1

Ljubljana 2006

Duška Berce

GEOGRAFIJA ob koncu devetletke Zbirka nalog za geografijo v 9. razredu devetletnega osnovnošolskega izobraževanja

5

Kazalo

Vzorec 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Vzorec 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Vzorec 3 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Vzorec 4 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

Vzorec 5 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

Vzorec 6 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67

Vzorec 7 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

Vzorec 8 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

Vzorec 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103

Rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113

103

Vzorec 9

104 Geografija ob koncu devetletke

A – SPLOŠNO

Geografski pojem

1. Kaj je melioracija? Odgovor zapiši na črto.

Negativne posledice industrializacije

2. Pokrajine, v katerih je potekala industrializacija, so se hitro gospodarsko razvile. Vendar pa je imel ta razvoj tudi negativne posledice. Preberi spodnje trditve in obkroži črki pred dvema pravilnima trditvama.

A Kisli dež povzroča odmiranje gozdov.

B Tovarniške odplake močno onesnažujejo ozračje.

C Čistilne naprave preprečujejo onesnaževanje.

D Kmetijska zemljišča se uničujejo s širitvijo mest, gradnjo prometnih poti in industrijskih objektov.

Geografski pojmi

3. Spodaj zapisani geografski pojmi so značilni za določeno celino (kontinent). K posamezni skupini geografskih pojmov pripiši na črto ime celine, za katero so vsi pojmi značilni.

hindujci, monsun, jurta

največje porečje, pampa, gavčo

evkaliptus, kenguru, arteški vodnjak

oaza, črnci, sahel

105

Doline

4. Sliki prikazujeta dve različni dolini. Oglej si ju in odgovori na vprašanja. Odgovore zapiši na črte.

Slika 1 Slika 2

a) Kakšnega nastanka je dolina, prikazana na sliki 1?

b) Kaj je preoblikovalo dolino, prikazano na sliki 2?

c) Katera od obeh dolin je za naselitev primernejša? Zakaj?

Gibanje morske vode

5. Eno od gibanj morske vode je tudi plimovanje (bibavica). Odgovori na vprašanja in odgovore zapiši na črte.

a) Kaj je plimovanje?

b) Kaj ga povzroča?

c) Kolikokrat se v enem dnevu pojavi plima in kolikokrat oseka?

Vzorec 9

107

B – EVROPA

Zemljevid 2 uporabi pri reševanju 7. in 8. naloge.

Zemljevid 2: Celine in oceani na Zemlji

Lega Evrope

7. Lego neke celine (kontinenta) lahko določimo na več načinov. Opredeli lego Evrope. Dopolni in odgovori.

a) Evropa leži ob oceanu.

b) V katerih toplotnih pasovih leži Evropa?

c) Opredeli lego Evrope glede na ekvator in začetni poldnevnik.

d) Evropa leži od Azije in od Severne Amerike.

Vzorec 9

110 Geografija ob koncu devetletke

C – SLOVENIJA

Ljubljanska kotlina

14. Ljubljanska kotlina je največja kotlina v Sloveniji. Zapisane trditve o tej kotlini pazljivo preberi. Če je trditev pravilna, obkroži DA, če je nepravilna, pa obkroži NE.

DA NE Je eno od najbolj potresno ogroženih območij v Sloveniji.

DA NE Turizem kotlini ne prinaša velikega dohodka.

DA NE Veliko delovne sile v kotlini zaposluje živilska industrija.

DA NE Delež njiv se v kotlini povečuje.

DA NE Zrak v kotlini je v zimskih mesecih bolj onesnažen kot v poletnih mesecih.

Zemljevid 5 uporabi pri reševanju 15. in 16. naloge.

Zemljevid 5: Dinarski svet Slovenije

112 Geografija ob koncu devetletke

Promet v Sloveniji

19. Pri razvoju gospodarstva in v življenju ljudi ima promet vedno večji pomen. Primerjaj med seboj cestni in železniški promet tako, da ugotoviš za katero od obeh vrst prometa velja zapisana trditev. Na črto pred posamezno značilnost v prvem stolpcu vpiši črko ustrezne vrste prometa iz drugega stolpca.

ZNAČILNOST VRSTA PROMETA

Je varnejši. A cestni promet

Bolj onesnažuje okolje. B železniški promet

Je cenejši.

Ima večji pomen pri prevozu potnikov.

SKUPNO ŠTEVILO TOČK:

135

Vzorec 9

1. Izboljšanje pogojev za kmetovanje z izsuševanjem ali namakanjem. ..............................................1 točka

2. A, D ...................................................................................................................................................... 2 točki (1 pravilna trditev 1 točka.)

3. Azija, Južna Amerika, Avstralija, Afrika ........................................................................................... 2 točki (2 ali 3 pravilne rešitve 1 točka.)

4. a) Rečnega. ..........................................................................................................................................1 točka

b) Ledenik. ...........................................................................................................................................1 točka

c) Ledeniška. Ker ima širše dno. .......................................................................................................1 točka

5. a) Izmenično dviganje in upadanje morske gladine. (Menjavanje plime in oseke.) .....................1 točka

b) Privlačna sila Lune (in Sonca). .....................................................................................................1 točka

c) Dvakrat plima in dvakrat oseka. ...................................................................................................1 točka

6. a) Neapelj. ............................................................................................................................................1 točka

b) Turizem, promet, trgovina in kmetijstvo (poljedelstvo). .............................................................1 točka

c) Zaradi rodovitne vulkanske prsti, ki omogoča razvoj poljedelstva. ...........................................1 točka

7. a) Atlantskem

b) V severnem zmerno toplem pasu (večji del) in v severnem mrzlem (polarnem) pasu (manjši del). .........................................................................................1 točka

c) Leži severno od ekvatorja (na severni polobli) in hkrati deloma vzhodno in deloma zahodno od začetnega poldnevnika (tako na vzhodni kot na zahodni polobli). ............................................................................................................................1 točka

d) zahodno, vzhodno ..........................................................................................................................1 točka

8.

...................1 točka

Skupno ime za Evropo in Azijo. ........................................................................................................1 točka

Rešitve

148 Geografija ob koncu devetletke

Zemljevid 3: Naravnogeografske enote Evrope

Slika 3