emn usmerjena Študija 2015 razširjanje informacij o ......politike. odločba sveta 2008/381/es, ki...
TRANSCRIPT
Page 1 of 41
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim
statusom, ki niso v stiku z oblastmi
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 2 of 41
Študijo sta izdelala Nacionalna kontaktna točka Republike Slovenije za Evropsko migracijsko mreţo in zunanji partner, Mednarodna organizacija za migracije
(Avtorica: Jana Stardelova) v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve. Evropska migracijska mreţa je bila ustanovljena zaradi potrebe po izmenjavi informacij o vseh vidikih migracij in vzpostavitve enotne azilne in migracijske
politike. Odločba Sveta 2008/381/ES, ki je pravna podlaga za vzpostavitev evropske migracijske mreţe je bila sprejeta 14. maja 2008. Več informacij o
Evropski migracijski mreži je dostopnih na: www.emm.si.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 3 of 41
UVOD
Namen te študije je pripraviti pregled različnih pristopov (preteklih, sedanjih in bodočih) za razširjanje informacij o
moţnostih prostovoljnega vračanja in kako te informacije dosegajo migrante z neurejenim statusom1, ki niso v stiku z
oblastmi. Glede na dani kontekst in zaradi relativno kratkega časa, ki je bil na voljo za izvedbo, ta študija ne sme biti
obravnavana kot vseobsegajoči opis stanja v drţavi, ampak naj raje sluţi kot pregled, ki prinaša pomembne
ugotovitve in spoznanja, ki so jih dosegli pomembni oblikovalci politik.
Do sedaj so bile na različne tematike o migrantih z neurejenim statusom izvedenih številne študije, ki so bile ali del
nacionalnih poročil Slovenske nacionalne kontaktne točke Evropske migracijske mreţe (SI NCP EMN), ali pa je bila
izvedene skupaj kot poročilo EMN . Prav tako Ministrstvo za notranje zadeve predstavlja redna poročila, ki naslavljajo
tokove iregularnih migracij v drţavi. Nedvomno pa bo ta študija uporabna za uradne organe, ki vplivajo na
oblikovanje politik, kot tudi za vse podporne sluţbe in organizacije, ki se ukvarjajo z razširjanjem informacij o
moţnostih prostovoljnega vračanja. Študija bo vsestransko in sistematično analizirala različne pristope razširjanja
informacij o moţnostih prostovoljnega vračanja na splošno ter reintegracije, kot del tega, kot tudi kako migranti z
neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi, npr. s Policijo, izvejo za takšno moţnost (prostovoljnega) vračanja.
Metode, ki so bile uporabljene v študiji, so naslednje:
- pregled in analiza sekundarnih virov,
- posvetovanje s ključnimi informatorji iz nacionalnih oblasti in NVO-ji,
- ţe obstoječe ocene in študije različnih pristopov za zagotavljanje informacij o prostovoljnem vračanju,
- letna poročila in statistike akterjev, ki so odgovorni za razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju,
- pregled pomembnih zakonodaj,
- pregled preteklih poročil in študij,
- informacije, izvzete iz različnih poročil in publikacij (Varuha človekovih pravic, Pravno-informacijskega centra
za nevladne organizacije (PIC), Mednarodna organizacija za migracije (MOM), Ministrstva za notranje zadeve).
Organizacije in institucije, ki so zagotovile informacije:
- znotraj Direktorata Uprave uniformirane policije Ministrstva za notranje zadeve: Center za tujce (CzT) v
Postojni;
- Pravno-informacijski center za NVO – PIC in Jezuitska sluţba za begunce Slovenija;
- Medvladne organizacije: Mednarodna organizacija za migracije (MOM), avtor študije.
Za študijo so bili uporabljeni naslednji podatki:
- statistični podatki, zbrani v letnem poročilu Ministrstva za notranje zadeve RS za obdobje 2010-2014, o
številu prosilcev za azil;
1 Migranti z neurejenim statusom je prevod angleške besede Irregular migrant. Podlaga prevoda je Glosar migracij, izdan s strani
Mednarodne organizacije za migracije – IOM. Glosar migracij je dostopen na naslednji povezavi: http://publications.iom.int/bookstore/free/IML_8_SLO.pdf
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 4 of 41
- statistični podatki, zbrani v letnem poročilu Centra za tujce za obdobje 2010-2014 o številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo s fizičnim prevozom iz drţave članice na podlagi odločbe o vrnitvi (prisilno vračanje);
- statistični podatki, zbrani v letnem poročilu Policije za obdobje 2010-2014, o številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav; o številu drţavljanov tretjih drţav z nedovoljenim vstopom; o številu drţavljanov tretjih drţav, ki se na podlagi odločbe o vrnitvi iz drţave članice vračajo s fizičnim prevozom (prisilno vračanje); število drţavljanov tretjih drţav, ki se znotraj časovnega okvirja določenega v odločbi o vrnitvi
vračajo prostovoljno (prostovoljno vračanje);
- statistični podatki, zbrani v letnem poročilu MOM Slovenija za obdobje 2010-2014 o številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo preko AVR programov (Prostovoljno vračanje) in številu nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo preko AVRR programov (Prostovoljno vračanje in reintegracija).
Statistični podatki, ki jih ni bilo mogoče pridobiti:
- ocene za migrante z neurejenim statusom, ki Policiji niso znani.
Ena od omejitev raziskave je bila omejen časovni okvir, namenjen izvedbi Nacionalnega poročila. Posledično ni bilo mogoče pregledati vseh pomembnih publikacij in raziskav, nekateri podatki pa nenamerno niso bili vključeni v študijo. Drugo oviro predstavlja dejstvo, da nekatere aktivnosti (študije, publikacije, medijske kampanje ipd.), ki se posebej usmerjajo k promociji prostovoljnega vračanja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi ali so
zunaj dosega le-te, še niso bile izvedene. To vodi k omejitvam dostopa do informacij, ki bi bile lahko za študijo uporabne. Nadaljnje analize in ocene razlogov za neobstoječe aktivnosti niso del te študije, predvsem zaradi pomanjkanja časa in dejanskega namena študije, vendar pa predstavlja enega od številnih rezultatov, ki so predstavljeni v nacionalnem poročilu. Kljub temu bi nekatere ugotovitve lahko postale dobra podlaga za moţne bodoče raziskave in zainteresirane raziskovalce.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 5 of 41
EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju:
načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi
Osnovni podatki (Nacionalni prispevek)
Pregled nacionalnega prispevka – prestavitev študije ter izbor ključnih dejstev in postav iz vseh razdelkov študije,
s posebnim poudarkom na elementih, ki bodo relevantni za (nacionalne) snovalce politik.
Namen raziskave je zagotoviti vpogled v različne pristope (pretekle, sedanje in bodoče), ki se nanašajo na
razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju ter kako te informacije dosegajo migrante z neurejenim
statusom, ki niso v stiku z oblastmi. Če upoštevamo kontekst (t. j. vsebino raziskave), kot tudi relativno
kratko časovno obdobje, ki je bilo na voljo za izdelavo študije, je na študijo nemogoče gledati kot na
vseobsegajoči pogled na stanje v drţavi, ampak kot na pregled dejanskega stanja. Slednji bo uporaben za vse
drţavne organe ter ostale partnerje, ki vplivajo na oblikovanje migracijskih politik ter jim bo nudilo pomembne
informacije in spoznanja o problematikah.
Študija bo sluţila tudi kot osnova za primerjalno študijo Evropske komisije, v sklopu Evropske migracijske
mreţe (European Migration Network – EMN) v kateri se bodo predstavili rezultati nacionalnih poročil
nacionalnih kontaktnih točk EMN. Predstavitev dobrih praks in različnih politik do vprašanja razširjanja
informacij med migrante brez urejenega statusa bo le eden od poglavji omenjenega poročila.
Uporabljene metode v študiji, so pregledi in analize sekundarnih virov ter konzultacije z ključnimi akterji, ali
pristojnimi drţavnimi organi, ali nevladnimi organizacijami (NVO). Ključne vire informacij so predstavljale ţe
obstoječe študije in evalvacije obstoječih pristopov k razširjanju informacij o prostovoljnem vračanju.
Informacije so bile pridobljene tudi iz letnih poročil in iz dostopnih statističnih podatkov glavnih akterjev, ki so
odgovorni za razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju.
Študija se osredotoča na razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju, dostopnim migrantom z neurejenim
statusom, ki niso v stiku z oblastmi. Najprej je predstavljen pregled stanja v Republiki Sloveniji; ocena števila
migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi ni bila moţna, vendar nam je uspelo prikazati
število migrantov z neurejenim statusom za katere drţavni organi vedo. V zvezi z najbolj pomembnim vidikom
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 6 of 41
Povzetek (Zbirno poročilo)
Povzetek Zbirnega poročila: slednji oblikuje podlago EMN prijavitelja, katerega glavno publiko bodo prestavljali
snovalci politik na nacionalni in EU ravni.
študije – Razširjanje informacij – študija ugotavlja, da v Slovenski zakonodaji to področje ni posebej
poudarjeno niti ne obstaja zavezujočih določb, temveč bolj v obliki podpore politiki; nadaljnje ugotovitve so
opisane znotraj 3. poglavja.
Raziskava ugotavlja, da so drţavni organi, ki so odgovorni za vračanje migrantov z neurejenim statusom
pravzaprav tisti, kateri igrajo ključno vlogo pri razširjanju informacij o prostovoljnem vračanju. V Sloveniji sta
to Policija in Center za tujce. Drugi pomembni akterji pri razširjanju informacij so nevladne organizacije
(NOV)/MVO. Te organizacije so odgovorne za pripravo informacij, ki se kasneje razširjajo s pomočjo drţavnih
organov. Samostojnih iniciativ za tovrstne aktivnosti s strani NVO/MVO za enkrat ni, vendar jim tega (t. j.
samostojnega delovanja) zakonodaja ne omejuje. Podatki so podrobno predstavljeni v 4. poglavju.
5. poglavje predstavlja oceno preteklih in sedanjih informacijskih kampanj. V Sloveniji do sedaj ni bilo
izvedenih nobenih informativnih kampanj ali projektov, ki bi bili namenjeni migrantom z neurejenim statusom,
ki niso v stiku z oblastmi. Informacijske kampanje, ki jih izvajajo Mednarodna Organizacija za Migracije in
druge nevladne organizacije, bi morale biti bolj dostopne in ciljno usmerjene k tej skupini migrantov z
neurejenim statusom.
Nasvete in pomembnejše ugotovitve smo povzeli v zadnjem delu študije. Predstavljeni izsledki temeljijo na
evalvaciji, ki je bila izvedena na podlagi različnih vidikov o prostovoljnem vračanju in reintegraciji. Priporočila
za morebitne izboljšave praks, ki se nanašajo na razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju, so prav tako
vključene v tem delu študije.
Namen te študije priskrbeti vpogled v pristope, ki jih Slovenija sprejema glede razširjanja informacij o
prostovoljnem vračanju, še posebno, kako doseči migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.
Poleg tega študija sluţi kot podlaga za primerjalno študijo Evropske komisije, v sklopu Evropske migracijske
mreţe (European Migration Network – EMN) v kateri se bodo predstavili rezultati nacionalnih poročil
nacionalnih kontaktnih točk EMN.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 7 of 41
2 Directive of the European Parliamnet and Council no. 2008/115/EC on common standards and procedures in Member States for returning illegally staying third-country nationals
Okvir študije je sestavljen v skladu s specifikacijami, ki jih je pripravila EMN; prvi del študije predstavlja
pregled nacionalne situacije, zagotavlja ocene obsega nedovoljenih migracij v Sloveniji za obdobje 2010-2014,
kot tudi izzive s katerimi se srečujejo akterji, ki v Sloveniji promovirajo prostovoljna vračanja prej omenjenih
skupin migrantov z neurejenim statusom. Iz ugotovitev je mogoče sklepati, da ni moţno podati razpoloţljivih
ocen o migrantih z neurejenim statusom, ki so prisotni v Sloveniji in niso imeli stika z drţavnimi organi, ter da
s strani nacionalnih oblasti, ustreznih izobraţevalnih in raziskovalnih institucij, ali civilnih organizacij še ni bila
izvedenih podobnih študij ali raziskav.
Glede na številke migrantov z neurejenim statusom, ki se vračajo iz Slovenije, je število migrantov z
neurejenim statusom, ki se vračajo prostovoljno, statistično višje, ko število migrantov, ki se vračajo prisilno.
Leta 2010 se je na podlagi odločb o vrnitvi iz Slovenije vrnilo 220 drţavljanov tretjih drţav. Leta 2011, se je to
število zmanjšalo na 153 drţavljanov tretjih drţav. Manjše povišanje tega števila je bilo zabeleţeno leta 2012,
ko se je iz Slovenije prisilno vrnilo 205 drţavljanov tretjih drţav. Število teh se je 2013 ponovno zmanjšalo na
164 oseb, leta 2014 pa še niţje na 162 prisilnih vračanj. Glede na prostovoljna vračanja v okviru AVRR
programov iz leta 2010, se je takrat okviru programa vrnilo 19 oseb. Leta 2011 je bilo 16 osebam omogočena
vrnitev z asistenco, leta 2012 pa je ta številka padla na 11 tujcev. V okviru AVRR paketa se je leta 2013 vrnilo
20 oseb, leta 2014 pa 17.
Kot omenjeno, ocena o migrantih z neurejenim statusom, ki niso v stiku z drţavnimi organi v Sloveniji, ni
razpoloţljiva. Moţni scenariji in razlogi, zakaj oblasti do sedaj niso mogle doseči te kategorije migrantov z
neurejenim statusom, ki so določeni znotraj specifikacij študije, so naslednji: a) da gre za migrante, ki
nedovoljeno vstopajo v Slovenijo in zato oblastem niso znani; b) da gre za migrante, ki so prihajajo v
Slovenijo in znotraj drţave ostajajo še po preteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje / vizuma; c) da gre za
migrante, ki se odselijo iz prej znanega naslova in/ali spremenijo kontaktne podatke, ne da bi o tem obvestili
tudi drţavne organe – v kolikor je izdana odredba o javljanju na policijski postaji/policiji.
Študija predstavlja najpomembnejše dokumente politik in drţavne zakonodaje, ki so povezane z razširjanjem
informacij o prostovoljnem vračanju ter opisuje kaj te zakonodaje navajajo v zvezi s specifičnimi akterji,
vsebino informacij, orodji za razširjanje, dostopnostjo informacij, itd. Junija 2011 je Slovenija sprejela nov
Zakon o tujcih, ki je v slovensko zakonodajo prenesel različne EU direktive, med katerimi je bila Direktiva o
vračanju2. S tem prenosom je bila zakonodaja glede drţavljanov tretjih drţav v Sloveniji, spremenjena.
Direktiva drţave članice zavezuje, da dajejo prednost prostovoljnemu vračanju pred »prisilnim« (odstranitvijo
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 8 of 41
3 Zakon o tujcih (Uradni list RS št. 26/2014 in 90/2014)
z odločbo o vrnitvi), pristojne oblasti pa naj v primerih nedovoljeno prebivajočih drţavljanov tretjih drţav raje
izdajo odločbo o prostovoljni vrnitvi. Najpomembnejši slovenski pravni dokument, ki je bistven v postopkih
vračanja, je Zakon o Tujcih (ZTuj-2) 3– Šesto poglavje omenjenega zakona naslavlja prostovoljno vračanje in
odstranjevanje tujcev. 67. člen Zakona o tujcih je najbolj bistvena pravna podlaga pri prostovoljnih vračanjih
migrantov z neurejenim statusom.
Poleg tega so pogoji razširjanja informacij o prostovoljnem vračanju določeni z dogovori in memorandumi
sporazumov med slovensko vlado in Mednarodno organizacijo za migracije – MOM, MOM Ljubljana. Okvir in
programi prostovoljnega vračanja s asistenco se določajo na podlagi omenjenih dokumentov, kot tudi vloge in
odgovornosti MOM ter slovenskih oblasti. Memorandum določa, da mora Ministrstvo za notranje zadeve
potencialnim uporabnikom priskrbeti informacije o programih Prostovoljnega vračanja s asistenco in
reintegracije (AVRR). Prav tako memorandum določa odgovornosti MOM Ljubljana, s čimer je MOM dodeljena
vloga, da potencialnim uporabnikom svetujejo in jim podajajo informacije o moţnostih prostovoljnega
vračanja.
Poleg tega študija ponuja pregled nacionalnih pristopov za razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju, kot
tudi naravo in podlago za vključevanje v to dejavnost. Študija prikaţe, da je razširjanje informacij v Sloveniji
urejeno predvsem preko drţavnih organov – preko Policije in Centra za tujce. Nacionalna zakonodaja pa v
ničemer ne omejuje NVO/MVO, civilne druţbe, itd., da bi na tem področju samostojno in bolj aktivno
delovale.. Do sedaj tudi ni bilo izvedenih nobenih posebnih kampanj, ki bi zajemale ranljive skupine
migrantov; glavna orodja za razširjanje informacij so brošure in plakati, sofinancirani s strani EU in Ministrstva
za notranje zadeve. Ugotovitve kaţejo, da je dostop do informacij v glavnini moţen v prostorih drţavnih
organov ; informacije so razpoloţljive v več kot 9 jezikih (glede na najpogostejše nacionalnosti migrantov v
drţavi) in so dostopne v enostavnem in razumljivem jeziku. Informacije o prostovoljnem vračanju so dostopne
tistim migrantom z neurejenim statusom, ki so oblastem znani. To pa povzroča, da tovrstne informacije ne
dosegajo migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.
Različni NVO, kot je na primer Pravno-informacijski center za NVO – PIC ter Jezuitsko zdruţenje za begunce
Slovenije, migrantom z neurejenim statusom nudijo informacije o prostovoljnem vračanju, čeprav to ni
primarna naloga ali dejavnost teh organizacij. Informacije o prostovoljnem vračanju so nudene poleg rednih
storitev teh organizacij. Trenutno ni dokazov, da bi bile informacije o prostovoljnem vračanju priskrbljene
migrantom z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.
Trenutno ni razpoloţljivih tudi nobenih podatkov o učinkovitosti različnih pristopov za razširjanje informacij o
(prostovoljnem) vračanju, saj Slovenija ne izvaja nobenih projektov, ki bi zajemali takšno
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 9 of 41
Razdelek 1: Pregled pravnega reda EU
Ta razdelek Zbirnega poročila na kratko predstavi pravni okvir in politike EU o prostovoljnem vračanju, vključno s
prostovoljnimi odhodi. Sem je vključena razprava o glavnih določilih znotraj Pravnega reda Evropske Unije na
področju azila in Direktive o vračanju (Direktiva 2008/52/EC), kot tudi opis stališč EU o razširjanju informacij o
(prostovoljnem) vračanju, kakor je definirana v dokumentu politik, EU komunikacijah ter v študiji, ki so jih naročile
EU institucije.
Ta razdelek bo izdelal ponudnik storitev EMN, zato ni potrebnega dodatnega vnosa s strani EMN NCP.
opazovanje/ocenjevanje. Opazovanje in ocenjevanje politike vračanja predstavljata ključni komponenti v
postopkih vračanja, zaradi česar bi jih lahko v bliţnji prihodnosti upoštevale tudi nevladne organizacije
oziroma institucije civilne druţbe, še posebej v povezavi z moţnostjo njihovega vključenja v prihodnje
programe vračanja (AVRR) in podobne projekte. Obstoječi pristopi in metode za promocijo prostovoljnega
vračanja bi lahko bili razširjeni in zajemali tudi migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku z drţavnimi
oblastmi. Samostojno vključevanje civilne druţbe v promocijo prostovoljnega vračanja izven okvirjev, ki jih
določa nacionalna zakonodaja ter ponujajo drţavni organi bi moral biti en izmed glavnih fokusov omenjenih
akterjev.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 10 of 41
Razdelek 2: Pregled nacionalnega stanja
2.1 OBSEG MIGRANTOV Z NEUREJENIM STATUSOM IN NJIHOVO VRAČANJE V DRŢAVO ČLANICO
V1. V kolikor je mogoče, navedite ocene o obsegu migrantov z neurejenim statusom v vaši drţavi članici, v
obdobju 2010-2014.
Namen pridobitve teh podatkov je oris obsega državljanov tretjih držav, ki brez urejenega statusa prebivajo v
državah članicah, za pridobitev konteksta k informacijam o nacionalnih pristopih pri razširjanju informacij o
(prostovoljnem) vračanju.
Če je možno, prosimo navedite ocene za vsako leto ter kratke opombe z opisi zajete populacije, metode, ki so bile
uporabljene za dosego ocen, vse zadržke ter njihove morebitne točnosti. Potrebno je poudariti, da glede na razlike
v metodah, ki so uporabljene za izdelavo ocen, teh informacij ne bo mogoče sintetizirati za izdelavo „skupne ocene
EU‟ v sklopu te študije.
Prosimo, ne vključujte podatkov Eurostat-a o nezakonito prisotnih državljanih tretjih držav, saj so ti podatki
javnega značaja in jih je možno za zbirno poročilo analizirati centralno.
2010 2011 2012 2013 2014
a. Število
nezakonito
bivajočih
drţavljanov
tretjih drţav4.
2953 4202 3646 3315 3065
b. Število
drţavljanov
tretjih drţav z
nezakonitimi
vstopom.
1960 1437 1769 1173 1082
c. Prosilci za azil5 246 358 304 272 385
V2. Navedite ocene in/ali dejstva za obdobje 2010-2014, glede:
a. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se iz drţav članic vračajo s fizičnim prevozom,
na podlagi odločbi o vračanju6 (prisilno vračanje);
4 Letno poročilo delovanja policije za 2014 - http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/LetnoPorocilo2014.pdf 5 Statistike Ministrstva za notranje zadeve - http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/ 6 T. j. Administrativna ali sodna odločitev ali odlok, ki določa oziroma izreka, da je bivanje drţavljana tretje drţave nezakon ito in vsiljivo, ali navaja
obveznost za vračanje.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 11 of 41
b. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v danem časovnem roku,
ki je za ta namen določen v odločbiu o vračanju (prostovoljno vračanje7);
c. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v okviru AVR
(Prostovoljno vračanje s pomočjo);
d. Števila nezakonito bivajočih drţavljanov tretjih drţav, ki se prostovoljno vračajo v okviru AVRR
(Prostovoljno vračanje s pomočjo in reintegracija – kjer je drugače, kot v primerih (c))
Predstavitev teh informacij služi za prikaz deleža državljanov tretjih držav, ki se vračajo prostovoljno, v primerjavi
s tistimi, ki jih prisilno vrne posamezna država članica, za preskrbo konteksta k ugotovitvam o nacionalnih
pristopih za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju.
Zaznano je, da med točkami (b) in (c) ter (b) in (d) lahko pride do dvojnega štetja. Če so kakšne informacije iz
tega polja razpoložljive, prosimo izpolnite tabelo A.1.a in Aneks 1
2010 211 2012 2013 2014
a. Število
nezakonito
bivajočih
drţavljanov
tretjih drţav, ki
se iz drţav članic
vračajo s
fizičnim
prevozom, na
podlagi odločbe
o vračanju8
(prisilno
vračanje);
220 153 205 164 162
b. Števila
nezakonito
bivajočih
drţavljanov
tretjih drţav, ki
se prostovoljno
vračajo v danem
časovnem roku,
ki je za ta
namen določen v
odločbi o
vračanju
(prostovoljno
vračanje);
N/A N/A N/A 629 668
7 Britanska definicija „prostovoljnega vračanja‟ je širša. Glej opombo št. 28, zgoraj. 8 T. j. Administrativna ali sodna odločitev ali odlok, ki določa oziroma izreka, da je bivanje drţavljana tretje drţave nezakon ito in vsiljivo, ali navaja
obveznost za vračanje.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 12 of 41
c. Število
nezakonito
bivajočih
drţavljanov tretjih
drţav, ki se
prostovoljno
vračajo v okviru
AVR;
19 16 11 20 17
d. Število
nezakonito
bivajočih
drţavljanov tretjih
drţav, ki se
prostovoljno
vračajo v okviru
AVRR
(Prostovoljno
vračanje in
reintegracija –
kjer je drugače,
kot v primerih (c))
0 5 3 3 6
Podatki so bili zbrani iz letnih poročil dela Policije - http://www.policija.si/index.php/statistika
2.2 OBSEG IN NARAVA MIGRANTOV Z NEUREJENIM STATUSOM, KI NISO V STIKU Z OBLASTMI
V3. Kot je opredeljeno v razdelku 2 ozadja tega skupnega modela, se ta študija osredotoča na migrante z
neurejenim statusom, katerih bivališče / kraj bivanja ni več ali ni nikoli bilo znano pristojnim organom, zaradi
česar nimajo stika z oblastmi.
Prosimo, da z navedbo v alinejah opredelite to skupino ter glavne scenarije, v katerih pristojni organi nimajo stika
z migranti z neurejenim statusom, ipd.
migranti, ki so navedli napačen naslov / se preselili iz naslova bivališča,
osebe, ki so v drţavo članico vstopile nezakonito in tam bivajo brez vednosti pristojnih oblasti,
itd.
Takšni podatki so morda dostopni v poročilih (npr. letna poročila) oblasti, ki so pristojne za vračanje migrantov z
neurejenim statusom (t. j. migracijske in azilne oblasti) in/ali jih lahko dobimo neposredno z povpraševanjem pri
teh organih.
Migranti, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo in pristojnim organom niso znani oziroma niso imeli z
njimi stikov;
Migranti, ki so vstopili v Slovenijo in jim je poteklo dovoljenje za prebivanje/vizum;
Migranti, ki so se preselili iz naslova bivanja in/ali spremenili kontaktne podatke, brez obveščanja
pristojnih organov – v kolikor je izdana odredba o javljanju na policijski postaji/policiji.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 13 of 41
V4. Če lahko, navedite ocene o obsegu obeh skupin migrantov z neurejenim statusom, ki sta bili zajeti v študiji za
obdobje 2010-2014:
a. Migranti z neurejenim statusom, za katere so pristojne oblasti poprej vedele, vendar jim je njihovo
sedanje bivališče neznano (so zbeţali).
b. Migranti z neurejenim statusom, katerih bivališče na ozemlju pristojnim oblastem ni bilo nikoli znano
(skriti vstop v drţavo).
Ocene za (a) se lahko pridobi iz administrativnih podatkov in so tako lahko izračunane s strani pristojnih organov.
Ocene za (b) se lahko izdelajo kot del študije. Vse ocene naj vključujejo kratko opombo, ki opisuje metode
uporabljene za doseg ocene, kot tudi vse zadržke ter njihove morebitne točnosti.
Če so takšne informacije razpoložljive, prosimo izpolnite tabelo A.1.a in Aneks 1
2010 2011 2012 2013 2014
a. Migranti z
neurejenim
statusom, za
katere so
pristojne oblasti
poprej vedele,
vendar jim je
njihovo sedanje
bivališče
neznano (so
zbeţali).9
N/A N/A N/A N/A N/A
b. Migranti z
neurejenim
statusom,
katerih bivališče
na ozemlju
pristojnim
oblastem ni bilo
nikoli znano
(skriti vstop v
drţavo)10
N/A N/A N/A N/A N/A
V5. Pripravite kratek pregled izzivov s katerimi se soočajo tisti akterji, ki so v drţavah članicah vključeni v
spodbujanje prostovoljnih vračanj, pri doseganju obeh zgoraj omenjenih skupin migrantov z neurejenim statusom
(t. j. tistih, ki niso v stiku z pristojnimi oblastmi).
Namen tega vprašanja je raziskati razloge za strategije, ki so obravnavane v razdelku 3
9 Za pridobitev teh podatkov, smo se posvetovali s Slovensko policijo. 10 ibid.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 14 of 41
Viri informacij vključujejo študije / raziskave, politične dokumente, vladne komunikacije, medije, parlamentarne
razprave in/ali so lahko pridobljeni s povpraševanjem pri ustreznih nosilcih interesov.
Drţavni organi in njihovi uradniki, ki so v stiku z migranti z neurejenim statusom, v največji meri zagotavljajo
informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja. Slovenski pristojni organi te informacije posredujejo na dva
načina: 1.) Preko policijskih postaj po drţavi, kjer se izdajajo odločbe o vrnitvi; ali 2). Preko Centra za tujce, kjer
so migranti z neurejenem statusom začasno nastanjeni.
Drţavni organi migrante z neurejenim statusom obveščajo o moţnostih prostovoljnega vračanja. Dalje v procesu in
v kolikor migrant izrazi zanimanje za prostovoljno vrnitev, ga policijski inšpektorji obvestijo o pravilih in kriterijih
ter ga usmerijo k ustreznim akterjem, ki so neposredno vpleteni v izvajanje prostovoljnega vračanja v Sloveniji.
Do sedaj ni bilo izvajanih nobenih promocijskih akcij prostovoljnega vračanja za migrante z neurejenim statusom,
ki na območju drţave nikoli niso bili znani drţavnim organom. Na podlagi Zakona o Tujcih se morajo ob vstopu v
drţavo tujci v roku treh dneh prijaviti pri pristojni policijski postaji, kjer se izvede tako imenovana policijska
prijava. MOM v Sloveniji nima posebnih programov, ki bi zajemali tudi te skupine migrantov z neurejenim
statusom. MOM izvaja informativna srečanja, le na podlagi napotitve slovenskih drţavnih organov. Informacije o
AVRR paketih, ki jih MOM ponuja, so na voljo v zaprtih objektih namenjeni migrantom, ki so znani oblastem.
Glavne teţave, ki bi jih bilo potrebno obravnavati, so:
- doseg in promocija prostovoljnega vračanja, usmerjeno v zgoraj omenjeni ciljni skupini migrantov z neurejenim
statusom (do sedaj so bile informacije o prostovoljnem vračanju razširjane le preko stikov z oblastmi);
- neznatna vključenost civilne druţbe pri promociji moţnosti prostovoljnega vračanja. Rešitev za to bi bilo večje
vključevanje strani nevladnih in mednarodnih organizacij pri promociji in razširjanju informacij o prostovoljnem
vračanju, ki bodo namenjeni migrantom z neurejenim statusom, ki niso znani oblastem.
V6. Ali obstajajo katere druge posebne skupine (nezakonitih) migrantov, ki jih akterji vključeni v spodbujanje
prostovoljnih vračanj teţje doseţejo? Če so, prosimo opišite v tem delu.
Viri informacij vključujejo študije / raziskave, politične dokumente, vladne komunikacije, medije, parlamentarne
razprave in/ali so lahko pridobljeni s povpraševanjem pri ustreznih nosilcih interesov.
Drţavljane tretjih drţav z neurejenim statusom, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, so informirani o njihovih
pravicah in moţnosti prostovoljnega vračanja. Ko jim je izdana odločba o prostovoljni vrnitvi Policija seznani
migrante o moţnosti prostovoljnega vračanja. V ta namen NVO in mednarodne organizacije izvajajo projekte, ki
stremijo k boljši promociji in razširjanju informacij o pravicah migrantov, kot tudi moţnostih prostovoljnega
vračanja.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 15 of 41
Razdelek 3: Nacionalna pravna podlaga o razširjanju informacij o (prostovoljnem)
vračanju
V7. Ali je vaša drţava članica opredelila določene predpise oziroma pravila glede razširjanja / zagotavljanja
informacij o (prostovoljnih) vračanjih v zakonodaji ali v mehki zakonodaji (npr. smernice, politični dokumenti,
itd.)? Drţava je na primer lahko orisala dolţnosti za določene drţavne organe, da pridobijo te podatke preko
intervjujev z azilanti, preko izdaj odločb o vračanjih, ali pa uvedla obvezo, da so informacije lahko na voljo na
spletu oziroma v javnih mestih, itd. (da / ne)
Če da, prosimo navedite ime(na) zakonodaj(e) / politik(e) ter opišite kaj pove o:
a. akterjih, ki so vključeni / odgovorni,
b. vsebini informacij (t. j. če pokriva AVR(R), druge prostovoljne moţnosti vračanja, zakonske obveze,
vključno za informacijami o odločitvah vračanja, itd.),
c. času za zagotavljanje informacij (npr. glede prošnje za mednarodno zaščito / vizuma) ali le o tem, kaj
pomeni postati migrant z neurejenim statusom,
d. katerih koli posebnih določilih za ranljive skupine (npr. ţrtve trgovine z ljudmi, mladoletniki brez
spremstva, starejši) ter druge specifične skupine (npr. posebne narodnosti),
e. orodjih razširjanja (osebno (pisna oblika), osebno (ustno), preko pošte, preko elektronske pošte, preko
telefonskega klica, na javnih mestih, itd.)
f. jezik(ih) v katerih morajo biti informacije posredovane ter katerih koli dostopnostih / kvalitativnih
kriterijih (vizualni prikaz, stil uporabljenega jezika, itd.),
g. vidikih zaupnosti (t. j. ali naj se ohranja anonimnost migrantov z neurejenim statusom, če se posvetujejo
z nosilci informacijskih storitev).
Namen tega vprašanja je določiti pravni / politični okvir, na podlagi katerega so določene nacionalne prakse, ki so
opisane v razdelku 4.
Zakon o tujcih (ZTuj-2)
– VI. Poglavje:
Prostovoljno vračanje in
odstranjevanje tujcev
Zakon o mednarodni
zaščiti; 37. Člen
(sprejemni prostori
azilnega doma)
Memorandum med
Vlado Republike
Slovenije in MOM o
sodelovanju pri
programu
prostovoljnega
vračanja migrantov.11
a. akterjih, ki so
vključeni /
odgovorni
Nacionalne oblasti Nacionalne oblasti Nacionalne oblasti /
predstavniki MOM
b. vsebini informacij
(t. j. če pokriva
AVR(R), druge
Ko oblasti izdajo
odločbo o vrnitvi,
morajo pri tem
Ko je bila prošnja za
azil enkrat zavrnjena,
morajo oblasti
Izčrpne informacije o
programu in promocija
prostovoljnega
11 Memorandum med Vlado Republike Slovenije in MOM o sodelovanju pri programu prostovoljnega vračanja migrantov, 24 May 2005
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 16 of 41
prostovoljne
moţnosti
vračanja,
zakonske
obveze, vključno
za informacijami
o odločitvah
vračanja, itd.)
migranta obvestiti o
vsebini odločbe in
njegovih pravicah.
V tem členu ni
predpisanih nobenih
podrobnih podatkov.
migranta obvestiti o
njegovih pravicah.
vračanja med
neuspešnimi iskalci
azila in drugimi
migranti z neurejenim
statusom.
c. času za
zagotavljanje
informacij (npr.
glede prošnje za
mednarodno
zaščito / vizuma)
ali le o tem, kaj
pomeni postati
migrant z
neurejenim
statusom
V času, ko postane
migrant z neurejenim
statusom.
V času, ko postane
migrant z neurejenim
statusom.
V času, ko postane
migrant z neurejenim
statusom.
d. katerih koli
posebnih
določilih za
ranljive skupine
(npr. ţrtve
trgovine z
ljudmi,
mladoletniki
brez spremstva,
starejši) ter
druge specifične
skupine (npr.
posebne
narodnosti)
Zakon o Tujcih ima
posebne določbe o
mladoletnikih brez
spremstva. Glavna
vloga pripada
zakonitemu
zastopniku.
Znotraj nacionalne
zakonodaje določenim
ranljivim skupinam se
lahko rok za
prostovoljno vračanje
podaljša, v kolikor se
za to izkaţe potreba.
Ne. Da, naslednje ranljive
skupine: ţrtve trgovine
z ljudmi, mladoletniki
brez spremstva,
starejši, ţenske brez
spremstva, invalidi,
nosečnice,
samohranilci z
mladoletnimi otroci,
ţrtve spolne zlorabe n
ţrtve mučenja ali
organiziranega nasilja.
e. orodjih
razširjanja
(osebno (pisna
oblika), osebno
(ustno), preko
pošte, preko
elektronske
pošte, preko
telefonskega
klica, na javnih
mestih, itd.)
Brošure in posterji so
razdeljeni v Centru za
tujce in na policijskih
postajah. Oblasti v
stiku z migranti z
neurejenim statusom,
lahko dajo nadaljnje
informacije ter
naveţejo stik
predstavnike nevladnih
in medvladnih
organizacij za
informacijsko srečanje.
Brošure in posterji so
razdeljeni v Centru za
tujce. Oblasti v stiku z
migranti z neurejenim
statusom, lahko dajo
nadaljnje informacije
ter naveţejo stik
predstavnike nevladnih
in medvladnih
organizacij za
informacijsko srečanje.
Brošure in posterji;
informativna srečanja
in posvetovanja s
predstavniki MOM.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 17 of 41
f. jezik(ih) v katerih
morajo biti
informacije
posredovane ter
katerih koli
dostopnostih /
kvalitativnih kriterijih
(vizualni prikaz, stil
uporabljenega jezika,
itd.)
Oblasti morajo zagotoviti informacije v maternih jezikih ali v jezikih, ki jih migranti razumejo, tako da zagotovijo primerno tolmačenje / storitve prevajanja.
Oblasti morajo
zagotoviti informacije
v maternih jezikih ali v
jezikih, ki jih migranti
razumejo, tako da
zagotovijo primerno
tolmačenje / storitve
prevajanja.
Oblasti morajo
zagotoviti informacije
v maternih jezikih ali v
jezikih, ki jih migranti
razumejo, tako da
zagotovijo primerno
tolmačenje / storitve
prevajanja.
g. vidikih
zaupnosti (t. j. ali naj
se ohranja
anonimnost
migrantov z
neurejenim
statusom, če se
posvetujejo z nosilci
informacijskih
storitev)
Ne. Ne. Posvetovanja
predstavniki MOM se
odvijajo zasebno, brez
policijskega nadzora.
V8. Izrecno, kakšne in katere informacije drţavne oblasti posredujejo migrantom, ko jim je izdana odločba o
vrnitvi, ter na kakšen način jim jih podajo? Prosimo, navedite:
a. vsebino informacij (npr. AVR, dolţnosti),
b. različne jezike, v katerih so informacije dostopne ter ali so razpoloţljive v maternem jeziku prosilca,
c. kako so informacije predstavljene vizualno, kakšen stil jezika je uporabljen, itd.,
d. orodja razširjanja, ki so uporabljena (osebno (pisna oblika), osebno (ustno), preko pošte, preko
elektronske pošte, preko telefonskega klica, itd.).
Če so podatki o zgornjih dejstvih ţe navedeni v odgovoru na V7, prosimo da se nanje tu le navzkriţno sklicujete.
a. vsebino informacij (npr. AVR, dolţnosti)
Ko pristojni organi izdajo odločbo o vrnitvi, morajo pri tem
migranta obvestiti o vsebini odločbe in njegovih pravicah.
V tem členu ni predpisanih nobenih podrobnih podatkov,
notranja pravila policije določajo, da policija mora zagotoviti,
da so migranti informirani o obstoječih programih vračanja
(program AVRR, ki ga izvaja MOM).
b. različne jezike, v katerih so informacije dostopne ter
ali so razpoloţljive v maternem jeziku prosilca
Informacije o odločitvi o vrnitvi morajo biti podane v
migrantovem materinem jeziku,tako, da priskrbi prevajalca
ali tolmača.
Informacijska brošura je na voljo v devetih jezikih. Ob izdaji
odločbe o vrnitvi je migrantom zagotovljen prevod iste.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 18 of 41
c. kako so informacije predstavljene vizualno, kakšen
stil jezika je uporabljen, itd.
Informacije so predstavljene v enostavnem in razumljivem
jeziku.
d. orodja razširjanja, ki so uporabljena (osebno (pisna
oblika), osebno (ustno), preko pošte, preko
elektronske pošte, preko telefonskega klica, itd.)
Informacije so podane osebno.
V9. Ali so se na podlagi sprejetja in prenosa Direktive o vračanju12, zgoraj opisane zakonodaje in politike kakorkoli
spremenile?
Da, kot posledica sprejetja Direktive o vračanju se je predpisana zakonodaja spremenila. Leta 2015 je Slovenija sprejela
spremembe v Zakonu o tujcih, ki je v slovensko zakonodajo prenesel spremembe Direktive o vračanju. S tem prenosom se je
modificirala tudi zakonodaja, ki se navezuje na drţavljane tretjih drţav v Sloveniji.
Direktiva drţave članice zavezuje, da se namesto prisilnih vračanj raje zavzemajo za prostovoljna vračanja, oblasti pa so dolţne
v primerih drţavljanov tretjih drţav z neurejenim statusom, izdati odločbo o vrnitvi.
Dalje, oblasti so na podlagi Direktive prav tako zavezane, da migrantu z neurejenim statusom predlagajo primeren časovni okvir,
znotraj katerega mora upoštevati odločbo o vrnitvi in oditi v njegovo/njeno drţavo izvora. V skladu s 67. členom (prostovoljno
vračanje) (4) Zakona o tujcih (ZTuj-2), kjer je izgon upravičen zaradi osebnih okoliščin posameznika, lahko slovenske oblasti
podaljšajo časovni rok prostovoljnega vračanja.
V10. Ali katere spremembe zakonodaje / politik vplivajo na razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju, ki je
načrtovano za prihodnje? Če da, jih prosimo tu opišite.
Skupaj s prednostnimi nalogami, ki jih je Evropska komisija prestavila v Skladu za azil, migracije in vključevanje (AMIF) za
obdobje 2014-2020, ima slovenski Nacionalni program13 moţnost oblikovanja ciljev, ki narekujejo ustanovitev sistematičnega
okvira za pravične in učinkovite politike vračanj, s prednostnim poudarkom na prostovoljnih vračanjih. S podpiranjem izvajanja
AVRR programov, ta strategija prispeva k dvigu števila drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo v okviru AVRR programov, do 30
odstotkov vseh drţavljanov tretjih drţav, ki se vračajo s podporo Centra za tujce.
Razdelek 4: Splošni nacionalni pristop k razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju
4.1 AKTERJI, KI SO VKLJUČENI V RAZŠIRJANJE INFORMACIJ O (PROSTOVOLJNEM) VRAČANJU
12 Irska in Zdruţeno kraljestvo nista del Direktive o vračanju in ju zato njene določbe ne zavezujejo. Norveška Direktivo izvršuje, saj jo zavezujejo
določbe schengenskega pravnega reda. 13 http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/UFZJN/SES/SKLADI_NOT.VARNOSTI_IN_MIGRACIJE/AMIF_Nacionalni_program.pdf
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 19 of 41
V11. Katere nacionalne pristojne oblasti, ki so zadolţene za vračanje migrantov14 z neurejenim statusom,
igrajo vlogo pri razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju, bodisi kot del procesa, ki je opisan v razdelku 3,
ali drugače.
Prosimo, izpolnite besedilo v za to namenjenem razdelku spodaj.
Prosimo, upoštevajte vlogo, ki jo migracijske in azilne oblasti, organi kazenskega pregona ter lokalne / občinske
oblasti igrajo pri razširjanju informacij o vračanjih.
Prosimo, na kratko opišite vlogo in okoliščine v katerih vsaka od naštetih oblik pristojnih oblasti zagotavlja
informacije, v sklopu razširjanja informacij v vaši državi članici.
Vaš opis naj pokriva obdobje zadnjih pet let (od 2010 do 2014), kot tudi bodoče/načrtovane aktivnosti v ustreznih
in razpoložljivih območjih.
Nacionalne oblasti nosijo osrednjo vlogo v postopkih vračanja in razširjanja informacij o postopkih vračanja v Sloveniji.
Slovensko Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je odgovorno za politike vračanja v drţavi. Tiste nacionalne oblasti, ki
prevzemajo glavno vlogo pri razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju, sta Policija in Center za tujce.
- Policija: Policija je odgovorne za izdajanje odločb o vrnitvi. V času, ko je odločba izdana mora policija migrantu
zagotoviti informacije o vsebini odločbe o vrnitvi ter njegovih pravicah.
- Center za tujce – CzT: CzT nastanjuje migrante z neurejenim statusom in zavrnjene prosilce za azil, ki so v procesu
vračanja na podlagi odločbe o vrnitvi. Migranti, ki so nameščeni v CzT so obveščeni o moţnosti prostovoljnega
vračanja in različnih programih podpore, ki so jim na voljo. Če so primerni za vključitev v program AVRR morajo
uradniki migrante z neurejenim statusom obvestiti o moţnostih asistence MOM. Uradniki prav tako upravičencem
razdeljujejo letake in posterje v različnih jezikih, ki jih je izdelal MOM. Če upravičenca vključitev v program AVRR
zanima, mu nadaljnje informacije poskrbi predstavnik MOM v okviru informativnih srečanj z upravičencem v prostorih
CzT. Po podatkih uradnikov CzT, migranti informacije o prostovoljnem vračanju prejmejo v času njihovega bivanja v
CzT. 15
V12. Kdo so preostali akterji, ki razširjajo informacije o (prostovoljnih) vračanjih; kakšne so njihove vloge in
kateri razlogi za vključitev v razširjanje informacij o (prostovoljnih) vračanjih?
Prosimo, izpolnite Tabelo 1 spodaj.
Z uporabo alinej na kratko opišite vloge akterjev v stolpcu 3 in vključite le informacije o njihovih vlogi pri
razširjanju informacij – t. j. “objava informacij na za to namenjenih spletnih straneh, razdeljevanje letakov,
vodenje „informacijskih klinik‟, vloga informacijske kontaktne točke za (prostovoljna) vračanja, itd.” - kot pa
“implementacija AVR programov”, ali “sklicevanje sestankov s člani skupnosti”.
V razdelku „Vrsta / razlogi za vključitev‟ opišite morebitne sporazume, ki jih akterji sklepajo z nacionalnimi
pristojnimi oblastmi – npr. v primeru, da delujejo kot podizvajalci za pridobivanje informacij in kot svetovalna
služba za migrante z neurejenim statusom - ter morebitna sodelovanja med nacionalnimi pristojnimi oblastmi in
(npr.) specifičnimi skupnostmi, diasporami ali verskimi skupinami, za spodbujanje prostovoljnih vračanj.
Informacije o razlogih za vključitev lahko morda najdete na spletnih straneh nacionalnih pristojnih oblasti, na
spletnih straneh akterjev (če obstajajo), v letnih poročilih organizacij (če obstajajo), ali z direktnim posvetovanjem
z akterji.
14 Glej razdelek 2.1 o ozadju skupnega modela za opredelitev teh pristojnih organov. 15 Komunikacija z uradnikom iz Centra za tujce.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 20 of 41
Vaš opis naj pokriva obdobje zadnjih pet let (od 2010 do 2014), kot tudi prihodnje/načrtovane aktivnosti v
ustreznih/razpoložljivih območjih.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi
Page 21 of 41
Tabela 1. Ostali akterji, ki razširjajo informacije o (prostovoljnem) vračanju, njihova vloga in razlogi za udeležbo
Akter D/N Vloga, ki jo akter opravlja pri razširjanju informacij o prostovoljnem vračanju
Vrsta / razlogi za vključitev
NVO-ji / Medn. org., ki se ukvarjajo s svetovanjem o
vračanjih in/ali izvedbo AVR shem
D - MOM Ljubljana poskrbi za naslednje informacijske aktivnosti: produkcija in distribucija informacijskih brošur in posterjev v različnih jezikih; IOM Ljubljana je odgovorna za organizacijo prostovoljnih vračanj in reintegracije, vključno z vsemi operacijskimi in logističnimi dejavniki vračanja: individualna in skupinska svetovanja o AVRR, izčrpna pomoč pri gibanju, posebna pomoč za ranljive migrante, kot tudi moţnost dodatne reintegracijske pomoči.
- MOM Ljubljana prevzema aktivno vlogo pri informiranju migrantov o postopkih in moţnostih vračanja, s pripravo informacijskega gradiva. Gradivo je razdeljeno policijskim postajam, Azilnemu centru, Centru za tujce tern a drugih lokacijah, za to da doseţe široko število migrantov v postopkih vračanja.
- Pravno-informacijski center za NVO – PIC: PIC na individualni ravni zagotavlja pravno asistenco migrantom z neurejenim statusom in prosilcem za azil. V okviru projekta PIC ponuja individualno pravno svetovanje migrantom z neurejenim statusom z odločitvijo o vrnitvi; posredujejo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja. Kot glavni prijavitelj, so skupaj z MOM (partnerska organizacija) pripravili informacijske brošure za informiranje migrantov o postopkih in moţnostih vrnitev.
- Aktivnosti, ki so opisane na levi, potekajo v okviru projekta, ki ga financirajo nacionalne dodelitve Evropskega sklada za vračanje ter poteka v sodelovanju s Centrom za tujce.
- Aktivnosti v levem stolpcu potekajo v okviru projekta “Pravna pomoč in svetovanje tujcem v postopku vračanja iz RS”. MOM je projektni partner, med tem ko ima Pravno-informacijski center za NVO – PIC vlogo glavnega prijavitelja. Projekt je financiran s strani nacionalnih dodelitev Evropskega sklada za vračanje ter poteka v sodelovanju z MOI.
- Aktivnosti v levem stolpcu potekajo v okviru projekta “Pravna pomoč in svetovanje tujcem v postopku vračanja iz RS”. Projekt je financiran s strani nacionalnih dodelitev Evropskega sklada za vračanje ter poteka v sodelovanju z MOI.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi
Page 22 of 41
Druge NVO / civilne organizacije (npr. skupine za pravice migrantov, organizacije ki jih vodijo migranti
ter druge zagovorniške skupine)
D Nekatere NVO lahko ponudijo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja, vendar to poteka neformalno.
Neformalno razširjanje informacij.
Skupine v diasporah N
Verske skupine D Nekatere verske skupine ponujajo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja, vendar to poteka neformalno.
Neformalno razširjanje informacij.
Skupine, ki jih vodijo migranti N
Druge druţbene skupine N
Knjiţnice N
Druţbene / zdravstvene / izobraţevalne storitve D Socialni delavci za mladostnike brez spremstva, mlade obveščajo o moţnostih prostovoljnega vračanja domov s pomočjo MOM, preko razširjanja brošur, ki jih oblikujeta MOM in PIC.
Zagotavljanje informacij socialnim sluţbam je načrtovano znotraj projekta “Pravna pomoč in svetovanje tujcem v postopku vračanja iz RS”. (prosimo, glejte pod “NVO-ji / Medn. org., ki se ukvarjajo s svetovanjem o vračanjih in/ali izvedbo AVR shem”)
Strokovni delavci N
Pravni svetovalci N
Varuh človekovih pravic / Urad za svetovanje drţavljanom
N
(Svetovalne sluţbe) sindikatov / zdruţenja
delodajalcev
N
Veleposlaništva (tretjih drţav in EU) N
Trgovci / delavci v spletnih kavarnah / itd. N
Drugi akterji (navedite) N
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 23 of 41
4.2 ORODJA ZA RAZŠIRJANJE INFORMACIJ O (PROSTOVOLJNEM) VRAČANJU ZA MIGRANTE Z NEUREJENIM STATUSOM, KI NISO V STIKU Z OBLASTMI
V13. Navedite informacije o orodjih, ki so v vaši drţavi članici uporabljena za dostopanje do informacij o
(prostovoljnih) vračanjih.
Prosimo, izpolnite Tabelo 2 spodaj.
Vaš opis naj pokriva obdobje zadnjih pet let (od 2010 do 2014), kot tudi bodoče/načrtovane aktivnosti v
ustreznih/razpoložljivih območjih.
Vsako navedeno orodje naj bo označeno z Da/Ne in nato – če je orodje v vaši državi članici v uporabi – na kratko
opišite vir, od koder so informacije dostopne (npr. spletna stran AVR(R), letak na temo prostovoljnih vračanj,
Facebook stran AVR(R) programov, spletni forum za člane Nigerijske diaspora v katerem potekajo razprave o
vračanjih, itd.), za tem pa navedite akterje, ki so odgovorni za (a) financiranje / razvoj orodij (npr. nacionalna
pristojna oblast za migracije, NVO-ji, itd.), (b) upravljanje / zagotavljanje informacij in povezava do nadaljnjih
podatkov.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi
Page 24 of 41
Tabela 2. Orodja države članice, ki so uporabljena za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju
D/N Opis (na kratko, z alinejami), vključno z navedbo ali je to
preteklo, sedanje ali prihodnje orodje.
Odgovorni za razvoj /
financiranje
Odgovorni za upravljanje /
zagotavljanje
Dodatne informacije (povezava)
Letaki / brošure D - Večjezične brošure (dosegljive v
10 jezikih) v okviru AVRR
programa MOM Ljubljana,
vključno z informacijami o
postopkih prijave. Brošure so se
razvijale v trenutnem programu
MOM Ljubljana, “Slovenski
program prostovoljnega
vračanja s pomočjo in
reintegracije (2014-2015).”
- Narejenih je bilo 15.000
informacijskih brošur, ki so
prevedene v 9 jezikov.
Informacijsko gradivo sta razvila
MOM in PIC, kot del projekta
“Pravno svetovanje in postopki
vračanja.”
MOM Ljubljana/Ministrstvo za notranje zadeve
PIC/ Ministrstvo za notranje zadeve
IOM, Policijske uprave, Center za tujce.
MOM, PIC, Policijske uprave, socialne sluţbe
http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/245
http://pic.si/clovekove-pravice/tujci-begunci-migranti/
Plakatne kampanje D - MOM Ljubljana je za promocijo asistence znotraj AVRR programov, izdelala informacijske plakate. V okviru trenutnega, zgoraj omenjenega programa (2014-2015), so bili plakati izdelani v treh jezikih.
- 200 informacijskih plakatov je
MOM Ljubljana/Ministrstvo za notranje zadeve
PIC/ Ministrstvo za
IOM, Policijske uprave, Center za tujce.
MOM, PIC, Policijske
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi
Page 25 of 41
bilo izdelanih in prevedenih v 9 jezikov. Informacijsko gradivo sta razvili MOM in PIC, kot del projekta ”pravno svetovanje in postopki vračanja.”
notranje zadeve uprave, socialne sluţbe
Medijske kampanje N
Spletne strani N
Strani na socialnih omreţjih (npr. Facebook stran za povratnike in skupine v diaspori)
N
Spletni forumi N
Linije za pomoč / informacije
N
Informacijske klinike (na štiri oči)
N
Obiski skupnosti N
Ostala orodja N
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 26 of 41
4.3 POSEBNE KAMPANJE IN STRATEGIJE
V14. Ali so katera izmed orodij iz V13, ki so uporabljena za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju,
navedena kot del posebnih strategij ali kampanj, ki se izvajajo v vaši drţavi članici? Če da, prosimo navedite:
a. Akterja v ozadju kampanje – še posebej, če jo je vodil drţavni ali nevladni organ,
b. Ime strategije / kampanje,
c. Datum, ko se je začela in njeno trajanje,
d. Razlogi za začetek,
e. Posebni cilji / nameni,
f. Ciljne skupine,
g. Komponente (npr. spletne strani, plakatne kampanje in telefonske linije),
h. Vključeni akterji,
i. Posebni rezultati (npr. kako uporabniki dostopajo do informacij, število povratniških migrantov z neurejenim
statusom, itd.)
Upoštevajte, da lahko nadaljnje informacije o ocenah kampanj in strategij kasneje vključite tudi v sekcijah 5 in 6.
V izvajanju ni bilo nobenih specifičnih strategij ali kampanj za boljše razširjanje informacij o (prostovoljnem)
vračanju.
4.4 DOSTOPNOST INFORMACIJ
V15. Razmislite o dostopnosti vseh informacij o (prostovoljnem) vračanju, ki se v drţavi članici razširjajo med
migranti z neurejenim statusom. Prosimo navedite informacije o:
a. Jeziki v katerih so informacije na voljo,
b. Vizualna predstavitev informacij,
c. Lokacija informacij za plakate / letake: kje so bili postavljeni / razdeljeni – na prometnih središčih, v
knjiţnicah, v zdravstvenih domovih, na mestih, kjer se migrant z neurejenim statusom pogosto zadrţujejo
– npr. nakupovalnih centrih, supermarketih, itd.
d. Za spletne strani / telefonske linije: obseg, v katerem je spletni naslov moţno najti s pomočjo spletnih
brskalnikov16
in ali obstajajo kaţipoti do strani, preko drugih orodij.
e. Telefonske linije za pomoč in informacijske klinike:
i. Lokacija storitve (če je to informacijska klinika):
ii. Uradne ure / delovne ure
iii. Ozaveščenost o storitvah, vključno s podatkom kje je telefonska številka / naslov objavljena,
iv. Cena storitve / klica telefonske linije (ali če je brezplačna)
f. Obravnava zaupnosti, t. j. ali se anonimnost migranta z neurejenim statusom ohrani, če se posvetuje s
sluţbami informacijskih storitev (prosimo navedite, če se ciljni prejemniki informacij zavedajo obravnave
zaupnosti, ali je to le notranja politika)
16 Drţave članice bi si morda ţelele oblikovati sklepe o tej tretji alineji z uporabo metode „navideznega nakupovanja‟ ter iskanja informacij z uporabo
različnih iskalnih izrazov.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 27 of 41
g. Drugi dejavniki, ki lahko povečajo / zmanjšajo dostopnost.
a. Jeziki v katerih so informacije na voljo Natisnjeno promocijsko gradivo za AVRR – brošure in
plakati so na voljo v različnih jezikih. Brošure so
razpoloţljive v 10 jezikih: slovenščini, srbščini,
ruščini, arabščini, farsiju, angleščini, albanščini,
francoščini, španščini in kitajščini. Promocijski plakati
so razpoloţljivi v 3 jezikih: slovenščini, angleščini in
španščini.
b. Vizualna predstavitev informacij
Informacije so predstavljene na enostaven, jasen in
lahko razumljiv način. Promocijsko gradivo je
razdeljen Centru za tujce, kot tudi policijskim enotam
po drţavi.
d. Za spletne strani / telefonske linije: obseg, v
katerem je spletni naslov moţno najti s pomočjo
spletnih brskalnikov17
in ali obstajajo kaţipoti do
strani, preko drugih orodij.
N/A
e. Telefonske linije za pomoč in informacijske klinike:
i. Lokacija storitve (če je to informacijska
klinika):
ii. Uradne ure / delovne ure
iii. Ozaveščenost o storitvah, vključno s
podatkom kje je telefonska številka / naslov
objavljena,
iv. Cena storitve / klica telefonske linije (ali če
je brezplačna)
N/A
f. Obravnava zaupnosti, t. j. ali se anonimnost
migranta z neurejenim statusom ohrani, če se
posvetuje s sluţbami informacijskih storitev (prosimo
navedite, če se ciljni prejemniki informacij zavedajo
obravnave zaupnosti, ali je to le notranja politika)
N/A
g. Drugi dejavniki, ki lahko povečajo / zmanjšajo
dostopnost.
Dejavnik, ki bi lahko povečal dostopnost, je
razpoloţljivost informacij izven nacionalnih institucij,
kot so pomembne NVO, skupine v diasporah, verske
skupine, itd.
17 Drţave članice bi si morda ţelele oblikovati sklepe o tej tretji alineji z uporabo metode „navideznega nakupovanja‟ ter iskanja informacij z uporabo
različnih iskalnih izrazov.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 28 of 41
4.5 VSEBINA INFORMACIJ
V16. Kakšna je vsebina informacij, ki so razpoloţljive v drţavi članici. Izrecno, kam se migranti z neurejenim
statusom lahko obrnejo, da najdejo informacije o različnih vidikih prostovoljnega vračanja?
Prosimo izpolnite Tabelo 3 spodaj.
Označite ali akterji, navedeni vodoravno, zagotavljajo informacije, navedene navpično. Če to dejavnost
opravljajo, prosimo izrecno navedite katera orodja iz Q13 so uporabljena – t. j. navedite “spletno stran
migracijske pristojne oblasti”, “letak o AVR(R), ki jo izdaja MOM”, itd.
Če te informacije niso razširjane preko nacionalnih virov, navedite N/A.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi
Page 29 of 41
Tabela 3. Vsebina informacij, ki so razširjene migrantom z neurejenim statusom s strani držav članic
Nacionalne oblasti, ki so
zadolžene za vračanja
Organizacije z uradno vlogo pri izvedbi in/ali
spodbujanju programov AVR(R)
Skupine v diaspori, verske skupine,
migrantske skupine, druge skupine v skupnosti
Strokovni delavci
Pravni svetovalci
Drugo (izrecno navedite)
Pravne obveznosti povratnika (t. j. njihov status, njihove obveznosti do vračanja in kako lahko zagotovijo skladnost z
odločitvijo o vračanju)
Policijske oblasti; odločba o vrnitvi, ustno obvestilo.
Informacije o programih AVR(R),
ki so na voljo v drţavi članici
Informacije, ki so
na voljo na Centru za tujce ter policijskih postajah po
drţavi.
MOM Ljubljana – brošure
in plakati o AVRR.
Informacije o pogojih upravičenosti do programov AVR(R)
Informacije, ki so na voljo na Centru za tujce
ter policijskih
postajah po drţavi.
MOM Ljubljana – brošure in plakati o AVRR.
Kje lahko migrant z neurejenim statusom dobi še več informacij
(označevanje)
Center za tujce in/ali policijske
uprave po drţavi.
MOM Ljubljana – brošure in plakati o AVRR.
Druge moţnosti prostovoljnega
vračanja (t. j. moţnosti prostovoljnega vračanja brez
Policijske uprave
po drţavi.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi
Page 30 of 41
asistence)
Kaj lahko migrant z neurejenim
statusom ob povratku pričakuje na letališču
Pred odhodom,
konsultacije na letališču; med policijsko predajo povratnika v MOM.
Kaj lahko migrant z neurejenim statusom pričakuje v drţavi v katero se vrača (npr. registracija
za dostop do trga, pri oblasteh tretje drţave, namestitev, itd.)
Individualno prilagojene informacije18
Druge informacije (navedite)
18 Upoštevajte, da bodo prilagojene informacije najverjetneje na voljo preko telefonskih linij in na informacijskih klinikah, čeprav je do neke mere mogoče prilagajati informacije tudi
preko spletnih storitev.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 31 of 41
4.6 USMERJANJE INFORMACIJ
V17. Prosimo opredelite (če lahko) kateri pristopi, opisani v V13 – V16, so bili uporabljeni izključno za doseganje
migrantov brez urejenega statusa, ki niso v stiku z oblastmi. Kakšni so bili razlogi za uporabo tega pristopa pri
doseganju te določene skupine?
Primarni cilji AVRR projektov, ki so bili s strani MOM izvajani v preteklih letih, imajo dve komponente:
- informacijske aktivnosti ter;
- organizacija prostovoljnega vračanja in reintegracije, vključno z vsemi operacijskimi in logističnimi dejavniki
vračanja.
Namen tega projekta je nadaljevati zagotovitev AVRR podpore, z vključevanjem interesov migrantov, na podlagi
njihove prostovoljne ţelje po vrnitvi v drţavo izvora. Med tem ko migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku
z oblastmi, niso bili posebej zajeti, je eden od ciljev AVRR projektov še vedno izdelava informacijskega gradiva,
ki bo distribuirano še širše kot prej, s čimer se bodo informacije razširjale na še večje število strokovnjakov in
potencialnih uporabnikov. Lahko upoštevamo, da so jim bile do sedaj informacije ţe na voljo v določenih oblikah,
kot so brošure in plakati.
V18. Ali kateri od pristopov opisanih v V13 – V16, dosegajo katerekoli druge skupine (npr. določene tipe migrantov
z neurejenim statusom, kot so ranljive skupine, neuspeli prosilci za azil, posebne nacionalnosti, itd.?) Če da,
prosimo spodaj opišite tiste metode / pristope, s katerimi so dosegali te skupine ter hkrati obravnavajte razloge za
doseg teh določenih skupin.
Za zajemanje posebnih tipov migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi, ni bilo uporabljenih
nobenih pristopov.
RAZDELEK 5 – Študije primerov o zagotavljanju informacij migrantom z neurejenim
statusom, ki nimajo stika z oblastmi
Namen tega razdelka je vpogled v DVE ali več izbrani praksi, projekta in pristopa, ki so bili v državi članici
uporabljeni za razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju, za prepoznavanje obetavnih praks v poteku
razširjanja informacij migrantom z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi ter za pridobitev izkušenj o
tem, kaj je in kaj ni delovalo. Od držav članic je želeno, da prepoznajo vsaj en ”uspešen” pristop ter en ”manj
uspešen” pristop, pri katerem morajo navesti kriterij s katerim je bila ”uspešnost” določena.
V19. Z navzkriţno referenco na pristope, povzete v razdelku 4, opišite nadaljnje podrobnosti vsaj DVEH praks,
projektov ali pristopov, ki so bili za namene razširjanja informacij o (prostovoljnem) vračanju, v drţavi članici
uporabljeni od leta 2010:
ena praksa / projekt / pristop, ki se je izkazal za posebej učinkovitega pri doseganju migrantov z
neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi; ter
ena praksa / projekt / pristop, ki ni bil (preveč) učinkovit pri doseganju migrantov z neurejenim statusom,
ki niso v stiku z oblastmi.
Prosimo, navedite svoje razloge, zakaj so uspešni / manj uspešni. Pri tem navedite katere koli kazalnike /
dokazila- ali proti-dokazila – za:
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 32 of 41
a. Učinkovitost prakse / pristopa, pri večanju ozaveščenosti med migranti z neurejenim statusom, ki niso v
stiku z oblastmi, v zvezi z njihovimi moţnostmi glede prostovoljnega vračanja in/ali pri tem, da so ti
migranti deleţni celovitega razumevanja njihovih moţnosti zato, da bodo lahko oblikovali uravnoteţeno in
dobro-ozaveščeno odločitev o prostovoljnem vračanju.
b. Ali obstajajo določeni izzivi, ki so povezani s pristopi razširjanja informacij, ki jih nacionalne oblasti direktno
izvajajo za potrebe večanja ozaveščenosti med migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi?
c. Dejavniki, zaradi katerih so določeni pristopi postali uspešna / manj uspešna orodja za razširjanje informacij
o (prostovoljnem) vračanju med migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.
Prosimo, upoštevajte naslednje možne dejavnike, ki lahko prispevajo k uspehom / izzivom uporabe pristopov: akterji, ki
priskrbijo podatke (ter raven zaupanja, ki ga akter vzbuja pri uporabniku / migrantu); ‟način‟ kako so podatki pridobljeni
(t. j. z grožnjo / podporo / stvarno / itd.); obseg, znotraj katerega pristop prejemnikom omogoča ohranjanje
anonimnosti (dostopnost do informacij, lokacija informacij, izbira časa, itd.)
Možni viri dokazil za vprašanja 19a – 19c vključujejo:
i. Statistike o uporabi informacijskih orodij (npr. število uporabnikov brezplačne številke, obiskov
spletne strani, zadetkov Facebook strani / ‟všečkov‟, razdeljenih letakov, število naloženih / želenih
letakov, itd.),
ii. Evalvacije / raziskave,
iii. Osebna pričanja povratnikov / migrantov z neurejenim statusom, ki so izkoristili pomoč (kjer so
prepoznani v sekundarnih virih, npr. študijah, straneh socialnih medijev, na spletnih straneh, itd.)
iv. Menja / stališča nosilcev interesov o učinkovitosti njihovih virov – te podatke boste morali morda
poiskati v primarnih virih (t. j. pri intervjujih z oblastmi, pri NVO, ki podpirajo migrante z
neurejenim statusom pri dostopu do pomoči, itd.)
Prosimo, da prav tako opišete dokazila določenih skupin (npr. diaspore, NVO, posamezniki), ki imajo dostop do
informacij.
Kakor prej omenjeno, znotraj ”Slovenskega programa prostovoljnega vračanja s pomočjo in reintegracijo” MOM
Ljubljana izvaja različne informacijske aktivnosti.
Te vključujejo: izdelava in distribucija informacijskih brošur in plakatov o moţnostih prostovoljnega vračanja, v
različnih jezikih. Eden od ciljev AVRR projektov je bila izdelava informacijskega gradiva, ki bi bilo dristibuirano
širše kot prej, s čimer bi se informacije razširila na večje število strokovnjakov in potencialnih uporabnikov.
Vendar to vseeno še vedno ni dovolj za doseganje migrantov z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.
Za to, da bi lahko dosegli tudi migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi in zvišali vidnost
oziroma dostop do informacij, bi moralo biti promocijsko gradivo o prostovoljnem vračanju predstavljeno in
distribuirano na mestih, ki jih migranti pogosteje obiskujejo. Iniciativo bi morale v tem primeru prevzeti
pristojne nevladne organizacije, civilna druţba, itd. saj bi se tako laţje vzpostavile potreben stik med migranti
in omenjenimi akterji. Vloga lokalnih skupnosti pri tem tudi ni zanemarljiva.
Razdelek 6 – Učinkovitost različnih pristopov k razširjanju informacij o (prostovoljnem) vračanju
6.1 KAZALNIKI / DOKAZI NA PODLAGI PRIČEVANJ MIGRANTOV Z NEUREJENIM STATUSOM IN MIGRANTOV POVRATNIKOV
V20. Ali vaša drţava članica zbira (opazuje in/ali ocenjuje) katerekoli podatke tisti, ki so se prostovoljno vračali
(npr. na letališčih, ko so udeleţeni v AVR programih, potem ko so se vrnili) o informacijah, ki so jih prejeli pred
povratkom in/ali koliko so jim te informacije koristile (da/ne)? Če da, prosimo opišite:
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 33 of 41
a. Kdo zbira/je zbiral te podatke,
b. Od koga so/so bili podatki prejeti (npr. tistih, ki so sodelovali v AVR; tistih, ki se vračajo v določene
drţave),
c. Okoliščine v katerih so/so bili podatki zajeti (npr. pri povratki, pri odločitvi za povratek, na letališčih), ter
d. Metode, ki so bile uporabljene (npr. anketa, intervju, itd.), kot tudi
e. Datum / pogostost zbiranja podatkov ( npr. ali je bilo to opravljeno mesečno, letno, ali je bilo del
enkratnega projekta) in
f. Kakršne koli zadrţke glede kakovosti podatkov19.
Po podatkih policijskih uradnikov iz Centra za tujce, se za ta predmet urejanja ne zbirajo ali presojajo nobeni
podatki ali informacije.
MOM Ljubljana do sedaj ni izvajal nobenih projektov, v okviru katerih bi zbirali podatke ali presojali uporabnike,
glede na njihovo prostovoljno vračanje s pomočjo in/ali reintegracijo. Med intervjuji z uporabniki, predstavniki
MOM zbirajo osebne podatke, ki v statistika ali drugih poročilih niso razkriti.
19 Primer migrantov, ki se vračajo preko AVR programov in kjer je bila anketa izvedena preden se je AVR program zaključil (npr. na letališču), lahko
nakazuje na to, da bo način zbiranja podatkov vplival na prejete odgovore – na primer = povratniki se bodo morda čutili prisiljene podati pozitivne
odgovore, čeprav je bilo njihovo dojemanje prejemanja informacij negativno.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 34 of 41
V21. Če so zgoraj omenjeni podatki na voljo, prosimo predstavite rezultate, še posebej pa kakršne koli podatke o:
a. Najbolj uporabljenem orodju, s katerim so povratniki dostopali do informacij (npr. preko prijateljev,
preko Interneta, preko letakov),
b. Obsegu razumevanja informacij (npr. ali so bile predstavljene na uporabniku prijazen način, ali so bile v
njihovem jeziku),
c. Obsegu celovitosti informacij. Ali so nadaljnje informacije poiskali kje drugje in če so, zakaj,
d. V kakšnem obsegu so zaupali informacijam ter ali je način podajanja informacij vplival na oviranje pri
zaupanju
e. Časovni okvir zagotavljanja informacij ter ali bi se karkoli spremenilo, če bi bile informacije dostopne ţe
v zgodnejši fazi,
f. Ali so informacije vplivale na njihovo odločitev, da se vrnejo domov ali ne.
Kot omenjeno v V20, takšnih podatkov ni na voljo.
6.2 OSTALI KAZALNIKI / DOKAZI O UČINKOVITOSTI
Namen V22 – V24 je državam članicam omogočiti vključitev katerih koli dodatnih informacij o učinkovitostih
pristopov, ki so opisani v razdelku 4 ter niso zajeti v razdelku 5. Ta pod-razdelek naj ne bi ponovil podatkov, ki so
že bili vključeni v razdelek 5. Prosimo, da tukaj vključite le nove podatke.
V22. Ali obstajajo razpoloţljivi kazalniki / dokazila učinkovitosti različnih praks / pristopov, ki so opisani v razdelku
4, glede večje ozaveščenosti med migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi, o njihovih moţnostih
glede prostovoljnega vračanja in/ali pri omogočanju tem migrantom, da so deleţni celovitega razumevanja
njihovih moţnosti zato, da bodo lahko oblikovali uravnoteţeno in dobro-ozaveščeno odločitev o prostovoljnem
vračanju?
Moţni viri dokazil vključujejo:
i. Statistike o uporabi informacijskih orodij (npr. število uporabnikov brezplačne številke, obiskov spletne
strani, zadetkov Facebook strani / ‟všečkov‟, razdeljenih letakov, število naloţenih / ţelenih letakov,
itd.),
ii. Evalvacije / raziskave,
iii. Osebna pričanja povratnikov / migrantov z neurejenim statusom, ki so izkoristili pomoč (kjer so
prepoznani v sekundarnih virih, npr. študijah, straneh socialnih medijev, na spletnih straneh, itd.),
iv. Menja / stališča nosilcev interesov o učinkovitosti njihovih virov – te podatke boste morali morda
poiskati v primarnih virih (t.j. pri intervjujih z oblastmi, pri NVO, ki podpirajo migrante z neurejenim
statusom pri dostopu do pomoči, itd.).
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju v Sloveniji, ki zajema migrante z neurejenim statusom, ki niso
znani oblastem, do sedaj še ni bilo izvajano. Prav zato ni podatkov o učinkovitosti različnih praks, katerih namen je
ozaveščanje o moţnostih prostovoljnega vračanja med migranti, ki niso v stiku z oblastmi.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 35 of 41
V23. Prosimo, opišite tiste dejavnike, zaradi katerih so določeni pristopi postali uspešna / manj uspešna orodja za
razširjanje informacij o (prostovoljnem) vračanju med migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.
Morebitni viri dokazil vključujejo evalvacije / raziskave, osebna pričanja povratnikov / migrantov z neurejenim
statusom, ki so pomoč izkoristili (če so prepoznani v sekundarnih virih) mnenja / stališča nosilcev interesov (v ta
namen lahko uporabite tudi primarno raziskavo).
Osebna srečanja in neposredni stik s potencialnimi uporabniki na temo prostovoljnega vračanja so lahko uporabna
pri razširjanju informacij in ozaveščanju o moţnostih prostovoljnega vračanja migrantov z neurejenim statusom.
Do sedaj takšni obiski niso direktno ciljali na migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi.
V24. Prosimo opišite določene izzive povezane s pristopom razširjanja informacij, ki so bila direktno izvajana s
strani nacionalnih oblasti za višanje ozaveščenosti o migrantih z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi?
Morebitni viri dokazov vključujejo evalvacije / raziskave, medijska poročila, vladna poročila, dokumenti politik,
mnenje / stališča nosilcev interesov (v ta namen lahko uporabite tudi primarno raziskavo).
Migranti z neurejenim statusom, ki niso v stiku z oblastmi, bodo malo verjetno segali po informacijah o
prostovoljnem vračanju. Dokazano je, da podatkov za ta tip migrantov v Sloveniji ni, zaradi česar je teţko priti v
stik z njimi. Kampanje ozaveščanja in podobne aktivnosti, ki se izvajajo preko civilne druţbe, so ključne v zadevah
povezanih z razširjanjem informacij o prostovoljnem vračanju.
6.3 PRIDOBLJENA SPOZNANJA
V25. Ali obstajajo kakšna spoznanja, ki jih je mogoče izvleči iz ugotovitev (s strani drţav članic, ki izpolnjujejo ta
enoten obrazec) predstavljenih zgoraj in bi jih lahko sprejele tudi druge drţave članice?
Prosimo, da obravnavate spoznanja o tem kaj je potekalo dobro in o tem kar ni dobro potekalo, kot tudi spoznanja
o tem, kako bi bile lahko prakse / projekti / pristopi izboljšani v prihodnje.
Do sedaj je bilo moţno videti, da imajo migranti z neurejenim statusom v Sloveniji dostop do informacij o
prostovoljnem vračanju le preko drţavnih organov. Dostopnost informacij je ključna, zaradi česar bi se morali
prihodnji projekti osredotočiti na doseganje migrantov z neurejenim statusom zunaj sprejemnih centrov in, ki niso
v stiku z oblastmi. Ozaveščanje in podobne kampanje doseganja bi morale biti specializirane ter zajemati vse
kategorije migrantov. Pomembne informacije o prostovoljnem vračanju je treba zagotoviti v jasnem in enostavnem
jeziku; to bi moralo vključevati in obravnavati tudi posebne potrebe ciljnih skupin.
Tesno sodelovanje s civilnimi organizacijami je ključno za razširitev dosega informacij o prostovoljnem vračanju,
še posebej s tistimi, ki delujejo na področjih migracij in nudenja asistence migrantom.
Spoznanje MOM iz preteklih izkušenj je, da komunikacija «face-to-face« bistveno pripomore k vzpostavljanju tesnejšega kontakta z migrant z neurejenim statusom. S tem načinom pomembni akterji in zaposleni na MOM laţje ugotovijo, ali so razpoloţljivi podatki dovolj jasni in zadovoljivi, da z njimi uspešno posredujejo informacije o moţnostih prostovoljnega vračanja.
Tesno sodelovanje med drţavnimi organi ter civilnimi organizacijami je bistveno za širjenje dosega informacij o prostovoljnem vračanju, še posebej s tistimi, ki delujejo na področju migracij in nudenja migracijske asistence.
Menimo, da bi morale slovenske NVO in medvladne organizacije postati bolj aktivne na področju nudenja asistence in ozaveščanja o moţnosti prostovoljnega vračanja ter dalje razvijati projekte, ki dosegajo vse skupine migrantov, še posebno migrante z neurejenim statusom, ki niso v stiku s policijo. Ta specifična skupina migrantov do sedaj namreč še ni bila predmet raziskav oziroma še ni predstavljala ciljno skupino kampanj drţavnih organov, NVO, mednarodnih organizacij ali raziskovalcev v Sloveniji.
EMN usmerjena študija 2015
Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: načini doseganja migrantov z neurejenim statusom, ki
niso v stiku z oblastmi
Page 36 of 41
Page 37 of 41
Aneks 1 Nacionalne statistike o vračanjih in številu državljanov tretjih držav z neurejenim statusom
Tabela A.1.a: Nacionalne statistike o številu državljanov tretjih držav, ki se vračajo, po letih in tipih migrantov
Leto
2010
(skupno)
2011
(skupno)
2012
(skupno)
2013
(skupno)
2014
(skupno) vir
Metode, uporabljene za doseg
ocene, kot tudi zadržki ter
njihove morebitne točnosti.
a. Državljani tretjih držav, ki se s
fizičnim transportom vračajo iz države
članice, na podlagi odločitve o vračanju
(prisilno vračanje)20
220 153 205 164 162 http://policija.si/index.php/statistika
Pregled evidenc
b. Število državljanov tretjih držav, ki
se prostovoljno vračajo znotraj
časovnega okvira, danega na podlagi
odločitve o vračanju21 (prostovoljno
vračanje)
/ N/A / 629 668 http://policija.si/index.php/statistika
Pregled evidenc
c. Število državljanov tretjih držav z
neurejenim statusom, ki se vračajo v
okviru AVR (Prostovoljno vračanje s pomočjo)
19 16 11 20 17 MOM Pregled evidenc
d. Število državljanov tretjih držav z
neurejenim statusom, ki se vračajo v
okviru AVRR (Prostovoljno vračanje s
pomočjo in reintegracija) – kjer je
drugače, kot v primerih (c)
0 5 3 3 6 MOM Pregled evidenc
Tabela A.1.b: Nacionalne statistike o številu državljanov tretjih držav, ki niso v stiku z državnimi oblastmi, po letih in tipih migrantov
Leto
2010
(skupno)
2011
(skupno)
2012
(skupno)
2013
(skupno)
2014
(skupno) vir
Metode, uporabljene za doseg
ocene, kot tudi zadržki ter njihove
morebitne točnosti.
a. Število migrantov z neurejenim
statusom, za katere so oblasti poprej
vedele, vendar jim je njihovo sedanje bivališče neznano (so zbežali).
N/A N/A N/A N/A N/A N/A N/A
b. Migranti z neurejenim statusom, katerih bivališče na ozemlju pristojnim
oblastem ni bilo nikoli znano (skriti
vstop v državo).
N/A N/A N/A N/A N/A N/A N/A
20 T. j. Administrativna ali sodna odločitev ali odlok, ki določa oziroma izreka, da je bivanje drţavljana tretje drţave nezakonito in vsiljivo, ali navaja obveznost za vračanje. 21 V skladu s provizijami Direktive 2008/52/EC (Direktiva o vračanju) je časovna omejitev določena za čas 30. dni. Irska in Zdruţeno kraljestvo nista del Direktive o vračanju in ju zato
njene določbe ne zavezujejo.
Page 38 of 41
Aneks 1 Opis uporabljenih načinov pridobitve podatkov
Tabela A.2: Uporabljeni načini pridobitve podatkov
Viri informacij / metod
Uporabljene?
(D/N)
Seznam virov: za sekundarne vire se sklicujte na bibliografijo; za primarne vire naštejte udeležene
nosilce interesov
Tipi določenih informacij (če lahko se sklicujte na številke vprašanje/ sekcije)
Evalvacije
D
Študije
D
Ostala poročila
D - Letna poročila o delu policije - Statistike Ministrstva za notranje zadeve
- Statistike za V1, V2 in - Statistike za Aneks 1
Zakonodaja
D
- Direktiva 2008/115/EC - Zakon o tujcih (ZTuj-2) - Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ)
Podatki za V7
Dokumenti politik
D Slovenski nacionalni program AMIF
Podatki za V10
‘Navidezni
nakupovalec’
Intervjuji z nosilci
interesov
(naštejte nosilce)
Posvetovanja s nacionalnimi nosilci
interesov
(naštejte jih)
D
1. Azilni dom
2. Center za tujce 3. Fakulteta za uporabne druţbene vede 4. Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne
druţbene in politične vede 5. Pravno-informacijski center za NVO – PIC 6. Univerza na Primorskem, Znanstveno-
raziskovalno središče, 7. Jezuitsko zdruţenje za begunce Slovenije 8. Sektor mejne policije
1. Podatki o katerihkoli praksah razširjanja
informacij o prsotovoljnem vračanju v Sloveniji
2. Podatki za V1 in V3 3. Podatki za V1 4. Podatki za V1 5. Podatki o katerihkoli praksah razširjanja
informacij o prsotovoljnem vračanju v Sloveniji
6. Podatki za V1 7. Podatki o katerihkoli praksah razširjanja
informacij o prsotovoljnem vračanju v Sloveniji
8. Podatki za V1 in V3
Posvetovanja z
nacionalno mrežo
Drugo (opredelite)
D
- Memorandum med Vlado Republike Slovenije in MOM o sodelovanju pri programu prostovoljnega vračanja migrantov, 2005
- Podatki za V7
- Podatki za V2
- Podatki za V10
Page 39 of 41
- MOM Ljubljana, AVRR statistike
- http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mnz.gov.si/pageuploads/UFZJN/SES/SKLADI_NOT.VARNOSTI_IN_MIGRACIJE/AMIF_Nacionalni_program.pdf
Page 40 of 41
Bibliografija
1) Zakonodaja
a) Nacionalna
- Zakon o tujcih (ZTuj-2 – UPB1), Uradni list RS, No. 45/2014
- Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ), Uradni list RS, No. 114/13
b) Evropska
- Direktiva 2008/115/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2008 o skupnih standardih in
postopkih v drţavah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih drţavljanov tretjih drţav, dostopno na:
http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008L0115&from=EN
2) Sporazumi
- Memorandum med Vlado Republike Slovenije in MOM o sodelovanju pri programu prostovoljnega vračanja
migrantov, podpisan 24. maja 2005;
- Sporazum o sodelovanju z Vlado Republike Slovenije in MOM, podpisan 19. septembra 2001.
3) Študije, Poročila
- Evropska migracijska mreţa: Bilten drţave Slovenije 2013 (EN). Dostopno na: http://ec.europa.eu/dgs/home-
affairs/what-we-do/networks/european_migration_network/reports/docs/country-
factsheets/25.slovenia_emn_country_factsheet_2013.pdf
- Varuh človekovih pravic Republike Slovenije: Letno poročilo 2014. Accessible at:: http://www.varuh-
rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP_2014_-_SLO_-_dvostr_-_web.pdf
- Mednarodna organizacija za migracije: “Krepitev informacij in dosega postovoljnega vračanja na Irskem”,
2015, MOM Irska. Dostopno na:
http://www.iom.int/sites/default/files/country/docs/StrengtheningInformationandOutreachforVoluntaryReturni
nIreland.pdf
- Evropska migracijska mreţa: Letno poročilo o priseljevanju in azilu za leto 2014. Dostopno na:
http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-
do/networks/european_migration_network/reports/docs/annual-
policy/2014/00.emn_annual_report_on_immigration_and_asylum_statistics_annex.pdf
- Evropska migracijska mreţa: Letno poročilo o politikah za leto 2010. Dostopno na:
http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-
do/networks/european_migration_network/reports/docs/annual-
policy/2010/24._slovenia_annual_policy_report_2010_final_version_05april2011_en.pdf
4) Nacionalni programi
- Ministrstvo za notranje zadeve: Nacionalni program AIMF – Sklad za azil, migracije in vključevanje za obdobje
2014-2020
Page 41 of 41
5) Posveti z zainteresiranimi stranmi
Vladna telesa:
- Uprava uniformirane policije, Ministrstvo za notranje zadeve: Center za tujce (CzT) v Postojni, (posvet)
- Uprava uniformirane policije, Ministrstvo za notranje zadeve: Sektor mejne policije (posvet)
Civilno-družbene organizacije:
- Azilni dom (posvet)
- Fakulteta za uporabne druţbene vede, Nova Gorica (posvet)
- Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne druţbene in politične vede (posvet preko elektronske pošte)
- Pravno-informacijski center za NVO - PIC (posvet)
- Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče (posvet)
- Jezuitsko zdruţenje za begunce Slovenije (posvet)
6) Arhiv
- Mednarodna organizacija za migracije: Statistični podatki programov prostovoljnega vračanja in reintegracije