UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO KOMUNICIRANJE PRI IZVEDBI

LITERARNEGA VEČERA V KNJIŽNICI LENDAVA

Kandidatka: Sabina Doma Študentka izrednega študija Številka indeksa: 80007326 Visokošolski strokovni program Študijska smer: Marketing Mentor: Dr. Mumel Damijan

Lendava, september 2007

2

PREDSTAVITEV DIPLOMSKEGA DELA V današnjem svetu je opazen porast števila neprofitnih organizacij. To pomeni, da se povečujejo tudi finančna sredstva, s katerimi te organizacije poslujejo ter narašča tudi število zaposlenih v teh organizacijah. Navedene organizacije so v največji meri odvisne od njenih ustanoviteljev, ki jim s tem, da jih financirajo, dirigirajo tudi okvire delovanja. Merilo za doseganje uspešnosti v gospodarskih družbah je ustvarjanje dobička. Cilj in smisel obstoja neprofitnih organizacij pa je uspešno zadovoljevanje potreb in želja uporabnikov njenih storitev. Smotri obstoja neprofitne organizacije praviloma niso neposredno merljivi v denarju. Javnosti se ustvarjajo same. Resna organizacija svojih odnosov z javnostmi ne sme prepuščati naključju. Dolžnost vsakega vodje organizacije je tudi zastopanje in predstavljanje organizacije v javnosti. Nepridobitna organizacija mora umno gospodariti, vendar pri tem ne sme zanemariti idej in vrednot, zaradi katerih je bila ustanovljena. Nobena organizacija pa ne sme zanemariti pomembnosti odnosov z javnostmi. Vse dejavnosti odnosov z javnostmi pa je treba dobro poznati, da se jih lahko skrbno načrtuje, upravlja in vodi. Odnosi z javnostmi predstavljajo dejavnost organizacije z namenom ustvariti dobro ime, zaupanje in razumevanje. Organizacija mora znati komunicirati tudi s svojimi uporabniki. Čimprej mora ugotoviti, kdo so njeni trenutni in potencialni uporabniki ter ugotoviti njihove potrebe. Le zadovoljen uporabnik je namreč to, kar si knjižnica želi in potrebuje. Vse dejavnosti v knjižnici morajo biti usmerjen k ciljnemu občinstvu ter najboljše pripravljene, da pripomorejo k ustvarjanju njene pozitivne podobe v javnosti. Posamezniki pogosto ocenjujejo in vrednotijo delo knjižničarjev glede na njihovo prijaznost, nasmejanost in ustrežljivost. Upoštevati moramo mnenja, želje in kritike naših uporabnikov. Pri našem delu je zelo pomembna sposobnost komuniciranja. Potrebno mu je posvetiti posebno pozornost. Vsi zaposleni se moramo zavedati, da služimo javnosti.

3

Kazalo 1. UVOD............................................................................................................. 4

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA................................................................................... 4 1.2 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKEGA DELA ............................................................................................... 4 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ....................................................................................... 5 1.4 UPORABLJENE METODE RAZISKOVANJA.......................................................................................... 5

2. UPRAVLJANJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI............................................. 6 2.1 OPREDELITEV IN POMEN ODNOSOV Z JAVNOSTMI............................................................................ 6 2.2 CILJI ODNOSOV Z JAVNOSTMI .......................................................................................................... 7 2.3 OBLIKE ODNOSOV Z JAVNOSTMI...................................................................................................... 8 2.4 SREDSTVA ODNOSOV Z JAVNOSTMI ............................................................................................... 10

2.4.1 Publiciteta................................................................................................................................ 10 2.4.2 Ustvarjanje dogodkov.............................................................................................................. 10 2.4.3 Stiki z mediji ............................................................................................................................ 10 2.4.4 Sponzoriranje .......................................................................................................................... 14 2.4.5 Govori...................................................................................................................................... 14 2.4.6 Razstave in nastopi na sejmih.................................................................................................. 14 2.4.7 Promocije ali predstavitve knjig in njihovih avtorjev.............................................................. 15 2.4.8 Odnosi z javnostmi in image.................................................................................................... 16

3. ODNOSI Z JAVNOSTJO IN VRSTE POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA PRI IZVEDBI LITERARNEGA VEČERA V KNJIŽNICI LENDAVA ..................................................................................... 17

3.1 PREDSTAVITEV KNJIŽNICE LENDAVA ........................................................................................... 17 3.1.1 Podatki o gradivu .................................................................................................................... 17 3.1.2 Članstvo................................................................................................................................... 18 3.1.3 Katalogi ................................................................................................................................... 18 3.1.4 Prireditve................................................................................................................................. 19 3.1.5 Oddelki .................................................................................................................................... 19 3.1.6 Čitalnica .................................................................................................................................. 19 3.1.7 E- knjižnica.............................................................................................................................. 20 3.1.8 Dejavnosti za otroke in mladostnike........................................................................................ 21 3.1.9 Dejavnosti za odrasle .............................................................................................................. 21

3.2 VRSTE POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA V KNJIŽNICI LENDAVA ..................................................... 22 3.2.1 EKSTERNO KOMUNICIRANJE V KNJIŽNICI LENDAVA.................................................... 23 3.2.2 Poslovanje s strankami............................................................................................................ 24 3.2.3 Sodelovanje z ministrstvom in drugimi državnimi organi ....................................................... 25 3.2.4 Sodelovanje z organi lokalnih skupnosti ................................................................................. 25 3.2.5 Sodelovanje z dobavitelji ......................................................................................................... 25

3.3 KOMUNICIRANJE PRI PRIPRAVI NA LITERARNI VEČER OB PREDSTAVITVI KNJIGE ........................... 26 3.3.1 Opredelitev javnosti in načinov komuniciranja....................................................................... 26 3.3.2 Strategije in programi odnosov z javnostmi ............................................................................ 27

3.4 IZVEDBA LITERARNEGA VEČERA ................................................................................................... 28 3.5 ANALIZA USPEŠNOSTI IZVEDBE ..................................................................................................... 29

4. SKLEPI IN PREDLOGI .............................................................................. 31

5. POVZETEK – ABSTRACT ........................................................................ 33

6. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI................................................. 35

7. PRILOGA – VABILO NA LITERARNI VEČER ...................................... 37

4

1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

V diplomskem delu sem raziskovala pomen poslovnega komuniciranja in odnosov z javnostmi v nepridobitni organizaciji na področju storitev, ki se financira izključno iz proračunskih sredstev. Soočila sem se s problemom komuniciranja v nepridobitnih dejavnostih, kateremu se še vedno ne posveča dovolj pozornosti. Na nepridobitne organizacije ima v večji meri odločilen vpliv država ali lokalna skupnost kot vir sredstev in politika, ki lahko vpliva na razporejanje teh sredstev. Resna organizacija svojih odnosov z mediji ne sme prepuščati stihiji in naključjem. Sodijo namreč med najpomembnejše vezi organizacije z okoljem in močno vplivajo na kakovost odnosov z vsemi udeleženci. Uspešno upravljanje odnosov z javnostmi pomeni, da smo sposobni svoje delo spremljati od zasnove prek izvedbe do končnega učinka na uporabnika naših storitev. Upravljanje odnosov z javnostmi zahteva spremljanje celotnega procesa. Na vsakem koraku se lahko primerjamo, ali se sčasoma učimo in postajamo vse boljši. Organizacija, ki ne zna komunicirati s svojimi udeleženci, je slaba organizacija.

1.2 Namen in cilj diplomskega dela

Namen mojega diplomskega dela je bil predstaviti problem neustreznega in nezadostnega poslovnega komuniciranja in odnosov z javnostmi pri izvedbi literarnega večera v Knjižnici Lendava. Za analizo problemov komuniciranja sem se odločila predvsem zaradi vse bolj aktualnega problema financiranja javnega sektorja, kjer je vse bolj pomembna smotrna raba proračunskega denarja. V uvodnem delu sem s pomočjo drugih avtorjev opredelila pomen in cilje odnosov z javnostmi in opisala najpogosteje uporabljena sredstva odnosov z javnostmi. V aplikativnem delu sem se posvetila vrstam poslovnega komuniciranja in odnosom z javnostjo pri izvedbi literarnega večera v Knjižnici. Pri analizi problemov komuniciranja sem raziskala predvsem vrste poslovnega komuniciranja in izvajanje odnosov z javnostmi pri izvedbi konkretne prireditve v knjižnici. Analizirala sem pomen posameznih vrst komuniciranja, strategije in programe odnosov z javnostmi in njihovo uspešnost pri sami izvedbi. Cilj mojega diplomskega dela je s pomočjo konkretnih podatkov prikazati, da je tudi v nepridobitnih organizacijah še kako pomembno komuniciranje in razvijanje odnosov z javnostmi, kajti organizacija ni sama sebi namen, temveč se mora v današnjem svetu vsak dan vse bolj dokazovati. Vse dejavnosti odnosov z javnostmi je potrebno načrtovati, upravljati in voditi. Bistvenega pomena je določiti cilje, ki jih želimo s konkretno aktivnostjo doseči. Moja trditev pa je predvsem ta, da mora biti smoter vsake aktivnosti njegovo ciljno občinstvo, ki pa ga je potrebno najti v svojem okolju. Samo dejstvo, da obstajaš, da izpolnjuješ svoje osnovno poslanstvo ne more in ne sme biti dovolj. Potrebno si je prizadevati za več, kar pomeni biti boljši od konkurence, biti več kot le opazen v svojem prostoru.

5

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Pri analizi izvedbe literarnega večera v Knjižnici Lendava sem raziskovala predvsem prednosti in slabosti pri pripravi in sami izvedbi prireditve. Nisem se spuščala v analiziranje ekonomskih posledic izvedbe, saj sem imela omejen dostop do podatkov, ki so po navedbah odgovornih v zavodu, poslovna skrivnost. Naletela sem na kup stvari, ki jih je v praksi skoraj nemogoče najti, v literaturi pa jim je namenjena precejšnja pozornost. Bistveno omejitev pa mi je predstavljalo dejstvo, da je na raziskanem področju literature še bolj malo, navedeni problematiki je še vedno posvečeno premalo pozornosti oziroma redkokdo si jo zares predstavlja kot problem.

1.4 Uporabljene metode raziskovanja

V mojem diplomskem delu gre za poslovno raziskavo, ki je osredotočena na izvedbo konkretne aktivnosti v svojem okolju. V diplomskem delu gre predvsem za deskriptivni pristop k raziskovanju, za opis posameznih vrst komuniciranja in oblik izvajanja odnosov z javnostmi, njihov današnji in prihodnji pomen. V okviru deskriptivnega pristopa k raziskovanju sem se pri pisanju diplomske naloge odločila predvsem za metodo kompilacije. Povzemala sem spoznanja in stališča drugih avtorjev, ki so se v svojih delih ukvarjali s problematiko komuniciranja in odnosov z javnostmi ter jih primerjala s problematiko pri izvedbi konkretne aktivnosti v knjižnici. Uporabila sem analitični pristop z deduktivnim sklepanjem, kjer sem prikazala in analizirala praktični primer izvedbe literarnega večera in analizirala uspešnost njegove izvedbe.

6

2. UPRAVLJANJE ODNOSOV Z JAVNOSTMI

2.1 Opredelitev in pomen odnosov z javnostmi

Odnosi z javnostmi so sestavina upravljanja (Gruban 1997, 17), ki odgovarja za uspešnost, učinkovitost, utemeljenost, ustvarjalnost in upravičenost odnosov med organizacijo in njenim družbenim okoljem. Ljudje, ki tvorijo okolje organizacije, so v teh odnosih z njo bolj ali manj aktivni. Odnosi z javnostmi sodijo med najpomembnejša opravila vodstva vsake organizacije. Nobena organizacija ne more obstajati, ne da bi vplivala na svoje okolje. Hkrati pa se morajo tudi organizacije prilagajati okolju, torej pustiti da okolje vpliva nanje. Vendar je to mogoče le do določene meje, dokler ni ogrožena samostojnost organizacije. Če organizacija postane preveč prilagodljiva, izgubi samostojnost, z njo pa običajno tudi smisel svojega obstoja. Odnosi z javnostmi so del strateškega upravljanja organizacij. Strategija organizacije pa je v ujemanju med notranjimi zmožnostmi in zunanjimi odnosi. Odnosi javnostmi predstavljajo dejavnost organizacije z namenom ustvariti dobro ime, zaupanje in razumevanje. Te oblike komuniciranja poleg gospodarskih družb uporabljajo tudi neprofitne organizacije. Odnosi z javnostmi so namenjeni eni ali več ciljnim javnostim. Presegajo čisti ekonomski pomen, saj so to oblike promocije, ki se neposredno ne plačujejo. Gre za zagotavljanje uredniškega prostora v vseh medijih, ki jih potencialne stranke gledajo, poslušajo, berejo ali kakor koli drugače spremljajo. Cilj vsakega subjekta, ki se poslužuje tovrstnega komuniciranja pa je v končni meri doseganje koristi. Odnosi z javnostmi imajo številne pojavne oblike. Njihovi rezultati so včasih prav spektakularni. Javnosti se ustvarjajo same. Organizacija mora skrbeti za informiranje ljudi še preden iz posameznikov nastane javnost in še preden utegne imeti organizacija s posamezniki ali javnostjo opravka. Resna organizacija svojih odnosov z javnostmi ne sme prepuščati stihiji in naključju. Razumevanje, snovanje in načrtovanje odnosov z javnostmi dobijo pravi smisel šele v izvedbi določene aktivnosti. Zastopanje in predstavljanje organizacije v javnosti sta privilegij in dolžnost vsakega vodilnega. Napake v vsakdanjih odnosih z mediji lahko povzročijo marsikatero nevšečnost. V sodobnem svetu si nepridobitne organizacije pridobivajo vse pomembnejšo vlogo v družbi. Temeljna naloga managementa je, da načrtuje, organizira, usmerja in nadzira delovanje pripadnikov (zaposlenih, članov ipd) tako, da organizacija učinkovito in uspešno dosega cilje, kakšne so ji določili lastniki. Management v nepridobitnih organizacijah je zahtevna poklicna dejavnost, ki terja obsežna strokovna znanja. Površno pridobivanje in osvajanje teh znanj se lahko maščuje. Cilji nepridobitne organizacije izhajajo iz smotrov, ti pa iz interesov vplivnih udeležencev. Nepridobitna organizacija si skuša pridobiti kar največji delež pri uporabnikih posameznih storitvenih programov. Tako ravna zaradi svoje vizije in osnovnega poslanstva, pa tudi zaradi pridobivanja sredstev, bodisi od uporabnikov, bodisi od financerjev, ki jim dokazuje upravičenost do dodelitve večjega deleža sredstev. Nepridobitna organizacija mora umno gospodariti, vendar ne na račun idej in vrednot, na katerih je postavljena. Ni pravega ali najboljšega modela za strateško načrtovanje v nepridobitnih organizacijah, management mora sam določiti podrobno strukturo modela, ki ga bo uporabljal. Ta model pa naj vsekakor izhaja iz interesov vplivnih udeležencev in vizije organizacije. Poseben pomen ima doseganje soglasja med upravljalci in managerji, kar pomeni da je potrebno zavzeto izdelati in potem uveljaviti strateški načrt.

7

Odnose z mediji moramo oceniti, in sicer tako, da ugotovimo, kako uspešni so pri doseganju zastavljenih ciljev in kako učinkovito rabimo vložena sredstva. Uspešno upravljanje odnosov z javnostmi pomeni, da smo sposobni svoje delo spremljati od zasnove prek izvedbe do končnega učinka na uporabnika naših storitev. Eden izmed svetov, v katerem živimo, je medijski svet, ki ga dnevno soustvarjajo novinarji, uredniki, oglaševalci in izvedenci za upravljanje odnosov z mediji. Upravljanje odnosov z mediji je tako sestavni del odgovornega javnega življenja. Odzivnost na novinarska vprašanja in pobude, odgovorna dejavnost v kriznih okoliščinah in strateški pristop k grajenju medijske podobe niso izbire, ki bi bile organizacijam na voljo, so obveznosti, ki jih je treba spoštovati. Zato jih moramo poznati in obvladati njihovo udejanjanje. Vlaganja v spodobno usposabljanje ljudi in infrastrukture ter organiziranost upravljanja odnosov z mediji so smiselna. Spodobna skrb za medijsko podobo izraža samozavest, ki zaposlenim in drugim udeležencem sporoča, da je organizacija v svojem jedru zdrava in da ničesar ne prikriva. Mediji so naši sodelavci in brez njih bi bili nemi, gluhi in slepi. Svet bi o nas vedel le toliko, kolikor bi mu lahko osebno sporočili, to pa ne bi seglo prav daleč. Organizacija, ki ne zna komunicirati s svojimi uporabniki, je slaba organizacija. Tista organizacija, ki ne zna poskrbeti za svoje uporabnike, ne bo dolgo živela, pa čeprav je pripeta na državne jasli. Vse bolj pa se uveljavlja tudi spoznanje, da organizacija, ki ne zna delati s svojimi zaposlenimi, od njih ne more pričakovati, da bodo skrbeli zanjo ter ji zagotavljali razvoj, rast in uspeh. Kdor bi rad vodil veliko organizacijo, pa tega ni pripravljen početi odprto, pregledno in javno, se je zmotil v času in prostoru.

2.2 Cilji odnosov z javnostmi

Organizacije ob svojem nastanku izbirajo in soustvarjajo svoja okolja, kar pomeni, da s svojim delovanjem soustvarjajo svoja lastna okolja. Prav v izbirah, ki zadevajo ustvarjanje lastnega okolja, se skrivajo najpomembnejše organizacijske odločitve. Začetnim izbiram okolja (s kom tekmovati, od koga kupovati, komu prodajati, od koga vzeti finančna sredstva ipd.) sledi vzpostavljanje in negovanje odnosov s tem osnovnim okoljem. Odnos med organizacijo in okoljem ni ključen samo za uspešnost organizacije, ki se izkazuje v doseganju ciljev lastnika organizacije, temveč tudi za organizacijsko učinkovitost, ki opravičuje izbiro določene organizacijske oblike. Odnosi z javnostmi (Gruban 1997, 49) so vpleteni v osmišljanje, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje štirih skupnih nalog:

- upravljanje organizacijskih sprememb - upravljanje organizacijskega okolja - upravljanje vzajemnih odnosov med organizacijo in okoljem - krizni odnosi z javnostmi.

Bistvo odnosov z javnostmi je v odločanju, osnovno orodje odnosov z javnostmi pa so komunikacije. Neposredni namen komuniciranja z javnostmi je zagotoviti ugodne pogoje za delovanje organizacije.

8

Slika 1: Javnosti, Ferjan 1998, 112

Splošni cilji komuniciranja z javnostmi so (Hunt in Grunig, 1995, 14) - KOMUNIKACIJA: Organizacija in javnost si izmenjujeta sporočila. Organizacija

medijem servira izjave in javnosti jih prebirajo, javnosti se udeležujejo prireditve oziroma posebnega dogodka, itd.

- OHRANITEV SPOROČENEGA: Gre za to, da javnost in uprava organizacije ohranita tisto, kar jima sporoča druga stran.

- RAZUMEVANJE oziroma sprejemanje kognicij. Janost in uprava organizacije sta glede nekega problema istih misli ali prepričanj.

- SPORAZUMEVANJE, ki v končni fazi prinese tudi sporazumetje. Javnost in uprava enako vrednotita problem, do njega imata enako stališče in do njega se nameravata enako vesti. Ena stran je prepričala drugo, ali pa sta se vzajemno prepričali.

- USKLADITEV pomeni izboljšanje razmer med organizacijo in javnostmi. Gre za različne stopnje ciljev in tudi njihovo doseganje poteka stopenjsko.

2.3 Oblike odnosov z javnostmi

Po Grunigu (1995.8) obstajajo štirje modeli odnosov z javnostmi, s pomočjo katerih organizacije prakticirajo izvajanje odnosov z javnostmi in sicer: 1. Model tiskovnega predstavništva

Opisuje izvajanje odnosov z javnostmi, ki stremijo k kar največjemu možnemu pojavljanju naročnika v množičnih medijih. Posebni razlogi za tolikšno pojavljanje niso potrebni, povode pa si tiskovni predstavniki pogosto izmišljujejo kot lažne dogodke: tiskovne konference, odprtja, karkoli, kar daje priložnost za lep posnetek ali slikovno poročilo o naročniku. Edini namen tega modela je, da organizaciji pridobi

9

ugodno publiciteto v množičnih občilih. Agentura je običajna za promocijo športnikov, filmskih zvezd, politikov, ipd. To je enosmeren model, saj tok informacij teče le v eno smer.

2. Model javnega informiranja Izhaja iz prepričanja, da če imajo ljudje informacije, razumejo razloge dejanj in jih tudi sami podpirajo. Model javnega informiranja se kaže v prenašanju novinarskega načina razmišljanja in delovanja na področje odnosov z javnostmi. Je enosmerni model, ki v odnosih z javnostmi ne vidi drugega kot razširjanje informacij in v ta namen uporablja hišne novinarje, kot izvajalce odnosov z javnostmi, ki pa delujejo kot, da so neodvisni novinarji in širijo bolj ali manj objektivne informacije v javnih medijih in v nadzorovanih medijih (bilten, brošure, naslovljena pošta).

3. Model dvosmernih asimetričnih odnosov Temelji na psihologiji prepričevalnega komuniciranja in poskuša z uporabo znanstveno razvitih metod vplivati na opažanja, spoznanja in stališča in vedenje ljudi v interesu naročnika. Ta model vzpostavlja povratno zanko v komuniciranju v obliki raziskav, s katerimi naročnik in izvajalec pridobivata povratne komunikacije, od katerih je odvisno uspešno doseganje zastavljenih ciljev. Na podlagi raziskav stališč javnosti razvija sporočila, ki utegnejo prepričati strateško pomembne javnosti, naj se obnašajo tako kakor bi rada organizacija. Pri tem modelu gre za dva procesa: - raziskovanje javnega mnenja: navadno jih opravijo za to usposobljene firme,

sporočilo za javnost se razvije šele na podlagi poznavanja javnega mnenja z namenom učinkovati na javnost,

- informiranje javnosti Ta model je bolj učinkovit od prvih dveh, ker ima prednosti predvsem v primeru komuniciranja z javnostjo v času konfliktov.

4. Model dvosmernih simetričnih odnosov Poleg komunikacijskih temelji še na pogajalskih znanjih in strmi k sporazumevanju med organizacijo in njenimi javnostmi. Njegov namen ni vplivati samo na okolje, temveč se tudi pustiti vplivati in tako doseči uglasitev organizacije z okoljem. Obsega tiste odnose z javnostmi, ki temeljijo na raziskavah, kjer se raziskuje mnenje javnosti. Ta model se uporablja, da bi obvladali konflikt in se bolje razmeli s strateškimi javnostmi Ti štirje modeli se po svojih osnovnih opredelitvah razlikujejo po tem, da naj bi bila modela tiskovnega predstavništva in javnega informiranja enosmerna modela komuniciranja, kjer ni povratne zanke za preverjanje in popravljanje komunikacijskega procesa. Dvosmerni asimetrični in dvosmerni simetrični pa sta modela dvosmernega komuniciranja, ki ima povratno zanko. Modela tiskovnega predstavništva in dvosmerni asimetrični model naj bi bila po svojih namerah manipulativna, saj naj bi strmela le k spreminjanju okolja, medtem, ko naj bi model javnega informiranja in dvosmerni simetrični model ne imela tovrstnega manipulativnega namena.

10

2.4 Sredstva odnosov z javnostmi

2.4.1 Publiciteta

Kadar svoje obvestilo sestavimo tako, da spodbuja k nakupu in ima obliko propagandnega sporočila, tedaj njegovo objavo plačamo (Osredečki 1994, 55). Ko pa uredništvu časopisa pošljemo poročilo o kakšni novosti v podjetju, da bi bila objavljena, kot vest, govorimo o publiciteti. Obvestil v obliki poroči, člankov, vesti ne plačujemo, vendar pa je odvisno od presoje uredništva, ali bo naš prispevek objavilo ali ne. Kultura poslovanja predvideva, da mora biti sporočilo podjetja točno in ne sme navajati na napačno razlaganje. Sporočilo tudi ne sme biti vzpodbujevalno, tendenciozno. Uredništvo bo znalo ceniti dobre namene, če je sporočilo dnevna novica, če ne hvali na vse pretege kakega izdelka ali usluge, če je besedilo preverjeno, da v njem ni netočne ali polresnične trditve, če ni predolgo in če je napisano razumljivo. J. Sudar (1979) priporoča še naslednje: » Gradivo, ki ga pošiljamo ali izročamo za objavo, mora biti zapisano s strojem, berljivo in brez napak. Lahko navedemo datum objave in tematski del časopisa ali revije, v katerega bi sporočilo sodilo. Pisnemu gradivu lahko dodamo kopije, fotografije, risbe, matrice, stereotipe itd. Če gradivo izročamo novinarju, ga s prilogami vstavimo v mapo, zlasti če je predvideno za časovno daljšo propagandno akcijo. Če časopis ali revija sporočila ne objavi, podjetje ne zahteva razlage. Prav tako ne sme vztrajati pri objavi.« 2.4.2 Ustvarjanje dogodkov

Dogodek je enkraten in se zgodi v enotnem časovnem okviru (Ferjan 1998, 115). Z dogodkom želimo doseči cilj v zvezi z eno ali več javnostmi. Zahteva prav posebno oglaševalsko spretnost, še zlasti če želimo tako podpreti akcije za zbiranje denarja za nepridobitne organizacije. Tisti, ki se ukvarjajo z zbiranjem denarja, so uspeli razviti celo vrsto posebnih dogodkov, kot so univerzitetne proslave, umetniške razstave, dražbe, dobrodelni večeri, tombole, prodaja knjig, prodaja peciva, tekmovanja, plesi, večerje, sejmi, modne revije, zabave na neobičajnih mestih, dobrodelni bazarji, potovanja in dolgi pohodi, ki jih sponzorirajo podjetja. Brž, ko se ustvari nov dogodek, že pridejo tekmeci z novimi različicami. Za nepridobitne organizacije je pomembno izkoristiti različne dogodke za pritegnitev pozornosti na svoje izdelke ali storitve. Cilji, ki jih želimo doseči z dogodkom so: navzočnost določenih ljudi in določenega števila ljudi, enkratno posredovanje informacij, javno izražanje stališča ter pridobivanje medijske pozornosti. 2.4.3 Stiki z mediji

Ljudem spremljanje medijev ne predstavlja najpomembnejše dejavnosti v življenju (Ferjan 1998, 101-103). Medije spremljajo v prostem času ali kar vzporedno med svojimi drugimi aktivnostmi. Nekatere medije ljudje spremljamo površno, druge zelo podrobno. Pričakovanja različnih ljudi do različnih medijev pa so raznovrstna. Ponavadi ljudje spremljamo bolj pozorno tiste medije, ki nam ponujajo več užitka, razvedrila in zadovoljstva. Ljudje smo tudi bolj kritični do tistih medijev, ki jih moramo plačati. Poznati pa moramo tudi dejstvo, da je stopnja navezanosti posameznih ciljnih skupin na točno določen medij zelo različna in je različna tudi dinamika spremljanja določenih medijev v različnih obdobjih.

11

Elementi, ki jih moramo poznati in upoštevati pri odločitvi za oglaševanje v konkretnem mediju so:

a) Ugotoviti moramo, če je z oglaševanjem v konkretnem mediju možno posredovati sporočilo želeni ciljni skupini.

b) Ugotoviti moramo, če obseg spremljanja medija zadostuje našim potrebam. c) Ugotoviti moramo, če v mediju lahko dosežemo visoko frekvenco ponavljanja

oglaševanja. d) Ugotoviti moramo ceno oglaševanja v konkretnem mediju. e) Ugotoviti moramo, kako bi naj bilo oblikovano oglasno sporočilo v konkretnem

mediju. f) Ugotoviti moramo, če je konkreten medij primeren za osnovno oglaševanje. g) Ugotoviti moramo, ali je oddan oglas možno spremljati enkrat ali večkrat. h) Ugotoviti moramo, če je oglaševanje možno prilagoditi lokalnim posebnostim. i) Drugo. Vendar pa ima vsak oglaševalec tudi svoje objektivne in subjektivne kriterije.

Značilnosti posameznih medijev v zvezi z oglaševanjem so prikazane v Tabeli 1:

12

Tabela 1: Značilnosti posameznih medijev MEDIJ: PREDNOSTI: SLABOSTI: Časopis - brezčasnost

- dobro pokritje populacije

- prožnost - zaupanje

- kratka življenska doba

- nizka kakovost reprodukcije

Televizija - združuje barvno sliko, zvok in gibanje

- visoka pozornost - možen velik doseg

populacije

- visoki stroški - kratka izpostavitev - splošno občinstvo

Radio - množična poslušanost

- možnost doseči ciljne skupine

- nizki stroški

- samo zvočna predstavitev

- kratka izpostavitev - manjša pozornost

poslušalcev Pošta - izbrano občinstvo

- osebni pristop - visoki stroški - možnost napačnega

razumevanja Revije - možnost doseči ciljne

skupine - kakovostna

reprodukcija - dolga življenska

doba - prehajanje revij med

bralci

- dolgotrajno napeljevanje k nakupu

- cena

Panoji - veliko izpostavitve - nizki stroški

- splošno občinstvo

Tabela 1: Ferjan 1998, 103

Za delovanje na področju odnosov z mediji je treba najprej poznati organizacijski in uredniški ustroj posameznih medijev, vsebine njihovih poročil in vratarje, ki na te vplivajo, in se usposobiti ter organizirati za izvajanje dolgoročnih, stalnih in dejavnih odnosov z novinarji. Množični mediji, kot so tisk, radio in televizija, so vse kaj drugega kot mehanizmi za prenašanje in širjenje sporočil. Najprej so sami organizacije s svojim videnjem smisla in poslanstva svojega delovanja. Med njimi v prvi vrsti deluje medsebojno tekmovanje za občinstvo, zato morajo s svojimi vsebinami te pritegniti. Celo tako imenovani javni mediji (nacionalne radijske in televizijske hiše), ki pridobivajo večino sredstev za svoje delovanje iz naročnin in drugih zakonsko predpisanih virov, so pod

13

vedno večjim pritiskom tekmecev. Podobno kot zasebni mediji, ki morajo s prodajo kupcem končnih izdelkov ali zakupovalcem oglasnega prostora dosegati za svoje lastnike dobičke, so se tudi javni mediji prisiljeni prilagajati zahtevam svojega občinstva, sicer ga izgubijo. Učinki delovanja množičnih medijev niso premočrtni od vira informacije preko novinarjev in drugih zaposlenih v medijih do občinstva. Na tej poti se sporočila prilagajajo tehničnim potrebam in zmožnostim medija, uredniškim politikam in končno rabam teh sporočil s strani občinstva. Ljudje postanemo pozorni na medijska sporočila, ki imajo visok naboj in domet, na ta pa je mogoče vplivati z dvigovanjem verodostojnosti vira, možnosti poistovetenja občinstva, jasno in enostavno strukturo ter domačnostjo poročila in dinamiko. Na poročanje je mogoče vplivati, če poznamo organiziranost in načine dela medijev, njihove vsebine in če smo sami primerno organizirani. Odnosi z mediji morajo biti dolgoročni, stalni in dejavni. Za odnose z mediji potrebujemo normalne delovne pogoje za delo. Med standardna orodja dela na področju odnosov z mediji sodijo (Gruban, Vrečič, Zavrl 1997, 116):

- izdelava adreme novinarjev, - izdelava organograma medijev in uredništev, - priprava tipske tiskovne konference, - priprava tipskega sporočila za objavo, - redni osebni stiki z novinarji, - pisna osebna izkaznica organizacije, - razlagalna gradiva, - priročnik najpogostejših vprašanj in odgovorov, - spremljanje medijskih objav in njihove analize, - priročnik za delo z novinarji, - krizni medijski priročnik.

Za delo z mediji je še posebej potrebno izuriti organizacijske govorce, s katerimi je potrebno vaditi različne tehnike osebnih odnosov z novinarji, vodenje tiskovnih konferenc in sodelovanje na njih, pisanje sporočil za medije in veščine nastopanja v javnosti, pred mikrofonom in kamero. Komuniciranje s časopisnimi, radijskimi in televizijskimi hišami je pomembna oblika publicitete in stikov z javnostmi in ga je potrebno skrbno in poznavalsko gojiti. Z novinarji lahko sodelujemo na dva načina: tako da posameznim uredništvom ali novinarjem osebno redno pošiljamo pismene informacije, in tako da jih vabimo v svoje podjetje in jih obveščamo o pomembnih dogodkih v poslovnem življenju podjetja. Vabila za tiskovno konferenco pošiljamo sedem do deset dni prej na naslove uredništev, po možnosti pa naravnost glavnim urednikom ali urednikom ustreznih rubrik. Dan prej še vsakega posebej pokličemo po telefonu in ga spomnimo na tiskovno konferenco. Vabilom priložimo kratko obvestilo o predmetu konference, medtem ko podrobnosti prihranimo za srečanje. Organizator mora tak sestanek skrbno pripraviti, kajti zelo neuvidevno je povabiti člane raznih uredništev, potem pa improvizirati.

14

2.4.4 Sponzoriranje

Sponzorstvo je oblika oglaševalskega sporočanja, pri katerem sponzor zakupi določen delež pozornosti, ki naj bi jo pri ciljnih javnostih s svojim delovanjem dosegel sponzoriranec. Sponzorstvo je posloven in ne dobrodelen odnos med dvema stranema, pri čemer sponzorirani dogodek služi kot množični medij. Uspešnost sponzoriranja je odvisna od zavzetosti, učinkovitosti in vztrajnosti obeh strani, tako sponzorja kot sponzoriranca. Vsekakor pa mora biti celoten proces skrbno načrtovan in upravljan. Vsak sponzor mora imeti jasno postavljene svoje cilje, kajti brez tega ni mogoče izmeriti učinkov sponzoriranja. 2.4.5 Govori

Govor, mišljen kot javni politični, je bil in je tudi ostal zunaj etike odnosov, vendar le ni zanemarljiva vrsta komuniciranja, saj je človek pri pomembnih odločitvah, celo v vsakdanjih dilemah odvisen od nastopov javnih govornikov ali politikov. Danes nam je naloženo tudi javno nastopanje ob različnih priložnostih. Govornikov nastop pa mora biti logično jasen, preprost in ne sme zaiti v kontradikcije. Tehnike in »triki« govorništva veljajo v enaki meri še danes, govornik jih mora upoštevati, če želi doseči odobravanje in želeno smer odločanja, pri čemer mu lahko obilo pomagajo mediji. Javni nastop pred množico je lahko tudi etično utemeljen, nameni in metode se lahko skladajo z interesi poslušalcev, vendar pa govorništvo vseeno ostaja orodje manipuliranja. Lahko pa govorništvo koristno dopolnjuje procese medosebnega komuniciranja, lahko je pomemben komplementarni del celote. Zaradi tega je usposobljenost za govorništvo v posebnih pogojih ter v posebnih vlogah kar koristna kvaliteta. Govorništvo potrbujemo v (Možina, Tavčar, Zupan, Kneževič 2004, 326):

- poslovnem svetu ob srečanjih s poslovnimi partnerji, pri pogajanjih, predstavitvah, posvetih,

- simpozijih, proslavah, - v javnosti na srečanjih in zborovanjih, v krajevnem okolju, - v društvih in združenjih na sestankih in združenjih, - v domačem družinskem krogu in med prijatelji.

Razlikujemo predvsem tri vrste govorov: - informativni govori za posredovanje podatkov, znanj in informacij, - prepričevalni govori, ko govornik skuša oblikovati mnenje poslušalcev, okrepiti

obstoječe ali spodbujati nastajanje novega mnenja, - priložnostni govori ob različnih priložnostih in svečanostih.

2.4.6 Razstave in nastopi na sejmih

Sejemski nastopi pomenijo enega najpomembnejših neposrednih stikov z neposrednim trgom (Osredečki 1994, 59). Takoj, ko se podjetje odloči sodelovati na sejmu, izdela koncept nastopa na sejmu, ki je na voljo vsem v podjetju - razstavljalcu, ki jih zanima. Po osnovnih dogovorih podjetje izdela končni projekt razstavnega prostora ter organizira poslovanje med trajanjem sejma. Cilj takega organiziranja je prenesti slog poslovanja tudi

15

v sejemski prostor. Šele, ko se obiskovalci in poslovni partnerji na razstavnem prostoru dobro počutijo, je uresničen prvi predpogoj za dober sejemski pristop. Vse, kar se dogaja na razstavnem prostoru, mora pripomoči k dobremu poslovanju. 2.4.7 Promocije ali predstavitve knjig in njihovih avtorjev

Predstavitev je dejavnost, ki terja veliko dela in skrbno pripravo in jo je potrebno dobro načrtovati. Načrtovanja se je potrebno lotiti sistematično ter se vprašati za smotre in cilje, za udeležence, vsebino in potek predstavitve. Dobra predstavitev je ciljna dejavnost, naj ima en glavni cilj, smoter in več temu smotru podrejenih ciljev. Smoter opredeljuje vrsto predstavitve: za informiranje, prepričevanje, dokazovanje, spodbujanje. Značilnost dobrih ciljev (Možina, Tavčar, Zupan, Kneževič 2004, 329):

- cilji naj ne bodo preveč številni, osredotočimo se na najpomembnejše, - cilji naj bodo realni, dosegljivi, izzivalni in merljivi, - pri določanju ciljev upoštevamo kompleksnost obravnavanega področja, omejitve

pri predstavljanju in pripravljenost poslušalcev. Cilje dosegamo s strategijami, ki naj bodo med seboj in s cilji skladne in naj obsegajo:

- načine: vsebino predstavitve in usmeritve, dokaze ter slog predstavitve, - urejenost: temeljito načrtovanje, skrbne priprave in veščo izvedbo predstavitve, - sredstva: znanje in veščine o govorništvu, informacije, gradivo, prostor in opremo

oziroma vse kar spada k predstavitvi. Zelo pomembno je, da si udeleženci zapomnijo vsaj glavne vsebine predstavitve, zato se kaže omejiti na tri do štiri temeljne trditve ali zadeve in jih poudariti na začetku, v sredini in na koncu predstavitve. Udeleženci si tudi bolj zapomnijo tiste vsebine, pri katerih aktivno sodelujejo. Predstavitev je seveda naravnana na udeležence, skuša vplivati na njihova stališča, delovanje in vedenje. Dobra predstavitev je le, če udeleženci sodijo, da je narejena po njihovi meri. Če je le mogoče si vodja predstavitve pridobi informacije o udeležencih. Udeleženci imajo svoje osebne interese in zastopajo interese svojih okolij. Analiziranje teh interesov je bistveno za uspešno predstavitev. Vsebinske priprave obsegajo zbiranje primernih vsebin, odbiranje bistvenih vsebin ter govorno in slikovno oblikovanje za predstavitev izbranih vsebin. Naslov predstavitve mora jasno in za udeležence razumljivo označiti vsebino predstavitve. Snovanje predstavitve se naj začne pri ciljih, nadaljuje pri zaželenih izidih, zaključkih, preide potem na začetek in jedro, potem pa na podrobnejše vsebine in usmeritve. Predstavitev ni le besedno komuniciranje, zlasti ne prebiranje gradiva. Način govorjenja, kretnje in gibanje v prostoru, osebna urejenost in videz, čas in okolje ter še kaj spada prav tako v vsebino predstavitve kot sporočanje besed. Potek predstavitve obsega začetek, jedro in zaključek. Temeljno pisno gradivo za vsako predstavitev je vabilo udeležencem, ki naj vsebuje jasne informacije o vsebini in izvajalcih predstavitve, kraju, času in trajanju. Vabilo naj prejmejo udeleženci dovolj zgodaj, da si lahko zagotovijo čas za udeležbo na predstavitvi, vendar ne prezgodaj, da bi nanjo lahko pozabili. Na promocijah knjig ponavadi poleg avtorja ali prevajalca sodeluje tudi voditelj. To je ponavadi recenzent ali literarni kritik oziroma nekdo, ki pozna področje, ki ga pokriva knjiga, ki jo predstavljamo. Voditelj naj se pred začetkom z avtorjem dogovori o vprašanjih, ki jih bo postavil, da ne bi prišlo do neprijetnih situacij. Po predstavitvi knjige se avtor ponavadi podpisuje v knjige kupcem, ki to želijo. Promocije knjig so pogosto v

16

knjigarnah, kulturnih ustanovah in v vseh ambientih, ki so v kakršnikoli povezavi s predstavljenim delom. O takih prireditvah moramo zainteresirano javnost obvestiti, kje bo prireditev in kdaj vsaj pet do sedem dni prej. 2.4.8 Odnosi z javnostmi in image

Odnosi z javnostmi so tudi način tržnega komuniciranja, oglaševanja, spodbujanja prodaje, pri čemer podjetje ne oglašuje svojih izdelkov in storitev, ne prodaja predstave o teh izdelkih, ampak »prodaja« predstavo o sebi kot organizacijski celoti. Koliko večji so pritiski okolij na ekonomsko in družbeno delovanje podjetja, toliko bolj agresivno podjetja predstavljajo sama sebe in večja je nevarnost, da to ni le nedolžno pretiravanje, ampak manipulacija, zakrivanje dejstev, skratka etični problem. To pomeni, da se pojavljajo intenzivnejše in veliko bolj rafinirane, potencialno tudi neetične oblike odnosov z javnostmi. Organizacija se z notranjim komuniciranjem »prodaja« in oglašuje tudi notranji javnosti (Berlogar 1999, 229-235), svojim zaposlenim, vendar se posveča temu komuniciranju dosti manj pozornosti, kot komuniciranju z zunanjimi javnostmi. Odnosi z javnostmi bi naj zagotovili prilagajanje, v okviru katerega bi naj bilo tisto, kar je etično za podjetje, tudi etično sprejemljivo za okolje. Odnosi z javnostmi so neetični, če so zgolj odziv na zahteve po etični odgovornosti in vsiljen imidž, ki ne temelji na resničnih spremembah podjetij. Tako načini in strategije odnosov z javnostmi lahko postrežejo z verodostojnimi informacijami, lahko pa so tudi instrument za prikrivanje škodljivih dejanj in ponarejanje slabih rezultatov. Za organizacijo je ugled preveč pomemben, da bi ga prepustila naključju. Potrebno ga je zavestno oblikovati in upravljati. Pri tem pa morajo sodelovati vsi v organizaciji, vendar pa so predvsem vodilni delavci tisti, ki nosijo odgovornost za njegovo upravljanje. Pri upravljanju organizacijskega ugleda ima bistveno vlogo funkcija strateškega in usmerjenega komuniciranja. Če želi biti organizacija uspešna upravljalka svojega ugleda, mora najti takšne oblike in kombinacije komunikacijskih aktivnosti, ki bodo pomagale ustvarjati želen image in ugled.

17

3. ODNOSI Z JAVNOSTJO IN VRSTE POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA PRI IZVEDBI LITERARNEGA VEČERA V KNJIŽNICI LENDAVA

3.1 Predstavitev Knjižnice Lendava

Knjižnica Lendava je samostojni javni zavod s sedežem na narodnostno mešanem območju. Ustanoviteljici knjižnice sta Občina Lendava in Občina Dobrovnik, soustanoviteljici pa Madžarska samouprava Občine Lendava in Madžarska samoupravna skupnost občine Dobrovnik (Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Lendava – Könyvtár Lendva, Uradni list 8/04), za ostale občine izvaja knjižnica dejavnost na osnovi podpisanih pogodb.

S svojo knjižnično dejavnostjo pokriva območje občin Lendava, Dobrovnik, Črenšovci, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Na tem območju deluje v okviru osrednje knjižnice 12 krajevnih knjižnic, 7 na enojezičnem (Črenšovci, Bistrica, Hotiza, Kobilje, Odranci, Turnišče in Velika Polana) in 5 na dvojezičnem območju (Dobrovnik, Dolina, Gaberje, Genterovci in Petišovci)

Poslanstvo knjižnice je trajno in nemoteno izvajanje knjižnične dejavnosti ter omogočanje zadovoljevanja izobraževalnih, informacijskih, kulturnih in razvedrilnih potreb uporabnikov.

Knjižnica v okviru svoje dejavnosti skrbi tudi za strokovnost in organiziranost knjižničarske dejavnosti, namenjene madžarski narodni skupnosti. Knjižnica nabavlja, strokovno obdeluje, hrani, obnavlja in posreduje knjižnično gradivo tudi v madžarskem jeziku ter skrbi za zbiranje domoznanskega gradiva.

Knjižnica ima 10 zaposlenih, in sicer 8 strokovnih in 2 upravna delavca.

3.1.1 Podatki o gradivu

Knjižnična zbirka obsega na dan 31.12.2006:

- 127.347 izvodov strokovno urejenega knjižničnega gradiva (122.052 knjig, 5084 enot neknjižnega gradiva—video in avdio kasete, zgoščenke, zemljevidi, igrače), od tega 32.846 enot v madžarskem jeziku;

- v čitalnici, kjer je 24 študijskih mest, je bralcem na razpolago 2.528 enot referenčne literature in 202 naslova periodičnih publikacij (122 v slovenskem, 51 v madžarskem, 4 v nemškem in 12 v angleškem jeziku).

Gradivo je dostopno v prostem pristopu in je na police postavljeno na podlagi sistema UDK (univerzalna decimalna klasifikacija). Gradivo za mladino je postavljeno ločeno od gradiva za odrasle, pri čemer je leposlovje urejeno po starostnih stopnjah. Znotraj tega sistema stojijo slovenske in madžarske knjige na policah skupaj.

Nabavna politika knjižničnega gradiva knjižnice temelji na strokovnih načelih, ki veljajo za oblikovanje zbirk splošnih knjižnic, in ugotavljanju potreb okolja, v katerem knjižnica deluje. Pri oblikovanju letnega nakupa gradiva se knjižnica skuša približati priporočilom

18

Ministrstva za kulturo o nakupu 60% strokovne literature in 40% leposlovja, znotraj tega pa je približno 30% nakupa namenjeno otrokom do 15. leta starosti.

Za potrebe osrednje knjižnice in njenih izposojevališč se nabavlja:

- leposlovja slovenskih avtorjev in prevodi klasičnih del, - dela s področja humanistike (filozofija, psihologija, religija, sociologija, esejistika,

kritiški teksti s področja kulture), - publikacije, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo, - zahtevnejša strokovna literatura, ki je v interesu večjega števila uporabnikov, - neknjižno gradivo, - glasbene zgoščenke, - videokasete in DVD s kavalitetnimi in nagrajenimi filmi, uspešnice, risanke, - avdiokasete s pravljicami, - serijske publikacije.

Redno se dopolnjuje referenčna zbirka ter nabavlja tudi študijska literatura. Gradivo se nabavlja v slovenskem in madžarskem jeziku, nekaj pa tudi v tujih jezikih.

3.1.2 Članstvo

Knjižnica je imela ob koncu leta 2004 5269 članov (3723 v Lendavi, 1895 v krajevnih knjižnicah), ki so knjižnico obiskali 51.538-krat in si izposodili 107.662 enot knjižničnega gradiva.

3.1.3 Katalogi

Knjižnica Lendava je del knjižničnega in informacijskega sistema COBISS (Kooperativni bibliografski sistem in servisi), ki povezuje večino slovenskih knjižnic in informacijskih centrov.

V računalniškem katalogu je vso gradivo, ki ga knjižnica hrani.

Uporabniki lahko s pomočjo tega sistema iščejo informacije:

- po elektronskem katalogu knjižničnega gradiva naše knjižnice, - po bazah podatkov knjižničnega gradiva vseh slovenskih knjižnic, vključenih v ta

sistem, - po drugih bazah podatkov, dostopnih tudi prek interneta.

V knjižnici je uporabnikom na voljo sedem računalnikov za brskanje po internetu, elektronsko pošto, pisanje tekstov, tiskanje, ...

19

3.1.4 Prireditve

Poleg izposoje gradiva na dom in v čitalnico knjižnica organizira tudi razne prireditve: pravljične ure, lutkovne igrice, delavnice, knjižnične ure, kvize, literarna srečanja in predavanja.

3.1.5 Oddelki

- oddelek za odrasle - oddelek za mladino - čitalnica - domoznanski oddelek - e – knjižnica

3.1.6 Čitalnica

V čitalnici so uporabnikom na voljo tekoči letniki časopisja. Starih časopisov ne hrani, razen Népújsága in Vestnika.

Knjižnica hrani na mikrofilmu:

- Népújság, a szlovéniai Magyarok hetilapja 1956 – 2002, - Ljudsko pravico 1934 – 1958, - Magyarországi történeti helyiségnévtára; Zala megye 1773 – 1808.

Izposoja je brezplačna z izjemo medknjižnične izposoje. Gradivo, ki ga knjižnica nima v svoji zbirki, lahko na željo uporabnika priskrbi iz druge knjižnice,vendar proti plačilu nastalih stroškov.

Roki izposoje:

- knjige 21 dni, - video kasete in DVD-ji 1 dan, - ostale zgoščenke in zemljevidi 1 teden.

Na dom se ne izposoja:

- serijskih publikacij, - uradnih listov, - referenčne literature iz čitalnice (slovarjev, enciklopedij, leksikonov, atlasov, …), - domoznanskega gradiva.

Podaljšanje roka izposoje :

- možno je dvakrat, razen neknjižnemu gradivu.

Izposoja se ne podaljša:

- knjigam za domače branje, - neknjižnemu gradivu, - rezerviranemu gradivu.

Rezervira se gradivo, razen literature za domače branje. Bralec mora prispelo gradivo dvigniti v treh dneh, proti plačilu se ga obvesti tudi po telefonu .

20

Vso gradivo, ki ga knjižnica hrani, je ne glede na omejitve dostopno v čitalnici in ga je v knjižnici možno fotokopirati ob spoštovanju avtorskih pravic

Iskanje gradiva po računalniškem katalogu:

Vso knjižnično gradivo v knjižnici je obdelano v računalniškem katalogu.

Terminal predstavlja računalniški katalog, ki je namenjen predvsem pregledovanju knjižnične zaloge in iskanju gradiva. Program se imenuje COBISS/OPAC in je del sistema COBISS. To je enoten knjižnično informacijski sistem, v katerega je vključenih več kot 200 slovenskih knjižnic.

Iskanje gradiva je omogočeni preko OPAC-a in tudi po vzajemni bazi COBIB, kjer se dobi informacijo, katere knjižnice v Sloveniji razpolagajo z določenim gradivom. Možno je tudi iskanje gradiva po posameznih knjižnicah v Sloveniji.

Za iskanje gradiva preko osebnega računalnika se uporablja spletna verzija COBISS-a, ki jo najdete na internetnem naslovu.

3.1.7 E- knjižnica

Nahaja se v kletni etaži zgradbe knjižnice, kjer je na razpolago pet računalnikov. Namen za njeno delovanje je predvsem:

- približati uporabo informacijske tehnologije vsem generacijam, dati vsakemu občanu, naključnemu obiskovalcu in turistu možnost brezplačne uporabe elektronske pošte in iskanja po internetu,

- omogočiti dostop do javno dostopnih vladnih in občinskih informacij, - z izboljševanjem ponudbe knjižnice pridobiti nove obiskovalce, izboljšati pretok

informacij ter s tem dvigovanje informiranosti krajanov, - dopolniti in popestriti ponudbo knjižnice, - omogočiti dostop do informacijske tehnologije vsem, ki sicer teh možnosti nimajo, - informacijsko opismenjevati uporabnike, - uvajati uporabnike v iskanje informacij v računalniškem katalogu, uporabo

interneta, elektronske pošte. Namen računalnikov:

- pisanje in oblikovanje raznih dokumentov,

- brskanje po svetovnem spletu,

- iskanje v bazi COBISS, - uporaba e-pošte, - tiskanje in skeniranje dokumentov, - snemanje datotek na CD medije, - delo z digitalno fotografijo, - izvajanje prezentacij (LCD projektor), - izvajanje prireditev (seminarjev, delavnic).

21

3.1.8 Dejavnosti za otroke in mladostnike

V knjižnici se organizirajo:

- ure pravljic za predšolske otroke dvakrat mesečno (vsak prvi torek v mesecu ob 16.30 uri v madžarskem jeziku, vsak drugi torek ob isti uri v slovenskem jeziku),

- knjižnične in igralne ure s knjigo, - literarne kvize, - srečanja z literati, - lutkovne igrice, - delavnice.

3.1.9 Dejavnosti za odrasle

Za odrasle obiskovalce se organizirajo:

- literarna srečanja s slovenskimi in madžarskimi ustvarjalci, - razstave, - koncerti, - predavanja, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture ter vseživljenskemu

izobraževanju. Knjižnica izvaja in omogoča naslednje osnovne storitve:

- vpogled v knjižnične zbirke v prostem pristopu in njihovo uporabo, - uporabo javnih klasičnih knjižničnih katalogov, vzajemnega kataloga in drugih

podatkovnih zbirk in informacijskih virov, - dostop do splošno dostopnih elektronskih virov javnih oblasti in njihovo uporabo, - posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva, - izposojo knjižničnega gradiva v knjižnici in na dom, - medknjižnično izposojo, - usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice, - pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in pri uporabi knjižnice, - seznanjanje z novostmi v knjižnici, - preslikovanje iz knjižničnega gradiva, ki je v lasti knjižnice, - rezerviranje knjižničnega gradiva, - uporabo tehnične opreme namenjene uporabnikom, - dostop do svetovnega spleta, - dostop do dejavnosti in prireditev.

Narodnostni program 25. člen Zakona o knjižničarstvu zavezuje Knjižnico Lendava, da zagotavlja tudi knjižnično dejavnost, namenjeno pripadnikom madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti. Knjižnica zagotavlja pripadnikom narodne skupnosti tudi komuniciranje v njihovem jeziku.

22

3.2 Vrste poslovnega komuniciranja v Knjižnici Lendava

Poslovno komuniciranje v knjižnici je pomemben del njene dejavnosti, namenjeno je postavljanju ciljev knjižnice in doseganju teh ciljev, torej politiki knjižnice. Poslovno komuniciranje v knjižnici poteka:

- navzven, iz knjižnice v zunanje okolje, kot je komuniciranje z odjemalci in dobavitelji, s konkurenti, oblastmi itd.,

- znotraj knjižnice: med ravnmi, deli in med funkcijami knjižnice. Uprava knjižnice nasploh komunicira tako, da bi informirala sodelavce in druge, da bi pridobivali koristne informacije, in predvsem zato, da bi vplivali na sodelavce ter posameznike in skupine zunaj svoje organizacije. Razne oblike komuniciranja omogočajo:

- dajanje ali dobivanje informacij, - mebsebojno izmenjavo podatkov, mnenj, - vzdrževanje poslovnih, tržnih stikov, - delovanje in prenos idej, zamisli, rešitev, - začenjanje, razvoj in končanje dela, - nabavo, prodajo, pogodbe, - pregled, usmerjanje in usklajevanje tržnih poslov, dejavnosti - reševanje tekočih in potencialnih problemov, - raziskovalno in razvojno dejavnost itd.

Katere oblike in metode komuniciranja uporabljamo, je odvisno od: - namena in cilja, ki si ga postavimo, - vsebine, ki jo želimo podati, izmenjati, - števila ljudi, ki sodelujejo, njihove izobrazbe, izkušenj in motiviranosti, - časa, ki ga imamo na razpolago, - našega znanja in sposobnosti, da uporabljamo razne načine komuniciranja.

Cilji komuniciranja morajo biti predvsem: - merljivi: ko komuniciramo, moramo vedeti, ali počnemo to dobro in prav, - dosegljivi: postavljanje nerealnih ciljev je škodljivo, saj jalova prizadevanja, da bi

jih dosegli, porabljajo moč udeležencev in sredstva organizacije, - izzivni: dobro komuniciranje je odvisno od udeležencev, ki pa si zanj ne bodo

preveč prizadevali, če jim ne bo izziv. Strategija komuniciranja obsega:

- načine: izbrane oblike, koncepte, usmeritve komuniciranja. - dejavnosti: pravila, načrtovanje in izvajanje komuniciranja. - sredstva: razpoložljiv čas, udeleženci, materialna in nematerialna sredstva za

komuniciranje.

Sestavine strategije komuniciranja morajo biti med seboj usklajene, saj nam nič ne koristi najboljše izbrani način komuniciranja, če ga ne znamo izvesti in načrtovati in če za njegovo izvedbo nimamo potrebnih sredstev. Če nam usklajevanje ne uspe, moramo včasih prilagoditi zastavljene cilje. Vrste komuniciranja:

a) INTERNO KOMUNICIRANJE, katerega nameni so predvsem: - identifikacija zaposlenih z organizacijo, - socializacija zaposlenih,

23

- informiranje in izobraževanje zaposlenih, - prepričevanje in animiranje zaposlenih, - doseganje lojalnosti in motivacije pri zaposlenih, - razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov.

Na zadovoljstvo z delom in zadovoljstvo z knjižnico, posredno pa tudi na njeno učinkovitost, vpliva več dejavnikov:

- Komunikacijska klima: Povezana je z organizacijsko kulturo, kar predstavlja skupno percepcijo zaposlenih v knjižnici.

- Komunikacija med nadrejenimi in podrejenimi sodelavci: Način, kako nadrejeni komunicirajo s podrejenimi vpliva na zadovoljstvo podrejenih z nadrejenimi, pa tudi na njihove percepcije o kredibilnosti komunikacije.

Dimenzije zadovoljstva s komunikacijo so: komunikacijska klima, komunikacija s sodelavci, organizacijska integracija oziroma zadovoljstvo z informacijo, kako delo zaposlenega sovpada s cilji knjižnice, kakovost medijev interne komunikacije, horizontalna komunikacija, organizacijska perspektiva oziroma zadovoljstvo z informacijo o organizaciji kot celoti ter njeni odnosi z okoljem, povratna informacija vodij o kakovosti opravljenega dela zaposlenega in njegovi vlogi v knjižnici. Vrste internih komunikacij: formalna in neformalna (govorice) komunikacija. Nadaljnja razdelitev je na medosebno in posredno komunikacijo. Medosebna komunikacija je osnova managementa in vodstvo takšen način komuniciranja z zaposlenimi uporablja, da bi bilo učinkovitejše pri svojem delu. Večina medosebne neposredne komunikacije je neformalna, torej spontana in nenačrtovana (pogovor vodstva z zaposlenimi o nalogah, ki jih je potrebno opraviti), lahko pa je tudi formalna (sestanki, predstavitve). Tehnike medosebne komunikacije so:

- sestanki in kratki sestanki - izobraževanje

Posredna komunikacija je komunikacija, v kateri sporočila posredujemo preko medijev: posebnih publikacij za zaposlene, elektronske pošte in podobno. Tehnike posredne komunikacije so:

- publiciranje: priročniki, interne publikacije, bilteni - avdiovizualne tehnike: videopredstavitve, predstavitve s prosojnicami ali

diapozitivi - telefonske informacije: snemanje novic in informacij na avtomatski telefonski

odzivnik - elektronska pošta - nabiralnki predlogov: anonimna pisna komunikacija med zaposlenimi in vodstvom.

3.2.1 EKSTERNO KOMUNICIRANJE V KNJIŽNICI LENDAVA

Vsi zaposleni moramo upoštevati vpliv javnosti na naše delo v organizaciji. Način, kako se o vsebinah in sporočilih komunicira med knjižnico in javnostjo, imenujemo odnosi z javnostmi. Vloga odnosov z javnostmi je povečevanje ugleda knjižnice in pospeševanje njenega napredovanja. Najučinkovitejšo propagandno sredstvo je ustno priporočilo, takšna brezplačna promocija bi morala biti eden od glavnih ciljev komuniciranja. V manjših knjižnicah se lahko z odnosi z javnostmi ukvarjajo vodstvo in zaposleni, ki niso nujno strokovnjaki za tovrstno delo, v večjih knjižnicah pa so posebi oddelki za odnose z javnostmi nujni, ne samo za rutinske naloge ohranjanja stikov z javnostmi, pač pa tudi za nove naloge v zvezi z mediji javnega obveščanja in interesnimi skupinami. V vseh

24

primerih je treba zagotoviti, da so pristojni obveščeni o stvareh, ki bodo po vsej verjetnosti širile zanimanje javnosti. Kakovost vsebin je pri odnosih z javnostmi bolj pomembna kot njihova količina. Odnosi z javnostmi sicer zahtevajo določena denarna sredstva, vendar razmeroma manj kot oglaševanje, dobimo pa vendar toliko, kolikor investiramo. Sporočila za javnost morajo biti prilagojena potrebam knjižnice. Članki, v katerih je omenjena naša knjižnica, so dostikrat bolj kredibilni kot čisto oglaševanje, zato posredujmo tisku na lokalni ali nacionalni ravni čim več podatkov in novosti. Komunikacija znotraj knjižnice ali zunaj nje je uspešna, če so nas prejemniki razumeli. Za uspešno komuniciranje je bistveno, kako se prenašajo povratne komunikacije in kaj se dogaja pri odzivu nanje. Povratne informacije dobimo v razgovorih, iz vprašalnikov, iz pritožb, pohval, ipd. Bistvo komuniciranja je vplivati na obnašanje posameznikov. Najbolj pomembno je obvladovanje spretnosti komuniciranja za tiste posameznike, ki delajo z ljudmi. To so predvsem tudi knjižničarji, ki vsakodnevno navezujejo in ohranjajo stike z uporabniki, sodelavci, nadrejenmi in podrejenimi. Taki stiki nam lahhko zelo olajšajo delo, naredijo nam ga prijetnejšega, nasprotno pa so lahko tudi izvor nezadovoljstva in prizadetosti. Uspešna komunikacija med knjižničarjem in uporabnikom je temelj za dobro delovanje knjižnice. Učinek tega se v največji meri pozna pri zadovoljstvu uporabnikov s knjižničnimi storitvami ter posledično pri samem obisku knjižnice. Za dobro komuniciranje je potrebno poznati zakonitosti učinkovitega medosebnega komuniciranja in razvijati veščine za obvladovanje komunikacijskih spretnosti. Strokovni delavci v knjižnici so del tega znanja osvojili že v času študija. Cilj vseh zaposlenih v knjižnici je pridobiti čim več uporabnikov in jim ponuditi kvalitetne knjižnične storitve. Uporabniki postajajo vse bolj zahtevni, saj se zavedajo pomena informacij in dostopa do njih. Knjižnica mora v čim večji meri ugotavljati kdo in kaj so trenutni in potencialni uporabniki knjižnice in kakšne so njihove potrebe. V knjižnici se poleg knjižničnega gradiva in informacij odvijajo tudi različne vrste prireditev, ki so vezane na osnovno ponudbo knjižnice. Želja knjižnice je, da bi jo javnost opazila in preko različnih prireditev spoznala ter sprejela in uporabljala njene storitve. Zato so vsi dogodki za predstavitev dejavnosti knjižnice zelo pomembni, ker vplivajo na podobo knjižnice, in če so dobro pripravljeni ter usmerjeni k ciljni publiki, lahko veliko pripomorejo k ustvarjanju pozitivne podobe v javnosti. 3.2.2 Poslovanje s strankami

Knjižnica Lendava ima svoj odpiralni čas od ponedeljka do sobote. Izposoja poteka vsak dan in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 8.-18. ure, v torek in četrtek od 8.- 16. ure, v soboto pa od 8.-13. ure, čitalnica pa je odprta v enakem časovnem obdobju. Sistem izposoje je prosti pristop, kar pomeni, da si stranka sama izbere knjigo in jo prinese do izposojnega pulta, kjer jo izposojevalec evidentira. Stranke imajo na razpolago tudi tri računalnike, kjer imajo možnost dostopa na internet, vendar je zaradi množičnosti njegova raba omejena na pol ure. V čitalnici imajo stranke možnost prebirati periodiko in ostalo gradivo, ki ni za izposojo na dom. Izposoja na dom je možna za knjižno gradivo, videokasete, DVD-je in DVX-e. Po pravilniku knjižnice je možna izposoja največ 10 enot knjižničnega gradiva. Rok za izposojo knjižnega gradiva je tri tedne z možnostjo podaljšanja, če gradivo ni rezervirano. Najpogostejši vir informacij predstavljajo zaposleni v knjižnici, ki uporabnike informirajo o prireditvah in novostih. Pomemben vir informacij dobijo uporabniki na oglasni deski in na izposojnem pultu, kjer se nahajojo razna promocijska gradiva. Uporabniki pogosto

25

iščejo informacije o storitvah knjižnice na internetu, kar pomeni, da mora biti spletna stran dnevno dostopna in ažurna s tekočimi informacijami. 3.2.3 Sodelovanje z ministrstvom in drugimi državnimi organi

Knjižnica največ sodeluje z ministrstvom za kulturo, po potrebi pa tudi z drugimi ministrstvi. Za vsak projekt je ponavadi razpis ali javni poziv ministrstva, na katerega se mora knjižnica prijaviti, če želi prejeti namenska sredstva iz državnega proračuna za financiranje določenega projekta. Na osnovi odobrenih programov in sredstev se potem podpiše pogodba o sofinanciranju, v kateri so tudi določeni pogoji in obveznosti, ki jih mora knjižnica izpolniti, da lahko odobrena sredstva tudi koristi. Ministrstvo za kulturo prispeva proračunska sredstva za izvajanje posebnih nalog območnih knjižnic tako, da jih neposredno pozove k predložitvi programov izvajanja posebnih nalog. Navedeno ministrstvo tudi sofinancira nabavo knjižničnega gradiva, kjer objavi javni razpis na katerega se potem knjižnica prijavi, da si pridobi navedena sredstva.

3.2.4 Sodelovanje z organi lokalnih skupnosti

Vsaka občina mora zagotoviti knjižnično dejavnost za svoje občane tako, da ustanovi splošno knjižnico sama ali skupaj z drugimi občinami, ali tako, da poveri opravljanje te dejavnosti s pogodbo drugi splošni knjižnici v soglasju z njenim ustanoviteljem. Knjižnica opravlja svoja dela in naloge za lokalne skupnosti po pogodbah, ki se sklepajo za vsako leto posebej. V vsaki občini ima knjižnica vsaj eno izposojevališče, ki je last občine, vendar pa je gradivo vključeno v mrežo knjižnice Lendava, ki tudi za navedene občine gradivo nabavlja in ga obdela. Deleži občin soustanoviteljic in ali pogodbenih partneric knjižnice se določijo v pogodbi o izvajanju dejavnosti. Občine so dolžne knjižnici zagotoviti sredstva za kritje skupnih stroškov in sredstva za nabavo knjižničnega gradiva. Vsako leto se jim na osnovi standarda izračuna potrebni obseg nakupa knjižničnega gradiva in se jim pošlje finančni načrt in zahtevek za potrebna sredstva za izvajanje knjižnične dejavnosti, ki so ga občine dolžne upoštevati pri pripravi svojih finančnih načrtov. Na žalost se mnoge občine tega ne držijo in ima knjižnica finančne probleme. 3.2.5 Sodelovanje z dobavitelji

Nakupe pridobivamo z oglednimi izvodi in z naročili monografij, serijskih publikacij, stalnih naročil, neknjižnega gradiva. Ogledne izvode dobimo iz založb, knjigarn, ustanov in od posameznikov. Prispelo gradivo, ki je ponujeno v odkup, moramo pregledati in po poteku določenega roka vrniti dobavitelju, najpogosteje je to osem dni. Knjižničar najprej preveri ali ponujeno gradivo že obstaja v temeljni zalogi knjižnice. Gradivo, ki ga ne bomo kupili, vrnemo pošiljatelju. Naročeno gradivo prejmemo skupaj z dobavnico in včasih tudi z računom ter ga prav tako vpišemo, da ga lahko čim prej damo v uporabo uporabnikom knjižnice. Med stalna naročila štejemo tista naročila, ki veljajo do preklica naročila, oziroma, dokler publikacija ne preneha izhajati. To so lahko štete ali neštete zbirke, časniki in časopisi, monografije v več delih, bibliografije, idr. Publikacije inventariziramo, opremimo in nato vpišemo v kartoteko kompletacij za stalna naročila. Iz te kartoteke tudi reklamiramo, v

26

primerih, ko nam kakšna številka manjka. Kadar ugotovimo, da nam dobavitelj ni poslal vseh publikacij, skušamo najprej ugotoviti, če je publikacija sploh izšla, nato pa pošljemo dobavitelju dopis z obvestilom o manjkajočih številkah ter ga prosimo za dopolnitev zbirke. Pri nakupu literature v knjižnici si pomagamo z različnimi pripomočki. Biti moramo pozorni na novosti, ki so objavljene v strokovnih revijah, dnevnem časopisju, objavljene v različnih medijih, na prestavitvenih večerih in drugo. Znane so različne poti kako pride knjiga do kupca, v našem primeru v knjižnico. Z naročilnico, v knjigarnah, s prodajo po pošti, možno je naročilo po telefonu, telefaxu, preko interneta, e-meil pošte in ob obisku zastopnika. Obisk zastopnika ima eno prednost pred ostalimi oblikami posredovanja propagandnih sporočil, osebni stik s kupcem, z vodjo nabave v knjižnici ali s pooblaščenimi osebami v knjižnici. Pri obisku zastopnik založbe pogovor prilagodi trenutnemu položaju in osebnosti sogovornika. Zastopnik mora s svojim delom in s sodelovanjem vzpostaviti tako vzdušje, ki temelji na medsebojnem zaupanju. Založba mu lahko delo olajša s tem, da mu priskrbi propagandna sredstva, ki knjigo predstavijo, jo naredijo privlačnejšo in zanimivejšo. S promocijo mislimo na vrsto aktivnosti, namenjenih pridobivanju in obdržanju kupcev. Promocijski splet pa vključuje naslednje dejavnosti: oglaševanje, osebno prodajo, pospeševanje prodaje in publiciteto. Zelo podobne so propagandne oblike za knjigo: maketo – originalna knjiga v tujem jeziku, ščitni ovitek knjige, bralni izvod. Tiskana propagandna sredstva so prospekti za posamezne knjige, plakati, pa tudi katalog zaloge posameznega založnika. Med posredne propagandne akcije, nagradne igre, oglasi v strokovnem tisku, oglasi v knjigi in na ščitnem ovitku, oglasi v množičnih medijih in drugo. Z ostalimi dobavitelji pa smo v veliki meri odvisni od lokalne ponudbe, ki pa ni preveč raznolika. Sodelovanje poteka na osnovi sklenjenih letnih pogodb oziroma na osnovi poslanih naročilnic.

3.3 Komuniciranje pri pripravi na literarni večer ob predstavitvi knjige

3.3.1 Opredelitev javnosti in načinov komuniciranja

Knjižnica spada med nepridobitne ustanove, katerih cilj ni doseganje dobička, temveč zadovoljevanje potreb njenih uporabnikov. Financira se iz javnih virov, zato nima dodatno zagotovljenih sredstev za izvajanje komuniciranja in mora skrbno premisliti kako bo prerazporedila pičlo odmerjena finančna sredstva v svojem proračunu. Vendar pa niti zaposleni, niti ustanovitelj ne bi hoteli, da bi njeno delovanje ostalo neopazno in nepomembno v svojem prostoru. Javnost predstavlja za knjižnico tisto množico ljudi, za kar knjižnica sploh obstaja in je bila ustanovljena in je cilj delovanja knjižnice, k kateri so usmerjene vse aktivnosti knjižnice. S pomočjo komuniciranja pri izvajanja dejavnosti knjižnica vpliva na stališča uporabnikov, sponzorjev, financerjev, javnosti do obstoja in dejavnosti nepridobitne organizacije. Pri tem se poslužuje predvsem besednega komuniciranja, ki pa je lahko govorno ali pisno. Sredstva oglaševanja se delijo na naslednje skupine:

- TV, radijski oglasi in tiskani oglasi v časopisu Tiskani oglasi so v dnevnem in tedenskem časopisju zelo dragi, zato se vanje ne splača vlagati denarja, če niso profesionalno grafično oblikovani. Oglasi se

27

objavijo predsvem v lokalnem časniku in krajevno pristojnem glasilu, kjer je locirana knjižnica.

- Zgibanke, brošure, letaki Ponuja se jih ob različnih svečanostih in v času rednega delovanja. Deli ali pošilja se jih po pošti in direktno na izposoji knjižnici nekaj dni pred načrtovano prireditvijo.

- Plakati Dogovoriti se je potrebno za leplenje na dovoljenih mestih zunaj prostora in objekta in jih tudi razobesiti v notranjosti knjižnice na načrtovanih mestih.

- Pošiljanje sporočil po pošti K pošti se prišteva pošiljanje letakov in drugega reklamnega gradiva uporabniku neposredno na dom. Prednost pošte je velika hitrost pošiljanja reklamnega gradiva. Vsak prejemnik pošte je potencialni, pa tudi dejanski uporabnik knjižnice. Seznami uporabnikov in druge baze podatkov omogočajo, da pošto neposredno usmerimo na točno določen segment uporabnikov. Pisma so naslovljena osebno, vsebino in sporočilo pa prilagodimo navadam uporabnikov. Pri pošti so stroški distribucije na tisoč ciljnih uporabnikov višji kot pri katerem drugem mediju.

- Drugi mediji Med drugimi oglaševalskimi posredniki so predvsem pomembni:

- lokalne radijske postaje, ki omogočajo veliko elastičnost oglaševanja po sorazmerno nizki ceni,

- oglasne deske in oglasni stebri, Pisno komuniciranje v knjižnici v največji meri poteka preko pisem oziroma vabil, oglasne deske in razstavnih panojev. Načrtovanega, sistematičnega in plačanega oglaševanja v knjižnici v glavnem ni, knjižnica pa določena oglaševalska sporočila oblikuje in posreduje predvsem sama.

3.3.2 Strategije in programi odnosov z javnostmi

Ustanovitelj je postavil direktorja ali vodjo knjižnice, da z načrtovanjem, organiziranjem, usmerjanjem in nadziranjem zagotavlja učinkovito izvajanje knjižnične dejavnosti, kar je predpogoj, da je knjižnica uspešna pri doseganju svojih smotrov in ciljev. Iz interesov vplivnih notranjih in zunanjih udeležencev sledi vizija knjižnice – kaj je in kakšna je in kakšna želi biti – ter smotri, kot najbolj temeljni cilji knjižnice, k katerim je podrejena hierarhija vseh ostalih ciljev v knjižnici – po pomembnosti, ročnosti, zahtevnosti ipd. Dobri smotri in cilji knjižnice morajo biti merljivi in omejeni v času, dosegljivi in realni ter spodbudni in izzivni. Strategija knjižnice obsega dejavnosti za doseganje ciljev, urejenost za doseganje ciljev ter sredstva za doseganje ciljev knjižnice. Dejavnost za doseganje ciljev ima dve temeljni sestavini:

- Poslanstvo knjižnice je okvir, ki zajema vse pomembne programe za doseganje njenih ciljev. Za morebitne programe, ki še niso vključeni v poslanstvo knjižnice, je treba najprej dokazati, da opravičujejo porabo njenih sredstev, da bodo dovolj prispevali k doseganju ciljev knjižnice.

- Usmeritev dejavnosti knjižnice opredeljuje koncepte, po katerih izvaja svoje dejavnosti, uokvirjene v poslanstvo.

28

Sredstva za doseganje ciljev knjižnice so: - materialna sredstva so temelj njenega delovanja, zlasti finančna sredstva ter vsi

vložki v samo dejavnost, - nematerialna sredstva so mnogokrat manj vidna, zato tudi po krivem manj cenjena,

to so predvsem zaposleni v knjižnici z svojim znanjem, veščinami, izkušnjami in prizadevanostjo, vendar tudi druge nematerialne vrednote (znanje, pravice, ugled,…), ki knjižnici omogočajo doseganje ciljev.

Sestavine strategije za uspešno doseganje ciljev knjižnice morajo biti primerno odmerjene po obsegu in vsebini, predvsem pa usklajene med seboj. Strategija omogoča knjižnici, da osredotoči prizadevanja ter da skladno deluje za doseganje smotrov. Strategija je lahko načrt, zavajanje, vzorec, položaj ali usmeritev za obvladovanje dejavnosti. Na izbiranje strategij lahko odločilno vplivajo značilnosti okolja, v katerem deluje knjižnica. Pri tem sta odločilna zavzetost vodstva za ukrepanje in odzivnost navzven. Vendar pa se knjižnica pri snovanju svojih programov ne ravna le po željah, potrebah in pričakovanjih uporabnikov in partnerjev, temveč tudi po svojih zmožnostih in po pričakovanih izidih in tveganjih posameznih programov. Večja širina in večja globina ponudbe programov terjata večjo porabo sredstev, zato so omejena sredstva mnogokrat razlog za preozek in premalo globok izbor programov. Še tako skrbno izbrane in izvedene strategije pa ne morejo preprečiti občasnega čakanja uporabnikov, da pridejo na vrsto pri izvajanju storitev. Občutki med čakanjem so pomembna sestavina zaznav o kakovosti izvedene storitve, zato kaže čakanje analizirati in kar se da olajševati.

3.4 Izvedba literarnega večera

1. Določitev smotra in cilja izvedbe literarnega večera v knjižnici: Smoter izvedbe literarnega večera je privabiti čimveč sedanjih in potencialnih bralcev v knjižnico in jih prepričati da knjižnico čimvečkrat obiščejo. Cilj izvedbe:

- predstavitev nove knjige Predstavitev knjige je dejavnost, ki terja obilo dela in skrbne priprave, zato jo je potrebno načrtovati. 2. Izbira strategije, ki obsega:

- dejavnosti za doseganje ciljev, ki ima dve temeljni sestavini: - poslanstvo in programi: predstavitev knjige Andreje Zelinka z naslovom »Žaba v loncu« - usmeritev oz. koncept za izvedbo: organizacija predstavitve knjige na literarnem večeru - urejenost za doseganje ciljev, ki ima tri temeljne sestavine:

Zgradba: pristojnost in odgovornost za izvedbo se dodeli knjižničarki Horvat Liviji Procesi: vloga vodstva, ki odobri potrebne postopke za izvedbo Sistemi: izbira cilja, načrtovanje in priprava programa

- sredstva za doseganje ciljev:

29

materialna sredstva, nematerialna sredstva

Temeljno pisno gradivo za prireditev je vabilo udeležencem, ki vsebuje informacije o vsebini in izvajalcu predstavitve, kraju in času izvedbe. Predstavljena knjiga se že nahaja na policah knjižnice in je na vidnem mestu med novostmi na razpolago bralcem. Na oglasni deski je na vidnem mestu tudi plakat za navedeno prireditev. Vabila so potencialni udeleženci prejeli dovolj zgodaj, da si lahko zagotovijo čas za udeležbo na predstavitvi, vendar ne prezgodaj, da ne bi pozabili nanjo. Vsaka predstavitev zajema uvod, jedro in zaključek. Uvodni del zajema pozdrav udeležencev z utemeljitvijo cilja predstavitve. Sledi predstavitev avtorice in njenega dosedanjega dela, kjer se izpostavi bistvo in razlog predstavitve knjige. Po krajšem povzetku vsebine knjige in interpretaciji svojega pogleda na prebrano knjigo se preda beseda avtorici. Avtorica predstavi knjigo s svojega vidika, prebero določene inserte in jih obrazloži. Knjižničarka ji postavlja vprašanja, ki so se njej porajala ob branju knjige, obrazloži svoja gledanja na njeno delo in na koncu preda besedo tudi udeležencem. Slednji postavljajo vprašanja, na katera avtorica odgovarja med razpravo. Marsikdo hoče potem knjigo tudi prebrati. Sledi sklepni del, kjer se knjižničarka zahvali tako avtorici, kot udeležencem prireditve.

3.5 Analiza uspešnosti izvedbe

Rezultat našega dela se kaže pri uporabnikih naših storitev. V našem primeru je bil končni cilj izvedbe organizirati dobro kulturno prireditev, s katero bodo zadovoljni tako obiskovalci naše knjižnice, kakor tudi avtorica knjige. Končni izid naše celotne akcije je število udeležencev na našem literarnem večeru. Preverili smo, ali smo s svojimi sporočili dosegli občinstvo, ki smo si ga želeli, tako imenovano naše tarčno občinstvo. Na osnovi osebnih in skupinskih pogovorov ugotovimo, da so dejansko vsi prisotni obiskovalci naše prireditve dobili osebna vabila, razen predstavnikov medijev, ki so sicer prisotni po uradni dolžnosti in predstavniki Pomurske založbe, ki so za našo akcijo izvedeli preko dnevnika Večer. Prisotni uporabniki so bili zadovoljni z izborom avtorice ter kraja in časa prireditve. Glede na dejstvo, da je bilo za navedeno prireditev poslanih 120 vabil, število udeležencev prireditve pa je bilo 30, pomeni da bo potrebno raziskati smotrnost pošiljanja vabil osebam, ki se v tekočem letu niso udeležile niti ene same prireditve v knjižnici. Naslednje merjenje izida naše prireditve se meri z zadovoljstvom udeležencev. Najboljši ocenjevalci so udeleženci. Na osnovi ustne ankete in samega sodelovanja z gostjo prireditve, razvite debate in povpraševanja po knjigi in avtorici je bilo ugotovljeno, da je večina prisotnih uporabnikov naših storitev zadovoljna z izvedbo. Naše ciljno občinstvo na prireditvah so predvsem starejši ljudje, ki si vzamejo čas za branje in razmišljanje, veselijo se novosti v knjižnici in želijo biti z njimi seznanjeni. Branje romanov jim prinaša sprostitev ter užitek Želijo spoznati tudi avtorje, ki pišejo romane ter se z njimi tudi pogovoriti. Problem nastaja pri samem številu udeležencev. Dosti potencialnih udeležencev se je v pogovorih izgovarjalo, da so pozabili na prireditev, drugi pa spet niso imeli časa. Izbira časa in kraja naj ne bi predstavljala večjega problema. Pogrešali smo predstavnike medijev iz lokalne RTV- madžarski program, čeprav jim je bilo poslano vabilo, prisotna pa sta bila predstavnika lokalnega radia in lokalnega časopisa Nepusjag, ki sta navedeno prireditev

30

tudi predvajala na svoji oddaji oziroma v časopisu. Mediji so se izgovarjali na pestrost in pogostost kulturnih prireditev, kjer bi naj bili udeleženi. Ker knjižnica obratuje na pretežno majhni površini, je snemanje njenih prireditev dokaj moteče za samo izvajanje. Vodja akcije je bila zadolžena, da pripravi nov imenik za pošiljanje vabil in sicer na podlagi izpolnjenih pisnih izjav uporabnikov naših storitev. Na osnovi pogovorov z obiskovalci knjižnice se jih mnogo izgovarja, da niso vedeli za samo prireditev, čeprav so bili pred knjižnico in v knjižnici postavljeni panoji in izobešeni plakati, na samem pultu so bila postavljena vabila, na internetni strani knjižnice ter na spletni strani Občine Lendava je bila prav tako objavljena prireditev. Mnogi bralci pričakujejo, da jih knjižničarji obveščajo o samih prireditvah v knjižnici. Žal je to dostikrat težje izvedljivo, saj se knjižničarji na izposoji izmenjujejo in niso seznanjeni, če je bralec informacijo že dobil od drugega izposojevalca. Tako lahko prihaja do dvojnih opozoril in se lahko bralci neprijetno počutijo, če so bili že seznanjeni s prireditvijo, pa jih ne zanima. Ugotavljamo, da se poslužujejo izgovorov le tisti, ki jih prireditve ne zanimajo. Vsak, ki je kdaj izrazil željo, da ga obveščamo o prireditvah, je z njimi pisno tudi seznanjen. Neinformiranost je prisotna tam, kjer ni želje po informiranosti. V današnjem času lahko uporabnik knjižnice dobi informacije o samih prireditvah v knjižnici na več mestih. Dejstvo je, da se knjižnica ne poslužuje izrazitega oglaševanja v javnih medijih, saj je to povezano z nemajhnimi stroški, ki si jih ne more privoščiti. Res pa je tudi, da v tako raznolikem okolju, kjer deluje knjižnica, prihaja do velike pestrosti kulturnih vsebin. Človek ima veliko obveznosti v službi in doma. Za prosti čas žal ostane zelo malo časa in se vsak po svoji lastni želji odloča, kako ga bo izkoristil.

31

4. SKLEPI IN PREDLOGI V knjižnici nimamo planiranih odnosov z javnostmi. Največ se ukvarjamo z gradnjo odnosov z našo ciljno publiko, to so uporabniki naših storitev. Premalo se zavedamo, da ni dogodkov, če ni medijev. Knjižnični delavci se ne zavedamo, da je široka javnost dosegljiva predvsem preko različnih vrst medijev. Sodelovanje z mediji sicer v knjižnici obstaja, vendar ostaja na tem področju še precej neizkoriščenih možnosti. Poteka v glavnem preko izdajanja sporočil za javnost ter odgovarjanj na novinarska vprašanja. Poglavitni cilj dobrih odnosov z mediji se mora pokazati v povečanju ugleda knjižnice, njenega dela in čimizčrpnejše obveščanje ciljnega občinstva o storitvah knjižnice. Novinarji prejmejo dnevno ogromno informacij, sporočila za objavo so le eden izmed njihovih virov. Včasih se tudi pritožujejo, da je bilo sporočilo naslovljeno na napačne ljudi. Tudi mediji imajo svoj stališča in usmeritve, zato ne smemo biti prepričani, da je njihova dolžnost obiskati vsako prireditev, na katero so povabljeni. Zavedamo se, da moramo še dosti storiti na področju sodelovanja z uporabniki naših storitev. Večina naših uporabnikov prihaja v knjižnico zaradi izposoje gradiva na dom. Na osnovi njihovih želja po vrsti izposojenega gradiva si morajo knjižničarji oblikovati določene spiske ljudi za bodoče aktivnosti knjižnice po dejavnostih zanimanja uporabnikov. Tako se za določeno vrsto prireditve pošljejo vabila izbranim potencialnim kandidatom. Še vedno pa lahko prihaja do njihovega negativnega pristopa, saj določena vrsta ljudi res prihaja v knjižnico samo po knjigo. Določeni skupini ljudi pa bo najbrž ugajalo, da poznamo njene potrebe in se bo navdušila in našo prireditev, ki je z njenega področja, in jo tudi obiskala. Knjižničarji imajo vsakodnevni stik z uporabniki, zato imajo veliko vlogo pri ustvarjanju prepoznavnosti knjižnice in morajo obvladati svojo stroko, komuniciranje ter psihologijo uporabnikov. Uspešna komunikacija med knjižničarjem in uporabnikom je osnova za dobro delovanje knjižnice. Učinek se pozna pri zadovoljstvu uporabnikov s storitvijo knjižnice, kar se kaže v obisku knjižnice. Žal pa opažamo zelo slabo prisotnost na udeležbah naših prireditev predvsem delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Je že res, da se vsakemu že v službi pojavlja dosti dodatnih in popoldanskih zadolžitev, ki so za vsakega zaposlenega obvezne. Vendar pa so mladi še vedno željni novih informacij in samo kratek namig bi lahko povzročil, da se določene prireditve skupaj udeležijo po nasvetu njihovih vzgojiteljev, učiteljev in vzornikov. Ker pa smo manjša knjižnica mora vsak skoraj znati opravljati vse delo. Tako se delavci, ki so na izposoji dnevno izmenjujejo in je malo težje slediti zahtevam strank, ker stranke ne prihajajo vedno ob istem dnevu v knjižnico, da bi si izposodile določeno vrsto gradiva. Zato je nujna medsebojna koordinacija med knjižničarji ter posveti med njimi. S strankami si morajo vzpostaviti pristen odnos, da jim bo stranka zaupala in se večkrat obrnila nanje po določeno vrsto informacije. Knjižničar bo ob takih priložnostnih razgovorih izvedel od stranke, katera vrsta prireditve bi jo zanimala, da bi se je udeležila. Res, da je to dolgotrajen in zamuden proces, da se oblikujejo seznami za določene vrste prireditev, vendar bi to v veliki meri zmanjšalo nepotrebne stroške pošiljanja vabil ter v prihodnosti mogoče povečalo udeležbo na samih prireditvah. Knjižnica si je šele pred kratkim uspela urediti svojo spletno stran na internetu, kar bo tudi v veliki meri vplivalo na obisk naših prireditev. Vse več uporabnikov išče informacije na spletu, zato je bila ta aktivnost ena izmed prednostnih nalog knjižnice in njenih zaposlenih.

32

Uporabniki knjižnice postajajo vse bolj zahtevni, ker se zavedajo informacij in dostopa do njih. Knjižnica mora čimprej ugotoviti, kdo so njeni trenutni in potencialni uporabniki in kakšne so njihove potrebe, kar lahko ugotovi z raziskavo zadovoljstva uporabnikov. Le zadovoljen uporabnik je tisto, kar si knjižnica želi in potrebuje. Pridobiti si mora informacije iz okolja v katerem deluje, zato mora imeti organiziran dotok informacij od vseh zaposlenih ter od trenutnih uporabnikov njenih storitev. Vendar pa moramo vedeti, da je ponudba storitev odvisna tudi od drugih elementov, kot je samo okolje in oprema v knjižnici, od zaposlenih in njihovega obnašanja ter ambienta v knjižnici. Vsaka storitev, ki jo ponujamo predstavlja za uporabnika določeno korist, kar moramo posebej poudariti. Z uporabniki moramo vpostaviti pristne stike, se ozirati na njihove želje in zahteve ter tako zbirati ideje za nove storitve, ki jim lahko ponudimo. Poskrbeti pa moramo tudi za ustrezni image in podobo knjižnice v javnosti. Zato morajo biti vse dejavnosti v knjižnici usmerjene k ciljnemu občinstvu ter dobro pripravljene, da v čimvečji meri pripomorejo k ustvarjanju njene pozitivne podobe v javnosti. Knjižnica bi morala več časa in denarja nameniti promociji svoje dejavnosti ter ugotavljanju potreb njenih sedanjih in bodočih uporabnikov. Knjižnica ima v svojem času in prostoru na razpolago različna sredstva in orodja, da lahko v svojem okolju dosti ponudi ter zadovolji veliko uporabnikov, vendar jih mora najprej najti oziroma vzpodbuditi, da jo potrebujejo. Knjižnice v Sloveniji vsaka po svoje promovirajo svojo dejavnost v lokalnem okolju, vendar pa bi veliko več lako storile, če bi se navedenega projekta lotile skupno na lokalni ravni ali v okviru združenja knjižnic. Uspešnost prireditve temelji na kvalitetnem kulturnem programu, ki pa mora biti zanimiv za širšo množico ljudi. Ciljna skupina obiskovalcev kulturnih prireditev v knjižnici je v glavnem srednja in starejša populacija ljudi. Iz analiz obiskov določenih prireditev je potrebno ugotoviti, katera vrsta programa je zanimiva za to populacijo. Težave nastanejo predvsem pri honorarjih za nastopajoče, saj se večina znanih avtorjev ni pripravljena odreči večjim honorarjem, ki pa si jih knjižnica zelo težko privošči. Mediji so ob dobrem kulturnem programu najpomembnejši člen v verigi uspešne prireditve. Potrebno se je večkrat letno sestati z odgovornimi uredniki ali novinarji, jih seznaniti z svojimi prireditvami ter točnimi podatki o prireditvah ter organizirati novinarske konference, o katerih bodo lahko poročali. Ker knjižnica deluje na narodnostno mešanem področju, kjer deluje lokalni program RTV, bi bilo smiselno oglaševati o prireditvah tudi na njenih programih. Zelo pomembni so tudi plakati, ki morajo biti dovolj privlačni in opazni ter izobešeni na dovolj mestih, da si jih ogleda večje število ljudi. Moderator prireditve mora biti oseba, ki ga ciljna publika dobro sprejema z urejenim izgledom ter smislom za vodenje. Po končani prireditvi se organizator zahvali za sodelovanje vsem, ki so bili prisotni. Druženje po prireditvi je pomembno, da dobimo povratne informacije o samem zadovoljstvu oziroma nezadovoljstvu s prireditvijo. Zelo lepa gesta je, če prisotne pogostimo z osvežilnimi napitki in prigrizkom. S pravilnim izborom vsebine kulturne prireditve bomo dvignili sloves knjižnice, saj bodo pozitivne kritike še dolgo odmevale v javnosti ter bodo vzbudile zanimanje v širši javnosti, kar pomeni tudi pri naših financerjih, ki bodo v bodočnosti mogoče »lažje segli v žep«.

33

5. POVZETEK - ABSTRACT Tudi v neprofitnih organizacijah je bistvenega pomena komuniciranje in razvijanje odnosov z javnostmi. Nobena organizacija ni sama sebi namen, temveč se mora vedno znova dokazovati v svojem okolju. V današnjem svetu obstaja velika pestrost kulturnih programov in vsebin. Vsaka organizacija pa mora v poiskati oziroma izbrati svoje ciljno občinstvo. Nobena organizacija pa ne more obstajati, ne da bi vplivala na svoje okolje. Hkrati pa se mora tudi prilagajati oziroma pustiti, da okolje vpliva nanjo. Odnosi z javnostmi ne morejo biti prepuščeni naključju, temveč jih je potrebno skrbno ustvarjati, negovati ter voditi. Zastopanje in predstavljanje organizacije v javnosti sta privilegij in dolžnost vsakega vodilnega. Nepridobitna organizacija mora umno gospodariti, vendar ne na račun idej in vrednot, na katerih je postavljena. Organizacija, ki ne zna komunicirati s svojimi uporabniki, je slaba organizacija. Uporabniki knjižnice postajajo vse bolj zahtevni, ker se zavedajo informacij in dostopa do njih. Knjižnica mora čimprej ugotoviti, kdo so njeni trenutni in potencialni uporabniki in kakšne so njihove potrebe. Le zadovoljen uporabnik je namreč tisto, kar knjižnica potrebuje. Vse dejavnosti knjižnice morajo biti usmerjene k ciljnemu občinstvu ter dobro pripravljene, da v čimvečji meri pripomorejo k ustvarjanju njene pozitivne podobe v javnosti. Knjižnica mora čimveč časa in denarja nameniti promociji svoje dejavnosti ter ugotavljanju potreb njenih sedanjih in bodočih uporabnikov. V svojem okolju ima knjižnica na razpolago različna sredstva in orodja za zadovoljevanje potreb uporabnikov, vendar jih mora najprej najti, oziroma vzpodbuditi. Knjižnični delavci se ne zavedamo, da je široka javnost dosegljiva predvsem preko različnih vrst medijev. Potrebno je veliko sodelovanja z mediji. Premalo se zavedamo, da ni dogodkov, če ni medijev. Mediji so ob dobrem kulturnem programu najpomembnejši člen v verigi uspešne prireditve. Ključne besede:

- uspešno upravljanje in razvijanje odnosov z javnostmi, - določitev ciljev za izvedbo konkretne aktivnosti, - ustvarjanje pozitivne podobe v javnosti, - pravilni izbor kulturne prireditve, - naravnanost na ciljno občinstvo.

ZUSAMMENFASUNG Auch in den Nonprofit Organisationen ist die Kommunikation und Entwicklung der Beziehungen zu der Öffentlichkeit von wesentlicher Bedeutung. Keine Organisation ist nur Zweck für sich, sondern muss sich immer wieder in seiner Umgebung Beweisen. Heutzutage steht jedermann ein abwechslungsreiches kulturelles Programm und Inhalt zu Verfügung. Jede Organisation muss sich aber selbst sein Zielpublikum aussuchen bzw. finden. Keine Organisation kann bestehen ohne dass sie auf ihre Umgebung Einfluss nimmt. Gleichzeitig muss sie sich ihrer Umgebung anpassen bzw. diese auf sich wirken lassen. Die Beziehungen zu der Öffentlichkeit können nicht dem Zufall überlassen werden, sondern müssen sorgfältig entwickelt, gepflegt und geleitet werden. Das Vertreten und Vorstellen der Organisation in der Öffentlichkeit ist das Privileg und die Pflicht eines jeden Leitenden. Eine Nonprofit Organisation muss gewissenhaft wirtschaften, aber nicht

34

auf Rechnung der Ideen und Werte auf die sie aufgebaut ist. Die Organisation, die nicht mit ihren Benutzern kommunitieren kann, ist eine schlechte Organisation. Die Benutzer der Bücherei sind immer anspruchsvoller, da sie sich der Informationen bewusst sind und auch der Möglichkeiten sie zu erlangen. Die Bücherei muss schnell feststellen wer ihre augenblicklichen und auch potentiellen Benutzer sind und auf ihre Bedürfnisse eingehen. Die Bücherei benötigt nur zufriedene Benutzer. Alle Aktivitäten in der Bücherei müssen auf ihr Zielpublikum gerichtet werden und gut vorbereitet sein, denn nur diese können im höchsten Masse zu einer positiven Meinungsbildung bei der Öffentlichkeit führen. Die Bücherei muss viel Zeit und Geld in die Promotion ihres Gewerbes investiren und auch in die Untersuchung der Bedürfnisse ihrer jetzigen und zukünftigen Benutzer. In ihrer Umgebung hat jede Bücherei viele verschiedene Möglichkeiten und Werkzeuge zu Verfügung zur Zufriedenstellung der Bedürfnisse ihrer Benutzer, sie muss diese aber zuerst finden bzw. sie anregen. Manchmal ist uns Bibliotekaren nicht bewusst, dass die breitere Öffentlichkeit vorallem durch die verschiedenen Medien zu erreichen ist. Daher ist eine enge Zusammenarbeit mit den Medien unablässlich. Es gibt nämlich keine Ereignisse ohne die Einwirkung der Medien. Die Medien sind bei einem guten Kulturprogramm das wichtigste Glied der Kette für eine elfolgreiche Veranstaltung. Schlüsselwörter: - erfolgreiche Verwaltung und Entwicklung der Beziehungen mit der Öffentlichkeit - die Zielfeststellung für die Ausführung bestimmter Aktivitäten - die Erschaffung einer positiven Gestalt bei der Öffentlichkeit - die richtige Auswahl der Kulturveranstaltungen - die Ausrichtung auf das Zielpublikum

35

6. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI

1. Berlogar, Janko. 1999. Organizacijsko komuniciranje. Ljubljana, Gospodarski vestnik.

2. Brajša, Pavao. 1994. Managerska komunikologija. Ljubljana, Gospodarski vestnik. 3. Claus von Kutzschenbach. 2000. Suvereno vodenje ljudi in organizacij. Ljubljana,

Center za tehnološko usposabljanje. 4. Ferjan, Marko. 1998. Poslovno komuniciranje. Kranj, Moderna organizacija. 5. Fritz, Roger. 2003. Pot do uspeha. Ljubljana, Založba Tuma. 6. Gruban, Brane.,Verčič, Dejan., Zavrl, Franci. 1997. Pristop k odnosom z javnostmi.

Ljubljana, Pristop. 7. Gruban, Brane., Maksimovič, Meta., Verčič, Dejan., Zavrl, Franci. 1990. Odnosi z

javnostmi na prvi pogled. Ljubljana, Tiskovno središče Ljubljana. 8. Hunt, Todd., Grunig, E. James. 1995. Tehnike odnosov z javnostmi. Ljubljana,

DZS 9. Košir, Manca., Ranfl, Rajko. 1996. Vzgoja za medije. Ljubljana, DZS. 10. Kotler, Philip. 1996. Marketing management. Ljubljana, Slovenska knjiga. 11. Možina, Stane., Tavčar, Mitja., Kneževič, Ana. 1998. Poslovno komuniciranje.

Maribor, Obzorja. 12. Novak, Božidar s sodelavci. 2000. Krizno komuniciranje. Ljubljana, Gospodarski

vestnik. 13. Osredečki, Eduard. 1994. Nova kultura poslovnega komuniciranja. Lesce, Oziris. 14. Osredečki, Eduard. 1992. Poslovni bonton. Ljubljana, Tehniška založba. 15. Topf, Cornelia. 2002. Govorna spretnost prodaja. Ljubljana, Center za tehnološko

usposabljanje. 16. Trček, Jože. 1994. Medosebno komuniciranje in kontaktna kultura. Radovljica,

Didakta. 17. Trunk, Š. Nada., Tavčar, I. Mitja. 1998. Management nepridobitnih organizacij.

Koper, Visoka šola za management v Kopru. 18. Verčič, Dejan., Franci, Zavrl., Rijavec, Petja. 2002. Odnosi z mediji. Ljubljana, GV

Založba. 19. Vihar, Lucijan. Organizacija prireditve. Ljubljana, Paralele. 20. Tavčar, I. Mitja. 1995. Uspešno poslovno sporazumevanje. Ljubljana, Novi

Forum. 21. Tavčar, I. Mitja. 1998. Obvladajmo čas. Ljubljan, Novi Forum

36

Drugi viri: Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Knjižnice Lendava, Lendava, 2003 Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic, Uradni list RS, št. 19/2003

37

7. PRILOGA – Vabilo na literarni večer