Doc. dr. Saša Prelič

PREMOŽENJSKA IN KAPITALSKA RAZMERJA

PRI STATUSNIH

PREOBLIKOVANJIH

Ekonomski motivi za statusna preoblikovanja

podjetniško prestrukturiranje

interes po spreminjanju materialne in/ali formalne strukture družbe

Dilema

Ali so za uresničitev teh interesov res nujna posebna pravna pravila za podjetniško prestrukturiranje?

Možnost izvedbe podjetniških prestrukturiranj s pravili “splošnega”

korporacijskega prava:

prenehanje in likvidacija (zmanjšanje OK),

inkorporacija (povečanje OK),

singularna sukcesija

Problemi

dolgotrajnost in izvedbena kompleksnost,

zamudnost,

stroški,

sodelovanje upnikov kot ovira,

izničenje (propad) t. i. skritih podjetniških vrednosti (skrite rezerve)

Posebna pravila za statusna preoblikovanja

Vrste:

1. materialno

(= prenosno, übertragende) in

2. formalno

(= oblikovno, formwechselnde)

Formalno statusno preoblikovanje

Osrednje pravne značilnosti(temeljni strukturni elementi)

1. ohranitev identitete,2. sprememba normativne pripadnosti

(sprememba pravnega plašča),

3. statičnost premoženja,4. kontinuiteta članstva

Ni poenotenih pravil (direktive)

Materialno statusno preoblikovanje

Osrednje pravne značilnosti:

1. prenos premoženja (pravic, obveznosti in pravnih

razmerij) s popolno ali delno univerzalno sukcesijo,

2. deleži kot predmet nasprotne izpolnitve pridobitelja (tri- ali dvostrano pravno razmerje)

3. (praviloma) prenehanje razpolagalca brez likvidacije

Vrste

F: - sprememba pravnoorganizacijske oblikeM: - združitev (p + s = zp + zu)

- delitev več meril razvrščanja:

usoda razpolagalca: r + o, obstoj pridobitelja: dp + du,vpliv na razmerja: dokr + dnokr

- prenos premoženja

Specifična tveganja

Za upnike (posledica univerzalne sukcesije)

ni soglasja h personalni spremembi obligacije,

konkurenca z upniki prevzemne družbe,

poslabšanje plačilne sposobnosti novega dolžnika

Za manjšinske imetnike deležev (posledica

večinskega principa odločanja)

ekonomska neenakovrednost položaja

sprememba prenosljivosti deležev

propad posebnih korporacijskih upravičenj

sprememba kapitalskih razmerij

vstop v člansko strukturo pridobitelja

Urejanje na evropski ravni

3. Direktiva [1978] o združitvi delniških družb (zavezuje)

6. Direktiva [1982] o delitvi delniških družb(ne zavezuje!)

Namen: minimalni standardi zaščite interesa upnikov in

manjšinskih imetnikov deležev

(Manjšinski) imetniki deležev

Vnaprejšnje (ex ante)

in

naknadno (ex post) varovanje

Vnaprejšnje varovanje

Pravica do obveščenosti

Pravila o večinah, potrebnih za sprejem sklepa

(splošna večina; večina pri delitvi, ki ne ohranja kapitalskih razmerij; blokadne manjšine, soglasje

imetnikov posebnih korporacijskih upravičenj itd.)

Naknadno varovanje

pravica pridobiti deleže pridobitelja (primarna pravica)

pravica do denarnih doplačil (dopolnilna pravica)

pravica zahtevati prevzem deležev (denarna odpravnina)

Sodni preizkus

sodni preizkus primernosti menjalnega razmerja/ denarne odpravnine (alternativa nedopustnosti

obrambnih tožb)

nepravdni postopek s sodelovanjem gremija

učinki:

dodatna denarna doplačila/višja odpravnina,

učinek contra omnes (skupni zastopnik)

Varovanje interesa upnikov

K. Schmidt (T. Raiser):

model individualne oziroma institucionalne zaščite upnikov

Individualno

Posebne (sodno varovane) pravice upnikov znanih terjatev

- odgovornost za obveznosti (posebna pravila, posebej pri delitvah – delitveni učinek!)

- pravica zahtevati zavarovanje (592. člen novo – soglasje upnikov pri združitvi)

- odškodninska odgovornost članov organov vodenja

Institucionalno

Pravila o bilanciranju

Uporaba pravil o ustanovitvi

Vsotno načelo

Bilanciranje – s + du

Izhodišče:

inkorporacija družbe in izpolnitev obveznosti z novimi deleži

Dilema:

ali je dopustna inkorporacija s takojšnjim

izkazom dobička?

Vsotno načelo

Ideja: vezane kategorije kapitala naj bi ostale vezane tudi po statusnem preoblikovanju,

možnost ustanovitve družbe z izkazom dobička

možnost “privilegiranega” zmanjšanja OK (pri oddelitvi)

Bilanciranje – p + dp

Izhodišče:

možnost izpolnitve z obstoječimi (lastnimi) ali

novimi deleži (povečanje OK)

Primerjalnopravne možnosti

1. Povečanje OK – novi deleži

2. Brez povečanja OK – lastni deleži

Povečanje OK z izdajo novih deležev

Praviloma koncentracijske p + dp

Povečanje OK (zagotovitev kapitala) – oprostitve

Bilanciranje – OK + agio

Ni povečanja OK

Praviloma koncernske p + dp1. Izpolnitev z lastnimi deleži:

M. down stream (589.3 ZGD-1) – prevzeta je imetnik deležev prevzemne – prehod premoženja z imetnika deležev na družbo)

2. Brez izpolnitve ali novi deleži: - M. side stream (589.2 ZGD-1; izbirno upravičenje zaradi udeležbe istih oseb v kapitalu – ne sme kršiti prepovedi vračila vložka)- Odrek

3. Prepoved povečanja OK:

- M. up stream (589.1.1 ZGD-1) – prevzemna je imetnik deležev prevzete – prehod premoženja z družbe na imetnika deležev;

- prevzeta je imetnik lastnih delnic (589.1.2. ZGD-1