UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
MAGISTRSKO DELO
VANESA PEV STIBILJ
KOPER 2014
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Magistrski študijski program
druge stopnje Inkluzivna pedagogika
Magistrsko delo
MULTIMEDIJSKO PODPRTA FONOMIMIČNA
METODA V PROCESU OPISMENJEVANJA
OTROK Z LAŽJO MOTNJO V DUŠEVNEM
RAZVOJU
Vanesa Pev Stibilj
Koper 2014
Mentorica:
doc. dr. Vanja Riccarda Kiswarday
Somentorica:
izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
ZAHVALA
Življenje nas preskuša. Na pot nam postavlja gradnike. Vzemi ali pusti. Vzela sem,
zato sem tu. Vem, da nisem sama. Zato se ob tej priložnosti želim zahvaliti ljudem, ki
so mi na poti novega stali ob strani. Brez njih mi ne bi uspelo vgraditi delčka,
magistrsko delo, v mozaik, ki mu pravimo življenje.
Profesorici dr. doc. Vanji Riccardi Kiswarday se zahvaljujem, da me je sprejela pod
svoje mentorstvo in me s strokovno besedo, s spodbudnimi dejanji, s čutom za
sočloveka in pozitivnimi misli vodila proti cilju, to je zaključku magistrskega dela.
Zahvaljujem se izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič, ki se je odzvala moji prošnji, in
kot somentorica pristopila k magistrskemu delu ter me strokovno vodila, usmerjala in
dopolnjevala na področju opismenjevanja otrok.
Posebna hvala gre moji družini.
Vama, Jona in Peter, ki sta me v dneh, prepolnih obveznosti, razumela in mi
dovolila, da sem v miru ustvarjala. Vem, da so poti skozi šestero oči lepše, zato se
vama kmalu pridružim.
Vama, tata in Neva, ki sta me z besedami in dejanji spodbujala k zaključku.
Hvala Petri Premrl, ki mi je velikodušno pomagala v posredovanju avtorskega
didaktičnega materiala in me z nasveti pospremila na pot.
Hvala Anuši Blažko, ki je s svojimi avtorskimi risbami dodala pečat belim listom.
Hvala Katji Leban za prevod povzetka v angleški jezik.
Hvala Ireni Šinkovec za lektorsko obdelavo dela.
Hvala Valentinu Kalinu za pomoč pri računalniškem oblikovanju.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Vanesa Pev Stibilj, študentka magistrskega študijskega programa druge
stopnje Inkluzivna pedagogika
izjavljam,
da je magistrsko delo z naslovom Multimedijsko podprta fonomimična metoda v
procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
V Kopru, dne
IZVLEČEK
Ena izmed uveljavljenih in razširjenih metod v procesu opismenjevanja otrok z
lažjo motnjo v duševnem razvoju je fonomimična metoda. S podporo multimedije pa je
mogoče narediti še korak naprej in dodatno stimulirati učenje. Naš namen je bil doseči
optimalen uspeh na področju opismenjevanja, zato smo fonomimično metodo
podkrepili z multimedijo in uvedli ter evalvirali metodo, ki smo jo poimenovali
multimedijsko podprta fonomimična metoda. Z multimedijsko podprto fonomimično
metodo učitelj v procesu opismenjevanja kompenzira posebnosti otrok in jim omogoči
sprejemanje dražljajev preko različnih senzornih poti. Obravnava črke se začne z
ogledom risanke, v kateri so predstavljeni podatki v kombinaciji s sliko, zvokom in
animacijo, ki spodbuja uporabo fonomimične metode.
V magistrskem delu je predstavljena uporaba multimedijsko podprte fonomimične
metode pri pouku slovenščine, na področju opismenjevanja.
Teoretični del zajema vpogled v področje izobraževanja oseb z lažjo motnjo v
duševnem razvoju. Pri tem smo se usmerili predvsem na področje opismenjevanja, kjer
so zajete temeljne značilnosti področja, poudarek je na fonomimični metodi in
multimediji.
V empiričnem delu pa je predstavljena multimedijsko podprta fonomimična
metoda, za katero menimo, da lahko spodbudi učinkovitost opismenjevanja otrok z
LMDR. Metodo najprej sistematično predstavljamo po posameznih glasovih/črkah, nato
pa preverjamo in ugotavljamo njeno učinkovitost. V rezultatih je predstavljena
kvalitativna analiza, ki kaže na večjo motivacijo in učljivost opazovanih učencev.
Ključne besede: otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, opismenjevanje,
fonomimična metoda, multimedija, multimedijsko podprto učenje.
ABSTRACT
Multimedia–supported phonomimic method in the process of literacy of children
with a light disorder in mental development
One of the eastablished and popular methods in the process of literacy of children
with a light disorder in mental development is the phonomimic method. The support of
multimedia, though, enables us to make even one step further and by doing so
additionally stimulate learning. Our aim was the acchievement of optimal success in the
area of literacy which is why we substantiated the phonomimic method with multimedia.
Furthermore, we introduced and evaluated the method which we named the
multimedia-supported phonomimic method. This method enables the teacher to
compensate specific characteristics of children in the process of literacy and enables
them to accept stimuli via different sensoric ways. One letter's discussion begins with
the viewing of a cartoon which shows data in combination of a picture, a sound and
animation, which stimulates the usage of phonomimic method.
The master's thesis presents the usage of multimedia-supported phonomimic
method in Slovene lessons in the area of literacy.
The theoretical part consists of the insight into the area of education of people with
a light disorder in mental development and in this process we focused on the area of
literacy, which includes basic characteristics of the area with a stress on the
phonomimic method and the multimedia.
The empirical part presents the multimedia-supported phonomimic method which
is believed to stimulate the effectiveness of literacy of children with LDMD. First, we
present the method systematically letter by letter, second we check and establish its
effectiveness. The results present the qualitative analysis which shows that the
observed learners are more motivated and learnable.
Key words: children with a light disorder in mental development, literacy,
phonomimic method, multimedia, multimedia-supported learning.
KAZALO
1 Uvod ........................................................................................................... 1
2 Teoretični del .............................................................................................. 3
2.1 Osebe z motnjami v duševnem razvoju ........................................................ 3
2.1.1 Izobraževanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju ......................... 4
2.1.2 Vloga učitelja pri poučevanju oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju .. 5
2.2 Predopismenjevanje..................................................................................... 7
2.3 Opismenjevanje ..........................................................................................10
2.3.1 Dejavniki opismenjevanja .....................................................................10
2.3.2 Metode opismenjevanja ........................................................................12
2.3.3 Opismenjevanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju ....................14
2.3.4 Pomen didaktičnih načel .......................................................................16
2.4 Fonomimična metoda opismenjevanja ........................................................19
2.4.1 Značilnosti fonomimične metode ..........................................................19
2.4.2 Potek poučevanja fonomimične metode ...............................................20
2.4.3 Multimedija ...........................................................................................21
3 Empirični del ............................................................................................. 23
3.1 Problem, namen in cilj .................................................................................23
3.2 Raziskovalna vprašanja ..............................................................................23
3.3 Metodologija raziskovanja ...........................................................................24
3.4 Opis vzorca .................................................................................................24
3.5 Opis multimedijsko podprte fonomimične metode po posameznih črkah .....25
3.5.1 A – Pri zobozdravniku ...........................................................................27
3.5.2 E – Konj ................................................................................................30
3.5.3 U – Sova ...............................................................................................33
3.5.4 O – Odmev ...........................................................................................36
3.5.5 I – Gugalni konj .....................................................................................39
3.5.6 M – Zajtrk .............................................................................................42
3.5.7 H – Muca ..............................................................................................46
3.5.8 V – Veter ..............................................................................................50
3.5.9 N – Dojenček ........................................................................................54
3.5.10 L – Gasilec .........................................................................................58
3.5.11 J – Kolcanje ........................................................................................62
3.5.12 P – Pipa ..............................................................................................66
3.5.13 S – Kača .............................................................................................70
3.5.14 F – Rojstni dan ...................................................................................74
3.5.15 Š – Babica ..........................................................................................77
3.5.16 Z – Čebela ..........................................................................................81
3.5.17 T – Tabla ............................................................................................84
3.5.18 Ž – Žaga .............................................................................................87
3.5.19 R – Budilka .........................................................................................91
3.5.20 D – Detel ............................................................................................95
3.5.21 K – Kokoš ...........................................................................................99
3.5.22 C – Vrela voda .................................................................................. 103
3.5.23 B – Bobnar ....................................................................................... 107
3.5.24 Č – Lokomotiva ................................................................................. 110
3.5.25 G – Goska ........................................................................................ 114
3.6 Rezultati in razprava ................................................................................. 118
4 Sklepne ugotovitve .................................................................................. 122
Literatura in viri .......................................................................................... 123
Priloge ....................................................................................................... 125
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Sodelovanje učencev pri učni uri…………………………...……....…..118
Preglednica 2: Vedenje učencev pri učni uri………………………………………........119
Preglednica 3: Uspešnost opismenjevanja……………………………………………...120
Preglednica 4: Uporabnost didaktičnih načel v procesu opismenjevanja…….….......120
KAZALO SLIK
Slika 1: Elementi multimedijsko podprte fonomimične metode ....................................26
Slika 2: Fonomimični gib za glas A ..............................................................................27
Slika 3: Zapis črke A na omejeno podlago in določitev mesta glasu A v besedi ...........28
Slika 4: Bralni kartonček za obravnavo glasu A ...........................................................29
Slika 5: Zapis črke A v zvezek .....................................................................................29
Slika 6: Plakat za obravnavo črke A ............................................................................29
Slika 7: Lutka črke A ....................................................................................................29
Slika 8: Fonomimični gib za glas E ..............................................................................30
Slika 9: Zapis črke E na omejeno podlago in določitev mesta glasu E v besedi ...........31
Slika 10: Bralni kartonček za obravnavo glasu E .........................................................32
Slika 11: Zapis črke E v zvezek ...................................................................................32
Slika 12: Plakat za obravnavo črke E ..........................................................................32
Slika 13: Lutka črke E ..................................................................................................32
Slika 14: Fonomimični gib za glas U ............................................................................33
Slika 15: Zapis črke U na omejeno podlago in določitev mesta glasu U v besedi ........34
Slika 16: Bralni kartončki za obravnavo glasu U ..........................................................35
Slika 17: Zapis črke U v zvezek ...................................................................................35
Slika 18: Plakat za obravnavo črke U ..........................................................................35
Slika 19: Lutka črke U .................................................................................................35
Slika 20: Fonomimični gib za glas O ............................................................................36
Slika 21: Zapis črke O na omejeno podlago in določitev mesta glasu O v besedi ........37
Slika 22: Bralni kartončki za obravnavo glasu O ..........................................................38
Slika 23: Zapis črke O v zvezek ...................................................................................38
Slika 24: Plakat za obravnavo črke O ..........................................................................38
Slika 25: Lutka črke O .................................................................................................38
Slika 26: Fonomimični gib za glas I .............................................................................39
Slika 27: Zapis črke I na omejeno podlago in določitev mesta glasu I v besedi ...........40
Slika 28: Bralni kartončki za obravnavo glasu I ............................................................41
Slika 29: Zapis črke I v zvezek ....................................................................................41
Slika 30: Plakat za obravnavo črke I ............................................................................41
Slika 31: Lutka črke I ...................................................................................................41
Slika 32: Fonomimični gib za glas M ...........................................................................42
Slika 33: Zapis črke M na omejeno podlago in določitev mesta glasu M v besedi .......43
Slika 34: Bralni list za obravnavo glasu M ...................................................................44
Slika 35: Zapis črke M v zvezek ..................................................................................44
Slika 36: Plakat za obravnavo črke M ..........................................................................45
Slika 37: Lutka črke M .................................................................................................45
Slika 38: Fonomimični gib za glas H ............................................................................46
Slika 39: Zapis črke H na omejeno podlago in določitev mesta glasu H v besedi ........47
Slika 40: Bralni list za obravnavo glasu H ....................................................................48
Slika 41: Zapis črke H v zvezek ...................................................................................48
Slika 42: Plakat za obravnavo črke H ..........................................................................49
Slika 43: Lutka črke H .................................................................................................49
Slika 44: Fonomimični gib za glas V ............................................................................50
Slika 45: Zapis črke V na omejeno podlago in določitev mesta glasu V v besedi .........51
Slika 46: Bralni list za obravnavo glasu V ....................................................................52
Slika 47: Zapis črke V v zvezek ...................................................................................52
Slika 48: Plakat za obravnavo črke V ..........................................................................53
Slika 49: Lutka črke V ..................................................................................................53
Slika 50: Fonomimični gib za glas N ............................................................................54
Slika 51: Zapis črke N na omejeno podlago in določitev mesta glasu N v besedi ........55
Slika 52: Bralni list za obravnavo glasu N ....................................................................56
Slika 53: Zapis črke N v zvezek ...................................................................................56
Slika 54: Plakat za obravnavo črke N ..........................................................................57
Slika 55: Lutka črke N .................................................................................................57
Slika 56: Fonomimični gib za glas L ............................................................................58
Slika 57: Zapis črke L na omejeno podlago in določitev mesta glasu L v besedi .........59
Slika 58: Bralni list za obravnavo glasu L ....................................................................60
Slika 59: Zapis črke L v zvezek ...................................................................................60
Slika 60: Plakat za obravnavo črke L ...........................................................................61
Slika 61: Lutka črke L ..................................................................................................61
Slika 62: Fonomimični gib za glas J .............................................................................62
Slika 63: Zapis črke J na omejeno podlago in določitev mesta glasu J v besedi ..........63
Slika 64: Bralni list za obravnavo črke J ......................................................................64
Slika 65: Zapis črke J v zvezek....................................................................................64
Slika 66: Plakat za obravnavo črke J ...........................................................................65
Slika 67: Lutka črke J ..................................................................................................65
Slika 68: Fonomimični gib za glas P ............................................................................66
Slika 69: Zapis črke P na omejeno podlago in določitev mesta glasu P v besedi .........67
Slika 70: Bralni list za obravnavo glasu P ....................................................................68
Slika 71: Zapis črke P v zvezek ...................................................................................68
Slika 72: Plakat za obravnavo črke P ..........................................................................69
Slika 73: Lutka črke P ..................................................................................................69
Slika 74: Fonomimični gib za glas S ............................................................................70
Slika 75: Zapis črke S na omejeno podlago in določitev mesta glasu S v besedi .........71
Slika 76: Bralni list za obravnavo glasu S ....................................................................72
Slika 77: Zapis črke S v zvezek ...................................................................................72
Slika 78: Plakat za obravnavo črke S ..........................................................................73
Slika 79: Lutka črke S ..................................................................................................73
Slika 80: Fonomimični gib za glas F ............................................................................74
Slika 81: Zapis črke F na omejeno podlago in določitev mesta glasu F v besedi .........75
Slika 82: Bralni list za obravnavo glasu F ....................................................................76
Slika 83: Zapis črke F v zvezek ...................................................................................76
Slika 84: Plakat za obravnavo črke F ..........................................................................76
Slika 85: Lutka črke F ..................................................................................................76
Slika 86: Fonomimični gib za glas Š ............................................................................77
Slika 87: Zapis črke Š na omejeno podlago in določitev mesta glasu Š v besedi .........78
Slika 88: Bralni list za obravnavo glasu Š ....................................................................79
Slika 89: Zapis črke Š v zvezek ...................................................................................79
Slika 90: Plakat za obravnavo črke Š ..........................................................................80
Slika 91: Lutka črke Š ..................................................................................................80
Slika 92: Fonomimični gib za glas Z ............................................................................81
Slika 93: Zapis črke Z na omejeno podlago in določitev mesta glasu Z v besedi .........82
Slika 94: Bralni list za obravnavo glasu Z ....................................................................83
Slika 95: Zapis črke Z v zvezek ...................................................................................83
Slika 96: Plakat za obravnavo črke Z ..........................................................................83
Slika 97: Lutka črke Z ..................................................................................................83
Slika 98: Fonomimični gib za glas T ............................................................................84
Slika 99: Zapis črke T na omejeno površino in določitev mesta glasu T v besedi ........85
Slika 100: Bralni list za obravnavo glasu T ..................................................................86
Slika 101: Zapis črke T v zvezek .................................................................................86
Slika 102: Plakat za obravnavo črke T.........................................................................86
Slika 103: Lutka črke T ................................................................................................86
Slika 104: Fonomimični gib za glas Ž ..........................................................................87
Slika 105: Zapis črke Ž na omejeno podlago in določitev mesta glasu Ž v besedi .......88
Slika 106: Bralni list za obravnavo glasu Ž ..................................................................89
Slika 107: Zapis črke Ž v zvezek .................................................................................89
Slika 108: Plakat za obravnavo črke Ž.........................................................................90
Slika 109: Lutka črke Ž ................................................................................................90
Slika 110: Fonomimični gib za glas R ..........................................................................91
Slika 111: Zapis črke R na omejeno podlago in določitev mesta glasu R v besedi ......92
Slika 112: Bralni list za obravnavo glasu R ..................................................................93
Slika 113: Zapis črke R v zvezek .................................................................................93
Slika 114: Plakat za obravnavo črke R ........................................................................94
Slika 115: Lutka črke R ...............................................................................................94
Slika 116: Fonomimični gib za glas D ..........................................................................95
Slika 117: Zapis črke D na omejeno podlago in določitev mesta glasu D v besedi ......96
Slika 118: Bralni kartončki za obravnavo glasu D ........................................................97
Slika 119: Zapis črke D v zvezek .................................................................................97
Slika 120: Plakat za obravnavo črke D ........................................................................98
Slika 121: Lutka črke D ...............................................................................................98
Slika 122: Fonomimični gib za glas K ..........................................................................99
Slika 123: Zapis črke K na omejeno podlago in določitev mesta glasu K v besed ..... 100
Slika 124: Bralni kartončki za obravnavo glasu K ...................................................... 101
Slika 125: Zapis črke K v zvezek ............................................................................... 101
Slika 126: Plakat za obravnavo črke K ...................................................................... 102
Slika 127: Lutka črke K .............................................................................................. 102
Slika 128: Fonomimični gib za glas C ........................................................................ 103
Slika 129: Zapis črke C na omejeno podlago in določitev mesta glasu C v besedi .... 104
Slika 130: Bralni kartončki za obravnavo glasu C ...................................................... 105
Slika 131: Zapis črke C v zvezek ............................................................................... 105
Slika 132: Plakat za obravnavo črke C ...................................................................... 106
Slika 133: Lutka črke C ............................................................................................. 106
Slika 134: Fonomimični gib za glas B ........................................................................ 107
Slika 135: Zapis črke B na omejeno podlago in določitev mesta glasu B v besedi ..... 108
Slika 136: Bralni kartončki za obravnavo glasu B ...................................................... 109
Slika 137: Zapis črke B v zvezek ............................................................................... 109
Slika 138: Plakat za obravnavo črke B ...................................................................... 109
Slika 139: Lutka črke B .............................................................................................. 109
Slika 140: Fonomimični gib za glas Č ........................................................................ 110
Slika 141: Zapis črke Č na omejeno podlago in določitev mesta glasu Č v besedi .... 111
Slika 142: Bralni list za obravnavo glasu Č ................................................................ 112
Slika 143: Zapis črke Č v zvezek ............................................................................... 113
Slika 144: Plakat za obravnavo črke Č ...................................................................... 113
Slika 145: Lutka črke Č ............................................................................................. 113
Slika 146: Fonomimični gib za glas G ........................................................................ 114
Slika 147: Zapis črke G na omejeno podlago in določitev mesta glasu G v besedi .... 115
Slika 148: Bralni list za obravnavo glasu G ................................................................ 116
Slika 149: Zapis črke G v zvezek ............................................................................... 116
Slika 150: Plakat za obravnavo črke G ...................................................................... 117
Slika 151: Lutka črke G ............................................................................................. 117
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
»Otrok mora izživeti svoje otroške potrebe, ne sme biti omejen v pridobivanju
izkušenj. Le tako bo postal samostojen.«
(Kremžar, Petelin, 2001, str. 141)
Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim
programom, z nižjim izobrazbenim standardom. V razredu je manj otrok kot v rednih
oddelkih OŠ. Program je manj zahteven, kot je program v redni OŠ, hkrati pa je
obogaten z nekaterimi dodatnimi vsebinami, ki so bolj povezane z življenjem (na
primer: zdravje, prijateljstvo, samostojnost, komunikacija, socialne veščine...). Vsak
učenec z lažjo motnjo v duševnem razvoju, vključen v ta program, ima tudi svoj
individualizirani program. To pomeni, da so cilji programa prilagojeni posamezniku, da
bi ta dosegel čim višjo raven razvoja.
Učitelj ima pri tem poglavitno vlogo. Njegovo poslanstvo je pripraviti učenca za
samostojno življenje. Eden od splošnih ciljev tega programa je opismeniti vsakega
učenca. Dosega tega cilja je pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju težja in
predvsem kompleksnejša. Učitelj mora imeti zelo dobre motivacijske pristope, da
aktivira učence, da je lahko opismenjevanje uspešno. Proces opismenjevanja vključuje
kognitivno, zaznavno in motorično aktivnost posameznika. Vsa tri področja se med
seboj prepletajo in vsa tri so pomembna za učinkovito delovanje posameznika. Da se
otrok opismeni, morajo biti razviti vsi predpogoji za to, kar pomeni, da je potrebno
slediti otrokovemu razvoju in skladno z njim razvijati spretnosti in sposobnosti. Razvoj
in usklajeno delovanje vidnega in slušnega razčlenjevanja, grafomotorike, orientacije,
čustvene in socialne zrelosti, govorne razvitosti je temelj za uspešen rezultat pri
opismenjevanju. Pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju pa je razvoj procesa
opismenjevanja upočasnjen. Za učenca je zapomnitev posameznega glasu oz. črke
zahtevna, motorična izvedba v procesu učenja zapisa pa naporna. Opismenjevanje je
torej zahteven in dolgotrajen proces, pri katerem ne moremo preskakovati razvojnih
stopenj otroka.
V tem procesu je veliko možnosti za neuspeh. Posledica tega vodi v odklanjanje
dela ali v vedenjske težave, celo v šolski osip. Preseganje neuspeha mora biti učitelju
izziv, sicer se lahko razredna klima vrti v začaranem krogu, v želji po usvajanju novega
in hkrati doseganju neuspeha. Smisel poučevanja je v gradnji otrokove pozitivne
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
2
samopodobe. Zato je potrebno poučevanje prilagoditi in z različnimi metodami ter
pripomočki doseči želeno. Učitelj je v razredu obkrožen z otroki, ki so si bolj ali manj
podobni, hkrati pa zelo različni v znanju, sposobnostih, željah, navadah in
motiviranosti, da je izzvan, da z metodo diferenciacije in individualizacije ustvari zanje
najučinkovitejše učno okolje. Današnja doba računalništva je veliko pripomogla k
odpiranju novega sveta ustvarjalnosti. Kombinacija različnih medijev, kot sta zvok in
slika, je pod nadzorom osebnega računalnika odprla nove možnosti pri učenju in
zabavi. Multimedija ponuja predstavitev podatkov v kombinaciji različnih oblik, v našem
primeru: slike, zvoka in animacije. Vse troje je združeno v risanko. Obravnava
posamezne črke temelji na ogledu risanke, ki stimulira uporabo fonomimične metode v
procesu opismenjevanja. Novo metodo smo poimenovali multimedijsko podprta
fonomimična metoda opismenjevanja.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Osebe z motnjami v duševnem razvoju
»Veliko otrok s posebnimi potrebami nima razvite slike o sebi, in resničnost
notranje občutenosti je zamegljena, neizrazita. Zato otroci že zgodaj potrebujejo
posebne razvojne pristope, da bodo svojo podobo urejeno razvijali.« (Seewald v:
Kremžar, Petelin, 2001, str. 141).
Osebe z motnjami v duševnem razvoju živijo polno življenje. Tako kot drugi ljudje
imajo želje, interese, prijatelje in potrebe. Kot vsi se srečujejo s težavami in hrepenijo
po varnosti. Na področju vzgoje in izobraževanja ter dela so njihove potrebe drugačne,
zato potrebujejo prilagoditve, kar ureja Zakon o usmerjanju OPP. Zaradi te posebnosti
sodijo v skupino oseb s posebnimi potrebami.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2013) najprej opredeljuje pojem
otrok s posebnimi potrebami, pri tem, v 2. členu, izpostavi devet skupin, med katerimi
je tudi skupina otrok z motnjami v duševnem razvoju. Ta se po kriterijih za opredelitev
vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, ki so
priloga Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi
potrebami (Ur. l. RS, št. 14/10), členi v štiri podskupine, in sicer:
· otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju otroci z LMDR),
· otroci z zmernimi motnjami v duševnem razvoju,
· otroci s težjimi motnjami v duševnem razvoju,
· otroci s težkimi motnjami v duševnem razvoju (Opara, 2005).
Za vse osebe z motnjami v duševnem razvoju je značilno, da imajo prirojeno ali
pridobljeno (poškodbe, bolezni) znižano raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na
govornem, telesnem, čustvenem, senzornem in socialnem področju. Njihova mentalna
starost se ne ujema s kronološko in razmah odstopa med eno in drugo starostjo
predstavlja temelj za razvrstitev otroka v eno od navedenih podskupin (Opara, 2005).
Osebe z motnjami v duševnem razvoju so deležne učenja in vključenosti v
vzgojno-izobraževalni proces, ki je zanje ravno tako obvezen kot osnovna šola za vse
otroke. To se pravi, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in zajema celotno
populacijo z motnjami v duševnem razvoju. Glede na stopnjo primanjkljajev pa se
razlikuje v programih vzgoje in izobraževanja:
· prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom,
· posebni program vzgoje in izobraževanja (Opara, 2005).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
4
2.1.1 Izobraževanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju
Strokovnjaki motnjo v duševnem razvoju opredeljujejo z različnih vidikov in pri tem
upoštevajo številne kriterije. Zato je težko oblikovati eno samo definicijo, ki bi bila dovolj
široka, da bi zajela vse značilnosti oseb z motnjo v duševnem razvoju in poenotila
različne poglede. Prav tako pri opredelitvi te motnje ni mogoče upoštevati le enega
kriterija kot edino pomembnega. Otroci z LMDR naj bi imeli inteligentnostni količnik (IQ)
nad 50 oziroma 55, vendar nižjega kot 70. Poleg primanjkljaja na intelektualnem
področju je pogoj za diagnosticiranje LMDR tudi nizka sposobnost prilagajanja okolju,
motnja pa se pojavi pred 18. letom starosti. Večina posameznikov z LMDR je sposobna
samostojnega življenja, najpogosteje ob podpori socialne službe. (Kocijan-Hercigonja,
2000, v Colnerič, Zupančič, 2005).
Otroci z LMDR imajo na področju kognitivnega funkcioniranja znižane sposobnosti
in posledično težave na področju pridobivanja znanja, spretnosti in navad. Po sedaj
veljavni zakonodaji sodijo otroci z LMDR v osnovno šolo s prilagojenim programom z
nižjim izobrazbenim standardom. Izvajajo ga osnovne šole s prilagojenim programom
ali redne osnovne šole, ki imajo posebne oddelke ali enote s prilagojenim programom
(Opara, 2005).
Davison in Neale (1999, v Colnerič, Zupančič, 2005) navajata, da zaradi višje
stopnje zastopanosti LMDR pri populaciji šoloobveznih otrok mnogi raziskovalci ta
fenomen označujejo kot specifično šolski. Večina otrok z LMDR usvoji vse veščine,
skrbi zase (kopanje, oblačenje, prehranjevanje, uporaba telefona...), usvajanje branja,
pisanja in matematika pa jim predstavlja težave.
Prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom je namenjen otrokom, ki
imajo akademske sposobnosti in adaptivno vedenje (socialne spretnosti, raven
komuniciranja, orientacija...) na ravni LMDR. Posebnost prilagoditev v tem programu je
znižan standard znanja, druge prilagoditve pa so vezane na posebne potrebe
posameznega učenca (Rovšek, 2009).
Oddelki imajo manjše število učencev kot v večinskih šolah (6–12). Pomembnost
programa pa ne obstane na akademskih znanjih, ampak imajo učenci veliko več
vzgojnih dejavnosti glede na večinski program osnovne šole. Veliko specializiranih šol
ima tudi logopedsko in fizioterapevtsko obravnavo ter specializirano psihološko in
socialno službo. Trajanje programa z nižjim izobrazbenim standardom je praviloma
enaka trajanju programa redne osnovne šole (Rovšek, 2009).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
5
Učni program zajema dodatne vsebine, povezane z življenjem. Učenci si v obsegu
svojih sposobnosti pridobivajo osnovno izobrazbo, hkrati pa se urijo v delovnih
spretnostih in navadah, kjer si razvijajo praktične sposobnosti za opravljanje dela in
navajanja na samostojno življenje. Pri učencih z LMDR potekajo spoznavni procesi
počasneje in težavneje. Pomembno pa je, da pri izobraževanju teh otrok izhajamo iz
njihovih obstoječih možnosti in preostalih potencialov, ne pa iz tistega, kar je znižano,
poškodovano ali pomanjkljivo razvito.
Z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2013) je določeno, da ima
vsak otrok, ki je po odločbi tega Zakona usmerjen v določen izobraževalni program,
pravico do individualiziranega načrta. Zato ima vsak otrok z LMDR, čeprav je usmerjen
v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, svoj
individualiziran program. Ob izdelavi tega programa sodelujejo, poleg tima strokovnih
delavcev, ki bodo delali z otrokom, tudi starši. Ti so pomemben člen pri informiranju
strokovnih delavcev o otrokovih posebnostih in potrebah, ki so podlaga za načrtovanje
prilagoditev pri delu z otrokom z LMDR. Namen vsega tega pa je doseči čim višje ravni
razvoja (Opara, 2005).
Izobraževanje je del življenja, ki pripravlja otroka na preživetje v družbi. S
prilagoditvami in z velikimi poudarki na samostojnosti ter na priučenih delovnih
navadah stremimo k pripravi otroka z LMDR na čim bolj samostojno pot.
2.1.2 Vloga učitelja pri poučevanju oseb z lažjo motnjo v duševnem
razvoju
»Poučevanje je mojstrstvo in umetnost, ki zahteva od učitelja visoko stopnjo
strokovne usposobljenosti in kompetentnosti ter osebne zrelosti« (Pulec Lah, 2008, str.
95).
»Če želimo biti učitelji uspešni pri svojem delu, moramo dojeti učenca in njegovo
okolje kot sestavino, ki ima svoje meje, pravila sposobnosti, probleme in specifičen
način reševanja problemov. Vsak član skupine ali okolja ima specifične
sposobnosti integracije v okolje, v katerem živi in dela, in v mnogih primerih bo
učiteljevo delo usmerjeno v razvoj teh sposobnosti. Učitelj pa mora vedeti, da ni
dveh identičnih učencev, ki bi živela v dveh identičnih okoljih, in ni obrazca, po
katerem lahko reši vse probleme. Učinkovit učitelj bo celostno učinkoval tako, da
bo povezal teoretična spoznanja in jih oblikoval v konkretno situacijo. Celovita
obravnava vključuje razumevanja učenca kot edinstvenega bitja, ki deluje v okolju,
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
6
v katerem živi. Učinkovit učitelj pomaga učencu, da si pomaga sam (Pšunder,
1998, str. 72).
Učitelj je oseba s čutom za učenca, ki ga zna in zmore sprejeti celostno, razume
njegovo naravo življenja in se skladno z njegovimi potrebami odziva v nastalih
situacijah.
»Učitelj se spoprijema z mnogimi zahtevami in izzivi, ki jih prinašajo vedno nove
sistemske spremembe vzgojno-izobraževalnega sistema, novosti na ožjem
strokovnem področju in novosti na področjih, ki so neposredno povezana z
učenjem in poučevanjem. V množici zahtev je velika spretnost in modrost izbrati
prave in dati poudarka tistim, ki omogočajo učitelju in učencem kakovostnejše in
bolj zadovoljujoče delo. Povečano zavedanje in upoštevanje raznolikosti učencev
vodi k izboljšanim odnosom med učiteljem in učenci ter k večji učinkovitosti pri
učenju in poučevanju« (Pulec Lah, 2008, str. 139).
V vrtiljaku sprememb in novosti je izbira pravih predana učitelju. Učiteljeva
orientacija pri izbiri pravih temelji na poznavanju učenca.
»Pri pedagoškem delu je treba izhajati iz sodobnih opredelitev, da je pravzaprav
vsak učenec individuum, ki se v določenem okolju uveljavlja in dosega svoje cilje v
sodelovanju z drugimi, vsak je nosilec svojega razvoja in napredka, vloga družbe in
šole pa je, da ga pri tem spodbuja in omogoča aktivnosti, ne pa da ga razporeja in
tako posredno omejuje. Gre za to, da ima učitelj sočasno opraviti z različnimi
učenci, ki jih mora sočasno spodbujati k aktivnosti in jim tako omogočati razvoj«
(Medveš, 2003, str. 85).
Vsak učenec je svet zase, ki s svojo osebnostjo prispeva nepogrešljiv člen v verigi
različnosti. Razlike pa so učitelju izziv za njegovo delo. Z upoštevanjem razlik med
učenci prilagaja učitelj svoje delo posamezniku in posledično pripomore k razvoju
posameznika v njegovih sposobnostih.
Raziskave o funkcioniranju možganov dokazujejo, da se vsak posameznik uči in
odziva na okolico na svoj edinstven način. Če želijo učitelji zadovoljevati potrebe vseh
učencev in jim zagotoviti možnost učenja, razvijanja in napredovanja v skladu z
njihovimi sposobnostmi, morajo biti sposobni diferenciranja in individualiziranja
vzgojno-izobraževalnega procesa. Učitelj mora z različnimi strategijami poučevanja
omogočiti učencem dosego najvišjih posameznikovih potencialov (Pulec Lah, 2008).
»Učitelj je eden pomembnih dejavnikov uspešnosti pouka in lahko veliko prispeva
k učenčevemu razvoju in napredku, če:
· je učitelj dobro didaktično in metodično usposobljen, kar mu pomaga pri
organiziranju optimalnega spodbudnega okolja,
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
7
· je učitelj pripravljen v timsko sodelovanje,
· učitelju psihološka znanja niso tuja, ampak mu omogočajo spoznavanje
učencev, njihovih značilnosti in posebnosti, kar je pogoj za učinkovito
motiviranje, prilagajanje in spodbujanje,
· učitelj razvija lastno profesionalnost,
· se učitelj poslužuje uporabe sodobne informacijske-komunikacijske tehnologije
tako za pouk kot za lastni razvoj« (Razdevšek Pučko, 2004, str. 67–68).
Učitelj se je prisiljen z izobraževanjem in timskim delom izpopolnjevati za svojo
profesionalnost, ki v sinhronem delovanju z uporabo IKT doseže maksimalni učinek pri
svojem delu.
Učitelj ima pri otrocih večji uspeh, če ima do njih pozitivna stališča, je osebno
zavzet za njihov napredek in išče pozitivne pristope (Kavkler, 2008).
»Vsak posameznik je edinstven. Vsak ima svoje dostojanstvo, vrednote, prednosti.
In vsak učitelj je edinstvena oseba, ki pozna in razume sebe ter uporablja svoje
profesionalno znanje v dobro učencev. Učiteljevo delo je usmerjeno v učenčevo rast in
razvoj in skupaj z njim išče rešitve, ki so najustreznejše za učenčevo individualnost«
(Pšunder, 1998, str. 75).
Učitelj naj bo v pomoč učencu in naj zazna njegove šibke točke ter mu ponudi
pomoč v iskanju rešitev. Ta naj bo na način, ki bo učenca pripeljala, kolikor toliko,
samostojno, po drugi poti, na cilj dane naloge. Pomemben je čas, ki ga učitelj posveti
učencu.
Različni avtorji pišejo o vlogi učitelja pri poučevanju otrok z LMDR, da je ključni
pomen uspešnega načrtovanja vzgojno-izobraževalnega dela vsekakor učiteljevo
poznavanje razredne dinamike in posameznikovega funkcioniranja v razredu.
Pomembno je poznavanje materialnih danosti v razredu in osebna usposobljenost
oziroma občutek za delo z učenci z LDMR. Skratka, učitelj mora te otroke razumeti.
Pozitivna razredna klima omogoča spodbudno okolje za napredek učenca.
2.2 Predopismenjevanje
Področje predopismenjevanja je postavljeno v vrtec in še na začetek prvega
razreda. V kurikulumu za vrtce so zajeti cilji s tega področja. Vsi otroci v vrtcu so
vključeni v proces, ki temelji na razvijanju predbralnih in predpisalnih spretnosti. Večina
otrok ima ob vstopu v šolo te spretnosti razvite. Ti otroci so vključeni v redne oddelke
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
8
osnovne šole in v prvem razredu gradijo znanje na bolj ali manj postavljenih temeljih.
Začne se proces opismenjevanja.
Pri otrocih z LMDR pa poteka proces opismenjevanja malo drugače, zato je učinek
običajnih predbralnih in predopismenjevalnih metod manj uspešen. Znižane
sposobnosti na različnih področjih funkcioniranja otrokom z LMDR ne omogočajo
doseganja standardov znanja, potrebnih za doseganje ciljev v rednem programu
osnovne šole, zato so ti otroci vključeni v oddelke s prilagojenim programom z nižjim
izobrazbenim standardom. V prvem razredu prilagojenega programa z nižjim
izobrazbenim standardom temelji pouk slovenščine na predopismenjevanju. Naloga
učitelja je pripraviti otroka na proces opismenjevanja. In kot poudarja Grginič (2005), je
pomembno, da učitelj prilagodi aktivnost razvojni stopnji otroka.
Za branje in pisanje je potrebno naslednje:
· razlikovanje simbolov, črk, drobnih detajlov, v katerih se posamezne črke
razlikujejo;
· prepoznavanje črk in takojšnji asociativni priklic glasu/členitev besed na glasove in
asociativni priklic črke;
· ločevanje figure (črke) od ozadja (besedila);
· usmeritev in trajanje pozornosti;
· usmeritev in fiksiranje pogleda, gibanje oči;
· zaporedno predelovanje informacij – prepoznane črke spremeniti v glasove v
določenem zaporedju in glasove spremeniti v znane črke;
· zaznavanje delov besede;
· razlikovanje slušno podobnih glasov;
· pravilna artikulacija glasov;
· ločevanje glasov med seboj, analiza besed na glasove;
· dojemanje zaporedja glasov in zapomnitev zaporedja, predstava o glasovni sestavi
besede;
· poznavanje črk;
· motorična izvedba, pisanje črk, asociativni priklic simbola, črke;
· dobro neposredno slušno pomnjenje;
· avtomatizacija potez (Zrimšek, 2003).
Da učitelj pripravi otroka na zgoraj navedene dejavnosti, zajete v procesu
opismenjevanja v 2. razredu OŠ s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim
standardom, mora z otroki v 1. razredu nadaljevati že začeti proces
predopismenjevanja. Dejavnosti za razvijanje predbralnih in predpisalnih spretnosti
vključujejo različne vaje:
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
9
· Sposobnost sledenja in razumevanja navodil je v opismenjevalnem procesu v
šoli ključnega pomena (Grginič, 2005). Enakega mnenja je tudi Ropič (2003), ki meni,
da je za razvoj poznejših bralnih zmožnosti velikega pomena poslušanje glasno branih
ali pripovedovanih besedil.
Za razvijanje teh sposobnosti vključi učitelj v pouk branje pravljic in različne igre.
Te dejavnosti omogočajo razvijanje poslušanja, ustnega sporočanja, branja slik in
grafičnega sporočanja s pomočjo ilustracij.
· Razvoj grafičnega in fonološkega zavedanja poteka pretežno preko didaktičnih
iger (Grginič, 2005). Ropičeva (2003) poudarja pomen teh za sistematično razvijanje
nekaterih dejavnosti pri poslušanju, ob katerih vadijo vidno in glasovno razčlenjevanje
in razločevanje.
Za uspešno slušno razločevanje in razčlenjevanje je potrebnih veliko vaj. Preko
različnih dejavnosti, ki zajemajo poslušanje, govorjenje in delo s konkretnim ter
slikovnim materialom, učenci zaznavajo dolžino besed, razčlenjujejo besedilo na
povedi, besede, zloge in glasove, prepoznavajo glasove in znajo določiti njihovo mesto
v besedi, iščejo besede na določen glas, berejo slike, zaporedje slik in piktograme. K
zanimivejšemu in učinkovitejšemu usvajanju znanja pripomore vključitev motorične
dejavnosti (ploskanje, poskakovanje, risanje).
· Grafomotorika pomeni gibalno sposobnost za pisanje – oblikovanje črk in drugih
pisnih znamenj (Žerdin, 2000, v Zrimšek, 2003). Razvoj predpisalnih spretnosti je zajet
v grafomotoričnih vajah, ki vključujejo vaje za koordinacijo (oko – roka), in vaje za
zaznavanje prostorskih razmerij (Grginič, 2005). V pripravah na pisanje je poudarek na
razvijanju orientacije v prostoru, na telesu in papirju (od leve proti desni in od zgoraj
navzdol). Gibalno-grafične vaje omogočajo sprostitev gibov rok, ozavestijo telesni gib
in grafično potezo, učijo pravilne drže telesa in roke, vadijo držo in uporabo raznih
pisal. Pomembne so tudi vaje sledenja in povezovanja, ki omogočajo zaznavanje
zaporedja elementov, kar je predpogoj za zaporedje črk pri pisanju in vezavo pri branju
(Ropič, 2003).
Priprava otrok na branje in pisanje zajema vaje grafomotorike, ki si sledijo po
načelu postopnosti. Prednost teh je, da potekajo v različnih okoljih (razred, igrišče,
igrala, gozd).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
10
2.3 Opismenjevanje
Golli (1991) opredeljuje opismenjevanje kot poučevanje branja in pisanja, pojem
opismeniti pa naučiti brati in pisati. Razvoj sposobnosti branja in pisanja je proces brez
zgornje meje kakovosti.
V uspešno opismenjevanje so zajete štiri komunikacijske dejavnosti: poslušanje,
govorjenje, pisanje in branje (Ropič, 2003).
»Začetno branje in pisanje je opredeljeno kot psihični in psihološki pojav, pouk
začetnega branja in pisanja pa je tesno povezan z vzgojno-izobraževalnim
procesom, prvega proučuje pedagoška psihologija, pouk opismenjevanja pa
didaktika slovenščine. Termin opismenjevati se povezuje z opismenjevanjem, to je
s poukom branja in pisanja, opismeniti pa z znanjem branja in pisanja« (Grginič,
2005, str. 10).
»Pouk opismenjevanja je za učitelja zahtevna naloga, saj se zaveda, da je končni
cilj vsakega posameznika funkcionalna pismenost, ki je pogoj za uspešno bivanje in
delovanje človeka v družbi« (Čabraja, Kolarič, 2005, str. 136).
Pri opismenjevanju lahko pride do zamenjav črk, otežene vezave v zloge in
besede, zamenjav slušno in oblikovno podobnih črk, izpuščanje posameznih črk,
prestavljanje ali dodajanje. Slabše razvita finamotorika je vzrok za okornejši zapis.
Pogosto se pojavi zrcalni zapis črk. Učenje branja je napor, ki se pri nepravilnem
učiteljevem ravnanju lahko spremeni v odpor (Žerovnik, 2004).
Vse te težave so v določenem obsegu vidne pri vseh otrocih, izrazitejše pa so pri
otrocih z LMDR. Zato jih je potrebno razumeti in jim v procesu opismenjevanja nameniti
več časa za osvojitev znakov črk in simbolov. Učitelj mora preučiti metodo, ki jo bo
uporabljal pri opismenjevanju, saj niso vse primerne za vse učence.
2.3.1 Dejavniki opismenjevanja
Na uspešnost opismenjevanja vplivajo številni dejavniki, notranji in zunanji. Med
notranje dejavnike prištevajo kognitivne in čustveno-motivacijske, med zunanje pa
socialne in sociološko-kulturološke dejavnike.
Kognitivni dejavniki
Pri opismenjevanju so zelo pomembne otrokove zmožnosti za učenje branja in
pisanja. Zaznavanje na vidnem in slušnem področju se razvija v skladu z zorenjem
živčnega sistema, učenjem in izkušnjami (Grginič, 2005).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
11
Razvoj vidnega zaznavanja se pri otroku začne že zelo zgodaj, in sicer v obdobju
dojenčka, ko začne ločevati obraze ljudi, sledi pozornost na zapletenejše vzorce, do
vidnega razločevanja in sposobnosti zaznavanja zaporedja črk v besedah (Zrimšek,
2003).
Čustveno-motivacijski dejavniki
»V procesu pridobivanja znanja učenci ustvarjajo odnos do tega, kar se učijo, in si
zgradijo lastno sliko o sebi kot učencih« (Grginič, 2005, str. 78).
Da je učenec motiviran za delo, lahko izhaja želja po tem iz njega samega. Takrat
govorimo o notranji motivaciji. Lahko pa mu je zunanji dejavnik močan spodbujevalec.
Pri tem ima pomembno vlogo učitelj, ki zna izbirati naloge, prilagojene učenčevim
zmožnostim. Te bodo vzbudile v učencu samospoštovanje in zaupanje vase, da zmore.
Zanemariti ne smemo tudi okolja, ki ga za uspešno opismenjevanje predstavlja
primerno opremljena učilnica (napisi na igralnih kotičkih, kotički s knjigami in
opismenjevalnimi pripomočki), izven šolskega okolja pa krajevni in ulični napisi, napisi
na izdelkih in razna sporočila (Grginič, 2005).
Motivacija je eden izmed dejavnikov uspešnega opismenjevanja, kar pomeni, da je
učenec sam motiviran za delo, saj sodeluje, in sicer v želji po novem in po uspehu, tem
v procesu. Pogosto pa mora motivacija priti do učenca preko zunanjega dejavnika, ki
ga v največji meri predstavljata učitelj in razredno okolje, ne moremo zanemariti tudi
širšega okolja oziroma okolja, v katerem učenec živi.
Socialni dejavniki
»Otrokove socializacijske izkušnje doma in v vrstniških skupinah so tesno
povezane s socialnimi vlogami in pravili, ki se jih učijo, prav tako vplivajo na učenje
pisnega jezika. Otroci, katerih socializacijske izkušnje so enake šolski socializacijski
praksi, so pri razvijanju pismenosti bolj uspešni« (Grginič, 2005, str. 88).
Širše družbeno okolje, socialni položaj družine in izobrazba staršev so dejavniki, ki
vplivajo na razvoj otrokove pismenosti. Otrokove izkušnje so veliko bogatejše, če je
vključen v različne komunikacijske položaje (starši, bratje, sestre, vrstniki) (Zrimšek,
2003).
Sociološko-kulturološki dejavniki
»Otroci spoznavajo različno pismenost že znotraj družine in skupnosti. Branje in
pisanje nista sposobnosti, ki ju morajo obvladati v šoli, ampak gre za daljši proces,
ki se začne že ob rojstvu in pri katerem je otrok aktiven udeleženec. Branje,
pisanje in govorna zmožnost so tako med seboj povezane in se razvijejo ob
udejstvovanju v dogodkih, ki so povezani s pismenostjo. Osrednji del tega procesa
so ožja družina, širša družina in skupnost, saj tu nastajajo pogoji, ki omogočajo
pojavitev in razvoj pismenosti. Obvladanje pismenosti se razlikuje glede na
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
12
socialne in kulturne okoliščine, zato obstajajo različne oblike pismenosti« (Grginič,
2005, str. 89).
Grginič (2005) ugotavlja, da se nekatere aktivnosti opismenjevanja, ki se jih izvaja
doma, razlikujejo od tistih, ki so v kontekstu pouka. Učna sistema (dom in šola) dajeta
poudarek različnim opismenjevalnim aktivnostim. Pri tem pa se lahko zgodi, da je pri
uradnem opismenjevanju učenčevo predznanje neustrezno in na njem ne more graditi.
2.3.2 Metode opismenjevanja
»Metoda opismenjevanja označuje pot, način spoznavanja posameznih črk in njim
pripadajočih glasov« (Pečjak, 2009, str. 66).
Pri metodah začetnega opismenjevanja je pomembno, da se učitelj ne oprijema le
ene metode, ampak jih, glede na značilnosti razreda in posameznega otroka, izbira
oziroma med seboj kombinira (Golli, 1991).
Sintetične metode
Sintetična metoda ima za osnovo črko, ki ji je pripisan ustrezen glas. Ta osnova pa
se veže v večje celote. Kot prva se je pojavila črkovalna metoda, ki je bila za učenje
dolgotrajna, saj je zahtevala najprej znanje abecede (imena črk). Pri branju se je
pokazala kot zelo težavna, ker je moral učenec najprej prepoznati posamezno črko in
izgovoriti njeno ime in šele nato, brez imen črk, samo z glasovi, prebrati besedo.
Kasneje se je začela uveljavljati glaskovalna metoda, ki je v nasprotju s črkovalno
metodo začela opuščati imena za črke in začela učiti ob črkah izgovarjati le ustrezen
glas. Še vedno pa je temeljila, tako kot prejšnja, na znanju abecede. Bralni pouk pa je
bil z njo lažji (Golli, 1991).
Glaskovalna metoda je bila temelj za razvoj nadaljnjih sintetičnih metod, ki so še
danes uporabne pri opismenjevanju.
Metoda naravnih glasov zajema zgodbe, preko katerih pridemo do glasov, ki
izražajo človekovo razpoloženje ali pa se tu nahaja naraven glas živali. Metoda ima
tako nasprotnike kot zagovornike in slednji trdijo, da otroka veseli in ustreza njegovi
potrebi po igri. Ugotovili pa so, da je ta uspešnejša v kombinaciji s fonografsko metodo,
pri kateri je v risbi, ki prikazuje določeno situacijo iz zgodbe, skrita črka. Asociativna
zveza med glasom v zgodbi in obliko črke omogoča boljšo zapomnitev črke (Golli,
1991).
Metoda naravnih glasov pa je izhodišče za interjekcijsko metodo, ki uporablja za
glas človeški vzklik v različnih življenjskih situacijah, in za fonomimično metodo, ki
poleg vzklikov in drugih naravnih glasov uporablja še mimiko obraza in pantomimo
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
13
celega telesa. Uspešnejša in naravnejša je pri obravnavi samoglasnikov, ko čustvo
sproži ob glasu tudi ustrezne gibe. Uspeh pri opismenjevanju s to metodo so dosegli pri
gluhih, ker je zanje gib viden, zato toliko bolj vtisnjen v spomin, in pri otrocih z motnjo v
duševnem razvoju, ker potrebujejo več asociativnih zvez za priklic glasu in oblike črke
(Golli, 1991).
Fonetična metoda temelji na pravilni izgovarjavi posameznih glasov. Z razvojem te
metode so začeli otroke učiti teoretično fonetiko, ki je zajemala opis človekovega
govorilnega aparata in funkcijo dihanja. Danes so to teorijo opustili in poudarili pravilno
izgovarjavo glasu. Posnemanje učitelja pri izgovoru glasu in ogledovanje postavitve
ustnic in ust učitelja, sošolca ali slike je osnova te metode. Fonetična metoda spada
med sintetične metode, uporabljena pa je tudi v okviru analitičnih metod, ker je zelo
pomemben dober izgovor glasu (Golli, 1991).
Prednosti sintetične metode so zajete v sistematičnem delu, ki zajema
razvrščenost črk po fonetičnem ali grafičnem načelu, z isto snovjo za vse učence ter
določenim standardom znanja, ki pokaže končni uspeh. Tako kot prednosti ima metoda
tudi pomanjkljivosti, ki se kažejo v branju, zaradi izolacije glasov je otežena vezava črk
v besede, in v skromnosti besedila v začetku obravnave črk (Pečjak, 2009).
Otroci z LMDR imajo zaradi zaostanka v govornem razvoju in slabšega slušnega
zaznavanja težave pri natančnem izgovoru glasov, kar pa je osnova za začetek branja
in pisanja.
Analitične metode
Analitične metode temeljijo na celoti, ki zajema tekst, poved, besedo ali zlog. Z
analizo celote pridemo do črk oziroma glasov (Novljan, 1992). Učenec najprej spozna
besedo, v njej zazna črko in šele nato sledi spoznavanje te. V analitični metodi sta
zajeti tako vidna kot slušna analiza. Ta je lahko ločena od vidne analize, vidna analiza
pa se pogosto kombinira s slušno (Pečjak, 2009).
Pečjakova (2009) navaja dve opuščeni različici analitične metode. Pri Jacocotovi
metodi je učenec ob pomoči učitelja in večkratnem branju besed spoznaval zvezo med
glasovi in ustreznimi črkami. Za Rostoharjevo metodo je značilen niz besed s
postopnim dodajanjem in odvzemanjem črk (sistem besednega vretena).
Prednosti analitične metode so, da učenec gleda na besedo kot na celoto in se pri
tem zave, da jo mora prebrati v celoti in jo razumeti. Metoda upošteva načelo
postopnosti, saj izhaja iz otroku znanih prvin (besed, povedi) in ga vodi k neznanim
(glasovom, črkam). Vloga učitelja je vodenje učenca h glasovni in grafični analizi
besed. Metoda ima zagovornike in kritike, ki ugotavljajo, da ni odpravila težav vezave
pri branju novih besed in da je analiza glasov za nekatere učence pretežka ter da je za
slabše učence prezahtevno hkrati spoznati dva ali več glasov/črk (Golli, 1991).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
14
Analitično-sintetične metode
V procesu opismenjevanja je največkrat uporabljena kombinacija obeh metod,
analitične in sintetične. Analiza in sinteza se prepletata. Izhodišče so vedno glasovi ne
glede na to ali je to poved, beseda ali zlog. Po slušni analizi besede in po ugotovljenem
glasu sledi iskanje glasu še v drugih besedah. Obravnava novega glasu lahko poteka
še po fonetični in interjekcijski metodi ali po metodi naravnih glasov. Nato pa sledi
spoznanje črke za glas (Golli, 1991).
S kombinacijo se izbere dobre in izlušči slabe lastnosti posamezne metode.
Učencu ponudimo skupek najboljšega na poti do uspeha. Ta naj bo prilagojena
posamezniku, ki ga bo z aktivnostjo, samostojnostjo in ustvarjalnostjo naučila brati in
pisati.
Celostne ali globalne metode
Pri globalnih metodah se dane besede, povedi, teksti obravnavajo celostno, kjer se
beseda poveže z določeno sliko, predmetom, dogodkom. To pomeni, da se beseda ne
analizira na posamezne glasove/črke, ampak se s ponavljanjem zapisana beseda
utrjuje v zavesti kot celota. Učenec bere poved/besedo tako dolgo, dokler je ne zazna
kot celoto. Pri pisanju pa si pomaga z vizualnim priklicem podobe celotne besede.
(Pečjak, 2009).
Globalna metoda je zelo podobna analitični, od nje se razlikuje le po tem, da mora
učenec sam, brez pomoči učitelja, analizirati prebrano na posamezne glasove/črke
(Golli, 1991).
Tudi pri tej metodi se srečamo s prednostmi in pomanjkljivostmi. V dobro njej
govori dejstvo, da vidne celote omogočajo otroku, da takoj dojema kot dober bralec in
da je branje od začetka logično. Na drugi strani pa je zaznan povečan porast
pravopisnih napak pri učencih, ki analize ne zmorejo sami. Bralno gradivo je vsebinsko
revno zaradi ponavljanja istih besed, povedi in besedil (Pečjak, 2009).
2.3.3 Opismenjevanje oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju
Za prvi jezik, ki se ga otrok uči, uporabljata Allard in Sundblad izraz »materin
jezik«. Ta tip jezika je v glavnem neverbalen, komunikacija s telesom, gibi, mimiko in
očmi, ki jo z otrokovega vidika spremljajo najprej glasovi, nato besede in pozneje tudi
intonacija. Ta tip jezika je osnova za govorni razvoj, ki je nato osnova za razvoj branja
in pisanja« (Vigotski, 1979; v Magajna, 1995/96).
Učenje branja in pisanja je zapletena miselna dejavnost, ki temelji na razvoju
govora. Ta proces imenujemo opismenjevanje. V njem je glavna naloga naučiti učence
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
15
brati in pisati. Za uspešno branje in pisanje je nujno vidno in slušno razločevanje
glasov in črk.
»Zrimšek (2003) poudarja, da je učenje branja in pisanja za otroka velik napor, ker
mora :
· vzpostaviti zvezo med črkami/besedami na papirju in izgovorjenimi
glasovi/besedami oz. med izgovorjenimi enotami govora in zapisanimi pri pisanju,
· povezati besede s predstavo o predmetu,
· povezati simbolno predstavo (napisan glas, beseda) in pojmovni pomen (povezava
med figurativnim in operativnim vidikom simbola).
Opismenjevanje je pomemben proces, v katerega so vključeni tudi otroci z LMDR.
Pri njih poteka proces opismenjevanja drugače, predvsem zaradi njihovega
upočasnjenega razvoja in znižanih intelektualnih sposobnosti. V začetni fazi je
potrebno kompenzirati številne primanjkljaje iz obdobja porajajoče se pismenosti in
veliko časa posvetiti razvijanju govora, slušnega in vidnega razlikovanja, vidno-
motorične koordinacije, razvijanju pozornosti in zmožnosti koncentracije, sledenju linije
od leve proti desni. Temu sledi spoznavanje črk v prilagoditvi metod, materialov,
pripomočkov in tempa.
Golli (1991) meni, da ni najboljše metode opismenjevanja. Vse imajo svoje
prednosti in pomanjkljivosti, zato je učitelj tisti, ki glede na razred oziroma posameznika
izbira metodo.
Učitelj je tudi tisti, ki najbolj pozna učenca in zna razumeti obstoječe stanje
otrokovih potencialov ter graditi stebre znanja na njih. Učitelj mora biti inovator in
umetnik, da so stebri znanja zgrajeni trdno in uspešno. To pa pomeni, da je znanje
sprejeto na način, ki ga otrok zmore in razume. Poučevanje z multisenzornim
principom je lahko le še močnejša gradnja stebrov znanja.
»Multisenzorno poučevanje in učenje je eden izmed priporočenih pristopov pri
različnih senzornih poteh in daje vsem učencem več priložnosti za učinkovito
učenje, saj zagotavlja možnost izbire in fleksibilnost načinov predstavitve informacij
z uporabo različnih formatov in medijev. Moto multisenzornega poučevanja in
učenja je: «Poslušaj, glej, izgovori, napiši, naredi in tako naredi učenje, kar je le
mogoče, aktivno« (Pulec Lah, 2008, str. 119).
To mora učitelj, če želi učenca uspešno opismeniti, upoštevati pri opismenjevanju.
Vendar so otroci z LMDR za učitelja vedno izziv. Nemalokrat se zgodi, da pri
opismenjevanju začnejo otroci z LMDR zamenjavati črke, težko jih vežejo v zloge in
besede, pogosto zamenjujejo slušno in oblikovno podobo črk. Običajno so tudi v
zapisovanju (fina motorika) bolj okorni. Pojavljajo se zrcalni zapisi črk. Učenje branja je
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
16
za te otroke zelo naporno, in če z njimi ne znamo prav ravnati, se napor spremeni v
odpor do branja. Ko otrok usvoji vse črke in začne brati, opažamo pogostejše
zamenjave črk (b-d, m-n, o-a, p-b), izpuščanje posameznih črk in zlogov, zamenjave
zlogov, prestavljanje, dodajanje črk (Žerovnik, 2004).
Za uspešno opismenjevanje je poglaviten faktor govor, ki je okrnjen pri otrocih z
LMDR. Neuspeh pa je še toliko bolj viden ob vremenskih spremembah in ob
razburljivih dogodkih.
2.3.4 Pomen didaktičnih načel
V slovarjih je načelo definirano kot izhodišče, vodilo, pravilo ipd. Didaktična načela
so po Blažiču (2003) kot vodilna načela vzgojno-izobraževalnega procesa, ki se
nanašajo na vse vidike pouka: na njegove cilje, naloge in vsebine in tudi na metodično
izvedbo strategij, ki usmerjajo učno interakcijo med vsemi učnimi dejavniki.
»Načela so znanstveno-teoretično in empirično ter družbeno utemeljena vodila
pouka, pri katerih je treba upoštevati, kot pravi Strmčnik, njihovo večplastnost,
kompleksnost in fleksibilnost in jih upoštevati na splošno in v povezavi s konkretnimi
razmerami izobraževanja oziroma pouka« (Kramar, 2009, str. 130).
Med različnimi avtorji se porajajo različna didaktična načela, lahko pa se načelo
razlikuje le v poimenovanju. V proces opismenjevanja so zajeta naslednja načela:
· Načelo učne diferenciacije in individualizacije.
· Načelo primernosti, sistematičnosti in postopnosti.
· Načelo nazornosti.
· Načelo aktivnosti učencev.
· Načelo trajnosti znanja.
Načelo učne diferenciacije in individualizacije
Individualizacija in diferenciacija dosegata svoj namen pri pouku, če je pouk
prilagojen značilnostim učencev in če ima učenec v učnem procesu funkcijo
individuuma, kar pomeni, da je njegov razvoj optimalen v individualnem in socialnem
pogledu (Kramar, 2009).
Proces spoznavanja črk je kompleksen postopek, ki ga učitelj izbira in prilagaja
glede na populacijo učencev. Ta upošteva učenčeva predznanja in razvitost na
kognitivnem področju. Z individualizacijo doseže, da se vsak učenec v procesu
opismenjevanja sreča in dela po načinu, ki mu je najlažji, najbolj razumljiv in
najučinkovitejši pri pomnjenju snovi. Temu pa sledi diferenciacija nalog, s katero je
zagotovljeno, da naloge za posameznika niso premalo ali preveč zahtevne.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
17
Načelo primernosti, sistematičnosti in postopnosti
»V načelu se prepletajo trije pomembni vidiki: primernost, sistematičnost in
postopnost, ki se nanašajo na celoten proces. Načelo primernosti, sistematičnosti
in postopnosti zahteva usklajenost vseh sestavin in poteka pouka ter njegovo
prilagojenost stvarno-logičnim strukturnim značilnostim strukturnih sestavin in
procesov in psihološkim značilnostim učencev. Učencem je potrebno zagotoviti z
njihovimi subjektivnimi pogoji usklajeno, postopno izvajanje procesa in doseganje
pričakovanih rezultatov. Zahtevnost pouka je treba postopno stopnjevati« (Kramar,
2009, str. 133).
Primernost se kaže v primernosti pouka razvojni stopnji in osebnim značilnostim
učencev, zajema pa tudi primernost ciljev in vsebine (prav tam).
Sistematičnost zajema premišljeno zaporedje didaktičnih sklopov v okviru učnega
načrta, didaktičnih enot znotraj didaktičnega sklopa in didaktičnih situacij v konkretni
didaktični enoti pouka. Pri sistematično urejenem gradivu so učenci usmerjeni v
spoznavanje, razumevanje in usvajanje ključnih nosilnih pojmov in medsebojnih
povezav. Učenci v sistematiziranem pouku lažje usvajajo znanje, saj jim sistematično
in strukturirano gradivo omogoča uspešno učenje (prav tam).
Postopnost se nanaša na postopno izvajanje procesa, postopno doseganje
postavljenih ciljev, prilagojen način dela in tempo izvajanja pouka. Postopnost pri
pouku pomeni uporabo načinov delovanja, s katerimi so učenci že seznanjeni in
poznajo njihovo delovanje ter postopno uvajanje zahtevnejšega načina dela, ali
povedano drugače, od lažjega k težjemu, od enostavnega k zapletenemu, od bližjega k
daljnemu, od znanega k neznanemu in od konkretnega k abstraktnemu (prav tam).
Otroci z LMDR so še toliko bolj dovzetni za delo, ki poteka po načelu postopnosti,
sistematičnosti in primernosti, saj je njihov celoten razvoj vezan na neko sistematično
urejenost. To pa pomeni, da jim lahko le s postopnostjo in sistematičnostjo pomagamo
pri razvoju osebnosti, ki temelji na primernosti vsebine. Postopno uvajanje novega
omogoča otroku, da že znane, za njegov razvoj primerne, vsebine, podane
sistematično, lažje nadgradi. Pri otroku, ki je zajet v način dela po načelu
sistematičnosti, primernosti in postopnosti, se kaže napredek tudi v skrbi za urejenost
sebe in svojih stvari.
Načelo nazornosti
Pri Komenskem (1995) temelji načelo nazornosti na pomenu čutnih zaznav za
spoznavanje in razumevanje stvari. Znanje, pridobljeno s čutnim zaznavanjem, v
katerega so vključene vse senzorne poti (vid, sluh, tip, okus, voh), je bolj zanesljivo.
Načelo nazornosti zahteva jasno in nazorno vzgojno-izobraževalno delovanje. Cilj
nazornosti je abstraktnost spoznati na konkretnosti.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
18
Pri pouku, okrepljenim z nazornostjo, se učencem na metodično premišljen način
ustvarja stik z resničnostjo, ki je vir znanja in predmet učenčevega spoznavanja. Z
različnimi čutnimi dražljaji jim je omogočeno izboljšano sprejemanje in dojemanje
različnih informacij, s katerimi konstruirajo novo znanje in si razvijajo različne
sposobnosti ter lastnosti. Spoznavanje se začne s konkretnim čutnim zaznavanjem in
se nadaljuje v usvajanje, poglabljanje in razumevanje. Za pridobivanje novega znanja
je potrebno sinhrono delovanje načela nazornosti in aktivnosti (Kramar, 2009).
»Pomanjkljive spominske predstave in druge težave učencev kličejo po jasnosti
učiteljeve razlage, po večji nazornosti pouka in po spoznavanju in učenju po delih«
(Žerovnik, 2004, str. 30).
Upoštevanje načela nazornosti je pri otrocih z LMDR zelo pomembno, saj so
otrokove intelektualne sposobnosti nižje in jim je zaznavanje sveta težje. Sprejemanje
informacij preko različnih senzornih poti jim daje možnost razumevanja novega.
Upoštevanje vidne, slušne, tipne, okušalne in vohalne poti pri poučevanju pripelje
otroka lažje, hitreje in učinkoviteje do novih spoznanj. Vzgojno-izobraževalni proces na
konkretnem nivoju omogoča otrokom prijeti, okušati, videti, ovohati in otipati stvari.
Informacije, podane po principu načela nazornosti, so lažje sprejemljive in učinek
pomnjenja je večji. O nazornosti lahko govorimo šele takrat, ko je učiteljevo nazorno
prikazovanje podprto z učenčevim razmišljanjem.
Načelo aktivnosti
Načelo aktivnosti temelji na spoznanjih, da je človekova aktivnost osnovni pogoj
človekovemu razvoju in s tem tudi vzgojno-izobraževalnemu napredku. Pri pouku je
pomembno, koliko in kako so učenci aktivni ter koliko je njihova aktivnost učinkovita.
Aktivnost človeka je pogoj za njegov razvoj in pot k cilju. Glede na to, od kod prihajajo
dražljaji spodbude, ločimo notranjo in zunanjo aktivnost. Pri pouku je bolj izražena
zunanja aktivnost, ki se kaže v dvigovanju rok in drugih odzivih učencev, ki so
posledica učiteljevih zahtev. Smisel te aktivnosti ni v tem, da se le na videz kaže
učenčeva aktivnost, ampak je njen pomen povezan z notranjo, ki se izraža v miselni
aktivnosti učenca. Notranja aktivnost izvira iz učenca samega, njegovih pobud, želja in
interesov ter ga vodi ob samo spodbudi do rezultatov. Ampak druga brez druge nista
uspešni, zato je vzajemno delovanje notranje in zunanje aktivnosti nujno potrebno
(Kramar, 2009).
Žagar (1996) meni, da se načelo aktivnosti izraža v učenčevi lastni dejavnosti na
poti do znanja in spretnosti. Učitelj mora učencem ponuditi majhne probleme, jih pustiti
v razmišljanju, hkrati pa jim pomoč ponuditi v usmerjanju.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
19
Načelo aktivnosti pomeni, da pride učenec do znanja in spretnosti z lastno
aktivnostjo. Pri otrocih z LMDR pa mora biti največkrat aktivnost spodbujena z
zunanjim dejavnikom, z motivacijo.
Načelo trajnosti znanja
Pri Žagarju (1996) ima načelo trajnosti veljavo v trajnem znanju in njegovi uporabi
ter v nadgraditvi. Da se znanje ohranja in nadgrajuje, sta potrebni vaja in ponavljanje,
in sicer v šoli in doma.
Pri otrocih z LMDR še toliko bolj stremimo k trajnosti znanja, ker vemo, koliko
truda, volje, pripomočkov, iznajdljivosti in ponavljanja je potrebnega za usvojitev
znanja.
2.4 Fonomimična metoda opismenjevanja
Ena od metod opismenjevanja je fonomimična metoda, ki je uspešno uporabljena
v osnovni šoli s prilagojenim programom. Ta metoda ponuja možnost, da se, poleg
vidne in slušne poti, aktivira še motorična pot. Fonomimična metoda ponuja drugačen
pristop k učenju začetnega branja in k razvijanju jezikovnih spretnosti. Otroci z LMDR
potrebujejo za sprejemanje podatkov stimulacijo različnih čutil. Več kot je vključenih
senzornih poti v sprejemanje dražljajev, bolj so ti kompleksno zaznani in večji je njihov
učinek.
2.4.1 Značilnosti fonomimične metode
Pri otrocih z LMDR je težko pritegniti njihovo pozornost, če pa nam to uspe, je ta
kratkotrajna. Žerovnik (2004) poudarja, da običajne metode pouka ne pritegnejo
učenčeve pozornosti. Zato mora učitelj uporabiti kombinacijo dražljajev in ukrepov, da
pritegne njihovo pozornost. To so lahko slike, gibi, besede, spodbude, zgodbe, pesmi,
risanke. Skratka, učitelj mora motivirati učenca, da izzove njegovo pozornost, z
namenom, da doseže določene cilje.
»Razvoj fonomimične metode se je začel z ugotovitvijo pedagogov, da si nekateri
otroci težko pridobijo neko spretnost ali znanje samo po vidni ali slušni poti. To se
pogosto dogaja pri otrocih z LMDR. Nekateri so dovzetnejši za učenje in
pridobivanje spretnosti po motorični poti ali pa jim gibanje pripomore k boljšemu
vidnemu in slušnemu dojemanju ali utrjevanju. Otrok sočasno dojema glas, črko in
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
20
gib. Če otroku ta metoda ustreza, mu gibi niso v napoto, ampak mu olajšajo
pomnjenje« (Fajfar, 1996/97, str. 31).
Fonomimična metoda se uporablja pri razvijanju glasov in jezikovnih spretnosti ter
pri opismenjevanju. Metoda spada med sintetične metode, saj je spoznavanje
posameznega glasu in črke postopno. Poleg tega pa je zanjo značilno, da zajema več
posameznikovih čutov hkrati, kajti vsak izgovorjen ali slišen glas je pokazan še z
gibom.
»Fonomimični znaki so: gib z roko, gib s prsti ali kombinacija obeh, ki ga spremlja
jasna in poudarjena mimika. Pri ozaveščanju in utrjevanju glasov in fonomimičnih
znakov se uporabljajo predvsem metode pogovora, demonstracije in igre, pri tem pa je
potrebno upoštevati še načela individualizacije, aktivnosti, sistematičnosti, postopnosti,
nazornosti ter učiteljeve vodilne vloge« (Igrec, 2011, str. 29).
Fonomimična metoda, podprta s slikovnim materialom, govori v prid spoznavanja
glasov in črk. Slikovni material zajema ilustrirano zgodbo z grafičnim zapisom črke.
Pesmice in zgodbice o obravnavanem glasu so otroku le še pozitiven dodatek k
slušnemu zaznavanju.
Kot navaja Fajfar (1994), je po tej metodi otroku najprej omogočeno slušno
prepoznavanje glasov in njihova vezava v zloge, nato vidno prepoznavanje črk. Vse to
pa je potrebno za začetno branje in pisanje.
»Fonomimična metoda ob slikah je v svoji prvi fazi metoda branja in šele v drugi
fazi metoda pisanja. Vadba po tej metodi ob nazornem slikovnem materialu omogoča,
da otrok slušno prepoznava in razlikuje glasove in zato mu grafični znaki (črke) v večini
ne delajo težav« (Fajfar, 1996/97, str. 34).
To metodo se v večini uporablja v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v
logopedski obravnavi otroka.
2.4.2 Potek poučevanja fonomimične metode
Pred obravnavo določenega glasu poteka ogled ilustracij ali pa prisluh pesmici,
lahko tudi zgodbici, ki se navezuje na obravnavani glas. To je neke vrste motivacija za
sodelovanje pri nadaljnjem delu. Sledi igra, v kateri otrok aktivno posnema gibanje in
oglašanje z onomatopoijo. Potem je grafičen zapis obravnavanega glasu. Učenci
spoznajo simbol za glas, ki ga zapišejo najprej z gibi po zraku, nato na večji format
papirja. Ob črki iščejo in rišejo besede, ki se začnejo na isti glas (Igrec, 2011).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
21
»Obravnava glasu A v sosledju petih korakov:
1. Učencem ob slikovnem gradivu predstavijo kratko zgodbico o glasu A ali pa se
naučijo pesmico. Pri tem učenci posnemajo učitelja, ki ob poudarjenem
izgovarjanju glasu A demonstrira še zanj določen gib.
2. Ko učenci pravilno izgovarjajo glas A in ga prikažejo z gibom, preidejo na
iskanje besed, ki se pričnejo na isti glas. Vsako izgovorjeno besedo ponazorijo
z gibom za glas A.
3. Sledi grafičen prikaz obravnavanega glasu. Učenci spoznajo simbol za glas in
pravilen zapis. Pri tem zapisujejo črko A na različne načine, najprej z gibi po
zraku, nato pa na list.
4. Učenci ob zapisu črke A rišejo slike besed, ki se začnejo na obravnavani glas.
5. Zapis v zvezek temelji na diferenciranih nalogah, ki si jih posameznik izbere
glede na zmožnosti (grafični zapis obravnavanega glasu, zapis besed na glas
A, zapis povedi, ki vsebujejo besede na glas A« (Igrec, 2011, str. 30).
2.4.3 Multimedija
Živimo v času velikih sprememb na vseh področjih življenja: v znanosti, tehnologiji,
ekonomiji, družbi in v socialnih odnosih. Vedno bolj se moramo spopadati z življenjem
v svetu, ki ga zaznamuje razvoj informacijske in druge tehnologije. Sodobna
informacijska tehnologija nam odpira poti v svet in poti v izobraževanju.
Da bi bila uporaba novih tehnologij pri pouku učinkovita, je pomembno, da učitelj,
namesto »v tehnologijo usmerjen pristop«, uporabi »v učenje usmerjen pristop z
uporabo tehnologije«. V »tehnologijo usmerjen pristop« izhaja iz predpostavke, da se
bodo učenci in pedagoški delavci prilagodili novi tehnologiji ter da je za kakovost
učenja pomembna predvsem dostopnost tehnologije. Izhodišče »pristopa,
usmerjenega v učence z uporabo tehnologije«, pa je vprašanje, kako se učenci
učinkovito učijo in kako jim lahko tehnologija pri tem pomaga (Mayer, 2013). Slednje je
še posebej aktualno za poučevanje učencev s posebnimi potrebami, kjer ima sodobna
tehnologija, poleg funkcije motiviranja in spodbujanja učenja, tudi rehabilitacijsko in
kompenzacijsko funkcijo. V tem primeru govorimo o podporni in nadomestni tehnologiji,
kjer mora pedagoški delavec, poleg učnih ciljev in didaktičnih načinov dela, dobro
poznati tudi otrokove posebne potrebe in zmožnosti na eni strani ter zmogljivost
tehnologije na drugi strani.
Schank in Cleary (1995,v Gerlič, Jaušovec, 1998) navajata, da je v multimedijskem
pristopu gradivo posredovano s pomočjo besedila, slike, video posnetka in zvoka. Na
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
22
tržišču je veliko najrazličnejšega računalniško podprtega multimedijskega gradiva,
namenjenega izobraževanju. Marsikdo v multimediji vidi sredstvo, s katerim se da
izobraževalni sistem narediti privlačnejši za učence in za učitelje.
Rieber (1995) meni, da multimedija spodbuja slikovno predstavljanje in
vizualizacijo, ki sta bistveni strategiji v procesu ustvarjanja, izumljanja in reševanja
problemov (prav tam).
Mayer in Anderson (1991, 1992) ugotavljata, da je učenje uspešnejše, če je
informacija posredovana preko dveh različnih kanalov (prav tam).
Multimedijsko predstavljeno gradivo zaradi svoje novosti poveča možgansko
dejavnost in tako pripomore k razvoju sinaps (Simpson, 1992, v Gerlič, Jaušovec,
1998).
Raziskave so pokazale, da uporaba multimedije v izobraževanju deluje spodbudno
na učenca in na njegovo učenje ter da je učinek multimedijsko posredovanega gradiva
največji pri učencih z nizkim predznanjem (Gerlič, Jaušovec, 1998).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
23
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilj
Pri otrocih z LMDR je proces opismenjevanja dolgotrajen in zahteven. Učitelj je
prisiljen, zaradi učenčeve kratkotrajne pozornosti in vztrajnosti ter šibke koncentracije,
poiskati najustreznejši način poučevanja. Učence mora z zunanjo motivacijo pritegniti k
sodelovanju. Z namenom, da bi dvignili nivo motiviranosti in aktivnosti v procesu
opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, smo na področju
opismenjevanja uvedli novost, ki smo jo poimenovali multimedijsko podprta
fonomimična metoda. Z njo želimo otrokom z LMDR omogočiti sprejemanje dražljajev
preko različnih senzornih poti. Obravnava črke/glasu se začne z ogledom
multimedijske animacije, v kateri so podatki predstavljeni v kombinaciji slike, zvoka in
animacije, kar spodbudi uporabo fonomimične metode. Z uporabo sodobne tehnologije
pri pouku lahko pri učencih učinkoviteje vzbudimo željo po učenju ter ustvarimo aktivno
učno okolje, v katerem je usvajanje novega znanja lahko zanimivo, igrivo in prijetno.
Pri tem sta cilja naslednja:
· Predstaviti izvedbo obravnave posamezne črke/glasu z uporabo multimedijsko
podprte fonomimične metode.
· Analizirati opismenjevanje z uporabo multimedijsko podprte fonomimične
metode.
V magistrskem delu bomo evalvirali uporabo multimedijsko podprte fonomimične
metode pri pouku slovenščine, na področju opismenjevanja. Z raziskavo želimo
ugotoviti, kako njena uporaba lahko izboljša uspešnost opismenjevanja pri otrocih z
LMDR.
3.2 Raziskovalna vprašanja
V raziskovalnem delu poskušamo preveriti naslednja raziskovalna vprašanja:
1. Kako bo uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode učence motivirala
za aktivno sodelovanje v celotni učni uri (z zanimanjem si bodo ogledali risanko,
sodelovali bodo pri motorični in govorni ponazoritvi glasu za določeno črko, vključili se
bodo v dramatizacijo in v njej aktivno sodelovali, vadili bodo obliko in zapis črke na
različnih podlagah in iskali bodo sličice na dan glas)?
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
24
2. Kako bo uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode vplivala na
učenčevo dobro razpoloženje (ne bo zaznati izbruhov jeze in trme, nesoglasja ter
motenja drugih)?
3. Kako bo uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode omogočala
uspešno opismenjevanje (prepoznavanje glasov in črk, pravilen zapis in branje črk,
zlogov, besed in povedi)?
4. Kako bo (glede na didaktična načela) multimedijsko podprta fonomimična
metoda predstavljala učitelju učinkovit didaktični pripomoček?
3.3 Metodologija raziskovanja
Ta študija omogoča evalvacijo modela opismenjevanja otrok z LMDR z uporabo
multimedijsko podprte fonomimične metode. Prikazan je pristop poučevanja po tej
metodi ter zaporednost dejavnosti, ki si sledijo v tem modelu. Ta je lahko splošno
uporaben v različnih učnih okoliščinah, rezultatov pa se zaradi velikosti in specifičnosti
vzorca, ki zahteva individualizacijo izvedbe glede na specifične potrebe v raziskavo
vključenih otrok, ne da posploševati.
Uporabljena je deskriptivna metoda raziskovanja. Zbiranje podatkov je potekalo z
izvedbo dejavnosti, opazovanjem in beleženjem aktivnosti in uspešnosti otrok. Analiza
učinkovitosti opismenjevanja zajema prikaz postopnosti v opismenjevanju. Obdelava
podatkov temelji na kvalitativni evalvaciji izvedenih dejavnosti.
3.4 Opis vzorca
V raziskavo so vključeni učenci 2. razreda prilagojenega programa z nižjim
izobrazbenim standardom ene od primorskih šol. Vzorec v tej raziskavi predstavlja šest
učencev, dve deklici in štiri dečke, ki so opredeljeni kot otroci z lažjo motnjo v
duševnem razvoju.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
25
3.5 Opis multimedijsko podprte fonomimične metode po posameznih
črkah
Obravnava posamezne črke traja teden dni. V tem času se učenci seznanijo z
novim glasom/črko, ki ju spoznajo, črko zapišejo in jo utrjujejo. Obravnava
posameznega glasu/črke se začne z ogledom risanke, ki stimulira različne senzorne
poti za sprejemanje podatkov. Preko vidne, slušne in motorične poti poteka zaznavanje
glasu, fonomimičnega giba in oblike črke. To je osnova za nadaljnjo obravnavo črke in
dejavnosti si sledijo v naslednjem sosledju:
· posnemanje obravnavanega glasu in ponovitev fonomimičnega giba za glas,
· dramatizacija zgodbe v risanki,
· prikaz zapisa in oblikovanje črke z različnimi materiali,
· vaje zapisa obravnavane črke na neomejeni površini,
· zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v
besedi,
· bralne vaje,
· zapis črke v zvezek,
· zaključek obravnavane črke.
Obravnava glasov/črk si sledi v enakih korakih in po enakem načinu za vse
glasove/črke, ker s tem omogočimo otrokom z LMDR ustaljen in že poznan postopek.
Tako dosežemo, da poteka obravnava glasu/črke v mirnem okolju, saj je učencem
zaporedje usvajanja znano. Pri takem postopku lahko učence dodatno zaposlimo s
pripravo pripomočkov.
Glasovi/črke si sledijo po sosledju, obravnavanem pri pouku.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
26
Slika 1: Elementi multimedijsko podprte fonomimične metode
MULTIMEDIJSKO
PODPRTA
FONOMIMIČNA METODA
SLUH TIP
VID
VAJE PISANJA VAJE BRANJA
ZAKLJUČEK
FONOMIMIČNI GIB
OTIP IN
IZDELAVA
ČRKE
POSNEMANJE
GLASU
RISANKA
POSNEMANJE
[Č]
RISANKA
FONOMIMIČNI
OTIP IN
Č
Č
NEOMEJENA
PODLAGA
ZAPIS V
ZVEZEK
OMEJENA
PODLAGA
VID
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
27
3.5.1 A – Pri zobozdravniku
Vsebina risanke
Pepa in Jure morata k zobozdravniku. Preden se odpravita, si umijeta zobe in z
očkom in mamico odideta v zobno ambulanto. Vsi štirje počakajo v čakalnici, da pridejo
na vrsto. Zobozdravnik je gospod Slon. Ta vstopi v čakalnico in v ordinacijo povabi
Pepo in Jureta. Pepa je Juretova starejša sestra, in ker je pogumna, se prva usede na
stol. Zobozdravnik ji naroči, naj odpre usta. Pepa odpre na široko usta A-----.
Zobozdravnik pregleda zobke in jo pohvali, ker zanje dobro skrbi. Sedaj mora sesti na
stol še Pepin brat Jure. A ta se boji, zato mu Pepa še enkrat pokaže, kaj mora narediti,
ko se usede na stol. Le na široko odpreti usta A-----. Nato se Jure le usede in gospodu
Slonu pokaže svoje zobe tako, kot mu je pokazala Pepa. Tudi Jure je močno odprl usta
A-----. Zobozdravnik je z Juretovimi zobki zelo zadovoljen, ni pa zadovoljen z zobmi
Juretovega krokodila. Zato mu s posebno ščetko umije zobe. Potem pa se vsi
zadovoljni odpravijo domov (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Roki položimo pred seboj, v višino prsi, in z dotikom prstnih konic obeh rok dobimo
obliko črke A.
Slika 2: Fonomimični gib za glas A (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Uredimo si igralni prostor v zobozdravniško ordinacijo in čakalnico. Učenec, ki si je
izbral vlogo zobozdravnika, dobi belo haljo. Drugi učenci so pacienti in počakajo v
čakalnici. Zobozdravnik pokliče pacienta, ta se usede na stol in na široko odpre usta A-
----. Zobozdravnik mu pregleda zobe. Po opravljenem pregledu se pacient zahvali in
zobozdravnik pokliče naslednjega in tako dela, dokler ne pride na vrsto zadnji. Potem
vloge zamenjamo in igra se ponovi.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
28
Oblikovanje črke
Veliko črko A prilepimo na tla z lepilnim trakom. Po njej učenci najprej samo hodijo.
Kasneje jo oblikujejo z lastnim telesom, prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje
črke A iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne
figure, storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke A na površini, ki jih ne omejuje. Učenci se postavijo v
skupine in vsaka ima svojo podlago za vajo zapisa črke A. Eni skupini ponudimo
posebne flomastre, s katerimi lahko piše po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo
brivsko peno, ki si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Tretji skupini pripravimo večje
škatle, ki vsebujejo sipki material (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko
uporabimo tudi prstne barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, se skupine
zamenjajo k drugi površini.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko A, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke A vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po njej potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice, s črko A, jih izreže in prilepi ob črki na listu.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka A. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas A. To pomeni: če je črka A na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte, če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega, in če se
črka A nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 3: Zapis črke A na omejeno podlago in določitev mesta glasu A v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
29
Bralne vaje
Na kartončkih imamo zapisane črke A. Učenec si izbere kartonček in prebere črko.
Slika 4: Bralni kartonček za obravnavo glasu A
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza 3. poteza
Slika 5: Zapis črke A v zvezek
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo plakat na pano. Ta zajema sliko iz risanke in
črko. Dodamo še lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku
obravnave črke A smo odšli na obisk v zobozdravstveno ambulanto.
Slika 6: Plakat za obravnavo črke A (Premrl, 2010) Slika 7: Lutka črke A
A
A
A
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
30
3.5.2 E – Konj
Vsebina risanke
Jezdec si zaželi ježe, zato stopi do konja. Osedla ga in se z njim odpravi na ježo.
Jezdita po poti in travnikih. Naenkrat prideta do prepada. Ko ga jezdec zagleda, hitro
potegne za uzdo in konja z glasom E-----, E----- opozori, da se ustavi. Jezdec ponovi še
enkrat E-----, E----- in konj se ustavi. Jezdec razsedla konja in ga pohvali, ker je
upošteval navodila in se pravočasno ustavil (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Dlan z iztegnjenim kazalcem, sredincem in prstancem potegnemo v stran, in sicer
v višini prsi.
Slika 8: Fonomimični gib za glas E (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Pri določanju igralnega prostora se dogovorimo, kje bo prepad. Za igro
potrebujemo dva učenca, ki bosta igrala vlogi konja in jezdeca. Učencu, ki igra vlogo
konja, privežemo kolebnico okrog ramen in nam predstavlja uzdo. Učenec, ki ima vlogo
jezdeca, prime uzdo in s konjem odjezdi na sprehod. Pri prepadu jezdec ustavi konja z
glasom E-----. Drugi učenci so v parih za vloge. Medtem imajo nalogo, da skrtačijo
svoje konje. Zato ima vsak jezdec krtačo, s katero masira – krtači sošolca, ki ima vlogo
konja. Ko prvi jezdec uspešno prijezdi v hlev, se poda na ježo drugi, prvi par pa
zamenja vlogi.
Oblikovanje črke
Veliko črko E prilepimo na tla. Učenci najprej samo hodijo po njej. Kasneje jo
oblikujejo z lastnim telesom, prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke E iz
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
31
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke E na površini, ki jih ne omejuje. Postavijo se v skupine in
vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke E. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko
peno, ki si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet drugi skupini pripravimo večje
škatle, ki vsebujejo sipki material (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko
uporabimo tudi prstne barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, se skupine
zamenjajo k drugi površini.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko E, jo izreže in jo prilepi na večji barvan list
(A3). Zapis črke E vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po njej potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko E, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka E. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas E. To pomeni: če je črka E na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka
E nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 9: Zapis črke E na omejeno podlago in določitev mesta glasu E v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
32
Bralne vaje
Na kartončkih imamo zapisane črke. Učenec si izbere kartonček in prebere črko.
Utrjuje vizualno prepoznavo črke in tej določa ustrezen glas. Igro zamenjamo in učenec
preko slušne analize vizualno prepozna črko.
Slika 10: Bralni kartonček za obravnavo glasu E
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza 3. poteza 4. poteza
Slika 11: Zapis črke E v zvezek
Zaključek obravnavane črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
E smo odšli na ranč s konji.
Slika 12: Plakat za obravnavo črke E (Premrl, 2010) Slika 13: Lutka črke E
E
E A
E
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
33
3.5.3 U – Sova
Vsebina risanke
Kekec se sprehaja po gozdu. Lepo mu je in si poje. Naenkrat utihne, ker zasliši, da
nekdo hodi. Izza drevesa se prikaže Bedanec. Kekec se ga prestraši in zbeži. Bedanec
pa za njim. Kekec se skrije za drevo, a Bedanec ga opazi. Zato se Kekec spomni, da
se Bedanec boji sove, in jo začne posnemati: U-----, U-----, U-----, U-----. Bedanec se
prestraši, zbeži in pade v svojo past. Kekca prosi, če ga reši. Ker je Kekec dobrega
srca, pomaga Bedancu iz pasti, ko mu ta obljubi, da ne bo več postavljal pasti in
nagajal ljudem. Bedanec je rešen, Kekec pa začne posnemati sovo: U-----, U-----, U-----
, U-----, da Bedanec čim hitreje odide (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
S palcem in kazalcem ene roke oblikujemo črko U.
Slika 14: Fonomimični gib za glas U (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Uredimo si igralni prostor. Učenec, ki ne igra Kekca ali Bedanca, nastopa v vlogi
drevesa, zato mu okrog vratu zavežemo ogrinjalo v zeleni barvi, za past pa na tla
pogrnemo črno blago. Učenca, ki igrata Kekca in Bedanca, sta igralni vlogi primerno
oblečena. Kekec se sprehaja med drevesi in si prepeva. Ko zasliši, da ni sam, utihne.
Zagleda Bedanca in zbeži. Ker mu je Bedanec za petami, začne posnemati sovo U-----.
Bedanec želi stran, a se ulovi in pade v svojo past. Dober Kekec pomaga Bedancu in
ga reši iz pasti ter se ga s posnemanjem sove U----- hitro znebi. Učenci si vloge
zamenjajo.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
34
Oblikovanje črke
Veliko črko U prilepimo na tla. Učenci najprej samo hodijo po njej. Kasneje jo
oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke U
iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke U na površini, ki jih ne omejuje. Postavijo se v dve skupini
in vsaka skupina ima svojo podlago za vajo zapisa črke U. Eni skupini ponudimo
posebne flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo
brivsko peno, ki si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet drugi skupini pripravimo
večje škatle s sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko
uporabimo tudi prstne barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, se skupine
menjavajo pri površinah.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko U, jo izreže in prilepi na večji barvan list
(A3). Zapis črke U vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da potuje po črki z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si poišče v reviji sličice s črko U, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova
naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka U. Pod sličico mu
učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec.
Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,
kjer sliši glas U. To pomeni: če je črka U na začetku besede, pobarva krogec na levi
strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka U nahaja na
koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 15: Zapis črke U na omejeno podlago in določitev mesta glasu U v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
35
Bralne vaje
Na kartončkih imamo zapisane črke. Učenec si izbere kartonček in prebere črko.
Utrjuje vizualno prepoznavo črke z ustreznim glasom. Igro zamenjamo tako, da učitelj
poimenuje črko. Učenec mora slušno zaznan glas vizualno poiskati med črkami.
Slika 16: Bralni kartončki za obravnavo glasu U
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza
Slika 17: Zapis črke U v zvezek
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
U smo odšli v Kekčevo deželo.
Slika 18: Plakat za obravnavo črke U (Premrl, 2010) Slika 19: Lutka črke U
U
U E A
U
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
36
3.5.4 O – Odmev
Vsebina risanke
Oto pogleda skozi okno in vidi, da je vreme sončno in primerno za izlet v gore.
Vzame nahrbtnik in se odpravi na pot. Ta ga vodi prav na vrh gore. Vesel, da je
dosegel vrh, zavpije v dolino: O-----, O-----, O-----, O-----. Posluša svoj odmev (Premrl,
2010).
Fonomimični gib za glas
Palec in kazalec ene roke staknemo s prstno blazinico v okroglo obliko in jo
postavimo pred usta.
Slika 20: Fonomimični gib za glas O (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Lesene gradnike zložimo v obliki gore in pripravimo nahrbtnik. Izberemo učenca, ki
bo igral Ota. Ta si oprta nahrbtnik in se poda po lesenih gradnikih do najvišjega dela, ki
nam predstavlja vrh gore. Tam zavpije: »O-----!« Posluša odmev in se odpravi po
gradnikih v dolino. Nahrbtnik preda drugemu učencu in ta odigra svojo vlogo.
Oblikovanje črke
Veliko črko O prilepimo na tla. Učenci najprej samo hodijo po njej. Potem jo
oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke O
iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
37
Vaje zapisa na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke O na površini, ki jih ne omejuje. Postavijo se v skupine in
vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke O. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko
peno, ki si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet drugi skupini pripravimo večje
škatle s sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo
tudi prstne barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, se skupine zamenjajo k
drugi površini.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedah
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko O, ki jo izreže in jo prilepi na večji barvan
list (A3). Zapis črke O vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da potuje po črki z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si poišče v reviji sličice s črko O, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova
naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka O. Pod sličico mu
učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec.
Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,
kjer sliši glas O. To pomeni: če je črka O na začetku besede, pobarva krogec na levi
strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka O nahaja na
koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 21: Zapis črke O na omejeno podlago in določitev mesta glasu O v besedi
Bralne vaje
Na kartončkih imamo zapisane črke. Učenec si izbere kartonček in prebere črko.
Utrjuje vizualno prepoznavo črke z ustreznim glasom. Igro zamenjamo tako, da učitelj
poimenuje črko. Učenec mora slušno zaznan glas vizualno poiskati med črkami. Vaje
branja nadgradimo tako, da črki združimo v zlog.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
38
Slika 22: Bralni kartončki za obravnavo glasu O
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza
Slika 23: Zapis črke O v zvezek
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat, s sliko iz risanke in s črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
O smo odšli na bližnji hrib.
Slika 24: Plakat za obravnavo črke O (Premrl, 2010) Slika 25: Lutka črke O
O
O U E
A
A
O
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
39
3.5.5 I – Gugalni konj
Vsebina risanke
Ivo ima rojstni dan. V kuhinji ga čaka darilo. Ob vstopu vanjo Ivo zagleda veliko
modro darilo. Radovednost mu ne da miru, zato ga hitro odvije. V darilni papir je zavit
gugalni konjiček. Ivo se ga zelo razveseli in se usede nanj. V roko prime palico in ga
požene tako, da ga spodbuja z glasom: »I-----, I-----, I-----, I---- !« (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Dvignemo iztegnjeni kazalec.
Slika 26: Fonomimični gib za glas I (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Pripravimo gugalnega konjička, zavitega v darilni papir, in krajšo leseno paličico ter
izberemo učenca za vlogo Iva. Drugi učenci so gledalci. Učenec v vlogi Iva se razveseli
darila, ga odkrije in se usede na konjička. Ob guganju spodbuja konjička s paličico, ki
ponazarja črko I in z glasom I-----. Po določenem času vloge zamenjamo.
Oblikovanje črke
Veliko črko I prilepimo na tla. Učenci najprej samo hodijo po njej. Kasneje jo
oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke I
iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke I na neomejeni površini. Postavijo se v skupine in vsaka
ima svojo podlago za vajo zapisa črke I. Eni skupini ponudimo posebne flomastre, s
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
40
katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si jo
razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet drugi skupini pripravimo večje škatle s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko I, ki jo izreže in jo prilepi na večji barvan
list (A3). Njen zapis vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da potuje po črki z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko I, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi stoji črka I. Pod sličico mu
učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec.
Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,
kjer sliši glas I. To pomeni: če je črka I na začetku besede, pobarva krogec na levi
strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka I nahaja na
koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 27: Zapis črke I na omejeno podlago in določitev mesta glasu I v besedi
Bralne vaje
Na kartončkih imamo zapisane črke. Učenec si izbere kartonček in prebere črko.
Utrjuje vizualno prepoznavo črke z ustreznim glasom. Igro zamenjamo tako, da učitelj
poimenuje črko. Učenec mora slušno zaznani glas vizualno poiskati med črkami. Vaje
branja nadgradimo tako, da črki združimo v zlog.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
41
Slika 28: Bralni kartončki za obravnavo glasu I
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza
Slika 29: Zapis črke I v zvezek
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in s črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala ves čas obravnave.
Slika 30: Plakat za obravnavo črke I (Premrl, 2010) Slika 31: Lutka črke I
I
A I O U
A
E
I
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
42
3.5.6 M – Zajtrk
Vsebina risanke
Mojca spi. Sonce je že pokukalo izza hriba. Mama gre zbudit Mojco, a ona ne
more vstati. Mama se vrne v kuhinjo in začne pripravljati zajtrk. Na mizo postavi med,
marmelado, mleko in maslo. Medtem se tudi Mojca prebudi in pride v kuhinjo. Ob
pogledu na mizo se razveseli svojega najljubšega zajtrka. Mama ji na kruh namaže
marelično marmelado. Mojca zajtrkuje. Ker ji tekne, dela: »M-----, M-----, M-----, M---.«
Mojca se zahvali mami za dober zajtrk (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Z dlanjo se s krožnimi gibi pobožamo po trebuhu.
Slika 32: Fonomimični gib za glas M (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Za igro vlog potrebujemo Mojco in mamo. Blazina nam predstavlja posteljo. Na
mizo si pripravimo med, maslo, marelično marmelado, mleko in kruh. Drugi otroci so
gledalci. Mama gre najprej zbudit Mojco, nato pa ji pripravi zajtrk. Mojca se čez nekaj
časa le prikaže pri mizi in se razveseli svojega najboljšega zajtrka. Poimenuje stvari, ki
so na mizi, in ugotovi, da se jih večina začenja na glas M-----. Mama ji na kruh namaže
marmelado in Mojca poje namazan kruh, zraven pa z glasom M----- sporoča mami, da
ji je dobro. Mojca se zahvali mami. Vlogi dodelimo drugima dvema učencema.
Oblikovanje črke
Veliko črko M prilepimo na tla. Po njej najprej učenci samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke M
iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
43
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke M na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in
vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke M. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si
jo razmažejo in v njej vadijo zapis. Spet naslednji skupini pripravimo večje škatle s
sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne
barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko M, jo izreže in prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke M vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Spodbudimo ga k nastanku mavrične črke. Po končanem zapisu
si učenec poišče v reviji sličice s črko M, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova
naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka M. Pod sličico mu
učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec.
Ta simbolizira mesto črki v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,
kjer sliši glas M. To pomeni: če je črka M na začetku besede, pobarva krogec na levi
strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka M nahaja na
koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 33: Zapis črke M na omejeno podlago in določitev mesta glasu M v besedi
Bralne vaje
Beremo zloge. Na list napišemo zlog. Med eno in drugo črko naredimo črto, ki nam
simbolizira vezavo. Z vajo branja črto krajšamo in postopno pridemo do branja z
razumevanjem. Učenec poišče prebranemu zlogu ustrezno sličico.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
44
A___________M
A________M
A_____M
AM AM Slika 34: Bralni list za obravnavo glasu M
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza 3. poteza
Slika 35: Zapis črke M v zvezek
M
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
45
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke pripnemo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
M smo si sami pripravili zajtrk.
Slika 36: Plakat za obravnavo črke M (Premrl, 2010) Slika 37: Lutka črke M
M
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
46
3.5.7 H – Muca
Vsebina risanke
Hana ima muco. Zanjo vedno poskrbi. Tudi tokrat ji nese mleko. Kliče jo in kliče, a
muca ne priteče. Zato pogleda skozi okno. V hlevu zagleda svojo muco z mladički.
Razveseli se in odide v hlev, da si ogleda mladičke. Mama muca pa ni zadovoljna, da
se Hana približuje njenim mladičkom. Zato skoči pred Hano, usloči hrbet in začne pihati
H-----, H-----, H-----, H-----. To dela tako dolgo, dokler se Hana ne umakne. Muca brani
mladičke. Hana nalije v posodo mleko in odide. Ko Hane ni več, mama muca pokliče
svoje mucke k mleku (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Usločimo hrbet, kot to naredi jezna muca, in z roko zamahnemo pred seboj.
Slika 38: Fonomimični gib za glas H (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Pripravimo prostor, kjer bo mama muca čuvala svoje mladičke, posodo za mleko in
mleko. Določimo učenca za vlogo Hane in mame muce, drugi učenci so mucke.
Učenec, ki igra vlogo Hane, kliče muco, a ker ne pride, jo gre iskat. S sabo ima posodo
z mlekom. Zagleda jo s svojimi muckami, in ko se želi približati, se mama muca postavi
pred svoj naraščaj, usloči hrbet in zapiha H-----. Hana se odmakne, mucam pusti
posodo z mlekom in odide. Mama muca pokliče mucke k mleku. Sledi zamenjava vlog.
Oblikovanje črke
Veliko črko H prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke H
iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
47
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke H na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in
vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke H. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko
peno, ki si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet naslednji skupini pripravimo večje
škatle s sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo
tudi prstne barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo
površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko H, jo izreže in prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke H vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si v reviji poišče sličice s črko H, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova
naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka H. Pod sličico mu
učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec.
Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,
kjer sliši glas H. To pomeni: če je črka H na začetku besede, pobarva krogec na levi
strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka H nahaja na
koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 39: Zapis črke H na omejeno podlago in določitev mesta glasu H v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
48
Bralne vaje
Beremo zloge. Na list napišemo zlog. Med eno in drugo črko naredimo črto, ki nam
simbolizira vezavo. Z vajo branja jo krajšamo in postopno pridemo do branja z
razumevanjem. Učenec poišče prebranemu zlogu ustrezno sličico.
Slika 40: Bralni list za obravnavo glasu H
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza 3. poteza
Slika 41: Zapis črke H v zvezek
H
H___________A
H________A
H_____A
HA HA
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
49
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke damo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo še lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku črke H smo
odšli k sosedovim pogledat muce.
Slika 42: Plakat za obravnavo črke H (Premrl, 2010) Slika 43: Lutka črke H
H
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
50
3.5.8 V – Veter
Vsebina risanke
Jesenskega dne se Vanesa odpravi na sprehod. Razveseli se listkov, ki padajo na
tla. Zanima pa jo, kdo jim pomaga, da se odtržejo. Zato vpraša veter. Ta ji pokaže,
kako on pihne V-----, V-----, V-----, V-----.Listki odletijo. Vanesi se zdi zanimivo, zato ga
prosi za ponovitev. Veter piha V-----, V-----, V-----, V-----. Ko ostane na veji le še en
listek, povabi veter Vaneso, da poskusi še ona. Vanesa posnema veter V-----, V-----, V-
----, V-----. Tudi zadnji listek se odtrže in pade na tla (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Kazalec in sredinec stegnemo in razširimo v obliko črke V in postavimo pred usta.
Slika 44: Fonomimični gib za glas V (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Jesenski gozd nam predstavljajo učenci z ogrnjenimi ogrinjali v jesenskih barvah,
razporejeni po prostoru. Vsak učenec drži v rokah, ki predstavljata veji, jesenski list.
Potrebujemo še dva učenca za deklico Vaneso in veter. Ta kroži po prostoru in s
pihanjem V----- pustoši veje (učenec v vlogi drevesa odvrže list). K vetru pristopi
učenec v vlogi Vanese in ga prosi, če mu pokaže, kako odtrže liste z vej. Veter nauči
Vaneso pihati tako, da tudi njej uspe odtrgati list. Zamenjamo igralne vloge.
Oblikovanje črke
Veliko črko V prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke V iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
51
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke V na neomejeni površini. Učenci se postavijo skupine in
vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke V. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si
jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko V, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke V vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko V, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka V. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas V. To pomeni: če je črka V na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka
V nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 45: Zapis črke V na omejeno podlago in določitev mesta glasu V v besedi
Bralne vaje
Beremo zloge in jih povezujemo v besede. Učenec ima na listu napisana dva
zloga, ki ju mora glasovno povezati v besedo. Črta med zlogoma simbolizira vezavo in
hkrati omogoči učencu čas, da se spomni črk v naslednjem zlogu. Črto z vajo branja
krajšamo in postopno pridemo do branja z razumevanjem. Učenec poišče ustrezno
sličico prebrani besedi.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
52
Slika 46: Bralni list za obravnavo glasu V
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza
Slika 47: Zapis črke V v zvezek
V
VO_________HA
VO______HA
VO___HA
VOHA
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
53
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke damo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku črke V smo odšli
na sprehod po vetru.
Slika 48: Plakat za obravnavo črke V (Premrl, 2010) Slika 49: Lutka črke V
V
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
54
3.5.9 N – Dojenček
Vsebina risanke
Dojenčica Nina leži v postelji in joče. K njej pride mama in jo dvigne v naročje.
Zaziba jo in ji zapoje uspavanko:« N-----, N-----, N-----, N-----.« Nina zaspi (Premrl,
2010).
Fonomimični gib za glas
Pokrčeno roko v komolcu zanihamo pred telesom.
Slika 50: Fonomimični gib za glas N (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Iz blazin naredimo posteljo in izberemo učenca, ki bo igral dojenčka. Ta se uleže
na posteljo. Izberemo še učenca za vlogo mame. Drugi so gledalci. Ko dojenček začne
jokati, ga mama poboža in potolaži z uspavanko N-----. Vloge igralcev zamenjamo.
Oblikovanje črke
Veliko črko N prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke N iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke N na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in
vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke N. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si
jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet naslednji skupini pripravimo večje škatle s
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
55
sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne
barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko N, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke N vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko N, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka N. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas N. To pomeni: če je črka N na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka
N nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 51: Zapis črke N na omejeno podlago in določitev mesta glasu N v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
56
Bralne vaje
Učenec bere povedi.
NENA IMA.
NINO IMA .
EMA NIMA .
NINA IMA EVO. Slika 52: Bralni list za obravnavo glasu N
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza 3. poteza
Slika 53: Zapis črke N v zvezek
N
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
57
Zaključek obravnavane črke
Za zaključek obravnavane črke prilepimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Zraven dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku črke N
nas je prišla obiskat sodelavka z dojenčkom.
Slika 54: Plakat za obravnavo črke N (Premrl, 2010) Slika 55: Lutka črke N
N
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
58
3.5.10 L – Gasilec
Vsebina risanke
Leon je vesten gasilec. Ko pride s službene poti, pregleda svoje gasilsko vozilo, če
vse deluje, in ga pripravi za naslednjo intervencijo. Najprej pregleda luči in te delujejo.
Nato poskusi sireno. Ta je tiho. Sirena ne deluje. Zato se Leon odloči, da jo bo
posnemal z glasom L-----, L-----, L-----, L-----. Ugotovi, da tako ne gre, zato jo popravi.
Na koncu pregleda še lestev, če deluje. Vklopi jo, lestev se iztegne in gasilec Leon
ugotovi, da je to črka L (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Palec in kazalec sta stegnjena v obliki črke L in roka potuje navzgor.
Slika 56: Fonomimični gib za glas L (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Vsi učenci so gasilci in imajo gasilske čelade, ki si jih napravijo sami iz papirja. Da
prepoznamo gasilca Leona, ga oblečemo v gasilsko uniformo. Potrebujemo še gasilsko
vozilo z lestvijo. Gasilec Leon pregleduje vozilo. Pogleda luči in sireno, za katero
ugotovi, da ne deluje. Zato jo poskuša posnemati z glasom L-----. Nato pa pregleda še
lestev in jo postavi tako, da ima obliko črke L. Vloge zamenjamo.
Oblikovanje črke
Veliko črko L prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke L iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna,…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
59
Zapisovalne vaje črke na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke L na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in
vsaka ima svojo podlago za vajo zapisa črke L. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si
jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Spet naslednji skupini pripravimo večje škatle s
sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne
barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko L, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke L vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko L, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka L. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas L. To pomeni: če je črka L na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka
L nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 57: Zapis črke L na omejeno podlago in določitev mesta glasu L v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
60
Bralne vaje
Branje z razumevanjem. Učenec prebere poved in jo poveže z ustrezno sličico.
LINA VOHA .
NINO NALIVA VINO.
VENO IN MIHA.
OVEN MI VOHA UHO.
Slika 58: Bralni list za obravnavo glasu L
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza
Slika 59: Zapis črke L v zvezek
L
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
61
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
L smo odšli na gasilsko postajo.
Slika 60: Plakat za obravnavo črke L (Premrl, 2010) Slika 61: Lutka črke L
L
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
62
3.5.11 J – Kolcanje
Vsebina risanke
Jan pogleda skozi okno in opazi, da dežuje. Razveseli se luž. Obuje si škornje in
vzame dežnik ter se odpravi ven. Skače po lužah. Naenkrat se mu začne kolcati J, J, J,
J. A to ga ne ovira pri veselem skakanju. Jan skače in kolca J, J, J, J. Nato pa zasliši
mamin glas in se odpravi domov. Ko ga mama zagleda vsega mokrega, je precej huda
nanj. Jan se sezuje in preobleče, mama pa mu da sirup proti prehladu (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Dvigujemo in spuščamo ramena kot pri kolcanju.
Slika 62: Fonomimični gib za glas J (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
V učilnici na tla narišemo luže in pripravimo škornje, dežnik, žlico in sadni sirup.
Določimo učenca za vlogo Jana in mame. Drugi učenci so gledalci. Učenec v vlogi
Jana si obuje škornje, vzame dežnik in začne skakati po lužah. Kmalu se mu začne še
kolcati J, a Jan še naprej veselo skače po lužah. Pokliče ga mama, in ker je ves moker,
se nanj razjezi. Nato pa na žlico nalije sirup in Jan ga mora popiti.
Oblikovanje črke
Veliko črko J prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke J iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
63
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke J na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in
vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke J. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si
jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko J, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke J vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko J, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka J. Pod sličico
mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu)
krogec, ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da ga pobarva na
mestu, kjer sliši glas J. To pomeni: če je črka J na začetku besede, pobarva krogec na
levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka J nahaja
na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 63: Zapis črke J na omejeno podlago in določitev mesta glasu J v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
64
Bralne vaje
Učenec prebere poved in jo poveže z ustrezno sličico.
JANA JE JUHO.
JONA MAHA LEJI.
MAJA NIMA LUNE.
JANI IMA LAJNO. Slika 64: Bralni list za obravnavo črke J
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza
Slika 65: Zapis črke J v zvezek
J
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
65
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
J smo odšli z dežniki na igrišče.
Slika 66: Plakat za obravnavo črke J (Premrl, 2010) Slika 67: Lutka črke J
J
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
66
3.5.12 P – Pipa
Vsebina risanke
Deklica Petra stoji na hodniku in posluša neznani glas P, P, P, P. Ugotovi, da
prihaja glas iz kopalnice. Prižge luč in zagleda, da iz pipe kaplja voda. Pipo zapre, a
glas P, P, P, P se še vedno sliši. Petra pogleda še drugo pipo in tudi ta kaplja. Zapre jo.
Posluša, nič več ne sliši. Iz kopalnice odide zadovoljna, da je zaprla pipi (Premrl,
2010).
Fonomimični gib za glas
Levo roko postavimo v bok.
Slika 68: Fonomimični gib za glas P (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Določimo učenca, ki bo igral vlogo Petre. Drugi učenci z glasom ponazarjajo
kapljanje pipe P. V učilnici odpremo pipo, da kaplja voda, in učenec v vlogi Petre zaigra
igro. Nato zamenjamo vlogo.
Oblikovanje črke
Veliko črko P prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke P iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
67
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke P na neomejeni površini. Potem se postavijo v skupine in
vsaka njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke P. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si
jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko P, jo izreže in prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke P vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko P, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka P. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec, ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas P. To pomeni: če je črka P na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka
P nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 69: Zapis črke P na omejeno podlago in določitev mesta glasu P v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
68
Bralne vaje
Učenec prebere povedi in z rdečo barvico pobarva črke P.
NA POLJU JE .
V HLEVU NE PIHA
MUHA IMA .
PEPI POJE MAMI PIJI.
Slika 70: Bralni list za obravnavo glasu P
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza
Slika 71: Zapis črke P v zvezek
P
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
69
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke damo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
P smo odšli k hišnikom.
Slika 72: Plakat za obravnavo črke P (Premrl, 2010) Slika 73: Lutka črke P
P
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
70
3.5.13 S – Kača
Vsebina risanke
Sredi skal stoji skrinja, polna srebrnikov. Nekdo jo je izgubil in dolgo je ni nihče
našel. Nekega dne miš zagleda skrinjo in se razveseli zaklada. A ne za dolgo, zaklad
varuje kača. Ko kača zagleda miš, sikne vanjo S-----, S-----, S-----, S-----. Miš se
prestraši in zbeži. Naslednja prileti k skrinji sraka in tudi ona se veseli zaklada. Kača pa
sikne S-----, S-----, S-----, S----- in sraka odleti. Simon med sprehodom naleti na skrinjo.
Zanima ga, kaj je v njej. Ampak nima možnosti pogledati vanjo, ker se prikaže kača in
tudi njega s sikanjem S-----, S-----, S-----, S----- spodi. Kača zelo dobro varuje skrinjo s
srebrniki (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
S kazalcem pokažemo kretnjo zvijanja kače stran od sebe.
Slika 74: Fonomimični gib za glas S (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Pripravimo si igralni prostor s skrinjo. Določimo učence za vlogo kače, miši, srake
in dečka Simona. Učenec, ki igra kačo, je lahko sam v vlogi kače ali pa ima gumijasto
kačo in jo animira. Njegov prostor je pri skrinji. Učencu v vlogi miši damo na glavo
mišja ušesa in njegova mišja luknja je pod mizo. Učenec v vlogi srake ima kljun, njegov
prostor je na stolu. Simon pa ima svoj prostor na blazini med igračami. Posamezni liki
prihajajo k skrinji, ki jo varuje kača, ta pa vsakokrat, ko se kdo približa, zasika S-----.
Vloge menjamo.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
71
Oblikovanje črke
Veliko črko S prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke S iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna …).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke S na neomejeni površini. Postavijo se v skupine in vsaka
od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke S. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si
jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko S, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke S vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko S, jih izreže in prilepi na list ob njej.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka S. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec, ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas S. To pomeni: če je črka S na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka
S nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 75: Zapis črke S na omejeno podlago in določitev mesta glasu S v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
72
Bralne vaje
Učenec prebere in pobarva sličice.
PES JE .
SONJA IMA MAJO.
V MLINU MELJEJO OVES.
VOLNA JE .
Slika 76: Bralni list za obravnavo glasu S
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza
Slika 77: Zapis črke S v zvezek
S
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
73
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke damo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo.
Slika 78: Plakat za obravnavo črke S (Premrl, 2010) Slika 79: Lutka črke S
S
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
74
3.5.14 F – Rojstni dan
Vsebina risanke
Deček Feliks praznuje 4. rojstni dan. Na praznovanje povabi prijatelje. Vsak izmed
njih mu prinese darilo. Prijatelj Filip ga preseneti s formulo. Prijateljica Fani mu podari
frnikole, v enem od daril pa dobi fračo. Ko odvije vsa darila, prinese oče torto in jo
položi na mizo. Na njej so štiri svečke. Feliks povabi prijatelje, da skupaj upihnejo
svečke. Vsi zajamejo zrak, lica se jim napnejo in nato vsi pihnejo F-----, F-----, F-----, F--
---. Prvič jim ne uspe upihniti svečk, zato ponovijo pihanje in končno jim uspe (Premrl,
2010).
Fonomimični gib za glas
Dlan z iztegnjenimi stisnjenimi prsti položimo pod usta in vanjo pihnemo F.
Slika 80: Fonomimični gib za glas F (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Igralni prostor praznično okrasimo. Mizo pogrnemo s prtom in razobesimo balone.
Dva učenca izberemo za vlogi slavljenca in očeta, drugi so povabljenci. Vsak prijatelj
prinese darilo, ki se začne z glasom F. Slavljenec Feliks sprejema prijatelje in odpira
darila. Po odprtju vseh daril prinese oče torto, na kateri gorijo svečke. Vsi učenci
pihnejo svečke F-----. Sledi menjava vlog.
Oblikovanje črke
Veliko črko F prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke F iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna...).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
75
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke F na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in
vsaka ima svojo podlago za vajo zapisa črke F. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi brizgnemo na mizo brivsko peno, ki si
jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle, ki s
sipkim materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne
barve. Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko F, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke F vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko F, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka F. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da ga pobarva
na mestu, kjer sliši glas F. To pomeni: če je črka F na začetku besede, pobarva krogec
na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka F
nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 81: Zapis črke F na omejeno podlago in določitev mesta glasu F v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
76
Bralne vaje
Učenec prebere povedi in jih poveže s sličico.
FANI IMA FEN.
FIFI LAJA.
FIONA VOHA.
MUHA JE FINA.
Slika 82: Bralni list za obravnavo glasu F
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza 3. poteza
Slika 83: Zapis črke F v zvezek
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
F smo praznovali rojstni dan učenca.
Slika 84: Plakat za obravnavo črke F (Premrl, 2010) Slika 85: Lutka črke F
F
F
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
77
3.5.15 Š – Babica
Vsebina risanke
Babica Špela skrbi za kmetijo in kokošnjak z eno kokoško. Ta znese jajce in
babica želi, da se iz njega izvali piščanček. Babica Špela seje na vrtu špinačo.
Kokoška prihiti zobat zrnje. Babica je jezna na kokoško, ker ne greje jajca, in jo spodi
Š-----, Š-----, Š-----, Š-----. Kokoška odide, se usede na jajce, a ne za dolgo. Ponovno ji
zadiši seme in se vrne na vrt. Kokoška zoba, a ko jo zagleda babica, se nanjo razjezi in
jo spodi Š-----, Š-----, Š-----, Š-----. Kokoška užaljeno odide in se usede na jajce. Ko
babica poseje špinačo, se odpravi do kokošnjaka. Tam kokoška na ves glas kokodaka.
Le zakaj? Iz jajca se izvali piščanček (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Z dlanjo zamahnemo stran od sebe, kot da kaj odganjamo.
Slika 86: Fonomimični gib za glas Š (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Za igralni prostor pripravimo posodo z zemljo, ki nam predstavlja vrt in seme.
Učencu, ki igra vlogo babice, zavežemo predpasnik in ruto. Drugi učenci so kokoši. Ker
mora kokoš greti jajce, je njihova naloga, da čepijo nad jajcem. Za jajce lahko
uporabimo pravo trdo kuhano jajce ali čokoladno jajce, ki ga lahko na koncu
dramatizacije pojejo, ali pa uporabimo jajčka, narejena iz papirja ali iz katerega koli
drugega materiala. Eni kokoši pa podtaknemo plastično jajce s piščančkom. Ko babica
seje, se ji kokoši približajo, ker bi rade zobale. A ta jih prepodi Š-----, ker želi, da grejejo
jajca. Ko babica poseje in gre mimo kokošnjaka, kokodaka kokoš, pri kateri se je izvalil
piščanček. Sledi zamenjava vlog.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
78
Oblikovanje črke
Veliko črko Š prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke Š
iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke Š na neomejeni površini. Nato se postavijo v skupine in
vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke Š. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, s katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini damo na mizo brivsko peno, ki
si jo razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko Š, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke Š vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko Š, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka Š. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec, ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas Š. To pomeni: če je črka Š na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka
Š nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 87: Zapis črke Š na omejeno podlago in določitev mesta glasu Š v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
79
Bralne vaje
Učenec prebere povedi in jih poveže z ustreznimi slikami.
ŠIVILJA ŠIVA .
SAŠA SUŠI .
NONA ŠPELA ŠIVA .
NA MIZI NI . Slika 88: Bralni list za obravnavo glasu Š
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza
Slika 89: Zapis črke Š v zvezek
Š
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
80
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
Š smo odšli na vrt.
Slika 90: Plakat za obravnavo črke Š (Premrl, 2010) Slika 91: Lutka črke Š
Š
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
81
3.5.16 Z – Čebela
Vsebina risanke
Zoja ima zajčka in se z njim igra. Naenkrat pa ji uide in Zoja ga išče. A zajčka ne
najde. Na pomoč ji priskoči čebela. Med iskanjem glasno krili s krilci Z-----, Z-----, Z-----,
Z-----. Zajčka še vedno ni. Čebela je huda, ker se je zajček zelo dobro skril, zato se
odloči, da bo s krilci še glasneje krilila Z-----, Z-----, Z-----, Z-----. Tedaj pa zajček dvigne
ušesa, čebela in Zoja ga takoj zagledata (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
S kazalcem rišemo po zraku obliko črke Z, ki ponazarja let čebele.
Slika 92: Fonomimični gib za glas Z (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Izberemo igralca za Zojo, za zajčka, ki mu damo ušesa, in za čebelo, ki dobi krila.
Drugi učenci so ogrnjeni z zelenim ogrinjalom in predstavljajo grmovje, za katerim se
skriva zajček. Ko ima vsak svojo vlogo in so razporejeni po prostoru, začnemo igro.
Čebela med letanjem maha s krili in ta zvok posnema z glasom Z-----.
Oblikovanje črke
Veliko črko Z prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke Z iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
82
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke Z na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka
ima svojo podlago za vajo zapisa črke Z. Eni skupini ponudimo posebne flomastre, s
katerimi lahko pišejo po mizi. Drugi damo na mizo brivsko peno, ki si jo razmažejo, in v
njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim materialom (moka,
zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve. Po določenem
času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko Z, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list (A3).
Zapis črke Z vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z različnimi
barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem zapisu si
učenec poišče v reviji sličice s črko Z, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova naloga
je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka Z. Pod sličico mu učiteljica
nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec, ki
simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu, kjer
sliši glas Z. To pomeni: če je črka Z na začetku besede, pobarva krogec na levi strani
črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka Z nahaja na koncu
besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 93: Zapis črke Z na omejeno podlago in določitev mesta glasu Z v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
83
Vaje branja
Učenec prebere besede in z rdečo barvico obkroži imena, z zeleno pa živali.
ZOJA FAZAN IZA SLON MAZILO
ZALA ZIMA ZVONE VOZ MIZA
ZELJE ZELENA VAZA VOZILO
Slika 94: Bralni list za obravnavo glasu Z
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda.
1. poteza 2. poteza
Slika 95: Zapis črke Z v zvezek
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke damo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnave. Ob zaključku obravnave črke
Z smo odšli do čebelnjaka.
Slika 96: Plakat za obravnavo črke Z (Premrl, 2010) Slika 97: Lutka črke Z
Z
Z
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
84
3.5.17 T – Tabla
Vsebina risanke
Tata želi postaviti na travniku tablo, zato mu na pomoč priskoči sin Tone. On zbere
orodje in odpravita se na travnik. Tam ju čakata deski in odločita se, da debelejšo
desko zabijeta v zemljo. Tata drži desko, Tone pa zabija T, T, T, T. Drugo, ožjo desko,
postavita počez na debelejšo in Tone jo zabije T, T, T, T. Ogledata si opravljeno delo in
z njim sta zadovoljna. Tone presenečen ugotovi, da ima tabla obliko črke T (Premrl,
2010).
Fonomimični gib za glas
Iztegnjeno dlan ene roke postavimo navpično, nanjo položimo iztegnjeno dlan
druge roke in z njo potolčemo.
Slika 98: Fonomimični gib za glas T (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Pripravimo si kladivo in dve deski, eno debelejšo z utorom in eno tanjšo, ki se jo
zabije v utor debelejše deske. Izberemo učenca za vlogo tata in učenca za vlogo
Toneta. Tata pokliče Toneta in mu pove, da bosta naredila tablo, za katero potrebujeta
določen material in orodje. Tone prinese deske in kladivo. Pogovorita se, katera deska
je debelejša in katera tanjša ter kako ju bosta zabila. Nato začneta delo, zabijata T. Ko
je tabla narejena, je lahko na njej tudi že napis ali pa učenci sami napišejo nanjo. Po
končanem delu sledi zamenjava vlog.
Oblikovanje črke
Veliko črko T prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke T iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
85
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke T na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka
ima svojo podlago za vajo zapisa črke T. Eni skupini ponudimo posebne flomastre. Z
njimi pišejo po mizi. Drugi skupini damo na mizo brivsko peno, ki si jo razmažejo, in v
njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim materialom (moka,
zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve. Po določenem
času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko T, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke T vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko T, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi je črka T. Pod sličico mu
učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec,
ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,
kjer sliši glas T. To pomeni: če je črka T na začetku besede, pobarva krogec na levi
strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka T nahaja na
koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 99: Zapis črke T na omejeno površino in določitev mesta glasu T v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
86
Bralne vaje
Učenec prebere in obkroži besede s črko T.
MESO TINE MATEJA UTA LOPATA
HIŠA LIST TINA VEJA METLA NOTA
TELEFON SOL TOP AVTO SOLATA
Slika 100: Bralni list za obravnavo glasu T
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza
Slika 101: Zapis črke T v zvezek
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke postavimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
T smo odšli na obisk k mizarju.
Slika 102: Plakat za obravnavo črke T (Premrl, 2010) Slika 103: Lutka črke T
T
T
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
87
3.5.18 Ž – Žaga
Vsebina risanke
Tata pripravlja drva. Pri žaganju potrebuje pomoč, zato pokliče sina Žana. Vsak na
svoji strani primeta žago in zažagata v hlod Ž-----, Ž-----, Ž-----, Ž-----. Ko je ta
razžagan, začneta žagati drugega Ž-----, Ž-----, Ž-----, Ž-----. In tako ponavljata, dokler
niso vsa drva razžagana. Žan si ogleda kup drvi, ugotovi, da so zložena prav v
posebno črko. Le katero (Premrl, 2010)?
Fonomimični gib za glas
Roko s prsti, stisnjenimi v pest, premikamo naprej in nazaj po drugi roki, kot da
žagamo.
Slika 104: Fonomimični gib za glas Ž (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Pripravimo si manjši kos lesa in plastično žago. Izberemo dva učenca, ki bosta
prva igrala vlogi tata in sina Žana, drugi učenci so gledalci. Ko učenca vlečeta žago po
lesu, z glasom posnemata žaganje Ž-----. Ko prenehata žagati, oblikujeta iz kosov lesa,
ki smo jih predhodno pripravili, črko Ž. Vlogi tata in Žana menjujemo.
Oblikovanje črke
Veliko črko Ž prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke Ž iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
88
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke Ž na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka
ima svojo podlago za vajo zapisa črke Ž. Eni skupini ponudimo posebne flomastre. Z
njimi lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko peno, ki jo
razmažejo, in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko Ž, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke Ž vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko Ž, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka Ž. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas Ž. To pomeni: če je črka Ž na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka
Ž nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 105: Zapis črke Ž na omejeno podlago in določitev mesta glasu Ž v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
89
Bralne vaje
Učenec prebere povedi. Podčrtane besede poišče med sličicami in jih pobarva z
enako barvo, kot je podčrtana beseda.
ŽANA IMA JEŽA.
ŽOLNA LEŽI NA TLEH.
ŽAN LIŽE SMETANO.
MUHA ŽUŽA LETI NA ŽITO.
ŽELVA PLAVA V LUŽI.
Slika 106: Bralni list za obravnavo glasu Ž
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza 3. poteza
Slika 107: Zapis črke Ž v zvezek
Ž
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
90
Zaključek obravnave črke
Ob zaključku obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
Ž smo odšli pogledat, kako si ljudje pripravljajo drva.
Slika 108: Plakat za obravnavo črke Ž (Premrl, 2010) Slika 109: Lutka črke Ž
Ž
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
91
3.5.19 R – Budilka
Vsebina pravljice
Roman rad spi in vsako jutro ima težave z vstajanjem. Zato si pripravi budilko, da
mu zvoni v presledkih. Budilka zabrni R-----. Roman jo ugasne in spet zaspi. A budilka
ne odneha in se ponovno oglasi R-----. Roman jo jezno pogleda, ugasne in spi dalje.
Budilka je vztrajna in spet brni R-----. Končno pa se Roman pretegne in vstane ter še
sam posname budilko R----- (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Roko stisnemo v pest in jo premikamo naprej in nazaj, kot da navijamo motor.
Slika 110: Fonomimični gib za glas R (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Igralni prostor uredimo na blazini, ki nam predstavlja posteljo. Pripravimo budilko in
izberemo učenca za vlogo Romana. Drugi učenci so aktivni s posnemanjem ure R-----,
ko ta zazvoni. Ko se Roman po večkratnem bujenju le odloči vstati, odigra njegovo
vlogo drugi učenec.
Oblikovanje črke
Veliko črko R prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke R iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
92
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke R na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka
skupina ima svojo podlago za vajo zapisa črke R. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, da lahko pišejo po mizi. Drugi skupini damo na mizo brivsko peno, jo
razmažejo in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko R, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke R vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po njej potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko R, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka R. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas R. To pomeni: če je črka R na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka
R nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 111: Zapis črke R na omejeno podlago in določitev mesta glasu R v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
93
Bralne vaje
Učenec prebere poved in dopolni ustrezno sličico.
OMARA IMA RUMENA VRATA.
NA MIZI JE VAZA Z ROŽAMI.
NA STREHI JE PRISTALO LETALO.
ROMAN POPRAVLJA AVTO.
Slika 112: Bralni list za obravnavo glasu R
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza 3. poteza
Slika 113: Zapis črke R v zvezek
R
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
94
Zaključek obravnave črke
Ob zaključku obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo.
Slika 114: Plakat za obravnavo črke R (Premrl, 2010) Slika 115: Lutka črke R
R
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
95
3.5.20 D – Detel
Vsebina risanke
Deček Dare se sprehaja po gozdu. Med drevesi zasliši čuden glas. Razgleda se
okrog sebe in na drevesnem deblu zagleda detla. Od njega prihaja neznan glas D, D,
D, D. Dare vzame daljnogled in si bližje ogleda, kaj dela detel, da se glas D, D, D, D
razlega po gozdu. Vidi, da detel s kljunom trka po deblu in dela vanj luknjice. Takrat se
Dare spomni, da je detel koristna žival, ki pobira škodljivce pod lubjem in si z njimi polni
trebušček. Detel pusti v drevesu sled v obliki črke D in odleti. Prostor si najde na
drugem drevesu in ponovi delo. Dare posluša znani glas D, D, D, D in spozna, da dela
detel na drevesih dobro delo (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Roko stisnemo v pest in s členki potrkamo po mizi.
Slika 116: Fonomimični gib za glas D (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Določimo igralni prostor in izberemo, kdo bo igral Dareta in kdo bo detel. Dare ima
daljnogled, detel pa kljun. Drugi učenci predstavljajo drevesa in imajo okrog vratu
obešeno leseno desko, ki predstavlja vejo. Detel kroži med drevesi in si eno izbere. S
kljunom začne potrkavati po leseni deski in izgovarjati glas D. Dare zasliši neznan glas
D, zato z daljnogledom pogleda, kaj se dogaja v gozdu. Zagleda detla, opazuje ga in
posluša. Po določenem času vloge nastopajočih zamenjamo.
Oblikovanje črke
Veliko črko D prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke D iz
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
96
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke D na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka
od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke D. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, da pišejo po mizi. Drugi damo na mizo brivsko peno, jo razmažejo in v njej
vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim materialom (moka,
zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve. Po določenem
času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko D, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke D vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko D, jih izreže in prilepi na list ob črki.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka D. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec, ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas D. To pomeni: če je črka D na začetku besede, pobarva
krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka
D nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 117: Zapis črke D na omejeno podlago in določitev mesta glasu D v besedi
Bralne vaje
Pripravimo tri kupčke barvnih kartončkov. Prvi je rumen in na njih so zapisane
osebe. Drugi je moder in na kartončkih so zapisana dejanja. Tretji kupček je rdeč in na
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
97
kartončkih so zapisani predmeti. Izbiramo besede z obravnavano črko. Učenec si
izbere iz vsakega kupčka po en kartonček in jih postavi v vrsto: rumen, moder in rdeč.
Nato prebere poved. Če ima ta pomen, da kartončke v zeleno škatlo, če poved nima
pomena, ji rečemo smešnica in da kartončke v rdečo škatlo. Pri ponovni igri kartončke
premešamo in jih spet razvrstimo na tri kupčke.
DARE POPRAVLJA VODO.
DANIJELA REŽE DREVO.
DIHUR HLADI DARILO.
DANILO ODVIJA ŽELOD. Slika 118: Bralni kartončki za obravnavo glasu D
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza
Slika 119: Zapis črke D v zvezek
D
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
98
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
D smo odšli v gozd.
Slika 120: Plakat za obravnavo črke D (Premrl, 2010) Slika 121: Lutka črke D
D
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
99
3.5.21 K – Kokoš
Vsebina risanke
Kokoške so brez petelina. Zbrale so se, da bi določile vodjo. Zanjo bo izbrana tista,
ki bo znala posnemati petelina. Zato določijo, da tista, ki se javi na preizkus, poleti na
ograjo in zakikirika kot petelin. Prva kokoška poleti na ograjo in poskusi zakikirikati, a
glas je ne uboga. Slišati je samo K, K, K, K. Ta ni izbrana za vodjo. Na vrsti je druga.
Na ograji odpre kljun, da jo bo slišati daleč naokrog, a tudi njej uspe le K, K, K, K.
Potem se opogumi še tretja, a tudi njen glas je enak prejšnjima dvema K, K, K, K.
Nobena kokoška ni izbrana za vodjo. Naenkrat prileti od nekod petelin, zapoje svoj
kikiriki, postroji kokoške v vrsto in jih pošlje v kokošnjak (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Iztegnjen palec in skupaj stisnjene druge prste premikamo eno k drugemu.
Slika 122: Fonomimični gib za glas K (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Med otroki določimo petelina, vsi drugi so kokoške. Ograjo nam predstavlja sklop
stolov. Ko se kokoške dogovorijo, kako bodo določile vodjo, se prva povzpne na ograjo
in poskusi zakikirikati. Iz njenega grla je slišati le K. Ker ni izbrana za vodjo, poskusi
svoj glas druga in tako do konca. Nato pa se pripodi petelin, zakikirika, kokoške se
postavijo v vrsto in odidejo v kokošnjak. Izberemo novega petelina in igro ponovimo.
Oblikovanje črke
Veliko črko K prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke K iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
100
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke K na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka
od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke K. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, da lahko pišejo po mizi. Drugi damo na mizo brivsko peno, jo razmažejo in v
njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim materialom (moka,
zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve. Po določenem
času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko K, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list (A3).
Zapis črke K vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z različnimi
barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem zapisu si
učenec poišče v reviji sličice s črko K, jih izreže in prilepi na list ob črki. Njegova naloga
je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi je črka K. Pod sličico mu učiteljica nariše
črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec. Ta simbolizira
mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu, kjer sliši glas
K. To pomeni: če je črka K na začetku besede, pobarva krogec na levi strani črte; če
sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka K nahaja na koncu besede,
pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 123: Zapis črke K na omejeno podlago in določitev mesta glasu K v besed
Bralne vaje
Pripravili smo tri kupčke barvnih kartončkov. Prvi kupček je rumen. Na kartončkih
so zapisana bitja. Drugi kupček je moder, na kartončkih so zapisana dejanja. Tretji
kupček je rdeč, na kartončkih so zapisani predmeti. Izbiramo besede, ki vsebujejo
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
101
obravnavano črko. Učenec si izbere iz vsakega kupčka en kartonček in vse tri postavi v
vrsto: rumen, moder in rdeč. Nato pa prebere poved. Če ima poved pomen, postavi
kartončke v zeleno škatlo, če poved nima pomena, ji rečemo smešnica in da kartončke
v rdečo škatlo. Pri ponovni igri kartončke premešamo in jih razvrstimo na tri kupčke.
KRAVA KOSI ROKAV.
KARMEN VOZI TRAVNIK.
KLEMEN KRPA KORUZO.
KMET PREŽVEKUJE TRAKTOR.
Slika 124: Bralni kartončki za obravnavo glasu K
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza 3. poteza
Slika 125: Zapis črke K v zvezek
K
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
102
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
K smo odšli do kokošnjaka.
Slika 126: Plakat za obravnavo črke K (Premrl, 2010) Slika 127: Lutka črke K
K
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
103
3.5.22 C – Vrela voda
Vsebina risanke
Deklica Cilka postavi na štedilnik lonček z vodo. Prižge štedilnik, da se bo voda
segrela. Medtem Cilka odide iz kuhinje. Dolgo je ni nazaj. Medtem voda zavre. Vodne
kaplje kapljajo čez lonček na razgreto ploščo. Ko se kapljica dotakne razgrete plošče,
je slišati C, C, C, C. Glas vodnih kapljic privabi Cilko v kuhinjo, da bi pogledala, kaj se
dogaja. Zagleda, da voda vre in da vodne kapljice padajo na ploščo. Šele tedaj ugotovi,
od kod glas C, C, C, C. Cilka ugasne štedilnik in odmakne lonček z vodo (Premrl,
2010).
Fonomimični gib za glas
Z dlanjo oblikujemo črko C in jo stisnemo v pest.
Slika 128: Fonomimični gib za glas C (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Igralni prostor uredimo v kuhinjo s štedilnikom in v sobo. Izberemo učenca, ki bo
igral vlogo Cilke in ta dobi predpasnik, drugi pa sedijo v sobi in so njeni prijatelji. Ko
Cilka pristavi lonček z vodo na štedilnik, se odide igrat k prijateljem. Zasliši iz kuhinje
vrenje, priteče in odmakne lonček s štedilnika. Nato odide v sobo in pove prijateljem,
da je bilo slišati C, ko je voda kapljala na štedilnik. Prijatelji ponovijo za njo. Sledi
menjava vlog.
Oblikovanje črke
Veliko črko C prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke C iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
104
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke C na neomejeni površini in se postavijo v skupine. Vsaka
od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke C. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, z njimi pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko peno, jo
razmažejo in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle, s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko C, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke C vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice, s črko C, jih izreže in prilepi ob črki. Njegova
naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka C. Pod sličico mu
učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec,
ki simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,
kjer sliši glas C. To pomeni: če je črka C na začetku besede, pobarva krogec na levi
strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka C nahaja na
koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 129: Zapis črke C na omejeno podlago in določitev mesta glasu C v besedi
Bralne vaje
Imamo tri kupčke barvnih kartončkov. Prvi je rumen, na kartončkih so zapisana
bitja. Drugi kupček je moder in na kartončkih so zapisana dejanja. Tretji kupček je rdeč,
na kartončkih so zapisani predmeti. Izbiramo besede z obravnavano črko. Učenec si
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
105
izbere iz vsakega kupčka kartonček in jih postavi v vrsto: rumen, moder in rdeč. Nato
prebere poved. Če ima poved pomen, da kartončke v zeleno škatlo, če poved nima
pomena, ji rečemo smešnica in da kartončke v rdečo škatlo. Pri ponovni igri kartončke
premešamo in jih spet razvrstimo na tri kupčke.
CILKA NABIRA CIKLAME.
JOPICA PACKA SRAJCO.
MUCA IMA KAPUCO.
CENE PREVRNE STEKLENICO.
Slika 130: Bralni kartončki za obravnavo glasu C
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza
Slika 131: Zapis črke C v zvezek
C
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
106
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
C smo odšli v šolsko kuhinjo.
Slika 132: Plakat za obravnavo črke C (Premrl, 2010) Slika 133: Lutka črke C
C
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
107
3.5.23 B – Bobnar
Vsebina risanke
Slavni bobnar Bine priredi predstavo. Na njej nastopa s svojim bobnom. Nanj
udarja z bobnarsko paličico. Po nastopu pa vabi na oder vse tiste, ki znajo posnemati
boben. Med gledalci je deklica Barbara, ki se pogumno odpravi na oder. Bobnar Bine
igra na boben, Barbara pa z glasom posnema vsak njegov udarec B, B, B, B. Bobnar
Bine jo pohvali za dobro opravljeno nalogo in ji za nagrado izroči bobnarsko paličico. Z
njo lahko udarja po Binetovem bobnu. Gledalci v dvorani so poslušali B, B, B, B. Nato
pa Barbara bobnarsko paličico odnese domov (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Z blazinicami prstov se dotaknemo napetega lica.
Slika 134: Fonomimični gib za glas B (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Določimo igralni prostor in izberemo bobnarja. Bobnar dobi boben in palčko. Drugi
učenci so gledalci in se posedejo na stole. Med njimi določimo, kdo bo šel k bobnarju
posnemat glas bobna in igrat nanj. Igra traja tako dolgo, da učenci zaigrajo vse vloge.
Oblikovanje črke
Veliko črko B prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke B iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi,
domine,magneti, volna…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
108
Zapisovalne vaje na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke B na neomejeni površini. Potem se postavijo v skupine in
vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke B. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, da lahko pišejo po mizi. Drugi skupini damo na mizo brivsko peno, jo
razmažejo in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke B vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice, s črko B, jih izreže in prilepi ob črki na listu.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi je črka B. Pod sličico mu
učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec.
Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,
kjer sliši glas B. To pomeni: če je črka B na začetku besede, pobarva krogec na levi
strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka B nahaja na
koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 135: Zapis črke B na omejeno podlago in določitev mesta glasu B v besedi
Bralne vaje
Imamo tri kupčke barvnih kartončkov. Prvi je rumen, na kartončkih so zapisane
osebe. Drugi kupček je moder in na kartončkih so zapisana dejanja. Tretji kupček je
rdeč in na kartončkih so zapisani predmeti. Izbiramo besede z obravnavano črko.
Učenec si izbere iz vsakega kupčka po en kartonček in jih postavi v vrsto: rumen,
moder in rdeč. Nato prebere poved. Če ima poved pomen, postavi kartončke v zeleno
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
109
škatlo, če poved nima pomena, ji rečemo smešnica in da kartončke v rdečo škatlo. Pri
ponovni igri kartončke premešamo in jih razvrstimo spet na tri kupčke.
BRINA OBUJE BALERINKE.
BOR LIKA BANANE.
BLAŽ BARVA BRISAČO.
BEDANEC NABIRA POBARVANKO.
Slika 136: Bralni kartončki za obravnavo glasu B
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza 3. poteza
Slika 137: Zapis črke B v zvezek
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke damo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
B smo odšli na obisk v glasbeno šolo.
Slika 138: Plakat za obravnavo črke B (Premrl, 2010) Slika 139: Lutka črke B
B
B
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
110
3.5.24 Č – Lokomotiva
Vsebina risanke
Strojevodja Čedo povabi dečka Črta, da poskusi peljati lokomotivo. Črt se vabila
zelo razveseli. Vstopi v lokomotivo in natančno posluša navodila strojevodje. Črt prime
ročico, jo potegne k sebi in lokomotiva spelje. Za njo je slišati le glas Č, Č, Č, Č. Črt je
lokomotivo obrnil, strojevodja Čedo pa na peronu posluša, kdaj se bo Črt vrnil.
Razveseli se, ko zasliši lokomotivo Č, Č, Č, Č, da se približuje peronu. Črt lokomotivo
parkira in se Čedu zahvali (Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Z iztegnjenimi prsti in pokrčeno roko v komolcu nakazujemo ob boku telesa
premikanje (naprej, navzdol, nazaj, gor) prečk na kolesih lokomotive.
Slika 140: Fonomimični gib za glas Č (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
V razredu po tleh narišemo tirnice. Določimo Črta in Čeda. Ostali učenci
predstavljajo vagone, priključene na lokomotivo, ki jo upravlja Črt. Strojevodja Čedo
usmerja Črta, ki z glasom Č in z gibom ponazarja vožnjo lokomotive. Enako kot Črt
delajo ostali učenci v vagonih. Ko lokomotiva pripelje na postajo, učenci zamenjajo
vloge.
Oblikovanje črke
Veliko črko Č prilepimo na tla z lepilnim trakom, po kateri učenci najprej samo
hodijo. Kasneje jo oblikujejo z lastnim telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi
oblikovanje črke Č iz različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički,
školjke, razne figure, storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni
listi, domine, magneti, volna…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
111
Zapisovalne vaje črke na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke Č na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in
vsaka ima svojo podlago za vajo zapisa črke Č. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, da lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko peno, jo
razmažejo in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko Č, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke Č vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice s črko Č, jih izreže in prilepi ob črki na listu.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi je črka Č. Pod sličico mu
učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na koncu) krogec.
Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva krogec na mestu,
kjer sliši glas Č. To pomeni: če je črka Č na začetku besede, pobarva krogec na levi
strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če se črka Č nahaja na
koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 141: Zapis črke Č na omejeno podlago in določitev mesta glasu Č v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
112
Bralne vaje
Učenec prebere povedi in sliko ustrezno dopolni.
SKOZI OKNO SIJE RUMENA LUNA.
ZUNAJ JE ČRNA NOČ.
ZAVESE SO RDEČE BARVE.
NA POLIČKI, NAD POSTELJO, SEDI MEDVEDEK ČRT.
NOČNA OMARICA IMA ZELENE PREDALE.
LUČ JE RUMENA.
ODEJA NA POSTELJI JE RDEČE BARVE.
BLAZINA JE RJAVE BARVE.
Slika 142: Bralni list za obravnavo glasu Č
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
113
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda:
1. poteza 2. poteza
Slika 143: Zapis črke Č v zvezek
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke Č obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
Č smo odšli na železniško postajo
Slika 144: Plakat za obravnavo črke Č (Premrl, 2010) Slika 145: Lutka črke Č
Č
Č
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
114
3.5.25 G – Goska
Vsebina risanke
Goska Gaja se prehladi. Močno jo boli grlo. Gagati ne more, čeprav bi rada. Ko
poskusi gagati, se iz njenega grla sliši samo G, G, G, G. Mimo pride prijateljica in želi
vedeti, kaj je narobe. Goskica ji pove, da ima boleče grlo, in ko želi zagagati, je slišati
le G, G, G, G. Prijateljica želi goskici pomagati, zato steče domov po šal in ji ga zavije
okrog vratu. Nato prijateljica povabi goskico Gajo k sebi domov, da se pogrejeta
(Premrl, 2010).
Fonomimični gib za glas
Z dlanjo objamemo sprednji del vratu.
Slika 146: Fonomimični gib za glas G (Blažko, 2014)
Dramatizacija zgodbe v risanki
Izberemo dva igralca, ki bosta nastopala v vlogi goskice Gaje in njene prijateljice.
Drugi učenci so gledalci. Goskica Gaja se sprehaja in na poti sreča prijateljico, ki ji
pove, da jo boli grlo. Ko želi gagati, je slišati le glas G. Prijateljica steče domov po šal in
ga goskici Gaji ovije okrog vratu ter jo povabi k sebi na čaj. Vloge zamenjamo in
dramatizacijo ponovimo.
Oblikovanje črke
Veliko črko G prilepimo na tla. Po njej učenci najprej samo hodijo. Kasneje jo
oblikujejo s telesom, lahko prosto ali na prilepljeni črki. Sledi oblikovanje črke G iz
različnih materialov (kamenčki, plastelin, slano testo, žebljički, školjke, razne figure,
storži, kostanji, želodi, različne kocke, narezane slamice, drevesni listi, domine,
magneti, volna…).
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
115
Zapisovalne vaje črke na neomejeni površini
Učenci vadijo zapis črke G na neomejeni površini. Učenci se postavijo v skupine in
vsaka od njih ima svojo podlago za vajo zapisa črke G. Eni skupini ponudimo posebne
flomastre, da lahko pišejo po mizi. Drugi skupini brizgnemo na mizo brivsko peno, jo
razmažejo in v njej vadijo zapis. Naslednji skupini pripravimo večje škatle, s sipkim
materialom (moka, zdrob, mivka, pesek, zemlja…). Lahko uporabimo tudi prstne barve.
Po določenem času, na pobudo učiteljice, skupine zamenjajo površine.
Zapis črke na omejeni podlagi in določanje mesta obravnavanega glasu v besedi
Učenec dobi na listu (A4) napisano črko G, jo izreže in jo prilepi na večji barvni list
(A3). Zapis črke G vadi v pravilni smeri na omejeni podlagi tako, da po črki potuje z
različnimi barvicami. Učenca spodbudimo k nastanku mavrične črke. Po končanem
zapisu si učenec poišče v reviji sličice, s črko G, jih izreže in prilepi ob črki na listu.
Njegova naloga je, da ugotovi, na katerem mestu v besedi se nahaja črka G. Pod
sličico mu učiteljica nariše črto, ki ima na treh mestih (na začetku, na sredini in na
koncu) krogec. Ta simbolizira mesto črke v besedi. Učenčeva naloga je, da pobarva
krogec na mestu, kjer sliši glas G. To pomeni: če je črka G na začetku besede,
pobarva krogec na levi strani črte; če sliši njen glas na sredini, pobarva sredinskega; če
se črka G nahaja na koncu besede, pobarva krogec na desni strani črte.
Slika 147: Zapis črke G na omejeno podlago in določitev mesta glasu G v besedi
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
116
Bralne vaje
Učenec prebere povedi in jih dopolni tako, da izreže pravo besedo in jo prilepi na
manjkajoče mesto.
GASILCA GAŠPERJA BOLI ________________ .
GAJA SI OGLEDUJE DRŽAVE NA _________________ .
GOSPA JE ODŠLA V GOZD NABIRAT ___________ .
NA GASILSKI POSTAJI DELAJO _________________ .
GLAVA GASILCI GLOBUSU GOBE
Slika 148: Bralni list za obravnavo glasu G
Zapis črke v zvezek s prikazom priporočljive smeri zapisa
Legenda.
1. poteza
Slika 149: Zapis črke G v zvezek
G
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
117
Zaključek obravnave črke
Za zaključek obravnave črke obesimo na pano plakat s sliko iz risanke in črko.
Dodamo lutko črke, ki nas je spremljala med obravnavo. Ob zaključku obravnave črke
G smo odšli do vode, v kateri so race.
Slika 150: Plakat za obravnavo črke G (Premrl, 2010) Slika 151: Lutka črke G
G
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
118
3.6 Rezultati in razprava
Preglednica 1: Sodelovanje učencev pri učni uri
Učenec 1. Raz. vprašanje
1. 2. 3. 4. 5. 6.
Z zanimanjem si ogleda risanko
ü ü ü ü ü ü
Sodeluje pri motorični in govorni ponazoritvi obravnavane črke
ü ü ü ü × ü
Vključi se v dramatizacijo in v njej aktivno sodeluje
ü ü ü ü × ü
Vadi obliko in zapis črke na različnih podlagah
ü ü ü ü ü ü
Išče sličice na obravnavan glas
ü ü ü ü ü ü
Uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode je učence motivirala za
aktivno sodelovanje v celotni učni uri obravnave nove črke. Učenci so si z zanimanjem
ogledali risanko in spremljali njeno vsebino ter v njej zaznali elemente, pomembne pri
nadaljnjem učnem delu. Iz risanke so znali izločiti in povedati besede, ki so se začele
na obravnavani glas. Znali so povedati in pokazati, kje v risanki so videli zapis
obravnavane črke, to pomeni, da so črko vizualno zaznali. Vedeli so, kje je bil
ponazorjen fonomimični gib za črko, vsi so slušno zaznali glas.
Sledila je motorična in glasovna ponazoritev obravnavane črke, v kateri so
sodelovali vsi učenci, razen enega. Učenec se na področju glasovnega in motoričnega
izvajanja ni želel priključiti skupini kljub spodbudi učitelja in sošolcev. Le redko je bil
zainteresiran za to dejavnost. Drugi učenci so aktivno izvajali fonomimični gib in
pravilno izgovarjali glas. To pomeni, da so glas obravnavane črke izgovorili brez
polglasnika.
Sledila je dramatizacija zgodbe in v njej je sodelovalo pet učencev. Eden, isti
učenec kot prej, pa se v dramatizacijo ni želel vključiti. Med dramatizacijo je bil le
aktivni gledalec in se je le redko odločil sodelovati v igri vlog. Drugih pet učencev se je
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
119
želelo preskusiti v vseh vlogah, zato smo dramatizacijo večkrat ponovili, in sicer kolikor
je bilo potrebno, da je imel vsak učenec možnost igrati vse vloge.
Vsi učenci so po svojih gibalnih sposobnostih oblikovali črko s telesom. V pomoč
jim je bila prilepljena črka na tleh, po kateri so oblikovali svoje telo. Učenci so spoznali,
da pri nekaterih črkah potrebujejo učiteljevo pomoč ali da morajo sodelovati s
sošolcem. Ponujene podlage so bile učencem motivacija za delo, saj so vsi vadili
obliko in zapis črke na različnih podlagah. Veselje jim je bilo oblikovati črke iz različnih
materialov, pri tem so uživali v gnetenju, valjanju, odvzemanju in dodajanju. Učenci so
zelo radi pisali s flomastri po mizi, saj jih velikost podlage pri zapisu ni ovirala.
Aktivnost vseh učencev se je nadaljevala tudi pri iskanju sličic na dani glas in
lepljenju teh na list. List s črko in sličicami smo po končani obravnavi črke vložili v
knjigo, ki smo jo poimenovali Črka knjiga. Učenci so iskali v besedi obravnavani glas in
s pobarvanjem ustreznega krogca dokazovali svoje znanje.
Učenci so si z zanimanjem ogledali risanko, sodelovali pri motorični in govorni
ponazoritvi obravnavane črke, se vključili v dramatizacijo in v njej aktivno sodelovali,
vadili obliko in zapis črke na različnih podlagah ter iskali sličice na dani glas. Izjema je
bil učenec, ki pri dveh dejavnostih od petih ni želel sodelovati kljub spodbudi.
Materiali za oblikovanje so učencem ponujali ogromno možnosti za razvijanje
motoričnih spretnosti, prepotrebnih pri zapisu črke, in vaje zapisa v različne podlage so
bile učencem izziv, saj so imeli možnost brisanja napak.
Preglednica 2: Vedenje učencev pri učni uri
Učenec 2. Raz. vprašanje
1. 2. 3. 4. 5. 6.
Jeza in trma × × × × × × Sodelovanje ü ü ü ü × ü Motenje drugih
× × × × ü ×
Uspešna uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode se je zrcalila v
pozitivni razredni klimi. Dobro razpoloženje učencev je vplivalo na uspeh pri delu, ki je
potekalo v prijetnem vzdušju. Motečih faktorjev, kot sta jeza in trma, pri učencih ni bilo
zaznati. Večina jih je bila pripravljena sodelovati pri vseh aktivnostih, od povprečja pa
je odstopal učenec, ki ni želel sodelovati pri določenih aktivnostih. Svoje nesodelovanje
je stopnjeval z motenjem sošolcev (spuščal glasove in kritiziral sošolce). Dejavnosti,
povezane v multimedijsko podprti fonomimični metodi, so nakazovale uspešno
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
120
motivacijo pri učencih, saj se ti niso ozirali na sošolca, ki je bil na trenutke moteč faktor,
ampak so ignorirali njegovo vedenje in se posvetili svojemu delu.
Pozitiven vpliv uporabe multimedijsko podprte fonomimične metode se je videl v
dobrem razpoloženju učencev, pri katerih ni bilo zaznati izbruhov jeze in trme, v večini
so vsi sodelovali.
Preglednica 3: Uspešnost opismenjevanja
Učenec 3. Raz. vprašanje
1. 2. 3. 4. 5. 6.
Prepoznavanje glasov in črk
ü ü ü ü ü ü
Pravilen zapis in branje črk, zlogov, besed in povedi
ü ü ü ü ü ü
Uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode govori v prid dobrim
rezultatom na področju opismenjevanja. Z uporabo te so učenci sprejemali podatke
preko različnih senzornih poti, pri čemer je bilo učencem omogočeno pridobiti znanje
na različne načine. Skozi vse potekajoče dejavnosti so si učenci pridobili znanje, s
katerim so bili uspešni pri prepoznavanju glasov in črk. To pomeni, da so znali glas
prirediti črki in obratno. Sledilo je branje in pisanje črk, zlogov, besed in na koncu
enostavnih povedi. Z uporabo multimedijsko podprte fonomimične metode so se učenci
uspešno opismenili.
Da je uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode uspešna pri
opismenjevanju, smo ugotovili iz rezultatov raziskave, saj vsi učenci prepoznajo
glasove in črke ter pravilno berejo in zapišejo črke, zloge, besede in povedi.
Preglednica 4: Uporabnost didaktičnih načel v procesu opismenjevanja
Načelo
Uporabnik
Učna diferenciacija in individualizacija
Primernost, sistematičnost in
postopnost
Nazornost Aktivnost učencev
Trajnost znanja
Učitelj ü ü ü ü ü
Ugotovili smo, da je multimedijsko podprta fonomimična metoda predstavljala
učitelju učinkovit didaktični pripomoček v procesu opismenjevanja. Glede na
zastopanost načel in z upoštevanjem njihovih posebnosti je bilo v procesu
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
121
opismenjevanja zaznati njihov pozitivni vpliv, kar se je odražalo v kompleksnosti
procesa. Na področju opismenjevanja je bila zastopanost diferenciacije in
individualizacije temelj za individuum, ki je ob podpori diferenciacije pokazal svoje
potenciale. Sledila je primernost, sistematičnost in postopnost, ki so s svojim
prepletanjem naredile kompleksnost procesa v moči dostopnega in razumnega. Vse to
podprto z nazornostjo, ki je vključevala aktivacijo različnih senzoreceptorjev, se je
aktivnost učencev še povečala. Kombinacija načel v opismenjevanju je sprožila načelo
po trajnosti znanja. Načela so bila z uporabo multimedijsko podprte fonomimične
metode enakomerno zastopana in ne moremo govoriti o prevladi kakega načela,
potrdimo lahko le sinhrono delovanje vseh med seboj.
Multimedijsko podprta fonomimična metoda predstavlja učitelju učinkovit didaktični
pripomoček, kar smo vrednotili glede na didaktična načela.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
122
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Mayer (2013) zagovarja uporabo tehnologije s pristopom poučevanja, usmerjenim
v učenje oziroma v učenca. Z učiteljevim poznavanjem učenčevih potreb in uporabo
multimedijskih sporočil se pri učencu aktivira spomin v smislu shranjevanja informacij.
Učenje dobi smisel, saj uspešno poučevanje s tehnologijo spodbuja pri učencih
kognitivno procesiranje. Poučevanje s tehnologijo je učinkovito zaradi metod
poučevanja.
Preko raziskovanja o tem, kako uspešna je multimedijsko podprta fonomimična
metoda, smo prišli do spoznanj, da je uporaba multimedijsko podprte fonomimične
metode uspešna v procesu opismenjevanja pri otrocih z LMDR. Spoznali smo, da
uporaba multimedijsko podprte fonomimične metode učence motivira za uspešno
sodelovanje pri učni uri, ki poteka po sosledju dejavnosti. Njen pozitivni učinek se
projicira na učenčevo dobro razpoloženje, v katerem ni zaznati izbruhov jeze in trme,
nesodelovanja in motenja drugih. Kot najpomembnejše in zaradi česar je bila
uporabljena prej omenjena metoda je uspeh na področju opismenjevanja. Stremimo k
dejstvu, da je opismenjevanje proces, skozi katerega moramo vsi: taki in drugačni, na
tak in drugačen način. Otroci z LMDR so »drugačni« in prav zaradi njihove drugačnosti
je potrebno nam, učiteljem, izbrati način, ki bo njihovi drugačnosti omogočil enakost.
Učiteljev posluh za otroka z drugačno razsežnostjo vodi k uporabi multimedijsko
podprte fonomimične metode.
Rezultatov raziskave ne moremo posploševati, ker je število vključenih v raziskavo
premajhno, vezano le na šest učencev z LMDR. Zavedati se moramo, da je potrebno
otroka z LMDR sprejeti celostno in mu zagotoviti način dela, pri katerem bo uspešen.
Kot je iz raziskave razvidno, multimedijsko podprta fonomimična metoda ponuja
multisenzorno sprejemanje informacij in potek dejavnosti je zasnovan po pravilih
didaktičnih načel.
Če na raziskavo gledamo z vidika ustreznosti metodologije, menimo, da je bila
uporabljena ustrezna metoda, predvsem z vidika več čutnega pristopa k učenju. V
metodo smo namreč zajeli veliko dejavnosti, ki ponujajo spoznavanje črk na različne
načine, kar se lahko uporabi tudi pri drugih učencih.
Rezultati raziskave so nas opozorili na to, da so otroci z LMDR poseben dar, za
katerega je potrebno, da ima učitelj pri poučevanju srce, glavo in roke (Shulman, 2007;
po Florian, 2010). Ko zavest dopusti učitelju uporabo vsega trojnega, se v svetu
poučevanja odpira nova, učencu prilagodljiva, razsežnost. Imenujemo jo multimedijsko
podprta fonomimična metoda.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
123
LITERATURA IN VIRI
Blažič, M., Strmčnik, F., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M. (2003). Didaktika. Novo mesto:
Visokošolsko središče.
Blažko, A. (2014). Ilustracije. Osebni arhiv avtorice.
Colnerič, B. in Zupančič, M. (2005). Osebnostne značilnosti učencev z lažjo motnjo v
duševnem razvoju. Anthropos, 1/4, 299-318. Pridobljeno 4. 12. 2013, s
http://www2.arnes.si/~anthropos/anthropos/2005/1_4/colneric_zupancic.pdf.
Čabraja, J., Kolarič, S. (2005). Izsledki longitudinalne spremljave opismenjevanja v
prvem razredu osemletne osnovne šole. Sodobna pedagogika, 56 (122), 132-142.
Fajfar, D. (1994). Fonomimična metoda opismenjevanja. Naš zbornik, 6, 32-35.
Fajfar, K. (1996/97). Z gibom in sliko do glasov in besed. Educa, 1-2, 30-35.
Gerlič, I., Jaušovec, N. (1998). Spoznavni procesi prisotni pri multimedijsko
posredovanem gradivu. Sodobna pedagogika, 49 (115), 197-206 .
Golli, D. (1991). Opismenjevanje v prvem razredu. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Grginič, M. (2005). Porajajoča se pismenost. Domžale: Izolit.
Igrec, S. (2011). Fonomimična metoda opismenjevanja v 1. razredu. Didakta, 142, 29-
30.
Kavkler, M. (2008). Uresničevanje inkluzivne vzgoje in izobraževanja v šolski praksi. V:
Kavkler, M. et. al. (ur.). Razvoj inkluzivne vzgoje in izobraževanja – izbrana
poglavja v pomoč šolskim timom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
57-93.
Komensky, J. A., 1995. Velika didaktika. Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Kramar, M. (2009). Pouk. Nova Gorica: Educa, Melior.
Kremžar, B., Petelin, M. (2001). Otrokovo gibalno vedenje. Ljubljana:Društvo za
motopedagogiko in psihomotoriko.
Magajna, L. (1995/96). Razvojne teorije branja in pisanja kot osnova za sodobne
pristope k začetnemu opismenjevanju. V T. Sajovic (ur.), Jezik in slovstvo (str. 61-
74). Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije.
Mayer, R. E. (2013). Učenje s tehnologijo. V H. Dumont, D. Istance in F. Benavides
(ur.), O naravi učenja : uporaba raziskav za navdih prakse (str. 163-179).
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Medveš, Z. (2003). Šola zate in zame. Sodobna pedagogika, 54(120), 84-102.
Novljan, E. (1992). Metode dela s teksti za duševno prizadete. Ljubljana: Pedagoška
fakulteta.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
124
Opara, B. (2005). Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah. Ljubljana:
Centerkontura.
Pečjak, S. (2009). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Premrl, P. (2010). Risanke črk. Interno gradivo OŠ Danila Lokarja Ajdovščina.
Pšunder, M. (1998). Kaj bi učitelji in starši še lahko vedeli? Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Pulec Lah, S. (2008). Kako v razredu uspešno zadovoljevati raznovrstne (učne)
potrebe vseh učencev. V: Kavkler, M. et. al. (ur.). Razvoj inkluzivne vzgoje in
izobraževanja – izbrana poglavja v pomoč šolskim timom. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo, 95-141.
Razdevšek Pučko, C. (2004). Kakšnega učitelja potrebuje (pričakuje) današnja (in
jutrišnja) šola? Sodobna pedagogika, 55 (121), 52-74.
Ropič, M. (2003). Opismenjevanje v devetletni šoli: metode in trajanje. Sodobna
pedagogika, 54 (120), 144-166.
Rovšek, M. (2009). Stanje na področju vključevanja otrok z motnjami v duševnem
razvoju v šolski sistem. Sodobna pedagogika, 60(1), 350-362.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Uradni list RS, št. 58/2011.
Pridobljeno 30.11.2013, s http://www.uradni-
list.si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2714
Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje : pismenost v predšolski dobi in prvem
razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Žagar, F. (1996). Didaktika slovenskega jezika v osnovni šoli. Maribor: Obzorja.
Žerovnik, A. (2004). Otroci s posebnimi potrebami. Ljubljana: Družina.
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
125
PRILOGE
Priloga 1: Preglednica za opazovanje sodelovanja učencev pri učni uri
Učenec 1. Raz. vprašanje
1. 2. 3. 4. 5. 6.
Z zanimanjem si ogleda risanko
Sodeluje pri motorični in govorni ponazoritvi obravnavane črke
Vključi se v dramatizacijo in v njej aktivno sodeluje
Vadi obliko in zapis črke na različnih podlagah
Išče sličice na obravnavan glas
Priloga 2: Preglednica za spremljanje vedenja učencev pri učni uri
Učenec 2. Raz. vprašanje
1. 2. 3. 4. 5. 6.
Zaznavanje jeze in trme
Sodelovanje Motenje drugih
Pev Stibilj, Vanesa (2014): Multimedijsko podprta fonomimična metoda v procesu opismenjevanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
126
Priloga 3: Preglednica za ugotavljanje uspešnosti opismenjevanja učencev
Učenec 3. Raz. vprašanje
1. 2. 3. 4. 5. 6.
Prepoznavanje glasov in črk
Pravilen zapis in branje črk, zlogov, besed in povedi
Priloga 4: Preglednica za ugotavljanje uporabnosti didaktičnih načel v procesu
opismenjevanja
Načelo
Uporabnik
Učna diferenciacija in individualizacija
Primernost, sistematičnost in
postopnost
Nazornost Aktivnost učencev
Trajnost znanja
Učitelj