INTERVJU

Dr. Anselm Griin, benediktinski menih

Seveda kdaj tudidvomim o Bogu

Ko se pojavi v črnem habitu ii) te pogleda s toplimi očmi, bi muvse izblebetal. Morda tudi zato, ker veš, kako se berejo njegoveknjige, ki se, fascinantno, dotaknejo tudi tistih, ki verujejo vateizem. Počaka, da se usedeš, nato pa začne dr. Anselm Grunpotrpežljivo odgovarjati, kljub bliskavici, ki ustvarja nemir. V njemga ne. Zanj prav tako ni tabujev, beseda je čista in jasna. Je avtorštevilnih knjig; nazadnje smo prebirali Bog, vest in denar- menihin menedžer v pogovoru. Mnogim je ljuba Živimo zdaj! - o srečistaranja, ženskam pa je najbližja tista, ki slavi njih.

metnim gospodarjenjem ustvarim ozra-čje, v katerem bo lahko 300 zaposlenihrado in kreativno delalo. Denar vednosluži ljudem, z njim moramo odgovornoravnati. Z denarjem si lahko veliko omo-gočimo. Zame osebno to pomeni, da po-trebujem notranjo svobodo, da od denar-ja nisem odvisen. In vse to ima opravititudi z Bogom. Denar je ena od realnostisveta. Nekateri, ki jih je denar obsedel, bisi najraje predstavljali pobožni svet kotsvet, ki nima nič opraviti z običajnim.

Med čustvi in denarjem obstaja pove-zava. Jo lahko razložite?Denar sproža občutja, da. Opažam, daje povezan s pohlepom in strahom, daga bomo izgubili. Bistvena sta notranjasvoboda in zaupanje. Denar lahko tudiosami. Opažam, da je denar pomembnadružinska tema, predvsem kako ga ženain mož,upravljata. Pogosto je nekaj skriv-nostnega. Včasih mož ne pove ženi, kajse dogaja z denarjem. Neki mož je deni-mo šele po poroki izvedel, da ima ženaza 100.000 evrov dolgov. Denar je torejzelo občutljiva tema in sproži pri števil-nih tudi vprašanje, ali so prejeli dovoljljubezni ter ali je mogoče, da manko na-domeščajo z denarjem. Pomembno jetudi dedovanje po smrti staršev. Bratje insestre se zavoljo tega pogosto sprejo. Pritem pa ne gre samo za denar, ampak zato, kdo je bil najljubši očetov ali materinotrok. Denar nadomešča številne boleči-ne. Občutek prikrajšanosti, praznine ...Kdor je notranje prazen, mora prazninonapolniti z denarjem, in temu ni nikolikonca, vedno ga je treba še več. Ravnanjez denarjem zahteva osebnostno zrelost,sicer nas rado popelje na grenko pot.

Kaj vam pomeni denar? Ne živite vvsakdanjosti slehernika.

Številni pridejo na tečaje, ki jih organizi-ramo, za nekaj dni, da bi našli mir.

Kaj menite o podobah cerkvenih do-stojanstvenikov, ki zapravljajo velikodenarja za svojo zunanjo podobo?To, da ima Cerkev denar, je dobro, kerlahko z njim marsikaj doseže. Toda z de-narjem ne zna vedno dobro ravnati. KoCerkev kaže bogastvo navzven, je to sla-bo. Morali bi živeti preprosto in služitiljudem, ne zlorabljati svoje vloge.

Mislim, da ste zelo preprost človek. Jazbi bila na vašem mestu prizadeta. Viniste?Trpim, ko slišim kaj takega, ampak no-čem biti sodnik. Zanima me, kako bilahko ljudi spremenil, kako bi jih osebnonagovoril, da tako ne gre. Mislim, da je tobolj pomembno kot javno obsojati. Neradse postavljam nad druge.

Ste človek, ki skrbi za denar v vaši opa-tiji. Zakaj so ljudje še vedno prepričani,da duhovno življenje in Bog nimata no-bene zveze z denarjem?Ko me je opat pred 38 leti vprašal, aliželim biti ekonom samostana, sem bil vdvomih. Toda opazil sem, da lahko s pa-

SPRAŠUJENIKAVISTOfiOPSKIFOTO BLAŽ SAMEC

Od vaših knjig se me je najbolj dota-knila Kraljica in divja ženska, v katerina štirinajstih svetopisemskih ženskihlikih prikažete lastnosti, ki jih ima sle-herna posameznica. Napisali ste jo zLindo Jarosch, svojo biološko sestro.Povejte mi, je Bogu mar za ženske?Seveda Bog ravno tako ljubi žensko kot mo-škega! Toda vsak ima drugačno karizmo.Mož in žena se medsebojno dopolnjujeta.Žena, ki je povsem žena, skrbi za moža,mož, ki je povsem mož, skrbi za ženo. Te-žava je, ko morajo možje, ki se bojijo žensk,ženske razvrednotiti, in se morajo ženske,ki se bojijo moških, proti njim boriti.

Ste v redu benediktincev in ena vašihzaobljub je tudi zaobljuba stalnega pre-bivališča. Zakaj je to dobro?Tak je naš, benediktinski slog. Obstaja-jo tudi drugi, na primer frančiškani, kise pogosto selijo. Toda tako se človek neukorenini. Ravno zavoljo ukoreninjeno-sti v dobro tradicijo pa je mogoče trajno-stno obravnavati naravo in neposrednovplivati na okolico. Naša naloga je tudi, dasmo gostoljubni. Jaz samostan sicer tudizapuščam, toda običajno povabimo ljudik nam, da lahko okusijo drugo obliko ži-vljenja. Imamo gostišče s 140 posteljami.N

aroč

nik:

DR

UŽI

NA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

In ko govorite z njo o ženskah ali z žen-skami o njih samih ... Kaj je danes nji-hova največja skrb?Imajo zelo različne težave. Spremljamženske, ki imajo presunljivo kariero. Koso stare okrog 30, 35 let, napoči vprašanje,ali bodo imele družino. Drugo pomemb-no vprašanje je povezano z ženskami, kičutijo, da v podjetjih z njimi slabo rav-najo, jih ne cenijo. Potem so tu sevedaodnosi moški-ženska. Moški se zapre inženska z njim ne more v polnosti živeti,morda obtičita na enem mestu in se drugod drugega oddaljita. Trpijo tudi starej-še, ker so se otroci povsem oddaljili odnjih in ne želijo več imeti stikov z njimi,ne smejo videti svojih vnukov. To je restrpljenje. Nekatere imajo nizko samopo-dobo, dvomijo o sebi, niso zadovoljne ssvojim videzom.

Brala sem zelo zanimiv intervju, ki jebil pred kratkim objavljen v enem odslovenskih tednikov. Dr. Ute RankeHeinemann, prva ženska profesoricateologije, je omenila zanimivo zgod-bo o Lutru. Ko se je poročil z nuno, sose v Vatikanu tako prestrašili, da so izRima pregnali vse ženske. Je celibat resnekaj, kar pripelje duhovnike bližje kBogu?Nam, menihom, je jasno, da se ne more-mo poročiti, meništvo in samsko življe-nje spadata skupaj. Za številne duhovni-ke je celibat dobra stvar, da lahko živijo zaBoga. Toda spremljam številne, ki se želi-jo poročiti. Sem torej za obe poti. Prav je,da je celibat. Toda morala bi obstajati tudidruga možnost, da bi se duhovniki lahkoporočali in tudi da bi ženske lahko posta-le duhovnice. Toda tega ni mogoče odlo-čiti pri pisalni mizi. Gre za zgodovinskiproces, ki traja dolgo in mora upoštevatitudi mentaliteto ljudi. Toda meni se zdibolj iskreno, če bi ostajali obe možnosti:poročeni in neporočeni duhovniki. Šte-vilni škofje v Nemčiji to podpirajo, ampaksi tega ne upajo povedati javno.

Na Cerkev s prstom kažejo tudi številnepedofilske afere po vsem svetu. Kakšnoje vaše stališče?To je za Cerkev vsekakor velika sramo-ta. Problem je, da se veliko zlorab zgoditudi v družinah. Toda ko to stori duhov-nik, je še huje. Sveto se oddalji, povsemuniči. To je globoka poškodba. Kako se

no. Leta 1955 je odpotovala v Francijo, koodnosi med Francijo in Nemčijo niso bilizelo dobri. Številni so rekli, naj ne hodi,ker da Francozi sovražijo Nemce ... Natoje bila nekaj časa v Španiji, tri leta v Italiji.Druga dva brata sta se ukvarjala s posli,nato sem prišel jaz, nato moj mlajši brat.On je bil prav tako v samostanu, a je natoizstopil. Študiral je matematiko in fizikoin je postal učitelj. Preostali dve sestri stase poročili. Linda, ki je z mano napisalaknjigo, se je izučila za svoj poklic in senato poročila, ima tri otroke. Tudi ona jeveliko brala. V otroških vrtcih je videlaštevilne težave in se je izučila za to, da jihreši. Zelo se je izpopolnila, začela vodi-ti tečaje za ženske. Povabil sem jo, da jenapisala knjigo z mano. Založba je želela,da knjige o ženskah namreč ne napišemsam. Kaj bo duhovnik namreč rekel žen-skam? (Smeh.) Je mati treh otrok, babicašestim vnučkom. Zelo veliko je delala prisebi in si želi podpirati ženske. Toda niznačilno feministična. Kot mi pove, neka-tere pogosto kritizirajo moške. Meni, daseveda obstajajo moški, ki zelo slabo rav-najo z ženskami, toda vsaki reče - kaj bošnaredila glede tega? Želi podpirati ženske,toda ne na račun moških. Pred to knjigoni še nikoli napisala nobene. Potem sojo opazili, danes veliko predava. Očitnoimamo to v družini. (Smeh.) Presenetlji-vo je, da se je tako izšlo. Nedavno sem prinjej preživel nekaj dni dopusta. Zjutraj pomaši sva se šla sprehajat, skupaj sva plava-la, veliko se pogovarjava ...

Odrasel sem v družini, kjer smo živelizelo varčno. Moj oče je bil trgovec, todami smo živeli preprosto. Tako zelo dru-gače ni bilo. Pred vstopom v samostan,v katerega sem vstopil že po maturi, semimel žepnino. Je pa res, da v samostanuvse dobim. Tukaj pa je tudi past, kajti ne-kateri sobratje sploh ne premislijo, kdoje denar zaslužil. Zame osebno denar nipomemben, živim preprosto, zase nič nepotrebujem, nikoli si nič ne kupim, kdajdobim kakšno darilo. Luksuz mi ne po-meni nič.

Veliko potujete. Kdaj in kje sploh naj-dete čas za pisanje?Pišem ob torkih in četrtkih zjutraj, med6. in 8. uro. Vstanem ob 4.40. Pišem tudiob nedeljah popoldne. Potrebna je di-sciplina, toda pisanje me veseli. Sevedamoram vnaprej premisliti, ali bom pisalknjigo ali članek. Ne morem samo pisati,začutiti moram navdih. Pisanje je zamepomembno, ker lahko uredim svoje misliin iščem odgovore na vprašanja, ki bodonagovorila ljudi.

Knjiga, ki je bila zelo pomembna - tudiza ženske v Sloveniji -, je bila tista, kiste jo napisali s sestro in sem jo omeni-la v uvodu. Povejte mi kaj o sestri in oženskah v vaši družini.V družini nas je sedem otrok. Najstarejšaje sestra, nato sledijo štirje fantje in natoše dve dekleti. Najstarejša ni poročena.Bila je zelo drzna, zgodaj je odšla v tuji-N

aroč

nik:

DR

UŽI

NA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

zgodi? Zame obstajata dva razloga. Prvije pomanjkljiva integracija seksualnosti;to ni povezano samo s celibatom, saj zlo-rabljajo tudi poročeni. Kljub temu je topovsem cerkvena tema, ki je pomagalademonizirati seksualnost. O seksualnostise je govorilo negativno in zaradi negativ-nega govora se jo je prikrivalo. Cerkvenaoznanila o seksualnosti dolgo zagotovoniso bila koristna in so podpirala zlorabe,ker je lahko kdo navzven živel pravilno,nihče pa se ni menil za to, kaj se dogajaznotraj. To je en razlog.Drugi razlog za zlorabe je psihološki in gaje težko razumeti. C. G. Jung je menil, dagre za identifikacijo z arhetipično podo-bo, npr. jaz se identificiram kot zdravilecali kot kdo, ki pomaga. Ne opazim pa, dasvoje potrebe razširjam na račun drugih.Konkretneje: sestra, nuna, mi je pripove-dovala, da jo je zlorabil brat. Pri 20 je otem govorila z duhovnikom in ta ji je re-kel: »Jaz te lahko pozdravim.« Zdravljenjeje bilo videti tako, da je štiri tedne priha-jala k njemu in ga je morala tesno objeti.To se ji je zdelo nekoliko čudno, ampak jemislila, dobro, to je znani duhovnik. Prištiridesetih je lahko prvič rekla: »Kakšnasvinja!« On je svoje potrebe prenesel na-njo. In to je tisto nevarno. Slepota.Vprašanje je, kaj lahko Cerkev napravi stem. Mislim, da je na žalost dolgo marsi-kaj prikrivala, duhovnike prestavila v drugkraj ali pa samo moralizirala, češ, tega nesmete več početi. Trenutno je Cerkev vNemčiji glede tega zelo radikalna. Če sepojavi sum, se ukrepa takoj, to uravnavadržava. Seveda obstajajo tudi številni du-hovniki, ki so bili po krivem obsojeni ...Mislim, daje pomembno biti ponižen in neuporabljati prevelikih besed. Vedno semskeptičen, ko kdo govori preveč pobožno,ko uporablja prevelike besede. Ponižnostje pomembna. Ali lahko to, kar govorim,tudi živim? To je zame pomembno.

Zanima me, ali bi lahko napisali knji-go o otrocih in o tem, kako sveti so. Stelahko vi tisti, ki bi počistil umazanijo?Napisal sem knjigo Sprava z Bogom, zdra-vljenje poškodovane podobe o Bogu.Uporabljal sem izraz božja zastrupitev(Gottes Vergiftung, op. p.), izraz TilmannaMoserja, terapevta, ki je svoje otroštvoopisal kot zastrupitev z napačno podoboBoga. Boga, ki straši z razočaranjem zara-di spiritualne in spolne zlorabe.

Nekoč je prišla k meni neka ženska s šeeno gospo. Hotel sem ji dati roko, todaobrnila se je stran in ni želela biti sama zmano. Povedala mi je, da jo je pri desetihletih zlorabil duhovnik. Zbežala je, od ta-krat ni več mogla v cerkev. Pozneje je pri-šla še sama na pogovor. Takrat sem videl,kako globoko ranjena je. Pogosto je tako,da otroci dobijo pomoč, toda duša se za-pre, da potlači, ker tega ne more prenesti.Po 20, 30, 40 letih pride spet na dan in po-tem se je treba ukvarjati s tem. Moje spo-ročilo je, da je treba najprej izraziti, datina plan bes. Nekateri imajo tudi občutekkrivde, se sprašujejo, zakaj sem šel tja ...Kriv je vedno odrasel in nikoli otrok! Intretja stvar je, da se številni potem poču-tijo zelo umazane. Pomembno je iti skozives kaos, toda vedeti, da je v meni prostor,ki je čist in jasen, da notranje jedro ni pri-zadeto, niti zaradi spolne zlorabe ne. Tre-ba je znova najti zavetje.

Mnogi bi prav radi bili verni, ker se jimzdi, da je tako lepo verjeti, da je tamzunaj nekdo, ki skrbi za nas. Kako vamBog poplača zaupanje, ki ga imate vanj?Seveda kdaj tudi dvomim o Bogu. Komolim, se prikradejo misli, ali je vseskupaj le plod moje domišljije. A svet

ne more biti tako absurden. Zato dvomdopuščam in še bolj verujem. Drugo soseveda moje osebne izkušnje. In tretjeje spoznanje C. G. Junga, ki je dejal, datega, ali Bog obstaja, kot psiholog nemore reči, toda pozna modrost duše inmodrost duše ve, da Bog obstaja. In po-tem mora razum zaupati duši.1 Če bi ži-vel proti modrosti duše, bi bil nemiren,brez počitka in nevrotičen. Ljudje ve-dno rečejo, da Boga ni treba čutiti, todahrepenenje po Bogu čutiš, božja sled vsrcu obstaja. Druga božja sled je lepota.Ne samo lepota človeka, ampak tudi na-rave, glasbe, umetnosti. Vse, kar je lepo,je božja sled v svetu. Četrta stvar pa jeseveda tudi drugačen pogled na svet.Lepota je tudi, da lahko vidim samegasebe, in grdo je, ko samega sebe sovra-žim. Beseda grdo (hdsslich, op. p.) izhajaiz besede sovražiti (hassen, op. p.). Lepo-ta je notranja odlika, ki žari iz nas. Zara-di tega tudi lahko občutim božjo sled. Tolahko rečem tudi za ljudi, ki ne verujejov Boga, toda lepota je občutna, a človekmora zanjo imeti smisel.

* Za natančen prevod intervjuja iz nem-škega jezika se prijazno zahvaljujemo go-spodični Jerici Jerman z Družine.

99 Zdelo bi se mi bolj iskreno, če bi obstajali obemožnosti: poročeni in neporočeni duhovniki.Številni škofje v Nemčiji to podpirajo, ampak sitega ne upajo povedati javno.

Nar

očni

k: D

RU

ŽIN

AO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.