Download - Smo slovenci ljubosumni?
10 | 11 |
Smo Slovenci
ljubosumni? Ljubosumje je negativno čustvo, ki se najpogosteje pojavlja v ljubezenskem odnosu. Vendar ne prizanaša niti otrokom sorojencem, prijateljem, kolegom. Kakšni smo Slovenci? Ljubosumni, zavistni? Daje sosedova krava več mleka kot naša? Ima sodelavec lepšo pisarno in sorodnik boljše stanovanje? Naši možje letajo za krili? Žene rade koketirajo?
Lea Kalc Furlanič
Fotografije: arhiv Primorskih novic
Nataša Tič Ralijan, gledališka igralkaPo vsem svetu se plazi in tudi v Slove-niji najde žrtve, na katerih se vzdržuje. Vsak je ima toliko, kolikor se mora s to nalogo ukvarjati. Mi smo bili tihi narod in nas nadzira bolj po tiho, na samem, da sramota ne bi bila preveli-ka. Sama s tem negativnim čustvom na srečo nimam veliko problemov, pri katerem drugem pa mi ni prihranjeno. Dela še pa še. Vendar, to je življenje. Premagovati, pa zmagati, pa glej ga, spet poraz, pa spet užitek in zmagica za vogalom. Objem vsem, ki delate na sebi!
Arne Hodalič, fotograf in svetovni popotnik Mislim, da Slovenci pravzaprav nismo ljubosumni. Pa ne iz razloga ljubosum-nosti kot take, ampak iz razloga naše podalpske, avstro-ogrske zakoreninje-nosti, zadržanosti, zaprtosti. Smo zelo pazljivi, previdni, temeljito premisli-
mo, zatajimo svoja čustva, če se le da, ne eksplodiramo kot denimo Španci in drugi južni narodi, ki so bolj tempera-mentni, eruptivni. Mi smo pač introver-tirani, težko navzven pokažemo svoja čustva. In to velja tudi za ljubosumje. Tisto v ljubezni je seveda nekaj drugega kot na primer ljubosumje do dobrin. Bolj kot ljubosumni na dobrine drugih smo zavistni.
Lorella Flego, voditeljica Po mojem mnenju ljubosumnost ni odvisna od tega, ali je človek Slovenec, Italijan, Madžar ali kaj drugega. Je del človeka, in če imaš nekoga rad, je ljubo-sumje normalno spremljajoče čustvo. Seveda moramo razlikovati med zmer-no ljubosumnostjo in tisto, ki je, kakor se reče, bolna. Le zdrava ljubosumnost je po mojem mnenju znak prave ljube-zni. Pri Slovencih res ne morem oceniti kakšne posebne ljubosumnosti. Smo kot ostali narodi, eni ljudje so bolj, dru-gi manj ljubosumni.
Kavarna
izraz šibkega samospoštovanja
Da, trpijo, pa še kako! Žene, če možje preveč “pogledujejo“ za drugimi žen-skami, še posebno na javnih mestih. Možje pa, ko so njihove partnerice ta-ko privlačne, da mimoidoči “zgubljajo oči“. A to so le nedolžne okoliščine, ki seveda niso prijetne. Hujših pripetlja-jev zaradi ljubosumja je še nič koliko.
Prepovedi izhodov, sledenje in zalezo-vanje, prisluškovanje, nenehen nadzor, brskanje po osebnih stvareh in še mar-sikaj. Ko pa se blago ljubosumje med partnerjema prelevi v agresijo, mučno trpljenje, postane skoraj patološko, po-tem je nujno, da se obrneta po strokov-no pomoč.
Izvor ljubosumjaZa vsakega od nas obstaja drugačen odgovor, od kod prihaja ljubosumje. Strokovnjaki se strinjajo, da korenine tega čustva segajo daleč nazaj, v naše najzgodnejše otroštvo. Baje je iz tega obdobja pomembno, kako smo osebno doživljali odnose s starši in drugimi, ki
sakemu od nas se je že kdaj zgodilo, da je v partnerskih, prijateljskih, poslovnih ali družinskih odnosih doživel ljubosumje. To negativno čustvo nas dobesedno razjeda. Postanemo pretirano sumničavi, domala bolestno se vedemo. V nas se kar kopičijo še druga negativna čustva, od žalosti, jeze, zavisti do nasilja. Zaradi ljubosumja lahko trpijo vsi, otroci in odrasli.
Ljubosumje:
VLea Kalc Furlanič
Fotografije: CanStockPhoto
12 | 13 |
so nas vzgajali, kakšne predstave smo si ustvarili o ljubezni, medsebojnih raz-merjih ...Ameriški psiholog Nando Pelusi je pos-tregel z zanimivo razlago izvora ljubo-sumja. Psiholog je prepričan, da imamo v svojem telesu in mislih že stoletja dol-go zapis o uspešnem preživetju in parje-nju in tako kot v neandertalskih časih tudi zdaj čuvamo svojega partnerja. Ker je bila življenjska doba naših prednikov tako kratka in so bili zmenki redki, so si lahko le ob redkih priložnostih izbrali še eno družico. Zato so se menda do po-tankosti izurili v ljubosumnosti (seveda so znali pretiravati) in se zaščitili pred nezvestobo svojega partnerja, saj je bila konkurenca res močna.
Med partnerjema, ki se ljubitaŠe danes nezavedno pričakujemo, da bo naš partner zvest le nam. In tako ne bo prizadeta naša čast. A žal ni vedno tako. So ljudje, ki se znajo dobesedno prefinjeno obnašati do nasprotnega spola, in to samo zato, da pri svojem partnerju vzbudijo ljubosumje in tako dobijo potrditev, da jih ima rad, da jih ljubi. Po mnenju mnogih resornih stro-kovnjakov je to vrsta psihološkega nasi-lja, ki si ga nemalokrat naš partner res ne zasluži. S takim početjem bolj ško-dujemo svojemu odnosu. Ali ne? Vseh vrst nas je, morda pa komu gode ...Zakaj je ljubosumje kot negativno čust-vo med zakoncema tako škodljivo, smo
vprašali priznanega slovenskega psiholo-ga dr. Janka Muska, predstojnika oddel-ka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani: “Ljubosumnost je kompleks negativnih emocij in misli, ki jih čuti-mo do ljudi, ki ogrožajo naše odnose ali naš položaj. V partnerskih odnosih je ljubosumnost le do neke mere narav-na, na primer v zgodnjem, strastnem obdobju ljubezni. Ljubosumnost, ki se razvije pri enem ali obeh partnerjih v teku partnerskega odnosa, pa skoraj nujno poruši dober partnerski odnos, če je trajna in intenzivna. Dobrega part-nerskega odnosa ni mogoče graditi na negativnih čustvih in na nezaupanju, ljubosumnost pa nujno povzroči oboje. Pri tem ni nič manj pogubna ljubosum-nost, ki sploh ni utemeljena.“Muskova stanovska kolegica dr. Polona Matjan Štuhec, specialistka klinične psihologije, ki tudi dela na Filozofski fakulteti, pa pojasnjuje: “Ljubosumje je škodljivo čustvo zato, ker ima elemente destruktivnosti oziroma agresivnosti - uničevalnosti in ker ga tisti, ki ga čuti, težko kontrolira. Običajno je povezano z nekontroliranimi akcijami. Razlog, kadar ni realne osnove (to je prisotnost tretjega v zvezi), je nezaupanje, najprej vase in zaradi tega še v partnerja.“
Razlike med moškimi in ženskamiKdo je bolj ljubosumen? Moški ali ženske? Dr. Musek strokovno uteme-ljuje, da bolj kot za to, kateri od spolov
kaže več ljubosumnosti, gre za to, da pri moških in ženskah prevladujeta različni obliki ljubosumnosti. Moški so menda bolj kot ženske ljubosumni na spolno nezvestobo. Moški v večji meri kot ženske želijo spolno “mono-polizirati“ partnerico (kljub temu pa so v spolnih odnosih sami bolj promi-skuitetni). Ženske pa so bolj kot moški ljubosumne na emocionalne odnose partnerja in težje prenašajo misel, da se njihov partner čustveno navezuje na nekoga drugega. Nataša Rijavec Klobučar, specialistka zakonske in družinske terapije, ki ima veliko izkušenj pri svetovanju partner-jem ali zakoncem, pa dodaja: “Kar se tiče razlike med moškim in žensko, k nam prihajajo tako ljubosumni moški kot ljubosumne ženske s ‘problemom‘, da je ljubosumje šlo čez vse meje nor-malnega, kriterije normalnosti pa do-loča vsak par posebej - pomeni le, da ju je to začelo toliko motiti, da sta se odločila poiskati pomoč.“Kako naj se obnaša ljubosumni part-ner, da se bo znebil tega uničujočega čustva? “Veliko je odvisno od njegove čustvene, osebnostne in socialne zrelo-sti. Že samo pojavljanje ljubosumnosti, če ni zanjo jasnih dokazov, je lahko znak čustvene labilnosti in nizkega sa-mospoštovanja, kar samo oteži reševa-nje problemov, ki jih prinaša ljubosum-je. Vsekakor jih ni mogoče rešiti brez temeljitega medsebojnega razgovora
Ko se blago ljubosumje med partnerjema prelevi v agresijo, mučno trpljenje, postane skoraj patološko, potem je nujno, da se obrneta po strokovno pomoč.
Pari, ki imajo težave z ljubosumjem, se ponavadi razidejo, saj je življenje z ljubosumnežem težavno, posebno ko partner ne zmore prepričati ljubosumneža o svoji nedolžnosti.
Kavarna
in spoštovanja partnerjev. Zlasti hudo je pri neutemeljenem ljubosumju, ki spremlja druge motnje, na primer alko-holizem,“ je jasen dr. Musek.Matjanova pa za tak primer nastopi zelo ostro: “Predvsem naj ljubosum-ni partner kontrolira svoje akcije in razmišlja, od kod takšno nezaupanje. Običajno iz lastne nekonstantnosti in občutkov, ki jih sam pozna v zvezi z na-vezanostjo, ki pri njem ni stabilna.“ Te-rapevtka iz svetovalnice Stik pa svetuje, kako naj ljubosumnež začne, da se bo otresel neprijetnih občutkov: “Začetek je gotovo v iskrenosti in pristnosti do sebe - priznati si, kako se počutiš, kako ti je, priznati si, da si ljubosumen. Ko sprejmeš odgovornost za svoje občutke, lahko s tem tudi nekaj narediš. Začneš govoriti o sebi, namesto da kritiziraš
in obsojaš partnerja ... In si priznaš, da si vreden, da te ima nekdo rad, da te sprejme, sprejme tudi tam, kjer se še sam ne sprejmeš.“
Tudi otroci so izpostavljeniV družini se je razširila novica, da je na poti drugi otrok. Prvi je še majhen, niti dve leti še nima, je izredno zahteven, veliko se morajo ukvarjati z njim. Ko ima mamica že opazno velik trebušček, ga začne skrbeti, kaj se dogaja. Tudi če mu razložimo, da bo dobil bratca ozi-roma sestrico, ne razume, ne zmore si predstavljati. Ko ta trenutek pride, je zanj seveda prvi šok, da je morala ma-mica v bolnišnico. Naslednji šok pa je, ko se majhno bitjece tako “vsiljivo“ sti-ska k njej, sesa iz dojk in ga zapovrh še vsi ljubkujejo in občudujejo. Naenkrat
prvorojenec ni več prvi, ampak zadnji. Naenkrat se vsi vrtijo okoli kremžlja-vega, pokakanega bitjeca, on pa mora biti sam ...Znana, milijonkrat ponavljajoča se zgodba. Nastopijo težave, ki jim mar-sikateri starši niso kos.Kako pomagamo otroku, ki je dobil bratca ali sestrico in ga zaradi večje pozornosti, ki jo starša in ostali name-njajo dojenčku ali mlajšemu bratcu/ses-trici, muči hudo ljubosumje? Priznani slovenski psiholog, naš moški sogovo-rec, podaja tak odgovor: “Določena mera elementarne (pogosto tudi neza-vedne) ljubosumnosti na novorojenega brata ali sestro je normalen pojav, ki v prav tako normalnih razmerah in odnosih v družini ne pomeni velike težave. Pomembno je, da starši ravna-jo z otroki tako, da tovrstnih reakcij in odnosov ne spodbujajo še dodatno, paziti morajo, na primer, da ohranijo svojo pozornost do prizadetega otroka in mu s tem dokažejo svojo ljubezen in zagotavljanje varnosti.“Da to ni ljubosumje, ampak zavist in rivaliteta, ki sta v razvoju normalni čustvi in je dobro, da ju vsak otrok po-zna, saj ga čakata kasneje v življenju, pa zatrjuje dr. Matjanova. “Otroku je treba zagotoviti primerno količino po-zornosti, časa, naklonjenosti in ga uči-ti, da kontrolira izbruhe v odnosu do dojenčka. Vsekakor potrebuje čas, da se organizira in preživi najhujše občut-
Pari, ki imajo težave z ljubosumjem, se ponavadi razidejo, saj je življenje z ljubosumnežem težavno, posebno ko partner ne zmore prepričati ljubosumneža o svoji nedolžnosti.
Ljubosumnost na novorojenega brata ali sestro naj bi bila normalen pojav, ki pa, pravijo strokovnjaki, v normalnih razmerah in odnosih v družini ne pomeni velike težave. Seveda pa je otroku treba pomagati.
Kaj prinaša ljubosumje?
Specialistka zakonske in družinske terapije Nataša Rijavec Klobučar pojas-njuje: “pari, ki imajo težave z ljubosumjem, se razidejo, ker je življenje z ljubo-sumnežem težavno, posebno ko partner ne zmore prepričati ljubosumneža o svoji nedolžnosti. Takrat ko partnerja čutita, da ljubosumnost presega tisti kanček ljubosumnosti, o kateri stari modreci govorijo, da je ‘sol ljubezni‘, ko ju negotovost in nezaupanje vase začnejo motiti, potem ni nič narobe, da poiščeta zunanjo pomoč. Pa tu ne gre za to, da sta ‘patološko‘ ljubosumna, temveč da si želita spremeniti svoje nezadovoljstvo z odnosom in hočeta za-živeti drugače. In tu je strokovna pomoč lahko tista, ki pomaga, da se človek začne ceniti in spoštovati. To pa zmoreta moški in ženska narediti tudi drug ob drugem - zato ju je ljubezen tudi pripeljala skupaj. Da drug ob drugem zapolnita tisti ‘ranjeni‘ delček sebe ...“
ke. Na splošno pa ne moremo govoriti, ker je način ravnanja z otrokom najbolj odvisen od njegove starosti - ali je dobil bratca v starosti dveh let ali v starosti desetih, na primer.“Kakorkoli - previdnosti ni nikoli pre-več. Pomagajmo starejšemu otroku. Izmislimo si na primer preprost trik: ko nas prvič obišče v porodnišnici, mu na skrivaj kupimo najljubšo igračko
in se delamo, da jo je dobil od novo-rojene sestrice ali bratca. Fino se mu bo zdelo! Ali: opozorimo obiske, naj tudi njemu kupijo darilce, ko prvič obiščejo dojenčka. Obiski pa: stopite najprej k starejšemu otroku, približaj-te se na njegovo telesno višino in ga prijazno pozdravite ter vprašajte, ali ga dojenček kaj uboga. Počutil se bo pomembnega.
Ljubosumje na materialne dobrineSosed ima novo trato, sodelavec se je preselil v lepšo pisarno, prijateljica si je kupila boljšo obleko, kolega se je za-čel več družiti s tretjim prijateljem ... Iz česa izvira ljubosumje, ki se pri lju-deh poraja zaradi dobrin, bogastva in ostalega materialnega, kar posedujejo sosedi, sodelavci, sorodniki?“Tu je bolje govoriti o zavisti namesto ljubosumnosti,“ razlaga dr. Musek. “Tudi pri zavisti gre za kompleks ne-gativnega čustvovanja in miselnosti. Psihološki izvor zavisti je, po domače rečeno, ‘ranjena‘ samozavest, ker pač težko prenašamo spoznanje, da so dru-gi upravičeno boljši od nas. Pretirana zavist nam seveda lahko zagreni življe-nje tako kot ljubosumnost.“ Po Matja-novi pa tako ljubosumje definitivno ni ljubosumje, ampak zavist. “To sta dve popolnoma različni čustvi, ki sta razvojno daleč narazen.“In vprašajmo se še, ali smo Slovenci ljubosumni. Nič bolj in nič manj kot drugi. Ljubosumnost je kar pravično porazdeljena po vsem svetu, sklene dr. Musek, sogovornica pa, da smo Sloven-ci bolj zavistni kot ljubosumni.
Ljubosumje velikokrat skali tudi prijateljske odnose.
14 | 15 |