domaãe in tuje Ïivali - cloverleaf-mall · 2012-10-17 · domaâe in tuje Îivali beseda 3...

BESeDADOMAâE IN TUJE ÎIVALI

1

Fran Erjavec

Domaãein tuje Ïivali

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Fran ErjavecDOMAâE IN TUJE ÎIVALI»Domaãe in tuje Ïivali vpodobah« — izbor

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-136-3

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

Vsebina

UVOD 5I. Pomladanski dan 5

II. Mnogovrstnost Ïivali 9III. âlovek 11IV. âlovek je gospodar na zemlji 15V. Ne muãi Ïivali! 18

VI. Ljubi bralec! 21PES 23MAâEK 35MI· 48JEÎ 55KRT 58JAZBEC 62PTICE, âLOVE·KE PRIJATELJICE 68

Ptiãje Ïivljenje 72Gnezditev in valitev 75Mladiãi 80Selitev 83Ptice, na‰e dobrotnice 89Ne preganjajte ptiãev! 94


4

KURA 99TA·âICA 106VRABEC 112KOS 118·TRK ALI ·TORKLJA 121MEDVED 126VOLK 131RIS 135BOLHA 138·âIPAVEC ALI ·KORPIJON 141KLOP ALI KLE·â 144


5

UVOD

I. Pomladanski dan

Lep boÏji dan je danes! Sonãna gorkota je razkadilamokrotne megle, ki so se vlaãile dolgoãasno po do-

linah in od gozda do gozda. Umirili so se tudi mrzlotnivetrovi, tihi mir kraljuje v zraku. Komaj je ãutiti toplosapo, ki se igra z mladim cvetjem stare jablane predna‰o hi‰o. Davno Ïe ni sijalo sonce tako prijazno nazemljo in topli Ïarki povsod zbujajo novo Ïivljenje.Ne‰teta mnoÏica bilk in trav, brstov in cvetov rije zdajiz nje. Novo Ïivo zelenje odeva spet gozd in loko, ki joje bila poprej posu‰ila in obrila mrzla burja.

Na kraju gozda se spet pa‰e Ïivina. Pastir piska napi‰ãalko, ki si jo je izvil iz vrbove ‰ibe. Po njivah je vseÏivo. Kar koli more gibati, vse orje, seje, koplje, sadi,kakor veleva v zraku ‰krjanãek: »Delaj, delaj, delaj, orji,orji, orji, sej, sej, vrzi, vrzi!« Le stara bolehna Ïenica jeostala doma. Vso zimo si je Ïelela, da bi ji Bog dal uãa-kati pomladi. In uãakala jo je. Danes je prvikrat sedla naklopco pred hi‰o, mlado zelenje dobro de njenim oãemin sonce ji pregreva premrle ude. Îenica je vesela lepe-ga dne in hvali Boga in njegovo dobroto.


6

Ne daleã od tod pod lipo sredi vasi se je zbrala mla-dina, brezskrbna skaãe po mehki travi ter se igra, kakorse je igrala lani in predlani in kakor se je igrala mladinapred sto in sto leti. Tako se je tudi igrala nekdaj siva Ïenana klopci v onih letih, ki ji zdaj Ïe uhajajo iz spomina.

Kar koli Ïivi, vse je veselo Ïivljenja; kakor prerojena jevsa narava. Veselimo se tudi mi! OdloÏimo za ãas vsak-danje skrbi in teÏave, nauÏijmo se lepega ãasa!

Podaj mi, bratec moj, roko,pod milo pojdeva nebo,kjer njiva zopet zeleni,nad njo ‰krjanãek Ïvrgoli.

Iz vasi gremo ãez loko proti gozdu. Domaãi pes nas jeugledal in je pritekel za nami. Ker tako veselo skaãe oko-li nas in se nam tolikanj dobrika, ga pustimo, da gre znami. Lepo uglajena steza nas pelje ob potoku.

Voda v njegovi strugi hitro skaklja od kamna do kam-na, od grma do grma, kakor bi se ji bogve kako mudilov vas. Kopa bo pri‰la tja, vendar ne bo ostala tam, am-pak bo hitela ‰e dalje do velike reke.

Domaãe goske se perejo na potoku, race pa vtikajoglavo v vodo, ker i‰ãejo v blatu ãrvov, polÏev in drugesodrge. Ona nemirna ptica s privihanim repkom in zbelim predpasnikom, ki je ravnokar sedla na kamen sre-


7

di potoka, to je povodni kos. Iz gore je pri‰el iskat vod-nih ÏuÏelk.

Ob potoku se sonãijo Ïabe; ko pa zaãutijo na‰e sto-pinje, hitro poskaãejo na glavo v vodo, da male ribiceprepla‰eno begajo sem ter tja. Izpod grma je na‰ pesspodil dolgokljuno ptico, ki ima prelepo zeleno in mo-dro perje. To je vodomec. Pod grmom je preÏal na ribi-ce, mi smo ga zmotili pri opravilu in tako morebiti re‰iliÏivljenje mladi ribici, ãe je ne ujame poÏre‰na ‰ãuka, kije ravno zdaj priplavala izpod gostega ‰a‰a.

Na‰a steza zapusti potok in nas vodi ãez loko v gozd.Po cvetoãi loki se pode razno pisani metulji, po zraku sesuãejo mu‰ice in druge krilate ÏuÏelke, po zemlji lazijoãrni ÏuÏki in skaãejo lahkonoge kobilice. Okoli Ïivine napa‰i posedajo pastirice in tresljajo z dolgimi repi, nahrastu sredi loke sede sive vrane in visoko nad namispazimo orla, ki v velikih krogih mirno plava po zraku.

Zdaj se bliÏamo gozdu. Îe od daleã sli‰imo glasnotrkanje, kakor bi kdo kaj pribijal. To je detel. V lepi pi-sani suknji pleza po deblu zdaj gor, zdaj dol in tolãe skrepkim kljunom po skorji, da bi prepodil in potem po-zobal v njej skrite ÏuÏke, ki izjedajo drevo. Ko se ãudi-mo lepemu plezavcu, nam nekaj za‰umi pod nogami.Sivomodra belou‰ka je, nje se ne bojimo, ker vemo, dani strupena. Tudi ubiti je noãemo, ker nam je znano, dapoÏre mnogo Ïab in drugega mrãesa.


8

No, zdaj smo v gozdu. Suho listje pod na‰imi nogamidela velik ‰um in po drevju umolknejo prepla‰ene pti-ce. Sedimo na ono posekano deblo! Kako tiho je vseokoli nas, le visoko v vrheh ‰epeta in ‰umlja listje, kakorda bi se drevo pogovarjalo z drevesom. Nenadoma seblizu nas oglasi kukavica; njen glas sli‰imo, ptice pa nevidimo. Za njo se prva oglasi ‰oja z neprijetnim glasomin kmalu je spet vse Ïivo okoli nas. Iz grmov in izpod vejdrobe in gostole male pevke svoje pesmice, nekaterebolj tiho, nekatere bolj glasno, kakor je kateri dano. Izdna gozda se vãasih razlegajo zamolkli glasovi. To soglasovi vodnih in moãvirnih ptic, ki gnezdijo v moãvir-ju onstran gozda.

Vse Ïivi, vse se giblje, vse se veseli in tako slavi, ãe tudinevede, svojega stvarnika, slavi Njega, ki ume jezik svo-je Ïivali, komur je svetla kronica vsake bilke, ki ve potavsakega ÏuÏka. Kamor On veli, tja buãe vetrovi, Njegovprst kaÏe pota deroãim rekam.


9

II. Mnogovrstnost Ïivali

Na na‰em kratkem sprehodu smo videli in sli‰alimnogo Ïivali. Vsak med nami ve tudi po svojih

lastnih izku‰njah, da Ïive na kopnem, v zraku in v vo-dah mnogovrstne Ïivali. Posebno na kopnem zbujajomnoge Ïivali na‰o pozornost s svojo velikostjo in posta-vo; te Ïivali tudi najbolje poznamo, ker jih vidimo po-gosto. ·e dosti veãje pa je ‰tevilo malih Ïivalic, ki pa jihzato ne poznamo toliko, ker so nekatere tako majhne,da jih na‰e oãi komaj vidijo. Te male Ïivalice se nam na-vadno tudi skrivajo, zato jih le redkokdaj vidimo.

Po zraku letajo velike in majhne ptice in poleg tehne‰teti roji hro‰ãev, metuljev, komarjev, muh in drugihÏuÏelk. Najveã Ïivali pa stanuje v vodi, posebno pa vmorju. Morje skriva v sebi najveãje in najmanj‰e Ïivali,vãasih v kaj ãudnih podobah, da bi ãlovek lahko po-mislil, da ima pred seboj kak cvet, ne pa Ïival.

Vsakomur je znano, da pri nas ne Ïivi vsaka Ïival navsakem kraju. Medved, lisica, jelen, veverica Ïive le vgozdu; zajec, poljska mi‰, prepelica, ‰krjanec na polju;jelen, divja koza, orel, divji petelin na visokih gorah;vidra pri vodi; raca, gos, labod na vodi. Postrv Ïivi le v


10

mrzlih bistrih potokih in gorskih jezerih, krap pa najrajev blatnih krnicah in poãasi tekoãih vodah.

Kolikor dlje gremo iz svojega kraja, toliko bolj se me-njajo Ïivali. âe gremo proti severu, najdemo sobolja,hermelina, bele lisice in druge Ïivali, ki nam dajejo naj-lep‰o koÏuhovino; tam vidimo severnega jelena, belegamedveda, tjulnje ali morske pse, kite in ‰e veliko drugihÏivali, ki jih pri nas ni najti.

·e bolj se spremeni Ïivalstvo, ãe se spustimo protijugu v toplej‰e deÏele. Tam Ïive krvoloãne zveri, na pri-mer levi, tigri, hijene; tam se pasejo velikanski sloni,nosorogi, Ïirafe in kamele.

Tam so gozdovi polni gibãnih in sme‰nih opic, jeziã-nih papig in drugih preãudovitih ptic, ki se jim perjesveti kakor zlato in drago kamenje. Po zraku se poga-njajo najlep‰i in najveãji metulji, ãudoviti hro‰ãi in dru-ge ÏuÏelke v najnenavadnej‰ih podobah. Toda tam sta-nujejo tudi poÏre‰ni krokodili, velikanske kaãe, dostistrupenih Ïivali, posebno pisanih kaã in ‰ãipavcev, gostiroji pikajoãih mu‰ic in silna mnoÏica vsakovrstnegagnusnega mrãesa. Vsak kraj, vsaka deÏela ima kaj po-sebnega.


11

III. âlovek

Po svojem telesu je ãlovek podoben Ïivalim; v kakiposebnosti pa nekatere Ïivali ãloveka celo prekose.

Tako so na primer mnoge Ïivali veãje in moãnej‰e odãloveka, nekatere bistreje vidijo, nekatere tanj‰e sli‰ijo,nekatere pa spet bolje vohajo. Tudi veãjo starost uãakajoneke Ïivali kakor ãlovek.

Vendar ima ãlovek nekaj, kar ga visoko povzdigujenad vse Ïivali ter ga posaja na prvo mesto med vsemistvarmi, kar koli jih je ustvarila vsemogoãna boÏja roka.To nekaj je njegova neumrljiva du‰a in njene preãudnezmoÏnosti. Samo ãlovek lahko misli, le on si lahko zidazlate gradove v oblake in si v mislih snuje nov svet okolisebe. Le ãlovek se zaveda samega sebe in lahko premi‰-lja o sebi in o svetu. Samo ãlovek je lahko poboÏen, kersamo on spoznava svojega stvarnika.

In ãe tudi ne gledamo na ãlovekovo du‰o, ga Ïe vna-nja podoba loãi od Ïivali. âlovekovo telo Ïe samo ozna-nja, da stanuje v njem boÏji duh. âeprav je ãlovekovotelo iz prsti, ga zemlja vendar ne vleãe toliko k sebi ka-kor druge Ïivali, ki hodijo po vseh tirih s pripognjenoglavo in srepo gledajo v zemljo. âlovek hodi samo po


12

dveh nogah, in vendar je njegova hoja lahka in varna.Na njem je vse v pravi meri, niã ni preveliko, niã pre-majhno, krona vsemu telesu pa je glava. Le ãlovek nosiglavo pokonci in gleda proti nebu z lepim jasnim obra-zom.

Izpod las se sveti ‰iroko ãisto ãelo, kakr‰nega ne naj-demo pri nobeni Ïivali. Lepo rezan nos stoji sam zase,ker se ni zrastel z gornjo ustnico kakor pri Ïivalskemgobcu. Usta zapirata rdeãi mehki ustnici, ki se odpirataza prijazen nasmeh ali za razumno govorico. V ustihstoji zob pri zobu, nobeden kraj‰i, nobeden dalj‰i. Licepa pokriva mehka ãutljiva koÏa, ki pri nas ni niti rdeãaniti bela, vendar vãasih zardi kakor kri, vãasih pobledikakor zid. Nobeni Ïivali ni mogoãe na licu tako dobrovideti Ïalosti in veselja, upa in straha, blagosti in osor-nosti, zdravja in bolezni; skratka: vsaka ãut, vsaka strast,ki nam polje v srcu, v du‰i, vsaka se nam razodeva tudiv licu.

Pa kaj bi bilo lice brez oãesa! Iz oãi govori du‰a. Tagovorica se ne da povedati s pustimi besedami, tudi sene da opisati s slabim peresom, ãlovek jo mora videti.Kdo bi znal opisati milino materinega oãesa, ko se ozi-ra na svoje ljubljeno dete. Kak razloãek med njenim po-gledom in pogledom pogumnega moÏaka, ki se mu jeoko v jezi napelo in uprlo v sovraÏnika! In ãe zamigljasolza v oãesu, kako razumljivo nam govori solzno oko!


13

Drugaãe se sveti solza bridke Ïalosti, drugaãe solza srã-ne radosti. To so skrivnosti ãlove‰ke du‰e. Tega nimanobena Ïival.

Ali kakor je oko lep in neprecenljiv boÏji dar, vendar‰e ni najveãji. ·e nekaj je, kar ãloveka ‰e bolj povzdigu-je. To je jezik, to je govor. Brez govora bi bil ãlovek le napol ãlovek in v nekaterih zadevah na slab‰em od Ïivali.V tem je na‰a najveãja prednost, da si lahko drug dru-gemu razodevamo svoje misli, svoje izku‰nje, da lahkovse to obdrÏimo v spominu ter da se v priloÏnosti potem ravnamo. Drug se uãi od drugega. Kar se je edennauãil ali kar je izkusil, to pove drugim in ti to vedo inznajo, kakor da bi bili to vse sami izkusili. In zato je ãlo-vek bolj premeten od lisice, hitrej‰i od konja in moãnej‰iod slona.

Res je, da imajo tudi Ïivali med seboj neke glasove, skaterimi se vabijo in kliãejo ali pa svare pred nevarnost-jo; toda ti glasovi se ne morejo primerjati ãlove‰ki govo-rici. Samo ãlovek zna govoriti, ker samo on lahko misli.In kak‰no moã ima ta govorica ne samo nad Ïivalmi,temveã tudi nad nami! Kak‰ne ãute budi v nas blebeta-nje nedolÏnega deteta, kako nas pretresa gromovitabeseda navdu‰eãega govornika in kako nam sega v du‰oono tiho ‰epetanje, ko se du‰a z du‰o pogovarja. Poddihom rahle besede se taja led okoli srca, zapah odletiza zapahom in v blaÏenem pogovoru se odpro srcu


14

skrivna vrata, da mu vidi‰ do dna. O, beseda je nezna-na moã, katere ãlovek nikdar ne bo doumel!

âlovek je podoba in prilika boÏja.


15

IV. âlovek je gospodar na zemlji

Bog sam je izroãil gospostvo na zemlji ãloveku, ko gaje ustvaril. In ãlovek tudi uÏiva to gospostvo, kar se

jasno vidi iz njegovih del. Le ãlovek lahko spremenizemlji obraz, le on zapoveduje drugim Ïivalim in rast-linam, ki jih rabi v svojo korist, jih sili, da so mu podloÏ-ne in jih tako spreminja, kakor misli, da bo imel veãdobiãka od njih.

Dokler je bil ãlovek samo lovec in ribiã, se njegovogospostvo ni kazalo tako oãitno. To je bilo spoãetka privseh narodih in je pri divjakih ‰e zdaj. Lovec ni nikjerstalen. Potika se po gozdovih, kjer je kaj vode in zveri.Za streho mu ni, najde si jo kjer koli: danes pod peãino,jutri pod vejami starega drevesa. Potreb nima dosti. Îivise z mesom, oblaãi se s koÏami in vode najde povsod.

Tudi pastir nima stalnega stanovanja, ker gre s svojoãredo na pa‰o. Vendar je sku‰al nekatere Ïivali udoma-ãiti in privaditi k sebi. Za te Ïivali je moral skrbeti ter jihvarovati krvoloãnih zveri. Toda pravo ãlove‰ko gospos-tvo se je zaãelo s poljedelstvom. Poljedelec mora ostatina zemlji, katero si je izbral, ki jo je v potu svojega obra-za obdelal in posejal. Kamor koli bi ‰el naprej, povsod ga


16

ãaka znova teÏko delo. Torej se naseli na izbrani zemljiin si postavi stalno stanovanje. Obdeluje zemljo; prisilidivjo lesniko, da rodi soãno sadje; v njegovem vrtu sepod njegovo roko divja roÏa in drugo cvetje veliko lep‰erazvija. Zlepa ali zgrda je ukrotil govedo, ovco, kozo,svinjo, osla, konja, kamelo, psa, maãko in druge Ïivali.Izna‰el je ogenj, ki mu iz mesa divjih in domaãih Ïivaliin iz raznih vrtnih in poljskih pridelkov pripravlja okus-ne in zdrave jedi. V ognju tali tudi razne kovine in rude,iz njih izdeluje orodja za hi‰o in polje, kuje oroÏje, novcein druge umetnije in lepotije.

Iz lanu, konoplje, volne, svile in bombaÏa prede in tkesto in sto razliãnih tkanin. Iz lesa si izdeluje pohi‰tvo indrugo potrebno orodje. Iz nekaterih kamnov in prstitopi steklo in Ïge vsakovrstno posodo. Iz kamenja inlesa si postavlja stanovanja, iz kamna izkle‰e umetniklep kip, iz barv napravi lepo podobo.

âlovek zida velika mesta, cerkve, trdnjave, vasi intrge. Seka in krãi gozdove, izsu‰uje nezdrava moãvirja injih spreminja v zdrava polja. Velikim rekam postavljajezove, da se ne razlijejo po njegovih poljih. âez visokegore dela ceste, rekam spreminja struge; dve reki, dvedaljni morji povezuje s prekopi. Po ‰irokem morju, pojezerih in rekah plovejo ladje vsake vrste in veÏejo zem-lje in narode, ki so bili stoletja in stoletja razdruÏeni. Za-


17

hodne deÏele trgujejo z vzhodnimi, stari svet menjava znovim svetom svoje pridelke in izdelke.

Poljedelstvo je zaãetek ãlove‰ke omike.


18

V. Ne muãi Ïivali!

âlovek je gospodar na zemlji. Bog sam mu je dal vlast vse Ïivali, da gospoduje nad njimi. Toda on jim

mora biti milostljiv in praviãen gospodar, ãe hoãe, da bov‰eã Bogu, ki je sam najveãja ljubezen in dobrota. âlo-vek sme Ïival priganjati k delu, za katero ima dosti moãi,ne sme pa je preoblagati s preteÏkim delom, ne sme jeneusmiljeno nabijati in pretepati. Bog dopu‰ãa ãlovekuubiti ali zaklati Ïivino, ki mu je potrebna za ÏiveÏ, zaobleko in druge stvari. Dopu‰ãeno mu je tudi ubijati inpreganjati Ïivali, ki so ali nevarne njemu in njegovi do-maãim Ïivalim ali mu sicer ‰kodo delajo. Vse take smeubijati — toda muãiti ne sme nobene.

Ljudje se radi izgovarjajo: »Kaj za to? Saj je le neum-na Ïival.« No, dostikrat je Ïival pametnej‰a od takegasuroveÏa. In ãe bi tudi bila neumna, kdo ti je dal pravi-co, da jo sme‰ muãiti? Ali ni tudi nje ustvaril Bog, ali nitudi njej dal celih in zdravih udov, dal dosti ÏiveÏa, da seveseli Ïivljenja? Tudi Ïival ãuti boleãine, ki jih zadaja takãlovek brez srca in brez usmiljenja.

Drugi se izgovarja, da muãi le ‰kodljive Ïivali. Tuditak gre‰i proti boÏji volji. Glede ‰kodljivosti pa moram


19

naravnost povedati, da taki ljudje veãidel ‰e svojih do-brotnikov ne poznajo, ker ne vedo loãiti koristne Ïivaliod ‰kodljive. In tako iz nevednosti preganjajo Ïivali, kibi ji morali biti ‰e hvaleÏni. Kolikrat sem Ïe videl pastirjeali otroke, ki so trpinãili in kamenjali ubogega jeÏa ali pakrta, ki sta kmetu najbolj‰a prijatelja.

Pa tudi odrasli veãidel niso dosti bolj‰i od otrok. Vse-lej me zgrabi nevolja, kadar vidim na kakih vratih pribi-to sovo, postovko ali kanjo. In kaj takega se ne vidi samopri kmetu, dostikrat tudi gospod ni bolj‰i od kmeta.NevedneÏ ne ve, da so te ptice njegove najveãje prijate-ljice, ki bi jim moral ustrezati, kjer koli bi mogel. SovepoÏro najveã mi‰i na polju in okoli skednjev, kanje rav-no tako, in zraven pokonãajo veliko kaã in druge golaz-ni.

Kdor tedaj strelja in pribija te ptice v strah drugim,sam sebi najveãjo ‰kodo, mi‰im pa veselje dela. Kadarkoli pribija tako ptico na svoja vrata, pribija tudi samsebi Ïalostno spriãevalo. Pameten ãlovek, ki gre mimo,bo bral iz tega spriãevala tole: Tukaj notri stanuje neve-den in nehvaleÏen gospodar.

Zdaj pa ‰e nekaj! Gotova je resnica: Kdor ima Ïivalirad, komur se smili uboga Ïivina, temu se bo smilil tudiãlovek, ta ne bo zaniãeval in preganjal svojega bliÏnje-ga. Kdor pa z Ïivino grdo ravna, temu otrpne srce tudiproti ljudem. Da je to res tako, nam potrjuje tudi zgodo-


20

vina. Rimski cesar, grozoviti Domicijan, ki je preganjalkristjane, je Ïe v mladosti pokazal svoje hudobno srce stem, da je muãil Ïivali. ·panskemu kraljeviãu Karlu, ki jesvojemu oãetu stregel po Ïivljenju, je bilo v mladostinajljub‰e veselje, trgati na dvoje Ïive mlade zajãke ingledati, kako se nedolÏne Ïivalce zvijajo in trepeãejo.

Prav so imeli sodniki v starih Atenah, ko so obsodilideãka, ki je iz objestnosti izbil oko neki Ïivali. Sodniki sose bali, da ne bi iz tega deãka zrastel hudoben in ljudemnevaren ãlovek. Îalostna je resnica, da so morilci in to-lovaji, ki poãenjajo grozovitosti na ljudeh, svoje nesreã-no delovanje navadno zaãeli Ïe v mladosti pri Ïivalih.


21

VI. Ljubi bralec!

Knjiga, ki si jo vzel v roke, te Ïeli seznaniti z Ïivalmi,z njihovimi lastnostmi, dobrimi in slabimi, z nji-

hovimi ‰egami in navadami. Poiskali jih bomo po gorahin planinah, po dobravah in poljanah. Obiskali bomoseverne kraje, kjer kraljuje zima in mraz; ãez gore, ãezvode pojdemo v juÏne deÏele, kjer je veãna pomlad. Po-greznili se bomo v globoãine morja, kjer gospodujejovodni velikani; lahke peruti nas poneso v zraãne vi‰ave,kjer se suãejo orli. Ne bodo nas zadrÏali niti razbeljenipesek afri‰kih pu‰ãav niti globoka moãvirja ameri‰kihgozdov.

Tukaj bomo poslu‰ali veselo pesem drobne ptice;tamkaj bomo sli‰ali rjuti mogoãnega leva, krvoloãnegatigra. Obstali bomo zdaj pred lepo izdelanim ptiãjimgnezdom, zdaj pred umetno spleteno pajkovo mreÏo.Seznanili se bomo z na‰imi prijatelji, uãili se bomo patudi spoznavati na‰e sovraÏnike, naj Ïe bodo oãitni aliskriti, veliki ali majhni. Videli bomo njihove vesele inÏalostne dni, njihove teÏave in stiske, strasti in slasti,prepire in poboje.


22

To se ve, da nam zaradi ne‰tevilne mnoÏice Ïivali nebo mogoãe opisati vsake vrste, temveã le tiste, ki po tejali oni lastnosti posebno pritegujejo na‰o pozornost, inso nam koristne ali pa ‰kodljive, in naposled one, ki sosploh vredne, da se z njimi seznanimo.

Zaãeli bomo z na‰imi domaãimi, ki so zmerom okolinas, ki nam dajejo ÏiveÏ in obleko, opravljajo za nasteÏka dela, ki varujejo in branijo nas in na‰e premoÏe-nje. ·ele potem se bomo ozrli po drugih.

Zaãnimo tedaj!


23

PES

Med vsemi Ïivalmi je pes ãloveku najzvestej‰i pri-jatelj, svojemu gospodarju popolnoma vdan do

smrti. Pes je edina Ïival, ki je ‰la za ãlovekom v najmrz-lej‰e in v najgorkej‰e kraje, skratka o vsej zemlji. Psi sepovsod drÏe ãloveka, torej tudi nikjer ni divjih psov; lesem ter tja se najdejo podivjani psi, ki nimajo gospodar-jev. Posebno v vzhodnih deÏelah, npr. na Tur‰kem, vMali Aziji, v Egiptu itd., so vsi psi brez gospodarja, kerjih Turki ne trpe po hi‰ah. To jim brani njihova vera, pokateri je pes neãista Ïival. Popotnik, ki je dalj ãasa Ïivelv Carigradu, pi‰e o teh psih takole: âlovek si ne moremisliti carigrajskih ulic brez psov, ki se v ne‰tetih mno-Ïicah klatijo od hi‰e do hi‰e. Ti psi so posebnega pleme-na. ·e najbolj so podobni na‰emu ovãarskemu psu,samo da so kratke, rumenkaste dlake in da jim rep zme-rom visi. Tiho se plazijo ti lenuhi okrog ali pa leÏe nasoncu. Vse ulice, vsi trgi so jih polni. Navadno sede vvrstah pred hi‰ami in ãakajo, kdaj jim bo kdo kaj vrgel,ali pa leÏe sredi ceste. Turek se ogne vsakemu psu insploh nobenemu niã Ïalega ne stori. Nikoli nisem videl,


24

da bi Turek psu stopil na noge, ‰e manj pa, da bi ga uda-ril.

Kakor imajo po veãjih mestih beraãi svoje sedeÏe insvoje hi‰e, kjer beraãijo, tako imajo tudi psi tu svoje uli-ce in gorje onemu, ki bi se izgubil v drugo. Vsi padejonanj in, ãe se nesnaga hitro ne odnese, ga kar na kosceraztrgajo. Tujega ãloveka, ki ni Turek, dobro loãijo odTurka. âe tujec kaj za jesti kupi, preÏe vsi nanj in gaspremljajo do ogla, dalje pa ne, ker ondi Ïe ãakajo dru-gi iz bliÏnje ulice. Ponoãi so pa ti psi tujcu tudi nevarni,posebno ãe gre sam in ãe nima svetilke v eni, dolge pa-lice pa v drugi roki. Veãkrat se primeri, da psi napade-jo kakega tujca in ãe ne bi pri‰li Turki na pomoã, bi gacelo raztrgali.

Sultan Mahmud je dal pred veã leti poloviti nekaj ti-soã teh psov in prepeljali so jih na neko pusto skalo vmorju, kjer so se med seboj poklali in poÏrli. Ali Carigra-du s tem ni bilo prav niã pomagano, kmalu so se zaplo-dili drugi. V Carigradu skoraj na vsako stopinjo vidi‰ vblatu jamo z mladimi psi, ki komaj ãakajo, da bi se s sta-rimi potepali po ulicah.

Bolj divji kakor carigrajski so egiptovski psi. Okolivsakega egiptovskega mesta, sem ter tja tudi po mestu,je polno razvalin in podrtin nekdanjega mesta. V tehgrobljah, veãkrat daleã zunaj mesta, stanujejo psi. Vsakima svojo luknjo, kjer ves dan prespi in ‰ele o mraku


25

groblje oÏive. Vso noã tulijo in lajajo, i‰ãoã mrhovineokoli mesta in vsakovrstne nesnage po mesu. Velikasreãa je, da se med temi psi ne pokaÏe steklina; le red-ko redkokdaj se ondi sli‰i o steklem psu.

Psa sploh je teÏko opisati po njegovi postavi, ker sezelo spreminja v velikosti, barvi, dlaki, u‰esih in glasu.Najmanj‰i psiãek ‰e ni tolik, kolikr‰na je glava najveãje-ga psa, in tako je tudi pri drugih telesnih lastnostih ve-lik razloãek. To pa se vendar lahko reãe, da imajo vsi psiostre zobe, na vsaki strani zgoraj 6, zdolaj 7 rogljatihkoãnikov, potem dolg in gladek jezik, v oãesu okroglopunãico in na prednjih nogah pet, na zadnjih pa samo‰tiri prste s topimi kremplji. Od volka, s katerim sta si vrodu, se loãi po repu — ta je pri psu zmerom na levozasukan.

V jedi pes ni izbirãen. Kar jé ãlovek, to jé tudi pes,najraj‰i pa vendar meso, posebno ãe malo smrdi. Tudina sadje, posebno na sladko, se lahko privadi. Na juÏ-nem Francoskem pes brez nagobãnika ne sme v vino-grad, kadar je grozdje zrelo, in ãuvaj ga ima pravicoustreliti. Na‰i psi ne jedo rib (vsaj navadno ne); na Kam-ãatki in sploh na severu pa leto in dan ne dobe drugejedi kakor suhe ribe. Jed se mora psu dajati iz ãiste poso-de, ne sme pa biti vroãa niti preslana. âe je sit, rad za-koplje, kar mu je ostalo, in pride pozneje jest, vãasih patudi pozabi. Da si izãisti Ïelodec, poi‰ãe trave, najraj‰i


26

piriko. Pije mnogo, loptaje z jezikom. Kadar hodi aliteãe, zana‰a zadnji del malo v stran. Na suhem je zelohiter in tudi plava dobro. Kadar miruje, sedi na zadnjihnogah ali pa se uleÏe, in sicer ali na stran ali pa na tre-buh tako, da obrne zadnji nogi ven, na prednji dve papoloÏi glavo. âe mu je mraz, se zvije in stisne gobec kzadnjima nogama. Mesto, kamor se misli uleãi, nekaj-krat obide, tudi z nogo rad pogrebe, kakor bi si hotelpostlati. Sploh pa rad grbe in brska po zemlji, zdaj sprednjima, zdaj z zadnjima nogama.

Pes je bolj podnevna kakor ponoãna Ïival, dasi je tudiponoãi Ïiv in buden, ãe je treba. Spi ponoãi in podnevi,toda nikdar dolgo. Spanje je rahlo, pri najmanj‰em‰umu se prebudi, tudi sanja se mu rado. âist je, blatoodloÏi rad na kamen in pogosto moãi; posebno ãe je vdruÏbi drugih psov, bo ‰el teÏko mimo kakega ogla,kupa, grma ali kola, ne da bi vzdignil nogo. Poti se malo;ãe mu je vroãe, pomoli jezik iz gobca in sope. Med pas-jimi ãuti je najbolj‰i voh, da se moramo vãasih prav ãu-diti, npr. pri lovskih psih. Vendar ga moãno di‰eãe stvarirazdraÏijo, ãe mu jih damo pod nos. Ima tudi tenak sluh(muzike in zvonjenja pa ne sli‰i rad), dober vid in tudiokus se mu ne more odreãi.

·e bolj kakor v telesnih se psi razloãujejo v umskihlastnostih. Nekateri se lahko uãi, nekateri teÏko; ta jevsakemu ãloveku prijatelj, oni se ne zmeni za nobene-


27

ga razen gospodarja. Kar je temu prijetno, je onemuzoprno. Skoraj ni mogoãe dobiti dveh psov, ki bi si bilav vsem podobna, vsak ima svoje navade in razvade, po-leg hvale vrednih lastnosti tudi grde napake.

Ena pa je vendar glavna lastnost vsakega psa, to jezvestoba. On je gospodarjev do konca, in to ne samo odstrahu ali od potrebe, ampak iz same privrÏenosti inhvaleÏnosti. Zato pa je tudi ãloveku med vsemi Ïivalminajljub‰i tovari‰. Pes le gleda, da bi se prikupil gospo-darju, da bi pri njem pri‰el v milost. âuva mu hi‰o inãredo, premoÏenje in Ïivljenje, pomaga mu loviti div-jaãino, kaÏe pot, nosi pisma, vozi kolca in vrti raÏenj vkuhinji. V nevarnosti brani gospodarja, ne boji se ran,zanj se bojuje do zadnjega diha, zanj tudi pogine. Pomrtvem gospodarju pa toÏi in Ïaluje.

âloveku na ljubo se nauãi to in ono. Da bi gospodar-ju prav storil, se nauãi plesati, bobnati, hoditi po vrvi,straÏiti in iz pi‰tole streljati, nauãi se spoznavati karte,ãrke in ‰tevilke; ãloveku na ljubo opravlja dela usmilje-nega Samarijana na gori sv. Bernarda. Kaj hoãemo veã!

Gospodarja pozna po glasu, po hoji, in razume nje-govo besedo. Na njegovo zapoved gre vrata zapirat inodpirat, vzame mu klobuk z glave, poi‰ãe skrito ruto,gre po meso v mesnico, po kruh k peku. Prijetno je gle-dati pametnega psa, kako nastavlja u‰esa, kako obraãaoãi, kako miga z repom, ãe priãakuje kako zapoved.


28

Kako je vesel, ãe sme iti z gospodarjem, in kako klavrn,ãe mora ostati doma. âe je na potu pritekel do kakegarazpotja, kako se ozira in ugiblje, kam bo zavil gospodar.Kako je sreãen, ãe pravo zadene, in kako ga je sram, ãeje kako neumno naredil!

Pes zna biti tudi hinavec. âe je kaj zagre‰il, se vede,kakor ne bi bilo niã; uleÏe se, zeha in se dela, kakor dabi spal; vãasih pa vendar skrivaj pogleda gospodarjapostrani, ali Ïe ve za hudodelstvo ali ne. Z domaãimiotroki ima veliko potrpljenja, posebno dobrovoljen sekaÏe deãkom, znabiti zato, ker se veã z njim ukvarjajo.âloveka, ki je hi‰i prijatelj, hitro spozna ter ga pozdrav-lja kakor domaãega. Na prvi pogled tudi razloãi dobroobleãenega tujca od raztrganega beraãa.

Pes se v vsem ravna po svojem gospodarju. Doberãlovek ima tudi dobrega psa, ker iz njega naredi, karhoãe. Îenske psa ne znajo vzgajati, ker ga ne vedo vpravem ãasu v strah prijeti; zato so pa Ïenski naroãnipsiãki radi izbirãni, mehkuÏni, trmasti in dostikrat tudipotuhnjeni. Razumnega gospodarja pes je tudi razu-men, pastirjev pes je dober pastir, lovãev pes je doberlovec, mesarski pes je neusmiljen; prav niã se mu nesmilijo krvaveãa teleta, ki v velikem strahu pred njimtrepetajo. Kmetov pes je vãasih malo neotesan, sicer papo‰ten; pes bogatega postopaãa pa je rad len, samo-pa‰en in o‰aben kakor njegov gospodar. Pri prijaznih in


29

priljudnih hi‰ah imajo tudi prijaznega psa; pri ãmeriko-vem in odljudnem samcu pa je pes navadno tudi pust inãemeren godrnjaã.

Omejiti moramo ‰e neke pasje lastnosti. Na meseclajajo in tulijo, ne ve se zakaj. Za vsako stvarjo, ki teãehitro mimo njih, bodisi ãlovek, voz, kamen ali kar koli,radi teko ter jo hoãejo ustaviti. Nekaterim Ïivalim je pesposebno sovraÏen, zlasti maãki in jeÏu. Pred deÏjem psisrde in sploh ãutijo vremenske spremembe. V Amerikiso tudi opazili, da psi slutijo potres. Îe veãkrat se jedogodilo, da so pred potresom psi pobegnili iz mesta.Znano je tudi, da pes med drugimi ljudmi ovoha konje-derca in laja nanj, ãeprav ga ni ‰e nikoli videl.

Pasji glas je znan vsakemu; znano je pa tudi, kako gazna spreminjati. Kako Ïalostno jeãi in cvili, ãe smo gazaprli, da ne more za nami, in kako veselo vriska, ko nasãez dalj ãasa spet ugleda! Kako zamolklo renãi nad be-raãem, ki se je prikazal na hi‰em pragu, in kako stra‰notuli, Ïalovaje za gospodarjem, da nam v srce sega!

Psi so med seboj radi v druÏbi, ãe tudi si niso poseb-no prijazni in se radi skoljejo. âe se sreãata dva psa, kise ‰e ne poznata, se najpoprej povohata po stari nava-di, potem si zaãneta kazati zobe in se hitro zgrizeta, naj-raje za u‰esa in za vrat. Z druge strani pa se mora spetpotrditi, da so psi med seboj veãkrat veliki prijatelji.


30

Taka dva prijatelja sta rada skup, i‰ãeta drug drugega tersi pomagata v potrebi. Tudi s kako drugo domaão Ïiva-ljo se pes sprijazni, celo z maãkom, s katerim sta si sicerv velikem sovra‰tvu.

Psica ima navadno dvakrat na leto mlade, po ‰tiri, petali ‰est, vãasih pa tudi do dvanajst, redkokdaj ‰e veã.Mladiãi so prvih 10 do 12 dni slepi. Lepo je videti psico,kako ljubeznivo ravna s svojimi mladimi. Kako jih gre-je in liÏe, kako se zanje boji in kako jih brani nevarno-sti! âe misli, da niso varni, jih prenese drugega za dru-gim v varnej‰i kraj, prim‰i ga z zobmi rahlo za ohlapnokoÏo na vratu. Neki ovãar na Nem‰kem je hodil s svo-jo psico vsako pomlad na ovãji sejem 18 milj daleã. Do-godilo se je, da je na sejmu imela sedem mladih, inovãar je moral iti sam s sejma. âez poldrugi dan pridedomov in kako se zaãudi, ko najde pred svojimi vratipsico z vsemi mladiãi! Drugega za drugim je prenesla 18milj daleã, in kakor je bila ‰ibka in trudna, je ‰tirinajst-krat pretekla dolgo pot.

Pravijo, da ima psica med mladimi zmerom eneganajraje in da je ta pozneje najbolj‰i pes. âe hoãe‰ zvede-ti, kateri je ta ljubjenec, ji vzemi vse mlade in potem glej,katerega bo najprej pograbila in zanesla nazaj v gnezdo.

V tretjem ali ãetrtem mesecu izpadejo mladiãemmleãni zobje, v petem ali ‰estem mesecu pa se za staro


31

niã veã ne zmerijo. Pred letom mladiãev ni uãiti, ker jimne gre v glavo. V 12. letu je pes Ïe starec. Po gobcu in poglavi mu dlaka osivi in tudi po Ïivotu ni veã tako glad-ka in svetla. Zobje so izglodani ali pa celo izpadejo. Lenje in otoÏen, niã ga veã ne veseli, izgubi glas in oslepi.Vendar so znani psi, ki so uãakali 20 in celo 30 let. Naj-veã psov pogine v mnogih boleznih, katerim so podvr-Ïeni. Skoraj polovica na‰ih psov pogine med 4. in 9.mesecem za »pasjo boleznijo«. Tudi garje se ga radeprimejo, posebno ãe dobiva preslano jed ali grdo vodoin ãe se ne ãisti.

Najstra‰nej‰a med vsemi pasjimi boleznimi pa jesteklina, ker stekel pes ne okuÏi samo drugih psov indrugih Ïivali, ampak je nevaren tudi ãloveku. Od stek-lega psa oklan ãlovek prej ali pozneje tudi steãe.

Steklina se prikaÏe navadno pri stari psih, najraj‰i vveliki vroãini ali pa v velikem mrazu. Kako se izcimi tastra‰na bolezen, to se ‰e zdaj prav ne ve. BrÏkone je krivslab ÏiveÏ in pomanjkanje ãiste pitne vode. Najveã steãeprivezanih psov, ki ne dobe ãiste vode in zdrave jedi inki ne morejo iti po plemenu.

Bolezen se zaãne s tem, da se pes potuhne in da celona gospodarja reÏi; zaspan je in Ïalosten, rad je na gor-kem, pogosto lazi okoli jedi ali ne je, pije pa veãkrat pomalo. Hripavo laja, teÏko poÏira, cedi se mu iz gobca, oãi


32

so kale, mrzle stvari rad liÏe in hlasta okoli sebe. Poznejeposebi rep in oãi mu zardijo. Gospodarja veã ne uboga,bolj in bolj je pla‰en, pobesi tudi glavo in jezik mu visiiz gobca. Zdaj veã ne laja, le renãi; gospodarja veã nepozna. Moãno ga Ïeja, vendar piti ne more, ko bi mutudi s silo vlivali, ker ga davi v vratu, zato se tudi bojivode. Ne polega veã, Ïalostno lazi okoli.

Zdaj se ‰ele razvija prava steklina. Oko mu obstekli,jezik je vi‰njev, visi iz gobca, na katerem se prikaÏe belapena. S pobe‰enim repom in pobe‰eno glavo teãe veno-mer opotekaje se in grize vse, kar mu pride pod gobec,posebno pse. âe ga v teku kaj zavira, se opoteka, pada inhlasta po zraku, dokler ne pogine. To imenujemo tihosteklino.

Vãasih se pa izcimi tudi besna steklina. Takemu psuse svetijo oãi, vi‰njev jezik mu visi iz gobca, ali peneskoraj ni videti. Okoli sebe lovi muhe in perutnino ter joraztrga, napada druge pse in ‰kriplje z zobmi. Naposledtudi steãe, toda z zavihanim repom. Grize vse, na karnaleti, tudi mrtve stvari. Strahovito se zvijaje pogine‰esti ali osmi dan.

V mrzlih krajih na severu in tudi v vroãih na jugu tebolezni skoraj ne poznajo, morebiti zato, ker so psi ondibolj svobodni in sami sebi prepu‰ãeni. Najbolj Ïalostnopa je to, da ‰e zdaj ne vemo zdravila tej stra‰ni bolezni


33

in da ‰e zmerom mnogo ljudi umre za steklino. âe jesteklina pri‰la v kri, ni veã pomagati. ·e najbolje je ranoprecej po ugrizu Ïgati z razbeljenim Ïelezom in pu‰ãatikri iz ogrizenega uda. Pri tej bolezni je treba hitre po-moãi, in to ne od katerega si bodi mazaãa, ampak odve‰ãega zdravnika.

Najbolj‰e znamenje, da je pes zdrav, je mrzel in mo-ker nos. Pes s suhim in vroãim nosom, ki noãe jesti, jegotovo bolan, in ãe je le kako mogoãe, ga pelji k Ïivin-skemu zdravniku. âe ti pa to kakor ni mogoãe, psa zapriin mu ne daj jesti. Drugi ali tretji dan mu med jed vlij inzame‰aj Ïlico (malemu psu bo dosti pol Ïlice) lanenegaolja in to ponavljaj nekajkrat. Pozneje mu lahko da‰ tudistolãenega Ïvepla na kruhu.

Psa zdelavajo bolhe, u‰i, klopi in gliste. Da se odpra-vijo bolhe, je dobro pod pasjo postelj nasuti pepela. Klo-pa bo‰ najlaÏe umoril, ãe kane‰ nanj kapljico tobakove-ga soka iz pipe. Gliste se odpravijo, ãe se psu med jedpome‰a zdrobljeni ‰ipek (to je lepo rdeã plod divje alipasje roÏe) s kosmatim semenom vred.

Pes je za ãloveka neizrekljivo imenitna in koristna Ïi-val. Kaj je vreden pes pri nas, to ve vsak. ·e dosti veãjoceno pa ima pes pri divjih narodih in nekateri brez psane bi mogli Ïiveti. Avstralci, Kitajci, Eskimi in Indijanciv Severni Ameriki ga jedo. V Afriki ga pitajo kakor pri


34

nas svinje in raj‰i ga jedo kakor vsako drugo meso. VAngoli so za dobrega psa dajali po veã suÏnjev. PasjakoÏa se stroji in je zelo trdna. Pasjo mast so vãasih pri-poroãali proti su‰ici in sploh je ni stvarce na psu, kate-re ne bi bili priporoãali za zdravilo v raznih boleznih.

Od nobene domaãe Ïivali ne poznamo toliko razliã-nih pasem kakor od psa.


35

MAâEK

Kakor je pes Ïe od nekdaj povsod domaãa Ïival, takoje ‰el tudi maãek — toda ‰ele v poznej‰ih ãasih —

za ãlovekom po vsej zemlji; samo v mrzlih severnih kra-jih in v deÏelah srednje Afrike se ‰e ni udomaãil. Domaãimaãek najbrÏ izvira od nekega divjega maãka, ki ‰e zdajÏivi v Nubiji. Najprej so ga ukrotili stari Egipãani; ime-li so ga v velikih ãasteh, kakor nam ‰e zdaj spriãujejomnoge podobe in napisi po starih spomenikih. Pisec, kije Ïivel nekaj let pred Kristusovim rojstom, pi‰e, da soEgipãani ubili vsakogar, ki je bodisi nala‰ã bodisi ponakljuãju ubil kakega maãka, in tudi pripoveduje o ne-kem Rimljanu, ki ga je zaradi ubite maãke ubilo razka-ãeno ljudstvo, ãeprav je sam kralj prosil zanj. Iz Egiptaso maãka dobili Arabci in pozneje se je raz‰iril tudi poEvropi. Toda ‰e pred 800 leti je bil maãek v srednji in se-verni Evropi redka Ïival. Na Angle‰kem je bila maãkompo zakonih doloãena cena in tudi kazen, ki je zadelavsakogar, komur se je dalo dokazati, da je maãka trpinãilali ga celo ubil. Kdor je iz gosposke Ïitnice ukradel aliubil maãka, je moral zanj dati ovco z jagnjetom ali patoliko p‰enice, da je pokrila vsega maãka, obe‰enega za


36

rep tako, da se je z gobcem dotikal tal. Ko so ·panciodkrili Ameriko, tam ‰e ni bilo maãke, ‰ele pozneje se jetudi tam zaplodila.

Maãka je lepa Ïival. Na njej je vse lepo gladko, vseokroglo. Noben ud ni prevelik, noben premajhen, nanjej je vse v najlep‰em razmerju. Nobena Ïival nimatako lepe okrogle glave kakor maãka. In kako je gibka inokretna, roãna in skoãna! âlovek bi skoraj mislil, da vnjenem trupu ni kosti, tako je voljna in mehka, tako sezna zvijati in stegovati. Tudi ‰apice ali taãice so mehke,zato tudi tako tiho hodi, da je ãlovek v sobi ne sli‰i. Ostriin moãni kremplji so skrãeni in v koÏi skriti; pokaÏe jihle tedaj, kadar kaj lovi ali ãe se brani. S kremplji se tudivzpenja in tudi pleza po drevju, po raskavem zidu alisploh po stvareh, ki niso preveã gladke in trde, da lah-ko kremplje zasadi vanje. Dolgi, proti koncu tanj‰i repje zelo gibãen in malokdaj je miren. Kakor vsaka Ïival,ki lovi in jé druge, ima tudi maãka ostre zobe, posebnodolgi in koniãasti so ‰tirje oãnjaki. Jezik ni gladek kakorpasji, temveã oster.

Maãkova posebna gibãnost in urnost se vidi, kadarpada. Maãek zmerom pade na noge. âe ga ãlovek primeza noge ter ga spusti na zemljo, nikoli ne bo padel nahrbet, zmerom se bo ujel na noge. Maãek sam ne grerad v vodo. âe pa po nakljuãju pade v vodo ali ãe ga kdovrÏe vanjo, izvrstno plava. Sploh se ne zmoãi rad, tudi


37

na deÏju ne, in bolje mu de toplota kakor mraz. Zato nidobro ponoãi pu‰ãati maãka v sobo, kjer spe otroci.Maãek gre za toplo sapo in se uleÏe otroku na vrat indogodilo se je Ïe, da je maãka tako zadu‰ila otroka vzibeli. Maãka sedi na zadnjih nogah kakor pes ali pa seuleÏe postrani; kadar pa spi, se zvije, in ãe le more, sipoi‰ãe toplo in mehko posteljo. Kadar ji je prijetno, pre-de in gode, posebno kadar jo ãlovek gladi. Nad vse dru-ge domaãe Ïivali pa maãko povzdiguje njena ãistost insnaÏnost. Neprenehoma se liÏe in snaÏi. Vsaka dlaka odnosa do konca repa mora biti lepo gladka in ãista. Ker sepo glavi ne more z jezikom gladiti in ãesati, si liÏe ‰api-ce in se z njimi umiva in gladi po glavi. Blato zagrebe inpokrije s prstjo. Voha slabo in ne more kakor pes sledi-ti ãloveka ali kako drugo Ïival. Izvrstno pa vidi in ‰ebolje sli‰i. V oãesu nima okrogle, temveã podolgastopunãico, ki se v temi lahko zelo raztegne, na svetlobi pastisne. Zato maãek ponoãi tako dobro vidi kakor podne-vi. ·e bolj‰i kakor vid je maãkov sluh. Ni je morebiti Ïi-vali, ki bi tako dobro sli‰ala. Na veã korakov daleã sli‰ihoditi mi‰, ‰e preden jo vidi. âloveka bolje pozna po gla-su in po obleki kakor po vohu, nasprotno kakor pes.Posebno ãutljivi so brki na gobcu; ãe se le ene dlakedotakne‰, takoj strese z glavo.

Maãka ne mara za druÏbo. Najraje sama stika po hle-vih in po kleteh, po Ïitnicah in drvarnicah. Rada zaha-


38

ja tudi pod streho in najraj‰i se sprehaja po strehah. Pomestih, kjer se hi‰a drÏi hi‰e, maãek pozna vse hi‰e, kistoje v eni vrsti. Na strehah imajo pri meseãini tudi svo-je zbore, pri katerih se veãkrat hudo lasajo in pretepa-jo. Maãek se vãasih tako zagrize v maãka, da se oba sko-talita po strehi in padeta na zemljo. Kadar imajo medseboj te poboje, pride maãek veãkrat zjutraj s krvavoglavo in sku‰tranim koÏuhom domov, kakor poje pe-sem:

Pri‰el je domu ves zaspan,ko meÏnar odzvonil je dan.

Drugi dan ves skesan leÏi na soncu ali klavrno laziokoli voglov, in ãlovek si misli: No, dosti si dobil popleãih. To te bo vsaj spametovalo. — Ampak komaj sestori mrak, Ïe so pozabljene rane in boleãine in starigre‰nik je spet na strehah. Ko vse okoli potihne, se zaã-ne stra‰na muzika. Maãek gode bas, maãke pa se dero,da ãloveka u‰esa bole. Ob tem ãasu se maãek rad klatiokoli, da ga vãasih po veã tednov ni domov in ãlovekveãkrat Ïe misli, da je izginil, kar se spet prikaÏe.

Pegovor pravi: Kar maãka rodi, rado mi‰i lovi. In resso mi‰i maãku najljub‰a jed in zato ga je tudi ãlovekudomaãil, da mu preganja te male in sitne poÏeruhe.Poleg mi‰i rad lovi tudi majhne ptice, na primer pi‰ãeta,na polju se loti tudi stare jerebice in mladih zajcev. Pri


39

ãloveku se je priuãil tudi na kuhane jedi; najljub‰e mu jevendarle meso, pa tudi mleko rad pije.

Lepo je maãko gledati, kadar mi‰i lovi. Usede se zami‰jo luknjo tako, da je mi‰ ne ugleda precej, ko prideiz luknje. âe se mi‰ka le gane v svoji luknji, jo Ïe sli‰i inãuti. Poãasi se prikaÏe mi‰ja glava iz luknje, Ïe se sveti-jo njena ãrna oãesca — ampak maãka ‰e ne skoãi, znakrotiti prirojeno strast; prezgodaj je ‰e, mi‰ bi utegnilapobegniti. Mi‰ka ne ãuti nevarnega sovraÏnika in sebrez skrbi pokaÏe iz luknje. Maãka tedaj skoãi kakorblisk — in uboga mi‰ka se zvija in cvili v njenih kremp-ljih. âe maãka ni laãna, se vãasih ‰e dolgo igra z zbega-no mi‰jo, preden jo zadavi; ãe ima mlade, jo nese njim,da se z njo igrajo. ·tevilne maãke prineso pokazat ãlo-veku ujeto mi‰, posebno ãe si pohvalil mlado maãko, koje ujela prvo mi‰.

S psom Ïivi v sovra‰tvu. Maãka je zelo srãna Ïival inse ne boji vsakega psa, ãeprav je veãji in moãnej‰i od nje.Kakor vidi psa, se zgrbi, oãi se ji svetijo in Ïe od daleãpuha in prha nanj. âe ima maãka mlade, se zakadi vvsakega psa, ki pride blizu gnezda. Hipoma mu je naglavi ter ga stra‰no obdelava s kremplji in najbolj merina nos in na oãi. Tudi veã psov se ne ustra‰i, dokler imahrbet varen. Naj se psi ‰e tak zaganjajo vanjo, vsakegao‰ine s kremplji po nosu in mirno ãaka, da se naveliãa-jo in odidejo s krvavimi nosovi. Maãka bi sicer lahko


40

skoãila ãez pse, vendar tega ne stori, ker ve, da so psihitrej‰i in da bi jo ujeli. Kadar nima mladih, ni takohuda, in ãe more, rada skoãi na kako vi‰avo, kamor ve,da pes ne more za njo. Tamkaj poãene in mirno gledadoli na svoje sovraÏnike, kakor bi si mislila: Tulite, lajaj-te — mene z mojega mesta na premaknete.

Maãka pri ljudeh ni na najbolj‰em glasu. Oãitajo ji, daje hinavka, da spredaj liÏe, zadaj praska, da je bolj pri-vrÏena hi‰i kakor ãloveku, da je zvita in prekanjena ta-tica ter da ji nikdar ni prav verjeti. Nekateri ljudje maãkeres ne morejo videti in zgodovina nam celo pripovedujeo imenitnih in slavnih moÏeh, ki niso mogli sli‰ati maã-jih glasov. Tukaj ne bomo zagovarjali vsakega maãkona,ker vemo, da se ne vedejo vsi po‰teno. Tudi med njimiso potuhnjenci, ki radi grizejo in praskajo, ki po kuhi-njah razbijajo lonce in drugo posodo, ki kradejo, kjer lemorejo, in namesto mi‰i in podgan raje koljejo pi‰ãetain raãke. Takega potepuha in hudodelca nobeden ne bozagovarjal; prej ko ga spravi‰ s pota, bolje je.

Resnica je, da se maãka drÏi bolj hi‰e kakor gospodar-ja; resnica pa je tudi, da si je tega navadno ãlovek samkriv. âe se z maãko ukvarja‰, te bo rada imela; ãe pa jenikdar ne pogleda‰ in jo mogoãe celo s kamni podi‰ odsebe, potem se ne sme‰ ãuditi, ãe ti ni zvesta. Takamaãka se raje sonãi na strehi, kakor da bi hodila okolitebe. Taki ni zameriti, da ji je ljub‰a hi‰a kakor ljudje v


41

hi‰i, da se ne zmeni zanje in da ostane v hi‰i, ãeprav seljudje selijo iz nje. Poleti se taka zaniãevana maãka tudirada izgubi od hi‰e, se potepa po polju in po gozdu inskoraj na pol podivja. Na zimo pa se vendar spet vrne vhi‰o.

Temu nasproti moramo priznati, da je maãka pri do-brih ljudeh tudi dobra Ïival. Gospodarju gre naproti,kakor ga od daleã ugleda; domaãe ljudi dobro pozna inpusti otrokom, da jo vlaãijo in prena‰ajo. Gospodarju sezna tudi dobrikati, pritiska se k njemu, se smuka in drg-ne okoli njega ter mu na vse mogoãe naãine kaÏe, da gaima rada.

Dobra maãka se vãasih tudi sprijazni s psom, pusti semu nositi v gobcu in jé z njim iz iste sklede. Gospodar-ju na ljubo zataji svojo prirojeno strast do malih ptic.Gieel pripoveduje, da je imel v sobi maãko in pastiriãi-co, ki sta se prav dobro razumeli. Pastiriãica je veãkratu‰la na dvori‰ãe ali na vrt, maãka pa jo je vselej ujela, jorahlo prijela z gobcem in jo spet prinesla svojemu gos-podarju.

Maãka ima mlade dvakat na leto, prvikrat spomladi,drugikrat sredi leta ali pa v prvi jeseni. Navadni skoti‰tiri, pet ali ‰est slepih mladih, ki spregledajo ‰ele devetidan. Prvi ãas jih rada skriva, posebno pred maãkom, kibi jih poÏrl, ãe bi pri‰el do njih. Kadar so v nevarnosti,prenese drugega za drugim v varnej‰i kraj.


42

Skoraj je ni lep‰e in prijetnej‰e Ïivalce od mlademucke. Neznansko je Ïivahna, veãkrat ‰e slepa kobacaiz gnezda; ko pa spregleda, se Ïe zaãne igrati. Vse, karlazi ali se giblje, kar trepeãe ali ‰umi, vse zanima mlademucke. Nikdar niso brez igre, ãlovek lahko ure in uregleda njihovo ‰egavo vedenje. âe nimajo druge igraãe,se igrajo z materinim repom, ki neprenehoma miga semter tja; pozneje jim delajo veliko zabavo njihovi lastnirepki. Kaj kratkoãasno je gledati mlade mucke, kako sevaljajo in love za repke. Kakor pa se od daleã prikaÏe kakpes, je igra takoj pri kraju in pokaÏe se njihova pravanrav. Mlade muce se zgrbijo, pihajo in prhajo v psa ka-kor stara.

Maãka ima svoje mlade neizmerno rada, vedno jihliÏe in ãisti. Dokler mladi ‰e sesajo, jih zapusti le tedaj,kadar gre jest. Vsako Ïival, naj bo tudi maãka, odpodi odsvojega gnezda, celo ãloveku ne pusti rada mladih jema-ti v roke. âudno pa je pri maãki to, da je ta ãas posebnomehkega srca, da vzame k sebi v gnezdo tudi drugomlado Ïival in da jo ravno tako ljubi in zanjo skrbi ka-kor za svoje otroke. Maãka doji tudi mlade pse, zajãke,veverice, celo podgane in mi‰i. Brehm pripoveduje osvoji maãki, ki ji je dal mlado, ‰e slepo veverico, da jo jeradovoljno sprejela med svojo rodovino in da ni delalarazloãka med svojimi in rejenko. Pozneje, ko so muckitoliko odrasli, da so jih oddali, je ostala veverica sama


43

pri maãki in ta se je tedaj, ko je izgubila svoje otroke, sposebno ljubeznivostjo oklenila svoje rejenke. Igrala seje z njo, jo vodila po dvori‰ãu in po vrtu, jo klicala pomaãje, veverica pa ji je odgovarjala po svoje. Veverica jena vrtu rada plezala po drevju, kakor je Ïe njena nava-da, in maãka jo je osuplo gledala in se ãudila, da malispaãek to tako dobro zna, in vãasih je tudi sama za njopraskala. Ves ãas sta si ostali dobri prijateljici. Ista maã-ka je pozneje zredila tudi psiãke, zajãke in podgane.

Brehm pi‰e tudi o drugi maãki, ki je bila po nakljuãjuloãena od svojih mladih, da ni mogla do njih. Gospodar-ju pride na misel, da je ob istem ãasu imela mlade sose-dova maãka, vendar ji jih je poÏrla neka Ïival. Tej maãkiso ponudili zapu‰ãene sirote, in res jih je vzela za svo-je. Lepo jih je redila in gojila, kar pride prava mati spetnazaj v velikih skrbeh in strahu. Ko pa vidi, da so otro-ci v dobrih rokah, se razveseli in pozneje obe skrbita zadobro odrejo.

Iz tega se vidi, da maãka ni tako malopridna, kakor sesploh misli o njej. âe pa ‰e premislimo njeno koristnost,se ãlovek lahko popolnoma sprijazni z njo. Kdor ‰e ninikdar stanoval ali vsaj spal v kaki stari hi‰i, kjer gospo-darijo podgane in mi‰i, ta ne ve, kaj je maãek vreden.Kdor pa je sam skusil, kaj poãno podgane in mi‰i po-noãi, da ãlovek od nemira in strahu ne more zaspati in


44

si vendar ne ve pomagati, ta bo maãka bolj cenil. En sammaãek strahuje te noãne rogovileÏe.

MoÏje, ki so sku‰ali in zapisovali, koliko mi‰i ugono-bi maãek, so ugotovili, da na leto ujame 3650 mi‰i, ka-dar pa je posebno rodovitno mi‰je leto, tudi 7000.

Poleg mi‰i in podgan Ïre maãka tudi hro‰ãe in umo-ri celo strupenega gada, vendar ga ne poje. V JuÏniAmeriki maãka napada celo veliko in strupeno kaão klo-potaão in jo navadno obvlada.

Navadna bolezen pri maãkah so kuÏne garje ali grin-te, te pokonãajo veliko maãk. Garje se odpravijo, ãe da‰bolni maãki z maslom namazanega in z Ïveplom potre-senega kruha.

Pri nas so maãke navadno bele, ãrne z belo liso naprsih in sive s ãrnimi progami ali pa so ãrno in belo li-saste. Manj navadne so rumenkaste, rjave in modrosi-ve maãke. Redkokdaj ima maãka tri barve, maãek pa ni-koli.

Maãka na otoku Man je brez repa, kitajska maãka paima dolgo mehko dlako in dolga viseãa u‰esa. ·tevilninarodi maãka pitajo in jedo, npr. Kitajci, in tudi pri nasse posameznim ljudem maãja peãenka ne gnusi.

Preden se loãimo od maãke, poslu‰ajmo ‰e nekajzgodb, ki nam kaÏejo maãka od dobre in od slabe stra-ni.


45

Na Angle‰kem je Ïivel moÏ, ki je bil velik prijateljmaãkov, posebno rad je imel velikega lepega maãka, kije pri obedu zmerom sedel kraj njega in iz gospodarje-ve roke dobival najlep‰e kosce mesa. Nekega dne pa jegospod imel pri sebi tuje goste in ta dan maãek ni smelk mizi. To se je razvajenemu maãku za malo zdelo. Ko jepo obedu gospod kot navadno zadremal, mu je razkaãe-ni maãek skoãil za vrat in ga zadavil.

Uãeni doktor Hladni je imel zelo pametnega maãka,nauãil ga je to in ono, med drugim tudi, da je skakal ãezpalico, vendar mu je moral potem dati mleka. Mleko jestalo v lonãku na peãi, in ko je gospod pisal pri mizi, jemaãek skoãil na visoko omaro, s katere se je videlo napeã. âe je maãek videl, da je lonãek poln mleka, je ‰el hgospodu ter je tako dolgo godel in se sukal okoli nog, daje gospod pogledal nanj. Tedaj je ‰el maãek k peãi, seoziral zdaj na gospoda, zdaj na lonãek, potem pa ‰el vkot, kjer je stala palica, ter se zaãel drgniti obnjo, pri tempa ves ãas gledal na gospoda. Tako je hodil od peãi dopalice in spet nazaj tako dolgo, da je gospod vzel palicov roke in mu velel skoãiti ãez. Skoãil je dvakrat, trikratãez palico potem mu je gospod moral dati mleka, ki siga je s svojo spretnostjo zasluÏil.

V Torunu je imel uãitelj maãka, ki je bil velik prijateljz njegovim mladim sinãkom. Kamor koli je ‰el deãek,povsod ga je spremljeval maãek. Deãek zboli in maãek


46

se ne gane od postelje; deãek umrje in maãek ne gre odmrtveca, dokler ga niso pokopali. Potem je Ïalostenhodil po hi‰i in ves ãas iskal svojega prijatelja; nazadnjese je ulegel v kot, niã ni jedel in je tako poginil.

Na Angle‰kem je Ïivel ubog, vendar pameten deãek,ki je sklenil iti na ladjo ter se peljati po morju v Indijo,da bi tam poskusil svojo sreão. S seboj ni vzel niãesar,ker ni niãesar imel; samo maãka, ki ga je imel prav rad,ni hotel pustiti drugim ljudem, vzel ga je s seboj na lad-jo. Ko pridejo do Indije, se vzdigne velik vihar in vrÏerazbito ladjo in vse ljudi na suho. Prebivalci one deÏeleso polovili vse Evropejce, jih zvezali in gnali pred svoje-ga kralja; tudi na‰ deãek z maãko je bil med ujetimi. Kopridejo pred kralja, jih zaãne izpra‰evati. Med izpra‰e-vanjem pa je iz sto in sto lukenj pri‰lo vse polno mi‰i inpodgan, ki se niso prav niã bale; bile so tako predrzne,da so celo kralja nadlegovale, in nala‰ã za to postavlje-ni sluÏabniki so jih morali poditi in pobijati. Deãek je tovidel in je sputil izpod pazduhe maãka, ki ga je Ïe komajkrotil. Maãek skoãi mednje, grize in davi, da je groza,mi‰i in podgane cvilijo in i‰ãejo svoje luknje. V nekajtrenutkih je bilo vse mirno.

Kralj je zaãuden gledal to malo Ïival, ki je tako hitrostrahovala njegove nadleÏne sovraÏnike, katerih vsi nje-govi sluÏabniki niso mogli krotiti. Gladil in objemal jezdaj maãka, zdaj deãka in oba sta morala ostati pri njem.


47

Deãek je bil njegov ljubljenec, pozneje je pri‰el do veli-ke ãasti in do neizmernega bogastva, ker je bil prvi kra-ljevi svetovalec. Pa tudi maãku se je dobro godilo, bil jepri vseh velikih ãasteh in kralj ga je povzdignil v ãastnosluÏbo prvega generala.

Ko je preteklo veã let, se je mladi moÏ vrnil v svojodomovino z vsem bogastvom, ki mu ga je pridobilamaãka. Zaãel je veliko kupãijo in njegovo ime je kmaluslovelo med vsem kupãijskim svetom. Njemu in tudinjegovim otrokom in vnukom je ostal pridevek Maãek.


48

MI·

Kdo ne pozna te sladkosnede, razposajene in zvitetatice? Povsod je dosti mrãesa — in ‰e preveã. âlo-

vek se ne more odkriÏati tega nadleÏnega gosta, ki hoãejesti tudi tam, kjer ga niso vabili in klicali. Kjer koli siãlovek postavi hi‰o, bodisi v mestu bodisi v samoti, vgori ali na polju, takoj se pod njegovo streho naseli mi‰-ka in brezskrbno Ïivi od tega, kar si je ãlovek pridobil vpotu svojega obraza. Pred njenimi ostrimi dletastimizobci ni niã varno.

Po kleteh in hramih gloda kruh in Ïito, slanino in ma-slo, sveão in sir, liÏe smetano, pije mleko in posrebljeolje iz svetilke. âe ima priloÏnost, se naloka tudi sladke-ga Ïganja, da se potem valja pijana in uganja vsakr‰neburke. ·tevilne stvari, katerih ne jé, zgrize in oglodasamo iz objesti. Tako na primer spridi po skrinjah inomarah perje, papir, bukve, usnje in sploh vse, kar ni izkamna ali Ïeleza. Gotovo dosti veã ‰kode stori s tem, karpokvari, kakor s tistim, kar poje.

Dasi je mi‰ budna tudi podnevi, se pravo Ïivljenjezaãne z noãjo, ko gredo ljudje k poãitku. V hi‰i, kjer nimaãka, vso noã ni miru, tekajo in preganjajo se po iz-


49

bah, ‰krabljajo in cvilijo za stenami, da ãlovek ne morespati. Kakor so sicer pla‰ne in bojeãe, postanejo vendarpredrzne in nesramne, ãe vedo, da se jim ni bati — ka-dar namreã ni pri hi‰i maãjega strahu. Podnevi oãitnotekajo pred ãlovekom sem ter tja, ponoãi splezajo tudik njemu na posteljo in pre‰erno skaãejo po speãem, ãe‰kaj nam pa more‰, ãeprav si velik, me pa smo majhne.

Poglejmo pa zdaj mi‰ tudi od druge strani in pozabi-mo za hip na ‰kodo, ki nam jo dela. âe jo pregledamo odvseh strani, moramo reãi da je mi‰ka lepa, Ïivahna ingibãna Ïivalca, ãeprav nam Ïenske skoraj ne bodo pri-trdile, ker je znano, da se je hudo boje. âetudi ta strahni upraviãen, jim vendar v tolaÏbo povemo, da nisosamo one v strahu pred mi‰jo, kajti tudi velikanski slontrepeãe pred njo.

Lepo zalit, zadaj debelej‰i, vendar vitek trup, ‰ilastgobãek, zale noÏice, velike ãrne in svetle oãi so gotovolepe telesne lastnosti, in tudi sivi svilnati koÏu‰ãek ji kajlepo pristaja. Samo precej dolgi repek jo malo kazi, kerje skoraj popolnoma gol, toda za Ïivalco je imeniten, kerse z njim oprijemlje, kadar pleza na kako ‰ibko stvar.Tudi njeno vedenje je prav ‰egavo in kratkoãasno. Zelourna je in skoãna, nemirna in zvedava, srborito teka inskaãe, ãe pa kje kaj za‰krtne, se hitro zmuzne v luknji-co, vendar se kmalu spet zasvetijo ãrna oãesca, ãe ãuti,da ni nevarnosti. Rada se useda tudi na zadnje noge in


50

posebno prijetno jo je gledati, ko se sedeã liÏe in umivas prednjima noÏicama. V vodo ne gre rada, ãe pa padevanjo, prav dobro plava.

Mi‰ka vedno krãi in viha mali gobãek, kar je zname-nje, da dobro voha, zraven pa ima tudi dober vid in zlas-ti tenek sluh. Nekaj posebnega ima v tem, da neznanskorada poslu‰a muziko, kakr‰no koli. Ta jo izvabi iz luknje,po belem dnevu pride v izbo in je tako zamaknjena, dapozabi na svojo varnost. âloveku se hitro privadi, zlastimlada. Jé mu iz roke, pride k njemu, ãe jo pokliãe, in sesploh vede prav vljudno. Zato imajo nekateri ljudje radimi‰i — posebno bele — zaprte v ptiãjih kletkah ali gaj-bicah, da jim delajo veselje. Toda gajbico jim je trebapogosto ãistiti, sicer kmalu zasmradijo vso izbo.

Baron Trenk si je v jeãi privadil prijazno mi‰ko, da jena njegov klic pri‰la iz luknjice ter mu splezala na ramo.Jeãar mu jo je vzel, zvesta mi‰ka pa je novemu gospo-darju u‰la, se stisnila v kotiãek pred vrata Trenkove jeãe,in ko so se vrata odprla, smuknila spet k svojemu prija-telju. Jeãar jo je pozneje ‰e enkrat odnesel ter jo je zaprlv lepo gajbico, toda mi‰ka ni hotela niã jesti in je tretjidan poginila.

Vredno je, da tukaj omenimo neko stvar, o kateri se jeÏe dosti govorilo in pisalo, namreã o pojoãih mi‰ih, kineki znajo tako ugodno prepevati kakor kanarãek. Najsiza zdaj ta stvar ‰e ni popolnoma potrjena, se po no-


51

vej‰ih izku‰njah kaÏe, da bo resnica. AngleÏ Bampfieldpi‰e, da je bilo v njegovi kuhinji za neko leseno stenognezdo z mladimi mi‰mi. V kuhinji je imel kanarãka, kije prav lepo pel. Kako se moÏ zaãudi, ko sli‰i, da so mla-de mi‰i zaãele posnemati kanarãkovo petje, spoãetkaslabo, pozneje ãedalje lep‰e in popolnej‰e, ãe tudi glasni bil tako moãan kakor ptiãev. Posebno rade so pelezveãer in ponoãi, ko je kanarãek spal, in ljudje, ki so nevedoã za te pevce pri‰li v kuhinjo, so mislili, da pojekanarãek. Tudi doktor Eichlberg pripoveduje, da je imelv svoji hi‰i pojoão mi‰. Pri Kitajcih pa je menda prav na-vadno, da imajo po hi‰ah namesto ptiãev pojoãe mi‰i.

Mi‰i se kakor sploh vsi glodavci neznansko hitro plo-de. Mi‰ skoti mlade po petkrat ali ‰estkrat na leto, vsa-kikrat po 4 — 6, tudi po osem in ‰e veã. Torej ni ãudno,da se v kakem kraju vãasih tako hitro razmnoÏe. Mlademi‰i so gole in slepe ter prav hitro rasto. Stara jih imazelo rada in jih v nevarnosti nikoli ne zapusti. Raj‰i znjimi vred pogine.

Najveãji sovraÏnik jim je maãek, pa tudi sova, jeÏ, di-hur in podlasica ugonobe dosti mi‰i.

Poleg hi‰ne mi‰i stanuje pri nas po vrtovih in gozdo-vih gozdna mi‰, ki je sivorjavkaste dlake, in je tudi sicerv vsem podobna hi‰ni, samo da je nekoliko veãja. Pozi-mi, ko pritisne mraz, se rada priklati v hi‰e in najraje


52

prebiva po skednjih in pod strehami. Za zimo se preskr-be z vsakr‰nim ÏiveÏem.

Naj‰kodljivej‰a in najpoÏre‰nej‰a na‰a mi‰, ki preri-je zemljo na vse strani ter zgloda in poÏre vse, kar ras-te na njej, pa je poljska mi‰ s kratkim gobãkom, kratkimrepom in debelej‰o glavo. Neizrekljivo hitro se mnoÏi,posebno v toplih letih, in potem pokonãa vse poljskepridelke. Zato so jo ljudje Ïe v stari ãasih imeli za ‰iboboÏjo. âe v enem kraju vse poÏro, gredo v velikih krde-lih naprej do kraja do kraja. Teh mi‰i ne zadrÏe niti vi-soke gore niti globoke vode. âe nimajo veã ÏiveÏa na po-lju, planejo v gozdove in pokonãajo dosti mladja, oglo-dav‰i mu mlado skorjo. Pa ne samo, da dosti poÏro po-leti, temveã delajo ‰kodo tudi s tem, da si za zimo zna-‰ajo v svoje luknje vsakovrstnega Ïita in drugega ÏiveÏa.Leta 1854 so poljske mi‰i na Hrva‰kem delale veliko‰kodo. To je ‰e sreãa, da se tudi pri tej nadlogi veãkratprikaÏejo kuÏne bolezni; tudi mokre pomladi in zgodnjijesenski mrazi jih veliko pokonãajo.

Najveã poljskih mi‰i vendarle poÏro nekatere ptice,na primer sove, kanje, zlasti pa postovke. Tudi dihurji,podlasice, kune in domaãe maãke jim v tem opraviluprav pridno pomagajo. Torej vsem kmetom in gospo-darjem zaradi njihove lastne koristi Ïivo priporoãamonaj nikar ne streljajo svojih najbolj‰ih prijateljev. ·e celogledati bi morali, kako bi na svoja polja privabili veã


53

kanj in postovk. Tem koristnim ptiãem bo‰ posebnoustregel, ãe jim na njivo zasadi‰ visok drog, na kateremje zgoraj povprek pribita de‰ãica. Kanje rade sedajo nanjin od tam preÏe na mi‰i. Drog se ti bo gotovo izplaãal.

H koncu se ozrimo ‰e na dve mi‰i, ki se po severnihpokrajinah pokaÏeta v tako silni mnoÏini, da ljudje tammislijo, da Ïivali padajo izpod neba.

Prva je norve‰ka mi‰ ali leming; je precej veãja odna‰e mi‰i in ima prav kratek rep. V nekaterih letih sevzdignejo z nerodovitnih bregov Ledenega morja in pla-nejo v laponske doline kakor Ïiva reka in gredo vãasihpo ‰estdeset milj daleã. Na potu jih niã ne udrÏi. ·irokereke in jezera preplavajo, strmo skalovje preplezajo intako drve kar naravnost naprej. âe pridejo do kopicesena, nikoli ne gredo okoli nje, temveã jo prerijejo; ãe jihna vodi sreãa ladja, se ji ne ognejo, raj‰i splezajo nanjoin na drugi strani spet poskaãejo v vodo. Za tiste kraje,po katerih potujejo, so te mi‰i velika nesreãa. Kadar pri-dejo, niã ne pomaga zoper nje. Vse, kar je podobno rast-lini, pokonãajo, in ne samo, da bi travo do korenin po-strigle, temveã tudi zemljo prerijejo in pobero vsako se-mensko zrno. Vendar ãim dlje pride ta Ïiva reka, temmanj‰a je. Zveri in ujede jih davijo in koljejo, laãni La-ponci jih love in jedo, tisoã in tisoã pa jih potone alipocepa na potu, druge se pogube, pa se ne vrne nobe-


54

na. Na veliko sreão pridejo te mi‰i najveã enkat v dese-tih letih.

Druga popotnica je kamãatska mi‰. V brez‰tevilnihtrumah — en sam vlak je vãasih dolg po dve uri — za-puste spomladi Kamãatko in gredo po veã sto milj daleãproti zahodu. Meseca kozoprska pa se spet vrnejo, karjih namreã ni na poti poginilo. Za prebivalce Kamãatkeso to veseli dnevi, ker za mi‰mi hodijo vsakr‰ne zveri vdragocenih koÏuhih, zaradi katerih jih pobijajo. Imenit-na pa je ta mi‰ za te ljudi tudi v drugem oziru. Za zimojih namreã spravlja vsakr‰ne koreninice z velikim tru-dom, potem pa pride laãen ãlovek ter ji pobere zalogo.Pridna mi‰ pa strada in cedi sline.


55

JEÎ

Prijatelj, ãe hoãe‰ videti ãudnega ponoãnjaka, pojdiz menoj. Sonce je zatonilo za gorami, v gozdu so za

ãas umolknili razni glasovi, rosa je zaãela padati. Usta-vimo se na obrobju in stopimo za gosti grm. Zdaj je vgo‰ãi nekaj za‰umelo med suhim listjem, zdaj spet, ãe-dalje bliÏe nas, no! zdajci se je zganilo draãje, iz grmiã-ja se prikaÏe koniãast rilãek in precej za njim ãudna Ïivalstarikavega nagrbanega lica, kratkega repa, nizkih pod-platastih nog in oblega trupa v bodeãi sivi suknji. âe-prav je videti okoren, vendar hlasta sem ter tja, stika poluknjah, prevraãa listje in rije z rilcem kakor svinja.

Izpod kamna je prepodil martinãka, hitro plane zanjim; Ïivalca bi se zvijala in branila, vendar ni ãasa, jeÏjo je Ïe pohrustal in zdaj spet nemudoma i‰ãe ÏiveÏa.Zdajci poãi suha vejica pod na‰imi nogami, jeÏ se zdrz-ne, malo poslu‰a in hipoma skrãi glavo in noge ter sezvije v klopãiã. âeprav je na‰opiril bodice, ga vendarrahlo vzamemo v roke ter ga nesemo domov na vrt.

JeÏ je ãuden svat. V svojem vedenju je res malo nero-den in telebast, vendar po‰ten skozi in skozi, celo ‰egavin ‰aljiv, vsaj hudobe ni v njem nobene, in prav po ne-


56

dolÏnem trpi, ãe ga surovi nevedneÏi preganjajo. Godise mu kakor sploh po‰tenjakom, hudobni svet mu jenatvezel pregrehe, za katere obrekovani siromak ne ve.Govori se o njem, da na skrivnem pi‰ãeta kolje, kravesesa in Bog si ga vedi kaj ‰e, kar pa je vse izmi‰ljeno.Pla‰ni samotar Ïdi ves dan v kakem grmu ali v luknjipod kako korenino ali pod kupom suhljadi in ‰ele zveãersi upa zapustiti skrivali‰ãe. Bojeãe caplja okoli z mokrimrilcem, vedno sledi mi‰i, Ïabe, ku‰ãarje, kaãe, ãrve,ogrce, polÏe in drug mrães. Najraje Ïre mi‰i, zato galjudje tudi jemljejo v hi‰e, kjer poleg mi‰i lovi ‰e nekodrugo nesnago, za katero nimamo strahu pri hi‰i, to sonamreã ‰ãurki; tem je zaklet sovraÏnik. âe ne dobi dostimesne jedi, se loti tudi sadja. Znamenito je pri njemposebno to, da tudi najstrupene‰ega gada poÏre brezvsake ‰kode; naj ga gad ‰e tako seka in pika v gobec alikamor hoãe, jeÏ se ne zmeni za to, le malo se oblizne,potem strupeni kaãi lepo stare glavo ter jo poÏre vso dorepa. Tudi drug strup, ki bi usmrtil dosti veãjo Ïival, mune pokvari niti zdravje niti volje do jedi.

Tako se jeÏ po‰teno preÏivi do jeseni. Ko zaãne listjepadati z drevja, tudi on skrbi za zimo; izkoplje si globo-ko jamo ter nanosi vanjo listja, mahu in trave, da je vsapolna. Sme‰no je gledati jeÏa, kako si posteljo zna‰a;povalja se namreã po listju in mahovju, kar se je nabod-lo na bodice, to nese domov, in ãe se zraven nasadi ‰e


57

kaka lesnika ali hru‰ka, mu je tudi prav. Zima nastane,jeÏ se zarije v steljo, se zvije in zaspi tako trdno kakormorda nobena druga Ïiva. âlovek bi rekel, da je mrtev,ãe mu ne bi utripalo srce.

JeÏev je povsod, na ravnem in v gorah. Ljudje navad-no mislijo, da sta pri nas dva jeÏa, pasji in svinjski; pra-vijo, da je svinjski dober za jed, pasji pa ne. Ampak to soprazne bajke; pri nas je samo ena vrsta, le toliko je res,da ima samica navadno dalj‰i rilec, in brÏkone je tosvinjski jeÏ. Cigani jeÏa radi jedo.

Mladi jeÏi se kmalu privadijo hi‰e in bi bili ãlovekuv‰eã, ko ponoãi ne bi bili tako nemirni in ko ne bi smr-deli. Na vrtovih pa so neizreãeno dobri, in pameten go-spodar bi jih moral vabiti, ne pa odganjati in ubijati, ker‰kode ne delajo nikakr‰ne, drugega poÏre‰nega in sitne-ga mrãesa pa dosti pokonãajo.

JeÏevi najhuj‰i sovraÏniki so psi; kjer ga ovohajo, mune dajo miru. Siromak si ne ve drugaãe pomagati, da sezvije in tako preganjalcem da priloÏnost, da si na bodi-cah okrvave nosove. Bolj zoprna je premetena lisica; bo-deãi klopãiã s prednjima nogama beza in vali do bliÏnjevode, tam pa se klopãiã hitro razvije. ·e huje pa lisicapokuri prestra‰enemu jeÏi, ãe ga porosi s svojo smrad-no vodo; tedaj hitro pokaÏe glavo izmed bodic, lisicahlastne po njej — in jeÏa ni veã.


58

KRT

Doslej smo opisovali in opazovali samo Ïivali pozemlji in nad zemljo, poglejmo enkrat malo pod

zemljo. Tam doli kraljuje krt, zato jo tudi imenujemo»krtova deÏela«. Poglejmo danes v temno kraljestvo,kako po njem gospodari dosti ozmerjani in hudo zatira-ni krt. DolÏili so ga, in dolÏe ga ‰e dandanes, da je za-nikrn tihotapec, da grize korenine sadeÏem, ki morajopotem usahniti. âe bi bilo to resniãno, bi gotovo zasluÏilhudodelec, da ga obsodimo na smrt. Vendar smo se Ïepri ‰tevilnih Ïivalih prepriãali, da jih svet kriviãno sodi,zato tudi krta noãemo soditi prenaglo, preden se ne pre-priãamo na lastne oãi, kaj je na stvari.

Najprej si obtoÏenca poglejmo. Kakih 5 palcev dolgtrup je podoben valjarju, skoraj bi dejal, da je v pleãihmoãnej‰i kakor zadaj, vratu ni videti, od krepkega tilni-ka se glava oÏi v precej dolg rilãek. Uhljev nima, tudioães ni videti, ima ju pa vendar, le majhni sta in skriti vdlaki. Noge so kratke in ‰ibke, da se nanje ne more dostiopirati, zlasti to velja za zadnje, in krt res ne hodi toli-ko po nogah, kolikor se pravzaprav plazi po izritih ce-veh in hodnikih. Prednji nogi, ãeprav kratki, sta vendar-


59

le moãni, ‰iroki, lopatasti in na stran obrnjeni. Rep jekratek in tenek. ârna dlaka ni dolga, je pa gosta,ble‰ãeãa in se malo spreminja na modro.

Odprimo mu ‰e gobãek. Oho, kaj pa je to? Vsi zobjeso ostri in koniãasti kakor igle. Hm, hm, to bi bilo ãud-no, ko bi ta Ïival Ïrla korenine, kajti vse ostrozobe Ïivalise preÏivljajo z mesom ali pa z drugimi malimi ÏuÏelka-mi in ãrvi. Da bi bil prav krt v tem drugaãen — ni verjet-no. Ampak ãlovek je Ïe tak, da vãasih raje verjame pra-znovernim in nevednim ljudem kakor lastnim oãem.Torej Ïenimo stvar do kraja. Razparajmo ga ter mu pog-lejmo v Ïelodec! Kar je pojedel, to se bo na‰lo v njem. Pakaj najdemo? Nekaj mi‰je dlake, nekaj na pol prebav-ljenih ãrvov in hro‰ãjih oklepov. NedolÏen je! Njegovineumni obrekovalci so modrovali tako: »tukaj je veã ob-jedenih usahlil sadik, zasaãili pa smo krta, tedaj tega nikriv nihãe drug kakor krt. KriÏajmo ga!« Taki ljudje sotako kratke pameti, da ne premislijo, da so krta samozato ujeli pri usahlih rastlinah, ker je tam hrustal bra-morje in ogrce, ki so korenine izpodjedali. V praznemkozolcu ni vrabcev, temveã v polnem.

âe bi morda ‰e kdo stresal z glavo, mu naredimo ‰een poskus. Denimo nekaj Ïivih krtov v skrinjo, napol-njeno z zemljo, med zemljo jim zme‰ajmo sladkih soã-nih korenin, bramorjev, Ïab, ãrvov, ogrcev in zrezane-ga mesa. Krti kmalu zaãno riti, za ãrvi, ogrci, Ïabami in


60

mesom v kratkem ni sledu ne tiru, vse so poÏrli, korenjapa se nobeden ni dotaknil. âe jim hitro ne damo spetjesti, se bodo zaãeli klati in Ïreti med seboj in zadnji botudi hitro od lakote poginil. Ni je skoraj tako poÏre‰neÏivali, krt namreã vsak dan poje toliko, kolikor sam teh-ta, vendar rastline ne povoha.

Mislim, da bo zdaj vsak prepriãan, da krt ni na‰ so-vraÏnik, ampak prijatelj. Ni torej pametno krta na vsekriplje preganjati. Res je, da rije po zemlji in da po trav-nikih dela nev‰eãne krtine. Ampak treba je pomisliti, datako rahljanje zemlji na ‰koduje, krtine pa z grabljamiporavnaj in bo vse prav. Toliko se sme reãi, da se ‰kodane da primerjati s koristjo, ki jo imamo od krta. Le povrtovih je zaradi nenehnega ritja siten.

Krt ima neizreãeno dober nos in tenek sluh, je tudinenavadno uren, posebno pod zemljo, pa celo na zem-lji ga ãlovek teÏko dohaja; ãe je treba, tudi plava ãez ‰iro-ko reko. Najveãji mojster pa je v vrtanju in kopanju. Zrilcem rahlja zemljo, z lopatastima prednjima nogamakoplje, z glavo in tilnikom pa peha prst pred seboj, dok-ler je ne izmeãe kvi‰ku v podobi krtine. Pod zemljo imaprav umetno izdelano hi‰o, namreã mehko nastlan kot-liãek, okoli katerega gresta dva rova ali dve poti druganad drugo; iz gornjega rova se gre v hi‰o, iz te pa drÏi ‰eena pot navzdol na veliko cesto. Prva dva okrogla rovasta med seboj v zvezi z veã potmi in od velike ceste so


61

razpeljane maj‰e na vse strani, po njih hodi krt na lov inse po lovu spet vraãa domov. V hi‰o hodi skozi zgornjavrata, iz hi‰e pa skozi spodnja. Blizu hi‰e ima nekje tudivodo, kamor hodi pit; ãe ni v sosedstvu kake mlake, sisam naredi kapnico, kamor se voda zbira.

Krtica ima posebno hi‰o, kjer na mehki postelji skoti3 — 5 mladih krtiãkov, ki niso veãji od boba; oba, samecin samica, skrbita zanje ter jim prina‰ata hrano. V ne-varnosti jih krtica skriva in prena‰a v gobcu.

Krt je ponoãi bolj delaven kakor podnevi, pozimi rav-no tako kakor poleti. SovraÏnikov ima dosti med ptica-mi in med ãetveronogimi Ïivalmi.

V juÏni Afriki Ïivi krt, ki ima posebno lepo ble‰ãeãodlako, ki se iz zelene barve preliva v zlato, zato mu tudipravijo zlati krt.


62

JAZBEC

Ker smo Ïe v gozdu, obi‰ãimo pri tej priloÏnostiãmerikavega pu‰ãavca, jazbeca imenovanega. Res

da nas pusteÏ ne bo vesel, kajti prav niã mu ni v‰eã, ãega kdo moti v premi‰ljevanju; samotar na mara za druÏ-bo, najraj‰i je sam svoj, celo za svoje rojake se ne zme-ni. Ker je zraven ‰e posebno plah in nezaupen, ga bomoteÏko zalotili tako, da bi ga lahko opazovali, toliko boljpa nas mika seznaniti se s tem ãudnim svatom. Pojdimoga iskat! V hosti med obraslim skalovjem ima globokopod zemljo stanovanje, kjer veãji del svojega dolgoãas-nega Ïivljenja prespi. Le redkokdaj si upa podnevi izluknje, ãeravno mu neizreãeno godi, ãe se lahko pogrejena toplem soncu. Poi‰ãimo si skrivno mesto, tam se use-dimo in mirno sedimo, da nas njegovo tenko uho ne za-sli‰i. Da bi nas videl, se nam ni bati, ker je slabega vida,toliko bolje pa voha, zato smo ‰li na to stran, da pihljaod njega k nam, sicer bi nas veter izdal.

Sonce prijazno in toplo sije ravno pred njegovo hi‰o,vse okoli je mirno in tiho, in vendar si previdni in bojeãiteleban ne upa na sonce. — Aha, zdaj se je v luknji pri-kazala ‰ilasta bela glava s ãrnima progama prek majh-


63

nih oães, skrbno se ozira okoli, vohlja in krãi rilãkastigobãek, pa se mu menda ne zdi prav varno, ker spet iz-gine od vrat. âez nekaj ãasa se spet pokaÏe, oziranje invohanje se priãne znova, sonce ga tako ljubeznivo vabi,niti nos niti uho ne sluti nikakr‰ne nevarnosti, zdaj seves pomoli iz hi‰e. Strese si prah iz grobega sivega koÏu-ha, se ‰e enkrat prepriãa, da ni nevarnosti zanj, se use-de in sanjavo gleda predse, poãasi se zvrne po tleh, sezadovoljno zlekne ter obrne ‰iroki hrbet proti soncu.Oh, kako prijetno Ïivljenje je to! Vse bi bilo prav, ko bile krvoloãni gostje v koÏuhu mirovali, koljejo ga in ‰ãip-ljejo na vse strani. Nevoljen se usede, podrgne se ter tjapo koÏuhu z ostrimi kremplji, nekajkrat tudi ‰avsne zgobcem po sebi in malo pogrize in pocmoka. Videti je,da je upokojil in ukrotil nadleÏno Ïivad, kajti svoje zma-ge vesel se zadovoljno ziblje na prednjih nogah, se spetuleÏe, obrniv‰i zdaj soncu ãrnikasti, dobro rejen trebu-‰ãek. Iz te v‰eãne lenobe ga hipoma nekaj zdrami, skoãikvi‰ku, povoha sem ter tja, malo pogodrnja in odhlaãaspet v svoje dvore, kjer je vendar najvarnej‰i.

Njegovo stanovanje res ni kar si bodi. Precej prostor-na spalnica je seÏenj, vãasih tudi dva seÏnja globokopod zemljo, do nje vodi do raznih strani veã po 5 — 6seÏnjev dolgih in lepo uglajenih poti. Dolgo se je trudil,dosti zemlje je preril in premetal, preden si je napraviltako poslopje. Prednje noge kopljejo in rahlajo zemljo,


64

zadnje jo degajo in porivajo nazaj, nazadnje jo ritenskogrede z zadnjico izpeha iz rova. Ko je stanovanje gotovo,nabere zunaj listja, mahu in trave za mehko in toploposteljo. Jazbec jo neznansko ãist, zoprna mu je vsakanesnaga, vsak smrad. Pravijo, da prekanjena lisica, ki sije lena kopati luknjo, ãistemu ãmerikavcu nala‰ã za-smradi dvore, kar ga tako razÏali, da se godrnjaje inbrundaje umakne iz svojega posestva in si gre delatnovega. On sam se oãisti zmerom daleã zunaj hi‰e, blatopa skrbno pokrije s prstjo, da ga ne bi izdalo. Blizu nje-ga kje ima samica svojo posebno jazbino.

Jazbec v svojem gradu ãaka temne noãi, potem si greiskat ÏiveÏa. Ker je top in neumen, zraven tudi precejpoãasen in okoren, se mu redko posreãi, da bi si ujelkako bolj‰o peãenko, zato se, ãeprav je grabeÏljiva inmesojedna zver, vendar najveã preÏivi s sadjem inkorenstvom. Po gozdu pobira gobe, lesnike, Ïelod, Ïir ingabrico, koplje vsakr‰no korenje, pozoblje pa tudi ãrve,ogrce, polÏe, mlade ptice in jajca iz pritalnih gnezd. Lovisi mi‰i, slepce, kaãe in tudi strupene gade, ne bojeã senjihovega strupa. Rad zahaja na obdelana polja, poseb-no v koruzo, dokler je ‰e mehka in mleãna; ãe ni koru-ze, je dober tudi krompir, repa in korenje. Najveãjo ‰ko-do pa dela po vinogradih; ker je zaljubljen v sladkogrozdje, s taco pripogiblje trte in klesti z njih sladki sad.Jazbec pije tudi dosti vode, lovci celo pripovedujejo, da


65

se Ïejen jazbec, ãe pride do vode, tako naloka, da poãi.Pije pa cmokaje kakor svinja.

Jeseni se jazbec pri obilni hrani zelo zredi, takrat tehtatudi 30 in ‰e veã funtov in ima po 5 — 10 funtov ãistemasti. Tedaj misli na zimo, v jamo si nanese nekaj Ïi-veÏa, si nastelje novo posteljo, se uleÏe na tolsti trebuh,skrije glavo med prednje noge in tako zadovoljen sam sseboj zaspi. Toda njegovo zimsko spanje ni tako trdnokakor pri nekaterih drugih Ïivalih, kajti veãkrat se pre-budi in pride celo iz jame gledat na svet, najveã mendazato, da se napije vode. Spomladi pride na dan suh,dolgo spanje in post sta mu pobrala do tri prste debelosalo in vãasih ga ni drugega kakor kost in koÏa.

V svoji posebni jazbini jazbica skoti 3 — 5 slepih mla-dih navadno meseca sveãana. Jazbica je mladiãem skrb-na in dobra mati, on pa se ne zmeni zanje. Ko malo od-rastejo, jih mati rada izpelje pred hi‰o, da se malo po-igrajo na toplem soncu. Do jeseni ostanejo skupaj, ta-krat pa se razkrope in odslej se Ïivi in dolgoãasi vsak nasvojo roko. Z ujetim mladim jazbecem ãlovek ne moreimeti veselja, ker je preneumen in prelen, da bi si kajnauãil. Ves dan bi spal, ponoãi pa je buden. âe ga ãlovekvznemirja, renãi in piha skozi nos in kruli v trebuhu.Bati se je njegovih zob, potuhnjenec rad grize in zlepane spusti.


66

Lov na jazbece je precej teÏavna, vendar se dobroizplaãa. Love ga v razne zanke, tudi v nastavljeno vreão,ali pa ga izkopljejo iz jame, v katero so ga zapodili jaz-beãarji. S temi psi hodijo tudi ponoãi na lov; psi zasle-de jazbeca, ga pograbijo in drÏe, da pride lovec. Jazbecse ob taki priloÏnosti vrÏe na hrbet, braneã se s kremp-lji in zobmi. Nekateri tudi hodijo ãakat jazbeca pred jaz-bino in ga ustrele, ko pride zjutraj domov. âe pa jazbecãuti, da so okoli njegove hi‰e hodili psi ali lovci, ne grevãasih po tri dni od doma.

Jazbeãevo meso ima neki zoprn duh po zemlji, ven-dar ga izgubi, ãe se meso za 24 ur zakoplje v zemljo inse potem ‰e poloÏi v tekoão vodo. Tako meso je mendaprav okusno, po nekaterih krajih ga radi jedo. Iz jazbe-ãeve trdne in nepremoãljive koÏe delajo lovske torbe, znjimi obijajo skrinje, na‰i vozniki pa jih radi obe‰ajo ko-njem na komate. Iz dlake se delajo krtaãe, omela in sli-karski ãopiãi. Najveã pa je vredna mast, ki se dobro pla-ãuje po lekarnah; lovci z njo tudi radi maÏejo ãevlje,usnje in jermenje; pozimi z njo svetijo, ker lepo in ãistogori. Pravijo, da lase pobelijo, ako se namaÏejo z jaz-beãevo mastjo.

— — —

V Ameriki Ïivi neka Ïival, ki je nekoliko podobna na-‰emu jazbecu, vendar ni tako plaha in bojeãa kakor na‰


67

sivec, temveã prav predrzna in nagajiva. Tej Ïivali jedano strahotno oroÏje, katerega se ustra‰i vsak junak.To oroÏje niso ostri kremplji niti zobje, ampak neizreãe-no hud smrad, smrad vseh smradov, s katerim Ïival natri seÏnje daleã po‰kropi svojega sovraÏnika, zato se povsej pravici imenuje smrdljivec. Sok, ki ga spu‰ãa iz po-sebne Ïleze, smrdi tako, da ãloveku sapo jemlje; neka-teri omedlijo, drugi zbolijo, vsak pa mora iti iz ãlove‰kedruÏbe, ker zaradi strahotnega smrada vse beÏi od nje-ga, kakor bi bil kuÏen. Tu ne pomaga nobeno pranje,nobeno ãi‰ãenje, ãlovek se tega smradu ne iznebi mese-ce in mesece. Indijanci smrdljivca jedo, poprej pa izre-Ïejo smradno Ïlezo.


68

PTICE, âLOVE·KE PRIJATELJICE

Med vsemi Ïivalmi, kolikor jih je ustvarila boÏjaroka ter jih podvrgla ãlove‰kemu gospostvu, so

ãloveku najljub‰e ptice. Dobro vemo, da so nam ‰tevil-ne druge Ïivali pri hi‰i in pri gospodarstvu potrebnej‰e;vemo, da bi nam bilo brez njih teÏko, skoraj nemogoãeÏiveti, vendar so nam ptice najbolj prirasle k srcu. âlo-vek je Ïe od nekdaj rad gledal in opazoval njihovo ve-denje in poslu‰al nihovo petje. Vsakogar, komur srce nipopolnoma popaãeno, mora razveseliti, ãe gleda ptico,kako vesela skaklja po vejah in izliva svoje ãute v glasnopesem. Kako Ïalosten bi bil svet, kako dolgoãasen, kakomrtev bi bil najlep‰i kraj, ko bi ga ne oÏivaljal ptice ssvojim petjem. Saj vemo, da lepo je le tam,

kjer ptiãice pojoin roÏice cveto.

Slovenski narod se je po svoji rahli in blagi naravizmerom nagibal k mirnemu poljedelstvu in pastirstvu,rad je opazoval naravo, zato pa se je tudi z njo sprijaz-nil in ostal naraven. V posebni ãasti je imel ptice, te sobile Ïe od nekdaj njegove ljubljenke. Prepriãal se je, da


69

ptice marsikaj poprej spoznajo in ãutijo kakor on sam;oznanjale so mu zlasti spremembe vremena in ni se muãuditi, da je v starih ãash sku‰al po njih izvedeti svojoprihodnost. ·e zdaj — ãeprav vraÏe pojemajo — deklicapozorno ‰teje, ko na pomlad prvikrat zasli‰i kukavico vzelenem bukovju. Nikar ji ne zamerimo tega nedolÏne-ga veselja, saj pravi, da ptici ne verjame. VraÏe naj sezatro, ljubezen do ptic pa naj ostane na veke.

Ker se je slovenski narod rad ukvarjal s pticami, jetudi v njegovih pesmih tako Ïivo kakor v zelenem logu.Ptice se z njim vesele in z njim Ïalujejo. Zdi se mu, da gaptica razume, in on si spet prizadeva, da bi razumel nje-no petje. Zdi se mu, da ga zdaj tolaÏi v Ïalosti, zdajspodbuja k delu, zdaj se spet ‰egavo posmehuje njego-vemu trudu. Marsikatero ptiãje petje si je ãlovek tudiprestavil v svoj govor. Kadar na primer spomladi sli‰ivisoko nad seboj peti ‰krjanca, se mu dozdeva, da gakliãe k delu, govoreã: »Delaj, delaj, delaj, orji, orji, orji,sej, sej, vrzi, vrzi!«

Slovenski narod ima sto in sto svojih pesmi, v katerihnagovarja ptico, ona pa mu odgovarja. Tako na primerv ljubeznivi pesmici:

»Poj mi, tiãek, poj,ljubi tiãej moj!«


70

»Kak bom revãek pel,skobec mi je ljubo vzel.«

»Poj mi, tiãek, poj,ljubi tiãek moj!âe bo‰ pel vesel,skobca ti bom jaz ujel.«

Deklica ptici odkriva svoje skrivne misli, ki so se jirodile v mladem srcu; mladeniã ptici izroãa srãni po-zdrav, naj ga nosi v daljni kraj. Nasproti pa drobna pti-ca tudi svari in uãi neizku‰eno deklico, in deklica ji ver-jame, misleã:

I kaj, ko vse res bi bilo!Tiã leta nad nami, on vidi ljudi,ve dobro, kako se po svetu godi.

Ubogega jetnika, ki za trdnim zidovjem zdihuje v Ïe-lezju, pride ptica na okence tolaÏit in kratkoãasit. V nekinarodni pesmi pride klicat slavnega kralja MatjaÏa, najse pripravlja na vojsko, in pozneje mu prileti na boji‰ãeoznanjat, da naj hiti domov, ker so mu Turki uplenilikraljico Alenãico.

V vseh pesmih so ptice ãlove‰ke prijateljice, ki ãlo-veku zmerom samo dobro Ïele. Neka narodna pesempravi: Tri ptice so goro preletele, vsaka nosi neko zna-menje, prva p‰eniãni klas, druga vinsko trtico, tretja pa


71

zdravje in veselje. Prva je sedla v banatsko polje, drugana Fru‰ko goro, tretja se spu‰ãa med nas, da bomozdravi in veseli.

Najveã so se ptice prikupile s petjem. Ptica izliva vsladko pesem vse svoje ãute, kakor jih ãuti njeno drob-no srce; veselje in Ïalost, ljubezen in hrepenenje. Kakr-‰en je ãut, taka je tudi pesem. Sedeã blizu gnezda, kjermu zvesta druÏica vali, zdaj z donaãim glasom oznanjasvojo radost, zdaj spet v strahu tiho cvrãi in toÏi za tova-ri‰ico, ki mu jo je odnesel skobec. Ptiãje petje tudi v ãlo-veku budi take ãute in ptiãje hrepenenje se izliva v ãlo-ve‰ko srce. In ko so ãloveka objele skrbi in reve, toÏiptici svoje boleãine in jo proseã nagovarja:

Zapoj mi, ptiãica, glasno,zapoj mi pesem Ïalostno,ki bo mi v srce segala,obãutkom se prilegala.

Ptice so tedaj v resnici ãlove‰ke prijateljice.


72

Ptiãje Ïivljenje

Ptica Ïivi veselo tja v dan in ne vpra‰a, kaj bo jutri.Zato je ptica podoba dobrovoljnega in brezskrbne-

ga Ïivljenja. »Îivi kakor ptica pod nebom,« govorimo oãloveku, ki ga ne tare nadloga, ki mu dan za dnevomuhaja brez skrbi. Tudi sveto pismo, ko nam priporoãa,naj se nikar preveã ne pehamo za posvetno blago, namdaje ptice za zgled, govoreã: »Poglejte ptice pod nebom,ne sejejo in ne Ïanjejo, in nebe‰ki oãe jih Ïivi.«

Ptica pa zna tudi uÏiti Ïivljenje, kakor nobena drugaÏival. Najdalj‰i dan ji ni predolg, vedno si najde opravek,nikoli ne miruje. Zjutraj navsezgodaj, ko se komaj zaã-ne jasniti na vzhodu, se Ïe prebudi iz kratkega spanja inz drobno pesmico pozdravlja novi dan. Veãji del dnevastika za hrano, eden jo i‰ãe v polju, drugi v gozdu, neka-teri ob vodi, nekateri v vodi, po zemlji, v grmovju, nadrevju, pod mahom in listjem, med kamenjem in po zi-dovju. Letanja in skakljanja ni ne konca ne kraja. In ãesi tudi na poln Ïelodec privo‰ãi malo poãitka, ne trajadolgo. Zaãne si urejati in ãistiti perje, potem gre spet nalov. Proti veãeru se navadno zbirajo v druÏbo, iskaje si


73

ustreznega prenoãi‰ãa, zaspe pa ‰ele po dolgem cvrãa-nju in ‰epetanju. Tako jim hitro mine dan za dnevom.

Ptica je zraãna Ïival, ustvarjena, da na lahkih perutihplava po neizmernem prostoru. Medtem ko so kostisesalcev debele in polne mozga, so ptiãje kosti tanke inprazne. So tudi v zvezi s pljuãi in ptica jih lahko po v‰eã-nosti napolni z zrakom in ravno tako tudi vse drugevotline v svojem telesu. Torej se lahko naredi laÏja aliteÏja, kakor se ji zdi. — Res je, da se v zrak lahko vzdig-nejo tudi nekatere druge Ïivali, na primer netopirji inÏuÏelke, ampak kako nerodno, kako omahljivo, rekel biizgubljeno je to njihovo letanje. Niti netopir niti metuljse ne moreta sukati, ne moreta viseti v zraku. Samo pti-ca leti, netopir pa prhuta.

Kdo ‰e ni obãudoval malega ‰krjanãka, kako se v ne-nehnem Ïvrgolenju vije pod oblake. Kako lepo je gledatimogoãnega orla, kadar se mirno plavajoã suãe v velikihkrogih ali pa kakor ãrna pika visi v sinji vi‰avi. — Ali pana‰a ljubezniva lastovka! Kako strela hitro ‰viga okolioglov, zdaj ob tleh, zdaj spet visoko okoli cerkvenegazvonika poÏene se desno, se poigrava na levo, kakor lah-ka misel. Lastovka s prirezanimi peresi, z okrnjenimikrili ni veã prava lastovka, ampak je usmiljenja vrednapokveka.

Zaradi letanja ãlovek pticam zavida. Kdo izmed nas sini Ïe Ïelel ptiãjih perutnic? Koliko jih je Ïe vzdihnilo:


74

»Oh, da bi imel krila! Letel bi sem, letel bi tja po Ïeljahsvojega srca.« Zato si je ãlovek Ïe od nekdaj ubijal inbelil glavo, kako bi se s pticami vred povzdignil nadãrno zemljo ter se spustil v ãisto ozraãje. Ampak doslejse mu ni posreãilo in se mu menda tudi nikdar ne bo.

âe hoãe‰ poznati ptico, jo mora‰ opazovati zunaj. Letam jo lahko vidi‰, kako veselo in brezskrbno skaklja,kako je urna, kako je Ïiva. Z veje zleti na vejo, z dreve-sa na drevo, na zemljo, k potoku, v grmovje, pod nebo,pod nebom naprej, in to vse tako hitro, da je ne more‰imeti dolgo na oãeh. Ptica pa je vesela samo v prostosti.Takoj ko ji vzame‰ svobodo, ko jo zapre‰ v kletko — najbo ‰e tako velika — si ji vzel pol Ïivljenja. Zato v sloven-ski narodni pesmi ptica odgovarja gospe, ki jo vabi ksebi v grad in ji obljublja vsakr‰nih sla‰ãiã:

Neãem, neãem, mlada gospa, k tebi,ti bi mene v beli grad zaprla.Raj odletim si jaz v log zeleni,se nazobljem rumene p‰eniãke,se napijem lepe fri‰ne vode,no zapojem z moje drage volje.


75

Gnezditev in valitev

Ko na pomlad oÏivi vsa narava, se tudi v ptiãjem srcuzbudi novo Ïivljenje in ptiãi, ki bodo zdaj kmalu

stari leto, si izbirajo svoje druÏice. Pri tem vsak gleda,kako bi razveselil in krakoãasil izbrano tovari‰ico, kakobi si pridobil njeno srce. Nekatere je prav lepo gledati,kako snubijo svoje neveste. Pred izvoljeno ptico ple‰e inse vrti kakor vrtavka; drugi se ji hoãe prikupiti z drznimletanjem in umetnimi igrami po zraku; tretji pa sku‰aomeãiti njeno srce s sladkim petjem. Ako ima samicaveã snubcev, se ti sku‰ajo med sabo in se veãkrat tudihudo stepo, da perje leti okoli in dostikrat tudi kri teãe.Boj je konãan ‰ele, ko se zmagovalcu pridruÏi samica. Tapar potem Ïivi do smrti skupaj v zvestobi.

Zdaj si i‰ãeta pripravno mesto, kjer si bosta delalagnezdo. Ko mesto najdeta in ga spoznata za dobro invarno, zna‰a navadno samec za gnezdo potrebne stva-ri in zraven s petjem kratkoãasi ali z letanjem in skaka-njem razveseljuje samico, ki iz prinesene ‰are dela gnez-do. Pri nekaterih pticah pa je tudi narobe, da namreãgnezdo plete samec, samica pa mu streÏe.


76

Vsaka ptica si dela gnezdo po svoje, bolj ali manjumetno. Gnezditev je ptici prirojena. Nagon, ki si ga neznamo pojasniti, jo Ïene, da si dela gnezdo, kakor ga jedelala njena mati in vse prednice njenega rodu. Ne sme-mo misliti, da bi jih stari pri tem delu pouãevali, kajtitedaj, ko mladi gnezdijo, stari Ïe zdavnaj veã ne skrbi-jo zanje. Pri tistih pticah, ki gnezdijo samo enkrat naleto, tudi ni mogoãe, da bi mladi gledali, kako starizna‰ajo gnezdo. Takrat pa, ko so bili ‰e sami v gnezdu,jim je bila v mislim samo jed, ne pa gnezdo.

Nekatere ptice — posebno na mrzlem severu — nedelajo gnezda ter svoja jajca zneso na zemljo ali pa celona goli kamen. Druge si Ïe izkopljejo majhno jamico vzemlji, npr. prepelica, ‰krjanec, jerebica; nekatere pa sikopljejo dolge luknje pod zemljo, npr. podgrivka, vodo-mec, legat. Navadno pa vendar stavijo gnezda v vi‰ave,nekatere na strme, nepristone peãine, druge na visokadrevesa, spet druge v dupla, v gosto grmovje, v trstje,pod mlinski jez, sredi moãvirja ali pa tudi na vodo.

Ravno tako tudi stvari, iz katerih ptice delajo gnezda,niso pri vseh enake. Nekatere naneso samo malo suh-ljadi ali draãja, druge vzemo nekaj vejic za podlago terjih pokrijejo in nasteljejo z mehko travo, mahom in liã-jem ali s koreninicami. Ptica se potem usede sredi na-nesene ‰are in vrteã se naokoli naredi kotanjo, s klju-nom, in ãe je treba, tudi z nogama in s kriloma pa po-


77

pravlja, gladi in spleta. Narejeno kotanjo potem nasteljez najmehkej‰imi in najtoplej‰imi stvarmi, kar jih moredobiti, namreã z dlako, volno, perjem. Da se vse te stvaridobro sprimejo, nekatere ptice pome‰ajo malo blata alignoja med snov ali pa vsako stvarco poprej oslinijo, dase bolj prileÏe k drugim.

Tako je navadno ptiãje gnezdo. Nekateri ptiãi pa so vtem ‰e posebni umetniki. Med na‰imi je znana lastovka,ki si gnezdo zida iz blata, katero je zmehãala s slino inga utrdila z vpletenimi dlakami in slamicami. Neka dru-ga, na‰i lastovki sorodna ptica — imenuje se salangana— pa dela gnezdo iz same sline, ki se ji obilno cedi izpodjezika in se potem strdi v belkasto skorjo. Med evropski-mi pticami dela najumetnej‰e gnezdo neka majhnasinica, imenovala pla‰ica. Ta namreã svoje gnezdo, ki jepodobno velikanski hru‰ki, obe‰a na konec ‰ibke vrbovevejice ali pa tudi na trst. Spleteno je iz tenke belkastevolne, ki jo ptica nabira po semenskih vrbah in topolih.To volno oslini ter jo potem tako splete in polsti, da jeskoraj podobna klobuãevini. Vhod v gnezdo je zmeromna strani.

·e lep‰e so stkana gnezda mnogih afri‰kih ptiãev, kiso jim zato tudi dali ime tkalci.

Njihovo gnezdo zmerom visi na dolgi vrvici, da kaãein opice ne morejo tako lahko do mladih. To gnezdodelajo samci sami. Neki tkalci pa delajo tudi velika


78

skupna gnezda. Okoli drevesnega debla namreã narede‰iroko strmo streho in si potem pod njo izdelajo gnez-do ob gnezdu. Pod tako skupno streho vãasih gnezdi posto ptiãjih parov.

Vse te umetnike pa ‰e prekosi ‰ivec iz vzhodne Indi-je. Poi‰ãe si namreã pripraven list na koncu veje, ga skljunom prebode ob robovih, potem poi‰ãe kako vlaknoali trak liãja, ali pa si iz bombaÏa sprede nit in z njo se-‰ije listna robova. Nit namreã pretika skozi narejeneluknje, zvleãe robova skupaj in si tako napravi tulec zagnezdo. âe bi bil en sam list preozek, se‰ije dva listaskupaj.

Redke so ptice, ki si ne delajo nikakr‰nega gnezda, kitorej tudi ne vale, temveã svoje jajca podtikajo drugimpticam, ki morajo potem tudi skrbeti za mlade. Medna‰imi pticami to poãenja dobro znana kukavica.

Ko je gnezdo gotovo, zaãne samica vanj nesti jajca,navadno znese vsak dan po eno. Nekatera precej obse-di na gnezdu, nekatera pa hodi sest le ponoãi in popol-noma osedi ‰ele takrat, ko je polno ‰tevilo. Tudi v ‰teviluje velika razlika, vendar se lahko reãe, da najveãje pticezneso najmanj, male in srednje pa najveã jajc. Tako npr.ima orel samo dve, sinica in mali palãek pa 10 — 14 jajc.Toda tudi tukaj ni pravega vodila, najmanj‰a ptiãica, ko-libri, znese tudi samo dva jajãka grahove velikosti, veli-kanski noj pa navadno po 10 — 12 jajc. Najrodovitnej‰e


79

so kure, race in gosi, posebno ãe jim ãlovek znesena jaj-ca sproti pobira.

Jajca so ali bela ali prstena ali pa zelenkasta, navadnotudi pikãasta ali pegasta, tedaj najveã taka, da jih ni lah-ko opaziti. Navadno vali samica, le za tisti ãas, kar po-trebuje, da se oãisti in naje, jo nadome‰ãa samec; pri ne-katerih pa se tudi redno vrstita, le noj vali sam. Samecvaleãi samici tudi prina‰a hrane in ji za kratek ãas pre-peva svoje najlep‰e pesmice. âudno navado ima kljuno-roÏec. Valeão samico namreã zazida v duplo, pusti jisamo majhno luknjo, skozi katero ji podaja potrebnohrano in vodo.

V jajcu se med valitvijo gode znamenite in ãudovitespremembe. V ravnokar znesenem jajcu ni videti druge-ga kakor beljak in rumenjak. âloveku se zdi, da je mrt-vo, vendar je Ïivo. Treba mu je samo prave toplote in pazraka; ãe ima to oboje, se bo v zaprtem prostoru razvi-la Ïivalca — mlada ptica. Potrebno toploto dobiva odvaleãe matere; tej se tedaj kri nekako vname, da je do-sti toplej‰a kakor navadno. Nekatere ptice si tudi po tre-buhu oskubejo perje, da z vroãim trupom jajca bolj gre-jejo. Vsak dan jih tudi preobraãa, da pride do njih zrak.


80

Mladiãi

Takoj ko ptica obsedi na jajcih, se zaãne v njih sno-vati novo Ïivljenje, in jajce je vsak dan nekoliko laÏ-

je. V kurjem jajcu je mogoãe Ïe drugi dan opaziti kap-ljice krvi, tretji dan se po njem razprezajo tanke Ïilice inutripati zaãne majhno srce. Peti dan lahko razloãi‰ drobin debelo glavo, sedmi dan pa tudi Ïe tanke ko‰ãice. Tri-najsti dan se od trupa odloãijo noge in peruti, petnajste-ga zaãne po trupu poganjati puh, Ïivalca se zaãne gibatiin odpirati kljunãek, devetnajstega se Ïe glasi, enain-dvajseti dan pa se z noÏicami upira v lupino in jo kljujes kljunãkom; hi‰ica se zdrobi in pi‰ãe se izvali v velikoveselje materi koklji.

Valitev ne traja pri vseh pticah enako dolgo; ãimmanj‰e je jajce, tem prej se mladiã izvali. Na‰e male pti-ce pevke vale dva tedna, veãje pa potrebujejo po tri ted-ne in tudi veã. Koko‰ npr. vali 21, raca 25, gos 28, labod42, noj pa blizu 50 dni.

Ptica je zgled dobre in skrbne matere. Zdaj ji ni vmislih niã drugega kakor drobni otroãiãi. Njena prvaskrb je spraviti iz gneda jajãne lupine, vendar pa jih nepomeãe naravnost iz gnezda, temveã jih v kljunu nosi


81

daleã proã, ker se boji, da ji zaroda ne bi izdale kakipoÏre‰ni zveri. Ponoãi in ob grdem vremenu mladiãegreje s svojim telesom, podnevi pa od prvega svita dopoznega mraka oba i‰ãeta in prina‰ata potrebno hrano;rada sebi utrgata in voljno stradata, da se le malim negodi krivica. Ptica v nevarnosti pogumno brani svoj za-rod, neustra‰no se zakadi v sovraÏnika, najsi bo tudiveãji in moãnej‰i od nje. âe pa vidi, da je pre‰ibka, sku‰asovraÏnika odpraviti od gnezda z zvijaão. Valitev in od-gojitev staro zelo zdela, vãasih je ni niã razen kost inkoÏa.

Mladiãki v svoji prvi mladosti nimajo pri vseh pticahenakih lastnosti. Nekateri so prav grdi, iz jajca se nam-reã prekljujejo goli in slepi; so tudi tako slabotni, da nemorejo niti stati na nogah niti sami jesti. Drugega neznajo kakor ãivkati in odpirati nenasitni kljun. Pri takihkilavih otrocih imata stara dva hude ãase, po ves dannimata miru, zmerom morata biti na lovu, da nasititamale, vedno zevajoãe poÏeruhe. Pri manj‰ih pticah trajatri tedne, dokler se mladiãi ne zgode; to je, da jim zrasteperje. Pri veãjih, npr. pri orlu, pa traja po veã mesecev,preden mladiãi lahko letijo. No, stara dva morata tudipotem, ko sta mladino Ïe izpeljala iz gnezda, ‰e takodolgo skrbeti zanje, dokler se ne nauãe sami iskati hra-ne. Take ptice so vrabec, lastovka, orel, jastreb, sova, go-lob itd. Imenujemo jih goliãi ali kilavci.


82

Nekatere druge ptice preÏive svoje dneve vse dru-gaãe. Te so Ïe prinesle s seboj na svet prav ãedno intoplo puhasto suknjico, in komaj se izkobacajo iz jajca,Ïe lahko hodijo, tekajo ali pa tudi plavajo in same jedo.Toda tudi tem je stara neizreãeno dobra mati, vodi jihokoli, kliãe k sebi, jim i‰ãe hrano, ji greje pod svojimiperutmi, svari pred nevarnostjo in brani pred sovraÏni-ki. Takim pticam pravimo mahovci ali kebãki. Za primernam je koko‰, raca, gos, prepelica idr.

·tevilne ptice, posebno pa tiste, katerih valjenje invzgoja dolgo trajata in zadajata dosti truda, vale samoenkrat na leto. Druge pa vale po dvakrat ali pa ‰e poveãkrat, npr. kos, vrabec, zlasti pa golob.


83

Selitev

Mrzel veter tebe Ïene,drobna ptiãica, od nas.

V. OroÏen

Ko v kraj‰ih jesenskih dneh na poko‰enih travnikihpoganja podlesek, ko po dolini piha mrzlej‰a ju-

tranja sapa, ko list za listom pada z orumenelega drev-ja, se zaãno ptice zbirati v veãje jate ter se pripravljati zaodhod na dolgo pot. Takrat zveãer in ponoãi veãkratsli‰imo v zraku ãudno vr‰anje in ‰umenje, sli‰imo izpodneba zategnjene brlizgajoãe in pivkajoãe glasove. To soãaplje, divje race, gosi in druge moãvirnice, ki pred zimohite z mrzlega severa proti toplemu jugu. Glasno cvrãajese tedaj zbirajo lastovke po strehah, kakor za slovo ‰eenkrat obletujejo vse znane kraje; dolgopete ‰torklje(‰trki) se dan za dnevom posvetujejo na moãvirni se-noÏeti; ãrne vrane in kavke imajo svoje kriãeãe zbore navisokem hrastu; jata divjih golobov pa nemirno leta izgozda na polje, iz polja v gozd. Nekega dne pa zmanj-ka vse jate, ãez gore in ãez vode leti v deÏele, kjer sneg


84

ne pokriva polja in gozda; v kraje, kjer vode na zamrz-nejo.

Kaj Ïene te ptice od nas Ïe ob takem ãasu, ko jim hra-ne ‰e ne primanjkuje, ko se jim ‰e ni bati zime? Kakorpri gnezditvi, tako tudi glede selitve ne moremo datibolj‰ega odgovora, kakor da jim je prirojen neki nagonza preseljevanje, da jih iz njihovih rojstnih krajev Ïeneneka slutnja, da bo tu gospodovala zima in da jim bopomanjkovalo hrane. Ta nagon se oznanja tudi pri za-prtih pticah, celo pri takih, ki so bile mlade vzete izgnezda in so dorasle v kletki. Ob selitvi tudi one posta-jajo nemirne, nekako zbegane so in tudi ponoãi skaãe-jo in frfotajo.

Ne da se ugotoviti dan, kdaj se bo odpravila ta ali onaptica. Eno leto nas zapuste nekaj dni popreje, drugo letospet malo pozneje, kakor slutijo vreme. Zato tudi ljud-je prerokujejo vreme po odhodu ptic. âe odrinejo zgo-daj v velikih jatah in ãe se na poti ne mude veliko, po-meni hudo in zgodnjo zimo. Kadar pa se odpravljajopozno ter se na potu obotavljajo, naj bi to pomenilolepo jesen in ugodno zimo. Med na‰imi selivkami nasnavadno Ïe pred velikim ‰marnom prva zapusti hudo-urnica, kmalu za njo gredo kukavica, kobilar, zelenavrana in srakoper. Okoli malega ‰marna se odpravljajoslavec, prepelica, penica, muhovãek, ‰marnica, grlica,ãigra in galebi. Proti sv. Mihaelu se poslove ‰korci,


85

lastovke, tresorepke ali pastiriãice, cipe, ‰krjanci, droz-gi in bobnarice, kmalu za njimi odrinejo ta‰ãice, pivke,samice od ‰ãinkovca — samci gredo pozneje ali pa celoostanejo — divji golobi (grivarji in duplarji), pribe, klju-naãi, liske, divje race, gosi in tudi

HripaviÏerjavivisoko kriãe,na juÏno hite.

Po vseh svetih ‰e zmerom lete skozi na‰e kraje sever-ne ptice, npr.: njivske gosi, race, sloke, ãrne vrane inkavke. Ves mesec listopad, vãasih ‰e tja do boÏiãa sona‰e nezamrznjene vode vse polne severnih gostov.

Nekatere ptice lete podnevi, druge ponoãi; prve na-vadno visoko, druge pa nizko. Nekatere potujejo po-samezno, druge v parih, spet druge pa v veãjih ali manj-‰ih druÏbah, ki spotoma vedno nara‰ãajo. Nekaterimuidejo samice v posebni jati, samci pa gredo nekaj dnipozneje za njimi. Manj‰e ptice lete raztresene brez reda,veãje pa, npr.: Ïerjavi, gosi, race itd., se rade postavijovrsto, najveã v podobi klina ali ãrne V. Tako laÏje reÏe-jo zrak in hitreje lete. Prvi v klinu najbolj trpi, zato setudi menjavajo. Kadar se eden utrudi, zaostane in nanjegovo mesto se pomakne drugi, utrujeni prvec pa sezadnji postavi v vrsto. Na poti tudi poãivajo in si i‰ãejo


86

hrano, slabi letalci za spremembo tudi tekajo naprej alipa plavajo. Vse take ptice, ki vsako leto ob svojem ãasuzapuste rojstni kraj ter potujejo vedno v isto smer v top-lej‰e kraje, od koder se ob doloãenem ãasu spet vrnejo,vse take ptice imenujemo selivke ali potnice.

Vsak otrok ve, da se vse na‰e ptice ne selijo, ampak damnoge ostanejo pri nas tudi pozimi. Ostanejo pa vsetiste, ki se ne boje niti mraza niti snega, ki si tudi v naj-huj‰i zimi znajo najti ãe Ïe ne zadostne, pa vsaj najpo-trebnej‰o hrano. Take stalne ptice so pri nas vrabec,strnad, ‰ãinkovec, povodni kos, strÏek, ‰oja, siva vrana,ru‰evec, divji petelin in tudi nekateri ponirki in potap-ljavci.

So pa ‰e nekatere ptice, ki jih ne moremo pri‰tevatiniti k selivkam niti k stalnim. Te ptice se namreã samoumikajo prehudi zimi. Huje ko zima pritiska, dlje gredo;ãe pa je zima ugodna, ostanejo v svojem kraju. Tak po-tepuh je npr. kos. Pozimi se s hribov pomakne v doline,v hudi zimi gre ãedalje dlje, ko pa zima malo popu‰ãa,je Ïe spet v domaãiji. Taki klateÏi so tudi li‰ãki, popkar-ji, ãopasti ‰krjanci, brglezi, detli, krokarji in orli.

Cilji ptiãjega potovanja so razliãni. ·tevilni ostanejoÏe v juÏni Evropi, namreã po La‰kem, ·panskem,Gr‰kem, v Mali Aziji in po otokih; drugi pa prelete Sre-dozemsko morje in prezimujejo v deÏelah severne Afri-ke, zlasti v Egiptu; nekateri, na primer lastovka, pasti-


87

riãica, kobilar, kukavica in ‰e druge, gredo tja v srednjoAfriko. Dosti malih potnikov spotoma pogine. Veliko jihpoÏro z njimi vred potujoãe ujede, ‰e veã jih ope‰a inpopada v morje, najgroznej‰i sovraÏnik pa jim je ãlovek.Na milijone potujoãih drobnih ptiãkov polovi v nastav-ljene mreÏe in zanke in na limanice. Najhuje se jim godina La‰kem, kjer izza vsakega grma preÏi nanje lakomenLah, ki podavi vse, kar nosi perje, naj ima ‰e tako malomesa. Prav na La‰kem polovijo na ko‰e na‰ih najmilej-‰ih pevcev: penic, ta‰ãic, slavcev, kovaãkov in drugih.Samo ob »velikem jezeru« (Lago maggiore) v gornji Ita-liji jih na leto polove okoli 600. 000, v Neapeljski dragipa so v enem dnevu ujeli 100. 000 prepelic. Za vse po-tujoãe ptice je velika sreãa, da jih afri‰ki narodi prijaz-no sprejmejo v goste; ãe bi tudi oni posnemali izobraÏe-ne Evropejce, bi bilo Ïe vseh davno konec. V tem bi seza petje in muziko vneti Lahi in tudi mi Slovenci lahkokaj nauãili od ãrnih divjakov.

âeprav ima toplo afri‰ko podnebje za na‰e selivkeobilno hrane, vendar nobena ne ostane tam. Za nje sotiste deÏele vendarle tujina, zato tam tudi nobena nepoje niti ne gnezdi. Ko se spomladi po na‰ih holmih zaã-ne tajati sneg, jim neki notranji glas govori, da v njihovidomaãiji spet sije toplej‰e sonce in s ãudnim nagonomse vraãajo v svoj rojstni kraj. Vraãajo pa se v obrnjenemredu. Katere so odhajale zadnje, se vrnejo prve, katere


88

pa so se najzgodneje odselile, prihajajo zadnje. Kakor najesen pri odhodu tako ljudje tudi spomladi po prihoduugibajo vreme. âe se namreã vraãajo pozno in posamiãin ãe ne zaãno takoj zna‰ati gnezda, prerokujejo vre-menski vedeÏi hladno pomlad. Vãasih pa se tudi pticezmotijo in pridejo prezgodaj. Tako jih je na primer leta1865 izredno dosti poginilo v poznem snegu in mrazu.

Vraãajoãa se ptica poi‰ãe svoj rojstni kraj in z veselimpetjem pozdravlja svoje gnezdo, v katerem se spet priã-ne novo Ïivljenje, novo trpljenje.


89

Ptice, na‰e dobrotnice

Ptice pa niso samo na‰e ljubeznive prijateljice, am-pak so tudi na‰e najveãje dobrotnice. âe bi iz na‰ih

krajev hipoma izginile vse ptice, bi bilo drevje po goz-dih in vrtovih kmalu okle‰ãeno in golo; senoÏeti in poljabi bila postriÏena in opusto‰ena do zadnje bilke, in tovse brez kose in brez srpa. Temni roji vsakr‰nega ‰kod-ljivega mrãesa, kakor so na primer ãrvi, ÏuÏki, hro‰ãi,gosenice, metulji, molji, muhe, komarji, mravlje, mu‰i-ce, kobilice, cvrãki in ‰e druga taka drobna golazen, biv kratkem spravili vse rastje v niã. âlove‰ka moã omagapred takim, ãeravno majhnim, vendar stra‰nim sovraÏ-nikom, ki se mu mora nazadnje umakniti tudi ãlovek,kar se je tu in tam Ïe tudi v resnici zgodilo.

Ptiãi neutrudno preganjajo vso to nadleÏno golazen,ptiãi skrbe, da se nikjer preveã ne zaredi, vedno so jimza petami, znajo jih poiskati v njihovih najvarnej‰ihkotih in skrivali‰ãih. Bistro ptiãje oko ne zgre‰i niti naj-manj‰ega ãrviãka, ravno tako lahko opazi zeleno gose-nico na zelenem listu kakor drobna sivkasta jajca podrazpokano skorjo.


90

Kjer ãlovek pusti ptice v miru, tam se rade ustalijo,tam rade gnezdijo in taki kraji ne trpe toliko od poÏre‰-ne golazni. Le poglejmo vrt in polje samotnega hribov-ca, ki je svojim orokom prepovedal loviti ptice in razdi-rati gnezda. Njegovo zelje, repa in drugi poljski sadeÏiso zdravi in neobjedeni, sadno drevje pa se jeseni ‰ibipod teÏo obilnega sadja. Kako pusti in Ïalostni pa so po-gosto vrtovi in zelniki na ravnem polju, kjer je po iztreb-ljenih preredkih gozdiãih le malo ptiãev, in ‰e tam jimzanikrna in malopridna mladina ne da v miru gnezditi.Po golih obgrizenih vejah lazijo grde, poÏre‰ne goseni-ce, na zelniku pa stoje zeljni koceni in kaÏejo namestozeljnate glave samo gola rebra. Îalosten je navadno po-gled v vrtove veãjih vasi, trgov, mest, kjer leni postopaãiin sprijeni paglavci preÏijo na vsako ptico, ki se oglasi vsose‰ãini.

Da bi se prav natanko prepriãali o koristnosti ptiãevin da bi potem lahko tudi druge ljudi prepriãali o tem,so ‰tevilni ptiãji prijatelji opazovali tako drobne ptice vnjihovem dejanju in vedenju, zlasti takrat, ko so imele vgnezdu mladiãe.

Bradley je opazoval vrabca, ki je pital mlade v gnez-du. Vsako uro je prinesel do 40 vsakr‰nih gosenic, torejv dvanajstih urah 480, v enem tednu pa 3360. Ni mutorej zameriti, ãe se jeseni vãasih nazoblje prosa, saj siga je po‰teno zasluÏil. — Mogoãnemu pruskemu kralju


91

Frideriku Velikemu so se vrabci hudo zamerili, zato jimje zagrozil, da bo dal vse pokonãati. Zapovedal jih je lo-viti in streljati in za vsako vrabãjo glavo je plaãal 6 vinar-jev. Res so povsod planili na vrabce, jih davili, da je bilogroza, in drÏava je v nekaj letih za ujete vrabce izplaãalatisoãe in tisoãe goldinarjev. Kmalu pa so se pokazali‰kodljivi nasledki tega neupraviãenega divjanja. Goseni-ce in drugi poÏre‰ni ÏuÏki so se tako razmnoÏili, da sopoÏrli vse sadje in tudi listje. Kaj je bilo storiti? Kralj jespoznal, da ni pametno ravnal, ter je preklical svojo za-poved. Pa kaj ‰e! Drugod so morali za drag denar kupo-vati vrabce, da so jih potem spustili po opusto‰enihvrtovih. In tako je zaniãevani in preganjani vrabec spetpri‰el do prave veljave.

Ravno tako koristne so sinice, ker posebno rade sti-kajo za metuljimi jajci. Grof Kazimir Vodicki pi‰e: Leta1848 so gosenice snedle listje na mojem drevju do do-brega, tako da je bilo popolnoma golo. Jeseni sem videlviseti po vejah in deblih milijone s kosmato odejo pokri-tih jajãkov. Najel sem dosti delavcev, da bi jih obirali, pasem kmalu previdel, da ãlove‰ke roke ne morejo odpra-viti te nadloge, in Ïe sem mislil, da se mi bodo najlep‰adrevesa posu‰ila. Ko je nastopila zima, so vsak dan pri-letele cele jate sinic in ‰marnic. Spomladi je deset parovdelalo gnezda na vrtu; prihodnje leto je bilo gosenic Ïe


92

malo in leta 1850 so ti mali pernati vrtnarji drevje Ïetako oãistili, da je vse poletje ostalo lepo zeleno.

Neverjetno dosti mrãesa pokonãajo tudi ‰korci. ·ko-rec pozoblje vsako uro 10 slinastih polÏkov brez hi‰e,samica ravno toliko, mladiãi pa ‰e veã. Recimo, da ‰ko-rec poletnega dne po 14 ur lovi hrano zase in za svojodruÏino; tedaj ne bo preveã, ãe na vsak Ïelodec ‰tejemo150 slinarjev na dan.

Pri Grünheimu na Sa‰kem je neki ÏuÏek delal nadrevju stra‰no ‰kodo. Lastnik je delavcem plaãal ãez2000 goldinarjev, da bi ‰kodljivca zatrli — pa ni vse niãpomagalo. Potem mu je nekdo svetoval, da naj napravihi‰ice za ‰korce, in gospodar ga je poslu‰al. In glej —‰korci so pri‰li, se nastanili v lesenih hi‰icah, pregnali inugonobili ÏuÏka in drevje se je spet opomoglo.

Ta ali oni bo morda zmajal z glavo, rekoã: Bog vedi, alije pa to tudi vse res, kar se tukaj pi‰e o pticah. — âe no-ãe‰ biti samo neverni TomaÏ, temveã ti je do resnice, sesam prav lahko prepriãa‰ o veliki koristi, ki jo imamo odptiãev. Eno uro ali kaj pazi na lastovke, ki gnezdijo podtvojim napu‰ãem. Videl bo‰, da se od 4. ure zjutraj do 8.ure zveãer oba trudita nasititi poÏre‰ne ‰irokoustne pa-glavce, vsako uro je vsak vsaj 20-krat pri gnezdu in vsa-kikrat prinese po 10 — 20 mu‰ic in druge take drobnja-ve. Recimo, da jih prinese samo 10, to je na dan Ïe 6400mrãesjih glav. Sama zase pa gotovo potrebujeta kakih


93

600, torej pokonãa ena rodovina v enem dnevu 7000, venem mesecu 210.000, celo poletje vsaj 500.000 vsakr-‰nega mrãesa. âe v en vasi gnezdi 100 parov lastovic,pokonãajo v enem letu ãez 50 milijonov sitnega in ‰kod-ljivega drobiÏa.

Veliko in izdatno korist ima ãlovek tudi od nekaterihveãjih ptic, npr. od sove, kanje, postovke in drugihmanj‰ih ujed, ki so poleg druge ‰kodljive golazni napo-vedale hudo vojsko posebno poljskim mi‰im. AngleÏWhite je opazoval navadno sovo in je videl, da je skorajvsako uro prinesla mi‰ v gnezdo. Celo mali skovir jepoletnega veãera svojim mladim nalovil 11 mi‰i. Polegmi‰i zoblje tudi gosenice in dr Martin je v sovjem Ïelod-cu na‰el poleg nekaj mi‰i tudi 75 gosenic.

In kako budalast ãlovek vraãa svojim dobrotnicam?Strelja jih ali iz neumne vraÏe ali pa iz pre‰erne objest-nosti ter jih mrtve — sebi v najveãjo sramoto — ‰e celopribija na opaÏ ali na levska vrata.

Ali si je mogoãe misliti veãjo nehvaleÏnost, veãjo ne-umnost in veãjo surovost?


94

Ne preganjajte ptiãev!

Po vsem, kar smo doslej Ïe sli‰ali o koristnosti ptiãev,jih pametnemu ãloveku ni treba ‰e posebej pripo-

roãati in na srce polagati. Torej naj tukaj le na kratkoomenim, kako si bo‰ te male delavce najhitreje privabilv svoje vrtove in gozdove. Tvoje zemlji‰ãe naj bo pticamgostoljubno zavetje, kjer jih ne sme nihãe vznemirjati inpreganjati. Otrokom, zlasti pastirjem, ostro prepovedajstikati za gnezdi, jih razdirati ali jemati iz njih jajca inmladiãe. Tudi jeseni ne pusti loviti malih ptiãkov in ni-koli ne daj streljati sov in kanj. âe bodo tako delali tuditvoji sosedje, se bodo kmalu pokazali dobri nasledkitakega ravnanja.

Ako hoãe‰, da se ti ptiãi popolnoma udomaãijo, storitudi ti njim vãasih kaj dobrega. Onim pticam, ki tudipozimi ostanejo pri nas in dostikrat hudo stradajo, vrzivãasih pest slab‰ega zmesnega Ïita, kru‰nih drobtinic alikaj takega. Videl bo‰, da se ti bo ta malenkost dobroizplaãala, ptice ti bodo to prijaznost gotovo povrnile.

Pa ‰e tudi drugaãe jih lahko privabi‰ v svoj vrt. Skrbijim za pripravna mesta, kjer lahko gnezdijo, naredi jimhi‰ice iz votlih vej ali pa iz de‰ãic in jih pribij ali obesi v


95

ko‰ate vrhove. Videl bo‰, kako vesele jih bodo ptice inkako hitro se bodo v njih nastanile. Malim ptiãkom,kakor je npr. sinica, so najbolj v‰eã kakih 7 palcev dol-ge in 3 palce ‰iroke hi‰ice; okrogla luknja, skozi kateroptice hodijo ven in noter, naj bo palec ‰iroka in pred njonapravi palico, da bodo na njej lahko sedele. Dobro jetudi hi‰ico oviti z mahom. ·korci imajo radi veãje, pol-drugi do dva ãevlja visoke hi‰e in luknja mora biti dvapalca ‰iroka. Na Nem‰kem bo‰ v vsakem vrtu na‰el ponekaj veãjih in manj‰ih takih hi‰ic, zato pa je drevje tamtudi ãisto in zdravo in vrt gospodarju prina‰a velik do-biãek.

Znano je, da so zamorci, ki jih radi pitamo z divjaki,posebni prijatelji ptic, da bi bili lahko zgled tudi ‰tevil-nim tako imenovanim omikanim narodom. Baron De-cen, ki je popotoval in Ïivel med zamorci, pi‰e o pleme-nu DÏaga v vzhodni Afriki: Pri teh ljudeh je treba poseb-nega dovoljenja za ptiãji lov, jastrebov pa ne sme nihãestreljati, ker ãistijo zemljo smrdljive mrhovine. Vse pticevaruje posebna postava, ptice se tukaj spo‰tujejo kakorkmetovi najbolj‰i zavezniki in pomoãniki.

BrÏãas bomo tudi mi to skoraj dobili, kar zamorci Ïedavno imajo, namreã zakon, ki doloãa, katere ptice sesmejo loviti in kdaj in katere se ne smejo nikdar. Potembo pa va‰a skrb, oãetje, Ïupani in srenjski odborniki, data postava ne bo samo na papirju.


96

Najveã pa boste opravili vi, iskreni prijatelji mladine,vi duhovni in svetni uãitelji, vi boste mladini najlaÏedopovedali, kako potrebne so nam ptice, vi boste znaliv mehkih mladih srcih zbuditi ljubezen in milosrãnostdo Ïivali sploh, do ptiãev pa ‰e posebno. Vem, da za tood mene ne potrebujete nauka, saj vam va‰e srce samopravi, kako morate govoriti, da v srcih vdane mladinezanetite usmiljenje.

Noãem torej nikogar pouãevati, vendar naj se mi nezameri, ãe bom tu povedal, kako je mene moja babicauãila in v meni budila rahloãutnost do ptiãev.

Bil sem velik prijatelj ptiãev in rad sem stikal za gnez-di. Neko pomlad najdem na vrtu med rogovilami starejablane ‰ãinkovãevo gnezdo in v njem pet Ïe skoraj god-nih mladiãev; bil sem jih stra‰no vesel. Stara dva sta meplaho obletavala in prav Ïalostno ãivkala, jaz pa jih ni-sem utegnil poslu‰ati. Vzel sem gnezdo z mladiãi in jihv eni sapi hitel pokazat babici v hi‰i. Tu pa sem se ope-kel. Takoj sem jih moral nesti nazaj, zveãer pa, predensem ‰el spat, mi je babica pravila to povest:

V starodavnosti, ki se je nihãe veã ne spomni, je ne-verni Turek zbral silno vojsko v deÏelah, kjer soncevzhaja, in je zagrozil, da bo spravil podse vse kr‰ãanskedeÏele. Tur‰ka vojska je premagala vse cesarske in ‰edruge armade, valila se je naravnost naprej proti sonã-nemu zahodu. Bila je strah in trepet vsem kristjanom;


97

kamor koli je prihrumela, je skrunila cerkve, poÏigalavasi in mesta in morila ljudi vse vprek. Pridrveli so tudiv na‰e kraje in na‰o cerkev sv. Petra so oropali in zaÏgali.Jok in stok je ‰el pred njimi, jok in stok je sledil za njimi.Turek ni imel usmiljenja, z eno roko je prijel kristjana zalase, govoreã mu: Brate, ne boj se! — z drugo pa mu jevrgel glavo proã. âesar ni poklal — zlasti deãke in dekli-ce — je povezal in odpeljal s seboj v daljno Turãijo. Ko-liko solz se je prelilo, koliko ubogih star‰ev je ostalo brezotrok in koliko suÏnjih otroãiãev je zaman zdihovalo posvojih star‰ih. Le misli si, ko bi spet hudi Turek priroh-nel k nam in bi tebe vzel oãetu, materi in meni, te z dru-gimi otroki pobral in peljal v deveto deÏelo, kjer Ïivedu‰e ne pozna‰. Kako hudo bi bilo tvojemu oãetu in patvoji materi, kako hudo bi bilo tebi! — In vidi‰, ti si rav-no tako neusmiljen kako neverni Turek, ti si uboge mla-diãe vzel njihovim skrbnim star‰em, ki imajo z njiminajveãje veselje. Te nedolÏne Ïivalce, ki jih je tudi ustva-ril dobrotni nebe‰ki oãe in jim priskrbel ÏiveÏ, da se ve-sele svojega Ïivljenja in Njemu hvalo pojo, te Ïivalce sihotel vzeti njihovemu oãetu in njihovi materi, da bi biliv tvojih rokah storili Ïalostno smrt. Ali misli‰, da bi biloto v‰eã Bogu, ki ti je dal dobre star‰e in mene, ki te uãim,kaj je prav, kaj ni prav?

Tako mi je govorla babica in meni so ‰le njene bese-de do srca. Neznansko me je veselilo, ko sem ãez nekaj


98

dni videl mladiãe, ki so jih stari izpeljevali iz gnezda inglasno oznanjali svoje veliko veselje nad njimi.

— — —

Na zemlji ga ni kraja, kjer ne bi prebivale ptice. Naha-jajo se povsod, na sneÏnih planjavah ob Ledenem morjuravno tako kakor v najbolj vroãih pokrajinah. Najvi‰jegore, gole pu‰ãave, polje in gozd, reko in morje oÏivljajoptice, vsak kraj, vsako podnebje ima svoje goste.

Doslej je znanih okoli 8000 ptiãjih vrst in od teh jihÏivi v Evropi samo kakih 600, tako da je v tem najrev-nej‰a. Najbogatej‰a je Amerika, potem Azija, Afrika innazadnje Avstralija.

O pticah je mogoãe na splo‰no reãi, da Ïive dolgo.Na‰i mali ptiãki Ïive zaprti v kletki po 12 let, ãe jim do-bro streÏemo. Zunaj pa uãakajo tudi 15 — 20 let. Poseb-no dolgo Ïivijo papiga, labod, krokar (vran) in orel. NaDunaju so imeli nekega orla zaprtega 104 leta in ravnotam je leta 1809 poginil orel, ki je bil jetnik 80 let.


99

KURA

Na vzhodu se ‰e ni zaãelo jasniti in Ïe se z gredi alidrevesa na dvori‰ãu razlega glasen kikiriki mlade-

ga petelina; in takoj mu z grãavim kukuriku odgovarjasosedov stari petelin, temu se spet oglasi tretji in takogre naprej po vsej vasi. Petelinov glas je prav preprost innima v sebi niã posebnega, vendar mora biti ljudemv‰eã, ker petelinu v nekaterih krajih pravijo pevec.

Petelinov jutranji glas z veseljem poslu‰a zgodnji voz-nik in popotnik na cesti, ker jima naznanja zaÏeleni dan;neugodno pa doni na u‰esa zaspanemu hlapcu, ki jepozno v noã kolovratil po vasi; nevoljen se obrne v senuin mrmra nekaj nerazumnih besed. Petelinovo petje do-bro de bolniku, ki vso noã ni mogel zatisniti oãesa ter jeÏe teÏko priãakoval belega dne, tolaÏeã se, da mu bo po-tem odleglo; poboÏna Ïenica pa, ki ji starost ne da spa-ti, potiplje ob petelinovem klicu na steno, vzem‰i molekv roke in zaãne prebirati jagode na njem.

Ko napoãi dan, zleti petelin z gredi na dvori‰ãe, po-ravna zmr‰eno perje po sebi, se ozre z bistrim oãesomokoli sebe, stopi z eno nogo malo naprej, stepa s perut-nicami, stegne vrat in krepko zakikirika iz zveneãega


100

grla. — Petelin je res lep ptiã, mogoãen in o‰aben gos-pod. Le poglej ga, kako neãimrno se vede, kako mo‰koprestavlja nogo, kakor bi bilo vse njegovo. Pa ima tudires prav lepo in gosposko obleko. Rdeãi, lepo nazobãa-ni greben mu krasi glavo kakor plameneãa krona in tudirdeãi viseãi podbradek ni karsibodi. Îivo oko se sveti,kakor bi se v njem iskre utrinjale. Svetlo perje, zlasti ti-sto na vratu in v zavihanem repu, se mu kaj lepo spre-minja na soncu, posebno pa se mu elegantno vihata dvesabljasto zakrivljeni repni peresi; in da je vitez ves gotov,ima na pi‰ãali ‰ilasto ostrogo.

Zdaj tudi koko‰i zapuste svoja prenoãi‰ãa; petelin jimgre naproti, jih spodobno ozdravlja in jih zaãne takojvoditi po dvori‰ãu. Petelin ima vse svoje koko‰i rad, nebom rekel, da ne bi imel te ali one raj‰i od druge, ven-dar nobene ne zanemarja, vsem bi rad prav storil. âenajde kako zobanje, hitro skliãe vse svoje pute, vsakamora dobiti nekaj, kajti poÏre‰nost in samogoltnost ni-sta njegovi napaki, ãeprav tudi on ni brez njih.

·e preden se odpro veÏna vrata, je petelin s svojodruÏbo Ïe devetkrat ob‰el dvori‰ãe. Ko za‰kripljejo vratain se na pragu prikaÏe gospodinja, se vsa koko‰ja srenjazgrne pred veÏo in zvesto spremlja gospodinjo pri vsa-ki stopinji, ker dobro vedo, da bo kmalu stopila prednjez Ïitnim peharjem v roki. Kako hite pobirati zrnje, le


101

petelinu se ne mudi tako zelo; vendar jezno kavsne povrabcu, ki je iz podstre‰ja pifrãal mednje.

Ko je Ïito pozobano, gredo pit. Pijoãa kura vzdigneglavo in pogleduje na nebo. — Pod petelinovim vod-stvom se potem sprehajajo po dvori‰ãu in po vrtu, gre-do tudi na cesto in k potoku, na travnik in na polje, ved-no brskaje z nogami in pridno pobiraje semenska zrna,ãrve, ÏuÏke, majhne polÏke in drugo golazen. Da jimÏelodec hrano raj‰i prekuha, zobljejo tudi pesek, koko‰ipa tudi jajãne lupine in apno, vmes smukajo tudi travoin druga zeli‰ãa. Zdaj ta, zdaj spet ona koko‰ se loãi oddruÏbe in poi‰ãe svoje gnezdo na svislih, v hlevu ali napodstre‰ju in znese jajce. Ta sreãni dogodek oznani zglasnim kokodakanjem. Ob lepem vremenu se rade»kopajo« v suhi prhki zemlji, kar jim posebno dobro deter jim menda tudi koristi za zdravje, zlasti si s tem pre-ganjajo sitne tekute (perojede).

Ravno so vse zamaknjene v »kopanje«, konec hi‰e nazelniku sedi vsaka v svoji kotanji, otepa s krili in meãeprst nase. Kar se za podom oglasi sosedov mladi petelin,ki se klati okoli, ker ga stari domaãi petelin odganja termu ne da Ïiveti v druÏbi. Na‰ petelin, ki se ravno »kop-lje« sredi svojih koko‰i, je pritepenca Ïe nekajkrat po-gnal, danes ga torej zgrabi huda jeza, ko ga spet zasli‰iv svoji oblastniji. Hitro stepe prah iz perja in razkaãenhiti proti sovraÏniku, ki se — kakor je videti — danes ne


102

bo dal odpraviti tako zlahka. S stegnjenim vratom in napol razprtimi perutmi priãakuje domaãina, na kateremse je vzdignilo sleherno peresce. Jezen pridrvi, se z vsomoãjo zaÏene v klateÏa in ga vrÏe nazaj. Îe misli, da jesovraÏnik premagan, vendar si ta hitro opomore, in ‰epreden se drugi prav zave, ga pahne nazaj. Vname sehud boj, drug drugega hoãe izriniti, bijeta se s perutmi,se teptata in sujeta z ostrogami. Vãasih zasopljena inutrujena prenehata, ãlovek bi mislil, da je boja konec, pase toliko huje spet spopadeta. Naposled se zaãneta ob-delovati s kljuni, krona in obradek krvavita in tudi izvratu se cedi rdeãa kri. Oba omahujeta, vendar nobedennoãe odnehati. Tedaj domaãin ujame pravi trenutek inna vso moã seka s kljunom tekmeca po glavi. Omamljenod stra‰nega udarca klecne v stran, stori dva tri korakenazaj, pobesi rep in glavo in beÏi domov, kar ga nogeneso. Bitka je odloãena in konãana. Zmagalec hiti zanjim, mu spotoma ‰e naloÏi nekaj krepkih kavsov in neodneha, doker se premagani in upehani sovraÏnik nezavleãe pod pod. Z Ïareãimi oãmi se ponosno vrne do-mov med svoje pute, zleti na voz in od ondod z glasnimkikiriki oznanja svojo zmago. Nekateri narodi v Indiji inna Kitajskem so zaljubljeni v take ptelinje boje, in tudiomikani AngleÏi jih v tem posnemajo. Peteline za takeboje skrbno vzgajajo in vadijo, pred bojem jima priveÏe-


103

jo na ostroge Ïelezne konice, da se toliko bolj razmesa-rita. Take zabave pa AngleÏem gotovo niso v ãast.

Petelin ima v Ïivalskih basnih dosti opraviti, zmeromse vede gosposko in si veliko domi‰lja zaradi svoje mo-drosti in previdnosti, vendar ga prevejani lisjak navad-no spelje na led. Povsod ga ãislajo za dobrega ãuvaja,zato so ga vojaki nekdaj jemali s seboj na vojsko in navojne ladje za straÏo. Njegovo petje je sv. Petra presunilotisti veãer na dvoru velikega duhovnika, spomnil se jesvojega greha ter se bridko zjokal. Zato poboÏnega ‰edanes opominja k pokori, zategadelj ga tudi radi postav-ljajo na cerkve vrh zvonika. Po petelinjem petju in ponjegovem vedenju tudi prerokujejo vreme; neka narod-na pesem pravi: »Petelinãek belãek, skoãi na hlevãek, ja-rica na gredi, da se lepo zvedri.« Praznoverni in vraÏastiljudje pa staremu petelinu — zlasti ãrnemu — pripisu-jejo ‰e posebno ãudne moãi. V sedmem letu, ali kali,znese jajce, ki takoj zleze v zemljo, kjer zori toliko ãasa,da se iz njega izvali stra‰en zmaj ali pozoj. Ta po‰ast pri-leze na zemljo in potem zleti po zraku, za leteãim pa sepodirajo hi‰e in drevje, skale in celo gore tako dolgo, daga nazadnje zasujejo. — Ni mi treba dostavljati, da so toprazne ãenãe.

Koko‰ je manj‰a od petelina in nima tako velikegagrebena in obradka niti tako lepega perja. Tudi njenedruge zmoÏnosti so majhne. Je pohlevna in tiha, mirna


104

in krotka, z vsem zadovoljna, prav kakor se Ïenski spo-dobi. Pametna ni ravno, da bi dejal, je pa neizreãeno do-bra mati; rekel bi, da so vse njene zmoÏnosti zajete vmaterini ljubezni, in celo Kristus je sebe in svojo neiz-merno ljubezen do svojega naroda primerjal s kokljo,rekoã: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki mori‰ preroke in kam-na‰ tiste, ki se po‰iljajo k tebi; kolikokrat sem hotel zbra-ti tvoje otroke, kakor koko‰ zbira svoja pi‰ãeta pod per-uti, pa niste hoteli.«

In res je skoraj ni tako ljubeznive in dobrodejne po-dobe, kakor je koklja s pi‰ãeti. Îe vsako jajce, ki ga zne-se, jo navdaja z neizmernim veseljem. Ona, ki je sicertiha in pohlevna, takrat ne more molãati, z veselim ko-kodajskom bi rada vsemu svetu naznanila svojo radost.In ãe ji ãlovek pusti jajca v gnezdu, da sme valiti, sedi nanjih noã in dan, zapusti jih le toliko, da se naje in napi-je. Kaj pa ‰ele potem, ko se 21. dan zaãno valiti iz jajcmali kebãki. Kokljo s pi‰ãeti ãlovek lahko zmerom gle-da z veseljem. Koko‰i tedaj skoraj ni veã poznati, ãisto jespremenjena. Zdaj nima ãasa drÏati perje v redu, vsazmr‰ena hodi okoli svoje drobne, ãivkajoãe druÏine inse dela kolikor mogoãe ‰iroko. Ves dan koka in vabikebãke k sebi, hodi skrbno okoli njih, jih uãi zobati, jimizlu‰ãi vsako zrno, jim izbrska vsako drobtinico predkljunãek. Na‰opiri se kolikor mogoãe, jih kliãe podse,vse pokrije s svojim telesom, vse odene s svojim perjem.


105

Otroãiãi so vãasih malo razposajeni, nagajivo se zaga-njajo vanjo in ji kljujejo koÏnati podbradek, drugi, ‰epredrznej‰i ji celo obestno skaãejo na hrbet — ampakona vse to mirno trpi, saj je mati, in to so njeni otroãiãki.

Sicer plaha in bojeãa koko‰ je sedaj juna‰ka in drzna,zaÏene se v vsakogar, ki bi ji hotel vzeti kakega otroka.Ne boji se niti velikega psa, togotna se mu zagaja v glavoter mu kljuje oãi in nos. âe zagleda nad seboj v zrakuskobca, to razgla‰a s posebnim skrbeãim glasom inpopla‰eni kebãki zlete podnjo.

Milo in zraven tudi sme‰no je gledati kokljo, ki so jipodtaknili raãja jajca. Svojim pastorãicam je ravno takoprevidna in skrbna mati, ampak ko prvikrat pridejo dovode in male raãke veselo capljaje poskaãejo vanjo, joobhaja strah in groza. Zbegano skaãe ob vodi sem tertja, koka in kliãe, svari in vabi k sebi — zaman, kajti raã-kam ploskanje in brodenje po vodi neizreãeno dobro de.Koklja se sãasoma umiri, dozdeva se ji, da njeni otrocinekaj znajo, ãesar ona v svoji mladosti ni znala niti setega ni priuãila pozneje.


106

TA·âICA

Med vsemi pticami, ki nam s svojimi pesmimi oÏiv-ljajo les in log, si ti, ljuba ta‰ãica, meni najmilej‰a,

med vsemi si mi najbolj k srcu prirasla. Ne bom tajil, daje slavec in ‰e marsikateri drugi ptiãek veãji umetnik, alikraj vsega vendar ostane‰ moja ljubljenka. Prikupila sise mi menda posebno zato, ker si bila moja prva ptiãka,ker sem eno celo zimo opazoval tvoje Ïivahno vedenjein ti dan za dnevom potresal kru‰ne in mesne drobtini-ce. Tudi pozneje se z nobeno ptico nisva tako dobrosporazumela kakor s teboj in okoli tebe se mi vrti dokajmladostnih spominov. Okoli Vseh svetih, ko je prvikratmrzel jesenski veter popihaval, sem te na‰el nekega ju-tra v veÏi. Ko si me opazila, si smuknila pod staro oma-ro, jaz sem pa hitro veÏna vrata zaprl, izbine duri pa nasteÏaj odprl. Kmalu si prhnila izpod omare, cincala si vhi‰o ter si z veselim glasom pozdravila mojo babico (sta-ro mater), ki je pri peãi za kolovratom sedela. Od tegadne se je med nama snovalo prijateljstvo. Verno sem tepovsod spremljal z oãmi, ko si po kotih polovila zadnjeosamele muhe; vsak dan sem ti vodo premenil in ti stre-gel, karkoli sem mogel. ·e sedaj te vidim Ïivo pred se-


107

boj, kako si na uri ãepeã drobila tiho pesem; zdi se mi,kakor bi se vse to bilo godilo lani, dasiravno so od tiste-ga ãasa pretekla leta in leta in se je ljuba babica Ïe zdav-naj preselila v veãnost. Zunaj je melo s snegom, mi tri-je smo pa v tihi izbi sedeli pri topli peãi. Babica je od-maknila kolovrat od sebe, jaz sem na nizkem stolãkusedel in zvesto poslu‰al vesele in Ïalostne povesti iz ba-biãinih ust. Ako mi je kaka beseda u‰la, tega si ti kriva,ljuba ta‰ãica, ki si zraven naju na kolovratu sedeã z rja-vim oãescem malo babico malo mene po strani zveda-vo pogledovala. Zjutraj si me pa na mojem vzglavju Ïvr-goleã iz spanja budila. — Tako smo preÏiveli dolgo zimo.In ko je pri‰la vigred (pomlad), sem ti odprl okno s teÏ-kim srcem, ti pa si izletela v vrt na bezgov grm. ·e sedajte vidim, kako je takrat radost, in morebiti tudi hvaleÏ-nost, vzkipela v tebi, kako je zaÏvrgolelo iz drobnihrdeãih prsec.

Ta‰ãica je pa tudi res brhka in Ïiva ptica. Zgoraj je siv-kastozelena, spodaj belkasta, na ãelu, na grlu in na prsihpa rumenordeãkasta. Njeni tenki in ravni, samo na kon-cu malo prikrivljeni kljun nam spriãuje, da se ta‰ãica Ïivis ãrviãki, pajki in vsakovrstnimi mehkimi ÏuÏki, jesenipa tudi rada kavsne v kako soãno jagodo po grmovju.

Ta‰ãica je ljubezniva, vesela in zgovorna ptiãica, milocvrãaje hitro smuãe od grma do grma. âloveka se neboji, ‰e prav prijazno se ozira nanj, kakor bi vedela, da


108

se nima niãesar bati. Med seboj se rade draÏijo in kav-sajo, toda so na drugo plat spet prav usmiljene in do-brosrãne. Brehm pripoveduje o dveh zaprtih samcih, dasta se zmerom pulila za hrano; videti je bilo, da drugdrugemu ne privo‰ãi griÏljaja. Zgodi se pa, da si edenulomi nogo in, kakor bi odrezal, neha vsako sovra‰tvomed njima. Zdrava ta‰ãica je skrbela za bolnico, prina-‰ala ji je hrano in jo devala pred njo. Ko je noga ozdra-vela, sta tudi dalje Ïiveli v najlep‰em miru. — Drugi spetso opazovali, da je mehkosrena ta‰ãica vzela v skrb za-pu‰ãene ptiãke, pitala jih je in stregla sirotam kakor svo-jim lastnim otrokom.

Ta‰ãica prebiva po vsej Evropi, povsod v grmovju inv go‰ãavi, zlasti blizu virov in potokov. Gnezda ne delanikoli visoko od tal, najraj‰i na tleh med razkreãenimikoreninami ali pa v votlini kakega gnilega parobka.Spleteno je iz mehkih travnatih bilk in tenkih koreninic,zunaj je pokrito z listjem in mahovjem, znotraj je papretkano s perjem in z dlakami. Konec malega travna Ïeznese samica 5-7 tenkolupinastih rjavo pikãastih jajãec.V valjenju izmenjava samec samico in v 14 dneh se mla-diãi izvalé. Mladina raste hitro in kmalu potem, ko moresama zase skrbeti, delajo stari priprave za drugo zalego.Pod jesen mladiãi sleãejo obleko in dobodo pisanosuknjico, kakr‰no imajo stari.


109

Îe meseca vélikega srpana se v mladiãih zbudi nagonza potovanje, iz lesov se pripodé v vrte in na polje, skri-vaje se po mejah in seãih; pozneje se jim pridruÏijo ‰estari z drugimi mladiãi. Ko pa nastopa zima, se izgublja-jo poãasi proti La‰kemu, kjer Ïe preÏi nanje laskrni Lah.Pomladi se ta‰ãice med prvimi pticami spet vraãajo inpozdravljajo z veselim petjem stara gnezdi‰ãa. Poznimrazovi in snegovi jih vãasih hudo stiskajo; takrat radepricincajo do pohi‰tev, kjer se laÏe stakne kaj za laãnikljunãek.

Povsod po na‰ih vrtih, zlasti po hribih, stanuje ‰e nekadruga dobro poznana gostolevka, to je ‰marnica, tudiilov‰ãica in lipek imenovana. Od ta‰ãice je tanj‰a indalj‰a ter ima ãrno glavo, sivkast hrbet in prsi, belkasttrebuh in rjavordeãkast rep.

·marnica ni tako priljudna kakor ta‰ãica, ali vendar serada drÏi hi‰, bodisi v mestu, v vasi ali pri samotnemseli‰ãu; najraj‰i pa poseda po strehah in od ondod sezgodaj zjutraj in pozno na veãer razlega njena miloglas-na pesmica. Gnezdi kje na hi‰i, po hribih pa tudi v ska-lovju. V druÏbi s ta‰ãicami prezimi v JuÏni Evropi, odkoder se k nam povrne kmalu za ta‰ãico.


110

Ravno tako pogosto se po na‰ih krajih nahaja ‰marnicipodobni in njej sorodni pogorelãek, drugaãe tudi ãrnel-ka in rdeãerepka zvan. Na ãelu in po grlu je ãrn, na te-menu in sred trebuha bel, rep, prsi in boki so rdeãkas-ti, hrbet pa sivkast.

Tudi pogorelãek prebiva rad blizu hi‰, toda se drÏidrevja po vrtu in po gozdu. Gnezdo ima veãidel v dup-lu, vãasih tudi po skalnih razpokah. Zaradi prijetnegapetja ga drÏe tudi po hi‰ah.

Manj znana je pri nas lepa modra ta‰ãica z modrimi,spodaj ãrno zarobljenimi prsmi, sred katerih se svetirdeãa lisa.

Ta zala prica pri nas menda nikjer ne gnezdi, vidimojo le jeseni ali pomladi, kadar potuje. V svojem gibanjuin vedenju je podobna ta‰ãici, samo da se ‰e bolj drÏi tal.V gajbici zaprta se kmalu sprijazni s ãlovekom kakorna‰a ta‰ãica.

Iz ta‰ãiãinega ceha prebivajo pri nas po gorskih se-noÏetih in po pa‰nikih ‰e tri ptice, namreã: nemirna rja-va repal‰ãica, ki hitro skaklja po tléh in potresa z repom;zatem ãrnoglavi prusnik, ki je najmanj‰i med njimi inprebiva med razsedenim skalovjem in po grobljah. Na-posled je beloritka ali belorepka belega ãela, trebuha,repa in bele trtice, prek oãi ji drÏi ãrna lisa in tudi perut-nice in gornji dve repni peresi sta ãrni, prsi so pa rumen-


111

kaste. Rada seda na kak kamen ali na kol in preÏi naÏuÏke, ki lazijo pod njo. — Vsi trije pojo cmakaje in po-tresajo z glasom. Na zimo se selijo od nas.


112

VRABEC

Povsod me poznajo, da ptiãek sem zvit,« bi vrabeclahko z »godcem« pel, ko bi le rev‰e znalo kaj pri-

da peti. Znan je res povsod in povsod Ïivi le blizu ãlo-ve‰kega domovanja, ãetudi ãlovek ravno ne mara zanj.V tem je siromak podoben nadleÏni mi‰i, ki tudi sprem-lja ãloveka po vsem svetu; kakor mi‰ tako tudi vrabcaãlovek na vso moã odganja kakor ‰kodljivega tatu. Po-zneje se bo Ïe pokazalo, ãe ga ãlovek sodi po pravici aline, ãe morda ne dela krivice zaniãevanemu »Laãenber-gerju«. Vrabec je lahkoÏivec. Danes z betom, jutri spsom. Najbolj mu godijo kraji kjer na dobrem obdela-nem polju strn obilno rodi. Za temne gozde in za viso-ke hribe ne mara, tam se je treba preveã truditi za vsak-danji kruhek.

Akoravno je vrabec Ïe stoletja ven in ven v ãloveko-vi druÏbi, akoravno je, rekel bi, navezan na ãloveka,vendar se ni mogel z njim popolnoma sprijazniti, vrabecni izgubil svoje prostosti (svobode), kakor so jo izgubi-le mnoge druge ptice. Vrabec je zmerom plah in obzi-ren, ãloveku nikdar prav ne upa, zmerom ga ima v oãéh.Ako se le pripogne‰, da bi pobral kamen ali ãe s palico


113

nameri‰ nanj, hitro se bo pobral in odnesel. Tudi tam,kjer vé in ãuti, da se mu ni bati ãloveka, mu zato ni niãbolj privrÏen, le bolj nesramen in drzovit je; ali tako da-leã se nikdar ne spozabi, da bi svojo varnost vnemarpustil. — Vrabec ni nikjer krotek in domaã.

Vrabec je tako dobro znan, da ga ne bi bilo treba opi-sovati. Ali da prekanjeni zmikavt ne bo rekel, da mu kri-vico delamo ali da ga morebiti zaniãujemo zaradi pre-proste pono‰ene obleke, naj se zgodi na kratko.

Sivomodrikasto teme je ob straneh kostanjevo, opleã-je rjavo s ãrnimi progami, prek kratkih perutnic ima belpas, po trebuhu je sivkast, na grlu pa ãrn. Poleti ãrn, po-zimi roÏen kljun je kratek in ãvrst, na nizkih nogah imakratke prste s kratkimi zakrivljenimi krempeljci.

Ona je po glavi sivorjavkasta, na grlu bela, po hrbtuin trebuhu jasnej‰a od njega. Tudi mladiãi so njej po-dobni.

Vrabec tedaj ni, da bi dejal, lepa ptica, tudi v svojemvedenju je precej okoren. Po zemlji drobno skaklja in je‰e dosti uren, ne leti pa posebno dobro. Rad se koplje vvodi, tudi se valja po prahu, po prsti in po snegu. Glasunima ugodnega, ali vendar redkokdaj molãi. Îiv, Ïiv, Ïiv;ãek, ãek, ãek so njegovi navadni glasovi; kadar ga pa kajprestra‰i, zleti z glasnim: trrrr. Najbolj zgovorni so po-leti in jeseni, ko je povsod dosti zobanja, takrat se nekibahajo: »Îito imam, pa Ïaklja nimam, Ïito imam, pa


114

Ïaklja nimam.« Pozimi pa, ko na hudem mrazu medli inzanohtane krempeljce pod zmr‰eni koÏu‰ãek privzdigu-je, Ïalostno ãivka in baje takole toÏi: »Îakelj imam, Ïitanimam, siten, siten, ‰lek, ‰lek, ãrn, ãrn.«

Vrabec je jako previden in pameten. Pred ãlovekommora vedno biti na oprezi in tudi sicer ima dosti sovraÏ-nikov. In ravno to mu je vse zmoÏnosti izbistrilo, da jepretkan in preÏgan kakor malokatera druga ptica. Star‰iko je, bolj je zvit, ker ga sku‰nje izuãé. Zato je tako teÏkoujeti starega vrabca. Vsako neznano mu stvar sumnjivoogleduje od strani, povsod sluti ãlove‰ko zvijaão in loka-vost. Toda kmalu razloãi pravo nevarnost od nami‰lje-ne; nekoliko dni se bo morda ogibal s slamo natlaãenegamoÏa, ki mu ga je ãlovek za strah postavil sredi prosa.Ali kmalu spozna, na ãem je, predrzno seda na razcapa-ni strah, objestno skaãe po njem in puli slamo z njega,kakor bi hotel zasmehovati ãloveka in jegova stra‰ila.

Vrabci se radi druÏijo med seboj in tudi z drugimipticami, celo takrat, ko so sparjeni in ko samice valé, sesamci zbirajo v krdela. Kraj vse te lepe lastnosti so pavendar neizreãeno zabavljivi in o‰abni; druge manj‰eptice, zlasti lastovice vznemirjajo, stikujejo po njihovihgnezdih in jim vãasih iz njih pomeãejo jajca ali celo mla-diãe. Tudi med seboj se hudo prepirajo, zlasti pomladi,ko se parijo, se samci lasajo, kavsajo in mikastijo, daperje od njih leti.


115

Vrabci gnezdijo jako zgodaj na pomad. Ljudje pravi-jo, da imajo vrabci na Balantovo zaroko, na Vincencije-vo pa poroko. Ko so se po hudem boju sparili, zaãnózna‰ati slamo, seno, dlako, perje in druge take stvari zagnezdo, ki pa ni prav niã umetno. Najraj‰i gnezdijo podstreho, bodisi v kaki luknji, pod nadstre‰jem, v linah, vzidu, med veternicami, ãasih pa tudi v gostem drevju ingrmovju. Radi se tudi polasté kakega gotovega gnezda,posebno radi preÏenó lastovice in jim celó pomoré mla-diãe in jih pomeãejo na zemljo. Ni pa res, da bi se potemlastovice ma‰ãevale nad vrabcem ter ga Ïivega v gnez-du zazidale.

Samica znese 5 — 8 bledozelenkastih, rjavo pikãastihjajc; valita pa oba, drug za drugim in v 14 dneh priãiv-kajo mladiãki iz jajc. Spoãetka jih pitata s samim mrãe-som, najveã z gosenicami, katerih jim vsak dan prinese-ta do 500. Ako pomislimo, da vrabci na leto po trikratvalé, lahko si izraãunamo, koliko ‰kodljive golazni nampokonãajo po vrtéh in po polju. Zato jim pa jeseni tudine smemo preskopo gledati na kljun in jim oãitati inna‰tevati vsako zrno, ki ga pozobljejo. Gotovo ‰koda niveãja od koristi. Najveã pa za korist vrabcev govori to,da so jih preselili v Ameriko in v najnovej‰em ãasu tudiv Avstralijo nala‰ã zato, da bi ondi ljudem trebili sadnodrevje od poÏre‰nih gosenic. Ko sta stara dva sreãno od-gojila drugi in tretji zarod, potem se mlado in staro


116

zdruÏi v velika krdela; veselo letajo po polju, pri nas po-sebno po prosu, sprevajajo se po grmovju in po seãih,zveãer se pa glasno Ïlobudraje in ãeketaje zbirajo navisokih drevesih ali pa, zlasti po mestih, na cerkvah invisokih poslopjih, kjer prenoãujejo. Nikjer pa ‰e nisemvidel toliko vrabcev skupaj kakor na Dunaju, ko sezveãer zbirajo na vseuãili‰ãu (univerzi).

Ali za tolsto jesenjo pride mr‰ava zima. Velika krde-la se razkropé in se spet pribliÏajo ljudskim stanova-njem, ker tu se ‰e najprej kaj dobi za laãen kljun. Vãasihje res hudo; sneg je na debelo pokril vso zemljo, vode sozamrznjene, ostra burja jim vi‰e perje in noÏice jimdrvené. Ali tudi v tem hudem ãasu si vé drzni vrabec bo-lje pomagati nego mnoge druge ptice. Pod kozolcem inpred podom prebrba prah in pleve in najde ‰e kak‰nozrnce, okoli skednja in svisli se tudi utegne dobiti kakadrobnjav, tudi kuretini se da izmakniti marsikako zrnoin tudi na hlapca je treba paziti, ko pred hlevom konjemzobanja nareja. In ãe vsi obroãi popokajo, na veliki cestise v konjskih odpadkih najde hrano za najveãjo silo.Toliko da se le preÏivi. Zveãer se je pa treba zariti v sla-mo ali seno, ali pa se pod streho in celo v dimniku naj-de varen in gorek kotiãek.

Tako se prebije tudi najhuj‰a zima — in potem pavendar spet pride pomlad in z njo novo Ïivljenje.


117

Vrabec je jeseni prav dober in okusen. V gajbici ujetãloveku ne dela nobenega veselja, vedno je plah in divji;z drugimi z njim zaprtimi pticami grdo ravna!

Vrabec je razprostranjen daleã po svetu, Severna inSrednja Evropa, Azija in tudi Severna Amerika je njego-va domovina, in sedaj je tudi Ïe v Ameriki in Avstralijinaseljen. Po JuÏni Evropi in po drugih vroãih deÏelah gazamenjujejo drugi, na‰emu jako podobni sorodniki.

Poljski vrabec je za spoznanje manj‰i od domaãega,kateremu je tudi sicer podoben, akoravno ga ni teÏkorazloãiti od onega. Po glavi je rdeãerjavkast, na grlu ãrn,po belih licih ãrno lisast in ãez perutnice ima dva belapasca. Nje po perju ni moãi razloãiti od njega.

Najraj‰i se drÏi po polju, po mejah in po grmovju,samo pozimi pride bliÏe k hi‰am, kjer laÏe najde potreb-no hrano. Gnezdi najraj‰i v duplu starih dreves.

V svojih lastnostih in opona‰anu je podoben domaãe-mu, samo da je urnej‰i in spretnej‰i, in da ni tako bi-stroumen in zvit. Ni ga teÏko ujeti na limanice, najveã sejih pa jeseni z drugimi ptiãi vred polovi na gumnih.


118

KOS

Slovenec ima kosa rad, v njegovih oãéh ima veljavopred mnogo drugo ptico; ‰e o ãloveku pravi: to ti je

kos! ãe hoãe zaznamovati pretkanega in zvitega ãlove-ka. Tudi narodna pesem se rada ukvarja s kosom, zlastiga nagovarja, naj bi plesal. Bog si ga vedi, zakaj se ba‰ odnjega kaj takega priãakuje, saj ni, da bi dejal, da je zaples kaj bolj pripraven kakor kaka druga ptica. Sicer jeresnica, da se med petjem zadovoljno ziblje in k pesmipoudarja z repom, kakor bi si takt dajal — ali to ‰e niples. Imenitno je pa tudi to, da on nikdar ne pravi, da nezna; brani se le ãe‰ da je bos. Na ·tajerskem otroci pojóo njem:

Ple‰i, ple‰i ãrni kos!Kak bom plesal, ker sem bos.Kam pa si ãevlje dejal?Stari babi sem jih dal.Kaj pa ti je zanje dala?Debelomastnega pra‰iãka.

Kos je do 10 palcev dolga ptica, rep sam je 4 palcedolg. Ves je ãrn, samo kljun in kolobarãek okoli oães je


119

rumen; ona je temnorjava, na prsih pegasta. Valjasti inna koncu malo ukrivljeni kljun je kraj‰i od glave.

Kos skozi vse leto ostane pri nas; prebiva povsod pohostah in gajih, posebno tam, kjer so blizu vinogradi,kjer se jeseni rad sladka. Uren je in okreten, hitro skaãepo tléh in smuãe skozi go‰ãavo. Radoveden je, ako paugleda kaj nenavadnega, se prestra‰i, spusti perutnice,rep pa gori zavihne. Letalec je slab, ker ima kratke per-utnice; zleti le, ako ga kdo spodi, in to nizko ob tleh dobliÏnje hoste. Med seboj se vabijo z glasom; dak-dak,kadar ga pa kaj spla‰i, zakriãi: bik-bik in zleti.

Kos jé vse, kar sploh gre v slast pticam. Poleti pobiraãrve in mrgolince pod listjem in mahom; jeseni se hra-ni s sladkim in soãnim sadjem, najraj‰i zoblje grozdje povinogradih; pozimi je pa vsaka jagoda dobra.

Zgodaj na pomlad Ïe zaãne kos misliti na valitev. Veã-krat se Ïe meseca sveãana, ko sneg ‰e pokriva gozd inpolje, razlega iz hoste njegova snub‰ka pesem. Njegovglas je poln, jasen in krepak, melodija pa se bolj nagib-lje na otoÏno. Gnezda ne dela nikdar visoko od tal, dos-tikrat pa tudi na sama tla, v kakem jarku pod grivo, podkako korenino ali pa na parobek. Gnezdo je stkano izsuhe trave, listja, koreninic in mahu; da se pa ta ‰arabolje sprime, prime‰a vmes tudi ilovnate zemlje, vãasihje pa ilovice veã nego druge snovi. On ji le pomaga pridona‰anju, gnezdo pa dela ona sama.


120

O lepem vremenu najdemo Ïe sredi su‰ca v gnezdupet modrikastozelenih in sivo pegastih jajc. V tem koona vali, ji on prepeva, kakor najbolje vé in zna, samookoli poldneva jo on zamenja za nekoliko ãasa. Ako sekaka lakomna zverka pritihotapi do gnezda, se staradela, kakor bi bila hroma; teÏavno krivenca iz gnezda in‰epa dalje ter tako zvabi zver za seboj in jo premoti, dapotem zgre‰i gnezdo. Kosovka vali 16 dni; na leto imadva zaroda.

Kos je ãislan pevec, nauãi se tudi druge pesmi. Ako gahoãe‰ izuriti, mora‰ ‰e mladega vzeti iz gnezda in gatakoj vzeti v ‰olo, ko zaãne sam jesti. Obesiti ga mora‰v tiho, mraãno izbo ter mu spoãetka samo pod veãer,pozneje tudi v jutro in opoldne enkrat ÏviÏgati pesem,katere ga hoãe‰ nauãiti. Kos te bo pazljivo poslu‰al in bokmalu posku‰al peti, sprva bojeãe in tiho, potem pa ãe-dalje pogumneje in popolneje. Nauk pa traja, doklercele pesmi ne ponovi brez napake. Dobrega pevca si bo‰tudi odgojil, ako ga obesi‰ k dobremu slavãku. V gajbiÏivi kos po 10 in ‰e veã let.

Kosovo meso je okusno in slastno, zlasti onega, ki jebil jeseni v vinogradu. Ptiãarji jih na tisoãe polové v loc-nje in na gumnih.


121

·TRK ALI ·TORKLJA

Kakor lastovka se je ljudem priljubila tudi ‰torklja.âloveku je v‰eã njeno pametno vedenje, njena ãis-

tost, izredna skrb za mlade in neprelomna zvestoba, kiza vse Ïivljenje veÏe samca na samico. Povsod so jih ve-seli, ãe se hoãejo naseliti na stre‰nem slemenu, jim dajo‰e kako staro potrto kolo za podlago, da s tem laÏe na-na‰ajo gnezdo. Staro in mlado se razveseli, ko prva toplasapa na pomlad pripelje stare prijatelje nazaj iz vroãeAfrike; jeseni pa se jim stoÏi, ko vidijo ljube znance zbi-rati se in se odpravljati na pot. Na Nem‰kem in tudi na·tajerskem, kjer ima tudi ime bogdal, pripovedujejo, da‰torklja prina‰a otroke iz vode, da jih varuje kaã, kadarv gozdu zaspe, in da se jeseni na Vzhodu spremeni vãloveka. O njej se govori, da svoje mlade nosi na hrbtu,da jih uãi letati in da jih re‰uje nevarnosti, ãe poslopju,na katerem stanuje, grozi nesreãa. Zato imajo ‰torkljo zasreãenosno ptico; kjer gnezdi, tjakaj strel ne udari, tamsta sreãa in zadovoljnost doma. Pravijo, da obogati, kdorprvega ‰trka na pomlad vidi, zato otroci na ·tajerskem,ko ugledajo leteãe ‰trke, pojo:


122

Roda, roda, roda!·trk, ‰trk, ‰trk!Zlati stric brez brk,daj nam zlata, zlat!

·torkljo po raznih krajih imenujejo tudi ‰trk, ‰trok inÏabogolt. Spada med veãje moãvirke ptice, visoka jenamreã ãez tri ãevlje, razkriljena pa meri do sedem ãev-ljev. Je vsa belega perja razen ãrnih peruti in golegaãrnega kolobarja okoli oães. Visoke noge so rdeãe, rav-no tako tudi nespodobno dolgi, koniãasti kljun.

·trk Ïivi povsod po Evropi (razen mrzlih severnihkrajev), ãe tudi samo na poti. Gnezdi pa le po nekaterihpokrajinah, kjer so velika moãvirja ali pa mokre loke intravniki, po katerih lovi ÏiveÏ sebi in svojim otrokom, pogoratih krajih se seveda nikjer ne naseli, pa tudi sicer nemara za ‰tevilne kraje, kjer bi ãlovek mislil, da mu moravse ugajati. Na‰i slovenski kraji mu niso po volji, naHrva‰kem ga okoli Zagreba tudi ne vidi‰, Ïe malo niÏe,okoli Siska in naprej v Posavini, pa je po vaseh navadengost.

Zgodaj spomladi, na Hrva‰kem Ïe prve dneve mese-ca su‰ca, se ‰trk pokaÏe v zraãnih vi‰avah ter se v lepihkrogih poãasi spu‰ãa na streho, kamor ga vabi zapu‰ãe-no gnezdo. Nekaj dni za njim pride tudi ona in takoj sezaãne pomenljivo klepetanje. Prva skrb vrniv‰ega se


123

para je namenjena popravi starega gnezda. ·trkovo gne-zdo je nano‰eno iz vej in suhe brsti, kotanja pa je oblo-Ïena z biãjem, ‰a‰em, travo, cunjami, papirji in podob-no mehko ‰aro. Delo je konãano v osmih dneh. Mladi seradi sku‰ajo siloma polastiti starega gnezda svojih star-‰ev; ti se branijo na vse kriplje in tako nastane dostikrathud boj. Navadno pa morajo mladi odnehati. Toda tudi‰e potem gnezdo starih ni varno pred mladimi, ker ved-no sku‰ajo ukrasti z njega, kar se da, in porabiti za svo-je novo gnezdo, zato mora eden od starih zmeraj statipri gnezdu na straÏi tako dolgo, da mladi dokonãajosvojega. Stari na svojem samo popravijo tisto, kar stapo‰kodovala sneg in vihar, vendar s temi popravamignezdo sãasoma naraste veã ãevljev visoko, tako da vnjem stanujejo in gnezdijo vrabci. âe ‰trku ni mogoãedelati gnezda na kaki strehi, ga postavi tudi na vrh ka-kega visokega drevesa.

·torklja znese navadno po ‰tiri velika belkasta jajca invali sama, on pa jo hrani in skrbi za njeno varnost. Ko-nec ãetrtega tedna se mladiãi izvale in tedaj se za star‰epriãno utrudljivi dnevi. Treba jim je dona‰ati obilne hra-ne, sprva mehkej‰e in drobnej‰e, pozneje pa vse vprek,kar je po travnikih in moãvirjih dobiti — mi‰i, Ïabe, ribe,slepce in kaãe. Prve dni jih morata pitati, pozneje jimpokladata raztrgano hrano; tudi potrebno vodo jim pri-na‰ata v kljunu. Toda nikdar ne gresta oba od gnezda,


124

eden zmeraj ostane pri otrocih za ãuvaja. Ko malo od-rastejo, zaãno tudi oni klepetati, konec drugega mesecagredo iz gnezda in sku‰ajo po malem leteti, star‰i pa jihz lepim zgledom spodbujajo.

·trk je izredno pameten ptiã. Kaj dobro pozna ãlove-ka in presodi njegovo dejanje. Kjer ve, da so mu ljudjeprijazni, je popolnoma domaã, brez skrbi se naseli natakih hi‰ah in je hvaleÏen, ãe mu gre ãlovek pri gnezdit-vi na roko. Kjer pa vidi, da ga zalezujejo ali da kaj snu-jejo proti njemu, tam je neznansko nezaupen in previ-den, ni mu mogoãe priti blizu. — Zjutraj zleti na senoÏe-ti ali na moãvirja iskat ÏiveÏa. PoÏre‰neÏu je v‰eã vsakaÏival, ki jo lahko obvlada — gliste, hro‰ãi, kobilice, Ïabe,ribe, kaãe, mi‰i, krti, mlade ptice v gnezdu, celo mladizajci niso varni pred njim in tudi strupene gade ustrahu-je njegov moãni kljun, samo krastaã ne mara; ubije sicerjih, poje pa ne. Ko je Ïelodec poln, se vrne h gnezdu inprebavlja s skljuãenim vratom, stojeã na eni nogi. Po-poldne spet zleti in se vrne proti veãeru ter se moãnoklepetaje spravlja k poãitku.

Kmalu po svetem Jakobu se zaãno ‰trki enega obmoã-ja zbirati na doloãenem kraju in se pripravljati na od-hod. Ti zbori postajajo od dne do dne veãji in nekegadne se glasno klepetaje vzdignejo in odlete proti jugu.Pravijo, da v teh zborih pred odhodom ubijejo vse sla-biãe, ki niso zmoÏni za dolgo pot, in da se ravno tako


125

godi tistim, ki bi zatajili svoj rod in radi ãez zimo ostaliv varstvu prijaznega jim ãloveka.

Na vse to mi ni treba ‰e posebej omenjati, da se ‰trklahko in hitro sprijazni s ãlovekom in privadi hi‰e.

Na poti leti skozi na‰e kraje tudi ãrna ‰torklja. Ta je ne-koliko manj‰a od navadne in je po glavi, vratu in perut-nicah ãrna, na zeleno se spreminjajoãa, spodaj pa bela.

Ta plaha ptica stanuje samo po samotnih gozdovihblizu veãjih moãvirij in gnezdi po dneju. âloveka se po-vsod skrbno ogiblje.


126

MEDVED

Na slovenski zemlji, kar je je od sinjega morja dohladne Drave, ni takih zveri, ki bi ãloveka zalezo-

vale in ga iz zasede napadale in raztrgale. Paã pa jihimamo nekaj, ki so tako moãne in divje, da utegnejo ãasiljudem biti v resnici opasne (nevarne). Ne bode se palahko zgodilo, da bi kaka na‰a gozdna zver iz lepegamira skoãila na ãloveka, ali ga gonila in preganjala. Ve-sele so, ako jih ta pu‰ãa na miru, in ãe bi se imele z njimv gozdu sreãati, ognejo se ga radovoljno. Îe na daljavose mu umaknejo v go‰ão, kakor hitro ga opazijo ali ovo-hajo. Ko bi niã drugega ne bilo, bil bi ãlovek lahko zado-voljen, ‰el bi mimo zveri: meni niã, tebi niã, in obema bibilo prav.

Toda ãlovek ima drugo za bregom. Te zverine mu de-lajo ‰kodo, ãasi prav veliko ‰kodo, ker mu davijo in trga-jo na pa‰i Ïivino, v gozdu srne, zajce in drugo divjaãino,s katero bi se rad sam okoristil. Zato jih preganja na vsekriplje, strelja jih in ubija, stavlja jim pasti in progle, po-klada jim na pota otrovano (ostrupljeno) vado, zasledu-je njih brloge ter jim jemlje mladiãe. To gre zverini doÏivega. Ako je lovãeva krogla ni zadela do smrti, vrÏe se


127

kakor besna na svojega neprijatelja. Zaãne se boj, izkaterega ãlovek veãkrat odnese teÏke rane, katerih ãasicelo preboleti ne more.

Najopasnej‰a na‰a zverina je gotovo m e d v e d , ki se‰e zmerom nahaja po na‰ih pokrajinah, dasi ga ãlovekod nekdaj zatira na vso moã. Biva povsod po velikihgoratih gozdih, kjer v peãinah in med razsedenimi ska-lami nahaja obilo navetja. Najveã jih je na Kranjskem poprostranih gozdih, ki pokrivajo svet okoli SneÏnika obhrva‰ki meji, odkoder zahajajo v bliÏnje koãevske in rib-ni‰ke gozde, z druge strani pa jim je pot odprt na Hrva-‰ko in v gornjo Vojno Krajino. V Hru‰ici in takisto tudiv sosednjih trnovskih in idrijskih gozdih je Ïe nekaj ãasazatrt. ·e zdaj pa gospodari po Kamni‰kih planinah, ãe-tudi je ondi Ïe precej redek. Leta 1854. sem videl tri cen-te teÏkega, ki je bil na spomlad ustreljen v Bistri‰ki do-lini nad Kamnikom. Mnogo veã jih stanuje po gorenj-skih, zlasti po Bohinjskih planinah. Na ·tajerskem so gaskoro popolnoma iztrebili, Pohorje ga nima veã, samo vSavinjskih (solãavskih) planinah ga ‰e ãasi slede, kamorpa lahko prehaja iz Kamni‰kih hribov. Sploh se ta zverpotepa rada daleã naokrog. Na Koro‰kem na primermedveda Ïe mnogo let ni veã med stalno zverino, alimalokatero leto mine, da ne bi sledili katerega, ki se jez Gorenjskega tja priklatil. Na potu se posebno radogla‰a pri uljnjakih, kamor iz doline prina‰ajo ãebele na


128

planinsko pa‰o, ter si tu in tam privo‰ãi kakov panj, kajtiznano je, da so mu med in ãebele v najveãjo slast. Prednekaj leti je tak kranjski uhajaã raztrgal ãez 100 panjev.

Da medved na Kranjskem ‰e dandanes ni tako redkazver, kakor bi morebiti kdo mislil, je razvidno Ïe iz tega,da so leto‰nje zime obenem tri pritirali okrajnemu gla-varstvu v Logatec na ogled. Znano je namreã vsakemu,da deÏela lovcem v izpodbudo daje na vsako medve-dovo glavo nekoliko plaãila. Po uradnih poroãilih soubili na Kranjskem od 1870. do 1879. leta 45 medvedov,od teh jih je 1879. leta padlo 15.

Na Primorskem se o medvedih Ïe dalj ãasa niã neãuje. V Istri je brÏãas zatrt. V âiãih se stari moÏje paã ‰espominjajo medvedov in boja z njimi. Zadnjega pa sotam okoli 1860. leta gonili v ·iji nad Lani‰ãem. Tudi poGori‰kem so jih potrebili, edino na Bov‰kem svetu, vKoritnici in na izviru Soãe, v tako imenovani Trenti, seje pokazal sem ter tja ‰e kakov kosmatin, toda tudi poteh divjih in teÏko pristopnih gorskih samotah gine odleta do leta. In prav verjetno je, da so vsi, ki so jih zad-njih let sledili tod, prihajali iz bliÏnjih Bohinjskih planin.Star lovec, z imenom TomaÏ ·trukelj iz Loga pod Pre-delom, je ustrelil njega dni v Koritnici dva medveda, insicer enega meseca novembra 1835., drugega konec no-vembra 1848. leta. Vodeã me na Mangart, mi je tudikazal mesti, kjer se je to zgodilo. V Trenti so zadnjega


129

ubili 1871. leta na sv. Marka dan, a ta bode vsem Tren-tarjem ostal v spominu in ‰e pozni rodovi bodo o njemgovorili. Zasledili so namreã v Zadnjici medveda inkmalu mu je bilo nekoliko moÏ za petami, med njimi jebil tudi cerkvenec Anton ToÏbar. Niso hodili dolgo, konajdejo medveda v neki strmini. ToÏbar streli in zadenemedveda, toda ne do smrti. Ranjeni medved zarjove, dase je razlegalo po vsej Zadnjici. ToÏbar, misleã, da je zverdobro zadeta, gre bliÏe ter ji zapodi ‰e drugo kroglo medrebra. A medved zbere svoje zadnje moãi in se razkaãenvrÏe proti lovcu. Ta se mu hoãe umakniti, v tem se muspesne v sneg, moÏ pade in medved ga pograbi za spod-njo ãeljust ter mu jo z jezikom vred odtrga. Bog ve, kakobi se bilo ToÏbarju dalje godilo, ko ne bi bili priskoãilitovari‰i, ubili medveda in tako re‰ili moÏa razdraÏenezverine. Rana je bila strahovita, a ToÏbar jo je vendarprebolel in Ïivi ãvrst in zdrav ‰e dandanes. Videl sem gapoldrugo leto potem, ko se mu je nesreãa pripetila.Stra‰no ga je bilo gledati, ko je odvezal ruto, katero jenavadno nosil obvezano okoli glave. Govoriti seveda seni dalo z njim, edina Ïena je umela njegove hohnjaveglasove. Jesti seveda ne more niãesar, po liju (trahtarju)vliva tekoão hrano z drobno razsekanim mesom vase.Kadar hoãe jesti, vleÏe se na tla, v eno roko prime ogle-dalo, v drugo pa lijec.


130

Medved je na‰a najveãja in najteÏja zver. Kadar je do-rasel, meri v dolgost malone seÏenj in tehta 150 do 200kil. Kakor je videti teÏak in neokreten, je vendar hitrej‰iod vsakega moÏa, bodisi po ravnem ali v hrib. Znan jetudi kot dober plezalec, in v vodo gre ne samo v sili,temveã tudi za svoje veselje. V hrani ni izbirljiv, v tem jenekako podoben svinji. V mladosti se hrani najveã z Ïi-tom, po katerem dostikrat naredi veliko ‰kodo, ker vsepovalja in pohodi, nadalje z raznim gozdnim sadjem, zbukvico in gabrico, z jagodami in gobami, z prigrizek paje dobra vsaka, ‰e tako drobna Ïivalica, ki mu pride vkremplje. Ako ne najde bolj‰ega, razkopava mravlji‰ãain jé mravlje. Ko je pa okusil slast mesa, ne gredo mulesnike in gobe veã v tek, ampak zasleduje veãje Ïivali indela pri Ïivini, psoãi se po planinah, ãloveku veliko‰kodo. Kravo pograbi od zadaj, skoãiv‰i ji na hrbet, pre-grizne ji vrat ter jo odvleãe v go‰ão. Na lovu ga vodi naj-veã dober nos; pravijo, da ãloveka ovoha Ïe na 200-300korakov daljave. Pozimi spi v brlogu, kjer tudi medved-ka skoti navadno po dva jako majhna in okorna, slepamladiãa, od katerih se po veã tednov niti za korak nepremakne. ·e jedi in pijaãe prvi ãas nima v mislih.

Od ubitega medveda ima ãlovek dobr‰no korist. KoÏajesenskega ali zimskega medveda je zmerom vrednaokoli 20 goldinarjev, meso je uÏitno, zlasti tace so nekisla‰ãica prve vrste.


131

VOLK

Druga zgrabljiva zverina, ki utegne ãasi ãloveku bitiopasna, je poÏeruh v o l k . Grdoglednik je sicer bo-

jeã in strahopeten, ãloveka se ogiblje na daljavo. Todakadar pritisne glad, takrat se ojunaãi in pograbi tudiotroka ali celo Ïeno. MoÏa pa, ãetudi praznih rok, ga jevendar strah, s ãistega mira ga ne zgrabi lahko. Druga-ãen pa je, seveda, ako se mu je braniti proti ãloveku,bodisi da ga ta moti pri krvavem delu, ali ga obstreli nalovu. Takisto srãno se tudi samica zaÏene na ãloveka, kise dotakne njenih mladiãev. Pred nekaj leti se je bralo poãasopisih, da je volk ob belem dnevu na Notranjskemnapadel Ïeno, ki je prav sama delala na polju. Îena pa,zagledav‰i reÏeão zver pred seboj, ne bodi lena, zavzdig-ne motiko in oplazi volka tako moãno po glavi, da seomamljen zvrne po tleh, kjer ga pogumna kmetica do-tolãe do dobrega.

Volk je po velikosti in rasti podoben velikemu ovãar-skemu psu. Medel je in ko‰ãen, ãez trebuh pre‰ãipnjen.Na prvi pogled se mu pozna, da ga trapi vekoveãenglad. Pri vsem tem je moãan in Ïilav kakor jeklo. Od psase razlikuje po ‰irokih, zastavnih prsih, po debelem,


132

zatepenem vratu in po viseãem repu, najveã ga pa izdajahudi in srepi pogled.

Volkov je po slovenskih deÏelah ‰e zmerom veã kotpreveã, dasi ga od nekdaj na vse kriplje preganjajo inpobijajo. In vse na‰e pobijanje in zatiranje ‰e dolgo nebo izdatno pomagalo, in sicer tako dolgo ne, dokler seta zver po Hrva‰kem ne bode krepkeje zatirala. Odon-dod namreã prihajajo volkovi ãez Kolpo v Koãevske inSneÏni‰ke gozde, od koder ãasi zahajajo daleã v notra-njo deÏelo, klatijo se po vsem Dolenjskem in Notranj-skem, po Istri in vsako leto zaide kateri ãez Nanos naGori‰ko, ãez Hru‰ico pa na Gorenjsko. Na Kranjskem sopoãen‰i od 1870. leta pobili 146 volkov in sicer najveã1878. leta, ko jih je padlo 26. Na Gori‰kem je zadnjihdvajset let poraÏenih 14 volkov, za katere se je plaãalo215 goldinarjev. Na Koro‰ko se prav redkoma zateãe kakvolk, leta in leta minejo, ne da bi se ãulo o kaki taki zveri.Zadnji je padel 18. su‰ca 1874. leta v Ziljski dolini. Mno-go veã imajo na ·tajerskem opraviti z volkovi, zlasti obhrva‰ki meji dobivajo te nev‰eãne in nepozvane goste izsosedne deÏele. Posebno pozimi se pogostoma kateripritepe v breÏi‰ki, kozjanski ali roga‰ki okraj, kjer ga panavadno kmalu zapode nazaj, od koder je pri‰el.

Iz vsega, kar je bilo dozdaj povedano, je torej razvid-no, da so na‰i volkovi veãinoma hrva‰ki uskoki ali uha-jaãi. Zato se najveã posamiãni klatijo okoli, kveãjemu se


133

pozimi po dva ali trije zdruÏijo na skupni lov. Vendar sojih 1867. leta videli na Vrem‰ãici ‰est skupaj. Na Hrva-‰kem pa v hudih zimah veãkrat videvajo po ‰est doosem glav in ‰e veã v enem krdelu. Vendar se mi povsem, kar sem o tem na Hrva‰kem sam videl in sli‰al, ni-kakor ne zdi verjetno, kar Nemec B r e h m poroãa ohrva‰kih volkovih. Pi‰e namreã, da je 8. grudna 1871 vSuhaji gnal pastir ãredo ovac na pa‰o, a ko je pri‰el ssvojo Ïivinico na jasno, zakadi se 60, bèri ‰estdeset vol-kov v ovce, raztrga mu jih 24, ostalo pa mu razpodi navse vetrove in od vseh teh se je povrnilo samo eno jag-nje. To je oãitna pomota, bodisi da se mu je napaãno po-roãalo, bodisi da se je uãenjak zapisal. ·estdeset volkovv enem krdelu, to je vendar preveã, tudi za Hrva‰ko pre-veã. ·est bi utegnilo tu biti pravo ‰tevilo. Dobro mi jenamreã znano, da se je ondi na velikih lovih ali hajkah,katere so razpisale politiãne oblasti na vedne pritoÏbestanovnikov, in katerih se je udeleÏevalo na stotine lov-cev in pogonjiãev, vzdignilo navadno kakih pet ali ‰estvolkov in ‰e od teh je veãina navadno odnesla zdravepete, ãasi pa tudi vsi. Spominjam se, da lovci iz velike-ga lova na volkove niso prinesli drugega plena, negodolgouhega zajca. Taki lovi koristijo edino s tem, da pre-stra‰ena zver pobegne ãez mejo na ·tajersko, Kranjskoin v Istro.


134

Volk je ponoãna zver. Podnevi se skriva po gozdih,kjer navadno v najgostej‰em mladovju preleÏi in pre-dremlje ves dan do veãernega mraka; samo v tihi sa-moti, kjer se mu ni bati ãloveka, vzdigne se Ïe popoldnein gre na preÏo. Na ravnem se podnevi potika tudi poÏitu, zlasti po koruzi, in ãasi je celo prav blizu ljudskihstanovi‰ã. Ponoãi pa dirja okrog in prehodi hribe in do-line, da si napolni vedno prazni in ruleãi Ïelodec. Takratga glad priÏene tudi v vas, kjer izpred hi‰ pobira domaãepse ali pa posku‰a splaziti se v kakov slabo zaprt ovãjak.Îre pa vse, kar mu pride pod zobe, bodisi mi‰, jeÏ ali li-sica, ku‰ãar, kaãa ali Ïaba. Ako najde mrhovino, naÏre seje do sitega, in ãe ni niti tega niti onega, okrne v polje tersi glad potolaÏi z buãami, s koruzo ali celo s krompir-jem. No to ‰kodo bi mu ãlovek ‰e rad pregledal, ko bimrhar ostal pri tem. Ali bolj od krompirja in jeÏa mikaga srna in zajec, ovca in svinja. In ako zaide med nje, nezadovoljuje se z eno Ïivaljo, temveã kolje in davi in me-sari, dokler ãuti kaj Ïivega okoli sebe. In ravno zato muje ãlovek tako neusmiljen sovraÏnik. Leta 1879. je zaklalvolk v Trnovskem gozdu v Krni‰kem lovi‰ãu v dveh alitreh dnevih 23 srn in srnjakov.


135

RIS

Tretja divja zver, katere ãlovek — zlasti ako je praz-nih rok — ne bi rad sreãal sredi gozda, je r i s . Kaj

takega se sicer ne more lahko dogoditi, ker te zveri pona‰ih gozdovih ni skoro nikjer veã, in tudi ondi, kjer ‰ebiva, je jako redka. Nekdanji velikanski gozdi, v katerihje poleg medveda gospodaril ris, so poraÏeni. âlove‰kirod se je mnoÏil od leta do leta ter je zato gozde pre-obrazil v ãrte in laze, v njive in senoko‰e, ali pa v kra‰kekamenite pu‰ãave. Z gozdovi je ‰la tudi divjaãina zme-rom na manj; kjer pa ni gozdov in ni divjaãine, ondi tudirisu ni obstanka. In ko bi ãlovek tudi za‰el v go‰ãave,kjer ‰e risi prebivajo, teÏko da bi katerega dobil na oãi,ker tudi ta zver se ãloveku Ïe od daleã umika. Strah predrisom je zatorej, ako ne popolnoma prazen, vsaj preti-ran. Groznej‰ega, nego je v resnici, ga delajo razne prav-ljice o njegovi nezasitni krvoloãnosti in neverjetni bi-strovidnosti. Ako bi bilo pravljici verjeti, vidi ris celoskozi steno. No tudi to je mogoãe, toda gotovo samoondi, kjer je luknja v steni. Kdo bi se potem ne bal stra-hovite zveri?


136

Toda govorimo brez ‰ale. Iz lepega mira ris ãloveka nenapade, obstreljen ali drugaãe razkaãen mu je pa lahkoprav tako opasen, kakor volk ali medved. Noben lovec,ako je sam, se ne spusti z njim rad v boj.

Na slovenski zemlji je ris dandanes malone zatrt.Samo v velikih, Ïe omenjenih SneÏni‰kih gozdovih se ‰enahaja, dasi je tudi ondi Ïe na majhnem ‰tevilu. Odon-dod pohaja, zlasti pozimi, po Javorniku, zaide tudi v Bo-rovni‰ke gozde in tja pod Hru‰ico. No, kakor sem Ïerekel, od leta do leta se ãuje manj in manj o tej zverini.Pozimi na leto 1855. je bilo v Ljubljani hkrati videti tririse, ubite v lovi‰ãu gospo‰ãine Bistranske. Zadnjega soubili 1870. leta. Na Gori‰kem je bil zadnji ustreljen vTolminskih hribih okoli 1850. leta. Na Koro‰kem so obkranjski meji rise sledili ‰e pred kakimi dvajsetimi leti,zadnjega so menda ulovili leta 1858. Pozneje se ni nobe-den veã pokazal in lahko se reãe, da so v Korotanu iztre-bljeni, takisto tudi na ·tajerskem.

Star ris tehta do 30 kil in je velik kakor srednji mesar-ski pes, samo da ni tako zalit in ne tako okoren. Na psaspominja tudi po visokih nogah, glava pa ga izdaja zazver maãjega plemena. NajlaÏe pa ga je poznati po ãrnihstrãeãih ãopkih na ostro prirezanih u‰esih in po krat-kem, na koncu zmerom ãrnem repu. Dlake je sivkastor-deãe, po trebuhu umazano belkaste, po Ïivotu in ponogah je rjavkasto pikast in lisast.


137

Ris ves dan presanjari v svojem brlogu, bodisi v ka-kem duplu, pod kako peãino ali pa v mladem smreãju,kjer je najgostej‰e. Kakor vse maãke, se tudi on rad sonãiraztegnjen ali na hrbtu leÏeã. O mraku oÏivi in gre nalov, po katerem ga vodi najveã ãuda tenak sluh in tudibister vid, nos mu pa pri tem ni v korist, ker tako slabovoha, da nobene divjaãine ne more slediti. Ako je ugle-dal kako Ïival, katero si upa obvladati, plazi se po maãjedo nje in potem se v drznem, do pet metrov dolgemskoku vrÏe na plen, zadere mu ostre kremplje globokov meso ter mu pretrga vratne Ïile. Ako se mu prvi skokni posreãil, ne skaãe rad v drugo. Najveã ‰kode dela rismed divjaãino, posebno med srnami. Samo ob sebi serazume, da bi mu tudi bravina (ovãje meso) in prãevina(kozje meso) ‰la v slast, ali te pri nas ne dobode takolahko, ker je ta Ïival samo podnevi zunaj, ponoãi se pazapre v kolikor toliko trdno stajo in tudi drugaãe je podpazko. Ako se mu pa vendar posreãi pritihotapiti se meddrobnico brez varuha, potem se pa naloãe krvi do site-ga. Kakor volk, ali pa ‰e bolj pohlepno, trga in kolje tudiris brez usmiljenja, dokler ãuti ‰e kako Ïivo glavo. Ris,katerega so na Koro‰kem ujeli, je nekoã v eni noãi raz-trgal sedem ovac, drugikrat pa osem, ne da bi bil kaj Ïrlod njih. Od drugod se poroãa, da je ris v eni noãi zaklaltrideset ovac.


138

BOLHA

Majhno Ïivinãe, velika moã! Skoro ne vidi‰ je, alitem bolje jo ãutim. Dasi je miãkena, vendar gane

najteÏjega moÏaka, kako ne bi Ïenske, ki je mehkej‰ekoÏe in torej bolj ãutljiva za vbodce predrzne skokice.Da pa vãasih ta nemirna drbozen tudi omikanega moÏalahko razdraÏi, pritrdil mi bode vsak, kdor je na potukdaj za‰el v kak bol‰jak. Truden se vrÏe‰ na leÏi‰ãe, Ïe teje prevzel sen, kar te nekaj zaskeli. Nevoljen posegne‰tja in prepodi‰ sitnega draÏilca. A kaj ti to pomaga? Ene-ga si odgnal, a hkrati te napadeta dva druga, zdaj Ïe tri-je, sam ne ve‰, kje bi se prej podrgnil; vse leÏi‰ãe je oÏi-velo. Tu ne bo miru vso noã. Odreãe‰ se torej mehki po-stelji ter poãitka potrebe ude razpoloÏi‰ po kaki klopi alimizi. Tudi tukaj te ‰e neka ãasa vznemirjajo rjavi krvo-pivci, katere si s postelje s seboj prinesel, a ko se tí na-sitijo, ima‰ mir.

Tega mrãesa je najveã v poletni vroãini meseca julijain avgusta. Takrat so tudi najhuj‰e. A kakor je bolha ne-priliãna, je vendar nedolÏnej‰a nego komar, ker vsaj nepu‰ãa za seboj nikakr‰nega boleãega sledu. Takrat paãzbode, kadar ãloveku zapiãi svoje bodalce v koÏo. To je


139

pa tudi vsa boleãina, kveãjemu zardi koÏa okoli pika, patudi to kmalu izgine. Mnogi celo trdijo, da prava ãlo-ve‰ka bolha niti takega nedolÏnega sledu ne pu‰ãajo zaseboj, temveã da piãeno mesto samo takrat zardi, kadarãloveka okolje bolha, ki je od psa ali maãka uskoãila. Pesin maãek imata svojo posebno bolho, ki sicer sama negre rada od njiju, ali ako si jo prepodita in otreseta, pre-haja na ãloveka ter se laãna poloti tudi njegove koÏe.Pasja in maãja bolha pa mnogo huje kolje nego ãlove‰-ka. Razen psa in maãke imajo ‰e mnoge druge Ïivalisvoje posebne bolhe, npr.: netopir, jeÏ, krt, jazbec, kuna,veverica, podgana in mi‰.

Samec bolhaã je manj‰i od bolhe samice. Bolha nimakril, zato ne more leteti, a tem bolje zna skakati. TozmoÏnost naznanjajo Ïe dolge in moãne noge. Posebnosamec je znan kot drzen skakaã. âe je treba, poskoãisvojo dolgost 200 kratov. Kdo bi mogel z njim temova-ti?

Marsikdo verjame ‰e dandanes, da se bolhe lahkozarede same ob sebi, zlasti v poscanem Ïaganju. Toda taje bosa. Kakor vsaka druga Ïival, izleÏe se tudi bolhasamo iz jajca, katero je druga bolha zalegla. Samica zne-se kakih dvanajst jajc, toda ne na ãloveka, temveã na tlamed poke in raze izbinega poda, v pljuvalnik in v sme-ti, sploh koderkoli je kaj nesnage. Zato je tega mrãesanajveã po hi‰ah, kjer so podovi umazani, kjer je veã


140

majhnih otrok in kjer se ne gleda mnogo na snago inãejo. Pri nas je po mnogih hi‰ah navada, da potresajomokro Ïaganje po izbi, preden jo izmetejo. V tako, ssmetmi pome‰ano Ïaganje bolhe posebno rade zalegajojajca, zato ga mora‰ takoj odstraniti iz stanovanja. Poletise v ‰estih dneh izvali iz jajca majhen bel ãrviãek, ki si-cer nima nog, ali vendar se dosti hitro pomika po tleh,zvijaje se kakor kaãica. Hrani se z razno nesnago, sposu‰enimi pljunki in drugimi odpadki. V enajstih dnehdoraste in potem se zabubi v tenkem zapredku, iz kate-rega za enajst dni smukne drzen skakalec. Poleti je vsapreobrazba dovr‰ena v ‰tirih tednih. Nekateri mislijo,da le samice koljejo in kri pijejo, samci pa ne. Mogoãe,ali poro‰tva za to trditev ne dajemo.

NajlaÏe se re‰i‰ bolh s prahom, ki se napravlja iz cve-tja nekaterih rastlin, rastoãih v Kavkazu. Dobiva se poprodajalnicah pod imenom: perzijski prah proti mrãe-som. Popotnik naj bi zmerom nosil s seboj nekoliko tegapraha.


141

·âIPAVEC ALI ·KORPIJON

·ãipavca ali ‰korpijona pozna pri nas vsak ãlovek,ako ne drugaãe, Ïe iz svetega pisma, ali ‰e bolj go-

tovo iz pratike ali koledarja, ter tudi vé, da je vzet mednebe‰ka znamenja. Ti si pa gotovo videl Ïe Ïivega, akosi privzdignil kak kamen ali trhlevino. Zanimala te jemorebiti ãudna Ïivalca z rakovimi ‰karjami, ki je pre-gnana iz temnega krivali‰ãa s povzdignjenim repomnemirno tekala sem ter tja, iskaje si novega zavetja, ka-terega je tudi kmalu na‰la, ako je nisi prej pobil,spomniv‰i se nje strupenosti. ·korpijon je namreã ‰ezmerom razkriãan kot velik strupenjak. Strah pred njimbi bil ‰e veãji, ko bi sosed ne imel ‰korpijonovega olja, toje namreã navadno olje, v katerem je nekoliko ‰korpijo-nov namoãenih. Res je, da v vasi nobeden ne pamti, dabi bilo komu treba tega olja, ali tako imenitno zdraviloje vendar dobro imeti pri hi‰i. Kaj se ve? Nesreãa nikdarne spi. In kaj pa tisto, kar se bere v starih bukvah onjem? Ako ga zajame kolobar Ïareãega oglja ter vidi, damu je umreti v ognju, zabode se sam s strupenim Ïelom.Ali to ni juna‰tvo?


142

To bi bila res juna‰ka smrt, ko bi ta pripovedka ne bilaod kraja do konca izmi‰ljena. Pa tudi kar se hudine nje-govega strupa tiãe, se mu dela prevelika ãast. ·korpijo-nov pik ni niã opasnej‰i (nevarnej‰i) od sr‰enovega.Vbodeno mesto zateãe in zardi, rana te peãe in ‰ãepi, ahuj‰ih nasledkov nima. Vsako hladilo ti tolaÏi in manj‰aboleãino. Najbolje pa tudi proti ‰korpijonovemu pikudeluje amonijak (salmijakovec) in, ãe tega ni pri roki,dobra je tudi pepelika (pota‰elj), ali pa nekoliko zmoãentobakov pepel. Olje nikakor ne more ‰koditi, celo dobroje, ker hladi. Ali so se pa ‰korpijoni v njem moãili ali ne,je paã vseeno.

To vse velja pa samo o na‰em ‰korpijonu. Drugod, so-sebno v vroãih krajih, se nahajajo mnogo veãji in stru-penej‰i ‰ãipavci. Njihov pik deluje kakor kaãji strup.Piãenega ãloveka vije krã, napadajo ga slabosti in omo-tice in goni ga na bljuvanje. To traja veã dni in, dasi mupozneje odleÏe, vendar ãasi ‰e dolgo boleha. V Afriki inVzhodni Indiji so pa tudi taki, ki ãloveka umore v neko-liko urah.

Po slovenskih deÏelah Ïivi ena sama vrsta ‰korpijona,namreã navadni evropski, samo v Primorju se nahajapoleg njega ‰e drugi veãji in temnej‰i la‰ki. Do dvehpalcev dolga Ïival ima precej ‰irok, v obrisu jajãast Ïivotin tenak ãlenast rep ter je obleãena v roÏeno, rjavo koÏo.


143

Na Ïivotu opazimo razen velikih ‰ãipalnic ali ‰karij ‰e‰tiri pare nog. Repov zadnji ãlen je nekoliko nepihnjenter se konãa v votlo Ïelo, po katerem se iz mehurca iz-cedi kapljica strupa v ranico. Razen dveh veãjih oãesima na vsaki strani ‰e 2-5 manj‰ih.

·ãipavec se podnevi skriva pod kamenje, za lub, v starles, v zidne razpoke in druga enaka skrivali‰ãa. Zahajapa tudi v hi‰e ter se potika po temnih kotih, in zabloditudi v postelje. Ponoãi teka okoli in si lovi razne ÏuÏel-ke in pajke (palke) v hrano. Hiter je in teãe tudi navstranali po rakovo navzad, rep zmerom kvi‰ku drÏeã. Plenpograbi s ‰ãipalnicami, ga nekoliko privzdigne in zabo-de z Ïelom. Îivalca se malo strese in Ïe je mrtva. ·ãipa-vec jo potem izsesa in ostavi (pusti) prazen meh, ãe jebila pa mehka, jo raztrga in poÏre kos za kosom.

Samica rodi 20-50 Ïivih mladih, ki takoj zlezejo nasvojo mater in ne gredo od nje, dokler Ïivi. Ta hira in sepo malem su‰i ter naposled pogine, a mladiãi se razkro-pe na vse vetrove.


144

KLOP ALI KLE·â

Tega nev‰eãnega gosta pozna vak, ki je veãkrat, bo-disi na lovu, bodisi v drugem delu, hodil po hosti,

ali je posedal kraj grmovja. Stiha se ti priplazi suha intenka Ïivalca, pa ako se te je le dotaknila z eno noÏico,poprime se te tako ãvrsto, da je ne otrese‰ zlepa. Polegostrih kavãic (krempeljev) ima namreã na nogi ‰e plos-kvico, s katero se prilepi nate. Zato tudi slovenski pre-govor pozna klopa zaradi tega svojstva. »DrÏi se mekakor klop«, pravimo o ãloveku, katerega se ne moremootresti, o vsiljivcu, ki nas spremlja kakor na‰a senca.

Ako se je klop prijel ãloveka, zaide mu na koÏo ter semu kolikor mogoãe globoko vanjo zarije. Potem zabo-de moãnemu rilcu podobno sesalce v meso in zaãnevleãi kri vase. Sesalce je obrastlo z majhnimi zobci, ka-terim so ostre konice (‰pice) nazaj obrjene. Zato se ril-ãek tudi ne da tako lahko izdreti, pretrga se ti navadnoin rilec ostane v koÏi. A to je slab‰e, nego da si pustilklopa piti, kajti sedaj se ti bodeno mesto vname in na-redi se ti boleãe ulje (tvor). Zato najbolje stori‰, ako naklopa, ki se ti je zaril v koÏo, kane‰ kapljico tobakovegasoka ali Ïganja. Kmalu bode‰ ãutil, da klop popu‰ãa in


145

izdira rilec. Takisto dobro je tudi klopa in koÏo okolinjega polagoma mazati z oljem. Najhitreje ga pa umo-ri kaplja bencina.

Na te‰ãe je klop majhna, ploska, jako tenka osmonoÏ-na Ïivalca. Samec je zmerom suh in majhen, ker ne pijekrvi. To delajo zgolj samice, ki so na te‰ãe tudi takosuhe, a ko so se napile krvi, raztegne se jim ãudovitousnjata koÏa, da so debele kakor grah ali celo kakor dro-ban le‰njak.

Mnogo bolj pa nego ãlovek trpe od klopov nekatereÏivali, bodisi domaãe ali divje, ki bivajo ali zahajajo vhosto. Tako na pr. ovce, govedo in predvsem lovski psi,zato se navadni klop tudi imenuje pasji; od divjih pa li-sice in veverice.

Samica znese na stotine jajec in pogine. Mladi prviãas jedo svojo mater in se skrivajo pod njo, potem se ra-zidejo in po dalj‰em preobrazovanju dorastejo.

Tu in tam se nahaja po golobnjakih ‰e neki drugi klop,ki po svojih navadah spominja na stenico. To je g o l o b -j i ali o b r o b l j e n i k l o p . Podnevi se skriva kakor ste-nica, ponoãi pa hodi golobom kri pit, zlasti mladiãem, kiãasi zaradi tega tudi poginejo. Kjer so golobnjaki obe-‰eni na hi‰ah, zahaja tudi klop tudi v ljudska stanova-li‰ãa in pu‰ãa kri speãim ljudem, a napiv‰i se, hitro od-nese pete. Pri luãi se ne gane, temveã se pritaji, kakor bi


146

bil mrtev. Pik golobjega klopa je jako boleã, po veã dniãloveka neizreãeno srbi, koÏa se vname in pri tenkopolt-nih ljudeh, na pr. pri otrocih, se izpahnejo mehurji, ka-kor bi se bili opekli, in boleãine se ‰iri daleã naprej po Ïi-lah.

Ta klop je velik kakor srednja stenica, toda na jajãa-stem telesu nima nobene zareze. Rjasti hrbet mu je ne-koliko vdrt in krog in krog belkasto obrobljen, zato gatako imenujemo. Tudi noge (8) in trebu‰na stran so murumenobelkaste, kadar je na te‰ãe.


147

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-136-3

domaãe in tuje Ïivali - cloverleaf-mall · 2012-10-17 · domaâe in tuje Îivali beseda 3...

Documents