koti-ranja omogoča, da odstranite koto iz neprekinjene verige kot. Enostavno izberete del kote, kjer želite koto prekiniti, in jo izbrišete. Tako nastaneta dve neodvisni koti.

Lastnosti enakovrednih kot (equality)

Pri kotah, ki jih določimo za enake, lahko v lastnostnem di-alogu izbirate med načini nji-hovega prikazovanja. Kotam lahko prikažete besedilo, vre-dnost ali formulo. Besedilo lahko urejate in poljubno spre-minjate, vrednosti določate način prikaza in enote, formuli določate parametre.

Ustvarjanje pogledov

Novost v letošnji različici pro-grama je tudi možnost ustvar-janja novih tlorisnih, prere-znih, fasadnih ipd. pogledov s preprosto uporabo ukaza »Edit Type«. Podvojite izbran tip po-gleda z obstoječim pogledom kot osnovo. V tem primeru ste ustvarili nova prerezna pogle-da. Lastnosti novih pogledov vključujejo možnost upora-be pripravljenih predlog (View Template).

Stopnice (Stair by Component)

Novo orodje »Stair by Com-ponent« ponuja možnost, da poleg ustvarjanja stopnic s ski-co (Stairs by Sketch), stopnice ustvarite tudi s sestavnimi deli (stopnice, podesti, podpore in ograje). Izbirate lahko med pri-pravljenimi oblikami stopnic (enoramne, dvoramne, krožne …); uporaba teh oblik je zelo preprosta.

Poleg poenostavljenega mo-deliranja stopnic so izboljšani tudi označevanje in predstavi-tev stopnic ter orodje za ureja-nje ograj.

Lastnosti enakovrednih kot

Ločevanje kot v verigi

DIMENSIO 12

Revit Architecture v praksiKrajši èas izvedbe, uèinkovitejši potek dela in višja kakovost oddanih projektov – to so cilji vseh projektantov. Kako jih doseèi? O razlogih za odloèitev, da podjetje preusmeri delovni proces na 3D-modeliranje in BIM-tehnologijo, sem se pogovarjala z Alešem Rabzeljem iz podjetja IZRIS. Kakšna je njihova izkušnja? Katere so prednosti novega naèina projektiranja? S kakšnimi težavami so se spopadli?


M A T E J A M A T K O

Zakaj ste se odloèili za uporabo programa za 3D-projektiranje Revit Architecture?

Zahteve investitorjev so na-rekovale, da poleg klasičnih 2D-načrtov izdelujemo tudi 3D-predstavitve objektov. Kot projektant sem za izdelavo 3D-

IZRIS, Aleš Rabzelj s.p.

Podjetje IZRIS ponuja projektantske storitve z vseh podroèij pro-jektive za gradnjo enostanovanjskih, veèstanovanjskih, poslov-nih in ostalih objektov visokogradnje. Projektanti v podjetju imajo dolgoletne izkušnje s programom Autodesk Revit Architecture, s pomoèjo katerega so izdelali preko 30 projektov vseh faz (IDZ, PGD, PZI, PID). V zadnjem letu se je podjetje v sodelovanju z nem-škim podjetjem Losberger usmerilo v projektiranje montažnih, aluminijastih in jeklenih objektov, s celotno tehnièno podporo. Cilj podjetja je zagotoviti strankam èim kvalitetnejšo predstavitev projekta in s tem razširiti uporabo programa Revit tudi na podro-èje montažne gradnje.

Urejanje in upravljanje materialov

Zaradi poenotenja materialov med različnimi Autodeskovi-mi programi so pri Autodesku dopolnili dialog za urejanje in izbiro materialov, ki na ekranu zdaj zaseda manj prostora. Z urejanjem posameznih lastno-sti se prikazujejo novi dialogi z nastavitvami.

Lastnosti materiala se v raz-ličici Revit 2013 nahajajo pod naslovom »Assets«. Te lastno-

sti zdaj vključujejo grafi čne (graphics), termične (thermal), fi zične (physical) in vizualne (appearance) lastnosti.

Lastnosti materialov lahko shranite v svojo knjižnico, ki jo lahko uporabite tudi pri drugih projektih in ostalih Autodesko-vih programih (AutoCad, In-ventor …).

Izboljšave vizualizacij

Revit omogoča uvoz neba ali drugih slik v ozadja v vseh po-gledih. To pomeni, da lah-ko v fasadne poglede, prere-ze in 3D-poglede vstavite sliko (okolico, nebo itd.). Nastavi-tve ozadja določite v dialogu »Graphic Display Options«, kjer lahko uvozite sliko in tako izdelate lepše in realnejše na-črte.

Novosti v novem Revitu Archi-tecture 2013 je še veliko več. Ogledate si jih lahko na strani http://usa.autodesk.com.

predstavitev takrat uporabljal AutoCAD, kar pa se je sčaso-ma izkazalo za zelo zamudno. Delo se je podvajalo. Ravno v tistem času se je pojavila pri-ložnost za nakup paketa (Su-ite) Autodeskovih programov za arhitekturo, ki je vseboval tudi program Autodesk Revit. Ker moram biti kot projek-tant vedno v koraku s časom in

sem bil od nekdaj pripravljen sprejeti marsikateri izziv, sem se odločil Revit preizkusiti. Prednosti Revita so se pokaza-

le tako rekoč takoj in od takrat naprej načrtujem z njim.

13 DIMENSIO


V èem vidite najveèjo prednost uporabe programa Revit Architecture?

Največja prednost je, da objek-te sistematično modeliram – podobno, kot se gradi na te-renu. Ker so načrti le stranski produkt 3D-modeliranja, na-pak pri usklajevanju načrtov ni. Prav to je po mojem mnenju velika pomanjkljivost progra-mov za 2D-načrtovanje – ko je bilo potrebno nekaj popravi-ti, si moral to narediti v vseh načrtih. Poleg tega je zaradi enostavnosti priprave tlorisov in prerezov izvajalcem možno zagotoviti več načrtov za sko-raj nič dela, kar bistveno olajša gradnjo in zmanjša nejasnosti.

Kaj vam je pri »novem« naèinu projektiranja povzroèalo najveè preglavic?

S samim prehodom na nov program nisem imel težav; kar hitro sem osvojil način dela. Seveda je bilo potrebnih nekaj prilagoditev, saj se je zamenjal celoten pristop k projektiranju. Kot vsak program ima tudi Re-vit kakšno pomanjkljivost, a je teh z vsako novo verzijo manj. Pri nekaterih elementih (sto-pnicah, ostrešju) je denimo potrebno vložiti nekaj več časa in truda v natančen izris.

Ste tudi uporabnik orodij CGS Revit Tools, ki jih je razvilo naše podjetje. Katero orodje se vam zdi najbolj uporabno?

Najbolj uporabno se mi zdi orodje »sheme elementov«; največ uporabljam sheme oken in vrat. Z orodjem enostavno izdelam tabelo uporabljenih elementov v projektu, prikažem želene lastnosti, zraven pa je tudi zelo realna skica. Te she-me pripravljam za lažje prido-bivanje ponudb pri proizvajal-cih. Zelo uporaben ukaz se mi zdi tudi »tlak v prostoru«, ki bi-stveno skrajša čas izrisa tlakov v celotnem projektu.

Bi programoma Revit Architecture oz. CGS Revit Tools kaj dodali?

Zelo uporabno bi bilo, če bi se lahko v tabeli izpisala sestava določenega elementa (npr. ste-ne), kar bi lahko potem upora-

bil na listih in v projektni do-kumentaciji. Smiselno bi bilo tudi, da bi lahko sestavi dolo-čil, kateri sloj naj bo grafi čno prikazan in kateri ne.

Kaj bi priporočili projektan-tom, ki razmišljajo o prehodu na 3D-načrtovanje?

Čim prej se lotite 3D-projekti-ranja! Če želite biti konkurenč-ni in v koraku s časom, je 3D-projektiranje neizogibno. Želel in priporočal bi tudi, da se za 3D-projektiranje odločijo tudi ostali projektanti (gradbeniki, projektanti strojnih napeljav …), saj bi s tem olajšali delo vsem udeležencem projekta.

S E B A S T J A N K O M A CECOCAD : Orodje za izraèun energijskega certifikata v okolju Revit ArchitectureAutodesk Revit in ECOCAD

Ecocad je orodje, ki arhitek-tom, projektantom in drugim inženirjem omogoča enostaven in edinstven način izračuna in analize energijske učinkovito-sti načrtovanega objekta, vklju-čujoč izpis energijske izkaznice objekta že v zgodnji fazi pro-jekta.

Ker je orodje vgrajeno v oko-lje Autodesk Revit, omogoča spremljanje dogajanja in spre-memb na objektu med načrto-

vanjem, kar pripomore k večji učinkovitosti in velikemu pri-hranku časa.

Ecocad je zmogljivo orodje z izredno enostavnim uporab-niškim vmesnikom, ki poleg energijske učinkovitosti objek-ta izračuna tudi toplotne izgu-be na objektu, poda U-faktor posameznih elementov in nivo temperature rosišča glede na regulative. Program je podprt tudi z izredno bogato knjižnico materialov vseh svetovno zna-nih proizvajalcev, vključuje pa tudi proizvajalce toplotnih vi-

rov (generatorjev, klim, termič-nih peči …).

Energijska izkaznica in izkušnje v Sloveniji

Po zgledu nekaterih evrop-skih držav (Francije, Nemčije, Danske ...) zdaj tudi v Sloveniji uvajamo energetsko izkaznico za stavbe. Aktivnosti za uvedbo energetske izkaznice za stavbe potekajo na podlagi Energet-skega zakona in pridružitvene direktive EU SAVE (93/76/EEC). S sprejetjem ustreznih evrop-

skih standardov in s pripravo novega slovenskega predpisa za toplotno zaščito in učinkovi-to rabo energije v stavbah smo na dobri poti za zmanjševanje emisij CO2 s povečevanjem energetske učinkovitosti.

Namen je podati objektivno informacijo o energetskem sta-nju stavbe (o toplotni zaščiti stavbe, o predvideni rabi ener-gije za ogrevanje in posredno stroških zanjo) ter tako podpi-rati tržno prednost energetsko učinkovitejših stavb.

DIMENSIO 14


Uporaba Graitec Advance Steel v praksiKrajši èas izvedbe, uèinkovitejši potek dela in višja kakovost oddanih projektov – to so cilji vseh projektantov. Kako jih doseèi? Kako do teh ciljev s programsko opremo Graitec Advance Steel, smo se pogovarjali z Rolandom Soto Vargasom iz podjetja RO-SO METAL.

M A T E J A M A T K O

Zakaj ste se odloèili za uporabo programa za projektiranje jeklenih konstrukcij Graitec Advance Steel?

Konkurenčni program, ki smo ga uporabljali prej, nam v do-ločenih segmentih ni popol-noma ustrezal. Poleg tega je v Advance Steelu mogoče delati tudi s pločevinami in s preho-di pločevin iz ene oblike v dru-go ter izdelati delavniške risbe razvitih oblik.

V èem vidite najveèjo prednost uporabe programa Graitec Advance Steel?

Prednost vidimo predvsem v iz-delavi dokumentacije, ki je sko-raj popolnoma avtomatizirana. Pri spremembah takoj vidimo,

kaj in kje se je spremenilo, s tem pa odpadeta mučno iska-nje in zamenjava elementov po načrtih. Prav tako je prednost v dinamičnem modeliranju, kar je, če morate premakniti, obr-niti ali kako drugače spremeni-ti pozicijo elementov v samem modelu, zelo dobrodošlo, saj se vse relacije med sklopi ure-dijo same.

Kaj vam je pri uporabi programa povzroèalo najveè preglavic?

Težava je bila predvsem po-gled na določene elemente in osi, ampak tudi to smo rešili z uporabo orodja za izdelavo po-gledov na posamezne osi oz. prereze.

RO-SO METAL je podjetje, ki se od leta 1996 ukvarja z izdelavo PGD-, PZI- in PID-dokumentacije jeklenih konstrukcij. Veèinoma so-delujejo s tujimi partnerji, kakšen projekt pa naredijo tudi v Sloveni-ji. Vseskozi težijo k napredku ter èim hitrejši in kvalitetnejši izdelavi dokumentacije, zato išèejo programsko opremo, ki bi ustrezala nji-hovemu razvoju v naslednjih letih.

Kaj bi v programu spremenili ali dodali?

Dodali bi mogoče lažje pogle-de na posamezne elemente (predvsem bi zmanjšali števi-lo klikov, ki so za to potrebni). Dodali bi tudi razne konstruk-cijske elemente, kot so npr. sa-tasti nosilci.

Komu bi program priporoèili?

Vsekakor bi projektantom, ki želijo zamenjati obstoječo pro-gramsko opremo ali pa iščejo novo programsko opremo za jeklene konstrukcije, priporočal ta program.

G R E G O R B I L B A N

GEOSERVIS D.O.O.Z vzajemnim delom do kakovostnejše ponudbe rešitev za geomatikoV zadnjih letih se geodetski merski instrumenti èedalje bolj spreminjajo. Poleg izboljšanih tehniènih lastnosti se izreden napredek dogaja na podroèju programske opreme. V številnih primerih je instrument samo še senzor, ki doloèi natanène koordinate merjene toèke, vse ostalo delo pa opravi programska oprema na terenskem kontrolerju ali raèunalniku. Geodetom so na voljo številni vtièniki za sodobne osnove CAD, ki nadgrajujejo in dopolnjujejo funkcionalnost instrumenta: Leica CloudWorx in Kubit PointCloud na primer razširjata zmogljivosti Autodeskovih orodij AutoCAD in AutoCAD Civil 3D z naborom funkcij za še bolj uèinkovito obdelavo obsežnih oblakov toèk.

Prav vrsta novih rešitev CAD in GIS nas je gnala k iskanju par-tnerja z bogatimi izkušnjami na področju tovrstnih siste-mov. Takšnega kompetentne-

ga partnerja na področju pro-gramskih rešitev CAD in GIS smo prepoznali v podjetju CGS plus. Še več. Že po nekaj se-stankih smo uvideli, da razmi-

Geoservis d.o.o.Podjetje Geoservis d.o.o. je vodilni ponudnik merske opreme za geomatiko (geodezija, terenski zajem podatkov in mobilni GIS, gradbeništvo, vodenje gradbenih in kmetijskih strojev, sis-temi za opazovanje premikov in deformacij, terestrièno laser-sko skeniranje, fotogrametrija). Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1993 in je avtoriziran distributer švicarskega podjetja Le-ica Geosystems ter nemškega geo-Fennel, od leta 2004 pa tudi certificiran servisni center Leice Geosystems. Podjetje ima veè kot 25-letne izkušnje s podroèja prodaje, ser-visiranja in tehniène podpore geodetski merski opremi, skr-bi za redno izobraževanje zaposlenih, neprestano uvaja nove tehnologije (prva stalna postaja leta 1999, prvi samodejni sistem za opazovanje premikov leta 2009, prvi zasebni RTK/DGNSS strežnik leta 2011), leta 2010 pa je bil servisni center na presoji odlikovan kot najboljši v regiji.

15 DIMENSIO

INŽENIRSKA GEODEZIJA

A L E Š K O R B A ROblak toèk v praksi -od zajema na terenu do obdelaveRezultat skupnega sodelovanja podjetij Geoservis in CGS plus je bila v aprilu uspešno izvedena delavnica »Oblak toèk v praksi – od zajema podatkov na terenu do obdelave«. Glede na to, da smo delavnico razpisali prviè, je bil odziv presenetljiv. Preprièani smo, da sta prav kombinacija teh dveh strokovnih podroèij in sodelovanje med podjetjema kljuè do tako zanimive vsebine.

Delavnico smo razdelili na dva dela. Prvi del je potekal na terenu, kjer so strokovnja-ki iz podjetja Geoservis naj-prej predstavili zajem točk s terestičnim laserskih skener-jem Leica ScanStation C10. Skupaj z udeleženci delavnice smo izmerili parkirišče poslov-ne stavbe. Udeleženci delav-nice so upravljali skener Leica ScanStation C10, zajeli oblak točk in določili tarče, s pomo-čjo katerih smo kasneje v učil-nici ustvarili celovit oblak točk. Predstavili smo tudi vtičnika za AutoCAD Leica CloudWorx in Kubit PointCloud ter prikaza-li številne uporabne funkcije in metode za čiščenje oblaka

točk, za odstranjevanje šumov in motečih objektov. Takšen oblak je bil osnova za kasnejše modeliranje z orodjem Auto-CAD Civil 3D.

Drugi del delavnice je bil na-menjen obdelavi in analizi oblaka točk. Pridobljene podat-ke – oblak točk – smo analizirali in uvozili v programsko opre-mo AutoCAD Civil 3D. Iz obla-ka točk smo izdelali digitalni model terena (DMR). Ogledali smo si možnosti, ki jih Auto-CAD Civil 3D ponuja za obdela-vo DMR-ja. Sledila sta še izra-čun volumnov in izris prerezov med posnetim terenom in pro-jektiranim stanjem.

šljamo v isti smeri in da ima-mo kopico idej glede tega, kje bi se naši podjetji v prihodno-sti lahko idealno dopolnjevali.

Skupaj bomo zagotavljali vr-hunske, izpopolnjene, pred-vsem pa celostne rešitve na področju geodezije, gradbeni-štva, GIS-a, arhitekture in po-dobnega. Danes je v boju za večjo učinkovitost, uspešnost in posledično konkurenčno prednost potrebno v popolno-

sti izkoristiti možnosti, ki jih ponuja merska oprema, poe-nostaviti delovne postopke ter zagotoviti optimizirano izme-njavo podatkov med mersko opremo in okolji GIS/CAD v pisarni. CGS plus in Geoservis kot dva vrhunska strokovnjaka na svojih področjih predsta-vljata optimalno kombinacijo na področju upravljanja s pro-storskimi podatki: od terenske-ga zajema in naknadne obdela-ve do predstavitve in izdelave

končnega proizvoda. Verjame-mo, da bodo s sodelovanjem podjetij CGS plus in Geoservis največ pridobile naše stranke, saj bomo lahko skupaj zagoto-vili najboljšo podporo pri vseh aktivnostih upravljanja s pro-storskimi podatki.

Podjetji CGS plus in Geoser-vis sta že izvedli nekaj skupnih projektov: skupno nastopa-nje na osrednjih promocijskih predstavitvah CGS konferen-

ca 2012 in Leica Tour 2012. Ker je ena od dejavnosti obeh podjetij izobraževanje, smo se skupaj uspešno lotili tudi zah-tevnega projekta izvedbe delav-nice »Oblak točk v praksi«.

Rezultati delavnice so bili po-snetek obstoječega stanja, pri-kaz razširitve parkirišča in izra-čun volumnov med obstoječim in projektiranim stanjem s pro-gramom AutoCAD Civil 3D.

Uspešnost delavnice se meri predvsem po odzivu udeležen-cev izobraževanja. Delavnica je odprla precej zanimivih vpra-šanj, pa tudi problemov, s ka-terimi se uporabniki srečujejo na terenu in kasneje v pisarni, kar pomeni, da smo s to vsebi-no dosegli želen rezultat. Od-govore na želje, vprašanja in probleme uporabnikov pripra-vljamo in jih bomo med dru-gim vključili tudi v prihodnje delavnice.

V podjetjih Geoservis in CGS plus smo zadovoljni tako z iz-vedbo delavnice kot tudi z od-zivom udeležencev. Takšne de-lavnice nam pomagajo bolje razumeti potrebe strank, saj se

tudi sami srečamo z morebi-tnimi strojnimi ali programski-mi omejitvami. Skupaj lahko poiščemo rešitve, s katerimi so stranke kos tudi najzahtevnej-šim nalogam. Tudi zato bomo s skupnimi projekti na področju izobraževanja še nadaljevali, omenjeno delavnico pa vseka-kor še ponovili.

DIMENSIO 16

PROGRAMSKA OPREMA ZA NIZKOGRADNJO

A N D R E J K O G O V Š E KCGS Civil 3D Tools V podjetju CGS plus že od prve verzije programa AutoCAD Civil 3D razvijamo rešitve, ki na razliène naèine dopolnjujejo ali izboljšujejo njegovo uporabnost. Uporabnikom so najbolj poznane naše profesionalne rešitve Plateia, Aquaterra in Ferrovia, lani pa smo prièeli z razvojem povsem novega produkta CGS Civil 3D Tools, ki je neke vrste zbirka orodij za uèinkovitejše delo s programom AutoCAD Civil 3D. CGS Civil 3D Tools smo prviè predstavili lani na najveèjem strokovnem sreèanju uporabnikov Autodeskovih rešitev Autodesk University, ki vsako leto poteka v Las Vegasu.

Bistvene prednosti produk-ta CGS Civil 3D Tools so zelo enostavna uporaba, lahko vzdr-ževanje in dostopna cena. Do-dajamo mu vedno nove funk-cionalnosti, do katerih so vsi uporabniki z zakupljenim vzdr-ževanjem upravičeni brezplač-no. Trenutna verzija programa CGS Civil 3D Tools 2013 deluje na AutoCAD-ih Civil 3D 2011, 2012 in 2013.

Katera orodja ponuja program CGS Civil 3D Tools?

V skupini ukazov za obdela-vo točk je ukaz, s katerim lah-ko generiramo Civil 3D-točke na podani poliliniji na enako-mernih razdaljah, pri čemer se stacionaža meri vzdolž izbrane osi. Izbranim točkam lahko vpi-šemo stacionažo in oddalje-nost do izbrane osi. Te vredno-sti lahko kasneje zapišemo v tabelo.

V dodatke smo vgradili ukaz za konstruiranje osi, ki je sicer na voljo v programu Plateia. S tem ukazom konstruiramo glavne elemente osi tako, da jih enega za drugim »lepimo« med se-boj. Takšnega načina konstru-iranja osi Civil 3D ne pozna, je pa zelo uporaben še posebej za rekonstrukcije oz. za izris osi s poznanimi parametri.

V Civilu 3D lahko izrišemo 2D- in tudi 3D-križišča na preseči-šču dveh osi. Izrisana križišča niso povsem dodelana, saj je višinski potek roba pasu de-snih zavijalcev nepravilen. Iz-risana niveleta namreč nima zaokrožitev, temveč je iz ravnih segmentov. Razvili smo ukaz, ki te profi le dopolni z vertikalnimi zaokrožitvami na mestih, kjer Civil 3D izriše ravne segmen-te. Izrisana niveleta je optimi-zirana tako, da se vedno nariše maksimalni radij, ki ga geome-trija še dopušča.

Ukaz za izris in urejanje poli-gonov omogoča, da izrišemo poligone tako, da posameznim segmentom podajamo dolžine in smerne kote. Prednost tega načina kreiranja in urejanja po-ligonov je v tem, da so dolžine in smerni koti zapisani v ta-belarični obliki. Vsak segment predstavlja eno vrstico v tabeli. Segmente enostavno dodaja-mo, brišemo ali pa jih spremi-njamo. Poligoni lahko vsebuje-jo tudi radije. Z ukazom lahko urejamo tudi obstoječe polili-nije v risbi. Začetna točka poli-gona je lahko Civilova točka ali pa poljubna točka v risbi. Zače-tno točko poligona lahko tudi spremenimo. V tem primeru se poligon vzporedno premakne na novo lokacijo.

Izris zaokrožitev nivelete.

Izris in urejanje poligonov (Polilinij) Enostavno urejanje nivelete cevi.

Funkcionalnost, ki je v Civilu 3D slabo razdelana, so ukazi za izris in urejanje kanalizacij-skega omrežja. V orodjih CGS Civil 3D Tools smo zato razvi-li ukaze, ki to opravilo olajša-jo. Poenostavili smo pretvorbo polilinij v cevi. Uporabnik lah-ko izbere večje število razve-janih polilinij in jih pretvori v kanalizacijsko omrežje. Drugi dodatek, ki nam olajša delo s cevmi, je zamenjava tipa cevi oz. jaška. Prednost je v tem, da lahko hkrati izberemo vse cevi oz. jaške, ki jim želimo zame-njati tip. Izmed vseh dodatkov za urejanje cevi pa je vseka-kor najbolj uporaben urejeval-nik cevi, s katerim lahko izbrani cevi spremenimo nagib, zače-tno višino nivelete in konč-no višino nivelete. Uporabna vrednost ukaza je v tem, da se sosedne cevi gor- ali dolvodno samodejno prilagodijo. S tem se bistveno poveča uporabnost

Civila 3D, v katerem se vsaka cev obnaša neodvisno in mora zato uporabnik ročno popra-vljati vsako cev posebej.

Za konec naj omenim še orod-je za označevanje »assembli-jev«, s katerim označujemo izbrane »assemblije« v risbi. To orodje smo objavili tudi v Autodeskovi trgovini in si ga lahko brezplačno prenesete, če imate na svojem računalniku naložen Civil 3D 2013. Orodje se nahaja na naslovu: http://apps.exchange.autodesk.com/CIV3D/2013/en/Home/Index.

17 DIMENSIO


CGS plus digitalni model reliefa (DMR)Vse do razlièice 2013 so bili klasièni CGS-ovi produkti za naèrtovanje v nizkogradnji (Plateia, Aquaterra, Ferrovia) odvisni od digitalnih modelov reliefa tujih proizvajalcev. Na zaèetku je bil to Quicksurf, nato AutoCAD LandDesktop in v zadnjih letih AutoCAD Civil 3D DMR. V želji po veèji neodvisnosti in nenazadnje tudi širitvi programske opreme CGS plus na druge platforme smo se za potrebe naših aplikacij odloèili razviti lasten digitalni model reliefa – CGS plus DMR.

Prva različica CGS plus DMR-ja, ki je izšla junija letos, že vsebuje vse poglavitne funkci-onalnosti, kot so izris trikotni-kov, izris meje in izris plastnic. Za vhodne podatke lahko izbi-ramo med 3D-točkami (ACAD point), bloki (ACAD blocks), polilinijami in 3D-polilinijami. Pri velikih modelih reliefa lah-ko podatke črpamo neposre-dno iz datoteke in na ta način razbremenimo risbo. 3D-polili-nije lahko podajmo kot robove v prostoru (ang. breaklines). Tako program poskrbi, da je podana črta pravilno vsebova-na v kreirani površini. Poda-

U R O Š B A R L I È

mo lahko tudi meje, ki so lahko dveh tipov: notranje in zuna-nje. Zunanje uporabimo za to, da obrežemo teren tam, kjer projekcij ne potrebujemo, in tako pohitrimo delo v risbi, no-tranje pa se največkrat upora-bijo za potrebe vizualizacije, ko v obstoječi teren izrežemo od-prtino, da bo celoten npr. ce-stni objekt viden tako v nasipu kot tudi v vkopu. Digitalni mo-del terena se, podobno kot pri AutoCAD-u Civil 3D, shrani ne-posredno v risbo in je pripra-vljen takoj, ko risbo naslednjič odpremo.

Kljub temu, da gre šele za prvo različico CGS plus digitalnega modela reliefa, je ta že precej zmogljiv. Brez večjih težav je sposoben ustvariti površino z več milijoni točk. Na testiranjih se je izkazal za povsem primer-ljivega modelu iz AutoCAD-a Civil 3D.

U R O Š Ž A G A RPoenostavitve digitalnega modela reliefa (DMR)S sodobnimi geodetskimi inštrumenti, kot so npr. laserski skenerji, lahko zajamemo velike kolièine podatkov. Govorimo o oblakih veè milijonov toèk z visoko prostorsko loèljivostjo. Zajete podatke nato uporabimo za predstavitev površja z nepravilno trikotniško mrežo (TIN), ki v širšem pomenu predstavlja digitalni model reliefa (DMR). Kvaliteta DMR-ja je odvisna od gostote TIN-mreže, ki se tvori s povezavo sosednjih toèk v najlepše možne trikotnike. Gostejša mreža trikotnikov se bolje prilega spremenljivosti prostorske ploskve, hkrati pa predstavlja veèjo bazo podatkov, ki jo raèunalnik hrani in obdeluje, kar vpliva na hitrost in odzivnost raèunalnika v procesu naèrtovanja. Potrebujemo torej poenostavljen DMR z najmanjšim možnim številom trikotnikov, ki glede na izvirno TIN-mrežo še zadošèa doloèenim geometrijskim pogojem in predvsem našim potrebam pri naèrtovanju.

V prispevku je predstavljen al-goritem iterativnega krčenja robov, ki ima pred ostalimi me-todami naslednje prednosti: je hiter in preprost za upora-bo, dobro je defi niran na vseh kompleksnih objektih in ohra-nja geometrijsko podobnost z originalnim modelom.

Prvi korak v procesu poenosta-vitve je, da se vsem robovom dodelijo cene zaradi krčenja in se jih glede na višino cene postavi v čakalnico. Rob lahko načeloma skrčimo v katero koli točko znotraj meje TIN-mre-že. Cena krčenja posamezne-ga roba je določena z izbiro položaja vozlišča (verteksa), ki

nadomesti skrčen rob. Določiti moramo tak položaj nadome-stnega vozlišča v, da dosežemo čim manjše odstopanje poeno-

stavljene mreže od originala. Položaj nadomestnega vozlišča v določimo kot rešitev sistema treh linerano neodvisnih ena-

CGS plus digitalni model reliefa

slika 1: Določitev položaja nadomestenga vozlišča s presečiščem ravnin v R3

DIMENSIO 18


kostnih omejitev (enačba 1), pri čemer je položaj v določen s presečiščem treh nevzporednih ravnin (a

n,b

n) v R3 (slika 1).

Za vsako iteracijo je izbran rob z najnižjo ceno in preveri se, ali je ustrezen kandidat za krčenje. Ustrezen rob se skrči v nado-mestno vozlišče, TIN-mreža se na vplivnem območju ponovno triangulira in ustrezno se po-sodobijo cene robov. Šele po-tem se lahko začne naslednja iteracija. Postopek se ponavlja, dokler ne dosežemo želenega števila trikotnikov. Kadar sis-tem enačb za določitev položa-ja v ne daje enotne rešitve, te-daj rob ni ustrezen kandidat za krčenje. V tem primeru se rob premakne na konec čakalnice, saj se njegova cena nastavi na neskončno vrednost.

AutoCAD Civil 3D 2013AutoCAD Civil 3D 2013 ponovno postavlja nove mejnike na podroèju naèrtovanja objektov v nizkogradnji. Glavne znaèilnosti verzije 2013 so predvsem izboljšana hitrost in stabilnost delovanja, lažja obdelava veèjih projektov in nova podroèja uporabe. Autodesk je z verzijo 2013 uvedel tudi novo verzijo DWG-formata, za kar pa že vemo, da med uporabniki nikoli ni najbolj dobrodošla sprememba.

S E B A S T J A N K O M A C

Nove funkcionalnosti

Novosti, ki naredijo produkt bolj vsestranski, so vedno do-brodošle. V verziji AutoCAD Civil 3D 2013 so glavna novost na področju komunalne infra-strukture tlačni cevovodi z bo-gatim katalogom elementov in pametnimi funkcijami izrisa. Druge pomembne novosti pri-hajajo s področja železnic in prinašajo nove oblike osi, iz-račun nadvišanj in pripadajoči diagram, dodatno pa v knjižnici NPP tudi pripadajoče »subas-semblije« za izris prečnih pro-fi lov.

Izboljšave obstojeèih funkcionalnosti

Nič manj dobrodošle niso iz-boljšave obstoječih funkcio-nalnosti. V verziji AutoCAD Civil 3D 2013 je dosežen velik napredek na področju obdela-

Enačba 1:

Optimalen položaj nadome-stnega vozlišča zagotavlja-jo trije geometrijsko-topolo-ški pogoji, ki hkrati odločajo o združljivosti posameznih ome-jitev. Prvi pogoj pravi, da plo-skev modela na obravnavanem območju ne sme biti lokalno neorientabilna, t. j. zapognje-na čez sebe ali kakor koli dru-gače geometrijsko ali topolo-ško degenerirana, saj lahko v tem primeru dobimo

in

i =0,

in omejitev zavržemo. V dru-gem in tretjem pogoju nastopa parameter , ki določa mini-malen kot med ravninami in zagotavlja optimalen položaj nadomestnega vozlišča glede na želeno natančnost poeno-stavljenega modela. Majhen kot lahko pomeni veliko na-pako položaja vozlišča v pre-seku ravnin in s tem poveza-no odstopanje geometrijskih lastnosti od originala. Pogoja zagotavljata, da ravnine med seboj niso (skoraj) vzporedne

ter da se sekajo v točki in ne v premici.

Če omejitev izpolnjuje te pogo-je, pravimo, da je - združljiva s predhodnimi omejitvami.

Ko so sprejete tri omejitve (a

n, b

n), lahko izračunamo polo-

žaj nadomestnega vozlišča v po naslednji enačbi: v=A-1b.

Zaradi morebitne nezdružlji-vosti omejitev imamo za do-ločitev položaja v na voljo pet omejitev, ki si glede na po-membnost pri ohranjanju ge-ometrijske podobnosti z ori-ginalnim modelom sledijo po naslednjem vrstnem redu: ohranjanje skupnega volu-mna modela, ohranjanje oblike meje modela, lokalna optimi-zacija spremembe volumna, lo-kalna optimizacija oblike meje modela in optimizacija oblike trikotnikov.

Čim več robov bomo skrčili, tem bolj se bo skrčen model razlikoval od originala, delo s poenostavljenim modelom pa bo s tem bistveno hitrejše. Sle-dnje je pomembno predvsem zato, ker smo modulu Situa-cija dodali CGS plus DMR, ki je, tako kot ostali objekti (npr. DMR, osi, teren, tangentna in niveleta, cestišče, NPP elemen-ti) v programskih rešitvah CGS, zasnovan na objektno orienti-ranem pristopu. Zato govori-mo o inteligentnih objektih, ki ohranjajo odnose z drugimi objekti in se ob spremembi nji-hovih geometrijskih lastnostni »samodejno« posodobijo. O tem lahko več preberete v član-ku »CGS plus digitalni model reliefa« v pričujoči številki Di-mensia.

ve modela terena, predvsem v smislu izboljšane dinamike ob-delovanja površin. Tako lahko uporabnik spreminja podatke v realnem času in zmanjša napa-ke pri obdelavi.

Koridor ceste je tesno pove-zan s površinami, saj lahko na tej podlagi izdelujemo izredno zahtevne vizualizacije. Da bi lahko preverili detajle kori-dorja, potrebujemo zmogljivo orodje za 3D-navigiranje. V ver-ziji AutoCAD Civil 3D 2013 to poteka brez zatikanja in nadle-žnega zastajanja slike. Dobro-došla je tudi funkcija »Drive«, namenjena animaciji vožnje vzdolž koridorja za boljšo vizu-alno predstavo načrtovane ce-ste v prostoru.

»Subassembly Compose« je orodje, ki ga poznamo že iz verzije 2012 in je namenje-no izdelavi poljubnih elemen-tov prečnega profi la, vendar

nova verzija prinaša kar nekaj novosti: orodje je vključeno v instalaciji, vmesnik je izredno zmogljiv z zelo intuitivnim iz-gledom in ne zahteva nobene-ga predznanja programiranja.

Tako je AutoCAD Civil 3D 2013 ponovno izpolnil nekaj priča-kovanj. Nabor novosti in izbolj-šav pripomore k bolj učinkovi-temu in produktivnemu delu ter uporabniku prihrani mnogo dvomov in skrbi.

3D model koridorja ceste v AutoCAD Civil 3D 2013

19 DIMENSIO

NAÈRTOVANJE CEST

Praktiène meritve v pomoè pri razvoju Autopath 2013Bržkone vsi uporabniki programskega paketa Plateia poznajo modul Autopath. To so pravzaprav stare Zavijalne krivulje, ki so bile za verzijo 2011 po dolgem èasu narejene povsem na novo. Novosti modula Autopath so bile opisane že v prejšnji številki Dimensia, v tokratnem prispevku pa je kot zanimivost predstavljen detajl iz zakulisja razvoja modula.

Ž I G A R A M Š A K

Autopath je v bistvu računal-niška simulacija fi zikalnih po-javov, npr. krivega gibanja več medsebojno povezanih teles (vlačilec + prikolice), ob upo-števanju njihove geometrije in raznih omejitev vozila, kot sta npr. največji kot zasuka koles in hitrost vrtenja volana. Razvoj takih algoritmov (postopkov za izračun) ni enostaven, cilj pa je rezultat simulacije kolikor je mogoče natančno približati re-alnosti. Z namenom preverja-nja in izboljšanja algoritmov smo se odločili izvesti GPS-meritve s pravimi vozili.

Uporabili smo vlačilec s pri-kolico in 3 natančne napra-ve GNSS (GPS), ki omogočajo naknadno obdelavo podatkov. Eno smo namestili na kabino, drugo na prikolico, na mesto pregiba, in tretjo na konec pri-kolice, tako da je bilo ob vsaki meritvi možno rekonstruirati lego vozila. Medtem ko je voz-nik z vlačilcem izvajal vrsto do-govorjenih manevrov, so GPS-i vsako sekundo vzorčili koordi-nate. Slike od 1 do 3 kažejo po-tek merjenja.

Dobljene podatke smo analizi-rali v AutoCAD-u in jih primer-jali z rezultati simulacije, nare-jene s programom Autopath, v katerem smo predhodno defi -nirali vozilo z merami, popol-noma enakimi meram vozila na meritvah. Slika 4 kaže rezulta-te meritev v AutoCAD-u. Poleg tega, da je na ta način možno primerjati rezultate simulaci-je programa AutoPath z vožnjo pravega vozila, smo pridobili tudi ogromno novega znanja. Fizikalne zakonitosti komple-ksnih vozil ali pa način, kako npr. nek manever izvede izku-šen voznik s pravim vlačilcem, si je namreč težko predstavlja-ti brez tovrstnih praktičnih iz-kušenj.

Slika 1:Priprave na meritve.

Slika 3: Meritve (GPS-i na strehi).Slika 4:Analiza dobljenih meritev v Platei.

Slika 2: Priprave na meritve

DIMENSIO 20

Poleg nekaj pomembnih po-pravkov pri instalaciji in zaščiti programa, ki so dobrodošle za sistemske administratorje, so za uporabnike najbolj zanimi-ve naslednje novosti: plavajoči glavni elementi, digitalni mo-del reliefa in 3D-prometna si-gnalizacija.

CGS plus digitalni model reliefa (DMR)

Vse do različice 2013 se je Pla-teia opirala na digitalne mo-dele reliefa tujih proizvajalcev. Na začetku je bil to Surfer, nato Quicksurf in v zadnjih letih Au-toCAD Civil 3D DMR. V Platei 2013 je po novem na voljo tudi CGS plus digitalni model relie-fa, ki se je na testiranjih izkazal

za povsem primerljivega mode-lu programa AutoCAD Civil 3D. Podrobnosti si preberite v po-sebnem članku o CGS plus di-gitalnem modelu reliefa v pri-čujoči številki Dimensia.

Nova metoda trasiranja osi

Zelo pomembna novost v Pla-tei 2013 je povsem nova meto-da trasiranja osi, ki pomožne/glavne elemente iz prejšnjih verzij nadomešča s plavajoči-mi elementi. Podobno kot prej najprej izrišemo pomožne ele-mente – preme in krožne loke različnih usmerjenosti. Med dvema pomožnima elemento-ma se odločimo za eno od šte-vilnih kombinacij glavnih ele-

NAÈRTOVANJE CEST

Nova Plateia 2013Plateia 2013 je izšla konec junija 2012. Kot je že v navadi, Plateia podpira zadnjo razlièico programov AutoCAD in AutoCAD Civil 3D 2013, hkrati pa so podprte še starejše razlièice teh programov do verzije 2010. S Plateio 2013 smo podprli tudi vedno bolj uporabljano alternativno platformo BricsCAD, o èemer si lahko veè preberete v èlanku »Plateia in BricsCAD«.


mentov. Uporabniški vmesnik nam pri tem pomaga tako, da po izbiri pomožnih elementov prikaže le kombinacije, ki jih je mogoče izrisati med poda-nima glavnima elementoma. Tudi privzete vrednosti para-metrov so izračunane tako, da takoj dobimo smiselno rešitev. Predogled izbrane kombinaci-je se prikaže in osveži ob vsaki spremembi parametrov. Ureja-nje poteka na dva načina. In-teraktivno urejamo os tako, da pomožne elemente premikamo z ročaji (ang. grips). Ob vsa-kem premiku se os samodej-no osveži. Elementom pravimo »plavajoči«, ker »plavajo« med dvema pomožnima elemento-ma. Drugi način spreminjanja so posebni ukazi za urejanje plavajočih elementov. Po izbiri kombinacije se prikaže pogo-vorno okno, v katerem lahko popravljamo vse parametre, ki smo jih podali ob prvem izrisu. Novost je tudi samodejni izris vzdolžne osi, ki se izriše čez vse povezane elemente.

3D-prometna signalizacija

3D-prometna signalizacija je novost, ki je boste veseli vsi, ki izdelujete 3D-vizualizacije. Z novimi funkcijami lahko vso vertikalno prometno signali-zacijo v trenutku preslikamo v 3D-prostor. Poleg prometnih znakov lahko v 3D preslikamo tudi vse talne označbe: vzdol-žne označbe, prehode za pe-šce, zaporne ploskve in ostale označbe, ki jih vnesemo z blo-ki. Vsa signalizacija se projicira

3D prometna signalizacija v Platei 2013

na izbrano površino. Izbiramo lahko med površinami CGS DMR, AutoCAD Civil 3D DMR in poljubno risalno ravnino s 3D-face elementi.

Upravljalec imen risalnih ravnin

Do različice 2013 so bila v pro-gramu Plateia (pa tudi v Aqua-terri in Ferrovii) imena risalnih ravnin predpisana in jih ni bilo mogoče spreminjati. Po novem lahko imena risalnih ravnin po-ljubno nastavite v »Upravljalcu imen risalnih ravnin«. Na tem mestu velja opozoriti, da risba s spremenjenimi imeni risalnih ravnin ne bo delovala v starej-ših različicah Plateie.

Vnos AutoCAD Civil 3D cevi v Platein vzdolžni prerez

Funkcija prikaže pravokotne projekcije cevi na Plateino os. Če na kakršen koli način ure-jamo kanalizacijski sistem, je dovolj, da uporabimo funkcijo »osveži C3D cevi« in vsi podat-ki se bodo posodobili.

Plateia 2013 je od konca junija 2012 že na voljo vsem uporab-nikom s sklenjeno pogodbo o vzdrževanju programske opre-me CGS.

Plateia in BricsCAD

Podjetje CGS plus je na svoji poti razvoja programske opre-me za raèunalniško podpr-to projektiranje doseglo nov mejnik. Z verzijo 2013 pro-gram Plateia namreè deluje (tudi) na prvi »alternativni« platformi BricsCAD.

Svet je v zadnjem èasu do-besedno preplavila vrsta no-vih, cenovno ugodnih ali celo brezplaènih programov za naèrtovanje, po katerih v tre-nutni gospodarski situaciji posega vse veè projektantskih podjetij. Po veè kot dvajsetih letih tesnega sodelovanja z najveèjim svetovnim proizva-jalcem CAD orodij Autodesk smo se zato tudi sami odlo-èili raziskati te alternative in ugotoviti, katera zares ponu-ja najveè. Postavili smo si nov cilj: uporabnikom ponuditi tako specifièno rešitev, kot je program Plateia, na Autode-sku alternativni, cenovno do-stopnejši, a še vedno zanesljivi in stabilni CAD-platformi.

Izkazalo se je, da belgijsko podjetje Bricsys ponuja reši-tev BricsCAD, ki zelo natanè-no posnema okolje AutoCAD, tako z vidika uporabniškega vmesnika kot, kar je za nas še pomembnejše, z vidika pod-pore programskim vmesni-kom. In odloèitev je padla!

Prièeli smo s prilagajanjem programske opreme Plateia za BricsCAD. V tem procesu smo tesno sodelovali s podjetjem Bricsys in z njihovimi razvoj-nimi inženirji. Sodelovanje je bilo profesionalno in uèinko-vito. Zaupanje, da imamo na drugi strani kompetentnega partnerja, je pri razvoju tako zahtevnih produktov, kot je Plateia, bistvenega pomena.

Preprièani smo, da je Bri-csCAD prava izbira in da bodo tako naši obstojeèi uporabni-ki kot tudi nove stranke v tem sodelovanju videli priložnost, ki jim bo omogoèila optimizi-rati stroške ob nespremenjeni uèinkovitosti.

21 DIMENSIO

NAÈRTOVANJE IN VZDRŽEVANJE ŽELEZNIC

Izzivi v TurèijiIskanje novih trgov za našo programsko opremo je izziv, s katerim se stalno sooèamo, odloèitev o vstopu na novo tržišèe pa je vse prej kot enostavna. Vsaka država v procesu projektiranja uporablja svoje standarde in postopke. Èe želimo biti na trgu konkurenèni, moramo našo programsko opremo prilagoditi. Lokalizacija programske opreme pomeni, da našo programsko opremo prevedemo v lokalni jezik, vgradimo lokalne standarde in po potrebi prilagodimo ali na novo razvijemo doloèene funkcionalnosti, ki jih tržišèe zahteva. Glede na to, da je veèina naših produktov zahtevnih za uporabo, potrebujemo tudi lokalnega partnerja, ki bo skrbel za prodajo, tehnièno podporo in izobraževanje uporabnikov naše programske opreme. Tem osnovnim pogojem moramo zadostiti, še preden lahko na nov trg sploh vstopimo. To za nas predstavlja precejšen finanèni vložek, zato mora biti odloèitev o vstopu na novo tržišèe podprta s èim boljšo oceno potenciala trga, na katerega vstopamo.

Za vstop v Turčijo smo se odlo-čili na osnovi pridobljenih po-datkov o vlaganjih v infrastruk-turo v Turčiji in o aktivnostih, ki jih turška podjetja izvajajo v naši širši regiji. Turško podjetje bo gradilo predor in komercial-ni center v Skopju (1), v Oma-nu bodo gradili cestni projekt, vreden več kot 304 milijone ameriških dolarjev (75-kilome-trska razširitev dvopasovnice v štiripasovnico, 50 km ceste, 9 križišč; 36 mesecev) (2). Novo avtocesto na Kosovu (102 km) ravno tako gradi turško-ameri-ški konzorcij Bechtel-Enka, ki

je med drugim gradil v Turčiji, v Albaniji in na Hrvaškem (3).

V Turčiji smo uspeli pridobi-ti lokalnega partnerja. To je podjetje Prota, ki se že od leta 1985 ukvarja z dejavnostjo pro-jektiranja in s konzultacija-mi ter danes z Autodeskovimi produkti oskrbuje 70 % strank, ki v Turčiji delujejo na podro-čjih arhitekture, inženiringa in gradbeništva (AEC).

V zadnjem času je zanimanje za uporabo naše programske opreme pokazalo projektantsko


podjetje Emay. Podjetje Emay je eno največjih projektantskih podjetij za projektiranje cest in druge infrastrukture v ce-lotni Turčiji. Gre za podjetje s sedežema v Istanbulu (Carigra-du) in Ankari, s približno 300 zaposlenimi. Z našim partner-jem, podjetjem Prota, smo se odločili organizirati nekajdnev-ni tečaj Plateie za skupino in-ženirjev podjetja Emay. Plateia se je znova izkazala za enosta-ven in uporabniku prijazen pro-gram. Inženirji podjetja Emay so že pričeli z uporabo Plateie na pilotskih projektih, verjame-

mo pa, da bomo lahko kmalu poročali tudi o prvem pravem projektu, izdelanem s Plateio v Turčiji.

1 – World Highways, april 2012

2 – World Highways, september 2011

3 – World Highways, januar/febru-ar 2012

Projektanti podjetja Emay na izobraževanju Plateia

Novosti v programski opremi Ferrovia 2013Ferrovia 2013 nakazuje nove usmeritve v razvoju programske opreme CGS. Po veèletnem uspešnem usklajevanju z razvojem platforme AutoCAD Civil 3D, na kateri Ferrovia deluje, smo se odloèili koncept naše programske opreme nekoliko spremeniti in nadgraditi.

Predstavljene novosti:

Podpora več CAD-platfor-mam

CGS-digitalni model terena

Nova metoda izrisa osi (pla-vajoči elementi)

Novi tipi nelinearnih preho-dnic

Podpora različnim tirnim ši-rinam

L E O N L E B A N

Upravljavec imen risalnih ravnin

Ferrovia 2013 ni več le nad-gradnja rešitev na programski osnovi AutoCAD Civil 3D, tem-več počasi postaja ključno pro-fesionalno okolje za načrtova-nje železniške infrastrukture na kateri koli podprti CAD-plat-formi (ne nujno Autodeskovi). Ferrovia 2013 namreč že deluje na platformah:

AutoCAD, Primerjava optimizacije hitrosti delovanja programske opreme CGS plus glede na verzijo 2012.

DIMENSIO 22


AutoCAD Civil 3D in

BricsCAD.

Pomembna novica je, da lah-ko uporabniki Ferrovie 2013 za njeno delovanje uporablja-jo katero koli verzijo platfor-me od letnice 2010 naprej. To omogoča znatne prihranke pri prilagoditvah in posodobitvah platform, ki lahko tudi zaosta-jajo za najnovejšo različico Fer-rovie. Tako imajo uporabniki za potrebe železniškega načrto-vanja vedno na voljo najno-vejše rešitve, prihranijo pa pri sredstvih za potrebe njihovega delovanja (čas, podpora im-plementacije, fi nančna sred-stva …).

S prehodom na podporo več CAD-platformam smo pri-pravili tudi lastno orodje za izdelavo digitalnega mode-la terena – CGS DMR. Doslej je namreč veljala omejitev, da so uporabniki za načrtovanje osi, vzdolžnih in prečnih profi -lov v programski opremi CGS potrebovali CAD-platformo, ki omogoča izdelavo digitalnega modela terena. V zadnjih letih je bil to predvsem AutoCAD Civil 3D, ki po novem ne pred-stavlja več nujne platforme z zmožnostjo priprave digitalne-ga modela terena. CGS DMR je namreč brezplačno vključen v programsko opremo Ferrovia kot sestavni del modula Situ-acija, kar predstavlja bistve-no konkurenčno prednost tako v funkcionalnem smislu kot v

smislu stroškovne učinkovito-sti; platforme, kot sta npr. Bri-csCAD ali AutoCAD, so namreč cenovno bistveno ugodnejše od platforme AutoCAD Civil 3D. Stvari se venomer spre-minjajo in vedno večji pomen dobivajo učinkovita orodja za načrtovanje posamezne infra-strukture – v primeru Ferrovie železniške – ki delujejo na kate-ri koli zanesljivi CAD-platformi.

Druga pomembna novost pro-gramske opreme Ferrovia 2013 je funkcionalna nadgradnja dosedanje verzije z novim na-činom načrtovanja osi s po-močjo pomožnih elementov, ki postajajo z novo verzijo ključ-ni za dinamično prilagajanje geometrije osi ob spremem-bi položaja teh elementov oz. spremembi njihovih parame-trov. Novo funkcionalnost smo dodatno nadgradili z inteli-gentnim prikazom možnosti, ki jih ima uporabnik pri izrisu posameznih kombinacij: upo-rabniku se prikažejo le tiste, ki so med izbiro enega ali obeh pomožnih elementov mogoče. Vse spremembe geometrije so omogočene z uporabo oprije-mališč (ang. grips) na pomo-žnih elementih. Spremembe so vidne v predogledu in se zgodi-jo v živo.

Nov način izrisa osi podpira tudi doslej težko izvedljive si-tuacije, kot so izrisi serpentine in delne prehodnice ter S-krivi-ne z ustrezno sliko ukrivljeno-sti nelinearnih prehodnic. Ob

Novo orodje za izris plavajočih glavnih elementov podpira tudi kompleksne ne-linearne prehode. Na sliki primer S krivine s pripadajočim grafom ukrivljenosti prehodnih krivulj.

omembi prehodnic je potreb-no navesti tudi nove tipe, ki jih prinaša Ferrovia 2013; kosinu-sni in sinusni nelinearni delni prehodnici sta se namreč pri-družili še nelinearni prehodnici Bloss in Schramm. Zdaj Ferro-via podpira praktično vse tipe prehodnic, ki jih potrebujejo trgi, na katerih se uporablja. Seveda v svetu obstaja še ne-kaj »eksotičnih« tipov, ki pa jih lahko podpremo, ko se pokaže priložnost za vstop na tržišče, ki take prehodnice zahteva.

Naslednja velika nadgradnja Ferrovie 2013 prinaša podpo-ro šestim tirnim širinam, ki se najpogosteje uporabljajo na različnih kontinentih sve-ta. Uporaba Ferrovie v svetu

se vztrajno širi, kar le potrju-je vrednost domačega znanja in razvoja, saj se srečujemo z izjemno konkurenco. Ferrovia ponuja številne prednosti, ki jih lahko podrobneje spoznate v članku o izzivih v Južni Afriki, kjer je bila Ferrovia v mescu ju-niju 2012 predstavljena osmim podjetjem za načrtovanje žele-zniških prog.

Posodobljeno funkcionalnost Ferrovie 2013 dopolnjuje še nov upravljavec imen risalnih ravnin, s katerim lahko upo-rabniki (končno) spreminjajo imena risalnim ravninam, ki jih ustvari Ferrovia. Velja si zapo-mniti le, da spremembe imen ne podpirajo starejše verzije programske opreme CGS.

Ž I G A R A M Š A KProblematika in izzivi pri naèrtovanju nelinearnih prehodnih krivuljPrehodne krivulje so blažilni elementi med premami in loki, ki zagotavljajo boljše vozno-dinamiène lastnosti, omogoèajo izvedbo spremembe nadvišanj itd. V grobem se delijo na linearne in nelinearne. Pri projektiranju cest se uporablja klotoida, ki je edina prava linearna prehodna krivulja, pri naèrtovanju železniških prog pa so se zaradi lažjega raèunanja v predraèunalniški dobi zaèeli uveljavljati približki klotoide, ki se za hitrosti pod 160 km/h uporabljajo še danes. Za veèje hitrosti se uporabljajo nelinearne prehodnice.

Nekatere linearne prehodne krivulje, ki jih podpira tudi Fer-rovia:

Slika 1: Graf (x-y) – povečava v končni točki.

klotoida – edina prava linear-na prehodna krivulja,

kubična parabola, podana z dolžino po krivulji,

23 DIMENSIO

zni višji odvodi pospeška, kar vpliva na udobje. Uporaba nelinearne prehodne krivulje zato ugodno vpliva na udobje, zmanjšuje deformacije tirov in povečuje varnost (stik kolesne dvojice s tirom).

Delne prehodnice

Delna prehodnica je blažilni element med dvema krožnima lokoma z različnima polmero-ma. Ker je ukrivljenost kloto-ide linearna, je izvedba delne prehodnice za ta tip enostavna: vzamemo samo tisti del kloto-ide, ki nam ustreza. Pri kubič-nih parabolah je zadeva bolj zapletena – uporablja se prire-jena kubična parabola, ki izra-čun dodatno zaplete. Probleme smo razrešili v sodelovanju s kolegi z Makedonskih železnic, ki so se s to problematiko že srečali. Tudi pri nelinearnih prehodnicah se uporablja dru-ga krivulja, saj zaradi nelinear-nosti ni možno »izrezati« ene-ga dela tako kot pri klotoidi.

S-krivine

S-krivina je element, ki pove-zuje dva nasprotno usmerjena krožna loka. Spodnji sliki po-nazarjata primerjavo S-krivin, izvedenih s klotoido in eno od nelinearnih prehodnic.

Pri izvedbi s klotoido se zaradi linearnosti uporabita kar dve nasprotno usmerjeni prehodni-

ci, ki morata imeti enak para-meter, da ne pride do loma, kot ga prikazuje slika 5. Pri neline-arnih prehodnicah bi imel graf ukrivljenosti ob enaki izvedbi prevoj (rdeča krivulja), kar ne bi ugodno vplivalo na varnost in udobje potnikov. Zato se tudi tukaj uporablja drugač-na krivulja, ki ni sestavljena iz dveh, tako kot pri klotoidi. S konkretnimi problemi tega tipa se pogosto srečujejo madžarski projektanti, ki svoje izkušnje z veseljem delijo z nami. To nam je v veliko pomoč pri razvoju programske opreme.

Wiener Bogen

Za razliko od ostalih omenje-nih prehodnic, ki bolj ali manj ločeno rešujejo problem v rav-nini in vzdolžnem profi lu, se ta osredotoča na težišče vagona v 3D, ki naj bi se zaradi zagota-vljanja vseh naštetih vozno-di-namičnih lastnosti čim manj premikalo. To povečuje udobje in zmanjšuje obremenitve na progo.

Zakljuèek

Zaradi potreb projektantov smo bili v Ferrovii primorani podpreti različne tipe linear-nih in nelinearnih prehodnic. V zvezi z linearnimi prehodni-cami velja izpostaviti nasle-dnje: ker pri računalniškem projektiranju ni moč enostavno


kubična parabola, podana z dolžino po horizontalni pro-jekciji (Japonska),

popravljena kubična parabo-la, defi nirana s horizontalno projekcijo (Höferjeva – bivša Jugoslavija),

popravljena kubična parabo-la s horizontalno projekcijo (Češka),

popravljena kubična parabo-la s horizontalno projekcijo (Romunija).

Nelinearne prehodne krivulje, ki jih podpira Ferrovia (razen zadnje):

Blossbogen (Nemčija),

kosinusna prehodnica (Ma-džarska, Južnoafriška repu-blika),

sinusna prehodnica (vlaki na magnetni blazini),

Schramm (Nemčija),

Wiener Bogen (Avstrija).

Lastnosti linearnih prehodnih krivulj

Zgornji grafi kažejo primerjavo linearnih prehodnic na prime-ru prehodnice (R = 300 m, L = 100 m):

Nepopravljeni kubični parabo-li se v koordinati končne točke dobro približata klotoidi, ven-dar zgrešita ostale parametre (npr. ukrivljenost). V ta namen so bile uvedene popravljene kubične parabole, ki vsaka iz-boljša določeno lastnost. Žal popravki pokvarijo druge la-stnosti, npr. koordinate v konč-ni točki.

Lastnosti nelinearnih prehodnih krivulj

Za razliko od linearnih imajo nelinearne prehodnice neli-nearen graf ukrivljenosti, ista krivulja pa se uporablja tudi za prehodne rampe pri izvedbi nadvišanj.

Prehodi pri linearni prehodni krivini so precej bolj »ostri« kot pri nelinearni. Pri izvedbi nadvišanj tak potek povzroča velike spremembe pospeškov in sunke sile (rdeče oznake). V ravnini pa postanejo nezve-

Slika 2: Polmer – povečava v končni točki.

Slika 3: Ukrivljenost osi in nadvišanje pri klotoidi.

Slika 4: Ukrivljenost in nadvišanje pri nelin. prehodnici.

Slika 5: S-krivine v ravnini in ukrivljenost.

DIMENSIO 24


delati s približki, kot so dela-li brez računalnikov, postane-jo izračuni nekaterih količin za kubične parabole zelo zaple-teni. To močno otežuje razvoj programske opreme in zmanj-šuje hitrost njenega delova-nja. S tem kubične parabole izgubijo svojo prednost pred klotoido, zaradi česar se spra-šujemo o smisenosti njihove uporabe. Povrhu vsega stroj Plasser&Theurer, ki ga tudi v Sloveniji uporabljamo za vzdr-ževanje prog, pozna le en tip li-narne prehodnice, kar pomeni, Slika 6: Izvedba S-krivine

da je ob prvem prehodu stroja ves trud praktično izničen.

Po drugi strani smo se pri ne-linearnih prehodnicah srečali z zgoraj opisanimi zanimivimi problemi, ki jih prej nismo po-znali. Dodaten problem obeh tipov prehodnic je, da skoraj vsaka država v Evropi upora-blja svojo različico. To draži razvoj programske opreme, na-črtovanje in vzdrževanje prog, s tem pa se zmanjšuje učinko-vitost evropskega železniškega omrežja.

L E O N L E B A NIzraèun in implementacija kinematiènih svetlih profilov v programsko opremoIzraèun kinematiènih svetlih profilov predstavlja posebno poglavje pri naèrtovanju železniške infrastrukture. Izraèun vseh ustreznih parametrov je zamuden in predstavlja precejšnjo oviro pri uèinkoviti analizi ustreznosti svetlih profilov na dani infrastrukturi, še posebej ob prevozih posebnih tovorov.

V podjetju CGS plus smo ko-nec pomladi 2011 na Fakulte-to za gradbeništvo in geodezi-jo v Ljubljani podali pobudo za pripravo diplomske naloge na temo izračuna in implementa-cije kinematičnih svetlih profi -lov. S to fakulteto že dalj časa vzorno sodelujemo in vedno znova nas razveseli pozitiven odziv zaposlenih na katedri za promet. K izdelavi diplomske naloge s to tematiko je nato pristopil takrat še kandidat, da-nes diplomant, Boštjan Čerta-lič. S somentorico, asist. Darjo Šemrov, se je lotil precej obse-žne dokumentacije in dokaj za-pletene analize vseh faktorjev, ki vplivajo na pravilen izračun ustreznega kinematičnega sve-tlega profi la. Ti parametri so povezani z dvema poglavitnima dejavnikoma: z geometrijo že-lezniške proge in s karakteristi-ko vozila.

Geometrija železniške proge je lahko enostavna (npr. dolga prema), lahko pa je tudi precej zapletena (npr. krivina z majh-nim radijem in velikim nad-višanjem, košarasta krivina s spremenljivimi radiji, obmo-čje dveh radijev z izvedbo del-ne prehodnice med njima ter s spremenljivo vrednostjo nadvi-

šanja ali pa na primer prehod iz nenadvišanega v nadvišan tir).

Karakteristike vozila so poveza-ne s prečnim pomikom vozila (centrifugalna sila, asimetrija) oz. s pomikom ogrodja (obraba koles, premik kolesne dvojice, pomik vagonskega groda). Vsi parametri skupaj se seštevajo in nekateri med njimi predsta-vljajo znatno spremembo po-mika vozila.

Poleg teh dveh dejavnikov je pri izračunu kinematičnih sve-tlih profi lov pomemben še eden: hitrost. Ta vpliva pred-vsem na izračune pomikov pri sami karakteristiki vozila, saj so podatki o pomiku vozila precej odvisni od tega, ali vo-zilo, ki npr. vozi v krivino, vanjo zapelje z največjo (t. j. projek-tno) hitrostjo ali s hitrostjo, ki ravno izniči centrifugalno silo, ali pa vozilo v krivini miruje.

Kombinacij vseh zapisanih parametrov je veliko in cilj ra-zvoja rešitve za načrtovanje železnic v CAD-okolju, ki jo v podjetju CGS plus razvijamo pod komercialnim imenom Ferrovia, je prav ta, da lahko vse te parametre in številne

možne rezultate, ki iz njih iz-hajajo, vključimo v uporabniku prijazno in učinkovito orodje za hitro in učinkovito analizo prav vseh parametrov, ki jih mora projektant upoštevati pri delu.

Merodajne točke izračuna kinematičnega svetlega profi la v krivini z nadviša-njem se nahajajo na zunanjih skrajnih točkah, vendar izračunane pri različnih hitrostih.

Lizbona, križišče s križanji tramvajskih prog.

Posebnost omenjene diplom-ske naloge je bila v tem, da se je v praktičnem smislu ukvarja-la z analizo kinematičnih pro-fi lov v območju peronov, ki se kažejo kot zahteven projektant-

25 DIMENSIO

Avtomatizirano višinsko naèrtovanje tirne zveze v krožnem loku z nadvišanjem Primerov izvedbe tirne povezave med dvema vzporednima tiroma v loku v nadvišanju ni veliko in se jim je bolje izogibati, tako zaradi izredno drage izvedbe take rešitve kot zaradi težavne vgradnje in kasnejšega vzdrževanja. A doma in v Evropi imamo zaradi pomanjkanja prostora tudi take geometrijske rešitve in te predstavljajo velik izziv že v fazi naèrtovanja. V programski opremi Ferrovia imamo zato nekaj orodij za avtomatizirano izdelavo takih geometrijskih posebnosti.


Izvedba tirne povezave med dvema lokoma v nadvišanju (v isti ravnini) predstavlja svoje-vrsten izziv pri načrtovanju vi-šinskega poteka tirne povezave med kretnico na prvem tiru in kretnico na drugem tiru. Slediti je treba pravilnemu višinskemu poteku odklonskega tira, da zadostimo enakim višinam na mestih, kjer se tirnice glavnega in odklonskega tira križajo. Iz-ris nivelete odklonskega tira ni tako enostaven, kot se morda zdi; načrtovanje nivelete je lah-ko zelo zahtevno oziroma, po-vedano drugače, časovno zelo potratno in utrujajoče.

Programska oprema Ferrovia 2013 zato ponuja kar nekaj oro-dij, s pomočjo katerih lahko uporabniki bistveno hitreje pri-

dobijo vse potrebne podatke za ustrezno načrtovanje nivelete tirne povezave. Še več, v dolo-čenem delu Ferrovia omogoča avtomatiziran izris predloga ni-velete tirne povezave, ki pa jo uporabnik lahko vedno popravi ali prilagodi, da ustreza danim zahtevam oz. vsem predpisa-nim vrednostim.

Podrobnejša predstavitev načr-tovanja avtomatiziranega višin-skega načrtovanje tirne zveze v krožnem loku z nadvišanjem je bila prikazana na CGS konfe-renci 2012 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Vsi, ki bi si jo želeli še enkrat ogleda-ti, imate možnost ogleda video posnetka na CGS-ovem YouTu-be kanalu: http://www.youtube.com/user/cgsplus.

S pomočjo avtomatiziranega predloga izrisa nivelete do hitrih rezultatov in izri-sa prečnih profi lov na območju tirne zveze.

Tirna zveza v krožnem loku vzporednih tirov z nadvišanjem.

Pričakovan rezultat zunanjih ovojnic kinematičnega svetlega profi la pri različ-nih računskih kriterijih.

ski element, še posebej če so načrtovani v krivinah z majhni-mi radiji.

Čeprav naj bi iz pravkar zapi-sanega sledilo, da bi moralo v praksi vse težiti k bolj pra-gmatičnim in enostavnejšim rešitvam, ki bi pomenile velik prihranek časa in denarja, je praktična analiza dveh prime-rov v diplomski nalogi poka-zala ravno nasprotno. Včasih so nekatere sicer tehnološko dovršene rešitve preambicio-zne oz. preveč komplicirane za praktično rabo; tak primer je recimo izvedba potniške posta-je v Košani.

Diplomska naloga je prinesla tudi številne druge izsledke. Če se omejimo zgolj na predmet svetlih profi lov in peronov, se že na zelo enostavnem primeru izkaže, da ne naša zakonodaja ne stanje železniške infrastruk-ture oz. vozil nista sinhronizira-

na s tem, kar narekujejo doku-menti (pravilniki, standardi) in kar kaže dejansko stanje (pri-mer postajališča Osluševci).

Ne glede na zapisano smo bili v podjetju CGS plus z izkušnjo predlaganja teme diplomske naloge zelo zadovoljni. Upa-mo, da so z diplomo zadovoljni tudi vsi, ki so pripomogli k nje-nemu nastanku.

Oglejte si video:

»Študija grafi čne uporabe izra-čuna kinematičnega svetlega profi la v CAD okolju«

na povezavi: http://www.youtu-be.com/watch?v=2h3RZtaKjWg&feature=youtu.be

Za ogled videa na mobilni na-pravi poskenirajte priloženo QR kodo.

L E O N L E B A N

DIMENSIO 26

HIDROTEHNIKA

L E O N L E B A NFerrovia v Južni Afriki V mesecu juniju 2012 smo imeli po enoletnem pripravljalnem obdobju možnost predstaviti CGS programsko opremo Ferrovia na izjemno zanimivem tržišèu – v Južni Afriki. To je dežela številnih nasprotij in nepredstavljivih dimenzij. Slednje so se izkazale za zanimiv izziv za našo programsko opremo, ki je naletela na odlièen odziv. Južna Afrika torej obeta.

Najpomembnejša razlika med vsemi dosedanjimi srečanji s potencialnimi uporabniki in njihovimi pričakovanji je bila dimenzija, o kateri se pogo-varjajo načrtovalci železniških prog v Južni Afriki. Zaradi veli-kih dimenzij projektov so juž-noafriški projektanti namreč zelo pragmatični. Cena ni naj-pomembnejši faktor, marke-tinški »blabla« hitro preslišijo, zanima jih le, ali programska oprema izpolni njihova priča-kovanja ali ne. In ta pričakova-nja so zelo preprosta – zmo-žnost hitrega in dinamičnega načrtovanja železniških osi za izvedbo normalnih projektov v dolžini od 300 do 700 km. Prav ste prebrali: 700.000 m železni-

Foto: Yann Arthus-Bertrand, rudnik premoga v Južni Afriki.

ške proge v enem potegu. Za to potrebujejo izris osi, načr-tovanje vzdolžnega profi la in izračun mas. Ustrezen masni diagram na taki dolžini pome-ni milijonske prihranke in le k tem so načrtovalci teh železni-ških prog pragmatično usmer-jeni. Cena odličnega projekta namreč pomeni velike prihran-ke na strani naročnikov žele-znikih prog. Ti so običajno la-stniki rudnikov oz. koncesij za izkoriščanje naravnih bogastev Južne Afrike ali sosednjih držav in sledijo le enemu glavnemu cilju: čim hitreje in čim ceneje prepeljati blago do ene izmed številnih luk na obali Južne Afrike.

Prav pri tej preprostosti se pričnejo marsikatere težave. Poznate programsko opre-mo, ki zmore obdelavo 300 km osi, vzdolžnega profi la, izračun mas, detajlno obdelavo 6000 prečnih profi lov? Takšnih pro-gramov ni veliko, a če upora-bljate Ferrovio, ste eden izmed

srečnežev. Naša rešitev to zmo-re in to z veliko hitrostjo, kar je pritegnilo načrtovalce velikih južnoafriških infrastrukturnih objektov. To nam odpira nova obzorja in krepi naš ponos ob izdelavi rešitev, ki nam jih mar-sikdo lahko zavida. Veselimo se torej izzivov v Južni Afriki.

Aquaterra 2013Nova Aquaterra podpira zadnjo razlièico programa AutoCAD Civil 3D 2013 in starejše platforme, vse do razlièice AutoCAD Civil 3D 2010. Poleg tega smo podprli tudi alternativno platformo BricsCAD. Poglavitne novosti v razlièici 2013 so plavajoèi glavni elementi in digitalni model reliefa.

T A D E J K O D R I È

Plavajoèi glavni elementi

Zelo pomembna novost je pov-sem nov način trasiranja osi z metodo pomožni/glavni ele-menti. To pomeni, da najprej izrišemo pomožne elemente – preme in krožne loke z različni-mi usmerjenostmi. Med dvema pomožnima elementoma se odločimo za eno od kombinacij glavnih elementov. Uporabni-ški vmesnik nam pri tem poma-ga tako, da po izbiri pomožnih elementov prikaže le kombi-nacije, ki jih je mogoče izrisa-ti med glavnima elementoma. Predogled izbrane kombinacije se prikaže takoj in se osveži ob vsaki spremembi parametrov. Urejanje poteka na dva načina. Interaktivno os urejamo tako, da premikamo pomožne ele-mente z ročaji. Ob vsakem pre-

miku se os samodejno osveži. Druga metoda urejanja poteka s pomočjo posebnega ukaza za urejanje plavajočih elementov. Po izbiri kombinacije se prika-že pogovorno okno, v katerem lahko popravljamo vse para-metre, ki smo jih podali ob pr-vem izrisu.

CGS plus digitalni model reliefa (DMR)

Vse do različice 2013 se je Aquaterra naslanjala na digi-talne modele reliefa tujih proi-zvajalcev. Na začetku sta bila to Surfer in Quicksurf, v zadnjih letih pa AutoCAD Civil 3D DMR. V Aquaterri 2013 je po novem na voljo tudi CGS plus digitalni model reliefa, ki, gle-de na testiranja, že zdaj dosega rezultate, povsem primerljive z modelom AutoCAD Civil 3D

DMR. Podrobnosti si preberite v posebnem članku o CGS plus digitalnem modelu reliefa v tej številki Dimensia.

27 DIMENSIO

HIDROTEHNIKA

T A D E J K O D R I ÈNovosti v programski opremi MIKE 2012Danski hidravlièni inštitut (DHI) je najavil, da bo nova verzija programskih paketov MIKE 2012 izšla v septembru 2012. Verzija bo posodobljena z razliènimi novostmi, zanimivimi z vidika uporabnosti in produktivnosti, za katere upamo, da bodo uporabnikom moèno olajšale delo s programsko opremo.

Skupna novost za celotno lini-jo programske opreme DHI je izpopolnjen prenos datotek. Ta je zdaj resnično enostaven, kar je omogočila implementa-cija novega strežnika. Zanimiva novost v verziji 2012 je vgraje-na v orodje za klimatske spre-membe in vključuje različne scenarije dviga morske gladi-ne. Orodje bo delovalo tudi na obstoječih modelih in bo omo-gočalo spreminjanje robnih pogojev glede na izbrano letno napoved.

Veliko novosti je dodanih v orodja za rečno (MIKE 11) in poplavno modeliranje (MIKE 21, MIKE FLOOD). V program-ski paket MIKE FLOOD je do-dana zbirka orodij za rečno, obalno in urbano poplavno modeliranje in možnost advek-cijsko-disperzijskega mode-liranja. Pri podajanju robnih pogojev je dodana možnost za določanje iztočne vrednosti s pomočjo stopenjske krivu-lje (Q-h tabela). V statističnem prikazu rezultatov je dodan

povzetek vodne bilance, ki je vključen v simulacijsko dato-teko.

Poleg vseh naštetih je bilo do-danih še veliko tehnoloških no-vosti, ki so uporabnikom skrite, a pomenijo napredek v zmo-gljivosti in hitrosti programske opreme. Izpostaviti velja pred-vsem podporo 64-bitnemu sis-

Urbano 7 – prilagajanje èasuPred kratkim je izšla nova razlièica programa Urbano 7 za naèrtovanje in vzdrževanje komunalnih vodov. Glavna novost je podpora Autodeskovim platformam 2013 (AutoCAD 2013, AutoCAD Map 2013 in AutoCAD Civil 3D 2013). Poleg tega je, tako kot vsako leto, programska oprema posodobljena z novimi funkcionalnostmi. Morda se zdijo nekatera nova orodja na prvi pogled manj pomembna, vendar marsikomu predstavljajo dodano vrednost.

T A D E J K O D R I È

Autodesk je z verzijo 2013 predstavil nov DWG-format, zaradi česar je bilo treba prila-goditi tudi Urbano 7 instalaci-je. Do zdaj so bile na voljo tri različice:

URBANO7_2007_32bit,

URBANO7_2010_32bit,

URBANO7_2010_64bit.

S prihodom Autodeskovih plat-form 2013 sta na voljo še dve dodatni:

URBANO7_2013_32bit in

URBANO7_2013_64bit.

Ob tem naj poudarim, da ima-jo lahko uporabniki sočasno nameščene različne verzije (npr. URBANO 7_2010_64bit in URBANO7_2013_64bit), saj si med seboj niso moteče.

Izraèun dolžine cevi

Funkcija, ki bi izračunala šte-vilo cevi, potrebnih za dolo-čen cevovod, je bila že nekaj časa na spisku uporabniških želja. Ukaz za izračun dolžine cevi se nahaja v skupini ukazov »Orodja«. Odlikuje ga preprost

temu in povečano dodeljevanje pomnilnika, kar pomeni hitrej-še delovanje predvsem pri ve-likih modelih, ter posodobitev simulacijskega pogona v mo-dulu MIKE 11.

in intuitiven uporabniški vme-snik. Izračun lahko izvedemo po odsekih ali po premerih. Za izračun števila cevi moramo najprej podati dolžine cevi [m], izhodni element [m], vhodni element [m] in povezavo na betonski jašek [kom]. Po vnosu podatkov kliknemo gumb »iz-račun«.

Izračunani podatki se izpiše-jo po odsekih oz. po preme-rih. Poleg tega se izpišejo tudi

podatki za skupno potrebno dolžino cevi, dolžino elemen-tov, število elementov in dol-žino ostanka cevi. Vse podat-ke lahko shranimo v poljubno datoteko.

Boèni vlivi

Pri izrisu bočnih vlivov in pri-ključnih vozlišč, ki so izrisana v zelo dolgem profi lu, so lahko cevi zelo majhne in pri tiskanju izgledajo kot pike. Zaradi tega

DIMENSIO 28

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI

so zdaj na voljo posebni blo-ki, ki jih lahko dodelimo vsem cevem. Za vsako skupino cevi je bilo narejenih nekaj osnov-nih blokov. Če želi uporabnik narediti svoje bloke, jih mora shraniti v mapo PipeCatalogu-eBlock.

Urbano 8

Medtem ko berete ta članek, StudioArs intenzivno razvija novo verzijo programa Urbano z oznako 8. Razvoj traja že ne-kaj časa in izid lahko pričakuje-mo proti koncu leta. Uporabni-ki bodo zagotovo veseli, da bo v novi verziji uporabniški vme-snik ostal nespremenjen, do-dane pa bodo nove funkcional-nosti, ki bodo nadaljevale in nadgradile zastavljeno delo.

Najpomembnejše nove funk-cije:

mrežni repozitorij,

avtomatsko izrisovanje ni-velete,

označevanje stacionaž – di-namične oznake,

pomik celotnega niza in ne le posameznega vozlišča.

Ostale nove funkcije:

insertiranje obstoječega vo-zlišča,

iskanje vozlišč v vzdolžnih profi lih,

risanje robov jarka v situa-ciji,

linearni podatki,

menjava sistema,

nov uporabniški vmesnik za Terraform.

Mrežni repozitorij bo nadgra-dil dosedanji t. i. »disk repo-zitorij«, tako da bodo lahko uporabniki svoje nastavitve shranjevali direktno na mrežne diske. V trenutni verziji Urbano 7 je sicer možno avtomatsko iz-risovanje nivelete, vendar zah-teva kar nekaj časa in znanja. Nova verzija bo prinesla bistve-no enostavnejše in uporabniku prijaznejše orodje za avtomat-ski izris nivelete. Tudi funkci-ji za označevanje stacionaž se

z dinamičnimi oznakami obeta zanimiva in dobrodošla spre-memba. Naj nazadnje omenim še možnost pomika celotnega niza, ki bo uporabnikom omo-gočila, da bodo lahko npr. pro-jektirano traso pomaknili z ene na drugo stran ceste.

Težko je vsako leto pripravi-ti veliko atraktivnih novosti in treba se je zavedati, da je mno-gokrat narejenega veliko dela, ki ga uporabniki na prvi pogled niti ne opazite. Tako je v zadnji verziji programa Urbano 7 veli-ko tehničnih izboljšav, ki precej pohitrijo njegovo delovanje. Prihajajoči Urbano 8 pa vse-kakor obeta obilo atraktivnih novosti, ki vas ne bodo pustile ravnodušne.

M A T J A Ž I V A È I È

M A T E J È E L I KAutoCAD Map 3D 2013 in Infrastructure Map ServerUporabniki programa AutoCAD Map 3D, ki njegove funkcionalnosti uporabljajo že od samega zaèetka, lahko od daleè ocenijo razvoj programa, ki se je z leti vztrajno nadgrajeval in širil. Od vzpostavljanja povezav med CAD- in GIS-delom, prek podpiranja širokega nabora prostorskih in neprostorskih podatkov, bogatenja GIS-analitike, omogoèanja dela s podatkovnimi modeli v prostorskih bazah, vse do današnje verzije, ko lahko reèemo, da program, skupaj s svojim spletnim delom Infrastructure Map Server (prej MapGuide), nudi kompletno podporo celotnemu življenjskemu ciklu prostorskega podatka. In to tako z namiznim kot s spletnim dostopom. Vse od zajema, planiranja, naèrtovanja, projektiranja, spremljanja izvedbe, pa do vzdrževanja in upravljanja.

V prejšnjih različicah smo Au-toCAD Map 3D uporabljali predvsem zaradi podpore vsem razširjenim CAD- in GIS-forma-tom, zaradi hkratnega obvla-dovanja grafi čnih in atributnih podatkov, GIS-analiz, temat-skega kartiranja, dela s koor-dinatnimi sistemi ipd. Zadnjih

nekaj verzij nam je že omogo-čalo uporabo industrijskih ali pa lastno razvitih podatkovnih modelov, ki so lahko shranje-ni v datotekah ali prostorskih bazah (npr. Oracle). Ta funkci-onalnost je bila prej v domeni programa Autodesk Topoba-se, ki se je zdaj v celoti pripojil programu AutoCAD Map 3D.

V podatkovnem modelu opi-šemo naše podatke in relacije med njimi ter tako vzpostavi-mo osnovo za celovito podpo-ro podatkom skozi različne faze njihovega življenjskega cikla, v katerem se ti podatki spremi-njajo in dopolnjujejo. Seveda lahko vse prej naštete funkcio-nalnosti programa uporablja-mo tudi pri podatkih, shranje-nih v podatkovnem modelu.

Tako uporaba podatkovnih modelov znotraj programa Au-toCAD Map 3D ni le dodatek programu, ampak je kot sestav-ni del programa kompatibilna z obstoječimi funkcionalnost-mi. Tudi samo delo s podat-ki v podatkovnem modelu je

analogno običajnemu delu s CAD-entitetami v produktih AutoCAD, zato se uporabniku ni treba bati učenja novih pri-stopov dela.

Uparjanje atributov vhodnih podatkov in entitet v podatkovnem modelu

29 DIMENSIO


AutoCAD Map 3D 2013

Oglejmo si še nekaj novosti letošnje verzije programa, ki bodo uporabnikom olajšale nekatera opravila in obogatile uporabniško izkušnjo. Med po-membnejšimi novostmi je pod-pora podatkovni bazi Microsoft SQL Server, kjer lahko zdaj hra-nimo podatkovne modele in podatke v njih. Glede na to, da sta skupaj s podatkovno bazo Oracle (ki jo Map 3D podpira že od prej) med bolj razširjeni-mi bazami, je to za uporabnike seveda zelo dobrodošlo.

Druga pomembnejša novost je podpora linearnim referenčnim sistemom (LRS) v podatkovnih modelih. Linearne referenčne sisteme lahko poenostavljeno opišemo kot sistem stacionaž, ki se še vedno precej upora-blja pri nekaterih linijskih in-frastrukturah (cestah, železni-cah ...).

Še ena pomembnejša novost v letošnji verziji programa, ki pa ima verjetno največjo dodano vrednost, je orodje za pretvar-janje grafi čnih in atributnih GIS- in CAD-podatkov iz naj-različnejših formatov v okolje podatkovnega modela. Grafi čni in atributni podatki se pretvo-rijo hkrati, tako iz DWG-risbe kot iz povezanih datotek (prek FDO-povezav). Za pravilno pre-tvorbo atributnih podatkov je potrebno le pravilno povezati ustrezna polja atributnih po-datkov na izvoru (vhodnih po-datkih) ter cilju (podatkovnem modelu).

Uparjanje atributov vhodnih podatkov in entitet v podatkovnem modelu

Veliko uporabnikov programa AutoCAD Civil 3D izkorišča tudi funkcionalnosti AutoCAD Map 3D. Orodje izmenjave podatkov (Data Exchange) omogoča, da se lahko isti podatki uporablja-jo v različnih produktih, torej imamo manj ovir pri uporabi objektov Civil v okolju Map.

Omembe vredna sprememba je tudi orodje za kreiranje in urejanje simbolov, s pomočjo katerega si lažje ustvarimo svo-jo knjižnico, ki jo lahko nato uporabljamo v več sorodnih Autodeskovih produktih. Tako imamo lahko lastno ustvar-jen nabor simbolov, enostavno dostopen tako v namiznih kot tudi v spletnih rešitvah.

Vsi, ki ste poleg razvoja pro-dukta AutoCAD Map 3D spre-mljali tudi razvoj produkta MapGuide, ste opazili, da se je produkt preimenoval v In-frastructure Map Server (IMS). Seveda še vedno omogoča ob-javo podatkov na spletu iz več različnih virov. Z dodanim do-stopom do podatkov v podat-kovnih modelih je omogočeno tudi urejanje in dodajanje tako grafi čnih kot atributnih podat-kov. Tako so zdaj podatki, ki jih povečini upravljamo v okolju AutoCAD Map 3D, dostopni za urejanje tudi prek spleta. Infra-struktura nam danes večinoma že omogoča dostop do spleta skoraj od vsepovsod in tako se

Infrastructure Map Server

lahko podatki s terena v živo ažurirajo v samem sistemu.

Infrastructure Map Server

Izboljšana je tudi funkcional-nost v AutoCAD-u Map 3D, ki omogoča, da se v programu Map 3D pripravljeni podatki na enostaven način objavijo v okolju Infrastructure Map Ser-ver. V programu Map 3D vse-binsko in oblikovno pripravljen projekt se izvozi v Infrastructu-re Map Server okolje in je tako že pripravljen za spletni dostop prek ustreznega spletnega br-skalnika. Ni pa potrebe, da so podatki shranjeni v podatkov-nem modelu, da bi bili lahko na tako enostaven način obja-vljeni na spletu (preko IMS-a). V novi verziji je mogoče tudi običajno DWG-datoteko na preprost način objaviti na sple-

tu preko IMS-ja in tako omo-gočiti vpogled v podatke prek spleta pa tudi prek pametnih telefonov in tabličnih računal-nikov.

Program AutoCAD Map 3D še vedno nudi široko GIS-funkci-onalnost, hkrati pa tudi kom-pletno podporo vzdrževanju in upravljanju različnih infrastruk-tur in sorodnih objektov. Eno-stavna povezljivost s progra-mom Infrastructure Map Server pa omogoča enostavno objavo in nadaljnje delo z vsebinami prek spletnega dostopa. Verje-tno lahko v prihodnje priča-kujemo nadaljevanje razvoja v začrtani smeri GIS-funkcional-nosti, vzdrževanja in upravlja-nja s podatki, povezovanja z drugimi Autodeskovimi pro-dukti ter izboljšanja spletnega in mobilnega dela.

Napredno upravljanje z letališko infrastrukturoLetališèe kot celotno obmoèje letališkega kompleksa je prepleteno z najrazliènejšo infrastrukturo, ki zagotavlja nemoteno delovanje vseh služb in postopkov, ki se odvijajo na njem. Za vzdrževanje in upravljanje tako obsežne infrastrukture je nujen dober informacijski sistem.

komponento, lahko učinkovi-tejši in prijaznejši.

Večina podatkov o infrastruk-turi nastaja skozi različne faze projektne dokumentacije v CAD-okolju, praviloma v pro-gramu Autodesk AutoCAD in v ostalih izvedenih produktih (Map 3D, Civil 3D ...). Podatki

K A T J U Š A M A J E R I È

M A T E J È E L I K

Ljudje podatke hitreje in lažje interpretiramo, če jim dodamo prostorsko komponento, da si jih lažje predstavljamo v pro-storu. Tudi procesni deli, razvi-ti nad prostorskimi entitetami, so uporabniku prijaznejši, če so entitete prikazane prostor-sko. Zato je informacijski sis-tem, ki ima aktivno prostorsko AutoCAD Map 3D okolje s vnesenimi podatki o infrastrukturi

DIMENSIO 30


so večinoma shranjeni v DWG- ali DXF-datotekah.

Okolje Autodesk nudi nabor produktov, ki jih lahko upo-rabljamo v različnih delih ži-vljenjskega cikla posamezne infrastrukture. Če vzamemo kot sestavni del sistema za upra-vljanje infrastrukture npr. Auto-CAD Map 3D, imamo prostor-sko komponento podatkov o infrastrukturi že v osnovi za-gotovljeno. Program omogo-ča enostavno pretvorbo tako grafi čnih kot atributnih podat-kov iz DWG- ali drugih datotek v prostorsko bazo (Oracle, MS SQL, SQLite), s čimer imamo podatke zagotovljeno hranjene v prostorski bazi in tako dosto-pne širšemu krogu uporabni-kov. Podatki se hranijo v razvi-tih podatkovnih modelih, kjer so poleg entitet defi nirane tudi relacije in procesi nad temi en-titetami.

Sam program AutoCAD Map 3D poleg hranjenja, urejanja in dodajanja tako prostorskih kot neprostorskih podatkov s po-močjo podatkovnih modelov omogoča že razvite procese v podporo vzdrževanju in upra-vljanju infrastrukture. Ker pa so določeni (predvsem nepro-storski) podatki o infrastruk-turah velikokrat že shranjeni v podatkovnih bazah drugih na-menskih programskih rešitev, je omogočeno tudi povezova-

Spletna aplikacija za vzdrževanje in upravljanje infrastrukture, namenjena končnemu uporabniku

nje teh baz s podatkovno bazo našega programa.

Okolje AutoCAD Map 3D z vnesenimi podatki o infrastrukturi

Verjetno si večina ljudi niti ne predstavlja, kakšna letali-ška infrastruktura je potreb-na in prisotna, kakšni procesi se odvijajo, kakšna so predpi-sana zaporedja dogodkov, ka-kšna sta preventivno in zakon-sko predpisano vzdrževanje in upravljanje. Pa vendar morajo pristojni na letališču poskrbe-ti, da se vsi planirani postopki odvijajo po planu, vsi nepred-videni pa po jasnih navodilih in čim hitreje. Dober sistem, v katerem so ti postopki prikro-jeni meri uporabnikov, hkrati pa omogoča dober pregled nad infrastrukturo, je vsekakor nu-jen pogoj za nemoteno delova-nje vseh služb na letališču.

Glede na količino in raznoli-kost infrastrukture in postop-kov, povezanih z vzdrževanjem in upravljanjem te infrastruktu-re, je seveda nujno, da so nalo-ge porazdeljene med več ljudi. Smotrno je tudi pričakovati, da se upravljanje in vzdrževanje tako obsežnih podatkov poraz-delita med več med seboj po-vezanih in usklajenih program-skih rešitev.

Seveda je od vseh uporabni-kov takega sistema nereal-no pričakovati, da bodo vešči CAD-dela in da bodo imeli na-meščeno namizno CAD-reši-tev. To potrebujejo zgolj tisti, ki poznajo vsebino (infrastruktu-ro) sistema in zanjo tudi skrbi-jo (administratorji). Vsi ostali uporabniki, ki skrbijo za proce-se vzdrževanja in upravljanja infrastrukture, pa uporabljajo namensko spletno rešitev, ki temelji na Infrastructure Map Serverju (prej MapGuide). Ta rešitev je kompatibilna z admi-nistratorskim delom, podat-ki se črpajo iz iste podatkov-ne baze.

Rokovanje s spletno rešitvijo je prilagojeno končnemu uporab-niku. Poleg zanj pomembnih

grafi čnih in atributnih podat-kov ima na voljo še tiste funk-cionalnosti in procese, ki jih uporabnik potrebuje pri svo-jem delu.

Spletna aplikacija za vzdrževanje in upravljanje infrastrukture, namenjena konènemu uporabniku

Tako ima uporabnik poleg gra-fi čnega prikaza infrastrukture (na svoji pravi lokaciji) dostop do vseh njenih opisnih podat-kov in povezanih dokumen-tov (tehnična dokumentacija, navodila, potrdila o pregledih, fotografi je …). Omogočena mu

GreenLight WorldFlight

Matevž Lenarèiè, letalec, alpinist in fotograf se je z brniškega le-tališèa v januarju 2012 znova odpravil na pot okoli sveta. Ime Slo-venije je ponesel v svet na krilih projekta GreenLight WorldFlight. Podvig je opravil v približno treh mesecih, s posebej prirejenim ul-tralahkim letalom, ki so ga v ta namen izdelali v podjetju Pipistrel.

Cilj projekta je bil leteti preko vseh celin in preko najvišje gore sveta Mt. Everest z najlažjim le-talom in najmanjšo porabo go-riva doslej, in to v zahodni sme-ri. Poleg izjemnega èloveškega in tehnološkega podviga je imel Lenarèièev polet tudi znanstve-ni namen. Na letalu je imel na-mreè pritrjen merilnik za detek-cijo èrnega ogljika ali saj, ki so drugi najpomembnejši povzro-èitelj podnebnih sprememb. Na svoji poti je opravil vrsto meritev v atmosferi, kjer nastaja vreme, s èimer smo pridobili pomembne

podatke, ki do zdaj še nikoli niso bili izmerjeni. Ta znanstveni pro-jekt je vodilo podjetje Aerosol in ponosni smo, da smo smeli sode-lovali tudi mi.

V podjetju CGS plus smo izdela-li spletno aplikacijo za nazorno sprotno prikazovanje meritev èr-nega ogljika. Obiskovalec sple-tne strani lahko izbere katero koli etapo poleta okoli sveta in si ogleda rezultate na Googlovi kar-ti sveta. Še posebej zanimivo si je posamezno etapo ogledati na višinskem grafikonu poleta, ki je

dinamièno povezan s kartograf-skim prikazom. Ni nakljuèje, da so najvišje koncentracije meritev v predelih z nižjo ekološko osve-šèenostjo.

Za ogled spletne strani obišèite: www.worldgreenflight.com.

31 DIMENSIO

Štirikrat štiri4 komplementarna podroèja za veèjo uèinkovitost in prihranke.

4 informacijski sistemi z roko v roki.

4 veliki – EAM, IWMS, GIS, CAD – z roko v roki.

4 akronimi – EAM, IWMS, GIS, CAD – za veliko dodano vrednost in prihranke.


je vsa potrebna administracija pri vodenju evidenc o vzdrže-valnih posegih na infrastruktu-ri (redni preventivni pregledi, popravila okvar …). Poleg tega spletna rešitev bdi nad trenu-tnim stanjem naprav, uporab-niku pa je omogočeno iskanje po različnih kriterijih (lastnosti, datumi posegov, stanje …). Za potrebe rednega periodičnega obveščanja se uporablja orodje

za izdelavo poročil na defi nira-nih obrazcih.

Naprednejšim spletnim upo-rabnikom je poleg pregle-da podatkov omogočeno tudi spreminjanje in dodajanje tako grafi čnih kot atributnih podat-kov, seveda tudi preko sple-tne aplikacije. Je pa spletno okolje dovolj odprto, da nudi možnost nadaljnjega razvoja

spletne rešitve glede na želje in zahteve končnih uporabni-kov. Omeniti velja še dejstvo, da je spletna rešitev dostopna tudi z mobilnih enot (pametnih telefonov, tabličnih računalni-kov …).

Tako prirejeni sistemi nudijo administratorski nadzor nad najpomembnejšimi podatki in prilagojen spletni dostop za

končne uporabnike. Hkrati so plod povezanosti več program-skih rešitev in kot taki nudijo uporabniku celovito rešitev. Pri skrbi za učinkovito vzdrževa-nje in upravljanje vse letali-ške infrastrukture se pokaže-jo kot ključno in nepogrešljivo orodje.

M A R K O P R A P R O T N I K

SMARTIS D.O.O.

Zasebni in javni sektor se sre-čujeta s stalnimi pritiski, kako povečati učinkovitost in z manj resursi opraviti več. Pritiski na nižanje stroškov se povečuje-jo, hkrati pa se zahtevata večja učinkovitost in višja kvaliteta. Za izvajanje osnovnih dejav-nosti organizacije se uporablja vrsta različnih ključnih sred-stev, kot so stroji, naprave, ne-premičnine, linearna sredstva ali vozila. Uporaba in s tem starost ključnih sredstev se v negotovih ekonomskih razme-rah najpogosteje podaljšuje-ta; starajo se tudi vzdrževalci s specialnimi znanji, organizacije pa nimajo naslednikov zanje. Programi zmanjševanja stro-škov pogosto temeljijo tudi na zmanjševanju fi nančnih sred-stev na področju vzdrževanja, kar kratkoročno sicer prinese prihranke, dolgoročno pa pov-zroča tveganje visokih stroškov in nerazpoložljivost sredstev ter storitev. Slednje vodi v nižjo

kvaliteto storitev, izgubo strank ali celo propad podjetij.

Namesto varčevanja na ključ-nih področjih in visokega dol-goročnega tveganja velja mo-žnosti za velike prihranke iskati v informacijskih sistemih za upravljanje nepremičnin, sto-ritev in sredstev. Izkustvena povrnitev investicije v tovrstne informacijske sisteme znaša eno do dve leti. Poleg zmanj-šanja stroškov dela, števila po-dizvajalcev, količine materiala, skladiščenja in stroškov garan-cijskih popravil, nam takšni in-formacijski sistemi zagotavljajo zakonsko skladnost, podaljšu-jejo življenjsko dobo sredstev, zmanjšujejo neplanirane izpa-de in povečujejo zaupanje upo-rabnikov.

Precejšnjo dodano vrednost in poslovno korist prinaša tudi povezava med informacijskima sistemoma GIS (Geographic In-

formation System) in EAM (En-terprise Asset Management). Medtem ko je GIS idealen pri-pomoček za sledenje prostor-skim informacijam ključnih sredstev, je EAM nepogrešljiv za upravljanje s sredstvi in z njihovimi tehničnimi podatki, za upravljanje procesov dela, stroškov vzdrževanja in materi-alnega poslovanja. Z možno-stjo prostorskega prikaza vseh sredstev in lokacij ter z analizo relacij in odvisnosti med njimi dosežemo večjo učinkovitost, znižamo stroške in izboljšamo odločitvene procese. EAM je velikokrat del sistemov IWMS (Integrated Workplace Manage-ment System) za celovito opti-mizacijo procesov upravljanja nepremičnin, objektov in pro-storov, kapitalskih projektov ter okolja in energije.

Vodilno vlogo na področju EAM-a ima že desetletje in-formacijski sistem Maximo, ki omogoča integracijo z GIS-sis-temi za vizualizacijo delovnih nalogov in sredstev v prostoru, natančnejše določanje lokacije dela, planiranje in časovno na-črtovanje dela glede na obmo-čje oziroma regijo, optimizacijo vzdrževalne poti in časa na poti ter napredno analitiko. Koristi

od informacij in podatkov iz Maxima imajo tudi uporabni-ki GIS-a; v GIS-vmesniku lahko pregledujejo podrobne tehnič-ne ali druge poslovno-fi nančne informacije o sredstvih ter in-formacije o tekočem in planira-nem delu.

Maximo lahko v kombinaciji z GIS-om analizira »kaj, če ...« scenarije, kot so »kaj, če vsi ja-ški, kretnice, izolatorji, gasilni aparati niso bili pregledani?«, »kaj, če je popravilo ceste pla-nirano teden pred popravilom vodovoda pod njo?«, »kaj, če je varnostna oprema predaleč od občutljivih mest?«. Z napredno analitiko lahko na zemljevidu prekrivamo informacije o pro-metu, vremenu, zgodovini od-povedi sredstev in naseljenosti področja za lažje dodeljevanje, prioritizacijo in planiranje dela, planiranje izpadov in raznih projektov vzdrževanja.

Vodilno vlogo na področju in-tegriranega upravljanje de-lovnih mest (IWMS) ima in-formacijski sistem Tririga. Ta omogoča upravljanje nepre-mičnin, projektov, prostora, premikov in rezervacij, integri-ra CAD-načrte, sledi zasedeno-sti prostorov, upravlja najemne

DIMENSIO 32


M A T J A Ž I V A È I È GeoQoS – prostorizacija kakovostnih parametrov v mobilnih omrežjihMobilna omrežja so najhitreje razvijajoèa se komunikacijska infrastruktura današnjega èasa. Na zaèetku letošnjega poletja je svet obšla novica, da bo v letu 2012 število mobilnih naprav z dostopom do interneta preseglo število vseh prebivalcev na planetu, t. j. veè kot sedem milijard. Uporabniki zato upravièeno prièakujemo, da imamo poleg govornih možnosti na vsakodnevnih zasebnih in poslovnih poteh na razpolago tudi dovolj uèinkovito in zmogljivo omrežje za prenos podatkov.

Pomemben del nadzora, ki skrbi za učinkovito delova-nje računalniških sistemov v omrežju Simobil, zagotavlja-mo z razvojem rešitev v podje-tju CGS plus. Spletno aplikaci-jo GeoQoS smo v zadnjih letih nadgradili z novimi funkcional-nostmi, ki tehnični službi za za-gotavljanje kakovosti storitev omogočajo boljši in zaneslji-vejši pregled nad delovanjem sistema in storitev.

Ker je slika še vedno vredna več kot tisoč besed, je velik po-udarek naših rešitev na pregle-dnem in jasnem kartografskem prikazu. Za strokovno vredno-tenje meritev pa poskrbimo tudi z grafi koni in primerno iz-biro grafi čnih simbolov.

GoeQoS je rešitev, razvita po-sebej za nadzor nad delova-njem mobilnih omrežij, v ka-tero smo z leti integrirali tudi ostale sisteme, ki jih pri svo-jem delu poleg službe za nad-zor kakovosti potrebujejo tudi klicni center za podporo upo-rabnikom ter zunanje službe civilne zaščite in policije. Po-leg tega smo poskrbeli tudi za to, da je javnost na spletnih straneh www.simobil.si obve-ščena o pokritosti Simobilovih storitev v Sloveniji in planira-nih razširitvah v bližnji priho-dnosti.

Storitve za nadzor delovanja omrežij

SDB (Stationary Data Ben-chmark) so stacionarni primer-jalni testi, s pomočjo katerih se ponudnik storitev primerja z ostalimi ponudniki na trgu. Specialna merilna oprema se namesti na večje število loka-cij, kjer so zahteve po storitvah mobilnih omrežij največje, in istočasno opravlja testiranje v Simobilovem in konkurenčnih omrežjih. Aplikacija GeoQoS omogoča primerjavo rezulta-tov meritev v obliki statistič-nih grafi konov, tabel in seveda prostorskih prikazov. Na pod-lagi teh meritev in izvedenih poročil imajo odgovorni ve-dno na razpolago objektivne in hitre informacije o kakovosti omrežja.

Poleg stacionarnih meritev se opravljajo meritve dostopno-sti storitev tudi za uporabnike, ki storitve uporabljajo med vo-žnjo. V tem primeru govorimo o TEMS-meritvah (Testing and Measurements), ki jih je treba obravnavati ločeno, saj upo-rabniki med vožnjo nenehno menjajo celice baznih postaj in je zato kakovostno zagota-vljanje storitev še posebej zah-tevno. Vizualizacija prostorsko opredeljenih meritev je bila za

pogodbe, sledi uporabnikom, organizacijskim enotam ali na-jemnikom, avtomatizira premi-ke, načrtuje potrebe v priho-dnosti, primerja stroške proti načrtovanim prihodkom, obra-čunava porabo prostora, upra-vlja z izpusti in energijo ter prav tako proučuje razne »kaj, če ...« scenarije.

Izkustveno je do 40 % razpo-ložljivega prostora organizacij praznega v vsakem trenutku. To je lahko posledica zmanj-šanega obsega delovanja, zmanjšanega števila zaposle-nih ali njihovega premeščanja. Organizacije tako plačujejo za nekaj, česar ne uporablja-jo. Pomembno je, da odgovor-

nas strokovni izziv, ki smo ga v sodelovanju s Simobilovimi strokovnjaki z uporabo Google Maps kartografi je rešili na eno-staven in pregleden način.

Ključni indikatorji kakovosti omrežja ali Key Performance Indexes (KPI) so pomemben pokazatelj delovanja omrež-ja. Z vizualizacijo posameznih KPI-jev lahko Simobilovi stro-kovnjaki z enim samim po-gledom na monitor ugotovijo morebitne motnje pri delova-nju sistemov in s pravočasnim ukrepanjem ohranijo visoko stopnjo kakovosti.

Mobilni telefoni so postali po-memben vir posredovanja in-formacij ob življenjski ogro-ženosti in naravnih ali drugih nesrečah. Direktiva Evropske unije predpisuje, da mora ope-rater zagotoviti prikaz lokacije kličočega na številko 112, saj to omogoča večjo verjetnost, da bodo medicinska pomoč, gasil-ci in druge službe v sistemu ci-vilne zaščite pravočasno prišli na mesto nezgode.

Prihodnost

Mobilna telefonija se vse bolj integrira s storitvami, ki so do-stopne na svetovnem spletu. S pametnimi telefoni, ki so vr-hunski komunikacijski izdelek našega časa, se meja med tele-fonom, računalnikom in televi-zorjem vse bolj briše. Menimo, da je za tovrstne storitve še do-volj priložnosti tako doma kot v tujini, zato se z našimi izdelki trudimo prodreti tudi na trge Balkana in širše.

nost za dejansko zasedenost prostorov prevzemajo posa-mezne organizacijske enote. Tako stroški prostora breme-nijo neposredno njih, zato so posamezne enote usmerjene k večji zasedenosti prostora. Od časa do časa organizacije ali organizacijske enote oporeka-jo obračunom prostora. Take

pripombe je potrebno reševati v najkrajšem možnem času. Z informacijskim sistemom Triri-ga omogočamo obračunavanje prostora glede na realno sta-nje in upravljamo pogodbe ter dogovorjene cenovne okvire za interne organizacijske enote in zunanje najemnike.

Si.Mobilov Geoportal TEMS meritev.

33 DIMENSIO

INTELIGENTNI TRANSPORTNI SISTEMI

R O K K R Š M A N CPrehitevanje vremena – nadgradnja cestnovremenskega informacijskega sistema z napovedjoLetošnjo zimo je podjetje CGS plus nadgradilo cestnovremenski informacijski sistem DARS z dvanajsturno toèkovno napovedjo temperature in stanja cestišèa. Napoved izraèunava fizikalni energijskobilanèni model METRo, ki se uporablja v veè državah po svetu. Takšne napovedi lahko z dragocenimi informacijami pomagajo cestni vzdrževalni službi pri sprejemanju odloèitev, zaradi razumnejše rabe posipnih materialov pa se zmanjšajo tudi negativni vplivi na okolje.

Zanesljiva napoved meteo-rološkega stanja na cestah je ključnega pomena pri odloči-tvah glede organizacije virov in uporabe posipnih materialov (kaj, kdaj, kako) in lahko zimski vzdrževalni službi prinese zna-tne prihranke. Omogoča ji za-nesljivo predvidevanje nastan-ka poledice in s tem izvajanje učinkovitega preventivnega po-sipavanja, kar pomeni prihra-nek pri organizaciji virov in po-sipnih materialih, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ipd. Napoved je še posebej po-membna na kritičnih odsekih cest (klancih, gorskih prelazih, ozkih soteskah, viaduktih, ve-tru izpostavljenih cestah), kjer prihaja do ekstremnih zimskih razmer.

V Veliki Britaniji so po uvedbi napovednih sistemov prihra-nili 15 do 20 % soli. V zvezni državi Wisconsin v ZDA oce-njujejo prihranke na okrog 75 tisoč dolarjev in 2500 ton soli na tipično snežno nevihto. V zvezni državi Indiana v ZDA pa so v zimi 2008/2009 z uvedbo sistema za podporo odločanju v zimski službi v primerjavi s prejšnjo sezono prihranili 188 tisoč ton soli (36-odstotni pri-hranek).

Cestnovremenski informacijski sistem DARS

Cestnovremenski informacij-ski sistem DARS (DARS CVIS) omogoča pregled nad trenu-tnim stanjem na cestišču na lokacijah cestnovremenskih postaj (CVP) in pomembno prispeva k boljši varnosti v ce-stnem prometu, k optimizira-

nju dejavnosti zimskih služb in k varovanju okolja.

V zimi 2011/2012 je podjetje CGS plus DARS CVIS nadgradi-lo z dvanajsturno točkovno na-povedjo temperature in stanja cestišča. Izdelani so ustrezni tabelarični in grafi čni prikazi napovedi temperature in sta-nja cestišča, prikazane pa so tudi napovedi temperature zra-ka na izbrani CVP.

Napovedni model METRo

Napovedovanje temperature in stanja cestišča (npr. zmrzali, ledu, snega) ni mogoče le s po-znavanjem klasične vremenske napovedi, saj je dejavnikov, ki vplivajo na temperaturo in sta-nje cestišča, veliko in so med seboj nelinearno odvisni. Sta-nje cestišča lahko učinkovito napovemo s pomočjo fi zikalne-ga energijskobilančnega mode-la. Gre za natančen opis tokov vode in vodne pare (izhlape-vanja, odtekanja in pronica-nja padavin) ter toplote (seva-nja, kondukcije, turbulentnega transporta) s pomočjo izračuna energijskih enačb.

Eden izmed takšnih modelov je METRo (Model of Environment and Temperature of Roads), ki se je začel razvijati leta 1999 v Kanadi in se uporablja v več državah po svetu. Uporablja meritve s cestnovremenskih postaj in meteorološke napo-vedi ter na podlagi teh podat-kov napoveduje temperaturo in stanje cestišča. Model METRo sestoji iz treh modulov:

modul temperature površja cestišča (uporablja energij-skobilančno enačbo),

Grafi čni prikaz napovednih podatkov in opozoril za izbrano CVP v DARS CVIS

Graf napak (RMSE) za izbrane izdaje napovedi (ob 00:00, 06:00, 12:00 in 18:00 UTC) od prve do dvanajste napovedne ure za CVP Ločica, ki je dosega-la povprečne rezultate.

modul toplotne prevodnosti cestišča (uporablja enodi-menzionalno difuzijsko enač-bo toplote),

modul za akumulacijo vode, snega in ledu na cestišču.

Testiranje in rezultati

Model METRo se izvaja vsako uro in pripravi urne napovedi do 12 ur vnaprej za temperatu-ro in stanje cestišča na 51-ih

CVP. Analizirali smo napove-di temperature cestišča v zim-skem obdobju 2012. Korenje-na srednja kvadratična napaka (RMSE) je bila pri napovedih do prvih šest ur v povprečju 1,7 °C, do vključno dvanajste ure napovedi pa 2,2 °C. Naj-nižjo napako so imele tiste na-povedi, ki so bile izdane po 9. uri dopoldan (te napake so v splošnem manjše od 1,5 °C). Za napovedi, ki so bile izdane v zgodnjih jutranjih urah, posta-ne vpliv kratkovalovnega (sonč-

DIMENSIO 34

CGS vremenski portal za obèineNeurja, toèa, poplave, hud veter, poledica, obilno sneženje, megla in drugi ekstremni vremenski pojavi so vedno preizkus uèinkovitosti delovanja lokalne skupnosti. Vreme postaja muhasto kot še nikoli doslej, zato se moramo pripraviti na nenadne in intenzivne vremenske pojave.


R O K K R Š M A N C

V podjetju CGS plus razvijamo CGS vremenski portal za obči-ne, ki bo nudil natančne in pra-vočasne vremenske informaci-je in s tem omogočal ustrezno pripravo na izredne dogodke. Portal bo pomembno prispe-val k:

večji varnosti voznikov, večji varnosti občanov, optimizaciji vzdrževanja cest, zmanjševanju škodljivih vpli-vov na okolje,

preprečevanju nesreč oz. škode na premoženju,

doseganju prihrankov.

Portal bo zlasti pomemben za zimsko vzdrževalno službo na cestah in za civilno zaščito, pa tudi za komunalne službe, ce-stna podjetja, gasilce ipd. Na voljo bodo trije nivoji CGS vre-menskega portala za občine. Vsak uporabnik si bo lahko iz-bral tisti nivo informacij, ki mu bo pri njegovih potrebah naj-bolj koristil.

Nivo 1: vremenska napoved in podatki

Portal bo omogočal prikaz splošne visokoločljivostne vre-menske napovedi za izbrano občino z aktualno izmerjeni-mi podatki. Spletna aplikaci-ja bo prikazovala vremenske napovedi z ločljivostjo enega kilometra za izbrane parametre (npr. temperaturo zraka, tip in intenziteto padavin, vidljivost, hitrost in smer vetra, tempera-turo tal) za do 12 ur vnaprej s korakom ene ure.

Podatki bodo prikazani z barv-nim slojem preko interaktiv-nega zemljevida s časovnim trakom. Sistem opozarjanja bo označeval območja, kjer lahko v naslednjih nekaj urah pride do ekstremnih vremenskih po-javov.

Po dogovoru bi bil mogoč tudi prikaz meritev iz obstoječih ce-stnovremenskih postaj na slo-venskem cestnem omrežju.

Nivo 2: namenska vremenska informacija za obèinske ceste

Omogoča pregled nad trenu-tnim stanjem na cestišču na lokacijah cestnovremenskih postaj (CVP) – ti podatki so ne-pogrešljivi pri zimskem vzdr-ževanju cest in pomembno prispevajo k boljši varnosti v cestnem prometu, k optimizi-ranju dejavnosti zimskih služb

nega) sevanja zelo velik, zato imajo napake napovedi krat-kovalovnega sevanja bistven vpliv na napako temperature cestišča.

Graf napak (RMSE) za izbra-ne izdaje napovedi (ob 00:00, 06:00, 12:00 in 18:00 UTC) od

prve do dvanajste napovedne ure za CVP Ločica, ki je dose-gala povprečne rezultate.

Zakljuèek

Izvedeno testiranje je pokazalo, da so napake napovedi spre-jemljive in so lahko v primeru

točnih meteoroloških napove-di znatno manjše. DARS CVIS, nadgrajen z dvanajsturno toč-kovno napovedjo temperature in stanja cestišča, bo v priho-dnjih zimah nudil dragocene informacije cestni vzdrževalni službi pri sprejemanju odloči-tev in s tem omogočil znatne

prihranke ter manj negativnih vplivov na okolje.

in k varovanju okolja. Na ob-činskih cestah se izvede posta-vitev cestnovremenskih postaj, aplikacija pa omogoča pregled vseh postaj, pregled vremen-skih podatkov na posameznih postajah, izdelavo mesečnih poročil in servis za pregled po-datkov na pametnih telefonih.

Cestnovremenske postaje spre-mljajo trenutno stanje cesti-šča z meritvami meteoroloških parametrov. Najpomembnejši merilnik je cestni senzor, vgra-jen v cestno telo, ki meri tem-peraturo asfalta (na površini in na različnih globinah), debeli-no vodnega fi lma in koncentra-cijo soli, ter poda temperaturo zmrzišča. Postaje so navadno opremljene tudi z merilniki za merjenje temperature in re-lativne vlage zraka, padavin, sončnega sevanja in vetra.

Nivo 3: namenska vremenska informacija za obèinske ceste z napovedjo stanja cest

Nivo 3 poleg prikazov visokolo-čljivostne vremenske napovedi in meritev iz cestnovremenskih

postaj vključuje tudi specialno napoved temperature in sta-nja cestišča do 12 ur vnaprej, ki jo izračunava fi zikalni ener-gijskobilančni model. Takšne napovedi ponujajo cestni vzdr-ževalni službi informacije, dra-gocene pri sprejemanju odloči-tev, in s tem omogočajo znatne prihranke ter manjše nega-tivne vplive na okolje. Stroški zimskega vzdrževanja cest na-mreč neprestano rastejo, kar je razumljivo, saj se povečuje-jo tako prometne obremenitve kot zahteve uporabnikov. Poleg tega povzročajo prometni za-stoji ekološke, fi nančne in dru-ge posledice posameznikom in gospodarstvu. Napoved stanja cestišča pripomore k manjši porabi soli, saj omogoča izva-janje preventivnega posipava-nja, poleg tega pa je pomemb-no tudi merjenje ostanka soli na cesti od zadnjega posipa, s čimer se lahko predvidi potreb-no razliko pri naknadnem posi-pavanju.

35 DIMENSIO


R O K K R Š M A N CSimfonija v prometuV bližnji prihodnosti se bodo vozila povezovala s cestno infrastrukturo in med seboj. Posredovala bodo podatke meritev in stanja naprav, ki se bodo nato zbirali in obdelovali ter udeležencem v prometu zagotavljali pomembne podatke o vremenskih in drugih vplivih. Nekateri podatki, ki jih lahko pridobimo iz vozila, so: temperatura zraka, temperatura cestišèa, vrsta in kolièina padavin, vidljivost, spolzkost/oprijem cestišèa, lokacija, hitrost, stanje naprav v vozilu.

Univerzitetna korporacija za atmosferske raziskave in Na-cionalni center za atmosfer-ske raziskave iz ZDA od leta 2009 razvijata rešitev Vehicle Data Translator (VDT), ki skrbi za brezžični zajem in obdelavo podatkov iz vozil. VDT prever-ja in primerja tako pridobljene podatke z dodatnimi vremen-skimi podatki, denimo z radar-skimi in s satelitskimi slikami, s podatki opazovalnih postaj, s podatki meteoroloških mode-lov ipd. V začetni stopnji VDT zajame podatke iz vozila in jih razvrsti po času in prostoru, v drugi stopnji pa jih preveri in statistično obdela. Na tej pod-lagi lahko izračuna nekatere statistike na posameznih ce-stnih odsekih (npr. povprečno temperaturo cestnega odseka, odstotek delovanja brisalcev na cestnem odseku). V tretji stopnji lahko VDT že opravi na-tančnejšo analizo in združitve z drugimi podatki (radarskimi, satelitskimi, s podatki merilnih postaj), s čimer se pridobijo dragocene informacije, na pri-mer natančna količina padavin na določenem cestnem odse-ku. Pri tem VDT uporablja algo-ritme mehke logike, odločitve-na drevesa in druge postopke podatkovnega rudarjenja.

VDT bo imel v prihodnosti v prometu zelo pomembno vlo-go. Študije so namreč poka-zale, da se okoli 25 odstot-kov prometnih nesreč zgodi v slabih vremenskih razme-rah – v ledu, dežnih in snežnih plohah, megli, dimu, močnem vetru, nevihtah in ob toči. Ta-kšne razmere ogrožajo človeška življenja, povzročajo zastoje v prometu, pogosto pa imajo za posledico tudi veliko material-no škodo.

Udeleženci v prometu imajo pri presojanju varnosti in učinko-vitosti na cestah že zdaj na raz-polago različne vire informa-cij, do katerih lahko dostopajo prek pametnih telefonov. Ven-

dar pa nedavna raziskava na področju uporabe tehnologij v avtomobilih ugotavlja, da si vozniki bolj kot sporočil o ne-srečah na cesti želijo ustreznih vremenskih informacij. Udele-ženci v prometu morajo zaradi vremenskih razmer sprejemati odločitve glede časa odhoda in izbire poti. Zagotavljanje dia-gnostičnih informacij (npr. lo-kacij odsekov s slabo vidljivo-stjo ali spolzkimi cestami) bo vsekakor ključno pri sprejema-nju takih odločitev.

MDSS je sistem za podporo odločanju, ki zagotavlja vre-menske informacije na cestah in priporočila za ukrepanje vzdrževalcem v zimski službi; vzdrževalcem pomaga pri upra-vljanju in sledenju virov (ose-bja, opreme in materialov). Gostejša opazovanja tempe-ratur cestišča, zraka in rosišča lahko znatno izboljšajo napo-vedi, ki jih zagotavlja MDSS, zlasti v ekstremnih vremenskih razmerah in na topografsko razgibanih območjih. Izboljša-ne napovedi bodo omogočale učinkovitejšo podporo odloča-

nju z vidika načrtovanja dela in opreme. V realnem času prido-bljene meritve slanosti in tem-perature cestišča bodo izpo-polnile napovedi in priporočila za ukrepanje, ki jih posreduje MDSS, in hkrati izboljšale go-spodarjenje z materialom na cestah.

Nadaljnji razvoj VDT-ja bo omogočal praktične in eno-stavno dostopne cestne infor-macije. Vremenske informacije (npr. spolzkost cestišča, vidlji-vost, vrsta in količina padavin) se bodo nanašale na določe-ne cestne odseke in bodo prek komunikacijske infrastrukture posredovane do komunikacij-ske opreme v avtomobilih in do pametnih telefonov. Poleg večje varnosti voznikov lahko

pričakujemo tudi gospodarske in okoljske koristi takšnih sis-temov.

Prirejeno po: M. Chapman in S. Drobot: The Use of Connected Vehicle Observations in Weather Applica-tions for Various Highly Impacted Users of the Roads. 16th Interna-tional Road Weather Conference (SIRWEC), Helsinki, Finska, maj 2012.

DIMENSIO 36

Vremenska napoved v odloèitvenih sistemihVremenska napoved postaja kljuèni element številnih odloèitvenih sistemov, izdajanje napovedi pa velik strokovni izziv. Evropske meteorološke službe so zato pristopile k skupnemu projektu INCA-CE, v okviru katerega razvijajo visokoloèljivostno vremensko napoved INCA.


A L E N K A Š A J N S L A K

CGS PLUS D.O.O.

J A N K O M E R Š E

ARSO

Kaj je INCA?

Sistem INCA (Integrated No-wcasting through Comprehen-sive Analysis) je eden izmed sistemov za izračun zelo krat-koročnih ali zdajšnjih (ang. nowcasting) meteoroloških napovedi v visoki prostorski in časovni ločljivosti. INCA upo-rablja kot prvi približek stanja v atmosferi prostorska polja meteoroloških spremenljivk numeričnega meteorološkega modela (npr. ALADIN), nato pa s pomočjo interpolacijskih me-tod ob upoštevanju določenih fi zikalnih zakonitosti izračuna-va 3-dimenzionalno fi zikalno konsistentno analizo v viso-ki krajevni ločljivosti (1 km), v katero vključuje širok spekter različnih meritev (podatke s klasičnih in avtomatskih me-teoroloških postaj, radarske in satelitske podatke in druge razpoložljive podatke izven dr-žavne meteorološke mreže). Ta analiza je nato osnova tako za izračun nekaterih diagnostič-nih polj kot tudi za kratkoročno napoved meteoroloških spre-menljivk za 12 ur naprej. Pri tem nowcasting del izračuna, ki temelji pretežno na ekstra-polacijskih metodah, postopno prehaja v izračun numeričnega meteorološkega modela. Ključ-no pri tem je, da so izračuni dovolj hitri, da so lahko analize in napovedi dostopne praktič-no v realnem času ali zelo bli-zu realnega časa, kar omogoča tudi pogosto obnavljanje na-povedi ob dostopnosti novih podatkov.

Kje lahko uporabimo napoved INCA?

Pomembna prednost vremen-ske napovedi INCA je njena visoka prostorska in časovna ločljivost, kar v praksi pomeni, da so napovedi zelo lokalne in izdane le za nekaj ur vnaprej. Hidrološko opozarjanje, po-sebno napovedovanje hudour-

niških poplav, ki so kratkotraj-ne, a imajo veliko rušilno moč, predstavlja za hidrologe pose-ben izziv. Povzročajo jih razme-roma kratkotrajne in intenziv-ne padavine, ki jih z napovedjo INCA lahko predvidimo. Ča-sovno in prostorsko visokolo-čljivostna vremenska napoved je zelo pomembna tudi v civil-ni zaščiti – posebno pomemb-no je napovedovanje intenziv-nih padavin in močnega vetra. V času podnebnih sprememb so taki intenzivni in lokalizi-rani dogodki vse pogostejši, zato bo kakovostna vremenska napoved pripomogla k manj-ši ekonomski škodi in zmanj-ševanju števila smrtnih žrtev. Vremensko pogojenih dejavno-sti, ki jim bo INCA v pomoč, je še veliko: kmetijstvo, turizem, gozdarstvo, industrija, gradbe-ništvo, promet …

Zakaj je napoved INCA koristno vpeljati v cestne informacijske sisteme?

Varnost na cesti je v veliki meri odvisna od vremena. Prostor-sko in časovno natančna vre-menska napoved je lahko zelo koristna informacija za vozni-ke, ki se odpravljajo na pot, za vzdrževalce cest pa je (na-povedovanje vetra, neurij …) ključnega pomena skozi celo leto, posebno pa v zimskem

času. INCA omogoča učinko-vitejše planiranje preventivne-ga posipanja, nudi dragocene informacije za kurativne ukrepe (npr. v zvezi z odločitvami o iz-biri posipnega materiala glede na napovedane temperature, o času posipanja …), predstavlja pomemben vhodni podatek za modele, ki generirajo napoved temperature in stanja cestišča, INCA-napoved za temperatu-ro površja pa pod določenimi pogoji lahko uporabimo tudi samostojno. Kakovostna vre-menska informacija v cestnih informacijskih sistemih zniža

stroške vzdrževanja cest, zara-di optimiziranega posipanja pa ima tudi pozitivne učinke na okolje.

Kaj je projekt INCA-CE?

Projekt INCA-CE poteka v okvi-ru programa Central Europe, v njem sodeluje 16 partnerjev iz osmih držav osrednje Evrope. Glavni rezultat projekta bo sku-pni spletni portal z napovedni-mi podatki.

37 DIMENSIO

Nova tehnologija èišèenjain recikliranja vode za toplovodno ribogojstvoSte ta teden že jedli ribe? Je še kdo, ki ga ob cesti letošnje poletje ni pozdravil ta slogan z jumbo plakata Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja? Ribe na krožniku nam predlagajo že državne institucije.


OKOLJEMETRIJA

Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je januarja letos objavila zanimive podat-ke o povpraševanju po ribah, ki je lani doseglo rekordno ra-ven; povsod po svetu se po-večuje njihova uporaba v pre-hrambene namene. Človek je lani v povprečju zaužil skoraj 17 kilogramov rib. Iz objavlje-nega poročila FAO je razvidno, da so ribiči, ki lovijo v svetov-nih morjih, in ribogojnice lani s svojimi ribami poskrbeli za 540 milijonov ljudi oz. za osem odstotkov svetovnega prebival-stva. FAO ob tem opozarja, da število rib v morjih kljub med-narodni skrbi, da bi regulirali ulov, in naraščajočemu številu ribogojnic, pada. Ne le, da je povpraševanje po ribah do-seglo rekordno raven, dejstvo je tudi, da še nikoli nismo bili tako odvisni od gospodarskega sektorja, povezanega z ribami, kot smo danes.

Naraščajoče število ribogoj-nic povečuje tudi našo skrb

za okolje. Ribogojstvo namreč lahko negativno vpliva na vo-dno okolje, če se iz ribogojnice sproščajo presežna hranila in fekalije rib. Vplivi ribogojnic na okolje se odražajo predvsem kot naraščanje populacije alg v ekosistemih, ki prejemajo vodo iz ribogojnic, kot bogatenje sedimenta z organsko snovjo, zmanjševanje vsebnosti kisi-ka na meji voda-sediment in vpliv na strukturo mikrobnih združb. Prekomeren razvoj alg lahko povzroči pomanjkanje kisika v nočnem času in s tem pogin rib. Dodaten stres za ribe povzroča tudi nihanje pH vrednosti kot posledica dnev-no-nočnega sproščanja CO2. Kopenske ribogojnice z veli-ko biomaso rib so energetsko potratne tudi zaradi dovajanja sveže vode ter oskrbe s kisikom in hrano.

Naše podjetje CGS plus je v okviru projekta Eureka FISH-CWUS razvilo skupaj z Zdra-vstveno fakulteto v Ljubljani

Proces čiščenja vode v FISH-CWUS sistemu

in z nizozemskim partnerjem LG Sound zanimivo rešitev za ribogojnice – novo tehnologi-jo čiščenja vode s kombinaci-jo dveh dobro znanih tehnolo-ških enot. Voda iz ribogojnice, v kateri gojimo krape, je bogata s hranili in se prečiščuje v ver-tikalni čistilni napravi, ki za-gotavlja ustrezno nitrifi kacijo, obenem pa na njej lahko goji-mo tržno zanimive rastline, kot so zelenjava, zelišča in sadje. Na modelnem objektu, ki smo ga postavili na čistilni napravi v Ajdovščini, smo tako lansko

leto gojili paradižnike, letos pa smo preizkusili buče. Druga pomembna tehnološka enota je ultrazvok, ki je nameščen v bazenu z ribami in preprečuje razvoj alg.

Sistem je zelo ekonomičen; za-radi vračanja oz. kroženja vode uporablja minimalne količine sladke vode, izpustov v okolje ni. V običajnih obratovalnih pogojih je sistem uravnotežen, uporaba gnojil ali pesticidov ni potrebna.

Shema prototipne rešitve sistema (voda iz bazena z ribami in ultrazvokom potuje v lamelni vsedalnik, v peščen fi lter in se skozi vertikalno rastlinsko čistilno napravo vrača v bazen)

DIMENSIO 38

Spremljanje kakovosti morja v Luki KoperLuka Koper v sodelovanju z Inštitutom Andreja Marušièa Univerze na Primorskem (UP-IAM) v okviru skupnega projekta SAFEPORT na svetilniški (plavajoèi) boji spremlja kakovost morja v pristanišèu.

Spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka v ribogojniciŽe v prejšnji številki Dimensia smo pisali o pomenu ohranjanja ustrezne kolièine in kakovosti vode v vodotokih in zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka (Qes), ki ga predvideva Uredba o kriterijih za doloèitev ter naèinu spremljanja in poroèanja ekološko sprejemljivega pretoka (Uradni list RS, 97/2009). Èeprav je nejasnosti o tem, kje, kdaj in kako se morajo meritve po tej uredbi izvajati, so nekateri uporabniki vode že pristopili k postavitvi vodomernih postaj.

OKOLJEMETRIJA

S A M O È A R M A N


Projekt Safeport vključuje glav-na pristaniška območja na oze-mlju Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija – Italija 2007 – 2013. Pro-jekt na sistemski način obrav-nava problematiko v zvezi z okoljskimi tveganji na pristani-škem območju s podpiranjem in spodbujanjem skupnega načrtovanja s strani severno-jadranskih pristanišč v odnosu do preprečevanja in obvlado-vanja tehnoloških tveganj. (Več na www.safeport.si)

Luka Koper je odgovorna za dejavnosti pri izdelavi sku-pnega modela presoje vpliva onesnaževal v morju in dolo-čitev načinov za odpravljanje onesnaženosti, UP-IAM pa je prevzel dejavnosti za določi-tev skupne okoljske politike za

zmanjšanje vpliva pristaniške-ga sistema na kakovost zraka na območju bližnjih mest.

Ena od nalog projekta je tudi spremljanje kakovosti morja. Naše podjetje je bilo izbrano na javnem razpisu za dobavo in montažo sonde, vključno s prenosom podatkov v nadzorni center. Tako smo na svetilniško (plavajočo) bojo, ki označuje vplovni kanal v Luko Koper, tik ob robu tretjega bazena, name-stili Hydrolabovo Datasondo serije 5X, ki omogoča merje-nje temperature, prevodno-sti in slanosti, pH-ja, kisika in motnosti morja. Za prenos po-datkov na Inštitut Andreja Ma-rušiča skrbi nov OTT-ov podat-kovnik NetDL500 z vgrajenim GSM/GPRS-modemom. Postaja se napaja prek sončnih modu-

Za Ribiško družino Medvode smo na potoku Gračenica to pomlad postavili vodomerno letev in opravili meritve pre-tokov pri različnih vodostajih. RD Medvode namreč iz poto-ka Gračenica odvzema vodo za potrebe ribogojstva v ribniku, zato jim vodno dovoljenje na-laga spremljanje in zagotavlja-nje Qes v tem potoku.

Meritve smo opravljali s hi-drometričnim krilom OTT C2, primernim za merjenje pri niz-

kih hitrostih vode in nizkih vodostajih. Za naročnika smo izdelali pretočno krivuljo, ki omogoča, da že preko odčitka vodostaja na vodomerni letvi sklepamo na pretok v potoku Gračenica.

lov, ki so na boji že predhodno nameščeni za potrebe svetlob-ne signalizacije.

Redno spremljanje meritev sonde v Luki Koper bo od jese-ni dalje možno tudi prek sple-tne strani www.zivetispristani-

scem.si, kjer si lahko preberete tudi o drugih aktivnostih, ki jih Luka Koper izvaja za prijazno skupno sobivanje.

39 DIMENSIO

OKOLJEMETRIJA

S A M O È A R M A NVpliv težnostnega pospeška pri hidrostatiènih merilnikih vodostajaVsa merilna oprema OTT Hydromet, ki za merjenje uporablja hidrostatiko, ima možnost nastavitve lokalnega gravitacijskega pospeška. Da bi lažje doumeli pomen nastavljanja težnostnega pospeška, si za zaèetek oglejmo potek (samodejnega) merjenja vodostaja z merilno opremo.

Toènost merilne opreme in odèitek na merilni lati (merilnem traku)

Nastavljanje merilnih sond na merilnem mestu se izvaja gle-de na odčitek na merilni lati na površinskih vodotokih ali

glede na odčitek z merilnega traku pri podtalnici. Ta odčitek je možno opraviti v najboljšem primeru na +/- 0,5 cm, običaj-no pa privzamemo, da je tak odčitek +/- 1 cm. Tu se skriva tudi odgovor, zakaj se za spre-mljanje vodostajev v naravi ne potrebuje merilne opreme, ki bi imela boljšo ločljivost kot 1 mm in večjo točnost kot 0,05 % celotnega merilnega območja (v primeru zaznala z merilnim območjem 10 metrov to pome-ni +/- 5 mm).

Na izmerek pri hidrostatičnih merilnikih vodostaja vplivajo temperatura merjenega medi-

ja, njegova gostota in težno-stni pospešek. Temperaturna kompenzacija je v boljših me-rilnikih izvedena z vgrajenim temperaturnim zaznalom. Za gostoto medija privzamemo gostoto vode pri 3,96 °, v priču-jočem prispevku pa si oglejmo vpliv težnostnega pospeška.

Težnostni pospešek

Da bi zagotovil še večjo natančnost merjenja na izbranem merilnem mestu, je proizvajalec OTT vgradil možnost nastavitve lokalnega gravitacijskega pospeška v sondi. S pomočjo enačbe 1 kjer je g gravitacijski pospešek [ms-2], zemljepisna širina [°] in h nadmorska višina [km] merilnega mesta, lahko izračunamo lokalni težnostni

NOVO! EcoLOG 500/800• Robustna, prilagodljiva in cenovno sprejemljiva rešitev za spremljanje nihanja vodo-staja, temperature in prevo-dnosti podatalnice ali povr-šinskih rek.• Vgrajen GSM/GPRS modem omogoèa prenos podatkov v nadzorni center.• Vsa merilna oprema je namešèena v vrtini in tako ustrezno zašèitena pred van-dalizmom in poškodbami.

pospešek g. Izmerjeni vodostaj lahko tako pomnožimo z razmerjem pospeškov, ki ga lahko imenujemo tudi korekcijski faktor K

g (enačba

2) in dobimo dejanski vodostaj. Tu se verjetno prvič zavemo, zakaj globalni proizvajalec merilne opreme, ki želi zadovoljiti tako kupca v Maleziji kot domačega iz Nemčije in nenazadnje tudi naše kupce v Sloveniji, omogoča vnos lokalnega težnostnega pospeška. Vzemimo dva konkretna primera:

Merilna oprema je prednastavljena na težnostni pospešek 9,80665 ms-2, kar je povprečna vrednost težnostnega pospeška v Nemčiji. Na lokacijah hidroloških merilnih postaj v Sloveniji je pogrešek, če ne nastavimo lokalnega težnostnega pospeška, reda velikosti do največ 9 milimetrov.

Malce drugače je npr. v Maleziji, kamor proizvajalec OTT proda precej svoje merilne

opreme. Poglejmo primer merjenja reke Pahang, ki izvira več kot 2000 m nad morjem. Tu je lokalni težnostni pospešek na geografski širini 3 ° (blizu ekvatorja) in nadmorski višini 2000 m 9,72102, korekcijski

faktor Kg pa v tem primeru znaša 1,008808. Merilni pogrešek za vodostaj, ki je v tem primeru pravzaprav že kar napaka merjenja, bo +/- 10,3 cm, kar pa seveda ni več zanemarljivo.

Včasih ob nekaterih tehničnih zmogljivostih merilne opreme zamahnemo z roko, saj se ne zavedamo globalnega pristopa, ki ga je ubral proizvajalec. Če nam zaradi naše ozkosti tovrstni podatki prikličejo le nasmeh na obraz, je pravzaprav imenitno tudi to, saj je danes zelo lepo, a zelo težko zabavati ljudi (prosto po A. Smolarju). Z ustreznim vrednotenjem lokalnega težnostnega pospeška pa vidimo, da gre za globalno gledano zelo pomemben vplivni parameter točnosti merjenja vodostaja.

Enačba 1

Enačba 2

DIMENSIO 40

IZOBRAŽEVANJE

A L E Š K O R B A RNove izobraževalne vsebine v šolskem letu 2012/2013Proizvajalci programske opreme nenehno razvijamo svoje rešitve in pri tem sledimo tehnološkim trendom in razmeram na tržišèu. V našem izobraževalnem centru skrbimo, da podjetja in njihovi zaposleni programsko opremo uèinkovito uporabljajo ter novosti in trende uspešno implementirajo v prakso. Prehod na novo verzijo programa je neuèinkovit, èe še naprej uporabljamo zakoreninjene staromodne postopke dela in ne sledimo sodobnim rešitvam. Pred nami je èas in izziv, da optimiziramo poslovanje, da priènemo bolj aktivno uporabljati mobilne naprave in storitve v oblaku ter tako svoje delo opravimo ceneje in kvalitetneje.

V izobraževalnem centru CGS plus vsako leto razpišemo kar nekaj novih tečajev in delavnic. Uporabnike in podjetja posku-šamo opremiti z novostmi, jim predstaviti trende na področju razvoja programske opreme in jih naučiti, kako delo opraviti učinkovito in hitreje. V nadalje-vanju navajmo nove tečaje in delavnice, ki smo jih pripravili za tekoče leto, s kratkimi opisi.

AutoCAD kjerkoli in kadarkoli – AutoCAD WS

AutoCAD WS je brezplačna spletna aplikacija, ki omogo-ča pregledovanje in osnovno urejanje dwg-datotek v oblaku. Udeleženci delavnice spozna-jo aplikacijo AutoCAD WS, se naučijo, kako učinkovito pri-stopiti k delu z dwg-dokumen-ti v oblaku in kako dostopati do dokumentacije kjerkoli in kadarkoli. Z uporabo aplikacije AutoCAD-a WS prihranijo čas, povečajo učinkovitost in kon-kurenčnost, zmanjšajo stroške poslovanja in postanejo fl eksi-bilnejši igralec na tržišču.

Novosti v AutoCAD-u 2013

Delavnica je namenjena vsem uporabnikom, ki želijo zadnjo različico programa AutoCAD učinkovito uporabljati pri delu in brez večjih naporov presto-piti s starejše verzije programa. Udeleženci delavnice se sezna-nijo z novimi orodji in s prak-tično uporabo novosti zadnje različice programa AutoCAD za potrebe 2D-načrtovanja in 3D-modeliranja; spoznajo novosti pri delu z obstoječimi ukazi za 2D- in 3D-načrtovanje ter nova

orodja in funkcionalnosti za dokumentacijo 3D-modelov ter storitev Autodesk 360.

Autodesk 360 storitve v oblaku

Na delavnici se udeleženci naučijo, kako lahko storitve v oblaku že danes učinkovito in stroškovno opravičljivo imple-mentirajo v proces načrtovanja in pregledovanja tehnične do-kumentacije. Če želite izbolj-šati delovni proces, kjerkoli in kadarkoli brezplačno pregledo-vati tehnično dokumentacijo in učinkovito uporabljati mobilne naprave, potem je delavnica Autodesk 360 storitve v oblaku prava za vas.

AutoCAD Civil 3D nadaljevalni

Nadaljevalni tečaj AutoCAD Ci-vil 3D je namenjen naprednim uporabnikom, ki osnove pro-grama že dobro poznajo. Ude-leženci se naučijo podrobnega urejanja in labeliranja podat-kov terena ter natančno spo-znajo proces dela, od izdelave koridorja z defi niranimi različ-nimi assembliji na posame-znem odseku do izračuna volu-mnov in izdelave 3D-pogledov prečnih nagibov.

Oblak toèk v praksi – od zajema na terenu do obdelave

Na dvodnevni delavnici udele-ženci spoznajo terestrično la-sersko skeniranje in obdelavo oblakov točk. Prvi del delavnice poteka na terenu, kjer spozna-te postopek laserskega zajema točk. S pomočjo 3D-skener-

ja Leica ScanStation C10 po-snamete parkirišče, okoliške objekte in teren.

Osrednja tema drugega dela delavnice je obdelava in ana-liza oblaka točk. Pridobljeni podatki prvega dne se analizi-rajo in s pomočjo programske opreme AutoCAD, AutoCAD Ci-vil 3D, Leica CloudWorx in Ku-bit uporabijo v praksi. Rezultati delavnice so posnetek obsto-ječega stanja, prikaz razširitve parkirišča ter izračun volumnov med obstoječim in projektira-nim stanjem s programom Au-toCAD Civil 3D.

Delavnico izvajamo v sodelo-vanju s podjetjem Geoservis d.o.o.

Uèinkovitejše delo s Plateiami 2011, 2012 in 2013

V Plateinih različicah 2011, 2012 in 2013 je bilo vgrajenih veliko zanimivih in uporab-nih novosti. Mnoge med njimi ključno vplivajo na delo z ome-njenim programskim paketom in uporabniku omogočajo hi-trejše in kvalitetnejše delo. Na delavnici Učinkovitejše delo s Plateiami 2011, 2012 in 2013 udeleženci podrobno spoznajo vse novosti zadnjih treh verzij in načine njihove uporabe.

BricsCAD za AutoCAD uporabnike

Na delavnici BricsCAD za Au-toCAD uporabnike udeleženci spoznajo program BricsCAD, njegove posebnosti in nasta-vitve, ki jih potrebujejo v pro-cesu načrtovanja tehnične do-kumentacije. Nepogrešljiva orodja in funkcionalnosti, ki jih poznajo iz AutoCAD-a, bodo primerjane z BricsCAD-ovimi. Praktično so prikazane tudi al-ternative, ki se v BricsCAD-u uporabljajo za nadomeščanje AutoCAD-ovih funkcionalnosti.

Uèinkovito delo s prostorskimi podatki v AutoCAD Civil 3D

AutoCAD Civil 3D vsebu-je funkcionalnosti progra-ma AutoCAD Map 3D, vendar je njihova uporaba Civilovim uporabnikom slabo poznana. Delavnica je namenjena vsem uporabnikom programa Civil 3D, še zlasti tistim, ki pri delu uporabljajo širok nabor najra-zličnejših prostorskih podatkov iz različnih virov in jim lahko funkcionalnosti programa Map 3D olajšajo delo.

Za več informacij o terminih, vsebini in celotni ponudbi te-čajev in delavnic obiščite sple-tno stran www.cgsplus.si ->Ra-čunalniška izobraževanja.

41 DIMENSIO

Delovna postaja HP Z1Èe bi delovne postaje izdelovali proizvajalci avtomobilov, bi zagotovo rekel, da je HP Z1 izdelek katerega od nemških velikanov – ti so namreè znani po inovativnih in hitrih avtomobilih, ki sodijo v najvišji kakovostni razred.

DELOVNE POSTAJE ZA CAD IN GRAFIKO

M I H A B U R N I K

Delovna postaja HP Z1 je re-zultat vrste raziskav želja strank in večletnega razvoja inženir-jev podjetja Hewlett-Packard iz ZDA. Je prva delovna posta-ja na tržišču, ki je »pospravlje-na« v ohišje monitorja, tako imenovana all-in-one delov-na postaja. S tem dosežkom je podjetje HP prehitelo celo kon-kurenta iz Cupertina, podjetje Apple.

Delovna postaja Z1 s 27 palcev velikim zaslonom tehnologije HP DreamColor omogoča pri-kaz 1,07 milijarde barv v ločlji-vosti 2560 x 1440 pikslov. Te-melji na Intel Ivy Bridge Xeon procesorjih s štirimi jedri in 8 GB DDR3 RAM-a (nadgradlji-vo na 32 GB). Na voljo sta tako RAM z možnostjo samodejne-ga popravljanja napak ECC ka-kor navaden DD3 RAM. Prostor za aplikacije si lahko zagoto-vite z enim ali dvema 300 GB solid-state diskoma velikosti 2,5 inčev ali diskom SATA do velikosti 2 TB velikosti 3,5 in-čev, ki se vrti s hitrostjo 10.000 obratov na minuto. Nobena še tako dobra delovna postaja pa ni popolna, če ni obogatena z grafi čno kartico nVidia Quadro

3000M ali Quadro 4000, s kate-ro lahko brezskrbno, v realnem času obdelujete vaše projekte. Vsi uporabniki prejšnjih gene-racij delovnih postaj HP se bo-ste počutili kot doma, saj HP ohranja visoke standarde, cer-tifi cirane po ISV.

Dizajn delovne postaje je odli-čen. Če zaslon postavite v ver-tikalen položaj, lahko s priti-skom na gumba na spodnji strani delovno postajo eno-stavno odprete. Sistem upora-blja hidravlično vzmetenje, ki omogoča tiho in enakomerno samodejno zapiranje in odpi-ranje ter s tem preprečuje mo-rebitne nezgode in poškodbe zaslona. Vse komponente, ki jih lahko nadgradite ali zame-njate, so nazorno označene z zeleno barvo. Kabli so pospra-vljeni v notranjost in skoraj ne-vidni. Celotna delovna postaja nekako spominja na prenosnik na steroidih. Ob strani se na-haja DVD-enota ali Blue-ray za-pisovalec in na sredini kamera z ločljivostjo 2 MP – 1080 p za podporo video konferencam. Za komunikacijo so na voljo vgrajena brezžična kartica, mo-dri zob in mrežna kartica Intel

1 GB. Dobro ozvočenje je po-sledica nameščenih kvalitetnih SRS-stereo zvočnikov. Sistem omogoča priklop dodatnega monitorja na DVI, 4 USB-vho-de, 2 vhoda USB 3.0, FireWire, subwoofer, vhod za slušalke in mikrofon ter media card rea-der. Za napajanje vseh potreb-nih komponent skrbi 400 W napajalnik z 90 % učinkovito-stjo. Delovni postaji sta prilo-ženi brezžična tipkovnica HP in brezžična optična ali laserska miška.

Tudi programska oprema je, kot se za tak stroj spodobi, bo-gata: na izbiro so produkti pro-

izvajalca Microsoft (Windows 7 32- in 64-bitni), SUSE Linux Enterprise Desktop 11 in Red Hat Enterprise Linux Desktop/Workstation.

Postavitev delovne postaje je preprosta. Zaslon podpi-ra široka noga, ki omogoča stabilno postavitev. Višina je poljubno nastavljiva. Zelo po-dobno kot v uvodu omenjeni izdelki avtomobilske industri-je pa je tudi garancija velikana Hewlett Packard iz Palo Alta v ZDA obogatena s triletno ga-rancijo in 24-urno telefonsko tehnično podporo.

Adobe in HP dogodek v Ljubljani

V sodelovanju s podjetjem CGS plus d.o.o. sta združili moèi dve svetovno znani korporaciji IT-industrije: Hewlett-Packard in Adobe. Udeležencem dogodka smo predstavili usklajeno delovanje kako-vostnih delovnih postaj HP in izredno zmogljive programske opre-me Adobe, ki olajša vsakodnevno delo in odpira nove možnosti za razširitev poslovanja. Spoznali smo delovne postaje HP Workstati-on Z420, Z620, Z820 in premierno tudi delovno postajo HP All-in-One Z1, ki je vsekakor nekaj posebnega.

Predstavitev je potekala pod av-torstvom Tomaža Podlipnika, vodje programa osebnih siste-mov v podjetju Hewlett-Packard Slovenija. Tomas Metlicka, sve-tovalec za namizne rešitve (De-sktop Solutions Consultant) v podjetju Adobe Systems s.r.o. v Pragi, nam je predstavil takrat povsem nove razlièice program-skih rešitev Adobe – Creative Su-ite, Photoshop Elements, Digital

Marketing, Digital Publishing in Digital Media Solutions.

Veliko zanimanja in glasno nav-dušenje pa je poželo predava-nje mag. Zorana Arizanoviæa, strokovnjaka s podroèja filmskih efektov, ki je sodeloval pri veè odmevnih mednarodnih filmskih projektih (Robin Hood, Perzijski princ, Angeli in demoni, Avstra-lija, Zlati kompas). Zoran Ariza-

noviæ predava na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Lju-bljani.

Foto: Katja Klopèiè

DIMENSIO 42

Kako lahko sami ocenite, ali vaš risalnik potrebuje servisni poseg?V kriznih èasih želi veliko podjetij zmanjšati stroške, zato pogosto pozabijo na svoje naprave. Te so v projektantskih podjetjih še dodatno obremenjene, saj ni denarja za njihovo zamenjavo z novejšim modelom. Tiskanje naèrtov in potegovanje za nove projekte na trgu v boju s hudo konkurenco zahtevata zanesljivo napravo. Vsaka še tako majhna napaka na napravi pomeni izpad, ki si ga ne želi nihèe.

TISKALNIKI ZA GRAFIKO IN PROJEKTIRANJE

M I H A B U R N I K

Risalniki so pogosto zaposta-vljeni, saj so dolga leta zane-sljivo opravljali svojo nalogo in tiskali tudi na neoriginalne medije, z zastaranimi glavami in črnili različnih proizvajalcev. Nemalokrat so postavljeni v okolje, kjer je veliko prahu, ali pa so izpostavljeni različnim dejavnikom, ki so posledica bližine toplotnih ali hladilnih teles, močne sončne svetlobe idr. Vse to privede do tega, da tudi zanesljiv stroj prične od-povedovati. Poslabša se mu iz-ris, črte niso več enakomerne, barve niso več polne in kontra-stne, glave niso bile zamenjane že več kot tri leta itd.

Vsi risalniki Hewlett-Packard Designjet so testirani na origi-nalnih medijih, z uporabo ori-ginalnega potrošnega materia-la. S takšno rabo in z rednimi, vnaprej predvidenimi servi-si lahko preprečimo morebi-tne napake in okvare. Pogosto se ravno zaradi neoriginalnih medijev in v tiskalniku upora-

bljenega potrošnega materia-la pričnejo nabirati prašni del-ci, ki zamašijo šobe v tiskalnih glavah, sesalnih šobah in osta-lih vitalnih delih tiskalnika. To privede do različnih napak, za-tikanja papirja, pogostega za-letavanja vozička v papir in po-škodb jermena.

Da bi znali sami oceniti stanje vaše naprave, vam ponovno predstavljam lestvico, s pomo-čjo katere s preprostim seštev-kom točk ugotovite, ali vaš ri-salnik potrebuje servis.

Uporabljate neoriginalne kartuše: 5 točk.

Uporabljate večje količine papirja, ki ga ne izdeluje HP: 6 točk.

V risalniku so vidno zamaše-ne sesalne šobe, preko kate-rih teče papir: 5 točk.

Imate slab tisk ali zamaknje-ne in nazobčane črte: 2 točki.

Risalnik je starejši od treh let: 2 točki.

Jermen na risalniku je krhek ali poškodovan: 5 točk.

Papir se ob vstavljanju zatika ali pa risalnik občasno javi napako z napisoma »System error 81:03« ali »Call HP su-pport«: 5 točk.

Če ste zbrali deset točk ali več, vam toplo priporočam pregled risalnika.

Ob vsakem rednem servisnem pregledu ocenimo izrabljenost risalnika. Po končanem posegu bo vaš risalnik očiščen, pona-stavljen, po potrebi pa bodo zamenjani tudi vitalni deli, s katerimi bo tudi naprej deloval kot nov.

Leteèi prenosnik HP! Nemogoèe? Je mogoèe!

Z veliko mero kreativnosti, nekaj znanja in malo domišljije je mo-goèe marsikaj. HP-jeva ekipa je na letošnjem Red Bull Flugtagu, ki je potekal v Ljubljani, dokazala, da ima ravno zadostno mero vsega.

Priprave so se zaèele kot vedno – s pogovori. Kako, kaj, kam ..., da bo letelo? Rezultat vloženega dela je bil leteèi prenosnik, ki ga je sestavljala aluminijasta kon-strukcija, na katero je bil pritrjen HP-banner, ki smo ga tiskali v CGS-u z najnovejšim lateks tiskal-nikom HP L26500.

Zamisel je bila odlièna. Èe od-prt prenosnik pogledaš s prave-ga zornega kota, ima res obliko ptièa, torej bi teoretièno lahko letel – vsaj nekaj metrov. Am-pak izdala ga je teža in polet se je pretvoril v padec. Pretirane-ga nezadovoljstva kljub temu ni bilo. Pomembno je sodelovati, ne zmagati, mar ne?

Drobci prahu papirja slabe kvalitete, ki se nabirajo v tiskalniku, lahko sčaso-ma zamašijo sesalne šobe in povzročijo večjo okvaro tiskalnika.

43 DIMENSIO

Optimirana izdelava registrskih tablic s pomoèjo HP Latex tiskalnikaIz dneva v dan samo slabe novice – odpušèanja, likvidnostne težave, zapiranje podjetij, poleg vsega pa še slabe napovedi za prihodnost. Zdi se, da se pesimizem v ljudeh širi kot virus.

Kljub vsemu ni vse tako slabo, kot se zdi na prvi pogled. Še obstajajo zgodbe o uspehu, le da nas mediji z njimi ne seznanjajo tako na veliko in s takšnim z veseljem. Eno takšnih zgodb piše tudi podjetje KIG d.d., ki se bohoti v vasici na skrajnem jugu Ljubljanskega barja. Šestdesetletna kontinuirana rast podjetja je prav gotovo dokaz uspeha. Prvotno kovinarsko podjetje, ki se je razvilo iz skromne obrtne delavnice, je danes najbolj poznano po proizvodnji trgovinske opreme in registrskih tablic. Kakšen je postopek izdelave registrskih tablic in kako sta zaposlenim pri izdelavi lokalnih grbov za registrske tablice v pomoè pri podjetju CGS plus d.o.o. kupljena lateks tiskalnik HP in rezalnik SUMMA, nam je zaupal g. Marko Bizaj, strokovnjak v tiskarni podjetja KIG KGA.


S I L V A M L A K A R


Nam lahko na kratko opišete postopek izdelave registrskih tablic?

Proces izdelave tablic se začne s postopkom lepljenja odboj-ne folije, na kateri sta že nati-snjena modri logotip in zeleni rob, na aluminijevo osnovo in s sekanjem praznih tablic na točno določeno dolžino. Nato se v notranjost folije vžge se-rijsko številko. S tem se prične postopek personalizacije tablic – kasneje se v tablico vtisneta še rob in registrska kombina-cija. Zatem se vtisnjene dele pobarva s postopkom vročega

tiska. Potem nastopi lepljenje šestdesetih občinskih grbov, za izdelavo katerih zdaj upora-bljamo lateks tiskalnik HP in rezalnik SUMMA. Na koncu se tablice zapakira v termokrčljivo folijo in odpošlje naročniku.

Zakaj ste se odloèili za nakup lateks tiskalnika HP?

Občinske grbe smo pred poso-dobitvijo izdelovali s tehniko sitotiska. Ta tehnika je bila za-radi množice grbov s povpreč-no štirimi barvami in zaščitnim lakom dolgotrajna in zahtevna.

V èem vidite najveèje prednosti lateks tehnologije HP in kako ste zadovoljni z vašim tiskalnikom?

Za nakup tiskalnika HP Latex smo se odločili predvsem zara-di njegove ekološke neoporeč-nosti in dobrega sodelovanja z rezalnikom SUMMA, saj skupaj navkljub visoki odbojnosti ma-teriala delujeta brezhibno.

Tiskalnik HP je dosegel in pre-segel naša pričakovanja, saj je časovno zdesetkal zasedenost tiskarne. Zdaj začenjamo s pro-gramom visokokakovostne ko-mercialne grafi ke, npr. tabel za označevanje delovnih strojev, varnostnih nalepk in storitve-nega tiska.

Kljub moderni tehnologiji izdelave tablic lepljenje lokalnih grbov ostaja roèno. Zakaj?

Lepljenje občinskih grbov ostaja ročno delo iz preproste-ga razloga: črke in številke, ki jih uporabljamo za vtis registr-ske kombinacije, so različno ši-roke, zato občinski grb nikoli ni na istem mestu, temveč se pre-

Adobe in HP profesionalne rešitve za video in filmsko produkcijo

V sodelovanju s podjetjem VPK smo oktobra letos pripravili zelo specializirano in poglobljeno predstavitev rešitev za video produk-cijo.

Produkcijskim hišam primerne HP delovne postaje sta nam približa-la Bojan Bajt in Benjamin Marušiè (HP Slovenija). Matjaž Brumen, producent in predstavnik podje-tja VPK, nam je detajlno predsta-vil scensko produkcijo z uporabo Adobe programov in jo podkrepil tudi s praktiènimi primeri.

Andrej Suhadolc, vodja HW od-delka podjetja CGS plus, pa je prestavil usklajeno delovanje omenjene programske in stroj-ne opreme. Prav zaradi zadnjega predavanja je bilo vredno ostati na dogodku do konca. Zoran Ari-zanoviè nas je tudi tokrat navdu-šil s prestavitvijo uporabe Photo-shopa, tokrat v video produkciji.

mika za nekaj centimetrov levo ali desno.

Izdelujete registrske tablice tudi za tuje trge?

Poleg slovenskih registrskih tablic izdelujemo tudi tabli-ce za Bosno in Hercegovino in za Kosovo, kjer pa tiskalnik ne pride v poštev, saj na njihovih tablicah ni dodatnih tiskanih elementov.

V podjetju CGS plus d.o.o. si štejemo v veliko čast, da smo pripomogli k izboljšanju ka-kovosti natisnjenih lokalnih grbov na slovenskih in drugih uradnih registrskih tablicah.

DIMENSIO 44


HP latex – slovenski road showEvropska turneja HP je v februarju dosegla tudi Slovenijo! V organizaciji podjetja CGS plus je najprej v Ljubljano in nato še v Maribor pripotoval doslej najveèji mobilni demo center HP. Rdeèa nit turneje je bila predstavitev nove generacije tiskalnikov velikega formata HP z revolucionarnim sistemom za tiskanje na osnovi lateksa. Risalnike te vrste odlikujejo visoka hitrost, zanesljivost in vsestranska uporaba, kar znajo še posebej ceniti uporabniki t. i. solventne tehnologije tiska.

Na HP-jev dogodek so bili va-bljeni naši poslovni partnerji, ki so skozi predavanja, brez-plačne delavnice in osebne po-svete s strokovnjaki spoznali, kako nova lateks tehnologija pripomore k višji produktivno-sti in racionalizaciji delovnih tokov ter posledično k dosega-nju večjega dobička.

HP-jeva lateks tehnologija združuje najboljše lastnosti solventnih risalnikov in risal-

nikov s črnili na vodni osno-vi. Tisk je izredno odporen na vremenske in mehanske obre-menitve, hkrati pa zagotavlja visoko kakovost, nizko porabo in zdravju neškodljivo delov-no okolje. Glede na rezultate in zadovoljstvo dosedanjih kup-cev si upamo trditi, da je HP-jeva lateks tehnologija tista, ki bo v prihodnosti nadomestila večino solventnih in drugih ri-salnikov velikega formata.

Fespa Digital 2012 Digitalni tisk, grafika in oblikovanje na veliko! Nova znanja, izvirne ideje, inovativnost, inspiracija – vse to žene CGS-ovo hardware ekipo, da se redno udeležuje razliènih dogodkov, ki jih skupaj s partnerji organizira HP, in na tak naèin širi svoja obzorja. Eden takšnih dogodkov je bil tudi sejem Fespa Digital 2012, ki se je odvijal letos februarja v Barceloni.

Zavedamo se, da je inovativ-nost tista, ki te ponese korak pred konkurenco. Zato smo v februarju nekaj poslovnih partnerjev povabili na enega večjih sejmov s področja digi-talnega tiska, grafi ke in obli-kovanja – Fespa Digital 2012. Tokrat je gostoval v Barcelo-ni, zato smo izkoristili prilo-žnost in poleg sejma obiskali tudi HP-jev demo center, ki se nahaja le nekaj kilometrov iz Barcelone, obiskovalcem pa na ogled ponuja najnovejše HP-jeve tehnologije tiska, najzmo-gljivejše tiskalnike HP in celo vrsto aplikacij.

Demo center HP

Tri tisoč kvadratnih metrov po-vršine, šest stavb, štiri tisoč

zaposlenih, trideset HP-jevih naprav velikega formata in cela vrsta HP-strokovnjakov. Ti po-datki dovolj nazorno povedo, kako obširen je HP-jev demo center. Za ogled celotnega cen-tra bi morali ostati v Barceloni še kakšen dan več, tako pa smo si ogledali le »Scitex obmo-čje«, kjer sta predstavljeni dve glavni tehnologiji tiska: lateks in UV. Strokovnjaki so tam ve-dno na voljo za takšna in dru-gačna vprašanja, ki se obisko-valcu porajajo med ogledom centra. Eno za drugim. In sploh jih ne zmanjka.

Sejem Fespa

Izmenjava najboljših praks, iz-boljšanje standardov v indu-striji in pridobivanje uporab-

nih informacij so bili glavni poudarki sejma Fespa 2012. HP je imel, kot se za takšnega giganta spodobi, na sejmu ve-lik razstavni prostor, namenjen predvsem predstavitvi nove ge-neracije HP-jevih lateks risalni-kov in impresivni vrsti aplikacij za zunanjo in notranjo upora-

bo, ki jih je mogoče natisniti z lateks tehnologijo. S HP-jevimi predstavniki, polnimi idej, smo svoje izkušnje delili tudi ob prijetnem druženju ob koncu dneva in tako na lep način za-ključili našo strokovno ekskur-zijo v Barcelono.



45 DIMENSIO

Spletna trgovina CGS plusJeseni leta 2011 smo »odprli vrata« specializirane spletne trgovine CGS plus, ki ponuja predvsem opremo in potrošni material za projektantske in grafiène biroje: tiskalnike velikih formatov, rezalnike, papir in ostale materiale, èrnila, delovne postaje ter drugo specializirano strojno in programsko opremo.

Spletna trgovina ima intuitiven uporabniški vmesnik, ki smo ga razvili v CGS-u in obiskovalcu omogoča zelo enostaven pre-gled nad npr. potrošnim ma-terialom, ki je na voljo za nje-gov model tiskalnika, torej nad različnimi tipi papirja, črnili in dodatno opremo za tiskalnik. Spletno trgovino CGS lahko naše stranke zato uporabljajo tudi kot spletni portal za prido-

bivanje koristnih informacij o strojni opremi. Spletne trgovi-ne so verjetno še najbolj veseli naši stalni kupci, saj jim omo-goča zelo enostavno naročanje potrošnega materiala.

Spletno trgovino CGS plus lah-ko obiščete na povezavi http://trgovina.cgsplus.si.

Društvo študentov gradbeništva v odkrivanju gradbenih presežkov JV Azije Po sreèni vrnitvi v domaèe kraje želimo DŠG-jevci, prepolni vtisov, deliti delèek naših spoznanj tudi z vami. Pa res samo delèek, saj je informacij ne le za en èlanek, ampak bi lahko spisali celo knjigo.

Ž I G A L I K A R

N I N A M I L I K I È

V Levjem mestu

Singapur ali po malajsko Levje mesto je majhna država na pol poti okrog sveta, ki kljub svo-ji majhnosti v gospodarskem svetu dela družbo najrazvitej-šim državam. Na skoraj tride-setkrat manjši površini, kot jo pokriva Slovenija, živi 5 milijo-nov prebivalcev, med katerimi prevladujejo Kitajci, Malezij-ci in Indijci, vendar pa lahko na vsakem koraku srečaš ljudi z domala celega sveta. Singa-pur je mesto, kjer kljub gosti naseljenosti na ulicah ne pri-haja do zastojev, kjer se ljudje med seboj pogovarjajo v štirih jezikih, po katerem se psi spre-hajajo v »čeveljcih« in kjer te na vsakem koraku straši napis »FINE!«.

Zaradi svoje majhnosti se Sin-gapur že zdaj sooča s težavami,

ki ostalemu svetu šele priče-njajo groziti. Velik izziv (pri njih ne obstajajo težave, ampak le izzivi – in na naše preseneče-nje vedno rešljivi) predstavlja pomanjkanje prostora, zato stolpnice rastejo kot gobe po dežju, hkrati pa so v zadnjih petdesetih letih z nasipava-njem obale pridobili kar 20 % celotne površine države. Še ve-čjo težavo kot sama prostor-ska omejitev jim povzroča po-manjkanje pitne vode. Čeprav jih dež namoči vsak dan, jim primanjkuje zbiralnih površin, kjer bi padavinske vode lahko zadržali.

Z odločnostjo, da premaga vse naravne omejitve in se postavi ob bok vodilnim gospodarskim velesilam, Singapur privablja ljudi s celega sveta. Ti se v tem malem, a nadvse zanimivem mestu znajdejo na poti »s tre-

buhom za kruhom« ali pa se v njem le ustavijo, da si ogleda-jo to futuristično krajino. Med slednje sodimo tudi člani Dru-štva študentov gradbeništva, ki smo si v mesecu aprilu mesto v enem tednu ogledali podol-gem in počez ter natančno pre-učili vsak še tako skrit kotiček. Predstavljamo »hitri gradbeni-

ški vodič« skozi najpomemb-nejše projekte.

NEWater in Marina Barrage

Kot je bilo omenjeno že v uvo-du, je ena glavnih tegob, ki pe-stijo Singapur, pomanjkanje pi-

STROKOVNA EKSKURZIJA

S I L V A

M L A K A R

DIMENSIO 46

tne vode. V preteklosti je glavni vir pitne vode predstavljal uvoz iz Malezije, nekaj pa so je pri-dobili tudi z razsoljevanjem morske vode. V prihodnosti želijo zmanjšati odvisnost od sosednje države, zato so raz-vili edinstven način čiščenja vode, znan pod komercialnim imenom NEWater. V eno iz-med čistilnih naprav, ki bi jim lahko rekli tudi »tovarne pitne vode«, smo se odpravili tudi DŠG-jevci. Skozi vrsto procesov iz odpadnih vod odstranijo vse primesi, nato pa morajo vodi, ki je namenjena neindustrijski uporabi, zaradi njene pretira-ne čistosti, minerale umetno dodajati. Da bi preprečili odte-kanje padavinske vode v mor-je, preden jo uspejo v tovarnah prečistiti, so po državi zgradili več zadrževalnikov. Eden takih zadrževalnikov je celoten zaliv Marina Bay, katerega sestavni del je pregrada Marina Barra-ge. Ta ima dve bistveni nalogi – prva je, da ločuje sladko vodo od morske, druga pa, da v zali-

vu, ki ga obkroža najbolj elitna mestna četrt, zagotavlja kon-stantne pogoje (preprečevanje poplav).

Kot zanimivost naj navede-mo še informacijo, kako lahko smeti postanejo »uporabne«. Smeti, ki jih ni mogoče recikli-rati, Singapurci sežgejo in jih uporabijo pri gradnji nasipov. Dva izmed singapurskih otokov so povezali z nasipom in med njima ustvarili bazene, v katere izmenično nasipajo plast ze-mlje in plast pepela, ki ostane od sežiga smeti. S tem so si za-gotovili deponijo za odlaganje smeti do leta 2050, obenem pa bodo iz dveh manjših oto-kov ustvarili enega večjega, ki bo primeren za izgradnjo nove soseske.

Dragages in Singapore Sportshub

Singapur si želi izboriti svoje mesto tudi na športnem ze-

mljevidu, zato so se mestne oblasti odločile podreti star, še popolnoma funkcionalen sta-dion in zgraditi novo, moderno središče, ki bo zmožno gostiti tudi prireditve, kot so olimpij-ske igre. Seveda je bilo grad-bišče takih razsežnosti prvo na našem seznamu »must-see« projektov. Predstavniki fran-coskega podjetja Dragages so nas sprejeli odprtih rok in nam predstavili ta edinstven objekt. Čeprav stadion po svoji veliko-sti ne sodi ravno med orjake, toliko bolj navdušuje s tehno-loško dovršeno zasnovo, prila-gojeno zahtevnim vremenskim pogojem.

Pomična streha in hladilni sis-tem bosta tako gledalcem kot tudi tekmovalcem zagotavlja-la optimalne pogoje v vseh vremenskih razmerah. Hladil-ni sistem, ki bo nameščen pod sedeži gledalcev, bo z izpihova-njem hladnega zraka skrbel za njihovo ugodno počutje. S po-mičnimi tribunami pa bo sta-dion pripravljen na vse izzive. Tako se lahko s pomočjo hidra-vličnih batov v enem samem dnevu spremeni iz nogometne-ga igrišča v atletski stadion ali pa v igrišče za kriket. Celotna strešna konstrukcija bo sidrana na betonski obroč, ki ga pred-stavlja kar nekakšna masivna mostna konstrukcija, saj je teža strehe takšnih razponov izre-dno velika. Med sprehodom po gradbišču smo se na lastne oči prepričali, kako zahteven je ta-kšen projekt tudi z organizacij-skega vidika.

Po ogledu superstadiona nas je francoski gostitelj popeljal še do enega svojih gradbišč, kjer smo si ogledali gradnjo re-zidenčnih stolpnic Cube 8 in 368 Thomson. Že ob vhodu nas je presenetilo dejstvo, da se prvo nadstropje prične šele na

višini 30 m. Pritlična stanova-nja se namreč slabo prodaja-jo in ker je Singapur lociran na potresno nenevarnem obmo-čju, si je lahko izvajalec privo-ščil spodnja nadstropja eno-stavno »preskočiti«. Cube 8 in 368 Thomson sta šolski primer ciklične gradnje, kjer gradnja poteka tako z litim betonom kot s prefabriciranimi elemen-ti. Za vsak cikel (etažo) potre-bujejo zgolj 6 dni, z nekajnad-stropnim zamikom pa mu sledi tudi fasada.

Alpine in MRT (Mass Rapid Transit) line

Mesto Singapur velja s 7000 prebivalci/km2 za eno najbolj gosto poseljenih območij na našem planetu (zaostaja le za Monakom in Macaom), a so prometni zamaški v mestu prej izjema kot pravilo. Zasluga za to gre predvsem dobro ureje-nemu podzemnemu prometu. In ker zgolj vožnja z metrojem in sprehajanje po podzemnih postajah ne moreta potešiti naše inženirske radovednosti, smo se z avstrijskim podje-tjem Alpine dogovorili za ogled gradbišča novonastajajoče proge na severu mesta. Njiho-va naloga je izgradnja postaj King Albert Park Station in Tan Kah Kee Station ter podzemne železnice, ki ju povezuje. Pred začetkom gradnje so morali iz-vesti vrsto pripravljalnih del – morali so začasno preusmeriti promet, prestaviti komunalne vode in, da ne bi delavnim Sin-gapurcem krajšali že tako krat-kega nočnega počitka, name-stiti protihrupne zaščite.

Gradnja poteka na dva načina. Del proge gradijo po princi-pu »cut & cover«, pri katerem gradbeno jamo najprej zašči-tijo z diafragmo, nato pa sledi


Pregrada Marina Barrage Simulacija delovanja pregrade

Pogled na fi nančno središče v Marina Bay

47 DIMENSIO

izkop v segmentih globokih 3 do 4 metre s sprotnim name-ščanjem tlačnih razpor. Večji del izgradnje proge pa poteka z uporabo dveh TBM-ov (Tun-nel Boring Machine). Na nji-hovo žalost in našo srečo je na enem izmed strojev po samo osmih metrih prišlo do okva-re, s čimer se nam je ponudi-la edinstvena priložnost, da si 150 m dolg stroj ogledamo od blizu. Zanimivo je tudi, da sin-gapurske oblasti zahtevajo iz-ključno uporabo novih TBM-ov, ki jih po uporabi prodajo dru-gim azijskim državam. Postaji metroja bosta z 2 m debelimi stenami pravi utrdbi, saj se v Singapurju želijo zaščititi pred morebitnimi naravnimi nesre-čami, pa tudi pred bombnimi napadi, tako da bosta postaji služili tudi kot zaklonišče.

Marina Bay Suites in Woh Hop Pvt Ltd

Na programu ogledov se je šele med ekskurzijo znašla tudi vrtoglavo visoka stolpnica v fi -nančnem središču, ki bo ob za-ključku gradnje segala 66 nad-stropij visoko. Z gradnjo so že skoraj končali, tako da smo se lahko povzpeli v 64. nadstropje in s ptičje perspektive občudo-vali razgled na slavni Marina Bay. V stolpnici bo 221 luksu-znih apartmajev. Njihova kva-dratura se bo z višino poveče-vala, tisti z nekaj več »drobiža« v žepu pa bodo v prekrasnem razgledu na vesoljsko ladjo lahko uživali kar v lastnem ba-zenu. Apartmaji bodo oblečeni v marmor, poleg številnih spal-nic in kopalnic pa se v vsakem apartmaju nahaja tudi pravo bombno zaklonišče. Tako pač je, bogastvo s seboj prinese tudi strah pred napadalci. Ker v

Singapurju stremijo k čim bolj optimalni izrabi prostora, se je arhitekt pri načrtovanju stol-pnice odločil izpustiti hodnike in lastnikom omogočiti dostop do stanovanj kar neposredno iz dvigala.

National University of Singapore (NUS)

Na univerzi sta nas prijazno sprejela dekan gradbene fakul-tete in vodja laboratorijev. V sproščenem pogovoru sta nam najprej predstavila program njihovega šolanja, ki je podo-ben našemu staremu progra-mu (4 leta študija in 9 mese-cev za diplomo). Za razliko od Slovenije je študij v Singapurju plačljiv. Nato sta nas popelja-la na ogled konstrukcijskega, hidravličnega in prometnega laboratorija. V konstrukcijskem laboratoriju nam je najprej pa-dlo v oči raziskovanje utruja-nja jeklenega varjenega spoja, zelo zanimiva pa je bila tudi raziskava dodajanja nano-kar-bonatov betonu, ki ima zaradi bolj zaprtih por povečano od-pornost proti koroziji in izbolj-šane mehanske lastnosti. V hi-dravličnem laboratoriju je velik del raziskav posvečen vplivu morskega valovanja na erozijo obale in oblikovanje morske-ga dna, saj je Singapur z vseh strani obdan z morjem, hkrati pa je velik del njegove površi-ne umetno pridobljen. Osre-dnji eksperiment traja že 3 leta in ga izvajajo v sodelovanju z eno najslavnejših tehničnih fa-kultet, z ameriškim MIT-jem. V bazenu umetno povzročajo va-love, hkrati pa simulirajo tok, ki teče vzporedno z obalo, in opazujejo spreminjanje dna in obale. Valovanje oblikuje dno v sipine, ki jih izmerijo. Na pod-

lagi meritev razvijajo model, ki bi ta pojav najbolje opisal. Pro-metni laboratorij je sicer naj-manjši, so pa toliko bolj zmo-gljivi njihovi računalniki, na katerih izvajajo simulacije in-terakcije cestišča in avtomobil-skih koles ter analizirajo hrup, ki pri tem nastaja.

Prvi teden ekskurzije se je tako več kot uspešno zaključil in polni pričakovanj smo odšli proti našemu naslednjemu in hkrati končnemu cilju, Kuala Lumpurju.

KUALA LUMPUR ali »blatno sotoèje«

Ko človek prvič stopi na ulice Kuala Lumpurja, je občutek precej drugačen kot v Singa-purju. Množica ljudi, kaotičen promet, na ulicah je potrebno preskakovati smeti, vsak pro-dajalec vabi v svojo trgovino, belec na ulici marsikdaj pred-stavlja atrakcijo. Kot pove že samo ime Kuala Lumpur, so reke blatne, rjave. Je bolj »svo-bodno« mesto, napisi s prepo-vedmi in kaznimi ne grozijo na vsakem koraku, cesto se lahko prečka kadar koli, le malo spre-tnosti je potrebne, barantanje v kitajski četrti je obvezno. Ve-černi pogled krasita Petronas Twin Towers in Kuala Lumpur Tower v lesketajočih se lučkah.

Kuala Lumpur ima na prvi po-gled veliko več problemov kot Singapur, vsaj prvi vtis je tak – deluje namreč precej neure-jeno. Pa vendar ima prostora in surovin veliko več od južnih sosedov, zato ni tako omejen v upravljanju države. Seveda pa ima kot vsaka tropska država največ težav z obilnimi pada-vinami.

Stormwater Management and Road Tunnel (SMART)

V preteklosti so moderno sre-dišče mesta pestile hude po-plave, zato so morali rešiti pro-blem odvodnjavanja. Rešitev je bil predor, ki ima hkrati funkciji odvodnjavanja in transporta. Predor je razdeljen na tri hori-zontalne prekate. Promet po-teka v zgornjih dveh nivojih, v vsakem nivoju v eno smer, in je dovoljen le za osebna vozi-la. Spodnji del cevi je name-njen stalnemu pretoku vode. V primeru močnejšega deževja in možnosti poplav, ki se ponava-di zgodijo enkrat letno, predor zaprejo za promet in odtekajo-ča voda lahko napolni celotno cev. Od trenutka, ko meteo-rološka služba izda napoved močnejšega deževja, lahko v eni uri izpraznijo celoten pre-dor in odprejo vodi prosto pot. Za ponovno obratovanje po naravni katastrofi potrebujejo kar dva dni za čiščenje površin in popravilo celotne škode, ki znaša približno 200.000 €. Gra-dnja tunela je stala približno 2 milijardi ameriških dolarjev.

Putrajaya

Ime mesta se nam je sprva se-veda zdelo precej smešno, po-men pa je približno tak: putra = sin, jaya = mesto. Pa ni edi-no mesto s takšnim imenom, sosednje se imenuje Cyber-jaya. Ravno zaradi zastojev, ki hromijo učinkovitost delovanja različnih uradov, so 30 km juž-no od Kuala Lumpurja zgradili novo upravno središče Male-zije. Projekt se je začel z izgra-dnjo Putrajaya Wetlands. Na območju dela povodja so na


TBM v pripravljenosti

Eksperiment v hidrotehničnem laboratoriju

DIMENSIO 48


več mestih zajezili del struge in dobili t. i. mokrišča. Celoten sistem sestavlja 24 mokriščnih celic in jezero na koncu siste-ma. Primarna funkcija mokrišč je čiščenje vode. Tok vode se v takšnih celicah bistveno upo-časni, zato se umazanija useda in čistejša voda teče v nasle-dnjo celico. Kot dokaz šteje razlika v kvaliteti vode: gor-vodno od mokrišč je kvalite-ta vode razreda 3, kar pomeni zelo onesnaženo vodo, dolvo-dno od mokrišč pa razreda 2 oz. na meji z 1 (2 pomeni, da je voda pitna z malo čiščenja, 1 pa pomeni, da je voda pitna). S tem posegom so pridobili na več področjih, saj so očistili vodo, pridobili vodne površi-ne, namenjene prebivalcem (jezero), in povečali poplavno varnost območja. Veliko po-zornost namenjajo tudi fl ori in favni, saj so na tem območju naselili številne rastline in ži-vali. Cilj je, da bi bila mokrišča čim bolj podobna naravnim. Pripravili so nam tudi kratek iz-let v ta edinstven biotop s celo paleto živalskih vrst, od labo-dov, rac in pelikanov, do veli-kanskih plazilcev.

Khairi Consult Sdn Bhd

Edino gradbišče, ki smo ga obiskali v Kuala Lumpurju, je gradbišče omenjenega podje-tja, ki gradi 60 m dolg podvoz. Njegova posebnost je, da za-radi zagotavljanja nemotenega prometa način gradnje ni odpr-ti izkop, temveč ga gradijo kot predor. Hkrati morajo paziti, da pri gradnji ne pride do kakršnih koli posedkov, saj nad cesto poteka LRT (Light Rail Transit – neke vrste metro, dvignjen nad cesto), ki mora nemote-no delovati ves čas gradnje.

Celoten projekt bo potekal kar pet let, kljub temu, da sama gradnja zahteva le 23 mesecev, saj bodo veliko časa porabi-li za premik obstoječih vodov in inštalacij. Sicer se podje-tje ukvarja s projektiranjem in nadzorom. Njihovi projekti so predvsem javnega značaja. Po-leg tega, da pri večjih projek-tih sodelujejo s tujimi podjetji, je to sodelovanje prej izjema kot pravilo, saj malezijska vla-da ščiti domačo gradbeno in-dustrijo.

MIROS

Malaysian Institute of Road Safety Research je inštitut, ki se ukvarja z varnostjo vozil, ce-stišča in s psihološko analizo vedenja voznikov. Med predsta-vitvijo smo ugotovili, da je pri nas področje varnosti na cesti neprimerno bolj razvito, saj je nekaj, kar se nam zdi samou-mevno, pri njih novost. Obve-zno privezovanje z varnostnim pasom je pri njih denimo v veljavi šele 5 let, stacionar-ne radarje pa so uvedli šele v zadnjem letu. Močno si želijo zmanjšati delež smrtnih žrtev motoristov v prometu, saj ta znaša kar 60 %. Njihovi razi-skovalci na podlagi zdravniških in policijskih poročil razvija-jo razne analize posledic ne-sreč, npr. analizo zmanjšanja poškodb ob uporabi varno-stnega pasu ali pa primerjavo poškodb med vozniki avtomo-bilov in vozniki motornih koles. Prav tako nas je presenetilo dejstvo, da se po podatkih po-licije zaradi posledic zaužite-ga alkohola zgodi manj kot 1 % nesreč, po podatkih iz bolni-šnic pa 20 %.

Petronas Towers

Ponosni, da končno tudi mi stojimo na vrhu najvišjih dvojčkov na svetu, smo si ogle-dali panoramo mesta z višine 452 m. Stolpa imata 88 nad-stropij, turistični ogled je mo-žen le v 41. in 86. nadstropju. En stolp je v celoti v lasti naf-tne družbe Petronas, zato je za-prt za javnost. Most, ki povezu-je oba stolpa, se nahaja 170 m nad tlemi, v dolžino pa meri 58 m. Na obeh straneh mostu sta dilataciji, ki dopuščata premi-ke do približno 25 cm. Cunami, ki je Indonezijo prizadel leta 2004, so občutili tudi na mo-stu, saj se je premaknil za celih 15 cm, razpoka v marmornatih tleh pa je vidna še danes.

UPM

Skozi naše celotno bivanje v Kuala Lumpurju smo bili prav-zaprav gostje univerze UPM (Universiti Putra Malaysia), saj nam je celoten program obiskov organiziral in nas na njih tudi spremljal profesor dr. Thamer. Na univerzi so nas sprejeli dekan fakultete, vod-ja oddelka za gradbeništvo in profesor Thamer, ki predava na hidrotehnični smeri. Njihov gradbeniški program je precej podoben našemu staremu, le da ima večji poudarek na hi-drotehnični in prometni sme-ri. Profesorji so bili navduše-ni nad zgodovino in velikostjo naše fakultete, saj jih je na nji-hovi fakulteti zaposlenih veliko manj. Močno si želijo ohrani-ti stik z nami in našo fakulteto ter deliti znanje z nami tudi v bodoče.

Ogledali smo si njihove labo-ratorije, kjer ima praktično vsak diplomant svoj projekt. Poka-zali so nam prometni, geoteh-nični, hidravlični, geološki in konstrukcijski laboratorij. V prometnem laboratoriju s te-stom Wheel Tracking preizku-šajo odpornost asfaltnega voz-išča proti preoblikovanju. Za namene teh preizkusov so na univerzi razvili posebno napra-vo, ki omogoča take raziska-ve. Na koncu smo ob pogosti-tvi poklepetali s tamkajšnjimi študenti, iskali vzporednice in razlike med našimi študijskimi programi in si izmenjali izku-šnje glede opravljanja študent-skih praks. Še posebej pa jih je zanimalo, kako deluje naše društvo, saj si tudi oni želijo oblikovati nekaj podobnega.

Misija opravljena

Sanje, ki smo jih sanjali do-brega pol leta, so se uresniči-le in cilj našega delovanja je dosežen. Za pripravo ekskurzi-je smo žrtvovali kar nekaj tru-da in časa, kar pa se nam je na ekskurziji povrnilo z obrestmi. Velika zahvala gre podjetjem, ki so si vzela čas za predsta-vitve svojih projektov in nas popeljala na gradbišča. Seve-da bi bila izpeljava ekskurzije nemogoča brez pomoči naših sponzorjev, tako da se iskreno zahvaljujemo tudi njim. Naše poslanstvo se je tako končalo in društvo prepuščamo nasle-dnjim generacijam, ki jim želi-mo še veliko dobro izpeljanih strokovnih ekskurzij.

Društvo študentov gradbeništva

http://www.dsg.fgg.uni-lj.si/azi-ja2012/

Putrajaya Prelivna polja na pregradi

Serija Z HP Designjet tiskalnikov postavljaja nov mejnik v svetu profesionalnegavelikoformatnega foto-tiska.

NAJHITREJŠI, NAJBOLJŠI,NAJUGODNEJŠI

http://trgovina.cgsplus.si

Tiskate velike formate?Obiščite specializirano spletno trgovino za tiskalnike,potrošni material in opremo za velikoformatni tisk.

Največja izbira papirjev

za HP designjet tiskalnike

v Sloveniji

Originalna HP črnilapo dostopnih cenah!

Specializirani servis

za HP Desigjnet

Specializirani servis

Summa

01 530 11 07za informacije pokličite

dimensio 17

Documents