UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer študija: Organizacija dela
POJAVNOST LOBIRANJA V SLOVENIJI
Mentor: izredni prof. dr.Marko Ferjan Kandidatka: Mojca Prestor
Kranj, januar 2007
»Skoraj normalno postaja, da tisti, ki smo jih izvolili in pooblastili, da izvršujejo oblast,
tega niso zmožni po�eti. Hkrati pa so �edalje pogosteje upravljavci oblasti taki, ki jih
sploh nismo neposredno izvolili, niti nimajo pooblastil. To so mednarodne organizacije,
kapital z odlo�itvami o svojem gibanju in naložbah, pa tudi nevladne in druge
organizacije«.
Urlich Beck, svetovno znani sociolog
ZAHVALA Iskreno ter z vsem spoštovanjem se zahvaljujem mentorju izrednemu prof. dr. Marku
Ferjanu, za usmerjanje in pomo� pri izdelavi diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi gospodu poslancu Branku Grimsu za pomo� pri zbiranju podatkov v
raziskovalnem delu diplomske naloge.
POVZETEK Diplomsko delo raziskuje pojavnost lobiranja v državnem zboru Republike Slovenije.
V teoreti�nem delu je bralcu predstavljeno lobiranje kot organiziran poizkus vplivanja
posameznika – interesne skupine na tistega,ki sprejema odlo�itev. V Sloveniji se na to
definicijo težko zanašamo. Samo lobiranje poteka namre� na �isto primitiven na�in.
Bodisi na na�in podkupovanja, ali pa na �isto balkanski na�in »daj – dam«, kar pa ni ve�
lobiranje v pravem pomenu besede. Lobiranje najve�krat poteka na izrazito prijateljski
na�in, preko sorodstva, znancev, preko vseh možnih kanalov. Preko le-teh pa se nato
poskuša vplivati na neko odlo�itev.
Za tem sledi država in interesne skupine. Najbolj splošna definicija »interesna skupina«
govori, da je interesna skupina družbena skupina, ki za uveljavljanje svojih interesov
skuša vplivati na politi�ni interes. Svoje interese skušajo interesne skupine uveljaviti po
razli�nih poteh in na razli�ne na�ine, ki se jim v danih pogojih zdijo najprimernejši in
najbolj u�inkoviti. Na�ini za dosego ciljev segajo od prijateljskega prepri�evanja do
resnih groženj (z ugrabitvijo, ubojem) in celo do korupcije in mafijskih zvez.
V teoreti�nem delu nato sledi komuniciranje z vplivnimi javnostmi, ki jih lahko opišemo
kot subjekte ali skupine, ki neposredno vplivajo na družbenopoliti�ne odlo�itve, ter
subjekti ali skupine, ki lahko s svojo vplivnostjo posebej vplivajo na cilje in interese
organizacije, podjetja ali posameznika. To so torej tisti, ki odlo�ajo o sprejetju ali
nesprejetju dolo�ene zakonodaje.
V diplomski nalogi je opisan tudi proces lobiranja. Proces poteka po naslednjih
korakih:odlo�itev o lobiranju, izbor lobista, analiza stanja, dolo�anje dinamike lobiranja,
izbor metod in taktik lobiranja, udejanjenje, vrednotenje rezultatov.
Naslednja stvar, ki je pri lobiranju tudi pomembna, so mediji. Za uspešno oblikovanje
odnosov z mediji, je najprej potrebno natan�no poznati zapletena razmerja med mediji,
politiki in organizacijami. Komuniciranje med vlado in državljani v glavnem poteka
prek medijev in le ti imajo velik vpliv na obliko in vsebino teh informacij.
V teoreti�ne delu diplomske naloge je omenjeno tudi lobiranje kot proces prepri�evanja.
Kar lahko definiramo kot, da je lobiranje proces prepri�evanja, na uspeh katerega
vplivajo lastnosti lobista in lobiranca ter lastnosti prepri�evalnega sporo�ila.
Prakti�ni del diplomske naloge prikaže raziskovanje s pomo�jo intervjuja poslanca.
Tukaj so navedeni odgovori na vprašanja v zvezi s pojavnostjo lobiranja v Republiki
Sloveniji, pripravljenostjo lobiranca ob za�etku lobiranja, omenjeni so tudi primeri
lobiranja ter kaj natan�no je lobiranje. Omenjene so tudi metode in taktike lobiranja, ki
se jih poslužujejo poslanci v državnem zboru.
Omenjeno je lobiranje v Republiki Sloveniji in kdo vse sestavlja odlo�evalni proces v
Republiki Sloveniji. V prakti�nem delu diplomske naloge lahko najdemo tudi
organizacijsko shemo državnega zbora. Omenjene pa so tudi politi�ne stranke. Politi�na
stranka je definirana kot združenje državljank in državljanov, ki uresni�ujejo svoje
politi�ne cilje, sprejete v programu.
V prakti�nem delu diplomske naloge je omenjeno tudi glede ureditve pri nas. Za katero
pa lahko povem, da v Sloveniji še nimamo zakona, ki bi urejal lobiranje v celoti. Zakon
o lobiranju je v pripravi. Prvo obravnavo je doživel 14.7.1999. Zaenkrat to podro�je bolj
ali manj urejajo posamezni zakoni.
Omenjen je tudi vpliv na nastanek zakonodaje. V Republiki Sloveniji je zakonodajni
organ državni zbor, ki sprejema, spreminja in dopolnjuje zakone. Nove zakone ali
spremembe in dopolnitve obstoje�ih zakonov pa pripravljajo odbori ali strateške
skupine, ki jih imenuje državni zbor ali vlada. Opisan je tudi primer študentske
organizacije s podro�ja spremembe zakonodaje.
V prakti�nem delu diplomske naloge je glavnega pomena intervju. Tukaj lahko
preberemo dejansko stanje lobiranja. Gospod poslanec Branko Grims, mi je povedal
nekaj besed o lobiranju »iz prve roke«.
KLJU�NE BESEDE
� lobiranje
� državni zbor
� interesne skupine
� komuniciranje z vplivnimi javnostmi
� proces lobiranja
� lobiranje in mediji
� lobiranje kot proces prepri�evanja
� vpliv na nastanek zakonodaje
� intervju
� poslanec
ABSTRACT This diploma researches the occurrence of lobbying in the Parliament of Republic of
Slovenia. Lobbying is introduced to the theoretical part as an organized attempt of
influence of individual – interest group on those making the decision. This definition is
very hard to rely on in Slovenia. The lobbying itself is run in a primitive way. In a way
of bribe or in a Balcanic way “You give – I give”, but that is not lobbying, at least not in
the right sense of the word. Lobbying usually runs in distinctive friendly way, through
family, acquaintances, through all channels possible. Then through them you can
influence on the decision.
After that are the country and the interest groups. The most general definition “interest
group” says that the interest group is a social group, which tries to influence on political
interest to put into effect its own interests. They try to put into effect their interests
through many ways, which seem most appropriate and efficient in given conditions. The
ways to achieve goals extend from friendly persuasion to serious threats (kidnapping,
murder) and even to corruption and mafia connections.
Communication with influential public follows in the theoretical part, which can be
described as subjects, or groups that directly influence on social-political decisions and
subjects or groups, which influence on goals and interests of the organisation, company
or individual with their power. Those are the one who decide about passing or rebutting
of certain legislation.
The process of lobbying is also described in this diploma. Process runs through many
steps: decision about lobbying, selection of a lobbyist, analysis of the situation, defining
the dynamics of lobbying, selecting the methods and tactics of lobbying, realization,
evaluation of the results.
The next thing that is important with lobbying is media. For a successful design of
public relations, you need to know exactly the complicated relations between media,
politicians and organisations. Communication between government and citizens manly
runs through media and only the media have great influence on shape and contents of
these information.
Lobbying is also mentioned as a process of persuasion in the theoretical part of diploma.
This can be defined as if lobbying was a process of persuasion, on success of which
influence the characteristics of lobbyist and the one being lobbied and the characteristics
of persuasive message.
Practical part of diploma shows the research with help of interview with a Member of
Parliament. The answers to the questions about appearance of lobbying in Republic of
Slovenia, readiness of the one being lobbied at the beginning of lobbying are stated here.
Examples of lobbying and what lobbying exactly is are also mentioned. Methods and
tactics of lobbying, which members of Parliament use are also mentioned.
Lobbying in Slovenia and who all constitutes the decision-making process are also
mentioned. The organisational scheme of Slovenian Parliament can also be found in
practical part of diploma. Political parties are mentioned too. Political party is defined as
an union of citizens that make their political goals, passed in program, come true.
How the things are settled in Slovenia is also mention in this part of diploma. For which
I can say that there is no law here in Slovenia which would settle lobbying in whole. The
law of lobbying is currently in preparation. The first settlement was on the 14th of July in
the year of 1999. Individual laws manage this area at the moment.
Influence on the beginning of legislation is mentioned. The legislative body is the
Parliament, who adopts, makes changes and supplements laws. New laws or changes
and supplements are prepared by committees or strategic groups, which are named by
the Parliament or Government. Case of a student organisation from a field of legislation
change is also described.
Interview is of great significance in the practical part of the diploma. The actual state of
lobbying can be read here. Member of Parliament Mr. Branko Grims said a few words
about lobbying from his experience.
KEYWORDS
� lobbying
� parliament
� interest group
� communicating with the influential public
� process of lobbying
� lobbying and media
� lobbying as a process of persuasion
� influence on the beginning of legislation
� interview
� hypothesis
� a member of Parliament
KAZALO VSEBINE
1. UVOD…………………………………………………………………………………2
2. LOBIRANJE………………………………………………………………………….3 2.1. KAJ JE LOBIRANJE? .......................................................................................................................... 3
2.1.1. Primer lobiranja: ...................................................................................................................... 3 2.2. VRSTE LOBIRANJA ............................................................................................................................ 4
2.2.1. Notranje, zunanje lobiranje....................................................................................................... 4
3. DRŽAVA IN INTERESNE SKUPINE……………………………………………...5 3.1. INTERESNE SKUPINE ......................................................................................................................... 5 3.2. NA�IN VPLIVANJA INTERESNIH SKUPIN NA POLITI�NE STRANKE ................................................... 6
4. KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI……………………………….8 4.1. KAJ SO VPLIVNE JAVNOSTI? ............................................................................................................ 8
4.1.1. Vplivne javnosti delimo na: ....................................................................................................... 8 4.2. KAKO ODLO�AJO VPLIVNE JAVNOSTI.............................................................................................. 9
4.2.1. Mediji ........................................................................................................................................ 9 4.2.2. Volivci ....................................................................................................................................... 9 4.2.3. Osebni interes.......................................................................................................................... 10
4.3. KDO VPLIVA NA KOGA? .................................................................................................................. 10
5. PROCES LOBIRANJA…………………………………………………………….11 5.1. ODLO�ITEV O LOBIRANJU.............................................................................................................. 11 5.2. IZBOR LOBISTA ............................................................................................................................... 12 5.3. ANALIZA STANJA ............................................................................................................................ 13 5.4. DOLO�ANJE DINAMIKE LOBIRANJA ............................................................................................... 13 5.5. IZBOR METOD IN TAKTIK LOBIRANJA ............................................................................................ 13 5.6. UDEJANJENJE ................................................................................................................................. 14 5.7. VREDNOTENJE REZULTATOV ......................................................................................................... 14
6. LOBIRANJE IN MEDIJI…………………………………………………………..15 6.1. MEDIJI, POLITIKI, LOBISTI ............................................................................................................. 15 6.2. NAJPOGOSTEJŠA ORODJA IN TEHNIKE KOMUNICIRANJA Z MEDIJI SO: ........................................ 15
6.2.1. Sporo�ilo za medije ................................................................................................................. 16 6.2.2. Novinarska konferenca............................................................................................................ 16 6.2.3. Gradivo za novinarje............................................................................................................... 16 6.2.4. Izjava....................................................................................................................................... 16 6.2.5. �lanek ..................................................................................................................................... 16 6.2.6. Intervju .................................................................................................................................... 16
6.2.7. Internet .................................................................................................................................... 16
7. LOBIRANJE KOT PROCES PREPRI�EVANJA……………………………….17 7.1. DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA MO� PREPRI�EVANJA ...................................................................... 17
7.1.1. Lastnosti lobista ...................................................................................................................... 17 7.1.2. Lastnosti lobiranca.................................................................................................................. 18 7.1.3. Lastnosti sporo�ila .................................................................................................................. 18
7.2. PRILOŽNOSTI ZA LOBISTE V SLOVENIJI......................................................................................... 18 7.2.1. Za�eti pri poslancih................................................................................................................. 18 7.2.2. Pritisk daje rezultate ............................................................................................................... 18 7.2.3. Za�eti na vrhu.......................................................................................................................... 19 7.2.4. Poslanci in uradniki se morajo zabavati ................................................................................. 19 7.2.5. Posli z vlado so podaljšanje odnosov z javnostmi ................................................................... 19
7.3. ŠEST PRAKTI�NIH NASVETOV, KAKO LOBIRATI MINISTRE, DRŽAVNE SEKRETARJE ALI POSLANCE............................................................................................................................................................... 19
7.3.1. Opredelimo svoje prioritetne teme in cilje. ............................................................................. 19 7.3.2. Dobro poslušamo. ................................................................................................................... 20 7.3.3. Bodimo dobro pripravljeni. ..................................................................................................... 20 7.3.4. Ne ostanimo predolgo. ............................................................................................................ 20 7.3.5. Ne pozabimo, da smo tam zato, da navežemo stik. .................................................................. 21 7.3.6. Pomembno je, da zadevo izpeljemo do konca. ........................................................................ 21
8. RAZISKOVALNI DEL……………………………………………………………..22 8.1. CILJ RAZISKAVE ............................................................................................................................. 22 8.2. OSNOVNA HIPOTEZA....................................................................................................................... 22 8.3. OPIS METODE RAZISKOVANJA ....................................................................................................... 23
8.3.1. Intervju .................................................................................................................................... 23
9. LOBIRANJE V SLOVENIJI………………………………………………………………………….....26
9.1. ODLO�EVALSKI PROCES V SLOVENIJI ........................................................................................... 26 9.1.1. Predstavitev vlade ................................................................................................................... 26 9.1.2. Delo vlade in priložnosti za lobiste ......................................................................................... 29 9.1.3. Državni zbor Republike Slovenije ........................................................................................... 29 9.1.4. Državni svet............................................................................................................................. 31 9.1.5. Politi�ne stranke...................................................................................................................... 33
9.2. UREDITEV LOBIRANJA.................................................................................................................... 34 9.2.1. Ureditev lobiranja v svetu ....................................................................................................... 34 9.2.2. Ureditev lobiranja pri nas....................................................................................................... 36
10. VPLIV NA NASTANEK ZAKONODAJE………………………………………37 10.1. PRIMER ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE S PODRO�JA SPREMEMBE ZAKONODAJE ........................ 37 10.2. ZAKON O LOBIRANJU.................................................................................................................... 39
11. UGOTOVITVE RAZISKAVE……………………………………………………40 11.1. SEZNAM VPRAŠANJ ....................................................................................................................... 40
12. ZAKLJU�EK……………………………………………………………………...49 12.1. TEST HIPOTEZ............................................................................................................................... 49 12.2. POVZETEK UGOTOVITEV.............................................................................................................. 49 12.3. SKLEP ............................................................................................................................................ 50
13. LITERATURA…………………………………………………………………….51 13.1. PUBLIKACIJE ................................................................................................................................ 51 13.2. INTERNETNI VIRI .......................................................................................................................... 52 13.3. USTNI VIRI..................................................................................................................................... 52
KAZALO SLIK Slika 1: Trikotnik lobiranja..................................................................................................9
Slika 2: Klasi�ni krogi vpliva (Ogrizek, 2004) ..................................................................10
Slika 3: Krogi vpliva – idealna situacija (Ogrizek,2004)..................................................10
Slika 4.: Proces lobiranja ..................................................................................................11
Slika 5: Odnosi med politiki, mediji in lobisti ...................................................................15
Slika 6: Organizacijska shema vlade Republike Slovenije ..................................................1
Slika 7: Organizacijska shema državnega zbora...............................................................30
KAZALO TABEL
Tabela 1: Izbira zunanjega izvajalca lobisti�nih projektov...............................................12
Tabela 2: Sestava državnega sveta ....................................................................................32
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 2 od 53
1. UVOD
Ljudje živimo v družbi, ki jo sestavljajo številna pravila in zakoni za preživetje tako
družbe, kot tudi posameznika, le te pa je nujno tudi spoštovati. V demokrati�ni družbi
zakone in pravila sprejemajo izvoljeni predstavniki ljudstva in s tem v veliki meri
vplivajo na življenja vseh predstavnikov družbe.
Proces lobiranja kljub stoletni tradiciji za posamezne primere ni natan�no predpisan.
Lahko je povsem preprost ali pa ve�plasten in zapleten.
Pravilno na�rtovanje strategije in taktike lobiranja mo�no poenostavi razumevanje
lobiranja kot proces pogajanja. To pomeni, da bosta obravnavanje in dolgoro�no
urejanje neke teme ali problematike zahtevala veliko mero prilagodljivosti obeh
vpletenih strani. Vedno moramo namre� biti pripravljeni, da nam bodo predstavniki
vplivnih javnosti predlagali nove možnosti za reševanje skupnega problema. Da bo
lobist lahko ugotovil, kaj ti predlogi pomenijo za doseganje kon�nega cilja, mora biti
odli�no pripravljen, �e pa je zraven tega oborožen še z pravimi argumenti, lahko hitro
nadaljuje pogajalski proces in ga obrne v korist svoje organizacije oziroma naro�nika.
Pri�ujo�a naloga bo tako preu�evala ali se lobiranje pojavlja tudi v državnem zboru, kaj
vse mora vedeti lobist preden se loti lobiranja, nenazadnje pa bo napisanih tudi nekaj
besed glede samega procesa lobiranja.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 3 od 53
2. LOBIRANJE
2.1. Kaj je lobiranje? Lobiranje je praviloma neformalna institucionalna mreža, s pomo�jo katere vplivamo na
odlo�itve subjektov v politi�no ekonomskih procesih. Predstavlja takšno neformalno
mrežo medsebojnega nadziranja �lanov družbe, ki skuša prese�i tržne nepravilnosti in
omejenosti državnega intervencionizma. Temeljni cilj lobiranja je vpliv na proces
odlo�anja v imenu posebnih splošnih koristi ali koristi posameznih skupin ljudi. (Mack,
1989).
Sam izraz izhaja iz angleške besede »lobby« poseben prostor, kjer se tradicionalno
sre�ujejo parlamentarci in zunanji obiskovalci, ki skušajo vplivati na politi�ne odlo�itve
�lanov parlamenta. Zgodovinsko so bili lobisti ljudje, ki so neformalno skušali vplivati
na odlo�itve politi�nih subjektov. Javno mnenje je bilo obi�ajno nenaklonjeno takšni
neformalni mreži vplivov, saj so lobisti obi�ajno zastopali interese manjših in
premožnejših interesnih skupin.
Pojem lobist vklju�uje vse, ki so v dolo�eni organizaciji zadolženi za vladne odnose, pa
tudi posameznike in podjetja zunaj te organizacije. Lobist pripravlja razli�ne metode,
strategije in taktike (natan�en na�rt lobisti�ne kampanje), da doseže naslednje:
• pridobi dostop,
• obvesti,
• vpliva,
• izvaja pritisk.
2.1.1. Primer lobiranja:
Vizija farmacevtskega podjetja je, da postane vodilni evropski proizvajalec generi�nih
zdravil. Cilj (dodano vrednost) menedžmenta podjetja predstavljajo dobi�ek,
zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo naro�nikov ter družbena koristnost. Menedžment
s komunikacijsko funkcijo ustvarja ugled podjetja, z lobisti�no funkcijo pa (legalno)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 4 od 53
vpliva na vplivne javnosti, da ustvarijo take zakonske akte, da podjetje najlažje ustvarja
in trži.
2.2. Vrste lobiranja
2.2.1. Notranje, zunanje lobiranje
Obstajajo razli�ne strategije lobiranja, zelo razširjena pa je razvrstitev v dve veliki
skupini (Bibi�, 1995:13).
Notranje lobiranje:
Pri notranjem lobiranju gre za prizadevanje, da lobiji in lobisti navežejo in ohranijo �im
tesnejše stike z oblikovalci politike. S temi stiki skušajo dose�i svoj vpliv pri
oblikovanju zakonov in drugih predpisov, na distributivne in redistributivne ukrepe, na
davke, carino, socialno in zdravstveno politiko. Lobiranje je pri tem usmerjeno ne le v
smeri naslovljencev, za katere se ra�una, da so interesom lobistov naklonjeni, ampak
tudi v smeri izrazitih nasprotnikov dolo�enega ukrepa. Ena izmed rednih tehnik je
informiranje državnih organov o zadevi s stališ�a ekspertnega poznavanja in interesov
lobistov, ki se zavzemajo za dolo�eno politiko.
Zunanje lobiranje:
Pri tem lobiranju ne gre za neposredne kontakte z državnimi organi, temve� za posebno
vplivanje prek njihove »volilne baze« bodisi da gre za mobilizacijo dolo�ene skupine
volivcev (npr. kmetov), ki skušajo s kakšno demonstrativno akcijo vplivati na nosilce
državne kmetijske politike, ali pa gre za vplivanje s finan�no podporo, ki je v prid
dolo�enemu kandidatu ali stranki.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 5 od 53
3. DRŽAVA IN INTERESNE SKUPINE
3.1. Interesne skupine Najbolj splošna definicija pojma »interesna skupina« govori, da je interesna skupina
družbena skupina, ki za uveljavljanje svojih interesov skuša vplivati na politi�ni proces.
V zgodovini politike so imeli interesi in interesne skupine pomembno vlogo, �eprav se
je vse do 20. stoletja nenehno menjavalo mnenje o obstoju interesnih skupin, od
zanikanja do priznavanja.
Priznavanje interesnih skupin in njihove legitimne vloge pa je postajalo v 20. stoletju
vse širše. �edalje ve�ji pomen interesnih skupin gre iskati v ve� razlogih (Bibi�,
1995:12):
• sodobna družba postaja �edalje bolj asociacijsko gosta in zaradi kvantitativne
rasti in kvalitativne diferenciacije interesnih združenj �edalje bolj kompleksna;
• pojav t.i. »javnih interesnih skupin«;
• vzpon nevladnih organizacij;
• zagon nastajanju in ve�ji vlogi interesnih skupin je dal nov val demokratizacije,
na prelomu 80. in 90. let prejšnjega stoletja.
Tako v zgodovini, kakor tudi danes, posameznik zelo težko uveljavi svoj specifi�ni
interes v procesu politi�nega odlo�anja. Posamezniki s skupnimi ali vsaj sorodnimi
interesi se povezujejo in na razne na�ine organizirajo zato, da bi v danem družbenem
kontekstu s sodelovanjem in usklajenim delovanjem zagotovili boljše možnosti za
uveljavitev in uresni�itev svojih specifi�nih interesov v procesu politi�nega odlo�anja.
(Žagar,1995:55)
Svoje interese poskušajo interesne skupine uveljaviti po razli�nih poteh in na razli�ne
na�ine, ki se jim v danih pogojih zdijo najprimernejši in najbolj u�inkoviti. Na�ini za
dosego ciljev segajo od prijateljskega prepri�evanja do resnih groženj (z ugrabitvijo,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 6 od 53
ubojem) in celo do korupcije in mafijskih zvez (Bibi�, 1995:9). Podrobnejše na�ine
vplivanja bom predstavila v naslednjem poglavju.
Interesne skupine se glede na specifi�ne zna�ilnosti delijo na ve� tipov: (Blondel, 1969 v
Žagar 1995:56)
1. obi�ajne skupine (plemena, kaste, etni�ne skupine);
2. institucionalne skupine (cerkve in verske skupnosti, vojska, birokracija);
3. zaš�itne skupine (sindikati, organizacije poslodajalcev, profesionalna združenja);
4. promocijske skupine (trgovinska in industrijska združenja, gospodarska podjetja,
ekološke skupine).
Vse te interesne skupine š�itijo svoje interese, ki so v osnovi v ve�ini materialnega
izvora. Dejavnost interesnih skupin ni usmerjena predvsem na gospodarstvo, ampak na
politiko. Takšna usmerjenost interesnih skupin je pogojena z dvema osnovnima
razlogoma (Brezovšek, 1995:21):
1. politika je še vedno prevladujo�a, avtoritativna sfera razdelitve družbenih
vrednot;
2. posebni interesi se s pomo�jo politike želijo predstaviti kot skupni in splošni, da
bi se lažje uresni�ili.
Poleg navedenih tipov interesnih skupin, pa se v današnjem �asu vse bolj pojavljajo t.i.
javne interesne skupine. Te se v nasprotju z zavzemanjem za partikularne interese,
zavzemajo za kolektivno dobro. Javne interesne skupine politi�no posredujejo v imenu
razli�nih splošnih družbenih ciljev, in se zavzemajo za: zaš�ito okolja, varnost, zdravje,
enakost spolov, interese potrošnikov, mir, interese starostnih kategorij ipd. Bibi�
ugotavlja, da ta nova kategorija interesnih skupin pri�a krepitvi sodobne civilne družbe.
3.2. Na�in vplivanja interesnih skupin na politi�ne stranke Interesne skupine se v splošnem razlikujejo od politi�nih strank po tem, da slednje
tekmujejo za oblast, medtem ko si interesne skupine prizadevajo predvsem za vpliv na
politi�ne stranke.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 7 od 53
V literaturi zasledimo najve�krat dva na�ina delovanja interesnih skupin, le te lahko
delujejo neposredno na vlado, ali pa posredno preko politi�nih strank ali množi�nih
medijev.
Poleg lobiranja obstajajo tudi drugi na�ini s pomo�jo katerih lahko skupine uveljavljajo
svoje interese. Pomembno vlogo imajo tudi; mobilizacija ljudi za dolo�en cilj,
oblikovanje in usmerjanje javnega mnenja oziroma javnomnenjski pritisk pri
posameznih aktualnih družbenih zadevah. Bogomir Ferfila (1995:101) navaja še
takoimenovani volilni inžinering, ki se nanaša v prvi vrsti na skupine, ki delujejo v
volilnem procesu. Te skupine financirajo svoje kandidate, vplivajo na strankino
strategijo in programske omejitve ter aktivirajo �lanstvo za sodelovanje v kampanji.
Pomembno pa je tudi pravdanje, ki je v ZDA v�asih u�inkovitejša strategija delovanja
interesnih skupin kot lobiranje. Interesne skupine na sodiš�u pogosto nadomeš�ajo, kar
so zamudile na zakonodajnem podro�ju z lobiranjem. V ZDA so posebej uspešne
ekološke skupine (Ferfila, 1995:101), pa tudi organizirani potrošniki in skupine za
državljanske pravice.
Delovanje interesnih skupin ima tudi �asovne termine, Marjan Brezovšek (1995:32)
govori o treh fazah:
• predparlamentarna faza (tu skupine delujejo pri konzultacijah, kampanjah);
• parlamentarna faza (lobiranje, povezovanje, iskanje proti uslug)
• postparlamentarna faza (pravda pred sodiš�em).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 8 od 53
4. KOMUNICIRANJE Z VPLIVNIMI JAVNOSTMI
Klju�no vprašanje pri lobiranju je, katere so vplivne javnosti, ki pomembno prispevajo k
doseganju ciljev lobisti�ne kampanje. Pomembno je tudi, kako sprejemajo odlo�itve, od
katerih so odvisni interesi našega podjetja ali organizacije.
4.1. Kaj so vplivne javnosti? To so subjekti ali skupine, ki neposredno vplivajo na družbenopoliti�ne odlo�itve, ter
subjekti ali skupine, ki lahko s svojo vplivnostjo posebej vplivajo na cilje in interese
organizacije, podjetja ali posameznika. To so torej tisti, ki odlo�ajo o sprejetju ali
nesprejetju dolo�ene zakonodaje.
4.1.1. Vplivne javnosti delimo na:
• vlado (vklju�ujo� ministre, državne urednike),
• parlament,
• politi�ne stranke,
• druge.
4.1.1.1. Vlada
Vlada, ministri ter državni uradniki izvajajo (ekonomske) politiko ter teko�e posle, ki
neposredno vplivajo na življenje posameznika, organizacije ali podjetja.
4.1.1.2. Parlament
Je zakonodajno telo in s svojo mo�jo ustvarja socialna, gospodarska in pravna pravila
delovanja organizacij, posameznika ali podjetja.
4.1.1.3. Politi�ne stranke
Soustvarjajo politi�ne cilje in obljube, ki jih dajo volivcem v volilni kampanji, in si jih
prizadevajo uresni�iti.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 9 od 53
4.1.1.4. Druge vplivne javnosti
Sem prištevamo tiste institucije, ki zaradi svoje kapitalske pomembnosti (državni
kapitalski skladi, Banka Slovenije, finan�ne institucije itd.) ali zaradi idejnega
organizacijskega naboja (nevladne organizacije) lahko odlo�ilno vplivajo na subjekt,
organizacijo ali podjetje.
4.2. Kako odlo�ajo vplivne javnosti
Slika 1: Trikotnik lobiranja (Novak, 2006)
Vplivne javnosti odlo�ajo po kriterijih, kaj poro�ajo mediji, kaj menijo volivci in kaj je
njihov osebni interes (tj. interes politikov, uradnikov, lobirancev).
4.2.1. Mediji
Ti imajo klju�no vlogo pri ustvarjanju javnega mnenja.
4.2.2. Volivci
Klju�na potreba in cilj organiziranih politi�nih skupin v demokrati�nih državah je zmaga
na volitvah. Vplivne javnosti jasno in z natan�no dolo�enimi cilji sledijo volji volivcev
tudi pri sprejemanju zakonodaje.
Vplivne javnosti: Kako odlo�ajo:
Vlada
Parlament
Politi�ne stranke
Mediji
Volivci
Osebni interes
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 10 od 53
4.2.3. Osebni interes
Poznavanje osebnih interesov posameznikov iz vplivne javnosti (lobirancev) je klju�no
za uspeh lobisti�nega projekta.
4.3. Kdo vpliva na koga? Vpliv nikoli ni enosmeren ali izoliran od drugih vplivov. To nazorno prikazujejo krogi
vpliva, saj se med seboj prekrivajo, kakor se prepleta vpliv posameznih družbenih
subjektov in skupin.
Slika 2: Klasi�ni krogi vpliva (Ogrizek, 2004)
Slika 3: Krogi vpliva – idealna situacija (Ogrizek, 2004)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 11 od 53
5. PROCES LOBIRANJA
Proces lobiranja sestoji iz ve� faz, katere so razvidne iz naslednje slike. Faze procesa
lobiranja so opisane v naslednjih podpoglavjih.
Slika 4.: Proces lobiranja (Ferjan, 2000)
5.1. Odlo�itev o lobiranju Najprej je potrebno opredeliti cilj lobiranja. Cilj je navadno vplivati na vsebino odlo�itve
državnega organa.
Poznamo:
• lobiranje za dosego ciljev v zvezi s poslovanjem z državo ( nakup, prodaja,
finan�ni posli, koncesije…);
• lobiranje za dosego povsem osebnih ciljev;
ODLO�ITEV O LOBIRANJU
IZBOR LOBISTA
ANALIZA STANJA
DOLO�ANJE DINAMIKE LOBIRANJA
IZBOR METOD IN TAKTIK LOBIRANJA
UDEJANJENJE
VREDNOTENJE REZULTATOV
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 12 od 53
• lobiranje za dosego politi�nih ciljev (sprejem zakonodaje ).
Preden se odlo�imo za lobiranje je potrebno odlo�itev dobro pretehtati. Potrebno je
ugotoviti, kakšne posledice bodo za organizacijo nastale ob taki ali druga�ni odlo�itvi
državnega organa. �e so posledice dolo�ene odlo�itve za organizacijo tako neugodne, da
bi bili stroški za organizacijo upravi�eni, se odlo�i za lobiranje.
5.2. Izbor lobista Odlo�iti se je potrebno ali za lobiranje angažirati notranjega �lana ali najeti zunanjega
lobista.
Prednosti Slabosti
• sodelovanje poteka izklju�no na
projektni osnovi;
• zelo usposobljen kader;
• poznavanje metod lobiranja;
• povezava z drugimi lobisti in
ustanovami;
• hiter dostop do virov in
informacij;
• neobremenjenost z rezultati;
• druga�en pogled na problem;
• nevtralna pozicija;
• izkušnje.
• visoka cena storitev;
• daljši �as spoznavanja podjetja,
naro�nika in njegovega
problema;
• napa�no razumevanje problema;
• možnost razkritja zaupnih
podatkov;
• slabo poznavanje naro�nika in
njegove organiziranosti;
• nerazumevanje z naro�nikom in
njegovimi zahtevami:
• nedosledno izpolnjevanje
dogovora.
Tabela 1: Izbira zunanjega izvajalca lobisti�nih projektov
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 13 od 53
5.3. Analiza stanja Pred za�etkom kakršnekoli akcije lobiranja je potrebno temeljito analizirati stanje. Le to
pa mora pokazati realne možnosti za uspeh lobiranja.
5.4. Dolo�anje dinamike lobiranja Pravilno izbran �as za lobiranje je klju�en za uspeh. Najbolj je u�inkovito:
• v �asu pred volitvami;
• preden neka zadeva postane javna;
• v �asu, ko je neka zadeva na vrhuncu publicitete;
• preden gre neka zadeva v obravnavo v parlament;
• ko je neka zadeva v parlamentarni proceduri.
5.5. Izbor metod in taktik lobiranja Poznamo metode direktnega in indirektnega lobiranja:
K direktnem lobiranju štejemo:
• osebno sre�anje;
• posredovanje po telefonu;
• pošiljanje pisem posameznikom;
• pošiljanje odprtih pisem;
• pošiljanje pisem, katere podpiše ve� podpisnikov;
• ˝zasedbo˝telefonske številke oziroma drugih elektronskih naslovov;
• peticije.
K indirektnem lobiranju pa štejemo:
• kampanje v medijih;
• ciljno usmerjene politi�ne kampanje;
• generiranje ˝zadev˝v medijih;
• pritisk organizacij civilne družbe;
• pritisk ˝vzporednih˝politi�nih organizacij;
• masovne demonstracije;
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 14 od 53
• ustanovitev lastne politi�ne stranke.
Izbor taktik lobiranja
Taktika pomeni na�in ravnanja za dosego kakega cilja. (SSKJ)
Taktike lobiranja so:
• dajanje komplimentov ravnanju politika;
• sklicevanje na ideologijo;
• sklicevanje na zakone, resnico, pravico;
• sklicevanje na ureditev v drugih državah;
• zadovoljevanje osebnih interesov posameznika;
• ponudba pomo�i;
• grožnje.
5.6. Udejanjenje Dejavnost planiranja je dobro planirati. To pomeni predvsem opredeliti proces lobiranja,
kakor smo ga opisali.
V fazi udejanjenja je potrebno skrbeti za:
• logistiko (priskrbeti si je potrebno potrebne vire);
• kontaktiranje z lobisti v smislu dajanja povratnih informacij naro�niku lobiranja;
• po potrebi kontaktiranje s politiki;
• izvajanje administrativno-tehni�nih opravil.
5.7. Vrednotenje rezultatov Med procesom lobiranja je pomembna tudi funkcija kontrole. Kontrolno funkcijo je
potrebno izvajati že med samim procesom lobiranja.
Ob koncu pa je pomembno še ugotoviti:
• stroške in koristi lobiranja;
• katere metode so nam prinesle želene in katere neželene u�inke;
• katere taktike so se najbolj obnesle.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 15 od 53
6. LOBIRANJE IN MEDIJI
Za uspešno oblikovanje odnosov z mediji je najprej treba natan�no poznati zapletena
razmerja med mediji, politiki in organizacijami.
6.1. Mediji, politiki, lobisti
Slika 5: Odnosi med politiki, mediji in lobisti (Novak, 2006)
Komuniciranje med vlado in državljani v glavnem poteka prek medijev in mediji imajo
velik vpliv na obliko in vsebino teh informacij. Vladni odnosi z javnostmi so se razvili
predvsem zato, da bi državne ustanove dosegle svoje cilje, omogo�ajo pa tudi kontrolo
javnosti nad vlado.
6.2. Najpogostejša orodja in tehnike komuniciranja z mediji so:
• sporo�ilo za medije,
• novinarska konferenca,
• gradivo za novinarje,
• izjava,
• �lanek,
• intervju,
• internet.
Politiki
Mediji
Lobisti
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 16 od 53
6.2.1. Sporo�ilo za medije
To je osnovno komunikacijsko orodje v odnosih z mediji. Z njim medijem posredujemo
informacije, s katerimi želimo seznaniti javnost, hkrati pa skušamo vzpodbuditi urednika
ali novinarja, da bo poiskal ve� informacij o naši novici, ki bo osnova za prispevek na
dolo�eno temo.
6.2.2. Novinarska konferenca
Organiziramo jo, kadar želimo vsem medijem hkrati sporo�iti našo novico in jim ob tem
dati priložnost, da nam zastavijo vprašanja.
6.2.3. Gradivo za novinarje
Za njih pogosto pripravimo posebno gradivo, ki ga imenujemo ˝novinarska mapa˝;
zastavimo jo tako, da jo po potrebi brez težav spreminjamo.
6.2.4. Izjava
Z izjavo v nekaj stavkih povemo svoje mnenje. Izjava naj bo kratka in naj odgovarja na
novinarjevo vprašanje.
6.2.5. �lanek
V�asih se lahko v vlogi novinarja znajdemo tudi sami, saj lahko kot strokovnjaki
objavljamo �lanke oz. strokovne prispevke.
6.2.6. Intervju
�e nas novinarji zaprosijo za intervju, se najprej pozanimajmo o temi pogovora, da
ugotovimo, ali smo sploh pravi sogovornik.
6.2.7. Internet
Oblikovanje posebne spletne strani za novinarje je sestavni del predstavitve organizacije
na spletu. Po nekaterih raziskavah 80 odstotkov ameriških novinarjev svoj prvi vir
informacij poiš�e na spletu.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 17 od 53
7. LOBIRANJE KOT PROCES PREPRI�EVANJA
Lobiranje je proces prepri�evanja, na uspeh katerega vplivajo lastnosti lobista in
lobiranca, ter lastnosti prepri�evalnega sporo�ila. Zelo pomembno je, da za posamezno
lobisti�no namero izberemo ˝pravega˝lobista, strokovnjaka z dolo�enega podro�ja, z
dobrimi odnosi z lobiranci, ki ga spoštujejo in mu zaupajo.
7.1. Dejavniki, ki vplivajo na mo� prepri�evanja Na uspešnost prepri�evanja vplivajo dejavniki, povezani s tremi elementi
prepri�evalnega komuniciranja. Na mo� prepri�evanja torej vplivajo:
• lastnosti lobista oz. prepri�evalca;
• lastnosti lobiranca oz. tistega, ki ga prepri�ujemo;
• lastnosti sporo�ila oz. komunikacije med lobistom in lobirancem..
7.1.1. Lastnosti lobista
To je oseba, ki skuša vplivati na stališ�a sogovornika.
Lastnosti so:
• Verodostojnost oz. kredibilnost
Verodostojen lobist je kompetenten, dobro informiran in ima zanesljive vire informacij.
V to mora prepri�ati tudi lobiranca, �e ho�e, da ta sprejme njegove argumente.
• Socialni kapital
To so vse njegove veze in poznanstva, preko katerih navezuje stike z lobiranci.
• Socialna mo�
Ta je odvisna od njegovega položaja v družbi. Gre za mo� socialnega vpliva, ki ga je
zmožen lobist imeti na prejemnike sporo�enega, in je odvisna od socialnega kapitala
lobista.
• Privla�nost
To ima izjemno mo�ne zmožnosti prepri�evanja, saj privla�nejšim ljudem raje
verjamemo in se poistovetimo z njimi.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 18 od 53
• Sposobnost empatije
Sposobnost vživljanja v sogovornika je prav tako ena bistvenih sposobnosti dobrega
lobista.
• Retori�ne sposobnosti
Dober lobist je tudi dober retorik, ki zna besede, kretnje in vsebino povedanega izbrati
ustrezno okoliš�ini in sogovorniku ter tako sogovornika popeljati do želenega zaklju�ka.
7.1.2. Lastnosti lobiranca
Posamezni lobiranci so razli�no dojemljivi za socialni vpliv.
V vlogi lobirancev se najpogosteje pojavljajo:
• vlada, kot center odlo�anja;
• državni zbor, oblika posameznega zakona je odvisna tudi od dopolnil in
glasovanja poslancev.
7.1.3. Lastnosti sporo�ila
Vsako sporo�ilo ima tri zna�ilnosti: vsebino, slog in strukturo. Vse tri zna�ilnosti
vplivajo na mo� prepri�evanja posameznega sporo�ila.
7.2. Priložnosti za lobiste v Sloveniji
7.2.1. Za�eti pri poslancih
Parlament je splošno pomemben, je ena izmed komponent v strukturi mo�i. Ker ima
vsak poslanec lažji dostop do ministra, kot ga imajo predstavniki javnosti, tudi lažje
predstavi tematiko. Vendar ni pogosto, da bi imel parlament najve�ji vpliv. �e
predstavitve ministrom potekajo v parlamentu, so najprimernejši komunikacijski kanal
uradniki, na katetre se ministri obra�ajo glede informacij in argumentov, ki bi jih
obvarovali pred napadom nanje.
7.2.2. Pritisk daje rezultate
Samo izkušnje nam povedo, kdaj je pravi �as za pritisk. Pogosto uporabljen, vendar ne
nujno uspešen na�in je množi�ni lobi, kjer množica ljudi pritiska na nekega ministra ali
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 19 od 53
�lana parlamenta. Poslanci in zakonodajalci raje odgovarjajo na posamezna pisma, kot
pa velikim delegacijam, ki pritegnejo malo pozornosti in ni� ve�.
7.2.3. Za�eti na vrhu
Vsaka strategija naj bi se za�ela pri predsedniku vlade, ministrih in politi�nih strankah,
ker imajo najve�jo mo�. Vendar gre vsaka predstavitev najprej preko oddelka,
pristojnega za ta problem, ki svetuje ministrom na podlagi informacij, ki jih ima in ki jih
seveda najprej skr�i na bistvo, preden pridejo do vrha.
7.2.4. Poslanci in uradniki se morajo zabavati
Poslanci državnega zbora in uradniki sprejmejo mnogo povabil na kosila, ve�erje ipd.,
zato so tudi pazljivi pri sprejemanju, predvsem pri osebah, ki jih ne poznajo preve�
dobro. Vendar jih nikoli ne smemo podkupiti z gostoljubnostjo.
7.2.5. Posli z vlado so podaljšanje odnosov z javnostmi
Odnosi z javnostmi so pomembni kot okrepitev ali kot vodilna tehnika, kjer je
mobilizacija javnega mnenja, promocije, ugleda organizacije pomembna pri predstavitvi
primera. Vendar so te metode nepomembne pri znanju (ang. need to know), tehniki
zagovarjanja in pri razumevanju odlo�anja.
7.3. Šest prakti�nih nasvetov, kako lobirati ministre, državne
sekretarje ali poslance
7.3.1. Opredelimo svoje prioritetne teme in cilje.
• Vedeti moramo katero temo bomo obravnavali. Ne predstavljamo prevelikega
števila tem – ostanemo pri najve� dveh ali treh.
• Odlo�iti se moramo kaj pri�akujemo od obiska – ali zagotovilo glede glasovanja
ali prevzem vodenja dolo�ene teme – ali pa je obisk zgolj informativne narave.
• Na za�etku dovolimo nekaj �asa za ˝�vekanje˝, ampak ne preve�. Zapomniti si
moramo, da smo na obisku in da je �as omejen.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 20 od 53
• �e gre za skupinski obisk, se je treba odlo�iti kdo bo razpravo za�el in vodil ter
kdo bo odpiral prioritetne teme.
7.3.2. Dobro poslušamo.
• Ve�ji del lobiranja je poslušanje, iskanje namigov glede pogledov, mnenj in
stališ� poslancev o odprtih vprašanjih in iskanje priložnosti za plasiranje dobrih
informacij.
• �e se sre�ujemo z bolj tihim �lovekom, poskušamo razviti debato z
zastavljanjem vprašanj. Za�nemo previdno.
• �e se sre�ujemo s �lovekom, ki ˝dolgovezi˝, moramo biti pozorni na priložnosti,
ko lahko debato pripeljemo spet nazaj na obravnavano temo.
7.3.3. Bodimo dobro pripravljeni.
Ve�ino poslancev posplošuje, podobno kot ve�ina vseh nas. Narediti moramo ˝doma�o
nalogo˝, vendar nam ni treba imeti ob�utka, da moramo poznati vsako najmanjšo
podrobnost glede odprtega vprašanja. Kadar je primerno, lahko dodamo kakšne osebne
izkušnje ali ob�utke. Predstaviti je potrebno skrbi/pomisleke naših prijateljev in drugih
�lanov skupnosti glede odprtega vprašanja.
• Vedeti je treba, kdaj je modro priznati, da �esa ne vemo, ter ponuditi pomo� pri
iskanju te informacije.
• Bodimo odprti do protiargumentov, vendar se pri njih ne ustavljajmo predolgo.
Ne bodimo prepirljivi ali tekmovalni.
7.3.4. Ne ostanimo predolgo.
• Poskusimo priti do sklepa odprtega vprašanja. �e smo slišali, kar smo želeli, se
zahvalimo in odidimo.
• �e razprava zaide v slepo ulico, se zahvalimo kljub temu, da smo razo�arani.
Zapustimo prostor in razpravo nadaljujemo prihodnji�.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 21 od 53
7.3.5. Ne pozabimo, da smo tam zato, da navežemo stik.
• �e poslanec podpira našo pozicijo glede odprtega vprašanja, ki ga zastopamo, ali
jo je v preteklosti že podprl, mu med obiskom izrazimo našo hvaležnost in
ponudimo podporo.
• �e je situacija nasprotna, pomislimo na frazo: Nobenih stalnih prijateljev,
nobenih stalnih sovražnikov. Mogo�e bo nekega dne glede pomembnega
vprašanja isti poslanec podprl našo pozicijo. Med tem �asom pa bo naš obisk
mogo�e prepri�al poslanca, da ne bo naš gore� nasprotnik. Z drugimi besedami,
napetost na nasprotni strani lahko zmanjšamo.
7.3.6. Pomembno je, da zadevo izpeljemo do konca.
Po obisku moramo poslati zahvalno pismo/sporo�ilo. �e smo se na sestanku dogovorili
za dolo�ene obveznosti, ponovimo naše razumevanje le-teh. �e je bilo na sestanku
prisotno tudi osebje, pišimo tudi njim. Pogosto so lahko prav oni pomembni zavezniki.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 22 od 53
8. RAZISKOVALNI DEL
8.1. Cilj raziskave Raziskava preu�uje navzo�nost lobiranja v slovenskem parlamentu. Z lobiranjem
skušajo interesne skupine vplivati na sprejemanje odlo�itev. Cilj raziskave bo temeljil
tudi na preu�evanju kaj vse mora vedeti lobist preden se loti lobiranja, omenjen bo tudi
sam proces lobiranja.
S pomo�jo intervjuja bom tako prejela veliko informacij, ki mi bodo v pomo� pri sami
raziskavi.
8.2. Osnovna hipoteza V Sloveniji opravlja vlogo splošnega predstavniškega telesa državni zbor. Poleg
državnega zbora, ustave odlo�a tudi državni svet, ki predstavlja posebne družbene
interese oziroma interesne skupine. Zaradi zastopanja interesnih skupin v državnem
svetu gre pri�akovati, da lobiranje v državnem zboru ni navzo�e. Z ozirom na to je bil
namen mojega diplomskega dela raziskati navzo�nost lobiranja v državnem zboru, ter
pripravljenost lobista na samo lobiranje.
OSNOVNI HIPOTEZI:
• Lobiranje v državnem zboru je navzo�e
• Pripravljenost lobista ob pri�etku lobiranja je navadno slaba
Razlog za postavitev navedenih hipotez je dejstvo, da bo Slovenija s približevanjem
zahodnim integracijam morala sprejeti pravila vedenja, ki jih narekujejo te integracije,
potrebno se bo soo�iti tudi s prakso, ki jo poznajo razviti parlamenti kamor sodi tudi
lobiranje. Vstop lobistov v državni zbor je po mojem mnenju neizbežen. Prav tako sem
mnenja, da so lobisti pri lobiranju zelo nepripravljeni, saj po mojem mnenju preve�krat
prihaja do nesprejetja zakonov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 23 od 53
8.3. Opis metode raziskovanja Raziskovalnega dela diplomske naloge sem se lotila z metodo intervjuja. Intervju lahko
pomeni dvoje, kot na�in zbiranja podatkov z ustnimi vprašanji ali pa kot javnosti
namenjen pogovor, v katerem kdo odgovarja na pripravljena vprašanja. (SSKJ, 2004)
V diplomski nalogi bom uporabila intervju, kot na�in zbiranja podatkov z ustnimi
vprašanji, kar pomeni na�rten razgovor med dvema osebama, in sicer med tistim, ki
intervjuja in intervjuvancem. S tehniko intervjuja na eni strani ugotovimo stališ�a,
mnenja in ideje, ki jih imajo drugi in na podlagi teh spoznanj lahko oblikujemo svoja
stališ�a. Po drugi strani pa je tehnika intervjuja pomembna tudi pri prenosu informacij, s
tem pa pri posredovanju naših stališ� in pri ugotavljanju, kako drugi sprejmejo ta
stališ�a.
8.3.1. Intervju
Zaradi bolj obširne pridobitve podatkov sem se v diplomski nalogi odlo�ila za metodo
raziskovanja uporabiti intervju. Po mojem mnenju je to ena boljših metod.
Intervju je bil v mojem primeru na�rten razgovor med dvema osebama. Med osebo, ki
intervjuva (menoj) in intervjuvancem (poslancem Grimsem).
Slika 1: poslanec mag. B. Grims
S tehniko intervjuja lahko na eni strani ugotovimo stališ�a, mnenja in ideje, ki jih imajo
drugi in na podlagi teh spoznanj oblikujemo svoja stališ�a. Po drugi strani je tehnika
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 24 od 53
intervjuja pomembna pri prenosu informacij, s tem pa pri posredovanju naših stališ� in
pri ugotavljanju, kako drugi sprejmejo ta stališ�a.
Metoda intervjuja nam je le v pomo�, oziroma je eden od dejavnikov za lažji in
na�rtnejši razgovor. Obstaja še vrsta drugih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost
intervjuja. Ti dejavniki so v tistem, ki intervjuja (osebi, ki vodi razgovor), in se kažejo v
njegovi strokovnosti, poznavanju problemov, njegovi izkušenosti, odnosu do
sodelavcev, osebnosti itd., kot tudi intervjuvancev (osebi, s katero vodimo intervju), kot
npr.: ali je intervjuvanec zainteresiran za pogovor, je pripravljen sodelovati, pozna
podro�je problematike itd.
Sam postopek organiziranega intervjuja je potekal slede�e. Najprej sem veliko
pozornosti posvetila sestavi vprašalnika. Po tem sem preko telefona obvestila
intervjuvanca v mojem primeru poslanca B. Grimsa. Tako sva skupaj dolo�ila teme
pogovora. Že v prvem pogovoru z njim sem ga podrobneje seznanila s problemom in
ciljem pogovora. Sam se je z veseljem odzval in mi posredoval kar nekaj informacij, ki
so mi bile v pomo� pri sami raziskovalni nalogi.
Gospod poslanec mi je že v naprej omenil, da mu je tema zelo blizu in tako nebo imel
težav pri odgovorih na vprašanja. Sama sem se šele ob pisanju diplomske naloge
podrobneje sre�avala z navedeno temo. Zato sem porabila kar nekaj �asa za samo
pripravo na intervju. Sama priprava na intervju je po mojem mnenju klju�nega pomena.
Razgovor ob dobri pripravljenosti tako poteka nemoteno, sproš�eno, iskreno. Tako lahko
hitreje dosežemo cilj razgovora in sprejmemo stališ�a, ki so vsem dovolj skupna.
Sodelovanje je aktivno in zainteresiranost obojestranska. Razgovor se kon�a v prijetnem
ozra�ju, zadovoljna sta tako intervjuvana oseba, kot tisti ki je intervjuval.
Intervju v moji raziskavi obsega 19 vprašanj. Sama sem med intervjujem intervjuvani
osebi postavila tudi nekaj podvprašanj. Tako je intervju potekal bolj sproš�eno in
razgibano.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 25 od 53
Sam intervju z g. B. Grimsem je potekal v Ljubljani 18. oktobra 2006, pred
parlamentom.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 26 od 53
9. LOBIRANJE V SLOVENIJI
9.1. Odlo�evalski proces v Sloveniji
9.1.1. Predstavitev vlade
Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri. Vlada in ministri so v okviru svojih
pristojnosti samostojni in odgovorni državnemu zboru. Po zakonu vlado sestavlja
štirinajst ministrov s svojimi ministrstvi, poleg teh pa ima lahko vlada tudi dva ministra
brez resorja.
Vlada Republike Slovenije je organ izvršilne oblasti in hkrati najvišji organ državne
uprave. Funkcija vlade je torej dvojna: upravlja politi�no - izvršilno in upravno funkcijo.
Politi�na izvršilna funkcija pomeni predvsem predlaganje politike državnemu zboru,
predlaganje zakonov in drugih aktov, ter skrb za njihovo uresni�evanje. Tako v skladu z
ustavo, zakoni in drugimi splošnimi akti državnega zbora dolo�a, usmerja in usklajuje
izvajanje politike države. Kot najvišji organ državne uprave pa izdaja predpise in
sprejema pravne, politi�ne, ekonomske, finan�ne, organizacijske in druge ukrepe, ki so
potrebni za razvoj države in urejenost razmer na vseh podro�jih v pristojnosti države.
Predsednik vlade
Vodi ter usmerja delo vlade, skrbi za enotnost njene politi�ne in upravne usmeritve,
usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Predsednik
vlade lahko dolo�i ministra, ki ga nadomeš�a v njegovi odsotnosti ali zadržanosti.
Ministri
V vlado so imenovani ministri za naslednja podro�ja: finance, gospodarstvo, visoko
šolstvo, znanost in tehnologijo, zdravje, notranje zadeve, zunanje zadeve, pravosodje,
javno upravo, delo, družino in socialne zadeve, promet, kmetijstvo gozdarstvo in
prehrano, okolje in prostor, kulturo, šolstvo in šport ter obrambo.
Ministri so odgovorni za stališ�a in odlo�itve vlade in za izvajanje teh odlo�itev. Vsak
minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo. Odgovoren je za
odlo�itve pri vodenju ministrstva, pa tudi za opustitve ukrepov, ki bi jih moral sprejeti.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 27 od 53
Državni sekretarji
Vsako ministrstvo ima lahko po enega državnega sekretarja, ki ima status funkcionarja.
Državni sekretarji v bistvu predstavljajo namestnike ministra, ki so odgovorni za
dolo�eno podro�je v okviru ministrstev. Za lobiste predstavljajo pomemben
komunikacijski kanal do pristojnega ministra in posledi�no do vlade.
Generalni direktorji
Upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem podro�ju znotraj ministrstva
vodijo generalni direktorji. Imenuje jih vlada. So tudi pomemben komunikacijski kanal
in ve�inoma strokovnjaki za podro�je, ki ga pokrivajo.
Strateški sveti
Predsednik vlade lahko ustanovi strateške svete. Z aktom o ustanovitvi se dolo�ijo
naloge in delovno podro�je strateškega sveta. Strateški sveti v okviru svojega delovnega
podro�ja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja in mu
svetujejo ter zanj pripravljajo mnenja. �lane strateškega sveta imenuje predsednik vlade.
Vladne službe
Za organizacijsko, strokovno in drugo pomo� pri delovanju vlade in usklajevanju dela
ministrstva lahko vlada ustanavlja vladne službe.
Poslanske skupine
Poslanci so v državnem zboru organizirani v poslanskih skupinah. V mandatu 2004-
2008 je ustanovljenih osem poslanskih skupin.
Delovna telesa
Državni zbor ustanovi delovna telesa: komisije in odbore. V mandatu 2004-2008 je
ustanovljenih 24 delovnih teles: 14 odborov in 10 komisij.
Podro�je dela delovnih teles ureja Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles
Državnega zbora Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 35/02 in 06/04).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
Slika 6: Organizacijska shema vlade Republike Slovenije (Internetna stran, 2006)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 29 od 53
9.1.2. Delo vlade in priložnosti za lobiste
Vlada dela in odlo�a na rednih in dopisnih sejah. Njeno delo je javno. Za zagotavljanje
javnosti dela vlade skrbita služba vlade za informiranje in vladni predstavnik za odnose
z javnostmi. Urad vlade za informiranje skrbi za obveš�anje doma�e javnosti in doma�ih
medijev o delu vlade preko interneta.
Na spletnih straneh urada lahko spremljamo teko�e delo vlade, tj. ves postopek od
nastajanja gradiv, ki �akajo na obravnavo na vladi (gradiva v postopku obravnave) in
obravnavo na sejah vlade (dnevni red sej vlade s sklepi in že sprejetimi gradivi), ko
vlada sprejeta gradiva pošlje v obravnavo v državni zbor in sklepe v objavo v uradni list.
Po vsaki seji vlade urad pripravi tudi sporo�ilo za javnost o vsebini sklepov, ki jih je
vlada sprejela, in jih objavi na vladnem spletnem portalu in na straneh urada.
Vsak lobist mora spremljati delo vlade, da je sproti informiran o njenih teko�ih in
prihodnjih aktivnostih. Demokrati�en sistem nam zagotavlja, da smo vsi državljani
obveš�eni o delu vlade, �e to želimo. Spremljanje dela vlade je tako za povpre�ne
državljane možnost, za lobiste pa obveza.
9.1.3. Državni zbor Republike Slovenije
Organizacijska shema državnega zbora prikazuje sam sestav državnega zbora. Shema je
dokaj pregledna in po mojem mnenju ne potrebuje dodatne razlage.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 30 od 53
Slika 7: Organizacijska shema državnega zbora
9.1.3.1. Pogled lobista na državni zbor
Državni zbor šteje 90 poslancev, ki so izvoljeni neposredno na podlagi splošne in enake
volilne pravice. Ustava v 80. �lenu predpisuje, da se v državni zbor vedno izvoli po en
poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti. �lani parlamenta so izvoljeni za
dobo štirih let.
Državni zbor kot predstavniško telo opravlja vse funkcije, zna�ilne za sodobni
parlament. Te funkcije se obi�ajno porazdelijo na zakonodajno, volilno in nadzorno
funkcijo.
DRŽAVNI ZBOR
PREDSEDNIK DZ
KOLEGIJ PREDSEDNIKOV DZ
GENERALNI SEKRETAR
3 PODPREDSEDNIKI DZ KABINET PREDSEDNIKA DZ
URAD GS
SLUŽBE POSLANSKIH SKUPIN
ZAKONODAJNO PRAVNA SLUŽBA
SLUŽBA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
SEKRETARIAT DRŽAVNEGA ZBORA DIREKTORAT
SEKTOR ZA IZVAJANJE
DEJAVNOSTI DZ
• Oddelek za pripravo in izvedbo sej DZ
• Oddelek za mednarodno dejavnost, protokol in prevajanje
RAZISKOVALNO DOKUMENT.
SEKTOR
SPLOŠNI SEKTOR
INFORMACI. SEKTOR
OPERATIVNO TEHNI�NI SEKTOR
• Raziskovalni oddelek
• Dokumentacijsko- knjižni�ni oddelek
• Oddelek za organizacijo in kadre
• Finan�no – ra�unovodski oddelek
• Oddelek za razvoj informacijskega sistema
• Oddelek delo z gradivi in pošto
• Oddelek za operaterski servis
• Oddelek tiskarna
• Oddelek za investicije in vzdrževanje
• Oddelek za gostinske storitve
• Oddelek za prevoze
• Oddelek za receptorska in telefonska dela
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 31 od 53
Zakonodajna funkcija zboru omogo�a:
• sprejemanje sprememb ustave;
• sprejemanje zakonov in drugih splošnih aktov;
• sprejemanje svojega poslovnika;
• sprejemanje državnega prora�una in zaklju�enega ra�una prora�una;
• ratificiranje mednarodne pogodbe;
• razpisovanje referendumov.
Volilna funkcija omogo�a državnemu zboru, da voli ter imenuje in razrešuje
predsednika vlade in ministre, predsednika in podpredsednike državnega zbora, sodnike
ustavnega sodiš�a, guvernerja centralne banke, �lane ra�unskega sodiš�a, varuha
�lovekovih pravic itd. v okviru nadzorne funkcije državni zbor zlasti odreja
parlamentarno preiskavo, odlo�a o zaupnici in nezaupnici vlade in odlo�a o obtožbi
predsednika republike, predsednika vlade in ministrov pred ustavnim sodiš�em. (Grad,
Kau�i�, 1997:178)
Poleg navedenih funkcij pa ima državni zbor pristojnosti, da odlo�a o razglasitvi vojnega
in izrednega stanja ter uporabi obrambnih sil.
Delovanje državnega zbora:
Na podlagi ustave in poslovnika državni zbor opravlja svoje delo na zasedanjih in sejah.
Zasedanje pomeni daljše �asovno obdobje delovanja državnega zbora, znotraj zasedanj
pa dela državni zbor na sejah, ki potekajo na dolo�ene dneve v mesecu. �e je nujno je
mogo�e državni zbor po 85. �lenu ustave, sklicati tudi mimo rednih zasedanj na
izrednem zasedanju.
9.1.4. Državni svet
Državni svet je zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih
interesov. Šteje 40 �lanov, ki so za razliko od Državnega zbora Republike Slovenije kjer
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 32 od 53
se oblikujejo poslanske skupine, organizirani v petih interesnih skupinah po posameznih
podro�jih. Spodnja tabela prikazuje število �lanov v posameznih interesnih skupinah.
Ime interesne skupine Število �lanov
Interesna skupina delodajalcev 4
Interesna skupina delojemalcev 4
Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih podjetnikov 4
Interesna skupina negospodarskih dejavnosti 6
Interesna skupina lokalnih interesov 22
Skupaj 40
Tabela 2 : Sestava državnega sveta
Interesne skupine lahko oblikujejo stališ�a do posameznih zadev, ki so na delovnem
redu sej državnega sveta in njegovih komisij. Vsaka interesna skupina izvoli izmed sebe
vodjo, ki vodi in organizira delo, ter sklicuje in vodi njene seje. Državni svet ima
predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli z ve�ino glasov vseh �lanov. �lani
državnega sveta se volijo za dobo petih let. V državnem svetu se predstavniki interesov
razli�nih družbenih skupin medsebojno soo�ajo na institucionalen na�in, namesto da bi
skušali vplivati na parlamentarno odlo�anje prek razli�nih oblik neformalnih pritiskov.
Pristojnosti državnega sveta so naštete v 97. �lenu ustave:
Državni svet lahko:
• predlaga državnemu zboru sprejem zakonov;
• daje državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti;
• zahteva, da državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat
odlo�a;
• zahteva razpis referenduma iz drugega odstavka 90. �lena;
• zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. �lena (parlamentarna
preiskava).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 33 od 53
Državni svet nima nobenih pristojnosti, v katerih bi sam sprejemal odlo�itve, temve� so
vse njegove odlo�itve naravnane na delovanje državnega zbora. Po ustavi je edina
dolžnost državnega sveta, da na zahtevo državnega zbora izre�e mnenje o posamezni
zadevi. Državni svet ima tako predvsem iniciativno, kreativno in svetovalno funkcijo. V
okviru prve lahko predlaga državnemu zboru sprejem zakonov, zahteva razpis
zakonodajnega referenduma in zahteva parlamentarno preiskavo. V okviru drugih dveh
funkcij pa lahko po lastni presoji ali na zahtevo državnega zbora daje le-temu mnenje o
razli�nih zadevah. Najve�ji vpliv na odlo�itve državnega zbora ima državni svet prek
pravice do odložilnega veta, saj lahko zahteva, da državni zbor še enkrat odlo�a o
zakonu, ki ga je sicer že sprejel, pri �emer državni zbor lahko zakon ponovno sprejme le
z ve�ino glasov vseh poslancev, kar pa je zahtevnejša ve�ina kot sicer (Grad, Kau�i�,
1997:185).
Delovanje državnega sveta:
Zaradi vpliva državnega sveta na zakonodajno dejavnost državnega zbora, poslovnik
državnega zbora med drugimi dolo�a, da delovna telesa državnega zbora sodelujejo z
delovnimi telesi državnega sveta.
Državni svet deluje na sejah, ki jih sklicuje predstavnik državnega sveta na lastno
pobudo ali po sklepu sveta, na zahtevo delovnega telesa sveta, na zahtevo predstavnikov
ene ali ve� interesnih skupin ali na zahtevo petine �lanov državnega sveta.
Predsednik skli�e sejo državnega sveta tudi v primeru, kadar mora državni svet na
zahtevo državnega zbora izre�i mnenje o posamezni zahtevi.
9.1.5. Politi�ne stranke
Kaj je politi�na stranka?
Politi�na stranka je združenje državljank in državljanov, ki uresni�ujejo svoje politi�ne
cilje, sprejete v programu.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 34 od 53
Kdo lahko ustanovi politi�no stranko?
Stranko lahko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljanov Republike Slovenije, ki
podpišejo izjavo o Ustanovitvi stranke. Ustanovitelj stranke ne sme biti oseba, ki ji je
odvzeta poslovna sposobnost.
Politi�no stanje v Sloveniji
V Sloveniji je trenutno registriranih 37 politi�nih strank. Med njimi jih je zgolj 7 dobilo
zadostno število glasov podpore na volitvah v državnem zboru, ki so bile leta 2004 - to
so parlamentarne stranke.
Te pa so:
• Slovenska demokratska stranka (SDS);
• Liberalna demokracija Slovenije (LDS);
• Socialni demokrati (SD);
• Nova Slovenija (NSi);
• Slovenska ljudska stranka (SLS);
• Slovenska nacionalna stranka (SNS) in
• Demokrati�na stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).
Trenutno vladno koalicijo tvorijo SDS, NSi, SLS in DeSUS.
9.2. Ureditev lobiranja
9.2.1. Ureditev lobiranja v svetu
Noben demokrati�ni sistem lobiranja nasploh ne more prepovedati ali prepre�iti. Lahko
pa dolo�i meje takšnega delovanja, pravila dopustnega obnašanja, negativne sankcije za
nezaželeno obnašanje ipd. Izkušnje so na tem podro�ju zelo razli�ne - ne le v razli�nih
državah, ampak tudi znotraj posameznih držav (zlasti federalnih). Tako npr. lahko
opazimo velike razlike celo znotraj Združenih držav Amerike, saj imajo tam posamezne
države ob upoštevanju federalne zakonodaje v zvezi s tem avtonomne kompetence za
urejanje tega podro�ja. V svetovnem merilu so osnovne razlike med državami v tem, da
nekatere države to podro�je urejajo s pravnimi normami, druge pa ne. Pomembno
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 35 od 53
razli�ne izkušnje so tudi znotraj skupine držav, ki poznajo normativno urejanje tega
podro�ja. (Fink Hafner, 1995:282).
Kakor ugotavlja avtorica Danica Fink Hafner, v osnovi lahko govorimo o štirih razli�nih
na�inih regulacije:
1. Ustavno oziroma zakonsko urejanje: (npr. v mnogih posameznih državah
znotraj ZDA, od leta 1946 tudi na federalni ravni v ZDA)
2. Pisna pravila (kodeks) lobiranja (ZDA, Kanada) V ZDA morajo lobisti spoštovati
pisna pravila lobiranja, ki veljajo za lobiranje kongresa, prav tako pa tudi pogoje in
procedure, ki so predpisane za lobiranje agencij zvezne vlade. Podobno velja za
lobiranje agencij zvezne vlade v Kanadi.
3. Predpisana registracija interesnih skupin oziroma njihovih predstavnikov pri
parlamentu/ njegovih delovnih telesih (npr. Nem�ija, ZDA, Kanada). V Združenih
državah Amerike je registracija lobistov (posameznikov, združenj in zasebnih
podjetij) obvezna. Registriran lobist mora vsako �etrtletje natan�no pisno poro�ati o
svoji dejavnosti v kongresu. Podobno je registracija lobistov obvezna tudi v Kanadi.
V Nem�iji poznajo registracijsko proceduro na zvezni ravni. Ta je oprta na združenja
s federalnimi predstavništvi, ki se lahko registrirajo pri Bundestagu ali pri zvezni
vladi ali pa pri obeh institucijah. Register je objavljen letno. Z registracijo interesne
skupine v Nem�iji dobijo dostop do stavb osrednjih politi�nih institucij in do
sodelovanja pri pripravi zvezne zakonodaje. Poleg te formalne procedure obstajajo
še nekatere manj formalne, ki tudi omogo�ajo sodelovanje interesnih skupin pri
pripravi zvezne in regionalne zakonodaje. V Veliki Britaniji je tudi aktualen
neformalen predlog za uvedbo registra in pravil obnašanja interesnih skupin. Ta je
usmerjen predvsem na poklicne lobiste, ki svoje delovanje usmerjajo predvsem na
poslance. Register naj bi zajemal vsa podjetja, ki se ukvarjajo z lobiranjem.
Razmišlja se o tem, da bi bil register javen, upravljal pa bi ga parlament.
4. Obvezno pisno deklariranje poslancev ob uradnem prevzemu te vloge po volitvah
glede tega, s katerimi interesnimi skupinami nameravajo sodelovati oziroma jih
zastopati kot govorci (npr. Velika Britanija).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 36 od 53
9.2.2. Ureditev lobiranja pri nas
V Sloveniji še nimamo zakona, ki bi urejal lobiranje v celoti. Zakon o lobiranju je v
pripravi, prvo obravnavo je doživel 14.7. leta 1999. Zaenkrat to podro�je bolj ali manj
urejajo posamezni zakoni, omenimo le najpomembnejše:
• Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo
Zakon poslancem, predstavniku republike, kakor tudi drugim osebam, ki opravljajo
predstavniške in izvršilne funkcije v državnih organih ali organih lokalne skupnosti,
prepoveduje med trajanjem funkcije opravljanje pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni
združljiva z njihovo funkcijo. Pri tem zakon razlikuje med funkcionarji, ki poklicno
opravljajo funkcijo, in tistimi, ki jo opravljajo nepoklicno. Tisto, kar je v zakonu bližje
primerjalnim ureditvam lobiranja v svetu, so dolo�be o prepovedi sprejemanja daril in
drugih ugodnosti v �asu opravljanja funkcije in nadzorstvu nad premoženjskim stanjem
funkcionarjev. Nezdružljivost opravljanja dolo�enega dela je pri nas dolo�ena tudi za
nekatere državne uradnike. (npr. v zakonu o delavcih v državni upravi in zakonu o
upravi).
• Zakon o politi�nih strankah in zakon o volilni kampanji
Ta dva zakona urejata financiranje politi�nih strank. To je pomembno, saj interesne
skupine oziroma lobisti poskušajo pridobiti vpliv na sprejem politi�nih odlo�itev v
zakonodajnih in izvršilnih organih preko parlamentarnih politi�nih strank.
• Predpisi s podro�ja javne uprave in gospodarstva ter kazenski zakonik
S podro�jem lobiranja je povezano tudi vprašanje varstva zaupnih podatkov in prepoved
konkurence oziroma konkuren�na klavzula. Razli�ne vrste in stopnje tajnosti ter sankcije
v primeru kršitev urejajo predpisi s podro�ja javne uprave in gospodarstva ter kazenski
zakonik. Dolo�be o prepovedi konkurence in o konkuren�ni klavzuli pa so vsebovane v
zakonu o varstvu konkurence, zakonu o gospodarskih družbah in zakonu o delovnih
razmerjih.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 37 od 53
10. VPLIV NA NASTANEK ZAKONODAJE
V Republiki Sloveniji je zakonodajni organ državni zbor, ki sprejema, spreminja in
dopolnjuje zakone. Nove zakone ali spremembe in dopolnitve obstoje�ih zakonov pa
pripravljajo odbori ali strateške skupine, ki jih imenuje državni zbor ali vlada.
10.1. Primer študentske organizacije s podro�ja spremembe
zakonodaje Dober primer s podro�ja spremembe zakonodaje je akcija predstavnikov nacionalne
študentske organizacije, ki jim je leta 2005 uspelo spremeniti zakonodajo na podro�ju
akontacije dohodnine za študentsko delo. Projekt je sicer temeljil na komunikacijskih
orodjih, saj s pomo�jo lobiranja na za�etku ni bilo mogo�e zagotoviti niti sestanka med
predstavniki države in študenti. Predstavniki študentov so se s predstavniki vlade
formalno sre�ali šele pod pritiskom, sicer pa so se nekateri predstavniki študentov, ki so
imeli osebne stike, neformalno, za zaprtimi vrati sre�evali s predstavniki vlade.
Primer spremembe zakonodaje:
Po predhodni možnosti za politi�ni pritisk so s predstavniki študentov v fazi priprave
komunikacijske strategije izbrali možnost za spremembo zakona na ljudsko iniciativo, ki
jo dolo�a Zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Zakon dolo�a, da lahko vsak
volivec, politi�na stranka ali drugo združenje državljanov predloži predlog za za�etek
postopka za spremembo zakonov, �e državnemu zboru predloži podpise najmanj 5.000
volivcev. Za zbiranje podpisov je dolo�en 60-dnevni rok. Ocenili so, da je nastopil pravi
�as za komuniciranje o tej zakonski možnosti. Tako so študentje z u�inkovito kampanjo
zbrali okoli 6.000 podpisov po upravnih enotah po Sloveniji v pi�lih treh dneh. V tej fazi
so bile glavne teme komuniciranja pobuda (Študentje so bili namre� prvi, ki so izkoristili
to zakonsko dolo�eno možnost za spremembo zakonov), za�etek zbiranja podpisov,
poziv volivkam in volivcem, rezultat akcije, zahvala podpisnikom in na koncu seveda
pri�akovanja, podkrepljena v voljo ljudstvu. Vzporedno pa so predstavniki študentov
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 38 od 53
opravili tudi sestanke s predstavniki poslanskih skupin, kar je zagotovilo še ve�jo
pojavnost v medijih.
Kar 6.000 zbranih podpisov v treh dneh je izkazovalo veliko podporo, ki jo je bilo
potrebno izkoristiti. Neformalno so poro�ali tudi, da referendum ni izklju�en, kar je na
podlagi rezultata prvega zbiranja podpisov postajalo celo realna zadnja možnost.
Predhodno komuniciranje jim je zagotovilo veliko medijsko podporo; obisk novinarske
konference, na kateri so predstavili potek zbiranja podpisov in rezultat akcije, je bil
nadpovpre�en. Ta pritisk je zagotovil tudi prvi sestanek na ministrstvu za finance, ki
ureja to podro�je. Predstavniki ministrstva pa so študente želeli zgolj pomiriti in so jim
obljubili, da se bodo reševanja teh problemov lotili jeseni 2005, v sklopu reforme dav�ne
reforme. To je bilo za študente, ki so takrat že imeli podporo javnosti, nesprejemljivo,
zato so za�eli pripravljati protestni shod. Pripravili so vseslovensko plakatno akcijo, s
katero so pozivali na shod, in o vseh aktivnostih prek medijev seznanjali javnost. Temi
je sledilo ve� sestankov s predstavniki ministrstva.
Prvemu (v prejšnjem odstavku omenjenemu) sestanku sta sledila še dva neuspešna, saj
sta obe strani vztrajali pri svojih izra�unih in pogledih. Sledila so tudi medijska soo�enja
predsednika odbora ŠOS za socialna in zdravstvena vprašanja Zdenka Škrabana, ki je bil
tudi klju�ni akter akcije, s predstavniki vlade. Argumenti predstavnikov odbora so bili
življenjski in zato tudi bolje sprejeti v javnost, kar je prineslo 6-odstotni upad pri
podpori vlade v javnosti. Temu je sledil predlog ministrstva za finance, da se akontacija
dohodnine odpravi do zneska 74.000 SIT, kar pa je bilo potrebno še uskladiti s
predstavniki študentov. Teden dni pred napovedanim protestnim shodom je tako sledilo
klju�no pogajanje med predstavniki študentov in ministrstva za finance. Študenti
oboroženi z boljšimi argumenti, podporo volivk in volivcev, podporo dolo�enih
poslanskih skupin in z napovedanim protestnim shodom, na eni strani in predstavniki
vlade, natan�neje finan�nega ministrstva, s slabšimi argumenti, izgubo podpore v
javnosti in strahom pred morebitnim referendumom na drugi strani so se na koncu
dogovorili, da se ukine akontacija dohodnine do zneska 100.000 SIT, preostale tri to�ke
pa se rešijo v sklopu jesenske reforme dav�ne reforme, pri �emer so študentje dosegli
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 39 od 53
tudi podpis protokola, ki jim je zagotavljal sodelovanje pri pripravi sprememb reforme
na podro�jih, ki zadevajo šolajo�o se mladino.
10.2. Zakon o lobiranju Lobiranje je demokrati�ni proces nejavnega vplivanja civilne družbe na odlo�evalce.
Demokrati�en je zato, ker je temelj demokracije nujnost vpliva državljanov na tiste, ki
so jim poverili nalogo odlo�anja (odlo�evalci) v skupnem imenu. Suverenost odlo�anja
ni omejena samo z ob�asnimi volitvami ampak pravico neposrednega uveljavljanja
interesov.
Proces lobiranja je tisti del vplivanja na odlo�evalce, ki se odvija med lobistom in
odlo�evalcem skrit pred o�mi javnosti. Vplivanje prek medijev, javnih pisem, govorov
na javnih prireditvah torej ni del procesa lobiranja.
Civilna družba je v tem kontekstu mišljena kot del lai�ne javnosti, ki nima atributa
odlo�evalca. To so torej pravne in fizi�ne osebe, katerih interesi niso enaki interesom
posameznih religij oziroma interesom odlo�evalcev samih. Lobiramo lahko vse
odlo�evalce na vseh ravneh odlo�anja razen sodno vejo oblasti.
Lobiranje lahko ureja specialni zakon, lahko pa tudi ne. V Sloveniji specialnega zakona
o lobiranju ni. Tudi �e lobiranje ni regulirano, ga posredno regulira celoten sklop
zakonodaje obmo�ja v katerem se lobira od Ustave navzdol. Ker je lobiranje tako
elementarni del vsake demokracije ima tudi preprost eti�ni kodeks (Code of Conduct).
Kodeks so leta 1996 podpisali predstavniki lobistov in Evropska unija, 7 avgust 2006
(CEST).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 40 od 53
11. UGOTOVITVE RAZISKAVE
Intervju s poslancem gospodom B. Grimsem je bil kar iz�rpen. Tako sem lahko z
naslednjimi odgovori dopolnila svojo raziskavo na podro�ju lobiranja.
11.1. Seznam vprašanj
1. Kako pogosto so po vašem mnenju poslanci podvrženi lobiranju?
2. Kako pogosto prihaja do lobiranja v državnem zboru?
3. Kdo najve�krat lobira (vpleteni v zadevo, poklicni lobisti, »prijatelji vpletenih,…
4. Kdo je najve�krat podvržen lobiranju (vsi poslanci, vodje poslanskih skupin, …)
5. Na kaj se lobiranje najpogosteje nanaša (ekonomska vprašanja, �isto politi�ne
zadeve, osebni interesi, kadrovanja, …)
6. Ali menite, da lobisti pripravijo na lobiranje?
7. Ali se pred sestankom z lobistom vi pripravite?
8. Ali so lobisti na vas kdaj skušali vplivati na nesprejemljive na�ine (posredovanje
neto�nih informacij, podkupovanje idr.)?
9. S katerimi metodami se najve�krat poslužujejo lobisti (v odnosu z vami).
(Osebno sre�anje, kontaktiranje preko telefona, pošiljanje pisem,peticije, javna
pisma) Katera je najbolj priljubljena?
10. S katerimi taktikami se najve�krat poslužujejo lobisti (v odnosu z vami) (dajanje
komplimentov ravnanju politika, sklicevanje na ideologijo, sklicevanje na
zakone, pravico, resnico, sklicevanje na ureditev v EU, zadovoljitev osebnih
interesov politika,grožnje - ustrahovanje, ponudba pomo�i, pohvale, …)?
11. Opišite, kako v praksi poteka proces lobiranja?( Odlo�itev o lobiranju, izbor
lobista, analiza stanja, dolo�anje dinamike lobiranja, izbor metod in taktik
lobiranja, udejanjenje, vrednotenje rezultatov)
12. Lokacija lobiranja?
13. Ali je lobiranje po ve�ini uspešno?
14. Ali se pri tem le podaljšuje �as sprejetega zakona?
15. Najkrajši in najdaljši �as lobiranja?
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 41 od 53
16. Kako mo�no se je po vašem mnenju lobiranje razvilo v državnem zboru?
17. Menite, da je v Sloveniji potrebno zakonsko urediti lobiranje?(OSNUTEK
ZAKONA!)
18. V kolikšni meri so lobist lahko uspešno izpeljali svoje predloge o spremembi
zakonodaje?
Kaj bi po vašem mnenju moral vedeti vsak lobist?
1. Kako pogosto so po vašem mnenju poslanci podvrženi lobiranju?
Namen vprašanja je bil ugotoviti, �e je lobiranje prisotno med poslanci in kako so le-ti
vpleteni v to. Odgovor je bil, da so poslanci direktnemu lobiranju podvrženi sorazmerno
redko, indirektnemu pa prakti�no neprenehoma. Tukaj je namre� posrednih oblik
pritiska zelo veliko.
Sama sem bila ob takšnem odgovoru zelo presene�ena. Bila sem namre� mnenja, da je
lobiranje med poslanci ve�inoma direktno. Indirektnega lobiranja bi se tako po mojem
mnenju morali bolj ali manj izogibati. Saj je pri indirektnem lobiranju po mojem mnenju
zelo veliko podkupovanja in stranskih pritiskov na poslance.
2. Kako pogosto prihaja do lobiranja v državnem zboru, parlamentu?
V parlamentu lobiranja niti ni veliko, najve�krat lobiranje poteka preko telefonskega
klica, mobilnega telefona, preko raznih lokalnih povezav, kolegov. Vsak iš�e nek
dolo�en interes, da naveže stike z lobirancem.
Z organiziranim lobiranjem se ne sre�ujemo tako pogosto. V Sloveniji lobiranje
ponavadi izvajamo na nek drug na�in.
Po mojem mnenju bi ravno organiziranega lobiranja moralo biti veliko ve�. Tako bi
državljani Slovenije imeli ve�ji vpogled na stvari, ki se dogajajo. Organizirano lobiranje
bi po mojem mnenju moralo biti javno.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 42 od 53
3. Kdo najve�krat lobira (vpleteni v zadevo, poklicni lobisti, »prijatelji vpletenih,…)
Najve�krat lobirajo posamezne interesne skupine, v�asih pa tudi kakšni zelo agresivni
posamezniki, ki imajo nek dolo�en interes. Še enkrat poudarjam, da je organizirano
lobiranje zelo redko, sprotno lobiranje pa se dogaja neprenehoma.
Zelo sem presene�ena nad odgovorom, da je poklicnih lobistov zelo malo in so zelo
redki. Najve� je prijateljev vpletenih v lobiranje in tako lobiranje preide bolj v
prepri�evanje. Samega pravega lobiranja je zelo malo.
4. Kdo je najve�krat podvržen lobiranju (vsi poslanci, vodje poslanskih skupin, …)
Ponavadi se lobira tiste ljudi, za katere se oceni, da so vplivnejši. Posamezniki, ki so bolj
izpostavljeni, bodisi zaradi funkcije ali pa zaradi svojega na�ina dela v državnem zboru.
Tam je namre� porazdelitev vpliva dela zelo omejena.
Tudi sama sem podobnega mnenja.
5. Na kaj se lobiranje najpogosteje nanaša (ekonomska vprašanja, �isto politi�ne
zadeve, osebni interesi, kadrovanja, …)
Prakti�no ni razlike, treba je re�i, da zlasti za prejšnji mandat je bilo zna�ilno, da je bil
zakon sprejet tako, da se je dalo notri prepoznati tudi kake interese interesnih skupin,
v�asih zgolj posameznikov, v�asih pa izrazito osebne interese. Tega je sedaj zagotovo
bistveno manj, ampak še vedno se da pogosto prepoznati vmešavanje dolo�ene interesne
skupine.
Iz vprašanja sem razbrala, da se tako lobiranje najpogosteje nanaša na osebne interese,
kar je tudi najbolj razumno.
6. Ali menite, da se lobisti pripravijo na lobiranje?
Lobisti v Sloveniji še vedno v ve�ini improvizirajo, redko da so to v naprej organizirani,
pripravljeni ljudje. To je le v primeru, kadar je kak posebni interes. Ko gre za vprašanje
kake veje oblasti, na primer pravosodja. Takrat se zelo organizirano nastopa. Ali pa ko
gre za kake ve�je finan�ne zalogaje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 43 od 53
Menim, da se ta nepripravljenost lahko opazi povsod. Tako v samem neodobravanju
zakonov, kot tudi v dolgoro�nem obravnavanju ter sprejemanju zakonov.
7. Ali se pred sestankom z lobistom vi pripravite?
Sam osebno sem zelo dobro pripravljen za vse seje, lobiranje pa šteje kot normalno delo.
Trdim, da se me zelo težko da zlobirati. Omenim lahko svoje kolege, o katerih lahko
re�em, da se zelo širokoustijo kdo vse jih je poskušal podkupiti, kupiti ali lobirati. Sam
lahko re�em, da je tega zelo veliko.
Samoumevno je da naj bi vsak, ki opravlja poslansko delo vanj vložil tudi nekaj truda,
ter bi na seje hodil pripravljen. Samo tak poslanec lahko tvorno sodeluje pri sprejemanju
zakonov in je vreden prejetih glasov.
8. Ali so lobisti na vas kdaj skušali vplivati na nesprejemljive na�ine (posredovanje
neto�nih informacij, podkupovanje idr.)?
Pri kolegih je bilo že vse mogo�e podkupovanje, posredovanje neto�nih informacij, pri
intervjuvanem poslancu je to kot sam lahko re�em nedopustno. V najve�ji meri se me
prosi in �e menim, da je stvar pametna ustrežem, v nasprotnem primeru pa ne. Omenim
lahko tudi, da imajo nekateri zares ceno. Zlasti ena od manjših poslanskih skupin o
kateri se zelo pogosto sliši.
Veseli me, da poslanec B. Grimsa ni vajen podkupovanj, kar je tudi sam omenil v
intervjuju. O drugih poslancih se velikokrat izkaže druga�e. Saj tudi samo lobiranje ne bi
bilo tako u�inkovito ter v taki meri razširjeno, �e nebi prihajalo do podkupovanj.
Verjetno igra tu pomembno vlogo višina ponujenega. Saj so samo ljudje.
9. S katerimi metodami se najve�krat poslužujejo lobisti (v odnosu z vami).
(Osebno sre�anje, kontaktiranje preko telefona, pošiljanje pisem, peticije, javna
pisma) Katera je najbolj pogosta?
Najve�krat se uporablja metoda osebno sre�anje, katera je tudi najbolj pogosta.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 44 od 53
10. S katerimi taktikami se najve�krat poslužujejo lobisti (v odnosu z vami)
(dajanje komplimentov ravnanju politika, sklicevanje na ideologijo, sklicevanje na
zakone, pravico, resnico, sklicevanje na ureditev v EU, zadovoljitev osebnih
interesov politika, grožnje - ustrahovanje, ponudba pomo�i, pohvale, …)?
Vsakega poslušam in vsakemu povem naj si ne obeta prav veliko in praviloma potem
tudi tako ravnam. Preden upoštevam kako mnenje moram biti prepri�an, da je v splošno
korist. V nasprotnem primeru tega enostavno ne poslušam. Ampak naredim kot mislim,
da je prav.
Tako bi po mojem mnenju morali ravnati vsi lobiranci. In nebi prihajalo do podkupovanj
in posredovanja neto�nih informacij.
11. Opišite, kako v praksi poteka proces lobiranja?( Odlo�itev o lobiranju, izbor
lobista, analiza stanja, dolo�anje dinamike lobiranja, izbor metod in taktik
lobiranja, udejanjenje, vrednotenje rezultatov)
Zakon o gasilstvu. Zelo veliko je bilo prošenj, �e bi se dale zadeve urediti. Po eni strani
tako da bi znižali davke oziroma oprostili davke, ko gre za gasilce. Po drugi strani pa bi
šlo v smeri, ko bi omogo�ali tudi neke lažje postopke. Ta drugi del smo poskušal
uresni�iti in smo ga. Prvi del pa se ni dal iz preprostega razloga, saj bi bilo to v
neskladju s predpisi Evropske unije. Bilo je zelo široko zastavljeno in tudi meni osebno
je glede tega pisalo veliko ljudi. Tudi moji kolegi so imeli veliko telefonskih pogovorov,
ter pisem.
Ko pa gre za materialne zadeve tiste, ki so na meji legalnega pa mene ne kontaktirajo,
saj so po ve�ini že obupali, ker sem popolnoma nepodkupljiv.
Pravi, da se to�no dolo�enih faz procesa lobiranja lobisti ne držijo. Se pa približajo
procesu lobiranja. Sam pa se najve�krat pokaže v vlogi lobiranca.
12. Lokacija lobiranja?
Zelo razli�no. Ponavadi se izkoristi vsako priliko in se tako ali druga�e poskuša vplivati
na oblikovanje mnenj.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 45 od 53
13. Ali je lobiranje po ve�ini uspešno?
To je �isto odvisno od posameznika. Tisti, ki imajo neka svoja mnenja tega tako ali
druga�e ne priznajo. To je �isto relativno. �e je to v splošno korist se kon�a definitivno
uspešno. �e pa gre za navzkrižje z že obstoje�imi zakoni se to zavrne. Tako kot na
primer v malo prej omenjenem primeru o gasilstvu. Saj ne moreš eni skupini dati neke
posebne pogoje, ki jih ostali nimajo. �e pa bi to storili bi šlo vse skupaj na evropski
institut.
14. Ali se pri tem le podaljšuje �as sprejetega zakona?
To se dogaja, vendar sam nisem v to aktivno udeležen. Npr. zakon o vinu. To so bile
kake manjše skupine, ki so povezane s kmetijstvom in so neizmerno agresivne in
neizmerno vztrajne, ter v�asih zakomplicirajo postopke do konca. Tudi �ebelarji so ena
od takšnih skupin.
Tudi sama sem podobnega mnenja, da se z lobiranjem odli�no da podaljševati �as
sprejemanja zakona.
15. Najkrajši in najdaljši �as lobiranja?
�as lobiranja ni dolo�en in ga tudi mi ne moremo predvideti. Najdlje pa se zagotovo
odvija lobiranje kot je že omenjeno pri prejšnjemu vprašanju pri vinarjih, v kmetijstvu
ter �ebelarjih
.
16. Kako mo�no se je po vašem mnenju lobiranje razvilo v državnem zboru?
Lobiranje v državnem zboru ni razvito na transparenten na�in. Direktnega lobiranja
prakti�no sploh ni. Ali pa se redko pojavlja. Indirektnega lobiranja pa je zelo veliko.
17. Menite, da je v Sloveniji potrebno zakonsko urediti lobiranje?(OSNUTEK
ZAKONA!)
V Sloveniji je zakonsko urejeno lobiranje. Ampak je bilo v prejšnjem mandatu zakonska
ureditev na skupine ali celo na osebe. Ta konkreten primer zakon o lobiranju pa je šolski
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 46 od 53
primer, �esar se v pravu nebi smelo nikoli zgoditi. Zakon je namre� napisan na eno samo
osebo, na funkcionarja LDS, ki se je predstavljal kot veliki lobist in je «zafrknil«
zadevo, ko je bilo potrebno samega sebe zlobirati na enem izmed njihovih kongresov. Le
ta je bil tudi registriran kot edini profesionalni registrirani lobist v državi Sloveniji. Prav
zaradi njega osebno pa so sprejeli ta zakon, zakon o lobiranju.
Sam se je direktnemu vprašanju politi�no izognil in mi tako povedal zgodbico o
funkcionarju LDS. Ker do lobiranja zelo pogosto prihaja je mnenja, da bi bilo pametno,
da bi zakonsko uredili lobiranje.
18. V kolikšni meri so lobisti lahko uspešno izpeljali svoje predloge o spremembi
zakonodaje?
Odvisno od tega, kdo je lobiral. Ko je šlo v prejšnjem mandatu za Mercator. Naveza
Jankovi� in Ku�an je bilo vse uspešno izpeljano. Kjer pa je bilo v ozadju kaj drugega, je
bil domet mnogo manjši. Odvisno od primera do primera.
19. Kaj bi po vašem mnenju moral vedeti vsak lobist?
Kot prvo kar je bi moral lobist izredno dobro poznati stvar o kateri naj bi lobiral, drugo
kar je bi moral to biti �lovek z neko karizmo, z znanjem in poznavanjem vsaj nekih
eti�nih na�el. Poznati bi moral malo psihologije, kako pristopiti k �loveku, da ga
prepri�aš, vplivaš nanj. V Sloveniji je lobiranje zelo prijazno, prijateljsko prepri�evanje,
ko gre za neorganiziran princip. Pojavlja pa se tudi najbolj balkansko prepri�evanje »daj
- dam« in hkrati tudi kazniva dejanja.
Sam mi je tudi malo namignil, da so lobisti absolutno premalo pripravljeni in tako zelo
težko uspešno lobirajo. Poklicnih lobistov pa je izredno malo.
20. Kaj si predstavljate pod besedo lobiranje?
Po profesiji je politolog. Navedel mi je tudi svojo definicijo. Navedel je, da je lobiranje
organiziran poskus vplivanja posameznika, interesne skupine na tistega, ki sprejema
odlo�itev.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 47 od 53
V Sloveniji se na to definicijo težko zanašamo. Saj poteka lobiranje na �isto primitiven
na�in. Bodisi na na�in podkupovanja ali pa na �isti balkanski na�in »daj - dam« kar pa ni
ve� lobiranje v pravem pomenu besede. Lahko prihaja tudi do direktnega kupovanja
glasov. Lobiranje pa poteka na tako izrazito prijateljski na�in, preko sorodstva, znancev,
preko vseh možnih kanalov. Preko katerih se nato poskuša vplivati na neko odlo�itev.
Domet tega je veliko manjši. Vendar tudi sam ocenim vsako idejo. �e je le-ta primerna
jo seveda upoštevam. Sicer pa tega praviloma ne delam.
Nekateri imajo tudi izrazito prisotne posamezne skupine v svojih volilnih okrajih. Tako
se lahko lobiranje sprevrže tudi v izsiljevanje. Primer: �e imaš v svojem volilnem okraju
zelo veliko kme�kega prebivalstva boš težko zagovarjal zakon o ukinitvi vseh subvencij.
Sicer lahko to narediš ampak samo v enem mandatu ko si poslanec, saj v naslednjem
mandatu zagotovo ne boš ve� poslanec.
Nekateri prebivalci v Sloveniji se niti ne zavedajo, da so lobirani. Primer: sem dobil en
predlog iz terena, spet drugi re�e »veš do so mene klicali za isto stvar«, in še vedno ta
dva ne bosta vedela da ju sistemati�no lobirajo. Tako re�eta drug drugemu »veš to je pa
dobra informacija«.
Je pa razlika med tistimi, ki se na lobiranje do neke mere vsaj spoznajo, praviloma
koncentrirajo to svoje lobiranje pri �lanih odborov. Državni zbor je namre� tako
organiziran, da sprejema na sejah le kon�ne odlo�itve, ki pa so bolj ali manj formalne.
Tisto kar se na sejah dogaja je redko uresni�eno. Kar pa se ti�e zares vsebinskega
spreminjanja zakonodaje, kar enkrat predlaga vlada ali pa celo nekdo drug, se dogaja na
sejah odborov. Tam se naredi celo �istopis in na koncu državni zbor, �e ne sprejme
posebnih amandmajev le potrdi ali zavrže ta �istopis in zadevo kon�a. Tako se tisti, ki se
na to vsaj malo spoznajo koncentrirajo na tiste udeležence neposredno v odboru. Od njih
je v�asih lahko posebno �e pride do malo zmešnjave veliko odvisno. Tukaj se lahko
odpre velik prostor sorazmernega vpliva. Še enkrat poudarjam, da le na odboru. Ko gre
enkrat zadeva �ez odbor, je mnogo težje in mnogo manj upanja na uspeh.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 48 od 53
V vsaki poslanski skupini pa je razdeljeno delo. V velikih skupinah je to bolj izrazito, v
manjših je to bolj univerzalno. Ti se ukvarjajo z dolo�enim podro�jem. Tisti, ki to
obvladajo potem lobirajo tistega, ki je zato podro�je zadolžen. Ker je zopet vpliv tistega
mnogo ve�ji, je možen premik v neko dolo�eno želeno smer, kot �e bi razpršil vso svojo
mo� in energijo v dolo�eno število ljudi, ki pa dejansko niti nebi bili vpleteni v sam
sistem.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 49 od 53
12. ZAKLJU�EK
12.1. Test hipotez
Na osnovi metode raziskovanja lahko obe hipotezi, ki sem ju postavila na za�etku tega
diplomskega dela potrdim. Lobiranje v državnem zboru je navzo�e (indirektno),
pripravljenost lobistov na samo lobiranje je slaba. To lahko potrdim na osnovi intervjuja
s poslancem B. Grimsem. Sam mi je potrdil, da do indirektnega lobiranja prihaja, vendar
je poklicnih lobistov zelo malo. Lobisti, ki se poslužujejo lobiranja so zelo redko dobro
pripravljeni.
12.2. Povzetek ugotovitev
Raziskava je pokazala, da je lobisti�na dejavnost v državnem zboru Republike Slovenije
zelo razvita. Saj se lobiranje pojavlja skoraj na vsakem koraku. Kadar seveda govorimo
o indirektnem lobiranju. Direktnega lobiranja je zelo malo. Saj je pri tem potrebno
veliko pripravljanja in je tudi manj uspešno izvedeno. Pri nekaterih poslancih prihaja
pogosto tudi do podkupovanj in posredovanja neto�nih informacij. Poslanec B. Grims
se teh metod ne poslužuje. Sam pravi, da mora imeti lobist neko dolo�eno karizmo,
mo�no osebnost ter veliko pripravljenost za izvajanje lobiranja. Sam mi je navedel tudi
nekaj primerov lobiranja, ki sem jih že opisala v raziskovalnem delu diplomske naloge.
Pri navajanju metod, ki se jih poslužujejo lobisti pri vzpostavljanju stika s poslanci, se je
kot najbolj zaželena izkazala metoda osebnega sre�anja. S to metodo se lahko lobiranje
izvaja povsod. Lokacija lobiranja tako ni dolo�ena. Ker lobiranje ve�inoma poteka
indirektno, se je le-ta metoda izkazala tudi za najbolj priljubljeno.
Sam poslanec mi je tudi navedel primer o funkcionarju LDS, ki so mu zakonsko dodelili
funkcijo lobista, katere pa ni izpolnjeval v takšni meri kot je bilo predvideno. Na žalost
nisem dobila to�nega odgovora glede zakonske ureditve lobiranja. Menim, da bi bilo
zagotovo potrebno zakonsko urediti lobiranje. Lobiranje se lahko v nekaterih primerih
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 50 od 53
sprevrže tudi v korupcijo in podkupovanje ter grožnje, kar po mojem mnenju ni ve�
legalno.
12.3. Sklep
Priznati moram, da se je moj pogled na lobiranje s kon�anjem tega dela nekoliko
spremenil.
Na za�etku sem bila nekoliko skepti�na glede moralne upravi�enosti oziroma poštenja
lobiranja. Ko sem se vse bolj seznanjala s to dejavnostjo, sem si morala priznati, da ima
kakor vsaka stvar v našem življenju tudi lobiranje svoje dobre in slabe plati. Kot dobre
gre vsekakor šteti informacije s katerimi lobisti oskrbujejo poslance in s tem
pripomorejo h kvalitetnejšim odlo�itvam. Slabe strani lobijev so predvsem dominacija
ekonomsko mo�nejših družbenih skupin nad šibkejšimi ter korupcija.
Diplomska naloga naj bi poleg raziskave in intervjuja pomagala prikazati lobiranje kot
dejavnost do katere ne smemo imeti v naprej negativnega odnosa. Raziskava je
pokazala, da si lobiranje vse bolj utrjuje položaj v slovenskem politi�nem prostoru in le
z objektivnostjo in profesionalnim odnosom do lobistov bo politika uspela postaviti
prava pravila obnašanja, pravila, ki bodo v politiko prinesla tiste dobre strani, ki jih
lobiranje lahko nudi.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 51 od 53
13. LITERATURA
13.1. Publikacije
1. Brezovšek M. 1995, Interesne skupine in politi�ni sistem, Zbornik referatov
FDV.
2. Bibi� A. 1995, Interesne skupine in politika, Zbornik referatov FDV.
3. Ferfila B. 1995, Nekaj vidikov delovanja interesnih skupin nasploh in v ZDA
posebej, Zbornik referatov FDV.
4. Fink – Hafner D.1995, Normativna regulacija lobijev in lobiranja na nacionalni
in nadnacionalni ravni, Zbornik referatov FDV.
5. Fink – Hafner D. 1994, V procesu oblikovanja politik, Pristop št.7. stran 41 – 44.
6. Florjan�i� J., Paape B. 2004, Kadri in management, Založba moderna
organizacija.
7. Florjan�i� J., Ferjan M. 2000, Management poslovnega komuniciranja, Založba
moderna organizacija.
8. Grad F., Kav�i� I.1997, Ustavno pravo Slovenije MNZ Visoka policijsko –
varnostna šola.
9. Novak B. 2006, Lobiranje je vro�e, Komuniciranje z vplivnimi javnostmi za
menedžerje, SPEM komunikacijska skupina.
10. Mack C.S. 1989, Lobbying and Government Relations, New York: Quorom
Books.
11. Mazey S. 1998, Lobbying in the European Community, Oxford University Press.
12. Ogrizek M. 2004, Converging Circles of influence. Referat predstavljen na
SPEM – ovem Forumu 2004, Maribor.
13. Ustava Republike Slovenije.
14. Veliki splošni leksikon 1997, DZS Ljubljana.
15. Zakon o državnem svetu (Zdsve), Št.004-01/92-5/2,1992.
16. Predlog zakona o lobiranju, Prva obravnava 1999.
17. Zakon o politi�nih strankah, Št.000-02/92-5/8,1994.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 52 od 53
18. Zakon o volilni kampanji, Št.004-01/92-8/5,1994.
19. Žagar M. 1995, Interesne skupine in lobiranje, Zbornik referatov FDV.
13.2. Internetni viri
http://www.gov.si/
http://www.dz-rs.si/
http://www.ds-rs.si/
http://www.vlada.si/?gr1=prdVId&gr2=rgn&gr3=&gr4=&id=&Ing=slo/
http://www.gov.si/vrs/slo/vlada/vlada.html/
http://www.senate.gov/pagelayout/legislative/g_three_sections_with_teasers/lobbyingdisc.htm
http://www.senate.gov/reference/resources/pdf/RS20725.pdf
http://alldc.org/
13.3. Ustni viri
Branko Grims B.2006. »Lobiranje v državne zboru Republike Slovenije«. Ljubljana,
(osebni vir, december 2006).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija _______________________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________________ Mojca Prestor: Pojavnost lobiranja v Sloveniji stran 53 od 53
V diplomski nalogi je prikazanih:
Tabel: 2
Slik: 7
Strani: 53