energetski pregled kot del sistema upravljanja z … · 2020. 1. 30. · iv energetski pregled kot...
TRANSCRIPT
I
ENERGETSKI PREGLED KOT DEL SISTEMA UPRAVLJANJA
Z ENERGIJO
diplomsko delo
Študent: Matic Plazar
Študijski program: Univerzitetni študijski program 1. stopnje Energetika
Mentor: izr. prof. dr. Peter Virtič
Somentor: Aleš Hriberšek
Lektorica: mag. Nataša Koražija, prof. slov.
Krško, september 2018
II
III
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Petru Virtiču za mentorstvo in pomoč pri
izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju Alešu Hriberšku za pomoč
in koristne nasvete. Zahvaljujem pa se tudi svoji družini za spodbudo in pomoč v času
študija.
IV
ENERGETSKI PREGLED KOT DEL SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO
Ključne besede: energetski pregled, upravljanje z energijo, ISO 14001, ISO 50001
UDK: 620.9:621.039.568(083.74)(043.2)
Povzetek
Namen diplomskega dela je predstaviti pristop do energetskega pregleda, ki predstavlja
pomembni del sistema upravljanja z energijo. V delu smo predstavili pristope treh slovenskih
družb do izvajanja energetskih pregledov in vzpostavitve ter vzdrževanja sistemov
upravljanja z energijo. Zaradi različnih pristopov smo v zaključku podali predlog enotnega
pristopa do vzpostavitve sistema upravljanja z energijo v skladu s standardom SIST EN ISO
50001:2011.
V
ENERGY AUDIT AS A PART OF ENERGY MANAGEMENT SYSTEM
Key words: energy audit, energy management, ISO 14001, ISO 50001
UDK: 620.9:621.039.568(083.74)(043.2)
Abstract
The purpose of the diploma thesis is to present an approach to the energy audit, which
represents an important part of the energy management system. In the work we presented
the approaches of three Slovenian companies to the implementation of energy audits in the
establishment and maintenance of energy management systems. Due to different
approaches, we put forward a proposal for a single approach to the establishment of an
energy management system in accordance with the SIST EN ISO 50001: 2011 standard.
VI
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ...................................................................................................................................................... 1
2 ZAKONSKE IN DRUGE ZAHTEVE .................................................................................................. 2
3 ENERGETSKI PREGLED ................................................................................................................... 5
3.1 KAJ JE ENERGETSKI PREGLED..................................................................................................... 5
3.2 ELEMENTI ENERGETSKEGA PREGLEDA ................................................................................... 6
3.3 KORISTI OD IZVEDENEGA ENERGETSKEGA PREGLEDA....................................................... 7
4 STANDARDI ZA SISTEME UPRAVLJANJA Z ENERGIJO ......................................................... 9
4.1 ZAHTEVE STANDARDA SIST EN ISO 14001:2015 ....................................................................... 9
4.2 ZAHTEVE STANDARDA SIST EN ISO 50001:2011 ..................................................................... 10
4.3 ZAHTEVE STANDARDA SIST EN ISO 50002:2014 ..................................................................... 11
4.4 SIST EN 16247-1:2012, ENERGETSKE PRESOJE – SPLOŠNE ZAHTEVE ................................. 15
4.5 SIST EN 16247-2:2014, ENERGETSKE PRESOJE - STAVBE ...................................................... 15
4.6 SIST EN 16247-3:2014, ENERGETSKE PRESOJE - PROCESI ..................................................... 16
4.7 SIST EN 16247-4:2014, ENERGETSKE PRESOJE - TRANSPORT ............................................... 16
4.8 SIST EN 16247-5:2015 ..................................................................................................................... 16
5 PRISTOPI DO ENERGETSKIH PREGLEDOV KOT DEL SISTEMA UPRAVLJANJA Z
ENERGIJO........................................................................................................................................... 17
5.1 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V POŠTI SLOVENIJE,
D. O. O. .............................................................................................................................................. 17
5.1.1 Kontekst družbe ....................................................................................................................... 17
5.1.2 Strategija razvoja energetske učinkovitosti ............................................................................. 18
5.1.3 Odgovornosti v sistemu upravljanja z energijo ....................................................................... 18
5.1.4 Cilji sistema upravljanja z energijo ......................................................................................... 18
5.1.5 Energetska politika .................................................................................................................. 19
5.1.6 Vrednotenje skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami ................................................... 19
5.1.7 Komuniciranje ......................................................................................................................... 20
5.1.8 Energetsko izhodišče ............................................................................................................... 21
5.1.9 Energetski kazalniki ................................................................................................................ 21
5.1.10 Energetsko planiranje ............................................................................................................... 21
5.1.11 Nadzorovanje, merjenje in analiza ........................................................................................... 23
5.1.12 Letno poročilo o porabi energentov ......................................................................................... 23
5.1.13 Nadzorni informacijski sistemi ................................................................................................ 25
5.1.14 Sistem upravljanja z energijo ................................................................................................... 29
5.1.15 Dokumentirane informacije ..................................................................................................... 30
VII
5.1.16 Notranje presoje ....................................................................................................................... 30
5.1.17 Neskladnosti, korekcije, korektivni in preventivni ukrepi ....................................................... 31
5.1.18 Vodstveni pregled .................................................................................................................... 31
5.1.19 Energetski pregled.................................................................................................................... 31
5.1.20 Krovni energetski pregled ........................................................................................................ 32
5.1.21 Razširjeni in/ali usmerjeni energetski pregledi ........................................................................ 34
5.1.22 Enostavni energetski pregledi .................................................................................................. 37
5.2 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V DARS, D. D. ........... 38
5.2.1 Kontekst organizacije .............................................................................................................. 39
5.2.2 Strategija razvoja energetske učinkovitosti ............................................................................. 40
5.2.3 Odgovornosti v sistemu upravljanja z energijo ....................................................................... 41
5.2.4 Cilji sistema upravljanja z energijo ......................................................................................... 42
5.2.5 Energetska politika .................................................................................................................. 43
5.2.6 Vrednotenje skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami ................................................... 44
5.2.7 Komuniciranje ......................................................................................................................... 44
5.2.8 Energetsko izhodišče ............................................................................................................... 45
5.2.9 Energetski kazalniki ................................................................................................................ 46
5.2.10 Energetsko planiranje ............................................................................................................... 48
5.2.11 Nadzorovanje, merjenje in analiza ........................................................................................... 50
5.2.12 Sistem upravljanja z energijo ................................................................................................... 54
5.2.13 Dokumentirane informacije ..................................................................................................... 55
5.2.14 Notranje presoje ....................................................................................................................... 56
5.2.15 Neskladnosti, korekcije, korektivni in preventivni ukrepi ....................................................... 56
5.2.16 Vodstveni pregled .................................................................................................................... 56
5.2.17 Energetski pregled.................................................................................................................... 57
5.3 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V PREMOGOVNIKU
VELENJE, D. O. O. ........................................................................................................................... 63
5.3.1 Kontekst organizacije .............................................................................................................. 63
5.3.2 Strategija razvoja energetske učinkovitosti ............................................................................. 64
5.3.3 Cilji sistema upravljanja z energijo ......................................................................................... 65
5.3.4 Komuniciranje ......................................................................................................................... 66
5.3.5 Energetsko planiranje .............................................................................................................. 67
5.3.6 Obvladovanje delovanja .......................................................................................................... 70
5.3.7 Nadzorovanje, merjenje in analiza........................................................................................... 72
5.3.8 Mesečno poročilo o porabi energentov .................................................................................... 72
5.3.9 Energetsko knjigovodstvo ....................................................................................................... 72
5.3.10 Letno poročilo o porabi energentov ......................................................................................... 73
5.3.11 Nadzorni informacijski sistemi ................................................................................................ 74
5.3.12 Sistem upravljanja z energijo ................................................................................................... 75
VIII
5.3.13 Dokumentirane informacije ..................................................................................................... 76
5.3.14 Energetski pregled.................................................................................................................... 76
6 PREDLAGAN SCENARIJ PRISTOPA DO VZPOSTAVITVE VZDRŽEVANJA IN RAZVOJA
SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO ...................................................................................... 78
7 SKLEPI ................................................................................................................................................. 90
VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................... 92
PRILOGE ...................................................................................................................................................... 94
PRILOGA A: IZJAVA O AVTORSTU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE
ZAKLJUČNEGA DELA ............................................................................................................................ 94
IX
KAZALO SLIK
Slika 3.1: Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda [4] ............................... 7
Slika 4.1: Model sistema upravljanja z energijo [6] ............................................................ 11
Slika 4.2: Koraki energetskega pregleda (vir: lasten) .......................................................... 12
Slika 5.1: Potek spremljanja zakonodaje in implementacije novih predpisov v interne akte
družbe [8] ............................................................................................................................. 20
Slika 5.2: Skupna poraba energije po letih [9] .................................................................... 24
Slika 5.3: Letna poraba po energentih v letu 2016 [9] ........................................................ 24
Slika 5.4: Stanje skupnih specifičnih emisij glede na referenčno leto [9] ........................... 24
Slika 5.5: Emisije CO2 glede na gibanje števila vozil in prevoženih km (v %) – spremljanje
sprememb glede na predhodno leto [9] ............................................................................... 25
Slika 5.6: Prikaz uporabniškega vmesnika Elnet WEB+ [10] ............................................. 26
Slika 5.7: Sestava drevesne strukture [10] .......................................................................... 26
Slika 5.8: Polje za izris, prikaz podatkov [10] ..................................................................... 27
Slika 5.9: Prikaz podatkov v sistemu GemaLogic [11] ....................................................... 28
Slika 5.10: Prikaz pregleda in iskanja podatkov v aplikaciji za upravljanje voznega parka
[12] ...................................................................................................................................... 29
Slika 5.11: Nivoji dokumentacije [8] .................................................................................. 30
Slika 5.12: Primer registra energetskih porabnikov [13] ..................................................... 32
Slika 5.13: Letna poraba električne energije po posameznih poslovnih enotah [13] .......... 33
Slika 5.14: Analiza porabe pogonskega goriva [13]............................................................ 34
Slika 5.20: Primer zapisa enostavnega energetskega pregleda [13] .................................... 38
Slika 5.16: Strateška mapa [14] ........................................................................................... 40
Slika 5.17: Informacije o okoljsko in energetsko odgovornem vedenju [14] ..................... 45
Slika 5.18: Postopek energetskega planiranja [26] .............................................................. 48
Slika 5.19: Spremljanje porabe električne energije [14] ..................................................... 51
Slika 5.20: Spremljanje porabe električne energije na kilometer AC [14] .......................... 52
Slika 5.21: Spremljanje porabe goriv osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora [14] .... 52
Slika 5.22: Spremljanje porabe toplotne energije na m2 [14] .............................................. 52
Slika 5.23: Ogljični odtis v letih 2015-2017 [14] ................................................................ 53
Slika 5.24: Ogljični odtis na kilometer AC [14] .................................................................. 53
X
Slika 5.25: Dokumentacija sistema vodenja [14] ................................................................ 55
Slika 5.26: Energetska izkaznica podjetja [16] ................................................................... 59
Slika 5.27: Primer ukrepa [16] ............................................................................................ 61
Slika 5.28: Struktura stroškov električne energije na leto [16] ........................................... 61
Slika 5.29: Poraba električne energije za posamezno odjemno mesto [16] ........................ 62
Slika 5.30: Mesečna poraba električne energije in konična moč [16] ................................. 62
Slika 5.31: Porabniki električne energije [16] ..................................................................... 63
Slika 5.32: Prepoznavanje pomembnih energentov [18] ..................................................... 68
Slika 5.33: Okvirni in izvedbeni cilji [18] ........................................................................... 68
Slika 5.34: Programske naloge [18] .................................................................................... 69
Slika 5.35: Spremljanje realizacije programskih nalog [18] ............................................... 69
Slika 5.36: Postopek oziroma navodilo za upravljanje z električno energijo [25] .............. 70
Slika 5.37: Postopek – navodilo upravljanja s toplotno energijo [25] ................................ 70
Slika 5.38: Postopek upravljanja s komprimiranim zrakom [25] ........................................ 71
Slika 5.39: Postopek upravljanja z gorivom [25] ................................................................ 71
Slika 5.40: Delež porabnikov v skupni porabi energije [20] ............................................... 73
Slika 5.41: Struktura možne uporabe nadzornega sistema [23] .......................................... 74
Slika 5.42: Vzpostavljeni moduli v aplikaciji CNS MePIS CSR [22] ................................ 75
Slika 5.43: Sistemski postopek družbe [24] ........................................................................ 76
XI
KAZALO TABEL
Tabela 4.1: Značilnosti različnih tipov energetskih pregledov (vir: lasten) ........................ 13
Tabela 5.1: Terminski plan izvajanja investicij [8] ............................................................. 22
Tabela 5.2: Primer deleža električne energije porabljene za razsvetljavo [13] ................... 35
Tabela 5.3: Primer popisa obstoječe razsvetljave v letu 2017 na lokaciji uprave [13] ....... 36
Tabela 5.4: Primer letne porabe električne energije za zamenjavo razsvetljave [13] ......... 36
Tabela 5.5: Primer pričakovanega prihranka električne energije [13] ................................ 36
Tabela 5.6: Zaključek oziroma povzetek analize zamenjave razsvetljave [13] .................. 37
Tabela 5.7: Tabela ugotovitev EEP [13] ............................................................................. 38
Tabela 5.8: Strateške smernice, strateški cilji [14] .............................................................. 41
Tabela 5.9: Sprejeti energetski cilji za obdobje 2017–2018 [14] ........................................ 42
Tabela 5.10: Osnovni kazalniki električne energije [26] ..................................................... 46
Tabela 5.11: Izvedbeni kazalniki – kvartalno spremljanje [26] .......................................... 46
Tabela 5.12: Izvedbeni kazalniki - letno spremljanje [26] .................................................. 46
Tabela 5.13: Osnovni kazalniki ogrevanja [26]................................................................... 47
Tabela 5.14: Osnovni kazalniki za vozni park [26] ............................................................. 47
Tabela 5.15: Izvedbeni kazalniki - letno spremljanje [26] .................................................. 47
Tabela 5.16: Osnovni kazalniki - mesečno spremljanje [26] .............................................. 47
Tabela 5.17: Izvedbeni kazalniki – kvartalno ali letno spremljanje [26] ............................ 48
Tabela 5.18: Akcijski plan družbe [15] ............................................................................... 49
Tabela 5.19: Spremljanje rabe in porabe vseh energentov .................................................. 51
Tabela 5.20: Spremljanje in nadzorovanje v okviru GRI kazalnikov [14] .......................... 54
Tabela 5.21: Vprašalnik za enostavni energetski pregled [16] ............................................ 58
Tabela 5.22: Letni plan energetskih pregledov družbe [17] ................................................ 58
Tabela 5.23: Povzetek vseh ukrepov iz energetskega pregleda........................................... 60
Tabela 5.24: Povzetek za poslovno odločanje [16] ............................................................. 60
Tabela 5.25: Pristop do vzpostavitve ciljev [18] ................................................................. 65
Tabela 5.26: Tabela zunanjih izvajalcev [18] ...................................................................... 71
Tabela 5.27: Primer mesečnega poročila za stroške toplotne energije [29] ........................ 72
Tabela 5.28: Primer letnega poročila o porabi toplotne energije [20] ................................. 73
Tabela 6.1: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.1 (vir: lasten) ........ 78
XII
Tabela 6.2: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.2 (vir: lasten) ........ 79
Tabela 6.3: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.3 (vir: lasten) ........ 80
Tabela 6.4: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.4 (vir: lasten) ........ 81
Tabela 6.5: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.5 (vir: lasten) ........ 83
Tabela 6.6: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.6 (vir: lasten) ........ 87
Tabela 6.7: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.7 (vir: lasten) ........ 89
XIII
UPORABLJENE KRATICE
OVE – Obnovljivi viri energij
URE – Učinkovita raba energije
SUE – Sistem upravljanja z energijo
CNS – Centralni nadzorni sistem
CO2 – Ogljikov dioksid
SMS – Sistem kratkih sporočil
ISO – Mednarodna organizacija za standardizacijo
EnPI – Kazalniki energetske učinkovitosti
PUE – Faktor energetske učinkovitosti
BAT – Najboljše razpoložljive tehnologije
VZD – Varnost in zdravje pri delu
EnMS – Sistem upravljanja z energijo
CNSE – Centralni nadzorni sistem
PV – Premogovnik Velenje
GRI – Global reporting initiative
ACB – Avtocestna vzdrževalna baza
CP – Cestninska postaja
UNP – Utekočinjen naftni plin
PE – Poslovna enota
EE – Električna energija
TEŠ – Termoelektrarna Šoštanj
KIP – Kratka informacija poslovanja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
1
1 UVOD
Številni primeri iz prakse v zvezi s pripravo in realizacijo ukrepov učinkovite rabe energije
kažejo na to, da se jih družbe lotevajo parcialno, nepovezano z ostalimi možnimi ukrepi brez
kompleksne analize celotne problematike oskrbe in rabe energije. Posledice takega
parcialnega pristopa so lahko tehnično in ekonomsko neustrezne rešitve oziroma odločitve.
Diplomsko delo je razdeljeno na vsebinsko-teoretični del, empirično-praktični del ter
razvojni del. V prvem delu diplomskega dela smo na osnovi podatkov, ki so nam bili
dostopni v strokovni literaturi, člankih, zakonodaji, opisali zakonske zahteve, vezane na
navedeno temo ter standarde za sisteme upravljanja z energijo.
V praktičnem delu smo analizirali pristope do energetskih pregledov in sistemov upravljanja
z energijo v treh slovenskih družbah.
V razvojnem delu diplomskega dela pa smo predstavili predlog poenotenega pristopa do
sistema upravljanja z energijo v skladu z zahtevami standarda SIST EN ISO 50001:2011.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
2
2 ZAKONSKE IN DRUGE ZAHTEVE
Energetika je v vsaki državi neposredno vezana tudi na obstoječo zakonodajo. Slovenska
zakonodaja je vezana na zakonodajo Evropske skupnosti (EU), ki je izdala vrsto direktiv, z
leti pa jih dopolnjuje in spreminja. Krovni zakon, ki ureja to področje v Republiki Sloveniji
je Energetski zakon EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15). Zakon določa načela
energetske politike, pravila delovanja trga z energijo, načine in oblike izvajanja
gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela in ukrepe za doseganje zanesljive
oskrbe z energijo, za povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo
rabo energije iz obnovljivih virov, določa pogoje za obratovanje energetskih naprav, ureja
pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo ter pristojnosti drugih organov,
ki opravljajo naloge po tem zakonu.
Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo
in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja [1].
V skladu s 27. členom Energetskega zakona je Vlada RS sprejela Akcijski načrt za
energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020). Omenjeni načrt je drugi
akcijski načrt, ki ga je Slovenija pripravila v okviru Direktive 2012/27/EU o energetski
učinkovitosti oziroma četrti akcijski načrt od leta 2008. Akcijski načrt zajema bistvene
ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno s pričakovanimi ter doseženimi
prihranki energije, z namenom doseganja nacionalnega cilja povečanja energetske
učinkovitosti do leta 2020, in prispevka Slovenije k doseganju skupnega cilja EU –
povečanju energetske učinkovitosti za 20 %. Cilj je, da raba primarne energije v Sloveniji v
letu 2020 ne bo presegla 7,125 Mtoe, kar pomeni, da se glede na izhodiščno leto 2012 ne
sme povečati za več kot 2 %. Uspešnost izvajanja AN-URE 2020 je ključnega pomena tudi
za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganje 25-
odstotnega ciljnega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v bilanci rabe bruto končne
energije do leta 2020, saj je energetska učinkovitost med stroškovno najbolj učinkovitimi
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
3
ukrepi za doseganje teh ciljev. Pomembno pa prispeva tudi k ciljem na področju kakovosti
zraka.
Ta dokument predstavlja ukrep za izvršitev obveznosti iz direktive 2012/27/ES Evropskega
parlamenta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti. Glavni cilj omenjene direktive
je, da je treba do leta 2020 doseči 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti. Ukrepi
iz direktive se razširjajo na področja vseh sektorjev, kjer obstaja potencial prihranka energije
in s tem vključuje tudi energetski sektor oziroma samo proizvodnjo in distribucijo energije.
Države članice morajo v okviru nacionalnih akcijskih načrtov pripraviti dolgoročno
strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda javnih in zasebnih
stanovanjskih in poslovnih stavb. Na pomembno mesto je postavljena tudi vloga javnega
sektorja, čigar organizacije bodo lahko kupovale samo energetsko varčne stavbe, proizvode
in storitve. Od 1. januarja 2014 dalje pa je treba vsako leto prenoviti 3 % skupne tlorisne
površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade.
Problematika energetskih pregledov je opredeljena v točki 3.1.2 Akcijskega načrta za
energetsko učinkovitost za obdobje 2017–2020 uvajanje sistemov upravljanja z energijo pa
je opredeljeno v točki 3.4.1 omenjenega načrta [2].
Glede na to, da v diplomskem delu analiziramo predvsem energetski pregled in sistem
upravljanja z energijo, so v nadaljevanju nekoliko podrobneje predstavljeni predpisi, ki
opredeljujejo navedeni vsebini. Energetski zakon v 324. členu natančneje opredeljuje
uvajanje sistemov upravljanja z energijo, zahteve za energetski pregled pa so opredeljene v
354. členu omenjenega zakona. Na podlagi slednjega je bil junija 2016 (Uradni list RS, št.
41/16) sprejet Pravilnik o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda, ki
določa metodologijo za izdelavo, minimalne zahteve in obvezno vsebino energetskega
pregleda stavb, procesov in transporta končnih odjemalcev.
Podlaga za izdelavo energetskega pregleda so ažurni, izmerjeni in sledljivi obratovalni
podatki o porabi energije v stavbi, procesu ali transportu končnega odjemalca ter diagram
obremenitve za preteklo obdobje najmanj treh let na mesečni ravni. Energetski pregled
vključuje podroben pregled rabe energije stavbe ali skupine stavb, tehnološke procese ali
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
4
industrijske obrate, vključno s transportom. Pri energetskem pregledu se, če je le mogoče,
upošteva analiza stroškov celotnega življenjskega kroga stavbe, procesa in transporta tako,
da se upoštevajo dolgoročni prihranki, preostala vrednost dolgoročnih naložb in diskontne
stopnje. Poročilo o izvedenem energetskem pregledu vsebuje celoten pregled splošne
energijske učinkovitosti stavbe, procesa in transporta ter navedbo možnih ukrepov za
izboljšanje energijske učinkovitosti pri končnem odjemalcu. Končni odjemalec na podlagi
podrobnih izračunov, narejenih v okviru energetskega pregleda, dobi informacijo o možnih
ukrepih in njihovih prihrankih.
Za izdelavo energetskega pregleda se uporabi metodologija iz naslednjih standardov:
− SIST EN ISO 50002 ali
− serija standardov SIST EN 16 247 (SIST EN 16 247-1, SIST EN 16 247-2, SIST EN
16 247-3 in SIST EN 16 247-4).
Šteje se, da je energetski pregled opravljen, če so izpolnjene minimalne zahteve
energetskega pregleda in če se izvaja:
− sistem upravljanja z energijo skladno s standardom SIST EN ISO 50001 ali
− sistem upravljanja z okoljem skladno s standardom SIST EN ISO 14001 ter je narejen
minimalni pregled v skladu s standardom SIST EN ISO 50002, ki se izvede na vsake
štiri leta.
Izvajalec energetskega pregleda je pravna ali fizična oseba ali notranji presojevalec, ki
izpolnjuje kriterije glede znanja, izkušenj in osebnostnih lastnosti skladno s standardom
SIST EN 16247-5.
Če opravi posamezni del energetskega pregleda notranji presojevalec, mora biti zagotovljena
nepristranskost pregleda tako, da notranji presojevalec ni neposredno vključen v
pregledovani del ali proces pri končnem odjemalcu [3].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
5
3 ENERGETSKI PREGLED
3.1 KAJ JE ENERGETSKI PREGLED
Pomen izraza energetski pregled: pomeni sistematični postopek za namene seznanitve z
obstoječo porabo energije stavbe ali skupine stavb, industrijskega ali komercialnega procesa,
obrata, zasebne ali javne storitve, s katerim se opredelijo in ocenijo stroškovno učinkovite
možnosti za prihranek energije ter v okviru katerega se poroča o ugotovitvah [1].
Energetski pregled mora temeljiti na naslednjih izhodiščih:
− podlaga za izdelavo energetskega pregleda so izmerjeni in sledljivi obratovalni
podatki o porabi energije ter profili rabe za električno energijo za preteklo obdobje
najmanj treh let in na mesečni ravni;
− zajema podroben pregled profila rabe energije za stavbe ali skupine stavb, tehnološke
procese ali industrijske obrate, vključno s prevozom;
− če je le mogoče, upošteva analizo stroškov celotnega življenjskega kroga in ne le
preprostih amortizacijskih dob, tako da se upoštevajo dolgoročni prihranki, preostala
vrednost dolgoročnih naložb in diskontne stopnje;
− zagotoviti mora celoten pregled splošne energijske učinkovitosti in določiti najboljše
možnosti za izboljšanje.
Energetski pregled omogoča podrobne in potrjene izračune za predlagane ukrepe, tako da se
zagotovijo jasne informacije o možnih prihrankih.
Zaradi opravljanja analiz za preteklo porabo in spremljanje učinkovitosti mora biti
omogočeno shranjevanje podatkov, uporabljenih v energetskih pregledih [3].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
6
3.2 ELEMENTI ENERGETSKEGA PREGLEDA
Medtem ko se lahko podrobnosti energetskih pregledov razlikujejo med posameznimi
panogami industrije in vrstami stavb, so osnovni elementi za vse energetske preglede enaki:
− začetni stik, kjer se dogovori o obsegu energetskega pregleda, časovnem okviru
izvedbe;
− uvodni sestanek, ki je namenjen seznanitvi naročnika energetskega pregleda o ciljih,
obsegu energetskega pregleda, imenovana je oseba pri naročniku, ki bo sodelovala s
presojevalcem;
− zbiranje podatkov o stavbi, sistemih, procesih, vključno s prometom in opremi, ki
rabijo energijo, vključno z zgodovinskimi podatki in vsemi podatki, ki bi lahko
vplivali na rabo energije;
− delo na terenu: obisk objekta presoje ter izvedba meritev v zvezi s stavbo, procesi ali
transportom naročnika;
− analiza obstoječega stanja energetske učinkovitosti in predlog ukrepov za izboljšanje
prihrankov energije;
− poročilo o ugotovljenih dejstvih in predlog za izboljšanje energijske učinkovitosti
skupaj s finančno analizo predlaganih izboljšav;
− zaključni sestanek s predajo poročila in obrazložitvijo o morebitnih nadaljnjih
aktivnostih.
Elemente energetskega pregleda lahko strukturiramo v naslednje skupine:
− analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo,
− obravnavanje možnih ukrepov učinkovite rabe energije,
− analiza izbranih ukrepov učinkovite rabe energije,
− poročilo o energetskem pregledu,
− predstavitev energetskega pregleda [4].
Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda podaja slika 3.1:
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
7
Slika 3.1: Shematski prikaz poteka izdelave energetskega pregleda [4]
3.3 KORISTI OD IZVEDENEGA ENERGETSKEGA PREGLEDA
Kakovostno izveden energetski pregled omogoča celovitejši in podrobnejši vpogled v
energetiko organizacije, z njim pa dobimo osnovo za prihodnje zniževanje stroškov za
energijo. Predlagani ukrepi, do katerih pridemo na podlagi izvedenega energetskega
pregleda, omogočajo gospodarno ukrepanje in smernice delovanja organizacije v obdobju
naslednjih treh do petih let.
Energetski pregled je orodje, ki je začetek vsake aktivnosti za izboljšanje energetske
učinkovitosti. Pod pojmom energetski pregledi se v praksi izvaja vrsta aktivnosti – od
preprostih analiz rabe energije, ki se izvajajo v okviru strokovnih skupin organizacij, do
celostnih energetskih pregledov, ki omogočajo izdelavo kakovostne srednjeročne energetske
strategije organizacije.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
8
Na osnovi podrobne analize stanja in sodelovanja s strokovno skupino organizacije lahko z
izvedbo energetskega pregleda spodbudimo več vrst prihrankov. Prihranke lahko dosežemo
že z enostavnimi ukrepi, ki zahtevajo zgolj organizacijske spremembe. Prava vrednost
energetskega pregleda se izkaže pri določanju strokovnih osnov pri investicijskem
vzdrževanju oziroma planiranju investicij [5].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
9
4 STANDARDI ZA SISTEME UPRAVLJANJA Z ENERGIJO
Standardi za sisteme upravljanj z energijo se nanašajo na naslednje standarde:
− standard SIST EN ISO 14001:2015,
− standard SIST EN ISO 50001:2011,
− standard SIST EN ISO 50002:2014,
− standard SIST EN 16247-1:2012,
− standard SIST EN 16247-2:2014,
− standard SIST EN 16247-3:2014,
− standard SIST EN 16247-4:2014,
− standard SIST EN 16247-5:2015.
4.1 ZAHTEVE STANDARDA SIST EN ISO 14001:2015
Standard SIST EN ISO 14001 vsebuje zahteve, ki naj bi organizacijam pomagale izboljševati
okoljsko ravnanje tako, da bodo čimbolj skladne z zahtevami zakonodaje, o svoji okoljski
uspešnosti pa naj bi tudi odkrito, transparentno, popolno in nezavajujoče komunicirale z
zainteresiranimi stranmi [28].
Standard SIST EN ISO 14001 podaja smernice za sistem ravnanja z okoljem, njegova
uporaba pa organizaciji pomaga, da uresniči okoljevarstvena načela svoje okoljske politike.
Tako lažje obvladuje morebitne nevarnosti za okolje, se nenehno izboljšuje in prilagaja
novim zahtevam kupcev, trga, zakonodaje ter tudi napredku znanosti in tehnologije.
Koristi sistematičnega ravnanja pri varovanju okolja na podlagi zahtev standarda SIST EN
ISO 14001, so naslednje:
− izboljšanje metode vodenja procesov,
− izboljšan konkurenčni položaj na trgu,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
10
− povečano zaupanje javnosti, strank in poslovnih partnerjev,
− podpora v primeru zunanjega nadzora, ki ga v organizaciji lahko izvajajo upravni
organi, pa tudi stranke,
− sistemsko obvladovani varčevalni ukrepi in neposredno znižani stroški poslovanja,
− izboljšane delovne razmere.
Glavni koraki, ki izhajajo iz zahtev standarda SIST EN ISO 14001 pri vzpostavitvi sistema
ravnanja z okoljem, so naslednji:
− odločitev vodstva,
− začetni okoljski pregled,
− spoznavanje s standardom SIST EN ISO 14001,
− načrt vzpostavitve sistema,
− prepoznavanje pomembnih okoljskih vidikov in zakonskih zahtev,
− določitev okoljske politike,
− opredelitev okoljskih ciljev in programov za doseganje ciljev,
− prepoznavanje zainteresiranih strank,
− razvoj načinov komuniciranja,
− priprava programov za usposabljanje,
− merjenje, vzdrževanje in pregledovanje,
− nadaljnje izboljševanje [27].
4.2 ZAHTEVE STANDARDA SIST EN ISO 50001:2011
Namen standarda je omogočiti organizacijam, da vzpostavijo sisteme in postopke, ki so
potrebni za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno z energijsko učinkovitostjo, rabo
in porabo. Izvajanje tega standarda naj bi s sistematičnim upravljanjem z energijo privedlo
do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter drugih, s tem povezanih okoljskih vplivov in
stroškov energije [6].
Standard SIST EN ISO 50001 vključuje naslednja področja: Uvod, Odgovornost vodstva,
Energetska politika, Energetsko načrtovanje, Izvajanje in delovanje, Preverjanje, Vodstveni
pregled sistema upravljanja z energijo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
11
Slika 4.1 podaja medsebojno povezanost področij standarda v Model sistema upravljanja z
energijo.
Slika 4.1: Model sistema upravljanja z energijo [6]
4.3 ZAHTEVE STANDARDA SIST EN ISO 50002:2014
Standard navaja principe energetskega pregleda, kot so: kdo je lahko presojevalec
(kompetence, zaupnost, objektivnost, dostop do informacij), določitev mej pregleda,
potrebne meritve, zbiranje podatkov o rabi energije, komunikacija, odgovornosti.
Opisuje korake pri energetskem pregledu, in sicer: planiranje pregleda, začetni sestanek in
zbiranje podatkov, plan meritev, obisk na lokaciji, analiza, poročanje, zaključni sestanek.
Standard SIST EN ISO 50002 vključuje naslednja področja: Področje uporabe, Zveze s
standardi, Izrazi in definicije, Načela, Izvajanje energetskega pregleda. Vsebina standarda
podaja korake energetskega pregleda, kot je razvidno iz slike 4.2.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
12
Slika 4.2: Koraki energetskega pregleda (vir: lasten)
Standard uvaja 3 tipe energetskih pregledov, kot podaja tabela 4.1. Na ta način je standard
bolje prilagojen tako velikim kot tudi majhnim/srednjim organizacijam, pristop je vselej isti
(torej enaka izhodišča/zahteve), razlike so v natančnosti obravnave.
Energetski pregled tipa 1 je:
− primeren za večino majhnih podjetij/organizacij,
− ostali (večja podjetja) ga (lahko) uporabljajo kot osnovni pregled – preliminarna
ocena stanja in priložnosti.
Energetski pregled tipa 2:
− primeren zlasti tam, kjer je zahteva po več tehničnih detajlih.
Energetski pregled tipa 3:
− obravnavanje ukrepov/investicij z visokim finančnim vložkom in večjim tveganjem
[7].
Značilnosti različnih tipov energetskih pregledov po SIST EN ISO 50002 so prikazane v
tabeli 4.1.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
13
Tabela 4.1: Značilnosti različnih tipov energetskih pregledov (vir: lasten)
TIP Energetski pregled
(EP)
Tip 1 Tip 2 Tip 3
Tipična uporaba - Manjše
organizacije/podjetja -
preliminarni EP za velika
podjetja/obrate.
-”Detajliran” EP ponavadi
ni smiseln za podjetja z
majhnimi energetskim
proračuni.
- Celovit EP, poglobljeno
sodelovanje podjetja,
- ponavadi upravičen za
velika
podjetja, z visokimi
energetskimi stroški,
- uporaben tudi na
sistemskem
nivoju.
Poslovne zahteve - Identifikacija področij
URE
(postavljanje “fokusa”),
- povečevanje zavedanja
glede
energetskih stroškov in
potencialnih koristi
energetskega upravljanja.
- Identifikacija priložnosti
URE za natančnejšo
nadaljnjo
obravnavo,
- presojevalci morajo imeti
ustrezna tehnična,
ekonomska
in druga znanja/izkušnje,
da bi
lahko ustrezno obravnavali
specifična področja.
- Identifikacija in
evaluacija
specifičnih URE-področij,
natančna obravnava
stroškov/koristi/vzporednih
vidikov,
- dobro podkovani
presojevalci
(team – da lahko pokrijejo
specifična področja),
- nakazana/obravnavana
tudi
poslovna strategija.
Zbiranje podatkov - Osnovni podatki o
porabi,
- dnevni profili (kjer/če so
na voljo),
- splošni kazalniki (EnPI),
- podatki o energetskih
napravah, opisi delovanja,
urniki delovanja, ocene
obratovalnih režimov.
- Uporaba vseh
razpoložljivih
podatkov, tudi števcev na
nižjih ravneh,
- izvajanje meritev (če je to
potrebno za objektivno
analizo),
- analiza
obratovanja/vzdrževanja,
pregled predhodnih EP-
jev,
prihodnji načrti,
proizvodnja.
- Natančna obravnava
posameznih procesov,
- uporaba meritev
(primeren
interval merjenja),
- obravnavanje načina
spremljanja energetske
učinkovitosti,
- pri analizi/evaluaciji
uporaba
ponudb dobaviteljev
opreme.
»se nadaljuje«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
14
»nadaljevanje«
TIP Energetski pregled
(EP)
Tip 1 Tip 2 Tip 3
Analiza - Poraba na skupnem
nivoju in
nivoju naprav/procesov,
- izdelava osnove
energetske
bilance,
- identifikacija pomembnih
področij rabe energije,
- analiza profilov rabe
energije
za določanje
anomalij/nepravilnosti,
- primerjava z
razpoložljivimi
“benchmarki” (spec. rabe
za
naprave/področja) za lažje
identificiranje odstopanj v
porabi oz. neučinkovitosti.
- Analiza pretekle in
trenutne
(po)rabe,
- Kazalniki energetske
učinkovitosti EnPI na
nivoju podjetja,
sistemov, procesov,
naprav,
- obravnavanje s pomočjo
(obstoječih) meritev na
nižjih
nivojih, profili, odstopanja,
- energijski in materialni
tokovi,
- prilagajanje delovanja za
izboljšanje učinkovite rabe
- evaluacija energetske
učinkovitosti na nivoju
procesov, naprav.
- Uporaba poglobljenih
analiz za ugotavljanja
vzročno
posledičnih povezav, ki
vplivajo na energetsko
učinkovitosti sistema/
procesa/ naprave,
- priporočila za izboljšanje
spremljanja.
Identifikacija priložnosti
URE
- Vizualni pregled porabe
energije,
- identifikacija in
kvantificiranje
enostavno določljivih
priložnosti URE,
- identifikacija
zahtevnejših
ukrepov, na osnovnem
nivoju,
brez natančne tehnične
analize.
-”Vzorčni” ogledi/pregledi
- obravnava tudi ne-
energetskih
učinkov,
- identifikacija področij,
kjer so
potrebne dodatne analize
za
objektivni prikaz
priložnosti
- uporaba “primerjav”.
- Obravnava kratko in
dolgoročnih ukrepov,
- diskusija glede
izvedljivosti
ukrepov s predstavniki
podjetja,
- natančnejše analize
(simulacije, pilotne
študije),
- obravnava BAT
tehnologij.
Evaluacija priložnosti
URE
- Izračun prihrankov glede
na
izhodiščno rabo,
- enostavne vračilne dobe.
- Izračun prihrankov
(natančno),
- uporaba ocen investicij
oz.
razpoložljivih podatkov,
- ekonomska analiza:
enostavna vračilna doba.
- Pridobivanje referenčnih
ponudb za oceno investicij,
- tudi ne-energetski učinki.
»se nadaljuje«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
15
»nadaljevanje«
TIP Energetski pregled
(EP)
Tip 1 Tip 2 Tip 3
Rezultat EP-ja - Identifikacija in prikaz
(enostavno) izvedljivih in
smiselnih ukrepov URE,
- razumevanje porabe
energije
na nivoju podjetja, sistema,
procesa.
- izboljšanje zavedanja
glede
pomembnosti in prispevka
posameznega vira/naprave
v
energetski bilanci
- razumevanje energetskih
stroškov in (pozitivnih)
učinkov upravljanja z
energijo
- (splošna) identifikacija
zahtevnejših “priložnosti”
- Natančna obravnava rabe
in
porabe energije,
- razumevanje posameznih
energetskih virov in
porabnikov, njihov vpliv
na energetsko bilanco,
- obravnava enostavnih (in
izvedljivih) ukrepov,
- preliminarna investicijska
analiza “zahtevnejših”
ukrepov,
- določitev obratovalnih
profilov in natančne
energijske bilance.
- Obravnavanje vseh
ukrepov,
tudi investicijsko
zahtevnejših,
- obravnava merilnih
sistemov,
priporočila za izboljšanje
spremljanja (osnova za
energetski management).
4.4 SIST EN 16247-1:2012, ENERGETSKE PRESOJE – SPLOŠNE ZAHTEVE
Standard SIST EN 16247-1:2012 določa zahteve, skupno metodologijo in končno poročilo
za energijski pregled. Velja za vse vrste ustanov, razen za posamezna zasebna stanovanja.
Zajema splošne zahteve, ki so skupne vsem energijskim presojam [7].
4.5 SIST EN 16247-2:2014, ENERGETSKE PRESOJE - STAVBE
Standard SIST EN 16247-2:2014 velja za določene zahteve energetske presoje v stavbah.
Določa zahteve, metodologijo in končne rezultate energetske presoje v stavbi ali skupini
stavb, pri čemer so izključeni posamezni zasebni stanovanjski prostori. Uporablja se v
povezavi s standardom SIST EN 16247-1 [7].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
16
4.6 SIST EN 16247-3:2014, ENERGETSKE PRESOJE - PROCESI
Standard SIST EN 16247-3:2014 določa zahteve, metodologijo in končne rezultate
energetske presoje med procesom, kamor spadajo: organizacija in izvajanje energetske
presoje, analiza podatkov iz energetske presoje, poročanje in dokumentiranje ugotovitev
energetske presoje.
Uporablja se v povezavi s standardom SIST EN 16247-1. Proces lahko vključuje eno ali več
proizvodnih linij, pisarn, laboratorijev, raziskovalnih centrov, pakirnic in skladišč s
posebnimi obratovalnimi pogoji in prevoz na kraju samem. Energetska presoja lahko
vključuje celotno območje ali del območja [7].
4.7 SIST EN 16247-4:2014, ENERGETSKE PRESOJE - TRANSPORT
V standardu SIST EN 16247-4:2014 opisani postopki veljajo za različne načine prevoza
(cestni, železniški, ladijski, letalski), različne obsege (lokalni ali prevoz na dolge razdalje)
in za elemente, ki se prevažajo (blago in osebe). Določa zahteve, metodologijo in končne
rezultate, ki so specifični za energetske presoje v prometnem sektorju. Svetuje glede
optimizacije energije pri vsakem načinu prevoza in glede izbire najprimernejšega načina
prevoza v vsaki situaciji [7].
4.8 SIST EN 16247-5:2015
Standard SIST EN 16247-5:2015 določa zahteve za kompetence tistih, ki bodo izvajali
energetske preglede. Določa: osebnostne lastnosti, strokovne veščine, etične principe,
splošna znanja in veščine, specifična znanja in veščine, doseganje, izboljševanje in
vzdrževanje kompetenc, zahteve glede delovnih izkušenj.
Lahko se uporablja v nacionalnih shemah v organizacijah, ki izvajajo energetske preglede,
da imenujejo kompetentne energetske presojevalce v povezavi s standardi SIST EN 16247-
1 do 4 in zagotovijo dober nivo energetskih pregledov [7].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
17
5 PRISTOPI DO ENERGETSKIH PREGLEDOV KOT DEL SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO
5.1 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V POŠTI SLOVENIJE, D. O. O.
Organizacija je izdelala Poslovnik sistema upravljanja z energijo po zahtevah standarda ISO
50001, ki na pregleden način podaja obseg vseh aktivnosti energetskega upravljanja.
Poslovnik predpisuje ključne postopke, s katerimi se v poslovnem procesu izpolnjujejo
zahteve standarda, zakonske in interne zahteve, ki si jih je družba zadala. Ključni postopki,
ki jih je organizacija vzpostavila v sistemu upravljanja z energijo, se nanašajo na: kontekst
družbe, strategijo razvoja energetske učinkovitosti, odgovornosti v sistemu upravljanja z
energijo, cilje sistema upravljanja z energijo, energetsko politiko, skladnosti z zakonskimi
in drugimi zahtevami, komuniciranje, energetsko izhodišče, energetske kazalnike,
nadzorovanje, merjenje in analiziranje, sistem upravljanja z energijo in energetski pregled.
5.1.1 Kontekst družbe
Pošta Slovenije je bila ustanovljena 9. decembra 1994, poslovati pa je začela 1. januarja
1995 ob razdružitvi nekdanjega skupnega PTT-podjetja Slovenije (Pošte in Telekoma). Od
julija 2002 deluje kot gospodarska družba v 100-odstotni lasti Republike Slovenije. Družbo
upravlja ustanovitelj skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. Ustanovitelj in edini
družbenik je Republika Slovenija, ki uresničuje ustanoviteljske pravice prek Slovenske
odškodninske družbe. Organa družbe sta nadzorni svet in poslovodstvo.
Primarna dejavnost je izvajanje univerzalne poštne storitve, velik pomen pa imajo tudi druge
poštne in kurirske storitve, denarne storitve ter prodaja blaga.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
18
Opravljajo še vrsto drugih dejavnosti, določenih v Aktu o ustanovitvi družbe Pošta
Slovenije, d. o. o. [30].
Ustvarjajo inovativne produkte in rešitve po meri v segmentu poštnega prometa, oskrbnih
verig in logistike ter informacijskih storitev za nemoten pretok blaga, informacij na območju
Republike Slovenije, regijsko in na globalnih trgih.
5.1.2 Strategija razvoja energetske učinkovitosti
Organizacija je izdelala Strateški razvojni program, ki je temeljni korporativni dokument, v
katerem je definiran načrt nadaljnjega razvoja Skupine Pošta Slovenije in opredelila
strategijo upravljanja z energijo.
Opredelitev strategije upravljanja z energijo temelji na ugotovitvah SWOT-analize, v okviru
katere so prepoznane prednosti, priložnosti, slabosti in nevarnosti. Na osnovi te analize so
se določili Strateški kazalniki energetske učinkovitosti.
5.1.3 Odgovornosti v sistemu upravljanja z energijo
Poslovodstvo družbe zagotavlja kadre, posebna znanja, tehnologije in finančne vire, ki so
nujni za vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje in izboljševanje sistema upravljanja z energijo.
Vodstvo je odgovornosti preneslo na predstavnika vodstva za sistem upravljanja z energijo,
energetski tim, skrbnike stavb, skrbnike voznega parka in odgovorne vodje in vse zaposlene.
5.1.4 Cilji sistema upravljanja z energijo
Vodstvo družbe je sprejelo naslednje cilje sistema upravljanja z energijo:
− nižja poraba energije in prihranek energije glede na porabo energije v letu 2016;
− nižji stroški glede na porabljene količine energije;
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
19
− manjša obremenitev okolja zaradi izpustov toplogrednih plinov (CO2).
5.1.5 Energetska politika
Energetska politika sledi strateškim usmeritvam in razvojnim programom družbe.
Osnovna načela energetske politike so:
− prizadevanje, da se politika URE pri delu uresničuje v celotni organizaciji in na vseh
ravneh, ob sodelovanju vseh zaposlenih, ki po svojih močeh in pristojnostih pri tem
aktivno sodelujejo;
− prizadevanje za stalno izboljševanje energetske učinkovitosti. V ta namen se
sprejemajo in izvajajo ukrepi in projekti URE in OVE;
− višina sredstev, ki jih je treba pri tem vložiti, mora biti v razumnih mejah in glede na
dane okoliščine sprejemljiva.
− izvajanje zahtev, ki so povezane s porabo energije in so zakonsko zahtevane;
− pri porabi vseh energentov iskanje možnosti URE, kar se kaže tako na ekonomskem
kot okoljskem področju;
− pri iskanju izboljšav je osnovni pristop organizacije preprečevanje neracionalne
porabe energije ter preprečevanje onesnaževanja. Pri obnovi in posodabljanju
opreme se skrbi za racionalno izbiro opreme, skladno z dobro prakso stroke;
− skrb za čim višji nivo vzdrževanja vseh naprav in vozil, ki jih družba uporablja v
poslovnih procesih, in s tem zagotavljanje optimalne porabe energije, skladno s
tehnološkimi zmožnostmi naprav in vozil;
− skrb za dvig ozaveščanja vseh zaposlenih kot tudi poslovnih partnerjev o
pomembnosti učinkovite in varčne porabe energije.
5.1.6 Vrednotenje skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami
Strokovni sodelavci, odgovorni za posamezno področje, posodabljajo register veljavne
zakonodaje ob vsaki spremembi relevantne zakonodaje, ki je objavljena v Uradnem listu
Republike Slovenije. Potek spremljanja zakonodaje podaja slika 5.1.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
20
Slika 5.1: Potek spremljanja zakonodaje in implementacije novih predpisov v interne akte družbe [8]
5.1.7 Komuniciranje
Komuniciranje na področju upravljanja z energijo v družbi poteka na več načinov, ki so
navedeni v nadaljevanju.
Vključevanje energetskih tem na sestanke vseh skupin, ki so pomembne za upravljanje z
energijo (poslovodstva, energetskega tima, oddelka gradbeništva, oddelka eksterne logistike,
organizacijskih enot poslovnih enot).
Zaposleni lahko svoje pripombe in predloge posredujejo po elektronski pošti skrbnikom
stavb in voznega parka ter energetskemu timu.
Zaposleni so z internimi okrožnicami stalno obveščeni o pravilni in racionalni uporabi
energetskih naprav (razsvetljava, ogrevanje, hlajenje in prezračevanje) in službenih vozil. S
komuniciranjem se zagotavlja, da so zaposleni sproti in dobro obveščeni o stanju na področju
sistema upravljanja z energijo ter da se zavedajo koristi in slabosti, ki jih prinaša določen
nivo sistema upravljanja z energijo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
21
5.1.8 Energetsko izhodišče
Organizacija je določila za energetsko izhodišče koledarsko leto 2017. Za stavbe se spremlja
letna poraba celotne energije v kWh/m2. Za vozila se spremlja letna povprečna poraba goriva
v l/100 km.
5.1.9 Energetski kazalniki
Kazalniki energetske učinkovitosti so postavljeni na nivoju družbe, postopoma pa se po
potrebi uvajajo tudi na nivoju posameznih enot oziroma procesov.
Kazalniki energetske učinkovitosti za stavbe so:
− poraba vse energije na objektu / površino objekta (kWh/m2),
− poraba energije za ogrevanje v evrih na kvadratni meter (€/m2),
− poraba električne energije v evrih na kvadratni meter (€/m2).
Kazalnika energetske učinkovitosti za vozila sta:
− poraba pogonskega goriva / prevoženih 100 km (l/100 km),
− poraba v evrih na km (€/km).
Kazalnik energetske učinkovitosti podatkovnih centrov:
− PUE – faktor energetske učinkovitosti za posamezni podatkovni center.
5.1.10 Energetsko planiranje
Planiranje energetske učinkovitosti se izvaja enkrat letno ali po potrebi ob večjih
spremembah obsega obratovanja in vsebuje naslednje elemente:
− prepoznavanje in ovrednotenje porabnikov energije,
− postavljanje energetskih okvirnih in izvedbenih ciljev,
− planiranje letnih količin energentov in električne energije,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
22
− spremljanje in obvladovanje zakonodajnih obveznosti in drugih zahtev,
− pripravo akcijskih planov za uresničevanje ciljev.
Proces energetskega planiranja sledi Strateškemu razvojnemu programu družbe in z njim
povezanimi investicijskimi dokumenti, kot so:
− program projektov izvajanja energetske učinkovitosti stavb Pošte Slovenije, d. o. o.
(petletno),
− manjša investicijska dela (letno),
− večja investicijska dela (letno),
− plan transportnih sredstev (letno),
− investicijski elaborat za transportna sredstva in logistično opremo (letno).
Za doseganje okvirnih in izvedbenih ciljev se vzpostavljajo, izvajajo in vzdržujejo akcijski
plani, ki vključujejo določitev odgovornosti, sredstva in časovne okvire, v katerih morajo
biti posamezni izvedbeni cilji doseženi, navedbo metode, s katero se preverja izboljšanje
energetske učinkovitosti, navedbo metode za preverjanje rezultatov.
Akcijski plani so sestavni del izvedbenih ciljev in se posodabljajo ob spremembi in
posodobitvi plana enkrat letno ali v krajšem časovnem intervalu, če je to potrebno zaradi
večjih sprememb v delovanju družbe.
Primer terminskega plana je podan v tabeli 5.1.
Tabela 5.1: Terminski plan izvajanja investicij [8]
Zap. št. Naziv objekta
Poslovni načrt Načrt naročil 2018 Statusi,
dogovori, opombe
izvedba JN 2018
Vrsta investicije
zgradbe oprema zgradbe oprema Naročilo Pogodbe
PE CELJE 8 9 10 13 14
1 8351 STRAŽA
Obnova prostorov
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
23
5.1.11 Nadzorovanje, merjenje in analiza
Nadzorovanje energetskih naprav se izvaja preko alarmov in SMS-obvestil. Obvestilo
prejme odgovorna oseba, ki obvesti zunanjega izvajalca, odgovornega za odpravo napake.
Enkrat letno energetski tim izvede podrobno analizo porabe energije za stavbe, kjer se
ugotavlja učinkovitost rabe.
Nadzor porabe pogonskega goriva opravijo skrbniki voznega parka na mesečni ravni pri
pregledu mesečne specifikacije dobavljenega goriva in potrjevanju računov za vsako vozilo
posebej. Če se ugotovijo odstopanja, se obvesti pristojnega skrbnika za energijo.
Enkrat letno energetski tim izvede podrobno analizo porabe pogonskega goriva po
posameznih vozilih, kjer se ugotavlja učinkovitost rabe.
V dokumentu Poročilo o voznem parku, ki se izdela letno, se podajo ugotovitve o porabi
goriva za posamezne vrste vozil in za tista območja ter vrste vozil, ki odstopajo v negativno
smer, ter se podajo ukrepi.
Nadzor porabe energentov opravijo skrbniki stavb na mesečni ravni pri pregledu mesečnega
poročila dobavitelja energije in potrjevanju računov za vsako odjemno mesto posebej. Če se
ugotovijo odstopanja, se o tem obvesti pristojnega skrbnika za energijo.
5.1.12 Letno poročilo o porabi energentov
V prvem četrtletju posameznega leta se za preteklo leto pripravi dokument Letno poročilo o
porabi energentov v družbi (energije za stavbe in vozil). Ključni podatki v letnem poročilu
se nanašajo na skupno porabo energije po letih, letno porabo po energentih, povprečno
porabo, delež porabe po vozilih, stanje skupnih specifičnih emisij glede na referenčno leto.
Primer spremljanja podatkov v letnem poročilu podajajo slike 5.2, 5.3 in 5.4.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
24
Slika 5.2: Skupna poraba energije po letih [9]
Slika 5.4: Stanje skupnih specifičnih emisij glede na referenčno leto [9]
Letno se izdela tudi Poročilo o energentih, Za vozni park vključuje povprečno porabo goriva
v l/100 km po vrstah vozil.
0
10.000.000
20.000.000
30.000.000
40.000.000
50.000.000
2011 2012 2013 2014 2015 2016
Elektrika
(kWh)
Z. plin
(kWh)
ELKO (kWh)
0
1000000
2000000
3000000
4000000
5000000
6000000
7000000
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
Emisije CO₂ (kg CO₂)
71%
16%
4%
9%
Letni strošek (EUR)
Elektrika
Z. plin
ELKO
Ostalo
Slika 5.3: Letna poraba po energentih v letu 2016 [9]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
25
Pošta Slovenije stalno spremlja stroške goriva za vozila. Ne glede na dejstvo, da se vozni
park Pošte Slovenije stalno širi, cene goriv pa nihajo, se stroški goriva za posamezne vrste
vozil od leta 2014 (oziroma od leta 2015 za TV) dalje stalno nižajo, kar je razvidno iz slike
5.5.
Slika 5.5: Emisije CO2 glede na gibanje števila vozil in prevoženih km (v %) – spremljanje sprememb glede
na predhodno leto [9]
5.1.13 Nadzorni informacijski sistemi
Redno se izvaja nadzor porabe in merjenje rezultatov učinkov preko programskih orodij:
− VNC Adress Book – CNS-centralni nadzorni sistem (Server MBCNS01),
− GEMALOGIC+ programska oprema za energetsko knjigovodstvo in upravljanje z
energijo,
− ElnetWEB – nadzor nad porabo energije,
− aplikacija za vozni park – modul CA Service Desk Manager (pregled nad porabo
energentov za vozila).
Programska oprema Elnet WEB je namenjena zbiranju podatkov iz več električnih
analizatorjev mreže oziroma merilcev energije, toplotnih števcev. Merilci so lahko vgrajeni
na različnih lokacijah, priključeni pa morajo biti na računalniško omrežje, v katerem je tudi
računalnik z nameščenim programskim paketom Elnet WEB+.
-4
-2
0
2
4
6
8
2011 2012 2013 2014 2015 2016
Δ emisij CO2 v % glede
na predhodno leto
Δ števila vozil v %
glede na predhodno
leto
Δ prevoženih km v %
glede na predhodno
leto
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
26
Osnovni prikaz uporabniškega vmesnika Elnet WEB+ sestavljajo naslednji parametri, kar
predstavlja slika 5.6.
Slika 5.6: Prikaz uporabniškega vmesnika Elnet WEB+ [10]
Sestava drevesne strukture je predstavljena na sliki 5.7.
Slika 5.7: Sestava drevesne strukture [10]
Polje za izris, prikaz podatkov podaja slika 5.8.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
27
Slika 5.8: Polje za izris, prikaz podatkov [10]
Leta 2017 je družba vzpostavila sistem za vodenje energetskega knjigovodstva
(GemaLogic), ki se skladno z energetsko politiko stalno dopolnjuje in izboljšuje. S sistemom
GemaLogic se načrtuje in spremlja poraba energije ter ciljno spremlja poraba energije
predvsem pri večjih porabnikih.
GemaLogic je učinkovito orodje za zbiranje računov in podatkov, pregledovanje potreb ter
stroškov za energente in vodo ter posledično zniževanje stroškov (slika 5.10). Modul za
energetsko knjigovodstvo omogoča izdelavo energetskih kazalnikov in primerjalnih analiz
ter pripravo poročil. Podatki se lahko v aplikacijo vnašajo ročno ali avtomatsko z e-računi
ali direktno iz merilnikov preko komunikacijskih naprav. Prikaz podatkov v sistemu
GemaLogic je viden na sliki 5.9.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
28
Slika 5.9: Prikaz podatkov v sistemu GemaLogic [11]
V letu 2011 je družba vzpostavila aplikacijo za upravljanje voznega parka (modul CA Asset
Manager in CA Service Desk ), v okviru katere se med drugim mesečno vodi, spremlja in
analizira poraba pogonskega goriva pri vozilih.
Aplikacija omogoča pregled in iskanje podatkov o sredstvih, kot podaja naslednja slika 5.10.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
29
Slika 5.10: Prikaz pregleda in iskanja podatkov v aplikaciji za upravljanje voznega parka [12]
V okviru aplikacije za upravljanje voznega parka je omogočeno tudi spremljanje vseh
odprtih delovnih nalogov, potnih nalogov, notranje kontrole in druge zahteve po vozilih
posameznih poslovnih enot [12].
5.1.14 Sistem upravljanja z energijo
V organizaciji se je vzpostavil sistem upravljanja z energijo po zahtevah standarda ISO
50001:2011, ki vključuje vse dejavnosti, ki jih izvaja družba na vseh svojih lokacijah. V
okviru sistema upravljanja z energijo so se opredelile zahteve za obvladovanje
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
30
dokumentiranih informacij, izvajanje notranjih presoj, obvladovanje neskladnosti, korekcij,
korektivnih in preventivnih ukrepov, izvajanje vodstvenega pregleda.
5.1.15 Dokumentirane informacije
Dokumentacija je v splošnem razdeljena na štiri nivoje. Obvladovanje dokumentov je
podrobneje opredeljeno v organizacijskem predpisu Obvladovanje dokumentov. Nivoji
dokumentacije so prikazani na sliki 5.11.
Slika 5.11: Nivoji dokumentacije [8]
Vsi dokumenti so navedeni v Seznamu izdanih in spremljanih dokumentov.
5.1.16 Notranje presoje
Notranje presoje se planirajo in izvajajo z namenom ugotavljanja skladnosti sistema
upravljanja z energijo. Presoje so lahko:
− planirane; te so terminsko planirane tako, da se izvede notranja presoja glavnih
notranjih procesov ali sistemskih področij v načrtovanih časovnih presledkih,
najmanj enkrat letno;
− izredne; te niso vnaprej planirane. Izvedejo se na zahtevo poslovodstva v primeru
bistvenih sistemskih sprememb ali neskladnosti.
Poslovnik
Organizacijski predpisi
Pravilniki, navodila zakonodaja, standardi
Zapisi, obrazci
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
31
Presojevalec izdela pisno Poročilo o notranji presoji, ki je strokovnemu delavcu osnova za
določitev korektivnih ukrepov ter služi za izvajanje pregleda sistema upravljanja z energijo.
5.1.17 Neskladnosti, korekcije, korektivni in preventivni ukrepi
Ob ugotovitvi neskladnosti odgovorna oseba poda ugotovitev, kaj se je zgodilo, in vzrok za
nastalo neskladnost ter pripravi predlog korektivnega ukrepanja za odpravo nastale
neskladnosti in preventivnega ukrepanja za odpravo neskladnosti, da se enaka oziroma
podobna napaka ne ponovi. Določi se tudi rok za izvedbo ukrepov.
5.1.18 Vodstveni pregled
Predmet vodstvenega pregleda so naslednji elementi:
− ukrepi, ki so sledili predhodnim vodstvenim pregledom,
− pregled energetske politike,
− ocena izpolnjevanja zakonodajnih zahtev in sprememb zakonskih obveznosti ter
drugih zahtev, na katere je družba pristala,
− realizacija okvirnih in izvedbenih ciljev in programov preteklega obdobja,
− rezultati presoje SUE, korektivni in preventivni ukrepi,
− pregled celovite energetske učinkovitosti družbe,
− cilji za naslednje leto in priporočila za izboljšave.
5.1.19 Energetski pregled
Izhodiščni energetski pregled je bil izveden v letu 2017. V sklopu tega pregleda je bil
preverjen obstoječi Register energetskih porabnikov in Register priložnosti, ki se ga z vsako
novo investicijo redno posodablja.
Primer registra energetskih porabnikov podaja naslednja slika 5.12.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
32
Slika 5.12: Primer registra energetskih porabnikov [13]
Če se pri energetskem planiranju in rednem mesečnem spremljanju porabe ugotovijo
bistvena odstopanja pri porabi energije in/ali se ugotovi neučinkovita poraba energije, se
izvede energetski pregled. Izvajajo se tri vrste energetskih pregledov:
− krovni energetski pregled,
− razširjeni in/ali usmerjeni energetski pregled
− enostavni energetski pregled.
Časovno periodo izvajanja energetskih pregledov določa Energetski tim po potrebi ali ob
večjih spremembah.
5.1.20 Krovni energetski pregled
V okviru energetskega pregleda je opredeljena razvrstitev in klasifikacija poštnih enot.
Predstavljene so njihove letne rabe energentov, hkrati pa so rezultati analiz primerjani z
izsledki iz preostalih energetskih pregledov. Opravljena je bila primerjalna analiza
gospodarske družbe Pošta Slovenije, ki se nanaša na podatke o rabi električne energije in
goriv na posameznem objektu.
Krovni energetski pregled družbe vključuje:
− uvod (opredelitev namena in ciljev energetskega pregleda, seznam lokacij, obseg,
referenčno obdobje),
− analizo porabe (analizo rabe in porabe posameznih energentov, analizo stroškov),
− zaključke (predlagane usmeritve po posameznih energentih, predlagani ukrepi),
− priloge (seznama slik in tabel).
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
33
Seznama slik in tabel podajata:
− porabo po posameznih energentih,
− mesečno in letno porabo posameznih energentov in skupno porabo v časovnih
obdobjih,
− stroške energentov,
− predstavitev kazalnikov spremljanja in učinkovitosti,
− delež porabe energentov po posameznih PE,
− diagrame kazalnikov porabe energentov.
Primeri analiz iz energetskega pregleda so podani v nadaljevanju.
Na sliki 5.13 je prikazana letna poraba električne energije po posameznih poslovnih enotah.
Slika 5.13: Letna poraba električne energije po posameznih poslovnih enotah [13]
Izdelana je analiza porabe pogonskega goriva po vrstah vozil. Največji delež goriva porabijo
vozila, ki spadajo v interno kategorijo C za redno dostavo in dostavo ter prevzem paketov
ali za prevoz poštnih sklepov, ki porabi 61 % vsega pogonskega goriva. Vozila interne
kategorija A za redno dostavo na poštah porabijo 28 % pogonskega goriva. Ostalo se
porazdeli na ostale kategorije. Navedeno je razvidno iz slike 5.14.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
34
Slika 5.14: Analiza porabe pogonskega goriva [13]
Krovni pregled porabe energije obsega analizo porabe glavnih energetskih virov. V sklopu
krovnega pregleda porabe energije je bilo v analizo vzetih 514 poštnih poslovalnic. Na ta
način se je dobil vpogled, koliko posamezna poslovna enota porabi določenega energenta.
5.1.21 Razširjeni in/ali usmerjeni energetski pregledi
Razširjene in usmerjene energetske preglede izvajajo zunanje, specializirane organizacije z
ustreznimi referencami na tem področju. Za izdelavo razširjenih energetskih pregledov
izvajalci uporabljajo metodologijo, ki je določena v standardih za izvajanje energetskih
pregledov (ISO 50002 in EN 16247). Razširjeni energetski in usmerjeni pregledi so
dokumentirani v poročilih.
Potreba po izvedbi razširjenih ali usmerjenih energetskih pregledov je odvisna od naslednjih
kriterijev:
− nivo znanja o energetskih tehnologijah in tehnikah učinkovite porabe energije, ki jo
imajo strokovnjaki v družbi,
− razpoložljivost lastnih virov,
− zahtevnost in kompleksnost energetskih procesov v določenem objektu ali na
določenem področju, pomembnem za učinkovito porabo energije,
− potreba po neodvisnem strokovnem mnenju,
− velika tehnološka ali organizacijska sprememba,
− pomembno odstopanje od ciljnih vrednosti učinkovite porabe energije ter odstopanje
od kazalnikov.
A
27,92%
B
5,00%
C
61,32%
D
0,70%
E
3,25%
F
1,80%
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
35
Če je kateri od zgoraj naštetih kriterijev izpolnjen, se preveri potreba po naročilu razširjenega
in/ali usmerjenega energetskega pregleda. Ključne ugotovitve energetskih pregledov se
dokumentirajo v Register priložnosti. Za nadzor nad ugotovitvami in ukrepi za odpravo
pomanjkljivosti ali izkoriščanjem priložnosti na področju učinkovite porabe energije skrbi
energetski tim.
V nadaljevanju podajamo primer razširjenega energetskega pregleda, ki se nanaša na
zamenjavo razsvetljave v gospodarski družbi Pošta Slovenije. Vsebina pregleda vključuje:
− uvodni del,
− analizo (popis razsvetljave in rabe razsvetljave) po poslovnih enotah,
− ukrepe zamenjave razsvetljave,
− priloge (popis obstoječe razsvetljave po lokacijah, informacijski list o predlaganih
tipih razsvetljave),
− tabele (stanje razsvetljave, seznam zamenjanih svetil, ocena porabe energije za
razsvetljavo, seznam obstoječih svetil, seznam predlaganih svetil za zamenjavo, letne
porabe, tabela prihrankov, stroški ob zamenjavi razsvetljave, predpostavljeni stroški,
povzetek analize, izračun deležev, povzetek analize).
V nadaljevanju je podanih nekaj primerov iz razširjenega energetskega pregleda. V tabeli
5.2 je viden primer deleža električne energije, porabljene za razsvetljavo.
Tabela 5.2: Primer deleža električne energije porabljene za razsvetljavo [13]
Poraba električne energije za razsvetljavo [MWh]
Poraba celotne električne energije [MWh]
Odstotek električne energije za razsvetljavo
2014 102,01 672.386 15,2 %
2015 102,01 713.503 14,3 %
2016 102,01 695.092 14,7 %
Primer popisa obstoječe razsvetljave v letu 2017 na lokaciji uprave je viden v tabeli 5.3.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
36
Tabela 5.3: Primer popisa obstoječe razsvetljave v letu 2017 na lokaciji uprave [13]
Zap. št.
Oznaka prostora
Tip svetila
Oznaka svetila
Št. svetil
Moč sijalke [kW]
Nazivna moč svetila [kW]
Obrat. ure poleti
Obrat. ure pozimi
Letna poraba EE [kWh]
1 Kotlovnica
Fluo sijalka
36W/840 T8 6 36 72 1.200 1.200
1.036,8
2 Hodnik 1 Fluo sijalka
22W/840 T5 10 22 22 1.200 1.200
528,0
3 Pisarna 1 Fluo sijalka
36W/840 T8 4 36 108 1.200 1.200
1.036,8
4 Pisarna 2 Fluo sijalka
36W/840 T8 2 36 108 1.200 1.200
518,4
5 Pisarna 3 Fluo sijalka
36W/840 T8 2 36 108 1.200 1.200
518,4
Primer predlaganih ukrepov zamenjave razsvetljave:
− prva varianta zajema zamenjavo vseh svetil v objektu,
− druga varianta zajema le zamenjavo svetil, v katerih sijalke še niso bile zamenjane.
Primer letne porabe električne energije za zamenjavo razsvetljave je viden v tabeli 5.4.
Tabela 5.4: Primer letne porabe električne energije za zamenjavo razsvetljave [13]
Zap. Št
Predlog za zamenjavo - oznaka Z-LED svetila
Št. svetil potrebnih zamenjave
Moč novega svetila [W]
Skupna moč novih svetil [W]
Povprečno št. obratovalnih ur [h/leto]
Letna poraba EE [kWh]
1 MISQ604-4A 1 32 32 2.400 76,80
2 osram flood light 2 10 20 8.928 178,56
3 SPOTRON84LOB 10 61 610 2.400 1.464,00
4 Z-modul5W (modul na AL) 5 5 25 2.400 60,00
5 NS_1.5-40 8 13 104 2.400 249,60
Primer pričakovanega prihranka električne energije je viden v tabeli 5.5.
Tabela 5.5: Primer pričakovanega prihranka električne energije [13]
Poraba popisano stanje 2017 [kWh] 108.920
Poraba EE svetil, ki so že varčna [kWh] 13.847
Poraba EE razsvetljave - zamenjana svetila [kWh] 36.023
Prihranek EE po zamenjavi razsvetljave [kWh] 59.049
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
37
Zaključek oziroma povzetek analize zamenjave razsvetljave podaja naslednja tabela 5.6.
Tabela 5.6: Zaključek oziroma povzetek analize zamenjave razsvetljave [13]
Predpostavljena zmanjšana poraba EE za razsvetljavo 59 MWh
Predpostavljeno zmanjšanje letnega stroška za EE: 4.133 EUR
Skupni stroški: 33.952 EUR
Vračilna doba: 8,7 let
Terminski plan uvajanja v mesecih 3 – 6
Težavnost: Srednja
Tveganje: nizko
5.1.22 Enostavni energetski pregledi
Enostavne energetske preglede (v nadaljevanju: EEP) izvaja družba po potrebi, z lastnimi
viri in strokovnim znanjem. Izvajajo ga za EEP kompetentni izvajalci. Praviloma so to
strokovnjaki s področij tehnike, ki so interno usposobljeni.
Osnova za izvedbo EEP je dokument Zapisnik enostavnega energetskega pregleda in podatki
o porabi energije na obravnavani lokaciji. Izvajalec na lokaciji izvede pregled vseh
pomembnih energetskih procesov ter se pogovori z osebami, ki so odgovorne za učinkovito
porabo energije. Ugotovitve EEP se zapišejo v Register energetskih priložnosti [13].
Podan je primer zapisa enostavnega energetskega pregleda na sliki 5.20.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
38
Slika 5.15: Primer zapisa enostavnega energetskega pregleda [13]
Ključne ugotovitve EEP pa se dokumentirajo v Register priložnosti, ki ga podaja tabela 5.7.
Tabela 5.7: Tabela ugotovitev EEP [13]
Ukrep Odgovorni za
ukrep
Datum izvedbe ukrepa Opomba
1 Vgradnja senzorjev v WC prostore B. C. 22. 1. 2018 Poslano navodilo vsem
skrbnikom
2 Vgradnja varčnih perlatorjev 50 %
prihranka vode na izpustnih mestih
B. C. jan.–dec. 2018 Poslano navodilo vsem
skrbnikom
3 Ob zamenjavi WC kotličkov vgradnja
varčnih s tipko 3/5 Litrov
B. C. jan.–dec. 2018 Poslano navodilo vsem
skrbnikom
4 Popis računov in vnašati podatke v
tabelo "skupni disk ISO 50001
B. C. jan.–dec. 2018 Poslano navodilo vsem
skrbnikom
5.2 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V DARS, D. D.
Družba je izdelala Poslovnik sistema vodenja, ki predstavlja temeljni dokument sistema in
služi kot okvir, znotraj katerega bo družba skozi leta dosegla svoje strateške cilje.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
39
Standardi ISO 9001, ISO 14001, BS OHSAS 18001 in ISO 50001 postavljajo posebne
zahteve glede obvladovanja virov, med katerimi so najpomembnejši zaposleni. Tako
menedžment kot ostali zaposleni morajo spremljati in razvijati svojo kompetentnost, katere
del je tudi zmožnost timskega reševanja problemov ter tudi neprestana prizadevanja za dobre
medsebojne odnose.
Ključni postopki, katere je organizacija opredelila pri vzpostavitvi v sistemu upravljanja z
energijo se nanašajo na: kontekst organizacije, strategijo razvoja energetske učinkovitosti,
odgovornosti v sistemu upravljanja z energijo, cilje sistema upravljanja z energijo,
energetsko politiko, skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami, komuniciranje,
energetsko izhodišče, energetske kazalnike, energetsko planiranje, nadzorovanje, merjenje
in analiziranje, sistem upravljanja z energijo, energetski pregled.
5.2.1 Kontekst organizacije
Družba DARS, d. d., je v večjem delu dokončala izgradnjo avtocestnega omrežja v Sloveniji.
Nedokončane nekatere povezave z omrežjem na sosednjem Hrvaškem in investicije, ki so
potrebne za zagotavljanje višjega nivoja prometne varnosti, ne morejo spremeniti dejstva,
da se je DARS zaradi sprememb v poslovnem okolju preoblikoval v aktivnega upravljalca
avtocestnega sistema v državi.
V poslovnem okolju so poleg zagotavljanja mobilnosti ljudi in blaga vedno bolj prisotne
naslednje potrebe, ki jih je treba upoštevati pri pripravi novega strateškega načrta,
usmerjenega v trajnostni razvoj, ki prihodnje aktivnosti osredotoča na:
− upoštevanje ekonomskega in družbenega vidika pri načrtovanju in izvajanju
investicij in drugih aktivnosti,
− okoljsko sprejemljivost in znatno zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, ki jih
povzročajo najrazličnejše oblike prometa,
− prilagajanje digitalni transformaciji in razvoj novih naprednih tehnologij
(alternativni viri energije, t. i. pametne ceste in pametna mobilnost itd.),
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
40
− daljšanje življenjske dobe infrastrukture z optimalnim vzdrževanjem in
prenavljanjem ter nadgrajevanjem obstoječega sistema, v skladu z višanjem
standardov,
− dolgoročno stabilno poslovanje, odgovorno do okolja in družbe.
5.2.2 Strategija razvoja energetske učinkovitosti
Ključne strateške elemente poslovanja predstavljajo poslanstvo, vizija in vrednote.
Poslanstvo določa dolgoročni razlog obstoja družbe in nakazuje, kako se bo družba približala
viziji oz. ali jo bo dosegla in je naslednje: s sodobnimi pristopi in odgovorno do okolja se
optimizira pretočnost prometa ter zagotavlja varnost in udobnost na slovenskem
avtocestnem omrežju.
Na osnovi opredeljenih vrednot je družba vzpostavila Strateško mapo, ki je predstavljena na
sliki 5.16.
Slika 5.16: Strateška mapa [14]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
41
Strateška mapa povezuje vizijo in njene deležnike s tremi ključnimi strateškimi smernicami
DARS, d. d. V izdelani Strategiji družbe 2017–2020 se daje velik poudarek energetski
učinkovitosti in varovanju okolja in za ta namen je določen operativni cilj, ki se nanaša na
izboljšanje ključnih kazalnikov energetske učinkovitosti z namenom racionalizacije
stroškov:
− zmanjšanje količinske porabe električne energije do leta 2020 za 5 % glede na
obstoječe stanje porabnikov električne energije in znižanje stroškov električne
energije za 3 % glede na leto 2015;
− zmanjšanje porabe energentov za ogrevanje za 10 % do leta 2020 glede na
izhodiščno leto 2015;
− zmanjšanje emisij CO2 energentov za ogrevanje za 20 % do leta 2020 glede na
izhodiščno leto 2015.
Strateške smernice, strateške cilje in ključne kazalnike podaja tabela 5.8.
Tabela 5.8: Strateške smernice, strateški cilji [14]
Strateška smernica:
DOLGOROČNA POSLOVNA STABILNOST
(Ciljni deležniki: DRUŽBA, LASTNIKI, ZAPOSLENI, POSLOVNI PARTNERJI)
Strateški cilji
(SC)
Ključni
kazalniki
Operativni cilji (OP)
SC 5:
Uvajanje
vitkega
poslovanja
Stroškovna
učinkovitost <
18,4 %
OP 23: Izboljšati in razviti ključne kazalnike energetske učinkovitosti z
namenom racionalizacije stroškov:
- Količinska poraba električne energije se bo do leta 2020 zmanjšala za
5 % glede na obstoječe stanje porabnikov električne energije ter
znižanje stroškov električne energije za 3 % glede na leto 2015.
- Zmanjšati porabo energentov za ogrevanje za 10 % do leta 2020 glede
na izhodiščno leto 2015.
- Zmanjšati emisijo CO2 energentov za ogrevanje za 20 % do leta 2020
glede na izhodiščno leto 2015.
5.2.3 Odgovornosti v sistemu upravljanja z energijo
Uprava družbe se zavezuje, da bo s sprejetimi ukrepi in osebnimi zgledi sledila sprejeti
politiki sistema vodenja, strateškim in operativnim ciljem ter da bo pravočasno ukrepala v
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
42
primeru zaznanih tveganj in priložnosti. Na ta način bo prispevala k nenehnemu
izboljševanju sistema vodenja ter uspešnemu in trajnostno naravnanemu poslovanju družbe.
Uprava izvaja aktivnosti z namenom, da vsak zaposleni razume svojo vlogo pri zagotavljanju
nenehnega izboljševanja uspešnosti sistema vodenja.
Uprava družbe je imenovala direktorja projektov za predstavnika vodstva sistema vodenja
kakovosti, ravnanja z okoljem in sistema upravljanja z energijo ter delavskega direktorja za
predstavnika vodstva sistema varnosti in zdravja pri delu.
Določeni so skrbniki za sistem upravljanja z energijo. Izdelano je pooblastilo za skrbnike
sistema upravljanja z energijo.
5.2.4 Cilji sistema upravljanja z energijo
Vsebina ciljev poslovanja je usmerjena v uravnoteženo zadovoljevanje zahtev notranjih in
zunanjih odjemalcev. Izhodišča za postavitev poslovnih ciljev oz. ciljev kakovosti, ciljev s
področja ravnanja z okoljem, sistema upravljanja z energijo ter varnosti in zdravja pri delu
so prepoznana pričakovanja in zahteve lastnikov, odjemalcev, zainteresiranih strani,
zakonodaje in rezultatov poslovanja preteklih let.
Sprejete energetske cilje za obdobje 2017–2018 podaja tabela 5.9.
Tabela 5.9: Sprejeti energetski cilji za obdobje 2017–2018 [14]
Št. OKVIRNI
CILJ
IZVEDBENI
CILJ
ROK ODGOVORNA
OSEBA
STRO
ŠKI
UČINEK PROGRAM
1. Stalno
zmanjševanje
relativne
porabe
električne
energije
Zmanjšanje
porabe električne
energije za 3 % do
leta 2018 glede na
leto 2015.
Direktor področja
upravljanje
/
Zmanjšan
a poraba
el. en. na
letni ravni
za
100.000 €
Zmanjševanje
porabe
električne
energije na
razsvetljavi z
izvedbo
menjave z led
svetili ter ostali
ukrepi
»se nadaljuje«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
43
»nadaljevanje«
Št. OKVIRNI
CILJ
IZVEDBENI
CILJ
ROK ODGOVORNA
OSEBA
STROŠKI UČINEK PROGRAM
10 Realizacija
akcijskega
načrta
ukrepov na
osnovi
energetskeg
a pregleda
Zmanjšati
porabo
energentov za
ogrevanje za
10 % do leta
2020.
Direktorji
področij in
projektov,
posameznih
ukrepov
Učinki za
posamezen
ukrep so
opredeljeni
v poročilu
energetskeg
a pregleda.
Programi kot
ukrepi so
opredeljeni v
poročilu
energetskega
pregleda.
5.2.5 Energetska politika
Družba je sprejela politiko sistema vodenja, v okviru katere je podana tudi zaveza za
energetsko učinkovitost in se uresničuje na naslednji način:
− z odgovornim odločanjem na podlagi konkretnih informacij in dejstev,
− z vzpostavljanjem dobrih pogojev in odnosov vseh deležnikov znotraj in izven
družbe,
− s spodbujanjem proaktivnega delovanja s poudarkom na inovativnosti
zaposlenih,
− z upravljanjem prepoznanih tveganj in udejanjanjem zaznanih priložnosti,
− povečevanje učinkovitosti rabe vseh vrst materialov in energije v celotnem
življenjskem ciklu storitve,
− z doslednim spoštovanjem zakonodaje, drugih obvezujočih zahtev in razvojnih
usmeritev,
− z vzajemno koristnim sodelovanjem s partnerji in drugimi zunanjimi izvajalci,
− s podpiranjem razvoja stroke in pridobivanjem novih znanj in veščin,
− aktivnim komuniciranjem znotraj družbe in z zunanjimi javnostmi,
− z zavezanostjo preprečevanja poslabšanja zdravja zaposlenih in poškodb,
− z vzpostavljanjem in doseganjem merljivih ciljev izboljšav na vseh področjih
poslovanja,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
44
− pri nabavi izdelkov in storitev ter pri načrtovanju novih rešitev načrtno
upoštevanje vseh vidikov poslovanja (okolje, energija, kakovost, varnost,
ekonomika).
5.2.6 Vrednotenje skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami
Družba je izdelala Postopek spremljanja in uvajanja zakonodajnih in drugih zahtev, v
katerem so podane zahteve za spremljanje zakonodajnih zahtev s področja okolja,
upravljanja z energijo in zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom.
5.2.7 Komuniciranje
Notranje komuniciranje poteka na osnovi naslednjih mehanizmov: vodstveni pregled,
sestanki ožjega in širšega kolegija uprave, tematski kolegij direktorja poslovnega področja,
kolegiji področij, sestanki projektnih skupin, komisij, odborov, interni časopis »Avtoceste«,
mesečni informator »Preglednik«, Intranet, oglasne table, E-pošta.
Vodstvo družbe je zaposlenim posredovalo jasne informacije o okoljsko in energetsko
odgovornem vedenju, kot je razvidno iz slike 5.17.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
45
Slika 5.17: Informacije o okoljsko in energetsko odgovornem vedenju [14]
V primeru izrednih razmer ali nesreč so odgovornosti in potrebne aktivnosti opredeljene v
»Načrtih zaščite in reševanja«, ki se nahajajo na spletnem mestu družbe.
5.2.8 Energetsko izhodišče
Kot energetsko izhodišče za skupno porabo električne energije se je določila poraba v letu
2010. Kot energetsko izhodišče za porabo električne energije v sklopu javne razsvetljave se
je določila poraba v letu 2010.
Kot energetsko izhodišče se je za delovna vozila določila poraba goriva v letu 2013. Kot
energetsko izhodišče se je za osebna vozila in vozila cestninskega nadzora določila
povprečna poraba goriva v letu 2011.
Kot energetsko izhodišče za ogrevanje se z namenom zmanjševanja rabe energentov za
ogrevanje vzame izhodiščno leto 2015.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
46
5.2.9 Energetski kazalniki
Družba je določila nabor krovnih kazalnikov, katerih doseženi rezultati se spremljajo
mesečno ali kvartalno.
Sprejeti kazalniki so razvidni v tabelah 5.10, 5.11, 5.12, 5.13, 5.14, 5.15, 5.16, 5.17.
Tabela 5.10: Osnovni kazalniki električne energije [26]
OSNOVNI KAZALNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE– MESEČNO SPREMLJANJE
Skupna poraba električne energije (kWh)
Skupni strošek porabljene električne energije (el. energija in omrežnina) (€)
Strošek dobavljene električne energije (€)
Strošek omrežnine (€)
Poraba električne energije po avtocestnih vzdrževalnih bazah (ACB) in izpostavah (kWh)
Poraba električne energije za skupino (ACB + CP+RAZSVETLJAVA) (kWh)
Poraba električne energije po cestninskih postajah (CP) (kWh)
Poraba električne energije pod ostalo (kWh)
Poraba električne energije na kilometer avtocest (kWh/km)
Strošek električne energije na kilometer avtocest (brez omrežnine) (€ /km)
Mesečni prihranek v primerjavi z istim obdobjem preteklega meseca.
- Absolutni prihranek (kWh)
- Relativno – primerjava porabe v kWh na kilometer avtoceste (kWh/km)
- Relativno –prihranek v € na kilometer avtoceste (€/km)
Tabela 5.11: Izvedbeni kazalniki – kvartalno spremljanje [26]
IZVEDBENI KAZALNIKI – KVARTALNO SPREMLJANJE
Poraba električne energije javne razsvetljave (kWh)
Poraba električne energije javne razsvetljave na m2 osvetljene površine (kWh/m2)
Tabela 5.12: Izvedbeni kazalniki - letno spremljanje [26]
IZVEDBENI KAZALNIKI – LETNO SPREMLJANJE
Poraba električne energije v predorih z ventilacijo (kWh)
Poraba električne energije predori nad 350 metrov brez ventilacije (kWh)
Poraba električne energije predori pod 350 metrov (kWh)
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
47
Tabela 5.13: Osnovni kazalniki ogrevanja [26]
Tabela 5.14: Osnovni kazalniki za vozni park [26]
OSNOVNI KAZALNIKI ZA VOZNI PARK – MESEČNO SPREMLJANJE
Število kilometrov osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora (km)
Poraba goriva osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora (l)
Povprečna poraba goriva osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora (l/100 km)
Število kilometrov na delovno vozilo (km)
Poraba goriva na delovno vozilo (l)
Povprečna poraba goriva na delovno vozilo (l/100 km)
Tabela 5.15: Izvedbeni kazalniki - letno spremljanje [26]
IZVEDBENI KAZALNIKI – LETNO SPREMLJANJE
Prihranek v primerjavi z enakim obdobjem preteklih let po kategorijah (osebna vozila, vozila
cestninskega nadzora, delovna vozila):
• Povprečna poraba goriva na vozilo (l/100 km)
(l/delovno uro)
Tabela 5.16: Osnovni kazalniki - mesečno spremljanje [26]
OSNOVNI KAZALNIKI (OSTALI) – MESEČNO SPREMLJANJE
Poraba vode po odjemnih mestih (l)
Strošek vode po odjemnih mestih (vodarina; števčnina; omrežnina; okoljska dajatev za odpadne vode;
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode)
(€)
OSNOVNI KAZALNIKI OGREVANJA – MESEČNO SPREMLJANJE
IZVEDBENI KAZALNIKI – KVARTALNO ALI LETNO
Prihranek v primerjavi z enakim obdobjem preteklih let (indeks)
Strošek kurilnega olja (€ )
Poraba kurilnega olja (l)
Poraba kurilnega olja glede na ogrevano površino posameznega objekta (l/m2)
Strošek zemeljskega plina (€ )
Poraba zemeljskega plina (Nm3)
Poraba zemeljskega plina glede na ogrevano površino posameznega objekta (Nm3/m2)
Strošek energije daljinskega ogrevanja (€ )
Poraba energije daljinskega ogrevanja glede na ogrevano površino objekta (kWh/m2 )
Strošek UNP (€ )
Poraba UNP (l)
Poraba UNP glede na ogrevano površino posameznega objekta (l/m2)
Skupni strošek ogrevanja
(€ )
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
48
Tabela 5.17: Izvedbeni kazalniki – kvartalno ali letno spremljanje [26]
IZVEDBENI KAZALNIKI – KVARTALNO ALI LETNO SPREMLJANJE
Poraba vode po odjemnih mestih v primerjavi s predhodnimi obdobji (indeks)
Strošek vode po odjemnih mestih v primerjavi s predhodnimi obdobji (vodarina; števčnina; omrežnina;
okoljska dajatev za odpadne vode; odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode)
(indeks)
5.2.10 Energetsko planiranje
Vzpostavljen je organizacijski predpis za izvajanje energetskega planiranja. Energetsko
planiranje je v skladu z energetsko politiko in ima za posledico dejavnosti, ki nenehno
izboljšujejo energetsko učinkovitost. Postopek energetskega planiranja podaja slika 5.18.
Slika 5.18: Postopek energetskega planiranja [26]
Družba je sprejela postopek energetskega planiranja in ga opisala v tabeli iz katerega so
razvidne posamezne aktivnosti kot tudi odgovornosti in dokument, ki spremljajo postopek
energetskega planiranja. Postopek vključuje naslednje aktivnosti:
− vključitev področja učinkovite rabe energije v »Strategijo družbe DARS, D. D.«,
− izdelava letnega plana energetskih pregledov,
− pregled in morebitna dopolnitev kazalnikov za spremljanje rabe energije,
− priprava osnutka ciljev in programov na področju energetike,
− potrditev ciljev in programov na področju energetike,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
49
− izvajanje energetskih pregledov tekom leta v skladu s planom,
− izvajanje projektov za doseganje ciljev s področja energetike,
− ovrednotenje racionalne rabe energije glede na izhodiščno leto,
− izvedba vodstvenega pregleda sistema upravljanja z energijo.
Družba je vzpostavila tudi postopek planiranja okoljskih in energetskih vidikov, ki vključuje
naslednje aktivnosti:
− pregled in dopolnitev »Registra okoljskih in energetskih vidikov« ter določitev
pomembnih vidikov,
− pregled in dopolnitev letnega poslovnega načrta, vključno z okoljskimi cilji,
− ponovno vrednotenje okoljskih in energetskih vidikov v primeru sprememb tekom
leta: nova zakonodaja, ekonomika, pritožbe.
Na osnovi izvedenih energetskih pregledov s podanimi usmeritvami in na osnovi
prepoznanih pomembnih vplivov na okolje in energijo se v družbi izdela akcijski plan
nadaljnjih energetskih pregledov, kot to podaja naslednja tabela 5.18.
Tabela 5.18: Akcijski plan družbe [15]
ŠT.
UKREPA
UKREP
Referenčni
dokument:
ENERGETSKI
PREGLED
ABC HRUŠICA
Odgovornost
Rok
realizacije
% REALIZACIJE
RAZLOGI ZA
NEREALIZACIJO
KRATEK OPIS
UČINEK MED
PREDVIDENIM
IN DEJANSKO
DOSEŽENIM
REZULTATOM
1
Energetska
sanacija ACB
Hrušica:
Zamenjava
ogrevalnega
sistema ACB
Hrušica in
cestninske postaje
Hrušica (poglavje
3.7).
Projektna
dokumentacija
do 2017.
Izvedba do
2018.
30 % Investicije –
zamenjava
ogrevalnega sistema
(kotlovnice),
JN za zamenjavo
vira ogrevanja je v
teku – izvaja se
evalvacija prispele
ponudbe.
»se nadaljuje«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
50
»nadaljevanje«
ŠT.
UKREPA
UKREP
Referenčni
dokument:
ENERGETSKI
PREGLED
ABC HRUŠICA
Odgovornost
Rok
realizacije
% REALIZACIJE
RAZLOGI ZA
NEREALIZACIJO
KRATEK OPIS
UČINEK MED
PREDVIDENIM
IN DEJANSKO
DOSEŽENIM
REZULTATOM
2.
Regulacija
ogrevanja v
upravni stavbi
ACB Hrušica
(poglavje 3.5).
Izvedba do
konca 2018.
Z rekonstrukcijo
sistema ogrevanja
se izvede tudi
regulacija sistema
ogrevanja.
10 %
5.2.11 Nadzorovanje, merjenje in analiza
Družba se z letno porabo energije 47,6 GWh (v letu 2017) že uvršča med velike slovenske
porabnike energije. Glede na procese družbe, ki jih določa potreba po osvetljevanju površin,
kot tudi upravljanju in vzdrževanju cest, predstavlja največjo porabo energije električna
energija (51,6 %), ki ji sledi poraba goriva za pogon vozil (35,1 %). Manjši del energije se
porablja za potrebe ogrevanja objektov. To področje je zaradi velikih možnosti optimizacije
pomemben element upravljanja energije.
Družba ima vzpostavljen način nadzorovanja, spremljanja in analiziranja energentov skozi
različne pristope, kot so:
− spremlja rabo in porabo vseh energentov,
− poraba električne energije,
− poraba električne energije na kilometer avtoceste (AC) (KWh/km),
− spremljanje porabe goriv osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora,
− spremljanje porabe toplotne energije na m2 ogrevalnih površin,
− spremljanje ogljičnega odtisa po letih,
− spremljanje in nadzorovanje v okviru GRI-kazalnikov.
V nadaljevanju so prikazani primeri navedenih pristopov spremljanja energentov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
51
Spremljanje rabe in porabe vseh energentov je razvidno iz naslednje tabele 5.19.
Tabela 5.19: Spremljanje rabe in porabe vseh energentov
2015 2016 2017
Elektrika MWh 25.735 25.181 24.526
Goriva MWh 17.033 17.442 16.689
Zemeljski plin MWh 1.866 1.524 1.676
UNP propan MWh 2.018 2.253 2.123
UNP propan butan MWh 1.171 1.225 1.105
Kurilno olje MWh 238 344 291
Daljinsko
ogrevanje MWh 586 810 778
Skupaj MWh 48.647 48.779 47.188
Spremljanje porabe električne energije, ki kaže pozitivne trende, je razvidno iz slike 5.19.
Slika 5.19: Spremljanje porabe električne energije [14]
Spremljanje porabe električne energije na kilometer AC (KWh/km), kot je razvidno iz slike
5.20.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
52
Slika 5.20: Spremljanje porabe električne energije na kilometer AC [14]
Spremljanje porabe goriv osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora podaja slika 5.21.
Slika 5.21: Spremljanje porabe goriv osebnih vozil in vozil cestninskega nadzora [14]
Spremljanje porabe toplotne energije na m2 ogrevalnih površin podaja slika 5.22.
Slika 5.22: Spremljanje porabe toplotne energije na m2 [14]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
53
Spremljanje ogljičnega odtisa po letih. V spodnjih grafih prikazujemo izračun ogljičnega
odtisa za družbo kot celoto in relativno na kilometer vzdrževane avtoceste:
− Ogljični odtis po letih podaja slika 5.23.
Slika 5.23: Ogljični odtis v letih 2015-2017 [14]
− Ogljični odtis na kilometer AC podaja slika 5.24.
Slika 5.24: Ogljični odtis na kilometer AC [14]
Spremljanje in nadzorovanje v okviru GRI-kazalnikov podaja tabela 5.20.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
54
Tabela 5.20: Spremljanje in nadzorovanje v okviru GRI kazalnikov [14]
Kazalo po standardih GRI (Global Reporting Initative) – osnovna raven (»in
accordance« - Core)
Specifična standardna razkritja
GRI 302 Energija
103-1
103-2
103-3
Obrazložitev bistvene teme
in njenih mej
302-1 Poraba energije znotraj
organizacije
302-3 Učinkovita raba energije
302-4 Zmanjševanje porabe
energije
Družba ima večletno tradicijo spremljanja porabe energije in vode na nivoju družbe ter po
objektih – avtocestne baze, poslovni objekti in cestni predori. Odgovorne osebe na lokacijah
(vodje ACB) so odgovori za porabo energije po posamezni lokaciji, zato podatke spremljajo
tako na posamezni enoti kot tudi v vodstvu podjetja v Celju. Računi se v DARS-u spremljajo
na ravni celotnega podjetja in se tudi arhivirajo na sedežu podjetja v Celju.
Na sedežu podjetja se izvaja tudi primerjalna analiza stroškov po posameznih lokacijah, pri
čemer je treba upoštevati, da je namembnost objektov na posamezni lokaciji lahko različna.
5.2.12 Sistem upravljanja z energijo
Družba je vzpostavila sistem vodenja v okviru poslovnih dejavnosti, na osnovi standardov
ISO 9001:2015, ISO 14001: 2015, BS OHSAS 18001:2012 in ISO 50001:2011.
V okviru celovitega sistema vodenja so:
− prepoznali procese, potrebne za delovanje in izboljševanje sistema vodenja, in jih
popisali v opisih procesov. Procese so opredelili tako, da so razumljivi in uporabni
ter jih je mogoče upravljati in nadzorovati,
− določili zaporedje in medsebojne vplive teh procesov,
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
55
− določili kriterije in metode, potrebne za zagotovitev učinkovitega in uspešnega
delovanja in obvladovanja teh procesov,
− zagotovili, da so na voljo viri in informacije, potrebne za podporo delovanja in
nadzor teh procesov;
− zagotovili merjenje, spremljanje in analiziranje teh procesov ter izvajanje ukrepov,
potrebnih za doseganje planiranih rezultatov in nenehnega izboljševanja.
V okviru sistema vodenja so se vzpostavili procesi, ki so opredeljeni kot procesi vodenja,
glavni in podporni procesi.
5.2.13 Dokumentirane informacije
Družba je vzpostavila strukturo dokumentacije sistema vodenja, katere osnovni dokument
je Poslovnik sistema vodenja. Vsebina poslovnika podaja pristope v procesih, ki so usklajeni
z zahtevami sprejetih standardov ISO 9001: 2015, ISO 14001: 2015, BS OHSAS
18001:2012 in ISO 50001:2011 ter drugimi »dobrimi praksami« na področju vodenja.
Dokumentacija sistema vodenja je strukturirana, kot prikazuje slika 5.25.
Slika 5.25: Dokumentacija sistema vodenja [14]
NOSILCI VRSTA DOKUMENTA VSEBINA
Uprava družbe,
direkt or sistema
vodenja, vodje
procesov
I. NIVO
POSLOVNIK
SISTEMA
VODENJA
Temeljni
dokument
sist ema vodenja
Odgovorne osebe
procesov
I I. NIVO
OPISI PROCESOV
ORGANIZACIJSKI PREDPISI,
PRAVILNIKI
Opis izvajanja
posameznih
procesov
Izvajalci
akt ivnosti
II I. NIVO
NAVODILA
Navodila za
izvedbo
posameznih
akt ivnost i
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
56
5.2.14 Notranje presoje
Predstavnik vodstva sistema vodenja izdela program notranjih presoj v planiranih intervalih,
ki vključuje presojo elementov sistema vodenja po posameznih procesih družbe.
Presoja izven programa (izredna presoja) se lahko izvede na zahtevo uprave, predstavnika
vodstva sistema vodenja kakovosti in ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu,
skrbnikov sistema vodenja, uporabnikov ali zaradi nezadostne uspešnosti sistema vodenja
po odločitvi odgovorne osebe procesa ali po izpeljanih večjih organizacijskih spremembah.
Izvedbo notranjih presoj sistema vodenja lahko izvajajo le usposobljeni in neodvisni
presojevalci.
5.2.15 Neskladnosti, korekcije, korektivni in preventivni ukrepi
Obsežnost korektivnih ukrepov prilagodijo oceni posledic dejanskih neskladnosti in jih
izvajajo v skladu z opredelitvami, ki vključujejo pregledovanja ugotovljenih neskladnosti,
določanje vzrokov neskladnosti, ocenjevanje potreb po ukrepih, s katerimi se zagotovi, da
se neskladnosti ne ponovijo, določitev in izvajanje potrebnih ukrepov, zapisovanje
rezultatov izvedenih ukrepov, pregledovanje izvedenih korektivnih ukrepov.
5.2.16 Vodstveni pregled
Uprava družbe stalno spremlja in nadzira poslovanje s sprejemanjem poslovnih odločitev ter
obravnavo poročil o izvrševanju sklepov in sprejemanjem korektivnih oz. preventivnih
ukrepov. Skozi vse leto uprava spremlja delovanje družbe tudi preko raznovrstnih
periodičnih poročil o izvajanju posameznih nalog, dejavnosti.
Enkrat na leto uprava izvede celovit pregled poslovanja (vodstveni pregled). Ob obravnavi
poročil uprava preveri uresničevanje zastavljenih ciljev, prouči morebitna odstopanja od
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
57
začrtanih planov in identificira razloge za odstopanja ter sprejme odločitve o potrebnih
preventivnih in/ali korektivnih ukrepih. Ob tem pregledu oceni tudi uspešnost izvedenih
ukrepov.
5.2.17 Energetski pregled
Z energetskimi pregledi se določijo in ovrednotijo rabe in porabe energije, predvsem pa se
določijo potenciali za povečevanje energetske učinkovitosti (ukrepi). S tem se določijo
področja, pomembna za delovanje na področju učinkovite rabe energije.
V letnem planu energetskih pregledov se določi, kateri energetski pregledi se bodo izvajali
v družbi in kateri se bodo izvedli v sodelovanju z zunanjimi specializiranimi organizacijami.
Praviloma se zunanja pomoč poišče takrat, ko se želi neodvisna zunanja ocena in takrat, ko
je potrebna obsežnejša strokovna podpora na določenih specialističnih segmentih.
Energetski pregledi se delijo v dve kategoriji:
− Enostavni energetski pregled se izvaja s pomočjo vprašalnika. Število pregledov je
okvirno določeno v Načrtu energetskih pregledov za tekoče leto. Enostavne
energetske preglede izvajajo usposobljeni sodelavci in notranji presojevalci. Poročilo
o izvedenem enostavnem energetskem pregledu se nahaja na lokaciji pregleda in
služi kot nadzor nad določenimi ukrepi izboljšav. Na poročilu (vprašalniku) so
določeni ukrepi za izboljšave z odgovornimi osebami in roki.
− Strokovne (zunanje) energetske preglede izvajajo zunanji strokovnjaki, ki opravijo
pregled v skladu z zahtevami standarda ISO 50002:2014, pri čemer se morajo
upoštevati določbe »Pravilnika o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega
pregleda«.
Enostavni energetski pregled temelji na vprašalniku za enostavni energetski pregled, ki je
razviden iz tabele 5.21.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
58
Tabela 5.21: Vprašalnik za enostavni energetski pregled [16]
Vprašanja: Ocena od 1
do 5
Predlagani ukrepi:
− Tip in stanje klima naprav (temperature v prostoru, aktivni
alarmi itd.):
− Stanje tehnoloških naprav na objektu (komprimiran zrak)
− Stanje objekta (poškodbe, vzdrževanost):
− Tip in stanje ogrevalnih naprav na objektu:
− Tip in stanje razsvetljave na objektu:
− Druge energetske naprave na objektu (agregat, ventilator,
OVE napajanje (sonce, veter ipd.):
− Nefunkcionalna oprema (odpadki na lokaciji):
− Opaženi primeri neracionalne rabe energije in druga
energetska/okoljska/varstvo pri delu tveganja:
Strokovni (zunanji) energetski pregledi se izvajajo na osnovi sprejetega letnega plana
energetskih pregledov družbe, podanega v tabeli 5.22.
Tabela 5.22: Letni plan energetskih pregledov družbe [17]
Zap.
št.
Objekt/Lokacija Izvajalec
energetskega
pregleda
Datum izvedbe
EP
Naslednji EP
6. Energetski pregled (ogrevanje)
IZPOSTAVA KRŠKO IN CP DRNOVO
Notranji December 2019
Januar 2028
7. Energetski pregled (ogrevanje) ACB
Maribor
Notranji December 2019. Januar 2028
8. Energetski pregled (poraba električne
energije) Ptuj izpostava
Notranji Junij 2018
Januar 2028
9. Energetski pregled RAZSVETLJAVA Notranji Marec 2017
Marec 2028
10 Energetski pregled OGREVANJE
SANITARNE VODE
Notranji / Zunanji December 2019 Marec 2028
V okviru energetskega pregleda je zajeto celotno področje oskrbe in rabe energije, pri čemer
se osredotoča na večje porabnike energije in na mesta, kjer so možni prihranki na osnovi
organizacijskih ukrepov in investicijskih ukrepov. Poseben poudarek je dan oceni
ekonomske upravičenosti investicijskih ukrepov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
59
Energetski pregled izhaja iz osnovnih podatkov objekta, ki jih navaja energetska izkaznica
objekta, podana na sliki 5.26.
Slika 5.26: Energetska izkaznica podjetja [16]
Ugotovitve energetskega pregleda so združene v povzetku za poslovno odločanje, v katerem
so zbrane glavne ugotovitve projekta in spisek predlaganih ukrepov z oceno potrebne višine
investicije in letnega prihranka.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
60
V zaključku poročila energetskega pregleda so navedeni še ukrepi za učinkovitejšo rabo
energije na podobnih objektih oziroma enotah, kot je ACB Vransko.
Povzetek vseh ukrepov iz energetskega pregleda pa je razviden iz tabele 5.23.
Tabela 5.23: Povzetek vseh ukrepov iz energetskega pregleda
Povzetek ukrepov z vračilnim rokom do 5 let: % prihranka od skupne letne porabe
letni prihranek električne
energije 105,5 MWh 0,4 %
letni prihranek UNP 71,8 MWh 20,1 %
letni prihranek 177,3 MWh 2,1 %
skupno zmanjšanje emisij CO2 19 UNP +58 EL
=77 ton 30 % celot. emisij CO2
skupno zmanjšanje stroškov na
leto 15.459 EUR 30 % od letnega stroška za energijo
skupni znesek potrebnih
investicij 41.900 EUR
povprečni vračilni rok 2,7 let
Povzetek za poslovno odločanje podaja tabela 5.24 [16].
Tabela 5.24: Povzetek za poslovno odločanje [16]
Št. Opis ukrepa Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta
[MWh] [EUR] [EUR] [let]
1. Regulacija kotla v upravni
stavbi 28 2.431 0 takoj 1
2. Zamenjava obstoječih
termostatov v garažah 43,8 3.720 2.800 0,8 1
3. Obnova sistema zunanje
razsvetljave – opcija 1 18,4 1.494 18.200 12,2 3
4. Obnova sistema zunanje
razsvetljave – opcija 2 8,9 726 1040 1,4 3
5. Zvišanje temperature v
strežniški sobi 15,8 1.331 takoj 1
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
61
Za posamezni ukrep je izdelana ocena zmanjšanja stroška, terminski plan uvajanja in ocena
težavnosti oziroma tveganja, kot je to razvidno na sliki 5.27 za primer ukrepa št. 1.
Slika 5.27: Primer ukrepa [16]
Osnova za podane zaključne ugotovitve so podatki in analize za posamezne energente, ki se
nanašajo na določena področja, kot so:
− strukturo stroškov električne energije na leto,
− porabo električne energije za posamezno odjemno mesto,
− mesečno porabo električne energije in konična moč,
− porabnike električne energije (kWh) ipd.
Struktura stroškov električne energije na leto je prikazana na sliki 5.28.
Slika 5.28: Struktura stroškov električne energije na leto [16]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
62
Porabo električne energije za posamezno odjemno mesto prikazuje slika 5.29.
Slika 5.29: Poraba električne energije za posamezno odjemno mesto [16]
Mesečna poraba električne energije in konična moč je prikazana na sliki 5.30
Slika 5.30: Mesečna poraba električne energije in konična moč [16]
Porabniki električne energije (kWh) so prikazani na sliki 5.31.
leto 2012 leto 2013 leto2014
Električna energija 350.734 328.094 330.525
0
50.000
100.000
150.000
200.000
250.000
300.000
350.000
400.000
Po
rab
a e
letk
trič
ne
en
erg
ije
[kW
h]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
63
Slika 5.31: Porabniki električne energije [16]
5.3 PRISTOP K VZPOSTAVITVI SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO V PREMOGOVNIKU VELENJE, D. O. O.
Družba je izdelala Poslovnik sistema vodenja kot temeljni dokument, namenjen najprej vsem
zaposlenim, ki daje okvir za sistematično usposabljanje ter nenehno izboljševanje. Zunanjim
uporabnikom, kupcem in drugi zainteresirani javnosti ter certifikacijskemu organu dokazuje
in potrjuje vzpostavitev sistema vodenja kakovosti, varnosti in zdravja pri delu, sistema
ravnanja z okoljem ter sistema upravljanja z energijo, skladno z zahtevami standardov ISO
9001:2015, ISO 14001:2015, ISO 50001:2011 in BS OHSAS 18001:2007.
Ključna področja, predstavljena v nalogi, se nanašajo na: kontekst organizacije, strategijo
razvoja energetske učinkovitosti, cilje sistema upravljanja z energijo, skladnosti z
zakonskimi in drugimi zahtevami, energetsko planiranje, nadzorovanje, merjenje in
analiziranje, sistem upravljanja z energijo, energetski pregled.
5.3.1 Kontekst organizacije
Premogovnik Velenje, ki obeležuje več kot 140-letnico delovanja, še vedno gradi na trdni
sedanjosti in je energično usmerjen v prihodnost. Družba, katere temeljna dejavnost je
pridobivanje premoga in razvoj premogovnih (rudarskih) tehnologij, je neločljivo povezana
z nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo ter z dosedanjim in prihodnjim razvojem
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
64
Šaleške doline. Med najpomembnejšimi usmeritvami družbe sta skrb za okolje in za
povečevanje kakovosti življenja ljudi, ki so z družbo neposredno in posredno povezani.
Premogovnik Velenje bo z dolgoročno naravnanim poslovanjem ter s sodobnim
proizvodnim procesom ob hkratnem zagotavljanju varnosti in humanosti skupaj s TEŠ tudi
v prihodnje skrbel za smotrno izrabo edinega strateškega slovenskega energetskega vira –
lignita iz Šaleške doline. Pri tem bo optimizacija procesa proizvodnje premoga stalnica. Ob
tem bo Premogovnik Velenje še naprej velik poudarek dajal družbeno odgovornemu
ravnanju. V okviru možnosti in ekonomske vzdržnosti se bodo iskale alternativne možnosti
ustvarjanja novih delovnih mest tudi skozi diverzifikacijo dejavnosti [19].
5.3.2 Strategija razvoja energetske učinkovitosti
Strateški cilji se nanašajo na:
− proizvodnjo premoga prilagajati razmeram na konkurenčnem trgu ob zagotavljanju
ekonomsko vzdržne in okoljsko sprejemljive proizvodnje;
− stalna optimizacija procesa proizvodnje premoga;
− lastnikom je treba zagotoviti ustrezen donos na vloženi kapital;
− zagotavljati varnost in humanost pri izvajanju delovnega procesa;
− zagotavljati družbeno odgovorno ravnanje Premogovnika Velenje v skladu z
okoljskimi zahtevami;
− zagotavljati strateški razvoj kadrov kot ključne komparativne prednosti
Premogovnika Velenje;
− ostati globalno prepoznaven ponudnik znanja na področju podzemnega pridobivanja
premoga skozi aktivno trženje velenjske odkopne metode ter zagotavljati rast
Skupine Premogovnik Velenje s prodajo znanj in storitev na drugih trgih.
Politika sistema vodenja izraža prizadevanje družbe za:
− stalno spremljanje, merjenje in ocenjevanje vplivov na varnost in zdravje pri delu,
okolje (okoljskih vidikov) ter energetsko učinkovitost kot posledico izvajanja
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
65
procesa pridobivanja premoga in zagotavljanje virov za izboljševanje stanja z jasno
postavljenimi cilji in programi;
− dosledno spremljanje in upoštevanje zahtev zakonodaje, internih predpisov in
odločb, vezanih na okolje, varnost in zdravje pri delu, upravljanje z energijo ter
upravljanje varovanja informacij;
− stalno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih na področjih kakovosti, varnosti in
zdravja pri delu, varstva okolja, upravljanja z informacijami ter učinkoviti in varčni
rabi energije;
− preprečevanje poškodb in okvar zdravja;
− nenehno izboljševanje stanja na področjih kakovosti, varnosti, okolja, energetske
učinkovitosti in varovanja informacij;
− redno komuniciranje z zaposlenimi v družbi, dobavitelji, kupci, inšpekcijskimi
službami, zdravstvenimi organizacijami in inštituti ter ostalim okoljem.
5.3.3 Cilji sistema upravljanja z energijo
Družba je vzpostavila celovit pristop k opredelitvi ciljev sistema upravljanja z energijo, ki
temeljijo na razvojnih usmeritvah in rezultatih izvedenih Energetskih pregledov.
Pristop do vzpostavitve ciljev, ki ga je opredelila družba, je razviden iz tabele 5.25.
Tabela 5.25: Pristop do vzpostavitve ciljev [18]
A Razvojni načrt
Strateški cilji Cilji družbe
B Poslovni načrt – Cilji
Nižati stroške poslovanja tudi z učinkovitim upravljanjem z energijo:
- spremljati rabo,
- okvirni cilj je racionalna raba,
- pri proizvodnji je cilj nižanje specifične porabe na enoto proizvoda,
- pri podpornih procesih je cilj nižji stroški za storitev z manjšo porabo energentov.
»se nadaljuje«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
66
»nadaljevanje«
B Poslovni načrt – Cilji
Električna
energija
Toplotna energija Komprimiran zrak Gorivo Voda
Izvedbeni
cilj je
specifična
poraba
pod 16,5
kWh/t.
Izvedbeni cilj je
specifična poraba
pod 6 kWh/t.
Izvedbeni cilj je
specifična poraba
pod 4,5 Nm3/t.
Izvedbeni cilj je
specifična poraba pod
8 l/h.
Izvedbeni cilj je
specifična poraba
pod 0,04 m3/t.
C Cilji SP50.01 Upravljanje z energijo
− varčna in učinkovita rabe energije za obstoječe tehnološke procese,
− z ukrepi URE dosegati prihranek pri porabi energije,
− podpora pri investicijah z vpeljavo novih energetsko varčnih sistemov,
− osveščanje zaposlenih o pomembnosti varčevanja z energijo,
− ločeno merjenje porabe energije po uporabnikih in tehnologiji,
− učinkovit in transparenten nadzorni sistem rabe energije.
D Cilji programskih nalog
− optimirati rabo energije pri procesih,
− zmanjševanje stroškov pri rabi energentov,
− optimalno prezračevanje in ogrevanje jame,
− učinkovita razsvetljava prostorov in okolice,
− učinkovito ogrevanje prostorov in sanitarne tople vode.
E Kazalniki
5.3.4 Komuniciranje
V družbi je vzpostavljen sistem prepoznavanja vseh zakonskih in drugih zahtev, ki se
neposredno nanašajo na procese in zahteve sistemov vodenja. Odgovorne osebe po matriki
odgovornosti so zadolžene za prepoznavanje in obvladovanje zakonskih zahtev in prenos le
teh v vsakodnevno prakso ter za spremljanje drugih branžnih in ostalih zahtev (lokalni akti,
dobre prakse, smernice).
Odgovorna oseba za področje zakonodaje vodi, spremlja in dopolnjuje register zakonodajnih
in drugih zahtev in ga z dopolnitvami letno verificira.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
67
5.3.5 Energetsko planiranje
Družba je vzpostavila postopek energetskega planiranja, ki vključuje:
− prepoznavanje energetske rabe in porabe,
− vrednotenje energetske rabe in porabe,
− določitev pomembnosti energetske rabe in porabe,
− vzpostavitev Registra energetske rabe in porabe, ki je sestavni del Registra, v
katerem se opredelijo energetska izhodišča kot kazalniki energetske učinkovitosti,
okvirni cilji ter programi za realizacijo ciljev.
Prepoznavanje energetske rabe in porabe temelji na ugotovitvah izvedenih energetskih
pregledov, medtem ko so se za vrednotenje energetske rabe in porabe sprejeli ustrezni
kriteriji, kot so kriterij ekonomike, kriterij zakonodaje, kriterij energetske učinkovitosti in
kriterij komuniciranje.
Vsako področje rabe in porabe je ocenjeno po vseh kriterijih, pri čemer lahko dobi oceno od
0 do 100. Kadar se pri področju rabe pojavi kriterij zelo pomembno (št. točk ≥40), je treba
določiti okvirne in izvedbene cilje ter programe za izvedbo ciljev.
Za posamezno področje rabe in porabe se ne glede na predhodne točke ocenjevanja lahko
poda lastna ocena z utemeljitvijo, s katero se področje oceni kot pomembno ali zelo
pomembno. Način izvedbe energetskega planiranja po navedenem postopku podajajo
naslednje tabele, ki vključujejo:
- Prepoznavanje področja rabe in porabe energije po lokacijah in vrednotenje porabe
in rabe po opredeljenih kriterijih. Na osnovi izvedenega vrednotenja se prepoznajo
pomembni energenti, kot je razvidno iz slike 5.32.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
68
Slika 5.32: Prepoznavanje pomembnih energentov [18]
− Za prepoznane pomembne energente se opredelijo okvirni in izvedbeni cilji,
analizirajo tveganja in priložnosti, kot je razvidno iz slike 5.33.
Slika 5.33: Okvirni in izvedbeni cilji [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
69
− Za realizacijo opredeljenih okvirnih in izvedbenih ciljev pa se vzpostavijo
programske naloge – programi ali ukrepi, kot je razvidno iz slike 5.34.
Slika 5.34: Programske naloge [18]
− Vzpostavi se redno spremljanje realizacije programskih nalog – programov za
realizacijo ciljev s strani vodstva družbe, kot je razvidno iz slike 5.35.
Slika 5.35: Spremljanje realizacije programskih nalog [18]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
70
5.3.6 Obvladovanje delovanja
Družba je izdelala organizacijske postopke in navodila za obvladovanje posameznih
energentov, kot so:
− Postopek – navodilo za upravljanje z električno energijo, ki ga podaja slika 5.36.
Slika 5.36: Postopek oziroma navodilo za upravljanje z električno energijo [25]
− Postopek – navodilo upravljanja s toplotno energijo, ki ga podaja slika 5.37.
Slika 5.37: Postopek – navodilo upravljanja s toplotno energijo [25]
− Postopek upravljanja s komprimiranim zrakom, ki ga podaja slika 5.38.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
71
Slika 5.38: Postopek upravljanja s komprimiranim zrakom [25]
− Postopek upravljanja z gorivom, ki ga podaja slika 5.39.
Slika 5.39: Postopek upravljanja z gorivom [25]
S strani odgovornih oseb se izvaja redni nadzor nad zunanjimi pogodbenimi izvajalci, zato
je družba pripravila preglednico vseh zunanjih izvajalcev, kot jo podaja tabela 5.26.
Tabela 5.26: Tabela zunanjih izvajalcev [18]
Oznaka pogodbe Datum pogodbe
Predmet pogodbe Predstavnik dobavitelja
Predstavnik odjemnika
133/16/HSE/P 13.1.2016 Oskrba PV z EE iz HSE Pogodbe za distribucijo/dobavo EE
2003-2016 Oskrba PV z EE iz EC/ECE
5121/6188/7-357-2011 26.5.2011 Oskrba PV z TE in vodo Pogodba št. 36/EnS/2011
3.2.2011 Oskrba HTZ s komunalnimi dobrinami
Pogodba št. 10/EnS/2016
18.1.2016 Oskrba HTZ z električno energijo
Pogodba št N0018/07/ZM
12.2.2007 Pogodba o najemu postaje in o prodaji utekočinjenega naftnega plina
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
72
5.3.7 Nadzorovanje, merjenje in analiza
Družba je vzpostavila različne oblike nadzorovanja, merjenja in analiziranja rabe in porabe
energije, med katerimi so:
− dnevna in redna poročila v okviru informacijskih sistemov CNSE in Scada,
− mesečno poročilo,
− energetsko knjigovodstvo,
− letno energetsko poročilo.
5.3.8 Mesečno poročilo o porabi energentov
Podan primer mesečnega poročila za stroške toplotne energije podaja tabela 5.27.
Tabela 5.27: Primer mesečnega poročila za stroške toplotne energije [29]
JANUAR 2013 FEBRUAR 2013
TOPLOTA poraba [MWh]
strošek [EUR]
poraba [MWh]
strošek [EUR]
Samo Premogovnik PV skupaj 4.155,9 127.968,25 3.499,6 111.576,27
HTZ skupaj na NOP 214,9 11.916,65 408,3 17.201,96 CTPP centralna toplotna postaja TP8 NOP 535,6 / 420,5 /
5.3.9 Energetsko knjigovodstvo
Pridobivanje podatkov porabe energentov se izvaja na dva načina:
− iz popisov števcev in podatkov o porabi iz računov dobaviteljev;
− iz centralnega nadzornega sistema energetike CNSE.
Poročanje o rabi energije in porabi energentov se izvaja mesečno v KIP (kratka informacija
poslovanja) vodstvu podjetja, mesečno na odboru za stroške in letno v Energetskem
poročilu.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
73
5.3.10 Letno poročilo o porabi energentov
Podan primer letnega poročila o porabi toplotne energije podaja tabela 5.28.
Tabela 5.28: Primer letnega poročila o porabi toplotne energije [20]
Št.
Področje
/Področja
rabe in
porabe
(kazalnik)
/Lokacija
Merilo
Vrednost
kazalnika
2012
Vrednost
kazalnika
2013
Izvedbeni
cilj 2013
Št.
Programa/Program/
Ukrep
Komentar na
doseganje ciljev
5 ENERGETSKO PODROČJE
5.1 TOPLOTNA ENERGIJA
5.1.1 Poraba toplotne energije
Jama MWh 12.832 15.717 / - URE
- CSRE in CNSE
- Režimi ogrevanja
- urniki ogrevanja
- Krmiljenje ON
Zunaj MWh 5.324 4.905 /
Skupaj MWh 18.156 20.623 20.400
MWh
Cilj ni dosežen
Specifična
poraba
KWh/t 4,57 5.54 Cilj je dosežen
Specifična
poraba v
Upravni
stavbi
KWh/
m2
300 313 Cilj ni dosežen
zaradi izgub na
oknih,
zmanjšanje
investicij
Podan primer iz letnega poročila - delež porabnikov v skupni porabi energije podaja slika
5.40.
Slika 5.40: Delež porabnikov v skupni porabi energije [20]
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
74
5.3.11 Nadzorni informacijski sistemi
V družbi je omogočeno spremljanje porabe energentov, izvajanje energetskega
knjigovodstva in ciljno načrtovanje porabe energije s pomočjo informacijskega sistema
oziroma aplikacije Centralni nadzorni sistem (CNSE MePIS E&E, METRINIK). Nadzorni
sistem omogoča nadzor nad delovanjem in upravljanjem energetskih postrojev ter naprav in
je nameščena na osebnih računalnikih, upravičenih odgovornih oseb.
Slika 5.41 podaja strukturo možne uporabe nadzornega sistema:
Slika 5.41: Struktura možne uporabe nadzornega sistema [23]
V okviru aplikacije CNS MePIS CSR so vzpostavljeni različni moduli, kot so:
− modul meritev (pregled odjemov),
− segment ročnih vnosov (ročni popis stanja števcev, ročni popis porab energentov,
urejanje cen energentov, urejanje količin),
− modul rabe energije (pregled rabe energije, časovna primerjava),
− kazalci uspešnosti (KPI, energetski izkoristki),
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
75
− orodja za učinkovitejšo rabo energijo (M&T diagrami, CUSMUS diagrami),
− plačilni sistem (letno poročilo porabe energije, izpis dobavnic),
− administracija sistema (urejanje uporabnikov, obvladovanje zamenjave števcev).
Navedene module podaja slika 5.42.
Slika 5.42: Vzpostavljeni moduli v aplikaciji CNS MePIS CSR [22]
5.3.12 Sistem upravljanja z energijo
Družba je izdelala sistemski postopek in v njem opisala aktivnosti energetskega planiranja.
Pri energetskem planiranju družba sledi usmeritvi, ki izhaja iz slike 5.43.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
76
Slika 5.43: Sistemski postopek družbe [24]
5.3.13 Dokumentirane informacije
Obvladovanje dokumentiranih informacij notranjega in zunanjega izvora se izvaja po
sistemskem postopku in pripadajočih navodilih. Sestavni del določenih sistemskih
dokumentov je matrika dokumentov/zapisov. Družba je izdelala naslednje dokumente, ki se
nanašajo na obvladovanje dokumentiranih informacij, kot so: Obvladovanje dokumentacije
sistema vodenja, Nabava in distribucija uradnih listov, Pridobivanje in arhiviranje
standardov, Informacijska podpora, Pravilnik o poslovni skrivnosti, Označevanje poslovne
skrivnosti, Sistem arhiviranja poslovne dokumentacije, Navodila za arhiviranje poslovne
dokumentacije.
5.3.14 Energetski pregled
Družba je Energetski pregled izvedla skladno z zahtevami 4. člena Pravilnika o metodologiji
za izdelavo in vsebini energetskega pregleda, ki ga je izvedla z notranjimi presojevalci, ki
izpolnjujejo kriterije glede znanja, izkušenj in osebnostnih lastnosti, skladno s standardom
SIST ISO 50001 in ISO 50002 ter je s strani Agencije za energijo dne 11.9.2017 prejela
Odločbo o priznanju energetskega pregleda.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
77
Vsebina energetskega pregleda je bila naslednja:
− poročilo o izvedenem energetskem pregledu (podlage v zakonodaji, povzetek za
poslovno odločanje),
− analiza energetskega stanja (upravljanje z energijo, določitev energetske rabe,
energetsko knjigovodstvo, ciljno spremljanje energije),
− nabor priložnosti in ukrepov (možni ukrepi URE, vrednotenje ukrepov URE, ocena
izvedljivosti ukrepov URE, izračun prihrankov in stroškov investicij, prednostna
lista ukrepov, izbor ukrepov),
− priloge (poraba energentov, analiza in profil porabe …).
Na osnovi izvedenega energetskega pregleda se je izdelal Nabor priložnosti učinkovitega
upravljanja z energijo (URE), ki se nanašajo na:
− organizacijske ukrepe, ki ne zahtevajo finančnih sredstev, naredijo jih zaposleni, kot
je npr. izdelava navodil za določitev režima ogrevanja v upravni stavbi;
− tehnične ukrepe, ki se nanašajo na namestitev števcev pitne vode v jaških S1 in S9
na področju Škale, zamenjavo števcev električne energije in krmiljenje razsvetljave
v skupnih prostorih;
− investicijske ukrepe, ki se nanašajo na izvedbo avtomatskega upravljanja razdelilne
transformatorske postaje 20/6 kV, avtomatizacijo črpališča k+120, obnovo
razsvetljave zunaj jame, rekuperacijo odpadne toplote kompresorjev, zamenjavo
sijalk v upravni stavbi z LED-razsvetljavo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
78
6 PREDLAGAN SCENARIJ PRISTOPA DO VZPOSTAVITVE VZDRŽEVANJA IN RAZVOJA SISTEMA UPRAVLJANJA Z ENERGIJO
Zahteve sistema upravljanja z energijo temeljijo na zahtevah standarda ISO 50001:2011. Na
osnovi zahtev standarda in ugotovitev, ki smo jih prepoznali v obravnavanih družbah,
podajamo predlog načina izpolnjevanja zahtev v organizaciji. Predlog načina izpolnjevanja
zahtev po posameznih točkah standarda je podan v naslednjih tabelah.
Na tabeli 6.1 je podan predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.1.
Tabela 6.1: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.1 (vir: lasten)
Točka standarda: 4.1 Sistem upravljanja z energijo
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve.
Organizacija mora:
Vzpostaviti, dokumentirati, izvajati in vzdrževati
sistem upravljanja z energijo v skladu z
zahtevami standarda 50001.
Opis sistema:
Organizacija izdela krovni dokument, kot je Poslovnik, v
katerem se po posameznih zahtevah standarda navedejo postopki,
ki jih je organizacija sprejela z namenom, da se zahteve
standarda izvajajo v praksi.
Določiti in dokumentirati področje in meje
svojega sistema upravljanja z energijo.
Opis obsega:
Organizacija v Poslovniku ali katerem drugem dokumentu
navede, na katere dejavnosti, lokacije, objekte, storitve ali
izdelke se nanaša sistem upravljanja z energijo.
Opredeliti in dokumentirati, kako bo izpolnjevala
zahteve tega standarda, da bo dosegla nenehno
izboljševanje svoje energijske učinkovitosti.
Opis pristopa do vzdrževanja in izboljševanja sistema:
Organizacija zagotovi, da se zahteve po energetski učinkovitosti
vključijo v vse procese in dejavnosti in so te razvidne iz
dokumentiranih pravil ali navodil za izvajane delovnih
postopkov.
Na tabeli 6.2 je podan predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.2.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
79
Tabela 6.2: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.2 (vir: lasten)
Točka standarda: 4.2 Odgovornost vodstva
Najvišje vodstvo mora izkazovati oz. dokazati svojo zavezanost k podpori EnMS in nenehno izboljševati njegovo
učinkovitost z:
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Opredelitvijo, vzpostavitvijo, izvajanjem in
vzdrževanjem energetskih politik
Potrditev politike:
Vodstvo organizacije sprejeme, potrdi in dokumentira energetsko
politiko.
Imenovanjem predstavnika in oblikovanje
tima za upravljanje z energijo,
Imenovanje predstavnika in tima:
Vodstvo organizacije s sklepom imenuje predstavnika vodstva in s
sklepom imenuje Energetski tim.
Sklepi vključujejo odgovornosti in pristojnosti ter ključne naloge, ki se
nanašajo na vzdrževanje in razvoj sistema upravljanja z energijo.
Zagotavljanjem virov, potrebnih za
vzpostavitev, izvajanje, vzdrževanje in
izboljševanje EnMS in posledično
energetske učinkovitosti,
Zagotavljanje virov:
Vodstvo organizacije opredeli strateške usmeritve v Strateških
dokumentih glede učinkovitega upravljanja z energijo.
Vodstvo organizacije zagotovi finančne vire in v Poslovnem načrtu
navede potrebne investicije.
Vodstvo organizacije zagotovi potrebno organizacijsko strukturo, v
kateri opredeli potrebne odgovornosti glede energetske učinkovitosti in
te dodeli odgovornim vodjem poslovnih enot.
Vodstvo organizacije zagotovi vzpostavitev rednega nazora in
spremljanja energetskih podatkov, njihovo analizo in periodično
ocenjevanje energetske učinkovitosti.
Komunikacijo o pomenu upravljanja z
energijo za organizacijo,
-
Komunikacija s strani vodstva:
vodstvo organizacije vključi v svoja poročila informacije o porabi
energentov, njihovih stroških in informacije o energetski učinkovitosti.
Prepoznava obseg in meje, ki se nanašajo na
EnMS,
Potrditev obsega in mej sistema:
vodstvo organizacije potrdi obseg in meje sistema upravljanja z energijo
v samostojnem dokumentu.
Zagotovitvijo, da so okvirni in izvedbeni
energetski cilji vzpostavljeni,
Postavitev okvirnih in izvedbenih cilje:
vodstvo dopolni obstoječe cilje s cilji, povezanimi z energenti.
Zagotavljanjem, da so kazalniki energetske
učinkovitosti EnPI primerni za organizacijo,
-
Kazalniki energetske učinkovitosti:
vodstvo organizacije na osnovi podatkov o rabi in porabi energentov
določi Kazalnike energetske učinkovitosti.
Zagotovijo, da se rezultati merijo in
poročajo v določenih intervalih,
-
Poročanje:
vodstvo organizacije določi način in periodo poročanja doseženih
rezultatov za kazalnike energetske učinkovitosti.
Izvajanjem vodstvenih pregledov. Vodstveni pregledi:
vodstvo organizacije vzpostavi način mesečnih in kvartalnih sestankov.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
80
Na tabeli 6.3 je podan predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.3.
Tabela 6.3: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.3 (vir: lasten)
Točka standarda: 4.3 Energetska politika
V energetski politiki mora organizacija navesti zavezo o izboljševanju energetske učinkovitosti. Najvišje vodstvo mora
opredeliti energetske politike in zagotoviti, da:
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Je primerna naravi in obsegu rabe energije v
organizaciji,
Primernost politike:
vodstvo organizacije izdela politiko energetske učinkovitosti, katere
zahteve izhajajo iz strateških usmeritev in podajajo izhodišče za
vzpostavitev Ključnih kazalnikov energetske učinkovitosti.
Vključuje zavezanost nenehnemu
izboljševanju energetske učinkovitosti,
Zaveza k nenehnemu izboljševanju:
v vsebini politike se navede zahteva oziroma zaveza po nenehnem
izboljševanju energetske učinkovitosti.
Vključuje zavezanost zagotavljanju
razpoložljivosti informacij in vseh potrebnih
virov za doseganje okvirnih in izvedbenih
ciljev,
Zaveza k zagotavljanju informacij:
v vsebini politike se navede zahteva oziroma zaveza po zagotavljanju
razpoložljivosti informacij in vseh potrebnih virov za doseganje
okvirnih in izvedbenih ciljev.
Vključuje zavezanost izpolnjevanju vseh
zahtev povezanih z njenimi energetskimi
vidiki in so zakonsko zahtevane ali se je
organizacija z njimi strinjala.
Zaveza k izpolnjevanju zakonskih in drugih zahtev:
v vsebini politike se navede zahteva oziroma zaveza k izpolnjevanju
zakonskih in drugih zahtev, povezanih z rabo in porabo energentov.
Daje podporo za nakup energetsko
učinkovitih proizvodov in storitev ter
zasnove za izboljšanje energetske
učinkovitosti.
Podpora nakupu:
v vsebini politike se navede zahteva oziroma zaveza k podpori pri
nakupu proizvodov in storitev za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Daje okvir za postavitev in pregled okvirnih
in izvedbenih energetskih ciljev.
Izhodišče za cilje:
vsebina politike podaja izhodišče za postavitev okvirnih in izvedbenih
ciljev.
Je dokumentirana in posredovana na vse
nivoje organizacije.
Dokumentiranost politike:
politika se dokumentira, potrdi se s strani vodstva. Politika se poda na
intranetni strani organizacije in na spletni strani in s tem zagotovi dostop
do politike vsem zainteresiranim stranem.
Na tabeli 6.4 je podan predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.4.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
81
Tabela 6.4: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.4 (vir: lasten)
Točka standarda: 4.4 Energetsko planiranje
Organizacija vodi in dokumentira proces energetskega načrtovanja. Energetsko načrtovanje mora biti v skladu z
energetsko politiko in ima za posledico dejavnosti, ki nenehno izboljšujejo energetsko učinkovitost. Energetsko
načrtovanje vključuje pregled aktivnosti organizacije, ki lahko vplivajo na energetsko učinkovitost.
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Organizacija mora prepoznati in imeti dostop do
veljavnih zakonskih zahtev in drugih zahtev, na
katere je organizacija v zvezi z rabo in porabo
energije ter energijsko učinkovitost pristala.
Organizacija mora ugotoviti, kako te zakonske
in druge zahteve vplivajo na njeno rabo in
porabo energije in energijsko učinkovitost ter
zagotovijo, da so te zakonske in druge zahteve,
ki jim je zavezana, upoštevajo pri
vzpostavljanju, izvajanju in vzdrževanju EnMS.
Zakonske in druge zahteve:
organizacija vzpostavi postopek spremljanja in prepoznavanja
zakonskih in drugih zahtev;
organizacija zagotovi obveščanje odgovornih vodij o spremembah
zakonskih in drugih zahtev;
organizacija vzpostavi in vodi Register relevantnih zakonskih
zahtev;
organizacija preverja skladnost izvajanja zakonskih in drugih zahtev
v svojih procesih in o tem vodi zapis.
Organizacija razvija, zapisuje, in vzdržuje
energetske preglede. Metodologijo in merila za
razvoj energetskega pregleda je treba
dokumentirati.
Za razvoj energetskih pregledov mora
organizacija:
- analizirati rabe in porabe energije na
osnovi merjenj in drugih podatkov,
- temeljiti na analizi rabe in porabe
energije, določiti področja
pomembnih rab energije
- prepoznavati zapisovanje in
prednostno razvrščanje priložnosti za
izboljšanje energetske učinkovitosti.
Energetski pregled:
Organizacija dokumentira metodologijo energetskega pregleda
(Metodologija vključuje zahteve standarda ISO 50002 ali zahteve iz
Metodologije za izdelavo energetskih pregledov).
Organizacija opredeli periodiko izvajanja energetskih pregledov.
Organizacija opredeli načine energetskih pregledov, kot so
enostavni energetski pregledi, razširjen energetski pregled.
Organizacija vzpostavi dokument, kot je Akcijski načrt, v katerem
na osnovi ugotovitev energetskih pregledov opredelijo aktivnosti –
priložnosti za izboljševanje energetske učinkovitosti (Priložnosti za
izboljšave se lahko nanašajo na uporabo obnovljive energije ali
drugih alternativnih virov energije).
Organizacija vzpostavi energetsko izhodišče z
uporabo podatkov v začetnem energetskem
pregledu, ob upoštevanju podatkov za obdobje,
primerno organizaciji za rabo in porabo energije.
Spremembe v energetski učinkovitosti se merijo
glede na energetsko izhodišče.
Energetsko izhodišče:
Organizacija opredeli in dokumentira energetsko izhodišče za
posamezne energente na osnovi podatkov iz predhodnega obdobje.
Na osnovi določenih energetskih izhodišč organizacija določi
periodiko primerjave med doseženimi rezultati in energetskim
izhodiščem ter poda oceno energetske učinkovitosti.
»se nadaljuje«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
82
»nadaljevanje«
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Organizacija mora predeliti kazalnike
energetske učinkovitosti, primerne za
spremljanje in merjenje energetske
učinkovitosti. Metodologijo za določanje in
posodabljanje EnPis mora biti zapisana in redno
pregledana.
Kazalniki energetske učinkovitosti:
Organizacija dokumentira metodologijo za določanje in
posodabljanje Kazalnikov energetske učinkovitosti.
Organizacija določi kazalnike energetske učinkovitosti, način
spremljanja in periodiko preverjanja doseženih rezultatov z
energetskim izhodiščem.
Organizacija mora na ustreznih funkcijah in
ravneh v organizaciji vzpostaviti, izvajati in
vzdrževati dokumentirane okvirne in izvedbene
energetske cilje. Za doseganje okvirnih in
izvedbenih energetskih ciljev se določijo roki.
Okvirni in izvedbeni cilji morajo biti usklajeni z
energetsko politiko. Okvirni cilji morajo biti
skladni z izvedbenimi cilji.
Organizacija mora vzpostaviti in vzdrževati
akcijske načrte za doseganje okvirnih in
izvedbenih ciljev.
Akcijski načrti morajo vključevati:
- določitev odgovornosti,
- sredstva in časovne okvire, v katerih je
treba doseči posamezne izvedbene
cilje,
- izjavo o metodi, s katero se preveri
izboljšanje energetske učinkovitosti,
- izjavo o načinu preverjanja rezultatov.
Akcijski načrt upravljanja z energijo mora biti
dokumentiran in dopolnjen v naprej določenih
obdobjih.
Okvirni in izvedbeni energetski cilji in akcijski plan upravljanja z
energijo:
Organizacija v Strategiji razvoja opredeli Strateške usmeritve za
energetsko učinkovitost in določi merljive strateške cilje.
Za opredeljene energetske kazalnike in Kazalnike energetske
učinkovitosti se določijo letne ciljne vrednosti, usklajene s
strateškimi cilji.
Organizacija vzpostavi Register energentov, za katere na osnovi
kriterijev pomembnosti, kot so zakonske zahteve; pomembnost
energetske rabe (stroški, količina); priložnosti, ki izhajajo iz
energetskih pregledov, opredeli stopnjo pomembnosti energenta.
Pomembnost se ovrednoti tudi s tveganji.
Glede na stopnjo pomembnosti energenta in sprejetim tveganjem ter
določenim ciljem se opredelijo Akcijski plani.
Akcijski plani se nanašajo na investicije, projektne rešitve ali ukrepe
iz katerih so razvidne aktivnosti za izvedbo, odgovornosti, časovni
okvir izvedbe, povezanost s cilji in način preverjanja doseženih
rezultatov.
Na tabeli 6.5 je podan predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.5.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
83
Tabela 6.5: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.5 (vir: lasten)
Točka standarda: 4.5 Izvajanje in delovanje
Za izvajanje in delovanje mora organizacija uporabljati akcijske plane in druge rezultate procesa planiranje
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Organizacija mora zagotoviti, da se vse osebe, ki
delajo zanjo ali v njenem imenu v zvezi s
pomembnimi rabami energije, kompetentne na
podlagi ustrezne izobrazbe, usposabljanja,
spretnosti in znanja oziroma izkušenj.
Organizacija mora identificirati potrebe po
usposabljanju za obvladovanje svojih pomembnih
energetskih rab in delovanje svojega sistema
upravljanja z energijo.
Organizacija mora zagotavljati usposabljanje ali
kako drugače ukrepati za izpolnjevanje teh potreb.
Kompetentnost, usposabljanje in ozaveščanje:
Izdela se pregled vseh zahtevanih znanj za odgovorne osebe, ki se
vključujejo v delo z energenti.
Izdela se preglednica vseh zahtevanih licenc, strokovnih izpitov in
zakonsko zahtevanih izobraževanj, v kateri se vodi pregled nad
datumom izvedene usposobljenosti in datumom ponovne
usposobljenosti.
Izdela se Matrika kompetenc za zaposlene, iz katere je razvidno,
katera znanja so zaposleni osvojili, za katera področja dela so
usposobljeni in kdo se med seboj nadomešča.
Letno se izdela plan internega in eksternega usposabljanja in se
vzpostavi evidenca izvedenih usposabljanj.
Izdela se protokol usposabljanja za novo zaposlene, ki ga vodi
mentor usposabljanja, ki potrdi tudi končno usposobljenost novo
zaposlenega ali prezaposlenega za določena delovna opravila
povezana z energenti.
Izdela se evidenca o seznanitvi zaposlenih in odgovornih oseb z
navodili, obvestili in drugimi zahtevami, ki se nanašajo na zahteve
za delo z energenti, opremo, napravami ali objekti.
Organizacija usposobi notranje presojevalce za izvajanje notranjih
presoj
Organizacija mora notranje komunicirati o svoji
energetski učinkovitosti in svojem sistemu
upravljanja z energijo, kot je primerno velikosti
organizacije.
Organizacija mora vzpostaviti in izvajati procese,
s katerimi lahko vsaka oseba, ki dela za
organizacijo ali v njenem imenu, daje pripombe na
sistem upravljanja z energijo ali predlaga
izboljšave zanj.
Komuniciranje:
Organizacija vzpostavi intranetno stran, na kateri imajo zaposleni
dostop do dokumentacije in ostalih podatkov o energentih.
Izdela se mesečno poročilo, ki se posreduje odgovornim osebam.
Do zaposlenih se podajo mesečna obvestila o stanju in porabi
energentov.
Zagotovijo se dostopi do podatkov o energentih odgovornim
osebam.
Organizacija na oglasnih deskah podaja informacije o stanju rabe
in porabe energentov.
Organizacija izdela Trajnostno poročilo, ki je samostojni
dokument ali kot del letnega poročila, in v njem dosežene rezultate
o energetski učinkovitosti.
»se nadaljuje«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
84
»nadaljevanje«
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Organizacija mora vzpostaviti, izvajati in
vzdrževati postopke za:
- potrditev ustreznosti dokumentov
pred izdajo,
- periodični pregled in po potrebi
posodobitev dokumentov,
- zagotovitev, da so identificirane
spremembe in stanje veljavne izdaje
dokumentov,
- zagotovitev, da so na mestih
uporabe na voljo veljavne verzije
dokumentov,
- zagotovitev, da ostanejo dokumenti
čitljivi in zlahka prepoznavni,
- zagotovitev, da so dokumenti
zunanjega izvora identificirani in
njihovo razdeljevanje nadzorovano.
Organizacija mora vzpostaviti in vzdrževati
zapise, kot je to potrebno, za dokazovanje
skladnosti z zahtevami sistema upravljanja z
energijo ter doseženih rezultatov na področju
energetske učinkovitosti.
Organizacija mora opredeliti in izvajati
nadzor za ugotavljanje, iskanje in hranjenje
zapisov. Zapisi morajo biti čitljivi,
prepoznavni in sledljivi do ustrezne
dejavnosti.
Dokumentacija in zapisi:
Organizacija opredeli obliko in vsebino dokumentov, kot so
opisi delovnih postopkov, navodila za delo, obvestila za
delo in protokoli ali evidence, na katerih se evidentirajo
podatki o energentih, podatki o meritvah, podatki o
vzdrževalnih posegih in podatki o nadzoru.
V primeru, da se podatki vodijo v informacijski obliki, se
vzpostavijo urejeni »šifranti«.
Organizacija izdela preglednico vseh izdelanih postopkov,
navodil ali protokolov in omogoči zaposlenim dostop do
preglednice.
Organizacija vodi preglednico vseh prejetih zunanjih
dokumentov (tehnoloških navodil, tehničnih standardov ...).
Organizacija vzpostavi Intranetno stran, v kateri se nahaja
vsa dokumentacija povezana s sistemom energetske
učinkovitosti.
Dokumenti, navodila, protokoli kot baze podatkov morajo
vključevati identifikacijske oznake, odgovorne osebe za
odobritev, datuma zadnjih sprememb oziroma verzije
izdaje.
Tehnološka dokumentacija o opremi se uredi po mapah ali
na informacijskih sistemih in omogoči dostop do te
dokumentacije s strani odgovornih oseb.
S strani odgovornih oseb se zagotavlja redni pregled
tehnološke dokumentacije, ažuriranje sprememb in
posredovanje tehnološke dokumentacije na dogovorjena in
zakonsko zahtevana mesta. O tem se vodijo ustrezne
informacije.
»se nadaljuje«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
85
»nadaljevanje«
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Organizacija mora identificirati in planirati tiste
aktivnosti delovanja in vzdrževanja, ki so
povezane z njenimi pomembnimi rabami energije
in da so skladne z njeno energijsko politiko,
okvirnimi in izvedbenimi cilji ter akcijskimi plani
tako, da zagotovi, da se izvajajo pod določenimi
pogoji, in sicer z:
a.) vzpostavljanjem in postavljanjem meril za
uspešno delovanje in vzdrževanje pomembnih rab
energije, kjer bi njihovo pomanjkanje lahko
privedlo do pomembnega odstopanja od uspešne
energetske uspešnosti.
b.) upravljanjem in vzdrževanjem objektov,
procesov, sistemov in opreme v skladu z merili
delovanja
c.) primernim posredovanjem izvedbenega
nadzora osebju, ki dela za organizacijo ali v
njenem imenu
Izvedbeni nadzor:
Organizacija za posamezne naprave, opremo, objekte ali
tehnološke linije izdela Plane preventivnega in kurativnega
vzdrževanja. O izvedenih vzdrževalnih posegih se vodi evidenca
ali v fizični ali v informacijski obliki. Osnova je razpisan Delovni
nalog za vzdrževalni poseg.
Organizacija za posamezne naprave, opremo, objekte ali
tehnološke linije izdela Plan nadzora in kontrole (dnevni, tedenski,
mesečni, letni nadzor) in zagotovi vodenje ustreznih evidenc o
izvedbi in ugotovitvah nadzora.
Organizacija vzpostavi nadzor nad izvajanjem storitev zunanjih
izvajalcev in vzpostavi način potrjevanja ustreznosti izvedenih del
ali storitev v skladu z zahtevami iz naročil ali pogodb.
Organizacija izdela Navodila za upravljanje, delovanje in
vzdrževanje naprav, opreme, objektov ali tehnološke opreme, s
katerimi zagotovi dosledno upoštevanje zahtev proizvajalcev kot
tudi zakonskih zahtev.
Organizacija izda Obvestila za ozaveščanje zaposlenih s katerimi
seznanja zaposlene o spremembah in doseženih rezultatih.
Organizacija mora preučiti možnosti za povečanje
energetske učinkovitosti in operativnega nadzora
pri oblikovanju novih, spremenjenih in
obnovljenih prostorov, opreme, sistemov in
procesov, ki lahko pomembno vplivajo na njene
energetske učinkovitosti.
Rezultati ocenjevanja energetske učinkovitosti se
po potrebi vključijo v dejavnosti specifikacije,
oblikovanja in nabave ustreznih projektov
Rezultate opravljenih načrtovalnih dejavnosti se
zabeleži.
Razvoj:
Organizacija v postopke razvoja vključi zahteve po preverjanju in
vrednotenju stopnje energetske učinkovitosti.
Pristop do vrednotenja lahko izvede skozi pripravljen Vprašalnik.
Stopnja vrednotenja energetske učinkovitosti predstavlja
izhodišče za priložnosti za izboljšave, ki se upoštevajo pri zasnovi
novih izdelkov, storitev ali objektov.
»se nadaljuje«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
86
»nadaljevanje«
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Kadar organizacija naroča energetske
storitve, izdelke in opreme, ki imajo ali lahko
imajo, vpliva na pomembno rabo ali porabo
energije, mora organizacija obvestiti
dobavitelje, da se naročilo delno oceni na
podlagi energetske učinkovitosti.
Kadar organizacija nabavlja proizvode,
opremo ali storitve, ki uporabljajo energijo
ali za katere pričakuje, da bodo pomembno
vplivali na energetsko učinkovitost, mora
vzpostaviti in izvajati merila za ocenjevanje
rabe in porabe energije in energetske
učinkovitosti v načrtovani ali pričakovani
življenjski dobi, ob naročilu izdelkov, ki
rabijo energijo, opreme in storitev, za katere
se pričakuje, da imajo pomemben vpliv na
energetsko uspešnost organizacije.
Organizacija določi in dokumentira
energetske zahteve naročanje, kot je
primerno, za učinkovito rabo energije.
Naročanje energetskih storitev, proizvodov, opreme in
energije:
Organizacija zagotovi, da so ob vsakem naročilu storitve,
izdelka ali opreme, ki ima vpliv na pomembno rabo in
porabo energije, podajo zahteve po energetski
učinkovitosti, ki jih mora naročnik upoštevati (zahtevan
energetski razred, zahtevana maksimalna porabe energije
...).
Organizacija vzpostavi preglednico vseh dobaviteljev
storitev, izdelkov ali opreme, v kateri na osnovi
opredeljenih kriterijev (upoštevanje zakonskih zahtev,
zahtev energetske učinkovitosti, upoštevanje pogodbenih
zahtev) enkrat letno izvede ocenjevanje dobaviteljev in jih
opredeli kot A,B ali C dobavitelje.
Pri dobaviteljih, ocenjenih z B ali C, se poveča nadzor nad
njihovimi izdelki ali storitvami.
Na tabeli 6.6 je podan predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.6.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
87
Tabela 6.6: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.6 (vir: lasten)
Točka standarda: 4.6 Preverjanje
Organizacija mora zagotoviti, da so ključne značilnosti (karakteristike) svojega delovanja, ki določajo energetsko
učinkovitost nadzorovane, merjene in analizirane v načrtovanih intervalih. Ključne značilnosti morajo vključevati vsaj:
- pomembno rabo energije in druge izhode iz energetskega pregleda;
- ustrezne spremenljivke, povezane s pomembno rabo energije;
- kazalnike energetske učinkovitosti;
- uspešnost akcijskih načrtov, pri doseganju okvirnih in izvedbenih ciljev;
- vrednotenje dejanske porabe energije v primerjavi s pričakovano.
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Rezultati nadzorovanja in merjenja ključnih
značilnosti, se zabeleži. Določiti in izvajati je
treba plan merjenja energije, ki ustreza
velikosti in kompleksnosti organizacije, ter
njeni nadzorni in merilni opremi.
Organizacija mora določiti in periodično
pregledovati svoje potrebe po merjenju.
Organizacija mora zagotoviti, da naprave za
nadzorovanje in merjenje ključnih značilnosti
zagotavljajo podatke, ki so točni in ponovljivi.
Vzdrževati je treba zapiske o merjenju in
drugih sredstvih za zagotavljanje točnosti in
ponovljivosti.
Organizacija mora preučiti in odgovoriti na
pomembna odstopanja v energetski
učinkovitosti.
Nadzorovanje, merjenje in analiza:
Organizacija za posamezne energente vzpostavi plane merjenja porabe
in ustrezne evidence o izmerjenih rezultatih. V primeru, da ima
organizacija vzpostavljen informacijski sistem, se zahteve po merjenju
neposredno vključijo v informacijski sistem.
Organizacija opredeli periodiko analiziranja in poročanja o doseženih
rezultatih o porabi energentov (podatki o kazalnikih energetske
učinkovitosti, podatki o količinski porabi, podatki o stroških, podatki
o odstopanjih).
Organizacija določiti način in periodo spremljanja realizacije ciljev,
Akcijskih planov (Investicij, Projektov, ukrepov).
Organizacija izdela evidenco merilne in kontrolne opreme, s katero se
izvajajo merjenja, opredeli zahteve po eksterni ali interni kalibraciji,
opredeliti periodo kalibracije in odgovorno osebo za nadzor nad
navedenimi zahtevami.
Organizacija izdela mesečna in kvartalna poročila ter letno poročilo o
rezultatih nadzora in merjenja ter analiz, ki se nanašajo na vrednotenje
energetske učinkovitosti glede na postavljena Energetska izhodišča.
Organizacija mora v zvezi s svojo rabo in
porabo energije v planiranih časovnih
presledkih vrednotiti skladnosti z zakonskimi
in drugimi zahtevami, na katere je pristala.
Vrednotenje skladnosti z zakonskimi in drugimi zahtevami:
V izdelanem Registru zakonskih in drugih zahtev se za posamezno
zakonsko in drugo zahtevo s strani Skrbnika zakonodajnega področja
ali s strani predstavnika vodstva, poda komentar skladnosti, ki se
nanaša na potrditev skladnega delovanja organizacije z zahtevami
posamezne zakonodaje ali navedejo morebitna odstopanja z ukrepi, za
odpravo teh odstopanj.
Sestavni del ocene skladnosti je tudi pregled vseh inšpekcijskih
ugotovitev in ocena realizacije morebitnih podanih odstopanj pri
inšpekcijskih pregledih.
»se nadaljuje«
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
88
»nadaljevanje«
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Organizacija mora v planiranih časovnih
presledkih izvajati notranje presoje, da
zagotovi, da sistem upravlja z energijo.
- V skladu z načrtovanimi ukrepi za
upravljanje z energijo, vključno z
zahtevami tega mednarodnega
standarda.
- V skladu z okvirnimi in izvedbenimi
energetskimi cilji.
- Učinkovito izvajan in vzdrževan ter
izboljšana energetska učinkovitost.
Notranje presoje:
Organizacija izdela Plan notranje presoje, ki vključuje vse dejavnosti,
službe ali procese, v katerih se izvajajo aktivnosti povezane z
energetsko učinkovitostjo.
Organizacija opredeli način dokumentiranja ugotovitev pi izvedbi
notranje presoje in ugotovitve evidentira.
Predstavnik vodstva izdela Končno poročilo o notranji presoji.
Organizacija mora obravnavati dejanske in
potencialne neskladnosti s korekcijami in s
korektivnimi ukrepi in preventivnimi ukrepi,
vključno z naslednjimi:
- Pregledovanje neskladnosti ali
potencialnih neskladnosti,
- Ugotavljanje vzrokov neskladnosti
ali potencialnih neskladnosti
- Ocenjevanje potreb za ukrepanje, da
se zagotovi, da se neskladnosti ne
pojavljajo ali ponovijo,
- Določanje in izvajanje ustreznih
potrebnih ukrepov,
- Vzdrževanje evidence ob
korektivnih in preventivnih ukrepih,
- Pregledovanje učinkovitosti
korektivnega ukrepa ali
preventivnega ukrepanja.
Neskladnosti, korekcije, korektivni in preventivni ukrepi:
Organizacija izdela preglednico vseh ugotovitev iz notranjih presoj,
zunanjih presoj in kvartalnih sestankov vodstva, na katerih se
obravnavajo zahteve energetske učinkovitosti, morebitna odstopanja
od zahtev in predloge za izboljšave.
Preglednica vsebuje tako ugotovitve (odstopanja ali predloge),
navedbo vzrokov odstopanja, predlagane korekcije ali ukrepe,
odgovornosti za izvedbo, roke izvedbe ter oceno učinkovitosti izvedbe
z dejanskimi dokazili.
Na tabeli 6.7 je podan predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.7.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
89
Tabela 6.7: Predlog načina izpolnjevanja zahtev po točki standarda 4.7 (vir: lasten)
Točka standarda: 4.7 Vodstveni pregled
Zahteve standarda [21] Način izpolnjevanja zahteve
Vhodni podatki za vodstveni pregled morajo
vključevati:
- ukrepe, ki so sledili predhodnim vodstvenim
pregledom;
- pregled energetske politike;
- pregled energetske učinkovitosti in z njo
povezanih kazalnikov energetske
učinkovitosti;
- rezultate vrednotenja skladnosti z
zakonskimi zahtevami ter spremembami
zakonskih in drugih zahtev, na katere je
organizacija pristala;
- v kolikem obsegu so bili izpolnjeni okvirni in
izvedbeni energetski cilji;
- rezultate presoje sistema upravljanja z
energijo g. stanje korektivnih in kurativnih
ukrepov;
- predvideno energetsko učinkovitost za
nadaljnje obdobje;
- priporočila za izboljšanje.
Vhodni podatki za vodstveni pregled:
Organizacija izvede enkrat letno pregled zahtevanih podatkov s strani
najvišjega vodstva.
Osnova za vodstveni pregled je Letno energetsko poročilo s prilogami,
kot so: Register energentov, Poročilo o notranji presoji, Preglednica
korektivnih ukrepov, Akcijski plan, Ugotovitve Energetskih
pregledov, Ocena doseženih ciljev in realizacije Investicij, Projektov
in Akcijskih planov.
Izhodišča za vodstveni pregled pripravi predstavnik vodstva za
energijo, pri tem pa sodelujejo člani Energetskega tima.
Rezultati vodstvenega pregleda morajo
vsebovati vse odločitve ali ukrepe v zvezi z:
- spremembami energetske
učinkovitosti organizacije,
- spremembami energetske politike,
- spremembe kazalnikov
učinkovitosti,
- spremembami okvirnih in
izvedbenih ciljev ali drugih
elementov sistema upravljanja z
energijo skladno z zavezanostjo
organizacije nenehnemu
izboljševanju,
- razporejanjem sredstev.
Rezultati vodstvenega pregleda:
O izvedenem vodstvenem pregledu se izdela zapisnih, v katerem so
podane potrditve doseženih rezultatov, podajo se sklepi kot ukrepi v
primeru prepoznanih odstopanj od pričakovanih rezultatov ter poda
potrditev novih ciljev, akcijskih planov s potrebnimi viri.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
90
7 SKLEPI
Energetska učinkovitost ima za zagotavljanje ciljev energetske politike in širših razvojnih
ciljev države izjemni pomen, zlasti zaradi potenciala za izboljšanje konkurenčnosti družbe,
zelene rasti in zaposlitvenega potenciala.
V diplomskem delu smo skušali predstaviti, kako se v slovenskih družbah, izvaja energetske
preglede oziroma ima vzpostavljene in vzdrževane sisteme upravljanja z energijo.
Iz podanih rezultatov v diplomskem delu je razvidno, da si organizacije, ki so vzpostavile
sistem upravljanja z energijo, zagotovijo celovit nadzor nad upravljanjem energije, ki temelji
na:
− sistematičnemu pristopu do planiranja, izvajanja, nadziranja in reguliranja
energentov, ki se zagotavlja z jasno opredeljenimi odgovornostmi in pristojnostmi,
rednim izvajanjem notranjega kakor tudi zunanjega nadzora ali presoj;
− uvedbi kazalnikov energetske učinkovitosti z določenimi strateškimi in izvedbenimi
nalogami in cilji;
− sodelovanju vseh relevantnih služb in področij dela pri pripravi izhodišč za nabavo
in vzdrževanje tehnološke opreme, ki ima vpliv na energetsko učinkovitost;
− zagotavljanju ustreznih kompetenc in usposobljenosti osebja, ki upravlja ali
uporablja energente;
− vzpostavitvi kompleksne analitike rabe in porabe energentov, tako po procesih kot
po področjih dela oziroma porabnikih;
− nabavi in uporabi energetsko učinkovite tehnološke opreme, ki omogoča
informacijsko podporo, vključitev v nadzorne in krmilne sisteme;
− celovitem nadzoru rabe in porabe energentov preko informacijskih sistemov
− izvajanju rednih energetskih pregledov ob spremembah in na osnovi dejanskih
podatkov o rabi in porabi energentov;
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
91
− prepoznavanju možnih prihrankov in izvajanju rednih vzdrževalnih posegov ter
investicij;
− zmanjševanju vplivov na okolje zaradi optimiranja porabe naravnih virov in izpustov
v okolje;
− uvedbe energetskega knjigovodstva, s katerim se vodstvu in odgovornim osebam
omogoča hitro, ustrezno in pravilno ukrepanje s ciljem zmanjševanja stroškov za
porabo energentov.
V zaključku diplomskega dela pa smo podali usmeritve (scenarij) do vzpostavitve,
vzdrževanja in razvoja sistema upravljanja z energijo v skladu z zahtevami standarda SIST
EN ISO 50001:2011, kot to zahtevajo slovenske pravne norme in usmeritve države, ki med
instrumenti za povečanje energetske učinkovitosti med drugim navajajo tudi izvajanje
energetskih pregledov ter uvajanje sistemov upravljanja z energijo.
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
92
VIRI IN LITERATURA
[1] Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15).
[2] http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/akcijski-
nacrt-za-energetsko-ucinkovitost/ [25. 6. 2018].
[3] Pravilnik o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda (Uradni list
RS, št. 41/16).
[4] Metodologija izvedbe energetskega pregleda, RS Ministrstvo za okolje in prostor,
Ljubljana 2007.
[5] http://www.enekom.si/sl/pages.php?id=3 [29.6.2018].
[6] Evald Kranjčevič, Osnove energetskega managementa za presojevalce ISO
50001:2011, Ljubljana, 2014.
[7 ] Pregled standardov za energetske preglede ter kaj o energetskih pregledih pravi ISO
50001, Blanka Kaker, Ljubljana, 13. julij 2016.
[8] Poslovnik sistema upravljanja z energijo po sistemu ISO 50001, marec 2018, Pošta
Slovenije d. o. o., Maribor.
[9] Letno poročilo, Pošta Slovenije d. o. o., 2016, Maribor.
[10] Navodila za uporabo programske opreme Elnet WEB, FENIKS PRO svetovanje,
projektiranje inženiring d. o. o., avgust 2017.
[11] Osnovni uporabniški priročnik, GemaLogic Energetsko knjigovodstvo, Solvera
Lynx, julij 2015.
[12] Navodila za dostop in delo z aplikacijo APM in SD Vozni park, EVERTEC
Technology, d. o. o., Projektna skupina ET, različica 21.1.
[13] Energetski pregled gospodarske družbe Pošta Slovenije - Krovni pregled rabe
energije, Poročilo: S-180-0020gk, Ljubljana 28. 6. 2018, SOLVERA LYNX.
[14] Poslovnik sistema vodenja, DARS d. d., 2018.
[15] Realizacija akcijskega načrta ukrepov na osnovi energetskega pregleda ACB Hrušica
in celotnega energetskega pregleda družbe, december 2017, Celje, DARS d. d..
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
93
[16] Energetski pregled ABC Vransko, Končno poročilo, 19. 3. 2015, izdelovalec,
Solvera Lynx.
[17] Letni plan energetskih pregledov, družbe DARS d.d., Celje, 23.1.2018.
[18] Poslovnik sistema vodenja Premogovnika Velenje, izdaja 17, 2017, Velenje.
[19] www.rlv.si/si/ [15.6.2018].
[20] Letno poročilo, Premogovnik Velenje, POR 50.01-2013, Energetsko poročilo za leto
2013 (2014).
[21] Opomnik za pripravo na presojo po zahtevah standarda ISO 50001:2011, SIQ.
[22] Metronik MePIS E&E PV, 27. 5. 2010, Premogovnik Velenje.
[23] Uporabniška navodila Metronik MePIS E&E PV, 16. 6. 2010, Premogovnik Velenje.
[24] Sistemski postopek SP50.01.01 Energetsko planiranje, Premogovnik Velenje,
11.3.2013.
[25] Sistemski postopek SP50.01.02 Postopki upravljanja z energijo, Premogovnik
Velenje, 2.9.2011.
[26] Organizacijski predpis za izvajanje energetskega planiranja, 20. 1. 2017, DARS d.d.,
[27] https://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/storitve/sistemi_ravnanja_z_
okoljem/index.html [27.8.2018].
[28] https://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/aktualno/nova_izdaja_standarda
_iso_14001/index.html [27.8.2018].
[29] Mesečno energetsko poročilo, Premogovnik Velenje, maj 2013.
[30] https://www.posta.si/o-nas/predstavitev/osnovne-informacije [20.8.2018].
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
94
PRILOGE
PRILOGA A: IZJAVA O AVTORSTU IN ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE OBLIKE ZAKLJUČNEGA DELA
Univerza v Mariboru – Fakulteta za energetiko
95