1LION

številka 12, december 2006, Distrikt 129 – Slovenija

INTERVJU: LORENA HUS

PROSTOVOLJEC SEM!

PRAZNIČNI DECEMBER

PO SLEDEH MEDNARODNEGA PREDSEDNIKA JIMMYJA ROSSA

ŽELJE OTROK –NOVO UPANJE!ŽELJE OTROK – NOVO UPANJE!

2 LION

Anton Camplin, message from the Governor

MosaicActivities of the Lions at home and abroad

• A message from the international president Jimmy Ross• Peace poster: let’s celebrate peace• Lions for diabetics• A computer for Matic • Manca for children from gorenjska

Interview: Lorena Hus

glasilo Zveze lions klubov,

Distrikt 129 – Slovenija

št. 12, december 2006

IZDAJA: Zveza lions klubov Slovenije,

Škofjeloška 6, 4000 Kranj

TELEFONSKA ŠT.: 01 43 93 615

E-POŠTA: igor.savic@gzs.si

www.lions-club.si

GLAVNA UREDNICA: Jerca Legan

ODGOVORNI UREDNIK: Igor Savić

IZVRŠNA UREDNICA: Saša Mesarić

LIKOVNA ZASNOVA: Lijana V. Korda

TEHNIČNO UREJANJE: Klemen Tominšek

LEKTORICA: Ana Žabkar

FOTOGRAFI: Tina Ramujkić,

Zaklop.com, Mediaspeed.net

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: iStockphoto

REPRO PRIPRAVA, OSVETLJEVANJE IN TISK:

Delo TČR, d. d., Dunajska 5, Ljubljana

natisnjeno decembra 2006 v 1.800 izvodih

VODSTVO DISTRIKTA 129

GUVERNER: Anton Camplin

VICEGUVERNERKA 1: Lorena Hus

ZAKLADNIK: Boštjan Pavlič

PREJŠNJI GUVERNER: Andrej Orel

P O M A G A M O .

Anton Camplin, beseda guvernerja

MozaikOdmevne dejavnosti lionov doma in v tujini

• Sporočilo mednarodnega predsednika Jimmyja Rossa• Plakat miru: Praznujmo mir• Lioni za diabetike• Računalnik za Matica • Manca za gorenjske otroke

Intervju: Lorena Hus

56

10

STRAN / PAGE

16

»Mislim, da smo članice LK Celje Mozaik uspešno razbile predsodek o damah v sveča-nih oblekah, ki hodijo na slavnostne večerje. Bolj dostopne smo, kar je za prihodnost li-onizma velikega pomena. Zdi se mi, da ta-ko damo več, kot če bi odprle denarnico in dale denar.«

Slovenski ulični časopis – Kralji ulice »Večkrat lačen kot sit, žejen kaplje vode, le-pe besede, topline, sem nadaljeval svojo kru-to usojeno pot, ki me je vedno vodila le od pesti do pesti, krutih udarcev rok pravice, ki so goltali pohlep nad mojim že tako izčrpa-nim telesom in mi vbijali vsak svojega duha v mojo ranjeno dušo,« je v zadnji številki Kra-ljev ulice zapisal Toni, ki je postal predstav-nik Kraljev ulice in se tako odločil, da bo po-magal drugim prišlekom na ulice.

“I think members of LC Celje Mozaik have success-fully smashed the image of female Lions as ladies in evening gowns, attending gala dinners. We are more accessible than that, which is very impor-tant for the future of lionism. I feel we give people more that way than just by opening our purses and only donating money.”

Slovene street magazine – Kings of the street“More often hungry than fed, thirsty for a drop of water, a kind word and warmth, I have contin-ued my cruelly predestined path that has always led me only from fists to fists, cruel blows by thehands of justice that have gobbled greed over my exhausted body and forced their spirits into my wounded soul” Toni wrote in the last issue of Kings of the street. He became a representative of Kings of the street and has thus chosen to help newcom-ers on the streets.

3LION

Praznični decemberOd nekdaj je bil namen praznikov v ljudeh okrepiti občutek povezanosti in varnosti, pri-čarati svečano vzdušje in počastiti pomemben dogodek. V skladu s tem so se razvili različni običaji, ki so sčasoma postali del naše kolek-tivne zavesti, se zlili s tradicionalnim izro-čilom in se uveljavili kot nepogrešljiv element praznovanja.

Benka Pulko: Verjemi vase in osvoji svetPostala je znana, ko se je vrnila s svojega petinpolletnega potovanja okoli sveta. Z mo-torjem, seveda. V trenutku smo jo vzljubili. Pa ne zato, ker je prevozila vse svetovne kon-tinente, temveč zato, ker je ena redkih skrom-nih in iskrenih ljudi, ki znajo svojo slavo in medijsko prepoznavnost izkoristiti v huma-nitarne namene.

Uresničujmo želje – nova sreča, novo upanje

Festive December The aim of holidays has always been to build a sense of security and connection between people, conjure up a festive atmosphere and to honour an important event. Various mores developed in ac-cordance with that, and in time became a part of our collective consciousness, merged with tra-ditions and became an indispensable element of celebration.

Benka Pulko: Believe in yourself and conquer the world She became known upon her return from her fiveand a half years long journey around the world. On a motorbike, of course. We grew fond of her in an instant. Not because she drove across all the continents, but because she is one of the rare modest and honest people who find a way to usetheir presence in the media and fame for humani-tarian purposes.

Making wishes come true – new happiness, new hope

18

STRAN / PAGE

30

18

20

30

22

25

20

28

Štirje nogometaši in dva raperja so se odzva-li prošnji sklada Uresničujmo želje in skupaj so kronično bolnim otrokom, ki so jih želeli spoznati, naredili življenje lepše in jim vlili več zaupanja v boljši jutri.

Klubsko ogledalo

Novi LEO klubi

Zadnja besedaMirjam NočPrva predsednica LEO kluba Brdo, najšte-vilčnejšega v distriktu, trenutno največ ener-gije namenja organizaciji letne LEO kon-vencije in dobrodelni akciji, ki ji je še pose-bej pri srcu.

Four football players and two rappers respond-ed to the Uresničujmo želje foundation. Together, they made life a bit better for chronically ill chil-dren who wanted to meet them, and gave them faith in a better tomorrow.

Club’s Mirror

Newly founded LEO clubs

The Last WordMirjam NočThe first female president of LEO club Brdo, thelargest club in the district, currently spends most of her energy on organizing the annual LEO con-vention and to a charity project she is particular-ly fond of.

OBČUTEK DOBRE VOLJEIN MNOGO POZITIVNEENERGIJE

Mesec december praviloma vsako leto prina-ša lepe dogodke, prijetne občutke, veliko srečanj in druženj ljudi, mnoga obdarovanja, izmenjavo prijaznih besed in voščil in še in še …

Ob teh dejstvih in ob vedenju, kako in kaj li-oni počenjamo, se mi vse bolj zdi, da za nas de-cember obstaja vse leto! Morda z manj praznič-nega pridiha in brez premika letnice na koledar-ju. Vendar so oči in srca obdarovanih in tudi ob-čutki vseh nas, ki nudimo pomoč, skoraj iden-tični zdajšnjim. Vedno sicer ne moremo ustreči, vendar lahko vedno govorimo in ravnamo lju-beznivo.

Veliko klubov prav v teh dneh pripravlja raz-lične dobrodelne prireditve in obletnice ustano-vitve. Nekateri se trudijo tudi z usposabljanjem novih vodstev za uspešno opravljanje obvezno-sti do matičnega distrikta in LCI. Praviloma to ni kakšna posebno zahtevna naloga ali veščina, vendar v sistemu sodobnih komunikacijskih po-ti in potrebnem poznavanju tudi enega od sveto-vnih jezikov le terja nekaj vestnosti, natančnosti, spretnosti in tudi znanja. Ker v teh zadevah le še ni vse povsem tekoče, smo po drugi seji kabineta guvernerja pri določenih klubih ponovno priče-li z akcijo konkretne pomoči, tj. z usposabljanjem tajnikov in zakladnikov.

Same aktivnosti po klubih kažejo na kar pre-cejšnjo samoiniciativo in kreativnost avtorjev, saj kot po pravilu zaznavajo v sredi, v kateri ži-vijo in delajo, tiste potrebe in projekte, ki so ko-ristni in odmevni. Vrstijo se tudi druženja s pri-jateljskimi klubi doma in v tujini, na razna va-bila pa se odzivajo tudi guverner in ostali po-oblaščenci v distriktu. V teku so tudi prijave di-strikta na kar nekaj razpisanih sredstev LCI za razne aktivnosti: usposabljanje klubskih kadrov, aktivnosti za širitev članstva in druge. Nekaj pooblaščencev sicer ne pretirava z aktivnostmi, vendar sem prepričan, da se bo v prihodnje v po-trebni meri angažiral vsak od njih.

Iz mnoštva ugodnih občutkov v teh mesecih bom izpostavil občutek dobre volje in mnogo po-zitivne energije, ki jo je v kontaktih vsestransko čutiti. Ta občutek ne more biti ponarejen, je pa zato veliko vreden za optimizem pri našem de-

BESEDA GUVERNERJA

LION 5

lovanju naprej. Že to je ob vsakodnevnih neu-godnih stresih, nestrpnosti, zaletavi in škodlji-vi agresivnosti, kar čutimo na različnih podro-čjih življenja in delovanja, zelo vzpodbudno in optimistično dogajanje. To dejstvo že lahko jem-ljemo kakor veliko božično in novoletno darilo. Morda je imaginarno, pa vendar koristno za vsakogar, ki ga bo hotel sprejeti, po njem žive-ti in delati.

Konkretno naslednje darilo dobivamo v no-vem članskem Imeniku, ki je ravnokar v tisku. Prav gotovo boste v teh dneh prejeli še veliko drugih daril in prijaznih besed voščil. Zaslužili ste si jih, predvsem in tudi zaradi vaše plemeni-tosti in humanega poslanstva v gibanju LIONS. Zame je darilo predvsem to, da sem v tem letu

Guverner z vnukinjo

Marušo, bodočo leonko?

vaš guverner, čeprav je to povezano z veliko ob-veznostmi in vloženega truda. Ni mi ga žal, saj s sodelavci in vsemi vami delamo na istem to-rišču: pomagamo pomoči potrebnim, kar je iz-jemen občutek, ki nas plemeniti in ki žal vsako-mur ni dan.

Vsakemu od vas, vašim domačim, prijateljem in znancem želim prijazen, miren in vesel božič. V novem letu 2007 pa bodite srečni in zdravi!

v Murski Soboti,04. 12. 2007vaš guverner

Anton Camplin

6 LION

MOZAIK

SPOROČILO MEDNARODNEGA PREDSEDNIKA JIMMYJA ROSSA

PO SLEDEH PREDSEDNIKA

LIONI ZA DIABETIKEV Illinoisu v Združenih državah Amerike in v Cape Townu v Južnoafriški republiki so 6.

decembra 2006 predstavili rezultate raziskave, ki je pokazala, da vse več Američanov, ki so zboleli za sladkorno boleznijo, bolj skrbi dejstvo, da lahko delno oslepijo ali celo po-polnoma izgubijo vid, kot pa prezgodnja smrt, ki jo prav tako povzroča njihova bolezen. Prav tako jih skrbijo grozeče čustvene težave, s katerimi bi se lahko soočali zaradi osle-pitve. Raziskavo so izvedli pooblaščeni pri Lions Clubs International s pomočjo Eli Lilly & Company, in prav na podlagi te raziskave sta LIONS in LCIF ustanovila The Lions Eye He-alth Program (LEHP), ki naj bi pomagal predvsem pri rednih okulističnih pregledih in pri pomoči tistim, ki imajo težave z vidom.

»S sladkorno boleznijo se je treba soočati zelo previdno in tudi pravilno, zato želimo bolnikom omogočiti letni okulistični pregled in jim tako pomagati pred morebitno osle-pitvijo,« je povedal Jimmy Ross, predsednik Lions Clubs International.

T. M.

Mladinske aktivnosti: NAŠA NALOŽBA ZA PRIHODNOST

Kako pogosto ste slišali frazo, da mladi danes predstavljajo ju-trišnjo prihodnost? Predsednik zagotavlja, da to ni zgolj fikcija.Lioni po njegovem mnenju veli-ko pripomoremo k temu, da se ob rasti, učenju in zorenju mlade usposablja za vodstvene pozici-je v prihodnosti. Zavedamo se, da vsi skupaj delujemo za bolj-ši svet.

Podpora in pomoč mladim le-onom je najboljši način, da jih navdušimo za misijo lionov in jih spodbudimo, da ostanejo aktiv-ni prostovoljci tudi po obdobju, ki ga preživijo v svojih klubih, še pravi Ross.

To jesen je predsednik pred-

stavil eno od novih aktivnosti za mlade, poimenovano Lions stori-tev za otroke: “Namenjena je re-ševanju potreb otrok in mladine, ki so prisiljeni živeti v ekstrem-no sovražnih, neugodnih oko-liščinah, tako da se jim zagotav-lja zdravstvene in izobraževalne storitve. To smo dosegli tako na lokalni kot tudi na internacional-ni ravni in vsak lionski klub je po-vabljen k sodelovanju.”

Predsednik je tako vse klube pozval k aktivni participaciji pri delu LEO klubov:

»Če menite, da vaš klub ni do-volj vključen v mladinske aktiv-nosti, se pridružite mladim in jim pomagajte prepoznati potrebe okolja, z namenom, da zagotovi-mo bolj varno, bolj zdravo in mir-nejšo prihodnost«.

Predsednik Lions Clubs Interna-tional Jimmy Ross je bil v začet-ku septembra prisoten na sreča-nju The World Health Organization Childhood Blindness Project v Litvi. Prav tako ga je v začetku septem-bra pot peljala na uradni obisk v Talin, glavno mesto Estonije.

Predsednik Ross je septem-bra obiskal tudi lione na Japon-skem, kasneje pa je pot nadalje-val v Združene države Amerike v Ohio, kjer je bil forum sodelovanja lionov iz ZDA in Kanade. V sredini septembra se je pridružil prazno-vanju devetdesete obletnice klu-ba Dallas Founders Lions Club, ne-kaj dni kasneje pa je v Kanadi sku-paj z lioni iz Alberte praznoval petinsedemdesetletnico. Sledi-la je pot na Aljasko, nato pa na Ki-tajsko, kjer se je v Pekingu udele-žil pogovora o uradnih dolžnostih združenja.

V začetku oktobra se je predsed-nik Ross v Bamaku na Maliju ude-ležil dogodkov ob lionskem dnevu vida. Na Maliju so mu podelili tudi visoko državno priznanje.

Njegov naslednji postanek je bila Anglija, kjer je v Londonu obi-skal skupščino angleških lionov. Pot ga je v oktobru vodila tudi v Afriko, kjer se je ustavil na urad-nem obisku v Keniji in Tanzaniji, svoje obiske v mesecu oktobru pa

je končal v Bangkoku na Tajskem. November je predsednik Ross

pričel z enotedenskim srečanjem lionov na sodišču OSEAL v Penan-gu na Maleziji. Iz Azije je pripoto-val na obisk k španskim lionom. Pot je nadaljeval do sosednje Por-tugalske. Ob koncu novembra pa se je predsednik odpravil še na Šrilanko, v Colombo, na urad-ni obisk.

Začetek decembra je predsed-nik preživel v Mumbaiju, Indiji. Njegova naslednja destinacija je bila Bangladeš, nato Seul v Južni Koreji in Hongkong.

T. M.

7LION

MOZAIK

LEO KLUBA BRDO IN DOMŽALE PREDALA RAČUNALNIK MEDNARODNI LIONS LIKOVNI

NATEČAJ – PLAKAT MIRU 2006/07 »PRAZNUJMO MIR«

Predsednici LEO kluba Domžale Sanda Jerman (v sredini) in LEO kluba Brdo Ana Jurančič (desno) z Maticem Bogatajem ob predaji računalnika

Smo v času, ki je za večino ljudi najlepši čas v letu. Mesta zažarijo v vsej svoji lepoti, okrašena z novo-letnimi lučkami. Korak ljudi se umi-ri, umirijo se naše misli. Decem-ber je čas za praznovanje, je čas, ko nas večina razmišlja o preteklih do-godkih, o preteklih dejanjih ter se pripravlja na leto, ki je pred nami. December je tudi mesec, ko nam v očeh zažarijo iskrice, tiste iskri-ce, ki jih čez leto ni opaziti. Druže-nje, dobrota, pomoč, obdarovanje, vse te stvari v tem času dobijo več-ji pomen.

In tako je bil tudi pretekli teden nekaj prav posebnega za Matica Bogataja, člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Kranj, ko smo mu članice in člani LEO klubov Brdo in Domžale predali v

uporabo prenosni računalnik, ki je posebej nadgrajen s programom za povečavo, ki slepim in slabovid-nim osebam omogoča nemoteno delo v vsakdanjem življenju.

SPODBUDA ZA ŠTUDIJMatic je dijak Srednje biotehniške

šole Kranj, programa Živilski tehnik, in prepričani smo, da smo mu z na-kupom računalnika nekoliko olaj-šali delo v vsakdanjem življenju. Na ta način smo ga zagotovo še dodat-no spodbudili za nadaljnji študij, ki ga namerava nadaljevati po konča-ni srednji šoli.

Članice in člani omenjenih klu-bov so zbrani denar za nakup raču-nalnika zbrali tako, da so organizi-rali dobrodelni HaLEOween party, ki je bil 31. oktobra v klubu Mana-na v Kranju. Lahko povemo, da je žur lepo uspel in da so bili obisko-valci navdušeni nad samo izvedbo celotnega večera, ki so ga pope-strile animacija, vedeževanje s pra-vo astrologinjo, izdelovanje najraz-ličnejših pričesk ipd.

Naj se ob tej priliki zahvalimo vsem izvajalcem animacije in vsem udeležencem zabave, ki so na-kup računalnika tudi omogočili, saj smo zbrali kar 430 tisoč tolarjev prostovoljnih prispevkov, ki bodo šli v celoti v dobrodelne namene.

Peter RIBIČ, LEO klub Domžale

Letos mineva 10 let, odkar je prvi Lions klub v Sloveniji, LK Trbovlje, na po-budo Slavka Stošickega pristopil k mednarodnemu Lions likovnemu natečaju za najboljši plakat miru, natečaju, ki se ga vsako leto udeleži več kot tisoč lion-skih klubov po vsem svetu in več kot 350 tisoč otrok v starosti od 11 do 13 let.

Natečaj poteka na treh ravneh: na ravni Lions kluba, ko klub v vsaki sodelujoči šoli izbere eno najboljše delo, na ravni distrikta, ko posebna strokovna komisija Zveze Lions klubov Slo-venije izbere najboljše delo v Sloveniji in na mednarodni ravni, ko posebna mednarodna komisija izbere izmed približno 150 deli 24 finalistov ter glavnega zmagovalca natečaja v teko-čem letu.

V slovenskem distriktu se natečaja vsako leto udeleži 15–20 Lions klubov, v poprečju 45–65 slovenskih osnovnih šol in več kot dva tisoč otrok. Tudi letos je bilo tako: 16 Lions klubov in 1 LEO klub so v sodelovanju z okoli 50 osnov-nimi šolami oz. skupinami otrok – z več kot 2.000 slovenskimi osnovnošolci ustvarjali na naslov: »Praznujmo mir«.

Komisija v sestavi: Bojan Mavsar, akademski kipar, LK Vrhnika – Notranjska, Zlata Bela, slikarka, LK Ljubljana - Barje, Borut Šraj, podjetnik in fotograf, LK Bled in dr. Darja Mirt, DVM, koordinatorica akcije plakata miru za Lions distrikt 129, Slovenija, je 13. 11. 2006 izbrala 23 del za vseslovensko razstavo, med nji-mi pa kot najboljše delo ŽIGE HANČIČA, 13 let, iz slikarske delavnice Vere Ter-stenjak, pokroviteljski klub je bil Lions klub Domžale.

V obeležje 10. obletnice akcije želimo hkrati pripraviti razstavo letošnjih iz-branih del, podeliti zmagovalcu posebno nagrado, kipec miru (delo kiparke Urše Toman Drinovec) in pregled razvoja ter poteka akcije v Sloveniji s pred-stavitvijo reprodukcij zmagovalnih del (originali ostanejo v arhivu mednarod-nega združenja LCI). Vredne ogleda pa bodo tudi spremljajoče dejavnosti – fotografije o razstavah plakata v lokalnih sredinah, voščilnice z motivi risb, Li-ons koledar in drugo.

Razstavo želimo pripraviti v Ljubljani, središču Slovenije, o čemer se dogo-varjamo s kabinetom ljubljanskega župana.

Dr. Darja Mirt, pooblaščenka Lions distrikta 129, Slovenija, za akcijo plakat miru

Prikaz delovanja programa za povečavo

8 LION

MOZAIK

MANCA ZA GORENJSKE OTROKE

LJUBLJANSKA STOJNICA IN PLESNa Prešernovem trgu v Ljubljani stoji lepa bela božično okrašena stojnica

z logotipom organizacije LIONS. Seveda, tudi letos imajo ljubljanski lionski klubi (LK Ljubljana Emona, LK Ljubljana Omnia, LK Ljubljana Barje, LK Ljubl-jana Rožnik, LK Ljubljana) stojnico v centru mesta. Njen namen je ne samo zbirati sredstva za nakup respiratorja za Enoto za intenzivno zdravljenje in nego novorojencev v ljubljanski porodnišnici, temveč tudi predvsem v tej potrošniški dobi spodbuditi med ljudmi čut za sočloveka, za dobrodelnost. In nenazadnje, približati lionizem ljudem, jim ga pobliže predstaviti kot ne-kaj pozitivnega, dobrega. Stojnica bo v mestu med 8. in 24. decembrom.

Da ne pozabimo: LK Ljubljana organizira 13. januarja 2007 tradicionalni Veliki dobrodelni Lions ples v Cankarjevem domu.

S. M.; foto: Tina Ramujkič

Manca Špik, glasbenica iz Gorenjske, se je tudi letos odločila prirediti veliki dobrodelni koncert, tokrat v Festivalni dvorani Bled. Zbra-ni so bili navdušeni nad pisano druščino glas-benih gostov, saj so se na odru poleg Mance zvrstili številni njeni prijatelji: Alfi Nipič, TurboAngels, Boštjan Konečnik, Miran Rudan, Vili Resnik, Tanja Žagar in mladi blejski pevec Da-vid Dekić, prireditev pa je povezoval znan go-renjski humorist in voditelj Franci Pestotnik - Podokničar. Kako to, da se je postavna zmago-valka po mnenju strokovne žirije letošnjih Me-lodij morja in sonca odločila za tako velik pro-

Turbo Angels: »Vedno se radi odzovemo do-brodelnim povabilom, sploh če vemo, da gre denar resnično tistim, ki ga zelo potrebujejo. Ker pa je tako, da moramo tudi glasbeniki za-služiti za svoj kruh, se žal vsem povabilom ne moremo odzvati, saj jih je letno več kot 50. Po-navadi se odločimo za okoli pet dobrodelnih nastopov letno, k Manci pa smo prišli že lani, saj je naša prijateljica. Veseli smo, da se je odloči-la za tako plemenito dejanje – ne le za nastop, pač pa prav za organizacijo celotnega koncerta, sploh ker vemo, kako zelo veseli bodo zagoto-vo tisti otroci, ki jim je koncert namenjen.«

Tanja Žagar: »Ka-dar lahko na tak na-čin, da nastopam s petjem, nekomu po-magam, to z veseljem naredim. Res pa je v zadnjem času vse več dobrodelnih priredi-tev, zato je treba iz-brati, kam iti. Sicer se mi zdi zelo lepa pote-za, da se je Manca lo-tila organizacije takega koncerta in tudi vide-ti je bilo, da so bili gostje v dvorani zadovoljni. Bila je prepolna in vzdušje je bilo enkratno. Ve-sela sem, da me je povabila k sodelovanju kot gostjo.«

Alfi Nipič: »Že de-setletja se odzivam na dobrodelne kli-ce, ampak zadnje ča-se le na tiste, za kate-re vem, kam gresta denar in pomoč. Be-rem, da včasih te ak-cije zvodenijo, izgu-bijo prvotni pomen in zbrana sredstva ne pridejo v prave ro-ke. Vsekakor pozdravljam slovenske glasbeni-ke in jim dajem priznanje, tistim, ki se odzivajo takim vabilom. Škoda, da ne pridejo tudi gost-je iz tujine.

Z veseljem sem sodeloval z Manco, ki je tu-di izbrala za dobrodelnost zelo aktualen de-cembrski čas. Če pomislim na čase z Avseniki … Ogromno je bilo dobrodelnih koncertov, sko-raj večina.«

S. M.; foto: Mediaspeed.net

jekt, ki je v pevkinem natrpanem urniku nasto-pov predvsem velik organizacijski zalogaj?

»Velikokrat nastopam na dobrodelnih prire-ditvah, a sem bila velikokrat v dvomih, ali otroci dobijo zbrani denar. Zato sem se lani sama od-ločila za humanitarno akcijo skupaj s Centrom za socialno delo iz Radovljice. Denar, zbran na koncertu, je namenjen otrokom iz socialno ogroženih družin blejske in radovljiške občine. Že lani smo jih obdarili z darilnimi boni, tako da so si družine kupile, kar potrebujejo. Letos po-novno sodelujem s tem centrom, denar pa gre ponovno otrokom iz ogroženih družin.«

9LION

MOZAIK

NAOMI ZA AFRIKO!

POKLONITE LJUBEZENČas topline, lepih želja in daril. December je zagotovo tisti mesec, ko o darilih razmišljamo več, kot vse leto pred tem. Kaj pokloniti prijateljem, kaj staršem in kaj otrokom? Pa sodelavcem? Z darili previdno, obstaja namreč ničkoliko nezapisanih pravil, kaj komu podariti. Kaj se spodobi in kaj ne? Neprimerna izbira lahko povzroči (vsaj na simbolni ravni) kar pošteno zmedo, čeprav želimo le povedati, da nam ti ljudje veliko pomenijo. O tem, kako se lotijo decembrskega obdarovanja, smo govorili z dvema mladima damama: Lorello Flego in Nino Osenar.

Da je bila prejšnji mesec v Ljublja-ni slavnostna gostja zabave Diners Cluba Slovenija ena najbolj znanih svetovnih manekenk Naomi Campbell, ni več novi-ca. In čeprav o črni lepotici krožijo go-vorice, kako vzkipljive narave je, pa je Nao-mi znana tudi po svoji zavezanosti dobro-delnemu delovanju. Pred nekaj meseci je za zbiranje sredstev za fundacijo Eltona Johna, namenjeno boju proti AIDSU, dovo-lila objavo svoje fotografije na posebnihavstrijskih poštnih znamkah.

Sicer pa njene dobrodelne aktivnos-ti zadevajo predvsem prebivalce afriške celine, zato se je tudi povezala z nekda-njim južnoafriškim predsednikom in bor-cem za človekove pravice Nelsonom Man-delo, s katerim sodeluje že od leta 1997. Skupaj z manekenko Kate Moss sta se leta 2001 udeležili slavnostnega dogodka ob obeležitvi njegove humanitarne aktivnos-ti, letos aprila pa ga je obiskala v Johan-nesburgu skupaj s producentom Quin-cyjem Jonesom.

Leta 2005 je Naomi sodelovala pri or-ganizaciji dogodka, imenovanega Fa-shion Relief, dobrodelne modne revije, kjer so zbirali sredstva za pomoč žrtvam orkana Katrina. Pri tem so ji pomagali

znani ljudje s sveta mode, med njimi tudi Cindy Crawford in Nicole Richie, izkupiček pa je dosegel milijon ameriških dolar-jev. Naomi občasno sodeluje tudi z da-lajlamovo fundacijo in UNESCOM, ki zbi-ra sredstva za izgradnjo vrtcev za depri-vilegirane otroke po svetu, poleg tega pa Naomi nameni delež zaslužka od prodaje svojih fotografskih izdaj Rdečemu križu v Somaliji.

Diners Club Slovenija je v sodelova-nju z LK Bled Golf jeseniški Osnovni šo-li Poldeta Stražišarja predal dobrodelni ček v vrednosti 5.000 evrov in ljubljan-ski družini z gluhimi otroki v vrednosti 1000 evrov. Zbrana sredstva so pridobi-li z dražbo parfuma manekenke Naomi Cambell in obleke igralke Tare Reid na dogodku DC Exclusive.

H. M.; foto: Mediaspeed.net

PRIJATELJSTVA OSTAJAJO …Televizijska voditeljica in modna poznavalka Lorel-

la Flego ob koncu decembra najraje klepeta z druži-no o preteklem letu, kako so se spremenili, kaj nove-ga so se naučili … Takrat pridejo na vrsto tudi majh-ne pozornosti – obdarovanja, taka, ki pomenijo ljube-zen in trajajo …

»Obdarovanje je zame pozornost do drugih. Z dari-lom pokažemo, da smo se spomnili na določeno ose-bo, pokažemo, da imamo nekoga v mislih in mu pokla-njamo nekaj, kar ga bo razveselilo. Prav zato so mi všeč osebna darila, prilagojena vsakemu prijatelju posebej. Najbolj všeč pa mi je, ko nekoga razveselim zunaj praz-nikov, kar tako, ker sem se spomnila nanj.«

Katero pa je bilo najbolj nenavadno darilo, ki ga je doslej prejela? »Vsa darila so zanimiva, a mogoče me je najbolj raz-veselil prstan, ki mi ga je podarila prijateljica. Ker je na-jino prijateljstvo zelo močno, se mi je zdelo, da je pr-stan znak brezpogojne ljubezni in spoštovanja. Že sa-ma oblika kroga, ki se začne in se nikoli ne konča, kar veliko pove o najinem odnosu. Pomembno je bilo tudi, kdaj sem ga dobila: za svoj rojstni dan in hkrati par dni pred njenim porodom. Zdelo se mi je, da mi je med vr-sticami povedala, da se bo z otrokom marsikaj spreme-nilo, še zlasti v tem, da bo manj prostega časa za pri-jetno druženje, vendar bom vedno v njenih mislih. In ona v mojih.«

RAJE IMA SPONTANA DARILAVedno nasmejana in polna energije, nekdanja sanj-

ska ženska ter vzpenjajoča se pevka Nina Osenar ima rada okrašene ulice, a le, če se to ne prične prezgodaj, z začetkom novembra. Za prave praznike pa je seveda ne-pogrešljiv sneg in božično drevo! »Decembrsko obdaro-vanje mi ne pomeni veliko, ker ga zaznamuje neka tra-dicionalna prisila. Je pač običaj, nekako si primoran v obdarovanje. Veliko raje imam spontana darila, ki jih ne določa poseben datum. Vsekakor pa je to obdobje ne-kaj posebnega za otroke, ki se vsakega darila zelo raz-veselijo.« Kot najbolj nenavadno darilo je zapeljiva tem-nolaska omenila »igračo za odrasle«, ki pa je bila pre-senečenje predvsem zato, ker kaj takega od tiste osebe ni pričakovala.

H. M.; foto: Tina Ramujkić

10 LION

INTERVJU

LORENA HUS

Prihodnje poletje bo za Loreno Hus, zavzeto lionko iz LK Celje Mozaik, nekaj posebnega. Postala bo

prva guvernerka Distrikta 129 – Slovenija. Ko smo jo obiskali v začetku decembra, je bilo pri njih doma

že pravo božično vzdušje, pa ne le zaradi adventno okrašene hiše, za kar se Lorena vedno rada potrudi.

Bili so v pričakovanju dojenčka. In le dan kasneje sta bodoča guvernerka in njen soprog lion Dušan

postala mlada babica in dedek.

SAŠA MESARIĆ; FOTO: TINA RAMUJKIĆ

11LION

INTERVJU

hologinja na šoli za otroke s posebnimi potre-bami, kjer je veliko šolarjev iz družin s težava-mi. Med nami sta tudi dve novinarki, ki nam pomagata z informacijami. Pa dve ginekologi-nja, profesorici, sodnica ... Veliko je pomoči po-trebnih otrok, pravzaprav jih ni težko najti.«

Se je po nastanku vašega kluba izkazalo, da bi se še kje v Sloveniji ženske povezale v lionski klub?

»Pravzaprav ne. Najprej je bilo navdušenje: »kako bi bilo, ko bi bilo«. A smo ugotovile, da ženske pri ustanavljanju naletimo na kar ne-kaj težav, ki jih mešani in moški klubi nimajo. To so predvsem birokratske težave. Pomaga-le smo pa ustanoviti ženski LEO klub Mav-rica in ženski LK Svetlina v Skopju. Ostaja-mo neka zanimivost, posebnost ... le to. Ne želimo biti čisto zase in tako blazno drugačne, samosvoje, kot bi si kdo mislil. Na začetku so nas malo postrani gledali, a s pozitivnim od-nosom se je vse uredilo. Ko so nas ostali lioni spoznali, so videli, da nismo strogo predane feministke in da bi zato hotele klub zase.«

Omenili ste pomoč LEO klubu Mavrica. Kako je nastal in ali sodelujete?

»V Celju je bil najprej LEO klub Celjski vi-tezi in tudi med njimi punce, ki pa se nekako niso najbolj vključile in so dobile idejo, da bi imele svoj klub. Medtem so se jim pridružile

prijateljice »vitezov« in je bilo. Sicer pa včasih tudi sodelujemo pri kakšnem projektu, čeprav so one že same zelo zaposlene in pridne. Zelo so aktivne v šoli za otroke s posebnimi potre-bami in še kje. Odlične so!«

Kdaj ste se srečali z lionizmom?»Nekoč nisem vedela o tem nič. Moje prvo

srečanje z lioni je bilo, ko so moža povabili v lionski klub. Poznala sem le izraz, a se mi je to zdelo tako nekje daleč od mene. Ob Duša-nu sem tako začela spoznavati lionizem.«

Se ta način dobrodelnosti odslika tudi na družinski ravni?

»Tudi. Starejši sin je zagrebški študent (v teh dneh pričakuje otroka) in je tudi v zagreb-škem LEO klubu. Vse bolj pa se kaže, da sem jaz najbolj predan družinski član, kar padla sem v to. Taka ženska sem, da ne rabim veli-ko spanja, pa moram zato početi kaj koristne-ga ... (smeh). Zelo resno sem vzela članstvo in v desetih letih sem zamudila morda le tri se-stanke. Verjetno sem v pravem času dozore-la na ta način. Res pa je, da so zdaj tudi otro-ci že veliki in imam čas še za to, da se sreču-jem s kolegicami in skupaj izdelujemo izdel-ke za našo stojnico ... Vse skupaj je zelo sim-patično.«

Menda imate doma prav delavnico za iz-delavo dekorativnih izdelkov, okraskov ... vse za prodajo na stojnici.

»Z mlajšim sinom, ki je dijak likovne gim-nazije, imava delovno sobo. Oba zelo rada iz-delujeva in oblikujeva. Tako imava pred boži-čem čisto zapacane roke od barvanja.«

Od kod ljubezen do takšnega ustvarjanja, je to od nekdaj?

»Od nekdaj. Mamina brat in sestra sta sli-karja, pa tudi moja mama je veliko ustvarjala. Od malega sem vajena izdelovati lepe stvari. Delala sem okraske, slikala na svilo, a vedno mi je bolj ležalo oblikovanje kot risanje. Tudi našo lekarno redno krasim ob posebnih pri-ložnostih in praznikih. V drugem življenju bom imela aranžerski salon.«

Menda lionke Mozaika pečete odlično pecivo ...

»Tega največ pripravimo in povpraševanje je res veliko. Pred leti nam je lionka iz Zagre-ba povedala, da tam v božičnem času peče-jo za na lionske stojnice. Tako smo me dobile idejo: pekle bomo sladkarije! In ker par članic že sicer rade izdeluje okrasne izdelke, so se ti pridružili pecivu na stojnici. Eno leto se je po-javila tudi marmelada iz grozdja izabela. To je naša posebnost, že kar zaščitni znak.«

»Razbile smo predsodek o damah v svečanih oblekah, ki hodijo na slavnostne večerje.«

Kakšna je najbolj očitna značilnost de-la članic Lions kluba Celje Mozaik, ki vas spremlja od nastanka, razen tega, da je edini ženski LK v Sloveniji?

»To, da smo se zbrale štiri mame, ki nismo iskale česa posebnega. Profesorice, zdravnice, pravnice ... Oblikovalo se je zelo simpatično združenje, medtem so ene odšle, druge prišle ... danes nas je šestindvajset članic. Takih, ki vedno vzneseno kaj počnemo, pa nas je, reci-mo, deset. Ženske smo zelo praktične pri delu, organizirane, čeprav velikokrat bolj zakom-plicirane kot fantje. Me nismo lastnice podje-tij, da bi v dobrodelnost prispevale neke vsote denarja, niti vse nimamo takih znancev. De-nar zbiramo tako, da na stojnicah prodajamo izdelke. Čeprav za izdelavo, material porabi-mo res več, kot pa potem s prodajo iztržimo, še vedno mislimo, da se izplača. Že za samo promocijo lionizma v Celju je to zelo veliko. Vsako leto nas pričakujejo meščani v centru mesta, da bomo postavile svojo stojnico.«

V kakšni luči vas imajo Celjani?»Mislim, da smo članice LK Celje Mozaik

uspešno razbile predsodek o damah v svečanih oblekah, ki hodijo na slavnostne večerje. Bolj dostopne smo, kar je za prihodnost lionizma velikega pomena. Zdi se mi, da tako damo več, kot če bi odprle denarnico in podarile denar.«

Kakšnim projektom namenjate zbran denar?

»Denar namenjamo načeloma bolnim otro-kom. Zanje izvemo na različne načine; veliko se jih samih javi, imamo tudi članico, ki je psi-

Lorena in Dušan

sta dobila vnukinjo

Mijo .

12 LION

Kakšno je zanimanje, ali prodate, kar pri-nesete na stojnico?

»V glavnem je zanimanje veliko. Res pa se na naših debatnih večerih pojavi vprašanje, ali se nam izplača ali ne, ali še nadaljevati ... In ka-ko zdaj, ko vrvež izginja iz centra mesta in se seli v nakupovalna središča? Sama sem zago-vornica tega, da moramo ostati v mestu. Res je hladno in res se ljudje vse bolj zatekajo v naku-povalne centre, a to, da vztrajamo, je naš pri-spevek k ohranjanju življenja v starem delu mesta. Tudi zaslužek je bistveno manjši kot pa vložek v izdelke, da o času sploh ne govorimo. A kaj, ko raje same kupujemo luštkane stekle-ne kozarčke za marmelade, kot da bi si iskale sponzorje. Rade se vsega lotimo same.«

Kakšen je zaslužek na stojnici?»Zaslužek v enem dnevu je približno enak

vsa leta, nekaj čez sto tisočakov. In letos smo se prvič odločile, prav zaradi pravkar omenje-nih argumentov, da gre ena skupina v center, druga pa postavi stojnico v nakupovalnem središču, da vidimo, kje se bolj izplača. Pa je bilo za zdaj enako. Čeprav smo pričakovale tam več zanimanja. A ljudje pridejo tja s pov-sem drugim namenom. Meni osebno ni naj-bolj pomembno, koliko zberemo, konec kon-cev bi med nami šestindvajsetimi lahko vsa-ka dala pet tisočakov, pa bi bilo za zaslužek v enem dnevu. A center mesta resnično izumi-ra. Leta in leta prihajajo ljudje k naši stojnici, nas poznajo in čakajo decembrske sobote, ali pa slišijo po radiu, kje smo. Pridejo prijatelji, ustavijo se znanci, starejše mestne gospe. Že

INTERVJUnihanja energije – večinoma tako veliko, včasih pa zelo malo. In vedno moram kaj početi.«

Kaj menite, kakšna prihodnost čaka slo-venski lionizem?

»Kar nekaj časa že spremljam razvoj, saj sem že dolgo v kabinetu guvernerja. Ko sem se na seje vozila skupaj s takratnim conskim predsednikom, Zdenkom Podlesnikom, sva veliko klepetala o tem na poti. On je bil na-mreč zadolžen za razvoj članstva v Sloveniji. Oba sva bila mnenja, da se je v Sloveniji lioni-zem zelo hitro razvijal, taka je bila želja čla-nov. Kar je po moje značilnost majhnih dežel. Zdaj se bo verjetno začelo članstvo kristali-zirati, če rečem drugače, čistiti. Tisti, ki gi-banja niso začutili s srcem, bodo verjetno iz-padli, saj kakorkoli pogledaš, ne gre le za sa-me sestanke, temu je treba posvetiti čas in je lahko za nekoga naporno. Drugi pa, ki bodo ostali, bodo po mojem mnenju bolje napredo-vali in tvorili neko zdravo jedro lionizma.«

Je šlo na začetku za neko navdušenje?»Verjetno ... Da, prvih par let je bila kar ev-

forija. In mislim, da smo še premladi.«

Kako mislite, premladi? »Po starosti članov. Glejte, pred nekaj leti

smo šle članice našega kluba z lionom Jane-zom Bohoričem na neko srečanje lionov v Av-strijo in so nas tam imeli za leonke. Bile smo videti kot neke »frfrice« med temi starejšimi resnimi gospodi. V Sloveniji se člani ukvarja-mo z lionizmom v obdobju, ko imamo še veliko dela, kar zunaj ni navada. Tam se ljudje dobro-delnosti lotijo v zrelih letih, ko imajo več pro-stega časa. Podobno je bilo na konvenciji v Du-brovniku, kjer smo sedeli s takratnim guver-nerjem Radkom Komadino in najin soprogom za mizo z italijanskimi lioni, ki kar niso mogli verjeti, da smo pri nas tako mladi lioni.«

Kako ste sprejeli predlog za guvernerko lionističnega leta 2007/2008?

»Z velikim presenečenjem! Veste, sem vest-na oseba in kar obljubim, vedno vse naredim. In verjetno so slovenski lioni prav po moji pridnosti sklepali, da sem sposobna vodenja. A jaz sem vse to počela, ne da bi pomislila, da bo kdo mojo pridnost opazil. Kaj šele, da bi si želela biti opažena in predlagana ... Če so za-dovoljni drugi, če mi z veseljem sežejo v roko, ker sem uspešna lionka, sem zadovoljna tudi sama. Zato sem kar nekaj časa premišljevala, ali sem sposobna tega ...«

Kot kaže, je pred vami zanimivo leto, sploh od julija naprej ...

»Res, pred mano je prav posebno lionistično

samo vzdušje je tako »staromeščansko«. Tu-di glasbo priskrbimo, pečemo kostanj ...«

Kaj po vašem mnenju še manjka mestu?»Res sem razmišljala, kaj pravzaprav manj-

ka. Ljudem v mestih manjka romantike, zdru-žujejo se le, da bi se zabavali. A poglejte, na vasi se takoj zberejo, sodelujejo, če kdo potre-buje pomoč. V mestih so ljudje ta občutek iz-gubili in zato je prav, da se ustavijo, ko gredo po ulici. Prispevajo za pomoči potrebne, zato pa, recimo, dobijo marmelado.«

S čim boste letos presenetile svoje stalne obiskovalce na stojnici?

»Pravkar smo imele pečene parkeljne. A novost je sladko-kisla omaka četni. Kombina-cija sadja in zelenjave, kot dodatek k mesni je-di, recimo. Eksotična omakica.«

Slišati je, da neskončno uživate v tem. Kako bi opisali Loreno Hus?

»Tudi zame pravi soprog, da sem eksotična. Čeprav sem karakterno bolj kot vžigalica, hitro zagorim in nato hitro ugasnem. In kot on do-daja, »kot cela škatlica vžigalic«. Imam dobro in slabo lastnost, da sem po horoskopu dvojček. Centralni dvojček po datumu in izjemno nihajoč. Saj se res človek z leti umiri, a zame so značilna

»Če so zadovoljni drugi, če mi z veseljem sežejo v roko, ker sem uspešna lionka, sem zadovoljna tudi sama.«

13LION

INTERVJUleto. A imam srečo, da je tudi pred mano tak malce romantičen guverner, ki pošilja simpatič-ne »maile« ... Na letošnji konvenciji v Novi Go-rici sva skupaj plesala in ugotovila, da se zače-nja s plesom, kar pomeni, da bomo dve leti ple-sali. Nisem pa še veliko razmšljala o tem, kako me bodo sprejeli člani, enim bom všeč, drugim tudi ne ... A glede na to, da bom prva ženska na tej poziciji pri nas, bo gotovo zanimivo.«

Kako so napoved vašega vodenja sloven-skih lionov sprejeli najbližji in kaj misli-te, da lahko daste lionizmu?

»Verjetno bom kar potrebovala podporo družine in vem, da smem nanjo računati. Ob izvolitvi sem se zahvalila in povedala, da lahko ponudim tisto, kar imam: eno je, kar mi je da-

la Dalmacija – to je temperament in živahnost, drugo pa, kar mi je dala mama – biti ženska.

A so si nekateri že mislili, da jim bom zdaj »dala vetra«. Ne premišljujem o tem, kaj bo in kako. Potrudila se bom in bomo videli.«

Omenili ste Dalmacijo, od tam torej ta ži-vahnost ... Od kod natančneje ste doma?

»Iz Zadra sem. Moj klub in LK Celje sta tudi pobratena z Zadrskim – organizirali smo že skupne izlete, razstave ...«

So Hrvatje že imeli guvernerko?»So, spomnim se, kakšno presenečenje je

bilo pred leti, ko je postala prva guvernerka pri njih Olga Šober. Tudi letos imajo guver-nerko Lahorko Vlahek - Domac. V preteklo-sti ženske dolgo niso imele možnosti sodelo-vanja v lionizmu, zato si štejem to v čast.«

Ste že kdaj sodelovali na svetovni kon-venciji?

»Ne, tokrat bom šla prvič. Do sedaj se z mo-žem nisva udeleževala svetovne konvencije, saj je vsako leto septembra svetovni farmacevtski kongres, kamor sva hodila, in dve tako veliki potovanji sta se nama zdeli za eno poletje pre-več. Seveda pa me je mikalo potovanje v orga-nizaciji liona Boruta Šraja. Tako takrat, ko so odhajali, kot tudi potem, ko so se vrnili z vse-mi tistimi čudovitimi fotografijami.«

Oba z možem sta po stroki farmacevta, ste kdaj pomislili, da sta lionizem in farmacija globlje povezana? Pomoč ljudem v stiski ...

»Gotovo, saj tudi lekarnarje učijo, kako pomagati. Neka vez je. Včasih je mož delal v državni lekarni, a zdaj, ko imamo zasebno, tako romantično starinsko lekarno, je precej drugače. Ljudje pridejo in se želijo pogovar-jati z njim ...Tudi to je neka pomoč, pogovor, ki mnogim manjka.«

Kje pa vi preživite službene ure?»Na Zavodu za zdravstveno varstvo delam,

ukvarjam se z analitiko živil. Zelo strikten posel, kar kaže mojo dvojno naravo. Ko sem nekoč v intervjuju s Slavkom Stošickim v re-viji Lion prebrala, da je zase rekel, kako moč-na dvojna osebnost je – umetnik in strojnik, sem pomislila nase. Tudi jaz sem po eni stra-ni strogi analitik, končala sem toksikologijo; po drugi strani pa sem nepoboljšljiv romantik. Ukvarjam se z orientalskimi plesi, kar me je zelo spremenilo in mi celo dalo pogum, za ve-liko novih odločitev. Dalo mi je neko ženstve-nost in s tem moč. Zdaj poučujem orientalske plesne veščine nekaj skupin žensk in mojo po-sebno skupino deklic Balem. Zanje tudi izde-lujem kostume, v katerih nastopajo, res uži-vam v tem. Našle smo se na rojstnem dnevu mlajšega sina in takoj so bile za. Brezplačno jih poučujem, saj je to res iz dobre volje, lahko bi temu celo rekla moj mali lionistični projekt. Družimo se in plešemo. Tako dvojno naravo imam. V službi, recimo, zdaj ocenjujem dekla-racije za vse izdelke, ki pridejo iz drugih držav v Slovenijo. Vedno niham med tako konkret-nim delom in tistim zasanjanim.«

»Tisti, ki gibanja niso začutili s srcem, bodo verjetno izpadli ... Drugi pa, ki bodo ostali, bodo po mojem mnenju bolje napredovali in tvorili neko zdravo jedro lionizma.«

Že v najbolj ranih letih so nas učili, da delo krepi človeka. Da je vsako delo, bolj ali manj težaško, bolje ali

slabše plačano, častno. Veliko naših razumevanj dela je danes povezanih z novo logiko, ki jo narekuje predvsem

dikcija kapitala. Zdi se, da nekaj šteje le tisto, kar prinaša visoke zaslužke, različne ugodnosti in ugled.

Prostovoljno delo pa večkrat ostane skrito nekje na robu.

POLONA PREŠEREN; FOTO: REUTERS

Saj veste, kako pogosto sami sebi ob-ljubimo, da bomo bolj prijazni, bolj

pozitivni, da bomo bolj angažirani v naši skupnosti. A kaj, ko se nam vedno zazdi, da nam bo zaradi tega zmanjkalo časa za »po-membna opravila«. Vse drugo nam je veliko pomembnejše – partija golfa, pijača s pri-jatelji, nakupi, potrošništvo … Zato je to-liko bolj vzpodbudno, da se še vedno naj-

dejo ljudje, ki so pripravljeni nesebično po-magati drugim. Prostovoljci, ki za svoje de-lo večkrat ne dobijo pravega priznanja in družbenega ugleda, a si vendarle zaslužijo zlato medaljo za srčnost, predanost in po-žrtvovalnost. In, ste pomislili, da svojo naj-ljubšo dejavnost lahko združite tudi s pros-tovoljno dejavnostjo!

Pri nas je tradicija prostovoljstva precej dolga. Predvsem na podeželju imajo dol-

go tradicijo razna gasilska društva, ki te-meljijo na prostovoljni osnovi. Pa planinska društva in gorski reševalci, ki vsi oprav-ljajo družbeno koristna dela. Seveda so tu še razne humanitarne, kulturne in šport-ne organizacije, društva upokojencev, orga-nizacije za samopomoč, društva prijateljev mladine, taborniki in skavti, društva Rde-čega križa in Karitas, tudi zdomska in za-mejska društva ... Toliko različnih organi-

PROSTOVOLJEC SEM!

Najbolj znana prostovoljka med

zvezdnicami, Angelina Jolie

14 LION

Slovenska filantropijaSlovenska filantropija, združenje za promo-cijo prostovoljstva je nevladna organizaci-ja, ki deluje od leta 1992. Njeno osnovno po-slanstvo je razvijanje in širjenje različnih ob-lik človekoljubne dejavnosti – prostovoljstva in drugih dobrodelnih dejavnosti na social-nem področju. Pri tem sodeluje z drugimi nevladnimi in cerkvenimi organizacijami. V Slovenski filantropiji svoje poslanstvo ures-ničujejo z razvijanjem mreže organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom, z raz-ličnimi programi, ki vključujejo prostovolj-no delo vseh generacij, z usposabljanjem in izobraževanjem prostovoljcev, usposablja-njem mentorjev in organizatorjev, organi-zirajo tudi javne kongrese in različne druge prireditve s področja prostovoljnega dela, izdajajo publikacijo za promocijo prostovolj-stva in se povezujejo s podobnimi organiza-cijami iz mednarodnega okolja. Več informa-cij je na voljo na www.filantropija.org.

Organizacija združenih narodov Že pred več leti je OZN 5. december razglasila za mednarodni dan prostovoljcev. Namen te-ga je zagotavljanje priložnosti prostovoljnim organizacijam za njihovo promocijo in sode-lovanje z drugimi tovrstnimi organizacijami. Mednarodni dan prostovoljcev skuša prika-zati prispevek prostovoljnih organizacij na lo-kalnih, nacionalnih in mednarodnih ravneh.

KaritasVodilna verska ustanova na področju humani-tarne dejavnosti. Pod njihovim okriljem delu-je preko 4000 prostovoljcev, ki delujejo v ok-virih 350 župnij. Osrednji del njihovega de-la predstavljajo pomoč v materialnih stiskah, svetovanje, obiski starejših, invalidov in osam-ljenih. Nudijo tudi pomoč zasvojencem, mate-ram v stiski. Pomoč prostovoljcev pa je dobro-došla tudi v pisarni pri administrativnih delih, pripravi različnih gradiv in organizaciji različ-nih prireditev. Potrebujejo tudi animatorje na letovanju družin. Redno skrbijo za izobraževa-nje in izpopolnjevanje prostovoljcev.

zacij se ukvarja s tovrstnim poslanstvom, da bi ob naštevanju zlahka katero izpusti-li. Slovenci imamo tako dolgo, razvejano in bogato tradicijo društev, da se zlahka po-stavimo ob bok večjim narodom. Dejavno-sti teh društev pa velikokrat temeljijo tudi na prostovoljnem delu članov, kar jim daje posebno vrednost. Pri svojem delu pa več-inoma ne mislijo na priznanja, ampak pre-vlada srčnost.

Namesto vojske prostovoljstvoPredvsem v zadnjem času lahko opaža-

mo čedalje večjo potrebo po prostovoljnem delu, to pa predvsem zaradi poglobljenega razslojevanja slovenske družbe in narašča-nja določenih rizičnih skupin. Poleg tega se pozna izpad rednega služenja vojaškega ro-ka, saj se je veliko mladeničev odločilo za civilno služenje in tako opravljanje družbe-no koristnega dela. Prav tako se je zmanj-šal obseg javnih del, zato so prostovoljci še toliko bolj dobrodošli.

Prostovoljci pa s(m)o seveda lahko vsi – stari in mladi, otroci in starši, zaposle-ni in nezaposleni, študentje … Potrebna je odločitev za prostovoljno delo, ki ga potem opravljamo prilagojeno starosti, telesni pri-pravljenosti, psihičnim zmogljivostim in se-veda času, ki ga imamo na voljo. In želji, da rečemo: »Prostovoljec sem!« Potrebujemo le nekaj časa in vero, da nekaj resnično lah-ko storimo. S prostovoljstvom lahko zdru-žimo tudi aktivnosti, ki nas veselijo, hkra-ti pa pomagamo drugim. Tako lahko nogo-metnih spretnosti (če ste navdušen šport-nik) učite mladih nadobudnežev, kot DJ (če vas veseli glasba) nastopite na dobrodel-ni prireditvi lokalne skupnosti, pomagate organizirati prireditev za dvigovanje zave-sti varstva okolja in podobno. Z malo ideja-mi in motivacije je spanec lahko dosti mir-nejši in karma bolj pozitivna.

Komu lahko pomagamo? Vsakomur, ki potrebuje pomoč ali se je

znašel v kakršnihkoli težavah. Pomagamo lahko otrokom, ki imajo težave pri vklaplja-nju v svoje socialno okolje in se ne znajde-jo najbolje med svojimi vrstniki, imajo te-žave v šoli in pri učenju, ali pa iščejo svojo lastno identiteto. Velikokrat je pomoč pros-tovoljcev dobrodošla pri mladostniških sti-skah vseh vrst. In seveda lahko pomagamo bolnikom, ostarelim, osamljenim, beguncem in azilantom.

Pravzaprav lahko to storimo povsem pre-prosto, kot rečeno, pomembna je le odloči-tev. Prostovoljno delo se izvaja tako, da se pridružimo organizacijam, društvom in ustanovam, ki v svoje delo vključujejo pros-tovoljce. Te skrbijo za zaščito tako prosto-voljcev, kot tudi tistih, ki potrebujejo po-moč prostovoljcev. Skrbijo tudi za promo-cijo prostovoljstva v družbi, k prostovolj-

nim aktivnostim skušajo privabiti čim več prostovoljcev vseh generacij in tako ponu-jajo nekakšno alternativo potrošniški druž-bi in tekmovalnosti.

Pri nas se z organizacijo prostovoljnega dela ukvarjajo nevladne organizacije, raz-lična društva in cerkvene ustanove. S pro-mocijo prostovoljnega dela se ukvarja Slo-venska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva, ki je zagotovo med bolj zna-nimi prostovoljnimi organizacijami. Skupaj z Društvom za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela so oblikovali program aktivnosti za širjenje prostovoljstva v Slo-

veniji, s katerim želijo združiti prostovolj-ske organizacije in vzpodbuditi sodelovanje in izmenjavo mnenj, izkušenj in znanj. Sku-šajo tudi oblikovati standarde prostovoljne-ga dela v Sloveniji.

Da postanemo prostovoljci, torej ni tre-ba veliko. Je pa s tem povezanih kar nekaj pričakovanj. Najpomembnejše je delova-nje v skladu z organizacijo, v katero smo se vključili. Poleg tega pa je seveda neizbežen topel človeški odnos do pomoči potrebnih, zanesljivost, spoštovanje dogovorov, zavze-tost, potrpežljivost, pripravljenost pomaga-ti in nenazadnje tudi varovanje osebnih in zaupnih podatkov. Kot prostovoljci se lahko veliko naučimo, preko različnih prostovolj-nih aktivnosti razvijamo svoje lastne spre-tnosti in talente, si dvignemo samozavest in samopodobo ter zvečer zaspimo s toplim občutkom, da delamo nekaj dobrega.

Med prostovoljci in varovanci v domu za ostarele se tkejo prijateljstva.

15LION

»Večkrat lačen kot sit, žejen kaplje vode, lepe besede, topline, sem nadaljeval svojo kruto usojeno pot, ki me je

vedno vodila le od pesti do pesti, krutih udarcev rok pravice, ki so goltali pohlep nad mojim že tako izčrpanim

telesom in mi vbijali vsak svojega duha v mojo ranjeno dušo,« je v zadnji številki Kraljev ulice zapisal Toni, ki

je postal predstavnik Kraljev ulice in se tako odločil, da bo pomagal drugim prišlekom na ulice.

POLONA PREŠEREN; FOTO: TINA RAMUJKIĆ

Časopisa Kralji ulice danes ni tre-ba posebej predstavljati, saj se je na

ljubljanskih ulicah dobro prijel, od tam pa se je preselil tudi v druga slovenska me-sta. Kralji ulice so prvi in edini cestni ča-sopis v Sloveniji, ki se ukvarja z brezdom-sko problematiko. Vsebina časopisa nudi ši-rok nabor različnih zgodb, anekdot, pripove-di, reportaž, razmišljanj, slikovnega gradi-va in tudi poezije, esejev ter drugih strokov-nih prispevkov, ki osvetljujejo brezdomsko problematiko pri nas. Kralji ulice je zanimiv projekt skupnosti, saj na eni strani angažira brezdomce, na drugi pa strokovnjake, pred-stavnike različnih organizacij, širšo javnost in naključne mimoidoče na ulicah, ki jim je navsezadnje časopis tudi namenjen.

Urednica časopisa, dr. Špela Razpotnik,

docentka na Oddelku za socialno pedagogi-ko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, pravi, da se je ideja za tak časopis porodila znotraj Pedagoške fakultete, kjer je od leta 2004 v okviru izbirnega predmeta s študentkami in študenti socialne pedagogike vodila dejav-nost ”Delo z brezdomci”. Za zaključni pro-jekt pri predmetu, kjer so spoznavali brez-domce, organizacije, ki se z njimi srečuje-jo, in podobno, so si za konec študijskega le-ta zadali cilj – skupaj z brezdomci in drugi-mi strokovnjaki, ki delujejo na tem podro-čju, pripraviti cestni časopis, ki bo narejen po vzoru cestnih časopisov drugih mest, v veli-ki meri pa seveda tudi originalen, saj se Ljub-ljana od drugih mest razlikuje in vsak cest-ni časopis mora biti prikrojen danemu mestu in ljudem, ki v njem živijo. Podobne projekte imajo seveda tudi druga mesta in države.

SLOVENSKI ULIČNI ČASOPIS

KRALJI ULICE

16 LION

Poslanstvo kraljev uliceDr. Špela Razpotnik: »Želimo razvijati oblike sa-mopomoči brezdomcev in drugih prikrajšanih družbenih skupin in jih spodbujati in jim budi-ti prostor pri njihovi socialni, kulturni, ekonom-ski in vsesplošni participaciji v družbi. Želimo jih tudi spoznavati in z njimi sodelovati, jim stati ob strani pri njihovem samopredstavljanju in iska-nju ter doseganju pozitivnih sprememb. Delo-vati pa želimo tudi širše, opozarjati na nepravil-nosti v širši družbi, ki povečujejo in poglabljajo socialno neenakost, sodelovati pri programih in uvajati projekte take vrste, ki bodo zmanjševali ekonomsko, stanovanjsko, socialno, zaposloval-no in druge oblike neenakosti. Zaradi slednjih se del prebivalstva vse bolj nepovratno izključu-je iz produktivnih in aktivnih družbenih tokov.«

Zanimivosti: Morda najbolj znan časopis, ki ima tudi najdalj-šo tradicijo, je britanski ”The big issue”, pravi uredni-ca Kraljev ulice dr. Špela Razpotnik. V uredništvu so že obiskali tri redakcije podobnih uličnih časopisov - praški Nový prostor, bratislavski Nota bene in graški cestni časopis Megaphon. Razpotnikova še dodaja, da so tudi v procesu vključevanja v mednarodno zvezo cestnih časopisov. Pri časopisu Kralji ulice aktivno sodeluje vsaj 20 brez-domcev in drugih uličarjev, občasno jih svoje zgodbe, članke, pesmi, slike za časopis prispeva okoli 40, v pro-dajo pa se jih vključuje med 60 in 100 le v Ljubljani. Pri ustvarjanju časopisa poleg brezdomcev sodelu-jejo tudi študentke (predvsem socialne pedagogike, ki se v okviru izbirnega predmeta tudi posebej soo-čajo s to tematiko), socialne delavke in delavci, social-ne pedagoginje in pedagogi, etnologinje, antropolo-ginje, psihologi … Uredništvo Kraljev ulice sestavljajo strokovnjaki, študenti ter brezdomci sami. Društvo Kralji ulice vsake toliko časa priredi kakšen izlet, na primer obisk tujih časopisov, biokmetije, slo-venske obale …, kamor so vabljeni tudi sodelavci-brezdomci.

To jim je kar dobro uspelo, saj se je časo-pis dobro prijel. Na ulicah ga prodajajo brez-domci in drugi ljudje, katerih življenje je bolj ali manj povezano z ulico. Za vse prodajalce veljajo posebna navodila društva Kralji ulice, ki časopis izdaja. Cena izvoda je 200 tolar-jev, brezdomci zanj vnaprej odštejejo 100 to-larjev, drugih 100 ostane njim. Prvi del cene gre v sklad za pripravo naslednje številke.

Kot se za pravi brezdomski časopis spo-dobi, so brezdomci avtorji ali soavtorji ve-čine prispevkov, poleg njihovih prispevkov v časopisu objavljajo tudi drugi sodelavci. Namen časopisa je namreč poskus aktiv-nega vključevanja brezdomcev v javno živ-ljenje na nov, izviren način, na drugi stra-ni pa seznanjanje širše javnosti z različni-mi vidiki brezdomske problematike. Časo-pis se zaenkrat financira izključno iz javnihvirov. Na uredništvu imajo zaposleno le eno osebo, ki je vodja dnevnega distribucijske-

ga centra, še ta je zaenkrat zgolj v tretjin-skem delovnem razmerju. Vse ostalo vlože-no delo je za zdaj prostovoljno. Pri nasta-janju cestnega časopisa (in drugih, z njim povezanih projektov) velika večina sodeluje prostovoljno. Kot pravi dr. Špela Razpotnik, si v prihodnosti želijo, da bi lahko avtorjem za prispevke plačevali vsaj minimalno na-grado. Poleg brezdomcev pri nastajanju ča-sopisa sodelujejo tudi strokovnjaki, socialni delavci in socialni pedagogi in drugi ljudje,

ki jim je blizu ulično življenje in ta izkuš-nja, študentke in študentje ter drugi za-interesirani sodelavci. »Zgrajeno imamo kar široko mrežo sodelujočih,« razlaga Razpotnikova.

Časopis Kralji ulice je vsekakor svo-jevrstna zgodba o uspehu, prizadeva-nju in veliki srčnosti, ki jo izkazuje-

jo vsi, ki so povezani s projektom. Poskus-na številka je izšla junija 2005 v nakladi 600 izvodov in bila zaradi velikega interesa še dvakrat ponatisnjena. Druga številka je bila natisnjena že v 11.000 izvodih in je potovala tudi v Maribor. Odtlej Kralji ulice ohranja-jo naklado okoli 12.000 izvodov. Junija letos pa se je na Poljanski v Ljubljani odprl distri-bucijski center, kjer brezdomci prevzemajo časopis, delajo na svojih prispevkih, iščejo sobe, službo, se izobražujejo in pogovarjajo s strokovnjaki. Časopis Kralji ulice ima tudi v prihodnje velike cilje, želje in načrte, po-vezane z boljšim življenjem za brezdomce. Pomagamo jim lahko tako, da kupimo izvod časopisa. Morda boste nad vsebino presene-čeni, morda se vas dotakne zgodba, poetični izliv ali kratki strip. Že imate svoj izvod?

Kako lahko pomagamo (prispevki, prostovoljno delo)?Dr. Špela Razpotnik: »Na oba omenjena načina. Imamo mnogo podpornikov, tudi že kar velik krog prostovoljcev, za katere poteka izobraževanje, po-tem pa se glede na svoje interese vključijo v že ob-stoječe dejavnosti ali začnejo nove. Dobrodošli so tudi prispevki, finančni ali druge vrste. Z različni-mi donacijami so nam ljudje mnogo pomagali pri opremljanju sedanjega prostora – dobili smo raču-nalnike, pohištvo ... Zelo zaželene so tudi zamisli, pobude za sodelovanje. Zaželeno je na primer tu-di, da se ljudje, ki imajo priložnost oddati poceni/skromne sobe (za okoli 20.000 SIT) obrnejo na nas in mi posredujemo to brezdomcem, ki iščejo stre-ho nad glavo. To pa je na trgu, verjemite mi, ze-lo težko najti. Tako ostajajo zunaj, po odpustih iz bolnic, zaporov ... in so primorani nadaljevati krog brezupa tudi v situacijah, ko bi si želeli spremeniti svoje življenje in začeti znova.«

17LION

Od nekdaj je bil namen praznikov v ljudeh okrepiti občutek povezanosti in varnosti, pričarati svečano

vzdušje in počastiti pomemben dogodek. V skladu s tem so se razvili različni običaji, ki so sčasoma postali

del naše kolektivne zavesti, se zlili s tradicionalnim izročilom in se uveljavili kot nepogrešljiv element

praznovanja. Pričarajo nam praznično vzdušje in nam polepšajo praznične dni.

HELENA MARUŠKO; FOTO: TINA RAMUJKIĆ, ZAKLOP.COM

Oživele ulice Mestne ulice se zavijejo v pravlji-

čen sij tisočih lučk in sprehajalce za-peljejo v stanje zasanjanosti in obu-janja lepih spominov. Sprehod po mestu postane pravo čarobno do-živetje, poleg mestnega okrasja pa dogajanje popestrijo tudi praznični sejmi, kjer lahko vsak najde kaj za-se. Na stojnicah prodajalci ponujajo raznovrstne izdelke domače obrti, nakit, ročno izdelane umetnine ter različne kulinarične dobrote, pri če-mer so zelo priljubljene kuhano vi-no in borovničke. V Ljubljani bo tu-di letos živahno na Cankarjevem nabrežju in Prešernovem trgu, kjer bo od 8. 12. do 2. 1. potekal tradicio-nalni praznični sejem, dogajanje pa bodo popestrile različne prireditve, ki bodo zabavale mlado in staro.

Darovi so tudi dobre željeObdarovanje v času praznikov se

je žal iz simbolične geste sprevrglo v mrzlično zapravljanje velikih vsot denarja za bolj ali manj (ne)uporab-na darila. Spretno oglaševanje tr-govcev ujame v zanko marsikoga, ki ob koncu meseca žalostno zre v shujšano denarnico in si želi, da bi bilo čim prej vsega konec. Ljud-je vse prepogosto pozabijo na sim-bolični pomen praznikov, ki temelji predvsem na druženju v krogu dru-žine in prijateljev, posvečanju do-brim željam in zastavljanju novih ciljev. Darovanje in prejemanje da-ril ima vsekakor svoj čar, a ga lahko kaj hitro izgubi, če preseže meje do-brega okusa in zmernosti.

Zapišite željeNavada, da si ljudje voščijo pis-

no, je najmlajši običaj, povezan z božičem, saj je star le kakšnih sto sedemdeset let. Kljub vedno večji uporabi elektronskih oblik komu-

PRAZNIČNI DECEMBER

18 LION

ANKETA:

1. december – svetovni dan boja proti AIDS-uDan boja proti AIDS-u že od leta 1988 obeležujejo po celem svetu. Namen je javnost seznaniti s problemom okužbe z virusom HIV, simbol podpo-re boju je rdeča pentlja.4. december – barbarinoSvetnica Barbara velja za zavetnico rudarjev, gradbenih delavcev, kuhar-jev, mesarjev, pomaga umirajočim in je priprošnjica v stiski. 6. december – miklavževoMož s škofovsko kapo, palico, be-lo brado in košem daril v spremstvu angelov in parkeljnov. Pridni otroci v nastavljene nogavice dobijo jabolka, suho sadje in orehe, poredni pa šibo. 13. december – lucijinoO mučenici Luciji obstaja mnogo le-gend. Ena izmed njih omenja snubca, ki se je zaljubil v njene lepe oči. Svet-nica si jih je izdrla in mu jih podarila, saj se je zaobljubila Bogu. 21. december – tomaževoSveti Tomaž je bil eden izmed aposto-lov in še danes velja za pomembne-ga svetnika, ki je znan predvsem po

svoji nejevernosti. Je zavetnik teolo-gov, arhitektov in priprošnjik za do-bro poroko.25. december – božičPo krščanski tradiciji naj bi se na ta dan v Betlehemu rodil Jezus Kristus, ki ga verni kristjani obravnavajo kot božjega sina, boga in človeka hkrati, ki je vstal od mrtvih. 26. december – dan osamosvojit-ve, štefanovoSlovenski državni praznik, dan osa-mosvojitve, označuje dan, ko so bili leta 1990 slovesno razglašeni rezulta-ti plebiscita, na katerem smo se Slo-venci odločili za samostojno državo. Hkrati se na ta dan praznuje štefano-vo. Sveti Štefan je zavetnik konjev, zi-darjev, krojačev, kletarjev … 27. december – šentjanževoTo je praznik svetega Janeza Evange-lista, ki naj bi veljal za Jezusovega naj-ljubšega apostola ter zaščitnika teo-logov, tiskarjev, vinarjev itd.31. december – silvestrovoZadnji dan v letu goduje svetnik Sil-vester, ki je upodobljen s ključi v roki, da z njimi odklene novo leto.

Kaj po vašem mne-nju najbolj pričara praznično vzdušje?

“Kot otrok sem ved-no nestrpno pričako-vala dan, ko smo lah-ko okrasili smrečico ... Pa je bilo treba poča-kati do 26. decembra, da se je to zgodilo. Kas-neje se spominjam, da smo že pred božičem krasili jelko, čeprav za nas praznovanja ni bilo, okrašena smrečica pa je bila vedno začetek nečesa lepega v decembru. Še da-nes mi krasitev smrečice veliko po-meni, le da jo sedaj skupaj z vnuki krasim že kar v začetku decembra in pustim, da vsak večer utripajo lučke na njej. Včasih ob tem pogle-du kar v temi obsedim in opazujem drobne lučke ... Čeprav so obvez-nosti vedno prisotne, pa si vsako leto vzamem tistih nekaj uric ča-

sa, da se podam na obhod po mestu in trgovinah, tja, kjer je najlepše okrašeno. In vedno znova se vese-lim decembrskih smrečic ter potepanja po okrašenih ulicah in trgovinah ...”

Kaj vam pomeni obda-rovanje?

“Obdarovanje v krogu družine in prijateljev, ko drug drugemu pripravimo drobna darilca, je za mene najlepše. Še vedno je to čas med božičem in silvestrom, če-prav si vnuki ob pogovoru s pri-jatelji v vrtcu in šoli pripoveduje-jo o vseh prazničnih možeh. Mla-dim družinam prepuščam, da pri-pravijo več praznovanj v mesecu decembru zaradi otrok, za me-ne pa ostaja tisto obdarovanje ob moji smrečici in v krogu tistih, ki jih imam najraje ...”

niciranja ostajajo klasične voščil-nice še vedno zelo priljubljen na-čin, kako voščiti vesele prazni-ke svojim bližnjim. Prve voščilni-ce so se pojavile v Avstriji, ker pa smo tedaj Slovenci spadali pod av-stro-ogrsko monarhijo, se uvršča-mo tudi med prve narode na sve-tu, ki so pošiljali novoletne voščil-nice. Poleg prazničnega motiva pa je pomembno tudi iskrena zapisa-na misel z željo po vsem dobrem ... S kakšno voščilnico boste bolj raz-veselili izbrano osebo, to veste naj-bolje sami.

Vijolični venčkiNa vhodnih vratih, na sredi mi-

ze, na okenski polici … Adventni venček postaja vedno bolj priljub-ljen praznični ornament, ki v dom prinese pristno praznično vzduš-je. Najprej se je pojavil po cerkvah, nato pa tudi po domovih. Zdaj ven-čke ponujajo na trgu in v cvetličar-nah, v zelo različnih oblikah, ma-terialih in barvah. Venčke izdelu-jejo iz smrekovih, jelkinih, boro-vih ali macesnovih vejic, med kate-re dajo različne okraske, pentlje ali storže. Praviloma so del adventne-ga venčka tudi štiri sveče, ki naj bi bile po starem krščanskem izroči-lu vijolične barve in se zaporedo-ma prižigajo na štiri adventne ne-delje.

Z bonboni in lučkamiV preteklosti so slovenske domo-

ve v času božiča okrasili z vejicami zimzelenih dreves, saj so verjeli, da jih ščitijo pred zlemi duhovi in bolez-nijo, postavljanje božičnega drevesca z okraski pa je prišlo k nam iz Nem-čije šele v drugi polovici 19. stolet-ja. Ljudje so na drevesca obešali naj-različnejše stvari, piškote, bonbone, suho sadje, oreščke, proti koncu 19. stoletja pa se je razširila industrijska proizvodnja okraskov, ki je prinesla najrazličnejše barvane krogle, tra-kove in lučke. Veličastna okrašena drevesca lahko občudujemo na vseh glavnih trgih po Evropi. V Ljubljani so ga prvič postavili leta 1845.

Praznične dobroteTežko se je upreti slastnim jedem,

ki so nepogrešljive med prazniki, in ohraniti trezno glavo, saj nas lač-ne oči kaj hitro zapeljejo v skuš-njavo. Najbolj znana praznična jed med Slovenci je zagotovo potica, ki kljub različnim variacijam ostaja v železnem repertoarju vseh sloves-nih praznovanj. Zgodovinski razvoj potice še ni povsem raziskan, do-mneva pa se, da obstaja več kot 120 vrst potice. Najbolj znani sta zago-tovo orehova in pehtranova potica, vsaka gospodinja pa ima svoje male skrivnosti, ki priljubljenemu pecivu vdahnejo kanček drugačnosti.

Kaj po vašem mnenju najbolj pričara praz-nično vzdušje?

“Prazničnega vzdušja se zavem predvsem s po-rastom delovnih nalog, saj ob koncu leta v na-šem zavodu organizira-mo razstavo, s katero se tudi zahvalimo našemu zvestemu občinstvu.

Ker želimo kvalitetno izved-bo in zadovoljne obiskovalce, se trudimo storiti vse, kar je v naših močeh, zato je praznično vzdušje vedno zelo razgibano in pestro.”

Kaj vam pomeni ob-darovanje?

“Obdarovanje je vča-sih naporno, saj se tru-dimo, da bi uganili že-lje svojih bližnjih in jim podarili tisto, kar jih bo najbolj razveselilo. Ze-lo je odvisno od človeka do človeka, od njegovih

trenutnih potreb in želja, staro-sti, interesov. Sam poklanjam zelo različna darila, trudim pa se, da so prilagojena tistim, ki so jim name-njena. Moji bližnji vedo, da se naj-bolj razveselim knjig, zato se lah-ko pohvalim s pestro zbirko.”

Kaj po vašem mnenju najbolj pričara praz-nično vzdušje?

“December je moj naj-ljubši mesec ravno zara-di prazničnega vzdušja, ki ga pričara pravljično okrašeno mesto, okrašen dom, darila, in pa druže-nja. Predvsem slednja so mnogo bolj pogosta in prispevajo k dobremu prazničnemu razpolo-ženju.”

Kaj vam pomeni ob-darovanje?

“Obdarovanje razu-mem kot obojestransko dejanje; prejemanje in da-janje. Z velikim veseljem obdarujem svoje bližnje, tiste, ki jih imam najraj-ši. Podarjam pa stvari, ki bi jih bila tudi sama vese-

la. V naši družini imamo navado, da si podarimo praktična darila, ki jih s pridom uporabljamo.”

ALEKSANDER BASSIN

DAMJANA SEME

DUNJA BOHORIČ

DECEMBER – MNOGO RAZLOGOV ZA PRAZNOVANJE

19LION

KDOR JE REŠIL ENEGA, JE REŠIL VES SVET!

Benka Pulko je postala znana, ko se je vrnila s svojega petinpolletnega potovanja okoli sveta. Z motorjem, seveda.

V trenutku smo jo vzljubili. Pa ne zato, ker je prevozila vse svetovne kontinente, temveč zato, ker je ena redkih

skromnih in iskrenih ljudi, ki znajo svojo slavo in medijsko prepoznavnost izkoristiti v humanitarne namene.

Ko enkrat spoznaš, da ljudem po svetu še zdaleč ni tako lepo, kot je nam, ko na lastne oči vidiš, da mnogi otroci

nimajo zadovoljenih niti najbolj osnovnih potreb … potem je tvoje življenje namenjeno temu, da jim tako ali

drugače pomagaš. Če si človek, kot je Benka Pulko, seveda. Neustrašna, trmasta in iznajdljiva.

ANJA GARBAJS; FOTO: ARHIV BENKE PULKO

Verjemi vase in osvoji svet

Benkin humanitarni pro-jekt z mednarodnim znača-jem se imenuje »Verjemi va-se in osvoji svet« in je name-njen otrokom. Trdno je na-mreč prepričana, da je otro-kom treba pomagati do izob-razbe ter do možnosti, da bo-do nekega dne zrasli v neod-visne ljudi, ki si bodo znali in zmogli pomagati sami. »Ver-jemi vase in osvoji svet« je ne-profitni projekt dobre volje, v

okviru katerega ljudje poma-gajo ljudem, ker tako čutijo, hočejo in ker zmorejo. Akci-ja pomoči je zastavljena nepo-sredno, osebno in popolnoma transparentno.

Vas tibetanskih otrokZa center pomoči v prvem

delu humanitarne akcije je Benka Pulko izbrala vas tibe-tanskih otrok (Tibetan Chil-dren’s Village), ki jo je obis-kala na poti skozi Dharamsa-lo. Danes se tam na pobudo

dalajlame izobražuje več kot 15.000 otrok. Šolanje v drža-vah tretjega sveta je še ved-no rezervirano v glavnem za moške predstavnike. Čeprav imajo Tibetanci tolerantnej-ši pogled na družbeni položaj žensk v primerjavi z ostalimi azijskimi narodi, je kljub temu zaradi revščine, visokega šte-vila Tibetancev v izgnanstvu ter nevarnosti ohranitve inte-gritete naroda izobraževanje deklet na zelo nizki stopnji.

Benka, kakšni so prvi rezultati akci-je, smo Slovenci dovolj humanitarno usmerjeni?

Navdušena sem! Nad idejo, nad medi-ji, ki jo podpirajo, ljudmi, ki donirajo, nad podjetji, ki se odzovejo, in vsemi, ki imajo v svojem življenju prostora še za koga kot samo zase. Le tako lahko postanemo boljši ljudje in presežemo sebe, svoje nazore in pomagamo svetu po svojih skromnih močeh.

S kakšnimi težavami se soočate pri uresničevanju projektov, kot je ta?

Z ignoranco. Tu in tam se najde kdo, ki za trenutek in slab občutek skali dobro energijo in zagnano delo. Recimo, ko najve-čje energetsko podjetje v državi ali najpre-možnejša pivovarna v Sloveniji rečeta, da nimata 72.000 SIT. Sram me je, da jih po-znam in da živim v družbi, kjer se najde-jo tudi taki brezbrižneži, ignoranti ter dru-žbeni neodgovorneži, ki znajo samo ustvar-

jati dobiček in se zanimati izključno zase. Za drugo jim ni mar.

Boste kmalu obiskali ‚vašo’ tibetansko vasico in se prepričali o svojem delu?

Definitivno. Samo čas še zbrskam, pagrem. V kakem letu in pol zagotovo.

Iz kod črpate vso svojo energijo?Iz ptujskih piščancev, poživljajoče savne

in ljudi okoli sebe.

Bi želeli še kaj posebnega sporočiti na-šim bralcem?

Da se lahko bralci za vse tisto, o čemer nis-va uspeli spregovoriti, sprehodijo po spletni strani www.benkapulko.com in si preberejo še marsikaj na omenjeno temo. Morda jih lahko povabiva še v spletno trgovino, kjer bodo z na-kupom kake malenkosti za unikatno novoletno darilo ne le razveselili koga od bližnjih, ampak z dobičkom od prodaje pomagali tibetanskim otrokom do izobrazbe in boljšega jutri.

Pomagajte tudi vi sponzorirajte otroka z enoletno šolnino 72.000 SIT; pošljite SMS na 1919 s ključno besedo SO-LNINA in prispevajte 1 € v sklad šolnin. Vsak mesec zberemo dovolj denarja, da pošljemo enega otroka v šolo za leto dni (BenkaPulko.com); pošljite igrače, otroška oblačila, obutev ali druge potrebščine v šolo-sirotišnico v Dha-ramsali; v spletni trgovini BenkaPulko.com kupite kak izdelek, označen s tremi zvezdicami ***.

20 LION

Po prvih nejevernih pogle-dih, po prvih nasmeških

drug drugemu in besedah, izreče-nih v zadregi, se je zgodilo to, za-radi česar ta tabor obstaja, v pič-lih enajstih dneh so se spletla pri-jateljstva. Prijateljstva med mladi-mi različnih narodov, nazorov in kultur, med katerimi so se spletle trajne vezi. In čisto na koncu so se ob slovesu v marsikaterem očesu utrnile solzice, vendar to niso bile solze dokončnega slovesa, temveč obljube, da se še srečamo.

Bilo je to plodnih enajst dni, dni, ko nismo spoznavali le Slo-venije in drugih kultur ter na-vad, temveč tudi sami sebe. Po-iskali smo tisti delček v sebi, ki je sprejemal lepote narave, dru-gačnost in toplino v ljudeh. In

bolj kot smo se spoznavali, bolj se je krepilo naše prijateljstvo in navezanost drug na drugega ter nenazadnje tudi ljubezen. Vse to smo doživeli hkrati, medtem ko smo se izvrstno zabavali in spo-znavali lepote majhnega delčka sveta, ki je obdarjen z mnogimi naravnimi in kulturnimi lepota-mi. Vsak dan je bil nekaj poseb-nega, dan, ko smo zgolj lenarili ali pa obiskali skrite kotičke ne-znane dežele. Ko smo se povz-peli v planinske višave ali pa se spustili v zemeljske globine, ko smo obiskali rodovitne planjave ter morske obale ali pa čisto tako poskrbeli za adrenalinske užitke.

Vsako leto boljšiVse to in še več je bil že deveti

tradicionalni tabor mladih, ki ga

v okviru mednarodne izmenjave mladih organizira slovenski LI-ONS distrikt. Vsa leta se je tabor nadgrajeval in izboljševal, vsako-letne izkušnje smo vgradili v pri-pravo naslednjega tabora in ta-ko je letošnji presegel vsa priča-kovanja. Mladi iz Češke, Danske, Estonije, Finske, Hongkonga, Is-landije, Italije, Izraela, Madžar-ske, Makedonije, Mehike, Nizo-zemske, Norveške, Švedske, Tur-čije, Ukrajine in Velike Britanije (Severna Irska) so enajst dni pre-živeli v Termah Snovik.

Seveda pa smo mladi rajžali po vsej Sloveniji od Prekmurja in Štajerske na Primorsko in Kras ter na Gorenjsko in v Ljubljano. Ogledali smo si lončarstvo, pla-vajoči mlin na Muri, Radgonsko vinsko klet. Obiskali smo tudi

Veliko planino, Škocjanske jame, Lipico in Piran. Se spustili v glo-bine velenjskega rudnika ter do-dobra spoznali Ljubljano in lepo-te Bleda. Poleg znamenitosti pa smo se tudi zabavali, saj smo se spustili v globeli kanjona Kam-niške bistrice, obiskali adrenalin-ski park in se z rafti spustili po Savi Dolinki. Za vse to je poskr-bela ekipa „camp teama” sloven-skih LEO klubov Primož Stošic-ki – vodja tabora, Mirjam Noč, Jernej Zobec in Tadej Zajec.

Bilo je lepo, prijetno, veselo, zabavno, a ob koncu ocenimo, bilo je prekratko. Pa je bilo res? Bilo je ravno pravšnje, da si na-posled rečemo: srečno, prijatelj moj, na skorajšnje snidenje! In tako lahko sklenemo: Bili so to dnevi našega življenja!

9. TABOR MLADIH V SNOVIKU

BILI SO TO DNEVI NAŠEGA ŽIVLJENJA!

Predstavitve držav – trebušni ples Udeleženci 9. tabora mladih v Snoviku na srečanju s planšarjem z Velike planine S pletno na Blejski otok

Spust v kanjon Kamniške bistrice

Büraška malica

Rafting po Savi

21LION

Pred dvema letoma nas je ganila zgodba o deklici, ki je premagala težko bolezen s pomočjo njej ljubega

pevca Jana Plestenjaka, ki je na željo njenih sorodnikov obiskoval deklico v bolnišnici, jo bodril in ji vlival

voljo do življenja. In zgodil se je čudež: deklica je ozdravela in zdaj živi polno mlado življenje.

M. M.; FOTO: JORG CEGLAR

Čudeže, podobne zgoraj opisanemu, smo želeli uresničiti tudi mi, za-

to smo člani LK Ljubljana Omnia ustanovi-li sklad Uresničujmo želje. Namen sklada je uresničevati želje otrokom, ki imajo kronične bolezni, ki zahtevajo trajnejše ter pogostej-še hospitalizacije. Z uresničitvijo njihove že-lje bomo otrokom (starim od dveh do osem-najst let) ponovno pričarali nasmeh na obraz in jim tako vlili upanje in zagon za nadaljnje življenje ter pričarali kanček sreče in nepoza-bnih trenutkov tudi njihovim družinam.

Dolgoročno in uspešno prihodnost sklada, ki bo vsa sredstva namenjal za uresničitev že-lja mladih bolnikov, intenzivno gradimo v so-delovanju s Pediatrično kliniko v Ljubljani, povezani smo tudi z otroškim oddelkom ZRI (Zavod za rehabilitacijo invalidov) in ostalimi pediatričnimi oddelki po Sloveniji, kjer po-stopno seznanjamo zdravnike in sestre s ci-lji in načinom dela sklada. Za uresničitev že-lje mora otrok izpolnjevati tri glavne pogoje: star mora biti med dvema in osemnajstimi le-

ti, imeti mora potrdilo lečečega zdravnika o zdravstvenem stanju, ki je v skladu s pravili sklada, tretji pogoj pa je, da otroku pred tem še ni bila izpolnjena želja našega sklada. Že-lja otrok nikoli ne omejujemo ali zavračamo, v kolikor izpolnjujejo vse pogoje. Le otroška domišljija je tista, ki postavlja meje.

Strasten košarkarski navijačMarko iz Povirja je goreč navijač nogomet-

nih in košarkarskih tekem. Kot strasten navi-jač nikoli ne zamudi televizijskih prenosov, v živo pa si tekme ni še nikoli ogledal. Marko namreč zaradi bolezni v vsakdanjem življenju potrebuje voziček. Na prvem mestu je šolanje v Kamniku na Zavodu za usposabljanje inva-lidne mladine, kjer je šola oblikovana po meri takšnih, ki se gibljejo nekoliko drugače kot ti-sti, ki uporabljamo noge. Njegova družina ži-vi v stari kraški hiši, podedovani in s skrb-jo obnovljeni tako, da je primerna za uporabo tudi Marku. Možnost pomoči iz sklada Ures-ničujmo želje je družina spoznala preko Cen-tra za socialno delo v Sežani, ker pa so ved-

no skromni v svojih željah in zahtevah, so za-prosili za to, kar bi Marku največ pomenilo – obisk katere od tekem v živo. Na prvi od final-nih tekem, med Geoplinom in Olimpijo, je bil tudi Marko s staršema in spremljevalci iz LK Ljubljana Omnia, ki so poskrbeli, da je bi-lo njegovo zadrževanje v slovenski prestolni-ci in v dvorani Tivoli čim bolj enostavno zanj. Prošnji sklada Uresničujmo želje so se odzva-li tudi v Košarkarskem klubu Olimpija, kjer so mu omogočili, da je bil čisto blizu igralcem na parketu in je vse razburljive trenutke tek-me, ki so v živo precej bolj intenzivni kot po televiziji, videl od blizu. Pripravili so mu tudi presenečenje, ko so ga prišli pozdravit neka-teri košarkarji – profesionalci iz ekipe in mu podarili nekaj predmetov, ki imajo zdaj častno mesto v njegovi sobi.

Nogometaši in raperji uresničujejo želje!

Štirje nogometaši in dva raperja sta se od-zvala prošnji sklada Uresničujmo želje in skupaj so kronično bolnim otrokom, ki so

PISMO ZA V SKODELICO SKLADA

Primož Gliha v tekmi z otroki.

Rok in Nataša s Tanjo Ribič, Brankom Djuričem ter Pikijem

22 LION

PISMO ZA V SKODELICO SKLADA

jih želeli spoznati, naredili življenje lepše in jim vlili več zaupanja v boljši jutri. Miran Pavlin, Aleš Čeh, Primož Gliha in Želj-ko Milinovič so na otroškem oddelku Kli-ničnega centra v Ljubljani odigrali poseb-no tekmo z dečkoma (obema je ime Jan), ki sta zaradi oblike okvare črevesja vezana na paranteralno prehrano. Da je bila ‘ekipa popolna’, sta poskrbela raperja skupine Koc-ka. Nogometaši so prišli na izrecno željo obeh Janov, ki tudi sicer ob hospitalizacijah na hodniku odigrata kakšno manj razburlji-vo partijo, kakor sta je bila deležna preteklo sredo. Oba sta strastna nogometaša in ob igri za kakšen trenutek lahko pozabita, da sta v bolnici ter da je njun vsakdan drugačen od tistega, ki ga imajo njuni vrstniki.

Raperja pa sta se odzvala na željo male Tine, ki ima enake zdravstvene težave kot fanta. V živo je želela doživeti nastop glas-benikov. Otrokom je bila posebno všeč njuna ‘Gremo naprej’, za katero je Denis obljubil, da bo priredil besedilo, ki bo govorilo prav njim in podobnim mladim ‘fighterjem’. Sku-

paj so prižgali iskrice v očeh mnogim, ne le trem pobudnikom za nekoliko drugačen bol-nišnični dan.

Rok in Nataša v Naši mali klinikiRok iz okolice Krškega je se je rodil z do-

wnovim sindromom, a je zelo ljubezniv in radoživ mladostnik, ki plava, smuča, igra košarko in uspešno sodeluje tudi na speci-alnih olimpijskih igrah. Po besedah njegove mame vsak prosti trenutek nameni gledanju epizod Naše male klinike. Od tod tudi nje-gova velika želja, da bi spoznal in si ogledal snemanje nadaljevanke v živo.

Nataša je stara 7 let in obiskuje drugi raz-red. Rodila se je z izredno težko srčno hibo, za sabo ima že nekaj težkih operacij na srcu, ima zelo oslabljeno delovanje ledvic, zato je več v bolnici in na pregledih kot v šoli. Ven-dar Nataša obiskuje plesno šolo Bolero, rada plava in si v prihodnje želi obiskati tudi po-tapljaški tečaj.

V petek, 10. novembra, se je na obra-zu Roka in Nataše zarisal iskren nasmeh

ob uresničitvi njune velike skrite želje. Re-žiser Branko Djurič je obe družini sprejel pred vhodom v studio, še posebej prisrčno pozdravil oba glavna obiskovalca in celotno družbo popeljal na ogled po studiu. Nataša in Rok sta si z zanimanjem ogledala, kakšni so prostori, ki jih vsak dan spremljata na te-leviziji. Nestrpno sta oba pričakovala sreča-nje z igralci. Nataša ima zelo rada lika reše-valca Mileta in vratarja Vesa. Najbolj pa ji je všeč bolnik Debevc, s katerim sta na kratko poklepetala in se skupaj fotografirala. Ro-ku je najbolj všeč poslovna direktorica Vele-pičeva, ker po njegovem zelo lepo govori, v najavni špici pa z veseljem gleda Debevca in Vesa, kako plešeta in skačeta. »Najbolj všeč mi je bil del s kajmakom in marmelado,« je povedal Rok, ki je med snemalno ekipo spo-znal tudi Alenko, sicer Ingrid iz nekdaj pri-ljubljene nadaljevanke TV Dober dan.

Več o uresničenih željah, skladu in našem delovanju lahko preberete na spletni strani http://www.uresnicujmo-zelje.si/

Denis je delil avtograme.

Marku so košarkarji pripravili presenečenje.

Miran Pavlin, Aleš Čeh, Primož Gliha in Željko Milinovič na otroškem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani

23LION

100% naravna pomoč pripremagovanju stresa

Zdravi z naravo!

������������������������

100% naravna pomoč pripremagovanju stresa

100% naravna pomoč pri

stres kontrolstres kontrolstres kontrol

V prodajalnah Mercator, DM, Interspar, Sanolabor, Lepota + zdravje in v lekarnah.

25LION

KLUBSKO OGLEDALO

PROJEKT STOP ZNAK

V LK Tivoli z letošnjim letom začenjamo iz-vajati nov projekt, ki smo ga poimenovali STOP znak. Na prvem septembrskem srečanju se je ro-dila ideja, sledilo je preverjanje mnenj, izkušenj na tem področju, usklajevanje ... No, sedaj je pri-žgana zelena luč za realizacijo in za nami so tudi že prve aktivnosti. Projekt podpirajo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu (SVCP) in Avto-moto zveza Slovenije (AMZS). Gre za dolgoročen pro-jekt, s katerim želimo prispevati k večji varnosti naših najmlajših v cestnem prometu, ko se vsak dan podajajo v šolo in domov in sami še ne znajo niti ne zmorejo poskrbeti za svojo varnost.

KAKO SE JE RODILA IDEJA? Vsi se zavedamo problemov prometne (ne)var-

nosti in njenih negativnih posledic, žal prevečkrat usodnih tudi za naše najmlajše udeležence v pro-metu. Statistični podatki kažejo žalostna dejstva, da je na naših cestah vse preveč nesreč, ki se kon-čajo s telesnimi poškodbami (22 %) in smrtnimi izidi (44 %) ter da se prav na šolskih poteh vsako leto poškoduje 25 % otrok, starih od 6 do 9 let. La-ni je na šolski poti ugasnilo dvoje otroških življenj. Nihče ob tem ne more ostati neprizadet. MNZ je po vzoru nekaterih drugih držav v EU pred pro-jektom pripravilo ustrezno zakonsko osnovo in Pravilnik o prometni signalizaciji za uporabo zna-kov STOP ter ustrezno organiziranje skupin pros-tovoljcev, ki bi te znake uporabljali za večjo var-nost otrok na šolskih poteh. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt do sedaj ni bil realizi-ran, čeprav so znane pozitivne izkušnje enakega projekta na Nizozemskem, v Nemčiji in Angliji.

»Prometna ogroženost šolarjev na poti v šo-lo in iz nje, ko sami prečkajo ceste na šolski poti ter ob samih šolah, čut odgovornosti do bližnje-ga in pa priporočilo MNZ in SVPC za realizacijo tega projekta so bile glavne spodbude in vodilo,

Znak STOP je lahek in priročen, da prostovoljci z njim ne bodo imeli težav.

Varnost naših najmlajših na šolskih poteh

da smo se v LK Tivoli lotili novega projekta z vso resnostjo in zavzetostjo,« je povedal Miro Bru-mat, predsednik LK Tivoli, in dodal: »Vesel sem, ker je projekt pritegnil k ustvarjalnosti in aktivno-sti veliko število članov našega kluba, poglobil in oplemenitil sodelovanje z LEO klubom Tivoli in nas pri izvajanju aktivnosti povezal s predstavni-ki institucij, kot so MNZ, SVPC, AMZS, ljubljanske osnovne šole, Svet za šolstvo pri MO Ljubljana, skratka z vsemi, s katerimi si bomo v prihodnje prizadevali spreminjati stališča in vedenje vseh udeležencev v cestnem prometu z jasnim ciljem: v Ljubljani izboljšati prometno varnost najmlaj-ših udeležencev v prometu. To je seveda pro-ces, pred nami je dolgoročen projekt na podro-čju zmanjševanja ogroženosti otrok na njihovih šolskih poteh kot tudi na področju organiziranja mreže prostovoljcev, ki jih bo izobraževal in vodil SVPC po vzoru nekaterih držav EU, kjer so znani pozitivni učinki uporabe znakov STOP.«

ZELENA LUČ ZA PRIHODNOST!Projekt je sedaj že v polnem teku, prototip

znaka STOP smo najprej predstavili predstav-nikom MNZ, SVPC in AMZS ter pridobili njiho-vo pozitivno mnenje in zagotovilo, da znak v ce-loti ustreza Pravilniku o prometni signalizaciji in opremi na javnih cestah kot tudi potrebam pros-tovoljcev, ki jih organizirajo šole, organizirane skupine staršev, organizacije za varnost cestne-ga prometa ali druge insitucije za izvajanje var-nosti otrok v cestnem prometu. Po njihovi oce-ni je znak izdelan iz ustreznih materialov, je do-volj lahek in priročen za rokovanje in ga priporo-čajo prostovoljcem za učinkovito varovanje otrok na šolskih poteh. S tem priporočilom se je pri-žgala zelena luč za nadaljevanje projekta. Zna-ki STOP so že v proizvodnji in naslednje leto v za-četku februarja jih bomo skupaj z našim LEO klu-bom podarili vsem 48 osnovnim šolam v Ljub-

ljani, ob prisotnosti župana in vseh, s katerimi v projektu sodelujemo. Vsi STOP znaki bodo opre-mljeni z ustreznimi navodili za uporabo. Pri orga-nizaciji mreže prostovoljcev bomo z drugimi in-stitucijami sodelovali tudi člani LK Tivoli in LEO klub Tivoli.

Akcija bi lahko postala vseslovenska in njene-ga izvajanja bi se lahko lotili tudi drugi lionski in LEO klubi v svojih okoljih. Skupaj bomo dosegli več za izboljšanje prometne varnosti najmlajših, kar je temeljni cilj projekta!

»Varnost je beseda, na katero se takoj odzove večina ljudi, saj gre za temeljno človekovo potre-bo in vrednoto. Toliko bolj pa smo vsi občutljivi, ko gre za varnost naših malčkov v cestnem pro-metu in to velja za vse nas,« je izjavil Anton Cam-plin, guverner našega distrikta, ko smo ga sez-

V začetku leta bo-do znak STOP do-

bile vse ljubljan-ske osnovne šole.

nanili s projektom, in dodal: »Vesel sem najnovej-še akcije LK Tivoli. To je dokaz, da obstaja neizčr-pen vir možnosti za različne oblike našega delo-vanja. Ker obstaja zakonska osnova in opraviče-nost akcije, sem se odločil, da vsem slovenskim li-onskim klubom toplo priporočim, da se projektu pridružijo. Naši najmlajši udeleženci v današnjem agresivnem prometu nam bodo hvaležni, kar bo ob našem dobrem občutku, da smo spet naredili nekaj dobrega in koristnega, največ vredno!«

Priporočilo guvernerja je jasno: sodelujmo v projektu STOP znak, ker bomo tako učinkovitej-ši in opaznejši. Ob tem Miro Brumat še pravi: »V kolikor bi akcija pri naših klubih po Sloveniji na-letela na pozitiven odziv in postala vseslovenska, bi bila osnova za prihodnje delovanje, da bi klubi predlagali vseslovenske projekte.«

Jelka Laurenčič, LK Tivoli

26 LION

KLUBSKO OGLEDALO

Člani prostovoljne humanitarne organizaci-je, ki ima samo v Sloveniji preko 1400 članov in si prizadeva predvsem za pomoč slepim in slabo-vidnim, se v LK Trebnje zbirajo že sedmo leto. V akcijah in druženju so zbrali že preko 17 milijo-nov tolarjev, s sredstvi pa so pomagali bolnim ali kako drugače potrebnim pomoči in s tem sledili svojim humanitarnim ciljem.

Ena od njihovih aktivnosti je tudi dobrodelni ples, ki so ga organizirali 28. 10. 2006 v Vili Rakar na Ponikvah. Prireditev je namenjena predvsem zbiranju sredstev za humanitarna dejanja. Med gosti je bil guverner Anton Camplin iz Murske Sobote, ki je za uspešno vodenje kluba v sezoni 2004/2005 izročil priznanje Brunu Čibeju. Plesu so prisostvovali tudi člani botrskega Lions kluba Novo mesto lioni Kapš, Kukec in Tasev.

Sedanji predsednik LK Trebnje gospod Pavel Jarc je v svojih pozdravnih besedah poudaril po-men prijateljskega združevanja občanov različ-nih poklicev v klubu, medsebojno razumevanje in spoštovanje ter prizadevanje za kulturni in so-cialni razvoj. Nato se je za delo zakladnika s pri-znanjem zahvalil Darinki Krevs, za tajniška opravi-la pa Olgi Rahne.

V kulturnem programu, ki ga je vodila Simo-na Ramovš, je nastopil saksofonist Simon Širec, štipendist Lions kluba Trebnje, kot gost veče-ra pa Klemen Ramovš. Ta je zbranim predstavil delo Festivala Brežice, ki je tudi v občino Treb-nje že večkrat pripeljal svetovne umetnike sta-re glasbe.

Osnovni izkupiček večera je bil tudi tokrat na-menjen njihovemu poslanstvu in skupnemu ci-lju »POMAGAJMO«. Tako so Marjanu Pravnetu iz Selske Gore pri Mirni, katerega petčlanska druži-na je v požaru 30. 10. 2006 ostala brez vsega, iz-ročili ček za milijon tolarjev in se s tem plemeni-tim dejanjem kot velikodušni darovalci pridru-žili vsem tistim, ki bi Pravnetovim radi pomagali do novega doma in jim omogočili človeka vred-no življenje.

Barica K.

OBISK MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE IN SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE V CELJU

V oktobru so člani LK Celje obiskali Muzej novejše zgodovine Celje, in sicer njegov od-delek Fotoatelje mojstra Pelikana. Seznanili so se z dediščino fotografskega mojstra, ki je de-lal v Celju sredi prejšnjega stoletja in zapustil med drugim tudi atelje, ki ima v naši tehniški kulturi posebno mesto, ki je izjemno tudi v ev-ropskem merilu. Novembra pa so lioni prvega kluba na Celjskem obiskali Srednjo zdravstve-no šolo v Celju, da bi se bolje seznanili z delom druge največje tovrstne šole v Sloveniji. Ravna-teljica Marija Marolt je s ponosom razkazala na novo zgrajeno šolo in predstavila delo in življe-nje v njej. Tako so se lioni seznanili z delom iz-obraževalne ustanove, iz katere prihajajo kadri, ki pomagajo tudi slepim in slabovidnim. Ob za-ključku obiska je predsednik kluba Drago Med-ved obljubil šoli v imenu kluba sliko, ki do do-polnila notranjo opremo šole.

FILIPOV ROJSTNI DAN, RAZSTAVA ZA SLEPE IN IZLET V LURD

Filip Jagodič iz Laškega je letos novembra dopolnil devet let. Ob tej priložnosti so ga ob-iskali lioni LK Celje in mu za darilo izročili dik-tafon in radio s kasetofonom. Filip je slep in

nepokreten, zato redno obiskuje kliniko v Za-grebu, kjer ga že več let zdravijo in vedno bolj gojijo upanje, da bo tudi shodil. Sicer pa Fi-lip obiskuje Zavod za slepo in slabovidno mla-dino v Ljubljani. Je živahen in bister fant z iz-rednim smislom za glasbo. Zato so ustanovi-li njegov sklad, sredstva zanj pa pridobivajo z vsakoletnim koncertom in drugimi donacija-mi, pri čemer pomagajo tudi celjski klubi Mo-zaik, Celjski vitezi in Mavrica. Letos so naslovi-li pismo na ljubljansko županstvo in ministru za šolstvo, da bi Filipu odobrili spremljevalca v Zavodu in da bi v Zavodu zgradili dvigalo, kar bi olajšalo delo tako gojencem kot tamkajš-njim pedagogom. Na županstvu in ministrstvu so se hitro odzvali: županstvo je prispevalo 200.000 SIT, ministrstvo pa je v letu 2007 med obnovo zavoda vključilo tudi vgradnjo dviga-la. Na letošnji zadnji večerji kluba bodo medse sprejeli novo članico dr. Nado Dokšo, ki je sicer zdravnica Filipa Jagodiča, varovanca omenje-nega kluba.

LK Celje pa je letos septembra prvič sodelo-val pri izvedbi tabora oziroma razstave za sle-pe v Preboldu. Če se bo prireditev, ki je letos lepo uspela, še nadaljevala, bodo sodelova-li tudi drugo leto. Zvezi slepih in slabovidnih v Celju pa so pomagali izpeljati izlet v Lurd.

C. L.

LK TREBNJE SE JE ZNOVA IZKAZAL

JESEN V CELJU

27LION

KLUBSKO OGLEDALO

NOVICE IZ GORENJSKE

V kulturnem domu Julke in Albina Piber-nik na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah je bila sredi decembra, v organizaciji LK Bled Golf novoletna prireditev osnovne šo-le Poldeta Stražišarja. Ob tej priložnosti je predsednik LK Bled Golf Urban Centa po-delil ček za 1.200.000 tolarjev v sklad za na-kup dvigala za invalide.

Omenjeni blejski lionski klub pa se je tu-di odločil za pomoč družini z gluhima otro-koma v Ljubljani. Starša imata majhni pla-či, oba otroka se šolata v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana in sta dobra učenca. Starejši sin je tudi zelo dober športnik, ig-ra v košarkarski reprezentanci gluhih, mlaj-ša hči, šolarka 2. razreda, pa ima tudi hu-do obliko sladkorne bolezni. Družini bodo v obliki finančne pomoči darovali razlikozbranih sredstev v višini 300.000 tolarjev za nakup diabetične hrane za njeno dieto. Ček bodo prejeli na Zavodu za gluhe in na-glušne Ljubljana.

In da ne pozabimo na smučanje! Tu-di to zimo, natančneje februarja 2007, bo v Kranjski Gori tradicionalni Lions Ski Open.

BOWLING ZA NAJVEČJE ŽELJE

Dobrodelni bowling v organizaciji sklada Uresni-čujmo želje, ki bo 25. januarja 2007, bo namenjen zbiranju sredstev za uresničitev življenjsko po-membne želje letno več kot šesto prezgodaj roje-nim otrokom iz vse Slovenije. S sredstvi bo oprav-

ljen nakup nujno potrebnega aparata, namenjen-ega Enoti za intenzivno zdravljenje in nego no-vorojencev v ljubljanski porodnišnici. Prijave na turnir in več podrobnosti o dogodku najdete na http://www.uresnicujmo-zelje.si.

DOBRODELNI PLES LK KRANJ IN LEO KLUBA BRDO

V soboto, 25. novembra 2006, je v Hote-lu Kokra na Brdu potekal tradicionalni dobro-delni ples LK Kranj in LEO kluba Brdo, na ka-terem je LK Kranj obeležil že deveto obletni-co obstoja. Dobrodelnega plesa se je udeleži-lo 75 članov lionov, lionk in leonov ter leonk,

skupaj s svojimi prijatelji, znanci, kolegi. Dru-ženje članov kluba ob organizaciji prireditev ali na družabnih dobrodelnih dogodkih, kot je bil ta večer, kuje trdna prijateljstva in medse-bojno sodelovanje, ki zagotavljata dobre te-melje za uspešno delovanje kluba.

Prireditev je popestril pester zabavni pro-gram, za glasbeno kuliso so poskrbeli znana kranjska glasbena zasedba ter plesalci ljub-ljanske plesne šole. Srečelov, ki je bil organizi-ran na prireditvi, je pomagal zbrati še dodat-na sredstva za dobrodelne namene.

Na prireditvi so bili sprejeti novi člani LEO kluba Brdo ter podeljena priznanja zaslužnim članom LK Kranj, ki sta jih prejeli Blanka Farčnik za odlično delo in predsedovanje v preteklem li-onskem letu in Meri Rozman Logar za svojo ak-tivnost in sodelovanje pri organizaciji dobrodel-nih prireditev. LK Kranj je ob tem dogodku izdal Bilten o svojem delu v devetih letih obstoja, ki so ga prejeli vsi udeleženci prireditve.

»... za nas je sonce vedno na nebu, to pa so mala in velika dobra dejanja, ki jih podarjamo tistim, ki jim življenje ni najbolj naklonjeno ...« je zaključil predsednik v svojem nagovoru go-stom na prireditvi. Zbrana sredstva bo klub namenil v dobrodelne namene, za nakup lu-pe za slepe in slabovidne.

Mateja Sedej, LK Kranj

Lioni LK Kranj: Jože Veternik, Blanka Farčnik, Meri Rozman Logar, Miroslav Matijaševič

28 LION

KLUBSKO OGLEDALO

V okviru ustanovnega večera LK Novo mesto, ki ga v tem letu vodi Polonca Kukec, se je sedaj li-onskemu klubu pridružil tudi podmladek s šti-rinajstimi ustanovnimi člani. Gre za člane, ki so mladi, nadobudni in polni pravih zamisli in idej, kako priskočiti na pomoč ljudem v stiski. Vodenje kluba je v tem letu prevzela Tina Dular.

Že na samem ustanovitvenem večeru so po-skrbeli za pravo presenečenje in pripravili svojo prvo dobrodelno akcijo, kjer so prodajali vrtnice in s tem zbirali denar za novomeško bolnišnico.

Ni pa to osamljeni primer našega leoistične-ga delovanja na Dolenjskem. Spomladi je v Treb-njem nastal prvi LEO klub na Dolenjskem. Z ne-koliko več izkušnjami so tudi Trebanjci že zaja-drali v humanitarno delo in že pred poletjem iz-peljali nekaj odmevnih dobrodelnih akcij. Tako so sodelovali na tradicionalni prireditvi »Trebanj-ski koš«, pripravili turnir v nogometu in še bi lah-ko naštevali. LEO klub Trebnje je bil ustanovljen v maju letošnjega leta, slavnostno pa sprejet v li-onistično druščino na tradicionalnem raftingu, ki ga vsako leto pripravlja njihov botrski klub – LK Trebnje na Kolpi. Nekoliko drugačno, pa vendar-le prijetno druženje, ki je tudi pogoj za uspešno skupno delo obeh klubov in kjer se spletejo trd-ne prijateljske vezi med člani. Zagotovo so to do-brodošle in pomembne izkušnje, ki nato veliko-krat vodijo v skupno delo z enim samim ciljem: pomagati ljudem v stiski. Predsedništvo je v pr-vem letu delovanja prevzel Tomaž Kirm.

LEO klubi so tako kot Lions klubi dobrodel-na, nepolitična in nereligiozna združenja mla-dih med 16. in 30. letom starosti, ki so pripravljeni pomagati pomoči potrebnim.

DVA NOVA DOLENJSKA LEO KLUBA Sredi novembra, natančneje 18. 11., smo v Novem mestu

in na Otočcu ustanovili in predstavili javnosti že osemnajsti Leo klub pri nas - LEO klub Novo mesto.

Ustanovni večer LEO kluba Novo Mesto.

Ob ustanovnem sestanku LEO kluba Trebnje je predsedniku pravkar rojenega kluba Tomažu Kirmu segla v roke tudi predsednica slovenskih članov Leo klubov Anja Cipot Pustatičnik.

Prava akcija kluba:

dobrodelni turnir v

nogometu v Trebnjem

Skupaj z LCI (Lions Clubs Organization) gre za največjo humanitarno organizacijo na svetu, ta-ko deluje že preko 5.650 klubov s preko 141.000 člani v 139 državah sveta. In tako sta sedaj tudi LK Trebnje in LK Novo mesto dobila svoje pod-mladke.

LEO kratica pomeni Leadership, Experience, Opportunity, torej je kratica, ki pomeni za mla-de pridobivanje izkušenj iz vodenja in organizi-ranja na osnovi pridobljenih izkušenj.

Ker se bliža praznični čas, ki je za mnoge naj-lepši čas v letu, se tudi mladi levčki pripravljajo na svoje predpraznične akcije. Izdelovali bodo čestitke, obdarovali otroke in še marsikaj. Obe-ma kluboma v prihodnosti želimo obilo elana in pozitivnih misli ter da jim volja do pomoči solju-dem ne bi nikdar pošla.

Peter Ribič, pooblaščenec LEO D-129 za ustanavljanje novih klubov

Levčki na Kolpi

29LION

POGLED NAPREJ

KAJ NAS ČAKA PRIHODNJE LETO?

1. JANUAR – DAN SODELOVANJA Z DRUŽINAMIDružinske vrednote so temelj strpne družbe, ki teži k temu, da bi preko med-

narodnega povezovanja nadgradila in oplemenitila vezi med ljudmi, ki se zav-zemajo za kakovostne odnose v mednarodnem kontekstu. Na 1. januar bodo verjetno še najbolj pozorne tiste družine, v katerih se lionizma udeležujejo tako starši, kot tudi njihovi otroci (leoni).

Tukaj je nekaj mednarodno pomembnih datumov, ki bodo zaznamovali prvo polovico leta 2007, torej drugo polovico aktualnega lionističnega leta, vse tja do mednarodne konvencije, ki bo letos v Chicagu.

1. FEBRUAR – RAZGLASITEV ZMAGOVALCEV NATEČAJA ZA PLAKAT MIRU.

Praznujmo mir je vodilo le-tošnjega mednarodnega na-tečaja za plakat miru, v kate-rem je sodelovalo tudi 23 del slovenskih otrok, starih med enajst in trinajst let. 1. febru-arja bodo razglasili letošnjega mednarodnega zmagovalca. Morda bo to slovenski zmago-valec, trinajstletni Žiga Hančič iz slikarske delavnice Vere Ter-stenjak; njegov pokroviteljski klub je bil LK Domžale.

1. MAREC – ZADNJI ROK ZA PRIJAVO NA FOTOGRAFSKI NATEČAJ

K sodelovanju so še vedno vabljeni vsi člani lionskih klu-bov, naj pošljejo svoje foto-grafije, na katerih so prizori iznjihovega okolja. In sicer v ka-tegorijah: narava, živali, vre-menski pojavi, prizori iz urba-nega ali naravnega okolja. Na-men natečaja je prikazati le-poto narave, ki nas obkroža širom sveta. Z začetkom marca bo tako pote-kel rok za prijavo. Lansko leto je na natečaju Strast do našega sveta zma-gala fotografija Penny Rummel s škrlatnim metuljem.

9. MAREC – DAN LIONOV IN OZN

Lionski klubi že več kot dvajset let praznu-jejo zgodovinsko po-vezanost z Združenimi narodi, ki ga slavnost-no obeleži dan lionov in OZN 9. marca. Poseb-no srečanje se odvija v New Yorku, letos že se-demindvajsetič. Rok za prijavo, če se želite ude-ležiti druženja lionov in ambasadorjev OZN, je 9. februar. Predstavili bodo tudi letošnjega mla-dega zmagovalca natečaja za plakat miru. Na lanskem srečanju je takratni mednarodni predsednik Mehta predal UNICEF-ovi predstavnici Guirlaine Belizaire donacijo v čeku, vrednem 36.183 dolarjev.

5. JUNIJ – SVETOVNI DAN OKOLJALeta 1972 so se lioni zavezali, da bodo delovali za varovanje okolja. Od takrat

je na tisoče članov darovalo svoj čas in sredstva za organizacijo lokalnih projek-tov, vezanih na zaščito in varovanje okolja. Svetovni dan okolja je priložnost za pregled uspešno izpeljanih projektov in snovanje novih.

2.–6. JULIJ – 90. MEDNARODNA KONVENCIJA Letos se bodo lioni sveta srečali v Chicagu. Na konvenciji se bodo tu-

di tokrat zvrstila tri plenarna zasedanja, mednarodna parada nacij, gostili bomo zanimive govorce ter vznemirljivo mednarodno predstavo ter seve-da prisostvovali razglasitvi novih guvernerjev za leto 2007/2008 ter nove-ga mednarodnega predsednika. Rok za prijavo udeležencev je 1. maj.

H. M.; foto: LCI

30 LION

ZADNJA BESEDA

MIRJAM NOČPrva predsednica LEO kluba Brdo,

najštevilčnejšega v disktriktu, trenutno največ

energije namenja organizaciji letne konvencije LEO

in dobrodelne akcije, ki ji je še posebej pri srcu.

DUNJA TURK; FOTO: TINA RAMUJKIĆ

Kdaj in kako ste se prvič srečali z leoizmom?Najprej sem večkrat slišala za lione, saj je mentorica našega Leo

kluba navdušena in delavna lionka in obenem sorodnica. Naša dru-žina je sodelovala z njo pri izmenjavi mladih. Še pred ustanovitvi-jo LEO kluba Brdo smo kakšno leto prej na njeno pobudo skušali ustanoviti LEO klub v Kranju, a nismo uspeli navdušiti dovolj mla-dih. Potem je ideja dozorela in na prigovarjanje ustanovnih članov sem postala prva predsednica trenutno najštevilčnejšega LEO klu-ba v Sloveniji.Kako po dveh letih dojemate leoizem?

Samo delo v klubu je pridobivanje izkušenj iz vodenja na podlagi ponujenih priložnosti. Če jih znaš izkoristiti in če žrtvuješ prosti čas, potem si zadovoljen, žrtvoval si se za sočloveka, ki pogosto živi tako, kot si marsikdo sploh ne more predstavljati. Menim, da bi se vsi člani lahko zavedali, da je biti leo prej privilegij kot obveznost. Katere akcije in aktivnosti so vam kot predsednici najbolj ostale v spominu?

Vsaka akcija je bila zame nekaj posebnega. V vsako smo vložili maksimalen trud, kar je bilo poplačano z veseljem in hvaležnostjo tistega, ki smo mu pomagali, ter z večjo povezanostjo članov. Zago-tovo pa smo v klubu najbolj ponosni na akcijo, ki trenutno poteka na ravni našega distrikta. Gre za sodelovanje z Bank Austrio, s katero bomo slepim in slabovidnim po vsej Sloveniji podarili posebne prila-gojene prenosne računalnike. Menite, da Slovenci dovolj pogosto počnemo dobra dela?

Možnosti delati dobro in biti prostovoljec je mnogo. Menim pa, da ljudem različne oblike niso dovolj poznane. Mnogo jih v današnjem svetu nima veliko časa, zato se mi zdi pomembno, da kot dobro delo jemljemo tudi majhne stvari, ki pogosto nimajo materialne vredno-sti. Pozitivna energija in nasmeh lahko delata čudeže, ne le denar.Se vam zdi, da ima dobrodelnost pri nas negativen predznak?

Zdi se mi, da marsikdaj ja. Vendar pa menim, da so za negativno podobo krivi dogodki in ljudje, ki jim je dobrodelnost sredstvo za lastno promocijo. Ljudje sodijo na splošno. Pozitiven ali negativen prizvok dobrodelnosti me preprosto ne zanima. Če imam sama mir-no vest in dober občutek, potem se na kritike ne oziram.Kateri so največji izzivi pri organizaciji LEO konvencije?

Da bi se med vikendom poleg vseh obveznosti, ki jih bomo imeli v glavi, lahko še dobro zabavali. Upam, da bo konvencija v Kekčevi de-želi še bolj uspešna kot lani, tako da se bodo v organizacijskem timu ubadali z enakimi pomisleki, kako biti boljši leto kasneje ... (smeh)Kako vidite svojo vlogo v prihodnje?

Mislim, da se bom užitkom ob delu v klubu in na ravni distrikta težko odrekla, in upam, da to ne bo potrebno. Z nadaljnjim delom in

energijo bom skušala pripomoči k nadaljnjemu razvoju gibanja LEO in k večji prepoznavnosti.Vas delovanje v dobro družbe notranje bogati?

Ni lepšega, kot če ti človek, ki si mu pomagal, stisne roko in se ti iskreno zahvali. Ob tem, ko se srečujem z nesrečo drugih, sem redke-je nejevoljna, če mi v življenju kaj ne gre tako, kot pričakujem.Kdo je vaš vzornik?

Na svoji življenjski poti sledim staršem, brez katerih tudi pri delu v LEO klubu ne bi mogla biti uspešna.

Diners-Lions.qxd 24/6/04 18:14 Page 1 a l t e n