UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

DIPLOMSKO DELO Maribor, 2009 Simona Gobec

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

RAZVOJ IN U ČINKI TURIZMA V OB ČINI PODČETRTEK

Mentor: doc. dr. Uroš Horvat Avtorica: Simona Gobec

Maribor, 2009

ZAHVALA:

Zahvaljujem se vsem, ki so verjeli vame, mi kakorkoli pomagali in stali ob strani. Iskrena

hvala moji družini – Marku, Urhu, Pii in Evi.

Zahvala velja tudi mentorju doc. dr. Urošu Horvatu za strokovno pomoč in vodenje pri

nastajanju diplomskega dela.

I Z J A V A

Podpisana Simona Gobec, rojen-a 03. decembra 1971, študent-ka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, smer geografija in zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom RAZVOJ IN UČINKI TURIZMA V OBČINI PODČETRTEK pri mentorju

doc. dr. Urošu Horvatu, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani

brez navedbe avtorjev.

Simona Gobec

Maribor, junij 2009

U N I V E R Z A V M A R I B O R U

F I L O Z O F S K A F A K U L T E T A Koroška cesta 160

2000 Maribor

IZVLE ČEK V diplomski nalogi so prikazani razvoj in učinki turizma v občini Podčetrtek. Občina

Podčetrtek se je v razmeroma kratkem obdobju, od leta 1966, ko je z uradnim poslovanjem

pričelo Zdravilišče Atomske toplice, danes Terme Olimia, iz tipično agrarnega območja,

razvila v pomembno turistično območje. Na osnovi izkoriščanja naravnega vira zdravilne

vode, se je na območju turistične cone v Podčetrtku, kot tudi v okolici, razvila tako

turistična infrastruktura kot superstruktura. Turistični promet in njegovi učinki so

povzročili razvoj nekaterih dejavnosti, ki so posredno ali neposredno vezani na turizem.

V prvem delu so prikazani naravno in družbeno geografski dejavniki občine Podčetrtek,

kot dejavnik razvoja turizma ali kot element oviranja. Opisane so razvojne stopnje

turističnega razvoja ter obseg in značilnosti turističnega prometa. Predstavljena je

primerjava z nekaterimi drugimi zdraviliškimi kraji. V tem delu so tudi predstavljeni

rezultati ankete gostov term Olimia, ki se nanašajo na socio-ekonomsko sestavo, njihove

motive in potrebe.

V drugem delu je predstavljen prostorski in funkcijski razvoj naselja Podčetrtek v odnosu

do razvoja turistične dejavnosti na območju term Olimia. Opredeljene so posamezne

funkcijske cone naselja Podčetrtek. Analiziran je odnos prebivalcev občine Podčetrtek do

turistične dejavnosti in pomen turistične infrastrukture za kvaliteto bivanja. Analiziran je

tudi vpliv gostov term Olimia na obseg prometa v občini Podčetrtku v trgovskih,

gostinskih in storitvenih dejavnostih.

Klju čne besede: turizem, turistični razvoj, turistični motivi, terme Olimia, občina

Podčetrtek, Slovenija

ABSTRACT In this diploma, the development and the effects of tourism in the municipality of

Podčetrtek, is shown.

The municipality of Podčetrtek has, in relatively short period of time, since 1966, when

spa Atomske Toplice first officially started with business, today known as spa Terme

Olimia, has developed into an important tourist area, out of tipicaly agricultural area. On

the basis of using natural source of healing water, the tourist infrastructure has developed

as far as a superstructure, on the tourist zone area in Podčetrtek, as well as the near

surroundings. Tourist traffic and its effects have led to the development of certain

activities, which are directly or indirectly linked to tourism.

In the first part a natural geographic and social factors of municipality of Podčetrtek are

shown as a factor in the development of tourism or as an element of hindering the

development of it. The development stage of tourism development is described as well as

the extent and characteristics of tourist traffic. A comparison with some other health sites

is presented. This part also presents the results of surveys of Terme Olimia guests,

pertaining to the socio-economic composition, their motives and needs.

The second part presents the spatial and functional development of Podčetrtek in relation

to development of tourist activities in Terme Olimia area. The functional zones of

Podčetrtek are defined. The relationship of Podčetrtek county residents to the importance

of tourism activities and tourism infrastructure for the quality of housing is analyzed. The

impact of Terme Olimia guests on the volume of traffic, in trade, catering and service

industries of Podčetrtek is analyzed as well.

Key words: tourism, tourist development, tourist motives, spa Terme Olimia, the

Podčetrtek commune, Slovenia

KAZALO

1. UVOD................................................................................................................................ 1

2. METODE IN CILJI NALOGE........................................................................................ 2

2.1 NAMEN IN CILJI NALOGE........................................................................... 2

2.2 METODE DELA ............................................................................................... 3

3. OPREDELITEV LEGE IN NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE PODČETRTEK..................................................................................................................... 4

3.1 LEGA IN PROMETNI POLOŽAJ.................................................................. 4

3.2 GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI V POVEZAVI Z IZKORIŠ ČANJEM TERMALNE VODE................................................................................................ 6

3.2.1 LASTNOSTI TERMALNE VODE...................................................................... 8 3.2.2 INDIKACIJE TERMALNE VODE ................................................................... 10

3.3 POVRŠJE ......................................................................................................... 11

3.4 HIDROGRAFSKE ZNAČILNOSTI ............................................................. 12

3.5 PODNEBNE RAZMERE................................................................................ 14

3.5 PRST – TLA..................................................................................................... 16

3.6 KULTURNA KRAJINA ................................................................................. 17

4. PREGLED PREBIVALSTVENIH IN GOSPODARSKIH RAZMER V OBČINI PODČETRTEK................................................................................................................... 19

4.1 PREBIVALSTVO IN NASELJA ................................................................... 19 4.1.1 NASELJA IN POSELITEV ............................................................................... 19 4.1.2 GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA IN STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA ....................................................................................................... 21

4.2 GOSPODARSTVO.......................................................................................... 29 4.2.1 KMETIJSTVO ................................................................................................... 29 4.2.2 NEAGRARNE DEJAVNOSTI .......................................................................... 33 4.2.3 ZAPOSLENOST PREBIVALSTVA ................................................................. 35

5. RAZVOJ IN ELEMENTI TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI PODČETRTEK... 41

5.1 RAZVOJ TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI PODČETRTEK............ 41 5.1.1 OBDOBJE DO LETA 1965 ............................................................................... 41 5.1.2 ZAČETKI RAZVOJA: OD LETA 1966 DO LETA 1971................................. 44 5.1.3 VEČ BAZENOV IN SOB: OD LETA 1972 DO LETA 1980........................... 46 5.1.4 MOČNEJŠI ODZIVI OKOLJA: OD LETA 1981 DO LETA 1990 .................. 48 5.1.5 TERME OLIMIA: OD LETA 1991 DO LETA 2000 ....................................... 49 5.1.6 NOVO NALOŽBENO OBDOBJE: OD LETA 2001 DALJE........................... 51

5.2 TURISTIČNI POTENCIAL OB ČINE PODČETRTEK............................. 52 5.2.1 NARAVNE ZNAMENITOSTI OBČINE PODČETRTEK............................... 53 5.2.2 KULTURNE IN DRUŽBENE ZNAMENITOSTI ............................................ 55

5.2.3 SPLOŠNA INFRASTRUKTURA ..................................................................... 59

5.3 TURISTIČNA OPREMLJENOST OBČINE PODČETRTEK .................. 61 5.3.1 TURISTIČNA INFRASTRUKTURA ............................................................... 61 5.3.2 TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA............................................................... 64

5.4 TURISTIČNE ORGANIZACIJE .................................................................. 66

5.5 PREBIVALSTVO TURISTI ČNIH OBMO ČIJ............................................ 67

6. OBSEG IN ZNAČILNOSTI TURISTIČNEGA PROMETA V OBČINI PODČETRTEK................................................................................................................... 68

6.1 ŠTEVILO LEŽIŠČ V ZDRAVILIŠKEM KRAJU POD ČETRTEK MED LETOMA 1977 IN 2008 ........................................................................................ 68

6.2 ŠTEVILO GOSTOV IN NOČITEV V ZDRAVILIŠKEM KRAJU PODČETRTEK MED LETI 1977 IN 2008......................................................... 70

6.3 ZASTOPANOST DOMAČIH IN TUJIH GOSTOV V ZDRAVILIŠKEM KRAJU PODČETRTEK MED LETI 1977 IN 2008 ......................................... 73

6.4 GOSTI PO DRŽAVNI PRIPADNOSTI V LETIH 1977, 1987, 1997 IN LETA 2007 ............................................................................................................. 77

6.5 POVPREČNA DOLŽINA BIVANJA MED LETOMA 1977 IN 2008 ....... 80

6.6 SEZONSKA RAZPOREDITEV NOČITEV V IZBRANIH LETIH.......... 82

6.7 PRIMERJAVA TURISTI ČNEGA PROMETA Z IZBRANIMI ZDRAVILIŠKIMI TURISTI ČNIMI KRAJI V SLOVENIJI .......................... 84

7. TURISTIČNE POTREBE, MOTIVI, NAVADE IN STRUKTURA GOSTOV V TERMAH OLIMIA ............................................................................................................ 87

7.1 SESTAVA ANKETIRANIH GOSTOV GLEDE NA IZHODIŠ ČNA OBMOČJA............................................................................................................. 87

7.2 SOCIO-EKONOMSKA SESTAVA ANKETIRANIH GOSTOV..... .......... 89

7.3 PRIMARNI TURISTI ČNI MOTIVI GOSTOV V TERMAH OLIMIA.... 91

7.4 VIRI INFORMACIJ O TERMAH OLIMIA................ ................................ 92

7.5 POGOSTOST PRIHODOV V TERME OLIMIA........................................ 94

7.6 DOLŽINA BIVANJA GOSTOV V TERMAH OLIMIA ......... ................... 95

7.7 RAZPOREDITEV ANKETIRANIH GOSTOV PO NAMESTITVENI H OBJEKTIH ............................................................................................................ 96

7.8 REKREACIJSKE POTREBE ANKETIRANIH GOSTOV TERM OLIMIA IN NJIHOVA IZLETNIŠKA AKTIVOST.............. ........................... 97

7.9 ZADOVOLJSTVO GOSTOV Z TURISTI ČNO PONUDBO TERM OLIMIA IN TURISTI ČNEGA OKOLJA........................................................... 98

8. PROSTORSKO – FUNKCIJSKI RAZVOJ NASELJA PODČETRTEK................ 100

9. ODNOS PREBIVALCEV OBČINE PODČETRTEK DO TURISTIČNE DEJAVNOSTI .................................................................................................................. 109

9.1 ODNOS ANKETIRANIH PREBIVALCEV DO TURISTI ČNE DEJAVNOSTI...................................................................................................... 110

9.2 UPORABA TURISTIČNE INFRASTRUKTURE IN DRUGIH OBJEKTOV TER NAPRAV ZA IZVAJANJE PROSTO ČASNIH AKTIVNOSTI PREBIVALCEV OB ČINE PODČETRTEK.......................... 114

9.3 PREDLOGI OBČANOV ZA HITREJŠI RAZVOJ TURISTI ČNE DEJAVNOSTI IN OB ČINE ............................................................................... 114

10. SKLEP......................................................................................................................... 116

10.1 DEJAVNIKI TURISTI ČNEGA RAZVOJA V OB ČINI PODČETRTEK............................................................................................................................... 116

10.2 UČINKI TURISTI ČNEGA RAZVOJA V PODČETRTKU ................... 119 10.2.1 VPLIV NA ZAPOSLENOST PREBIVALSTVA.......................................... 119 10.2.3 VPLIV NA DEMOGRAFSKI RAZVOJ ....................................................... 123 10.2.3 VPLIV NA PROSTORSKO – FUNKCIJSKI RAZVOJ PODČETRTKA.... 124

11. LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 127

11.1 LITERATURA............................................................................................. 127

11.2 VIRI ............................................................................................................. 128

12. PRILOGA.................................................................................................................... 131

12. 1 SEZNAM PREGLEDNIC.......................................................................... 131

12. 2 SEZNAM GRAFIKONOV ....................................................................... 132

12. 3 SEZNAM KART........................................................................................ 133

12. 4 SEZNAM SLIK........................................................................................... 133

12. 5 ANKETE .................................................................................................... 135

1

1. UVOD

Za Slovenijo turizem pomeni pomembno poslovno in razvojno priložnost. Glede na svoj

razvojni potencial bi lahko postal turizem ena od glavnih gospodarskih panog. S svojimi

multiplikativnimi učinki, turizem kot integrirana dejavnost, namreč vpliva na področja

družbenega in gospodarskega življenja (RNUST 2007-2011).

Občina Podčetrtek je turistična občina. Tako ima zapisano tudi v svojem statutu., ki je bil

sprejet leta 1995 (30. Uradni list RS, št. 3071995 z dne 02.06.1995). V razmeroma kratkem

času, od leta 1966, ko je z uradnim poslovanjem pričelo Zdravilišče Atomske toplice,

danes Terme Olimia, je območje doživelo transformacijo iz agrarno prenaseljenega,

izrazito kmetijskega območja v turistično prepoznavno destinacijo. Kar na nek način

dokazuje, da turizem ni izoliran pojav, ampak, da turistični razvoj povzroča številne

multiplikativne učinke na družbeno geografske dejavnike. Ne nazadnje lahko povzroča

tudi nekatere spremembe v ekološkem smislu.

Diplomska naloga je razdeljena na naslednje sklope: oris naravno in družbeno geografskih

dejavnikov, ki so prednost ali ovira za razvoj turizma, razvoj turizma v občini Podčetrtek

ter inventarizacija turistične superstrukture in infrastrukture v občini, obseg turističnega

prometa ter prostorski razvoj in funkcijsko členitev naselja Podčetrtek, v luči razvoja

turizma. V sklepu so predstavljeni najpomembnejši učinki turističnega razvoja ter SWOT

analiza s katero so prikazani glavni problemi in prednosti turističnega razvoja v občini

Podčetrtek.

V prvem delu naloge so opisani naravno in družbeno geografski dejavniki občine. Poseben

poudarek je namenjen geološki zgradbi in lastnostim termalne vode. Prav voda je namreč

tista, na osnovi katere je bil sploh mogoč turistični razvoj.

V drugem delu je kronološko podan razvoj turizma v občini. Opravljena je inventarizacija

turistične infrastrukture in suprestrukture ter prikaz turističnega prometa v zdraviliškem

kraju Podčetrtek od leta 1977 do leta 2008. Iz podatkov o turističnem prometu je viden

2

razvoj od zdraviliškega kraja v kraj namenjen dopustu, rekreaciji in sprostitvi.

Predstavljeni so rezultati in analiza gostov term Olimia o njihovih motivih, navadah,

potrebah in socio-ekonomski strukturi. Zanimivi so rezultati ankete, ki se nanašajo na

akcijski radij gostov zdravilišča.

V tretjem delu je predstavljen prostorski razvoj naselja Podčetrtek. Posebej je predstavljen

pomen razvoja turistične dejavnosti na prostorsko- funkcijsko členitev Podčetrtka. V

povezavi s tem je predstavljen pomen turistične dejavnosti na razvoj oskrbnih in

storitvenih dejavnosti v naselju. Poglavje je namenjeno odnosu prebivalstva občine

Podčetrtek do turistične dejavnosti v njihovem kraju in občini ter pomen turistične

infrastrukture za kvaliteto bivanja v občini.

V zaključku so podane prednosti in nevarnosti, ki jih prinaša turistični razvoj.

2. METODE IN CILJI NALOGE

2.1 NAMEN IN CILJI NALOGE

Namen naloge je predstaviti razvoj in učinke turizma v občini Podčetrtek.

Cilji naloge so:

- predstaviti naravno geografske značilnosti občine Podčetrtek kot dejavnik razvoja

turizma ali njegovo oviranje,

- predstaviti prebivalstvene razmere v občini Podčetrtek in njihov vpliv na razvoj

turizma,

- predstaviti gospodarske razmere občine Podčetrtek kot predpogoj za razmah

turizma oziroma za njegovo oviranje,

- razvoj delovnih mest v občini Podčetrtek in zaposlenost prebivalstva v občini,

- predstaviti in ovrednotiti turistično ponudbo občine Podčetrtek,

3

- ugotoviti in prikazati osnovne značilnosti turističnega prometa občine Podčetrtek

ter ga primerjati s podobnimi območji v Sloveniji,

- s pomočjo anketiranja gostov ugotoviti in analizirati osnovne motive, potrebe,

navade gostov v občini Podčetrtek,

- prikazati prostorski razvoj naselja Podčetrtek in razmestitev posameznih funkcij v

naselju,

- ugotoviti odnos prebivalcev občine Podčetrtek do turizma,

- ugotoviti in analizirati temeljne probleme in prednosti, ki jih prinaša razvoj turizma

v občini Podčetrtek.

2.2 METODE DELA

Pri izdelavi diplomske naloge sem si pomagala z različnimi metodami dela:

- deskriptivna raziskovalna metoda

- terensko delo

- metoda analize in sinteze

S pomočjo deskriptivne metode sem predstavila naravno in družbeno geografske

značilnosti občine Podčetrtek .

Za predstavitev prostorsko- funkcijskega razvoja naselja Podčetrtek sem kartirala območje

naselja in ugotovitve predstavila v treh kartah. Opravila sem tri sklope anketiranja.

Anketirala sem goste v Termah Olimia. Na osnovi odgovorov sem analizirala njihove

motive, navade, potrebe in akcijski radij ter nazadnje še zadovoljstvo s turistično ponudbo.

Z naslednjo anketo sem anketirala občane občine Podčetrtek. Zanimal me je njihov odnos

do turističnega razvoja. Z zadnjo anketo sem pri ponudnikih storitev v posameznih

dejavnostih, ugotavljala vpliv turističnega prometa za njihovo dejavnost.

S pomočjo analize podatkov in njihove interpretacije ter sinteze, so tako prikazani glavni

dejavniki in posledice turistične dejavnosti v občini Podčetrtek.

4

3. OPREDELITEV LEGE IN NARAVNOGEOGRAFSKE

ZNAČILNOSTI OB ČINE PODČETRTEK

Celotno obravnavano območje Občine Podčetrtek leži v nekdanji občini Šmarje pri Jelšah,

ki je nekoč obsegala skoraj šestkrat večje območje. S sprejetjem Zakona o lokalni

samoupravi leta 1994 je najprej nastala občina Podčetrtek, s ponovno delitvijo občin leta

1998, pa se je še ta razdelila na dve samostojni občini: Podčetrtek in Bistrica ob Sotli.

Občina Podčetrtek spada v upravno enoto Šmarje pri Jelšah. Sedanja občina meji na

severnem delu na občini Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, na zahodu na občino Šentjur

pri Celju, na jugu pa na občini Kozje in Bistrica ob Sotli. Na vzhodni strani meji občina

Podčetrtek z Republiko Hrvaško.

3.1 LEGA IN PROMETNI POLOŽAJ

Večji del območja občine Podčetrtek sodi v Panonski svet. Od severa proti jugu si sledita

dve mezoregiji: Zgornjesotelsko gričevje in Srednjesotelsko gričevje. Od zahoda se z

osamljenim hrbtom Rudnice, ki se najvišje povzpne s Plešivcem (686m), v Panonski svet

zajeda mezoregija Posavsko hribovje, kot del Alpskega sveta.

5

Karta 1: Obseg občine Podčetrtek (Vir:http://podcetrtek.si/index.php?sl_zem_obc,

15.02.2009).

6

3.2 GEOLOŠKE ZNAČILNOSTI V POVEZAVI Z IZKORIŠ ČANJEM

TERMALNE VODE

Območje Podčetrtka je v preteklosti raziskovalo precejšnje število raziskovalcev. Med

prvimi so bili avstrijski geologi. Tako je bilo območje Rudnice raziskano zaradi železove

rude in okolica Podčetrtka, zaradi mineralnih izvirov in termalnih vrelcev. Območje

sestavljajo karbonske, permske, triasne, kredne, terciarne in kvartarne kamnine (Aničić,

1984, str.46).

Večji del raziskanega območja je v času karbona in spodnjega perma prekrivalo morje, v

katerem so omenjene kamnine nastajale. Triasne kamnine so nastajale v plitvem morju. V

takšnem okolju je nastajal oolitni apnenec, dolomit in lapornat apnenec (v teh kamninah so

se ponekod razvili primeri osamelega krasa). V plitvem priobalnem morju sta se odlagala

še sljudni peščenjak in glinast skrilavec. Tako so spodnjemiocenske kamnine zastopane

tudi na območjih Rudnice pri Podčetrtku (Aničić, 1984, str.49).

Geološka tektonska zgradba je relativno preprosta. Bohor in Orlica sta še del litijske

antiklinale, ki pa ni domala nikjer razgaljena do karbona, temveč so na površju mezozojske

kamnine, razni apnenci in dolomiti. Severno od te antiklinale je del laške antiklinale, ki se

tu zelo razširi in je zelo pestre kamninske sestave. Vzhodno od srednjega toka Bistrice so

zastopani litotamnijski apnenci, v katerih so v manjši meri zastopani kraški pojavi. Proti

severovzhodu sledi pas laporjev in južno od Rudnice ter ob Sotli sarmatski peski,

peščenjaki, konglomerati in peščeni laporji. Rudnica je tektonsko del naslednjega

antiklinalnega dela in je v jedru iz triasnih apnencev. Prav tako je na območju Rudnice

zaznati eruptivne kamnine in manjše narive (Aničić, 1984, str.50).

Termalne vrelce na območju Podčetrtka uvrščamo v skupino Termalnih vrelcev v

Posavskih gubah. Pojavljajo se v širši coni, od Olimja do sotočja Sotle in Mestinjščice.

Glavno območje termalnih izvirov je severno od Podčetrtka. Vodonosni horizont je

srednjetriadni dolomit, ki ga na tem območju prekrivajo mlajši terciarni in kvartarni

sedimenti ter delno porfiritni tuf (Nosan, 1973; povz. po Prah, 2007, str.9).

7

Slika 1: Geološki prerez izvirov termalne vode (Vir: Sotelski, 1995)

Napajalno območje za termalno vodo je v hribovju Rudnice in v masivu Ivanjščice na

hrvaški strani. Med Atomskimi toplicami in Sv. Emo plasti vpadajo proti severu in

severovzhodu. Najmlajši so sedimeti oligomiocenskega paketa. Prevladujejo gline in

laporji nad peski in peščenjaki. Takšna sestava je za pretakanje vode v vertikalni smeri

praktično neprepustna in deluje kot pokrov, hkrati pa predstavlja termični izolator, saj je

nizko toplotno prevodna. Omenjene plasti se izklinjajo na območju starih meandrov Sotle,

kjer so bili termalni izviri, ki so zaradi povečanega izkoriščanja termalne vode iz vrtin

presahnili.

Pod oligomiocenskimi plastmi leži t. im. psevdoziljska formacija ladinijske starosti.

Sestavljajo jo mešana serija glinavcev, skrilavcev, peščenjakov ter podrejeno apnencev in

dolomitov z vključki spilitiziranega diabaza in njegovih tufov. Tako kot prej omenjena

serija, se tudi ta izklinja proti jugu in je prav tako slabo prepustna. Termalna voda je zajeta

v anizičnem dolomitu. Ta je dokaj enakomerno razpokan in porozen. Zaradi teh lastnosti je

odličen vodonosnik (Prah, 2007, str.10).

8

Za vertikalno cirkulacijo vode predstavljajo praktično neprepustno plast spodnjetriasne

plasti. Te so podlaga dolomitnemu vodonosniku. Spodnjetriasne plasti sestavljajo plasti

dolomita, skrilavca, peščenjaka, meljevca, glinavca ter različni laporovci in lapornati

apnenci. Omenjene plasti se med seboj izmenjujejo (Prah, 2007, str.10).

V Termah Olimia izkoriščajo termalno vodo iz vrtin:

- K-1/67 (globina vrtine 80 m; temperatura vode 26,9 oC v globini 40-50 m (leta

1992)),

- K-2/70 (globina vrtine 101,3 m, temperatura vode 29,2 oC v globini 65 m (leta

1992)),

- V-1/72 (globina vrtine 202,2 m; temperatura vode 38,2-38,5 oC v globini 163-185

m (leta 1972)),

- V-3/75 (globina vrtine 350 m; temperatura vode 43,94 oC v globini 282 m (leta

1992))

- V-4/84 (globina vrtine 500 m; temperatura vode 44,06 oC v globini 458 m (leta

1992)).

V obstoječem stanju je možno črpati 20 l/s termalne vode s temperaturo 43 oC ter do 10 l/s

vode s temperaturo 41 oC. Vrtina V-4/84 je aktivna vrtina, medtem, ko so vrtine K-1/67,

K-2/70, V-1/72, V-3/75 rezervne vrtine in so aktivne v primeru, da je vrtina V-4/84 zaprta.

Tako je kapaciteta črpalk dejansko večja od omenjenih količin vode.

Termalna voda se izkorišča v balneološke in rekreacijske namene. Odvzem vode je 30 l/s

(Prah, 2007, str. 9-10).

3.2.1 LASTNOSTI TERMALNE VODE

Termalna voda je naravni vir, ki je bil osnova turističnemu razvoju. Lastnosti termalne

vode iz Podčetrtka navajam na osnovi rezultatov analiz Zavoda za zdravstveno varstvo

Maribor, Inštitut za varstvo okolja. Analiza pitne vode je bila opravljena leta 2003 iz vrtine

V-4/84. Določanje U-238 in določanje Ra-226, je marca 2003 opravil Institut »Jožef

Štefan«.

9

Preglednica 1: Analiza pitne vode v termah Olimia (Vir: Zavod za zdravstveno varstvo

Maribor; Inštitut »Jožef Štefan«, 2003)

Parameter Enota podajanje Rezultat

ORGANOLEPTI ČNE LASTNOSTI Viden bistra

Vonj brez

FIZIKALNO-KEMIJSKI PARAMETRI Ph 7,6

Elektroprevodnost (25°C) uS/cm 590

OSNOVNI PARAMETRI Amonij mg/l

NH4 0,04

Nitrati mg/l NO3

<2,2

Nitriti mg/l NO2

<0,007

Sulfati mg/l SO4

49

Kloridi mg/l Cl

5

Bromidi mg/l Br

0,018

Jodidi mg/l J

<0,05

Fluoridi mg/l F

0,57

Silicij mg/l SiO2

22,1

Magnezij mg/l Mg

30

Natrij mg/l Na

10

Kalij mg/l K

1,7

Kalcij mg/l Ca

77

DOLOČANJE U-238 IN Ra-226

U-238 µg L-1 0,24 ± 0,01

Ra-226 Bq L-1 0,26 ± 0,02 Skupna beta aktivnost Bq L-1 0,07 ± 0,02 Skupna alfa aktivnost Bq L-1 <0,5

10

Sicer je bila ena od najobsežnejših kemičnih analiz vode opravljena leta 1970. Izdelal jo je

Inštitut za geološko – rudarska raziskovanja in preučevanje nuklearnih in drugih

mineralnih surovin v Beogradu. Pri tem opredeljevanju vode je bila upoštevana

mednarodna klasifikacija in zahteve za mineralne vode. Ugotovili so, da so v petih večjih

izvirkih, ki so jih opazovali, temperature vode 21°C do 37°C. Zato so jo že leta 1970,

uvrstili med hiperterme. Oz., da gre za termalno vodo, magnezijev-hidrogen-karbonat

(Inštitut za geološko – rudarska istraživanja i proučevanja nuklearnih i mineralnih

surovina, 1970).

3.2.2 INDIKACIJE TERMALNE VODE

Termalna voda je glede na rezultate analize vode primerna za zdravljenje naslednjih

bolezni:

a) revmatična obolenja lokomotornega sistema:

- kronični vnetni revmatizem (revmatoidni artritis, ankilozantni spondilitis, druge

oblike artritisa, stanja po korektivih operacijah pri revmatoidnem artritisu, ko je

potrebna medicinska rehabilitacija)

- degerativni revmatizem (artroze, spondiloze in spondilartroze, lumbalne in

cervikalne diskopatije z vertebrogenimi sindromi)

- metabolični revmatizem (protin)

- izvensklepni revmatizem (humeroskapularne periartropije, kontrakture v

ramenskem sklepu, fibrozitisi)

- sistemska obolenja veziva (mezenhimopatije)

b) kožne bolezni

- neinfekcijske kronične dermatoze (psoriaza, ekcemi, nevrodermitis, urtikarija)

- varikozni sindrom s trofičnimi motnjami

c) arterijske obtočne motnje

d) stanja po operativnih posegih in poškodbah lokomotornega aparata s

11

funkcijsko prizadetostjo

e) prizadetost perifernega živčevja:

- stanja po poškodbah perifernih živcev

- stanja po nevrokirurških operacijah s funkcijskimi motnjami (Prospekt Term

Olimia, 1994).

3.3 POVRŠJE

Površje občine Podčetrtek lahko glede na reliefne enote in oblike delimo na tri dele:

severni del predstavlja gričevje z udornico, ki jo je v preteklosti povzročila reka Sotla,

osrednji del je hribovit z zaobljenimi vrhovi ter južni del, ki je prav tako gričevnat.

Hriboviti del v sredini občine je del, ki pripada predalpskim regijam, kjer je prisoten

predalpski kras. Hribovit del v sredini občine sodi v območja z nadmorsko višino od 400

do 599 m, gričevnat pa od 200 do 399 m (Geografski atlas Slovenije, 1998). Strmih

pobočij nad 20° je nekaj več kot 10%. Več kot dve tretjini površja imata naklon med 6 in

20°, četrtina je položnejša (Perko, 2001).

Območje je na prvi pogled razgibano, vendar kljub vsemu zelo enotno. Sestavljajo ga

večinoma prijazne, precej položne in zaobljene gorice, izoblikovane v usedlinah

nekdanjega panonskega morja iz terciarja, nekatere iz mlajših geoloških dob.

12

Slika 2: Virštanjske gorice (Avtor: Šket F., 2008)

3.4 HIDROGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Osrednja hidrografska žila je reka Sotla, ki izvira južno pod Macljem (718 m). Predstavlja

tipično reko panonskega obrobnega gričevja in jo uvrščamo v dežno-snežni režim. Tako

Sotla kot njeni številni pritoki s severne strani, so vezani na prelomno cono. Pri Rogaški

Slatini se usmeri proti jugu in teče po prečno ležečem rogaškem prelomu, ki poteka od

Tržišča do Nimnega, kjer se skozi Vonarje prebije do hidrografskega vozlišča pri Pristavi

in južno od nje. V to vozlišče se stekajo Sotla, Mestinjščica, Šmarski potok, Zibika in

Tinski potok (Prah, 2007).

Omrežje pritokov Sotle je izrazito nesimetrično, saj na obravnavanem območju dobiva

pritoke skoraj izključno iz desne strani. Pritoki so pod hidrografskim vozliščem krajši in

manj vodnati. Pomembnejši so Olimski potok, Golobinjski potok in Buča. Sotla ima na

tem območju majhen strmec. Posledica so pogoste poplave. Največja poplavna so

poplavna območja pri Podčetrtku, Imenem in Sedlarjevem (Perko, 2001). Kot pritok Sotle

poplavlja tudi Mestinjščica s svojimi pritoki.

13

Sotla spada med najbolj onesnažene vodotoke v Sloveniji. Vzroke gre iskati med izpusti

industrijskih odpadnih voda, neprečiščenih komunalnih vodah in pretirani rabi pesticidov.

Stanje se je sicer v spodnjem in zgornjem toku v zadnjih letih izboljšalo, čeprav so se

pojavile nekatere spojine, zaradi katerih je reka Sotla še vedno ocenjena kot vodotok s

slabim kemijskim stanjem (Čuješ, 2007).

Na tem mestu je potrebno omeniti projekt Vonarje – Sotelsko jezero oz. Vonarsko jezero.

To akumulacijsko jezero je bilo izgrajeno leta 1980. Nameni akumulacije so bili naslednji:

- sploščitev visokovodnega vala Sotle,

- zagotavljanje vode porabnikom (pitna, industrijska voda),

- zagotavljanje vode za namakanje,

- energetska raba,

- turizem.

Kljub temu, da niso bili izvedeni ukrepi za zaščito kakovosti rečne vode, so jezero

zapolnili. Zaradi evtrofikacije, ki je pripeljala do izrazito slabe kakovosti vode, so jezero

leta 1988 izpraznili. Pregrada opravlja osnovno namembnost, to je sploščitev

visokovodnega vala Sotle. Ostale predvidene namembnosti so onemogočene (Krajnc, str.

61-69). S poplavljanjem se dejansko vzdržuje umetno presihajoče jezero, ki ovira

progresiven razvoj vegetacije. Sicer se dno jezera vrača v divjino, ki postaja izjemen

habitat rastlinskega in živalskega sveta. Tako raznovrsten in pomemben, da bi ga kazalo

ponuditi kot destinacijo naravnovarstvenega turizma (Cimperšek, 2007).

Prvi korak k revitalizaciji Sotelskega jezera je naredila občina Rogaška Slatina, ki je

izvedla prve študije za izvedbo tega projekta. Športno- rekreacijski center, ki bi nastal ob

ponovni ojezeritvi območja bi pomenil dopolnitev in popestritev turistične ponudbe tako

Rogaške Slatine, kot Podčetrtka. Hkrati bi jezero predstavljalo vezni člen med turističnima

ponudnikoma. Predpogoj za vse je urejena kanalizacija in čiščenje odpadnih voda zlasti na

območju Rog. Slatine. Eden izmed momentov, ki predstavlja določeno oviro je tudi

vprašanje državne meje (Vaukan, 2007).

14

3.5 PODNEBNE RAZMERE

Območje je deloma odprto le na vzhod, kar omogoča dotok in vpliv zračnih gmot z

osrednjega dela Panonske nižine. Tako prevladujejo celinske podnebne značilnosti (Perko,

2001). Za opredelitev klime na tem območju sem uporabila podatke za meteorološko

postajo v Rogaški Slatini (250 m) in jih primerjala s podatki meteorološke postaje v Celju

(244 m) in sicer za obdobje od leta 1961 do leta 1990. Podatki za obdobja 1981-1990,

1991-2000, in leto 2007, so prikazani v Preglednici 3.

Preglednica 2: Podatki o temperaturah in padavinah za meteorološki postaji v

Rogaški Slatini in Celju med letoma 1961 in 1990 (Vir: HMZRS 1995).

1961 - 1990

Temperatura zraka (°C) srednja maksimalna minimalna srednja višina padavin (mm)

mesec Rog. Slatina Celje Rog. Slatina Celje Rog. Slatina Celje Rog. Slatina Celje

januar -1,6 -1,8 2,8 2,6 -5,3 -6,2 55 57

februar 0,9 0,7 6,0 5,7 -3,1 -3,8 51 55

marec 4,6 4,5 10,6 10,6 -0,3 -0,9 68 76

april 9,3 9,3 15,6 15,5 3,6 3,0 86 87

maj 13,8 14,1 20,6 20,4 7,5 7,3 95 97

junij 17,0 17,5 23,6 23,6 11,1 11,1 122 137

julij 18,6 19,2 25,6 25,7 12,6 12,5 112 135

avgust 17,8 18,1 25,1 25,0 12,4 12,1 118 130

september 14,4 14,6 21,6 21,6 9,4 9,3 100 102

oktober 9,4 9,5 16,1 16,1 4,8 4,7 88 96

november 4,3 4,2 9,2 9,0 0,4 0,2 100 101

december -0,2 -0,4 3,8 3,6 -3,5 -4,2 66 74

leto 9,0 9,1 15,1 14,9 4,1 3,8 1060 1146

Srednja leta na temperatura zraka je bila v Rogaški Slatini (235 m) med letoma 1961 in

1990 bila 9,0 °C, kar ne predstavlja bistvene razlike s srednjo letno temperaturo zraka v

Celju. V opazovanem obdobju je srednja leta na temperatura zraka v Celju znašala 9,1 °C.

Na močnejši temperaturni obrat v Celju, kažejo srednje minimalne mesečne temperature

zraka, ki so v Celju v zimskih mesecih precej nižje kot v Rogaški Slatini. V nasprotju s

tem, pa so povprečne maksimalne temperature dokaj izenačene. V zimskih mesecih so za

15

malenkost višje v Rogaški Slatini, medtem, ko so v poletnih enake.

Grafikon 1: Povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka med letoma

1961 in 1990 v Rogaški Slatini v obdobju 1961 – 1990 v °C (Vir: HMZRS, 1995).

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

mesec

tem

pera

tura

v °

C

povprečje maksimum minimum

Torej, povprečna temperatura zraka je bila v Rogaški Slatini v obdobju 1961 – 1990

najnižja januarja (-1,6 °C) in decembra (0,2 °C), najvišja pa v toplih poletnih mesecih in

sicer junija (17 °C), julija (18,6 °C) in avgusta (17,8 °C). V tridesetletnem opazovalnem

obdobju so bile maksimalne temperature zraka v mesecu juliju (25,6 °C), minimalne

temperature zraka pa v januarju (-5,3 °C).

Letna višina padavin se zmanjšuje proti vzhodu. Tako je v obdobju med letoma 1961 do

1990, povprečna letna količina padavina znašala v Celju 1146 mm, v Rogaški Slatini pa

1060. Največ padavin je bilo v poletnem trimesečju. Iz gornje tabele je razvidno, da pade v

navedenem obdobju kar tretjina padavin. Drugi višek je novembra. Število nevihtnih dni je

v opazovanem obdobju od leta 1981 do 1990, znašalo 20 dni na leto (Statistični letopis

16

Slovenije, 2008). Zaradi velikega deleža neprepustnih kamnin je ob močnih padavinah

površje izpostavljeno eroziji. Pogosta suša je posledica izostanka poletnega padavinskega

viška (Perko, 2001). Na območju prevladujejo severovzhodni in vzhodni vetrovi

(Statistični letopis Slovenije, 2008).

Preglednica 3: Podatki o temperaturah in padavinah za meteorološki postaji v

Rogaški Slatini in Celju v opazovanih obdobjih 1981 – 1990, 1991 – 2000 in za leto

2007 (Vir: http://www.stat.si/letopis/2008/01_08/01-08-08.htm, 10.06.2009).

Meteorološka postaja

Obdobje, leto Povprečna letna temp. (°C)

Skupne letne padavine (mm/l/m2)

Celje Ø 1981-1990 9,4 1133

Ø 1991-2000 10,2 1119

2007 11,2 1055 Rogaška Slatina

Ø 1981-1990 9,3 1039

Ø 1991-2000* … …

2007* 11,0 …

*Meteorološka postaja je avtomatska, zato se na njej meri oz. opazuje samo določene meteorološke spremenljivke oz. pojave.

3.5 PRST – TLA

Za kmetijsko obdelavo primernih prsti je malo. Kmetijsko primernejše prsti sledijo

pasovom karbonatnih kamnin in so se izoblikovale predvsem na gričevnatem območju na

apnencih. To so v glavnem plitve do srednje globoke rjave pokarbonatne prsti (rjavice), ki

so nevtralne ali rahlo alkalne. Pas takšnih prsti se pojavlja na južni strani Rudnice, vse od

Virštanja prek Gubnega do goric v okolici Dekmance. Različno debele in kakovostne so

prsti na laporjih, saj je njihova kakovost in debelina odvisna od prisotnosti posameznih

sestavin te kamnine. Take prsti prevladujejo na območju Bučkega gričevja. V gričevju

bližje Sotli je več težkih in plitkih, glinasto- ilovnatih kislih prsti z malo humusa, ki so

predvsem na triasnih peščenjakih in dolomitih zelo peščene. Na robovih dolin se pojavljajo

kisle , mokrotne in težke prsti (»slinavke«). Tu se namreč prst spira iz okoliških pobočij.

17

Od tokov poplavne vode in od tipa prsti v gričevnatem zaledju, so odvisne prsti v dolinah.

Prevladujejo kisle in težke obrečne prsti s plitkim humusnim slojem, ki so močno oglejene.

Neposredno ob strugah je glinastih delcev manj, ker je zemljišče nekoliko dvignjeno.

Delež glinastih delcev narašča z globino, to pa povečuje kislost prsti. Take pedološke

razmere so značilne za dolino vzdolž srednje Sotle in Mestinjščice (Perko, 2001).

3.6 KULTURNA KRAJINA

Od severa proti jugu se pojavljajo rastlinske združbe in rabe tal, ki se navezujejo na

kamninske pasove. Polovica površin je namenjena obdelovanju , dobro tretjino pokriva

gozd. Gozd se pojavlja predvsem v osojah in tam, kjer je prst plitva ali močno zakisana.

Prevladujejo listnati gozdovi. V osojah prevladujejo čisti bukovi sestavi, v prisojnih legah

pa gozd bukve in črnega gabra. Sicer je najpomembnejša drevesna vrsta bukev. Zelo

pogosta je združba bukve, kostanja in hrasta gradna, saj pokriva kar dve tretjini površin z

gozdom. Na robovih dolin so večinoma obdelovalna zemljišča. Za poplavne ravnice pri

Podčetrtku in Imenem se pojavlja značilno rastje vlažnih zamočvirjenih travnikov.

Bregove strug poraščajo vrbe, jelše, grmičevje in topoli, ki opravljajo pomembno ekološko

funkcijo. Pravih logov in gozdov na poplavnih ravnicah skoraj ni.

Največ sklenjenega obdelovalnega sveta je ob srednji Sotli. Glede na ugodne klimatske

pogoje in ustrezno kamninsko zgradbo in oblikovanost površja predstavlja delež

vinogradov okrog 4%. Sadovnjakov je manj, čeprav so ugodne naravne možnosti za

tovrstno rabo zemljišč. Četrtino površja poraščajo travniki. Ti prevladujejo tako ob

Mestinjščici, kot Sotli, kot ob nekaterih stranskih vodotokih. Desetina površja odpade na

pašnike (Perko, 2001).

Zaradi visoke biotske raznovrstnosti je skoraj polovica območja občine Podčetrtek

zavarovana kot regijski park Kozjanski park. Kozjanski park je bil z Zakonom o

Spominskem parku Trebče, ustanovljen leta 1981 kot Spominski park Trebče. Iz

strokovnih, sistemskih in promocijskih razlogov se je območje vse bolj uveljavljalo kot

18

Kozjanski park. Uradni naziv Kozjanski park dobi območje leta 1999 z Zakonom o

ohranjanju narave. Danes je park med najpomembnejšimi naravovarstvenimi območji v

Sloveniji in Evropi, saj spada večji del parka v evropsko pomembna posebna varstvena

območja NATURA 2000. Območje Kozjanskega parka se razprostira na območjih petih

občin:

- Bistrica ob Sotli (delež v Parku: 100 %)

- Brežice (delež v Parku: 21 %)

- Kozje (delež v Parku: 89 %)

- Krško (delež v Parku: 2 %)

- Podčetrtek (delež v Parku: 51 %) (Kozjanski park, 2009).

Karta 2: Območje Kozjanskega regijskega parka (Vir: Kozjanski park, 2009).

19

4. PREGLED PREBIVALSTVENIH IN GOSPODARSKIH RAZMER

V OBČINI PODČETRTEK

4.1 PREBIVALSTVO IN NASELJA

Arheološke najdbe v okolici območja pričajo že o predzgodovinski poseljenosti. Rimska

najdišča iz Prelaskega in okoliških krajev pa potrjujejo takratno obljudenost območja

(Ciglenečki, 1984). O močnejši poseljenosti lahko govorimo šele v srednjem veku. Kakor

pričajo krajevna imena in redki zgodovinski podatki, je slovenska naselitev zajela

pokrajino že zelo zgodaj, predvsem nižje dele. Ob krčenju gozdov so se pojavile samotne

kmetije, ki so se z delitvijo razvile v manjše zaselke. Urbarji iz 14. in 15. stoletja omenjajo

domala že vsa sedanja naselja. Z razvojem fevdalnih gospostev so zaradi obmejne lege

nasproti Ogrski zgradili številne gradove, eden izmed teh je grad Podčetrtek (Perko, 2001).

Poselitvene, cerkvene in upravne razmere so vplivale na razvoj trških naselbin. Med te sodi

tudi Podčetrtek, ki je nastal ob stari prometni smeri (Curk, 1984).

Še v začetku 20. stoletja je bilo območje povsem agrarno in zelo gosto poseljeno. Zaradi

intenzivnega drobljenja posesti, je naraščalo število kajžarskih naselij in njihovih delov,

kar je le še stopnjevalo agrarno prenaseljenost. Posledica so bili močni selitveni tokovi

med obema svetovnima vojnama in po letu 1953 v večja zaposlitvena središča. Na začetku

sedemdesetih let je bilo na višku zdomstvo (Perko, 2001).

4.1.1 NASELJA IN POSELITEV

V Občini Podčetrtek se nahaja 26 naselij, ki so dokaj neenakomerno razporejena. Nekaj

naselij je nastalo na ravnini ob Sotli (Podčetrtek, Sela, Vonarje, Imeno), veliko jih je

nastalo na gričevnatem svetu (Olimje, Jerčin, Gostinca, Verače) in kot naselje na hribu (Sv.

Ema).

Večina naselij je v višinskem pasu med 200 m in 300 m, nekatera so višinsko zelo

20

razgibana, saj segajo hiše v okviru naselja od roba dolin do gričevnatih slemen.

Demografska slika se odraža tudi v poseljenosti prostora. Najpomembnejše naselje v

občini je Podčetrtek, ki je hkrati občinsko središče. Sledijo mu Pristava pri Mestinju,

Virštanj, Polje ob Sotli in Olimje, ki so sedeži krajevnih skupnosti. Ostala naselja imajo le

eno ali dve dejavnosti, med katerimi prevladujeta avtobusna postaja in trgovina s prehrano.

Obstoj tako majhnega števila centralnih naselij je prav gotovo pogojen z reliefnimi

(naravno geografskimi) in gospodarskimi razmerami.

Slika 3: Pogled na Sv. Emo in Sodno vas (Vir: Tic Podčetrtek).

Na območju občin prevladujejo naslednji tipi naselij:

- strnjeno naselje s pretežno obcestno zasnovo, tudi kombinacija z gručo (Pristava pri

Mestinju, Podčetrtek, Olimje, Imeno, Sedlarjevo, Polje ob Sotli)

- razložena obcestna pozidava, ki jo sestavljajo pretežno kmetije (Lastnič)

- obcestna pozidava ob glavnih komunikacijah (Nezbiše, Pristava pri Mestinju,

Podčetrtek, Imeno, Golobinjek ob Sotli, Prelasko); tu gre za novejšo pozidavo, ki se

kaže širitev strnjenih naselij ali kot intenzivna pozidava ob glavni cesti

- večje območje samostojnih kmetij (Olimje, Imenska gorca, okolica Nezbiš)

- zidanice v kombinaciji s počitniškimi objekti (Virštanj)

21

- slemenska pozidava v kombinaciji s samotnimi kmetijami na južnih pobočjih

(Roginska gorca, Cmereška gorca, Verače)

- slemenska pozidava (Sv. Ema) (SPRO Podčetrtek, 2006).

4.1.2 GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA IN STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA

Gibanju števila prebivalcev v občini Podčetrtek lahko sledimo od popisa prebivalcev leta

1869.

Največ prebivalcev (5815) je v občini živelo prav leta 1869. Največ prebivalcev sta tisto

leto imeli naselji Olimje in Lastnič, ki sta bili tipični agrarni naselji in sta izkazovali

agrarno prenaseljenost. V Lastniču se je do leta 2007, zmanjšalo število prebivalcev za več

kot 50 %. Enako usodo so doživela skoraj vsa naselja, ki ležijo v gričevnatem svetu občine.

Nekatera od njih so: Brezovec pri Polju, Imenska gorca, Sodna vas, Verače, Pecelj…

22

Preglednica 4 : Število prebivalcev v naseljih občine Podčetrtek med letoma 1869 in 2007 (Vir: Krajevni leksikon Slovenije 1976, 1995;

Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002; SI-STAT).

Leto

Naselja 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2007

Brezovec pri Polju 261 255 230 209 231 169 186 183 169 122 82 82 97 88

Cmereška Gorca 176 160 176 209 201 172 126 121 94 99 85 92 83 96

Golobinjek ob Sotli 109 106 90 93 91 90 90 85 68 58 60 67 61 58

Gostinca 180 184 196 151 153 147 108 101 80 67 67 62 64 77

Imeno 333 317 342 337 329 310 300 293 262 263 263 243 273 281

Imenska Gorca 144 133 136 156 109 100 108 102 92 79 64 63 54 55

Jerčin 98 90 114 106 96 98 88 87 81 63 76 65 58 58

Lastnič 480 488 484 465 441 445 371 347 272 230 199 181 161 180

Nezbiše 250 279 283 249 286 233 227 218 214 195 172 148 143 144

Pecelj 136 114 128 168 139 134 116 112 94 80 62 59 54 56

Podčetrtek 391 387 442 362 396 384 318 312 286 303 409 449 532 548

Polje ob Sotli 120 129 135 135 131 108 97 83 74 77 102 102 57 58

Prelasko 161 151 141 134 125 100 99 86 89 84 72 63 63 64

Pristava pri Lesičnem 79 75 59 48 38 40 57 58 46 31 25 27 26 36

Pristava pri Mestinju 249 222 249 239 225 228 237 233 237 219 196 207 194 199

Roginska Gorca 286 294 255 250 253 229 232 264 228 190 160 140 130 143

Rudnica 28 29 34 34 35 27 46 56 40 48 42 35 32 27

Sedlarjevo 170 159 173 166 167 163 128 177 114 93 94 86 80 75

Sela 203 176 172 213 193 177 168 169 155 114 115 113 109 124

23

Leto

Naselja 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2007

Sv. Ema 195 195 184 173 188 158 155 159 139 130 182 165 178 202

Verače 293 300 274 284 298 273 230 221 176 154 138 136 122 112

Vidovica 74 80 88 109 108 107 119 109 101 98 84 82 66 63

Virštanj 305 296 265 280 318 278 280 259 219 191 195 176 188 208

Vonarje 312 314 350 314 264 276 219 202 190 155 81 68 69 67

Olimje 533 582 562 470 504 443 425 400 366 312 278 273 250 247

Skupaj 5815 5745 5780 5567 5539 5079 4716 4637 4063 3634 3497 3356 3224 3337

24

Močan padec števila prebivalcev je doživelo naselje Vonarje. Tu se je število prebivalcev

znižalo kar za nekaj več kot 78 %. Drastičen upad števila prebivalcev kažeta Popis iz leta

1971 in leta 1981. Vzrok gre iskati v preselitvi prebivalcev iz nižinskega dela naselja ob

reki Sotli, ki so ga z akumulacijo Vonarje ojezerili.

Podčetrtek je edino naselje, ki izkazuje v zadnjih desetletjih izrazit dvig števila

prebivalcev. To dejstvo lahko pripišemo dejstvu, da je Podčetrtek kot občinsko središče,

doživel transformacijo iz tipičnega kmečkega naselja v naselje, v katerem so

skoncentrirane vse pomembnejše upravne, oskrbne, storitvene in nekatere druge dejavnosti

območja občine Podčetrtek. Minimalen dvig števila prebivalcev je opazen le še v naselju

Sv. Ema.

Največje število prebivalcev je tako po podatkih za leto 2007 v naselju Podčetrtek (548

prebivalcev). Kar predstavlja 16,4 % vseh prebivalcev v občini. Drugo največje naselje, po

številu prebivalcev je Imeno z 281 prebivalci, kar predstavlja 8,4 % vseh prebivalcev

občine Podčetrtek. Olimje je bilo leta 2007 z 247 prebivalci tretje največje naselje po

številu prebivalcev v občini.

25

Grafikon 2 : Gibanje števila prebivalcev v občini Podčetrtek med letoma 1869 in

2007 (Vir: Krajevni leksikon Slovenije 1976, 1995; Statistični urad Republike Slovenije,

Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002; SI-STAT).

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

štev

ilo p

reb

ival

cev

l. 1869 l. 1900 l. 1931 l. 1961 l. 1981 l. 1991 l. 2002 l. 2007

leto

Podatki o gibanju števila prebivalcev v občini Podčetrtek kažejo vse od prvega popisa leta

1869 torej močno upadanje števila prebivalstva. Število prebivalcev se je od takrat pa do

leta 2007 zmanjšalo za nekaj več kot 42 %. Najbolj je upadlo med leti 1953 in 1961, kar za

21 %.

V obdobju od 2002 do 2007 se kaže sicer minimalen porast prebivalstva. Vendar, če sta v

letih 2002 do 2004 skupno naravni in selitveni prirastek kazala pozitivno stanje in na

večanje prebivalcev v občini, saj število novorojenih in priseljenih presegalo število umrlih

in odseljenih (prebivalstveni prirast v občini je leta 2004 znašal 13 oseb), se slika po letu

2004 znova obrne, saj je skupni prirast prebivalcev znova negativen (leta 2007, je znašal -7

oseb).

Povprečna starost na območju občine Podčetrtek je visoka in je leta 2002, znašala 39,2

leta, kar pomeni, da je nad slovenskim povprečjem, ki je 39 let. Kar v desetih naseljih je

povprečna starost več kot 40 let. Z vidika delovnega kontingenta (prebivalci od 15. do 65.

leta starosti), ki je potencialno aktivno prebivalstvo je demografska slika ugodna, saj znaša

26

delež prebivalstva v teh starostnih obdobjih kar 66 %. Po drugi strani je delež prebivalcev,

ki so starejši od 65. let razmeroma visok (17 %), če upoštevamo dejstvo, da je populacije v

starosti od 0 do 19 let le 16,2 %. Sicer proces staranja ni prisoten samo na tem območju,

ampak v celotni Sloveniji. To je v veliki meri posledica zmanjšana rodnosti na eni strani in

zmanjšanja smrtnosti ter podaljševanja življenjske dobe na drugi strani, ki je v zadnjih letih

prisoten v razvitih državah sveta.

Na demografske razmere v preteklosti so vplivale predvsem gospodarske razmere. Lahko

rečemo, da so glavni vzroki za zmanjšanje števila prebivalstva v skoraj vseh naseljih

agrarna prenaseljenost (konec 19. stoletja, prva polovica 20. stoletja), močna depopulacija,

slaba gospodarska razvitost območja in s tem povezano pomanjkanje delovnih mest. Med

vzroke lahko štejemo tudi vpliv obmejnosti območja, slabo prometno infrastrukturo in

posledično prometno zaprtost (pozno zgrajeno cestno in železniško infrastrukturo).

27

Preglednica 5 : Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, indeks staranja in povprečna starost po naseljih občine Podčetrtek leta

2002 (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

Število prebivalcev v starosti Naselje Skupaj prebivalci 0 1-6 7-14 15-18 19-26 27-64 65+

Indeks staranja

Povprečna starost

Brezovec pri Polju 97 - 9 10 3 7 40 28 147,4 42,8 Cmereška Gorca 83 - 4 9 4 7 36 23 176,9 45,2 Golobinjek ob Sotli 61 - 6 7 4 8 28 8 61,5 35,1 Gostinca 64 - 6 4 3 9 31 11 110 39,9 Imeno 273 6 22 23 13 26 134 49 96,1 38,7 Imenska Gorca 54 z z 5 - 6 30 z z 40,3 Jerčin 58 - 4 8 3 6 32 5 41,7 34,6 Lastnič 161 3 13 10 8 20 66 41 157,7 42 Nezbiše 143 z z 13 z 22 75 17 73,9 36,5 Pecelj 54 0 4 6 z 4 23 z z 38,7 Podčetrtek 532 - 21 59 35 72 272 73 91,3 38 Polje ob Sotli 57 z z 7 z 7 28 8 61,5 35,8 Prelasko 63 z z 7 z 9 27 12 92,3 38,5 Pristava pri Mestinju 194 - 14 21 9 18 98 34 97,1 38,9 Roginska Gorca 130 z 9 z 12 13 59 26 130 39,5 Sedlarjevo 80 - 4 3 8 12 39 14 200 40,3 Sela 109 z z 8 z 14 51 23 143,8 40,9 Sodna vas 80 - z z 6 8 44 15 214,3 42,8 Sv. Ema 178 4 13 13 8 27 88 25 83,3 37,4 Verače 122 z z 10 9 18 52 25 138,9 39,7 Vidovica 66 z 6 z 3 7 34 12 120 41,3

28

Število prebivalcev v starosti Naselje Skupaj prebivalci 0 1-6 7-14 15-18 19-26 27-64 65+

Indeks staranja

Povprečna starost

Virštanj 188 z z 20 z 31 96 21 61,8 37,3 Vonarje 69 - 4 5 3 9 33 15 166,7 42,9 Olimje 250 4 7 21 15 33 117 53 165,6 41,5 OBČINA PODČETRTEK 3224 28 200 296 174 400 1563 563 107,4 39,2 SLOVENIJA 1964036 16885 108732 174550 102708 234172 1038008 288981 96,3 39

29

4.2 GOSPODARSTVO

Območje občine Podčetrtek je pretežno ruralno in obmejno območje, ki je sicer bogato s

kulturno in naravno dediščino. Po kazalnikih, ki določajo stopnjo razvitosti občine, sodi

občina Podčetrtek med manj razvite občine. Občina je v razmeroma v kratkem času

doživela transformacijo iz izrazito agrarnega območja v turistično območje.

4.2.1 KMETIJSTVO

Naravne razmere za razvoj kmetijstva so razmeroma neugodne in so v veliki meri

pogojene z veliko razgibanostjo reliefa. Območje ima zelo zaostalo socialno posestno

strukturo.

Grafikon 3: Družinske kmetije po tipu kmetovanja v občini Podčetrtek leta 2002 (Vir:

SURS, Popis kmetijstva 2000).

0%

0%

33%

25%1%

41%

poljedelstvo vrtnarstvo

trajni nasadi pašna živina

prašiči in perutnina mešana rastlinska pridelava

Podatki Popisa kmetijstva iz leta 2002 kažejo, da je za območje občine Podčetrtek značilna

polikulturna kmetijska pridelava. Glede na to, da prevladujejo majhne kmetije, je ta

podatek razumljiv, saj je prav za majhne kmetije značilno, da se in so se preživljale z

množico poljskih kultur (koruza, krompir, pšenica, ječmen, …).

30

Pokrajino ob srednji Sotli uvrščamo med najboljša vinorodna območja, zato je razumljiv

precej visok delež trajnih nasadov (33 %). Značilna je krajevna osredotočenost vinogradov

v naravno najugodnejših okoliših. Od tod njihova raztresenost, česar v značilnih

vinorodnih pokrajinah ne srečamo v tolikšni meri. Sadjarstvo se počasi vrača v območje,

tudi na račun dejavnosti Kozjanskega parka, ki aktivno obnavlja in spodbuja kmete pri

obnavljanju in ohranjanju visokodebelnih travniških sadovnjakov.

Živinoreja je pomembna samo v smislu zadovoljevanja domačih potreb, saj se je s

poostrenimi higienskimi predpisi, nizko odkupno ceno mleka in predpisi, ki ne dovoljujejo

več klanja živine doma, stalež govedi, pa tudi prašičev zmanjšal. Je pa v zadnjem času

opaziti na pašnikih več drobnice (koze in ovce).

Gostota poselitve, agrarna prenaseljenost v preteklosti, sistemi dedovanja, naravni pogoji

pridelave, zemljiški maksimum idr. , so povzročili izredno drobljenje posesti. Prevladujejo

posesti med 2 in 5 ha (42 %). Če upoštevamo še kategorijo od 0 do 2 ha, zanaša delež

družinskih kmetij velikosti do 5 ha, kar čez 60 %. Gre za situacijo, ki je skoraj identična s

slovenskimi razmerami, oz. razmerami v celotni upravni enoti Šmarje pri Jelšah.

Preglednica 6: Družinske kmetije glede na velikost po občinah upravne enote Šmarje

pri Jelšah leta 2000 (Vir: SURS, Popis kmetijstva 2000).

Občine Število vseh kmetij

0-2 ha nad 2–5 ha nad 5–10 ha nad 10 ha

Bistrica ob Sotli 252 59 87 72 34 Kozje 540 99 183 181 77 Podčetrtek 441 90 187 123 41 Rogaška Slatina 605 186 260 122 37 Rogatec 246 79 116 43 8 Šmarje pri Jelšah 1060 244 448 275 93 SLOVENIJA 86320 22997 30380 22053 10890

Poleg naravnih razmer in majhnih kmetij predstavlja problem tudi ostarela delovna sila, saj

je po Popisu kmetijstva iz leta 2000 delež nosilcev družinskih kmetij, ki presega starost 64.

let, kar 29 %. Če prištejemo k temu deležu še kategorijo nosilcev v starosti od 55. do 64.

31

let, je slika toliko slabša, saj znaša ta delež kar 50 %. Situacija je sicer primerljiva s

situacijo tako z območjem upravne enote Šmarje pri Jelšah, kot s slovenskim prostorom v

celoti. V primerjavi s Slovenijo je odstotek tistih v starostnem obdobju od 55. let dalje,

celo za 6 % nižji (Preglednica 7).

Preglednica 7: Družinske kmetije glede na starost gospodarjev po občinah upravne

enote marje pri Jelšah leta 2000 (Vir: SURS, Popis kmetijstva 2000).

Mnoge kmetije nimajo naslednika in bodo verjetno v nekaj naslednjih letih propadle.

Ponekod je že viden proces zaraščanja. Marsikatera kmetija je bila in še bo prodana.

Večina teh služi za sekundarna bivališča oz. za počitniške hišice.

Grafikon 4: Družinske kmetije glede na starost gospodarjev v občini Podčetrtek leta

2000 (Vir: SURS, Popis kmetijstva 2000).

7%

21%

22%21%

29%

pod 35 let 35 - 44 let 45 - 54 let 55 - 64 let nad 64 let

Občine Skupaj pod 35 let 35 - 44 let 45 - 54 let 55 - 64 let nad 64 let Bistrica ob Sotli 252 8 36 62 39 107 Kozje 540 39 76 119 132 174 Podčetrtek 441 32 93 99 93 124 Rogaška Slatina 605 35 109 140 147 174 Rogatec 246 13 41 49 72 71 Šmarje pri Jelšah 1060 72 185 250 250 303 SLOVENIJA 86336 4487 13222 19979 20942 27706

32

Poleg vsega naštetega predstavlja problem tudi neustrezna izobrazba nosilcev družinskih

kmetij. Večina jih ima samo praktične izkušnje in tečaje iz kmetijstva, kar je glede na

visoko starost nosilcev družinskih kmetij razumljivo. To dejstvo predstavlja problem v

smislu sledenja in razumevanja predpisov, direktiv in kmetijske zakonodaje, uvajanja

novih kultur…

Preglednica 8: Kmetijska izobrazba gospodarjev na družinskih kmetijah po občinah

upravne enote Šmarje pri Jelšah leta 2000 (Vir: SURS, Popis kmetijstva 2000).

Občine Skupaj Samo praktične izkušnje

Tečaji iz kmetijstva

Poklicna kmetijska izobrazba

Srednja, višja, visoka

strokovna, univerzitetna ali

podiplomska kmetijska izobrazba

Bistrica ob Sotli 252 216 19 9 7 Kozje 540 472 27 11 22 Podčetrtek 441 383 43 7 8 Rogaška Slatina 605 536 42 14 11 Rogatec 246 231 10 4 0 Šmarje pri Jelšah 1060 913 89 34 23 SLOVENIJA 86336 72440 7045 2752 2230

Nekateri kmetje se aktivno vključujejo v turistično ponudbo z žganjekuho, organiziranjem

prireditev (trgatev, ličkanje, …), odpirajo zbirke starega kmečkega orodja, vinotoče… Kar

nekaj jih je registriralo dopolnilno dejavnost na kmetiji, tako viške prodajajo na tržnici, ki

jo organizira TIC Podčetrtek v termah Olimia ali na domu. Terme Olimia so dale na voljo

prostor na trgu vasi Lipa, tistim, ki so zainteresirani za prodajo domačih proizvodov.

Nekateri so s sezonsko zelenjavo in vinom redni dobavitelji term. Najbolj aktivno se v

turistično ponudbo vključujejo vinogradniki. Nekateri od njih so vključeni v Šmarsko-

virštanjsko vinsko cesto.

Omeniti je potrebno, da so se v kmetijstvu poleg klasičnih oblik (živinoreja, poljedelstvo,

vinogradništvo), pojavile nekatere druge smeri kmetijstva nekaterih kmetovalcev, ki so z

33

tradicionalno kmetijstva v celoti prekinili in uvedli tiste kmetijske panoge, ki so tesneje

povezane s turizmom v kraju (primer: farma jelenov).

Glede na to, da kmetijstvo predstavlja pomemben moment v vzdrževanju in videzu

kulturne krajine, bi morali z različnimi vzpodbudami prizadevati za ohranjanja kmetijskih

površin, predvsem z vidika trajnostnega razvoja.

4.2.2 NEAGRARNE DEJAVNOSTI

Območje občine Podčetrtek je razmeroma daleč od vseh večjih gospodarskih središč

bližnjih pokrajin, če temu dodamo še prometno odrezanost območja, obmejnost, slabo

izobrazbeno strukturo idr., je korak do slabe razvitosti neagrarnih dejavnosti zelo blizu.

Kljub obrtni tradiciji, ki je začela zamirati proti koncu 19. stoletja, so se industrijski obrati

začeli pojavljati v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za obrate, ki

so bili podružnice podjetij, katerih sedeži so bili v večjih središčih. Vsi ti obrati so danes

zaprti. Z vidika turizma je danes to celo prednost, v smislu ohranjanja okolja. Saj na

območju občine tako večjih onesnaževalcev okolja.

Zadnja desetletja, posebej po osamosvojitvi, ko se je povečala podjetniška pobuda, je

naraslo število obrtnikov in samostojnih podjetnikov. Poleg obrti in samostojnih

podjetnikov, ki se ukvarjajo z avtoprevozništvom, avtokleparstvom, elektroinštalaterstvom,

mizarstvom, gradbenimi in zemeljskimi deli, se pojavlja vedno več obrtnih dejavnosti in

samostojnih podjetnikov, katerih dejavnost je zelo pomembna za turizem ali je z njim

povezana. Gre za gostinske obrate, cvetličarne, trgovine s spominki, trgovine z različnim

blagom, zeliščarstvo, kozmetični in frizerski saloni in drugo.

34

Preglednica 9: Aktivno prebivalstvo, zaposlene osebe in samostojni podjetniki po

občinah upravne enote Šmarje pri Jelšah leta 2002 (Vir: SURS, Popis prebivalstva

2002).

Občine Skupaj Zaposlene osebe Samozaposlene osebe - samostojni podjetniki, osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost

Bistrica ob Sotli 630 399 31 Kozje 1496 1001 85 Podčetrtek 1465 944 108 Rogaška Slatina 5290 4039 318 Rogatec 1534 1173 74 Šmarje pri Jelšah 4446 3016 235

Glede na število zaposlenih so največje podjetje v občini Terme Olimia (Terme Olimia d.d.

in Terme Olimia d.d. bazeni), ki zaposlujejo 250 ljudi. 70 oseb je zaposlenih v trgovskih

dejavnosti (Polje, d.o.o. Buče, Kea trgovina Podčetrtek, Mercator trgovina Podčetrtek,

Jagros d.o.o. PE supermarket Podčetrtek). Večji zaposlovalec je še Osnovna šola

Podčetrtek, ki zaposluje 62 oseb. Če sodimo po številu zaposlenih lahko rečemo, da večjih

industrijskih obratov v občini ni. Z industrijsko proizvodnjo se spogledujeta le

Kovinoplastika Deplast Jurij Drofenik s.p. in Konfekcija Marja, Plevnik Marijana s.p., ki

skupaj zaposlujeta 35 oseb. Iz podatkov, ki so pridobljeni iz Poslovnega imenika RS in

zajemajo samo tiste gospodarske subjekte, ki imajo zaposlenih 10 ali več delavcev, je torej

razvidno, da so največji zaposlovalci podjetja, ki se ukvarjajo z gostinstvom in turizmom,

sledijo, tista, ki se ukvarjajo z trgovino, šolstvom, industrijo in prevozništvom

(Preglednica 10).

Preglednica 10: Večji gospodarski subjekti v občini Podčetrtek glede na število

zaposlenih junija 2009 (Vir: http://www.pirs.si/slo/podjetja/podatki-o-podjetju/,

10.06.2009; interni podatki podjetij KEA, Mercator in Jagros Podčetrtek).

Podjetje Število zaposlenih Terme Olimia d.d.* 250

Osnovna šola Podčetrtek 62

Polje, d.o.o. Buče 30 Hal com, d.o.o. Podčetrtek 23

Kovinoplastika Deplast Jurij Drofenik s.p. 20

35

Amon d.o.o. vinarstvo, gostinstvo, golf igrišče 16 Gostinstvo, turizem, telekomunikacije Hohnjec Martin s.p. 16 Kea trgovina Podčetrtek 16 Gostišče Jjelenov greben Ježovnik Borut s.p. 15

Konfekcija Marja, Plevnik Marijana s.p. 15

Syncerusd.o.o. Celje 15 Daka, trgovina, transport in proizvodnja, d.o.o. 14 Jagros d.o.o. PE supermarket Podčetrtek 12 Mercator trgovina Podčetrtek 12

Sifleks kadrovsko svetovanje d.o.o 11 Avtoprevozništvo in storitve z gradbeno mehanizacijo Trupaj Franc s.p. 10

Inter mak prevozništvo in trgovina, d.o.o., Podčetrtek 10 * Terme Olimia d.d. in Terme Olimia bazeni d.d. skupaj.

4.2.3 ZAPOSLENOST PREBIVALSTVA

Podatki o zaposlenosti prebivalstva med letoma 1961 in 1991 kažejo, da se je delež

zaposlenih v kmetijstvu prepolovil, v industriji pa narasel za četrtino (Perko, 2001).

Verjetno gre tu za dejstvo, da se je območje nekoliko prometno odprlo (1958- železniška

proga, v šestdesetih letih asfaltiranje regionalne ceste), še bolj pa na račun t. im.

dislociranih obratov, ki so jih v sedemdesetih in osemdesetih letih odpirali na območju

občine. Obrata Tovarne nogavic Prebold v Pristavi pri Mestinju in Topra na Virštanju sta

bila odprta z namenom zniževanja brezposelnosti oz. povišanja deleža žensk v strukturi

zaposlenih. Podatki iz leta 1991, kažejo, da je v več kot 50 % naselij bil delež zaposlenih v

primarnem sektorju še vedno nad 50 %, v treh naseljih celo nad 70 % (gre za naselja v

gričevnatem območju). Na pomanjkanje delovnih mest kaže delež zaposlenih dnevnih

migrantov, ki znaša v osmih naseljih več kot 50 %

36

Preglednica 11: Delež zaposlenih prebivalcev v občini Podčetrtek, po sektorjih

dejavnosti in deležu dnevnih migrantov leta 1991 (Vir:Krajevni leksikon

Slovenije,1998).

Naselja Primarni %

Sekundarni %

Terciarni %

Kvartarni %

Delež zaposlenih dnevnih

migrantov %

Brezovec pri Polju 52,3 29,5 11,4 6,8 50,0 Cmereška Gorca 29,5 38,6 15,9 15,9 63,6 Golobinjek ob Sotli 34,4 15,6 34,4 15,6 59,4 Gostinca 62,9 28,6 2,9 5,7 37,1 Imeno 40,8 22,3 23,8 13,1 48,5 Imenska Gorca 46,2 23,1 25,6 5,1 53,8 Jerčin 55,2 31,0 3,4 10,3 44,8 Lastnič 60,9 28,3 7,6 3,3 33,0 Nezbiše 41,2 32,9 14,1 11,8 58,8 Pecelj 77,8 8,3 13,9 0,0 19,4 Podčetrtek 17,9 26,2 27,2 28,7 44,4 Polje ob Sotli 71,4 9,5 14,3 4,8 14,3 Prelasko 69,7 21,2 9,1 0,0 30,3 Pristava pri Lesičnem 76,9 15,4 0,0 7,7 23,1 Pristava pri Mestinju 33,7 31,7 16,8 17,8 48,5 Roginska Gorca 60,3 28,6 4,8 6,3 36,5 Rudnica 62,5 25,0 6,3 6,3 37,5 Sedlarjevo 53,3 26,7 6,7 13,3 40,0 Sela 63,8 13,0 14,5 8,7 30,4 Sodna vas 38,0 25,3 30,4 6,3 51,9 Sv. Ema 34,2 29,1 25,3 11,4 64,6 Verače 70,7 10,7 12,0 6,7 28,0 Vidovica 53,2 36,2 8,5 2,1 46,8 Virštanj 59,5 19,0 7,1 14,3 38,1 Vonarje 42,1 26,3 21,1 10,5 57,9 Sopote* 62,5 17,5 12,5 7,5 31,7 Slake* 51,1 27,3 9,1 12,1 42,2 *Sopote in Slake sta združeni v Olimje

Da se razlike pojavljajo znotraj občine priča tudi grafikon, iz katerega je vidna očitna

razlika med Podčetrtkom, kot naseljem, ki ima centralno funkcijo in se pojavlja kot

središče občine in Poljem ob Sotli, ki je tipično agrarno naselje. Medtem, ko je v Polju ob

Sotli v primarnem sektorju bilo leta 1991 zaposlenih čez 70 % v primarnem sektorju, je bil

ta delež v Podčetrtku precej nižji (17,9 %). Zaposlenost v sekundarnem in terciarnem

37

sektorju je v Polju ob Sotli prav tako občutno nižja. Očitna je razlika pri zaposlenosti v

kvartarnem sektorju, ki je v Polju ob Sotli, glede na delež, kar za skoraj sedemkrat manjša.

Grafikon 5: Delež zaposlenih prebivalcev v naseljih Podčetrtek in Polje ob Sotli, po

sektorjih dejavnosti in deležu dnevnih migrantov leta 1991 (Vir: Krajevni leksikon

Slovenije,1998).

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

odst

ote

k

prim

arni

seku

ndar

ni

terc

iarn

i

kva

rtar

ni

zapo

sle

nidn

evn

im

igra

nti

Podčetrtek Polje ob Sotli

Iz popisa prebivalstva leta 1991, je razviden razvoj delovnih mest v terciarnem in

kvartarnem sektorju. Od delovno aktivnih prebivalcev, jih je bilo okoli 54 % zaposlenih v

storitvenih dejavnosti. Delež tistih, ki so zaposleni v storitvenih in nekmetijskih

dejavnostih, pa je presegal celo 80 %. Seveda je treba upoštevati, da vsi niso zaposleni v

občini, temveč migrirajo v Šmarje pri Jelšah, Rogaško Slatino, Šentjur, Celje, Štore,

nekateri tudi v Maribor in Ljubljano. Kljub temu je treba povedati, da se je dejansko s

širitvijo dejavnosti term Olimia, z razvojem turistične ponudbe in trgovine, povečalo

število delovnih mest v terciarnem sektorju. Poleg tega se je na račun zaposlenih v

občinski upravi in šolstvu povečalo število delovnih mest tudi v kvartarnem sektorju.

38

Preglednica 12: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v občini Podčetrtek leta

2002 (Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

Naselje Delovno aktivno

prebivalstvo - Skupaj

Kmetijske dejavnosti

Nekmetijske Storitvene Neznano

Brezovec pri Polju z 3 9 11 z Cmereška Gorca z z 5 16 z Golobinjek ob Sotli z z 3 17 z Gostinca z 5 14 5 z Imeno 107 11 27 69 - Imenska Gorca 19 - 7 12 - Jerčin z 5 12 5 z Lastnič 45 11 21 13 - Nezbiše 57 z 14 37 z Pecelj z 7 z 7 z Podčetrtek 229 12 51 155 11 Polje ob Sotli 23 5 4 14 - Prelasko 23 6 7 7 3 Pristava pri Mestinju 73 7 22 40 4 Roginska Gorca 39 z 15 19 z Sedlarjevo z 6 11 11 z Sela 44 14 8 19 3 Sodna vas 33 6 5 19 3 Sv. Ema 72 z z 44 4 Verače 39 11 9 16 3 Vidovica z - 15 6 z Virštanj 68 20 12 32 4 Vonarje z - 8 12 z Olimje 93 z 24 52 z PODČETRTEK 1192 161 338 642 51

Stopnja registrirane brezposelnosti je meseca novembra 2008, znašala 8,3 %. Kar je v

opazovanem obdobju najnižja stopnja registrirane brezposelnosti na območju Upravne

enote Šmarje pri Jelšah. Kljub temu je višja za 1, 6 % kot je bilo slovensko povprečje

novembra 2008.

39

Preglednica 13: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in

stopnje registrirane brezposelnosti po občinah prebivališča za območje Upravne

enote Šmarje pri Jelšah meseca novembra 2008 (Vir: SURS, 2008).

Občine Aktivno prebivalstvo

Delovno aktivno

prebivalstvo

Registrirane brezposelne

osebe

Stopnja registrirane

brezposelnosti (%)

Bistrica ob Sotli 644 560 84 13 Kozje 1557 1362 195 12,5 Podčetrtek 1536 1408 128 8,3 Rogaška Slatina 5563 5062 501 9 Rogatec 1524 1375 149 9,8 Šmarje pri Jelšah 4547 4102 445 9,8 SLOVENIJA 950267 886904 63363 6,7

Iz preglednic 13 in 14je razvidno, da se je število registriranih brezposelnih oseb v občini

Podčetrtek v opazovanem obdobju, od novembra 2008 do februarja 2009, povečalo za 29

oseb. To število je, posebej, če upoštevamo podatek, da je med registrirano brezposelnimi

največ takih, ki imajo prvo in drugo stopnjo izobrazbe, zaskrbljujoče. Saj je med njimi

verjetno veliko takih , ki so ob pojavu gospodarske krize ostali brez dela in so, vsaj kar se

tiče politike zaposlovanja najbolj šibak člen v sistemu zaposlovanja. Situacija je podobna v

vseh občinah Upravne enote Šmarje pri Jelšah. Dejansko se je število registriranih

brezposelnih povsod povišalo.

Preglednica 14: Delež registriranih brezposelnih oseb po občinah upravne enote

Šmarje pri Jelšah po stopnji izobrazbe v mesecu februarju leta 2009

(Vir:http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/MesecneInformacije/MesecneI

informacije.htm, Zavod RS za zaposlovanje).

Število Od vseh delež po stopnji izobrazbe (v %) Občine vsi I.-II. III.-IV. V. VI. VII.-VIII.

Bistrica ob Sotli 91 37,4 29,7 23,1 5,5 4,4 Kozje 219 53,0 26,9 15,5 1,8 2,7 Podčetrtek 157 42,7 29,9 22,3 1,3 3,8 Rogaška Slatina 571 41,5 30,1 22,2 2,8 3,3 Rogatec 159 43,4 26,4 21,4 2,5 6,3 Šmarje pri Jelšah 510 40,6 29,4 26,3 1,4 2,4 SLOVENIJA 75.902 40,6 25,0 25,0 2,9 6,6

40

Grafikon 6: Delež registriranih brezposelnih oseb po stopnji izobrazbe v Sloveniji in

občini Podčetrtek februarja 2009

(Vir:http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/MesecneInformacije/MesecneI

informacije.htm, Zavod RS za zaposlovanje).

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

45,0

Re

gist

rira

ne b

rezp

ose

lne

ose

be (

%)

I.-II. III.-IV. V. VI. VII.-VIII.

Stopnja izobrazbe

Slovenija Podčetrtek

Pri primerjavi registriranih brezposelnih oseb po stopnji izobrazbe med Slovenijo in občino

Podčetrtek je delež oseb registriranih brezposelnih oseb v primerjavi s Slovenijo večji tako

pri I.- II. in III.-IV. stopnji izobrazbe. Pri višjih stopnjah izobrazbe je ta delež manjši.

Podatka ne gre pripisati razmeram, ki bi omogočale boljšo zaposlenost osebam z višjo

izobrazbeno stopnjo, saj je v realnosti ravno obratno. Stanje je verjetno tudi posledica

odseljevanja mladih z višjo stopnjo izobrazbe, ki tu ni našla ustrezne zaposlitve.

Preko javnih del se v občini brezposelne osebe vključujejo v turistične dejavnosti in sicer

kot turistični vodniki, vzdrževalci turističnih poti, tudi vzdrževanja kulturne krajine.

Število le teh je odvisno od sredstev, ki jih občina pridobi iz naslova javnih del.

Poseben problem predstavlja strukturna brezposelnost. V turizmu so trenutno zelo iskan

kader natakarji, kuharji, kopališki mojstri, ki jih na trgu delovne sile primanjkuje.

41

5. RAZVOJ IN ELEMENTI TURISTI ČNE PONUDBE V OBČINI

PODČETRTEK

Razvoj turistične ponudbe in turistične infrastrukture v občini, je močno povezan z

termami Olimia, kot nosilcem razvoja turizma v občini.

Med pomembnejše elemente turistične ponudbe štejemo:

- turistični potencial

- splošno infrastrukturo

- objekte za bivanje turistov (turistična superstruktura)

- turistično infrastrukturo

- različne oskrbne in storitvene dejavnosti

- turistične organizacije (Horvat, 2000, str.13-14.).

5.1 RAZVOJ TURISTIČNE PONUDBE V OBČINI PODČETRTEK

Razvoj turistične ponudbe je potekal v več fazah in je vezan predvsem na razvoj

infrastrukture in ponudbe v termah Olimia. Razvoj lahko razdelimo v šest obdobij:

- obdobje do leta 1965,

- začetki razvoja: od leta 1966 do leta 1971,

- zdravilišče Atomske toplice: od leta 1972 do leta 1980,

- močnejši odzivi okolja: od leta 1981 do leta1990,

- Terme Olimia: od leta 1991 do leta 2000,

- novo naložbeno obdobje: od leta 2000 dalje.

5.1.1 OBDOBJE DO LETA 1965

O preteklosti bivših toplic v Harini zlaki in pri Podčetrtku je ostal zgolj medel spomin.

Harine Zlake so naselje v občini Zagorska Sela. Locirane so na levi strani Sotle v

zahodnem delu Hrvaškega Zagorja (Leksikon naselja Hrvatske, 2004).

42

Domačini so toplo vodo, ki se je zbirala v naravni kotanji pod skalo v Harini Zlaki, s

pridom uporabljali za pranje perila, saj je bila vedno topla. Niso pa je uporabljali samo za

pranje, temveč tudi za umivanje in kopanje. Na osnovi izkušenj so spoznali, da se rane

hitreje celijo, če jih umivajo z vodo izpod pečine.

Po ustnem izročilu naj bi imeli baroni iz Miljane v Harini zlaki svoje kopališče že pred

štirimi stoletji. Stara Solterjeva hiša, ki je bila podrta leta 1972, naj bi bila nekoč kopališko

gostišče. Sama kopališka stavba naj bi bila bližje Sotli. Miljanski so pregradili Sotlo za

večji mlin. Tako se kraj okoli Solterjevih, na slovenski strani, še danes imenuje "Toplica".

Edvard Glaser, je leta 1967, v Acta historica medicinae pharmaciae veterinae celo postavil

drzno domnevo, da so Harine zlake poznali že Rimljani. Domnevo je postavil na osnovi

rimskega denarja in opeke, ki so ju našli blizu toplic pri Podčetrtku.

Pred II. svetovno vojno je na t. im. ljudske toplice pri Podčetrtku opozoril prof. dr. Pavel

Strmšek. Zapiše: » Na oni strani Sotle, torej na Hrvatskem, tam pa teče voda naravnost

izpod pečine in ima poleti 350C, sedaj v zimi pa 330C. Silno močan je ta izvirek, ki se

izteka v večjo lužo, nato pa po jarku v Sotlo, ki je oddaljena kakih 6 metrov.« In dalje: »

Toplice so sicer onstran Sotle, navezane na življenje na desnem bregu Sotle, da dobivajo

svojo pošto v Podčetrtek, kajti njihova središča, sv. Katarina in Klanjec so silno daleč.«(

Strmšek, 1938).

Druga svetovna vojna je preprečila gradnjo bazena nekemu romunskemu inženirju. Že pred

vojno, se je za toplo vodo zanimal in opozarjal nanjo Friderik Strnad, župnik v Podčetrtku.

Bil je bil tudi pobudnik prvih znanih analiz vode. Tako sta z inženirjem Matom

Vukčevićem dala vzorec vode v analizo leta 1957. Analiza je pokazala, da je topliška voda

radioaktivna.

43

Slika 4: Kopališče pod skalo v Harini Zlaki okrog leta 1957 (Vir: Arhiv Term Olimia

d.d.)

Leta 1956 se v medijih prvič pojavi ime »Atomske toplice«. Tako je na osnovi analiz, da je

voda radioaktivna, »Toplico« imenoval novinar Boris Kuhar v časopisu Slovenski

poročevalec (Kuhar, 1956). Istega leta je bil zgrajen manjši bazen pod skalo v Harini Zlaki.

Pomembna osnova za kasnejši razvoj je tudi zapis indikacij, ki jih je na osnovi takratnih

raziskav vode zapisal dr. Rudolf Leskovar v Zdravstvenem vestniku (Leskovar, 1958).

V drugi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja so Atomske toplice postale tako znane,

da se je v kotanji od skalo drenjalo tudi po 1000 kopalcev na dan. Kopalna sezona je bila

omejena na mesece od maja do septembra. Prenočitvenih objektov ni bilo, zato so gostje

prenočevali v privatnih hišah, šotorih, kozolcih… Leta 1958 so člani Turističnega društva

Podčetrtek izvedli popis stanovanj. Našteli so 70 sob s 160 ležišči, ki so bile primerne za

prenočevanje turistov.

Gotovo je razvoj kraja sprožila izgradnja Obsoteljske železnice, saj se je tako Podčetrtek

vključil v prometne povezave. Razloge za izgradnjo proge gre iskati v političnem in

44

socialnem pomeni in nikakor ne v ekonomskem. Gradnja proge je sicer povzročila razvoj

infrastrukture in urejenosti krajev ob progi. Ni pa kasneje upravičila ekonomskih

kazalnikov v smislu števila prevoženih potnikov in gostoti tovornega prometa (Rustja,

2003). Prvi vlak je iz Kumrovca v Podčetrtek pripeljal 5. septembra 1958.

5.1.2 ZAČETKI RAZVOJA: OD LETA 1966 DO LETA 1971 Zaradi nevzdržnih razmer tako v smislu velikega števila kopalcev, kot neustreznih

higienskih razmer v kotanji pod skalo, so na slovenski strani kopalci kar sami uredili

nekakšne »kopalne jame«.

Odprtje prvega lesenega bazena je bilo 9. septembra 1966, ko so bile Atomske toplice tudi

uradno odprte. Glavni pobudnik za izgradnjo bazena na slovenski strani in tudi kasnejšega

razvoja je bilo Turistično društvo Podčetrtek, ki je tudi sicer leta 1968 uradno postalo

upravitelj Atomskih toplic.

Da je sploh lahko prišlo do izgradnje bazena, je bil predpogoj dovolj močan izvir vode.

Geološka raziskovanja na vrelcih termalne vode, je leta 1965 financiral Sklad Borisa

Kidriča. Izvedene so bile tri vrtine do globine 274 m. Za potrebe bazena se je eksploatirala

vrtina št. 3, z zmogljivostjo 240 l/min. Temperatura vode je znašala 320C. Kapaciteta

vrtine je zadostovala za napajanje in normalno izmenjavo vode v bazenu.

Slika 5: Prvi leseni bazen v Atomskih toplicah (Vir: Osebni arhiv Renier F.).

45

Situacijo vrelcev in obstoječih objektov iz leta 1967 dobro prikazuje Glaserjeva skica. Slika 6: Skica lokacije Atomskih Toplic leta 1967 (Vir: Glaser, 1967).

Mejna reka Sotla je tekla vzporedno s cesto Sodna vas – Podčetrtek. Na levi strani reke se

je nahajala Solterjeva hiša, pred katero je bil velik zamočvirjen travnik z več izviri vode.

Posamezni izviri so se pojavljali tudi ob sami reki Sotli. Pod pečino v Harini zlaki je bil na

grobo izdelan bazen. Vseh izvirov na hrvaški strani je bilo osem. Na slovenski strani Sotle

je dominiral leseni bazen, s temperaturo vode 33,5°C. Raziskane so bile tri vrtine.

Gostje so še vedno prenočevali v zasebnih sobah in zasilnih prenočiščih. Situacijo je

popravilo naselje lesenih počitniških hišic »Brioni«, ki je bilo locirano v samem

Podčetrtku, na Škofjaku. Tudi sicer je bila ena od variant, da bo lokacija nadaljnega

razvoja prav Škofjak.

V tem obdobju so se sestajale različne komisije, z namenom pospeševanja razvoja

turistične ponudbe v Atomskih toplicah. Turistično društvo namreč ni imelo ne znanja, ne

kadrov in ne finančnih sredstev za nadaljnji razvoj Atomskih toplic. Tudi zato, je

46

Turistično društvo pospešeno iskalo investitorja in novega upravitelja. 25. decembra 1971,

je bila v prostorih TD Podčetrtek podpisana pogodba o prevzemu. Atomske toplice je

odslej upravljalo Podjetje za turizem in transport (TTG) pri Združenem železniško

transportnem podjetju (ŽTP).

Na področju infrastrukturne opremljenosti sta se zgodila dva pomembna dogodka. V tem

obdobju je Podčetrtek namreč dobil vodovod. Jeseni leta 1970 so asfaltirali regionalno

cesto.

5.1.3 VEČ BAZENOV IN SOB: OD LETA 1972 DO LETA 1980

S 1. januarjem 1972, je TTG prevzelo toplice v svoje upravljanje. Zgrajen je bil pokrit

bazen, ki je bil pozimi ogrevan, kar je pomenilo, da turistična dejavnost ni bila več

sezonsko omejena. Uvedene so bile kadi z uporabo kabin in ambulanta za zdravniške

preglede in prvo pomoč. Uredili so točilnico termalne vode in samopostrežno restavracijo.

Če so v začetku povzročali skrbi majhna izdatnost izvirov in relativno nizka temperatura

vode, je leta 1975, nova, globlja vrtina dala vodo s temperaturo 42 °C.

Za uradno priznanje, s katerim so bile Atomske toplice razglašene za zdravilišče, je bila

velikega pomena študija »Zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom v toplicah v

Podčetrtku«. Pri preučevanju bolnikov je Pečar ugotovil, da je tamkajšnja balneoterapija

bistvenega pomena pri rezultatih zdravljenja. Na osnovi kemičnih analiz Centra za razvoj

in znanstveno raziskovanje mineralnih voda Maribor ter mnenja strokovnjakov ob

verifikacijskem postopku v zdravilišču, je 25. junija 1979, predsednik Republiškega

komiteja za zdravstvo in socialno varstvo prim. dr. A. Fazarinc razglasil vodo iz Atomskih

toplic za naravno zdravilno sredstvo. Kemični sestav opredeljuje to naravno zdravilno

sredstvo kot akratotermo z minimalno radioaktivnostjo in jo označuje kot vodo primerno

za zdravljenje revmatičnih obolenj (Šviglin, 1996).

Prvi hotel, danes hotel Breza****, je bil odprt leta 1978. Poleg prostorov za balneo- in

47

fizioterapijo, je bil urejen bolnišnični oddelek za zdraviliško zdravljenje. Hotel je imel 220

postelj in manjši bazen. V zdravilišču je bila organizirana lastna zdravniška služba. Od

tega leta se je dejansko zdravilišče razvijalo na dveh lokacijah in sicer na območju starih

bazenov ter na Marofu. Gre za teraso, ki je od prvotne lokacije oddaljena cca. 600 m.

Leta 1980 je sledila izgradnja olimpijskega bazena v kampu, ki je do izgraditve hotela imel

pomembno funkcijo zagotavljanja ležišč.

Po podatkih Statističnega urada je bilo v kraju leta 1977, 185 sob- od tega 130 pri zasebnih

sobodajalcih. Že leta 1979, se je število sob pri zasebnih sobodajalcih znižalo na 80.

V turistično ponudbo so se aktivno začeli vključevati kmetje. Domačija Jakopina v Olimju

je bila prva kmetija, ki je turistom odprla svoja vrata. Pojavili so se prvi vinotoči. Prav tako

so si turisti lahko organizirano ogledali lekarno in cerkev v Olimju. Razvoj Olimja kot

izletniške destinacije na obravnavanem območju je spodbudilo tudi asfaltiranje ceste leta

1975.

V tem obdobju je prevladoval zdraviliški turizem, območje kot celota pa se je že začelo

spogledovati z izletniškim turizmom.

Slika 7: Hotel Breza leta 1980 (Vir: Terme Olimia d.d.).

48

5.1.4 MOČNEJŠI ODZIVI OKOLJA: OD LETA 1981 DO LETA 1990

Za obdobje je značilen močan naložbeni val in odziv okolja, ki se je aktivno vključevalo v

turistično ponudbo.

Leta 1986 je sledila prenova in razširitev kampa, na območju katerega so bili odprti bazeni,

restavracija, recepcija, dva sanitarna objekta in preko 200 prostorov za kampiranje. Večina

prostorov je bila komunalno opremljenih in namenjenih postavitvi stalnih kapacitet,

tretjina prostorov je bila rezervirana za prehodne goste.

Najpomembnejša investicija je bila v tem obdobju izgradnja apartmajskega naselja (danes

vas Lipa***) leta 1989. Zgrajenih je bilo 25 hišic, v katerih je 136 apartmajev in 534

ležišč. Poleg apartmajev je v naselju še trgovina, restavracija, trgovina s spominki… V

strukturi nočitev so apartmajski gostje v tem obdobju predstavljali večinski delež.

Izgradnja apartmajev je na nek način pomenila odmik od skoraj izključno zdraviliške

destinacije v smer počitniške. Z izgradnjo bazenskega kompleksa Terme (danes wellness

center Termalija) leta 1990, enega prvih v Sloveniji, se je delež počitniških gostov še

povečal, saj je pokrito kopališče omogočalo kopanje skozi vse leto. Poleg vodnih površin v

izmeri 950 m2, so ponudbo v kompleksu dopolnjevali dve savni in gostinski prostor.

Za domače vinogradnike je pomenila napredek izgradnja Kleti Imeno leta 1988 (Kmetijska

zadruga Šmarje pri Jelšah). S svojo ponudbo se je vključila v turistično okolje. Ponudbo

so dopolnjevali turizmi na kmetiji, ki so jih kmetje kot dopolnilno dejavnost odprli, poleg

Olimja, tudi na Vrštanju. Za kasnejši razvoj turistične ponudbe je pomemben prihod patrov

minoritov v samostan Olimje ter ustanovitev Spominskega parka Trebče- krajinskega

parka Kozjanski park.

49

Slika 8: Domačija Jelenov greben (Vir: Ježovnik B., 2008).

Ob hotelu Breza so bila za rekreacijo gostov in domačinov zgrajena tenis igrišča, mini golf

in trim steza. Tudi sicer se je na veliko urejalo okolje- pešpoti, razgledne točke, smerokazi,

postavitev klopi.

5.1.5 TERME OLIMIA: OD LETA 1991 DO LETA 2000

Z otvoritvijo športnega parka leta 1994, se je širila ponudba rekreacijskih objektov in

naprav. Leta 1994 je bila izvedena obnova hotela, že naslednje leto so hotel razširili s 50

sobami, prostori za terapijo, telovadnico, fitnessom. Zmogljivost hotela je tako znašala 150

sob, s 300 ležišči. Zaradi pomanjkanja vodnih površin v kompleksu, so razširili zunanje

kopalne površine v Termah.

Leta 1998 je k povečanju nočitvenih kapacitet prispevala izgradnja aparthotela (danes

aparthotel Rosa****), s 94. apartmaji, 120 pokritimi parkirnimi mesti in manjšo kongresno

dvorano. Počitniškemu in izletniškemu turizmu se je pridružila nova komponenta -

kongresni turizem. Hkrati je bil zgrajen vezni hodnik, ki je povezoval aparthotel, hotel in

terme.

Leta 1995 je bila ustanovljena občina Podčetrtek, ki je v svoj statut zapisala, da je

turistična občina. Istega leta je bila končana ureditev trškega potoka po Podčetrtku, kar je

močno pripomoglo k lepemu in urejenemu izgledu kraja.

50

K širitvi in povišanju ter pestrosti ponudbe je prispevala izgradnja golf igrišča v Olimju,

leta 2000. Projekt je rezultat zasebno javnega partnerstva (občina Podčetrtek, terme

Olimia, kmetija Amon). Prav tako leta 2000, je bila namesto Atomskih toplic uvedena

nova storitvena blagovna znamka Terme Olimia. Istega leta je pričelo obratovati vzletišče

športnih letal v Imenem.

Slika 9: Golf igrišče v Olimju (Vir: TIC Podčetrtek, 2008).

Z razvojem ponudbe na širšem območju občine, ne samo na območju zdraviliškega

kompleksa, se je pojavila potreba po skupni promociji območja. Tudi z tem namenom je

bil ustanovljen TIC Podčetrtek. Izšel je prvi katalog celotnega območja in turistični

zemljevid.

Občina je v tem obdobju pristopila k urejanju kolesarskih stez. Odprta je bila VTC- 10 in

del poti, ki se navezuje na pešpot E-7.

51

5.1.6 NOVO NALOŽBENO OBDOBJE: OD LETA 2001 DALJE

S širitvijo nočitvenih kapacitet, se je pojavila potreba po vodnih površinah. Obstoječa

bazenska infrastruktura ni več zadostovala potrebam gostov. V obdobju od leta 2001 do

2003, je bil zgrajen termalni park Aqualuna. Z Aqualuno so pridobili 3000 m2 veliko

poletno vodno zabavišče.

Dvig kvalitete ponudbe na področju wellnessa je pomenila prenova Term, danes imenovan

wellness center Termalija leta 2004. Močno so razširili ponudbo t. im. dobrega počutja -

savn, masaž, fitness… Del vodnih površin so nadkrili in tako pridobili prepotrebne pokrite

vodne površine.

Izgradnja wellness hotela Sotelia****, leta 2006, pomeni premik k ponudbi višjega

cenovnega razreda. S hotelom so pridobili 135 dvoposteljnih sob, 4 apartmaje in 6 suit.

Poleg wellness centra je v hotelu še kongresni center, bar, vinoteka, garažna hiša, trgovina,

frizerski salon, otroški mini klub s knjižnico. Hotel je povezan s podzemnim hodnikom z

Wellness centrom Termalija in njegovimi bazeni, hotelom Breza in aparthotelom Rosa

(pokrit hodnik).

Kot turistična organizacija je leta 2002 ustanovljena LTO Podčetrtek. Rezultat prizadevanj

za bolj prijazno življenje tako domačinov kot turistov ob meji, je ustanovitev Turistične

cone – Sotla izvir zdravja. Gre za projekt občine Podčetrtek in občine Zagorska sela

(CRO). V ta namen je bila izdana turistična karta s kolesarskimi in sprehajalnimi potmi, ki

potekata po obeh straneh meje.

Emino romarsko pot in geološko učno pot, ki potekata tudi po območju občine Podčetrtek,

je zastavil Kozjanski park. Pomembno dopolnitev predstavlja kolesarska pot v Olimje, ki

se je s čokoladnico, pivovarno, zeliščarstvom, vinarstvom…, pomembno vključilo v

dopolnitev in nadgradnjo ponudbe. Novi ponudniki gostinskih storitev so se v tem obdobju

pojavili še na Virštanju in v Sodni vasi.

52

Investicije v turistično superstrukturo in infrastrukturo se nadaljujejo. V termah Olimia

prenavljajo hotel Breza, aprila 2009 so odprli wellness center Orhidelia in namenu predali

garažno hišo. Na območju občine se gradijo pločniki, kolesarske steze. Pomembno je tudi,

da se zavedajo, da je ob vsem tem potrebno vlagati v ljudi. Medtem ko v termah Olimia z

internimi programi skrbijo za izobraževanje svojih zaposlenih, na nivoju občine za dodatno

izobraževanje tistih, ki so kakorkoli povezani z turizmom skrbi GIZ- Tic Podčetrtek.

Slika 10: Render term Olimia, april 2009 (Vir: Terme Olimia d.d.).

5.2 TURISTIČNI POTENCIAL OB ČINE PODČETRTEK

Turistični potencial je eden od osnovnih dejavnikov, ki vpliva na odločitev posameznika –

turista, katero območje bo izbral za svoj obisk (Horvat, 2000, str.13.).

Predstavljajo ga vse tiste naravne in družbene sestavine nekega območja, ki niso nastale

zaradi turizma, pa vendar zaradi svojih lastnosti privlačijo turiste. V turistični potencial

tako štejemo naravne, družbene in kulturne prvine pokrajine ter splošno infrastrukturo

(Jeršič, 1985, str. 31).

53

Geološka zgradba, reliefne poteze, klima, vode, živalski in rastlinski svet ter posamezni

naravni objekti in pojavi, tvorijo naravne sestavine turističnega potenciala. Med družbene

sestavine in kulturne sestavine turističnega potenciala uvrščamo jezik, mentaliteto, šege in

navade, gostoljubnost, kulturne in gospodarske objekte, ustanove in prireditve (Horvat,

2000, str.13.).

5.2.1 NARAVNE ZNAMENITOSTI OBČINE PODČETRTEK Naravne znamenitosti so povzete po turistični karti Podčetrtka ter inventarizaciji, ki jo je

opravil Kozjanski park :

a) Aragonitni ježki (1)

se pojavljajo v opuščenih rudnikih železa, kje so pogoji za rast aragonita oz. njegove oblike

aragonitnih ježkov. Pojavlja se v obliki belih ali prozornih igličastih kristalov, ki oblikujejo

ježke ali rože. Aragonit v votlinah železovih rud imenujejo tudi železov cvet. Nahajališče

aragonitnih ježkov je v opuščenem rudniškemu rovu v Slakah.

b) Piritni kristali (2)

so mineralna surovina, ki opozarjajo na živahno geološko dogajanje. Najdeni so v Olimju.

c) Pustišekova jama (3)

se nahaja na robu večje vrtače v Lastniču. Vhod v jamo predstavlja poševno podorno

brezno, vhodni rov se po 8 m razširi v večjo podorno dvorano, od katere je rov v še eno

dvorano, ki se razdeli v spodnji in zgornji rov. Jama je tipično erozijsko korozijskega

udornega nastanka. V njej je aktiven vodni tok, ki erodira in oblikuje podzemne razpoke.

d) Reka Sotla (4)

s svojimi pritoki, z izjemo Bistrice, je v prostoru Kozjanskega parka specifična in ima

značaj ravninske reke. Sotla je ponekod razvila do 1,5 km široko dolinsko dno. Ima majhne

strmce in močno vijuga. Številni okljuki v razširjenih delih dolin zavirajo odtok. Posledica

so pogoste poplave. Največja poplavna območja ob Sotli so ob njenem srednjem toku pri

54

Podčetrtku, Imenem in Sedlarjevem. Povprečni pretok Sotle pri Rakovcu je 9 m³/s.

Omrežje pritokov je izrazito nesimetrično, saj dobiva pritoke predvsem z desne strani

(Hidrologija, www.kozjanski-park.si/park/narava/nezivanarava/hidrologija/, 10.06.2009).

e) Samostanski vrtovi v Olimju (5)

je svojevrsten naravni in kulturni spomenik. Pavlinci v samostanu Olimje so se ukvarjali s

poljedelstvom, vinogradništvom, ribogojstvom, zdravilstvom ter lekarništvom. Lekarna je

bila funkcionalno povezana z obema vrtovoma ob samostanu. Ob obnovi samostana je bila

posebna pozornost posvečena tudi omenjenima samostanskima vrtovoma, zeliščnemu in

zelenjavnemu, ki ju lahko vidimo na Visherjevem bakrorezu iz leta 1681. O nekdanji

velikosti zeliščnega vrta pričajo tudi arheološka izkopavanja, ki so potrdila obstoj vrtnega

zidu. Parcelo zelenjavnega vrta namreč še danes podpira masivna kamnita škarpa. Pri

predlogu rekonstrukcije so se konzervatorji opirali na upodobitve rastlin v samostanski

lekarni, motivih iz prezbiterija, preučitvijo seznamov zelišč in zelenjave v samostanu sv.

Gallen, katerega tradicijo urejanja vrtov so prevzeli tudi kasnejši samostani.(Minoritski

samostan Olimje, www.slovenia.info/si/kulzgodznamenitosti/Minoritskisamostan

Olimje.htm?kul_zgod_znamenitosti=4218&lng=1, 10.06.2009)

f) Nagubane in nekoliko razlomljene plasti ploščatega apnenca, glinavca, tufa

in tufita ob cesti Olimje – Zaborovec (6)

so vključene v geološko učno pot Rudnica- Virštanj.

g) Soteska Svinjski graben (7)

h) Naravni rezervat črnega gabra in lipe na gradu Podčetrtek (8)

55

5.2.2 KULTURNE IN DRUŽBENE ZNAMENITOSTI

Tudi kulturne znamenitosti so povzete po popisu GIZ- LTO Podčetrtek. Navajam le

najpomembnejše:

a) Grad Podčetrtek (9)

Grad Podčetrtek se sicer omenja razmeroma pozno. Leta 1299, se izrecno omenja kot

castrum seu turiis superiori Lentsperch. Gradništvo na podčetrteškem gradu je nato več

kot dve stoletji prehajalo iz rok v roke. V vojni z Madžari 1479-91, je grad propadel. Na

njegovem mestu je okoli leta 1500 nastal sedanji grad. Leta 1527, so postali oskrbniki

gradu Tattenbachi, leta 1612 je grad postal njihova dedna last. Po obglavljenju Ivana

Erazma Tattenbacha, leta 1671, je celotna posest rodovine prešla v državno last. Tako so

Attemsi grad Podčetrtek leta 1682, kupili od države. V njihovi lasti je bil vse do konca II.

svet. vojne. Po letu 1945 je grad nekajkrat menjal gospodarja, nazadnje služil za stanovanja

in zasebno kurjo farmo. Sicer je bil po potresu leta 1974, deležen nove strehe in nekaj

kozmetičnih popravkov, vendar kljub vsemu intenzivno propada.

Slika 11: Grad Podčetrtek (Vir: M-soft računalniški inženiring)

56

b) Muzej domače opreme (10)

se nahaja v centru naselja Podčetrtek. Etnološka zbirka predstavlja življenje na deželi v

preteklosti in orodja, ki so jih uporabljali kmetje pri svojem delu in življenju. V zbirki je

zbranih prek 4000 eksponatov.

c) Samostanski kompleks z lekarno in cerkvijo v Olimju (11)

se leta 1404 omenja kot dvor, leta 1550 pa je Hans Tattenbach pozidal nov dvorec. Gre za

renesančni objekt, ki so ga nekdaj sestavljali štirje dvonadstropni, na vogalih z okroglimi

stolpi okrepljeni trakti, ki so oklepali zaprto notranje dvorišče. Obdan je bil z obrambnim

jarkom, preko katerega je držal dvižni mostič. Dvorišče je bilo na vseh štirih straneh

opremljeno z arkadami. Leta 1663 so postali lastniki dvorca pavlinci. V 19. stol. je

graščino in posest kupil Ferdinand grof Attems, ki je dal porušiti dva trakta. Od leta 1663

do 1782 je bil tu samostan za pavlince iz hrvaške Lepoglave. Ti so gradu prizidali cerkev

Marijinega vnebovzetja, v kateri je eden največjih zlatih baročnih oltarjev v Sloveniji.

Ohranjena sta južni in zahodni trakt gradu, ogledati pa si je mogoče tudi staro lekarno.

Ohranjena slika samostana iz leta 1681 prikazuje dva vrtova, kjer so verjetno gojili tudi

zdravilne rastline. Pavlinci so v pritličju samostana v južnem stolpu uredili prostor, ki ga

danes imenujemo »Stara lekarna«. Kdaj točno so pavlinci ustanovili lekarno v Olimju, ni

povsem znano. Sklepamo lahko , da so z ustanovitvijo pavlinskega samostana v letu 1663

nastali tudi pogoji za delovanje samostanske lekarne. Okroglo, obokano sobo, nekdanje

lekarne je leta 1780 s freskami opremil mojster Anton Lerchinger iz Rogatca.

Zadnjih 15 let so v gradu minoriti. Patri so oživili tudi tradicijo samostanskega lekarništva.

V samostanskem vrtu gojijo zdravilne rastline, iz katerih pripravljajo čaje, mazila in

tinkture, ki pomagajo ohranjati zdravje. V botaničnem vrtu se lahko obiskovalci seznanijo

z zdravilnim učinkom mnogih rastlin, ki rastejo po naših vrtovih, travnikih, močvirjih in

gozdovih.

d) Številni sakralni objekti :

cerkev sv. Eme, Device Marije na Pesku, sv. Lovrenca v Podčetrtku, sv. Andreja nad

Olimjem, sv. Filipa in Jakoba v Selah, sv. Miklavža na Polju ob Sotli, sv. Križa na Imenski

57

Gorci, sv. Urbana.

Še posebej z osmerokotnim zvonikom izstopa cerkev Device Marije na Pesku (12).

Zunanjost krasi bogata arhitekturna poslikava iz leta 1701. Cerkev sestavljajo ladja, dve

kapeli in prezbiterij z nastankom okrog leta 1500. Notranjost je še barvitejša: baročno

členjena notranjščina gotske cerkve je vsa prekrita s freskami. Najbolj je poslikan

prezbiterij, kjer segajo freske od vrha do tal. Letnica 1712 je skrita v kronogramu na

slavoloku, kjer sta tudi grba Attemsov in Wurmbrandov. Avtor poslikav je eden izmed

znamenitega kroga Attemsovih slikarjev. Veliki oltar je delo baročnega kiparja Janeza

Gregorja Božiča iz Laškega. Na njem je tudi Attemsov grb. Orgle je leta 1751 izdelal

orglarski mojster Janeček iz Celja (Slake - cerkev Device Marije na Pesku,

http://www.kozjanski-park.si/park/kulturnadediscina/umetnostna/, 10.06.2009)

e) Prireditve

kot so Jederčev sejem v Podčetrtku, prvomajski pohod in srečanje planincev na planinski

koči Encijan Virštanjska noč, Lovrenčev sejem v Podčetrtku, klopotčeva nedelja v

Virštanju, Igre v topli vodi v termah Olimia, ulični tek term Olimia, silvestrovanje na trgu

vasi Lipa z ognjemetom in mnoge druge, so pomembna tako s stališča ohranjanja nekaterih

običajev, kot popestritev turistične ponudbe. Organizatorji prireditev so Občina Podčetrtek,

GIZ- TIC Podčetrtek, Krajevne skupnosti, nekateri gospodarski subjekti in drugi.

Namenjene so tako gostom zdravilišča, izletnikom, kot tudi domačinom.

f) Domače obrti

čebelarstvo in medičarstvo, zeliščarstvo, izdelava spominkov in daril, predstavljajo

dodaten vir zaslužka na kmetijih.

g) Šege in navade;

pustovanja, praznovanje velike noči, domača opravila: ličkanje koruze, tgatev in košnja.

Navedene šege in navade so v obliki prireditev vključene v turistično ponudbo.

58

Karta 3: Nekatere naravne in kulturne znamenitosti občine Podčetrtek (Vir podlage:

Izletniška karta Celjske kotline, 2004 – karta v merilu 1: 50.000 - pomanjšana)

Območje občine Podčetrtek je bogato z naravno in kulturno dediščino. Sicer ne ponuja

tako izrednih vedut, kot so npr. v Alpah, kljub temu je območje zaradi neokrnjene narave

(v občini ni industrijskega obrata) atraktivno. Primernost naravnih, družbenih in kulturnih

znamenitosti lahko ocenimo kot srednje do zelo primerno za turistični razvoj občine

Podčetrtek. Največji neizkoriščen potencial predstavlja grad Podčetrtek. Pomanjkanje

59

sredstev, neurejeni lastniški odnosi, ovirajo obnovo gradu, ki bi turistični ponudbi

zagotovo dala nove vsebine. Morda bi lahko k izjemnemu naravnemu potencialu uvrstili

tudi, že v prejšnjih poglavjih omenjeno Vonarsko jezero. Jezero v vsakem primeru

predstavlja možen turistični potencial, ne glede v katero smer turizma (eko ali potencialna

ojezeritev in posledično rekreacijski turizem) bo usmerjeno.

5.2.3 SPLOŠNA INFRASTRUKTURA

Splošna infrastruktura predstavlja temelj, ki omogoča razvoj gospodarskih in drugih

dejavnosti. To pomeni, da zajema osnovno opremljenost z objekti in napravami za promet,

oskrbo z vodo, energijo, informacijami in komunalno opremljenostjo. K splošni

infrastrukturi sodijo še objekti za izobraževanje, zdravstvo, trgovino, upravo (Horvat,

2000, str. 13).

Glavno prometno žilo v občini prestavlja regionalna cesta Celje - Brežice, ki poteka skozi

vsa pomembnejša naselja občine (Pristava pri Mestinju, Podčetrtek, Imeno, Prelasko). Vse

ostale ceste so lokalnega značaja. Cestna mreža je dokaj gosta, vendar je zaradi

plazovitosti terena v slabem stanju. S pomočjo evropskih sredstev, iz Sklada za regionalni

razvoj, se te ceste od leta 2006, pospešeno širijo in obnavljajo. Tako so bile obnovljene in

razširjene ceste Podčetrtek- Olimje, Sela- Virštanj, Sv. Ema- Vidovica, Pristava- Škrbnik.

Dela potekajo na lokalni cesti Sodna vas- Gastrož, Olimje – Imenska gorca. V izgradnji so

tudi pločniki ob regionalni cesti. S pločnikom naj bi bila celotna občina povezana do leta

2012. Edino javno parkirišče je v Podčetrtku. Skupaj je v lasti občine kar 186km lokalnih

in javnih poti.

Občino prečka 380 kV enosistemski daljnovod, ki poteka iz jedrske elektrarne Krško. Na

energetsko omrežje je priključenih 1.370 stanovanj, kar je 98 % vseh stanovanj v občini.

Delež stanovanj priklopljenih na plin je majhen (0,6 %), čeprav občino prečka magistralni

plinovod. Pokritost z vodovodnim omrežjem je čez 90 %. Zanimivo je, da je brez javnega

vodovodnega omrežja zaselek Škofja gora, ki je del naselja Podčetrtek. Čistilna naprava v

60

Podčetrtku pokriva naselje Podčetrtek in Terme Olimia. Z dokončno ureditvijo

kanalizacijskega omrežja v Olimju, bo leta 2009 začela delovati tudi čistilna naprava v

Olimju. Za odvoz smeti in ravnanje z odpadki v občini skrbi OKP Rogaška Slatina,

katerega soustanoviteljica je občina Podčetrtek. KOSTAK Krško pa ima pogodbo z

Termami Olimia.

Izobraževalne ustanove pokrivajo v občini Podčetrtek le osnovno izobraževanje.

Vključenost otrok v sistem predšolske vzgoje je med 60 in 70 %. Najbližji srednješolski

center je v Rogaški Slatini. Največ otrok srednjo šolo obiskuje v Celju.

V občini sta v Podčetrtku zdravstvena postaja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah in

zasebna lekarna. Omenjena infrastruktura komaj zadošča potrebam občanov in gostov

območja. Razlogi so trije: staranje prebivalstva in povezano s tem večje potrebe,

pomanjkanje zdravnikov, veliko število gostov, predvsem v poletnih mesecih in krčenje

storitev dežurne zdravstvene oskrbe.

Opremljenost s trgovinami je dokaj zadovoljiva, saj imajo vsa večja naselja najmanj

trgovino za splošno oskrbo in kmetijsko trgovino. Največ trgovin, ki so namenjene tako

kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni oskrbi, je v naselju Podčetrtek.

Ekspozitura Banke Celje je v naselju Podčetrtek. Tudi vsi trije bankomati so v Podčetrtku.

Pošti sta dve, v Podčetrtku in Pristavi pri Mestinju. Pokritost s širokopasovnim omrežjem

je odvisna tudi od oddaljenosti kraja od telefonskih central. Tako imajo hiter dostop do

interneta (20Mbit/s) naselja, ki so vezana na telefonske centrale v Pristavi pri Mestinju,

Podčetrtek in Virštanj. Brezplačna vstopna e-točka je v Podčetrtku.

61

5.3 TURISTIČNA OPREMLJENOST OBČINE PODČETRTEK

Infrastrukturo, ki je nastala ter obratuje zgolj in prvenstveno zaradi zadovoljevanja

turističnih potreb delimo na:

- turistično infrastrukturo

- turistično superstrukturo (Jeršič, 1985, str.32).

5.3.1 TURISTIČNA INFRASTRUKTURA

Turistična infrastruktura predstavlja dodatno splošno infrastrukturo, ki je nastala zaradi

potreb turizma. Med turistično infrastrukturo uvrščamo turistične prometne objekte

(sedežnice, žičnice, vlečnice, turistične ceste, parkirišča…), objekte in naprave za

rekreacijo turistov (igrišča, kopališča, trim steze, telovadnice, sprehajalne in planinske

poti, zelene površine za poležavanje), objekte za kulturne prireditve in zabavo (dvorane,

igralnice…), objekte za informiranje gostov ter organiziranje turistične dejavnosti in

podobno. V zdraviliških turističnih krajih uvrščamo med turistično infrastrukturo tudi

objekte za zdravstveno obravnavo, ki omogočajo rabo naravnih zdravilnih sredstev ter

izvajanje različnih medicinskih terapevtskih postopkov. Za zdraviliške kraje so posebej

značilni parki in posebne sprehajalne poti, terase in zelene površine za ležanje na prostem

in podobno (Horvat, 2000).

Turistična infrastruktura obsega zlasti: turistične transportne objekte, objekte in naprave, ki

so namenjeni rekreaciji turistov, objekte za zdravstveno obravnavanje, ki omogočajo rabo

naravnih zdravilnih sredstev, objekte za zabavo in kulturne prireditve, objekte za celovito

organiziranje kongresnih dejavnosti, objekte za informiranje turistov, objekte dejavnosti, ki

so namenjene izvenpenzionski oskrbi turistov (Jeršič, 1987).

V občini Podčetrtek obsega turistična infrastruktura:

a) Turisti čni transportni objekti.

62

Sem lahko uvrstimo športno letališče v Imenem in Šmarsko- virštanjsko vinsko turistično

cesto, VTC- 10, ki združuje samo na območju občine Podčetrtek več kot 10 ponudnikov.

b) Objekti in naprave, ki so namenjeni za rekreacijo turistov.

- 19 sprehajalnih poti in 10 kolesarskih poti; urejene so Slomškova pot, Emina Pot,

geološka pot, zasavska planinska transverzala

- ribniki med vasjo Lipa in aparthotelom Rosa

- bazeni in kopališča v termalnem parku Aqualuna, hotelu Breza, wellness centru

Termalija, domačiji Ježovnik in Haler

- trim steza

- teniška igrišča v Olimju, Imenem in termah Olimia

- golf igrišče v Olimju

- jahalne poti (Podčetrtek, Sopote, Olimje).

Karta 4: Primer objektov in naprav, ki so namenjeni rekreaciji turistov: Geološka

učna pot Rudnica/Virštanj (Vir: TIC Podčetrtek).

63

c) Objekti za zdravstveno obravnavanje, ki omogočajo rabo naravnih

zdravilnih sredstev.

- Terapevtski bazeni v okviru term Olimia.

- Prostori namenjeni za fizoterapije, termoterapije, hidroterapije, inhaliranje v termah

Olimia.

d) Objekti za zabavo in kulturne prireditve.

Tovrstnih objektov v občini primanjkuje. Prireditvam svoj prostor odstopijo gasilski

domovi ali kongresni center, ki je v sklopu term Olimia. Problem bo v veliki meri rešen z

izgradnjo večnamenske športne dvorane, ki bo zgrajena na območju športnega parka Gaj.

Zgrajena bo s sredstvi občine Podčetrtek in term Olimia. Z izgradnjo velikega nočnega

kluba v sklopu wellness centra Orhidelia, bo na voljo večji objekt namenjen zabavi.

e) Objekti za celovito organiziranje kongresnih dejavnosti.

Kongresni center je v termah Olimia, ki ponujajo 9 različnih in različno opremljenih

dvoran. Dvorana za manjša srečanja je tudi na domačiji Ježovnik v Olimju.

f) Objekti za informiranje turistov.

Poleg GIZ- Tic Podčetrtek, so info točke urejene pri vseh večjih ponudnikih turističnih

storitev. V sklopu kabelske televizije deluje informacijski kanal v štirih jezikih.

g) d) Objekti za oskrbo turistov.

Z razmahom zasebne turistične iniciative so turistom na voljo številne trgovine, frizerski

saloni, lekarna idr.. Še posebej so te dejavnosti skoncentrirane v kompleksu term Olimia, v

samem kraju Podčetrtek in v Olimju.

Menim, da je turistična infrastruktura zadovoljivo razvita. Pomanjkljivosti iz področja

zabave, kulture in športa bodo z predvidenimi investicijami odpravljene (izgradnja nove

športne dvorane). Vsekakor pa je pri tem najpomembnejše, da se ponudba v kvalitativnem

64

smislu nadgrajuje, saj za današnjega potrošnika - turista pomembna pestrost in kvaliteta

ponudbe in storitev.

5.3.2 TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA

Turistična superstruktura so tisti objekti, ki so nastali in obratujejo izključno zaradi

zadovoljevanja turističnih potreb. Objekte za bivanje turistov ločimo na:

- osnovne turistične objekte (hotel, motel, depandansa, penzion, gostilna, apartma)

- dopolnilne turistične bivalne objekte (počitniško stanovanje, šotorišče, karavaning,

zasebna turistična soba, mladinsko prenočišče, planinska koča, lovska koča…)

(Horvat, 2000, 13-14).

Jeršič k turistični superstrukturi uvršča še:

- objekte za prehrano (restavracije, samopostrežne restavracije in razne vrste

okrepčevalnic) (Jeršič, 1987).

Avgusta 2008, je bilo po podatkih SURS na območju občine Podčetrtek, v objektih za

bivanje turistov 613 sob in 1895 stalnih ležišč. Vsi objekti so označeni z tremi oz. štirimi

zvezdicami. Turistične kmetije so označene z tremi jabolki.

Hoteli, apartmaji in turistične kmetije z nastanitvenimi zmogljivostmi so tisti osnovni

turistični objekti za bivanje, ki so po podatkih Po podatkih SURS in TIC Podčetrtek

namenjeni turistom v občini Podčetrtku. Ti objekti predstavljajo večino sob in ležišč, ki so

namenjeni turistom. Po podatkih SURS, je v mesecu avgustu 2008, samo v teh objektih

bilo 526 sob in 1479 stalnih ležišč. Kar predstavlja v primeru sob več kot 85 % oz. več kot

78 % stalnih ležišč v občini.

Inventarizacija prenočitvenih objektov je opravljena na osnovi podatkov TIC Podčetrtek in

Term Olimia d.d.. Podatki o številu ležišč (v oklepaju) so prav tako navedeni po podatkih

TIC Podčetrtek in Term Olimia d.d..

65

a) Hoteli:

- hotel Sotelia Term Olimia (300 ležišč)

- hotel Breza Term Olimia (299 ležišč)

b) Apartmaji:

- apartmajsko naselje vas Lipa v Termah Olimia (543 ležišč)

- aparthotel Rosa v Termah Olimia (374 ležišč)

- apartmaji domačije Haler v Olimju (44 ležišč)

- apartmaji Helena Kocjančič v Sodni vasi (17 ležišč)

- apartma Seba v Podčetrtku (7 ležišč)

- apartmaji Jelenov Greben v Olimju (44 ležišč)

- apartmaji Sole v Podčetrtku (14 ležišč)

- apartmaji Pirc v Podčetrtku (39 ležišč)

- apartma Lara v Sodni vasi (4 ležišča).

c) Turisti čna kmetija:

- turistična kmetija Mlaker v Podčetrtku (10 ležišč)

Prenočitvene kapacitete v osnovnih objektih za bivanje turistov so zadovoljive in trenutno

pokrivajo turistične potrebe v občini Podčetrtek.

Dopolnilnih nastanitvenih objektov je razmeroma malo, če izvzamemo kamp Natura v

termah Olimia.

a) Kamp:

- Natura v Termah Olimia (789 ležišč)

b) Zasebne sobe:

- sobe Marica Mraz v Olimju (6 ležišč)

66

- sobe Fanika Vrešak v Podčetrtku (7 ležišč)

- sobe Olga Siter v Podčetrtku (6 ležišč)

- sobe Jožica Dimec v Podčetrtku (8 ležišč)

c) Drugi gostinski nastanitveni objekti:

- gostišče Ciril- YH Podčetrtek (33 ležišč)

- hotel Jasmin (40 ležišč)

V teh objektih je po podatkih SURS v mesecu avgustu 2008 bilo le 87 sob oz. 416 ležišč.

Kar predstavlja v primerjavi sobami oz. stalnimi ležišči v občini, manj kot 15 % oz. manj

kot 22% delež. Predvsem v poletnih mesecih je čutiti pomanjkanje kapacitet v zasebnih

sobah. Sekundarna bivališča v občini, bi se lahko eventualno lahko vključila v turistično

ponudbo, vendar zaenkrat ni interesa. Po Popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj

2002, je bilo namreč v občini Podčetrtek 224 stanovanj za počitek in rekreacijo. Kar 199

stanovanj je bilo v počitniških hišah.

Med objekte za prehrano lahko uvrstimo številne restavracije v samem kompleksu term

Olimia, v Olimju in na Virštanju. Po podatkih GIZ- Tic Podčetrtek je na območju občine

Podčetrtek 3100 sedežev v restavracijah, lokalih in terasah.

5.4 TURISTIČNE ORGANIZACIJE

Upravne službe, turistične zveze in društva ter mednarodne organizacije štejemo med

turistične organizacije, saj vplivajo na razvoj turistične ponudbe (Jeršič, 1985, str. 33).

V občini Podčetrtek je glavna turistična organizacija Turizem Podčetrtek, Gospodarsko

interesno združenje za pospeševanje turizma, TIC Podčetrtek.

Naloge združenja so:

- promocija turistične ponudbe celotnega turističnega območja Podčetrtka

- organiziranje in izvajanje prireditev v občini in ozaveščanje ter spodbujanje

lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma

67

- trženje celovite turistične ponudbe na ravni turističnega območja.

- informacijsko-turistična dejavnost (TIC).

Turizem Podčetrtek prevzema dvojno vlogo. Zastopa turistično ponudbo in jo hkrati

približuje potrošnikom (turistom).

Kot turistične organizacije so pomembna tudi društva. Posebej aktivna so gasilska društva,

ki prirejajo različne prireditve. Poseben pomen imajo turistična društva (Podčetrtek,

Virštanj, Pristava pri Mestinju), ki skrbijo za izobraževanja, za izgled krajev. Vsa večja

naselja v občini imajo še športno in kulturno društvo. Skratka, prav društva imajo

pomembno vlogo pri organizaciji, promociji in izvedbi prireditev.

5.5 PREBIVALSTVO TURISTI ČNIH OBMO ČIJ

Vloga domačega prebivalstva je pomembna za razvoj ostale turistične ponudbe, na katero

vpliva s svojo neposredno udeležbo v različnih dejavnostih (Jeršič, 1985, str. 33).

Občani občine se aktivno preko različnih društev in kot posamezniki vključujejo v

oblikovanje turistične ponudbe. Mnogi so v turizmu našli dodaten vir zaslužka ali celo

svojo zaposlitev.

Slika 12: Lovrenčev sejem leta 2009 (Vir: TIC Podčetrtek)

68

6. OBSEG IN ZNAČILNOSTI TURISTI ČNEGA PROMETA V

OBČINI PODČETRTEK

Glede na to, da je uradna statistka za turistični kraj Podčetrtek dosegljiva od leta 1977, ko

Podčetrtek dobi status zdraviliškega kraja, sem podatke zajela za obdobje od leta 1977 do

leta 2008. Občina Podčetrtek je bila namreč ustanovljena leta 1995, zato se vse podatki

nanašajo na »zdraviliški turistični kraj«Podčetrtek.

Dinamika razvoja turizma, v smislu izgradnje prenočitvenih zmogljivosti je razvidna tudi

iz statističnih podatkov.

6.1 ŠTEVILO LEŽIŠČ V ZDRAVILIŠKEM KRAJU POD ČETRTEK MED

LETOMA 1977 IN 2008

Tako število stalnih ležišč, kot sob, se je iz leta v leto povečevalo.

Leta 1977 je bilo število sob (185), celo večje kot število stalnih ležišč (145). Od tega je

bilo kar 130 sob zasebnih. Dejstvo gre pripisati takratnim razmeram, saj je sezona trajala le

od maja do septembra. Tako so dejansko kot stalna ležišča zajemali le tista v kampu, ki je

nastal ob samem kopališču in ležišča v t. im. naselju Brioni, ki je bilo postavljeno v

Podčetrtku.

Število sob in ležišč se je povečalo leta 1978, saj je bil zgrajen hotel Breza. Število sob se

je v primerjavi z letom 1977 povečalo za 38 %, število ležišč pa za 51 %. Število zasebnih

sob se je z letom 1979, več kot prepolovilo, kar gre prav tako pripisati izgradnji hotela

Breza.

Drastično povečanje števila sob in stalnih ležišč se je zgodilo leta 1989. Tega leta je število

sob znašalo 439, stalnih ležišč pa 715. Z apartmajskim naseljem Lipa so namreč leta 1989

pridobili 136 apartmajev in 524 stalnih ležišč.

69

Nova ležišča, je prinesla nova investicija - aparthotel Rosa leta 1998. Leta 1999 je bilo

stalnih ležišč tako več kot 1000, natančneje 1327. Število sob se je v primerjavi z letom

1998, povečalo za nekaj več kot 50 %.

Število stalnih ležišč se je povečalo tudi leta 2006, z izgradnjo wellness hotel Sotelia.

Pridobili so 135 dvoposteljnih sob, 4 apartmaje in 6 suit. Leto 2007, je leto v katerem je

zaznati največje število stalnih ležišč (1929) in največje število sob (628).

Manjša nihanja navzdol v številu sob in število stalnih ležišč, gre pripisati nihanju

razpoložljivih nočitvenih kapacitet v kampu Natura, aparthotelu Rosa in vasi Lipa.

Grafikon 7: Gibanje števila sob in števila stalnih ležišč v prenočitvenih zmogljivostih

v zdraviliškem kraju Podčetrtek med letoma 1977 in 2008 (Vir: Letni pregled turizma

1977- 2001; SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008).

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

1.800

2.000

l. 1

97

7

l. 1

97

9

l. 1

98

1

l. 1

98

3

l. 1

98

5

l. 1

98

7

l. 1

98

9

l. 1

99

1

l. 1

99

3

l. 1

99

5

l. 1

99

7

l. 1

99

9

l. 2

00

1

l. 2

00

3

l. 2

00

5

l. 2

00

7

število sob število stalnih ležišč

70

6.2 ŠTEVILO GOSTOV IN NOČITEV V ZDRAVILIŠKEM KRAJU

PODČETRTEK MED LETI 1977 IN 2008

Gibanje števila in nočitev prikazuje razvoj stacionarnega turizma, ne pa tistih oblik

turizma, ki niso povezane s prenočevanjem (npr. izletniški turizem), ker te vrste turizma

niso statistično registrirane.

Preglednica 15: Število gostov in število nočitev v zdraviliškem kraju Podčetrtek v

obdobju med letoma 1977 in 2008 (Vir: Letni pregled turizma 1977- 2001; SURS, SI-

Stat podatkovni portal 2002 –2008).

Leto Število gostov Indeks Število nočitevIndeks 1977 4615 100 36612 100 1978 6680 145 51876 142 1979 10647 159 90848 175 1980 8996 84 93205 103 1981 9199 102 96743 104 1982 9607 104 95807 99 1983 9619 100 96031 100 1984 9750 101 95313 99 1985 11570 119 100224 105 1986 12568 109 103888 104 1987 12054 96 106447 102 1988 11343 94 99969 94 1989 19213 169 149945 150 1990 25234 131 193809 129 1991 28690 114 197892 102 1992 32239 112 213522 108 1993 37188 115 237490 111 1994 36340 98 230630 97 1995 39462 109 218323 95 1996 43044 109 233445 107 1997 44516 103 237916 102 1998 46027 103 242106 102 1999 47905 104 245296 101 2000 55198 115 276281 113 2001 59261 107 292674 106 2002 59355 100 292375 100 2003 59312 100 281298 96 2004 60547 102 279256 99 2005 66639 110 297237 106 2006 75984 114 312966 105 2007 86405 114 343181 110 2008 87665 101 349965 102

71

Gibanje števila gostov in nočitev kaže v opazovanem obdobju trend rasti tako števila

gostov kot nočitev. Posebej je vidna rast števila gostov in nočitev med leti 1978 in 1979

(indeks 159 pri gostih in indeks 175 pri nočitvah), kar gre pripisati izgradnji hotela Breza

leta 1978. Če se je trend rasti leta 1987 in 1988 zaustavil, se indeksi leta 1988 obrnejo

navzgor, kar je posledica odprtja apartmajskega naselja vas Lipa, ko so pridobili 524

ležišč.

Zanimivo je, da število gostov in nočitev ni upadlo niti med junijsko –julijsko vojno leta

1991. Situacijo gre pripisati verjetno dejstvu, da so med gosti prevladovali domači gostje.

Pa tudi sicer zdravilišče ni bilo v tolikšni meri odvisno od zdraviliških gostov, ki so

prihajali iz drugih republik bivše Jugoslavije, kot npr. Rogaška Slatina.

Grafikon 8: Gibanje števila gostov in števila nočitev v zdraviliškem kraju Podčetrtek

med letoma 1977 in 2008 (Vir: Letni pregled turizma 1977- 2001; SURS, SI- Stat

podatkovni portal 2002 –2008).

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

l. 19

77

l. 19

79

l. 19

81

l. 19

83

l. 19

85

l. 19

87

l. 19

89

l. 19

91

l. 19

93

l. 19

95

l. 19

97

l. 19

99

l. 20

01

l. 20

03

l. 20

05

l. 20

07

število gostov število nočitev

72

Leta 2000 je število gostov preseglo število 50.000, saj so zabeležili kar 55.198 gostov.

Povečanje gre pripisati odprtju aparthotela Rosa leta 1998. Opazen trend povečanja števila

gostov je pokazalo tudi leto 2006. Marca tega leta je bil namreč odprt wellness hotel

Sotelia. Posledično je število nočitev prvič preseglo število 300.000. Da je Podčetrtek kot

turistični kraj postal pomemben igralec na slovenski turistični sceni kažejo podatki o

številu gostov in nočitev v »TOP 10« najpomembnejših slovenskih turističnih krajih za leto

2008. Tako s številom gostov, kot nočitev je pristal na sedmem mestu. Podatek dokazuje

nenehno rast obsega števila gostov in nočitev v turističnem kraju Podčetrtek. Po številu

gostov je prehitel Izolo, kot obmorski kraj, Bohinj in Maribor. Po številu nočitev pa

Kranjsko goro, Rog. Slatino in Ankaran.

Preglednica 16: Število gostov v 10. največjih turisti čnih krajih v Sloveniji leta 2008

(Vir: SURS, SI- Stat podatkovni portal 2008).

Turisti čni kraj Št. gostov 1. Ljubljana 367553 2. Portorož-Portorose 277551 3. Bled 200951 4. Čatež ob Savi 160878 5. Moravske Toplice 116679 6. Kranjska Gora 99562 7. Podčetrtek 87665 8. Izola-Isola 86456 9. Bohinj 73082 10. Maribor 69224

Preglednica 17: Število nočitev v 10. največjih turisti čnih krajih v Sloveniji leta 2008

(Vir: SURS, SI- Stat podatkovni portal 2008).

Turisti čni kraj Št. gostov 1. Portorož-Portorose 907524 2. Ljubljana 724352 3. Čatež ob Savi 593991 4. Bled 504042 5. Moravske Toplice 456411 6. Izola-Isola 367685 7. Podčetrtek 349965 8. Kranjska Gora 345217 9. Rogaška Slatina 275947 10. Ankaran-Ancarano 248729

73

6.3 ZASTOPANOST DOMAČIH IN TUJIH GOSTOV V ZDRAVILIŠKEM KRAJU

PODČETRTEK MED LETI 1977 IN 2008

Po evidenci Statističnega urada Republike Slovenije, so do vključno leta 1991 domači

gosti vsi državljani nekdanje Jugoslavije, po tem letu pa le državljani Slovenije. Državljani

drugih republik nekdanje Jugoslavije so bili z letom 1992 priključeni tujim gostom. Tudi

sama sem se v tem poglavja držala enake metodologije.

V prerezu števila gostov prevladujejo vseskozi domači gosti. Velik del domačih gostov je

namreč tistih, ki so nameščeni v apartmajskih namestitvenih zmogljivostih (apartmajsko

naselje vas Lipa, aparthotel Rosa) in kampu (Natura). Nastala situacija je tudi posledica t.

im. sindikalnega turizma. Mnoga podjetja so namreč svojim zaposlenim z lastnimi

prenočitvenimi kapacitetami nudila cenejše počitnice. Vas Lipa je bila tako npr. zgrajena s

kapitalskim vložkom nekaterih slovenskih podjetij (t.im. sovlagateljstvo). Na osnovi

vloženih sredstev so imela podjetja pravico t. im. časovnega zakupa (99 let) nepremičnine

(apartmajev).

Delež domačih gostov se z leti zmanjšuje. Prvič je delež domačih gostov padel pod 90 %

leta 1996.

74

Preglednica 18: Število domačih in tujih gostov ter nočitev v zdraviliškem kraju

Podčetrtek v obdobju med letoma 1977 in 2008 (Vir: Letni pregled turizma 1977- 2001;

SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008).

število gostov število nočitev leto

skupaj domači %

domači tuji % tuji skupaj domači

% domače tuji

% tuje

1977 4615 4195 90,9 420 9,1 36612 33491 91,5 3121 8,5

1978 6680 6059 90,7 621 9,3 51876 47103 90,8 4773 9,2

1979 10647 9594 90,1 1053 9,9 90848 83254 91,6 7594 8,4

1980 8996 8293 92,2 703 7,8 93205 86661 93,0 6544 7,0

1981 9199 8460 92,0 739 8,0 96743 90368 93,4 6375 6,6

1982 9607 8946 93,1 661 6,9 95807 89544 93,5 6263 6,5

1983 9619 9099 94,6 520 5,4 96031 91794 95,6 4237 4,4

1984 9750 9198 94,3 552 5,7 95313 90606 95,1 4707 4,9

1985 11570 10500 90,8 1070 9,2 100224 93269 93,1 6955 6,9

1986 12568 11421 90,9 1147 9,1 103888 97507 93,9 6381 6,1

1987 12054 11028 91,5 1026 8,5 106447 100033 94,0 6414 6,0

1988 11343 10193 89,9 1150 10,1 99969 93067 93,1 6902 6,9

1989 19213 17906 93,2 1307 6,8 149945 141501 94,4 8444 5,6

1990 25234 23760 94,2 1474 5,8 193809 182650 94,2 11159 5,8

1991 28690 28037 97,7 653 2,3 197892 194100 98,1 3792 1,9

1992 32239 30154 93,5 2085 6,5 213522 201708 94,5 11814 5,5

1993 37188 34221 92,0 2967 8,0 237490 219637 92,5 17853 7,5

1994 36340 33483 92,1 2857 7,9 230630 214217 92,9 16413 7,1

1995 39462 35845 90,8 3617 9,2 218323 200179 91,7 18144 8,3

1996 43044 38750 90,0 4294 10,0 233445 213445 91,4 20000 8,6

1997 44516 39607 89,0 4909 11,0 237916 217041 91,2 20875 8,8

1998 46027 41523 90,2 4504 9,8 242106 221653 91,6 20453 8,4

1999 47905 42437 88,6 5468 11,4 245296 218733 89,2 26563 10,8

2000 55198 48539 87,9 6659 12,1 276281 243300 88,1 32981 11,9

2001 59261 51172 86,4 8089 13,6 292674 251763 86,0 40911 14,0

2002 59355 50083 84,4 9272 15,6 292375 245085 83,8 47290 16,2

2003 59312 48834 82,3 10478 17,7 281298 231561 82,3 49737 17,7

2004 60547 50073 82,7 10474 17,3 279256 233396 83,6 45860 16,4

2005 66639 53829 80,8 12810 19,2 297237 239268 80,5 57969 19,5

2006 75984 58725 77,3 17259 22,7 312966 245782 78,5 67184 21,5

2007 86405 65759 76,1 20646 23,9 343181 268404 78,2 74777 21,8

2008 87665 65785 75,0 21880 25,0 349965 266925 76,3 83040 23,7

Delež tujih gostov je bil najnižji leta 1991 in je znašal le 2,3 %. Od tega leta dalje je

zaznati ponoven trend povečevanja števila tujih gostov. Upad tujih gostov so zabeležili leta

75

1998 (9,8 %), razloge gre pripisati slabi turistični sezoni nasploh. Leta 2006 se je delež

tujih gostov prvič povzpel nad 20 % (22,7 %). Z odprtjem wellness hotela Sotelia se je

namreč spremenila struktura gostov. Gre za hotel višjega cenovnega razreda in pomeni

odmik od standardne ponudbe. Višanje deleža tujih gostov je posledica tudi aktivnejšega

tržnega komuniciranja na tujih emitivnih trgih. To je predvsem na italijanskem,

avstrijskem in nemškem ter hrvaškem trgu. Leta 2008 je delež tujih gostov v skupnem

obsegu dosegel 25 %.

Grafikon 9: Delež domačih in tujih gostov v zdraviliškem kraju Podčetrtek v obdobju

med letoma 1977 in 2008 (Vir: Letni pregled turizma 1977- 2001; SURS, SI- Stat

podatkovni portal 2002 –2008).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

l. 19

77

l. 19

79

l. 19

81

l. 19

83

l. 19

85

l. 19

87

l. 19

89

l. 19

91

l. 19

93

l. 19

95

l. 19

97

l. 19

99

l. 20

01

l. 20

03

l. 20

05

l. 20

07

dele

ž go

stov

(v

%)

gomači gosti tuji gosti

Situacija je podobna tudi pri razmerju domače – tuje nočitve (Grafikon 10).

76

Grafikon 10: Delež nočitev domačih in tujih gostov v zdraviliškem kraju Podčetrtek

v obdobju med letoma 1977 in 2008 (Vir: Letni pregled turizma 1977- 2001; SURS, SI-

Stat podatkovni portal 2002 –2008).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

l. 1

97

7

l. 1

97

9

l. 1

98

1

l. 1

98

3

l. 1

98

5

l. 1

98

7

l. 1

98

9

l. 1

99

1

l. 1

99

3

l. 1

99

5

l. 1

99

7

l. 1

99

9

l. 2

00

1

l. 2

00

3

l. 2

00

5

l. 2

00

7

del

ež n

očite

v (v

%)

domači gosti tuji gosti

Da bi ugotovila, kakšen je bil delež gostov iz drugih jugoslovanskih republik v strukturi

domačih gostov od leta 1977 do 1991, sem domače goste razdelila na goste iz Slovenije in

goste iz ostalih republik Jugoslavije. Delež gostov iz ostalih republik Jugoslavije je bil v

strukturi domačih iz leta v leto nižji. Če je znašal leta 1978 skoraj 40 % (38,4 %), je že leta

1979 padel pod 30 % (26,9 %). Negativni trend se je nadaljeval vse do leta 1991. Gostov iz

ostalih republik Jugoslavije je bilo v opazovanem obdobju v letih 1989 in 1990 najmanj,

kar je zaradi nastalih geopolitičnih razmer (razpad Jugoslavije, vojna…) tudi razumljivo.

Njihov delež je v strukturi domači gostje znašal leta 1989 le 4, 5 %.

77

Grafikon 11: Delež gostov iz Slovenije in gostov iz ostalih republik Jugoslavije v

strukturi doma čih gostov iz v zdraviliškem kraju Podčetrtek v obdobju med letoma

1977 in 1991 (Vir: Letni pregled turizma 1977- 1991).

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

l. 1

97

7

l. 1

97

8

l. 1

97

9

l. 1

98

0

l. 1

98

1

l. 1

98

2

l. 1

98

3

l. 1

98

4

l. 1

98

5

l. 1

98

6

l. 1

98

7

l. 1

98

8

l. 1

98

9

l. 1

99

0

l. 1

99

1

del

ež g

ost

ov

(v %

)

gosti iz Slovenije gosti iz ostalih republik Jugoslavije

6.4 GOSTI PO DRŽAVNI PRIPADNOSTI V LETIH 1977, 1987, 1997 IN LETA

2007

Preglednica 19: Število gostov in nočitev po državni pripadnosti v izbranih letih (Vir:

Letni pregled turizma 1977- 2001; SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008).

leto

1977* 1987* 1997 2007

gosti nočitve gosti nočitve gosti nočitve gosti nočitve DRŽAVE - SKUPAJ 4609 36612 12054 106447 44516 237916 86405 343181

DOMAČI 2616 18913 10129 91822 39607 217041 65759 268404

TUJI 1993 17699 1925 14625 4909 20875 20646 74777

Avstrija 225 1578 263 1856 2386 11805 5453 23511

Baltiške države 0 0 0 0 0 0 0 0

Belgija 0 0 20 79 15 72 0 0

Belorusija 0 0 0 0 0 0 0 0

78

Bolgarija 0 0 0 0 1 3 0 0

Bosna in Hercegovina 145 1018 77 703 73 230 155 556

Ciper 0 0 0 0 0 0 0 0

Češka republika 0 0 0 0 20 45 - 628

Črna gora 6 40 4 20 0 0 0 0

Danska 0 0 4 8 13 28 0 0

Estonija 0 0 0 0 0 0 0 0

Finska 0 0 0 0 2 2 0 0

Francija 7 98 15 17 21 36 179 568

Grčija 0 0 0 0 0 0 0 0

Hrvaška 912 8274 643 5894 892 2739 4326 13110

Irska 0 0 0 0 2 2 0 0

Islandija 0 0 0 0 0 0 0 0

Italija 85 746 132 1150 565 2634 7374 24483

Latvija 0 0 0 0 0 0 0 0

Litva 0 0 0 0 0 0 0 0

Luksemburg 0 0 0 0 3 10 0 0

Madžarska 0 0 0 0 22 61 0 0

Malta 0 0 0 0 0 0 0 0

Makedonija 60 606 19 96 19 60 72 219

Nemčija 74 465 376 2410 489 1921 1123 5318

Nizozemska 13 152 147 482 67 238 0 0

Norveška 0 0 0 0 0 0 0 0

Poljska 0 0 8 88 23 66 0 0

Portugalska 0 0 0 0 0 0 0 0

Romunija 0 0 0 0 0 0 0 0

Ruska federacija 0 0 1 4 27 44 208 1300

Srbija 456 4640 156 1498 0 0 0 0

Slovaška 0 0 0 0 1 3 0 0

Srbija in Črna gora 0 0 0 0 53 227 0 0

Španija 0 0 0 0 8 8 0 0

Švedska 8 13 11 52 15 65 0 0

Švica 5 40 12 130 54 225 77 245

Turčija 0 0 0 0 1 2 0 0

Ukrajina 0 0 0 0 6 10 0 0

Velika Britanija 0 0 10 19 34 82 0 0

Druge evropske države 0 0 0 0 5 113 0 0

Izrael 0 0 0 0 33 62 0 0

Japonska 0 0 0 0 1 1 0 0 Kitajska (Ljudska republika)

0 0 0 0 0 0 0 0

Koreja (Republika) 0 0 0 0 0 0 0 0

Druge azijske države 0 0 0 0 0 0 0 0

Kanada 3 29 6 22 11 30 0 0

Avstralija 0 0 7 15 16 62 0 0

79

Nova Zelandija 0 0 0 0 0 6 0 0 Druge države in ozemlja Oceanije

0 0 0 0 0 0 0 0

Južna Afrika 0 0 0 0 0 0 0 0

Druge afriške države 0 0 0 0 0 0 0 0

Brazilija 0 0 0 0 0 0 0 0 Druge države Južne in Srednje Amerike

0 0 0 0 0 0 0 0

Druge neevropske države

0 0 6 23 8 14 0 0

*Pri pregledu nisem upoštevala že omenjene metodologije Statističnega urada Republike

Slovenije, temveč sem goste iz SR Slovenije štela kot izključno domače. Goste iz ZRN in

DDR sem pripisala Nemčiji.

V grafikonu so prikazani deleži po posameznih tržiščih, kakor jih evidentirajo v termah

Olimia. Delež domačih gostov prevladuje, čeprav ta delež upada. Delež gostov iz nemško

govorečega območja (Nemčija in Avstrija), je približno konstanten. V večini gre za

organizirane skupine upokojencev, ki so gosti predvsem v spomladanskih in jesenskih

mesecih. Pri podrobnejšem pregledu (glej preglednico 19), je viden le minimalen porast

števila gostov iz Nemčije, med letoma 1987 in 1997. Stanje je posledica združitve obeh

Nemčij (1990) in uvedbe evra, kar je za nekaj časa oslabilo nemško gospodarsko rast.

Italijanski trg se iz leta v leto krepi. Leta 2007 je delež v strukturi gostov skupaj znašal 8,5

%. Italijani so celo presegli število gostov in Avstrije in Nemčije skupaj. Leta 2007, je

7.374 italijanskih gostov ustvarilo kar 24.483 nočitev.

Če je delež hrvaških gostov znašal leta 1977 skoraj 20 %, je ta v dveh desetletjih močno

upadel in je leta 1997, znašal le 1,3 %. Vojna in slabe gospodarske razmere sta verjetno

glavna vzroka za upad. Leta 2007 se je delež povzpel na 5 %.

Delež gostov iz ostalih trgov niha. V opazovanem obdobju od leta 1977 do 2007 je najbolj

opazno povečanje števila gostov iz Ruske federacije.

80

Grafikon 12: Delež gostov po emitivnih tržiščih v izbranih letih (Vir: Letni pregled

turizma 1977- 2001; SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008).

56,8

84,089,0

76,1

6,5 5,3 6,5 7,61,8 1,1 1,3

8,5

19,8

5,32,0

5,0

15,1

4,21,3 2,7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

I. 1977 l. 1987 l. 1997 l. 2007

del

ež g

ost

ov

(v %

)

slovenski trg avstijsko-nemški trg italijanski trg hrvaški trg ostali trgi

6.5 POVPREČNA DOLŽINA BIVANJA MED LETOMA 1977 IN 2008

Do pred kratkim so v zdravilišča prihajali gosti pretežno na zdravljenje, zato so bile

povprečne dolžine bivanja gostov daljše, vendar se zaradi nekaterih ukrepov zdravstvene

politike ter spremenjenih navad in motivov le-te zadnja leta krajšajo.

Na skrajšanje vpliva tudi dejstvo, da je večina gostov samoplačnikov, ki se odloča za

krajše, večkratne obiske. Veča se delež počitniških in rekreativnih gostov ter week-end

gostov in kongresnih gostov.

81

Grafikon 13: Povprečna dolžina bivanja gostov v Zdraviliškem kraju Podčetrtek in

zdraviliških turisti čnih krajih v Sloveniji med letoma 1977 in 2008 (Vir: Letni pregled

turizma 1977- 2001; SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008).

0

2

4

6

8

10

12

l. 19

77

l. 19

79

l. 19

81

l. 19

83

l. 19

85

l. 19

87

l. 19

89

l. 19

91

l. 19

93

l. 19

95

l. 19

97

l. 19

99

l. 20

01

l. 20

03

l. 20

05

l. 20

07

štev

ilo d

ni

Podčetrtek zdraviliški kraji

Iz grafikona je razvidno, da je bila povprečna doba bivanja v zdraviliškem kraju Podčetrtek

vse do leta 1993 celo višja kot v je znašalo povprečje v zdraviliških krajih. V letu 1980 je

znašala povprečna doba bivanja celo 10,5 dni. Z izgradnjo apartmajskih kapacitet, se je ta

povprečna doba bivanja konstantno zniževala, saj je opazovano območje naredilo premik

od klasične zdraviliške destinacije k počitniško – rekreacijski destinaciji. Tudi podjetja so

napotovala svoje zaposlene v apartmaje za sedem do 10. dni.

Od leta 2004 je povprečna doba bivanja nižja kot je povprečje v zdraviliških krajih. Leta

2007 je povprečna doba bivanja v zdraviliškem kraju Podčetrtek znašala 3, 9 dni. Trend

zniževanja povprečne dobe bivanja gre konkretno pripisati povečanemu številu kongresnih

gostov (nov kongresni center) in počitniških gostov ter spremenjenim navadam gostov, ki

82

se odločajo za večkratne in krajše obiske. Da bi gosti na območju bivali dalj časa, jih

poskušajo stimulirati tudi z ustrezno cenovno politiko (daljša bivanja cenovno ugodnejša

od krajših).

6.6 SEZONSKA RAZPOREDITEV NOČITEV V IZBRANIH LETIH

Preglednica 20: Število nočitev po mesecih v izbranih letih (Vir: Letni pregled turizma

1977- 2001; SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008).

mesec

Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec.

sk* 456 598 1230 1554 2076 8495 9391 7199 2621 1369 1015 608

d* 400 557 807 1203 1873 7084 8884 6678 2359 1224 952 570

1977 t* 56 41 423 351 203 1411 507 521 262 145 63 38

sk 5562 5226 6882 6039 8257 11657 17065 16320 11344 6323 6041 5731

d 5387 5133 6806 5627 7507 10923 16059 15516 10047 6081 5355 5592 1987

t 175 93 76 412 750 734 1006 804 1297 242 686 139

sk 13193 13696 14735 15480 18118 23174 34857 33763 21070 16167 14567 11104

d 12049 11859 13259 14077 16512 22349 33967 32279 19702 13656 12693 10572 1993

t 1144 1837 1476 1403 1606 825 890 1484 1368 2511 1874 532

sk 16397 19788 18264 19938 21047 24542 36184 38878 22779 20752 21345 19342

d 13442 18338 14113 16240 16490 22131 32151 32604 17733 15125 17898 17131

2004 t 2955 1450 4151 3698 4557 2411 4033 6274 5046 5627 3447 2211

sk 23262 25826 23635 25201 25220 28790 40001 47204 26901 27655 24466 25020

d 16142 22421 18472 18863 20052 25316 33758 33940 19697 20891 19007 19845 2007

t 7120 3405 5163 6338 5168 3474 6243 13264 7204 6764 5459 5175 *sk = nočitve skupaj (domače in tuje) *d = domače nočitve *t = tuje nočitve

Glavni dejavniki, ki povzročajo sezonsko variabilnost v turizmu so potreba po rekreaciji,

naravne dobrine, dohodek, prosti čas, turistična sekundarna ponudba in subjektivni faktorji

(Planina, 1968).

Število vseh nočitev po posameznih mesecih je največje v poletnih mesecih, kar kaže na

pomembnost poletne sezone, s tem pa tudi določen delež rekreacijskih gostov in

počitniških gostov.

Kulminacija števila nočitev v poletnih je tudi posledica sezonskega značaja kampa. Izrazit

višek v poletni sezoni med primerjanimi leti kaže že leto 1993, kar je posledica izgradnje

83

apartmajskega naselja vas Lipa (1989). Analogija se ponovi leta 2007.

V smislu števila nočitev je najslabši mesec januar, sledi mesec december. Za leti 2004 in

2007 se lepo vidi vpliv počitnic (februar in oktober).

Grafikon 14: Število vseh nočitev po mesecih za leta 1977, 1987, 1993, 2004 in 2007

(Vir: Letni pregled turizma 1977- 2001; SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008).

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec.

št.

noč

itev

l. 1977 l. 1987 l. 1993 l. 2004 l. 2007

Se pa slika zelo spremeni če pogledamo sezonskost tujih nočitev. Leto 2007 izkazuje

izrazit poletni višek v mesecu avgustu. Rezultat je povečanja števila italijanskih gostov, ki

prihajajo na feragosto in odprtje wellnes hotela Sotelia leta 2006. Višek januarja lahko

pripišemo italijanskim in hrvaškim gostom. Italijani praznujejo Epifanio, Hrvatje pa imajo

šolske počitnice. Višek v mesecu aprilu in oktobru gre na račun avstrijskih skupin

upokojencev.

Tudi sicer sta poleg poletnega v vseh opazovanih letih opaziti dva sicer minimalna

sekundarna viška- spomladi in jeseni.

84

Grafikon 15: Število tujih nočitev po mesecih za leta 1977, 1987, 1993, 2004 in 2007

(Vir: Letni pregled turizma 1977- 2001; SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008).

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec.

štev

ilo n

očite

v

l. 1977 l. 1987 l. 1993 l. 2004 l. 2007

6.7 PRIMERJAVA TURISTI ČNEGA PROMETA Z IZBRANIMI

ZDRAVILIŠKIMI TURISTI ČNIMI KRAJI V SLOVENIJI

Za primerjavo sem izbrala Čatež ob Savi, Moravske toplice, Dobrno, Rogaško Slatino in

Radence. Čatež in Moravske toplice sta kraja s primerljivo ponudbo (zdraviliška,

rekreacijska, počitniška), medtem, ko so preostali kraji več ali manj klasični zdraviliški

turistični kraji.

Rogaška Slatina je do leta 1998 veljala za največji zdraviliški turistični kraj v Sloveniji. Še

leta 1980 je med primerjanimi kraji bila Dobrna po obsegu turističnega prometa na drugem

mestu. Leta 1985 so imeli Moravske toplice, Dobrna in Radenci približno enak turistični

promet (cca. 165.000 do 175.000 nočitev). Že naslednjega leta se prične turistični promet

upadati tako Dobrni kot Radencem.

85

Sredi osemdestih je začel turistični promet naraščati tako v Čatežu, Moravskih toplicah in

v Podčetrtku. Ti kraji so namreč bistveno dopolnili turistično ponudbo z nezdraviliškimi

aktivnostmi. V teh krajih seje bistveno povišalo število nočitev v nehotelskih prenočitvenih

zmogljivostih (apartmaji).

Če je Rogaška Slatina veljala nekdaj za največji zdraviliški turistični kraj, od leta 1989

doživlja usodo konstantnega upadanja turističnega prometa. Razlogi so različni: izguba

jugoslovanskega trga (zdraviliške napotnice), pomanjkanje vodnih površin in razdrobljena

ponudba ter lastniška struktura, pomanjkanje novih investicij in turističnih programov.

V zadnjih letih je rezultat investicijskega ciklusa, ki se izteka leta 2009 (sredstva EU),

stalno poviševanje števila nočitev v Moravskih toplicah, Podčetrtku in Čatežu ob Savi.

Grafikon 16: Število nočitev v zdraviliškem kraju Podčetrtek in izbranih zdraviliških

turisti čnih krajih v Sloveniji med letoma 1977 in 2007 (Vir: Letni pregled turizma 1977-

2001; SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008).

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

l. 1

97

7

l. 1

97

9

l. 1

98

1

l. 1

98

3

l. 1

98

5*

l. 1

98

7

l. 1

98

9

l. 1

99

1

l. 1

99

3

l. 1

99

5

l. 1

99

7

l. 1

99

9

l. 2

00

1

l. 2

00

3

l. 2

00

5

l. 2

00

7

štev

ilo n

očite

v

Čatež ob Savi Dobrna Moravske toplice

Podčetrtek Radenci Rogaška Slatina

86

Da postaja Podčetrtek kot zdraviliški kraj vse bolj pomemben, priča delež, ki ga v skupnem

prerezu nočitev zdraviliških krajev dosega. Leta 1977 je bil delež vseh nočitev v primerjavi

z nočitvami zdraviliških krajev najnižji, znašal je le 3,7 %.

Vlaganje v nehotelske prenočitvene zmogljivosti se kaže tudi v deležu nočitev zdraviliških

krajev. Ta delež leta 1990 presegel 10 % (vas Lipa). Od tega leta se delež konstantno giblje

nad 10 %.

Leta 1991 je bil delež nočitev v strukturi nočitev zdraviliških krajev največji. Znašal je kar

13,4 %. Razlog je v zmanjšanju števila nočitev v zdraviliških krajih na sploh. Zaradi

razmer na Balkanu se je leta 1991 v primerjavi z letom 1990, število nočitev v zdraviliških

krajih zmanjšalo za skoraj 40 %, medtem, ko se je v Podčetrtku znižalo za malenkost manj

kot 20 %

.

Grafikon 17: Delež nočitev v zdraviliškem kraju Podčetrtek v primerjavi z nočitvami

v zdraviliških krajih Slovenije med leti 1977 in 2007 (Vir: Letni pregled turizma 1977-

2001; SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008).

0

2

4

6

8

10

12

14

16

l. 1

97

7

l. 1

97

9

l. 1

98

1

l. 1

98

3

l. 1

98

5

l. 1

98

7

l. 1

98

9

l. 1

99

1

l. 1

99

3

l. 1

99

5

l. 1

99

7

l. 1

99

9

l. 2

00

1

l. 2

00

3

l. 2

00

5

l. 2

00

7

leto

del

ež n

očite

v (v

%)

87

7. TURISTIČNE POTREBE, MOTIVI, NAVADE IN STRUKTURA

GOSTOV V TERMAH OLIMIA

Turistične potrebe in motivi so želje in pričakovanja, ki vzpodbujajo in usmerjajo ravnanje

turistov (Jeršič, 1987). Prav preučevanje turističnih potreb in motivov nam omogoča

razložiti navade in ravnanja gostov. Vse pomembnejše je tudi z vidika ponudnikov

turističnih storitev, saj se s poznavanjem potreb in motivov in posledično navad in ravnanj

gostov lahko le- tem lahko bolj približajo in hkrati razvijajo nove storitve.

Turistične motive, potrebe, navade in strukturo gostov v termah Olimia sem ugotavljala s

pomočjo anketiranja. Anketiranje je potekalo v mesecu januarju leta 2009. Zajela sem 100

naključno izbranih gostov.

Z anketnim vprašalnikom sem prepoznavala:

- sestavo gostov v termah Olimia, glede na izvorno območje (država, regija,

občina),

- socio-ekonomsko sestavo gostov (spolna, starostna in ekonomska sestava

gostov),

- temeljne motive gostov,

- dolžino bivanja,

- razporeditev gostov po posameznih objektih,

- število dosedanjih obiskov in pogostost obiska v termah Olimia,

- viri informacij o termah Olimia.

7.1 SESTAVA ANKETIRANIH GOSTOV GLEDE NA IZHODIŠ ČNA OBMOČJA

Pri zagotavljanju reprezentativnosti vzorca anketirancev je bila pomembna težnja, da se bo

čim bolj ujemal z dejansko sestavo gostov po državni pripadnosti v termah Olimia.

Izhodišče so bili interni podatki term Olimia za leto 2008. Po teh podatkih je terme Olimia

v letu 2008 obiskalo 87.430 gostov, od tega 65.549 domačih in 21.881 tujih. To pomeni,

88

da prevladujejo domači gosti 74,97 %. Delež tujih gostov je v letu 2008 znašal 25,02 % .

Med tujimi gosti so prevladovali Italijani (9 % oz. 8.203 gosti). Sledijo jim Avstrijci (6 %

oz. 4.923 gostov) in Hrvati (5 % oz. 4.528 gostov). Delež gostov v strukturi ostalih znaša

skoraj 27 % (1.123 gostov).

Grafikon 18: Delež domačih in tujih gostov v termah Olimia za leto 2008 (Vir: interni

podatki term Olimia za l. 2008)

75%

6%

5%

9%5%

Slovenija Avstrija Hrvaška Italija ostali

Preglednica 21: Sestava anketiranih gostov v termah Olimia glede na državo izvora

(Vir: anketiranje v termah Olimia januar 2009).

DRŽAVA ŠTEVILO GOSTOV Slovenija 55

Italija 18

Hrvaška 13

Avstrija 11

Ostali 3

SKUPAJ 100

Med 100 anketiranimi gosti je bilo največ domačih gostov (55 %), tujih gostov je bilo 45

%. Med tujimi gosti so prevladovali Italijani, ki so predstavljali kar 40 % vseh tujih gostov.

Razkorak med podatki term Olimia gre pripisati specifi čnim razmeram v mesecu januarju,

89

ko je v kompleksu dejansko manj domačih gostov. Zaradi počitnic na Hrvaškem in v Italiji

je več gostov v mesecu januarju iz teh območij. Večje število avstrijskih gostov pa gre

pripisati cenovno ugodnim paketom, ki so bili konkretno ponujeni na omenjenem tržišču.

Med gosti iz Hrvaške jih je bilo največ iz Zagreba ter Splita z okolico. Avstrijska Štajerska

in Koroška sta tradicionalni okolji iz katerih prihaja največ avstrijskih gostov. Italijanskih

gostov je največ bilo iz Trsta.

Med domačimi gosti so prevladovali gosti iz Osrednjeslovenske regije (32,7 %), sledijo

jim gosti iz Gorenjske in Podravske regije. Tem sledijo gosti iz Celjske regije.

Preglednica 22: Sestava anketiranih domačih gostov v termah Olimia meseca

januarja 2009 po regijah (Vir: anketiranje v termah Olimia januar 2009).

regija število % Severnoprimorska 2 3,64

Obalno-Kraška 4 7,27

Notranjska 2 3,64

Gorenjska 9 16,36

Osrednjeslovenska 18 32,73

Zasavska 3 5,45

Posavska 2 3,64

Celjska 5 9,09

Koroška 1 1,82

Dolenjska 1 1,82

Podravska 7 12,73

Pomurska 1 1,82

neznano 0 0,00

SKUPAJ 55 100

7.2 SOCIO-EKONOMSKA SESTAVA ANKETIRANIH GOSTOV

Goste sem opredelila gleda na spol, starost in ekonomski status. Ti dejavniki tudi

opredeljujejo socio-ekonomsko sestavo gostov.

Spolna sestava anketiranih gostov je dokaj uravnotežena. Med anketiranimi je bilo 43 %

90

moških in 57 % žensk.

Največ gostov je zastopano v starosti do 39 let. Ta starostna skupina je najbolj zastopana

tudi med slovenskimi gosti (41,8 %). Medtem, ko je pri tujcih največji delež gostov starih

od 50. do 59. let (33 %). Podpovprečno nizek je delež tistih, ki so stari 70. let ali več.

Preglednica 23: Starostna sestava anketiranih gostov v termah Olimia glede na

državno pripadnost (Vir: anketiranje v termah Olimia januar 2009).

število anketiranih oseb % anketiranih oseb

starost gostov skupaj SI tujci AT IT CRO drugi skupaj SI tujci

do 39 35 23 12 2 4 6 0 35,0 41,8 26,7

40-49 22 11 11 3 3 4 1 22,0 20,0 24,4

50-59 26 11 15 5 8 2 0 26,0 20,0 33,3

60-69 15 9 6 2 2 0 2 15,0 16,4 13,3

70 ali več 2 1 1 1 0 0 0 2,0 1,8 2,2

skupaj 100 55 45 13 17 12 3 100,0 100,0 100,0

Glede na ekonomsko sestavo so bili gosti razdeljeni v tri skupine med aktivne, upokojence

in vzdrževane osebe. Največji delež so predstavljaje aktivne osebe, tako pri domačih, kot

tudi tujih gostih. Kar je razumljivo glede na starostno strukturo gostov.

Preglednica 24: Ekonomska sestava anketiranih gostov v termah Olimia glede na

državno pripadnost (Vir: anketiranje v termah Olimia januar 2009).

število anketiranih oseb % anketiranih oseb ekonomska sestava gostov

skupaj SI tujci AT IT CRO drugi skupaj SI tujci

aktivni 70 39 31 7 13 9 2 70,0 70,9 68,9

upokojenci 22 11 11 4 4 2 1 22,0 20,0 24,4

vzdrževani 8 5 3 0 1 2 0 8,0 9,1 6,7

neznano 0 0 0 0 0 0 0 0,0 0,0 0,0

skupaj 100 55 45 11 18 13 3 100,0 100,0 100,0

91

7.3 PRIMARNI TURISTI ČNI MOTIVI GOSTOV V TERMAH OLIMIA

Največ anketiranih gostov je terme Olimia obiskalo zaradi dopusta, rekreacije in sprostitve.

Zaradi zdravstvene rehabilitacije je terme obiskalo 5 % anketirancev. Zaradi zdravstvene

preventive in udeležbe na seminarju ali drugo pa vsega skupaj 3%.

Rezultat je razumljiv, saj nehotelski gostje (tisti, ki bivajo v apartmajih), v veliki večini

obiskujejo terme prav zaradi dopusta, oddiha, rekreacije, zabave idr..

Grafikon 19: Primarni motivi anketiranih gostov za obisk term Olimia (Vir:

anketiranje v termah Olimia januar 2009).

5% 3%

86%

3%

3%

zdravljenje, rehabilitacija zdravstvena preventiva

dopust, rekreacija, sprostitev izlet, turistični obisk

drugo, seminar

Glavni motivi anketirancev v vasi Lipa in kampu Natura so bili dopust, rekreacija in

sprostitev. Skoraj enaka je situacija pri aparthotelu Rosa. Primarni motivi dopust,

rekreacija in sprostitev so bili tudi vodilo gostov v hotelu Sotelia in hotelu Breza.

Skoraj 80 % anketiranih gostov prihaja v hotel Sotelio zaradi dopusta, rekreacije in

sprostitve, ta delež je nekoliko nižji v hotelu Breza (73,1 % anketiranih gostov) in gre na

92

račun t. im. zdraviliških gostov, katerih primarni motiv je zdravljenje in rehabilitacija. Če

k tem gostov prištejemo še tiste goste, ki katerih primarni motiv je zdravstvena preventiva,

potem delež teh gostov v hotelu Breza znaša skoraj 20 % ( 19,2 %). Delež gostov, katerih

primarni motiv so seminarji in kongresi znaša v Sotelii 9,2 %. Rezultati se dokaj ujemajo z

internimi podatki term Olimia. Po katerih je za leto 2008 znašal delež kongresnih gostov v

hotelu Sotelia 10%, drugih gostov je bilo 90 % (sem prištevajo počitniške goste). V hotelu

Breza po teh podatkih prevladujejo počitniški gostje 75 %, t.im. zdravstvenih gostov je

24 %, kongresnih pa 1 %.

Grafikon 20: Delež primarnih motivov anketiranih gostov po nastanitvenih objektih

(Vir: anketiranje v termah Olimia januar 2009).

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

Breza Sotelia Rosa Lipa Natura

dele

ž go

stov

(v

%)

zdravljenje, rehabilitacija zdravstvena preventiva dopust, rekreacija, sprostitev

izlet, turistični obisk drugo, seminar

7.4 VIRI INFORMACIJ O TERMAH OLIMIA

Največ anketirancev je terme obiskalo na osnovi lastnih izkušenj. Takih je bilo kar 47 % ,

sledijo tisti, ki so jih za obisk term navdušili prijatelji in znanci, medtem (22 %). 13 % je

93

terme obiskalo po nasvetu potovalne agencije. 7 % je bilo tistih, ki so se za obisk odločili

na osnovi internet informacij. Delež takih gostov se bo verjetno z leti povečeval, tudi

zaradi posebnih popustov, ki so jih deležni gosti, ki rezervirajo svoj oddih preko interneta.

Grafikon 21: Delež anketiranih gostov glede na vir informacij o turisti čni ponudbi v

termah Olimia (Vir: anketiranje v termah Olimia januar 2009).

5%

22%

47%

13%

6%7%

zdravnikovo priporočilo prijatelji, znanci, sorodniki

lastna izkušnja turistična agencija

prospekt, oglasi, sejmi drugo

Tudi večina anketiranih tujcev se je odločila za obisk na osnovi lastne izkušnje. Pomemben

delež je delež tistih anketiranih gostov, ki so prišli v terme Olimia na osnovi informacij

turističnih agencij. Gre predvsem za delež tuji. Ta delež dosega 24, 4 %. Med tujimi

anketiranimi gosti je 8,9 % takih, ki so se za obisk odločili na osnovi internet informacij.

Glede na trende se bo delež tistih, ki bodo kot vir informacij navedli internet ali agencije z

leti še poviševal.

Preglednica 25: Sestava anketiranih gostov po državah glede na vir informacij o

turisti čni ponudbi v termah Olimia (Vir: anketiranje v termah Olimia januar 2009).

število anketiranih oseb % anketiranih oseb viri informacij

skupaj SI tujci AT IT CRO drugi skupaj SI tujci zdravnikovo priporo čilo 5 5 0 0 0 0 0 5,0 9,1 0,0 prijatelji, znanci, sorodniki 22 12 10 4 2 3 1 22,0 21,8 22,2

94

lastna izkušnja 47 29 18 5 7 6 0 47,0 52,7 40,0

turisti čna agencija 13 2 11 2 7 1 1 13,0 3,6 24,4

prospekt, oglasi, sejmi 6 4 2 0 0 1 1 6,0 7,3 4,4

drugo 7 3 4 0 2 2 0 7,0 5,5 8,9

SKUPAJ 100 55 45 11 18 13 3 100,0 100,0 100,0

7.5 POGOSTOST PRIHODOV V TERME OLIMIA

Prvič je bilo v termah Olimia 25 % anketirancev. Kar 75 % anketiranih gostov je torej

takih, ki se vračajo. Največ je takih, ki so obiskali terme dvakrat do trikrat (52 %).

Presenetljivo je visok tudi delež tistih, ki so obiskali terme štirikrat ali petkrat, med njimi je

celo več tujcev (17,8 %).

Preglednica 26: Sestava anketiranih gostov v termah Olimia glede na število prihodov

(Vir: anketiranje v termah Olimia januar 2009).

število anketiranih oseb % anketiranih oseb število prihodov

skupaj SI tujci AT IT CRO drugi skupaj SI tujci prvi č 25 14 11 3 4 2 2 25,0 25,5 24,4

dvakrat do trikrat 52 27 25 7 9 8 1 52,0 49,1 55,6

štirikrat do petkrat 14 6 8 3 3 2 14,0 10,9 17,8

šestkrat do desetkrat 5 5 0 5,0 9,1 0,0

več kot desetkrat 4 3 1 1 4,0 5,5 2,2

skupaj 100 55 45 13 17 12 3 100,0 100,0 100,0

Največ anketiranih gostov, ki so prvič obiskali terme Olimia je bilo nastanjenih v hotelu

Sotelia, kar je razumljivo, saj gre za razmeroma nov objekt oz. produkt (odprt leta 2006).

Največji delež anketiranih gostov, ki se vračajo oz. so obiskali terme več kot enkrat je v

objektih Rosa, Lipa in Natura. Gre za objekte v katere napotujejo goste podjetja, ki imajo v

teh objektih apartmaje oz. v kampu hišice.

95

Grafikon 22: Pogostost obiskov anketiranih gostov po nastanitvenih objektih (Vir:

anketiranje v termah Olimia januar 2009).

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Breza Sotelia Rosa Lipa Natura

objekt

šte

vilo

obi

skov

prvič dvakrat do trikrat štirikrat do petkrat

šestkrat do desetkrat več kot desetkrat

7.6 DOLŽINA BIVANJA GOSTOV V TERMAH OLIMIA

Po podatkih term Olimia je povprečna doba bivanja leta 2008 znašala 4 dni (3,99). Kar 68

% anketiranih gostov je v termah bivalo 4 do 7 dni. Število anketirancev, ki so bivali en

dan je razmeroma majhno (4 %). Gre za kongresne goste, katerih delež se bo verjetno z leti

povečeval in posledično zniževal povprečno dobo bivanja.

Največ anketiranih gostov, ki so v termah bivali 2 do 3 dni, je bilo nastanjenih v hotelu

Sotelia. Po podatkih term Olimia je bila povprečna doba bivanja v hotelu Sotelia leta 2008,

nekaj manj kot 3 dni (2,77). Gre za za večinoma za weekend goste. Z ugodnimi paketi

(+1dan), se mnogi gosti odločijo podaljšati svoje bivanje. Mnogi pa se odločijo za več

krajših bivanj.

Najdaljšo dobo bivanja ima po podatkih term Olimia hotel Breza (4,68). Podatki ankete so

torej primerljivi z podatki term. Več kot 4 dni znaša po podatkih term Olimia povprečna

96

doba bivanja tudi v aparthotelu Rosa, vasi Lipa in kampu Natura, kar je prav tako

primerljivo z rezultati ankete. Gre namreč za objekte v katerih imajo podjetja apartmaje oz.

v kampu hišice. Mnoge so v zadnjem času bodisi odprodali, ali pa jih dali v upravljanje

(oddajo) termam.

Grafikon 23: Dolžina bivanja anketiranih gostov po nastanitvenih objektih (Vir:

anketiranje v termah Olimia januar 2009).

0

5

10

15

20

25

Breza Sotelia Rosa Lipa Natura

objekt

šte

vilo

ank

etir

anc

ev

1 dan 2 do 3 dni 4 do 7 dni 8 do 14 dni

7.7 RAZPOREDITEV ANKETIRANIH GOSTOV PO NAMESTITVENI H

OBJEKTIH

Največ anketiranih gostov je bivalo v hotelu Sotelia in hotelu Breza. Kar je verjetno

posledica dejstva , da je bila anketa izvedena v mesecu januarju, ko so nehotelske

kapacitete slabše zasedene.

97

Grafikon 24: Razporeditev anketiranih gostov po posameznih namestitvenih objektih

v termah Olimia in njihov delež v primerjavi z deležem po podatkih term Olimia

(Vir: anketiranje v termah Olimia januar 2009; interni podatki Terme Olimia d.d. za leto

2008).

0

5

10

15

20

25

30

35

Breza Sotelia Rosa Lipa Natura

objekt

del

ež g

ost

ov

(v %

)

delež anketiranih gostov delež gostov po podatkih term Olimia

7.8 REKREACIJSKE POTREBE ANKETIRANIH GOSTOV TERM O LIMIA IN

NJIHOVA IZLETNIŠKA AKTIVOST

Gostom so na voljo različni športno-rekreacijski objeti in naprave, ki popestrijo turistično

ponudbo.

Na vprašanje ali ste se v termah Olimia tudi kaj rekreirali, oziroma uporabljali športno-

rekreacijske objekte? je vseh 100 anketirancev odgovorilo pritrdilno. Vsi so se ukvarjali s

plavanjem. Poleg plavanja pa se jih je 48 % še sprehajalo, 33 % jih je hodilo še v savno, 10

% jih je dodatno obiskovalo fitness, 7 % se jih je dodatno udeležilo telovadbe in 2 % sta

dodatno igrala tenis.

Rezultati bi morda v poletnih mesecih bili drugačni. Verjetno bi padel delež tistih, ki

plavajo in hodijo v savno ter se povečal delež tistih aktivnosti, ki se izvajajo na prostem.

98

Pri tem je treba povedati, da je savna vključena v ceno paketov za goste Sotelia, ostali gosti

term jo lahko koristijo s popustom.

Na vprašanje ali ste bili med bivanjem v termah Olimia kje na izletu? je kar 77 %

anketirancev odgovorilo pritrdilno. Pri tem je bilo mišljeno gibanje izven kompleksa term

Olimia. Od tistih, ki so se odpravili na izlet, so najpogosteje obiskali Olimje 58%. Sledijo

Podčetrtek 17 %, Rogaška Slatina 16%, obisk Term Tuhelj 5 % (Terme Olimia d.d. so

lastniki term Tuhelj na Hrvaškem; gosti term Olimia imajo v ceno paketov vključeno tudi

kopanje v termah Tuhelj), Celje 3 % in Ptuj 1 %.

Visok akcijski radij gostov term Olimia, je posledica tudi cenovne politike term Olimia, saj

so npr. v nekaterih 5-dnevnih in več dnevnih paketih v hotelu Sotelia v ceno vključeni tudi

izleti v Olimije ali Rogaško Slatino ali možnost večerje izven kompleksa term (Amon ali

Jelenov Greben).

Od anketiranih gostov je nakup v kraju opravilo 80 % anketiranih gostov.

7.9 ZADOVOLJSTVO GOSTOV Z TURISTI ČNO PONUDBO TERM OLIMIA IN

TURISTI ČNEGA OKOLJA

Na vprašanje kako ste zadovoljni s ponudbo term Olimia in turističnega okolja ? je 49 %

odgovorilo, da so s ponudbo zelo zadovoljni, 37 % anketirancev je odgovorilo, da so s

ponudbo zadovoljni. Verjetno je tudi razmeroma visokemu deležu tistih, ki so s ponudbo

zelo zadovoljni in zadovoljni, da se velik delež gostov vrača. Še kar zadovoljnih je bilo 13

% anketirancev in 1 % nezadovoljnih.

Med pripombami, ki so jih imeli anketirani gosti gre izpostaviti najpogostejše:

- pomanjkanje vodnih površin

- pomanjkanje ležalnikov v savnah

- pomanjkanje športno-rekreativnih objektov v neposredni bližini kompleksa

(športna dvorana)

99

- večji prostor namenjen zabavi.

Pripomba, ki se je nanašala na pomanjkanje vodnih površin, je verjetno posledica dejstva,

da sem anketiranje izvedla v zimskih mesecih, ko še ni obratoval wellness center

Orhidelia. Z izgradnjo novih objektov (wellness center Orhidelija in večnamenska

dvorana), bodo verjetno odpravljene pomanjkljivosti, ki so jih anketirani gosti najpogosteje

omenili.

100

8. PROSTORSKO – FUNKCIJSKI RAZVOJ NASELJA

PODČETRTEK

Podčetrtek je od leta 1995 sedež novo ustanovljene občine. Naselje je nastalo pod

utrjeno obmejno grajsko postojanko v dolu pod Rudnico oz. Grajskim gričem na zahodu in

Palčniku na vzhodu. Danes sestavljajo naselje zaselki Gastrož, Slake, Škofja gora in Trata

(Krajevni leksikon, 1995).

Kraj Podčetrtek se pojavlja sočasno z gradom in je leta 1328 in 1329 omenjen kot

Landsberg. Leta 1404 se omenja že kot trg, v katerem sta bila sodišče in obmejna mitnica.

Imel je običajne privilegije ter tržni in sodni dan ob četrtkih (Curk, 2001).

V bistvu je bil Podčetrtek od 12. stoletja dalje, pomembno središče Obostelja. Skozenj je

do prve polovice 19. st. vodila cesta Brežice-Kunšperk-Lemberg-Poljčane, zato je v njem

vladalo živahno poslovno življenje. Z izgradnjo ceste po dolini Sotle, ki je obšla trg, je

življenje v trgu pričelo usihati. Število prebivalcev se je tako iz 442 leta 1890, znižalo na

362, kolikor jih je Podčetrtek štel leta 1900. V razvojnem smislu, sta ponoven razvoj kraja

vzpodbudila t. im. Obsoteljska železnica (1958) in razvoj zdravilišča Atomske toplice

(1966).

Slika 13: Podčetrtek leta 1938 (Vir: Renier, F.).

101

8.1 PROSTORSKI RAZVOJ NASELJA

Naselje ima značilno tržno ulico. Starejši vaški del se je razvil okoli cerkve ob vznožju

grajskega griča oz. na začetku Podgrajskega klanca. Na to gručasto vas se je na začetku 14.

stoletja priključil trški del, ki ga sestavljata, razširjena tranzitna cesta z vrstno, z ne posebej

urejeno parcelacijo ter nesklenjena pozidava, tudi še z nekaterimi kmetijsko-

gospodarskimi stavbami (Maček, 2008).

Leta 1820 je imel Podčetrtek 49 hiš. Do leta 1869, se je to število povečalo na 82. Do leta

1910 se je število povečalo le za dve hiši (Krajevni leksikon, 1976). Podatki so vsekakor

pokazatelj zaostajanja kraja, vzrok katerega je bila, kot že rečeno premestitev ceste.

Nekaj podatkov lahko razberemo tudi iz popisa iz leta 2002. Leta 2002, je bilo v naselju

165 stavb s stanovanji. Od tega jih je bilo kar 32 % zgrajenih pred letom 1918. Do konca

leta 1960, je bilo zgrajenih zanemarljivo število stavb s stanovanji. Kar 40 % stavb s

stanovanji je bilo zgrajenih med letoma 1971 in 1980. Velik del novo zgrajenih stavb s

stanovanji gre v tem obdobju verjetno na račun potresa iz leta 1974 in pa razvoju turizma

po letu 1977. Pri novogradnjah je večino šlo za dopolnitev že pozidanih ali delno

pozidanih območij v naselju. Po letu 1991 je bilo zgrajenih le 4,8 % stavb s stanovanji.

Vzrok je pomanjkanje ustreznih gradbenih parcel v samem trgu in pa cena zazidljivih

parcel.

Preglednica 27: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve v naselju Podčetrtek (Vir:

Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

leto izgradnje

stavbe s stanovanji - SKUPAJ

do leta 1918

1919 -

1945

1946 -

1960

1961 -

1970

1971 -

1980

1981 -

1990

1991+

Podčetrtek 165 54 z z 14 66 14 8

102

Intenzivna preobrazba starega videza trga in okolice se je začela v šestdesetih letih

prejšnjega stoletja, ko so v trgu napeljali javno razsvetljavo in leta 1967 še javni vodovod.

Jeseni leta 1970 je bila modernizirana regionalna cesta proti Bistrici ob Sotli, tri leta

kasneje so asfaltirali še cesto po trgu. Prvi blok s prostori za pošto je bil zgrajen leta 1974.

Glede na pomanjkanje ustreznih parcel v zgornjem delu trga, so leta 1981 gasilski dom

začeli graditi ob regionalni cesti. Čistila naprava, električna cestna napeljava in ureditev

pločnikov je sledila leta 1988. Pomemben projekt v smislu urejenosti kraja, pomeni

ureditev trškega potoka in sicer od gasilskega doma do zdravstvenega doma z mostički in

parkirišči, leta 1995. Postopoma se je po letu 2000, začel širiti t. im. spodnji del trga, med

železniško progo in regionalno cesto, kjer se je začela intenzivno širiti trgovinska in

terciarna dejavnost.

Intenzivno preobrazbo je od leta 1978 doživljala zdraviliško-turistična cona, ki se je razvila

na Marofu.

Slika 14: Podčetrtek leta 2008 (Vir: TIC Podčetrtek).

103

Karta 5: Prostorsko – časovni razvoj naselja Podčetrtek (Vir: Kartiranje v Podčetrtku,

februar 2009; vir podlage: Podčetrtek – Terme Olimia, 2003 – karta v merilu 1: 6 250 -

pomanjšana)

104

8.2 RAZMESTITEV FUNKCIJ

S kartiranjem sem ugotavljala razmestitev dejavnosti in funkcij v naselju Podčetrtek.

Kartiranje sem izvedla v mesecu februarju leta 2009. V kartiranje sem zajela naslednje

dejavnosti:

- proizvodne dejavnosti

- gostinske in turistične dejavnosti

- oskrbne dejavnosti

- storitvene dejavnosti

- kvartarne dejavnosti.

V naselju Podčetrtek lahko rečemo, da skoraj ni proizvodnih dejavnosti, z izjemo nekaj

posameznih kmetij v samem trgu in na območju Škofje gore ter Gastroža. Tudi iz Popisa

2002, lahko razberemo, da je bil delež tistih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom v strukturi

delovno aktivnih v naselju Podčetrtek le 5,2 %. Industrija in proizvodna obrt v naselju nista

zastopana.

Gostinske in turistične dejavnosti so neposredno povezane s turističnim obiskom in

zadovoljevanjem turističnih potreb. V samem spodnjem delu trga Podčetrtek prevladujejo

gostinski obrati brez ponudbe hrane (5 lokalov), v novem delu, ob regionalni cesti, je samo

en obrat s hrano. Drugačna je seveda situacija v kompleksu term Olimia, kjer so zastopani

tako lokali s hrano, kot tisti brez ponudbe hrane. Na porast števila gostinskih obratov

(bifejev, kava boarov), je vplival intenzivni razvoj zasebnega sektorja na začetku

devetdesetih let, ko so številni odpirali svoje lokale kar v stanovanjskih hišah.

K turistični dejavnosti sem uvrstila še prenočitvene objekte in sicer hotele in apartmaje ter

drugo, to so zasebne sobe, počitniške hišice in youth hostle. Koncentracija dejavnosti je

razumljivo največja v kompleksu term Olimia, medtem, ko so posamezne zasebne sobe v

samem Podčetrtku in nasproti Aqualune. Tudi počitniške hišice so razpršene po samem

naselju.

105

Oskrbne dejavnosti (obrati za kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno oskrbo), so prav

tako skoncentrirane v spodnjem delu Podčetrtka. Gre v večini za trgovske lokale za

kratkoročno oskrbo (samopostrežne trgovine), eden od teh je tudi v samem kompleksu

term Olimia. Trgovini za srednjeročno oskrbo sta dve v samem Podčetrtku in ena v

kompleksu. Trgovin za dolgoročno oskrbo je malo, le dve (trgovina za računalniško

opremo in avtomobilski deli)

Storitvene dejavnosti so v zadnjih letih v porastu. V porastu so zlasti osebne storitvene

dejavnosti. V samem Podčetrtku sta 2 frizerska salona in en beauty salon. V kompleksu

term Olimia so trije frizerski saloni in seveda dejavnosti, ki se nanašajo na wellness

storitve (masaže, beauty…). V okviru kompleksa term deluje tudi optika. Drugih

storitvenih dejavnosti (poslovni prostori ter druge usluge in storitve so razmeroma slabo

zastopane.

Kvartarne dejavnosti so dejavnosti javnega značaja, ustanove s področja šolstva,

zdravstva in socialnega varstva, kulture, uprave ter finančno poslovne dejavnosti.

Koncentracija ustanov s področja šolstva, zdravstva in uprave je lepo vidna v zgornjem

delu naselja. V spodnjem delu sta le banka in zavarovalnica ter pošta.

106

Karta 6: Razmestitev dejavnosti in funkcij v Podčetrtku v mesecu februarju 2009

(Vir: Kartiranje v Podčetrtku, februar 2009; vir podlage: Podčetrtek – Terme Olimia, 2003

– karta v merilu 1: 6 250 - pomanjšana).

107

8. 3 FUNKCIJSKA ČLENITEV PODČETRTKA

Funkcijska členitev Podčetrtka izhaja iz razmestitve funkcij v naselju, oziroma njihove

prevlade nad drugimi funkcijami v posameznih delih naselja. Funkcijsko členitev sem

opravila na osnovi kartiranja. Glede na prevladujočo funkcijo sem opredelila:

- zdraviliško- turistično območje

- stanovanjsko območje

- oskrbno- storitveno območje

- območje z javnimi funkcijami.

Zdraviliško- turisti čno območje zajema del naselja na Marofu, kjer so skoncentrirani vsi

najpomembnejši namestitveni objekti za turiste, drugi del je na območju Aqualune, kjer sta

kamp in letno kopališče. Gre za homogeno območje, kjer so zastopane dejavnosti za

zadovoljitev potreb turistov. K temu območju sodi še območje z športno- rekreativnimi

objekti, ki so skoncentrirani na že prej omenjenih lokacijah. Športna igrišča in novi stadion

so v samem trgu Podčetrtek.

Stanovanjsko območje je po obsegu največje. V okviru območja je največ

enostanovanjskih hiš (celotna Škofja gora, Gastrož, osrednji del trga). Več stanovanjski

objekti so na Slakah in središču Podčetrtka, medtem, ko se v spodnjem trgu, kjer je tudi

sicer skoncentriranih veliko dejavnosti pojavlja mešano- oskrbno- stanovanjsko območje.

Oskrbno- storitveno območje je v bistvu novejši del Podčetrtka. Gre za območje, ki je

nastalo ob regionalni cesti. Na tem območju bo z odprtjem novega poslovnega centra

koncentracija teh dejavnosti še večja.

Območje z javnimi funkcijami je, lahko rečemo, nastalo na prehodu iz starega trškega

jedra v t.im. novi del. Tu so šola, vrtec, knjižnica, občinska stavba, zdravstveni dom in

lekarna.

108

Karta 7: Funkcijska členitev Podčetrtka (Vir: Kartiranje v Podčetrtku, februar 2009;

(Vir: Kartiranje v Podčetrtku, februar 2009; vir podlage: Podčetrtek – Terme Olimia, 2003

– karta v merilu 1: 6 250 - pomanjšana).

109

9. ODNOS PREBIVALCEV OBČINE PODČETRTEK DO

TURISTI ČNE DEJAVNOSTI

Da bi ugotovila kakšen je odnos prebivalcev občine Podčetrtek do turistične dejavnosti,

sem za mnenje povprašala 100 naključno izbranih občanov. Anketa potekala meseca

februarja 2009. Poleg vprašanj, ki so se nanašali na socio-ekonomsko status vprašanih,

sem jim zastavila še vprašanja, s pomočjo katerih se je dalo ovrednotiti njihov odnos do

term Olimia in odnos do turistične dejavnosti. Na vprašanja, ki so se nanašala na odnos do

turistične dejavnosti, so lahko odgovorili z oceno od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila

zelo majhen vpliv oz. pomen, ocena 5 pa zelo velik vpliv oz. pomen. Uporabo turistične

infrastrukture in drugih objektov in naprav, s strani občanov, sem ugotavljala z vprašanjem

Ali uporabljate športne, rekreacijske in druge objekte in naprave, ki so na voljo tudi

turistom?. Na koncu ankete sem jih še vprašala po mnenju, kaj bi bilo potrebno storiti za

hitrejši razvoj kraja. Šlo je za odprto vprašanje.

Anketirance sem opredelila gleda na spol, starost in ekonomski status. Ti dejavniki tudi

opredeljujejo socio-ekonomsko sestavo. Med anketiranimi je bilo 42 % moških in 58 %

žensk. Največ anketirancev je bilo starih od 20 do 34 let in od 35 do 49 let. V teh starostnih

skupinah je bilo 67 % anketirancev.

Preglednica 28: Starostna sestava anketiranih občanov (Vir: anketiranje v občini

Podčetrtek, februar 2009).

starost anketiranih prebivalcev

število anketiranih prebivalcev

15-19 10

20-34 30

35-49 37

50-64 12

65 in več 11

skupaj 100

Med anketiranimi ženskami je bil največji delež v strukturi aktivnih, prav tako pri

110

moških,kjer bil ta delež še višji. Skupaj je bilo v strukturi upokojencev 14 %. Nekaj več

moških, kot žensk. Vzdrževanih je bilo 9 %, pri tem je bilo med ženskami 13, 8 %

vzdrževanih in le 2, 4 % moških.

Preglednica 29: Ekonomska sestava anketiranih občanov (Vir: anketiranje v občini

Podčetrtek, februar 2009).

število anketiranih občanov

% anketiranih občanov

ekonomska sestava anketiranih občanov

skupaj ženske moški skupaj ženske moški

aktivni 77 42 35 77 72,4 83,3

upokojenci 14 8 6 14 13,8 14,3

vzdrževani 9 8 1 9 13,8 2,4

neznano 0 0,0 0,0

skupaj 100 58 42 100 100,0 100,0

Med anketiranci jih je bilo 25 % iz Podčetrtka, 15 % iz Pristave, 11 % iz Olimja, 9 % iz

Virštanja in prav toliko iz Sv. Eme. Ostali anketiranci (31 %) so bili iz drugih krajev

občine Podčetrtek.

9.1 ODNOS ANKETIRANIH PREBIVALCEV DO TURISTI ČNE DEJAVNOSTI

Anketiranci so odgovarjali na vprašanje Kakšen je, po vašem mnenju, pomen term Olimia

za razvoj občine Podčetrtek?

Preglednica 30: Ocena pomena term Olimia na razvoj občine Podčetrtek (Vir:

anketiranje v občini Podčetrtek, februar 2009).

ocena pomembnosti term Olimia v občini Podčetrtek

število

1 - zelo majhen pomen 4

2 - majhen pomen 1

3 - srednji pomen 7

4 - velik pomen 30

111

5 - zelo velik pomen 58 skupaj

povprečna ocena

100

4,37

Povprečna ocena 4, 37 kaže, da anketiranci pripisujejo zelo velik pomen termam Olimia za

razvoj občine. Najvišje so vpliv ocenjevali anketiranci iz Podčetrtka, Olimja, Virštanja,

Imenega. Najnižje ocene so podeljevali anketiranci iz Peclja, Nezbiš…, skratka krajev, ki

so bolj oddaljeni od term Olimia.

Navedeno potrjujejo tudi rezultati naslednjega anketnega vprašanja Kakšen je pomen term

Olimia za vaš kraj? Delež tistih, ki so ocenili vpliv z oceno 1 (zelo majhen pomen) ali

oceno 2 (majhen pomen), se je v primerjavi z vplivom na razvoj občine zvišal. 5 % oz. 10

% je ocenilo vpliv za oceno 1 oz. 2. V teh primerih gre za anketirance, ki so oddaljeni od

Podsčetrtka in term Olimia in so slabše infrastrukturno opremljeni (Sedlarjevo, Pecelj,

Cmereška gorca). Praviloma je več kot 90 % anketirancev iz Podčetrtka in Olimja

odgovorilo, da imajo terme Olimia zelo velik pomen na razvoj njihovega kraja. Povprečna

ocena se je znižala na 3, 37, kar kaže, da so anketiranci ocenili vpliv term na srednji do

velik pomen tudi na razvoj njihovega kraja.

Preglednica 31: Ocena pomena term Olimia na razvoj posameznega kraja (Vir:

anketiranje v občini Podčetrtek, februar 2009).

ocena pomembnosti term Olimia na posamezen kraj

število

1 - zelo majhen pomen 5

2 - majhen pomen 10

3 - srednji pomen 24

4 - velik pomen 25

5 - zelo velik pomen 36 skupaj

povprečna ocena

100

3,77

Visoko povprečno oceno (4,18) so anketiranci pripisali vplivu razvoja turizma na

112

infrastrukturno opremljenost občine. Znova so največji pomen vplivu turizma pripisovali

anketiranci iz krajev v neposredni bližini Podčetrtka. Kar je razumljivo, saj je dejansko tu

infrastrukturna opremljenost najboljša.

Preglednica 32: Ocena pomena razvoja turizma na infrastrukturno opremljenost

občine (Vir: anketiranje v občini Podčetrtek, februar 2009).

ocena pomembnosti razvoja turizma na infrastrukturno opremljenost

število

1 - zelo majhen pomen 4

2 - majhen pomen 2

3 - srednji pomen 10

4 - velik pomen 40

5 - zelo velik pomen 44 skupaj

povprečna ocena

100

4,18

Povprečna ocena je zelo visoka in znaša 4, 18. Kar 40 % anketirancev pripisuje razvoju

turizma velik vpliv na razvoj infrastrukturne opremljenosti in kar 44 % zelo velik pomen.

Nekoliko nižja je povprečna ocena, ki so jo anketiranci pripisali vplivu turizma na

infrastrukturno opremljenost njihovega kraja. Na vprašanje Kako, po vašem mnenju,

razvoj turizma vpliv na infrastrukturno opremljenost kraja?, je 10 % anketirancev

odgovorilo 1- zelo majhen pomen. Srednji pomen je pripisalo 28 % anketirancev. Gre za

podobno analogijo kot pri ugotavljanju pomenu term Olimia za vaš kraj. Infrastruktura se

je namreč pospešeno gradila v Podčetrtku in Olimju, ki sta dejansko najbolj povezana in

odvisna od razvoja turistične dejavnosti.

Preglednica 33: Ocena pomena razvoja turizma na infrastrukturno opremljenost

kraja (Vir: anketiranje v občini Podčetrtek, februar 2009).

ocena pomembnosti razvoja turizma na infrastrukturno opremljenost

število

1 - zelo majhen pomen 10

2 - majhen pomen 9

113

3 - srednji pomen 28

4 - velik pomen 26

5 - zelo velik pomen 27 skupaj

povprečna ocena

100

3,51

Z vprašanjem Kakšen je, po vašem mnenju, vpliv turističnega razvoja na zunanji izgled

vašega kraja?, je 25% vprašanih odgovorilo s 5- zelo velik pomen. Povprečna ocena 3, 56

kaže, da pripisujejo anketiranci vplivu turizma na zunanji izgled kraja srednje- do velik

pomen.

Preglednica 34: Ocena vpliva turističnega razvoja na zunanji izgled kraja (Vir:

anketiranje v občini Podčetrtek, februar 2009).

ocena pomembnosti razvoja turizma na zunanji izgled

število

1 - zelo majhen pomen 7

2 - majhen pomen 10

3 - srednji pomen 28

4 - velik pomen 30

5 - zelo velik pomen 25 skupaj

povprečna ocena

100

3,56

Rezultati prvega dela ankete kažejo, da je odnos do turizma pozitiven in da njegovo vlogo

tako v smislu razvoja infrastrukture in zunanjega videza ocenjujejo dokaj visoko. To pa je

za nadaljnji razvoj turizma zelo pomembno, saj v turistično ponudbo ne sodita samo

Podčetrtek in Olimje, ampak celotno območje občine Podčetrtek.

114

9.2 UPORABA TURISTIČNE INFRASTRUKTURE IN DRUGIH OBJEKTOV TER

NAPRAV ZA IZVAJANJE PROSTO ČASNIH AKTIVNOSTI PREBIVALCEV

OBČINE PODČETRTEK

Športni in rekreacijski objekti so na voljo tako turistom, kot tudi domačemu prebivalstvu.

Uporaba nekaterih objektov je občanom občine Podčetrtek na voljo s posebnimi popusti ali

celo brezplačno.

Na vprašanje ali Uporabljate športne, rekreacijske in druge objekte ter naprave, ki so na

voljo tudi turistom?, jih je pritrdilno odgovorilo kar 81 %. Da ne uporabljajo objektov, ki

so na voljo turistom je odgovorilo 19 % anketirancem. Med njimi niso bili le starejši od 65

let (60 %), ampak tudi mlajši.

Med anketiranci, ki uporabljajo objekte in naprave, jih je 28 % odgovorilo, da so

uporabljali 1 objekt ali napravo, 20 % je uporabljalo 2 objekta ali naprave, 14 % je

uporabljalo 3 objekte ali naprave, 17 % je uporabljalo 4 objekte ali naprave in več kot 4

objekte in naprave je uporabljalo 21 % anketirancev.

Največ so anketiranci uporabljali bazene, sledijo po vrstnem redu uporaba urejenih poti za

sprehajanje, uporaba telovadnice, , uporaba kolesarskih stez, savna, uporaba igrišča in

fitnessa, uporaba trim steze, uporaba golf igrišča ter ostalo.

9.3 PREDLOGI OBČANOV ZA HITREJŠI RAZVOJ TURISTI ČNE DEJAVNOSTI

IN OBČINE

Na vprašanje Kaj bi bilo potrebno storiti za hitrejši razvoj občine?, je odgovorilo 33 %

vprašanih. Najpogostejši odgovori, ki se nanašajo tako na razvoj občine, kot na

problematiko razvoja turizma so bili, navajam:

- izkoristiti možnost pridobivanja EU sredstev,

- boljša prometna infrastruktura in boljša cestna povezava do avtoceste,

115

- več delovnih mest in možnost zaposlitve mladih iskalcev zaposlitve,

- usklajen nastop vseh ponudnikov in pomoč še ne uveljavljenim in manjšim

ponudnikom specifičnih dejavnosti,

- upoštevati želje in mnenja mladih,

- še večja skrb in pozornost za urejenost kraja,

- spodbuditi miselnost krajanov in jih pripraviti do dejanj - da prijeten kraj, urejen in

prijazen vabi tudi turiste in s tem tudi »denar«,

- več stanovanj in več gradbenih zemljišč,

- večja možnost zaposlitve občanov znotraj občine Podčetrtek,

- več kolesarskih stez,

- oživitev Vonarskega jezera,

- ureditev gradu in njegove okolice,

- spodbuditi in pospešiti razvoj malega gospodarstva,

- porazdeliti sredstva, ki jih ima občina vsem enako,

- povečati proračun občine in ga v večji meri porabiti za razvoj turizma,

- povečati turistično ponudbo izven term Olimia.

Odgovori kažejo, da občani razmišljajo o turistični ponudbi in kako jo izboljšati. Kar kaže

na neko vpetost občanov v razvoj turistične ponudbe. Pokazali so tudi pomanjkljivosti, ki

se kažejo. To je problematika gradu Podčetrtek, Vonarsko jezero, premajhne spodbude za

razvoj malih ponudnikov storitev… Hkrati so pokazali na probleme s katerimi se v občini

spopadajo. To je pomanjkanje stanovanj in delovnih mest za mlade, delitev proračunskih

sredstev, pa slab dostop do avtoceste in še kaj.

116

10. SKLEP

Zdraviliški kraj Podčetrtek in z njim občina Podčetrtek sodi med mlajše zdraviliške

turistične kraje, ki pa je v 33. letih naredil skokovit razvoj. Če je območje po drugi

svetovni vojni doživljalo očiten zastoj v razvoju, je z razvojem zdraviliške dejavnosti in z

njo povezanih spremljevalnih dejavnosti območje sicer napredovalo. Kljub temu sodi

občina Podčetrtek med manj razvite občine.

10.1 DEJAVNIKI TURISTI ČNEGA RAZVOJA V OB ČINI PODČETRTEK

Razvoj turizma v občini je omočila termalna voda. Izkoriščanje tega naravnega potenciala

je omogočilo razvoj turistične ponudbe, v primeru Podčetrtka predvsem namestitvenih

objektov. Značilnost turističnega območja občine Podčetrtek je, da se je vzporedno z

gradnjo namestitvenih kapacitet v kompleksu term Olimia razvijala tudi dodatna ponudba,

kar kaže, da so se znali odzvati turističnemu povpraševanju, ki v zadnjih časih temelji na

doživetjih. Podčetrtek je v razmeroma kratkem času prešel od zdraviliške destinacije, do

destinacije za dopust, wellness, doživetja, rekreacijo. To potrjujejo tudi motivi anketiranih

gostov v termah Olimia, saj jih kar 86 % prihaja zaradi dopusta, rekreacije in sprostitve.

Preglednica 34: Ustvarjeno število nočitev in število gostov v zdraviliškem kraju

Podčetrtek, v občini Podčetrtek in termah Olimia za leto 2008 (Vir: SI- Stat podatkovni

portal 2008; interni podatki Terme Olimia d.d.).

kraj ob čina terme

št. gostov št. prenočitev št. gostov št. prenočitev št. gostov št. prenočitev

skupaj 87665 349965 89445 353747 87430 349520

domači 65785 266925 66918 269298 65549 266560

tuji 21880 83040 22527 84449 21881 82960

Iz preglednice je razvidno, da je v primerjavi z občino kar 98,80 % nočitev ustvarjenih v

termah Olimia. Z izgradnjo prvega hotela leta 1978, je število zasebnih ponudnikov hitro

upadalo, pa tudi sicer je razvoj namestitvenih kapacitet skoncentriran na območju

kompleksa term Olimia, medtem, ko se v okoliških krajih razvija predvsem dodatna

117

gostinska in turistična ponudba.

Razvoj turizma in turistične ponudbe z multiplikativnimi učinki je potekal v več fazah. V

veliki meri je vezan na razvoj infrastrukture in ponudbe v termah Olimia.

Preglednica 35: Kratek pregled faz in nekaterih značilnosti turisti čnega razvoja v

občini Podčetrtek

BIVALNE ZMOGLJIVOSTI

INFRASTRUKTURA IN

SUPERSTRUKTIRA

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

ZNAČILNOSTI TURISTI ČNEGA

PROMETA 1. Faza: OBDOBJE DO LETA 1965

• ni bilo večjih prenočitvenih objektov

• na razpolago so bila ležišča v privatnih hišah, šotorih , kozolcih.

• neurejeni izviri termalne vode

• leta 1956 so zgradili manjši bazen v Harini Zlaki

• 1958 odprta železniška proga

• podatki o turističnem prometu so se vodijo v knjigi gostov

• v toplice so prihajali predvsem bolniki po različnih operacijah

• pozitivno sprejemanje začetkov turizma in aktivno delovanje Turističnega društva Podčetrtek

• skromen obisk večinoma domačih gostov

• sezona od maja do septemba

• približno 1000 kopalcev na dan

2. Faza: ZAČETKI RAZVOJA: od l. 1966 do l. 1971

• gosti prenočujejo v zasebnih sobah in zasilnih prenočiščih

• večji prenočitveni objekt naselje »Brioni« v Podčetrtku

• leta 1966 so zgradili prvi lesen bazen na slovenski strani

• 1970 asfaltiranje regionalne ceste

• 1966 so zdravilišče uradno odprli

• 1968 upravitelj Atomskih toplic postane Turistično društvo Podčetrtek

• v strukturi domači/ tuji še vedno prevladujejo domači gosti

• sezona od maja do septembra

3. Faza: VEČ BAZENOV IN SOB: od l. 1972 do l. 1980

• l. 1978 otvoritev prvega hotela (hotel Breza)

• širitev kampa

• pokrit bazen, kadi z uporabo kabin, ambulanta, samopostrežna restavracija , točilnica vode na območju kampa

• bazen, telovadnica, zdravstveni oddelek v hotelu

• l. 1980 zgrajen olimpijski bazen v kampu

• 1. kmečki turizem v Olimju

• 1979. so razglasili termalno vodo za naravno zdravilno sredstvo

• prevladuje zdraviliški turizem

• vključevanje samostana Olimje v tur. ponudbo – izletniški turizem

• do leta 1978 gosti večinoma prenočujejo pri zasebnikih

• z izgradnjo pokritega bazena se sezona podaljša na celo leto

• z izgradnjo hotela se št. gostov l. 1979 prvič povzpne čez 10.000*

4. Faza: MOČNEJŠI ODZIVI OKOLJA od l. 1981 do l. 1990

• l. 1989 izgradnja apartmajskega naselja vas Lipa

• širitev kampa

• l. 1984 izgradnja mini golfa in tenis igrišč pri hotelu Breza

• l. 1990 zgrajen bazenski kompleks terme

• l. 1988 zgrajena Vinska klet Imeno

• urejanje pešpoti, razglednih točk idr.

• ustanovitev Spominskega parka Trebče – krajinskega parka Kozjanski park.

• pospešen razvoj storitvenih obrti v funkciji turizma

• ob zdraviliškem turizmu, se pojavi sindikalni turizem

• z izgradnjo vasi Lipa se število gostov l. 1990 povzpne čez 20.000*

• prevladujejo domači gosti

118

5. Faza: TERME OLIMIA: od l. 1991 do l. 2000

• l. 1995 razširitev in obnova hotela Breza

• 1998 izgradnja aparthotela Rosa

• l. 1994 izgradnja Športnega parka Gaj

• l. 1995 dopolnitev ponudbe Term z več zunanjimi bazeni

• l. 1998 izgradnja veznega hodnika med aparthotelom Rosa, hotelo Breza in Termami

• l. 1995 celovita ureditev trškega jedra v Podčetrtku

• ustanovitev TIC Podčetrtek

• ureditev pešpoti, VTC 10, Slomškova pot

• l. 2000 otvoritev golf igrišča v Olimju

• l. 2000 prične z delovanjem vzletišče športnih letal v Imenem

• l. 1995 ustanovitev občine Podčetrtek

• l. 2000 nova storitvena znamka Terme Olimia

• širitev izletniškega in kongresnega turizma

• nenehna rast števila gostov in nočitev

• leta 2000 je 55.198 gostov ustvarilo 276.281 nočitev*

6. Faza: NOV NALOŽBENI VAL: od l. 2001 dalje

• l. 2006 izgradnja hotela Sotelia

• med letoma 2001 in 2003 izgradnja in povečanje termalnega parka Aqualuna

• l. 2004 širitev in prenova wellness centra Termalija

• geološka učna pot, Emina Romarska pot, kolesarska steza v Olimje

• l. 2009 izgradnja wellness centra Orhidelia

• razvoj podjetništva in ponudbe v Olimju (čokoladnica, pivovarna, vinarstvo, samostan)

• obmejno povezovanje, l. 2005 formirana obmejna turistična cona

• l. 2002 ustanovitev LTO Podčetrtek

• wellness turizem

• število nočitev l. 2006 prvič preseže 300.000, od tega jih je nad 20% tujih.

*Podatki veljajo se nanašajo na turistični kraj Podčetrtek (Vir: Preglednica 18)

Ob pospešenem razvoju turistične dejavnosti se je posledično povečeval obseg turističnega

prometa. Na rast turističnega prometa in obseg le-tega, ni vplival, oziroma je bil le

prehoden, niti razpad Jugoslavije. V strukturi gostov se povečuje število tujih gostov. Če

sta še nekaj let nazaj bili glavni emitivni tržišči Avstrija in Nemčija, je danes to Italija.

119

10.2 UČINKI TURISTI ČNEGA RAZVOJA V PODČETRTKU

10.2.1 VPLIV NA ZAPOSLENOST PREBIVALSTVA

Razvoj delovnih mest v občini je povezan tudi z razvojem delovnih mest v Termah Olimia

.d.d.

Preglednica 36: Število in stopnja zaposlenih v Termah Olimia d.d. od leta 1997 do

leta 2008 (Vir: Terme Olimia d.d.).

Stopnja izobrazbe Leto

I. II. III. IV. V. VI. VII.

Skupaj Indeks

1997 8 10 12 65 39 11 9 154 100 1998 9 11 9 68 45 12 11 165 107 1999 8 9 12 76 42 9 10 166 101 2000 8 9 14 72 39 8 12 162 98 2001 8 9 13 71 33 9 13 156 96 2002 9 9 13 66 36 9 14 156 100 2003 8 6 11 71 34 10 16 156 100 2004 8 6 13 67 38 9 13 154 99 2005 10 5 15 64 46 12 16 168 109 2006 11 4 15 72 60 14 19 195 116 2007 9 4 16 72 65 15 19 200 103 2008 10 5 16 68 64 16 17 196 98

Kot je iz preglednice razvidno se je število zaposlenih v opazovanem obdobju najbolj

povečalo leta 2006, ko je bil odprt hotel Sotelia. Leta 2008 je bilo največ zaposlenih s IV.

stopnjo izobrazbe, kar je skoraj 35 % vseh zaposlenih. V. stopnjo izobrazbe pa skoraj 33 %

vseh zaposlenih. VII. stopnjo izobrazbe je imelo nekaj manj kot 9 % zaposlenih. Rasti

števila gostov in nočitev ni sledilo izrazito povečanje števila zaposlenih. Povečanje števila

gostov in nočitev je rezultat namestitev v nehotelskih zmogljivostih, ki zahtevajo povsem

drugačno metodologijo dela zaposlenih, kot v hotelskih namestitvenih zmogljivostih.

120

Preglednica 37: Število zaposlenih in njihov delež po občinah v Termah Olimia d.d.

decembra 2008 (Vir: Terme Olimia d.d.).

Občine Št. zaposlenih Delež zaposlenih (%)

Podčetrtek 62 31,63 Šmarje pri Jelšah 17 8,67 Šentjur 9 4,59 Rogaška Slatina 19 9,69 Celje 5 2,55 Poljčane 3 1,53 Ptuj 1 0,51 Bistrica ob Sotli 16 8,16 Kozje 24 12,24 Maribor 1 0,51 Rogatec 3 1,53 Oplotnica 1 0,51 Velenje 1 0,51 Žalec 5 2,55 Vrhnika 1 0,51 Izola 1 0,51 Polzela 2 1,02 Štore 1 0,51 Brežice 1 0,51 Tuji BIH 11 5,61 R. Hrvaška 10 5,10 R. Češka 1 0,51 R. Srbija 1 0,51 SKUPAJ 196

Skoraj tretjina vseh zaposlenih je v Termah Olimia d.d. iz občine Podčetrtek. Iz preostalih

občin upravne enote Šmarje pri Jelšah pa 40 % zaposlenih. Tujci so večinoma zaposleni

kot kuharji, natakarji oz. v vseh tistih poklicih, ki so deficitarni.

S turistično dejavnostjo je povezan razvoj delovnih mest v terciarnih dejavnostih.

Vpliv turizma na razvoj ne samo turistične ponudbe je pokazala tudi anketa ponudnikov

storitev v občini Podčetrtek. Da bi ugotovila kolikšen vpliv imajo gosti term Olimia in

razvoj term Olimia na razvoj trgovine, gostinstva in drugih storitev v občini Podčetrtek,

sem anketirala ponudnike gostinskih, trgovskih, storitvenih dejavnosti in nekaterih drugih

dejavnosti. Anketo sem izvedla v mesecu decembru leta 2008. Anketirala sem 64

121

ponudnikov storitev.

Večina dejavnosti je skoncetriranih v Podčetrtku, skoraj 52 % (51,56 %). Sledi Olimje

(27,27 %), kar je razumljivo saj je Olimje glavni izletniški cilj gostov iz term Olimia. Tudi

sicer je Olimje kraj, ki se nekako komplementarno razvija s termami. Iz Imenega je bilo

anketiranih 14, 06 % ponudnikov in 7, 1 % iz ostalih krajev občine Podčetrtek.

Grafikon 25: Delež dejavnosti v strukturi anketiranih ponudnikov storitev (Vir:

anketiranje ponudnikov storitev, december 2008).

35%

37%

13%

5%5%5%

trgovina gostinstvo

osebne storitvene dejavnosti drugo

kulturno-izobraževalne dejavnosti zdravstvene storitve

Največ anketiranih ponudnikov storitev je bilo iz trgovine in gostinstva, s 13 % jim sledijo

osebne storitvene dejavnosti (beauty centri, kozmetični saloni) in s po 5 % kulturno-

izobraževalne dejavnost (Muzej na prostem, Muzej Kmečke opreme, Koča pri čarovnici),

zdravstvo (zdravstveni dom, lekarni) in drugo (vlakec, TIC…).

Na vprašanje Ali koristijo vaše storitve tudi gostje zdravilišča?, je 98,43 % anketirancev

odgovorilo pritrdilno.

Več kot 50 % prometa ustvarijo gosti term Olimia pri tistih ponudnikih, ki so locirani v

samem kompleksu term. Najmanj, manj kot 5 %, pa v trgovskih lokalih in pri tistih

122

ponudnikih osebnih storitev, ki so izven Podčetrtka in Olimja. Od 31 do 40 % prometa

ustvarijo pri nekaterih ponudnikih v Olimju in na nekaterih kmečkih turizmih. Zanimivo je,

da tudi najbolj oddaljeni gostinski in trgovski lokali ustvarijo vsaj nek minimalen prihodek

od strani gostov iz term Olimia.

Grafikon 26: Delež prodaje, ki jo ustvarijo gosti term Olimia pri anketiranih

ponudnikih storitev (Vir: anketiranje ponudnikov storitev, december 2008).

11%

25%

25%

20%

8%

3%

8%

manj kot 5 od 5 do 10 od 11 do 20 od 21 do 30

od 31 do 40 od 41 do 50 več kot 50

Na vprašanje V katerih mesecih je prodaja največja?, je 46, 87 % anketirancev odgovorila,

da v poletnih mesecih. 14, 06 % jih je odgovorilo, da je prodaja enakomerno razporejena

čez celo leto, 7, 8 % pa, da v jesenskih mesecih. Le 1, 56 % jih je odgovorilo, da je prodaja

največja v zimskih mesecih. Ogovori potrjujejo določeno sezonskost glede števila gostov -

turistov, ki je prav v poletnih mesecih najvišje.

123

Grafikon 27: Število ponudnikov storitev po letu ustanovitve (Vir: anketiranje

ponudnikov storitev, december 2008).

13 2

14

26

18

0

5

10

15

20

25

30

do leta1960

1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 2001dalje

obdobje

šte

vilo

po

nu

dn

iko

v

Iz grafikona 27 je razvidno, da je bila podjetniška iniciativa najmočnejša po letu 1990,

torej od osamosvojitve dalje. Na razvoj oz. povečan obseg dejavnosti je zagotovo vplival

povečan obseg turističnega prometa v občini in s tem povezane potrebe turistov.

Na osnovi sestave delovnih mest lahko Podčetrtek, kot turistični kraj, in njegovo ožje

območje uvrstimo med kraje z monofunkcionalno usmeritvijo. S spremenjenim oz. z

zmanjšanim obsegom turističnega prometa, lahko to predstavlja velik problem. Poleg tega

je struktura delovnih mest nezanimiva za tiste z višjo ali visoko izobrazbo. Območje se

dejansko ubada z begom možganov na eni strani, pomanjkanjem strokovnih kadrov in

visoko kvalificiranih delovnih mest na drugi.

10.2.3 VPLIV NA DEMOGRAFSKI RAZVOJ

Na območju občine Podčetrtek se je število prebivalcev konstantno zniževalo, le v zadnjem

obdobju (leta 2007), se je nekoliko povečalo. Demografski razvoj ni povezan z razvojem

turistične dejavnosti. Zelo verjetno pa je, da bi bila situacija, brez razvoja turistične

dejavnosti še slabša.

124

Eden od kazalcev, ki opredeljujejo odnos med prebivalstvom turističnega kraja in

turističnim prometom, je turistična intenzivnost. Izražena je s številom nočitev na stalnega

prebivalca turističnega kraja. Leta 2002 (343.181 nočitev, 548 prebivalcev) znaša ta

koeficient v zdraviliškem kraju Podčetrtek 626, kar potrjuje, da je Podčetrtek izrazito

monofunkcionalen in izrazito usmerjen v turizem. Če zadevo posplošim na občino je leta

2007 znašal ta koeficient še vedno nad 100. faktor 104 pomeni, da je tudi občina izrazito

usmerjena v turizem.

10.2.3 VPLIV NA PROSTORSKO – FUNKCIJSKI RAZVOJ PODČETRTKA

Razvoju turizma, je sledil prostorsko- funkcijski razvoj naselja Podčetrtek. Glede na

prevladujočo funkcijo lahko opredelimo naslednja prostorsko – funkcijska območja:

a) Zdraviliško- turisti čno območje

zajema del naselja na Marofu, kjer so skoncentrirani vsi najpomembnejši namestitveni

objekti za turiste, drugi del je na območju Aqualune, kjer sta kamp in letno kopališče. Gre

za homogeno območje, kjer so zastopane dejavnosti za zadovoljitev potreb turistov. K

temu območju sodi še območje z športno- rekreativnimi objekti.

b) Stanovanjsko območje

je po obsegu največje. V okviru območja je največ enostanovanjskih hiš (celotna Škofja

gora, Gastrož, osrednji del trga). Več stanovanjski objekti so na Slakah in središču

Podčetrtka. V spodnjem delu naselja kjer je skoncentriranih veliko dejavnosti se pojavlja

mešano- oskrbno- stanovanjsko območje.

c) Oskrbno- storitveno območje

je območje, ki je nastalo ob regionalni cesti. Na tem območju bo z odprtjem novega

poslovnega centra koncentracija teh dejavnosti še večja.

d) Območje z javnimi funkcijami

125

je nastalo na prehodu iz starega trškega jedra v t.im. novi del. Tu so šola, vrtec, knjižnica,

občinska stavba, zdravstveni dom in lekarna.

Izrazito se je torej razvila zdraviliško- turistična dejavnost nekoliko odmaknjena od

naselja, na Marofu. Tu so osredotočeni vsi turistični namestitveni objekti (razen zasebnih

sob) v kraju, tu so tudi zdravstveno- terapevtski objekti, nekateri športno-rekreacijski

objekti ter obrati oskrbno- storitvenih dejavnosti.

10.2.4 DRUGI UČINKI TURISTI ČNEGA RAZVOJA

V občini Podčetrtek je po Popisu 2002, 224 stanovanj za počitek in rekreacijo, kar je več

kot v Rogaški latini (134). Gotovo gre velik del teh stanovanj pripisati domačinom, ki

imajo ob vinogradih zgrajene objekte. Je pa zanimivo, da je v zadnjem času prihajalo do

precejšnjega prometa z temi nepremičninami, ki so jih kupovali zlasti posamezniki iz

Osrednjeslovenske regije. V samem naselju (centru) Podčetrtek je kar nekaj takih

stanovanj, ki so jih dediči po smrti npr. staršev prodali.

Zagotovo je razvoj turizma vplival na infrastrukturno urejenost občine in vzdrževanje

kulturne krajine. Se pa bo verjetno v prihodnosti pojavil problem kako uskladiti nadaljnji

prostorski razvoj občine in rast turističnega prometa. Zanemariti ne gre ekološkega vidika,

saj so v nekaterih obdobjih (prazniki, počitnice) nekateri kraji skrajno prometno

obremenjeni.

In katere so prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti tako turističnega razvoja, kot

razvoja na sploh v občini Podčetrtek :

126

Preglednica 38: SWOT analiza turističnega območja občine Podčetrtek

S (strengts, prednosti) W (weaknesses, slabosti)

• naravni potencial

• bogata naravna in kulturna dediščina

• delno razvita turistična ponudba podeželja

• raznovorstna kmetijska pridelava, ekološka

in integrirarna pridelava

• razvito čezmejno gospodarsko sodelovanje

• pozitiven odnos prebivalcev do turizma

• raznolikost ponudbe

• bližina glavnih ciljnih trgov

• relativno nov produkt

• neugodne prometne povezave

• slabo razvita mreža javnih prevozov

• beg možganov (pomanjkanje strokovnih kadrov in

visoko kvalificiranih delovnih mest)

• dokaj visoka brezposelnost in nizek življenjski

standard

• depopulacija

• deagrarizacija

• obmejnost

• premajhna prepoznavnost območja

• monofunkcionalnost občine

• slaba infrastrukturna opremljenost

O (opportunities, priložnosti) • nadaljnji razvoj turizma

• vključitev naravne in kulturne dediščine v

turistično ponudbo

• razvoj programov dobrega počutja in

doživetij, ki izhajajo iz tradicije

• rastoč pomen zdravja in zdravega bivalnega

okolja

• razvoj sonaravnega kmetijstva

• 3. razvojna os

• razvoj informacijskih in komunikacijskih

tehnologij

• sodelovanje v projektih in

• črpanje sredstev iz Razvojnih skladov EU in

INTERREG

T (threats, nevarnosti) • centralizacija tako na regijskem kot državnem

nivoju

• nezadostna vlaganja v prometno infrastrukturo

• opuščanje kmetovanja

• slaba izobrazbena struktura

• nezadostno črpanje EU sredstev

127

11. LITERATURA IN VIRI

11.1 LITERATURA

1. Aničić, B. (1984). Geološka zgradba ozemlja občine Šmarje pri Jelšah. Med Bočem in

Bohorjem. Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah.

2. Ciglenečki, S. (1984). Arheološka podoba. Med Bočem in Bohorjem. Šentjur pri Celju,

Šmarje pri Jelšah.

3. Cimperšek, M. (2007). Naravni potenciali Obsotelja. Naravnogeografski, kulturni in

ekonomski vidiki razvoja Posotelja. Maribor: Filozofska fakulteta.

4. Curk, J. (1991). Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem: urbanogradbeni oris do

začetka 20. stoletja. Maribor: Obzorja.

5. Čuješ, K. (2007). Kemijska in biološka kakovost reke Sotle. Naravnogeografski,

kulturni in ekonomski vidiki razvoja Posotelja. Maribor: Filozofska fakulteta.

6. Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. (1998). Fridl, J. (Ur.), Kladnik,

D. (Ur.), Orožen Adamič M. (Ur.), Perko D. (Ur.). Ljubljana: DZS.

7. Glaser, E. (1967). »Atomske toplice« kod Podčetrtka. Acta historica medicinae,

pharmacie, veterinae, 94-104.

8. Horvat, U. (2000), Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini. Ljubljana: Geografski

inštitut Antona Melika ZRC SAZU.

9. Jeršič, M. (1985). Turistična geografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za

geografijo.

10. Jeršič, M. (1987). Osnove turizma. Ljubljana: DZS.

11. Krajevni leksikon Slovenije. (1976). Ljubljana: DZS.

12. Krajevni leksikon Slovenije. (1995). Ljubljana: DZS.

13. Leksikon naselja Hrvatske. (2004). Zagreb: Mozaik knjiga.

14. Maček, J. (2008). Podčetrtek skozi stoletja. Maribor: Pivec.

15. Planina, J. (1997). Ekonomika turizma. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska

fakulteta.

16. Prah, K. (2007), Nekatere naravnogeografske značilnosti porečja Sotle.

Naravnogeografski, kulturni in ekonomski vidiki razvoja Posotelja. Maribor:

128

Filozofska fakulteta

17. Slovenija, pokrajine in ljudje. (2001). Perko, D. (Ur.) in Orožen Adamič, M. (Ur.).

Ljubljana: Mladinska knjiga.

18. Šviglin, M (2008). Trajnostni vidiki razvoja turizma v lokalnem okolju. Podčetrtek:

Terme Olimia.

19. Rustja, K. (2003). 100 let Posoteljskih prog. Šmarje pri Jelšah: Knjižnica.

20. Sotelski, R.L. (1995). Zdravilišče Atomske toplice Podčetrtek. Podčetrtek: Atomske

toplice.

21. Strmšek, P. (1938). Ljudske toplice pri Podčetrtku, Neizkoriščen vir zdravilne vode.

22. 30 let Zdravilišča Atomske toplice. (1996). Šviglin, M. (Ur.). Podčetrtek: Zdravilišče

Atomske toplice, Turistično društvo. Vaukan, G. (2007), Realne možnosti revitalizacije

Vonarskega jezera. Naravnogeografski, kulturni in ekonomski vidiki razvoja Posotelja.

Maribor: Filozofska fakulteta.

23. Zorko, D. (1999). Uvod v turizem- učbenik za srednje šole. Ljubljana: Zavod republike

Slovenije za šolstvo.

11.2 VIRI

1. Anketiranje gostov v termah Olimia, januar 2009.

2. Anketiranje občanov občine Podčetrtek, februar 2009.

3. Anketiranje v obratih gostinskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti na območju občine

Podčetrtek, december 2008.

4. Arhiv Franca Renierja.

5. Arhiv Term Olimia d.d.

6. Hidrologija. Pridobljeno 10.06.2009, iz http://www.kozjanski-

park.si/park/narava/nezivanarava/hidrologija/

7. Izletniška karta Celjske kotline 1 : 50.000 (2004). Ljubljana: Geodetski zavod

Slovenije.

8. Kartiranje funkcijske rabe objektov v naselju Podčetrtek, februar 2009.

9. Klimatologija Slovenije 1961-1990. Temperature zraka, padavine. HMRZS, Ljubljana.

129

10. Letni pregled turizma 1977-2003. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana.

11. Minoritski samostan Olimje. Pridobljeno iz 10.06.2009,

http://www.slovenia.info/si/kul-zgod-znamenitosti/Minoritski-samostan

Olimje.htm?kul_zgod_znamenitosti=4218&lng=1

12. Nastanitvena statistika od 2003 do 2008. Pridobljeno 25.01.2009, iz

http://www.stat.si/pxweb/Database/Ekonomsko/Ekonomsko.asp

13. Obseg občine Podčetrtek. Pridobljeno 15.02.2009, iz

http://podcetrtek.si/index.php?sl_obcina

14. Podatki prodajne službe Term Olimia d.d.. 2009.

15. Podatki kadrovske službe Term Olimia d.d.. 2009.

16. Popis prebivalstva 2002. Pridobljeno 20.01.2009, iz

http://www.stat.si/pxweb/Database/Popis2002/Popis2002.asp

17. Podatki o temperaturah in padavinah za meteorološki postaji v Rogaški Slatini in Celju

v opazovanih obdobjih 1981 – 1990, 1991 – 2000 in za leto 2007. Pridobljeno

10.06.2009 iz http://www.stat.si/letopis/2008/01_08/01-08-08.htm, 10.06.2009.

18. Razvojni načrt in umestitve slovenskega turizma 2007 – 2011. Pridobljeno 17.01.2009,

iz http://www.slovenia.info/si/Strategija-slovenskega

turizma.htm?ppg_strategija_slovenskega_turizma=0&lng=1

19. Registrirano brezposelne osebe . Pridobljeno 15.03.2009, iz

http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/2009/0309.htm

20. Splošno o parku. Občine. Pridobljeno 14.01.2009, iz http://www.kozjanski-

park.si/park/splosnooparku/obcine/

21. Slake - cerkev Device Marije na Pesku. Pridobljeno 10.06.2009, iz

http://www.kozjanski-park.si/park/kulturnadediscina/umetnostna/

22. Turistična karta, Podčetrtek in Terme Olimia 1:18 000. (2001). Ljubljana: Geodetski

inštitut Slovenije.

23. Turistična karta, Podčetrtek 1: 6 250 (2001). Ljubljana: Geodetski inštitut Slovenije.

24. Turistična cona, Sotla- dolina izvirov zdravja (2000). Podčetrtek: Občina Podčetrtek.

25. Uradni list RS. Program priprave strategije prostorskega razvoja občine Podčetrtek.

Pridobljeno 14.01.2009, iz http://www.uradni-list.si/1/content?id=75861

130

26. Uradni list RS. Statut občine Podčetrtek. Pridobljeno 10.06.2009, iz http://www.uradni-

list.si/1/content?id=15154

27. Večji gospodarski subjekti v občini Podčetrtek. Pridobljeno 10.06.2009, iz

http://www.pirs.si/slo/podjetja/podatki-o-podjetju/ 10.06.2006

131

12. PRILOGA

12. 1 SEZNAM PREGLEDNIC

Preglednica 1: Analiza pitne vode v termah Olimia.............................................................. 9 Preglednica 2: Podatki o temperaturah in padavinah za meteorološki postaji v Rogaški Slatini in Celju med letoma 1961 in 1990 ........................................................................... 14 Preglednica 3: Podatki o temperaturah in padavinah za meteorološki postaji v Rogaški Slatini in Celju v opazovanih obdobjih 1981 – 1990, 1991 – 2000 in za leto 2007............ 16 Preglednica 4 : Število prebivalcev v naseljih občine Podčetrtek med letoma 1869 in 2007............................................................................................................................................. 22 Preglednica 5 : Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah, indeks staranja in povprečna starost po naseljih občine Podčetrtek leta 2002................................................................... 27 Preglednica 6: Družinske kmetije glede na velikost po občinah upravne enote Šmarje pri Jelšah leta 2000.................................................................................................................... 30 Preglednica 7: Družinske kmetije glede na starost gospodarjev po občinah upravne enote marje pri Jelšah leta 2000 .................................................................................................... 31 Preglednica 8: Kmetijska izobrazba gospodarjev na družinskih kmetijah po občinah upravne enote Šmarje pri Jelšah leta 2000 .......................................................................... 32 Preglednica 9: Aktivno prebivalstvo, zaposlene osebe in samostojni podjetniki po občinah upravne enote Šmarje pri Jelšah leta 2002 .......................................................................... 34 Preglednica 10: Večji gospodarski subjekti v občini Podčetrtek glede na število zaposlenih junija 2009 ........................................................................................................................... 34 Preglednica 11: Delež zaposlenih prebivalcev v občini Podčetrtek, po sektorjih dejavnosti in deležu dnevnih migrantov leta 1991................................................................................ 36 Preglednica 12: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnosti v občini Podčetrtek leta 2002............................................................................................................................................. 38 Preglednica 13: Delovno aktivno prebivalstvo, registrirane brezposelne osebe in stopnje registrirane brezposelnosti po občinah prebivališča za območje Upravne enote Šmarje pri Jelšah meseca novembra 2008............................................................................................ 39 Preglednica 14: Delež registriranih brezposelnih oseb po občinah upravne enote Šmarje pri Jelšah po stopnji izobrazbe v mesecu februarju leta 2009................................................... 39 Preglednica 15: Število gostov in število nočitev v zdraviliškem kraju Podčetrtek v obdobju med letoma 1977 in 2008 ...................................................................................... 70 Preglednica 16: Število gostov v 10. največjih turističnih krajih v Sloveniji leta 2008...... 72 Preglednica 17: Število nočitev v 10. največjih turističnih krajih v Sloveniji leta 2008..... 72 Preglednica 18: Število domačih in tujih gostov ter nočitev v zdraviliškem kraju Podčetrtek v obdobju med letoma 1977 in 2008 ................................................................................... 74 Preglednica 19: Število gostov in nočitev po državni pripadnosti v izbranih letih ............. 77 Preglednica 20: Število nočitev po mesecih v izbranih letih............................................... 82 Preglednica 21: Sestava anketiranih gostov v termah Olimia glede na državo izvora........ 88 Preglednica 22: Sestava anketiranih domačih gostov v termah Olimia meseca januarja 2009 po regijah .................................................................................................................... 89

132

Preglednica 23: Starostna sestava anketiranih gostov v termah Olimia glede na državno pripadnost ............................................................................................................................ 90 Preglednica 24: Ekonomska sestava anketiranih gostov v termah Olimia glede na državno pripadnost ............................................................................................................................ 90 Preglednica 25: Sestava anketiranih gostov po državah glede na vir informacij o turistični ponudbi v termah Olimia..................................................................................................... 93 Preglednica 26: Sestava anketiranih gostov v termah Olimia glede na število prihodov.... 94 Preglednica 27: Stavbe s stanovanji po letu zgraditve v naselju Podčetrtek .................... 101 Preglednica 28: Starostna sestava anketiranih občanov .................................................... 109 Preglednica 29: Ekonomska sestava anketiranih občanov ................................................ 110 Preglednica 30: Ocena pomena term Olimia na razvoj občine Podčetrtek ....................... 110 Preglednica 31: Ocena pomena term Olimia na razvoj posameznega kraja...................... 111 Preglednica 32: Ocena pomena razvoja turizma na infrastrukturno opremljenost občine 112 Preglednica 33: Ocena pomena razvoja turizma na infrastrukturno opremljenost kraja... 112 Preglednica 34: Ustvarjeno število nočitev in število gostov v zdraviliškem kraju Podčetrtek, v občini Podčetrtek in termah Olimia za leto 2008 ........................................ 116 Preglednica 35: Kratek pregled faz in nekaterih značilnosti turističnega razvoja v občini Podčetrtek .......................................................................................................................... 117 Preglednica 36: Število in stopnja zaposlenih v Termah Olimia d.d. od leta 1997 do leta 2008 ................................................................................................................................... 119 Preglednica 37: Število zaposlenih in njihov delež po občinah v Termah Olimia d.d. decembra 2008................................................................................................................... 120 Preglednica 38: SWOT analiza turističnega območja občine Podčetrtek ......................... 126 17. Podatki o temperaturah in padavinah za meteorološki postaji v Rogaški Slatini in Celju v opazovanih obdobjih 1981 – 1990, 1991 – 2000 in za leto 2007. Pridobljeno 10.06.2009 iz ..................................................................................................................... 129

12. 2 SEZNAM GRAFIKONOV

Grafikon 1: Povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka med letoma 1961 in 1990 v Rogaški Slatini v obdobju 1961 – 1990 v °C (Vir: HMZRS, 1995). ...................... 15 Grafikon 2 : Gibanje števila prebivalcev v občini Podčetrtek med letoma 1869 in 2007. 25 Grafikon 3: Družinske kmetije po tipu kmetovanja v občini Podčetrtek leta 2002 ............ 29 Grafikon 4: Družinske kmetije glede na starost gospodarjev v občini Podčetrtek leta 2000............................................................................................................................................. 31 Grafikon 5: Delež zaposlenih prebivalcev v naseljih Podčetrtek in Polje ob Sotli, po sektorjih dejavnosti in deležu dnevnih migrantov leta 1991 ............................................... 37 Grafikon 6: Delež registriranih brezposelnih oseb po stopnji izobrazbe v Sloveniji in občini Podčetrtek februarja 2009......................................................................................... 40 Grafikon 7: Gibanje števila sob in števila stalnih ležišč v prenočitvenih zmogljivostih v zdraviliškem kraju Podčetrtek med letoma 1977 in 2008 ................................................... 69 Grafikon 8: Gibanje števila gostov in števila nočitev v zdraviliškem kraju Podčetrtek med letoma 1977 in 2008 ............................................................................................................ 71 Grafikon 9: Delež domačih in tujih gostov v zdraviliškem kraju Podčetrtek v obdobju med letoma 1977 in 2008 ............................................................................................................ 75

133

Grafikon 10: Delež nočitev domačih in tujih gostov v zdraviliškem kraju Podčetrtek v obdobju med letoma 1977 in 2008 ...................................................................................... 76 Grafikon 11: Delež gostov iz Slovenije in gostov iz ostalih republik Jugoslavije v strukturi domačih gostov iz v zdraviliškem kraju Podčetrtek v obdobju med letoma 1977 in 1991. 77 Grafikon 12: Delež gostov po emitivnih tržiščih v izbranih letih ....................................... 80 Grafikon 13: Povprečna dolžina bivanja gostov v Zdraviliškem kraju Podčetrtek in zdraviliških turističnih krajih v Sloveniji med letoma 1977 in 2008 .................................. 81 Grafikon 14: Število vseh nočitev po mesecih za leta 1977, 1987, 1993, 2004 in 2007..... 83 Grafikon 15: Število tujih nočitev po mesecih za leta 1977, 1987, 1993, 2004 in 2007..... 84 Grafikon 16: Število nočitev v zdraviliškem kraju Podčetrtek in izbranih zdraviliških turističnih krajih v Sloveniji med letoma 1977 in 2007 ...................................................... 85 Grafikon 17: Delež nočitev v zdraviliškem kraju Podčetrtek v primerjavi z nočitvami v zdraviliških krajih Slovenije med leti 1977 in 2007 (Vir: Letni pregled turizma 1977- 2001; SURS, SI- Stat podatkovni portal 2002 –2008). ................................................................. 86 Grafikon 18: Delež domačih in tujih gostov v termah Olimia za leto 2008........................ 88 Grafikon 19: Primarni motivi anketiranih gostov za obisk term Olimia............................. 91 Grafikon 20: Delež primarnih motivov anketiranih gostov po nastanitvenih objektih ....... 92 Grafikon 21: Delež anketiranih gostov glede na vir informacij o turistični ponudbi v termah Olimia...................................................................................................................... 93 Grafikon 22: Pogostost obiskov anketiranih gostov po nastanitvenih objektih (Vir: anketiranje v termah Olimia januar 2009)........................................................................... 95 Grafikon 23: Dolžina bivanja anketiranih gostov po nastanitvenih objektih ...................... 96 Grafikon 24: Razporeditev anketiranih gostov po posameznih namestitvenih objektih v termah Olimia in njihov delež v primerjavi z deležem po podatkih term Olimia............... 97 Grafikon 25: Delež dejavnosti v strukturi anketiranih ponudnikov storitev ..................... 121 Grafikon 26: Delež prodaje, ki jo ustvarijo gosti term Olimia pri anketiranih ponudnikih storitev ............................................................................................................................... 122 Grafikon 27: Število ponudnikov storitev po letu ustanovitve..........................................123

12. 3 SEZNAM KART

Karta 1: Obseg občine Podčetrtek ......................................................................................... 5 Karta 2: Območje Kozjanskega regijskega parka (Vir: Kozjanski park, 2009). ................. 18 Karta 3: Nekatere naravne in kulturne znamenitosti občine Podčetrtek ............................. 58 Karta 4: Primer objektov in naprav, ki so namenjeni rekreaciji turistov: Geološka učna pot Rudnica/Virštanj.................................................................................................................. 62 Karta 5: Prostorsko – časovni razvoj naselja Podčetrtek................................................... 103 Karta 6: Razmestitev dejavnosti in funkcij v Podčetrtku v mesecu februarju 2009.......... 106 Karta 7: Funkcijska členitev Podčetrtka........................................................................... 108

12. 4 SEZNAM SLIK

Slika 1: Geološki prerez izvirov termalne vode .................................................................... 7 Slika 2: Virštanjske gorice................................................................................................... 12

134

Slika 3: Pogled na Sv. Emo in Sodno vas ........................................................................... 20 Slika 4: Kopališče pod skalo v Harini Zlaki okrog leta 1957.............................................. 43 Slika 5: Prvi leseni bazen v Atomskih toplicah................................................................... 44 Slika 6: Skica lokacije Atomskih Toplic leta 1967 ............................................................. 45 Slika 7: Hotel Breza leta 1980............................................................................................. 47 Slika 8: Domačija Jelenov greben ....................................................................................... 49 Slika 9: Golf igrišče v Olimju............................................................................................. 50 Slika 10: Render term Olimia, april 2009............................................................................ 52 Slika 11: Grad Podčetrtek.................................................................................................... 55 Slika 12: Lovrenčev sejem leta 2009................................................................................... 67 Slika 13: Podčetrtek leta 1938........................................................................................... 100 Slika 14: Podčetrtek leta 2008........................................................................................... 102

135

12. 5 ANKETE

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo Koroška cesta 160 2000 Maribor

A. ANKETIRANJE GOSTOV V TERMAH OLIMIA 1. Spol : Starost : Poklic : Kraj bivanja : Država bivanja : 2. Kateri je vaš glavni motiv za obisk Term Olimia?

a) zdravljenje (rehabilitacija) b) zdravstvena preventiva c) dopust, rekreacija, sprostitev d) izlet, turistični obisk e) drugo (seminar…)

3. Po čigavem nasvetu ste prišli v Terme Olimia?

a) zdravnikovo priporočilo b) prijatelji, znanci, sorodniki c) lastna izkušnja d) turistična agencija e) prospekti, oglasi, sejmi f) drugo ________________

4. Kolikokrat ste že bili v Termah Olimia ? __________________ 5. Koliko dni boste bivali v Termah Olimia? ___________________ 6. V katerem objektu ste nastanjeni?

a) Hotel Breza b) Hotel Sotelia

136

c) Aparthotel Rosa d) Vas Lipa e) Kamp Natura f) Drugo _______________________

7. Ali ste se v Termah Olimia tudi kaj rekreirali, oziroma uporabljali športno-rekreacijske objekte in naprave?

a) Sprehajanje b) Plavanje c) Igranje tenisa d) Igranje golfa e) Telovadba f) Fitness g) Savna h) Drugo _______________________

8. Ali ste bili med bivanjem v Termah Olimia kje na izletu?

a) Ne b) Da, bil sem:

a) v Olimju b) v Podčetrtku c) v Rogaški Slatini d) v Celju e) na Ptuju f) na Hrvaškem g) drugo: ________________________ 9. Ali ste kaj kupili v kraju?

a) Da b) Ne

10. Kako ste zadovoljni s ponudbo Term Olimia in turističnega okolja?

a) Zelo nezadovoljni b) Nezadovoljni c) Še kar zadovoljni d) Zadovoljni e) Zelo zadovoljni

12. Vaše pripombe in predlogi: __________________________________________________________________________________________________________________________________________________

137

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo Koroška cesta 160 2000 Maribor

B. ANKETA – PONUDNIKI STORITEV

1. Vrsta dejavnosti: 2. Naslov: 3. Ali koristijo vaše storitve tudi gostje zdravilišča?

a) da b) ne

4. Kolikšen delež prodaje predstavljajo gostje Term Olimia? ____________________________ 5. Iz katerih držav je največ kupcev oz. koristnikov vaših storitev? _____________________________ 6. V katerih mesecih je prodaja največja?

a) zimskih b) spomladanskih c) poletnih d) jesenskih e) enakomerno razporejeno čez celo leto

7. Od katerega leta obratuje vaš lokal, trgovina…, dejavnost?

____________________________

138

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo Koroška cesta 160 2000 Maribor

C. ANKETIRANJE PREBIVALCEV V OB ČINE PODČETRTEK 1. Spol : Starost : Poklic : Kraj bivanja : 2. Kakšen je, po vašem mnenju, pomen Term Olimia za Občino Podčetrtek? 1 zelo majhen pomen 2 majhen pomen 3 srednji pomen 4 velik pomen 5 zelo velik pomen 2. Kakšen je, po vašem mnenju, pomen Term Olimia za vaš kraj? 1 zelo majhen pomen 2 majhen pomen 3 srednji pomen 4 velik pomen 5 zelo velik pomen 3. Kako, po vašem mnenju, razvoj turizma vpliva na infrastrukturno opremljenost Občine Podčetrtek? 1 zelo majhen vpliv 2 majhen vpliv 3 srednji vpliv 4 velik vpliv 5 zelo velik vpliv

139

4. Kako, po vašem mnenju, razvoj turizma vpliva na infrastrukturno opremljenost vašega kraja? 1 zelo majhen vpliv 2 majhen vpliv 3 srednji vpliv 4 velik vpliv 5 zelo velik vpliv 5. Kakšen je, po vašem mnenju, vpliv turističnega razvoja na zunanji izgled vašega kraja? 1 zelo majhen vpliv 2 majhen vpliv 3 srednji vpliv 4 velik vpliv 5 zelo velik vpliv 6. Ali uporabljate športne, rekreacijske in druge objekte ter naprave, ki so na voljo tudi turistom? 1 da 2 ne 7. Katere športne, rekreacijske in druge objekte ter naprave, ki so na voljo tudi turistom, uporabljate? 1 bazen 2 urejene poti za sprehajanje 3 kolesarske steze 4 igrišče za tenis 5 igrišče 6 golf 7 telovadnica 8 fitness 9 savna 10 trim steza 11 drugo _________________________________ 8. Kaj bi bilo potrebno storiti za hitrejši razvoj kra ja? _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________