OP[TINSKI VESNIK

GODINA I • BROJ 8 • NOEMVRI 2006 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

E K O - A K C I J A

PO[UMUVAWENA „TRI KRU[I“Po~na akcijata za po{umuvawe na kulturno-

versko-rekreativniot centar Tri Kru{i.

Za celosno po{umuvawe predvideno

e da se zasadat okolu 20.000 sadnici.

Kisela Voda go dobi pettoto

folklorno dru{tvo

PROMOCIJA NA KUD „JORDAN MIJALKOV“

Proekt na Op{tinata i Sojuzot

na borcite

VOZOBNOVENA BISTATA NA CVETAN DIMOV

KOMU PRE^I RAMPATA? STR. 3

SE ZBRATIMIJA OP[TINITE KISELA VODA I OV^I KUPEL STR. 8

Slu~aj cementarnica #Usje#

PROFIT - DA, NO NE NA SMETKA NA ZDRAVJETO NA LU\ETO STR.11

INTERVJU: Mustafa Bereketli

TURCIJA E PRIJATEL NA MAKEDONIJA STR.11

Po~na akcijata za po{u-

muvawe na kulturno-versko re-

kreativniot centar Tri Kru{i.

Inicijator za organizirawe na

ovaa eko-akcija e gradona~alni-

kot na Op{tina Kisela Voda,

Xorxe Arsov.

- Ova e prva faza od akcijataza po{umuvawe na Tri Kru{i sokoja go opfativme samo gorniotdel od kulturno-verskiot centar.Ovaa akcija ne zastanuva tuka, nie}e prodol`ime na prolet koga epredvideno da ja po{umime cela-ta okolina, odnosno }e po{umimepovr{ina od okolu 10.000 hektari.Za celosno po{umuvawe na TriKru{i predvideno e da se zasadatokolu 20.000 sadnici. Ovaa akcijase realizira{e vo sorabotka soJP. Parkovi i zelenilo, kako i soJP #Makedonski {umi# koi gi do-niraa potrebnite sadnici. Moramda napomenam deka vo eko-akcijataaktivno se vklu~ija i ekolo{kitedru{tva od Op{tina Kisela Voda"Kitka#, "Pelenica#, "Sv. Petka# i"Crni~e#, kako i osnovnite u~ili-{ta #Rajko @inzifov#, #KlimentOhridski# i #Kuzman [apkarev#od Dra~evo. Nie i vo idnina }e pro-dol`ime da organizirame vakviakcii za po{umuvawe. Ve}e e voplan da se po~ne po{umuvaweto naTeferi~ kade {to se zavr{enipodgotvitelnite raboti i e pred-videno da se zasadat nad 1.500 sad-nici, a potoa akcijata prodol`u-va so po{umuvawe na Pelenica#,potencira{e gradona~alnikotArsov.

Od Oddelenito za `ivotnasredina vo Op{tina Kisela Vo-da objasnuvaat deka vakvite akciise predvideni vo godi{nata pro-grama za rabota, no interesno e dase spomene deka Op{tinata vo va-kvite i sli~ni akcii sorabotuvai aktivno gi involvira ekolo-{kite zdru`enija i drugi nevla-dini organizacii.

- Eko-akcijata na Tri kru{ija poddr`aa i mnogu gra|ani od si-te generacii koi se vklu~ija vozasaduvaweto na sadnicite. Zaed-no posadivme nad dveste golemisadnici kako ~empresi, javori i

brezi#, istakna me|u drugoto Va-lentina Stevanoska, koordinatorna akcijata za po{umuvawe na TriKru{i.

Ekolo{kite zdru`nija i os-novnite u~ili{ta koi aktivno sevklu~ija vo realizacijata na ak-cijata za po{umuvawe istata ja

ocenija kako pozitiven ~ekoriniciran od strana na Op-{tina Kisela Voda.

- Na{eto eko-lo{ko zdru`enie"Crni~e# ja poddr-`a eko-akcijata ko-ja na moe golemo za-dovolstvo be{e ma-sovno prifatena idobro organizirana.

Veruvam deka efektot od istatanabrzo }e bide zabele`an#, veliDu{ko Atanasovski, pretsedatel

na ekolo{koto zdru`enie "Crni-~e# od Kisela Voda.

K.P.I.

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mk

EKO AKCIJA PO[UMUVAWE NA „TRI KRU[I“

Dra~evci povtorno gizasadija trite kru{i.

Gra|anite masovno ja poddr`aa inicijativata.

U~enicite go polo`ija ispitot-Ekologija.

Op{tinarite vo „akcija“ za nov imix na kompleksot.

I na „Tri Kru{i“ pa|aa naredbi.

- Vo programskiot

del pod mototo Site

zaedno, u~estvo }e ze-

mat ansambli od Buga-

rija, Srbija i Albani-

ja. Promotiven kon-

cert }e ima vo sport-

skata sala vo Dra~evo.

Vlezot na dvete mani-

festacii e besplaten.

Pod pokrovitelstvo naOp{tina Kisela Voda vo nede-la na 3-ti dekemvri }e se odr-`i sve~ena promocija na KUDJordan Mijalkov. Promocijata

e organizirana vo ramkite naprogramata na kulturnata man-ifestacija

"Denovi na Jordan Mijal-kov" ~ij generalen pokrovitele gradona~alnikot na Op{tinaKisela Voda Xorxe Arsov.Promocijata }e se odr`i vo 20~asot vo salonot na MOB podmototo "Site zaedno" kade {topokraj KUD Jordan Mijalkov}e nastapat i poznati vokalnisolisti kako i igraorni grupiod stranstvo. Inaku ova e pet-to kulturno umetni~ko dru{-tvo koe }e egzistira vo Op-{tina Kisela Voda.

- "Vo momentov vo KUDJordan Mijalkov ima 80 aktiv-

ni ~lenovi koi rabotat vo trikategorii- pioneri, juniori iseniori. Probite gi izveduva-me vo O.U. Kuzman [apkarevvo Dra~evo za {to golema pod-dr{ka ni dade Op{tinata Ki-sela Voda. Na{a cel e na mla-dite da im go dobli`ime make-donskiot folklor, obi~ai itradicija a makedonskata kul-tura da ja prezentirame ne sa-mo vo na{ata zemja tuku i nad-vor nea. Nie ve}e zapo~navmeda sorabotuvame so kulturnoumetni~ki dru{tva od stran-stvo i vo ramkite na taa sora-botka na promocijata }e gostu-vaat KUD Pirin~e od R. Buga-rija, KUD Radivoj ^iripanov

od R. Srbija kako i KUD Pre-spa od Mala Prespa od R. Alba-nija." - istakna Bor~e Vasi-levski generaleniot sekretarna KUD Jordan Mijalkov.

Inaku, den porano na 2-ridekemvri (sabota) vo organiza-cija na Op{tina Kisela Vodavo sportskata sala vo Dra~evoso po~etok vo 19 ~asot }e seodr`i u{te edna folklornamanifestacija kade }e nastapiKUD Jordan Mijalkov a pose-titelite }e imaat mo`nost dau`ivaat i vo folklornite iz-vedbi na igraornite grupi odstranstvo. Vlezot i na dvetemanifestacii e besplaten.

K.P.I.

3OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ^uposki

Kompjuterska obrabotka: Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:contact@kiselavoda.gov.mk

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

CONTENT

Foresting of “Tri krusi”............page 2

Who minds “Rampa”?.............page 3

Kisela Voda got the fifth folklore associationPromotion of CAAJordan Mijalkov........................page 3

Restorated the memorial of Cvetan Dimov........................4 page

Revision of the work of theMunicipality of Kisela Voda for theperiod of 2001-2005 year (until thelast local elections)Chaos in the documentation.....5 page

Successfully realization the action“Be human”.............................6 page

Council:

A Public Enterprise for funeral serv-ices will be established..............7 page

The Municipality of Kisela Voda

and Municipality of Ovca Kupel fraternized................................8 page

Religious holidays:St. Archangel Mihail and St. Nicola...........................9 page

Revenue – yes, but not on theaccount of the peoples health..11 page

Mustafa Bereketli great friend of Macedonia...........................12 pagePOSITION:

Local self-government andMacedonian police..................13 page

Tennis, Dimitar Grabulovski-Federer from KiselaVoda..........................................16 page

Vo vreme koga Op{tina Ki-sela Voda vodi bespo{tedna bor-ba protiv urbaniot kriminalkoj {to vo periodot od 2000, pase do po~etokot na poslednitelokalni izbori vo 2005-ta godi-na, prakti~no prave{e r’{umniz Op{tinata, vo vreme kogaop{tinata Kisela Voda za prv-pat od svoeto postoewe go dignaglasot protiv zagaduva~ite, odkoi najeksponiran me|u niv eCementarnicata -Usje, vo vesni-kot #Vest# izleguva zlonamerentekst, koj direktno pravi atakna avtoritetot na gradona~al-nikot i Op{tinata Kisela Vo-da. Tekstot so naslov #Za cevki-te na stara rampa potro{eni30.000 evra#, avtorot nezapazu-vaj}i ja novinarskata etika (ar-gumentirano da se ~ue i drugatastrana) mu dava ogromen pros-tor na gra|anin koj o~iglednoso bolna sueta i partiski inte-resi, bez dokazi, so pogre{ni

podatoci ednostavno ja manip-ulira javnosta.

Za da bidat ne{tata poja-sni, Op{tinata Kisela Voda,iska`anata dezinformacija jademantira od pri~ina {to Ram-pata kako istorisko spomen obe-le`je od minatoto e napravenaso donacii. Op{inata vo celi-ot proekt u~estvuva{e so samo3.650 evra, a ne deset pati pove-}e kolku {to pi{uva vo tekstot.Vo Op{tinata postojat nespor-

ni fakti i dokumenti i vo isti-te mo`e da se izvr{i uvid. Ottu-ka, se postavuva pra{aweto, nakogo mu pre~i Rampata?

Vo vrska so site ostanatinavodi vo natamo{niot del odtekstot, zapazena e zakonskataprocedura za javni nabavki sosklu~uvawe na dogovori, izbraninajpovolni ponuduva~i i izvr-{eni se pla}awa so primena nava`e~ki instrumenti za pla}awe.

So ogled na toa, Op{tina

Kisela Voda }e go zadr`i pra-voto po sudska postapka da gotu`i gra|aninot {to {iri ne-vistini niz mediumite, no i me-diumot {to objavuva neto~ni ineprovereni informacii spro-tivno na Zakonot za informa-cii, bez prethodno da gi prove-ri vo op{tinskata administra-cija na Kisela Voda.

Op{tina Kisela Voda

KOMU PRE^IRAMPATA?

Kisela Voda go dobi pettoto folklorno dru{tvo

PROMOCIJA NA KUD „JORDAN MIJALKOV“

KISELA VODA4 OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mk

Op{tina Kisela Voda vosorabotka so Sojuzat na borcitepo~na so realizacija na proektotza obnovuvawe na spomenicite odNOB. Formirana e zaedni~ka ko-misija ~ija zada~a e da gi locirasite spomenici {to se ruiniranii spomen obele`ja koi vo momen-

tov se is~eznati. Deka na proek-tot seriozno se raboti poka`uvafaktot {to na 13-ti noemvri popovod 62. godi{ninata od oslobo-duvaweto na grad Skopje, gradona-~alnikot na Op{tinata XorxeArsov, zaedno so pretsedatelotna Sojuzot na borcite, Stojan Ni-

kolovski, na sve~en na~in ja ot-kri vozobnovenata bista na Cve-tan Dimov, a podocna so delegaci-ja na Op{tinata polo`i sve`ocve}e.

- Ne mo`e da se gradi idni-nata ako zaboravame na minatoto.Temelot i bogatstvoto na sekojnarod vsu{nost e istoriskoto mi-nato, tradiciite i obi~aite. Ot-tuka i go realizirame ovoj proektza da gi za~uvame spomenite naonie heroi {to go dale `ivototza Makedonija. Site spomen obe-le`ja vo Op{tina Kisela Voda}e bidat vozobnobveni, tie horti-kulturno }e se uredat i na sekojod niv na soodveten prigodendatum }e ima ~estvuvawe so cve-}iwa, kade {to site zaedno }e sepotsetime na nivnite herojski de-la, me|u drugoto istakna grado-na~alnikot Arsov pred gra|anite.

- Op{tina Kisela Voda eprimer za site ostanati op{tinivo Makedonija kako treba da seodnesuvame kon minatoto i pad-

natite borci od NOB. Na{ata so-rabotka so Op{tinata e uspe{na,a spomenikot na Cvetan Dimov eprv od nizata koi vo idnina }e sevozobnovat, izjavi Stojan Niko-lovski pretsedatelot na Sojuzotna borcite na op{tina KiselaVoda.

Inaku, podocna gradona~a-lnikot Arsov, ~lenovite od Soju-zot na borcite i gra|anite sve`o

cve}e polo`ija i na spomenikotza 13-ti noemvri postaven vo OU#Krume Kepeski# ~ija rekonstru-kcija ve}e e dogovorena. Inakuu~enicite na Ou #Krume Kepe-ski# prezentiraa prigodna pro-grama po povod ~estvuvaweto napraznikot i polo`uvaweto nacve}e na spomenikot lociran vodvorot na nivnoto u~ili{te.

T. ^.

PROEKT NA OP[TINATA I SOJUZOT NA BORCITE

VOZOBNOVENA BISTATA NA CVETAN DIMOV

KISELA VODA PODGOTVENA ZA PRESTOJNATA ZIMA

- Op{tina Kisela Voda navreme po~na so podgotovkite za pret-stojnata zimska sezona. Pokraj 100-te toni sol za~uvani od minatatagodina, Op{tinata nabavi dopolnitelni 50 toni od firmata KI-EM,izjavi Bor~e Lazarevski, sovetnik za javni nabavki. Osven nabavena-ta sol vo tek e postapka za obezbeduvawe vozilo - solarka (kombini-rana so no` za se~ewe) skipma{ina i tovarno vozilo. So toaOp{tinata e podgotvena za prviot sneg i pretstojnata zima i zaedno,vo sorabotka so gradot i gra|anite }e se potrudi ulicite da bidatproodni i maskimalno bezbedni za soobra}aj, dodava Lazarevski.

M. M.

#TRKA# SOKRADCITE NA KAPACI OD [AHTITE

- Op{tina Kisela Voda iJP „Vodovod i kanalizacija#intenzivno rabotat na terenotna zatvarawe na otvorenite{ahti so novi kapaci. Istovre-meno, apelirame i za trpeli-vost na gra|anite do razre{-nicata na ovoj problem. Edno-stavno, fakt e deka ne mo`etolku brzo da se nabavuvaat ka-paci za {ahtite kolku {tokradcite brzo gi kradat, veliRadovan Ninovski od JP „Vo-dovod i kanalizacija#.

Op{tina Kisela Voda, po-kraj intenzivnata sorabotka{to ja prezema so JP „Vodovodi kanalizacija# za zatvorawena {ahtite so novi kapaci, pre-zema i aktivnosti za preventi-vno re{avawe na ovoj problem.Celiot slu~aj e prijaven vo MVRi ottamu se prezemaat aktiv-nosti za pronao|awe na stori-telite, protiv koi }e bidatpodnesuvani krivi~ni prijavi.

Inaku, so proda`bata naovie kapaci kradcite steknu-vaat mala materijalna korist voodnos na {tetata {to mo`e dabide predizvikana so zagrozu-vaweto na `ivotite na lu|eto.

M. M.

SANIRAN PROBLEMOT SO PODZEMNITEVODI KAJ CRKVATA#SVETI \OR\IJA#

Vo edna urbana sredina nesekoga{ mo`e navreme da se rea-gira za da se spre~at nekoi prob-lemi koi mo`at da se slu~at. Toanaj~esto se slu~uva koga e vo pra-{awe majkata priroda. Takovproblem se pojavi vo M.Z. #Kise-la Voda#. Imeno, pod crkvata#Sveti \or|ija# se pojavi pod-zemna voda, ili poprecizno ka-`ano priroden izvor na pivkavoda, izvor {to te~el i pred tri-esetina godini, no od nepoznatipri~ini istiot presu{il. Voda-ta e proverena i e bakteriolo-{ki ~ista, {to e u{te eden do-

kaz za prirodnite bogatstva naKisela Voda kako op{tina, seka-ko i na na{ata zemja vo celost.

Vodata im sozdavala golemiproblemi na gra|anite, navlegu-vaj}i vo nivnite dvorovi i {ah-ti. Po reakcijata na gra|anitepreku sovetni~kata Lidija \or-|ievska od Op{tina Kisela Vo-da, se intervenira{e najbrzo{to se mo`e{e. G-|a \orgievskai gradona~alnikot Xorxe Arsovizlegoa na samoto mesto da go vi-dat problemot i da vidat kakvomo`no re{enie mo`e da se done-se. Vo prv moment problemot iz-gleda{e te`ok i za momenti ne-re{liv, no blagodarenie naupornosta na gradona~alnikot,sovetni~kata i stru~nite slu`-bi do krajot na septemvri se iz-najde re{enie so koe ne samo {toproblemot be{e re{en, tuku sedobi u{te edna blagodet za gra-|anite. Vodata e prenaso~ena vocrkvi~kata #Sveti Nikita# vo~e{mi i istata se koristi kakovoda za piewe.

PRIVR[UVAATGRADE@NITEAKTIVNOSTI VO KISELA VODA

So krajot na grade`nata se-zona, privr{uvaat i grade`niteraboti na teritorija na Kisela Vo-da. Minatiot mesec Sektorot zaurbanizam po~na pove}e aktivno-sti. Prvo startuva{e izvedbata naatmosferska kanalizacija na uli-cata #Sava Kova~evi}#. Postavuva-weto na kanalizacijata treba{e dazavr{i za desetina dena, no zaradinepredvideni raboti, nemawe pod-zemen katastar, naiduvawe na tele-fonski kabli i sli~no, komplet-noto postavuvwe na atmosferska-ta kanalizacija se odlo`i.

Rakovoditelot na oddelenie-to za urbanizam, Mimi Jordanova,izjavi deka denovive kone~no }ebide zavr{ena rabotata na #SavaKova~evi}#, ulicata }e se vrativo prvobitna sostojba, a soobra-}ajot }e prodol`i da se odviva ne-pre~eno. Osven atmosferska ka-nalizacija vo tekot na minatiotmesec se asfaltiraa pogolem brojkriti~ni ulici i se popolnuvaaudarnite dupki. Pokraj obnovatana soobra}ajnicite, se rabote{ei na razubavuvawe na sportskotoigrali{te na ulicata #Dimo Ha-xi Dimov#, se postavuva{e urbanaoprema sekade kade {to nedosta-suva{e i se dovr{uvaa xeboviteza kontejnerite. Pokraj site ak-tivnosti Sektorot za urbanizamgo podgotvuva i plan-programataza rabota za 2007 godina.

S. S.

OP[TINA KISELA VODAkancelarija za informirawe, predlozi i pretstavki so gra|anite,

Baraka 9-soba 3 tel.: 2785-423Postavena atmosferskata kanalizacija naulicite Sava Kova~evi} i Bo`idar Axija.

5KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mk

Poradi nesovesnosta na gra|anite inedostatokot na ekolo{ka svest Op{tinaKisela Voda be{e prinudena da pristapikon edna ne ba{ popularna akcija. Imeno,be{e oformena ekolo{ka patrola za da sesankcioniraat nesovesnite gra|ani i preds¢ nesovesnite pretprijatija koi ja zaga-duvaat ~ovekovata okolina, kako vo urba-nata sredina taka i vo okolinata. Za ovaacel vo patrolata bea anga`irani dva ~lenaod #Komunalna higiena# i eden ovlasteninspektor od Op{tinata koi imaat ovlas-tuvawa i koi istite gi iskoristija za iz-rekuvawe na prekr{o~ni prijavi. Akci-jata vrodi so plod, a rezultatot e sleden;od sedumnaeset divi deponii {to egzisti-

raa na teritorijata na Dra~evo, ostanaau{te tri i toa kaj u~ili{teto #Rajko @in-zifov#, parkot vo blizina na po{tata iposledna avtobuska stanica na #41#.

Op{tina Kisela Voda najavuva u{tepo`estoka borba so site zagaduva~i, pose-bno po stapuvaweto vo sila na Zakonot zaekologija, {to se o~ekuva da bide donesenkon po~etokot na narednata godina i koj,me|udrugoto }e £ ovozmo`i na lokalnatasamouprava so pove}eto ovlastuvawa koi}e £ bidat dadeni poefikasno da se boriprotiv zagaduva~ite. Edno od tie ovlast-vawa }e bide i mo`nosta za izrekuvawena mandatni kazni.

M.M.

USPE[NA EKO-PATROLA VO DRA^EVO

Prvi~ni rezultati od nezavisnata re-vizorska ku}a Bi Q, koja vr{i revizija nafinansiskoto rabotewe na op{tinata Ki-sela Voda za periodot 2001 - 2005-ta godi-na }e i bidat dostapni na javnosta do kraj-ot na godinata. Kako glavna pri~ina za doc-newe se spomenuva nevideiot haos vo doku-mentacijata, nedostatoci i problemi nasmetkovodsmenata evidencija.

- Ova e edna od na{ite najte{ki revi-zii dosega so ogled na faktot {to naidov-me na pove}e nedostatoci i problemi vosmetkovodstvenata evidencija, - veli ovlas-teniot revizor Qup~o Pecev, i prodol`u-va. Dosega{niot uvid poka`uva deka nedo-stasuva dokumentacija.

- Koi se glavni pre~ki vo rabotata?

- Problem ni pretstavuva necelosna-ta dokumentacija kon nalozite za kni`ewe,nenavremeno evidentirawe na na nastanitevo smetkovodstvenata evidencija, neposto-ewe na sinteti~ka i analiti~ka evidenci-

ja za smetkite za pobaruvawata i smetkiteza obvrska. Isto taka problemi ima i vofinansiskite izve{tai na organot naop{tina Kisela Voda za 2003-ta godina,neprilo`eni nalozi za kni`ewe i nepri-lo`ena sinteti~ka i analiti~ka evidenci-ja kon dokumentite {to gi odrazuvaat na-stanatite finansiski transakcii.

- Javnosta gi o~ekuva kone~nite rezul-tati. Gra|anite imaat pravo da znaat kadese tro{ele nivnite pari vo periodot 2001-2005-ta godina. Koga }e bide kompletiranizve{tajot?

- Nie sakame rabotata da ja zavr{imeefikasno i kvalitetno. Javnosta o~ekuvato~ni podatoci a ne improvizacija. Zatoavnimatelno rabotime, ako treba }e potro-{ime pove}e vreme no rabotata sakame daja zavr{ime profesionalno i kvalitetno,- istakna na krajot ovlasteniot revizorQup~o Pecev.

T. ^.

OGLASOp{tina Kisela Voda ima potreba od sorabotnici vo marketing slu`bata.Zainteresiranite mo`at da se javat na tel: 2785-411 i 2785-430, ili direktno voKancelarijata za odnosi so javnosta.

APEL ZA POMO[

Na na{iot sogra|anin Kire Cecov od naselba Dra~evo, neophodno e najbr-zo {to mo`e da mu se izvr{i hirur{ka intervencija na srceto. Poradi toa {to`ivee od socijalna pomo{ i ne e vo mo`nost da si go plati lekuvaweto se obra-}a za pomo{ do site onie {to sakaat i mo`at da mu pomognat.

Finansiskite sredstva mo`at da se uplatat na ~ekovna karta na: Stopanska banka AD-SkopjeBroj na smetka 0014065648 - Kire Cecov

Revizija na raboteweto na op{tinata za periodot

2001-2005-ta godina

HAOS VO DOKUMENTACIJATA- Ova e edna od na{ite najte{ki revizii dosega so ogled na

faktot {to naidovme na pove}e nedostatoci i problemi vo

smetkovodstvenata evidencija - veli ovlasteniot revizor

Qup~o Pecev.

]E SE OBEZBEDUVA OP[TINATA, [KOLITE

I GRADINKITEVo poslednite nekolku meseci za~estija provalite vo objekti {to se pod inge-

rencii na Op{tina Kisela Voda. Prvi na udar se u~ili{tata i gradinkite, od ~iiprostorii cel na ve{tite kradci e tehni~kata oprema (videa, televizori i kompju-teri). Neodamna provala ima{e i vo op{tinskata baraka, poto~no vo kancelarijataza informirawe, ~ija zada~a na provalnikot bila samo bri{ewe na dokumentacijatavo glavniot kompjuter, bez pritoa da ottu|i drugi predmeti. Interesno e dekadokumentacijata be{e od javen karakter, pa taka provalnikot ne steknal golemadobivka, ako ne se smeta samo zlobnata namera da se izbri{e 18-et mese~nata pi{anai faktografska arhiva na Op{tinata, koja patem vrabotenite ja poseduvaat vo neko-lku rezervni verzii.

Ottuka, Op{tinata raspi{a tender za obezbeduvawe na objektite. Na prviot,prijavenite firmi ne gi zadovolija propi{anite kriteriumi, dodeka vtoriot sèu{te e vo postapka. E.T.

PROMONTINGDRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET,

PROEKTIRAWE I INNSTALIRAWES K O P J E

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l.4Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

Ve molam da iskontaktirate soslu`bite na JSP-Skopje i da ja prenesetena{ata ve~na bolka - avtobusot so broj4. So novoto rabotno vreme barem da seiskordinira do 18 ~asot da bide redovenna 20 minuti, a ne kako {to e sega, po 16~asot na 40 minuti.

]e vi bideme mnogu blagodarni dokol-ku ni pomognete.

Cvetanka Arsovska

• • •Ve molam da intervenirate da izlezat

pazarnata i sanitarnata inspekcija nateren i toa vo sendvi~ara DAM @AN, lo-cirana sproti ekonomskoto u~ili{te voKisela Voda, poradi nemawe fiskalna kasai higienski uslovi za rabota.

Se nadevam deka ova pismo }e gi zaseg-ne gorespomenatite subjekti.

Gordana Dimoska

• • •Blagodarnost

Mesnoto naselenie okolu crkvite#Sv. \orgija# i #Sv.Nikita# saka da muizrazi golema blagodarnost na Boga, kojete posle mnogu godini n£ donese vo dvo-rovite na ovie crkvi izvor na golemavoda. Taa voda po~na da te~e nadolu po

strmnite ulici, no blagodarnosta na{ae i kon poedinci koi so verbata vo Boga,dobrotata i rabotlivosta na oddelnilu|e ja zafatuija ovaa voda i sega slika-ta e bo`estvena. Najnapred edna blago-darnost do semejstvoto koe `ivee vo ne-posredna blizina koe ja pribra vodata vopet ~e{mi koi se slevaat vo dve mermenikorita i propratno go uredi prostorotokolu istite. Potoa Op{tinata Kise-la Voda so svoi investicii i grade`enzafat ja prifati vodata nadolu po uli-cata ja kanalizira i ja vnese vo dvorotna edno semejstvo koe ete pridonese poed-nostavno da se pribere ovaa voda. Istotaka stare{inata na crkvata so svoja-ta organiziranost i svoite prislu`ni-ci prodonese site raboti da se oformatdo kraj.

Napomenuvame deka namerno ne gi spo-menuvame imiwata na blagorodnite lu|ebidej}i pomognale na crkvata, a taa pakso blagoslov na Boga, Sv. \orgija i Sv. Nikita im dava blagoslov na niv i nanivnite semejstva za zdravje, sloga i ra-dost.

Inaku vodata mo`e da se pie budej}ivvo laboratorija hemisko biolo{ki eispitana, a od druga strana Sv. Nikitakako svetec iscelitel na site poseti-teli so zamivawe od ovaa voda od sekoga{im pomagala za zazdravuvawe.

In`. Kosta Ilievski

• PISMA PISMA • PISMA •

- Godinava Turcija dvoj-

no go zgolemi buxetot

vo obrazovanieto.

- Himnata na dr`avata

se intonira pred po~e-

tokot na nastavata.

Na pokana od privatniot tur-ski kolex #Jahja Kemal# od Skopje,delegacija na Op{tinata, predvo-dena od prosvetniot ispektor \o-r|i Ilievski i direktorite odosnovnite u~ili{ta #Nevena Geo-rgieva Duwa# i #Kuzman [apka-rev# vo periodot od 8 do 12 noem-vri bea vo poseta na Istanbul.Celta na posetata be{e razmena-ta na iskustva vo obrazovniotproces i zapoznavawe so funkcio-niraweto na privatni predu~ili-{ni, osnovni, sredni i visoko-obrazovni institucii.

Od posetata na privatniteturski obrazovni institucii,op{t e vpe~atokot deka Republi-

ka Turcija sigurno ~ekori konevropskite i svetskite obrazovnistandardi, veli Ilievski.

-Posebna karakteristika edeka vo nivniot obrazoven sis-tem, privatnite obrazovni insti-tucii vo dr`avata se finansira-ni od biznismeni, nastavnite pro-grami se na nivo na dr`avata, sogolema kontrola na ispektorskislu`bi. Vo delot na nastavnataprograma, posebno do izraz doa-|aat laboratoriskite i prirod-nite nauki {to vsu{nost se edin-stvenata razlika od dr`avnitekolexi. Isto taka, vo Turcija go-lem akcent se stava na vnatre-organizaciskata postavenost nau~ili{tata vo delot na patrio-tizmot kon svojata tatkovina, ka-ko i na nastavno vospitniot pro-ces. Ednostavno ne mo`e nastava-ta da po~ne bez da se slu{ne him-nata na dr`avata ili, pak, nemo`e da se zamisli kolex vo Tur-cija bez likot na Kemal Mustafa-Ataturk, osnovopolo`nikot na

moderna Turcija, dodava toj. - Maturite, pak, se polagaat

po zavr{uvaweto i na osnovnotoi na srednoto u~ili{te, no inte-resen e podatokot deka vo Turcijaenormno raste prisustvoto i {ko-luvaweto na stranski studenti i

jaknewe na edukativniot processo anga`irawe na stranski pro-fesori. Deka vo Turcija mnogu seinvestira vo obrazovniot procesdovolno govori faktot {to samoza ovaa godina Vladata dvojno gozgolemila buxetot za investirawe

vo obrazovanieto. Tie ni rekoadeka obrazovanieto e prozoreckon svetot i deka vo toj del nesmee da se {tedi, re~e na krajot\or|i Ilievski, prosveten ispek-tor na Op{tina Kisela Voda.

O. R.

KISELA VODA6 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

Milovan MATOVI]

Op{tina Kisela Voda na inicijativana gradona~alnikot Xorxe Arsov sprovedeakcija pod mototo “Bidi human#. Pokrajmnogute natalo`eni problemi {to sere{avaat vo Op{tinata, taa najde sila daim pomogne i da organizira edna vakvaakcija za najzagrozenata kategorija na lu|e,pred s¢ na socijalno zagrozenite lica. Soizvonredna sorabotka na humanite gra|anii nekolku konfekciski pretprijatija kakoMakprimat, (koi ja doniraa garderobata)i Op{tinata akcijata “Bidi human# kojatrae{e od 23 oktomvri do prvi noemvriuspe{no zavr{i. Pomo{ta vo pogolem delbe{e distribuirana do gra|anite na koiistata im e neophodna, a sekako deka vakvisli~ni akcii se planiraat i vo idnina.

Deka humanosta nema granici Op{tinaKisela Voda poka`uva so sopstveniot pri-mer. Imeno, del od humanitarnata pomo{be{e dadena na domot bez roditeli “11 Ok-tomvri#, Klinikata za detski bolesti “Koz-le#, vo domot za bezdomnici vo Katlanovo

kako i na edinaeset~lenoto semejstvo odPripor-Kitanovski.

Za tekot na akcijata razgovaravme soodgovornata vo Op{tinata za ovaa akcija,Katerina Panova-Ilievska.

Kakov be{e odzivot na gra|anite idali ste zadovolni od tekot na akcijata?

- Odzivot be{e dobar, no veruvam dekamo`e{e da bide i podobar. Akcijata be{esprovedena profesionalno od sorabotni-cite vo i nadvor od Op{tinata, na koi jav-no im izrazuvam golema blagodarnost.

Rekovte odzivot mo`e{e da bide ipodobar no...?

- Da, mo`e{e no, smetam deka toa nebe{e taka bidej}i nekoi od gra|anite sesramat da bidat videni od svoite sogra|ani,rodnini ili prijateli kako zemaat humani-tarna pomo{.

Dali planirate zaedni~ka akcija sodrugite skopski op{tini?

- Op{tina Kisela Voda e podgotvena dasorabotuva so sekogo i na sekoe pole, ako

ideite se dobri. Deka e toa taka se potvrduvai so toa {to del od humanitarnata pomo{ jadodeli na domot za bezdomnici od Katlanovo,na domot bez roditeli “11 Oktomvri# i naKlinikata za detski bolesti “Kozle# koivoop{to ne se nao|aat na teritorijata naKisela Voda. Smetam deka na{iot primertreba da go sledat i drugite op{tini. S¢ {to

e dobro treba da se poddr`i i da se praktiku-va vo sopstvenata sredina. Dokolku nekojadobra akcija i dobra ideja se pojavi vo neko-ja druga op{tina nie bi ja pozdravile, bi japrimenile vo na{ata, ili bi sorabutuvalena realizacija na istata-zavr{i KaterinaPanova Ilievska, sovetnik za kultura voKabinetot na gradona~alnikot.

USPE[NO SPROVEDENA AKCIJATA

#BIDI HUMAN#

A K T U E L N O

OBRAZOVANIETO - PROZOREC KON SVETOT

PALTEKS - Del~evo Tel. 033 411-134; 033 411-453; 033 411;420 Fah.033 411 415Bulevar Makedonija br.bb www.paltex.com.mk e-mail: info@paltex.com.mk

Pomo{ za semejstvoto Kitanovski.

Vo tekot na minatiot mesec Sovetotna Op{tina Kisela Voda odr`a dve sedni-ci, na koi bea doneseni pove}e zna~ajniodluki. Najnapred na 37-ta sednica be{eizglasana inicijativata za osnovawe naJavno pretprijatie za pogrebalni uslugi iodr`uvawe na grobi{ta na teritorijata naOp{tina Kisela Voda. Ovaa inicijativapretstavuva osnova za po~etok na pregovo-ri so Makedonskata pravoslavna crkva inegovoto bla`enstvo g.g. Stefan za reali-zirawe na istata. Na istata sednica sovet-nicite ednoglasno ja izglasaa Predlog-Odlukata za zbratimuvawe na Op{tinaKisela Voda so Op{tina Ov~i Kupel - So-fija, od Republika Bugarija, kako i Pred-log-Odlukata za formirawe na komisija zaizrabotka na programa za rabota na Sovet-ot za 2007 godina. Isto taka, Sovetot jausvoi i Predlog-Odlukata za izmenuvawena Odlukata za formirawe na Komisija za

utvrduvawe na pazarna vrednost na osnovnisredstva i siten inventar za Op{tina Ki-sela Voda od 31 mart 2006 godina.

Na svojata, pak, 38 sednica sovetnici-te prioritet mu dadoa na usvojuvaweto nagodi{nite izve{tai na JDG #Veseli cve-tovi# i #8-mi Mart#, kako i nivnite podne-seni elaborati za slednata godina. Eks-presno minaa i predlog-kvartalnite izve-{tai za izmeni i dopolnuvawe na Buxetotna Op{tinata za 2006 godina. Istovremenosovetnicite ja usvoija i odlukata za utvr-duvawe nadomestok i negovo pla}awe zadobivawe na potvrda za sloboden stan, de-lovna prostorija, gara`a i sli~no, vo stan-beni zgradi {to se gradat na teritorijatana Op{tinata. Na ovaa sednica Zoran An-tevski se verifikuva kako nov ~len na So-vetot, vo otsustvo na dosega{niot ~len na

Sovetot Elizabeta Kan~eska Milevska,koja od neodamna e nov dr`aven sekretar voMinisterstvoto za kultura.

ODBELE@AN PRAZNIKOT 13-TI NOEMVRIPo povod praznikot 13-ti Noemvri, 62-godi{nionata od osloboduvaweto na

Skopje, tri~lena delegacija na Op{tina Kisela Voda polo`i sve`o cve}e na spome-nikot na padnatite borci vo Gradskiot park. Delegacijata {to ja predvode{e pretse-datelot na Sovetot, Nikola Gruev, ja so~inuvaa i zamenik gradona~alnikot Lepa[e}erova i ~lenot na Sovetot Risto Sokolovski.

KISELA VODA7 OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk

RENOVIRAWE

NA SITE STARI

IGRALI[TA

Na dvete sednici na Sovetot {to seodr`aa vo tekot na minatiot mesec beapostaveni pove}e interesni sovetni~kipra{awa. Vo vrska so #legnatite policaj-ci# gradona~alnikot Xorxe Arsovinformira{e deka od soobra}ajnata po-licija e dobiena soglasnost za nivno po-stavuvawe, no se ~eka u{te odgovor odMinisterstvoto za transport i vrski. Vovrska, pak, so postavuvaweto na branicina trotoarite kaj u~ili{tata, toj istak-na deka toa ne e pod ingerencija na Op-{tinata, tuku na policijata. Isto taka,be{e re~eno deka Op{tinata planira dagi renovira site stari igrali{ta i da giasfaltira site kraci od ulicite.

NASELBATA CVETAN

DIMOV ]E GO DOBIE

LIKOT [TO GO

ZASLU@UVA

Vo delot na sovetni~kite pra{awa~lenovite na Sovetot se interesiraa iza niza problemi od urbano-komunalenkarakter vo naselbata Cvetan Dimov.Gradona~alnikot Arsov poso~i deka voovaa naselba vo tek se niza zafati koi nagra|anite }e im go olesnat sekojdnevno-to dvi`ewe i `iveewe. Istovremeno, tojdodade deka Op{tinata izrabotila nizaproekti koi vo momentot se finansiskimnogu skapi, no deka istite vo idnina }ebidat ponudeni na evropski donatori,ambasadi, stranski investitori i nevla-dini finansiski ku}i, se so cel naselba-ta Cvetan Dimov da go dobie onoj lik{to go zaslu`uva.

SOVET

IZGLASANA INICIJATIVATA ZA OSNOVAWE NAJAVNO PRETPRIJATIE ZA POGREBALNI USLUGI

O D R A B O T A T A N A S O V E T O T

Op{tinata ja prodol`uvauspe{nata me|unarodna aktiv-nost vo delot na zbratimuvaweso op{tini od drugite dr`avi.Po zbratimuvaweto so istan-bulskata op{tina Kadi}oj-Re-publika Turcija, so Markam op-{tina od Toronto-Kanada, tre-ta op{tina so koja Kisela Vodavo idnina aktivno }e sorabotu-va e op{tinata Ov~i Kupel odSofija, Republika Bugarija.

Delegacija od ovaa op{ti-na predvodena od gradona~alni-kot Plamen Jordanov, na 10 no-emvri napravi vozvratna pose-ta na op{tinata Kisela Voda ina sve~en na~in vo golemataop{tinska sala se potpi{aprotokolot za zbratimuvawe.Potpisnici na protokolot beadvajcata gradona~alnici a nasve~eniot ~in prisustvuvaamitropolitot Agatangel, gra-dona~alnicite na \or~e Pet-rov i Valandovo Sokol Mitro-vski i Nikol~e ^urlinovski,Mole Manolev, ~lenovite naSovetot na op{tinata, pret-stavnici od kabinetite na dve-te op{tin ii drugi gosti.

- Samo so sorabotka, in-tenzivno dru`ewe i razmena naiskustva osobeno vo ekonomija-ta, decetralizaciskite proce-si i vzaemnata razmena na edu-kativni kadri, mo`eme da sme-tame na razvojnata mo`nost naop{tinata. Sekako vo prv plan}e dojde sorabotkata vo poletona kulturata i sportot a sekako

nema da se zanemari i sorabo-tkata bazirana na vzaemni in-teresi vo oblasta na umetnosta,tehnologijata, turizmot i in-formatikata. Stav na op{tina-ta e da ne priznava zbratimuva-we samo na hartija tuku reperna vistinskoto prijatelstvotreba da bide intenzivnata so-rabotka, - me|u drugoto po pot-pi{uvaweto na protokolot is-takna gradona~alnikot XorxeArsov.

Od druga strana PlamenJordanov gradona~alnikot naOv~i Kupel, ja istakna idnatasorabotka vo delot na aplici-rawe na zaedni~ki proekti doevropskite i svetski fondacii.

- Op{tinite Kisela Vodai Ov~i Kupel bukvalno se iden-ti~ni po brojot na gra|ani kakoi vo delot na problemite so kojse soo~uvaat. Nie vo tekot na ja-nuari i oficijalno }e bideme~lenki na Evropskata unija nofakt e deka na{ite iskustva voovoj proces }e gi razmenuvameso op{tinata Kisela Voda.Ima mnogu formi na sorabotkai taa se nadevam deka }e bidedolgotrajna,-potencira{e gra-dona~alnikot na Ov~i KupelPlamen Jordanov.

Inaku inicijator na zbra-timuvaweto na dvete op{tinibe{e Miho Mihov Ambasadorna Republika Bugarija vo Repu-blika Makedonija. Ov~i Kupel.

B.P.

8

OP[TINITE KISELA VODA I OV^I

KUPEL SE ZBRATIMIJA

SORABOTKA NA SITE POLIWA

Sve~en ~in: potpi{uvawe na Protokolot za zbartimuvawe.

Zdravica za dobra sorabotka.

Kabinetot na Ov~i Kupel vo poln sostav. ^lenovite na Sovetot prisustvuvaa na ~inot na potpi{uvaweto.

Katerina PANOVA ILIEVSKA

Crkovniot kalendar e ispo-lnet so mnogu praznici {to se po-vrzani so razni svetiteli, aposto-li, ma~enici, angeli i proroci, aottamu i praznicite se narekuva-at svetitelski, Gospodovi, apos-tolski, angelski i sli~no. Vo zi-mskata polovina od godinata sepraznuva t.n. angelski praznikSobor na Sv. Arhanghel Mihail{to se slavi na 21-vi noemvrispored noviot, ili na 8-mi noem-vri spored stariot kalendar. Ovojpraznik kaj narodot e poznat podimeto Sv. Aran|el. Toj spa|a me|upogolemite hristijanski prazni-ci, a spored crkovniot kalendarpripa|a na grupata na nepodvi`nipraznici, odnosno ne go menuva da-tumot na praznuvaweto.

Gospodovi glasnici

Mnogu od makedonskite seme-jstva Sv. Arhangel Mihail go pra-znuvaat kako doma{na slava ilikako imenden. Praznuvaweto naovoj den se povrzuva so veruvawe-to vo angelite koi se Gospodoviglasnici i gi prenesuvaat Bo`jitezapovedi. Na crkovnite freskisite angeli se prika`ani vo belaboja {to simbolizira nevinost idu{evno spokojstvo, so isklu~okna freskite na Sv. Arhangel Mi-hail koj e prika`an kako vojvodaso me~ i kopje vo racete. Sveti Ar-hangel Mihail e eden od gospodo-vite angeli koj se borel za Bo`ja-ta slava i go sovladal angelot poime Denica koj se odmetnal od Bo-

ga i pravel zlodela. Toj go pobe-dil nevernikot i go simnal od ne-boto, a potoa gi sobral site an|e-li i vo znak na vernost kon Bogapo~nal zaedno so niv da ja slaviSveta Troica. Vo spomen na ovojsobir na angeli crkvata go slavipraznikot Sobor na Sveti Arhan-gel Mihail. So ovoj praznik im seoddava ~est na site angeli koi severuva deka se bezbroj i deka pre-tstavuvaat cela nebeska vojskarakovodena od Gospod.

Vo vrska so datumot na pro-slavuvaweto na ovoj praznik pos-toi edno interesno objasnuvawe.Imeno, se veruva deka mesecot no-emvri e odbran bidej}i spored sta-roto presmetuvawe na vremetonoemvri bil devetti mesec od go-dinata, a toa e povrzano so devetteangelski ~inovi. Osmiot den odnoemvri, spored stariot kalendare odbran bidej}i na osmiot den odstra{niot sud }e dojde Isus i }eim sudi na `ivite i na mrtvite.

Kaj makedonskiot narod pos-toi golema tradicija okolu pra-znuvaweto na ovoj den. Bidej}i sesmeta za golem i za te`ok prazniktoj narodski e poznat i pod imetoSv. Aran|el - du{evadnik. Na ovojden spored starite veruvawa domane smee da se ~isti, pere, {ie od-nosno ne se rabotat voobi~aenitedoma{ni obvrski. Na denot na pra-

znuvaweto doma}inkata treba danapravi poga~a koja }e bide sve~e-no ukrasena oti e golem i ubavpraznik. Poga~ata rano nautro senosi v crkva za da ja otpee popotso vino i so krstena voda i ve~er-ta se deli na gostite. Denes golemdel od semejstvata mesto v crkvaovoj crkoven hristijanski obredgo pravat doma vo prisustvo na pop.Popot ja osvetuva celata ku}a sokrstena voda i nasekade minuva sotemjan za da gi izbrka lo{ite si-li od domot. Za osvetuvaweto na po-ga~ata se praktikuva istiot obredkako i v crkva.

Za{titnik na lu|eto

Onie na koi {to praznikotSv. Arhangel Mihail im e doma-{na slava ve~erta na 21-vi no-emvri davaat ve~era ili popozna-to kaj narodot davaat zaslug. Vozavisnost od denot na koj se slaviovoj praznik ve~erata }e bide mr-sna ili posna. Posna e samo dokol-ku se padne vo denovite sreda ilipetok. Na ve~erata se kani semej-stvoto i bliskite rodnini i pri-jateli. Spored starite obi~aidoma}inkata im razdava na gos-tite od poga~ata koja za ovaa pri-goda e sve~eno ukrasena so krsto-vi ili razni figuri.

Na ovoj den vo nekoi deloviod Makedonija lu|eto davale kur-ban i kolele sviwi, a od nivniteslezinki gledale kakva }e bidepretstojnata zima.

Vo vrska so ovoj praznik me-|u lu|eto op{to e rasprostranetoveruvaweto vo angelite i nivnatafunkcija na za{titnik na lu|eto.Angelite gi sledat lu|eto vo tekotna celiot ̀ ivot i koga }e dojde vre-me na Gospod }e mu ja prenesat po-rakata deka tie bile dobri i ~esnivernici vo tekot na `ivotot.

Vo pravoslavniot kalendarse praznuva u{te eden den povrzanso imeto na Sv. Arhangel Mihail.Na 19-ti septemvri spored noviot,odnosno na 6-ti septemvri sporedstariot kalendar se slavi prazni-kot “Spomen na ~udata na Sv. Ar-hangel Mihail”, a se praznuva vospomen na ~udoto vo Hon mesto voFrigija koga Sv. Arhangel Mihailja spasil crkvata od urivawe i vo-data {to trebalo da ja potopi jasvrtel vo druga nasoka.

9

Kaj narodot SvetiNikola e poznat i kakogospodar na vodite i mo-riwata, a so toa i kakoza{titnik na moreplo-vcite koi pred da trg-nat na pat go molat dagi za{titi i spasi odnesre}i

Sleden pogolem praznik {tose slavi vo golem broj makedonskisemejstva e praznikot Sveti Ni-kola. Toj se praznuva na 19-ti de-kemvri po noviot ili na 6-ti de-kemvri po stariot kalendar. Bi-dej}i na ovoj datum se praznuvadenot na negovata smrt, toj se na-rekuva zimski Sveti Nikola, nona 22-ri maj se praznuva denot naprenesuvaweto na negovite mo-{ti od Mir vo Bari i se narekuvaleten Sveti Nikola.

Sveti Nikola ^udotvorec eroden kon krajot na III vek vo ob-lasta Mir, vo Likija. Toj do`i-veal dlaboka starost i po~inalvo 343 godina vo Mir. Podocnapred naletot na Islamot vo 1087godina negovite mo{ti bile pre-neseni vo Bari, vo Italija pora-di {to i ovoj den se smeta za pra-znik na Sveti Nikola.

Kultot za Sveti Nikola sezabele`uva u{te od VI vek i toj sesmeta za za{titnik na narodot odrazni nepriliki i bolesti, gi za-{tituval siroma{nite i nepra-vedno osudenite. Kaj narodot Sve-ti Nikola e poznat i kako gospo-dar na vodite i na moriwata, a sotoa i kako za{titnik na more-plovcite koi pred da trgnat napat go molat da gi za{titi ispasi od nesre}i. Vo starite pre-danija Sveti Nikola e poznat ikako graditel na crkvi i mana-stiri, a spored narodnite ka`u-vawa se veruvalo deka Sveti Ni-kola se pojavuva i vo likot na de-nes popularniot Dedo Mraz i nadecata im ostaval Bo`ikni poda-roci.

Praznuvaweto vo ~est naSveti Nikola e {iroko prifa-teno kaj na{iot narod koj gopraznuva kako ku}na slava ili ka-ko imenden. Onie {to go imaatzemeno ovoj praznik za doma{naslava ve~erta na 18-ti dekemvridavaat ve~era vo presret na denotna Sveti Nikola, dodeka onie{to go nosat imeto Nikola pro-slavuvaat na 19-ti dekemvri. Bi-dej}i ova e period na Bo`ikniposti, na ovoj praznik sekoga{ seslu`i posna hrana. Kako i za siteostanati hristijanski praznici i

za Sveti Nikola doma}inite no-sat poga~a v crkva, ili pak, vo niv-niot dom }e dojde pop koj }e gi iz-vr{i crkovnite obredi. Vo domotna toj den se pali kandilo predku}nata ikona so likot na SvetiNikola i kandiloto gori vo te-kot na celiot den i no}ta. Za pre-~ek na gostite doma}inite pod-gotvuvaat posni jadewa, a na trpe-zata zadol`itelno se slu`i riba,osobeno krap. Za ribata postoiposebno veruvawe koe e povrzanoso Sveti Nikola i so izgradbatana crkvi i manastiri. Vo narod-nata pesna Sveti Nikola £ se ob-ra}a na zlatnata ripka od dnotona moreto velej}i £ deka ja davakurban za da izgradi crkvi i ma-nastiri.

Osven ribata se podgotvuva-at i posni sarmi, zeleni salati sopraz i maslinki, tav~e -grav~e, akako desert se slu`i posna {er-bet baklava.

Interesno e da se spomenedeka vo nekoi segmenti od praznu-vaweto na Sveti Nikola se zabe-le`uvaat elementi od prethris-tijanskiot period, no toa ne eretkost kaj na{iot narod bidej}ivakvi elementi se zabele`ani ivo praznuvaweto na drugi hristi-janski praznici ili vo izvr{u-vaweto na razni obredni rituali.

VERSKI PRAZNICI - SVETI ARHANGEL MIHAIL

VOJVODA [TO SE BOREL ZA BO@JA SLAVAMnogu od makedonskite semejstva Sv. Arhangel

Mihail go praznuvaat kako doma{na slava ili kakoimenden. Praznuvaweto na ovoj den se povrzuva soveruvaweto vo angelite koi se Gospodovi glasnicii gi prenesuvaat Bo`jite zapovedi

SVETI NIKOLA

ZA[TITNIK NA BOLNITE I SIROMA[NITE

11KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk

S T O P A N S T V O

Risto TOMOVSKI

Op{tina Kisela Voda, kako vpro~emi sekoja normalna op{tina vo svetot, nesamo {to nema namera da potklekne pod pri-tisocite na nekoi industriski mo}nici,tuku otvori `estok front protiv site po-tencijalni zagaduva~i na `ivotnata sred-ina {to egzistiraat na podra~jeto na Op-{tinata. So cel da ne se povtori nemilataepizoda (a, koj znae dali e samo epizoda) ko-ga neodamna cementarnica #Usje# ispu{tigolemo koli~estvo na sulfurdioksid, so{to predizvika seriozno zagaduvawe navozduhot, daden e znak za trevoga i mobili-zirani se site sili {to mo`at da pomognatvo ras~istuvaweto na celiot ovoj slu~aj.Alarmirani se site nadle`ni dr`avni in-stitucii, zo{to, kako {to velat vo Op{ti-nata, po nikakva cena ve}e nema da dozvo-lat, na smetka na zdravjeto na gra|anite ne-koj da si gi polni xebovite, bez ogled kolkue mo}en toj #nekoj#. Koga stanuva zbor za`ivotnata sredina nema kompromis so ni-kogo, a vo slu~ajov najmalku so cementarni-ca #Usje#.

Da potsetime, neodamna Dr`avniotinspektorat za `ivotna sredina podneseprekr{o~na prijava protiv cementarnica-ta “Usje# poradi ispu{tawe na golemo ko-li~estvo na sulfurdioksid, koe za `al,predizvika seriozno zagaduvawe na vozduh-ot ne samo na podra~jeto na Op{tina Kise-la Voda tuku i po{iroko. Spored merewa-ta na inspektoratot, fabrikata ispu{tila~etiri pati pogolemo koli~estvo sulfurod maksimalno dozvolenoto. Havarijata,pak, se slu~ila pri paleweto na edna od fa-bri~kite pe~ki vo docnite ve~erni ~asovi,po {to se oslobodile ogromni koli~estvana {tetniot gas. Pritoa, vo kriti~niotperiod, okolu polno}, bile izmereni okolu1.538,35 miligrami na kuben metar sulfur,a dozvolenata granica e 400 miligrami nakuben metar.

Silnata mirizba na sulfur pokraj`itelite na Kisela Voda, ja po~uvstvuvaai gra|anite od Aerodrom, Novo Lisi~e,^ento i Avtokomanda, koi maksimalno voz-nemireni i vo panika gi zatvoraa prozor-cite i vratite, a onie, pak, {to se zateknu-vaa po parkovite i ulicite begaa so {amiv-~iwa na ustata.

Poradi serioznosta na problemot So-vetot na Op{tina Kisela Voda svikavonredna sednica na koja be{e donesenaDeklaracija za pokrenuvawe na inicijati-va za za{tita i spre~uvawe na zagaduvawena vozduhot predizvikano od cementarnica-ta #Usje#, a bea doneseni i red konkretnimerki za da mu se zastane na patot na ovaafabrika da gi true gra|anite. Istovreme-no, prezemena e {iroka akcija vo koja sevklu~eni vidni doma{ni i stranski eks-perti vo ovaa oblast, koi treba da ja ras-~istat dilemata dali potencijalnite zaga-duva~i ja poseduvaat soodvetnata tehno-logija za rabota vo urbana sredina, sogla-sno evropskite i svetskite standardi.Pokonkretno, kolku e {tetna po zdravjetona lu|eto se~kanata guma {to vrabotenitevo cementarnica #Usje# ja koristele kakoalternativno gorivo kriti~niot den kogase slu~i havarijata, odnosno zagaduvawetona `ivotnata sredina.

Sigurno deka ova ne bilo prv pat ce-mentarnica #Usje# da upotrebuva se~kanaguma kako alternativno gorivo, za {to sve-do~i dokumentacijata za uvezenite golemikoli~estva vakvo #gorivo# od Italija. No,ovoj pat po s¢ izgleda zagaduvaweto bilonajgolemo i najo~igledno, zo{to masa gra-|ani se po`alija na pe~ewe vo o~ite i na-draznuvawe na belite drobovi.

Poradi seto ova Op{tina Kisela Vo-da `estoko se sprotistavuva cementarnica

#Usje# da dobie postojana dozvola za koris-tewe na se~kana guma kako alternativnogorivo, s¢ dodeka ne bide potvrdeno dekaovoj proces ne e {teten za zdravjeto na lu-|eto i okolinata. Tokmu zatoa neodamnadojde do sredba na gradona~alnikot Arsov iministerot za `ivotna sredina i pros-torno planirawe Aliju, pri {to bea iska-`ani re~isi identi~ni gledi{ta za celiotovoj problem. Dogovorena e zaedni~ka akci-ja so koja u{te vo startot bi se spre~ilesite potencijalni opasnosti po zdravjeto nalu|eto, {to samo u{te edna{ poka`uva dekaod interes na gra|anite e dobrata sorabot-ka me|u lokalnata i centralnata vlast.

Verojatno mnogumina {to ne ja pozna-vaat ovaa problematika }e se zapra{aat zo-{to, na primer, kako gorivo se koristi se~-kana guma, ili pak, somnitelen petrol koks,a ne zemjeniot gas koj e doka`ano deka eekolo{ki ~ist. Odgovorot sigurno le`i vomatematikata. Nikoj nema ni{to protivgazdite na cementarnica #Usje# upotrebu-vaj}i poeftino gorivo da zarabotat denarpove}e. No, ako se doka`e (a ve}e e o~igled-no) deka sogoruvaweto na se~kanata guma{tetno vlijae na zdravjeto na stotici ilja-di `iteli na glavniot grad i samite trebada bidat svesni deka na seto ova mora da muse stavi kraj. Nieden razumen vo ovaa dr`a-va i po nikoja cena nema da dozvoli nekoj dane true samo za da ostvari pogolem profit.

SLU^AJ CEMENTARNICA #USJE#

PROFIT - DA,

NO NE NA SMETKA

NA ZDRAVJETO NA LU\ETO Op{tina Kisela Voda po~na `estoka akcija protiv site

potencijalni zagaduva~i na `ivotnata sredina.

- Po nikakva cena nema da se dozvoli na smetka na zdravjeto

na gra|anite nekoj da si gi polni xebovite, bez ogled kolku e

mo}en toj #nekoj#

APELAPEL DODO GRA\ANITEGRA\ANITEPo~ituvani ~itateli, pred vas e osmiot broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto `ivee-we vo Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koise soo~uvate vo va{eto mesto na `iveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnitegradbi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite `iveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, sobabr. 3). PRIJAVUVAJTE KORUPCIJA na otvoreniot telefonski broj 2785-411. So vakviot na~in na sorabotka Vie ne ste #kodo{i#, tukunaprotiv gra|ani koi se gri`at za dobroto na svojata Op{tina, za svoeto i za dobroto na svoite deca.Zaedno da napravime DA E BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

XORXE ARSOV:CEMENTARNICATA TREBA DAGO KORISTI ZEMJENIOT GAS

KAKO GORIVO

Vo prostoriite na Ministerstvotoza ekologija i `ivotna sredina gradona-~alnikot Xorxe Arsov odr`a nova sred-ba ovoj pat so generalniot sekretar Pa-novski i Inspektoratot za `ivotna sred-ina. gradona~alnikot Arsov pobara dva-jca inspektori od ministerstvoto koi }ebidat na raspolagawe na op{tinata, da sestopira koristeweto na seckana gumakako alternativno gorivo na Cementar-nicata, da se zapre koristeweto na pet-rol koksot kako gorivo bidej}i vo momen-tov op{tinata do vladinite institucii}e podnese inicijativa za vospostavuvawekriteriumi za kvalitetot na ova goriva.

- Nikade ne pi{uva deka Cement-arnicata treba da pravi profit od 30 do50 milioni fvra. Dodeka ne se reguliraatovie raboti Cementarnicata neka kori-sti kako gorivo zemjen gas. Makedonija emala i siroma{na zemja no, sepak izd-voila pari do dvorot da im donese zemjengas. Nerazbirlivo e pri vakva alternati-va tie da go koristat daleku poopasniotpetrol koks, me|udrugoto istakna grado-na~alnikot Arsov na sredbata vo Mini-sterstvoto za ekologija.

Toni ^UPOSKI

- Ako proraboti kako {to

treba tursko - makedonskiot

trgovska razmena lesno mo`e

da se slu~i taa vo cifri od

sega{ni 250 milioni dolari

da se poka~i na 1 miljarda do-

lari godi{no.

- Po inicijativa na dvaj-

cata gradona~alnici na Kise-

la Voda i Kadi}oj, Xorxe Arsov

i Selami Ozturk vo momentov

se raboti na proektot za vozo-

bnovuvawe i odr`uvawe na se-

mejnata ku}a na osnovopolo`-

nikot na moderna Turcija Mu-

stafa Kemal Ataturk

Op{tinata Kisela Voda vo delot name|unarodnata sorabotka ima zacrtano da sezbratimuva so op{tini od drugi dr`avi, ~ijakrajna cel bi bila sorabotkata vo kultura-ta, ekonomijata, obrazovanieto, komunalna-ta infrastuktura i drugi sferi. Istan-bulskata op{tina Kadi}oj be{e prvata stan-ica na realiziraweto na ideite za razmenana iskustva so stranski op{tini. MustafaBereketli e ekonomski sovetnik na turskataop{tina i e eden od najzaslu`nite za dobra-ta komunikacija i sorabotka me|u Kisela

Voda i Kadi}oj. Toj e istori~ar, publicistpoznat i priznat op{testvenik i cenetgra|anin vo turskoto op{testvo. Bereketlie inicijator na niza simpoziumi, saemi iglobalni biznis konferencii od dijaspo-rata ~ija krajna cel e ekonomski razvoj naMakedonija. Mustafa Bereketli be{e turs-ki pretstavnik na dvata foruma za delovnilu|e od dijasporata {to gi organizira{epokojniot pretsedatel na RepublikaMakedonija Boris Trajkovski.

- Roden sum vo Veles pa ottuka izvira`elbata da i pomognam na va{ata op{tinaKisela Voda i Republika Makedonija vosferata na ekonomijata, - veli Bereketlii prodol`uva. Vo Istanbul familijarnosme iseleni vo 1953 godina. U{te kako biz-nismen aktivno se zalagav za sorabotka sofirmite od Makedonija vo site sektori.

Od koga datira va{ata pretstavni~ko

- posredni~ka uloga me|u ekonomskite

odnosi na dvete zemji?

- Koga bev ekonomski pretstavnik navaliite od Ederne i Krklajli voedno igeneralen kordinator za evropskite pro-grami na evropskite komori vo Turcija,datira i pobliskata sorabotka so Makedo-nija. Organizirav tri tursko -makedonskibiznis forumi. Prviot be{e vo Ederne vo2002 godina a redosledno sleduvaa i biz-nis forumite vo Skopje i Istanbul.

Ovie forumi bea organizirani so cel

da se prodlabo~i trgovskata sorabotkata

me|u firmite na dvete dr~avi. Dali se

postigna efektot?

- Napravivme golem uspeh so zbli`u-vaweto na makedonsko-turskite firmi.Predhodno trgovskata razmena vo dvatapravci iznesuva{e samo 100 milioni dola-ri a po odr`uvaweto na trite forumi taase poka~i na 250 milioni evra. Toa poka`aosobeno za Makedonija deka ima golemipotencijali vo mnogu sferi no `alam dekaistite ne se dokraj iskoristeni.

Ako proraboti kako {to treba tur-sko - makedonskiot trgovska razmena lesnomo`e da se slu~i taa vo cifri od sega{ni250 milioni dolari da seiska~i na 1 mili-jarda dolari godi{no.

Vo koja sfera najbrzo mo`e da otpo-

~ne intenzivnata trgovska razmena na dve-

te zemji?

-Najgolem potencijal e zemjodestvo-to, ekolo{kiot proizvod. Tuka mo`e mnogubrzo i efikasno da sorabotuvaat firmite

od dvete zemji. Sepak mislam deka toj delpoliti~arite treba da go odrabotat vo po-gled na vzaemnata doverba me|u firmite ibenificiite vo carinite.

Turcija e prvata zemja {to ja prizna

nezavisnosta na Makedonija Ottuka, kade

e problemot vo nestabilnata trgovska raz-

mena?

- Mislam deka problemot e deka voTurcija ne se znae {to se proizveduva voMakedonija. Ne znam zo{to va{ite firmine doa|aat na saemite vo Turcija i na licemesto da gi prezentiraat svoite proizvo-di. Uviduvaj}i go ovoj problem, vo 2003-ta-ta godina na Istanbul-Edine saemot kadeu~estvuvaa firmi od celiot svet, obezbe-div za Makedoncite besplatna lokacija igo zamoliv Jordan Panev toga{niot po~i-tuvan generalen konzul na Republika Ma-kedonija vo Istanbul, da obezbedi firmikoi sakaat da u~estvuvaat. Toj so pismo seobrati do MNR do Ministerstvoto za eko-nomija i do Stopanskata komora, no bevv~udoneviden koga nikoj od Makedonija nedojde na saemot.

Vo momentov rabotite kako ekonom-

ski sovetnik na gradona~alnikot na Kadi-

}oj, pa ottuka dali ste zadovolni od dose-

ga{nata sorabotka so zbratimenata op{ti-

na Kisela Voda?

-Ako sorabotkata me|u dr`avite odizabaveno, toga{ ne zna~i deka op{tiniteod dvete zemji vo uslovi na decentral-izacijata nemo`at da imaat intenzivni ko-ntakti i sorabotka. Blagodarenie na gra-dona~alnikot Xorxe Arsov nie ve}e ima-vme kulturna sorabotka i edukativna raz-mena na proekti i kadri vo nekolkusektori. Turskiot folkloren ansabl ima-{e koncerti vo Skopje, Valandovo Bitolai Ohrid. Vo momentov vo Kadi}oj se pod-gotvuva donacija na op{tinata KiselaVoda. Taa }e se sostoi vo tehni~ka opremaza formirawe na Javno komunalno pret-prijatie.

Dvete op{tini rabotat i na proektot

na vozobnovuvawe na semejnata ku}a na

prviot turski pretsedatel Mustafa Kemal

Ataturk vo selo Koxaxik. Do kade e real-

izacijata na ovoj proekt?

- Po inicijativa na dvajcata gradona-~alnici na Kisela Voda i Kadi}oj, XorxeArsov i Selami Ozturk vo momentov se ra-boti na proektot za vozobnovuvawe i odr-`uvawe na semejnata ku}a na osnovopolo`-nikot na moderna Turcija Mustafa KemalAtaturk. Proektot treba da se realiziravo seloto Koxaxik op{tina Centar @upa,so ~ij gradona~alnik Nuzi [ahin imameodli~na sorabotka. Inaku, za realizacija-ta na ovoj proekt dvete strani ve} formi-raa nevladini zdru`enija. Sakam da se za-blagodaram i na MANU koj go podr`uvaovoj proekt i na prviot makedonski premi-er Akademik Nikola Kqusev koj e pretse-datel na Zdru~enieto od makedonska stra-na vo ~ij sostav se nao|aat vidni li~nostiod razni oblasti koi se nadevam }e pomog-nat vo realizacijata na proektot. Istotaka se nadevam deka svoj pridones voza~uvuvaweto na kulturnoto nasledstvo }edadat i vladinite institucii na Makedo-nija i Turcija, - na krajot od razgovorotpotencira{e Mustafa Bereketli golemprijatel na Makedonija, kogo mnoguminave}e go promoviraa vo po~esen ambasadorna Makedonija vo Istanbul.

OP[TINSKI VESNIK

Mustafa Bereketli - ekonomski sovetnik na op{tinata

Kadi}oj, Istanbul Republika Turcija

TURCIJA E PRIJATEL NA MAKEDONIJA

N A S E L B II N T E R V J U

KISELA VODA12 www.kiselavoda.gov.mk

Proekt {to obedinuva: Od promocijata vo Istanbul, na semejnataku}a na Ataturk vo s. Koxaxik-Centar @upa

Mustafa Bereketli

13KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk

“Gradona~alnikot kako

najvisok reprezent na

lokalnata samouprava

izbran od gra|anite, se-

koe utro treba da bide

informiran za bezbedno-

snata sostojba vo op{-

tinata od strana na Ko-

mandirot na Policiska-

ta stanica“

Kuzman DAM^EVSKI

Nema smisla da se zboruva zapravna dr`ava ako policijata inatamu ostane tipi~en organ navlasta, mesto instrument na prav-nata dr`ava. Toa zna~i deka nejzi-noto mesto i uloga vo pove}epar-tiskiot ambient na RepublikaMakedonija treba da se odviva nizpraviloto-policijata od “servisna vlasta# da se transformira vo“servis na gra|anite#. Najsu{te-stvenite uslovi za pravna dr`avae da se ima ~esna, stru~na i efika-sna policija koja }e odgovara naedna moderna, racionalna i demo-kratska dr`ava.

Koga stanuva zbor za organi-zacionata postavenost na make-donskata policija vedna{ se aso-cira na krugot, hierarhrija, po-slu{nost. Vpro~em, policijatapokraj rimokatoli~kata crkva ivojskata e tipi~en primer na orga-nizacija koja se temeli na vlast nahirearhijata. Tokmu zatoa, naj-bitno pra{awe i dilema sekako ekakva policija sakame vo lokalna-ta samouprava, odnosno pretsto-jnata organizacija i dejstvuvawe

na makedonskata policija }e zavi-si isklu~ivo za kakov model }e seodlu~i ili primenuva.

Bez ogled na toa {to poimi-te “policija# i “demokratija# me-|usebno se isklu~uvaat i me|u nivne postoi nikakva korelacija, od-nosno pretstavuvaat antipodi, se-pak ova pra{awe e osobeno va`no,pred s¢ poradi na{ite istoriskii psiholo{ki predrasudi konpolicijata. Istoriski, poradiideolo{kiot teror koj propove-da{e permanentna borba protivklasniot neprijatel i psiholo{-ki poradi faktot {to policijata~esto se svrtuva{e protiv sop-stveniot narod, {to ostavi dlabo-ki tragi vo kolektivnata memori-ja. Ovie recidivi, sakale nie dapriznaeme ili ne, ostavija skepsakon re`imot i istoriski i psihi-~ki kompleksi kon policijata, ko-ja se do`ivuva kako organ na repre-sija, pa zatoa ne e ni{to ~udno {tos¢ u{te do dene{en den majkitetradicionalno gi pla{at decataso policija.

Svetskite iskustva poka`u-vaat deka od dvata najpoznati po-liciski modela-klasi~niot i ot-voreniot ili moderniot, za na{iuslovi i perspektivi ne mo`e dabide prifatliv nitu eden vo pot-polno ~ista forma.

Za{tita na poredokot

Klasi~niot model, zatoa {toima cel da vr{i kontrola nad gra-|anite i za{tita na dr`avata odnejzinite podanici, {to zna~i de-ka e podlo`en i krie golema opa-snost od zatvorenost, birokrati-ziranost, represija i {to e najva-`no, ne e vo funkcija na za{titatana pravata i slobodite na gra|a-nite.

Za razlika od nego, iako setemeli na tesna specijalizacija ivisoka profesionalnost, sepakprvenstvena cel na otvoreniotmodel e da go za{tituva poredo-kot i da se bori protiv krimina-litetot, a za smetka na toa ja za-postavuva prevencijata.

Zna~i, nema dilema, orienta-cija i perspektiva za idnata orga-nizacija i dejstvuvawe na make-donskata policija treba da bidene{to sosema treto, odnosno da seprifati takov policiski modelkoj }e bide me|u klasi~niot i ot-voreniot sistem, koj voedno }e bi-de i najproduktiven za lokalnatasamouprava.

Pri koncepiraweto na novi-ot policiski model mora strogoda se vodi smetka za na~elata naza{titata na ~ovekovite prava islobodi i na~eloto na efika-snost. Sekoe naru{uvawe na ram-note`ata me|u ovie dva principanosi soodvetni rizici. Apsolu-

tizcijata na koj bilo od niv mo`eili da £ gi “vrze# racete na poli-cijata ili da dovede do serioznizagrozuvawa na pravata i slobodi-te na gra|anite protiv koi se vodiprethodna prekr{o~na ili krivi-~na postapka.

Vo funkcija na vakviot po-liciski model neizbe`no e i pra-{aweto vo vrska so izgradbata naprofesionalen identitet i eti-~ko izdigawe na policijata. Zaova e neophodno da se ispolnat ba-rem dva uslova: policijata da nebide nad ili, pak, na marginite naop{testvenite tekovi i da ne e vofunkcija na dnevnata politika.Zasega vakvata mo`nost se limi-tira so izvr{enata takanare~enadepolitizacija, iako toa ne zna~ideka policijata mo`e ili, pak,treba da bide apoliti~na. Imeno,ne mo`e da se stava znak na ednak-vost me|u poimite, depolitizacijai departizacija, odnosno dezide-ologizacija. Nesporno e deka po-licijata mora da bide vonparti-ska, no toa ne zna~i i apoliti~na.Vo krajna linija {to e politika,ako ne `ivotot, sekojdnevieto, op-rku`uvaweto.

Da se odolee na pritisociteod politikata

Zna~i, iako so departizaci-jata i dezideologizacijata se eli-minira mo`nosta policijata dabide vo pozicija, da dava sudovi zaodredeni idejno politi~ki stavo-vi i ocenki na poedinci ili par-tii, ostanuva da se vidi kako toa}e se ostvaruva vo praksata. Sepak,raka na srce mnogu e te{ko da seodolee na pritisocite od politi-kata, {to bi zna~elo potencijal-na mo`nost policijata povtornoda bide stavena vo funkcija na po-liti~ki presmetki, ili na pri-vremeni pragmati~ni celi so kuszdiv. Goloto deklarirawe za depo-litizacija nema da zna~i ni{toako postojano ne se potvrduva voprakti~noto rabotewe. Zatoa, de-partizacijata odnosno dezideolo-gizacijata treba da se sfati kakoimperativ na vremeto i vo seko-jdnevnoto rabotewe i vo institu-cionalna smisla, bidej}i osven{to zna~i oslobduvawe od poli-ti~kite vlijanija istovremeno sesozdava i {irok prostor za strik-tno profesionalno izvr{uvawena zada~ite i pridr`uvawe konUstavot i zakonskite propisi, aso toa i nepristrasnost vo odnosna koja bilo politi~ka strana. Sotoa istovremeno }e se eliminira itradicionalniot stav na na{iotobi~en ~ovek, na kogo vo odredenimomenti mu be{e mo{ne te{koda razgrani~i {to e poopasno-po-litikata ili policijata.

Kone~no, pri koncipirawe-to na noviot prakti~en otvorenmodel so nu`nite korekcii vosklad so realnite potrebi i oko-lnosti potreben e i poinakov pri-od vo upravuvaweto i rakovodewe-to. Sega{nata subordinacija tre-ba da se zameni so kooperativnost.

Toa zna~i postojanata piramidal-na hierarhija da se transformiravo horizontalna sorabotka so {to,pokraj drugoto, }e se pottikne mo-tivacijata, samodoverbata i stru-~noto usovr{uvawe. Kooperativ-nosta zna~i i delegirawe na ra-botite i odgovornosta, doverbatavo sorabotnicite, timsko rabote-we, selektirawe na problemite ijavnost vo raboteweto.

Kadrovski pra{awa

Vtor punkt na vistinski ot-voren i prakti~en policiski mo-del e za{titata na policijata odnepotrebni rizici, kako i oslo-boduvawe od nekoi nadle`nosti{to ne se vo nejziniot delokrug.Policijata mora da vr{i isklu-~ivo policiski raboti, a ne nekoipridodadeni koi ne se generi~niso policiskata rabota.

Tretiot segment povrzan zapromenata na makedonskata poli-cija e kadrovskoto pra{awe. Toae alfa i omega za reforma na po-licijata. Potrebna e golema pro-fesionalizacija, osobeno na rako-vodniot kadar. Za mandatite narakovodnoto jadro vo policijatatreba da se re{ava vo Minister-stvoto za vnatre{ni raboti kakoinstitucija koja e najkompetentnada go proceni profesionalniot istru~en kvalitet na tie lu|e. No,koga se raboti za delegirawe nanivo na lokalna samouprava vo ed-na op{tina, sekako deka tuka tre-ba da dade svoj udel i mislewe zapotencijalnite kandidati i gra-dona~alnikot na op{tinata, koj}e ima bliski kontakti i sekoj-dnevna sorabotka vo pogled napra{awa od oblasta na bezbedno-sta {to gi pritiskaat gra|anite.

Vpro~em, vo sovremenite svet-ski policii na~eloto na stru~-nost i kvalifikacija e edinstvenkriterium za uspe{no rabotewe.

Publicitetot, odnosno javno-sta e pravilo vo sekoja pravna dr-`ava, a ne isklu~ok. Vo dijalogotso javnosta, me|u ostanatoto, poli-cijata se bori za svoj imix i mar-keting. So toa, dosega{niot biro-kratski model na policija }e setransformira vo otvoren sovre-men tip koj }e gi recepira site po-zitivni karakteristiki i iskustvaod modernite policii vo svetot.

Zna~i, ne smee da se apsolu-tizira zatvorenosta na policija-ta, koja iako e nu`na poradi nejz-inata specifi~na funkcija, {toe pravilo i za najdemokratskitedr`avi. Toa zna~i deka ne trebabez isklu~ok site policiski in-formacii, duri i za rutinski ra-boti od interes na gra|anite da no-sat oznaka na dr`avna, slu`benaili drug vid tajna, a ponekoga{samo za da se sozdava imix na nedo-pirlivost ili pak, da se prikri-vaat sopstvenite propusti i neu-spesi.

(Avtorot e dipl. krimina-list na Fakultetot za bez-bednost)

LOKALNATA SAMOUPRAVA IMAKEDONSKATA POLICIJA

S T A V

OP[TINA KISELA VODAkancelarija

za informirawe,predlozi i pretstavki

so gra|anite, Baraka 9-soba 3tel.: 2785-423

Po~ituvani,

Zo{to nema osvetluvawe vo parkotkaj O.U. Nevena Georgieva Duwa i predzgradata A-1? Denes (nedela 5 noemvri),gledam i kaj gradinkata (vo pravec na op-{tinata -cik-cak ulica Petar Deqan) ne-ma uli~no osvetluvawe.

Zo{to pla}ame po 48 (sega 52) denariza uli~no osvetluvawe? Za da bide temno?Golem minus.

Pozdrav,Aleksandar Zafirovski`itel na op{tina Kisela Voda

Odgovor: Op{tinata e podela na petreoni koi gi opslu`uvaat pet firmi.Slu~ajot {to go poso~Uvate e posledicana defekt na transformator na ESM kade{to Op{tinata mo`e samo da go prijavislu~ajot a samata ne mo`e da intervenira.Toa e napraveno i vo me|uvreme defektote saniran.

* * *Po~ituvani,

Mo`e li na web stranicata da ista-knete spisok na firmi koi gradat ili pro-davaat stanovi na teritorijata na op{tinaKisela Voda, a koi ne ja poseduvaat kom-pletnata dokumentacija. Taka, sekoj koj sa-ka mo`e da go pogledne spisokot na webstranicata namesto da mora da zaka`e so-stanok i li~no da se pojavi vo prostoriitena op{tina Kisel Voda. Dokolku ne ste vomo`nost toa da go napravite, mo`e li ba-rem na mojata e-mail adresa da mi go ispra-tite spisokot. Odnapred Vi blagodaram naVa{eto vreme.

So po~it,Toni Kostov

Odgovor: Op{tinata do MVR gi pri-javi site firmi koi rabotat nezakonski.Isto taka im podnese i krivi~ni prijaviza nepla}awe na komunaliite. Vo interesna istragata vo momentov ne mo`eme da goobjavime na web stranicata spisokot {togo barate no zatoa sekoj gra|anin mo`e li-~no vo Op{tinata da dobie uvid za doti-~nata firma.

* * *Po~ituvani,

Vi se obra}am vo imeto na stanariteod novoizgradenata zgrada na ulica ViktorIgo. Povodot za obra}aweto e pojava nagluvci na prizemnite katovi i na 5-ti katvo pogorespomenatiot objekt.

Nie, stanarite prezemavme lokalnimerki-postavivme obi~ni otrovni kockiniz objektot no sepak smetame deka op{ti-nata treba da prezeme merki za da se spre~ipojavata na gluvci.

Strukturata na ovie uli~ki vi e poz-nata i na{ata pretpostavka e deka pojava-ta na gluvcite e od kanalizacijata bidej}ivo ovie uli~ki im me{avina od stari i no-vi vodovodni i kanalizaciski cevki.

Kolku {to ni e poznato, postojat sred-stva koi se stavaat vo kanalizaciskite {a-hti ili instalacii protiv pojavata navakviot vid {tetnici, no toa mo`e da goinicira samo povisokata instanca kakova{ata a ne grupa na stanari, pa zatoa vise obra}ame za prevzemawe na soodvetnimerki.

So po~it,Stanarite od zgrada na Viktor Igo

Odgovor: Op{tinata ve}e izvr{ideratizacija.

* * *

Po~ituvani!

^ekam dolgo vreme nadevaj}i se dekanekoj od nadle`nite vo op{tinata }eprezeme ne{to vo vrska so:

KAMIONOT SO VOENI ILI PO-LICISKI TABLICI(K12....) bela bojakoj 24 ~asa e parkiran na ulica pred gra-dinkata a e vo sopstvenost na nekoja od va-{ite slu`bi.

Najprvin haosot vo na{ata op{tinatreba sami da go sredime bukvalno vo na-{iot t.e. va{iot dvor.

Ova ogromno vozilo ne samo {to za-fa}a del od ulicata tuku isto taka, a {to enajstra{no go zafa}a celiot trotoar buk-valno pred gradinkata pa na{ite decaNEBEZBEDNO treba da se dvi`at posamata ulica.

Ajde da bideme iskreni i da si priz-naeme deka pove}e od 2 godini ova vozilo gopopre~uva dvi`eweto na drugite vozila ipe{aci po ulicata iako toa mo`e da separkira na OGROMNIOT parking predop{tinata.

Zarem za ova treba nekoj od gra|aniteda reagira ili obi~no koga i Vie pominu-vate po uli~kata pred gradinkata zami`u-vate na opasnata situacija.

Mislam deka ovaa reakcija }e bidedovolna da se trgne toa vozilo od tesnatauli~ka

Blagodaram

Odgovor: Voziloto ne e sopstvenostna op{tinata Kisela Voda tuku na PO naMinisterstvoto za odbrana {to ne e podingerencii na op{tinata. Nekolku patisme intervenirale pri {to vo momentovkako {to se gleda na fotografijatanivniot nov parking plac e - vlezot naOp{tinata. Sekako deka povtorno }e rea-girame na nivnata nemarlivost.

* * *Po~ituvani,

Ve molam edno pra{awe do op{tinaKisela Voda. Koga kone~no, NAVISTINA,}e go otstranite skapaniot, havarisankamion so prikolka postojano parkirantaka ve}e dve godini pred O.U. Krume Ke-peski. Kamionot e realna opasnost kako zapredizvikuvawe na zarazi, taka i za fizi-~ki povredi na u~enicite od u~ili{teto,taka i za lu|eto koi `iveat vo okolinata.

Ve}e vo pove}e navrati niz mediu-mite objavivte deka toj kamion zaedno soostanatite havarisani vozila vo op{tina-ta }e se otsranat. Vreme e kone~no da pre-minete od zborovi na dela. Postojano za sene{to objavuvate najavi, a od niv nema ni-kakva realizacija. Dobar primer e postavu-vaweto na legnati policajci niz op{tina-ta za koi vo dve godini napravivte bezbrojnajavi, a od niv nema ni edna postavena.

Se nadevam }e imate doblest i ovojpat }e ja zavr{ite obvrskata i }e go ot-sranite kamionot koj potsetuvam e posta-ven pred O.U. Krume Kepeski, na agolot naul. Debarska i Dimo Haxi Dimov 66. Da nedojde da imate u{te eden izgovor deka na-skoro nema da vi odgovaraat vremenskiteuslovi za da prevzemete ne{to.

Pozdrav,Robert Jovanov

Odgovor: Op{tinata nema pravo daizrekuva mandatni kazni na nepravilnoparkiranite vozila, tuku toa e zada~a naMVR. Op{tinata mo`e samo da inicira doMVR {to i e napraveno tokmu za ovoj slu~aj.

Po~ituvani,

Se izvinuvam {to vaka vi se obra}am,no direkno sum zagrozen od lizgali{tetona ul. Sava Kova~evi} br. 6. Postoe~kiotpotporen yid, iako e potpren od va{a stra-na povtorno e ispukan i po~nuva da pravimev pa ima opasnost od novo lizgawe i ru-{ewe na yidot, so toa imam direktna opas-nost po zagrozuvawe na li~niot imot, po-to~no ku}ata, a da ne naveduvam deka posto-jano vo ku}ata `ivee dvegodi{no dete. Kakone bi do{lo do nesakani posledici po niko-go najitno ve molam va{ite ekipi daizlezat na teren i da po~nat so sanacija iizgradba na potporniot yid. Druga opasnostse javuva od postoe~kata kanalizacija kojapominuva pod ulica 6 koja {to isto taka voovoj moment e dodatno opteretena i imaopasnost da prsne i da napravi havarija.

Isto taka ve molam da vo najkratokmo`en rok mi odgovorite {to planirate,od koga }e otpo~nete so sanacijata.

Slav~e VojnevskiTehni~ki Sekretar na Fudbalskata Reprezentacija na Makedonija.

Odgovor: Za ovoj slu~aj na{ata in-spekcija napravi uvid, pritoa formiranae komisija koja intenzivno raboti na pro-ektot za sanacija.

* * *Zdravo,

Jas sum eden gra|anin od naselbataPripor koja e pod nade`nost na op{tinaKisela Voda. Imam nekoj zabele{ki i pred-lozi i sepak sakam da dobijam nekoi infor-macii. Me interesira poto~no za avtobus-kiot prevoz vo nas. Pripor, ureduvaweto sourbani parkovi, institucii, poplo~uvawena trotoarite rekonstrukcija na ulicataSava Kova~evi}, pa dokolku ste vo mo`nostpi{ete mi preku e-mail za planot i real-izacijata okolu naselba Pripor. Za avto-buskiot prevoz na avtobusot 24 sakam dadadam eden predlog vo korist na site, bidej-}i 24 odi mnogu retko do novata poslednaavtobuska stanica vo Pripor pa dokolkuima mo`nost da bidat pozastapeni do Pri-por. Sepak ovde `ivee posiroma{en narod.

Potoa za trotoarite koi se iskopanii se celi so kamewa, dali ima plan za re-konstrukcija so plo~ki kako sekade vo dru-gite op{tini istoto da se napravi i vo K.Voda? Nema nitu klupi nitu nekakva fon-tana za da se napie{ voda. Sepak Pripor enova naselba vo koja `iveat novodoselenigra|ani koi `iveele vo pourbani sredini.Bidej}i izgradbata e vo rast vo nas.Pripor so toa i op{tinata e vo pozitivabi bilo ubavo i malku op{tinata da inve-stira vo nas. Pripor. Isto taka i glavna-ta ulica e {iroka no na kraevite e cela sodupki. Krpewata ne sreduvaat ni{to, morada se napravirekonstrukcija.

Prijatno,

Odgovor: Ne vi e to~na konstatacija-ta deka vo Pripor ne e ni{to napraveno votekot na poslednite 18 meseci. Na primer:za prv pat vo Pripor e napravena nova av-tobuska stanica. Za redovnost na avtobu-sot br. 24 intenzivno se inicira do nad-le`nite vo JSP. Asfaltirani se pove}eulici, osvetluvaweto e daleku pokvalitet-no od drugite godini, staveni se branicipred O.U. Krume Kepeski a vo tek e i izra-botka na niz adrugi proekti koi mnogu sko-ro }e bidat realizirani. Da ne zaboravimedeka op{tinata ima 14 mesni zaednici aPripor e samo edna od niv.

KISELA VODA14 OP[TINSKI VESNIK

B L I C

www.kiselavoda.gov.mk

www.kiselavoda.gov.mk

Nov parking - pred Op{tinata.

Vo tenisot golem prob-

lem se finasiite. Mno-

gu e te{ko da se najdat

sponzori, zatoa i mnogu

talentirani teniseri

se otka`uvaat od ovoj

sport

Sne`ana STEFANOVSKA

Pred 14-et godini za prv patstapna na teniskite tereni vo Ma-kedonija. Trenerite vo nego ved-na{ prepoznaa golem talent. Sostraoten servis gi uni{tuva nade-`ite na negovite protivnici de-ka mo`at da storat ne{to pove}e.Site ovie kvaliteti go krasat 24-godi{niot teniski reprezentati-vec na Makedonija, Dimitar Gra-bulovski. Za svoite po~etoci votenisot Dime veli:

- Tenis po~nav da treniramsosema slu~ajno. Koga napolniv 10godini re{iv da po~nam da se za-nimavam so fudal. Za `al, go po-gre{iv terminot, odnosno otidovna krajot na sezonata. Normalnotreba{e da po~ekam do startot naslednata sezona da stanam ~len nafudbalskiot klub Vardar, no bi-dej}i ne mi se ~eka{e, vo Gradski-ot Park gi zabele`av tenskitetereni na “Jug” i ve}e naredniotden so reket i tenisko top~e japo~nav mojata teniska kariera.

So teniskata reprezentaci-ja na Makedonija, letovo napravi-vte golem uspeh. Od tretata uspe-avte da se plasirate vo prvata ev-roafrikanska zona. Kolkav e tvo-jot pridones vo golemiot uspeh namakedonskata reprezentacija?

- Mojot pridones vo ovaa po-beda i ne e tolku golem. Vo ram-kite na site natprevaruvawa odi-grav eden natprevar protiv Nor-ve{ka {to go zagubiv, no za sre}aovoj rezultat ne vlijae{e nakone~niot rezultat.

Se nadevam

deka }e dobijam {ansa

Dali na 6-ti april, idnatagodina, na doma{en teren trebada o~ekuvame pobeda nad Slova-~ka?

- Sportski e da se nadevame.Jas sum re~isi siguren deka }e gopovtorime uspehot od minatotoleto. So podgotovki startuvameu{te sega, pa kolku sme uspeale dase podgotvime }e ka`e kone~niotrezultata naprolet, tokmu protivselekcijata na Slova~ka.

Vo ramkite na minatiot tur-nir ne dobi {ansa da se doka`e{,iako be{e vo sostavot. Ja o~eku-va{ li tvojata {ansa tokmu pro-tiv Slova~ka?

- Pa, se nadevam deka }edobijam {ansa, no kako {toka`av predmalku, moram dobro dase podgotvam i da ja opravdam do-verbata na mojot trener, sekakoako ja dobijam.

Kolku e perspektiven teni-sot vo Makedonija, ima li inte-res za ovoj sport?

- Interes ima, no golem pro-blem se finasiite. Mnogu e te{-ko da se najdat spozori, zatoa imnogu talentirani teniseri seotka`uvaat od ovoj sport.

[to e so tebe, ima{ li tisponzor, dali Teniskata federa-cija na Makedonija investira votebe?

- Sega zasega nemam sponzor,a {to se odnesuva do Teniskatafederacija na Makedonija doseganemam dobieno nikakva pomo{ odniv. Se nadevam deka vakviot stavna Federacijata vo idnina }e sesmeni.

Kolku se poseteni teniskiteurniri vo Makedonija?

- Poseteni se samo reprezen-tativnite turniri. Za toa mo`eda posvedo~i i golemata posete-nost na letniot turnir, koga ja iz-vojuvavme golemata pobeda. Naovoj turnir ima{e golem broj qu-biteli na tenisot koi, za `al,ostanaa pred terenite, bidej}istadionot be{e ispolnet do po-sledno mesto. Eve eden apel donadle`nite da izgradat eden ubavteniski stadion vo koj }e ima me-sto za site vistinski qubiteli naovoj sport.

@iveam vo edna od

najubavite naselbi

vo Skopje

Dosega ima{ osvoeno dve ti-tuli dr`aven {ampion vo poedi-ne~na konkurencija i 4-5 titulivo dvojki. Ima{ li dobieno ne-koi drugi priznanija?

- [to se odnesuva do tenisotsega zasega moram da se zadovolamsamo so ovie priznanija. Vo idni-na se nadevam deka }e gi ima mno-gu pove}e. I pokraj toa {to se re-{iv za tenisot ne go zaboravivfudbalot, pa pred dve godini naturnirot vo mal fudbal “Sokol”ja osvoiv titulata za najdobarfudbaler.

Kolku gi sledi{ drugitesportovi. Ima{ li nekoj klub{to posebno ti zna~i?

- Gledam fudbal, sakam spo-rtsko oblo`uvawe i go sakam In-ter. Golem fan sum na ovoj klub.Pokraj fudbalot sledam i ko{ar-ka, najmnogu zaradi mojot drugarRiste Stefanov.

Na site fudbaleri `elba ime da nastapuvaat vo nekoe silnoprvenstvo, ko{arkarite sakaat dastanat del od NBA ligata, dali tisebesi vo idnina se gleda{ na si-lno tenisko natprevaruvawe kako{to e Grend Slem turnirot?

- Sekako deka sakam vo idni-na da stanam del od Grend Slemturnirot i pred sebe da imam pro-tivnik kako Federer, no za toarealno }e treba mnogu rabota.

S¢ u{te e rano da se “pen-zionira{“, no kade se gleda{ voidnina?

- Veruvam deka po zavr{uva-weto na mojata igra~ka kariera}e ostanam vo tenisot kako tren-er. Pokraj ulogata na trener sebe-si vo idnina se zamisluvam i kakouspe{en ekonomist.

Ka`i ni ne{to pove}e zatvojot privaten `ivot. Kolku

vreme ima{ za prijatelite i dalikako sekoj mlad ~ovek ~esto gi po-setuva{ skopskite diskoteki?

- Imam vreme za moite prija-teli. Mnogu ~esto sum vo dru-{tvo na kolegite od reprezenta-cijata i moite dvajca drugariMartin i To{e. [to se odnesuvado ve~ernite izleguvawa, sekoga{koga imam vreme gi posetuvamdiskotekite. Vo posledno vremese otvorija pove}e no}ni klubovi,sega gradot vistina nudi dobrazabava.

Ti si `itel na naselbataKisela Voda. Kakov e `ivotot voovaa naselba?

- Slobodno mo`am da ka`amdeka Kisela Voda e edna od naju-bavite naselbi vo Skopje. Stanu-va zbor za prekrasna sredina kojaizobiluva so mnogu ubavini. Mo-ram da potenciram deka sum po-sebno zadovolen od dosega{natarabota na gradona~alnikot XorxeArsov koj sekoj den pridonesuva ionaka ubavata naselba da staneu{te poubava i pourbanizirana.Smetam deka site drugi gradona-~alnici treba da go sledat nego-viot primer.

Dimitar Grabulovski, teniski reprezentativec na Makedonija

FEDERER OD KISELA VODA

S P O R T

REKLAMIRAJTE SE PRED 60.000 GRA\ANI