ekonomika in podjetniŠtvo · 2020. 10. 12. · kalkulacija treh vrst masaž ..... 14 2.2.2...

EKONOMIKA IN

PODJETNIŠTVO

Priročnik za vaje

mag. Maja Urlep

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor mag. Maja Urlep

EKONOMIKA IN PODJETNIŠTVO – priročnik za vaje

EKONOMIKA IN PODJETNIŠTVO, PRIROČNIK ZA VAJE

mag. Maja Urlep

Strokovno pregledala: mag. Vanja Kaiser, univ. dipl. ekon.

Lektorirala: Barbara Vindiš, profesorica slovenščine

8. dopolnjena izdaja

-- izvodov

Maribor, OKTOBER 2020

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Univerzitetna knjižnica Maribor

URLEP, Maja

Ekonomika podjetja : priročnik za predavanja in vaje / Maja

Urlep. - 8. dopolnjena izd. - Maribor : Višja strokovna šola

za gostinstvo in turizem, 2020

ISBN

COBISS.SI-ID

Gradivo je avtorsko delo. Šola ga je izdala v interne namene kot opomnik in pripomoček

študentom za orientacijo pri usvajanju predpisane snovi. Reproduciranje in razmnoževanje

delov ali celote gradiva je dovoljeno le v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah

(ZASP, Ur. l. RS, št. 94/2004).



KAZALO

1 STROŠKI ........................................................................................................................... 1

1.1 Povezave....................................................................................................................... 1

1.2 Dopolnite besedilo....................................................................................................... 1

1.3 Habakuk – wellness ...................................................................................................... 2

1. 4 Izračun stroškov masaž ............................................................................................... 2

1.5 Izračun stroškov oddaje apartmajev za 4 osebe ........................................................... 3

1.6 Izračun stroškov depilacije ........................................................................................... 5

1.7 Stroški podjetja Turist .................................................................................................. 6

1.8 Stroški hotelskih storitev .............................................................................................. 6

1.9 Določitev stroškov na grafu ........................................................................................ 6

1.10 Točka preloma v fitnes studiu .................................................................................... 7

1.11 Točka preloma za pedikuro ........................................................................................ 8

1.12 Stroški rekreacijskega centra ..................................................................................... 9

2. KALKULACIJA LASTNE CENE .................................................................................. 10

2.1 Preprost delitveni obračun .......................................................................................... 10

2.1.1 Kalkulacija proizvodnje kozmetičnega stola ....................................................... 11

2.1.2 Kalkulacija masaže z blatom iz alg na mesec .................................................... 11

2.2 Kalkulacija s pomočjo pogojnih enot ......................................................................... 12

2.2.1. Kalkulacija treh vrst masaž ............................................................................... 14

2.2.2 Kalkulacija aerobike ali pilatesa v wellness rekreacijskem centru ..................... 15

2.3 Lastna cena z dodatki ................................................................................................. 16

2.3.1 Kalkulacija v wellness centru ............................................................................. 19

2.3.2 Kalkulacija lepotnega programa za neveste, anticelulitnega programa, lepotnega

programa za moške....................................................................................................... 19


programa za moške - nadaljevanje ............................................................................... 20

2.4 Kalkulacija zožene lastne cene po variabilnih stroških .............................................. 21



2.4.1 Kalkulacija kopanja, masaž, savn in fitnesa ........................................................ 23

2.4.2. Kalkulacija opreme za wellness storitve ............................................................ 23

3 AMORTIZACIJA ............................................................................................................ 25

3.1 Amortizacija opreme za wellness ............................................................................... 26

3.2 Amortizacija stroja za kavitacijo ................................................................................ 27

3.3 Amortizacija stroja za limfno drenažo ....................................................................... 27

3.4 Amortizacija bazenov ................................................................................................. 27

3.5 Amortizacija opreme za fitnes studio ......................................................................... 28

3.6 Amortizacija kozmetičnega salona............................................................................. 29

4 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA S KAZALNIKI ............................................... 30

4.1 Kazalnik dobičkonosnosti (rentabilnosti, donosnosti, profitne mere)........................ 30

4.1.1 Izračun rentabilnosti v welness centru. ............................................................... 31

4.1.2 Izračun rentabilnosti v hotelu Grič ...................................................................... 31

4.2 Kazalnik gospodarnosti ali ekonomičnosti ................................................................ 32

4.2.1 Izračun ekonomičnosti fitnes studia .................................................................... 32

4.2.2 Izračun gospodarnosti v hotelu Grič ................................................................... 33

4.3 Kazalniki financiranja ................................................................................................ 33

4.3.1 Izračun kapitalske pokritosti osnovnih sredstev.................................................. 35

4.3.2 Izračun stopenj financiranja v hotelu Grič .......................................................... 35

4.4 Kazalniki plačilne sposobnosti ................................................................................... 36

4.4.1 Izračun likvidnosti za hotel Grič ......................................................................... 37

4. 4.2 Izračun likvidnosti za frizerski salon ................................................................. 37

4.5 Kazalnik produktivnosti dela ..................................................................................... 38

4.5.1 Izračun produktivnosti v hotelu Grič .................................................................. 38

4.6 Izračun stroškov nege obraza za moške ..................................................................... 38

4.7 Rekreacijski fitnes center Urška d.o.o. ....................................................................... 40

4.8 Hotel Garni d.o.o. ....................................................................................................... 43



5 TRG IN KONKURENCA ................................................................................................ 46

5.1 Pojmi in njihove opredelitve ...................................................................................... 46

5.2 Spremembe tržnega ravnovesja na primeru turizma v Grčiji - .................................. 47

5.3 Tržno ravnovesje za program zdravo življenje .......................................................... 48

5.4 Tržno ravnovesje za frizerske storitve ....................................................................... 48

5.5 Tržno ravnovesje Valentinove večerje ....................................................................... 48

5.6 Spremembe tržnega ravnotežja .................................................................................. 49

6 VODENJE ........................................................................................................................ 51

7 PROJEKTNA NALOGA ................................................................................................. 54

8 LITERATURA ................................................................................................................. 56


OSNOVE EKONOMIKA PODJETJA – priročnik za predavanja

PREDAVANJA

EKP 5 kreditnih točk

Predavanja (neobvezno, a priporočljivo) in vaje (obvezno v 80%), projektna naloga

Uporaba spletne učilnice

Literatura EIP:

• Osnove ekonomike podjetja; Urlep

• Osnove ekonomike in podjetništva – gradivo za predavanja in vaje 2019/2020; Urlep

• Projektni menedžment – gradivo; Klemenčič, Oswald

• Organizacija in mendžment podjetja; Grintal

• Dodatna gradiva v spletni učilnici; Urlep

Struktura ocene pri predmetu EIP

• Izpit pisno 60% ocene, projektna naloga naloga 20% ocene in testi v moodlu 20% ocene

Pogoj za pristop k izpitu:

• Študent mora opraviti vaje (če manjka, vaje reši doma in jih predstavi naslednjič),

• opraviti mora tudi skupinsko delo; Projektna naloga s predstavitvijo, kar predstavlja 20%

ocene.

• Rešiti mora vsaj dva testa v spletni učilnici nad 80% uspešno– pred vsako prijavo na

izpit.

Minimalni standardi znanj za pozitivno oceno (6) (opišite):

• Opravi projektno nalogo in doseže vsaj 10 %, kjer prikaže osnovno znanje o vodenju

projektov in njihovi organizaciji

• Reši vsaj dva testa v moodlu nad 80 % uspešno

• Pozna in razume osnovne ekonomske termine ekonomike podjetja (proizvodnja,

proizvodni dejavniki, prihodek, strošek, poslovni izid, akumulacija in amortizacija)

• Pozna stroške v podjetju in jih zna izračunati z enostavnimi matematičnimi operacijami

– seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje

• Zna izračunati kazalce uspešnega poslovanja in jih interpretirati

• Pozna in uporablja osnovno strukturo bilance stanja in poslovnega izida

• Pozna osnovne davke in prispevke, ki jih podjetje plača

• Razume koncept bruto in neto plače, obresti, najemnine

• Pozna koncept trga, konkurence, ponudbe in povpraševanja

http://e.vsgt-mb.si/course/view.php?id=17



PRIROČNIK ZA VAJE

EKONOMIKA IN PODJETNIŠTVO

mag. Maja Urlep



1

1 STROŠKI

1.1 Povezave

1 stroški A Stroški dodatno proizvedene enote

2 stalni stroški B Povprečni stroški so najmanjši.

3 spremenljivi stroški C V denarju ovrednotena poraba proizvodnih

dejavnikov

4 mejni stroški D Niso odvisni od količine proizvodnje.

5 prihranki obsega E Ob povečevanju proizvodnje se večajo.

6 optimalna količina proizvodnje F Zmanjšanje povprečnih stroškov zaradi

povečevanja količine proizvodnje

1.2 Dopolnite besedilo

Proizvodne stroške delimo na ___________, ki so neodvisni od količine proizvodnje, in

____________________, ki se ob večji proizvodnji večajo. Prirastek spremenljivih stroškov

zaradi proizvodnje dodatne enote proizvoda so ________________ stroški. Če celotne

stroške delimo s številom proizvodov, dobimo ________________ stroške. Le-ti se sprva

_______________, ker se _____________ stroški porazdelijo na čedalje večje število

proizvodov in podjetje izkorišča prednosti _______________ proizvodnje. Ko so povprečni

stroški najmanjši, podjetje doseže __________________ količino proizvodnje. Tu se

_________________ obsega izčrpajo in stroški na enoto proizvoda se začnejo

__________________ .



2

1.3 Habakuk – wellness

Na osnovi prikazanega filma razmislite s katerimi stroški se srečujejo v Wellness programu

hotela Habakuk Maribor. Stroške tudi razvrstite med stalne in spremenljive, posredne in

neposredne.

TABELA 11: STROŠKI V HABAKUKU – WELLNESS PROGRAM

STROŠKI STALNI SPREMENLJIVI POSREDNI NEPOSREDNI

1. 4 Izračun stroškov masaž

V tabeli so prikazani znani podatki o celotnih variabilnih stroških pri različnih obsegih masaž

obraza in celotnih fiksnih stroških popolnega konkurenta:

TABELA 2: MASAŽE

ŠTEVILO

IZDELIKOV

(Q)

CELOTNI

VARIABILNI

STROŠKI (VC)

CELOTNI

FIKSNI

STROŠKI

(FC)

CELOTNI

STROŠKI

(TC)

MEJNI

STROŠKI

(MC)

POVPR.

STROŠKI (AC)

0 0

185

10 45

20 77

30 92

40 110

50 138

60 187

70 295

80 469



3

a) Izračunajte in v tabelo vpišite znesek celotnih fiksnih stroškov (FC), celotnih stroškov

(TC), mejnih stroškov (MC) in povprečnih stroškov (AC).

b) Skicirajte variabilne in povprečne variabilne stroške ter navedite, kaj je za njih značilno.

c) Katera količina masaž je za podjetje najugodnejša? Zakaj?

d) Podjetje prodaja masažo ceni 12,8€, saj pri tej ceni maksimira dobiček. Izračunajte

mesečni dobiček podjetja, če opravijo 70 masaž.

1.5 Izračun stroškov oddaje apartmajev za 4 osebe

Podjetje je ob različnem obsegu proizvodnje in danih cenah dosegalo različne stroške za

vsak naslednji oddani apartma, kot so prikazani v tabeli:

TABELA 3: IZRAČUN STROŠKOV TURISTIČNEGA PODJETJA

Število

apartmajev

za 4 osebe

Celotni

stroški

Celotni

fiksni

stroški

Celotni

variabilni

stroški

Povprečni

stroški

Povprečni

variabilni

stroški

Mejni

stroški

Prihodki

Q TC FC VC AC AVC MC TR

0 40 -

1 20

2 30

3 60

4 100

5 120

6 150



4

a) Za vsak naveden obseg proizvodnje izračunajte in v tabelo vpišite manjkajoče stroške

b) Prodajna cena apartmaja na noč je 100€. Izračunajte prihodke za posamezno nočitev.

c) Skicirajte celotne stroške, mejne stroške in fiksne stroške.

e) Ekonomska teorija trdi, da v popolni konkurenci ponudnik maksimira dobiček, če prodaja

tisto količino, kjer so mejni stroški enaki prodajni ceni. Katera količina je to? In izračunajte,

če trditev drži za našega konkurenta.

Število

apartmajev za

4 osebe

Mejni

stroški

Celotni

prihodki

Celotni

stroški

Dobiček

Q MC TR TC dobiček

0 -

1 20

2 30

3 60

4 100

5 120

6 150

f) Prodajna cena pa seveda vključuje tudi davek. Izračunajte prodajno ceno z 22% davkom

na dodano vrednost. Po kakšni ceni torej podjetje trži apartmaje?



5

g) Ker se vhodni in izhodni DDV poračunani, izračunajte koliko je neto dobiček po odbitem

davku 19 %. Dobiček bi si podjetnik rad izplačal – zato mora poravnati še 25% davek na

neto dobiček. Koliko denarja dobička si lahko izplača in kolikšen delež dobi država?

1.6 Izračun stroškov depilacije

TABELA 4: IZRAČUN STROŠKOV DEPILACIJ

Količina

depilacij/dan

Celotni

stroški

0 15,0

1 20,0

2 26,5

3 28,5

4 21,0

5 38,5

6 49,0

Za koliko se povečajo stroški, če v salonu povečajo število depilacij iz 3 na 4?

Koliko znaša povprečni variabilni strošek dveh depilacij?

Tržna cena depilacije je 30€. Koliko depilacij morajo dnevno narediti, da s prihodki

presežejo stroške?

Koliko so stalni stroški na mesec v podjetju

(20 delovnih dni)?

Koliko stroškov povzročijo 4 depilacije?

Koliko znaša lastna cena ene depilacije, če

jih dnevno naredijo 5?



6

1.7 Stroški podjetja Turist

Iz podatkov v tabeli lahko ugotovimo, da za podjetje Turist velja, da so njihovi stalni stroški

_____________ Kaj je značilno za stalne stroške v podjetju?

TABELA5: IZRAČUN STROŠKOV

Kolikšen znesek fiksnih in variabilnih stroškov znese na potnika, če se izleta udeleži 40

potnikov?

Podjetje želi imeti 15€ dobička po posameznem potniku, če trži 30 aranžmajev. Izračunajte

prodajno ceno za aranžma brez DDV in z DDV (22%).

1.8 Stroški hotelskih storitev

Celotni stroški 150 hotelskih storitev znašajo 13.850 EUR. 35% stroškov obstaja, tudi če

podjetje ne bi proizvajalo. To so ________________ stroški. Preostalih 65 % predstavljajo

_______________ stroški v vrednosti _______________ EUR.

1.9 Določitev stroškov na grafu

Količina (Q) Celotni stroški (TC) v

denarnih enotah

0 4.000

10 5.000

20 9.000

30 16.500

40 23.000

Koliko znaša lastna cena enega aranžmaja, če

imajo 30 potnikov?

Za koliko se povečajo stroški, če povečajo

število potnikov iz 20 na 30 ljudi?



7

1.10 Točka preloma v fitnes studiu

V fitnes studiu ponujate dva obiska na teden za 30€. V poslovnem letu ste ustvarili prihodke

od prodaje v višini 67.500 EUR in ugotovili variabilne stroške v skupni vrednosti 40.000

EUR ter fiksne stroške skupni vrednosti 14.000 EUR. Variabilni stroški obiska so 20€.

a) Izračunajte število obiskov fitnesa.

b) Kolikšna je lastna cena posameznega paketa (dva obiska na teden)?

c) S kakšnim dobičkom je poslovalo podjetje? Izračunajte na dva načina!

d) Izračunajte davek na dobiček (19%)

e) Kaj naredi preudaren podjetnik z dobičkom?

f) Kaj pa če si dobiček izplača? Izračunaj koliko dobička si lahko nakaže po odbitem davku

na izplačilo kapitalskih dohodkov.

d) Koliko paketov je potrebno prodati, da bo dosežena točka preloma?



8

1.11 Točka preloma za pedikuro

V wellness centru Habakuk izvajajo pedikuro po ceni 30 EUR. Za pedikuro je v mesecu

maju nastalo 765 EUR variabilnih stroškov in 180 EUR skupnih fiksnih stroškov. Variabilni

strošek ene pedikure je 17€. V Habakuku so v maju ustvarili 1.350 EUR prihodka od

pedikur.

a) Koliko pedikur so naredile zaposlene delavke?

b) Izračunajte lastno ceno (povprečni celotni strošek) ene pedikure.

c) Ali je prodajna cena za pedikuro ustrezna?

d) Koliko znaša DDV (22%) v prodajni ceni?

e) Izračunajte dosežen dobiček wellnesa za izvedbo pedikur.

f) Koliko pedikur mora podjetje narediti, da doseže točko preloma?



9

1.12 Stroški rekreacijskega centra

V rekreacijskem centru nastajajo različni stroški. Mesečno so vedno prisotni stroški za

električno energijo (60 EUR), najemnino za poslovne prostore (1.400 EUR), plače treh

zaposlenih (1.300 EUR za vsakega) in amortizacija (640 EUR). V marcu so nastali še stroški

telefona (50 EUR), drobnega inventarja (50 EUR), strošek za reklamo (2.300 EUR). Center

mesečno obišče 200 ljudi, ki za vadbo plačajo na mesec 50 EUR (2 obiska tedensko).

a) Izračunajte fiksne stroške, variabilne stroške in celotne stroške v podjetju.

b) Izračunajte lastno ceno za rekreacijo in variabilni strošek na rekreacijo.

c) Izračunajte mesečni poslovni izid podjetja.

d) Izračunajte, koliko ljudem mora podjetje prodati svoje storitve, da doseže točko preloma

v marcu.



10

2. KALKULACIJA LASTNE CENE

2.1 Preprost delitveni obračun

Primer:

3.000 tekalnih stez za fitnes letno povzroči 2.150.000 EUR stroškov. Od tega je materialnih

stroškov 850.000 EUR, stroškov plač 600.000 EUR, stroškov nakupa, prodaje in uprave

200.000 EUR in drugih splošnih stroškov, ki nastanejo pri izdelavi izdelka, 501.000 EUR.

Izračunajmo povprečne stroške proizvodnje in njeno stroškovno strukturo.

TABELA 6: PRIKAZ PREPROSTEGA DELITVENEGA OBRAČUNA S TABELO

Vrsta stroška Celotni stroški v

EUR

Količina Povprečni stroški =

lastna cena v EUR

Stroški materiala 850.000 3.000 283

Stroški dela 600.000 3.000 200

Stroški nakupa,

prodaje in uprave

200.000 3.000 67

Posredni stroški

izdelave izdelka

501.000 3.000 167

Skupaj 2.151.000 3.000

Lastna cena izdelka torej znaša ______ EUR stroškov. Če želi podjetje poslovati z

dobičkom, ob predpostavki, da proda vse izdelke, mora postaviti prodajno ceno višjo od

lastne cene izdelka, npr. 800 EUR.

Izračun dobička: dobiček = prihodki – stroški

(800 EUR x 3.000) – (717 EUR x 3.000) = 249.000 EUR DOBIČKA

Ta kalkulacija nas usmerja k podrobnejšemu spremljanju tistih vrst stroškov, ki imajo v

strukturi posebej pomemben delež (v prikazanem primeru npr. stroški materiala, saj

predstavljajo skoraj 40 % vseh stroškov).



11

2.1.1 Kalkulacija proizvodnje kozmetičnega stola

V podjetju Hellmut Ruck izdelujejo opremo za kozmetične salone. Izračunajmo lastno ceno

enostavnega vrtljivega stola, če jih v mesecu dni izdelajo 500. Materialni stroški znašajo

150€ za stol, mesečni strošek elektrike je 1000€, amortizacija 3000€ na mesec, za plače

40.000€. Mesečno nastanejo še stroški za drobni inventar 1000€, stroški režije (nabava,

uprave, nabave, prodaje in financiranja) 30.000€, mesečni obrok kredita 8000€ in najemnina

2.000€.

Izračunajte povprečno lastno ceno menija in razmišljajte po kakšni vrednosti naj podjetje

prodaja te stole, da bodo poslovali z dobičkom.

2.1.2 Kalkulacija masaže z blatom iz alg na mesec

V manjšem kozmetičnem salonu ponujajo posebne masaže. Izračunajmo lastno ceno

masaže, če jih v mesecu dni naredijo 40. Materialni stroški znašajo 10€ za masažo, mesečni

strošek elektrike je 60€, amortizacija 70€ na mesec, za lastnico salona je bruto plača 1500€.

Mesečno nastanejo v salonu stroški plačila SAZAS 40€, drobni inventar 50€, pranje perila

50€, stroški režije (nabava, voda, RTV, odvoz smeti….) 250€, mesečni obrok kredita 500€

in najemnina 800€.

V salonu to masažo ponujajo po ceni 70€. Ali je prodajna cena ustrezna?

Kaj lahko lastnica lokala naredi, da bo poslovala uspešneje.



12

2.2 Kalkulacija s pomočjo pogojnih enot

Ta kalkulacija je primerna kadar podjetja proizvajajo sorodne izdelke v istem tehnološkem

procesu in z istim materialom. Stroški izdelkov so v stalnem medsebojnem razmerju.

Izračun lastne cene poteka po naslednjih korakih:

1. Seštevek celotnih stroškov.

2. Določitev enakovrednostnega števila: izdelek B povzroči 20 % več stroškov kot izdelek

A:

enakovredno število: A = 1 in B = 1,2.

3. Določitev količine v pogojnih enotah:

količina izdelka x enakovrednostno število.

4. Seštevek vseh količin v pogojnih enotah.

5. Izračun stroška na pogojno enoto:

celotni stroški / skupna količina pogojnih enot.

6. Izračun lastne cene za vsak izdelek:

stroški na pogojno enoto x enakovrednostno število.

7. Izračun celotnih stroškov za posamezni izdelek:

strošek na pogojno enoto x količina v pogojnih enotah.

Primer kalkulacije s pomočjo pogojnih enot:

Restavracija 7 je znana po odlični hrani in postrežbi. Ponujajo tri menije mali, srednji in

veliki. Mali meni povzroča 15 % manj stroškov kot srednji meni, veliki meni pa 20 % več

stroškov kot srednji meni. V podjetju dnevno pripravijo 200 srednjih menijev, 120 malih

menijev in 80 velikih menijev.

Pregled stroškov:

● neposredni stroški materiala: 750 EUR

● neposredni stroški dela: 828 EUR

● splošni stroški izdelave dobrot: 310 EUR

● splošni stroški nabave, upravljanja in prodaje: 500 EUR



13

TABELA 7: PRIKAZ DELITVENE KALKULACIJE S POMOČJO POGOJNIH ENOT

Vrsta

izdelka

Količina v

naravnih

enotah

Celotni

stroški v

EUR

Enakovrednostno

število

Količina v

pogojnih

enotah

Strošek

na

pogojno

enoto

Lastna

cena v

EUR

srednji

meni

200

mali meni 120

veliki

meni

80

Skupaj

Potek kalkulacije po korakih:

Korak 1

Seštevek vseh stroškov: ___________ EUR (750 + 840 + 310 + 500)

Korak 2

Določitev enakovrednostnega števila:

srednji meni= _____

mali meni = ______ (– 15 %)

veliki meni = ______ (+ 20 %)

Korak 3

Določitev količine v pogojnih enotah:

200 x 1 = _____

120 x 0,85 = _____

80 x 1,20 = _____

Korak 4

Seštevek vseh količin v pogojnih enotah: 200 + 102 + 96 = ______

Korak 5

Izračun stroška na pogojno enoto:

Korak 2

Korak 3

Korak 6

Korak 7

Korak 1 Korak 4

Korak 5



14

2388 EUR / 400 = ________ EUR

Korak 6

Izračun lastne cene za vsak izdelek:

srednji meni= 1 x 6 EUR = ________ EUR

mali meni = 0,85 x 6 EUR = _____ EUR

veliki meni = 1,2 x 6 EUR = _____ EUR

Na osnovi kalkulacije zaključimo, da znašajo stroški priprave srednjega menija 6 EUR,

malega menija 5,1 EUR in velikega menija 7,2 EUR.

Korak 7 (ni nujno potreben izračun)

Izračun celotnih stroškov za posamezni izdelek: strošek na pogojno enoto x količina v

pogojnih enotah:

srednji meni= 200 x 6 EUR = 1200 EUR

mali meni = 102 x 6 EUR = 612 EUR

veliki meni = 96 x 6 EUR = 576 EUR

skupaj = 2.388 EUR

2.2.1. Kalkulacija treh vrst masaž

V kozmetičnem salonu Afrodita d.o.o. ponujajo tri vrste masaž: masaža obraza, vratu in

dekolteja (20 min), masaža hrbta (30 min) in klasična masaža telesa (60 min). Masaža obraza

povzroči 60% manj stroškov kot masaža celega telesa, Masaža hrbta pa povzroči 40% manj

stroškov kot masaža celega telesa. Materialni stroški znašajo 100€ na mesec, mesečni strošek

elektrike je 70€, amortizacija 80€ na mesec, za lastnico salona je bruto plača 2.000€.

Mesečno nastanejo v salonu stroški plačila SAZAS 40€, drobni inventar 50€, pranje perila

70€, stroški režije (nabava, voda, RTV, odvoz smeti….) 190€, mesečni obrok kredita 115€

in najemnina 750€.

Izračunajte lastno ceno za vsak izdelek.



15

TABELA 8: KALKULACIJA MASAŽ

MASAŽE Količina

v

naravnih

enotah

Celotni

stroški

v EUR

Enako-

vredno

število

Količina

v

pogojnih

enotah

Strošek

na

pogojno

enoto

v EUR

Lastna

cena

v

EUR

Prodajna

cena v

EUR

Dobiček

v EUR

Masaža

obraza

35 15

Masaža hrbta 40 20

Celotna

masaža

67 35

Skupaj

2.2.2 Kalkulacija aerobike ali pilatesa v wellness rekreacijskem centru

V rekreacijskem centru nudijo vadbo aerobike ali pilatesa 1x, 2x ali 3x tedensko. 2x tedenski

obisk povzroči za 10% več stroškov kot 1x tedenski obisk in 3x tedenski obisk za 20% več

stroškov kot 1x tedenski obisk. Stroški plač so mesečno 4.250€, najem prostora 3.700€,

amortizacija opreme 2.100, splošni stroški uprave, nabave, prodaje in financiranja 4.175.

TABELA 9: KALKULACIJA AEROBIKE IN PILATESA

Aerobika/pilates Količina

v

naravnih

enotah

Celotni

stroški

v EUR

Enako-

vredno

število

Količina

v

pogojnih

enotah

Strošek

na

pogojno

enoto

v EUR

Lastna

cena

v

EUR

Prodajna

cena v

EUR

Dobiček

v EUR

3x tedensko 170 50

2x tedensko 150 40

1x tedensko 200 30

Skupaj



16

2.2.3 Kalkulacija make up-a

Beauty center v Habakuku nudi strankam različne vrste make upa. Ličenje po negi je

osnovno. Dnevno ličenje povzroči 40% več stroškov, svečano ličenje pa 80% več stroškov,

kot ličenje po negi obraza.

TABELA 10: KALKULACIJA MAKE-UP

MAKE UP Količina

v

naravnih

enotah

Celotni

stroški v

EUR

Enako-

vredno

število

Količina

v

pogojnih

enotah

Strošek

na

pogojno

enoto

v EUR

Lastna

cena

v

EUR

Prodajna

cena v

EUR

Dobiček

v EUR

Ličenje po

negi

30 10

Dnevno

ličenje

40 19

Svečano

ličenje

50 29

Skupaj 1.408

2.3 Lastna cena z dodatki

Kalkulacija z dodatki se uporablja, kadar podjetje proizvaja različne izdelke – izdelki niso

primerljivi med seboj, so stroški deljeni na indirektne in direktne stroške. Stroški, za katere

vemo, kdo jih je povzročil in v kakšni višini (direktni ali neposredni stroški), so že

razporejeni na stroškovne nosilce. Ker pa v podjetju nastajajo tudi indirektni (posredni,

splošni) stroški, jih moramo porazdeliti na stroškovne nosilce po določenih kriterijih ali

ključih.

Za izračun lastne cene uporabljamo naslednje korake:

1. Izdelki povzročajo neposredne in posredne (splošne) stroške: seštevek vseh neposrednih

stroškov; po izdelkih in skupaj.

2. Izračun ključa; ključ = posredni stroški/neposredni stroški.

3. Splošne (posredni) stroške je potrebno razdeliti med izdelke s pomočjo ključev

4. Izračun skupnih stroškov izdelka = neposredni stroški + posredni stroški.

5. Izračun lastne cene = skupni stroški izdelka/ količino izdelka

6. izračun dobička = (prodajna cena – lastna cena) x količina



17

Primer za Restavracijo 7:

V restavraciji 7 dnevno pripravijo 120 malih menijev, 200 srednjih menijev in 80 velikih

menijev.

Neposredni stroški materiala za male menije znašajo 162 EUR.

Neposredni stroški plač za male menije znašajo 378 EUR.

Neposredni stroški materiala za srednje menije znašajo 300 EUR.

Neposredni stroški plač za srednje menije znašajo 700 EUR.

Neposredni stroški materiala za velike menije znašajo 138 EUR.

Neposredni stroški plač za velike menije znašajo 322 EUR.

Pri pripravi hrane in vodenju restavracije nastanejo še posredni stroški v vrednosti 400 EUR.

Izračunajmo lastne cene za pripravljene menije restavracije.

TABELA 11: PRIKAZ KALKULACIJE Z DODATKI

Korak 1 Korak 2 Korak 3 Korak 4 Korak 5

Izdelek Količina Prodajna cena

Neposredni

stroški

materiala

Neposredni stroški plač

Neposredni

stroški -

skupaj

Ključ Posredni stroški

Vsi stroški

Lastna cena

Dobiček

Mali

meni 120 7,40 € 162 € 378 €

Srednji

meni 200 8,60 € 300 € 700 €

Veliki

meni 80 9,80 € 138 € 322 €

400 €

Korak 1

Seštevek vseh neposrednih stroškov – po izdelkih in skupaj:

Mali meni: ______ EUR (162+378)

Srednji meni: ______ EUR (300+700)

Veliki meni: ______ EUR (138+322)

Skupaj: ___________ EUR (540+1000+460)

Korak 2

Izračun ključa: 400 EUR / 2000 EUR = ______



18

Korak 3

Določitev posrednih stroškov po posameznem izdelku:

Mali meni: 540€ x 0,2 = ______ EUR

Srednji meni: 1000€ x 0,2 = ______EUR

Veliki meni: 460€ x 0,2 = ______EUR

Skupaj: ______EUR

Korak 4

Izračun vseh stroškov po posameznem izdelku:

Mali meni: ______ EUR (540+108)

Srednji meni: ______ EUR (1000+200)

Veliki meni: ______ EUR (460+92)

Skupaj: ___________ EUR (648+1200+552)

Korak 5

Izračun povprečnih stroškov (lastne cene) izdelka:

Mali meni: ______ EUR (648/120)

Srednji meni: ______ EUR (1200/200)

Veliki meni: ______ EUR (552/80)

Korak 6

Izračun dobička:

Mali meni: ______ EUR (7,4 - 5,4) x 120

Srednji meni: ______ EUR (8,6 - 6) x 200

Veliki meni: ______ EUR (9,8 – 6,9) x 80

Skupaj: _______ EUR (240+520+232)



19

2.3.1 Kalkulacija v wellness centru

Wellness center ponuja tri vrste storitev masaže, depilacije in nege obraza. Na osnovi danih

podatkov izračunajte lastno ceno posamezne storitve

TABELA 12: KALKULACIJA MASAŽE, DEPILACIJE IN NEGE OBRAZA

Izdelek

Koli-

čina

na

mesec

Neposredni

stroški

porabe

materiala v

EUR

Neposredni

stroški dela

(plače) v

EUR

Neposre-

dni stroški

– skupaj v

EUR

Ključ:

Posred. s/

Neposr.s.

Posredni

stroški

poslovanja

v EUR

Vsi stroški

v EUR

Lastna

cena v

EUR

Masaža

50 230 800

Depilacija

50 50 800

Nega

obraza

65 410 800

SKUPAJ

2163


programa za moške

Wellness center trži tri pakete storitev; lepotni program za neveste, anticelulitni program,

lepotni program za moške. Za vsak program znaša neposredni strošek dela 2.000€,

neposredni strošek amortizacije in najema za vsak program 3.000 ter neposredni materialni

stroški za program neveste 3.000€, za anticelulitni program 7.000€ in za lepotni program za

moške 1.000€. Skupni posredni oz. splošni stroški poslovanja znašajo 13.000€. V mesecu

maju so prodali 30 programov za neveste po ceni 500€ za program, 40 anticelulitnih

programov po ceni 600€ za program in 50 neg za moške po ceni 300€ za program.

Izračunajte lastne cene posameznih programov in poslovni izid podjetja.



20

TABELA 13: KALKULACIJA PROGRAMA NEVESTE, MOŠKI, ANTICELULIT

Izdelek Količi

-na

Prodajn

a cena

Strošek

dela

Amortiz

acija in

najem

Mate-

rialni

stroš-ki

Neposredn

i stroški –

skupaj v

EUR

Ključ:

Posred. s

Neposr.s

.

Posredni

stroški

poslova-

nja v EUR

Vsi stroški v

EUR

Lastna

cena v

EUR

Dobiček

Neveste

Anti-

celulitni

program

Moški

SKUPAJ


programa za moške - nadaljevanje

Wellness center trži tri pakete storitev; lepotni program za neveste, anticelulitni program,

lepotni program za moške. Za vsak program znaša neposredni strošek dela 2.000€,

neposredni strošek amortizacije in najema za vsak program 3.000 ter neposredni materialni

stroški, ki so v januarju manjši za 30% kot meseca maja. Skupni posredni oz. splošni stroški

poslovanja znašajo še vedno 13.000€. Januarja je prodaja v kozmetičnem salonu za 30%

manjša kot meseca maja. Izračunajte lastne cene posameznih programov in poslovni izid

podjetja v tem mesecu.

TABELA 14: KALKULACIJA PROGRAMA NEVESTE, MOŠKI, ANTICELULIT

Izdelek Količi-

na

Prodajna

cena

Strošek

dela

Amortizacija

in najem

Mate-

rialni

stroš-

ki

Neposredni

stroški –

skupaj v

EUR

Ključ:

Posred. s

Neposr.s.

Posredni

stroški

poslova-

nja v

EUR

Vsi

stroški

v EUR

Lastna

cena v

EUR

Dobiček

Neveste

Anti-

celulitni

program

Moški

SKUPAJ



21

2.4 Kalkulacija zožene lastne cene po variabilnih stroških

Podjetje pri tej kalkulaciji pri oblikovanju lastne cene izdelka upošteva le povprečne

spremenljive stroške, povprečnih stalnih stroškov ne upošteva. Tako izračunana lastna cena

ni polna lastna cena, saj ne vsebuje stalnih stroškov. Logika kalkulacije po variabilnih

stroških izhaja iz narave stalnih in spremenljivih stroškov. Stalni stroški so neodvisni od

obsega poslovanja, medtem ko spremenljivi stroški nastanejo le, če podjetje proizvaja.

Kalkulacija po spremenljivih stroških nam tako omogoča, da vnaprej predvidimo, koliko se

bodo z večanjem proizvodnje povečali stroški. Kadar prodajamo izdelek, moramo z njegovo

prodajno ceno pokriti vse stroške in zaslužiti določen dobiček. Ker lastna cena izdelka

zajema le spremenljive stroške, moramo izračunati prispevek za kritje, ki lahko zajema

kritje stalnih stroškov ali stalnih stroškov in želen dobiček.

Koraki:

• Seštevek spremenljivih in stalnih stroškov

• Lastna cena = spremenljivi strošek / količina

• Prispevek za kritje = (Prodajna cena – spremenljivi stroški izdelka/enoto (LC)) x

količina

• Poslovni izid = prispevek za kritje - stalni stroški

Ta kalkulacija je ena najpogosteje uporabljenih kalkulacij, saj je enostavna, a zahteva

natančno uporabo.



22

Primer kalkulacije za zoženo lastno ceno po spremenljivih stroških v Restavraciji 7

TABELA 15: PRIKAZ KALKULACIJE ZA ZOŽENO LASTNO CENO PO SPREMENLJIVIH

STROŠKIH V EUR

Korak 1 Korak 2 Korak 3

Izdelek Količina Prodajna cena

Stroški materiala

VC

Stroški plač FC

Drugi stroški

VC

Stroški financiranja

FC

Fiksni stroški

skupaj

Variabilni stroški

skupaj

Zožena lastna

cena

Prispevek za

pokritje

Mali meni

120 7,40 € 162 € 378 € 76 € 32 €

Srednji

meni 200 8,60 € 300 € 700 € 168 € 32 €

Veliki

meni 80 9,80 € 138 € 322 € 60 € 32 €

POSLOVNI IZID = 2.488 EUR – 1.496 EUR = _______ EUR DOBIČKA

Korak 1

Izračun skupnih stalnih in spremenljivih stroškov po posameznem izdelku ter seštevek:

Npr. za mali meni: stalni stroški = 378 EUR + 32 EUR = _______ EUR

Spremenljivi stroški = 162 EUR + 76 EUR = _______ EUR

Korak 2

Izračun zožene lastne cene izdelka = izračun povprečnih variabilnih stroškov:

Npr. za mali meni: 238 EUR / 120 = _______ EUR

Korak 3

Izračun prispevka za kritje za vsak izdelek in vso proizvodnjo skupaj:

Npr. mali meni: (7,40 EUR – 1,98 EUR) x 120 = _______ EUR

Prispevek za kritje pri malem meniju je ustrezno velik, saj pokriva vse stalne stroške in

prinaša dobiček (650,40 EUR – 410 EUR = 240,40 EUR dobička pri prodaji malih menijev).

Tudi skupni prispevek za kritje (2.488 EUR) omogoča podjetju poslovanje z dobičkom, saj

znašajo skupni stalni stroški 1.496 EUR, torej podjetje posluje s _______ EUR dobička.



23

2.4.1 Kalkulacija kopanja, masaž, savn in fitnesa

V Wellness centru se dnevno spreminja program opravljanja storitev; ponujajo kopanje,

fitnes, masaže in savne.

TABELA 16: KALKULACIJA KOPANJA, MASAŽ, SAVN IN FITNESA

Storitev Prodajna cena v

EUR

Količina

Neposredni stroški

porabe

materiala v

EUR (VC)

Neposredni stroški

dela

(plače) v

EUR (FC)

Splošni stroški

uprave,

nabave

,

prodaje

v EUR (VC)

Stroški financiranj

a v EUR

(FC)

Skupaj spreme

-nljivi

stroški

(VC) v

EUR

Skupaj stalni

stroški

(FC) v

EUR

Lastna cena v

EUR

(AVC

)

Dobiček v EUR

brez

stalnih

stroškov

=

prispevek za

pokritje

Kopa-

nje 10 130 300 500 150 400

Fitnes 8 200 250 400 150 400

Masaž

e 45 50 820 700 200 400

Savne 12 100 740 300 260 400

Skupaj

a) Poslovni izid =

b) Ali lahko podjetje kratkoročno preživi s takim poslovanjem? Pojasnite.

c) Ali lahko podjetje s tem načinom poslovanja preživi na dolgi rok?

2.4.2. Kalkulacija opreme za wellness storitve

V podjetju Klafs proizvajajo opremo za wellness storitve. Zaradi spreminjanja obsega

proizvodnje podjetje ugotavlja zoženo lastno ceno za posamezni izdelek.

Na osnovi danih podatkov ugotovite, ali je podjetje poslovalo s pozitivnim poslovnim

izidom.



24

TABELA 17: KALKULACIJA OPREME ZA WELLNESS

Izdelek Prodajna

cena v

EUR

Količina Neposredni

stroški

porabe

materiala v

EUR (VC)

Neposredni

stroški dela

(plače) v

EUR (FC)

Splošni

stroški

uprave,

nabave,

prodaje v

EUR

(VC)

Splošni

stroški

financi-

ranja v

EUR

(FC)

Upošte-

vani

stroški

v EUR

Zožena

lastna

cena v

EUR

Prispevek

za

pokritje v

EUR

Infrardeča

savna 5.000 200 120.000 230.000 150.000 120.000

Dodatna

oprema za

savne

6.000 400 360.000 410.000 290.000 340.000

Masažna

kopalna

kad

5.500 350 340.000 390.000 200.000 225.000

Parna

savna 9.000 250 500.000 470.000 390.000 140.000

SKUPAJ

Poslovni izid =

2.4.3 Kalkulacija v wellness centru

Wellness center ponuja tri vrste storitev masaže, depilacije in nege obraza. Ker se obisk

mesečno spreminja izračunavajo v podjetju zoženo lastno ceno po spremenljivih stroških.

TABELA 18: KALKULACIJA VELNES STORITEV

Storitev Prodajna cena v

EUR

Koli-čina

Neposredni stroški

porabe

materiala v EUR (VC)

Neposredni stroški dela v

EUR (VC)

Splošni stroški

uprave,

nabave, prodaje

v EUR

(FC)

Stroški financiranja

v EUR (FC)

Skupaj spreme-

nljivi

stroški (VC) v

EUR

Lastna cena v

EUR

(AVC)

Dobiček v EUR brez

stalnih

stroškov= prispevek

za pokritje

Masaža 40 50 230 800 150 260

Depilacija 30 50 50 650 100 130

Nega

obraza 20 65 385 200 200 90

Skupaj

Izračun poslovnega izida



25

3 AMORTIZACIJA

Je v denarju izražena ______________ osnovnega sredstva

• Je strošek

• Časovno amortiziranje

• Funkcionalno amortiziranje

• Pomeni zbiranje denarnih sredstev

Primer časovne amortizacije

Podjetje kupi stroj po nabavni vrednosti 10.000 EUR (9.000 EUR je nabavna cena stroja +

1000 EUR odšteje podjetje za prevoz in montažo). Doba koristnosti stroja je 4 leta. Podjetje

uporabi enakomerno časovno amortizacijo, zato je letna amortizacijska stopnja 25 %

nabavne vrednosti, kar znaša 2.500 EUR letne amortizacije.

Sedanja vrednost stroja se izračuna:

Sedanja vrednost = nabavna vrednost - letna amortizacija.

V spodnji tabeli prikazujemo postopek amortizacije tega stroja.

TABELA 19: PRIMER ČASOVNE AMORTIZACIJE

Leto Nabavna vrednost Stopnja amortizacije Letna amortizacija Sedanja vrednost

1 10.000 EUR 25 % 2.500 EUR 7.500 EUR

2 10.000 EUR 25 % 2.500 EUR 5.000 EUR

3 10.000 EUR 25 % 2.500 EUR 2.500 EUR

4 10.000 EUR 25 % 2.500 EUR 0 EUR

100 % 10.000 EUR

Primer funkcionalne amortizacije

Podjetje kupi stroj po nabavni vrednosti 10.000 EUR (9.000 EUR je nabavna cena stroja +

1000 EUR odšteje podjetje za prevoz in montažo). Doba koristnosti stroja je 4 leta oziroma

s strojem lahko naredijo 1.000.000 izdelkov. V prvem letu so naredili 400.000 izdelkov (40

% proizvodnje), v drugem letu 300.000 izdelkov (30 % proizvodnje), v tretjem letu 100.000



26

izdelkov (10 % proizvodnje) in v zadnjem letu 200.000 izdelkov (20 % proizvodnje). V

spodnji tabeli prikazujemo postopek amortizacije tega stroja.

TABELA 20: PRIMER FUNKCIONALNE AMORTIZACIJE

leto Nabavna vrednost Stopnja amortizacije Letna amortizacija Sedanja vrednost

1 10.000 EUR 40 % 4.000 EUR 6.000 EUR

2 10.000 EUR 30 % 3.000 EUR 3.000 EUR

3 10.000 EUR 10 % 1.000 EUR 2.000 EUR

4 10.000 EUR 20 % 2.000 EUR 0 EUR

100 % 10.000 EUR

3.1 Amortizacija opreme za wellness

Hotel je kupil novo opremo za wellness po računu dobavitelja v vrednosti 105.000 EUR

EUR. Montaža opreme je znašala 5.000 EUR. Uporabite metodo enakomernega časovnega

amortiziranja in stopnjo amortizacije 20 %.

a) Izračunajte znesek letne amortizacije za nova osnovna sredstva.

b) Zapišite vrednost osnovnih sredstev v bilanci stanja po prvem letu uporabe.

c) V kolikšni vrednosti je obračunana amortizacija vplivala na izdatke motela?

d) V kolikšnem času bodo v podjetju amortizirali opremo?



27

3.2 Amortizacija stroja za kavitacijo

Kupili ste stroj za kavitacijo po računu dobavitelja v vrednosti 1.025 EUR. Ugotovili ste,

da ni odvisnih stroškov nabave. Napravo želite enakomerno časovno amortizirati v štirih

letih.

a) Izračunajte znesek letne amortizacije za napravo.

b) Pojasnite, ali je obračunana amortizacija v prvem letu poslovanja strošek za podjetje?

c) Kolikšna je neodpisana – sedanja vrednost stroja za kavitacijo po dveh letih uporabe?

3.3 Amortizacija stroja za limfno drenažo

Nabavna vrednost stroja je 2.150 EUR. Predvidevamo, da bo stroj naredil 3.000 limfnih

drenaž oziroma da ga bomo uporabljali 5 let.

a) Izračunajte amortizacijo po enakomernem časovnem načinu za prvo leto uporabe.

b) Izračunajte amortizacijo po funkcionalnem načinu za prvo leto uporabe, v katerem je bilo

narejenih 810 limfnih drenaž.

3.4 Amortizacija bazenov

Hotel je posodobil bazene po računu dobavitelja v vrednosti 330.600 EUR. Montaža

bazenov je znašala 900 EUR. Uporabite metodo enakomernega časovnega amortiziranja in

stopnjo amortizacije 10 %.



28

a) Izračunajte znesek letne amortizacije za nova osnovna sredstva.

b) Zapišite vrednost osnovnih sredstev v bilanci stanja po prvem letu uporabe.

c) V katero bilanco se beleži sedanja vrednost sredstev po enem letu uporabe in koliko znaša?

3.5 Amortizacija opreme za fitnes studio

Studio obratuje že dve leti. Iz bilance stanja in poslovnega izida lahko razberete naslednje

podatke:

BILANCA STANJA BILANCA POSLOVNEGA

IZDA SREDSTVA € OBVEZNOSTI DO

VIROV SREDSTEV

€ Prihodki od kapitala 25.250€

Dolgoročna sredstva 3.640 Kapital 3.840 Stroški dela 13.140€

Kratkoročna

sredstva

1.300 Obveznosti 1.100 Materialni stroški 7.863€

Odpisi vrednosti

(amortizacija)

780€

Drugi stroški 530€

POSLOVNI IZID

a) Izračunajte poslovni izid podjetja

b) V kateri bilanci najdete podatke o vrednosti opreme studia.

c) Koliko znaša sedanja vrednost opreme?



29

d) Koliko je znašala nabavna vrednost opreme ob odprtju studia?

e) Koliko je stopnja amortizacije opreme?

3.6 Amortizacija kozmetičnega salona

V bilancah kozmetičnega salona Afrodita d.o.o. lahko razberete, da imajo strošek

amortizacije 5.784€, sedanja vrednost dolgoročnih sredstev v podjetju pa je 42.416€ po enem

letu uporabe.

V kateri bilanci se nahaja podatek o amortizaciji?

V kateri bilanci in pod katero postavko se nahaja podatek o sedanji vrednosti sredstev v

podjetju?

Izračunajte nabavno vrednost dolgoročnih sredstev in stopnjo amortizacije.



30

4 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA S KAZALNIKI

4.1 Kazalnik dobičkonosnosti (rentabilnosti, donosnosti, profitne mere)

Dobičkonosnost izraža temeljno razmerje med določenim donosom (dobiček) in za to

potrebnimi vlaganji. Za izračun rentabilnosti potrebujemo tako bilanco stanja (podatki o

kapitalu) kot bilanco poslovnega izida (podatki o dobičku). Rezultate izrazimo v odstotkih

in nam koristijo kot temeljni kazalnik za analizo uspešnosti poslovanja, ki omogoča

odločitve o naložbah kapitala.

Rentabilnost = čisti dobiček obračunskega obdobja x 100

kapital

TABELA 21: Prikaz podatkov, ki jih je potrebno uporabiti za izračun kazalnika rentabilnosti

BILANCA STANJA NA DAN 31/12-2019 2019

SREDSTVA 56.800

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 26.800

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 29.800

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 56.800

A. KAPITAL 36.300

B. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 20.500

I. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 12.300

II: Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 8.200

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA od 01/01-2017 do 31/12-2017 v 000 EUR

1. Čisti prihodki od prodaje 89.000

2. Stroški blaga, materiala in storitev 50.300

3. Stroški dela 28.000

4. Odpisi vrednosti – amortizacija 1.560

5. Drugi poslovni in finančni odhodki 4.500

6. Bruto POSLOVNI IZID 4.640

7. Davek iz dobička (19%) 881.60

8. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 3.758,40



31

4.1.1 Izračun rentabilnosti v welness centru.

Podjetje je z 40.000€ vloženega kapitala ustvarilo 5.400€ čistega dobička v letu 2019.

Izračunajte rentabilnost oziroma donosnost vloženega kapitala.

4.1.2 Izračun rentabilnosti v hotelu Grič

Za hotel Grič so znani naslednji podatki; v podjetje je vloženo 2.125.000€ kapitala, 750.000

imajo obveznosti, vrednost dolgoročnih osnovnih sredstev pa je 1.150.000€. Zaposlenih je

25 ljudi. Iz bilance poslovnega izida je razvidno, da so prihodki v letu 2019 so znašali

1.420.000€, skupni stroški pa so znašali 1.250.000€.

Izračunajte dobiček podjetja.

Izračunajte donosnost tega hotela

Hotel Grič si je 300.000€ izposodil na banki po 6% obrestni meri za 10 let. Ali mu dosežena

stopnja donosnosti omogoča odplačevanje kredita



32

4.2 Kazalnik gospodarnosti ali ekonomičnosti

Ekonomičnost pomeni učinkovito pretvorbo inputov v outpute z vrednostnega vidika.

Ekonomičnost izraža razmerje med proizvedeno (in prodano) vrednostjo proizvedenih

izdelkov in stroški, ki so nastali pri proizvodnji teh izdelkov. Ekonomičnost lahko

izračunamo na različne načine. Podatke pridobimo iz bilance poslovnega izida.

Ekonomičnost =

vrednost

proizvodnje =

poslovni prihodki =

celotni prihodki

stroški poslovni odhodki celotni odhodki

Tabela 22: Prikaz podatkov, ki jih je potrebno uporabiti za izračun kazalnikov ekonomičnosti

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA od 01/01-2019 do 31/12-2019 v 000 EUR

1. Čisti prihodki od prodaje 89.000

2. Stroški blaga, materiala in storitev 50.300

3. Stroški dela 28.000

4. Odpisi vrednosti – amortizacija 1.560

5. Drugi poslovni in finančni odhodki 4.500

6. Bruto POSLOVNI IZID 4.640

7. Davek iz dobička (19%) 881.60

8. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 3.758,40

Ekonomičnost1=

prihodki

(čisti prihodki od prodaje 89.000.000 EUR)

odhodki

(stroški blaga 50,3 mio EUR + stroški dela 28 mio EUR + amortizacija 1,56 mio

EUR + drugi odhodki 4,5 mio EUR)

4.2.1 Izračun ekonomičnosti fitnes studia

Prihodki fitnes studia so 72.620 EUR, odhodki pa 60.500 EUR. Izračunajte ali so v podjetju

ravnali ekonomično? Za koliko % prihodki presegajo odhodke?



33

4.2.2 Izračun gospodarnosti v hotelu Grič





Izračunajte ekonomičnost podjetja.

4.3 Kazalniki financiranja

S kazalniki financiranja ugotavljamo, kolikšen delež virov sredstev v podjetju predstavlja

lastni oziroma tuji kapital, obenem ugotavljamo, v kakšni meri v podjetju z lastnim

kapitalom pokrivajo osnovna sredstva oziroma celotna dolgoročna sredstva. Večji kot je

delež kapitalske pokritosti, manj je podjetje zadolženo. Podatke za izračun plačilne

sposobnosti črpamo iz bilance stanja.

Stopnja financiranja iz lastnih sredstev = kapital

obveznosti do virov sredstev

Stopnja financiranja iz tujih sredstev = dolgovi

obveznosti do virov sredstev



34

Tabela 23: Prikaz podatkov, ki jih je potrebno uporabiti za izračun kazalnikov financiranja


SREDSTVA 56.800




A. KAPITAL 36.300


I. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 12.300

II: Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 8.200

Kapitalska pokritost osnovnih sredstev = kapital

osnovna sredstva

Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev = kapital

dolgoročna sredstva

Tabela 24: Prikaz podatkov, ki jih je potrebno uporabiti za izračun kazalnikov financiranja


SREDSTVA 56.800


I. Opredmetena osnovna sredstva 20.800

II. Neopredmetena sredstva 4.000

III. Dolgoročne finančne naložbe 2.000


I. Zaloge 9.000

II. Kratkoročne poslovne terjatve 13.200

III. Denarna sredstva 7.800


A. KAPITAL 36.300


a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 9.000

b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 11.500



35

4.3.1 Izračun kapitalske pokritosti osnovnih sredstev

Podjetje je v obračunskem obdobju ugotovilo čisti dobiček iz poslovanja v višini 28.700

EUR. Kapital je na koncu obračunskega obdobja pa 130.700 EUR. V istem podjetju so

opredmetena osnovna sredstva v višini 150.000 EUR.

Izračunajte in direktorju pojasnite kapitalsko pokritost osnovnih sredstev.

4.3.2 Izračun stopenj financiranja v hotelu Grič





BILANCA STANJA

POSTAVKA aktive € POSTAVKA pasive €

Dolgoročna sredstva € Kapital €

Kratkoročna sredstva € Obveznosti €

Izračunajte stopnjo financiranja iz lastnih in tujih sredstev.



36

4.4 Kazalniki plačilne sposobnosti

Plačilna sposobnost ali likvidnost podjetja je sposobnost podjetja, da poravna svoje

obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Na primer: podjetje mora dobavitelju 1. 12. 2008

plačati račun v vrednosti 50.000 EUR. Če ima na ta dan na voljo dovolj denarnih sredstev,

je plačilno sposobno. Podatke za izračun plačilne sposobnosti črpamo iz bilance stanja.

Koeficient likvidnosti (hitri) = likvidna sredstva (denarna sredstva)

kratkoročne obveznosti

Koeficient likvidnosti (pospešeni) = likvidna sredstva + kratkoročne terjatve

kratkoročne obveznosti

Če je količnik plačilne sposobnosti večji ali enak 1, potem je podjetje sposobno pokriti svoje

obveznosti, če pa je rezultat manjši od 1, podjetje ni plačilno sposobno.

Tabela 25: Prikaz podatkov, ki jih je potrebno uporabiti za izračun likvidnosti

1. BILANCA STANJA NA DAN 31/12-2019 2019

SREDSTVA 56.800


I. Opredmetena osnovna sredstva 26.800


I. Zaloge 9.000

II. Kratkoročne poslovne terjatve 13.200

III. Denarna sredstva 7.800


A. KAPITAL 36.300


1. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 9.000

2. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 11.500



37

4.4.1 Izračun likvidnosti za hotel Grič

Hotel Grič ima 12.060 EUR na računu pri banki in kratkoročnih obveznosti iz poslovanja

in financiranja do:

• Dobaviteljev 8.600 EUR;

• Državnih institucij 835 EUR;

• Banke za najeta posojila 3.600 EUR.

a) Izračunajte trenutno plačilno sposobnost hotela ali hitri koeficient.

b) Upoštevajte, da ima salon še 2.700 EUR kratkoročnih terjatev ter izračunajte pospešeni

koeficient.

c) Pojasnite plačilno sposobnost.

4. 4.2 Izračun likvidnosti za frizerski salon

Kratkoročne terjatve salona znašajo 2.300 EUR, na transakcijskem računu imajo 12.100

EUR. Frizer ima zaradi zadolženosti razen kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev v višini

8.806 EUR tudi kratkoročne obveznosti do banke v višini 4.120 EUR.

a) Izračunajte pospešeni koeficient likvidnosti frizerskega salona.

b) Izračunajte hitri koeficient likvidnosti ali trenutno likvidnost frizerskega salona.



38

4.5 Kazalnik produktivnosti dela

Kazalnik produktivnosti dela prikaže, koliko izdelkov naredi posamezni delavec v podjetju

v določenem času. Vrednosti prikaz produktivnosti izračunamo tako, da dobljeno količino

izdelkov pomnožimo s ceno izdelka.

Produktivnost

dela (fizično) =

število

izdelkov

Produktivnost dela

(vrednostno) =

število izdelkov x prodajna cena

število

delavcev

število delavcev

4.5.1 Izračun produktivnosti v hotelu Grič





Koliko znaša vrednostno izražena produktivnost dela?

4.6 Izračun stroškov nege obraza za moške

V tabeli so prikazani znani podatki o celotnih variabilnih stroških pri različnih obsegih

proizvodnje in celotnih fiksnih stroških popolnega konkurenta:

Tabela 26: Nega obraza za moške

ŠTEVILO

IZDELIKOV

(Q)

CELOTNI

VARIABILNI

STROŠKI

(VC)

CELOTNI

FIKSNI

STROŠKI

(FC)

CELOTNI

STROŠKI

(TC)

MEJNI

STROŠKI

(MC)

POVPR.

STROŠKI

(AC)

CELOTNI

PRIHODKI

(TR)

DOBIČEK

ALI

IZGUBA

(+/-)

0 0 400

20 400

40 1020

50 1440



39

a) Izračunajte in v tabelo vpišite znesek celotnih fiksnih stroškov (FC), celotnih stroškov

(TC), mejnih stroškov (MC) in povprečnih stroškov (AC).

b) Cena nege obraza za moške je v tem wellness centru je 60€. V tabelo vpišite zneske

celotnega izkupička (TR) in zneske dobička oziroma izgube za posamezni obseg proizvodnje

izdelkov.

c) V podjetju je zaposlenih 5 ljudi. Kakšna je njihova produktivnost, če v tem podjetju

mesečno naredijo 40-im moškim nego obraza?

Račun:

d) Podjetnik wellness centra si je 9.700 EUR kapitala izposodil po 6 % obrestni meri. Ali bo

z doseženim donosom (pri največjem dobičku) lahko vrnil kredit? Pojasnite s pomočjo

ustreznega računa.

e) Kateri stroški se spreminjajo v dolgem obdobju, na kratek rok pa so nespremenjeni?

f) Izračunajte ekonomičnost pri 40-ih negah obraza za moške.



40

4.7 Rekreacijski fitnes center Urška d.o.o.

Nekaj podatkov rekreacijskega centra za september leta 2019

Kapital: 35.500€

Amortizacija - FC: 2.625€

Dolgoročna sredstva: 45.170€

Stroški materiala - VC: 5.900€

Celotna vrednost sredstev oziroma virov sredstev; 52.390€

Čisti prihodki od prodaje: 19.200€

Kratkoročna sredstva; 7.220€

Stroški dela petih zaposlenih -FC: 7.700€

Ostali stroški - VC: 540

Dolgoročne obveznosti; 6.190€

Kratkoročne obveznosti: 10.700€

Količina proizvodnje: 640 izdelkov

a. Iz danih podatkov oblikujte bilanco stanja in bilanco poslovnega izida

BILANCA STANJA

POSTAVKA aktive ZNESEK V € POSTAVKA pasive ZNESEK V €

BILANCA POSLOVNEGA IZIDA

POSTAVKA ZNESEK V €



41

b. Investicijske dobrine v rekreacijskem centru so_________________________, za njih je

značilno, da se v podjetju _____________________________. Nahajajo se v bilanci

_______________, pod postavko

________________________________________________.

c. Iz začetnih podatkov izračunajte, s kakšnim poslovnim izidom posluje podjetje.

d. V katero bilanco morate pogledati, če želite ugotoviti:

• poslovni izid (dobiček/zguba) podjetja

• zadolženost podjetja

• lastna sredstva podjetja

• koliko denarja namenijo plačam

• gotovino s katero razpolaga podjetje

e. Na osnovi podatkov podjetja izračunajte ekonomičnost v podjetju.

Izračun:

f. Iz podatkov podjetja Urška d.o.o. lahko razberete, da imajo strošek amortizacije 2.625€,

sedanja vrednost dolgoročnih sredstev v podjetju je 45.170€ po dveh letih uporabe.




42

g. V podjetju Urška d.o.o. so stalni stroški _________________. Za njih je značilno dvoje:

________________________ in _______________________________________. Stroške

podjetja vedno najdemo v bilanci ___________________.

h. Katero pravno organizacijsko obliko ima podjetje Urška in kakšna je odgovornost lastnika

podjetja za obveznosti družbe

i. Iz začetnih podatkov izračunajte delež zadolženosti podjetja.

j. Na osnovi podatkov podjetja izračunajte likvidnost (hitri koeficient) v podjetju, če imajo

3.000€ na blagajni . Pojasnite rezultat

Izračun:

k. Kateri davek in prispevke mora plačevati podjetje Urška d.o.o. pri bruto plači.(1)

l. Profitna mera ali rentabilnost podjetja znaša

Račun

Odgovor

m. Koliko znaša povprečna lastna cena v podjetju.



43

n. Izračunajte koliko izdelkov mora podjetje prodati, da doseže prag rentabilnosti (točka

preloma)

o. Kako so produktivni delavci tega podjetja v septembru?

4.8 Hotel Garni d.o.o.

Nekaj podatkov hotela za leto 2019

• Kapital: 176.300€

• Amortizacija - FC: 1.200€

• Dolgoročna sredstva: 131.000€

• Stroški materiala - VC: 1.050€

• Kratkoročne obveznosti: 14.700€

• Celotna vrednost sredstev oziroma virov sredstev; 230.190€

• Čisti prihodki od prodaje: 23.401€

• Kratkoročna sredstva; 99.190€

• Ostali stroški - VC: 2600

• Dolgoročne obveznosti; 39.190€

• Stroški dela treh zaposlenih - FC: 6.210€

• Količina proizvodnje: 600 nočitev

a. Iz danih podatkov oblikujte bilanco stanja in bilanco poslovnega izida

BILANCA STANJA

POSTAVKA aktive ZNESEK V € POSTAVKA pasive ZNESEK V €



44

BILANCA POSLOVNEGA IZIDA

POSTAVKA ZNESEK V €

a. Iz začetnih podatkov izračunajte, s kakšnim poslovnim izidom posluje podjetje.

b. Na osnovi podatkov podjetja izračunajte ekonomičnost v podjetju.

Izračun:

c. Iz podatkov hotela Garni d.o.o. lahko razberete, da imajo strošek amortizacije 1.200€,

sedanja vrednost dolgoročnih sredstev v podjetju je 131.000€ po dveh letih uporabe.


d. Iz začetnih podatkov izračunajte delež lastnega kapitala.

e. Kateri davek mora podjetje plačati, če posluje z dobičkom. Koliko znaša ta davek?.(1)



45

f. Profitna mera ali rentabilnost podjetja znaša

Račun

g. Koliko znaša povprečna lastna cena v podjetju.

h. Izračunajte koliko izdelkov mora podjetje prodati, da doseže prag rentabilnosti (točka

preloma)

i. Kako so produktivni delavci tega podjetja v septembru?



46

5 TRG IN KONKURENCA

5.1 Pojmi in njihove opredelitve

Opredelitev Pojem

Edino podjetje na trgu, ki nima pravega substituta 1. Trg

Krajevni, globalni, mednarodni, nacionalni 2. Alokativna funkcija trga

Če so večje, je konkurenca manjša 3. Distributivna funkcija trga

Denar se na trgu vlaga v podjetja, ki so uspešna 4. Selektivna funkcija trga

Pomanjkanje virov, izvozne omejitve 5. Popolna konkurenca

Trg kapitalnih, potrošnih dobrin, finančni trg, trg

proizvodnih dejavnikov

6. Monopolistična

konkurenca

Zaradi večje prodaje, so delavci dobili večjo plačo 7. Oligopolna konkurenca

Velik začetni vložek denarja, nakupljeni stroji,

druga podjetja

8. Monopolna konkurenca

Veliko podjetij, ki vlagajo v razvoj blagovnih

znamk, da bi se razlikovali od konkurence

9. Diferencirani izdelki

Izkušnje, motivacija, izobrazba, sposobnosti 10. Homogeni izdelki

Prostor menjave 11. Ovire pri preseljevanju

proizvodnih dejavnikov

Povpraševalca zanima predvsem cena 12. Ovire za kapital

Podjetje ima probleme s plačilno sposobnostjo

(likvidnostjo)

13. Ovire za delavce

Nekaj močnih ponudnikov, ki obvladujejo večino

trga

14. Ovire za naravo

Na nakup kupca vpliva blagovna znamka, okus,

oblika, servis….

15. Trg po vrsti blaga

Veliko ponudnikov, ki nimajo vpliva na cene in

ponujajo za kupca enake izdelke

16. Trg po obsegu

poslovanja



47

5.2 Spremembe tržnega ravnovesja na primeru turizma v Grčiji -

1. Turisti se bojijo stavk v Grčiji.

2. Grčija je zmanjšala število prenočitev.

3. Gospodarska kriza prizadela veliko ljudi.

4. Grki turistično zanimivi zaradi zgodovine.

5. Turistične agencije tržijo več grških otokov kot lani.

6. Turizem na Hrvaškem se je podražil.

7. Grki povečali število kampov.

8. Grški turizem je predrag



48

5.3 Tržno ravnovesje za program zdravo življenje

a) Ocenite, pri kateri ceni je povpraševanje najmanjše.

b) Kolikšna je ponudba pri ceni 120 EUR?

c) Podjetja imajo nižje stroške, zato se novo

ravnovesje ustvari pri ceni 150 EUR. Vrišite

spremembo v grafikon.

d) Koliko znaša nova ravnovesna količina?

5.4 Tržno ravnovesje za frizerske storitve

a) Katera je ravnovesna količina?

c) Potrebe po izdelku se povečajo. Ljudje želijo

kupiti 60 enot izdelka. Vrišite spremembo v

obstoječ graf.

5.5 Tržno ravnovesje Valentinove večerje

a) Katera cena je ravnovesna?

b) Stroški izdelave izdelka se povečajo. Podjetja

lahko prodajo izdelke po ceni 55 EUR za enoto.

Vrišite spremembo v obstoječi graf.



49

5.6 Spremembe tržnega ravnotežja

Trg gostinskih lokalov

Opišite spremembo na trgu gostinskih lokalov

in možne razloge

Trg gledališke predstave

Vrišite zaprtje balkona v gledališču in pojasnite

spremembo.

Trg prihrankov

Koliko znaša tržna ravnovesna

obrestna mera?

Vrišite spremembo, če se varčevanje

zmanjša.

Kaj se bo zgodilo z obrestno mero?



50

Trg kopališč

Opišite spremembo in razmislite o možnih

razlogih za to spremembo.

Trg kakovostnih restavracij

Opišite spremembo in razmislite o možnih

razlogih za to spremembo.



51

6 VODENJE

STE ORGANIZIRANI? Odgovorite z DA ali NE na naslednja vprašanja. Preštejte Da in

NE.

Vam leži na mizi več kot pet stvari, ki jih še niste dokončali?

Skušate delati več reci hkrati?

Prekinete svoje delo zaradi drugih?

Se izogibate nujnim nalogam in se raje lotite najprej drugih reci?

Odlagate naloge, ki jih ne marate?

Opravite delo tik pred iztekom roka?

Raje delegirate delčke namesto celotnega projekta?

Pozabite sporočiti drugim, da ste neko delo delegirali?

Se je že zgodilo, da sta isto delo opravljala dva človeka, misleč, da sta oba odgovorna

za isto nalogo?

Se je že zgodilo, da je bilo treba neko delo opraviti znova, ker ljudje niso razumeli, kaj

ste pravzaprav želeli?

Ste si že kdaj zaželeli, da bi imel dan več ur?

PRVI DEL - ORGANIZIRAJTE SAMEGA SEBE

❑ Naredite seznam opravil (razmišljanja,pogovori, delo).

1. ustvarjalne naloge

2. rutinske naloge

❑ Vse pomembne aktivnosti označite

❑ Planirajte vsaj 50% svojega časa za te pomembne aktivnosti

❑ Načrtuj čas za »prosto uro«

❑ Vsako jutro porabite 30 min časa za plan dneva (pomembne in rutinske naloge)

❑ Vzemite si čas (5 min) pred in po aktivnosti – razmislite (pred) kaj želite doseči, (po) ali

ste dosegli želeno, zakaj niste, kaj lahko izboljšate

❑ Določite prednostne naloge, glede na:

1. pomembnost – Paretovo načelo 20/80

2. nujnost.

❑ Pomembno: brez motenj in prekinitev dokler delo ni opravljeno!



52

TABELA 27: SEZNAM NALOG

Zap.

Št.

Seznam nalog ustvarjalna rutinska Nujnost naloge Roki za izvedbo

naloge

SLIKA 1: SEZNAM NALOG V OUTLOOK-OVEM ORGANIZATORJU



53

DRUGI DEL: ORGANIZIRAJTE DRUGE

• Določite nalogo. Določite osebo.

• Učite in urite ljudi - obveščajte jih.

• Bodite na voljo za nasvete - Nadzorujte napredovanje.

TABELA 28: NAČRT DODELJEVANJA NALOG (PROJEKTNA NALOGA)

Načrt dodeljevanja nalog

Katero nalogo

Kdo bo izvajal nalogo

Navodila za izvedbo

naloge

Kdo mora vedeti za

dodelitev naloge

Kaj je potrebno preverjati

pri izvedbi

Kdaj je potrebna kontrola



54

7 PROJEKTNA NALOGA

Navodila za pripravo naloge:

Skupina 4-5 študentov:

Priprava projektne dokumentacije oblika VSGT seminarske ali diplomske naloge

10

% UVOD

• Kratka predstavitev podjetja – na katerega se projekt nanaša

• Opredelitev problema in priložnosti/izziva ter namen projektne naloge

o pomni: NE vaš problem, ampak problem vaše ciljne skupine, ki ga

skušate rešiti

• Raziskava trga o problemu določene ciljne skupine

2

OPREDELITEV CILJEV

• SMART metoda 1

FAZE IN NALOGE PROJEKTA

• Vodja in člani projektnega tima

• Organigram projekta in organizacija v podjetju

• Priprava projekta (razdelitev nalog po ciljih)

• Časovnica, terminski plan posameznih faz projekta

5

EKONOMIKA PROJEKTA

• Ocena vloženih sredstev

• Prikaz prodajnih cen z DDV

• Izračun prihodkov in stroškov

• Izračun poslovnega izida in izračun čistega poslovnega izida projekta

• Izračun točke preloma

• Izračun povračila naložbe

4

OPREDELITEV TVEGANJ PROJEKTA Potencialni

problemi Verjetnost

dogodka Ocena posledic Stopnja

tveganja

Aktivnosti za

zmanjšanje

tveganja Konkreten opis

tveganja

Nizka/srednja/

visoka

Opis konkretnih

posledic

Nizka/srednja/

visoka

Opis aktivnosti s

katerimi bi lahko

zmanjšali

tveganje

2

ZAKLJUČEK

• Učinki projekta na trgu

• Učinki projekta v podjetju

• oceno doseganja/ nedoseganja zastavljenih ciljev projekta;

• priporočilo (menedžmentu) , da se projekt izvede v predlagani obliki in obsegu;

ali pa predlagate določena odstopanja od tega, kar je predstavljeno v zagonskem

elaboratu;

1



55

PREDSTAVITEV – 5%

Izvedba:

Vsebina

nastopa

• Atraktivna predstavitev projekta skozi igro vlog

• Promocija projekta

5%

Izvedba:

nastop

• Jasen, tekoč govor, brez branja iz kakršnega koli

pripomočka.

Govorec ohranja stik s publiko (s sošolci)

-5% • Prekoračitev časa – max 10 min je -3%

• Govorijo vsi člani skupine, na prosojnicah mora biti

napisano kdo predstavlja vsebino

• Govorec ve kaj govori in zna odgovoriti na

postavljena vprašanja



56

8 LITERATURA

Urlep, M. Gradivo za predavanja 1 in 2, Maribor: VSGT, 2012

Urlep, M. Osnove ekonomije podjetja, učbenik, Impletum, 2009

Urlep, M. Osnove ekonomije podjetja, vaje, Maribor: VSGT, 2011

Urlep,M., Germ, J., Klemenčič-Kosi, S., Osvald D., Ekonomika in menedžment podjetja,

učbenik, Maribor: VSGT, 2007

Video arts, The unorganized manager, izobraževalni film, 2006

Terme Maribor, hotel Habakuk (online) povzeto 23.8.2012. Dostopno na naslovu

http://www.termemb.si/si/wellness

Fitmania (online) povzeto 23.8.2012. Dostopno na naslovu http://www.fitmanija.si

Klafs, podjetje za saune in spa (online) povzeto 23.8.2012. Dostopno na naslovu

http://klafs.si/wellnessathome/innovations.html

Lotos- spa (online) povzeto 23.8.2012. Dostopno na naslovu http://www.lotos-

spa.si/index.php/uvod

Hotel Betnava (online) povzeto 23.8.2012. Dostopno na naslovu http://www.studio-

betnavcica.si/

Stare, A. Projektni management teorija in praksa, Agencija Poti, 2011

Kovač B., et al. Ekonomija 3, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2014

Hrovatin N., Batistič T. Ekonomija 4, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2014

Rebernik M. Ekonomika podjetja, Ljubljana: GV založba, 2008

Samuelson P. et al. Ekonomija, Ljubljana: GV založba, 2002

Umar (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na naslovu www.umar.gov.si

Statistični urad RS (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na naslovu www.stat.si

Evropski statistični urad (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na naslovu

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/

Banka Slovenije (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na naslovu http://www.bsi.si/

Bilten Banke Slovenije (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na naslovu

http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=1109

Ministrstvo za finance, Bilten javnih financ 2014 (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na

naslovu

http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javni

h_financ/

http://www.termemb.si/si/wellness

http://www.fitmanija.si/

http://klafs.si/wellnessathome/innovations.html

http://www.lotos-spa.si/index.php/uvod

http://www.lotos-spa.si/index.php/uvod

http://www.studio-betnavcica.si/

http://www.studio-betnavcica.si/

http://www.umar.gov.si/

http://www.stat.si/

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/

http://www.bsi.si/

http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=1109

http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javnih_financ/

http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javnih_financ/



57

Projektni menedžment (online) povzeto 13.9.2014. Dostopno na naslovu http://projektni-

management.si

Slovensko združenje za projektni menedžment (online) povzeto 13.9.2014. Dostopno na

naslovu http://sl.zpm-si.com/

Schneider W., Potočnik V. Gospodarsko poslovanje 4, Ljubljana: Mohorjeva Hermagoras,

2005

Terme Olimia (online) povzeto 22.9.2016. Dostopno na naslovu http://www.terme-

olimia.com/

http://projektni-management.si/

http://projektni-management.si/

http://sl.zpm-si.com/

http://www.terme-olimia.com/

http://www.terme-olimia.com/

ekonomika in podjetniŠtvo · 2020. 10. 12. · kalkulacija treh vrst masaž ..... 14 2.2.2...

Documents