DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA
Izvrševanje kazni zapora – med pravicami obsojencev in javnim
mnenjem
Julij, 2015 Avtor: Tea Nagode
Mentor: prof. dr. Gorazd Meško
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila svojemu mentorju, prof. dr. Gorazdu Mešku, za pomoč in
strokovne nasvete pri nastajanju mojega diplomskega dela.
Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je študij omogočila ter me spodbujala vse od
prvega dne.
Zahvalila bi se tudi vsem ostalim, ki so mi stali ob strani, mi pomagali ter sodelovali
v raziskavi.
Hvala!
3
Kazalo vsebine
1. Uvod ............................................................................................ 7
1.1 Opredelitev raziskovalne tematike (opis problema) .............................. 7
1.2 Namen in cilji diplomskega dela ..................................................... 8
1.3 Opredelitev hipotez .................................................................... 8
1.4 Metode in tehnike dela ................................................................ 8
2. Penologija ..................................................................................... 8
3. Kaznovanje skozi zgodovino ................................................................ 9
4. O obsojencih in zavodih za prestajanje kazni zapora................................. 10
5. Pravice obsojencev ......................................................................... 13
5.1 Položaj obsojencev .................................................................... 14
5.1.1. Prostori in prehrana ................................................................ 14
5.1.2. Delo obsojencev .................................................................... 15
5.1.3. Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.............................. 16
5.1.4. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje .......................................... 17
5.1.5. Dopisovanje, sprejemanje obiskov in pošiljk .................................. 18
5.1.6. Ugodnosti obsojencev .............................................................. 19
5.1.7. Disciplinske sankcije ............................................................... 20
5.1.8. Premeščanje obsojencev in prekinitev prestajanja kazni ................... 21
5.1.9. Uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev .................................... 22
5.1.10. Pomoč obsojencu za socialno vključevanje po odpustu .................... 22
5.2 Mednarodni pravni akti, ki urejajo spoštovanje človekovih pravic zaprtih
oseb ... .......................................................................................... 23
6. Namen kaznovanja in zaporne kazni ..................................................... 24
7. Kritike zaporne kazni in javno mnenje .................................................. 26
7.1 Kritike zaporne kazni ................................................................. 26
7.2 Javno mnenje .......................................................................... 28
8. Raziskava ..................................................................................... 31
4
8.1 Opis zbiranja podatkov ............................................................... 31
8.2 Predstavitev rezultatov .............................................................. 32
8.2.1 Primerjave po spolu ................................................................. 32
8.2.2 Primerjave glede na starost........................................................ 38
8.3 Odgovori na hipoteze ................................................................. 44
8.4 Razprava ................................................................................ 46
9. Viri............................................................................................. 47
10. Priloga ........................................................................................ 50
Kazalo tabel
Tabela 1: Število udeležencev glede na spol ................................................ 31
Tabela 2: Število udeležencev glede na starost ............................................. 31
Tabela 3: Primerjave po spolu (ni statistično pomembnih razlik)........................ 32
Tabela 4: Primerjave po spolu (statistično pomembne razlike) .......................... 35
Tabela 5: Primerjave glede na starost (ni statistično pomembnih razlik) .............. 38
Tabela 6: Primerjave glede na starost (statistično pomembne razlike)................. 40
Kazalo grafov
Graf 1: Povprečno število zaprtih oseb v letih 2004 – 2014 (Uprava za izvrševanje
kazenskih sankcij, 2015) ........................................................................ 13
5
Povzetek
Zapor je ustanova, v kateri so zaprte osebe, ki so bile obsojene zaradi storjenega
kaznivega dejanja, s katerim so ogrozile varnost družbe in države. Cilji zaporne kazni
so kaznovanje, zastraševanje, resocializacija, onesposobitev storilca ter zaščita
družbe in države. Obsojenci imajo na prestajanju kazni določene pravice ter
ugodnosti, za katere pa javnost meni, da si jih ne zaslužijo. Ko gredo ''nevarni ljudje''
v zapore, je javnost zadovoljna, saj se tako počuti varneje in meni, da je to
najboljša obramba pred kriminaliteto. Družba velikokrat zavode za prestajanje kazni
zapora primerja s hoteli. Svobodni si težko predstavljamo, kako je, ko ti odvzamejo
pravico do svobode, ko se moraš podrejati določenim pravilom, ko si prisiljen živeti s
toliko različnimi ljudmi in še bi lahko naštevali.
S tem diplomskim delom skušamo predstaviti pravice obsojencev med
prestajanjem zaporne kazni v slovenskih zaporih in ugotoviti mnenje ljudi o izbrani
temi. V teoretičnem delu je predstavljenih nekaj splošnih dejstev o zaporih, o
življenju obsojencev, njihovih pravicah, o namenu in kritiki zaporne kazni.
V raziskovalnem delu diplomske naloge smo ugotavljali seznanjenost javnosti s
pravicami in ugodnostmi obsojencev na prestajanju zaporne kazni ter njihovo mnenje
o pravicah obsojencev. Rezultati so nas presenetili. Glede na dobljene odgovore smo
ugotovili, da javnost meni, da je dobro seznanjena s pravicami in ugodnostmi
obsojencev, da jim je naklonjena in ne verjame, da je izločitev in odstranitev
obsojenca iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto. Le na dve vprašanji so
anketiranci odgovorili v skladu s postavljenimi hipotezami; javnost se počuti varneje,
ko gredo nevarni ljudje v zapore, ter meni, da obsojencem na prestajanju kazni
zapora ''ni hudega''. Upoštevati pa moramo dejstvo, da bi bili rezultati po vsej
verjetnosti drugačni, če bi si izbrali večji vzorec respondentov.
Ključne besede: obsojenci, pravice, zaporna kazen, javnost, mnenje
6
Summary - Execution of a prison sentence – between
the prisoners' rights and public opinion
A prison is an institution where they keep people who were sentenced for a crime
they committed that put the safety of society and the country at risk. The goals of a
prison are to punish, intimidate, resocialise and disable the offender and protect
society and the state. Prisoners serving prison sentences have certain rights and
benefits, which the public feels they do not deserve. When ‘dangerous people’ go to
prison, the public is satisfied because it feels safe and is of the opinion that this is
the best defence against crime. The public often compare imprisonment with staying
at a hotel. Free people find it hard to imagine what life is like with the basic right of
freedom taken away from you, having to obey certain rules, being forced to live with
a number of different people and so on.
Bachelor thesis attempts to present the convicts’ rights during imprisonment
in Slovenian prisons and tries to get the public’s opinion on this topic. The
theoretical part presents some general facts about prisons, prison life, the rights of
prisoners, the purpose and criticism of imprisonment.
The practical part of the thesis tries to establish the public’s familiarity with
the rights and benefits of the prisoners serving a prison sentence and the public’s
opinion on the rights of prisoners. The results were surprising. The answers revealed
that the public is quite familiar with the prisoners’ rights and benefits, is favourable
towards them and is not of the opinion that the isolation of prisoners from society is
the best defence against crime. Only two questions were answered according to our
expectations and the set hypotheses; the public feel safer when dangerous people go
to prison and is of the opinion that the prisoners serving a prison sentence ‘have it
easy’. We have to take into account that the results probably would have been
different if we had a larger sample of respondents.
Key words: prisoners, rights, prison sentence, the public, opinion
7
1. Uvod
Življenje v zaporih je ena večjih ugank družbe. Javnost je z dogajanjem in
življenjem v zaporu zelo slabo seznanjena. Ljudje si stežka predstavljamo, kako je,
ko ti odvzamejo osebno svobodo, ko moraš živeti z veliko različnimi ljudmi, ko moraš
upoštevati določena pravila in početi nove stvari, ko se zaveš, da še toliko in toliko
časa ne boš mogel zvečer poljubiti svojega otroka in/ali partnerja ipd. (Brinc, 1985).
Večina očita, da obsojencem ''ni hudega'', saj imajo nove zapore, računalnik,
internet, televizijo itd., poleg tega pa javnost vedno bolj izpostavlja tudi človekove
pravice – in s tem tudi pravice obsojencev. Veliko avtorjev je mnenja, da javnost
ugodnostim, ki jih imajo obsojenci običajno ni naklonjena, saj se počuti ogroženo
(Meško, Frangež, Rep, Sečnik, 2006). Ko se pojavijo huda kazniva dejanja, slovenska
javnost ''zahteva'', naj se kazni za posamezna kazniva dejanja zvišajo, slovenski
zapori1 pa naj postanejo zapori, ne pa tako rekoč ''hoteli'', kjer obsojenci preganjajo
svoj čas in razmišljajo samo o tem, kako bi na čim lažji način prestali kazen ali
zbežali na prostost (Žišt, 2008).
Javnost je trenutno mišljenja, da se z izolacijo, odstranitvijo in izločitvijo
obsojenca iz družbe najboljše obranimo pred kriminaliteto. Z izolacijo obsojenca
preprečimo ponovno izvajanje kaznivih dejanj, vendar s tem družbo samo začasno
obvarujemo pred kriminaliteto določenega obsojenca, nikakor pa s tem ne
zmanjšamo kriminalitete (Brinc, 2000). Storilci kaznivih dejanj so le ''zaprti'' in
družba je zadovoljna z njihovo začasno onesposobitvijo. Ko gredo ''nevarni ljudje'' v
zapore, se počutimo varneje, toda ta občutek je močno varljiv. Obsojenec se enkrat
vrne v ''normalno'' življenje, saj v naši državi nimamo niti smrtne niti doživljenjske
zaporne kazni (Meško et al., 2006).
1.1 Opredelitev raziskovalne tematike (opis problema)
Tema o pravicah in ugodnostih obsojencev ter javnem mnenju o le-teh nas je zelo
pritegnila, saj se zadnje čase veliko govori o tem, sploh ko gre za znane slovenske
obraze. Odločili smo se preučiti pravice obsojencev in se seznaniti s stanjem v
slovenskih zaporih. V diplomski nalogi smo na kratko predstavili življenje obsojencev
na prestajanju zaporne kazni in s pomočjo ankete raziskali, kakšno je mnenje
javnosti, ko gre za pravice obsojencev.
1 Zapor se v Republiki Sloveniji imenuje Zavod za prestajanje kazni zapora.
8
1.2 Namen in cilji diplomskega dela
Namen diplomskega dela je predstaviti pravice obsojencev med prestajanjem
zaporne kazni v slovenskih zaporih in ugotoviti mnenje ljudi o izbrani temi. Najprej
bomo predstavili nekaj splošnih dejstev o zaporih, o življenju obsojencev in njihovih
pravicah, o namenu ter kritiki zaporne kazi. V empiričnem delu bomo predstavili
rezultate raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo vprašalnika, ki je v prilogi.
1.3 Opredelitev hipotez
Na podlagi prebrane literature smo si v diplomski nalogi zastavili pet hipotez, ki smo
jih na podlagi zbranih rezultatov raziskave ovrgli ali potrdili.
- Javnost je slabo seznanjena z dogajanjem in življenjem v zaporu.
- Javnost verjame, da je odstranitev in izločitev obsojenca iz družbe
najboljša obramba pred kriminaliteto.
- Ljudje se počutijo varneje, če so ''nevarni ljudje'' v zaporih.
- Javnost meni, da obsojencem ''ni hudega''.
- Ugodnostim, ki jih lahko dobijo obsojenci, javnost ni naklonjena.
1.4 Metode in tehnike dela
V uvodnem delu smo naredili pregled literature, kar je bila osnova za nadaljnje
delo. Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, s pomočjo katerega smo s
trditvami in vprašanji ugotavljali mnenje javnosti o pravicah in ugodnostih
obsojencev med prestajanjem kazni v zaporu. Vprašalnik je bil anonimen in
prostovoljen.
2. Penologija
Bavcon, Šelih, Korošec, Ambrož in Filipčič (2013) opisujejo penologijo kot posebno
znanstveno disciplino, ki se ukvarja z izvrševanjem kazenskih sankcij. Znotraj te
razločujejo še posebej penitenciarno znanost, ki se ukvarja z izvrševanjem raznih
vrst kazni zapora. Tu ne gre samo za organizacijo in način izvršitve kazenskih sankcij,
ampak tudi za njegovo vsebino. Ta je v zadnjem stoletju doživela velik razvoj, saj v
današnjih časih različnih kazni ne jemljemo več kot vračilo za nekaj slabega niti kot
ustrahovanje osebe, ki prestaja kazen zapora, temveč predvsem kot okvir, v katerem
naj se naredi vse mogoče za dosego enega od ciljev uporabe kazenskih sankcij, to je
poboljšanje oziroma resocializacija storilca kaznivega dejanja. Obsojenca je treba
9
pripraviti za življenje izven zapora, se pravi, mu omogočiti ustrezno izobrazbo, ga
naučiti delovnih navad ter izboljšati stopnjo njegove kulturnosti in razgledanosti. V
primeru, da je kakšna motnja osebnosti vzrok za delinkventnost posameznika, se
morajo posluževati tudi posebnih postopkov (psiholoških, pedagoških, psihiatričnih,
defektoloških, medicinskih). V penologijo pa sodi tudi preprečevanje ponovnega
pojava deviantnega vedenja nekdanjih obsojencev.
Penologija se torej ukvarja s pravnimi in s številnimi drugimi vidiki
izvrševanja kazenskih sankcij, da imamo torej opraviti, tako kot pri kriminologiji, z
interdisciplinarno vedo (Bavcon et al., 2013).
3. Kaznovanje skozi zgodovino
Pojav zapiranja ljudi v zapore obstaja že tako dolgo kot družba sama. Zaporna kazen
pa je šele v zadnjih tristo letih postala glavno sredstvo države pri ravnanju z
delinkventi. Včasih je bil zapor včasih ''vmesna postaja'', kjer je osumljenec počakal
na začetek sojenja (Sykes, 1958).
Ljudje smo skozi zgodovino uporabljali veliko različnih ukrepov zoper
storilce kaznivih dejanj (mučenje, povračilo, plačilo, zastraševanje …) in tako prišli
do kazni zapora. Vračamo se v leta pred našim štetjem. Starogrški filozof Platon je
bil pristaš kaznovanja z namenom, da bi preprečeval nove kršitve, ne pa da bi zaradi
njih kaznoval. Menil je, da morajo zakoni delovati preventivno in odvračati od
kaznivih dejanj. Lucij Anej Seneka, rimski stoiški filozof, politik ter dramatik, je
poudarjal, da je kazen namenjena popravljanju in preprečevanju napak in kršitev v
prihodnosti (Milutinović, 1984).
V času viteštva so lahko tatovi in morilci plačevali svoje kazni kar z globo.
Takrat je bilo kaznovanje okrutnejše in bolj brutalno. Zelo pogoste so bile telesne
kazni, veliko je bilo pretepanja. Neizprosna je bila tudi cerkev, ko je šlo za
kaznovanje krivovercev. Te so bičali in jim vžigali sramotna znamenja (Hibbert,
1965). Takrat so najpogosteje uporabljali smrtno in telesne kazni, sekali so dele
telesa, žigosali, poniževali, zapirali in podobno. Zapiranje je imelo približno takšen
namen kot danes pripor (čakanje na kazen). V srednjem veku so bile smrtne kazni
zelo številne in jih je bilo vedno več. Uveljavljale so se še posebej, če je šlo za
krivoverce. Smrtne kazni so takrat izvajali na okrutne in brutalne načine. Največkrat
so prestopnike sežigali, davili, natikali na kol, trgali so jim telesa s pomočjo konja in
podobno (Milutinović, 1984).
10
Kazen zapora za lažja kazniva dejanja se je pojavila med 16. in 17.
stoletjem. Takrat je bilo zapiranje predhodna oblika kazni zapora 18. stoletja
(Atanacković, 1988).
John Howard, eden izmed najznamenitejših reformatorjev 18. stoletja, je
predlagal, da bi jetnike razvrščali glede na storjene prestopke. Kaznovanci bi
opravljali koristno delo, hotel je, da namestijo zdravnike, poskrbijo za bolnišnice,
kapele, kopalnice, primerno obleko in hrano. Ženske bi ločili od moških ter mlade
zločince od starih hudodelcev (Hibbert, 1965).
Cesare Beccaria je bil italijanski kriminolog, pravnik, filozof in politik.
Najbolj znan je po svoji razpravi On Crimes and Punishments (1764) v kateri je
zavračal mučenje in smrtno kazen ter s svojim delom pripomogel k razvoju
kazenskega pravosodja. To je bilo tudi ustanovno delo na področju penologije.
Zaznamovalo je vrhunec razsvetljenstva v Milanu. Menil je, da bi moralo biti
kazensko pravosodje v skladu z racionalnimi načeli (Cesare Beccaria, 2015).
Pri kaznovanju delinkventov je zapor prevzel glavno vlogo šele v začetku 19.
stoletja, med drugim tudi zaradi porasta človekoljubnih idealov. Le-ti so zaporno
kazen naredili bolj privlačno od nekdanje, ko so prestopnike še obešali, bičali,
sežigali … Namesto grajskih ječ ter zapornih sob so uveljavili zapore. Hkrati s tem, ko
se je namen zapora spreminjal, sta postajali vse bolj pomembni tudi osebna svoboda
in ideja, da bi kazen morala ustrezati kaznivemu dejanju (določili bi različno dolge
kazni za različna kazniva dejanja) (Sykes, 1958).
V začetku 20. stoletja se je poleg povračila, zastraševanja in onesposobitve
pričenjala uveljavljati tudi rehabilitacija s prisilno prevzgojo obsojencev. Družba je
verjela, da prestopniki ne bodo več izvrševali in ponavljali kaznivih dejanj (Brinc,
2000).
4. O obsojencih in zavodih za prestajanje kazni
zapora
Za lažje razumevanje življenja in pravil v zaporu bomo na kratko pojasnili, kdo je
pravzaprav obsojenec. Obsojenec ali zapornik je oseba, ki je obsojena zaradi storitve
kaznivega dejanja in ji je odvzeta prostost ter prestaja kazen zapora v zaporu (ZIKS-
1E, 2012).
''Zapor je produkt družbe in posledica občutka ogroženosti, strahu pred
kriminaliteto. Je prisilno bivanje v kakem zaprtem prostoru, navadno za kazen, pri
11
kateri mora obsojenec prebivati v kazensko poboljševalnem zavodu.'' (SSKJ, 1995:
674)
Žišt (2008) zapor definira kot mesto osamitve in institucijo za izvrševanje
kazni, v kateri potekajo vse dejavnosti, ki so povezane z življenjem obsojencev
(delajo, se izobražujejo, se prehranjujejo …). Ni zaželeno, da se obsojenci na
prestajanju kazni zapora povezujejo z zunanjim svetom in okoljem, razen v primerih,
ko je to določeno z zakonom. Z zakonodajo je natanko določeno, kako mora zapor
delovati ter katere dejavnosti se bodo izvajale v njem. V Republiki Sloveniji to
določajo Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Pravilnik o izvrševanju kazni zapora
in pripora ter le deloma Zakon o kazenskopravnem postopku. Iz omenjenih izhaja
veliko podzakonskih aktov.
V Sloveniji deluje šest zavodov za prestajanje kazni zapora na trinajstih
lokacijah. Vsak zavod sestavljajo zaprti, polodprti ter odprti oddelek. Centralni
zavodi so (Predstavitev Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, 2010):
- za ženske na Igu,
- za moške na Dobu (prestajanje kazni zapora nad enim letom in pol),
- za mladoletnike in mlajše polnoletnike v Celju.
Regionalni so:
- v Kopru, Mariboru in Ljubljani (prestajanje kazni zapora do enega leta in
pol);
- dislocirani oddelki regionalnih zavodov v Novem mestu, Novi Gorici in
Murski Soboti (prestajanje kazni zapora do šest mesecev).
V okviru uprave deluje tudi Prevzgojni dom za mladoletnike v Radečah (Ministrstvo za
pravosodje, 2015).
Obsojence lahko iz zaprtega zavoda za prestajanje kazni zapora premestijo
v polodprte oziroma odprte zavode ali oddelke (glede na dosežen uspeh prevzgoje).
Vprašanje je, ali so tu zaposlene osebe pripravljene na te obsojence gledati drugače
kot na tiste v zaprtih zavodih, jim priznati večjo samostojnost in jih sprejeti kot
enakopravne člane v zavodu (Brinc, 1982).
Načeloma bi moral biti odprti zavod samostojna ustanova, kajti vanj
prihajajo obsojene osebe ob začetku ali koncu prestajanja kazni, ki so za to
primerne. Na določitev, v kakšnem zavodu bo bival obsojenec, ne sme vplivati
dolžina njegove kazni niti določena kazenska ali poboljševalna kategorija, v katero bi
ga lahko uvrstili (Atanacković, 1988).
Institut ugodnosti je že preizkušena metoda, s katero se spodbuja
obsojence, da so med prestajanjem kazni aktivni in sodelujejo v različnih
12
dejavnostih. S sistemom ugodnosti se v zavodih zagotavljata red in disciplina.
Posledično je boljše tudi vzdušje, manj je napetosti in deviantnih ravnanj. Ugodnosti
imajo zelo veliko vlogo pri postpenalnem delu ter ponovnem vključevanju obsojenca
v družbo. Res pa je, da je ugodnost v obliki prostega izhoda tudi potencialna
nevarnost za okolje, saj lahko obsojenec, v tem času zagreši novo kaznivo dejanje in
s tem ogrozi osebno varnost državljanov in notranjo varnost države. Zaradi tega je za
podeljevanje ugodnosti potreben dober razmislek. Na odločitev o podelitvi prostega
izhoda obsojencu vplivajo naslednji dejavniki:
- spoštovanje hišnega reda zavoda,
- število disciplinskih obravnav obsojenca,
- izvajanje kršitev znotraj zavoda,
- nevarnost pobega,
- konfliktnost osebnosti,
- osebnost obsojenca,
- vrsta in način storitve kaznivega dejanja ali kršitve javnega reda in miru.
Upoštevati pa moramo tudi odziv oškodovancev in okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje
storjeno. Da bi bil obsojenec deležen prve zunajzavodske ugodnosti, mora prestati
določen del kazni zapora (četrtino), upošteva se tudi vrsta kaznivega dejanja, v
kakšnem režimu in kolikokrat je že prestajal kazen. Javnost se velikokrat počuti
ogroženo zaradi omenjenih ugodnosti. Po statističnih podatkih je število kršitev
zunajzavodskih ugodnosti zelo majhno in ni nevarno za državo in širšo družbo (Ivanc,
Jelušič, Peteh, 2004). V letu 2014 so obsojenci in mladoletniki kršili zunajzavodske
ugodnosti v 60 primerih. To predstavlja 0,4 % vseh podeljenih ugodnosti. Največ
zlorab ugodnosti je bilo v Prevzgojnem domu Radeče (48,3%). Obsojenci in
mladoletniki so ugodnosti zlorabili tako, da se jih je 22 vrnilo v zavod z zamudo, 20
so jih privedli, 13 jih je ostalo na begu in 13 jih je bilo utemeljeno osumljenih, da so
med ugodnostjo izvršili novo kaznivo dejanje (Uprava za izvrševanje kazenskih
sankcij, 2015).
Vedenja, ki so v družbi kazniva, so prepovedana tudi v zaporu. Obsojenci
morajo spoštovati veliko internih pravil, ki so namenjena varnosti paznikov2 in
zagotovitvi ''urejenega'', ''tihega'', in ''mirnega'' stanja v zaporu. Obsojenci so dolžni na
račun reda upoštevati še tako ''drobna'' pravila, ki pa jim jih v svobodni družbi
mogoče ni bilo treba (Sykes, 1958).
2 V slovenskem prostoru: pravosodni policisti.
13
1132 1137
1268
1339 1364
1416 1374
1337
1418 1430
1511
1000
1100
1200
1300
1400
1500
1600
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Tistih, ki jih je strojeno kaznivo dejanje privedlo v zapor, se oprime vzdevek
kriminalec (Žišt, 2008). Foucault (1984) opredeljuje kriminalca kot osebo, ki prekrši
družbena pravila, kadar je zanj to nujno ali si to želi, če to stori zaradi osebnih
razlogov in kadar svoje interese postavi pred vse drugo, čeprav se zaveda, da to ni
razumno.
Knežević (1990) meni, da ima resocializacija v zavodu za prestajanje kazni
zapora dve funkciji. To sta uspešnost zapora in usmerjenost resocializacije k človeku
in posledicam prestajanja zaporne kazni.
Letni trend gibanja števila zaprtih oseb kaže, da se to število stalno
povečuje. To je z vidika zmogljivosti zaporov v Sloveniji zaskrbljujoče in narekuje
dodatne ukrepe za zmanjšanje števila zaprtih oseb (Uprava za izvrševanje kazenskih
sankcij, 2015).
5. Pravice obsojencev
Pravice morajo biti priznane z zakonom. Obsojencu jih prizna pristojni organ,
zadolžen za njihovo varstvo. Izpolnjevanje teh pravic pa je odvisno od zaposlenih v
zaporu (Prodanović, 2009).
Po osamosvojitvi Slovenije so se že jeseni leta 1991 začele priprave za novo
slovensko kazensko zakonodajo. Državni zbor je septembra 1994 sprejel Kazenski
Zakonik (v nadaljnjem besedilu: KZ-94) in Zakon o kazenskem postopku. Veljati sta
začela 1. januarja 1995. KZ-94 je prinesel spremembe, ki so bile povezane z
usklajevanjem z ustavo, prilagajanjem posebnega dela novim družbenim okoliščinam,
Graf 1: Povprečno število zaprtih oseb v letih 2004 – 2014 (Uprava za izvrševanje kazenskih
sankcij, 2015)
14
upoštevanjem razvoja kazenskopravne doktrine, upoštevanjem tendenc v
primerjalnem kazenskem pravu in novejših zamisli na področju kazenskih sankcij
(Bavcon et al., 2013). Dandanes se uvaja pravična in stroga kazen (Prodanović, 2009).
Osebi ni dovoljeno odvzeti temeljnih pravic, lahko se mu kvečjemu omejijo,
če je to potrebno za kazensko izvršitev (Prodanović, 2009). Ugotovljene kršitve
pravic obsojencev mora država kaznovati. V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij
(ZIKS) je določeno, da lahko obsojenec, ki meni, da je bil žrtev mučenja ali drugih
oblik ponižujočega ali nečloveškega ravnanja, zahteva sodno varstvo (Albreht, 2015).
Nadzor nad spoštovanjem pravic obsojencev je pretežno upravni. Po ZIKS-1E je
neposredno sodno varstvo predvideno za primere, kadar obsojenec meni, da je bil
podvržen mučenju ali drugim krutim oblikam nečloveškega ali ponižujočega ravnanja.
Če gre za druge oblike kršitev pravic obsojencev, o pritožbah obsojencev na prvi
stopnji odloča direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, na drugi stopnji pa
ministrstvo za pravosodje (85. člen ZIKS-1E). Obsojenec se ima pravico pritožiti
zaradi kršitve svojih pravic tudi drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu
(85. člen ZIKS-1). Sem spada tudi predsednik pristojnega okrožnega sodišča. Določba
212. člena ZIKS-1E predvideva, da nadzorstvo glede zakonitega ravnanja z obsojenci
opravlja tudi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega je zavod oziroma
njegov oddelek (Ambrož, 2007).
Kazni zapora in mladoletniškega zapora, uklonilnega zapora ter kazni
zapora, izrečene po drugih predpisih, se izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni
zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod) (ZIKS-1E, 2012).
V nadaljevanju bomo na kratko povzeli pravice obsojencev iz ZIKS-1E, ki so
predmet obravnave v diplomskem delu.
5.1 Položaj obsojencev
5.1.1. Prostori in prehrana
Prostori, v katerih prebivajo obsojenci, morajo ustrezati zdravstvenim in higienskim
zahtevam ter omogočati realizacijo osebnega načrta. Obsojenca se razporedi v
enoposteljno sobo skladno s prostorskimi možnostmi zavoda. Skupne spalnice imajo
največ osem postelj. Na njegovo željo in skladno z možnostmi zavoda mu je mogoče
dodeliti samsko sobo (ZIKS-1E, 2012). Na vsakega obsojenca mora biti v enoposteljni
sobi najmanj 9m2, v večposteljni pa najmanj 7m2 (Mihelič, 2010). Treba mu je
omogočiti, da prebiva vsak dan najmanj dve uri na prostem. Dobiva hrano, ki zadošča
za ohranitev njegovega zdravja in popolne telesne sposobnosti (ZIKS-1E, 2012).
15
5.1.2. Delo obsojencev
Obsojencu, ki med prestajanjem kazni zapora dela polni delovni čas in med delom
neopravičeno ne izostaja z delovnega mesta oziroma, ki pri delu dosega glede na
svoje sposobnosti primeren uspeh, je treba zagotoviti vse pravice iz dela po splošnih
predpisih, če ni z zakonom drugače določeno. Preden se ga razporedi na delo v
zavodu ali zunaj njega, ga mora zavod poslati na zdravniški pregled. Zdravniški
pregled se lahko opusti, če je bil obsojenec pred nastopom kazni v delovnem
razmerju in če od prekinitve delovnega razmerja ni preteklo več kot šest mesecev.
Na specialni zdravniški pregled, s katerim se ugotavlja zdravstveno in psihofizično
stanje, ga mora zavod poslati, preden je razporejen na delo z večjo nevarnostjo
poškodb ali zdravstvenih okvar. Med opravljanjem omenjenega dela je treba
obsojenca pošiljati tudi na obdobne zdravstvene preglede, pri katerih se ugotavlja,
ali še izpolnjuje posebne zdravstvene in psihofizične pogoje za delo z večjo
nevarnostjo poškodb ali zdravstvenih okvar. Stroške za omenjene zdravstvene
storitve plača zavod oziroma sklenitelj pogodbe o delu. Obsojenec se razporedi na
delo v skladu z njegovimi duševnimi in telesnimi sposobnostmi in možnostmi zavoda.
V okviru možnosti zavoda se pri razporeditvi na delo upoštevajo tudi njegove želje.
Tistemu, ki se šola ali se izobražuje po verificiranih programih za pridobitev stopnje
izobrazbe in obenem dela, lahko direktor zavoda skrajša delovni čas ter prizna druge
pravice iz študija ob delu.
Obsojenca, ki je s storitvijo kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, dejavnost
ali dolžnost, ali mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, ni
mogoče razporediti na tako delo v zavodu ali zunaj njega. Izven rednega delovnega
časa ga je dovoljeno zaposliti največ dve uri na dan z deli, ki so potrebna, da se
ohrani čistoča in red za normalno življenje v zavodu. Obsojenec dela v gospodarskih
dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, ali v okviru
delovne terapije. Dela lahko tudi zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah, če je
to skladno z osebnim načrtom. O njegovem delu zunaj zavoda sklene zavod z
delodajalcem pogodbo, v kateri se podrobneje določijo pogoji dela in medsebojne
pravice ter obveznosti. Osnova za izračun plačila za delo obsojencev je 25 odstotkov
osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega
sektorja. Za doseženi nadpovprečni oziroma podpovprečni uspeh pri delu se mu v
skladu z merili iz tega člena plačilo za delo ustrezno poveča oziroma zmanjša.
Obsojenec, ki začasno ni zmožen za delo,v tem obdobju nima pravice do
nadomestila. Med letnim počitkom dobiva nadomestilo, enako povprečnemu plačilu,
16
ki ga je prejemal za delo v rednem delovnem času v zadnjih šestih mesecih oziroma v
času, ko je delal, če je delal manj kot šest mesecev.
Tisti, ki med prestajanjem kazni zapora dela, ima za vsak mesec dela s
polnim delovnim časom pravico do dveh dni letnega dopusta. Po kriterijih, ki jih
predpiše minister, pristojen za pravosodje, lahko dobi do šest dni dodatnega letnega
dopusta v enem letu, pri čemer se upošteva njegova stalnost in prizadevnost pri
delu. Če ta med trajanjem letnega dopusta zboli, se mu ta čas ne šteje v letni
dopust. Če dopust preživlja v zavodu, ga preživi v posebnih prostorih le-tega. Režim v
posebnih prostorih oziroma med letnim dopustom mora biti organiziran tako, da
omogoča sprostitev, razvedrilo, rekreacijo in počitek, skladno z možnostmi zavoda.
Zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, mora 20 odstotkov plačila za delo, ki ga
prejme obsojenec, hraniti kot njegov obvezni prihranek. Ko vsota prihranjenega
denarja iz prejšnjega odstavka doseže vrednost treh zneskov mesečne denarne
socialne pomoči, določene po predpisih o socialnem varstvu, lahko obsojenec s
presežkom ravna kot s preostalim denarjem, ki ga dobi za nagrado (ZIKS-1E, 2012).
Iz letnega poročila Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih
sankcij za leto 2014 (2015) lahko razberemo, da se za delo v zavodu odloči velik
odstotek obsojencev. V letu 2014 je delo na prestajanju kazni zapora opravljalo
47,7% oseb. Vsem, ki so želeli delati, dela žal ni bilo mogoče zagotoviti. Omenjenih
je bilo v prejšnjem letu kar 43,1%.
5.1.3. Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
Obsojenci na prestajanju kazni zapora, ki so obvezno zavarovani po splošnih
predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, imajo pravico do
zdravstvenih storitev po teh predpisih, razen pravic do proste izbire zdravnika,
zdravnika-specialista in zdravstvenega zavoda, zdravstvenega varstva v zvezi z
dajanjem tkiv in organov za presaditev drugim osebam, zdravljenja in nege na domu,
zdravljenja v tujini, zdraviliškega zdravljenja, pogrebnine in posmrtnine ter povračila
potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev. Vsak zavod mora imeti
pogoje za zagotavljanje osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti.
Zdravstveno oskrbo obsojencev v zavodih zagotavljajo zdravstveni domovi,
na območju katerih deluje zavod, na podlagi dogovora, ki ga skleneta zavod in
zdravstveni dom. Zdravstvena dejavnost za osebe na prestajanju kazni zapora se
lahko opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih ustanovah zunaj zavoda. Če obsojenec
zahteva zdravniško pomoč oziroma zdravljenje, ki po oceni zdravnika, ki opravlja v
zavodu zdravstveno dejavnost, ni potrebno, se mu to omogoči na njegove stroške. Ti
17
stroški se mu povrnejo, če se pri specialističnih in drugih pregledih ugotovi, da je bilo
zdravljenje potrebno. Vsak zavod mora imeti bolniško sobo, v kateri bivajo in se
zdravijo zaprte osebe. Ta mora biti opremljena skladno s splošnimi predpisi.
Obsojenci iz vseh zavodov v Republiki Sloveniji, ki jih zaradi begosumnosti ali iz
drugih upravičenih razlogov ni mogoče zdraviti v splošnih zdravstvenih zavodih ali v
bolniški sobi posameznega zavoda, se lahko zdravijo v posebnih bolnišničnih prostorih
enega izmed zavodov ali v ustrezno varovanem oddelku zdravstvenega zavoda.
Obsojenkam, ki so noseče ali so rodile med prestajanjem kazni zapora, je
zagotovljena ustrezna zdravniška nega in pogoji za nego otroka. Otrok sme ostati pri
materi na njeno zahtevo do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa se v
sporazumu z materjo odda otrokovemu očetu ali sorodnikom. Če to ni mogoče ali ni v
otrokovo korist, stori pristojni center potrebne ukrepe za varstvo in vzgojo otroka v
skladu z določbami zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja. Ne glede
na te določbe sme otrok ostati pri materi do dopolnjenega drugega leta starosti, če
bo mati v tem času prestala kazen ali če to zahtevajo posebni zdravstveni, socialni
ali drugi razlogi. O tem odloči generalni direktor uprave. Zoper odločbo je dovoljena
pritožba.
Obsojencem je treba omogočiti tudi zaupno testiranje na okuženost s HIV in
virusi hepatitisa skupaj s svetovanjem pred testiranjem in po njem (ZIKS-1E, 2012).
5.1.4. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Obsojenci so na prestajanju kazni zapora zavarovani za invalidnost in telesno okvaro,
ki sta posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu. Med prestajanjem kazni so
zavarovani tudi za primer invalidnosti, ki je posledica nesreče izven dela, nastale
zaradi višje sile. Pravice iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu so:
- pravica do invalidske pokojnine in pravica do poklicne rehabilitacije in
zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili – za primer zmanjšane ali
izgubljene delovne zmožnosti (invalidnost);
- pravica do denarnega nadomestila – za primer telesne okvare;
- pravica do družinske pokojnine – za primer smrti zavarovanega obsojenca.
Če obsojenec meni, da ga zavod neopravičeno ni prijavil v pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, lahko vloži pritožbo na ministrstvo, pristojno za pravosodje (ZIKS-1E,
2012).
18
5.1.5. Dopisovanje, sprejemanje obiskov in pošiljk
Obsojenec sprejema pisanja od državnih organov, organov lokalnih skupnosti,
nosilcev javnih pooblastil in organizacij ter se obrača nanje z vlogami za varstvo
svojih pravic in pravnih koristi preko zavoda v zaprtih kuvertah. Obsojeni tuji
državljani se smejo obračati tudi na konzularne organe svoje države ali države, ki
varuje njihove koristi. Osebe brez državljanstva in begunci se smejo obračati na
uradno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava varuje njihove koristi.
Zaprtim osebam je treba omogočiti neomejeno dopisovanje z ožjimi družinskimi
člani. Z drugimi osebami si lahko le-ti dopisujejo, če je to v skladu z njihovim
osebnim načrtom. O tem odloči direktor na prošnjo zaprte osebe. Pisemske pošiljke
pošiljajo in prejemajo preko zavoda v zaprtih kuvertah. Treba jim je zagotoviti
tajnost pisem in drugih občil. Nadzor pisemskih pošiljk je dopusten le, kadar gre za
sum vnašanja ali iznašanja predmetov, ki jih obsojenec ne sme posedovati. Pregled
se opravi tako, da pravosodni policist odpre pisemsko pošiljko v navzočnosti
obsojenca, pri čemer pravosodni policist ne sme brati vsebine pisma. Nadzor takih
pošiljk odredi direktor zavoda ali druga oseba, ki jo direktor pooblasti. Minister,
pristojen za pravosodje, s pravilnikom podrobneje uredi nadzor pisemskih pošiljk in
določi, katerih predmetov obsojenec ne sme imeti pri sebi.
Osebam na prestajanju kazni zapora je treba omogočiti, da jih najmanj
dvakrat tedensko lahko obiščejo ožji družinski člani, rejnik in skrbnik. Z dovoljenjem
direktorja zavoda jih smejo obiskati tudi druge osebe. Obiska ni mogoče omejiti na
manj kot eno uro. Mladoletne osebe, ki niso ožji sorodniki, smejo biti na obisku samo
v prisotnosti polnoletnega obiskovalca. Obsojencu je treba omogočiti, da ga na
njegovo zahtevo obišče pooblaščenec, ki ga zastopa v njegovih zadevah, strokovni
delavec pristojnega centra, oziroma svetovalec, če mu je bil določen. Če je obsojeni
tuji državljan, oseba brez državljanstva ali begunec, ima konzularni predstavnik
njegove države ali države, ki varuje njegove koristi, oziroma predstavnik uradne
organizacije, ki varuje koristi beguncev, pravico, da ga obiskuje. Ta pravica se sme
odreči konzularnemu predstavniku samo, če se taka pravica odreka slovenskim
konzularnim predstavnikom v državi, ki ji pripada obsojenec. Obiski se opravljajo v
primerno opremljenih notranjih ali zunanjih prostorih in so nenadzorovani ter
nadzorovani, pri čemer se lahko nadzorovani obiski opravijo tudi za stekleno
pregrado. Obisk se lahko prekine le, če se obsojenec ali njegov obiskovalec
neprimerno vedeta, motita druge ali če je ogrožena varnost oseb ali zavoda.
Obsojencem je treba omogočiti telefonske pogovore z ožjimi družinskimi
člani, pooblaščencem, konzularnim predstavnikom oziroma predstavnikom uradne
19
organizacije, ki varuje koristi beguncev ter predstavnikom pristojnega centra in
zavoda za zaposlovanje. Omogoči se jim lahko tudi telefonske pogovore z drugimi
osebami. Odločitev o tem se zapiše v njihov osebni načrt. Direktor jim lahko prepove
telefonske pogovore, če to narekujejo varnostni razlogi. Odločitev o prepovedi
telefonskih pogovorov se zapiše v njihov osebni načrt. Stroške telefonskih pogovorov
nosi obsojenec. Uporabljajo lahko tudi druge elektronske komunikacije (elektronska
pošta, svetovni splet, mobilna telefonija, faksimilna sporočila, glasovna pošta,
storitev SMS) pod pogojem, da izvajanje teh komunikacij ne ogroža varnosti v zavodu
in izven njega.
Tisti, ki so v zaprtem režimu, lahko štirikrat letno sprejmejo pošiljke s
hrano, enkrat mesečno pošiljke s perilom in z osebnimi predmeti ter neomejeno
pošiljk s časopisi, z revijami oziroma s knjigami, medtem ko lahko v polodprtem
režimu štirikrat letno sprejmejo pošiljke s hrano, enkrat tedensko pošiljke s perilom
in z osebnimi predmeti ter neomejeno pošiljk s časopisi, z revijami oziroma s
knjigami. Obsojenci v odprtem režimu pa lahko brez omejitev sprejemajo pošiljke s
hrano, perilom, z osebnimi predmeti in s časopisi oziroma knjigami. V zavodu
praviloma pri sebi ne smejo imeti denarja v gotovinski obliki (ZIKS-1E, 2012).
5.1.6. Ugodnosti obsojencev
Za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega načrta ter
spoštovanje hišnega reda lahko direktor zavoda obsojencu podeli naslednje ugodnosti
po 77. členu ZIKS-1E:
- podaljšan ali nenadzorovan obisk;
- nenadzorovan obisk zunaj zavoda;
- izhod iz zavoda s spremstvom pooblaščene uradne osebe;
- prost izhod iz zavoda, razen v okolje, kjer je storil kaznivo dejanje;
- prost izhod iz zavoda;
- delna ali popolna izraba letnega dopusta zunaj zavoda;
- do sedem dni neplačanega letnega dopusta;
- dodatne ugodnosti znotraj zavoda.
Prost izhod iz zavoda se sme obsojencu dodeliti do petkrat mesečno in lahko
traja do 53 ur. Med prostim izhodom oseba na prestajanju kazni zapora ne sme
zapustiti ozemlja Republike Slovenije. Izjemoma, kadar to zahtevajo osebne
okoliščine obsojenca, lahko odhod iz države dovoli minister, pristojen za pravosodje.
Pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti je treba poleg omenjenih
20
kriterijev upoštevati tudi njihovo osebnost, nevarnost pobega, vrsto in način storitve
kaznivega dejanja, način nastopa kazni, mogoče odprte kazenske postopke, pa tudi
druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljenih ugodnosti. Upoštevati je
treba tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev. Če
je obsojenec od dodelitve ugodnosti do njihove izrabe storil disciplinski prekršek ali
se ni držal sprejetih dogovorov iz osebnega načrta, se mu lahko ugodnost odvzame ali
nadomesti z drugo vrsto ugodnosti. Stroške izhoda iz zavoda s spremstvom
pooblaščene uradne osebe plačajo sami; če obsojenec brez svoje krivde nima
sredstev, te stroške plača zavod. Pravico imajo do duhovne oskrbe v skladu z
zakonom, ki ureja versko svobodo. Vsebina in obseg duhovne oskrbe se lahko omejita
le zaradi varnosti in ohranitve reda v zavodu (ZIKS-1E, 2012).
5.1.7. Disciplinske sankcije
Obsojenec se mora na prestajanju kazni ravnati po hišnem redu, pravilih o delovni
disciplini in odredbah uradnih oseb. Za ohranitev reda in discipline so dovoljene samo
tiste omejitve, ki so potrebne za varnost in skupno življenje v zavodu. Obsojenec se
lahko disciplinsko kaznuje za disciplinske prestopke. Disciplinske prestopke delimo na
hujše in lažje.
Hujši disciplinski prestopki so:
- neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi povzročila hujše motnje v
delovanju zavoda;
- fizični napad na soobsojenca, delavca zavoda ali tretjo osebo;
- izdelovanje ali vnašanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za
storitev kaznivega dejanja in poskusa pobega;
- pobeg s prestajanja kazni zapora;
- zloraba dodeljenih ugodnosti;
- posedovanje, vnašanje, skrivanje in razpečevanje alkoholnih pijač in
narkotikov ter drugih nedovoljenih predmetov;
- naklepna kršitev predpisov o varstvu pri delu, varstvu pred požarom,
eksplozijo ali drugimi naravnimi nesrečami;
- povzročitev materialne škode, če je povzročena namenoma ali iz hude
malomarnosti;
- ukvarjanje s prekupčevanjem;
- posojanje denarja in medsebojno zadolževanje za oderuške obresti;
- ponavljanje lažjih disciplinskih kršitev;
21
- prisiljevanje, izvajanje psihičnih in fizičnih oblik pritiska nad drugimi in
napeljevanje k temu.
Lažje disciplinske prestopke določi s pravilnikom minister, pristojen za pravosodje.
Disciplinske kazni, ki se smejo izreči obsojencu za hujše disciplinske
prestopke, so:
- razporeditev na drugo delo do treh mesecev, če je kršitev storjena v zvezi
z delom;
- omejitev podeljevanja ugodnosti iz 77. člena tega zakona do treh
mesecev, če je obsojenec zlorabil dodeljene ugodnosti;
- omejitev sprejemanja pošiljk do šestih mesecev, če se v pošiljki najdejo
alkoholne pijače, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali
napad, ali mobilni telefon;
- oddaja v samico do enaindvajset dni s pravico do dela;
- oddaja v samico do štirinajst dni brez pravice do dela.
Za lažje disciplinske prestopke se obsojencu lahko izreče javni opomin.
Če obsojenec stori v zavodu dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja,
zavod pristojnemu državnemu tožilstvu poda kazensko ovadbo. Kadar obstaja
utemeljen sum, da je obsojenec med prestajanjem kazni zapora v zavodu storil
kaznivo dejanje, lahko direktor zavoda odloči, da se takšna oseba iz razlogov varnosti
začasno (najdlje do vročitve sodne odločbe) loči od drugih obsojencev. Če pristojno
sodišče zahteva ločitev obsojenca zaradi interesov preiskave, je direktor zavoda to
dolžan storiti. Zoper omenjeno odločbo je dovoljena pritožba (ZIKS-1E, 2012).
5.1.8. Premeščanje obsojencev in prekinitev prestajanja kazni
Obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim
režimom, med prestajanjem kazni lahko premestijo v zavod ali njegov oddelek s
svobodnejšim režimom, če ocenijo, da ne bo zlorabil takega režima. Tistega, ki
zlorabi svobodnejši režim zavoda ali njegovega oddelka ali za katerega narekujejo
premestitev drugi utemeljeni razlogi, se premesti v zavod ali njegov oddelek s
strožjim režimom. Če je obsojenec premeščen na lastno prošnjo ali prošnjo njegovih
ožjih družinskih članov, plača stroške premestitve sam, sicer pa zavod, iz katerega je
premeščen. Zoper odločbo o premestitvi je dovoljena pritožba.
Generalni direktor zavoda lahko po uradni dolžnosti ali na prošnjo
obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika ali skrbnika dovoli prekinitev
prestajanja kazni. Prekinitev sme trajati največ tri mesece; če je bila prekinitev
dovoljena zaradi zdravljenja obsojenega, lahko traja, dokler je potrebno zdravljenje.
22
Prekinitev po uradni dolžnosti sme izjemoma trajati tudi več kot tri mesece. Čas
prekinitve se ne všteje v prestajanje kazni. Če se med trajanjem prekinitve kazni
ugotovi, da so prenehali razlogi, iz katerih je bila prekinitev dovoljena, pokliče
generalni direktor zavoda obsojenca takoj na prestajanje kazni, ne glede na rok, do
katerega mu je bila prekinitev dovoljena. Zoper odločbo iz tega člena je dovoljena
pritožba. Prošnja za prekinitev prestajanja kazni iz istih razlogov se lahko ponovi po
preteku šestih mesecev od dneva, ko je bilo odločeno o prejšnji prošnji. Obsojencu,
ki prestaja kazen po sodbi Mednarodnega kazenskega sodišča, ni mogoče prekiniti
prestajanja kazni, če ni tako odločilo Mednarodno kazensko sodišče (ZIKS-1E, 2012).
5.1.9. Uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev
Obsojenec, ki meni, da je bil podvržen mučenju ali drugim krutim oblikam
nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, lahko s predlogom zahteva sodno varstvo.
Predlog je zavod dolžan poslati tudi pristojnemu državnemu tožilcu. Če mu je bila
zaradi omenjenega ravnanja povzročena škoda, lahko zahteva odškodnino v skladu z
zakonom neposredno tudi od tistega, ki mu je povzročil škodo. Če gre za druge
kršitve pravic ali nepravilnosti, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo, ima
obsojenec pravico pritožiti se generalnemu direktorju uprave. Če ne dobi odgovora
na svojo pritožbo v 30 dneh od njene vložitve ali če ni zadovoljen z odločitvijo
generalnega direktorja, ima pravico vložiti vlogo na ministrstvo, pristojno za
pravosodje. Pravico se ima tudi pritožiti zaradi kršitve svojih pravic in zaradi prej
omenjenih nepravilnosti tudi drugim organom, ki opravljajo nadzorstvo v zavodu
(ZIKS-1E, 2012).
5.1.10. Pomoč obsojencu za socialno vključevanje po odpustu
Zavodi obsojencu med prestajanjem kazni nudijo pomoč, vodenje in urejanje pri
načrtovanju socialnega vključevanja po odpustu. Načrtovanje in realizacija
socialnega vključevanja po prestani kazni potekata po njihovem osebnem načrtu prek
vključevanja v individualne, skupinske in skupnostne programe in aktivnosti.
Programi in aktivnosti za dvig kakovosti življenja, večjo socialno vključenost in
povečanje zaposlitvene možnosti po odpustu se izvajajo v zavodu, zunaj zavoda in v
njegovem življenjskem okolju. Obsojenec, ki se v skladu z osebnim načrtom šest
mesecev pred odpustom vključi v programe aktivnega iskanja zaposlitve pri zavodu
za zaposlovanje, lahko v skladu z zaposlitvenim načrtom sklene neposredno delovno
razmerje z delodajalcem. Ob prejemu pogodbe o zaposlitvi je dolžan zavodu
23
predložiti kopijo. Pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti in programov socialnega
vključevanja poleg njega in delavcev zavoda sodelujejo tudi pristojni centri, zavodi
za zaposlovanje, organi in organizacije, ki zagotavljajo nastanitvene možnosti, ter
javni zavodi s področja zdravstva in izobraževanja, razen če obsojenec to odkloni.
Poleg omenjenih organov in služb mu lahko pomoč organizirajo tudi društva,
dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in druge organizacije civilne
družbe. Zavodi morajo skrbeti za izobraževanje in poklicno usposabljanje
obsojencev. Izobraževanje se izvaja v skladu s predpisi s področja vzgoje in
izobraževanja. To se lahko organizira v zavodu ali tudi zunaj njega v sodelovanju z
vzgojno-izobraževalnimi organizacijami in izobraževalnimi zavodi. Pri izbiri
izobraževalnega programa in obsojenčevega poklica je treba upoštevati njegove
zmožnosti in nagnjenja, možnosti zavoda in druge okoliščine. Izobraževalni program
lahko obsojenci izpolnijo v krajšem času, kot to določa predmetnik in predpisi o
trajanju šolanja, vendar je treba zagotoviti tako raven znanja, kot jo zahteva
izobraževalni program rednega šolanja. Posameznikom se lahko na njihove stroške v
skladu z njihovim osebnim načrtom omogoči izobraževanje tudi na drugih vzgojno-
izobraževalnih organizacijah. Če obsojenec dokonča šolo ali pridobi poklic v zavodu,
se mu izda spričevalo, iz katerega ne sme biti razvidno, da ga je pridobil v zavodu.
Opravljanje določenega dela v zavodu se šteje v delovne izkušnje na določenem
področju dela (ZIKS-1E, 2012).
V nekaterih državah (npr. na Hrvaškem) prakticirajo probacijsko službo. Ta
naj bi poskrbela za obsojence, ki so prestajali kazen zapora, jim nudila pomoč in
podporo z namenom, da se jih pripravi na življenje po prestani zaporni kazni in
zagotavljala nadzor nad predčasno izpuščenimi. Prednost sistema probacije v je, da
omogoča celovito oskrbo storilca in žrtve v vseh fazah postopka v okviru ene
institucije. Slovenija je edina država v Evropski Uniji, ki probacijske službe nima
(Pobuda za sistemsko ureditev probacije, 2011).
5.2 Mednarodni pravni akti, ki urejajo spoštovanje
človekovih pravic zaprtih oseb
Omeniti velja naslednje mednarodne pravne akte:
- Splošna deklaracija o pravicah človeka (OZN, 10. 12. 1948);
- Deklaracija o varstvu vseh oseb pred mučenjem in drugimi oblikami
surovega, nečloveškega in poniževalnega postopka in kaznovanja (OZN, 9. 12.
1975);
24
- Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
(Svet Evrope, 4. 11. 1950);
- Minimalna pravila o ravnanju z zaporniki (OZN, 1955);
- Konvencija proti mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu in
poniževalnemu ravnanju ali kaznovanju (OZN, 10. 12. 1984);
- Evropska konvencija o preprečevanju mučenja, nečloveškega in
poniževalnega postopanja ali kaznovanja (Svet Evrope, 26. 11. 1987);
- Resolucija o priporu (Svet Evrope, 27. 6. 1980);
- Navodilo zdravnikom za postopanje v zvezi z mučenjem in drugimi
oblikami krutega, nečloveškega ali poniževalnega postopanja ali kaznovanja
oseb, ki jim je odvzeta prostost ali so v kazenskih zavodih (Tokijska
deklaracija, Svetovno zdravniško združenje, Tokio, 1975);
- Priporočilo o obravnavanju nevarnih obsojencev v kazenskih zavodih (Svet
Evrope, 24. 9. 1982);
- Resolucija o delu zapornikov (Svet Evrope, 18. 9. 1975);
- Resolucija o izobraževanju obsojencev v kazenskih zavodih (Svet Evrope,
13. 10. 1989) (Lavrenčič, 2011).
6. Namen kaznovanja in zaporne kazni
V praskupnosti je bil namen kaznovanja vrniti prvotno ravnotežje v družbeno
skupnost. Včasih, v starem in srednjem veku, so bile storilcem izrečene večinoma
smrtne ali krute telesne kazni (od bičanja, do sekanja udov). Namen je bil maščevati
se storilcu za kaznivo dejanje, ki ga je storil (Ferš, Černetič, Milič, Valentinčič,
1983). Pri tem je moralo s kaznijo povzročeno zlo preseči pridobljeno ugodnost, ki so
jo dobili storilci s kaznivim dejanjem (Foucault, 1984).
Z razvojem kazensko-pravne znanosti ter demokratizacijo družbenih odnosov
je postajalo kaznovanje vedno bolj humano (Ferš et al., 1983). Zraven povračila,
zastraševanja in onesposobitve so v začetku 20. stoletja začeli tudi s prisilno
prevzgojo obsojencev. Družba je verjela, da prestopniki zaradi tega ne bodo
izvrševali in ponavljali kaznivih dejanj v tolikšni meri (Brinc, 2000).
Namen kaznovanja je sčasoma postalo kar najhitrejše usposabljanje
obsojencev zato, da bodo po prestani kazni živeli in delali v skladu z družbenimi
normami (Ferš et al., 1983). Brinc (1987) meni, da bi bilo normalno, da se ta namen
izpolni z vsakim kaznovanjem in da tisti, ki je bil obsojen, ne bi več nikoli storil
kaznivega dejanja. Vendar tega javnost (zaradi neuspehov v preteklosti) in
25
strokovnjaki s časoma niso več podpirali. ''V današnjem času se zdi, da so tretmanski
pristopi in rehabilitacijske usmeritve zgolj papirnate iluzije, ki polnijo strokovne
revije in zaposlujejo misli ''teoretičnih'' penologov.'' (Meško et al., 2006: 264) Izkušnje
kažejo, da ima zaporna kazen majhno vlogo pri preprečevanju kriminalitete. Zaradi
tega se govori o krizi kriminalne politike kazenskega pravosodja in zaporne kazni, ki
je opaznejša v državah s porastom nasilniške kriminalitete (Brinc, 2003).
Brinc (1990) pravi, da niti kazenske sankcije niti obravnava ne morejo
preprečiti situacij, zaradi katerih lahko nekdo zopet zagreši kaznivo dejanje. Iz tega
lahko vidimo, da ni nujno, da se po kazni obsojenec ne vrne na stara pota. Vseeno pa
naj bi večino odvrnila od kaznivih dejanj, zato predpostavljamo, da mora vsebovati
zastraševanje (Brinc, 2000). Če postopki zoper obsojene osebe niso izvedeni, kot bi
morali biti, strogost kazni nima učinka. Od storitve kaznivega dejanja do obravnave
mora preteči čim manj časa, da bi bil zastraševalni učinek čim večji. S tem je
povezana tudi motiviranost storilca za izvrševanje kaznivih dejanj v prihodnosti (Žišt,
2008). ''Ob tem pa sta pomembni dve vrsti zastraševanja, splošna (generalna), ki
spada na področje primarne prevencije, in posebna (specialna), ki spada na področje
terciarne prevencije.'' (Žišt, 2008: 22) Meško (2002) meni, da je zastraševalni učinek
kazenskih sankcij odvisen od naslednjih dejavnikov:
- zagroženi kazni,
- zanesljivosti,
- hitrosti izvrševanja kazni.
Posameznik se odloči za neko dejanje po primerjanju koristi in stroškov, ki bi jih imel
v primeru, da bi ga odkrili. Višina kazni bi morala zagotoviti dovolj bolečine glede na
zadovoljstvo, ki ga je posameznik občutil ob storitvi kaznivega dejanja.
Trenutno veljavni Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS 22/2000) namena zaporne kazni ne opredeljuje neposredno. V njem
piše tudi o obravnavi in usposabljanju obsojencev za normalno življenje po prostosti.
To pa je mogoče le s pisno privolitvijo obsojenca (14. in 19. člen Zakona o
izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, 22/2000).
Zaporna kazen naj bi torej imela tri cilje (Brinc, 1989):
- kaznovanje,
- zastraševanje,
- resocializacijo.
Kazen zapora je del moralnega in političnega ekonomskega sistema in
najpomembnejše sredstvo kaznovalnega nadzora v družbi. Storilci naj bi prestajanje
kazni doživeli kot neprijetno izkušnjo, ki bi imela hkrati represiven in preventiven
26
učinek. Tako bi poplačali izvršitev kaznivega dejanja in to bi jih tudi odvrnilo od
ponovitve kaznivih dejanj (Brinc, 1989).
7. Kritike zaporne kazni in javno mnenje
7.1 Kritike zaporne kazni
V družbi je običajno nekako splošno znano, da so zapori zato, da se vanje zaprejo
osebe, ki so s svojim vedenjem kršile zakone, ni pa vedno enotnega strinjanja med
strokovno in laično javnostjo oziroma politiko neke države, kakšni naj bodo zapori.
Totalitarni ali demokratični? Ali naj bodo po številu zaprtih oseb večji ali manjši? Naši
zavodi za prestajanje kazni zapora veljajo za precej demokratične, odprte, kljub
temu pa v njih seveda prihaja do vsakodnevnih težav (Žišt, 2008).
''Mednarodni in domači akti zahtevajo humano in spoštljivo obravnavanje
brez mučenja. Zahtevajo enakopraven, vljuden in pravičen pristop, tako med
obsojenci kot tudi med zaposlenimi in obsojenci. Pa se to znotraj zaporov, ki so pred
javnostjo zaprte in izolirane celice, upošteva? Kako živijo obsojenci? Kakšno je
življenje v slovenskih zaporih?'' (Meško et al., 2006: 264)
Iz medijev in strokovne literature lahko razberemo očitke slovenskih kritikov
glede prestajanja zaporne kazni pri nas. Pravijo, da so zapori druga ''šola'' kriminala,
v katerih se obsojenci nikakor ne rehabilitirajo in resocializirajo. Res je, da obsojenci
zaradi prostorske stiske niso ločeni niti po starosti niti po teži kaznivega dejanja.
Skupaj so povratniki in novinci, tatovi in najhujši kriminalci … Posledično se lahko
manj izkušeni obsojenci od starejših in bolj izkušenih veliko naučijo o kriminalni
''obrti'', saj skupaj preživijo veliko časa v zavodu (Žišt, 2008).
Dobro socialno vzdušje je v zaporu zelo pomembno. Zapor mora biti dovolj
odprt in demokratičen, saj v takšnem primeru zaporniško podzemlje ne bo imelo tako
močnega vpliva, kot ga ima v zaprtih in totalitarnih zaporih. Če je zavod dovolj
socioterapevtsko usmerjen, se zaposleni in obtoženi počutijo bolje, kar je predpogoj
za dobro medsebojno komunikacijo v zavodu. Pri odprtosti zapora je zelo pomembno
tudi, koliko ugodnosti zaporski režim omogoča obsojencem, da lahko na prostosti
zadovoljujejo svoje potrebe (potreba po družinskih ter prijateljskih stikih, po
spolnosti, uredijo si lahko določene zdravstvene ter druge dokumente in podobno)
(Žišt, 2008). ''Ugodnosti bi obsojencem morale postati pravica in ne le ugodnost, ki si
jo morajo v zaporu prislužiti. Če bi ugodnosti obsojencem pomenile pravico, bi s tem
skorajda odpadla vsaka možnost kupčevanja.'' (Žišt, 2008: 64)
27
Obstaja dejstvo, da zapor danes pravzaprav ne rehabilitira obsojencev.
Zločin ni zločin zaradi povzročene škode žrtvi. Dejanje ne prizadene skupne zavesti,
ker je kriminalno, ampak je kriminalno, ker prizadene skupno zavest. Zločin je zločin
zato, ker ga vsi obsojajo. Kaznivo dejanje je torej dejanje, ki je družbeno ''zlo'', ker
ga družba zavrača. Družba in seveda tudi žrtev zato pričakujeta, da bo storilec
kaznovan, najbolje z zaporno kaznijo. Avtor namreč ugotavlja, da je zapor sicer zelo
prikladna sankcija, saj ne zahteva nobenega dejavnega sodelovanja kaznovane
osebe. Zapor je kazen, ki meri na odvzem prostosti, torej pravice, za katero se
predpostavlja, da pripada vsem posameznikom enako. Po drugi strani pa je zapor
skorajda samoumevna nadzorovalna institucija (Kanduč, 1999).
Žišt (2008) se strinja se s tem, da mora storilec nekega kaznivega dejanja
odgovarjati za svoje ''grehe'', za zlo, ki ga je nekomu prizadejal s svojim ravnanjem
zaradi neprimernega vedenja. To pa se na nek način doseže tako, da se mu izreče
zaporna kazen in nekajletno bivanje za rešetkami, kjer izrečeno kazen odsluži. Ob
tem se je avtorici porajalo vprašanje, ali je rehabilitacija obsojenca v naših zavodih
za prestajanje kazni res učinkovita. To vprašanje mogoče lahko negira podatek, ki ga
lahko vsako leto poiščemo v letnem poročilu uprave za izvrševanje kazenskih sankcij,
kadar je govor o povratništvu. Običajno je v vsakem poročilu podatek, da se v zapore
letno vrne kar (skoraj) polovica obsojencev. Pri tem pa ne smemo prezreti podatkov
o storilcih povratnikih, ki za storjena kazniva dejanja (še) niso obsojeni iz takšnih ali
drugačnih razlogov (Žišt, 2008).
Če bi bila rehabilitacija oziroma resocializacija obsojencev v naših zaporih
tako zelo uspešna, se verjetno vanje ne bi vračali obsojenci, ki so v zaporu že
preživljali svoje kazni. Povratništvo je prezapleten pojav, da bi ga lahko enoznačno
predpisovali vplivu prevzgojne ustanove. Omenjenih vplivov ni mogoče meriti,
zanesljivo pa lahko rečemo, da zapor lahko prispeva svoj nezamenljiv delež k
povratništvu (Petrovec, 1999).
Uspešnosti rehabilitacije pa ne moremo ocenjevati samo po stopnji
povratništva. Nanjo vpliva tudi čas po tem, ko obsojenec odsluži zaporno kazen (kako
se je znašel po prestani kazni, ali ima streho nad glavo, službo, podporo družine
ipd.). Mejo, do kod zapor rehabilitira posameznika in kje ta funkcija rehabilitacije
preneha, je pravzaprav težko postaviti. V veliki meri je odvisno tudi od samih
obsojencev, ali se bodo v zaporu pokesali za svoje zločine, se opravičili žrtvam, ali
pa tega niso pripravljeni storiti. Če obsojenec sam aktivno ne sodeluje pri tem, ga še
tako dober rehabilitacijski program v zaporu ne more prevzgojiti (Žišt, 2008). Brinc
(1987) omenja, da se države v razvitem svetu, ki imajo že dolgoletne izkušnje na
28
področju penologije, vedno pogosteje odločajo za rešitev, da se obsojenci sami
odločajo, ali bodo med prestajanjem kazni zapora le ''zaprti'' ali pa se bodo tudi
prevzgajali. Meni, da je takšna rešitev posledica dolgoletnih sprenevedanj ter prevar
penoloških delavcev in obsojencev, ki so drug drugega ''ovijali okoli prsta'' in govorili
o rehabilitaciji, rezultatov pa ni bilo. Takoj ob začetku prestajanja kazni zapora, se z
vsakim obsojencem sklene osebni načrt. To je pisni dogovor med obsojenim in
zavodom o vseh pomembnih vsebinah in aktivnostih med prestajanjem kazni in
predstavlja individualiziran načrt prestajanja kazni ter priprave na odpust vsakega
obsojenca. V osebnem načrtu morajo biti opredeljeni vsi cilji, dejavnosti, aktivnosti
in akterji, ki bodo pripeljali do realizacije (Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij,
2013).
''Na prestajanje zaporne kazni v veliki meri vpliva tudi javno mnenje, ki
skuša krojiti kaznovalno politiko.'' (Žišt, 2008: 68). Kljub temu da razumemo
pojmovanje, po katerem je zavod namenjen kaznovanju storilcev kaznivih dejanj v
prid javnosti, je Kury (2002) trdno prepričan, da se v njem ne sme nadaljevati
(prikrito) nasilje, ob tem pa se uprava zapora ne sme pretvarjati, da med obsojenci
ne vidi zlorab. Slednje lahko pripelje tudi do posilstva obsojencev (obsojenk). Avtor
citira Churchilla: ''Ne smemo pozabiti, da po tem, ko smo poskrbeli za vse materialne
pogoje v zaporu, obsojenec še vedno ostaja prikrajšan za vse, čemur svoboden človek
pravi življenje.'' (Kury, 2002).
Država je tista, ki mora s svojim načinom prestajanja kazni zapora zaprtim
osebam omogočiti, da v zavodu niso žrtve nasilnih obsojencev, čeprav popolnega
mehanizma za odpravo nasilja v zaporih po vsem svetu pravzaprav ni. Če se
obsojenec že mora v zaporu natančno držati pravil hišnega reda, mora tudi država
poskrbeti, da iz zapora pridejo živi in da je zapor dovolj odprt, da do nasilja prihaja
v čim manjši meri (Žišt, 2008).
7.2 Javno mnenje
Življenje v zavodih za prestajanje kazni zapora je ena izmed največjih ugank družbe.
Javnost je z dogajanjem in življenjem v zavodih zelo slabo seznanjena, zaradi česar
zaporna kazen ne zastrašuje svobodnih ljudi in jih ne odvrača od kršenja zakonov
(Brinc, 1985).
Čezmerno poročanje o nasilju v medijih in ogorčeni novinarski komentarji o
neučinkovitosti in prizanesljivosti policije in pravosodja zbujajo v javnosti občutek,
29
da je kaznovalna politika preblaga in je treba zaostriti vse ukrepe, povezane z
odzivanjem na kriminaliteto (Petrovec, 2003).
V večini javnost očita, da obsojencem ''ni hudega''. Izpostavljajo tudi
človekove pravice – in z njimi tudi pravice obsojencev. Veliko avtorjev je mnenja, da
javnost ugodnostim, ki jih imajo obsojenci, običajno ni naklonjena, saj se počuti
ogroženo (Meško et al., 2006). Pogosto slišimo očitke, da so naši zapori premalo
strogi zaradi svoje tretmanske usmerjenosti, zato se pojavljajo tudi načelna
strokovna stališča o zgrešenosti in nekoristnosti tretmaja (npr. prevzgoja in
resocializacija) v zavodih. Ko se pojavijo huda kazniva dejanja, pa slovenska javnost
''zahteva'', naj se kazni za posamezna kazniva dejanja zvišajo ter naj slovenski zapori
postanejo zapori, ne pa tako rekoč ''hoteli'', kjer obsojenci preganjajo svoj čas in
razmišljajo samo o tem, kako naj bi na čim lažji način prestali kazen ali zbežali na
prostost (Žišt, 2008).
Javnost si pogosto želi, še posebej ob hudih kaznivih dejanjih, da bi
obsojenci v zavodih le delali, ne pa da se udeležujejo različnih terapevtskih
programov, se izobražujejo ali sodelujejo na različnih športnih ali drugih prireditvah.
Ko se zgodijo hudi zločini, javnost včasih prav privošči storilcem, da bi bili v zavodu
mučeni, ker bi si to pač zaslužili zaradi storjenega zločina. Kljub temu se moramo
strinjati s tem, da ima vsak obsojenec pri nas pravico do varnega načina prestajanja
kazni (Žišt, 2008).
Ko obsojenca odstranimo iz družbe, se počutimo se varneje, toda ta občutek
je varljiv. Obsojenec se enkrat vrne v ''normalno'' življenje, saj pri nas ne poznamo
niti smrtne niti doživljenjske zaporne kazni (Meško et al., 2006). Občutek varnosti ni
edini vidni namen zapora. Predpostavlja se, da mora kazen vsebovati zastraševanje,
saj naj bi ljudi odvračala od kriminalitete (Brinc, 2000). Na tiste, ki bi v prihodnosti
morda zagrešili kaznivo dejanje, bi vplivali z generalno prevencijo, tiste, ki pa so to
že storili, bi pa ''prevzgajali'' s specialno (Petrovec, 1999).
Nekaj komentarjev bralcev člankov z naslovom Ali vas zanima ,kaj jedo
znani slovenski zaporniki na zavodu Dob? (A. L., 2015) ter Zapori: razmere so boljše,
a dolgoročne rešitve še vedno ni (Lebar, 2012):
- ''Sramota! Standardi in normativi! Golazen lopovska! Jaz bi jim dala kos
kruha, in to starega, da jih ne bi bolel želodec, pa lonec vode! Pa delati od
jutra do večera, ne pa se sprehajati, lajati v luno in kovati zlobne načrte za
naprej. Naj začnejo deliti hrano, ki tej golazni ostane - revežem. Še bolje pa,
da se ta golazen odpove takšni hrani in jo razdelijo med lačne otroke v
okolici, ki jih verjetno ni malo.''
30
- ''Zdaj pa vem, zakaj so zapori prepolni. Marsikdo se da zapreti za takšno
hrano.''
- ''To je dokaz, kako razmišlja in dela naša zakonodaja. Večina zapornikov
živi bolje kot marsikateri upokojenec, ki je delal vse življenje in plačeval
davke, ali starostnik v domu, ki komaj pokrije stroške bivanja. Ja, resnično se
sprašujem, kje je pravica in poštenost naše vlade oziroma zakonodaje?''
- ''Tisti, ki so zunaj, delajo in imajo minimalno plačo, živijo stokrat slabše.
Kje mi to živimo, sramota!''
- ''Če bi zapori dobili prevzgojno metodo dela, se nihče ne bi želel vrniti.
Tako pa…''
- ''Ja, seveda. Znanec dela kot paznik v zaporu in je mnenja, da zaporu
manjka samo še zvezdica. Po njegovem mnenju zapori na Dobu ustrezajo
normativom za hotel s tremi zvezdicami. Pa kje živimo?''
- ''V Kopru samo še povežejo zapore in nakupovalni center, pa bodo prvi
dobili pet zvezdic.''
- ''Pa to je hotel, no. Kaj govorite novinarji? Imajo dobesedno vse, samo
svobode ne. Celo internet jim bodo uredili. In to naj bi bil zapor.''
- ''Če bankrotiram, vem, kaj mi je storiti.''
- ''V današnjih časih zapor sploh ni slaba izbira. Hrana zastonj in streha nad
glavo. TV in ostale aktivnosti so vse dostopne. Ni čudno, da je gneča. Žal so
notri samo reveži, ki nimajo za preživetje. Banda je vsa zunaj.''
Po našem mnenju bi bilo veliko ljudi drugačnega mišljenja, če bi vsaj enkrat
izkusili kazen zapora za daljše obdobje. Lahko je govoriti, toda zdi se nam, da je že
to, da ti odvzamejo pravico do osebne svobode, zelo velika kazen. Poleg tega pa se
moraš držati še raznih pravil zavoda, družine in prijateljev ne vidiš pogosto, obdan si
z različnimi ljudmi itd. Mislimo, da bi že po mesecu dni (ali pa še manj) bivanja v
zavodu s posiljevalci, morilci, pedofili in ostalimi prestopniki, marsikdo, ki je
mnenja, da so zapori vse bolj podobni hotelom, spremenil svoje mišljenje.
31
8. Raziskava
8.1 Opis zbiranja podatkov
Odgovore na zastavljene hipoteze smo iskali s pomočjo anonimnega vprašalnika,
oblikovanega v elektronski obliki. Podatke smo zbirali na socialnem omrežju
Facebook. Zbiranje je trajalo devet dni, in sicer od 19. 5. 2015 do 27. 5. 2015.
Namen vprašalnika, ki je v prilogi diplomskega dela, je bil ugotoviti seznanjenost
javnosti s pravicami in ugodnostmi obsojencev ter njihova naklonjenost do le-teh.
Povpraševali smo tudi o tem, ali se javnost počuti varneje, ko gredo ''nevarni'' ljudje
v zapore, ali se jim zdi odstranitev in izločitev obsojenca iz družbe najboljša
obramba pred kriminaliteto ter ali menijo, da je obsojencem na prestajanju kazni
zapora preveč ''lepo''. V raziskavi je bilo udeleženih 300 respondentov. V prvem
sklopu vprašanj smo udeležence povpraševali o spolu in starosti, v nadaljevanju pa so
sledila vprašanja, kjer smo respondente najprej spraševali, če poznajo določeno
pravico/ugodnost obsojenca, potem pa kakšno je njihovo mnenje o tej
pravici/ugodnosti. Naš vzorec sestavlja 194 žensk ter 106 moških. Največ vprašanih
spada v starostno skupino od 18 do 29 let (156), najmanj pa jih je bilo starih nad 60
let (10). Povprečna starost vseh je bila 34 let. Rezultate o spolu in starosti
respondentov predstavljamo v tabelah 1 in 2.
Tabela 1: Število udeležencev glede na spol
SPOL
ženske
moški
skupaj
ŠTEVILO UDELEŽENCEV
194
106
300
Tabela 2: Število udeležencev glede na starost
STAROSTNA SKUPINA
ŠTEVILO UDELEŽENCEV
18-29 let 156
30-40 let 43
41-50 let 57
51-60 let 34
nad 60 let 10
SKUPAJ 300
32
8.2 Predstavitev rezultatov
Rezultate bomo predstavili tako, da bomo opravili primerjave po spolu, sledijo pa še
primerjave po starosti. Najprej bomo predstavili rezultate, kjer nismo ugotovili
statistično pomembnih razlik, katerim sledijo rezultati, kjer obstajajo statistično
pomembne razlike.
8.2.1 Primerjave po spolu
Vse spremenljivke smo testirali s hi-kvadrat testom3 glede možnih razlik v odgovorih
glede na spol. Pri tem smo ugotovili, da ni bilo statistično pomembnih razlik glede
naslednjih vprašanj:
Tabela 3: Primerjave po spolu (ni statistično pomembnih razlik)
VPRAŠANJA ODGOVORI
1. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da na
prestajanju zaporne kazni delajo ali pa se
izobražujejo?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(88%).
2. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo možnost
uporabe ''garsonjere'' z ožjimi družinskimi člani in
obisk preko noči?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(59,7%).
3. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da so v času
prestajanja kazni vključeni v osnovno
in dodatno zdravstveno zavarovanje po splošnih
predpisih?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(77,7%).
4. Ali ste vedeli, da je vsakemu obsojencu
omogočena postelja in posteljnina z odejo,
ter da so mu ves čas dostopne sanitarije in pitna
voda?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(95,7%).
5. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da je
vsakemu omogočena postelja in posteljnina z
odejo, ter da so mu ves čas dostopne sanitarije in
pitna voda?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(95,7%).
3 Statistična analiza, ki se uporablja v raziskavah, kot sta diplomsko in magistrsko delo. Zelo pogosto jo uporabljamo pri statističnem testiranju hipotez. S testom lahko ugotavljamo ali so razlike v porazdelitvi med spremenljivkami statistično pomembne ali ne (Kovačič, 2014).
33
6. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da jih zavod
oskrbi z zavodskimi oblačili in perilom, obutvijo in
posteljnino ter poskrbi za pranje oblačil in
posteljnine?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(88%).
7. Ali ste vedeli, da dobivajo obsojenci tri obroke
dnevno (zajtrk, kosilo, večerja) in da dobijo tisti
obsojenci, ki so zaposleni, dodaten obrok?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(66,3%).
8. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo tri obroke
dnevno (zajtrk, kosilo, večerja) in
da dobijo tisti obsojenci, ki so zaposleni dodaten
obrok?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(89,3%).
9. Ali ste vedeli, da se v zavodu izvajajo individualni
pogovori, bogoslužna in zakramentalna dejavnost
(maša) ter molitvena in druga srečanja?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(84,3%).
10. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da se v
zavodu izvajajo individualni pogovori, bogoslužna
in zakramentalna dejavnost (maša) ter molitvena
in druga srečanja?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(87,7%).
11. Ali ste vedeli, da je obsojencem omogočeno
dopisovanje z ožjimi družinskimi člani, z drugimi
osebami pa na prošnjo, ki jo odobri direktor
zavoda?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(72,3%).
12. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da jim je
omogočeno dopisovanje z ožjimi družinskimi člani,
z drugimi osebami pa na prošnjo, ki jo odobri
direktor zavoda?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(83,3%).
13. Ali ste vedeli, da je obsojencem omogočeno, da
jih lahko vsaj dvakrat tedensko obiščejo ožji
družinski člani, rejnik ali skrbnik, na prošnjo
obsojenca z dovoljenjem direktorja pa tudi druge
osebe?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(69,3%).
14. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo , da jih lahko
vsaj dvakrat tedensko obiščejo ožji družinski člani,
rejnik ali skrbnik, na prošnjo obsojenca z
dovoljenjem direktorja pa tudi druge osebe?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(84%).
34
15. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da lahko
sprejmejo paketne pošiljke od obiskovalcev glede
na režim prestajanja kazni (zaprti režim: 4x letno
pošiljke s hrano, 1x mesečno pošiljke s perilom in
dovoljenimi predmeti; polodprti režim: 4x letno
pošiljke s hrano, 1x tedensko pošiljke s perilom in
predmeti; odprti režim: brez omejitve)?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(70,3%).
16. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo pravico do
telefonskih pogovorov z ožjimi družinskimi člani in
z dovoljenjem direktorja tudi z drugimi osebami –
najmanj dvakrat na teden?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(86%).
17. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da lahko vsak
dan najmanj dve uri prebivajo na prostem oziroma
v odprtem prostoru zavoda?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(87,7%).
18. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da jim zavodi
med prestajanjem kazni nudijo pomoč, vodenje in
urejanje pri načrtovanju socialnega vključevanja
po odpustu po osebnem načrtu?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(86,7%).
19. Ali menite, da je izločitev in odstranitev obsojenca
iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto?
Večina udeležencev je
to zanikala (50,7%).
20. Ali se počutite varneje, ko gredo ''nevarni'' ljudje v
zapore?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(69,3%).
35
Pri naslednjih vprašanjih smo ugotovili statistično pomembne razlike na ravni 0,01:
Tabela 4: Primerjave po spolu (statistično pomembne razlike)
VPRAŠANJA
ODGOVORI
VREDNOST
PEARSONOVEGA
HI-KVADRAT
TESTA
1. Ali ste vedeli, da lahko
obsojenci na prestajanju
zaporne kazni delajo ali pa se
izobražujejo?
Z DA je odgovorilo 92%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 62,7%
žensk in 37,3% moških.
5,952
2. Ali ste vedeli, da obsojenci za
opravljeno delo dobivajo plačo?
Z DA je odgovorilo 62%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 55,4%
žensk in 44,6% moških.
18,490
3. Ali menite, da si obsojenci
zaslužijo, da za opravljeno delo
dobivajo plačo?
Z DA je odgovorilo 42,7%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 55,5%
žensk ter 44,5% moških.
8,266
4. Ali ste vedeli, da lahko
osebnostno urejeni obsojenci
kazen do treh let prestajajo
tudi tako, da med prestajanjem
kazni zapora še naprej delajo
ali pa se izobražujejo in
prebivajo doma, razen ob
prostih dnevih?
Z DA je odgovorilo 54,3%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 57,7%
žensk in 42,3% moških.
7,650
5. Ali menite, da si obsojenci
zaslužijo, da lahko osebnostno
urejeni kazen do treh let
prestajajo tudi tako, da med
prestajanjem kazni zapora še
naprej delajo ali pa se
izobražujejo in prebivajo doma,
razen ob prostih dnevih?
Z DA je odgovorilo 42,3%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 53,5%
žensk ter 46,5% moških.
11,926
36
6. Ali ste vedeli, da je v skladu
s hišnim redom na zavodu Dob,
v času obiska omogočena
uporaba ''garsonjere'' z ožjimi
družinskimi člani in obisk preko
noči?
Z DA je odgovorilo 43%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 56,6%
žensk in 43,4% moških.
6,463
7. Ali ste vedeli, da si lahko za
aktivno prizadevanje in
doseganje uspehov pri
izpolnjevanju osebnega načrta
ter spoštovanju hišnega
reda obsojenci pridobijo
zavodske in zunajzavodske
ugodnosti?
Z DA je odgovorilo 46,3%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 54% žensk
in 46% moških.
13,002
8. Ali menite, da si obsojenci
zaslužijo, da si lahko
za aktivno prizadevanje in
doseganje uspehov pri
izpolnjevanju osebnega načrta
ter spoštovanju hišnega reda
pridobijo zavodske in
zunajzavodske ugodnosti?
Z DA je odgovorilo 50,7%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 56,6%
žensk in 43,4% moških.
8,820
9. Ali ste vedeli, da je v času
prestajanja kazni vsak
obsojenec vključen v osnovno in
dodatno zdravstveno
zavarovanje po splošnih
predpisih?
Z DA je odgovorilo 50,7%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 55,9%
žensk ter 44,1% moških.
10,314
10. Ali ste vedeli, da zavod
obsojence oskrbi z zavodskimi
oblačili in perilom,
obutvijo in posteljnino ter
poskrbi za pranje oblačil in
posteljnine?
Z DA je odgovorilo 86,7%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 62,3%
žensk ter 37,7% moških.
4,749
37
11. Ali ste vedeli, da lahko
obsojenci sprejmejo paketne
pošiljke od obiskovalcev glede
na režim prestajanja kazni
(zaprti režim: 4x letno pošiljke s
hrano, 1x mesečno pošiljke s
perilom in dovoljenimi
predmeti; polodprti režim: 4x
letno pošiljke s hrano, 1x
tedensko pošiljke s perilom in
predmeti; odprti režim: brez
omejitve)?
Z DA je odgovorilo 37,7%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 54,9%
žensk ter 45,1% moških.
7,619
12. Ali ste vedeli, da imajo
obsojenci pravico do telefonskih
pogovorov z ožjimi družinskimi
člani in z dovoljenjem
direktorja tudi z drugimi
osebami – najmanj dvakrat na
teden?
Z DA je odgovorilo 70%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 61% žensk
ter 39% moških.
0,831
13. Ali ste vedeli, da imajo
obsojenci pravico, da vsak dan
najmanj dve uri prebivajo na
prostem oziroma v odprtem
prostoru zavoda?
Z DA je odgovorilo 71,7%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 60,9%
žensk in 39,1% moških.
4,637
14. Ali ste vedeli, da zavodi
obsojencem nudijo med
prestajanjem kazni pomoč,
vodenje in urejanje pri
načrtovanju socialnega
vključevanja po odpustu po
osebnem načrtu?
Z DA je odgovorilo 63,3%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 59,5%
žensk in 40,5% moških.
6,116
15. Ali menite, da imajo obsojenci
na prestajanju kazni zapora
preveč pravic in jim je preveč
''lepo''?
Z DA je odgovorilo 69,3%
udeležencev. Pritrdilno
je odgovorilo 68,8%
žensk ter 31,2% moških.
4,950
38
8.2.2 Primerjave glede na starost
Vse spremenljivke smo testirali s hi-kvadrat testom glede možnih razlik v odgovorih
glede na spol. Pri tem smo ugotovili, da ni bilo statistično pomembnih razlik glede
naslednjih vprašanj:
Tabela 5: Primerjave glede na starost (ni statistično pomembnih razlik)
VPRAŠANJA ODGOVORI
1. Ali ste vedeli, da lahko obsojenci na prestajanju
zaporne kazni delajo ali pa se izobražujejo?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(92%).
2. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da za
opravljeno delo dobivajo plačo?
Večina udeležencev je to
zanikala (57,3%).
3. Ali ste vedeli, da je v skladu s hišnim redom na
Dobu v času obiska omogočena uporaba
''garsonjere'' z ožjimi družinskimi člani in obisk
preko noči?
Večina udeležencev je to
zanikala (43%).
4. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da je v
skladu s hišnim redom na Dobu v času obiska
omogočena uporaba ''garsonjere'' z ožjimi
družinskimi člani in obisk preko noči?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(59,7%).
5. Ali ste vedeli, da si lahko za aktivno prizadevanje
in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega
načrta ter spoštovanju hišnega reda
obsojenci pridobijo zavodske in zunajzavodske
ugodnosti?
Večina udeležencev je to
zanikala (53,7%).
6. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da so v času
prestajanja kazni v vključeni v osnovno in dodatno
zdravstveno zavarovanje po splošnih predpisih?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(77,7%).
7. Ali ste vedeli, da je vsakemu obsojencu
omogočena postelja in posteljnina z odejo, ter da
so mu ves čas dostopne sanitarije in pitna voda?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(95,7%).
8. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da je
vsakemu obsojencu omogočena postelja in
posteljnina z odejo, ter da so mu ves čas dostopne
sanitarije in pitna voda?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(95,7%).
39
9. Ali ste vedeli, da zavod obsojence oskrbi z
zavodskimi oblačili in perilom, obutvijo ter
posteljnino, in poskrbi za pranje oblačil in
posteljnine?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(86,7%).
10. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da jih zavod
oskrbi z zavodskimi oblačili in perilom, obutvijo
ter posteljnino, in poskrbi za pranje oblačil in
posteljnine?
Polovica udeležencev je
odgovorila pritrdilno,
polovica je to zanikala.
11. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo tri obroke
dnevno (zajtrk, kosilo, večerja) in da dobijo tisti
obsojenci, ki so zaposleni dodaten obrok?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(89,3%).
12. Ali ste vedeli, da je obsojencem omogočeno
dopisovanje z ožjimi družinskimi člani, z drugimi
osebami pa na prošnjo, ki jo odobri direktor
zavoda?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(72,3%).
13. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da jim je
omogočeno dopisovanje z ožjimi družinskimi člani,
z drugimi osebami pa na prošnjo, ki jo odobri
direktor zavoda?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(83,3%).
14. Ali ste vedeli, da je obsojencem omogočeno, da
jih vsaj dvakrat tedensko obiščejo ožji družinski
člani, rejnik ali skrbnik, na prošnjo obsojenca z
dovoljenjem direktorja pa tudi druge osebe?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(69,3%).
15. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da jih vsaj
dvakrat tedensko obiščejo ožji družinski člani,
rejnik ali skrbnik, na prošnjo obsojenca z
dovoljenjem direktorja pa tudi druge osebe?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(84%).
16. Ali ste vedeli, da imajo obsojenci pravico do
telefonskih pogovorov z ožjimi družinskimi člani in
z dovoljenjem direktorja tudi z drugimi osebami –
najmanj dvakrat na teden?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(70%).
17. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da imajo
pravico do telefonskih pogovorov z ožjimi
družinskimi člani in z dovoljenjem direktorja tudi
z drugimi osebami – najmanj dvakrat na teden?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(86%).
40
18. Ali ste vedeli, da imajo obsojenci pravico, da vsak
dan najmanj dve uri prebivajo na prostem oziroma
v odprtem prostoru zavoda? Ali menite, da si
obsojenci to zaslužijo?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(71,7%).
19. Ali menite, da si obsojenci zaslužijo, da vsak dan
najmanj dve uri prebiva na prostem oziroma v
odprtem prostoru zavoda?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(87,7%).
20. Ali menite, da je izločitev in odstranitev obsojenca
iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto?
Večina udeležencev je to
zanikala (50,7%).
21. Ali se počutite varneje, ko gredo ''nevarni'' ljudje
za zapahe?
Večina udeležencev je
odgovorila pritrdilno
(69,3%).
Pri naslednjih vprašanjih smo ugotovili statistično pomembne razlike na ravni 0,01:
Tabela 6: Primerjave glede na starost (statistično pomembne razlike)
VPRAŠANJA
ODGOVORI
VREDNOST
PEARSONOVEGA
HI-KVADRAT
TESTA
1. Ali menite, da si obsojenci
zaslužijo, da lahko na
prestajanju zaporne kazni
delajo ali se izobražujejo?
Z DA je odgovorilo 88%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 49,2% oseb, starih
med 18 in 29 let, 14% med
30 in 40 let, 20,8% med 41 in
50 let, 12,5% med 51 in 60
let in 3,4% starih nad 60 let.
9,944
2. Ali ste vedeli, da obsojenci
za opravljeno delo dobivajo
plačo?
Z DA je odgovorilo 62%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 42,5% oseb, starih
med 18 in 29 let, 28,8% med
30 in 40 let, 22% med 41 in
50 let, 12,4% med 51 in 60
let in 4,3% starih nad 60 let.
19,630
41
3. Ali ste vedeli, da lahko
osebnostno urejeni
obsojenci kazen do treh
let, prestajajo tudi tako,
da med prestajanjem kazni
zapora še naprej delajo ali
pa se izobražujejo in
prebivajo doma, razen ob
prostih dnevih?
Z DA je odgovorilo 54,3%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 46,6% oseb starih
med 18 in 29 let, 11,7%
starih med 30 in 40 let,
12,5% med 41 in 50 let,
14,7% med 51 in 60 let in
5,5% starih nad 60 let.
13,663
4. Ali menite, da si obsojenci
zaslužijo, da lahko
osebnostno urejeni kazen
do treh let, prestajajo tudi
tako, da med prestajanjem
kazni zapora še naprej
delajo ali pa se
izobražujejo in prebivajo
doma, razen ob prostih
dnevih?
Z DA je odgovorilo 42,3%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 42,5% oseb starih
med 18 in 29 let, 12,6% med
30 in 40 let, 22,8% med 41 in
50 let, 15,7% med 51 in 60
let in 6,3% starih nad 60 let.
15,572
5. Ali menite, da si obsojenci
zaslužijo, da si lahko za
aktivno prizadevanje in
doseganje uspehov pri
izpolnjevanju osebnega
načrta ter spoštovanju
hišnega reda pridobijo
zavodske in zunajzavodske
ugodnosti?
Z DA je odgovorilo 50,7%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 44,7% oseb starih
med 18 in 29 let, 13,8% med
30 in 40 let, 21,1% med 41 in
50 let, 16,4% med 51 in 60
let in 3,9% starih nad 60 let.
11,325
6. Ali ste vedeli, da je v času
prestajanja kazni vsak
obsojenec vključen v
osnovno in dodatno
zdravstveno zavarovanje po
splošnih predpisih?
Z DA je odgovorilo 50,7%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 38,2% oseb starih
med 18 in 29 let, 15,1% med
30 in 40 let, 23% med 41 in
50 let, 17,8% med 51 in 60
let in 5,9% starih nad 60 let.
31,548
42
7. Ali ste vedeli, da dobivajo
obsojenci tri obroke dnevno
(zajtrk, kosilo, večerja),
tisti, ki delajo pa dobijo
dodaten obrok?
Z DA je odgovorilo 66,3%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 49,7% oseb, starih
med 18 in 29 let, 10,6% med
30 in 40 let, 20,6% med 41 in
50 let, 15,1% med 51 in 60
let in 4% starih nad 60 let.
15,409
8. Ali ste vedeli, da se v
zavodu izvajajo individualni
pogovori, bogoslužna in
zakramentalna dejavnost
(maša) ter molitvena in
druga srečanja?
Z DA je odgovorilo 84,3%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 47% oseb, starih
med 18 in 29 let, 15% med
30 in 40 let, 21,3% med 41 in
50 let, 13,4% med 51 in 60
let in 3,2% starih nad 60 let.
19,312
9. Ali menite, da si obsojenci
zaslužijo, da se v zavodu
izvajajo individualni
pogovori, bogoslužna in
zakramentalna dejavnost
(maša) ter molitvena in
druga srečanja?
Z DA je odgovorilo 87,7%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 47,5% oseb, starih
med 18 in 29 let, 15,6% med
30 in 40 let, 20,5% med 41 in
50 let, 12,5% med 51 in 60
let in 3,8% starih nad 60 let.
17,362
10. Ali ste vedeli, da lahko
obsojenci sprejmejo
paketne pošiljke od
obiskovalcev glede na
režim prestajanja kazni
(zaprti režim: 4x letno
pošiljke s hrano, 1x
mesečno pošiljke s perilom
in dovoljenimi predmeti;
polodprti režim: 4x letno
pošiljke s hrano, 1x
tedensko pošiljke s perilom
in predmeti; odprti režim:
brez omejitve)?
Z DA je odgovorilo 37,7%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 44,2% oseb, starih
med 18 in 29 let, 10,6% med
30 in 40 let, 19,5% starih
med 41 in 50 let, 20,4% med
51 in 60 let in 5,3% starih
nad 60 let.
19,001
43
11. Ali menite, da si obsojenci
zaslužijo, da lahko
sprejmejo paketne pošiljke
od obiskovalcev glede na
režim prestajanja kazni
(zaprti režim: 4x letno
pošiljke s hrano, 1x
mesečno s perilom in
dovoljenimi predmeti;
polodprti režim: 4x letno s
hrano, 1x tedensko s
perilom in predmeti; odprti
režim: brez omejitve)?
Z DA je odgovorilo 70,3%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 46,4% oseb, starih
med 18 in 29 let, 13,7% med
30 in 40 let, 21,8% med 41 in
50 let, 14,2% med 51 in 60
let in 3,8% starih nad 60 let.
12,999
12. Ali ste vedeli, da zavodi
obsojencem nudijo med
prestajanjem kazni pomoč,
vodenje in urejanje pri
načrtovanju socialnega
vključevanja po odpustu po
osebnem načrtu?
Z DA je odgovorilo 63,3%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 42,6% oseb, starih
med 18 in 29 let, 14,7% med
30 in 40 let, 22,1% med 41 in
50 let, 16,3% med 51 in 60
let in 4,2% starih nad 60 let.
23,981
13. Ali menite, da si obsojenci
zaslužijo, da jim zavodi
nudijo med prestajanjem
kazni pomoč, vodenje in
urejanje pri načrtovanju
socialnega vključevanja po
odpustu po osebnem
načrtu?
Z DA je odgovorilo 86,7%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 48,8% oseb, starih
med 18 in 29 let, 14,2% med
30 in 40 let, 20,4% med 41 in
50 let, 12,7% med 51 in 60
let in 3,8% starih nad 60 let.
10,428
14. Ali menite, da imajo
obsojenci na prestajanju
kazni zapora preveč pravic
in jim je preveč ''lepo''?
Z DA je odgovorilo 69,3%
udeležencev. Pritrdilno je
odgovorilo 57,2% oseb, starih
med 18 in 29 let, 14,4% med
30 in 40 let, 16,8% med 41 in
50 let, 9,1% med 51 in 60 let
in 2,4% starih nad 60 let.
9,883
44
8.3 Odgovori na hipoteze
Glede na rezultate bi lahko sprejeli le dve zastavljeni hipotezi, in sicer:
1. Ljudje se počutijo varneje, če so ''nevarni ljudje'' v zaporih.
2. Javnost meni, da obsojencem ''ni hudega''.
Preostale tri hipoteze pa bomo ovrgli. To so:
1. Javnost je slabo seznanjena z dogajanjem in življenjem v zaporu.
2. Javnost verjame, da je odstranitev in izločitev obsojenca iz družbe
najboljša obramba pred kriminaliteto.
3. Ugodnostim, ki jih lahko dobijo obsojenci, javnost ni naklonjena.
HIPOTEZA 1: Javnost je slabo seznanjena z dogajanjem in življenjem v zaporu.
Z analizo dobljenih podatkov smo ugotovili, da je javnost večinoma dobro seznanjena
z dogajanjem in življenjem v zaporu. Napisanih je bilo 16 temeljnih pravic in
ugodnosti oseb na prestajanju kazni zapora. Hipotezo smo ovrgli, saj je za kar 13 od
16 pravic večina udeležencev odgovorila, da meni, da je z le-temi seznanjena.
Preostale tri, s katerimi javnost v večini ni bila seznanjena, so:
1. v skladu s hišnim redom v zavodu Dob je v času obiska omogočena
uporaba ''garsonjere'' z ožjimi družinskimi člani in obisk preko noči;
2. obsojenec si lahko za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri
izpolnjevanju osebnega načrta ter spoštovanje hišnega reda pridobi zavodske
in zunaj zavodske ugodnosti – nenadzorovan obisk zunaj zavoda v okolico
zavoda, prosti izhod, izhod v spremstvu pooblaščene uradne osebe, letni
dopust izven zunaj zavoda ter do sedem dni neplačanega dopusta;
3. obsojenec lahko sprejme paketne pošiljke od obiskovalcev glede na režim
prestajanja kazni (zaprti režim: 4x letno pošiljke s hrano, 1x mesečno pošiljke
s perilom in dovoljenimi predmeti; polodprti režim: 4x letno pošiljke s hrano,
1x tedensko pošiljke s perilom in predmeti; odprti režim: brez omejitve).
HIPOTEZA 2: Ugodnostim, ki jih lahko dobijo obsojenci, javnost ni naklonjena.
Za kar 14 od 16 napisanih pravic je večina respondentov pritrdilno odgovorila na
vprašanje ''Ali menite, da si obsojenci na prestajanju kazni zapora to zaslužijo?''. Niso
se strinjali z naslednjimi:
1. za opravljeno delo obsojenec dobiva plačo in
2. osebnostno urejeni obsojenec lahko kazen do treh let (razen za kaznivo
45
dejanje zoper spolno nedotakljivost) prestaja tudi tako, da med prestajanjem
kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob
prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.
Glede na rezultate smo tudi to hipotezo ovrgli.
HIPOTEZA 3: Javnost verjame, da je odstranitev in izločitev obsojenca iz družbe
najboljša obramba pred kriminaliteto.
Spraševali smo o tem, ali je po mnenju respondentov izločitev in odstranitev
obsojenca iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto. Rezultati so nas
presenetili, saj smo glede na prebrano literaturo pričakovali več pozitivnih
odgovorov. Z DA je odgovorilo nekaj manj kot polovica vprašanih (49,3 %). Hipotezo
smo ovrgli.
Sledijo podatki o gibanjih sodno registrirane kriminalitete v prvih nekaj letih
po osamosvojitvi Slovenije. Po maju 1990 so začeli razpadati organi odkrivanja
(policija), kazenskega pregona (javnih tožilstev) in sodišč. Zaradi tega je število
obsojenih oseb od leta 1990 do leta 1994 upadlo za polovico (iz okrog 12.000 na
nekaj več kot 6.000 obsojenih). Prva si je opomogla policija in zato njeni podatki od
leta 1993 dalje zopet kažejo na naraščanje nekaterih vrst kriminalitete. Sodišča in
državna tožilstva je leta 1994 doletela še reorganizacija, zato je število obsojenih
oseb v letih 1995 in 1996 še upadlo na približno 4.000. Opomogla sta si šele po letu
1997. Število obsojencev se je spet začelo višati in je leta 2011 znašalo 7596. Dejstvo
je, da se kriminalitetni podatki zelo občutljivo odzivajo na dogodke v družbi.
Pozneje, ko so se razmere v družbi normalizirale, so se tudi podatki o kriminaliteti
vrnili v stanje, kakršno je bilo pred letom 1991 in so takšni tudi sedaj (Bavcon et al.,
2013).
HIPOTEZA 4: Ljudje se počutijo varneje, če so ''nevarni ljudje'' v zaporih.
Večina respondentov je na vprašanje o tem, ali se počutijo varneje, če so ''nevarni
ljudje'' v zaporih, odgovorila, kot smo pričakovali. Pritrdilno je odgovorilo 69,3%
izprašancev in hipotezo smo sprejeli.
HIPOTEZA 5: Javnost meni, da obsojencem ''ni hudega''.
Skoraj splošno je znano, da javnost meni, da je osebam na prestajanju kazni preveč
lepo, da imajo preveč pravic ter zavode primerjajo s hoteli. To se je pokazalo tudi v
naši raziskavi, saj je na vprašanje ''Ali menite, da je obsojencem preveč ''lepo''?''
večina odgovorila pritrdilno (69,3%). Hipotezo smo sprejeli.
46
8.4 Razprava
Znano je, da je javnost slabo seznanjena s pravicami in ugodnostmi oseb, ki
prestajajo kazen zapora, razen v primeru kakšnih izgredov. Svobodni si vendar ne
predstavljamo, kako je, ko ti odvzamejo pravico do svobode, ko se moraš podrejati
določenim pravilom, živeti z različnimi ljudmi in še bi lahko naštevali (Brinc, 1985).
Vendar pa je večina udeležencev v naši raziskavi odgovorila drugače, in sicer, da
menijo, da so dobro seznanjeni z le-temi. Bili smo pozitivno presenečeni, vendar pa
moramo upoštevati, da bi bili rezultati ankete po vsej verjetnosti drugačni, če bi v
raziskavi sodelovalo večje število prostovoljcev.
Kaznivo dejanje je dejanje, ki je družbeno ''zlo'', ker ga družba zavrača.
Družba in seveda tudi žrtev zato pričakujeta, da bo storilec kaznovan, najbolje z
zaporno kaznijo (Kanduč, 1999). Trenutno prevladuje miselnost, da se z izolacijo,
odstranitvijo ter izločitvijo obsojenca iz družbe najbolje obranimo pred kriminaliteto
(Brinc, 2000). Rezultati naše raziskave sicer kažejo, da se s tem strinja le malo manj
kot polovica respondentov, vendar pa, kot smo že omenili, ne vemo, kakšni bi bili
rezultati, če bi imeli večji vzorec izprašancev ali če bi anketo izpolnjevale druge
osebe, osebe iz drugih krajev, drugih starosti itd. Storilci kaznivih dejanj so
pravzaprav samo ''zaprti'' in ljudje so s tem zadovoljni. To mišljenje je napačno, saj
družba ne razmišlja o tem, da bodo obsojenci slej kot prej zopet prišli na prostost,
saj pri nas ne poznamo smrtne kazni ali dosmrtnega zapora (Meško et al., 2006).
Kljub temu, da sodelujoči v našem vprašalniku menijo, da je obsojencem v zavodih
preveč lepo in udobno ter da imajo preveč pravic, si želijo, da gredo storilci kaznivih
dejanj v zavode, saj se tako počutijo varneje. Velik odstotek udeležencev se je, kot
smo že omenili, strinjal s trditvijo, da je obsojencem v zavodih preveč ''lepo''. Da je
temu tako, lahko razberemo tudi iz komentarjev pod marsikaterim člankom, ki govori
o naših zaporih.
Veliko avtorjev je mnenja, da javnost ugodnostim, ki jih imajo obsojenci
običajno ni naklonjena. V naši raziskavi se je pokazalo drugače. Ugotovili smo, da je
večina udeležencev v naši raziskavi mnenja, da si obsojenci zaslužijo vse pravice, ki
so omenjene v Priročniku za obsojene osebe (2013), razen dveh izjem. Večina ni
naklonjena temu, da obsojeni, ki delajo, za to dobivajo plačo, ter se ne strinja s
tem, da si osebnostno urejeni obsojenci zaslužijo, da lahko kazen do treh let (razen
za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) prestajajo tudi tako, da med
prestajanjem kazni zapora še naprej delajo ali se izobražujejo in prebivajo doma,
razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko morajo biti v zavodu.
47
9. Viri
Albreht, M. (14.5.2015). Zaporniki državo uspešno tožijo zaradi kršitev. Delo.si.
Pridobljeno na http://www.delo.si/novice/politika/zaporniki-drzavo-
uspesno-tozijo-zaradi-krsitev.html
Ambrož, M. (2007). Izvrševanje kazni zapora in sodni nadzor. Pridobljeno na
file:///C:/Documents%20and%20Settings/barby/My%20Documents/Downloa
ds/Izvr%C5%A1evanje%20kazni%20zapora%20in%20sodni%20nadzor.pdf
Atanackovič, D. (1988). Penologija. Beograd: Naučna knjiga.
Bavcon, L., Šelih, A., Korošec, D., Ambrož, M. in Filipčič, K. (2013). Kazensko pravo,
Splošni del. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.
Brinc, F. (1982). Klasifikacija zapornikov in napovedovanje prihodnje družbene
nevarnosti. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 33(3), 195–205.
Brinc, F. (1983). Kazenski zavod kot terapevtsko okolje. Revija za kriminalistiko in
kriminologijo, 34(4), 319-331.
Brinc, F. (1985). Določitelji družbenega vzdušja v kazenskih zavodih v SR Sloveniji.
Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 36(4), 304–317.
Brinc, F. (1987). Vloga kazni zapora v kriminalni in socialni politiki. Penološki
bilten, 5(2), 1-26.
Brinc, F. (1989). Izvrševanje kratkotrajnih kazni zapora v SR Sloveniji. Revija za
kriminalistiko in kriminologijo, 2, 1-26.
Brinc, F. (1990). Pravice zapornikov in njihovo varstvo v Republiki Sloveniji.
Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Brinc, F. (2000). Zapor za koga, kako, s kakšnim ciljem in za kakšno ceno:
(kriminološke in penološke teorije – resničnost ali mit). Varstvoslovje, 2(3),
229–238.
Brinc, F. (2003). Kriminalna prognoza-iluzija ali resničnost. Revija za
kriminalistiko in kriminologijo, 54(4), 341-355.
Carli, A. (1987). Varovanje pravic obsojencev med prestajanjem kazni zapora.
Penološki bilten, 5(2).
Cesare Beccaria. (2.7.2015). Wikipedija The Free Encyclopedia. Pridobljeno na
https://en.wikipedia.org/wiki/Cesare_Beccaria
Ferš, D., Černetič, I., Milič, S. in Valentinčič, D. (1983). Z roko v roki. Koper:
Jadran.
Foucault, M. (1984). Nadzorovanje in kaznovanje : nastanek zapora (prevedel Braco
Rotar). Ljubljana: Delavska enotnost.
48
Gartner, B. (1992). Evropska zaporska pravila in tretmanska ideologija. Penološki
bilten, 10(2), 50-127.
Hibbert, C. (1965). Zgodovina zločinstva in kazni. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Ivanc, M., Jelušič, L., Peteh, B. (2004). Vloga zapora v sistemu nacionalne varnosti
Republike Slovenije. V 5. slovenski dnevi varstvoslovja. Zbornik prispevkov:
elektronski vir. Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede, 129.
Kanduč, Z. (1993). Nekateri vidiki krize kaznovalnega sistema. Revija za
kriminalistiko in kriminologijo, 44(4), 338-354.
Kanduč, Z. (1997). Izrekanje in izvrševanje zaporne kazni. Pravnik: revija za pravno
teorijo in prakso, 52(9/10), 532–548.
Kanduč, Z. (1999). Kriminologija (stran) poti vede o (stran) poteh. Ljubljana:
Institut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Knežević, M. (1990). Resocializacija u zatvoru. Antropološki zvezki 1, Ljubljana:
Selekcija za socialno antropologijo pri Slovenskem sociološkem društvu.
Kovačič, G. (2014). Hi-kvadrat preizkusi. Pridobljeno na
http://studentski.net/gradivo/upr_fhs_ge1_kmg_sno_hi_kvadrat_02__preiz
kusi?r=1
Kury, H. (2002). Prisoners as victims of crime: The victimization of (young)
offenders in prison establishments – recent results from Germany.
Ljubljana: Visoka policijsko-varnostna šola.
L., A. (22.1.2015). Vas zanima, kaj jedo znani slovenski zaporniki na Dobu?
Slovenskenovice.si. Pridobljeno na
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/vas-zanima-kaj-jedo-
znani-slovenski-zaporniki-na-dobu
Lavrenčič, P. (2011). Uresničevanje človekovih pravic pri prestajanju kazni zapora
(diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
Lebar, J. (26.7.2012). Zapori: razmere so boljše, a dolgoročne rešitve še vedno ni.
Rtvslo.si. Pridobljeno na http://www.rtvslo.si/slovenija/zapori-razmere-
so-boljse-a-dolgorocne-resitve-se-vedno-ni/288153
Meško, G. (2002). Osnove preprečevanja kriminalitete. Ljubljana: Visoka
policijsko varnostna šola.
Meško, G., Frangež, D., Rep, M. in Sečnik, K.(2006) Zapor: družba znotraj družbe-
pogled obsojencev na odnose v zaporu. Socialna pedagogika, 3, 261-286.
Mihelič, L. (2010). Razmere v slovenskih zaporih: vzroki, posledice in možni
ukrepi za izboljšanje obstoječih razmer (Diplomsko delo). Ljubljana:
Fakulteta za varnostne vede.
49
Milutinović, M. (1984). Kriminalna politika. Beograd: Savremena administracija.
Ministrstvo za pravosodje (2015), pridobljeno na
http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/Vsebina_st
rani/101013-PV_v_ZPKZ_Dob.pdf
Petrovec, D. (1999). Alternativno kaznovanje v slovenski zakonodaji in praksi (Delo v
korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti). Revija za kriminalistiko
in kriminologijo, 50(4), 345–350.
Petrovec, D. (2003). Mediji in nasilje : obseg in vpliv nasilja v medijih v Sloveniji.
Ljubljana: Mirovni inštitut.
Petrovec, D. in Meško, G. (2006). Back to the future: Slovenia's penological
heritage. Revija Varstvoslovje, 8(3/4), 356-364.
Pobuda za sistemsko ureditev probacije. (11.5.2011). Zares.si. Pridobljeno na
http://www.zares.si/pobuda-za-sistemsko-ureditev-probacije/
Prodanović, D. (2009). Pravna ureditev pravic zapornikov (diplomsko delo).
Ljubljana: Fakulteta za upravo.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1995). Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Sykes, G. M. (1958). Society of Captives: A Study of a Maximum Security Prison.
Princeton, New Jersey: Princeton University Press.
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. (2013). Priročnik za obsojene osebe ob
nastopu kazni zapora. Pridobljeno na
http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/2013/PRIR
OCNIK_OB_NASTOPU_KAZNI_ZAPORA.pdf
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. (2015). Letno poročilo 2014. Ljubljana:
Ministrstvo za pravosodje.
Uradni list Republike Slovenije, 22/2000.
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ZIKS-1E. (2012). Pridobljeno na
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1223#
Zebec Koren, M. (1992). Kako misliti resocializacijo. Revija za kriminalistiko in
kriminologijo, 43(3), 227–239.
Žišt, D. (2008). Utrinki iz življenja za rešetkami. Maribor: Večer.
50
10. Priloga
VPRAŠALNIK Sem Tea Nagode, študentka 3. letnika Fakultete za varnostne vede v Ljubljani. Pišem diplomsko delo z naslovom 'Izvrševanje kazni zapora: med pravicami obsojencev in javnim mnenjem'. Zanima me, kaj si javnost misli o pravicah oseb, ki prestajajo zaporno kazen in kako je seznanjena z njimi. Vprašalnik je anonimen in prostovoljen. Že vnaprej se Vam zahvaljujem za sodelovanje in pomoč.
Starost: ________
1. Za vsako trditev označite DA/NE v stolpec ALI STE VEDELI ter DA/NE v stolpec ALI SI PO VAŠEM MNENJU OBSOJENCI NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA TO ZASLUŽIJO?
moški ženska
Spol
ALI STE VEDELI?
ALI SI PO VAŠEM
MNENJU
OBSOJENCI NA
PRESTAJANJU
KAZNI ZAPORA
TO ZASLUŽIJO?
DA NE DA NE
1. V času prestajanja kazni zapora lahko obsojenci delajo ali pa se izobražujejo.
2. Za opravljeno delo obsojenec dobiva plačo.
3. Osebnostno urejeni obsojenec lahko kazen do 3 let (razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost) prestaja tudi tako, da med
prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih
dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu.
4. V skladu s hišnim redom v zavodu Dob je v času obiska omogočena uporaba ''garsonjere'' z ožjimi
družinskimi člani in obisk preko noči.
5. Obsojenec si lahko za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega
načrta ter spoštovanje hišnega reda pridobi zavodske in zunaj zavodske ugodnosti –
nenadzorovan obisk zunaj zavoda v okolico zavoda, prosti izhod, izhod v spremstvu
pooblaščene uradne osebe, letni dopust izven zunaj zavoda ter do 7 dni neplačanega dopusta.
51
ALI STE VEDELI?
ALI SI PO VAŠEM MNENJU
OBSOJENCI NA
PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA TO ZASLUŽIJO?
DA
NE
DA
NE
6. V času prestajanja kazni zapora je vsak obsojenec vključen v osnovno in dodatno zdravstveno
zavarovanje po splošnih predpisih. Ob nastopu kazni ga v zavarovanje prijavi zavod.
7. Vsakemu obsojencu je omogočena postelja in posteljnina z odejo. Obsojencu so ves čas
dostopne sanitarije in pitna voda.
8. Zavod obsojenca oskrbi z zavodskimi oblačili in perilom, obutvijo in posteljnino, primerno
letnemu času, in poskrbi za pranje oblačil in posteljnine.
9. Obsojenci dobivajo dnevno tri obroke hrane (zajtrk, kosilo, večerjo). Obsojenci, ki so zaposleni, dobijo dodatni obrok hrane.
10. V zavodu se izvajajo individualni pogovori, bogoslužna in zakramentalna dejavnost (maša) ter
molitvena in druga srečanja.
11. Omogočeno je dopisovanje (zaprte pisemske ovojnice) z ožjimi družinskimi člani, z drugimi osebami pa na prošnjo, ki jo odobri direktor
zavoda.
12. Obsojencu je omogočeno, da ga vsaj dvakrat tedensko obiščejo ožji družinski člani, rejnik ali
skrbnik, na prošnjo obsojenca z dovoljenjem direktorja pa tudi druge osebe.
13. Obsojenec lahko sprejme paketne pošiljke od obiskovalcev glede na režim prestajanja kazni
(zaprti režim: 4x letno pošiljke s hrano, 1x mesečno pošiljke s perilom in dovoljenimi
predmeti; polodprti režim: 4x letno pošiljke s hrano, 1x tedensko pošiljke s perilom in predmeti;
odprti režim: brez omejitve).
14. Obsojenec ima pravico do telefonskih pogovorov z ožjimi družinskimi člani in z dovoljenjem
direktorja tudi z drugimi osebami najmanj dvakrat na teden.
15. Obsojenec ima pravico, da vsak dan najmanj 2 uri prebiva na prostem oziroma odprtem prostoru
zavoda.
16. Zavodi obsojencu nudijo med prestajanjem kazni pomoč, vodenje in urejanje pri načrtovanju
socialnega vključevanja po odpustu po osebnem načrtu.
52
2. Poznamo več vrst obrambe pred kriminalom. To je lahko ostrejši nadzor na javnih mestih (več policistov), izločitev in odstranitev obsojenca iz družbe, strožje kazni, hitrejša obravnava kaznivih dejanj na sodiščih, pravilna vzgoja otrok, osveščanje javnosti o negativnih posledicah kriminala ipd. Ali je po vašem mnenju izločitev in odstranitev obsojenca iz družbe najboljša obramba pred kriminaliteto?
3. Ali se počutite varneje, ko gredo ''nevarni'' ljudje v zapore?
4. Ali menite, da je obsojencem na prestajanju kazni zapora preveč ''lepo'' ?
Hvala za sodelovanje.
DA NE
DA NE VSEENO MI JE
DA NE