diplomsko delo polona grčadiplomsko delo je razdeljeno na dva dela. v prvem, teoretičnem delu...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POLONA GRČA

KOPER 2013

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Razredni pouk

Diplomsko delo

SPODBUJANJE OTROK ZA SPREJEMANJE

DRUGAČNOSTI Z DELI MLADINSKE

KNJIŽEVNOSTI

Polona Grča

Koper 2013 Mentorica: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Polona Grča študentka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje

Razredni pouk

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Spodbujanje otrok za sprejemanje drugačnosti z deli

mladinske književnosti

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne 11. 8. 2013

ZAHVALA

Ob tej priložnosti se zahvaljujem družini, ki me je med študijem finančno in

moralno podpirala.

Posebna zahvala gre mentorici izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič za vso pomoč in

koristne nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvalila bi se tudi učiteljici Nataši Rok Poročnik in ravnateljici Gabrijeli Dolinšek,

ki sta mi omogočili izvedbo empiričnega dela na Osnovni šoli Antona Ukmarja.

POVZETEK

Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem, teoretičnem delu proučuje

različna pojmovanja tabujev, zgodovinski razvoj tabujev v mladinski književnosti,

pomen mladinske literature s problematičnimi temami, podrobneje pa je predstavljena

tema drugačnosti kot ena izmed tabu tem. Opisani so glavni razlogi za sprejemanje

drugačnosti preko mladinske književnosti. Prikazani so tudi cilji iz učnega načrta za

slovenščino, ki se nanašajo na literaturo s tematiko drugačnosti, predstavljenih je tudi

nekaj primerov besedil s tovrstno tematiko. Prikazani pa so tudi cilji iz učnih načrtov za

ostale predmete, ki se navezujejo na temo drugačnosti in nam tako prikažejo možno

medpredmetno povezovanje navedene tematike. Del teoretičnega dela je namenjen

tudi telesni drugačnosti književnega junaka in sprejemanju le-te, saj se ravno v šolah

velikokrat dogaja, da se učenci norčujejo iz nekoga, ki je telesno drugačen. Prav preko

mladinske literature pa je mogoče učencem to temo približati in jih navajati na

sprejemanje telesno drugačnih. Drugi, empirični del diplomskega dela predstavlja dve

raziskavi, ki sta potekali med učenci petega razreda. Prva raziskava se navezuje

predvsem na ugotavljanje splošnega odnosa do tabu tem, druga pa obravnava temo

drugačnosti književnega junaka in sprejemanje tega. Priloženih je tudi nekaj izdelkov

učencev, ki so nastali v eni izmed učnih ur, in analiza le-teh.

Ključne besede: mladinska književnost, tabu teme, drugačnost, strpnost, književna

oseba.

ABSTRACT

The final thesis consists of two parts. In the first, theoretical part, we study various

concepts of taboos, the historical development of taboos in juvenile literature, the

significance of juvenile literature dealing with problematic topics and a detailed

presentation of the topic of being different as one of the taboo topics. We have

described the main reasons for accepting difference through juvenile literature.

Moreover, we have pointed out the objectives stated in the Slovene lessons plan that

relate to the literature dealing with the topic of being different and we have presented

some examples of the texts dealing with the topic. Besides this, the objectives stated in

lessons plan for other subjects dealing with the topic of being different are also

presented, thus pointing out the possibilities for inter-subject linking when dealing with

the above-mentioned topic. A section of the theoretical part of the thesis also deals with

a protagonist who is physically different and how he is accepted by his peers, since

school children often make fun of a peer who is physically different. Juvenile literature

is one of the ways how we can introduce the topic to school children and thus make

them aware and start accepting people who are physically different from them. The

second, empirical part of the thesis introduces two researches that were executed

among pupils in the fifth grade. The first research mainly deals with establishing a

general attitude towards taboo topics, while the second one deals with the topic of

being different, using the case of a juvenile literature protagonist, and then studying

pupils' acceptance of this difference. We have also attached some texts written by the

pupils on the topic during one of the lessons and their analysis.

Key words: juvenile literature, taboo topics, being different, tolerance, protagonist.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................... 1

2 TABU TEME IN MLADINSKA KNJIŽEVNOST ....................................................... 2

2.1 Različna pojmovanja besede tabu ................................................................... 2

2.2 Zgodovinski razvoj tabujev v mladinski književnosti ........................................ 2

2.3 Otroci in tabu teme .......................................................................................... 4

2.4 Tabu teme v mladinski književnosti ................................................................. 4

2.4.1 Tabu teme v slikanicah ............................................................................ 6

2.4.2 Tabu teme v pravljicah ............................................................................. 7

2.4.3 Tabu teme v učnem načrtu za slovenščino............................................... 8

2.4.4 Načela izbiranja literarnih del za pouk književnosti ................................... 9

3 TEMA DRUGAČNOSTI KOT ENA IZMED TABU TEM V MLADINSKI

KNJIŽEVNOSTI.................................................................................................... 10

3.1 Glavni razlogi za sprejemanje drugačnosti preko književnosti ....................... 10

3.2 Cilji iz učnih načrtov, ki se navezujejo na temo drugačnost ........................... 11

3.3 Primeri besedil s temo drugačnosti, ki so predlagana v učnem načrtu ........... 13

3.4 Telesna drugačnost ....................................................................................... 14

4 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................... 15

4.1 Opredelitev raziskovalnega problema ........................................................... 15

4.2 Cilji in hipoteze .............................................................................................. 15

4.3 Metode dela .................................................................................................. 15

4.3.1 Vzorec merjencev .................................................................................. 15

4.3.2 Merski instrument in vzorec spremenljivk ............................................... 15

4.3.3 Način zbiranja podatkov ......................................................................... 16

4.3.4 Metode obdelave podatkov .................................................................... 16

4.4 Analiza rezultatov .......................................................................................... 16

4.4.1 Analiza anketnega vprašalnika ............................................................... 16

4.4.2 Analiza izpeljanih učnih ur ...................................................................... 21

4.5 Preverjanje hipotez in ugotovitve raziskave ................................................... 25

5 SKLEPNE UGOTOVITVE .................................................................................... 28

6 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ....................................................................... 30

7 PRILOGE ............................................................................................................. 32

SEZNAM GRAFOV

Graf 1: Pogostost določenih dejavnostih .....................................................................16

Graf 2: Najzanimivejše teme za branje ........................................................................ 17

Graf 3: Prebrane knjige na temo drugačnost ...............................................................18

Graf 4: Stopnja strinjanja s trditvami ............................................................................19

Graf 5: Doživete izkušnje v šoli....................................................................................20

Graf 6: Izbira prijateljev ...............................................................................................21

SEZNAM PRILOG

Priloga 1: Anketni vprašalnik – O tebi ..........................................................................32

Priloga 2: Učna priprava – Christine Nöstlinger: Debela Nela in zavaljeni Jani ............ 35

Grča, Polona (2013): Spodbujanje otrok za sprejemanje drugačnosti z deli mladinske književnosti. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Kako sem pa jaz prišel na svet?

Zakaj je on črn, jaz pa bel?

Kako to, da ima moj sošolec dva očeta, jaz pa le enega?

Kaj se dela v striptiz klubu?

Na videz smešna in prisrčna vprašanja. Ampak odrasli se velikokrat znajdejo v

zadregi, saj ne vedo, kako otroku odgovoriti. Po eni strani bi mu radi ponudili resničen

odgovor, po drugi strani pa ne vedo, kako to povedati, da bo primerno njegovi starosti

in da se ob tem ne bi počutili neprijetno. Velikokrat je lahko knjiga tista, ki pomaga pri

tovrstnih zadregah. Dandanes lahko v delih mladinske književnosti najdemo veliko del

s tabu temami. Ta dela vsebujejo različne tabuje, npr. ločitev staršev, spolnost,

drugačnost, alkoholizem, nasilje, droge in podobne problematične teme. Vendar še

vedno veliko odraslih meni, da so otroci premajhni in ne bodo teh vsebin razumeli,

temveč jih bodo mogoče le prizadele. Pri tem pa se lahko vprašamo: Ali je za otrokov

normalni razvoj boljše, da mu beremo le pravljice s srečnim koncem, kjer dobro vedno

premaga zlo? Ali mu ponudimo tudi knjige, ki mu bodo odgovorile na marsikatero

njegovo vprašanje? Navsezadnje tudi življenje ni vedno pravljica, kjer se vse srečno

konča in dobro premaga zlo. Glede na to, da so tudi te teme del otrokovega življenja in

se bo prej ali slej soočil z njimi, je prav, da otroci berejo tudi knjige s takšno vsebino.

Seveda je pri tem pomembno, da so primerne njegovi starosti in da pri pogovoru o

knjigi sodeluje odrasla oseba, ki mu bo lahko odgovorila na še dodatna vprašanja. Ena

izmed zelo pogostih tabu tem je tudi drugačnost posameznika. Ta tema je dandanes

zelo aktualna, saj je v šolah veliko otrok, ki se med seboj zelo razlikujejo v jeziku,

kulturi, narodnosti, videzu, značaju, navadah in v ostalih stvareh. Iz izkušenj pa vemo,

da so otroci, ki so drugačni, velikokrat žrtev posmehovanj, norčevanja in raznih žaljivk.

Knjiga je lahko zelo dober pripomoček, da otroci spoznajo, da smo ljudje drugačni, in

tako razvijajo strpnost do drugačnih.

Tema diplomskega dela je bila izbrana predvsem zaradi dejstva, da je na

današnjih šolah veliko otrok iz različnih socialnih in kulturnih okolij, otrok, ki se

razlikujejo po jeziku, navadah in videzu. Pomembno pa je, da otrokom prikažemo, da je

vsak posameznik edinstven in poseben ne glede na to, kako drugačen je od ostalih. In

knjiga je odličen pripomoček, ki omogoča razvijanje strpnosti do drugačnega in

uživanje v branju besedil o književnem junaku, ki je drugačen od ostalih.


2

2 TABU TEME IN MLADINSKA KNJIŽEVNOST

2.1 Različna pojmovanja besede tabu

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1991) opredeli besedo tabu kot »stvar, ki se

ne sme kritično obravnavati« (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in

avtorji 1991: 14). V velikem splošnem leksikonu (1998) zasledimo pri besedi tabu

naslednjo definicijo: »V posameznih družbah religijsko-magična zapoved in prepoved,

katere kršitev se kaznuje s strogimi kaznimi« (Veliki splošni leksikon 1998: 4280). Tudi

v Leksikonu Cankarjeve založbe (1998) za obravnavano besedo najdemo razlago

»nedotakljiv, zapovedi in prepovedi pri preprostejših etičnih skupinah« (Leksikon

Cankarjeve založbe 1987: 1063). Tudi v slovarju angleškega jezika zasledimo podobno

definicijo: »Socialni ali verski običaji, ki prepovedujejo ali omejujejo določeno stvar

oziroma prepovedujejo povezave z določeno osebo, krajem ali stvarjo« (Oxford

Dictionaries: 2013). V okviru mladinske književnosti so tabu teme razložene na

podoben način. Saksida (2005) meni, da tabu teme izhajajo iz nasprotja med tem, kar

odrasli od otroka samega pričakujejo, in tem, kakšen je otrok v resnici (Saksida 2005:

134).

2.2 Zgodovinski razvoj tabujev v mladinski književnosti

Tabu teme so se v mladinski književnosti začele pojavljati šele v 60. letih 20.

stoletja. Najprej so se začeli pojavljati v Ameriki in v liberalno usmerjenih skandinavskih

deželah. Tabujske teme so se v mladinski literaturi pojavile kot posledica socioloških

sprememb in sprememb v družbi. Te spremembe se nanašajo predvsem na drugačno

klimo v družbi, večjo liberalnost družbe, seksualno revolucijo, pojav feminizma, večji

poudarek družbe na modi in glasbi ter drugačen značaj povojnih ameriških najstnikov,

ki so bili veliko samozavestnejši, samostojnejši, upirali so se tradiciji, obstoječim

normam in vrednotam, starejšim, oblikovali pa so tudi nov način oblačenja, glasbe in

vedenja. Taki najstniki so seveda imeli tudi svoj okus za branje. Želeli so si

književnosti, v kateri ima glavni junak takšne težave odraščanja kot tudi bralec sam

(Lavrenčič 2001: 42).

Velika sprememba pa se je v mladinski književnosti zgodila, ko so pisatelji začeli

izpuščati tako imenovano samocenzuro. To so dolgo časa izvajali pisatelji mladinskih

del, bila pa je predvsem posledica predstave, da je otrok nedolžen, in temu primerna

mora biti književnost, ki mu je namenjena. V 19. in v prvi polovici 20. stoletja so pisatelji


3

pazili, da knjige, ki so jih napisali, ne vsebujejo ničesar, kar bi negativno vplivalo na

otroke in njihovo vedenje. Še dandanes obstaja veliko strokovnjakov, ki zagovarjajo

samocenzuro, saj menijo, da neustrezne knjige negativno vplivajo na otroke (Lavrenčič

2001: 42).

Knjiga Jonathana Swifta Guliverjeva potovanja je primer avtorja, ki je kršil pravilo o

samocenzuri. Nekatere kritike in založnike je zmotil prizor, v katerem Guliver želi

pogasiti ogenj, in to stori tako, da vanj urinira. Ta odlomek je bil večkrat izpuščen ali pa

drugače napisan (prav tam: 42).

Mark Twain, ameriški pisatelj, je bil eden prvih, ki je v mladinski literaturi začel s

tabuji. Tako je v delih, ki jih je napisal, prikazal tudi negativne lastnosti odraslih ter grdo

vedenje mladih književnih junakov. Vse to pa je sprožilo veliko negativnih kritik,

nekatere knjižnice mladim bralcem niso dovolile izposoje teh knjig. Podobno se je

zgodilo tudi pisatelju Ronaldu Dahlu, ko je napisal knjigo Čarovnice, saj naj bi po

mnenju kritikov ta knjiga prikazovala ženske v negativnem pogledu (prav tam: 43).

Ena izmed prvih tabu tem, ki se je začela pojavljati v mladinski književnosti, je bila

spolnost. Pisatelji so pričeli z odkritim pisanjem o odraščanju, najstniški spolnosti,

nosečnosti, kontracepciji, abortusu in homoseksualnosti. V tem času pa so se začeli

spreminjati tudi odrasli literarni junaki, ki niso bili več popolni in nezmotljivi, vendar so

imeli tudi napake. V mnogih literarnih delih so se začeli pojavljati liki junakov, ki so bili

neuspešni v starševstvu. Prikazani so bili tudi medsebojni odnosi med starši in otroci, ki

niso vedno rožnati. Tako so se v mladinski književnosti začele pojavljati nove teme:

ločitev, mati samohranilka, težave v družini zaradi alkoholizma, nezadovoljne in

nesrečne matere in podobne teme, ki so bile povezane z družino (prav tam: 43).

O najstniški spolnosti je veliko pisala tudi Judy Blume, ki je pisala o najstniških

zadevah. Njena dela so se nanašala na menstruacijo, razvoj mladostnika,

samozadovoljevanje, spolne odnose, kontracepcijo in podobno. Mladostniki so njena

dela izredno radi brali, ravno zaradi tem, ki jih niso bili vajeni, vendar pa so jih zelo

zanimale (prav tam: 44).

Postopoma so veliko začeli pisati tudi o nasilju kot eni izmed tabu tem. Tako so

pisali o nasilju v družinah ter med vrstniki. V mladinski literaturi se je tudi v nadaljevanju

pojavilo vedno več knjig s tabu temami, kot so različne bolezni (AIDS, anoreksija,

bulimija, rak, psihične bolezni), teme, ki so povezane s spolnostjo (homoseksualnost,

lezbičnost, posilstvo, spolna zloraba, incest), teme o smrti, brezposelnosti, rasizmu,

brezdomstvu, neonacizmu in tudi o ekoloških težavah (prav tam: 44).

Tabu teme so bile v 60. in 70. letih predvsem uporabljene v klasičnih romanih za

mladino, v 80. in 90. pa so se tabu teme začele pojavljati tudi v delih, ki so namenjena

mlajšim otrokom (prav tam: 45).


4

2.3 Otroci in tabu teme

Otroci so različni, ravno tako pa so različna tudi njihova vprašanja. Nekateri otroci

veliko sprašujejo, nekateri pa le malokdaj postavijo vprašanje. Različni pa so tudi

odrasli (učitelji, vzgojitelji in starši) ter njihovi odgovori na postavljena vprašanja.

Nekateri otroku odgovorijo na vsa zastavljena vprašanja, nekateri pa se določenih tem

raje izogibajo. Odrasli otroku odgovorijo že z nasmehom, pogledom in kretnjami. Prav

tako je odgovor molk in ignoriranje otroka. Vendar s tem ko otroku ne odgovorimo, ne

pomeni, da je otrok na temo pozabil, marveč le, da bo o njej sam razmišljal in iskal

odgovore v sebi ali v okolici. Odgovore odraslih otroci dojemajo kot stališča. Otroci pa

ves čas preverjajo stališča odraslih ter jih radi posnemajo (Brink 1994: 13−14).

Večina odraslih je že pozabila, s kakšnimi težavami so se v času otroštva srečevali

sami. Veliko odraslih še dandanes verjame, da je otroštvo predvsem čas nedolžnosti in

nekonfliktnosti ter da je njihova naloga, da to ohranjajo in tako otroka obvarujejo pred

hudim (Lavrenčič 2001: 40). Sociologi, pedagogi in psihologi ugotavljajo, da se proces

odraščanja daljša in tako prehaja v drugo desetletje oz. na začetek tretjega desetletja.

Tako je doba mladosti daljša kot nekoč, predvsem zato, ker se mladi več časa

izobražujejo, kasneje zaposlijo in s tem kasneje osamosvojijo. Sam proces odraščanja

in odkrivanja problemskih tem je drugačen kot nekoč tudi zato, ker danes živimo v

veliko bolj informacijski dobi kot pa nekoč. Današnji mladini je internet zelo dostopen,

tako da lahko na tak način odkrijejo marsikateri odgovor na določeno vprašanje (prav

tam: 41). Velikokrat se zgodi, da otroci raje kot da bi za nasvet oziroma odgovor na

določeno vprašanje vprašali odraslo osebo, ki ji zaupajo, odgovor na to poiščejo na

spletu. Splet ponuja veliko informacij, a otrok ima še premalo izkušenj, da bi znal

določiti, ali so te informacije pravilne ali ne.

Otroci že zelo zgodaj začnejo spraševati o različnih vzrokih za različne pojave.

Prej ali slej začnejo spraševati tudi o problematičnih temah; tako starše, vzgojiteljice in

učitelje sprašujejo o tem, zakaj nimajo več dedka/babice, kako so prišli na svet, kaj

počneta mamica in očka zvečer v sobi, kdo je Bog, o bolezni in drugačnih življenjskih

navadah (Brink 1994: 75).

2.4 Tabu teme v mladinski književnosti

Dandanes lahko najdemo veliko knjig tako za starejše kot tudi mlajše otroke s tabu

temami.


5

Knjiga je eden izmed zelo primernih medijev za soočanje s tem. Tako nam

dogajanje in književne osebe v knjigah omogočajo pogovor o vrednotah, morali,

spodbujajo kritično mišljenje in hkrati omogočajo otroku, da boljše spozna in razume

sebe. Vse to pa lahko vodi do večje socialne občutljivosti, lažjemu reševanju

življenjskih problemov, večje sposobnosti vživljanja in tolerantnosti ter spoštovanju in

sprejemanju drugačnih. Ob branju tabujskih tem otroci spoznajo, da imajo tudi književni

junaki podobne težave kot oni sami ter njihovi sošolci (Šlibar 2006: 228).

Avtorica Lavrenčič (2001: 46) je tabu teme v mladinski literaturi razdelila v več

tematskih sklopov, in sicer: narkomanija, spolnost, najstniška nosečnost, spolna

zloraba, posilstvo, homoseksualnost, nasilje, smrt, ekologija, brezdomstvo,

neonacizem, strah, ločitev staršev, kaznovanje in maščevanje.

Z branjem o problematikah, ki so aktualne med mladimi, lahko preprečimo

neželena vedenja. Tako naj bi z branjem knjig o samomorih pripomogli k zmanjšanju

številu samomorov med mladimi, saj bi se mladi lahko poistovetili z glavnim junakom in

njegovo zgodbo. Učitelji pa lahko učencem ponudijo tudi druge vsebine, ki se

navezujejo na probleme, ki pestijo mlade, npr. drugačnost, homoseksualnost, ločitev in

ostale problematične teme (Šlibar 2006: 138).

Veliko staršev in tudi vzgojiteljev ter učiteljev trdi, da besedila s tabu temami niso

primerna za otroke. Vendar se otroci v življenju prej ali srečajo s problematičnimi

temami, zato je boljše, da jih odrasli na to pripravijo, kot da to odkrivajo sami. Tako se

otroci lahko kjerkoli srečajo z nasiljem. Veliko nasilja je v filmih, risankah, medijih, pa

tudi v prometu, šoli, družinah, v trgovinah, na avtobusih in še marsikje. Zato je

pomembno, da se tudi v mladinski literaturi posvetimo temam, ki govorijo o nasilju.

Seveda pa je pomembno, da so ta dela napisana kakovostno, saj bodo le tako ugodno

in pozitivno vplivala na mlade bralce. Teme naj bi bile napisane tako, da so blizu

otrokom in jih ta lahko podoživi (Kovač 1998: 77−78).

Tako lahko rečemo, da ni teme, ki naj bi jo skrivali pred otrokom. Otroci se prej ali

slej srečajo z različnimi življenjskimi situacijami in spoznajo svet v realni luči. Otrokom

je potrebno nuditi literaturo, ki mu bo na primeren način predstavila tudi težke teme, s

katerimi pa se bo prav zagotovo srečal v življenju (Kovač 1998: 78).

Saksida (2001/02) pravi, da so pomembna tri vprašanja za razmišljanje o tabujih v

mladinski književnosti, in sicer (Saksida 2001/02: 5):

− Na kakšen način odrasli dojemajo otroštvo?

− Kakšna je opredelitev mladinske književnosti in njena vloga v kritiških zapisih?

− Kakšne načine izrekanje tabujev poznamo?


6

Odgovori na vsa zgoraj našteta vprašanja so odvisni tudi od zgodovinskih

okoliščin, saj so se skozi zgodovino oblikovala različna pojmovanja tako otroštva kot

tudi mladinske literature. Tako je otroštvo skozi zgodovino dobilo več različnih definicij.

Nekateri so ga definirali kot nekaj naivnega, nedolžnega, na problematične stvari pa

naj bi se odzival s »podoživljanjem travm.« Takšna opredelitev predvsem nakazuje na

to, da je potrebno otroke varovati pred vsem hudim in potemtakem tudi pred tabu

temami v mladinski književnosti (prav tam: 6). Druga definicija govori o otroku kot o

naravnem bitju, ki je še nevzgojeno, zato naj bi bilo »prikazovanje nasilja in zla stran od

vzgoje.« Tako naj bi mladinska književnost ponujala otroku besedila, ki so vredna

posnemanja (prav tam: 6). Naslednje pojmovanje otroka govori o tem, da je otrok

»nagnjen k posnemanju«, in tako bi videno nasilje pripeljalo do tega, da tudi sam to

preizkusi (prav tam: 6). Ena izmed razlag otroštva govori o tem, da je otrok

egocentrično bitje, zato naj bi bila za njega primerna le besedila, ki se nanašajo na

otrokov svet (prav tam: 6). Pri tem pa se lahko vprašamo, ali niso tudi tabu teme del, ki

se tiče otroka in njegovega sveta. Marsikateri otrok doživi ločitev staršev, nasilje v

družini, zmerjanje zaradi drugačnosti in podobno. Tako vidimo, da so tudi tabu teme

del otroškega sveta, zato je pomembno, da se otrok s takimi temami sooči in spozna,

da se tudi o njih lahko normalno pogovarja.

Zgoraj opisane definicije otroštva prikazujejo svet otroka kot varnega, otroci pa so

v njem omejeni, za odrasle pa niso moteči. Vsako kršenje otrokovega sveta naj bi za

odrasle pomenilo uničenje predstav o idealnem otroštvu (prav tam: 6). Tako odrasli

velikokrat menijo, da določene stvari niso primerne za otroke, saj so za to premladi in

ne dovolj zreli. Taka prepričanja pa vodijo do cenzure (prav tam: 6). Cenzura se pojavi

zaradi omejenega razmišljanja o otroštvu. Opažena je lahko tako iz stališčih različnih

avtorjev, staršev, vzgojiteljev in učiteljev, ki so mnenja, da niso dela s problematičnimi

temami primerna za otroke (prav tam: 6).

2.4.1 Tabu teme v slikanicah

Dober pripomoček odraslim pri odgovarjanju na občutljive teme so slikanice.

Dandanes obstajajo različne slikanice, ki pomagajo, da odrasli lažje odgovorijo na

določena vprašanja ter tako pomagajo narediti otrokov svet razumljivejši. Slikanice so

dobrodošle pri pogovoru o različnih problemih, s katerimi se sooča otrok. Sem sodijo

vprašanja o rojstvu, smrti, spolnosti, Bogu, o življenju človeških skupnosti, bolezni,

stiskah ljudi in o drugačnih življenjskih navadah. Tako so nam slikanice v pomoč, da

otroke navajamo na strpnost do drugačnih. Pri branju slikanic pa so pomemben način


7

branja razlage in opozarjanja na določene vsebine. Brink (1994: 75−76) predlaga, da bi

si ob ogledovanju slikanic postavili naslednja vprašanja:

− Katere otrokove potrebe obravnava slikanica?

− Kako povezuje te potrebe s svetom odraslih?

− Kdaj se po slikanici otroci obnašajo nenavadno?

− Katere probleme v knjigi lahko povežemo z otrokovim življenjem?

− Ali je slikanica primerna za otroka? Ali jo bo lahko razumel?

− Kakšno povratno informacijo pričakujemo od otroka?

− Ali nam bo slikanica pomagala pri pogovoru o določenih problemih?

Pri izbiri slikanice je potrebno upoštevati otrokove interese in sposobnosti, pozorni

smo na to, da je slikanica primerna starosti otroka, ga spodbuja k pogovoru in

razmišljanju o določeni temi ter da vsebuje uporabne odgovore na otrokova vprašanja

(Brink 1994: 75−78).

2.4.2 Tabu teme v pravljicah

Pravljice otrokom pripovedujejo zgodbe, ki so del življenja. Tako tiste, ki imajo

srečni konec, in tiste, ki imajo nesrečnega vsebujejo določeno sporočilo, ki naj bi ga

otrok začutil. Seveda imajo pri tem pomembno vlogo tudi učitelji, vzgojitelji, starši in vsi

tisti, ki pravljice otrokom posredujejo. Pri branju je pomembno, da je starš oziroma

učitelj skupaj z otrokom, saj se na tak način ustvarita med odraslim in otrokom večja

zaupnost in občutek varnosti. Ravno tako ton glasu, intonacija, telesna drža, obrazna

mimika in poudarjanje besed otroku posredujejo, kaj se v pravljici dogaja, in tako dajo

pravljici dodatno vrednost. Po branju pravljic je pomembno, da otroka spodbudimo k

pogovoru o prebranem, k postavljanju vprašanj in izražanju mnenj. Ravno zato je tudi

tako pomembno, da smo skupaj z otrokom med branjem, saj mu lahko le tako

odgovorimo na vprašanja, razložimo nejasnosti in poudarimo bistvo zgodbe. Učitelji in

odrasli naj bi se pri pogovoru o prebranem skušali čim bolj vživeti v otroka in njegovo

mišljenje in dojemanje sveta, saj ga bo otrok tako lažje razumel.

Dandanes veliko staršev meni, da so nekatere pravljice za otroke preveč grozljive,

da bi jih brali otrokom. Tako pravljico Rdeča kapica berejo v novi različici, kjer sta

Rdeča kapica in babica rešeni iz volkovega trebuha, le malokateri starš pa prebere

staro, neolepšano različico te pravljice, ki nima srečnega konca, saj Rdeča kapica in

babica nista rešeni. Avtorica Bauer (2008: 13) pa ob tem opozarja, da večina otrok

gleda televizijo, kjer vsakodnevno otroci lahko opazijo nasilje, pretepanje, streljanje,

spolne odnose in neprimerne besede. Ob tem si lahko postavimo tudi vprašanje, ali


8

veljajo za filme drugačna merila kot za knjige. In če je temu tako, kakšen je smisel

tega?

Nekatere pri določenih pravljicah moti tudi to, da niso poučne in moralne. V

pravljicah se velikokrat srečamo s situacijo, ko zlo premaga dobro, ko ni srečnega

konca, ko pravljične osebe lažejo, kradejo in prelomijo obljube (prav tam 2008: 14).

Kljub temu da niso vse pravljice moralne, nam pokažejo eno izmed plati življenja. Prej

ali slej se vsak otrok sreča s situacijami, ki niso tako rožnate, in ravno take zgodbe jim

lahko omogočijo, da se s situacijo lažje spopadejo. Bauer (2008) meni, da se lahko

otroci s pomočjo pravljic seznanijo s temami, ki so nekoliko težje, jih podoživijo in so

tako bolj pripravljeni za soočenje z njimi. Trdi tudi, da otrok ne smemo varovati pred

vsem, kar ni rožnato, saj bi jim na tak način naredili več škode kot koristi. Dandanes, ko

nas z vseh strani oblegajo mediji, pa se velikokrat vprašamo, ali je sploh smiselno

otrokom pripovedovati tradicionalne pravljice in ali jih bodo sploh pritegnile. Bauer

(2008) meni, da so tradicionalne pravljice za otroke izredno velikega pomena tudi

danes, saj so se skozi čas razvijale, ohranjale in postale del družbe. Tako pravljice

govorijo o temah, s katerimi se vsak človek enkrat sreča. Kot primer avtorica navaja

pravljico o sedmih kozličkih, ki ostanejo doma sami, saj se mama odpravi ven. Nekoč

je bila mati najbrž vdova, danes pa jo bodo otroci najbrž prej povezali z ločeno žensko,

ki sama vzgaja otroke (prav tam: 2008: 15).

2.4.3 Tabu teme v učnem načrtu za slovenščino

Tudi učni načrt predlaga nekaj besedil, ki vsebujejo tabu teme. Ta so predlagana

tako za mlajše kot tudi za starejše otroke, najdemo pa jih v dramatiki, prozi in poeziji.

Besedila, ki so v učnem načrtu predlagana s problematičnimi temami, pokrivajo

različna področja. Tako od prvega pa do petega razreda lahko najdemo besedila s

tematiko fizičnega nasilja (npr. F. Bevk: Peter Klepec), drugačnosti (npr. S. Makarovič:

Sovica Oka), bolečine in smrti (npr. K. Kovič: Pajacek in punčka), revščine (npr. V.

Zupan: Plašček za Barbaro), besednega nasilja (npr. K. Kovič: Zgodbe iz mesta Rič

Rač) in smrti in bolezni (npr. F. Bevk: Lukec in njegov škorec). Učitelji morajo biti dobro

pripravljeni na branje besedila s tabu temo, saj se morajo zavedati, da so v razredu tudi

učenci, ki so občutljivejši za pogovor o problemskih temah in se bodo težko odprli in se

o tem pogovarjali z drugimi.


9

2.4.4 Načela izbiranja literarnih del za pouk književnosti

Učni načrt za slovenščino predlaga literarna dela, ki naj bi jih učitelji uporabili v

določenem razredu. Tako v učnem načrtu najdemo tudi veliko predlaganih del, ki

vsebujejo tabu teme in se vežejo na različna področja: smrt, nasilje, drugačnost, ločitev

in spolnost. V učnem načrtu so predlagana dela povezana tudi s predmetnikom,

številom ur pri predmetu in splošnih ciljev pri predmetu slovenščina (Vogel 2004: 65).

Pri izbiranju del za mladinsko književnost pa se močno upošteva tudi štiri načela, ki

upoštevajo tako interes, sposobnosti in razvojno stopnjo učenca, kot tudi samo naravo

književnosti (Vogel 2004: 61).

Prvo načelo je recepcijsko načelo, ki v ospredje postavi razvojno stopnjo učenca.

Pri recepcijskem načelu se pri izbiranju literature izbere tista literarna dela, ki bralca

pritegnejo oziroma motivirajo. Za književni pouk pa je pomembno spoznavanje čim bolj

raznolike literature. Pomembno je, da se učenec sreča tako s prozo, dramatiko,

poezijo, starejšimi in novejšimi književnimi deli. Zato je potrebno izbrati raznovrstna

dela, ki pa bodo še vedno motivirala bralca in mu omogočila identifikacijo (prav tam

2004: 61−62).

Naslednje načelo je literarnozgodovinsko načelo, ki pri izbiri del upošteva

literarnozgodovinsko obdobje določenega dela. To naj bi bralcu omogočilo, da bi

književno delo razumel tudi kot del nekega razvojnega procesa. Pri tem načelu pa je še

vedno potrebno upoštevati tudi pričakovanje učencev, zato je pomembno, da se izbere

besedila, ki jih motivirajo (prav tam 2004: 62).

Tretje načelo imenujemo literarnoteoretično načelo, pri katerem so besedila

razvrščena glede na temo, motiv in medbesedilnost. Tak način izbiranja omogoča

obravnavo besedil, ki so učencu v določeni starosti zanimiva glede na temo (npr.

družina, prijatelji, težave mladostnika, ljubezen itd.) Velikokrat se po tematiki veže tudi

z recepcijskem načelom (prav tam 2004: 64).

Zadnje načelo je načelo nacionalne oziroma mednarodne primerljivosti in

pomembnosti. V našem sistemu izobraževanja se v kurikulum uvrščajo tako dela iz

slovenske kot tudi iz svetovne književnosti, prevladujejo pa dela iz nacionalne

književnosti (prav tam 2004: 64).


10

3 TEMA DRUGAČNOSTI KOT ENA IZMED TABU TEM V

MLADINSKI KNJIŽEVNOSTI

Mladinska literatura lahko veliko prispeva v smeri sprejemanja drugačnih, kar je

pomembno predvsem v današnjih časih, ko je multikulturna vzgoja čedalje

pomembnejša. Učenci se že zgodaj srečajo z dejstvom, da se ljudje med seboj

razlikujemo, da izhajamo iz drugačnih kultur, imamo drugačne značajske in telesne

značilnosti ter različne potrebe. Pomembno je spoznanje o enakovrednosti vseh kultur

in civilizacij ter zavedanje, da lahko živimo drug z drugim, le če odpravimo nestrpnost

do drugačnih in cenimo raznolikost kultur, navad, civilizacij, verstev in individualnost

vsakega posameznika. Tako lahko stik med mladinsko književnostjo in otrokom

povzroči tudi osebnostno rast mladega bralca. Literatura bralcu omogoči priložnost, da

lahko podoživi čustva in mišljenje tistih, ki so drugačni od njega samega, skozi

literaturo pa mu postanejo bližje in jih tako lažje razume. Kljub temu pa literature, ki

govori o drugačnih, ne bi smeli uporabljati le v ta namen, da otrok začne sprejemati

drugačne. Ta cilj naj bi se uresničil ob spontanem stiku z literaturo (Kordigel 1997:

21−22).

Avtorica Jelenko (2009: 209) predlaga, da naj bi učenci z branjem književnih

besedil spoznavali tudi nekaj, kar je drugačno in tuje. S tem naj bi učenci tudi postali

bolj odprti in pozorni na stisko sebe in drugih ter bi lažje sprejemali drugačnost

književnih junakov.

Drugačnost nam velikokrat vzbudi občutek nelagodja, saj ne ustreza našim

predstavam o svetu. Avtor Waldenfels (1997 v Šlibar 2006: 43) govori o treh stopnjah

tujosti. Prva stopnja se imenuje vsakdanja oziroma normalna, označuje pa tujost, ki jo

zlahka sprejmemo, npr. tuj kraj, ki ga lahko bolje spoznamo preko zemljevida, opisov in

drugih pripomočkov. Druga vrsta tujosti se imenuje strukturna tujost. Ta vrsta tujosti

označuje vse, kar je izven nam znanega sveta. Pri tem je potrebna prilagoditev ter

spremembe v načinu življenja. Tretja stopnja pa se imenuje radikalna tujost in presega

bralčevo obzorje mišljenja.

3.1 Glavni razlogi za sprejemanje drugačnosti preko književnosti

Prvi glavni razlog je sistemski. Literaturo lahko poimenujemo tudi socialni sistem,

ki nagovarja otroka in je osredotočen na njegove potrebe ter se jim prilagaja.

Drugega imenujemo funkcijski razlog. Literatura pospešuje empatijo, solidarnost

ter deluje prek konkretnih zgodb in podob. Pri ustvarjanju in sprejemanju literarnih


11

besedil se večajo ustvarjalnost in domišljija posameznika. Književnost ima prav tako

pomembno vlogo pri ustvarjalnosti, ohranitvi vrednot ter spodbujanju kritičnega

mišljenja.

Tretji razlog je strukturni razlog. Strukturna drugačnost se kaže kot ločenost

literarnega sistema od vseh ostalih sistemov ter tudi kot njena avtonomnost. Ta pa

izhaja iz nanašanja književnega dela na samega sebe ter iz tega, da ustvarja svetove z

lastnimi pravili.

Zadnji izmed glavnih razlogov za sprejemanje drugačnosti preko književnosti pa je

recepcijski razlog. Tujost v literaturi ustvarja napetost v bralcu, aktivnost bralca, od

njega zahteva čim bolj ustvarjalni pristop, potrpežljivost ter tudi natančnost (Šlibar

2006: 40−42).

3.2 Cilji iz učnih načrtov, ki se navezujejo na temo drugačnost

V učnem načrtu za slovenščino v OŠ med splošnimi cilji najdemo tudi take, ki se

navezujejo na sprejemanje drugačnosti:

»Učenci si oblikujejo pozitivno čustveno in razumsko razmerje do slovenskega

jezika ter se zavedajo pomembne vloge materinščine in slovenščine v svojem

osebnem in družbenem življenju. Tako si oblikujejo jezikovno, narodno in državljansko

zavest, ob tem pa tudi spoštovanje in strpnost do drugih jezikov in narodov ter si

krepijo medkulturno in socialno zmožnost« (Poznanovič idr. 2011: 6). Iz navedenega

cilja lahko razberemo, da pouk slovenščine predvideva, da otrok spozna pomen

materinščine in jo spoštuje, po drugi strani pa naj bi se zavedal tudi prisotnosti drugih

narodov, jezikov in kultur ter pri tem razvijal strpnost do vsega, kar je drugačno.

Učence lahko pričnemo že pri vsebinah o jeziku navajati na to, da nismo vsi enaki, ne

govorimo istega jezika, izhajamo iz različnih kultur in imamo drugačne navade. S tem

razvijamo strpnost in večje spoštovanje do drugačnih.

Tudi naslednji cilj se navezuje na sprejemanje drugačnosti: »Razmišljujoče in

kritično sprejemajo umetnostna/književna besedila slovenskih in drugih avtorjev. Branje

prepoznavajo kot užitek, prijetno doživetje in intelektualni izziv. Stopajo v stik dialog s

književnim besedilom in v dialog o književnim besedilu. Branje jim daje priložnost za

oblikovanje osebne in narodne identitete, širjenje obzorja ter spoznavanje svoje kulture

in kulture drugih v evropsko kulturnem prostoru in širše. S spoznavanjem druge kulture

in skupnih kulturnih vrednot gradijo strpen odnos do drugih in drugačnih. Tako razvijajo

svojo socialno, kulturno in medkulturno zmožnost« (prav tam 2011: 6). Kot vidimo iz

zapisanega cilja, se pričakuje, da se bodo učenci preko književnosti seznanili z


12

različnimi kulturami, osebami in narodi, to pa jim bo omogočilo, da si razširijo obzorja in

razvijajo strpnost do drugačnih.

Predmet slovenščina se povezuje z vsemi drugimi področji. Tudi temo o

drugačnosti, ki jo srečamo pri slovenščini, lahko medpredmetno povežemo s kakšnim

predmetom, najpogosteje z družbo ali spoznavanjem okolja. Učni načrt za predmet

spoznavanje okolja vsebuje naslednji splošni cilj, ki se tudi veže na temo drugačnost:

»Razvijanje odnosa do dejstev, strpnosti do negotovosti, odprtost za sprejemanje tujih

zamisli in občutljivost za dogajanje v naravnem in družbenem okolju. Zlasti ta

občutljivost za dogajanje v okolju naj bi se razvila v zavedanje o pomembnosti

človekovega premišljenega ravnanja tako v medosebnih kot družbenih odnosih, v

razvijanju strpnosti do drugačnih in upoštevanju načela enakosti med spoloma« (Kolar

idr. 2011: 5).

Tako kot učni načrt za slovenščino tudi učni načrt za spoznavanje okolja vsebuje

cilj, ki nanaša na razvijanje spoštljivega odnosa do drugačnih in sprejemanje teh. V

tematskem sklopu JAZ, ki ga najdemo v učnem načrtu za spoznavanje okolja, najdemo

cilj »prepoznajo podobnosti in razlike med ljudmi«, ki ponovno nakazuje na to, da

učenci spoznajo, da smo drugačni, a tudi podobni (prav tam 2011: 13). V tematskem

sklopu skupnosti pa je zapisan cilj »prepoznajo oblike družinskih skupnosti in razvijajo

strpen odnos do njih.« Tako se učenci že zgodaj srečajo z različnimi oblikami družin in

se ob tem navajajo na sprejemanje drugačnosti (prav tam 2011: 14).

Tudi v učnem načrtu predmeta družbe za četrti razred najdemo cilje, ki so vezani

na drugačnost in sprejemanje te. Cilj »spoznavajo družbene razlike med ljudmi,

vključenost in izključenost posameznih skupin« nakazuje, da učenci spoznajo, da se

ljudje med seboj razlikujemo, hkrati pa tudi, da so nekateri zaradi drugačnosti lahko

tudi izključeni iz družbe (Budnar 2011: 5). Tudi cilj »razumejo pomen sprejemanja in

spoštovanja drugačnosti« nakazuje na to, da se učenci ne samo zavedajo, da smo

ljudje drugačni, ampak tudi razumejo, da je pomembno sprejemanje in spoštovanje

vseh ljudi, ne glede na to, koliko se od njih razlikujejo (prav tam 2011: 7). Cilj, ki se

navezuje na temo drugačnosti, v petem razredu pa se še stopnjuje, saj pravi, da učenci

»spoznajo, da so ljudje v skupnosti različni (na primer: po starosti, veri, spolni

usmerjenosti, etnični pripadnosti, družbenoekonomskem statusu, družbenih, kulturnih

razlikah idr.) in prepoznajo stereotipe v povezavi z njimi.« Učenci naj bi sedaj že vedeli,

da smo si različni ter po čem se lahko med seboj razlikujemo, hkrati pa bi znali to

sprejeti in tudi prepoznati stereotipe, ki se nanašajo na drugačnost ljudi (prav tam

2011: 8).

Učni načrt za slovenščino vsebuje nekaj ciljev, ki se nanašajo na temo drugačnosti

in sprejemanje te. Predmet slovenščina pa se povezuje tudi z ostalimi predmeti. Tako


13

lahko najdemo določene povezave v skoraj vseh drugih predmetih. Temo drugačnosti

lahko najdemo pri slovenščini, obenem pa tudi pri spoznavanju okolja in družbi.

Določeni cilji naštetih predmetov se nanašajo tudi na spodbujanje spoštljivega odnosa

in strpnosti do drugačnih.

3.3 Primeri besedil s temo drugačnosti, ki so predlagana v učnem načrtu

Primer besedila na temo drugačnost, ki ga predlaga učni načrt za prvi razred, je

Juri Muri v Afriki Toneta Pavčka. Besedilo govori o fantu, ki se ni maral umivati in se je

zato določil, da bo odšel v Afriko k zamorcem, saj tam živijo neumiti, brez vode in

brisač. Besedilo nam pomaga, da začnemo pogovor o drugačnih in se z učenci

pogovorimo o tem, da obstajajo različne rase in niso vsi ljudje enake barve.

Tudi v drugem razredu najdemo nekaj besedil, ki vsebujejo temo drugačnost. Eno

izmed takih besedil je tudi delo Svetlane Makarovič Sovica Oka, ki govori o sovi, ki je

bila po svojih lastnostih drugačna od ostalih. Besedilo nam ponuja dobro izhodišče za

pogovor o tem, da se ljudje med seboj razlikujemo po telesnih in značajskih lastnostih.

Tudi za učence tretjih razredov je predlaganih nekaj besedil na to temo. Sem

spada tudi zelo poznano delo avtorja Hansa Christiana Andersena Grdi raček. Besedilo

govori o račku, ki se je rodil drugačen od ostalih račkov, razglasili so ga za grdega in

tako je bil vedno tarča posmeha. V ospredje je postavljen motiv drugačnosti, saj se je

raček razlikoval od ostalih in so se zaradi tega vsi norčevali iz njega. Pisatelj je želel

opozoriti na problem, ki je aktualen še danes, saj ljudje velikokrat nekoga ne sprejmejo

predvsem zaradi njegovega drugačnega videza. Pravljica se veže predvsem na telesno

drugačnost posameznika in skuša bralca prepričati v večjo strpnost do drugačnih.

Debela Nela in zavaljeni Jani je besedilo, ki ga je napisala pisateljica Christine

Nöstlinger. Besedilo je predlagano v učnem načrtu za učence četrtega razreda.

Zgodba govori o glavni junakinji Neli, ki je bila velikokrat zasmehovana, saj je bila

močnejše postave. Ponovno je v ospredju tema o telesni drugačnosti, ki je še

dandanes velikokrat prisotna tako med mladimi kot tudi starejšimi generacijami.

Besedilo nam ponuja sporočilo, da je pomembnejša notranjost človeka kot pa le

zunanja podoba.

Tudi za peti razred je nekaj besedil, ki vsebujejo temo drugačnost. Takšno je tudi

delo pisateljice Lois Lowry Anastazija Krupnik. Drugačnost se pokaže pri glavni osebi,

ki se od ostalih razlikuje v željah, po videzu in postavi. Drugačni pa so tudi njeni starši.

Besedilo v ospredje postavlja tako telesno kot tudi socialno drugačnost književnih

junakov.


14

3.4 Telesna drugačnost

Empirični del diplomskega dela se nanaša predvsem na telesno drugačnost. Iz

izkušenj vemo, da otroci velikokrat nekoga, ki je telesno drugačen, ne sprejmejo in se

iz njega norčujejo.

Avtorica Bauer (2008: 125) govori o tem, da sta tudi temi telesna in duševna

prizadetost še vedno izredno občutljivi temi oziroma tabu. Tako je odnos med

prizadetim in neprizadetim največkrat napet, saj se prvi počutijo diskriminirane, drugi

pa ne znajo vzpostaviti stika, ker menijo, da so drugačni oziroma nenormalni. Meni

tudi, da je veliko pomembnejše »od spraševanja o drugačnosti to, da drugačnost

opazimo in sprejmemo ter prizadetim otrokom pomagamo, da najdejo svoje mesto v

družbi« (prav tam 2008: 125).

Prav preko pravljic lahko otrokom približamo težave, ki se nanašajo na telesno in

duševno prizadetost ter jim tako omogočimo, da lažje sprejemajo drugačne od sebe in

postanejo strpnejši.

Druženje z drugačnimi ima veliko pozitivnih učinkov na odraščajočega otroka. Tisti

otroci, ki se bodo naučili sprejemati drugačne, bodo samozavestnejši, močnejši,

obzirnejši, premagali bodo lastne strahove pred vsem, kar je drugačno, ter razumeli,

kaj je bistvenega pomena in kaj ne (prav tam 2008: 126). Učencem lahko na različne

načine približamo temo o telesni ali duševni prizadetosti. Eden izmed načinov je tudi ta,

da jim preberemo zgodbe na omenjeni temi. Pravljica z naslovom Grbasta, hroma in s

krivim vratom je primer pravljice, ki nam predstavi telesno prizadetost. Zgodba govori o

kralju, ki se odpravi na sprehod, med sprehajanjem pa opazi starko, ki je grbasta, ima

kriv vrat ter na eno nogo šepa. Kralj se ji posmehuje, starka pa ga opozori, da se mu

bo naslednji dan nekaj zgodilo. Njegovim trem hčeram, ki jih je zelo občudoval, je

pričarala po eno telesno prizadetost, ki jo je imela tudi sama (prav tam 2008: 132−133).


15

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Problem, ki ga diplomsko delo obravnava, je naslednji: Ali učenci sprejemajo

literaturo s tabu temami, predvsem teme o drugačnosti posameznika, in se o

prebranem lahko nemoteno pogovarjajo?

4.2 Cilji in hipoteze

Prvi cilj diplomskega dela je ugotoviti odnos učencev do branja književnih del s

tabu temami ter na splošno do tabu tem. Cilj je bil uresničen preko anketnega

vprašalnika. Drugi cilj pa je ugotoviti odnos učencev do književnega junaka, ki je

drugačen. Cilj je bil uresničen preko dveh šolskih ur pri pouku književnosti, kjer je bilo

obravnavano besedilo Debela Nela in zavaljeni Jani, delo pisateljice Christine

Nöstlinger.

Hipoteze:

Večino učencev zanimajo tabu teme in jih tudi pogosto prebirajo.

Učenci so se v šoli že srečali s situacijami, ki jih lahko povežemo s tabu temami.

Učenci izbirajo prijatelje glede na njihov značaj.

Učenci se vživijo v književnega junaka, ki je drugačen.

Učenci sprejmejo književnega junaka, ki je drugačen.

4.3 Metode dela

4.3.1 Vzorec merjencev

Anketni vprašalnik je izpolnilo 18 učencev petega razreda iz Osnovne šole Antona

Ukmarja, od tega 9 deklic in 9 dečkov. Podlaga za anketni vprašalnik je bil vprašalnik

mednarodne raziskave o bralni pismenosti PIRLS. Pri izvedbi šolskih ur je bilo

udeleženih 24 učencev istega razreda.

4.3.2 Merski instrument in vzorec spremenljivk

V raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval spremenljivke iz

naslednjih področij: pogostost prostočasnih aktivnosti, priljubljenost tem za branje,


16

prebrane knjige na temo drugačnost ter najljubša izmed teh, strinjanje s trditvami o

šolskem okolju, o doživetih izkušnjah v šoli ter strinjanje s trditvijo o izbiri prijateljev.

Drugi del raziskave je potekal preko opazovanja z udeležbo, kjer sta bili izvedeni

dve šolski uri obravnave besedila na temo drugačnost.

4.3.3 Način zbiranja podatkov

Starši učencev so najprej izpolnili soglasje o izvedbi ankete, nato je bilo izvedeno

anketiranje učencev, ki so imeli soglasje. Izvedba dveh učnih ur pri pouku književnosti

je bila izvedena po predhodnem dogovoru z ravnateljico in učiteljico razreda.

4.3.4 Metode obdelave podatkov

Podatki so bili obdelani v programu Excel 2010.

4.4 Analiza rezultatov

4.4.1 Analiza anketnega vprašalnika

Pogostost določenih dejavnostih

Kako pogosto počneš naslednje stvari?

Graf 1: Pogostost določenih dejavnostih

78 %

50 %

28 %

17 %

0 %

22 %

50 %

17 %

28 %

39 %

0 %

0 %

55 %

55 %

61 %

0 % 20 % 40 % 60 % 80 %

Gledam TV

Sem na računalniku

Berem o zgodbah, ki govorijo

o problematičnih temah…

S starši se pogovarjam o

problematičnih temah (smrt,…

S prijatelji se pogovarjam o

problematični temah (smrt,…

Nikoli Redko Pogosto


17

Rezultati nam prikazujejo, da kar 78 % učencev pogosto gleda TV, 22 % pa redko.

Računalnik pogosto uporablja 50 % učencev. Pri tem je potrebno upoštevati tudi to, da

so odgovori subjektivni, saj je lahko za nekega učenca uporaba računalnika nekaj ur na

teden pogosto, za drugega pa redko. 28 % učencev je odgovorilo, da pogosto bere

zgodbe s problematičnimi temami (smrt, ločitev, drugačnost …), kar 55 % pa jih je

odgovorilo, da take literature ne berejo nikoli. Le 17 % anketiranih je označilo, da se s

starši pogovarjajo o tabu temah, kar 55 % jih je na to vprašanje odgovorilo, da se o tem

s starši nikoli ne pogovarjajo, 28 % pa je takih, ki se o tem le redko pogovarjajo. Pri

naslednjem vprašanju je še več učencev odgovorilo, da se s prijatelji nikoli ne

pogovarjajo o problematičnih temah, in sicer kar 61 %, 39 % se jih o tem redko

pogovarja, nihče pa ni odgovoril, da bi se o tem pogovarjal s prijatelji. S prvim

vprašanjem sem želela ugotoviti, kje učenci dobijo informacijo o tabu temah. Kot nam

rezultati kažejo, jih je največ odgovorilo, da pogosto gledajo TV, torej predvidevam, da

se preko televizije seznanijo s tabu temami, npr. nasilje in spolnost v filmih. Zelo malo

učencev je odgovorilo, da se o teh temah pogovarjajo s starši, iz česar predvidevam,

da so problematične teme tudi za starše tabu.

Najzanimivejše teme za branje

Katere teme te najbolj zanimajo?

Graf 2: Najzanimivejše teme za branje

Rezultati nam prikazujejo, da je največ učencev (50 %) odgovorilo, da jih najbolj

zanimajo teme, s katerimi se pogovarjajo le s prijatelji (skrivnosti, težave), 28 %

učencev je odgovorilo, da jih zanimajo teme, o katerih se ne govori veliko (smrt, nasilje,

ločitev, drugačnost …), 17 % pa jih je odgovorilo, da jih najbolj zanimajo vsakdanje

28 %

50 %

17 %

5 %

0 %

10 %

20 %

30 %

40 %

50 %

60 %

Teme o katerih se ne

govori veliko (smrt,

nasilje ...)

Teme, s katerimi se

pogovarjam le s

prijatelji (skrivnosti,

težave ...)

Vsakdanje teme

(šola, družina)

Drugo


18

teme (šola, družina, prijatelji). Zanimivo je, da je ravno 28 % učencev odgovorilo, da jih

zanimajo tabu teme, ravno toliko pa jih je tudi odgovorilo, da radi berejo zgodbe s tabu

temami.

Prebrane knjige s temo drugačnosti

Katere knjige si že prebral/a?

Graf 3: Prebrane knjige na temo drugačnost

Največ učencev je prebralo knjigo Grdi raček (27 %), 26 % jih je prebralo besedilo

Tema ni en črn plašč, delo pisateljice Aksinje Kermauner. Predvidevam, da so to

besedilo prebrali v šoli, saj ga najdemo v učnem načrtu za peti razred. 22 % učencev je

prebralo tudi knjigo Svetlane Makarovič Sovica Oka. Po 5 % učencev pa je prebralo

knjigo Kaja in njena družina ter Vila Malina. Nihče izmed učencev ni prebral knjige Ups,

jaz sem pa zelen. Rezultati nam prikazujejo, da se je večina učencev že srečala z

literaturo, ki govori o drugačnosti.

Najljubša prebrana knjiga na temo drugačnost

Katera od zgoraj navedenih knjig ti je bila najbolj všeč? Svoj odgovor utemelji v eni

povedi

Vprašanje je bilo odprtega tipa. Deset učencev je navedlo, da jim je bila najbolj

všeč knjiga Tema ni en črn plašč pisateljice Aksinje Kermauner. Kot utemeljitev pa so

navedli, da zato, ker ima zanimivo, drugačno temo in ker je resnična zgodba.

22 %

27 %

0 %

15 %

26 %

5 % 5 %

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

Svetlana

Makarovič:

Sovica Oka

Hans

Christian

Andersen:

Grdi raček

Pascal Bie:

Ups, jaz sem

pa zelen

Svetlana

Makarovič:

Veveriček

posebne

sorte

Aksinja

Kermauner:

Tema ni en

črn plašč

Polonca

Kovač: Kaja

in njena

družina

Svetlana

Makarovič:

Vila Malina


19

Predvidevam, da je bila zgodba učencem všeč, ker so jo prebrali v šoli in se o njej

pogovarjali ter si jo tako dobro zapomnili. Trije učenci so odgovorili, da je najbolj všeč

knjiga Sovica Oka pisateljice Svetlane Makarovič, ker govori o živalih in je Sovica

ljubka. Trije učenci so odgovorili, da jim je bila najbolj všeč knjiga Grdi raček, ker je na

koncu zmagal. Eden izmed anketiranih učencev pa je odgovoril, da mu je bila najbolj

všeč knjiga Vila Malina, utemeljitve pa ni bilo navedene. S tem vprašanjem sem želela

ugotoviti, ali učenci zaznajo v zgodbi drugačnega junaka ali ne. Kot nam rezultati

prikazujejo, so pri delu Tema ni en črn plašč to zaznali. Najverjetneje tudi zato, ker so

delo obravnavali pred kratkim v šoli. Pri ostalih delih tega niso navedli, kar je po eni

strani dobro, saj lahko to dejstvo nakazuje na to, da junaka sprejmejo ne glede na

njegovo drugačnost oziroma ga sploh ne vidijo kot drugačnega.

Stopnja strinjanja s trditvami

Koliko se strinjaš z naslednjimi trditvami?

Graf 4: Stopnja strinjanja s trditvami

Na trditev, da se v šoli učenci počutijo varno, je 56 % učencev odgovorilo, da se

zelo strinjajo, 44 % pa, da se le delno strinjajo s to trditvijo. Zaskrbljujoče je dejstvo, da

se tako velik odstotek učencev v šoli ne počuti povsem varno, zato bi bilo dobro

poiskati vzrok. S trditvijo, da imajo v šoli veliko prijateljev, je 89 % učencev odgovorilo,

da se zelo strinjajo, le 11 % pa, da se delno. S trditvijo, da se z učiteljico lahko o vsem

pogovarjajo, je le 28 % učencev odgovorilo, da se zelo strinjajo, 50 % se s to trditvijo le

delno strinja in 28 % se s tem ne strinja. Tudi pri tem vprašanju bi bilo potrebno

raziskati, zakaj je tako malo učencev odgovorilo, da se z učiteljico lahko o vsem

pogovarja. Z zadnjo trditvijo (Rad/a imam šolo) se je 22 % zelo strinjalo, ravno toliko

56 %

89 %

22 % 22 %

44 %

11 %

50 %

67 %

0 % 0 %

28 %

11 %

0 %10 %

20 %

30 %40 %

50 %60 %

70 %

80 %90 %

V šoli se počutim

varno

V šoli imam veliko

prijateljev

Z učiteljico se lahko

pogovarjam o vsem

Rad/rada imam šolo

Se zelo strinjam Se delno strinjam Se ne strinjam


20

kot se jih je zelo strinjalo s prejšnjo trditvijo. 67 % jih je odgovorilo, da se delno strinja s

to trditvijo, 11 % pa jih je odgovorilo, da se ne strinjajo. S tem vprašanjem sem želela

ugotoviti, kako učenci doživljajo šolsko okolje, saj je velikokrat prav šolsko okolje tisto,

ki otroku povzroča strah in neprijetne izkušnje.

Doživete izkušnje v šoli

Ali se ti je v šoli že kdaj zgodila katera od spodnjih situacij?

Graf 5: Doživete izkušnje v šoli

33 % učencev je odgovorilo, da so jim v šoli že nekaj ukradli, 67 % pa, da tega

niso doživeli. 11 % učencev že ima izkušnjo s tem, da jih je nekdo ustrahoval, 89 % pa

te izkušnje še nima. 33 % anketiranih je že doživelo, da jih je nekdo udaril. Skoraj

polovica učencev (44 %) je odgovorila, da jih je v šoli nekdo že užalil, ravno tolikšen

odstotek pa jih je odgovorilo, da so učiteljici oziroma učitelju zaupali svoje težave.

Zaskrbljujoče je dejstvo, da je pri prvih štirih trditvah toliko odgovorov pritrdilnih.

Rezultati nam kažejo, da so tudi v šolah prisotne situacije, ki jih lahko uvrstimo k tabu

temam. Podatek, da se je skoraj polovica učencev že kdaj zaupala učiteljici o težavah,

je pozitiven, saj kaže na to, da veliko učencev o svojih težavah ne molči, ampak si jih

upa nekomu zaupati.

33 %

11 %

33 % 44 % 44 %

67 %

89 %

67 % 56 % 56 %

-10 %

10 %

30 %

50 %

70 %

90 %

V šoli so mi

nekaj ukradli

V šoli so me

ustrahovali

Nekdo me je

udaril

Nekdo me je

užalil

Učiteljici/učitelju

sem zaupal svoje

težaveDa Ne


21

Izbira prijateljev

S katero trditvijo se strinjaš?

Graf 6: Izbira prijateljev

Vsi učenci (100 %) so izbrali trditev, da si prijatelje izbirajo glede na njihove

značajske lastnosti. Podatek je razveseljiv, saj kaže na to, da ima pri izbiri prijateljev

značaj veliko večji pomen kot pa njihove telesne značilnosti.

4.4.2 Analiza izpeljanih učnih ur

Za uvodno motivacijo sem učencem predvajala kratko PowerPoint predstavitev,

kjer so si ogledali fotografije, ki prikazujejo drugačnost ljudi (invalidi, ljudje s

prekomerno težo, ljudje z nenavadnimi frizurami, ljudje različnih ras, ljudje s tetovažo,

ljudje iz različnih kultur). Medtem ko so si ogledovali fotografije, sem bila pozorna na

njihove reakcije. Tako sem opazila različne reakcije ob določenih fotografijah. Ob

fotografiji, ki je prikazovala moškega s tetoviranim obrazom, se je večina učencev iz

razreda temu čudila. Pri fotografijah, kjer so videli močnejšega otroka, otroka z očali ter

deklico, ki je imela oranžne lase, so se smejali. Predvidevam, da zato, ker so bili ljudje

na teh fotografijah po videzu nekoliko drugačni in so se jim zdeli smešni. Ko so

zagledali fotografije, ki so prikazovale otroke v Afriki, so bili predvsem ogorčeni in v

razredu je bilo začutiti tišino in žalostno vzdušje. Sklepam, da so razumeli stisko otrok

in začutili, da imajo otroci v Afriki drugačno življenje, ki ni lahko. Iz ogleda fotografij sem

že dobila informacijo, da se jim zdijo določeni tipi ljudi smešni (ljudje s prekomerno

težo, z nenavadnimi frizurami), določene fotografije pa so jih šokirale (revni, otroci v

Afriki, ljudje s tetovažami). Po ogledu vseh fotografij je sledil pogovor o tem. Vprašala

sem jih, katera fotografija se jim je najbolj vtisnila v spomin. Večina učencev je

odgovorila, da so se jim najbolj vtisnile v spomin fotografije, na katerih so bili črnci, saj

jih niso še nikoli srečali ter zato, ker so tako drugačni od nas. Ena izmed deklic je tudi

pripomnila, da zato, ker so se ji otroci zasmilili, ker imajo težko življenje, saj morajo že

0 %

100 %

0 %

20 %

40 %

60 %

80 %

100 %

Prijatelje izbiram glede na njihove telesne

lastnosti

Prijatelje izbiram glede na njihove

značajske lastnosti


22

kot otroci delati in nimajo pravih šol. Eden izmed učencev je odgovoril, da se mu je v

spomin najbolj vtisnila fotografija dečka z očali. Ko sem ga vprašala, da zakaj, mi je

odgovoril, da zato, ker je bil deček smešen in je bil kot »piflar«. Učenca sem nato

vprašala, kaj sploh pomeni to, da je nekdo »piflar«. Na vprašanje mi sprva ni znal

odgovoriti, mogoče mi tudi ni želel. Nato je drugi učenec pripomnil, da je to oseba, ki se

samo uči. Učence sem vprašala, ali je to slabo, da so nekdo veliko uči. Opazila sem,

da so bili učenci nekoliko v zadregi. Predvidevam, da vedo, da ni nič narobe, če se

nekdo veliko uči, prej pohvalno, ampak da še vedno obstaja stereotip o učencih z očali,

ki naj bi se samo učil in je nedružaben oziroma čudaški.

Sledila je napoved besedila, kjer sem jim povedala, da bomo danes prebrali

besedilo z naslovom Debela Nela in zavaljeni Jani, delo pisateljice Christine Nöstlinger,

ki govori o nekom, ki je bil drugačen od svojih sošolcev.

Med branjem besedila so bili učenci osredotočeni na zgodbo in opaziti je bilo, da

jih je vsebina pritegnila in zanimala. Ko sem v odlomku začela z branjem opisa Franca,

so se vsi smejali. Sklepamo lahko, da se jim je zdel Franc smešen, ker je bil močnejše

postave. Postavimo si lahko vprašanje, ali bi se tako obnašali tudi, če bi v njihov razred

prišel deček močnejše postave. Bojim se, da bi se zgodilo podobno, le na nekoliko bolj

prikrit način.

Pri analizi besedila so vsi učenci sodelovali. Na začetku so bili nekoliko zmedeni,

saj jih je zmedel naslov besedila (Debela Nela in zavaljeni Jani), ki se ne točno sklada

z odlomkom, ki smo ga mi prebrali. Zmedeni so bili predvsem zaradi tega, ker je v

naslovu debela Nela, v odlomku pa je bila Nela suha. Učence sem spodbudila, da

začnejo razmišljati, zakaj takšen naslov. Kmalu je ena izmed deklic ugotovila, da je bila

najbrž prej močnejše postave in je nato shujšala. Še enkrat smo prebrali prvi odstavek

odlomka, tako da so razumeli, zakaj je bilo na začetku napisano o Neli in shujševalnem

receptu, ki ga je učiteljica hotela od nje. Zmedeni so bili tudi zaradi Janija, saj se ta

pojavi v naslovu, v samem odlomku pa smo o njem izvedeli zelo malo. Učencem sem

povedala, da je to naslov knjige, in če bi prebrali celotno knjigo, bi več izvedeli tudi o

Janiju.

Pri analizi besedila me je predvsem zanimalo, ali so se učenci vživeli v Franca in v

njegovo počutje. Postavila sem jim vprašanje: Kako bi se vi počutili na Francovem

mestu. Večina otrok je odgovorila, da slabo, da bi pobegnili iz šole, da bi šli na

stranišče in se zjokali, da bi jih bilo sram ter da bi bili žalostni. Odgovori učencev nam

pokažejo, da so razumeli občutke Franca, ko se mu vsi posmehovali in so pokazali, da

bi se tudi oni na njegovem mestu počutili slabo in ponižano. Nato pa sem jim postavila

še vprašanje, kako bi oni sprejeli takega učenca, kot je bil Franc, v razred. Vsi so mi

odgovorili, da lepo, da bi postali prijatelji in se z njim družili. Kljub pozitivnemu


23

odgovoru pa nisem bila z njihovim odzivom najbolj zadovoljna, saj je bilo v ozadju

slišati žaljive komentarje. Tako so nekateri učenci pripomnili, da ga ne bi pogledali, bi

mu ponudili veliko čokolado ter da bi se ga sramovali, da je njihov sošolec. Učence, ki

so podali te izjave, sem želela spodbuditi, da jih povedo vsem, vendar si tega nihče ni

upal, Rekli so, da se le šalijo in da tega v resnici ne bi naredili. Menim, da učenci vedo,

da ni prav, da se posmehujejo otrokom, ki so drugačni (v tem primeru močnejše

postave), klub temu pa jih večina ravno to dela, vendar nočejo priznati, saj se svojih

dejanj sramujejo.

Pri poglabljanju literarnoestetskega doživetja sem učencem razdelila različne

naloge. Nekateri so morali napisati odlomek iz Francovega dnevnika, nekateri so

morali napisati dvogovor med Francom in njegovo mamo, ostali pa so napisali pismo, s

katerim bi pomagali Francu, da bi se ta boljše počutil.

Primeri izdelkov (izdelki so točno tako prepisani, kot so jih otroci napisali –

pretipkani so zgolj zaradi lažje razumljivosti):

Učenec A:

Dragi Franc!

Res je, da si močnejše postave, ampak jaz ne gledam po videzu, temveč po

prijateljstvu. Meni se zdiš zelo prijazen in vesela sem, da si moj prijatelj. Poslušaj, ko te

kdo užali, ga ignoriraj – kot da ga ni. In potem ti bodo vsi pomagali, če pokažeš, da

želiš biti njegov prijatelj.

Učenec, ki je to napisal, je razumel stisko, ki jo je Franc doživljal. Vidimo, da je

Francu želel povedati, da ni važen videz, temveč notranjost človeka. Francu je ponudil

tudi nasvet, da bi se ta počutil bolje.

Učenec B:

Dragi Franc!

Res je, da si bolj debel, a si po notranjosti dober. Znaš se igrati in delati iste stvari

kot mi. Ni važno, če si debel, vsi smo različni, pa kaj potem. Se te bodo že navadili

drugi s časom. Lepo se imej in ne bodi žalosten zaradi sošolcev.

Napisano pismo prikazuje, da je učenec v Francu videl predvsem tiste stvari, v

katerih je Franc podoben drugim učencem. Pozitivno je tudi to, da mu je napisal, da se

ga bodo drugi že navadili. S tem je pokazal, da naj Franc ostane takšen, kot je, in naj

se ne spreminja zaradi drugih sošolcev, saj morajo oni začeti drugače razmišljati, ne pa

Franc.


24

Učenec C:

Dragi Franc!

Vem, kaj je s teboj, in priporočam ti, da nesramne sošolce ignoriraš in se z njimi ne

obremenjuješ. Ter jim skušaš pokazati čim več tvojih dobrih lastnosti.

Tudi naslednji učenec je Francu svetoval, da se ni vredno sekirati zaradi

nesramnih opazk. Tako opazimo, da je učenec razumel, da sošolci ne delajo prav, ko

so nesramni s Francom. Svetoval mu je tudi, da naj jim pokaže pozitivne lastnosti, saj

bodo tako pokazali, da je tudi on dober fant.

Učenec Č:

Dragi dnevnik!

Danes, 16. 1. 2013, sem prvi dan obiskal mojo novo šolo, kjer sem spoznal mojo

novo prijateljico Nelo. Nela je edina prijetna sošolka v razredu. Počutil sem se zelo

slabo, ko se me vsi drugi zmerjali, spotikali, posmehovali … Upam, da jim bom naredil

dober vtis in da bom z njimi postal dober prijatelj.

Iz napisanega lahko sklepamo, da je učenec razumel Franca in podoživel njegove

občutke, saj je bil po eni strani vesel, ker je spoznal prijazno sošolko, po drugi strani pa

žalosten zaradi vseh žaljivk. Učenec se je dobro vživel v vlogo Franca, saj je izrazil tudi

željo, da bi ga sošolci sprejeli, kar si je Franc gotovo tudi sam želel.

Učenec D:

Dragi dnevnik!

Ta dan mi je bil zelo všeč, razen takrat, ko so se mi vsi smejali, ko so me videli.

Hvala Neli, ki me je potolažila, ko sem bil žalosten. Skrbela je zame, kot da je moja

mama. Učiteljica je zelo prijazna. Ta dan mi je bil najboljši od vseh, ki sem jih doživel.

Hvala, dnevnik, ti si edini, ki mu lahko zaupam.

Ta primer kaže na delno razumevanje besedila, saj je po eni strani opisal, da je to

najlepši dan in da mu je bil zelo všeč. Po drugi strani pa o tem, da je bil žalosten in da

je dnevnik edini, ki mu lahko zaupa. Najverjetneje se učenec ni dovolj vživel v vlogo

Franca, saj ni popolnoma razumel njegove stiske. Po drugi strani pa je lahko zgodbo

doživel drugače in se mu žaljivke, ki jih je Franc doživljal, niso zdele tako pomembne.

To lahko kaže tudi na to, da bi učenec sam isto naredil v takem primeru – se norčeval

iz sošolca močnejše postave, pri tem pa se ne bi počutil krivega.


25

Učenec E:

Dragi dnevnik!

Prvi dan je bil katastrofalen, ker so se mi vsi smejali. Cel pouk so se mi smejali, ker

sem različen od njih. Počutil sem se zelo slabo po prvem dnevu, ker me je samo Nela

sprejela kot prijatelja. Upam, da bo jutri in naslednje dni lažje. Sem zelo užaljen.

Napisano kaže, da je se je učenec dobro vživel v vlogo Franca in razumel njegove

občutke, saj iskreno pove, da je užaljen in da je bil prvi dan zelo slaba izkušnja za

njega. Kljub temu pa izrazi željo po sprejemanju iz strani sošolcev in zadovoljstvo, da je

Nela postala njegova prijateljica.

Franc: O, živijo mama!

Mama: Živijo moj piškotek!

Franc: Kaj bo dobrega za kosilo?

Mama: Juhica, piščanec in za sladico mafini.

Fran: O, njami. Mama, danes sem se v šoli počutil zelo slabo.

Mama: Ali si zbolel? Kaj te muči?

Franc: Ne, ne. Ko sem vstopil, so se mi vsi smejali, rekli so mi balon in podobno.

Mama: Ojejkata! In kdo je ta punca, ki te pospremila?

Franc: To je Nela. Zelo prijazna punca, ti rečem. Ona se edina ni smejala moji postavi.

Branila me je pred vsemi zlobneži.

Mama: Lepo. Boš videl, da se bo vse kmalu popravilo, brez skrbi. Nelo pa jutri pokliči

na kosilo. Zdaj pa jest. Kosilo se bo ohladilo, če se ni že.

Franc: Upam. Seveda jo bom, upam, da bo privolila. Že jem.

Izdelek učenca nam kaže, da je razumel Franca in to, da je žalosten po prvem

dnevu v šoli, saj je mami zaupal težave, ki jih je doživel v šoli ter povedal dobro novico

o Neli. Nekoliko manj pa je izkazano vživljanje v vlogo mame in njena reakcija, saj

težavi ni namenila veliko pozornosti.

4.5 Preverjanje hipotez in ugotovitve raziskave

Prva hipoteza je zavrnjena, saj rezultati kažejo na to, da učence bolj kot tabu teme

(smrt, nasilje, spolnost …) zanimajo teme, ki jih se navezujejo na prijateljstvo

(skrivnosti, težave). Kljub temu lahko predvidevamo, da se tudi med temi temami

najdejo problematične teme, ki si jih prijatelji med seboj zaupajo. Rezultati anketnega

vprašalnika so pokazali, da je samo 28 % učencev navedlo, da jih zanimajo tabu teme,


26

vendar se o njih le malo otrok pogovarja s starši, še manj pa s prijatelji. Gleda na to, da

je večina učencev odgovorila, da pogosto gleda TV in uporablja računalnik, lahko

predvidevamo, da se tam srečajo s tabu temami, kar je lahko tudi razlog, da nimajo

potrebe po prebiranju literature s tako vsebino.

Druga hipoteza je potrjena, saj nam rezultati kažejo, da se je večina učencev

srečala s situacijami, ki jih lahko povežemo s tabu temami. Najbolj pogost pojav pa je

med učenci to, da jih je nekdo užalil. Zanimivo pa bi bilo raziskovati, naj kaj so se te

žaljivke nanašale in če se te težave komu zaupali.

Tudi naslednja hipoteza je potrjena, saj so vsi učenci odgovorili, da izbirajo

prijatelje glede na njihov značaj in ne videz. Tukaj pa se lahko vprašamo, ali so njihovi

odgovori resnično iskreni, saj je izkušnja v razredu pokazala, da se radi smejijo

drugačnim ljudem in se iz njih norčujejo, še preden jih spoznajo.

Za naslednjo hipotezo se je izkazalo, da je delno potrjena, saj se je v končnih

izdelkih učencev izkazalo, da so se nekateri dobro vživeli v vlogo književnega junaka,

ki je bil drugačen, in so razumeli njegove občutke in mu znali svetovati. Pri nekaterih

učencih pa tega ni bilo zaznati. Ti rezultati nam kažejo na to, da nekateri učenci vidijo

težavo v tem, da se iz nekoga norčujejo, ker je drugačen. Nekateri izmed učencev pa

temu ne posvečajo veliko pozornosti in to sprejmejo kot nekaj normalnega. Pri tem se

lahko vprašamo, ali bi ti učenci, ki se niso vživeli v vlogo Franca in niso zaznali

težavnega položaja, mogoče tudi sami tako ravnali tako kot Francovi sošolci.

Tudi zadnja hipoteza je samo delno potrjena. Učenci, ki so med poukom sodelovali

v pogovoru, so pokazali, da književnega junaka, ki je drugačen, sprejemajo. Pri tistih

učencih, ki so bili med samim pogovorom tiho, pa se je videlo, da se jim je junak zdel

predvsem smešen in so se smejali njegovemu videzu. Taki učenci so večkrat potihoma

izjavili, da je književni junak čuden, debel, ter uporabili še druge oznake, ki so

nakazovale na to, da ga ne sprejmejo, pri junaku pa opazijo samo njegove izstopajoče

lastnosti, ostalih pa ne.

Rezultati anketnega vprašalnika nam kažejo, da večina učencev še ne prebira

literature s tabu vsebinami, ravno tako se večina o teh temah s starši in prijatelji ne

pogovarja ravno veliko. Predpostavljam, da učence zanimajo take teme, ampak o njih

raje pridobijo informacijo preko interneta in televizije, saj se o tem ne radi pogovarjajo.

Kljub temu pa se je veliko učencev že srečalo s situacijami, ki jih uvrščamo k tabu

temam. Nekateri so te težave zaupali učiteljici, drugi mogoče staršem, menim pa, da je

veliko takih, ki o tem molčijo.

Rezultati izpeljanih učnih ur v razredu nam kažejo, da se učenci zavedajo, da smo

vsi različni in med seboj drugačni, nekateri bolj, nekateri manj. Ravno tako se

zavedajo, da si vsi zaslužijo enake obravnave in sprejemanja ter da norčevanje iz


27

drugačnih ni primerno. Kljub temu pa se je velik otrok na skrivaj norčevalo iz

drugačnega književnega junaka in s tem pokazalo, da težko sprejmejo takšnega, kot je.

Tako se je izkazalo, da učenci vedo, kaj je prav in kaj ne, kljub temu pa počnejo

velikokrat ravno tisto, česar obtožujejo druge.

Menim, da se je v razredu izkazalo realno stanje, ki nam prikazuje, da vedo, da je

potrebno biti strpen do drugačnih, vendar ko se sami znajdejo v taki situaciji, se tega

težko držijo.


28

5 SKLEPNE UGOTOVITVE

Tabu teme so se v mladinski književnosti začele pojavljati razmeroma pozno, in

sicer šele v 60. letih 20. stoletja. Veliko kritikov je dolgo časa verjelo, da je otroštvo čas

nedolžnosti, zato naj otroka ne bi obremenjevali s temami, ki bi ga lahko prizadele.

Veliko jih je bilo predvsem mnenja, da take teme lahko otrokom prej škodujejo kot pa

koristijo. Kljub temu pa so sociološke spremembe spodbudile k pisanju besedil s

problematičnimi temami. Mladi so si vse bolj želeli besedil, s katerimi bi se lahko čim

bolj poistovetili. Tako lahko dandanes v mladinski književnosti najdemo vse več del, ki

vsebujejo tabu teme. Te zavzemajo ločitev, nasilje, spolnost, alkoholizem, droge,

drugačnost, različne bolezni in ostale problematične teme.

Zelo pogosta tabu tema, ki jo najdemo v mladinski književnosti, je tudi drugačnost

posameznika. Branje besedil s tovrstno tematiko ima veliko pozitivnih učinkov na

otroka, predvsem mu ponudi drugačno vrsto branja, saj se srečata dva različna

svetova, in sicer njegov svet ter svet književnega junaka, ki je drugačen. Bralec se tako

postavi pred izkušnjo, ali bo knjižnega junaka sprejel in užival v branju ali ga bo

obtoževal zaradi njegove drugačnosti. Ravno tako taka besedila pomagajo pri

razvijanju strpnosti do drugačnih.

V učnem načrtu se nahaja veliko predlaganih besedil, ki vsebujejo temo

drugačnosti. Taka besedila najdemo za učence od prvega do petega razreda tako v

dramatiki, prozi kot pa tudi poeziji. V učnem načrtu za slovenščino je tudi nekaj ciljev, ki

se navezujejo na sprejemanje drugačnosti. Podobne cilje pa lahko najdemo tudi v

učnem načrtu za spoznavanje okolja in družbo, kar nam nakazuje, da je to tema, ki

nam ponuja veliko možnosti za medpredmetno povezovanje.

Z raziskavama, ki sta bili izvedeni v petem razredu osnovne šole, je bilo

ugotovljeno, da se učenci s starši in prijatelji le malo pogovarjajo o tabu temah, ravno

tako jih večina ne prebira literature s to tematiko. Kljub temu pa je že veliko otrok v šoli

doživelo izkušnje, ki jih lahko povežemo s tabu temami. Ta podatek kaže na to, da bi

morali starši in učitelji več časa nameniti pogovorom o teh temah, saj so le-te tudi del

otrokovega življenja. Velikokrat pa je bolj kot pogovor o določenih težavah

učinkovitejše branje besedil na to temo ter voden razgovor po branju. Raziskava je tudi

pokazala, da se učenci zavedajo, da smo ljudje po eni strani drugačni, po drugi pa

podobni. Ravno tako se zavedajo, da je potrebno drugačnega posameznika sprejeti in

ga obravnavati enako kot vse ostale. Učenci so se znali vživeti v vlogo drugačnega in

ugotoviti, kako se je ta počutil, ko je bil tarča žaljivk. Kljub temu pa se je izkazalo, da se


29

je večina književnemu junaku, ki je bil drugačen od sošolcev, posmehovala in ga ni

sprejela.

Rezultati raziskav nam kažejo, da je potrebno informiranje staršev, vzgojiteljev in

učiteljev o pomembnosti branja besedil s tabu temami, saj imajo te pomembne učinke

na otroka. Več kot bodo otroci deležni branja tovrstnih besedil, lažje se bodo

pogovarjali o določenih temah z vrstniki, starši in učitelji. Branje takih besedil pa jim

omogoča tudi uživanje v besedilih z drugačno tematiko.

Prav je, da se otrok sreča zgodbami, ki imajo srečne konce, kjer dobro premaga

zlo, a ravno tako je pomembno, da jim ponudimo tudi literaturo s težjimi temami, saj na

žalost življenje ni vedno pravljica, ki se konča s srečnim koncem, zato je naloga

odraslih, da otroke pripravimo na to.

Tabu tema bo vedno tabu, če o njej ne bo govora.


30

6 SEZNAM VIROV IN LITERATURE

Aberšek, Kordigel, Metka (1997): Mladinska literatura v šoli ali je mogoče s pomočjo

mladinske literature vzgajati, ne da bi jo pri tem naredili bolno? Otrok in knjiga. Št.

43. 13−23.

Bauer, Angeline (2008): Pravljice zdravijo. Kako pravljice otrokom krepijo samozavest

ter jim pomagajo premagovati strahove in skrbi. Ljubljana: Založba Tangram.

Brink, Schuster, Carola (1994): Otroška vprašanja ne poznajo tabujev. Ljubljana:

Založba Kres.

Budnar, Meta idr. (2011): Učni načrt. Program osnovna šola. Družba. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.

Jelenko, Tanja (2009): Književnost v temah. Učbenik za obravnavo tematskih sklopov

in žanrov pri slovenščini. Maribor: Založba Obzorja.

Kolar, Metoda (2011): Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.

Kordigel, Metka, Medved Udovič, Vida, Saksida, Igor (2003): Koraki nad oblaki: berilo

za književnost v 4. razredu osemletne in 5. razredu devetletne osnovne šole.

Mengeš: Izolit.

Kovač, Polonca (1998): Ali obstajajo teme, ki jih je treba otrokom zamolčati. Otrok in

knjiga. Št. 46. 76–78.

Lavrenčič, Darja (2001): Posvetovanje o tabujih v mladinski književnosti. Otrok in

knjiga. Št. 52. 82–85.

Lavrenčič, Darja (2001): Bolečina odraščanja: Droge, seks in … Otrok in knjiga. Št. 52.

40–51.

Oxford Dictionaries. http://oxforddictionaries.com/definition/english/taboo?q=taboo (12.

6. 2013)

PIRLS 2006. http://www.pei.si/Sifranti/InternationalProject.aspx?id (5. 1. 2013)

Poznanovič, Mojca idr. (2011): Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina.

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.

Saksida, Igor (2001/02): Nekaj nezaslišanega. Tabu teme v slovenski poeziji od ljudske

pesmi do sodobnosti. Jezik in slovstvo XXXXVII/1-2. 5−6.

Saksida, Igor (2005): Bralni izzivi mladinske književnosti. Ljubljana: Založba Izolit.

Saksida, Igor, Marinčič, Jožica (2007): Priročnik k berilu Koraki nad oblaki: za pouk

književne vzgoje v 5. razredu devetletne osnovne šole. Mengeš: Izolit.

Slovar slovenskega knjižnega jezika: peta knjiga: T−Ž (1991). Ljubljana: Državna

založba Slovenije. 14.


31

Šlibar, Neva (2006): Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti. Vzgoja za

strpnost in sprejemanje drugačnosti preko mladinske književnosti. Ljubljana: Center

za pedagoško izobraževanje, Filozofska fakulteta.

Veliki splošni slovar: sedma knjiga: S−Te (1998): Ljubljana: DZS. 4279.

Leksikon Cankarjeve založbe: dopolnjena tretja izdaja (1998). Ljubljana: Cankarjeva

založba. 1063.

Vogel Krakar, Boža (2004): Poglavja iz didaktike slovenščine. Ljubljana: DZS.


32

7 PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik – O tebi

O TEBI … Pozdravljen/pozdravljena! Sem Polona Grča, študentka na Pedagoški fakulteti Koper. Pred

teboj je kratek vprašalnik. Prosila bi te, da si vzameš nekaj časa, pozorno prebereš vprašanja in

nanj iskreno odgovoriš. Tvoji odgovori mi bodo zelo pomagali pri pisanju diplomskega dela.

1. Si deklica ali deček?

O deklica

O deček

2. Kako pogosto počneš naslednje stvari? S križcem označi ustrezno polje.

POGOSTO

REDKO NIKOLI

S prijatelji se pogovarjam o problematičnih temah (smrt, nasilje, drugačnost, ločitev …)

S prijatelji se pogovarjam o problematičnih temah (smrt, nasilje, drugačnost, ločitev …)

Berem o zgodbah, ki govorijo o problematičnih temah (smrt, nasilje, ločitev, spolnost, drugačnost …)

Sem na računalniku Gledam TV

3. Katere teme te najbolj zanimajo? Označi en odgovor.

O Teme, o katerih se ne govori veliko (smrt, ločitev, spolnost, nasilje …)

O Teme, o katerih se pogovarjam le s prijatelji (skrivnosti, težave …)

O Vsakdanje teme (šola, družina)

O Drugo: ________________________


33

4. Katere knjige si že prebral/prebrala? Lahko označiš več odgovorov.

O Svetlana Makarovič: Sovica Oka

O Hans Christian Andersen: Grdi raček

O Pascal Bie: Ups, jaz pa sem zelen

O Svetlana Makarovič: Veveriček posebne sorte

O Aksinija Kermauner: Tema ni en črn plašč

O Polonca Kovač: Kaja in njena družina

O Svetlana Makarovič: Vila Malina

6. Katera od zgoraj navedenih knjig ti je bila najbolj všeč? Svoj odgovor utemelji v eni povedi.

7. Koliko se strinjaš z naslednjimi trditvami? V vsaki vrstici označi ustrezno polje.

Se zelo strinjam Se delno strinjam

Se ne strinjam

V šoli se počutim varno.

V šoli imam veliko prijateljev.

Z učiteljico se lahko pogovarjam o vsem.

Rad/rada imam šolo.


34

8. Ali se ti je v šoli že zgodila katera od spodnjih situacij? V vsaki vrstici označi eno polje.

DA NE V šoli so me ustrahovali. V šoli so mi nekaj ukradli. Nekdo me je udaril. Nekdo me je užalil. Učiteljici/učitelju sem zaupal svoje težave.

9. S katero trditvijo se strinjaš? Označi jo.

O Prijatelje izbiram glede na njihove telesne lastnosti.

O Prijatelje zbiram glede na njihove značajske lastnosti.

Hvala za sodelovanje!


35

Priloga 2: Učna priprava – Christine Nöstlinger: Debela Nela in zavaljeni Jani

UČNA PRIPRAVA

Študentka Polona Grča

Učni predmet: Slovenščina

Šola: OŠ Antona Ukmarja

Mentorica na šoli: Nataša Rok Poročnik

Mentorica na fakulteti: Vida Medved Udovič

Razred: 5. c

Datum: 16. 1. 2013

Tema: Tabu teme: drugačnost

Učna enota: Christine Nöstlinger: Debela Nela in zavaljeni Jani

Učni cilji:

a.) Globalni cilji:

b.) Operativni cilji:

Učenci: – razvijajo recepcijsko zmožnost, to je zmožnost doživljanja,

razumevanja in vrednotenja književnih besedil,

– branje prepoznajo kot užitek, prijetno doživetje in intelektualni izziv.

Učenci: – pozorno poslušajo branje besedila,

– v tišini preberejo odlomek, – glasno berejo besedilo,

– sodelujejo pri razlagi neznanih besed,

– sodelujejo pri analizi besedila,

– obnovijo bistvene dogodke,

– izvedejo določeno poustvarjalno dejavnost.

Učne metode: - pogovor,

- branje besedila in poslušanje tega,

- pojasnjevanje,

- razlaganje,

- analiziranje,

- literarno ustvarjanje.

Učne oblike: – frontalna,

– individualna,

– delo v paru.


36

Učni pripomočki in sredstva:

· Berilo: Koraki nad oblaki, str.

· Ppt projekcija,

· listi A4 s poustvarjalnimi nalogami

Viri in literatura:

· Kordigel, M., Medved Udovič, V., Saksida, I. (2003): Koraki nad oblaki: berilo za književnost v 4. razredu osemletne in 5. razredu devetletne osnovne šole. Mengeš: Izolit.

· Saksida, I., Marinčič, J. (2007): Priročnik k berilu Koraki nad oblaki: za pouk književne vzgoje v 5. razredu devetletne osnovne šole. Mengeš: Izolit.

· Poznanovič, Mojca idr. (2011): Učni načrt. Program

osnovna šola. Slovenščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.

POTEK UČNE URE

1. UVODNA MOTIVACIJA

a. MOTIVACIJA

Najprej pozdravim učence in se jim predstavim. Povem jim, da bomo danes imeli

skupaj uro slovenščine. Učence prosim, da se udobno namestijo in si ogledajo kratek

video. Predvajam jim video posnetek, ki prikazuje drugačnost ljudi (črnci, belci, debeli,

anoreksični, z očali, invalidi, ljudje brez rok in nog, tetovirani ljudje … ).

Po ogledu videa se pogovarjamo o posnetku. Postavim jim naslednja vprašanja:

• Kaj ste videli v posnetku? (Različne ljudi.)

• Kakšni so bili ljudje v posnetku? (Drugačni, čudni.)

• Zakaj so bili drugačni? (Zaradi telesnih značilnosti.)

• Ali lahko rečemo, da je vsak izmed nas drugačen? Zakaj?

Sledi pogovor o tem, da smo vsi med seboj drugačni, a hkrati tudi podobni.

Pogovarjamo se, v čem so si oni med seboj različni in v čem so si podobni.

K tabli pokličem enega učenca in se z njim primerjam. Ostale učence povprašam, v čem

se jaz in učenec razlikujeva (telesna višina, teža, barva las, stil oblačenja … ) in v čem

sva si podobna (očala, majica, rada imava pico … ).

b. NAPOVED TEME

Učencem napovem, da bomo danes brali besedilo, ki govori o drugačnih. Predstavim

jim, da bomo brali odlomek iz berila z naslovom Debela Nela in zavaljeni Jani. Učence

povprašam, ali že vedo, o čem bo besedilo govorilo.


37

c. PREMOR PRED BRANJEM

Počakam, da se učenci umirijo, udobno namestijo ter usmerijo pozornost na poslušanje.

2. LITERARNOESTETSKO BRANJE IN ANALIZA BESEDILA

a. GLASNO BRANJE

Učencem jasno, glasno in doživeto preberem odlomek.

b. IZJAVA PO BRANJU

Tako kot Nela, tudi jaz ne izbiram prijateljev po njihovem zgledu.

c. ČUSTVENI PREMOR PO BRANJU

Z učenci vzpostavim očesni stik in jim dam čas za premislek o besedilu.

č. TIHO BRANJE

Učencem naročim, naj v tišini preberejo odlomek in si izpišejo neznane besede.

d. RAZLAGA NEZNANIH BESED

Učencem naročim, naj odprejo zvezek za slovenščino in vanj napišejo naslov Christine

Nöstlinger: Debela Nela in zavaljeni Jani. Naslov in ime avtorice zapišem na tablo.

Učence povprašam, ali so v besedilu našli kakšno neznano besedo. Neznane besede

zapišem na tablo, učenci pa v zvezek.

Možne neznane besede in razlaga teh:

• neizmerna ljubezen,

• zavaljen,

• stegna,

• podbradek,

• zmerjati,

• neutolažljiv,

• v slogi je moč,

• bes,

• punč.

e. GLASNO BRANJE

Izberem nekaj učencem, ki glasno preberejo odlomek iz berila.

f. ANALIZA BESEDILA

Z učenci načnem pogovor o besedilu. Postavim jim vprašanja:

• O čem govori besedilo?

• Katere osebe nastopajo v besedilu?


38

• Kakšna je bila Nela?

• Opiši njene telesne in značajske lastnosti.

• Ali mislite, da je bila Nela od nekdaj vitka?

• Po čem to sklepaš?

• Kakšen, mislite, da je bil Jani?

• Kdo je bil Franc?

• Opiši njegove telesne in značajske lastnosti.

• Zakaj se je razred posmehoval Francu?

• Kako mislite, da se je ob tem počutil Franc?

• Kako bi se vi počutili na Francovem mestu, kaj bi storili?

• Kako bi vi sprejeli takega učenca?

• Kakšen odnos sta imela Nela in Franc?

• V čem je bil Franc drugačen od ostalih sošolcev, ki so se mu posmehovali?

• V čem pa je bil podoben ostalim učencem iz razreda?

• Kako bi ocenili vedenje tistih, ki so se Francu posmehovali?

• Kakšni so bili medsebojni odnosi v razredu?

• Spomnite se na posnetek, ki smo si ga ogledali v uvodnem delu. V čem so si

ljudje lahko vse še različni?

• Ali bi pomagali sošolcu, ki bi ga vsi zasmehovali?

• Kako bi mu pomagali?

3. POGLABLJENJE LITERARNOESTETSKEGA DOŽIVETJA

Učenci dobijo različne poustvarjalne naloge.

A. Nekaj učencev dobi nalogo, da napišejo odlomek iz Francovega dnevnika. Vanj naj

napišejo, kako se je Franc počutil, kaj mislijo, da je v dnevnik zapisal (želje, občutke,

jezo, strah, žalost).

B. Nekateri učenci napišejo dvogovor med Francom in njegovo mamo po njegovem

prvem dnevu v šoli:

– O čem sta se pogovarjala?

– Kaj je Franc zaupal mami?

– Kako mu je mama pomagala?

– Ali ga je potolažila?

C. Napiši pismo Francu. Kaj bi mu v pismu sporočil, da bi se Franc počutil boljše?

DODATNA NALOGA (v primeru, da nam ostane čas):

Učence razdelim v dvojice (tako kot sedijo). Vsaka dvojica dobi list papirja, kjer je že

oblikovan prikaz. Naročim jim, naj na desno stran nad krog vsak napiše svoje ime, na

levo stran pa ime svojega sošolca. Na desno stran napišejo svoje lastnosti, na levo pa od

sošolca – v čem so si različni. Na sredino napišejo lastnosti, ki so jim skupne – v čem so

si podobni.

diplomsko delo polona grčadiplomsko delo je razdeljeno na dva dela. v prvem, teoretičnem delu...

Documents