glasilo KS Duplica maj 2012brezplačen izvod

Duplica v zadnjem letu

Utrinki iz vrtca Antona Medveda

130-letnica rojstva Marije Verein 25-letnica OŠ Marije Vere

Pestrost živalstva

Pravice starejših oseb

Branje = znanje

2012

Prejmejo vsa gospodinjstva Krajevne skupnosti Duplica

Kazalo

3 Nekaj utrinkov o delu KSDuplica v letu 2011

5 Pozdravni govor ob dnevu KS Duplica in 20. obletnici samostojne Slovenije

6 Duplica v zadnjem letu

8 Pomen lesne industrije za prostorski razvoj Duplice

9 Otroško igrišče pri vili

10 Utrinki iz vrtca Antona Medveda

12 Počastili smo 130-letnico rojstva Marije Vere in 25-letnico OŠ Marije Vere

13 Marija Vera na naši šoli

14 Teden otroka na OŠ Marije Vere Kamnik

15 Pejmo na grad pravljico iskat

15 Pustna povorka po Duplici

16 Predstavljamo: Aja Zajc

17 PGD Duplica - obnavljanje voznega parka

18 Ekološko društvo EkO KaM

20 Pestrost živalstva

24 Intervju: Marjan Šarec

25 Predstavitev: Nives Matjan

26 Pravice starejših oseb preprečimo zlorabe

28 Branje = znanje

29 Dnevni center Duplica

30 Predstavljamo: Polona Ipavec

32 Kultura

Glavna in odgovorna urednica: Špela Ašenberger BagonUredniški odbor: Bogdan Pogačar, Miro Suhadolčan, Miran Čas, Milena Marinič, Dragica Požek, Jožica S. Zabret, Alojz Kahne in Špela NovakGrafično oblikovanje: G-StudioTisk: Tiskarna VovkFotografija na naslovnici: VVZ Antona MedvedaNaklada: 1.750 izvodovDuplica, maj 2012

5

6

6

20

15

10

8

2 | Dupličan

Krajevna skupnost Duplica

Dragica Požek in Miran Čas | Foto: Miran Čas in Franc Janžekovič

Nekaj utrinkov o delu KSDuplica v letu 2011

Leto 2011 je bilo s strani KS zelo aktivno, saj je bilo v tem letu izvedenih kar nekaj del, na katera smo ponosni. Tudi letošnje leto je bila organizirana spomladanska čistilna akcija. Udeležba res ni bila tako množična kot lansko leto, lahko pa rečemo, da je bila za-dovoljiva. Nekaj udeležencev akcije je v gozdnem parku biodiverzi-tete označevalo drevesne vrste učne poti z etiketami slovenskih in latinskih imen.

Gozdni park na sanirani opuščeni deponiji komunalnih odpad-kov, pogozdeni med leti 1999 in 2003, estetsko in življenjsko boga-tí ravninsko in urbano okolje Duplice čez vse leto.

Pobrali so tudi vse odpadke ob poti do gozdnega parka, okoli smetnjakov ter ob cesti do Fructala.

Nekaj udeležencev je počistilo tudi okolico avtobusnih postaja-lišč ter železniško postajališče.

Na vrhnji ravnini gozdnega parka je na severnem robu razgledi-šče, kamor smo namestili smerokaz gorskih vrhov. Tu je moč videti okoliška polja in vasi ter veličastno naravo naših Kamniških planin ter okoliških hribovij.

Razgledišče na vrhnji ravnini v gozdnem parku na opuščeni de-poniji Duplica, od koder je moč videti okoliška polja in vasi ter veličastno naravo Kamniških planin

Črni gaber (Ostrya carpinifolia) na drevesni učni poti najpogostej-ših domorodnih in tujerodnih vrst v Sloveniji v parku gozdne biodi-verzitete na sanirani deponiji Duplica, 2011

Breze v jesenskih barvah v gozdnem parku biodiverzitete na de-poniji Duplica, jesen 2011

Dupličan | 3

Krajevna skupnost Duplica

24. junija KS Duplica obeležuje svoj krajevni praznik, v letu 2011 pa smo obenem proslavili tudi 20. obletnico Samostojne Slo-venije. Na ta dan se je na ploščadi pred uradom KS zbralo lepo šte-vilo krajanov, ki so z veseljem in zanimanjem prisluhnili nagovoru predsednika KS Mirana Časa in si ogledali nastop naših malčkov iz VVZ Antona Medveda Kamnik.

Prisluhnili smo pevcem Tunjiškega okteta, se zabavali ob plesu folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik in čarobnih zvo-kov glasbil iz vsega sveta, ki jih je predstavil par iz Brkinov.

Za popestritev glasbenega doživljanja ter svečano vzdušje je po-skrbela naša domačinka Marija Podjed s harmoniko. Marija je s har-moniko enkratno praznično vzdušje še poživila in nas spodbudila, da nas je veliko prisotnih skupaj prešerno zaplesalo in zapelo.

Ob tem prazniku so se odvijale tudi razne športne dejavnosti: mali nogomet naših res najmlajših nogometašev, košarke trojk, balinanje, pomerili pa so se tudi šahisti.

Košarkarski Mavrični maraton je teden dni pred našim prazni-kom prebudil potek dogodkov, ki so mu sledili.

V okviru KS organiziramo tudi različna srečanja. Tako smo or-ganizirali srečanje z društvom Oreli, na katerem so krajani lahko prisluhnili Maroški pripovedki in imeli hkrati možnost ogleda diapozitivom s popotovanja po Maroku, predstavljena je bila tudi kulturna dediščina Maroka. Vsem pa je bila ponujena pokušina ma-roških čajev in sladic.

Zavod Oreli ima v Kamniku na tržnici odprto info točko, kjer starejšim nudijo brezplačno pravno pomoč in nasvete. Info točka je odrta vsak torek dopoldan in vsak četrtek popoldan.

Sodelujemo tudi s Kinološkim društvom Duplica, ki ima svoj poligon s kočo med Kamniško Bistrico in kanalom Mlinščico. Gle-de na velike možnosti poplav na tem območju skupno rešujemo nastale probleme.

Ker na vseh lokacijah primanjkuje parkirišč, v sodelovanju z ob-činskimi službami, policijo in Komunalnim podjetjem Kamnik usmerjamo pozornost k temu, da bi pridobili več parkirnih mest. Zavzemamo se, da bi s postavitvijo hitrostnih ovir pripomogli pri omejitvi hitrosti na najbolj nevarnih delih cestnih povezav, kjer hodi največ šolskih otrok in otrok brez nadzora staršev.

Na različnih mestih opozarjamo lastnike psov, da počistijo iz-trebke za svojimi psi, kajti ti nikakor ne sodijo v park, športno in otroško igrišče, ali na vrtove in travnike, kjer se zadržujejo ljudje, igrajo otroci ali prideluje hrana za ljudi ali krma za živino. Name-ščeni so zabojniki za pasje iztrebke. Uporaba je brezplačna in nudi tudi vrečke. V naše okolje nameščamo napise: PASJI IZTREBKI SODIJO V »ZABOJNIKE ZA PASJE IZTREBKE«.

Leto, ki je za name, je bilo torej zelo uspešno in že se veselimo leta 2012 in našega skupnega dela in uspešnega sodelovanja. n

Svoj prispevek k prazniku so dali tudi najmlajši Dupličani Balinarski klub Duplica

ŠahistiDomačinka Marija Podjed s harmoniko je enkratno praznično vzdušje še poživila in nas spodbudila, da smo prisotni zaplesali in zapeli

4 | Dupličan

Krajevna skupnost Duplica

Poslušali smo čarobne zvoke glasbil iz vsega sveta

Po končani proslavi smo se skupaj podprli in družabno zapeli v prostorih KS Duplica, športniki pa so že začeli s tekmami

Na ploščadi pred uradom KS se je ob proslavi dneva KS Duplica in 20. obletnice razglasitve samostojne Slovenije zjutraj, 24. junija 2011, zbralo lepo število krajanov in nastopajočih

Zbrali smo se, da se srečamo vsi, ki živimo v KS Duplica, da sku-paj proslavimo dan KS Duplica in dan 20. obletnice samostojne Slovenije, naše ljube domovine. Čestitamo vam!

Za dan Krajevne skupnosti Duplica smo si izbrali dan, ko pete-lin, ki je simbol Duplice, v celem letu zjutraj najprej zapoje. To je na dan, ko je noč najkrajša in dan najdaljši, to je ob kresu. Ta dan prinaša največ svetlobe v naravo in največ topline med ljudi, ki tu živimo. Naj bo dan KS Duplica prilika za našo vsakoletno druženje in združevanje, poglabljanje prijateljstva, veselja in tudi medseboj-ne pomoči. In naj ne bo v naši sredini osamljenih ali pozabljenih ljudi, ki si želijo življenja in ljubezni.

Pred desetletji so bile tukaj kmetije, polja, travniki in malo nase-lje oziroma vas Duplica pri Kamniku s tovarno lesne predelave Stol, ki je poleg kmetijstva mnogim dajala kruh. Časi so se spremenili, na poljih so 'zrastli' bloki in hiše, po osamosvojitvi Slovenije pa številni trgovski centri in lokali, ki so razširili naselje in dajejo dom skoraj 5000 ljudem, tako skupnosti staroselcev kot skupnosti priseljencev od blizu in daleč. Vsak po svoje si služi kruh in živi svoj vsakdan skozi življenje.

Danes ne bomo govorili o problemih in planih na Duplici, a lah-ko vam povemo, da svetniki KS Duplica delamo na tem, da jih v sodelovanju z občino Kamnik konstruktivno rešujemo in izboljšu-jemo naše življenjsko okolje. Tudi za zmanjšanje onesnaženja zraka iz dimnika nekdanjega Stola so dobri izgledi.

Ob današnjem dnevu s ponosom proslavljamo tudi dan osamo-svojitve naše domovine in 20-letnico samostojne države Slovenije. Ob tem dnevu lahko pokažemo širši skupnosti našo domoljubnost v naši složnosti in medsebojnem spoštovanju ter pomoči in voljo, da ohranimo slovensko družbo pravično in uspešno.

V imenu svetnikov KS Duplica čestitam vsem krajanom Dupli-ce za dan KS in dan samostojnosti Slovenije. Želimo vam prijeten dan in veselo druženje ter povezovanje ob glasbi, plesu folklornih skupin vseh starosti in ob športnih tekmah. Popestrite si ga lahko tudi ob dobrotah branjevk z dupliške tržnice ali ob kozarčku. Ob začetku pa prisluhnimo naši himni Zdravljici, ki jo bo zapel Tunji-ški oktet. n

Miran Čas, predsednik KS Duplica | Foto: Miran Čas in Franc Svetelj

Pozdravni govor ob dnevu KS Duplica in 20. obletnici samostojne Slovenije

Z ubrano pesmijo so se na Duplici oglasili tudi pevci Tunjiškega okteta

Dupličan | 5

Bistrici zelo primerna za popoldansko koriščenje prostega časa, do-dali kraju dodano vrednost v podobi, prepoznavnosti in obiskano-sti kraja.

Največjo pridobitev pa na Duplico prinaša odprtje poslovalnice Mestnih Lekarn Kamnik, ki je svoj prostor našla v bivši trgovini pod dupliškim nebotičnikom.

Duplica je s svojimi 4500 prebivalci na lekarno čakala dolgo časa. Že ob gradnji stanovanjskega objekta ''Metuljček'' se je omenjalo, da bo svoj prostor našla v njem. Ko smo zvedeli, da na Duplico prihaja trgovski center Qlandia smo predvidevali, da bo v ponudbi tudi lekarna, kot je v navadi v takšnih centrih. To se ni uresničilo

V zadnjem letu je Duplica zopet spremenila podobo. Na vstopu v naš kraj je lično dvopasovno krožno križišče, na katerem pa zaradi kratkih razdalj med priključki dvopasovna ureditev ni najbolj po-srečena. Na območju nekdanje Stolove deponije lesa so zgradili ve-lik nakupovalni center Qlandio. Nedaleč stran od njegovega vhoda je diskontni trgovec HOFER odprl svojo enoto. 100 metrov stran od tega pa sta se v prostorih Tovarne Stol odprli še dve trgovini, in sicer Trgovina s tekstilom KIK in živilska trgovina EUROSPIN.

Verjamem, da so poleg povezovalne ceste, ki jo Bakovničani in Dupličani najbolj uporabljamo, med drugim tudi za sprehode, saj je z urejenimi pločniki in njihovo navezavo na sprehajalno pot ob

Krajevna skupnost Duplica

Bogdan Pogačar | Foto: Bogdan Pogačar in Gregor Vovk

Duplica v zadnjem letu

6 | Dupličan

in verjetno je ravno to spodbudilo Mestne Lekarne Kamnik, da so prostor za poslovalnico našli na Duplici.

Zelo priljubljen sprehajalni krog je čez povezovalko, ki se nada-ljuje po poti ob Bistrici in preko brvi do Kovinarske ceste, nato do Ljubljanske ceste in po njej nazaj do začetne točke.

Pot je dolga nekaj manj kot tri kilometre in je v popoldanskem času zelo priljubljena za vsakdanjo rekreacijo. Ob poti sta postavlje-na dva pitnika. Na enem od njiju je vklesano ime bivšega župana Antona Smolnikarja, saj se je pot zgradila v času njegovega župano-vanja. Prav tako priljubljena točka pa je otroško igrišče s klopcami, ki leži malo pred perovsko brvjo in je zaradi dreves, ki mu dajejo senco zelo prijeten kotiček tudi poleti.

Malo pred božičem je bil postavljen prvi mlekomat na Bakovni-ku. Lastnik Kmetije Jamšek iz Most pri Komendi je mlekomat pre-selil iz stare lokacije pri pošti na zelenico nasproti stanovanjskega bloka metuljček na Bakovniku.

V letu 2012 je načrtovana montaža avtobusne nadstrešnice na avtobusnem postajališču pri Metuljčku na Bakovniku. To bi mora-lo biti postavljeno že lani, saj je bila izgradnja avtobusnega postaja-lišča vključno s pokrito nadstrešnico predvidena v sklopu projekta povezovalne ceste B31.

Njena postavitev se je zaradi njenega naročila v sklopu mestne opreme za leto 2011 malce zavlekla, vendar je bistveno, da bo po-stajališče dobilo svojo končno podobo in potnikom v manj prije-tnem vremenu ponudilo streho nad glavo.

Duplica vedno bolj postaja zaokrožen center z osnovno šolo, vrt-ci, banko, s trgovskimi kompleksi, pošto m in sedaj tudi z lekarno. Prebivalcem je omogočeno, da svoje potrebe zadovoljujejo v krat-kem času in ni nujno, da se na vsako pot odpravijo z avtom. n

Krajevna skupnost Duplica

Dupličan | 7

Naselji Duplica in Bakovnik, ki danes tvorita KS Duplico in sku-paj štejeta preko 4500 prebivalcev, sta bili okoli leta 1825 poseljeni le s kakšnimi 20 hišami. Območje pa je spadalo pod okrilje Občine Šmarca. Razvoj tega dela občine Kamnik je bil močno soodvisen z razvojem lesne industrije na Duplici ter tovarne Titan ob severni meji naše krajevne skupnosti. Začetki obeh segajo v začetek dvaj-setega stoletja. V letu 1902 je na Duplico prišel ambiciozni Luka Habat in kupil Škofičev mlin in žago z namenom ustvariti elektrar-no, ki bi z električno energijo oskrbovala mesto Kamnik za potre-be javne razsvetljave. Kljub dobri ideji in ambicioznemu načrtu se Luki Habatu računi niso izšli, zato so njegov obrat prodali na javni dražbi, kjer ga je leta 1907 kupil Ivan Bahovec. Ta je v obratu za-čel s proizvodnjo parketa in kasneje tudi z lesenimi stoli. Zaradi visoke kvalitete izdelkov se je prepoznavnost tovarne hitro širila, njeni izdelki so stalnica na evropskih pohištvenih sejmih, kjer so bili večkrat tudi nagrajeni. V letih 1910 in 1911 je Ivan Bahovec želel podjetje preoblikovati v delniško družbo, a zaradi premajhne-ga vpisa delnic do ustanovitve delniške družbe ni prišlo. Takrat je svet zajela I. svetovna vojna, med katero tovarna ni obratovala. Po njenem koncu Bahovec ni imel energije za ponovno oživitev pro-izvodnje, zato je podjetje skupaj s svojo blagovno znamko prodal trem družbenikom Karlu Pollaku, Francu Remcu in Vladimirju Remcu. Podjetje je oživilo proizvodnjo, razširilo ponudbo izdel-kov in se leta 1921 z izstopom družbenika Karla Pollaka preime-novala v Remec &Co. – tovarna upognjenega pohištva in lesenih izdelkov. Izpraznjeno mesto družbenika je zapolnila soproga Vla-dimirja, Helena Remec . Ko se je leta 1926 iz družabništva uma-knil še Franc Remec, je tovarna postala v izključni last zakoncev Vladimirja in Helene Remec. Remec je vse svoje znanje, energijo in izkušnje usmeril v modernizacijo in povečanje proizvodnje, tako je začela tovarna proizvajati tudi furnir. Na domačem trgu so izdel-ki tovarne Remec krasili predvsem šole, kinodvorane in kavarne, na tujem pa so se kot prepoznavni izdelek vedno bolj uveljavljali leseni stoli. Tržišče so imeli po vsem svetu od Evrope, Arabije pa vse do Severne Amerike. Podobno kot danes se je kljub uspešnemu

poslovanju podjetje leta 1935, ko je Evropo zajela kriza, znašlo v hudih finančnih težavah. Uvedena je bila prisilna poravnava, ki jo je vodila prisilna uprava. Ta pa postopka do začetka druge svetovne vojne ni zaključila. Med vojno je podjetje obratovalo, pod nemško okupacijo se je prisilna poravnava ustavila, naročila s strani nemških naročnikov pa so bila redna, tako da je podjetje dobro shajalo. Ker pa se je dobršen del delavstva pridružil OF, so se od leta 1941 v podjetju pojavljale sabotažne akcije. Po koncu vojne je podjetje naj-prej prešlo pod začasno državno upravo, po sodbi vojaškega sodišča avgustu 1945 z obsodilno sodbo zakoncev Remec pa z zaplembo njihovega premoženja v trajno državno last.

Kot prepoznavnost Duplice sta poleg tovarne zapustila še leta 1932 zgrajeno vilo, ki je prepoznavni objekt še danes.

Tovarna se je po vojni preimenovala v tovarno Stol, ki je nadalje-vala vizijo Vladimirja Remca. Za razvoj in prostorsko spremembo Duplice je najpomembnejše obdobje po drugi svetovni vojni. V 60. letih prejšnjega stoletja je vodstvo družbe imelo zelo ambiciozen načrt – zgraditi zaključeno sosesko enodružinskih hiš, ki so jo nad-gradili z gradnjo stolpnice t.i. nebotičnika in infrastrukturo vseh dopolnilnih dejavnosti, kot so izobraževanje, šport, rekreacija in kultura. Če pogledamo današnjo Duplico, lahko rečemo, da je na-črt popolnoma uspel. Naselje ima poslovalnico banke, pošte, svojo osnovno šolo, površine za rekreacijo, v zadnjem času pa še lekarno. Ta je svoje prostore dobila prav ob prej omenjenem nebotičniku, ki je ob svoji izgradnji leta 1957 pomenil tudi mejnik v gradbenem smislu, saj je veljal za najvišjo stanovanjsko stavbo izven Ljubljane. Čez sto let delovanja lesne industrije v različnih podobah in obdo-bjih je imelo za prostorski razvoj Duplice odločilen pomen.

Menjavali so se lastniki, prebrodili več finančnih kriz, zamenjali več poimenovanj držav in različnih političnih sistemov, a osnovna ideja je preživela vse to in živi že več kot 100 let. Danes, ko smo sredi gospodarske, finančne in moralne krize, ki se nam zdi nova, a morda ni nič drugačna, kot so bile tiste v prejšnjem stoletju. Ta kratka zgo-dovina nas uči, da dobra ideja vedno preživi, morda posamezniku ne uspe, a jo najde drugi, ki jo plemeniti in razvija naprej. n

Krajevna skupnost Duplica

Bogdan Pogačar | Foto: Geodetska uprava RS in Ciril Čevka

Pomen lesne industrije za prostorski

razvoj Duplice

8 | Dupličan

Krajevna skupnost Duplica

Bogdan Pogačar | Foto: Bogdan Pogačar

Otroško igrišče pri viliV novembru je KS Duplica s sofinanciranjem igral s strani Ob-

čine Kamnik opremila otroško igrišče poleg športnega igrišča vila na Duplici. Po skoraj dveh letih prizadevanj, da se 200 kvadratnih metrov površine ob športnem igrišču vila na Duplici ogradi in opremi z igrali za najmlajše, so predstavniki podjetja Imont konec novembra igrišče uredili. Montaža je bila predvidena v lanskem poletnem času, a se je zaradi nujnosti podpisa aneksa k najemni pogodbi med KS Duplica in lastniki zemljišča družine Remic za-vleklo v jesenski čas. To pa vsekakor ni bil izgubljeni čas, saj je KS Duplica ob pomoči Mihaele Veternik z občine Kamnik uspela v rebalansu Občine Kamnik za leto 2011 povečati predvideno po-stavko in investicijo v celoti zaključiti v letu 2011. V nasprotnem primeru bi varnostne gumijaste blazine pod igrali morali zagoto-viti letos.

Na območju KS Duplica je poleg igrišča na Klavčičevi in igri-šča pri OŠ Marije Vere to tretje igrišče z otroškimi igrali. Zaradi velike poseljenosti območja in delovanja oddelka otroškega vrtca v tem delu Duplice je bila izgradnja nujna in že dolgo pričakova-na. V KS Duplica upamo, da bodo otroci igrala čim bolj izkoristili za preživljanje prostega časa in da jim bodo polepšala brezskrbno otroštvo. Seveda pa se zavedamo, da KS Duplica potrebuje vsaj še eno podobno igrišče na območju Bakovnika ob povezovalki ali na območju B17. Pri iskanju zemljišča je poleg lokacije pomembno, da je v lasti občine Kamnik ali v javno dobrem, tako so postopki precej krajši in enostavnejši.

V KS Duplica se zavedamo potreb naših prebivalcev in želimo ter delamo zato, da te potrebe zadovoljujemo. n

Na Duplici deluje spletni radio, kamor lahko vsakdo sporoči svoje glasbene želje.

Radio Rabbitwww.rabbit.si

Z vami so Tomaž, Ana in Anja.

razvoj Duplice

Dupličan | 9

Osnovna šola in vrtec

Milena Lampret | Foto: VVZ Antona Medveda

Utrinki iz vrtca Antona Medveda

VVZ Antona Medveda je eden večjih vrtcev v slovenskem prostoru. Vrtec ima kar petnajst enot, ki se razprostirajo od Šmarce do Motnika. V šolskem letu 2011/2012 je v vrtec vključenih 995 otrok, ki domu-jejo v petinpetdesetih oddelkih. Zavod že tretje leto vodi ravnateljica Renata Hojs, ki s svojim kolektivom sledi smernicam celostnega ra-zvoja otrok in se zaveda, da je predšolsko obdobje optimalno obdo-bje za uravnoteženo podpiranje senzornega, kognitivnega, socialnega in jezikovnega razvoja. V vrtcu si prizadevamo, da vsakemu otroku omogočamo različne načine učenja, da prepoznavamo in upošteva-mo otrokove potrebe po varnosti, sprejetosti, ljubezni, razumevanju, kompetentnosti, odgovornosti … Ne želimo prevzemati glavne vloge pri vzgoji otrok, želimo le dopolnjevati družinsko vzgojo, ki je na pr-vem mestu. Vrtec ima zastavljene cilje za trajnostni razvoj in vsi se za-vedamo, da jih bomo le z dobrim sodelovanjem z družinami, okoljem in z vsemi, ki so kakor koli povezani s predšolsko vzgojo, tudi dosegli. Naši cilji so na prvi pogled preprosti in majhni, a dosegljivi. Želimo si spoštljive in neposredne komunikacije, zdrav ekološko usmerjen vrtec in vrtec povezan z naravo, s krajem in krajani.

V lanskem šolskem letu je bila ena od prednostnih nalog vrtca tudi obogatitev učnega okolja zunaj. Otroci in strokovne delavke so skupaj pripravili načrt, kaj bomo posadili na igrišču, kaj potrebujemo za delo, kdo nam lahko pomaga. Ugotovili smo, da nam lahko pomagajo hi-šniki, starši in prijatelji. Na našem vrtičku v enoti Tinkara, ki je le eden od vrtičkov v našem vrtcu in ga lahko opazijo tudi zunanji obiskovalci vrtca, smo posadili zelišča in cvetlice. Skrb zanje pa so prevzeli otroci. Otroci spoznavajo, da kar damo tudi dobimo. Zalivajo vrt, skrbijo, da ga ne zaraste plevel, ugotavljajo, zakaj lahko uporabimo zelišča, jih sušijo in še in še. Otroci se največ naučijo, če so neposredno vključeni v proces, to je pomembno spoznanje, ki bi ga radi posredovali naprej.

Naš vrt, zanj skrbimo sami

Učenje zunaj

10 | Dupličan

Osnovna šola in vrtec

Da se ni potrebno učiti le v igralnicah, ampak je pomembno uče-nje tudi zunaj, na igrišču, v gozdu in ob vodi je naloga, ki smo si jih zadali tudi za v prihodnje. Sami si lahko izdelamo didaktične igra-če, s katerimi si razvijamo znanja s vseh vzgojnih področij: gibanje, matematika, narava, družba, jezik. Vse skupaj smo zbrali v glasilu Antonček, ki smo ga poimenovali Igre in raziskovanja na prostem. Glasilo je bilo nagrajeno s starani Zavoda za šport RS Planica. Po-nosni smo na to in želimo si, da bi nam tudi v prihodnje uspelo na tak način predstavljati kvalitete dela VVZ Antona Medveda.

Vrata v naše enote so odprta tudi otrokom, ki vrtca še ne obi-skujejo. Družinam teh otrok ponujamo tako imenovane dodatne dejavnosti. V vrtcu že tretje leto poteka telovadba, ki je namenjena otrokom in staršem od enega do treh let in otrokom od četrtega do šestih let starosti. Prav tako se lahko vključite tudi v plesne urice, ki jih v letošnjem šolskem letu prvič vodijo strokovni delavci vrtca v sodelovanju s plesno šolo Miki, ki ima že dolgoletno uspešno prakso pri vodenju plesnih uric. Organiziramo še igralne in angleške urice in Montessori za starše in otroke od enega do treh let. Pri teh dejavno-stih otroci pridobivajo socialne izkušnje, spoznavajo vrtec in morda že v prihodnjem letu vstopijo vanj kot novi člani naše družine.

V vrtcu poudarek namenjamo tudi staršem, ki so pomemben člen pri našem skupnem sodelovanju. Spodbujamo različne obli-ke sodelovanja. Na enem od teh strokovni delavci skupaj s starši pripravljajo izdelke, ki smo jih prodajali na novoletnem bazarju, ki je bil uspešno izveden že drugič. Sredstva, ki smo jih pridobili na tak način, se zbirajo v sklad vrtca, ki ima med drugim tudi namen, da nudi pomoč socialno šibkim družinam. Kar nekaj otrok se je tudi z našo skupno pomočjo imelo možnost udeležiti Eko tabora v Vinharjih nad Škofjo Loko ali doživljajskega tabora, ki ga izvajamo v Kranjski Gori.

Prav tako uspešno sodelujemo z MK Kamnik, kjer naši otroci sodelujejo v projektu Veronikin zaklad. Na lanskem Veronikinem festivalu je bila tema Kamenčki srečnega in zdravega otroštva. Sku-paj z direktorico ATP Andrejo Eržen skrbno načrtujemo izvedbo festivala. Pridružili so se nam še prijatelji z OŠ Marije Vere, OŠ Šmartno, ŠCRM, MK Kamnik, Mestna godba Kamnik in drugi. Veseli smo vedno polno obiskanega festivala. Vsem Kamničanom lahko na tak način prikažemo nekaj utrinkov dejavnosti, ki skozi celo leto potekajo v našem vrtcu, in z njimi delimo naše izkušnje.

Veseli smo, da je bil VVZ Antona Medveda izbran v pilotni pro-jekt Mali sonček. Naš cilj je ozaveščati starše, da je aktivno preživlja-nje prostega časa skupaj z otrokom pomembno za vse – za otroka in družino. V vrtcu smo v vseh enotah zavoda v tednu otroka star-šem že pokazali eno od možnosti, kako preživeti prosti čas skupaj z otrokom in se imeti prijetno ter lepo.

Naše obljube za naprej: skrbeli bomo za naša igrišča, vrtičke in omogočali otrokom pridobivanje delovnih navad in ohranjati stik z naravo in skrbeli bomo za to, da si bodo otroci čim več izkušenj pri-dobili zunaj, v naravi, se tam učili in raziskovali. Še naprej se bomo trudili, da nam ne bo vseeno za naše prijatelje, ki morda potrebujejo pomoč. Mi bomo tam, da jim bomo pomagali. Trudili se bomo, da vam bomo na različne načine odpirali vrata naših vrtec, enot, skupin in vam pokazali, kaj znamo, kaj zmoremo in česa si želimo. Učili se bomo vsi skupaj – mi, starši in otroci.

Naj zaključim z mislijo, da je za vzgojo otroka potrebna cela vas. Vrtec je le del vsega, drugi del je družina, tretji ... vsi mi, ki nam ni vseeno, v kakšne osebnosti se bodo razvijali naši otroci, kakšne bodo njihove vrednote, kakšna bo družba z njihovo pomočjo, da bomo lahko rekli, da bo to prijazna do nas vseh- otrok, odraslih, starejših. Naj se prave vrednote vrnejo nazaj – vrata v naš vrtec so jim široko odprta. n

Dodatne dejavnosti

Veronikin festival

Priznanje glasilu Antonček

Izdelki z novoletnega bazarja

Dupličan | 11

Osnovna šola in vrtec

Jana Bratuž | Foto: Jana Bratuž

Počastili smo

130-letnico rojstva Marije Vere

in 25-letnico OŠ Marije Vere

Letos mineva 130 let od rojstva umetnice Marije Vere, ki se je kot Franciska Xaveria Maria Eppich rodila 22. 11. 1881 v hiši na Glavnem trgu v Kamniku Jakobu in Mariji Eppich, rojeni Legat.

Zaradi smrti svojih staršev je živela pri stricu v Lipici in se šolala v Gorici ter nato kot učiteljica tri leta poučevala v Pliskavici in Šta-njelu na Krasu. V vsem tem času je pogosto zahajala v gledališče, opero in čitalnico in bila trdno odločena postati igralka. Tako je pri 23 letih odpotovala na Dunaj in si priborila prostor na eni najbolj-ših gledaliških šol v srednji Evropi in že po prvem letu šolanja so jo gledališki kritiki ocenili kot enega največjih talentov.

Kot prva slovenska akademsko izobražena gledališka igralka si je nadela umetniško ime Marija Vera, njena umetniška pot pa jo je vodila po številnih evropskih mestih, od Züricha, Mannheima, Berlina, Gdanska, Basla do Beograda in Sarajeva ter se nazadnje ustalila v Ljubljani, kjer je poleg svojega dela v Drami na Akademiji za igralsko umetnost poučevala dramsko igro in umetniško besedo.

Na gledaliških deskah je ustvarila številne nepozabne tragične vloge, zadnja med njimi je bila Mati v Cankarjevih Hlapcih decem-bra 1953. Za svoje umetniške stvaritve in uspešno pedagoško delo je leta 1951 prejela Prešernovo nagrado. Svojo življenjsko pot je sklenila 12. 1. 1954; pokopana je na ljubljanskih Žalah.

Učenci in delavci OŠ Marije Vere smo ponosni, da šola nosi ime po naši rojakinji, veliki slovenski umetnici. Zato smo v tednu, ko se spominjamo njenega rojstva, na šoli pripravili Verin festival, v okvi-ru katerega so potekale številne delavnice s kulturno-umetniškega področja, med drugimi Pojdimo po rimo – kovanje rim s pesnikom Urošem Vošnjakom; Na odrskih deskah – dramska delavnica po performativni AV-metodi; Moj dežnik je lahko balon – delavnica improvizacije; fotografski natečaj, učenci pa so v sodelovanju s Kul-turnim domom Kamnik s pomočjo mentorjev pripravili muzikal Radovana Gobca Kresniček, s katerim so se predstavili učencem šole, staršem in tudi širšemu občinstvu. Prireditve sta se udeležila tudi poslanka DZ in kamniška podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar ter častni občan Kamnika dr. Niko Sadnikar.

Na slovesnosti, ki je potekala 23. 11. v Kulturnem domu Ka-mnik, je ravnateljica Violeta Vodlan predstavila tudi kratko zgodo-vino šole, ki prav letos praznuje 25-letnico delovanja kot popolna osnovna šola. Njeni skromni začetki segajo še v leto 1955, ko je kot podružnica OŠ Frana Albrehta delovala sprva v stanovanjskem bloku št. 33 na Duplici, nato v kulturnem domu, leta 1969 pa se je preselila v svojo šolsko stavbo. Ker pa se je število šoloobveznih otrok na Duplici v 80. letih močno povečalo, se je pojavila potreba po samostojni šoli. In jeseni leta 1986 so učenci prvič zakorakali v OŠ Duplica, ki se je nato čez tri leta preimenovala v OŠ Mari-je Vere. Njen prvi ravnatelj je bil Božidar Pilej. Šola se je nato še povečevala, današnjo podobo pa je z otvoritvijo zadnjega prizidka dobila leta 2003.

Danes, po 25 letih, je šola pomemben del življenja na Duplici in v Kamniku. Njeno podobo so ustvarjali številni zelo dobri učitelji in učenci, na katere smo in bomo vedno lahko ponosni. Zaposleni pa si bomo prizadevali, da bomo s pomočjo učencev, staršev in kraja-nov vztrajno in odgovorno uresničevali zastavljene cilje. n

12 | Dupličan

Osnovna šola in vrtec

Jožica Štrajhar

Marija Vera na naši šoli

Izdelani razglednici Marije Vere

Dr. Barbara Sušec Michieli, avtorica monografije o igralki Mariji Veri, meni, da zgodba Marije Vere med Slovenci ni dovolj znana. Se strinjam. To je tudi eden od razlogov, da smo našo osnovno šolo poimenovali po gledališki igralki že leta 1988. Delo in življenje Marije Vere predstavljamo ožji in širši okolici na različne načine: • projekt Marija Vera,• projekt Ohranimo kulturno dediščino – mladi posvojijo spomenik,• razstava fotografij in drugih predmetov Marije Vere (skupaj s Kulturnim centrom Kamnik), • objava življenjepisa, galerije slik na spletni strani šole (www.os-marijevere.si),• izdali smo nekaj razglednic OŠ Marije Vere s portreti igralke, …

Projekt Marija Vera smo imeli v šolskem letu 1999/2000. Vodja projekta Vesna Maligoj je k delu pritegnila zgodovinski krožek z mentorico Majdo Kotar, krožek za kreativno pisanje z mentorico

Jano Rovšek, računalniški krožek z mentorico Natašo Grubar … Tako so učenci raziskovali življenje in delo Marije Vere, anketirali pa so tudi učence šole in Kamničane, kako poznajo igralko. Svoje rezultate so objavili v publikaciji Kdo je bila Marija Vera (založila OŠ Marije Vere, Kamnik, april 2000).

V šolskem letu 2002/03 smo izdelali prvo spletno stran šole. Na njej je bilo predstavljeno tudi življenje in delo Marije Vere, obja-vljena sta bila intervjuja z dr. Nikolajem Sadnikarjem in Sergejem Eppichom (igralkin nečak).

Že nekaj let odlični učenci, ki zaključujejo našo osnovno šolo, prejmejo pohvalo s portretom Marije Vere.

12. januarja 2004 je minilo 50 let od smrti Marije Vere. Učenci z mentorico Vesno Maligoj so se pridružili Unesco mreži šol – ASP in ob tej priložnosti sodelovali pri projektu Ohranimo kulturno dediščino – mladi posvojijo spomenik. Odločitev, kateri spomenik bi posvojili, ni bila težka. Ob obletnici so učenci simbolično oči-stili spominsko ploščo na njeni rojstni hiši ter jo okrasili s cvetjem. Nekaj učencev dramskega krožka z mentorico Jano Rovšek pa je obiskalo igralkin grob na ljubljanskih Žalah in nanj položilo cvetje.

15. januarja 2004 smo v sodelovanju s Kulturnim centrom Ka-mnik odprli razstavo fotografij in drugih predmetov v muzeju Za-price. Učenci z mentorico Jano Bratuž so pripravili kulturni pro-gram. Likovni krožek z mentorjem Borisom Bratužem je kasneje pripravil stalno razstavo fotografij v avli šole, kjer imamo tudi do-prsni kip Marije Vere, ki ga je izdelal kipar Miha Kač.

Marca 2006 smo izdelali in natisnili tudi razglednice OŠ Mari-je Vere, kjer so igralkine fotografije prepletene s fotografijami šole. Oblikovali smo jih Andrej Kočar, Boris Bratuž in Jožica Štrajhar. Želimo si, da bi s pošiljanjem teh razglednic ponesli ime Marije Vere znova v svet.

Po svojih močeh se učenci in učitelji OŠ Marije Vere trudimo, da bi Marijo Vero bolje spoznali. Vsako leto uredimo njen grob in se z različnimi aktivnostmi skozi celo šolsko leto spominjamo njenega življenja.

Vabljeni, da si ogledate spletne strani šole. Mogoče boste našli še kaj zanimivega… n

Dupličan | 13

Osnovna šola in vrtec

Alenka Pavlič, Mojca F. Lukežič | Foto: Alenka Pavlič, Mojca F. Lukežič

Teden otroka na OŠ Marije Vere KamnikV tednu otroka je na OŠ Marije Vere vedno pestro, zanimi-

vo, zabavno, predvsem pa so dnevi ali ure v šoli drugačne kot vsak dan.

V tem tednu že tradicionalno sprejmemo prvošolce v šolsko skupnost učencev. V petek, 7. oktobra 2011 so učenke 9. razreda povabile prvošolce na plesno delavnico, na kateri so se naučili za-plesati na Čukovo pesmico Gremo okrog sveta. Bili so tako uspe-šni, da so si prislužili čisto prava priznanja, na katerih je zapisano, da učenci niso več cicibani, ampak člani šolske skupnosti učencev OŠ Marije Vere. Devetošolke so se z mlajšimi učenci pogovorile, kaj pomeni biti član šolske skupnosti učencev in kakšne so njihove na-loge. Prva skrb je seveda ta, da se pridno učijo, da so prijazni drug z drugim in da si pomagajo, sodelujejo na najrazličnejših prireditvah in proslavah, so aktivni ob najrazličnejših zbiralnih akcijah, kot je akcija zbiranja starega papirja, izpraznjenih baterij, kartuš in še bi lahko naštevali.

Prav tako so isti dan na šoli zavladali učenci in postali učitelji. V tednu otroka so učitelji uslišali željo učencem 9. razredov in jim prepustili pouk. Kako jim je uspelo? Učenci so bili v vlogi učiteljev samozavestni, zanesljivi, inovativni in ustvarjalni. Pobliže so se spo-znali s poklicem učitelja, saj so se morali na ure pripraviti in načr-tovati učno uro. Učitelji pa so sedeli v šolskih klopeh, jih opazovali, številne občudovali in bili navdušeni, da v naših šolskih klopeh sedi kar nekaj perspektivnih bodočih učiteljev.

V pričakovanju tedna otroka so bili tudi podaljšančki (učenci podaljšanega bivanja). Nestrpno so pričakovali Podaljšančkov teden. Teden, ko so dnevi v podaljšanem bivanju popolnoma dru-gačni, pa še domačih nalog ni! Vsak dan so se udeležili ene izmed šte-vilnih delavnic. Podaljšančki so bili ustvarjalni v likovni delavnici, še urili v rolanju, hokeju ali plesu, svoje mišice so raztezali na aerobiki, tekmovali v športnih igrah in preizkušali svoje igralske sposobnosti v dramski delavnici po performativni AV metodi. Navdušeni so bili tudi nad podaljšančkovim filmskim maratonom, kjer so si ogledali sinhronizirani risani film. V četrtek pa so se skupinsko sprehodili do spominske plošče Marije Vere v Kamniku in jo okrasili z venčkom. n

14 | Dupličan

Osnovna šola in vrtec

Mojca F. Lukežič | Foto: Mojca F. Lukežič

Pejmo na grad

pravljico iskat

Janja Pušič | Foto: Jana Bratuž

Pustna povorka po Duplici

Vsako leto za učence 4. razredov pripravimo prav poseben večer v knjižnici. Letos se je zgodila srednjeveška pravljična noč pod na-slovom Pejmo na grad pravljico iskat.

Učence je obiskal grajski pisar g. Osolnik, ki jim je pripovedoval o življenju v srednjem veku. Izvedeli so, kdaj paž napreduje v opro-do in kaj mora storiti, da postane vitez. Še posebej zanimivo je bilo poslušati, kako je bilo v srednjem veku v Kamniku. Še posebej jih je navdušila razstava viteške opreme in meči, ki so jih lahko tudi otipali in v mislih postali vitezi. Vnela se je tudi živa razprava, zakaj so se vitezi bojevali.

Sledila je zanimiva pripoved o nastanku papirusa na Kitajskem in pergamentnega papirja v Turčiji. Četrtošolci sedaj vedo tudi, da arabske številke niso izumili Arabci ampak Indijci, ki so jih v dar podarili Arabcem.

Ogledali so si tudi film Rdeči seznam, v katerem Jernej in Sara želita priti do dna Jernejevem ponavljajočim se sanjam o menihu, ki piše čuden seznam. Pot ju je pripeljala v Rob, kjer jima je uspelo sestaviti sporočilo iz sanj …

Učenci so se razdelili v dve delavnici. V kaligrafski delavnici jih je grajski pisar g. Stane Osolnik učil osnov kaligrafije in jim poma-gal, da so napisali svoje ime. V plesni delavnici so se učenci naučili srednjeveški dvorni ples pavana. Ker so bili učenci zelo dejavni, so se začeli oglašati želodčki. V soju svet jih je pričakala srednjeveška večerja – hrustljavo zapečene kračke. Posladkali so se s srednjeveško sladico, imenovano brihtna jed. So postali bolj »brihtni«? Preveri-te. Po večerji so učenci zamenjali delavnice.

Pozno zvečer so se »srednjeveško udobno« namestili v knjižnici in si ogledali risanko »Kako ukrotiti zmaja.« Nekatere brihtne gla-ve so zaspale že med risanko, nekatere pa so vztrajale pozno v noč. Manjkalo ni pogovorov o duhovih, čarovnicah, viteških bojih ipd.

Zjutraj so učenci še vedno polni vtisov vstali, prebudili svoje telo ob jogi, pojedli zajtrk in stekli staršem v objem pripovedovat sre-dnjeveške zgodbe. n

Tudi letošnje leto so učenci in učitelji OŠ Marije Vere v sodelo-vanju s KS Duplica priredili že drugo pustno povorko po Duplici. Kamor koli si se ozrl, si lahko videl različne maske, za katerimi se je skrival iskriv in nagajiv nasmeh. Povorke se je udeležilo okoli 600 pustnih šem.

V spremstvu traktorja in prikolice ter Stranjske godbe in kamni-ških mažoretk se je povorka odvijala po Ljubljanski cesti do Lidla, nato pa po vzporedni ulici nazaj do osnovne šole, kjer je sledilo pu-stno rajanje in zaključek sprevoda.

Program je popestril nastop kamniških mažoretk iz skupine Ve-ronika in v menihe našemljenih godbenikov iz Stranj. Rajanje se je nadaljevalo na šolskem dvorišču. Na koncu pa se je pustnim šemam pridružil še pravi štajerski kurent, ki je odlično opravil svoje delo s preganjanjem zime, saj je bilo vreme maškaram ves čas povorke naklonjeno. n

Dupličan | 15

Osnovna šola in vrtec

Mojca F. Lukežič | Foto: Mojca F. Lukežič

Učenka OŠ Marije Vere Aja Zajc

2. na mednarodnem natečaju otroške poezije

Učenka AJA ZAJC se je na mednarodnem festivalu otroške poe-zije DJEČIJE CARSTVO s pesmico ČEBELE med 2000 prispelimi pesmimi uvrstila med 17 finalistov v kategoriji od 1. do 5. razreda. Za nagrado je od 12. 4. 2011 do 14. 4. 2011 odpotovala v Banja Luko.

Že na poti se je Aji nasmehnila sreča. Na počivališču Obrežje je na-ključno spoznala predsednika države g. Danila Turka. Zapletla sta se v pogovor, g. predsednik pa ji je čestital za uspeh in ji zaželel veliko sreče.

V sredo, 13. 4. 2011 je vse finaliste sprejel župan Banja Luke g. Dragoljub Davidović. V mestnem gledališču Jazavac je sledila otvoritev festivala z besedami: »Odprimo svoja srca pesmim, da princi in princese poezije zavladajo!«. Aja je pred polno dvorano suvereno recitirala svojo pesem. Komisijo so sestavljali veliki pesni-ki srbsko govorečega področja Ranko Pavlović (predsednik žirije), Slobodan Stanišić in Tode Nikoletić. Odločili so, da je Ajina pesem 2. najboljša. V svoji kategoriji je dosegla 2. mesto.

Njeno pesem in prepev v srbščino so objavili tudi zborniku naj-boljših 300 pesmi, ki je na ogled v knjižnici OŠ Marije Vere.

Ko je pripotovala domov, ji je za njen uspeh čestital tudi župan občine in ji podaril knjigo ter nalivno pero, da bo še naprej uspešna v pisanju. Njen dosežek je odmeval tudi na državni ravni, saj ji je česti-tala ministrica za kulturo, Majda Širca, in ji podarila zbirko pravljic.

Aja, čestitamo in upamo, da boš še naprej kovala rime! n

ČEBELE

Vsako jutro gredo čebele na delo,tako kot mi, ljudje, veselo.Nabirajo med,ki ga ima rad vsak sladkosned.

Včasih koga prelisičijoin ga pičijo.Drugače so prijazne,polnijo panje prazne.

16 | Dupličan

Društva

PGD Duplica

Zavzeto delo v PGD Duplica – obnavljanje voznega parka

Letos poteka 15 let od večjih kadrovskih in organizacijskih sprememb v PGD Duplica. Takrat smo si zadali ambiciozne cilje, kot so kadrovsko okrepiti operativno enoto, izobraziti in usposo-biti operativne gasilce, posodobiti zastarelo zaščitno in reševalno opremo in opremiti se s sodobno reševalno tehniko ter sodobnimi gasilskimi vozili. Kako bomo dosegli tako visoko zastavljene cilje, si takrat nismo mogli niti znali predstavljati. Kot nalašč so se v ti-stem času začele spremembe v organiziranju javne gasilske službe. Hitro in uspešno smo izkoristili dane razmere in pri spremembah v organiziranosti javne gasilske službe v občini Kamnik odigrali pomembno vlogo. Z mladimi in ambicioznimi člani smo se vklju-čili v novo ustanovljene organe na Gasilski zvezi Kamnik. V tem obdobju so pričeli veljati novi predpisi o kategorizaciji gasilskih društev glede na požarno ogroženost terena, na katerem delujejo. Kar naenkrat je bilo naše društvo postavljeno pred zelo velik iz-ziv. Ostalim gasilcem v občini Kamnik smo morali dokazati, da je društvo organizacijsko in strokovno usposobljeno izvajati naloge zaščite in reševanja, ki mu jih je naložila nova zakonodaja. Tu se je izkazala odločitev o visokih ciljih in takojšen pristop k uresni-čevanju nalog na poti k zastavljenim ciljem odločilna za tako hiter napredek. Zelo malo gasilcev v občini Kamnik je poznalo dejansko stanje našega društva. Večina je mislila, da nismo kadrovsko izpo-polnjeni in strokovno usposobljeni za zadostitev novim zahtevam za pridobitev ustrezne kategorije, glede na požarno obremenitev v KS Duplica, Podgorje in Volčji Potok. Nejeverno so zmajevali z glavo, ko smo dokazovali našo številčnost in usposobljenost. Preko 25 operativnih gasilcev, dovolj gasilskih častnikov, dovolj nižjih gasilskih častnikov, dovolj strojnikov, dovolj tehničnih reševalcev, dovolj nosilcev izolirnih dihalnih aparatov in za nameček še pre-davatelje, sodnike in kot edino društvo inštruktorje za praktično usposabljanje gasilcev z izkušnjami iz Izobraževalnega centra za za-ščito in reševanje na Igu. Za piko na i je postal predsednik gasilske

zveze Kamnik v teh prelomnih časih prav naš član. Logična posle-dica vseh teh dogodkov je bila pridobitev modernega gasilskega vozila z vodo GVC 16/25, ki je sposobno na mesto intervencije pripeljati zmanjšan oddelek z zalogo vode 2500 litrov in vso po-trebno opremo za učinkovito gašenje.

Še vedno sledimo zastavljenim ciljem. Se izobražujemo, usposa-bljamo in zaradi tega uspešno interveniramo skupaj z gasilci osre-dnje gasilske enote PGD Kamnik in enotami sosednjih društev tudi preko meja naše občine (PGD Šmarca, PGD Nevlje, PGD Homec, PGD Radomlje, PGD Križ ...). Pridobivamo nove člane v naše vrste. V zadnjem času so zelo aktivne naše gasilke, kar daje delovanju našega društva poseben pečat. Poseben izziv nam je v naše vrste pridobiti naše najmlajše in mladino. Zavedamo se, da je prihodnost našega društva v njihovih rokah.

Ob vseh nalogah, ki jih izvajamo tako v okviru javne gasilske službe kot v okviru učinkovitega delovanja društva, se nam čedalje huje kaže še zadnja velika naloga proti zastavljenim ciljem izpred 15 let. Zamenjava iztrošenega orodnega gasilskega vozila tam 80T z modernim gasilskim vozilom za prevoz moštva. Zamenjava je nuj-na. Staro vozilo ni več zanesljivo. Ob alarmu ne vemo, ali se bomo z njim sploh lahko odpeljali na intervencijo, ali bomo sploh prišli na kraj nesreče. Prav tako za prevoz najmlajših in mladine sploh ni primerno. Pa tako radi se vozijo z gasilskimi avtomobili. Sedaj rešujemo težavo s pomočjo njihovih staršev.

Na koncu se vam zahvaljujemo za vso dosedanjo pomoč in vas obenem prosimo, da nam stojite ob strani še naprej. V tem trenut-ku, pri nabavi novega gasilskega vozila za prevoz moštva, za katere-ga smo v večji meri sredstva v minulih letih že privarčevali.

Z nabavo omenjenega vozila se bomo zastavljenim ciljem močno približali. A kot pravi gasilci z doseženim ne smemo biti nikdar za-dovoljni. V glavah se nam že oblikujejo načrti za naslednjih 15 let. Morebiti nov gasilski dom. Na pomoč! n

Dupličan | 17

Kamnik je od lanskega poletja bogatejši za novo ekološko dru-štvo EkO KaM, ki deluje na področju varovanja okolja in prostora v občini Kamnik, se zavzema za čisto, zdravo in neokrnjeno naravo ter zdravje prebivalstva, spodbuja ozaveščenost ljudi na področju ekologije in družbenega razvoja.

Pobudniki in ustanovni člani društva so na ustanovnem zboru 31. maja 2011 sprejeli društveni statut in izvolili organe društva. Po administrativnih obveznostih je bilo društvo v mesecu juniju uradno registrirano in tako je Kamnik dobil organizacijo, ki bo po svojih močeh opozarjala na okoljevarstvene probleme ter iskala poti k rešitvam za izboljšanje obstoječega stanja.

V občini Kamnik je kar nekaj odprtih ekoloških dejavnikov, ki vplivajo na zdravje, počutje in kakovost bivanja prebivalcev. Čla-ni društva menijo, da lahko s spodbujanjem družbenega dialoga, z osveščanjem prebivalstva in iskanjem konkretnih rešitev pripo-morejo k izboljšanju stanja okolja v občini. Društvo ima trenutno devet članov in deluje na določenih tematikah, ki sta trenutno kurilnica na Duplici in divja odlagališča v občini Kamnik. Okoli posameznega področja se oblikuje delovno skupino, ki se ukvarja s tem področjem.

Glas za dialog

Kakovost zraka na Duplici je že dolga leta predmet spora lokal-nih prebivalcev in podjetja Tisa, saj je bila kurilnica tega podjetja že pred časom prepoznana kot onesnaževalec zraka na Duplici. Gre za sobivanje ljudi in industrije, ki izvira iz časov, ko se okolju ni posvečalo toliko pozornosti kot danes. Časi so se spremenili in ugi-banje, ali je obstoječe stanje posledica slabe urbanizacije, ekonom-skih okoliščin ali česa drugega v tem trenutku niti ni pomembno. Dejstvo je, da želijo prebivalci Duplice omejiti vplive kurilnice na okolje in zdravje na minimum. Izpusti črnega dima, sajasti delci na objektih, vrtovih in igriščih, smrad po zažganem in ropot izza ograje obrata so dejavniki, katerih vpliv je mogoče omiliti. Društvo EkO KaM vidi reševanje v dveh ključnih točkah: kuriti je treba samo čiste lesne sekance (biomaso) in zagotoviti stalni nadzor nad izpusti v ozračje.

V preteklosti ni bilo kljub požrtvovalnemu boju posameznikov z mlini na veter v obliki zakonodaje in državnih inštitucij dovolj posluha za spremembo na bolje. Sedanja občinska oblast je s pod-jetjem vzpostavila dialog, z obojimi pa so se o problematiki pogo-varjali tudi člani društva EkO KaM. Podjetje Tisa se je pozitivno odzvalo na pobude društva – udeležili so se srečanj z županom in društvom, se aktivno odzvali na opozorila društva EkO KaM gle-de posameznih onesnaževanj, omogočili društvu obisk kurilnice

Okolje

in predlagali posamezne izboljšave. Kako se bo odvijala zgodba s kurilnico v prihodnje, je pa odvisno tako od odkupa električne energije kot tudi od načrtov občine o obsegu daljinskega ogrevanja.

Čakati birokracijo ali iskati alternative?

Stanje povezano s kurilnico je bil le eden od povodov za idejo o ustanovitvi društva. Drugi povod so bila divja odlagališča, posejana po občini Kamnik, kjer jih je okoli 120. Ponekod je odvržen zgolj gradbeni material ali embalaža, drugje ostanki azbestne kritine. Žal so odvržene tudi pnevmatike, avtomobilske školjke in sodi z nezna-no tekočino. Veliko je zasutih smeti v kotanjah, potokih in gozdovih.

Čistilna akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, ki je po-tekala 17. aprila 2010, je dala izjemne rezultate: visoka udeležba, velike količine odstranjenih odpadkov, predvsem pa pomemben psihološki vzgib na ravni celotne države. Kljub temu je večina lo-kacij, ki so jih v občini Kamnik popisali prostovoljci in shranili v register divjih odlagališč, ostalo nedotaknjenih. Ve se, kako veliko količine nesnage so ljudje tisti pomladni dan potegnili na plano iz naravnega okolja, zato si lahko predstavljamo, koliko dela je še osta-lo. Spomladi 2011 je EkO KaM sistematično popisal vse lokacije in register je bil osvežen z opisom dostopa in odlagališča, GPS koor-dinatami ter fotografijami.

Vedran Pregelj, predsednik društva EkO KaM | Foto: Vedran Pregelj

Ekološko društvo EkO KaM tudi

za boljši zrak

na Duplici

V praksi so besede so eno, dejanja pa drugo (prizor iz Tunjic)

18 | Dupličan

Okolje

Društvo EkO KaM je rezultate popisa predstavilo Odboru za varovanje okolja občine Kamnik, dali so pobudo za sanacijo odla-gališč odsluženih avtomobilov v sodelovanju z od države potrjenim koncesionarjem, ločeno so se sestali z občinskimi uradniki in jih poskusili spodbuditi k alternativnim rešitvam pri sanaciji divjih odlagališč. Naslednji korak je na strani občine, da pokaže še več kot le razumevanje in pripravljenost za sodelovanje. Le s skupnimi mo-čmi se bo količina odpadkov v naravi res zmanjšala.

Ugotovitve organizatorjev akcije »Očistimo Slovenijo« dru-štva Ekologi brez meja, ki na ravni Slovenije spodbuja sanacijo divjih odlagališč, kažejo, da zakonodaja na tem področju ni tako slaba. Večji problem je v izvajanju nadzora. Na voljo je torej še precej manevrskega prostora za izboljšave, veliko pa lahko storimo tudi državljani sami. Pričakovati, da bomo z vsesplošnimi akcija-mi popolnoma očistili naravo, je nesmiselno. Lahko pa državljani sami poskrbimo za to, da lep del odpadkov pustimo na trgovin-skih policah. Z društvom Ekologi brez meja pri organizaciji akcije »Očistimo Svet 2012«, ki je bila 24. marca 2012 smo sodelovali tudi v EkO Kam-u

Prihodnost je v naših rokah

Kakovost okoljske zakonodaje je pogosto podvržena interesom tistih, ki imajo v rokah škarje in platno pri njenem sooblikovanju. Od aktivne udeležbe nas državljank in državljanov je odvisno, v ka-kšnem okolju bomo živeli mi in naši zanamci. Če hočemo ohraniti upanje za zdravo prihodnost, bo potrebno vstati s kavča in narediti korak več od miškinega klika. Poznal se bo vsak prispevek. Mozaik je sestavljen iz majhnih koščkov in če vsak naredi tudi najmanjše dejanje, se to odraža v končnem seštevku.

Vse, ki jim ni mar za okolje in imajo voljo ter željo prispevati k bolj zelenemu okolju v občini Kamnik, društvo EkO KaM prisrč-no vabi v svoje vrste. Izpolniti je potrebno prijavnico na spletni strani www.ekokam.si in jo poslati na info@ekokam.si. Na tem naslovu društvo sprejema tudi zamisli, pohvale, pobude in kritike občanov. Kdor želi, lahko aktivnostim društva sledi tudi prek soci-alnih omrežij Twitter (EkO_KaM) in Facebook, podporo pa lahko občani izkažejo tudi s prostovoljnimi donacijami na TRR 07000-0001368566. n

Predstavniki društva EkO KaM in Tise iščejo izboljšave

Dupličan | 19

Gozdni park na sanirani deponiji komunalnih odpadkov Dupli-ca je bil osnovan za obnovo življenju prijaznega okolja in za zatoči-šče prostoživečih živali sredi agrarne krajine na Kamniškem polju. Imenujemo ga tudi park gozdne biodiverzitete. V osnovi je name-njen revitalizaciji (obnovi) neplodnega deponijskega telesa ter za učno-izobraževalni objekt in za sprostitev in rekreacijo krajanov. Deponija je bila sanirana leta 1993, leta 1999 pa se je na pobudo KS Duplica začel navoz 30 cm plasti zemlje in v letih 2000–2003 zasaditev najznačilnejših drevesnih vrst, ki rastejo v Sloveniji. Z za-saditvijo okoli 1100 sadik se je na prej neplodnih tleh začel razvoj novega gozdnega nasada. Eden od osnovnih namenov projekta osnovanja gozdnega parka je tudi spremljanje obnove in razvoja biotske pestrosti prostoživečih rastlin in živali od začetnega (ničel-nega) stanja od nastanka gozdnega parka. V prispevku obravnava-mo raziskavo začetnega stanja življenjske pestrosti malih sesalcev in drugih talnih vretenčarjev v prvih štirih letih po končani osnovni zasaditvi dreves. Potrdili smo prisotnost 16 vrst talnih vretenčarjev.

Gozdni park na sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica je bil osnovan za obnovo življenju prijaznega okolja. Po zaprtju in sanaciji deponije komunalnih odpadkov Občine Kamnik na Duplici leta 1993 (Smelt Ljubljana in Občina Kamnik; po projektu Ivanc in Jernejc, 1990) se je na pobudo KS Duplica leta 1999 z začetno analizo potencialne onesnaženosti tal (Urbančič s sod. 1999) pristo-pilo k načrtnemu osnovanju gozdnega parka in drevesne učne poti.

Okolje

V prejšnjem desetletju 1999–2009 je bila sanirana deponija Duplica ob finančni pomoči Občine Kamnik nato načrtno spremenjena v Gozdni park. Po načrtu, ki sta ga izdelala Gozdarski inštitut Slove-nije (GIS) (dr. Miran Čas) in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) (Zoran Grecz, spec. univ. dipl. inž. gozd.) (Čas s sod. 2003) smo tu-jek v naravi z dodatnimi ukrepi (navoz zdrave zemlje, pogozdovanje) usmerjali na pot razvoja naravnega gozdnega ekosistema in dreve-sne (dendrološke) učne poti. Glavne akcije pogozdovanj so potekale zlasti z učenci OŠ Marije Vere ter prostovoljci KS Duplica in Pro-stovoljnega gasilskega društva (PGD) Duplica, ki so bile zaključene leta 2003. Kasneje se je na mesta posušenih ali uničenih sadik do leta 2005 dosajevalo le še posamezne sadike istih vrst. Iz nenaravne-ga hriba odpadkov v agrarni kulturni krajini je nastajal naravnemu okolju prijazen gozdni park z dendrološko učno potjo in z zatoči-šči različnih vrst prostoživečih živali. Na sanirano deponijsko telo s površino 1,4 ha, (140 m dolgo in od 70 do 130 m široko ter 7 m visoko) na Kamniškem polju je bilo načrtno posajenih preko 1.100 sadik gozdnega drevja (Čas s sod. 2003). Na vrhnji ravnini deponije je bila zasajena drevesna učna pot v obliki osmice z najznačilnejšimi domorodnimi in nekaj najpogostejšimi tujerodnimi drevesnimi vr-stami rastočimi v Sloveniji. V parku gozdne biodiverzitete raste 45 različnih drevesnih in grmovnih vrst (Čas 2005, 2006, 2008, 2009).

Iz nasada nastaja in se razvija mlad gozd, ki postaja varno zave-tišče živali, sprehajališče in rekreacijski prostor ter razgledišče na

Pestrost živalstva malih sesalcev in drugih talnih vretenčarjev v nasadu parka gozdne biodiverzitete na sanirani deponiji Duplica * Miran Čas ** Franc Janžekovič

Hermelin je ena od vrst talnih vretenčarjev in plenilec malih sesalcev v Gozdnem parku biodiverzitete Duplica, ki pozimi obarva svojkožušček iz svetlo rjave v varovalno snežno belo barvo s črno konico repa (Foto: Milan Cerar)

* Dr., Gozdarski inštitut Slovenija, Večna pot 2, 1000 Ljubljana** Prof. Dr., Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru, Koroška cesta 160, 2000 Maribor

20 | Dupličan

Okolje

Kamniške planine in estetsko poučni prostor, obenem pa gozdni prostor deponijskega telesa ustvarja zavetrje sredi enoličnega odpr-tega Kamniškega polja in revitalizira biološko aktivnost in ustvarja naravno strukturo tal ter zadržuje odtekanje onesnažil v podtalni-co (Urbančič s sod. 2007; Čas s sod. 2007b, 2007c). Na umetno ustvarjenem rastišču na sanirani deponiji se odvija proces revitali-zacije naravnega gozdnega ekosistema, ki povratno pozitivno učin-kuje na širše okolje.

S pogozditvijo sanirane deponije, smo se med prvimi v Sloveni-ji konkretno odzvali na številne načelne mednarodne konvencije, kot je Konvencija o biološki raznovrstnosti (Rio 1992), Habitatna direktiva (1992), Konvencija o varstvu pestrosti prosto živečega ra-stlinstva in živalstva (Bern 1979), Konvencija o varstvu Alp (Salz-burg 1991) ter na domače zakone kot je Zakon o ohranjanju narave (1999), Zakon o gozdovih Slovenije (1993) in Rdeči seznam o va-rovanju redkih in ogroženih vrst iz leta 1993 (Ur. l. RS 1993/57).

Z raziskavo procesov revitalizacije biotske pestrosti lahko sanira-na deponija Duplica postane vzorčen učni objekt za projekte sana-cij in revitalizacij uničenih ali degradiranih naravnih ekosistemov in krajin v širšem prostoru, ter okolje za varstveno izobraževanje in osveščanje šolske mladine in odraslih (Čas 2009).

V članku podajamo ugotovitve raziskave začetnega - ničelnega stanja vrstne pestrosti malih sesalcev in drugih talnih vretenčarjev raziskane od leta 2003 do 2007, to je 1–4 let po končni zasaditvi

nasada gozdnega drevja v parku gozdne biodiverzitete na površini sanirane deponije komunalnih odpadkov Duplica.

Prisotnost vrstne in številčne sestave živali malih sesalcev in dru-gih manjših vrst talnih vretenčarjev smo ugotavljali s pomočjo me-tode lovnih jam ter prisotnost večjih vrst s pomočjo sledi v snegu (Čas s sod. 2004). Na vsaki strani deponije smo za male sesalce v tla zakopali po 5 pasti. V lonce visoke okoli 25 cm in široke 15 cm (okrogle pločevinke od paradižnika ali kumar) smo natočili 1/3 vode z razredčenim vinskim kisom ter 4 % fiksirjem.

Lovne jame smo aktivirali konec avgusta in so bile aktivne do ko-nec novembra. Kontrolo pasti in pobiranje ulovljenih živali smo izvedli v štirih terminih in sicer na začetku in koncu septembra in na začetku in koncu novembra. Vzorce smo označili in jih spravili v zamrzovalno skrinjo. Determinacijo in analizo vrstne sestave malih sesalcev in drugih talnih vretenčarjev v Parku gozdne biotske pe-strosti smo naredili v sodelovanju Gozdarskega inštituta Slovenije in Fakultete za naravoslovje in matematiko na Univerzi v Mariboru s pomočjo ključa za določanje vretenčarjev Slovenije (Kryštufek in Janžekovič 1999); ob ponovni podpori projektu s strani KS Dupli-ca, konec leta 2011 ( Janžekovič in Čas 2011).

Z oznako mali sesalci mislimo na predstavnike sesalcev s telesno maso manjšo od cca. 250 g. V taksonomskem smislu vanjo uvršča-mo predstavnike žužkojedov in glodavcev. V ekološkem kontekstu so talne ali podzemno aktivne živali, ki se prehranjujejo pretežno z

Pogled iz bujno rastočega nasada Gozdnega parka na sanirani deponiji proti obnovljeni stanovanjski stavbi, v kateri je po denacionali-zaciji propadajoči kulturni dom ter prostori KS Duplica (Foto: Miran Čas)

Lisica je ena od plenilskih vrst talnih vretenčarjev v gozdnem parku biodiverzitete (Foto: Milan Cerar)

Dupličan | 21

Okolje

Red Družina Vrsta Latinsko ime Število živaliŽužkojedi, Insectivora Ježi, Erinaceidae Beloprsi jež Erinaceus concolor (Martin, 1838) 1 Rovke, Soricidae Vrtna rovka Crocidura suaveolens (Pallas, 1811) 16 Poljska rovka Crocidura leucodon (Hermann, 1780) 3Glodavci, Rodentia Miši, voluharica Veliki voluhar Arvicola terrestris (Linnaeus, 1758) 2 in hrčki, Muridae Vrtna voluharica Microtus subterraneus 14 (de Selys-Longchamps, 1836) Rumenogrla miš Apodemus flavicollis (Melchior, 1834) 3 Navadna Apodemus sylvaticus (Linnaeus, 1758) 7 belonoga miš Pritlikava miš Micromys minutus (Pallas, 1771) 1Mali sesalci - skupaj 8 47 živaliTaksonomski pregled ugotovljenih vrst in število registriranih osebkov malih sesalcev.

1 (2 %)

16 (34 %)

3 (7 %)

2 (4 %)14 (30 %)

3 (6 %)

7 (15 %)1 (2 %)

Beloprsi jež

Vrtna rovka

Poljska rovka

Veliki voluhar

Vrtna voluharica

Rumenogrla miš

Navadna belonoga miš

Pritlikava miš

Gostota in vrstna sestava malih sesalcevv vzorcu študije biotske pestrosti v parku gozdne biodiverzitete na sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica med leti 2003–2007.

preg

ledn

ica

2sl

ika

1

Talni vretenčarji Število vrst Vrste VirVrste malih sesalcev 8 Žužkojedi 3 Beloprsi jež, vrtna rovka, poljska rovka Glodavci 5 Veliki voluhar, vrtna voluharica, rumenogrla miš, navadna belonoga miš, pritlikava miš Vrste večjih sesalcev 6 Čas s sod. 2004Glodavci 1 Pižmovka - '' -Rastlinojedi 1 Srna, poljski zajec - '' -Zveri (psi) 1 Lisica - '' -Plazilci 1 Slepec Dvoživke 1 Navadna krastača Skupaj talni vretenčarji 14 Vrstna sestava malih sesalcev in drugih talnih vretenčarjev opaženih v 3–7 letnem nasadu parka gozdne biodiverzitete na sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica.

preg

ledn

ica

1

22 | Dupličan

Okolje

nevretenčarji (npr. rovke), s koreninami in drugimi deli zelišč (vo-luharice) ali pa so vsejedi (miši). Zaradi izrazite r življenjske strate-gije imajo kratko življenjsko dobo, a so se sposobni izredno hitro namnožiti do izjemnih populacijskih gostot, zato so pomemben člen v prehranjevalnih verigah, prav tako pa so dober pokazatelj splošnega stanja življenjskega okolja. Skupno smo obravnavali 49 vzorčnih živali, ki smo jih zajeli v študiji ene sezone.

Na sanirani deponiji smo ugotovili osem različnih vrst malih sesalcev, od tega tri vrste žužkojedov (ježi in rovke) in pet vrst glo-davcev (dve vrsti voluharic in tri vrste miši) (preglednica 1, pre-glednica 2, slika 1).

Zelo visoka številčnost osebkov sta dosegli vrtna rovka 16 oseb-kov (34 %) (žužkojedi) in vrtna voluharica 14 osebkov (30 %) (glo-davci) (slika 1).

V nadaljevanju podajamo taksonomski pregled ugotovljenih vrst in število registriranih osebkov malih sesalcev (preglednica 2).

Poleg osmih vrst malih sesalcev smo v raziskavi s pastmi ugotovili še po eno vrsto plazilca in dvoživke, to sta slepec (Anguis fragilis) in navadna krastača (Bufo bufo).

V predhodnih študijah sledi (Čas s sod. 2004, Čas 2005) pa smo na osnovi sledi v snegu in tudi po poškodbah na sadikah ugoto-vili prisotnost še več drugih vrst talnih vretenčarjev in sicer srne (Capreolus capreolus), lisice (Vulpes vulpes), poljskega zajca (Lepus europaeus) ter prehod pižmovke (Ondatra zibethicus).

Sanirana in pogozdena deponija ima relativno majhno površino zato je favna malih sesalcev seveda odraz tega, kar živi na širšem območju travnikov in njiv. Zaradi specifičnih tal in vegetacije na deponiji pa se razmerja v številčnosti med vrstami lahko bistveno razlikujejo glede na okolico.

Ugotovljene vrste malih sesalcev sodijo v okvir splošno razširjene evropske favne in so v osrednjem delu Slovenije pričakovane vrste. Življenjska okolja registriranih malih sesalcev obsegajo predvsem od-prte površine z nizko vegetacijo, kamor uvrščamo obdelane površine travišča in polja. Pogosti so tudi v prehodnih okoljih v zaraščanju, kot so gozdni robovi mejice, jarki in opuščene površine v različnih sukcesijskih stanjih. Zgornje ugotovitve lahko zaključimo s splošno oznako, da smo na sanirani deponiji Duplica našli male sesalce, ki fa-vorizirajo travniško-njivska okolja v kombinaciji z gozdnim robom.

Na vsej površini parka gozdne biodiverzitete na sanirani deponiji Duplica je bilo v popisih ničelnega (začetnega) stanja po osnovanju nasada gozdnega drevja med leti 2000-2003 od zime 2003 / 2004 do vključno leta 2007 ugotovljena prisotnost 8 vrst malih sesalcev, ene vrste plazilca (slepec) in ene vrste dvoživk (navadna krastača) (preglednica 1, 2). Poleg teh 10 vrst talnih vretenčarjev ( Janžekovič in Čas 2011), ugotavljamo na osnovi opazovanj sledi v snegu iz leta 2004 in 2005 še prisotnost štirih večjih sesalcev; srne, lisice, polj-

skega zajca in pižmovke in (Čas sod. 2004, Čas 2005). Poleg teh 14 vrst talnih vretenčarjev pa na osnovi sledi v snegu evidentiramo še prisotnost male podlasice (Mustela putorius) in hermelina(Mustela erminea), poleg lisice in ujed plenilcev večine vrst malih sesalcev.

Skupaj je bilo v 3-7 letih po osnovanju ali v prvih štirih letih po končni zasaditvi in razvoju nasada gozdnega drevja na območju parka gozdne biodiverzitete Duplica od leta 2003 do leta 2007 evidentiranih 16 vrst talnih vretenčarjev, ki predstavljajo favno za-četnega (ničelnega) stanja življenjske pestrosti novo nastalega goz-dnega nasada sredi enolične agrarne krajine na Kamniškem polju.

VIRI:Čas M. 2005. Razvoj gozdnega parka in biodiverzitete na sanirani deponiji

komunalnih odpadkov Duplica na Kamniškem polju (1999-2006). Gozdarski inštitut Slovenije, 5 str.

Čas M. 2006. Razvoj gozdnega parka in biodiverzitete na sanirani deponiji ko-munalnih odpadkov Duplica na Kamniškem polju (1999-2006). Kamniš. občan, 31. januar 2006,

Čas, M. 2009. Gozdni park in drevesna učna pot : ter razvoj življenjske razno-vrstnosti na sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica na kamniškem polju - 10 let. Dupličan, 2009, letn. 1, št. 1, str. 26-31

Čas M., Grecs Z., Zagmajster M., Žnidaršič M., Kristan A. 2003. Razvoj biodi-verzitete na pogozdeni deponiji Duplica v primerjavi z ostanki gozdov na Ka-mniško-Mengeškem polju: poročilo raziskave za leto 2003. Gozdarski inštitut Slovenije, 28 str.

Čas M., Žnidaršič M., Čas V. 2004. Razvoj gozda in pestrost živalskih vrst na pogozdeni deponiji Duplica v primerjavi z ostanki gozda na Mengeškem polju in obmejki na Kamniškem polju : poročilo raziskave za leto 2004. Ljubljana: Goz-darski inštitut Slovenije, 9 str.

Čas M., Rekelj J., Zagmajster M., Žnidaršič M. Zabret M. 2007a. Razvoj gozdne-ga učnega parka in biodiverzitete na pogozdeni sanirani deponiji komunalnih odpadkov Duplica na Kamniškem polju 2007. Gozdarski inštitut Slovenije, Po-ročilo raziskovalno-aplikativnega projekta, 22 str.

Čas M., Urbancic M., Simoncic P., Žlindra D., Kraigher H., Al Sayegh--Petkovsek S., Grgič T., Kos I., Ravnjak B., Slameršek A., Pagon N., Rekelj J., Grecs Z. 2007b. Revitalizacija sterilnih tal in biodiverzitete talne favne na saniranih deponijah Duplica in TEŠ RLV Velenje : zbornik končnih poročil segmenta raziskave za Cen-ter odličnosti GIS v sodelovanju z Občino Kamnik in Občino Velenje ter Šoštanj. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 55 str.

Čas M., Urbančič M., Žlindra D., Kobal M., Kraigher H., Al Sayegh-Petkovšek S., Grgič T., Kos I., Ravnjak B., Slameršek A., Pagon N., Rekelj J., Grecs Z., Zabret M. 2007c. Ekoremediacija sterilnih tal in revitalizacija biodiverzitete talne favne na deponijah Duplica in TEŠ RLV Velenje. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 23 str.

Čas M. 2008. Stanje gozdnega parka in učne poti na pogozdeni sanirani de-poniji komunalnih odpadkov Duplica s priporočili za gospodarjenje. Gozdarski inštitut Slovenije, 12 str.

Ivanc, M. in Jernejc., B (1990). Tehnološki in ekološki projekt sanacije in opusti-tve obstoječe deponije Duplica. Ljubljana: Smelt, elaborat, 39 str.

Janžekovič F., Čas M. 2011. Pestrost favne malih sesalcev in drugih talnih vre-tenčarjev v parku gozdne biodiverzitete na sanirani deponiji Duplica : poročilo o raziskavi začetnega (ničelnega) stanja. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 7 str.

Kryštufek, B, Janžekovič, F. 1999: Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije. DZS. Ljubljana.

Urbančič M., Čas, M. , Simončič P. 1999. Izsledki analiz vzorcev tal z območja nekdanje deponije komunalnih odpadkov pri Duplici : ekspertiza. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 1999. 8 str.

Urbančič M., Čas M., Kraigher H. 2007. Lastnosti tal na območju nekdanje deponije komunalnih odpadkov pri Duplici. Gozdarski Inštitut Slovenije, Eks-pertiza, 7 str. n

Bujno razvijajoč nasad na prihodni poti v Gozdni park biodiverzitete z učno potjo kaže raznolikost habitatov za prostoživeče živali(Foto: Miran Čas)

Dupličan | 23

Naši krajani spregovorijo

Bogdan Pogačar | Foto: Bogdan Pogačar

Intervju z županom Občine Kamnik Marjanom Šarcem

Mineva prvo leto vašega mandata. Kakšni so občutki ob tem? Ali ste si pri kandidaturi za župana predstavljali, kaj vse vas čaka?

Brez oklevanja lahko rečem, da je bilo to eno pestrejših let v mo-jem življenju, saj sem se soočil z delom, ki ga prej nisem opravljal. Marsikdo me vpraša, če je naporno biti na toliko dogodkih, vendar sem tega vajen od prej le, da se zdaj gibljem pretežno po kamni-ški občini, prej pa sem pokrival celo Slovenijo. Veliko stvari sem si predstavljal, vseh pa seveda ne in ravno v tem je spodbuda za delo. Če bi v življenju za vse vedeli vnaprej, bi izgubilo smisel.

Bi danes ponovno kandidirali za župana?Vsekakor.Vemo, da smo v časih gospodarske krize, ko denarja primanjkuje

na vseh področjih, pa vseeno me zanima, kateri so prioritetni pro-jekti v času vašega mandata?

To je kar pogosto vprašanje, na katerega imam vedno enak odgo-vor. Prioritete so nam bile že postavljene vnaprej, se pravi mestni šoli, vodovod in kanalizacija. To sta velika projekta, ki sta bila začeta prej in ju ne moremo pustiti na pol poti. Bi pa, če bi imel to možnost, rajši sodeloval pri teh projektih že takrat, ko so jih začeli, kajti marsikaj bi lahko naredili drugače. Naj spomnim, ureditveni načrt za šoli je tak, da po njem ne moremo začeti gradnje in ga moramo popraviti.

Se pri dveh največjih projektih, gradnji šol in gradnji kanaliza-cijskega omrežja, predvideva sofinanciranje s strani države ali EU? V kolikšnem odstotku?

Na državnem razpisu za sanacijo objektov smo pridobili 3,1 mio EUR za OŠ Toma Brejca, upam, da bo ta denar res prišel do nas, kajti situacija na nivoju države je ravno tako slaba v finančnem po-gledu kot naša, lokalna. Prizadevali si bomo še za dodatna državna sredstva za mestni šoli, vendar tukaj ni odvisno od naše volje. Kana-lizacijsko omrežje je stvar kohezijskih sredstev, kjer smo vključene okoliške občine. Tukaj se navezuje tudi nadgradnja centralne čistil-ne naprave v Domžalah. Žal v zadnjih letih aktivnosti niso potekale kot bi želeli, zato lovimo roke za črpanje kohezijskih sredstev, kajti leto 2015 se nezadržno bliža. Vrednost kanalizacijskega projekta je približno 17 mio EUR, brez sekundarnih vodov.

Kdaj predvidevate, da bo začetek gradnje šol in kdaj se predvide-va, da bo investicija zaključena?

Če bo šlo vse, kot mora iti, bi lahko začeli v letu 2012, odvisno od sprejetja novega oz. spremenjenega ureditvenega načrta.

Kateri problemi, želje ali potrebe prebivalcev Duplice so vam znani in katere od njih menite, da boste lahko rešili v času tega mandata?

Največji problem je gotovo kotlovnica TISA, kjer smo vsaj začeli pogovore med TISO, Občino in okoljevarstveno civilno iniciativo EkOKaM. Od TISE pričakujemo postavitev table, na kateri bi se videle emisije in bi bila zadeva transparentna. Srž problema pa sega daleč nazaj, na mestu, kjer stoji kotlovnica, so v prostorskem načr-tu denimo narisana stanovanja. V preteklosti je energetski koncept predvideval daljinsko ogrevanje z biomaso iz TISE. Ko je prišel v občino plin, pa to ni bilo več zanimivo in stvar je obstala v statusu quo, kjer je še danes. TISA letos ni dobila subvencioniranja proi-zvodnje elektrike, zato je velika verjetnost, da bo s tem kotlom (9 MW) prenehala obratovati. Postavili bodo manjši kotel, samo za

ogrevanje podjetij, ki so v tem območju. To pa pomeni, da bomo imeli še manj regulative.

Drug problem je nekdanji kulturni dom, ki je bil prodan, saj so krajani ostali brez primerne dvorane. Tukaj obstaja rešitev, a je po-vezana z denarjem, ki ga ta hip nimamo. Sam se najbolj nagibam k ponovnemu odkupu dvorane.

Znano je, da imate vsak mesec uradne ure za občane. Kako so obiskane in ali imate kakšne povratne informacije o zadovoljstvu občanov nad tem?

Res je, vsak prvi četrtek (razen izjem) imam pogovore z občani, ki so se izkazali za zelo produktivne. Iz prve roke izvem za proble-me, ki niso del velikih zgodb, so pa za posameznika izjemnega po-mena. Nekaj takšnih težav smo tako že rešili, vsega se pa seveda ne da. Kdor pride k meni, bo dobil realen odgovor in ne peska v oči. Včasih je kdo razočaran, ker se stvari ne da rešiti takoj, a kasneje vidi, da ga vsaj ni nihče prinesel okoli in mu je povedal odkrito. Kolikor je meni znano, občani sprejemajo te pogovore pozitivno.

Katere tri projekte v občini Kamnik bi si želeli izpeljati, če ne bi bilo to povezano s financami?

Teh projektov je še več, povsod ni problem samo denar, tudi ze-mljišča, nekatere stvari pa so v pristojnosti države. Območje KIK-a bi bilo potrebno urediti, pokriti bazen, športna dvorana, na Dupli-ci, že prej omenjena dvorana, fasade v mestnem jedru, zlasti nekda-nja knjižnica nam ni v ponos, a je v zasebni lasti …

24 | Dupličan

Naši krajani spregovorijo

Predstavitev

Občinska svetnica Nives Matjan

Neformalna koalicija ima v občinskem svetu minimalno večino, kar zahteva popolno navzočnost in zbranost pri glasovanju. Kako ste zadovoljni s delovanjem koalicijskih partnerjev?

Najprej naj povem, da je naša koalicija neformalna, brez podpisa-ne pogodbe, zato vsi partnerji nosijo še večjo odgovornost za dobro občine Kamnik. Doslej smo bili kar uspešni, proračun za 2012 smo sprejeli že v novembru, sprejeli oz. popravili smo deset odlokov. Na vsaki seji Občinskega sveta imamo veliko točk, tudi do 16. Nekateri se zato pritožujejo, a delo je potrebno opraviti. Veliko odlokov je še potrebno uskladiti z veljavno zakonodajo. Seje trajajo tudi po deset ur, a tako pač je.

Imate dva neprofesionalna podžupana, katera področja pokri-vata, kako bi ocenili sodelovanje z njima in ali ste zadovoljni z njunim delom?

Z obema podžupanoma korektno sodelujem, sta nepoklicna, a kljub temu dobro opravljata svoje naloge, saj je težko časovno usklajevati vse obveznosti, ki jih imata. Mag. Julijana Bizjak Mla-kar je doslej opravljala delo poslanke, dobro sva sodelovala na tem področju, dejavna pa je tudi na področju sociale, kajti stiske ljudi so velike. V januarju pa je prišlo do menjave na mestu podžupana in je g. Roberta Kokotca zamenjal strankarski kolega iz vrst SDS-ja g. Damjan Hribar.

Za konec pa se dotakniva še vašega osebnega življenja. Vemo, da imate družino, verjetno komaj čakate proste trenutke, da jih pre-živite z njo.

Res je, prostih trenutkov je malo, poleg tega človek potrebuje ne-kaj časa, da se miselno »odklopi« od vseh problemov. Ob nedeljah in praznikih sem rad doma, a vedno to ni mogoče. Tudi telefon tež-ko kar izklopim, saj vedno lahko pride do nepredvidenih dogodkov. So pa tudi taki, ki bi probleme reševali ob nedeljah, a takrat jim po-vem, da imam družino, ki me bolj malo vidi, teden pa je dovolj dolg.

Hvala za vaš čas in odgovore. n

Podjetnica že od leta 1989 in vedno zaposlena v lastnem podjetju. Na začetku podjetni-ške kariere sem imela pisarno in skladišče v svoji hiši v Meki-njah. Pretežna dejavnost podje-tja je bila uvoz-izvoz in velepro-daja tekstila in obutve iz Italije. V letu 1993 sem ugledala to da-nes našo poslovno stavbo in se takoj odločila za nakup. Minilo je že 14 let odkar živim z dru-žino na Duplici. Treba je bilo zavihati rokave, del poslovnih prostorov smo oddali in tako investicijo nakupa uspešno za-ključili. Prav tako smo v letu 1998 prevzeli pekarno od najemnikov, ki so po dveh letih končali s pekarsko dejavnostjo. Sledilo je nekaj uspešnih let, saj so bili takrat časi drugačni in kupna moč večja. Da-nes pa je trend gradnje trgovskih centrov (Lidl, Hofer, Qlandia …), ki na žalost poberejo največji kos pogače in stiskajo male podjetnike in obrtnike k zmanjšanju obsega poslovanja ali celo zaprtju. Tako se je zgodilo tudi v Kamniku, na Šutni ni več nobenega življenja vse se seli na obrobje in treba se je zadovoljiti z manjšim tržnim deležem.

V letu 2006 sem bila povabljena v lokalno politiko. Kandidirala sem na Listi T. Smolnikarja in bila izvoljena dvakrat. Iz svetniške skupine LTS sem izstopila, ker ni bilo dialoga z novoizvoljenim žu-panom Marjanom Šarcem, ki je bil moj favorit na volitvah. Tako sem danes vodja samostojne svetniške skupine skupaj s kolegico, glasbeno pedagoginjo Karlo Urh. Sem članica odbora za družbene dejavnosti in odbora za šport in kulturo. Občinska uprava z župa-nom na čelu ima posluh za probleme, ki tarejo naše občane in tudi mi svetniki prenašamo njihove želje na občino. Sama sem se vedno zavzemala za dobro vseh občanov, ne glede na to iz katere krajevne skupnosti prihajajo, saj menim, da si vsi zaslužimo imeti enakovre-dne pogoje za boljše sobivanje in razvoj naše občine. Problematika podeželja mi ni tuja, saj sem delala na terenu in spoznala težave na področju kmetijstva. Tu lahko Občina pripomore k razvoju turistič-nih kmetij s pomočjo priprave dokumentacije za črpanje evropskih nepovratnih sredstev. Prav tako je pomembna gradnja dveh mestnih šol. Verjamem, da se bo gradnja v naslednjem letu pričela. Zagoto-viti moramo kar največ prostih mest v vrtcih in razvijati turizem ter infrastrukturo na Veliki Planini, da ji povrnemo ugled in mesto v turističnem zemljevidu Slovenije. Če se lotim še Duplice, me seve-da moti kurjenje Tise in upam, da se bo ta problem čim prej rešil tudi z ukinitvijo in ureditvijo celotne poslovne cone Stol. Tudi na Korenovi poti je potrebno zagotoviti investitorjem, ki še imajo ne-kaj volje za kak nov obrat ali razširitev dejavnosti in tako vzpostavit nova delovna mesta, ki jih Kamnik še tako potrebuje. Pomemben je tudi prostor za druženje krajanov, starejših in mladine, kjer bi se srečevali, zabavali in izvajali kulturne programe, zato bo zagotovitev prostora za kulturni dom v tem mandatu moja prioriteta. n

Dupličan | 25

Krajani spregovorijo

Človek mora imeti v vseh ži-vljenjskih obdobjih zadovoljene telesne, socialne, psihične po-trebe in potrebo po varnosti. Za uresničevanje vseh življenjskih potreb si mora po svojih močeh prizadevati vsak sam. Pomemb-na je skrb za zdravo prehrano, gibanje, ohranjanje miselnih funkcij, mirnega življenja, da bi bili neodvisni kar najdaljši čas. Telesne težave so pogosto zgolj zunanji znak psihičnih stisk,

ki po daljšem trajanju lahko privedejo v nastanek bolezni. Huda žalost in strah zmanjšujeta sposobnost organizma za borbo proti boleznim. Mnogi zdravi starejši ljudje uspešno odpravljajo dejav-nike tveganja za nastanek kroničnih bolezni (sladkorna bolezen, rak, srčno-žilne bolezni in druge). Znaki staranja, kot so zmanj-šanje mišične mase, nabiranje maščobe okoli pasu in bokov, mena pri ženskah, plešavost zlasti pri moških, sivenje las, manjša telesna zmogljivost pri obeh spolih in s tem hitrejša utrujenost, se pojavijo različno zgodaj. Pomembno je nastale spremembe sprejeti in si nav-kljub vsemu prizadevati za čim daljšo samostojnost.

V celem življenju je potrebno negovati umsko sposobnost in čustveno ravnovesje. Delovanje miselnih procesov je podobno delovanju mišic - redna vadba jih krepi, če jo opustimo, pa so mi-selne sposobnosti vse slabše. Tudi v zrelih letih je pomembno re-dno učenje in pridobivanje novih znanj, da bi ohranjali spomin in ostali v stiku z novostmi, ki ohranjajo samostojnost in socialno varnost. Pri varnosti in samostojnosti gre za pravice v zvezi z denar-jem, nepremičninami, tudi o odločanju v povezavi z zdravljenjem, zdravstvenimi informacijami, preselitvijo v dom starejših občanov in podobno. Opustitev miselnega treninga prinese upad miselnih sposobnosti in s tem manjšo sposobnost uveljavljanja svojih pravic. V starosti zaradi izgub najbližjih, upokojitve, selitve v drugo okolje prihaja do čustvenih sprememb, ki so naraven odziv. Kljub vsemu je takšna stanja po določenem času potrebno prekiniti. Interesi starej-ših občanov se v tem obdobju spremenijo, socialnih stikov je manj tudi zaradi težav pri gibanju. Ob upokojitvi nekateri to življenjsko obdobje sprejmejo popolnoma brez težav, drugi pa ob tem doživi-jo hud stres in pomanjkanje socialnih stikov občutijo kot izgubo vrednosti in smisla življenja. Pomembno se je posvetiti druženju z domačimi in prijatelji ter staranje in upokojitev sprejeti kot nekaj pozitivnega. Demenca je stanje, pri katerem zaradi upada delovanja možganov ostajajo stare informacije ohranjene, sveži podatki pa se dokaj hitri izgubijo. Starejša oseba zaradi tega izgublja nit v pogo-voru, ne najde posameznih prostorov v hiši ali se izgubi na poti iz trgovine, pozablja zakleniti hišo, izključiti štedilnik po končanem kuhanju itd. Posledice demence privedejo posameznika v odvisnost od drugih oseb, kar zaradi varnosti lahko pomeni tudi namestitev v dom starejših občanov. Pri tem pa je pomembno, da takšne ose-be ne doživijo zlorabe. Kaj hitro se lahko primeri, da starejša ose-ba pod pretvezo ali prisilo zapusti svoje premoženje drugemu ter

Milena Marinič, dipl. med. s., mag. prava

Pravice starejših oseb preprečimo zlorabeostane brez njega in celo odvisna od državne pomoči. Starejše osebe so zaradi ugašanja fizioloških sposobnosti ranljivejša skupina pre-bivalstva, zato jim je potrebno posvetiti več zaščite. V zdravstveni obravnavi daje Zakon o pacientovih pravicah aktivno vlogo v ure-sničevanju pravic; predvsem pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje, pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Ohranjanje zdravja do pozne starosti je cilj Evropske skupnosti. Vse več svetovnega denarja je na-menjeno za zdravila, zdravljenje, rehabilitacijo, pa je kljub vsemu še veliko bolezni neozdravljivih. Bolezen znižuje samostojnost in možnost odločanja, zato bosta samo skrb za ohranjanje zdravja, in-formiranost o boleznih in o pravicah lahko pripomogli k zdravi in bolj neodvisni starosti. Aktivna skrb za ohranjanje zdravja in varo-vanje svojih pravic prispeva k zadovoljnemu preživljanju starosti.

Včasih posamezniki zlorabe ne prepoznajo, dokler ne ustrežejo tistemu, ki jih zlorablja. Njihovi otroci, vnuki, partnerji otrok ali druge osebe s prijaznimi obljubami o pomoči v starosti in bolezni želijo pridobiti denar ali nepremičnine posameznika. Vsakdo želi poskrbeti zase tudi v času nemoči, zato podleže obljubam. Po izro-čitvi želenega premoženja, pa oseba, ki ga je izročila, ne dobi za to zahvale, spoštovanja in obljubljenih uslug v povračilo. Pri tem gre za fizično nasilje in psihično nasilje ter ustrahovanje, zanemarjanje starejše osebe pri hrani, pranju perila, ureditvi njenega bivališča, ko potrebujejo zdravstvene storitve in obiske. Nenazadnje nemoč starejših svojci lahko izkoriščajo tudi pri odločanju o njihovi zdra-vstveni obravnavi ali namestitvi v dom za starejše. Pomembno je, da starejša oseba pozna svoje pravice in se o njej neljubih dogod-kih pogovarja tudi z drugimi. Na podlagi evropske raziskave je kar 47 % vprašanih ljudi prepričanih v pogosto zlorabo starostnikov. Prebivalstvo Evropske skupnosti (EU) se stara, saj naj bi se število ljudi, starejših od 65 let, v EU do leta 2050 predvidoma povečalo za 70 %; število ljudi, starih 80 let in več, pa kar za 170 %. Na pod-lagi navedenih dejstev lahko pričakujemo večje potrebe po varstvu starejših prebivalcev. Dejstvo, da so različne generacije zaradi fi-nančne situacije vse pogosteje prisiljene v skupno bivanje, povečuje psihične in finančne stiske starejših. V teh primerih je pomembno ohranjati stike s prijatelji, znanci in druženje v skupinah za samo-pomoč, če je na voljo v skupnosti, v kateri starejša oseba živi. V ta-kšnih skupinah se starejši skupaj s strokovnjakom srečujejo enkrat na teden, pogovarjajo se o svojih težavah in dobijo nasvete, kako jih premagovati. Zlorabe, grdo ravnanje in slabi odnosi so običajno za-molčani zaradi nevednosti ali sramu žrtve. Žrtev običajno zlorabe ne prijavi, ker je ne prepozna, jo je sram, se čuti sokrivo, boji se, da bo po prijavi ostala osamljena, ne ve kam prijaviti, nima denarja za pismo ali pot in ne ve kako to storiti, nima interneta ali ga ne zna uporabljati ali morda sploh ne zna oziroma more sama od doma. Zaradi navedenega zlorabe in nasilje ostajajo skriti. Starejše osebe lahko bivajo doma dokler zmorejo zase skrbeti same, ali za njihovo varnost dobro poskrbijo svojci. V primeru, da njihovi najbližji z nji-mi grdo ravnajo, jih izkoriščajo finančno ali kako drugače, starejši ljudje potrebujejo pomoč. Starejšim osebam so na voljo za pomoč zdravstvene službe, psihiatrične ambulante, centri za socialno delo, nevladne organizacije, združenja in društva za pomoč v duševni

26 | Dupličan

Krajani spregovorijo

stiski, varne hiše, telefon za pomoč v duševni stiski, to na žalost iz različnih razlogov ni dosegljivo vsem prebivalcem. Izsiljevanje in zlorabe za domačimi vrati pa se ne končajo kar same od sebe, po-trebno je poiskati nasvet in pomoč, ki naj bo dosegljiva vsakomur čim bliže njegovemu bivališču.

Zakon o pacientovih pravicah nudi možnost odločanja tudi v starosti. Pacient je vsaka oseba (zdrava ali bolna), ki potrebuje stori-tve zdravstvenih delavcev in ima pomembno vlogo pri odločanju o svojem zdravju, o privolitvi v zdravstveno obravnavo in pravice do spoštovanja dostojanstva ne oziraje se na finančno stanje, bolezen ali starost. Zdravstvena obravnava je storitev, ki jo nudijo zdravstveni delavci zdravim osebam pri preventivnih pregledih, zdravljenju zob, cepljenjih ali bolnim v zvezi z odkrivanjem bolezni, zdravljenjem in zdravstveno nego. Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju daje starejšim osebam možnost, da so o svoji zdravstveni obravnavi informirani tako, da informacijo razumejo in lahko nanjo pristanejo ali pa jo odklonijo. V sklopu pravic do samostojnega odločanja ima posameznik možnost takrat, ko je zdrav, pisno pooblastiti določe-no polnoletno osebo, ki ji zaupa. Ta oseba bo tako smela odločati o njegovi zdravstveni oskrbi v primeru, ko sam tega ne bi več zmo-gel. S tem dejanjem pacient osebe (najbližje sorodnike), ki jim ne zaupa, vnaprej izključi. Pacientov zdravstveni pooblaščenec je torej lahko katera koli polnoletna oseba, ki ji pacient zaupa in bo odlo-čala o njegovih pravicah, ko oseba sama tega ne bo več zmogla, če tega svojcem ne more zaupati. Posameznik pooblaščenca pooblasti s pisnim pooblastilom na katerem mora biti pacientov podpis over-jen (lahko le na upravni enoti). Pooblaščenec lahko namesto paci-enta vloži zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic. S tem dejanjem posameznik zagotovi, da bo zanj uveljavljal pravice kdo, ki mu on zaupa, namesto svojcev. Starostnik lahko prepove, da bi o najbolj tveganih operacijah odločali njegovi bližnji in tudi, da bi bili svojci seznanjeni z zdravstveno dokumentacijo za časa življenja ali po njegovi smrti. Pacientova volja in moč vplivanja na zdravstveno oskrbo se tako ne konča, ko on ni več zmožen sam odločati - naspro-tno, sam lahko odloča z navodili in pooblastili, ki jih pred tem da izbrani osebi. Pooblastilo za zastopanje ni časovno omejeno. Poda-tek o zdravstvenem pooblaščencu in omejitvi pravice do odločanja bo v prihodnje dostopen preko kartice zdravstvenega zavarovanja in v zdravstveni dokumentaciji, trenutno pa je takšna volja lahko izražena le z dokumentom v papirni obliki. Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje je novost, ki jo je prinesel Zakon o pacien-tovih pravicah. Polnoleten pacient ima pravico svojo voljo v zvezi z zdravstveno oskrbo izraziti vnaprej. Pacient tako lahko določeno zdravstveno obravnavo vnaprej prepove, če bi se zaradi bolezni ali drugega vzroka znašel v stanju, ko ne bi bil sposoben odločati o sebi. Zakon predvideva stanja, v katerih bi se takšna vnaprej izražena vo-lja pacienta upoštevala. Vnaprej izražena volja mora biti zapisana na določenem obrazcu, ki ga določa Zakon o pacientovih pravicah. Po-sameznik lahko vnaprej prepove zdravstveno oskrbo za primer hude bolezni, ki bi v kratkem času privedla v smrt, pa je je z zdravstveno obravnavo ne bi mogli preprečiti. V teh primerih so zdravstveni delavci dolžni spoštovati voljo pacienta. Ta lahko vnaprej odkloni zdravstveno oskrbo tudi v primeru, ko bi le-ta podaljševala življenje po težki invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe, ki bi zanj pomeni-la izgubo telesne in duševne sposobnosti. Tu volja pacienta za zdrav-nika ni pravilo ravnanja, mora pa biti upoštevana pri načrtovanju posegov. Pisna izjava pacienta o zdravstveni oskrbi velja pet let in jo lahko vsak sam kadar koli prekliče z drugo pisno izjavo. Pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja pomeni pravico pacienta zahteva-ti aktivno in učinkovito lajšanje bolečine in izvedbo vsakega posega s kar najmanj bolečinami. Ta pravica tudi varuje pacienta pred neu-

pravičenimi medicinskimi posegi in s tem povezanimi bolečinami, pa četudi bi pacient sam privolil v preiskavo.

Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja

Duševno zdravje je stanje posameznika, ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja. Med težave v duševnem zdravju, s katerimi se pogosto sre-čujejo starejše osebe, sodijo poleg psihoze tudi depresivne motnje in demenca. To so stanja v katerih oseba sama ne zmore več skrbeti za svoje pravice. Zakon o duševnem zdravju opredeljuje postopke sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, v obravnavo v varovani oddelek socialno- varstvenega zavoda, da bi bilo bolj varovano posameznikovo dosto-janstvo in pravica do samoodločanja. Da bi šibkejši posamezniki s težavami v duševnem zdravju lahko uresničevali svoje pravice v času obravnave na varovanem oddelku, lahko za zastopanje pooblastijo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja - to je posa-meznika, ki za pacienta brezplačno varuje pravice, interese in koristi. Naloge zastopnika so: informiranje osebe o vsebini pravic, dajanje konkretnih usmeritev za uveljavljanje pravic, prizadevanje pri izva-jalcu obravnave za spoštovanje pravic, zastopnik preverja, ali se za osebo vodijo evidence o omejevanju pravic. Oseba zastopnika lahko izbere s seznama zastopnikov pri izvajalcu obravnave (zdravstvena ustanova, dom upokojencev, socialno - varstveni zavod), lahko pa ga zanjo pooblasti najbližja oseba. Pooblastilo iz tega odstavka lahko oseba kadar koli prekliče na kakršen koli način. Tudi za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost na podlagi pooblastila zakonitega zastopnika, poskrbi zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja. Za starejše osebe, ki niso v obravnavi v varovanih oddelkih ni zagotovljena dodatna pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic. Prav starejše osebe, ki še bivajo doma ali v „odprtem oddelku“ doma sta-rejših občanov, pa so izpostavljene zlorabam svojcev in drugih oseb in nujno potrebujejo nekoga, ki bi jim pomagal varovati pravice.

Starejše osebe nimajo fizične moči, da bi se uprle izsiljevanju v domačem okolju, zato pa morajo imeti pomoč pri premagovanju težav se o tem, s kom spregovoriti in dobiti nasvet kako ravnati in tudi konkretno pomoč. Posamezniki včasih težko uresničujejo varovanje svojih pravic, saj so preveč oddaljeni od institutov, ki bi jim pomagali in je zanje pomoč nedosegljiva. Izjemnega pomena, da ima sleherni državljan možnost dobiti informacijo kako ravna-ti v primeru nezadovoljstva v zvezi z zdravstveno obravnavo, kot z ravnanjem in odnosom njegovih bližnjih do njega v bližini svoje-ga doma to je v krajevni skupnosti. Naloga krajevne skupnosti je delovanje v prid krajanov kakor sodi tudi informiranje in skrb za dobrobit posameznika. Pomembno je zlorabe prepoznati in takoj, ko posameznik ugotovi, da je bil zlorabljen tudi hitro ukrepati.

Vedno je rešitev, potrebno si je le želeti spremembe in imeti mo-žnost pomoči.

LiteraturaDostojanstveno staranje – preprečimo zlorabo starostnikov. 2008. Dostopno

na: http://ec.europa.eu/news. ( 6.3.2009).Korošec, Damjan et.el. Zakon o pacientovih pravicah s kometarjem. Ljubljana.

GV založba.146-77.Pirc, Musar. Nataša. Zakon o pacientovih pravicah. GV založba. Ljubljana. 2008.

30-60.Priporočila Državnega zbora Republike Slovenije. Ljubljana. 2009. Dostopno

na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20099&stevilka=246.Starejši . Dostopno na: http://ec.europa.eu/health-eu/my_health/elderly/in-

dex_sl.htm.(1.3.2009).Zakon o duševnem zdravju. V: Uradni list RS, št. 77/2008 z dne 28. 7. 2008 .

Dostopno na: http://www.uradni-list.si (6.3.2009).Žiberna , Angelca, Pravice starejših do obveščenosti.2007. Dostopno na:

http://www.ds-rs.si/kb/posveti/ n

Dupličan | 27

• Branje in pisanje se razvijata vzporedno. Spodbujanje otroka k pisanju v vseh starostih (tudi če izgleda kot čečkanje) pomaga k ra-zumevanju povezanosti branja in pisanja.• Otrok mora imeti v svojem okolju na razpolago veliko knjig, revij, slikanic in ostalega gradiva (barvice, svinčniki, papir, plastelin …).• Otroci se morajo naučiti več strategij branja, ker se naučijo brati hitreje, ko učitelji in starši pri učenju uporabljajo različne strategije.• Pri branju otrok potrebuje nadzor, da dobi povratne informacije o napakah in razumevanju.

Kako izbrati knjigo primerno razvojni stopnji otroka

Če želimo, da bo otrok rad posegal po knjigah, moramo paziti, da izberemo tako, ki bo ustrezala razvojnim značilnostim otroka. To pomeni, da ne sme biti ne prelahka, ker bi otrok izgubil inte-res zaradi pomanjkanja novih informacij, in ne pretežka, ker bi se otrok počutil nezmožnega in bi se znašel v stiski. Ko z otrokom izbirate knjigo, se morata vprašati nekaj naslednjih vprašanj:

Krajani spregovorijo

Branje je le ena od oblik jezi-ka. Za vse otroke je pomembno, da se naučijo učinkovito upora-bljati vse oblike jezika – govorje-nje, poslušanje, branje in pisanje. Pri tem učenju pa potrebujejo zanesljivo in spodbudno pod-poro predvsem s strani staršev, kasneje pa tudi v šoli.

Proces branja vključuje mi-šljenje in reševanje problemov, ker od nas zahteva vse znanje,

ki ga posedujemo. Ves čas moramo dobro razumeti pomen besed in smisel prebranega. Otroci pri branju ene same povedi uporabijo več strategij branja hkrati. Veliko znanih besed prepoznajo že po izgledu. Težje in neznane besede pa otrok pogosto prebere oziroma zamenja z že znanimi in odkrije pravi pomen po večkratnem branju (primer: mama – malo – Maja).

Učenje branja je kot učenje katere koli druge veščine; poteka vse-skozi, z veliko vaje in ob pomoči odraslih. Enako kot učenje plesa, vožnje s kolesom in kuhanja otroci razvijajo bralne (in pisne) nava-de v določeni razvojni stopnji.

Na poti do vzgoje dobrega bralca je potrebno otroka vključevati v sodelovalni odnos z vrstniki in odraslimi, ga naučiti prepoznavati in povezovati glasove ter črke, mu predstaviti različne bralne strate-gije in mu od malih nog ponuditi čim več različnih vrst čtiva. To ne pomeni le, da ima na razpolago veliko knjig iz knjigarn in knjižnic, temveč predvsem, da ima nekoga, s katerim bere in se z njim o pre-branem lahko pogovori.

Stvari, ki jih moramo razumeti, preden otrok začne brati

• Otroku začnemo brati že takoj po rojstvu, ker tako spodbujamo njegovo poslušanje, čustveni odnos in učenje osnovnih izrazov.• Otroku glasno beremo vsak dan vsaj enkrat v nemotečem okolju. Večina staršev se odloči za pravljico pred spanjem.• Če se otrok ne zanima za naše glasno branje, ne smemo takoj vreči puške v koruzo, ampak moramo vztrajati. Napredki se ne pokažejo čez noč, ko pa se, so zagotovo veliki.• Pomembno je, da beremo tudi starejšim otrokom. Poleg tega naj starši berejo knjige zase in so tako otrokom pozitiven vzor.• Branje je sestavljanje pomena iz napisanega besedila in tako vklju-čuje mišljenje in čustva bralca, ki (interes, udobnost, sram, strah) dodatno vplivajo na razvoj branja.• Predhodno znanje in izkušnje so pomembni v procesu učenja bra-nja. Primer: dva otroka bereta knjigo o živalskem vrtu. Prvi je pred kratkim obiskal živalski vrt in prebral nekaj knjig o živalih, drugi pa ne. Kateri otrok bo bolje razumel knjigo?• Otroci morajo videti ostale pri branju, poslušati pravljice, posta-vljati vprašanja in se pogovarjati o prebranem – doma in v šoli. Tako kot vse oblike jezika tudi branje zahteva sodelovanje med ljudmi.

mag. Katarina Kesič Dimic, prof. defektologije

Branje = znanje branje z otrokom

28 | Dupličan

Predstavijo se nam

Prelahka knjiga • Ali si to knjigo prebral že velikokrat?• Ali zgodbo dobro poznaš in jo razumeš?• Ali poznaš in razumeš večino besed iz te knjige?• Ali jo lahko gladko prebereš? Ustrezna knjiga • Ali ti je knjiga nepoznana?• Ali razumeš večji del knjige?• Ali je na vsaki strani nekaj novih besed, ki jih še ne poznaš/razumeš?• Ali se ti med branjem te knjige še občasno zatakne? Prezahtevna knjiga • Ali je na vsaki strani vsaj 5 novih besed, ki jih ne razumeš?• Ali si večino časa zmeden o dogajanju v knjigi?• Ali se ti pri branju zelo pogosto zatika?

Dejavniki, ki lahko vplivajo na težave pri branju

V razvoju otroka se lahko dogodi marsikaj, kar vpliva na motnje pri učenju zgodnjih veščin, ki so kasneje potrebne pri osvajanju teh-nik branja.• Socialno ekonomsko stanje družine – starši, ki imajo malo de-narja in svoje skrbi usmerjajo k vprašanjem, če bodo sploh lahko preskrbeli otroka, ne bodo zapravljali veliko denarja za knjige.• Dolgotrajne bolezni – dolgotrajna obolenja, kot so na primer ast-ma in vnetje ušes, lahko vodijo k slabim učnim veščinam. Bolnemu otroku branje zagotovo ni prioriteta.• Ogrožene družine – alkoholizem in uživanje drog staršev vpliva na učni razvoj otroka.• Izguba družinskega člana – smrt ali ločitev je za otroka pogosto nerazumljiva. Zapre se vase in nima interesa za opravljanje po-membnih učnih dejavnosti.• Odsotnost staršev – otroci staršev, ki so pogosto ali večinoma od doma zaradi službe ali drugih obveznosti, lahko razvijejo slabe de-lovne in učne navade. V takih družinah imajo starši malo časa, da bi lahko kvalitetno brali z otrokom.• Starši s težavami pri branju – če starši ne znajo brati, berejo slabo ali ne marajo brati, obstaja malo možnosti, da bodo brali svojemu otroku.• Starši, ki jim branje ne pomeni veliko – če se staršem branje ne zdi pomembno, obstaja malo verjetnosti, da bodo brali svojemu otroku in ga spodbujali k tej dejavnosti.• Stalne selitve – Če se otrok večkrat preseli ali zamenja družino (lo-čitve, rejništvo, posvojitve), bo večino svoje energije usmeril na pri-lagajanje novemu okolju in bo tako zamudil določene učne veščine.• Vsakodnevni stres – obstaja nekaj otrok, ki težko prenašajo vsako-dnevne spremembe. Nov dojenček v družini ali večji prepir lahko povzroči zadostno količino obremenitev, da tak otrok zamudi po-membne razvojne učne veščine.

En sam moteč dejavnik še ne pomeni nujno, da bo imel otrok te-žave pri branju. Res pa je, da ima več otrok z rizičnimi dejavniki več težav pri osvajanju bralnih veščin kot otroci brez njih. Obstajajo pa tudi otroci, ki niso v rizični skupini, pa imajo ravno tako težave pri branju, ki niso odraz zmanjšanih intelektualnih sposobnosti (npr. disleksija).

Več o branju in disleksiji si lahko preberete v moji knjigi Priporč-nik o branju. n

Na naših srečanjih v Dnevnem centru se predvsem posvečamo gibalno-telovadnim vajam starejših občanov s poudarkom pravil-nega dihanja. Dnevni center Duplica deluje od leta 2009. V začetni fazi delovanja je bila udeležba okoli 15 članov. Nato so obiskovalci s svojo pozitivno energijo in zadovoljstvom pridobili še nekaj članov, tako da danes naš dnevni center obiskuje že približno 30 udeležen-cev. Udeležba pa bi vsekakor bila mnogo večja, če bi v KS Dupli-ca imeli v te namene primeren prostor. Telovadba z vsem ostalim programom se namreč vrši v sejni sobi in tajništvu KS. Zaradi po-manjkanja prostora smo se organizirali v dve skupini . Prva skupina prične ob 10. uri, druga pa ob 10.45. Skupino sestavljajo tako moški kot ženske. Poleg telovadbe se razdajamo tudi drugim užitkom in radostim: praznujemo vse okrogle rojstne dneva in dneve, kar tako preživete z radostjo in veseljem. Spomnimo se tudi vseh žensk in seveda tudi na može ne pozabimo ob temu namenjenih dnevih, kot sta 8. marec in mučeniški dan. Nikoli ne pozabimo na rajanje in veselje ob zaključku leta, takrat nas obišče tudi božiček ali pa de-dek mraz – odvisno od volje skupine, ki bi najraje praznovala kar oboje. Naše vestne udeleženke telovadbe se ob takih priložnostih še posebej potrudijo in prinesejo dobrote iz babičine kuhinje, kot so različne vrste drobnega peciva, razne narezke, če je potrebno pa temu dodamo še kakšno pizzo iz Pizzerije Skok. V okviru Dnevne-ga centra je bil organiziran tudi tečaj vodenja rešeljejev. Udeležba res ni bila velika, vendar upamo, da bo v letošnjem letu tega več. No, da se telovadci radi gibamo, je jasno, povedati pa moram, da telovadna skupina uživa tudi v naravi in zato smo se maja podali na pohod na Veliko Planino – prav tisti dan, ko je nastala okvara na sistemu nihalke in sedežnice. Posebej bi pohvalili vodstvo Velike Planine za izjemno organizacijo prevoza nas obiskovalcev v dolino, izjemno gostoljubje kadra Zeleni rob in seveda zelo dobro in oku-sno hrano, ki so nam jo ponudili. Skupina, ki sem ji bila jaz vodja, je bila izjemno dobro razpoložena, zadovoljna in polna pozitivne energije. Nekateri udeleženci so bili prvič na Veliki Planini in vesela sem, da sem bila prav jaz tista, ki sem jim to omogočila. Imeli smo kombi in prevoz dveh osebnih avtomobilov. Vsi smo se vrnili zdravi in polni novih idej ter navdihov. n

Dragica Požek, vodja Dnevnega centra K S Duplica | Foto: Gregor Vovk

Dnevni center Duplica

Dupličan | 29

Predstavijo se nam

Polona Ipavec ja učenka šestega razreda OŠ Marije Vere in je bodoča perspektivna plesalka iz Plesnega kluba Miki. Njeni plesni začetki segajo v rano mladost, saj je prve plesne korake spoznala že pri treh letih. Štiri leta je plesale družabne plese. Najprej v vrt-cu in nato v šoli na Duplici. Prvič so se predstavili na zaključnem nastopu, ki ga vsako leto organizira Plesna šola Miki in Plesni klub Miki v Jaršah. Navdušil jo je orientalski ples, predvsem kraguljč-ki, ki so jih nosile plesalke. Tudi sama jih je želela imeti. Prišle so poletne počitnice in nagovarjanje staršev, da bi trenirala tovrstni ples. Poloninim staršem ta ideja ni bila preveč všeč, saj so morali svoje službene obveznosti prilagajati treningom, ki so se nato izva-jali samo v plesalnici v Jaršah pri Domžalah. Na koncu sta starša le popustila in jo pričela voziti v plesalnico enkrat na teden v upanju, da je to »muha enodnevnica«. Poloni so postajali treningi vse bolj zanimivi in ob koncu prvega leta treniranja orientalskega plesa se je udeležila avdicije za v Plesni klub, kjer so treningi pogostejši zaradi tekmovanj. Z vstopom v Klub je Polona začela trenirati dvakrat na teden po eno uro in pol. Kmalu je sledilo prvo državno tekmovanje in s soplesalkami so si priplesale 1. mesto in s tem mesto v državni reprezentanci. Želja po tekmovalnosti je rasla in pri devetih letih je začela samostojno tekmovati. Pred nastopi in tekmovanji so trenin-gi mnogo težavnejši tudi do 5 ur dnevno. Sledilo je prvo njeno solo državno tekmovanje v kategoriji pionirke in zaključila ga je s 1. me-stom, prav tako so si priplesale naslov državnih prvakinj v skupinski mladinski kategoriji, in sicer v kar dveh koreografijah. Ker so bile plesalke tako zelo uspešne, so si želele izkusiti plesno-tekmovalno

Polona Ipavec plesalka leta, državna prvakinja in svetovna prvakinja

pot in svoje znanje preverjati z drugimi, tujimi plesalci. Na tekmo-vanjih pridobivajo nove izkušnje, soočajo se s stresom pred nastopi, potrebna je motivacija, psihična in fizična pripravljenost. Tako so se odločile, da pokažejo svoje znanje tudi na mednarodnem Sve-tovnem prvenstvu v Ukrajini leta 2010. Pot v Ukrajino je bila zelo dolga, saj so za pot porabili celih 18 ur z avtobusom. Nastanili so se v hotelu in pripravljali na dva tekmovalna dneva. Napočil je dan, ko so morala dekleta pokazati vsa svoja znanja. Klub ogromni kon-kurenci je Polona v solu zasedla 19. mesto, v skupini pa so dekleta osvojila 1. mesto v orientalskem plesu in tako dobila naslov svetov-nih prvakinj, ter 3. mesto v show orientalskem plesu. Tekmovanja se je udeležila tudi njena trenerka Andrea Zanardi, ki si je s svo-jim solo plesom prav tako priplesala 1. mesto. Tekmovalke so bile presrečne in po koncu tekmovanja jih je čakala še naporna vožnja domov. Polono Ipavec je plesna zveza Slovenije nagradila z naslo-vom Plesalka leta 2010, žal pa to ni dovolj, da bi prejela tudi kakšna sponzorska ali donacijska sredstva s strani Plesne zveze. Starši so še vedno tisti, ki so glavni financerji oblačil, treningov, koreografij in nastopov. Ker si Polona močno želi nadaljevati plesno kariero, bi bila zelo vesela tudi kakšnih donatorjev in sponzorjev (kontakt v uredništvu). V letu 2011 pa je Polona še tretjič zaporedoma osvo-jila 1. mesto na državni ravni in laskavi naslov v solu državne pr-vakinje. Tudi v letu 2011 so odšle s soplesalkami na mednarodno tekmovanje, ki pa je potekalo v Kaliningradu v Rusiji. Uvrstitve na tem tekmovanju so bile dobre, Polona je s solo nastopom osvojila 9. mesto, skupina 6. mesto, trenerka Andrea pa 2. mesto.

Sedaj jo čakajo zopet novi izzivi in intenzivni treningi. Januarja je začela s prvimi kvalifikacijskimi turnirji, saj mora biti, če želi nasto-pati na državnem tekmovanju, uspešna na vsaj dveh kvalifikacijskih turnirjih. Marca je potekal festival v sosednji Italiji in zdaj sledi sve-tovno prvenstvo v mesecu juniju..

Poloni želimo še čim več uspešnih rezultatov na področju plesa. n

30 | Dupličan

Predstavijo se nam

339

revijaLes 56(2004) 10

strokovne vesti

Ob bistrem potoku jemlin …Na ju‘nem obrobju srednjeve{kegaKamnika je Duplica. Ob prehodu iz 19.v 20. stoletje se je tam ob Kamni{ki Bi-strici vrtel mlin kmeta in posestnika [ko-fica. Poleg mlina je imel tedanji lastnikdoma~ije Franc [kofic tudi ‘ago, pre-prosto venecijanko z enim listom inseveda na vodni pogon. Duplica je bilatiste ~ase vasica z okrog dvajsetimihi{ami, mimo je peljala de‘elna cestaKamnik – Ljubljana, od 1891 pa tudi‘eleznica, vendar postaje na Duplici vsedo 1933 ni bilo.

Leta 1902 na Duplico pride Luka Ha-bat, premo‘ni posestnik z dvema hi{a-ma iz Zagorja, po poklicu sicer pek ingostilni~ar, toda ~util je veliko veseljedo elektro-tehnike. Videl je, da bi se dalovodno energijo ob [kofi~evi doma~ijibolje izkori{~ati, kot je to uspevalo z mli-nom in ‘ago. Habat bi na tem mestuzgradil elektrarno za razsvetljavo Kam-nika. V ta namen je 4. septembra 1902od [kofica za 9.800 goldi-narjev ali19.600 kron, toliko je bilo tedaj vrednihskoraj 6 kg zlata, kupil posestvo naDuplici. Z dru‘abnikom svakom Fran-cem Saksom, ki je bil elektrotehnik, statakoj za~ela uresni~evati na~rt - podrlasta, kar je stalo na posestvu, in zgradilanovo stavbo za pisarno, elektrarno intovarno lepenke. Oba obrata naj binamesto vodnih koles poganjali dvemoderni turbini. Zamisel je bila najbr‘dobra, toda fanta nista imela dovolj

SSSSSTTTTTO LO LO LO LO LET SSSSSTTTTTOLOLOLOLOLOVIH SSSSSTTTTTOLOLOLOLOLOVOb stoletnici kamni{kega STOLA, tovarne, ki je ni ve~ …

avtor France STELE

lastnih sredstev, da bi zami{ljeno dokonca uresni~ila. Firmam, ki so gradile,sta dovolila vknji‘bo hipotek na svojapremo‘enja, poleg tega sta jemalaposojila pri raznih denarnih zavodih …in kmalu pri{la v finan~ne te‘ave, izkaterih ni bilo ve~ izhoda. Novembra1903 sta uradno do‘ivela konkurz, Ha-bat je zbe‘al v Ameriko, ker se je bal, dabo zaradi konkurza denarno kaznovan.Tako je prvi poizkus industrializacijeDuplice pri Kamniku ‘alostno propadel– a na obzorju je ‘e ~akala nova, v po-vsem drugi obliki.

Bahov~evi stoliHabatova zapu{~ina je pri{la na javnodra‘bo, kjer je najve~, baje 130.000 kron,ponudil Ivan Bahovec, trgovec s {pece-rijo in prekup~evalec z zemlji{~i iz Lju-bljane.

Hitro je opustil misel na elektrarno inizdelavo lepenke, in kakor da je Bistricina tem mestu usojeno, v kaj se bo spre-minjala njena energija, spet postavil ‘agoin parketarno. Tovarna je bila vpisana vtrgovski register pri Okro‘nem sodi{~uv Ljubljani pod imenom: “I. Bahovec –tovarna lesnih izdelkov in ‘agarska obrt,Duplica”, izdelovala je predvsem parke-te, deloma pa tudi ‘e stole, ki jih je izva-‘ala in se vse bolj uveljavljala na tujihtrgih. Kairo, Aleksandrijo, Singapur,Buenos Aires itd. so videli prvi Bahov-~evi stoli. Na razstavi v St. Pellegrinu vItaliji je leta 1912 Bahov~eva stolarnadobila kar troje odlikovanj.

Slika 1. Preprost stol izokroglih in rahlo upognjenihbukovih palic so na Dupliciizdelovali ‘e na samemza~etku

Slika 2. Delavke in delavci vtovarni iz ~asov Bahovca

Dupličan | 31

Kultura

Irena Zagožen | Foto: Irena Zagožen

Osnovna šola Marije Vere iz Kamnika se je v okviru likovne vzgo-je, likovnega snovanja in kot kvalitetno preživljanje prostega časa izven šolskih obveznosti lotila projekta Reprodukcije skozi naše oči. Namen projekta je bil približanje zgodovine likovne umetno-sti učencem na njim zanimiv in nevsiljiv način. Tako smo učence popeljali skozi stilno-umetniška obdobja preko impresionizma, ekspresionizma, secesije, fauvizma , kubizma, abstraktne umetnosti in realizma, spoznali stilne značilnosti posameznega obdobja in jih aplicirali v praktično likovno ustvarjanje

Šlo je za časovno zahteven projekt, saj so reprodukcije nastaja-le dva meseca. Razstava je bila na ogled aprila in maja v Galeriji Veronika v Kamniku. Bila je dobro obiskana, likovna dela pa zelo pohvaljena. n

5. maja 2011 je na Pokljuki potekal mednarodni likovni EX tempor v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije. Kolonije so se udeležili tudi učenci naše šole: Matevž Komočar, Mariša Cvitanič in Danica Rušnjak.

Na Pokljuki so v okolici Športnega centra Pokljuka učenci iz tri-desetih slovenskih šol, poslikali podzemne hodnike, ki vodijo od hotela do starta. Tema za likovno ustvarjanje je bila: SLOVENIJA, NJENA NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA. Učenci so si sami izbrali motiv iz svojega kraja. Mariša Cvitanič in Matevž Komočar sta v podzemnem hodniku naslikala Veliko Planino v ve-likosti 1m x 1.5 m. Danica Rušnjak pa je v okolici hotela naslikala slovenski kozolec. Kolonija je bila zelo uspešna in poslikave v ho-dnikih so na ogled čez vso leto. n

RazstavaReprodukcije skozi naše oči

EX temporna Pokljuki

32 | Dupličan

Z učenci naše šole smo tekmovali na likovnem natečaju PLANI-CA IN OTROCI

Delo naše učenke Ariane Godicelj je bilo zmagovalno. Učenka je dobila za nagrado LCD televizor, naša šola pa računalnik. Planiške polete si je lahko za nagrado ogledalo še 50 učencev iz naše šole, ki se redno udeležujejo likovnih, krožkov, pomagajo na delavnicah sodelujejo na natečajih ...

Bilo je nepozabno. n

Na likovnem natečaju »Egipt v otroških očeh« je Hana Hir-šman za sliko »Dva Egipčana « prejela mednarodno priznanje za izjemno likovno delo. Priznanje sta ji na slavnostni podelitvi na egiptovskem veleposlaništvu podelila egiptovski veleposlanik in minister Igor Lukšič. n

Likovni natečaj:Planica

Likovni natečaj:Egipt

Kultura

Dupličan | 33

Na likovnem natečaju »Jaslice«, ki ga je organiziral Biotehnični center Naklo, je Kristjan Griljc iz 7.a za svojo grafiko prejel srebrno priznanje. n

Na natečaju Portret generala Rudolfa Maistra je bila nagrajena naša učenka Karolina Marc. n

Portretiranje ene prvih slovenskih igralk Marije Vere

V letu 2011 je potekala 130. obletnica rojstva igralke Marije Vere. Naša šola je ob tej priložnosti priredila kulturni teden posvečen njej in njenemu delu. V okviru kulturnega tedna smo razpisali medna-rodni likovni natečaj z naslovom »Kdo si ti?« (Who are you?).

Ker se je Marije Vera rodila v Kamniku, so učenci kamniških in okoliških šol upodabljali njen portret v otroških očeh. Namen na-tečaja je bil, da mladi umetniki in odrasli skozi ustvarjalnost spo-znajo znano osebo, ki se je rodila v njihovi bližini. Natečaj je imel zelo dober odziv. Dobili smo veliko čudovitih portretov Marije Vere, ki so bili v novembru in decembru razstavljeni v kulturnem domu Kamnik. n

Likovni natečaj:Jaslice

Likovni natečaj:Portret generalaRudolfa Maistra

Likovni natečaj:Marija Vera

Kultura

34 | Dupličan

Dupličan | 35

Prodaja svežihpekovskih izdelkov:Kruh - KrofiPiškoti

Vabljeni v naš VINOTOČ, na Ljubljansko 5D, kjer vas čaka pestra izbira odprtih vin.sre 9 - 13 h pet 9 - 16 h sob 9 - 12 h

Delovni čas:pon-pet 7-20 h, sob 7-15 h , nedelje in praznike ZAPRTO

36 | Dupličan

KS Duplica bo 16. junija 2012 praznovala

DAN KRAJEVNE SKUPNOSTI DUPLICA

Kulturno športna prireditev se bo pričela ob 10. uri z nagovorom predsednika pred KS Duplica na Jakopičevi 11.

Za prijetno druženje bomo organizirali:. Nastop otrok iz vrtca Kamnik

. Nastop učencev OŠ Marije Vere. Stare ljudske pesmi bo zapela Eleonora

. Košarkarski maraton. Šahovski turnir

. Turnir v balinanju. Turnir v namiznem tenisu

. Na harmoniko bo zaigrala Marija Podjed. Odprta bo tržnica z EKO izdelki

. Izvajali se bodo pregledi krvnega sladkorja in krvnega tlaka …

Vljudno vabljeni!

Svet KS Duplica

Vabilo