1
ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA VRSTA NAČRTA
9 Elaborat - termografsko poročilo
INVESTITOR
Solastniki delov stavbe
Sončni log 3 B
1370 Logatec
OBJEKT
Večstanovanjska stavba, Sončni log 3 B, 1370 Logatec
Parcelna številka: 1746/8, katastrska občina: 2017 Dolenji Logatec
Številka stavbe: 1856
VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
Za obratovanje
ZA GRADNJO
Izvedba termografskega pregleda stavbe
s poročilom
PROJEKTANT
žig
Zeus Energija d.o.o.
IZS - 2839
Robova cesta 3, 1360 Vrhnika
Irena Brenčič Petrovčič, direktorica
podpis
ODGOVORNI PROJEKTANT
osebni žig
mag. Peter Petrovčič, u.d.i.s.
IZS S-1813
podpis
ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE ELABORATA
5-040-2017, Vrhnika, januar, februar 2017
ODGOVORNI VODJA PROJEKTA
osebni žig
mag. Peter Petrovčič, u.d.i.s.
IZS S-1813
podpis
5.1 NASLOVNA STRAN ELABORATA
2
9.1 NASLOVNA STRAN ELABORATA 1
9.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA ŠTEV. 5-040-2017 2
9.3 ZEMLJIŠKO KNJIŽNI IZPISEK 3
9.4 GEOGRAFSKI POSNETEK PARCELE 5
9.5 PODATKI O MERITVAH IN OPIS STAVBE 6
9.6 TEHNIČNO POROČILO 7
9.6.1 TERMOGRAFSKI POSNETKI FASAD STAVBE 7
9.6.2 TERMOGRAFSKI POSNETKI DETAJLOV NA STAVBI 11
9.6.3 TERMOGRAFSKI POSNETKI DETAJLOV V KLETI STAVBE 13
9.6.4 ZAZNANI IZRAZITI TRANSMISIJSKI IN KONVEKCIJSKI TOPLOTNI
MOSTOVI 15
9.6.5 PRIPOROČILA ZA SANACIJO TOPLOTNEGA OVOJA STAVBE 17
9.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA ŠTEV. 5-040-2017
3
9.3 ZEMLJIŠKO KNJIŽNI IZPISEK
4
(se nadaljuje s podatki o osnovnem pravnem položaju nepremičnine)
5
9.4 GEOGRAFSKI POSNETEK PARCELE
6
9.5.1 PODATKI O MERITVAH
Datum meritev: 04.01.2017
Ura opravljenih meritev: 07:30 – 08:30
Temperatura zraka: - 8,5 st.C
Vreme: oblačno
Merilna oprema: Flir E8 Thermal Imager
Meritve izvajal: mag. Peter Petrovčič, udis
9.5.2 OPIS STAVBE
Stavba na naslovu Sončni log 3 B v Dolenjem Logatcu v naravi predstavlja novejšo večstanovanjsko stavbo, ki ima
skupno 11 stanovanjskih enot. Stavba se z jugovzhodno vzhodno stranjo naslanja na sosednjo stavbo in tako
predstavlja krajno vrstno stavbo. Poleg pritličja in dveh nadstropij v polni tlorisni površini stavbe ima stavba še dve
mansardni etaži, v kateri se nahajati dve duplex stanovanji.
Zgrajena je na pasovnih temeljih, zunanje stene ter poševni in ravni stropovi mansard so armiranobetonski in dodatno
toplotno izolirani z 12 cm debelo plastjo mineralne volne na fasadi in 16 cm debelo plastjo mineralne volne na
poševnih stenah in stropu mansarde. Del fasade je obložen s fasadnimi ploščami iz lahkega betona, del s strešnimi
skodlami, fasada v balkonskih ložah pa je zaščitena z max ploščami in s silikatnim ometom.
Talne obloge v stavbi so večinoma lesene ali keramične, tlaki v spodnji etaži pa so toplotno izolirani z 8 cm debelo
plastjo ekstrudiranega polistirena.
Vsa vertikalna okna stavbe so PVC enojna z dvoslojno termoizolacijsko zasteklitvijo, vrata v stavbo in strešna okna
pa so iz ALU profilov in dvoslojno termoizolacijsko zasteklitvijo. Na oknih ni nameščenih zunanjih žaluzij.
Stavba se ogreva s plinskimi pretočnimi kondenzacijskimi kotli moči 18KW, ki so nameščeni v posameznih
stanovanjih in ki so hkrati tudi pretočni grelniki tople sanitarne vode. Razvod ogrevanja je dvocevni, speljan v tlakih
stavbe, ogrevala pa so radiatorji, na katerih so nameščeni termostatski ventili. Zemeljski plin se poleg ogrevanja in
priprave tople sanitarne vode uporablja tudi za kuho.
V stavbi razen v nekaj zgornjih stanovanjih ni vgrajenih lokalnih sistemov pohlajevanja prostorov. Sicer ostalih večjih
porabnikov električne energije, razen običajnih gospodinjskih aparatov, v stavbi ni. Stanovanja imajo samostojne
večinoma dvotarifne števce dobavljene električne energije in samostojne plinomere.
9.5 PODATKI O MERITVAH IN OPIS STAVBE
7
9.6.1 TERMOGRAFSKI POSNETKI STAVBE
9.6.1 TERMOGRAFSKI POSNETKI FASAD STAVBE
1. Severovzhodna fasada, desni del
Slika 1.1 Slika 1.2
2. Severovzhodna fasada, levi del
Slika 2.1 Slika 2.2
9.6 TEHNIČNO POROČILO
8
3. Severovzhodna fasada, spodaj
Slika 3.1 Slika 3.2
4. Severovzhodna fasada, zgoraj
Slika 4.1 Slika 4.2
5. Severozahodna fasada
Slika 5.1 Slika 5.2
9
6. Severozahodna fasada, levi del – spodaj
Slika 6.1 Slika 6.2
7. Severozahodna fasada – spodaj
Slika 7.1 Slika 7.2
8. Jugozahodna fasada
Slika 8.1 Slika 8.2
10
9. Jugozahodna fasada, levi del - spodaj
Slika 9.1 Slika 9.2
10. Jugozahodna fasada, levi del – zgoraj
Slika 10.1 Slika 10.2
11. Jugozahodna fasada – srednji del
Slika 11.1 Slika 11.2
11
9.6.2 TERMOGRAFSKI POSNETKI DETAJLOV NA STAVBI
12. Vhodna niša, zunaj
Slika 12.1 Slika 12.2
13. Vhodna niša znotraj – pri vratih, desno spodaj
Slika 13.1 Slika 13.2
14. Vhodna niša znotraj – pri vratih, levo spodaj
Slika 14.1 Slika 14.2
12
15. Vhodna niša znotraj – desno, vmesna stena
Slika 15.1 Slika 15.2
16. Vhodna niša zunaj – zgoraj
Slika 16.1 Slika 16.2
17. Spodnje površine balkonskih lož
Slika 17.1 Slika 17.2
13
18. Pločnik ob stavbi - severozahod
Slika 18.1 Slika 18.2
9.6.3 TERMOGRAFSKI POSNETKI DETAJLOV V KLETI STAVBE
19. Začetek stopnišča v kleti – levo
Slika 19.1 Slika 19.2
20. Začetek stopnišča v kleti – desno
Slika 20.1 Slika 20.2
14
21. Manjkajoča plošča izolacije
Slika 21.1 Slika 21.2
22. Toplotni mostovi na nesklenjeni izolaciji – 1
Slika 22.1 Slika 22.2
23. Toplotni mostovi na nesklenjeni izolaciji – 2
Slika 23.1 Slika 23.2
15
24. Toplotni mostovi na nesklenjeni izolaciji – 3
Slika 24.1 Slika 24.2
25. Zaključek izolacije na zidu
Slika 26.1 Slika 26.2
9.6.4 ZAZNANI IZRAZITI TRANSMISIJSKI IN KONVEKCIJSKI TOPLOTNI
MOSTOVI
1. Stanje fasade
Iz termografskih posnetkov izhaja, da so vertikalne konstrukcije stavbe z vidika prestopa toplote na nekaterih
površinah sorazmerno zelo nehomogene in se na njih pojavljajo tudi večji toplotni mostovi. Vzrok za to je lahko v
zamakanju meteornih vod s strehe stavbe ali na kovinskih strešnih zaključkih, vzrok za vlago v toplotni izolaciji pa je
lahko tudi v prodiranju zračne vlage iz prostorov v gradbene konstrukcije iz armiranega betona in naprej v toplotno
izolacijo, kjer ta zračna vlaga kondenzira. Povečan prehod toplote je viden tudi na stikih fasade in cokla ter ob strešnih
odtokih. Navedene površine oziroma stiki s povečanim toplotnim prehodom so vidne predvsem na termografskih
posnetkih na Slikah 5, 6 in 7.
2. Zaključek fasade v zemljini
Na termografskih posnetkih na Slikah 5, 6, 7 in 18 se lepo vidijo izraziti toplotni mostovi in povečan prehod toplote z
vertikalnih površin fasade na pločnik ob stavbi. Za ugotovitev vzroka za to bi bilo potrebno odkopati del pločnika ob
stavbi, obstaja pa sum, da se toplotna izolacije vertikalnih površin fasade ob izvedbi ni zaključila v globini v zemlji ali
16
pa na horizontalni površini kletnega stropa. Pri takih detajlih se mora toplotna izolacija zaključiti na vertikalni
površini pasovnega temelja v globini cca 80 cm, v primeru podkletenih prostorov pa mora biti toplotno izolirana tudi
zgornja površina podkletenih prostorov v pasu okoli stavbe v širini cca 100 cm.
3. Toplotna zaščita vhodne niše
Na termografskih posnetkih na Slikah 12, 13, 14, 15 in 16 se lepo vidijo izraziti toplotni mostovi in povečan prehod
toplote na površinah vhodne niše. Očitno je, da se toplotna izolacija fasade oziroma vertikalnih površin zaključi na
vhodnih vratih in na ravnini tal.
4. Toplotna izolacija kletne etaže
Pri obravnavi kletnih prostorov, kjer se nahajajo parkirišča stanovalcev, je potrebno upoštevati, da kletni prostori
predstavljajo tako imenovano prezračevano hladno klet, kjer pogosto temperatura tudi ne dosegajo zunanjih
temperatur. Kletne površine obravnavane stavbe se nahajajo praktično nasproti vhodne klančine za dostop v klet, tako
da vsako odprtje vhodnih sekcijskih vrat povzroči vdor zunanjega zraka neposredno pod obravnavano stavbo. V
preteklosti so lastniki stavbe ta problem že poskušali sanirati z namestitvijo kombi plošč, kar izboljšuje stanje, dajejo
pa rezultate le delno. Ker je stavba armiranobetonska, beton pa ima poleg visoke toplotne kapacitivnosti tudi visoko
toplotno prevodnost, se hlad iz kleti prevaja v spodnji zaprt prostor z začetkom hišnih stopnic, pa tudi v spodnja
stanovanja. Izrazit pokazatelj tega so hladnejši hodniki v spodnjih etažah napram zgornjim ter pojav plesni v prostorih
spodnjih pritličnih stanovanj ko posledica kondenzacije zračne vlage na hladnih površinah sten. Edina rešitev tega
problema je v dosledni izvedbi sklenjene kontaktne izolacije v kletnih prostorih na vertikalnih stenah od tal do stropa
in toplotna izolacija stropa kleti vsaj 100 cm izven tlorisnih površin stavbe. Težava je vidna na termografskih
posnetkih na Slikah 21, 22, 23, 24, 25 in 26.
5. Toplotna zaščita stropa balkonskih lož
Na podoben način prehaja toplota iz notranjih prostorov in konstrukcij navzven tudi na balkonskih ložah. Te sedaj
niso toplotno izolirane, niti na njih niso uporabljeni elementi za preprečitev nastanka toplotnih mostov (t.i. Schoeck
elementi). Na termografskih posnetkih na Slikah 8, 9, 10, 16 in 17 je lepo vidno uhajanje toplote skozi balkonske
plošče. Glede na to, da je zgornje površine balkonov zaradi že izvedene keramične obloge in lovljenja višin notranjih
tlakov in balkona, težko izolirati, je prav, da bi se izoliralo vsaj spodnje površine balkonov.
6. Menjava tesnil in nastavitev zapiral oken in vrat
Na termografskih posnetkih na Slikah 1, 4, 8, 9 in 10 se lepo vidi, da vgrajena okna, balkonska vrata in tudi vhodna
predstavljajo izrazito šibek del toplotnega ovoja stavbe. Tu ne gre za slabo konstrukcijo oken in vrat, ampak za že
otrdela okenska in vratna tesnila, predvsem pa na slabo nastavitev okenskih in vratnih zapiral. Tu velja posebno
pozornost nameniti nepravilno delujočemu zapiralu vhodnih vrat, tako zunanjih kot vrat vetrolova, ki v času izvedbe
termografije nista delovala pravilno in vrata niso bila popolnoma zaprta. Stanje je možno sanirati z rednimi
menjavami otrdelih okenskih in vratnih tesnil ter rednimi nastavitvami zapiral.
7. Prezračevalni sistem
Sanacija toplotnih mostov predstavlja resen problem tako za lastnike stavbe kot tudi za izvajalce sanacije. V praksi je
namreč možno sanirati le večino materialnih (snovnih) in konvekcijskih (ventilacijskih) toplotnih mostov.
Geometrijskim toplotnim mostovom pa se ne da izogniti, saj bi njihova odprava povzročila stroškovno neupravičene
stroške. Stavba je povrhu tega armiranobetonska, kar povzroča dodatno težavo pri odpravi toplotnih mostov. Zaradi
tega bo potrebno pri odločitvi za večje posege v stavbo zelo natančno izvesti v nadaljevanju predlagana dela. To
predvsem velja za dela, ki se nanašaj ona preprečitev zamakanja meteornih vod v konstrukcije stavbe in toplotno
izolacijo kleti stavbe. Kljub temu pa predvidevam, da vseh težav s toplotnimi mostovi v celoti lastniki ne bodo mogli
rešiti. Plesen na stenah prostorov, ki je vidna posledica toplotnih mostov na stavbi, se namreč razvije ob povečani
zračni vlagi v prostorih, ki kondenzira na površinah sten z nizko temperaturo. Ker je za preprečitev nastajanja plesni
na stenah potrebno v celoti odpraviti vsaj enega izmed dveh temeljnih vzrokov zanjo, svetujem lastnikom razmislek o
vgradnji naprav za nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote. Te bi poleg bistvenega znižanja možnosti
nastajanja plesni na stenah tudi izboljšala bivalne pogoje v stavbi in prihranile pri stroških energije. Lastniki se lahko
odločijo za skupno centralno prezračevalno napravo, ali pa vsak zase v svojem stanovanju ločeno izvedejo tako
prezračevanje, ki ga sofinancira tudi Eko sklad.
17
9.6.5 PRIPOROČILA ZA SANACIJO TOPLOTNEGA OVOJA STAVBE
Glede na rezultate termografskega pregleda stavbe lastniku svetujem, da pri bodočih posegih v ovoj stavbe upošteva
sledeča priporočila in usmeritve glede izvedbe detajlov in vrstnega reda izvedbe ukrepov. Izvedbo vseh ukrepov naj
zaradi zahtevnosti tehnično načrtuje izkušen gradbeni inženir ali izvajalec sanacij z izkušnjami na področju
sanacije stavb!
1. Preprečitev zamakanja meteornih vod v konstrukcije stavbe
Glede na to, da so na termografskih posnetkih vidni sledovi povečanega prehoda toplote, lastnikom svetujem najprej
pregled celotne strešne površine stavbe, ki naj vključuje tudi pregled vseh kleparskih elementov na strehi.
2. Ureditev cokla
Lastnikom svetujem, da na dveh mestih oprejo pločnik okoli stavbe. Prvo mesto naj bo na severovzhodni fasadi, kjer
se vertikalna fasada nadaljuje v zemljino. Na tem delu se mora toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena
zaključiti vsaj na globini 80 cm pod ravnino tal. Drugo mesto naj bo na jugozahodni fasadi, kjer se vertikalna fasada
zaključi na ravnini stropa kleti. Tu se mora toplotna izolacija vertikalne fasade iz ekstrudiranega polistirena zaključiti
na ravnini medetažne plošče, stikoma pa se mora nadaljevati v horizontalni del v širini cca 100 cm stran od vertikale
zidu. Izvedba naj vključuje tudi vhod v stavbo in preverbo hidroizolacije armiranobetonske konstrukcije.
3. Izvedba toplotne izolacije vhodne niše
Ustrezno je potrebno izolirati vse vertikalne in stropne površine vhodne niše, ki naj vključujejo tako zunanji del niše,
kot tudi vmesni prostor v vetrolovu. Zaradi uporabe širine vhoda se naj izbere boljši toplotnoizolacijski material, na
primer grafitni stiropor.
4. Izvedba toplotne izolacije kletne etaže
Sedanja toplotna izolacija iz kombi plošč zaradi njihove zgolj pritrditve ne daje ustreznih rezultatov. Svetujem
izvedbo kontaktne fasade v debelini, ki ustreza zunanjim zahtevam in negorljivem materialu, ki ustreza zahtevam
požarnega varstva (na primer 18 cm debela mineralna volna). Izvedba izolacije mora biti kontaktna z zaključnim
ometom na enak način kot zunanja fasada. V celoti je potrebno obleči vse nosilce konstrukcije, obloga stropa naj sega
vsaj 100 cm izven tlorisa stavbe, stene in podporni stebri pa naj se toplotno izolirajo do tal. Na enak način naj se
toplotno izolira tudi ostale prostore v kleti (začetek stopnic in ostalo).
5. Izvedba toplotne izolacije stropa balkonskih lož
Talne konstrukcije balkonov, ki so grajene iz armiranega betona in ki so neposredno povezana na medetažne
konstrukcije stavbe, naj se toplotno izolirajo s spodnje strani. Izbira materiala naj bo zaradi zagotavljanja stojne višine
iz grafitnega stiropora, debelina toplotne izolacije pa naj bo vsaj 10 cm, če to dopuščajo vgrajene panoramske stene v
spodnjih nadstropjih. To enako velja za strop vhodne niše. Izvedba naj bo kontaktna z zaključnim silikatnim ometom.
6. Menjava tesnil in nastavitev zapiral oken in vrat
Tesnila oken in vrat kljub uporabi sodobnih materialov sčasoma otrdijo in se dimenzijsko trajno prilagodijo tesnilni
odprtini. Zato je na vsakih nekaj let potrebna njihova menjava. Enako je na vsakih nekaj let potrebno nastaviti
okenska zapirala, saj se dimenzije oken zaradi vpliva temperature in sončnih žarkov minimalno spreminjajo. Svetujem
vzdrževalna dela na oknih in vratih z redno menjavo otrdelih okenskih tesnil in rednimi nastavitvami okenskih zapiral.
Enako velja za avtomatsko zapiralo vhodnih vrat v stavbo (obeh – zunanjih in na vetrolovu), ki s časoma spusti zrak
ali tekočino in ne zapira vrat.
8. Vgradnja sistema za nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote
Za starejše stavbe pregovorno velja, da je bivanje v njih ugodno, da imajo ugodno klimo. Razlog za to je med drugim
predvsem v zadostnem prezračevanju takih stavb, ki v glavnem poteka nekontrolirano skozi špranje oken in gradbenih
konstrukcij. Prav kakovost zraka ob svetlobnem in temperaturnem ugodju predstavlja bistven element bivalnega
ugodja v stavbi. Ob energetski sanaciji takih stavb ali pri novogradnjah, predvsem pri zamenjavi oken, je ob
nespremenjenih navadah uporabnikov v takih stavbah zaznati bistveno poslabšanje kakovosti zraka, ki se kaže
predvsem v pomanjkanju kisika in zatohlosti zraka zaradi visoke zračne vlage. Bivanje v takih prostorih je utrujajoče.
18
Zrakotesnost gradbenih konstrukcij in predvsem okenskih sistemov, kateri sledimo ob energetskih sanacijah stavb, se
ob nespremenjenih navadah glede zračenja prostorov hitro pokaže v obliki pojava plesni na hladnih površinah
toplotnih mostov na stavbi. Bistveno bolj kritične pa so poškodbe gradbenih konstrukcij, ki se pokažejo šele z leti.
Zato je za dosego ustreznih bivalnih pogojev v energetsko sanirani stavbi bistveno ustrezno prezračevanje!
Stavbo in prostore v njej lahko prezračujemo na dva načina. Prvi način je naravno prezračevanje z odpiranjem oken na
stežaj. Okna odpiramo dovolj pogosto glede na intenzivnost bivanja v stavbi 2 – 5 krat na dan. Čas odpiranja oken pa
je odvisen od zunanje temperature zraka. Nižja je, intenzivnejša je izmenjava notranjega in zunanjega zraka, manj
časa je potrebno držati okna odprta. Prezračevanje z odpiranjem oken »na kip« nikakor ni primerno. Pri naravnem
načinu prezračevanja je potrebno vedeti, da za ogrevanje hladnega zraka na bivalno temperaturo letno porabimo med
15 in 20 kWh specifične toplote po m2 letno. Te vrednosti pri povprečnih stavbah predstavljajo med 20 in 30%
celotne potrebne toplote za ogrevanje stavbe. Pri energetsko slabših stavbah je ta % nižji, pri energetsko učinkovitih
stavbah pa te vrednosti že presegajo mejno vrednost potrebne toplote za ogrevanje pasivne stavbe in so na meji
nizkoenergijske stavbe.
Drug način prezračevanja stavbe pa je nadzorovano prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Za tak način
prezračevanja je potrebna vgradnja posebnih naprav, ki v svojem jedru izmenjujejo toploto in v posebnih izvedbah
delno tudi vlago med izstopajočim in vstopajočim zrakom.
Poznamo načeloma dve vrsti takih naprav. Prve so lokalne naprave, ki se vgrajujejo predvsem v manjša stanovanja in
tam, kjer centralnega sistema v stavbo ni možno vgraditi. Vgrajujejo se v izvrtine v zunanjih stenah. Potrebno pa je
poudariti, da lahko izkušena arhitekt in strojnik praktično v vseh primerih najdeta način vgradnje tudi centralnega
prezračevanja, ki zadosti tako funkcionalnim zahtevam delovanja naprave kot tudi vizualnim zahtevam lastnika.
Druga vrsta naprav pa so centralne naprave, ki imajo boljši izkoristek vračanja zraka, so enostavnejše za upravljanje,
vanje pa je možno vgraditi tudi sisteme za pasivno predgrevanje zraka iz okoliške zemljine, pasivno hlajenje prav tako
iz okoliške zemljine, ali dodatne grelce, ki v pasivnih hišah omogočajo toplozračno gretje stavbe brez vgrajenega
klasičnega ogrevalnega sistema. Za pasivno predgretje in hlajenje je potrebna vgradnja cevnega kolektorja v okoliško
zemljino stavbe.
Osrednji del take naprave poleg ventilatorja, cevnega dovoda in odvoda zraka v okolico ter razvoda zraka za dovod in
odvod v notranjosti stavbe, filtrov in pomožnih naprav za predgretje in toplozračno gretje predstavlja izmenjevalec
toplote. Ta je iz posebnega materiala z visoko stopnjo navzemanja toplote, to je toplotno kapacitivnostjo, ki na
izstopni strani zraka iz stavbe navzema toploto iz izstopnega zraka ter jo nato na vstopni strani zraka v stavbo oddaja
na vstopajoči zrak. Izkoristki take naprave so danes realno nad 85%, ob pasivnem predgretju tudi do 95%, centralna
naprava pa mesečno porabi za okoli 5EUR električne energije.
Kot rečeno, vgradnja takih naprav predstavlja bistven prihranek pri stroških ogrevanja, predvsem pa je prednost takih
naprav v kakovosti zraka v stavbi in s tem v kakovosti bivanja v njej. Enako s takim prezračevanjem preprečimo
nekontroliran dvig vlage v stavbi in s tem njeno kondenzacijo in nastanek plesni.