zbe

L E T O X X I V . — številka 42

Ustanovitel j i : obe . konference S Z D L Jesenice, K r a n j , Radov l j i ca . Sk . L o k a

Tržič — Izdaja C P Goren j sk i tisk K r a n j . G l a v n i u redn ik Anton Miklavčič

Odgovorn i u redn ik A l b i n IJčakar

G L A S I L O S O C I A L I S T I C

Hitrejša gradnja stanovanj »Danes, k o podp isu jemo po

godbe o pos lovno tehničnem sodelovanju m e d Pod je t j em *a stanovanjsko In k o m u n a l n o gospodarstvo K r a n j , Splošn i m gradben im podje t jem Projekt K r a n j m G r a d b e n i m Industr i j sk im podjet jem Gra diš L jub l j ana , se začenja Intenzivnejša s tanovanjska gradnja v K r a n j u . Predvsem Pa podp is pogodbe pomen i iskanje sodobnejših i n cenejših ob l ik stanovanjske gradnje,« je p red podp i som pogodbe dejal d i r ek to r Podjetja za stanovanjsko i n k o m u nalno gospodarstvo K r a n j Ivo Miklavčič.

Pogodbo o pos lovno tehničnem sodelovanju m e d stano-v a n j s k i m podjet jem i n gradbenima podjet jema Pro j ek t In Gradiš so podpisa l i v ponedeljek dopoldne v hote lu B o r v P reddvoru . Ob podp i su pogodbe so b i l i navzoči t u d i Predstavn ik i k o m u n a l n i h organizacij i n kran j ske občine.

Predstavnik Grad i sa je po Podpisu pogodbe Izjavil , da Je to p r v i p r imer , k o se stanovanjsko podjetje obvezuje, da bo v o k v i r u gradnje stanovanj poskrbe lo (pogodbena °bvezano) za komuna lno ureditev zemljišča. S tem je Podl i j e za s tanovanjsko In komunalno gospodarstvo K r a n j Prevzelo ve l iko večje obveznosti i n odgovornost i , ko t p r i gradnji dosedanj ih stanovanj , podjetje se je namreč obveza-l o> da bo v nasel ju pravočasno zgrajeno vse sekundarno k°niunalno omrežje. Poskrbe-I o , Pa bo tUdI za f inanciranje.

S podp isom pogodbe so se Omenjena tri podjet ja obvez a , da bo že pr ihodnje leto 2 n n C n i n a P l a n l n i zgra jen ih *-uo novih s tanovanj , spomla-

!73. leta p a še nada l jn ih *»• I ? k r a t i p a so tokrat podpisal i tud i pogodbo za gradnjo nada l jn j ih 900 stanovanj . Načrte za to gradnjo i n za " r u " e sporedne objekte bodo * a c e ? i takoj p r ip rav l j a t i .

Ponedel jkov podpis pogod-e torej pomeni začetek grad

c e stanovanj na P l an in i , k jer J c Prostora za 4000 stanovanj V* 3 J 2 tisoč prebivalcev) i n Q r i ' g i h sporednih objektov.

A . Za lar

KRANJ , sreda, 2. 6. 1971 Cena 50 par

List l/.li;-.;.) oo oktobra 1947 kot tednik. O d 1. ,d.,i (.i 1958 kot poitediuk. O d 1. januarja 1960 tr ikrat tctkv.sko. O d 1. fanuaria 1964 kot po l tcduik , In sicer oh s t H a b in s o b o t a b

Z A G O R E N J S K O

Star t v kategor i j i motor jev do 250 c cm. Zmaga l je Jugoslovan Bevanda (30), I ta l i j an Grasset t l (33) pa je zarad i okvare na s t ro ju odstop i l

Veselje in žalost na dirkah v Skof ji Loki

Nag rada l oke t okra t n i b i l a pode l j ena — Zmaga Bevande — S m r t n i nesreči Angleža Burgesa i n Jugos lovana K r a l j a — Rek o r d n o število gledalcev n a p r i r e d i t v i — Podpredsedn ik F IM

zadovo l j en — Več o d i r k a h n a 14. s t r an i

Planika: obutev za ZDA

V torek z jutraj ok rog dveft je odpe l ja l z brniškega leta-lišča posebni t ovorn i av i oa zahodnonemške družbe I u f a hansa, k i je odpel ja l v Ama> r i k o 10.000 parov športna obutve addidas. P l a n i k a Ja namreč ed in i i zvozn ik ta obutve v Jugos lav i j i , centra la te f i rme za E v r o p o pa je v Zvezni r epub l i k i Nemčiji.

Lu f thansa je letos dosegla, d a je l ahko odpr l a t ovo rna progo brniškega letališča. A v i o n bo pel ja l enkrat tedensko , uporab l ja la p a ga b o d a predvsem k ran j ska i ndus t r i j s k a podjet ja p r i i zvozu svoj ega blaga v tu j ino . Planlškn pošiljka je b i l a torej »krstna pošiljka«. Prednost t a k i h pra -vozov je prodvsem v tem, da pr ide blago v i z redno kratk e m času do kupca . — j k

K R A N J

V B r o d e h n a cesti I I I . reda m e d škof j o L oko In Po l j anami Je 31. ma ja voznik zapel ja l * desno po s t r m e m pobočju i n se ustav i l v So r i . U t o p i l se je sopotn ik . - Fo to : F . Pe rdan

S IVI I—A.

• P 1 - ,

XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII i a a w w « « * „ •' • '

Socialna diferenciacija Socia lne raz l ike , k i so že pred l e t i predstavl ja le do

kaj resen p rob l em našega družbenega razvo ja , se sedaj vedno bol j izostruje jo , k rep i j o i n dobivajo vse širši razmah. Ponekod so socialne raz l ike že tako v idne, očitne i n občutne, da nas nehote spomin ja jo n a odnose i n pojave, k i so značilni za potrošniško meščansko družbo. Neka te r i negat ivni p r i m e r i i n po jav i v naši družbi, k i so bol j a l i man j s k r i t i pod k r i n k o družbene lastnine i n samouprav l jan ja , ne predstavl ja jo v svo jem b i s t vu prav nič drugega ko t izkoriščanje. ,

Prav je, da so s lovenski k o m u n i s t i n a svo j i zadn j i seji zavzel i tako odk r i t o i n odločno stališče, k o so obravnava l i i n ocenjeval i vzroke i n posledice socialne diferenciaci je p r i nas. V živahni razprav i so p r i ka za l i dovol j realno s l iko družbenih razmer i n na osnovi le-te n a l azoval i k a r najboljše po t i za delno omi l i tev tega aktualnega prob lema. K o m u n i s t i n iso le kritično razprav l ja l i i n ocenjeval i , ampak so dovol j samokritično ugotov i l i , da so p r i p r v ih , začelnih po jav ih tud i sami premalo dosledno i n učinkovito ukrepa l i . I n zdaj , k o so se z vso resnostjo i n pr izadevnost jo l o t i l i obravnave prob l ema socialnega raz l ikovanja , j i m je, povsem razuml j i vo , p r i s luhn i l a vsa s lovenska javnost . L jud je so z zan imanjem spreml ja l i nj ihove razprave, stališča i n teze za delno rešitev tega prob lema. P r i vsem tem pa n a m m o r a b i t i jasno, da zveza komunis tov n i i n ne more b i t i t i s t i organ, k i naj b i z odločnimi in h i t r i m i uk r ep i a l i družbenimi akc i j am i naenkrat a l i ka r čez noč odprav i l vse socialne raz l ike i n nasprot ja . Zvez i komunis tov zato ne moremo nalagat i p reve l ik ih obvez In odgovornost i , ka j t i razuml j i vo je, da b i p rob l em rešili le z večjo produkt i vnos t jo dela i n večjim nacion a l n i m dohodkom. Vsekako r pa je zveza komunis tov t i s t i organ, k i naj premakne i n usmer ja razvoj naše družbe i n s t em seveda tud i opozar ja i n preprečuje nekatere neprav i lnost i , med d r u g i m tud i negativne pojave, k i vodi jo v vse večjo socia lno di ferenciaci jo .

P rav gotovo bo javna razprava , k i jo bodo komun i s t i vod i l i do septembra, pr ines la še mars ika te ro tehtn o i n utemel jeno p r i pombo a l i stališče. I n upa jmo, da n a m bo ob resn i i n premišljeni obravnav i p rob l ema pr ihodn je leto pr ines lo nekaj spodbudn ih , če ne že najboljših rezultatov. D . Sedej

JESENICE N a zadnj i seji komis i j e za internirance, zapornike i n de-

port i rance p r i občinskem odbo ru Z Z B N O V so se dogovor i l i , da bodo že sedaj začeli zb i ra t i pr i jave za srečanje v Brestan i c i , k i b o v počastitev 30-Ietnice vstaje našega naroda 4. j u -Bja , N a srečanje bo z Gorenjske voz i l posebni v lak .

Prav tako so se domen i l i za udeležbo n a srečanju inter-nirancev n a L jube l ju , k i b o 8. avgusta. srš

KRANJ

0 K r a n j , 1. j u n i j a — V stavb i občinske skupščine je b i l a popo ldne razširjena seja komi t e j a občinske konference zveze komunis tov . Poleg članov komi t e j a i n člana centralnega komi te ja zveze komunis tov Sloveni je F r a n c a Šetinca, so ae je udeležili t ud i sekretar j i organizaci j i n akt ivov Z K v občini, predsednik i komis i j občinske konference Z K , predstavn i k i občinskih vodstev družbenopolitičnih organizaci j i n člani zveze komunis tov Sloveni je iz kran jske občine. N a sej i so razprav l ja l i o uresničevanju sklepov 17. seje predsedstva Z K J , 20. seje C K Z K S i n 3. seje občinske konference zveze komun i -atov K r a n j . A. Z .

RADOVLJICA

0 V hote lu Jezero v B o h i n j u je b i l a • ponedel jek zvečer konferenca turističnega društva B o h i n j . N a konferenc i ao obravnava l i delo društva v m i n u l e m le tu i n delovni p rog ram t a letos. Posebej so razprav l ja l i o vp l i vu zasebnih turističnih aob n a razvoj tu r i zma v B o h i n j u . A. Z.

SKOFJA LOKA

0 Danes dopoldne bo razširjena seja komi t e j a občinske konference Z K Skof ja L o k a . Razprav l j a l i bodo o neposrednih nalogah občinske organizaci je Z K po 17. sej i predsedstva Z K J In 20. seji C K Z K S . Pogovor i l i se bodo tud i o sk l i can ju seje občinske konference Z K , k i naj b i razprav l ja la o teh vprašan j i h . 4 b

V petek popoldne je b i l v K r a n j u posvet o predlogu novega zakona o združevanju kmetov v zadruge, organizaci je združenega dela In pogodbene skupnos t i , k i ga je organ iz i ra l reg ionalni k l u b poslancev za Goren jsko . Ob tej priložnosti l ahko povemo, d a je pred log za izdajo zakona že spreje l republiški zbor po dolgotrajni razprav i na sej i , k i je b i l a v ponedeljek v L jub l j an i . Z a k o n bo po besedah poslancev rešil le enega od odp r t i h vprašanj našega kmet i j stva. Republiški zbor je prav tako sk l en i l , da m o r a s lovenski izvršni svet i zde lat i osnutek zakona do konca letošnjega jun i j a , (jk) — Foto: F . Perdan

Nadaljevati z gradnjo kliničnega centra

O doda tn ih s reds tv ih bo odločala skupščina skupnos t i zdravstvenega zavarovan ja

Sprva n i kaza lo , da se bodo na sred in i seji sveta goren j sk ih občin v Radov l j i c i sporazumel i o dodatn ih sreds tv ih za gradnjo kliničnega centra v L jub l j an i , člani sveta so namreč ponov i l i že pred meseci povedano stališče, da gradnja kliničnega centra n i le stvar občin bivšega l jubl janskega okra ja marveč vseh občin v S loven i j i . Ponovno so tud i poudar i l i , da je t reba v S loven i j i pregledat i , kakšne so potrebe ter nato to problem a t i k o usk l ad i t i s po t rebami i n zmog l j i vos tmi .

D i r ek t o r Kliničnih bolnišnic Janez Zemljarič je na seji poj asn i l , d a bo sredstev za gradn jo k m a l u zmanjka lo , če občine i n r e p u b l i k a ne bodo zagotovile doda tn ih sredstev. Tako bo izguba še večja.

člani sveta so v razprav i tud i opozor i l i , da bo dodatn a sredstva moč zagotovit i le n a račun obremenitve gospodarstva , za katerega pa danes ugotav l jamo, da ga je t reba razbremeni t i . »Tako kot nekate r i v od i l n i funkc ionar j i t u d i m i n i smo p r o t i g radnj i kliničnega centra . Naspro tno . M e n i m o , da ga je treba zgrad i t i . V enda r p a kaže, da t i s t i , k i so že da ja l i takšne izjave, n i so p o m i s l i l i n a obremenitev gospodarstva.«

Takšnih i n drugačnih več a l i man j kritičnih p r i p o m b Je b i l o n a sej i sveta precej . Nazadnje pa je le prev ladalo mnenje, da zarad i gospodars k i h , zdravstvenih i n d rug ih vz rokov n i moč us tav i t i gradnje. Nenazadnje s ta zdravstvo o z i r oma kva l i te tna

zdravstvena prevent iva i n gospodarstvo tud i tesno povezana. Predvsem je gospodarstvo močno odvisno od urejenega zdravstva.

Zato so se n a seji sporazu-H, da je z gradnjo treba nadal jevat i , o dodatnem pr i spevku za socia lno zavarovanje, k i naj b i ve l ja l od 1. ja

nuar ja pr ihodnje leto, pa naj b i odločila skupščina gorenjske skupnost i zdravstvenega zavarovanja. Razen tega pa je svet predlagal , naj b i . jeseniško bolnišnico, k i je zarad i slabe opreml jenost i i n poman jkan ja sredstev v precejšnjih težavah, vključili v klinični center. A. Za la r

ovor V ponedeljek, 31. maja , je

na izvršnom svotu Sloveni je podpredsednik dr . France Hočevar v i m e n u izvršnega sveta podp isa l družbeni dogovor o ods topu republiških sredstev za f inanciranje k u l t u r n i h skupnos t i s predstavn i k i skupščine občine in k u l turne skupnos t i Cel je i n Skof ja L o k a . Denar, k i ga rep u b l i k a odstopa občinam za f inanciranje k u l t u r n i h skupnost i , j e namenjen z last i za

razvoj knjižničarstva, arhivske službe in spomeniškega varstva.

V i m e n u skupščine občine Sko f ja L o k a je družbeni dogovor podp isa l predsednik Z d rovko K r v i n a , v imenu ku l tu rne skupnos t i p a predsednik Savo S ink .

T o je b i l p r v i podpis družbenega dogovora v sk l adu z zakonom o k u l t u r n i h s k u p nost ih . — l b

Sodelovanje med JLA in IMS V soboto, je b i l o v B o h i n j u

v M l a d i n s k e m d o m u posvetovanje o sodelovanju med l jub l jansko a rmadno oblast jo i n zvezo mlad ine Sloveni je. N a n j em so ugotov i l i , da je za vsakega mladega človeka zelo pomembno razvi janje s k u p n i h ak t i vnos t i m lad ine v a rmad i i n vzgoja mladincev, k i bodo prišli a l i p a so že na odslužen/a vojaškega roka . Zato so poudar i l i , da morata zveza mlad ine in J L A nadal jevat i s s k u p n i m i va jami , t ekmovanj i , športrnmi i n dru

g im i srečanji, z ra zn im i ob l i k a m i idejnopolitičnega in k u l -turno-prosvetnega dela ter zabavn imi p r i r ed i t vami . P r i tem so men i l i , d a je treba v pr ihodnje posnemat i izkušnje, k i so j i h p r i tovrstnem sodelovanju zabeležile posamezne garnizi je i n mlad inske organizacije v r epub l i k i . Zavzel i so se, da je treba scdr.nje ob l ike sodelovanja še razvi jat i , saj se interesi mlad ine i n armade na mnog ih področjih pokr iva jo . A . Z .

Večji vpliv proizvajalcev N a osnov i sklepov zadnje

»eje komi te ja občinske konference Z K Jesenice so se 21. ma ja zbra l i v dvoran i skupščine na Jesenicah člani Z K i n razprav l ja l i o poročilu sk lepov 11. redne konference, i z vo l i l i člane za nestalni del republiške konference Z K ter govor i l i o s tan ju gospodars tva v občini, poudar ja l i večj o vlogo proizvajalcev v sam o u p r a v n i h organih podjet i j

i n de lovn ih organizac i j , o k a d r i h i n o izobraževanju.

Po poročilu sekretar ja občinskega komi te ja Z K tovar i ša Pav la Lotriča, k i je govor i l o večji doslednost i i n zavzetost i komunis tov p r i reševan j u vseh družbenih problemov, se je razv i la živahna razprava . Člani konference so podpr l i naša ustavna dopolni l a i n pr izadevanja za uresničevanje ci l jev stabi l i zac i jske

Knjiga »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« tudi v slovenščini

ČZP »Delavska enotnost« iz L jubl jane je poskrbe la , da bo Že 15. jun i ja izšla v njeni založbi kn j i ga »DRUGI K O N G R E S S A M O U P R A V L J A V C E V JUGOSLAVIJE« tud i v slovenščini. T a bo obsegala dva dela in v njej bodo med d r u g i m objavl j en i : referat Edva rda Karde l j a na p lenarni seji I I . kongresa, uvodn i in sk lepni govor tovariša T i t a , uvodne obrazložitve predsednikov kongresnih komis i j Dušana Petroviča-Saneta, M i l e n t i j a Popoviča, K i r a G l igorova in dr . V l a d i m i r a Bakariča, poročila o de lu komis i j , izvlečke iz vseh razprav s lovenskih delegatov, resoluci je i n od loka kongresa i td .

Znano pa je, da je p r i is t i založbi že pred kongresom izšel "/ posebni brošuri, skupaj z os ta l im kongresn im grad ivom g lavni kongresni referat Edva rda Karde l j a »Ekonomski in politični odnos i v samoupravn i socialistični družbi«.

Kn j i g o so ured i l i St jepan Saubcr t , V i n k o Kaste l ic , Franček Kavčič, M i t j a švab, M i l a n Pogačnik, Nena Luzar , B o j a n Sa-m a r i n , M i l a n Govekar in Dani lo Domanjko . M . Z .

gorenjska kreditna banka

pr i re ja

v ŠKOFJI LOKI 18. a v g u s t a

•wv.-:>

Zl KEBANJE 1 . nagrada

i H UST IN 1300 Za vse, ki bodo do 31. julija vezali

2000 din za 1 leto 1000 din za 2 leti

ali v tem času obnovili vezavo.

Kranj — Radovljica — Tržič — Bled Jesenice — Skofja Loka — Železniki

po l i t ike i n kritično pregledali gospodarski položaj v občini.

Gospodarsk i položaj v jeseniški občini je zadovol j iv , saj nobena gospodarska organizaci ja n i zaključila poslovan ja z izgubo. Vendar pa se p r i de l i tv i dohodka i n osebnega dohodka še vedno pojavljajo v nekater ih podjet j ih neprav i lnost i . Posebno v t ist ih podjet j ih , k i imajo sedež zunaj jeseniške občine, se 'pojavl ja jo neurejeni samoupravni odnos i . Člani konference so poudar i l i , da b i mora l i bit i prav komun is t i soodgovorn i i n obenem nastopat i kot vod i lna s i la za odpravl janje teh nesoglasij in neurejenih razmer. D . Sedej

Kam po šoli? C i r i l Gantar je doma z

Malenskega vrha v Poljansk i do l in i . Končuje osmi razred osnovne šole v Pol janah:

»Najraje i m a m v šoli glasbeni pouk, pa t u d i d rug i predmet i m i ne delajo težav. Ze lo r ad b i se vp isa l na srednjo glasbeno šolo. I m a m samo mamo, brat je pni vojak i h . Zato b o m mora l eno leto ostat i doma, pomagal b o m p r i de lu na kmet i j i . K o se bo v rn i l brat , mi s l im , da bom šolanje nadal jeval , seveda, če bom dob i l štipendijo.«

Sredn ja glasbena šola je v L jub l j an i , Vegova 7. Pogoj za vpis na to šolo je končana osemletka. Učenci morajo oprav i t i spre jemni izpi t iz kateregakol i ins t rumenta i n glasbeno teorije. Potreben je tud i pre izkus pos luha. Pogoj za vpis je tud i končanih 6 razredov glasbene šole o z i r oma 2 razreda za solo potjo. Šolanje t ra ja 4 leta. Pr i jave za vp is spre jema šola do 15. j u ni ja . Učenci ne smejo b i t i s ta r i več kot 19 let.

Obvestilo o spremembi voznega reda Obveščamo cenjene potnike, da smo s 1. junijem 1971 spremenili naslednje lokalne proge:

1. STRAZISČE—NAKLO s pričetkom iz Stražišča ob 5.15 vozi ves dan, do M lake s pov ra tkom iz M l a k e ob 5.40.

2. K R A N J — D U P L J E z odhodom z avtobusne postaje ob 6.45 i n s pov ra tkom iz Dupel j ob 720, vozi ravno tako ves dan.

3. K R A N J — Z A B N I C A obratuje ob nedeljah samo popoldne s p r i četkom ob 12.35 po nespremenjenem voznem redu.

CREINA KRANJ

Služba družbenega knjigovodstva

podružnica 515 K r a n j

prodaja prevozni avto peugeot 404 karavan l e tn ik 1967, rab l jen, za i zk l i cno ceno 25.000 d i n ter 4 z imske rabl jene gume za skupaj 500 d i n . V ceni za avto nI zajet republiški i n občinski prometn i davek.

Ogled vozi la je možen 8. i n 9. j u n i j a 1971 od 9. do 11. ure. Upoštevali bomo pismene ponudbe, k i bodo prispele do 14. jun i j a 1971 do 12. ure.

Dne 15. jun i j a 1971 bo ob 9. u r l poskus prodaje družbenemu sektor ju . V p r ime ru , da voz i lo ne b i b i lo prodano, bo istega dne ob 10. prodaja najugoflt nejšemu pr i va tnemu k u p c u . Ponudbe, k i j i h bomo odpr l i na k ra ju prodaje v K r a n j u , T r g revolucije 2 (zadaj pred garažo), je treba pos lat i a l i osebno dostav i t i na naslov: Služb« družbenega knj igovodstva, podružnica 515 K r a n j , Trg revoluci je 2, z dos tavkom: A V T O .

SODO. U r a r o industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov

razpisuje na podlag i Zakona o sredstv ih gospodars k i h organizaci j odprodajo nas lednj ih osnovnih sredstev:

1. prevozni, verižni elivator 2. oljne črpalke 3. gasilska prikolica 4. vodna črpalka 5. več elektromotorjev

Nadalje: ročni vozički, garde* robne omare, plastični baloni, lesene stolice

L ic i tac i j ska odproda ja bo 7. jun i j a s pričetkom ob 8. u r l T ob ra tu I V (bivši Standard) Save, indust r i j e gumijevih, usn jen ih i n kemičnih izdelkov K r a n j .

Odločilen je dogovor vseh občanov V K r a n j u je b i l a v četrtek

druga seja koord inac i j skega odbora p r i Občinski konferenc i S Z D L za v*;-. ašanja odnosov med samoupravno dru;":bo i n cerkv i jo . Razpravl j a l i so o gradnjah k u l t n i h i n drug ih objektov za potrebe cerkve.

Ugo tov i l i so, da je b i l o v

obdob ju po osvobod i t v i n a tem področju precej opravljenega, tako v širšem slovenskem pros to ru k a k o r n a območju kran jske občine. Tud i v zadnjem času so ustrezn i organi Izdal i dovol jenj i za adaptaci jo In razširitev cerkve na K o k r i c i ter za gradnjo župnišča na P r i m s k o v e m .

S k u p n o s t za v a r s t v o o k o l j a v S l o v e n i j i

20. ma ja je b i l a v L jub l j an i ustanovl jena Skupnos t za varstvo okol j a . Skrajšano objav l jamo Ustanovno iz javo skupnos t i .

Skupnos t za varstvo oko l j a v S loven i j i sporoča s lovensk i javnost i svojo ustanovitev i n jo vab i k sodelovan ju .

Mogočen gospodarski ra zmah je mars ik je z nepremišljenimi i n nesmo t rn im i u k r e p i že omaja l ravnotežje • narav i a l i ga celo porušil, človeka, k i usmer ja svoj p r v i ko rak že v vesolje, je prevzela pre t i rana samozavest, da je neomejen gospodar nad naravo; zato m i s l i , d a j o more po l jubno spremin ja t i i n ob l ikova t i po svoj i h željah i n potrebah, ne da b i spoštoval naravne zakone i n upošteval človekove potrebe po živi, neposredni zvezi z materjo* naravo, k i se z noben imi gospodarsk imi In tehničnimi p r i dob i t vam i ne da enakovredno nadomes t i t i .

človeka i n njegovega oko l ja ne ogrožajo le tehnične naprave i n izkoriščanje naravn ih bogastev, ampak tud i t a k i posegi, k i rušijo podobo našega oko l ja . T o se dogaja z nep r imern im ob l ikovan jem okol ice, z neprimern i m i predmet i i n ob jekt i , s h r u p o m i n podobn im i po jav i , k i ne le fizično, ampak tud i psihično obremenjuje jo človeka i n škodujejo njegovemu obsto ju .

P rav i ca do zdravega življenja v zdravem oko l ju je nesporna osnovna človekova prav i ca , k i se j i nihče ne more odreči i n s i je t u d i ne sme pus t i t i k r a t i t i . Zato so vse mednarodne organizaci je, k i se zavzemajo za človečanslce pravice ter človekovo blagostanje i n srečo, •prejele v svoj p rog ram tud i boj p r o t i degradaci j i i n Za varstvo oko l j a človeškega življenja i n dela. Jugoslav i ja se pridružuje vsem t a k i m mednarodn im akc i j am, med k a t e r i m i s ta najzajetnejša najnovejša programa U N E S C O »Človek i n biosfera« ter »Človek i n njegovo okol je — podlaga za boljše življenje«. Postav l ja se zahteva, da se mednarodna konvenci ja o človekovih prav i cah i zpopo ln i z odločbo, k i naj v sakomur zagotavl ja p rav i co do življenja v zdravem oko l ju . Podobne sklepe In pozive so ob jav i l i t u d i Združeni narod i , U N E S C O , Mednarodna U n i j a za zaščito narave i n še mnoge druge mednarodne i n nacionalne organizaci je. Nič n i dandanes bo l j ogroženo k a k o r zdravo okol je i n zdrav način živl jenja v n j em.

Svetovn i k l i c po reševanju življenja ter ozdrav l jenju In ohran i t v i oko l j a je zajel t ud i S loveni jo , čeprav smo S lovenc i de loma še srečni z a m u d n i k i , k i j i h uničenje naravnega življenjskega oko l j a še n i udar i l o s tolikšno gilo, k a k o r nekatere druge dežele v soseščini i n dalje naokrog , n a m vendar že neposredno pre t i nevarnost nničenja, k i se v s fo ter ih p r i k r i t i h ob l i kah že p laz i • k r o g i n prinaša nesrečo t u d i n a m . T o spoznanje Je

Gi k l i ca l o v življenje S K U P N O S T Z A V A R S T V O O K O -A V S L O V E N I J I , k i vab i v svoj k r o g s t rokovna i n znanstvena društva, organizaci je, podjet ja, ustanove ter posamezne s t rokovnjake i n amaterje, k i so j i m p r i s r cu ndrava narava, zdravo življenjsko okol je i n zdravo živl jenje na r odn i s lovenski zeml j i . T a pre lep i kos Ev rope Je naš največji na ravn i zak lad , njegova vrednost se veča fe v s a k i m dnem, v n j em se sk r i v a naša k u l t u r n a i n gospodarska pr ihodnost , z n j i m smo prevze l i najdragocenejšo dediščino prejšnjih rodov z nalogo, d a j o Izročimo p r i h o d n j i m rodovom k a r se da neokrnjeno.

O teh vprašanjih m o r a razmišljati vsak Slovenec i n vsak m o r a po svoje pr ispevat i k p rav i l nemu načrtovan ju , smot rnemu ure jan ju i n pametnemu izkoriščanju tega malega slovensl-ega življenjskega pros tora . T o p r i zadevanje je povsem neločljivo od našega splošnega •ocblističnega pr izadevanja, k i naj s svo j im i dejans k i m i dosežki pelje v lepše, vrednejše, svobodnejše živ-J j cn i c delovnega &ahf*i . M e d neogibne pogoje takega Živl jega pa socialistična m l s c ' že od nekdaj šteje preudarno , načrtno, smot rno •iravnavanje človekovega razmer j a do narave.

N a sej i so poudar i l i , da gradnje, adaptaci je i n razšir i tve k u l t n i h i n d rug ih objektov n iso le s tvar cerkvene organizaci je. Upravičenost gradenj m o r a b i t i družbeno ugotovl jena prek demokratičnega dogovora vseh občanov v kra jevn i skupnos t i o z i roma Socialistični zvezi . T ako ugotovljene potrebe b i b i l o seveda treba soočiti t u d i z drug im i s k u p n i m i po t rebami občanov i n dosledno spoštovati n j ihovo prosto vol jo, a l i bodo pr ispeva l i a l i ne.

Opozo r i l i so tud i na nekatere negativne pojave p r i zbir an ju sredstev, ko t je np r . p r i t i sk n a občane i p d . Takšen način pora ja delitev občanov, pogoste spore glede upravičenosti gradenj i n pr i spevkov i n druge nezaželene pcb'tične posledice. T o pa je t isto, česar demokratično organiz i rana socialistična družba, k i razv i ja samoupravne i n humane odnose med l judm i , ne sme dovo l i t i . V tem smis lu b i b i l vsak p r i t i sk cerkvene organizaci je a l i posameznikov n a občane nesprejeml j i v .

M e n i l i so, da b i mora lo b i t i finančno kr i t j e za gradnje vsaj de loma zagotovljeno že med s a m i m pos topkom za pr idobi tev gradbenega dovol jenja. Ag i tac i jo za pr ispevke pa naj b i ome j i l i samo na cerkvene prostore .

Pouda r i l i so, da verska skupnost m o r a ime t i zagotov i l a , da bo l ahko nemoteno oprav l ja la rel ig iozne obrede, k a r vključuje tud i gradmjo nov ih objektov. T i ob jek t i pa naj bodo usk la jen i z urban i stičnimi i n zaz ida ln imi načrt i oko l ja . T o pomeni , da se bo treba odreči klasičnim obl i k a m cerkva ( k i so bi le dominanten objekt v posameznem kra ju ) , k a r bo tud i eden od dokazov spremenjene vloge i n položaja Cerkve v naši družbi.

K o o r d i n a c i j s k i odbor bo vsem župnim u r a d o m v občini pos la l priporočilo glede zb i ran ja sredstev za večja gradbena dela i n prepise odločb o zvonjenju. Odbor bodo še razširili, predvsem z ve rn im i občani. N a p r ihodn j i se j i p a bo odbor spreje l del ovn i p r og ram i n pos lovn ik .

P. Ogr izek

A k c i j s k i p r o g r a m k o m u n i s t o v

Višje pokojnine Skupščina republiške

skupnost i zdravstvenega zavarovanja delavcev je včeraj spreje la sk lep o zvišanju p o k o j n i n o d 1. Januar ja letos dalje za 5 odstotkov. Spre je l i so tud i pred log* za povišanje najnižje poko jn ine o d 520 na 540 dinarjev. Najvišja poko jn ina p a bo sedaj 3900 dinarjev. L . M .

Člani občinske konference zveze komun is tov v Radovl j i c i so se v četrtek popoldne sestal i na četrti r edn i seji . N a podlagi sk lepov 17. seje predsedstva C K Z K J i n 20. seje C K Z K S , sklepov republiške skupščllne i n stališč, k i so j i h organi občinske konference zveze komun is tov sprej ema l i na prejšnjih sejah, so razprav l j a l i o nada l jn j i krep i t v i vloge zveze komunis tov p r i razreševanju ak tua ln ih gospodarsk ih i n političnih vprašanj v radovljiški občini. Sekre tar komi te ja občinske konference zveze komunis tov M a t i j a M a r k e l j je uvodoma or i sa l v rs to nerešenih vprašanj v občini i n odločno zahteval , da so v s i k o m u n i s t i v občini posebno p a t i s t i na vod i ln ih mest ih odgovorni za h i t r o uresničevanje sprejet ih stališč i n akciijskega program a , k i so ga spreje l i nazadnje. T u d i v razprav i so člani konference poudar i l i , da je

sk ra jn i čas, da prenehamo samo s spre jemanjem i n pisanjem načelnih sklepov in zadolžitev. Zahteval i so, da je uresničevanje konkr e tn ih sklepov treba kon t ro l i r a t i i n odgovorne kaznovat i , če j i h ne bodo uresničevali.

N a sej i so potem spre je l i precej obsežen, vendar kon kre ten akc i j sk i p rogram, k i ga bo komlisi ja za sklepe dopo ln i l a še s stališči i n p r i p o m b a m i v razprav i . O prog r amu bo razprav l ja l tud i komite občinske konference. Dokončen akc i j sk i p rog ram s časovnimi rokil i n zadolžitv a m i posameznikov ter organov bodo posredoval i vsem članom konference.

V nadal jevanju seje so izvo l i l i dva člana republiške konference zveze komunis tov . To sta i rane Čerhe, predmetn i Učitelj na osnovni šoli v Radov jLci, i n Janez Smole, s t ro jn i tehnik v tovarn i Ver ig v Lescah. A . Z.

v

Sola in prometna vzgoja Živimo v dob i naglega raz

voja cestnega prometa , k i mimo dobr ih lastnost i terja tud i z lo, z lo predvsem za tiste, k i se iz kakršnegakoli vz roka še niso pr i lagod i l i t empu razvoj a prometa a l i pa se zanašajoč na moč svojega motor ja v voz i lu hočejo i zs i l i t i v prometu poseben pr iv i leg i j , četud i pogosto na račun najhujše prometne nesreče in v škodo drug ih .

Otroc i in m lad ina so med najštevilnejšimi udeleženci v prometu , a l i kot pešci, kolesar j i a l i sopo tn ik i . Da b i obvaroval i n j ihovo življenje na cesti , moramo skrbet i vs i , tako starši, šola, pa tud i razne družbene organizaci je i n d ru ge inst i tuc i je , k i j i m je že po p rog ramu nj ihovega dela naložena sk rb tud i prometnega vzgajanja mlad ine .

Prav gotovo so komis i j e za vzgojo i n varnost v cestnem prometu — kot koord ina to r j i celotne prometno preventivne in vzgojne dejavnosti na območju občin — p r i vsem tem nemočne, če p r i svoj i human i in prepotrebni dejavnosti delujejo brez pomoči za prometno varnost za interes i ranih inst i tuc i j .

Republiška komis i j a za vzgojo i n varnost v cestnem prometu organiz i ra to leto že tretjič, zdaj že tradic ional no republiško šolsko prometno tekmovanje. Namen te dejavnost i je z last i v povečani akt i vnos t i na področju prometne varnos t i v šoli, k i se odv i ja v štirih ko l i h . V prvem k o l u tekmujejo v razredih i n šolah. V drugem k o l u v okv i r u občin. V tret jem k o l u v medobčinskem tekmovanju . Najboljše ekipe s teh tekmovanj pa se pomer i jo med se

boj še na zaključnem republiškem tekmovanju.

Razpolagamo s poda tk i o oprav l jen ih tekmovanj ih v vseh ko l ih v 16 občinah. Po da tk i so nadvse razveselj ivi, ka j t i če upoštevamo p r i m e r javo s tovrstno akt ivnost jo minulega leta, v id imo , da je v II. republiškem šolskem prometnem tekmovanju aktivnost šol in mlad ine mnogo večja. Tako je b i l o v 16 občinah že organiz i ran ih 1052 razrednih i n šolskih tekmovanj , 16 občinskih i n 4 medobčinska tekmovanja, na kater ih je sodelovalo skupno 276 osnovnih šol s 35.700 učenc i i n učenkami.

N a republiškem zaključnem tekmovanju, k i je b i lo to leto v L jub l j an i , je sodelovalo 8 medobčinskih ekip i z Ce l ja , Nove Gor ice , K o p r a , K r a n j a , Novega mesta, M a r i bora , M u r s k e Sobote in L jubljane. T u d i to leto je b i l a najboljša novomeška ek ipa . Med tem ko je b i l med posamezn ik i najboljši Lozinšck Franc , član ekipe mar ibor skega območja.

Glede na propozic i je za zvezno i n mednarodno šolsko prometno tekmovanje so se uvrs t i l i Cc ra r Peter iz L jubljane, Metel j ko Stane iz Šentjerneja, Rugel j Janko i z Sent rupcr ta in Voljč B r a n k o iz P tu ja . N a zveznem šolskem prometnem tekmovanju, k i je b i lo v dneh 8. in 9. maja v S k o p j u se je uv rs t i l a naša e k i pa na zelo dobro tretje m e sto. Tret je mesto je dosege! tud i tekmovalec slovenske ekipe Rugel j Janko , k i se je s tem uvrs t i l v zvezno ekipo za mednarodno šolsko prometno tekmovanje, k i bo zadnje dn i maja v L i sbon i na Por tuga lskem. D . S u h i

Čvrsta delovna skupnost

S G P G o r i c a g rad i na Jesenicah b lok , v katerem bo 12 stanovanj , k i bodo predv idoma vseljl-v a Se pred z imo . — Foto : B . Blenkuš

Nevaren porfir iz Kamne gorice? Cestno podjet je K r a n j j e vložilo prošnjo za k a m n o l o m v K a m n i

go r i c i Že nekaj časa so v radov

ljiški občini zelo živahne razprave o izdaj i lokaci jskega dovol jenja za otvoritev kamno loma v K a m n i gor ic i . Z a dovol jenje je zaprosi lo Cestno podjetje iz K r a n j a , ker so vrt ine oz i roma raziskave pokazale, da so v neposredni bližini K a m n e gorice vel ike Zaloge kval itetnega por f i r ja . Po nekater ih ocenah je tod najkvalitetnejše ležišče v Sloveni j i .

P r i s t o jn i svet radovljiške Občinske skupščine, k i naj b i izdal lokac i j sko dovol jenje, pa se je ob pregledu dokumentac i je zamis l i l i n sk len i l , da ne more prevzet i odgovornost i za takšno odlo

čitev. Predlagal je, naj o tem odloči občinska skupščina. Zakaj?

Nahajališče por f i r j a p r i K a m n i gor ic i , k i b i ga uporabl ja l i za gradnjo ceste V r h -nika-Postojna, je zelo bogato. Anal ize so pokazale, da bi v kamno l omu na dan lahko p r ip rav i l i 700 do 1000 ton tega mater ia la. Del že zdrobljenega mater ia la b i odvažali do Podnar ta na železniško postajo , del pa s kamion i v asfaltne baze. To pa pomeni , da bi po sedanji cesti vsako uro v eno smer vozilo 14 težkih kamionov .

Prav zarad i tolikšne obremenitve slabe in ozke ceste je ime l svet pomis leke p r i iz-

Invest i tor j i s p r e m i njajo o b j e k t e

Gradn ja brez dovol jenja n i Pogost pojav, takšna je ugotovitev gradbene inšpekcije kamniške občine. Občani največkrat brez dovol jenja grad i jo pomožne objekte kot so garaže, drvarnice , k u r n i k i , °graje in podobno.

Gradbena inšpekcija meni , da b i črno gradnjo lahko ° ° l j učinkovito preprečevali samo, če b i poenostavi l i admin i s t ra t i vno ukrepanje . Postopek od ugotovitve črne giadnje, zap isn ika , odločbe, Pritožbe in izvršbe je dolgotrajen. V tem času pa invest i tor objekt že dogradi , ru šenje le-teh pa je težavno in lahko preraste v politični Prob lem. Sicer pa so v kamniški občini lahko ka r zadovo l jn i , saj imajo malo primerov nezakonite gradnje.

Gradben i inšpektorji so " go tov ih , da invest i tor j i često

spreminja jo objekte brez ustrezne dokumentac i je (primer zidave na Bakovn iku ) . Razen sprememb same razporeditve prostorov ugotavl jajo, da invest i tor j i ne gradi jo v sk ladu z načrtom glede na kval i teto in količino vgrajenega mater ia la (betonski kvadrovc i , k i j i h izdelujejo sami , varčevanje p r i betonskem železu, cementu, umazan gramoz in betoniranje v mrazu). Po zakonu b i mora l i invest i tor j i , k i gradi jo v lastn i režiji, poskrbet i za strokovn i nadzor, toda strokovn j a k i se ogibajo tega dela. Skora j vs i s tanovanjski obj ek t i zinsebnikov so vseljeni pred tehničnim pregledom. M i l o rečeno, to je razuml j i vo. Družina, k i je brez stanovanja i n z ida hišo, se vsel i tako j , ko i m a streho nad glavo. J . V .

daj i lokaci jskega dovol jenja. Sedanja cesta od Podnar ta do K r o p e in naprej prot i K a m n i gor ic i je že sedaj zelo obremenjena in potrebna obnovitve. Ce b i po njej vsako uro v obe smer i voz i lo še 28 težkih kamionov, bi b i la v enem letu prav gotovo uničena. Razen tega b i b i l i zarad i povečanega prometa močno ogroženi šolarji, k i hodi jo v šolo L ipn i ca in delavci , k i so zaposleni v Plamenu in I sk r i L i pn i ca .

Vendar pa cesta ne b i b i l a tolikšna ov i ra , če b i jo Cestno podjetje najprej uredi lo . (Grob i izračuni so pokaza l i , da b i b i lo za ureditev ceste potrebn ih okrog 2 m i l i j a rd i star i h d inar jev ) . K a m n o l o m b i namreč ogrožal tud i industr i jo. Dokaj b l i zu predvidenega kamno l oma so namreč t r i večj a podjet ja: I sk ra L ipn i ca , I sk ra OtoČe in Kemična tovarna Podnart . P rah , k i b i nastajal ob drob l j en ju kamenja, b i l ahko škodoval precizn i pro izvodnj i v omenjenih podjet j ih. Znano je, da tako v L i p n i c i kot v Otočah izdelujejo zahtevne urne in druge mehanizme, če bi b i lo onesnaženje z raka prevel iko, b i to lahko močno ogrozi lo sedanjo 11-mili jardno pro izvodnjo v omenjenih treh podjet j ih .

»Zaradi omenjenih razlogov pr i s to jn i svet naše občinske skupščine Cestnemu podjetj u n i izdal lokaci jskega dovol jenja in bo o k a m n o l o m u dokončno odločila po vseh potrebnih anal izah in pregledu dokumentac i je ter dogovor ih s s t rokovn jak i i n Cestn im podjet jem občinska skupščina,« je po jasni l na sred in i sej i radovljiške občinske skupščine S tanko Kajdiž.

A. Za lar

V soboto, 29. maja, je b i l a v dvoran i delavskega doma na Jesenicah kons t i tuantna seja delavskega sveta Železarne, na kate r i so i zvo l i l i kolekt ivne izvršilne organe p r i de lavskem svetu Železarne, člane skupščine skupnos t i zdravstvenega zavarovanja K r a n j in novega predsednika i n podpredsednika delavskega sveta. N a seji so razprav l ja l i tud i o poročilu vol i lne komi sije o rezul tat ih pre tek l ih volitev, o poročilu predsednika delavskega sveta o de lu v pretek lem obdob ju in poslušali in formaci jo namestn ika glavnega d i rek tor ja Železarne o stanju v železarni.

Predsednik delavskega sveta je v svojem referatu dejal , da je Železarna k l jub že znan i m p rob l emom in težavam dosegla v preteklem obdob ju dokaj dobre poslovne rezulta-teč: Še posebeje pa je poudar i l pomen de lovnih skup in , k i predstavl jajo v Železarni temelj samouprav l janja . Delovne skupine so s h i t r i m in učinkovitim delom, s sodelovanjem p r i odločanju dobi le večjo vlogo in se tud i vse bol j uvel javl jajo.

Names tn ik glavnega direktor ja, d i p l . ing. Ivo Arzen-šek je v svo jem poročilu or isa l stanje v Železarni. V

pretek lem obdob ju sicer n iso zabeležili zav id l j i v ih rezultatov, vendar je že viden napredek. Poleg prob lema poman jkan ja delavcev, preusmer i tve pro izvodnje v nekater ih obra t ih in drug i prob lemi so odločujoče vp l i va l i na rezultate proizvodnje , k i pa ne zaostajajo za rezultat i ostal ih železarn v o k v i r u Združenega podjetja. Letošnja proizvodnja znaša oko l i 37 m i l i j a r d s tar ih dinarjev, izvoz pa je že po predvidevanj ih Hr^o-l i k o manjši kot prejšnja leta.

»Prizadevanja vsega kolektiva,« je dejal ing. Arzcnšck, »ki je k l jub razn im težavam ostal t rdna, čvrsta de lovna skupnost , so umer jena predvsem v to, da bi ob k o n c u leta dosegli p lan i rano proizvodnjo in p lan i ran izvoz. P r v i pogoj pa je, da b i nabava potrebnega mater ia la , surov in , rezervnih delov in drugega potekala ka r najbolj nemoteno. Le tako bomo dosegli take al i pa še boljše proizvodne uspehe in s tem lahk o rešili naše probleme.«

Ob koncu seje delavskega sveta železarne so izvo l i l i za novega predsednika delavskega sveta d i p l . ing. Ažmana E m i l a , za njegovega namestn i k a pa d ip l . ing. Breganta Bor i sa . D . Sedej

Električni daljnovod na Gorenjskem

»Poraba oz i roma prodaja električne energije se je v* zadn j ih le t ih tako povečala, da je treba čimprej zgrad i t i nov dal jnovod n a Gorenj skem. Ob sedanj i zmogl j i vost i b i že 1973. leta na Gorenjskem m o r a l i odk lap l j a t i električno energijo. V nekaj l e t ih se je indus t r i j a na Gorenjskem tako modern i z i ra la , da je poraba močno naras la . Naraščanje porabe električne energije pa lahko pričakujem o tud i v prihodnje.«

Tako je na sred in i sej i sve

ta gorenjsk ih občin p o j a s n i predlog za gradnjo novega električnega dal jnovoda d i rek tor podjet ja E l e k t r o K r a n j inž. Križnar. Svet goren jsk ih občin se je s t r in ja l , da je treba čimprej začeti g rad i t i da l jnovod Kleče—Godešič i n Godešič—Naklo. Da l jnovod , Id b i ga začeli g rad i t i letos i n b i b i l še letos zgrajen, bo vel j a l okrog 2 m i l i j a r d i s t a r ih dinarjev. Zg rad i l i b i ga iz sredstev, k i j i h je za energo« t i ko do zdaj plačevalo gorenjsko gospodarstvo. A. Z.

Svet delovne skupnos t i up ravn ih organov skupščine občine K r a n j razpisuje po sk lepu 1. seje z dne 1. 6. 1971

j avno dražbo za prodajo :

— najdenih moških i n ženskih koles, — razmnoževalnega stro ja znamke »ROTO«, i n — rabljenega pisarniškega inventar ja .

Dražba bo v sredo, 9. j un i j a 1971, s pričetkom ob 15. ur i v hodn iku spodnjega pros tora občinske skupščine.

Za rad i ugotovitve las tn ikov je možen ogled najdenih predmetov na dan dražbe ob 9. do 12. ure .

Če predmetov ne bodo k u p i l i državni organi , delovne a l i druge organizaci je, j i h na dražbi lahko kup i j o občani a l i c i v i lno pravne osebe.

Dražbeni pogoj i :

1. i zpod začetne i zk l i cne cene se predmet i ne prodajajo,

2. izdražitelj m o r a plačati kupn ino takoj po izdra-žitvi.

Svet delovne skupnos t i skupščine občine K r a n j

Miha I O Klinar Aprilsko sporočilo 1941

P r e d i g r a ZA NAPAD NA S O S E D E POTREBUJEŠ OLJE , ROPARl A MI BIVAMO OB CESTI , KI K OLJU P E L J E

(Bertol t Brecht , Ber i ch t der Scrben)

Dne 1. marca 1939 je min is te r za zunanje zadeve C S R Chva lkovskv preko šefa svojega kabineta v B e r l i n u skušal dob i t i podrobnejšo obrazložitev nemškega odgovora na noto C S R p r i R ibben t ropu , a ga niso pust i l i n i t i do državnega sekretar ja v R ibbent ropovem min i s t r s t vu VVeiz-sackerja. Sele čez dva dn i — dne 3. marca 1939 je VVeizsacker spust i l predse Mastnv ja , a ne zato, da b i m u odgovor i l , marveč zato, da b i m u sporočil, da ga 'min is ter za zunanje zadeve Ve l ikega nemškega Re icha ne more sprejet i , ker je obolel za gr ipo ' . To je b i l a seveda laž. K o m u je češkoslovaški veleposlanik Mas tnv dejal , da d\omi , da b i podp i sn ik i miinehenskega sporazuma, k i so ga b i l i d i k t i r a l i Beneševi C S R , govor i l i sp loh o tem, da nosi jo 'odgovornost za garanci jo nov ih meja C S R sosednje države', je VVeizsacker samo nasršil oči in odgovor i l z dv ign jen im čelom: »Dicses mi issen Sie als ein F a k t u m h innehmen! (To morate sprejet i kot dejstvo!)«

Tako je rekel VVeizsacker in tega tud i ne zanika v svo j ih spomin ih , k i j i h je napisal po vo jn i in k i so izšli v Zvezni r epub l i k i Nemčiji. Drug i človek, k i je skrbe l v nemškem min i s t r s t vu za zunanje zadeve za zaostritev odnosov v C S R , pa je b i l že omenjeni Kepp le r . T a je dal sedaj s ignal H l i n k o v i m slovaškim fašistom. T i so i z rab i l i povod za svoje nemire in slovaške zahteve do Prage izjavo praške vlade z dne 8. marca 1939, da bo k r i l a slovaški deficit iz sredstev državnega proračuna samo v p r ime ru , če bodo slovaški po l i t i k i dokaza l i lo ja lnost do praške vlade in se o tem tud i javno i z jav i l i . Kepp l e r je s svo j imi agenti na Slovaškem uspel , da do take izjave slovaških po l i t ikov n i prišlo, pač pa so le-ti zaostr i l i svoje stališče do Prage z novo zahtevo, s katero so S l ovak i (beri: slovaški po l i t ik i ) zahteval i prav ico lastnega delovanja tudi v zunanj i po l i t i k i . Praga je to odk l on i l a in je pos la la v vojaške garnizi je n a Slovaško same češke vojake, k i so razorožili fašistično H l i n k o v o gardo, H l i n k o in Be lo T u k o ter druge fašistične voditel je pa are t i ra l i , slovaškega predsedn ika d r . T iso (pri katerem so se zgledoval i t u d i s lovenski ' vod i te l j i ' d r . An ton Korošec, k i je b i l T isov osebni pr i ja te l j , dr . Natlačen i n d rug i s lovenski pristaši J R Z - p r i p . p.) ter slovaška m in i s t r a Durcanskega in Vanco p r i s i l i l i k odstopu. Durcanskv je po odstopu takoj pobegni l v V e l i k o Nemčijo na Duna j , k jer je skupaj s štabnim šefom H l i n k o v e garde preko dunajskega rad ia pozval S lovake k državljanski vo jn i , obenem pa razg las i l Slovaško za neodvisno i n samosto jno državo.

T a poziv pa je na samem Slovaškem naletel n a g luha ušesa. Državljanske vojne, k i b i jo potreboval H i t l e r , da b i l i k v i d i r a l C S R , ni b i l o . N a Slovaškem je dr . T i so nasledi l sam K a r i S i -dor , k i pa ga nemški tisk n i hotel p r i zna t i , za k a r je poskrbe l Gobbels s prepovedjo, da b i nemški časniki p i sa l i o K a r l u S ido r ju kot o slovaškem min i s t r skem predsedn iku. M i m o tega že 11. marca 1939 nemški časniki niso več p isa l i o češkoslovaški v lad i , marveč samo še o češki v lad i . K l j u b temu pa je H i t l e r še istega dne pos la l v 'pr i jate l jsko m i s i j o ' k S i do r ju v Bra t i s l avo svojega dunajskega gauleiterja B u r c k l a , državnega uprav i te l ja Os tmarke (zasede Avstri je) Sevssa-Inquar ta i n nekaj višjih nemških of icir jev, da b i se udeležili zasedanja Sidorjevega kabineta , k i j e zasedal tega dne zvečer. H i t l e r j ev i 'aposto l i '

b i r a d i p r i d o b i l i K a r l a S ido r j a za Hi t ler jev načrt l ikv idac i j e C S R . T o nalogo naj b i op rav i l duna j sk i gauleiter B i i r c k e l , k i je povab i l S idor ja vs t ran i n m u povedal , da se je H I T L E R O D L O ČIL, D A U R E D I ČEŠKOSLOVAŠKO VPRAŠANJE E N K R A T Z A V S E L E J . SLOVAŠKA N A J B I ZAT O T A K O J O K L I C A L A S V O J O S A M O S T O J N O S T I N LOČITEV O D ČEŠKE, V N A S P R O T N E M P R I M E R U PA J O B O H I T L E R P R E P U S T I L U S O D I - Z A S E D B I Z NEMŠKIMI E N O T A M I I N J O K A S N E J E IZROČIL H O R T H Y J E V I M A D ŽARSKI.

Duna j sk i gauleiter B i i r c k e l naj b i s to grožnjo 'pr i ja te l j sko ' p r i s i l i l S idor ja k odločitvi že na prvem zasedanju njegovega slovaškega kabineta . Toda S ido r se m u je za sporočilo samo zahva l i l , ne da b i Hi t ler jevo priporočilo, k i m u ga je sporočil B i i r c k e l sprejel a l i zav rn i l , vseeno p a je sk len i l , da se bo o tej H i t l e r j ev i zahtevi najprej pogovor i l s praško v lado (Hendcrsoh »Zmota neke misije«, k i je izšla v p rvem letu druge svetovne vojne v Z i i r i c h u v Švici).

T u d i Kepp l e r je pohi te l na Slovaško, p a je m o r a l 12. marca 1939 telefonsko poročati svojemu zunanjepolitičnemu uradu v B e r l i n o popo lnem neuspehu nacističnih odposlancev p r i S ido r ju . B i i r c k e l i n Seyss-Inquart sta se po njegovem mnenju 'popo lnoma razočarala nad nasprotnikom ' , na Slovaškem je vse m i rno , položaj je obtičal v negibnosti in 'bo zelo težko ustvar i t i nove pogoje' za uresničitev nemške akci je . Toda H i t l e r se za to poročilo n i zmeni l , saj je že dan poprej p r ip rav l j a l u l t imat . Dne 12. marca pa je b i l o na t i skovn i konferenci u r edn ikom nacističnega t i ska ukazano, da mora jo 13. marca na nas lovnih straneh prev ladat i novice o .nemirnem položaju i n neredih na Češkoslovaškem:

»Jutri morate na p r v ih straneh časopisov uvrs t i t i samo novice s češke. Razpr t t isk, največje črke, naslov i čez celo s t ran v najostrejšem t n u , toda brez komentarjev.«

In prav tako časopisi za 14. marec 1939:

»Na prvo s t ran samo uvodnike o češki in novice o češkem vprašanju.«

In tako so nemški časopisi 13. in 14. marca vnovič sprožili cel plaz novic 'o krvav ih grozodejstv ih nad nemško manjšino na češkem', k i pa so j i m lahko verjel i le nemški b ra l c i , k i so preb i ra l i te novice, medtem k o se na Češkem v resnic i n i dogajalo nič takega, k a r b i si nemški časnikarji in reporter j i želeli, da b i l ahko s svoj i m i nov icami , reportažami in fotograf i jami i zpo ln i l i s t ran i nemških časnikov po Hi t l e r j ev ih željah i n pričakovanjih. (V ponare janju so nemški reporter j i , vzgojeni v Gbbsc lsovem času še danes mo j s t r i . T ako sem zasledi l neko fotografi jo, objavl jeno v nemškem t i sku že ob ber l ins k i h dogodk ih juni ja 1952 v revi j i 'Der Mona t ' rud i v času madžarskih nemirov leta 1956 in tretjič v češkoslovaških dogodk ih 1968, vselej isto s l i ko , ka r moram resnic i na l jubo povedati ob tej priložnosti, da gobbelsovski način propagande v Zahodn i Nemčiji žal še n i i zumr l — pr ip . p.)

Nemški t isk i n rad io sta torej pričela gonjo p ro t i C S R in poročala o nas i l ju nad Nemc i v Prag i , t am pa je nasprotno češka po l i c i ja dob i la ukaz , da ne sme posegati v nobeno demonstrac i jo praških Nemcev, če b i do nje prišlo. Celo nacistični specia l is t i v podžiganju nemirov in provo-kac i j n iso zabeležili nobenega uspeha, k a r je m o r a l poročati v B e r l i n neki special ist v netenju nemirov in provokac i j , nek i Mecke l v svojem poročilu v B e r l i n :

»Nepričakovano vel ike težave (pr i sprovocira-nju Čehov), da b i Čehe vrg l i iz t i ra . Možno b i b i l o koma j še v B r n u in O lomoucu . K l j u b temu zahtevane večje nasi lne akci je , k i b i izzvale resnejše inc idente (s češke strani ) . . . «

T a k o je poročal Mecke l po svojem inšpekcijskem potovanju na petoko lonsko »Volksdeutsche Mittelstelle«, k i j i h j i je telegrafsko posredoval nemški zunanjepolitični u rad iz Be r l ina . Nemški Usti pa so k l jub temu razširjali laži i n najbol j grozl j ive krvave novice, k i so se po zatr jevanju nemških časnikarjev in reporterjev baje dogajale v Prag i in d rug ih čeških kra j ih . Da b i češkoslovaški v lad i onemogočili protest p ro t i p i san ju nemškega t i ska , je Hi t l e r jev zunanj i m in is te r R ibben t rop ukaza l nemškemu odpravn iku poslov v Prag i s posebnim te legramom, naj posk rb i , da češkoslovaška v lada ne bo mogla preko njega i n drug ih članov nemškega poslaništva v Prag i navezati nobenih u r a d n i h st ikov z B e r l i n o m :

»Mimo drugega p r o s im Vas i n druge člane poslaništva, naj poskrbe, da b i j i h prav tako k a k o r vas v nas lednj ih dneh tamkajšnja (češka) v lada ne mog la v nobenem p r i m e r u naj t i i n va9 nadlegovat i s prošnjami za moreb i tne obrazložitve (nerazumlj ivega p isanja v nemškem t i s k u i n nepričakovanega, prav tako nerazložljivega zapleta z Nemčijo). Bod i t e za tamkajšnjo v lado nedosegljivi!«

K e r na češkoslovaškem n i b i lo zaželenih nemirov , je H i t l e r ju prišla prav Madžarska s svoj im i apet i t i po Zakarpa t sk i U k r a j i n i . T u d i Zakar-patska U k r a j i n a a l i Zakarpa tska Rus i j a , k a k o r so jo včasih imenoval i v Jugos lav i j i , je imela od ok tobra svojo deželno vlado, obenem pa je b i l a od tedaj izpostavl jena s ta ln im zahtevam Madžar ske, k i b i se te slovanske deželice rada pr i l as t i l a . Doslej je Madžarsko p r i tej zahtevi ov i ra la Nemčija, ker je računala, da bo madžarski pr i t i sk še potrebovala p r i uresničitvi Hit ler jevega načrta 'za dokončno l ikv idac i j o os tanka Češkoslovaške' Dne . 13. marca 1939 je nemški pos lanik v B u d i m pešti sporočil Ho r thv ju , da b i H i t l e r 'sedaj ne ime l nič pro t i ' , če b i Madžarska uresničila svoje zahteve po Zakarpa t sk i U k r a j i n i . Ho r thv se je seveda za to Hit ler jevo pobudo takoj navdušil i n se še istega dne H i t l e r ju p ismeno zahva l i l :

»Vaša ekscelenca! — Najprisrčnejša zahvala ! —• Ne m o r e m V a m n i t i v celot i i z raz i t i , kako sem srečen, ka j t i ta dežela (Zakarpatska Ukra j ina ) je za Madžarsko — naj se i z ra z im tako, čeprav ne l j u b i m ve l i k ih besed — dejansko vprašanje živl jenjske vrednost i . — K l j u b našim pet tedenskim r e k r u t o m se bomo l o t i l i s tvar i najostreje in z navdušenjem. Dispoz ic i je so praktično že dane« V četrtek, dne 16. tega meseca, bomo sprožili obme jn i spopad, k i m u bo v soboto s ledi l g lavni sunek. — Dokaza Vašega pr i ja te l js tva ne b o m n i k o l i pozab i l i n Vaša ekscelenca l ahko vselej računa z jek leno trdnost jo . . . — S pr i ja te l jsko vdanost jo — Horthv«

S t va r i so torej potekale tako, k a k o r si je želel H i t l e r . Man jka l o je seveda samo še nekaj : vzrok, k i b i H i t l e r j u dal 'prav ico ' , da b i zasedel češkoslovaško. M a n j k a l i so nemi r i , k i naj b i j i h povzročile protičeške demonstraci je na Slovaškem, podkrepl jene z zahtevami slovaških voditel jev po odcepi tv i od Prage in po ustanov i tv i 'samostojne slovaške države. Nov i slovaški m in i s t r sk i predsednik S i d o r n i s tor i l tistega, ka r je H i t l e r s pomočjo svo j ih odposlancev na Slovaškem hotel doseči. K o t politični objekt, potreben za zaplet s češkoslovaško v lado v Prag i , m u je ostal samo še klerofašistični odstavl jeni slovaški m in i s t r sk i predsednik dr . T iso.

KLEROFAšIST dr . T I S O je ostal torej ED I N O H I T L E R J E V O U P A N J E ZA DOKONČNO L I K V I D A C I J O ČEŠKOSLOVAŠKE R E P U B L I K E Nan j se je nas lon i l in ga telegrafično pok l i ca l ? B e r l i n , praška v lada pa dr . T i sa p r ihodu v Berlin n i ov i ra la , čeprav b i lahko s lu t i l a , s kakšnim' namen i ga je H i t l e r pok l i c a l k sebi.

V vseh t reh dvoranah kran jske občinske skupščine je b i l a v soboto dopoldne svečana akademi ja ° b 70. ob le tn ic i prve mature na k r a n j s k i g imnaz i j i . Udeležili so se je vs i povo jn i g imnaz i j sk i profesor j i , d i j ak i g imnazi je , preds tavn ik i občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizaci j i n d rug i . — Po h i m n i Gaudeamus ig i tur , k i j o je zapel akademsk i k o m o r n i zbor , je o r i sa l razvoj te pomembne izobraževalne ustanove n jen d i r ek to r S to jan T r o s i . M e d d rug im Je omen i l , d a je v sedemdesetih le t ih na k r a n j s k i g imnaz i j i , k jer se izobražujejo d i j ak i kranj ske, radovljiške i n tržiške občine, ma tu r i r a l o 2772 m l a d i h prebivalcev Gorenjske. — Predsedn i k kran jske občinske skupščine S l avko Za lokar je na slovesnosti ob l jub i l , d a s i bodo v občini pr i zadeva l i , da bo K r a n j dob i l novo g imnazi jo . Sedanje poslopje j c namreč staro že ?7 let i n k l j u b obnav l jan ju i n preure jan ju ne ustreza več sodobnemu p o u k u . — Ob 70. obletn i c i prve mature so v sodelovanju z goren jsk im muze jem v Prešernovi hiši v K r a n j u odp r l i ' azs tavo . Z njo so p r i ka za l i delovanje ustanove v 70 l e t ih . Ob obletn ic i pa So i zda l i tud i spom insko pub l ikac i j o , s katero so o r i sa l i obdobje po zadn j i vo jn i . (A. Ž.) — Foto : F . Perdan

V petek začetek Male Groharjeve slikarske kolonije

iz škofje V škofji L o k i potekajo v t e h dneh zadnje p r ip rave Pred pe tkov im u r a d n i m začetkom dela Ma le Grohar jeve Jjukarske koloni je . Udeležba ° ° letos še precej večja, saj 8 0 Je pr i j av i l o več kot 300 f ^ n i r j e v l i kovn ikov i n ok rog 1 0 0 mentorjev — l i k o v n i h Pedagogov. P r i p r i j avah so W t o p a n e vse slovenske pokraj ine ter pon i r j i iz Niša, Beograda, Sarajeva i n Novega Sada. K e r j e letos udeležba precej večja od lanske, ^ C r i i p r ip rav l j a ln i odbor , da ] c ta ob l i ka izvenšolske dejavnost i p r i p i on i r j i h zelo Jj 1" ' 1 i ubij ena. Poleg l ikovnega

stvarjan ja i n srečanja s pk> " j i ima ko lon i ja za p ion i r je

^ P r a v l j e n i tud i dve d i tv i ; Večc

»edaliscu n a Spodn jem trgu M K i i n V C - d b i g imnazi jskega

M J D i n promenadn i kon-*oncert izvedbi

pr i rc -r pesmi v Loškem

na Mes tnem trgu v združenih orkestrov

godbe n a p iha la L o k e i n ZLrov.

P r i p i on i r j i h domačinih bo stanovalo približno 200 udeležencev koloni je . Vse v zvezi z gostitteljstvom poteka v redu. P i on i r j i iščejo v seznamih tiste, k i so že l ansko leto s tanoval i p r i n j ih . T u d i t ak i , k i n ima jo svo j ih o trok, sprašujejo, če b i b i l i l ahko gostite l j i .

N eko l i k o teže je z mentor j i — l i k o v n i m i pedagogi. Bo l j e b i b i l o , da b i lahko stanoval i vs i n a is tem mestu — v hotelu. Kaže pa, da j i h -tudi stanovanje po turističnih sobah po Škofji L o k i prav nič ne mot i , saj bodo letos nekater i v ko l on i j i že drugič i n tretjič. T u d i lotos upa odbor za p r ip ravo Ma l e Grohar jeve s l ikarske koloni je , d a se bodo p i on i r j i i n mentor j i v mestu p o d L u b n i k o m k a r najbol je počutili.

Poleg odbora Ma l e Grohar

jeve s l ikarske ko loni je i n republiškega odbora Z P M letos sodeluje p r i p r ip ravah tudi Zavod za šolstvo S R S in prek preds tavn ika še Društvo l i k o v n i h pedagogov Sloveni je. Letošnja ko l on i j a je vk l ju čena v uresničevanje idej J P I , k i so lotos pod geslom »Tisoč radosti«. J . G .

U s k l a d i t i d e l o gledališč

Pred nekaj dnev i je zveza ku l turno-prosve tn ih organizac i j sko f j a L o k a sk l i ca la sestanek za okrog lo mizo . Preds tavn ik i družbenopolitičnih organizac i j , gledališč i n Z K P O so razprav l ja l i o de lu t reh amate rsk ih gledališč v škofji L o k i i n o tem, k a k o b i usklad i l i n j ihovo delo.

V škofji L o k i razvi jajo amatersko gledališko dejavnost : Loško gledališče, eksper imenta lno gledališče m lad ih Oder — galeri ja in gledališče mlad inskega ku l tu rno umetniškega društva Gimnaz i je . V s a k o gledališče sestavlja svoj program predstav, p r i tem vsem trem man jka igralcev in režiserjev. Posebno ta prob lem občuti Loško gledališče, k i je še vedno osrednja gledališka hiša v Škofji L o k i . N a sestanku je b i l a izrečena mise l , da b i to gledališče vključilo v program predvsem dela za širši k r o g občinstva. Eksper imenta lno gledališče m lad ih Oder-galeri ja

se je v pre tek l ih dveh sezonah predstav i lo z bol j zahtevn i m i dol i i n p r i tem pokazalo v isoko kval iteto. S t ak im del o m naj b i nadaljevalo. T u d i k u l t u r n o umetniško društvo gimnazi je naj b i se vsako leto predstav i lo z vsaj eno premi-ero. N a oder naj b i postav i l i dela, k i j i h zajema učni prog ram slovenskega jezika aH svetovne književnosti.

V s a t r i gledališča naj se pred novo gledališko sezono sporazumejo, katera dela bodo predstav i la loški p u b l i k i , kdaj bodo premiere in kdo bo predstave reži r a l . Prvo sezono bi domači igralc i p r i prav i l i t r i aLi štiri predstave. Za nekaj predstav pa bodo povab i l i v gostovanje druga gledališča.

Za uspešno izvajanje zastavljenega programa na} se izvo l i umetniški svet, katerega člani bodo preds tavn ik i loških gledališč Ln zveze k u l turno-prosvetnih organizaci j sko f j a Loka . L . B .

Pohujšanje v dolini šentflorjanski

V ponedeljek zvečer, 31. maja , sta v dvoran i gledališča Tone Čufar n a Jesenicah predsednik Z K P O občine Jesenice i n predsednik republ i škega odbora gledaliških skup in Slovenije svečano odpr l a X I V . srečanje gledaliških skup i n Sloveni je.

K o t p r v i so se občinstvu predstav i l i člani amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic s farso Pohujšanje v do l i n i šentflorjanski. S predstavo, k i so j o člani gledališča prvič p r i p rav i l i ob praznovan ju 25-letnice gledališča, so navdušili t ud i tokrat , saj je Cankar jevo zaničevanje i n zasmehovanje z l obn ih i n hinavs k i h mora l is tov i n lažnih rodol jubov izzvenelo k a r najbol j p r i s tno i n prepričljivo. V

vlogah šentforjanskih domol jubov so nastopal i večinoma dolgoletni člani amaterskega gledališča: S tanka Geršakova, S lava Marošičeva, V e r a Sta-retova, Mar j ana čebuljeva, Jernej Pogačnik, F ranc i Pogačnik, Oto Gerde j , Janez Kavčič i n Teo L ip i ce r . Farso je režiral i n scenograf iral Bo j an čebul]. Danes popoldne bo na sporedu k r i m i n a l k a Agathe Chr i s t i e Mišolovka, k i j o bo upr i z o r i l a gledališka skup ina Delavskega prosvetnega društva Svoboda tz Po l zele, zvečer pa d rama VVil l iam Inge Avtobusna postaja, k i j o bo jeseniškemu občinstva predstav i lo amatersko gledališče S lava K l a v o r a i z M a r i bora .

D. Sede]

V av l i osnovne šole Gorje razstavl jata svoja dela s l i ka r j a 0 j l v a . Devetak i n Pavel Smole j . Predstav l jata se z akvare l i ,

U in r i sbami , k i zajemajo predvsem realistične podobe iz ^ravc, portrete i n nekatere neko l iko abst raktno zasnovane

Poizkuse.

Razstava bo odpr ta do 15. jun i j a . Na Rodinah so v soboto na rojstni hiši pisatelja Janeza Jalna (1891—1966) odkrili spominski ploščo temu znanemu pripovednika za ljudstvo (Ovčar Marko, Vozarjl, Bobri Itd.).

G L A S * 8. S T R A N S R E D A — 2. J U N I J A 197) 1 —*

Prešernova koča na Stolu že odprta

P lan insko društvo Javorn ik-Koroška Be la , k i oskrbu je U r i p lan inske posto janke i n ptaninske domove, je p red dnevi že odpr lo tud i Prešernovo kočo na S to lu . P l an inc i so vse po t i , k i vodi jo n a S to l , poprav i l i i n obnov i l i . Cesta 4o Valvasorjeve koče pod S t o l o m je prevozna, kočo pa •bnav l ja jo , vendar je odpr ta .

Precejšen ob i sk so že zabeležili tud i v K r m i in ured i l i b i vak v Spodn j i K r m i . S tan i -fcv» kočo pod T r i g l a vom bo

do p redv idoma odprla 15. Jun i j a .

O s k r b n i k i Prešernove koče n a S t o l u prav i jo , d a že nekaj let pr iha ja jo n a najvišji v r h K a r a v a n k večinoma le avstr i j s k i p l an inc i z one s t ran i K a ravank. Ob i sk domačinov upada , čeprav so po t i dobre, shojene, v zpon n i prenaporen. V s e k a k o r p a je pogled in razgled z v r h a S to la tako lep i n čudovit, d a ob iskova lcem n i žal naporov nekajurne hoje. D . S.

5 0 - l e t n i c a g a s i l s t v a

n a P r i m s k o v e m Gas i l sko društvo K r a n j —

F r i m s k o v o bo ta teden pros lav i lo p o d pokrov i t e l j s t vom tovarne I B I 50. oble tn ico obsto ja gasi lstva n a P r imsko vem. Ob tej p r i l i k i bo tud i prevzem novega orodnega gas i lskega avtomobi la , za katerega so pr i speva l i denar preb i va l c i i n podjet ja , posebno p a tovarna I B I .

1921. leta so n a Pr imsko vem ustanov i l i gasi lsko četo. T a k r a t so začeli zb i r a t i tud i pr ispevke za gradnjo gasilskega doma. N a P r i m s k o v e m kx oko l i c i so zb ra l i takrat prek 33 tisoč k r o n . K m a l u so pos tav i l i s to lp z manjšim pros t o rom za orodje. 1930. leta pa so začeli g rad i t i nov gas i l sk i d o m . Dokončno zgraj en je b i l 1932. leta.

V s a leta po ustanov i tv i je število članov društva naraščalo, z različnimi pr i red i t vam i p a so z b i r a l i denar, da so b i l i gas i lc i t u d i vedno bo

l je opreml jen i . P r i gas i l sk i četi so p r ed vo jno delovale t u d i razne ku l tu rne skup ine : d r a m s k i odsek, pevsk i zbor, l j u d s k a knjižnica.

1964. le ta sta se operat ivni gas i l sk i enoti na P r imskovem k i v K r a n j u združili v enotno gas i lsko društvo K ran j - P r im-skovo. P od tem imenom društvo deluje še danes. 1965. leta je b i l o društvo odl ikovano z r edom zaslug za narod s s r eb rn im vencem. Pred dvem a l e toma je društvo s pros tovo l jn imi p r i spevk i kup i l o novo mo to rno črpalko, v začetku letos p a še nov avtom o b i l .

Ob 50. ob le tn ic i gasi lstva n a P r i m s k o v e m bo v petek zvečer v dvorani zadružnega d o m a n a P r i m s k o v e m slavnostna seja društva, v nedel jo popoldne p a bo ne glede n a vreme pred gas i l sk im dom o m zborovanje i n prevzem gasi lskega av tomobi la . A . ž .

Gojenci Vzgojnega zavoda urejevali Preddvor

Gojenc i vzgojnega zavoda v P r eddvo ru so n a začetku a p r i l a z veseljem spre je l i poz iv Turističnega društva k akc i j i Apri l -mesec čistoče. N a sestanku domske skupnos t i so se dogovor i l i , da bodo nap isan i poz iv društva razmnožili i n ga razde l i l i vsem učencem osnovne šole, le-ti pa so j i h da l i staršem. Osnova l i so 7-člansko komis i j o , k i so jo sestavl ja l i gojenci zavoda, p reds tavn ik i posameznih vzgo jnih skup in . V s a k a skup ina je izdelala program. P r i tem so gojencem pomagal i t ud i vzgoj i te l j i , osrednja komis i j a domske skupine pa je sk rbe l a za izvajanje program a .

Dekleta in fantje so se lot i l i naloge neverjetno resno. V s a k dan so urejeval i oko l i co doma , gredice, park , zelenice, sprehajalne steze in igrišča, najtežjo nalogo pa so ime l i učenci, k i so skrbe l i za čistočo struge potoka Suhe skozi Preddvor , k a m o r vaščani kaj rad i mečejo smet i , i n ceste skoz i Preddvor . Vaščani so vsak dan občudovali gojence, k a k o so s samoko ln ico odvažali smeti na smetišče, k i so ga prav tako ured i l i gojenci doma. N j ihova prizadevnost je spodbud i la mars i katerega vaščana, da je poskrbe l za lepšo oko l i co svojega stanovanjri. Gojenc i so opozar ja l i svoje sovrstnike, naj ne mečejo smeti po t leh, predvsem pred trgovino.

21 fantov iz zavoda je urejevalo tudi oko l i co hotelov B o r in G r a d . P od vodstvom vrtnar ja so ured i l i a l psk i vr t , pobra l i smeti okrog jezera in ured i l i sprehajalno stezo za Gradom. Vodstvo hotela j ih je nagradi lo . Denar bodo po

r a b i l i za izlet a l i za ogled f i l m s k i h predstav. Pr iprav l ja jo p a se že za novo akc i jo . Z a zbor goren jsk ih akt iv is tov bodo u r ed i l i p r i r ed i t ven i prostor ob jezeru.

V razgovoru s pr i zadevn imi fant i i n dekle t i smo izvedeli , d a bodo olepševalno akci jo še nadal jeva l i . Zavedajo se, da je to del nj ihove samovzgo ja

J . Košnjek

»Mongolci« v Cerkljah Ce bo vse po sreči, se bodo

še letos v Ce rk l j ah nase l i l i »mongolci«. Seveda ne t i s t i Mongo l c i iz Mongol i j e . Zavod za gojitev d iv jad i Kozo rog namerava v Ang l i j i k u p i t i fazane mongolce.

N a fazanar i j i v C e r k l j a h letno vzredi jo 18 do 20 tisoč fazanov in 2000 jerebic . Dve t re t j in i fazanov in jerebic spust i jo v domača lovišča,

eno tret j ino p a prodajo lovs k i m družinam širom po Sloveni j i . Posebno i ta l i jansk i l ovc i r ad i hod i jo v lov na fazane. Neka te r i so v Cerk l j a h že ka r redn i gosti .

De lavc i fanazari je so si lani ogledal i fazanari jo v Belt inc ih v P r e k m u r j u i n Zclendvo-r u na Hrva t skem, da b i izme* n ja l i i zkus tva p r i vzrej i fazanov i n jerebic .

J . V .

Ž B V I L - A

K R A N J

sprejme v zaposlitev:

več prodajalcev manufakturistov

več prodajalcev tehnične stroke

Zaposl i tev je v b lagovnic i Cerk l j e . Možnost zaposl itve je takoj a l i po dogovoru. P ismene ponudbe je treba pos la t i na naslov 1. j un i j a 1971.

do

Nov gas i l sk i av tomob i l gasi lskega društva K r a n j — P r i m s k o v o . Z n j i m uprav l j a gasilec Mirko Gorjanc. — Fo to : F . Pergun

Razp i sna komis i j a p r i svetu delovne skupnos t i up ravn ih organov

skupščine občine Kranj

razpisuje naslednja prosta delovna mesta:

1. knjigovodje v davčni up rav i Pogo j : srednja s t rokovna izobrazba in 2 le t i de lovnih izkušenj;

2. strojepiske (2 delovni mesti) Pogo j : končana dvoletna admin is t ra t i vna šola a l i štiriletna up iavno adminis trat iv n a šola

Kandidati naj p ismene vloge z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev pošljejo razp isn i komis i j i upravn ih organov skupščine občine K r a n j , T r g revolucije I, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.

p L E D A — 2. JUNIJA 1971

Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, C E S T E IN RAZCESTJA)

IV. DEL »Res, kaj b i govor i la o tem? I n ne vem, zakaj

•em sploh? N i s e m žena tiste vrste, k i j i je preb i ranje t a k i h nov ic edino b r a n j e . . . V i d i m , zamorila sem v a j u . . . Gospa s i bo celo m i s l i l a , * a n i sem njenega ob i ska v e s e l a . . . O, ne! Vse , ki so b i l i d ob r i s F r i c em , spoštujem in i m a m i » d a . . . T u d i F r i cev i l jubezni do vas ne nasprotu jem . . . Razumet i morate ! To so samo s k r b i , ki j i h i m a sleherna m a t i za s ina . . . O tud i v i boste t ak i , ko bo vaš s in odrasel . . . No , ne » m e r i t e ! Tako j v am pr inesem mal ico . . .«

»N i treba, gospa,« p rav i Stc f i , k i jo je gospa naprav i l a zamorjeno.

»Ni t reba ! K Char l o t t i se bova odpel ja la. R a d b i j i predstav i l Stefi!« tud i F r i c u n i , da b i še •s ta ja l doma ob takem mate r inem razpoloženju.

»Toda v r n i l a se bosta. Ka jne , da se bosta?« »Bova, mama,« p rav i F r i c , nato pa že zunaj

Stef i : »Ne smeš j i zamer i t i ! O sebi odločam jaz. * a tud i m a m a bo dobra s teboj, boš v ide la ! N i «e t i t reba bat i , da bo taka k a k o r tvoja penz-berška tašča, o ka te r i si m i pripovedovala.«

»Morda ima mama vendarle prav. F r i c ? Morda sem zares samo prinašalka nesreče, kako r me Je k r s t i l a moževa mat i v Penzbergu!«

»Ne, Stef i ! N i s i ! N i s i ! Samo t i me lahko osrečiš! Zato pozabi na Penzberg! Pozabi na vse! M i s l i na novo življenje! N a novo ž iv l jenje. . . «

Toda Stefi ta h ip na to, 'novo življenje' še ne »nore m i s l i t i in j i te besede zvene prazno, kako r če b i j ih bra la in skušala dojet i v k a k i ekspre-sionistični pesmi , k i so že celo desetletje v mod i .

»Morda b i b i lo najbolj prav, ko b i z večernim • l a k o m odpotovala.«

»Ne, Stefi! Ne! Ne pus t im te! Saj me imaš rada , saj me imaš rada ! Tako zelo se te že želim. V Char lo t t enburg bova šla. A he k Lotte, marveč k advokatu , zelo znanemu advokatu , ki t i bo 'svetoval, kako boš najhitreje dosegla ločitev . . . To bova storila.«

Ste f i ne ve kaj b i . Tako tesno j i je p r i s rcu . Toda ta h ip j i je prav, da je s F r i c em . Ko b i je ne našel F r i c , b i se m o r d a znašlo njeno ime že j u t r i v k r o n i k i b e r l i n sk ih samomorov . . .

7 V i l a najbol j slovečega in za ločitvene procese

najsposobnejšega ber l inskega odvetnika dr . Tho-masa T ichaucr ja , čigar ime je i z t i ska znano tud i t ak im, k i ga ne potrebujejo, je v Char lo t t enburgu na obrob ju gozdnatega Grune-vvalda, k i se kot blagodejen zal iv čistega z raka razpros t i ra med charlottenburškim i n w i l -mer sdo r f sk im prede lom ber l inskega velemesta. Skozenj vod i ravna in široka cestd, k i povezuje vzhodni i n zahodni be r l insk i predel m i m o d i rkališča, Deutschlandhal le in F u n k t u r m a v ul ice vse do Brandenburških vrat in Reichstaga v središču Ber l ina . Vsepovsod je velemestni h r u p in velemestni zrak, tu v v i l i pa je skoro podeželska tišina i n ozračje še nezastrupl jeno. Sem sta pr i šla F r i c in Stef i , ker dr . T ichauer ja n i b i l o v njegovi p i sa rn i , pravzaprav v pravem .odvetniškem podjet ju ' , saj i m a znani odvetnik preveč dela, da b i ga mogel oprav l ja t i sam. Tako so od-vetn ikov i sodelavci povedal i F r i c u , kako r da b i m u rad i r ek l i , naj svojo zadevo razloži n j im , ker jo bodo tako a l i tako oni reševali ( »Z vednostjo in po navod i l ih svojega šefa.« so v l judno pojasn i l i ) , pa n i nič pomagalo. F r i c se je hotel pogovor i t i sam z 'zvezdo' berl inskega odvetništva, j a , s s am im dr . T ichauer jem, s ka te r im so ga povezali telefonsko šele, ko se j i m je predstav i l kot svetnik za bio log i jo vojnega min is t rs tva . Ta naslov je zalegel, da so d r Tichauer jev i odvetnik i posta l i še spoštljivejši in da ga je tud i dr. T ichauer sam sprejel v svoj i v i l i z vsem spoštovanjem in pazl j ivo poslušal p r imer .mi lost i j ive', kako r dok to r naziva z vsem spoštovanjem Stefi in ob l jubl ja , da se bo za njen pr imer osebno zavzel, seveda s pomočjo svojega miinehenskega

pooblaščenca dr . Ludv i ga H i rsch fe lda , oddaljenega sorodn ika medic inskega svetn ika i n doktorje-vega pr i jate l ja , znanega seksologa i n šefa medi c inskega ins t i tu ta za seksologi jo dr . Magnusa H i rsch fe lda .

»Dr. Magnus H i r sch f e ld m i je s spoznanj i svoje p rakse pomagal raz jasni t i že mars ika t e r i zapleteni zakonsk i p r imer . Njegova pr izadevanja n a med ic inskem področju so sorodna m o j i m pr i za devanjem na pravnem področju. D r . Magnus fij r a d s svo j imi pr i zadevanj i pomagal l judem do zdrav ih in t r dn ih medsebo jn ih zakonsk ih odnosov z ustanavl janjem zakonsk ih posvetovalnic, jazi pa, da b i vp l i va l na spremembo zastarele zakone* daje, k i je p r i nas, v p r imer j av i z zakonodajo ob' koncu prejšnjega stoletja, po le tu 1900 z d r sn i l a celo za ko rak nazaj i n nam zato povzroča celo vrsto težav prav p r i reševanju prob lemov , kakršen je na p r ime r t u d i p r i m e r m i los t i j ive. K l j u b temu, da naši zakon i dopuščajo ločitve, je ločitev včasih zelo težko doseč i . . .

»Težko doseči?« se zdrzne F r i c . »Mislite, gc* spod doktor, da bo to t u d i v p r i m e r u m o j e . . * moje pr i jate l j ice . . . «

»Jaz, oz i roma moj zastopnik dr . Ludv i g Hirsch-" fe ld s tvar i prav gotovo ne bo zavlačeval. L j u d je navadno mis l i jo , da ločitve zavlačujemo odvetn ik i , v resnic i pa se to dogaja, to vama m o r a m že vnaprej povedati , zarad i naše nemogoče i n mars ikda j celo kont rad ik to rne zakonodaje, k i b i jo b i lo treba že zdavnaj r e f o rmi ra t i , posodobit i . . . Ja , pred četrt stoletja smo b i l i v tej zakonodaj i mnogo na boljšem, saj smo tedaj po zaslugi soc ia ln ih demokratov v Reichstagu ime l i še paragraf, k i je dopuščal ločitev razrvan ih i n uničenih zakonov že na temel ju medsebojne odtuj i tve, medsebojnega neprenašanja zakoncev. In t ak ih zakonov, kjer zakonca ne moreta več t rpet i i n prenašati d rug drugega, je p r i nas neznansko ve l iko ! To samo po sebi ne b i b i lo zlo, ko b i se prav zaradi tega z la dan za dnem ne pora ja l i zločini, s kakršnimi se zaključujejo marsikatere zakonske tragedije. Žena, k i ne more več prenašati moža, ga u m o r i , a l i pa obratno. To lahko dan za dnem preb i ramo v naših časnikih med k r o n i k o umorov in samomorov.

»Če ne bo slabše, še umreti ne bo treba«

Pretek l i teden sva s foto-^ p o r t e r j e m ob i ska la najsta-^jšega preb iva lca škofjeloške °°Čihe. Po o zk ih ko lovozn ih Poteh v Jarčji do l in i in po dolgem i skan ju sva se s spačk o m le pr ipe l ja la do prave h i $ e — k Se laku. Na j ino »žrtev« sva našla na d ivanu. Še vedno čvrstemu možaku n i " i l o treba dvakrat reci za kratek pogovor, pa se je že zna-* e l P r i m i z i na k l op i . 95-letni F r a n c Ganta r se je najbol j Razveselil da r i l a predsednika škofjeloške občinske skupščine Zdravka K r v ine , k i sva mu 8a v njegovem imenu ob tej Priložnosti izročila. Možak, k i x n n ne b i nihče pr i sod i l , da m u man jka do stotice le še S5* , e t> Je b i l takoj priprav-Jjen povedat i nekaj zanimivosti iz njegove mlados t i .

»Rojen sem b i l nedaleč od In sem se sem gor priženil.

*" 2 1 let i sem prišel gor, prej " f 0 1 Pa de la l na Jesenicah.

žena m i je k m a l u u m r l a £ m i zapust i la dve deklet i .

J"alu sem se drugič poro-• Tud i ta Je k m a l u u m r l a spet sem ostal sam s še

tu

t r emi o t r ok i . Najstarejši hčerk i je zdaj 70 let i n je še živa.«

Mnogo hudega je F ranc mora l prestat i doslej . A tako hudo kot I. svetovna vo jna ga n i pr izade la nobena stvar.

»Vojsko sem služil še za cesarja F ranca Jožefa v G r a d c u t r i leta. Najhujša pa so b i la leta I. svetovne vojne. Takra t sem b i l v Ga l i c i j i ujet štiri leta. B i l sem p r i ' kanon ih ' . Le ta 1918 sem se v r n i l i n p r i nesel v vas črne koze. Takra t je u m r l o v Jarčji do l in i 14 l jud i , med d rug im i tud i hčerk a . V e m pa, da sem j i h jaz pr inese l , ker so se najprej pojavi le p r i naši hiši. M e d obema vo jnama sem b i l doma , med II. svetovno vojno pa sem še vedno po svoj ih močeh pomagal par t i zanom in za svoje zasluge prejel dve odlikovanji.«

Franc do letos n i vedel, kaj je bolezen. Pred približno mesecem pa ga je zagrabi lo Prebolel je hudo pljučnico, a se m u ob naj inem ob i sku sledovi sploh niso več poznal i . Domači so m i povedal i , da je pred tem govor i l o kašlju kot o povsem brezpotrebni

s tvar i . K e r je tako zdrav, še vedno rad pogleda po svetu.

»Lansko leto me je vnuk Lo jze pel ja l na le ta lsk i m i t ing na B r n i k . O ja , z av ionom b i se že pel ja l , tako 'p lesal ' pa ne b i po z r aku . Veste, včas ih sem tud i zelo rad plesal . Se p red lansk im sem se zavrtel na veselici na Dobračevi. Sp r em l j am pa še vse dogodke. Prav rad poslušam rad io , televizije pa ne morem gledat i , ker me bol i jo oči. K d o b i s i m i s l i l , da bom videl na starost tak napredek, še posebno se m i zd i čudno, da je človek lahko zavzel luno.«

Ka j je vzrok, da je F ranc dočakal tako starost i n se lahko še čil i n zdrav vsak dan sprehaja okrog hiše. Prav i , da je jedel tobak kar naprej , p i l pa n iko l i ni posebno vel iko, ker n i b i lo denarja. Torej mu je so l idno življenje pr ipomog lo k tako v isoki staros t i .

Ob slovesu je b i l njegov st isk roke še prav krepak. Ob naj in i želji, da b i dočaka l sto let, pa je dejal:»Ce ne bo slabše, še umre t i ne bo treba.« J . Govekar

Najstarejši prebivalec škofjeloške Jaičje doline. — Fo to : F. Perdan

Kdor bere, več ve, več zna N a u n i v e r z o , v e n d a r

b r e z štipendije P o d tem geslom je potekalo enoletno tekmovanje za nagrade najzvestejšim ob iskova lcem i n b ra l cem odde lkov Osrednje knjižnice občine K r a n j tn nekater ih pobraten ih knjižnic Ju goslavije, v čačku, K a r l o v c u , Tetovem, M o s t a r j u , S r e m s k l i n K o s o v s k i M i t r o v i c l ter n a Ce t in ju . Med t em k o so druge knjižnice nagrade razdel i le že pre j , je b i l v K r a n j u določen enoletni r ok i n žrebanje 26. ma ja tega leta. Najlepše nagrade s ta pr ispeva l i podje t j i I S K R A Commerce i n S L O B O D A ćačak, lepe p a so bi le tud i nagrade I B I , T E K S T I L I N D U S A ter C R E I N E K r a n j . Knjižne nagrade s ta pr ispeva l i knjižnica sama i n knjižnica n a Cet in ju .

Zda j , k o so skora j vse občinske skupščine že sprejele družbeni dogovor o štipendir a n j u i n k r ed i t i r an ju študentov i n d i jakov , l ahko pogledamo i n ocenimo, kakšno vlogo bo štipendija kot dragocena invest ic i j ska naložba v izobraževanju kadrov odigra la v pr ihodnje . Ob bol j j a sn i določitvi njene funkc i je l ahko postane prav i lno štipendiranje i n kred i t i ran je pogoj za ugodnejši soc ia ln i sestav študentov n a sredn j ih In v i s ok ih šolah, še vedno je soc ia lna s t r u k t u r a študentov n a s lovensk ih visokošolskih zavod ih precej drugačna od stvarne socialne i n družbene s t rukture , k i je s icer značilna za s lovensko prebiva lstvo .

P o poda tk ih zavoda za stat i s t i ko je b i l o leta 1969 na naših višjih i n v i s ok ih šolah zelo m a l o študentov i z kmečkih m de lavsk ih družin. Največ študentov p r iha j a i z našega glavnega mesta , L jub l j ane , slede j i m študentje i z K o r o ške i n Štajerske, Goren jske , zasavsko — sav in j sk ih kra jev

i n Slovenskega P r i m o r j a ter Not ran jske , Dolenjske i n podravsko — p o m u r s k i h kra jev .

število štipendij je po posameznih regi jah še vedno precej neenakomerno razdel jeno. Največ je štipendij med p r i m o r s k i m i i n notranj s k i m i študenti, slede j i m koroški i n štajerski, zasavsk i , gorenjsk i , l j ub l j ansk i , pod r a v s k i in p o m u r s k i ter dol en j sk i .

P o poda tk ih zavoda za stat i s t iko tako pre jema štipendi je le 21 odstotkov r edn ih študentov a l i 2123 študentov.

Venda r p a po d rug i s t ran i ugotav l jamo, d a ostajajo štipend i j sk i razp i s i brez odziva. P o poda tk ih l jub l j anske un i verze je od štipendij, razpisan i h v času o d septembra do decembra 1968, ostalo 20 odsto tkov štipendij nerazdeljen i h . Soc ia lno ekonomska komi s i j a skupnos t i l j ub l j ansk ih študentov razpolaga s podatk i , da gospodarstvo ne najde interesentov za približno 30 odstotkov svo j ih razp i san ih štipendij. D . Sedej

P rvo nagrado od 26, gramofon I S K R A M I M I , je v P ionirs k i knjižnici dob i l a Staša M e i i a k ; p r v o o d 16 v L j u d s k i knjižnici, sesailec za p rah S L O B O D A M I N O R , je dob i l E m i l Kološa; p r v o nagrado od 12 v študijski knjižnici, r ad i j sk i t rans js torn ik I S K R A D E N I S , pa M a r i j a Zapk>tnik. Osta l i nagrajeni so b i l i :

P i o n i r s k a knjižnica — Ajdovec Olga, Borovec Van ja , B u r n i k S lavko , Cimžar Bo jan , Damjanovič Jasna, Go lob Janja , H r i b a r Brane , Jeseno-vec Leon ida , Jovanovič Marj a n , K a l a n Tomaž, K r a j c a r B o r i s , M o d r i j a n Mar j an , Ore-h a r Drago, Pajestka Aleš, Po lka Brigi i ta, Pacek Jože, P i r e Dar ja , Petrič Nevenka,

Sintič Irena, štembergar Janez, štefe M a r i j a , VadnjaJ S imona , Verdenuk Ivan i n Z o r k o M i l a n .

L j u d s k a knjižnica — Ažman Anton , Bratkovič F ranc , B u r -ke lca V i d a , Čebuli j Ivana, Golob V i d a , Lovšin Dušica, M l i n a r K r i s t j a n , Pogačnik Ja nez, S i r k Dušanka, Starover-s k i Magda , štalekar A lb ina , T r i l e r Zo f i ja , Vaienčič Janez, V i d m a r Avgust i n Volčič Angela.

študijska knjižnica — Belič Andre j , Bened ik Stane, Breška Za la , Božič Zoran , Jan M i r a n , Kovač Iva, Plestenjak Meta , Poronta Dan ica , Podjed Tone, S u h i Leon i n šiling Mar j an .

Nagrajena bodo prevze l i na* grade p r i posameznih oddefr k i h . Knjižnica je prepričana^ d a 325 bralcev dnevno h o d i * njene oddelke v prepričanjn* i n zavesti, d a j e dobra s t r * kovna a l i leposlovna knjiga 1 današnjemu človeku nujna potreba, d a b i brez nje b đ dost i revnejši i n manj razgle* dan i v življenju, umetnost i in" znanost i .

K j u b tej zavest i , l a s tn i v * čini naših občanov, p a i m * m o še prevel ike odstotke W k i h , k i j i h je le še treba opo* zar jat i z us t r e zn imi obiskana* rek lame n a ve l iko m pO1 membno vlogo, k i j o imajo knjižnice v našem vsakdo n j em življenju, d e lu i n hitreJ* šern vsestranskem družbenenJ razvo ju.

č e je enoletno tekmovanj* k a k o r k o l i p r ipomog lo k tej popular i zac i j i knj ige i n kn j i i * ničarstva, k povečanju zaves t i , d a n a m je vsem knjiga najzvestejša zaveznica in i«* f o rmator i ca n a življenjski po t i , potem je doseglo svoj n#men.

650 let T r ž i č a

Tako le opisuje Lavtižar svoj p r i h o d v Tržič (močno skrajšano): »Nenadoma je potegni la sapa i n me odp iha la s prve službe v drug i k r a j .

5 škofijskim od l okom sem b i l ok t ob ra 1877 prestavl jen iz Gor i j v T r ž i č . . . Sosed, k i je ime l dobrega kon ja , je naložil zaboje na voz i n j i h odpe l ja l p r o t i Tržiču, drug i dan p a sem odšel tud i jaz s pa l ico v r o k i v novo službo. Štiri ure pešhoje iz Gor i j do Tržiča so m i b i l e pr i j e ten sprehod . . , K a r ug ledam od daleč kon ja s p r a z n i m vozom. V v o z n i k u spoznam soseda, k i je pe l ja l prejšnji dan moje blago v Tržič. N i mogel p rehva l i t i Tržičanov, k i so vso opravo znos i l i v kap lan i j o i n še n jemu dobro postreg l i .

Dospe l sem na rob h r i b a k podružnici sv. Neže, k i p r ipada župniji Kovo r . O d nekdaj je de la la ta cerkev soseski ve l iko preglavico. Ze tretjič so j o m o r a l i z ida t i , ke r b i se b i l a zarad i slabe podlage k m a l i podr la . Končno j o je ko vo r sk i župnik F ranc Ksave r Boh ince leta 1864 temel j i to poprav i l . Izročil je z idanje nove, torej že tretje cerkve, slovečemu z ida rskemu m o j s t r u Matevžu Medvedu . T a j o je postav i l na brano , t. j . na temelj j e l ov ih stebrov. O d tega časa je dobro zavarovana. Matevž Medved je b i l mož i z redn ih stavbenih zmožnosti. K o t s in prepros t ih kme t sk ih staršev n i ime l priložnosti za s t rokovno izobrazbo. K l j u b t emu ga je pr i ro j en i razum usposob i l za dela, k i j i m še inženirji n iso b i l i kos . . . (Vendar tud i Medvedov i temel j i n iso vzdržali i n so mora l i tud i njegovo stavbo leta 1967 porušiti. — Op. J . R.)

Od Sv. Neže dalje je šla cesta navzdol . Doh i t e l me je deček, k i se m u je zelo mud i l o , ke r so ga b i l i pos la l i v Tržič v loter i jo i n je b i l že zadnj i dan za stavo. T a tržiška loter i ja , k o m u n i b i l a znana? O njej so vedno govor i l i , zanjo sk lada l i denar posamezn ik i a l i večje družbe. K o l i k o r p a niso zastav i l i domačini, so j i m pomagal i še okoličani iz Kovo r j a , Križev i n d rug ih vasi , k i so nos i l i t rdo zasluženi denar v ko l ek turo . In k o so b i l e vzdignjene številke, kakšno razočaranje! K l j u b temu n i ponehala strast, marveč je rast lo upanje na pr ihodn jo srečo, ko bodo zopet izžrebane druge številke. Pozneje je b i l a vendar odprav l jena ta mora , k i je pobra la l judem ve l iko denarja.

Deček je stekel s ceste n a bližnjico, da b i prišel čimprej v Tržič, jaz pa sem ogledoval cerkev sv. J u r i j a na griču i n nad n jo pod r t i grad Al tgutenberg, k i ga je razsul potres 26. marca 1511. Nemško ime je dob i l od Dobrče, p lan ine med Begun jami i n Tržičem. K o so de la l i p r i Sv . J u r i j u žagrad, so i zkopa l i

nekaj močnih kos t i , k a r je kazalo, da je b i l o tuka j gra jsko pokopališče in di so b i l i l a s tn ik i gradu p rav i koren jak i .

Tačas je prišla po cesti gor od B is t r i c e s tara ženica. Opr t a je b i l a na pa l ico i n sk lon jena p ro t i zeml j i , k a k o r da b i že rada legla v grob; sape pa še n i ime la težke, k a r sem spoznal iz njenega govorjenja.

.Gospod, to je H u d i grad ' , je začela pr ipovedovat i . ,Bog ve, k o l i k o denarja je zasutega pod kamenjem, p a nihče ne more p r i t i do njega, ker ga varuje ve l ika kača. A l i še niste slišali o tem?'

,Nič, r ad poslušam.' .Graščak je b i l J u r i j , gospa pa Neža. Z i da l a sta vsak svojo c e r k e v . . '

B i l o je bogastvo, da s i ga še m i s l i t i ne moremo. Toda kaj se je zgodilo potem? Njega so odpel ja l i T u r k i v sužnost, gospa p a je k m a l u o d žalosti u m r l a , ed ina hči pa je zasuta pod tem z idovjem. Prav i jo , da je hči sp reme njena v kačo.'

Zena je sedla na kamen ob cesti i n odložila staro vrečo, k i jo je irnej, k a k o r nahrb tn ik pr ivezano na ramenu. Sprev ide l sem, da m i hoče še veo povedat i .

,Le nadal ju j te ! ' sem p r i p o m n i l . , 0 , k o l i k ok ra t sem že šla tod m i m o ! . . . D o m a sem v tržiških rovt ih. «*

Danes pričakujejo Tržičani novega kap lana , k i pr ide jo do l z Gorenjskega. ' .Povejte še kaj o zak le t i hčeri,' sem p r e k i n i l ženo. . ,Neko j u t r o je šel mežnar dan zvonit . P r i t