energetska zasnova občine komenda konČno poroČilo

ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE KOMENDA– končno poročilo

stran 1

E N E R G E T S K A Z A S N O VA O B Č I N E K O M E N D A

KONČNO POROČILO

ŠIFRA DOKUMENTA: POR/06-049

KONČNO POROČILO

ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE KOMENDA

Ljubljana, julij 2006

ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE KOMENDA – končno poročilo

stran 2


stran 3

1 PROJEKT

Naslov projekta: ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE KOMENDA KONČNO POROČILO Šifra dokumenta: POR/06-049 Izvajalec: Eco Consulting, d.o.o., Energija, Okolje, Ekonomija Savska cesta 3a 1000 Ljubljana telefon: 01 237 31 60, faks: 01 437 40 54 e – naslov: [email protected] Naročnik: OBČINA KOMENDA Zajčeva cesta 23 1218 Komenda Odgovorni s strani naročnika: Tomaž Drolec Koordinator s strani MOP: Dragotin Živkovič Odgovorni s strani izvajalca: Aleš Šaver, univ.dipl.inž. ________________________ Avtorji: Darja Barle, univ. dipl. ekon. – vodja projekta _________________________

Aleš Šaver, univ.dipl.inž. mag. Milan Šturm Mojca Golc, univ. dipl. ekon. Urša Kmetec, univ.dipl.nov.

Zdenka Glavatti, živ. tehnik Začetek projekta: marec 2006 Zaključek projekta: julij 2006

© Eco Consulting, d.o.o. Vloge za razmnoževanje celotne ali dela publikacije nasloviti na: Eco Consulting d.o.o., Energija, Okolje Ekonomija, Savska cesta 3a, 1000

Ljubljana oz. OBČINA KOMENDA, Zajčeva cesta 23, 1218 Komenda


stran 4

2 VSEBINA

1 PROJEKT 3

2 VSEBINA 4

3 UVOD 7

3.1 CILJI OBČINSKE ENERGETSKE ZASNOVE 7 3.2 ZAKONSKA OSNOVA DOKUMENTA 8 3.3 OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKE ZASNOVE 8

4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA 10

4.1 RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE STANOVANJ V OBČINI KOMENDA 10 4.1.1 RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE STANOVANJ 10 4.1.1.1 PRIMERJAVA PORABE ENERGENTOV ZA OGREVANJE STANOVANJ V OBČINI KOMENDA IN SLOVENIJI 12 4.2 RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE IZ KOTLOVNIC 13 4.3 ANALIZA RABE ENERGIJE V PODJETJIH V OBČINI KOMENDA 14 4.4 RABA ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH 17 4.5 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN PRI TEM POVZROČENE EMISIJE V OBČINI KOMENDA 23 4.5.1 OSNOVNI PODATKI O OSKRBI ELEKTRIČNE ENERGIJE V OBČINI KOMENDA 23 4.5.2 OSNOVNI PODATKI O PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE V OBČINI KOMENDA 25 4.6 RABA ENERGIJE VSEH PORABNIKOV V OBČINI KOMENDA 28 4.7 ANALIZA STANJA EMISIJ V OBČINI KOMENDA 31 4.7.1 SPLOŠNO O EMISIJAH PRI PORABI ENERGENTOV ZA OGREVANJE 31 4.8 STANJE EMISIJ, KI JIH POVZROČAJO STANOVANJA (ANALIZA NA OSNOVI PODATKOV ZA LETO 2002) 32 4.8.1 EMISIJE VSEH PORABNIKOV V OBČINI KOMENDA 33

5 OCENA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV 35

5.1 BIOMASA 35 5.1.1 LESNA BIOMASA 35 5.1.1.1 POTENCIAL IZKORIŠČANJA LESNE BIOMASE V OBČINI KOMENDA 36 5.1.2 BIOPLIN 39 5.1.2.1 LASTNOSTI BIOPLINA 39 5.1.2.2 POTENCIAL V SLOVENIJI 43 5.1.2.3 OCENA MOŽNOSTI IZRABE BIOPLINA V OBČINI KOMENDA 44 5.2 GEOTERMALNA ENERGIJA 47 5.2.1 POJEM GEOTERMALNE ENERGIJE 47 5.3 SONČNA ENERGIJA 49 5.3.1 POTENCIAL SONČNE ENERGIJE 49 5.3.2 MOŽNOSTI IZKORIŠČANJA SONČNE ENERGIJE 49 5.3.2.1 PRIMER SOLARNEGA SISTEMA ZA ENODRUŽINSKO HIŠO 50 5.3.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI IZKORIŠČANJA SONČNE ENERGIJE 52 5.4 ENERGIJA VETRA 52 5.5 VODNI POTENCIAL 53 5.6 POVZETEK IZHODIŠČ ZA IZRABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V OBČINI KOMENDA 55

6 NAPOVEDI BODOČE RABE IN OSKRBE Z ENERGIJO V OBČINI KOMENDA 57

6.1 ZEMELJSKI PLIN V OBČINI KOMENDA 57 6.2 NAPOTKI PRI ENERGETSKI OSKRBI NOVOGRADENJ IN POSLOVNO-INDUSTRIJSKIH CON 58 6.3 PREDVIDEVANJA O CENAH ENERGENTOV 61


stran 5

7 ANALIZA ŠIBLIH TOČK OSKRBE IN RABE ENERGIJE V OBČINI KOMENDA 65

7.1 GOSPODINJSTVA - INDIVIDUALNE KURILNE NAPRAVE 65 7.2 JAVNE STAVBE 65 7.3 PODJETJA V OBČINI KOMENDA 65 7.4 KOTLOVNICE 66 7.5 POVZETEK TEŽIŠČ PRI IZBIRI UKREPOV 66

8 PREDLOGI UKREPOV, PROGRAMOV IN PROJEKTOV 67

8.1 GOSPODINJSTVA – INDIVIDUALNE NAPRAVE 67 8.2 JAVNI SEKTOR 69 8.2.1 JAVNI OBJEKTI 70 8.2.1.1 UGOTOVITVE PRELIMINARNIH ENERGETSKIH PREGLEDOV JAVNIH STAVB V OBČINI KOMENDA 70 8.2.1.2 KONČNE UGOTOVITVE PRELIMINARNIH PREGLEDOV JAVNIH STAVB 74 8.2.1.3 ENERGETSKI PREGLED STAVB 75 8.2.1.4 ENERGETSKO KNJIGOVODSTVO 75 8.2.1.5 ENERGETSKI MANAGER 77 8.2.1.6 POGODBENO ZNIŽANJE STROŠKOV ZA ENERGIJO 77 8.2.2 JAVNA RAZSVETLJAVA 80 8.3 STORITVENI IN PODJETNIŠKI SEKTOR 84 8.4 KOTLOVNICE 84 8.5 MOŽNI PRIHRANKI PRI RABI ENERGIJE 85 8.5.1 VARČEVANJE Z ENERGIJO V STAVBAH 85 8.5.2 OBRAČUN DOBAVLJENE TOPLOTE PO DEJANSKI RABI 87 8.5.3 VARČEVANJE Z ENERGIJO PRI UPORABI TOPLOTNIH ČRPALK 88 8.5.3.1 PRIMERJAVA STROŠKOV OGREVANJA S TOPLOTNO ČRPALKO IN OGREVALNIM SISTEMOM NA KURILNO OLJE 91 8.6 IZRABA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV 94 8.6.1 IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE SISTEMOV DALJINSKEGA OGREVANJA V OBČINI KOMENDA 94 8.6.2 IZRABA LESNE BIOMASE 95 8.6.2.1 MIKROSISTEMI OGREVANJA NA LESNO BIOMASO 95 8.6.2.2 INDIVIDUALNI SISTEMI OGREVANJA NA LESNO BIOMASO 96 8.6.3 IZRABA BIOPLINA 100 8.6.3.1 IZRABA BIOPLINA V NASELJU KLANEC 101 8.6.4 IZRABA SONČNE ENERGIJE 105 8.6.4.1 PROMOCIJSKI PROJEKT IZRABE SONČNE ENERGIJE NA IZBRANI JAVNI STAVBI IN PAKET SOFINANCIRANJA 106

9 PROGRAM IZVAJANJA ENERGETSKE ZASNOVE 107

9.1 PREDLAGANI UKREPI 107 9.1.1 AKTIVNOSTI – KONTINUIRANE 107 9.1.2 AKTIVNOSTI ZA OBDOBJE OD 2006 DO 2009 109 9.2 OKVIRNI TERMINSKI NAČRT 112 9.3 NAVODILA ZA SPROTNO SPREMLJANJE IN IZVAJANJE PROJEKTOV 113 9.4 NOSILCI IZVEDBE ENERGETSKE ZASNOVE 113

10 FINANCIRANJE PROJEKTOV 115

10.1 SUBVENCIJE 115 10.2 KREDITI 116 10.3 OSTALI VIRI FINANCIRANJA 117 10.4 FINANČNI OKVIR PREDLAGANIH PROJEKTOV 119

11 POTEK IZDELAVE ENERGETSKE ZASNOVE 120

12 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA 121


stran 6

13 SEZNAM GRAFOV, SLIK IN TABEL 123

13.1 SEZNAM GRAFOV 123 13.2 SEZNAM SLIK 123 13.3 SEZNAM TABEL 124

14 PRILOGE 126


stran 7

3 UVOD

3.1 CILJI OBČINSKE ENERGETSKE ZASNOVE

Energetska zasnova celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. Energetska zasnova občine je namenjena povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, obrt, javne stavbe itd). Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo v občini. Predlagani projekti sočasno prinesejo tudi zmanjševanje emisij in onesnaženosti okolja. Energetska zasnova zajema akcijski načrt, kjer so projekti tudi ekonomsko ovrednoteni, ter terminski načrt. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, ki jih energetska zasnova začrta. Energetska zasnova tako omogoča:

o izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini, o pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, o pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja

okolja, o oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja, o izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, o spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega

stanja. Občinska energetska zasnova je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko s tem doseže. Cilji izdelave in izvedbe energetske zasnove so na primer lahko:

o učinkovita raba energije na vseh področjih, o povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa,

sončna energije, bioplin itd.), o zmanjšanje obremenitve okolja, o spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, o uvajanje daljinskega ogrevanja, o zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije, o zmanjšanje rabe končne energije,


stran 8

o uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb, o uvedba energetskega knjigovodstva in managementa za javne stavbe, o zmanjšanje rabe energije v industriji, široki rabi in v prometu, o uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja.

3.2 ZAKONSKA OSNOVA DOKUMENTA

Državni zbor RS je januarja 1996 sprejel osnove energetske politike in jih zajel v »Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo«, ki vključuje, v skladu z energetsko politiko EU, tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, pokriva pa tudi področja učinkovitejše rabe energije, varstva okolja in uporabe obnovljivih virov energije. S pripravo in izvajanjem programa učinkovite rabe energije na državni ravni sodeluje pri izpolnjevanju nalog, zastavljenih v Resoluciji, tudi Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, samoupravne lokalne skupnosti pa morajo v skladu z Resolucijo izdelati občinske energetske zasnove (v Resoluciji uporabljen izraz občinska energetska zasnova je v energetskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept). Septembra leta 1999 je bil sprejet tudi Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 79/99 in 8/00), v skladu s katerim so se občine dolžne v svojih dokumentih usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Energetski zakon je bil dopolnjen leta 2004 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona – Ur.l. RS, št. 51/04), čistopis zakona je bil objavljen v letu 2005: Energetski zakon - Uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 26/2005). Nacionalni energetski program, sprejet leta 2004 (Ur.l. RS, št. 57/04), navaja energetsko zasnovo kot predpogoj za pridobitev sredstev za nekatere projekte izrabe OVE in projekte učinkovite rabe energije.

3.3 OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKE ZASNOVE

Občina Komenda obsega 24,1 km2. Meji na štiri sosednje občine: Vodice, Cerklje na Gorenjskem, Mengeš in Kamnik. Občina ima 14 naselij: Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt pri Komendi, Potok pri Komendi, Suhadole in Žeje pri Komendi. Občina je bila ustanovljena 22.11.1998 in ima 1.258 hišnih številk. Središče občine je naselje Komenda. Občina je imela leta 2002 po podatkih Popisa prebivalstva RS 4.562 prebivalcev, od tega 2.225 moških in 2.337 žensk. Naravni prirast v letu 2004 je bil pozitiven. Po Popisu prebivalstva RS 2002 je bilo v občini Komenda 1.384 gospodinjstev, povprečna velikost gospodinjstva je bila 3,2 člana na gospodinjstvo (Slovenija: 2,9 člana na gospodinjstvo). Gostota poselitve v občini Komenda je 185 prebivalcev na km2 (Slovenija: 97 prebivalcev na km2) (Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2003 na območju občine Komenda 346 poslovnih subjektov, od tega največ v predelovani dejavnosti, sledita trgovina in gradbeništvo (Vir: SURS, Statistični letopis 2004).


stran 9

Slika 1: Občina Komenda

Vir: Naravovarstveni atlas RS


stran 10

4 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

Podatke o rabi energije v občini Komenda smo pridobili iz različnih virov, in sicer iz: o baze podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (Statistični urad

Republike Slovenije), o Statističnega letopisa Republike Slovenije 2003 (Statistični urad Republike Slovenije), o anketiranja večjih porabnikov energije (kotlovnice, podjetja (obrtniki), javne stavbe,

rastlinjaki itd.).

4.1 RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE STANOVANJ V OBČINI KOMENDA

4.1.1 RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE STANOVANJ

Občina Komenda ima 1.479 stanovanj. Povprečna površina stanovanja v občini je 89 m2 (povprečna površina stanovanja v Sloveniji je 74,6 m2) (Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Za ogrevanje stanovanj (centralna kurilna naprava za eno stavbo, etažno centralno ogrevanje, lokalno ogrevano) se v občini uporabljata predvsem kurilno olje (67,3%) in les (29%). Za primerjavo navajamo podatke za Slovenijo, kjer se s kurilnim oljem ogreva 43,5% stanovanj in z lesom 39,2% stanovanj. Približno 1,2% stanovanj v občini se ogreva na elektriko in približno 1% na premog. Celotna raba primarne energije v stanovanjih, ki se ogrevajo centralno, etažno ali lokalno, je v letu 2002 znašala 22.039 MWh.

Graf 1: Način ogrevanja stanovanj v občini Komenda, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo za eno stavbo, etažno in lokalno (2002)

Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002

Po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 se 1.187 stavb ogreva s centralno kurilno napravo za stavbo, 70 stanovanj se ogreva etažno, 197 stanovanj nima centralne kurjave in 25 stanovanj je neogrevanih. Naselje z največjim deležem neogrevanih stanovanj je Komenda, kjer je bilo po podatkih Statističnega urada RS leta 2002 neogrevanih

premog; 1,0%drugi viri; 1,5%

elektrika; 1,2%les; 29,0%

kurilno olje; 67,3%

premog les kurilno olje elektrika drugi viri


stran 11

6% stanovanj. Celotna občina Komenda ima 2% neogrevanih stanovanj (kar je približno na ravni Slovenije).

Graf 2: Načini ogrevanja stanovanj v občini Komenda (2002)

Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002

Pridobljeni podatki so pokazali, da trenutna energetska oskrba stanovanj v občini Komenda, ki se ogrevajo preko centralne kurilne naprave za eno stavbo, etažno in lokalno, sloni na kurilnem olju in lesu. Skupaj so ta stanovanja leta 2002 porabila okoli 22 GWh. Največ energije za ogrevanje pridobijo iz kurilnega olja in sicer okoli 14.824 MWh energije, sledijo: les (6.397 MWh), drugi viri (333 MWh), elektrika (258 MWh) in rjavi premog (227 MWh). Podatki o rabi ostalih energentov so bili v Popisu 2002 zakriti, kar pomeni, da gre za zanemarljivo majhno rabo teh energentov. Leta 2002 so stanovanja porabila okoli: 1,5 mio litrov kurilnega olja, 3.500 m3 lesa in 41 ton rjavega premoga. Daljinskega ogrevanja in ogrevanja iz kotlarne za nekaj sosednjih stavb v občini Komenda po podatkih SURS (Popis prebivalstva 2002) ni.

Tabela 1: Poraba energentov za ogrevanje stanovanj (centralno kurilna naprava za eno stavbo, etažno in lokalno ogrevanje) v občini Komenda leta 2002

Energent ELKO (l) Les (m3) Elektrika (kWh)

Rjavi premog (t)

Drugi viri

Skupaj

Količina 1.482.423 3.554 257.681 41

kWh 14.824.232 6.396.550 257.681 227.366 333.469 22.039.297

Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov Statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 ter privzetih predpostavk.

Na osnovi pridobljenih podatkov o rabi energije v stanovanjih, ki se ogrevajo s centralno napravo za eno stavbo, etažno in lokalno, lahko naredimo energetski račun, kjer so izračunani približni letni stroški ogrevanja teh stanovanj. Pri oceni letnih stroškov ogrevanja upoštevamo cene energentov, ki že vsebujejo DDV in pripadajoče trošarine (v izračunu so upoštevane cene v mesecu december 2005). Tako izračunani letni stroški za ogrevanje stanovanj v občini Komenda, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo za eno stavbo, etažno in lokalno, znašajo okoli 251 milijonov SIT. V nadaljevanju študije opisujemo možnosti prihrankov pri rabi energije v stanovanjih. Te prihranke lahko apliciramo na izračunani znesek

centralna kurilna naprava samo za stavbo

80%

etažno centralno ogrevanje

5%

stanovanje ni ogrevano

2%

stanovanje ni centralno ogrevano

13%


stran 12

rabljene energije in tako dobimo denarno ovrednotene prihranke posameznih ukrepov učinkovite rabe energije.

Tabela 2: Ocenjeni stroški energije za ogrevanje v stanovanjih, ki se ogrevajo s centralno napravo za eno stavbo, etažno in lokalno, pri energetski rabi za leto 2002 in cenah energentov za mesec december 2005

porabljena primarna letna količina energenta v kWh

cena energenta v SIT/kWh cena energenta v SIT

letni stroški za posamezen energent v

SIT

ELKO 14.824.232 14,0 140,29 SIT/liter 207.539.244

Drva 6.396.550 5,7 12.000 SIT/m3 36.460.334

Elektrika 257.681 21,4 21,41 SIT/kWh 5.514.372

Rjavi premog 227.366 8,0 44.800 SIT/tono 1.818.924

SKUPAJ: 251.332.874

* vključena je samo tista poraba elektrike, ki se porabi za ogrevanje stanovanj in ne tudi ostala poraba električne energije.

Vir: Lastni izračuni na podlagi podatkov iz Statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 in uradne spletne strani distributerjev teh energentov (za cene energentov).

Pri odločitvi kako se ogrevati je smiselno, da upoštevamo več vidikov, na primer: cena energenta in njeno spreminjanje, začetna investicija v ogrevalni sistem, izkoristek sistema, udobje, ekološki vidik itd. Poleg trenutnih cen energentov je smiselno upoštevati predvidevanja glede gibanja cen energentov v prihodnosti. Dejstvo je, da na cene energentov vplivajo številni faktorji, kot je razpoložljivost energenta, razmere na svetovnih in lokalnih trgih, obdavčevanje, subvencije itd. Velikokrat velja, da so kakovostnejši (sistemi z višjimi izkoristki) in posledično dražji ogrevalni sistemi precej bolj varčni z gorivom, kar je v primeru hitro rastočih cen energentov precej dobrodošlo. Vse pomembnejši postaja ekološki vidik, saj se trendi gibljejo v smeri »onesnaževalec plača« kar pomeni, da se uvajajo, na primer, ekološke takse, ki dražijo goriva, ki bolj onesnažujejo okolje (goriva fosilnega izvora).

4.1.1.1 Primerjava porabe energentov za ogrevanje stanovanj v občini Komenda in Sloveniji

V tem poglavju podajamo primerjavo rabe energije za ogrevanje stanovanj med občino Komenda in Slovenijo zgolj za stanovanja, ki se ogrevajo s centralno napravo za eno stavbo, etažno in lokalno. S primerjavo podatkov o rabi energije za ogrevanje stanovanj želimo opozoriti na morebitne večje razlike v rabi med občino in Slovenijo. Na podlagi tega lahko v nadaljevanju nakažemo smer delovanja, s katero bi prebivalci občine lahko privarčevali pri rabi energije. S takšno analizo lahko analiziramo morebitne probleme pri rabi energije, prav tako pa se lahko na podlagi analiziranega stanja opredelijo tudi potenciali varčevanja z energijo. Vsi podatki so preračunani na prebivalca, s čimer dosežemo izločitev vpliva velikosti med seboj primerjanih območij. Podatki za izračune so vzeti iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. V naslednjem grafu je prikazana primerjava porabljenih kWh v stanovanjih za ogrevanje med občino Komenda in Slovenijo kot celoto (podatki so preračunani na prebivalca).


stran 13

Graf 3: Primerjava porabljenih kWh/prebivalca za ogrevanje stanovanj med Slovenijo in občino Komenda

Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 ter privzetih predpostavk.

Iz grafa lahko razberemo, da je raba energije v stanovanjih, ki se ogrevajo s centralno napravo za eno stavbo, etažno in lokalno v občini Komenda nekoliko višja glede na rabo v stanovanjih s tovrstnim ogrevanjem v Sloveniji. Graf 3 prikazuje, da povprečni prebivalec občine Komenda, ki svoje stanovanje ogreva s centralno napravo za eno stavbo, etažno ali lokalno porabi več kWh pridobljenih iz kurilnega olja kot povprečni prebivalec Slovenije. Poraba lesa in električne energije v te namene je v občini Komenda manjša od povprečja v Sloveniji. Povprečni prebivalec občine Komenda je v letu 2002 v povprečju rabil 4.952 kWh oziroma 30% primarne energije več kakor povprečni prebivalec Slovenije, ki je v letu 2002 rabil 3.827 kWh primarne energije. Razlog za to razliko je lahko tudi v večji povprečni površini objektov ali pa celo v samem načinu in obdelavi podatkov o ogrevanju, saj se struktura ogrevanja med Slovenijo in občino Komenda precej razlikuje, kar vpliva na pristranskost izračunov. Seveda pa strmimo k čim manjši rabi kWh pridobljenih iz fosilnih goriv (kurilno olje, zemeljski plin, premog) in čim bolj učinkoviti rabi kWh pridobljenih iz obnovljivih virov energije (les, sončna energija itd.).

4.2 RABA ENERGIJE ZA OGREVANJE IZ KOTLOVNIC

V občini Komenda je pet kotlovnic. Upravitelja kotlovnic sta dva: podjetje Stupo d.o.o., ki ima v upravljanju kotlovnice na naslovih: Zajčeva 23, Glavarjeva 104, Glavarjeva 61a in Glavarjeva 59. Kotlovnica na naslovu Glavarjeva 92 je v upravljanju podjetja SKG upravnik iz Kamnika. Oba upravitelja sta posredovalna podatke za kotlovnice, ki jih upravljata. Štiri kotlovnice uporabljajo kurilno olje, ena od kotlovnic pa je to leto prešla na UNP, zato ni podatkov o porabi le te. Nov kotel na kurilno olje je bil januarja 2005 vgrajen tudi v kotlovnici na naslovu Glavarjeva 61a, tako da je poraba v tem primeru ocenjena. Skupaj so kotlovnice v kurilni sezoni 2005/2006 porabile okoli 42.200 litrov kurilnega olja. Poraba in nekatere značilnosti teh kotlovnic so prikazane v spodnji tabeli (Tabela 3).

0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000

Kurilno olje

Drva

Elektrika

Rjavi premog

Drugi viri

Skupaj

ener

gent

i

poraba kWh/prebivalcakWh/prebivalca, SLO kWh/prebivalca, občina Komenda


stran 14

Tabela 3: Podatki o kotlovnicah v občini Komenda

naslov kotlovnice stanje in starost kotla

vrsta in količina porabljenega energenta v

zadnji kurilni sezoni

število stanovanj, ki jih ogreva kotlovnica

število poslovnih prostorov, ki jih

ogreva kotlovnica

Zajčeva 23 star kotel, premajhna

kapaciteta 9.400 litrov ELKO 2 ?

Glavarjeva 104 star kotel, premajhna

kapaciteta 7.700 litrov ELKO 2 ?

Glavarjeva 61a nov kotel 9.000 litrov ELKO (ocena) 0 6

Glavarjeva 59 nov kotel ? ? ?

Glavarjeva 92 9 let star kotel 16.100 litrov ELKO 14 1

SKUPAJ 42.200 litrov ELKO 18

Vir: vprašalniki in telefonsko anketiranje upraviteljev kotlovnic

Od predstavljenih kotlovnic sta dve potrebni temeljite obnove. Obe kotlovnici, na Zajčevi 23 in Glavarjevi 104, imata podobne pomanjkljivosti in obe sta v lasti občine. V njih sta kotla, ki sta že precej stara in dotrajana. Kapaciteta obeh kotlov je premajhna glede na toplotne potrebe stavb, ki jih ogrevata (problem je še bolj izrazit v mrzlih dneh). Upravitelj Stupo d.o.o. predlaga zamenjavo obeh kotlov in sanacijo ogrevalnega sistema. Vsako leto upravitelj poda poročilo v katerem so predlagani potrebni ukrepi za izboljšanje stanja. Kotel v kotlovnici na Zajčevi 23 je v osnovi na trda goriva, vendar se sedaj v njem uporablja kurilno olje (posledično zelo nizek izkoristek). Kotel ima letnik 1980. Ogrevalni sistem ima dva ogrevalna kroga, ki imata vsak svojo centralno regulacijo z zunanjim termostatom (prvi krog je za občino, drugi krog za vse ostale uporabnike v objektu). V objektu je nameščenih 40 ogreval. Instalacije ogrevalnega sistema so nove (črpalke, ventili itd.). Stroške ogrevanja obračunava občina po posebnem ključu. Za objekt na Zajčevi 23 je predvidena obnova (zamenjava oken, ureditev fasade) in ob tem tudi zamenjava kotla. V večstanovanjski stavbi na naslovu Križ 74a se vsako stanovanje ogreva zase (eno na les, drugi na kurilno olje), tako da objekt nima skupne kotlovnice.

4.3 ANALIZA RABE ENERGIJE V PODJETJIH V OBČINI KOMENDA

V namene izdelave projekta energetske zasnove je bil pripravljen seznam 37 podjetij v občini, na naslove katerih so bili poslani vprašalniki o rabi energije za ogrevanje in tehnološke procese. Vprašalniki zajemajo naslednje podatke:

o raba energije za ogrevanje, o raba energije v okviru tehnološkega procesa, o poraba električne energije, o podatki o napravah za proizvodnjo toplote, o podatki o morebitnih energetskih pregledih podjetij in o prisotnosti energetskih

managerjev v podjetjih ter


stran 15

o podatki o morebitnih načrtih za varčevanje z energijo ter investicijah v učinkovito rabo energije.

Vrnilo se je 11 vprašalnikov. Po dodatnem telefonskem anketiranju so bili pridobljeni podatki za 31 podjetij v občini Komenda. Po pričakovanjih gre v veliko primerih (50%) za manjša podjetja, katerih pisarniški prostori se ogrevajo v okviru stanovanjske hiše, delavnice pa se ogrevajo z odpadno toploto strojev oziroma se delo večinoma opravlja na terenu. Energetska oskrba večine podjetij, ki so se odzvala na anketiranje, temelji na kurilnem olju. Tako so v zadnji kurilni sezoni (2005/2006) skupaj porabili 137.900 litrov kurilnega olja. K porabi podjetij je prišteta tudi raba energije večjega rastlinjaka v občini Komenda, ki pripada Kmetiji AG d.o.o. Za ogrevanje rastlinjaka so do sedaj uporabljali kurilno olje in ga zadnjo sezono porabili okoli 40.000 litrov. Sedaj prehajajo na sekance in njihova ocena letne porabe je okoli 1.000 m3 sekancev. Seveda pa je raba energije v rastlinjakih odvisna od odločitve lastnikov, kakšno površino bodo določeno sezono ogrevali. Večji porabnik energije v občini, kar se tiče podjetij, je (trenutno) podjetje Starman d.o.o. Škofja Loka, ki ima v Poslovni coni Komenda svoje distribucijsko skladišče (10.000 m2). Podjetje uporablja UNP in v letu 2005 so ga porabili okoli 20.000 m3.

Slika 2: Podjetje Starman d.o.o. v Poslovni coni Komenda

Glede na to, da se v Poslovni coni Komenda predvidevajo večji porabniki energije, lahko sklepamo, da se bo situacija, ki opisuje rabo energije v podjetjih v občini Komenda, kmalu spremenila (npr: začetek poslovanja trgovskega podjetja Lidl).


stran 16

Tabela 4: Podjetja, ki so v letu 2005 za svoje ogrevanje in tehnološke procese uporabljala kurilno olje

Naziv in naslov podjetja

Količina porabljenega kurilnega olja v letu 2005

v litrih

Tera RD d.o.o. Mlaka 4 Komenda 15.000

Lah Majda s.p. Kmetijski center Lah Klanec 13 Komenda 7.000

Flok d.o.o. Sadarjeva ulica 3 Komenda 9.500

Oblak Dragomir s.p. Podboršt pri Komendi 7b Komenda 4.000

Pizzerija Hram GORJAN Gora pri Komendi 13 Komenda 4.700

Gostilna ČUBR Križ 53 Komenda 8.000

Marin Jože s.p. Glavarjeva cesta 36 Komenda 3.000

Pletenine Špenko Moste 95a Komenda 12.000

Prind d.o.o. Moste 57c Komenda 4.700

Engrotuš d.o.o. Moste 8c Komenda 12.000

Kos Srečko s.p. Moste 113 Komenda 8.000

Tina d.o.o. Nasovče 18a Komenda 10.000

Kmetija AG d.o.o. Moste 99 Komenda 40.000

SKUPAJ 137.900

Vir: vprašalniki in telefonsko anketiranje

Skupaj so podjetja v zadnji kurilni sezoni 2005/2006 rabila okoli 1.910.020 kWh energije. Ta energija prihaja iz kurilnega olja in UNP.

Tabela 5: Raba energije v podjetjih v kurilni sezoni 2005/2006

KURILNO OLJE (l) UNP (m3) skupaj kWh

količine 137.900 20.479

kWh 1.379.000 531.020 1.910.020

% 72% 28% 100%

Vir: vprašalniki in telefonsko anketiranje

Pri tem naj opozorimo, da je poraba električne energije v podjetjih, kot tudi poraba elektrike drugih porabnikov (gospodinjstva, javne stavbe) obravnavana v posebnem poglavju. V kolikor bi rabo elektrike vključiti v te izračune, bi zakrili podatke o rabi energentov za ogrevanje in druge procese, saj se elektrika uporablja za več namenov in je zato njena poraba neprimerljiva s temi podatki.


stran 17

4.4 RABA ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH

Za namen analize trenutnega stanja rabe energije v občini so bili javnim stavbam poslani posebni vprašalniki o rabi energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. V vprašalnike so upravitelji javnih stavb vpisali tudi: površine objektov, investicije v objektih, zasedenost itd. Seznam javnih stavb je pripravila občina. Raba energije v objektu na Zajčevi 23, kjer se nahaja tudi občina, je opredeljena v poglavju o kotlovnicah, saj je v objektu več subjektov oz. enot. Na tem mestu pa podajamo energetsko rabo:

o OŠ Komenda, VVZ Mehurčki in Športne dvorane Komenda ter o OŠ Moste.

Vsi objekti se ogrevajo s kurilnim oljem in skupaj so v zadnji kurilni sezoni (2005/2006) porabili 75.795 litrov ELKO.

Tabela 6: Raba energije za ogrevanje javnih objektov v občini Komenda v kurilni sezoni 2005/2006

Objekt Poraba kurilnega olja v kurilni sezoni 2005/2006

Stroški za ogrevanje v SIT

OŠ Komenda 21.422 3.679.506

VVZ Mehurčki 5.168 886.821

Športna dvorana 21.580 3.705.838

OŠ Moste + telovadnica 27.625 3.606.897

SKUPAJ 75.795 11.879.062

Vir: vprašalniki

Za najenostavnejšo oceno rabe energije za ogrevanje v zgradbi se uporablja energijsko število, ki predstavlja specifično rabo energije na enoto površine zgradbe v določenem časovnem obdobju. Po priporočilih naj bi bila raba energije za ogrevanje v šolah in vrtcih 70 kWh/m2. V spodnjem grafu (Graf 4) so prikazana razhajanja med dejansko in priporočeno rabo energije za ogrevanje v posamezni javni stavbi v občini Komenda.


stran 18

Graf 4: Razhajanja med dejansko in priporočeno rabo energije za ogrevanje, ki znaša 70 kWh/m2, po podatkih o rabi energije za ogrevanje v kurilni sezoni 2005/2006

123114 112

166

020406080

100120140160180

OŠ Komenda OŠ Moste ŠportnadvoranaKomenda

VVZMehurčkiTr

enut

no s

tanj

e ra

be e

nerg

ije z

a og

reva

nje

kWh/

m2

Sledi opis rabe energije in trenutnega stanja v posameznih javnih stavbah. OŠ Komenda, Glavarjeva cesta 37, Komenda OŠ Komenda ima skupaj s prizidki 1.735 m2 površine. Sama šola je bila zgrajena leta 1969, prizidka pa leta 1992 in 2005. Največji problem predstavljajo stara in dotrajana lesena okna v starem delu OŠ, kjer se nahaja tudi del VVZ Mehurčki. V starem delu šole na radiatorjih ni termostatskih ventilov. Novi del šole (prizidki) ima nova PVC okna z dvojnim izolacijskim steklom. Na ogrevalih so termostatski ventili. Kritina na starem delu OŠ so salonitne plošče iz leta 1969, na prizidku I. prav tako salonitne plošče iz leta 1992, ter kritina Trimo Trebnje stara eno leto za prizidek II.

Slika 3: Okna v starem delu šole, kjer se nahaja tudi del VVZ Mehurčki


stran 19

Slika 4: Nova okna v novem delu OŠ (prizidki) in termostatski ventili na ogrevalnih

Objekt se ogreva s kurilnim oljem iz skupne kotlovnice na Glavarjevi cesti 37. Poraba kurilnega olja v OŠ in prizidkih je bila v kurilni sezoni 2005/2006 21.422 litrov, kar znese 123 kWh/m2 (priporočilo 70 kWh/m2). V kurilnici sta nameščena dva kotla na ELKO, letnik 1993 z močjo 408 kW in letnik 1986 z močjo 350 kW. Kotla vključujejo ročno po potrebi glede na zunanjo temperaturo. Vsak objekt ima svoj ogrevalni krog. Topla voda se pripravlja centralno z ogrevalnim sistemom.

Slika 5: Kotla in regulacijski sistem v kurilnici na Glavarjevi 37

Opis regulacije ogrevalnega sistema:

Ročna regulacija temperature DA

Avtomatska regulacija temperature DA

Termostatski ventili V novem delu

Izolirane razvodne cevi DA

Izolirane cevi in ventili v toplotni postaji DA


stran 20

Leta 2005 je OŠ rabila 77.950 kWh električne energije (stroški: 2.120.472 SIT). V objektu niso vgrajeni senzorji prisotnosti. Žarnice postopoma zamenjujejo za varčne. Podatki o osvetljavi:

Vrsta žarnic

Navadne 60 W Fluorescentne 36 W, 18 W

Varčne 26 W

OŠ (1969) 20 93 10

Prizidek I. (1992) 47 324, 21 -

Prizidek II.(2005) - 490 385

V WC-jih ni varčnih pip in varčnih kotličkov za splakovanje. Posamezni prostori (tudi WC-ji) imajo prisilno prezračevanje. Prezračevanje v učilnicah je z odpiranjem oken. VVZ Mehurčki, Glavarjeva cesta 35, Komenda Objekt ima 463 m2 površine. Stavba se ogreva iz skupne kotlovnice na Glavarjevi 37. Gre za montažno stavbo zgrajeno leta 1979. Izolacija je slaba (zunanji zid 5 cm in strop proti podstrešju 5-10 cm), zato je objekt potrebno bolj ogrevati (v primerjavi z ostalima dvema). Okna v objektu so lesena (dvojna zasteklitev) in stara 27 let (v letu 2007 je predvidena zamenjava). Kritina so salonitne plošče.

Slika 6: Okna in ogrevala v VVZ Mehurčki

Poraba kurilnega olja je v zadnji kurilni sezoni znašala 5.168 litrov, kar znese 112 kWh/m2 (priporočilo 70 kWh/m2). Topla voda in hrana v kuhinji se pripravljata z UNP-jem (poseben kotel). Skupaj s Športno dvorano Komenda, ki za pripravo tople vode prav tako uporablja UNP (ima svoj kotel), porabijo 1.300 litrov UNP-ja na mesec. Leta 2005 so rabili 25.857 kWh električne energije (strošek: 769.999 SIT). V objektu niso vgrajeni senzorji prisotnosti in prav tako ni varčnih žarnic.


stran 21

Podatki o osvetljavi:

Vrsta žarnic


Varčne 26 W

VVZ Mehurčki 25 140, 24 -

V WC-jih ni varčnih pip in varčnih kotličkov za splakovanje. Posamezni prostori (tudi WC-ji) imajo prisilno prezračevanje. Prezračevanje v učilnicah je z odpiranjem oken. Športna dvorana Komenda Športna dvorana ima 1.300 m2 površine. Stavba je bila zgrajena leta 2002. Okna so iz aluminija in stara 4 leta. Zahodna stran oken ima notranje temne zavese (žaluzij ni). Objekt se ogreva s kurilnim oljem iz skupne kotlovnice na Glavarjevi cesti 37 s stropnimi radiatorji in zračno. Poraba kurilnega olja v kurilni sezoni 2005/2006 je bila 21.580 litrov, kar znese 166 kWh/m2 (priporočilo 70 kWh/m2). Kritina na objektu je stara pet let (Trimo Trebnje). Opis regulacije ogrevalnega sistema:

Ročna regulacija temperature DA


Termostatski ventili DA


Leta 2005 je Športna dvorana porabila 35.041 kWh električne energije (stroški: 964.945 SIT). Topla voda se pripravlja z UNP-jem. V objektu niso vgrajeni senzorji prisotnosti. Podatki o osvetljavi:

Vrsta žarnic


Varčne 26 W

Športna dvorana Komenda

- 38, 59 reflektorji

OŠ Moste, Moste 40, Komenda OŠ Moste ima skupaj s prizidkom in telovadnico 2.414 m2 površine. Sama šola je bila zgrajena leta 1954, obnovljena leta 1984. Prizidek je bil zgrajen leta 1999. Okna v šoli so iz lesa in PVC in imajo žaluzije (prizidek – starost šest let, stari del: učilnice – eno leto). V telovadnici so okna iz lesa (starost 50 let) in aluminija (6 let), z notranjimi temnimi zavesami (žaluzij ni). V starem delu šole in telovadnici ni termostatskih ventilov, v novem delu šole so bili nameščeni, vendar se jih veliko poškoduje, zato ostajajo pri klasičnih ventilih. Nikjer ni prisilnega prezračevanja, kar pomeni, da se odpirajo okna. Kritina na šoli je navadna opečna kritina (starost: del 15 let, del pa 1 leto).


stran 22

Slika 7: Ogrevala brez termostatskih ventilov (stari del zgradbe) in nova okna v učilnicah

Poraba kurilnega olja za ogrevanje OŠ in telovadnice je v kurilni sezoni 2005/2006 znašala 27.625 litrov, kar znese 114 kWh/m2 (priporočilo 70 kWh/m2). Letnik kotla na ELKO je 1989 (vendar je začel obratovati leta 2005), moč kotla 408 kW. Kotlovnica je bila pred kratkim prenovljena. Topla voda se pripravlja centralno z ogrevalnim sistemom (načrtovana je zamenjava bojlerja). Cevi v kotlovnici so izolirane, posamezni elementi (črpalke, ventili itd.) pa ne.

Slika 8: Kotel v kotlovnici šole in hranilnik tople vode (predvidena zamenjava)

Opis regulacije ogrevalnega sistema:


Klasični ventili, stari del zgradbe DA

Termostatski ventili Delno


Izolirane cevi in ventili v toplotni postaji DA

Leta 2005 sta OŠ in telovadnica v Mostah porabili 52.969 kWh električne energije (stroški: 1.455.313 SIT). V objektu niso vgrajeni senzorji prisotnosti. Za razsvetljavo se uporabljajo navadne neonske luči.


stran 23

Podatki o osvetljavi:

Vrsta žarnic

Navadne Fluorescentne 40 W

Varčne

šola - 156 -

telovadnica - 40 -

V WC-jih ni varčnih pip in varčnih kotličkov za splakovanje.

4.5 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN PRI TEM POVZROČENE EMISIJE V OBČINI KOMENDA

Elektrika je energent, ki se poleg ogrevanja uporablja še za številne druge namene. Zato je poraba električne energije obravnavana ločeno. Območje občine Komenda pokriva distribucijsko podjetje Elektro Ljubljana d.d. V nadaljevanju so navedeni interni podatki podjetja Elektro Ljubljana.

4.5.1 OSNOVNI PODATKI O OSKRBI ELEKTRIČNE ENERGIJE V OBČINI KOMENDA

Vsi odjemalci električne energije na območju občine Komenda so oskrbovani z električno energijo izključno preko prostozračnega 20 kV daljnovoda Moste, ki se napaja iz razdelilno transformatorske postaje 110/20 kV Kamnik. RTP Kamnik je daljinsko voden objekt v katerem obratujeta dve transformatorski enoti po 31,5 MVA moči, ki trenutno zadostujeta potrebam zadostnosti napajanja. Povezave 20/0,4 kV TP z glavnim vodom pa so večinoma izvedene s prostozračnimi vodniki manjšega prereza oziroma kabelskimi vodniki. Daljnovod Moste, ki v normalnih obratovalnih razmerah obratuje kot radialni vod, tvori zanko s prav tako prostozračnim 20 kV daljnovodom Tacen. Preko slednjega se v izrednih razmerah zagotavlja prenapajanje obravnavanega področja s strani RTP 110/20 kV Črnuče. Poleg omenjenega je mogoče v primeru okvare na DV Moste zagotoviti rezervno napajanje tudi iz smeri Tunjic preko DV Črna, ki služi za napajanje uporabnikov severno od Kamnika v smeri proti izviru Kamniške Bistrice in iz smeri Mengša. Oba daljnovoda se tako kot DV Moste napajata iz RTP 110/20 kV Kamnik.


stran 24

Tabela 7: Opis RTP postaj, konic v letu 2005 in dolžine električnih vodov v občini Komenda

Dolžina v km

RTP RTP/izvod Konica 05

RTP/izvoda (MVA)

Datum

2005 DV KB skupaj Glavni vod

Št. TP na

izvodu

Instal. moč

izvoda (MVA)

Kamnik Moste 4,64 23. nov. 37,112 6,065 43,177 8,780 52 12,120

Kamnik Črna 5,74 23. nov. 24,314 1,326 25,640 7,042 34 8,170

Kamnik Mengeš 5,54 14. dec. 23,957 7,183 31,140 7,887 30 14,275

Črnuče Tacen 3,81 30. nov. 29,010 5,052 34,062 11,476 33 8,320

Vir: interni podatki Elektro Ljubljana d.d.

Konična obremenitev izvoda DV Moste je v letu 2005 znašala 4,64 MVA in se glede na razpoložljivo rezervno napajanje in zahteve kriterijev načrtovanja približuje zgornji dovoljeni meji obratovanja. Na območju občine Komenda nastaja PC Komenda, v kateri se bo v začetni fazi izgradnje zagotovilo napajanje uporabnikov po obstoječem DV Moste, kar pomeni še dodatno obremenitev za daljnovod Moste. Z razširitvijo cone, pa bo slednja potrebovala znatno večjo odjemno moč. Zato je predvidena izgradnja dodatne dvojne 20 kV kabelske povezave z RTP Kamnik, ki bo zadostila energetskim potrebam PC Komenda. Poleg izgradnje kabelske povezave je bila na področju občine Komenda zgrajena še dodatna transformatorska postaja (TP Potok Komenda 400 kVA – še ni vključena v omrežje), ki bo zadostila potrebam napajanja obrtne cone ob levi strani glavne ceste Komenda - Brnik, v kraju Potok pri Komendi. Za potrebe vključevanja preostalih novih odjemalcev (predvsem stanovanjski objekti) pa ni bilo predvidenih večjih posegov v obstoječe srednjenapetostno omrežje. Torej bo nadaljnji razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju občine Komenda, poleg predvidenih sprememb, v večji meri potekal v odvisnost od nadaljnjega razvoja občine.


stran 25

Tabela 8: 27 transformatorskih postaj in njihova nazivna moč v občini Komenda, trenutno stanje

TP v občini Komenda Naselje Nazivna moč TP (kVA) Naslovče Naslovče 100 Breg Breg pri Komendi 100 Klanec Klanec 160 Potok Perutnina Potok pri Komendi 100 Komendska Dobrava Komendska Dobrava 50 Vrtače Komendska Dobrava 20 Podboršt Podboršt pri Komendi 100 Mlaka vas Mlaka 100 Mlaka Mlaka 400 Gmajnica Gmajnica 100 Gora Gora pri Komendi 160 Komenda Komenda 250 Komenda center Komenda 250 Kaplja vas Kaplja vas 250 Juhant Moste Moste 400 Moste sever Moste 160 Moste center Moste 400 Moste Moste 400 Sloga Moste 630 Moste Gašperlin Moste 100 Žeje Žeje 400 Žeje vas Žeje 250 Suhadole Suhadole 160 Križ Križ 250 Križ gmajna Križ 100 Poslovna cona PC Komenda 800 Starman PC Komenda 1.260

Vir: interni podatki Elektro Ljubljana d.o.o.

4.5.2 OSNOVNI PODATKI O PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE V OBČINI KOMENDA

Elektrika se poleg ogrevanja v gospodinjstvih uporablja za hlajenje, razsvetljavo, pranje ter za delovanje drugih električnih naprav. Največji porabniki, če odštejemo porabo termoakumulacijskih peči, so električni bojlerji, hladilniki in zamrzovalniki. V kolikor upoštevamo porabo termoakumulacijske peči, predstavlja poraba električne energije za ogrevanje kar 62% vse porabljene električne energije. V gospodinjstvu, ki se ne ogreva s termoakumulacijskimi pečmi so največji porabniki električni boljlerji, hladilniki in zmrzovalniki (v tem primeru zavzamejo delež 48% vse porabljene električne energije v gospodinjstvu). Pri teh izračunih ni upoštevana poraba klimatske naprave, ki pa je v gospodinjstvih vse bolj prisotna. Povprečno porabo električne energije klimatskih naprav v gospodinjstvih je težko določiti, saj so pogosto nameščene le v nekaterih stanovanjskih prostorih in se v prehodnih obdobjih uporabljajo tudi za ogrevanje (Vir: www.elektro-ljubljana.si). Povprečna letna poraba električne energije posameznih električnih aparatov v gospodinjstvu je prikazana v spodnjem grafu (Graf 5).


stran 26

Graf 5: Prikaz povprečne letne porabe električne energije posameznih električnih aparatov v gospodinjstvih

Vir: www.elektro-ljubljana.si

Po ocenah podjetja Elektro Ljubljana so tarifni odjemalci (izključno gospodinjstva) v letu 2005 porabili okoli 6,9 GWh električne energije za razne namene, torej tudi za ogrevanje. Povprečna letna poraba električne energije na gospodinjstvo v Sloveniji znaša 4.000 kWh (vir: Delo, 16.9.2004, priloga Upravljanje z energijo, članek: Potrata udari družinski žep in zasvinja zrak). Leta 2004 je v občini Komenda znašala povprečna letna poraba električne energije za gospodinjstva okoli 4.800 kWh, v letu 2005 pa že okoli 5.000 kWh na gospodinjstvo (število gospodinjstev za leto 2002 je vzeto iz Popisa prebivalstva 2002). Seveda pa se gospodinjstva močno razlikujejo med seboj. Njihova poraba električne energije je odvisna od velikosti gospodinjstva, opremljenosti z električnimi aparati, kakovosti in intenzivnosti rabe električnih aparatov (Vir: www.elektro-ljubljana.si).

100

150

160

210

300

310

410

600

960

1080

7000

0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000

drugi mali električni aparati

sušilni stroji

zabavna elektronika

televizor

pralni stroji

luči

pomivalni stroji

električni štedilnik

hladilnik in zamrzovalnik

električni bojlerji

termoakumulacijske peči

povprečna letna poraba posameznih električnih aparatov v kWh/leto


stran 27

Graf 6: Poraba električne energije tarifnih odjemalcev v občini Komenda po naseljih, leto 2005

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

1.400.000

1.600.000

Moste

Komen

da

Suhad

ole KrižMlak

aŽe

je

Gora pr

i Kom

endi

Klanec

Naslovče

Gmajnica

Podbo

ršt pr

i Kom

endi

Breg pr

i Kom

endi

Kaplja

vas

Potok p

ri Kom

endi

Komen

dska

Dob

rava

kWh

Vir: interni podatki podjetja Elektro Ljubljana

Drugi del porabe električne energije predstavljajo upravičeni odjemalci (vsi ostali porabniki razen gospodinjstev). Ti so v letu 2005 porabili 5,2 GWh električne energije.

Graf 7: Poraba električne energije upravičenih odjemalcev v občini Komenda po naseljih, leto 2005

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

Moste

Žeje

Komen

da

Gora pr

i Kom

endi

Kaplja

vas

Križ

Potok p

ri Kom

endi

Mlaka

Klanec

Suhad

ole

Naslovče

Breg pr

i Kom

endi

Podbo

ršt pr

i Kom

endi

Gmajnica

Komen

dska

Dob

rava

kWh

Vir: interni podatki podjetja Elektro Ljubljana

Za javno razsvetljavo je bilo v občini Komenda leta 2005 porabljenih 161 MWh električne energije. Skupna poraba električne energije v občini Komenda je leta 2005 znašala okoli 12,2 GWh električne energije. Največji delež porabe električne energije, to je 57%, pripada tarifnim odjemalcem. Sledijo upravičeni odjemalci z 42% in javna razsvetljava z 1%. Pri porabi električne energije ne smemo pozabiti, da je bila proizvedena iz drugih energentov kot sta na primer premog in zemeljski plin. Zato moramo porabi električne energije pripisati emisije toplogrednih plinov, ki so nastali pri proizvodnji električne energije. Dejansko so


stran 28

porabniki električne energije v občini Komenda v letu 2005 s porabo 12.243 MWh električne energije ustvarili okoli 6.122 ton CO2 (faktor za preračun emisij CO2 pri proizvodnji električne energije v slovenskem elektroenergetskem sistemu je 0,5 t/MWH, vir: Uradni list št. 68/96 in 65/98).

4.6 RABA ENERGIJE VSEH PORABNIKOV V OBČINI KOMENDA

V tem poglavju združujemo rabo energije za ogrevanje vseh porabnikov v občini Komenda, torej rabo stanovanj (ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo za eno stavbo, etažno in lokalno), anketiranih podjetij (tudi večjega rastlinjaka), rabo kotlovnic, javnih stavb itd. Podatki o energetski rabi stanovanj so bili vzeti iz Popisa prebivalstva 2002. Podatki o rabi energije v podjetjih in javnih stavbah so bili pridobljeni iz vprašalnikov in preko telefonskega anketiranja (raba energije v zadnji kurilni sezoni 2005/2006). Podatki o rabi kotlovnic so bili posredovani s strani upraviteljev kotlovnic. Energetska oskrba stanovanj v občini Komenda, ki se ogrevajo s centralno napravo za eno stavbo, etažno in lokalno, sloni na kurilnem olju (14.824 MWh) in lesu (6.397 MWh). Število pridobljenih kWh iz ostali energentov, je v primerjavi z zgoraj omenjenimi energenti, majhno. Večina podjetij, ki so bila anketirana (pridobljeni so bili podatki za 31 podjetij), za svoje ogrevanje uporablja kurilno olje (1.379 MWh). Večje podjetje, ki ima svoj sedež v Poslovni coni Komenda, to je podjetje Starman d.o.o. iz Škofje Loke, pa porabi večje količine UNP-ja (519 MWh). K porabi podjetij smo prišteli tudi porabo večjega rastlinjaka v občini Komenda, ki pripada Kmetiji AG d.o.o. Za ogrevanje rastlinjaka so do sedaj uporabljali kurilno olje in ga zadnjo sezono porabili okoli 40.000 litrov. Leta 2005 je tako znašala raba primarne energije anketiranih podjetij 1.910 MWh. Javne stavbe: OŠ Komenda, VVZ Mehurčki, Športna dvorana Komenda in OŠ Moste s telovadnico, se ogrevajo s kurilnim oljem in skupaj so v zadnji kurilni sezoni (2005/2006) porabili 75.795 litrov ELKO. V občini Komenda je bilo evidentiranih pet kotlovnic. Upravitelja kotlovnic sta dva: podjetje Stupo d.o.o., ki ima v upravljanju kotlovnice na naslovih: Zajčeva 23, Glavarjeva 104, Glavarjeva 61a in Glavarjeva 59. Kotlovnica na naslovu Glavarjeva 92 je v upravljanju podjetja SKG upravnik iz Kamnika. Oba upravitelja sta nam posredovalna podatke za kotlovnice, ki jih upravljata. Skupaj so kotlovnice za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov v kurilni sezoni 2005/2006 porabile okoli 42.200 litrov ELKO. Celotna raba primarne energije v občini Komenda znaša okoli 25 GWh energije na leto. Največ kWh energije se pridobi iz ELKO (17.227 MWh), sledi les (6.397 MWh), nato pa še UNP. Podrobnejša raba energije po energentih je prikazana v tabeli 9. Pri tem naj opozorimo, da gre za porabo energije za ogrevanje, brez porabe električne energije. Elektrika je energent, ki se uporablja za številne namene in je zato njena poraba neprimerljiva s podatki o rabi energentov za ogrevanje in tehnološke procese. Poraba elektrike je opisana v poglavju 4.5.


stran 29

Tabela 9: Raba energije v občini Komenda

Porabnik ELKO UNP Les EE** Rjavi premog Drugi viri Skupaj Deležil m3 m3 kWh t kWh

Energenti 1.482.423 3.554 257.681 41kWh 14.824.232 6.396.550 257.681 227.366 333.469 22.039.297 87,9%

Energenti 164.440 20.479kWh 1.644.400 531.020 2.175.420 8,7%

Energenti 75.795 4.151kWh 757.950 107.640 865.590 3,5%

Skupaj energenti 1.722.658 24.630 3.554 257.681 41 0kWh 17.226.582 638.660 6.396.550 257.681 227.366 333.469 25.080.308 100%

Deleži 69% 3% 26% 1% 1% 1% 100%

Stanovanja, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno ali lokalno

Podjetja, rastlinjak in poslovni prostori, ki jih ogrevajo kotlovnice

OŠ Komenda, VVZ Mehurčki, Športna dvorana, OŠ Moste s telovadnico

** upoštevana je izključno EE, ki se porabi pri ogrevanju stanovanj

Vir: podatki SURS (Popis prebivalstva 2002), ankete in vprašalniki (2005/2006)

Graf 8: Porabljene kWh po posameznih energentih za vse porabnike v občini Komenda

UNP3%

Les26%

ELKO68%

Drugi viri1%

Rjavi premog

1%EE1%



stran 30

Graf 9: Raba energije po porabnikih v občini Komenda

Stanovanja88%

Javni objekti

3%Podjejta9%



stran 31

4.7 ANALIZA STANJA EMISIJ V OBČINI KOMENDA

4.7.1 SPLOŠNO O EMISIJAH PRI PORABI ENERGENTOV ZA OGREVANJE

Analiza emisij, ki nastajajo pri rabi energije, je osnova za ukrepe za zamenjavo fosilnih energentov za obnovljive vire energije ter za učinkovitejšo rabo energije. Sestavni del energetske politike je namreč tudi učinkovita raba energije (URE) in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pri tem so pomembne direktive Evropske Unije, ki zapovedujejo povečanje deleža OVE v primarni energetski bilanci do leta 2010, ter Kyotskega protokola o zmanjšanju emisij CO2. Tudi Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2010 dvignila delež OVE v primarni bilanci na 12%. Kyotski protokol je bil v Sloveniji sprejet z Zakonom o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur.l. RS, št. 17/2002). Protokol zavezuje države pogodbenice k vrsti aktivnosti, katerih cilj je količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. V okviru teh aktivnosti je med drugim predvideno tudi povečanje energetske učinkovitosti na ustreznih področjih gospodarstva v državi, raziskovanje, spodbujanje, razvoj in povečana uporaba novih in obnovljivih virov energije. Države pogodbenice so se zavezale, da bodo do leta 2005 vidno napredovale pri izpolnjevanju svojih obveznosti po tem protokolu. Konkretne obveznosti Republike Slovenije so zmanjševanje emisij vseh toplogrednih plinov za 8% v prvem ciljnem petletnem obdobju (od 2008 do 2012) glede na 1986, ki je bilo zaradi največjih emisij CO2 izbrano za izhodiščno leto. Najboljše nadomestilo za uporabo fosilnih goriv je lesna biomasa, med katero spadajo gozdni ostanki, ostanki pri industrijski predelavi lesa in kemično neobdelan les. Pri zgorevanju lesa je količina v zrak sproščenega CO2 enaka kot pri gnitju. Zaradi tega pravimo, da je lesna biomasa z vidika CO2 nevtralno gorivo. Za preračunavanje emisij za različne energente smo uporabili standardne podatke, ki se uporabljajo v Evropski Uniji in so običajni tudi v Sloveniji.

Tabela 10: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih goriv in tehnologij

CO2 kg/TJ SO2 kg/TJ NOx kg/TJ CxHy kg/TJ CO kg/TJ prah kg/TJ

Kurilno olje 74.000 120 40 6 45 5

UNP 55.000 3 100 6 50 1

Les 0 11 85 85 2400 35

Elektrika 138.908 806 722 306 1778 28

Zemeljski plin 57.000 0 30 6 35 0

Rjavi premog 97.000 1.500 170 910 5100 320

Vir: študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energie- und Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung“ ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo

energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe").

Za pregled emisijskih faktorjev so v nadaljevanju podane lastnosti posameznih spojin: Žveplov dioksid (SO2): molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarven, ostro dišeč, strupen plin, ki z vodno paro iz zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot zelo razredčena kislina med ljudmi poznana kot "kisel dež", ki se utemeljeno povezuje s problematiko "umiranja gozdov". Znanstveno je dokazano, da SO2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti ipd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan.


stran 32

Ogljikov monoksid (CO): molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren. CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju. Ogljikovodiki (CxHy): v dimnih plinih; so produkti nepopolnega zgorevanja.

Dušikovi oksidi (NOx): molska masa: 46 g/mol kot NO2 ; težji od zraka, po eni strani nastaja pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa pri visokih temperaturah zgorevanja preko 1000°C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini. Ogljikov dioksid (CO2): molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim okusom in je težji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših danes razpoložljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3°C +/- 1,5°C.

4.8 STANJE EMISIJ, KI JIH POVZROČAJO STANOVANJA (ANALIZA NA OSNOVI PODATKOV ZA LETO 2002)

Najpomembnejša energenta za ogrevanje stanovanj, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno in lokalno, sta kurilno olje in les. Ta stanovanja letno rabijo okoli 22 GWh energije in pri tem ustvarijo emisije plinov, kot jih prikazuje spodnji graf (CO2, SO2, NOx, CxHy, CO in prah). Pri izračunu teh emisij so bili uporabljeni preračunski faktorji, ki so navedeni v tabeli 10.

Graf 10: Emisije plinov za stanovanja, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno in lokalno v občini Komenda na osnovi podatkov iz leta 2002

Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov iz Statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Emisije plinov v občini Komenda, ki jih s svojim ogrevanjem povzročajo stanovanja, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno in lokalno, smo primerjali z emisijami plinov pri ogrevanju teh stanovanj za celotno Slovenijo. Podatki so preračunani na prebivalca in tako primerljivi. Spodnji graf (Graf 11) prikazuje emisije različnih plinov v kg na prebivalca.

-

5.000,00

10.000,00

15.000,00

20.000,00

25.000,00

30.000,00

35.000,00

40.000,00

45.000,00

CO2*100 SO2 NOx CxHy CO*10 prah

emisije plinov

kg/le

to


stran 33

Graf 11: Emisije plinov na prebivalca v občini Komenda in Sloveniji pri ogrevanju stanovanj, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno in lokalno v letu 2002

Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov iz Statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Graf prikazuje, da emisije CO2, SO2 in prahu izražene v kg na prebivalca v občini Komenda presegajo emisije, ki jih ogrevanje teh stanovanj povzroča v Sloveniji. Te razlike potrjujejo rezultate nanizane v poglavju o rabi energentov. Ker je poraba kurilnega olja za individualno ogrevanje stanovanj v občini Komenda v povprečju večja v primerjavi s Slovenijo, so tudi ti plini, ki so posledica izgorevanja fosilnih goriv višji. Ekstra lahko kurilno olje (ELKO), ki je eden od najbolj pogosto uporabljenih virov za ogrevanje stanovanj v občini, je fosilno gorivo, ki pri svojem izgorevanju povzroča velike emisije CO2. K višjim emisijam CO2, SO2 in prahu prispevajo tudi stanovanja, ki uporabljajo premog.

4.8.1 EMISIJE VSEH PORABNIKOV V OBČINI KOMENDA

Emisijam, ki jih je povzročilo ogrevanje stanovanj, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno in lokalno, dodamo emisije drugih porabnikov: podjetij, kotlovnic, ki ogrevajo poslovne prostore, javnih stavb itd. Pri tem se največ povečajo emisije CO2, kar je razumljivo, saj smo dodali porabnike energije, ki uporabljajo predvsem kurilno olje. Gre za energent fosilnega izvora, ki pri izgorevanju tvori večje količine CO2. Povečanje emisij glede na emisije, ki jih povzročijo stanovanja, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno in lokalno, je naslednje:

o CO2 za 18%, o SO2 za 12%, o NOx za 12%, o CxHy za 2%, o CO za 1% in o prahu za 3%.

0,00 2,00 4,00 6,00 8,00 10,00

CO2*100

SO2

NOx

CxHy

CO*10

prahem

isije

plin

ov

emisije v kg na prebivalca

emisije v kg na prebivalca, SLO emisije v kg na prebivalca, občina Komenda


stran 34

Graf 12: Primerjava emisij stanovanj, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno in lokalno (podatki za leto 2002) in vseh emisij skupaj v občini Komenda (podatki za kurilno sezono 2005/2006)

9.678

5.477

3.372

6.400

1.406

49.239

0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000

CO2*100

SO2

NOx

CxHy

CO*10

prah

emis

ije p

linov

kg/leto

skupne emisije emisije stanovanj, ki se ogrevajo individualno


stran 35

5 OCENA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV

5.1 BIOMASA

Pojem biomasa opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les, in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji rastlinskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organsko frakcijo mastnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske tehnologije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije.

5.1.1 LESNA BIOMASA

Lesna biomasa je najbolj znana oblika biomase. Okoli 7-10% osnovnih energetskih potreb v svetu zadostimo z lesno biomaso. Lesna biomasa obsega predvsem naravni les (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-01.PDF):

o les iz gozdov (hlodi, vejevje, grmovje itn.), o lesne odpadke iz industrije (odpadni kosti, žagovina, lubje in odpadni proizvodi iz lesa

kot so gajbice, palete itn.). Les z raznimi dodatki kot so na primer zaščitna sredstva, barvila in lepila, ni primeren za pridobivanje energije. Ob običajnem izčrpavanju gozda se pojavlja zelo pereče vprašanje kakovosti le-tega, kajti za trg je zanimiv le najbolj kakovosten les, zato je sama kakovost gozdov vedno slabša. Pri porabi lesa v namene ogrevanja na lesno biomaso pa je zelo pomembno dejstvo, da je lesna biomasa pravzaprav les slabše kakovosti. K lesni biomasi namreč uvrščamo:

o gozdne ostanke, o ostanke pri industrijski predelavi lesa in o kemično neobdelan les.

V 20. stoletju se je biomasa precej nadomeščala s fosilnimi viri energije (premog, nafta, zemeljski in naftni plin itd.) zaradi njihove cenenosti in udobja pri uporabi. Slabost teh virov je, da onesnažujejo okolje in so na voljo v omejenih količinah. Lesne biomase ni neomejeno mnogo, a je v primerjavi s fosilnimi gorivi obnovljiv vir energije. To pomeni, da se obnavlja in ne onesnažuje okolja, saj se po določenem času povrne v prvotno obliko. Z lesno biomaso v prvi vrsti pridobivamo toploto, ki jo lahko nato uporabimo za ogrevanje ali pa tudi za proizvodnjo električne energije. Pretvorba energije lesne biomase v toplotno energijo poteka v za to izdelanih posebnih napravah za kurjenje lesne biomase – kotlih. Sodobni kotli so narejeni tako, da v njih poteka pridobivanje toplote mnogo bolj učinkovito in okolju prijazno. Poleg tega pa poteka razvoj v smeri povečevanja udobja z avtomatizacijo kurjenja. Naravni les kot gorivo nastopa v različnih oblikah (polena, sekanci, peleti, briketi itd.). Prednosti izkoriščanja lesne biomase (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-01.PDF):

o je obnovljivi vir energije,


stran 36

o prispeva k čiščenju gozdov, o zmanjšuje onesnaževanje (manjša raba fosilnih goriv), o denar za nakup goriva ostaja doma, o zagotavlja razvoj podeželja, o odpira nova delovna mesta.

Slabosti izkoriščanja biomase so predvsem tiste, ki pestijo tudi druge obnovljive vire energije:

o visoka cena tehnologije, o ljudje se še ne zavedajo pomena obnovljivih virov energije.

Les iz gozdov je pomemben energetski vir. Zato je pomembno vedeti, koliko gozdne površine ima določeno ozemlje. Slovenija je izredno gozdnata država (57% Slovenije je porasle z gozdovi). Na nekaj manj kot 1.150.000 ha je shranjeno 277.000.000 m3 lesne biomase ali povprečno okoli 240 m3 na ha. Vsako leto je priraste še dodatnih 7.000.000 m3 ali okrog 6,2 m3 na ha (Vir: Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljiv vir energije). Načrtovani posek v celotni Sloveniji je v letu 2002 znašal okrog 4.000.000 m3, vendar pa je bila realizacija načrtovanega oziroma dovoljenega poseka (etata) le 68%. Tako je bilo v letu 2002 posekanega le 2.600.000 m3 lesa. Lesna zaloga se tako v naših gozdovih kopiči, kar pa z gospodarskih vidikov ni zmeraj najboljše. Problematično je predvsem izvajanje nujnih gojitvenih del, ki so prvi pogoj za vzgojo visokokakovostnih in ekološko stabilnih gozdov. Nerealiziran ostaja predvsem posek, kjer je kakovost lesa slabša in zato je slabši tudi predvideni finančni izkupiček (Vir: Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljiv vir energije).

5.1.1.1 Potencial izkoriščanja lesne biomase v občini Komenda

Občine v Sloveniji so različno gozdnate. 80 občin, kar je približno 54% vseh slovenskih občin, ima več kot 50% ozemlja poraščeno z gozdom. Manj kot 30% gozda ima 23 občin to je približno 16% vseh občin. Relativno nizko gozdnatost, manj kot 40% gozdov, lahko najdemo v nekaterih občinah JV Slovenije ob meji z Hrvaško in v Ljubljanski kotlini. 21 oziroma 14% občin ima več kot 70% površine poraščene z gozdom. To so predvsem občine, ki segajo v hriboviti in gorski del Slovenije, na jugu ob meji s Hrvaško in na severu, kjer precej občin meji z Avstrijo (GIS: Analiza potenciala lesne biomase v Sloveniji, GEF, 31.8.1998). Občina Komenda ima 41% svoje površine pokrite z gozdovi, torej lahko ocenimo, da ima dober gozdni potencial. Skupna površina gozdov v občini znaša okoli 968 ha (Vir: http://www.gov.si/zgs/biomasa1/index.php). Vendar pa je pri oceni potenciala za izkoriščanje lesne biomase potrebno upoštevati tudi razne socialne, ekonomske in okoljske dejavnike. Tako so na Zavodu za gozdove RS občine porazdelili v petstopenjsko lestvico (rang od 1 do 5) kjer zgoraj omenjene dejavnike tudi upoštevajo. V tej lestvici je občina Komenda razporejena med občine, ki so manj primerne za rabo lesne biomase (občina Komenda ima rang 1).


stran 37

Slika 9: Gozdnatost Slovenije

Vir: http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php

Slika 10: Območja po primernosti glede na rabo lesne biomase

Vir: http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php

Največji možni posek v občini Komenda je po podatkih Zavoda za gozdove RS 3.377 m3/leto. Realizacija največjega možnega poseka v občini je 57%. Ali je lesna biomasa lokalno dostopen vir energije nam pokaže tudi število objektov, ki uporabljajo ta energent v energetske namene in število lesnopredelovalnih obratov (izdelava pohištva, mizarstva, žage itd.) na tem območju. Več kot je ogrevanja z lesom in več kot je lesnopredelovalnih obratov, z večjo gotovostjo lahko sklepamo, da je les lokalno dostopen vir energije. Kot je pokazala analiza stanja se z lesom ogreva 29% stanovanj v občini Komenda. Prva ocena količine lesnih ostankov na območju občine pridobljena iz Zavoda za gozdove RS pa je, glede na spodnjo sliko (Slika 11), dobra.


stran 38

Slika 11: Količina lesnih ostankov v Sloveniji

Vir: http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=potenciali_viri

Štirinajstim evidentiranim lesnopredelovalnim obratom v občini so bili poslani posebni vprašalniki o količini lesnih ostankov pri njihovi dejavnosti, na osnovi katerih si lahko pomagamo pri določitvi potenciala lesne biomase v občini Komenda za energetske namene.

Tabela 11: Naslovi lesnopredelovalnih obratov (14) v občini Komenda

Mizarstvo Jeraj Rudi s.p. Gora pri Komendi 28c Komenda Stele Andrej s.p. Gora pri Komendi 2 Komenda

Mizarstvo Koritnik s.p. Klanec 51 Komenda Mizarstvo Lužar s.p. Glavarjeva cesta 10 Komenda

Mizarstvo Sodnik Franc s.p. Gmajnica 84 Komenda Čibašek Zdenko s.p. Moste 87a Komenda

Žaga Vadnjal k.d. Moste 26 Komenda Les TUR d.o.o. Klanec 35a Komenda Koviles d.o.o. Klanec 47b Komenda

Klemen Ivan s.p. Moste 117 Komenda Tesarstvo Plevel, Vilma Cibašek s.p. Moste 80a Komenda

Štebe Igor Žeje pri Komendi 12 Komenda Tesarstvo Štebe, Matjaž Štebe s.p. Moste 2e Komenda

Na osnovi zbranih podatkov lahko ugotovimo, da ima 10 lesnopredelovalnih obratov v občini pri svoji dejavnosti manjšo količino lesnih ostankov in te porabijo sami za svoje lastno ogrevanje oziroma druge namene. Evidentirani obrati, kjer nastajajo večje količine lesnih ostankov, so (stanje junij 2005):

o Tesarstvo in krovstvo Štebe Igor s.p. Letne količine lesnih ostankov so naslednje: 500 m3 žaganja in 450 ton žamanja. 50% lesnih ostankov porabijo za lastne potrebe, medtem ko presežne lesne ostanke prodajajo.

o Žaga Vadnjal k.d., ki predela na mesec povprečno 400 m3 lesa in pri tem nastane okoli 100 m3 lesnih ostankov. Lastnica žage razmišlja o postavitvi sekalnika za izdelavo lesnih sekancev.


stran 39

o Tesarstvo Štebe, Matjaž Štebe s.p. Lesne ostanke sestavljajo pretežno krajniki in žamanje. Mesečne količine lesnih ostankov znašajo v povprečju od 20 do 40 m3.

o Tesarstvo Plevel, Vilma Cibašek s.p. Letne količine lesnih ostankov so naslednje: 200 ton žamanja in 60 m3 žaganja. Nimajo lastnih potreb po lesnih ostankih. Presežne količine žamanja prodajajo.

Pri lesnopredelovalnih obratih, kjer nastajajo večje količine lesne biomase, obstaja možnost izgradnje mikrosistema, to je skupnega ogrevanja katerega od sosednjih objektov preko učinkovitega izkoriščanja presežne lesne biomase na teh lokacijah. Pri uporabi lesa, kot vira energije, je pomembno, kako učinkovito se uporablja. Uporaba lesne biomase za ogrevanje v novejših tehnološko dovršenih kotlih prinaša mnoge prednosti, med katerimi velja omeniti naslednje:

o boljši izkoristki porabljenega lesa, saj imajo novi kotli na biomaso večje izkoristke kot klasični kotli na les,

o čiščenje gozdov, saj je lesna biomasa velikokrat manj kakovosten les pospravnih sečenj in

o poraba lesnih ostankov, ki nastajajo pri obdelovanju lesa. Pri tem je zelo pomembno spodbujanje občanov k zamenjavi starih kotlov na les za nove, tehnološko dovršene kotle, v katerih so izkoristki porabljenega lesa mnogo višji, česar posledica so tudi manjše emisije ogljikovega monoksida, ki nastaja pri nepopolnem izgorevanju lesa. S sofinanciranjem mikrosistemov ogrevanja na lesno biomaso in s sofinanciranjem novih kotlov (npr: v eni izmed javnih stavb) bi porabnike lahko spodbudili k prehodu iz ogrevanja z energentom fosilnega izvora na lesno biomaso, ki je precej bolj čist energent (CO2 nevtralen) in k zamenjavi starih kotlov za nove.

5.1.2 BIOPLIN

5.1.2.1 Lastnosti bioplina

Bioplin lahko pridobimo iz organske biomase (koruza, travniške trave, detelja, krmna pesa, listi sladkorne pese, sončnice, ogrščico) ter hlevskega gnoja in gnojevke. Sproščanje bioplina poteka v procesu anaerobne digestacije (fermentacije), pridobljeni plin pa ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabimo za proizvodnjo toplote in električne energije ter kot pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo (Vir: http://www.aure.si/dokumenti/Izraba%20bioplina.pdf). Bioplin je zmes plinov, ki nastane pri anaerobnem vrenju (brez prisotnosti kisika) v napravi, ki jo imenujemo digestor oz. fermentor. Razkroj biomase in živalskih odpadkov poteka s pomočjo razkrojnih organizmov, kot so bakterije in plesni. Osnovna enačba anaerobne razgradnje biomase se glasi:

2C + 2H2O = CH4 + CO2

Anaerobni organizmi v procesu razgradijo ogljikovodike na molekule metana CH4 (50 - 75%), ogljikovega dioksida CO2 (10 - 40%), ter druge snovi (H2, H2S,N2, NH4 itd.), odvisno od vrste subtrata.


stran 40

Bioplinski sistem Bioplinski sistem je sestavljen iz več komponent. V zbirni jami se zbira substrat (gnoj, gnojevka in drugi biološki odpadki). Potopni rezalnik celotno maso zmelje in premeša. Dobljena masa s sistemom prečrpavanja (črpalna postaja) preide do osrednjega dela naprave – fermentorja (digestor), ki je toplotno izoliran, plinotesen ter opremljen s stenskim ogrevanjem. Polnjenje fermenterja izvajamo praviloma dvakrat dnevno. Pri temperaturi od 35 do 55°C poteka proces fermentacije. Čas fermentacije je različen in je odvisen od sestave substrata. Sveže dodana gnojevka nato potiska maso iz prvega v drugi fermentor (postfermentor), iz njega pa se skozi drug črpalni jašek prečrpava v končni zbiralnik za gnojevko. Gnojevka po fermentaciji ne vsebuje nitratov, zato je dragoceno biološko gnojilo, ki ne povzroča ožigov zelenih listov in je skoraj brez vonja. Postfermenter je najpogosteje enako velik kot fermentor, plinotesen ter opremljen z mešalno napravo. Praviloma ga ni potrebno ne ogrevati ne toplotno izolirati. Tu v procesu razžvepljevanja s kontroliranim dotokom zraka že poteka priprava bioplina. Bioplin se iz postfermenterja skladišči v zbiralniku plina (plinohram), ki je namenjen njegovemu skladiščenju, saj proizvodnja in raba bioplina ne potekata sočasno. V sistemu za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) se energija iz plina pretvori v električno in toplotno energijo za lastno in tujo uporabo. Okoli 20 odstotkov količine pridobljene energije je potrebno za lastno ogrevanje fermentorja, preostanek je na voljo za ogrevanje bivalnih in drugih prostorov (npr. hlevi, rastlinjaki). Presežki toplotne in električne energije se prodajo sosedom in v javno električno omrežje (Vir: http://www.aure.si/dokumenti/Izraba%20bioplina.pdf).

Slika 12: Prikaz bioplinskega sistema

Vir: http://www.aure.si/dokumenti/Izraba%20bioplina.pdf).


stran 41

Prednosti prefermentirane gnojevke (Vir: http://www.aure.si/dokumenti/Izraba%20bioplina.pdf):

o večina razpoložljivega dušika se pred fermentacijo v gnojevki nahaja v obliki amoniaka NH3. Po fermentaciji (v anaerobnih pogojih) se NH3 pretvori v amonijev ion (NH4

+) in nitratni ion (NO3-), ki sta raztopljena v prefermentirani gnojevki, del NH3 pa

se porabi za sintezo mikrobne biomase. Takšna oblika dušika je rastlinam hitreje dostopna, zato ga rastline porabijo hitreje, s tem pa se ga manj izpere v tla;

o večji del organskih snovi se v zračnih tleh inkorporira v zemljo, s tem ostane v tleh več dušika, ki je na razpolago koreninam, kar pomeni, da lahko kisik in druga hranila bolje sprejemajo;

o organske kisline se v napravi za bioplin razgradijo do take mere, da rastlinam in organizmom v tleh niso več nevarne. S tem dosežemo bolj zdravo rast rastlin in do desetkrat večjo populacijo deževnikov v zemlji. Veliko število deževnikov pa pomeni stabilno strukturo zemlje (rahla, humusna tla), ki je prepredena z luknjicami. Takšna zemlja pa sprejme tudi večjo količino vode, kar je še posebej pomembno pri močnejših nalivih. S tem zaščitimo humusno plast in preprečimo erozijo na mestih, kjer je zemlja slabše pokrita z zeleno maso, npr. pri koruzi na strmejšem pobočju ni potrebno zastiranje.

Prednosti izrabe bioplina (Vir: http://www.aure.si/dokumenti/Izraba%20bioplina.pdf): o je obnovljiv vir energije; o zmanjšuje emisije CO2 in metana; o proizvajamo in uporabljamo ga decentralizirano, zato povečuje zanesljivost

energetske oskrbe; o električno energijo in toploto iz bioplina dobavljamo iz uskladiščene sončne energije v

skladu s trenutnimi potrebami, neodvisno od letnega časa in natančno v predvidljivih količinah;

o omogoča smotrno rabo opuščenih kmetijskih površin; o z možnostjo izvajanja dodatne energetske dejavnosti ponuja kmetom dodatno

ekonomsko oporno točko; o povečuje dodano vrednost in s tem kupno moč podeželskih regij; o zagotavlja dodatno delo domači industriji in obrti; o omogoča zmanjšanje uporabe umetnih gnojil; o pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne krajine.

Proizvodnja in odkup zelene elektrike V Sloveniji področje proizvodnje ter prodaje električne energije iz bioplina (in ostalih obnovljivih virov energije) urejajo naslednji dokumenti:

o Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 26/2005), o Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije

(Uradni list RS, št. 29/01 in 99/01), o Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih

proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št. 25/02),


stran 42

o Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št. 8/04),

o Resolucja o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/2004). Pravila za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije ureja Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št.: 25/02). Določbe te uredbe ne veljajo za kvalificirane proizvajalce, ki proizvajajo električno energijo v velikih hidroelektrarnah, v velikih elektrarnah na komunalne odpadke, v velikih toplarnah za daljinsko ogrevanje ter v srednjih in velikih industrijskih toplarnah. Uredba v 9. členu opredeljuje dva instrumenta: enotne letne premije in enotne letne cene. Enotna letna premija predstavlja razliko med enotno letno ceno in pričakovano povprečno letno ceno električne energije na trgu ter se smiselno enako obravnava kot enotna letna cena za odkup električne energije od kvalificiranega proizvajalca. Po 22a. členu Energetskega zakona (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 26/2005) je sistemski operater prenosnega omrežja električne energije odgovoren za odkup vse električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, priključenih na prenosno omrežje, in sicer po ceni, ki jo določi vlada. Proizvajalci električne energije lahko vso ali del proizvedene električne energije prodajo samostojno in so v tem primeru za to energijo upravičeni do plačila premije, ki jo določi vlada. Premijo proizvajalcu plačuje sistemski operater prenosnega omrežja. Ta premija je približno enaka ceni, po kateri prodajajo svojo elektriko veliki proizvajalci. V 10. členu Uredbe je zapisano, da Vlada Republike Slovenije vsaj enkrat letno določi enotne letne cene in enotne letne premije za električno energijo od kvalificiranih proizvajalcev. Vlada Republike Slovenije naj bi tako vsaj enkrat letno izdala Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, kar pa se v dosedanjem obdobju (od leta 2002, ko je bila sprejeta Uredba) ni uresničilo. Prvi Sklep je bil izdan 23.03.2002 (Uradni list RS, št. 25/2002), naslednji (in doslej tudi zadnji) pa šele 30.01.2004 (Uradni list RS, št. 8/2004). Spodnja tabela prikazuje trenutne cene in premije za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije v kvalificiranih elektrarnah na bioplin, prikazane pa so tudi cene in premije, kakršne so bile določene s Sklepom leta 2002.

Tabela 12: Enotne letne cene za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev in enotne letne premije za električno energijo, ki jo kvalificirani proizvajalci prodajo samostojno ali preko posrednika – za

kvalificirane elektrarne na bioplin

2002 2004

Enotna letna cena

(SIT/kWh)

Enotna letna premija

(SIT/kWh)

Enotna letna cena

(SIT/kWh)

Enotna letna premija

(SIT/kWh)

24,55 16,55 28,97 20,97

Vir: 1) Leto 2002: Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije, Uradni list RS, št. 25/2002; 2) Leto 2004: Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih

proizvajalcev električne energije, Uradni list RS, št. 8/2004.

Država spodbuja energetsko izrabo bioplina z zagotovljenim odkupom in odkupno ceno električne energije. Pojem kvalificirane proizvodnje električne energije je uvedel energetski


stran 43

zakon z namenom povečanja obsega električne energije, ki se proizvaja na okolju prijazen način. Sem sodi proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije ali odpadkov in soproizvodnja električne energije in toplote z nadpovprečno visokim izkoristkom. Tovrstni proizvajalci lahko pridobijo status kvalificiranega proizvajalca v skladu z uredbo o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, kjer so upoštevani obseg proizvodnje, vrsta energetskega vira in doseženi izkoristki kvalificiranih elektrarn (Vir: http://www.aure.si/dokumenti/Izraba%20bioplina.pdf). Poznamo več vrst kvalificiranih elektrarn glede na vir primarne energije. Elektrarne na bioplin spadajo v skupino drugih KE. Status kvalificiranih proizvajalcev električne energije urejajo: Uredba o pravilih za določitev cen in za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Ur.l. št. RS 25/02), Energetski zakon (uradno prečiščeno besedilo) (Ur. l. RS št. 26/2005), Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije (Ur. l. RS št. 29/01 in št. 99/01) in Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Ur. l. RS št. 8/04).

5.1.2.2 Potencial v Sloveniji

Potencial v Sloveniji za izrabo bioplina je velik, saj ima Slovenija veliko kmetijskih površin (45%). V času poletja se na kvadratni meter kmetijske površine ustvari 5 do 6 kWh energije, ki se nahaja v rastlinskih maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah. Če energijo iz m2 preračunamo na 100 ha oziroma km2, dobimo 6 GWh energije. Celotni potencial proizvodnje bioplina iz živalskih odpadkov (govedi, prašičev in perutnine) je v Sloveniji ocenjen na 45,6 mio m3 bioplina s 65% vsebnostjo metana oziroma 1,1 PJ energije letno (Vir: dr. Al-Mansour, IJS, Center za energetsko učinkovitost). V nadaljevanju podajamo primer projekta izrabe bioplina na kmetiji Flere v Letušu v Savinjski dolini. Kmetija v Letušu v Savinjski dolini je prva kmetija v Sloveniji, kjer iz bioplina oziroma gnojevke proizvajajo električno energijo in jo prek distribucijskega omrežja prodajajo v javno omrežje. Naložba v elektrarno je stala 85 milijonov tolarjev, od tega je 32% v obliki subvencije primaknila agencija za učinkovito rabo energije. Kmetija je usmerjena v živinorejo oziroma pridelavo mleka in ima približno 90 glav govedi ter tako pridela veliko hlevskih odpadkov. Oprema za izkoriščanje bioplina za namene električne proizvodnje je predstavljala približno 80% vrednosti naložbe. Prihaja iz Avstrije, kjer je takšnih sistemov že okoli 30. Zmogljivost elektrarne, ki je sistem soproizvodnje toplote in električne energije, je 120 kW, trenutno pa dela s polovično zmogljivostjo. Videz kmetije se kljub elektrarni ni občutno spremenil. Od petih betonskih lagun so štiri skrite v zemlji. Mešalni jašek meri 22 m3, fermentor in pofermentor, ki sta hermetično zaprta, merita vsak po 314 m3, jašek za prečrpavanje meri 50 m3, končni zalogovnik oziroma skladišče, ki je edino vidno na površju, pa 1.500 m3. Elektrarna je zelo lep primer izkoriščanja zelene električne energije in kmetijo z izobraževalnim namenom obišče precej slovenskih kmetov (Vir: http://www.finance-on.net, članek: Anton Flere je oral ledino z elektrarno na bioplin, objavljeno dne 15.2.04).


stran 44

Slika 13: Prvi primer izrabe bioplina v namene proizvodnje električne energije v Sloveniji; sistem SPTE ter črpalni jašek in fermentorja

Vir: http://www.finance-on.net in http://www.sigov.si/aure/eknjiznica/biltenSep03.pdf

5.1.2.3 Ocena možnosti izrabe bioplina v občini Komenda

Za občino Komenda je v nadaljevanju študije ocenjen potencial izrabe bioplina na osnovi podatkov o številu glav velike živine in površini poljščin, iz katerih se lahko pridobiva bioplin. Viri teh podatkov so: Popis kmetijskih gospodarstev 2000 (Statistični urad RS), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (podatki za leto 2004) in ocene Občine Komenda. Na kmetije (88 kmetij) so bili poslani tudi vprašalniki, na podlagi katerih se lahko oceni, kakšne so možnosti za izrabo bioplina v občini Komenda. Uporaba tega obnovljivega vira energije občini ali posameznim območjem v občini prinaša večjo neodvisnost in stabilnost tako na področju preskrbe z električno energijo kot tudi na področju ogrevanja. Hkrati pa pomeni za podjetje ali kmetijo nove dejavnosti (turizem, prodaja električne energije) in možnosti izobraževanja ter informiranja za vse v občini, ki jih ta tematika zanima. Predelava živalskih ostankov v druge namene rešuje tudi problem onesnaževanja podtalnice preko gnojenja z živinskimi gnojili. V namene pridobivanja bioplina se lahko uporablja precej surovin različnega izvora. Uporabijo se lahko surovine iz kmetijstva (gnoj), energijske rastline, poljedelski ostanki, komunalni odpadki (pokošena trava, ostanki iz vrtov) in ostanki hrane. Tudi nekateri industrijski ostanki predstavljajo možnost izrabe v namene pridobivanja bioplina. Po podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev 2000 (Statistični urad RS) je v občini Komenda 106 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo z vzrejo govedi. Med temi kmetijami je večina takšnih, ki imajo od 3 do 9 glav govedi (v večini primerov gre torej za manjše kmetije), 33 oziroma 31% kmetij pa je takšnih, ki imajo nad 20 glav govedi. Za postavitev bioplinske naprave so primerne kmetije, ki imajo vsaj okrog 100 GVŽ, to je na primer 100 glav govedi, 870 prašičev ali 34.000 piščancev. Po podatkih iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 se je za kmetovalca opredelilo pod 3% delovno aktivnega prebivalstva v občini. Delo na kmetiji predstavlja edino dejavnost za 96 oseb in stransko dejavnost za 93 oseb (Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000, SURS).


stran 45

Ocena količine gnoja in gnojevke v občini Komenda Tabela 14 prikazuje število glav živine (Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000) in na tej osnovi izračunano prvo oceno potenciala bioplina v občini Komenda. Število živine in perjadi se preračuna na GVŽ (glav velike živine). Ena GVŽ je 600 kg žive teže živali, oziroma (Vir: Statistični urad RS):

o 1 govedo = 1 GVŽ o 1 krava molznica = 1 GVŽ o 1 prašič = 0,115 GVŽ o 1 piščanec = 0,003 GVŽ

Faktorji za preračun (Tabela 13) so povzeti po avstrijskem informacijskem listu, Ökoenergie Nummer 45 b: Biogas - Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur.

Tabela 13: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov na 1 GVŽ na dan

Žival Potencial bioplina na 1 GVŽ na dan

Govedo 1,3 m3 / dan

Prašiči 1,5 m3 / dan

Perutnina 2,0 m3 / dan

Vir: Dissemond et. al. '93, Dunaj, Umweltbundesamt.

Prve ocene potenciala bioplina v občini Komenda so torej naslednje:

Tabela 14: Ocenjeno število glav živine in potencial proizvodnje bioplina na dan v občini Komenda

Živali Število GVZ m3 plina / dan m3 plina/leto

Govedo(1) 1.792 1.792 2.330 850.304

Prašiči(2) 58 7 10 3.652

Perutnina(3) 50.000 150 300 109.500

SKUPAJ 853.956

Vir: (1) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2004 (podatki za govedo), (2) Popis kmetijskih gospodarstev 2000 (podatki za prašiče), (3) Ocene Občine Komenda ter Faktorji za preračunavanje potenciala bioplina iz GVŽ.

Naselja z več kot 100 govedi v občini Komenda so po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:


stran 46

Število govedi

KOMENDA 280

KLANEC 273

MOSTE 251

KRIŽ 175

SUHADOLE 167

BREG PRI KOMENDI 152

ŽEJE PRI KOMENDI 120

KOMENDSKA DOBRAVA 102

Pridobivanje bioplina na eni od kmetij, ki ima pogoje za izrabo bioplina, je pomembno za celotno občino. Poleg gnoja in gnojevke bi bilo možno dodajati v fermentor tudi organske odpadke iz gospodinjstev in kuhinj v javnih stavbah, kjer imajo pripravo hrane za zaposlene (ostanki hrane, odpadna jedilna olja). S takšnim pridobivanjem energije bi pripomogli k bolj ekološkem obnašanju prebivalcev občine in k njihovi okoljski osveščenosti. Količina zelene biomase v občini Komenda Tabela 15 prikazuje površine različnih poljščin, ki jih v občini gojijo. Za pridobivanje bioplina so pomembne predvsem: pšenica, ječmen, silažna koruza, koruza za zrnje in sladkorna pesa. Na osnovi podatkov o površini teh poljščin, faktorjev za preračun rastlinskih ostankov posamezne poljščine na ha in faktorjev za preračun potenciala bioplina na tono suhe substance posamezne poljščine, so prikazane ocene o količini bioplina katero je v občini možno pridobiti iz zelene biomase.


stran 47

Tabela 15: Letna količina bioplina iz zelene biomase v občini Komenda leta 2000

Površina ha

Rastlinski ostanki (t/leto)

Rastlinski ostanki na razpolago

(t/leto)

Potencial bioplina v m3 na tono suhe substance (SS)

Letna količina bioplina v m3

Pšenica 39 97 49 300 14.580

Ječmen 33 83 42 300 12.480

Koruza za zrnje 78 2.886 1.443 400 577.200

Sladkorna pesa 95 475 238 580 137.779

Silažna koruza 166 7.483 3.742 550 2.057.839

SKUPAJ 2.799.878

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000, za preračunske faktorje za potencial bioplina na tono suhe substance: Biogas; Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur, Ökoenergie Nummer 45 b (brušura), za preračunske faktorje za količine

rastlinskih ostankov na ha površine: Jerič D.: Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, 2001.

To so bile prve ocene potenciala za izrabo bioplina v občini Komenda. Podrobnejše ocene lahko naredimo le na osnovi vprašalnikov, ki so bili v mesecu marcu 2006 poslani na 88 kmetij v občini. Podatki pridobljeni na osnovi teh vprašalnikov so obdelani v poglavju 8.6.3.

5.2 GEOTERMALNA ENERGIJA

5.2.1 POJEM GEOTERMALNE ENERGIJE

Geotermalna energija je toplota Zemljine notranjosti. Geotermalne izvore predstavlja akumulirana toplotna energija v notranjosti zemlje oziroma v masi kamnin in v tekočih fluidih Zemljine skorje. V Zemljini notranjosti nastajajo ogromne količine toplote, ki nenehno potujejo iz globin na Zemljino površje. Večina toplotne energije se prenaša s konvekcijo toplote. Ta naravna energija je ekonomsko pomembna pod pogojem, da je koncentrirana na omejenemu področju, kot so rudna nahajališča in naftna ležišča, torej v vulkanskih in geotermalnih področjih Zemlje. Konvencionalno izrabo geotermalne energije ponavadi delimo na (Vir: http://www2.arnes.si/~rmurko2/GEOTERMALNA.HTM):

o visokotemperaturne vire s temperaturo vode nad 150°C, ki jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike,

o nizkotemperaturne vire s temperaturo vode pod 150°C, ki jih v glavnem izrabljamo neposredno za ogrevanje.

Raziskave o porabi geotermalne energije so pokazale, da se največ energije uporabi za ogrevanje. Razdelitev uporabe geotermalne energije je sledeča (Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT129.htm):

o ogrevanje 35%, o bazeni (balneologija) 15%,


stran 48

o rastlinjaki 14%, o ribogojnice 10%, o industrija 10%, o klimatizacija 1%, o toplotne črpalke 13% in o ostalo 2%.

V Evropi se geotermalna energija izkorišča za pridobivanje električne energije, za komunalno ogrevanje stanovanj in industrijskih objektov, v kmetijstvu za ogrevanje rastlinjakov, v turizmu in še nekaterih drugih dejavnostih. Najboljši pogoji za izkoriščanje geotermalne energije v Evropi so v Islandiji, Italiji in Grčiji. Največja elektrarna na geotermalno energijo v Evropi je bila zgrajena v Italiji že leta 1913 in ima električno moč 390 MW (Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT129.htm). Izkoriščane geotermalne energije ima tudi določene škodljive vplive na okolje:

o Usedanje tal, ki nastane pri praznjenju vodonosnikov. Posedanje tal preprečimo z reinjektiranjem.

o Onesnaževanje voda (toplotno onesnaževanje površinskih voda, v katere spuščamo zavrženo geotermalno vodo).

o Z izlivom izkoriščene termalne vode v reke ali jezera se poveča vsebnost škodljivih snovi (karbonati, silikati, sulfait, kloridi,Hg, Pb, Zn itd.), trdnih snovi (pesek, mulj) in slanost.

o V ceveh sistema nastajajo usedline, ker termalne vode vsebujejo raztopljene pline (O2, CO2) in trdne snovi (apnenec, kremen, kalcijev sulfat, kalcijev fosfat), emulgirana olja, parafine, pesek, mulj itd. Nekatere raztopljene snovi ( H2S, O2, CO2) povzročajo tudi korozijo cevi.

Pri proizvodnji elektrike, kjer se izkorišča para iz geotermalnih nahajališč, lahko pride do onesnaževanja zraka, ker para vsebuje pline (CO2, H2S, NH3, CH4, N2, H2). Pline pred uporabo pare izločimo v izločevalnikih. Največji problem predstavlja H2S, ki oksidira v žveplov dioksid, ta pa v žvepleno kislino, ki povzroča kisel dež. Emisije škodljivih snovi so manjše kot pri kotlih, v katerih sežigamo fosilna goriva (plin, nafto, premog). Para iz geotermalnih nahajališč povzroča tudi hrup (pri prostem izpustu pare znaša zvočna moč tudi do 120 dB, zato je potrebno vgraditi dušilnike, ki zmanjšajo hrup na 75 do 90 dB) (Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT129.htm). Slovenija ima na razpolago za več milijard GJ virov energije v nizkotemperaturnih geotermalnih sistemih (SV Slovenija - 65 %, V Slovenija - 5 %, Krško - Brežiška kotlina - 25% in Ljubljanska kotlina - 5 %) (Ravnik, D. et al., 1992). V Sloveniji se največ uporabljajo nizkotemperaturni viri geotermalne energije. Največ raziskav je bilo narejenih v severovzhodnem delu Slovenije. Sicer pa so geotermično perspektivne regije v Sloveniji:

o Panonski bazen s površino 1300 km2. Raziskave so bile uspešne, saj je zajeto več kot 100 l/s nizkomineralizirane termalne vode s temperaturo 40-70°C.

o Rogaško-celjsko-šoštanjska regija s površino 450 km2 . Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 250 l/s vode s temperaturo 18,5 - 48°C.


stran 49

o Planinsko-laško-zagorska regija s površino 380 km2. Skupna izdatnost vseh zajetji je čez 150 l/s vode s temperaturo 21-43°C.

o Krško-brežiška regija s površino 550 km2. Skupna izdatnost vseh zajetij je čez 240 l/s vode s temperaturo 15-64°C.

o Ljubljanska kotlina s površino 600 km2. Skupna izdatnost vseh zajetji je okrog 150 l/s vode s temperaturo 18-30°C.

Območje občine Komenda po prvih ocenah ne spada med področja, ki so znana po velikem potencialu za izkoriščanje geotermalne energije, zato ne predlagamo večjih projektov iz tega naslova. Če je občina kljub temu zainteresirana za izkoriščanje te vrste energije je smiselno, da predhodno pripravi ustrezno teoretično študijo na osnovi že obstoječih informacij. Če študija pokaže dovolj velik potencial geotermalne energije na območju občine, se določi mikrolokacijo za raziskovalno vrtino.

5.3 SONČNA ENERGIJA

5.3.1 POTENCIAL SONČNE ENERGIJE

Sonce je praktično neizčrpen vir obnovljive energije. Je čist in donosen vir, ki nam lahko zagotovi pomemben del energije za naše potrebe. Energija, ki jo sonce seva na zemljo, je 15.000-krat večja od energije, kot jo porabi človek. To je energija, ki se obnavlja, ne onesnažuje okolja in je hkrati brezplačna. Zato, mora biti cilj izkoriščati to energijo v največjem možnem obsegu. Sončno energijo lahko uporabljamo za ogrevanje prostorov, vode, ogrevanje bazenov in za proizvodnjo elektrike za osvetljevanje in hišne porabnike (Vir: http://kid.kibla.org/~marjan/vegan/predal/soncna_energija.htm). Celoten potencial sončnega sevanja za Slovenijo znaša približno 23.000 TWh, kar je nad 300-krat več kot znaša raba energije. Novejše študije kažejo, da je razpoložljivo pri obstoječih tehnologijah približno 960 GWh na leto, kar je enako približno polovici slovenskega deleža proizvodnje električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško. Danes izkoriščamo le približno 28 GWh, kar je le 3% ocenjenega tehničnega potenciala (Vir: http://kid.kibla.org/~marjan/vegan/predal/soncna_energija.htm). Sončna energija je v Sloveniji razmeroma slabo izkoriščena, vgrajenih imamo namreč le:

o nekaj preko 100.000 m2 sončnih kolektorjev za pripravo tople vode in o približno 50 kW sistemov sončnih celic, ki z elektriko oskrbujejo planinske koče in

posamezne naprave. Celotne energetske potrebe Slovenije bi s pretvorbo sončne energije z danes poznanimi napravami zagotovili s površino teh naprav 50 km2 (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-02.PDF).

5.3.2 MOŽNOSTI IZKORIŠČANJA SONČNE ENERGIJE

Sončno energijo lahko izkoriščamo v zgradbah na tri različne načine (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-02.PDF):

o pasivno – s solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov, o aktivno – s sončnimi kolektorji za pripravo tople sanitarne vode in ogrevanje

prostorov,


stran 50

o s fotovoltaiko – s sončnimi celicami za proizvodnjo sončne energije. I. Pasivna raba sončne energije pomeni rabo primernih gradbenih elementov za ogrevanje stavb, osvetljevanje in prezračevanje prostorov. Elementi, ki se uporabljajo pri pasivnem izkoriščanju sončne energije so predvsem: okna, sončne stene, steklenjaki itd. II. Aktivna raba sončne energije pomeni rabo s pomočjo sprejemnikov sončne energije – SSE (sončnih kolektorjev). Ogrevanje sanitarne vode s SSE je dokaj razširjeno, ogrevanje objektov pa se, zaradi potrebe po večjih absorbcijskih površinah in akumulacijah ogrevalne vode, uveljavlja šele v zadnjem času. Srce SSE je črna površina, ki pretvarja sončno energijo v toploto. To toploto se potem prenese za takojšno ogrevanje ali se jo shrani za kasnejšo uporabo. Za prenašanje se uporablja voda, antifriz ali v časih tudi zrak. Pri postaviti SSE moramo upoštevati namen njihove uporabe: ogrevanje sanitarne vode ali ogrevanje objekta. Ogrevanje sanitarne vode je potrebno vse leto, medtem ko je ogrevanje objekta potrebno predvsem v jesenskih, zimskih in spomladanskih mesecih. Glede na namen uporabe določimo usmeritev in kot postavitve SSE tako, da izkoristimo največ brezplačne energije. Na kot postavitve vpliva tudi skupna površina SSE, saj je v poletnih mesecih pri veliki površini skupna moč ogrevanja dovolj visoka tudi pri neugodnem kotu. V jesenskih in spomladanskih mesecih, ko je sončno sevanje manj intenzivno, pa je pomembno, da izberemo najugodnejši kot tako, da padajo sončni žarki na SSE čim bolj pravokotno. Glede na velikost vgrajenih SSE površin s predpostavkami določimo ali izračunamo za kateri mesec naj bi bil kot postavitve SSE najugodnejši. Največjo učinkovitost SSE dosežemo z usmeritvijo proti jugu, poleti pod kotom 30°C glede na vodoravno površino. Da bi dosegli enako učinkovitost pri drugačni usmeritvi in pri drugačnem kotu, je potrebno površino SSE ustrezno povečati. Poleti je energija sonca največja, tako lahko sanitarno vodo ogrevamo s praktično samo sončno energijo. Pozimi je sončne energije manj, vendar lahko v primerno zasnovanem sistemu kljub temu prispeva dobršen delež k ogrevanju sanitarne vode (Vir: http://kid.kibla.org/~marjan/vegan/predal/soncna_energija.htm). Prihranek energije, ki ga dosežemo z vgradnjo solarne naprave za ogrevanje vode za štiričlansko družino, je v povprečju 2000 kWh letno, kar je enakovredno približno 200 l kurilnega olja (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_1-17.PDF). II.1. Ogrevanje sanitarne vode Sistemi ogrevanja sanitarne vode so v Sloveniji precej razširjeni in poznani. Pri načrtovanju sistema upoštevamo število oseb v gospodinjstvu in njihove navade. Kot osnovno vodilo pri načrtovanju lahko služijo naslednji podatki: dnevna poraba tople vode cca 50 litrov na osebo, površina SSE vsaj 1,5 m2/osebo in velikost bojlerja cca 60 litrov na osebo. Ne glede na število oseb gospodinjstva pa naj bi sistem ne imel manj od 6 m2 absorbcijskih površin, volumen bojlerja pa naj bi bil minimalno 300 litrov (Vir: http://kid.kibla.org/~marjan/vegan/predal/soncna_energija.htm).

5.3.2.1 Primer solarnega sistema za enodružinsko hišo

Za variantni izračun solarnega sistema enodružinske hiše so uporabljeni naslednji vstopni pogoji:

o v objektu živijo 4 osebe,


stran 51

o poraba vode na osebo je srednja (60 litrov na dan na osebo), o sanitarna voda se je pred prehodom na solarni sistem ogrevala s klasičnim

toplovodnim kotlom s tehničnim izkoristkom 93%, o temperatura tople vode je minimalno 45°C, o hranilnik toplote: 300 litrov, o ravni kolektorji 5,0 m2 in 7,5 m2.

Tabela 16: Solarni sistem za enodružinsko hišo

SOLARNI SISTEM

varianta varianta 1 varianta 2

hranilnik toplote 300 litrov

tip SSE ravni - 5 m2 ravni - 7,5 m2

dnevna poraba tople vode 250 litrov

letna poraba energije za vodo 3.690 kWh

letno pokritje potreb 59% 69.5%

pridobljena energija od SSE 2.374 kWh 2.880 kWh

zmanjšanje emisij CO2 letno 932 kg 1117 kg

prihranek v olju letno 358 litrov 430 litrov

prihranek v SIT letno 43.000,00 SIT 51.600,00 SIT

okvirna cena solarnega sistema brez kotla 500.000,00 SIT 630.000,00 SIT

enostavna vračilna doba glede na letni prihranek 11 let 12 let

Vir: http://www.maribor.si/povezave/admin/sraka_media.asp?id=2738.

Ker se Slovenija zavzema za zmanjšanje porabe fosilnih goriv, MOP subvencionira izgradnjo naprav za ogrevanje vode s sončno energijo. Koliko je razpisanih sredstev za vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje vode in vgradnjo toplotnih črpalk, lahko vsak preveri na spletni strani Direktorata za evropske zadeve in investicije, Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije oziroma v najbližji energetski pisarni. II.2. Ogrevanje objekta Mnenje, da s SSE ni smiselno ogrevati objekta ne drži popolnoma. Pri novih, dobro izoliranih objektih z nizkotemperaturnim režimom ogrevanja (talno ogrevanje), je lahko temperatura ogrevalnega medija zelo nizka, na primer do 36° C, kar je ugodno pri ogrevanju s SSE. S primernim akumulatorjem ogrevalne vode in regulacijo, lahko močno znižamo število dni delovanja dodatnega ogrevanja, tudi v zimskem času, in s tem znižamo stroške ogrevanja in onesnaževanje okolja. Po izkustvih v Nemčiji in Skandinaviji je ogrevanje s kolektorji sprejemljivo v objektih s toplotnimi izgubami do 45W/m2 bivalnega prostora (Vir: http://kid.kibla.org/~marjan/vegan/predal/soncna_energija.htm). III. Fotovoltaika Fotovoltaika je tehnologija pretvorbe sončne energije neposredno v električno energijo. Proces pretvorbe je čist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije. Proces pretvorbe poteka preko sončnih celic.


stran 52

Sončne celice so sestavljene iz polprevodnega materiala. Največkrat je to silicij, ki se ga pridobiva iz kremenčevega peska. Poznamo monokristalne, multikristalne in amorfne sončne celice. Osnova monokristalnih sončnih celic so ploščice, narezane iz enega samega čistega kristala. Te celice imajo največji izkoristek med sončnimi celicami (15 – 18%) in so najpogosteje uporabljene. Proizvodnja sončnih celic iz drugih oblik silicija je cenejša. Za boljše funkcioniranje so sončne celice povezane skupaj v sončne module, moduli pa so skupaj z ostalimi komponentami povezani v sisteme. Ti sistemi so lahko samostojni ali priključeni na električno omrežje – sončne elektrarne. Električno energijo, proizvdeno s procesom fotovoltaike, lahko uporabimo v več primerih (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-02.PDF):

o oskrba odročnih naselij, zgradb ipd., o oskrba oddaljenih naprav (svetilniki, sateliti ipd.), o oddaja v električno omrežje, o uporaba v proizvodih, kot so npr. računalniki, ure ipd..

5.3.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI IZKORIŠČANJA SONČNE ENERGIJE

Prednosti izkoriščanja sončne energije so naslednje (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-02.PDF):

o proizvodnja električne energije iz fotovoltaičnih sistemov je okolju prijazna (ne povzroča emisij, je tiha in vizualno nemoteča),

o izkoriščanje sončne enrgije ne onesnažuje okolja (zmanjševanje emisij CO2 zmanjšuje učinek tople grede, zaradi katere nastaja ozonska luknja),

o proizvodnja in poraba energije sta na istem mestu (manjše izgube pri prenosu energije),

o fotovoltaika omogoča oskrbo z električno energijo odročnih območij in oddaljenih naprav.

Slabosti izkoriščanja sončne energije pa so naslednje: o težave pri izkoriščanju sončne energije zaradi različnega sončnega obsevanja

posameznih lokacij, o cena električne energije, pridobljene iz sončne energije, je veliko dražja od tiste, ki je

proizvedena iz tradicionalnih virov, kot je npr. nafta, plin ipd.

5.4 ENERGIJA VETRA

Vetrna energija spada med obnovljive vire energije. V Sloveniji vetrno energijo zelo malo izkoriščamo, medtem pa ustvarijo države kot so Nemčija, Danska in Španija s pomočjo vetra velike količine električne energije. Evropa je glede na število inštaliranih vetrnih elektrarn vodilna na svetu. Samo v letu 2003 se je inštalirana moč vetrnih elektrarn v EU povečala za 23%. Veter predstavlja neskončne vir energije, na svetu pa naj bi ga bilo toliko, da bi zadovoljili štirikratne trenutne celotne potrebe po energiji. Veter je brezplačen in čist vir energije, ki ne povzroča nastanka emisij toplogrednih plinov. Z razvojem tehnologije za izkoriščanje vetra je cen tako pridobljene energije vse nižja. Že zgrajene vetrne elektrarne


stran 53

proizvajajo dovolj električne energije za zadovoljevanje potreb 40 milijonov Evropejcev (Vir: brošura Veter – energija prihodnosti). Seveda so pred odločitvijo o izkoriščanju vetra potrebne natančne meritve vetra, saj je potrebno poznati njegove klimatološke značilnosti. Za analizo podatkov o vetru je izdelanih nekaj metodologij, v ta namen je bil izdelan tudi program WASP. Programski paket WASP je namenjen analizi in obdelavi podatkov o vetru, z namenom izkoriščanja njegove energije. Programski paket omogoča: obdelavo in analizo merskih podatkov o vetru, upoštevaje relief, vetrne ovire in hrapavost površine v okolici merilnega mesta, oceno lastnosti vetra v okolici merilnih mest, oceno izkoristka vetrnih turbin na izbranem mestu, tudi tam, kjer meritev ni in oceno izkoristka parka vetrnih turbin. Slika 14 prikazuje potencial vetra v celotni Sloveniji. Veter je bil izmerjen na višini 10 m ob splošnem jugovzhodniku.

Slika 14: Vetrni potencial v Sloveniji

Vir: http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/projekti/energija_veter.pdf.

Glede na vetrno karto Slovenije lahko rečemo, da vetrnega potenciala na območju občine Komenda ni v tolikšni meri, da bi ga kazalo izkoriščati v energetske namene. V kolikor pa je občina kljub temu zainteresirana za izkoriščanje tovrstne energije (manjši projekti), predlagamo natančne meritve vetra na ožjem območju občine.

5.5 VODNI POTENCIAL

Voda je pomemben obnovljivi vir energije, saj je kar okoli 22% vse električne energije na svetu se proizvede z izkoriščanjem vode oziroma hidroenergije (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-03.PDF). V Sloveniji je v hidroelektrarnah proizvedeno 24,5% vse elektrike. Velike elektrarne so postavljene na Dravi, Soči in Savi, majhne pa na manjših vodotokih. Prednosti izkoriščanja hidoenergije so:


stran 54

o je obnovljivi vir energije, o proizvodnja električne energije ne onesnažuje okolja (zmanjševanje emisij CO2), o dolga življenjska doba in relativno nizki obratovalni stroški.

Slabosti so: o izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje, o nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode po različnih mesecih leta, o visoka investicijska vrednost.

Hidroelektrarne so različne. Ločimo jih po načinu, kako izkoriščajo količino vode in padec. Tako imamo pretočne, akumulacijske in prečrpovalne hidroelektrarne. Pretočne hidroelektrarne izkoriščajo veliko količino vode, ki ima relativno majhen padec. Reko se zajezi, ne ustavlja pa se zaloge vode. Slabost teh hidroelektrarn je, da sta proizvedena energija in oddana moč odvisni od pretoka, ki pa skozi leto niha. Pretočna elektrarna lahko stoji samostojno ali pa v verigi več elektrarn (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-03.PDF). Ta tip elektrarne najmanj posega v naravo. Postavitev hidroelektrarn pomeni velik poseg v prostor oziroma okolje. Vplivi so vidni v spremenjeni gladini talne vode, odražajo pa se tudi na značilnostih vodotoka ter življenja ob njej. Hidroelektrarne izkoriščajo kinetično energijo vode, ki jo dobijo s padcem. Količina pridobljene energije je odvisna od količine vode, pa tudi od višinske razlike vodnega padca. Glede na to razlikujemo različne tipe hidroelektrarn: pretočne elektrarne, akumulacijske elektrarne in pretočno-akumulacijske elektrarne. Poseg v prostor je različen tudi glede na to, za kakšen tip elektrarne gre. Za izkoriščanje vodne energije je potrebna dokaj enostavna tehnologija in velik energetski tok je lahko skoncentriran na majhnem prostoru. To omogoča ekonomično izgradnjo velikih hidroelektrarn (Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-03.PDF). Male hidroelektrarne so manjši objekti, postavljeni na manjših vodotokih. Pri malih HE gre za manjše posege v okolje. V svetu so različni kriteriji, kdaj neko HE štejemo za malo. V Sloveniji štejemo za male HE tiste, ki imajo moč do 10 MW. Male HE so lahko:

o povezane in oddajajo energijo v javno omrežje ali o samostojne in napajajo omejeno število porabnikov.

Električna energija proizvedena v malih hidroelektrarnah je zelena električna energija in ima zato posebej urejen status. Proizvodnja in odkup zelene električne energije od malih hidroelektrarn je urejen z dokumenti, ki so našteti v poglavju o električni energiji iz bioplina. Trenutno velja Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije iz 30.1.2004 (Ur.l.RS št. 8/2004), po katerem znaša enotna letna cena za odkup električne energije proizvedene v malih hidroelektrarnah:

o do vključno 1 MW 14,75 SIT/kWh in o nad 1MW do vključno 10 MW 14,23 SIT/kWh.

Male hidroelektrarne so podprte s strani države, saj so čisti vir energije, ki imajo dolgo življenjsko dobo in nizke obratovalne stroške. Pri proizvodnji električne energije ne onesnažujejo okolje z toplogrednimi emisijami in prispevajo k razvoju podeželja. Poseg malih hidroelektrarn v okolje je precej manjši, kot pri navadnih hidroelektrarnah. Glavni tok reke in višina vodne gladine se ne spremeni v takšni meri, da bi to onemogočalo normalno


stran 55

vodno in obvodno življenje. Težava pa lahko nastane predvsem v izrazito sušnih obdobjih, ko ni zagotovljena zadostna količina vode. Glavna ovira za gradnjo malih hidroelektrarn je predvsem razmeroma zapleten, nepregleden in dolgotrajen postopek za pridobitev koncesije ter pozneje gradbenega dovoljenja. Lastniki zemljišč, ki imajo določeno prednost pri pridobivanju koncesije in upravnih dovoljenj, nimajo interesa, znanja in potrebnega kapitala za investicijo. Na drugi strani za vlagatelje z zadostnimi referencami in kapitalom ni primernih lokacij s potrebnimi dovoljenji, kjer bi objekte lahko gradili (Vir: Franci Kotnik: Mikro in male hidroelektrarne, 2.8.2004).

Ocenjujemo, da na območju občine Komenda ni dovolj velikega vodnega potenciala, ki bi ga kazalo izkoriščati v energetske namene.

5.6 POVZETEK IZHODIŠČ ZA IZRABO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V OBČINI KOMENDA

V petem poglavju so podane ocene potenciala OVE v občini Komenda. Nekatera področja so samo opisana, druga, ki so se izkazala kot bolj perspektivna, pa so opredeljena bolj natančno. Na osnovi sekundarnih in primarnih podatkov, ki so bili zbrani preko anket, so bile izdelane ocene potenciala izrabe OVE. Opozarjamo tudi na določene kriterije oziroma minimalne pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, če želimo zagotoviti učinkovitost in ekonomičnost izrabe OVE. Lesna biomasa Na osnovi pridobljenih podatkov lahko ugotovimo, da je les v občini Komenda uporabnikom dostopen vir energije (predvsem individualno ogrevanje objektov) in da se uporablja tudi za druge namene. Vendar pa ni zaslediti, da bi bile na razpolago večje količine lesnih ostankov pri predelovalnih dejavnostih, kar je ponavadi dobra osnova za izkoriščanje lesne biomase v sistemih daljinskega ogrevanja. Poleg zadosti velike količine lesnih ostankov (lokalna dostopnost energenta) morajo biti za vse vrste daljinskega ogrevanja izpolnjeni še naslednji osnovni pogoji:

o dovolj veliko število odjemalcev, o strnjeno naselje, da se zagotovi dovolj visoka gostota odjema in o prisotnost večjih odjemalcev.

Pri daljinskem ogrevanju je zelo pomembna dovolj visoka gostota odjema (priporočljiva vrednost je 1.200 kWh/m toplovoda), kajti pri nizki gostoti odjema toplovod hitro postane ekonomsko nezanimiva investicija, saj se le-ta pri nizkem odjemu hitro draži. Pri daljinskem ogrevanju je torej zelo pomemben zadovoljiv odjem toplote na obravnavani trasi. Za izrabo lesne biomase kot vira energije pa obstajajo tudi druge možnosti, ki so bolj individualnega tipa. Ogrevanje na lesno biomaso je namreč možno tudi povsem individualno, možne pa so tudi manjše povezave v mikrosisteme (povezava med do petimi objekti). Bioplin Občina Komenda ne spada med kmetijsko močne občine, saj so že podatki na podlagi Kmetijskega popisa pokazali, da je največ kmetij z do 10 glavami govedi. Po podatkih občine pa je v bližnjih naseljih sosednjih občin (Kamnik, Cerklje, Vodice in Domžale) cca. 30.000 m3 gnojevke preveč, torej obstaja potencial na širšem območju. Po podatkih


stran 56

Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so naselja z večjim številom govedi: Komenda, Klanec, Moste, Križ, Suhadole in Breg pri Komendi. Opravljene so bile ankete po 88 kmetijah v občini z namenom, da se potencial bioplina določi bolj natančno. V primeru večjih posameznih kmetij, lahko predvidimo možnost izgradnje sistema za izkoriščanje bioplina pri proizvodnji toplote in elektrike (SPTE) na posamezni kmetiji. V kolikor se kmetije, kjer obstaja možnost izkoriščanja bioplina, nahajajo v bližini drugih objektov, obstaja ob proizvodnji električne energije tudi možnost sočasnega ogrevanja katere od bližnjih stavb z odpadno toploto, ki nastaja pri proizvodnji električne energije. V tem primeru so projekti izrabe bioplina še bolj zanimivi in ekonomični. V nadaljevanju študije so pregledane tudi te možnosti in podani ključni ekonomski in tehnični parametri možnih projektov. Sončna energija Za izkoriščanje sončne energije ne obstajajo večje omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Solarni sistemi se lahko vgradijo na strehe hiš, šol, podjetij itd. Pri tem se za vsak objekt posebej določijo parametri sistema in se tako prilagodijo specifičnim razmeram.


stran 57

6 NAPOVEDI BODOČE RABE IN OSKRBE Z ENERGIJO V OBČ INI KOMENDA

6.1 ZEMELJSKI PLIN V OBČINI KOMENDA

V občini Komenda se preučuje možnost plinifikacije območja. Če bo omrežje zgrajeno je naloga občine, da vse potencialne porabnike, ki so na plinificiranem območju, spodbuja k priklopu na omrežje. Občina lahko to stori z raznimi promocijskimi akcijami, ki prikažejo prednosti priključka na plinovod (večje udobje, manjša raba prostora, med fosilnimi gorivi vsebuje najmanj okolju škodljivih snovi, ne zahteva skladiščenja, uporaba v tehnološke namene) pred uporabo ostalih goriv. Lahko se celo določi, da nase prevzame del stroškov priklopa posameznega odjemalca. Kljub temu pa je zemeljski plin fosilno gorivo, kar pomeni določene količine emisij toplogrednih plinov, ki pa so precej nižje kot na primer pri uporabi kurilnega olja.

Graf 13: Primerjava emisij toplogrednih plinov za kurilno olje in zemeljski plin

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

110

120

130

CO2*1000 SO2 Nox CxHy CO Prah

kg/T

J

Kurilno olje Zemeljski plin

Vir: študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energie- und Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung“ ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo

energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe").

Pri primerjavi emisij, ki nastajajo pri ogrevanju s kurilnim oljem ter emisij, ki nastajajo pri ogrevanju z zemeljskim plinom, pa je potrebno upoštevati tudi, da je ogrevanje z zemeljskim plinom bolj učinkovito od individualnega ogrevanja s kurilnim oljem (individualne kurilne naprave, predvsem tiste starejšega tipa, so običajno zelo neučinkovite in potratne, saj imajo običajno težave s slabim izgorevanjem in zato še dodatno onesnažujejo ozračje). Pri zgornji primerjavi emisij je bila namreč predpostavljena enaka količinska enota porabljenega energenta, čeprav je dejanska količinska poraba zemeljskega plina na enoto ogrevane površine manjša od porabe kurilnega olja za to isto enoto ogrevane površine.


stran 58

6.2 NAPOTKI PRI ENERGETSKI OSKRBI NOVOGRADENJ IN POSLOVNO-INDUSTRIJSKIH CON

Ko se sprejemajo načrti za novogradnje (stanovanjski in poslovni objekti) in za poslovno-industrijske cone je potrebno že v načrtih predvideti celostno oskrbo z energijo v posameznih sklopih. To pomeni, da je potrebno načrtovati bodisi nove skupne kotlovnice, v kolikor pa bodo novi objekti na območju plinovoda, pa seveda priklop na plinovodno omrežje. Potrebno je načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, ki bo nadomestila sicer morebitne posamezne kurilne naprave, saj je ta rešitev tako ekološko kot tudi ekonomsko bolj sprejemljiva. V kolikor ni možen priklop na plinovod, je smiselno pregledati tudi možnosti vpeljave obnovljivih virov energije. S sprejemom Pravilnika o načinu ogrevanja v občini Komenda se zagotovi ustrezne načine ogrevanja v prihodnosti. Občina lahko iz ekoloških razlogov določi prednostne načine ogrevanja na svojem območju. S posebnim Pravilnikom o načinu ogrevanja na območju občine Komenda se lahko investitorju oziroma lastniku stavbe predpiše, da uporablja vire za ogrevanje po določenem vrstnem redu. Pri določanju načinov ogrevanja se da OVE prednost, sledijo pa toplota iz sistema daljinskega ogrevanja, zemeljski plin, UNP, ELKO itd. Občina točno določi, kdaj se mora investitor/lastnik tega pravilnika držati (npr: ob spremembi sistema ogrevanja: vpeljava centralne kurjave, zamenjava kotlov, gorilnikov itd.). PCK - Poslovna cona Komenda Poslovna cona Komenda obsega 18 ha, poleg tega pa je predvidenih še 75 ha. Območje je namenjeno tako velikim podjetjem (npr: Lidlov distribucijski center), kot tudi manjšim obrtnikom. V PCK je predvidena plinifikacija in s tem poenotena energetska oskrba vseh podjetij v coni.

Slika 15: Poslovna cona Komenda

Večstanovanjska novogradnja v Mostah V tem primeru je predvideno skupaj 36 stanovanj (Moste I. 18 stanovanj in Moste II. 18 stanovanj). Za energetsko oskrbo teh stanovanj je predviden UNP (utekočinjen naftni plin). Pogodba je že sklenjena z dobaviteljem, to je Butan plinom d.d., saj je v bližnji prihodnosti predvidena vselitev v stanovanja v Mostah I. V tem primeru gre za letno količino okoli 16 ton


stran 59

UNP-ja (podatke o novogradnji posredovalo podjetje Kegral d.o.o., investitor). V primeru plinifikacije naselja Moste, je smiselno razmisliti o zamenjavi energenta, ko bo to mogoče, saj je ogrevanje z UNP ponavadi dražje od ogrevanja na zemeljski plin. Hkrati pa je prilagoditev sistema ogrevanja z UNP-jem sistemu ogrevanja z zemeljskem plinom dokaj enostavna.


stran 60

Slika 16: Konceptualne usmeritve prostorskega razvoja občine Komenda

Vir: RRD d.o.o., Domžale


stran 61

6.3 PREDVIDEVANJA O CENAH ENERGENTOV

Ko se odločamo, kateri energent bomo uporabili za ogrevanje ali za druge namene, moramo upoštevati tudi globalne trende pridobivanja in rabe energije. V njih se namreč odražajo cene teh energentov, ki vplivajo na individualne in poslovne energetske odločitve. Na cene energentov vplivajo številni faktorji, kot so razpoložljivost energenta, obdavčevanje, subvencije itd. Ti faktorji bodo v prihodnosti delovali v smeri povečevanja cen fosilnih goriv in energije, ki je proizvedena iz fosilnih goriv. Trenutne cene energije ne zajemajo celotnih družbenih stroškov, saj pogostno ne upoštevajo posledic proizvodnje in rabe energije za človekovo zdravje in okolje. Te eksterne stroške za električno energijo lahko ocenimo na približno 1-2% bruto domače proizvodnje EU, kažejo pa, da v proizvodnji energije prevladujejo onesnažujoča fosilna goriva. Šesti okoljski akcijski program poudarja potrebo po konsolidiranju teh eksternih stroškov. Po tem programu naj bi se vpeljala kombinacija sredstev, ki bi vključevala tudi ukrepe davčne politike, npr.: okoljski davek ali spodbude ter pregled subvencij, ki dejansko nasprotujejo učinkoviti in sonaravni rabi energije, in njihova postopna ukinitev (Vir: Energija in okolje v EU, Evropska agencija za okolje, 2002), kar pomeni rast teh cen v prihodnosti. Cene nafte in plina Nafta je omejen energijski vir. Po novi ameriški uradni oceni je preostalih zalog še dobrih 2.000 mrd sodov (272 mrd t), po prejšnjih ocenah pa je neizrabljenih zalog še 1.000 do 1.200 mrd sodov (136 do 153 mrd t). Izraženo v letih sedanje porabe (zaloge proti sedanji porabi), upoštevajoč sedanjo porabo okoli 3,5 mrd ton letno, po nižji oceni zaloge zadoščajo še za 35 do 43 let, po višji oceni pa za 77 let. Vprašanje izčrpanosti zaloge nafte ni samo, kdaj bo dokončno zmanjkalo zalog nafte, ampak kdaj ne bo več možno povečati pridobivanja skladno s povpraševanjem. (Vir: http://www.ljudomila.org/sef/stara/tmnafta.htm) Cene fosilnih goriv se ne bodo povečevale samo zaradi omejenih količin nafte, ampak tudi zaradi dodatnih obremenitev, ki bodo izhajale iz taks (emisijske zahteve) zaradi obremenjevanja okolja.


stran 62

Graf 14: Gibanje maloprodajne cene kurilnega olja v RS od leta 2002

60

70

80

90

100

110

120

130

140

150

160

5.2.

2002

5.4.

2002

5.6.

2002

5.8.

2002

5.10

.200

2

5.12

.200

2

5.2.

2003

5.4.

2003

5.6.

2003

5.8.

2003

5.10

.200

3

5.12

.200

3

5.2.

2004

5.4.

2004

5.6.

2004

5.8.

2004

5.10

.200

4

5.12

.200

4

5.2.

2005

5.4.

2005

5.6.

2005

5.8.

2005

5.10

.200

5

5.12

.200

5

5.2.

2006

mal

opro

dajn

a ce

na k

uriln

ega

olja

v S

IT/li

t

Vir: http://www.petrol.si/

Cene električne energije Električna energija predstavlja naraščajoč delež končne energetske potrošnje v vseh državah EU in sicer tako zaradi večjega števila električnih naprav v sektorju storitev ter v gospodinjskem sektorju kot tudi zaradi industrijskih proizvodnih procesov, ki temeljijo na rabi električne energije. Električno energijo proizvajajo iz drugih goriv, pri čemer je poraba ene enote električne energije vezana na porabo dveh ali treh enot drugega vira energije. Rast rabe električne energije bo imela za posledico nesorazmerno večji pritisk na okolje, predvsem na področju emisij ogljikovega dioksida, razen v primeru, če se bo električna energija proizvajala z nizko emitivnimi tehnologijami. Raba električne energije za ogrevanje je izredno neučinkovita raba izvornega vira energije. Na Danskem Sklad za varčevanje z električno energijo omogoča vladi dodeljevanje subvencij v primeru prehoda pri ogrevanju stanovanja z električno energijo na javno ogrevanje ali ogrevanje z zemeljskim plinom. Podjetja, ki prodajajo zemeljski plin, pa spodbujajo kupce, da namesto elektrike za kuhanje raje izberejo plin, pri čemer vsak nov priključek vlada podpre s subvencijo (Vir: Energija in okolje v EU, Evropska agencija za okolje, 2002). Raba električne energije v EU stalno narašča. Pričakuje se, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. V proizvodnji električne energije še vedno prevladujejo fosilna goriva in jedrska energija. Pričakuje se povečana proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, počasna rast proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije in zmanjšanje proizvodnje električne energije iz jedrskih goriv zaradi prenehanja obratovanja jedrskih elektrarn. Vsi ti dejavniki bodo po predvidevanjih vodili k povečanju emisij ogljikovega dioksida (Vir: Energija in okolje v EU, Evropska agencija za okolje, 2002). Električna energija je izredno drag način ogrevanja, tako z vidika posameznika, kot tudi z nacionalnega vidika. Države EU na različne načine poskušajo zmanjševati stalno rastočo


stran 63

porabo električne energije. Veliko držav ne more zadovoljiti povpraševanja po električni energiji in je zato uvoz neizbežen. Ker fosilna goriva zagotavljajo več kot polovico električne energije EU, bi bilo potrebno zvišati cene ob upoštevanju eksternih stroškov proizvodnje električne energije. V prihodnosti lahko pričakujemo rast cen električne energije zaradi hitro rastoče potrošnje električne energije in dolgoročnega pomanjkanja proizvodnih kapacitet, zaradi dejstva, da se veliko električne energije proizvede iz fosilnih goriv, ki jih bo v prihodnje začelo primanjkovati, zaradi obdavčitve emisij ogljikovega dioksida, ki se v velikih količinah tvori pri proizvodnji električne energije itd. Cene obnovljivih virov energije Za OVE velja, da so lokalno dosegljivi in zato ne povečujejo odvisnosti države od uvoza. Uporaba OVE pomeni varčevanje s fosilnimi gorivi in tako posledično zmanjšanje CO2 in SO2, kar pa predstavlja enega izmed pomembnih ciljev države v okviru okoljske politike. Ker ima uporaba OVE veliko prednosti, tudi Slovenja preko številnih programov subvencioniranja spodbuja uporabo OVE (npr: zagotavljanje fiksnih cen energije, ki je proizvedena iz OVE, nepovratne subvencije za izgradnje sistemov ogrevanja ali za pripravo tople sanitarne vode iz OVE, subvencije za izgradnjo sistemov DOLB). Tako lahko predvidevamo, da bodo cene teh energentov bolj stabilne, oziroma ogrevanje na osnovi teh energentov v prihodnosti cenejše od drugih načinov ogrevanja.

Slika 17: Primerjava gibanja cen kurilnega olja in lesnega goriva

ELKO lesno gorivo

Vir: http://www.sigov.si/aure/eknjiznica/IL17_Brosura-02.pdf.

Graf 15 prikazuje primerjavo cen različnih energentov pri ogrevanju enodružinske hiše sredi kurilne sezone 2005/2006. Najdražji energent za ogrevanje je bil utekočinjeni naftni plin, sledila sta mu kurilno olje in električna energija. V tem obdobju se je zgodil zanimiv preobrat, ko je ogrevanje z ELKO postalo dražje od ogrevanja z električno energijo. Lesna goriva so cenejša, vendar je investicija v kotel in pripadajoče naprave na primer pri lesnih sekancih bistveno višja kot pri ELKO. Zaradi visokih izkoristkov sodobnih kotlov na lesno biomaso in cenejšega goriva je ogrevanje s katerimkoli lesnim gorivom s sodobnimi kotli cenejše od ogrevanja s fosilnimi gorivi. Potrebno je dodati, da je za nakup kotla na sekance, polena ali pelete možno pridobiti nepovratne subvencije pri Ministrstvu za okolje in prostor ter ugodne kredite s subvencionirano obrestno mero pri Ekološko razvojnemu skladu Republike


stran 64

Slovenije (v spodnjem grafu je pri izračunih upoštevana pridobitev subvencije pri ogrevanju s sekanci).

Graf 15: Primerjava cen različnih energentov v SIT/kWh za mesec december 2005

29,6

23,422,6

19,4

14,6

11,2

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

LES SEKANCI ZP EE ELKO UNP

SIT/

kWh


stran 65

7 ANALIZA ŠIBLIH TOČK OSKRBE IN RABE ENERGIJE V OBČ INI KOMENDA

7.1 GOSPODINJSTVA - INDIVIDUALNE KURILNE NAPRAVE

Večino stanovanj v občini Komenda se ogreva preko individualnih kurilnih naprav. Slednje so v veliko primerih slabo nadzorovane in zastarele (predvsem v primeru ogrevanja na kurilno olje in les), kar je s stališča vplivov na okolje najslabši način oskrbe. Če bi torej želeli poskrbeti za čistejše okolje in kvalitetnejši zrak v občini, se moramo odločiti tudi za ukrepe, ki zadevajo individualna kurišča v občini. Ker se kar 67% individualnih stanovanjskih objektov ogreva na kurilno olje, ki je energent fosilnega izvora, je potrebno razmisliti o možnosti nadomestitve tega energenta z okolju prijaznejšimi energenti (lesna biomasa, zemeljski plin). Struktura porabe energentov v občini Komenda kaže, da je poraba lesa v energetske namene v gospodinjstvih dokaj velika (29% stanovanj, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za eno stavbo, etažno in lokalno), kar je pozitivno, saj se uporablja lokalni in trajno dostopen energetski vir. Pri tem pa je pomemben nadzor emisij in učinkovitosti kurjenja tega lesa, saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Zato je treba spodbujati vgradnjo modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok izkoristek. Tako bi se še vedno uporabljal lokalno dostopen in obnovljiv vir energije (les), vendar veliko bolj učinkovito in s tvorjenjem veliko manj emisij kot pri klasičnem ogrevanju na les.

7.2 JAVNE STAVBE

Šibke točke oskrbe z energijo v javnih stavbah so opisane v preliminarnih poročilih (poglavje 8.2.1.1.). Med njimi so: dotrajanost oken, slaba izolacija, klasični ventili na ogrevalih, uporaba klasičnih žarnic itd. Te šibke točke pomenijo preveliko rabo energije, tako za ogrevanje, kot tudi porabo električne energije. Vsi pregledani javni objekti uporabljajo kurilno olje, zato bi bilo ob zamenjavi kotla potrebno razmisliti o zamenjavi energenta (priklop na plinovod, OVE). Pri preliminarnih energetskih pregledih so bile pregledane stavbe in popisano stanje (šibke točke), ter na osnovi tega določeni javni objekti, za katere bi bili potrebni razširjeni energetski pregledi. Ti podajo točne informacije o potrebnih investicijah in ekonomsko ovrednotijo prihranke. Za nadzor rabe energije in stroškov, ki izhajajo iz tega, mora biti v javnih stavbah zadolžena določena oseba. Prav tako se v javnih stavbah ne vodi energetskega knjigovodstva, ki olajša sprotni nadzor energetske rabe, pokaže kje je potrošnja energije prevelika in kam naj bodo usmerjeni ukrepi za varčevanje.

7.3 PODJETJA V OBČINI KOMENDA

V občini Komenda podjetja za svoje ogrevanje in drugo energetsko rabo uporabljajo predvsem kurilno olje. Pri tem ne gre za velike industrijske porabnike energije. Veliko je manjših storitvenih podjetij, ki imajo svoje prostore kar v okviru stanovanjske hiše, ali pa opravljajo delo na terenu oziroma ogrevajo svoje delovne prostore z odpadno toploto, ki jo oddajajo stroji. Zato v večini primerov veljajo za podjetja ukrepi učinkovite rabe energije, kot veljajo za gospodinjstva.


stran 66

Izjema (trenutno) je podjetje Starman d.o.o. iz Škofje Loke, ki ima v Poslovni coni Komenda svoje skladišče in je večji porabnik energije. V poslovni coni so predvidena tudi druga večja podjetja (npr: trgovsko podjetje Lidl bo imelo v coni distribucijski center) in tako večji porabniki energije. Za večje porabnike energije je smiselno opraviti energetski pregled. S tem bi ugotovili kakšni so potencialni prihranki energije in projekti s področja URE. Napredek pomeni tudi plinifikacija Poslovne cone Komenda in priklop vseh porabnikov energije v tej coni na plinovod.

7.4 KOTLOVNICE

V občini Komenda sta dva upravitelja Kotlovnic: Stupo d.o.o. in Upravitelj SKG Kamnik. Pri tem gre za pet kotlovnic, štiri od teh uporabljajo kurilno olje, ena pa je s tem letom prešla na UNP. Kritični sta dve kotlovnici: na naslovu Zajčeva 23 in Glavarjeva 104, saj sta kotla že precej stara in ne zmoreta več pokrivati toplotnih potreb stavb. Upravitelj obeh je podjetje Stupo d.o.o., ki vsako leto poda poročilo o stanju kotlovnic in predlaga ukrepe, ki so potrebni.

7.5 POVZETEK TEŽIŠČ PRI IZBIRI UKREPOV

S stališča trajnostne energetske oskrbe občine je treba poseben poudarek nameniti naslednjim ukrepom:

o spodbujanje izrabe OVE in URE v gospodinjstvih, o sanacija posameznih energetsko potratnih javnih stavb, o spodbujanje učinkovite rabe energije v podjetjih z izvedbo energetskih pregledov, o spodbujanje izrabe OVE v okviru modernih sistemov ogrevanja, ki bazirajo na izrabi

bioplina in lesne biomase ter večje izrabe sončne energije, o na območjih, kjer bo speljan plinovod svetujemo priklop čim več porabnikov na

omrežje (še posebno večjih porabnikov: industrija, javne stavbe), o uvedba energetskega knjigovodstva in energetskega managementa v javnih stavbah, o informiranje in izobraževanje občanov o pomenu in ukrepih za učinkovito rabo

energije.


stran 67

8 PREDLOGI UKREPOV, PROGRAMOV IN PROJEKTOV

8.1 GOSPODINJSTVA – INDIVIDUALNE NAPRAVE

Občina lahko izvaja in tudi mora izvajati vrsto ukrepov (finančno bolj ali manj zahtevnih), s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju, zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire energije oziroma k spremembi njihovih navad. Velik del oskrbe s toplotno energijo v stanovanjskih objektih v občini Komenda temelji na individualnih kuriščih. Ta so velikokrat slabo nadzorovana in zastarela, kar je s stališča vplivov na okolje najslabši način oskrbe. Ker gre za dokaj številčno skupino porabnikov energije v občini je pomembno, da se za to skupino pripravijo ustrezne usmeritve. Občina bi se morala osredotočiti na spodbujanje naslednjih ukrepov pri ogrevanju stanovanj:

o Zamenjava starih klasičnih kotlov na les za novejše, tehnološko dovršene kotle na lesno biomaso. Struktura rabe energentov v občini Komenda kaže, da se kar nekaj stanovanj v občini ogreva na les, kar je pozitivno, saj se uporablja lokalni in trajno dostopen energetski vir. Pri tem pa je pomemben nadzor emisij in učinkovitosti kurjenja tega lesa, saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Zato je treba spodbujati vgradnjo modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok izkoristek. Tako bi se še vedno uporabljal lokalno dostopen in obnovljiv vir energije (les), vendar veliko bolj učinkovito in s tvorjenjem veliko manj emisij kot pri klasičnem ogrevanju na les.

o Prehod iz ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z lesno biomaso. Ker je kurilno olje gorivo fosilnega izvora in povzroča veliko emisij toplogrednih plinov mora biti v interesu občine, da se kotli na kurilno olje postopno zamenjujejo za kotle na lesno biomaso (samostojno ogrevanje, mikrosistemi).

o V naseljih kjer bo speljan zemeljski plin je potrebno spodbujati gospodinjstva k priklopu na plinovod.

o Spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (toplotne in električne) v stanovanjih. Stanje je možno precej izboljšati z informiranjem uporabnikov o ukrepih učinkovite rabe energije (npr. učinkih, ki jih ima redno vzdrževanje kurilnih naprav, kamor spada tudi nastavitev oljnih gorilcev pri kotlih).

Nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za bolj učinkovito rabo energije v gospodinjstvih je naštetih v naslednji preglednici:


stran 68

Tabela 17: Ukrepi za učinkovitejšo rabo energije v gospodinjstvih

UKREPI

OGREVANJE - dobra toplotna izolacija stavb

- natančna regulacija temperature v prostorih

- primerna razporeditev grelnih teles

- kakovostna okna in vrata

- dodatna zatesnitev oken

- uvajanje obnovljivih virov energije

- zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi

- vgradnja termostatskih ventilov

PREZRAČEVANJE - kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih

- redno preverjati tesnenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila

ELEKTRIČNA ENERGIJA

- v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo

- okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila

- preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov

- uporaba varčnih žarnic

- ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru

- izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo

- pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma pripravljenosti rabijo zelo malo elektrike

- pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih

VODA - kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte

- zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo

- redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov

- vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja

- vgradnja števcev v stanovanjskih blokih v posamezno stanovanje

- nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev

Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov:

o občinska podpora pri svetovanju občanov glede URE in OVE, o občinska podpora pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE, o motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.), o uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov, o motiviranje prebivalstva za uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, sončna energija).

Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, pa je neprestano osveščanje prebivalstva o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati


stran 69

raznovrstne dogodke na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih (radio, TV, lokalni časopisi) ipd.. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo aktivnosti prebivalcev na področju reševanja okoljske in energetske problematike. Izkušnje kažejo, da je mogoče s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energije zmanjšati rabo energije v stavbi tudi do 20%, brez da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo.

8.2 JAVNI SEKTOR

V tem poglavju navajamo nekaj smernic, ki lahko pripomorejo k uspešnemu izvajanju energetskega upravljanja v javnem sektorju. Učinkovitejša raba energije v javnih zgradbah pomeni predvsem zmanjševanje stroškov, torej privarčevana denarna sredstva. Pri tem je pomemben dogovor med upravitelji stavb in občino Komenda. Pomemben akter pri procesu varčevanja z energijo v javnem sektorju je vodja institucije, ki mora podpreti projekt oziroma podati pobudo. Da lahko sprejemamo učinkovite ukrepe in analiziramo učinke teh ukrepov, je potrebno dobro energetsko knjigovodstvo, torej beleženje rabe energije in s tem povezanih stroškov. Nujno je namreč poznati trenutno stanje in pretekle trende, da lahko prihodnost izboljšamo. Za natančno spremljane dogajanja o rabi energije je potrebno imenovati osebo, ki opazuje in poroča o rezultatih, beleži stroške, pripravlja razpise, pripravlja letni program projektov, sledi objavljenim razpisom za sofinanciranje projektov ipd. Zelo pomembno pri izvedbi teh projektov je sodelovanje hišnika in drugih oseb, ki so zadolženi za vzdrževanje objekta (redni pregledi ogrevalnega in vodovodnega omrežja, pregledi električne napeljave, preverjanje tesnenja oken, poročanje vodstvu in energetskemu managerju o potrebnih vzdrževalnih delih in zamenjavah itd.). Pri upravljanju z javnimi stavbami so zelo pomembni tudi energetski pregledi zgradb, ki podajajo osnovo za načrt dejavnosti. Osnovni namen energetskega pregleda je izdelava podlag za obvladovanje in po možnosti znižanje stroškov za energijo in s tem podlaga za program učinkovite rabe energije. Osnova energetskega pregleda je analiza rabe energije in stroškov za energijo za preteklo obdobje. Iz teh analiz izhajajo možnosti prihrankov ter ugotavljanje in vrednotenje potrebnih ukrepov z določenimi prioritetami. Preko energetskih pregledov lahko uskladimo urnike ogrevanja z urnikom zasedenosti stavbe. Dobimo priporočila glede tipov vgrajenih sistemov za ogrevanje prostorov, glede potreb po dodatnih regulatorjih, glede stanja izolacije na cevovodih, ventilih, glede nastavitve, razmestitve in delovanja obstoječih regulatorjev in merilnih zaznaval. Energetski pregled podaja priporočila tudi glede načinov hranjenja tople vode, temperature vode in sistemov regulacije, skladnost kapacitet hranilnikov vode s porabo. Opredeljeni so načini bolj ekonomične rabe elektrike, klimatskih naprav, rabe energije v kuhinjah itd. Za stavbe v javnem sektorju nudi Ministrstvo za okolje in prostor subvencije za izdelavo energetskih pregledov. Izdelava energetskih pregledov je subvencionirana v višini do 50% vrednosti energetskega pregleda po pogodbi med prijaviteljem in izvajalcem energetskega pregleda. Energetski pregledi so učinkoviti in ekonomsko upravičeni pri večjih porabnikih energije, kot so proizvodni obrati in večje zgradbe – poslovno stanovanjski objekti, šole in stanovanjski bloki. Energetski pregledi individualnih hiš se ne opravljajo v takem obsegu kot za večje obrate in so to ponavadi le ocene lastnikov in svetovalcev energetskih pisarn. Tematiko energetskega upravljanja in učinkovite rabe energije je potrebno vključiti v redne sestanke in na ta način pritegniti vse zainteresirane osebe. Okoljske teme morajo postati del programa lokalnih medijev. Da si občani o posameznih vprašanjih lahko ustvarijo mnenje, je


stran 70

pomembno, da so pri obravnavani tematiki enakovredno predstavljene tako dobre kot tudi slabe plati. Le tako bodo ljudje dobili zaupanje v posamezne projekte in v njihove nosilce, ter se tako lažje odločali za energetske investicije v svojem domu. Izbor tem sega od širših globalnih okoljskih vprašanj, do lokalne tematike (predvideni projekti, predstavitev rezultatov, gospodarjenje z gozdovi, itd.).

8.2.1 JAVNI OBJEKTI

Pri izdelavi in izvedbi občinske energetske zasnove je pomembno, da so posamezni ukrepi, predvsem na področju učinkovite rabe energije, predvideni in izvedeni tudi v stavbah, ki so v lasti ali upravljanju občine. Izvedba teh ukrepov lahko služi kot zgled občanom pri prikazu praktičnih možnosti za zmanjšanje stroškov za energijo v stavbah. Izkušnje, ki jih pri tem pridobi občina, pa so lahko kasneje v pomoč tudi ostalim lastnikom javnih in stanovanjskih stavb. Preliminarni pregled predstavlja najbolj enostavno obliko energetskega pregleda. Ocena stanja je narejena na podlagi izpolnjenih vprašalnikov ter ogleda posameznih zgradb. Pri ogledu se zberejo podatki o rabi energije ter podatki o zgradbi, na podlagi katerih se analizira energetsko stanje zgradbe in izdela preliminarno poročilo, ki poda zaključke o možnih prihrankih energije v pregledanih objektih, navedejo pa se tudi predlogi ukrepov za zmanjšanje rabe energije v objektih ter ukrepi za izboljšanje bivalnih pogojev. Predvsem pa je preliminarni energetski pregled osnova za odločitev o izdelavi kasnejšega razširjenega energetskega pregleda, kjer je višina potrebnih investicij tudi finančno ovrednotena. Razširjeni energetski pregled je pregled, ki zahteva natančno analizo stavbe. Vsebuje natančne izračune energetskih potreb in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije.

8.2.1.1 Ugotovitve preliminarnih energetskih pregledov javnih stavb v občini Komenda

24.5.2006 so bili opravljeni preliminarni energetski pregledi javnih objektov v občini: OŠ Komenda, VVZ Mehurčki, Športna dvorana Komenda in OŠ Moste s telovadnico. V tem poglavju opozarjamo na probleme posameznih objektov in opisujemo predvidene ukrepe, ki bi jih bilo z energetskega stališča potrebno izvesti. Zaželeni ukrepi s področja ogrevanja so:

o toplotna izolacija stavbe; debelina toplotne izolacije naj ne bo tanjša od 25 cm, o zamenjava obstoječih radiatorskih ventilov s termostatskimi ventili; na ogrevala naj se

vgradijo termostatski ventili v izvedbi za šole. Ventili in cevovodi v kotlovnici morajo biti toplotno izolirani,

o zamenjava radiatorjev, kjer so dotrajani in imajo slab izkoristek, o zamenjava oken; stara dotrajana lesena okna je potrebno nadomestiti z vgradnjo

termopan zasteklitve s propustnostjo 1,1 W/m2K – PVC okvir s prekinjenim toplotnim mostom.

o zamenjava kritine, itd. Ukrepi na področju rabe električne energije:

o sanacija razsvetljave (zamenjava navadnih z varčnimi žarnicami),


stran 71

o senzorji prisotnosti (avtomatsko prižiganje in ugašanje luči) itd. V tabeli 18 so strnjeni potrebni/zaželeni ukrepi v pregledanih javnih stavbah v občini Komenda glede ogrevanja, rabe električne energije in varčevanja z vodo. Z modrimi polji so označena področja katera je potrebno z energetskega stališča sanirati.


stran 72

Tabela 18: Ukrepi v javnih stavbah v občini Komenda

URE OŠ Komenda - stari del šole

(del VVZ)

OŠ Komenda - Prizidek I.

OŠ Komenda - Prizidek II. VVZ Mehurčki Športna

dvorana OŠ Moste -

stari del OŠ Moste -

prizidek OŠ Moste - telovadnica

kotel starost 13 in 20 let

starost 13 in 20 let




1986 (začel delovati 2005)



termostatski ventili delno delno delno izolirane razvodne cevi

avtomatska regulacija temperature

ogrevala nekje

potrebna zamenjava

nekje

potrebna zamenjava

Ostali ukrepi v stavbi OŠ Komenda - stari del šole

(del VVZ)



dvorana OŠ Moste -



okna potrebna zamenjava

potrebna zamenjava delno

potrebna zamenjava

prezračevanje z odpiranjem oken

ročno, nekje tudi prisilno

ročno, nekje tudi prisilno

z odpiranjem oken prisilno z odpiranjem

oken z odpiranjem

oken z odpiranjem

oken

kritina potrebna zamenjava

leto 1992, salonitke

Trimo Trebnje leto 2005 salonitke Trimo

Trebnje 5 letdelna obnova

leta 2005 delna obnova

leta 2005 delna obnova

leta 2005 toplotna izolacija zunanjega zidu slaba izolacija ? 10 cm Tervol 5 cm Tervol

(slaba izolacija) 5 cm

Stiropor slaba izolacija ? slaba izolacija

toplotna izolacija podstrešje slaba izolacija ? 15-20 cm

steklena volna5-10 cm Tervol (slaba izolacija) 10 cm slaba izolacija ? slaba izolacija

toplotna izolacija tla slaba izolacija ? 10 cm ? 5 cm

steklena volna, Tervol

slaba izolacija ? slaba izolacija


stran 73

Varčevanje z električno energijo

OŠ Komenda - stari del šole

(del VVZ)



dvorana OŠ Moste -



žarnice fluorescentne fluorescentne prevladujejo

varčne fluorescentne reflektorji fluorescentne fluorescentne fluorescentne senzorji prisotnosti

Ukrepi pri varčevanju z vodo

OŠ Komenda - stari del šole

(del VVZ)



dvorana OŠ Moste -



varčne pipe varčni kotlički samodejno splakovanje


stran 74

8.2.1.2 Končne ugotovitve preliminarnih pregledov javnih stavb

Iz predstavljenih preliminarnih poročil javnih objektov v občini Komenda, za katere so bili zbrani podatki, je razvidno, da je potrebno in smiselno določene elemente objektov sanirati, saj obstajajo možnosti stroškovnih in energetskih prihrankov. Stroški obstoječe rabe energije za ogrevanje so v kurilni sezoni 2005/2006 znašali okoli 11,9 mio SIT, stroški obstoječe porabe električne energije pa okoli 5,3 mio SIT. V preliminarnih poročilih so opisani opaženi problemi. Med njimi so takšni, ki zahtevajo večje investicije (npr: zamenjava oken, kritine) in takšni, ki ne predstavljajo tako velikih finančnih zalogajev, imajo pa precejšne pozitivne učinke pri ustvarjanju energetskih prihrankov. Pri razširjenem energetskem pregledu se podajo natančna navodila kje in na kakšen način znižati rabo energije in stroške. Podajo se natančno ekonomsko ovrednoteni ukrepi in prihranki, ki so posledica teh ukrepov. Poleg ekonomskih kriterijev je seveda potrebno upoštevati tudi večje ugodje, boljšo, zdravo in kakovostnejšo kulturo bivanja in zdravje ljudi ter okolja, kar je v mnogih primerih še najpomembnejše. Pri preliminarnem pregledu se predvidena raba energije nanaša oziroma je povezana z novo zakonodajo RS o graditvi in toplotni zaščiti objektov (SIST EN 832), prezračevanje, časovno zasedenost objektov, sončnih in notranjih pridobitkov in v skladu z novo Direktivo EU o energijskih lastnostih stavb (2002/91/EC) na koncu pa tudi z izkušnjami in precej primerih izvedenih v praksi. V spodnjem grafu je prikazana skupna trenutna raba energije za ogrevanje javnih stavb v občini Komenda in raba po predvidenih ukrepih z upoštevanjem norme (70 kWh/m2).

Graf 16: Primerjava rabe energije za ogrevanje pred in po morebitni sanaciji pregledanih javnih objektov v občini Komenda

757.950

413.840

0100.000

200.000

300.000

400.000500.000

600.000

700.000800.000

kWh

za o

grev

anje

pred sanacijo(trenutno stanje)

po sanaciji

Pri preliminarnih energetskih pregledih je bilo ugotovljeno, da se stanje objektov, kar se tiče energetike postopno izboljšuje. Problemi so jasni in v nekaterih primerih so narejeni načrti za izboljšanje stanja (npr: zamenjava oken v VVZ Mehurčki). Razširjeni energetski pregled predlagamo za OŠ Moste in VVZ Mehurčki. Za energetski pregled je s strani MOP možno pridobiti subvencijo do 50% vrednosti energetskega pregleda.

ENERGETSKA ZASNOVA OBČINE KOMEDNA – končno poročilo

stran 75

V študiji so podani podatki o rabi energije v javnih stavbah, starosti kotla in stanju kotlovnice, ogrevalnega sistema, objekta, ki nakazujejo kje je sanacija najbolj potrebna. Pri sanaciji naj se upošteva: kjer je potrebna sanacija kotla in kotlovnice, bi bilo smiselno preveriti kakšna je možnost zamenjave energenta (npr: z lesno biomaso) oziroma priklop javnega objekta na plinovodno omrežje, če/ko je to mogoče.

8.2.1.3 Energetski pregled stavb

Energetski pregled je študija, v kateri je zajet celovit pristop k urejanju energetskega stanja stavbe. Celoviti energetski pregled stavbe zajema:

o analizo rabe energije po posameznih energentih, o pregled stanja stavbe in glavnih porabnikov energije, o analizo organiziranosti upravljanja z energijo, o razgovor z uporabniki stavbe (režim uporabe stavbe, toplotno ugodje, predvideni

načrti za investiranje v ukrepe učinkovite rabe energije ter pristojnosti in motiviranost ključnih sodelujočih za odločanje o njihovi izvedbi),

o analizo energetskih tokov v stavbi, o pregled možnih ukrepov učinkovite rabe energije, o oceno sprejemljivosti posameznih ukrepov učinkovite rabe energije, o predlog ukrepov učinkovite rabe energije za pregledano stavbo, o oceno energetske učinkovitosti predlaganih ukrepov, o izdelavo tabele predlaganih ukrepov, razporejenih glede na njihovo energetsko

učinkovitost, o izdelavo končnega poročila, o izdelavo povzetka za poslovno odločanje, o predstavitev energetskega pregleda naročniku in uporabniku.

Obseg energetskega pregleda in s tem tudi njegova cena, je odvisen od kompleksnosti stavbe, rabe energije in stroškov ter pričakovanih energetskih prihrankov. Izdelavi študije energetskega pregleda mora, podobno kot po izdelavi občinske energetske zasnove, slediti še sistematično izvajanje predlaganih ukrepov učinkovite rabe energije. Pri tem pa se pogosto pojavijo težave. Običajno je energetska osveščenost lastnikov in uporabnikov stavb še vedno prenizka, zaradi sorazmerno nizkih cen energije pa se še vedno prednostno investira predvsem na drugih področjih. Zato je tudi med izdelavo energetskega pregleda in izvedbo predlaganih ukrepov bistvenega pomena stalno sodelovanje vseh, ki so udeleženi v proces odločanja, tako lastnikov kot tudi uporabnikov stavbe.

8.2.1.4 Energetsko knjigovodstvo

V sklopu širšega programa spodbujanja ukrepov učinkovite rabe energije je bil po naročilu Ministrstva za gospodarske dejavnosti ter Agencije RS za učinkovito rabo energije izdelan projekt »Šolsko energetsko knjigovodstvo«, katerega izvajalec je Gradbeni inštitut ZRMK iz


stran 76

Ljubljane v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani. V okviru projekta je bil izdelan program za računalniško podporo uvajanja energetskega knjigovodstva v šole - Šolski energetski poročevalec (dosegljiv je na spletni strani http://www.gi-zrmk.si/oddelki/bivokolje/enknj/). Program omogoča preprost vnos podatkov o rabi energije in s tem povezanih stroškov, določanje enostavnih energetskih in ekoloških kazalcev in diagnostiko napak ter zasledovanje učinkov izvedenih ukrepov učinkovite rabe energije (URE) v šoli. Sicer pa za spremljanje rabe energije ne potrebujemo posebnih programskih paketov. Zadostuje že program Excel, kamor se vpisuje tekočo rabo energije in z njo povezne stroške. Ko so podatki zbrani na enem mestu je izračun raznih kazalcev učinkovitosti rabe energije dokaj preprost. Namen energetskega knjigovodstva je oblikovati metode za spremljanje rabe energije v javnih stavbah - šolah. Na podlagi izkušenj pri izvajanju energetskih pregledov v preteklosti je bilo namreč ugotovljeno, da je v šolskih stavbah velik in ekonomsko zanimiv energetsko varčevalni potencial v izvajanju organizacijskih ukrepov in na področju vzdrževalnih del ter manjših investicij in ne le na področju velikih investicij v celovito energetsko prenovo stavbe. Energetsko knjigovodstvo zajema:

o spremljanje rabe energije in drugih energetskih/ekoloških kazalcev, o ugotavljanje odstopanj od pričakovanih trendov rabe energije, o odkrivanje vzrokov za odstopanja, o spremljanje učinkov izvajanja organizacijskih in tehničnih ukrepov učinkovite rabe

energije (URE) v šolah (npr. spremembe bivalnih navad uporabnika, pravilno delovanje regulacijske tehnike).

Uvajanje energetskega knjigovodstva v šole vpliva na večjo osveščenost o ukrepih URE pri vseh udeležencih šolskih aktivnosti: pri učencih, učiteljih, vodstvu šole, energetskih managerjih - hišnikih, kot tudi pri občinah (nosilcih dejavnosti osnovnega šolstva) oziroma v segmentu državne uprave, zadolženem za šolstvo. Poleg tega tuje izkušnje kažejo, da lahko že zgolj na podlagi rednega (samo)nadzora pričakujemo prihranke pri rabi energije, prihranke pri obratovalnih stroških ter zmanjšanje emisij škodljivih snovi v obsegu 5-15% glede na izhodiščno nenadzorovano stanje. Rezultati učinkovite rabe energije v šolah. Neposreden rezultat učinkovite rabe energije (URE) v šoli je finančne narave - zmanjšanje stroškov za energijo. Denarna sredstva, prihranjena na področju rabe energije, se lahko po dogovoru uporabijo v druge namene (npr: posodobitev učnih pripomočkov), za katere sicer ni na voljo dovolj sredstev. Drugi, nič manj pomembni rezultati pa so:

o Izboljšane delovne in bivalne razmere v šoli. Večji nadzor nad rabo energije in njena učinkovita raba se izražata v višji ravni toplotnega ugodja v prostorih, boljšem počutju in ugodnejših delovnih razmerah tako za učitelje kot za učence. Rezultat je višja splošna raven zadovoljstva, boljša možnost koncentracije, večja storilnost in boljši učni rezultati.

o Seznanitev učencev s problematiko rabe energije. Raba energije in s tem povezani stroški, posledice za počutje v prostoru in ekološki vidiki - ta in podobna področja je mogoče nevsiljivo vključiti v učni načrt pri določenih predmetih ter pripraviti projektne naloge v okviru obšolskih dejavnosti (krožki, izdelava plakatov, seminarji,


stran 77

delavnice itd.). Učenci lahko tudi na primeru lastne šole spremljajo rabo energije, ugotovijo pomanjkljivosti glede dobrega gospodarjenja in opazujejo učinek ukrepov na področju URE, ki jih delno tudi sami predlagajo.

o Ekološki učinki. Učinkovita raba energije je pomemben gradnik v prizadevanjih za zmanjšanje rabe neobnovljivih virov energije in ohranitev naravnega okolja. Znižajo se emisije ogljikovega dioksida, ki najbolj vpliva na globalno segrevanje in emisije žveplovega dioksida, ki je glavni povzročitelj kislega dežja (Vir: http://www.gi-zrmk.si/oddelki/bivokolje/enknj/).

8.2.1.5 Energetski manager

Smiselno je, da ima občina človeka, ki je zadolžen za izvajanje dejavnosti tako na področju občinskega energetskega načrtovanja kot tudi na področju učinkovite rabe energije v stavbah, ki so v lasti ali upravljanju občine, občinskega energetskega managerja. Naloge občinskega energetskega managerja potekajo na dveh ravneh:

o Učinkovita raba energije v stavbah, ki so v lasti ali upravljanju občine, kjer je poleg optimizacije rabe energije v obstoječih stavbah naloga energetskega managerja tudi optimalno načrtovanje na področju energije v predvidenih novih stavbah, ker lahko na tem področju dosežemo boljše rezultate z manj investicijskimi stroški ravno v stopnji načrtovanja stavbe.

o Energetski manager je občinski strokovnjak za energetske zadeve, ki sodeluje pri načrtovanju občinske energetske politike, obenem pa je odgovoren za tehnične in administrativne preglede ukrepov učinkovite rabe energije in njihovo skladnost s tehničnimi, ekonomskimi in zakonskimi omejitvami na energetskem področju.

V majhnih občinah delajo energetski managerji bolj ali manj sami, kar pomeni, da morajo sami opraviti tudi veliko praktičnega dela. V večjih občinah pa je osnovna naloga energetskega managerja vodenje, to je usklajevanje nalog in dejavnosti na področju energetskega managementa. Poleg omenjenega usklajevanja dela se mora energetski manager običajno ukvarjati tudi z nekaj značilnimi nalogami energetskega managementa, vključno s spremljanjem razvoja rabe energije, njeno optimizacijo in pripravo poročil o opravljenem delu. V praksi pa sodijo v področje delovanja energetskega managerja tudi druge naloge, na primer analiza stavb, tehnična podpora, priprava finančne sheme itd..

8.2.1.6 Pogodbeno znižanje stroškov za energijo

(Vir: Priročnik za vodenje projektov pogodbenega znižanja stroškov za energijo) Potencial za varčevanje z energijo v javnem sektorju je bil v Sloveniji leta 1995 ocenjen na 34%. Za razliko od slovenske industrije, kjer učinkovitejša raba in ustreznejše ravnanje z energijo zaradi konkurenčnih prednosti, ki jih prinašata, postaja vse bolj ustaljena praksa, pa se energetski problematiki v javnem sektorju še vedno posveča razmeroma malo pozornosti. Način financiranja javnega sektorja, praviloma majhen delež stroškov za energijo v celotnih stroških in kronično pomanjkanje denarnih sredstev, ne spodbujajo sistematičnega pristopa in odločitev za investiranje v ustreznejše energetske sisteme. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo je pogodbeni model, ki predstavlja obsežno skupino pristopov za zagotavljanje energetskih storitev, ki so na področju stavb usmerjeni k varčevanju z energijo in zmanjšanju stroškov zanjo. Ta sistem postaja v zahodni Evropi


stran 78

eden pomembnejših načinov investiranja v nove ali izboljšane energetske sisteme v javnem sektorju pa tudi majhnih in srednjih podjetjih. Predstavlja namreč eno izmed možnih rešitev težav, saj omogoča izvajanje energijsko učinkovitih projektov tudi takrat, kadar omejena lastna sredstva tega ne omogočajo. S pomočjo pogodbenega znižanja stroškov za energijo je tako mogoče kljub pomanjkanju lastnih sredstev investirati v obnovo naprav za ogrevanje, prezračevanje, klimatizacijo, hlajenje ipd. in tako izkoristiti razpoložljiv potencial za varčevanje z energijo. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ni samo način financiranja, je pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo motenj, pa tudi motiviranje porabnikov energije. Njegova osnova je bolj ali manj obsežna pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med lastnikom stavbe, naročnikom in zasebnim podjetjem za energetske storitve, izvajalcem. Poznamo dve osnovni vrsti pogodbenega znižanja stroškov za energijo:

o pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo (Energy Supply Contracting, Energy Delivery Contracting), ki je namenjeno investicijam v nove, nadomestne in dopolnilne naprave za oskrbo z energijo, ter

o pogodbeno zagotavljanje prihranka energije (Energy Performance Contracting), ki združuje investicije v ukrepe učinkovite rabe energije na vseh področjih njene rabe v stavbah.

Izvedba projekta pogodbenega znižanja stroškov za energijo prinaša naročniku številne koristi:

o zmanjšanje porabe in stroškov za energijo, o vgradnjo sodobnejših, zanesljivejših in energijsko učinkovitejših sistemov brez lastnih

vlaganj, o zmanjšanje stroškov vzdrževanja, o povečanje vrednosti stavb zaradi vgradnje sodobnih energetskih sistemov, o izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev v stavbah, o okolju in podnebju prijaznejše ravnanje z energijo ipd..

Investirana sredstva povrne izvajalcu naročnik storitve s periodičnim plačilom pogodbene cene. Omenjena plačila so lahko plačilo izvajalcu za dobavljeno koristno energijo ali pa njegov delež v privarčevanih stroških za energijo. Obseg storitev izvajalca se deli na osnovne in dodatne storitve. V vsakem primeru izvajalec prevzame naloge načrtovanja, financiranja in izvajanja energetske storitve, v njihovo izvedbo pa vključi svoje strokovnjake, po potrebi pa tudi podizvajalce. Med storitve izvajalca spadajo praviloma tudi obratovanje oziroma upravljanje vgrajenih naprav, vključno z njihovim oskrbovanjem in vzdrževanjem, pa tudi odpravljanje napak. Na podlagi posebnih pogodbenih dogovorov se lahko v okviru pogodbenega znižanja stroškov za energijo izvaja tudi dodatne storitve, ki so namenjene izkoriščanju tistih potencialov za varčevanje z energijo, katerih doseganje je odvisno od ravnanja uporabnikov. Pri tem gre predvsem za izvajanje ustreznih ukrepov za motivacijo porabnikov energije.


stran 79

Izvajalec lahko energetske storitve financira iz lastnih sredstev, kar je manj pogosto in pride v upoštev za manjše projekte, ali pa potrebna sredstva zagotovi iz drugih virov, na primer z najemom posojila finančne institucije, običajno banke. Takšno financiranje, ki je prikazano tudi na naslednji sliki, ima v primerjavi z naročnikovim najemom posojila številne prednosti:

o čeprav je lahko najem posojila za izvajalca dražji, kot bi bil za naročnika, pa lahko izvajalec običajno dobi dolgoročnejše posojilo,

o pogosto je finančna institucija, na katero se obrne izvajalec, že seznanjena z modelom pogodbenega znižanja stroškov za energijo, kar bistveno pospeši postopek pridobivanja posojila,

o naročniki iz javnega sektorja so pogosto omejeni pri višini posojila, ki ga lahko najamejo, zato pogodbeno znižanje stroškov za energijo pomeni edino možnost za kratkoročno in srednjeročno financiranje projektov dobave in učinkovite rabe energije.

Slika 18: Naložbo financira izvajalec pogodbenega znižanja stroškov za energijo

Vir: Priročnik za vodenje projektov pogodbenega znižanja stroškov za energijo.

Izvajalcu je izvedba ekonomsko upravičenih ukrepov učinkovite rabe energije v podjetniškem interesu, saj si mora v okviru celotnih stroškov prizadevati, da so stroški obratovanja na čim nižji ravni. Obenem je pogodbeno znižanje stroškov za energijo tudi instrument, ki poleg finančne razbremenitve naročnika omogoča tudi uresničitev različnih okoljskih ciljev, še posebej zmanjšanja rabe energetskih virov in emisij CO2, kot najpomembnejšega izmed toplogrednih plinov. Kot že rečeno, obstajata dve osnovni vrsti pogodbenega znižanja stroškov za energijo, katerih primerjava je prikazana v naslednji tabeli:


stran 80

Tabela 19: Primerjava osnovnih vrst pogodbenega znižanja stroškov za energijo

Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije

Področje uporabe Naložbe v nove, nadomestne in/ali dodatne naprave za oskrbo z energijo.

Naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije na celotnem področju oskrbe z energijo in njene rabe.

Obseg storitev Načrtovanje, financiranje, vgradnja in obratovanje naprav za dobavo energije.

Načrtovanje, financiranje, izvedba in nadzor ukrepov učinkovite rabe energije.

Način povračila naložbe

Plačilo za dobavo energije (toplota, električna energija, hlad).

Plačilo izvajalcu v obliki deleža pri doseženem zmanjšanju stroškov za energijo in obratovalnih stroškov.

Prednosti Tržne prednosti izvajalca pomenijo za naročnika ugodnejše dobavne pogoje energije, zaradi vgradnje nove opreme pa se poveča tudi energijska učinkovitost.

Strokovno znanje izvajalca omogoča doseganje velikega in zagotovljenega zmanjšanja stroškov za energijo v času trajanja projekta, ob ugodni spodbudi pa pogosto tudi doseganje dodatnega prihranka.

Pogodbena načela - Predmet pogodbe je oskrba s toploto, električno energijo in/ali hladom,

- porazdelitev tveganj,

- doba trajanja pogodbe,

- določitev potreb po oskrbi z energijo,

- določitev meja pristojnosti pogodbenikov.

- Predmet pogodbe je zagotovljeno zmanjšanje stroškov za energijo in obratovalnih stroškov,

- porazdelitev tveganj,

- doba trajanja pogodbe,

- delitev doseženih prihrankov,

- določitev osnove stroškov za energijo.

Vir: Priročnik za vodenje projektov pogodbenega znižanja stroškov za energijo.

8.2.2 JAVNA RAZSVETLJAVA

Občina Komenda je v letu 2005 porabila za javno razsvetljavo 161 MWh električne energije (Vir: Elektro Ljubljana d.d.), stroškovno gledano pa 5,3 mio SIT za električno energijo in 8,6 mio SIT za tekoča obnovitvena in vzdrževalna dela na javni razsvetljavi (Vir: računovodske evidence, Občina Komenda). V zadnjih treh letih so se stroški za javno razsvetljavo povečali na račun višjih stroškov za popravila in vzdrževanje javne razsvetljave, medtem ko stroški, ki izhajajo iz porabe električne energije rastejo dokaj konstantno.


stran 81

Graf 17: Stroški za javno razsvetljavo v občini Komenda

4.591

9.2868.642

4.695

14.306

9.182

5.124

13.942

5.300

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

Letni stroškielektrične energije

Letni stroški popravilin vzdrževanja

SKUPAJ

v 00

0 SI

T

2003 2004 2005

Vir: računovodska evidenca, Občina Komenda

Število svetil v občinski javni razsvetljavi se postopno povečuje. V letu 2005 je bilo v javni razsvetljavi uporabljenih 480 svetil. Največje število svetil javne razsvetljave se nahaja v naseljih Komenda, Moste, Križ in PC Komenda. Struktura svetil je bila v letu 2005 naslednja:

Graf 18: Struktura svetil javne razsvetljave v občini Komenda, 2005

1%

90%

9%

Halogenska svetila Mercurijeva svetila Sodijeva svetila

Vir: Upravljavec javne razsvetljave v občini Komenda

90% svetil (t.j. 432 svetil) predstavljajo visokotlačna živosrebrna svetila oz. mercurijeva svetila, katerih izkoristek je manjši od visokotlačnih natrijevih (sodijevih) svetil, ki predstavljajo 9% (t.j. 43 svetil) vseh svetil javne razsvetljave v občini Komenda. Poleg tega živosrebrna svetila močno privlačijo žuželke, kar še dodatno zmanjšuje izkoristek teh svetil. Natrijeve svetilke v povprečju porabijo okoli 37% manj električne energije od živosrebrnih svetil, kar na letni ravni pri 100 svetilih pomeni okoli 550.000 SIT prihranka, pri 432 svetilih (kolikor jih je trenutno v občini Komenda) pa okoli 2,4 mio SIT prihranka na letni ravni. Poleg samega prihranka pa natrijeva svetila pomenijo boljšo osvetljenost in življenjska doba teh svetil je daljša. Povprečna starost svetil v javni razsvetljavi v občini Komenda je 3 leta (do 5 let je starih 95% svetil) (Vir: ocena upravljavca javne razsvetljave, Občina Komenda).


stran 82

Občina obnavlja in posodablja javno razsvetljavo hkrati z obnovo ostale komunalne infrastrukture. Pri tem svetujemo postopno zamenjavo živosrebrnih svetil za natrijeva. Sledi kratek opis karakteristik dveh tipov svetil, ki so najbolj zastopana v javni razsvetljavi v občini Komenda. Visokotlačna natrijeva svetila oddajajo rumenkasto svetlobo, njihov izkoristek je zelo visok, prav tako tudi življenjska doba (Vir: Dr. Peter Legiša: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije). Ta vrsta svetil predstavlja 9% svetil javne razsvetljave v občini Komenda. Visokotlačna živosrebrna svetila so zelo pogosta svetila v močnejših svetilkah starejšega datuma in na slovenskem podeželju, prav tako tudi v občini Komenda, kjer ta svetila predstavljajo kar 90% svetil javne razsvetljave občine. Njihova svetloba ima modrikasto-zelen odtenek. Precejšen del energije oddajo v ultravijoličnem delu spektra, zaradi česar posebno privlačijo žuželke – bolj kot fluorescentne in mnogo bolj kot natrijeve sijalke. Imajo nižji izkoristek kot prej omenjeni tip svetil. Izkoristek z leti občutno pada in večkrat je mogoče videti živosrebrne sijalke, ki samo še brlijo. Ponekod so živosrebrne sijalke že prepovedali. Svetilke s takimi sijalkami se pogosto napolnijo z mrtvimi žuželkami, kar dodatno zmanjšuje izkoristek (Vir: Dr. Peter Legiša: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije). Izkoristek sijalk merimo z lumni oddane svetlobe na vat dovedene energije. Številke za primerjani dve vrsti svetil so približno take (Vir: Dr. Peter Legiša: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije):

o visokotlačna živosrebrna svetila (mercurijeva svetila): 24 – 60 o visokotlačna natrijeva svetila (sodijeva svetila): 51 – 130

Iz navedenega je vidno, da zamenjava živosrebrnih sijalk z natrijevimi prinaša zelo velike prihranke, tudi 50 odstotkov in več. Tudi v občini Komenda bi lahko na ta način prihranili pri električni energiji, saj pri javni razsvetljavi prevladujejo prav živosrebrna svetila. Izdelujejo natrijeve sijalke, ki so namenjene neposredni zamenjavi živosrebrnih v obstoječih svetilkah. Bolje je seveda, če obenem nadomestimo svetilko z moderno, popolnoma zasenčeno, saj imajo zanje prilagojene natrijeve sijalke še višje izkoristke od tistih, ki so namenjene zamenjavi živosrebrnih sijalk. Primerjava stroškov za živosrebrno in za visokotlačno natrijevo svetilko: V nadaljevanju primerjamo 175W živosrebrno in 100W visokotlačno natrijevo svetilko. Obe imata približno enak skupni izsev 8.000 lumnov. Predpostavljamo 4.100 obratovalnih ur letno in ceno 17 SIT/kWh.


stran 83

Tabela 20: Primerjava obratovalnih stroškov živosrebrne in visokotlačne natrijeve svetilke

Vrsta svetilke Nazivna moč (W) Skupna moč (W) Letna poraba (kWh)

Letni stroški za 1 luč (SIT)

Letni stroški za 100 luči (SIT)

Živosrebrna 175 208 853 14.501 1,450.100

Visokotlačna natrijeva

100 130 533 9.061 906.100

Vir: Dr. Tomaž Zwitter: Tehnični vidiki zunanjega osvetljevanja.

V zadnjem času je prišlo na področju razsvetljave do velikega napredka. Izdelujejo se sijalke z večjim svetlobnim tokom, z večjim svetlobnim izkoristkom, sijalke z daljšo življensko dobo, svetilke z kvalitetnejšimi (računalniško obdelanimi) reflektorji za dosego kvalitetnejših svetlobno-tehničnih lastnosti, svetilke z optimalnimi sistemi tesnjenja in z enostavnejšimi načini montaže. Za pristop k projektu modernizacije javne razsvetljave potrebujemo poleg ugotovljene potrebe po prenovi še osnovne podatke o obstoječi razsvetljavi (tipi svetilk, mesto montaže, vrsta sijalk, število svetilk, višina montaže svetilk, širina ceste, vrsta kandelabrov ipd.). Takšni podatki so osnova za izdelavo svetlobno-tehničnega izračuna z novimi, sodobnimi svetilkami. S takšnim izračunom, kjer se upoštevajo evropski standardi in slovenska priporočila za cestno razsvetjavo, dobimo potrebno število in vrsto svetilk. Nove svetilke se ponavadi montirajo na obstoječe kandelabre, ki se prenovijo, dotrajane kandelabre pa je potrebno zamenjati. Pred samim pristopom k prenovi je na osnovi podatkov o obstoječi razsvetljavi potrebno narediti ekonomski izračun možnega prihranka električne energije (Vir: http://www.tt-mb.si/Svetilke.htm). Dodatni prihranek električne energije se doseže z uporabo centralne regulacije javne razsvetljave, kjer ob določeni uri zmanjšamo svetlobni tok sijalk in s tem potrošnjo. Za izbiro ustreznega tipa regulatorja je potrebno poznati vrsto in število obstoječih svetilk. Prihranek električne energjije pri uporabi regulatorja je do 30% (Vir: http://www.tt-mb.si/Svetilke.htm).

Graf 19: Časovni diagram delovanja javne razsvetljave

(Vir: http://www.tt-mb.si/Svetilke.htm).

Zapravljanje energije je posebno vidno pri dekorativni razsvetljavi. Večinoma so uporabljeni premočni širokokotni žarometi brez senčil in precejšen del svetlobe gre mimo cilja (Vir: Dr.


stran 84

Peter Legiša: Svetlobno onesnaženje = zapravljanje energije). Občinam predstavlja velik problem tudi novoletna razsvetljava. Tovrstno razsvetljavo, ki sveti praktično 24 ur na dan, cel mesec, bi morali izbrati s prav posebno preudarnostjo. Več pozornosti bi bilo potrebno posvetiti potratnosti posameznih izbranih svetil ter izbrati energijsko manj potratna svetila.

8.3 STORITVENI IN PODJETNIŠKI SEKTOR

V občini Komenda ni večjih industrijskih porabnikov energije (stanje leto 2005), zato veljajo splošni ukrepi učinkovite rabe energije v stavbah, kot veljajo za gospodinjstva in javne stavbe. Med pomembnejše ukrepe, ki običajno v industrijskih ali obrtnih obratih prinašajo energetske prihranke, lahko štejemo naslednje:

o Energetsko učinkovito ogrevanje (moderni kondenzacijski kotli, regulacija itd.): Izraba odpadne toplote za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne

vode. Nadzor nad temperaturami v prostoru. Izdelava pravilnikov o temperaturah v prostoru. Dnevno spremljanje porabe goriva za ogrevanje v odvisnosti od

zunanje temperature. Analiza stroškov obratovanja lokalnih električnih grelnikov.

o Energetsko učinkovita razsvetljava: Izklapljanje, ko razsvetljava ni potrebna. Lokalna razsvetljava. Dnevna svetloba. Energetsko učinkovite žarnice.

o Učinkovita raba in odprava puščanja vode. Tedensko spremljanje porabe vode po posameznih vejah.

o Optimizacija tehnoloških procesov. Eden izmed prvih ukrepov, ki bi ga lahko postorili na starejših objektih, kjer poteka obrtna dejavnost, je zamenjava oken in vrat ter izolacija zunanjih sten stavb.

8.4 KOTLOVNICE

Po podatkih upravitelja Stupo d.o.o. in na osnovi ogledov lahko ugotovimo, da sta kritični dve kotlovnici: na naslovu Zajčeva 23 in Glavarjeva 104, saj sta kotla že precej stara in ne zmoreta več pokrivati toplotnih potreb stavb. Za ti dve kotlovnici je potrebno najti rešitev: npr. priklop na plinovodno omrežje (če/ko bo speljan plinovod) ali zamenjava obstoječih dotrajanih kurilnih naprav. Pri tem je smiselno poskrbeti tudi za obnovo objektov (zamenjava oken, fasada, izolacija itd.).


stran 85

8.5 MOŽNI PRIHRANKI PRI RABI ENERGIJE

8.5.1 VARČEVANJE Z ENERGIJO V STAVBAH

Ocene analiz opravljenih energetskih pregledov, sofinanciranih s strani Agencije za učinkovito rabo in obnovljive vire energije (AURE) kažejo, da znaša v Sloveniji ekonomsko upravičen potencial varčevanja z energijo v stavbah okoli 30%. Tako je mogoče na primer z ukrepi na ogrevalnem sistemu zmanjšati rabo energije do 20%, z dodatno toplotno izolacijo zunanjih sten 20%, z izolacijo stropa stavbe pri podstrešju do 12% in z zamenjavo oken do 20%. Zgolj z uvedbo neinvesticijskih ukrepov, povezanih z energetskim gospodarjenjem v stavbah (uvedba energetskega knjigovodstva, izobraževanje in osveščanje uporabnikov), pa je možno zmanjšati energetsko rabo tudi do 10% (Vir: Bilteni AURE; http://www.aure.si/index.php?MenuType=C&cross=3_3&lang=SLO&navigacija=on). V poglavju o rabi energije v občini Komenda smo ocenili, da znašajo letni stroški rabe energije za ogrevanje stanovanj, ki se ogrevajo preko skupne kurilne naprave za eno stavbo, etažno in lokalno, v občini Komenda okoli 251 milijonov SIT. Če torej z zelo preprostimi instrumenti za učinkovito rabo energije zmanjšamo rabo energije za samo 20%, znaša to v primeru stanovanj v občini Komenda skupaj 50 milijonov SIT letnega prihranka, ali v povprečju 34.571 SIT letnega prihranka na stanovanje. V nadaljevanju navajamo nekaj investicijskih ukrepov, ki pomenijo povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah. Investicije imajo seveda različne vračilne dobe. Posegi na ogrevalnem sistemu so ponavadi cenejši in se povrnejo v krajšem času, posegi na nivoju stavbe pa so dražji in zahtevajo tudi daljšo vračilno dobo. Za zanimive naložbe v energetsko obnovo stavb veljajo tiste z dobo vračanja, krajšo od 10 let. Na splošno velja, da z izvedbo teh ukrepov dosežemo do 30% skupnih energijskih prihrankov v stavbi. Navedeni prihranki so seveda informativni.

o Tesnjenje oken. V slabo izoliranih stavbah predstavljajo toplotne izgube zaradi prezračevanja okoli 1/3 vseh toplotnih izgub. S tesnjenjem oken lahko v stavbah prihranimo od 10% do 15% energije za ogrevanje. Vračilna doba namestitve tesnil je od enega do dveh let.

o Toplotna izolacija podstrešja. S toplotno izolacijo podstrešja je mogoče prihraniti od 7% do 12% energije za ogrevanje. Višina investicije je odvisna tudi od vrste in kvalitete izolacijskega materiala.

o Pregled instalacij ogrevanja objektov. Celotno instalacijo ogrevanja je potrebno preveriti in evidentirati dejansko stanje. Potrebno je pregledati posamezna ogrevala, ki so se menjavala in ugotoviti, če so se spremenile hidravlične razmere razvoda toplote (npr., če je bil dodan prizidek, katerega centralno ogrevanje je bilo izvedeno z razširitvijo ogrevalnega sistema).

o Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in vgradnja termostatskih ventilov. Naloga hidravličnega uravnoteženja ogrevalnega sistema je, da vsako ogrevalo dobi ustrezen pretok. Ustrezen pretok zagotavljajo dušilni ventili za posamezne ogrevalne veje, dvižne vode in ogrevala. Problemi nastajajo, ko so nekateri prostori v stavbi premalo ogreti, drugi pa preveč. V pretoplih prostorih se odpirajo okna in v premrzlih prihaja do potrebe dodatnega ogrevanja z npr. kaloriferji. Z vgradnjo avtomatskih regulacijskih ventilov za hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema je mogoče znižati porabo energije za okoli 5% do 10%. Vračilna doba hidravličnega


stran 86

uravnoteženja centralnega ogrevalnega sistema je v povprečju tri do štiri leta. Termostatski ventili omogočajo nastavitev temperature v posameznem prostoru v skladu z željami uporabnika. Termostatski ventili dobro delujejo v sistemih, ki imajo izvedeno centralno regulacijo temperature in so ustrezno hidravlično uravnoteženi. Ukrep mora biti strokovno izveden. Potrebna je študija izvedljivosti, kjer so na strokovni podlagi določene karakteristike predvidenih ukrepov.

o Ureditev centralne regulacije sistemov. S centralnim sistemom regulacije ogrevalnega medija v odvisnosti od zunanje temperature dosežemo izenačene temperaturne pogoje za vsa ogrevala v stavbi. Na ta način se zmanjšajo toplotne izgube razvodenga omrežja, zagotovljeno je učinkovito delovanje lokalne regulacije na ogrevalih, obenem pa je mogoče skrajšati čas obratovanja ogrevalnih sistemov glede na namembnost stavbe in bivalne navade uporabnikov (npr: nočna prekinitev ogrevanja). Skupni prihranki energije znašajo 20% in več glede na predhodno stanje. Vračilna doba je okoli enega leta pri velikih sistemih.

o Zamenjava kurilni naprav. Iz energetskega vidika je smiselno zamenjati kotle, ki so starejši od 15 let. Starejši kotli imajo zaradi svoje dotrajanosti in tehnološke zastarelosti bistveno višje škodljive emisije v dimnih plinih ter nižje izkoristke. Pri zamenjavi kotla je treba še enkrat natančno določiti potrebno toplotno moč kotla, saj so v Sloveniji kotli večinoma predimenzionirani. Cene kotlov so odvisne od tipa kotla, velikosti in dobavitelja.

o Toplotna izolacija zunanjih sten. Zaradi velikosti investicije je smiselno toplotno izolirati zidove stavbe v primeru, ko je potrebno obnoviti fasado. Stroški dodatne izolacije predstavljajo le okoli 10% vseh stroškov sanacije. V tem primeru se nam investicija povrne že v treh do štirih letih. Priporočena debelina izolacije je 10 centimetrov in več.

o Zamenjava oken. Zamenjava oken je nekoliko dražji ukrep. Z vidika energetske učinkovitosti morajo imeti okna nizkoemisijsko zasteklitev z argonskim polnjenjem (dvojne »termopan« zasteklitve). Prihranek energije pri ogrevanju znaša tudi do 20%. V primeru, da bi se za zamenjavo oken odločili zgolj zaradi energetskih prihrankov, bi se investicija povrnila v več kot 20 letih. Ko je dotrajana okna v vsakem primeru potrebno zamenjati, pa se investicija povrne prej kot v štirih letih.

o Zmanjšanje stroškov za električno energijo. Prvi ukrep za znižanje stroškov, je izbira med enotarifnim in dvotarifnim sistemom merjenja in obračunavanja električne energije za gospodinjski odjem. V primeru, da znaša delež odjema električne energije v času visoke tarife več kot 60% skupne rabe, je smiselno preiti na enotarifni sistem. S tem preprostim ukrepom je mogoče doseči pomembno znižanje stroškov za porabo električne energije ob siceršnji nespremenjeni rabi. V primeru dvotarifnega sistema je smiselno uporabljati električne naprave in aparate v času nižje tarife. Poleg osveščanja porabnikov je smiselno vgraditi časovno preklopno avtomatiko, ki vklaplja električne bojlerje za pripravo sanitarne vode samo v času nižje tarife. Sodobni električni aparati porabijo bistveno manj električne energije ob enakem učinku (npr: hladilniki, varčne žarnice, itd).


stran 87

8.5.2 OBRAČUN DOBAVLJENE TOPLOTE PO DEJANSKI RABI

Eden od možnih načinov učinkovitejše rabe energije v stanovanjih v večstanovanjskih hišah, ki se ogrevajo preko centralnih kotlovnic, je tudi vgradnja sistemov za delitev in obračun stroškov ogrevanja po dejanski rabi stanovanj oziroma poslovnih prostorov. Obračun stroškov za toploto glede na dejansko porabo omogoča od 15 do 30% zmanjšanje porabe toplote v večstanovanjskih stavbah (Vir: Učinkovito z energijo, januar 2006). Maja 2005 je bil objavljen nov Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci (Ur. l. RS, št. 52/2005), ki določa ukrepe za učinkovitejšo rabo energije na način, da se individualni stroški za ogrevanje in toplo vodo v večstanovanjskih stavbah zaračunavajo na podlagi dejanske porabe. Glavne aktivnosti pri uvedbi obračuna so naslednje (Vir: Učinkovito z energijo, januar 2006):

o Etažni lastniki v večstanovanjski stavbi, v kateri se meri celotni stavbi dobavljena toplota, se odločijo, da bodo namesto pavšalnega obračuna toplote (glede na m2 ogrevane površine) uporabljali obračun glede na dejansko porabo.

o O tem sprejmejo sporazum, v katerem določijo vrsto opreme za indikacijo porabe toplote ter opredelijo postopek izvajanja obračuna.

o Določijo tudi razmerja, ki so pomembna za delitev in obračun posameznih postavk v računu za dobavljeno toploto (odvisni/neodvisni stroški, stroški za ogrevanje/toplo vodo, deleži stroškov, določeni z odčitki z delilnikov/z deleži po ogrevani površini in drugo), določijo izenačitev vpliva lege odjemnih enot glede na njihove potrebe po toploti ter postopke in vsebino končnega poročila za določeno obračunsko obdobje.

o Po pridobitvi ustreznih ponudb izberejo dobavitelja opreme in izvajalca obračuna. o Po vgradnji delilnikov pričnejo obračunavati porabo toplote glede na dejansko porabo

le-te. Če želimo spodbuditi odjemalce toplote k ekonomičnemu ravnanju z energijo, moramo vzpostaviti obračun stroškov za toploto po dejanski rabi le-te in ne glede na ogrevano površino, kakor je to običajno. Poraba toplote v stavbah je namreč odvisna od številnih dejavnikov, kot so zunanji klimatski pogoji, gradbeno fizikalne lastnosti stavb, vrste ogrevalnega sistema ter nenazadnje od bivalnih navad in odnosa uporabnikov do samega objekta ter njegovih naprav. Predvsem je smiselno, da se poskrbi za vgradnjo delilnikov toplote pri novogradnjah in pri prenovah ogrevalnih sistemov stavb. Zanimiva je primerjava rabe energije v objektih z vgrajenimi delilniki in v objektih, ki delilnikov nimajo vgrajenih. V spodnjem grafu so prikazani indeksi, ki označujejo rabo energije v enajstih večstanovanjskih stavbah, ki so si podobne po starosti, izolaciji, ogrevalnem sistemu itd. in se nahajajo v istem kraju. Baza je povprečna raba energije v celotni skupini. V grafu so vidni prihranki pri rabi energije v objektih, ki imajo vgrajene delilnike.


stran 88

Graf 20: Primerjava indeksa rabe toplotne energije v objektih z vgrajenimi delilniki stroškov in v objektih brez delilnikov

0

20

40

60

80

100

120

140

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Objekt

Inde

ks ra

be e

nerg

ije

Objekt z vgrajenimi delilniki Objekt brez delilnikov

Vir: interni podatki podjetja Eco Consulting d.o.o.

Ministrstvo za okolje in prostor v letu 2006 dodeljuje tudi finančne spodbude za investicije v sisteme delitve in obračuna stroškov za toploto glede na dejansko rabo v okviru Javnega razpisa za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb JR-ST 2006.

8.5.3 VARČEVANJE Z ENERGIJO PRI UPORABI TOPLOTNIH ČRPALK

Toplotne črpalke izkoriščajo za svoje delovanje toploto okolice, toploto zraka, podtalne in površinske vode, toploto, akumulirano v zemlji in kamnitih masivih, pa tudi odpadno toploto tehnoloških procesov, ki jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode. Delovanje toplotne črpalke temelji na načelu odvzemanja toplote okolici na nižji temperaturni ravni in njenem oddajanju v sistem ogrevanja na višji temperaturni ravni. Gre za krožni proces, v katerem delovni medij toplotne črpalke v uparjalniku odvzame toploto okolici in se pri tem upari. Zaradi dela, dovedenega s kompresorjem, se mediju nato povečata temperatura in tlak, v kondenzatorju pa se medij ponovno utekočini in pri tem odda toploto v sistem ogrevanja. Pred ponovnim vstopom v uparjalnik potuje medij še skozi dušilni ventil, kjer ekspandira na začetni tlak. Za delovanje takšne toplotne črpalke, imenujejo jo tudi kompresorska, moramo kompresorju dovajati pogonsko energijo. Razmerje med pridobljeno toploto in vloženim delom imenujemo grelno število. Sodobne toplotne črpalke običajno dosegajo grelna števila do 3,5, kar pomeni, da lahko na 1 del vložene energije pridobimo 3,5 dela nizkotemperaturne toplote (Vir: Učinkovito z energijo, september 2004).


stran 89

Slika 19: Delovanje toplotne črpalke

Vir: http://www.gov.si/aure/eknjiznica/biltenSep04.pdf.

Talno ogrevanje je nizkotemperaturni ogrevalni sistem, kar pomeni da prenos toplote poteka preko velikih površin tal z relativno nizko temperaturo. Temperatura tal 23-24°C omogoča prijetno temperaturo 18-20°C v višini glave. Nasprotje takšnega ogrevanja je visokotemperaturni sistem ogrevanja, kjer ogrevamo z malimi površinami (npr. radiatorji) z relativno visokimi temperaturami. Talno ogrevanje omogoča, da imamo v prostorih nekaj stopinj nižjo temperaturo kot pri klasičnem ogrevalnem sistemu. Zaradi dvigovanja toplote od nog proti stropu dobimo prijetno, enakomerno porazdelitev temperature po višini, zato ne občutimo sobne temperature kot nizke. Vzrok za to so naše noge, ki so v tem primeru na toplem, sicer pa so občutljive na hlad, saj so najbolj oddaljene od krogotokov telesa. S toplimi nogami "zavedemo" telo, ki občuti v tem primeru nižjo sobno temperaturo kot ugodno. Ekonomski vidik vgradnje talnega ogrevanja je dolgoročno pozitivnejši v primerjavi z radiatorskim. V splošnem velja, da je sistem talnega ogrevanja ob vgradnji 30-35% dražji od sistema radiatorskega ogrevanja. V času uporabe pa se odrazijo pozitivne lastnosti talnega ogrevanja pri prihranku energije. Vsaka stopinja nižje temperature pomeni namreč 6% manj energije za ogrevanje. če pri tem upoštevamo še pogojevano dobro izolacijo objektov, znaša celoten energetski prihranek tudi do 30% (Vir: http://www.ths.si/zanimivosti/talno.htm). Talno ogrevanje ima ob strokovnem oziroma pravilnem načrtovanju naslednje prednosti pred klasičnim radiatorskim ogrevanjem (Vir: Grobovšek: Radiatorsko ali talno ogrevanje):

o temperaturni profil je blizu idealnega, o blaga klima, o kroženje prahu v prostoru je manjše zaradi manj intenzivnega kroženja zraka, o toplotna vztrajnost je velika, o primerno je za ogrevanje prostorov, ki so stalno v uporabi, o temperatura ogrevalnega medija je nižja, nižje so toplotne izgube ogrevalnega

sistema, o temperatura zraka v prostoru je lahko nižja, ker se zaradi sevanja obodnih površin

povečuje občutena temperatura,


stran 90

o uporabna stanovanjska površina je večja, ker v prostoru ni ogreval. Kljub prednostim talnega ogrevanja pa ima sistem tudi določene slabosti. Ena od njih je velika togost oziroma vztrajnost, zaradi katere se sistem težje odziva na hitre spremembe pri spreminjanju toplotnih obremenitev v prostoru. Regulacija ogrevanja je zato težavnejša, vendar to slabost nekoliko ublaži samoregulacija sistema - pri povišani temperaturi v prostoru se zmanjša temperaturna razlika in s tem toplotna oddaja (Vir: Grobovšek: Radiatorsko ali talno ogrevanje). Toplotne črpalke za svoje delovanje lahko izkoriščajo različne medije in jih glede na to razvrščamo v tri skupine:

o Toplotna črpalka zemlja/voda: takšna toplotna črpalka črpa toploto iz zemlje, in sicer s pomočjo zemeljskih kolektorjev ali zemeljskih sond. Ogrevanje sistema lahko poteka preko celotnega leta.

o Toplotna črpalka voda/voda: takšna toplotna črpalka pridobiva toploto iz več ali manj konstantne temperature podtalnice in s tem dosega konstantne izkoristke, tudi pri hladnejših dnevih.

o Toplotna črpalka zrak/voda pa izkorišča od sonca segreto toploto zraka. V hladnejših dnevih se lahko priklopi še druga ogrevalna naprava.

Po nekaterih virih naj bi toplotne črpalke v primerjavi s plinskimi in oljnimi kondenzacijskimi kotli porabile kar od 34 do 49% manj primarne energije, s čimer naj bi bilo doseženo od 31 do 60-odstotno zmanjšanje emisij CO2 (Vir: Učinkovito z energijo, september 2004), vendar pa je pri delovanju toplotne črpalke nekoliko sporno dejstvo, da le-ta za svoje delovanje porabi precej električne energije, ki se naj nebi uporabljala za ogrevanje. Za vgraditev toplotne črpalke lahko tako pravne osebe in samostojni podjetniki kot tudi gospodinjstva pridobijo del nepovratnih sredstev v okviru razpisov Ministrstva za okolje in prostor (Vir: Učinkovito z energijo, september 2004). Naložba v toplotne črpalke je ekonomsko posebej zanimiva pri večjih objektih, kot so trgovine, športni objekti, hoteli, ker so veliki potrošniki energije (Vir: http://www.termoteh.si/PT17.htm). Najpomembnejši napotki za uporabo toplotne črpalke Zahteve za zgradbo:

o optimalna toplotna zaščita zunanjih površin, o toplotnoizolacijska zasteklitev ter dobro tesnjenje oken, o ugodna lega zgradbe in pravilna razporeditev prostorov.

Zahteve za ogrevalni sistem: o natančna določitev toplotnih potreb zgradbe (izračun), o določitev potreb po topli sanitani vodi (izračun), o uporaba nizkotemperaturnih sistemov (talno, konvektorsko, toplozračno), o izdelana tehnična dokumentacija (projekti), o kakovostna izvedba brez odstopanj od tehnične dokumentacije.


stran 91

Zahteve za vir toplote: o pravilna ocena razpoložljivosti vira (količinsko in časovno), o razpolaganje z ustrezno velikim zemljiščem ali drugim virom toplote, o predhodna pridobitev ustreznih soglasij in dovoljenj za uporabo.

8.5.3.1 Primerjava stroškov ogrevanja s toplotno črpalko in ogrevalnim sistemom na kurilno olje

Celotne stroške ogrevalnega sistema razdelimo v tri skupine in sicer na investicijske stroške, stroške za energijo in vzdrževalne stroške. Pri primerjavi stroškov ogrevanja s toplotno črpalko in ogrevalnim sistemom na ELKO so upoštevane naslednje predpostavke:

o Objekt je toplotno dobro izoliran. Specifične toplotne izgube ne smejo biti večje od 50 W/m2, kar pomeni približno 15.000 kWh rabe koristne energije na leto za enodružinsko hišo s površino za ogrevanje 150m2.

o Za oba sistema je vgrajeno talno ali stensko ogrevanje z nizkotemperaturnim režimom 50/40oC.

o Ni upoštevan dodaten vire toplote za ogrevanje pri toplotni črpalki za morebitno pokrivanje konične potrebe po koristni toploti.

o Za ogrevanje na EKLO je upoštevan sodoben nizkotemperaturni kotel. o Za toplotno črpalko je upoštevana subvencija države v vrednosti 500.000 SIT. o Poleg tega, pri obeh investicijah, niso upoštevani:

- stroški nizkotemperaturnega ogrevalnega sistema (talno ali stensko ogrevanje), - stroški regulacije, - stroški instalacij v kurilnici (vsi elementi v kurilnici in delo) in - stroški sistema za pripravo sanitarne tople vode (hranilnik sanitarne tople vode).

Pri sistem ogrevanja s toplotno črpalko lahko v poletnem času izkoristimo tudi hlajenje, kar je prednost pri primerjavi z ostalimi sistemi.

1. Primerjava investicijskih stroškov obeh sistemov. o Ogrevanje na ELKO.

Znani podatki:

− NT ali kondenzacijski kotel toplotne moči 12 kW regulacijo in gorilnikom, rezervoar za gorivo z lovilnim bazenom za olje, cevna povezava, električni priklop, nastavitev zgorevanja: 600.000 SIT,

− minimalna potrebna površina za kurilnico in hrambo kurilnega olja 2 x 6 m2 = 12 m2: 1.800.000 SIT,

− dimnik: 200.000 SIT. Skupna investicIja za kurilnico znaša 2.600.000 SIT.

o Ogrevanje s toplotno črpalko.


stran 92

Znani podatki:

− letne potrebe po toploti: 15.000 kWh,

− toplotna črpalka zemlja/voda ogrevne moči 7,5 - 10 kW, zemeljski kolektor, regulacija, električni priklop, hranilnik toplote: 2.000.000 SIT,

− minimalni prostor za postavitev toplotne črpalke in hranilnika toplote 2 x 3 m2 = 6 m2: 900.000 SIT,

− subvencija - nepovratna sredstva s strani države: 500.000 SIT. Skupna investicija: 2.900.000 SIT – 500.000 SIT = 2.400.000 SIT.

2. Primerjava stroškov za energijo. o Ogrevanje na ELKO.

Znani podatki:


− povprečni letni izkoristek kurilne naprave:ηletkur = 0,85 %. Poraba ELKO: B = 15.000/10 x 0,85 = 1.765 litrov Stroški za ELKO: 1.765 litrov x 155 SIT/l = 273.575 SIT

o Ogrevanje s toplotno črpalko. Znani podatki:


− letno grelno število: 4. Poraba električne energije za toplotno črpalko: 15.000/4 = 3.750 kWh/leto Stroški električne energije za toplotno črpalko: 3.750 kWh x 20 SIT/Wh = 75.000 SIT Letni prihranek v primerjavi z ELKO: 273.575 - 75.000 SIT = 198.575 SIT

3. Stroški vzdrževanja. o Ogrevanje na ELKO.

Letni stroški za pomožno električno energijo obtočne črpalke in gorilnika, čiščenje dimnika, merjenje emisij, popravila, čiščenje rezervoarja, obresti zaloge goriva: 50.000 SIT.

o Ogrevanje s toplotno črpalko. Letni stroški za pomožno energijo, morebitna popravila: 25.000 SIT (Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT253.htm). Iz zgornje primerjave stroškov ogrevanja med toplotno črpalko in sodobnim nizkotemperaturnim sistemom ogrevanja na ELKO je razvidno, da je investicija v toplotno črpalko brez dodatnega vira za pokrivanje konične potrebe po toploti z dodatnim virom energije (plin, ELKO ipd.) in s predstavljenimi predpostavkami, cenejša od sodobnega sistema na ELKO, če upoštevamo še subvencijo države za toplotno črpalko.


stran 93

Graf 21: Prikaz letnih stroškov za energijo, vzdrževanje in stroški investicije v ogrevalni sistem

Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT253.htm

Primer ogrevanja hiše s toplotno črpalko zrak/voda Hiša, ki jo navajamo kot primer, je locirana na Jesenicah, kjer so klimatski pogoji zahtevni. Lastnik, ki se zanima za nove tehnike ogrevanja, je hišo že ob gradnji dobro izoliral, kasneje pa je dodal še nekatere izpopolnitve, kot je izolacija polken in napeljava odpadnega zraka prezračevanja na sesalno stran toplotne črpalke. Na ta način je bila izkoriščena tudi odpadna toplota prezračevanja (rekuperacija), ki pa zaradi povišane relativne vlage toplega zraka povzroča tudi nekoliko pogostejše odmrzovanje. Zaradi dobre izolacije so bili stroški ogrevanja nizki, lastnik pa jih je želel še znižati. Odločil se je, vkljub neugodnim klimatskim razmeram na Jesenicah, za vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda, z nazivno močjo ogrevanja 4,4 kW in nazivno pogonsko močjo 1,4 kW. V zgornjem nadstropju hiše so spalnice (75m2), temperatura ogrevanja pa je 19oC. V pritličju (75m2), kjer so dnevni prostori s kuhinjo, je temperatura ogrevanja 21oC, na enako temperaturo pa je v kletni etaži ogrevano še 45 m2 prostorov. Garaža, hodnik in stopnišče so temperirani na 16 do 18oC. Skupno ogrevanih prostorov je 195 m2 in temperiranih 30 m2. Kurilna sezona 1999/2000 je bila tudi v jeseniški dolini nekoliko ostrejša. Ogrevalna sezona je trajala od 07.10.1999 do 07.05.2000, skupno 212 dni. Kotel na trda goriva, ki služi za dodatno ogrevanje v ogrevalnih konicah, je bilo potrebno zakuriti to sezono kar 14 krat po cca 5 ur. Dodatno ogrevanje je bilo torej potrebno v novembru 1x, decembru 5x in januarju 8x. V preostalem času je toplotna črpalka sama ogrevala celotni objekt. Lastnik je vgradil poleg standardnega dvotarifnega števca, še števec za porabo električne energije za pogon toplotne črpalke in prezračevanja. Ogrevanje zajema tudi sanitarno vodo v 550 litrskem bojlerju. V ogrevalni sezoni, v času visoke tarife, je bila poraba celotnega objekta 3.097 kWh in v času nizke tarife 3.564 kWh, skupno 6.661 kWh. Za pogon toplotne črpalke in ventilatorja prezračevanja je bilo porabljeno 4.417 kWh. Razliko porabljene energije, 2.244 kWh je porabilo ostalo gospodinjstvo.


stran 94

Povprečna temperatura radiatorskega ogrevanja je bila 30oC in temperatura povrata 26oC. Razlika temperatur je nekoliko nizka, vendar pa je bilo na ta način doseženo visoko grelno število in bolje izrabljene konvektivne površine radiatorjev. Ob upoštevanju porabe energije za ogrevanje samo bivalne stanovanjske površine, ki so ogrevane na 20oC ali več, je bila letna poraba objekta 22,65 kWh/m2, kar po vseh merilih sega v območje nizkoenergetskih hiš (Vir: http://www.ekodom.com/clanki/2primera.htm). Primer ogrevanja hiše s toplotno črpalko voda/voda Hiša, ki jo navajamo kot primer, je locirana v Beričevem pri Ljubljani. Klimatski pogoji so tu manj zahtevni. Že ob gradnji je bila hiša dobro izolirana, v celotnem objektu pa položeno talno ogrevanje. Napeljava odpadnega zraka prezračevanja je izvedena neposredno v okolje. Lastnik se je odločil za ogrevanje s toplotno črpalko voda/voda, že v času načrtovanja objekta, tako je celotni objekt prilagojen nizkotemperaturnemu ogrevanju. Nazivna ogrevalna moč toplotne črpalke je 11 kW in nazivna pogonska moč 3,5 kW. Hiša je grajena v dveh nadstropjih. V cca 200 m2 bivalnih prostorov je temperatura ogrevanja 23oC, preostali prostori (garaža, kurilnica) cca 80 m2, pa so temperirani na 15oC. Kurilna sezona 1999/2000 je bila tudi v ljubljanski kotlini nekoliko ostrejša. Ogrevalna sezona je, po zapiskih lastnika, trajala od 01.10.1999 do 01.04.2000. Toplotna črpalka je dimezionirana za celotno moč ogrevanja, tako ni bilo potrebe po dodatnem ogrevanju. Lastnik ima vgrajen standardni dvotarifni števec, tako ni točnega podatka o razdelitvi porabe električne energije med gospodinjstvom in pogonom toplotne črpalke. Z upoštevanjem porabe v sezoni in izven sezone, pa je to razmejitev lažje določiti. V ogrevalni sezoni, v času visoke tarife, je bila poraba celotnega objekta 3.304 kWh in v času nizke tarife 4.034 kWh, skupno 7.338 kWh. Za pogon toplotne črpalke je bilo v ogrevalni sezoni porabljeno 5.922 kWh. Razliko energije 2.833 kWh je porabilo ostalo gospodinjstvo (vključno ogrevanje sanitarne vode). Ocena celoletne porabe energije za ogrevanje sanitarne vode je 1.083 kWh. Ocena porabe električne energije za ostale porabnike v gospodinjstvu je 1.750 kWh (ob predpostavki, da je poraba za svetila, gospodinjske stroje in ostalo okoli 20% celotne energetske porabe v gospodinjstvu). Ob upoštevanju porabljene energije za ogrevanje hiše in sanitarne vode (samo površine, ki so bile ogrevane na 23oC), je bila letna poraba energije za ogrevanje cca 35,00 kWh/m2. Kot v prejšnjem primeru, je tudi tu porabe energije na nivoju nizkoenergetskih hiš (Vir: http://www.ekodom.com/clanki/2primera.htm).

8.6 IZRABA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV

8.6.1 IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE SISTEMOV DALJINSKEGA OGREVANJA V OBČINI KOMENDA

Za ekonomsko upravičen sistem daljinskega ogrevanja (bodisi na zemeljski plin, lesno biomaso, bioplin) je najpomembnejša izpolnitev dveh kriterijev: prvi je dovolj velika gostota odjema, kar pomeni, da morajo biti porabniki (objekti) gosto skoncentrirani na nekem območju, druga zahteva pa je prisotnost večjih porabnikov, kajti brez njih je sistem le izjemoma ekonomsko upravičen. Razpršena gradnja in odsotnost večjih porabnikov vplivata na manjšo gostoto odjema in posredno zmanjšujeta rentabilnost daljinskega ogrevanja.


stran 95

8.6.2 IZRABA LESNE BIOMASE

Izraba biomase v veliki meri rešuje okoljski problem, in sicer: o Izraba lesne biomase v primerjavi s klasičnim načinom ogrevanja na les pomeni bolj

učinkovito izrabo lesa in manj emisij (s starimi kotli na les se v ozračje spuščajo ogromne količine ogljikovega monoksida, ki nastajajo kot posledica slabega zgorevanja lesa; te emisije se z učinkovitejšo izrabo lesa močno zmanjšajo). Poleg tega je pomemben tudi material, iz katerega se izdeluje lesna biomasa – gre namreč za manj kakovosten les ter lesne ostanke, ki so pri klasični kurjavi na les nerelevantni in tako ostajajo v gozdu, medtem ko se iz gozdov iztreblja najkvalitetnejši les. Uporaba lesne biomase torej pozitivno vpliva tudi na kakovost gozdov.

o Fosilna goriva povzročajo velike količine toplogrednih plinov, ki se z uporabo katerekoli oblike biomase močno zmanjšajo.

Lesno biomaso je možno izrabljati na različne načine: v sistemu daljinskega ogrevanja, v posameznih mikrosistemih ali pa popolnoma individualno. Glede na to, da občina preučuje možnost plinifikacije območja in da pri preučevanju potenciala lesnih ostankov nismo zasledili večje količine le teh, obstaja manjša verjetnost izgradnje večjega sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Poleg tega je podvajanje sistemov na istem območju nerentabilno in ga ne priporočamo. Namesto večjega sistema DOLB svetujemo izgradnjo manjših, t.i. mikrosistemov na lesno biomaso, kjer obstaja za to dobra možnost (lesni ostanki pri mizarstvih ali drugih lesnih virih, zamenjave kotlov itd.).

8.6.2.1 Mikrosistemi ogrevanja na lesno biomaso

Mikrosistem ogrevanja deluje na principu povezovanja nekaj sosednjih objektov (običajno do pet objektov) z eno kotlovnico, ki je locirana v enem od teh objektov. Do ostalih objektov se iz centralne kotlovnice potegnejo zgolj toplovodne cevi, toplotne postaje v teh objektih niso potrebne. Tak sistem je zelo učinkovit, toplotne izgube so minimalne, poleg tega pa so relativno nizki tudi stroški postavitve takšnega sistema. V kolikor obstaja interes za ogrevanje na lesno biomaso, vendar ne obstajajo pogoji za sistem DOLB, se lahko zainteresirani odločijo za izgradnjo mikrosistemov. Pri izgradnji mikrosistemov v splošnem velja, da morajo biti objekti zaradi lažjega povezovanja postavljeni v čim bolj gručasti obliki; objekti, ki si sledijo vzdolž eden za drugim namreč za takšno povezovanje že zahtevajo daljšo traso, kar zelo hitro postane neekonomično. Pri mikrosistemu gre za povezavo nekaj sosednjih objektov; v kolikor je prisoten večji porabnik, je sistem z ekonomskega vidika seveda boljši. Načeloma pa gre pri mikrosistemih lahko tudi za povezavo nekaj sosednjih individualnih stanovanjskih objektov, ki se med seboj dogovorijo za skupno ogrevanje. Tako je potrebna zgolj ena kurilna naprava, en dimnik in en zalogovnik materiala. Ti sistemi so tako tehnično kot tudi ekonomsko izredno učinkoviti. Ponavadi mikrosistem zraste v bližini vira lesnih ostankov (na primer: v bližini mizarstva, tesarstva), seveda pa je nujen predhodni interes vseh povezanih za skupno ogrevanje na lesno biomaso. V poglavju, kjer je opredeljen potencial lesne biomase v občini Komenda, so našteti lesnopredelovalni obrati, kjer nastajajo presežni lesni ostanki.


stran 96

Tak primer je možnost povezave katere od sosednjih hiš, ki se nahajajo v bližini tesarstva in krovstva Štebe Igor s.p. v Žejah pri Komendi (južni del naselja), na skupno kotlovsko napravo, če za to obstaja interes na obeh straneh.

8.6.2.2 Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso

Z višanjem cen nafte na svetovnih trgih, naraščanjem okoljevarstvene zavesti ter uvajanjem novih tehnologij, ki omogočajo čisto izgorevanje, postaja lesna biomasa zanimiv vir energije tudi za individualne objekte. Razlogi, ki govorijo temu v prid, so številni: lesna biomasa je obnovljivi vir energije, ne vsebuje žvepla, je splošno razpoložljiva (več kot 56% površine Slovenije je pokrito z gozdovi), omogoča hkratno negovanje gozda, prispeva k uravnoteženosti CO2 bilance (topla greda), ekološko nenevaren transport poteka na kratkih razdaljah, dodana vrednost pri pripravi goriva pa ostane v domači regiji. Najnovejša dognanja omogočajo izdelavo tehnično dovršenih kotlov z visokim izkoristkom, nizkimi emisijami in visoko avtomatizacijo, ki z zastarelimi kombiniranimi kotli na trda goriva niso primerljivi.

Slika 20: Izkoristki kotlov na lesno biomaso so se korenito izboljšali v zadnjih desetletjih (od 55% do 90%)

Vir:http://www.sigov.si/aure/eknjiznica/IL13-biomamsa.pdf

Manjše kotle (velikosti do okrog 50 kW) za centralno ogrevanje posameznih objektov glede na vrsto goriva delimo na štiri različne tipe (Vir: Čista energija iz gozda: Kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje, vodnik, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, 2000). Kotli s prezračevanim kuriščem na polena V zalogovnik se ročno položijo polena dolžine do 50 cm (pri manjših kotlih do 30, pri večjih pa celo 100 ali 120 cm). Po vžigu nastane žerjavica, kjer nastajajo pirolizni plini. Ventilator jih posesa ali potisne skozi odprtino v zgorevalno komoro iz šamota pod zalogovnikom, kjer s pomočjo sekundarnega zraka dokončno izgorijo. Toplota se iz nastalih dimnih plinov v toplotnem prenosniku prenese na vodo v ogrevalnem sistemu.


stran 97

Slika 21: Kotel s prezračevanim kuriščem z ročnim nalaganjem polen

Vir: Čista energija iz gozda: Kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje, vodnik, Agencija za prestrukturiranje

energetike, Ljubljana, 2000

Izkoristek in življenjsko dobo kotla zelo povečamo, če vgradimo hranilnik toplote (priporočena prostornina: od 50 in 100 l na kWt nominalne moči kotla), ki omogoča delovanje kotla s polno močjo ves čas gorenja, saj shrani odvečno toploto. Le ta se v času mirovanja kotla porabi za ogrevanje (polnjenje kotla samo 1 krat na dan). Kotle s prezračevanim kuriščem na polena nove generacije izdelujejo v velikostih od 15 do 80 kWt. Kotli na sekance z avtomatskim doziranjem Kot gorivo se uporabljajo lesni sekanci velikosti okrog 30 mm. Shranjeni so v bližnjem zalogovniku ali posebej v skladiščnem prostoru, v kotel pa jih dovaja avtomatska dozirna naprava, ki je opremljena z varnostnim sistemom za preprečevanje povratnega gorenja proti zalogovniku in varovalom proti zatikanju oziroma preobremenitvi. K osnovni opremi sodi tudi avtomatska vžigalna naprava na vroči zrak. Po želji lahko naročimo posamezne opcije kot so: avtomatski iznos pepela, regulacija zgorevanja s pomočjo lambda sonde, frekvenčna regulacija ventilatorja, posebne izvedbe zalogovnika, avtomatsko čiščenje prenosnika toplote z vgrajenimi turbulatorji itn. Proizvajalci ponujajo na tržišču kotle moči od 15 kWt do nekaj MWt.


stran 98

Slika 22: Kotel na lesne sekance z avtomatsko dozirno napravo



Raba kurilnih naprav na lesne sekance vpliva izjemno ugodno na krajino, kjer je povpraševanje po tem gorivu. Sekance namreč dobimo s čiščenjem gozda, z mletjem manj kakovostnih lesnih asortimanov in z uporabo različnih lesnih ostankov. Občina bi tako morala pospeševati uporabo peči na lesne sekance s tem pa tudi povpraševanje po lesnih sekancih. Eventualno sofinanciranje nabave sekalnih strojev s strani občine bi po drugi strani povečalo ponudbo lesnih sekancev na trgu in spodbujalo čiščenje in odstranjevanje lesnih ostankov v celotni občini. Kotli na pelete Kljub temu, da je lesna biomasa tradicionalno zelo pomembna v ruralnih področjih, se v novi obliki (peleti) ponovno uveljavlja tudi v urbanih sredinah. Prednost peletov v primerjavi s sekanci je v tem, da so peleti bolj homogeno gorivo, njihova kurilnost glede na težo in volumen je večja (manjši zalogovnik) ter lažji transport, slabost pa je njihova občutljivost na vlago (skladiščenje v suhih prostorih). Na tržišču sta na voljo dva tipa kotlov na pelete. Prvi se uporabljajo kot kotli za centralno ogrevanje in so opremljeni z dozirno napravo. Drugi tip so kaminske peči, ki so na zunaj podobne kaminom oz. trajnožarečim pečem. Navadno ogrevajo prostor, v katerem se nahajajo, čeprav lahko izvedbe z dodatnim prenosnikom toplote ogrevajo tudi druge prostore.

Slika 23: Kotel na pelete z avtomatsko dozirno napravo

Vir: Čista energija iz gozda: Kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje, vodnik, Agencija za

prestrukturiranje energetike, Ljubljana, 2000


stran 99

Kotli na pelete doživljajo izreden razvoj v zadnjem času zaradi svoje uporabe v urbanih središčih. Ob vse večji ponudbi lesnih peletov se niža tudi njihova cena, kar povečuje ekonomičnost tovrstnega ogrevanja. Razvoj rabe lesnih peletov in večje povpraševanje po tovrstnih kurilnih napravah pa je pričakovati v večjem razmahu tudi v Sloveniji. 1 kilogram peletov ima enako energetsko vrednost kot 0,5 l kurilnega olja. Letna poraba za novejšo enodružinsko hišo s 150 m2 stanovanjske površine s toplotno obremenitvijo 22 kW, znaša okrog 4,8 t peletov (7,5 m3) na kurilno sezono. Peleti se lahko hranijo v vsaki suhi kleti, dostavljajo pa se s tovornjakom s silosom na dom. V tujini je trg za lesne pelete že bolj razvit, kotle na pelete pa vse bolj in bolj vgrajujejo, predvsem ekološko zavedna gospodinjstva, v bolj urbanih okoljih, kjer ni možnosti za pripravo lastne biomase. Lesni peleti nudijo najvišjo stopnjo udobja pri kurjenju lesa pri malih gospodinjstvih. Lesni peleti so čepki iz stisnjenega lesnega prahu, premera okrog 6 mm in dolžine do 20 mm, katerih kurilna vrednost (na enoto prostornine) je višja kot pri sekancih. Na tržišču sta na voljo dva tipa kotlov na lesne pelete. Prvi, ki so podobni kotlom na sekance z avtomatskim doziranjem, se uporabljajo kot kotli za centralno ogrevanje in so opremljeni z zalogovnikom ali polnilnim sistemom. Prednost peletov v primerjavi z lesnimi sekanci je v tem, da so peleti bolj homogeno gorivo, njihova kurilnost glede na težo in volumen je večja, zaradi česar je lahko zalogovnik tudi do 4-krat manjši. Drugi tip so kaminske peči, kjer gorivo avtomatsko dovajamo neposredno v zgorevalni prostor. Uporabljajo se pretežno za ogrevanje prostora, v katerem se nahajajo, čeprav lahko z vgrajenim ustreznim prenosnikom toplote ogrevajo tudi druge prostore ali sanitarno vodo. Kaminske peči na pelete na tržišču imajo moč med 5 in 12 kWt, kotle na pelete z avtomatsko dozirno napravo pa izdelujejo za toplotne moči od 15 kWt in več. Uporaba modernih kotlov na lesno biomaso v Sloveniji še ni v celoti zaživela, čeprav je med ljudmi zaznati veliko zanimanje. Glavni razlog za to je njihova trenutno visoka cena, ki je posledica vgradnje najmodernejše in zato tudi drage tehnologije. Zaradi tega so tudi ponudniki opreme maloštevilni, možnosti za ogrevanje na lesno biomaso pa razmeroma nepoznane med ljudmi.


stran 100

Slika 24: Kaminska peč na pelete



Za zagon in promocijo vgradnje modernih kotlov na lesno biomaso v občini Komenda predlagamo, da občina izvede projekt sofinanciranja vgradnje ene izmed tovrstnih kurilnih naprav. Promocijski kotli na izbranih lokacijah bi tako ponudili občanom potrebne informacije in jih spodbudili pri lastni odločitvi za investicijo, s tem pa k prehodu na domač, trajen in ekološko čist način ogrevanja. Tak kotel je smiselno postaviti v kateri od javnih stavb (šola, občinska stavba itd.), še posebno če je potrebna zamenjava starega kotla. Preko dnevov odprtih vrat lahko javna stavba širši javnosti predstavi možnost bolj čistega načina ogrevanja.

Individualni kotli so zanimivi projekti tudi za turistične kmetije, še posebno, če ima kmetija hiter in enostaven dostop do okoliških, po možnosti svojih, gozdov. Novi, boljši načini izrabe domačih OVE predstavljajo dodatno zanimivost in privlačnost za kmetijo. Hkrati pa velja, da imajo taki projekti zelo dobre izobraževalne in promocijske učinke pri drugih občanih. Energetsko izkoriščanje lesne biomase podpira pri nas tudi država. Tako so v zadnjih letih lahko fizične in pravne osebe pridobile finančna sredstva za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso z avtomatskim doziranjem na javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor. Poleg tega ponuja Ekološki razvojni sklad RS v okviru svojih razpisov ugodna posojila za prehod iz kurjenja ekološko oporečnih trdih in tekočih fosilnih goriv na kurjenje lesne biomase.

8.6.3 IZRABA BIOPLINA

Prve ocene potenciala bioplina v občini Komenda narejene na osnovi podatkov iz Popisa kmetijstva in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pokazale, da v občini ostaja manjši potencial za izrabo bioplina. Občina živinorejsko ni močna, saj so že podatki na podlagi Kmetijskega popisa pokazali, da je največ kmetij z do 10 glavami govedi. Po podatkih občine pa je v bližnjih naseljih občin Kamnik, Cerklje, Vodice in Domžale cca. 30.000 m3 gnojevke preveč. V kolikor želimo poiskati konkretne projekte izrabe bioplina v občini, so potrebni točni podatki o številu živali in posledično gnoja in gnojevke po posameznih kmetijah. Le tako


stran 101

lahko ocenimo ekonomske in tehnične parametre potencialnega projekta izkoriščanja bioplina pri proizvodnji toplote in elektrike (SPTE) na posamezni večji kmetiji. Spodnja meja, pri kateri je ekonomsko upravičeno pridobivanje in energetska izraba bioplina je od 30 do 50 GVŽ, kar ustreza od 30 do 50 glavam govedi oziroma od 260 do 430 prašičem. Po izkušnjah specializiranih strokovnjakov so v Sloveniji za pridobivanje bioplina in njegovo kasnejšo energetsko izrabo dejansko primerne kmetije z okoli 100 GVŽ, kar ustreza 100 glavam govedi, 870 prašičem ali okoli 34.000 kokošim/piščancem. S strani občine je bil posredovan seznam kmetij v občini Komenda (88 kmetij). V tabeli v prilogi 1 so zbrani podatki o številu živali na posamezni kmetiji. Tudi iz anket je razvidno, da gre v večini primerov za kmetije z manjšim številom živine. Izstopajo pa naslednje kmetije: o kmetija s 130 glavami govedi (Kepic Rajko, Klanec 37, Komenda), kjer načrtujejo 20%

povečanje reje, o kmetija s 102 glavami govedi (Nada Jamšek, Moste 103, Komenda), kjer načrtujejo 30%

povečanje reje in o farma z večjim številom perutnine – 25.000 (Zmrzlikar Marjan, Breg 13a, Komenda).

Naštete so tri potencialne kmetije, ki so na prvi pogled zanimive za izkoriščanje bioplina za namene proizvodnje električne energije in toplote. Odločitev za samo realizacijo projektov pa v končni fazi pripada lastnikom kmetij. Zato predlagamo, da se ob sofinanciranju občine naredi analiza stroškov in koristi kogeneracije elektrike in toplote za dve izmed potencialnih kmetij, kjer obstaja lastnikov interes za tak projekt. Analizo stroškov in koristi predlagamo za kmetijo Kepic in kmetijo Jamšek. Pridobljeni rezultati in interes lastnikov kmetij so osnove, na katerih se je potrebno odločiti za realizacijo projekta. Tudi farma Zmrzlikar (perutnina) predstavlja možnost za izkoriščanje bioplina. V bližini farme Zmrzlikar se nahaja še ena farma perutnine – kmetija Lipovšek, kjer število perutnine sicer niha, vendar imajo probleme s presežno gnojevko. Zato obstaja možnost, da se hlevski ostanki tih dveh farm združijo. SPTE postrojenje se postavi pri večji farmi, kjer je tudi v okolici dovolj prostora. Takoj pa naj opozorimo, da je pri perutninskih farmah ključnega pomena način zbiranja hlevskih ostankov perutnine. Ti se morajo zbirati na trdi podlagi (torej ne žagovina in slama itd.). V kolikor ustrezen sistem zbiranja še ni vzpostavljen, zahteva prilagoditev sistema zbiranja hlevskih ostankov dokaj visoko predhodno investicijo. V nadaljevanju študije so prikazani preliminarni tehnični in ekonomski parametri možnega projekta izrabe bioplina na kmetiji s 130 GVŽ.

8.6.3.1 Izraba bioplina v naselju Klanec

V nadaljevanju navajamo ekonomske in tehnične izračune za bioplinsko postrojenje za 130 GVŽ, kolikor znaša število govedi na kmetiji Kepic. Pri tem naj opozorimo, da se v naselju Klanec nahajajo še druge kmetije, ki imajo nekoliko večje število govedi.


stran 102

Kepic Rajko, Klanec 37 130 govedi + predvideno 20% povečanje reje

Koritnik Jožef, Klanec 29 60 govedi

Korbar Boštjan, Klanec 32 39 govedi

Pogačar Peter, Klanec 2 32 govedi

Ovijač Kristina, Klanec 43 20 govedi

Glede na to, da gre za večjo koncentracijo kmetij na enem območju se lastniki kmetij lahko dogovorijo za skupno zbiranje presežnih hlevskih ostankov. Na večji kmetiji se postavi SPTE postrojenje, presežna gnojevka iz ostalih bližnjih kmetij pa se lahko zbira na skupnem mestu in uporablja za proizvodnjo električne energije. Glede na to, da je v bližini tudi več hiš, obstaja možnost prodaje odpadne toplote, ki nastaja pri proizvodnji električne energije iz bioplina, okoliškim objektom. Pri tem je potrebno upoštevati dodatno investicijo v toplovod.

Slika 25: Naselje Klanec, kmetija na naslovu Klanec 37 je obkrožena

Vir: Naravovarstveni atlas

Za bioplinsko napravo, ki izkorišča hlevske ostanke 130 enot govedi oziroma 130 GVŽ-jev znaša količina letne proizvodnje bioplina:

1,3 m3 bioplina/GVŽ/dan * 130 GVŽ * 365 dni = 61.685 m3 bioplina/leto Energetska vrednost 61.685 m3 bioplina/leto je:

61.685 m3 bioplina/leto * 0,85 * 6,5 kWh/m3 = 340.810 kWh/leto o od tega toplota: 341 MWh* 0,65 = 222 MWh/leto. Približno 35% toplote se porabi za

postopek fermentacije. Potencialna toplota za prodajo tako znaša 144 MWh/leto. o od tega električna energija: 341 MWh * 0,35 = 119 MWhe/leto. Ob upoštevanju v

procesu porabljene električne energije (približno 5%) znaša potencialna količina električne energije za prodajo v omrežje 113 MWhe/leto.

Shema potencialne letne proizvodnje toplote in električne energije na obravnavani kmetiji bi bila v tem primeru naslednja:


stran 103

Slika 26: Shema proizvodnje toplote in električne energije na kmetiji s 130 enotami govedi

Tabela 21: Tehnični parametri postrojenja SPTE na bioplin

Stalež živine GVŽ 130

Proizvodnja bioplina m3/leto 61.685

Električna moč motorja SPTE kWel 22

Toplotna moč kWtop 28

Neto proizvodnja električne energije kWh/leto 113.319

Neto proizvodnja toplote kWh/leto 143.992

Ocenjena investicija za predvideni sistem z vso potrebno opremo, ki zajema: zbiralnik gnojevke, fermentor, hranilnik bioplina, SPTE postrojenje, električne instalacije, znaša okoli 22 mio SIT. Za postavitev tovrstnih sistemov obstaja možnost najetja ugodnega kredita pri Eko skladu, ki je imel v zadnjem veljavnem razpisu (Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A) naslednje pogoje:

130 GVŽ

340.810 kWh/leto

TOPLOTNA ENERGIJA: 65% ELEKTRIČNA ENERGIJA: 35%

Potencial toplote za prodajo:

143.992 kWh

Potrebna toplota za tehnološki proces:

77.534 kWh

Potencial elektrike za prodajo:

113.319 kWh

Potrebna elektrika za tehnološki proces:

5.964 kWh

130 enot govedi


stran 104

o obrestna mera: trimesečni EURIBOR + 0,3%1, o največji delež kredita je 90% priznanih stroškov naložbe, o odplačilna doba največ 15 let, o moratorij na pričetek odplačevanja kredita največ 2 leti, o predvideni so četrtletni obroki.

Konstrukcija financiranja tovrstnega projekta je ponavadi sestavljena iz lastnega kapitala (npr: lastnik farme) in kredita. Glede na to, da bi bil to prvi tovrstni projekt na obravnavanem območju, predlagamo tudi minimalno subvencijo s strani občine (npr: v primeru ogrevanja okoliških objektov z odpadno toploto občina subvencionira toplovod). MOP dodeljuje subvencijo za izdelavo investicijske dokumentacije za projekte kogeneracije elektrike in toplote v fazi načrtovanja. Za projekte z vrednostjo do 50 mio tolarjev, je predvidena izdelava analize stroškov in koristi. Proizvajalec toplote in električne energije iz bioplina ima dva potencialna vira prihodkov:

o prodaja električne energije v omrežje in o prodaja toplote okoliškim odjemalcem.

SPTE iz bioplina se po Uredbi o kvalificiranih proizvajalcih električne energije (Uradni list RS, št. 29/01) uvršča med kvalificirane proizvajalce, ki lahko prodajajo električno energijo v omrežje po posebni ceni. Trenutno je v veljavi Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (Uradni list RS, št. 8/04), po katerem je kvalificiranim proizvajalcem električne energije iz bioplina zagotovljen odkup le-te po ceni 28,97 SIT/kWh (brez DDV). Kvalificiranemu proizvajalcu električne energije se ne splača porabljati električne energije, ki jo proizvede sam, saj je nakupna cena električne energije iz omrežja nižja od prodajne cene električne energije, proizvedene iz postrojenja na bioplin. Zato je smiselno prodajati v omrežje vso lastno proizvedeno električno energijo in še naprej kupovati električno energijo iz omrežja.

1 Trimesečni EURIBOR na dan 3.2.2006 znaša 2,554% (torej 2,554% + 0,3% = 2,854%).


stran 105

Tabela 22: Ekonomski parametri postrojenja SPTE na bioplin za 130 GVŽ

Stalež živine GVŽ 130

Ocena investicije mio SIT 22

Ocenjeni letni prihodki iz naslova prodaje električne energije v omrežje

mio SIT 3,3

Interna stopnja donosa % 9

Enostavna doba vračila let 13

Naložba v bioplinsko postrojenje zahteva dokaj visoko začetno investicijo, kar je tudi vzrok relativno slabi donosnosti. Večji kot je odobreni kredit, višja je interna stopnja donosa projekta. Če upoštevamo kredit v velikosti 60% začetne investicije, znaša interna stopnja donosa v primeru projekta s 130 GVŽ okoli 9%, doba vračila pa okoli 13 let. Ob morebitni prodaji odpadne toplote okoliškim objektom, se prihodki povečajo in ekonomski kazalci projekta izboljšajo. Opisana možnost izkoriščanja bioplina je torej individualno izkoriščanje na kmetiji Kepic v naselju Klanec. Tak pilotni projekt ima namen osveščanja in prikaza možnosti izrabe bioplina kot vira energije občanom ter drugi širši javnosti. Glede na pridobljene podatke se projekt na kmetiji Kepic zdi smiseln ker:

o pilotni projekt pridobivanja elektrike iz bioplina pomeni za kmetijo možnost dodatnega zaslužka preko prodaje elektrike v omrežje,

o kmetija se nahaja v dokaj agrarnem naselju, kar pomeni, da bi lahko za proizvodnjo bioplina uporabljali svoje presežne hlevske ostanke in presežne hlevske ostanke sosednjih kmetij (razbremenitev okolja),

o v okolici kmetije je dovolj prostora za postavitev SPTE sistema, o možno je tudi izkoriščanje odpadne toplote za ogrevanje okoliških hiš.

Seveda pa se pilotni projekt lahko izvede na katerikoli kmetiji/farmi, kjer bo analiza stroškov in koristi pokazala upravičenost investicije in lastnik interes za postavitev sistema.

8.6.4 IZRABA SONČNE ENERGIJE

Z višanjem cen kurilnega olja in električne energije bo izraba sončne energije postajala vedno bolj aktualna. Najbolj preprosti sistemi koriščenja sončne energije omogočajo pripravo tople sanitarne vode, v kolikor pa je v objektu speljan sistem talnega ali stenskega ogrevanja, pa se sončna energija lahko izrabi tudi za ogrevanje prostorov. Za izkoriščanje sončne energije ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Solarni sistemi se lahko vgradijo na strehe objektov posameznih hiš, šol, podjetij itd. Ugotavljamo, da se tudi v občini Komenda sončna energija premalo izrablja v energetske namene, zato v nadaljevanju predlagamo dva sklopa projektov, ki bi pripomogla k povečani izrabi tega neizčrpnega vira energije.


stran 106

8.6.4.1 Promocijski projekt izrabe sončne energije na izbrani javni stavbi in paket sofinanciranja

Osnovne šole (in vrtci) so izobraževalne ustanove, zato bi bili solarni sistemi na teh objektih nedvomno velika pridobitev za celotno občino.

Da bi spodbudili razmišljanje občanov o izkoriščanju sončne energije, lahko občina izpelje pilotni projekt izrabe sončne energije na izbrani stavbi (npr: Športna dvorana Komenda), kjer bi se lahko prirejali dnevi odprtih vrat in bi vsi zainteresirani posamezniki dobili ustrezne informacije. To bi pripomoglo k motivaciji za namestitve solarnih sistemov na individualne hiše.

Občina lahko še dodatno spodbudi občane k izkoriščanju sončne energije. To lahko naredi s projektom sofinanciranja vgradnje nekaj solarnih sistemov na individualne stanovanjske objekte. Občina poleg finančne spodbude priskrbi tudi ustrezno pomoč v obliki nasvetov in kontaktov z izvajalci. Velikokrat posamezniki potrebujejo pomoč tudi pri pripravi vloge za povrnitev sredstev iz razpisov Ministrstva za okolje in prostor, kar bi se prav tako lahko nudilo v okviru projekta.


stran 107

9 PROGRAM IZVAJANJA ENERGETSKE ZASNOVE

9.1 PREDLAGANI UKREPI

9.1.1 AKTIVNOSTI – KONTINUIRANE

1. Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov in ukrepov.

Nosilec: Občina Komenda

Odgovorni: energetski manager

Rok izvedbe: Aktivnost se izvaja neprestano, v skladu z razpisi.

Pričakovani rezultati: Državne institucije podpirajo sofinanciranje na področju ukrepov učinkovite rabe energije in sicer s subvencijami za energetske zasnove, energetske preglede, študije izvedljivosti, pripravo investicijske dokumentacije, ki jo lahko za ta namen pridobijo občine, javne ustanove, podjetja; na področju obnovljivih virov energije in sicer s subvencijami za investicijske projekte za izrabo obnovljivih virov energije namenjene podjetjem in na področju kogeneracij in sicer s subvencijami za študije izvedljivosti za projekte soproizvodnje toplote in električne energije prav tako namenjene podjetjem. Pogoji za pridobitev subvencij so razvidni iz vsakokrat objavljene razpisne dokumentacije. Zato je nujno spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje predvidenih projektov. Energetski manager redno spremlja in opozarja na nove oziroma aktualne razpise. Cilj takega spremljanja so seveda prijave na razpise, ki se nanašajo na pridobitev subvencije in izvedba načrtovanih projektov.

2. Priprava projektnih nalog za izvedbo projektov in ukrepov.



Rok izvedbe: Aktivnost se izvaja neprestano, v skladu z razpisi.

Pričakovani rezultati: Vloga na razpis zahteva od vlagatelja, da predlaga konkretne projektne naloge oziroma akcije, ki so že natančno opredeljene. Na osnovi projektne naloge se naknadno izdela študija izvedljivosti, v kateri so opredeljeni vsi parametri projekta. Pri pripravi projektnih nalog sodelujeta energetski manager in delovna skupina, torej skupina ljudi, ki področje projektne naloge dobro pozna in je tako zmožna svetovati in predlagati izboljšave na področju, ki ga projektna naloga opredeljuje. Določijo se tudi odgovorni za posamezne dele projektne naloge, ki naknadno tudi spremljajo posamezne faze projektov. Točno se določijo aktivnosti, zadolžitve, odgovornosti in terminski načrt v katerem se opredeli trajanje posamezne faze projektov. Energetski manager pripravi načrt aktivnosti oziroma program del pri projektih.

3. Osveščanje in izobraževanje občanov (v šolah, prirejanje okroglih miz, srečanj, članki v lokalnem časopisu, gostovanje pomembnejših akterjev na lokalni televiziji ipd.).



Rok izvedbe: Aktivnost se začne izvajati takoj in se izvaja neprestano.

Pričakovani rezultati: Osveščanje občanov zajema aktivnosti, ki pripomorejo k seznanitvi posameznikov z okoljsko in energetsko problematiko v občini. Na tem področju se neprestano izvaja več dejavnosti: izobraževanje in osveščanje otrok preko šol, prirejanje okroglih miz, srečanj, obdelovanje problematike na lokalni televiziji (gostovanje pomembnih akterjev), članki v lokalnem časopisu itd. Načrt tovrstnih aktivnosti pripravi energetski manager. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo aktivnosti prebivalcev samih na področju okoljske in energetske problematike v občini. Tako se na primer pokaže, da pravilno ravnanje osveščenih posameznikov zmanjša rabo energije v stavbah tudi do 20%, brez da bi se pri tem spremenilo ugodje.


stran 108

4. Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih pri izvajanju EZ.



Rok izvedbe: letno poročanje

Pričakovani rezultati: Sprotno spremljanje izvajanja projektov in doseganja rezultatov pri izvedi projektov, ki so zabeleženi v načrtu aktivnosti izvajanja EZ.

5. Iskanje finančnih virov za realizacijo ukrepov in projektov ter animiranje investitorjev.



Rok izvajanja: neprestano

Pričakovani rezultati: Pridobitev raznih finančnih virov (kreditov) ter iskanje domačih ter morebitnih tujih investitorjev.

6. Spodbujanje gospodinjstev, podjetij in javnih stavb k priklopu na plinovodno omrežje.

Nosilec: občina Komenda, koncesionar (izvajalec javne službe distribucije zemeljskega plina)

Odgovorni: energetski manager, koncesionar

Pričakovani rezultati: Ogrevanje z zemeljskim plinom je eden najbolj učinkovitih in za uporabnika najenostavnejših načinov ogrevanja, zato predlagamo spodbujanje porabnikov k priklopu na omrežje, če/ko bo le to zgrajeno. S tem bo dosežen tudi večji nadzor nad ogrevanjem (zamenjava slabo nadzorovanih starih kurilnih naprav s slabimi izkoristki in velikimi izpusti emisij raznih plinov) in zmanjšanje emisij škodljivih plinov. Občina lahko v sodelovanju s koncesionarjem organizira akcije informiranja porabnikov o prednostnih ogrevanja na plin in animiranja priključevanja na plinovod. Možnost ureditve ogrevanja v občini obstaja tudi v sprejetju posebnega Pravilnika o načinu ogrevanja v občini Komenda, kjer občina sprejme usmeritve in rangira načine ogrevanja predvsem pri novogradnjah, poslovnih conah itd.


stran 109

9.1.2 AKTIVNOSTI ZA OBDOBJE OD 2006 DO 2009

1. Imenovanje energetskega managerja in delovne skupine.


Odgovorni: župan, energetski manager, usmerjevalna skupina

Rok izvedbe: oktober 2006

Pričakovani rezultati: Sistematičen začetek izvajanja programa (projektov). Župan in usmerjevalna skupina imenujeta občinskega energetskega managerja. Energetski manager ima nalogo spremljanja, koordiniranja, organiziranja in nadziranja izvajanja projektov določenih v akcijskem načrtu EZ. Okoli sebe oblikuje delovno skupino, ki mu pomaga pri izvajanju projektov. Sestava delovne skupine se spreminja glede na projekte v izvajanju. Energetski manager je zadolžen za poročanje o rezultatih in težavah delovni skupini, županu in MOP. Z imenovanjem energetskega managerja in delovne skupine se zagotovi, da resnično pride do realizacije projektov.

Financiranje s strani občine: Delo energetskega managerja in delovne skupine poteka v okviru obstoječega dela zaposlenih.

2. Vpeljava energetskega knjigovodstva v javnih stavbah.


Odgovorni: energetski manager, vodstvo javnih stavb

Rok izvedbe: od novembra 2006 do januarja 2007

Pričakovani rezultati: Učinkovitejša raba energije v javnih stavbah pomeni predvsem zmanjševanje stroškov, torej privarčevana denarna sredstva. Da lahko sprejemamo učinkovite ukrepe in analiziramo učinke le teh, je potrebno dobro energetsko knjigovodstvo, torej beleženje rabe energije in s tem povezanih stroškov. Nujno je namreč poznati trenutno stanje in pretekle trende, da lahko prihodnost izboljšamo. Energetsko knjigovodstvo pomeni vzpostavitev enotnega načina spremljanja podatkov na enem mestu ter sprotno vnašanje v podatkovno bazo. Tako so podatki urejeni in ažurni, kar zmanjšuje tudi transakcijske stroške. Ovrednotenje stroškov v javnih stavbah nakazuje prioritetne ukrepe. Takšno spremljanje podatkov omogoča tudi primerjavo energetske rabe posameznih stavb z ostalimi stavbami podobnega tipa v občini in tudi v državi. Energetski manager v okviru knjigovodstva organizira zbiranje in vnašanje podatkov za vse javne stavbe v občini. V kolikor je potrebno se organizira izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v javnih stavbah.

3. Izdelava razširjenih energetskih pregledov nekaterih javnih stavb.


Odgovorni: energetski manager, vodstvo javne stavbe

Rok izvedbe: od januarja do marca 2007

Pričakovani rezultati: Osnovni namen energetskega pregleda stavbe je izdelava podlag za obvladovanje in po možnosti znižanje stroškov za energijo in s tem podlaga za program učinkovite rabe energije. Osnova energetskega pregleda je analiza rabe energije in stroškov za energijo za preteklo obdobje. Iz teh analiz izhajajo možnosti prihrankov ter ugotavljanje in vrednotenje potrebnih ukrepov z določenimi prioritetami. Preko energetskih pregledov lahko uskladimo urnik ogrevanja z urnikom zasedenosti stavbe. Dobimo priporočila glede tipov vgrajenih sistemov za ogrevanje prostorov, glede potreb po dodatnih regulatorjih, glede stanja izolacije na cevovodih, ventilih, glede nastavitve in delovanja obstoječih regulatorjev in merilnih zaznaval. Energetski pregled podaja priporočila tudi glede načinov hranjenja tople vode, temperatur vode in sistemov regulacije, skladnost kapacitet hranilnikov vode s porabo. Opredeljeni so načini bolj ekonomične porabe elektrike, klimatskih naprav, rabe energije v kuhinjah itd. Energetski pregledi so učinkoviti in ekonomsko upravičeni pri večjih porabnikih energije, kot so proizvodni obrati in večje stavbe – poslovno stanovanjski objekti, šole in bloki. Energetski pregledi individualnih hiš se ne opravljajo v takem obsegu kot za večje obrate in so to ponavadi le ocene lastnikov in svetovalcev energetskih pisarn. V primeru občine Komenda predlagamo razširjeni energetski pregled za OŠ Moste in VVZ Mehurčki.


stran 110

Vrednost projekta: 500.000 SIT (OŠ Moste s telovadnico in VVZ Mehurčki)

Financiranje s strani občine: 50% vrednosti energetskih pregledov (250.000 SIT)

Ostali viri financiranja: do 50% MOP (250.000 SIT)

4. Spodbujanje izrabe sončne energije: promocijski pilotni projekt na izbranem javnem objektu.


Odgovorni: energetski manager, vodstvo javnega objekta

Rok izvedbe: od aprila do maja 2007

Pričakovani rezultati: Občina izbere javni objekt (npr: Športno dvorano Komenda) za postavitev solarnega sistema. Pri tem izdela paket z namenom ozaveščanja prebivalstva o prednostih izrabe sončne energije (brošure, članki v lokalnem časopisju itd.), organizira dan odprtih vrat itd.

Vrednost projekta: 1.500.000 SIT

Financiranje s strani občine: 750.000 SIT

Ostali viri financiranja: potencialni investitorji (donatorji) 750.000 SIT

5. Spodbujanje izrabe sončne energije: paket sofinanciranja postavitve petih solarnih sistemov na individualnih objektih.

Nosilec: Občina Komenda, posamezniki

Odgovorni: energetski manager in lastniki individualnih hiš

Rok izvedbe: od maja do avgusta 2007

Pričakovani rezultati: Izraba sončne energije in tako manjša poraba klasičnih energentov. Občina lahko sofinancira projekt, hkrati pa nudi pomoč posameznikom pri pridobivanju kontaktov ustreznih izvajalcev, pomoč pri pripravi razpisne dokumentacije za MOP itd. Projekt ima tudi dobre demonstracijske učinke in predstavlja dobro spodbudo za rast števila solarnih sistemov tudi na ostalih objektih.


Financiranje s strani občine: 650.000 (130.000 SIT na sistem)

Ostali viri financiranja: MOP: 1.125.000 SIT (225.000 SIT na sistem), lastniki posamezniki skupaj: 1.475.000 (295.000 SIT na sistem)

6. Izdelava študije »Analiza stroškov in koristi sočasnega pridobivanja električne energije in toplote iz bioplina« na kmetiji Kepic v naselju Klanec in kmetiji Jamšek v Mostah.

Nosilec: Občina Komenda in lastnika kmetije

Odgovorni: od septembra do novembra 2007

Pričakovani rezultati: Izdela se analiza stroškov in koristi projektov individualne izrabe bioplina na dveh kmetijah, ki razpolagata z dovolj velikim potencialom le-tega, da bi ga kazalo izkoriščati v energetske namene. Študija da investitorju usmeritev, ali naj se na podlagi ocenjenih stroškov in koristi odloči za izvedbo projekta ali ne. V energetski zasnovi so sicer že narejene prve ocene projekta na kmetiji Kepic, ki kažejo na dokaj dobro ekonomičnost, vendar je po zahtevah za gradnjo tovrstnih objektov (v tem obsegu predvidene investicije) potrebno pred pričetkom le-te izdelati analizo stroškov in koristi, ki jo v višini do 50% sofinancira tudi MOP. Na osnovi rezultatov analize in interesa posameznega lastnika kmetije se odloči ali se bo kateri od projektov izvedel.

Vrednost projekta: skupna vrednost 1.000.000 SIT; 560.000 SIT za Analizo stroškov in koristi SPTE postrojenja na kmetiji Kepic, 440.000 za Analizo stroškov in koristi SPTE postrojenja na kmetiji Jamšek.

Financiranje s strani občine: 500.000 SIT (280.000 SIT + 220.000 SIT)

Ostali viri financiranja: MOP 500.000 SIT (280.000 SIT + 220.000 SIT)


stran 111

7. Pilotni projekt izrabe bioplina na kmetiji Kepic s 130 GVŽ.

Nosilec: Občina Komenda, lastnik kmetije

Odgovorni: energetski manager, lastnik kmetije

Začetek izvajanja in trajanje: od aprila do septembra 2008

Pričakovani rezultati: Pilotni projekt pridobivanja elektrike iz bioplina pomeni za kmetijo možnost dodatnega zaslužka preko prodaje elektrike v omrežje. Kmetija se nahaja v dokaj agrarnem predelu, kar pomeni, da bi lahko za proizvodnjo bioplina uporabljali svoje presežne hlevske ostanke in presežne hlevske ostanke sosednjih kmetij, celo kmetij iz sosednjih občin (razbremenitev okolja). Aktivnost ima tudi namen osveščanja in prikaza možnosti izrabe bioplina kot vira energije občanom ter drugi širši javnosti.


Financiranje s strani občine: financiranje toplovoda v kolikor se presežna toplota uporablja za ogrevanje sosednjih hiš ali kakšnega drugega odjemalca 2.000.000 SIT

Ostali viri financiranja: 22.000.000 (lastnik kmetije), krediti Eko sklada, odjemalci toplote, morebitni strateški partner)

8. Pilotni projekt vgradnje modernega kotla na lesno biomaso v eni izmed javnih stavb in izdelava spremljajočega promocijskega materiala (brošure, organizacija dnevov odprtih vrat itd.).


Odgovorni: energetski manager, vodstvo javne stavbe

Rok izvedbe: od junija do avgusta 2008

Pričakovani rezultati: Aktivnost ima zelo dobre rezultate na področju osveščanja, kajti občani se na ta način seznanijo z načinom ter vsemi prednostmi izrabe enega od pomembnih obnovljivih virov energije. Promocijski kotel je smiselno postaviti v kateri od javnih stavb, še posebno če je potrebna zamenjava starega kotla. Preko dnevov odprtih vrat lahko javna stavba širši javnosti predstavi možnost bolj čistega načina ogrevanja.


Financiranje s strani občine: 3.000.000 SIT

Ostali viri financiranja: /

9. Sofinanciranje izgradnje mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.

Nosilec: občina Komenda, posamezniki


Začetek in trajanje izvajanja: leto 2009

Pričakovani rezultati: V poročilu so podane lokacije (tesarstva, mizarstva), kjer se nahajajo večje količine lesnih ostankov. Ob interesu lastnikov lesnopredelovalnih obratov in lastnikov okoliških objektov, obstaja možnost skupnega ogrevanja iz ene kotlovnice (vgradnja močnejšega kotla na lesno biomaso in povezava objektov s toplovodom). Informiranje javnosti o načinu delovanja takšnega sistema spodbudi večje zanimanje za podobne projekte na območju celotne občine.


Financiranje s strani občine: 1.000.000 SIT (10% vrednosti investicije)

Ostali viri financiranja: državne subvencije (MOP), krediti Eko sklada, prispevki odjemalcev


stran 112

9.2 OKVIRNI2 TERMINSKI NAČRT

2 Dejansko izvajanje programa aktivnosti bo potekalo v skladu s proračunskimi možnostmi občine Komenda in v skladu z razpoložljivimi sredstvi subvencioniranja posameznih postavk.


stran 113

9.3 NAVODILA ZA SPROTNO SPREMLJANJE IN IZVAJANJE PROJEKTOV

Sistematična izvedba energetske zasnove zahteva ažurno spremljanje doseženih rezultatov in njihove uspešnosti. V »energetskih poročilih«, ki jih je občina dolžna dostavljati Sektorju za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pri Ministrstvu za okolje in prostor3, kot sofinancerju energetske zasnove, morajo biti navedeni vsi podatki, ki kažejo spremembe na energetskem področju v občini. Opisani morajo biti vsi posegi na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, ki so posledica izdelane energetske zasnove. Le s sprotnim spremljanjem doseženim rezultatom bo občina resnično na tekočem z uspešnostjo izvajanja posameznih projektov, prav tako pa bo na ta način lahko tudi spremljala učinke posameznih izvedenih projektov. V letnih »energetskih poročilih« morajo biti navedeni vsi podatki, ki kažejo spremembe na energetskem področju v občini. Opisani morajo biti vsi posegi na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, ki so posledica izdelane energetske zasnove. Občina je Ministrstvu dolžna dostavljati letna poročila še pet let po sprejetju energetske zasnove.

9.4 NOSILCI IZVEDBE ENERGETSKE ZASNOVE

Pogoj za uspešno izvedbo energetske zasnove v občini je določitev odgovornih oseb, ki so zadolžene za izvedbo projektov. Te osebe tudi odgovarjajo za korektnost izvedene naloge županu in občinskemu svetu. Za izvedbo v energetski zasnovi opredeljenega akcijskega programa je smiselno imenovati delovno skupino za izvajanje navedenih predlaganih projektov. Delovna skupina se spreminja glede na vrsto projekta za katerega je imenovana. Kot odgovorno osebo se imenuje energetskega managerja, to je osebo z opisom del in nalog, ki se nanašajo na izvedbo akcijskega programa. Energetski manager pripravlja, spodbuja in v posameznih primerih tudi izvaja te programe, nadzira njihovo izvajanje, pripravlja razpise, letno poroča o doseženih rezultatih ipd.. Energetski manager je ključni akter pri vseh projektih. Predvidevamo, da bi delo energetskega managerja lahko opravljal eden od že zaposlenih na občini in za to delo ne bi bilo potrebno zaposlovati dodatnega kadra. Občina je s strani Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljive vire energije pri MOP zavezana za letno poročanje o doseženih rezultatih na projektih, ki so opredeljeni v akcijskem načrtu. Za pripravo teh poročil je najbolje zadolžiti energetskega managerja, ki ima najbolj celovit pregled nad vsemi aktivnostmi. Izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in večje izrabe obnovljivih virov energije (kot so na primer solarni sistemi za pripravo tople vode, toplotne črpalke, kurilne naprave za

3 1. maja 2005 je bila Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije (AURE) ukinjena. Področje, ki ga je agencija pokrivala sodi sedaj v pristojnost Direktorata za evropske zadeve in investicije, Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pri Ministrstvu za okolje in prostor.


stran 114

centralno ogrevanje na lesno biomaso) je močno odvisno od osveščenosti prebivalcev. V končni fazi postanejo nosilci izvedbe energetske zasnove kar občani sami. Občina na začetku s promocijskimi projekti, ki so predlagani v akcijskem programu, spremeni obnašanje občanov, jim da potrebno znanje in informacije o OVE in URE. Prav tako mora občina občane podpreti pri pripravi ustrezne dokumentacije in pridobivanju dovoljenj, ki so potrebni, da projekti zaživijo. Sicer pa se struktura vpletenih v izvedbo projektov, ki so zabeleženi v akcijskem programu spreminja. Na primer pri projektu postavitve solarnega sistema na eni izmed šol so vpleteni: občina preko energetskega managerja in delovne skupine, podjetja kot sofinancerji (donatorstvo, sponzoriranje), ravnatelj in zaposleni v šoli itd. Prav vsi morajo dobro opraviti svoje delo in postati nosilci izvedbe določenega projekta energetske zasnove.


stran 115

10 FINANCIRANJE PROJEKTOV

Državne institucije podpirajo sofinanciranje na področju ukrepov učinkovite rabe energije in sicer s subvencijami za energetske zasnove, energetske preglede, študije izvedljivosti, pripravo investicijske dokumentacije, ki jih lahko za ta namen pridobijo občine, javne ustanove, podjetja; na področju obnovljivih virov energije in sicer s subvencijami za investicijske projekte za izrabo obnovljivih virov energije namenjene podjetjem in na področju kogeneracij in sicer s subvencijami za študije izvedljivosti za projekte soproizvodnje toplote in električne energije prav tako namenjene podjetjem.

10.1 SUBVENCIJE

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) oziroma Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki deluje v okviru Ministrstva (naslednica AURE – Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije), je v letu 2005 podpiral sofinanciranje projektov na naslednjih področjih:

o Investicije v povečanje energetske učinkovitosti 375 starejših stanovanjskih stavb. Povprečna finančna spodbuda za izvedbo posamezne investicije je znašala okoli 283.000 tolarjev.

o Izrabo obnovljivih virov energije za gospodinjstva. Vgrajenih je bilo 584 solarnih sistemov za pripravo tople vode, 63 toplotnih črpalk za centralno ogrevanje prostorov in 771 toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode ter 9 fotovoltaičnih sistemov.

o Energetsko izrabo lesne biomase za gospodinjstva. V celoti je bilo vgrajenih 154 kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso, od teh: 114 na polena, 22 na pelete in 18 na sekance.

o Energetsko izrabo lesne biomase za podjetja in javni sektor. Vgrajena sta bila 2 večja kotla v skupni instalirani moči 3,7 MW, 20 manjših kotlov (3,9 MW), 3 mikrodaljinski sistemi (1,5 MW) ter širitev obstoječega daljinskega sistema v dveh lokalnih skupnostih.

Finančne spodbude za pripravo naložb. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) vsako leta namenja finančne spodbude tudi za izvajanje storitev, ki so namenjene smotrnejšemu ravnanju z energijo in investicijskim odločitvam. V letu 2005 je bilo odobreno sofinanciranje 35 energetskih pregledov podjetij in ustanov v višini 26,0 milijonov tolarjev. V okviru sofinanciranja študij izvedljivosti projektov učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in elektrike je bilo sklenjenih 38 pogodb v višini 20,4 milijonov tolarjev. Za izdelavo energetskih zasnov občin je bilo sklenjenih 10 pogodb v višini 35,9 milijonov tolarjev. Informativne, izobraževalne in ozaveščevalne dejavnosti. Na javnem razpisu za sofinanciranje informativnih, ozaveščevalnih in promocijskih dejavnosti URE in OVE smo podprli 22 projektov v višini 19,8 milijonov tolarjev. Izvedena je bila vrsta izobraževalno ozaveščevalnih prireditev (konferenc, okroglih miz, delavnic, strokovnih posvetov) in izdanih več publikacij oz. drugih strokovnih gradiv. Med večjimi projekti so bili podprti Dnevi energetikov 2005 – srečanje energetskih menedžerjev, natečaj Energetsko učinkovito podjetje in projekt in več drugih strokovnih posvetov.


stran 116

Projekt GEF. V okviru projekta Sklada za svetovno okolje (Global Environment Facility – GEF) “Odstranjevanje ovir za povečano izrabo lesne biomase kot energetskega vira” sta bila v letu 2005 izvedena dva projekta daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB), in sicer na Vranskem in v Kočevju v skupni višini 1,2 milijarde tolarjev. Projekta sta podprta s 793 mio SIT, ki jih je RS prispevala v obliki kapitalskih vložkov, nepovratnih sredstev MOP ter kredita Ekološkega sklada RS. Mednarodni projekti. V okviru programa EU »Inteligentna energija – Evropa« (program EIE) je MOP sofinanciral izvajanje 15 mednarodnih projektov, v katerih sodelujejo slovenski partnerji, in sicer v višini 34,2 mio SIT. Projekti se nanašajo na: pilotno izdajanje energetskih izkaznic stav, izdelavo orodij za energetske preglede stavb, pripravo postopkov za pregled klimatskih sistemov, promocijo gradnje nizkoenergijskih stavb, benchmarking energetske učinkovitosti in energetski menedžment v malih in srednjih podjetjih, razširjanje uporabe orodij za učinkovito rabo električne energije v industriji, usposabljanje za učinkovito rabo energije v prometu, promocijo male in mikro kogeneracije, usposabljanje inštalaterjev in drugih ciljnih skupin za izkoriščanje obnovljivih virov za ogrevanje vode, vzpostavitev regionalnih trgov in razvoj omrežij za ogrevanje na v biomaso itd. Trenutno so aktualni naslednji razpisi:

1. (14.4.2006) Javni razpis za finančne spodbude za izvedbo svetovalnih storitev na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije za leto 2006.

2. (27.03.2006) Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za energetsko izrabo lesne biomase v gospodinjstvih za leto 2006.

3. (20.03.2006 Javni razpis za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb JR-ST 2006.

4. (06.06.2003) Javni razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v obliki kapitalskih vložkov in nepovratnih sredstev v obdobju 2003-2005.

Nepovratna finančna sredstva Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pri Ministrstvu za okolje in prostor se razdeljujejo preko razpisov. Točne informacije o razpisih so objavljene v Uradnem listu in na spletni strani Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pri Ministrstvu za okolje in prostor, www.aure.si. Pogoji za pridobitev sofinanciranja so razvidni iz vsakokrat objavljene razpisne dokumentacije.

10.2 KREDITI

Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad Ekološko razvojni sklad, d.d., Ljubljana je bil ustanovljen julija leta 1993, z Zakonom o varstvu okolja. S poslovanjem je pričel v januarju 1994 in posloval kot delniška družba, v 100 % lasti države, do konca leta 2000. S sprejetjem Ustanovitvenega akta Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (Ur.l. RS, št. 96/00, stran 10448), se je na osnovi zakona o javnih skladih preoblikoval v Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni finančni sklad. Sklad je predvsem finančna institucija, ustanovljena s strani države za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja in je definiran kot pravna oseba javnega prava v temeljni organizacijski obliki javnega finančnega sklada. Novoustanovljeni sklad je pravni naslednik


stran 117

Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije d.d., Ljubljana in prevzema vse njegove pravice in obveznosti. Dejavnosti sklada kot specializirane finančne organizacije za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja in financiranja okoljskih naložb so:

o kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero, o izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja, o pridobivanje deležev in delnic pravnih oseb, če se sredstva uporabijo za

okoljevarstvene namene, o finančno in drugo posredništvo v zvezi z okoljskimi naložbami, o upravljanje s sredstvi državnega proračuna in Evropske unije, namenjenimi okoljskim

naložbam, o izdelovanje in priprava razpisov, sklepanje pogodb, izvedba izplačil projektov pomoči

Evropske unije in nadzor nad namensko in pravilno porabo sredstev, o opravljanje tehničnih in strokovnih opravil v zvezi s financiranjem okoljevarstvenih

naložb iz sredstev državnega proračuna, Evropske unije in drugih domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb in držav,

o izdelovanje in posredovanje programov financiranja okoljevarstvenih naložb ter drugo ekonomsko in finančno svetovanje, tehnična pomoč in usposabljanje,

o izdajanje in organizacija izdaj vrednostnih papirjev ter hrambe, trgovanja, posredovanja, upravljanja in posredniških poslov z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi,

o promoviranje novih in v praksi uspešno preizkušenih tehnologij in izdelkov varstva okolja,

o vodenje baz podatkov o programih in potrebnih okoljevarstvenih naložbah, stopnji pripravljenosti posameznih projektov in razpoložljivih sredstvih za njihovo uresničitev,

o obveščanje javnosti in javne predstavitve sklada ter organiziranje izobraževanja investitorjev

o druge dejavnosti, povezane z okoljevarstvenimi naložbami. Na skladu dodeljujejo kredite za okoljske investicije na podlagi javnih razpisov. Trenutno je na Eko skladu odprt naslednji razpis za kreditiranje okoljevarstvenih programov (Vir: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html): Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 36OB06A (Ur.l. RS, št. 09/2006).

10.3 OSTALI VIRI FINANCIRANJA

Razpisov za sofinanciranje okoljskih projektov pa ne pripravljata samo MOP (Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije) in Eko sklad. Javni Sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj je prav tako zelo aktiven na področju kreditiranja in subvencioniranja raznih projektov, tudi s področja energetike in okolja (npr. v letu 2004 je bil objavljen Javni razpis za sofinanciranje projektov vrtin za termalne ali termomineralne vodne vire).


stran 118

Tudi EU ima kar nekaj programov spodbujanja rabe OVE. Pomemben vir financiranja so t.i. strukturni skladi, poleg tega pa bo financiranje v obdobju 2003-2006 mogoče najti predvsem v okviru programa Intelligent Energy – Europe. Vse informacije v zvezi s podporo OVE je mogoče najti na internetni strani [http://www.europa.eu.int/]. Pri financiranju OVE je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da so investicije v okolju prijazne tehnologije obravnavane kot davčne olajšave (potrebne informacije so dosegljive na najbližji izpostavi Davčne uprave RS ali na [http://www.gov.si/durs/] (Vir: Priročnik: Obnovljivi viri energije, prihodnost je obnovljiva, januar 2005). Poleg navedenih virov financiranja pa je možno pridobiti tudi sredstva iz naslova neposrednih regionalnih spodbud, tako za projektno dokumentacijo kot tudi kasneje za sofinanciranje same investicije. Gre za sredstva, ki so na voljo neposredno iz državnega proračuna. Za pridobitev teh sredstev se je potrebno obrniti na regionalno razvojno agencijo, ki zbira potencialne projekte za sofinanciranje. Poleg nepovratnih sredstev s strani države in mednarodnih skladov ter možnih kreditov je pri kateremkoli projektu potrebno zagotoviti tudi lastna sredstva oziroma lastniške vložke, na primer zemljišče občine, lastni delež občine pri pripravi projektne dokumentacije in pri pridobivanju potrebnih dovoljenj, prispevki posameznikov itd.. Običajno so pri zaključevanju finančne konstrukcije pomembni še komercialni krediti, oziroma likvidnostni aranžmaji s strani lokalne banke.


stran 119

10.4 FINANČNI OKVIR PREDLAGANIH PROJEKTOV

PREDLOG UKREPA VREDNOST PROJEKTA (SIT)

FINANCIRANJE S STRANI OBČINE

(SIT) OSTALI VIRI FINANCIRANJA (SIT)

Izdelava razširjenih energetskih pregledov nekaterih javnih stavb. 500.000 250.000 MOP: 250.000

Izdelava dveh Analiz stroškov in koristi pridobivanja elektrike in toplote iz bioplina (kmetija Kepic in kmetija Jamšek).

1.000.000 500.000 MOP: 500.000

Pilotni projekt izrabe bioplina na kmetiji Kepic s 130 GVŽ. 24.000.000 2.000.000 za morebitni toplovod

22.000.000 (lastnik kmetije, krediti Eko sklada, odjemalci toplote, morebitni strateški partner)

Vgradnja solarnega sistema na izbrani javni stavbi (pilotni projekt: Športna dvorana Komenda). 1.500.000 750.000 750.000 (potencialni investitorji, donatorji)

Projekt spodbujanja izrabe sončne energije: vgradnja petih solarnih sistemov na individualnih objektih. 3.250.000 650.000 2.600.000 (MOP: 1.125.000 in lastniki

posamezniki skupaj: 1.475.000) Pilotni projekt vgradnje modernega kotla na lesno biomaso v eni izmed javnih stavb in izdelava promocijskega materiala.

3.000.000 3.000.000 /

Sofinanciranje izgradnje mikrosistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. 10.000.000 1.000.000 9.000.000 (državne subvencije, krediti Eko

sklada, prispevki odjemalcev) SKUPAJ 43.250.000 8.150.000 35.100.000


stran 120

11 POTEK IZDELAVE ENERGETSKE ZASNOVE

Priprava dokumenta Energetske zasnove občine je proces, ki zahteva obsežno in poglobljeno komunikacijo med vsemi akterji vključenimi v izdelavo EZ. Projekt zahteva stalno komunikacijo med izvajalcem študije in usmerjevalno skupino, ki je izbrana na začetku projekta. Vključujejo se tudi drugi akterji, ki poznajo posamezna specifična področja, ki jih EZ zajema. Najprej se zberejo vsi potrebni podatki za analizo trenutnega energetskega stanja v občini. Pri sami analizi trenutnega stanja so pomembni dobri kontakti z vsemi pomembnejšimi skupinami porabnikov energije v občini (npr: s podjetji, predstavniki javnih stavb, oskrbniki kotlovnic itd.). Na osnovi tega se pridobi ustrezne informacije in naredi analiza ter odkrije šibke točke in probleme oskrbe z energijo za vsakega porabnika posej. Sledi pregled potenciala OVE in URE v občini. Ob združitvi informacij o trenutnem stanju in pregledu potenciala OVE in URE pride do predlogov projektov, ki bi trenutno stanje lahko izboljšali. Izvajalec EZ in občina skupaj izbereta nabor projektov, za katere se opredeli akcijski načrt (terminski načrt, finančna konstrukcija projektov itd.). Sledi priprava, izvajanje in nenazadnje še kontrola izvedbe projektov. Prvi sestanek z usmerjevalno skupino, katero sestavljajo: Roman Dobnikar, Slavko Poglajen, Marjan Potočnik, Vid Koritnik, Mirko Kepic in Štefan Lebar, je bil 11.5.2006. Predstavljen je bil napredek pri izdelavi Energetske zasnove Komenda in podane pripombe za dopolnitev nekaterih področij. Ugotovljeno je bilo, da je analiza trenutnega stanja energetike v občini zaključena. V nadaljevanju se da poudarek naboru projektov. Vmesno poročilo je bilo usmerjevalni skupini predstavljeno 8.6.2006 (prisotni so bili vsi člani). Skupina je preučila prve predloge projektov in predlagala nekatere popravke. Dogovorjeno je bilo, da je potrebno nekatera področja še nekoliko nadgraditi (potencial lesne biomase na dodatno izbranih treh lesnopredelovalnih obratih) in dopolniti (raba električne energije v občini in javna razsvetljava). Končno poročilo bo predstavljeno občinskemu svetu predvidoma v septembru 2006. Izvajalec študije bo predstavil zaključke študije, projekte opredeljene v akcijskem načrtu Energetske zasnove občine Komenda.


stran 121

12 UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA

1) Interaktivni naravovarstveni atlas; Agencija Republike Slovenije za okolje.

2) Meteorološki letopis Slovenije 2000. Ljubljana, december 2001, Agencija Republike Slovenije za okolje.

3) Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 2002.

4) Statistični letopis Republike Slovenije 2003. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 2004.

5) Popis kmetijskih gospodarstev 2000, Statistični urad RS.

6) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; interni podatki.

7) Izpolnjeni vprašalniki (podjetja, upravljavci kotlovnic, javne stavbe, kmetije).

8) Študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energieund Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung“ ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe").

9) Članek: Anton Flere je oral ledino z elektrarno na bioplin; 15.2.2004. [http://www.finance-on.net].

10) Potenciali za pridobivanje energije iz bioplina v Sloveniji, dr. F. Al-Mansour EGES, 2/2001.

11) GIS: Analiza potenciala lesne biomase v Sloveniji, GEF, 31.08.1998.

12) Jerič D.: Katalog kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, 2001.

13) Čista energija iz gozda: Kotli na lesno biomaso za centralno ogrevanje, vodnik, Agencija za prestrukturiranje energetike, Ljubljana, 2000.

14) Wind force 12, 2004.

15) Priročnik za vodenje projektov pogodbenega zniževanja stroškov za energijo.

16) Občinska energetska zasnova: Vodenje projekta izdelave in izvedbe energetske zasnove. Ljubljana, Center za energetsko učinkovitost Institut Jožef Štefan, 2000.

17) Legiša Peter: Svetlobno onesnaževanje = zapravljanje energije; Ljubljana, Fakulteta za matematiko in fiziko.

Referat dosegljiv na: [http://www.ago.uni-lj.si/comets/DSSi/Posvet_DZ_april_2001/Zvitter.doc]

18) Veter – energija prihodnosti; brošura.

19) Kopše Igor, Krajnc Nike: Ogrevanje z lesom.

20) Potrata udari družinski žep in zasvinja zrak. Časopis Delo, 16.9.2004, priloga Upravljanje z energijo.

21) Umetno osvetljevanje – energetsko učinkovita svetila, Zbirka informativnih listov »Za učinkovito rabo energije«, AURE.

22) Brošura AURE: Obnovljivi viri energije: VODA, 5/03

23) AURE, Univerza v Ljubljani: Fakulteta za strojništvo: Poročilo o stanju glede priklopa na električno omrežje in upravnih postopkov v Sloveniji.

24) Energetska bilanca RS za leto 2005, Ministrstvo za gospodarstvo RS

25) Ökoenergie Nr. 45b: Biogas – Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur; brošura.

26) Učinkovito z energijo, Bilten Ministrstva za okolje in prostor, september 2004.

27) Učinkovito z energijo, Bilten Ministrstva za okolje in prostor, januar 2006, letnik 11, št. 1.

28) Lesna biomasa – okolju prijazen obnovljiv vir energije.

29) Lesna biomasa – neizkoriščeni domači vir energije; FEMOPET Slovenija, 1998.


stran 122

30) Uradni list RS, št. 25/02; Uredba o pravilih za določitev cen in odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije.

31) Uradni list RS, št. 79/99, 8/00, 51/04; Energetski zakon.

32) Uradni list RS, št. 29/01, 99/01; Uredba o pogojih za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije.

33) Uradni list RS, št. 25/02, 8/04; Sklep o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije.

34) Uradni list RS, št. 57/04; Resolucija o Nacionalnem energetskem programu.

35) Uradni list RS, št. 17/02; Zakon o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.

36) [http://www2.arnes.si/~rmurko2/GEOTERMALNA.HTM].

37) [http://kid.kibla.org/~marjan/vegan/predal/soncna_energija.htm].

38) [http://www.rra-mura.si/seminar/obv-02/Oslaj UPORABA%20GEOTERMALNE%20ENERGIJE%20V%20NAFTI%20LENDAVA.doc].

39) [http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT129.htm].

40) http://www.sigov.si/zgs/

41) [http://www.geosonda.com/geotermalna.htm].

42) [http://www.gov.si/aure/eknjiznica/IL_5-04.PDF].





47) [http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/projekti/energija_veter.pdf]

48) [http://www.gi-zrmk.si/oddelki/bivokolje/enknj/].

49) [http://www.ekodom.com/clanki/2primera.htm].

50) [http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-12.htm].

51) [http://www.ape.si/publikacije/veter.pdf].

52) [http://www.maribor.si/povezave/admin/sraka_media.asp?id=2738].

53) [http://www.aure.si/dokumenti/Izraba%20bioplina.pdf].

54) [http://www.ths.si/zanimivosti/talno.htm].

55) [http://www.ee.uni-lj.si/EnergijaInOkolje/seminarji/2002/petek.pdf].

56) [http:///www.gea-on.net/clanek.asp?ID=182].

57) [http://www.sigov.si/aure/eknjiznica/OPET2001_predstavitev.pdf].

58) [http://www.elektro-celje.si].

59) [http://www.biomasse-info.net].

60) [http://www.tt-mb.si/Svetilke.htm].

61) [http://www.aure.si/index.php?MenuID=197&MenuType=E&lang=SLO&navigacija=on]


stran 123

13 SEZNAM GRAFOV, SLIK IN TABEL

13.1 SEZNAM GRAFOV Graf 1: Način ogrevanja stanovanj v občini Komenda, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo za eno stavbo, etažno in

lokalno (2002)................................................................................................................................................... 10

Graf 2: Načini ogrevanja stanovanj v občini Komenda (2002) ................................................................................... 11

Graf 3: Primerjava porabljenih kWh/prebivalca za ogrevanje stanovanj med Slovenijo in občino Komenda ............. 13

Graf 4: Razhajanja med dejansko in priporočeno rabo energije za ogrevanje, ki znaša 70 kWh/m2, po podatkih o rabi energije za ogrevanje v kurilni sezoni 2005/2006............................................................................................. 18

Graf 5: Prikaz povprečne letne rabe električne energije posameznih električnih aparatov v gospodinjstvih .............. 26

Graf 6: Raba električne energije tarifnih odjemalcev v občini Komenda po naseljih .................................................. 27

Graf 7: Raba električne energije upravičenih odjemalcev v občini Komenda po naseljih........................................... 27

Graf 8: kWh po posameznih energentih za vse porabnike v občini Komenda ........................................................... 29

Graf 9: Raba energije po porabnikih v občini Komenda............................................................................................. 30

Graf 10: Emisije plinov za stanovanja, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno in lokalno v občini Komenda na osnovi podatkov iz leta 2002 ....................................................................................................... 32

Graf 11: Emisije plinov na prebivalca v občini Komenda in Sloveniji pri ogrevanju stanovanj, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno in lokalno v letu 2002........................................................................ 33

Graf 12: Primerjava emisij stanovanj, ki se ogrevajo s centralno kurilno napravo samo za stavbo, etažno in lokalno (podatki za leto 2002) in vseh emisij skupaj v občini Komenda (podatki za kurilno sezono 2005/2006) ........................ 34

Graf 13: Primerjava emisij toplogrednih plinov za kurilno olje in zemeljski plin .......................................................... 57

Graf 14: Gibanje maloprodajne cene kurilnega olja v RS od leta 2002...................................................................... 62

Graf 15: Primerjava cen različnih energentov v SIT/kWh energije za mesec december 2005 ................................... 64

Graf 16: Primerjava rabe energije za ogrevanje pred in po morebitni sanaciji pregledanih javnih objektov v občini Komenda......................................................................................................................................................................... 74

Graf 17: Stroški za javno razsvetljavo v občini Komenda........................................................................................... 81

Graf 18: Struktura svetil javne razsvetljave v občini Komenda, 2005......................................................................... 81

Graf 19: Časovni diagram delovanja javne razsvetljave............................................................................................. 83

Graf 20: Primerjava indeksa porabe toplotne energije v objektih z vgrajenimi delilniki stroškov in v objektih brez delilnikov......................................................................................................................................................................... 88

Graf 21: Prikaz letnih stroškov za energijo, vzdrževanje in stroški investicije v ogrevalni sistem............................... 93

13.2 SEZNAM SLIK Slika 1: Občina Komenda............................................................................................................................................. 9

Slika 2: Podjetje Starman d.o.o. v Poslovni coni Komenda........................................................................................ 15

Slika 3: Okna v starem delu šole, kjer se nahaja tudi del VVZ Mehurčki.................................................................... 18

Slika 4: Nova okna v novem delu OŠ (prizidki) in termostatski ventili na ogrevalnih.................................................. 19

Slika 5: Kotla in regulacijski sistem v kurilnici na Glavarjevi 37.................................................................................. 19

Slika 6: Okna in ogrevala v VVZ Mehurčki ................................................................................................................. 20

Slika 7: Ogrevala brez termostatskih ventilov (stari del zgradbe) in nova okna v učilnicah........................................ 22

Slika 8: Kotel v kotlovnici šole in hranilnik tople vode (predvidena zamenjava) ......................................................... 22

Slika 9: Gozdnatost Slovenije .................................................................................................................................... 37


stran 124

Slika 10: Območja po primernosti glede na rabo lesne biomase ................................................................................37

Slika 11: Količina lesnih ostankov v Sloveniji..............................................................................................................38

Slika 12: Prikaz bioplinskega sistema.........................................................................................................................40

Slika 13: Prvi primer izrabe bioplina v namene proizvodnje električne energije v Sloveniji; sistem SPTE ter črpalni jašek in fermentorja ........................................................................................................................................................44

Slika 14: Vetrni potencial v Sloveniji ...........................................................................................................................53

Slika 15: Poslovna cona Komenda .............................................................................................................................58

Slika 16: Konceptualne usmeritve prostorskega razvoja občine Komenda.................................................................60

Slika 17: Primerjava gibanja cen kurilnega olja in lesnega goriva ..............................................................................63

Slika 18: Naložbo financira izvajalec pogodbenega znižanja stroškov za energijo.....................................................79

Slika 19: Delovanje toplotne črpalke...........................................................................................................................89

Slika 20: Izkoristki kotlov na lesno biomaso so se korenito izboljšali v zadnjih desetletjih (od 55% do 90%) .............96

Slika 21: Kotel s prezračevanim kuriščem z ročnim nalaganjem polen.......................................................................97

Slika 22: Kotel na lesne sekance z avtomatsko dozirno napravo ...............................................................................98

Slika 23: Kotel na pelete z avtomatsko dozirno napravo ............................................................................................98

Slika 24: Kaminska peč na pelete.............................................................................................................................100

Slika 25: Naselje Klanec, kmetija na naslovu Klanec 37 je obkrožena .....................................................................102

Slika 26: Shema proizvodnje toplote in električne energije na kmetiji s 130 enotami govedi....................................103

13.3 SEZNAM TABEL Tabela 1: Poraba energentov za ogrevanje stanovanj (centralno kurilna naprava za eno stavbo, etažno in lokalno

ogrevanje) v občini Komenda leta 2002 ............................................................................................................11

Tabela 2: Ocenjeni stroški energije za ogrevanje v stanovanjih, ki se ogrevajo s centralno napravo za eno stavbo, etažno in lokalno, pri porabi za leto 2002 in cenah energentov za mesec december 2005..............................................12

Tabela 3: Nekateri podatki o kotlovnicah v občini Komenda.......................................................................................14

Tabela 4: Podjetja, ki so v letu 2005 za svoje ogrevanje in tehnološke procese uporabljala kurilno olje ....................16

Tabela 5: Raba energije v podjetjih v kurilni sezoni 2005/2006 ..................................................................................16

Tabela 6: Raba energije javnih objektov v občini Komenda v kurilni sezoni 2005/2006 .............................................17

Tabela 7: Opis RTP postaj, konic v letu 2005 in dolžine električnih vodov v občini Komenda....................................24

Tabela 8: 27 transformatorskih postaj in njihova nazivna moč v občini Komenda, trenutno stanje ............................25

Tabela 9: Raba energije v občini Komenda ................................................................................................................29

Tabela 10: Primerjava emisijskih vrednosti pri uporabi različnih goriv in tehnologij ....................................................31

Tabela 11: Naslovi lesnopredelovalnih obratov (14) v občini Komenda......................................................................38

Tabela 12: Enotne letne cene za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev in enotne letne premije za električno energijo, ki jo kvalificirani proizvajalci prodajo samostojno ali preko posrednika – za kvalificirane elektrarne na bioplin...........................................................................................................................................................42

Tabela 13: Potencial bioplina iz živalskih odpadkov na 1 GVŽ na dan.......................................................................45

Tabela 14: Ocenjeno število glav živine in potencial proizvodnje bioplina na dan v občini Komenda.........................45

Tabela 15: Letna količina bioplina iz zelene biomase v občini Komenda leta 2000....................................................47

Tabela 16: Solarni sistem za enodružinsko hišo.........................................................................................................51

Tabela 17: Ukrepi za učinkovitejšo rabo energije v gospodinjstvih.............................................................................68

Tabela 18: Ukrepi v javnih stavbah v občini Komenda ..............................................................................................72


stran 125

Tabela 19: Primerjava osnovnih vrst pogodbenega znižanja stroškov za energijo .................................................... 80

Tabela 20: Primerjava obratovalnih stroškov živosrebrne in visokotlačne natrijeve svetilke ...................................... 83

Tabela 21: Tehnični parametri postrojenja SPTE na bioplin .....................................................................................103

Tabela 22: Ekonomski parametri postrojenja SPTE na bioplin za 130 GVŽ .............................................................105


stran 126

14 PRILOGE

Priloga 1: Seznam kmetij s številom živali .......................................................................................................................... 127

Priloga 2: Anketirana podjetja in raba energije ................................................................................................................... 130

Priloga 3: Zapisniki sestankov ............................................................................................................................................ 132

Priloga 4: Članek o Energetski zasnovi Komenda .............................................................................................................. 136


stran 127

Priloga 1: Seznam kmetij s številom živali

Priimek in Ime Naslov številka kraj stanje Govedo Perutnina Absec Tončka Gora 5 Komenda se ne oglaša Barle Stanislav Nasovče 13 Komenda telefonska anketa 30 Bobnar Andrej Moste 45/c Komenda majhna kmetija Čebulj Janko Potok pri Komendi 1 Komenda noče sodelovati Sršen Franc Gmajnica 114 Komenda telefonska anketa 4 Kosirnik Janez Kom. Dobrava 4 Komenda telefonska anketa 20 Pogačar Peter Klanec 2 Komenda telefonska anketa 32 Stele Janez Mlaka 34 Komenda telefonska anketa 25 Ribnikar Alojz Nasovče 15 Komenda nimajo živine Kosec Marija Križ 35 Komenda majhna kmetija Špenko Jože Zajčeva 6 Komenda vprašalnik 8 8 Kos Marta Križ 51 Komenda telefonska anketa 50 Zarnik Jakob Suhadole 60 Komenda telefonska anketa 5 Špruk Maksimilijan Zajčeva 1 Komenda telefonska anketa 10 Hlade Alojz Marjan Križ 67 Komenda upokojenec Jerič Peter Križ 46 Komenda telefonska anketa 54 Čebulj Janez Breg 7 Komenda telefonska anketa 15 Štebe Milan Podboršt 14 Komenda telefonska anketa 7 Jamšek Nada Moste 103 Komenda vprašalnik 102 Seršen Ivan Gmajnica 31 Komenda vprašalnik 12 Vode Sergij Glavarjeva 82 Komenda telefonska anketa 10 Ravnikar Peter Potok pri Komendi n.š. Komenda se ne oglaša Hočevar Angela Žeje pri Komendi 15 Komenda telefonska anketa 46 Čibašek Metod Suhadole 12 Komenda nima živine Cviren Peter Križ 45/a Komenda majhna kmetija Grkman Franc Glavarjeva 49 Komenda telefonska anketa 39 Kavčič Valentin Moste 75/a Komenda nimajo živine Korbar Florjan Moste 18 Komenda se ne oglaša Koritnik Jožef Klanec 29 Komenda telefonska anketa 60 Urbanec Janez Suhadole 35 Komenda vprašalnik 25


stran 128

Uranič Marko Klanec 36 Komenda opušča dejavnost Korbar Boštjan Klanec 32 Komenda telefonska anketa 39 Štebe Stanislav Žeje pri Komendi 12 Komenda telefonska anketa 40 Rebolj Dragotin Moste 9 Komenda nima živine, samo 4 konje Zmrzlikar Marjan Breg 13/a Komenda telefonska anketa 55 25.000 Lamovšeč Vladimir Žeje pri Komendi 10 Komenda vprašalnik 15 Skvarča Matjaž Križ 18 Komenda noče sodelovati Kern Aleš Jezerškova ulica 5 Komenda telefonska anketa 22 Korbar Janez Kom. Dobrava 3 Komenda vprašalnik 20 10 Lap Barbara Kom. Dobrava 2 Komenda telefonska anketa 6 Jerman Mihael Moste 10 Komenda majhna kmetija Korbar Irena Moste 89/b Komenda majhna kmetija Krumpestar Blaž Moste 51/a Komenda telefonska anketa 3 Lap Maks Glavarjeva 42 Komenda telefonska anketa 28 Kepic Rajko Klanec 37 Komenda vprašalnik 130 Kern Franc Potok pri Komendi 5 Komenda vprašalnik 11 Kemperle Jerneja Kom. Dobrava 10 Komenda telefonska anketa 10 Lipovšek Zofija Breg 16 Komenda telefonska anketa 9.000 Lap Andrej Žeje pri Komendi 16 Komenda vprašalnik 20 Kern Andrej Glavarjeva 4 Komenda napaka Jenko Peter Potok pri Komendi 3 Komenda telefonska anketa 50 Bruno Sternad Moste 6 e Komenda vprašalnik 2 10 Novak Ivan Klanec 31 Komenda opušča dejavnost Ovijač Krisitina Klanec 43 Komenda telefonska anketa 20 Štupar Frančiška Breg 15 Komenda vprašalnik 45 Ocepek Ivan Breg 9 Komenda nima živine Lap Angela Kom. Dobrava 1 Komenda telefonska anketa 3 Peterlin Peter Podboršt 1 Komenda telefonska anketa 11 4 Gašperlin Alojz Moste 99 Komenda telefonska anketa 1.000 Petrič Franc Breg 3 Komenda telefonska anketa 35 Ocepek Martin Križ 13 Komenda nima živine


stran 129

Perne Alojz Križ 14 Komenda telefonska anketa 15 Štupar France Mlaka 1/a Komenda napaka Pibernik Matevž Suhadole 54 Komenda telefonska anketa 28 Resnik Ivan Moste 76 Komenda opušča dejavnost Pirc Ana Nasovče 11 Komenda manjša kmetija Orel Boštjan Kom. Dobrava 12 Komenda se ne oglaša Stele Angela Gora 1 Komenda se ne oglaša 4 Peterlin Peter Križ 41/a Komenda manjša kmetija 3 Pogačar Ana Klanec 6 Komenda telefonska anketa 2 Burger Peter Moste 100 Komenda se ne oglaša Stele Janez Podboršt 19 Komenda telefonska anketa 11 Globočnik Rajko Suhadole 33 Komenda telefonska anketa 40 Križman Marija Mlaka 20 Komenda telefonska anketa 4 Zabret Jože Moste 20 Komenda manjša kmetija Šmid Luka Glavarjeva 114 Komenda se ne oglaša Zlobko Breda Križ 49/a Komenda se ne oglaša Jerovšek Alojz Nasovče 27/a Komenda nimajo živine Zgonc Marija Mlaka 30/a Komenda telefonska anketa 2 Vidmar Ivana Žeje pri Komendi 7 Komenda nima več živine, ukvarja se s konji Škrjanec Albin Moste 5/a Komenda noče sodelovati Sivec Andrej Moste 94/b Komenda nima živine Klemenčič Dušan Suhadole 15/b Komenda se ne oglaša Zadrga Matija Glavarjeva 50 Komenda telefonska anketa 58 Ravnikar Marjan Mlaka 31 Komenda napaka Pogačar Marjan Gora 3 Komenda manjša kmetija Ravnikar Anton Mlaka 10 Komenda nima kmetije Vodlan Stanislav Suhadole 21 Komenda se ne oglaša


stran 130

Priloga 2: Anketirana podjetja in raba energije

Poraba energentov Podjetje ELKO (l) UNP opomba

Starman Škofja Loka d.o.o. Žeje pri Komendi (poslovna cona) 20.000 m3 telefonska anketa

Tera RD d.o.o. Mlaka 4 15.000 telefonska anketa

Cementni izdelki Juhant Jože s.p. Moste 93 majhna poraba, ogrevajo samo pisarne, delavnice ne

Lah Majda s.p. Kmetijski center Lah Klanec 13 7.000 telefonska anketa Flok d.o.o. Sadarjeva ulica 3 9.500 telefonska anketa Lah Majda s.p. Bencinski servis Potok pri Komedni 8 1.800 litrov telefonska anketa Oblak Dragomir s.p. Podboršt pri Komendi 7b 4.000 telefonska anketa Poliem Močnik Ana s.p. Moste 8b v okviru stanovanjske hiše Pizzerija Hram GORJAN Gora pri Komendi 13 4.700 telefonska anketa Gostilna ČUBR Križ 53 8.000 telefonska anketa Marin Jože s.p. Glavarjeva cesta 36 3.000 vprašalnik NADI&JM Komenda d.o.o. Breg pri Komendi 18a v okviru stanovanjske hiše Zgonec d.o.o. Mlaka 37a v okviru stanovanjske hiše Suma projekt d.o.o. Moste 80f se ne oglaša Opoj sokovi d.o.o. Suhadole 49a v okviru stanovanjske hiše Erce Miran s.p. Moste 59c skoraj ne ogrevajo, stroji oddajo toploto

Pogačar Anton s.p. Gora pri Komendi 21a

delavnica se dogreva v okviru hiše, ko je potrebno, drugače pa imajo precej odpadne toplote iz svoje dejavnosti; sedaj bodo zadevo še posodobili

Pletenine Špenko Moste 95a 12.000 vprašalnik Prind d.o.o. Moste 57c 4.700 vgrajeno imajo toplotno črpalko Ravnikar Peter s.p. Potok pri Komendi 7a se ne oglaša Splet - Konus d.o.o. Mlaka 41 delo na terenu, ne ogrevajo Atica d.o.o. Moste 86 v okviru stanovanjske hiše Balantič Bojan s.p. Moste 38a v okviru stanovanjske hiše


stran 131

C-Marss ideal d.o.o. Breg pri Komendi 8a v okviru stanovanjske hiše Comfort salon pohištva s.p. Moste 56c se ne oglaša Engrotuš d.o.o. Moste 8c 12.000 telefonska anketa Bevk Rajko s.p. Križ 34 v okviru stanovanjske hiše Kos Srečko s.p. Moste 113 8.000 se ne oglaša Kovinoplastika Dolčič Moste 60 ne ogrevajo, stroji oddajajo toploto Kovinoplastika Hribar Križ 37a ne ogrevajo, stroji oddajajo toploto Market Komenda Kranjska pot 9 se ne oglaša Mesarstvo kmečki hram Križ 36 se ne oglaša Minox d.o.o. Križ 9 se ne oglaša Pekarna Hrovat d.o.o. Kranjska pot 3 ni potrebno ogrevanje Primoplast Komeda d.o.o. Zajčeva cesta 13 v okviru stanovanjske hiše Tina d.o.o. Nasovče 18a 10.000 telefonska anketa Vegralda d.o.o. Čebuljeva ulica 2 v okviru stanovanjske hiše


stran 132

Priloga 3 : Zapisniki sestankov


stran 133

Projekt izdelave dokumenta »Energetske zasnove občine Komenda«

ZAPISNIK 1. SESTANKA

Datum:

11.5.2006

Prostor:

Občina Komenda

Prisotni:

Predstavniki občine: g. Roman Dobnikar g. Vid Koritnik g. Štefan Lebar ga. Alenka Gruden-Belavič Predstavniki izvajalca energetske zasnove: g. Milan Šturm ga. Darja Barle

Trajanje:

17.00-18.00

Dnevni red:

1. Poročilo o trenutnem stanju na projektu. 2. Določitev aktivnosti za prihodnje.

Predstavljena je bila vsebina EZ in kje se nahajamo trenutno, ter kaj sledi, katere podatke še čakamo.

Kje smo?

o EZ se je začela pripravljati v mesecu marcu, o Trenutno se zbirajo podatki o energetskem stanju. Aprila smo razposlali vprašalnike na: 38 naslovov podjetij,

90 kmetijam, upraviteljem kotlovnic, 10 lesnopredelovalnih obratov, javnim stavbam (OŠ Komenda, OŠ Moste, VVZ Mehurčki, športna dvorana).

o Vrnilo se jih je okoli 10%. Sledilo je telefonsko anketiranje in pridobili smo okoli 90% vseh podatkov. Bolj ali manj so podatki zbrani. Čakamo še na javne stavbe (smo v kontaktu z OŠ Komenda, ki zadevo pripravlja).

o Na Elektro Ljubljana smo poslali vprašalnik o rabi električne energije v občini. Z g. Diettrichom smo v k

Kaj sledi?

o Zaključitev zbiranja podatkov in obdelava oz. analiza le teh. o Identificiranje mogočih projektov. o Ogledi izbrani v okviru mogočih projektov oz. glede na sedaj zbrane podatke naslednji ogledi:

− Žaga Vadnjal (potencial biomase),

− OŠ Komenda, OŠ Moste, VVZ in športna dvorana (preliminarni energetski pregledi),

− kotlovnice (Zajčeva 23, Glavarjeva 104),

− večje kmetije (kmetija Kepic, kmetija Jamšek). o Prvi predlog možnih projektov (VMESNO POROČILO). o Sestanek z usmerjevalno skupino in pregled vmesnega poročila.


stran 134

o Dopolnjevanje vmesnega poročila in oblikovanje dokončnih projektov. Priprava akcijskega načrta (terminski načrt, ekonomsko in tehnično opredeljevanje projektov).

o Priprava in oddaja KONČNEGA POROČILA. o Sprejetje končnega poročila na občinskem svetu.

Dogovorjeni so bili roki:

o po pogodbi je končno poročilo 6.7.2006, predvidena predstavitev občinskemu svetu v septembru, o vmesno poročilo (predlagamo) 31.5.2006, predvidena predstavitev vmesnega poročila do 10.6.2006.

Kaj potrebujemo in kje nadaljujemo?

o Usmerjevalna skupina je opozorila, da je precej velikih lesnopredelovanih obratov v občini (žage itd.), tako da se z gospo Alenko še enkrat pregleda, dopolni seznam in pridobi podatke še za te nove vire.

o Še enkrat se zaprosi RRD Domžale za bolj natančne podatke o razvojnih projektih (novogradnje itd.). o Gospa Alenka pripravi povzetek o razvojnih usmeritvah poslovno industrijske cone v Žejah.

Zapisala: Darja Barle, Eco Consulting, d.o.o. Naslednji sestanek: v skladu s kasnejšim dogovorom


stran 135

Projekt izdelave dokumenta »Energetske zasnove občine Komenda«

ZAPISNIK 2. SESTANKA

Datum:

8.9.2006

Prostor:

Občina Komenda

Prisotni:

Predstavniki občine: g. Roman Dobnikar g. Vid Koritnik g. Štefan Lebar g. Slavko Poglajen g. Marjan Potočnik g. Mirko Kepic ga. Alenka Gruden-Belavič Predstavniki izvajalca energetske zasnove: ga. Darja Barle

Trajanje:

17.00-19.00

Dnevni red:

1. Predstavitev vmesnega poročila. 2. Diskusija o predlogih projektov.

Predstavljeno je bilo vmesno poročilo.

Kje smo?

o Zaključena je analiza trenutnega energetskega stanja v občini. o Predlagani so bili prvi predlogi projektov, na osnovi katerih se bo oblikoval akcijski načrt. o Projekt Žaga Vadnjal – OŠ Moste (mikrosistem); zaradi problema zanesljivosti oskrbe OŠ ne želijo vezati na

razmere na Žagi. Poišče naj se drug primer mikrosistema. o Ostali projekti naj se nadgradijo iz finančnega in terminskega vidika.

Kaj sledi?

o Dopolnitev analize potenciala lesne biomase v občini Komenda (razposlati vprašalnike na naslove še nekaterih večjih lesnopredelovalnih obratov v občini in evidentirati kakšne so količine).

o Pridobitev podatkov o javni razsvetljavi. o Pridobitev podatkov o rabi električne energije v občini Komenda na Elektro Ljubljana. o Priprava akcijskega načrta in končnega poročila (rok za končno poročilo je 6.7.2006). o Končno poročilo bo predstavljeno občinskemu svetu predvidoma v jeseni.

Zapisala: Darja Barle, Eco Consulting, d.o.o. Naslednji sestanek: v skladu s kasnejšim dogovorom


stran 136

Priloga 4: Članek o Energetski zasnovi Komenda


stran 137

Energetska zasnova občine Komenda

V skladu z usmeritvami Resolucije o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo in zahtevami Energetskega zakona ter potrebami po razvojnih projektih se je občina Komenda odločila, da izdela Energetsko zasnovo občine. Za izvajanje projekta je bilo izbrano podjetje Eco Consulting d.o.o. iz Ljubljane. Občinska energetska zasnova je pomemben pripomoček pri načrtovanju razvoja občinske energetske politike. V njej so poudarjeni načini in ukrepi, s pomočjo katerih občina zagotavlja svojim občanom in podjetjem učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve. V okviru energetske zasnove bo najprej analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni občini Komenda, nato bodo primerjane možne alternative oskrbe z energijo, na koncu pa se podajo ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja na področju rabe in oskrbe z energijo v občini. Poglavitni cilji izdelave in izvedbe občinske energetske zasnove so:

− učinkovita raba energije pri vseh porabnikih, predvsem v javnih zavodih in ustanovah, ki lahko služijo kot vzor celotni občini,

− uvajanje lokalnih virov energije (lesna biomasa, sončna energija, bioplin), − uvajanje sistemov daljinskega ogrevanja, − uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih objektov, kajti obstajajo

možnosti visokih prihrankov že z minimalnimi vlaganji, − informiranje, svetovanje in izobraževanje javnosti o vlogi in pomenu učinkovite rabe

energije, − zmanjšanje stroškov za energijo v občinskih javnih stavbah in zmanjšanje rabe

energije v industriji, široki porabi. V začetni analizi sedanjega stanja oskrbe in rabe energije v občini Komedna je bilo pregledano stanje v gospodinjstvih oziroma ogrevanje stanovanj v občini, ki se ogrevajo individualno. Analiza je pokazala, da se večina gospodinjstev v občini ogreva s kurilnim oljem (67%) ter z lesom in lesnimi ostanki (29%) (Vir: Statistični urad RS; Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Kurilno olje je fosilno gorivo in povzroča velike količine emisij toplogrednih plinov, kot je na primer ogljikov dioksid, ki je glavni krivec za učinek tople grede. Pri sedanji, klasični porabi lesa pa se zaradi starih in tehnološko zastarelih peči proizvede precej emisij plinov, kot sta ogljikov monoksid in prah. Poleg tega je tudi energetski izkoristek teh peči precej nizek. Zato je potrebno spodbujati vgradnjo modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo nizke emisije ter visok energetski izkoristek. Deloma je možno stanje izboljšati tudi z informiranjem uporabnikov o ukrepih učinkovite rabe energije (na primer o učinkih, ki jih ima redno vzdrževanje kurilnih naprav, ustrezna nastavitev regulacije, uvajanje termostatskih ventilov itd.) ter s prehodom na manjše, tako imenovane mikro daljinske sisteme ogrevanja, ko iz ene kotlovnice ogrevamo še nekaj bližnjih stavb. Potrebno je preučiti tudi porabo energentov in s tem povzročene emisije v večjih podjetjih, javnih stavbah in kotlovnicah v občini.


stran 138

Po celotni analizi sedanjega stanja na področju rabe energije se prične drugi del energetske zasnove. Pregleda se potencial vseh možnih obnovljivih virov energije v občini, ocenijo se tudi potencialni prihranki pri porabi energije, ki jih lahko dosežemo z učinkovitejšo rabo le-te. Izraba lokalnih virov energije lahko bistveno pripomore k zanesljivosti oskrbe občine tako s toploto kot tudi z električno energijo, učinkovita raba energije pa lahko že z zanemarljivo nizkimi vložki privede do bistvenih prihrankov. V zaključni fazi se podajo predlogi za izboljšanje stanja na področju energetike, tako na strani porabe kot tudi na strani oskrbe z energijo. Izdelata se akcijski načrt, kjer so projekti tudi ekonomsko ovrednoteni, ter terminski načrt izvedbe predlaganih projektov.

Dejstvo je, da je proces izdelave dobre energetske zasnove tesno povezan s sodelovanjem občine, strokovnjakov in predvsem občanov. Izvedba energetske zasnove bo namreč najbolj vplivala prav na njihove življenjske razmere. Uresničevanje ukrepov, ki jih energetska zasnova podaja, pomeni izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev za vse občane. Hkrati pa pomeni tudi nove razvojne možnosti, poživitev lokalnega gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. Proces izdelave in izvedbe energetske zasnove je uspešen samo takrat, ko se občani zavedajo, da oskrba in raba energije v občini nista samo stvar občinske uprave, ampak nas vseh, zato vas še posebej pozivamo k sodelovanju. Vsi zainteresirani ste vabljeni, da v zvezi z omenjeno tematiko pošljete svoja mnenja, predloge oziroma pobude na sedež občine ali izvajalcu energetske zasnove na elektronski naslov: [email protected].

energetska zasnova občine komenda konČno poroČilo

Documents