BILTEN 6,51 EUR / FEBRUAR 2013 _ 2

PRAVILNOUPOŠTEVANJENEKATERIH VRST STROŠKOV

Pred izdelavo letnega poročila preverjamo, ali smo v poslovne knjige pravilno zajeli vse stroške in prihodke ter ali smo jih pravilno razmejili, torej uvrstili v izkaz poslovnega izida tega ali prihodnjega leta. Obenem preverjamo, ali smo zajeli vse odhodke, nemalokrat pa nam poslovodstvo naloži tudi preveritev, ali bi lahko zajeli še katere. Zato se ob zaključnem računu pojavljajo vprašanja, kako pravilno obravnavati določene bilančne kategorije, med katerimi bomo danes izpostavili stroške rezervacij, stroške samostojnegapodjetnika posameznika (npr. elektrike, vzdrževanja), stroške amortizacije in še nekatere druge.

Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5, 6

ww

w.ir

acu

no

vod

stvo

.eu

VSEBINAPREDOBLIKO

_ Kristinka Vukovič

UVODNIK

Čim dlje se učimo, čim več prakse imamo, tem bolj spozna-vamo, česa vsega bi se bilo treba še naučiti, kaj še raziskati, preveriti, razviti. In ko se zdi, da že mnogo vemo, da je naš sistem dela dober, saj vendar teče že kar lep čas, odkrijemo, da se stvari razvijajo dalje in da je mogoče na isto zadevo gledati še drugače. Zato so nas morebiti presenetila strokovna stališča, nedavno objavljena na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo, del katerih razkrivamo tudi v današnjem nosilnem članku. Nekatera od njih nas rešujejo dvomov, kako ravnati v primerih že znanih stališč davčne oblasti, druga nam odpirajo nova obzorja, na katera morda nismo pomislili. Nič – stroka se razvija in prav je, da si nova spoznanja tudi mi vzamemo k srcu.

Objavljamo tudi nekaj novih stališč davčne uprave in rešuje-mo še druge dileme, ki se nam pojavljajo pred sestavitvijo zaključnega računa, ko dobimo nalogo, da ugotovimo, kaj še storiti in kako, da bo strokovno pravilno, da bi bil dobiček en-krat večji, drugič manjši, računovodski izkazi lepši in podobno. Ob tem se nekaterim porajajo tudi ›izvirne‹ ideje, ki pa jih je nekatere laže, druge teže spregledati, torej jih moramo brati med vrsticami. Reče se jim navidezni pravni posli.

Navidezni pravni posli so mnogokrat tudi šibka točka zave-zančevega inšpekcijskega postopka in vse pogosteje obravna-vani v člankih, monografijah in drugih virih. Kadar se sklepa več poslov za to, da se prikrije resnični, to pa z namenom, da bi dosegli nižjo obdavčitev ali da bi se ji izognili, govorimo o davčnem izogibanju, v davčnem inšpekcijskem nadzoru pa se kljub vsemu obdavčijo – po dejanski ekonomski vsebini. Tako je načelo prednosti vsebine pred obliko zastopano ne le v računovodskih, temveč tudi davčnih predpisih. Več o tem si preberite v današnjem pravnem kotičku. Prav res: pravni kotiček smo uvedli, odslej bo objavljen v vsaki številkiUnikuma!

Srečno do prihodnjič,Vaša Kristinka Vukovič

VSEBINA

Tema mesecaPRAVILNO UPOŠTEVANJE NEKATERIH VRST STROŠKOV

DaVKIZVIŠANJE PRAGAOPROSTITVE OBRAČUNA DDV ZA MALE DAVČNEZAVEZANCE

RaČUNOVODsTVO ARHIVIRANJE

PRaVNI KOTIČeKNAVIDEZNI PRAVNI POSLI - PRAVNI IN DAVČNI VIDIK

KaDRI IN DeLOO REGRESU ZA LETNI DOPUST

MINIMALNA PLAČA

mNeNja IR

3-6

7

8

9-10

11-12

12

13-17

UNIKUM, letnik 7

Izdaja:Inštitut za računovodstvoTržaška cesta 5151351 Brezovica pri LjubljaniT: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50E: info@iracunovodstvo.euwww.iracunovodstvo.eu

Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.euStrokovna urednica: Kristinka VukovičVir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno.Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara ŠušteršičTisk: Birografika Bori d.o.o.Posamezna številka stane: 6,51 EUR.Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDVLetna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDVNaročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov.Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji.Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan.

ISSN 1854-8857Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217. www.iracunovodstvo.eu

no rezerviranje pokrivanja. Pri tem je znesek, pripoznan kot rezerva-cija, naša najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo obstoječe, praviloma dolgoročne obveze (se-danja vrednost pričakovanih izdat-kov). Pri ocenjevanju se upoštevajo izkušnje v podobnih okoliščinah in mnenja strokovnjakov. Če se pričakuje, da bo nekatere ali vse iz-datke, potrebne za poravnavo rezer-vacije, povrnila druga stranka, se povračila pripoznajo, kadar in zgolj kadar je njihov prejem res gotov, če se poravna obveza; povračilo se obravnava kot posebno sredstvo, njegov znesek pa ne sme prese-gati zneska rezervacije. Tak primer pogosto najdemo v gradbeništvu, zavarovalništvu pa tudi v trgovini, ko na primer damo jamstvo kup-cem, vendar bo stroške odprave napak ali druge poravnave kupcem nosil podizvajalec ali pa proizvajalec. V nekaterih primerih torej podjetje nima obveznosti za take zneske, zato se ne vključijo v rezervacijo.

Za rezervacije velja, da jih ne prevrednotujemo, temveč najmanj na vsak bilančni presečni dan pre-verimo, ali je njihova višina ustrez-na. Ob taki preveritvi svoje začetne računovodske ocene moramo nato rezervacije ustrezno popraviti, torej del rezervacij morda odpraviti ali

_ Kristinka Vukovič

Pred izdelavo letnega poročila preverjamo, ali smo v poslovne knjige pravilno zajeli vse stroške in prihodke ter ali smo jih pravilno razmejili, torej uvrstili v izkaz poslovnega izida tega ali prihodnjega leta. Obenem preverjamo, ali smo zajeli vse odhodke, nemalokrat pa nam poslovodstvo naloži tudi preveritev, ali bi lahko zajeli še katere. Zato se ob zaključnem računu pojavljajo vprašanja, kako pravilno obravnavati določene bilančne kategorije, med katerimi bomo danes izpostavili stroške rezervacij, stroške samostojnega podjet-nika posameznika (npr. elektrike, vzdrževanja), stroške amortizacije in še nekatere druge.

TEMA MESECA 3

Pri računovodenju in se-stavljanju računovodskih iz-kazov upoštevamo dve

temeljni računovodski predpo-stavki: upoštevanje nastanka po-slovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja. Upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov od nas zahteva, da poslovne dogodke pripozna-mo ob njihovem nastanku ne glede na trenutek plačila in da jih upoštevamo v računovodskih iz-kazih tistega obdobja, na katero se nanašajo. Odhodki se torej pri-poznajo v izkazu poslovnega izida na podlagi neposredne povezave nastanka stroškov ali odhodkov in pridobitve prihodkov, kar imenu-jemo tudi vzporejanje prihodkov in odhodkov. Ta zahteva je podana tudi v Kodeksu računovodskih načel. V skladu z zahtevo 10. na-čela morajo biti pri vsakem vzpo-rejanju prihodkov in odhodkov prihodki obremenjeni samo z ustreznimi odhodki, ne glede na prejemke in izdatke. Da bi zados-tili tej temeljni zahtevi pri vodenju poslovnih knjig in kasneje pripravi računovodskih izkazov, v tekoči izkaz poslovnega izida vračunamo tudi bodoče poslovne dogodke (na primer verjetne bodoče izdatke), ki so povezani z že nastalimi. To premikanje odhodkov med izkazi poslovnih izidov različnih ob-dobij, neodvisno od datuma izdat-ka, dosežemo bodisi s časovnim razmejevanjem ali pa z ocenjevan-jem potrebnih rezervacij stroškov in odhodkov.

Rezervacije stroškovO rezervacijah govori sRs 10 –

Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve, ki predpisuje tudi neposredno rabo mednarod-nih standardov računovodskega poročanja, in sicer najmanj mRs 19 – Zaslužki zaposlencev in mRs 26 – Obračunavanje in poročanje pokoj-ninskih programov. Za razumevan-je problematike je dobro prebrati tudi mRs 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.

Rezervacije so sedanje ob-veznosti, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo predvidoma poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno (nego-tovost časa – v prihodnosti – za nastanek poravnave ali plačila), in katerih velikost je mogoče zanes-ljivo oceniti, čeprav je znesek po-ravnave negotov.

Namen rezervacij je v obliki vna-prej vračunanih stroškov oziroma odhodkov zbrati zneske, ki bodo v prihodnosti omogočili pokritje takrat nastalih stroškov oziroma odhodkov. Tudi mRs 37 opredeljuje rezervacije kot obveznosti z ne-gotovim časom ali zneskom. Ker sta tako čas kot znesek negotova, ju je treba oceniti, zato rezervacije spadajo na področje računovodskih ocen. Ker gre pri rezervacijah za bodoče izdatke, jih je treba diskon-tirani na današnjo raven.

Rezervacije pripoznamo tako, da vračunamo ustrezne stroške oziro-ma odhodke, če je verjetno, da bodo v prihodnosti nastajali taki stroški oziroma odhodki in je zanje potreb-

REZERVacIja jE Naša NajBOLjša OcENa IZdaTKOV, POTREBNIh Za PORaVNaVO OBSTOjEčE, PRaVI-LOMa dOLgOROčNE OBVEZE.

PRAVILNOUPOŠTEVANJENEKATERIH VRSTSTROŠKOV

dodatno oblikovati, vsakokrat pa jih seveda tudi preračunamo na novo raven pričakovanih izdatkov, ki bodo po naših najboljših predvidevanjih potrebni za poravnavo obvez. Zato rezervacije za določen namen:• povečamo, če po predvidevan-ju ne omogočajo pokritja us-treznih stroškov v prihodnjih letih (knjižimo torej njihovo povečano knjigovodsko vrednost v dobro konta skupine 96 ter v isti višini povečamo ustrezne odhodke v skupini 44 oziroma 47),• zmanjšamo, če po pred-videvanju presegajo pokritje us-treznih stroškov v prihodnjih letih (zmanjšamo njihovo knjigovodsko vrednost na kontu skupine 96 in povečamo prihodke).

Omenili smo, da rezervacije izha-jajo iz obvezujočih preteklih dogod-kov. To so dogodki, ki povzročijo pravno ali posredno obvezo, zaradi katere ni nobene druge stvarne možnosti, kot da se taka obveza po-ravna. Pravna obveza je obveza, ki izhaja iz pogodbe, zakonov ali dru-gih pravnih predpisov. Za primer pravne obveze naj navedemo pod-pis solidarnega poroštva ob plačilu obrokov iz posojilne pogodbe pri banki; posredna obveza pa je obveza na podlagi tehle dejanj: (a) strankam se na ustaljen način z objavo usme-ritev ali dovolj natančnimi sprotni-mi izjavami nakaže, da bodo spre-jete nekatere obveznosti, in (b) pri teh strankah se zbudi utemeljeno pričakovanje, da bodo te obveznosti izpolnjene. Najpogostejši primer posredne obveze je jamčenje za opravljene storitve.

Kot rezervacije se pripoznajo le tiste, praviloma dolgoročne obveze, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in niso odvisne od prihodnjega po-slovanja. Tako mRs 37 za primer take obveze navaja kazni ali stroške odpravljanja škode v okolju, od katerih vsaka ne glede na prihod-nje ravnanje podjetja pri poravnavi privede do odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Podjetje lahko zaradi komercialnih pritiskov ali zakonskih zahtev na-merava ali mora prevzeti izdatke za delovanje na poseben način v prihodnosti (na primer z vpeljavo dimnih filtrov pri nekaterih vrstah tovarn). Ker se podjetje lahko ogne prihodnjim izdatkom s svojim pri-

hodnjim ravnanjem, na primer s spremembo načina delovanja, nima za take prihodnje izdatke no-bene sedanje obveze in ne pripoz-na nobene rezervacije.

Kateri so najpogostejši primeri rezervacij? Najpogostejši primeri rezervacij so rezervacije za reorga-nizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezer-vacije za dana jamstva, rezervacije za pokojnine ter rezervacije za ju-bilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Vendar so rezervacije tudi drugih vrst, kot na primer za poplačilo dolgov prvotnega upni-ka, kateremu smo solidarni porok, ali rezervacije za nagrade kupcem, ki bodo svojo zvestobo izkazali v naslednjih, na primer petih letih ob takih in takih pogojih. Namenske rezervacije se oblikujejo tudi po sRs 18.37, kadar imajo kupci neome-jeno pravico do vračila blaga. slo-venski računovodski standardi na rabo mednarodnih standardov računovodskega poročanja napo-tujejo le za dolgoročne zaslužke za-poslencev, ne pa tudi za kratkoročne (na primer plačila za dopuste); za slednje oblikujemo časovne razme-jitve. Za stroške v zvezi z oblikova-nimi rezervacijami je treba poznati tudi specialna davčna pravila, saj odhodki v davčnih bilancah niso priznani v istem trenutku, kot so izkazani v izkazu poslovnega izida. Tako 20. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb določa, da so priznani odhodki za rezerva-cije v višini 50 odstotkov izkaza-nih odhodkov, in sicer za nasled-nje rezervacije: rezervacije za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravljenih storitvah, rezervacije za reorganizacijo, rezervacije za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacije za pokojnine, rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upo-kojitvi. Druge vrste rezervacij so to-rej priznane v višini 100 odstotkov

izkazanih odhodkov v izkazu po-slovnega izida.

Za katere namene ni mogoče oblikovati rezervacij? Rezervacije se ne pripoznavajo za izgube iz pri-hodnjega poslovanja ali za bodoče investicije ter za vse druge pri-mere, kjer niso izpolnjeni pogoji za njihovo pripoznanje, prav tako ne za primere, ko gre le za pogojne obveznosti. Pogojna obveznost je sicer tudi sedanja obveza na pod-lagi preteklega dogodka, vendar še ni verjetno, da jo bo treba plačati ali pa ni mogoče oceniti njenega zneska (na primer dano poroštvo za plačilo dolga nekoga drugega, dokler ta drugi svoje obveznosti še redno poravnava). Ko porabljamo rezervacije, ki so bile ob oblikovan-ju priznane le v delni višini, pa priznamo odhodke iz porabe rezer-vacij, torej praviloma 50 odstotkov zneska, izkazanega v breme konta skupine 96. Zato tovrstne odhod-ke vključimo v davčni obračun prek posebne vrstice davčnega obračuna. enako velja za odpravo rezervacij, ki so bile ob oblikovanju le delno priznane.

Stroški samostojnegapodjetnika(kurjava, elektrika, vzdrževanje)

V primerjavi z gospodarskimi družbami velja za poslovanje samo-stojnega podjetnika posameznika kar nekaj posebnosti, saj gre za eno in isto osebo, ki deluje kot fizična oseba in kot samostojni podjetnik posameznik, ki ne more sklepati pogodb sam s seboj (denimo na-jemne), ki sredstva iz zasebne sfere prosto preliva v podjetniško sfero in nazaj in podobno. Nekatera sred-stva podjetnik vloži v svoje podjetje, druga nabavi v okviru opravljanja dejavnosti, nekatera pa uporablja pri opravljanju dejavnosti, čeprav so iz njegove zasebne sfere. Tak tipičen primer je, pogosteje pri manjših samostojnih podjetni-kih in zasebnikih, uporaba za-sebnih nepremičnin deloma tudi za opravljanje podjetniške dejav-nosti, čeprav niso evidentirane v poslovnih knjigah podjetnika, ter s tem posredno povzročanje do-datnih stroškov oziroma prevze-manje dodatnih stroškov v zvezi z rabo take nepremičnine. Kadar gre za takšno rabo nepremičnine, ki

4

KOT REZERVacIjE SE PRIPOZNa-jO LE TISTE, PRaVILOMa dOLgO-ROčNE OBVEZE, KI IZhajajO IZ PRETEKLIh dOgOdKOV IN NISO OdVISNE Od PRIhOdNjEgaPOSLOVaNja.

UNIKUM Februar 2013 _ Tema meseca _ Pravilno upoštevanje nekaterih vrst stroškov

je podjetnik ni vnesel v poslovne knjige, temveč je ostala v zasebni sferi, se pa je uporabljala tudi za namene opravljanja dejavnosti (na primer podjetnik uporablja en pros-tor v stanovanjski hiši za opravljanje svoje dejavnosti), smo praviloma ravnali skladno s sRs 39, torej se-stavili notranjo knjigovodsko listino za knjiženje stroškov v zvezi z upo-rabo dela nepremičnine v poslovne namene. Na podlagi take knjigo-vodske listine, ki jo skladno s sRs 39.22 sestavi podjetnik sam, smo torej knjižili stroške ogrevanja, elek-trike, vode, telefona, sprotnega in investicijskega vzdrževanja, odvo-za smeti in podobnih stroškov. V začetku preteklega leta pa je Davčna uprava na svoji spletni strani obja-vila pojasnilo št. 4212-4452/2011, v katerem je zapisala, da je pojasnilo usklajeno z ministrstvom za finance in začne veljati z dnem objave, torej 12. 1. 2012. V pojasnilu se je davčna uprava opredelila glede stroškov vlaganj samostojnega podjetnika v poslovni prostor, ki je v lasti pod-jetnika kot fizične osebe, in sicer v tem smislu, da se stroški vlaganj v prostore, ki niso vpisani v poslovnih knjigah podjetnika, ne morejo šteti kot davčno priznani odhodki. V istem pojasnilu je davčna uprava za-pisala, da se za davčno nepriznane odhodke štejejo tudi vsi drugi stroški, ki se nanašajo na poslovni prostor (stroški električne ener-gije, ogrevanja, telefona, beljenja), saj gre za stroške, ki nastajajo pri uporabi sredstva, ki je v zasebni sferi podjetnika. Tako naj bi torej podjetnik te stroške sicer lahko iz-kazal v svojih poslovnih knjigah na podlagi določil sRs, vendar jih ne bi smel upoštevati pri izračunu svoje davčne osnove za obdavčitev dohodka iz dejavnosti.

Kaj zdaj? Posebnega pravila za (ne)priznavanje tovrstnih stroškov zakon o dohodnini ne vsebuje, torej velja splošno pravilo, da se za ugotav-ljanje dobička upoštevajo odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida na podlagi računovodskih standardov, ter le tisti odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihod-kov. Zato je temeljno vprašanje, ali se taki stroški (električne energije, telefona, ogrevanja in drugi, nastali v zvezi z rabo nepremičnine, ki ni v poslovnih knjigah zasebnika oziro-

ma podjetnika) smejo izkazati med odhodki v izkazu poslovnega izida in ali so bili potrebni za pridobivanje prihodkov zasebnika oziroma sa-mostojnega podjetnika. Davčna up-rava pojasnjuje, da je treba ločevati med poslovno in zasebno sfero fizične osebe, ki opravlja dejavnost, in zato tudi »striktno ločevanje upo-rabe sredstev (kapitala) v poslovne namene od uporabe sredstev (kapi-tala) za zasebne namene«. Če samo-stojni podjetnik poslovnega prosto-ra, ki ga ima v lasti in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, ne prenese iz svojega gospodinjstva (iz zasebne sfere) v podjetje (v poslovno sfero), stroški vlaganj v poslovni prostor niso vlaganja v podjetje podjetnika, temveč so financiranje njegove-ga gospodinjstva. stroški, ki se na-našajo na financiranje podjetnik-ovega gospodinjstva, pa so stroški, ki imajo značaj zasebnosti, zato se davčno ne priznajo kot odhodki.

Tako davčna uprava v pojasnilu; toda ali se nemara ne moti? Ne po-zabimo, da davčnemu zavezancu ni treba upoštevati napačnega mnenja davčne uprave in da gre vendarle le za mnenje, končno besedo pa bo dalo šele sodišče, ko se bo o zadevi odločalo, če bo davčni zavezanec zagovarjal svoj prav drugače in v davčnem postop-ku vztrajal vse do sodišča. V zvezi s to tematiko je svoje videnje podal tudi Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij, ki deluje pod okriljem slovenskega inštituta za revizijo. Odbor je izdal ›strokovno razlago‹, kot poimenuje svoje mnenje oziroma pojasnilo. V čem se pojasnilo odbora razlikuje od pojasnila davčne uprave?

Odbor meni, da bi se moral vsak podjetnik glede sredstev odločiti, v katerem svojstvu jih obvladuje (kot samostojni podjetnik ali fizična ose-ba) in o tem sprejeti sklep. Tak sklep mora odražati dejansko stanje, ki ga je treba dokazati z dejstvi. Nadalje je

v strokovni razlagi pojasnjeno, da je možno, da se določena sredstva ne obvladujejo v dejavnosti podjet-nika, kljub temu pa se uporabljajo tudi za dejavnost. V takih primerih podjetnik sestavi pisni obračun stroškov v zvezi z uporabo opred-metenega osnovnega sredstva (kur-jave, vode, telefona in drugih) ter pri tem upošteva vzročno poveza-nost prihodkov z odhodki. Če je tak obračun verodostojna knjigovodska listina, je tudi podlaga za knjiženje sorazmernega dela stroškov v po-slovnih knjigah podjetnika, ter ena-ko za vlaganja samostojnega podjet-nika posameznika v sredstvo, ki ga obvladuje kot fizična oseba. Tudi ta vlaganja, če jih bo uporabljal pri svo-ji dejavnosti in od njih imel pritoke gospodarskih koristi več let, izka-zuje med dolgoročnimi sredstvi ter posledično stroške v svojem izkazu poslovnega izida. strokovna razlaga nikjer ne omenja pojasnila Dursa in se glede njega ne opredeljuje. Vsi pa vemo, da imamo zdaj dve neenaki mnenji o isti stvari, posledica katere je davčno priznavanje ali neprizna-vanje odhodkov v davčni bilanci. Kot rečeno, zadnjo besedo bo povedalo sodišče, dotlej pa se mora vsak za-vezanec sam odločiti o tem, kaj je strokovno bolj prav in kaj bo znal za-govarjati. Da se s pojasnilom Dursa v celoti ne strinjamo, da ne svetujemo vnosov vseh nepremičnin iz za-sebne sfere v poslovno kar na pamet in o tem, kakšne davčne posledice imajo ti prenosi nepremičnin, smo že pisali v lanski poletni številki Uni-kuma (2012/7-8).

Stroški amortizacijemed letom obračunavamo za-

časne stroške amortizacije, do-končni obračun amortizacije pa se izdela na koncu poslovnega leta. Pred dokončnim obračunom je tre-ba upoštevati še naslednje zahteve iz sRs:1. Čeprav mora podjetje izbrano metodo amortiziranja dosledno uporabljati iz leta v leto, mora upo-rabljeno metodo pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta, in če se pričakovani vzorec uporabe bodočih gospodarskih koristi bist-veno spremeni, se mora tudi meto-da amortiziranja spremeniti tako, da ustreza spremenjenemu vzorcu.2. Pred končnim obračunom amor-

5www.iracunovodstvo.eu

OdBOR MENI, da BI SE MORaL VSaK POdjETNIK gLEdE SREdSTEV OdLOčITI, V KaTEREM SVOjSTVU jIh OBVLadUjE (KOT SaMOSTOjNI POdjETNIK aLI FIZIčNa OSEBa) IN O TEM SPREjETI SKLEP.

6

čE POdjETjE SPREMENI aMORTI-ZacIjSKO STOPNjO ZaRadI NOVE UTEMELjENE OcENE dOBE KO-RISTNOSTI SREdSTVa, NE gRE Za SPREMEMBO METOdE aMORTIZI-RaNja, gRE LE Za SPREMEMBO UPORaBLjENE aMORTIZacIjSKE STOPNjE.

UNIKUM Februar 2013 _ Tema meseca _ Pravilno upoštevanje nekaterih vrst stroškov

tizacije je treba za osnovna sredstva pomembnejših vrednosti preveriti ocenjeno dobo koristnosti, in če se pričakovanja glede dobe koristnosti bistveno razlikujejo od prvotno ocenjenih, je treba izračunati nove amortizacijske stopnje.3. Najmanj na koncu vsakega po-slovnega leta je treba preveriti tudi preostalo vrednost osnovnega sredstva in po potrebi popraviti to računovodsko oceno.

Prav mogoče je torej, da bo treba amortizacijsko stopnjo preračunati na novo ali popraviti amortizaci-jo zaradi spremenjene preostale vrednosti, kar vse vpliva na stroške amortizacije tekočega leta, torej se popravljajo zneski, že knjiženi na konto skupine 43 (čeprav smo morda novo oceno ugotovili na 31.12.). Če pa podjetje spremeni amortizacijsko stopnjo zaradi nove utemeljene ocene dobe koristnosti sredstva, ne gre za spremembo metode amortiziranja, gre le za spremembo uporabljene amor-tizacijske stopnje, za katero pa je treba preveriti tudi to, ali se nova stopnja še sklada s stopnjami iz 5. odstavka 33. člena ZDDPO-2, in nato morebitno preveč obračunano amortizacijo začasno odložiti iz davčnega obračuna na prihodnja obdobja, ko bo sredstvo za poslovne namene že zamortizirano ali ko bo odtujeno.

Slabitve nepremičninKadar nepremičnine vodimo

po modelu nabavne vrednosti, jih amortiziramo in v določenih okoliščinah tudi slabimo, krepimo pa jih ne. slabiti jih je treba, če bi knjigovodska vrednost presegala njihovo nadomestljivo vrednost. Kot nadomestljiva vrednost se šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi in sicer tista izmed njiju,

ki je večja. Vrednost pri uporabi se ugotavlja z ocenjevanjem prejem-kov in izdatkov, ki izhajajo iz na-daljnje uporabe sredstva in njegove končne odtujitve, ter z uporabo dis-kontne stopnje. Vrednost pri upora-bi lahko ugotavljamo tudi za denar ustvarjajočo enoto. Torej tudi takrat, ko razpolagamo s cenitvenim ela-boratom pooblaščenega ocenje-valca vrednosti nepremičnin, to še ni zadosten pogoj, da bi smeli nepremičnino slabiti; ugotoviti moramo še njeno vrednost pri upo-rabi, in če bi ta bila manjša od knjigo-vodske vrednosti nepremičnine, bi jo slabili. Ker je ocenjevanje vred-nosti pri uporabi prav tako zahtevno delo, priporočamo, da tudi to pre-pustimo usposobljenemu ocen-jevalcu vrednosti nepremičnin, kateremu moramo že pri naročilu ocene poštene vrednosti razkriti namen cenitve.

Odpisi terjatevKo se iz terjatev izhajajoče pra-

vice več ne obvladujejo, izrabijo, ugasnejo, odstopijo, je treba pri-poznanje terjatev odpraviti, ena-ko velja tudi za obveznosti. Zato odpisujemo terjatve, ker so na primer zastarane ali ker izkazane do insolventnih dolžnikov. Dokler usoda naše terjatve do insolventne-ga dolžnika še ni znana, je treba ter-jatev popraviti (slabiti); odpišemo jo šele kasneje, ko iz javno dostopnih listin na eObjavah v postopkih zaradi insolventnosti razberemo, da ne bomo poplačani (najkasneje, ko so ti sklepi pravnomočni). Vseka-kor pa je treba terjatve prečesati in počistiti, saj bodo le v tem prime-ru računovodski izkazi resnična in poštena slika finančnega položaja podjetja, kot je temeljna zahteva Zakona o gospodarskih družbah.

In kako je s knjiženjem terjatev do insolventnih dolžnikov? V zvezi s tem se ob zaključnem računu vedno znova pojavljajo dileme, zato ponovimo osnovna pravila. Če gre za stečaj kupca in smo terjatve prijavili v roku, z nastopom stečaja terjatev še imamo, le verjetnost, da bo v celoti poplačana, je manjša. Zato je treba na podlagi najboljše računovodske ocene oblikovati po-pravke vrednosti terjatev, in sicer v višini, za katero predvidevamo,

da je ne bomo dobili poplačane, pa četudi je to 100 odstotkov. Popravek knjižimo na konto 129 v vrednosti terjatve z vključenim DDV, pre-vrednotovalne poslovne odhodke pa v breme konta 721 za leto 2012 oziroma od 1. 1. 2013 na konto 722. Odhodke knjižimo v neto vrednosti (znesek računa brez DDV), saj DDV ni ne naš prihodek ne odhodek. Plačani DDV po izdanem računu nam bo namreč vrnila država, ko bodo za to izpolnjeni pogoji po ZDDV-1, zato ga knjižimo kot storno obveznosti na kontu 260. Če smo popravek vrednosti delali, preden so nastopili pogoji za popravek v izogib negativnim obveznostim v bilanci (negativnemu stanju konta), knjižimo popravek terjatve torej v dobro 129 bruto, v breme 72 neto ter v breme 162 (od 1. 1. 2013 pa konta 164) terjatve za vračilo izstopnega DDV. Ko nastopijo pogoji za po-pravek obračunanega (izstopnega) DDV, terjatev na kontu skupine 16 zapremo v dobro ter knjižimo stor-no obveznosti na kontu 26, saj bo tudi v knjigi IRaČ ta popravek izka-zan med obveznostmi v minus. Za knjiženje nismo izbrali konta 160, ki ima naziv terjatve za odbitni DDV, v primeru popravljanja terjatev pa ne gre za odbitni, temveč obračunani DDV. Popravke vrednosti terjatev na kontu 129 bomo odpravili ob plačilu ali na podlagi sklepa o končanem stečajnem postopku oziroma prej, če iz sklepov in seznamov, ki jih objavlja stečajni upravitelj, izhaja, da nimamo pravice do poplačila. Podobno knjižimo ob stečaju, če terjatev nismo prijavili in smo jih izgubili, le da je v tem primeru treba knjižiti odpis terjatve, kar po-meni knjiženje: v dobro konta 120 v vrednosti terjatve, v breme konta 721 oziroma od 1. 1. 2013 konta 723 le vrednost terjatev brez DDV; da-vek, ki ga bomo dobili povrnjenega ob zaključku stečaja, pa ni naš po-slovni odhodek, temveč terjatev do države, zato spet knjiženje na us-trezen analitičen konto skupine 16 ter ob uveljavljanju odbitka prenos v dobro konta 26 (rdeče). Knjiženje v postopku prisilne poravnave poteka po istih pravilih, le da so ocene za potrebno višino popravka drugačne in je potreben odpis terjatve znan že veliko prej – ob pravnomočno sklenjeni prisilni poravnavi.

44. člena ZDDV-1 ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske. V ta obdavčljivi promet se ne všteva odtujitev opredmete-nih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.

Priporočamo, da v zvezi s prene-hanjem identifikacije za namene DDV preverite, kakšne davčne po-sledice bodo nastale zaradi tega prenehanja. Na dan pred prene-hanjem identifikacije za namene DDV mora davčni zavezanec obračunati DDV od vsega prometa, ki ga je opravil do dneva prenehan-ja identifikacije za namene DDV, dolžan pa je obračunati tudi DDV od zalog blaga, za katere je uvel-javil odbitek DDV. Obračun DDV je potreben tudi zaradi zadržanja drugega blaga (na primer opreme), do česar pride, če davčnemu za-vezancu preneha identifikacija za namene DDV, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali del-nega odbitka DDV pri pridobitvi tega blaga. Zato je treba pod omen-jenimi pogoji obračunati DDV tudi denimo od opreme, in sicer od nabavne cene oziroma od lastne cene te opreme (če jo je na primer izdelal davčni zavezanec sam), ki se določi ob prenehanju identi-fikacije za namene DDV. DDV je treba obračunati tudi od zadržanih nepremičnin, če je taka dobava z nepremičnino obdavčena z DDV. Če pa gre za primere oproščene dobave, moramo upoštevati, da bo morda treba ustrezno poračunati sorazmerni del odbitega DDV (glej 44. člen ZDDV-1 v povezavi z 68. in 70. členom ZDDV-1).

ZVIŠANJE PRAGAOPROSTITVE OBRAČUNA DDVZA MALE DAVČNEZAVEZANCE

_ dr. Mateja Drobež Tomšič

Zdaj je že znano, da je Svet Evropske unije Sloveniji dovolil zvišanje praga oprostitve za davčne zavezance, ki so oproščeni plačila DDV (t. i. male davčne zavezance), o čemer smo v Unikumu pisali decembra 2012. Odo-britev je bila objavljena v Uradnem listu EU, št. L22/15, z dne 25. 1. 2013. Kljub tej odobritvi bomo začeli spremembo uporabljati s 1. aprilom 2013.

DAVKI 7

Spomnimo, da je bilo s spre-membo ZDDV-1G spreje-to, da je davčni zavezanec

oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže zneska 50.000 evrov obdavčljivega prometa oziroma ni verjetno, da ga bo presegel. Zvišani prag (mejni znesek) obdavčljivega prometa se bo začel uporabljati s prvim dnem drugega koledarskega meseca, ki sledi mesecu objave ob-vestila o objavi Izvedbenega sklepa sveta v Uradnem listu Republike slovenije. To obvestilo je bilo objav-ljeno v Uradnem listu Rs v mesecu februarju (Ur.l. Rs, št. 14/2013, ki je bil objavljen 15.2.2013), zato bomo začeli to spremembo uporabljati s 1. aprilom 2013.

Davčna uprava je že pojasnila, da bodo lahko davčni zavezanci, ki bodo na dan objave obvestila v Uradnem listu izpolnjevali pogoje za prenehanje identifikacije za namene DDV, začeli predlagati zahtevke za prenehanje identifikacije.

Davčni zavezanci, ki so bili na dan objave obvestila identifici-rani za namene DDV kot obvezni davčni zavezanci in izpolnjujejo pogoj za oprostitev obračunavanja DDV, bodo ostali identificirani za namene DDV kot prostovoljni

davčni zavezanci, vendar se lahko odločijo za prenehanje identifi-kacije za namene DDV. V ta namen oddajo zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV v elektronski obliki prek portala eDavki (glej obrazec DDV-DeDDV).

Na podlagi tako vloženega zahtevka bo davčni organ odločil o prenehanju identifikacije za namene DDV za davčnega za-vezanca, kar pomeni, da mu bo odvzel identifikacijsko številko za namene DDV. Ker se bo višji prag začel uporabljati šele s 1. aprilom 2013, je Davčna uprava pojasnila, da se bo o predloženih zahtevkih o prenehanju identifikacije odločalo šele od tega dneva naprej.

V tem delu opozarjamo še na določbo o seštevanju obdavčljivega prometa, če opravljajo povezane osebe dobave blaga iste vrste oziroma storitve iste narave. Za namene ugotavljanja njihovega obdavčljivega prometa se za skupni znesek obdavčljivega prometa v obdobju 12 mesecev šteje znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb.

Pojem obdavčljivega prometa 50.000 evrov za DDV namene je posebej opredeljen v 7. odstavku 94. člena ZDDV-1 in vključuje znesek obdavčenih dobav blaga in storitev po ZDDV-1, znesek oproščenih transakcij po 52., 53., 54. in 55. členu ZDDV-1 (prave oprostitve) ter zne-sek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke

PRIPOROčaMO, da V ZVEZI S PRENEhaNjEM IdENTIFIKacIjE Za NaMENE ddV PREVERITE, KaKšNE daVčNE POSLEdIcE BOdO NaSTa-LE ZaRadI TEga PRENEhaNja.

Po SRS 21, 22, 23, 33, 34, 39:

Po SRS 37 - po zaključenem stečaju ali likvidaciji:

Neposredni in posredni proračunski uporabniki (občine, javni zavodi, javni skladi, javne agencije...)Po Zakonu o računovodstvu:

8

_ Kristinka Vukovič

Poslovne knjige, bilance stanja, izkaze poslovnega izida ter letna in poslovna poročila je treba trajno hraniti, knjigovodske listine pa se lahko hranijo samo določeno časovno obdobje. Roke hrambe podrob-neje opredeljujejo tako računovodski kot tudi davčni predpisi. SRS 22 določa, da se po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj poslovne knjige zaključijo, in sicer tako, da niso mogoča nikakršna knjiženja več oziroma da vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati, podobno pravilo skrbnega računovodenja pa je zapisano tudi v zakonu o davčnem postopku. Tako zakon predpisuje, da mora davčni zavezanec za elektronsko hranjeno dokumentacijo zagotoviti, da uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo ali izbris podatkov, oziroma obstaja zanesljivo jamstvo gledenespremenljivosti podatkov.

RAČUNOVODSTVO

ARHIVIRANJE

Kje bomo hranili poslovne knjige in dokumentaci-jo določimo sami z internim aktom. Po zakonu o davčnem postopku pa se lahko hrani tako na ozemlju

slovenije kot v tujini, le da je o kraju hrambe potrebno obves-titi davčni register. Roki hrambe za posamezne subjekte in po vrstah dokumentacije so razvidni iz naslednjih preglednic.

VsiPo Zakonu o davčnem postopku ZDavP-2:

Po Zakonu o davku na dodano vrednost ZDDV-1:

Po Zakonu o evidencah na področju dela in socialne var-nosti ZEPDSV:

Dokumente s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o zaposlenih delavcih, in izvirne listine, na podlagi katerih se vpisujejo podatki v evidenco o zaposlenih delavcih, se hranijo kot listina trajne vrednosti.

Družbe, podružnice, podjetniki, društva, zadruge, zasebni zavodi, ustanove, fundacije:Po ZGD-1, po Zakonu o zadrugah:

dokumenti, poslovne knjige in evidence

do poteka absolutnega zastaralnega roka pra-vice do izterjave davka (10 let od dneva, ko bi bilo treba davek plačati, praktično torej 11 let)

poslovne knjige trajno

letna poročila trajno

letni računovodski izkazi - v izvirniku trajno

končni obračuni plač trajno

pomožni obračuni 2 leti

knjigovodske listinerok določimo sami z aktom

glavna knjiga in dnevnik trajno

letni računovodski izkazi, letna poročila trajno

vmesni računovodski izkazi, knjigovodske listine

še 1 leto po zaključku postopka

glavna knjiga, pomožne poslovne knjige in dnevnik

še 5 let po zaključku postopka

končni obračuni plačše 5 let po zaključku postopka

knjigovodske listine o plačilnem prometu, prodajni kontrolni bloki, pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine

še 6 mesecev pozaključku postopka

pomožni obračuniše 2 leti po zaključku postopka

letni računovodski izkazi trajno

končni obračuni plač trajno

glavna knjiga, dnevnik 10 let

knjigovodske listine, z zakonom predpisane listine, pomožne knjige

5 let

knjigovodske listine plačilnega prometa 3 leta

prodajni in kontrolni bloki, pomožni obračuni idr.

2 leti

računiše 10 let od preteka leta, na katerega se nanašajo

računi in druge listine o nepremičninah

še 20 let od preteka leta, na katerega se nanašajo

dokazila o opravljenih plačilih, če plačujemo DDV po plačani realizaciji

še 10 let od preteka leta, na katerega se nanašajo

NAVIDEZNI PRAVNI POSLI - PRAVNI IN DAVČNI VIDIK

_ Nina Orehek

Definiranje pojma in namen sklepanja tovrstnih poslov

PRAVNI KOTIČEK 9

Pogodbeno pravoObligacijski zakonik (OZ, temelj-

ni akt na področju pogodbenega prava) opredeljuje navidezni pravni posel kot posel, pri katerem pride do zavestnega (hotenega in spora-zumnega) razhajanja med voljo po-godbenih strank in njihovo izjavo te volje navzven, ki je namenjena drugim, da bi pri njih nastala zmot-na predstava. Navidezna (simulira-na) pogodba predstavlja zunanji vi-dez posla, kot bi ga dojemale druge, pri pogodbi neudeležene osebe.

Poleg navedene opredelitve navideznosti posla, kot je institut, opredeljen v OZ, je na pomen navi-deznosti posla treba opozoriti tudi in predvsem na področju davčnega prava, kjer do navideznosti poslov najpogosteje prihaja in ima lahko tudi najhujše posledice.

Davčno pravoZakon o davčnem postopku

(ZDavP-2) enako kot OZ navaja, da navidezni pravni posli ne vplivajo na obdavčenje (74. člen ZDavP-2). Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje merodajen prikriti pravni posel (3. odstavek 74. člena ZDavP-2), kar pomeni, da se skladno s temeljni-mi načeli ZDavP-2 pravni posli obdavčijo po njihovi pravi gospodar-ski oziroma ekonomski vsebini (5.

člen ZDavP-2). To pomeni, da se kot podlaga za obdavčitev ne upoštevajo fiktivne vrednosti, temveč se kot os-nova šteje realna ekonomska cena oziroma vsebina posla.

Tako je poudarjena predvsem vsebinska plat posameznega posla in njegov namen (iskanje ›mate-rialne resnice‹), zanemarja pa se formalnost (oblika, zunanji videz) posla.

Najpogosteje se navidezni posli sklepajo z namenom prevare tretjih oseb, s čimer se doseže zmanjšanje davčne obveznosti ali pa izigrajo upniki ali dediči katere od pogod-benih strank ipd.

Primera:Prodajalec in kupec želita

skleniti prodajno pogodbo za nakup nepremičnine, da bi se izognila plačilu 2-odstotnega davka na promet nepremičnin, zato prodajalec nepremičnino kot stvarni vložek vloži v novo-ustanovljeno družbo in kupcu proda lastniški delež v tej družbi. Kupec po nakupu družbo izbriše iz registra in postane lastnik nepremičnine, s čimer se doseže enak ekonomski učinek kakor ob prodaji nepremičnine – lastnik nepremičnine po izvedbi trans-akcije postane kupec.

Upnik in dolžnik skleneta po-godbo, v kateri je določeni zne-sek nižji od tistega, ki se sicer izroči, oziroma namesto pro-dajne pogodbe stranki skleneta darilno pogodbo.

UčinekPogodbeno pravo

Kadar se volja in izjava stranke razlikujeta, bodisi zavestno (neres-na izjava, miselni pridržek) bodisi

nezavedno (zmota, prevara), je tre-ba presoditi, ali izjava (pravni posel) kljub vsemu zavezuje.

Če pri eni od strank pride do nezavednega razlikovanja, pravo varuje to stranko z možnostjo iz-podbijanja pravnega posla ali celo z njegovo ničnostjo. Če pa do razli-kovanja volje in izjave stranke pride zavestno in namerno, taka stranka pravnega varstva ne potrebuje. Končni odgovor glede veljavnosti posla je zato odvisen od tega, ali pravno varstvo potrebuje nas-protna stranka.

Navidezna pogodba (kot soglasje vseh pogodbenih strank glede navideznosti) nima učinka med pogodbenima strankama, saj je pravno-poslovna volja obeh strank zaigrana. Obligacijski zakonik na tem mestu predpisuje najstrožjo sankcijo, in sicer neobstoj po-godbe. Navidezna pogodba je po OZ neobstoječa in sploh ni niko-li nastala, saj med strankama ni bilo doseženo soglasje prave volje strank. Če navidezna pogodba pri-kriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. V tem primeru se uporabijo pravila, ki za-devajo dejansko hoteno pogodbo.

Kljub vsemu pa navideznosti po-godbe ni mogoče uveljavljati proti tretji, pošteni osebi, ki prave volje pogodbenih strank ni poznala. Izvrševanje in obstoj pogodbe, o navideznosti katere tretja, poštena oseba ni mogla sklepati ali je pred-videti, zanjo ne sme imeti nega-tivnih posledic.

Davčno pravoZaradi posebne narave davkov

kot prihodkov davčnega proračuna je zakonodajalec z ZDavP-2 do-

NajPOgOSTEjE SE NaVIdEZNIPOSLI SKLEPajO Z NaMENOMPREVaRE TRETjIh OSEB, S čIMERSE dOSEžE ZMaNjšaNjE daVčNEOBVEZNOSTI aLI Pa IZIgRajOUPNIKI aLI dEdIčI KaTERE OdPOgOdBENIh STRaNK IPd.

10 UNIKUM Februar 2013 _ Pravni kotiček _ Navidezni pravni posli - pravni in davčni vidik

datno določil posledice navi-deznosti poslov. Če je pravni posel neveljaven ali postane neveljaven (neobstoječ po OZ), vendar gospo-darske (ekonomske) posledice tega pravnega posla kljub njegovi nevel-javnosti nastanejo in obstajajo, to ne sme vplivati na obdavčenje. Če navidezni pravni posel prikriva drug pravni posel, je za obdavčenje relevanten prikriti pravni posel. ZDavP-2 tako določa, da se z izo-gibanjem ali zlorabo drugih pred-pisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju.

s konkretnim primerom skle-nitve navideznega pravnega posla se DURs praviloma seznani šele v postopku davčnega nadzora, ki ga lahko začne bodisi na lastno iniciativo ali po prejetju davčnih napovedi oziroma obračunov, a podvomi v njihovo pravilnost. Če se med postopkom nadzora DURs pojavijo razlogi za sum izogibanja davkom s sklepanjem navideznih poslov, bo treba transakcijo po-drobneje obrazložiti s predložitvijo ustreznih dokazil (npr. računov, pogodb in druge verodostojne do-kumentacije, iz katere izhaja, da so bile transakcije izvedene resnično in tako, kot so bile tudi mišljene). Če bo DURs ugotovil, da je davčni zavezanec sklenil pravni posel v določeni (ponavadi zelo kompleks-ni) obliki zgolj z namenom prikritja prave ekonomske vsebine trans-akcije in torej izogibanja davka, ki bi ga bil sicer dolžan plačati, lahko tak posel označi za navideznega in obdavči transakcije davčnih za-vezancev po njeni pravi ekonom-ski vsebini. To pomeni, da se šteje, da je nastala davčna obveznost,

kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gos-podarskih (ekonomskih) dogodkov. Poleg določitve dodatne davčne obveznosti DURs z odločbo takemu zavezancu odmeri tudi zamudne obresti in ima možnost, da z globo za storjeni prekršek sankcionira davčnega zavezanca, v primeru pravnih oseb, samostojnih pod-jetnikov posameznikov in posa-meznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, pa posebej tudi njegovo odgovorno osebo.

seveda mora DURs presojo navi-deznosti poslov opraviti skrbno, z upoštevanjem poslovne prakse in narave transakcije. Nekateri kriteri-ji, na katere je DURs po navadi po-zoren, so predvsem:kakšen je bil pravi poslovni namen vseh pogodbenih strank in ali je ta sploh obstajal;ali je bil pravni posel dejansko reali-ziran in so bila dokazila navidezna;ravnanje davčnega zavezanca v lastno škodo in v nasprotju z last-nim poslovnim interesom (dose-ganje dobička na trgu);kompleksnost pravnega posla, pretirana in nepotrebna formal-nost posla oziroma po drugi strani neobstoj potrdil, računov ter druge dokumentacije, ki bi potrdila izved-bo posameznega posla ipd.

Kdaj ne gre za navidezno pogodbo

Kadar pride do zavestnega razhajanja med voljo in izjavo zgolj pri eni pogodbeni stranki, ne gre za navidezno pogodbo, temveč pride pri pošteni stranki za napake v volji (grožnja, zmota, prevara), zaradi katere se tako sklenjena pogodba lahko izpodbija na sodišču. Rok za vložitev tožbe na razveljavitev iz-podbojne pogodbe je eno leto od dneva, ko je upravičenec (pošteni pogodbenik) izvedel za razlog iz-podbojnosti, oziroma eno leto od prenehanja sile (subjektivni rok), v vsakem primeru pa ta pravica preneha s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok).

Za navidezno pogodbo tudi ne gre v primeru, ko stranki zgolj napačno kvalificirata (poimenu-jeta) naravo sklenjene pogodbe, saj se narava pogodbe presoja po njeni celotni vsebini.

Za navidezno pogodbo prav tako ne gre pri sklepanju pogodb prek različnih vrst zastopnikov ozi-roma pooblaščencev (ne glede na to, ali je drugi pogodbeni stranki pooblastitelj znan ali ne) in je zato taka pogodba veljavna, če je resno mišljena. Do takih pogodb prihaja najpogosteje pri nakupu paketov delnic, poslovnih deležev v d. o. o. ali na javnih dražbah. Prav tako ne gre za navidezno pogodbo v pri-merih zavarovanja dolga, če je volja pogodbenih strank resna.

SklepV sodni praksi in davčnih

inšpekcijskih nadzorih se največ vprašanj glede navideznosti posla presoja na področju davka na doda-no vrednost in s tem povezanim vprašanjem, ali je bila dobava blaga oziroma storitev sploh opravljena. Pri tem se navideznost razteza v obe smeri: bodisi je dogodek nas-tal, vendar ni zabeležen, in zato ni bilo obdavčitve, bodisi dogodek ni nastal, vendar se je neupravičeno evidentiral v davčnih obračunih (zlasti za namene koriščenja pra-vice do odbitka vstopnega DDV). Zaradi vse pogostejše rabe instituta navideznosti posla s strani DURs je stranke smiselno opozoriti na obstoječa tveganja in potrebo po zagotovitvi ustrezne popisne do-kumentacije pri vsakem posamez-nem poslu.

Končno je treba poudariti, da je navideznost pravnega posla prav-no vprašanje, katerega obstoj je treba ugotoviti v vsakem konkret-nem primeru glede na okoliščine in obstoječe dejansko stanje. Če zavezanci dosledno in natančno vodijo evidence opravljenih tran-sakcij in hranijo ustrezna dokazila, se zoper napačno uporabo instituta navideznosti posla lahko uspešno zavarujejo, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je dokazovanje izvedbe transakcije na strani vsakega posa-meznega davčnega zavezanca (obrnjeno dokazno breme).

čE BO dURS UgOTOVIL, da jE daVčNI ZaVEZaNEc SKLENILPRaVNI POSEL V dOLOčENIOBLIKI ZgOLj Z NaMENOMPRIKRITja PRaVE EKONOMSKE VSEBINE TRaNSaKcIjE IN TOREj IZOgIBaNja daVKa, KI BI ga BIL SIcER dOLžaN PLačaTI, LahKO TaK POSEL OZNačI Za NaVIdEZNEga IN OBdaVčI TRaNSaKcIjE daVčNIh ZaVEZaNcEV PO NjENI PRaVIEKONOMSKI VSEBINI.

11

_ Beti Božnar

Že v prvih mesecih novega leta se čedalje več delodajalcev odloča o izplačilu regresa za letni dopustdelavcem. V praksi se pri določanju pravice do regresa za letni dopust vedno pojavljajo vprašanja. V tem članku bomo odgovorili na nekatera izmed njih.

KADRI IN DELO

Pravica do regresa za letni dopust je vezana na zaposlitev delavca po Zakonu o delovnih razmerjih

(ZDR), torej na pogodbo o zaposlitvi. To pomeni, da do regresa niso upravičene samozaposlene osebe. Pozorni mora-mo biti tudi na pravico do regresa pri poslovodnih osebah. Če imajo pravico do regresa opredeljeno v pogodbi o za-poslitvi (neposredno ali posredno prek sklicevanja na določbe ZDR in KP), jim ta pravica pripada, drugače ne.

Višina regresa za letnidopust v letu 2013

minimalni znesek regresa za let-ni dopust je določen v 1. odstavku 131. člena ZDR. Delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, mora delodajalec izplačati regres najmanj v višini minimalne plače.1 Veljav-ni znesek minimalne plače od 1. 1. 2013 je 783,66 evra. Višji znesek je lahko določen v posamezni panožni kolektivni pogodbi (KP).

Kolektivne pogodbe dejavnos-ti, ki so v letu 2012 določale višje zneske regresa za letni dopust, kot je določeno v ZDR:_ KP za gozdarstvo slovenije_ KP grafične dejavnosti_ KP časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti_ KP za kemično in gumarsko industrijo slovenije_ KP za kovinsko industrijo slovenije_ KP za dejavnost kovinskih materialov in livarn slovenije_ KP gradbenih dejavnosti2

_ KP dejavnosti trgovine3

_ KP dejavnosti gostinstva in turizma slovenije_ KP za poštne in kurirske dejavnosti_ KP dejavnosti bančništva slovenije4

_ KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva_ KP za obrt in podjetništvo

V primeru, da delodajalec že izplača regres delavcem, a se stranke KP kasneje dogovorijo o višjem znesku letnega regresa, je delodajalec dolžan poračunati raz-liko med že izplačanim in na novo določenim zneskom.

Najvišjega zneska izplačanega regresa kot pravice delavca ne določa noben zakon ali podzakon-ski akt. Znesek izplačanega regresa torej navzgor ni omejen.

Plačilo prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine

Po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) je regres za letni dopust dohodek iz zaposlitve, dohodek iz delovne-ga razmerja. Dohodek se v celoti všteva v davčno osnovo zaposle-nega. Ob izplačilu se obračuna in odvede akontacija dohod-nine, skladno s 5. odstavkom 127. člena ZDoh-2. Regres se namreč načeloma izplačuje za več mesecev skupaj, zato se akontacija dohod-nine izračuna po povprečni stopnji od enomesečnega dohodka.

Najvišji znesek regresa, od ka-terega ni treba plačati prispevkov za socialno varnost, je določen v

Zakonu o pokojninskem in inva-lidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Tako kot je določal že ZPIZ-1, tudi ZPIZ-2 v 144. členu določa, da se prispevki za socialno varnost ne plačujejo od zneska regresa, ki presega 70 odstot-kov povprečne plače zaposlenih v Rs za predpretekli mesec. Če je regres izplačan v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela ugotovi celotna višina regresa in opravi morebitni obračun prispevkov. Pri tem upoštevamo po-datek o zadnji znani višini povprečne plače zaposlenih v Rs.

Davčno priznavanje odhodkaRegres se prizna kot odhodek v

obračunanem znesku.

Rok za izplačilo regresaRegres se mora delavcu izplačati

najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. s kolektivno po-godbo je v primeru nelikvidnosti lahko določen kasnejši rok izplačila regresa, vendar ne kasneje od 1. no-vembra tekočega koledarskega leta. Zamik mora torej določati KP in se delodajalec sam o tem ne more odločiti, niti v primeru, ko delo-dajalca ne zavezuje nobena kolek-tivna pogodba.

Niti ZDR niti KP pa ne opredelju-je pojma nelikvidnost. Ta pojem je opredeljen v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insol-ventnosti in prisilnem prenehanju, zato je najbolje, da povzamemo definicijo iz tega zakona.

Če delavcu preneha delovno razmerje pred datumom izplačila

O REGRESU ZA LETNI DOPUST

1 Izjema so zaposleni v javnem sektorju, za katere je minimalni znesek regresa za letni dopust določen v 176. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ. Znesek je odvisen od uvrstitve delavca v plačni razred.2 Razen če ima delodajalec izkazano izgubo v preteklem poslovnem letu oziroma ob nelikvidnosti.3 Višji regres za letni dopust se izplača samo v primeru izplačila v nedenarni obliki.4 Regres je določen v višini 75 odstotkov povprečne izplačane plače v zadnjih treh mesecih na zaposlenega pri delodajalcu.

12

regresa za letni dopust, predlaga-mo, da se delodajalec drži ustaljene prakse in delavcu izplača regres takrat kot drugim zaposlenim v družbi. ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (mDDsZ) opo-zarja, da bi bilo treba medsebojne terjatve poravnati ob prenehanju delovnega razmerja, če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače.

Če delavec sklene delovno razmerje v drugi polovici leta, ima pravico do sorazmernega dela re-gresa, ki naj se delavcu izplača naj-kasneje do konca koledarskega leta (mnenje mDDsZ).

Način izplačila regresaRegres se praviloma izplača v

denarni obliki, plačilo se izvede na osebni račun delavca. Posamezne KP lahko določijo, da se del regresa izplača v nedenarni obliki.

Pravica do izplačila regresaDelavec pridobi pravico do

izplačila celotnega regresa, ko pri-dobi pravico do celotnega dopusta. Pravica do regresa je torej vezana na pravico do letnega dopusta. ali je delavec dejansko izrabil letni dopust ali ne, na pravico do izplačila regresa ne vpliva.

Izplačilo regresa, ko delavec ne pridobi pravice docelotnega dopusta

Če ima delavec pravico do sorazmernega dela dopusta, ima po 131. členu ZDR tudi pravico do sorazmernega dela regresa. Za vsak mesec dela je delavec upravičen do 1/12 regresa.

Do sorazmernega dela regresa je lahko upravičen tudi delavec, ki se upokoji.5 sklep o določitvi meril in kriterijev za obliko in višino dodat-ka za rekreacijo namreč tudi pred-videva izplačilo sorazmernega dela glede na trajanje pravice do pokoj-nine v tekočem koledarskem letu.

Pravico do letnega dopusta in s tem povezano pravico do letnega regresa določata 161. in 162. člen ZDR. Delavec pridobi pravico do celotnega regresa po preteku šestih mesecev nepretrganega delovnega razmerja, ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas. Določbo je treba razumeti v tem smislu,

da po delavčevi izpolnitvi pogoja šestmesečnega nepretrganega delovnega razmerja ni potrebna nadaljnja izpolnitev tega pogoja za vsako leto sproti.

Do sorazmernega dela regresa je delavec upravičen:• če ni pridobil pravice do celotne-ga regresa,• če mu delovno razmerje preneha pred 1. julijem tekočega koledar-skega leta ali• če med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim de-lodajalcem, če se z delodajalcem ne dogovorita drugače.

Delavec, ki ima sklenjeno po-godbo o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, ima pravico do (de-lovnemu času) sorazmernega dela regresa za letni dopust. Izjema so delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega na podlagi pokojnin-skega in invalidskega zavarovanja (npr. delavci, pri katerih je nastala II. ali III. kategorija invalidnosti), zdravstvenega zavarovanja ali za-varovanja za starševsko varstvo (npr. delavci, ki imajo pravico do plačila prispevkov za socialno var-

nost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva) po 66. členu ZDR. Tem delavcem tako pri-pada pravica do celotnega regresa.

Če ima delavka, ki je na porodniškem dopustu, pravico do celotnega dopusta, ima seveda tudi pravico do celotnega regresa. Dej-stvo, da je delavka odsotna zaradi porodniškega dopusta, ne vpliva niti na pravico do dopusta niti na pravico do regresa. Delavka torej pridobi obe pravici pod enakimi pogoji, kot če ne bi bila odsotna.

Delavcu, ki mu je med letom prenehalo delovno razmerje in se je zaposlil pri drugem delodajalcu, vsak delodajalec izplača sorazmerni del regresa. V praksi se nemalokrat zgodi, da je delavcu izplačan regres v celoti, ker na dan izplačila regresa delodajalec ne ve, da se bo delavec zaposlil pri drugem delodajalcu. V tem primeru ima seveda delo-dajalec pravico zahtevati vračilo preveč izplačanega dela regresa. Predlagamo, da se o morebitnem vračilu delavec in delodajalec do-govorita pred prenehanjem de-lovnega razmerja.

5 Če seveda izpolnjuje pogoje do sorazmernega dela dopusta, ki so določeni v 162. členu ZDR.

UNIKUM Februar 2013 _ Kadri in delo _ O regresu za letni dopust

MINIMALNA PLAČA PO NOVEMV Uradnem listu RS, št. 8/2013, z dne 29. 1. 2013, je bila objavljena nova višina minimalne plače. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. 1. 2013, znaša 783,66 evra bruto.

0

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 julij 2012

100

IrskaFrancija

Velika Britanija

200

300

400

500

600

700

800

900

1.000

1.100

1.200

1.300

1.400

1.500

€

Vir: Eurostat

Plače zaposlenih v zasebnem zavodu

Zanima nas, ali zasebni zavod lahko prosto za-posli delavce, in kako je z določanjem višin nji-hovih plač ob zaposlitvi.

Mnenje:Ni nam znano, da bi bilo zaposlovanje v zasebnih zavo-

dih kakorkoli omejeno. sklepanje delovnih razmerij namreč opredeljuje krovni Zakon o delovnih razmerjih, ki pa za zapo-slene v zasebnih zavodov ne določa drugačnih pogojev kot na primer za zaposlene v gospodarskih družbah.

Pri vključitvi v zavarovanje bodite pozorni samo v pri-meru družbenika, če je ta hkrati tudi poslovodna oseba. Zanje namreč velja obvezna vključitev v zavarovanje na za-varovalni podlagi 040, če niso zavarovani na drugi podlagi. Verjamemo, da problematiko poznate, zato je na tem mestu ne bomo posebej razlagali.

Kot smo vam že sporočili, so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zava-rovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Glede na vrsto dejavnosti torej določite kolektivno pogodbo, ki velja za zavod in na podlagi katere boste določali pravice zaposlenih (npr. Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki sloveniji, Kolektivno pogodbo za zaposlene v zdravstveni negi, Kolek-tivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, Kolektivno pogodbo za raziskovalno dejavnost …).

Načeloma torej ravnate tako kot pri drugih delodajal-cih zasebnega sektorja (družbah z omejeno odgovornost-jo). Zasebni zavod pa Zakona o sistemu plač v javnem sek-torju ne upošteva (zaposleni v zasebnem zavodu niso javni uslužbenci).

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007.

Nastanitev oziroma najem lokala sstrani zaposlenih

Prosimo za mnenje glede zaračunavanja na-jemnine nastanitve delavcev. Kot podjetje smo vzeli v najem gostinski lokal in pripadajoče nastanitvene prostore v sklopu objekta, v ka-terih so nameščene delavke v gostinskem loka-

Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

STROKOVNA MNENJA IR

MNENJAPripravljajo jih predvsem:

_ Maja Bohorič,

_ Beti Božnar,

_ Maja Dolinar Dubokovič,

_ dr. Mateja Drobež Tomšič,

_ Marija Ravnik,

_ Kristinka Vukovič.

13

lu. Za nastanitev plačujemo posebej najemnino in posebej stroške elektrike, vode, plina …Zaposlenim delavkam konec meseca izstavimo račun za najemnino – nastanitev po ceniku (npr. 90,00 evrov z vključenim 8,5-odstotnim DDV), ki jo kot odbitek od osebnega dohodka prikažemo na plačilni listi (najemnino plačujejo delavke od svojega osebnega dohodka); hkrati opravimo pobot s terjatvami do delavk.

Sprašujemo troje:1. ali je tak način fakturiranja storitve pravilen;2. ali lahko poračunavamo DDV od stroškov nastanitve, če je mogoče, da je strošek plačila najemnine višji od prejete fakturirane najem-nine delavcem; in3. ali bi bilo pravilno, da obračunamo boniteto, ker so stroški najema višji od prihodkov na-jema.Ali bi bilo mogoče, da bi vse stroške najema vo-dili prek prehodnega konta, na primer na kon-tu 165, za obračunane najemnine delavcev po plačilni listi pa bi ta konto zapirali? Kaj potem pomeni, če bi ostale odprte terjatve na kontu 165, ker so zaračunani stroški najema delav-cem nižji od prvotnih stroškov najema?

Mnenje:1.Tak način fakturiranja je pravilen, če zaposlenim nu-

dite nastanitve. Če pa zaposleni najamejo sobo po določilih ZDDV-1, ta obdavčitev ni pravilna, saj je najem, pri katerem ne more biti podpisana izjava o obdavčitvi po 45. členu ZDDV-1, oproščen plačila DDV.

Dajanje nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih nastanitvenih obratih ter oddajanje prostorov za šotore, prikolice in podobne premične objekte, je obdavčeno po znižani davčni stopnji. V to točko so vključene naslednje nastanitvene zmogljivosti:

– hoteli in podobni obrati pod šifro standardne klasifikaci-je dejavnosti I/55.1;

– domovi, kampi in drugi nastanitveni obrati pod šiframi standardne klasifikacije dejavnosti I/55.2, I/55.3 in I/55.9.

V tem delu je tako iz opisa zgornjih šifer dejavnosti v stan-dardni klasifikaciji dejavnosti treba preveriti, ali vaša nastani-tev po vsebini ustreza opisu iz te sKD 2008. Kot boste razbrali iz sKD 2008, spada v te razrede praviloma nudenje nastanitev za krajši čas.

Najem pa je po vsebini v ZDDV-1 opredeljen v 73. členu

1 _

2 _

Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Temeljna značilnost pogodbe o najemu oziroma zakupu nepremičnin (vključno s podnajemom) za namene uporabe 2. točke 44. člena ZDDV-1 je, da je najemniku oziroma za-kupniku za dogovorjeno obdobje (za plačilo) dana pravica neovirano zasedati točno določeno nepremičnino ali njen del, kot da bi bil njen lastnik, in da iz te pravice izključi vsako drugo osebo.

Predlagamo, da glede na vsebino dogovora med delodajal-cem in zaposlenimi preverite, ali gre v vašem primeru sploh za nastanitve (preverite torej obrazložitev v sKD 2008), ali za-poslene dejansko najamejo sobo po zakonodaji DDV (76. člen PZDDV-1) in je tako najemnina oproščena plačila DDV. Od-dajanje nastanitvenih zmogljivosti za daljši čas za namene stalnega ali začasnega prebivališča po vsebini ne štejemo za nastanitev, ne glede na to, ali je najemnina mesečna ali letna.

Poleg tega je treba upoštevati 2. odstavek 136. člena Za-kona o delovnih razmerjih, ki določa, da delodajalec ne sme brez pisnega soglasja delavca pobotati svoje terjatve do delavca s svojo obveznostjo plačila. Naslednji odstavek istega člena dodaja, da delavec ne more dati omenjenega soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve.

2.Pravica do odbitka vstopnega DDV se upošteva glede na

to, ali opravljate z najetimi prostori obdavčeno ali oproščeno dejavnost, ki ne daje pravice do odbitka vstopnega DDV. Če boste ugotovili, da ›prodajate‹ nastanitve, kar šteje za obdavčeno dejavnost, imate v tem delu dejavnosti pravico do odbitka vstopnega DDV, ne glede na to, da s to dejavnost-jo morda ustvarjate izgubo, vendar to velja v primeru, če je bil DDV zaračunan upravičeno. Vprašati se je namreč treba, ali je pravilno, da je DDV obračunan na prejetem računu za najem. spet je treba upoštevati, ali so bile zaračunane nas-tanitve (obdavčeno) ali najem, ki je oproščen plačila DDV. Po določilih ZDDV-1 prejemnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV, če je DDV neupravičeno zaračunan (5. odstavek 67. člena ZDDV-1).

3.Pravna podlaga za določanje vrednosti bonitete oziroma

dohodka v naravi je 3. odstavek 43. člena Zakona o dohodni-ni. Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev s plačilom najemnine ali brez plačila najemnine in vrednosti bonitete za nastanitev delojemalca ni mogoče določiti v višini tržne vrednosti ali v višini stroškov delodajalca, se vrednost bo-nitete določi mesečno v višini 0,6 odstotka tržne vrednosti premoženja, s katerim se zagotavlja nastanitev delojemalca, na dan obračuna bonitete.

Če je tako cena, ki jo zaposlenim zaračuna delodajalec, tržna cena za to nastanitev (najem), to ni boniteta za zapo-slene, saj te nastanitve oziroma najema ne dobijo nič ugod-neje kot kdorkoli drug na trgu.

Vendar naj omenimo, da razlika med višjimi stroški za najem in nižjimi prihodki od tega najema ne bo davčno priznana, upoštevajoč 2. in 3. odstavek 30. in 29. člena Za-kona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Po opisu iz vašega vprašanja razumemo, da poslujete pri tej dejavnosti v svojem imenu in za svoj račun, zato bi bilo pravilno, da te poslovne dogodke evidentirate med stroški in na drugi strani med prihodki.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spre-membe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8 EVA: 2005-2111-0065.• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Ur. l. RS, št. 42/2002. Spre-membe: Ur. l. RS, št. 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007. Odl. US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009. Odl. US: U-I-284/06-26.

Vsebina računa, rezidentstvo priitalijanskih davčnih zavezancih

1.Na izdanih računih morajo biti specificirane storitve oziroma blago, količina, cena, DDV in vrednost. Zanima nas, ali se lahko na računu, ko gre za eno storitev (vzemimo odvetniško zadevo), ki ima tudi eno stopnjo DDV, napiše zadeva ›ta in ta‹ po specifikaciji na prilogi in se v prilogi, ki je pripeta k računu, specificira, ka-tere storitve so bile pod to zadevo zaračunane.Podobno je pri zaračunavanju računovodskih storitev – predvidevamo, da je dovolj, da se na račun napiše: ›računovodske storitve za me-sec XY po pogodbi‹ in vsake dejavnosti posebej ni treba navajati na račun (npr. obračun plač, knjiženje v GK, obračun amortizacije …).

2.Zanima nas, ali pravilno razumemo način obdavčitve.Če ima italijanski državljan začasno ali stalno bivališče v Sloveniji več kot 6 mesecev in ima prav tako več kot 6 mesecev odprt slovenski s. p., lahko dokaže, da dejansko živi tukaj, lahko pridobi status rezidenta Slovenije. Kot rezi-dentu mu pripadajo vse olajšave, pri nas oddaja davčni obračun za s. p. in dohodninsko na-poved.Če ima italijanski državljan v Sloveniji samo začasno prebivališče in slovenski s. p., v Italiji pa plačuje prispevke in ima svoje podjetje, je

14 UNIKUM Februar 2013 _ Strokovna mnenja IR

3 _

naš nerezident. To pomeni, da pri nas oddaja samo davčni obračun akontacije dohodnine iz dejavnosti (brez olajšave), ta dohodek in tukaj vplačano akontacijo pa mora prijaviti v Italiji. Pri nas kot nerezident ni zavezanec za dohod-nino.In še primer, ko je nerezident lastnik sloven-skega d. o. o. Če si kot lastnik izplačuje plačo ali poslovodenje, mora ta dohodek prav tako prijaviti v Italiji. Davek na dobiček d. o. o. je pri nas dokončen davek. Ali mora tudi ta dobiček prijavljati v Italiji?

Mnenje:1.V 6. točki 82. člena ZDDV-1 je določeno, da je treba na

računu zapisati količino in vrsto dobavljenega blaga ozi-roma obseg in vrsto opravljenih storitev (enako velja za po-enostavljene račune po 83. členu ZDDV-1). Iz 4. odstavka 81. člena ZDDV-1 pa izhaja, da se kot račun šteje tudi vsak do-kument oziroma sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj nedvoumno nanaša. menimo, da specifikacija računa lahko predstavlja sestavni del računa, če se nanj nedvoumno nanaša (sklicuje). Predlagamo, da se tako pri opisu storitve sklicujete na to specifikacijo, na specifikaciji pa na račun, na katerega se nanaša, tako da bo razvidno, da specifikacija pred-stavlja sestavni del računa. enako predlagamo za primer, ko je podlaga za določitev seznama opravljenih računovodskih storitev pogodba o opravljanju računovodskih storitev. Predvidevamo, da pri računovodskih storitvah sprašujete za primer, ko se znesek storitev mesečno ne spreminja. Če imate tudi primer, da se količina posameznih opravljenih del mesečno spreminja, morate seznam opravljenih mesečnih storitev podrobneje specificirati na računu oziroma specifi-kaciji, ki je sestavni del računa, kot je bilo omenjeno zgoraj.

2.Kot omenjate v prvem delu vprašanja, je eden od kriterijev

za davčno rezidentstvo fizične osebe v sloveniji to, da je ta fizična oseba v kateremkoli času v davčnem letu prisotna v sloveniji skupno več kot 183 dni, kar pomeni, da bi ob izpol-nitvi tega kriterija pridobila davčno rezidentstvo po našem Zakonu o dohodnini (6. člen ZDoh-2). Vendar to ne rešuje ce-lotnega problema te fizične osebe, saj bo ta verjetno izpolnila katerega od pogojev za davčno rezidentstvo tudi v Italiji (npr. središče življenjskih interesov ostane v Italiji), kar pomeni, da bi lahko imela ob taki situaciji dvojno rezidentstvo (in dvojno obdavčitev). To se rešuje s konvencijo o izogibanju dvojne-mu obdavčevanju med slovenijo in Italijo, ki vsebuje kriterije za presojo, v kateri državi podpisnici sporazuma se šteje, da ima rezidentstvo po tem sporazumu.

sporazum med državama je sklenjen s ciljem, da se dvojno rezidentstvo odpravi in določi, v kateri državi ima davčni za-vezanec dejansko rezidentstvo. V praksi se namreč soočamo s tem, da pridobitev davčnega rezidentstva v eni državi (npr. sloveniji) še ne pomeni avtomatsko prekinitve davčnega re-zidentstva v drugi državi (npr. Italiji), zato je treba rešitev is-kati v določilih mednarodnega sporazuma. s tem namenom v nadaljevanju objavljamo 4. člen omenjenega sporazuma in kriterije za presojo davčnega rezidentstva po tem spora-zumu. Upoštevati je treba, da je po ustavi mednarodno pravo nadrejeno nacionalnem (izvedeno iz 8. člena Ustave Rs).

4. členREZIDENT1. Za namene te konvencije izraz ›rezident države po-

godbenice‹ pomeni katerokoli osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali kateregakoli drugega podobnega merila. Ta izraz pa ne vključuje katere-koli osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali premoženja v njej.

2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi na naslednji način:a) šteje se za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče. Če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah pogodbenicah, se šteje za re-zidenta države pogodbenice, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);b) če ni mogoče opredeliti države pogodbenice, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav pogodbenic na razpolago stalnega prebivališča, se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima običajno bivališče;c) če ima običajno bivališče v obeh državah pogodbenicah ali v nobeni od njiju, se šteje za rezidenta države pogod-benice, katere državljan je;č) če je državljan obeh držav pogodbenic ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident države, v kateri ima sedež dejanske uprave.

Če dvojnega rezidentstva ne bi odpravili, bi nastopila situ-acija, ko bi imel davčni zavezanec davčno rezidentstvo v obeh državah, kar pomeni pravico do olajšav za rezidente v obeh državah, vendar bi bil tudi v obeh državah obdavčen po načelu svetovnega dohodka (predvidevamo, da tudi italijan-ska zakonodaja obdavčuje dohodke fizičnih oseb – reziden-tov po načelu svetovnega dohodka).

Fizična oseba pa se ne šteje za rezidenta slovenije, če ne izpolnjuje katerega od kriterijev za presojo rezidentstva iz 6. člena ZDoh-2. Tako bi bilo v vašem drugem primeru, ko ta zavezanec nima prijavljenega stalnega prebivališča v Repub-liki sloveniji, niti ni navzoč v sloveniji več kot 183 dni v kate-remkoli času v davčnem letu 2012, nima svojega običajnega prebivališča v sloveniji niti središča svojih osebnih in eko-nomskih interesov v sloveniji. Če bi nastopila dilema glede teh pojmov, priporočamo smiselno branje pojasnila davčne uprave ›Rezidentski status po Zakonu o dohodnini‹, št. 424-08-140/2005/2, z dne 29. 7. 2005.

Če bi bila fizična oseba nerezident, ki bi imel s. p. v sloveni-ji, bi plačeval dohodnino le od dohodkov, ki imajo vir v slo-veniji (vir dohodkov ima tudi dohodek, ki ga pridobi rezident z opravljanjem dejavnosti v sloveniji: 11. člen ZDoh-2). Tako bi bil nerezident slovenije dolžan pripraviti davčni obračun zaradi opravljanja dejavnosti v sloveniji, na tej podlagi pa bi se obdavčil njegov dobiček v sloveniji. Že sami omenjate, da nerezidentu ne pripadajo osebne olajšave, ki se priznavajo rezidentom (izjema je situacija iz 116. člena ZDoh-2, ki ob določenih pogojih velja za rezidente eU oziroma eGP – hkrati slovenske nerezidente –, če dosegajo pretežni del dohodka v sloveniji). Za nerezidenta Rs se akontacija davka od dohodkov

15www.iracunovodstvo.eu

iz dejavnosti šteje za dokončen davek (4. odstavek 126. člena ZDoh-2).

Predvidevamo, da italijanska dohodnina pozna načelo svetovnega dohodka rezidentov, kar pomeni, da Italija obdavčuje vse dohodke fizične osebe, dosežene v tej državi, pa tudi v tujini. V tem primeru bi morala fizična oseba v Italiji prijavljati plačo ali dohodke iz poslovodenja pa tudi druge dohodke, ki bi jih dosegla v tujini. Po sporazumu med Ita-lijo in slovenijo se ne uporablja metoda izvzema dohodkov, temveč metoda odbitka, kar pomeni, da tudi po tem spora-zumu ni predvideno, da bi se dohodki, ustvarjeni v sloveniji, izvzeli iz obdavčitve v Italiji.

Vprašanje obdavčitve v Italiji je treba preveriti pri poznav-alcih italijanske zakonodaje, kar vključuje tudi italijansko davčno upravo, saj nismo poznavalci italijanske zakonodaje. situacija bi bila obrnjena, če bi bila ta fizična oseba sloven-ski rezident, saj se po slovenskem ZDoh-2 izvaja načelo sve-tovnega dohodka rezidentov.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:• Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spre-membe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010-UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6.• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.• Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slo-venije in Vlado Italijanske republike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja z dodatnim protokolom (BITIDO), Ur. l. RS, št. 8/2002.

Obrestovanje avansov potrošnikov in stroški prehrane na dnevu odprtih vrat

1. Kakšno klavzulo naj napišemo na ponudbo/račun, da ne podleže obračunu obresti, če je fizična oseba plačala avans in je do realizacije posla prišlo v roku, ki je daljši od 3 dni? Kje mora biti obvestilo, da fizična oseba lahko dvigne obresti na blagajni podjetja? Kakšen je zastaralni rok za take obresti (kar nekaj avansov podjetje prejme od fizičnih oseb)?2. V podjetju enkrat letno organizirajo dan odprtih vrat. Zanima nas, ali lahko stroške hrane, pijače in najem kavomata obravnavamo kot stroške reklame.

Mnenje:1.Na ponudbi lahko daste možnost potrošniku, da si izbere

možnost plačila, če je to seveda skladno z voljo prodajalca, in sicer delno predplačilo s popustom ali pa plačilo po polni ceni na dan dobave ali kak dan pred dobavo (na primer, ku-

pec lahko blago/storitev delno plača na dan naročila, in sicer v višini 30 odstotkov vrednosti blaga/storitev, zaradi česar mu pripada 10-odstotni popust na celotni znesek dobave, ali pa izbere plačilo na dan pred dobavo po polni vrednosti dobavljenega blaga oziroma storitve).

Uredite lahko tudi tako, da potrošnik plača na primer 5 ozi-roma 10 odstotkov kupnine, kar predstavlja aro, ki služi kot zavarovanje izpolnitve pogodbe.

Vsekakor je treba klavzulo oblikovati glede na pogoje, ki jih boste zastavili za plačevanje teh avansov. Predlagamo, da izbrani način plačila vpišete tudi na naročilnico, kjer lahko označite, da je kupec izbral način plačila z delnim avansom v višini …… 30 dni pred dobavo, zaradi česar se mu odo-bri 10-odstotni popust oziroma druga višina popusta, ki jo priznavate za te namene.

Če potrošniku dejansko ne želite dajati možnosti izbire načina plačila, temveč želite prejemati zgolj predplačila, opisana pot ni primerna. V tem primeru upoštevajte določilo 41. člena Zakona o varstvu potrošnikov, po katerem se obres-tujejo avansi potrošnikov, dani več kot tri dni pred dobavo, kar pa ne velja za prejeto aro.

V nadaljevanju je prikazano knjiženje obračuna obresti, ki je bil vključen v gradivo za predavanje Pravo za računovodje s primeri knjiženj. Na kontu 2800 je najprej knjižen zne-sek bruto obresti (pred izplačilom davčnega odtegljaja). Ob izplačilu je del zneska, ki se nanaša na davčni odtegljaj, od obresti preknjižen s konta 2800 na konto 2653, ko nastane tudi obveznost za plačilo davčnega odtegljaja davčni up-ravi v imenu in za račun potrošnika. V tem primeru je bilo predvideno, da se potrošniku obresti ne izplačajo, temveč se vračunajo v kupnino, torej štejejo kot predplačilo.

menimo, da bi lahko knjiženje opravili tudi tako, da bi ob-veznost na kontu 2800 že takoj razdelili na del, ki se nanaša na obveznost do davčne uprave, in del, ki se nanaša na neto izplačilo obresti (konto 2800).

Knjiženje obresti od predplačil (vezave nad 3 mesece)Predplačilo je vplačal janez. Prodajalec a, d. o. o., mu bo

obresti pripisal k predplačilu.

Knjiženje pri podjetju a, d. o. o.

V zakonodaji ni posebnega določila, kako potrošnika ob-vestiti, da mu boste obresti izplačali, vendar menimo, da mora biti način tak, da se lahko z njim seznani. Predvidevamo, da bi bilo primerno, če mu obvestilo o izplačilu obresti izročite ob dobavi blaga ali če ga z načinom izplačila seznanite ob podpisu naročilnice (kar lahko tudi zapišete na naročilnico), ali pa način izplačila obesite na dobro vidno oglasno desko podjetja. Ker nimamo praktičnih izkušenj glede tega pravne-ga področja, predlagamo, da primernost izbranega načina

16 UNIKUM Februar 2013 _ Strokovna mnenja IR

4 _ Zap. št.

Vsebina Konto V breme (debet)

V dobro (kredit)

Stanje predplačila od janeza

2300 1.000

1.

2.

Obračun obresti

Pripis k predplačilu z obračunom davčnega odtegljaja

28007400

280026532300

15

15

15

312

obvestila preverite pri Tržnem inšpektoratu.Občasne terjatve zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake

posamezne terjatve, bodisi da gre za stranske občasne ter-jatve, kot so terjatev obresti, ali pa za take občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica (347. člen Obligacijskega za-konika). Obresti od terjatev, katerih zastaralni rok je krajši od treh let, zastarajo v enakem roku kot glavna terjatev. V vašem primeru imate opravka verjetno predvsem s terjatvami, ki za-starajo v petih letih (346. člen OZ; niso terjatve iz gospodarske pogodbe, ker so sklenjene s potrošnikom), zato se upošteva najprej omenjeni triletni zastaralni rok, ki teče od zapadlosti terjatve iz naslova obresti.

2.menimo, da po določilih Zakona o davku od dohodkov

pravnih oseb stroški hrane, pijače in najem avtomata za kavo predstavljajo strošek reprezentance (31. člen ZDDPO-2).

Za stroške reprezentance se štejejo stroški pogostitve, za-bave ter daril (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zave-zanca s poslovnimi partnerji.

Pod pojmom poslovnih partnerjev lahko razumemo pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec po-slovno sodeluje ali je poslovno sodeloval ali bo poslovno sodeloval. Tako za poslovne partnerje štejemo tudi more-bitne poslovne partnerje, s katerimi davčni zavezanec še ni sodeloval in ne sodeluje, vendar namerava (jerman, Odar: Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb s komentarjem, GV Založba, 2008, str. 291).

Zato sklepamo, da so stroški pogostitve oseb, s katerimi namerava davčni zavezanec sodelovati ali že sodeluje, po vsebini stroški pogostitve poslovnih partnerjev, nastajajo pa tudi ob stikih z njimi (dan odprtih vrat), zato bi te stroške uvrstili med stroške reprezentance po 31. členu ZDDPO-2, in ne med stroške reklame.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 90/2007, 56/2008, 76/2008, 92/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011.• Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010.• Obligacijski zakonik (OZ), Ur. l. RS, št. 83/2001. Spremem-be: Ur. l. RS, št. 32/2004, 28/2006. Odl. US: U-I-300/04-25, 29/2007. Odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1.• Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011.• Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

Neobračunavanje amortizacije

Mikrodružba je s 1. 1. 2010 aktivirala osnovno sredstvo ter obračunala amortizacijo za leti 2010 in 2011. Osnovno sredstvo se uporablja. Za leto 2012 vodstvo želi, da se amortizaci-ja ne obračuna. Kakšne posledice ima lahko

17www.iracunovodstvo.eu

neobračun amortizacije (glede predpisov in njihovega kršenja) in ali lahko navedete, na kakšen način se lahko izognemo obračunu samo za leto 2012?

Mnenje:Če amortizacije ne obračunate, davčnih posledic ne more

biti, saj bodo stroški družbe nižji, davčna osnova pa toliko višja oziroma davčna izguba toliko nižja.

Vendar je treba več pozornosti nameniti strokovnim pravi-lom vodenja poslovnih knjig. slovenski računovodski stan-dardi ne dopuščajo, da se amortizacija za določena obdobja v življenjski dobi osnovnega sredstva ne bi obračunavala.

Ker gre za družbo, velja zanjo bilančno pravo, določeno v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta določa, da:

• […] mora letno poročilo družbe izkazovati resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Ta zahteva je podana tudi v računovodskih standardih. S tega vidika je treba ocenjevati, ali opustitev amortiziranja konkretnega osnovnega sredstva pomeni nebistveno in nepomembno napako ter bo zato letno poročilo še vedno resnična in poštena slika tega podjetja. Ta vidik ima širše posledice, kot se zdi na prvi pogled: opustitev amortiziranja, če gre za pomembne zneske, pomeni tudi zavajanje obstoječih upnikov ter morebitnih novih upnikov in vlagateljev. Lah-ko pa povzroči tudi (najmanj) odškodninsko odgovornost poslovodstva (tudi po ZFPPIPP) kot tudi računovodskega servisa ali računovodje družbe, če ima družba notranje računovodstvo.• […] mora družba voditi poslovne knjige skladno z računovodskimi standardi.

Za nespoštovanje določb ZGD-1 in sRs se lahko za prekršek kaznuje družba z globo od 16.000 do 62.000 evrov, odgovor-na oseba pa od 1000 do 4000 evrov. seveda je kaznovanje odvisno od tega, ali do ugotavljanja kršitve te obveznosti sploh pride, in seveda od teže prekrška.

Poleg zakonov in standardov kršite tudi Kodeks poklicne etike računovodij ter Kodeks računovodskih načel.

Nadalje naj spomnimo, da je treba, če kljub strokovnim pravilom ne boste obračunali amortizacije, v prihodnjem letu to napako odpraviti, napaka se odpravlja glede na njeno težo. Pri tem ravnate skladno z 9. točko Uvoda v sRs.

Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:• Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8, 33/2011, 91/2011, 100/2011. Skl. US: U-I-311/11-5, 32/2012, 57/2012.• Slovenski računovodski standardi, Ur. l. RS, št. 118/2005 (10/2006 popr., 112/2006 popr., 90/2010 popr.). Spremem-be: Ur. l. RS, št. 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 1/2010, 2/2012.

5 _

ROKOVNIK18

Da ne pozabim:

PRAVNE OSEBE: FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. marec akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno)

akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno)

15. marec Intrastat poročiloObračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. marec Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. marec

Rekapitulacijsko poročilo 2/2013in ddV-O 2/2013Banka Slovenije - poročilo:BST, KRd, dVP, SN-T

Rekapitulacijsko poročilo 2/2013in ddV-O 2/2013

29. marec dURS - obračun in plačilo ddV 2/2013Poročilo o dobavah (76.a člen)2/2013

dURS - obračun in plačilo ddV 2/2013Poročilo o dobavah (76.a člen) 2/2013

31. marec

ajPES - letno poročilodURS - obračun davka od dohodkov pravnih osebBanka Slovenije - SKV

ajPES - letno poročilodURS - davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnostiBanka Slovenije - SKV

POZOR!Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

EURIBORna dan

23.1.2013na dan

19.2.2013

3-mesečni 0,209 0,221

6-mesečni 0,353 0,357

12-mesečni 0,586 0,586

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (19.2.2013)

Variabilni del priznane obrestne mere

FEB. 2013 EUR USD JPY GBP CHF

Do vključno1 meseca

0,12200 % 0,19920 % 0,12943 % 0,49250 % 0,00500 %

Do vključno3 mesecev

0,23400 % 0,29550 % 0,16714 % 0,51125 % 0,02400 %

Do vključno6 mesecev

0,38000 % 0,46790 % 0,27229 % 0,64813 % 0,09640 %

12 mesecev 0,62200 % 0,77700 % 0,47143 % 0,98125 % 0,27640 %

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (20.2.2013)

Plačila v gotovini

Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema go-tovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma - ZPPDFT

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Obdobje od1.1.2013 do 30.6.2013

8,75 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti(Ur. l. RS, št. 1/2013, 4.1.2013)

Vrsta izplačila za

FEBRUAR 2013Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugihdohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

PREHRANAMED DELOM

če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR. Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NADELO INZ DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza;če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZASLUŽBENAPOTOVANJAV SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR.če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša:- pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%;- pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR.Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR.Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR.če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša:- pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%;- pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan. do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNANAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*:Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 621,66 EUR**.Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 932,49 EUR**.Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.243,32 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR.Za 20 let delovne dobe: 689 EUR.Za 30 let delovne dobe: 919 EUR.Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINAOB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.108,30 EUR*oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

do 4.063 EUR.

REGRES ZALETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2011; Najvišji znesek brez prispevkov 1.074,18 EUR**

SOLIDARNOSTNAPOMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.554,15 EUR**.- V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 777,08 EUR**.- Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.554,15 EUR**).- delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače nazaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.554,15 EUR**) v naslednjih primerih:• neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev,• elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina3.443,00 EUR;- v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije(www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.

SEMINARJI IR

07. 03.Davčni obračun 2012 s spremembami(dr. Mateja Drobež Tomšič)

11. 03.Konsolidacija – preprosto, razumljivoin praktično(Vesna Bartolj Maver)

12. 03.Vse kar mora računovodja vedetio obrestih(Maja Bohorič)

13. 03.Davčni postopek za računovodje(Branka Svilar Mugoša)

19. 03.Obračunavanje DDV pri mednarodnih transakcijah v praksi(Branka Svilar Mugoša)

KRATKI SEMINARJI IR

04. 03Konti okviri po 1.1.2013(Kristinka Vukovič)

06. 03Sprememba pri letnih poročilihza društva(Vesna Bartolj Maver)

11. 03.Kako izpolnimo potni nalog?(Maja Dolinar Dubokovič)

13. 03.Obdavčitev z normiranimi odhodkiv 2013 – »pavšalna obdavčitev«(dr. Mateja Drobež Tomšič)

18. 03Konti okviri po 1.1.2013(Kristinka Vukovič)

19. 03.Kaj naj bi računovodja vedel oinsolventnosti, stečaju in prisilniporavnavi(Kristinka Vukovič)

ŠOLE IR

04. 03.Šola DDPO - prvič delam davčni obračun(Maja Bohorič)

05. 03.Šola o DDV - poglobljeno(Maja Dolinar Dubokovič)

MAREC 2013

IZO

BR

AŽ

EV

AN

JA I

R

www.iracunovodstvo.eu