dnevni centri za deca so posebni potrebi prose~no ima po 18.4 korisnici na uslugite na dc, a 3,7...

DNEVNI CENTRI ZA DECA SO POSEBNI POTREBIRezultati od nadvore{na evaluacija

For every childHealth, Education, Equality, ProtectionADVANCE HUMANITY

DNEVNI CENTRI ZA DECA SO POSEBNI POTREBI VO PJR MAKEDONIJA *Rezultati od nadvore{na evaluacija

Elizabeta Kacarova - Kunovskanezavisen konsultant

Dekemvri 2007

Evaluacija be{e sprovedena so poddr{ka na Kancelarijata na Detskiot fond na Obedinetite nacii (UNICEF) vo Skopje. Ja podgotvi Elizabeta Kacarova-Kunovska, nezavisen konsultant. Mislewata izneseni vo ovoj izve{taj se stavovi na avtorot i ne mora da se sovpa|aat so politikata i stavovite na UNICEF. Tekstot ne e lektoriran spored standardite na UNICEF.

*Obedinetite nacii vremeno ja narekuvaat zemjata „Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija”. Vo ponatamo{niot tekst se koristi imeto „Makedonija”.

SODR@INA str.

REZIME 7VOVED 9

I. KORISTENA METODOLOGIJA 111. PREDMET I CEL NA ISTRA@UVAWETO 112. PRIMEROK 113. METOD, TEHNIKI I INSTRUMENTI ZA EVALUACIJA 12

II. REZULTATI OD EVALUACIJA 131. KVANTITATIVNA ANALIZA 13

1.1. Struktura na korisnici na DC 131.2. Struktura na semejstva na korisnici na DC 141.3. Struktura na profesionalni kadri pri DC 15

1.3.1. Sprovedena i potrebna obuka 161.4 Opremenost na DC 17

1.4.1 Iskoristenost, dostapnost i kvalitet na opremata 171.4.2 Potrebna oprema 19

2. KVALITATIVNA ANALIZA 192.1. Rezultati od evaluacija sprovedena so roditeli/zgriùva~i 19

2.1.1 Zadovolstvo od kvalitetot na uslugite na DC 192.1.2 Na~in na komunikacija roditeli - personal 202.1.3 Pozitivni promeni kaj korisnicite i vo semejstvoto 212.1.4 Istaknati problemi kaj korisnicite i Roditelite 222.1.5 Zadovoluvawe na potrebite na semejstvata 22

2.1.5.1 Vremetraewe na prestojot vo DC 222.1.5.2 Sovetodavna i sovetuvali{na rabota 22

2.1.6 Klu~ni oblasti za unapreduvawe na rabotata na DC 22

2.2. Rezultati od evaluacija sprovedena so stru~ni rabotnici 24

2.2.1 Nastavni planovi i programi 242.2.1.1 Integracija vo redovna nastava 25

2.2.2 Pote{kotii vo rabotata 26

3. MISLEWA ZA RABOTATA NA DC NA DRUGI RELEVATNI FAKTORI 273.1. NVOi 273.2. Lokalna samouprava 283.3. Oddelenie za za{tita, zgriùvawe

i vrabotuvawe invalidni lica pri MTSP 29

4. STUDII NA SLUÂJ 30

� DNEVNI CENTRI ZA DECA SO POSEBNI POTREBI

Rezultati od nadvore{na evaluacija

5. ZAKLUÔCI I PREPORAKI 32

5.1 Zaklu~oci 32

5.1.1. Osnovni podatoci (kapacitet, struktura na korisnici) 325.1.2. Stru~ni rabotnici 325.1.3. Opremenost 325.1.4. Zadovolstvo od kvalitetot na uslugite na DC 325.1.5. Komunikacija pome|u personalot i rodtelite 335.1.6. Klu~ni oblasti za unapreduvawe 33

5.1.7. Nastavni planovi i programi 335.1.8. Pote{kotii vo rabotata 335.1.9. Drugi relevantni faktori 34

5.2 Preporaki 34

III. ANEKSI 37 Aneks 1. Lokacija na DC i vid na sprovedena evaluacija 39Aneks 2. Lista na poseteni DC i koordinatori, lista na

pretstavnici na relevantni organizacii/institucii 40Aneks 3. Pra{alnik za koordinatorite i stru~nite rabotnici

za sprovedeni obuki po tema i profil na u~esnici 41Aneks 4. Pra{alnik za stru~nite rabotnici za kvalitet

na sprovedeni obuki i potreba od obuki 42Aneks 5. Pra{alnik za koordinatorite na DC za realizacija na

planovi i programi za rabota 43

Aneks 6. Plan na intervju za pretstavnici od NVO 44

Aneks 7. Plan na intervju za pretstavnici od MTSP 44

Aneks 8. Plan na intervju za pretstavnici od LS 44

Aneks 9. Plan za diskusija vo fokus-grupi so roditeli/zgriùva~i 45

Aneks 10. Plan za diskusija vo fokus-grupi so stru~ni rabotnici 46

Aneks 11. Tema na obuka i u~esnik po profil 47

Aneks 12. Kvalitet na obukata po tema 48

Aneks 13. Predloèni temi za potrebna obuka 49

Aneks 14. Dostavnica br. CN/MCDA/2002/CNSPM/6-1 50

Aneks 15. Dostavnica br. CN/MCDA/2005/CP/01 51

Aneks 16. Lista na potrebna oprema po DC 52Aneks 17. Lista na dnevni centri so specifikacija

na poddr{kata koja be{e obezbedena od UNICEF 54

Aneks 18. Skratenici 55

i te{ka intelektualna popre~enost vo Makedonija. Instrumentite koi bea napraveni za celite na ovaa evaluacija bea koristeni za: korisnicite na uslugite na DC i nivnite semejstva, personalot od DC, prestavnici od Lokalnata samouprava (LS), Nevladinite organizacii (NVOi) i MTSP.Za procenka na funkcioniraweto i kvalitetot na uslugite na DC be{e koristen prigoden primerok.

So sprovedenata kvantitativna evaluacija (struktura na korisnici i semejstva, personal i oprema vo DC) bea opfateni site 17 postoe~ki DC vo Makedonija (vidi aneks 1).Kvalitativna evaluacija zasnovana na dlabinska analiza na sostojbite vo DC be{e izvr{ena vrz prigoden primerok od 7 izbrani DC (vidi aneks 1), a opfati rezultati od evaluacijata so roditeli/zgriùva~i (kvalitet na uslugite {to gi obezbeduvaat DC, komunikacija pome|u roditelite i personalot, pozitivni promeni kaj korisnicite na uslugite na DC i nivnite semejstva, zadovoluvawe na potrebite na semejstvoto, glavni oblasti za unapreduvawe na rabotata na DC), kako i od personalot (nastavni planovi i programi i pote{kotii so koi se sre}avaat vo tekot na rabotata vo DC).

REZULTATI OD EVALUACIJA

So kvantitativnata analiza se pokaà deka vo momentot vo DC ima 317 korisnici na uslugite, a 92 profesionalci rabotat pri istite. Analizata pokaà deka vo eden dneven centar prose~no ima po 18.4 korisnici na uslugite na DC, a 3,7 prose~en broj korisnici po vraboteni stru~ni rabotnici. Odredbite propi{ani vo Pravilnikot za normativi i

Vo 2000 godina UNICEF, vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika na Makedonija (MTSP), otpo~na proekt za sproveduvawe na deinstitucionalizacijata, fokusiraj}i se na decata so posebni potrebi. Vo periodot pome|u 2000 do 2005 godina, kako rezultat na poddr{kata od UNICEF i sorabotkata so drugi agencii, se unapredi znaeweto i praktikata na profesionalcite od socijalniot, zdravstveniot i obrazovniot sektor. Unapreduvaweto na znaeweto i praktikata dovede do podobruvawe na kvalitetot na postoe~kite socijalnite uslugi za za{tita na decata. Isto taka, vo Makedonija aktivno se raboti i poddrùva voveduvawe na alternativni formi na za{tita kako {to se zgriùva~ki semejstva i za{tita preku socijalni servisi vo lokalnata zaednica.

Vo poslednite nekolku godini Makedonija napravi seriozni ~ekori vo procesot na deinstitucionalizacija, blagodarej}i na zalo`bata na MTSP i poddr{kata od strana na UNICEF, vo promoviraweto na reformite vo detskata za{tita. I pokraj postignatiot napredok vo procesot na deinstitucionalizacija, s$ u{te treba da se raboti na ova pole. Tekovniot proces na decentralizacija, koj zapo~na vo juli 2005, so prenesuvawe na odgovornostite od centralno na lokalno nivo, vklu~uvaj}i gi i socijalnata za{tita i sektorot za za{tita na decata, prestavuva u{te eden predizvik.

KORISTENA METODOLOGIJA

Osnovna cel na evaluacijata e da se izvr{i kvantitativna i kvalitativna analiza na funkcioniraweto i kvalitetot na uslugite na 17 dnevni centri (DC), za lica so umerena

REZIME

� DNEVNI CENTRI ZA DECA SO POSEBNI POTREBI


standardi za osnovawe i zapo~nuvawe so rabota na ustanovi za socijalna za{tita, dneven centar za lica so intelektualna ili telesna popre~enost (Sl. vesnik 110, 2006), (Pravilnik) kade {to se predviduva na sekoi ~etiri korisnici da ima eden stru~en rabotnik, vo zavisnost od vidot na korisnicite, moè da se kaè deka vo osnova se po~ituvaat. Pri vrabotuvaweto na novi stru~ni rabotnici vo DC, treba da se zemat predvid brojot i vidot na popre~enosta na licata koi imaat potreba od vakov vid usluga karakteristi~no za op{tinata vo koja se nao|a DC.

Postoe~kite 17 DC obezbeduvaat uslugi i za deca i za vozrasni. Naj~esto, vo DC se prifa}aat korisnici nad 18-godi{na vozrast 35,6% (113) od vkupniot broj korisnici. Pri~ina za vakvata sostojba vo op{tinite e nedostatok od alternativni servisi za lica nad 18 godini. Isto taka, pokraj otvoraweto alternativni servisi za vozrasni, vo op{tinite treba da se vospostavi i kriterium za otpust na korisnicite na uslugite na DC.

Kvantitativnata analiza, isto taka opfati i analiza na strukturata na semejstvata na korisnicite na uslugite na DC. Najgolem broj od korisnicite koi{to gi koristat uslugite na DC ìveat so biolo{kite roditeli 285 (89,9%), dodeka 30 (9,5%) od vkupniot broj korisnici ìveat vo zgriùva~ki semejstva.

[to se odnesuva, pak, do obukata, evidentirani se vkupno 232 u~estva na obuki, {to zna~i deka vo prosek postoe~kite 92 stru~ni rabotnici u~estvuvale na 2,5 obuki. Vo odnos na kvalitetot na obukite, rezultatite ukaùvaat deka vo najgolem broj slu~ai (116 ili 50%) stru~nite rabotnici se izjasnile deka obukite im bile dovolno soodveni na profilot, vo dovolna mera primenlivi vo sekojdnevnata rabota (123 slu~ai ili 53%) i povtorno smetaat deka obukata vo dovolna mera pridonela za unapreduvawe na stru~nata rabota vo DC (115 slu~ai ili 49,5%). Za unapreduvawe na profesionalnata rabota na personalot od DC, ponatamo{nite obuki treba da bidat organizirani kontinuirano i da bidat planirani vo soglasnost so potrebite za obuka na personalot.

Od uvidot napraven vo site DC moè da se konstatira deka opremata vo golema mera

im e dostapna na korisnicite. I pokraj toa kriteriumot za nabavka na oprema za DC, koj e propi{an so Pravilnikot, treba porigorozno da se po~ituva i vo soglasnost so toa DC da bidat opremeni so soodvetna oprema.

Kvalitativnata analiza se koriste{e za da se dobijat poseopfatni i podlabinski soznanija za pove}e indikatori od va`nost za ovaa evaluacija. So evaluacijata bea opfateni i roditelite na korisnicite na DC, no i stru~nite rabotnici pri 7 od postoe~kite DC.

Roditelite i personalot istaknaa golem broj pozitivni promeni kaj korisnicite i nivnite semejstvata, kako rezultat na koristeweto na uslugite na DC i toa zgolemena komunikativnost, zna~itelno vklu~uvawe vo nastavnite programi koi gi realiziraat profesionalcite - vo soglasnost so nivoto na popre~enosta, samostojnost, odviknuvawe od koristewe na peleni. Kvalitetot na komunikacijata pome|u personalot i roditelite na korisnicite na uslugite na DC e na zadovolitelno nivo.

I pokraj faktot {to DC se formirani primarno za da obezbeduvaat dnevno zgriùvawe, rabotno-proizvodna aktivnost, rabotna terapija, psihosocijalna rehabilitacija, reedukacija, steknuvawe elementarni ve{tini i socijalizacija, se zabeleùva i angaìrawe na stru~nite rabotnici koga }e se proceni deka so odredeni korisnici moè da se raboti individualno na nivna podgotovka za vklu~uvawe vo redovnata nastava. Kako rezultat na profesionalnata rabota na stru~nite rabotnici, 14 deca bile podgotveni i vklu~eni vo redovnata nastava.

Vo 2000 godina otpo~na proekt za deinstitucionalizacija na lica so posebni potrebi poddràn od UNICEF, vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika na Makedonija. Kako rezultat, do denes se otvoreni i aktivno rabotat 17 dnevni centri za lica so umerena i te{ka intelektualna popre~enost na celata teritorija na Makedonija. Pokraj poddr{kata na dnevnite centri, kako forma na za{tita na ovaa kategorija deca, UNICEF aktivno raboti i poddrùva voveduvawe i na alternativni formi na za{tita, kako zgriùva~ki semejstva i za{tita preku socijalni servisi vo lokalnata zaednica. Imeno, vo Makedonija s$ pove}e se zgolemuva brojot na zgriùva~ki semejstva koi se podgotveni da zgriàt lice so telesna i intelektualna popre~enost vo svoeto semejstvo. Kako prevencija od institucionalizacija, preku uslugite koi neposredno gi davaat DC, se jakne potencijalot na prirodnoto semejstvo za prezemawe ili prodolùvawe na griàta za svoite nemo}ni ~lenovi. Poddr{kata na UNICEF vo otvoraweto na DC za lica so umerena i te{ka intelektualna popre~enost se sostoi vo renovirawe na prostoriite na DC, opremuvawe na istite, obezbeduvawe na operativni tro{oci i obuka na stru~nite rabotnici so cel da se obezbedi kvalitetno dnevno zgriùvawe, rabotno-proizvodna aktivnost, rabotna terapija, psihosocijalna rehabilitacija i drugi aktivnosti od tipot na reedukacija i steknuvawe ve{tini za osamostojuvawe i socijalnizacija na korisnicite na uslugite na DC.

So donesuvawe na Zakonot za socijalna za{tita (2004), vo paket so ostanatite zakoni za decentralizacija, del od nadle`nostite na centralno nivo preminuvaat na nivo na op{tinite. Spored ovoj zakon op{tinata moè da osnova ustanovi za socijalna za{tita

(osven centri za socijalna rabota (CSR) i ustanova za deca i mladinci so vospitno-socijalni problemi i so naru{eno povedenie), odnosno da osnova i organizira centri za dnevno i privremeno zgriùvawe na gra|ani. Iako zakonot predviduva prenesuvawe na DC na lokalno nivo, preku direkten dogovor pome|u MTSP i organite na op{tinata, tie s$ u{te funkcioniraat kako voninstitucionalni oblici na za{tita osnovani vo vid na organizaciski edinici pri nadle`nite CSR (so isklu~ok na DC T. Pole koj e organizaciska edinica pri Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci - Topansko Pole i DC Kriva Palanka koj e pod MTSP).

Od otpo~nuvaweto so rabota na prvite 5 DC vo 2002 godina, od vkupno 17 DC kolku {to denes postojat vo Makedonija (so isklu~ok na DC vo Kriva Palanka koj e otvoren vo 1994 godina), kaj istite se zabeleùvaat i uspesi, no i potreba od unapreduvawe na odredeni domeni vo raboteweto. Vo ovoj period, vo 2005 godina, Zavodot za socijalni dejnosti - Skopje, po sopstvena inicijativa, ima izgotveno informacija za rabotata na DC za deca so umerena i te{ka intelektualna popre~enost, koj sodrì korisni podatoci za DC i dava pregled na nivnoto rabotewe.

Sepak, do sega ne e izvr{ena dlabinska, kvalitativna evaluacija na specifi~nostite vo administrativnoto funkcionirawe na ovie DC, na~inite i pati{tata za koordinacija na aktivnostite, a osobeno ne na kvalitetot na uslugite koi se dostavuvaat do krajnite korisnici. Od taa pri~ina, voo~ena e potrebata i inicirano e sproveduvaweto na ovaa evaluacija koja }e ima za cel da go proceni funkcioniraweto i kvalitetot na uslugite koi se nudat vo ramkite na DC, vrz baza na vklu~uvawe i na zgriùva~kite i biolo{kite roditeli na licata korisnici na uslugite na DC vo procesot na evaluacija.

VOVED

11

1. PREDMET I CEL NA ISTRA@UVAWETO

Predmet na evaluacijata e funkcioniraweto i kvalitetot na uslugite na 17 DC za lica so umerena i te{ka intelektualna popre~enost vo Makedonija. Ottuka, osnovna cel na evaluacijata e da se izvr{i kvantitativna, no i dlabinska, kvalitativna analiza na predmetot na evaluacija. Od osnovnata cel na evaluacijata proizleguvaat i pove}e posebni celi koi se fokusiraat na procenka na: 1) zadovolstvoto od uslugite koi{to gi

davaat DC od strana na korisnicite i nivnite biolo{ki roditeli ili zgriùva~i;

2) soodvetnosta na postoe~kite korisnici na DC;

3) uspehot na DC vo podgotovkata na korisnicite za integracija vo u~ili{niot sistem;

4) na~inot i kvalitetot na komunikacija me|u biolo{kite/zgriùva~kite semejstva i personalot od DC;

5) obem na sprovedeni obuki na personalot od DC, zadovolstvo od obukite i potrebi od obuka;

6) namenska iskoristenost i dostapnost na opremata do korisnicite vo ramkite na DC.

2. PRIMEROK

Za procenka na funkcioniraweto i kvalitetot na uslugite na DC be{e koristen prigoden primerok.

So sprovedenata kvantitativna evaluacija bea opfateni site 17 postoe~ki DC vo

slednite gradovi vo Makedonija: Berovo, Bitola, Veles, Skopje - @elezara, Skopje - T. Pole, Tetovo, [tip, Gevgelija, Kriva Palanka, Kumanovo, Probi{tip, Del~evo, Gostivar, Ki~evo, Kavadarci, Prilep i Manastirec, koj za razlika od ostanatite ima status na detski centar. Vo ramkite na ovaa analiza bea dobieni kvantitativni podatoci za:• 92 stru~ni rabotnici pri DC spored

profil;• 92 stru~ni rabotnici pri DC spored

sprovedeni obuki, nivna procenka na kvalitetot na obukite i potrebna obuka;

• 317 korisnici na DC spored vozrast, etni~ka pripadnost i vid na popre~enost i

• 317 korisnici na DC spored struktura na semejstvoto.

Kvalitativna evaluacija, zasnovana na dlabinska analiza na sostojbite vo DC, be{e izvr{ena vrz prigoden primerok od 7 izbrani DC (kriteriumot za selekcija e napraven vrz osnova na: geografska pokrienost, grad/selo, etni~ka pripadnost na korisnicite na uslugite na DC, dolìna na rabotewe na DC i poddr{ka na DC od UNICEF) i toa od: Berovo, Bitola, Veles, Manastirec, @elezara, Tetovo i [tip. Vo ramkite na kvalitativnata evaluacija bea sprovedeni:• 17 intervjua so koordinatorite na DC;• 10 intervjua so pretstavnici od drugi

relevantni organizacii/institucii: 6 pretstavnici od lokalnata samouprava, 2 pretstavnika od NVO, 1 pretstavnik od MTSP i 1 od ZSD;

• 14 diskusii vo fokusni grupi (po 7 fokusni grupi za roditelite na korisnicite na DC, na koi u~estvuvaa vkupno 32 roditeli i 7 fokusni grupi za 39 stru~ni rabotnici pri DC);

I.KORISTENA METODOLOGIJA

12 DNEVNI CENTRI ZA DECA SO POSEBNI POTREBI


• 95 korisnici na uslugite na DC zateknati za vreme na posetata, opfateni so participativno nabquduvawe (Berovo - 12 korisnici, Bitola - 18 korisnici, Veles - 17 korisnici, Manastirec - 11 korisnici, @elezara - 12 korisnici, Tetovo - 14 korisnici i [tip - 11 korisnici);

• 4 semejstva za koi se izgotveni studii na slu~aj: (2 semejstva so ~len koj e uspe{no integriran vo u~ili{niot sistem po posetuvaweto na DC; i 2 semejstva so ~len koj bil smesten vo Specijalniot zavod vo Demir Kapija, a potoa deinstitucionaliziran i vo momentot korisnik na uslugite na DC).

Lokacijata na DC vo Makedonija i vidot na sprovedenata evaluacija e prezentirana vo Aneks 1.

Vo Aneks 2 e dadena lista na poseteni DC, lista na koordinatori na DC i pretstavnici od ostanatite relevantni organizacii/institucii, koi se intervjuirani za potrebite na evaluacijata.

3. METOD, TEHNIKI I INSTRUMENTI ZA EVALUACIJA

Za celite na evaluacijata e koristena kombinirana kvalitativno - kvantitativna metodologija.

Za sobirawe na potrebnite podatoci se koristeni pove}e tehniki: anketirawe, intervjuirawe, fokus-grupi, participativno nabquduvawe, analiza na slu~aj i analiza na sodr`ina.

Izraboteni se slednite instrumenti za evaluacija:

• anketirawe: pra{alnik za stru~nite rabotnici za sprovedenite obuki po tema i profil na u~esnici (Aneks 3), pra{alnik za stru~nite rabotnici za kvalitetot na sprovedenite obuki i potrebata od obuki (Aneks 4), pra{alnik za koordinatorite

na DC za realizacija na planovite i programite za rabota (Aneks 5).

• intervjuirawe: plan na intervju za pretstavnici od NVO (Aneks 6), MTSP (Aneks 7) i LS (Aneks 8);

• fokus-grupi: plan za disusija vo fokus-grupi so roditeli (Aneks 9) i stru~ni rabotnici (Aneks 10).

13

1. KVANTITATIVNA ANALIZA

So kvantitativnata analiza bea opfateni site 17 postoe~ki DC vo Makedonija. Ovaa analiza be{e napravena so cel da se dobijat podatoci kako potkrepa na dlabinskata kvalitativna analiza, a vo otsustvo na zbirni bazi na podatoci po indikatorite, koi se relevatni za procenka na funkcioniraweto na DC vo Makedonija. Bidej}i primarna cel na evaluacijata e kvalitativnata analiza, na dobienite kvantitativni podatoci }e se zadrìme samo nakratko, preku tabelarna prezentacija na podatocite.

II.REZULTATI OD EVALUACIJA

Tabela br. 1 Broj na korisnici na DC spored etni~ka pripadnost

D.CEtni~ka pripadnost

Makedonci Albanci Romi Turci Srbi VkupnoBerovo 13 2 / / / 15 (4,7 %)Bitola 17 / 4 / / 21 (6,6 %)Veles 19 / 1 / / 20 (6,3 %)Gevgelija 23 / 1 1 / 25 (6,7 %)Gostivar 3 10 2 / / 15 (4,7 %)Del~evo 15 / 2 1 / 18 (5,6 %)Kavadarci 17 / 1 / / 18 (5,6 %)Ki~evo 7 8 2 3 / 20 (6,3 %)K. Palanka 29 / / / / 29 (9,1 %)Kumanovo 11 9 1 / / 21 (6,6 %)Manastirec 9 1 3 / / 13 (4,1 %)Prilep 16 / 7 1 / 24 (7,5 %)Probi{tip 14 / / / / 14 (4,4 %)Skopje T.Pole 5 3 / 1 1 10 (3,1 %)Skopje @elezara

10 4 1 / / 15 (4,7 %)

Tetovo / 25 / / / 25 (7,8 %)[tip 12 / 1 1 / 14 (4,4 %)Vkupno 220

(69,4 %)62

(19,6 %)26

(8,2 %)8

(2,5 %)1

(0,3 %)317

(100 %)

1.1. Struktura na korisnici na DCStrukturata na korisnicite na DC }e bide prikaàna preku 2 tabeli. Tabelata dolu gi sodrì podatocite za brojot na korisnici na DC spored nivnata etni~ka pripadnost, od koja moè da se sogleda i momentalnata iskoristenost na kapacitetite na DC.

Od tabelata moè da se zaklu~i deka najgolem broj korisnici na DC se Makedonci i toa 69,4% (220) od vkupniot broj korisnici, iako ne e mal i brojot na korisnici od albanska 19,2% (62) i romska nacionalnost 8,2% (26). DC vo koj, vo sporedba so ostanatite,



se javuvaat najgolem broj korisnici od makedonska nacionalnost e Kriva Palanka, kade toj broj iznesuva 13,1% (29) od vkupniot broj korisnici - Makedonci. Procentualno, najgolema zastapenost na korisnicite od albanska nacionalnost sre}avame vo DC vo Tetovo i toa 40% (25) od vkupniot broj korisnici od albanska nacionalnost vo site DC vo Makedonija.

Vo odnos na iskoristenosta na kapacitetot na DC koj spored Pravilnikot iznesuva do 25 korisnici, najoptimalna iskoristenost na predvideniot kapacitet se zabeleùva vo DC vo K. Palanka so 29 korisnici, dodeka DC so najmal broj korisnici se T. Pole - 10 i [tip - 14 korisnici.

Tabelata broj 2 gi sodrì podatocite za korisnicite na DC vo Makedonija spored vozrasta i vidot na popre~enost.

Tabela br. 2 Vozrast na korisnicite i vid na popre~enost

VozrastVid na popre~enost

Umerena intel.

Te{ka intel.

Najte{ka intel.

Kombinirani pre~ki

Vkupno

5 - 9 god. 26 16 2 21 6520,5 %

10 - 14 god. 29 30 4 22 8526,8 %

15 - 18 god. 27 12 4 11 5417 %

nad 18 god. 55 30 3 25 11335,6 %

Vkupno 13743,2 %

8827,7 %

134,1 %

7924,9 %

317100 %

Od prezentiranite podatoci moè da se zabeleì deka vo DC naj~esto se prifa}aat korisnici nad 18-godi{na vozrast 35,6% (113) od vkupniot broj korisnici. Korisnicite od prvite 3 vozrasni grupi (od 5-18 godi{na vozrast) se relativno ramnomerno zastapeni. Pri~inata za vakvata sostojba leì vo nedostatokot na alternativni servisni slu`bi vo lokalnata zaednica za korisnicite nad 18-godi{na vozrast, kako {to se dnevni centri, centri za vremeno opfa}awe, mali grupni domovi, samostojno ìveewe i dr. Poradi ova, postoe~kite 17 DC se edinstvena servisna slu`ba vo koja

pokraj decata se opsluùvaat i vozrasni lica. Imaj}i predvid deka pogolemiot del od ovie korisnici se dobro adaptirani vo DC i kako rezultat na pozitivnata integracija vo grupata pridonesuvaat kon grupnata kohezija i animacija na ostanatite korisnici, na vakvata brojna sostojba ne se gleda kako na problem ili pote{kotija koj treba da se nadminuva. Tie imaat izgradeni naviki za sekojnevno posetuvawe na DC i se vo celost prifateni kako korisnici na uslugite na ovie ustanovi.

Vo odnos na vidot na popre~enosta, najgolem broj 43,2% (137) od vkupniot broj korisnici se so umerena intelektualna popre~enost. Voedno, ne e mal nitu brojot na licata so najte{ka intelektualna popre~enost 4,1% (13) od vkupniot broj korisnici, osobeno ako se ima predvid deka ovoj vid popre~enost bara poseben stru~en anga`man, individualizirana rabota i grià za korisnicite od strana na personalot.

1.2. Struktura na semejstva na korisnici na DCSo kvantitativnata analiza be{e opfatena i strukturata na semejstvata ~ii ~lenovi se korisnici na uslugite na DC vo Makedonija. Strukturata e pretstavena vo odnos na 2 osnovni indikatora: forma na roditelstvo: biolo{ki roditeli, zgriùva~i ili posvoiteli i vid na semejstvo: samohrano, potpolno i pro{ireno semejstvo (vidi tabela br. 3).

15

Tabela br. 3 Struktura na semejstvata po vid na semejstvo i forma na roditelstvo

Forma na roditelstvo

Vid na semejstvo Korisnici

VkupnoKorisnici

Biolo{ki

Samohrano31

10,9 %

285 (89,9 %)Potpolno175

61,4 %

Pro{ireno79

27,7 %

Zgriùva~i

Samohrano6

20 %

30 (9,5 %)Potpolno16

53,3 %

Pro{ireno8

26,6 %

Posvoiteli

Samohrano

2 (0,6 %)Potpolno2

100 %Pro{ireno

Vkupno: 317 (100 %)

Tabelarnite podatoci ukaùvaat na toa deka najgolem broj od korisnicite koi{to gi koristat uslugite na DC ìveat so biolo{kite roditeli 285 (89,9%), dodeka 30 (9,5%) od vkupniot broj korisnici ìveat vo zgriùva~ki semejstva. Ovaa kategorija korisnici se smesteni vo 15 zgriùva~ki semejstva. Od vkupno 30, vo zgriùva~ki semejstva vo s. Manastirec se smesteni 12 korisnici, vo Prilep 10 korisnici, vo Skopje 3 korisnici i vo K. Planka 5 korisnici.

Ona {to treba da se istakne vo vrska so zgriùva~kite semejstva e deka e ~est slu~ajot pove}e deca-korisnici da se smesteni vo edno semejstvo, za razlika od biolo{kite semejstva koi se griàt samo za edno dete od ovaa kategorija deca so posebni potrebi. Se pretpostavuva deka motivot za zgriùvawe lica so posebni potrebi, pokraj humaniot aspekt, e i materijalniot nadomest predviden za zgriùva~ite koj vlijae na nivniot interes za zgriùvawe na pove}e deca (osobeno vidlivo vo s. Manastirec). Sepak, i pokraj vakvite soznanija, od posetite na teren se uvide deka i pove}edetnite zgriùva~ki semejstva ja vr{at svojata zgriùva~ka funkcija na relativno kvaliteten na~in.

Vo odnos na vidot na semejstvoto, najgolem broj korisnici - 193 (60,9%) od vkupniot broj korisnici ìveat vo potpolno semejstvo.

1.3. Struktura na profesionalni kadri pri DCPri vrabotuvaweto na stru~nite rabotnici vo DC, vo osnova, se po~ituvani nasokite dadeni vo Pravilnikot. Sostojbata vo odnos na profilot na stru~nite rabotnici vo DC e razli~na, iako vo gorespomenatiot Pravilnik to~no e propi{ano koj vid profili moàt da se vrabotat vo DC i vo kolkav broj.

Imeno, za sproveduvawe na stru~en tretman, vo postoe~kite DC se vraboteni slednite profili: socijalen rabotnik, defektolog, psiholog, pedagog, medicinska sestra, fizioterapevt, gotva~, voza~, pa duri i oddelenski nastavnik (DC Kumanovo) - iako takov profil ne e predviden so navedeniot Pravilnik. Od tabelata br. 4 dolu moè da se zabeleì deka najgolem broj vraboteni se medicinski sestri i neguvatelki (23 vo site 17 DC, odnosno 25%). Vakvata praktika na vrabotuvawe na ovoj profil, pogolem broj vo odnos na ostanatite profili, se dolì na neophodnosta za zadovoluvawe na potrebite

1� DNEVNI CENTRI ZA DECA SO POSEBNI POTREBI


na korisnicite na uslugite na DC vo odnos na odrùvawe na higienata i u~ewe na elementarnite higienski naviki.

Vo odnos, pak, na brojot na stru~ni kadri za ostvaruvawe na dejnosta vo DC, toj e isto taka propi{an so Pravilnikot i se utvrduva vrz osnova na brojot na korisnici. Spored Pravilnikot, na sekoi ~etiri korisnici se predviduva da ima eden stru~en rabotnik, vo zavisnost od vidot na korisnicite. Analizata pokaà deka vo eden dneven centar ima prose~no po 18.4 korisnici na uslugite na DC, a 3,7 prose~en broj korisnici po vraboteni stru~ni rabotnici. Od tuka moè da se zabeleì deka vo DC: Berovo, [tip, Probi{tip i @elezara, poradi toa {to prose~niot broj korisnici po stru~en rabotnik e zna~itelno pomal od predvideniot (4), vo ovie DC treba da se raboti na animirawe na pogolem broj korisnici na uslugite. Za razlika od niv, vo DC Kriva Palanka, Manastirec i T. Pole (iako vo DC vo T. Pole pri posetata bea zateknati samo 2 deca, a DC zgriùva vkupno 10) potrebno e ovie DC da se zajaknat so pogolem broj stru~ni rabotnici, bidej}i vo niv prose~niot broj korisnici po stru~en rabotnik se dviì me|u 5 i 6, so {to se nadminuva predvideniot broj.

Tabela br.4 Broj i profil na stru~ni rabotnici po DC vo Makedonija

Dneven centar

Vkupno vrabo-teni

Pros. broj ko-risnici po vrabo-

ten

PersonalSoc.

RabotnikDefekto-

logPedagog Psi-holog Medic.

sestra/Neguv.

Fizio-terapevt

Gotva~ Voza~

@elezara 6 2,5 1 2 1 1 1Kumanovo 7* 3,0 1 1 1 1 1 1K.Palanka 5 5,8 2 / 1 2 1Probi{tip 6 2,3 1 1 1 1 2Del~evo 5 3,6 2 1 1 1Veles 6 3,3 2 2 1 1Man-astirec

2 6,5 1 1 1

Tetovo 6 4,1 1 1 1 2Gostivar 5 3 2 1 1 1Ki~evo 5 4 1 1 1 2Gevgelija 6 4,2 1 1 1 2 1Bitola 6 3,5 1 2 1 1 1[tip 6 2,3 1 1 1 1 2Berovo 6+1** 2,1 1 2 1 2 1Kava-darci

6 3 1 2 1 1 1

Prilep 6 4 2 1 1 2T. Pole 2*** 5 1 1Vkupno 92

100 %3.7 22

23,9 %20

21,7 %8

8,7 %7

7,6 %23

25 %6

6,5 %2

2,2 %3

3,3 %

* Vo Kumanovo ima 7 vraboteni od koi eden od vrabotenite e oddelenski nastavnik (ne e evidentiran vo tabelata).

** Vo Berovo ima 7 vraboteni, edna od medicinskite sestri e platena od strana na op{tinata.

*** Vo T. Pole brojot na vraboteni e 3, no vo momentot na posetata 2 stru~ni rabotnici bea prisutni, a sestrata be{e angaìrana od strana na Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci - T. Pole.

1.3.1. Sprovedena i potrebna obuka

Vo delot na kvantitativnata analiza bea identifikuvani temite na obukite na koi stru~nite rabotnici u~estvuvale vo tekot na raboteweto vo DC (Aneks 11), ~ij inicijator i organizator e ZSD. Isto taka, stru~nite rabotnici go procenuvaa i kvalitetot na sprovedenite obuki (Aneks 12) i ukaàa na pove}e temi za koi imaat potreba od obuki (Aneks 13), na {to }e se zadrìme vo ovoj del od analizata.

Podatocite vo vrska so temite na realizirani obuki i broj na u~esnici na obukite po profil se dobieni od koordinatorite na DC, vo sorabotka so stru~nite rabotnici. Realizirani se vkupno 232 u~estva na obuki, {to zna~i deka, vo prosek, postoe~kite 92 stru~ni rabotnici u~estvuvale na 2,5 obuki. [to se odnesuva do temite na obuka, najgolem broj stru~ni rabotnici bile opfateni so obuki na slednite temi: 1) osnovna obuka za rabota vo DC; 2) rabota so lica so hiperaktivno odnesuvawe i autizam i 3) timska rabota. Vo odnos na profilot na stru~nite rabotnici koi bile opfateni so najgolem broj obuki, predni~at defektolozite so 55 obuki, potoa socijalnite rabotnici koi

17

prisustvuvale na 39 i medicinskite sestri na 26 obuki.

Kvalitetot na sprovedenite obuki be{e ispituvan preku indikatori koi se odnesuvaat na: soodvetnosta na obukata na profilot, primenlivosta vo sekojdnevnata rabota i pridonesot na obukata za unapreduvawe na stru~nata rabota vo DC. Za ovaa cel se koriste{e Likertovata skala so gradacija od 1-4 i toa: 1 - vo potpolnost, 2 - dovolno, 3 - nedovolno i 4 - voop{to. Rezultatite ukaùvaat deka vo najgolem broj slu~ai (116 ili 50%) stru~nite rabotnici se izjasnile deka obukite im bile dovolno soodvetni na profilot, vo dovolna mera primenlivi vo sekojdnevnata rabota (123 slu~ai ili 53%) i povtorno smetaat deka obukata vo dovolna mera pridonela za unapreduvawe na stru~nata rabota vo DC (115 slu~ai ili 49,5%).

Kako sostaven del na pra{alnikot za kvalitet na obukite be{e ostavena mo`nosta stru~nite rabotnici da dadat predlozi za odredeni temi za obuka koi smetaat deka im se potrebni. Od vkupno 92 stru~ni rabotnici, najgolem broj od niv (24) se izjasnile deka imaat potreba od obuka na tema “Seksualno vospituvawe i obrazovanie”. Ne e mal i brojot na ispitanicite (22) koi temata “Rabota so lica so autistizam” ja navele kako tema za koja imaat potreba od dopolnitelna obuka.

1.4 Opremenost na DC

1.4.1 Iskoristenost, dostapnost i kvalitet na opremata

Od uvidot napraven vo site DC moè da se konstatira deka opremata vo golema mera im e dostapna na korisnicite. Del od korisnicite se duri osposobeni da rakuvaaat so tehni~kata oprema, samostojno da pu{taat muzika, TV, DVD. Vo osnova, opremata i igra~kite se koristat namenski.

Vo site DC igra~kite im se postojano na raspolagawe na korisnicite. Vo soglasnost so nivnata popre~enost, korisnicite samostojno gi koristat ili gi koristat so pomo{ na personalot. Vo nekoi DC (na primer Gostivar)

del od igra~kite se spakuvani i ne se na raspolagawe, pred s$ poradi toa {to koga DC ima pove}e primeroci od ist vid igra~ki, se praktikuva da se koristat samo nekolku, a ostanatite sluàt za zamena, kako rezerva.

Vo DC @elezara, T. Pole i M. Brod se zabeleùva najgolem nedostatok na igra~ki. Od razli~ni izvori, vo ovie DC napraveno e dopolnuvawe na igra~ki, no vo su{tina tie ne se kvalitetni, nitu soodvetni na vidot i vozrasta na korisnicite. Isto taka, konstatirano e deka nema unificirana oprema vo DC, duri vo nekoi DC, kako {to e slu~aj so @elezara, ima oprema koja e nabavena na staro i, od bezbednosna gledna to~ka, e visokorizi~na za korisnicite. Osobeno treba da se vnimava na kvalitetot i goleminata na igra~kite, koi{to treba da bidat adaptirani na vozrasta i popre~enosta na korisnicite.

Pri uvidot vo DC napravena e i proverka na opremata vo 4 DC po slu~aen izbor, vrz osnova na pobarani dostavnici od DC. Vo prodolènie se dadeni pregledi koi sodràt podatoci za del od predvidenata oprema po dostavnici i zabele{ka za toa dali izbranite predmeti se zateknati vo DC.

Pregled br. 1 Provereni predmeti spored dostavnicite na UNICEF, DC Veles

DC Dostavnica br. CN/MCDA/2002/CNSPM/6-1

Veles

Video kamera

Kiko logik

Pop ap pirat (Tomi)

Soben velo-siped

Trambo-lina

da da (rasi-

pano)da

da (rasi-pan)

da

Vrz osnova na proverka na ovaa dostavnica (Aneks 14), konstatirano e deka predmetite se nao|aat vo DC Veles, staveni se na raspolagawe i dostapni do sekoj korisnik. Kako {to moè da se zabeleì i od pregledot br. 1, del od igra~kite i opremata se ve}e skr{eni ili rasipani, {to ja nametnuva potrebata od obnovuvawe na opremata.



Pregled br. 2 Provereni predmeti spored dostavnicite na UNICEF, DC T. Pole

DC Dostavnica br. CN/MCDA/2005/CP/01

Topansko pole

Kompjuter, (ku}i{te, monitor, tastatura, glu{ec)

Topki za fizio tera-

pija h3Du{ek h3

ne da da

Vrz osnova na dostavnicata (Aneks 15), konstatirano e deka DC pove}e ne raspolaga so kompjuterot obezbeden od strana na UNICEF. Stru~nite rabotnici n$ informiraa deka kompjuterot e odzemen od strana na upravata na Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci - T. Pole, pod ~ija nadle`nost e DC. Isto taka, im bilo najaveno deka i faks-ma{inata, koja e donirana od UNICEF i e nameneta za koristewe vo DC, }e im bide odzemena od strana na upravata na Zavodot, od pri~ina {to nivnata faks-ma{ina e von upotreba.

Voedno, DC vo T. Pole e mnogu oskudno opremen. Nema TV, DVD, edinstveno ima muzi~ki sistem koj e nepodvièn, smesten vo kabinetot na stru~nite rabotnici i poradi toa ne moè da sluì za muzikoterapija koja bi se odrùvala vo sosednata u~ilnica. Za razlika od drugite DC koi ve}e raspolagaat so tehni~ka oprema i dobile dopolnitelen navogodi{en podarok od Vladata na Makedonija - TV i DVD, vo ovoj DC taa oprema ne e pristignata.

Dokolku personalot ima potreba da kontaktira so roditelite ili da povika pomo{ vo slu~aj na vlo{uvawe na sostojbata na nekoj od korisnicite, treba da odi vo upravata, koja e na gorniot kat, za da se posluì so telefonot. Od otvoraweto (fevruari, 2004), koga e veteno sproveduvawe na telefonska linija, do denot na posetata, DC s$ u{te ne raspolaga{e so telefonska linija.

Vo slednite 2 pregleda se sodràni podatoci za prisustvo na odredeni elementi od opremata zateknata na lice mesto vo DC vo Gostivar i @elezara, bez uvid vo dostavnicite, vrz osnova na li~na opsevacija. Ova od pri~ina {to DC ne raspolagaa so dostavnici za pristignatata oprema.

Personalot istakna deka tie ne se zadolèni za opremata vo DC so popisna lista, tuku deka stru~nite rabotnici, po sopstvena inicijativa, samostojno napravile popis. Poradi toa, ne moè{e da se sporedi {to e dostaveno, so ona {to vo momentot e na raspolagawe vo DC.

Pregled br. 3 Provereni predmeti DC Gostivar

DC Dostavnica: nema

Gosti-var

Kompju-ter

(ku}i{te, monitor,

tasta-tura,

glu{ec)

Domino (vid na igra)H 7

Drveni kocki H

22

Kocki LEGOH 10

Faks TV,DVD

da da da da da da

Od proverkata i uvidot konstatirano e deka DC vo Gostivar e dobro opremen, a opremata racionalno se koristi.

Pregled br. 4 Provereni predmeti DC @elezara

DC Dostavnica: nema

Skopje -@elezara

Kompjuter (ku}i{te, monitor, tastatura, glu{ec)

printer Topki bojler

da da (rasipan)da (iski-

nati)da (rasi-

pan)

Od uvidot se dobi vpe~atok deka D.C @elezara e mnogu oskudno opremen. Pokraj toa, 3 masi se prefarbani i adaptirani od kafe-bar i ne soodvetstvuvaat na potrebite na licata so posebni potrebi, bidej}i masite se visoki, so visoki stolici, na koi korisnicite ne moàt da sednat ili dokolku go napravat toa so pomo{, mnogu lesno moàt da padnat i da se povredat. Isto taka, masite vo trpezarijata se so ivici i ne se za{titeni kako prevencija od povredi. Grejnite tela (parno) ne se za{titeni i ~esto pati korisnicite se udiraat od niv, {to ja zgolemuva mo`nosta od fizi~ki povredi. Igra~ki voop{to nema, odnosno ima ostatoci od iskr{eni igra~ki.

DC ne raspolaga nitu so higienski sredstva za odrùvawe na higienata vo centarot

19

i kaj korisnicite. Nedostasuvaat kni`ni salfeti, vla`ni maram~iwa, bojlerot i pravosmukalkata podolgo vreme se rasipani, so {to e ote`nato odrùvaweto na higienata vo DC.

Na vleznata vrata nema yvon~e i dokolku se sproveduva muzikoterapija, ~esto se slu~uva posetitelite, ponekoga{ zaedno so korisnicite, podolgo vreme da ~ekaat pred vratata, bidej}i personalot vo toj vremenski period ne moè da gi ~ue.

Isto taka, DC ne raspolaga nitu so kancelariski materijali, penkala, hartija so {to ote`nata e i profesionalnata rabota i sledeweto na korisnicite.

DC Gevgelija i Ki~evo ne poseduvaa dostavnica i, kako rezultat na toa, ne moè{e da se napravi sporedba na zateknatata sostojbata so dostavenata oprema.

1.4.2 Potrebna oprema

Vo tekot na sprovedenite intervjua so koordinatorite i stru~nite rabotnici vo DC tie ukaàa na potrebnata oprema koja, spored nivno mislewe, treba da se nabavi za da se unapredi rabotata vo DC. Isto taka, koristeni se i dostavenite pismeni barawa do ZSD od strana na DC vo koi se naveduva potrebnata oprema. Od ovie dva vida izvori i od neposredniot uvid vo DC, poedine~no za sekoj DC, }e gi navedeme potrebite od dopolnitelno opremuvawe vo Aneks 16.

2. KVALITATIVNA ANALIZA

Kvalitativnata analiza se koriste{e za da se dobijat poseopfatni i podlabinski soznanija za pove}e indikatori od va`nost za ovaa evaluacija. So evaluacijata bea opfateni i roditelite na korisnicite na DC, no i stru~nite rabotnici pri 7 od postoe~kite DC. Osnovnata tehnika koja se koriste{e za kvalitativna analiza bea intervjuata i fokus-grupite, poedine~no organizirani za ovie dve osnovni celni grupi. Rezultatite od izvr{enata evaluacija se prezentirani niz 2 poglavja: rezultati od evaluacija sprovedena

so roditeli i rezultati od evaluacija sprovedena so stru~nite rabotnici. Vo ramkite na ovie 2 poglavja, analizirani se pogolem broj indikatori i toa: 1) evaluacija so roditeli/zgriùva~i: zadovolstvoto na korisnicite od kvalitetot na uslugite na DC, na~inot na komunikacija me|u roditelite i personalot na DC, pozitivnite promeni kaj korisnicite i vo semejstvoto koi nastanale kako rezultat na stru~nata rabota vo DC, istaknati problemi, zadovoluvawe na potrebite na semejstvata i predlozi za unapreduvawe na rabotata na DC i 2) evaluacija so stru~en personal: realizacija na nastavni planovi i programi i istaknati pote{kotii so koi se soo~uvaat vo rabotata.

Rezultatite }e bidat prezentirani za sekoe poglavje poedine~no.

2.1. Rezultati od evaluacijata sprovedena so roditeli/zgriùva~i

2.1.1 Zadovolstvo od kvalitetot na uslugite na DC

Zadovolstvoto na roditelite od uslugite na DC be{e ispituvano preku 3 osnovni indikatori i toa: èlba na korisnikot za poseta na DC, komunikacija so personalot, odnosno prifa}awe na personalot od strana na korisnicite i redovnost vo posetuvaweto na DC. Pri diskusijata vo 7-te fokus-grupi so roditeli, tie pozitivno se proiznesoa vo odnos na ovie indikatori, a pri toa ne se zabeleàa pozna~itelni razliki me|u stavovite na biolo{kite roditeli i zgriùva~ite. Od pri~ina {to indikatorite se me|usebno tesno povrzani, postoeweto èlba za poseta na DC indirektno ukaùva na toa deka verojatno korisnicite se dobro prifateni od personalot i poradi toa redovno gi posetuvaat DC. Vo diskusijata be{e duri i istaknato deka èlbata za poseta na DC e tolku golema kaj odreden broj korisnici, {to tie nautro sami se podgotvuvaat ili insistiraat roditelite da gi spremat i nestrplivo go o~ekuvaat voziloto koe treba da gi odnese vo DC. Povrzano so ova, roditelite istaknaa deka se soo~uvaat so pote{kotii vo odnos na èlbata na korisnicite da gi



posetuvaat DC i za vreme na vikendite koga tie ne rabotat, odnosno nemo`nosta toa da im se objasni ili opravda. Vo celina, pogolemiot del od korisnicite se redovni vo posetite na DC. Neredovnosta e obi~no povrzana so nekoi objektivni pri~ini, kako {to e bolest. I pri neposredniot uvid vo DC se zabeleà deka vo sekoj od niv, po nekolku (2-3) korisnici od vkupniot prijaven broj korisnici ne be{e prisuten (kako najalarmanten primer }e go navedeme DC T. Pole, kade od prijaveni 10 bea zateknati samo 2 korisnika na denot na posetata).

2.1.2 Na~in na komunikacija roditeli - personal

Redovnata i kvalitetna komunikacija pome|u roditelite i personalot e od osobeno zna~ewe za ovaa kategorija korisnici. Komunikacijata naj~esto se ostvaruva na slednite na~ini: preku telefon, pri poseta od roditeli na DC, pri zemawe i vra}awe na korisnicite so organiziran transport, vo slu~ai kade korisnicite se so pridru`ba od stru~nite rabotnici vo voziloto, organizirani roditelski sredbi i na povik na personalot. Naj~estite na~ini na koi se ostvaruva ovaa komunikacija vo 7-te DC se prezentirani vo tabelata br. 5 dolu.

Tabela br. 5 Na~in na komunikacija roditel - personal

D.C

Na~in na komunikacijaTelefon Poseta od

rodit.Pri zemawe i

vra}aweRoditelski

sredbiNa povik od personal

Berovo HBitola H H 4 pati

godi{noH

Veles H 2 pati godi{no

H

Manasti-rec *Skopje

@elezaraH H

Tetovo H 2 pati godi{no

H

[tip H H

Vo odnos na komunikacijata na stru~nite rabotnici i roditelite zabeleàni se razliki me|u DC. Vo prodolènie }e ukaème na odredeni specifi~nosti karakteristi~ni za DC.

Vo Berovo komunikacijata se ostvaruva so poseta na roditelite vo DC, dokolku sakaat da dobijat sovet ili, pak, da se informiraat za svoeto dete-korisnik. Personalot ne e vo mo`nost da gi povikuva roditelite po telefon, bidej}i nemaat izlez na telefonot poradi toa {to telefonskata linija e ednonaso~na, a moàt da primaat samo povici. Voedno, poradi toa {to nema pridru`ba od stru~nite rabotnici pri transportot, odnosno pri zemawe i vra}awe na korisnicite vo domovite, onevozmoèni se po~estite kontakti me|u roditelite i personalot. Doa|aweto na korisnicite vo DC bez pridru`ba na stru~no lice, voedno se smeta kako nedostatok vo rabotata {to se odrazuva na kvalitetot na uslugite koi gi nudi DC.

Vo Bitola roditelski sredbi se organiziraat 4 pati godi{no, {to naj~esto e sporedeno so ostanatite 6 DC i e dobra praktika koja treba da se promovira. Vo ovoj DC, pri zemaweto na korisnikot i negovoto vra}awe vo domot roditelite, isto taka komuniciraat so personalot, bidej}i transportot se vr{i so pridru`ba od stru~nite rabotnici.

*Specifi~no za Detskiot centar vo s. Manastirec e toa {to korisnicite prestojuvaat vo centarot zaedno so roditelite/zgriùva~ite. Od personal se angaìrani samo eden socijalen rabotnik, koj pove}e gi izvr{uva administrativnite raboti,

21

i edna neguvatelka koja se griì za higienata vo prostoriite na DC. Neguvatelkata e biolo{ka majka na edno od decata-korisnici i vo isto vreme zgriùva~ na drug korisnik. Transportot za korisnicite ne e organiziran, bidej}i pogolemiot broj korisnici ìvee vo seloto. Korisnicite koi se od gradot M. Brod naj~esto doa|aat so socijalniot rabotnik, koj go koristi sopstvenoto vozilo za niven transport do centarot i za toa ne dobiva nadomest. Nadomestokot za transport koj li~no go dobiva, ne gi vklu~uva tro{ocite za amortizacija na voziloto i prevoz na drugi lica.

Ona {to treba da se ukaè za site DC predmet na ovaa kvalitativna analiza e deka roditelskite sredbi, kako forma na komunikacija, treba da se promoviraat za da se organiziraat po~esto ili da se vovedat vo onie DC ([tip, Manastirec, @elezara i Berovo) kade ovaa forma na rabota so roditeli voop{to ne se koristi. Isto taka, moè da se zaklu~i deka problem vo odnos na ostvaruvaweto komunikacija so DC e i nepostoeweto pridru`ba pri organiziraniot prevoz na korisnicite. Osven vo DC vo Bitola i @elezara, vo ostanatite 4 DC prevozot na korisnicite ne se vr{i vo pridru`ba na stru~no lice.

2.1.3 Pozitivni promeni kaj korisnicite i vo semejstvoto

Od diskusijata vo fokus-grupite so roditelite tie istaknaa pove}e promeni kaj korisnicite na individualno nivo, koi se karakteristi~ni za pogolemiot broj korisnici na uslugite na 7-te DC:1. Se zabeleùva veselost po vra}aweto vo

domot.2. Se zabeleùva umor kaj korisnicite i kako

rezultat na toa anksioznosta i agresijata vo golema mera se namaleni.

3. Potreba za odmor i spiewe po vra}aweto vo domot.

4. Poseduvawe osnovni higienski naviki.5. Samostojnost vo hraneweto i konsumirawe

na gotveni jadewa.6. @elba za prifa}awe na gosti vo domot i

èlba za igrawe so drugi deca.7. @elba za slu{awe muzika i gledawe

televizija.

8. Odviknuvawe od koristewe na peleni.9. @elba za povtoruvawe na istite

aktivnosti koi gi vr{ele vo DC i vo doma{ni uslovi (crtawe, boewe, pi{uvawe bukvi, gledawe crtani filmovi, pomo{ vo kujna, izrabotka na tapiserii...).

10. Zgolemuvawe na fondot na zborovi.11. Korisnicite se griàt edni za drugi,

razvienost na ~uvstvo za pripadnost vo grupa.

12. Prifa}aat nepoznati lica koga }e im pristapat (nadminat strav od nepoznati lica poradi nadminuvawe na problemot na izoliranost od socijalnata sredina).

13. Samostojno rakuvawe so tehni~ka oprema (TV, DVD, video, muzi~ki sistem).

Sporeduvaj}i ja semejnata sostojba pred i po posetuvaweto na DC, roditelite gi istaknaa i pozitivnite promeni vo semejstvoto vo odnos na ostanatite ~lenovi:1. Roditelite i drugite ~lenovi na

semejstvoto moàt da im se posvetat na svoite rabotni i drugi obvrski, dodeka korisnikot prestojuva vo DC.

2. Nadminuvawe na nekoga{niot nemir i anksioznost vo semejstvoto.

3. Podobruvawe na uslovite za mirna i nepre~ena igra i u~ewe na drugite deca vo semejstvoto.

4. Ovozmoùvawe dopolnitelno vreme za odmor na ~lenovite na semejstvoto vo periodot koj korisnikot, po vra}aweto vo domot, go minuva vo spiewe poradi potro{enata energija vo DC i zamorenosta od tamo{nite aktivnosti.

5. Poradi prifa}awe na gostite i nadminatiot strav od nepoznati, semejstvoto e vo mo`nost da ostvaruva kontakti i da se integrira vo socijalnata sredina.

Za da se uvidi napredokot kaj korisnicite vo tekot na koristeweto na uslugite na DC, koj nastanal kako rezultat na stru~nata rabota, bea organizirani fokus-grupi so personalot na DC, pri {to tie gi istaknaa slednive promeni koi gi zabeleàle kaj korisnicite: 1. Zgolemena komunikativnost. 2. Zna~itelno vklu~uvawe vo nastavnite

programi koi gi realiziraat



profesionalcite - vo soglasnost so nivoto na popre~enosta.

3. Samostojnost. 4. Poseduvawe na elementarni higienski

naviki.5. Odviknuvawe od koristewe peleni.

2.1.4 Istaknati problemi kaj korisnicite i roditelite

Roditelite ne istaknaa nekoi pozna~itelni pote{kotii so koi se soo~uvaat. Specifi~ni problemi se zabeleùvaat vo nekolku DC. Roditel na dete-korisnik od DC vo Veles, koj prethodno prestojuval vo DC T. Pole go istakna problemot na nehigienskite uslovi vo T. Pole poradi koi deteto se razbolelo od òltica i {uga.

Vo DC vo [tip i Ki~evo roditelite kako nedostatok go istaknaa nemaweto vraboten fizioterapevt vo DC. Vo DC vo Berovo roditelite ukaàa na potrebata sobata za fizioterpija, koja e komplentno opremena so site potrebni aparati, da se stavi vo upotreba, a fizioterpevtot, koj vo isto vreme e i defektolog, da ja sproveduva i fizioterapijata na koja se obvrzal pri vrabotuvaweto.

Iako o~igledno zadovolni od uslugite koi gi nudat DC, edna zaedni~ka zabele{ka koja ja istaknaa pogolemiot broj roditeli e nedovolnoto vremetraewe na prestojot na korisnicite vo dnevnite centri, osobeno za onie roditeli koi se vo raboten odnos. Tie treba dopolnitelno da angaìraat drugo lice da go isprati i da go prifati po vra}aweto korisnikot vo domot, bidej}i korisnicite vo site DC se zemaat od domot vo vremenskiot interval od 8:00-8:30 ~asot, a se vra}aat vo periodot me|u 13:00 i 14:00 ~asot. Od ovoj problem najmnogu bea zasegnati samohranite roditeli.

Isto taka, pote{kotija koja ja istaknaa roditelite od 7-te DC, a koja ne e direktno povrzana so funkcioniraweto na DC, e i neramnopravniot tretman na zgriùva~ite i biolo{kite roditeli, vo odnos na golemata razlika vo visinata na nadomestokot koj go primaat za grià na nemo}en ~len. Roditelite istaknaa deka potrebite na licata so pre~ki

vo razvojot se isti (tro{oci za lekovi, peleni, za odrùvawe na higiena, za ishrana), pa poradi toa ukaùvaat na potrebata od izedna~uvawe na nadomestokot so onoj koj go primaat zgriùva~kite roditeli.

2.1.5 Zadovoluvawe na potrebite na semejstvata

2.1.5.1 Vremetraewe na prestojot vo DC

Kako {to ve}e istaknavme, vremetraeweto na prestojot vo DC ne gi zadovoluva vo celost potrebite na semejstvata. Roditelite ja istaknaa potrebata DC da bide otvoren od 6:00 - 6:30 do 16:00 - 16:30 ~asot, so cel onie roditeli koi se vo raboten odnos da moàt da gi ostavat korisnicite vo utrinskite ~asovi i po zavr{uvaweto na rabotniot den samite da gi zemat od DC.

2.1.5.2 Sovetodavna i sovetuvali{na rabota

DC, vo su{tina, gi zadovoluvaat potrebite na roditeli od sovet i stru~na pomo{ vo odnos na decata koi se korisnici na uslugite na DC. Nezavisno od na~inot na komunikacija pome|u personalot i roditelite/zgriùva~ite, roditelite vo golema mera se informirani za rabotata na profesionalcite vo DC, osobeno koga se raboti za aktivnosti za koi roditelot treba da obezbedi kontinuitet po vra}aweto vo domot. Kako {to prethodno istaknavme, korisnicite vo DC u~at samostojno da jadat, se odviknuvaat od koristeweto peleni, samostojno da ja odrùvaat higienata (da gi mijat racete pred i po sekoj obrok), da se oblekuvaat itn.

Edinstveno vo DC K. Palanka funkcionira sovetuvali{te za roditeli na deca so posebni potrebi, koe raboti i so roditeli na deca koi ne se korisnici na uslugite na DC. Sovetuvali{teto vo K. Palanka e edinstven primer na dobra praktika, koj treba da se promovira i replicira i vo drugite DC.

2.1.6 Klu~ni oblasti za unapreduvawe na rabotata na DC

So cel da se identifikuvaat oblastite vo ramkite na koi e potrebno unapreduvawe na rabotata na DC, vo ramkite na organiziranite fokus-grupi so roditeli, se diskutira{e i na ovaa tema vo vrska so koja tie davaa svoi

23

predlozi. Klu~nite poliwa vo koi roditelite/zgriùva~ite od 7-te DC ukaùvaa na potrebata od unapreduvawe na rabotata vo DC se prezentirani vo tabelata br. 6 dolu.

Tabela br. 6 Klu~ni oblasti za unapreduvawe

D.C

Klu~ni oblasti za unapreduvaweEdukacija Socijali-

zacijaIshrana Zabava-

igraTransport Fizio -

terapijaBerovo H HBitola H HVeles

Manasti-rec

H H H H H H

Skopje @elezara

H H H

Tetovo H[tip H

Kako {to moè da se zabeleì od tabelarniot pregled, najistaknati oblasti koi s$ u{te treba da se unapreduvaat se vo domenot na zabavata, odnosno igrata na decata, transportot i fizioterapijata.

Vo Berovo e specifi~na potrebata od razre{uvawe na problemot so transportot na korisnicite, od pri~ini {to dosega edno lice, so sopstveno vozilo, bilo angaìrano kako voza~ koj ja vr{el transportnata usluga. Otkako negovoto vozilo ve}e ne e vo ispravna sostojba, vo periodot na posledniot mesec, do DC korisnicite gi nosat samite roditeli. Pokraj re{avawe na ova pra{awe, treba da se obezbedi i pridru`ba pri transposportot na korisnicite.

Vo DC vo Bitola, roditelite smetaat deka korisnicite treba rabotno da se angaìraat za da se ostvaruva prihod od pe~atewe na reklamen materijal ili druga aktivnost za koja korisnicite moàt da se osposobat. Iako dosega korisnicite se dobro socijalizirani, odat na poseti vo redovni osnovni i sredni u~ili{ta, no imaat i golem broj posetiteli, roditelite smetaat deka treba u{te pointenzivno da se raboti na poleto na zabavata i socijalizacijata na korisnicite, preku organizrawe na pove}e poseti, ekskurzii, poseti na drugi DC i sl.

Roditelite vo golema mera se zadovolni so uslugite i rabotata na DC vo celost.

Potrebi za unapreduvawe na rabotata vo site oblasti (osven socijalizacija) se zabeleàni edinstveno vo Manastirec, pred s$ poradi statusot na ovaa ustanova kako detski centar. Roditelite/zgriùva~ite od s. Manastirec na prvo mesto ja istaknaa potrebata centarot da dobie status na dneven centar i da se vraboti soodveten stru~en personal, imaj}i predvid deka od vkupniot broj na korisnici na detskiot centar, 12 deca se smesteni vo zgriùva~ki semejstva. Semejstvata naj~esto imaat zgrièno po dve deca. Vo nedostatok na kadar, vo detskiot centar roditelite/zgriùva~i prestojuvaat zaedno so korisnicite. Potrebata barem nekolku ~asa da moàt da go ostavat deteto vo DC, ja istaknaa kako prioritetna. Sepak, od uvidot vo prostoriite so koi raspolaga detskiot centar se konstatira deka i dokolku detskiot centar dobie status na DC, aktivnostite so korisnicite ne moàt realno da se sproveduvaat vo tolku mal prostor. Vo momentot, detskiot centar raspolaga so 2 prostorii od koi ednata sluì i kako kancelarija, tarpezarija i prostorija za aktivnosti so korisnicite. Isto taka, bidej}i detskiot centar ne obezbeduva nitu hrana nitu uìna za korisnicite, toa pretstavuva dopolnitelen problem za roditelite/zgriùva~ite. Vo razgovorot

Vo DC vo Veles ne se zabeleàni predlozi za unapreduvawe na gorespomenatite aktivnosti, nitu, pak, se identifikuvani drugi oblasti.



so koordinatorot od DC Manastirec, koj vo momentot e naimenuvan za v.d. direktor na detskata gradinka vo M. Brod, be{e ukaàno na mo`nosta da se otvori DC vo sklop na gradinkata, kade {to ima dovolno prostor na raspolagawe za vakva namena, a vo op{tinata postojat i 25 korisnici smesteni vo zgriùva~ki semejstva, koi imaat potreba od vakov vid forma na za{tita.

Vo DC @elezara roditelite, kako oblasti za unapreduvawe na rabotata na DC gi istaknaa igrata - zabavata, transporot i fizioterapijata. Tie smetaat deka DC ne raspolaga so dovolno sredstva za igrawe, odnosno igra~ki, nagledni sredstva i didakti~ki materijali. [to se odnesuva do transportot, nezadovolni se zatoa {to ne se vo mo`nost da go koristat istiot, imeno tie smite gi nosat i gi vra}aat nivnite deca vo DC. Poradi obvrskat koja ja imaat da gi nosat i vra}aat decata, roditelite ne se vo mo`nost da zasnovaat raboten odnos, so {to doplnitelno im se ote`nuva i onaka lo{ata ekonomska sostojba. Tie smetaat deka edno vozilo ne moè da gi zadovoli potrebite na site korisnici na DC, bidej}i gradot e dosta golem i prostran.

Vo odnos na DC Tetovo, roditelite ja istaknaa potrebata od nabavka na igra~ki, bidej}i smetaat deka korisnicite nemaat dovolno sredstva za igrawe, kako i nabavka na boenki, flomasteri i drug potro{en materijal. Vo tekot na letoto, vo DC Tetovo izbil poàr i golem del od igra~kite i potro{niot materijal za rabotno angaìrawe bil izgoren. Be{e istaknata i potrebata od nabavuvawe na koli~ki za dvièwe na onie deca vo ramkite na DC, koi se nepodvi`ni. Ova od pri~ina {to vo nedostatok na koli~ki vo DC, roditelite se prinudeni da gi transportiraat koli~kite na decata, {to pretstavuva dopolnitelna pote{kotija.

Vo [tip, roditelite bea zadovolni od aktivnostite koi gi sproveduva timot na stru~ni rabotnici i osven fizioterapijata, koja smetaat deka treba da se vovede kako praktika vo DC, nemaa drugi zabele{ki.

2.2. Rezultati od evaluacijata sprovedena so stru~ni rabotnici

2.2.1 Nastavni planovi i programi

Preku uvid vo dokumentacijata so koja raspolagaat DC, intervjuata i razgovorot vo ramkite na fokus-grupite, predmet na evaluacija bea i nastavnite planovi i programi koi gi sproveduvaat stru~nite rabotnici. Pokraj planovite i programite za korisnicite na uslugite, be{e konstatirano deka nitu eden DC nema programa za rabota so roditeli/zgriùva~i i programi za rabota so lokalnata zaednica. I pokraj nemaweto strategija za animirawe na lokalnata zaednica, pogolemiot del od DC im se dobro poznati na javnosta i dobivaat donacii od institucii, privatni firmi i poedinci od lokalnata zaednica. Vo odnos na ovoj vid sorabotka so lokalnata zaednica, zabeleàni se problemi vo DC @elezara poradi toa {to koga se javuva zainteresiran donator, opremata {to e predmet na donacija treba da se dostavi najprvin do CSR, a potoa CSR da ja predade na koristewe na DC. I, koga personalot gi informira donatorite za vakvata procedura, tie ~estopati se otkaùvaat so obrazloènie deka se somnevaat vo toa deka donacijata nema da se dostavi do DC.

Tabelata br. 7 dolu sodrì podatoci za vidot na nastavni planovi so koi raspolagaat i po koi se rakovodat vo raboteweto DC.

Tabela br. 7 Nastavni planovi i programi po DCNastavni planoviDC Godi{ni Mese~ni Nedelni Dnevni Indi-

vidu-alen

Berovo H H H

Bitola H H

Veles H H H

Gevgelija H H

Gostivar H H

Del~evo H H H H

Kavadarci H H H

Ki~evo H

Kriva Palanka

H H H

25

Kumanovo H H H

Manastirec H

Prilep H H H H

Probi{tip H H H

Skopje T.Pole

H H H H

Skopje

@elezara H

Tetovo H H H

[tip H H H H

Od uvidot i prezentiranite podatoci moè da se konstatira deka site DC raspolagaat so godi{ni i mese~ni programi za isti vospitno-obrazovni pora~ja. Od intervjuto so vrabotenite e konstatirano deka stru~nite rabotnici samostojno gi izrabotuvaat godi{nite i mese~nite programi i planovi za rabota so korisnicite, pa poradi praktikata na me|usebno konsultirawe pri nivnata izrabotka, se slu~uva deka programite po podra~ja se sli~ni, pa duri i identi~ni. Vo odnos na programite, planovite i sproveduvaweto na istite, stru~nite rabotnici ja istaknuvaat potrebata od pogolema poddr{ka i kontrola vo rabotata.

[to se odnesuva do tematskata sodrìna na programite, od nivnata analiza moè da se konstatira deka tie tematski se dovolno seopfatni, bidej}i se fokusiraat na klu~nite vospitno-obrazovni podra~ja. Nedostatok na ovie programi e nejasnata podelba na aktivnosti po profil, poradi {to stru~nite rabotnici vo praktikata se nadopolnuvaat, no vo isto vreme i se preklopuvaat so programskite aktivnosti.

Voedno, ne postojat nitu unificirani obrasci za vodewe na individualnite planovi (kako {to moè da se zabeleì od tabela 7) za rabota za sekoj korisnik, odnosno sekoj DC razli~no ja planira i sproveduva individualnata rabota so korisnicite, vrz osnova na sopstvenite znaewa i iskustvo.

Sledeweto na korisnicite, stru~nite rabotnici go sproveduvaat vrz osnova na teoretski poznavawa so koi se steknale vo tekot na studiraweto. Obrascite za sledewe na napredokot na korisnicite, koj gi vodi eden ist profil, se razli~ni vo site DC. Ova ukaùva na potrebata od zajaknata supervizija

i stru~na pomo{ od strana na Zavodot za socijalni dejnosti i Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Po ova pra{awe se proiznese i pretstavnikot od ZSD, od koj e dobiena informacija deka listite za sledewe na korisnicite, koi se sostaven del na normativite i standardite za rabotewe na dnevnite centri, se izgotveni pred 2 godini, no poradi nedostatok na finansiski sredstva tie ne se koristat. Finansiskite sredstva se potrebni, pred s$, za umnoùvawe na obrascite, no i za obuka na stru~nite rabotnici za nivno pravilno koristewe. Poradi vakvata sostojba, ZSD vo tekot na 2007 godina planira da sprovede implementacija na programata i upatstvoto za rabota, instruktaà na stru~nite rabotnici za primena na instrumentite za procenka i sledewe na korisnicite i instruktaà za izedna~uvawe na na~inot na vodewe na evidencija i dokumentacija. Ovoj planiran proekt za 2007 god. }e bide finansiski poddràn od UNICEF.

2.2.1.1 Integracija vo redovna nastava

I pokraj faktot {to DC primarno se formirani za da obezbeduvaat dnevno zgriùvawe, rabotno-proizvodna aktivnost, rabotna terapija, psihosocijalna rehabilitacija, reedukacija, steknuvawe na elementarni ve{tini i socijalizacija, se zabeleùva i angaìrawe na stru~nite rabotnici koga }e se proceni deka so odredeni korisnici moè da se raboti individualno, na nivna podgotovka za vklu~uvawe vo redovnata nastava. Podatoci za brojot na deca-korisnici na DC koi se vklu~eni vo redovna nastava se sodràni vo tabelata br. 8.Kako {to moè da se zabeleì od tabelarniot prikaz, najuspe{ni vo integracijata na korisnicite vo redovna nastava se DC od Del~evo, Manastirec i Prilep. So onie deca za koi stru~nite rabotnici }e uvidat mo`nost za uspeh vo u~eweto se raboti individualno, na podgotovka za vklu~uvawe vo redovnata nastava. Od vkupno 317 korisnici vo DC, 14 deca se uspe{no integrirani vo redovna nastava, {to imaj}i ja predvid teìnata na rabotnite obvrski na profesionalcite, vo nasoka na podgotovka na decata, se smeta za osobeno dostignuvawe na koe i vo idnina treba da se raboti.



2.2.2 Pote{kotii vo rabotata

Vo tekot na diskusijata, vo fokus-grupite so stru~nite rabotnici od DC bea istaknati pove}e pote{kotii so koi tie se soo~uvaat. Vo prodolènie }e se zadrìme na najdominantnite i naj~esto istaknuvani pote{kotii: • Centralen problem koj go istaknuvaa

stru~nite rabotnici od DC be{e nivniot nere{en status na vrabotuvawe (osven DC vo K. Palanka, vo koj stru~nite rabotnici se vraboteni na neopredeleno vreme). Me|u stru~nite rabotnici koi ve}e podolg vremenski period rabotat samo vrz osnova na dogovor za delo, se zabeleùva vidliva netrpelivost i nezadovolstvo poradi nivniot status. Imeno, kako posledica od nere{eniot status, stru~nite rabotnici ne moàt da koristat porodilno otsustvo, boleduvawe i godi{en odmor. Vo Kumanovo i Tetovo, 3 lica od personalot bile prinudeni da se vratat na rabota samo 3 nedeli po poroduvaweto. Isto taka, dokolku stru~nite rabotnici se bolni, tie se obvrzani da doa|aat na rabota bidej}i nemaat pravo na boleduvawe, {to e osobeno negativno poradi postoe~kiot rizik za prenesuvawe na bolesta pri kontakt so korisnicite.

• Isto taka, golem del od personalot izrazuva{e nezadovolstvo od neednakviot tretman vo odnos na visinata na platite. Imeno, so namaluvaweto na materijalnite tro{oci vo 2006, na del od personalot (DC @elezara, DC Tetovo, DC Probi{tip, DC Kumanovo) im bila namalena i platata, pod obrazloènie deka toa e napraveno poradi namaluvawe na materijalnite tro{oci, {to ne e slu~aj vo ostanatite DC. Kako rezultat na vakvoto namaluvawe na platite se javuva sostojba, stru~en rabotnik so

visoko obrazovanie od gorenavedenite DC da prima plata vo visina na platata na stru~en rabotnik so sredno obrazovanie od nekoj drug DC, i pokraj toa {to MTSP do site CSR ima dostaveno preporaki za visina na platata spored obrazovniot status na vrabotenite vo DC.

• Otsustvoto ili slabata komunikacija pome|u personalot i lokalniot CSR, vo odnos na dostavuvawe informacii za visinata na materijalnite tro{oci za DC, kako i vo odnos na rasporeduvawe na tro{ocite, isto taka be{e istaknat kako problem i toa vo DC @elezara, DC Tetovo, DC T. Pole, DC Gostivar, DC Manastirec i DC Prilep. Ponekoga{, duri i samite koordinatori na DC koi se vraboteni pri CSR nemaat uvid vo visinata na sredstvata nameneti za DC. Nedovolnite kontakti na vrabotenite vo DC i koordinatorot na DC, koj naj~esto izvr{uva i drugi rabotni zada~i vo CSR, ponekoga{ rezultira vo problemi povrzani so urgentni potrebi od nabavki na potro{en materijal. Poradi ova, stru~nite rabotnici smetaat deka dokolku se naimenuva koordinator od redot na stru~nite rabotnici vo DC, koi se izvorno zapoznaeni so problemite, bi se unapredila rabotata na DC.

• Kako problem, isto taka, se javuva i otsustvoto na kriteriumi za otpust i priem na novi korisnici. Kako rezultat na nepostoewe procedura ili pravilnik, personalot ne e vo mo`nost da se povika na odredena propi{ana odredba koga gi informira roditelite da ne go pra}aat svoeto dete - korisnik vo DC, vo slu~aj koga korisnikot prestanuva da gi ispolnuva uslovite za koristewe na uslugite, a so cel da se oslobodi mesto za drug korisnik.

Tabela br. 8 Broj na deca vklu~eni vo redovna nastava

DC Redovno u~ili{te Specijalno u~ili{te Vkupno

@elezara 2 deca 2 deca

Probi{tip 1 dete 1 dete

Del~evo 2 deca 1 dete 3 deca

Veles 1 dete 1 dete

Manastirec 4 deca 4 deca

Tetovo 1 dete 1 dete

Prilep 1 dete 2 deca 3 deca

Vkupno 10 deca 4 deca 14 deca

27

• Personalot vo DC @elezara, kako eden od pogolemite problemi so koi se stre}avaat vo sekojdnevnata rabota, go navedoa transportot na korisnicite. Imeno, transportot se odviva so vozilo vo sopstvenost na CSR, koe ~esto se rasipuva i ne e soodvetno za transport na ovaa kategorija lica. Voziloto nema bezbednosni remeni koi bi se upotrebile za korisnicite, nitu, pak, klimatizer {to prestavuva golem problem vo letniot period. Pri prevozot vo letniot period ~esto se slu~uva vo voziloto korisnicite da dobijat epilepti~ni napadi, koi se rezultat na visoka temperatura vo voziloto. Drug problem povrzan so voziloto e deka istoto ~esto se rasipuva i personalot, zaedno so korisnicite, po nekolku ~asa ~ekaat voza~ot da go otstrani defektot ili, pak, da dojde drugo vozilo (koe personalot privatno }e go povika ) i da gi odnese vo DC. Isto taka, ~esto se koristi i privatnoto voziloto na eden od vrabotenite vo DC, osobeno koga }e se rasipe voziloto na CSR. Problem koj isto taka be{e istaknat od personalot e ograni~enata upotreba na telefonot. Imeno, tie ne se vo mo`nost da povikuvaat mobilni telefoni. Pri nastanuvawe na nekoj problem kaj korisnicite ili osobeno koga nekoj od korisnicite }e se razboli, gi koristat sopstvenite mobilni telefoni da gi povikaat roditelite. Vo najgolem broj slu~ai, roditelite na korisnicite, kako edinstven kontakt-telefon, go ostavaat mobilniot.

• Nepostoeweto na higieni~ar, isto taka, se nametnuva kako gorliv problem koj ja ote`nuva profesionalnata rabota na stru~nite rabotnici vo site DC. Poradi ova, tie ~estopati se prinudeni da doa|aat za vreme na vikendite i da ~istat s$, so cel da ja odràt higienata vo DC. Vo DC vo Tetovo, eden od roditelite na korisnicite go odrùva DC, {to e vo sprotivnost so celta na DC da im go olesnat ìvotot na roditelite, preku zgriùvawe na nivnite deca, a ne nametnuvawe na dopolnitelen anga`man.

• Nemaweto unificirana rabotna obleka e pote{kotija koja isto taka be{e identifikuvana. Vo odredeni DC, kako vo Gostivar, Gevgelija i Prilep, vrabotenite nosat razli~na uniforma. Vo ostanatite

DC, vrabotenite nemaat rabotni uniformi i se oble~eni vo sopstvena obleka koja, kako {to navedoa tie, a poradi specifi~nosta na celnata grupa korisnici so koi rabotat, se valka (na primer pri hranewe na korisnicite) i o{tetuva.

• Stru~nite rabotnici go navedoa i problemot povrzan so toa {to nivnoto profesionalno mislewe ne se zema predvid pri procesot na kategorizacija i rasporeduvawe na korisnicite. Tie smetaat deka nivnoto mislewe treba da se po~ituva, pred s$, poradi toa {to sekojdnevno gi sledat korisnicite i moàt da bidat od korist vo popreciznoto kategorizirawe i upatuvawe. Ova be{e istaknato kako problem od nivna strana, od pri~ina {to naodot i misleweto, spored niv, ~esto ne soodvetstvuva so fakti~kata sostojba na korisnikot.

3. MISLEWA ZA RABOTATA NA DC NA DRUGI RELEVATNI FAKTORI

Vo tekot na evaluacijata bea sprovedeni intervjua i so pretstavnici od drugi organizacii/institucii, za da se dobijat soznanija za toa kako tie ja ocenuvaat rabotata na DC. Bea sprovedeni intervjua so pretstavnici od NVO Polio Plus, NVO Poraka, lokalnata samouprava od 6 gradovi kade se locirani DC, kako i so pretstavnik od soodvetnoto oddelenie pri MTSP. Za ovaa cel bea izraboteni instrumenti (planovi na intervjuata so klu~ni temi za koi treba da se razgovara so ispitanicite, predloèni od UNICEF) i toa posebno za NVO, za lokalnata samouprava i MTSP. Naodite od intervjuata }e bidat prezentirani za sekoja organizacija/institucija poedine~no, vrz osnova na temite-predmet na intervjuto.

3.1. NVOiStavovite koi se prezentirani vo ovoj izve{taj od pretstavnicite na NVOi se vrz osnova na nivni li~ni opservacii.

1. Zadovolenost na standardi vo odnos na brojot na korisnici vo DC



Pretstavnicite na NVOi smetaat deka potrebite od ovaa forma na za{tita ne se zadovoleni i deka brojot na lica koi imaat potreba od zgri`uvawe vo DC e mnogu pogolem od brojot na korisnicite na postoe~kite DC.2. Stru~nost na vrabotenite

Vo odnos na stru~nosta na vrabotenite kadri pri DC, pretstavnicite na NVOi smetaat deka stru~nite rabotnici se vrabotuvaat bez odnapred propi{an kriterium za rabota so lica so pre~ki vo razvojot. Isto taka, be{e istaknato deka personalot koj momentalno raboti vo DC nema prethodno iskustvo za rabota so ovaa kategorija korisnici.

3. Soodnos na broj na vraboteni so broj na korisnici po DC

Pretstavnicite na NVOi smetaat deka treba porigorozno da se po~ituvaat pravilata i kriteriumite koi se propi{ani za soodnos me|u brojot na vraboteni i brojot na korisnici po DC.

4. Programski aktivnosti (koj gi podgotvuva programite i sproveduva programskite aktivnosti)

Vo odnos na programskite aktivnosti koi{to gi realiziraat DC, pretstavnicite na NVOi smetaat deka ima potreba od podgotovka na oficijalna i standardizirana programa, spored koja site DC bi se rakovodele i bi rabotele.

5. Oprema (dali DC se dobro opremeni)

Opremata vo DC treba da bide unificirana i procedurata za nabavka na oprema treba porigorozno da se po~ituva.

6. Transport (kako i kolku dobro e organiziran transportot)

Transportot za lica so posebni potrebi treba da se vr{i so specijalizirani vozila. NVO Poraka smeta deka transportot ne treba da se organizira od strana na DC. Tie smetaat deka roditelite ne treba da se stavaat vo pasivna uloga, roditelite treba da gi nosat i vra}aat svoite deca, kako {to toa go pravat so ostanatite deca vo semejstvoto. Na vakov na~in komunikacijata pome|u roditelite i personalot bi se ostvaruvala sekojdnevno.

3.2. Lokalna samouprava

Intervju so pretstavnici od lokalnata samouprava be{e sprovedeno vo 6 gradovi: Berovo, Bitola, Skopje, [tip, Veles i Tetovo. Vo M. Brod ne se ostvari zaka`anata sredba, poradi slu`beno patuvawe na pretstavnikot od lokalnata samouprava.

Berovo - Op{tinata e vo potpolnost zapoznaena so rabotata na DC, postojano go posetuvaat i rabotat zaedni~ki na pro{iruvawe na postoe~kiot DC. Op{tinata, vo sorabotka so stru~nite rabotnici od DC, izgotvuva proekt za otvorawe na DC za vozrasni, koj }e bide lociran vedna{ do postoe~kiot DC. Op{tinata }e otstapi prostorii za otvorawe DC za vozrasni, }e go adaptira prostorot i }e gi pokriva tro{ocite za negovoto funkcionirawe. Kako pomo{ i poddr{ka na postoe~kiot DC vo Berovo, edna medicinska sestra e platena od strana na op{tinata.

Vo odnos na prezemaweto na DC i negovo finansirawe, se planira vo prvo vreme MTSP da gi obezbeduva sredstvata, a potoa sredstvata da gi obezbeduva op{tinata.

Bitola - op{tinata e zapoznaena so rabotata na DC. Vo odnos na prezemaweto i finansiraweto na DC, op{tina Bitola s$ u{te nema izgotveno plan za prezemawe.

Poddr{kata na DC se sostoi od obezbeduvawe novogodi{ni paket~iwa za korisnicite.

Skopje - pretstavnicite na lokalnata samouprava se zapoznaeni so rabotata na DC @elezara i Nasmevka - T. Pole. Vo odnos na nadle`nostite i obvrskite koi }e bidat prefrleni na op{tinata, be{e istaknato deka vo tek se razgovori pome|u MTSP i LS po ova pra{awe.

[tip - op{tinata e zapoznaena so rabotata na DC. Vo faza e usvojuvawe na lokalen akcionen plan za socijalna za{tita, so koj se o~ekuva regulirawe na prezemaweto na nadle`nosta na DC. Vo momentot, nema konkretni planovi za prezemawe na DC od strana na op{tinata.

29

Kako vid na poddr{ka na DC, vo tek e organizirawe na aukcija na koja poznati likovni umetnici }e doniraat svoi sliki, a sredstvata sobrani od aukcijata }e mu bidat dadeni na DC ili }e se namenat za otvorawe DC za vozrasni.

Veles - op{tinata go sledi DC i vo potpolnost e zapoznaena so rabotata na istiot. Vo plan e pro{iruvawe na postoe~kiot DC za lica so cerebralna paraliza, za {to op{tinata }e lobira za otstapuvawe na prostorii koi se nao|aat do postoe~kiot DC. Isto taka, op{tinata, zaedno so Zdruènieto na roditeli na deca zaboleni od cerebralna paraliza i CSR, planira da go opremi i adaptira prostorot na noviot DC i da gi pokrie tro{ocite za vrabotuvawe na 4 lica.

Tetovo - pretstavnikot od op{tinata n$ informira{e deka vo tek e procedura za vrabotuvawe na dve lica, koi }e go vodat oddelenieto za socijalna i detska za{tita i zdravstvo pri op{tinata, so {to se o~ekuva deka vo idnina, vo ramkite na ova oddelenie, }e se izrabotat i planovi za socijalna za{tita, vklu~itelno i za DC. Spored negovi soznanija, prezemaweto na DC treba da se sprovede do juli 2007 godina.

3.3. Oddelenie za za{tita, zgriùvawe i vrabotuvawe invalidni lica pri MTSP

Vo sklop na MTSP, nadle`no oddelenie za DC e Oddelenieto za za{tita, zgriùvawe i vrabotuvawe na invalidni lica, vo koe se vraboteni 2 socijalni rabotnici i eden filozof. MTSP vr{i nadzor nad zakonskoto rabotewe na DC, a ZSD vr{i stru~en nadzor na DC.

Spored dobienite podatoci od MTSP, planiraweto na raspredelbata na sredstvata za DC na godi{no nivo se vr{i linearno, so ednakov godi{en buxet za site DC, bez ogled na brojot na stru~ni rabotnici ili brojot na korisnici koj se razlikuva od eden do drug DC. Pokraj ovoj, se istaknuva i problemot so

pravna nereguliranost na postapkata za priem i otpu{tawe na korisnicite od DC.

Spored pretstavnikot od oddelenieto, DC ne se soo~uvaat so poseriozni pote{kotii, osven nere{eniot status na stru~nite rabotnici. Vo tek e razre{uvawe na problemot povrzan so vrabotuvaweto na stru~nite rabotnici na toj na~in {to so dopolnuvawe na sistematizacijata na CSR i DC se inkorporirani vo istata, kako sostavni rabotni edninici na CSR. Vo tek e izborot za najpovolna agencija za vrabotuvawe, so {to personalot od DC }e bide vraboten na odredeno vreme.

MTSP planira delumno da go finansira raboteweto na 6 dnevni centri za vozrasni lic koi vo momentot gi menaxiraat NVOi, vrz baza na proektna poddr{ka.

[to se odnesuva do prezemaweto na DC od strana na op{tinite, od MTSP istaknuvaat deka toa }e se pravi postepeno, }e se izberat dve pilot-op{tini, so {to prvata godina DC }e bidat potpolno finansirani od strana na MTSP, slednata godina 50% od finansiraweto }e go prezemat op{tinite itn, s$ dodeka op{tinata kompletno ne go prezeme finansiraweto na ovoj vid ustanovi.



4. STUDII NA SLUÂJ

n

P.N. e rodena vo mart 1992 god., kako treto dete vo semejstvoto. Dvata roditela se du{evno bolni, majkata po poroduvaweto podolgo vreme prestojuvala vo Psihijatriskata bolnica Bardovci. Vo septemvri 1992 god., P.N. e smestena vo Maj~in dom Bitola, kako dete so pre~ki vo razvojot i kako dete na roditeli koi se spre~eni da vr{at roditelska dol`nost.

Za deteto edinstveno interes pokaùva babata D.N.

Prvata kategorizacija e napravena vo Sovetuvali{teto za mentalno zdravje za deca i mladinci vo Bitola, vo juli 1994 god., pri {to P.N. e rasporedena vo kategorija na lica so te{ka popre~enost vo psihi~kiot razvoj, nesposobna od ra|awe, neophodna i e postojana pomo{ i nega od drugo lice. Merkite koi{to se predlagaat se smestuvawe vo Specijalniot zavod vo Demir Kapija.

Vo Specijalniot zavod vo Demir Kapija P.N. prestojuvala do septemvri 2002 god. Bila opfatena so procesot na deinstucionalizacija i bila smestena vo zgriùva~ko semejstvo vo Prilep, bidej}i tatkoto i babata ne bile vo mo`nost da ja prifatat. Smestuvaweto vo semejstvoto bilo kratkoro~no, bidej}i vo momentot nemalo semejstvo koe bi ja prifatilo.

Na insistirawe na semejstvoto prezemaweto na P.N. da bide {to e mo`na pobrzo, taa eden mesec vo 2003 godina bila smestena vo Zavodot za rehabilitacija za deca i mladinci vo T.Pole - Skopje, so DC Nasmevka, za potoa da bide smestena vo zgrùva~ko semejstvo. Ottoga{ P.N. go posetuva DC Nasmevka pri Zavodot.

n

P.S. e rodena vo mart 1991 god. Po ra|aweto, roditelite ja smestuvaat vo Maj~in dom - Bitola, kako dete so pre~ki vo razvojot. Pri kategorizacijata izvr{ena vo Maj~in dom - Bitola, P.S. e kategorizirana kako lice so te{ka popre~enost, kombinirani pre~ki.

Vo Maj~in dom - Bitola taa prestojuvala do juni 1993, za potoa da bide smestena vo Specijalniot zavod Demir Kapija do septemvri 2001.

Pri procesot na deinstiucionalizacija sproveden vo Specijalniot zavod Demir Kapija, P.S. bila edno od opfatenite deca. Kako rezultat na toa, vo septemvri 2001, ja smestuvaat vo Zavodot za rehabilitacija za deca i mladinci vo T.Pole -Skopje, so DC Nasmevka, dodeka ne se javi zgriùva~ko semejstvo.

Pri obidot na socijalnite rabotnici da ja vratat P.S. vo svoeto biolo{ko semejstvo, nai{le na bariera. Imeno, pri posetata na domot vo oktomvri 2001 god., vo koj ìvee biolo{koto semejstvo na P.S., socijalnite rabotnici dobile informacija od babata deka semejstvoto na nejziniot sin ima samo edno dete koe vo momentot e na u~ili{te. Na pokanata tatkoto na P.S. da go poseti CSR, toj do{ol i gi informiral socijalnite rabotnici deka ne postoi mo`nost da ja prifatat nazad, bidej}i imaat svoj ìvot, drugo maloletno dete, a pri~ina pove}e e toa {to koga P.S. se rodila, toj i negovata sopruga go informirale po{irokoto semejstvo deka deteto e po~inato.

Po {estmese~en prestoj vo Zavodot za rehabilitacija za deca i mladinci vo T.Pole -Skopje, se javilo zgriùva~ko semejstvo koe imalo èlba da ja prifati P.S. Od mart 2002 god. taa bila smestena vo zgriùva~ko semejstvo. Vo periodot na 7-mese~nata adaptacija izgubila nekolku kilogami, za potoa da se integrira vo semejstvoto. Kako rezultat na rabotata vo semejstvoto, taa steknala naviki za oblekuvawe, samostojnost vo odrùvaweto na higienata, fiziolo{kite potrebi sama gi izvr{uva i neverbalno komunicira.

P.S. go posetuva DC Nasmevka od septevri 2001 god.

31

n

S.S. e roden vo oktomvri 1999 g. vo ~etiri~leno semejstvo. Toj se rodil kako nedonoseno dete, na osum meseci, koga e utvrdena i negovata bolest hidrocefilis.

Na ~etirimese~na vozrast mu e vgradena pumpa koja po~nuva od maliot mozok, a zavr{uva vo mo~niot meur. Za nepoln mesec, na S.S. mu e napravena operacija od hernija i napraveno mu e pro{iruvawe na analniot otvor na Detskata klinika vo Skopje. Toj e hroni~no bolno dete, so naru{uvawe na psihomotorikata, kako rezultat na disharmoni~niot tek na razvojot na psihomotorniot spreg i dete so problemi vo vidot-strabizam.

Semejstvoto na S.S. egzistira od socijalna pomo{, koja ne e dovolna za zadovoluvawe na osnovnite potrebi.

S.S. prestojuva{e vo DC Probi{tip od januari 2006 god. Po sedummese~na rabota i podgotovka od stru~niot kadar pri DC Probi{tip za vklu~uvawe vo nastava, S.S. e rekategoriziran i vo septemvri 2006 uspe{no integriran vo redovnata nastava.

n

D.N. e roden vo 1998 godina, so dijagnoza teòk fizi~ki hendikep na gornite ekstremiteti, so nemo`nost samostojno da gi izvr{uva svoite potrebi.

Toj bil smesten vo s. Manastirec, vo zgriùva~ko semejstvo, od mart 2003 do oktomvri 2004 god. i za vreme na smestuvaweto redovno go posetuval Detskiot centar vo istoimenoto selo. Vo prvata godina od prestojot kaj zgriùva~ite, tie go odvikale D.N. od koristewe na peleni. Go nau~ile da kaùva koga ima fiziolo{ka potreba, slobodno da gi izrazuva èlbite i potrebite. Steknuvaweto na negovata nezavisnost bila o~igledna preku negovoto samostojnoto kapewe i hranewe.

Zgriùva~ite so socijalniot rabotnik od DC Manastirec, vo nekolku navrati go posetile lokalnoto osnovno u~ili{te, so cel da go vklu~at D.N. vo redovnata nastava. Vrz

osnova na odobrenieto od Ministerstvoto za obrazovanie i dobrata volja i prifa}aweto od strana na oddelenskiot nastavnik, toj vo septemvri 2002 godina bil vklu~en vo redovna nastava. So osoben interes i zalo`bi od strana na oddelenskiot nastavnik, D.N. go zavr{il prvoto oddelenie so mnogu dobar uspeh. Prifaten i integriran vo u~ili{nata sredina, toj u~estvuval vo site aktivnosti koi se sproveduvale vo u~ili{teto (priredbi, ekskurzii, proekti). Po samo 2 meseci od po~etokot na vtoroto oddelenie, D.N. bil odzemen od zgriùva~koto semejstvo i smesten vo institucijata Bawa Bawsko.

Ottoga{ D.N. e vo postojan kontakt so zgriùva~ite, za vreme na zimskiot raspust vo 2005 godina go posetil semejstvoto, telefonski redovno im se javuva i zgriùva~ite, gi narekuva mamo, tato, a decata bato i dadi~ke.

Roditelite imaat ogromna èlba deteto da im bide vrateno i otvoreni se za sorabotka so instituciite, gi sledat site potrebni instrukcii na stru~nite timovi, s$ so cel deteto da im bide vrateno. Od goreiznesenoto smetame deka najdobro za D.N. e da se vrati vo zgriùva~koto semejstvo kade imal ogromen napredok, kako rezultat na sovesnosta, griàta i dobriot tretman od strana na zgriùva~ite.



5. ZAKLUÔCI I PREPORAKI

5.1 Zaklu~oci

5.1.1. Osnovni podatoci (kapacitet, struktura na korisnici)

• Najoptimalna iskoristenost na predvideniot kapacitet se zabeleùva vo DC vo K. Palanka so 29 korisnici, dodeka DC so najmal broj korisnici se T. Pole - 10 i [tip - 14 korisnici.

• Vo DC najgolem broj se korisnici nad 18-godi{na vozrast, odnosno 35,6% (113) od vkupniot broj korisnici.

• Najgolem broj 43,2% (137) od vkupniot broj korisnici se so umerena intelektualna popre~enost.

• Najgolem broj od korisnicite koi gi koristat uslugite na DC ìveat so biolo{kite roditeli 285 (89,9%), dodeka 30 (9,5%) od vkupniot broj korisnici ìveat vo zgriùva~ki semejstva.

• Od vkupno 30, vo zgriùva~ki semejstva vo s. Manastirec se smesteni 12 korisnici, vo Prilep 10 korisnici, vo Skopje 3 korisnici i vo K.

• Palanka 5 korisnici.

5.1.2. Stru~ni rabotnici

• Najgolem broj vraboteni pri DC se medicinski sestri/ neguvatelki (23 vo site 17 DC odnosno 25%).

• Vo eden dneven centar prose~no ima po 18.4 korisnici na uslugite na DC, a 3,7 prose~en broj korisnici po vraboteni stru~ni rabotnici.

• Vo DC: Berovo, [tip, Probi{tip i @elezara, prose~niot broj korisnici po stru~en rabotnik e zna~itelno pomal od predvideniot (4).

• Vo DC Kriva Palanka, Manastirec i T. Pole (iako vo DC vo T. Pole pri posetata bea zateknati samo 2 deca, a DC zgriùva vkupno 10).

• Realizirani se vkupno 232 u~estva na obuki, {to zna~i deka, vo prosek, postoe~kite 92 stru~ni rabotnici u~estvuvale na 2,5 obuki.

• Vo odnos na profilot na stru~nite rabotnici koi bile opfateni so najgolem

broj obuki, predni~at defektlozite so 55 obuki, potoa socijalnite rabotnici koi prisustvuvale na 39 i medicinskite sestri na 26 obuki.

• Vo odnos na kvalitetot na obukite, vo najgolem broj slu~ai (116 ili 50%), stru~nite rabotnici se izjasnile deka obukite im bile dovolno soodvetni na profilot, vo dovolna mera primenlivi vo sekojdnevnata rabota (123 slu~ai ili 53%) i povtorno smetaat deka obukata vo dovolna mera pridonela za unapreduvawe na stru~nata rabota vo DC (115 slu~ai ili 49,5%).

5.1.3. Opremenost

• Opremata vo golema mera im e dostapna na korisnicite

• Korisnicite samostojno gi koristat igra~kite i drugata oprema ili so pomo{ na personalot, vo soglasnost so nivnata popre~enost.

• Vo DC @elezara, T. Pole i M. Brod se zabeleùva najgolem nedostatok na igra~ki.

• Vo DC @elezara, ima oprema koja e nabavena na staro i e visoko rizi~na za korisnicite, od bezbednosna gledna to~ka.

• Nema unificirana oprema vo dnevnite centri.

• Vo odredeni DC, kako {to se DC @elezara i DC Tetovo, postoi nedostatok na sredstva odrùvawe na higienata, potro{en materijal, igra~ki, nagledni sredstva i didakti~ki materijali.

5.1.4. Zadovolstvo od kvalitetot na uslugite na DC

• Postoeweto èlba za poseta na DC indirektno ukaùva na toa deka korisnicite se dobro prifateni od personalot i kako rezultat na toa redovno gi posetuvaat DC.

• Zabeleàni se pogolem broj pozitivni promeni kaj korisnicite (zgolemena komunikativnost, zna~itelno vklu~uvawe vo nastavnite programi - vo soglasnost so nivoto na popre~enosta, poseduvawe na elementarni higienski naviki, odviknuvawe od koristewe na peleni) i semejstvoto (roditelite i drugite ~lenovi na semejstvoto moàt da im se posvetat

33

na svoite rabotni i drugi obvrski, dodeka korisnikot prestojuva vo DC, nadminuvawe na nekoga{niot nemir i anksioznost vo semejstvoto, podobruvawe na uslovite za mirna i nepre~ena igra i u~ewe na drugite deca vo semejstvoto, poradi prifa}awe na gostite i nadminatiot strav od nepoznati, semejstvoto e vo mo`nost da ostvaruva kontakti i da se integrira vo socijalnata sredina), kako rezultat na koristeweto na uslugite na DC, od aspekt na roditelite i personalot.

5.1.5. Komunikacija pome|u personalot i rodtelite

• Vo DC [tip, Manastirec, @elezara i Berovo roditelski stredbi, kako forma na komunikacija i informirawe, organizirani od stru~nite rabotnici ne se koristi.

• Vo DC [tip, Berovo, Tetovo, Veles transportot se odviva bez pridru`ba na stru~nite rabotnici.

5.1.6. Klu~ni oblasti za unapreduvawe

• Vo DC [tip i Ki~evo ne se sproveduva fizioterapija.

• Roditelite smetaat deka vremeto na prestoj na korisnicite vo DC ne e dovolno.

• Neramnopraven tretman od strana na dràvata na zgriùva~ite i biolo{kite roditeli, vo odnos na golemata razlika vo visinata na nadomestokot koj go primaat za grià na nemo}en ~len.

• DC vo su{tina gi zadovoluvaat potrebite na roditeli od sovet i stru~na pomo{.

• Najistaknati oblasti koi s$ u{te treba da se unapreduvaat se vo domenot na zabavata, odnosno igrata na decata, transportot i fizioterapijata.

• Vo detskiot centar vo s. Mnastirec zgriùva~ite prestojuvaat zaedno so korisnicite, stru~niot kadar za sproveduvawe na profesionalni aktivnosti ne e vraboten, osven socijalen rabotnik koj pove}e gi izvr{uva administrativnite raboti i neguvatelka koja se griì za higienata vo DC.

5.1.7. Nastavni planovi i programi

• Nitu eden DC nema programa za rabota so roditeli/zgriùva~i i programi za rabota so lokalnata zaednica

• Programite se fokusiraat na klu~nite vospitno-obrazovnite podra~ja, kako nedostatok na ovie programi se javuva nejasnata podelba na aktivnosti po profil, poradi {to stru~nite rabotnici vo praktikata se nadopolnuvaat, no vo isto vreme i se preklopuvaat so programskite aktivnosti.

• Ne postojat unificirani obrasci za vodewe na individualnite planovi za rabota za sekoj korisnik.

• Listite za sledewe na korisnicite, izraboteni od ZSD, koi se sostaven del na Normativite i standardite za rabotewe na dnevnite centri, se izgotveni pred 2 godini, no ne se koristat poradi nedostatok na finansiski sredstva.

• 14 deca se uspe{no integrirani vo redovnata nastava {to, imaj}i ja predvid teìnata na rabotnite obvrski na profesionalcite vo nasoka na podgotovka na decata, se smeta za osobeno dostignuvawe.

• Najuspe{ni DC vo integracijata na korisnicite vo redovnata nastava se Del~evo, Manastirec i Prilep.

5.1.8. Pote{kotii vo rabotata

• Nere{eniot status na vrabotuvawe na stru~nite rabotnici, osven DC vo K. Palanka, vo koj stru~nite rabotnici se vraboteni na neopredeleno vreme.

• Neednakov tretman na stru~nite rabotnici od DC vo odnos na visinata na platata.

• Koordinatorite na DC (DC @elezara, DC Tetovo, DC Gostivar, DC Manastirec i DC Prilep), koi se vraboteni pri CSR, vo odredeni DC nemaat uvid vo visinata na sredstvata nameneti za DC.

• Otsustvoto na kriteriumi za otpust i priem na novi korisnici.

• Nepostoeweto higieni~ar e problem koj ja ote`nuva profesionalnata rabota na stru~nite rabotnici vo site DC.



• Vo odredeni DC stru~nite rabotnici nemaat rabotni uniformi, a vo onie vo koi imaat taa ne e unificirana za site stru~ni rabotnici od DC.

5.1.9. Drugi relevantni faktori

• Vo tek se direktni razgovori pome|u LS i MTSP za regulirawe na prezemaweto na nadle`nosta na DC pod op{tinata.

5.2 Preporaki

• Dlabinska, kvalitativna evaluacija na rabotata na DC treba da se pravi kontinuirano.

• Vo DC (DC T. Pole, DC @elezara, DC Kumanovo, DC Probi{tip, DC Berovo, DC Kavadarci i DC [tip), kade prose~niot broj korisnici po stru~en rabotnik e zna~itelno pomal od predvideniot (4), treba da se raboti na animirawe i upatuvawe na pogolem broj korisnici na uslugite od strana na CSR.

• Vo DC (DC K. Palanka, DC Manastirec i DC T.Pole), kade prose~niot broj korisnici po stru~en rabotnik se dviì me|u 5 i 6, potrebno e ovie DC da se zajaknat so pogolem broj stru~ni rabotnici.

• Da se obezbedat alternativni servisni slu`bi vo lokalnata zaednica za korisnicite nad 18-godi{na vozrast, kako {to se dnevni centri, centri za vremeno opfa}awe, mali grupni domovi i sl..

• Idnite vrabotuvawa na stru~niot kadar vo DC da se sproveduvaat vo soglasnost so brojot i vidot na popre~enosta na licata koi ìveat vo op{tinata.

• Da se napravi dolgoro~en plan za obuka na stru~nite rabotnici, so {to potrebite na sekoj profil od obuka bi se zadovolile. Pri organiziraweto na obukite predlagame vo pokanite do DC da bide odreden u~esnikot po profil.

• Pristap do internet so {to stru~nite rabotnici bi moèle da komuniciraat so drugite DC i da koristat materijali i resursi od internet za unapreduvawe na stru~nata rabota.

• Postojano dopolnuvawe vo site DC so potro{en materijal, igra~ki, nagledni

sredstva i didakti~ki materijali (zemaj}i ja predvid amortizacijata na ovie materijali, potrebno e da se utvrdat kriteriumi na kolku vreme treba da se vr{i dopolnuvawe i zadovoluvawe na odreden stepen na kvalitet).

• Poradi toa {to korisnicite golem del od vremeto go pominuvaat na pod, potrebno e vo site DC da se obezbedi topol pod.

• Digitalna kamera za sledewe na napredokot na korisnicite vo onie DC vo koi nedostasuva.

• Adaptirani klimatizirani vozila (osven za DC K.Palanka) za site DC.

• Da se napravi obid za podobruvawe na transportot na korisnicite vo DC @elezara. Dokolku ne moè da se nabavi adaptirano vozilo koe bi bilo vo sopstvenost na DC, transportot da se organizira so vozila od taksi-slu`bite, po primerot od drugite DC.

• Pokraj igra~ki, snabduvawe so oprema za rabotno-proizvodna aktivnost.

• Da se obezbedi unificirana rabotna obleka za stu~nite rabotnici.

• Detskiot centar Manastirec da dobie status na dneven centar i da se vraboti soodveten stru~en personal, imaj}i predvid deka od vkupniot broj korisnici na detskiot centar, 12 deca se smesteni vo zgriùva~ki semejstva. Koordinatorot od DC Manastirec, koj vo momentot e naimenuvan za v.d. direktor na detskata gradinka vo M. Brod, ukaà na mo`nosta da se otvori DC vo sklop na gradinkata kade {to ima dovolno prostor na raspolagawe za vakva namena. Vo op{tinata M. Brod ima 25 korisnici, smesteni vo zgriùva~ki semejstva, koi imaat potreba od vakov vid forma na za{tita.

• Da se napravi programa za rabota so roditeli/zgriùva~i.

• Da se napravi strategija za promovirawe na DC za rabota so lokalnata zaednica.

• Roditelskite sredbi, kako forma na komunikacija, treba da se promoviraat za da se organiziraat po~esto (4 pati godi{no) ili da se vovedat vo onie DC ([tip, Manastirec, @elezara i Berovo) kade ovaa forma na rabota so roditeli voop{to ne se koristi.

35

• Transportot na korisnicite zadolìtelno treba da se organizira so pridru`ba na stru~no lice.

• Vo DC kade ne postoi fizioterapija da se vovede ili da se najde alternativa za sproveduvawe na istata, kako na pr. sorabotka so oddelenieto za fizikalna terapija pri medicinskite centri.

• Vremeto na prestoj na korisnicite da se zgolemi, imeno, po primerot na gradinkite, DC da raboti od 6:00-6:30~. do 16:00-16:30~., so {to }e se ovozmoì roditelite koi se vo raboten odnos da moàt da gi donesat svoite deca pred po~etokot na rabotnoto vreme i da gi zemat po zavr{uvaweto na rabotniot den.

• Vo DC K. Palanka funkcionira sovetuvali{te za roditeli na deca so posebni potrebi, koe raboti i so roditeli na deca koi ne se korisnici na uslugite na DC. Sovetuvali{teto vo K. Palanka e primer na dobra praktika, koj treba da se promovira i replicira i vo drugite DC.

• Da se naimenuvaat koordinatori od redot na stru~nite rabotnici pri DC, so {to, imaj}i uvid vo materijalnite tro{oci nameneti za DC, }e moàt da gi planiraat nabavkite i da gi zadovolat potrebite od navremeno popravawe na opremata koja se rasipala.

• Da im se ovozmoì na DC, preku rabotno-proizvodnata aktivnost koja se sproveduva so korisnicite, da ostvaruvaat profit koj namenski }e se koristi za potrebite na DC, kako na primer organizirawe ekskurzii, godi{ni odmori, proslavi, nabavka na oprema i materijali za DC i zadovoluvawe na drugi potrebi na korisnicite na DC.

• Da se liberalizira procedurata za donirawe direktno vo DC (DC @elezara).

• Da se po~ne so sprovededuvawe na planiraniot proekt za implementacija na programata i upatstvoto za rabota, instrumentaà na stru~nite rabotnici za primena na instrumentite za procenka i sledewe na korisnicite i instruktaà za izedna~uvawe na na~inot na vodewe na evidencija i dokumentacija.

• Da se finalizira procedurata zapo~nata od MTSP za razre{uvawe na statusot na vrabotenite.

• Da se napravi kriterium za otpust na korisnici, so {to }e se oslobodi mesto za drugi korisnici.

• Vo site DC da se vraboti higieni~ar, po~ituvaj}i ja odredbata od Pravilnikot, V. Stru~ni kadri, ~len 17 od Sl.vesnik br.110, 2006.

• Da se vospostavi kriterium za raspredelba na materijalni tro{oci za DC, vrz osnova na broj na korisnici, broj na stru~ni rabotnici, prostor so koj raspolaga DC (m2) i vidot na pore~enosta na korisnicite.

• Izedna~uvawe na nadomestokot za biolo{ki i zgiùva~ki semejstva koj se ostvaruva vrz osnova na grià na nemo}en ~len, so cel da se prevenira institucionalizacija i da se nadminat razlikite vo iznosot na nadomestokot koj se dobiva po ist osnov.

37

III.ANEKSI

39

Aneks 1. Lokacija na DC i vid na sprovedena evaluacija

2 DC vo Skopje (DC @elezara - kvalitativna i kvantitativna evaluacija, DC Nasmevka - T. Pole - kvantitativna evaluacija)

Kvalitativna i kvantitativna evaluacija

Kvantitativna evaluacija



Aneks 2. Lista na poseteni DC i koordinatori, lista na pretstavnici na relevantni organizacii/institucii

Lista na poseteni DC, imiwa na koordinatori i pretstavnici od LS

Poseteni DC Ime na koordinator Pretstavnici od LS

1. Berovo Violeta Furnaxiska Jasmina Pa{aliska Andonovska

2. Bitola Dina Ivanova Sne`ana Petrovska

3. Veles Eftimija Kardova Lukarova Katica Kadieva i Biljana Manasko-va

4. Gevgelija Blaga Celeva /

5. Gostivar Dafina Davidoska /

6. Del~evo Aleksandar Nikolov /

7. Kavadarci Nada Stojanova /

8. Ki~evo Lile Nikodinovska /

9. K. Palanka Dobrinka Davitkovska /

10. Kumanovo Suzana Trajkovska /

11. Manastirec Gordana Milo{evska /

12. Prilep Mirjana Georgievska /

13. Probi{tip Ankica Kijajova /

14. Skopje Nasmevka - T.Pole

Julijana Bo`inovska Eleonora Pan~evska Nikolovska

15. Skopje @elezara

Viktorija Milo{evska

16. Tetovo Selman Rustemi Enver Bekiri

17. [tip Mare Simonovska Kiril Panajotov

Lista na pretstavnici na relevantni organizacii/institucii

Lista na pretstavnici na NVOi

NVO Polio Plus - Du{ko Hristov (generalen sekretar)

NVO Poraka - Violeta Dimovska (pretsedatel)

Lista na pretstavnici na MTSP

MTSP - Slobodanka Lazovska (rakovoditel na sektor)

ZSD - Teano Dimitrovska, m-r Katica Ki~ukova - Golubovska

41

Aneks 3. Pra{alnik za koordinatorite i stru~nite rabotnici za sprovedeni obuki po tema i profil na u~esnici

Sprovedeni obuki

Tema Godina Inicijator U~esnik po profil Mesto na odr`uvawe



Aneks 4. Pra{alnik za stru~nite rabotnici za kvalitet na sprovedeni obuki i potreba od obuki

1. Tema na obukata

_____________________________________________________________________________________

2. Obukata mi be{e soodvetna na profilot

vo potpolnost dovolno nedovolno voop{to

3. Kolku obukata e primenliva vo sekojdnevnata rabota


4. Obukata pridonese za unapreduvawe na mojata profesionalna rabota vo DC


_____________________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________________

1. Tema na obukata

_____________________________________________________________________________________

2. Obukata mi be{e soodvetna na profilot


3. Kolku obukata e primenliva vo sekojdnevnata rabota


4. Obukata pridonese za unapreduvawe na mojata profesionalna rabota vo DC


Navedete gi korisnite aspekti od obukata i studiskata posetata na DC vo Italija

_____________________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________________

Navedete nekoi temi za koi smetate deka e potrebna obuka

_____________________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________________________

43

Aneks 5. Pra{alnik za koordinatorite na DC za realizacija na planovi i programi za rabota

Programi koi se sproveduvaat

Deca Roditeli L. Zaednica Realizator Frekvencija

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12



Aneks 6. Plan na intervju za pretstavnici od NVO

1. Zadovolenost na standardi vo odnos na brojot na korisnici vo DC2. Stru~nost na vrabotenite 3. Soodnos na broj na vraboteni so broj na korisnici po D.C4. Programski aktivnosti (koj gi podgotvuva programite i sproveduva programskite aktivnosti)5. Oprema (dali D.C se dobro opremeni)6. Transport (kako i kolku dobro e organiziran transportot)

Aneks 7. Plan na intervju za pretstavnici od MTSP

1. Slu`ba za lica so pre~ki vo razvojot• Broj na vraboteni• Profil• Rabotno iskustvo• Zakonska ragulativa2. Finansirawe na D.C• Na~in i kriterium za raspredelba na stredstva po DC• Te{kotii3. Status na personalot4. Formi na supervizija5. Prezemawe na DC od op{tinite • strategija i na~in na koj }e se izvr{i prezemaweto,• koj }e gi finansira, dali MTSP ili op{tinata

Aneks 8. Plan na intervju za pretstavnici od LS

1. Dali ste zapoznati so rabotata na DC2. Koj se planovite na op{tinata za prezemaweto na D.C pod nivna nadle`nost3. Mo`nosti za pomagawe4. Idni planovi

45

Aneks 9. Plan za disusija vo fokus-grupi so roditeli/zgriùva~i

1. Zadovolstvo od uslugite • èlba za poseta na DC od strana na decata• komunikacija pome|u decata i personalot• redovnost

2. Klu~ni oblasti za unapreduvawe • edukacija • socijalizacija• ishrana• zabava - igra• transport• fizioterapija• ______________________________

3. Glavni pote{kotii (deca)• vklu~uvawe vo grupata • prifa}awe na personalot• vklu~uvawe vo programite • individualni pote{kotii

(roditeli)• podgotvenost za prifa}awe na uslugite

4. Na~in na komunikacija pome|u roditelite/staratelite i personalot• kako se ostvaruvaat sredbite (po telefon, li~ni poseti od r., po telefon) • individualni sredbi (sekoj den, 2-3 pati nedelno, 1 nedelno, do dvapati mese~no, poretko)• sodrìna - tema (naviki, higiena, ishrana, disciplina, vklu~uvawe vo grupata, sledewe na

edukacija)• dali se obra}aat za sovet?• grupni sredbi (1 mese~no, na sekoi 2 meseci, na 3 meseci, _____)

5. Razliki vo mislewata me|u roditelite i zgriùva~ite vo odnos na kvalitetot na uslugite• edukacija • socijalizacija• igra• transport• ___________________________________________

6. Dali DC gi zadovoluvaat potrebite na semejstvata• zgriùvawe - vreme (dali e dovolno)• sovetodavna rabota

7. Otkako deteto go posetuva DC, kakvi promeni nastanaa vo semejstvoto____________________________________________________________________

8. Otkako deteto go posetuva DC, kakvi promeni nastanaa kaj deteto



Aneks 10. Plan za diskusija vo fokus-grupi so stru~ni rabotnici

1. Na~in na komunikacija pome|u roditelite/staratelite i personalot

• kako se ostvaruvaat sredbite (po telefon, li~ni poseti od rod., pri zemawe na deteto, organizirani od personalot)

• individualni sredbi (sekoj den, 2-3 pati nedelno, 1 nedelno, do dvapati mese~no, poretko)

• sodr`ina - tema (naviki, higiena, ishrana, disciplina, vklu~uvawe vo grupata, sledewe na edukacija)

• dali se obra}aat za sovet?

• grupni sredbi (1 mese~no, na sekoi 2 meseci, na 3 meseci, _____)

2. Dali DC se uspe{ni vo odnos na vklu~uvawe na decata vo redovnata nastava

• broj na deca vklu~eni vo redovnata nastava

3. Dali im se dozvoluva na decata da igraat so igra~kite

• samostojno ili so personalot

• koi igra~ki se najmnogu koristeni i za {to

• dali se soodvetni na vozrasta

• dali se soodvetni na popre~enosta

• predlozi za potrebi od oprema

4. Soodvetnost na opfatot na korisnicite

• spored kategorii na popre~enost

5. Glavni pote{kotii (deca)

• vklu~uvawe vo grupata

• prifa}awe na personalot

• vklu~uvawe vo programite

• individualni pote{kotii

(roditeli)

• podgotvenost za prifa}awe na uslugite

47

Aneks 11. Tema na obuka i u~esnik po profil

Vkupno

U~esnik po profil

Defektolog S. Rabotnik

MedicinskaSestra Psiholog Pedagog Fizioterapevt

Broj na u~esnici

232 61 52 43 40 24 12



Aneks 12. Kvalitet na obukata po tema

Tema na obukata

Br.

na

u~es

nic

i Obukata mi e soodvetna na profilot

Obukata e primenliva vo sekojdnevnata ra-

bota

Pridonese za una-preduvawe na mojata

stru~na rabota vo DC

Vo

potp

ol-

nost

dovo

lno

nedo

voln

o

Voo

p{to

Vo

potp

ol-

nost

dovo

lno

nedo

voln

o

Voo

p{to

Vo

potp

ol-

nost

dovo

lno

nedo

voln

o

Voo

p{to

1. Zapoznavawe so rabotata na dnevnite centri (osnovna obuka) 60 13 40 7 8 38 11 10 33 13 1

2. Rabota so lica so hiperaktivno odne-suvawe i autizam 24 12 10 2 12 10 2 11 9 4

3. Koristewe na dvièweto na teloto kako edukativen instrument za decata so posebni potrebi (I i II del)

18 17 1 13 5 11 7

4. Rabotewe kako tim, izgradba na timsko rabotewe; Modeli na popre~enosti i nivnoto vlijanie vrz toa kako se raboti

18 10 6 3 9 7 3 8 7 4

5. Vidovi na hendikep 12 2 10 2 10 2 10

6. Izrabotka na individualni planovi 12 5 4 2 1 1 11 9 2 1

7. Seksualnost kaj licata so popre~enost 10 1 6 3 4 6 1 5 4

8. Spravuvawe so deca so predizvikuva~ko odnesuvawe 10 4 5 1 4 3 2 1 4 3 3

9. Stepen na razvoj na govor 8 3 3 2 3 3 2 4 2 2

10. Rabota so lica so autizam 10 3 3 3 1 1 6 2 1 1 6 2 1

11. Umereni i kombinirani pre~ki 6 4 2 3 1 2 3 1 212. Hiperaktivno odnesuvawe 6 3 2 1 4 1 1 4 1 113. Mre`no povrzuvawe i sorabotka na

zdravstven, socijalen i obrazoven sek-tor

5 2 3 1 2 2 2 2 1

14. Pristap kon licata so posebni potrebi 4 2 2 2 1 1 2 1 1

15. Promovirawe na pra{alnikot ”Sled-niot ~ekor na skaliloto” 3 2 1 1 1 1 1 1 1

16. Obuka za rabota so roditelite na deca-ta 3 1 2 1 2 1 2

17. Muziko terapija 3 1 2 1 2 2 118. Montesori pedagogija 2 2 2 219. Pikler metoda 2 2 2 220. Upravuvawe i rakovodewe na dnevnite

centri 2 2 2 2

21. Rabota so slepi i gluvi 2 2 1 1 1 122. Obuka za zgriùva~i 2 2 2 1 123. Normalniot i patolo{ki razvoj na go-

vorot 2 1 1 1 1 1 1

24. Diskriminacija na lu|eto 1 1 1 125. Pozitivna praktika za procesot na de-

institucionalizacija 1 1 1 1

26. Vodewe na dosieja za rabota vo dnevni-te centri 1 1 1 1

27. Mo`nosti za primena na KT vo dnevni-te centri 1 1 1 1

28. Informacii za izrabotka na proekti 1 1 1 129. Sovetuvawe na personalot za organizi-

rawe na seminar za roditeli na tema: seksualnosta kaj licata so posebni potrebi

1 1 1 1

30. Emocionalniot ìvot kaj licata so popre~enost 1 1 1 1

Vkupno 232100%

8837,9 %

11650 %

2611,2 %

20,8 %

6929,7%

12353%

3816,3 %

20,8 %

7130,6 %

11549,5

4318,5 %

31,2 %

49

Aneks 13. Predloèni temi za potrebna obuka

R.br. Tema Broj na stru~ni rabotnici

1. Autizam:- kako pojava i na~in na tretirawe;- prakti~na rabota so autisti~ni deca

- zgriùvawe i neguvawe- aktivnosti

24

2. Seksualno vospituvawe i obrazovanie- prakti~ni soveti za spravuvawe so seksualnosta- tabu tema za roditelite- Za spravuvawe so agresivnosta

22

3. Prakti~na rabota so hiperaktivni deca14

4. Cerebralna paraliza- Zgriùvawe i neguvawe

14

5. Nasilstvo kaj decata - prevencija i za{titni merki- spravuvawe so deca so predizvikuva~ko odnesuvawe

12

6. Seminar za administrativnite raboti vo centarot- Obuka za pravewe na plan i programi - Doizrabotka ili usovr{uvawe na individualen plan i programa- Koj {to treba da napi{e vo dosieto na deteto

11

7. Prakti~na rabota za deca koi vo podocneèn period se opfateni so tretman - Deca nad 15 godini- Lica nad 20 godini

6

8. Odrùvawe na li~na higiena na decataObuka za odviknuvawe od navikata za koristewe na peleni

6

9. Koncepti za poddr{ka na deca so pre~ki vo razvojot koi poseduvaat redovni u~ili{ta i za vklu~uvawe na onie koi ne posetuvaat redovna nastava- Sorabotka so u~ili{tata (interaktivna rabota)

5

10. Fizikalna terapija5

11. Stru~no nadopolnuvawe na stru~niot tim- Edukacija- Jaknewe na kapacitetite- Seminari za odredeni dijagnozi

4

12. Zapoznavawe so rabotata na dnevnite centri nadvor od dràvata:- vo Italija- vo Grcija

4

13. Rabotna okupacija so golema grupa-kreativna terapija4

14. Socijalizacija na decata so posebni potrebi3

15. Izrabotka na standardizirana, unificirana dokumentacija3

16. - Sorabotka so nadle`nite ustanovi so cel podobra komunikacija i re{avawe na tekovnite problemi so koi se sre}avaat semejstvata i dnevnite centri

- Ukaùvawe na gre{kite- Dostavuvawe na neophodni informacii- Sorabotka na socijalniot rabotnik so lokalnata zaednica

3

17. Obuka za odnosi so javnosta;- Mediumska pomo{ vo alarmantni situacii

3

18. Rabota vo grupa za deca so kombinirani pre~ki2

19. Odnosi so starateli - dom semejstva2

20. Obuka i metodi na rabota za korekcija na govorot 2

21. West syndrome 2

22. Daunov sindrom2

23. Obuka za muziko terapija2

24. Zdravstvena za{tita na decata so umerena i te{ka popre~enost1

25. Obuka za disleksija, disgrafija,diskalkulacija, pelte~ewe1

26. Prakti~na rabota so deca so psihoza1

27. Deinstitucionalizacija na licata so posebni potrebi1

28. Obuka za izrabotka na predmeti od hartija, plastika i sl.1

29. Emocionalniot ìvot kaj licata so pre~ki vo razvojot1

30. Obuka za menaxirawe na DC1

31. Unificirawe na testovite za decata1



Aneks 14. Dostavnica br. CN/MCDA/2002/CNSPM/6-1

51

Aneks 15. Dostavnica br. CN/MCDA/2005/CP/01



Aneks 16. Lista na potrebna oprema po DC

1. Berovo: uniformi za vrabotenite, 2 grealki (grejni plo~i), drà~i za vo kupatilo, komoda za presoblekuvawe so fioki, {kaf~iwa za site deca, nadvore{ni lula{ki, lizgalki, plasti~ni masi i stolici, kutii za prva pomo{, vitamini, analgetici i telefon so faks.

2. Bitola: opremuvawe na meka soba so vizuelni stimulansi, kompjuter so internet i kablovska TV.

3. Veles: ne se evidentirani potrebi, nitu e dostaveno barawe do ZSD za potrebna oprema.

4. Skopje - @elezara: klima-ured, adaptirano klimatizirano vozilo so remeni, digitalna kamera za sledewe na napredokot kaj korisnicite, sokovnik, invalidska koli~ka, pravosmukalka, }ebiwa, postelnina, pomagala za razvivawe na krupna i sitna motorika, orientirawe vo prostorot i kreativnost, neutralni masi i stolovi.

5. Skopje - T. Pole: kompjuter, printer, TV, DVD, digitalna kamera, kaseti za video, nadvore{ni klupi i masi, didakti~ki i nagledni sredstva.

6. Tetovo: kompjuter, printer, fotokopir, opremuvawe na {iva~ka rabotilnica za rabotno angaìrawe, igli za izrabotka na tapiserii.

7. [tip: klima-ured, kvalitetni igra~ki soodvetni na popre~enosta i vozrasta na korisicite, stati~en velosiped, faks-ma{ina, aparat za slikawe, digitalna kamera, ma{ina za sadovi i pravosmukalka na voda koja vo isto vreme }e vr{i i dezinfekcija na tepisonot vo DC.

8. Gevgelija: laserski printer vo boja, kompjuter so printer, kompjuter za simplificirano i zabavno funkcionirawe na korisnicite, fotokopir, digitalna kamera, fotoaparat, bazen za topki, podvi`na lenta, topki (basket i fudbal), sitope~at.

9. Kriva Palanka: kompjuter, muzi~ki sistem, invalidski koli~ki, platno za tapiserii i volnica vo razni boi, materijali za okupaciona terapija, podvi`na lenta, opremuvawe na dvorot.

10. Kumanovo: opremuvawe na {iva~ka rabotilnica, digitalna kamera, ureduvawe na dvorot, didakti~ki materijali, oprema za ve`bawe (niska greda, du{eci za ve`bawe, podvi`na traka), tarpezariska masa so stol~iwa, plasti~ni igra~ki vo forma na ovo{je, prva pomo{, gumeni krugovi i topki za fizikalna terapija, mali tegovi, obezbeduvawe na edna prostorija so metalni {ipki na prozorcite zaradi za{tita na opremata od kra`bi.

11. Probi{tip: kompjuteri za korisnicite, digitalna kamera, klima-ured, fotokopir, du{ek, stati~en velosiped, bazen-relaksator so top~iwa, monistri za pravewe |erdani, igli za pletewe, konec-ìca za nièwe i potro{en didakti~ki materijal.

12. Del~evo: didakti~ki materijali, muzi~ki instrumenti (gitara, sintisajzer, harmonka, udira~ki instrumenti), kompjuter so DVD-reà~ ili samo DVD-reà~, printer vo boja, CD-pleer radiosistem, skener, LCD-proektor, materijali za rabotni aktivnosti, ma{ina za {iewe (overluk), sito-pe~atewe (2 broja za hartija, 2 broja za tekstil), kosilka za treva, oprema za fizikalna terapija.

13. Gostivar: digitalna kamera, ograda za dvornoto mesto na DC, ni{alki, klima-ured, fotelji za sedewe i krevet za spiewe.

53

14. Ki~evo: digitalna kamera, fotoaparat, igra~ki soodvetni na vozrasta i popre~enosta na korisnicite, tegovi od 1 i 2 kg, kosilka za treva, pek-beg oprema za ramenici, lak-kajak, podvi`na lenta, velosiped.

15. Kavadarci: delumna oprema za kineziterapija, fotoaparat, didakti~ki materijali, elektromasaèr, blender.

16. Prilep: opremuvawe na prostorija za rabotno-proizvodna i kreativna terapija - za sitope~at-rabotilnica: kompjuter so reà~, fotokopir, aparat za plastificirawe, klima-ured, àluzini za za{tita od direktna son~eva svetlina. Za cve}arstvo: klima-ured, àluzini za za{tita od direktna son~eva svetlina, humus, sredstva za pothranuvawe i za{tita na rastenijata, saksii i alatki. Za doopremuvawe na prostorijata za fizikalna terapija: elektri~ni masaèri, lampi za zagrevawe, greda za ve`bawe, {vedska klupa, ogledala so ramki, tegovi so razli~na golemina, oprema za ve`bi za celata muskulatura. Za prostorijata za senzitiven razvoj i relaksacija: meki fotelji, stolici za relaksacija, meki igra~ki, zvu~ni i svetlosni igra~ki, mek i topol pod, ogledalo so ramka i sobna ni{alka Koristeni kompjuteri, masi~ki za kopjuteri, ma{ina za {iewe, digitalna kamera, velosipedi i adaptirano klimatizirano vozilo.

17. S. Manastirec: kompjuter so internet, topol pod, tajfuni, soodveni igra~ki, nagledni sredstva, klupi za vo dvorot, LCD-proektor, kaseti i CD so prikazni.



Aneks 17.Lista na dnevni centri so specifikacija na poddr{kata koja be{e obezbedena od UNICEF

City /village Opened in UNICEF support

1. Tetovo Maj 2002Renovirawe, oprema, operativni tro{oci za 6 meseci i obuka

2. Prilep Maj 2002Renovirawe, oprema, operativni tro{oci za 6 meseci i obuka

3. Veles Maj 2002Renovirawe, oprema, operativni tro{oci za 6 meseci i obuka

4. Manastirec Maj 2002 Renovirawe, oprema i obuka

5. Del~evo Maj 2002 Oprema i obuka

6. Bitola Februari 2003 Oprema (delumno) i obuka

7.Topansko pole - Skopje

Februari 2004 Obuka

8. @elezara - Skopje Noemvri 2004 Oprema i obuka

9. Kriva Palanka obuka

10. Ki~evo 2006 Oprema i obuka

11. [tip Maj 2005 obuka

12. Kavadarci April 2005 obuka

13. Gostivar 2006Oprema, operativni tro{oci za 6 meseci i obuka

14. Kumanovo Septemvri 2005 Trening

15. Probi{tip Dekemvri 2005 Oprema i obuka

16. VinicaPlanirano otvorawe 2007

Oprema i obuka

17. Berovo 2006

Oprema, operativni tro{oci za 6 meseci i obuka

55

Aneks 18. Kratenki

DC - Dneven centar za lica so umerena i te{ka intelektualna popre~enost

MTSP - Ministerstvo za trud i socijalna politika

ZSD -Zavod za socijalni dejnosti

LS - Lokalna samouprava

NVO - Nevladina organizacija

CSR - Centar za socijalna rabota

dnevni centri za deca so posebni potrebi prose~no ima po 18.4 korisnici na uslugite na dc, a 3,7...

Documents