diplomska naloga lea rupar - share.upr.si · zahvala zahvala gre moji mentorici izr. prof. dr. vidi...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

LEA RUPAR

KOPER 2014

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

DOŽIVLJAJSKO POSLUŠANJE RADIJSKE IGRE

V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Lea Rupar

Koper 2014

Mentorica:

izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

ZAHVALA

Zahvala gre moji mentorici izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič za njeno strokovno

pomoč, nasvete, prijaznost, spodbude in čas, ki si ga je vzela zame.

Prav tako se zahvaljujem tudi otrokom iz vrtca Horjul, ki so sodelovali pri

dejavnostih in tako pripomogli k nastanku te diplomske naloge.

Posebna zahvala pa gre mojim domačim in prijateljici, ki so me podpirali pri študiju

in bili z mano, ko je bilo lepo in malo manj lepo.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Lea Rupar, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja,

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom: Doživljajsko poslušanje radijske igre v

predšolskem obdobju

− rezultat lastnega raziskovalnega dela,

− so rezultati korektno navedeni in

− nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:________________

V Kopru, dne ______________

IZVLEČEK

Diplomska naloga se ukvarja z doživljajskim poslušanjem radijske igre v

predšolskem obdobju. V teoretičnih izhodiščih strokovnjakinj, predvsem Rosande Sajko

in Vide Medved Udovič, ki sta svoje razprave odprle na pomenu poslušanja radijske

igre v predšolskem obdobju, je poudarjeno, kako so izrazna sredstva radijske igre za

otroke pomembna in kako je sama radijska igra pomembna za vse predšolske otroke,

posebej za slepe in slabovidne. Pomembno je, da igra otroke zapelje v svet domišljije,

svobode in ustvarjalnosti.

V empiričnem delu je na podlagi študije primera prikazana raziskava o otrokovem

stiku z radijsko igro, njegovem odzivu in pozornosti glede na zvočno in pomensko plast

besedila. Namen naloge je bil tudi ugotoviti, koliko je radijska igra še prisotna v

predšolskem obdobju.

Ugotovili smo, da otroke najbolj pritegnejo kanonske radijske igre (Zvezdica

Zaspanka, Fran Milčinski - Ježek) ter da se sama radijska igra počasi izgublja v poplavi

drugih medijskih naprav.

Ključne besede: radijska igra, izrazna sredstva radijske igre, radijska igra za

otroke, izbor radijskih iger, poslušanje radijskih iger.

ABSTRACT

Experiential listening of a radio play in the preschool period

The thesis deals with experiential listening to a radio play in the preschool period.

Rosanda Sajko and Vida Medved Udovič, who developed the theoretical grounds

about the significance of listening radio plays in the preschool period, pointed out that

the means of expression in radio plays are important for children and that the genre in

general is beneficial for all preschoolers, particularly for blind and visually impaired

children. A play should draw children into the world of imagination, freedom and

creativity.

The empirical part of the thesis contains a case study on the contact of a child with

a radio play, his response to it and the attention he devotes to the sound and the

meaning of the script. We wanted to determine whether radio plays are still listened to

in the preschool period. We established that children are mainly interested in canonical

plays (Little Sleepy Star by Frane Milčinski - Ježek) and that other media devices are

slowly dominating the radio play.

Keywords: radio play, means of expression in a radio play, radio play for children,

a selection of radio plays, listening to radio plays.

KAZALO

1 Uvod ................................................................................................................................ 1

2 Teoretični del ................................................................................................................... 2

2.1 Kaj je radijska igra? ................................................................................................ 2

2.2 Razvojne smernice radijske igre ............................................................................. 2

2.3 Klasična (tradicionalna) in eksperimentalna radijska igra ........................................ 3

2.4 Izrazna sredstva radijske igre ................................................................................. 3

2.4.1 Beseda ..................................................................................................... 3

2.4.2 Glasba ...................................................................................................... 4

2.4.3 Šum .......................................................................................................... 4

2.4.4 Tišina ........................................................................................................ 5

2.5 Radijska igra za otroke ........................................................................................... 5

2.5.1 Kaj je radijska igra za otroke? ................................................................... 5

2.5.2 Zgodovina radijske igre za otroke ............................................................. 6

2.5.3 Radijska igra v vrtcu in osnovni šoli .......................................................... 6

2.5.4 Radijska igra v prihodnosti ........................................................................ 7

2.6 Sodobna slovenska radijska igra ............................................................................ 8

3 Empirični del .................................................................................................................. 10

3.1 Problem, namen in cilji ......................................................................................... 10

3.2 Raziskovalne hipoteze in raziskovalna vprašanja ................................................. 10

3.3 Metodologija ......................................................................................................... 11

3.4 Rezultati in razprava ............................................................................................. 11

3.4.1 Opis otrok ............................................................................................... 12

3.4.2 Poslušanje radijskih iger ......................................................................... 13

3.4.3 Ugotovitve o dejavnostih z radijskimi igrami ............................................ 22

3.4.4 Preverjanje hipotez ................................................................................. 23

4 Sklepne ugotovitve ........................................................................................................ 24

Viri in literatura ..................................................................................................................... 26

KAZALO SLIK

Slika 1: Priprava na poslušanje radijske igre ...............................................................13

Slika 2: Izpraševanje otrok ..........................................................................................15

Slika 3: Izdelovanje zvezdice Zaspanke ......................................................................19




KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Čarovnica Mica. .........................14

Preglednica 2: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Volk in sedem kozličkov. ............16

Preglednica 3: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Zvezdica Zaspanka ....................18

Preglednica 4: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Čisto majcena, majcena

pravljica. ............................................................................................. 20

Preglednica 5: Odgovori na vprašanja o radijski igri, A ................................................21

Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.

Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Množični mediji so v današnjem času naši vsakdanji spremljevalci. Tako kot so

naši starši rasli ob igri v naravi in listanju knjig, otroci današnjega časa obvladajo

računalnik, televizijski upravljalnik, tablico, mobilni telefon že celo pred vstopom v šolo.

Vse to nas je pripeljalo v dobo, kjer radijska igra izgublja svoj pomen. Zato je še kako

pomembno, da otroku že od malega predstavimo radijske vire ter da se zavedamo,

kako pomembno vlogo imamo pri tem. Dandanes je otroke najlažje »posesti« pred

računalnik, televizijski sprejemnik ali pa jim v roke potisniti tablico ali pametni telefon.

Kaj pa radijske igre, pri katerih se je treba umiriti, »nastaviti« svoja ušesa in se

prepustiti zvoku, domišljiji, svobodi, ustvarjalnosti, sedeti skupaj z otrokom in se

pogovarjati o njih?

V vsakem vrtcu in slovenskem domu bi morali otroci imeti na razpolago tudi

kvalitetne radijske igre, s pomočjo katerih se omogoča veselje v procesu igranja in

veselje v prepletanju realnosti in domišljije. Otroci se morajo naučiti ceniti radijske igre,

starši in vzgojitelji pa se morajo zavedati, da risanke in igrice otrokom ne nudijo

svobodne možnosti razvijanja domišljije. V svoji diplomski nalogi sem poskušala

ugotoviti, ali otroke še pritegnejo radijske igre, jih znajo poslušati, katere pravljice so za

otroke privlačnejše za poslušanje in ali vzgojiteljice v vrtcih pri književni vzgoji

posredujejo pravljice tudi kot radijske igre.

Spremljala sem odzive otrok, pripravljenost za poslušanje in za delo ter ob tem

ugotavljala, ali razumejo sporočilo pravljice glede na zvočni in besedni del.


Koper: UP PEF.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Kaj je radijska igra?

Radijska igra ni besedilo, ki ga poslušamo, namesto da bi ga brali. Radijska igra je

zvočna igra: v njej imajo pomembno vlogo besede in zvoki. Zven besed, šumi, glasba –

vse to se prepleta v celoto, ki je veliko več kot le zanimiva zgodba. Je čarovnija

besednih iger, ustvarjanje različnih razpoloženj.

Predvajana je v okviru radijskih programov ali izdana na nosilcih zvoka, kot npr. na

zgoščenki. Ker nima vizualne komponente, je radijska igra zasnovana na govornih

dialogih, glasbeni opremi in zvočnih efektih, ki pomagajo poslušalcu pri predstavi

nastopajočih oseb v zgodbi (Radijska igra, 2013).

2.2 Razvojne smernice radijske igre

Sajko (2006) razpravlja o smernicah radijske igre in se sprašuje, ali je radijska igra

umetnostna zvrst ali ne, danes vsekakor ni več. Vendar pa se začenjajo težave, ko je

treba določiti, s katerim umetnostnim področjem je radijska igra tesneje povezana.

Ker nam beseda »igra« da občutek, da gre pri radijski igri za povezavo z

gledališko oz. dramsko igro, so ustvarjalci v prvih letih radijsko igro naslovili na

gledališko literaturo. Ker niso vedeli, kako bi vse akustične zvoke prikazali

poslušalcem, so nekajkrat studie spremenili v pravo gledališče ter igro odigrali.

Kmalu po rojstvu novega medija so ugotovili, da je radijska igra zvočno besedna

umetnina, književna zvrst, ki se razlikuje od gledališča. Poslušanje igre nas popelje v

domišljijski svet, kajti radijska igra ni podprta z optičnimi elementi.

Ko so priznani evropski avtorji odkrili to novo zvrst, so začeli pisati izjemne tekste,

ki so izzvali v ljudeh najintimnejše občutke. Razcvetela se je v Evropi, zlasti v Nemčiji,

v petdesetih letih.

Že od vsega začetka pa so se pojavljali posamezni radijski eksperimenti, ki bolj kot

besedno gradivo upoštevajo akustično-tehnične izrazne možnosti. Konec šestdesetih

in v začetku sedemdesetih se je ta zvrst v Nemčiji popolnoma uveljavila in dosegla

priznanje tudi drugod po Evropi. Zato so ti dve struji poimenovali klasična

(tradicionalna) radijska igra in eksperimentalna (nova) radijska igra (Sajko, 2006).


Koper: UP PEF.

3

2.3 Klasična (tradicionalna) in eksperimentalna radijska igra

Klasična radijska igra je literarna zvrst, ki združuje besedo in tehniko, ali drugače

povedano, to je besedilo, napisano za različne vloge ali glasove, ki jih s pomočjo

elektroakustičnih izraznih sredstev oblikujemo in prenesemo v slušno območje. Poleg

igralčevega glasu sta pri ustvarjanju radijske igre pomembni prvini tudi glasba in šum,

ki dopolnjujeta in »barvata« dogodke s človekom in v človeku (Sajko, 2006).

Eksperimentalna radijska igra je divergentna zvrst, ki jo je zelo težko spraviti na

skupni imenovalec. Skoraj vsak avtor oz. teoretik jo razlaga po svoje. Tako na primer

Klaus Schoning (prav tam) meni, da je radijska igra ritmično strukturirana igra z

izmenjavajočimi se kosci gradiva: govora, glasbe, šuma, tišine. Jurgen Becker (prav

tam) pa piše, da je radijska igra lahko vse, kar moraš narediti slišno.

Pri eksperimentalni radijski igri poslušalec ne izve zgodbe. Avtor ne izraža

neposredno svojih misli in prepričanj, zato mora poslušalec sam odkriti prekrito

ideologijo. Ne ustvarja situacij, ki potrebujejo vizualno dopolnitev, ampak razširja

slušno razsežnost. Odklanja iluzijo in ne prikazuje problemov iz resničnosti. Poslušalec

mora biti do slišanega kritičen in si sam ustvariti svoje mnenje. Pri eksperimentalni

radijski igri ni mogoča identifikacija. Poslušalec mora uporabiti razum in ne čustev.

2.4 Izrazna sredstva radijske igre

2.4.1 Beseda

Govorjena beseda je temeljno izrazilo klasične radijske igre in vsekakor tudi

radijske igre za otroke. Z besedo je možno zvočno oblikovati najbolj raznolike, najbolj

subtilne in slušno najbolj sugestibilne senzacije (Sajko, 2006).

Beseda radijske igre za otroke mora biti živa, zvočna in nazorna.

Živost besed

Živa je beseda tedaj, kadar uporablja izrazne oblike, kot so npr. klic, vzdih, vzklik,

neposreden nagovor, retorično vprašanje ipd. Oseba, ki v igri nastopa, mora s svojim

glasom pritegniti poslušalca, v našem primeru otroka. Z glasom izpoveduje svoje misli,

občutja, vtise …


Koper: UP PEF.

4

Zvočnost besed

Živi človeški glas je neprecenljiv in nenadomestljiv. Pri radijski igri obstaja samo

slušna predstava. Poslušalca je treba pritegniti. Kaj vse se lahko oblikuje s sičniki,

šumniki, nosniki, zvenečimi in nezvenečimi zaporniki. Upoštevati je treba tudi ritem, kar

pomeni, da npr. za veselje uporabimo lahek, hiter ritem, za pomembne besede pa

težak ritem (Sajko, 2006).

Nazornost besed

V radiu je nazornost besed še prav posebej pomembna. Radio ni knjiga, ki jo lahko

prelistaš nazaj, zato mora govorec govoriti razločno, avtor pa mora igro napisati jasno,

nekomplicirano in primerno otroku in njegovim zmožnostim.

V radijski igri za otroke je še posebej pomembna nazorna predstavitev oseb. Otrok

– poslušalec – si mora pri vsakem glasu, ki ga zasliši, takoj ustvariti predstavo, kakšen

je lik. Zato uporabljamo imena, ob katerih si lahko hitro ustvarimo predstavo, npr.

Špiček, Štor, general Zguba … (prav tam).

2.4.2 Glasba

Glasba sooblikuje zvočno realizacijo, ne sme pa prevladovati nad govorjeno

besedo. Nastopi takrat, ko sama govorjena beseda ni dovolj, da bi odkrila avtorjeve

misli, ko potrebuje čustveno podporo. Glasba mora biti izvirna in kvalitetna. Največkrat

se jo uporablja kot uvod (predigra), ki čustveno uvede dogajanje, nato se nadaljuje kot

vmesna glasba (medigra), ki naznani časovni presledek, spremembo lokacije ali pa

razmejuje prizore (Sajko, 2006).

Tako na primer v glasbeni pravljici Gradič avtorice Mire Voglar lahko opazimo, da

se vedno ista skladba pojavi med vsakim prizorom, različna glasba pa vedno naznani

prihod nove živali in jo že sama glasba opiše in ji da nek poseben karakter. Ko sem

opazovala otroke med poslušanjem te radijske igre, sem opazila, kakšno dodatno

motivacijo jim je dala skladba Gradič, saj so zraven pripevali in vsak zvok, ki je

naznanil novo žival, »posrkali« in si žival na ta način zapolnili.

2.4.3 Šum

V radijski igri je poleg besede in glasbe tretje zvočno izrazilo, tretja temeljna prvina

šum (prav tam).


Koper: UP PEF.

5

Šume lahko razvrstimo po izvoru na naravne (naravni pojavi – veter, morje …) in

umetne (človekova dejavnost – promet, uporaba strojev, koraki, studijsko ustvarjeni

šumi …) (prav tam).

Različni šumi na otroke dobro vplivajo, saj si lahko preko naravnih šumov

predstavljajo njim že znane pojave (morje, veter, glasovi živali …) ter si tako lažje

naslikajo zgodbo. Veliko sodobnih radijskih iger pa je zasnovanih tako, da šumov ne

potrebujejo (prav tam).

2.4.4 Tišina

Tišino lahko opredelimo kot zvočno valovanje s takšnimi frekvencami, ki jih

človeško uho ne more zaznati. Za radio ustreznejša pa je opredelitev, da je tišina

odsotnost zvoka, ki jo zaradi narave medija zelo razločno slišimo.

V vseh medijih, ki se izražajo (tudi) z zvokom, je tišina pomemben dramatski

element, nikjer drugje kot na radiu pa ni tako absolutna in opazna (prav tam).

2.5 Radijska igra za otroke

2.5.1 Kaj je radijska igra za otroke?

Radijska igra za otroke ima na Slovenskem dolgo in slavno tradicijo. Generacije

Slovenk in Slovencev so zrasle ob njej. Z razvojem televizije so se te igre preselile na

kasete ali zgoščenke in tako še danes razveseljujejo, izobražujejo in vzgajajo. Še

posebej veliko pomenijo osamljenim, slabovidnim in slepim otrokom. V svetu res

poznajo enega samega slovenskega avtorja radijskih iger – to je Frane Puntar, ki je v

ustvarjalnem dopolnjevanju z režiserko Rosando Sajko in tonsko mojstrico Metko Rojc

ponesel Slovenijo po vseh kontinentih in v vse države, kjer snemajo radijske igre – in to

z radijskimi igrami za otroke. Veliko slovenskih igralk in igralcev je svoje najbolj

duhovite vloge ustvarilo in še ustvarja prav v otroški radijski igri, ki omogoča sproščeno

in domišljije polno "igranje" (Radijska igra za otroke, b. d.).

Otroška radijska igra je eden izmed možnih načinov razvijanja učiteljeve in

otrokove senzibilnosti za slušno pravljično igro. Igra namreč omogoča veselje v

procesu igranja in veselje v prepletanju realnosti in domišljije. Otroške književne osebe

uživajo, ker sta jim v njej omogočeni svoboda in ustvarjalnost, kar velja tudi za mladega

bralca mladinskih književnih besedil.


Koper: UP PEF.

6

Na spletnih straneh RTV Slovenija je radijska igra opredeljena kot samostojna

umetnostna zvrst, vezana na govorjeno besedo, ki temelji na literaturi in obdelanem

zvoku. Rosanda Sajko (2006, str. 31) definira radijsko igro kot »zvrst, pri kateri imata

poleg govorjene besede pomembno funkcijo tudi zvočni prvini šum in glasba,vse pa je

oblikovano in izraženo s pomočjo elektroakustičnih izraznih pripomočkov. Ima zvezo z

literaturo, a od nje ni povsem odvisna.« Z njeno definicijo se je mogoče strinjati, še

posebej pri radijski igri za otroke, saj vrsta slovenskih pravljičnih iger učinkuje s svojim

dognanim sporočilom na mladega sprejemnika tako v knjižni kot v slušni obliki, seveda

pa se izrazna sredstva razlikujejo glede na medij (Medved Udovič, 2011).

2.5.2 Zgodovina radijske igre za otroke

Slovenska radijska igra za otroke je doživela izjemni razcvet. Tega ne dokazujejo

samo poročila v dnevnem tisku, temveč tudi mednarodna evropska priznanja, ki jih ni

bilo malo.

Obdobje slovenske radijske igre se je začenjalo šele po drugi svetovni vojni. Prvi

povojni urednik mladinskega programa Tone Sojar pripoveduje, da se je radijska igra

za otroke po 1946 razvila iz dokaj nezahtevnih oddaj, v katerih so sprva enkrat

tedensko prebirali pravljice (Sajko, 2006). Nato pa so pričeli pripovedi »dialogizirati« in

tako je nastala leta 1949 prva izvirna slovenska radijska igra za otroke, in sicer

Zvezdica Zaspanka, ki jo je napisal Fran Milčinski-Ježek.

V prvem desetletju je bilo malo dobrih del. Najprej smo predvajali tri igre na leto,

potem pet in nazadnje petnajst radijskih iger za otroke na leto. Poleg Zvezdice

Zaspanke naj bi bile v prvih letih »nosilne« še Srebrni glas (1949, ruska ljudska),

Žogica Nogica (1950, lutkovna igra češkega avtorja) in Punčka se je vrnila (1951).

Iz teh primerov lahko povzamemo, da so radijsko igro za otroke sprva navdihovale

ljudske pravljice, lutkovne igre in poezije za otroke.

Zelo pomemben pa je datum 12. 2. 1956, ko je bila prvič predvajana druga izvirna

slovenska radijska igra za otroke Čudežna srajca Leopolda Suhadolčana, ki je doživela

malone prav tak uspeh kot Zvezdica Zaspanka (Sajko, 2006).

2.5.3 Radijska igra v vrtcu in osnovni šoli

Doživljajsko poslušanje radijske igre v vrtcu spodbuja tudi Kurikulum za vrtce

(Bahovec, Bregar-Golobič in Kranjc, 1999), saj je med primeri dejavnosti na področju

jezika navedeno: »Otrok posluša pravljice, zgodbice, uganke, pesmice. Vsebino

doživlja prek različnih medijev (avdio, video).« (Bahovec idr., 1999, str. 34). Na


Koper: UP PEF.

7

področju dramskih dejavnosti pa je ena izmed dejavnosti: »Otrok se izraža in opazuje

besedni govor (monolog, dialog, zbor).« (Bahovec idr., 1999, str. 44).

V učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli pa je vključen tudi cilj, ki predvideva

učiteljevo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) pri poučevanju

slovenščine. Digitalna pismenost je pri uporabi radijske igre v šoli in v vrtcu bistvena,

saj je dobro poznavanje tehničnih možnosti predvajanja in rokovanja z zvočnimi

posnetki ter poskusov snemanja radijske igre učencev velikega pomena za kakovostno

sprejemanje zvočnih plasti radijske igre (Medved Udovič, 2011).

Vzgojitelji in učitelji morajo ob upoštevanju učnega načrta, ki radijski igri namenja

vidno vlogo, le-to večkrat vključiti v književni pouk in dejavnosti. Seveda pa mora biti pri

tem dobro usposobljen za uporabo IKT pismenosti, poznati pa mora radijsko igro in vse

njene značilnosti.

Prav zato pa so na Pedagoški fakulteti v Kopru razpisali diplomske teme o uporabi

radijske igre v predšolskem in šolskem obdobju ter prišli do zanimivih zaključkov.

V diplomski nalogi Zvočne prvine v radijski pravljični igri in otrokovo doživljanje

(Filipič, 2005) so prišli do ugotovitev, da imajo predšolski otroci izmed različnih medijev

najraje televizijo, sledijo knjiga, lutke in nazadnje radijska pravljična igra. Cilj diplomske

naloge je bil ugotoviti, kako pogosto v vrtcu uporabljajo radijsko pravljico. Podatki so

pokazali, da skoraj 70 % vzgojiteljic ponudi otrokom radijsko pravljico pred spanjem in

le 17 % jih radijsko igro obravnava kot del vzgojnega programa (Medved Udovič,

2011).

Tudi moje izkušnje potrjujejo te ugotovitve, saj sem pri svojem delu v vrtcu v

različnih skupinah le enkrat doživela, da je vzgojiteljica radijsko pravljico vključila v

vzgojni program.

2.5.4 Radijska igra v prihodnosti

Sajko (1995) se sprašuje, ali ima radijska igra sploh še prihodnost. Ali jo bodo

dobesedno povozile vse sodobne risanke, razne pošasti, supermani, superavti,

vesoljska plovila … vse leti po zraku, vse je bleščeče, hitro, vsem se neznansko mudi.

Otroci se tako rekoč poistovetijo z agresivnimi junaki. Kako se ne bi, to je nepravljični

svet naših otrok. Le kdo bi zamenjal vse te risanke za radijsko igro? Igro, ki jo je treba

poslušati, pri kateri je treba biti zbran brez ekrana. Pa vendar otrokom takšna igra da

mnogo več. Njihov besedni zaklad je bogatejši, postanejo mnogo bolj splošno

razgledani na vseh področjih, pa še domišljijski svet je lep in zdrav. Vendar, ali se tega

starši, vzgojitelji, učitelji zavedamo? Avtorica govori tudi o tem, da je treba ločiti med

dobro in slabo radijsko igro. Tukaj da primer dobre radijske igre, kjer deklica išče način,


Koper: UP PEF.

8

kako bi spodbudila kamen, da bi spregovoril. Vendar ga sliši le v sanjah in v tišini, ko

kamen spregovori in poje. To je seveda aktualna tema za nas, ki se ne znamo več

pogovarjati in si prisluhniti. Konča s tem, da se premalo posvečamo zvokovnemu

dogajanju in zato je treba začeti raziskovati svet s perspektive zvoka (Sajko, 1995).

2.6 Sodobna slovenska radijska igra

Značilnosti sodobne slovenske radijske igre:

- avtoritete in konvencionalne pravice so ukinjene ali pa so postavljene na glavo.

Tako postane kralj otročji, čarovnica naivna, volk pohleven;

- čas pravljice ni več pretekli, temveč sedanji: pravljica se ne začenja več »nekoč je

bilo«, ampak z zdaj in tukaj;

- gradivo pravljice je zgodba iz vsakdanjega življenja, neka čudežna lastnost junaka

pa premika zgodbo iz vsakdanjika v svet fantazije;

- svet predmetov živi svoje posebno življenje, analogno človeškemu;

- v sodobni pravljici je predstavljen tudi svet pojmov.

Liki v sodobni radijski pravljici

Kot v klasični pravljici je tudi v sodobni najbolj priljubljen junak otrok. In če otrok

(protagonist) še zmeraj ohranja svoje temeljne lastnosti: radovednost, naivnost,

dobrosrčnost, je opaziti pri oblikovanju drugih pravljičnih oseb (antagonistov) precejšnjo

razliko. Izrazitega črno-belega slikanja ni več. Negativne osebe postanejo s pomočjo

hotene ali nehotene komičnosti, če že ne simpatične, pa vsaj manj zoprne. Kljub temu

ostaja razmejitev med dobrim in zlom dovolj nazorna, zakaj otrok mora in hoče moralno

vrednotiti, hoče se identificirati z dobrim: s svojim junakom.

Še nekaj o pravljičnem koncu: pravljica že od nekdaj zahteva srečen konec. Tako

klasična kot tudi sodobna. Vendar se pri sodobnih pravljicah neskaljeni klasični konec

»in tako sta srečno živela do konca dni« rahlo modificira. Dostikrat vsebuje slutnjo

minljivosti (Sajko, 2006).

Sodobna pravljica torej ne ruši samo konvencij in avtoritete, ne spodkopava samo

prepričanja o absolutni dobroti in lepoti na eni in popolni krutosti in zlobi na drugi strani,

temveč načenja tudi načelo o srečnem koncu.

Frane Puntar

Frane Puntar, slovenski mladinski pesnik in pisec lutkovnih in radijskih iger, je živel

in ustvarjal v Ljubljani kot sodobni književnik. Pisal je pesmi in radijske igre, povečini


Koper: UP PEF.

9

namenjene otrokom. Velja za najbolj prevajanega slovenskega pisatelja radijskih iger

vseh časov (Sajko, 2006).


Koper: UP PEF.

10

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Problem, namen in cilji

Problem raziskave

Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju predstavljam na

primeru otrok, starih 4–5 let. V raziskavi bom otrokom predstavila kanonsko radijsko

pravljico Zvezdica Zaspanka Franeta Milčinskega in radijske igre, ki so priložene

otroškemu tisku (Ciciban, Cicido, Zmajček), ter preverjala odzivnost otrok.

Namen raziskave

Namen je ugotoviti, ali radijske igre same po sebi še pritegnejo pozornost

predšolskih otrok. Poskušala bom ugotoviti, koliko je radijska igra še prisotna pri otrocih

in koliko so je deležni v vrtcu, kakšna je njihova pozornost glede na zvočno in

pomensko plast besedila. Vemo, da je v današnjem času nasičenost raznih medijev

(televizije, računalnika) velika, kjer otroci prejemajo različne pravljice, v različnih

oblikah/izdajah. Vendar pa, kakšen je odziv, če otrokom ponudimo pravljico v obliki

radijske igre?

Cilji raziskave:

- primerjati radijsko igro glede na njena izrazna sredstva (klasična in

eksperimentalna radijska igra);

- ugotoviti, koliko je radijska igra še prisotna v predšolskem obdobju;

- ugotoviti, katere radijske igre za otroke zbudijo otrokovo pozornost glede na

zvočno in pomensko plast besedila.

3.2 Raziskovalne hipoteze in raziskovalna vprašanja

Raziskovalne hipoteze:

- Občasno v vrtcu pri književni vzgoji posredujejo pravljice tudi kot radijske igre.

- Otroci pogosto razumejo sporočilo radijske igre glede na zvočni in besedni del.

- Za otroke so privlačnejše kanonske radijske igre kot pa radijske igre, priložene

današnjemu otroškemu tisku.

- Za posredovanje radijskih iger je nujno potrebna predhodna priprava/motivacija na

poslušanje.


Koper: UP PEF.

11

Raziskovalna vprašanja

- Ali v vrtcu pri književni vzgoji posredujejo pravljice tudi kot radijske igre (občasno

ali sintetično)?

- Koliko se otroci odzivajo po poslušani pravljici zvočnim nosilcem, tako da razumejo

sporočilo glede na zvočni in besedni del?

- Katere pravljice so za otroke privlačnejše za poslušanje, kanonske radijske igre:

(Zvezdica Zaspanka, Volk in sedem kozličkov…) ali pravljice, priložene

današnjemu otroškemu tisku?

3.3 Metodologija

- Opis pripomočkov: izbor radijskih iger za otroke.

- Vzorec: vrtčevska skupina šestih otrok, starih 4–5 let.

- Postopek: komunikacijski model obravnave otroških besedil.

- Obdelava podatkov: na besedni način in s preprostimi preglednicami.

- Analiza literature: analiza strokovne literature.

3.4 Rezultati in razprava

Izbrala sem si pet radijskih iger, dve kanonski (Volk in sedem kozličkov, Zvezdica

Zaspanka), eno eksperimentalno radijsko igro (A), eno radijsko igro, ki jo otroci zelo

radi poslušajo (Čarovnica Mica), in eno, ki je priložena otroški reviji Cicido (En groš

fantazij). Pri tem so sodelovali trije dečki in dve deklici, stari 4–5 let.

Izbrala sem jih glede na:

- govorne zmožnosti;

- pripravo za sodelovanje pri različnih dejavnostih v skupini;

- živahnost.

Vse skupaj sem najprej motivirala in jim povedala, kako bo potekala naša

dejavnost. Nato sem jim predvajala določeno radijsko pravljico in po njej individualno z

vsakim otrokom napravila razgovor, ostali pa so ta čas izdelovali izdelke, za katere

sem jim že prej podala navodila. Spodbujala sem otroke k razmišljanju, da so mi podali

čim bolj zanimive odgovore. Nekaj otrok je bilo z radijskimi igrami seznanjenih že od

doma, tekom šolskega leta pa so občasno poslušali pravljico tudi pred spanjem. Kot

dejavnost jo je vzgojiteljica uporabljala zelo redko, tako da nisem vedela, kaj naj

pričakujem od otrok, saj niso bili vajeni takšnega načina poslušanja pravljic.


Koper: UP PEF.

12

3.4.1 Opis otrok

Deklica 1

Zelo živahna in zgovorna deklica, ki rada nastopa in sodeluje pri dejavnostih. Nima

težav na govornem področju in še posebej dobro sledi dejavnostim.

Deklica 2

Mirna in ob spodbudi zelo zgovorna. Dobro sledi dejavnostim in rada sodeluje.

Deček 3

Zelo živahen in zgovoren, ob izpostavitvi pa postane zelo zadržan. Dejavnostim

sledi, če ga zanimajo. Ugotovila sem, da navidezno sledi dejavnostim, tudi če ga ne

zanimajo, vendar miselno ni pri stvari. Potrebuje veliko opominov, da se umiri. Ima

težave z disciplino.

Deček 4

Živahen in zgovoren otrok, ob spodbudi velikokrat preseneti s svojimi izjavami in

stvarmi, ki jih ve.

Deček 5

Miren in ob spodbudi zelo zgovoren, podaja zelo zanimive odgovore. Zelo je

nadarjen pri likovnem ustvarjanju.

Deček 6

Rad sodeluje pri dejavnostih in zelo rad pripoveduje, saj ima izredno domišljijo in

ogromno ve o zelo veliko stvareh. Ima zelo velik besedni zaklad. Občasno je s svojim

govorjenjem zelo nadležen za otroke, saj ne razumejo vsega, kar jim pripoveduje. Živi

v svojem svetu, vendar je zelo inteligenten, ima težave z disciplino.


Koper: UP PEF.

13

Slika 1: Priprava na poslušanje radijske igre

3.4.2 Poslušanje radijskih iger

Čarovnica Mica, Urša Krempl

Obnova radijske igre

Čarovnica Mica je mlada čarovnica, ki je zelo navihana in s svojo metlo nikoli ne

vozi po predpisih. Nekega dne se je s svetlobno hitrostjo odpeljala do neba in ukradla

severno zvezdo. Vsi prijatelji so ji dejali, da zvezde ne more imeti samo zase, vendar

jih ni poslušala. Odnesla jo je domov, a ko je odprla torbo, v njej ni bilo ničesar več, na

Zemljo je legla popolna tema in takrat je Mica ugotovila, da je imela vrana Kra prav,

zvezde svetijo za vse ljudi in ne samo za njo. Zato jo je odnesla nazaj na nebo, se

opravičila prijateljem in se po predpisih odpeljala nazaj na svoj grad (Krempl, 2004).


Koper: UP PEF.

14

Preglednica 1: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Čarovnica Mica. V

PR

AŠ

AN

JA Kdo je Mica?

Ali je Mica

hudobna ali

prijazna?

Kakšen glas

pa ima

Mica?

Kaj je storila

Čarovnica

Mica?

Kaj se je

zgodilo z

zvezdo

severnico?

Ali ti je bilo

všeč, da je

Mica tako

glasna?

Kaj je Mica

ugotovila na

koncu

pravljice?

DE

KLIC

A 1

»Čarovnica.«

»Hudobna.«

»Glasen, ker

se tako

glasno smeji.

Kričeč glas

ima.«

»Ukradla je

zvezdo, potem

je bila

žalostna.«

»Skrila se je,

ker je hotela it

k drugim

zvezdam in

ker je bila Mica

tako glasna.«

»Ne, če bi

bila jaz tam,

bi si kar

ušesa

pokrila, da je

ne bi tako

slišala.«

»Da je vrana

Kra imela

prav, da

zvezd ne

moreš imeti

samo zase.«

DE

KLIC

A 2

»Čarovnica.«

»Prijazna.«

»Kričala je,

dovolj glasna

je.«

»Zvezdo je

vzela.«

»Ni svetila, ker

ni bila na nebu

in ni bila pri

svojih

zvezdnih

prijateljicah.«

»Ne, ni mi

bilo všeč.«

»Da mora

zvezdo nesti

nazaj.«

DE

ČE

K 3

»Čarovnica.«

»Mica je

prijazna.«

»Po tihem

govori.«

»V grad je

šla.«

»Ugasnila je.« »Ne, glasna

je.«

»Ni vedela,

da jo je

vzela.«

DE

ČE

K 4

»Čarovnica.«

»Hudobna.«

»Glasna je.« »Imela je

zvezdo v

torbici, zato da

v torbici ne bi

bila tema.«

»Mica jo je

nesla nazaj na

nebo.«

»Ne, morala

bi govoriti

bolj po

tihem.«

»Ni je več

ukradla in je

nato jokala,

zvezdo je

nesla nazaj

na nebo.«

DE

ČE

K 5

»Čarovnica.«

»Hudobna.«

»Kričala je.« »Ukradla je

zvezdo.«

»Nehala je

svetiti, ker se

je ustrašila.«

»Ne, preveč

je glasna.«

»Vrnila je

zvezdo.«

DE

ČE

K 6

»Čarovnica.«

»Dobra je,

prijazna je.«

»Cvileč glas

ima.«

»Vzela je

zvezdo, ker je

hotela okrasiti

svoj grad.«

»Zvezda je šla

stran in ni

svetila, ker jo

je Mica vzela.«

»Joj, tako je

glasna,

težko sem jo

poslušal.«

»Hotela jo je

začarati

nazaj, vendar

tega ni znala.

Potem jo je

odnesla

nazaj.«

Analiza poslušanja pravljice

Otroci so kar zbrano poslušali radijsko igro, trije zbrano in trije manj zbrano. Tisti,

ki so zbrano poslušali, so dobro odgovarjali na vprašanja, ostali pa so potrebovali malo


Koper: UP PEF.

15

spodbude. Otroci so si zelo različno predstavljali in razlagali zgodbo, vsem pa je bila

radijska igra zelo všeč, zanimiv jim je bil glas Mice in pesmica, ki jo na koncu igre

zapoje.

Slika 2: Izpraševanje otrok

Volk in sedem kozličkov, Grimm J., W., prevod Kavčič, P.


Nekoč je živela koza, ki je imela 7 malih kozličkov. Ker je morala na tržnico po

hrano, jim je zabičala, da ne smejo iz hiške ter da nikomur ne odpirajo vrat, še posebej

ne volku, ker jih bo hotel požreti. Kozlički so ji vse obljubili ter se poslovili od mame.

Dobro so se zabavali, ko je nekdo potrkal, rekel je, da je mama, vendar so nato

ugotovili, da mama nima takšnega glasu. Ugotovili so, da je volk. Volk je napravil kar

nekaj zvijač, pa mu kozlički še vedno niso odprli vrat. Nato pa si je pobarval roko z

moko in jih pretental ter pojedel šest kozličkov. Le sedmi, najmlajši, je preživel, ker se

je skril v uro. Počakal je mamo in nato sta jih skupaj rešila, saj sta volku prerezala

trebuh in vanj naložila kamenje. Srečni so vsi skupaj odhiteli domov, kjer so se veselili

in plesali. Najmlajši kozliček pa jim je končno dokazal, kako pogumen je (Grimm in

Grimm, 1996).


Koper: UP PEF.

16

Preglednica 2: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Volk in sedem kozličkov. V

PR

AŠ

AN

JA Zakaj so se

kozlički

prepirali?

Ali je bil

najmlajši

kozliček

pogumen?

Zakaj si je volk

pobarval roko

in spremenil

glas?

Kakšen glas je

imel volk?

Kdo ti je bil

najbolj

všeč?

Ali je bila

mama jezna

na kozličke,

ker so odprli

vrata volku?

DE

KLIC

A1

»Zaradi tega,

ker so hoteli

ugotoviti, kaj bi

se igrali po

tihem.«

»Ja.« »Zato, ker jih

je volk hotel

požret. Da bi

kozlički mislili,

da je mama.

Volk je bil

lačen, ampak

mu kozlički

niso hotli vrat

odpet.«

»Neumen.« »Vsi kozlički

in mama.«

»Ne,

žalostna in

bala se je,

da bi tudi njo

požru.«

DE

KLIC

A2

»Zato, ker niso

vedeli, katero

igro bi se

igrali, pa so se

kar skoz

prepirali.«

»Ja.« »Zato, da bi

zgledal kot

mama, da bi

pršu not in jih

bi pojedu.«

»Močan.« »Kozlički.« »Ne.«

DE

ČE

K 3

»Ja.« »Ni bil

pogumen.«

»Zato, ker ni

vedu, da

mamice ni

doma.«

»Od radia.« »Volk.« »Ja, kozličke

je

nakregala.«

DE

ČE

K 4

»Zato, ker so

hotli it za

mamo.«

»Ne,

kozliček je

bil reva.«

»Zato, ker je

hotu, da je

njihova mama,

da bi jih

požru.«

»Kot volk.« »Volk.« »Ne, skrbelo

jo je.«

DE

ČE

K 5

»Zato, ker so

hotli it za

mamo in jim je

rekla, da ne

odpirat vrat.«

»Pogumen

je bil.«

»Zato, da bi

kozlički mislili,

da je mama,

ker jih je hotu

požret.«

»Grozen glas

je imel.«

»Volk.« »Ne, skrbelo

jo je.«


Koper: UP PEF.

17

DE

ČE

K 6

»Ker so hoteli

zabavo, ker so

jo pogrešali.«

»Ja, ker je

premagal

volka.«

»Da bi kozlički

mislili, da je

mama. Volk je

pojedel kos

krede, da je

imel drugačen

glas in bi

kozličke

pojedu.«

»Cvileč in

malo glasen.«

»Najmlajši,

ker je bil

najbolj

pogumen.«

»Ja, in

skrbelo jo

je.«

Analiza poslušanja pravljice

Pravljico so poslušali zelo zbrano, razen dečka 3, ki je bil zelo nemiren in

posledično na vprašaja ni odgovarjal pravilno. Ostali so bili zelo navdušeni nad

pravljico in so me naslednji dan spraševali, če jo bomo spet poslušali. Zanimive so se

jim zdele pesmice, ki so jih peli nastopajoči, zanimiv in smešen se jim je zdel volk,

navdušeni pa so bili tudi nad najmlajšim kozličkom.

Zvezdica Zaspanka, Fran Milčinski-Ježek


Zvezdica Zaspanka je najmlajša zvezda na nebu. Nekega dne zamudi v službo. Za

kazen jo Mesec pošlje na Zemljo. Tega se pa Zaspanka ustraši in začne jokati. Jok ne

pomaga in na koncu pristane na Zemlji, kjer si išče prenočišče. Na nebo se lahko vrne,

ko dokaže, da je dovolj pametna. Med iskanjem prenočišča sreča sladoledarja, črnca,

ki bruha vsak dan in jé ogenj, ter mesečnika, ki ji dovoli pogledati botra Meseca, vendar

mora zato plačati en zlat las. Po mestu se pa potika tudi razbojnik Ceferin, ki izve, da

ima deklica zlate lase, zato ji ponudi prenočišče z namenom, da ji bo med spanjem

ostrigel zlate lase in tako hitro obogatel. Zaspanka ga pred spanjem nauči pisati

besedo LJUBA. Ko groznemu razbojniku Ceferinu, ki se hoče polastiti bogastva njenih

zlatih las, zavoljo njene nedolžne dobrote prične biti srce namesto kamna, jo komet

Repatec odpelje nazaj na nebo (Miličinski, 1995).


Koper: UP PEF.

18

Preglednica 3: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Zvezdica Zaspanka O

TR

OC

I

Kakšno

službo imajo

zvezdice?

Kaj je

ugotovil

boter Mesec,

ko je štel

zvezde?

Zakaj je bilo

na Zemlji

vse narobe?

Kakšno

kazen je

boter Mesec

dal

Zaspanki?

Kakšno

kazen bi pa

vi dali

zvezdici

Zaspanki?

Kakšna je

zvezdica

Zaspanka,

kako

zgleda?

DE

KLIC

A 1

»Da svetijo

na nebu in mi

jih lahko

gledamo.«

»Da manjka

zvezdica

Zaspanka.«

»Ker na

nebu ni bilo

zvezdice

Zaspanke.«

»Da jo mora

Repatec

odpeljati na

Zemljo.«

»Da mora za

vedno na

Zemljo.«

»Lepa je,

ima dolge

zlate lase.«

DE

KLIC

A 2

»Da svetijo.« »Da ena

manjka,

sestra od

zvezdic,

zvezdica

Zaspanka.«

»Zato, ker

ena zvezdica

ni svetila.«

»Da gre na

Zemljo.«

»Tako kot

boter

Mesec.«

»Rumena,

svetla.«

DE

ČE

K 3

»Da se

pogovarjajo.«

»Da je

zvezdica

Zaspanka

spala.«

»Zato, ker

niso imele

svoje hiše.«

»Morala je

plačat.«

»Da ne bi

mogla več

spat.«

»Lepa je.«

DE

ČE

K4

»Da svetijo.« »Da ena

manjka,

zvezdica

Zaspanka:«

»Zato, ker je

ena zvezda

manjkala.«

»Da jo bodo

odnesli na

Zemljo.«

»Da mora v

zapor.«

»Rumena.«

DE

ČE

K 5

»Da spijo in

svetijo.«

»Da

zvezdice

Zaspanke

ni.«

»Zato, ker je

zvezdica

zaspala.«

»Da več ne

dela na

nebo.«

»Nobeno.« »Zaspana.«

DE

ČE

K6

»Da svetijo in

ko pride

boter Mesec,

jih prešteje.

»Da ena

manjka,

zvezdica

Zaspanka.

Tako je bila

zaspana in

sanjala je

lepe sanje in

se ni tako

dolgo

zbudila.«

»Ker je

zvezdica

Zaspanka

manjkala.

Ona je ključ,

da vsi

zaspijo in da

se imajo vsi

dobro.«

»Da mora

na Zemljo

za 5

tednov.«

»Da vedno

mora biti

pridna in če

bo pridna,

ne bo dobila

več kazni.

Ali pa 8 dni v

kotu. To

kazen ji bi

dal.«

»Rumena,

taka kot

sonček in

njeni lasje so

zlati.«


Koper: UP PEF.

19

Slika 3: Izdelovanje zvezdice Zaspanke Slika 4: Izdelovanje zvezdice Zaspanke

Analiza poslušanja radijske igre

Poslušali smo samo prvi del radijske igre, kjer boter Mesec prešteva zvezde in

zvezdico Zaspanko pošlje na Zemljo. To pravljico so poslušali zelo zbrano. Pri

odgovorih se je izkazalo, da deček 3 zopet ni bil zbran, saj so bili nekateri odgovori

popolnoma nesmiselni. Posedli smo se vsak na svoj konec mize, deček 3 pa povsem

za svojo mizo, da ne bi motil otrok in sebe. Radijska igra jim je bila zelo všeč in so

želeli poslušati celo, kar smo kasneje tudi storili.

Slika 5: Izdelovanje zvezdice Zaspanke Slika 6: Izdelovanje zvezdice Zaspanke

Čisto majceno majcena pravljica, zbirka pravljic Za dva groša fantazije


Nekoč je živela čisto majcena, majcena starka, ki je živela v čisto majceni, majceni

hišici, kjer je imela čisto majceno, majceno kravo in veliko mačko. Nekega dne je

pomolzla čisto majceno, majceno kravo ter mleko odnesla v hišo, kjer ji ga je velika

mačka polila. Ker je bila čisto majcena, majcena starka jezna, je mačko pregnala. Ta

se ni nikoli več vrnila, starka pa je spet lepo živela v svojem majcenem, majcenem

svetu (Čisto majcena, majcena pravljica [zvočni posnetek], 2010).


Koper: UP PEF.

20

Preglednica 4: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Čisto majcena, majcena pravljica. V

PR

AŠ

AJA

Kdo je živel v

majceni,

majceni hiši?

Katero delo je

opravila

starka?

Kaj je storila

mačka?

Kaj je babica

storila, ko je

videla polito

mleko?

Ali je prav,

da se je

majcena,

majcena

babica tako

razjezila?

Kaj mislite,

se bo mačka

vrnila nazaj k

starki?

DE

KLIC

A 1

»Majcena,

majcena

starka,

majcena,

majcena krava

in velika

mačka.«

»Šla je

pomolsti

kravo.«

»Polila je

mleko, ki ga

je majcena

starka

pomolzla.«

»Zelo se je

razjezila in

spodila mačko

iz hišice.«

»Ne.« »Ne, ker jo

je nagnala in

je žalostna.«

DE

KLIC

A 2

»Majcena

starka,

majcena krava

in mačka.«

»Pomolzla je

kravo.«

»Mleko je

polila.«

»Mačko je

spodila.«

»Ne.« »Mogoče.«

DE

ČE

K 3

»Vsi.« »Delala je.« »Nič.« Pobrisal je

mleko.«

»Ne.« »Ne vem.«

DE

ČE

K 4

»Starka,

mačka pa

krava.«

»Kravo je

pomolzla.«

»Polila je

vso mleko.«

»Huda je bla in

je mačko

nagnala.«

»Ja.« »Ne.«

DE

ČE

K 5

»Krava, mačka

in starka.«

»Ne vem.« »Polila je

mleko.«

»Ne vem.« »Ne.« »Ne vem.«

DE

ČE

K 6

»V čisto

majceni hiši so

živeli čisto

majcena,

majcena

starka in čisto

majcena,

majcena krava

in velika

mačka.«

»Pomolzla je

kravo, zato da

bi imela

mleko.«

»Mačka je

polila mleko,

vendar ne

zanalašč,

bila je malce

nerodna.«

»Babica se je

razjezila in je

mačko

nagnala v

gozd iz hiše.«

»Ne, ker je

bila mačka

tako velika

in nerodna

in ni

zanalašč

polila

mleko.«

»Ne bo se

vrnila, ker jo

babica ne

mara več in

mačka je

žalostna.«

Analiza poslušanja

Otrokom je bila pravljica nezanimiva in jih ni pritegnila. Pri poslušanju so bili

nemirni. Poslušali smo kar nekaj pravljic iz te zbirke, vendar jih niso pritegnile.


Koper: UP PEF.

21

Eksperimentalna radijska igra: Frane Puntar, A

Obnova radijske igre:

Deklica, ki redi zajčke, mora napisati za domačo nalogo enkrat vso abecedo in

stokrat črko A. Iz tega banalnega realističnega podatka, ki se razkrije šele na koncu

igre, je ustvaril Frane Puntar edinstveno pesniško vizijo otroškega hrepenenja po lepoti

in dobroti, polno fantastičnih blodenj in subtilno prepletajočih se slutenj, ubranih v

svojevrstno, kristalno čisto zvočno kompozicijo besednih, pevskih in instrumentalnih

elementov, nanizanih na dramaturško jasno in pregledno fabulo o pobegli črki, zajčku A

(Puntar, 1969).

Preglednica 5: Odgovori na vprašanja o radijski igri, A

VP

RA

ŠA

NJA

Kaj je storila

črka A?

Kako se je

oglašala črka A?

Kam je črka

A zbežala?

Kdo jo je

prvi opazil?

Črka A je

lovcu

zbežala, kdo

jo je potem

našel in

odnesel.

Kaj mislite,

kaj se bo

zgodilo s

črko A, jo bo

deklica

našla.?

DE

KLIC

A 1

»Zbežala je.« »A-a-a-a-a-a.« »V gozd je

odskakljala.«

»Lovec in jo

je ustrelil.«

»Sova.« »Ja, našla

jo bo in

odnesla jo

bo nazaj v

kletko.«

DE

KLIC

A2

»Zbežala je.« »A-a-a-a.« »V gozd.« »Ne vem.« »Ptič.« »Ja.«

DE

ČE

K 3

»Zbežala je.« »Ne vem.« »Po bregu.« »Ne vem.« »Ni je

odnesel

nihče.«

»Ne vem.«

DE

ČE

K 4

»Ušla je.« »A-a-a.« »Ne vem.« »Lovec, pa

tudi ustrelil

jo je s

puško.«

»Velika

sova.«

»Ne, ne bo

je našla.«

DE

ČE

K 5

»Ušla je.« »Ne vem.« »V gozd.« »Ne vem.« »Ne vem.« »Ne vem.«


Koper: UP PEF.

22

DE

ČE

K 6

»Zbežala je iz

svoje kletke.«

»Oglašala se je

tako: a-a-a-a-a.«

»V gozd.« »Lovec, z

veliko puško

jo je ustrelil

in nato jo je

odnesel.«

»Sova, ki jo

je nesla

mladičkom

za kosilo.«

»Sama bo

odšla

domov, ker

jo bo strah.«

Analiza

Poslušali smo del radijske igre, kjer črka A zbeži in jo deklica išče. Otrokom sem

opisala uvodni del igre, kjer deklica goji črke, nato pa smo pričeli poslušati.

Otrokom je bila radijska igra zelo težka za poslušanje, saj so bili pri poslušanju

zelo nemirni in jih ni zanimala. Glasovi so jim bili všeč, vendar so nekateri otroci rekli,

da je črka A spuščala čudne glasove. Pri pogovoru so potrebovali veliko spodbude,

odgovori so bili kratki in pri nekaterih nejasni. Velikokrat niso znali odgovoriti na

vprašanje.

3.4.3 Ugotovitve o dejavnostih z radijskimi igrami

Ko sem otrokom povedala, da bomo poslušali radijske igre, sem bila zelo

presenečena nad odzivom otrok, saj so bili zelo navdušeni. Pri poslušanju kanonske

radijske igre (Zvezdica Zaspanka, Volk in sedem kozličkov) je bila večina otrok zelo

motiviranih in so zbrano poslušali, kar se je videlo tudi kasneje pri izpraševanju, saj z

odgovori niso imeli težav.

Ravno tako ni bilo težav pri Čarovnici Mici, saj so si to radijsko igro izbrali sami.

Nad njo so se navdušili že v prvem starostnem obdobju ter so si je zelo želeli poslušati.

Najmanj pozornosti je pritegnila zbirka Za počen groš fantazije, in sicer igra o

Majceni, majceni pravljici. Bili so zelo nemirni in klepetavi ter so se zelo težko zbrali.

Najbolj nerazumljiva pa jim je bila eksperimentalna radijska igra Franeta Puntarja

A, kjer se mi je zdelo, da je za njihovo starost pretežka. Pri odgovorih so potrebovali

ogromno spodbude in podvprašanj.

Da sem dejavnost malo popestrila, sem jim vedno pripravila še neko likovno

zaposlitev, pri kateri so zelo uživali. Radi so risali na temo slišane radijske igre in si

izbirali najljubše like.

Pri igri A so si za svoj najljubši lik izbrali ravno črko A in jo potem tudi vsi ilustrirali.

Pri radijski igri Zvezdica Zaspanka jim je bila najbolj všeč zvezdica Zaspanka, pri igri

Volk in sedem kozličkov pa so si večinoma za najljubši lik izbrali najmlajšega kozlička.

Ko smo ilustrirali na temo poslušane radijske igre Čarovnica Mica, pa so si vsi izbrali


Koper: UP PEF.

23

Čarovnico Mico. Velikokrat so me prosili, naj jim radijsko igro, ki smo jo poslušali med

dejavnostjo, zavrtim še pred spanjem.

3.4.4 Preverjanje hipotez

- »Občasno v vrtcu pri književni vzgoji posredujejo pravljice tudi kot radijske igre.«

Delno potrjujem to hipotezo, saj v vrtcu, kjer sem delala in izvajala raziskavo,

vzgojiteljice zelo poredko izvajajo dejavnosti s pomočjo radijske igre. Nekatere

nikoli. Uporabljajo jih samo kot sredstvo za uspavanje. Kurikulum za vrtce

spodbuja doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju, saj na

področju jezika v primerih dejavnosti lahko zasledimo: otrok posluša pravljice,

zgodbice, uganke, pesmice. Vsebino doživlja prek različnih medijev (avdio, video).

(Bahovec idr, 1999). V primerih dejavnosti na področju dramske dejavnosti pa je

navedeno: otrok se izraža in opazuje besedni govor. (prav tam). Glede na to lahko

sklepamo, da Kurikulum za vrtce spodbuja doživljajsko poslušanje radijskih iger,

vendar se tega vzgojiteljice poslužujejo poredko.

- »Otroci pogosto razumejo sporočilo radijske igre glede na zvočni in besedni del.«

Potrjujem to hipotezo, saj če otrokom predvajamo radijske igre, ki so primerne za

njihovo starost, ne bodo imeli težav z razumevanjem sporočila glede na zvočni in

besedni del.

- »Za otroke so privlačnejše kanonske radijske igre kot pa radijske igre, priložene

današnjemu otroškemu tisku.« Potrjujem to hipotezo, otrokom so privlačnejše

kanonske radijske igre (Volk in sedem kozličkov, Zvezdica Zaspanka), saj so bili

pri poslušanju le-teh zelo motivirani.

- »Za posredovanje radijskih iger je nujno potrebna predhodna priprava/motivacija

na poslušanje.« Potrjujem to hipotezo, ker sem se predhodno pripravila na radijske

igre. Za vsako sem imela pripravljeno motivacijo in predhodno pripravljen prostor,

kar jih je že vnaprej veselilo, umirilo in pripravilo na poslušanje.


Koper: UP PEF.

24

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Obdobje slovenske radijske igre se je začenjalo šele po drugi svetovni vojni, a je

kljub temu doživela izjemni razcvet. Tako je leta 1949 nastala prva izvirna slovenska

radijska igra za otroke, Zvezdica Zaspanka, ki jo je napisal Fran Milčinski. Skozi

zgodovino so se pojavljale še številne igre (Žogica Nogica, Punčka se je vrnila,

Čudežna srajca …), ki še dandanes navdušujejo otroke in odrasle. Najbolj prevajan

slovenski pisatelj radijskih iger vseh časov, Frane Puntar, pa je na slovenskem in tujem

prostoru pustil velik pečat.

Kljub zlatim časom radijske igre pa se te vrste medij počasi pozablja in izgublja v

poplavi najrazličnejših medijev. V tem tisočletju je razvoj moderne tehnologije

popolnoma zasenčil pisano in govorjeno besedo. Zatorej, mi smo tisti, ki vzgajamo

nove rodove in prispevamo k pomenu radijske igre, pogovora, tiska … ne smemo

dopustiti, da se to zabriše in gre v pozabo, le kaj bo potem z nami in z našimi otroki.

Kje bo zdrava domišljija otrok, vsega tega nam ne moreta nadomestiti ne televizija ne

računalnik. Moderna tehnologija je pomembna, vendar ne bi smela tako poseči v naša

življenja.

Radijska igra je pomembna za otroke, za njihovo igro, prepletanje realnosti in

domišljije, zato bi se morali vrniti na to vrsto medija.

V raziskovalnem delu sem poskušala otroke spodbujati k zbranemu in

razumskemu poslušanju radijskih iger. Ugotovila sem, da otroke radijska igra pritegne,

vendar hitro postanejo nemirni in nezbrani. Radi so poslušali kanonske radijske igre

(Zvezdica Zaspanka ter Volk in sedem kozličkov) oziroma igre, katere so poznali že od

prej kot knjižno gradivo.

Niso jih pritegnile radijske igre, ki so priložene današnjemu otroškemu tisku, kljub

temu da smo jih kar veliko poslušali, vsebinsko pretežka pa jim je bila eksperimentalna

igra Franeta Puntarja A.

Zelo pomembno je, da je radijska igra kvalitetna, saj otroke pritegne živost,

zvočnost in nazornost besed. Uživajo ob glasbi, ki se pojavi v igri, ob pesmicah,

melodijah, zabavajo se ob najrazličnejših inštrumentih …

Pozorni pa so tudi na šume, korake, zapiranje, odpiranje vrat, veter, dež, škripanje

Spoznala sem, da jim je treba večkrat zavrteti eno in isto radijsko igro, da se

povsem prepustijo in spoznavajo slušni svet. Šele po več zaporednih poslušanjih so si

ustvarjali domišljijske in fantazijske podobe ter se prepustili pravljičnemu svetu.


Koper: UP PEF.

25

Poslušanje radijskih iger omogoča otroku veselje v procesu igranja in veselje v

prepletanju realnosti in domišljije, zato menim, da bi bilo dobro, da bi čim večkrat

posegali po tovrstnem mediju, saj otrokom omogočamo obilo svobode in ustvarjalnosti.

Otroke sem povprašala, če doma kaj poslušajo radijske igre, in je večina

odgovorila, da ne. Le nekateri so rekli, da jih poslušajo doma pred spanjem ali v avtu,

kar se je poznalo tudi pri našem delu, saj so bili ti otroci veliko bolj zbrani oziroma so

igre znali poslušati. Ugotovila sem, da moramo otroke naučiti poslušati radijske igre,

saj jih niso več vajeni poslušati ob poplavi vseh drugih medijev. Po večkratnem

poslušanju so otroci postali mirnejši, bolj zbrani in so se vživeli v pravljični ter

domišljijski svet radijskih iger. V sami skupini so imeli do sedaj velik poudarek na

branju pravljic, vendar se je vzgojiteljica strinjala, da bo morala večkrat oblikovati

dejavnosti s pomočjo radijskih iger.

Radijske igre so z zanimivimi in poučnimi pravljicami lahko v zelo veliko pomoč pri

iskanju novih idej, kaj ponuditi otrokom, kako spodbujati domišljijo, govor, izražanje,

večati besedni zaklad, spoznavati glasove, črke. Otrok posnema, prepoznava in

upodablja zvoke, poje, pripeva … Le če bodo otroci imeli veliko stika s kvalitetnimi

radijskimi pravljicami, bo naš namen dosežen, vse to pa bo dobra popotnica za

nadaljnje življenje.

V prihodnje bi lahko raziskovala, koliko se vzgojiteljice poslužujejo radijskih iger kot

primer dejavnosti ali jih uporabljajo samo za uspavanje otrok, kakšne radijske igre

izbirajo. Radijska igra mora biti kvalitetna, primerna njihovi starosti in razvoju.

Zanimivo bi bilo vedeti tudi, koliko starši doma otrokom predvajajo radijske igre, jih

poslušajo skupaj z njimi ali je to samo način zaposlitve otroka z nekim medijem.

Posebej v tem času moderne tehnologije, ki prevladuje nad radijsko igro, si vse

težje vzamemo čas za poslušanje in sprostitev ob njih. Zato le ne pozabimo nanjo in jo

pripeljimo nazaj v otroštva naših otrok.


Koper: UP PEF.

26

VIRI IN LITERATURA

Bahovec, E. D., Bregar-Golobič, K. in Krajnc, S. (1999). Kurikulum za vrtce. Predšolska

vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.

Čisto majcena, majcena pravljica [zvočni posnetek]. (2010). V A. Veler (ur.), Za dva

groša fantazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Filipič, A. (2005). Zvočne prvine v radijski pravljični igri in otrokovo doživljanje.

Diplomska naloga. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.

Grimm, J. in Grimm, W. (1996). Volk in sedem kozličkov [zvočni posnetek]. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Krempl, U. (2004). Čarovnica Mica in severna zvezda Ljubljana: Sazas.

Medved Udovič, V. (2011). Recepcija radijske igre za otroke in književna vzgoja.

Pridobljeno 26. 5. 2014, s http://www.centerslo.net/files/file/simpozij

/simp30/Zbornik/Medved.pdf.

Milčinski, F. (1995). Zvezdica zaspanka [zvočni posnetek]. Ljubljana: RTV Slovenija:

Založba kaset in plošč.

Puntar, F. (1969). A: radijska igra za otroke. Ljubljana: Radiotelevizija, Uredništvo

radijskih iger.

Radijska igra za otroke. (b. d.). Pridobljeno 12. 6. 2014, s

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddajeradio&op=show&func=read&c

_menu=1&c_id=40

Radijska igra. (2013). Pridobljeno 10. 6. 2014, s http://sl.wikipedia.org/wiki/

Radijska_igra.

Sajko, R. (1995). Ali ima radijska igra za otroke prihodnost. Pridobljeno 12. 7. 2014, s

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLUH36DV/.

Sajko, R. (2006). Poetičnost zvoka. Ustvarjalne zmožnosti radijske igre za otroke.

Maribor: Mariborska knjižnica, revija otrok in knjiga.

diplomska naloga lea rupar - share.upr.si · zahvala zahvala gre moji mentorici izr. prof. dr. vidi...

Documents