Posodobitve pouka v gimnazijski praksi
mag. Katarina GospodaričSaša Pušnar Dobnikarmag. Marjana Šifrar KalanSelma Širca
ŠPANŠČINA
2
ŠPANŠČINA
Posodobitve pouka v gimnazijski praksi
Španščina
Uredila: mag. Katarina Gospodarič
Avtorice: mag. Katarina Gospodarič, Saša Pušnar Dobnikar, mag. Marjana Šifrar Kalan, Selma Širca
Strokovnipregled: Petra Novak, dr. Jasmina Markič
Jezikovnipregled: Helena Pogorelec
Izdalinzaložil: Zavod RS za šolstvo
Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič
Urednicazaložbe: Alenka Štrukelj
Oblikovanje: Irena Hlede
Postavitevintisk: Present, d.o.o
Naklada: 170 izvodov
Prvaizdaja,prvinatis
Ljubljana,2010
Publikacijajebrezplačna.
ZahvaljujemoseSlovenskemuetnografskemumuzejuzauporaboslikovnihgradiv,kismojihuporabilizagrafičnoopremopublikacije.
ZbirkaknjigPosodobitevpoukavgimnazijskipraksijenastalavokviruprojektaPosodobitevgimnazije–Poso-dobitevučnihnačrtov,kistagavodilidr.AmalijaŽakelj,vodjaprojektainmag.MarjetaBorstner,namestnica.
IzidpublikacijejeomogočilosofinanciranjeEvropskegasocialnegaskladaEvropskeunijeinMinistrstvazašolstvoinšport.
© Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2010
Vsepravicepridržane.Brezzaložnikovegapisnegadovoljenjagradivanidovoljenoreproducirati,kopi-ratialidrugačerazširjati.Taprepovedsenanašatakonamehanske(fotokopiranje)kotnaelektronske(snemanjeinprepisovanjenakaršenkolipomnilniškimedij)oblikereprodukcije,razendelov,kjerjetoposebejiznačeno.
CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana
37.091.3:811.134.2(082)
POSODOBITVEpoukavgimnazijskipraksi.Španščina/KatarinaGospodarič...[etal.].-1.izd.,1.natis.-Ljubljana:ZavodRSzašolstvo,2010
ISBN978-961-234-902-81.Gospodarič,Katarina251765504
3
Vsebina
VsebINA
UVOD ............................................................................................................. 7
1 NOVOSTI V POSODOBLJENEM UČNEM NAČRTU ................. 9 (KatarinaGospodarič,SašaPušnarDobnikar,MarjanaŠifrarKalan,SelmaŠirca)
1.1 Učninačrtvpraksi............................................................................. 11 1.1.1 Kompetenčnipristop............................................................................... 11 1.1.2 Pričakovaniučnidosežki......................................................................... 12 1.1.3 Splošnainposebnaznanja...................................................................... 14 1.1.3.1 Splošnaznanja............................................................................ 14 1.1.3.2 Posebnaznanja........................................................................... 15 1.1.4 Kroskurikularneteme.............................................................................. 15
1.2 Pričakovaniučnidosežki.................................................................... 15 1.2.1 Vsebineznanjpoletnikih........................................................................ 15 1.2.1.1 Seznamvsebinzaprviletnik....................................................... 16 1.2.1.2 Seznamvsebinzadrugiletnik..................................................... 18 1.2.1.3 Seznamvsebinzatretjiletnik...................................................... 20 1.2.1.4 Seznamvsebinzačetrtiletnik..................................................... 21 1.2.1.5 Seznamvsebinzakulturoincivilizacijo...................................... 23 1.2.2 Primerinalogzajezikovnezmožnosti..................................................... 23 1.2.2.1 Bralnorazumevanje.................................................................... 24 1.2.2.2 Slušnorazumevanje.................................................................... 38 1.2.2.3 Rabajezikainbesedišče.............................................................. 44 1.2.2.4 Govoringovornosporočanje....................................................... 57 1.2.2.5 Pisanjeinpisnosporočanje......................................................... 61
1.3. LestviceSEJOpozmožnostih............................................................. 66 1.3.1 Slušnorazumevanje................................................................................ 66 1.3.2 Bralnorazumevanje................................................................................. 69 1.3.3 Pisnoizražanje........................................................................................ 71 1.3.4 Ustnoizražanje........................................................................................ 72 1.3.5 Govornosporočanje................................................................................. 74 1.3.6 Govornosporazumevanje........................................................................ 75
1.4 Kriterijizaizbirobesedil..................................................................... 76 1.4.1 Bralnorazumevanje................................................................................. 76 1.4.2 Slušnorazumevanje................................................................................ 79
1.5 Kriterijizaocenjevanje....................................................................... 83 1.5.1 Krajšaalidaljšabesedilapisnegasporočanja........................................... 83 1.5.2 Seminarskanaloga/Projektnodelo......................................................... 84
1.5.3 Branje..................................................................................................... 85 1.5.4 Ustnopreverjanjeznanja......................................................................... 86 1.5.5 Ocenjevanjepredstavitve»Mirutinadiaria«............................................. 87 1.5.6 Ocenjevanjepredstavitve»Mimundo«..................................................... 88
4
ŠPANŠČINA
1.6 Obrazeczaučnopripravo................................................................ 89
1.7 Primerletnepriprave...................................................................... 90
1.8 Seznampriporočeneliterature........................................................ 99
1.9 Literatura........................100
2 PRIMERI UVAJANJA NOVOSTI V PRAKSI ............................101 2.1 Elagua(LoredanaSabaz,SelmaŠirca,LilianeStrmčnik).........................103
2.2 Guernica(KatraJerman)...................................................................107
2.3 Gentedevacaciones(PetraNovak,JanezMalovrh,BoštjanŽnidaršič)..... 110
2.4 ComunidadesautónomasdeEspaña(KatarinaGospodarič,Alejandro
DiazdelReal) .............................................................................................. 112
2.5 SMSmensajes(KatarinaGospodarič)..................................................115
2.6 Losanimales(AnaPavlič)................................................................. 118
2.7 Elvolcán(NataliŽlajpah)..................................................................121
2.8 Slovenijavsvetu(NataliŽlajpah,JuandeTeresaRomero)......................124
2.9 Elsueño(SelmaŠirca,MarjanaŠifrarKalan,SašaPušnarDobnikar)........128
5
Vsebina zgoščenke
1 PRILOGE Obrazeczapripravoučnegasklopa
Primerletnepriprave
2 PRIMERI DOBRE PRAKSE Elagua(LoredanaSabaz,SelmaŠirca,LilianeStrmčnik) Voda–italijanskijezik(PPT) Voda–španskiinfrancoskijezik(PPT)
Guernica(KatraKalan) Priloga1:Učnogradivo(PPT) Priloga2:Scenskilisti Priloga3:Guernica(slika) Priloga4:Povezovanjeslikzrazlago Učnilist1:Delislikeinrazlagesimbolov Učnilist2:Vajazavstavljanjenovihpojmovinbesed Učnilist3:Petbesedil(FranciscoFranco,Guerracivilespañola,Elarte delsigloXX,PabloPicasso,Guernica) Učnilist4:Vprašanjanatemo
Gentedevacaciones(PetraNovak,JanezMalovrh,BoštjanŽnidaršič) Kriterijzaocenjevanjeavtentičnenaloge:Turističnazgibanka Primeravtentičnenaloge:Turističnazgibanka
ComunidadesautónomasdeEspaña(KatarinaGospodarič) Učnilist1:Tabelazaizpolnjevanje Učnilist2:Izpolnjenatabela Učnilist3:NemakartaŠpanije Učnilist4:Kviz
SMSmensajes(KatarinaGospodarič) Učnilist1:SeznamkodzasporočilaSMS Učnilist2:PravilazapisanjesporočilSMSzvajami Učnilist3:PravilazapisanjesporočilSMSzvajami
Losanimales(AnaPavlič) Učnilist1:Živali Učnilist2:Okolja Rešitveučnegalista2:Okolja Učnilist3:Križanka“Losanimales”
Vsebina
6
ŠPANŠČINA
Elvolcán(NataliŽlajpah) Učnilist1:Elvolcán
Slovenijavsvetu(NataliŽlajpah,JuandeTeresaRomero) Gradivozaučitelje1:Primerivprašanjzaustnopreverjanjeznanja Gradivozaučitelje2:Primernalogbralnegarazumevanja Gradivozaučitelje3:Opisnikizaocenjevanje(ustne)predstavitve Učnilist1:Nalogebralnegarazumevanja Učnilist2:Razumevanjeodlomkaizfilma
Elsueño(SelmaŠirca,MarjanaŠifrarKalan,SašaPušnarDobnikar) Gradivozaučitelje:Slikaspečegačloveka Učnilist1:Vprašanjanatemo Učnilist2:Slušnorazumevanje Učnilist3:Bralnorazumevanje Učnilist4:PesemSueñocontigo Učnilist5:Vstavljanjeimperfektavbesedilo
3 SLUŠNA BESEDILA Objetotípico
Rutinadiaria
Marbie
Vacaciones
Trabajo
Hábitosdeestudio
Muriel
LEGENDA:
Dovoljenokopiranjeinreproduciranjegradivzapotrebepouka.
Gradivojedostopnonapriloženizgoščenki.
7
Uvod
Publikacijajenamenjenasrednješolskimučiteljemšpanščinekotdopolniloučneganačrta.Nastalajekotsintezateoretičnegaokvirja,kigaponujaučninačrt,inpra-kse,kijoučiteljivsakodnevnodoživljamovrazredih.
AvtoricepriročnikasmopodenergičnimvodstvomKatarineGospodaričvokviruprojekta Posodobitev gimnazije prenesle sodobna načela tujejezikovnega poukanapoučevanje španščinev slovenskihgimnazijah.Nadelavnicah in seminarjih,kisopotekalivletih2008in2009,sonapodlagiuspešnegatimskegadelaučite-ljicšpanščinenastalanekaterapričujočagradiva,zakateraverjamemo,dabodoučiteljempomagalaprinjihovemletneminvsakodnevnemnačrtovanjupoukaterprivrednotenjuučnihdosežkovgledenaravenoz.letnikučencev.Gradivonajbispodbujalotudiučiteljevoprofesionalnorast-zmožnosttemeljiteinkritičnesamo-refleksijeosvojempoučevanju,ogradivih,kijihuporablja,pristopihintehnikahinnenazadnjeozelopomembnihučenčevihdosežkih.VtanamensmoizdelaletudiopispričakovanihučnihdosežkovpoletnikihinporavnehSkupnegaevrop-skegajezikovnegaokvira.
Pripripravipriročnikasmoseopiralenasledečedokumente:Učninačrtzašpan-ščinovgimnaziji(2008),Skupnievropskiokvirsmerniczaučenjeinpoučevanjejezikov(2001)oz.njegovošpanskorazličico(Marcocomúneuropeodereferenciapara las lenguas:aprendizaje,enseñanza,evaluación,2002),PlanCurriculardeInstitutoCervantes(2007),dokumentiDialanga.
PoučevanješpanščinevSlovenijinimadolge tradicije,vendar jenjegovrazvojvzadnjihdvajsetihletihzavidljivostrokoveninhiter.Takokotseizletavletovečašteviloučencev,dijakovinštudentov,kiseučijošpanščine,instemsevedatudiučiteljevšpanščine,pravtakosetoodražatudivštevilupriročnikovzaučenjeinpoučevanje tega jezika. Tako smo leta 2005 dobili prvi španski učbenik (Gente1),prirejenzaslovenskegaučenca,kivsebujeslovenskorazlagoslovniceinučnihstrategijterprevodpripadajočegaslovarčka.Sledilajetežkopričakovanaprenovlje-naizdajamalegainsrednjegadvojezičnegaslovarja(2005in2007),natoŠpanskaslovnicaponaše(2008),prvaslovnicašpanskegajezika,kinileprevodizdruge-gatujegajezika.Avtorskodeloučiteljicšpanščinejetudizbirkabesedil,naloginrazlagzagimnazijce insrednješolceŠpanščinaČist simpl (2009).Veselinas,dasebotempriročnikompridružilašenašapublikacijainverjamemo,daboštevilouporabnikovtehknjigvsakoletovečje.
Kostabilileta1981ustanovljenikatedrizašpanskijezikinknjiževnost,seje,po-legprvihštudentovnaFilozofskifakulteti,vgimnazijišpanščinoučilolezarazreddijakov,danespajeučenjejezika,kigagovori400milijonovgovorcev,prodrloževskorajvsaslovenskamestainnjihoveosnovneinsrednješole.Takoseleta2009ževečkot4.000dijakovučišpanščinovrednemgimnazijskemprogramuinpribližno1.500učencevvosnovnihšolah.
Kot je izpovedanegarazvidno, imamovSlovenijizagotovljeneglavnepogojezapoučevanješpanščine:mlade,kisiželijospoznavatišpanskoinhispanoameriškokulturoinjezik;usposobljeneinmotiviraneučitelješpanščine,kizžarominpre-danostjopoučujejomladeinsevvlogiučiteljazelodobropočutijo;pahljačouč-benikov in priročnikov, med katerimi učitelj svobodno izbira, ter visoko razvitotujejezikovnodidaktiko,ki temeljina sodobnemkomunikacijskempristopu.Ali
Uvod
8
ŠPANŠČINA
kotjezapisaldr.SkelavuvoduvzbornikUčenjeinpoučevanjetujihjezikovnaSlovenskem:"Tahipnepotrebujemonitipoveličevanjanajnovejšihpristopov inmetod,nitipozivov,najsevrnemokstarim.Karpotrebujemo,jepreudarnasinte-za,kitemeljinarazpoložljivihdejstvihinzdruževanjuustaljenihinpreizkušenih,kakortudinovihpristopovvharmoničnoceloto."Najvsakemuučiteljutapriroč-nikpomaganapotidoteharmonije.
Avtorice
Novosti v posodobljenem
učnem načrtu
KatarinaGospodaričSašaPušnarDobnikar
MarjanaŠifrarKalanSelmaŠirca
11
1.1 Učni načrt v praksi
1.1.1 Kompetenčni pristopEnaizmednovostivposodobljenemučnemnačrtujekompetenčnipristop,kiupo-števaPriporočilaEvropskegaparlamentainSveta1,kjerjevizhodiščihzapisano:»Topriporočilonajprispevakrazvojukakovostnega,vprihodnostusmerjenegaizobra-ževanjainusposabljanja,prilagojenegapotrebamevropskedružbe,spodporoindopolnitvijodelovanjadržavčlanicprizagotovitvi,dabinjihovisistemiosnovnegaizobraževanjainusposabljanjavsemmladimponujalisredstvazarazvojključnihkompetencdoravni,kobodosposobnizaodrasloživljenjeinkiustvarjapodlagozanadaljnjeučenjeinpoklicnoživljenje,terdabibiloodraslimomogočenorazvitiinposodabljatinjihoveključnekompetenceprekponudbeskladnegainobsežnegavseživljenjskegaučenja/…/«.Vpriporočilujepredstavljentudireferenčniokvir, ki vsebujeosemključnihkompetenc,kijihljudjepotrebujemozaosebnoizpolnitevinrazvoj,dejavnodržavljanstvo,socialnovključenostinzaposlitev:(1)sporazu-mevanjevmaternemjeziku,(2)sporazumevanjevtujihjezikih,(3)matematičnakompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, (4) digitalna pi-smenost,(5)učenjeučenja,(6)socialneindržavljanskekompetence,(7)samo-iniciativnost inpodjetnost,(8)kulturnazavest in izražanje.Razvrstitevključnihkompetencnepomenihierarhičnegareda,vsekompetencesoenakovredne,medsebojpovezaneinprepoznavnevrazličnihokoliščinah,prireševanjurazličnihpro-blemovinpriopravljanjurazličnihnalogtervrednotenjudosežkov.Všolskipraksiomogočajosmiselnopovezovanjeciljev,vsebin, spretnosti inveščin ter ravnanj,zapisanihvučnihnačrtihzustreznonačrtovanimi in izvajanimidejavnostmizaučinkovitointerpretacijoinuporaboznanja.
Pri poučevanju in učenju tujih jezikov to ne pomeni nič novega, saj je sam ko-munikacijski pristop osnovan na konceptu komunikacijske kompetence, kar po-meni,da »govorecnima leznanjao jeziku,ampak tudi sposobnost,da jezikov-ni sistem uporabi učinkovito in ustrezno, ko sodeluje v resnični komunikaciji.«(Gómez1997:69).TopoimenovanjeSkupnievropskijezikovniokvir(SEJO)razložinatančneje inrazširi:»Vsečloveškekompetence,naenalidrugnačin,pripomo-rejohkomunikacijski zmožnostiuporabnika in se lahkoobravnavajokot vidikikomunikacijskekompetence«(Marcocomún2002:99),zatojihtudiopisujezglo-balnega,večjezičnegainvečkulturnegastališča.Učenjetujegajezikanevključujelejezikovnekompetence,ampaktudipragmatično,sociolingvistično,medkultur-no,strateškoineksistenčno,čemurmorasledititudipoučevanje.Osnovnipristoppoučevanjaostajakomunikacijskipristop,kiupoštevaanalizopotreb,osnovanonaučenčevihfunkcionalnihciljih,vključevanjeučencainnjegovemotivacijekotosrednjevloge,idejoosodelovalnemodnosumedučenceminučiteljeminreali-stičnonačrtovanjepoukagledenadostopnevire innegledenaabstraktneciljepopolnosti.Poudarekjenatem,kakojezikuporabljamoinkajučenecznanareditizjezikom.Topomeni,dajepristoposnovannadejanjih2innelenavsebinskemznanju(Murrow2004:14-16).
1 Zdne18.decembra2006oključnihkompetencahzavseživljenjskoučenje,objavljenemvUradnemlistuEvropskeunije,2006/962/ES.
2 action-basedapproach
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
12
ŠPANŠČINA
Slika1: Učnipristopusmerjennadejanja
1.1.2 Pričakovani učni dosežkiGledenakompetence,kijihželimorazvijati,invsebinskoznanje,kigaželimodose-či,moramonačrtovatiinopisatipričakovaneučnedosežkedijakov.Tinamdoločijo,kakobomopoukizvajaliinkajbomopoučevaliternakoncupreverjaliinocenjevali.
VposodobljenemučnemnačrtusmoposkušalipričakovaneučnedosežkedoločitiinprilagoditigledenaglobalnelestviceSEJO.Nažalostnimamonavoljoempirič-nihpodatkov,dabilahkozgotovostjotrdili,nakateristopnjisonašidijakipovsa-kemletuučenjavgimnazijah,zatopredlaganipričakovaniučnidosežkidijakovte-meljijonaizkušnjahučiteljevinstrokovnjakov.Kljubtemusmoprepričani,dasmosespredlaganimimodulipoučevanjainpričakovanimiučnimidosežkiterravnmiSEJO(A1-C2)zelopribližaliresničnemustanju.Pravtakomoramoupoštevati,dasotrenutnopredmetivgimnazijahomejenizdoločenimštevilomurvletniku,karpanesovpadatočnozrazličnimiravnmiSEJO.PolegtegajeučenjeinpoučevanjevskladusSEJOspiralnooziromapodobnonarobeobrnjenipiramidi.Topomeni,dazadosegovsakeravninepotrebujemoenakegačasovnegaobdobjatemveč,davišjakotjeraven,večučenjavdaljšemčasovnemobdobjujepotrebnozadosegociljev.Polegtegasevsakaravenlahkorazdelinapodravni,danatančnejedoločimoravenznanja,npr.alijeučenecnaspodnjializgornjimejidoločeneravni.
Pripoimenovanjurazličnihstopenjdoločeneravnioziromaprehodovizenevdru-go,seuporabljajorazličninačini,npr.:A1+,B1-,A2/B1,A1.1,B1.2.Vučnemnačr-tusoravnioznačenezuporaboplusov(+)oziromaminusov(-),vtejpublikacijipaseuporabljaštevilčnopoimenovanje,kotjeprikazanonasliki2.
Opisi ravni so razdeljeni glede na jezikovne zmožnosti3, katere so bile tradicio-nalnoštiri:branje,poslušanje,govorinpisanje.SEJOtezmožnostiopišeboljna-tančnogledenakomunikacijskesituacije,skaterimiseuporabnikjezikasrečujeinjimdodanove.Takogovorimoobralneminslušnemrazumevanju,govoruingovornemsporazumevanju,pisanjuinpisnemsporazumevanjuterustnoinpisno
3 »Skills«vangleščini,»destrezas«všpanščini.
RAZRED IZPELJANE NALOGE DRUŽBA
učenec kot učenec jezika
učenec kot uporabnik jezika
cilj
dejanje
rezultat
13
ČAS UČENJA POSAMEZNE STOPNJE
STO
PNJA
ZN
AN
JA
Slika2: PrikazravniznanjaSEJOvodvisnostiodčasaučenja
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
14
ŠPANŠČINA
posredovanje(mediacija).VučnemnačrtusmouporabiliglobalnolestvicoSEJO,kiseomejinaopiseravnibralnegainslušnegarazumevanja,govoraingovornegasporočanjaterpisanja.Tudivečinadrugihgradiv(priročniki,preizkusiznanja)seomejujenauporabopetih4oziromaštirihjezikovnihzmožnosti.
Pričakovanihučnihdosežkovnesmemozamenjevatizminimalnistandardi.Pri-čakovaniučnidosežkisonamrečpovprečnoznanje,kigapričakujemooddijakov,zatojihbodonekateripresegli,nekateripamordanebododoseglivseh.Zaprever-janje(neocenjevanje)pričakovanihučnihdosežkovlahkouporabljamosamooce-njevalnelestviceSEJOzarazličnejezikovnezmožnostioziromapreizkuseznanja,kisoumerjenigledenaravni.Vpoglavjuopričakovanihučnihdosežkihsozbranenalogezaravni,kijihpričakujemovsrednjišoli(A1-B1),kiučiteljulahkoslužijozapreizkusučenčevegaznanjanadoločeniravni,vprilogipublikacijepasozbraniopisiravnizarazličnezmožnostivšpanščiniternaslovipriročnikov,kivsebujejopreizkuseznanjagledenaravni.
1.1.3 Splošna in posebna znanja
1.1.3.1Splošnaznanja
Splošnaznanjanajzajemajo70odstotkovvsebingledenarazpoložljiveurepouka.Seznamivsebin,kisledijovpoglavju1.2.1,zajemajotasplošnaznanja.Sevedasoseznamileokvir,znotrajkateregaučiteljnačrtujesvojoletnopripravo,sajnajboljepoznapotrebe svojihdijakov inokolje, vkateremuči.Vsebinevsekakordoločatudiučbenik,kigaučiteljuporablja.Natemmestumoramoopozoriti,dajeučbe-nikleenoizmedučnihsredstevinneedino,kateremumoramopodrediticelotnonačrtovanje.Znatigamoramouporabljatikritično,sajvemo,daidealnegaučbeni-kani,kersopisanizaširšopublikoinnezadoločenoskupinodijakov,kijoučimo.
Nekaterevsebinesovpriročnikuoznačenezzvezdico.Topomeni,da jih lahkoobravnavamovprvemalidrugemletniku,gledenaučbenik,kigauporabljamo.Razlikajepredvsemvtemahinbesedišču.Vtretjeminčetrtemletniku(naravniB1)pa se jezikovne strukture lahkousvajajovokviru različnih tem innisovečtakovezanenaspecifičnobesedišče,kotnaravniA1inA2.Zatojeizbortemširši,zapisanapasopredvsempodročjaternevečtemesspecifičnimbesediščem.
PrivsebinahsopravtakodoločeneravniznanjagledenaSEJO.Pritemupošteva-mopovprečnoznanje,sajpriznanjujezikaobičajnodosegamorazličneravniprirazličnih jezikovnihzmožnostih,pričemersoreceptivneobičajnovišjekotpro-duktivne.Tako lahkoučenecpribralnemrazumevanjudosega ravenA2,pripi-snemsporočanjupaA1.
4 Govoringovornosporočanjezahtevatauporaborazličnihzmožnostioziromaspretno-stiterstrategij,dasepriopisuravniznanjločujeta.
15
1.1.3.2Posebnaznanja
Ostalih30odstotkovvsebinnajbiučiteljnamenilvsebinampolastniizbiriinizbiridijakovgledenarazličnostinpotrebe.Takolahkovseurenamenimoutrjevanju,razširjanjualipoglabljanjusplošnihznanj,lahkopadodamodrugevsebine,kotstanpr.literaturainbralnaznačka,alipaurenamenimododatnimmedpredmetnimpovezavam,različnimprojektomtersevedakulturiincivilizaciji.
Prilagamoseznampredlaganihvsebinspodročjakultureincivilizacije,kinajbijihobravnavalivštirihletihučenjašpanščine,učiteljpasamdoloči,katerebouvrstilvpoukinkdaj.
Namaturisepreverjajolesplošnaznanja,razendelnonavišjiravni,kjersezahte-vapoznavanjeizbranegaknjiževnegadelainpoglobljenojezikovnoznanje.Poseb-naznanjapaučiteljlahkopreverjanaustnemdelumaturitetnegaizpitavokviruvprašanja,kigapripravisam.
1.1.4 Kroskurikularne temeNovostvposodobljenemučnemnačrtusotudikroskurikularneteme:državljan-skakultura/etika,IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti),knjižničnainformacijskaznanja,okoljskavzgoja,vzgojazazdravje,poklicnaorientacija,kemijskavarnost,vzgojapotrošnikainprometnavzgoja.Tosotemenapodročjuvzgojeinizobra-ževanjazatrajnostnirazvoj,kisovskladuzmednarodnimidokumenti5inkinajbijihobravnavaliprivsehpredmetih,sajsopomembnezarazvijanjekompetencevropskegadržavljanainvseživljenjskoučenje.Obravnavamojihlahkomedpou-kominobtemrazvijamosporazumevanjevšpanščini,alipasopodlagazarazličnemedpredmetnepovezave.Večinomasekroskurikularnetemeuresničujejoprekotimskegapoučevanjaindrugihoblikpouka,npr.projektnidanali teden, izbirnipredmeti,interesnedejavnosti,šolskiprojektiinpodobno.
Prinačrtovanjusvojeletnepripraveinučnihsklopovnajučiteljvključiobravnava-njekroskurikularnihtem,kottokažeprimerletnepripravevprilogi1.7.
1.2 Pričakovani učni dosežki
1.2.1 Vsebine znanj po letnikihNadelavnicahzaučiteljevprojektuPosodobitevgimnazijesejeizkazalo,daučiteljprisvojemvsakodnevnempedagoškemdelupotrebujekonkretnejšesmernicezasvojoletnopripravo,sajjeučninačrtnapisankotsplošenokvir,kipuščaučiteljuvelikoavtonomije.Zametkivsebinpoletnikihsoplodtimskegadelaučiteljevnadelavnicah,končniseznampasmopotemoblikovaleinizdelaleavtorice.Pričujočapublikacija jeučiteljemvpomoč inneobvezujočdokument.Učiteljnajvsebine
5 UnitedNationsDecadeofEducationforSustainableDevelopment2005–2014.DraftInternationalImplementationScheme,October2004.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
16
ŠPANŠČINA
prilagodisvojiciljniskupinidijakovinokolju,vkaterempoučuje.Kljubrazličnimmodulomzapoučevanjetujihjezikovvgimnazijskemprogramusovsebinezaradivečjepreglednostizapisanepoletnikih,vendarpajihlahkoučiteljprilagodišteviluuralimodulu(glejUčninačrtzašpanščinovgimnazijah),kigaizvaja.Nekaterevsebinesozatooznačenezzvezdico, saj jihučitelj lahkoobravnavav različnihletnikih.
Prioblikovanjuseznamovvsebin,smoizhajaleiztem,nakateresevežejospecifič-nobesedišče,sporazumevalnefunkcijeinjezikovnestrukture.
Vsebine,kijihuvrščamovkulturoincivilizacijopripouku,obravnavamopravilo-mavzaporedju,kigapredvidevaučbenik,kigaučiteljuporablja.Poskušalesmonaštetiteme,kijihpredvidevavečinaučbenikovzapoukšpanščinevsrednjišoli.Vsebinedodajaučiteljpolastnipresojiskozicelotnoobdobjeučenja.
1.2.1.1Seznamvsebinzaprviletnik
Število ur: 105
Raven: A1.2/A2.1
Teme Besedišče
Jazpredstavitevsebe(ime,priimek,narodnost,starost,poklic,naslov,telefon,elektronskapošta,konjički,interesi)
Časovnekategorije letničasi,meseci,dnevi,ura,delidneva,številke
Mojašola besediščevezanonadelovrazredu,navodila
Mojadružinainprijateljisorodstvenevezi,opisoseb(telesneznačilnostiinpostava,obraz,značaj),poklici
Mojkraj ustanove,zgradbe,opispokrajine,vasi/mesta
Mojdom* hiša,soba,pohištvo
Mojvsakdaninprostičas opisdneva,dnevnarutina,konjički
Hranainpijača* osnovnobesedišče,naročanje,opisjedi,cena
Nakupovanje*oblačila,barve,materiali,stil,tipitrgovin(zeloosnovno)
Počitnice*načiniprevoza,nastanitev(osnovno),dejavnostinapočitnicah
Sporazumevalne funkcije
• Pozdraviti
• Predstavitisebeindruge
• Vprašatipoosebnihpodatkih
• Opisatisebeinsvojodružino,prijatelje
17
• Opisatisvojkraj,kjesenahajanekaustanova/zgradba
• Opisatisvojdom(hišo,stanovanje,pohištvo)
• Izrazitisvojeinterese,konjičke,zanimanja
• Opisatidnevnorutino
• Vprašatizasmerindatinavodila,kjesenekajnahaja
• Naročitihranoinpijačovbaruinrestavraciji*
• Opisatiprehrambnenavadeinjedi*
• Opisatizunanjopodoboosebeinkarakter(osnovnobesedišče)
• Nakupovati(vprašatizaceno,velikost…)
• Svetovati,izražatiobveze(tenerque,hayque)
• Vprašatipoinformacijahindatiinformacije(ura,osebnipodatki,kraj)
• Izrazitistrinjanjeinnestrinjanje
• Izrazitinamen,načrtezaprihodnost
• Izrazitimnenje(creoque,piensoque)
• Tvoritikrajšapisnabesedila(razglednice,elektronskasporočila,opisi)
• Izpolnjevatienostavneobrazce,vprašalnike,ankete
Jezikovne strukture
• Pravopis
• Izgovorjava,naglaševanje,intonacija
• Sedanjikpravilnihglagolov
• Sedanjiknepravilnihglagolov(ser,estar,ir,verbosdeintereses(gustar),tener,venir,saber,salir,querer,preferir,dormir,jugar…)
• Nedoločnik
• Povratniglagoli
• Razlikameduporaboglagolovser,estar,hay(osnovna)
• Zaimki:osebni,svojilni,vprašalni,kazalni,predmetvdajalnikuintožilniku
• Oblikoslovjeinujemanjesamostalnikainpridevnika
• Določniinnedoločničlen
• Števniki(glavni,vrstilnido10)
• Naklonskiglagoli(tenerque,hayque,poder)
• Pogojnikglagolagustarza1.osebo
• Glagolskaperifrazaira+infinitivo
• Predlogi(osnovnarabaa,de,en,con,para,por)
• Krajevnipredlogiinprislovi(delantede,detrásde,enfrentede,alladode,cercade,encimade,abajode)
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
18
ŠPANŠČINA
• Muy,mucho,poco,nada,más,menos
• También,tampoco
• Tvorbanikalnihinvprašalnihstavkov
• Vezniki(y,pero,porque,o,que)
1.2.1.2Seznamvsebinzadrugiletnik
Število ur: 210 (105urv1.letniku+105urv2.letniku)
Raven: A2
Teme Besedišče
Mojkrajindomhiša,sobe,pohištvo,bivališče,orientacijapokraju,mojadežela…
Hranainpijača osnovnobesedišče,naročanje,jedi,cena…
Nakupovanjeoblačila,barve,materiali,slog,vrstetrgovin,tržnica,supermarket(nakupovanježivil)
Počitniceinpotovanjavrsteprevozov,voznired,nastanitev,počitniškikraji,dejavnostinapočitnicah
Deloinpokliciživljenjepis(avtobiografije,življenjeznanihali/inzgodovinskihosebnosti),CV,oglasizadelo,razgovorzadelovnomesto*
Prostičasdruženje(zmenki),osnovneinformacije:zakaj,kdaj,kje(kino,koncerti,gledališče,šport...)
Šport vrstešportov,dejavnosti,glagoli,vezaninašport
Teloinzdravje delitelesa,bolezni,nasvetizazdravoživljenje
Vreme vreme,vremenskipojavi,vremenskanapoved
Sporazumevalne funkcije
• Opisatikraj,dom,deželo
• Primerjati(más/menos...que,tan/tanto…como)
• Usmerjatipokraju(vprašatizapotindatinavodila)
• Naročitihranoinpijačovbaruinrestavraciji
• Razumetiinrazložitienostavenreceptzapripravojedi
• Opisatijediinprehrambnenavade
• Nakupovati
• Izražatikoličine(teža,razdalja,prostornina...)
• Organiziratipotovanje(rezerviratisobo,vozovnico...)
• Opisatiinpriporočatipotovanje
19
• Sporazumevatisepotelefonu
• Pripovedovatiopreteklihdogodkih,opisatiživljenjeosebalisvojživljenjepis
• Izražatiizkušnje(npr.spotovanj)
• Dogovoritisezazmenek,sprejetializavrnitipovabilo,vztrajati,predla-gatialternativo,opravičitise,povabitinazabavo...
• Izražatinačrteinželjezaprihodnost
• Opisativreme
• Govoritiošportu,opisatinajljubšišport,primerjatišporte
• Opisatitrajajočainrazvijajočasedejanja(sedanjosti)
• Govoritiozdravstvenihtežavahindatinasvetezazdravoživljenje
• Tvoritipisnabesedila:osebnopismo,CV,elektronskosporočilo,oglas,vabilo,opis,pripoved
Jezikovne strukture
• Ponovitioblikesedanjikainobravnavatišeostalenepravilneoblikegla-golavsedanjiku
• Predlogi
• Vezniki(además,entonces,sinembargo…)
• Časovniprislovi(hoy,estasemana…)
• Nezloženipreteklik(pretéritoindefinido)
• Zloženipreteklik(pretéritoperfecto)
• Velelniktrdilneoblikezzaimki
• Neosebneoblikezadajanjenasvetov(esbueno/mejor/conveniente/acon-sejable+infinitivo)
• Stopnjevanjepridevnikovinprislovov
• Osebnizaimki-naslonskeoblike
• Glagolskeperifraze(ira+infinitivo,estar+gerundio,seguir+gerundio,hayque+infinitivo,tenerque+infinitivo)
• BrezosebnastrukturasSE(SEimpersonal)
• Prilastkoviodvisniki(que,enelque,donde...)
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
20
ŠPANŠČINA
1.2.1.3Seznamvsebinzatretjiletnik
Število ur: 315(105urv1.letniku+105urv2.letniku+105urv3.letniku)
Raven: B1.1
Teme BesediščeZdravje zdravaprehrana,bolezni,zdravila,nasveti
Ljudjeindružbasedanjostinpreteklost,zgodbeinanekdote,slavneosebnosti,preseljevanje
Medčloveškiodnosi čustva,razpoloženje,značaj
Zabava,prostičasvrstezabav,prizorišča,ponudba,oglasi,filmi,glas-ba,gledališče,ples,knjige
Potovanjainturizemopiskrajev,dežel,turističneznamenitosti,prevoznasredstva
Mediji časopisi,TV,radio,internet,oglaševanje
Izobraževanjeinslužba poklici,življenjepis,razgovori,razpisi/oglasi
Gospodinjstvo kuhinja,hišnaopravila,recepti,hrana
Predmetiopispredmetovinstvari,uporabnost,navodilazauporabo
Živali različnaživljenjskaokolja,domačeindivježivali
Sporazumevalne funkcije
• Govoritiozdravju,boleznihinzdravilih
• Opisatičustva,razpoloženjeinznačaj
• Izražativeselje,žalost,presenečenje,pritožitise,čestitati,zahvalitise
• Primerjatisedanjostinpreteklost
• Pripovedovatiinopisovatidogodkeizpreteklosti
• Razumetiinpredstavitikulturnointurističnoponudbo
• Izražatimnenjeokulturniinturističniponudbi
• Opisatigeografskeznačilnostikrajaindežele
• Opisatipoteknekepotiinturističneponudbe
• Opisatipredmeteinnjihovouporabnost
• Razumetiinnapisatireklamnasporočila
• Razumeti/povzeti/napisatinovinarskiprispevek
• Opisatipoklice,napisatiživljenjepis(CV),prošnjozaslužbo/štipendijo,razumetiinprijavitisenaoglas
• Opisatihišnaopravila,povedatirecepte
21
• Opisatiživalinnjenookolje
• Tvoritipisnabesedila:programpotovanja,krateknovinarskiprispevek,razpravljalnisestavek,pripoved,uradnopismo,prošnja,obnovainmne-njeoknjigi
Jezikovne strukture
• Ponovitevpreteklihčasov(perfecto,indefinido,imperfecto)
• Predpreteklik(pluscuamperfecto)
• Trdilneinnikalneoblikevelelnika,tudizzaimki
• Sedanjiksubjunktiva(presentedesubjuntivo)
• Časovniprislovi(hace,desdehace,antes,despuésde…)
• Besednezvezezaargumentiranjeinrazpravljanje(sinembargo,apesardetodo,mientrasque…)
• Glagolabiti(ser,estar)
• Nezloženipogojnik(condicionalsimple)
• Nezloženiprihodnjik(futuroimperfecto)
• Načinovniprislovina–mente
• Utrditevstopnjevanjapridevnikovinprislovov
• Ponovitevvprašalnih,oziralnihinnaslonskihzaimkov
• Tvorbaabstraktnihsamostalnikov(-dad,-cia,-ez,-ismo…)
1.2.1.4Seznamvsebinzačetrtiletnik
Število ur: 420 (105urvvsakemletniku)
Raven: B1.2/B2.1
Teme Besedišče
Temepovezanezizražanjemsvojegaodnosadodružbeinsveta
ekologijainskrbzaokolje,prihodnostsveta,medčloveškiodnosi,mediji,modernetehnolo-gije,zdravje,družbeniproblemi,izobraževanje,potovanja…
Literatura poizbiriučitelja
Slovenija,Evropskaunijainsvet
Sporazumevalne funkcije
• Izražati mnenja in argumentirati v povednem naklonu in subjunktivu(creoque,nocreoque,eslógico,esimportante,estáclaro…)
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
22
ŠPANŠČINA
• Sodelovativpogovorualidebati
• Izražatiželjeinčustva(quieroque,megustaque,ojalá…)
• Izražatinasvete,prepovedi,prošnje…(aconsejar,recomendar,prohibir,pedir…)
• Izražatipogojnostzasedanjostinprihodnost
• Posredovatiinformacije(odvisnigovor)
• Izražativerjetnostinhipoteze:prihodnjik,puedeque,quizás,talvez,alomejor,posiblemente,probablemente…
• Izražatinamernost,časovnost,vzročnost,dopustnost,posledičnost
• Pripovedovatiinopisovatipreteklost
• Opisovatisedanjostingovoritioprihodnosti
• Tvoriti vodena besedila: uradna in neuradna pisma, oglasi, prošnje,pritožbe…
• Tvoritidaljšabesedila
Jezikovne strukture
• Naglaševanjeinintonacija
• Sedanjik:razširjenaraba
• Vsipretekliglagolskičasi
• Prihodnjičasi(futuroimperfecto)
• Pogojnistavkizasedanjostinprihodnost
• Subjunktiv:sedanjikinimperfektvpogojnemodvisniku
• Velelnikvtrdilniinzanikaniobliki,tudizzaimki
• Odvisnigovor:uporabapovedneganaklonaalisubjunktiva
• Odvisnikivosnovnirabi(znajpogostejšimiglagoli invezniki):vzročni(causales),namerni(finales),pogojni(condicionales),dopustni(conce-sivas),prilastkov(relativas),časovni(temporales),osebkov(sustantivassujeto),predmetni(sustantivascomplementodirecto)
• Vezniki(porque,esque,pero,sino,paraque,aunque,sinembargo,comosi,si,apesardeque,que,elque,quien,donde,cuando,hastaque,osea…)
• Pregledpredlogov,glagolispredlogi
• Razlikevrabi(razširjeno)medserinestar
• Glagolskeperifrazeznedoločnikom(ira,tenerque,hayque,dejarde,acabarde,estarapuntode,volvera,soler,empezar/comenzara…)inzgerundijem(estar,llevar,seguir)
23
1.2.1.5Seznamvsebinzakulturoincivilizacijo
• gastronomija(ŠpanijainJužnaAmerika)
• starecivilizacije(Azteki,InkiinMaji)
• zemljepisneznačilnostišpanskogovorečihdržav
• gospodarstvoinekonomija(npr.izdelki,kijihproizvajajovdoločenidr-žavi)
• književnostinavtorji(ŠpanijainJužnaAmerika)
• umetnost(ŠpanijainJužnaAmerika)
• glasbainfilm
• mediji
• šolskisistem
• tradicionalnaobrtnadejavnost
• pomembneosebnosti(zgodovinskeinsodobne)
• družbenaureditevinpolitika
• medosebniodnosi
• običajiinpraznovanja
• verovanja
• zgodovinainzgodovinskadediščina
• odkritjainizumi
1.2.2 Primeri nalog za jezikovne zmožnostiVtempoglavjusozbraniprimerinalogzajezikovnezmožnostiporavnehinnepoletnikih.Tenalogesoizbranekotpomočučiteljuprivrednotenjudijakovegaznanjavpovezavispričakovanimiučnimidosežki.Vsakanalogaimaoznačenopribližnoravenznanja.Čedijaknalogorešipravilnovpribližno80odstotkih,pomeni,dajedosegeltoraven.NatanačinseumeridijakovoznanjevprimerjavizdrugimiučencišpanščinegledenaravniSEJO.Steminalogamiželimopokazatitudiraz-ličnotipologijonalogzapreverjanjeznanja,kisovskladussodobnimipristopipripoučevanjuinučenjutujihjezikov.
Vprilogi1.5sozbranikriterijizaocenjevanjenaloggovoraingovornegasporoča-njaterpisanjainpisnegasporočanja.
PosnetkezanalogeslušnegarazumevanjanajdetenapriloženemCD-ju.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
24
ŠPANŠČINA
1.2.2.1Bralnosporazumevanje
NALOGA 1 / A1.1
MI FAMILIA
Todostenemosunafamiliayparientes,comoHelena,unachicadetuedad.Suprofesoraquierequeescribanenclaseunapresentaciónoriginaldesupropiafamiliayellahapensadoenproponerunaadivinanza.Miracómolohace.
Estaesmifamilia:yomellamoHelenaytengodoshermanos,mihermanamayorsellamaAnabelymihermanomenorsellamaDavid.MimadresellamaSilviayeshermanagemelademi tíoJosé,queencambio,noestácasado.TengootrotíoquesellamaEnrique,sumujersellamaSandraysushijosquesonmisprimos,sellamanAndrésyLorena;mispadresnotienenmássobrinosporquemipadreeshijoúnico.MiabuelasellamaRosaysumarido,miabuelo,se llamaJuan.Mipadrese llamaJulioyesmuyalto:mide1,97.VivimosenlacalleAlcalá,35,2ºC,nuestronúmerodeteléfonoes919987786.Somosunafamiliamuyunidaynosqueremosmucho.
Yahoraunaadivinanzaparaversihasentendidotodo:¿Cuántosnietostie-nenJuanyRosa,ycómosellaman?
(Virbesedila:prirejenopoComotú1,Minervascuola,2008)
Responde a las preguntas según el texto.
1. ¿CómosellamanloshermanosdeHelena?
2. ¿EstácasadaSilvia?
3. ¿LamadredeHelena:esmayoromenorquesuhermanoJosé?
4. ¿CuántoshermanostieneelpadredeHelena?
5. ¿CómosellamanlossuegrosdeJulio?
¿HasentendidoquiénessonlosmiembrosdelafamiliadeHelena?¿Porquénocompletas/dibujassuárbolfamiliarconlosnombresdeparentesco?
NALOGA 2 / A1.2
Lee el diálogo sobre dos jóvenes españoles y completa el recuadro según el texto.
RUTINA DIARIA
Marta: Miguel,¿Quéhacestúlosfinesdesemana?
25
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
Miguel: Lossábadosporlamañanamelevantoalas9.00yvoyanadarconmihermano.
Cuando llegoa casadesayuno,meduchoyescuchomimúsicapreferida.Comocontodamifamilia:mispadres,mistíosymisabuelos.Porlatarde,estudiounratoydespués,voyconmisami-gosalcine.¿Ytú,Marta?
Marta: Puesyolossábadosprefierodormirhastatarde.Luego,cuandomelevanto,desayunoconmuchacalmaycharloconmisherma-nos.Casisiemprecenoconmifamiliafueradecasayporlatardequedoconmisamigosparadarunavuelta, ir al cineoavecesmontarenbicicleta.
Miguel:¿Yquéhaceslosdomingos?
Marta: Misdomingossonmuyfamiliares.Porlasmañanas,salgoconmispadres; vamos a alguna exposición interesante aunque cuandohacebuentiemposiemprevamosalaplaya.Porlatardeestudiounpoco,escuchomúsicayescribocorreosamisamigosextranjeros.
Miguel:Puesyo,losdomingosporlamañana,juegoalfútbolconmiequi-po.Porlatardepatinounpocoymeacuestotempranoporquealdíasiguientemelevantoprontoparairalaescuela.
(Virbesedila:prirejenopoClubPrisma1,Edinumen,2007)
por la mañana por la tarde por la noche
Marta Miguel Marta Miguel Marta Miguel
los sábados quedaconsusamigos
los domingos saleconsuspadres
seacuestatemprano
NALOGA 3 / A1.2
Lee el texto sobre la ciudad de La Habana y responde brevemente a las preguntas.
LA HABANA
LoprimeroquesorprendealviajeroquellegaaLaHabanaessuolor,unolorúnico,especial,difícildedescribir...yqueescaracterísticodeestaciudadcaribeñasituadaenlacostaoccidentaldelaisladeCuba.Peroloquereal-mentellamalaatenciónessumaravillosocascoantiguo,LaHabanaVieja,unlugarqueconservavariosrecuerdosdeotrostiempospasados:suscallesrectasycuadriculadas,loshermososlugaresyedificiosdelaépocacolonial
26
ŠPANŠČINA
española(comoelpreciosoteatroGarcíaLorcaolaplazadelaCatedral),suscasasdediferentescoloresquerecuerdanelesplendordelos50,losauto-móvilesamericanosdelosaños60y70quetodavíacirculanporlascalles...
LaHabanaesunodeesoslugaresdondepuedessentir»lavida«enlascalles:losruidosymovimientoscontinuosdelagente,eliryvenirdelasbicisymotocicletas,lossimpáticoscoco-taxis,loscuriososcamellos(unospeculi-aresautobuseso»guaguas«,comosellamanallí)...EnlacapitaldeCuba-yentodoelpaís-hayunamaravillosamezcladerazasyelturismofavoreceunencuentrodeculturasmuydiversas:cubanos,estadounidenses,france-ses,españoles,italianos...
Loslugaresqueunviajerodebevisitarsonmuchos,peroesinevitabledarunpaseoporelfamosoMalecónopaseomarítimo,lugardeencuentrodelosmásjóveneshabaneros.Paracomerocenaresmuyrecomendableentrarenun»paladar«(unacasaparticulardondesirvencomidas)yparatomaruncafé,ocualquiercosa,sonmuyinteresantesLaBodeguitadelMedio(confotosy firmasdepersonajes famososensu interior)oElFloridita(típicorincóndelosaños40-50).LaHabanatienetambiénunavidanocturnamuyintensaconcines,teatros,cabarés,salasdefiestaodiscotecascomoElDia-bloTuntún,dondepodemosbailarsalsaatodashoras.
(Virbesedila:Enacción1,EnClave,2005)
1.¿QuéesloprimeroquenotaunturistacuandollegaaLaHabana?
2.¿EnquépartedeCubaestáLaHabana?
3.¿CómosonlascallesenLaHabana?
4.¿Cómosonlascasas?
5.¿Loscochesenlascallessonmodernosoviejos?
6.¿CuáleslacapitaldeCuba?
7.¿Quésonlos“camellos”?
8.¿QuiénesvanalMalecónnormalmente?
9.¿Quésehaceenun“paladar”?
10.¿HaymuchoambienteporlanocheenLaHabana?
27
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 4 / A1.2
Lee la entrevista con una actriz famosa y relaciona las preguntas con las respuestas. Las preguntas están en el orden correcto. Escribe las respu-estas en la tabla abajo.
MI DÍA
Preguntas:
1. Elena,ahoraeresfamosaengranpartedelmundo,perotrabajasmu-cho,¿no?
2. Perotelevantasdemasiadopronto,¿no?
3. ¿Yaquéhorateacuestas?
4. ¿Salesmuytardedelosestudios?
5. Eltiempojustoparacenaryacostarte...
6. ¿Yentutiempolibre?¿Quéhaces?¿Dóndevas?¿Salesmuytardedelosestudios?
7. YtambiéncolaborasconunaONG...
Respuestas:
a) Bueno ...esquesiemprehagoyogaydespuésunpocodegimnasia,luegomeduchoydesayunotranquilamente.
b) Pues, cuando puedo, escucho música y leo. También voy a clase deballetdosdíasalasemanay,algunosfinesdesemana,misamigosyyosalimosdelaciudadyvamosadiferenteslugares,hacemosfotos...Megustamucholafotografía.
c) Sí,claro...Trabajoseisdíasalasemanaytodoslosdíasmelevantoalascincoymediadelamañana.Empiezoarodaralassieteymedia.
d) Depende...Normalmentealascincodelatardepero,aveces,vuelvoacasaalasochooalasnuevedelanoche.
e) Sí,conlaFundaciónAyuda.EsunaONGqueestáenMumbaiyqueayudaaniñassinrecursos.
f) Puestambiénbastantepronto,hacialasdiezdelanoche...
g) Sí,pidoalgoparacenarrápidoymevoyadormir.
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
28
ŠPANŠČINA
NALOGA 5 / A2.1
Lee el texto sobre los cantantes latinos y elige la respuesta más adecuada para cada frase.
EL ESPAÑOL, ¿IDIOMA POCO MUSICAL?
Últimamente existe una moda latina que se ha extendido por el mundo.TriunfanactorescomoAntonioBanderas,JavierBardem,PenélopeCruzoSalmaHayek.Secomeguacamole,churrascoogazpacho,seviajaapaísesconsaborlatino:México,Cuba,RepúblicaDominicana...,yestoayudaaconoceraloscantanteslatinosyavenderdiscosenespañolenpaísesnohispanos.JuanLuisGuerraoCompaySegundo,porejemplo,sonconocidosgraciasaestamodalatina.
Peroelmercadodehablainglesaesdifícilparauncantantelatino.VenderpopenespañolenelReinoUnidoes,másomenos,comovenderenEspañaflamencocontextoseninglés.Esteeselmotivoquellevaaalgunoscantan-teslatinosaincluircancioneseninglés.
HaypersonasquecriticanalafamosacantantecolombianaShakiraporquenosolocantaenespañol,tambiéncantaeninglés.Dicenquebuscaobjeti-voseconómicosynoartísticos.Ellacontestaquecantaeninglés»porunin-teréscultural,paraconstruirpuentes«.Perolapreguntaes:¿estáperdiendosusraícesoestállevandosusraícesalpúblicoquenohablasulengua?
ComoShakira,elpuertorriqueñoRickyMartin,elespañolEnriqueIglesiasolacubanaGloriaEstefanutilizanelidiomaespañolparaelmercadolatinoycantansuscancioneseningléscuandosuobjetivoeselmercadomundial.
JorgeDrexlerincluyecancioneseninglésenalgunosdesusdiscos,algoquesorprendeamuchagente.Suargumentoes:»Hablocuatrolenguasymegu-stamuchocantarendiferentesidiomas«.EnsutrabajoCaraB,Drexlernosemocionaencincoidiomas:inglés,italiano,portugués,catalánycastellano.
(Virbesedila:ProtagonistasA2,EdicionesSM,2009)
1. Segúneltexto,loscantanteslatinos
a)viajanmucho.
b)seconocenmuybienentresí.
c)estándemoda.
2. ElmercadodeReinoUnidoprefiereescuchar
a)popespañol.
b)cantanteslatinoseninglés.
c)flamenco.
29
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
3. AlgunoscriticanaShakiraporque
a)escolombiana.
b)construyepuentes.
c)cantaeninglés.
4. GloriaEstefancanta
a)sóloenespañol.
b)sóloeninglés.
c)eninglésyespañol.
5. SegúnJorgeDrexler,sudiscoincluyecancionesencincoidiomasporquelegusta
a)cantarendiferentesidiomas.
b)sorprenderalagente.
c)serconocidoportodoelmundo.
NALOGA 6 / A2.2
Lee el texto sobre Paulina G.
EL DORMITORIO DE ENSUEÑO DE PAULINA G.
HemosvisitadolacasadePaulinaG.yhemosdescubiertoqueesamantedellujoydelacomodidad:suhabitaciónestállenadealfombrasycojinesdesedaodeterciopeloenformadecorazónquelehanregaladosusafici-onadosyduermeenunacamamuygranderodeadaporellos.Tieneunaexcelenterelaciónconsupúblico,ytodoslosdíassepasaunpardehoraschateandoconellos.Suordenadorestáencimadeunescritorioquehapu-estodebajodelaventana,yellasesientacómodamenteensusillaverdedepiel,¡tanmoderna!Laverdadesquetodoesmuymoderno:lalámpara,elcuadrodelapared,eltelevisor…nohemosvistoniestanteríasnilibros,haytansolounmueble:unarmarioenorme.Ensudormitorionohaymesillasdenocheporqueyahanpasadodemoda.Esrealmenteunachicamuymo-derna,senotatambiénensucuartodebaño:detrásdellavabohayunespe-joenformadecorazón,luegoestálataza,elbidé,unaduchayunabañeraconhidromasaje.PaulinaG.noshacontadoquecadanochesequedamediahoraenelaguayluegoseacuestasoñandoconunanuevagiraporEuropa…
(Virbesedila:Comotú1,Minervascoula,2008)
30
ŠPANŠČINA
Ahora decide si las frases son verdaderas o falsas.
1. APaulinalegustaestarcómoda. V F
2. Paulinasehacompradomuchoscojinesenformadecorazón. V F
3. Paulinanosabeusarelordenador. V F
4. Enlamesilladenochehayunalámpara. V F
5. Paulinatodaslasnochesserelajaenlabañera. V F
NALOGA 7 / A2.2
Lee el texto y decide qué consejos de 1 a 10 incluye el texto y cuáles no.
CONSEJOS PRÁCTICOS DE AYER
Eninviernolasfacturasdeelectricidad,agua,gaseinclusoteléfonosuelenaumentar.Loselectrodomésticossonlosquemáselectricidadconsumen.Echeunaojeadaalatemperaturadelfrigoríficoyajústelamejoralatem-peraturaambiente.Para lavarutiliceprogramaseconómicos; así ahorraráagua.Vuelvaacocinarensuhornodegas;esmásbaratoqueelmicroondas.Sipuedeustedhacerlo,cambiesusbombillasnormalespor tubos fluore-scentesohalógenos:consumenmenosenergíay,portanto,gastanmenosysalenmásbaratos.Sitienecalefaccióneléctrica,saqueventajadelatarifanocturna:elcostedelaelectricidadesun50%másbajo.Noseolvidetam-pocodeaislarmejorventanasypuertas.Controletambiéneltermostatoencadahabitación;noesnecesariomantenerlatemperaturamásalta.Pongaalfombrasencadahabitación:elambienteserámásagradableyacogedoryelsuelonoserátanfrío.Encuantoalteléfono,comienceconlossupletoriosyorganicesusllamadas:parallamardentrodelpaís, lahoramásaconse-jableesapartirdelas22horas;elpreciosereduceun70%.Lasllamadasurgenteshágalasdespuésdelas17horas.Seráútilquealgunavezutilicelascabinaspúblicas.Asícontrolarásudineromáseficazmente.
(Virbesedila:prirejenopoDELEintermedio)
1.Cambielatemperaturadelanevera. SÍNO
2.Lavesuropaconmenosfrecuencia. SÍNO
3.Cocineenmicroondas. SÍNO
4.Comprebombillashalógenas. SÍNO
5.Aprovechelatarifanocturnaelmáximoposible. SÍNO
6.Mantengalatemperaturadeloscuartos. SÍNO
7.Hagallamadastelefónicasporlanoche. SÍNO
8.Llamemásamenudodesdelascabinastelefónicas. SÍNO
31
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 8 / A2.2
¿Conoces este programa para jóvenes? Lee el texto y señala la letra V si la afirmación es verdadera y la F si es falsa.
RUTA QUETZAL
LaRutaQuetzalesunprogramaparajóvenescreadoen1979,porsugeren-ciadelreydeEspaña,yencabezadoporelfamosoaventureroespañolMigu-eldelaQuadra-Salcedo.Setratadeunviajedeestudiosintegradopor330jóvenesdeentre16y17añosdemásde65paísesdetodoelmundo.
DuranteunmesymediolosjóvenesparticipantesrecorrendistintoslugaresdeEspañayLatinoaméricaestudiandodiferentesaspectosdesumaravillo-sahistoriaycultura.Laseleccióndelosparticipantesserealizacadaañoatravésdeunrigurosoproceso,eligiendoalosmejoresestudiantesdecadapaís.
Durantelaaventura,lasclasesdehistoria,arte,astronomía,biologíaomúsi-caseintercalanconcaminatas,visitasalugareshistóricos,talleresprácti-cos,conferencias,seminariosydeportes,siendoobligatorialaasistenciaatodaslasactividades.
Cadaparticipanteformapartedeungrupode18jóvenes,bajoladireccióndeunmonitor,ytodosestánencargadosdelorden,vigilanciaylimpiezadelas zonas comunes de los campamentos, residencias o refugios donde sesuelenalojaraunqueenocasionesduermenalairelibre.
Todoslosgastosdemanutención,transporte,alojamientoylosgeneradosporlasactividadesprevistasestáncubiertosenlabeca.Noobstante,cadaestudiantepuedellevardinerodebolsilloparagastosmenores,peronoseaconsejaelusodetarjetasdecréditoochequesdeviaje.
Enlaactualidad,estafamosarutaesunprogramapertenecientealaSecre-taríaGeneralIberoamericanayestádeclaradadeinterésinternacionalporlaUNESCO.
(Virbesedila:prirejenopowww.correodelcaroni.com)
1. Elprogramaestádedicadoalosjóvenesmenoresdeedadconlaintencióndeaprendermuchoenelviaje. V F
2. LosjóvenesparticipantesrecorrensolamentelugaresdeEspaña. V F
3. Seescogealosparticipantesatravésdeunprocesomuyduro. V F
4. Ungrupode18personasestábajoladireccióndeunmonitor. V F
5. Labecacubresolamenteelalojamientoyeltransporte. V F
6. Seaconsejaelusodetarjetasdecrédito. V F
32
ŠPANŠČINA
NALOGA 9 / B1.1
¿Cómo sería la casa de sueños de Juan, María e Isabel? Lee los textos y completa el recuadro.
LA CASA DE MIS SUEÑOS
Juan
Me gusta mucho ver revistas de muebles y de cómo decorar la casa, meimaginomicasadecoradayadornadacontodoloqueveoenlasrevistas,haycosastanbonitas,quemequedomirandolafotobastantetiempopararecordar loquequierohacerenmicasa, imaginándomecomoesmicasaideal.Aunquenopuedacomprarmelascosasqueveoenlasrevistas,medanideasparapoderdecorarmicasa.Tampocoesquemegusteunacasasúpercargada,esono,perohaycosillasquesonmuygraciosasyqueconlarevistapueslasveo.Laverdadesquemegustamuchomirarlasrevistasporquecomohedichoantesmedanideas.
María
Lacasademissueños...esunchaletconmilmetrosdejardínyconpiscinapropiaygaraje...esdecir,laquetienenmissuegrosconlosqueporciertonotenemosrelaciónniminovioniyo.Peroparamílomásimportanteespodercompartirtucasaconlapersonaalaquequieres...yvoyatenerlasuertedehacerlopróximamente.Noesunchaletnimuchomenos...sinounpisitode60metroscuadrados,peromedaigualporquevoyacompar-tirloconél.
Isabel
¿La casa de mis sueños? Un ático con una enorme terraza soleada, conplantitas,conespacioparacomer,paratumbarmerelajadamente...conlodeáticoquierodecirunpisoqueocupelaúltimaplantadeledificio,consuterraza.Meencantaríamirarlaciudaddesdearribayversólotejadosycielo...nadadecoches,peroconlacomodidaddevivirenelcentro.
Megustaríaunacasaluminosa,nadacargadademuebles,peroasuvezaco-gedora...megustanlosdiseñosmodernosysobrios,perotambiénmezclarestilosdistintosparaquenoresultendemasiadofríos.Lacocinaestaríapen-sadaalmilímetro,megustaunaestéticaunpocoindustrial...¡Ah!ytendríaunenooooormearmarioyaqueodioandarcambiandolaropacuandollegaelfríooelcalor.
(Virbesedila:http://www.ciao.es/Casa_Estilo__Opinion_645346)
33
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
Juan María IsabelLegustaríatenerunacasamoderna,peronodeestilosmuyfríos.Másimportantequelacasaeslapersonaconlaquevives.Legustanlascasascondecoración,peronodemasiada.Vaacompartirunpisopequeñoconsunovio.Legustaríavivirenelúltimopiso.Nopuedecomprarlascosasqueveenlasrevistas.Sellevamalconsussuegros.Legustaríavivirenelcentro.Compraprensaparaencontrarlacasadesussueños.
NALOGA 10 / B1.1
Lee el artículo siguiente y responde brevemente a las preguntas.
VENEZUELA, PARAÍSO TERRENAL
LaRepúblicaBolivarianadeVenezuela,situadaenelnortedeAméricadelSur, es el sexto país en extensión de este subcontinente. Posee una grandiversidaddepaisajes:selvatropical,extensosllanoscongrandessaltosyríos,montañasnevadasenlosAndesvenezolanos,ymilesdekilómetrosdeespectacularesplayasensuscostaseislasdelmarCaribe.CristóbalColón,asullegadaaestatierraensutercerviajeaAmérica,en1498,escribeensudiarioquelepareceunparaísoterrenal.
Elorigendelnombre,Venezuela,data tambiénde laépocadeldescubri-miento.Enalgunaszonasdelacosta,losexploradoresespañolesseencu-entranaldeasconstruidassobreelagua,quelesrecuerdanalaciudaddeVenecia,dedondelesvienelaideadellamarVenezuela,“pequeñaVenecia”,alasprimeraspoblacionesindígenas.
EnCaracas,sucapital,fundadaen1567,naceSimónBolívar,elLibertador,unodeloshéroesdelaindependenciaamericana.SimónBolívarparticipaenladeclaracióndeindependenciadeVenezuelaen1811ycontribuyeasuconsolidaciónderrotandoalejércitoespañolenlabatalladelLagodeMa-racaiboen1823.Posteriormenteparticipaenlaluchaporlaindependenciadeotrasnacioneslatinoamericanas.Boliviaadoptaelnombreensuhonor.
Lapoblaciónesmayoritariamenteblanca,sibienconmuchamezcladera-
34
ŠPANŠČINA
zas.Haytambiénpequeñaspoblacionesdealgunosdelosprimitivoshabi-tantesindiosenelsurdelpaís,especialmenteenelterritoriodelAmazonas;asícomopoblaciónnegraymulata,descendientesdelosantiguosesclavos,enlaszonasagrícolasdellitoralcaribeño.
Venezuelaposeeunimpresionantecaudalderecursosmineralesyenergéti-cos.Eseloctavoproductormundialdepetróleoyposeeademásminasdehierro,aluminio,oroydiamantes.
(Virbesedila:Nuevoele,intermedio,EdicionesSM,2002)
1. ¿PorquéllamóCristóbalColónaVenezuelaunparaísoterrenal?
2. ¿PorquédieronlosexploradoresespañolesaVenezuelaestenombre?
3. ¿QuiénesSimónBolívarycuálessonsusméritos?
4. ¿Quéquieredecirlafrase“sibienconmuchamezcladerazas”?
5. ¿Enquéconsistelaeconomíavenezolana?
NALOGA 11 / B1.2
En el texto sobre esta invención faltan cinco frases. Lee el texto y luego pon la frase adecuada donde conviene. ¡OJO! Hay una frase que sobra.
MÁQUINA DE HACER LLOVER
UnIngenierobritánicoinventaunamáquinaparahacerlloverenLondres
ElingenierobritánicoyprofesordelaUniversidaddeEdimburgo,StephenSalter,famosoenelReinoUnidoporsuslogrosenlosañossetentaenelcam-podelatecnologíamareomotriz,opinaquesunuevoinvento:su“máquinadelalluvia”,_______1_____,facilitaríalaevaporaciónnaturalylaconsigui-enteformacióndelluvia,segúnpublicalarevistabritánica“NewScientist”.
Elaparatoadaptaeldiseñodeunaturbinadeaireyaexistente,laDarrieus,parecidaaunatrituradoradecomidadetresmetrosymediodealturaycondoshélicesquegiransobreunejevertical.
Esashélicesrecogerían______2______,adiezmetrosdealturaporencimadelniveldelmar.
SegúnSalter,estofacilitaríaelprocesodeevaporaciónnatural,yaqueelva-pordeaguapulverizadoromperíalaresistenciade_______3_______.
Cadaturbinatendríacapacidadparapulverizarmediometrocúbicodeaguaporsegundo.YSalterhacalculadoquecientosdeturbinasrepartidasporlaszonascalurosasdelplanetapodrían“fabricar”lalluvianecesariaparaevitarlassequías.
“Uncentenardeturbinasenfuncionamientodurantecienaños–agregóelinventor–seríansuficientespara,teóricamente,revertirlasconsecuencias
35
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
quesobreelniveldelmartendráelefectoinvernaderodelplaneta”.
SibienSalteresmuyoptimistaconsunuevoinvento,_______4______.
Losexpertosenmeteorologíadudandequeelvapordeaguapuedamezclar-seconelairequehayenlascapassuperioresdelaatmósferaparaformarnubesytambiénvendifícilpoderpreverdóndecaeríalalluvia.
Un meteorólogo de la Universidad de Leeds, Ian Brooks, valoró así el in-vento:“Es lasoluciónqueun ingenierodaaunproblemameteorológico._______5______aunexpertoenfenómenosatmosféricos”.
(Virbesedila:http://www.educar.org/inventos/inventosrecientes.asp)
a. elaguamarinaylalanzarían,pulverizada
b. Jamásselehabríapodidoocurrir
c. losmeteorólogosnoestánsegurosdelaeficaciadeestamáquina
d. unacapadeairehúmedoyestáticoquesesueleformarsobreelmar
e. unaspersorgigantequetransformaelaguadelmarenvapor
f. lacapadeozonoestáenpeligro
Escribe la solución en el recuadro:
1 2 3 4 5
NALOGA 12 / B1.2
Lee la siguiente entrevista con Ann Veneman, la directora de Unicef, y re-laciona las preguntas con las respuestas. Las preguntas están en el orden correcto. Escribe las soluciones en el recuadro.
LO DIFÍCIL ES HACER CUMPLIR LA LEY
LadirectoradeUnicef,unamujercurtidaenlapolíticadeEstadosUnidos,con-sideraquelaConvencióndelosDerechosdelNiño,quecumple20años,hasidouninstrumentoeficaz.Peroestáaúnlejosdealcanzarsuverdaderopotencial.
Preguntas:
1. ¿LosveinteañosdelaConvencióndelosDerechosdelNiñohantenidounimpactorealenlavidadelospequeños?
2. ¿Cuálessonglobalmentelasenfermedadesquemásafectanalosniños?
36
ŠPANŠČINA
3. ¿Cómosecontrolaelcumplimientodelosderechosdelniño?
4. ¿Quérecuerdossehatraídodesusviajesalospaísesmásafectados?
5. Resulta sorprendentequeunpaís comoEstadosUnidos,queayudóaelaborarlaconvención,nuncalahayaratificado.¿Creequeesaceptable?
6. ¿Esimportanteescucharlavozdelosniños?
7. ComosecretariadelDepartamentodeAgricultura,manejabaunpresupu-estode110.000millonesdedólaresparaunsolopaís.EnUnicefsólocu-entacon3.000millonesparaelmundoentero,¿noesunpocofrustrante?
8. ¿Esustedmadre?
9. ¿Cómovamosaresolverlaactualcrisisalimentaria?
Respuestas:
A. Hayunaseriedecomitésy losgobiernospresentan informessobresusprogresos,peronohayningúnmecanismoparasancionaralospaísespornocumplirlos.
B. Sí,peroestamoslejosdealcanzarsuverdaderopotencial.Eseltratadoin-ternacionalmásratificadodelmundo(193países)ylosnúmerosindicanquehahabidounprogresorealeneducación,saludyprotección.Antesapenasseprestabaatenciónaproblemascomoeltráficodeniños,eltra-bajo infantil, los niños soldado, la explotación sexual, ahora son temasmuyconocidos,peroquedamuchoporhacer.
C. Sin duda. Ishmael Beah escribió un libro sobre sus experiencias comoniñosoldadoenSierraLeona,Alongwaygone,memoriesofaboy-soldier,ycreoqueayudaaentendereldíaadíadequienespasanporesaexperi-encia.TambiénconocíaunaniñadeSierraLeonaquefuecapturadaporniñossoldadoylecortaronlasdosmanos.Nuncaensuvidarecibióedu-cación.HoyviveenCanadáyhaescritounlibro,Thebiteofthemango,otrahistoriaextraordinaria.Muchosestánhaciendooírsuvoz.
D. No,perotengomuchossobrinosdelosquemesientomuycercana.
E. ElénfasisprincipalrespectoalaproduccióndecomidasedirigedesdelaFAOyotrasagenciasrelacionadas,aunqueUnicefhajugadounpapelesen-cialprecisamenteporesaconexiónentreseguridadalimentariaynutricio-nal.Hemosabogadoporlanecesidaddeincrementarlacapacidadproducti-vadelplaneta,peroyoinsisto,hayqueanalizarlascondicioneseconómicasdetodaslascosasalavez.¿Cuáleselimpactodelcambioclimático,cuántalaimportanciadelafaltadeinfraestructura,delasguerras?...Además,en-tre losproblemasquemásnospreocupanen relacióncon la crisis estánlosrelacionadosconeltrabajoinfantilyeltráficodeniños,porquecuandohacefaltadineroselesponeatrabajarydejandeiralaescuela.
37
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
F. Aunquesiempresehabledelsidaylamalaria,larealidadesqueladiarreaylaneumoníasonlaprincipalcausademortalidadentremenoresdecin-coaños.
G. ElobjetivodeUnicefesqueseanlospropiospaíseslosqueintervenganenayudaralosniños.Sí,somoslamayoragenciadedistribucióndevacunasymosquiterosdelmundo,peroalolargodeltiempohemosvistoquedi-stribuimosmenosvacunasenalgunospaísesporquesonelloslosqueseencargandehacerlodirectamente.Ésaesladirecciónquedebemosman-tener.Creoquecompararambospresupuestosescompararnaranjasconperas.Además,es importanteentenderqueUnicef se financiaconapor-tacionesexclusivamentevoluntarias.El70%vienedegobiernosyel30%restantedelsectorprivado.NosenospuedecompararconlaFAOuotraorganizacióninternacionalcuyosmiembrospagancuotasobligatorias.
H. Lamayoríadelasexperienciassoninolvidables.CuandovisitéelnortedeUgandaestuveconungrupodeniñosquehabíansidosecuestradosporelLRA(Lord’sResistanceArmy)cuandovolvíandelcolegio.Aellaslashabíanconvertidoenesclavassexualesyaellosloshicieroncaminarduranteki-lómetros.Pesealastragediasqueviven,sonniñosconsueñosyesperanzas.
I. No,peroesunafederación,cadaEstadotienesuspropiasleyesysiseratificatalycomoestá,habríaquemodificaralgunasdeellas.Aunasí,tal y comodijoBarackObamadurante sucampaña, esunpocoem-barazosoqueEstadosUnidosnohayaratificadolaConvencióndelosDerechosdelNiño.Perosíharatificadolosprotocolos.
(Virbesedila:Elpaíssemanal,15/11/2009)
1 2 3 4 5 6 7 8 9
38
ŠPANŠČINA
1.2.2.2Slušnorazumevanje
NALOGA 1 / A1.1
EL TÍPICO OBJETO HISPANO
Une los números en el orden en que los oyes y verás que aparece la silu-eta de un típico objeto hispánico.
Slika1:Untípicoobjetohispánico
NALOGA 2 / A1.2
RUTINA DIARIA
Escucha atentamente la conversación entre la señora Ana, la dueña de la casa, y Mark. Después de escuchar la grabación, completa el recuadro con los datos que faltan.
Hora alas7.45
de9.00a14.00
alas15.00h
La señora Ana:
desayuna preparalacomida
vuelvealtrabajo
seacuesta
(Virbesedila:Redes1,EdicionesSM,2002)
39
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 3 / A2.1
MARBIE
Marbie, la muñeca que ha hecho soñar a millones de chicas de diferentes generaciones, ha cumplido 50 años. Para su cumpleaños sus creadores han decidido renovar su aspecto para adaptarlo a las exigencias de la moda. Escucha el texto y completa los nombres de las partes del cuerpo que faltan.
Slika2:Marbie.AvtoricaLunaApollonio(Vir:prirejenopoComotú1,Minervascuola,2008)
40
ŠPANŠČINA
NALOGA 4 / A2.2
VACACIONES
Escucha a Julio y Nuria contar sus últimas vacaciones y elige las respuestas correctas para cada frase.
1. Hanestadoen
a)SanSalvador.b)CostaRica.c)PuertoRico.
2. Durantesuviajepasaronlamayoríadelosdías
a)visitandomonumentosenlacapital.
b)conduciendoporelpaís.
c)bañándoseenelmar.
3. Sehanalojadoenun
a)hostal. b)pensión. c)cabaña. d)uncamping.
4. Hanidocon
a)lahermanadeJulio.b)losamigosdeNuria.c)elhermanodeNuria.
5. Comoelmediodetransportehanutilizado
a)tren.b)autobús.c)coche.d)bicicleta.
6. Undíalesinvitoacomer
a)sucompañerodeviaje. b)suguía. c)unapersonadesconocida.
7. Durantesuviajehizo
a)calor.b)lluvia.c)sol.
8. Legustaríavolverahacerelviaje
a)nunca.b)algúndía. c)elañoqueviene.
9. Marcaenelmapa5lugaresque hanvisto.
(Virbesedila:ActividadesparaelMarcocomúneuropeoA2,EnClave,2005)
41
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 5 / B1.1
TRABAJO
Escucha a cuatro personas que describen sus trabajos. Completa los re-súmenes de sus descripciones con las palabras adecuadas.
A) Legustasutrabajoporquetienecontactoconotras___________________(1) y porque puede ver cómo progresan sus ________________ (2).Esprofesorade_______________(3).
B) Su trabajo conlleva mucha _____________________ (4) porque tienequedecidirqué_________________(5)eselmejorparacadapersona.Lo más complicado son los _________________ (6). Su profesión es______________________(7).
C) Legustadarconsejossobre___________________(8)yporquetrabajasóloporlas__________________(9)ypuedeestudiar.Tambiénpuedecomprarropacon__________________(10)enla__________________(11)dondetrabaja.
D) Nolegustamuchosutrabajoporquetieneque_____________________(12)quelosproductosquevendesonlos___________________(13).Perolegustaporquenotrabajaenuna_______________________(14).Ademástienemuchas______________________(15)ypuedeviajar.
(Virbesedila:ActividadesparaelMarcocomúneuropeoB1,EnClave,2005)
NALOGA 6 / B1.2
HÁBITOS DE ESTUDIO
Estas son unas entrevistas sobre los hábitos de estudio de chicos y chicas de tu edad. Escúchalos y luego marca si las frases que te proponemos son verdaderas o falsas.
JOVEN1
Recomiendaatodosseroptimistasparateneréxitoenlosestudios. V F
JOVEN2
Pierdemuchotiempoanotandoenlapareddesuhabitaciónlosdeberes. V F
42
ŠPANŠČINA
JOVEN3
Cadadíaestudiaaunhorariodiferenteporquesinoseaburredehacertodoslosdíaslomismo. V F
JOVEN4
Opinaqueesmejoralejarlascosasquenospuedendistraercuandoestamosestudiando. V F
JOVEN5
Dicequecuantasmenoscosashayenlamesadeestudio,mejor.Sinecesitaalgosaleabuscarloporqueasídescansaunpoco. V F
JOVEN6
Seinventapalabrasquecontienenletrasdeloselementosquequierememorizar. V F
Vuelve a escuchar a los jóvenes que nos cuentan de sus estrategias favo-ritas. Para cada afirmación escribe el número del joven (de 1 a 6) que lo dice. ¿Y qué estrategias de aprendizaje sueles utilizar?
• Lesdiceasusfamiliaresquenoleinterrumpancuandoestáestudiando. Jovennúmero___
• Piensapositivamentealahoradeponerseaestudiar. Jovennúmero___
• Utilizatécnicasdeaprendizajeparanoolvidarloaprendido. Jovennúmero___
• Seorganizalasactividadesdiariamenteyasínosueleolvidarsenadaparalaescuela. Jovennúmero___
• Primeropreparaensumesatodoloquepuedanecesitarparaestudiar. Jovennúmero___
• Nolegustadejarlastareasparaelúltimominuto. Jovennúmero___
(Virbesedila:Comotú2,Minervascuola,2008)
43
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 7 / B1.2
MURIEL
Escuche atentamente a la entrevista con Muriel y responda brevemente a las preguntas.
1. ¿AquésededicaMuriel?
2. ¿CómosesienteMurielcuandounoledicecosasbonitas?
3. ¿Quépasóenelaño2004?
4. ¿DóndeactuabaMurielentrelosaños1996y1998?
5. ¿CuántosañosllevaMurielenEspaña?
6. ¿ConquiénvinoaEspaña?
7. ¿CuántaslenguashablaMuriel?
8. SegúnMuriel,¿conquéestárelacionadohablarunalenguaextranjera?
9. ¿QuéimagenteníapuestaMurielensucuarto?
10.SegúnMuriel,¿cómosesienteunemigrantereciénllegadoaunpaísextranjero?
(Virbesedila:Enacción3,EnClave,2007)
44
ŠPANŠČINA
NALOGA 1 / A1.1
Conoces a una nueva compañera de clase y quieres saber algo de ella. Aquí tienes sus respuestas. Escribe las preguntas correspondientes.
1. ¿_____________________________________________?-Sandra.
2. ¿_____________________________________________?-GonzálezMartínez.
3. ¿_____________________________________________?-Catorce.
4. ¿_____________________________________________?-Sí,unahermanadetresañosquesellamaAurora.
5. ¿_____________________________________________?-Esmuysimpática.
6. ¿_____________________________________________?-Legustaelvoleibol.
NALOGA 2 / A1.2
Ernesto es un cantante. Lee la descripción de su día típico y completa el texto con los verbos siguientes.
acostarse•desayunar•jugar•llegar•ver•cenar•ducharse•lavarse•salir•comer•ir•levantarse•ponerse•volver•vestirse
Ernesto (1)_______________ a las 6.00 de la mañana. (2) ____________, (3)______________yvaa lacocina.Normalmente(4)________________cerea-les,tostadasycaféconleche.Después(5)_______________losdientesy(6)________________decasaalas7.00.Casisiempre(7)____________atrabajarenmoto.
(8) ________________ al estudio a las 7.20. Va a su camerino, (9)____________________elvestuariodesupersonajeysemaquilla.Alas12.30tieneundescansoy(10)_____________.Terminadetrabajaralas5.00delatarde.Sobrelas5.30(11)_______________acasa.Entoncesserelajaunratoy(12)______________conelordenador.Alas8.00(13)______________conCarmenydespués(14)_______________latele.(15)_____________________pronto,sobrelas10.¡Aquelavidadeunaestrellanoestandivertida!
1.2.2.3Rabajezikainbesedišče
45
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 3 / A1.2
¿Quieres saber qué le gusta a Francisco? Lee el texto y rellénalo con los ver-bos GUSTAR o ENCANTAR y los pronombres adecuados.
AFrancisco(encantar)___________________elfútbolyelbaloncesto.Entrenatodoslosdíasalas5delatarde.Losfinesdesemana(encantar)____________encontrarseconsusamigosyjugaralosvideojuegos.Franciscotienemuchísi-mosamigosa losque(gustar)____________ losdeportes.AsumejoramigoJuan (encantar)____________correry (gustar)__________ hacercarreras.Franciscoysusamigosvanamenudoaversuscarreras.OtropasatiempodeFrancisco,nomenos importantequeeldeporte,esescucharmúsica, (encan-tar)____________lamúsicaR&Byelrock.Enparticular(gustar)____________unacantanteamericana.Sucomidapreferidaeslapaellavalencianay(gustar)____________mucholosespaguetiscontomate.¿Avosotrostambién(gustar)______________algunasdelasactividadesocomidasquelegustanaFrancisco?
NALOGA 4 / A1.2
Lee el diálogo en el restaurante y complétalo con las frases y palabras que faltan. Escribe el número de la frase en las líneas que aparecen en el diálogo.
1. desegundo
2. Esunplato
3. pagoyo
4. Lacuenta
5. ¿Quémerecomienda?
6. Lleva
7. ¿Quévanatomar?
8. ¿Ydepostre?
9. deprimero
10. ¿Yparabeber?
Camarero: Buenosdías,señores.
Mujer y hombre: Buenosdías.
Camarero:______________
Mujer:¿Quéllevael“pisto”?
Camarero:__________deverdurasmuybueno.______cebolla,calabacín,pimientoyunasalsadetomate.
46
ŠPANŠČINA
Mujer:Ah,puesparamí____________pistoydesegundoelasadodeternera.
Camarero:¿Yusted?
Hombre:Nosé,____________
Camarero:Lasalcachofassonmuyfrescas.
Hombre:No,nomegustan.Mejorlasopadepescadoy____________elentrecot.
Camarero:¿Cómolegusta?
Hombre:Muyhecho,porfavor.
Camarero: _____________
Mujer:Agua,¿no?Congas.
……….
Mujer:Porfavor,unpocodepan.
Camarero:_______________
Mujer:Doshelados,porfavor.
…………
Hombre: __________,porfavor,
Mujer:No,no,____________.Invitalaempresa.
Hombre:Bueno,puesmuchasgracias.
NALOGA 5 / A1.2
Completa las siguientes frases con las palabras del recuadro.
Bandera • Banderas • Barcelona • Bisbal • Cervantes • comunidad •Cruz•diecisiete•escudo•Felipe•Fermín•fútbol•Iglesias•Leticia•Lorca•Madrid•presidente•rey•santa•Sofía•tomatina
España forma parte de la __________ europea. La capital de España es_________.Lossímbolosdeestadoson la __________yel__________. JoséLuisZapateroesel__________delestadoyJuanCarlosesel__________.EnEspañahay__________comunidadesautónomas.
Lareinasellama__________,losherederosaltronosellaman__________y__________.Tienendoshijas.
En1992secelebraronlosjuegosolímpicosen__________.
Sonmuyconocidaslasfiestaespañolas.Enmarzooenabrilsecelebralasema-na__________,aprincipiosdejulioSan__________yenagostola__________.Eldeportefavoritoesel__________.
47
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
Los escritores más conocidos son Miguel de __________ y el poeta FedericoGarcía__________.
TodosconocenalactorAntonio__________,alaactrizPenélope__________yalcantanteEnrique__________.MuchosconocenaDavid__________,especi-almentesucanciónSilencio.
NALOGA 6 / A2.1
Ayuda a este extranjero a encontrar el ayuntamiento. Completa el diálo-go con el verbo adecuado usando la forma del imperativo (Usted).
A. -¿(Perdonar)______________________,mepuededarunainformación?Noencuentroelayuntamiento.
B. -No,se(preocupar)_________________.Séelcaminoyse loexplicoenseguida. (seguir) ______________________ por esta calle y al final(girar)______________alaizquierday(tomar)__________laprimeracallealaderecha. (Continuar)________________porestacallehastael cruce. (seguir) ________________ todo recto hasta el primer semá-foro.(Girar)____________alaizquierdayallíhayunaplaza,(cruzar)__________________ la plaza y al final va a ver un edificio muy alto.Enfrentedeesteedificioestáelayuntamiento.
A. -¡Muchísimasgracias!
NALOGA 7 / A2.1
Lee el diálogo y complétalo con las palabras o frases que faltan. Escribe los números en las líneas que aparecen en el diálogo.
1 -meapetece 5 -sesión 8 -queteparece2 -reservo 6 -vale 9 -teveo3 -cine 7 -quedamos 10 -podemos4 -sivamos
A: Oye,¿_________________sivamosalcine?
B: ______,muybien,¿yquépelículapodemosver?
A: Pues,amí_______________iraverlaúltimadeAlmodóvar.
B: ¡Ah,estupendo!Amítambién.¿Yaqué____________vamos?
A: ¿Quétal____________alasochoydespuéscenamos?
B: Deacuerdo.Cenamosdespués…¿Yadónde__________ir?
48
ŠPANŠČINA
A: Mmmm … ¿Y si cenamos en el Don Anselmo? Si quieres, llamo yoy_________mesaparalasdiez.
B: Estupendo, llamastúalDonAnselmo.¿___________en lasalidademetro?
A: Mejorquedamosdelantedel_________…hacialasochomenoscuar-to,¿teparece?
B: Deacuerdo.Luego__________.Adiós.
A: Adiós,hastaluego.
NALOGA 8 / A2.1
Pon las palabras del recuadro en los espacios blancos.
alojarse•suplemento•descuento•motel•camping•pensión•parador•recepción•recepcionista•serviciodehabitaciones•botones•hacerunareser-va•habitacióndoble•habitaciónindividual•temporadaalta•temporadabaja•mediapensión•pensióncompleta•estrellas•albergue•hotel•hostal
Slika4: Alojamiento
(Virslike:Vocabularioenmovimiento,Edinumen,2006)
49
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 9 / A2.1
Lee el texto sobre las fiestas navideñas y complétalo con las palabras del recuadro.
belén•docecampanadas•misadelGallo•laPuertadelSol•losReyesMa-gos•sorteodelotería•elturrón•doceuvas
Las Navidades empiezan en España con el tradicional__________________________ (1), el 22 de diciembre, y terminan el 6 deenero, día de __________________________ (Melchor, Gaspar y Baltasar)(2). La noche del nacimiento de Cristo, el 24 de diciembre, es Nochebue-na en todos los países hispanohablantes y se celebra en familia en torno al__________________________(3).Muchoscatólicosasistenalas12delanocheala__________________________(4).El25,díadeNavidad,sereúnelafamiliaparalacomidanavideñaenlaquenuncafalta__________________________(5).
En la mayoría de los países hispanos, la Nochevieja, el 31 de diciembre, secelebraencasaoenrestaurantes.EnEspaña,hayunagranfiestapopularen_________________________(6)deMadrid,dondesereúnenmilesdeperso-nasaoírlas__________________________(7)queanuncianelañonuevo.Secomenlas__________________________(8)quedaránsuerteparaelañoqueempieza.EldíadeAñoNuevoesundíadedicado,sobretodo,adescansardelafiesta.
NALOGA 10 / A2.1
¿Conoces el cuento de Caperucita Roja? Completa el diálogo entre Cape-rucita y el Lobo con las partes del cuerpo.
“¡Abuelita,qué__________tanlargostienes!”–exclamóCaperucitacuandosemetióenlacamadesuabuelita.“Sonparaabrazartemejor,queridanieta”–respondióellobo.
“¡Oh,abuelita,qué__________tangrandes tienes!”–dijoCaperucita.“Sonparaoírtemejor,miniña.”
“¡Qué__________tangrandestienes!”–sesorprendióCaperucita.“Sonparavertemejor!”
“¡Yqué__________tangrande!”–siguióCaperucita.“¡Esparacomerteme-jor!”–ydiciendoesto,elmalvadoloboselacomió.
50
ŠPANŠČINA
NALOGA 11 / A2.2
Sabes algo del origen de las tapas? Lee el texto atentamente y rellénalo con los sustantivos proporcionados.
rey•estómago•cerveza•costumbre•comida•bebida•cantidad•almuerzo•pie
Lastapasnacieroncomoconsecuenciadeunaleyquedictóel__________(1)AlfonsoXelSabioenelsigloXIIIparatratardeevitarlosproblemasquecau-sabanlosefectosdelalcohol.EsereyprohibióservirvinoenlosmesonesdeCastillasinoibaacompañadoconalgode_____________(2).Entonceslosho-stelerosempezaronaserviralimentoscomopan,queso,morcilla,etc.,encimadelvaso,tapándolo,yesodioorigenalnombre“tapa”.
Actualmente llamamos tapasamuchosplatos fríosocalientesquese sirvenparaacompañar la_____________(3),generalmentevino,_____________(4),vermúorefrescos.
El“tapeo”,oaccióndetomartapas,sueletenerlugarantesdel_____________(5)yde lacena,yenocasionespuedesustituiraestascomidas.Unodesusaspectosmáspeculiaresessucaráctercolectivo:habitualmenteseconsumende_____________(6),juntoalabarradelestablecimiento,yengruposdeperso-nasquecompartenalimentosyconversación.Porotraparte,enmuchaszonasdeEspañaseconservatodavíalabuena_____________(7)deponerunpinchoounatapagratisconlabebida.La_____________(8)decomidaesmenorqueladeunaración,peroesundetallequeelclienteapreciaysu_____________(9)agradece.
NALOGA 12 / A2.2
Rellena la biografía de un director de cine famoso escribiendo los verbos del texto en pretérito indefinido.
Luis Buñuel nació en Calanda (España) en 1900. Con 8 años (descu-brir) ____________ el cine en una sesión en Zaragoza. En 1917 (instalar-se) ____________ en la Residencia de estudiantes de Madrid. Allí (conocer)____________ a Federico García Lorca y a Salvador Dalí. Con Salvador Dalí(rodar) ____________ el cortometraje Un perro andaluz. Buñuel (recibir)____________laPalmadeoroenCannes,laConchadeoroenSanSebastiányelLeóndeoroenVenecia.
En1972(obtener)____________elÓscardeHollywoodporEldiscretoencantodelaburguesía.(Vivir)____________muchosañosenFrancia,EstadosUnidosy México. (Trabajar) ____________ en Hollywood. (Morir) ____________ enCiudaddeMéxicoen1983.
51
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 13 / A2.2
Aquí tienes el principio de un conocido cuento. Según el contenido, elige el tiempo adecuado: pretérito imperfecto o indefinido.
Hubo/habíaunavezunaniñamuybonitaquesiemprellevó/llevabaunacaperucitadeterciopelorojoylosvecinoslallamaron/llamabanCaperu-citaRoja.
Ibaaverasuabuelitaquevivió/vivíaalotroladodelbosque.Lellevó/lle-vabaunajarrademielyunpastel.Sumadrelehabíadicho:“Tencuidado,notepierdasenelbosqueynotedistraigas,quelaabuelitateespera.”
CaperucitaRojarecogió/recogíalacestaconelpastelyse puso/se ponía encamino.Noledio/dabamiedocruzarelbosqueporqueallísiempreseencontró/encontrabaconmuchosamigos:lospájaros,lasardillas...
Derepentevio/veíaallobo,quefue/eraenorme,delantedeella.
• ¿Adóndevas,niña?–lepreguntó/preguntabaelloboconsuvozronca.
• Acasademiabuelita–ledijo/decíaCaperucita.
NALOGA 14 / B1.1
¿Crees que los extraterrestres también se enamoran? Completa el texto usando los verbos entre paréntesis en el tiempo verbal adecuado: imper-fecto o indefinido.
Erasábado.EnriqueyLaurasalieronapasearporelparque.Laluna(brillar)____________enelcieloy(hacer)____________buentiempo.EnriqueyLa-ura(ser)____________dosjóvenesenamorados,comomuchosotrosjóvenesenlaciudad.(Ser)____________felicesy(mirar)____________lasestrellas…
Derepente,unaluzmuyfuerte(aparecer)____________enelcielo;(parecer)____________unaestrella.Laluz(acercarse)____________velozmente.(Venir)____________haciaellos.(Sentir)____________curiosidad,luegomiedo…
Muy pronto la luz (estar) ____________ a pocos metros y (convertirse)____________ en una nave espacial en forma de plato. La nave (pararse)____________juntoaellos.Se(abrir)___________unapequeñapuertaydelanave(salir)____________dosseresextraterrestres.(Parecer)____________sereshumanos,vestidoscomounhombreyunamujer.
(Acercarse)____________aEnriqueyLaura.¡Quésorpresa!Les(preguntar)____________quéhora(ser)____________.¡Hablabansuidioma!
»Son las ocho y media«, (contestar) ____________ Laura muy sorprendiday asustada.Losdos seres llegadosdel cielono (decir) ____________nada.(Sentarse) ____________ al lado de Enrique y Laura; primero los (mirar)____________aellos,luego(empezar)___________amiraralasestrellas…comodosenamoradosterrestres.
52
ŠPANŠČINA
NALOGA 15 / B1.1
Lee el siguiente diálogo y pon los verbos en el presente de indicativo o subjuntivo.
LuisayJuanasondosamigasquevanalconsultoriodeldoctorAlbertoCifu-entes.Lasdostienenlosmismossíntomas.
Doctor: Aver,¿quésíntomastenéis?
Luisa: Alasdosnosdueleelestómago,lacabezaynopodemosrespirarbien.
Doctor: Quiero que abráis la boca, __________________ (respirar)y _________________ (toser). Primero tú, Luisa. Deseo queme _________________ (decir) lo que comes, si fumas y si___________________(hacer)deporte.
Luisa: Doctor, como muchas grasas, __________________ (fumar) dospaquetes de cigarrillos al día y no me ___________________ (gu-star)hacerdeporte.
Doctor: Te recomiendo que __________________ (cambiar) tu vida.Me sorprende que tú _____________ (ser) feliz. Sugiero que_______________ (pensar) en cambiar de dieta y te prohíbo que_________________(fumar)tanto.
Luisa: Tienerazón.Mealegrodeestaraquíconusted.
Doctor: Ytú,Juana.¿Fumas,comesgrasasynohacesejercicios?
Juana: Sí.Medarabiavivirasí,peroesverdad.
NALOGA 16 / B1.1
Contesta a las preguntas utilizando el pretérito pluscuamperfecto del mismo verbo.
Ejemplo:Anitaestudiómuchoysacóunabuenanotaenelexamen.¿Porquésacóunabuenanota?Porquehabíaestudiadomucho.
1. Pedrosalióalasdiezytúllamastealasdiezymedia.¿Porquénopudistehablarconél?
2. Elmartespasadonevómucho.¿Porquéfuemuydifícilcircularaldíasigui-ente?
53
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
3. Laseñorasetorcióeltobillosaliendodesucasa.¿Porquénopodíaandardespués?
4. »Yalahemosvisto.«¿Porquénoqueríanveresapelícula?
5. Nosdijeronquelospaisajesecuatorianoseranimpresionantes.¿Porquéfui-mosaEcuador?
6. »¿Tehaslavadolasmanos,Paquito?«¿Quéqueríasaberlamadre?
NALOGA 17 / B1.2
Completa las frases con los verbos adecuados que describen relaciones según el contexto.
aguantar • discutir • enamorarse • estar pesado/a • pasarlo fatal • nohacer(le)caso•pelearse•serun/amendón/ona•sentirse•tenercelos
• Juansiempre__________(1)consuspadresporcualquiercosa,simple-menteparaoponerseaellos.
• Enriquetieneunanoviamuyatractivayporeso___________(2)deto-doslosquelamiran.
• Mis hermanos menores no saben jugar tranquilamente, siempre__________(3)porlosjuguetes.
• Felipe__________(4)enlaoficina.Ademásdeteneruntrabajoaburri-do,loscompañerosnolegustanysujefeesundictador.
• EsteveranoLola__________(5)deMiguelyahoralosdosestánporlasnubes.
• Elprofesordematemáticasdicequesusalumnosnoleescuchan,quenotrabajan,esdecir,que____________(6).
• Desdequehamuertomiabuelo,laabuela__________(7)sola.
• Mi mamá __________ (8) porque siempre tiene que tener la últimapalabra.
• No__________(9)alagenteenvidiosa.Medamucharabia.
• EstosdíasManuela__________(10),lemolestatodoelmundo.
54
ŠPANŠČINA
NALOGA 18 / B1.2
Lee esta página del diario de un cantante y complétala con los verbos en la forma correcta del futuro.
Mañanaalasochovendráabuscarmeuntaxiparallevarmealaeropuerto.(Te-ner)________ tiemposuficientepara tomaruncafecito. (Llegar)________aBarajasbastante temprano.A lasdiez (estar)________esperándomeel chó-fer con un cartel. (Ir) ________ a la Radio Movida, donde el locutor (hacer)________unaentrevistaconmigoque(durar)________másomenosmediahora.Despuésme(invitar)________acomer,peronadiesabequesoyvegeta-riano.Asíqueselo(decir)________paranoiraunrestaurantesolodecarne.Seguramente(hablar)________degrabarunnuevodisco.Tengoquepensarloy(depender)________delaoferta.Alvolveralhotel(leer)________elperiódi-co,porquemeinteresalapolíticatambién,aunquesoycantante.Todavíanoséaquécandidato(votar)________.
NALOGA 19 / B1.2
¿Sabes cuántos siglos se quedaron los árabes en España? Lee el texto y de las palabras entre paréntesis deduce los sustantivos que corresponden al contexto.
LasprimerasnoticiasquesetienendeloquehoyesEspañaindicanquefueronmuchaslas__________(poblar)quelahabitaron:celtas,griegos,fenicios,ro-manos,visigodos.Todosdejaronsumarcaenloquehoyesel“puebloespañol”.Laúltima__________(invadir)ocurrióenelaño711cuandolosárabescruza-ronelestrechodesdeelnortedeÁfrica.EnelGebelal-Tariq,loquehoysecono-cecomoGibraltar,seenfrentaronalastropasdel__________(reinar)visigododeRodrigo.
Los moros, como los cristianos llamaban a los árabes del norte de África,conquistaronel territoriorápidamente.Unatrasotra, lasciudadesfueronca-yendobajoel__________(atacar)moro.ElnuevoterritorioárabefueconocidoconelnombredeAl-Andalus,estableciendosucapitalenCórdoba.
En718losárabesyahabíanocupadoprácticamentetodalaPenínsula,menoselpequeñoreinodeAsturiasenelnorte.Fueallídondeesemismoañoempezóla__________(luchar)conocidacomolaReconquista:el__________(intentar)deloscristianosderecuperarsustierras.LaReconquistadurócasiochosiglos,hasta1492.Duranteestetiempohuboperíodosdeguerra,seguidosporañosdeconvivenciaarmónica.Losmusulmanesmostraronentodosesosañosmucha__________(tolerante)conloscristianosylosjudíos.
55
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 20 / B1.2
Lee el artículo sobre las bolsas de plástico y elige para cada uno de los hue-cos una de las tres opciones.
¡STOPbolsas!(ocómocontribuiraconservarelmedioambientesindejardeser‘cool’)
Cada año se consumen en el mundo alrededor de quinientos mil millones______ (1) bolsas de plástico. Esta cifra astronómica (quién tuviera un europorcadaunadeellas)______(2)enrealidadunreflejodeldesastremedioam-bientalqueelplanetaatraviesadesdehacealgunosaños:escasezderecursosnaturales,basuranobiodegradable,contaminación,ysuefecto______(3)dra-mático,elimpactoenelfondomarino.Segúndatosdelaorganizaciónambien-talPlanetArk,cercade100.000ballenas,focas,tortugasy______(4)animalesmuerencadaañoacausadeestetipodebolsas:pecesqueseenredanconellasymueren,delfinesqueselascomenconfundiéndolasconmedusas...
Lasbolsasdeplástico,______(5),suelenestarhechasdeunmaterialdemuybajacalidad,nobiodegradable,porloquesinosereciclanoseincineran,pu-edentardar______(6)desintegrarsehastaquinientosaños,unasquincegene-raciones.
Hoyendía,______(7)establecimientosofrecenasusclientesalternativasmásrespetuosasconelmedioambienteque______(8)tradicionalbolsadeplástico,comolasbolsasdepagoolasfabricadasconmaterialesreciclablescomoelpoli-etileno.Aunque,sideverdadquieresayudar______(9)protegerelplanetasindejardeserlamásfashiondelbarrio,tomanota:hazteconunabolsa(odos)hechadetela,rafiaopolipiel,yutilízalaparatransportartuscomprashabitua-les.Sonreutilizables,puedesllevarlasplegadasenelbolso,nocontaminan,ypuedesusarlas______(10)complementoparatulookdiario.
1. a)en b)de c)para
4. a)otros b)algunos c)sendos
7. a)muy b)muchos c)ningunos
2. a)hay b)está c)es
5. a)sinembargo b)poreso c)además
8. a)el b)la c)Ø
3. a)tan b)más c)mucho
6. a)de b)en c)por
9. a)para b)Ø c)a
10. a)para b)como c)en
56
ŠPANŠČINA
NALOGA 21 / B1.2
Lee el diálogo entre Sandra y Víctor y pon los verbos en el presente de indicativo o subjuntivo, o en el pretérito indefinido de indicativo.
Sandra: ¿Qué?¿Tehangustadolospingüinos?Cuando(andar)__________sonmuygraciosos,¿noteparece?
Víctor: ¿Ytefijasteeneseleónmarinocuandosaliódelagua?Eraimpre-sionante.Estavisitaesloquemásmehagustadodemomento,¿yati?
Sandra: Bueno,amíloquemásmehagustadoesBuenosAires.¡Quéci-udad!Cuando(ir)__________aeserestauranteconespectáculodetango,melopaséfenomenal.
Víctor: Sí,ycuando(pasar)__________porlaPlazaMayormeacordémuchodemitíoJuan.Yotengounafotodeélenesaplaza.
Sandra: ¿Ycuándovamosaverlosglaciares?
Víctor: Los veremos cuando (llegar) __________mañana a Calafate.Esperoqueno(hacer)__________demasiadofrío.
Sandra: Cuando(estar)__________delantede lascataratasdel Iguazúpediréaalguienquenos(sacar)__________unafoto.
Víctor: Espero que (salir) __________ bien, no como la de cataratas delNiágara.
Sandra: Claro,poresolodigo.¡Ja,ja,ja!
57
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
1.2.2.4Govoringovornosporočanje
NALOGA 1 / A1.1
LECTURA
Učiteljizberekratkabesedilaalipesmi(številonajbovečje,kotjedijakov)injihprimernografičnoopremi.Vrazredujihrazporedinamizoinpovabidija-ke,dasiizberejoenobesedilo.Izberejotisto,kijimjenajboljvšečgledenaoblikooz.vizualnopodobo.Natojihučiteljvodiskozibranjevrazličniheta-pah.Prvičpreberejobesedilolevmislihinneodpirajoust.Natopreberejošeenkrat,tokratodpirajoustavendarbrezglasu.Sledibranjezodpiranjemustinmrmranjem.Četrtobranjejeindividualnobranjenaglas.Zadnjičdijakpreberebesedilosvojemusošolcuinposkušauporabljatipravilnointonacijo.
Čeznekajdniučiteljocenibranje.
NALOGA 2 / A1.2
MI RUTINA DIARIA
Preparalapresentaciónparatuscompañerosdeclaseenlaquedescribesturutinadiaria.Describequéhacesnormalmenteundíatípicoentrelasemanaylosfinesdesemana.
NALOGA 3 / A2.1
HACER PLANES
UnosamigosvanavisitarÁmsterdam.Segúnlosdibujos,explicaquéquierehaceryverallícadaunodeellos.
Slika5:VisitarAmsterdam(Virslike:ColecciónPráctica,Comprensiónoral,nivelintermedio,EnClaveELE,2007)
58
ŠPANŠČINA
NALOGA 4 /A2.1
COMPRAR ROPA
Eres el encargado de comprar la ropa para los actores de una película. ¿Qué compras a cada uno?
1. Esunchicode15años.Legustaquelomiren.Tienequeiralafiestadecumpleañosdeunamigosuyo.
2. Esunachicade14años.Leencantanloscoloresbrillantes.Tienequeiralabodadesuprimaunatardedeagosto.
3 Esunachicade16años.Leencantanloscoloresoscuros.TienequeiralacenadeNochebuena(el24dediciembre).
NALOGA 5 / A2.2
ANTES Y AHORA
Observa las dos postales de una ciudad costera española. ¿De qué año crees que es la primera? ¿Qué ha cambiado en la ciudad? ¿Cómo era la vida antes y cómo es ahora?
(Vir:http://www.microsiervos.com/images/cibeles-fuenterrebollo.jpg)
59
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
(Vir:http://www.spaintravelguide.info/wp-content/uploads/madrid-1.jpg)
NALOGA 6 / B1.1
MI MUNDO
Prepara la presentación para tus compañeros de clase sobre tu mundo. Tienes que incluir la información siguiente:
• presentaatumismoyatufamilia,
• describeelinstituto,
• describetucasa,
• describeellugardondevivesylosmonumentosinteresantesquetieneoestánenlosalrededores,
• organizalavisitaparaunamigoespañolquevieneavisitarteparaelfindesemana.Explicaelitinerario,quévaisahacer,dóndevaadormirycomertuamigo,
• describeunacomidatípicaeslovenayexplicacómoseprepara.
60
ŠPANŠČINA
NALOGA 7 / B1.2
MEDIOS DE COMUNICACIÓN
En la imagen abajo se presentan diferentes tipos de medios de comunica-ción. Lee los textos y luego comenta de qué tipo de textos se trata, cúal es la diferencia entre los tres, cuáles son las posibles ventajas e inconvenien-tes de cada uno y cuál es tu medio de comunicación preferido y por qué.
(Virbesedila:PasaporteB1,Edelsa,2008)
61
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 1 / A1.1
UNA POSTAL
Escribe una postal a un amigo/una amiga tuya donde tienes que:
• Presentartecontusdatospersonales
• Decirparaquéestudiasespañol
• Quéteinteresadelmundohispano
• Quétegustaríahacerduranteestecurso
• Quévasahacerparaaprendermejorespañol
Tuamigo/amigasellamaPablo/Paula,suprimerapellidoesAlbayelsegun-doGonzáles.ViveenlacalleRobledo,número13,escaleraD,segundaplan-ta,izquierda.ViveenlapoblaciónAlcaládeHenares,cuyocódigopostales28801.Escribesudirecciónenlapostalenlaformaabreviada.
1.2.2.5Pisanjeinpisnosporočanje
62
ŠPANŠČINA
NALOGA 2 / A1.2
AMIGOS DE FACEBOOK
Tu amig@ de facebook quiere saber qué haces normalmente los fines de semana. Escribe un comentario en tu facebook.
NALOGA 3 / A2.1
CORREO ELECTRÓNICO
Escribe el correo electrónico a tu amigo en el que le invitas a hacer algo juntos este fin de semana. Elige las actividades de la Guía de ocio.
(Virbesedila:PasaporteA1,Edelsa,2007)
63
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 4 / A2.1
INVITACIÓN
Napiši vabilo svojim prijateljem in jih povabi na svojo rojstnodnevno za-bavo. Vabilo naj vključuje:
• povabilo,
• datum,uroinkrajzabave,
• navodila,kakopridedotvojehiše,
• predlog,kajnajprinesesseboj,
• kakonajpotrdisvojoudeležbo.
NALOGA 5 / A2.2
BIOGRAFÍA
Lee los datos sobre la cantante Shakira. Escribe una corta biografía en el pasado.
Ime:ShakiraIsabelMebarakRipoll
Rojena:2.februar1977,Barranquilla(Kolumbija)
• začelaspetjempri12letih,igrala(actuar)vtelenoveli“Eloasis”(1996),
• albumi:¿Dóndeestánlosladrones?(1998),LaundryService(2001),Fi-jaciónoral(2005)→grabar(posneti)
• njenzaročenecjeAntoniodelaRúa(od2000)
NALOGA 6 / B1.1
RECUERDOS
Describe tus recuerdos de la vida en la escuela primaria (edificio, profe-sores, asignaturas, recreo, compañeros, clases) y escribe qué te gustó lo más y por qué. Usa el indefinido e imperfecto, escribe un texto coherente usando los conectores. Escribe entre 120 y 150 palabras.
64
ŠPANŠČINA
NALOGA 7 / B1.2
ANÉCDOTA
Según las viñetas, escribe la anécdota sobre lo que pasó. Puedes añadir lo que quieras según tu propia imaginación. Usa todos los tiempos del pasado y los conectores apropiados. Escribe entre 100 y 120 palabras.
(Virslike:¿Aquénosabes?,Edelsa,1989)
65
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
NALOGA 8 / B1.2
DESCRIPCIÓN DE UN OBJETO
De los cuatro productos anunciados elige uno. Describe:
• elobjeto(color,tamaño,material,forma...),
• lautilidaddelobjeto,
• doscualidadesquesonespecialesyenlasquesebasaelanuncio,
• cómopuedecambiarlavidadeunindividuosicompraesteproducto.
Escribeentre100y150palabras.
(Virslike:PrismaB1,Edinumen,2007)
66
ŠPANŠČINA
TIP
OS
DE
TEX
TO
QU
E C
OM
PR
END
ELO
QU
E C
OM
PR
END
E/
ENT
IEN
DE
CO
ND
ICIO
NES
Y L
IMIT
AC
ION
ESLO
QU
E SA
BE
H
AC
ER
AU
TEN
TIC
IDA
D
DEL
DIS
CU
RSO
H
AB
LAD
O
CLA
RID
AD
Y
VEL
OC
IDA
DD
ELA
A
RT
ICU
LAC
IÓN
A1
•F
rase
sm
uys
enci
llas
sob
re
élm
ism
o,s
obre
per
sona
squ
eco
noce
ys
obre
cos
as
que
ler
odea
n.
•P
regu
nta
s, in
stru
ccio
nes
o
indi
caci
ones
de
luga
res.
Ejem
plos
:exp
resi
ones
,pr
egun
tas
ein
stru
ccio
nes
corr
ient
es,e
indi
caci
ones
br
eves
ys
enci
llas
para
ira
un
sit
io.
•N
ombr
es y
pal
abra
s se
nci
llas
.•
Ide
as g
ener
ales
sob
rete
mas
cot
i-di
anos
.•
Lo
bast
ante
par
a re
spon
der:
pr
opor
cion
arin
form
ació
npe
r-so
nal,
com
pren
der
indi
caci
ones
de
luga
res.
•N
úm
eros
, pre
cios
yh
oras
.
•G
raba
cion
es
arti
fici
alm
ente
ar
ticu
lada
s.•
Eli
nte
rloc
uto
res
un
habl
ante
co
mpr
ensi
vo.
•A
rtic
ulac
ión
clar
a,
len
tay
cui
dado
sa
dela
leng
ua.
•P
ausa
s la
rgas
par
apo
der
ente
nder
el
sign
ific
ado.
•R
epet
ició
nm
ásd
eun
ave
z.
•S
abe
resp
onde
ra
las
preg
unta
sbr
evem
ente
.•
Es
capa
zde
seg
uir
in
dica
cion
ess
ison
br
eves
ys
enci
llas.
•E
sca
paz
dec
opia
r la
s pa
labr
as s
uel
tas
yte
xtos
bre
ves
impr
esos
en
un
form
ato
está
ndar
.
A2
•F
rase
s y
expr
esio
nes
se
ncill
asr
elat
ivas
ac
osas
qu
eco
nsid
ero
impo
rtan
tes.
•C
onve
rsac
ion
es y
di
scu
sion
ess
enci
llas
yco
rrie
ntes
.•
Asu
ntos
de
lav
ida
diar
ia
enlo
sm
edio
s de
la
com
un
icac
ión
.•
Un
dis
curs
oso
bre
asun
tos
cono
cido
s.
Ejem
plos
: men
saje
s,a
viso
s,
diál
ogos
por
telé
fono
,int
er-
cam
bios
cot
idia
nos,
indi
ca-
cion
esd
elu
gare
s,n
otic
ias
dete
levi
sión
yd
era
dio.
•L
engu
aje
corr
ient
e(I
nfor
mac
ión
pers
onal
yfa
mili
arb
ásic
a,c
ompr
as,
luga
rde
resi
denc
ia,e
mpl
eo..
.).
•C
onve
rsac
ion
es y
dis
cusi
ones
se
nci
llas
y c
orri
ente
s.•
La
idea
pri
nci
pal.
•L
osu
fici
ente
com
o pa
ra s
egu
ir la
co
nver
saci
ón.
• E
nti
ende
la in
form
ació
n e
sen
cial
de
bre
ves
pais
ajes
gra
bado
sre
laci
onad
osc
ona
sunt
os
coti
dian
os.
•I
den
tifi
ca la
idea
pri
nci
pald
eno
tici
aste
levi
sada
sco
nel
apo
yo
visu
al.
•C
apta
la id
ea p
rin
cipa
l de
men
-sa
jes
y av
isos
cor
tos.
•I
nte
rloc
uto
res
ha
blan
tec
om-
pren
sivo
.•
Len
gua
está
nda
r si
n e
spec
ífic
as
dial
ecta
les.
• G
raba
cion
es
cort
as,s
itra
tan
dete
mas
cot
idia
-no
sy
pred
eci-
bles
.
•E
ldis
curs
o cl
aro
y le
nto
.•
Av
eces
nec
esit
a qu
e le
rep
itan
ole
vu
elva
na
form
ular
lo
dic
ho.
•A
poyo
vis
ual
.
•S
abe
dese
nvol
vers
e y
real
izar
ges
tion
es
sen
cill
ase
nti
enda
s,
ofic
inas
de
corr
eos
yba
ncos
.•
En
tien
de in
dica
cio-
nes
yla
spu
ede
segu
ir.
•C
ompr
ende
yr
epro
-du
ce p
alab
ras
y fr
a-se
s cl
ave
u o
raci
ones
br
eves
pro
cede
ntes
de
text
osc
orto
squ
ese
enc
uent
ran
dent
ro
dela
com
pete
ncia
y
expe
rien
cia
limit
adas
tí
pica
sde
un
alum
no.
1.3 Lestvice SEJO po jezikovih zmožnostih1.3.1 Slušno razumevanje
67
TIP
OS
DE
TEX
TO
QU
E C
OM
PR
END
ELO
QU
E C
OM
PR
END
E/
ENT
IEN
DE
CO
ND
ICIO
NES
Y L
IMIT
AC
ION
ESLO
QU
E SA
BE
HA
CER
AU
TEN
TIC
IDA
D
DEL
DIS
CU
RSO
H
AB
LAD
O
CLA
RID
AD
Y
VEL
OC
IDA
DD
ELA
A
RT
ICU
LAC
IÓN
B1
•E
l dis
curs
oso
bre
asun
tos
coti
dian
ose
info
rmac
ión
fact
ual.
•C
onfe
ren
cias
, ch
arla
s,
sem
inar
ios
sobr
eel
tem
aco
noci
doo
elt
ema
des
ues
peci
alid
ad.
•C
onve
rsac
ion
es y
di
scu
sion
esc
otid
iana
s.•
Pro
gram
as e
n lo
s m
edio
s de
com
un
icac
ión
yp
elíc
u-la
s.
Ejem
plos
: ins
truc
cion
esd
eus
o,c
onfe
renc
ias
ych
arla
sbr
eves
,pel
ícul
as,a
viso
sy
anun
cios
,par
tey
pro
nóst
ico
delt
iem
po,e
tc.
•E
l sig
nif
icad
o de
alg
un
as
pala
bras
des
con
ocid
as p
or
dedu
cció
n.
• S
ign
ific
ado
gen
eral
yd
etal
-le
s es
pecí
fico
s.•
Tem
as d
e su
inte
rés.
• I
nfo
rmac
ion
es s
enci
llas
de
car
ácte
r té
cnic
o,in
stru
-cc
ione
sde
uso
de
cual
quie
rap
arat
oco
rrie
nte.
•I
deas
pri
nci
pale
s de
pro
gra-
mas
ret
ran
smit
idos
sob
re
tem
asc
onoc
idos
od
ein
teré
spe
rson
al.
•E
l hab
lan
te
nat
ivo.
• L
engu
a es
tán
dar
sin
esp
ecíf
icas
di
alec
tale
s.
•E
ldis
curs
ocl
aro
yn
orm
al.
•A
vec
esn
eces
ita
que
le r
epit
anu
na
pala
bra
oun
afr
ase.
•
La
ayud
ade
med
ios
visu
ales
yd
ela
ac
ción
.
•T
oma
not
asd
uran
teu
nac
onfe
renc
ia
senc
illa
siem
pre
cuan
doe
ltem
ase
ade
su
inte
rés.
•S
igu
e la
s id
eas
prin
cipa
les
deu
na
conv
ersa
ción
pro
long
ada.
•P
uede
seg
uir
mu
chas
pel
ícu
las
enla
squ
ela
par
tev
isua
lyla
acc
ión
ilust
ran
buen
apa
rte
dela
rgum
ento
ye
nla
squ
ela
his
tori
aes
sen
cilla
.•
Sab
ere
sum
ir b
reve
s fr
agm
ento
s de
in
form
ació
nd
edi
vers
asfu
ente
sy
resu
mir
lop
ara
otra
per
sona
.•
Rea
liza
pará
fras
is s
enci
llas
de b
reve
s pa
saje
s,e
scri
tos
usan
dola
spa
labr
asy
la
ord
enac
ión
delt
exto
ori
gina
l.
B2
•T
odos
los
tipo
s de
dis
curs
o so
bre
asu
nto
s co
tidi
anos
.•
Con
fere
nci
as.
•P
rogr
amas
en
los
med
ios
de c
omu
nic
ació
n y
pel
ícu
-la
s.
Ejem
plos
: dis
cusi
ones
yd
e-ba
tes
técn
icas
,arg
umen
taci
-on
es,c
onfe
renc
ias
ych
arla
s,
info
rmes
,ent
revi
stas
en
vivo
,doc
umen
tale
sra
dio-
fóni
cos
ore
tran
smit
idos
,no
tici
asd
ete
levi
sión
yd
elo
spr
ogra
mas
de
actu
alid
ad
pelíc
ulas
,obr
asd
ete
atro
.
• I
deas
pri
nci
pale
s e
info
rma-
ción
esp
ecíf
ica.
• I
deas
y le
ngu
aje
com
plej
os.
• P
un
tos
de v
ista
y a
ctit
ude
s de
l hab
lan
te.
• L
engu
aje
com
plic
ado
con
ci
erto
uso
idio
mát
ico.
• C
on to
do d
etal
lelo
que
le
dice
n.•
La
len
gua
hab
lada
est
ánda
r,
en d
irec
to o
ret
ran
smit
ida.
•T
emas
más
o m
enos
con
o-ci
dos,
rel
acio
nado
sco
nla
vi
dap
erso
nal,
acad
émic
ao
prof
esio
nal.
•T
emas
tant
oco
ncr
etos
com
oab
stra
ctos
de
suc
ampo
de
inte
rés
oes
peci
aliz
ació
n.
•L
engu
aje
nor
mal
incl
uso
con
alg
ode
ru
ido
de fo
ndo
.•
Len
gua
está
nda
r.
• V
eloc
idad
nor
mal
.•
Pue
des
egu
ir u
n d
iscu
rso
exte
nso
y
argu
men
taci
ones
com
plej
as.
•P
uede
iden
tifi
car
el e
stad
o de
án
imo
del h
abla
nte
, su
ton
o de
voz
,etc
.•
Tom
a n
otas
sob
re a
spec
tos
que
le
pare
cen
impo
rtan
tes.
•E
sca
paz
der
esu
mir
text
os,c
omen
-ta
ndo
yan
aliz
ando
pun
tos
dev
ista
op
uest
osy
los
tem
asp
rinc
ipal
es.
•R
esu
me
frag
men
tos
de n
otic
ias,
en
trev
ista
so
docu
men
tale
squ
eco
ntie
-ne
nop
inio
nes,
arg
umen
tos
yan
ális
is.
•R
esu
me
la tr
ama
y la
sec
uen
cia
de
los
acon
teci
mie
ntos
de
pelíc
ulas
od
eob
ras
dete
atro
.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
68
ŠPANŠČINA
TIP
OS
DE
TEX
TO
Q
UE
CO
MP
REN
DE
LO Q
UE
CO
MP
REN
DE/
EN
TIE
ND
EC
ON
DIC
ION
ES Y
LIM
ITA
CIO
NES
LO Q
UE
SAB
E H
AC
ER
AU
TEN
TIC
IDA
D
DEL
DIS
CU
RSO
H
AB
LAD
O
CLA
RID
AD
Y
VEL
OC
IDA
DD
ELA
A
RT
ICU
LAC
IÓN
C1
•L
engu
a h
abla
dae
nge
nera
l.•
Con
fere
nci
as,
disc
usi
ones
y d
ebat
es
exte
nsa
s.•
Dec
lara
cion
es p
úbl
icas
.•
In
form
ació
n té
cnic
a co
mpl
eja.
• M
ater
ial d
e au
dio
grab
ado
ype
lícu
las.
Ejem
plos
:ins
truc
cion
es
defu
ncio
nam
ient
o,s
ervi
-ci
osc
otid
iano
s,c
onve
r-sa
cion
esd
eha
blan
tes
nati
vos.
•L
o ba
stan
te c
omo
para
pa
rtic
ipar
act
ivam
ente
en
con
vers
acio
nes
.•
Tem
as a
bstr
acto
s y
com
plej
osq
uen
oso
nde
su
esp
ecia
lidad
.•
Act
itu
des
y re
laci
ones
im
plíc
itas
en
tre
hab
lan
tes.
• E
xpre
sion
es id
iom
átic
as
y co
loqu
iali
smos
, ca
mbi
os d
e es
tilo
.
•H
abla
nte
s n
ativ
os
incl
uso
con
acen
to
nofa
mili
ar.
•C
alid
ad d
e au
di-
ción
def
icie
nte
.
•N
eces
idad
de
con
firm
ar d
etal
les
espo
rádi
cos
cuan
do
el a
cen
to n
o re
sult
a fa
mil
iar.
•E
l rit
mo
dela
co
nver
saci
óne
san
imad
o.
•P
uede
seg
uir
el r
itm
ode
una
co
nver
saci
óna
nim
ada
entr
e h
abla
nte
s n
ativ
os.
•S
egu
ir u
n d
iscu
rso
exte
nso
,au
nque
no
esté
est
ruct
urad
oco
nde
mas
iada
cla
rida
dy
aunq
uela
sre
laci
ones
ent
rela
sid
eas
esté
nsó
loim
plíc
itas
yn
ose
dec
lare
nex
plíc
itam
ente
.•
Pue
dee
xtra
er in
form
ació
n
espe
cífi
cad
ean
unci
osp
úblic
os
con
una
cali
dad
de a
udi
ción
de
fici
ente
.•
Es
capa
zde
seg
uir
sin
dif
icu
ltad
pe
lícu
las
que
con
tien
en u
n g
rado
co
nsi
dera
ble
de a
rgot
y d
e u
sos
idio
mát
icos
.•
Res
um
e te
xtos
larg
os y
min
uci
o-so
s.
C2
•C
ual
quie
r le
ngu
a h
abla
da,e
nvi
voo
re
tran
smit
ida.
•C
onfe
ren
cias
y
pres
enta
cion
es
espe
cial
izad
as.
•C
ompr
ensi
ón g
loba
ly
deta
llad
asi
nni
ngun
adi
ficu
ltad
.•
Alto
gra
dod
eco
loqu
iali
smos
u
sos
regi
onal
es o
te
rmin
olog
ía p
oco
hab
itu
al.
•N
o h
ay li
mit
acio
nes
ni c
ondi
cion
es,
siem
pre
que
sed
ispo
nga
deti
empo
par
a ac
ostu
mbr
arse
alo
que
no
resu
lta
fam
iliar
.
•P
uede
seg
uir
con
fere
nci
as y
pr
esen
taci
ones
esp
ecia
liza
das
que
utili
zan
una
ltog
rado
de
colo
quia
lism
os,u
sos
regi
onal
eso
te
rmin
olog
íap
oco
habi
tual
.•
Res
um
e la
info
rmac
ión
de
dife
ren
tes
fuen
tes.
•R
econ
stru
ye a
rgu
men
tos
y re
la-
tos
enp
rese
ntac
ión
cohe
rent
ede
lre
sult
ado
gene
ral.
69
C2
Com
pren
dee
inte
rpre
tad
efo
rma
crít
ica
prác
tica
men
tec
ualq
uier
form
ade
leng
uae
scri
ta,i
nclu
idos
text
osa
bstr
acto
sy
dee
stru
ctur
aco
m-
plej
ao
text
osli
tera
rios
yn
olit
erar
ios
con
muc
hos
colo
quia
lism
os.
Com
pren
deu
naa
mpl
iag
ama
dete
xtos
larg
osy
com
plej
os,y
apr
ecia
dis
tinci
ones
sut
iles
dee
stilo
ys
igni
fica
dota
nto
impl
ícito
com
oex
plíc
ito.
Com
oen
C1.
Com
oB
2.C
omo
C1.
Com
oC
1.
C1
Com
pren
dec
onto
dod
etal
lete
xtos
ext
enso
sy
com
plej
os,t
anto
sis
ere
laci
onan
con
su
espe
cial
idad
com
osi
no,
sie
mpr
equ
epu
eda
volv
era
le
erla
sse
ccio
nes
difí
cile
s.C
ompr
ende
cua
lqui
erc
orre
spon
denc
iah
acie
ndo
unu
soe
spor
ádic
ode
ldic
cion
ario
.C
omo
B2.
Com
pren
dec
onto
dod
etal
leu
naa
mpl
ias
erie
de
text
ose
xten
sos
yco
mpl
ejos
que
es
prob
able
que
enc
uent
ree
nla
vid
aso
cial
,pro
fesi
onal
o
acad
émic
ae
iden
tifi
cad
etal
les
suti
les
que
incl
uyen
act
itud
esy
opi
nion
esta
nto
impl
ícit
asc
omo
expl
ícit
as.
Com
pren
dec
onto
dod
etal
lein
stru
ccio
nes
exte
nsas
yc
ompl
ejas
sob
rem
áqui
nas
opr
oced
imie
ntos
nue
vos,
tant
osi
las
inst
rucc
ione
sse
re
laci
onan
con
su
espe
cial
idad
com
osi
no,
sie
mpr
equ
epu
eda
volv
era
leer
las
secc
ione
sdi
fíci
les.
B2
Lee
con
una
ltog
rado
de
inde
pend
enci
a,a
dapt
ando
ele
stilo
yla
vel
ocid
add
ele
ctur
aa
dist
into
ste
xtos
yf
inal
idad
esy
uti
lizan
dofu
ente
sde
re
fere
ncia
apr
opia
das
defo
rma
sele
ctiv
a.T
iene
un
ampl
iov
ocab
ular
ioa
ctiv
ode
lect
ura,
per
opu
ede
tene
ral
guna
dif
icul
tad
con
mod
ism
os
poco
frec
uent
es.
Lee
corr
espo
nden
cia
rela
tiva
as
ues
peci
alid
ady
cap
tafá
cilm
ente
els
igni
fica
doe
senc
ial.
Bus
cac
onr
apid
eze
nte
xtos
ext
enso
sy
com
plej
osp
ara
loca
lizar
det
alle
sre
leva
ntes
.Id
enti
fica
con
rap
idez
elc
onte
nido
yla
impo
rtan
cia
den
otic
ias,
art
ícul
ose
info
rmes
sob
reu
naa
mpl
ias
erie
de
tem
asp
rofe
sion
ales
yd
ecid
esi
es
opor
tuno
un
anál
isis
más
pro
fund
o.
Con
sigu
ein
form
ació
n,id
eas
yop
inio
nes
proc
eden
tes
defu
ente
sm
uye
spec
ializ
adas
den
tro
des
uca
mpo
de
inte
rés.
Com
pren
dea
rtíc
ulos
ein
form
esr
elat
ivos
ap
robl
emas
act
uale
sen
los
que
los
auto
res
adop
tan
post
uras
op
unto
sde
vis
tac
oncr
etos
.C
ompr
ende
art
ícul
ose
spec
ializ
ados
que
no
son
des
ues
peci
alid
ads
iem
pre
que
pued
aut
iliza
run
dic
cion
ario
de
vez
enc
uand
opa
rac
onfi
r-m
ars
uin
terp
reta
ción
de
late
rmin
olog
ía(
B2+
).C
ompr
ende
inst
rucc
ione
sex
tens
asy
com
plej
asq
uee
stén
den
tro
des
ues
peci
alid
ad,i
nclu
yend
ode
talle
sso
bre
cond
icio
nes
yad
vert
enci
as
siem
pre
que
pued
avo
lver
ale
erla
sse
ccio
nes
difí
cile
s.
1.3.2 Bralno razumevanje
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
70
ŠPANŠČINA
B1
Lee
text
oss
enci
llos
sobr
ehe
chos
con
cret
osq
uetr
atan
sob
rete
mas
rel
acio
nado
sco
nsu
esp
ecia
lidad
con
un
nive
lde
com
pren
sión
sat
isfa
ctor
io.
Com
pren
dela
des
crip
ción
de
hech
os,s
enti
mie
ntos
yd
eseo
squ
eap
arec
ene
nca
rtas
per
sona
les
los
ufic
ient
emen
teb
ien
com
opa
rac
arte
arse
hab
i-tu
alm
ente
con
un
amig
oex
tran
jero
.Es
cap
azd
eco
nsul
tar
text
ose
xten
sos
con
elf
ind
een
cont
rar
lain
form
ació
nde
sead
ay
sabe
rec
oger
info
rmac
ión
proc
eden
ted
ela
sdi
stin
tas
part
es
deu
nte
xto
ode
dis
tint
oste
xtos
con
elf
ind
ere
aliz
aru
nata
rea
espe
cífi
ca(
B1+
).En
cuen
tra
yco
mpr
ende
info
rmac
ión
rele
vant
een
mat
eria
lesc
rito
de
uso
coti
dian
oco
mo
pued
ens
erc
arta
s,c
atál
ogos
yd
ocum
ento
sof
icia
les
brev
es.
Iden
tifi
cala
sco
nclu
sion
esp
rinc
ipal
ese
nte
xtos
de
cará
cter
cla
ram
ente
arg
umen
tati
vo.
Rec
onoc
eid
eas
sign
ific
ativ
asd
ear
tícu
los
senc
illos
de
peri
ódic
oqu
etr
atan
tem
asc
otid
iano
s.R
econ
oce
lalí
nea
argu
men
tale
nel
trat
amie
nto
dela
sunt
opr
esen
tado
,aun
que
non
eces
aria
men
tec
onto
dod
etal
le(
B1+
).C
ompr
ende
inst
rucc
ione
sse
ncill
ase
scri
tas
con
clar
idad
rel
ativ
asa
un
apar
ato.
A2
Com
pren
dete
xtos
bre
ves
yse
ncill
oss
obre
asu
ntos
cot
idia
nos
sic
onti
enen
voc
abul
ario
muy
frec
uent
ey
coti
dian
oo
rela
cion
ado
con
eltr
abaj
o.
Com
pren
deti
pos
bási
cos
dec
arta
sy
faxe
sde
uso
hab
itua
l(fo
rmul
ario
s,p
edid
os,c
arta
sde
con
firm
ació
n,e
tc.)
sob
rete
mas
cot
idia
nos
(A2+
).C
ompr
ende
nor
mas
,por
eje
mpl
ode
seg
urid
ad,q
uee
stén
exp
resa
das
con
unn
ivel
de
leng
uas
enci
llo.
Com
pren
dete
xtos
bre
ves
yse
ncill
osq
uec
onti
enen
voc
abul
ario
muy
frec
uent
e,in
cluy
endo
una
bue
nap
arte
de
térm
inos
de
voca
bula
rio
com
part
i-do
sa
nive
lint
erna
cion
al.
Com
pren
dec
arta
spe
rson
ales
bre
ves
yse
ncill
as.
Encu
entr
ain
form
ació
nes
pecí
fica
yp
rede
cibl
een
mat
eria
lesc
rito
de
uso
coti
dian
oco
mo
anun
cios
,pro
spec
tos,
men
úso
car
tas
enr
esta
uran
tes,
lis
tado
sy
hora
rios
.Lo
caliz
ain
form
ació
nes
pecí
fica
en
lista
dos
yaí
sla
lain
form
ació
nre
quer
ida
(por
eje
mpl
o,s
abe
utili
zar
las
«Pág
inas
am
arill
as»
para
bus
car
uns
ervi
-ci
oo
unc
omer
cio)
.C
ompr
ende
señ
ales
yle
trer
osq
ues
een
cuen
tran
en
luga
res
públ
icos
com
oca
lles,
res
taur
ante
s,e
stac
ione
sde
ferr
ocar
rily
en
luga
res
detr
abaj
o;p
or
ejem
plo:
indi
caci
ones
par
air
au
nlu
gar,
inst
rucc
ione
sy
avis
osd
epe
ligro
.¬I
dent
ific
ain
form
ació
nes
pecí
fica
en
mat
eria
lesc
rito
sen
cillo
com
o,p
ore
jem
plo,
car
tas,
cat
álog
osy
art
ícul
osb
reve
sde
per
iódi
coq
ued
escr
iben
he
chos
det
erm
inad
os.
Com
pren
dein
stru
ccio
nes
senc
illas
sob
rea
para
tos
deu
sofr
ecue
nte
com
o,p
ore
jem
plo,
un
telé
fono
púb
lico.
A1
Esc
apaz
de
com
pren
der
text
osm
uyb
reve
sy
senc
illos
,ley
endo
fras
epo
rfr
ase,
cap
tand
ono
mbr
es,p
alab
ras
yfr
ases
bás
icas
yc
orri
ente
sy
volv
ien-
doa
leer
cua
ndo
lon
eces
ita.
Com
pren
dem
ensa
jes
brev
esy
sen
cillo
sen
tarj
etas
pos
tale
s.R
econ
oce
nom
bres
,pal
abra
sy
fras
esm
uyb
ásic
asq
uea
pare
cen
enle
trer
osy
en
las
situ
acio
nes
más
cor
rien
tes.
Esc
apaz
de
capt
are
lsen
tido
en
mat
eria
lesc
rito
info
rmat
ivo
senc
illo
yen
des
crip
cion
esb
reve
sy
senc
illas
,sob
reto
dos
ihay
apo
yov
isua
l.C
ompr
ende
indi
caci
ones
esc
rita
ssi
son
bre
ves
yse
ncill
as(
por
ejem
plo,
cóm
oir
de
unlu
gar
aot
ro).
71
C2
Ela
lum
noe
sca
paz
dee
scri
bir
text
osc
laro
sy
flui
dos
enu
nes
tilo
apr
opia
do.
Pued
ees
crib
irc
arta
s,in
form
eso
art
ícul
osc
ompl
ejos
que
pre
sent
ana
rgum
ento
sco
nun
aes
truc
tura
lógi
cay
efi
caz
que
ayud
aal
oye
nte
afi
jars
een
la
sid
eas
impo
rtan
tes
ya
reco
rdar
las.
Es
crib
ere
súm
enes
yr
eseñ
asd
eob
ras
prof
esio
nale
so
liter
aria
s.
C1
Ela
lum
noe
sca
paz
dee
xpre
sars
een
text
osc
laro
sy
bien
est
ruct
urad
ose
xpon
iend
opu
ntos
de
vist
aco
nci
erta
ext
ensi
ón(
exám
enes
,tra
bajo
s,in
for-
mes
,ens
ayos
,etc
.).
Pued
ees
crib
irs
obre
tem
asc
ompl
ejos
en
cart
as,r
edac
cion
eso
info
rmes
res
alta
ndo
loq
uec
onsi
dera
que
son
asp
ecto
sim
port
ante
s.E
xpon
ela
sid
eas
con
clar
idad
yp
reci
sión
.Pu
ede
hace
rla
sde
scri
pcio
nes
deta
llada
sy
clar
ass
obre
asu
ntos
com
plej
os.
Sele
ccio
nae
lest
iloa
prop
iado
par
alo
sle
ctor
esa
los
que
van
diri
gido
ssu
ses
crito
sbu
scan
dola
mej
orfo
rma
deo
rgan
izar
los
dato
sy
elig
iend
ola
sex
pres
ione
sfa
mili
ares
ofo
rmal
esq
ues
ean
más
ade
cuad
as.
Suel
ees
crib
irs
inc
onsu
ltar
eld
icci
onar
io.
B2
Ela
lum
noe
sca
paz
dee
scri
bir
text
osc
laro
sy
deta
llado
sso
bre
una
ampl
ias
erie
de
tem
asr
elac
iona
dos
con
sus
inte
rese
s.
Pued
ees
crib
irr
edac
cion
eso
info
rmes
tran
smit
iend
oin
form
ació
no
prop
onie
ndo
mot
ivos
que
apo
yen
ore
fute
nun
pun
tod
evi
sta
conc
reto
.Sa
bee
scri
bir
cart
asq
ued
esta
can
laim
port
anci
aqu
ele
da
ade
term
inad
osh
echo
sy
expe
rien
cias
.Ta
mbi
énp
uede
res
umir
una
pel
ícul
ao
unc
uent
o.Pu
ede
espe
cula
rso
bre
caus
as,c
onse
cuen
cias
ys
itua
cion
esh
ipot
étic
as.
Escr
ibe
con
sint
axis
com
plej
ay
voca
bula
rio
vari
ado,
mar
cand
oco
nven
ient
emen
tela
sre
laci
ones
exi
sten
tes
entr
ela
sid
eas.
U
tiliz
aci
rcun
loqu
ios
ypa
ráfr
asis
par
asu
plir
las
pala
bras
que
no
cono
ce.
Lao
rtog
rafí
ay
lap
untu
ació
nso
nba
stan
tec
orre
ctas
.
B1
Ela
lum
noe
sca
paz
dee
scri
bir
text
oss
enci
llos
ybi
ene
nlaz
ados
sob
ret
emas
que
les
onc
onoc
idos
od
ein
teré
spe
rson
al.
Pued
ees
crib
irc
arta
spe
rson
ales
que
des
crib
ene
xper
ienc
ias,
sen
tim
ient
os,
acon
teci
mie
ntos
ei
mpr
esio
nes
con
todo
det
alle
.Sa
bee
xpon
ers
uop
i-ni
óns
obre
los
tem
asg
ener
ales
(m
úsic
a,c
ine,
etc
.).
Tam
bién
pue
dee
scri
bir
ape
rson
asd
esco
noci
das
para
inic
iar
elin
terc
ambi
o.
Pued
ede
scri
bir
deta
lles
bási
cos
des
uces
osim
prev
isib
les,
com
opo
rej
empl
o,u
nac
cide
nte.
Sa
bee
scri
bir
text
ose
stru
ctur
ados
(co
ntin
uado
se
inte
ligib
les)
de
man
era
lógi
ca(
intr
oduc
ción
,de
sarr
ollo
yc
oncl
usió
n).
Utiliz
afr
ases
sub
ordi
nada
sy
bien
enl
azad
as;
com
ete
algu
nas
faltas
de
orto
graf
ía.
A2
Ela
lum
noe
sca
paz
dee
scri
bir
nota
sy
men
saje
sbr
eves
ys
enci
llos
rela
tivo
sa
sus
nece
sida
des
inm
edia
tas
oas
unto
sco
tidi
anos
.Pu
ede
desc
ribi
ra
suf
amili
a,s
usc
ondi
cion
esd
evi
da,
sus
estu
dios
ys
utr
abaj
o.Pu
ede
escr
ibir
car
tas
pers
onal
esm
uys
enci
llas,
por
eje
mpl
oag
rade
cien
doa
lgo
aal
guie
no
disc
ulpá
ndos
e.
Pued
eex
plic
arlo
que
leg
usta
on
ole
gus
ta.
Pued
ede
scri
bir
acti
vida
des
yex
peri
enci
asp
erso
nale
spa
sada
s.Es
crib
ete
xtos
bre
ves
ded
oso
tres
pár
rafo
s,c
onfr
ases
cor
tas
yen
laza
das
con
cone
ctor
esc
omo
“y”,
“pe
ro”
y“p
orqu
e”.N
odo
min
ade
ltod
ola
ort
ogra
fía.
A1
Ela
lum
noe
sca
paz
dee
scri
bir
post
ales
cor
tas
yse
ncill
as,n
otas
sen
cilla
sa
los
amig
os,p
ore
jem
plo
para
env
iar
felic
itac
ione
s.
Sabe
rel
lena
rfo
rmul
ario
sco
nda
tos
pers
onal
es,p
ore
jem
plo
eln
ombr
e,la
nac
iona
lidad
yla
dir
ecci
óne
nel
form
ular
iod
elr
egis
tro
deu
nho
tel.
Sabe
de
scri
bir
ellu
gar
dond
evi
ve.
Escr
ibe
con
pala
bras
yfr
ases
bre
ves
yse
ncill
as,e
nlaz
adas
con
con
ecto
res
com
o“y
”o
“ent
once
s”.B
usca
en
eld
icci
onar
ioo
pre
gunt
alo
que
des
cono
ce.
1.3.3 Pisno izražanje
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
72
ŠPANŠČINA
ALC
AN
CE
CO
RR
ECC
IÓN
FLU
IDEZ
INTERACCIÓ
NC
OH
EREN
CIA
PRONUN-
CIA
CIÓ
N
C2
Mue
stra
una
gra
nfl
exib
ili-
dad
alr
efor
mul
arid
eas
di-
fere
ncia
ndo
form
asli
ngüí
-st
icas
par
atr
ansm
itir
con
pr
ecis
ión
mat
ices
de
sen-
tido
,enf
atiz
ar,d
ifere
ncia
ry
elim
inar
laa
mbi
güed
ad.
Tam
bién
tien
eun
bue
ndo
min
iod
eex
pres
ione
sid
iom
átic
asy
col
oqui
ales
.
Man
tien
eun
con
-si
sten
ted
omin
io
gram
atic
ald
eun
ni
veld
ele
ngua
co
mpl
ejo,
aun
que
su
aten
ción
est
épe
ndi-
ente
de
otro
sas
pect
os
(por
eje
mpl
o,d
ela
pl
anif
icac
ión
ode
lse
guim
ient
ode
las
reac
cion
esd
eot
ros)
.
See
xpre
sae
spon
-tá
nea
yde
talla
da-
men
tec
onf
luid
ez
natu
raly
col
o-qu
ial,
evit
ando
o
sort
eand
ola
dif
i-cu
ltad
con
tant
adi
scre
ción
que
lo
sde
más
ape
nas
sed
anc
uent
a.
Part
icip
aen
una
con
vers
a-ci
ónc
onfa
cilid
ady
des
trez
a,
capt
ando
yu
tiliz
ando
cla
ves
nov
erba
les
yde
ent
ona-
ción
sin
esf
uerz
oap
aren
te.
Inte
rvie
nee
nla
con
vers
ació
nes
pera
ndo
sutu
rno,
dan
do
refe
renc
ias,
hac
iend
oal
usio
-ne
s,e
tc.,
defo
rma
natu
ral.
Cre
aun
dis
curs
oco
here
nte
yco
he-
sion
ado,
hac
iend
oun
uso
com
plet
oy
apro
piad
ode
es
truc
tura
sor
gani
-za
tiva
sva
riad
asy
de
una
am
plia
ser
ie
dec
onec
tore
s,y
de
otro
sm
ecan
ism
os
dec
ohes
ión.
Com
oC
1.
C1
Tie
neu
nbu
end
omin
io
deu
naa
mpl
ias
erie
de
aspe
ctos
ling
üíst
icos
que
le
perm
iten
eleg
iru
nafo
rmu-
laci
ónp
ara
expr
esar
sec
on
c1ar
idad
con
un
esti
loa
pro-
piad
oso
bre
dive
rsos
tem
as
gene
rale
s,a
cadé
mic
os,
prof
esio
nale
so
deo
cio
sin
tene
rqu
ere
stri
ngir
lo
que
qui
ere
deci
r.
Man
tien
eco
nco
nsi-
sten
cia
una
ltog
rado
de
cor
recc
ión
gra-
mat
ical
;los
err
ores
so
nes
caso
s,d
ifíc
iles
delo
caliz
ary
,por
lo
gene
ral,
los
corr
ige
cuan
doa
pare
cen.
See
xpre
sac
on
flui
dez
yes
pont
a-ne
idad
sin
ape
nas
esfu
erzo
.Sól
oun
tem
aco
ncep
-tu
alm
ente
dif
ícil
pued
eob
stac
uliz
ar
laf
luid
ezn
atur
al
des
uex
pres
ión.
Elig
ela
sfr
ases
ade
cuad
asd
een
tre
una
seri
edi
spon
ible
de
func
ione
sde
ldis
curs
opa
ra
intr
oduc
irs
usc
omen
tari
os,
con
elfi
nde
tom
aro
man
-te
ner
lap
alab
ray
rel
acio
nar
hábi
lmen
tes
usp
ropi
as
inte
rven
cion
esc
onla
sde
lo
sde
más
inte
rloc
u1or
es.
Prod
uce
und
is-
curs
ocl
aro,
flui
do
ybi
ene
stru
ctu-
rado
,co
nel
que
de
mue
stra
un
uso
cont
rola
dod
ees
truc
tura
sor
gani
-za
tiva
s,c
onec
tore
sy
mec
anis
mos
de
coh
esió
n.
Varí
ala
ent
o-na
ción
yc
o-lo
cae
lénf
asis
de
lao
raci
ón
corr
ecta
men
te
para
exp
re-
sar
mat
ices
su
tile
sde
si
gnifi
cado
.
B2
Tie
neu
nni
veld
ele
ngua
lo
bast
ante
am
plio
com
opa
ra
pode
rof
rece
rde
scri
pcio
nes
clar
asy
exp
resa
rpu
ntos
de
vist
aso
bre
tem
asg
ener
ales
si
nev
iden
ciar
lab
úsqu
e-da
de
pala
bras
,ys
abe
utili
zar
orac
ione
sco
m-
plej
asp
ara
cons
egui
rlo.
Dem
uest
rau
nco
ntro
lgra
mat
ical
re
lati
vam
ente
alto
.N
oco
met
eer
rore
squ
epr
ovoq
uen
la
inco
mpr
ensi
óny
co
rrig
eca
sito
das
sus
inco
rrec
cion
es.
Esc
apaz
de
pro-
duci
rfr
agm
ento
sde
dis
curs
oco
nun
rit
mo
bast
ante
un
iform
e;a
unqu
epu
ede
duda
rm
ient
ras
busc
aes
truc
tura
so
expr
esio
nes.
Se
obse
rvan
poc
as
paus
asla
rgas
.
Inic
iae
ldis
curs
o,t
oma
su
turn
ode
pal
abra
en
elm
o-m
ento
ade
cuad
oy
fina
liza
una
conv
ersa
ción
cua
ndo
tien
equ
eha
cerl
o,a
unqu
epu
ede
que
nos
iem
pre
lo
haga
con
ele
ganc
ia.
Col
abo-
rae
nde
talle
sso
bre
tem
as
coti
dian
os,
confi
rman
dos
uco
mpr
ensi
ón,
invi
tand
oa
los
dem
ása
par
tici
par,
etc.
Uti
liza
unn
úmer
olim
itad
ode
mec
a-ni
smos
de
cohe
sión
pa
rac
onve
rtir
su
sfr
ases
en
un
disc
urso
cla
roy
co
here
nte,
aun
que
pued
em
ostr
arc
ier-
to»
nerv
iosi
smo«
si
lain
terv
enci
óne
sla
rga.
Ha
adqu
irid
oun
apr
onun
-ci
ació
ny
una
ento
naci
ón
clar
asy
na
tura
les.
1.3.4 Ustno izražanje
73
ALC
AN
CE
CO
RR
ECC
IÓN
FLU
IDEZ
INTERACCIÓ
NC
OH
EREN
CIA
PRONUNCIA
CIÓ
N
B1
Tie
neu
nre
pert
orio
lin
güís
tico
lob
asta
n-te
am
plio
com
opa
ra
dese
nvol
vers
ey
un
voca
bula
rio
adec
uado
pa
rae
xpre
sars
e,a
unqu
edu
bita
tiva
men
tey
con
ci
rcun
loqu
ios,
sob
rete
mas
ta
les
com
osu
fam
ilia,
su
saf
icio
nes
ein
tere
ses,
su
trab
ajo,
sus
via
jes
yac
onte
cim
ient
osa
ctua
les.
Uti
liza
con
razo
nabl
eco
rrec
ción
un
repe
rtor
iod
efó
rmul
as
yes
truc
tura
sde
uso
ha
bitu
aly
aso
ciad
as
asi
tuac
ione
spr
edec
ible
s.
Pued
eco
ntin
uar
habl
ando
de
form
aco
mpr
ensi
ble,
au
nque
sea
nev
i-de
ntes
sus
pau
sas
para
rea
lizar
una
pl
anif
icac
ión
gram
atic
aly
léxi
ca
yun
aco
rrec
ción
,so
bre
todo
en
larg
osp
erío
dos
de
expr
esió
nlib
re.
Esc
apaz
de
inic
iar,
man
tene
ry
term
inar
con
vers
acio
nes
senc
illas
car
aa
cara
sob
re
tem
asc
otid
iano
sde
inte
rés
pers
onal
.Pue
der
epet
ir
part
ede
loq
uea
lgui
en
had
icho
par
aco
nfir
mar
la
com
pren
sión
mut
ua.
Esc
apaz
de
enla
zar
una
seri
ede
ele
men
tos
brev
es,d
ifere
nci-
ados
ys
enci
llos
para
form
aru
na
secu
enci
alin
eald
eid
eas
rela
cion
adas
.
Sup
ronu
ncia
ción
es
clar
amen
tein
telig
ible
,au
nque
av
eces
res
ul-
tee
vide
nte
sua
cent
oex
tran
jero
yc
omet
aer
rore
sde
pro
nunc
ia-
ción
esp
orád
icos
.
A2
Uti
liza
estr
uctu
ras
com
-pu
esta
spo
ror
acio
nes
bási
cas
con
expr
esio
nes,
gr
upos
de
unas
poc
as
pala
bras
yfó
rmul
as
mem
oriz
adas
,con
elf
ind
eco
mun
icar
una
info
rmac
ión
limit
ada
ens
itua
cion
es
senc
illas
yc
otid
iana
s.
Uti
liza
algu
nas
estr
uctu
ras
senc
illas
co
rrec
tam
ente
,per
oto
daví
aco
met
e,
sist
emát
icam
ente
,er
rore
sbá
sico
s.
Seh
ace
ente
nder
co
nex
pres
ione
sm
uyb
reve
s,
aunq
uer
esul
tan
muy
evi
dent
esla
spa
usas
,las
dud
as
inic
iale
sy
la
refo
rmul
ació
n.
Sabe
con
test
arp
regu
ntas
y
resp
onde
ra
afirm
acio
nes
senc
illas
.Sa
bein
dica
rcu
án-
doc
ompr
ende
una
con
ver-
saci
ón,
pero
ape
nas
com
-pr
ende
los
ufici
ente
com
opa
ram
ante
ner
una
conv
er-
saci
ónp
ord
ecis
ión
prop
ia.
Esc
apaz
de
enla
zar
grup
osd
epa
labr
asc
onc
o-ne
ctor
ess
enci
llos
tale
sco
mo
“y”,
“p
ero”
y“
porq
ue”.
Sup
ronu
ncia
ción
es
gene
ralm
ente
bas
tant
ecl
ara
yco
mpr
ensi
ble,
au
nque
res
ulte
evi
dent
esu
ace
nto
extr
anje
roy
lo
sin
terl
ocut
ores
ten
gan
que
solic
itar
rep
etic
ione
sde
vez
en
cuan
do.
A1
Dis
pone
de
unr
eper
tori
obá
sico
de
pala
bras
y
fras
ess
enci
llas
rela
tiva
sa
sus
dato
spe
rson
ales
ya
si
tuac
ione
sco
ncre
tas.
Mue
stra
un
cont
rol
limit
ado
deu
nas
poca
ses
truc
tura
s
gram
atic
ales
sen
cilla
sy
dem
odel
osd
eor
acio
nes
dent
ro
deu
nre
pert
orio
m
emor
izad
o.
Sólo
man
eja
expr
e-si
ones
muy
bre
ves,
ai
slad
asy
pre
para
-da
sde
ant
eman
o,
utili
zand
om
ucha
spa
usas
par
abu
scar
ex
pres
ione
s,
arti
cula
rpa
labr
as
men
osh
abit
ua-
les
yco
rreg
irla
co
mun
icac
ión.
Plan
tea
yco
ntes
ta
preg
unta
sre
lati
vas
ada
tos
pers
onal
es.
Part
icip
aen
una
con
vers
ació
nde
for
ma
senc
illa,
per
ola
com
unic
ació
nse
ba
sat
otal
men
tee
nla
re
peti
ción
,re
form
ulac
ión
yco
rrec
ción
de
fras
es.
Esc
apaz
de
enla
zar
pala
bras
o
grup
osd
epa
labr
as
con
cone
ctor
es
muy
bás
icos
y
linea
les
com
o»y
«y
»ent
once
s«.
Sup
ronu
ncia
ción
de
un
repe
rtor
iom
uyli
mit
ado
dep
alab
ras
yfr
ases
ap
rend
idas
lap
uede
nco
mpr
ende
rco
nci
erto
es
fuer
zolo
sha
blan
tes
nati
vos
acos
tum
brad
osa
tr
atar
con
hab
lant
esd
el
mis
mo
grup
olin
güís
tico
al
que
per
tene
cee
lus
uari
oo
alum
no.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
74
ŠPANŠČINA
1.3.5 Govorno sporočanje
C1
Soy
capa
zde
hab
lar
casi
sin
esf
uerz
oso
bre
tem
asc
ompl
ejos
,dur
ante
elt
iem
poq
ues
ean
eces
ario
;pue
doe
xplic
arc
ond
etal
les,
eje
mpl
osy
mat
ices
la
sid
eas
que
sean
nec
esar
ias.
Sée
stru
ctur
arb
ien
mis
dis
curs
os,c
onin
trod
ucci
ón,d
esar
rollo
yc
oncl
usio
nes;
pue
dop
reci
sar
mis
afi
rmac
ione
sco
ndi
fere
ntes
gra
dos
dec
erte
zao
im
prov
isar
res
pues
tas
sim
epl
ante
anp
regu
ntas
od
udas
.M
ipro
nunc
iaci
óne
scl
ara
yna
tura
l.Pu
edo
vari
arla
ent
onac
ión
dela
sfr
ases
par
aen
fati
zar
algu
nas
pala
bras
ym
atiz
arla
sid
eas.
B2
Soy
capa
zde
exp
licar
con
flu
idez
mis
exp
erie
ncia
spe
rson
ales
,int
eres
es,p
lane
se
ilusi
ones
;sé
hace
rde
scri
pcio
nes
clar
asy
det
alla
das
delu
gare
so
pers
onas
que
con
ozco
.So
yca
paz
dee
xplic
arm
isp
unto
sde
vis
tas
obre
tem
asg
ener
ales
,con
eje
mpl
osy
det
alle
s;s
éex
pone
rla
sve
ntaj
asy
des
vent
ajas
de
una
opci
ón.
Pong
ocu
idad
oen
lam
aner
ade
pro
nunc
iar
las
pala
bras
yla
sfr
ases
par
ase
rcl
aro
yco
mpr
ensi
ble.
B1
Soy
capa
zde
hab
lar
con
flui
dez
sobr
em
isin
tere
ses,
mis
exp
erie
ncia
spe
rson
ales
,mis
pla
nes
ym
isil
usio
nes.
Pue
don
arra
run
ahi
stor
ieta
,exp
licar
el
tem
ade
un
libro
ou
nap
elíc
ula,
inte
rven
ire
nre
pres
enta
cion
esd
ete
atro
.Sé
hac
erp
rese
ntac
ione
sen
púb
lico,
bre
ves
ycl
aras
,sob
rete
mas
de
mic
onoc
imie
nto
sim
ela
spr
epar
oan
tes.
Soy
capa
zde
man
tene
rm
idis
curs
odu
rant
eun
per
iodo
larg
o,c
onp
ronu
ncia
ción
muy
com
pren
sibl
e,a
unqu
eha
gop
ausa
sy
debo
aut
ocor
regi
rme
am
enud
o.
A2
Soy
capa
zde
hab
lar
brev
emen
ted
eex
peri
enci
asy
rut
inas
;da
rin
stru
ccio
nes;
des
crib
irc
osas
,lu
gare
sy
pers
onas
;re
cita
run
poe
ma
ola
let
rad
eun
aca
nció
n.H
ablo
por
inic
iati
vap
ropi
ay
poca
sve
ces
nece
sito
pen
sar
ante
scó
mo
expr
esar
me.
Hab
loc
onf
rase
sse
ncill
asy
enl
azad
as.
Alh
abla
rha
goa
lgun
asp
ausa
s,t
engo
dud
asy
deb
ore
peti
ry
refo
rmul
ara
lgun
afr
ase.
A1
Soy
capa
zde
dar
info
rmac
ión
yha
cer
preg
unta
sso
bre
acti
vida
des
dec
lase
.Ta
mbi
éns
éha
blar
de
dato
spe
rson
ales
(re
side
ncia
,int
eres
es).
H
ablo
cua
ndo
me
lop
iden
y,e
nm
ucha
soc
asio
nes,
ant
esd
eha
blar
,ten
goq
uep
ensa
rcó
mo
hace
rlo.
Hab
loc
onfr
ases
sen
cilla
sy
aisl
adas
.A
vec
esm
ecu
esta
form
ular
las
fras
esy
am
enud
ote
ngo
que
repe
tirl
asp
ara
que
me
enti
enda
n.
75
1.3.6 Govorno sporazumevanjeC
1
Soy
capa
zde
par
tici
par
end
ebat
es,c
onve
rsac
ione
so
reun
ione
sex
tens
as,s
obre
tem
ase
spec
ializ
ados
,com
plej
oso
abs
trac
tos,
form
ulan
doc
on
prec
isió
ny
clar
idad
toda
sm
isid
eas.
Séu
tiliz
arp
alab
ras
yex
pres
ione
sm
ásfo
rmal
eso
col
oqui
ales
seg
úne
ltip
ode
con
vers
ació
n.P
uedo
exp
resa
rm
isid
eas
con
dist
inta
sem
ocio
nes,
de
man
era
seri
ao
dive
rtid
a,d
em
odo
expl
ícito
oa
lusi
vo.
Inte
rven
goe
nto
das
las
conv
ersa
cion
ess
ine
sfue
rzo
yde
man
era
natu
ral,
con
flui
dez
yes
pont
anei
dad.
Sid
esco
nozc
oal
guna
pal
abra
oe
xpre
sión
,pu
edo
utili
zar
circ
unlo
quio
ssi
nqu
em
isin
terl
ocut
ores
lon
oten
.
B2
Soy
capa
zde
par
tici
par
enc
onve
rsac
ione
sex
tens
asc
onn
ativ
oss
ise
habl
aco
ncl
arid
ady
se
utili
zau
nle
ngua
jen
odi
alec
tal;
pued
opa
rtic
ipar
act
i-va
men
tein
terr
umpi
endo
aa
lgui
en,f
orm
ulan
doy
res
pond
iend
opr
egun
tas
yca
mbi
ando
de
tem
a.So
yca
paz
dec
onve
rsar
sob
rela
may
oría
de
tem
asc
orri
ente
s:la
scl
ases
del
inst
itut
o,o
cio,
mús
ica,
cin
e.P
uedo
exp
resa
rm
iso
pini
ones
con
pre
ci-
sión
yc
onm
atic
es.
Inte
rven
goe
nto
das
las
conv
ersa
cion
esc
onf
luid
ezy
esp
onta
neid
ad,s
inq
uem
isin
terl
ocut
ores
teng
anq
uea
yuda
rme.
B1
Enc
lase
,par
tici
poe
nde
bate
s,c
onve
rsac
ione
sy
jueg
osd
ero
lsob
rete
mas
div
erso
s,d
efo
rma
espo
ntán
ea.P
arti
cipo
act
ivam
ente
en
esta
sco
nver
sa-
cion
es:r
espo
ndo,
hag
opr
egun
tas,
etc
.Pu
edo
man
tene
rbr
eves
con
vers
acio
nes
sobr
ete
mas
cor
rien
tes
con
nati
vos,
en
luga
res
públ
icos
(ti
enda
s,r
esta
uran
tes)
oc
one
stud
iant
esd
ein
ter-
cam
bio.
So
yca
paz
dee
xpre
sar
yre
spon
der
ase
ntim
ient
osc
omo
las
orpr
esa,
lafe
licid
ado
latr
iste
za.
Enti
endo
todo
loq
uem
edi
cen
ypu
edo
resp
onde
ra
todo
,aun
que
ave
ces
debo
ped
irq
uem
ere
pita
nlo
que
me
dice
n.
A2
Soy
capa
zde
man
tene
rbr
eves
diá
logo
sco
nlo
sco
mpa
ñero
sy
con
elp
rofe
sor;
tam
bién
soy
cap
azd
ere
aliz
arju
egos
de
rols
enci
llos,
sob
ret
emas
co
noci
dos.
Soy
capa
zde
inte
rcam
biar
opi
nion
esy
pon
erm
ede
acu
erdo
con
nat
ivos
oe
stud
iant
esd
ein
terc
ambi
o,a
cerc
ade
act
ivid
ades
que
pod
emos
hac
er
olu
gare
sa
dond
epo
dem
osir
.Sé
dis
culp
arm
e,h
acer
invi
taci
ones
oe
xpre
sar
loq
uem
egu
sta.
Com
pren
doe
ltem
ade
las
conv
ersa
cion
ess
enci
llas
yco
mun
es;
pued
oen
tend
erlo
que
me
dice
ny
resp
onde
r,si
me
habl
and
espa
cio,
me
repi
ten
loq
uen
oen
tien
day
me
ayud
anc
onla
spa
labr
asd
ifíc
iles.
A1
Soy
capa
zde
com
unic
arm
eco
nm
isc
ompa
ñero
sy
con
elp
rofe
sor
med
iant
ebr
eves
diá
logo
s,s
igui
endo
los
mod
elos
de
las
lecc
ione
s,s
iem
pre
que
trat
end
ete
mas
cot
idia
nos.
Uti
lizo
las
expr
esio
nes
que
apar
ecen
en
las
lecc
ione
sy
cuyo
sen
tido
he
apre
ndid
o.Sé
sal
udar
,des
pedi
rme,
pre
gunt
arc
ómo
está
una
per
sona
,ped
irin
form
ació
n,e
tc.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
76
ŠPANŠČINA
1.4 Kriteriji za izbiro besedil
1.4.1 Bralno razumevanje
1. Vir besedila • besedilonatablivrazredu• navodilazareševanjenalog• gradivozavaje• transkripcijaslušnega
besedila• povzetek• zgibankainbrošura• časopisničlanek• elektronskosporočilo• oglas• anketa,vprašalnik• revija• časopis• razglednica• vabilo• voščilnica• osebnopismo• učbenik• vstopnica,vozovnica
• jedilnilist• časopis• obvestilo• roman,kratkazgodba• program,urnik• pesem• recept• priročnik• poročilo,zapisnik• poezija• podnapisiprifilmu• vizitka• poslovnopismo• slovar• navodilazauporabo• etiketa• letak• grafit• znakzaopozorilo• reklama
2. Avtentičnost Izvirno besedila Prirejeno
Pedagoško3. Vrsta diskurza Prevladujoča vrsta diskurza Primeri
Opis impresionistični športnikomentar,
opis zunanjividez,
opissobe,hiše,
pokrajine
tehničniopis predstavitevizdelka
Pripoved zgodba,šala,
anekdota
poročilo dnevnaporočila,
dokumentarneoddaje
Predstavitev definicija kratkedefinicije
razlaga predavanja,govori
oris predstavitevradijskegaprograma,urnik
77
obnova obnovavsebineknjige,zapisniksestanka
interpretacija interpretacijaknjige,članka
Navodila reklame,propaganda,ukazi
Razpravljanje osebnikomen-tar,pozitivniinnegativnipogledinmnenje
mnenjeposameznikaokaterikolitemi
uradnorazpra-vljanje
uradnadebataaliokroglamiza
4. Področje
Pogostojevpletenovečkotleenopodročje.
Osebno: Področje,vkateremosebaživikotposameznikinjepovezanozdomom,družino,prijateljiindejavnostmi,kijihizvajavprostemčasu,kotso:branjezasprostitev,hobiji,pisanjeosebnegadnevnikaipd.
Javno: Področje,vkateremosebadelujekotčlandružbealiorganizacijezrazličniminameni.
Poklicno:Področje,vkateremosebaživisvojepoklicnoživljenje.
Izobraževalno: Področje,vkateremjeosebavpletenavizobraževanje,vendarnenujnovnekemzavoduališoli.
5. Tema 1. Osebnapredstavitev
2. Hišaindom,okolje
3. Vsakodnevnoživljenje
4. Prostičas,razvedrilo,šport
5. Službaindelo
6. Potovanjeinpromet
7. Medosebničloveškiodnosi
8. Zdravjeinskrbzatelo
9. Šolainizobraževanje
10.Nakupovanje
11.Hranainpijača
12.Usluge
13.Kraji
14.Kultura,umetnostinmedkulturnost
15.Naravainvarstvookolja
16.Znanost,medijiinnovetehnologije
17. Drugo:
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
78
ŠPANŠČINA
6. Narava vsebine Samokonkretno
Predvsemkonkretno
Delnoabstraktno
Predvsemabstraktno7. Dolžina
besedilaŠtevilobesed
8. Besedišče Samoosnovno(najpogostejerabljeno)
Predvsemosnovno
Delnorazširjeno
Razširjeno9. Slovnica Samoosnovnestrukture
Predvsemosnovnestrukture
Nekajzahtevnejšihstruktur
Precejzahtevnejšihstruktur10. Namen branja Branjezasplošnorazumevanje
Branjezasporazumevanje
Poglobljenobranje
Branjezaiskanjeinformacijinargumentov
Branjezaizvajanjenavodil
Branjezaugibanjeinsklepanje11. Besedilo
razumejo dijaki, ki so na ravni (SEJO)
PodA1
A1
A1/A2
A2
A2/B1
B1
B1/B2
B2
B2/C1
C1
C1/C2
C2
NadC2
79
1.4.2 Slušno razumevanje
1. Vir besedila • debatainrazgovor(vživoinvmedijih)
• razvedrilo(film,različneoddaje)
• medosebnipogovor
• intervju(vživoinvmedijih)
• poročila
• javnaobvestila
• javnigovor,predavanje,predstavitev
• reklamnobesedilo
• kontaktnaoddajanaradiu
• turističneinformacije
• rutinskanavodilainnapotki(npr.napotkialinavodilapolicije,carinikov,letalskegaosebja)
• športnikomentar
• pesmiinpoezija
• telefonskipogovor
• telefonskeinformacije(npr.ovremenu,stanjunacestah)
• prometneinformacije
• TV/radiodokumentarneoddaje
• vremenskanapoved2. Avtentičnost DANE besedila3. Vrsta diskurza Prevladujoča vrsta diskurza Primeri
Opis impresionistični športnikomentar,
opis zunanjividez,opissobe,
hiše,pokrajine
tehničniopis predstavitevizdelka
Pripoved zgodba,šala,
anekdota
poročilo dnevnaporočila,
dokumentarneoddaje
Predstavitev definicija kratkedefinicije
razlaga predavanja,govori
oris predstavitevradijskega
programa,urnik
obnova obnovavsebineknjige,
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
80
ŠPANŠČINA
zapisniksestanka
interpretacija interpretacijaknjige,članka
Navodila reklame,propaganda,ukazi
Razpravljanje osebnikomentar,pozitivniinnegativnipogledinmnenje
mnenjeposameznikaokaterikolitemi
uradnorazpravljanje
uradnadebataaliokroglamiza
Klepet začeteksporazumevanja,krajševljudnostnefraze,klepetanje
4. Področje Osebno: Področje,vkateremosebaživikotposameznikinjepovezanozdomom,družino,prijateljiindejavnostmi,kijihizvajavprostemčasu,kotso:branjezasprostitev,hobiji,pisanjeosebnegadnevnikaipd.
Javno: Področje,vkateremosebadelujekotčlandružbealiorganizacijezrazličniminameni.
Poklicno: Področje,vkateremosebaživisvojepoklicnoživljenje.
Izobraževalno: Področje,vkateremjeosebavpletenavizobraževanje,vendarnenujnovnekemzavoduališoli.
Pogostojevpletenovečkotleenopodročje.
5. Tema 1. Osebnapredstavitev2. Hišaindom,okolje3. Vsakodnevnoživljenje4. Prostičas,razvedrilo,šport5. Službaindelo6. Potovanjeinpromet7. Medosebničloveškiodnosi8. Zdravjeinskrbzatelo9. Šolainizobraževanje10. Nakupovanje11. Hranainpijača12. Usluge13. Kraji14. Kultura,umetnostinmedkulturnost15. Naravainvarstvookolja16. Znanost,medijiinnovetehnologije17. Drugo:
6. Narava vsebine Samokonkretno
Predvsemkonkretno
Delnoabstraktno
81
Predvsemabstraktno7. Dolžina
besedilamin.sek.
8. Besedišče Samoosnovno(najpogostejerabljeno)
Predvsemosnovno
Delnorazširjeno
Razširjeno9. Slovnica Samoosnovnestrukture
Predvsemosnovnestrukture
Nekajzahtevnejšihstruktur
Precejzahtevnejšihstruktur10. Hitrost Umetnopočasno
Počasno
Normalno
Hitro11. Število
udeležencevEn
Dva
Večkotdva
12. Naglas Breznaglasa(standardni)
Malcenarečneganaglasa
Močannarečninaglas
Nerojenigovorec
13. Jasnost izgovorjave
Izumetničenaizgovorjava
Jasna
Normalna
Včasihnejasna
14. Število ponovitev poslušanja
Enkrat
Dvakrat
Trikrat
Večkottrikrat
15. Namen poslušanja
Poslušanjezasplošnorazumevanje
Poslušanjezasporazumevanje
Poslušanjezapridobivanjeinformacijinargumentov
Poslušanjezaizvajanjenavodil
Razumevanjepogovoramedrojenimigovorci
Poslušanjevživo(poslušalecjedelpublike)
Poslušanjezaugibanjeinsklepanje
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
82
ŠPANŠČINA
11. Besedilo razumejo dijaki, ki so na ravni (SEJO)
PodA1
A1
A1/A2
A2
A2/B1
B1
B1/B2
B2
B2/C1
C1
C1/C2
C2
NadC2
83
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
TO
čK
EV
SEB
INA
IN S
PO
RO
čIL
NA
U
STR
EZN
OST
BES
EDIŠ
čE
IN/A
LI
OB
LIK
A IN
REG
IST
ER
JEZ
IKZgRAdbA
5
Vse
bina
pop
olno
ma
ustr
eza
nalo
gi,s
poro
čiln
inam
enje
do
seže
n,v
klju
čene
so
vse
zah-
teva
nev
sebi
ne,m
orda
ena
lažj
apo
man
jklji
vost
.
1.B
esed
išče
jeu
stre
zno
inp
ra-
viln
oup
orab
ljeno
,raz
nolik
o.
2.O
blik
apo
poln
oma
ustr
eza
zaht
evan
ispo
roči
lniv
rsti
,vk
ljuče
nis
ovs
izah
teva
nid
eli
spor
očila
,reg
iste
rje
pri
mer
en.
Skor
ajn
ijez
ikov
nih
napa
k,s
po-
roči
los
epo
poln
oma
razu
me.
Zgr
adba
jeja
sna,
spo
roči
lo
razu
mlji
vo,p
ravi
lno
upor
ablje
ni
vezn
iki.
4
Vse
bina
ust
reza
nal
ogi,
spor
očil-
nin
amen
jed
osež
en,v
klju
čene
so
sko
rajv
sez
ahte
vane
vse
bine
,m
orda
dve
ali
tril
ažje
pom
anj-
kljiv
osti
.
1.B
esed
išče
jeu
stre
zno
vend
ar
ner
azno
liko.
2.O
blik
aim
aen
odo
dve
po-
man
jklji
vost
iin/
alir
egis
ter
ni
čist
opr
imer
en.
Nek
ajla
žjih
jezi
kovn
ihn
apak
,sp
oroč
ilos
era
zum
e.Z
grad
ban
ane
kajm
esti
hni
ja
sna,
nek
ater
idel
ibes
edila
se
ne
nave
zuje
jon
ajbo
ljen
aso
bese
dilo
.
3
Vse
bina
pog
ojno
ust
reza
nal
ogi,
izto
čnic
eso
mal
ora
zvite
,spo
ro-
čilo
nip
opol
nom
aja
sno.
1.B
esed
išče
jep
ovpr
ečno
,sic
er
ustr
ezno
,bes
ede
sep
onav
ljajo
,ne
kajn
apač
nih
rab.
2.O
blik
aim
adv
edo
trip
o-m
anjk
ljivo
stii
n/al
ireg
iste
rje
ko
maj
pri
mer
en.
Več
napa
k,ž
ene
kajt
ežjih
,spo
-ro
čilo
se
težk
ora
zum
e.Z
grad
baim
ave
čpo
man
jklji
vost
i,ve
čde
lov
bese
dila
se
nen
avez
uje
nas
obes
edilo
.
2
Vse
bina
kom
aju
stre
zan
alog
i,iz
točn
ice
niso
raz
vite
,le
prep
i-sa
ne,s
poro
čiln
inam
enk
omaj
da
dose
žen.
1.B
esed
išče
jes
krom
no,v
elik
ona
pačn
ihr
ab,k
iže
ovir
ajo
razu
mev
anje
.2.
Vse
bina
kom
aju
stre
zan
alog
i,iz
točn
ice
niso
raz
vite
,le
prep
i-sa
ne,s
poro
čiln
inam
enk
omaj
-da
dos
ežen
.
Velik
ote
žjih
nap
ak,s
poro
čilo
se
razu
me
lep
ode
lih.
Zgr
adba
jek
omaj
ust
rezn
a,
veči
nad
elov
bes
edila
se
slab
ona
vezu
jen
aso
bese
dilo
.
1V
sebi
nan
eus
trez
ana
logi
,sp
oroč
ilnin
amen
nid
osež
en,
kand
idat
piš
eo
neče
md
ruge
m.
1.B
esed
išče
jep
resk
rom
no,
bese
dilo
se
ner
azum
e.2.
Obl
ika
neu
stre
za.
Tolik
ona
pak,
da
jeb
esed
ilo
nera
zum
ljivo
.Z
grad
ban
iust
rezn
a,b
esed
ilos
esk
oraj
ne
razu
me.
1.5 Kriteriji za ocenjevanje
1.5.1 Krajša ali daljša besedila pisnega sporočanja
84
ŠPANŠČINA
TO
čK
EV
SEB
INA
JEZ
IKO
VN
A P
RAV
ILN
OST
IN
BES
EDIŠ
čE
GR
AD
IVA
IN V
IRI
4
Jep
opol
nom
apr
imer
nain
vkl
juču
jev
se
zaht
evan
ein
form
acije
,je
prep
ričl
jiva
in
izvi
rna.
Jezi
kje
pri
mer
en,v
klju
čuje
vse
pri
čako
-va
nes
truk
ture
inb
esed
išče
.Bes
edilo
vse
-bu
jele
nek
ajm
anjš
ihn
apak
,pri
upo
rabi
te
žjih
jezi
kovn
ihs
truk
tur
in/a
libe
sedi
šča.
Pred
stav
ljena
gra
diva
so
smis
elno
pov
eza-
nam
eds
eboj
inb
ogat
ijoc
elos
tno
pred
sta-
vite
v,k
ije
preg
ledn
a,iz
virn
ain
upo
rabn
a.
Upo
rabl
jeni
hje
več
raz
lični
hvi
rov,
kij
ih
dija
ksa
mos
tojn
oup
orab
lja.
3
Jep
rim
erna
,vse
buje
eno
ali
dve
pom
anj-
kljiv
osti
gle
dez
ahte
vani
hin
form
acij,
v
glav
nem
jep
repr
ičlji
vav
enda
rm
anj
izvi
rna.
Jezi
kin
bes
ediš
čes
tap
rim
erna
,ven
dar
be-
sedi
lov
sebu
jen
ekaj
več
nap
akp
riz
ahte
-va
nih
jezi
kovn
ihs
truk
tura
hin
bes
ediš
ču.
Nap
ake
nem
otijo
raz
umev
anja
.
Pred
stav
ljena
gra
diva
so
dobr
our
ejen
ave
ndar
man
jizv
irna
,pre
gled
nain
upo
rab-
na.U
pora
blje
nas
tale
dva
do
trije
raz
lični
vi
ri,d
ijak
rabi
nek
ajp
omoč
ipri
upo
rabi
.
2
Vse
bina
ješ
eve
dno
prim
erna
,ven
dar
ima
tria
live
čpo
man
jklji
vost
igle
dez
ahte
vani
hin
form
acij.
Pos
redu
jel
eos
novn
ein
form
a-ci
je,
lem
esto
ma
jep
repr
ičlji
vai
nne
pre
-ve
čiz
virn
a.
Bes
edilo
vse
buje
več
tež
jihn
apak
pri
upo
-ra
biz
ahte
vani
hje
ziko
vnih
str
uktu
rin
be-
sedi
šču,
kim
esto
ma
mot
ijor
azum
evan
je.
Pred
stav
ljena
gra
diva
so
pom
anjk
ljivo
ure
-je
na,s
ode
lom
ane
preg
ledn
ain
neu
pora
b-na
.Upo
rabl
jena
sta
lee
ndo
dva
vir
a,d
ijak
pogo
sto
rabi
pom
oč.
1
Vse
bina
jev
ečin
oma
nepr
imer
na,i
ma
velik
opo
man
jklji
vost
igle
dez
ahte
vani
hin
form
acij,
jen
epre
prič
ljiva
ink
omaj
us
trez
na.
Bes
edilo
vse
buje
vel
iko
napa
kpr
iupo
rabi
za
htev
anih
jezi
kovn
ihs
truk
tur
inb
esed
i-šč
a,ta
kod
aje
kom
ajr
azum
ljivo
.
Pred
stav
ljena
gra
diva
so
pom
anjk
ljivo
in
slab
our
ejen
a,s
one
preg
ledn
ain
sko
raj
neup
orab
na.U
pora
blje
nje
lee
nvi
r,d
ijak
jep
riu
pora
bin
esam
osto
jen.
1.5.2 Seminarska naloga / Projektno delo
85
TO
čK
EJA
SNO
ST IN
TEK
Oč
NO
STIZ
GO
VO
RJA
VA
5
Dija
kgo
vori
teko
čez
nar
avni
mz
atik
anje
m,j
asno
inr
azum
ljivo
.Pr
emor
iso
nau
stre
znih
mes
tih
inb
esed
ilos
era
zum
e.Iz
govo
rjav
agl
asov
,bes
edni
ins
tavč
nin
agla
ste
rin
tona
cija
so
ustr
ezni
zn
ekaj
man
jšim
ipom
anjk
ljivo
stm
i.
4
Dija
kgo
vori
zv
ečz
atik
anja
,man
jraz
umlji
voin
jasn
o,v
enda
rne
mot
iraz
umev
anja
.Pre
mor
inis
ove
dno
nau
stre
znih
mes
tih,
ve
ndar
se
bese
dilo
raz
ume.
Izgo
vorj
ava
glas
ov,b
esed
niin
sta
včni
nag
las
ter
into
naci
jav
sebu
-je
jov
ečn
apak
.
3
Dija
kgo
vori
zv
elik
oza
tika
nja
inn
ejas
no,t
ako
das
ebe
sedi
lo
deln
one
raz
ume.
Pre
mor
iveč
inom
ani
son
aus
trez
nih
mes
tih
ali
jihn
i.
Izgo
vorj
ava
glas
ov,b
esed
niin
sta
včni
nag
las
ter
into
naci
jav
sebu
-je
jov
elik
ona
pak,
kim
esto
ma
ovir
ajo
razu
mev
anje
.
2
Bes
edilo
se
veči
nom
ane
raz
ume,
ker
gov
orn
itek
oč.P
rem
ori
niso
na
ustr
ezni
hm
esti
hal
ijih
spl
ohn
iin
bese
dilo
se
skor
ajn
era
zum
e.
Izgo
vorj
ava
glas
ov,b
esed
niin
sta
včni
nag
las
ter
into
naci
jav
sebu
-je
joto
liko
napa
k,d
ave
čino
ma
ovir
ajo
razu
mev
anje
.
1.5.3 Branje
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
86
ŠPANŠČINA
1.5.4 Ustno preverjanje znanja
TO
čK
EV
SEB
INA
IN K
OM
UN
IKA
CIJ
SKA
U
STR
EZN
OST
BES
EDIŠ
čE
IN J
EZIK
OV
NA
P
RAV
ILN
OST
IZG
OV
OR
JAVA
IN IN
TO
NA
CIJ
A
4
Jep
opol
nom
apr
imer
nain
vkl
juču
jev
se
zaht
evan
ein
form
acije
,je
prep
ričl
jiva
iniz
virn
a.D
ijak
seu
stre
zno
odzi
van
avp
raša
nja
ins
esa
mos
tojn
ovk
ljuču
jev
po
govo
r.
Jezi
kje
pri
mer
en,v
klju
čuje
vse
pri
čako
-va
nes
truk
ture
inb
esed
išče
.Bes
edilo
vse
-bu
jele
nek
ajm
anjš
ihn
apak
,pri
upo
rabi
te
žjih
jezi
kovn
ihs
truk
tur
in/a
libe
sedi
šča.
Dija
kgo
vori
teko
čez
nar
avni
mz
atik
a-nj
em,j
asno
inr
azum
ljivo
.Izg
ovor
java
gl
asov
,bes
edni
ins
tavč
nin
agla
ste
rin
tona
cija
jeu
stre
zna
zne
kajm
anjš
imi
pom
anjk
ljivo
stm
i.
3
Jep
rim
erna
,vse
buje
eno
ali
dve
pom
anj-
kljiv
osti
gle
dez
ahte
vani
hin
form
acij,
v
glav
nem
jep
repr
ičlji
va,v
enda
rm
anji
zvir
-na
.Dija
kse
ust
rezn
ood
ziva
na
vpra
šanj
a,
vend
arje
man
jsam
osto
jen,
pot
rebu
je
neka
jpom
oči.
Jezi
kin
bes
ediš
čes
tap
rim
erna
,ven
dar
be-
sedi
lov
sebu
jen
ekaj
več
nap
akp
riz
ahte
-va
nih
jezi
kovn
ihs
truk
tura
hin
bes
ediš
ču.
Nap
ake
nem
otijo
raz
umev
anja
.
Dija
kgo
vori
zv
ečz
atik
anja
,man
jraz
u-m
ljivo
inja
sno,
ven
dar
nem
otir
azum
eva-
nja.
Izgo
vorj
ava
glas
ov,b
esed
niin
sta
včni
na
glas
ter
into
naci
jav
sebu
jejo
več
nap
ak.
2
Vse
bina
ješ
eve
dno
prim
erna
,ven
dar
ima
tria
live
čpo
man
jklji
vost
igle
dez
ahte
vani
hin
form
acij.
Pos
redu
jele
osn
ovne
info
r-m
acije
,le
mes
tom
aje
pre
prič
ljiva
inn
epr
eveč
izvi
rna.
Dija
kse
več
krat
odz
ove
neus
trez
noin
pot
rebu
jev
ečp
omoč
i,da
na
dalju
jep
ogov
or.
Bes
edilo
vse
buje
več
tež
jihn
apak
pri
upo
-ra
biz
ahte
vani
hje
ziko
vnih
str
uktu
rin
be-
sedi
šču,
kim
esto
ma
mot
ijor
azum
evan
je.
Dija
kgo
vori
zv
elik
oza
tika
nja
inn
ejas
no,
tako
da
seb
esed
ilod
elno
ne
razu
me.
Iz-
govo
rjav
agl
asov
,bes
edni
ins
tavč
nin
agla
ste
rin
tona
cija
vse
buje
jov
elik
ona
pak,
ki
mes
tom
aov
iraj
ora
zum
evan
je.
1
Vse
bina
jev
ečin
oma
nepr
imer
na,i
ma
veli-
kop
oman
jklji
vost
igle
dez
ahte
vani
hin
for-
mac
ij,je
nep
repr
ičlji
vain
kom
aju
stre
zna.
D
ijak
sev
ečin
oma
neo
dziv
aus
trez
non
avp
raša
nja.
Bes
edilo
vse
buje
vel
iko
napa
kpr
iupo
rabi
za
htev
anih
jezi
kovn
ihs
truk
tur
inb
esed
i-šč
a,ta
kod
aje
kom
ajr
azum
ljivo
.
Bes
edilo
se
veči
nom
ane
raz
ume,
ker
je
govo
rne
teko
čin
om
ejen
na
enos
tavn
epo
-ve
di.I
zgov
orja
vag
laso
v,b
esed
niin
sta
včni
na
glas
ter
into
naci
jav
sebu
jejo
tolik
ona
pak,
da
več
inom
aov
iraj
ora
zum
evan
je.
87
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
TO
čK
EV
SEB
INA
IN S
PO
RO
čIL
-N
A U
STR
EZN
OST
BES
EDIŠ
čE
IN
JEZ
IKO
VN
A P
RAV
ILN
OST
NA
STO
PIZ
GO
VO
RJA
VA IN
IN
TO
NA
CIJ
A
5
Vse
bina
pop
olno
ma
ustr
eza
nalo
gi,s
poro
čiln
inam
enje
do
seže
n,v
klju
čene
so
vse
zaht
evan
ein
form
acije
,mor
da
ena
lažj
apo
man
jklji
vost
.Zah
-te
vane
vse
bine
:opi
sti
pičn
ega
dnev
av
tedn
uin
opi
sak
tivn
o-st
iza
kone
cte
dna.
Jezi
kje
pri
mer
en,v
klju
čuje
vs
epr
ičak
ovan
eje
ziko
vne
stru
ktur
ein
bes
ediš
če.B
ese-
dilo
vse
buje
len
ekaj
man
jših
na
pak
priu
pora
bite
žjih
st
rukt
uri
n/al
ibes
ediš
ča.
Dija
kse
izra
žaja
sno
inp
repr
ičlji
vo,
jasn
oiz
raža
inu
tem
elju
jes
voje
m
isli,
zel
odo
bro
pozn
asv
ojo
tem
o.
Pred
stav
itev
vseb
inje
zel
oiz
virn
ain
zel
opr
itegn
epo
sluš
alca
.Slik
ovno
gr
adiv
oje
vs
oraz
mer
juz
gov
orje
nim
.D
ijak
pros
tog
ovor
i,iz
točn
ice
ozir
oma
slik
ovno
gra
divo
mu
jele
vp
omoč
.
Dija
kgo
vori
teko
čez
na-
ravn
imz
atik
anje
m,j
asno
in
raz
umlji
vo.I
zgov
orja
va
glas
ov,b
esed
niin
sta
včni
na
glas
ter
into
naci
jas
ous
trez
niz
nek
ajm
anjš
imi
pom
anjk
ljivo
stm
i.
4
Vse
bina
ust
reza
nal
ogi,
spor
očiln
inam
enje
dos
ežen
,vk
ljuče
nes
osk
oraj
vse
zah
te-
vane
info
rmac
ije,m
orda
ena
al
idve
pom
anjk
ljivo
sti.
Jezi
kin
bes
ediš
čes
tap
rim
er-
na,v
enda
rvs
ebuj
eta
neka
jve
čna
pak
prip
riča
kova
nih
jezi
kovn
ihs
truk
tura
hin
be
sedi
šču.
Nap
ake
nem
otijo
ra
zum
evan
ja.
Dija
kse
izra
žap
rim
erno
,klju
bm
anj-
šim
spo
drsl
jaje
ms
eja
sno
izra
ža,v
en-
dar
man
jpre
prič
ljivo
ute
mel
juje
svo
je
mis
lite
rpo
znav
anje
tem
e.P
reds
tavi
-te
vvs
ebin
jem
anji
zvir
nain
obč
asno
iz
gubi
sti
ks
posl
ušal
cem
.Slik
ovno
gr
adiv
oje
vs
oraz
mer
juz
gov
orje
nim
.D
ijak
večk
ratb
ere
bese
dilo
.
Dija
kgo
vori
zv
ečz
ati-
kanj
a,m
anjr
azum
ljivo
in
jasn
o,v
enda
rne
mot
ira
zum
evan
ja.I
zgov
orja
va
glas
ov,b
esed
niin
sta
včni
na
glas
ter
into
naci
jav
se-
buje
jov
ečn
apak
.
3
Vse
bina
še
ustr
eza
nalo
gi,
izto
čnic
eso
mal
ora
zvite
,be
sedi
loje
kra
tko,
spo
roči
lo
nič
isto
jasn
o.Im
ave
čko
tdve
po
man
jklji
vost
i.
Bes
edilo
vse
buje
več
težj
ih
napa
kpr
iupo
rabi
pri
čako
-va
nih
jezi
kovn
ihs
truk
tur
in
bese
dišč
u,k
imes
tom
am
otijo
ra
zum
evan
je.
Dija
kse
ne
izra
žaj
asno
,je
nep
repr
i-čl
jivi
nne
poz
nad
obro
svo
jet
eme.
Pr
edst
avite
vje
nej
asna
in
povp
rečn
a,
tako
da
posl
ušal
eco
bčas
noiz
gubi
za-
nim
anje
.Sl
ikov
nog
radi
voj
epo
man
j-kl
jivo
inn
ivs
oraz
mer
juz
gov
orje
nim
.Ve
čino
ma
bere
bes
edilo
.
Dija
kgo
vori
zv
elik
oza
ti-
kanj
ain
nej
asno
,ta
kod
ase
bes
edilo
del
non
era
zu-
me.
Izg
ovor
java
gla
sov,
be-
sedn
iin
sta
včni
nag
las
ter
into
naci
jav
sebu
jejo
vel
iko
napa
k,k
im
esto
ma
ovir
ajo
razu
mev
anje
.
2
Vse
bina
kom
aju
stre
zan
alog
i,iz
točn
ice
niso
raz
vite
,spo
roči
l-ni
nam
enje
kom
ajda
dos
ežen
.
Bes
edilo
vse
buje
vel
iko
težj
ihn
apak
pri
upo
rabi
pr
ičak
ovan
ihje
ziko
vnih
st
rukt
urin
bes
ediš
ču,
tako
da
jek
omaj
raz
umlji
vo.
Dija
kse
izra
žan
ejas
noin
nep
repr
i-čl
jivo
ter
slab
opo
zna
svoj
ote
mo.
Pr
edst
avite
vje
vv
ečin
inej
asna
in
neza
nim
iva
zap
oslu
šalc
a.B
esed
ilo
ves
čas
bere
.Slik
ovno
gra
divo
je
nepr
imer
no.
Bes
edilo
se
veči
nom
ane
ra
zum
e,k
erg
ovor
nit
ekoč
in
jeo
mej
enn
aen
osta
vne
pove
di.I
zgov
orja
vag
laso
v,
bese
dnii
nst
avčn
inag
las
ter
into
naci
jav
sebu
jejo
to
liko
napa
k,d
ave
čino
ma
ovir
ajo
razu
mev
anje
.
1.5.5 Ocenjevanje predstavitve »Mi rutina diaria«
88
ŠPANŠČINA
TO
čK
EV
SEB
INA
IN S
PO
RO
čIL
NA
U
STR
EZN
OST
BES
EDIŠ
čE
IN J
EZIK
OV
NA
P
RAV
ILN
OST
NA
STO
PIZ
GO
VO
RJA
VA
IN IN
TO
NA
CIJ
A
5
Vse
bina
pop
olno
ma
ustr
eza
na-
logi
,sp
oroč
ilni
nam
enj
edo
se-
žen,
vkl
juče
nes
ovs
eza
htev
a-ne
info
rmac
ije,m
orda
ena
lažj
apo
man
jklji
vost
.
Jezi
kje
pri
mer
en,v
klju
čuje
vse
pr
ičak
ovan
eje
ziko
vne
stru
ktu-
rei
nbe
sedi
šče.
Bes
edilo
vse
-bu
jele
nek
ajm
anjš
ihn
apak
pri
up
orab
ite
žjih
str
uktu
ri
n/al
ibe
sedi
šča.
Dija
kse
izr
aža
jasn
oin
pre
pri-
čljiv
o,ja
sno
izra
žain
ute
mel
ju-
jes
voje
mis
li,z
elo
dobr
opo
zna
svoj
ote
mo.
Pre
dsta
vite
vvs
ebin
je
zel
oiz
virn
ain
pri
tegn
epo
-sl
ušal
ca.
Slik
ovno
gra
divo
je
vso
razm
erju
zg
ovor
jeni
m.D
ijak
pros
tog
ovor
i,iz
točn
ice
ozir
o-m
asl
ikov
nog
radi
vom
uje
le
vpo
moč
.
Dija
kgo
vori
tek
oče
zna
ravn
im
zati
kanj
em,
jasn
oin
raz
umlji
-vo
.Iz
govo
rjav
agl
asov
,be
sedn
iin
sta
včni
nag
las
ter
into
naci
ja
sou
stre
zni
zne
kaj
man
jšim
ipo
man
jklji
vost
mi.
4
Vse
bina
ust
reza
nal
ogi,
spor
o-či
lni
nam
enj
edo
seže
n,v
klju
-če
nes
osk
oraj
vse
zah
teva
ne
info
rmac
ije,
mor
dae
naa
lidv
epo
man
jklji
vost
i.
Jezi
kin
bes
ediš
čes
tap
rim
er-
na,
vend
arv
sebu
jeta
nek
ajv
eč
napa
kpr
ipri
čako
vani
hje
ziko
v-ni
hst
rukt
urah
in
be
sedi
šču.
N
apak
ene
mot
ijora
zum
evan
ja.
Dija
kse
izra
žap
rim
erno
,klju
bm
anjš
ims
podr
slja
jem
se
jasn
oiz
raža
,ve
ndar
man
jpr
epri
člji-
vo
utem
elju
je
svoj
em
isli
ter
pozn
avan
jet
eme.
Pre
dsta
vite
vvs
ebin
je
man
jiz
virn
ain
obč
a-sn
oiz
gubi
sti
ks
posl
ušal
cem
.Sl
ikov
nog
radi
voje
vs
oraz
mer
-ju
zg
ovor
jeni
m.
Dija
kve
čkra
tbe
reb
esed
ilo.
Dija
kgo
vori
z
več
zati
kanj
a,
man
jra
zum
ljivo
in
jasn
o,v
en-
dar
nem
oti
razu
mev
anja
.Iz
-go
vorj
ava
glas
ov,
bese
dni
in
stav
čni
nagl
as
ter
into
naci
ja
vseb
ujej
ove
čna
pak.
3
Vse
bina
še
ustr
eza
nalo
gi,i
ztoč
-ni
ces
om
alo
razv
ite,b
esed
iloje
kr
atko
,sp
oroč
ilon
iči
sto
jasn
o.
Ima
več
kotd
vep
oman
jklji
vost
i.
Bes
edilo
vse
buje
več
tež
jihn
a-pa
kpr
iupo
rabi
pri
čako
vani
hje
-zi
kovn
ihs
truk
tur
inb
esed
išču
,ki
mes
tom
am
otijo
razu
mev
anje
.
Dija
kse
ne
iz
raža
ja
sno,
je
ne
prep
ričl
jivi
nne
poz
nad
o-br
osv
oje
tem
e.
Pred
stav
itev
jen
ejas
nai
npo
vpre
čna,
tak
oda
pos
luša
lec
obča
sno
izgu
bi
zani
man
je.
Slik
ovno
gra
divo
je
pom
anjk
ljivo
in
niv
sor
azm
er-
juz
gov
orje
nim
.Več
inom
abe
re
bese
dilo
.
Dija
kgo
vori
zv
elik
oza
tika
nja
inn
ejas
no,
tako
da
seb
esed
ilo
deln
one
raz
ume.
Izg
ovor
java
gl
asov
,be
sedn
iin
sta
včni
na-
glas
ter
into
naci
jav
sebu
jejo
ve-
liko
napa
k,k
im
esto
ma
ovir
ajo
razu
mev
anje
.
2
Vse
bina
kom
aju
stre
zan
alog
i,iz
točn
ice
niso
raz
vite
,spo
roči
l-ni
nam
enje
kom
ajda
dos
ežen
.
Bes
edilo
vs
ebuj
eve
liko
težj
ih
napa
kpr
iup
orab
ipr
ičak
ovan
ih
jezi
kovn
ih
stru
ktur
in
be
sedi
-šč
u,ta
kod
aje
kom
ajra
zum
ljivo
.
Dija
kse
izr
aža
neja
sno
inn
e-pr
epri
čljiv
ote
rsl
abo
pozn
asv
o-jo
tem
o.P
reds
tavi
tev
jev
več
ini
neja
sna
inn
ezan
imiv
aza
pos
lu-
šalc
a.B
esed
ilov
esč
asb
ere.
Sli-
kovn
ogr
adiv
oje
nep
rim
erno
.
Bes
edilo
se
ve
čino
ma
ne
ra-
zum
e,k
erj
ego
vor
nete
koč
in
omej
enn
aen
osta
vne
pove
di.
Izgo
vorj
ava
glas
ov,
bese
dni
in
stav
čni
nagl
as
ter
into
naci
ja
vseb
ujej
oto
liko
napa
k,d
ave
či-
nom
aov
iraj
ora
zum
evan
je.
1.5.6 Ocenjevanje predstavitve »Mi mundo«
89
TO
čK
EV
SEB
INA
IN S
PO
RO
čIL
NA
U
STR
EZN
OST
BES
EDIŠ
čE
IN J
EZIK
OV
NA
P
RAV
ILN
OST
NA
STO
PIZ
GO
VO
RJA
VA
IN IN
TO
NA
CIJ
A
5
Vse
bina
pop
olno
ma
ustr
eza
na-
logi
,sp
oroč
ilni
nam
enj
edo
se-
žen,
vkl
juče
nes
ovs
eza
htev
a-ne
info
rmac
ije,m
orda
ena
lažj
apo
man
jklji
vost
.
Jezi
kje
pri
mer
en,v
klju
čuje
vse
pr
ičak
ovan
eje
ziko
vne
stru
ktu-
rei
nbe
sedi
šče.
Bes
edilo
vse
-bu
jele
nek
ajm
anjš
ihn
apak
pri
up
orab
ite
žjih
str
uktu
ri
n/al
ibe
sedi
šča.
Dija
kse
izr
aža
jasn
oin
pre
pri-
čljiv
o,ja
sno
izra
žain
ute
mel
ju-
jes
voje
mis
li,z
elo
dobr
opo
zna
svoj
ote
mo.
Pre
dsta
vite
vvs
ebin
je
zel
oiz
virn
ain
pri
tegn
epo
-sl
ušal
ca.
Slik
ovno
gra
divo
je
vso
razm
erju
zg
ovor
jeni
m.D
ijak
pros
tog
ovor
i,iz
točn
ice
ozir
o-m
asl
ikov
nog
radi
vom
uje
le
vpo
moč
.
Dija
kgo
vori
tek
oče
zna
ravn
im
zati
kanj
em,
jasn
oin
raz
umlji
-vo
.Iz
govo
rjav
agl
asov
,be
sedn
iin
sta
včni
nag
las
ter
into
naci
ja
sou
stre
zni
zne
kaj
man
jšim
ipo
man
jklji
vost
mi.
4
Vse
bina
ust
reza
nal
ogi,
spor
o-či
lni
nam
enj
edo
seže
n,v
klju
-če
nes
osk
oraj
vse
zah
teva
ne
info
rmac
ije,
mor
dae
naa
lidv
epo
man
jklji
vost
i.
Jezi
kin
bes
ediš
čes
tap
rim
er-
na,
vend
arv
sebu
jeta
nek
ajv
eč
napa
kpr
ipri
čako
vani
hje
ziko
v-ni
hst
rukt
urah
in
be
sedi
šču.
N
apak
ene
mot
ijora
zum
evan
ja.
Dija
kse
izra
žap
rim
erno
,klju
bm
anjš
ims
podr
slja
jem
se
jasn
oiz
raža
,ve
ndar
man
jpr
epri
člji-
vo
utem
elju
je
svoj
em
isli
ter
pozn
avan
jet
eme.
Pre
dsta
vite
vvs
ebin
je
man
jiz
virn
ain
obč
a-sn
oiz
gubi
sti
ks
posl
ušal
cem
.Sl
ikov
nog
radi
voje
vs
oraz
mer
-ju
zg
ovor
jeni
m.
Dija
kve
čkra
tbe
reb
esed
ilo.
Dija
kgo
vori
z
več
zati
kanj
a,
man
jra
zum
ljivo
in
jasn
o,v
en-
dar
nem
oti
razu
mev
anja
.Iz
-go
vorj
ava
glas
ov,
bese
dni
in
stav
čni
nagl
as
ter
into
naci
ja
vseb
ujej
ove
čna
pak.
3
Vse
bina
še
ustr
eza
nalo
gi,i
ztoč
-ni
ces
om
alo
razv
ite,b
esed
iloje
kr
atko
,sp
oroč
ilon
iči
sto
jasn
o.
Ima
več
kotd
vep
oman
jklji
vost
i.
Bes
edilo
vse
buje
več
tež
jihn
a-pa
kpr
iupo
rabi
pri
čako
vani
hje
-zi
kovn
ihs
truk
tur
inb
esed
išču
,ki
mes
tom
am
otijo
razu
mev
anje
.
Dija
kse
ne
iz
raža
ja
sno,
je
ne
prep
ričl
jivi
nne
poz
nad
o-br
osv
oje
tem
e.
Pred
stav
itev
jen
ejas
nai
npo
vpre
čna,
tak
oda
pos
luša
lec
obča
sno
izgu
bi
zani
man
je.
Slik
ovno
gra
divo
je
pom
anjk
ljivo
in
niv
sor
azm
er-
juz
gov
orje
nim
.Več
inom
abe
re
bese
dilo
.
Dija
kgo
vori
zv
elik
oza
tika
nja
inn
ejas
no,
tako
da
seb
esed
ilo
deln
one
raz
ume.
Izg
ovor
java
gl
asov
,be
sedn
iin
sta
včni
na-
glas
ter
into
naci
jav
sebu
jejo
ve-
liko
napa
k,k
im
esto
ma
ovir
ajo
razu
mev
anje
.
2
Vse
bina
kom
aju
stre
zan
alog
i,iz
točn
ice
niso
raz
vite
,spo
roči
l-ni
nam
enje
kom
ajda
dos
ežen
.
Bes
edilo
vs
ebuj
eve
liko
težj
ih
napa
kpr
iup
orab
ipr
ičak
ovan
ih
jezi
kovn
ih
stru
ktur
in
be
sedi
-šč
u,ta
kod
aje
kom
ajra
zum
ljivo
.
Dija
kse
izr
aža
neja
sno
inn
e-pr
epri
čljiv
ote
rsl
abo
pozn
asv
o-jo
tem
o.P
reds
tavi
tev
jev
več
ini
neja
sna
inn
ezan
imiv
aza
pos
lu-
šalc
a.B
esed
ilov
esč
asb
ere.
Sli-
kovn
ogr
adiv
oje
nep
rim
erno
.
Bes
edilo
se
ve
čino
ma
ne
ra-
zum
e,k
erj
ego
vor
nete
koč
in
omej
enn
aen
osta
vne
pove
di.
Izgo
vorj
ava
glas
ov,
bese
dni
in
stav
čni
nagl
as
ter
into
naci
ja
vseb
ujej
oto
liko
napa
k,d
ave
či-
nom
aov
iraj
ora
zum
evan
je.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
1.6 Obrazec za učno pripravo
UčNI SKLOP:LETNIK:RAVEN: PREDVIDENO ŠTEVILO UR:UčNI CILJI:PRIčAKOVANI UčNI DOSEŽKI DIJAKOV:KLJUčNE KOMPETENCE: • sporazumevanjevtujemjeziku-španščina
• sporazumevanjevmaternemjeziku• medkulturnakompetenca-kulturnazavest
inizražanje• učenjeučenja• socialneindržavljanskekompetence• digitalnapismenost• samoiniciativnostinpodjetnost• matematičnakompetencaterosnovnekom-
petencevznanostiintehnologiji
MEDPREDMETNE POVEZAVE:KROSKURIKULARNE TEME: • državljanskakultura/etika
• IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti)• knjižničnainformacijskaznanja• okoljskavzgoja• vzgojazazdravje• poklicnaorientacija• kemijskavarnost• vzgojapotrošnika• prometnavzgoja
UčNA SREDSTVA IN PRIPOMOčKI:
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV
GRADIVAZAUČITELJE:
GRADIVAZADIJAKE:
90
ŠPANŠČINA
1.7 Primer letne priprave61
LETNIK: 1.
ŠTEVILO UR: 105
LITERATURA:
a)zadijake:
Učbenik:Verdiaet.al.ENACCIÓN1:LibrodelalumnoyCuadernodeejercicios
Domače branje:poenostavljenoberilo»Laestrellaenpeligro«
Evropski jezikovni listovnik(zbirnamapassamoocenjevalnimilestvicami)
b)zaučitelja:
Učbenik:Verdiaet.al.ENACCIÓN1:Librodelalumno,Cuadernodeejercicios,Librodelprofesor,audioCD,DVD,CD-ROM,PDI(aktivnostizainterak-tivnotablo)
Priročniki:Gramáticaendiálogo,Vocabularioendiálogo,ColecciónPráctica,ni-velbásico,PasaporteA1(Librodelalumno,Cuadernodeejercicios)
RAZPOREDITEV UčNE SNOVI:
Splošna znanja (75 ur)
Učnisklop Predvidenoštevilour
1.Aprendemosespañol 10
2.Nosconocemos 12
3.Entreamigos 14
4.Laciudaddondevivo 13
5.Tomamosalgo 12
6.Hábitosytiempolibre 14
Vvsakučnisklopsovključenetudiurenamenjenepreverjanjuinocenjevanju.
6 PrimeručnepripravejenarejennapodlagiučbenikaEnacción1.Učiteljnapišesvojopripravovskladuzučnimnačrtom.
91
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
Posebna znanja (30 ur)
Učnisklop Predvidenoštevilour
Poglabljanjesnovivsakegasklopa 12
Evropskijezikovnilistovnikinsamoocenjevanje 4
Branjepoezijeinpredstavitev 2
NavidadenEspaña 2
DonQuijotedelaMancha 2
Domačebranje 2
Ogledgledališkihpredstavalifilmov 4
ProjektnidanHranainzdravje 2
92
ŠPANŠČINA
Učn
i cilj
i (vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i)P
riča
kova
ni u
čni d
osež
ki d
ijaka
Kom
pete
nce
7 , ve
ščin
e in
sp
retn
osti
8
Kro
sku
riku
larn
e te
me
in
med
pred
met
ne
pove
zave
Spoz
nava
nje
špan
ske
abec
ede
in
glas
ov,p
rim
erja
nje
ssl
oven
ščin
oZ
nap
ravi
lno
črko
vati
inu
stre
zno
izgo
-va
rjat
igla
sove
,dop
ušča
jos
ena
pake
pri
gl
asov
ih,k
ijih
slo
venš
čina
nim
a.
slov
enšč
ina
Spoz
nava
nje
štev
ilko
d1
do1
00Po
zna,
raz
ume
inu
pora
blja
šte
vilk
eod
1
do1
00.
mat
emat
ika
Spoz
nava
nje
oblik
ino
snov
ner
abe
nedo
ločn
ega
ind
oloč
nega
čle
naPr
epoz
nan
edol
očni
ind
oloč
nič
len
ter
pozn
aos
novn
ora
bo.
Tvor
jenj
em
noži
nes
amos
taln
ikov
in
pri
devn
ikov
Pozn
apr
avila
in
zna
tvor
itim
noži
nos
a-m
osta
lnik
ovin
pri
devn
ikov
.
Spoz
nava
nje
oblik
ein
rab
eos
eb-
nih
inv
praš
alni
hza
imko
vPo
zna,
raz
ume
inu
pora
blja
ose
bne
in
vpra
šaln
eza
imke
.
Spoz
nava
nje
treh
sku
pin
spre
gate
vna
-ar,
-er,
-ir
Pozn
atr
isku
pine
spr
egat
evn
a–a
r,-e
r,-i
r.
Spoz
nava
nje
inu
pora
bag
lago
lov
llam
arse
,ha
blar
,se
r,q
uer
erPo
zna,
raz
ume
inu
pora
blja
gla
gole
lla
-m
arse
,ha
blar
,se
r,q
uere
r.
Spoz
nava
nje
imen
za
drža
ve,n
aro-
dnos
tiin
jezi
kePo
zna
imen
aza
raz
lične
drž
ave,
nar
o-dn
osti
inje
zike
.m
edku
ltur
nost
Pred
stav
ljanj
eos
ebe
zna
josn
ov-
nejš
imii
nfor
mac
ijam
iSe
zn
apr
edst
avit
iz
najo
snov
nejš
imi
info
rmac
ijam
iin
po
isti
hin
form
acija
hsp
raše
vati
.
Spoz
nava
nje
inu
pora
baiz
razo
vza
po
zdra
veSp
ozna
,ra
zum
ein
upo
rabl
jai
zraz
eza
po
zdra
ve.
med
kult
urno
st
Izra
žanj
eza
nim
anja
zg
lago
lom
ain
tere
sar,
qu
erer
iniz
raža
nje
nam
ena
spr
edlo
gom
par
a
Zna
izra
žati
svo
jaz
anim
anja
zg
lago
lom
ain
tere
sar,
qu
erer
in
nam
ens
pre
dlog
om
para
ter
pois
tih
info
rmac
ijah
spra
ševa
ti.
Izra
ziz
anim
anja
oh
ispa
nske
ms
vetu
.
izpo
lnje
vanj
eob
razc
ao
učen
juš
panš
čine
m
edku
ltur
nost
Spoz
nava
nje
stra
tegi
jza
učen
je
bese
dišč
aSp
ozna
str
ateg
ijein
nek
ater
epo
skuš
aup
orab
ljati
.uč
enje
uče
nja
UčNI SKLOP 1: Aprendemos español
7 Polegosnovnesporazumevalnekompetencevtujemjezikuinsporazumevalnekompe-tencevmaternemjeziku,kijetudivednoprisotna.
8 Dijakiskladnorazvijajovsejezikovnespretnosti:bralnoinslušnorazumevanje,govor-noinpisnosporazumevanjetergovornoinpisnosporočanje.Zapisanesoletiste,kisopoudarjenepridoločenihciljih.
93
Učn
i cilj
i (vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i)P
riča
kova
ni u
čni d
osež
ki
dija
kaK
ompe
ten
ce, v
ešči
ne
in
spre
tnos
tiK
rosk
uri
kula
rne
tem
e in
m
edpr
edm
etn
e po
veza
ve
Izra
žanj
eos
ebni
hin
form
acij:
na
rodn
ost,
sta
rost
,pok
lic,
zako
nski
sta
n,n
aslo
v,te
lefo
n
Zna
spr
ašev
atip
oos
ebni
hin
form
acija
hin
nan
jeo
dgov
ar-
jati
,se
zna
pred
stav
iti.
Spoz
nava
nje
inr
aba
bese
dišč
aza
pok
lice
ina
ktiv
nost
iza
pros
tič
as
Spoz
nain
upo
rabl
jab
esed
išče
za
pok
lice
ina
ktiv
nost
iza
pros
tič
as.
Spoz
nava
nje
konč
nic
zas
pre-
ganj
epr
aviln
ihg
lago
lov
ter
nepr
aviln
ihh
acer
,es
tar,
ten
er
Pozn
ako
nčni
cez
asp
rega
nje
prav
ilnih
gla
golo
vin
spr
egat
ve
ustr
ezno
upo
rabl
ja.
Pozn
ain
up
orab
lja
spre
gatv
ene
prav
il-ni
hgl
agol
ovh
acer
,es
tar,
ten
er.
Spoz
nava
nje
prav
ilna
glaš
eva-
nja
inp
ravo
pisa
Pozn
apr
avila
za
nagl
ašev
anje
in
pra
vopi
ste
rjih
ust
rezn
oup
o-ra
blja
pri
izgo
vorj
avii
npi
sanj
u.
bran
je,g
ovor
Spoz
nava
nje
inr
aba
vrst
ilnih
št
evni
kov
od1
do
10Po
zna
in
upor
ablja
vr
stiln
ešt
evni
keo
d1
do1
0.
Raz
umev
anje
in
raba
poš
tnih
in
ele
ktro
nski
hna
slov
ovR
azum
ein
zna
nap
isat
ipoš
tne
ine
lekt
rons
ken
aslo
ve.
digi
taln
api
smen
ost,
m
edku
ltur
nost
IKT
Izra
žanj
eže
ljaz
gla
golo
m
gust
ar(
1.os
.ed.
)te
rna
men
az
voy
a+
infi
nit
ivo
Izra
žaž
elje
ote
m,k
ajb
ise
rad
učil
zgl
agol
omg
ust
aría
,in
na-
men
e,k
ako
seb
ouč
iltu
jega
je-
zika
zv
oya
+in
fin
itiv
o.N
apiš
era
zgle
dnic
opr
ijate
lju.
učen
jeu
čenj
a,p
isan
je
Spoz
nava
nje
stra
tegi
jza
raz
u-m
evan
jeb
esed
ilSp
ozna
str
ateg
ijei
nne
kate
re
posk
uša
upor
ablja
ti.
učen
jeu
čenj
a
UčNI SKLOP 2: Nos conocemos
OCENJEVANJE: 1. Pisni preizkus objektivnega tipa (bralno razumevanje, poznavanje in raba besedišča ter
slovnice,pisanje)skupajzvsebinami1.sklopa.2. Branjekratkepoezije(posebnaznanja).
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
94
ŠPANŠČINA
Učn
i cilj
i (vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i)P
riča
kova
ni u
čni d
osež
ki
dija
kaK
ompe
ten
ce, v
ešči
ne
in s
pret
nos
tiK
rosk
uri
kula
rne
tem
e in
m
edpr
edm
etn
e po
veza
ve
Opi
sova
nje
fizi
čnih
ino
sebn
ih
last
nost
ilju
di,s
pozn
avan
jein
up
orab
aus
trez
nega
bes
ediš
ča
Opi
suje
fiz
ične
ino
sebn
ela
stno
sti.
Pozn
a,r
azum
ein
ust
rezn
oup
ora-
blja
bes
ediš
čez
aop
isov
anje
ljud
i.
Iden
tifi
kaci
jao
seb
zup
orab
o
eld
e/la
de/
los
de/l
asd
eZ
naid
enti
fici
rati
ose
bez
upo
rabo
el
de/
lad
e/lo
sde
/las
de.
Spoz
nava
nje
inu
pora
baiz
razo
vza
dru
žins
keč
lane
,raz
lične
ti
ped
ruži
n,p
rim
erja
nje
in
vred
note
nje
Pozn
a,r
azum
ein
upo
rabl
jaiz
raze
za
dru
žins
keč
lane
,opi
suje
svo
jo
druž
ino
inr
azlič
neti
ped
ruži
n,
prim
erja
inv
redn
oti.
soci
alne
kom
pete
nce,
pi
sanj
eso
ciol
ogija
Spoz
nava
nje
inu
pora
bas
vojil
-ni
hza
imko
vPo
zna
inu
pora
blja
svo
jilne
zai
mke
.
Spoz
nava
nje
fraz
za
pozd
rave
in
ustr
ezna
upo
raba
vfo
rmal
nih
in
nefo
rmal
nih
situ
acija
h,
spoz
na-
vanj
epo
zdra
vov
vra
zlič
nih
kul-
tura
h,p
rim
erja
nje
Pozn
a,r
azum
ein
upo
rabl
jap
ozdr
a-ve
vf
orm
alni
hin
nef
orm
alni
hsi
tua-
cija
h.S
pozn
aob
like
pozd
ravo
vra
z-lič
nih
kult
urte
rjih
pri
mer
ja.
med
kult
urno
st,
soci
alne
kom
pete
nce
Spoz
nava
nje
oblik
in
rabe
gla
-go
lov
gust
ar/e
nca
nta
r/pa
rece
r,
izra
žanj
em
nenj
ate
rka
rje
nek
o-m
uvš
eč/n
ivše
č
Pozn
ain
ust
rezn
oup
orab
ljag
lago
le
gust
ar/e
nca
nta
r/pa
rece
rte
riz
raža
m
nenj
ein
zan
iman
ja.
Izra
žanj
est
rinj
anja
in
nest
rinj
a-nj
as
pris
lovo
mt
ambi
én/t
ampo
-co
ali
zaim
kom
am
ísí/
am
íno
Izra
žas
trin
janj
ein
nes
trin
janj
es
pri-
slov
omt
ambi
én/t
ampo
coa
liza
im-
kom
am
ísí/
am
íno.
Izde
lava
av
topo
rtre
ta,
prip
rava
us
tne
pred
stav
itve
iniz
vedb
aU
stno
pre
dsta
vis
ebe
ins
vojo
dru
žino
s
pom
očjo
izde
lane
gaa
vtop
ortr
eta.
govo
rno
spor
očan
je,u
stna
pr
edst
avite
v,iz
dela
va
oseb
nega
por
tret
a(k
olaž
)
likov
nau
met
nost
Spoz
nava
nje
stra
tegi
jza
pom
ne-
nje
bese
dišč
aPr
epoz
nas
trat
egije
,ki
jih
že
upo-
rabl
ja,
spoz
nan
ove
inj
ihp
osku
ša
upor
ablja
ti.
učen
jeu
čenj
a
UčNI SKLOP 3: Entre amigos
OCENJEVANJE: 1. Pisni preizkus objektivnega tipa (bralno razumevanje, poznavanje in raba besedišča ter
slovnice,pisanje).2. Ustnapredstavitevsebeinsvojedružine.
95
Učn
i cilj
i (vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i)P
riča
kova
ni u
čni d
osež
ki
dija
kaK
ompe
ten
ce, v
ešči
ne
in
spre
tnos
tiK
rosk
uri
kula
rne
tem
e in
m
edpr
edm
etn
e po
veza
ve
Opi
sova
nje
kraj
ev(
vasi
,mes
t,
pokr
ajin
e)z
osn
ovni
mb
ese-
dišč
em
Opi
suje
kra
jete
rop
iše
svoj
kr
ajz
ust
rezn
ora
bob
esed
išča
.
Spoz
nava
nje
razl
ike
vra
bi
med
gla
goli
esta
r,h
ayin
ser
Pozn
aos
novn
ora
bog
lago
lov
ser,
est
ar,
hay
ter
jihu
stre
zno
upor
ablja
.
Opi
sova
nje,
kje
se
nek
kraj
,us
tano
van
ahaj
az
upor
abo
kraj
evni
hpr
edlo
gov
inp
risl
o-vo
v(l
ejos
de,
cer
cad
e,d
etrá
s,
dela
nte
…)
ter
bese
dišč
aza
st
rani
neb
a
Spra
šuje
inp
ove,
kje
se
naha
ja
nek
kraj
ali
zgra
dba/
usta
nova
z
ustr
ezno
upo
rabo
kra
jevn
ih
pred
logo
vin
pri
slov
ovte
rst
rani
neb
a.
orie
ntir
anje
vp
rost
oru
Daj
anje
os
novn
ih
navo
dil,
kako
pri
tid
one
kega
kra
jaR
azum
ein
daj
ena
vodi
la,k
ako
prit
ido
neke
gak
raja
.or
ient
iran
jev
pro
stor
u
Pisa
nje
razg
ledn
ice
spo
čitn
icN
apiš
era
zgle
dnic
oz
enos
tav-
nim
opi
som
kra
ja.
pisa
nje
Upo
raba
dol
očni
hin
ned
oloč
-ni
hčl
enov
Ust
rezn
oup
orab
ljad
oloč
niin
ne
dolo
čnič
len
ven
osta
vnih
st
avki
h.
Spoz
nava
nje
stra
tegi
jza
raz
u-m
evan
jeg
ovor
ain
gov
orne
ga
spor
očan
ja
Prep
ozna
str
ateg
ije,k
ijih
že
upor
ablja
,spo
zna
nove
inji
hpo
skuš
aup
orab
ljati
.
učen
jeu
čenj
a
UčNI SKLOP 4: La ciudad donde vivo
OCENJEVANJE:1. Pisni preizkus objektivnega tipa (bralno razumevanje, poznavanje in raba besedišča ter
slovnice,pisanje).2. Ustnospraševanje
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
96
ŠPANŠČINA
Učn
i cilj
i (vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i)P
riča
kova
ni u
čni d
osež
ki d
ijaka
Kom
pete
nce
, veš
čin
e in
spr
etn
osti
Kro
sku
riku
larn
e te
me
in
med
pred
met
ne
pove
zave
Spoz
nava
nje
bese
dišč
aza
lok
a-le
,kje
rse
str
eže
hran
ain
pija
ča,
bese
dišč
eza
obr
oke
inm
enije
Pozn
a,r
azum
ein
upo
rabl
jate
izra
ze.
med
kult
urno
st
vzgo
jap
otro
šnik
a
Spoz
nava
nje
inr
aba
bese
dišč
aza
nar
očan
jeh
rane
inp
ijače
,pr
ehra
mbn
eiz
delk
ein
pija
čo
Pozn
a,r
azum
ein
upo
rabl
jab
esed
išče
,ki
se
upor
ablja
vr
esta
vrac
ijah,
bar
ihin
tr
govi
nah
shr
ano.
Raz
ume
inu
pora
-bl
jab
esed
išče
za
težo
,mer
ein
kol
ičin
o.
vzgo
jap
otro
šnik
a
Nar
očan
jeh
rane
po
tele
fonu
,sp
ozna
vanj
eos
novn
ega
bese
-di
šča
zau
pora
bot
elef
ona,
spo
-zn
avan
jes
trat
egij
zap
ripr
avo
tele
fons
kega
pog
ovor
a
Zna
nar
očit
ihra
nop
ote
lefo
nuin
razu
-m
een
osta
ven
tele
fons
kip
ogov
or.
Spoz
nas
trat
egije
inji
hpo
skuš
aup
ora-
biti
pri
pri
prav
ina
tele
fons
kip
ogov
or.
učen
jeu
čenj
a
Opi
sova
nje
jedi
inn
jihov
ih
sest
avin
Raz
ume
ing
ovor
io
znač
ilnos
tih
raz-
lični
hje
diin
njih
ovih
ses
tavi
nah.
Raz
umev
anje
inp
isan
jek
uhin
j-sk
ega
rece
pta
Raz
ume
inn
apiš
eze
loe
nost
aven
ku-
hinj
skir
ecep
t.
Opi
sova
nje
preh
ranj
eval
nih
nava
dR
azum
eop
ise
preh
ranj
eval
nih
nava
d,
opis
uje
svoj
e,j
ihp
rim
erja
zd
rugi
mi
inv
redn
oti.
Upo
rabl
jag
lago
leg
ust
ar,
apet
ecer
,pr
efer
ir.
vzgo
jaz
azd
ravj
e
Obl
ikov
anje
men
ijaS
sošo
lcio
blik
uje
men
iin
gap
reds
tavi
.so
cial
nek
ompe
tenc
e,g
o-vo
rno
spor
azum
evan
jein
sp
oroč
anje
likov
nau
met
nost
Spoz
nava
nje
inr
aba
zaim
kov
zad
irek
tni
ini
ndir
ektn
isk
lon
(lo,
la,
los,
las,
le,
les)
Pozn
ain
upo
rabl
jaz
aim
kez
adi
rekt
niin
in
dire
ktni
skl
on(
lo,l
a,lo
s,la
s,le
,les
).
Spoz
nava
nje
štev
ilko
d10
0do
10
00Po
zna,
raz
ume
inu
pora
blja
šte
vilk
eod
100
do
1000
.m
atem
atik
a
Spoz
nava
nje
inv
redn
oten
je
preh
ranj
eval
nih
nava
dŠp
ance
v(j
edi,
obro
ki,k
raji)
Spoz
na
in
govo
ri
opr
ehra
njev
alni
hna
vada
hŠp
ance
vin
jih
prim
erja
ss
lo-
vens
kim
i,vr
edno
ti.
Sso
šolc
iob
likuj
ezg
iban
ko.
Dig
ital
nap
ism
enos
t,s
o-ci
alne
ko
mpe
tenc
e,
sa-
moi
nici
ativ
nost
in
po
d-je
tnos
t,
med
kult
urno
st,
oblik
ovan
jez
giba
nke
Vzg
oja
za
zdra
vje,
pr
ojek
tni
dan
»Hra
nain
zdr
avje
«,IK
T
UčNI SKLOP 5: Tomamos algo
OCENJEVANJE: 1. Pisni preizkus objektivnega tipa (bralno razumevanje, poznavanje in raba besedišča ter
slovnice,pisanje).2. Ustnospraševanje.
97
Učn
i cilj
i (vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i)P
riča
kova
ni u
čni d
osež
ki d
ijaka
Kom
pete
nce
, veš
čin
e in
spr
etn
osti
Kro
sku
riku
larn
e te
me
in
med
pred
met
ne
pove
zave
Spoz
nava
nje
bese
dišč
aza
lok
a-le
,kje
rse
str
eže
hran
ain
pija
ča,
bese
dišč
eza
obr
oke
inm
enije
Pozn
a,r
azum
ein
upo
rabl
jate
izra
ze.
med
kult
urno
st
vzgo
jap
otro
šnik
a
Spoz
nava
nje
inr
aba
bese
dišč
aza
nar
očan
jeh
rane
inp
ijače
,pr
ehra
mbn
eiz
delk
ein
pija
čo
Pozn
a,r
azum
ein
upo
rabl
jab
esed
išče
,ki
se
upor
ablja
vr
esta
vrac
ijah,
bar
ihin
tr
govi
nah
shr
ano.
Raz
ume
inu
pora
-bl
jab
esed
išče
za
težo
,mer
ein
kol
ičin
o.
vzgo
jap
otro
šnik
a
Nar
očan
jeh
rane
po
tele
fonu
,sp
ozna
vanj
eos
novn
ega
bese
-di
šča
zau
pora
bot
elef
ona,
spo
-zn
avan
jes
trat
egij
zap
ripr
avo
tele
fons
kega
pog
ovor
a
Zna
nar
očit
ihra
nop
ote
lefo
nuin
razu
-m
een
osta
ven
tele
fons
kip
ogov
or.
Spoz
nas
trat
egije
inji
hpo
skuš
aup
ora-
biti
pri
pri
prav
ina
tele
fons
kip
ogov
or.
učen
jeu
čenj
a
Opi
sova
nje
jedi
inn
jihov
ih
sest
avin
Raz
ume
ing
ovor
io
znač
ilnos
tih
raz-
lični
hje
diin
njih
ovih
ses
tavi
nah.
Raz
umev
anje
inp
isan
jek
uhin
j-sk
ega
rece
pta
Raz
ume
inn
apiš
eze
loe
nost
aven
ku-
hinj
skir
ecep
t.
Opi
sova
nje
preh
ranj
eval
nih
nava
dR
azum
eop
ise
preh
ranj
eval
nih
nava
d,
opis
uje
svoj
e,j
ihp
rim
erja
zd
rugi
mi
inv
redn
oti.
Upo
rabl
jag
lago
leg
ust
ar,
apet
ecer
,pr
efer
ir.
vzgo
jaz
azd
ravj
e
Obl
ikov
anje
men
ijaS
sošo
lcio
blik
uje
men
iin
gap
reds
tavi
.so
cial
nek
ompe
tenc
e,g
o-vo
rno
spor
azum
evan
jein
sp
oroč
anje
likov
nau
met
nost
Spoz
nava
nje
inr
aba
zaim
kov
zad
irek
tni
ini
ndir
ektn
isk
lon
(lo,
la,
los,
las,
le,
les)
Pozn
ain
upo
rabl
jaz
aim
kez
adi
rekt
niin
in
dire
ktni
skl
on(
lo,l
a,lo
s,la
s,le
,les
).
Spoz
nava
nje
štev
ilko
d10
0do
10
00Po
zna,
raz
ume
inu
pora
blja
šte
vilk
eod
100
do
1000
.m
atem
atik
a
Spoz
nava
nje
inv
redn
oten
je
preh
ranj
eval
nih
nava
dŠp
ance
v(j
edi,
obro
ki,k
raji)
Spoz
na
in
govo
ri
opr
ehra
njev
alni
hna
vada
hŠp
ance
vin
jih
prim
erja
ss
lo-
vens
kim
i,vr
edno
ti.
Sso
šolc
iob
likuj
ezg
iban
ko.
Dig
ital
nap
ism
enos
t,s
o-ci
alne
ko
mpe
tenc
e,
sa-
moi
nici
ativ
nost
in
po
d-je
tnos
t,
med
kult
urno
st,
oblik
ovan
jez
giba
nke
Vzg
oja
za
zdra
vje,
pr
ojek
tni
dan
»Hra
nain
zdr
avje
«,IK
T
Učn
i cilj
i (vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i)P
riča
kova
ni u
čni d
osež
ki
dija
kaK
ompe
ten
ce, v
ešči
ne
in
spre
tnos
tiK
rosk
uri
kula
rne
tem
e in
m
edpr
edm
etn
e po
veza
ve
Opi
sova
nje
dnev
nih
akti
vnos
ti,
nava
din
akt
ivno
stiv
pro
stem
ča
suz
ust
rezn
imb
esed
išče
m
Raz
ume
opis
ein
opi
suje
svo
je
dnev
nea
ktiv
nost
i,na
vade
ina
k-tiv
nost
ivp
rost
emč
asu
zup
ora-
bou
stre
zneg
abe
sedi
šča.
Pri
mer
-ja
svo
jez
dru
gim
iin
vred
noti.
soci
alne
kom
pete
nce
vzgo
jaz
azd
ravj
e
Spoz
nava
nje
inr
aba
pris
lovo
vza
izra
žanj
epo
gost
nost
inek
eak
tivn
osti
Spra
šuje
in
daje
inf
orm
acije
o
tem
,kak
opo
gost
ose
izva
jad
o-lo
čena
akt
ivno
st.
Spoz
nava
nje
inr
aba
bese
dišč
aza
izra
žanj
eur
e,d
niv
tedn
u,
delo
vdn
eva,
mes
ecev
Pozn
a,r
azum
ein
ust
rezn
oup
orab
ljato
bes
ediš
če.
Spoz
nava
nje
inr
aba
spre
gate
vza
nep
ravi
lne
glag
ole
vse
danj
iku
Pozn
a,
razu
me
in
upor
ablja
sp
rega
tve
prav
ilnih
inn
epra
vil-
nih
glag
olov
vs
edan
jiku.
Org
aniz
iran
jen
amiš
ljene
ga
druš
tva
ino
pis
njeg
ovih
ak
tivn
osti
Gle
den
aos
ebne
inte
rese
,ss
o-šo
lci
usta
novi
nam
išlje
nod
ru-
štvo
in
opiš
ede
javn
osti
.Pr
ed-
stav
idru
štvo
raz
redu
.
soci
alne
kom
pete
nce,
sam
oini
ci-
ativ
nost
inp
odje
tnos
tvz
goja
za
zdra
vje
Spoz
nava
nje,
ka
ko
izra
blja
jo
pros
tič
asm
ladi
vŠ
pani
jiPo
zna
nava
dem
ladi
hŠp
ance
vza
pre
živl
janj
epr
oste
gač
asa,
jih
pri
mer
jas
svo
jimi
inv
re-
dnot
i.
med
kult
urno
st,
soci
alne
kom
-pe
tenc
e
Stra
tegi
jez
apr
ever
janj
e,č
esm
one
kajp
ravi
lno
razu
mel
iPr
epoz
nas
trat
egije
,ki
jih
že
upor
ablja
,sp
ozna
nov
ein
jih
po
skuš
aup
orab
ljati
.
učen
jeu
čenj
a
UčNI SKLOP 6: Hábitos y tiempo libre
OCENJEVANJE:
1. Ustnospraševanje
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
98
ŠPANŠČINA
Učn
i cilj
i (vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i)P
riča
kova
ni u
čni d
osež
ki
dija
kaK
ompe
ten
ce, v
ešči
ne
in
spre
tnos
tiK
rosk
uri
kula
rne
tem
e in
m
edpr
edm
etn
e po
veza
ve
Pono
vite
vin
ut
rjev
anje
sn
ovi,
prev
erja
nje
nauč
eneg
az
upor
abo
evro
pske
gaj
ezik
ovne
gal
isto
vni-
kain
sam
ooce
njev
alni
hle
stvi
c
Spoz
nae
vrop
skij
ezik
ovni
list
ovni
kin
pre
veri
svo
jez
nanj
ez
upor
abo
sam
ooce
njev
alni
hle
stvi
c.
učen
jeu
čenj
a,m
edku
ltur
nost
Bra
nje
poez
iješ
pans
kih
inl
a-ti
nsko
amer
iški
hav
torj
evPr
eber
eiz
bran
ope
sem
(kr
atka
,en
osta
vna)
pre
dra
zred
om,d
obro
iz
gova
rja
inin
toni
ra.
bran
je
Nav
idad
en
Espa
ña:
spoz
nava
-nj
ena
vad
ino
biča
jev,
pos
lu-
šanj
ebo
žičn
ihp
esm
i,pi
sanj
epi
sma
Svet
imtr
emk
ralje
m
Spoz
nao
biča
je,k
ijih
imaj
oŠp
an-
cio
bB
ožič
uin
Nov
emle
tu.N
api-
šek
ratk
opi
smo
"Los
Rey
esM
a-go
s".
Zup
orab
osp
letn
ihs
tran
ipr
ipra
vi
krat
kos
emin
arsk
ona
logo
.O
ceni
izde
lke
sošo
lcev
inp
ože
lji
odda
svo
jiz
dele
kv
ocen
jeva
nje
učite
lju.
med
kult
urno
st,
digi
taln
api
smen
ost,
uč
enje
uče
nja,
bra
nje,
pi
sanj
e
IKT
Spoz
nava
nje
in
opis
ovan
je
glav
nih
juna
kov
iz
rom
ana
"Don
Qui
jote
de
laM
anch
a".
Ogl
edf
ilma
(1.p
ogla
vje)
ss
lo-
vens
kim
ipod
napi
si
Pozn
agl
avne
jun
ake
rom
ana
in
jiho
piše
.Poz
nav
sebi
nor
oman
a,
šep
oseb
ejp
rveg
apo
glav
ja.
med
kult
urno
st,p
oslu
šanj
esl
oven
ščin
a
Prev
erja
nje
dom
ačeg
abr
anja
Preb
ere
izbr
ano
knjig
oin
po
želji
so
delu
jep
rib
raln
izn
ački
zr
eše-
vanj
emt
esto
vbr
alne
gar
azum
e-va
nja.
med
kult
urno
st,b
ranj
ein
pi
sanj
e
Ogl
ed
gled
ališ
kih
pred
stav
v
špan
ščin
iin
/ali
aktu
alni
hfi
l-m
ovv
špa
nšči
ni
Sio
gled
apr
edst
avo
alif
ilm.I
zraz
isv
oje
mne
nje,
ali
mu
jeb
ilov
šeč
alin
e,in
arg
umen
tira
.
med
kult
urno
st,m
edijs
ka
pism
enos
tsl
oven
ščin
a
Proj
ektn
idan
"H
rana
inz
drav
je"
Spoz
nai
ngo
vori
op
rehr
anje
val-
nih
nava
dah
Špan
cev
inj
ihp
ri-
mer
jas
slo
vens
kim
i,vr
edno
ti.
Sso
šolc
iobl
ikuj
ezg
iban
ko.
digi
taln
api
smen
ost,
soc
ialn
eko
mpe
tenc
e,
sam
oini
ciat
iv-
nost
inp
odje
tnos
t,m
edku
ltur
-no
st,o
blik
ovan
jez
giba
nke
vzgo
jaz
azd
ravj
e,IK
T
Posebna znanja
OCENJEVANJE:1.Domačebranje:pisnipreizkusobjektivnegatipa(obvezno)2.Evropskijezikovnilistovnik(izbirno)3.Seminarskeinprojektenaloge(izbirno)
99
Učn
i cilj
i (vs
ebin
ski i
n
proc
esn
i)P
riča
kova
ni u
čni d
osež
ki
dija
kaK
ompe
ten
ce, v
ešči
ne
in
spre
tnos
tiK
rosk
uri
kula
rne
tem
e in
m
edpr
edm
etn
e po
veza
ve
Pono
vite
vin
ut
rjev
anje
sn
ovi,
prev
erja
nje
nauč
eneg
az
upor
abo
evro
pske
gaj
ezik
ovne
gal
isto
vni-
kain
sam
ooce
njev
alni
hle
stvi
c
Spoz
nae
vrop
skij
ezik
ovni
list
ovni
kin
pre
veri
svo
jez
nanj
ez
upor
abo
sam
ooce
njev
alni
hle
stvi
c.
učen
jeu
čenj
a,m
edku
ltur
nost
Bra
nje
poez
iješ
pans
kih
inl
a-ti
nsko
amer
iški
hav
torj
evPr
eber
eiz
bran
ope
sem
(kr
atka
,en
osta
vna)
pre
dra
zred
om,d
obro
iz
gova
rja
inin
toni
ra.
bran
je
Nav
idad
en
Espa
ña:
spoz
nava
-nj
ena
vad
ino
biča
jev,
pos
lu-
šanj
ebo
žičn
ihp
esm
i,pi
sanj
epi
sma
Svet
imtr
emk
ralje
m
Spoz
nao
biča
je,k
ijih
imaj
oŠp
an-
cio
bB
ožič
uin
Nov
emle
tu.N
api-
šek
ratk
opi
smo
"Los
Rey
esM
a-go
s".
Zup
orab
osp
letn
ihs
tran
ipr
ipra
vi
krat
kos
emin
arsk
ona
logo
.O
ceni
izde
lke
sošo
lcev
inp
ože
lji
odda
svo
jiz
dele
kv
ocen
jeva
nje
učite
lju.
med
kult
urno
st,
digi
taln
api
smen
ost,
uč
enje
uče
nja,
bra
nje,
pi
sanj
e
IKT
Spoz
nava
nje
in
opis
ovan
je
glav
nih
juna
kov
iz
rom
ana
"Don
Qui
jote
de
laM
anch
a".
Ogl
edf
ilma
(1.p
ogla
vje)
ss
lo-
vens
kim
ipod
napi
si
Pozn
agl
avne
jun
ake
rom
ana
in
jiho
piše
.Poz
nav
sebi
nor
oman
a,
šep
oseb
ejp
rveg
apo
glav
ja.
med
kult
urno
st,p
oslu
šanj
esl
oven
ščin
a
Prev
erja
nje
dom
ačeg
abr
anja
Preb
ere
izbr
ano
knjig
oin
po
želji
so
delu
jep
rib
raln
izn
ački
zr
eše-
vanj
emt
esto
vbr
alne
gar
azum
e-va
nja.
med
kult
urno
st,b
ranj
ein
pi
sanj
e
Ogl
ed
gled
ališ
kih
pred
stav
v
špan
ščin
iin
/ali
aktu
alni
hfi
l-m
ovv
špa
nšči
ni
Sio
gled
apr
edst
avo
alif
ilm.I
zraz
isv
oje
mne
nje,
ali
mu
jeb
ilov
šeč
alin
e,in
arg
umen
tira
.
med
kult
urno
st,m
edijs
ka
pism
enos
tsl
oven
ščin
a
Proj
ektn
idan
"H
rana
inz
drav
je"
Spoz
nai
ngo
vori
op
rehr
anje
val-
nih
nava
dah
Špan
cev
inj
ihp
ri-
mer
jas
slo
vens
kim
i,vr
edno
ti.
Sso
šolc
iobl
ikuj
ezg
iban
ko.
digi
taln
api
smen
ost,
soc
ialn
eko
mpe
tenc
e,
sam
oini
ciat
iv-
nost
inp
odje
tnos
t,m
edku
ltur
-no
st,o
blik
ovan
jez
giba
nke
vzgo
jaz
azd
ravj
e,IK
T
1.8 Seznam priporočene literature
UčBENIKI 1 Verdía,E.,insod.(2008,2009).Enacción1in2.EnClaveELE. 2 MartínPeris,E.,SansBaulenas,N.(2004).Gente1in2.Difusión. 3 Castro,F.insod.(2004).NuevoVen1in.Edelsa. 4 Melero,P.,insod.(2009,2010).ProtagonistasA1,A2,B1.EdicionesSM.
DODATNI MATERIAL 1 AndiónHerrero,Mª.A.insod.(2005).ActividadesparaelMarcocomún
europeoA1,A2.EnClave. 2 Lozano,L.,Vaquero,N.(2005).ActividadesparaelMarcocomúneuropeo
B1.EnClave. 3 ColecciónEnPráctica(2005,2007).EnClave. 4 GonzálezHermoso,A.insod.(2008).CompetenciaGramaticalenUsoA1,
A2,B1,B2.Edelsa. 5 Palomino,M.(2005).Gramáticaendiálogo.EnClave. 6 Boscaini,G.(2009).Sinduda.Cideb. 7. Markič,J.inPihler,B.(2008).Španskaslovnicaponaše.Ljubljana:Cankar-
jevazaložba. 8. Vargas,D.(2009).TúyyoA.Edelsa. 9 ŠifrarKalan,M.,insod.(2009).Čistsimpl,španščina.Ljubljana:Rokus
Klett. 10 PrismaA1,A2,B1(2003).Edinumen. 11 Cerrolaza,O.,insod.(2008).PasaporteA1,A2,B1.Edelsa.
KULTURA IN CIVILIZACIJA 1 Quesada,M.(2003).Esp@ña,manualdecivilización.Edelsa. 2 Quesada,M.(2001).ImágenesdeEspaña.Edelsa. 3 Quesada,M.(2001).ImágenesdeAméricaLatina.Edelsa. 4 Quesada,M.(2008).EspañasigloXXI.Edelsa. 5 Balea,A.,Ramos,P.(2006).Vivacultura.EnClave. 6 Gonzales,P.,Freire,H.(2007).Cursodeliteraturaespañolalengua
extranjera.Edelsa. 7 Quesada,M.(2002).HistoriadelArtedeEspañaydeHispanoamérica.Edelsa. SKUPNI EVROPSKI JEZIKOVNI OKVIR 1 Gozalo,P.,Martín,M.(2008).Pruebasdenivel.SGEL. 2 Rosen, E., Valera, R. (2009). Claves para comprender el Marco común.
EnClave.
Novosti v posodobljenem učnem načrtu
100
ŠPANŠČINA
1.9 Viri in literatura
1 BorobioCarrera,V.(2002).Nuevoeleintermedio.Madrid:EdicionesSM. 2 Consejo de Europa (2002). Marco común europeo de referencia para el
aprendizaje,laenseñanzaylaevaluacióndelenguas(prevodInstitutaCer-vantes).Madrid:MECD.
3 Cerrolaza,O.,insod.(2008).PasaporteA1inB1.Madrid:Edelsa. 4 DialangAssessmentSpecifications. 5 Gómez,J.R.(1997).Elléxicoysudidáctica:unapropuestametodológica.
REALE,7. 6 Gospodarič, K. in Pušnar, S. (2008). Učni načrt, Španščina: gimnazija:
splošna,klasična,strokovnagimnazija:obveznialiizbirnipredmetinma-tura(70-420ur).Ljubljana:Ministrstvozašolstvo inšport,ZavodRSzašolstvo.
7 FrunsGiménez,J.(2008).ActividadesparaelMarcocomúneuropeoB1.Madrid:EnClaveELE.
8 Ivšek,M.(2004).Ključnekompetence.V:Vzgojainizobraževanje,35,št.3,str.19–26.
9 Ivšek,M.(2006).Alinasevropskidokumentoključnihkompetencahzave-zuje?V:Vzgojainizobraževanje,37,št.1,str.72–74.
10 Lozano,L.inVaqueo,N.(2005).ActividadesparaelMarcocomúneuropeoB1.Madrid:EnClaveELE.
11 Melero,P.,insod.(2009).ProtagonistasA2.Madrid:EdicionesSM. 12Moscat,G.(2008).Comotú1in2.Milano:Minervascuola. 13 Murrow,K.(2004).InsightsfromCommonEuropeanFramework.Oxford:
OxfordUniversityPress. 14 Polettini,C.,PérezNavarro,J.(2009).Adelante1,Cursodeespañolpara
italianos.Bologna:LingueZanichelli. 15 Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o
ključnihkompetencahzavseživljenjskoučenje(2006/962/ES)L394/10. 16 Varios(2007).ClubPrisma1.Madrid:Edinumen. 17 Varios(2002).Redes1.Madrid:EdicionesSM. 18 Verdía,E.,insod.(2005).Enacción1.Madrid:EnClaveELE. 19 Verdía,E.,insod.(2007).Enacción3.Madrid:EnClaveELE. 20Žakelj,A.(2007).Spremljanjeinposodabljanjeučnihnačrtovinkatalogov
znanj(smernice,načela inciljiposodabljanjaučnihnačrtov).Ljubljana:ZavodRSzašolstvo.
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
103
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
2.1 El agua LoredanaSabaz,SelmaŠirca,LilianeStrmčnik GimnazijaGianRinaldoCarli,Koper
Učni sklop: Voda(Elagua)
Letnik: 1.letnik
Raven: A1doA2
Učni cilji
Dijaki:
• seseznanijospoglavjemiznaravoslovnegapredmeta(fizika)vvečje-zikih,
• poslušajoinrazumejoključnebesedespecifičnegafizikalnegapoglavja,
• vzpostavijo interakcijo (komunicirajo) v tujem jeziku na specifičnofizikalnotemo,
• uporabljajospecifičnobesediščevtujemjeziku,
• uporabljajojezikinspecifičnepojmevtrehjezikih,
• znajorazložitifizikalnepojavenamultimedijski,praktičenininterdi-sciplinarennačin.
Kompetence
SPLOŠNEKOMPETENCE
K1-sporazumevanjevmaternemjeziku K5-učenjeučenja
K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6-socialneindržavljanskekompetence
K3 - matematična kompetenca, kompe-tenca v naravoslovju in tehnologiji K7 - samoiniciativnost in podjetnost
K4-digitalnapismenost K8-kulturnazavestinizražanje
Pričakovani učni dosežki
Dijak razume besedišče, ki se uporablja pri uri, in se ga nauči uporabljati takopripovzemanju,obnavljanjuinrazlaganju(npr.določenegafizikalnegapojava)vmaternemjezikuinvjeziku,kisegaučivšoli.Pravtakospoznaizrazevdrugemtujemjeziku,kiseganeuči,inlahkoprimerjapodobnosti,razlikeinlastnorazu-mevanjenovegajezika.
Medpredmetne povezave:italijanščina(kotmaternijezik)sfiziko,španščinoinfrancoščino
Kroskurikularne teme: IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti),okoljskavzgoja
104
ŠPANŠČINA
Učna sredstva in pripomočki: prosojnicevPowerPointuinučnilistizatujejezike
Potek učnega procesa
Predvidenoštevilour:1do2šolskiuri
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV
Profesorica fizike naredi uvod v itali-janskem jeziku o pojavih, ki jih bododijakispoznalimedučnouro.Profeso-ricišpanščineinfrancoščine(konseku-tivno) tolmačita in dobro obrazložitapojav vode s pomočjo predstavitve vPowerPointu.
Dijakisledijorazlagivmaternemjezikuinrazlagamavtujemjezikuteropazu-jejopredstavitev.
Profesorice se izmenjujejo pri razlagipojmovpovezanihzvodotako,dave-dnopričneprofesoricafizike,zrazlagovmaternemjeziku,natopovzametainrazložitapojavšeprofesoricišpanščineinfrancoščine.
Profesoricafizikevključidijakeprivsa-kemnovempojavu,dapreveripredho-dno poznavanje pojava, enako storitaprofesoricišpanščineinfrancoščine.
Dijakiodgovarjajonavprašanja(zupo-raboustreznega jezika),ki jim jihpo-stavi bodisi učitelj fizike bodisi učiteljšpanščineinfrancoščine.
Teme,kijihdijakispoznajo,sinapred-stavitvisledijoponaslednjemvrstnemredu:molekula,agregatnastanja,poja-vi:odbojsvetlobeinrefrakcija,povezo-valnamoč.Poskusi so vpeti v predstavitev. Ko sekončateoretičnarazlagapojavavvsehprisotnihjezikih,profesoricafizikepo-magapriizvajanjuposkusa,profesoricitujihjezikovpapomagataučencemprirazlagiposkusavtujemjeziku(tistim,ki se učijo španščino, v španščini inobratno).
Medposameznimirazlagamifizikalnihpojavov,povezanihzvodo,dijakidela-joinopazujejoposkuse.
Dijaki aktivno sodelujejo pri poskusihtako,dasamostojnoopravijopreizkus,alitako,dapreizkuspovzamejovustre-znemjeziku.
Poskusi,kisisledijo,sonaslednji:sla-micavkozarcu,odbojinrefrakcijasve-tlobevkozarcuzraztopinonabazisoliinvodeterlečavvodi.
105
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV
Profesoricafizikenadaljujespredstavi-tvijo in nazadnje razloži zadnji pojav:nastanek mavrice (primarni in sekun-darnisnopinAleksandrovpasnanebu).Profesorici tujih jezikov razlagopovza-meta,vsakavjeziku,kigapoučuje.
Na koncu sledi preverjanje razumeva-nja dijakov in kratek povzetek v vsehtrehjezikihobravnavanesnovi.
Učenciprejmejodvojezičniučnilist(všpanščini in francoščini), na kateremso naloge v zvezi s osvojenim besedi-ščem(uporaba,pravopis).
Obkoncupredstavitveinposkusov,di-jaki opravijo preverjanje obravnavanesnovi v ustreznem jeziku, dobijo dvo-jezičneučnelisteinopravijonalogezajezik,kisegaučijovšoli.Poželjilahkorešijonalogezadrugitujijezikalisamoopazujejopodobnosti,razlike,značilno-sti,kotsotolahkopočelimedučnouro.
Dijakišpanščine imajonaučnemlistunaloge poznavanja in uporabe besedi-šča inpravopisa(preverjanjerabegra-fičneganaglasa).
Dijaki,kiseučijofrancoščino,pasesta-vljajostavketako,dauporabijobesedi-šče,kisoseganaučilipriuri.
Profesoricišpanščine in francoščinera-zložita dijakom navodila za rešitev do-mačenaloge.Domačanaloga:sestavlja-njestavkovtako,dauporabijobesedišče,kisogaspoznalinauri,inopisenegaodposkusov,kisogavidelipriuri.
Zadomačonalogoučenciobehjezikovnapišejokrajšisestavekzopisomenegaodopravljenihposkusov.
Priloge
Gradiva za učitelje
Voda–italijanskijezik(PPT)
Voda–španskiinfrancoskijezik(PPT)
Gradiva za dijake
Učnilist1:Agua(Español)
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
106
ŠPANŠČINA
Učni list 1
Agua(Español)
Léxico:
Agua
Molécula
Hervir
Densidad
Flotar
Paja
Vaso
Mantel
Fluir
Rayodesol
Luminoso
Luminosidad
Cascada
Absorber
Empuje
Refractar
Banda
Espectroluminoso
Longituddeonda
Ángulosdistintos
1. Describeelexperimentodelvaso,lapajayelmantel.¿Quépuedesnotar? Describeelfenómeno.
2. ¿Quéestípicodelarcoiris?Describeunpocoelfenómeno.
3. Ponlatildedondeseanecesario.
acuatico,longitudsonora,refractan,espectros,refleja,principal,gotitas,secreto,
despues,lluvia,superficies,cristal,cielo,aire,disposicion,empujon,luz,luminosidad.
107
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
2.2 Guernica KatraJerman,absolventkaFF
Učni sklop: Guernica
Letnik: 4.letnik
Raven: B1
UrajebilaizvedenanaGimnazijiJožetaPlečnikamedpedagoškoprakso.
Učni cilji
Dijaki:
• seseznanijosšpanskokulturnodediščino,sšpanskozgodovino(drža-vljanskavojna)inšpanskimslikarstvom(Picasso),
• seurijovvsehjezikovnihzmožnostih(bralneminslušnemrazumeva-nju,ustneminpisnemizražanju).
Kompetence
SPLOŠNEKOMPETENCE
K1-sporazumevanjevmaternemjeziku K5-učenjeučenja
K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6-socialneindržavljanskekompetence
K3 - matematična kompetenca, kompe-tenca v naravoslovju in tehnologiji K7-samoiniciativnostinpodjetnost
K4-digitalnapismenost K8 - kulturna zavest in izražanje
Pričakovani učni dosežki
Dijaki:
• razumejonovepojmeizšpanskezgodovineinumetnosti(generalFran-ko,državljanskavojna,avantgardizem,kubizem),
• znajoopazovatislikoinrazumetisimbolikonapodlagizgodovinskihinumetnostnihdejstev,
• znajosevživetivsliko.
Medpredmetne povezave:umetnost,zgodovina
Kroskurikularne teme: državljanskakultura/etika
Učna sredstva in pripomočki: predstavitevPowerPoint,učnilisti,folije,scenskilisti,fotoaparat
108
ŠPANŠČINA
Potek učnega procesa
Predvidenčastrajanja:1do2šolskiuri
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOVUVODUčiteljzačnespredstavitvijoPowerPo-int,kjernapodlagiprvihslikvprašadi-jake,čepoznajoavtorja.
Dijakisiogledajonekajslikinugibajo,kdojeavtor.(P.Picasso).
1. AKTIVNOSTUčiteljrazdelidijakevpetskupin.Vsakaskupinadobienokratkobesedilo.Učnilist1:Petbesedil (»FranciscoFranco«,»Guerracivilespañola«,»Elartedelsi-gloXX«, »PabloPicasso«, »Guernica«).Vsakiskupinirazdelipraznofolijo.
Dijakivskupinahberejobesediloinnafolijo zapišejo kratek povzetek ter dvevprašanjionjihovembesedilu.
Dijaki predstavijo svoja besedila inustnoodgovarjajonavprašanjadrugihskupin.
2. AKTIVNOSTUčitelj razdeliučni list 1,davsidijakidobijovsabesedilatervajozavstavlja-njebesed.
Dijaki vajo dopolnijo z novimi pojmi(cubismo,vanguardia…)
3. AKTIVNOSTRazdelikopijoslikeGuernica–učnilist2.Vsakaskupinaprejmeskupajsslikošeenovprašanje.
Dijakiopazujejosliko invskupiniod-govorijo na vprašanje. Vse skupine vdvehpovedihzapišejotudi,kajsedoga-janasliki.Vsakaskupinahitroporoča.
4. AKTIVNOSTUčnilist3–delislikeGuernica. Povežejodeleslikezrazlagami(oblač-
ki).ZAKLJUčEK – Cuadro vivoUčitelj razloži, da bodo dijaki skušaliustvaritiživosliko.Natablonalepideleslike, da sestavi celoto (scenski listi).Pozove šest prostovoljcev. Postavitevaliživoslikofotografira.Fotografijojimprineseknaslednjiuri.
Šestdijakovskušaimitiratisliko.Vsakimanatablisvojscenskilist,kigapo-snema.
Priloge
Gradiva za učitelja
Priloga1:Učnogradivo(PPT)
Priloga2:Scenskilisti
Priloga3:Guernica(slika)
Priloga4:Povezovanjeslikzrazlago
109
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Gradiva za dijake
Učnilist1:Delislikeinrazlagesimbolov
Učnilist2:Vajazavstavljanjenovihpojmovinbesed
Učnilist3:Petbesedil(FranciscoFranco,Guerracivilespañola, ElartedelsigloXX,PabloPicasso,Guernica)
Učnilist4:Vprašanjanatemo
110
ŠPANŠČINA
2.3 Turistična zgibanka za predstavitev slovenskega kraja
PetraNovak,JanezMalovrh,BoštjanŽnidaršič GimnazijaPoljane,Ljubljana
Učni sklop: Gentedevacaciones
Letnik: 1.letnik
Raven: A1
Učni cilji
Dijaki:
• senaučijooblikovatiturističnozgibankoponavodilih,kisejihučijopriinformatikiinpredstavljajodelletnegaučneganačrta,
• senaučijooblikovatiturističnozgibankozapredstavitevsvojegakrajazjezikovnimiinzunajjezikovnimiznanji,kijihpredhodnopridobijopriurahšpanščineinpredstavljajodelletnegaučneganačrta,
• seurijovpisnemizražanju:umestitevinpredstavitevkrajassvojoturi-stičnoponudbo,
• seurijovgrafičnemoblikovanjuspomočjoIKT,
• se naučijo vzpostaviti kritičen odnos do internetnih virov, iz katerihčrpajoinformacijeinslike,
• senaučijokreativnooblikovatiturističnozgibankookraju,kisigaiz-berejosami(boljjezaželjenapredstavitevlastnegakraja).
Kompetence
SPLOŠNEKOMPETENCE
K1 - sporazumevanje v maternem jeziku K5-učenjeučenja
K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6 - socialne in državljanske kompetence
K3 - matematična kompetenca, kompe-tenca v naravoslovju in tehnologiji K7 - samoiniciativnost in podjetnost
K4 - digitalna pismenost K8 - kulturna zavest in izražanje
Pričakovani učni dosežki
Dijaki:
• znajooblikovatiturističnozgibankoponavodilih,kisosejihučilipriinformatiki,
111
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
• jezikovno in zunajjezikovno znanje, pridobljeno pri urah španščine,znajouporabitipriizdelaviturističnezgibankezapredstavitevsvojegakraja.
Medpredmetne povezave: Vsebinasepovezujezgeografijoininformatiko,vendarjebilamedpredmetnapovezavarealiziranalemedšpanščinoininformatiko
Kroskurikularne teme: državljanska kultura/etika, IKT (razvijanje digitalnihzmožnosti),knjižničnainformacijskaznanja,okoljskavzgoja,vzgojapotrošnika
Učna sredstva in pripomočki:UčbenikGente1(Unidad:Gentedevacaciones),DelovnizvezekGente1(Unidad:Gentedevacaciones),katerikoli turističnipro-spektvšpanščinizosnovnimipodatkionekemmestuinnjegovihznamenitostih,tabla,računalnik,internet,barvnitiskalnik.
Potek učnega procesa
Predvidenoštevilour:2šolskiurizaizdelavozgibankein10šolskihurzapredho-dnopridobivanjeinutrjevanjejezikovnegainzunajjezikovnegaznanja
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV
Učiteljšpanščinedijakepredhodnopri-pravi na končni izdelek pri učni enoti»Gente de vacaciones (Ljudje na poči-tnicah)«.Dijakipredhodnousvojijoje-zikovneinzunajjezikovnestrukture,kisopovezanespredstavitvijoturistične-gakraja.Oblikeinmetode,kijihučite-ljašpanščineininformatikepredhodnouporabljata, so zelo raznolike: indivi-dualnodelo,delovparihinskupinah.Dijakizapisniizdelekdobijoocenoprišpanščini.Ocenanakoncuskupajsšedvemapisnimaizdelkomapredstavlja5%končneocene.
Dijaki predhodno spoznajo, ponovijoinutrdijouporaboglagolovser, hayinestar terustreznihčlenovinpredlogov,kiseuporabljajoznjimi.Seznanijosesposebnostmiglagolovgustar, intere-sar, encantar.Dijakiusvojijo,ponovijoin utrdijo besedišče, vezano na mestoinpočitniceindejavnosti,kijihnapo-čitnicahopravljamo.Samaizdelavatu-rističnezgibankepajeindividualna.
Opažanja
NalogosmoprvičizpeljalivEkonomskemoddelkuvšolskemletu2007/2008.Kerjebilanalogazelouspešna,smoseodločili,dajoizpeljemovvsehšpanskihoddel-kihprvegaletnika.
Priloge
Gradiva za učitelje
Kriterijizaocenjevanjeavtentičnenaloge:Turističnazgibanka
Primeravtentičnenaloge:Turističnazgibanka91
9 Zgibanko,kisojoizdelalidijaki,selahkouporabiprimednarodniizmenjavizapred-stavitevlastnegakraja.
112
ŠPANŠČINA
2.4 Comunidades autónomas de España KatarinaGospodaričinAlejandroDiazdelReal ŠolskicenterPostojna
Učni sklop: ComunidadesautónomasdeEspaña
Letnik: 1.letnik
Raven: A1doA2
Učni cilji
Dijaki:
• spoznavajo politično in geografsko razdelitev Španije na avtonomnepokrajine,
• spoznavajoglavneznačilnostivsakepokrajine,
• sestavljajozemljevidŠpanijegledenapokrajine,
• rešujejokvizoznačilnostihŠpanije,
• uporabljajospletnestranizazbiranjepodatkov,
• uporabljajospletnestranizautrjevanjeinpreverjanjezreševanjemkviza.
Kompetence
SPLOŠNEKOMPETENCE
K1-sporazumevanjevmaternemjeziku K5 - učenje učenja
K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6-socialneindržavljanskekompetence
K3-matematičnakompetenca,kompeten-cavnaravoslovjuintehnologiji K7 - samoiniciativnost in podjetnost
K4 - digitalna pismenost K8-kulturnazavestinizražanje
Pričakovani učni dosežki
Dijaki:
• znajonaštetiavtonomnepokrajineŠpanijeinjihpravilnoumestitinazemljevid,
• poznajoglavneznačilnostivsakepokrajine:glavnamesta,pomembnekulturneznačilnosti,spomenike,uradnejezike,
• znajouporabljatispletnestrani,spomočjokaterihiščejopotrebnepodatke,
• delajovskupiniinsimedsebojpomagajo(sodelovalnoučenje),
• znajorešitikviznaspletnistraniinsesamovrednotiti.
113
Medpredmetne povezave:geografija,zgodovina,sociologija
Kroskurikularne teme: državljanskakultura/etika,IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti)
Učna sredstva in pripomočki: učnilisti,zemljevidŠpanije,računalnikizinterne-tnopovezavo,spletnestrani:www.red2000.com/spain/region/1index.html,www.languagesonline.org.uk,http://es.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Portada
Potek učnega procesa
Predvidenoštevilour:4šolskeure(privečjihskupinahjezaželenaparalelnatim-skaizvedbaur).
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV
UVOD
Viharjenje:učiteljvprašadijake,kateregeografske, politične in kulturne zna-čilnostiŠpanijepoznajo.Zapišenajpo-gostejšeidejenatablo.
Razmišljajo o značilnostih Španije, kijihpoznajoinsvojeidejedelijossošol-ci.
1. DEL
Vodi dijake do spletnih strani s prika-zomprekoprojekcijeLCD.Konajdejostrani, jim razdeli izročke. Vsakemuparudaenučnilist1,nakateremsopo-datkizadvepokrajini-tojedevetraz-ličnih izročkov. Če je dijakov več, ne-katere izročke ponovimo. Uporabimoenakučnilistzavsepokrajine,ledananjihzapišemorazličnaimenapokrajin.
Potemjimprikaže,kakonajučnilistiz-polnjujejosprimeromnaPrilogi1.
Nadzorujedelodijakovinjimpomaga.
Kodoločenipardijakovkončazdelom,gausmeri,daizpolniučnilist2:NemokartoŠpanije,z imenipokrajininnaj-pomembnejših mest. Da jim napotke,dasamipreverijorešitvezuporaboin-terneta.
Sledijoučiteljevirazlagi ternajdejonaspletu ustrezne internetne strani. Do-bijo učni list, ki ga s sošolcem izpol-nijozustreznimi informacijami,ki jihpoiščejo na spletu. Predhodno sledijoučiteljevirazlagi,kakoizročekpravilnoizpolniti.
Kokončajozdelom,nadrugistraniuč-negalistaizpolnijonemokartoŠpanijez imenivsehpokrajininglavnimime-sti.Spomočjointernetasamipreverijo,česopravilnoizpolnilinemokarto.
PREVERJANJE
Vsakpardobienoizrezanopokrajino,ki jomorapostavitinapravilnomestonavečjempraznemzemljeviduŠpani-je,kigaučiteljpripraviprejinprilepinatablo.Skupajpreverijo.
Odučiteljadobijolistek,kipredstavljaeno pokrajino. Morajo jo postaviti napravilnomestonazemljeviduŠpanije.
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
114
ŠPANŠČINA
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV
2. DEL
Dijakomrazdeliučnilist3:Kvizzvpra-šanjioŠpaniji.Nadzorujedelodijakov(delovparih),kiposkušajonajtiodgo-vorenavprašanja,lahkotudisponovnouporabointernetnihstrani.Zapreverja-njerezultatovučiteljrazdelirazredvtridoštiriskupine,kinatotekmujejomedseboj. Zmaga skupina, ki ima največnajhitreje in pravilno rešenih odgovo-rov.Zmagovalniekipinamenidarilo.
Česourespeljanesparalelnimtimskimpoučevanjem, tekmuje ena skupinaprotidrugi.
SsošolcemposkušarešitikvizoŠpani-ji.Česepodatkovnespomni,ponovnouporabiinternet.Natopoiščeskupino,s katero tekmuje proti drugim skupi-namintakopreverirezultate.
ZAKLJUčEK
Zakončnopreverjanjevsakdijakposa-meznorešikviznaspletnistraniwww.languagesonline.org.uk.
Odprespletnostraninsamostojnorešikviz.
Priloge
Gradiva za učitelje
Učnilist2:Izpolnjenatabela
Gradiva za dijake
Učnilist1:Tabelazaizpolnjevanje
Učnilist3:NemakartaŠpanije
Učnilist4:Kviz
115
2.5 SMS mensajes KatarinaGospodarič,ŠolskicenterPostojna
Učni sklop: Elusodelmóvil(Enacción2:unidad4)
Letnik: 3.letnik
Raven: A2doB1
Učni cilji
Dijaki:
• spoznavajobesediščezauporabomobilnegatelefonavšpanščini,
• spoznavajopravilakodnegajezikazapisanjesporočilSMSvšpanščini,
• naučijoserazumevanjainpisanjasporočilSMSvšpanščini,
• naučijosenapisatipovabiloinnanjodgovoriti,gasprejetializavrniti.
Kompetence
SPLOŠNEKOMPETENCE
K1 - sporazumevanje v maternem jeziku K5-učenjeučenja
K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6-socialneindržavljanskekompetence
K3-matematičnakompetenca,kompeten-cavnaravoslovjuintehnologiji K7-samoiniciativnostinpodjetnost
K4 - digitalna pismenost K8 - kulturna zavest in izražanje
Pričakovani učni dosežki
Dijaki:
• spoznajoglavnobesediščezauporabomobilnegatelefonavšpanščini,
• spoznajokodnijezikzapisanjesporočilSMSvšpanščini,
• razumejoinnapišejosvojasporočilaSMSvšpanščini,
• ssporočilomSMSnekampovabijosošolca,
• odgovorijonavabilosošolca,gasprejmejoalizavrnejo.
Medpredmetne povezave:slovenščina
Kroskurikularne teme: IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti),vzgojapotrošnika
Učna sredstva in pripomočki: učbenikEnacción2(unidad4,stran48),učnilisti,mobilnitelefoni
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
116
ŠPANŠČINA
Potek učnega procesa
Predvidenoštevilour:1do2šolskiuri(paralelnotimskopoučevanje)
DEJAVNOSTI UčITELJEV DEJAVNOSTI DIJAKOV
Domači učitelj Tuji učitelj
UVOD
Uvede temo in pozovedijake,dapovedo,katerekratice oziroma okrajša-veuporabljajopripisanjusporočilSMSvslovenšči-ni.Najboljpogostenapišenatablo.
Vprašadijake,čepoznajokakšne kratice oz. okraj-šave za pisanje sporočilSMS v španščini. Vzpod-budi dijake, da posku-sijo ugibati, kako bi všpanščini zapisali kraticeoz. okrajšave slovenskihbesed na tabli. Pomagapri rešitvah, zapiše jih lenekaj - tiste, ki jih dijakiugotovijo in tiste,kjer sozeloblizupravilnirešitvi.
Sodelujejovpogovoruinpo-vedo,katerekraticeoz.okraj-šave uporabljajo pri pisanjusporočilSMSvslovenščini.
Sodelujejovpogovoru,pove-do,čepoznajokakšnekrati-ceoz.okrajšavevšpanščini.Poskušajo ugotoviti, kakšenbibilprevodslovenskihpri-merovnatablivšpanščini.
1. DEL
Učiteljaskupajrazdelitaučnilist1inrazložitanavo-dila za reševanje. Ko dijaki končajo s predstavitvijopravilnozapisanihbesedil,preverijorešitve.
Poslušajonavodilainposku-šajorešitiučnilist1,nakate-remimajoslovarčekokrajšavoz.kratic,kiseuporabljajovšpanščini pri pisanju sporo-čil SMS ter tri besedila na-pisana v kodnem jeziku. Tabesedila morajo napisati vstandardni španščini z upo-rabopravopisnihpravil.De-lajo individualnoali vparihin potem preverijo rešitve sprojekcijonatabli.
Dajetanavodilazareševanjeučnegalista2.Preveritaskupinsko,potempoudarita,kakšenjesporočilnina-mensporočilSMS:povabiloinodgovornapovabilo.
Gledajoučnilist2inposluša-jo navodila učiteljev. Danimbesedam poiščejo ustreznookrajšavo, ki je uporabljenavsporočilihSMS.Natovsakosporočilo povežejo z ustre-znimodgovorom.
117
Ugotovijo, kakšen je sporo-čilni namen vsakega sporo-čila SMS: neko povabilo terodgovornanj.Skupajpreve-rijorešitve.
2. DEL
Dijake razdelita na dve skupini z enakim številomdijakov,vsakučiteljdelazenoskupino.Žeprejdo-ločita,kateridijak izeneskupineboposlalsporoči-lonekomu izdrugeskupine.Popotrebi,medsamoaktivnostjo,učiteljpomagapriizmenjavitelefonskihštevilk.Dijakiuporabijosvojemobilnetelefone.Daje-tanavodilainvoditaaktivnost.
Sledijo učiteljevim navodi-lom ter oblikujejo dve sku-pini,vsakazenimučiteljem.
Zuporabo svojegamobilne-ga telefona, povabijo svoje-ga sošolca na nek dogodekin pri tem uporabijo kodnijezik za pisanje SMS sporo-čil v španščini. Vsak dijakpovabi enega sošolca in odnjegatudidobipovabilo,nakaterega mora odgovoriti –ga sprejeti ali zavrniti. Pripisanjumujevpomočnalo-gaizučbenika,slovarčekteručitelj,kivodiskupino.
ZAKLJUčEK
Ko dijaki končajo s pošiljanjem sporočil, s svojoskupinopreverijoaktivnostsporočanja:kdojepo-sameznikapovabilinkamterkajjeodgovoril.
Pokončaniaktivnosti,vsakdijak v svoji skupini po-roča, kdo ga je povabil inkam,teralijesprejelaliza-vrnilpovabilo.Uporabina-slednjestrukture:
Me ha invitado X para ir /ver/hacer …
Yo he aceptado /rechaza-do la invitación porque …
Priloge
Gradiva za učitelje in dijake
Učnilist1:SeznamkodzasporočilaSMS
Učnilist2in3:PravilazapisanjesporočilSMSzvajami
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
118
ŠPANŠČINA
2.6 Los animales AnaPavlič,absolventkaFF
Učni sklop: Losanimales
Letnik: 3.letnik
Raven: B1
UrajebilaizvedenanaGimnazijiJožetaPlečnikamedpedagoškoprakso.
Učni cilji
Dijaki:
• spoznajoinutrjujejobesedezaživaliinnjihovaokolja,
• razvijajosposobnostskupinskegadela,
• razvijajopredvsembralnorazumevanjeinustnoizražanje.
Kompetence
SPLOŠNEKOMPETENCE
K1-sporazumevanjevmaternemjeziku K5-učenjeučenja
K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6-socialneindržavljanskekompetence
K3-matematičnakompetenca,kompeten-cavnaravoslovjuintehnologiji K7-samoiniciativnostinpodjetnost
K4-digitalnapismenost K8-kulturnazavestinizražanje
Pričakovani učni dosežki
Dijaki:
• znajopoimenovativelikoživalivšpanščini,
• poznajobesediščeonaravnemokoljuživali,
• znajouganitiizsobesedila,katerabesedavbesedilumanjka,
• znajovšpanščiniustnopredstavitisvojedelopredcelimrazredom.
Medpredmetne povezave: biologija
Kroskurikularne povezave: okoljskavzgoja
Učna sredstva in pripomočki: učnilisti,plakati,pisala,vrečkasslikamiživali
119
Potek učnega procesa
Predvidenčastrajanja:1šolskaura
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV
UVOD
Učitelj na tablo prilepi sliko živali (aliprinese plišasto žival) in zraven zapi-suje, katere živali dijaki že poznajo všpanščini.
Dijaki navajajo imena živali, ki jih žepoznajo.
1. AKTIVNOST
Učiteljdijakerazporedivšestskupininjimrazdeliplakate.
Učitelj jih spodbuja pri skupinskemdelu, jim pomaga pri pisanju in jihspodbuja,dauporabljajoslovar.
Vsakaskupinasiizbereplakat,nakate-remsonarisanarazličnanaravnaoko-lja.Navsakemplakatusoženarisane(ali prilepljene) živali iz tega okolja sšpanskimpoimenovanjem.Enaživalježeopisanakotprimer.Vsakdijaksiiz-bereenoživalsplakata,prevzamenje-novlogoin»seopiševprviosebi«.Taopiszapišenaplakat.
2. AKTIVNOST
Učiteljrazdeliučnilist1–slikevsehži-valisprostoromzavpisovanješpanskihbesed,natopozovedijakekjasnipred-stavitviživali.
Vsak dijak jasno in glasno predstavisvojoizbranožival,ostalidijakiugiba-jo,zakateroživalgre.Španskebesedevpisujejonaučnilist1.Koenaskupinakonča,obesisvojplakat.Nadaljujena-slednjaskupina.
3. AKTIVNOST
Učiteljrazdeliučnilist2–besedilaoži-valihzmanjkajočimibesedami.
Dijakizaenakonaravnookoljekotpriplakatudopolnijobesediloz imeniži-vali,kisojihimelizapisanenaplakatu.Napodlagisobesedilasklepajo,katerabeseda manjka. Eden iz skupine pre-bere izpolnjeno besedilo. Ostali dijakitakoizpolnijovsabesedila.
ZAKLJUčEK
Učiteljpredtablokličeprostovoljce,kiizvrečeizžrebajoslikoživali,kijomo-rajooponašati.
Dijak s pantomimo predstavi žival,ostaliugibajo.Takoutrjujejonovebe-sede.
PREVERANJE
Razdeliučnilist3.Všolialidomaskri-žanko preverijo poznavanje in pisavonovihimenzaživali.
Rešijokrižanko.
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
120
ŠPANŠČINA
Priloge
Gradiva za učitelje in dijake
Učnilist1:Živali
Učnilist2:Okolja(Lagranja,Elagua,Elbosque,Elprado,África,Mascotas)
Rešitveučnegalista2:Okolja
Učnilist3:Križanka»Losanimales«
121
2.7 El volcán NataliŽlajpah GimnazijaPoljane
Učni sklop: Opisvulkana(povezavageografskihvsebinzoblikamipridevnika všpanščini)
Letnik: 1.letnik
Raven: A1doA2
Učni cilji
Dijaki:
• poslušajobranobesediloingledajoprikazgeografskeshemevulkanainpritemrazberejoglobalnosporočiloindoločenepodatke,
• berejozasplošnorazumevanjeiniščejoposamezneinformacijeinpritemglobalnorazumejoiniščejodoločenepodatke,
• glasnoberejoinporočajospomočjozapiskov(miselnivzorec),
• pisnoodgovarjajonavprašanjainoblikujejozapiske,
• ustvarjalnopišejo,
• uporabljajogovorzainterakcijoinporočanje.
Kompetence
SPLOŠNEKOMPETENCE
K1 - sporazumevanje v maternem jeziku K5 - učenje učenja
K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6-socialneindržavljanskekompetence
K3 - matematična kompetenca, kompetenca v naravoslovju in tehnologiji
K7-samoiniciativnostinpodjetnost
K4-digitalnapismenost K8 - kulturna zavest in izražanje
Pričakovani učni dosežki
Dijaki:
• razumejoprebrano/poslušanogeografskobesedilovšpanščini,vezanonavulkane,
• všpanščiniznajopovedati,zakajjeGvatemaladeželavulkanov,
• všpanščiniznajorazložitidelovanjevulkanov,
• znajozuporabopridevnikovopisatiinpredstavitisvojdomišljijskivulkan.
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
122
ŠPANŠČINA
Medpredmetne povezave: geografija(povezavazobčogeografijovprvemletniku)
Kroskurikularne teme: okoljskavzgoja
Učna sredstva in pripomočki: učnilisti,tabla,računalnik
Potek učnega procesa
Predvidenčas:2šolskiuri
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV
1. FAZA
Učiteljuvedeinpovežetematikozvsebinoprojektnegadne»Pompei«(branjeskozikurikul).
Učiteljkomentirabesedišče.Opozorinapridevnikezaopisvulkana,skupajzdijakiponovioblikeinrazširibesedi-ščezaopisvulkana.
Učiteljdanavodilazareševanjebralne-garazumevanja.Preverirešitvebranja.
Dijakiglasnoberejopoodstavkih,spoznavajonovebesede,oblikujejozapiske(miselnivzorecobesedilu).
Ponovijooblikepridevnikainspozna-vajonovepridevnikezaopisvulkanov.
Preverijorazumevanjeprekvajbralne-garazumevanja.
2. FAZA
Učiteljspodbudidijake,daprekshemerazložijodelovanjevulkanov(ponovi-tevgeografije).
Spomočjobesedilapovzamekratko»tehnično«besediloodelovanjuvulka-novvšpanščini.
Danavodilazareševanjenaslednjihdvehnalog.
Dijakiposkusijoprekshemerazložitidelovanjevulkana.
Poslušajorazlagoučiteljaodelovanjuvulkanovvšpanščiniinspremljajobesedilo.
Rešujejonaloge,kipreverjajosintezovšpanščini.
3. FAZA
UčiteljposlušaopisvulkanaQuetzalte-pequeinpreverirazumevanjespodv-prašanji.
Danavodilazaoblikovanjesvojegaopisadomišljijskegavulkana:uporabapridevnikov.
DijakipreberejoopisvulkanaQuetzal-tepeque.
Odgovarjajonaučiteljevavprašanja.
Oblikujejodomišljijskiopisvulkanaspridevniki.
4. FAZA: Evalvacija
Učiteljposlušanekajdomišljijskihopi-sovvulkana,ostalepobere,jihpopraviinkomentira.
NaustnemocenjevanjuznanjadijakiodgovarjajonavprašanjaoGvatemali,odelovanjuvulkanainopišejosvojdomišljijskivulkan.
123
Vrednempreverjanjuinustnemoce-njevanjupreverinaslednjavprašanja:
¿Por qué decimos que Guatemala es una tierra de volcanes?
¿Cómo funciona un volcán?
Dime cómo es tu volcán imaginario.
Priloge
Gradiva za učitelje in dijake
Učnilist1:Elvolcán
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
124
ŠPANŠČINA
2.8 Slovenija v svetu NataliŽlajpah,JuandeTeresaRomero GimnazijaPoljane
Učni sklop: Slovenijavsvetu(primerprojektnegadela)
Letnik: 3.letnik
Raven: B1
Učni cilji
Dijaki:
• poslušajopogovorinrazberejoglobalnosporočilo,
• gledajoodlomekizfilmainpritemrazberejodoločenepodatke,kisovsebinskovezaninatemo,
• berejobesedilazasplošnorazumevanjeiniščejodoločeneinformacije,
• berejonavodilainuporabljajopriporočilazanadaljevanjedela,
• poročajospomočjozapiskov inpredstavitvePowerPointaliplakatnepredstavitve,
• igrajoinpojejo,
• pišejo povzetke zbranega gradiva in izdelajo plakat ali predstavitevPowerPoint,
• upovedujejonebesednedelebesedila(slika,glasba…),
• prevajajo,
• uporabljajogovorzavsakdanjoizmenjavomnenj,
• sodelujejovinformativnihpogovorih,
• skupnonačrtujejo,
• sodelujejopriuresničevanju,
• siizmenjujejozapiske,
• sidopisujejo(izmenjavagradivpoe-pošti),
• povzemajočlanke,
• preoblikujejoinformacijezapotrebepredstavitev.
Kompetence
SPLOŠNE KOMPETENCE
K1 - sporazumevanje v maternem jeziku K5 - učenje učenja
K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6-socialneindržavljanskekompetence
125
K3 - matematična kompetenca, kompetenca v naravoslovju in tehnologiji
K7 - samoiniciativnost in podjetnost
K4 - digitalna pismenost K8 - kulturna zavest in izražanje
Pričakovani učni dosežki
Dijaki:
• znajorazbratiinprepoznatiosnovnoinformacijoprebranoalipovedanovšpanščini,
• razumejotemeljnosporočiloindoločenepodatkeokraškihpojavihvšpanščiniterznajoizluščitibistvo,
• uspešnorešujejonalogeslušnegainvizualnegarazumevanjaobfilmuoSloveniji,
• znajopovedati/poročativšpanščini,zakajjeSlovenijadeželakraškihjamindatinekajprimerov,
• znajorazložitivšpanščinidelovanjevkraškihjamah,
• znajoopisatisvojeregionalnopodročjeSlovenijespoudarkomnakra-škihjamah,
• znajoodgovoritinavprašanja,povezanastemo,vpisniinustniobliki.
Medpredmetne povezave:geografija
Kroskurikularne povezave: državljanskakultura/etika,IKT(razvijanjedigitalnihzmožnosti),knjižničnainformacijskaznanja,okoljskavzgoja
Učna sredstva in pripomočki:učnilisti,tabla,računalnik
Potek učnega procesa
Predvidenoštevilour:4šolskeure
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV
1. FAZA
Učiteljuvedeinpovežetematikozvsebinoprojektnegadne»Slovenijavsvetu«(predstavitevSlovenijeskozikraškejame).
Dijakiposlušajoučiteljevuvodinso-delujejopriodločitvi,katerapodročjabodoizbralizapredstavitev.
Danavodilazapripravoprispevkovinoblikovanjeskupinzatimskodelo.
Oblikujejoskupinezatimskodeloinupoštevajoučiteljevekriterijezadelo.
Opozoridijakenakriterijezaizdelavopredstavitev(vsebinainstruktura,stil,
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
126
ŠPANŠČINA
kakovostpredstavitvePowerPointaliposterja,jezikinizgovorjava).
2. FAZA
Učiteljsodelujeinsvetujepriizborugradivainpomagapoenostaviti»teh-nične«delebesedila.
Sprotipreverjacelostnorazumevanjebesedilainposameznihdelov.
Preverjakončneizdelke(plakatalipredstavitevPowerPoint).Poslušautrjevanjegovornihnastopovinšedodatnosvetujepriizgovorjavi,tekoč-nostigovorainpomagapritehnikahsproščanjaterjihopozarjanačasovnoomejitev.
Zuporaboraznolikihgradiv(pisni,internetniinustniviri)pregledajoinpripravijogradivazaposameznepredstavitve,prideluspoznavajonove»strokovne«besedezaopiskrasavšpanščini.Oblikujejoizpiske(npr.miselnivzorecobesedilu).
Prinovembesediščusošeposebejpozorninašpanskoterminologijozakraškepojave.Natančnopreverijorazumevanjecelotnegapovzetkaindelovbesedila.Razdelijosidodatnezadolžitvevskupini:oblikovanjepla-kataoz.predstavitvePowerPoint.
Zrazličnimitehnikamigovornegasporazumevanjautrjujejosvojepred-stavitve(ključnebesede,igrevlog:turističnivodičrazlagaturistu,profe-sordijakuipd.).
3. FAZA
Poslušapredstavitveposameznihskupininocenjujezgorajnavedenekategorije(gledenato,dagrezaznanevsebinsketeme,nismopripraviliučnihlistovzaspremljanje,ampakvnadalje-vanjuvajezapreverjanje).
Dijakiposkupinahpredstavljajoteme:Introducciónalkarstesloveno,DóndeestáelkarstenEslovenia,Lasgrutasmásconocidas,Vilenica,Otrasrutasturísticasdelazona:Lipica,Sežana…
Poslušajosošolčevepredstavitve.
Skupajzdijaki»oceni«,katerapred-stavitevjimjebilanajboljzanimivainzakaj,terstemspodbujahkritičnemurazmišljanjuin(samo)ocenjevanju.
Skupajzučiteljemsepogovorijoopredstavitvahinjihocenjujejo.
4. FAZA
Učiteljspomočjodijaškihbesedilpripravivajezapreverjanjesplošnegarazumevanjatematskegapodročja,vajeza»tehnično«kraškobesedišče,vajerazumevanjaposameznihdeloviniskanjeterpovezovanjekonkretnihinformacij.
Rešujejovajepreverjanja,kipreverjajosintezopridobljenegaznanjavšpan-ščini.Dijakiodgovarjajonaučiteljeva(pod)vprašanja.
127
Poposameznihsklopihpreverjakoliči-no,vsebinoinuspešnostpridobljene-gaznanjavprojektu.
5. FAZA
Skupajs(tujim)učiteljemsiogledamoodlomekfilmaoSloveniji,kigovoriokraškiregiji:Eslovenia,paraísocercano.
Pripraviučnilistzaspremljanjeod-lomka,kipreverjasplošnoslušnorazumevanjedaljšihodlomkovznaneteme.Pomembneposamezneodlomkezavrtimodvakrat.
Skupnopreverimozapisanerešitvenaučnemlistu.
Skupajzdijakioceniuspešnostpro-jektainjihpovprašapomorebitnihpredlogihzaizboljšave.
Gledajo,poslušajofilmoSlovenijiinrešujejoposameznavprašanjanaučnemlistu.
Skupnopreverijozapisanerešitvenaučnemlistu.
Zučiteljemsodelujejoprievalvacijiindajomorebitnepredlogezaizboljšavoprojekta.
6. FAZA
Učiteljpripraviseznamvprašanjzaustnospraševanje,kjerboocenjevalpridobljenoznanjeoSlovenijivšpan-ščiniinpripravinalogobralnegarazu-mevanjazapisnoocenjevanjeznanja.
Dijakisepripravijonaustnoinpisnoocenjevanjeznanja.
Priloge
Gradiva za učitelje
Primerivprašanjzaustnopreverjanjeznanja
Primernalogbralnegarazumevanja
Kriterijizaocenjevanjeustnepredstavitve
Gradiva za dijake
Učnilist1:Nalogebralnegarazumevanja
Učnilist2:Razumevanjeodlomkaizfilma
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
128
ŠPANŠČINA
2.9 El sueño SelmaŠirca,MarjanaŠifrarKalan,SašaPušnar EkonomskašolaLjubljana
Učni sklop: ElSueño(integracijaštirihjezikovnihzmožnosti)
Letnik: 4.letnik
Raven: B1
Učni cilji
Dijaki:
• govorijoosvojihsanjahinjihposkusijorazlagati,
• berejo/poslušajotujesanje,jihobnovijoinjihposkušajorazlagati,
• izmislijosikoneczgodbe inprekotegarazvijajosposobnostpisnegasporočanjainizražanja,
• utrjujejorazlikomednezloženimpreteklikominimperfektom.
Kompetence
SPLOŠNEKOMPETENCE
K1-sporazumevanjevmaternemjeziku K5-učenjeučenja
K2 - sporazumevanje v tujem jeziku K6-socialneindržavljanskekompetence
K3-matematičnakompetenca,kompe-tencavnaravoslovjuintehnologiji K7-samoiniciativnostinpodjetnost
K4-digitalnapismenost K8-kulturnazavestinizražanje
Pričakovani učni dosežki
Dijaki:
• povejosvojeinobnovijotujesanje,jihrazlagajo,
• napodlagislušnegarazumevanjaodgovarjajonavprašanja,
• napišejokoneczgodbe,
• razumejorazlikomednezloženimpreteklikominimperfektom.
Medpredmetne povezave:psihologija
Kroskurikularne teme: državnakultura/etika
Učna sredstva in pripomočki: posnetekElsueño,učnilisti
129
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
Potek učnega procesa
Predvidenoštevilour:2šolskiuri
DEJAVNOSTI UčITELJA DEJAVNOSTI DIJAKOV
1. URA
Uvodna motivacija
Učiteljdijakompokažeslikospečegačlovekastekstomvoblačku,kiopisujenjegovesanje.Dijakevpraša,očemmislijo,dasebodopogovarjalitokrat.
Učiteljrazdelidijakevpareinjimraz-deliučnilist1zvprašanjiosanjah,kidijakomslužijokotiztočnicazapogo-vorosanjah.
Učiteljspodbudidijake,dapovejosvo-jemnenjeosanjah.
Dijakigledajosliko.
Dijakipodajosvojemnenjeosanjah.
Dijakipreberejovprašanjanaučnemlistu1insenatovparihpogovarjajootem.
Dijakigovorijoosanjah.
Glavni del
Učiteljdijakompove,dabodoposluša-lizgodbiosanjahnekegadekleta.Po-temjimrazdeliučnilist2,kigarešijoobposlušanju(poslušajodvakrat).
Učiteljpokličenekajdijakov,kišeustnoodgovorijonavprašanja.
Učiteljdijakomrazdelibesedilo(učnilist3).
Dijakiposlušajoposnetekinodgovori-jonavprašanjanaučnemlistu2.
Dijakinaglasodgovarjajonavpraša-nja.
Dijakipreberejobesediloinodgovorijonavprašanja(učnilist3).
ZaključekUčiteljponovnorazložidijakom,daznezloženimpreteklikom(indefinidom)naštevajonajpomembnejšadejanja,kisisledijo,inpospešujejopripoved,zimperfektompaopisujejookoliščineininformacije,kinisoprimarnegapome-na.
Učiteljnapotikdruginaloginaučnemlistu3.Vtabelisožezapisaniprimeriizbesedilavnezloženempretekliku,dijakipajihmorajodopolnitispripa-dajočimiprimerivimperfektu.
Dijakidopolnijotabelospripadajočimiprimeriizbesedilavimperfektu.
2. URA / UTRJEVANJE, PREVERJANJE ZNANJAUvodna motivacijaUčiteljrazdelibesedilopesmiSueñocontigo(Tecuapefeat.Cabas),kipaga
Dijakidopolnjujejobesedilo.Vednomorajodopolniti sueñocontigo.
130
ŠPANŠČINA
morajodijakiobposlušanju(poslušajodvakrat)dopolniti(učnilist4).
Poposlušanjuučiteljspodbudidijake,dabesedilopreberejoinprevedejo,injihopozori,najbodopozorninabese-dnozvezosoñarcon (sanjatio).
Učiteljspodbudidijake,dagovorijoše,očemsosanjaliprejšnjonoč.
Dijakiberejobesediloingaprevajajo.
Ugotovijo,daseglagolsoñar(sanjati)vežespredlogomcon(z).
Dijakigovorijoosanjahpreteklenoči.
Glavni del
Učiteljdijakomrazdeliučnilist5zbesedilom,kigamorajodopolnitizdanimipovedmi.
Učiteljspodbudidijake,dašeenkratpreberejobesedilobrezdodanihpo-vedi,injihvpraša,čejebesedilobrezdodanihpovedismiselno.
Učiteljspodbudidijake,darazmislijoovlogipovedi,kisojihmoralivstaviti.
Dijakidopolnijobesedilonaučnemlistu5zdanimipovedmi.
Dijakišeenkratpreberejobesediloinodgovorijonaučiteljevovprašanjeosmiselnostibesedilabrezdodanihpovedi.
Dijakinaglasvskupinirazmišljajoovlogivstavljenihpovedi.Samišeen-kratizpeljejopravilo,kidoločarazlikomedrabonezloženegapreteklikainimperfekta.
Zaključek
Učiteljdijakomrazloži,damorajonanovozapisatizaključekzgodbe.Spodbudijih,danapišejood100do120besed.
Dijakinanovozapišejozaključekzgodbe.
Priloge
Gradiva za učitelje
Slikaspečegačloveka
Gradiva za dijake
Učnilist1:Vprašanja
Učnilist2:Slušnorazumevanje
Učnilist3:Bralnorazumevanje,besedilo
Učnilist4:PesemSueñoContigo
Učnilist5:Vstavljanjeimperfektavbesedilo
131
Primeri vpeljevanja novosti v praksi
132
ŠPANŠČINA
V zbirki Posodobitve pouka v gimnazijski praksi bodo izšle naslednje knjige:
133
ŠPANŠČINA
134
ŠPANŠČINA
Na naslovnici
OVČJIROČ,izrezljanalesenaovratnica,skaterosoovcamobešalizvonceokrogvratu.DanesjihnaVe-likiplanininenajdemoveč.NaVeliki,MaliinGojškiplaniniobešajoživinikravjezvoncedvehvelikosti.Velikzvonec,nekoč imenovan tropinar,danes tudiparadni,navezujejoživini,koodhajanaplaninoinkosevračaznje.Vesčaspašepanosivodnicamanj-šiplaninskizvonec,kipajevendarnekolikovečjiodtistega,kiganosivdolini.Zvonceimajookolivratuobešenesamovodniceinkadarsetropizgubi,sego-vedo iz tropa zbere okoli tazvončaste, ki pozvanjainstemprivabljaizgubljenekraveksebi.Dandanesimajozvoncipovsempraktičenpomen;izkušenpa-stir med mnogimi zvonci takoj razloči zvonec svo-ježivine.Drugačejebilovdavnini:zvoncisoimeliapotropejski pomen, odganjali naj bi bili hudobneduhoveitn.Danespomagazvonecpastirjupoiskati
živinovmeglenemvremenu,izkušenpastirpoznapoglasuzvonca,aliježivinanemirna,alisepasealipočiva.
(povzetopo:Cevc,T.(1987).VelikaPlanina.Življenjedeloinizročilopastirjev.Ljubljana:DZS,str.26-27)
ISBN 978-961-234-902-8