energije d.d. infotok - elektro maribor

l

Sprememba nazivadruÏbe Elektro Maribor

l

Otvoritev malefotonapetostneelektrarne

l

Ponudba novihpaketov zagospodinjstva

infotok

Interni informacijski list podjetja Elektro Maribor, javnega podjetja za distribucijo elektriãne energije d.d. 3/07

Namenjeno:

1. julij 2007 – popolno odprtje trga z elektriãno energijo1. julij 2007 – popolno odprtje trga z elektriãno energijo

lll

2 infotok / junij / 3 / 2007

JUBILANTI

Jubilejne nagrade

âas sprememb na trgu, sprememb v podjetjuin sprememb v nas samih

Sprememba naziva druÏbe Elektro Maribor, d. d.

Iz‰lo je letno poroãilo Elektra Maribor

Elektro Maribor pripravljen na odprtje trga zagospodinjstva

Predsednik uprave je s sodelavci predstavilnove poslovne izzive

Ponudba novih paketov za gospodinjstva

Slavnostno odprtje najveãje slovenske sonãneelektrarne

Kdo je kdo v energetiki

Predstavitev Elektra Maribor na Kariernemsejmu, najveãjem zaposlitvenem sejmu vPodravju

Spremembe so samo za pripravljene

Svet delavcev in uprava – z roko v roki

Spremembe v sestavi sveta delavcev

Zamenjava vodstva v sektorju storitev

Vabljeni na Dan zaposlenih Elektra Maribor

Dober sosed v Radvanju se imenuje ElektroMaribor, d. d.

BlaÏ Lorber – vzhajajoãa zvezda gorskegakolesarstva

13. letne igre elektrodistributerjev Slovenije

Milan Borko – zmagovalec gorskega teka ãezPohorje, ekipa Elektra Maribor tretja

Ptujãani imamo Puhov most!

Gojenje golobov pismono‰ in tekmovanje z njimi

RiÏeva polja in biseri Toskane

V spomin Niku Ribiãu

Razgovori z upravo

Nagrajeni prispevki za Infotok

Rojstni dnevi

23

4

45

6

78

1012

131415161617

18

2021

2122

2426262627

l

Sprememba nazivadruÏbe Elektro Maribor

l

Otvoritev malefotonapetostneelektrarne

l

Ponudba novihpaketov zagospodinjstva

infotok

Interni informacijski list podjetja Elektro Maribor, javnega podjetja za distribucijo elektriãne energije d.d. 3/07

Namenjeno:

1. julij 2007 – popolno odprtje trga z elektriãno energijo1. julij 2007 – popolno odprtje trga z elektriãno energijo

lll

Vsebina

Na naslovnici

Julij, avgust in septemberDelovna Ime in priimek OE / SE Mesec

doba izpolnitve

35 Mira OroÏ OE Maribor z okolico Julij

35 Maks âre‰nar OE Maribor z okolico September

35 Cvetka Arnu‰ OE Maribor z okolico September

30 Franc ·migoc OE Ptuj Julij

30 JoÏe Sep OE Murska Sobota Julij

30 Hilda Matija‰iã SE Maribor Julij

30 Cvetka Kolmaniã SE Ljutomer Avgust

30 Ljubomir Pisanec Uprava Avgust

30 Marjan Zidariã OE Maribor z okolico Avgust

30 BoÏidar Ki‰ Uprava September

30 Karl Veber Uprava September

20 Feliks Gumilar OE Gornja Radgona Julij

20 Branko Filipiã Uprava Julij

20 Boris ·ef OE Maribor z okolico Julij

20 Darja Joziç-âoh OE Ptuj Julij

20 Zvonko Înidariã OE Gornja Radgona Julij

20 Drago Lazar OE Murska Sobota Julij

20 Hinko ·o‰tariã OE Ptuj Julij

20 Dinko Vi‰niã SE Ljutomer Julij

20 Ivan ·e‰erko OE Ptuj Julij

20 Suzana Rebernak Uprava Julij

20 Silvester Skerbinek OE Maribor z okolico Julij

20 Drago Kodriã OE Ptuj Julij

20 Rudolf Kulãar OE Murska Sobota Julij

20 Nada Vogrinec OE Gornja Radgona Avgust

20 Borut Knez OE Maribor z okolico Avgust

20 Miran Koban Uprava Avgust

20 Bernardka Kos OE Ptuj Avgust

20 Alojz Fink OE Slov. Bistrica September

20 Dragica Va‰ OE Murska Sobota September

20 MatjaÏ Vidoviã OE Slov. Bistrica September

20 Stanislav Vojsk Uprava September

10 Milena Rajh SE Ljutomer Julij

10 Bo‰tjan Grabar SE Maribor Avgust

10 Klavdija Majcen Uprava Avgust

âestitamo!

Jubilejne nagrade

1. julij 2007 – popolno odprtje trga z elektriãno energijo

a Fotografija:Mihaela ·nuderl

a Oblikovanje:Sandi Radovan

3infotok / junij / 3 / 2007

UVODNIK

âas sprememb na trgu, sprememb v podjetju in sprememb v nas samihâlove‰tvo je plod nenehnih spre-memb, ki krojijo njegovo usodo.Spremembe v elektroenergetiki in natrgu z elektriãno energijo za nas po-menijo nenehne delovne izzive. Le-to‰nje spremembe bodo podjetje po-stavile v novo okolje, ki ga bomotudi v prihodnje morali obvladovati zinovativnimi in kreativnimi pristopi.

Pisanje uvodnikov v trenutkih, ko se do-gajajo pomembne stvari tako za podjetjekot predvsem za nas, ki v podjetju dela-mo, je vedno poseben izziv. Po dobrihtreh letih mi je pripadla ãast, da to spetstorim ob podobnem dogodku, kot semto storil aprila 2004. Razlika med razme-rami takrat in danes je velika. V vmesnemãasu je bilo prelitega precej ãrnila o odpi-ranju trga in iskanju odgovora na vpra‰a-nje: kaj bo to prineslo na‰im kupcem inne nazadnje tudi nam? Ko sem razmi‰ljal,kaj naj novega zapi‰em, se mi je utrnilamisel, da bi mogoãe bilo v tem trenutkuprimerno zapisati nekaj o spremembahna splo‰no in njihovem uãinku na okolje,v katerem Ïivimo in delamo. Upam, danam bo to pisanje vsaj malo koristilo prirazmi‰ljanju o na‰em poslanstvu in smo-tru vsakdanjega dela ter nam ne nazad-nje dalo dodaten motiv za sooãenja z no-vimi izzivi.

âlove‰tvo je plod nenehnih sprememb.Ne moremo se jim izogniti in vsak dannam krojijo usodo. âeprav se nam mogo-ãe v kak‰nem trenutku zazdi, da se okolinas ne dogaja prav niã, se spremembetudi takrat dogajajo v nas samih, tako nafiziãni kot duhovni ravni. Spremembe somotor napredka, vãasih tudi katastrof,nazadovanja in ponovnega razvoja. Smov ãasu, ko so pred nami spet nekatere, naprvi pogled precej korenite spremembe. Vãasu, ko se bo eno izmed mnogih obdobijrazvoja podjetja nekako konãalo in se bozaãelo novo. V ãasu, ko se status javnegapodjetja izteka in se zaãenja nov ãas, ãasv katerem bo podjetje kot veãina drugihpodjetij tesno vpeto v trÏno dogajanje intako popolnoma odvisno od kreativnostitistih, ki podjetju dajejo »du‰o«.

Z izloãitvijo dejavnosti sistemskega ope-raterja distribucijskega omreÏja in popol-nim odprtjem trga z elektriko je pred

nami pomemben trenutek. O procesuodpiranja trga in na‰i prehojeni poti jebilo Ïe dosti napisano. Kljub temu pa jetreba tudi danes zapisati, da so vsi uspehipa tudi doloãene teÏave, ki smo jih napoti do popolnega odprtja trga doÏiveli,plod na‰ega dela in iznajdljivosti. âe seozremo nekoliko v preteklost, lahko hitroopazimo, da smo bili precej inovativni inustvarjalni pri iskanju odgovorov na izzi-ve, ki so se pojavili ob razliãnih spremem-bah na trgu. Ponosno lahko ugotovimo,da smo tako svoj trÏni poloÏaj nenehnokrepili in da danes lahko samozavestnozremo v veãno negotovo prihodnost.

Postajamo storitveno podjetje, ki bo de-lovalo na dveh kljuãnih podroãjih. Na po-droãju storitev, ki bodo zagotavljale ne-moten razvoj in delovanje omreÏja, us-trezno kakovost distribuirane elektriãneenergije in zanesljivost dobave. Na drugistrani pa gre za storitve za pestro mnoÏi-co na‰ih kupcev elektriãne energije, kibodo prilagojene njihovim Ïeljam in po-trebam.

Ob tak‰nih trenutkih se veãkrat postavljavpra‰anje: kaj dejansko storitev sploh je?Seveda je odgovorov mnogo, nedvomnopa je res, da storitev in njeno trÏenje odklasiãnega produkta razlikuje predvsemdeleÏ ãlove‰kega dejavnika. Pri trÏenju tehse namreã veãinoma vzpostavlja bolj tesnavez med ponudnikom in kupcem. Mnogo-krat se na subjektivni ravni ocenjuje kako-vost in oblikuje cena storitve. Prav zato sostrokovnost, prepriãljivost, odzivnost in us-trezne reference pomembni dejavniki priuspe‰nem trÏenju storitev.

Do zdaj so nas na‰i kupci poznali pred-vsem po prodaji elektrike in re‰evanju te-Ïav ob razliãnih prekinitvah njene doba-ve. Razmeroma ozek krog kupcev pa seje sreãeval z drugimi storitvami, ki jihpoleg tega tudi ponujamo. Danes lahko zgotovostjo trdimo, da smo po nekaj ma-javih korakih zreli za nadaljnje intenziv-nej‰e trÏenje dodatne ponudbe storitev,ki nas bodo razlikovale od tistih tekme-cev, ki bodo trÏili le elektriãno energijo.Kot je uvodoma zapisano, pa je zdaj prednami naloga, da svoje kupce prepriãamoo tem, da smo na podroãju prodaje elek-triãne energije in vseh storitev najbolj‰aizbira. To bomo dosegli z nadaljevanjemin izbolj‰evanjem na‰ih vsakdanjih opra-vil, pri katerih smo se izkazali kot dovoljkompetentni strokovnjaki, svetovalci inre‰evalci teÏav na‰ih kupcev. Znanje, kiga imamo, in izku‰nje, ki smo jih skozileta nabirali, so zlata vredni in imamo pri-loÏnost, da jih skupaj ãim bolje tudi trÏi-mo. Z dodatnim izobraÏevanjem, inovira-njem in dajanjem koristnih predlogov palahko pripomoremo k razvoju in ‰iritvina‰e ponudbe in si tako zagotovimo dol-goroãno konkurenãno prednost. Ta nambo tudi v prihodnje zagotavljala uÏivanjevseh prednosti in ugodnosti, ki smo si jihv na‰em podjetju v preteklosti postopo-ma zagotovili.

Trdno sem prepriãan, da bomo tudi to-krat spremembe sprejeli kot dodatenizziv, da bomo znali na‰e kupce storitevna razliãnih ravneh prepriãati o tem, dasmo kompetenten in konkurenãen po-slovni partner, ki mu lahko zaupajo. Vseto pa je odvisno od vseh nas, ki v podjetjuna razliãne naãine pripomoremo k uresni-ãevanju postavljenih ciljev. Drug brez dru-gega ciljev ne bi dosegali, zato je nadalje-vanje skupnega prizadevanja izrednegapomena in edina prava pot do njih. Zave-dajmo se, da smo mi, zaposleni v ElektruMaribor, s kakovostnim in uãinkovitimopravljanjem svojega dela kljuãnega po-mena za uspe‰no poslovanje in doseganjeposlovnih ciljev ter ne nazadnje za podo-bo podjetja v oãeh na‰ih kupcev.

Bojan Horvat, direktor sektorja nakupain prodaje elektriãne energije

a Besedilo: Mihaela ·nuderl a Fotografija: arhiv Elektra Maribor

Iz‰lo je letno poroãilo Elektra Maribor


Sprememba naziva druÏbe Elektro Maribor, d. d.

a Besedilo: Franc Vindi‰

AKTUALNO

Na 10. redni seji skup‰ãinedruÏbe Elektro Maribor, d. d., ki je 4. junija potekala na sedeÏu druÏbe v Mariboru, so delniãarji obravnavali spremembe naziva druÏbeter spremembe in dopolnitve statuta druÏbe.

Na skup‰ãini delniãarjev druÏbe ElektroMaribor, d. d., je bil sprejet sklep, da sespremeni naziv druÏbe, in sicer tako, dase bo po vpisu sprememb v sodni registerimenovala ELEKTRO MARIBOR, pod-jetje za distribucijo elektriãne energi-je, in ne veã Elektro Maribor, javno pod-jetje za distribucijo elektriãne energije,kot se je imenovala doslej.

Navedeno pomeni, da druÏba ElektroMaribor, d. d., ne bo veã opravljala re-publi‰ke gospodarske javne sluÏbe napodlagi doloãil energetskega zakona,temveã bo od 1. julija nastopala v prav-nem prometu kot klasiãna delni‰ka druÏ-ba. Tako bodo zanjo veljala doloãila za-kona o gospodarskih druÏbah, medtemko specifiãna doloãila energetskega za-kona, na podlagi katerih je druÏba izvaja-la gospodarsko javno sluÏbo, ne bodoveã zavezovala Elektra Maribor pri njego-vem nadaljnjem poslovanju.

Druga veãja sprememba, ki je bila spreje-ta na 10. redni skup‰ãini delniãarjev druÏ-be Elektro Maribor, pa je, da so uprav-ljavske pravice, ki jih je doslej izvr‰evalaVlada Republike Slovenije kot ustanovi-telj, pre‰le na nadzorni svet druÏbe. Torejso pristojnosti, ki se nana‰ajo na imeno-vanje in odpoklic uprave ter odloãanje o‰tevilu ãlanov uprave, pre‰le z Vlade Re-

publike Slovenije na nadzorni svet druÏ-be. Navedena odloãitev delniãarjev po-meni, da se je tudi naãin upravljanjadruÏbe prilagodil doloãilom zakona ogospodarskih druÏbah, poslediãno pa seje zmanj‰al vpliv doloãil energetskega za-kona.

Tak‰ne odloãitve, ki so jih sprejeli delni-ãarji na 10. redni skup‰ãini druÏbe Elek-tro Maribor, je bilo priãakovati, saj so znjimi zadostili doloãilom direktive2003/54/ES Evropskega parlamenta inSveta Evropske unije o skupnih pravilih zanotranji trg z elektriãno energijo in razve-ljavitvi direktive 96/92ES. Hkrati pa so za-dostili tudi doloãilom energetske zakono-daje v Republiki Sloveniji, ki doloãajo, dase mora najpozneje do leto‰njega 1. julijav loãeni pravni osebi zagotoviti izvajanjegospodarske javne sluÏbe sistemskegaoperaterja distribucijskega omreÏja elek-triãne energije.

Elektro Maribor, d. d., je v zaãetku junija izdal letno poroãilo za leto 2006.V poroãilu lahko najdete informacije o poslovanju in glavnih podroãjih de-lovanja podjetja v lanskem letu. Poroãilo najdete tudi na spletni straniElektra Maribor, d. d., v tiskani obliki pa tudi v SluÏbi za odnose z javnost-mi in marketing.

Naslovnica letnega poroãila


NOVINARSKA KONFERENCA

a Besedilo: Mihaela ·nuderl a Fotografiji: MEDIAspeed

Elektro Maribor pripravljen naodprtje trga za gospodinjstva

V Elektru Maribor smo 15. maja pripravili novinarsko konferenco, s katero smo Ïeleli javnostseznaniti z na‰imi intenziv-nimi pripravami na odprtjetrga elektriãne energije za gospodinjstva. UdeleÏ-ba novinarjev je bila nadpovpreãna, pozitivnopa smo lahko ocenili tudiporoãanje medijev.

»Veãina aktivnosti je v zakljuãni fazi, sajsmo se na zadnji korak liberalizacije slo-venskega trga elektriãne energije Ïe dljeãasa pripravljali,« je na novinarski konfe-renci pojasnil predsednik uprave ElektraMaribor, d. d., Stanislav Vojsk. Prvi moÏElektra Maribor je med drugim zbranimpredstavnikom medijev povedal, da se zagospodinjske odjemalce cene elektriãneenergije s 1. julijem ne bodo spremenile.V prihodnje pa se bodo cene oblikovaleglede na razmere na trgu. »Dejstvo je na-mreã, da so dana‰nje cene elektriãneenergije za gospodinjstva pod trÏnimioziroma nabavnimi cenami, tudi podpovpreãnimi cenami v drÏavah Evropskeunije. TrÏno raven naj bi cene doseglepostopoma,« ocenjuje Stanislav Vojsk.

Bo pa odprtje trga po njegovih besedahzagotovo prineslo nove storitve, konku-renãne cene in razliãne dodatne ugodno-sti za odjemalce. »V Elektru Maribor zagospodinjske odjemalce pripravljamo po-sebne pakete oskrbe z elektriãno energi-jo, ki jih bodo lahko izbirali po odprtjutrga. Prav tako pa smo jih Ïe obvestili o

‰tevilnih storitvah, ki jih Ïe omogoãamo,ali pa jih bomo v prihodnje,« je med dru-gim ‰e dejal predsednik uprave ElektraMaribor Stanislav Vojsk.

Z URE do omejevanja rasti porabeelektriãne energijeRaba energije v svetu in v Sloveniji neza-drÏno nara‰ãa. Veãletno povpreãje kaÏe,da v Sloveniji samo poraba elektriãneenergije letno nara‰ãa za dobre tri od-

stotke. V Elektru Maribor smo lani zabe-leÏili veã kot triodstotno rast porabe elek-triãne energije pri gospodinjskih odjemal-cih in skoraj ‰estodstotno rast porabeelektriãne energije pri upraviãenih odje-malcih. »Trenutna cena elektriãne ener-gije ne spodbuja k varãevanju, zato mo-ramo odjemalce osvestiti o pomenu uãin-kovite rabe energije in jim povedati, dalahko Ïe z malo truda zmanj‰ajo poraboelektriãne energije in prihranijo pri izdat-kih gospodinjskega proraãuna. Tako so-ãasno prispevajo svoj deleÏ pri zmanj‰e-vanju negativnih vplivov proizvodnjeelektriãne energije na okolje,« je opozorilStanislav Vojsk.

Za odjemalce smo v Elektru Maribor pri-pravili posebno zloÏenko o varãevanju zelektriãno energijo, ki je dosegljiva v in-formacijskih pisarnah na obmoãnih eno-tah, nahaja pa se tudi na spletni straniwww.elektro-maribor.si, pod rubrikoVarãevanje.

Prisotni novinarji so z zanimanjem spremljalinapovedi govorcev Elektra Maribor ob odprtjutrga.

Govorci na novinarski konferenci (z leve): Bojan Horvat, Stanislav Vojsk, Stanislav Toplak in Alojz Ivanu‰iã.

Informiranost zaposlenihje zelo pomembna,predvsem v ãasu, ko sesreãujemo z novimi izziviin spremembami v upravidruÏbe. Zato se jepredsednik upraveStanislav Vojsk odloãil, da z oÏjimi sodelavciopravi obiske ininformativne pogovore skljuãnimi osebami na vsehobmoãnih enotah druÏbe.

Glavni namen obiskov uprave na vsehobmoãnih enotah je bil seznanitev zaktualnimi spremembami, ki nas ãakajo,in predstavitev osnovne strategije nadalj-njega razvoja druÏbe. Obiski so potekaliob koncu maja in na zaãetku junija.Predsednik uprave je navzoãe informiralo tem, kaj prina‰ajo statusne spremembeza na‰e podjetje in vse zaposlene, saj sepoloÏaj podjetja z ustanovitvijo SODO karprecej spremeni. Podjetje bo s 1. julijempostalo obiãajna delni‰ka druÏba, saj nebo veã opravljalo gospodarskih javnihsluÏb in ne bo veã imelo status javnegapodjetja. Soãasno se odpira trg tudi zagospodinjstva, ki bodo dobila moÏnost inpravico svobodne izbire dobavitelja.

Ti dve pomembni spremembi bosta zanas pomenili predvsem to, da se bo trebaosredotoãiti na ãim bolj kakovostno izva-janje storitev, ki jih trÏimo. Prav tako jepredsednik uprave ‰e posebej poudaril,da sinergija opravljanja razliãnih storitev vokviru podjetja pomeni precej‰njo kon-kurenãno prednost, ki jo moramo ãimbolj izkoristiti.

Direktor sektorja za nakup in prodajoelektriãne energije Bojan Horvat se je vsvojih predstavitvah dotaknil pomemb-nosti ãlove‰kega faktorja pri trÏenjustoritev in nakazal nadaljnjo smer razvojaprodaje elektrike in storitev. O nekaterihspremembah pri posameznih poslovnihprocesih, namenjenih na‰im konãnimkupcem, je spregovoril direktor DTOStanislav Toplak, medtem ko je direktordistribucije Marjan Zorman opisal pretokinformacij in potek aktivnosti pri trÏenjustoritev za gospodinjstva. Kako bodospremembe vplivale na denarne tokovein podroãje financ, je navzoãim razloÏilamag. Andreja Zeleniã Mariniã, direktoricafinanãno-ekonomskega sektorja.

Po predstavitvi posameznih vidikovprihodnjega poslovanja se je povsodrazvil Ïivahen dialog, v katerem so navzo-ãi predstavili svoje poglede na posame-zne vsebine. Najpogosteje so govorili oteÏavah, ki jih zaposleni vidijo pri izva-janju distribucijske dejavnosti z vidikazagotavljanja kakovostne oskrbe in pra-voãasnega vzdrÏevanja ter pomanjkanja


Predsednik uprave je s sodelavcipredstavil nove poslovne izzive

a Besedilo: Bojan Horvat a Fotografija: Bo‰tjan Rous

OBISKI OE

ustrezno usposobljenega strokovnegakadra. Prav tako so nekateri posameznikinakazali doloãena podroãja na‰egadelovanja, ki bi jih lahko v prihodnje boljintenzivno trÏili, in opozorili na nekatereaktivnosti na‰ih tekmecev.

Na podlagi povedanega insli‰anega lahko sklenemo, da je v podjetju zavedanje opomembnosti dogodkov, ki sopred nami, na dokaj visoki ravni.Prav tako pa tudi, da jepravoãasna informiranostzaposlenih pomemben dejavnik za doseganje visoke stopnjeuãinkovitosti opravljanja vseh vrst na‰ih storitev in s tempovezanega zadovoljstva na‰ihkupcev. In ne nazadnje, da jevisoka stopnja pripravljenosti zaspopad z izzivi, ki jih prina‰ajospremenjene razmere poslovanja.

Obisk uprave v OE Murska Sobota


Le nekaj dni nas loãi od pomembneprelomnice, ko bodo tudi gospodinjs-tva postala upraviãeni odjemalci.

V podjetju Ïe dalj ãasa pripravljamo raz-novrstno ponudbo paketov, ki bo odje-malcu pomenila ne le oskrbo z energijo,temveã tudi dodatne ugodnosti in dokaz,da smo podjetje, ki se prilagaja strankamin zna biti zanesljiv partner.

Za vse nove upraviãene odjemalce, dose-danja gospodinjstva, smo do zdaj pripra-vili naslednje pakete:

NOVOSTI

a Besedilo: SluÏba prodaje elektriãne energije upraviãenim odjemalcem a Fotografije: Kraft & Werk

Ponudba novih paketov za gospodinjstva

okolje. Z izbiro tega paketa lahko pripo-morejo k varovanju okolja, saj pomenioskrbo z modro energijo, ki je proizvede-na v hidroelektrarnah Holdinga Sloven-ske elektrarne, d. o. o.

Osnovna oskrba Paket je namenjen gospodinjskim odje-malcem in pomeni varno in zanesljivo do-bavo elektriãne energije, ki jo potrebuje-jo. Zajema dobavo elektriãne energije,uporabo elektroenergetskih omreÏij intro‰arino. Paket je namenjen vsem, ki Ïe-lijo brezskrbnost pri oskrbi z elektriãnoenergijo brez bistvenih sprememb in pri-lagajanja porabe.

Varãujem!Paket je namenjen odjemalcem, ki imajovsaj 60-odstotno porabo elektriãne ener-gije v ãasu niÏje dnevne tarife (MT). Z ve-ãanjem deleÏa porabe v ãasu MT si lahkozniÏujejo skupni stro‰ek porabljene elek-triãne energije. Pogoj za sklenitev pogod-be za paket Varãujem! je dvotarifni naãinmerjenja. V paketu je vkljuãen tudi meril-nik stro‰kov za energijo, s katerim lahkovsak odjemalec spremlja porabo po posa-meznem porabniku elektriãne energije.

Osnovna oskrba – modraPaket je nadgradnja paketa Osnovna os-krba, namenjen odjemalcem, ki skrbijo za

Varãujem modro!Paket je oblikovan za odjemalce, ki Ïelijoz uporabo elektriãne energije iz obnovlji-vih virov prispevati k ohranjanju na‰egaokolja in hkrati privarãevati.

Gradim!Paket je za odjemalce, ki potrebujejoelektriãno energijo za gradnjo doma, po-ãitni‰ke hi‰ice oziroma zgradbe, ki ni na-menjena pridobitni dejavnosti.

Gradim modro!Gre za poseben paket za tiste, ki Ïelijopri gradnji doma uporabljati elektriãnoenergijo iz obnovljivih virov.

Veã informacij o paketih in storitvahlahko najdete na na‰i spletni straniwww.elektro-maribor.si.

Glede na to, da je moÏnosti, ki jih lahkoponudimo, ‰e veliko, in glede na to, daimamo zaposleni dovolj znanja, se bo po-nudba paketov v prihodnje ‰irila z name-nom zadovoljevanja priãakovanj in Ïeljana‰ih kupcev.

Stanislav Vojsk, predsednik upraveElektra Maribor, je 15. maja s simbo-liãnim zagonom slavnostno odprlmalo fotonapetostno elektrarno(MFE), ki sicer Ïe od lanskega novem-bra deluje na strehi poslovne stavbeElektra Maribor, d. d. Tako smo po-vabljenim gostom in predstavnikommedijev prikazali delovanje sonãneelektrarne, ki je z moãjo 36,18 kW tahip najveãja v Sloveniji.

Zaãetki mariborske sonãne elektrarne se-gajo v minulo leto, ko so se zaãeli prvipogovori, septembra pa se je pripravila inpridobila ustrezna dokumentacija zagradnjo. Izvajalec del, podjetje Energeti-ka sistemi, d. o. o., je za gradnjo potre-

ka obratovanja lani do leto‰njega 7. majaje elektrarna proizvedla oziroma oddala velektriãno omreÏje 15.500 kWh elektriã-ne energije. »S to koliãino energije bilahko mesec dni oskrbovali okoli 50 gos-podinjstev s povpreãno porabo elektriãneenergije okrog 300 kWh ter za 18,6 tonezmanj‰ali emisije ogljikovega dioksida(CO2), ãe bi enako koliãino energije proi-zvedli v termoelektrarnah na lignit,« jepojasnil direktor hãerinske druÏbe ElektraMaribor, d. d., HE Elektro Maribor,d. o. o., Alojz Ivanu‰iã. Ker so sonãni mo-duli postavljeni pod kotom 25° je priãa-kovati, da bo polna moã sonãne elektrar-ne doseÏena v obdobju od konca majado zaãetka septembra.

Promocija in informiranje javnosti ouporabi sonãne energijeGlavni elementi MFE so sonãni generator,razsmerniki, razdelilna elektriãna omara,za‰ãite MFE ter prikljuãek na elektriãnoomreÏje. Za spodbujanje veãjega zanima-nja javnosti pa je na steni recepcije vgra-jen tudi demonstracijski panel, ki prikazu-je najpomembnej‰e obratovalne podat-ke, kot so trenutna moã, dnevna in skup-na proizvedena elektriãna energija, tre-nutna moã sonãnega sevanja in zmanj‰a-

nje emisij CO2 zaradi obratovanja elek-trarne. Prav tako pa je poleg demonstra-cijskega panela informiranju namenjentudi raãunalnik, ki je v posebni omaricipod razsmerniki v ãetrtem nadstropju po-slovne stavbe in na katerem je mogoãedobiti podrobne informacije o delovanjuelektrarne. Ob razdelilni omari je ‰e de-monstracijski sonãni modul, kakr‰ni so nastrehi, tako da je obiskovalcem omogo-ãen varen vpogled v vse bistvene elemen-te elektrarne, ne da bi bil zato potrebenvzpon na streho.

Fotovoltaika – inovativna tehnologijaza za‰ãito okoljaSonãna energija je vir, ki je neizãrpen inga lahko v zgradbah izkori‰ãamo pasivnoin aktivno ter s fotovoltaiko. Ta je tehno-logija pretvorbe sonãne energije nepo-sredno v elektriãno energijo. Proces pre-tvorbe je ãist, zanesljiv in potrebuje lesvetlobo kot edini vir energije, poteka paprek sonãnih celic, ki so sestavljene izpolprevodnega materiala. Najveãkrat jeto silicij, ki ga pridobivamo iz kremenãe-vega peska. Elektriãno energijo, proizve-deno s procesom fotovoltaike, lahkouporabimo v veã primerih, in sicer za os-krbo odroãnih naselij, zgradb, pri oskrbi


Slavnostno odprtje najveãje slovenske sonãne elektrarne

a Besedilo: Alojz Ivanu‰iã in uredni‰ki odbor a Fotografije: mag. Viljem Muzek in MEDIAspeed

MALA FOTONAPETOSTNA ELEKTRARNA

Zahtevna gradnja sonãne elektrarne na strehi poslovne stavbe Elektra Maribor.

Demonstracijski panel, ki prikazuje proizvedenoelektriãno energijo.

boval dober mesec dni. Ker je stavba,kamor smo namestili sonãne celice, v sre-di‰ãu mesta, smo morali izdelati posebenvarnostni naãrt in zagotoviti nadzor var-nostnega inÏenirja, saj so bile okoli‰ãinegradnje teÏavne tudi zaradi vi‰ine zgrad-be. Sonãni moduli elektrarne pokrivajoskoraj celotno povr‰ino juÏnega dela stre-he poslovne stavbe.

Investicija je zna‰ala veã kot 200 tisoãevrov in se bo povrnila v nekaj manj kot15 letih pri povpreãni letni proizvodnji36.000 kWh in odkupni ceni, ki skupaj spremijo zna‰a 0,374 evra/kWh. Od zaãet-


Vsekakor so obnovljivi viri energije (OVE)in s tem tudi sonãne elektrarne pomem-ben kazalec prihodnosti, kar nakazujejotudi vladni ukrepi pri urejanju tega po-droãja, ki se zgledujejo po pozitivnih iz-ku‰njah drÏav ãlanic Evropske unije inupo‰tevajo Ïe uveljavljene direktive EU.Tako imata na primer Nemãija in ·panijana podroãju OVE sprejeta ustrezna zako-na in tudi dobro prakso pri re‰evanju sta-tusnih zadev (kvalifikacija proizvajalcev),pridobivanju potrebnih dovoljenj, priklju-ãevanju na elektriãno omreÏje, ekonom-skih zadev glede DDV, dohodnine terdrugih stro‰kov. Nemãiji, ki je trenutno

MALA FOTONAPETOSTNA ELEKTRARNA

UdeleÏenci so si z zanimanjem ogledali delovanje najveãje slovenske sonãne elektrarne.

Sonãni moduli elektrarne prekrivajo skoraj celotno povr‰ino juÏnega dela strehe, zato je MFE vidnapredvsem z desnega brega Drave.

Eden izmed kljuãnih elementov MFE so razsmer-niki in razdelilna elektriãna omara, ki so postav-ljeni v IV. nadstropju zgradbe.

S simboliãnim zagonom je MFE slavnostno odprl Stanislav Vojsk, predsednik uprave Elektra Maribor, skratkim nagovorom pa je povabljene pozdravil tudi Alojz Ivanu‰iã, direktor HE Elektro Maribor, d. o. o.

oddaljenih naprav (svetilniki, sateliti), prioddaji v elektriãno omreÏje, pri uporabiizdelkov, kot so raãunalniki, ure in po-dobno. Fotovoltaiko ‰tejemo med inova-tivne trajnostne tehnologije z veliko moÏ-nostjo zniÏanja stro‰kov in visoko spre-jemljivostjo pri prebivalstvu, ki skupaj zdrugimi obnovljivimi tehnologijami omo-goãa dolgoroãno aktiven prispevek kohranjevanju energetskih virov in za‰ãitipodnebja.

Sonãne elektrarne – energija prihodnosti?Trg sonãnih elektrarn v Sloveniji se je za-ãel razvijati v letu 2005. Potem ko je bilacena za odkup elektriãne energije povi‰a-na na 37,4 evrocenta na kWh, je bilozgrajenih nekaj veãjih elektrarn, pa tudiinteres novih moÏnih investitorjev se jebistveno poveãal. Do konca leta 2004 jebilo po ocenah instaliranih za 100 kWsonãnih elektrarn, konec leta 2005 pa jihje bilo skoraj za 200 kW. Glede na izka-zan interes investitorjev se taka letna rastpriãakuje tudi letos in v prihodnjih letih.

vodilna drÏava glede obsega instaliranihzmogljivosti sonãnih elektrarn v svetu in jeÏe pred leti sprejela ustrezne pogoje zarazvoj te panoge, in ·paniji pa se je pripromociji sistema fiksnih odkupnih cen zaobnovljive vire energije kot tretja evrop-ska drÏava prikljuãila tudi Slovenija, karzagotovo nakazuje pozitivne smernice zaprihodnji razvoj te panoge v na‰i drÏavi.

Po predvidevanjih strokovnjakov naj bi vSloveniji konec leta 2010 dosegli skupnoinstalirano moã sonãnih elektrarn6,5 MW in letno proizvodnjo okoli6,5 GWh. Ob sedanji ravni porabe elek-triãne energije v Sloveniji, ki je okoli12.000 GWh, bi tako sonãne elektrarne s6,5 GWh prispevale 0,05 odstotka po-treb po elektriãni energiji.

Kot v vsaki ‰tevilki tudi tokrat predstavljamo kljuãna podjetja in institu-cije ter osebe na podroãjuelektroenergetike, kjer deluje tudi na‰a druÏba –Elektro Maribor.

Tokrat predstavljamo dve ustanovi, insicer Borzen in Institut JoÏefa Stefana.Hkrati pa predstavljamo tudi dve kljuãniosebi: mag. Damjana Staneka in dr. Mi-haela G. Tom‰iãa.

INSTITUCIJE

Borzen, d. o. o.

Z vpetostjo v trÏno preobrazbo ener-getskega sektorja je Borzen ume‰ãenv slovenski energetski prostor kotuãinkovit mehanizem za uresniãeva-nje ciljev slovenske in evropske ener-getske politike kot tudi poslovne po-litike slovenskih energetskih podjetij.

poslovanju. Poleg za borzo elektriãneenergije skrbi ‰e za obraãun in finanãnoporavnavo sklenjenih poslov na organizi-ranem trgu, evidentiranje dvostranskihpogodb, izdelavo voznih redov, vodenjebilanãne sheme in obraãun odstopanj terjavno objavljanje trÏnih gibanj. Borzenupravlja tudi spletno borzo biomase inregister potrdil o izvoru v Republiki Slove-niji.

Borzen, ki svoje znanje in infrastrukturotrÏi tudi zunaj Slovenije, se Ïeli uveljavitikot uspe‰no regionalno trgovalno sredi‰-ãe energetskega trga drÏav jugovzhodneEvrope.

Institut JoÏefa Stefana

Poslanstvo Instituta JoÏefa Stefana(IJS) je v ustvarjanju, ‰irjenju in pre-nosu znanja na podroãju naravoslov-nih in tehni‰kih znanosti ter znanostio Ïivljenju.

ter ved o Ïivljenju. Prav tako pa tudiãastno listino Instituta JoÏefa Stefana or-ganizacijam in posameznikom kot priz-nanje za uspe‰en prenos znanstvenih intehnolo‰kih doseÏkov Instituta in znanj,ustvarjenih na tej ustanovi, v druÏbeno ingospodarsko zaledje.

Institut je moãno vpet v univerzitetno izo-braÏevanje, saj je soustanovitelj Univerzev Novi Gorici in Mednarodne podiplom-ske ‰ole JoÏefa Stefana. V letu 2006 jeInstitut podpisal dogovor o dolgoroãnemsodelovanju tudi z Univerzo v Ljubljani inUniverzo na Primorskem. Prav tako sode-luje z mnogimi uglednimi ustanovami posvetu, poleg tega pa po najbolj‰ih moãehskrbi za mednarodno izmenjavo strokov-njakov. Mnogi raziskovalni doseÏki so bilideleÏni mednarodnih priznanj, veliko so-delavcev IJS pa je mednarodno priznanihznanstvenikov.

Institut JoÏefa Stefana intenzivno sodelu-je pri spodbujanju tehnolo‰kega in gos-podarskega razvoja v Sloveniji. Igra po-membno vlogo tako pri ‰olanju kadrovkot pri razvojnih raziskavah, ki so nepo-sredno namenjene uporabnikom. Razi-skovalci IJS posku‰ajo usvojeno znanje spridom uporabiti in prenesti v industrijoza re‰evanje mnogih zapletenih vpra‰anj.Institut tesno sodeluje z vrsto gospodar-skih organizacij v Sloveniji, pa tudi vmednarodnem prostoru. Prav zaradi pos-pe‰evanja prenosa znanja, ki je nujno po-trebno za zmanj‰evanje tehnolo‰kih raz-lik v primerjavi z bolj razvitimi evropskimidrÏavami, je bil ustanovljen Tehnolo‰kipark IJS, ki se je pozneje ob prikljuãitvidrugih soustanoviteljev preoblikoval vTehnolo‰ki park Ljubljana. V njem sozdruÏena podjetja, ki so tesno povezanaz raziskovalnim okoljem. Institut posku‰atudi po tej poti ustvariti razmere, v kate-rih bi mladi nadarjeni raziskovalci in ino-vatorji pripomogli k prenosu znanja inmoderne tehnologije v gospodarstvo.


Kdo je kdo v energetiki

a Besedilo: uredni‰ki odbor a Fotografiji: arhiv druÏb IBE in Elektronabava

KDO JE KDO

Podjetja, ustanove in ljudje v energetiki

Borzen je bil ustanovljen 28. marca 2001na podlagi energetskega zakona s ciljem,da organizira trg elektriãne energije vSloveniji. Danes Borzen izvaja funkcijeobvezne gospodarske javne sluÏbe, kotjih opredeljuje energetski zakon, polegtega pa tudi nekatere druge pomembnefunkcije v slovenski energetiki, ki zago-tavljajo podporo slovenskim energetskimpodjetjem in porabnikom pri njihovem

Institut JoÏefa Stefana ima ime po slav-nem slovenskem fiziku JoÏefu Stefanu, kije edini Slovenec, po katerem je dobilime fizikalni zakon – Stefanov zakon osevanju.

Institut izvaja vrhunske raziskave in razvojtehnologij, kot so nanotehnologije, novimateriali, biotehnologije, tehnologije vo-denja in proizvodnje, komunikacijske,raãunalni‰ke tehnologije in tehnologijeznanja, okoljske in reaktorske tehnologi-je.

Vsako leto podeljuje zlati znak JoÏefaStefana avtorjem najbolj odmevnih dok-toratov iz naravoslovnih in tehni‰kih ved


LJUDJE

Mag. Damjan Stanek, direktor Borzena, d. o. o.

Mag. Damjan Stanek je univerzitetni ‰tu-dij na ljubljanski fakulteti za elektrotehni-ko konãal leta 1994. ·e isto leto je opra-vil trimeseãno prakso pri Bernische Kraft-werke AG v Bernu, nato pa sprejel delov-no mesto inÏenirja za za‰ãito v ElektruGorenjska.

Leta 1996 je zaãel delati kot samostojniinÏenir za energetske analize v ElektruSlovenija, kjer se je aktivno vkljuãil v raz-liãne projekte podjetja (gradnja Republi‰-kega centra vodenja elektroenergetskegasistema, notranji presojevalec pri projek-tu uvajanja standardov ISO). Sodeloval jetudi v mednarodnih strokovnih organiza-cijah kot nacionalni korespondent UCTE,ãlan delovne skupine UCTE Obratovalnastatistika, ãlan tehniãnega komitejaUCTE/CENTREL/Ukrajina in ãlan delovneskupine EURELECTRIC SYSTINT. Zadnjiprojekt, pri katerem je sodeloval kot za-posleni ELES-a, je projekt reorganizacijepodjetja v delu, ki se nana‰a na organizi-ranje trga z elektriãno energijo.

Leta 2001 je postal prokurist ter vodjasektorja za analize in razvoj trgovanja vpodjetju Borzen, kjer je bil odgovoren zaprojekte uvajanja trgovalno-informacij-skega sistema TISOT, klirin‰kega sistemain zasnove potrebnih pravnih okvirov zavse vidike borznega trgovanja z elektriã-no energijo.

Leta 2003 je na fakulteti za elektrotehni-ko konãal ‰e magistrski ‰tudij. S 1. julijem2003 mu je bila zaupana vloga direktorjaBorzena. K tej funkciji je pristopil z novostrategijo v smeri vzpostavitve dobro de-lujoãega in konkurenãnega slovenskegatrga in njegove integracije v evropski no-tranji trg. Udejanjanje strategije se je izra-Ïalo predvsem skozi projekt vzpostavitveregionalne borze za podroãje jugovzhod-ne Evrope.

Konec leta 2004 je bil v Amsterdamu iz-voljen za predsednika zdruÏenja evrop-skih borz z elektriãno energijo EuroPEXza dve leti. Med njegovim predsedova-njem so bili narejeni pomembni koraki priume‰ãanju organizacije v nove proceserazvoja skupnega evropskega trga, obli-kovanju strokovnih prispevkov in iniciativna podroãju obvladovanja zama‰itev inpreglednosti ter krepitvi sodelovanja s so-rodnimi organizacijami.

V letu 2005 je bil imenovan v delovnoskupino odbora za reforme RepublikeSlovenije ter pozneje ‰e v delovno skupi-no za privatizacijo v elektroenergetiki.

Dr. Mihael Gabrijel Tom‰iã, sodelavec Centra za energetsko uãin-kovitost pri Institutu JoÏefa Stefana

Dr. Mihael Gabrijel Tom‰iã je po izobraz-bi univerzitetni diplomirani inÏenir stroj-ni‰tva. Magistriral je v ZDA na KansasState University iz jedrske tehnike. Naslovdoktorja znanosti si je na Univerzi v Ljub-ljani leta 1974 pridobil z raziskavami po-javov pri prenosu toplote z vrenjem. Veãi-no svoje delovne dobe je bil sodelavec In-stituta JoÏefa Stefana (IJS) in imel nazivstrokovni svetnik. Dalj ãasa je vodil enoizmed raziskovalnih skupin, najprejOdsek za reaktorsko tehniko, pozneje paOdsek za energetiko in vodenje proce-sov, dana‰nji Center za energetsko uãin-kovitost IJS.

Dr. Tom‰iã je bil v dveh obdobjih zapo-slen zunaj IJS, in sicer je bil docent (poz-neje izredni profesor) na Fakulteti zastrojni‰tvo za podroãji avtomatizacijaenergetskih sistemov in energetski siste-mi, med letoma 1990 in 1992 pa je bilminister za energetiko v prvi vladi samo-stojne Slovenije. Kot poznavalec energe-tike in s tem povezanimi vpra‰anji varo-vanja okolja je bil dr. Tom‰iã imenovan zaãlana sveta za varstvo okolja (posvetoval-ni organ drÏavnega zbora, od leta 1993)in ãlana sveta za energetiko SAZU. Dr.Tom‰iã je ustanovni predsednik Sloven-skega e-foruma, dru‰tva za energetskoekonomiko in ekologijo. Objavljal jepredvsem v domaãi periodiki in sodelovalna strokovnih posvetovanjih.

KDO JE KDO

mag. Damjan Stanek

Med pripravami na gradnjo JE Kr‰ko doleta 1982 je dr. Tom‰iã strokovno najveãdelal na podroãju jedrske varnosti. Kotminister za energetiko je izvedel nekaterenujne reforme ob prehodu iz samouprav-nega v trÏni oziroma sistem javnih podje-tij, med drugim je ustanovil pet distribu-cijskih podjetij v Sloveniji ter podjetje zaprenos elektriãne energije ELES.

Po sluÏbovanju kot minister je sodelovalpri ‰tevilnih projektih, ki jih je Evropskaunija sofinancirala za pripravo Slovenijena vstop v EU. Dr. Tom‰iã je sodeloval pripripravi aktov za trÏno ureditev energeti-ke v Sloveniji, kar je bil pogoj za pribliÏe-vanje spreminjajoãi se ureditvi v EU in zaureditev statusa ter spodbud za obnovlji-ve vire energije in soproizvodnjo. Nazad-nje, v letih 2005 in 2006, je sodeloval pripripravi gospodarske reforme (vodja sku-pine za gospodarske javne sluÏbe) in pripripravi konceptov za privatizacijo elek-

dr. Mihael Gabrijel Tom‰iã

troenergetike. Zavzema se za uãinkovitej-‰o izrabo energije, ki je vãasih v protislov-ju z investicijskimi Ïeljami energetskihpodjetij. Pri reorganizaciji in privatizacijipa se zavzema za loãitev med trÏnimi innetrÏnimi dejavnostmi.

Po upokojitvi, od 1. januarja 2007, po-godbeno sodeluje z IJS – Centrom zaenergetsko uãinkovitost pri posameznihprojektih s podroãja energetske ekono-mike in sistemske energetike in je preda-vatelj Mednarodne podiplomske ‰ole IJSza podroãje uãinkovita raba in proizvod-nja energije v gospodarstvu.

Leto‰njega 24. maja je v prostorih Fakultete zaelektrotehniko, raãunalni‰-tvo in informatiko Univer-ze v Mariboru potekal najveãji zaposlitveni sejemv Podravju. Na Kariernemsejmu se je predstavilo veãpodjetij in drugih podpor-nih organizacij na trgudela, med njimi tudi Elektro Maribor.

Sejem je obiskovalcem ponudil moÏnostiza navezovanje stikov z morebitnimi de-lodajalci in opravljanje zaposlitvenih po-govorov. V okviru spremljevalnega pro-grama so potekali brezplaãno svetovanje,brezplaãne delavnice s podroãja iskanjazaposlitve in naãrtovanja kariere ter pred-stavitve zgodb o uspehu znanih sloven-skih menedÏerjev in mladih podjetnikov.

Karierni dan je bil namenjen vsem, ki i‰-ãejo zaposlitev, razmi‰ljajo o zamenjavisluÏbe ali svoji prihodnji karieri. Obisko-valci dogodka so lahko dobili ‰tevilne ko-ristne nasvete za naãrtovanje kariere:kako napisati uãinkovit Ïivljenjepis invlogo za zaposlitev, katere so najpogo-stej‰e napake, ki jih delajo iskalci zaposli-tve, kako lahko prepoznajo svoje poklic-ne interese, zakaj se podati na samostoj-no podjetni‰ko pot in kako uspeti v po-slovnem svetu.


Predstavitev Elektra Maribor na Kariernem sejmu, najveãjem zaposlitvenem sejmu v Podravju

a Besedilo: Darja Lapov a Fotografije: Tatjana Îurman in Darja Lapov

KARIERNI SEJEM

Tatjana Îurman in Andreja Zorko predstavljatapodjetje iskalcem zaposlitve.

Darja Lapov na Kariernem sejmu v Podravju.

Sodelavka Andreja Zorko v razstavnem prostoru na‰ega podjetja.

Na‰e podjetje, ki ima bogate izku‰nje zdelom s ãlove‰kimi viri, smo tokrat pro-movirali s svetovanjem in iskanjem us-treznega kadra. Obiskovalcem smo pred-

stavili celotno dejavnost na‰ega podjetja,na‰o vizijo s pogledom v prihodnost teraktivnosti s podroãja ãlove‰kih virov inpotrebe po kadrih.

Iskalci zaposlitve, ki so obiskali na‰ pro-mocijski prostor, so bili predvsem fakul-tetno izobraÏeni: diplomirani elektroinÏe-nirji in diplomirani ekonomisti, nekajsrednje izobraÏenih iz razliãnih strok, naj-manj zanimanja za na‰e podjetje pa je iz-kazal trenutno in v prihodnje najboljiskan kader, kvalificiran elektromonterenergetik. Razlog je seveda v nizki natali-teti in slabem vpisu v ‰olske programeoziroma zapiranju ‰olskih programov.

Na‰a udeleÏba na sejmu je bila zagotovozelo koristna, saj smo vzpostavili stik zvsemi obiskovalci ter iskalci zaposlitve injim dali moÏnosti, da se neposredno sez-nanijo z na‰imi kadrovskimi zmoÏnostmiin potrebami.

Za konec pa ‰e misel. Na sejmu

smo imeli priloÏnost sli‰ati razliã-

ne komentarje obiskovalcev in

kot promotorjem na‰ega podjet-

ja nam je veliko pomenil pogost

komentar: »Elektro Maribor je

res podjetje, v katerega je zelo

teÏko priti.« Naj bodo te besede

ljudi oziroma obiskovalcev

sejma, ki bi se Ïeleli zaposliti v

na‰em podjetju, malce v razmi-

slek vsem zaposlenim.


Spo‰tovane sodelavke insodelavci!Zaradi Ïe vsesplo‰no znanega magiã-nega datuma, leto‰njega 1. julija ozi-roma odprtja trga elektriãne energi-je, Ïelim v prispevku aktualizirati inopozoriti na nekatere stvari, ki so pomnenju sindikata delavcev ElektraMaribor izjemno pomembne in odlo-ãilne za zaposlene v na‰i druÏbi.

Sindikat ne more poãivati in ãakati na Ïeizdelane predloge, ki imajo svoje ozadjeÏe dodelano. Gre za vsebinske zadeve,na katere bi zaposleni Ïeleli vplivati tertako soustvarjati prihodnost. Prek svojihpredstavnikov v sindikatu imajo zaposlenipravico in dolÏnost vedeti, kaj se v druÏbidogaja in kaj statusne spremembe pome-nijo za socialno varnost zaposlenih in nji-hova delovna mesta.

Znotraj EES (Elektro energetskega siste-ma) je bilo v preteklosti kar nekaj reorga-nizacij, lani in tudi letos pa se je lastnica,to je drÏava, odloãila poseãi v reorganiza-cijsko obliko EES, ki je pogojena z evrop-skimi direktivami, delno pa tudi z Ïeljamiin zahtevami menedÏmenta.

Torej gre nekako za reorganizacijo distri-bucijskih druÏb, ki poleg zahtev Evropedodatno odpirajo vpra‰anja, kar pa pri za-poslenih zbuja nelagodje in tudi zaskrblje-nost, ki je povezana z delovnimi mesti,prerazporeditvami, obvladovanjem stro‰-kov. Prav tako pa zadeva tudi stro‰kedela, zadrÏevanje obraãuna in izplaãil napodlagi sklenjene pogodbe za II. pokoj-ninski steber ter predlagane zasnove naãi-na privatizacije EES oziroma distribucijskihdruÏb na podlagi sprejetega sklepa vlade,da se lastni‰tvo distribucijskih naprav pre-nese z druÏb distribucije na SODO.

Menim, da se zaposleni zavedajo, kak‰nespremembe bo reorganizacija prinesla,hkrati pa naj poudarim, da bomo skupajaktivno delovali, da bodo te sprejemljiveza vse zaposlene.

Ob tem naj omenim, da SDE Slovenijekot edini sindikat v drÏavi Ïe od nekdajdeluje v ESOE (Ekonomsko-socialnem od-

SINDIKAT

a Besedilo: Jurij Tretjak

boru za energetiko), kjer je bila na podla-gi socialnega sporazuma med ãlani ESOEdoloãena politika plaã in preostalih ele-mentov, ki vplivajo na materialni poloÏajzaposlenih.

V zadnjem obdobju prenove distribucij-skih druÏb je SDE v pogovorih z vladopoudaril nekatere teÏave in predlagal re-‰itve za plaãni model usklajevalnih zne-skov za leti 2004 in 2005, striktno izvaja-nje II. pokojninskega stebra, re‰itev za re-gres za dnevno prehrano na delovnemmestu, poveãanje ‰tevila odpravnin obupokojitvi, nadomestilo za delo na tere-nu za delavce, ki nimajo organiziraneprehrane, in drugo. Tako smo na letni konferenci SDE Slove-nije sprejeli terminski naãrt aktivnosti, kiobsega naslednje cilje:

• 28. maj 2007: dokonãna uskladitev be-sedila in priprava dopisa za ministrstvo zagospodarstvo,

• 29. maj 2007: podpis in posredovanjedopisov z rokom za sestanek in pogovordo 15. junija letos,

• 15. junij 2007: sklic predsedstva SDESlovenije in obravnava trenutnih razmer,

• ãe se ministrstvo za gospodarstvo neodzove, sklic tiskovne konference in ob-vestilo javnosti o razmerah,

• 27. junij 2007: sklic ãlanov izvr‰negaodbora (IO) sindikatov druÏb z name-nom, da se seznanijo z nastalimi okoli‰ãi-nami, sprejmejo sklepe za preimenovanjepredsedstva SDE Slovenije v stavkovniodbor in enako tudi v sindikatih druÏb tersprejmejo rokovnik za aktivnosti do iz-vedbe stavke.

Sedanji odnos uprave do sindikata nasnavdihuje z optimizmom, saj smo v prete-klem ‰tiriletnem obdobju vzpostavili ko-rektne in dobre medsebojne odnose v smi-slu pogovorov, dogovorov in sporazumov.

Statusne spremembe druÏbe, ki se napo-vedujejo, bodo spremenile status javnegapodjetja v delni‰ko druÏbo, ki bo funkcio-nirala po ZGD (zakonu o gospodarskihdruÏbah). Tako bomo imeli vse moÏnostiza poslovanje, ki je lahko izredno dobro, zizdelano strategijo razvoja, vizijo druÏbe,programi razvoja in storitev, ki se na trgu

Spremembe so samo za pripravljene lahko bodejo s konkurenãnimi subjekti.Lahko pa s statusnimi spremembami za-pademo v steãaj, likvidacijo in poslediceso lahko hude, kar zadeva delovna mesta,‰tevilo zaposlenih, plaãe in vse drugo.

V izvr‰nem odboru sindikata si bomo ‰eposebej prizadevali, da bi v skupnem do-govoru z upravo na‰li ustrezne re‰itve.Vsekakor pa bomo upo‰tevali skupne in-terese vseh zaposlenih in delovali v skla-du s trdno postavljenimi temelji. Na‰epodjetje ta hip zaposluje veã kot 850 za-poslenih, ki so pripravljeni delati, se spo-padati z dnevnimi izzivi trga in v vsakemtrenutku zavihati rokave, hkrati pa ãutijomoãno pripadnost druÏbi Elektro Mari-bor. Prepriãan sem, da se na‰a uprava zoÏjim vodstvom zaveda svoje odgovorno-sti do zaposlenih, prav tako pa se zapo-sleni zavedamo svojih obveznosti, karsmo skupaj dokazali z rezultati poslova-nja v preteklih letih, in v prihodnje sebomo po najbolj‰ih moãeh potrudili, dase bodo na‰i uspehi nadaljevali.

Ob tej priloÏnosti Ïelim dodati ‰e nekajmisli v zvezi z odnosom sindikata in upra-ve druÏbe v preteklem ‰tiriletnem obdob-ju. Z 31. majem je iz na‰e druÏbe od‰elãlan uprave Elektra Maribor TomaÏ Ore‰iã.V imenu SDE Elektra Maribor se mu zah-valjujem za izredno korekten poslovniodnos, nenehno pripravljenost re‰evanjateÏav zaposlenih s podroãij, ki jih je pokri-val, ter vzpostavljanje enakovrednegapartnerskega razmerja v sferi dogajanj napodroãju sindikalnih zahtev in problemati-ke. O rezultatih in skupnih naporih s pred-sednikom uprave priãajo letna poroãila oposlovanju druÏbe in zelo dobri rezultatiter dobiãek druÏbe. Upam, da bo kot sno-valec celostne podobe druÏbe in tudi Info-toka ta ‰tevilka priromala v njegove roke,na novih delovnih podroãjih pa mu vimenu sindikata Ïelim veliko uspeha.

Na koncu naj poudarim, da je sindikat vdruÏbi na dobri poti, kar dokazuje tudivse veãje ‰tevilo vãlanitev vanj, to papredstavnike zaposlenih dodatno spod-buja in zavezuje za trdo delo v prihodnje.Brez podpore na‰ih ãlanov in njihovihpredlogov, zamisli in tudi kritike ne bi bilitako enotni in medsebojno solidarni.

Pozitivna klima v podjetjuje povezana tudi s sodelovanjem med vodstvom in svetom delavcev, sta prepriãanaãlana sveta delavcev, ki ju bomo predstavili v tokratni ‰tevilki – ârtomir Kores in Marko Braãiã.

ârtomira in Marka, ãlana sveta delavcev,smo povpra‰ali, kak‰no je njuno poãutje indelovanje v svetu delavcev ter kak‰ni sonjuni naãrti za prihodnost delovanja SD.

ârtomir Koresârtomir Kores je v Elektru Maribor zapo-slen Ïe kar nekaj ãasa in se je za kandida-turo za ãlana SD odloãil, ker je bil v svo-jem prej‰njem mandatu predstavniksveta delavcev in se je spoznal z njegovimdelom. Prepriãan je, da je treba v SD us-tvariti pozitivno vzdu‰je in ne vidi razlo-ga, da skupaj z upravo podjetja ne bi so-delovali in s tem ustvarjali pozitivneklime. Prepriãan je, da bi z upravo lahkosodelovali Ïe pri prej‰nji reorganizaciji inuvr‰ãanju zaposlenih v plaãne razrede – vta namen bi lahko oblikovali skupino vokviru SD in najprej sami ustvarili ustre-zen model.

Sodelavci so vam izkazali zaupanje ssvojim podpisom oziroma podporo.Katere va‰e lastnosti so tiste, ki jihljudje cenijo in zaradi katerih v vasvidijo predstavnika? Ali lahko opi‰e-te kak‰en dogodek oziroma izku‰njoiz preteklosti, ki te lastnosti potrjuje?

Kaj priãakujete od svojega aktivnegadelovanja v SD? Kaj boste pridobili?V SD ne sodelujem zato, da bi kaj prido-bil, razen izku‰enj. Îelim pa si, da vsi sku-paj spoznamo, da je SD partner v sestavipodjetja in da smo vsi njegov del, tertako posku‰amo s predlogi in pobudamipozitivno vplivati na razvoj, potek in or-ganizacijo podjetja.

In za konec: kaj Ïelite sporoãiti svo-jim delavcem, ‰e zlasti v luãi prihaja-joãih sprememb?

Naj se vkljuãijo in sodelujejo pri dajanjupobud, idej, predlogov prek svojih pred-stavnikov v SD. Tistemu, ki ste ga podprliv SD in mu zaupate, po elektronski po‰tiali kako drugaãe po‰ljite svoje predloge.Na SD se bomo z njimi seznanili in jih po-sredovali. âe bodo koristni, je sevedaglede na novi pravilnik o nagrajevanjumoÏna tudi nagrada.

Marko BraãiãMarko Braãiã je v Elektru Maribor zapo-slen Ïe 10 let in se je za kandidaturo zaãlana SD odloãil na predlog sindikata naOE, saj Ïeli predstavljati tesno vez medsodelavci in vodstvom podjetja.

Sodelavci so vam izkazali zaupanje ssvojim podpisom oziroma podporo.Katere va‰e lastnosti so tiste, ki jihljudje cenijo in zaradi njih v vas vidijopredstavnika? Ali lahko opi‰ete kak-‰en dogodek oziroma izku‰njo iz pre-teklosti, ki te lastnosti potrjuje?

NajteÏe je oceniti samega sebe. Imamdobre in tudi slabe lastnosti, oboje bi naj-laÏe opisali ljudje, ki me obdajajo. Sode-lavci v meni vidijo nekoga, ki ga ni v no-benem trenutku strah nekaj povedati alivpra‰ati.


INTERVJU

Svet delavcev in uprava – z roko v roki

a Besedilo: Peter Kaube a Fotografije: arhiv Elektra Maribor

To je seveda vpra‰anje za tiste, ki so miizkazali zaupanje, in ãe se v SD ustvarineka pozitivna klima in uresniãijo na‰epobude, bom to ‰tel za svojo pozitivnolastnost, da sem tako dal svoj prispevek.

Katere osebne naloge ste si zadali vSD? Ali boste na katerem podroãju ‰eposebno dejavni? Lahko katero nalo-go postavite v ospredje? Podroãje, kiga Ïelite urediti?

Nobene konkretne, ampak nameravamaktivno sodelovati pri vseh nalogah, ki sosi jih oziroma si jih bomo naloÏili pred-stavniki SD. Vemo pa, da vsak mandatSD ãaka kak‰na reorganizacija, in ker SDsodeluje pri soupravljanju, upam, dabodo uprava in kreatorji reorganizacije, kiso seveda tudi sami zaposleni v tem pod-jetju, prisluhnili zaposlenim in pobudamiz SD. Skupaj bi morali reorganizirati pod-jetje v korist lastnikom, zaposlenim in paseveda na‰im odjemalcem (in vse to smomi sami).

ârtomir Kores


Spremembe so sestavnidel na‰ega vsakdanjikatako na delovnem mestu kot doma. Pretresajo oboje.

Svet delavcev se na svojih sejah sezna-nja z vsemi predvidenimi sprememba-mi, ki nam jih predstavi in nas z njimiseznani uprava podjetja, ki je aprila po-stala enoãlanska. Veliko informacij paposku‰amo pridobiti tudi od drugegasocialnega partnerja v podjetju, od sin-dikata. Predsednik izvr‰nega odbora(IO) sindikata, ki je vabljen na vsakosejo sveta delavcev, nas sproti in po-drobno seznanja z vsemi predvidenimiaktivnostmi – spremembami, ki nas ãa-kajo v prihodnosti. Z velikim zadovoljs-tvom moram priznati, da je svetu de-lavcev in sindikatu uspelo najti skupnetoãke in da uspe‰no sodelujemo. Skup-na prizadevanja smo ‰e poglobili na ‰e-sti seji v aprilu, na kateri smo se sreãalipredstavniki sveta delavcev in IO sindi-

SVET DELAVCEV

a Besedilo: Miro Peãovnik

Spremembe v sestavi sveta delavcev

svetu delavcev zaãel opravljati na na-slednji seji.

Svet delavcev se je odloãil, da bodo vo-litve za ãlana v nadzornem svetu Elek-tra Maribor opravljene po zapolnitvivseh mest z vseh delovnih podroãij.Zato smo imenovali zaãasnega ãlana vnadzornem svetu Miroslava Peãovnika.

Konec marca so se zgodile tudi spre-membe v vodstvu Elektra Maribor.Tako v imenu sveta delavcev ãestitamStanislavu Vojsku ob imenovanju zapredsednika uprave Elektra Maribor.Hkrati naj izrazim Ïeljo, da bi tudi v pri-hodnje imel korekten odnos do social-nih partnerjev v podjetju. Soãasno stem pa se v imenu sveta delavcev zasodelovanje zahvaljujem TomaÏu Ore-‰iãu, ki Ïal zapu‰ãa na‰e podjetje, v ka-terem je neizpodbitno pustil svoj peãat.

Ker sem Ïe zaãel s spremembami, naj znjimi tudi konãam. Torej, spremem-bam naproti, ki naj bodo ãim manj pre-tresljive. Da pa bomo to tudi dosegli,sta potrebna pravilen pristop in koope-rativno sodelovanje vseh nas.

Katere osebne naloge ste si zadali vSD? Ali boste na katerem podroãju ‰eposebej dejavni? Lahko katero nalo-go postavite v ospredje? Podroãje, kiga Ïelite urediti?

Glavna naloga mojega delovanja v SD jeuspe‰no zastopati svojo obmoãno enotoin prenesti povratne informacije do vsehsodelavcev. Po mojem mnenju premaloinformacij pride do zaposlenih. Posebejbi poudaril letno ocenjevanje delavcev,kjer bi se moralo objaviti imena tistih za-poslenih, ki so bili nagrajeni z letno uspe-‰nostjo, da bi jih lahko drugi imeli zazgled.

kata Elektra Maribor. Izmenjali smo mne-nja, predstavili zamisli in med drugimtudi povabili sindikat, da imenuje ãlane vnekatere odbore, ki delujejo v okvirusveta delavcev.

Zgodile so se tudi spremembe v sestaviãlanov sveta delavcev. Na novo delovnomesto, ki Ïal ni veã na Elektru Maribor, jeod‰el Igor Sever, ki se mu ob tej priloÏno-sti ‰e enkrat zahvaljujem za tvorno sode-lovanje v svetu delavcev. Zaposleni nastoritveni enoti Elektrogradnje in remontMaribor bodo morali v svojem delovnemokolju opraviti izredne volitve in takoimenovati novega ãlana v svet delavcev.Sprememba se je zgodila tudi med izvo-ljenimi ãlani sveta delavcev na upravipodjetja, saj je Bogomil Jelenc napredo-val na novo delovno mesto in zato odsto-pil kot ãlan sveta delavcev in ãlan nadzor-nega sveta. Tudi njemu se kot ãlanusveta delavcev zahvaljujem za sodelova-nje. Prav gotovo bomo pogre‰ali njegoveideje, seveda bomo veseli, ãe nam jih bopredlagal tudi v prihodnje. Na upravipodjetja nam ni treba opravljati izrednihvolitev, saj imamo nadomestnega ãlanaârtomirja Koresa, ki bo svoje naloge v

Kaj priãakujete od svojega aktivnegadelovanja v SD? Kaj boste pridobili?

Od aktivnega ãlanstva v SD priãakujem,da si bom nabral novih izku‰enj in zna-nja. Upam, da bodo z dobrim delom SDnajveã pridobili zaposleni v podjetju.

In za konec: kaj Ïelite sporoãiti svo-jim delavcem, ‰e zlasti v luãi prihaja-joãih sprememb?

Sodelavcem bi Ïelel sporoãiti, da bomo les skupnimi moãmi dosegli zastavljene cilje,ker mi to zmoremo in znamo. Spodbujamjih, naj dajejo pobude in predloge ter setako tudi sami aktivneje vkljuãujejo.

Marko Braãiã


AKTUALNO

a Besedilo: Irena Podgraj‰ek a Fotografija: Damjan Poredo‰

Zamenjave vodstva v sektorju storitev

Dolga leta sluÏbovanja v nekem podjetju prinesejo marsikaj zanimive-ga, ‰e posebej tajnici. Nenehno za-menjuje nadrejene, pa ãe si to Ïeli aline. Izku‰nje so razliãne. Z nekaterimise razume dobro, z drugimi odliãno,z nekom morda malo manj dobro.Profesionalen odnos pa od nje zahteva korektno sodelovanje inspo‰tovanje vsakega sodelavca,predvsem pa nadrejenega.

Ob nedavnih spremembah v vodstvu sek-torja storitev mi je spomin nehote odhitelv preteklost in moj izraãun je pokazal, dasem direktorja zamenjala v povpreãjuvsakih ‰est let. âisto po strokovnih pripo-roãilih za zamenjavo sodelavcev.

Bilo je nekako takole: prvega sem zapu-stila, drugi je po nekaj letih skupnegadela umrl, tretji je hudo zbolel in se upo-kojil. âetrti je zdrÏal najdlje, vendar je tikpred upokojitvijo moral oditi, petega soposlali iz uprave in ga tudi odpoklicali.Pri‰el je ‰esti, ki je na zaãetku svoje vods-tvene poti. Morda bo ta zdrÏal dlje, sajnisem veã v tajni‰tvu. Dejstvo je, da di-rektorji prihajajo in odhajajo, tajnice paostajajo. Tu pa tam se zgodi, da z novim

‰efom pride tudi nova moã, ki skrbi, dapred njegovimi vrati vse teãe natankotako, kot sam Ïeli.

Sektor storitev je z leto‰njim 1. majemdobil novega direktorja, in sicer BoÏidarjaGovediãa, saj se je dosedanji direktor An-drej Kosmaãin vrnil v upravo. Od njegasmo se korektno poslovili in z novimi pri-ãakovanji sprejeli novo vodstvo. Za namije vsekakor ãas, ki bi ga lahko imenovala»rojstvo« nove, skupne storitvene enotein sektorja storitev. V treh letih smo po-stavili temelje za delovanje tega sektorjain zdruÏenih enot Remontnih delavnicRadvanje ter Elektra Gradenje in montaÏaMaribor. Postavila so se nova in drugaãnapravila igre, kot sem jih bila vajena, in to

je bilo zame eno najteÏjih obdobij. Bil jeãas nenehnega prilagajanja, dokazova-nja, postavljanja mej v odnosih, iskanjanovih, kraj‰ih poti dela in drugaãnegarazmi‰ljanja. Bilo pa je tudi obdobje, ki jevsekakor prineslo marsikaj pozitivnega.Obdobje, za katerega lahko reãem: »Us-pelo nam je!« saj sektor storitev zdaj za-dovoljivo deluje.

Prepriãana sem, da bo novo vodstvo na-daljevalo zaãrtano pot, verjetno s kak‰ni-mi spremembami, saj je znano, da novametla na novo pometa. Zaposlenim vsektorju storitev pa so cilji dobro delo inmedsebojni odnosi ter ãim bolj‰i poslovnirezultati, ne glede na to, kdo sedi preddirektorskimi vrati in za njimi.

S skupno fotografijo smo obeleÏili odhod gospoda Kosmaãina in prihod gospoda Govediãa.

Vabljeni na Dan zaposlenih Elektra MariborV Elektru Maribor nas je zaposlenih preko 800 sodelavcev, ki pa se nahajamo narazliãnih obmoãnih enotah, v razliãnih oddelkih, na razliãnih delovnih mestih inzato tudi mnogokrat nimamo priloÏnosti, da bi se skupaj pozabavali in rekli be-sedo ali dve. Ker se zavedam, kako dragoceni so ti trenutki brezskrbnega in ve-selega druÏenja, vas vljudno vabim na ‰portno-druÏabni dogodek, ki bo v sobo-to, 8. septembra v dvorani Tabor v Mariboru. Ta dan, Dan zaposlenih, ki je namenjen prav vsem sodelavcem v druÏbi ElektroMaribor, vam bo vsem postregel z obilico ‰portnih uÏitkov in ‰e z enim poseb-nim, zabavnim preseneãenjem, ki vam ga pripravljamo. Prijave bodo potekale vmesecu avgustu.

Vljudno vabljeni!Stanislav Vojsk, predsednik uprave Elektra Maribor


DOBER SOSED

a Besedilo: Irena Podgraj‰ek

Ko ljudje i‰ãejo svoj prostor pod soncem,ki ga imenujejo dom oziroma bivali‰ãe, vkaterem bodo preÏiveli veãino ãasa, mno-gokrat niso pozorni na to, kdo je njihovnajbliÏji sosed. Da sosedje so, je po nava-di dejstvo, kak‰en bo medsebojni odnos,pa ne more nihãe vnaprej predvideti. Po-gosto se zgodi, da urbanistiãni naãrt do-loãi gradnjo poslovnih objektov, gostin-skih lokalov, celo dele podjetja v bliÏinistanovanjskih sosesk. S tak‰nimi odloãi-tvami okolica navadno ni zadovoljna, sajv vsakdanji mir prina‰ajo drugaãen ritemin vsiljujejo drugaãen naãin Ïivljenja, karlahko sostanovalce moti.

Se pa dogaja, da se Ïe zgrajenim gospo-darskim in preostalim objektom v doloãe-nem prostoru pridruÏijo stanovanjska na-selja, katerih prebivalci preprosto morajosprejeti svoje sosede, ãeprav jim mordaniso najbolj naklonjeni.

Precej ãasa sem Ïivela v Radvanju, v sose-ski z dvema pomembnima sosedoma.Eden je bil voja‰nica Kadetnica, v kateriso voja‰ki rok sluÏili jugoslovanski vojaki.Otroci smo jim rekli »druÏeki« in jim ma-hali, ko so v ãetah strumno korakalimimo nas po makadamski cesti in dvigo-vali prah. Ponoãi so nas budile kolonetankov, ki so odhajale na voja‰ke vajepod Pohorje, in streljanje z radvanjskegastreli‰ãa. Tega smo bili vajeni, bilo je delna‰ega vsakdanjika, vendar za veãinomoteãe.

Dober sosed v Radvanju seimenuje Elektro Maribor, d. d.

Drugi pomemben in precej manj hrupensosed je bilo podjetje Elektro Maribor, d.d, na zaãetku le SE Elektro Remontne de-lavnice Radvanje. Pozneje so se pridruÏilestavbe SE Elektra Gradnje in montaÏaMaribor in nato ‰e OE Okolica. Kot os-novno‰olka sem vsak dan hodila mimovisoke ograje in obãudovala urejeno oko-lico pred poslovnimi prostori Remontnihdelavnic Radvanje. Pozneje sem kot sred-nje‰olka vstopala in izstopala na avtobu-sni postaji, ki je bila pred podjetjem. Bil jeãas, ko so telefone imeli le redki stano-valci. Podjetje ga je imelo in ob nujnihprimerih so vratarji poklicali deÏurnegazdravnika ali re‰ilno vozilo, tako da je vtistem ãasu bilo podjetje prijetnej‰i sosedv primerjavi s Kadetnico. Sploh ne pom-nim, da bi nas kaj motilo, zmotil nas je leudar strele v TP Radvanje med hudo ne-vihto. V hipu se je z radvanjskega dvori‰-ãa dvignil velik plamen, ki so ga gasilcipogasili ‰ele ãez nekaj ur. Iz predelaUrban pa je bilo videti, kot da gori na‰ahi‰a, je povedal moj ded, ki se je od tamvrnil povsem prestra‰en in hkrati sreãen,da ni bilo tako.

Pri sosedu, Elektru Maribor, sem mi je us-pelo zaposliti leta 1978. Od takrat semdogajanje lahko opazovala znotraj dvo-ri‰ãa. Bilo je pestro vse do danes. Najprejsmo se ‰irili, potem zmanj‰evali, pa zdru-Ïevali, zapirali, se selili z enega koncadvori‰ãa na drugega, ob vsem tem pavedno pazili, da smo bili za okolico ãim

manj moteãi. Zadnja leta smo stari sosed-je dobili nove, velike sosede, »blokarje«,kot jim v Ïargonu radi reãemo.

Vodstvo podjetja se nenehno trudi, dadeluje do okolja prijazno, tako je v zad-njih letih tudi pridobilo certifikatISO14001:2005, kar pomeni, da je obskrbi za kakovost dobavljene elektriãneenergije in storitev pozornost usmerjenatudi na okolje in prostor. DruÏbeno od-govornost izkazuje z doslednim upo‰te-vanjem zakonskih in drugih zahtev ter jihs presojami vsak mesec preverja. Kotpodjetje se v najveãji moÏni meri drÏi za-konskih doloãil, ki se nana‰ajo na varstvookolja, in se v resnici trudi za soÏitje zokolico. Morebitna odprta vpra‰anja sere‰ujejo po mirni poti in v interesu obehstrani. Skratka, Ïe veã let je Elektro Mari-bor dober sosed starim in novim sose-dom, in to Ïeli ostati tudi v prihodnje.

Za na‰e podjetje je zelo pomembno, da ima med svojimi kupci elektriãne energije

ugled, ki si ga lahko pridobi tudi s tem, da je dober sosed in mu ni vseeno, kako

ga vidi in doÏivlja okolica, v kateri je. Nobena enota Elektra Maribor namreã ni

postavljena v industrijski coni, vse imajo sosede. Nekatere povsem blizu sredi mesta,

nekatere pa imajo nekaj metrov veã do bliÏnjega soseda, kot na primer ptujska enota.

Gorsko kolesarstvo je

voÏnja s kolesom zunaj

urejenih poti, navadno

po gozdnih poteh. Tak‰na

voÏnja poleg gorskega

kolesa zahteva vztrajnost,

samostojnost in tehniãno

obvladanje kolesa, kar so

zagotovo lastnosti na‰ega

sodelavca BlaÏa Lorberja,

ki je uspe‰no prevozil Ïe

kar nekaj tekmovanj.

BlaÏ je kot skladi‰ãnik zaposlen v skladi‰-ãu EGM na SE Gradnje in remont v Mari-boru Ïe skoraj dve leti, v vsem tem ãasupa je podjetje finanãno podpiralo njego-vo ‰portno pot, saj so z doseÏki povezanitudi stro‰ki. Ponavadi se kolesarska sezo-na zaãne sredi marca in konãa konecseptembra, v tem ãasu pa je kolesa trebanenehno servisirati, zamenjevati kompo-nente ter ne nazadnje slediti novostimproizvajalcev kolesarske industrije. Takotudi Elektro Maribor pripomore k uspe-hom, o katerih je BlaÏ spregovoril za In-fotok.

Kdaj se je zaãela va‰a ‰portna pot inkdo vas je navdu‰il?Îe kot osnovno‰olca me je ‰port spremljalna vsakem koraku. Zaãel sem kot ko‰ar-kar, nadaljeval kot odbojkar. V srednji ‰olipa me je so‰olec Jure Pribiãeviã, ki daneszaradi po‰kodbe Ïal ni veã v tekmovalnihvodah, dobesedno zasvojil s tem ‰por-tom. HvaleÏen sem mu, da me je »od-kril«. âe bi se ‰e enkrat rodil, bi bila mojaizbira enaka, bil bi gorski kolesar.

Koliko ãasa Ïe redno trenirate? Kakopotekajo va‰i treningi?Redno treniram ‰ele peto leto. Registriransem pri klubu Ganesha Team. Trenirampo skrbno in natanãno zami‰ljenih naãr-tih, ki mi jih vsak teden posreduje trenerMarjan Jauka, pionir slovenskega gorske-ga kolesarstva.

Za najbolj‰o pripravljenost na dirkah jepotreben vsakodnevni trening, torej tre-niram sedemkrat na teden. V predtekmo-valnem obdobju, torej jeseni in pozimi,ustvarjam »bazo«. To so intenzivno lah-kotnej‰i, manj naporni, vendar zelo dolgitreningi, tudi do pet ur na dan. Moj zim-ski »delovnik« znese do 23 ur, preÏivetihna kolesu, ko zapade sneg, pa teãem. Vtem ãasu pridobivam osnovno kondicijoin podlago za tekmovalno obdobje.

Med tekmovalno sezono na kolesu preÏi-vim nekoliko manj ãasa, do 21 ur nateden, v povpreãju tri ure na dan. Takrattreniram pod najvi‰jimi telesnimi obreme-nitvami, delam intervalne treninge zamoã, hitrost, zadnje ãase pa tudi radvadim tehniko za »downhille« (voÏnjanavzdol ãez korenine, skale, potoke).Zaradi sluÏbe ãez teden treniram veãino-ma sam, ob koncih tednov pa ãlanikluba, kadar ne tekmujemo, vozimo sku-paj.

Koliko koles imate in koliko jih v se-zoni zamenjate oziroma jih moratepo konãani dirki popraviti?Imam tri kolesa, dve gorski in eno cestno.Obiãajno imam tekmovalno kolo dve se-zoni, razen ãe bi se toliko po‰kodovalo,da ni veã vozno. V tem primeru bi gamoral zamenjati sredi sezone, kar pa sena sreão ‰e ni zgodilo. Sicer pa je mojaglavna disciplina ugodnej‰a, saj zahtevamanj popravil, kot jih morajo opraviti tek-movalci, ki veãinoma tekmujejo v olimpij-skem krosu. Kljub temu pa je po vsakidirki treba kaj priviti, nastaviti.

Gorsko kolesarjenje je ‰port, ki zah-teva tudi za‰ãitno opremo. Kak‰noopremo uporabljate na treningih inkak‰no na tekmovanjih?Veãina ljudi nas zamenjuje s tekmovalci


BlaÏ Lorber – vzhajajoãa zvezdagorskega kolesarstva

a Besedilo: uredni‰ki odbor a Fotografije: arhiv BlaÏa Lorberja

KOLESARSTVO

BlaÏ je prviã osvojil naslov drÏavnega prvakaleta 2005 na drÏavnem prvenstvu v gorskokolesarskih vzponih na Blego‰u.

BlaÏ je visoko dvignil lovoriko ob osvojitvi naslova drÏavnega prvaka v letu 2005.


sorodnih disciplin, pri katerih pa je kon-cept tekmovanja popolnoma drugaãen.Marsikdo si gorskega kolesarja predstav-lja opremljenega v motokrosistiãni ãeladi,s ‰ãitniki na komolcih in kolenih.

Vsa za‰ãitna oprema, ki je predpisana injo uporabljamo, je ãelada. Nepogre‰ljiviso tudi rokavice in kolesarska oãala, ãevljis posebnim vpenjanjem v pedala in seve-da dres iz posebnega materiala, ki odvajatelesni znoj.

Razlik v opremi na treningih ter tekmova-njih ni, uporablja se enaka oprema, razenv vroãih dneh, ko treniramo po cesti in jeprevroãe za ãelado. Takrat vozimo s kole-sarskimi ãepicami.

V katerih disciplinah tekmujete in ka-tera je va‰a najljub‰a?Discipline gorskega kolesarstva so: mara-ton, spust, 4-kros, olimpijski kros, gorskivzponi.

Izmed vseh disciplin mi je disciplina gor-skokolesarskih vzponov najbolj pisana nakoÏo. Pravijo, da sem rojen »hribolazec«.Bistvo je v ãim kraj‰em ãasu prevozititraso od vznoÏja do vrha po poteh s pre-prekami (kamenje, skale, korenine, voda),ki obiãajno niso prevozne s cestnimi kole-si. Vãasih odpeljem tudi kak‰ne dirke vkrosu, ki so v leto‰nji sezoni ‰e zlasti v os-predju zaradi prihajajoãih olimpijskih iger,ki bodo prihodnje leto v Pekingu.

Kaj pa va‰e najljub‰e tekmovanje?Poleg »kraljevih« vzponov na Blego‰ terUr‰ljo goro me je dirka na Krim najboljprevzela zaradi izjemno razgibanega intehniãno zahtevnega vzpona.

Kateri ‰portni doseÏek vam je ostal‰e posebej v spominu?Ker je moja zgodovina tekmovalnegaudejstvovanja precej kratka, mi osvojitevmojega prvega naslova drÏavnega prvakapomeni najveã. Bilo je leta 2005 z drÏav-nega prvenstva v gorskokolesarskih vzpo-nih na Blego‰u. Za nagrado sem dobilcelo stegno pravega kra‰kega pr‰uta!

Kateri so ‰e drugi va‰i uspehi in do-seÏki?Najvi‰ja odlikovanja sem prejel v disciplinivzponov. Sem dvakratni zaporedni drÏav-ni prvak v kategoriji vzponov (2005 in2006), absolutni zmagovalec koro‰kega

pokala (2006), osvojil pa sem tudi abso-lutno 2. mesto v se‰tevku slovenskegapokala v gorskokolesarskih vzponih(2006), dvakrat 1. mesti skupno v vzpo-nih po kategorijah se‰tevka slovenskegapokala (2004 in 2005), absolutno 4.mesto mariborskega Pohorja (2006), ab-solutno 3. mesto na tekmi Blego‰ (2006)ter 3. mesto z mednarodne dirke v krosuza veliko nagrado Zlatoliãja (2007).

Va‰i uspehi so ‰tevilni, kar nekajkratpa ste stali tudi na zmagovalnih stop-niãkah. Kak‰ni so takrat obãutki?To je preprosto treba doÏiveti. TeÏko jeopisati z besedami. Mislim, da v slovarjune bi na‰el besed, ki bi opisale obãutkena zmagovalnih stopniãkah. Zame je statina stopniãkah vedno posebna zgodba.Takrat pozabi‰ na vse trpljenje in napor.Povem pa vam, da te ob predvajanju dr-Ïavne himne kar malce stisne v Ïelodcu.

Kak‰ni so va‰i naãrti za prihajajoãosezono?Leto‰nja tekmovalna sezona se je ‰eledobro zaãela, tako da ‰e nisem prav veli-ko razmi‰ljal. Vsekakor Ïelim ostati kon-kurenãen, dobro tekmovati. Moja tihaÏelja je solidna uvrstitev na cestnem ama-terskem drÏavnem prvenstvu v vzponu.Îelim pa se udeleÏiti tudi letnih iger.

Kak‰en nasvet bi dali mladim, ki ‰elezaãenjajo kolesarsko pot in bi Ïelelitudi tekmovati v kateri od ‰tevilnihdisciplin?Bodite vztrajni, tudi trmasti, ãe je treba.Postavite si doloãen cilj in ga posku‰ajtetudi doseãi. âe imate voljo do kolesarje-nja, naj vam za odrekanja zaradi treninganikoli ne bo Ïal, kajti pri‰el bo ãas, ko sebo trud zaãel vraãati.

In ‰e za konec: kako vam kolesarjenjepomaga oziroma vpliva na va‰e vsak-danje Ïivljenje ter kaj o va‰em ‰port-nem udejstvovanju menijo va‰i najb-liÏji?Kolo mi pomeni naãin Ïivljenja. Spremljame tako rekoã vsak dan, kar poslediãnopomeni doloãeno odrekanje navadam alipreÏivljanju prostega ãasa, kot ga ima ve-ãina ljudi. Vsakotedenske noãne zabavedo jutranjih ur in podobno – vse to jezreducirano na minimum, kar pa ne po-meni, da si tega kdaj pa kdaj tudi ne pri-vo‰ãim.

âeprav mi vsakodnevna vadba vzame ve-liko ãasa in energije, se za prijatelje indruge stvari vedno najde ãas. Dokazanoje tudi, da so ljudje, ki se kakorkoli ukvar-jajo s ‰portom, pa ãeprav le nekajkrat nateden, mnogo vitalnej‰i in imajo veã pozi-tivne Ïivljenjske energije. Tudi sam se po-ãutim tako, kar mi ne nazadnje pomagatudi pri delu v sluÏbi. Pa tudi domaãi miizkazujejo veliko razumevanja in podporo.

KOLESARSTVO

Zahtevna dirka za Slovenski pokal v gorskoko-lesarskem krosu v leto‰nji sezoni

BlaÏ je bil kljub vroãemu vremenu odliãno napoti.

3. mesto z mednarodne dirke v krosu za velikonagrado Zlatoliãja (2007).

Za nami so uspe‰no izvedene 13. letneigre elektrodistribucijskih podjetij Sloveni-je, ki so se 16. junija odvijale na ‰portnihtekmovali‰ãih v Novem Mestu in bliÏnjiokolici. Tokrat je bil organizator ElektroLjubljana, kateremu gredo vse ãestitke zauspe‰no izvedbo tekmovanj in seveda za-kljuãne prireditve, ki je potekala v priredi-tvenem ‰otoru na Portovaldu. Za dobrozabavo in vzdu‰je je poskrbel ansambelPtujskih 5 ter posebna gostja RebekaDremelj. Tudi vreme nam je bilo naklo-njeno, ãe odmislimo nekaj popoldanskihploh, ki pa skoraj nikogar niso motile. Po-poldanska deÏna ploha je dala na‰i ekipiv plezanju na drog krila, saj so ob buãnipodpori vseh nastopajoãih v paradnielektriãarski disciplini prepriãljivo osvojili1. mesto.

Tekmovalci na‰ega podjetja so se zopetdobro odrezali, saj so v skupni razvrstitviosvojili odliãno in zavidanja vredno 2.mesto. Za zmagovalci iz Elektra Ljubljane


13. letne igre elektrodistributerjev Slovenije

a Besedilo in fotografiji: Du‰an Kovaãiã

·PORT

smo zaostali samo ‰tiri toãke. Res, danam tokrat ni uspelo zmagati, Ïe zaradidobrih gostiteljev ne, zato pa obljublja-mo, da bo na naslednjih igrah drugaãe,saj bodo 14. letne igre elektrodistribucij-skih podjetij Slovenije potekale v organi-zaciji podjetja Elektro Maribor na ‰port-nih prizori‰ãih v Murski Soboti.

Za izvrstno uvrstitev gre posebna zahvalavsem tekmovalcem, ‰e posebej zmago-valcem v posameznih disciplinah takoekipno, kot posamezno.

Uvrstitve po disciplinah inposamezniki z medaljami:KKOOLLEESSAARRJJEENNJJEE ÎÎEENNSSKKEE 22.. mmeessttooDanica ·tabuc 2. mesto

KKOOLLEESSAARRJJEENNJJEE MMOO··KKII 44.. mmeessttooBlaÏ Lorber 1. mesto

TTEENNIISS ÎÎEENNSSKKEE 33.. mmeessttoo

TTEENNIISS MMOO··KKII 33.. mmeessttoo

NNAAMMIIZZNNII TTEENNIISS ÎÎEENNSSKKEE 22.. mmeessttoo

NNAAMMIIZZNNII TTEENNIISS MMOO··KKII 44.. mmeessttoo

SSTTRREELLJJAANNJJEE ÎÎEENNSSKKEE 11.. mmeessttooBrigita Trglavãnik 1. mestoMilica Urlaub 2. mestoMateja Mirt 3. mesto

SSTTRREELLJJAANNJJEE MMOO··KKII 11.. mmeessttooMitja Valenãak 1. mestoSlavko Prah 3. mesto

KKEEGGLLAANNJJEE ÎÎEENNSSKKEE 33.. mmeessttoo

KKEEGGLLAANNJJEE MMOO··KKII 11.. mmeessttooJernej Kralj 3. mesto

BBAALLIINNAANNJJEE 55.. mmeessttoo

MMAALLII NNOOGGOOMMEETT 11.. mmeessttoo

OODDBBOOJJKKAA ÎÎEENNSSKKEE 55.. mmeessttoo

OODDBBOOJJKKAA MMOO··KKII 11.. mmeessttoo

KKRROOSS ÎÎEENNSSKKEE 44.. mmeessttooAndreja Ulbin 1. mesto

KKRROOSS MMOO··KKII 22.. mmeessttooMilan Borko 1. mestoKarli Veber 2. mestoLadislav Kro‰elj 2. mesto

··AAHH 33.. mmeessttoo

KKOO··AARRKKAA 22.. mmeessttoo

PPLLEEZZAANNJJEE NNAA DDRROOGG 11.. mmeessttoo

Ekipna uvrstitev1. mesto Elektro Ljubljana 70 TOâK2. mesto Elektro Maribor 66 TOâK3. mesto Elektro Celje 55 TOâK4. mesto Elektro Primorska 53 TOâK5. mesto Elektro Gorenjska 41 TOâK

16. junija so v organizaciji Elektra Ljubljana potekale 13. letne igre elektrodistribucijskih podjetij Slovenije. Dogodek se je odvijal na ‰portnih tekmovali‰ãih v Novem mestu in bliÏnji okolici.

Plezalna ekipa Elektra Maribor

Nogometa‰i


DOSEÎKI

a Besedilo: Zvonko Mezga a Fotografija: arhiv Elektra Maribor

Nova pridobitev Ptuja je zagotovoPuhov most, ki je ena izmed naj-veãjih investicij Elektra Maribor vzadnjih letih. Pri gradnji je sodelo-vala tudi na‰a storitvena enota (SE)Elektro Gradnje in remont Maribor.

a Besedilo in fotografija: Rudi Ovãar

Ptujãani imamo Puhov most!liãnih presekov v dolÏini pribliÏno 38 ki-lometrov, 145 svetilk in napajalno TP.

Da smo lahko dosegli naãrt oziroma iz-polnili pogodbene obveznosti, smo vrazliãnih obdobjih delo opravljali samoz nekaj zaposlenimi, vãasih pa celo s40 zaposlenimi na dan, seveda skupajz delavci kooperantov. Vsi sodelujoãipri tem projektu smo ponosni, da smoimeli priloÏnost sodelovati pri gradnjimostu ãez Dravo, saj je ta za Ptuj izred-nega pomena.

Ta »lepotec«, kot je bilo ob odprtjumostu veãkrat izreãeno, se tudi v praksiÏe kaÏe kot zelo dobra prometna re‰i-tev in Ptujãani to obãutimo vsak dan,saj prometne gneãe skozi mesto ni veã.

Prek javnega razpisa je bilo podjetje Elek-tro Maribor izbrano kot podizvajalecCestnega podjetja Ptuj in je izvedlo delana demontaÏi, montaÏi in premontaÏi na110 kV DV, 20 kV DV in izgradnji JR navpadnicah do Puhovega mostu. Dela sose zaãela decembra leta 2005 v zelo mrz-lem in neugodnem zimskem ãasu. Grad-nja se je nadaljevala vse minulo leto doodprtja mostu letos maja.

V ta namen smo na 110 kV omreÏjih iz-vedli kriÏanje – zamenjavo betonskih H-portalov z vi‰jimi predalãnimi jambori nadeviaciji Zagreb‰ka cesta. Za potrebnoureditev 20 kV prostozraãnega omreÏjasmo poloÏili zemeljske kable v novi mostin traso ob cestnih vpadnicah v dolÏinipribliÏno 58 kilometrov. Prav tako smo zapotrebe JR vgradili energetski kabel raz-

Iz zraka je vidna veliãina novozgrajenega Puhovega mostu.

Tek se je zaãel v Slovenj Gradcu na nad-morski vi‰ini 410 metrov. Po dveh kilo-metrih asfaltirane poti je sledilo 692 vi-‰inskih metrov vzpona proti KremÏarjeve-mu vrhu na 1102 metrov nadmorske vi‰i-ne in 440 metrov vzpona proti vrhu Malein Velike Kope na 1542 metrov nadmor-ske vi‰ine. Potem je sledila razgibana potproti Grmov‰kovemu domu, Ribni‰ki koãi(1507 metrov nadmorske vi‰ine) in ·ikla-rici (spust na 1300 metrov nadmorske vi-‰ine) vse do Lovren‰kih jezer (vzpon na1520 metrov nadmorske vi‰ine) in Rogle(1500 metrov nadmorske vi‰ine), mimokoãe na Pesku po planinski poti proti ·u-miku (poloÏen spust do 1042 metrovnadmorske vi‰ine). Sledil je vzpon naAreh na 1247 metrov nadmorske vi‰ine,nato pa tek po grebenu do Hotela Belle-vue ob zgornji postaji pohorske vzpenja-

Milan Borko – zmagovalec gorskega tekaãez Pohorje, ekipa Elektra Maribor tretjaUspe‰en tudi Karli Veber v teku med Roglo in Mariborom.Najdalj‰e, 65-kilometrske, gorsko-teka‰ke preizku‰nje v Sloveniji se je udeleÏil na‰ sodelavec Milan Borko ter ekipa Elektra Maribor.

ãe (1048 metrov nadmorske vi‰ine) inproti cilju pri Hotelu Arena na SneÏnemstadionu pod Pohorjem v dolÏini 3,5 kilo-metra in 721 vi‰inskih metrov nevarnegaspusta na 327 metrov nadmorske vi‰ine.Trasa je bila zelo razgibana in zahtevna,saj so tekmovalci morali premagati skup-no pribliÏno 2100 vi‰inskih metrov vzpo-nov in 2200 vi‰inskih spustov.

Med zmagovalce tega teka, ki velja zaenega izmed najteÏjih gorskih tekov vSloveniji, se je vpisal tudi Milan Borko. Vkategoriji tekmovalcev starih nad 50 letje kljub po‰kodbi gleÏnja zasedel prvomesto, skupno pa osmo. S progo je opra-vil v 6 urah in 32 minutah. Uspe‰ni pa sobili tudi drugi ãlani ekipe Elektra Maribor,saj je ekipa zasedla 3. mesto med osmiminastopajoãimi ekipami.

V istem terminu je bil organiziran tudi tekod Rogle do Maribora (Arena) v dolÏini31 kilometrov. UdeleÏil se ga je KarliVeber, ki je s ãasom 3,03 ure zasedel ab-solutno 12. mesto.

Iskreno ãestitamo vsem tekmovalcem.

Milan Borko na cilju

Îe veã kot 25 let je njegov vsakdanjik po-vezan z golobi in v tem ãasu je nanizal Ïevrsto pomembnih uvrstitev na tekmova-njih doma in v tujini. Njegova jata obsegaokoli 80 tekmovalnih golobov in 15parov matiãne jate.

Okrasni golobi so bili pri njih doma Ïe odnekdaj. Pozneje se je preusmeril samo nagojenje golobov pismono‰. Teh nikakorne smemo primerjati z mestnimi golobi. Zbratom sta se vãlanila v mariborski klubKompas, nato pa so s prijatelji gojiteljigolobov pismono‰ iz Prlekije ustanovilisvoj klub Letaã, ki deluje kot sekcija priTuristiãnem dru‰tvu Ljutomer.

V Sloveniji v okviru Zveze klubov gojite-ljev ‰portnih golobov pismono‰ deluje 11

klubov s pribliÏno 95 ãlani, ki skupaj vsvojih golobnjakih gojijo pribliÏno ‰est ti-soã golobov pismono‰. Zveza je vãlanjenav mednarodno zvezo gojiteljev golobovpismono‰ FCI, ki zdruÏuje 57 drÏav ãlanicz veã kot 623.300 ãlani. Svetovne velesilev tem ‰portu so Nemãija, Belgija, Nizo-zemska, Poljska, Francija, Velika Britanijain ·panija. V Sloveniji malo ljubiteljevvztraja v tem ‰portu, saj zahteva velikostrokovnega znanja, ãasa in denarja.

Za vzgojo in tekmovanje z golobi pismo-no‰ami morajo biti izpolnjeni glavni po-goji:

• Golobnjak: to je suh, zraãen, primernosvetel, dovolj velik prostor – zgradba,ki je namenjena izkljuãno golobom.Razdeljen je na najmanj ‰tiri prostore,v katerih so matiãna jata (razplodni go-lobi), leteãi samci, samice in mladiãi.

• Prehrana golobov: hrana golobovmora biti kakovostna, dobro kaljiva,ãista in pestra. Poleg doma pridelane-ga zrnja se hrana kupuje tudi v tujini,predvsem v Belgiji. Hrani dodajajo mi-nerale, vitamine in aminokisline, tudiãesen, regrat, trpotec, Ïajbelj, koprivein druga zeli‰ãa. Vodo morajo rejci za-menjati vsak dan, prav tako pa morajooãistiti tudi napajalnike.

• Zdravje golobov: le popolnoma zdravin negovan golob dosega vidne rezul-tate na tekmovanjih in pri reprodukci-ji. Vsak resen golobar poskrbi, da jezdravje njegovih varovancev ustrezno.

Tekmovanje z golobi pismono‰amiPrirojena lastnost goloba je, da se vednovraãa na mesto, kjer se je izvalil. V zgo-dovini je imel veliko vlogo pri prena‰anjusporoãil, danes pa golobe pismono‰e go-


Gojenje golobov pismono‰ in tekmovanje z njimi

a Besedilo in fotografije: Milena Rajh

GOLOBAR

Predstavitev sodelavca Zvonka Soviãa in njegovegasvojevrstnega ‰porta

Zvonko s svojimi golobi

Zvonko je v podjetju Elektro Maribor, d. d., zaposlen Ïe veã kot 30 let.Zaãel je kot vajenec, nadaljeval kot elektromonter,delal kot voznik strojnik, po po‰kodbi hrbtenice paopravlja dela hi‰nika. Zvonka poznamo kot marljivega in iznajdljivega delavca. Ko pa pride domov,ga prevzame svojevrstnastrast, njegov konjiãek je namreã gojenje golobovpismono‰ in tekmovanje z njimi.


jijo v tekmovalne namene. S selekcijo jevzgojen letaã, ki se je ob ugodnih vre-menskih pogojih sposoben vrniti v svojgolobnjak z veã kot 100 kilometrov od-daljenega startnega mesta s povpreãnohitrostjo tudi do 120 kilometrov na uro.

Vsak golob pri tednu dni starosti dobi nanogo matiãni obroãek, ki ga spremlja vseÏivljenje. Pred tekmovanjem se na taobroãek natakne gumijast obroãek z vtis-njeno ‰tevilko. Ko golob prileti domov, seta obroãek sname z noge in vstavi v po-sebno tekmovalno uro, ki na trak odtisneãas prihoda goloba na cilj. Po teh rezulta-tih se obraãunava povpreãna hitrost naj-hitrej‰ih na zraãni razdalji od kraja izpu-sta do domaãega golobnjaka. Tekmujese na razdaljah od sto do veã kot tisoã ki-lometrov. Îivljenjska doba goloba v go-lobnjaku je lahko 20 let in veã, tekmujepa pri nas najveã od pet do osem let,potem pa gre v matiãno jato.

V Evropi potekajo tekmovanja vsak konectedna od zaãetka maja do konca julija.Septembra in oktobra domaãi golob za-menja veãino svojega perja, zato gojiteljisvojih varovancev veã ne trenirajo. Predgolobnjake namestijo voljere z gostomreÏo in zaãne se ãas mirovanja. V zaãet-ku marca zaãnejo spu‰ãati oziroma treni-rati tekmovalne golobe, medtem ko jematiãna jata zaprta vse leto. Vsak dan ob

isti uri spustijo najprej za 30 do 60 minutsamce, nato samice, saj so med tekmova-nji vedno loãeni. Ko gojitelj oceni, da jeletenja dovolj, jih s pi‰ãalko pokliãe v go-lobnjak. Disciplinirana jata je minuto pogospodarjevem ÏviÏgu Ïe v golobnjaku.Golob pismono‰a nikakor ne sme pose-dati po strehah ali biti izpu‰ãen brez nad-zora. Temeljno pravilo pri treningu seglasi: golob pismono‰a mora biti v zrakuali v golobnjaku. Ko letaãi kaÏejo dovoljkondicije, jih zaãnejo spu‰ãati z nekaj ki-lometrov oddaljenih krajev, kamor jihprevaÏajo v zato prirejenem vozilu. Pre-letne razdalje postopoma podalj‰ujejo.

Slovenci tekmujejo predvsem iz MadÏar-ske in Italije. Dobrih tekmovalnih golobovni mogoãe kupiti in z njimi tekmovati.Uspehi so navadno plod dolgoletnega se-lekcijskega dela. Tudi potencialno dobrirazplodni primerki iz vrhunskih matiãnihjat in vrhunski tekmovalci, ki dosegajo vr-toglave cene, niso jamstvo za uspeh. Naj-

bolj‰i selektor je tekmovanje in vsaka od-padla tekma pomeni veliko izgubo.

Zvonko se je s svojimi varovanci udeleÏilÏe veliko tekmovanj doma in v tujini. Odobrih rezultatih priãajo ‰tevilni pokali.Na mednarodni ocenitvi v angle‰kemBlackpoolu je njegov golob dosegel 7.mesto v kategoriji standard v svetovnemmerilu. Ponosen pa je tudi na prvo mestov kategoriji nacionalno na mednarodnemtekmovanju v Konstanci ob ârnemmorju. Bil je tudi absolutni slovenskiprvak, tudi v posameznih kategorijah(samci, samice in enoletni golobi pismo-no‰e).Z bratom in neãakom so sestavili ekipogolobov in se prijavili na tekmovanje znagradnim skladom milijon dolarjev.Tako njegov golob trenutno tekmuje vJuÏnoafri‰ki republiki v Sun Cityju. Zvon-ko pa pravi, da je ponosen, da na takoprestiÏnem tekmovanju promovira na‰odrÏavo.

GOLOBAR

Najveãji izziv pri gojenju in tekmovanju z golobi pismono‰ami Zvonku po-meni vzreja golobov. Njegov cilj je ob pravi kombinaciji kriÏanj vzgojiti vr-hunskega goloba pismono‰o, v Ïargonu gojiteljev mu pravijo as golob.Tak‰en golob vedno leti v ‰pici, vedno je na ãelu jate in najhitrej‰i. Pov-preãni golobi mu sledijo, as golob pa ve, kam je treba leteti, je borec in vsvojih zmogljivostih gre do skrajnosti, ne motita ga ne deÏ ne veter, samoda pride na cilj. Deluje po naãelu: vse za dober let.

Golobar Zvonko pri golobnjaku

najbolj intenzivno in prav kmete, ki soobdelovali riÏeva polja, so najbolj izkori‰-ãali. Pri tem ne smemo pozabiti ‰e namalarijo, stalno spremljevalko padskegakmeta. Oblasti v severni Italiji so se te bo-lezni dobro zavedale in so za‰ãitile me‰-ãane pred napadalnimi komarji ter pre-povedale riÏeva polja v bliÏini mest.

Tajci na leto pojedo 150 kilogramov riÏa,Japonci okoli 100 kilogramov, Evropejcipa le pet.

ToskanaToskana – zakladnica umetnosti in arhitek-ture, zibelka italijanskega jezika, knjiÏevno-sti in renesanse, ujeta v dolino griãev pre-ãudovitega sveta, se je v jutrih na‰ega obi-ska lesketala v vsej svoji lepoti. Bogate ku-pole, palaãe in stolpi na vrhovih griãev sokot skladni elementi celote dajali vtis po-polne deÏele. Med hladnimi zidovi davnograjenih cerkva, galerij in muzejev pa se jetanãica preteklosti odgrnila in sooãenja zvelikimi stvaritvami so bila nepozabna. Re-nesansa je zacvetela prav v srcu Toskane –v Firencah, zibelki preporoda ãlovekovegami‰ljenja, ãustvovanja ter naãina Ïivljenja.Pomenila je odmik od srednjeve‰kegamraãnja‰tva, zavezanosti zgolj Cerkvi in

umetni‰kemu ustvarjanju v okviru njihovihtogih in konservativnih pravil ter zahtev.Poleg du‰e, za katero je skrbela Cerkev, jebilo zdaj treba poskrbeti tudi za telo in te-lesne uÏitke. âlovek je namreã lep po du‰iin telesu, ãesar se ne sme skrivati, temveãspustiti na svobodo. Arhitektura, slikarstvoin kiparstvo so spet prevzeli antiãni estetskiideal, ki poudarja skladnost oblik, pa najgre za ãlove‰ko telo ali zgradbe, kot stacerkev, palaãa. Svobodomiselno vzdu‰je,Ïivljenjske radosti in izmenjava izku‰enjmed umetniki so obrodili neprecenljive sa-dove, ki so nas s svojo izpovedno moãjoresniãno prevzeli in oãarali.

Cinque TerrePokrajina – po na‰e bi ji lahko rekli Pokra-jina petih deÏel – je dobila ime po petihobmorskih vasicah, stisnjenih med morjein okoli‰ko hribovje. V vsakem zalivu jezgrajeno eno od petih pisanih mestec inprav zaradi nedostopne lege je pokrajinado dana‰njih dni ostala skoraj nedotak-njena in nepokvarjena. ·e pred nekaj de-setletji so bile vasice povezane s svetomsamo po morju kot Ïe stoletja prej.

Prispeli smo v Ligurijo, natanãneje v me-stece La Specio, kjer je dobro izhodi‰ãe


RiÏeva polja in biseri Toskane

a Besedilo: Bernarda Kos Fotografije: Bernarda Kos, Prelog Franc in ·eruga Darinka

TOSKANA

Ob poti nas je spremljala ãudovita pokrajina.

Pustolov‰ãine si ne Ïeli leposameznik, ampak se taÏelja skriva v vsakem ãlo-veku. Sreãen je tisti, ki mujo uspe izÏiveti. Sebiãen jetisti, ki pustolov‰ãino ob-drÏi zase, kajti pripoved odoÏivetem in izku‰njelahko pomagajo tistim, kisi Ïelijo zaãeti, in osreãijotiste, ki si tega ne morejoprivo‰ãiti.

UdeleÏenci sindikalnega izleta iz OE Ptujin mariborske uprave smo se 18. majaodpravili v tujo deÏelo z Ïeljo, da posta-nemo bogatej‰i za nekaj vtisov in Ïivljenj-skih izku‰enj …

RiÏeva polja v ItalijiNajprej smo obiskali starodavno in slove-ão riÏarno Ferron, katere zaãetki segajo vleto 1650 in ki je znana po ekolo‰kih ri-Ïevih poljih. V ãudoviti restavraciji so nampripravili zanimivo riÏevo kosilo. Nekolikonas je presenetil podatek, da je od 230tisoã hektarov riÏevih polj v Italiji kar 210tisoã hektarov na obmoãju Piemonta inLigurije, ãeprav je to najbolj severno ob-moãje pridelovanja riÏa v Evropi. RiÏ jerastlina, ki od ãloveka zahteva, da jo gojiv najbolj nemogoãih razmerah, polegtega pa zahteva veã pozornosti in skrb-nosti kot katerakoli druga kulturna rastli-na. Pred uvedbo mehanizacije v kmetijs-tvo je bilo poljedelstvo pri gojenju riÏa

Pradomovini riÏa sta Indija in Kitajska,od tam pa se je kar hitro preselil v Afriko in Sirijo. Iz Sirije so ga v 8. stoletju Arabci prenesli na jug ·panije, od koder je na‰el pot v Italijo.Najprej v Neapelj, kjer so ga le pridnojedli, nato pa v Padsko niÏino, kjer sobile odliãne razmere za rast, zato se jetam povsem udomaãil.


za raziskovanje narodnega parka CinqueTerre. Nastanili smo se v majhnem hotelutik ob obali, na kratko raziskali okolico inmalo pomolili prste v hladen morski zaliv.Nekateri so se celo okopali. Naslednjejutro smo se vkrcali na ladjico, ki te pope-lje v pet deÏel. Izstopili smo v prvi deÏeliRiomaggiore, kjer smo se na kratko spre-hodili po veãinoma nezahtevni obalnipoti s prekrasnimi razgledi, saj je potvklesana v Ïivo skalo. Na njej smo preã-kali obmoãje limonovcev, nasadov man-darin, oljk, agav in drugih sredozemskihrastlin. Precej je tudi kaktusov. Ogledsmo iz Manarole nadaljevali v Montero-so. Tam smo prebili nekaj izredno prijet-nih uric. Nazaj smo se odpeljali z vlakom,ki vozi vsakih 20 minut.

Volterra in San GimignanoSan Gimignano je slikovito in najboljohranjeno srednjeve‰ko mestece, ki leÏina enem od toskanskih hribãkov. Meste-cu dajejo prelepo podobo slikoviti stolpi-ãi, ki se dvigajo iznad njega. V preteklostiso zgradili 72 teh stolpov, do danes pa sejih je ohranilo 15. Zaradi ‰tevilnih stolpi-ãev, obzidja in pa predvsem lege mu pra-vijo tudi »srednjeve‰ki Manhattan«. Me-stece je Ïepno, zelo majhno, saj smolahko z enega konca na drugega pri‰li vmanj kot 15 minutah. Premore precejcerkva, ki jih krasijo preãudovite zbirkefresk, zgrajeni pa so tudi ‰tevilni stolpiãi,ki so postali nekak‰en statusni simbol –ãim vi‰ji so bili, tem bolje. Tako so biliobrambne opazovalnice, ki so imele po-membno vlogo v krvavih spopadih vsrednjem veku.

Pot smo nadaljevali skozi ãudovito pokra-jino v Volterro, mesto kamna. Mesto jeÏe staro, saj je zaradi prijetne lege sreditoskanskih griãev ponujalo priljubljeno

TOSKANA

Sprehod po ulicah obmorskega mesteca Razgled iz stolpa na San Gimignano, mesto ‰tevilnih stolpov

UdeleÏenci izleta pred hotelom Milan

Pogled iz deÏele Cinque Terre

domovanje Ïe Etru‰ãanom in Rimljanom,pozneje pa tudi prebivalcem srednjegaveka. Videli smo etru‰ãanske in rimskeznamenitosti, mnoge palaãe ter katedra-lo s krstilnico. Etru‰ãanski muzej Guar-nacci sodi med najbogatej‰e v Italiji. Ku-pili smo nekaj izdelkov iz alabastra, pokaterem Volterra slovi, in sledila je vrnitevdomov. VoÏnja mimo Firenc, Benetk inTrsta v Maribor, kjer smo se poslovili odsodelavcev in prijateljev iz Maribora. NaPtuj smo v zgodnjih jutranjih urah nove-ga delovnega dne prispeli zadovoljni inveseli.

S turistiãno ladjo proti Petim deÏelam (Cinque Terre)

Nagrajeni prispevkiza Infotok

a Besedilo: uredni‰ki odbor

Tudi vi lahko pripomorete k bolj pestri vsebini na‰ega glasila. In o ãem lahko pi‰e-te? Naredite intervju z zanimivim sodelavcem, napi‰ite kaj o lastnem ali sodelavãe-vem prostem ãasu, dokumentirajte svoj delovni dan, opi‰ite poseben dogodek …Idej je veliko. Imate obãutek, da niste najbolj ve‰ãi pisanja? Ne skrbite, uredni‰ki odbor je tuzato, da vam pomaga. V vsaki ‰tevilki Infotoka pa tudi nagradimo tri prispevke, ki jih pripravite zaposleni.Nagrajenci, katerih ãlanke lahko preberete v tej ‰tevilki, pa so:

• Milena Rajh,• Irena Podgraj‰ek in• Alojz Ivanu‰iã.

Razgovori z upravo

Razgovori z upravo bodo, kot Ïe us-taljeno, potekali vsak 2. ponedeljek vmesecu med 16:00 in 17:30. Za raz-govor je potrebna le predhodna naja-va v tajni‰tvo uprave na tel. ‰t.: 111.

Razgovori bodo: 9. julija, 13. avgusta in 10. septembra.

a Besedilo: uredni‰ki odbor


a Besedilo: ·tefan Lutar

V SPOMIN

Aprila smo se na pobre‰kem pokopali‰ãu v Mariboru poslovili od pokojnega ‰e ne 75-letnegagospoda Nika Ribiãa, univerzitetnega diplomiranega inÏenirja elektrotehnike.

Od prvega do zadnjega dne je pokojni svojo delovno dobo opravljal v podjetju Elektro Mari-bor. Leta 1951 je zaãel kot tehnik v projektivi, medtem je odsluÏil vojsko in ‰el ‰tudirat na fa-kulteto za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1960 v rednem roku. Takoj po di-plomi se je vrnil v Elektro Maribor in tu opravljal razliãna dela kot energetik, bremenilec,vodja energetsko-dispeãerske sluÏbe, vodja energetske sluÏbe in po letu 1970 kot tehni‰kivodja podjetja. Na tem delovnem mestu je ostal do upokojitve, do 31. decembra 1997, ko jedopolnil skoraj 40 let delovne dobe.

V spomin Niku Ribiãu

Niko Ribiã

Kot tehniãni direktor je doÏivljal in preÏivljal dobre ter slab‰e ãase, ‰tevilne spremembe in reorganizacije. Kljub temu pa je bil vesãas uveljavljen in priznan strokovnjak s podroãja elektrogospodarstva tako v Sloveniji kot tedanji ‰ir‰i domovini Jugoslaviji, ‰e zla-sti na podroãju distribucije elektriãne energije. Ni mogoãe na‰teti vseh obveznosti in funkcij, ki jih je opravljal ob svojem rednemdelu. Kot zunanji sodelavec je nekaj let predaval na mariborski vi‰ji elektrotehni‰ki ‰oli. Bil je pobudnik sodelovanja s ‰tevilnimielektrodistribucijskimi podjetji iz Jugoslavije in sosednjih drÏav, ki se je v nekaterih primerih ohranilo do danes.

Veljal je za ãloveka, ki ve, kaj hoãe, in zna svoje zamisli in zahteve dosledno uveljaviti. Od sodelavcev je zahteval strokovno inpredano delo, znal je biti strog, po drugi strani pa je znal tudi prisluhniti, ãe je bil kdo v teÏavah, in mu po svojih zmoÏnostih po-magati.

Dela, tudi teÏkega, fiziãnega, je bil navajen Ïe od mladosti, zase pa je skrbel predvsem sam. Med ‰olanjem in pozneje ‰tudijemse je vsake poãitnice zaposlil in si prisluÏil denar za ‰olo, saj ni imel ‰tipendije, od doma pa tudi ni mogel priãakovati zadostnepomoãi. Ne glede na vse to je s svojim delom dokazal, da tudi »iz koãe lahko pride velik moÏ«.

Pokojnega Nika Ribiãa bomo ohranili v spominu tudi kot prijatelja, ki je znal biti izredno druÏaben. Na koÏo mu jebila pisana starogr‰ka misel, ki pravi: Prijateljstvo je najvi‰ja vrednota, ki nam jih daje razum. Zaradi vsega tega zapokojnega Nika Ribiãa zanesljivo velja, da bo za vedno Ïivel v na‰ih spominih.


ROJSTNI DNEVI

Rojstni dnevi

Julija svoj rojstni dan praznujejo na‰i sodelavci: Marjan Kirbi‰, Simon Bejek, Taras Rojka, Danijel Marhold, TomaÏ Plahut, Mitja Jecl, Boris Grãar, Vilko Kramberger, Jurij Tretjak,

Franc Klobasa, Ignac Klinc, Bo‰tjan Repolusk, Miroslav Mui}, Sreãko Kuzminski, Anica Manojloviã, Leon ·erbinek, Anita Koser,

Ivan Bab‰ek, Aleksander Lovrenãiã, Cvetka Kolmaniã, Tadej Kostrevc, Janez Cugmas, Lilijana Zemljiã, Petra Kosec FerleÏ, Franc

Sagadin, Vladislav Dober‰ek, Sreãko Boroviã, Marjan Leskovar, Radoslav Komidar, Feliks Îitek, Du‰an AnÏelj, Bojan Habjaniã,

Borut Knez, Romana Kolar, Franc Vindi‰, Boris Dvor‰ak, Petra Preisak, Alojz Fink, Vladimir ·kerlak, Damir Îilavec, Gabrijela Graj,

MatjaÏ Munda, Du‰an Kovaãiã, Anka Kropec, Matej OÏvatiã, JoÏe Sukiã, TomaÏ Kolar, Andrej Babenko, Bojan Kebriã, Alojz ·mi-

goc, Sa‰o ·korjanc, Janez Trement, Ale‰ Pu‰nik, Franc Vilãnik, Branko Regvart, Irena Ahej, Damjan Stevanoviã, Petra âop, Darko

Pernat, Ciril Predikaka, Gerhard ·kaper, Bojan Duh, Branko Stanek, Andrej Mahoriã, Zlatko Fleisinger, Marko âuãko, Mihael Ar-

nu‰, Igor Hecl, Uro‰ Lednik, Alojz Sukiã, Marjan Brenholc, Nada Bevk, Erih Erjavec st., Darko Gomzi, Jelka Kraiger, Borut Kok.

Avgusta svoj rojstni dan praznujejo na‰i sodelavci: Marjan Mesarec, Robert Bedraã, Bojan Perko, Marjan Kovaã, Ludvik Vrabiã, Leopold Vodu‰ek, Alojz MeÏiã, Klemen Kramberger,

Nada Vogrinec, JoÏe Sep, Bojan Lazar, Du‰an Mar, Leon Balan, Andrej Kogej, Darja Lapov, Janez ·edivy, Jernej Hauptman, Rok

Potoãar, Marko Muller, Îarko Jovanoviã, Tatjana Îurman, Robert Lorenãiã, Franc Kresnik, JoÏe Gorjak, Milan Vaupotiã, Jure Bru-

nec, Dean Ogrizek, Milan Zelko, Benjamin Reis, Branko Kovaãiã, Martin Kovaãiã, Martin Vilãnik, Miha Pregl, Franc Korada, Bran-

ko ârepinko, ·tefan Rogan, Damir Anãiã, Stanislav Horvat ml., Milan Kojc, Jernej Vogrinc, Jelka OroÏim Kop‰e, Andrej âu‰,

Beno Zemljina, Zmago Mernik, Darjan Koprivnik, Marjan Ajlec, Dejan Zemljiã, Karl âatiã, Alan Ciglariã, Zlatko Kostanjevec, Mat-

jaÏ Miklavãiã, Gabrijela Oberleitner, Mrjan Kampl, Avgust Prevol‰ek, Sreãko Kropec, Slavko Prah, Nata‰a Lorenãiã, Martin Hlebiã,

Irena Podgraj‰ek, Jelka Kovaãiã, Sa‰o Vida, Mitja Valenãak, Andrej Rus, Venãeslav Kacijan, Drago ·kerlak, JoÏe ·avel, Tadej

Reich, Benjamin Erjavec, Ivanka Marin, Bogomil Jelenc, Robert Novak, Rozalija Arnu‰, MatjaÏ Baroviã, Albert ·imon, Milan

Borko, Andrej Zelenik, Edi Vogrinec, Mladen Pejoviã, Milan Berdelak, Milan Fegu‰, Mateja Protner, Andrej Vajda, Gustav âarni,

Maksimiljan Turin, Janez Sukiã, Bernardka Kos, Gorazd Kovaãiã, Gorazd Polaniã, Anton ·kerlak, Milan Mauko.

Septembra svoj rojstni dan praznujejo na‰i sodelavci: Sa‰o Vukadinoviã, Marjan Peklar, Andrej LuneÏnik, Bojan Erjavec, Milan ·ega, Marko Himelreich, Arnold Aristovnik, Peter FaleÏ,

Maksimiljan Grilanc, Iztok ·etinc, Dragan Risti}, Gerald For‰ek, Franc ·o‰ter, Teodor Butkoviã, Maksimiljan Prah, Miroslav Dvor-

‰ak, JoÏe Horvat, Bogomir Fras, Milan Mlinariã, Nikolas Koser, Darja GajÏler, Ladislav Kro‰el, Sa‰a Stupar, Gregor Bezjak, Janez

Unuk, Marko Lah, Vili Breg, Bogomir Veber, Boris Krãek, Ludvik Erbert, Bojan Mesariã, JoÏe Ficko, Peter âiriã, Sreãko Ciglar, Bra-

nimir Petriã, Sabina Veltrusky, Milan Grlec, Maksimiljan Metliãar, Vlado Cintauer, Martin Fre‰er, Karl Bezjak, Andrej Ro‰kar,

Mirko Grah, Zvonko Kolednik, Darko Knez, Terezija Robiã, Ervin Bezovnik, Drago Lazar, Ciril Kovaãiã, David Lorenãiã, Marina

Krajnc, Stanislav Cizerl, Ale‰ Damjanoviã, Karel Perko, Stanislav Toplak, Franc Vampl, Boris Nolde, Marjeta Kosiã, JoÏef Bel‰ak,

Terezija Fegu‰, Marjan TeÏak, Andreja Zorko, Franc OÏek ml., Bogomir Horvat, Ivan âre‰nar, Hermina Ternov‰ek, Zvonko Soviã,

BlaÏ Lorber, Branko Îel, Cvetka Arnu‰, Stanislav Horvat, Mateja Mirt, Zlatko Brumec.

âestitamo!Uprava

Uredni‰ki odbor: Veronika Fermevc – Ban, David Gril, Jana Jur‰e ·korc, Peter Kaube, Miro Peãovnik, Franc Prelog, Miroslav Pre‰ern,Darinka Renko, Mihaela ·nuderl, Jurij Tretjak,Irena GrajÏler, Milena Rajh, Bo‰tjan Rous,Bernardka Kos, Mira OroÏ, Marjan Ore‰iã,Marko Braãiã, Bo‰tjan Grabar, Alenka Vidic(odgovorna urednica).

Produkcija: ProPiarOblikovna zasnova: Kraft & WerkNaklada: 1550 izvodovTisk: VersanaNatisnjeno: junij 2007Letnik VI, ‰tevilka 24

infotok / junij / 3 / 2007

a Fotografija: Zvonko Mezga

V NARAVI

energije d.d. infotok - elektro maribor

Documents