UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA

Nežka Orešnik

ŽENSKI IN MOŠKI LIKI V DISNEYJEVIH RISANKAH

Diplomsko delo

Maribor, julij 2017

i

ŽENSKI IN MOŠKI LIKI V DISNEYJEVIH RISANKAH Diplomsko delo

Študentka: Nežka Orešnik

Študijski program: Univerzitetni študijski program

Medijske komunikacije

Smer: Medijska produkcija

Mentorica: Doc. dr. Suzana Žilič Fišer

Lektorica: Polona Žalar, prof. slov.

ii

ZAHVALA

Iskreno sem hvaležna svojim staršem, ki so mi omogočili študij, me skozi vsa leta

vzpodbujali ter mi stali ob strani. Hvala tudi fantu Sebastjanu, ki mi je pri zaključevanju

študija stal ob strani, me vzpodbujal in mi pomagal.

Hvaležna sem tudi mentorici doc. dr. Suzani Žilič Fišer za vse nasvete, kritike in pomoč, ki

mi jo je nudila v zaključevanju mojega študija.

Hvala

iii

ŽENSKI IN MOŠKI LIKI V DISNEYJEVIH RISANKAH

Ključne besede: Disney, risanke

UDK: xxxxxx

Povzetek

V diplomskem delu smo predstavili animacijo, kako se je razvil animiran film, življenje in

delo Walta Disneyja, ki je veliko pripomogel k razvoju animiranega filma. Medijska podoba

spolov danes še vedno postavlja moški spol v privilegiran položaj na različnih področjih, tako

poslovnih kot tudi z zastopanostjo v medijih. Zato smo se odločili, da analiziramo deset

celovečernih risank Disney Company ter ugotovimo, kakšna je zastopanost ženskih in

moških likov in družbena podoba spolov. Ugotovljeno je bilo, da so moški liki še vedno v

privilegiranem položaju in da se ta razlika skozi leta ne spreminja. Družbena podoba spolov

v izbranih risankah pa se za razliko od zastopanosti lahko primerja z današnjim načinom

življenja.

iv

MALE AND FEMALE CHARACTERS IN DISNEYS

CARTOONS

Key words: Disney, cartoons

UDK: xxxxxx

Abstract

The paper presents the animation technique and development of the animated movies, as

well as life and work of Walt Disney, who contributed strongly to the development of

animation. The media is still favouring men over women in different areas, especially in

business and media representation. As a result, ten featured cartoons of Disney Company

have been analysed to identify the representativeness of both female and male characters

and determine the social representation of genders. In conclusion, compared to male

characters, female characters are given less prominence, which has not changed over the

years. Unlike the representation in media, the social role of genders in selected cartoons

can be compared to the nowadays way of life.

v

Kazalo vsebine

1. UVOD .............................................................................................................................................. 1

Namen in metodologija .................................................................................................................. 1

2. ANIMACIJA IN ZGODOVINSKI PREGLED FILMA .............................................................................. 3

Pregled zgodovine filma ................................................................................................................. 3

Prve predstave in glavni predhodniki gibljivih slik ......................................................................... 4

Kinetoskop, delo Edisona in Dicksona ............................................................................................ 6

Kaj je animacija? ............................................................................................................................. 7

Začetki animacije in animiranega filma .......................................................................................... 9

Razvoj animiranega filma ............................................................................................................... 9

3. ŽIVLJENJE IN DELO WALT DISNEYJA ............................................................................................. 12

Alica, Miki Miška, Ostržek in drugi Disneyjevi junaki ................................................................... 13

Fantazija, huda zavrnitev občinstva ............................................................................................. 16

Dumbo in Bambi, rešilna bilka iz krize.......................................................................................... 16

Čas vojne ...................................................................................................................................... 17

Vzpon Disneyja ............................................................................................................................. 18

Disneyland in Disneyland ............................................................................................................. 19

»Kako bi napravil Walt?« ............................................................................................................. 21

Walt Disney Company danes ........................................................................................................ 21

4. MEDIJSKA PODOBA SPOLOV ........................................................................................................ 23

Množični mediji in njihov vpliv na občinstvo ............................................................................... 23

Medijska podoba spolov .............................................................................................................. 23

Medijska podoba spolov v risankah ............................................................................................. 24

5. ANALIZA: predstavitev risank ....................................................................................................... 26

Vsebina risank .............................................................................................................................. 27

Chicken Little (Mali piščanček) ..................................................................................................... 27

Cars (Avtomobili) .......................................................................................................................... 28

The Princess and the Frog (Princesa in žabec) ............................................................................. 29

Toy Story 3 (Svet igrač) ................................................................................................................. 30

Tangled (Zlatolaska) ..................................................................................................................... 32

Cars 2 (Avtomobili 2) .................................................................................................................... 35

Secret of the Wings (Zvončica in skrivnosti vilinskih kril)............................................................. 35

Brave (Pogum) .............................................................................................................................. 36

vi

Frozen (Ledeno kraljestvo) ........................................................................................................... 37

Big Hero 6 (Veličastnih 6) ............................................................................................................. 38

6. ŽENSKI IN MOŠKI LIKI V DISNEYJEVIH RISANKAH ANALIZA REZULTATOV .................................... 40

Zastopanost ženskih in moških likov ............................................................................................ 40

Glavni in stranski liki v risankah ................................................................................................... 41

Pozitivni in negativni liki v Disneyjevih risankah .......................................................................... 42

Družbene vloge spolov ................................................................................................................. 43

Obdobje 2005–2010 ..................................................................................................................... 43

Obdobje 2011–2015 ..................................................................................................................... 45

7. SKLEP ............................................................................................................................................ 47

8. LITERATURA .................................................................................................................................. 49

Slikovni viri ................................................................................................................................... 50

vii

Kazalo slik

Slika 1: Thaumatrop, fizikalni poskus Johna Herschela

(http://www.animationckc.ir/contents/1096/Thaumatrope) ................................................. 3

Slika 2: Laterna magica (http://www.maquinascientificas.es/13linterna%20magica.html) .. 4

Slika 3: Kinetoskop (http://piegdro.cba.pl/wp-content/uploads/2014/05/kinetoskop.jpg) .... 6

Slika 4: Animacija obračanja glave (http://animuj.cz/osobnosti/vladislav-starevic/) ............ 8

Slika 5: Vladislav Aleksandrovič Starevič

(http://i4.mirror.co.uk/incoming/article2459073.ece/ALTERNATES/s1227b/walt.jpg) .......10

Slika 6: Walt Disney in Miki Mouse

(https://secure.parksandresorts.wdpromedia.com/media/disneyparks/blog/wp-

content/uploads/2014/10/DL-H-02.jpg) ............................................................................13

Slika 7: Ustvarjanje lika, slonček Dumbo (http://www.blu-ray.com/news/?id=7557) ..........17

Slika 8: Prizor iz Pepelke (http://piecesfromme.blogspot.si/2007/10/cinderella.html) ........18

Slika 9: Načrt prvega zabaviščnega parka Disneylanda (https://media1.britannica.com/eb-

media/01/116501-004-D3009128.jpg) ..............................................................................20

Slika 10: Mickey and Minnie Mouse

(http://vignette4.wikia.nocookie.net/parody/images/1/10/Chicken-little-

disneyscreencaps.com-6999.jpg/revision/latest?cb=20140903043302) ...........................22

Slika 11: Mali piščanček, junak mesta (https://media1.britannica.com/eb-media/56/61156-

004-A49979C0.jpg) ..........................................................................................................28

Slika 12: Glavni junaki iz risanke Toy Story 3 (https://media1.britannica.com/eb-

media/56/61156-004-A49979C0.jpg) ...............................................................................31

Slika 13: Zlatolaska

(http://i4.mirror.co.uk/incoming/article2459407.ece/ALTERNATES/s1227b/TANGLED.jpg)

........................................................................................................................................34

Slika 14: Junaki risanke Big Hero 6 (http://wdwnt.com/wp-

content/uploads/maxresdefaultss.jpg) ..............................................................................38

1

1. UVOD

Disneyjeve risanke so ene izmed najbolj priljubljenih risank med mladim občinstvom. Izbrali

in raziskali smo, kakšna je zastopanost ženskega in moškega spola in kako so le-ti v njih

predstavljeni. Mediji vsekakor vplivajo na naše življenje. Najmlajši so tisti, ki predstavljajo

večino gledalcev risanih filmov. Predstavljena vsebina v medijih vpliva na njihovo

dojemanje sveta. Otroci verjamejo in občudujejo videno, se poistovetijo z junaki risank in

zato je pomembno, kako je vsebina predstavljena. Zanimalo nas je, ali ustvarjalci

Disneyjevih risank skrbijo za enako zastopanost obeh spolov.

Na temo zastopanost spolov v medijski vsebini, na televiziji, filmih in tudi risankah je bilo

izvedenih že veliko raziskav. V večji meri je v vseh medijskih vsebinah prevladoval moški

spol, še posebej v risankah. Ker so Disneyjevi junaki in animirani filmi med otroci zelo

priljubljeni, smo se v nalogi osredotočili na analizo le-teh.

Namen in metodologija

Osredotočili smo se na animirani film, natančneje na deset Disneyjevih risank, v dveh

časovnih obdobjih. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšna je zastopanost ženskega in

moškega spola v risankah, tako v glavnih kot tudi stranskih vlogah, kolikokrat se v pozitivnih

in negativnih vlogah pojavi določen spol in kakšna je družbena podoba obeh spolov v

Disneyjevih animiranih filmih.

Skozi nalogo bomo raziskali, če je in kakšna je razlika med zastopanostjo ženskega in

moškega spola v obdobjih od leta 2005 do 2010 in od 2011 do 2015, ali se ta skozi leta

zmanjšuje, stagnira ali povečuje. Ugotoviti želimo, ali se v glavnih vlogah večkrat pojavijo

ženski ali moški liki in ali je število ženskih stranskih likov v enakem razmerju kot moški

stranski liki. Primerjali bomo število pozitivnih in negativnih likov med spoloma. Zanima

nas, kako so ženski in moški liki prikazani glede na okolje, v katerem se film dogaja, kakšen

poklic opravljajo in ali sta spola enako obravnavana.

V teoretičnem delu naloge bomo s pomočjo literature predstavili animacijo in kako se je

skozi čas razvil in razširil animirani film. Ker bomo v raziskovalnem delu analizirali animirane

filme Disney Company, bomo predstavili tudi življenje in delo Walta Disneyja. Dotaknili se

2

bomo medijske podobe spolov na splošno in v risankah ter na kratko predstavili rezultate

dosedanjih raziskav s tega področja. V raziskovalnem delu bomo predstavili risanke, ki smo

jih analizirali. V nadaljevanju bomo predstavili rezultate analize in potrdili ali ovrgli

naslednje zastavljene teze:

teza: Razlika med zastopanostjo ženskih in moških likov se skozi leta zmanjšuje;

teza: Ženski in moški liki se v glavnih vlogah pojavljajo v enakem razmerju;

teza: Ženski in moški liki se v stranskih vlogah pojavljajo v enakem razmerju;

teza: V risankah se večkrat v negativni vlogi pojavi moški spol;

teza: Glavni lik je vedno predstavljen kot pozitiven lik;

teza: Ženski liki in moški liki so izobraženi v enakem razmerju;

teza: V gospodinjstvu se največkrat pojavi ženski lik.

3

2. ANIMACIJA IN ZGODOVINSKI PREGLED FILMA

Pregled zgodovine filma

Film je nastajal vzporedno z odkritji iz različnih znanstvenih kategorij, fizikalne optične

igrače, risbe, fotografije … Iznajdbe iz teh področij so vsekakor pripomogle k razvoju filma

skozi leta. Podrobneje bomo predstavili pomembne dejavnike, ki so tako ali drugače vplivali

na razvoj filma.

John Herschel je že leta 1825 s svojim fizikalnim poskusom izdelal prvo optično igračo

thaumatrop. Za delovanje igrače so uporabljali dve risbi na okrogli ploskvi iz lepenke. Med

vrtenjem okrogle ploskve, sta se risbi spojili v eno. (Sadoul, 1960)

Slika 1: Thaumatrop, fizikalni poskus Johna Herschela (http://www.animationckc.ir/contents/1096/Thaumatrope)

V prvih letih so se izumitelji trudili z izboljšavo novih naprav za prikazovanje in snemanje.

Za iznajdbo filma je bilo v osnovi potrebno znanje predvsem o tem, kako človeško oko zazna

gibanje. Optični igrači fenakistoskop in zoetrop, ki sta se na trgu pojavili leta 1833, sta

naredila belgijski fizik Joseph Plateau in avstrijski profesor geometrije Simon Stampfer. Za

igrači je bilo značilno, da so se nenehno pojavljale slike v istem zaporedju. Tako kot pri

igračah so kasneje pri filmu uporabili podoben princip. (Thompson, 2009)

http://www.animationckc.ir/contents/1096/Thaumatrope

4

Prve predstave in glavni predhodniki gibljivih slik

Vse se je začelo že v obdobju razsvetljenstva, v poznem 18. stoletju, ko so srednjeveški

indijski, javanski in kitajski lutkarji zabavali občinstvo. Za prosojni zaslon so skrili svoje

okrašene lutke in gledalci so videli le premikajoče se sence. Prevladovale so epske

pripovedi, večinoma z vsebino o kraljevih mitih in legendah. Predstave so bile med

občinstvom priljubljene več 100 let.

Na Škotskem je v letih 1780 Robert Baker navduševal svoje občinstvo s panoramo, in sicer

z zgodbami o dramatičnih bitkah in različnimi prizori iz živahnih mestnih ulic. Luči, ki so bile

spretno razmeščene, so omogočile, da so pred gledalci oživljale podobe na velikanskih

slikarijah. (Parkinson, 2000)

»Laterna magica je ena najpomembnejših naprav v zgodovini filma – je prednica

tako filmske kamere kakor projektorja.« (Parkinson, 2000, 12)

Slika 2: Laterna magica (http://www.maquinascientificas.es/13linterna%20magica.html)

Fiziolog Etienn Jules Maray je leta 1882 iznašel fotografsko napravo v obliki puške, s katero

je proučeval let ptic in gibanje drugih hitrih živali. Naprava je na sekundo posnela 12 slik.

Izdelal je tudi kamero škatlaste oblike. Kamera je uporabljala vodilo s prekinjalom in s tem

je fotografije, ki so bile posnete na papirnatem traku, osvetljevala pri hitrosti do 120 sličic

na sekundo. Njegov izum je navdihnil številne druge izumitelje. (Thompson, 2009)

http://www.maquinascientificas.es/13linterna%20magica.html

5

Igračo za projekcijo filma praksinoskop je leta 1877 iznašel Francoz Emile Reynaud. Deloval

je po principu igrače zoetrop. Za razliko od tega gledalci niso gledali slike skozi reže, temveč

so videli gibljive slike v nizu zrcal. To igračo je izpopolnil do leta 1889, in sicer tako, da je

zrcala in svetilko uporabil za projiciranje zaporedja risb na platno. Prve javne predstave

gibljivih slik so bile njegovo delo. To je bilo prvič leta 1892. Uporabljal je široke ter dolge

trakove, na katerih so bile ročno pobarvane sličice. (Thompson, 2009)

Vsi ti in še drugi predmeti so vsekakor zaznamovali razvoj filma, vendar točen datum izuma

filma nikakor ne more biti točno znan. Vsak izumitelj je s svojo teorijo in študijo pomagal

ostalim. Skupaj so prispevali k iznajdbi filma z različnimi tehnikami. Taumatrop,

fenakistoskop in zootrop so bile preproste igračke, ki so lahko zabavale le majhno število

ljudi. Izumitelji so pa želeli to omogočiti širši javnosti, zato so želeli optične igrače povezati

z laterno magico. To je prvemu uspelo avstrijskemu baronu Franzu von Uchatiusu leta 1853.

S pomočjo njegovega fenakistoskopa mu je uspelo projicirati gibljive slike, vendar so bile

njegove podobe še zamegljene. L. S. Beale je s svojim koreutoskopom odpravil

pomanjkljivost, saj je razvil drsnico iz šestih okvirčkov, ki je vsako sličico za trenutek ustavila

pred objektivom. Ta postopek je ostal v rabi še dolga leta, tudi pri najsodobnejših

projektorjih in kamerah. (Parkinson, 2000)

Georges Melies je bil čarovnik, bil je tudi prvi, ki je ustvaril priljubljena žanra, grozljivko in

znanstvenofantastičen film in prvi filmski pripovednik. Med leti 1896 in 1914 je posnel malo

manj kot tisoč kratkih fantazijskih in iluzionističnih filmov. V njih je predstavil svoje posebne

učinke, odtemnitev in zatemnitev, iz predstav laterne magice pa si je izposodil prekrivanje.

V nekaterih svojih filmih je tudi nastopal, oblikoval sceno, snemal in tudi režiral. Njegovo

podjetje Star Film Company je leta 1902 veljalo za eno najbogatejših na svetu. (Parkinson,

2000)

6

Kinetoskop, delo Edisona in Dicksona

Thomas Edison je nedvomno eden izmed najbolj znanih ameriških izumiteljev. Edison je

zasnoval kinetoskop, pomagal mu je sodelavec Dickenson s svojimi inženirskimi izkušnjami.

Kinetoskop je bila velika škatla, ki je imela na vrhu luknjico, skozi katero so lahko opazovali

premikajoče se slike, ki so prikazovale gibanje (Slika 3).

Slika 3: Kinetoskop (http://piegdro.cba.pl/wp-content/uploads/2014/05/kinetoskop.jpg)

Dickson je močno vplival na zgodovino filma s pomočjo Eastman-Kodakovega traku, ki ga je

Dickson razrezal in v njega naredil štiri luknjice. Te so povzročile, da so se konice zobnika

zataknile in trak potiskale skozi kamero in kinetos. Edison je odprl prvi kinetoskopski salon

v New Yorku 14. aprila 1894, kjer so lahko obiskovalci za kovanec gledali posnetke.

(Blinderman, 2014)

Po predlogu lokalnega prikazovalca filmov sta brata Louis in Augusto začela izdelovati

cenejše filme od Edisonovih. Konstruirala sta majhno kamero cinematographe ‒

kinematograf, s katero je bilo mogoče tudi kopiranje filmov. Za razliko od Edisonovih filmov,

ki so bili posneti s hitrostjo 46 sličic na sekundo, so bili njuni filmi posneti s hitrostjo 16 sličic

na sekundo in kar 25 let je to veljalo kot mednarodni standard.

7

28. decembra 1895 sta brata Lumiere v salonu pariške kavarne Grand Cafe predstavila

25-minutni program desetih filmov za zbrano publiko. Bila sta odlična pogajalca in že čez

nekaj tednov sta vrtela po 20 predstav na dan. Svoje zastopnike sta s kopijami poslala po

svetu, da so prikazovali njune filme. (Thompson, 2009)

V času, ko so v Londonu predstavljali Edisonovo različico kinetoskopa, so lastniki lokalov

zaprosili domačega proizvajalca fotografske opreme R.W. Paula, naj za njih izdela takšno

napravo, kot je bil Edisonov kinetoskop. Skupaj z Birtom Acresom, njegovim sodelavcem,

sta leta 1895 izdelala kamero. Acres je s kamero v tistem času posnel kar trinajst filmov, za

tem pa se je partnerstvo razdrlo. Paul je naprej sam razvijal in dopolnjeval kamero. Acres

je nadaljeval s predvajanjem njegovih filmov in januarja 1896 predvajal svoj film Kraljevemu

fotografskemu društvu in razglasili so ga za enega najbolj priljubljenih prvih filmov.

Februarja istega leta so v Anglijo prispeli predstavniki bratov Lumiere in začeli s

predvajanjem njunega kinematografa. (Thompson, 2009)

Svoj projektor je skonstruiral tudi Paul, ki jih je za razliko od drugih prodajal. Tako je

pripomogel k pospešitvi in razvoju filmske industrije po celotni državi Velike Britanije in tudi

v tujini. Vsi ti izumitelji in še mnogi drugi so pripomogli, da je bila iznajdba filma do začetka

19. stoletja dokončana.

Kaj je animacija?

Pojem animacija se pojavi v številnih različnih virih. V Slovarju Slovenskega knjižnega jezika

je animacija označena kot:

»navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-

teh.« (SSKJ, 2000)

V Filmskem leksikonu je pod poglavjem animacije zapisano, da je animacija:

»Film. Dejavnost, ki temelji na oživljanju narisanih likov ali negibnih predmetov.«

(Kavčič, 1999, 29)

»Anima je latinski izraz za dušo, označuje pa tudi zrak, veter, dihanje in življenje.

Animare je glagol, ki pomeni vdihniti življenje, dihati ali napolniti z zrakom.« (Repše,

2012, 16)

8

Hitro prikazovanje sličic pri animaciji dosežemo z osnovno tehniko. V različnih fazah gibanja

neke figure posnamemo vsako sličico posebej. Sličice se med sabo razlikujejo. Predmet na

sličici je negiben, ker pa je na vsaki sličici predmet v drugačni postavitvi, dosežemo iluzijo.

Človeško oko ni sposobno razločiti vsake sličice posebej. S hitrim prikazovanjem sličic pri

projekciji vidimo gibanje.

Ena od oblik animacije je tudi animiran film, bolj znan kot filmska zvrst za otroke. Animiran

film je posredno povezan z razvojem animacije, saj sta se istočasno razvijala. (Repše, 2012)

Slika 4: Animacija obračanja glave (http://animuj.cz/osobnosti/vladislav-starevic/)

Paul Wells je v svoji knjigi The Fundamentals of Animation (2006) zapisal:

"Animation is the most dynamic form of expression available to creative people. "

(Selby, 2013, 7)

Z globljim raziskovanjem animacije postane jasno, da ima animacija danes velik vpliv na

naše vsakdanje življenje. Animacijo doživljamo in spoznavamo že skozi otroške televizijske

programe ter animirane celovečerne filme.

Beseda »animacija« izhaja iz latinskega glagola animare in pomeni »oživeti«. Animacija s

hitrim menjavanjem zaporedno ustvarjenih slik ustvarja iluzijo gibanja. Naše oko in možgani

teh slik ne morejo razločiti, zato vidimo le gibanje. Nežive oblike oživijo, se premikajo,

govorijo … (Selby, 2013)

http://animuj.cz/osobnosti/vladislav-starevic/

9

Začetki animacije in animiranega filma

Animacija velja za eno najmlajših umetnostnih zvrsti, saj je bila Sneguljčica prva risanka, ki

je prišla na film in prvi celovečerni film, prvič pa prikazana decembra leta 1937. (Valetič,

2002)

Začetki animacije segajo v 17. stoletje z iznajdbo čarobne svetilke (laterna magica). Na

animacijo so vplivali tudi naslednji izumi: fotografija, filmski trak, filmska kamera in so

posredno povezani z animacijo. (Repše, 2012)

Kronološki pregled in mejniki, ki so vplivali na razvoj animacije skozi čas so naslednji:

Leta 1860 je Desvignes predstavil optično igračo zoetrop, ki je ustvarjala privid gibanja, in

sicer z izmenjevanjem različnih sličic.

Joseph Plateau je leta 1883 iznašel fenakistoskop, ki je bil sestavljen iz dveh diskov,

zgornjega, ki je imel reže, skozi katere je ob vrtenju obeh diskov nastalo gibanje, ter

spodnjega, v katerem so bile posamezne risbe.

Šest let kasneje se je rodil film, kot ga poznamo danes. Thomas Edison je predstavil

kinetoskop. (Valetič, 2002)

Prvič se je animiran film pojavil leta 1906 v Ameriki, kjer je James Stuart Blackton, Anglež

po rodu, za podjetje Vitagraph naredil prvo risanko na filmu. Skupaj z Edisonom je posnel

animirani film z naslovom Smešni izraz zabavnih obrazov. V tem filmu sta izumitelja

uporabila dva načina za ustvarjanje animiranega filma: nekaj primerov v filmu je bilo

narisanih (risana tehnika), v nekaj primerih pa je Blackton uporabil tehniko stop-motion, z

materialom kolaža. (Repše, 2012)

Razvoj animiranega filma

Premikanje negibnih predmetov in risanje sta bili vrsti animacije, ki sta se v tistem času

večidel uporabljali. Leta 1907 je bil predvajan eden izmed prvih filmov z animacijo

predmetov. Leta 1907 je bila v Blacktonovem filmu Zakleti hotel uporabljena tehnika v

dogajanju z igralci.

Družba Gaumont je bila med prvimi, ki se je ukvarjala samo z animacijo. V letih 1908–1909

je za to družbo delal Emile Cohl in njegov prvi animirani film je bil Privid. V svojem filmu je

10

za vsako fazo gibanja narisal novo risbo. Tako so liki prehajali iz ene oblike v drugo, po

metodi » toka zavesti«. (Thompson, 2009)

Medtem je leta 1910 v Rusiji poljski lutkovni animator Vladislav Starevič snemal »igrane«

animirane filme z žuželkami in s tem osupnil svoje občinstvo in mnoge kritike.

»Pri filmu je osupljivo to, da hrošči podajajo situacije s takšno verodostojnostjo.

Kadar so jezni, migajo s tipalkami, dvigajo rožičke, marširajo prav kot ljudje … Kako

je to narejeno? Tega ni znal pojasniti noben gledalec, če so hrošči dejansko

nastopali, potem more biti njihov trener človek čudežne zdržljivosti in potrpežljivosti.

Da pa so res nastopali hrošči, je jasno po tem, ko skrbno preučimo njihov videz.«

(Tsivian, 1989, 586)

Njegovi hrošči so bile lutke, narejene iz tankih žic, res pa je bil »čudežne potrpežljivosti«,

da je naredil celoten film. Dve leti kasneje (1912) je predstavil svoj drugi film Maščevanje

filmskega snemalca in z zanimivo in komično vsebino spet navdušil občinstvo. (Thompson,

2009)

Slika 5: Vladislav Aleksandrovič Starevič (http://i4.mirror.co.uk/incoming/article2459073.ece/ALTERNATES/s1227b/walt.jpg)

11

Winsor McCay je leta 1911 v ZDA predstavil svoje delo Mali Nemo. Tehniko risanega filma

je obvladal in leta 1914 spet presenetil s risanim animiranim filmom Dinozaver Gertie. Liki

so dobili življenjske lastnosti. S karakternostjo likov je pomembno vplival na razvoj

animacije.

Leto 1912 je bilo ključno, saj je Earl Hurd iznašel metodo, ki se uporablja še danes,

celuloidno podlogo, plastično folijo, ki je olajšala delo animatorjem, saj jim ni bilo treba več

risati ozadja v risanih filmih za vsako filmsko sličico znova. Tako je z oblikovanjem prihranili

veliko časa. (Valetič, 2002)

Počasi so se začeli odpirati animacijski studii in individualiste so zamenjale ekipe risarjev in

animatorjev. Nadaljevali so s tehnikami Cohla, Stareviča, McCaya in drugih. Pojavile so se

prve serije risanih filmov in seveda junaki, kot so: Felix the Cat (Otto Messer), Popaj (Max

in Dave Fleisher), Racman Daffy in Zajec dolgouhec (Studio Warner Bros), Miki Miška (Walt

Disney) in drugi. ( Repše, 2012)

Kot zanimivost lahko navedemo Disneyjevo risanko Alico, ki jo je leta 1923 v

Hollywoodu predstavil kot kombinacijo animacije in posnetkov žive igralke. (Valetič, 2002)

Večina ustvarjalcev je preizkušalo nove tehnike animacije. Stop-motion tehniko smo lahko

zasledili v Maščevanju filmskega snemalca (Ladislav Starevič) z animacijo hroščev, Jiri Trnka

v risanem filmu Roka in Karel Zeman v G. Prokouk z animacijo lutk. Animacijo papirne

izrezljanke je uporabil Lotte Reiniger v filmu Dogodivščine princa Ahmeda in s premikanjem

ljudi – pikselacijo se je predstavil Norman McLaren v filmu Sosedje. Animacija je postajala

vse bolj popularna tudi pri starejšem in mlajšem občinstvu in po letu 1915 se je razširila po

večjem delu svetu. V Sloveniji se je animiran film pojavil komaj v petdesetih letih 20.

stoletja. ( Repše, 2012)

Leta 1995 je nastala risanka Svet igrač, ki je prvi celovečerni film v celoti digitalno animiran.

The Secret Lab, podružnica Disneyja, je leta 2000 ustvarila film Dinozaver, kjer so liki

postavljeni v živo okolje in to je prvi računalniško animiran film na svetu. (Valetič, 2002)

12

3. ŽIVLJENJE IN DELO WALT DISNEYJA

»My business is making people, especially children, happy.«

Walt Disney

Walt Disney je bil znan ameriški filmski producent in ustanovitelj Walt Disney Company.

Veliko je pripomogel k razvoju tehnologije animiranega filma.

Rodil se je v Chicagu, 5. decembra leta 1901, kot četrti od petih otrok. Imel je tri starejše

brate (Herbert, Raymond, Roy) in mlajšo sestro Ruth. Starša Elias in Flora sta veliko delala,

zato so otroci vedno ostajali doma in pazili eden na drugega. Walt je bil najbolj povezan s

starejšim bratom Royem, ki mu je skozi celo življenje stal ob strani in pomagal. Njegova

ljubezen do risanja se je začela, ko je od tete Maggie dobil risalni blok, na katerega je Walt

narisal svojo prvo risbo, in sicer konja zdravnika dr. Sherwooda, ki je kasneje to risbo od

njega tudi kupil. To je bilo prvih pet centov, ki jih je Walt dobil za svoj talent. Edine knjige,

kar so jih imeli Disneyjevi otroci, so bile Comic strips. Walt je karikature, ki jih je našel po

časopisju, prerisoval na papir in tako gradil svoj talent. (Wilson, 2010)

Prvo delo, ki ga je Walt opravljal, je bilo raznašanje časopisa »Kansas City Star«, ki ga je oče

Elias kupil na dražbi. Walt je z bratom Royem vsak dan raznašal časopis in za to nista dobila

plačila. Tako so si Disneyjevi služili kruh kar šest let. Walt je bil zelo delaven človek. Leta

1916 je opravljal več različnih del, med drugim je bil risar in fotograf na McKinleyevi

gimnaziji. Delo si je našel na pošti, kjer je sortiral pošto, bil voznik in pomožni poštar. V

prostem času je nastopal s svojim sošolcem kot ljubiteljski kabaretist. Imitirala sta Charlija

Chaplina. Z zasluženim denarjem si je lahko Walt na obroke kupil prvo kamero. Trikrat na

teden je obiskoval umetniško akademijo, predavanja iz risanja, ki mu jih je plačeval oče.

Dve leti kasneje je Walt dobil prvo risarsko zaposlitev pri Pesmen-Rubin Commercial Art

Studiu, sicer samo za 6 tednov, saj so ju skupaj z Ubom Iwreksonom odpustili. (Reitberger,

1979)

V začetku leta 1920 sta se Disney in Iwerks odločila, da ustanovita svoje podjetje, vendar je

samo mesec dni kasneje dobil Walt službo risarja v podjetju Kansas City Slide Company.

Vodstvo njunega podjetja je prepustil Iwerksu, ki pa dela v podjetju ni zmogel sam in se

kmalu odločil za zaprtje podjetja ter si delo poiskal v istem podjetju kot Walt. Še istega leta

13

se je Walt spet odločil, da gre spet na svoje in nekaj mescev po odprtju drugega podjetja se

mu je pridružil še Iwerks. Skupaj sta ustvarila serijo pravljičnih risank Alice v risani deželi

(Alice in Cartoonland). To risanko je Disney posnel pred belim ozadjem, Alico pa je igrala

živa igralka. Na koncu je še dodal narisane animirane figure. Ker pa prodaja Alice v New

Yorku ni uspela, se je Walt odločil, da odide v Hollywood. Imel je le 40 dolarjev in nekaj

epizod Alice v risani deželi. (Valetič, 2002)

Slika 6: Walt Disney in Miki Mouse (https://secure.parksandresorts.wdpromedia.com/media/disneyparks/blog/wp-content/uploads/2014/10/DL-H-

02.jpg)

Alica, Miki Miška, Ostržek in drugi Disneyjevi junaki

Po prihodu v Hollywood je Disney kar nekaj časa iskal dela v različnih studiih in na njegovo

srečo je takrat prejel sporočilo iz New Yorka, da so poskusno kopijo risanke o Alici sprejeli

pri distribuciji M. J. Winkler. Dobil je ponudbo za nadaljevanje risanke in celotno serijo.

Takrat je Walt s finančno pomočjo brata Roya in strica odprl podjetje in 16. oktobra 1923

je podpisal pogodbo z M. J. Winklerjem za nadaljevanje risanke Alice's Wonderland. Prvih

šest delov nadaljevanja Alice in Cartoonlandu je Walt risal, režiral in snemal sam, prav tako

https://secure.parksandresorts.wdpromedia.com/media/disneyparks/blog/wp-content/uploads/2014/10/DL-H-02.jpghttps://secure.parksandresorts.wdpromedia.com/media/disneyparks/blog/wp-content/uploads/2014/10/DL-H-02.jpg

14

je bilo naslednjih šest delov izključno Waltovo delo. Kmalu se mu je v podjetju pridružil

Iwerkson, ki mu je zelo pomagal pri Alici in drugih delih. Po teh vzponih sta Walt in Roy

zgradila večji studio in zaposlila še več risarjev. O Alici so posneli 60 filmov in studio je

obratoval z velikim zaslužkom in takrat sta si Roy in Walt lahko privoščila poroki.

(Reitberger, 1979)

Walt je vedno govoril, da se ne bo poročil do svojega petindvajsetega leta, vendar je kmalu

za tem, ko je spoznal svojo ljubezen Lillian Boards, svojo obljubo zavrgel. Lillian je bila

zaposlena v njegovem studiu. Poročila sta se 13. julija 1925. Njuna velika želja je bila, da si

ustvarita družino in leta 1933 sta dobila hčerko Diane Marie, tri leta kasneje pa je Diane

dobila sestrico Sharon Mae. (The Walt Disney Family Museum)

Walt ni želel zanemarjati svoje družine zaradi dela v podjetju, včasih je delal tudi doma. Bil

je družinski človek in svoji družini je želel zagotoviti normalno življenje.

Leta 1927 je Walt ustvaril svojega najpopularnejšega junaka Mortimer Mouse, kasneje

znanega kot mišek Miki (Mickey Mouse). Ta znameniti risani lik Walta Disneyja se je pojavil

leta 1928 v dveh kratkih filmih Gavčo na konju (Gallopin' Gaucho) in Nor na letala (Plane

Crazy). Še istega leta se je mišek Miki pojavil v prvem zvočnem filmu Willie s parnika

(Steamboat Willie). Ub Iwerks je tisti, ki je risarsko ustvaril Mikija, v risanki pa mu je svoj

glas posodil Walt (v poznejših serijah sta ga nasledila Jim MacDonalnd in Wayne Allwine).

Risanka je bila zelo uspešna, posneli so okrog 120 risank, kjer se je mišek Miki pojavil v

najrazličnejših vlogah. Serije risank so se ponavljale in predvajale vse do zgodnjih

petdesetih let. (Kavčič, 1999)

Miki Mouse je osvojil svet. Risanke so predvajali v kinih in to po zaslugi tiskovnega agenta

in managerja gledališča Colony, Harryja Reichenbacha. Gospod je angažiral častnike, ki so

film o miški označili kot »genialnega«. Tako je Disney požel slavo in zdaj so začeli

distributerji hoditi k njemu. Kmalu je postal Miki zaščitena figura vedno večjega podjetja.

Disney je hotel vsak film posneti z boljšo kvaliteto, hotel je doseči vedno boljšo tehnično

perfekcijo. Boljša je bila kvaliteta, večji so bili stroški snemanja. Leta 1932 je Disney posnel

celotni del filma Flores and Trees v barvah, za katerega je kasneje tudi prejel akademijsko

priznanje ‒ oskarja. Miška je bila zelo prepoznavna in že leta 1935 so preplavili svet različni

izdelki z Mikijevim motivom (ure, zapestnice, marmelade, sredstvo proti kašlju, stezniki,

15

slikanice, knjige …) in vse do leta 1950 je Miki Mouse krasil več kot 5000 različnih izdelkov.

Risanko so prevedli v različne jezike. Do leta 1935 v španščino, francoščino in nemščino.

Walt je bil zelo delaven človek, in kljub uspehu in slavi se ni ustavil, še naprej je delal dneve

in noči, dokler se ni izčrpal. Vzel si je prvi dopust in odšel na potovanje z ženo Lilian.

(Reitberger, 1979)

Disney je imel v svojem podjetju kar 750 zaposlenih. Ko je iskal nove talente, se je na

delovno mesto prijavilo kar 1300 risarjev in izmed vseh je Disney izbral samo 2, ki sta eno

leto delala zastonj, da sta se izučila za risarja. Disneyjev studio je bil od leta 1932 tudi šola

za mlade talentirane risarje, ki so kasneje v studiu lahko nadaljevali z delom. Med drugimi

sta v Disneyjevem studiu delala znana risarska genija Ward Kimball in Wolfgang

Reitherman. To so bila zlata leta Disneyjevega studia. (Reitberger, 1979)

Kmalu se je Disney naveličal kratkih osemminutnih risank, zato se je lotil risanega

celovečerca. Pri tem so mu seveda pomagali njegovi sodelavci. Hollywood ni verjel, da bo

Disneyju to uspelo, zato so pisali in poročali o »Disneyjevi norosti«. Niso verjeli, da bodo

gledalci zdržali in gledali risanko uro in pol, za katero je Disney odštel kar milijon in pol

ameriških dolarjev. Osemdesetminutna Sneguljčica in sedem palčkov (Snow White and the

Seven Dwarfs) je bila rezultat dela mojstrov: mešanica smeha, ljubezni in groze, polna

glasbe. Sneguljčica: (Parkinson, 2000)

» je bila tako popolna, da skoraj 60 let po nastanku še vedno ostaja eden najbolj

priljubljenih Disneyjevih risanih filmov.« (Parkinson, 2000, 43)

Disneyjevi zaposleni niso bili le dobri risarji, ampak tudi igralci, saj so za vsako risanko

najprej zgodbo sami odigrali, da so dobili pravi občutek za ustrezen prikaz prizorov. Za

Sneguljčico je hitro nastal Ostržek (Pinocchio), kritika po premieri Ostržka leta 1940 je bila:

»To je bilo delo genija!« Kasneje so Ostržka sinhronizirali v sedmih drugih jezikih. Zaradi

vojne pa je bil ta zaslužek za Disneyja blokiran, kar pa je bil za njega velik udarec.

(Reitberger, 1979)

Walt je delo italijanskega pisatelja Carla Collodija posnel podobno kot Sneguljčico, dodal je

še tehnično odličnost, ki pa je ni mogel preseči noben drug ustvarjalec risanih filmov, zato

je Ostržek veljal za verjetno najuglednejši film. (Valetič, 2002)

16

Fantazija, huda zavrnitev občinstva

Novembra 1940 je po dveh letih dela svojo premiero doživelo Disneyjevo eksperimentalno

delo Fantazija. Bila je totalno nasprotje vsem njegovim predhodnim delom. Takrat je veliko

ljubiteljev zavrnilo ta film, saj so nanj gledali kot na abstraktne oblike, ki se premikajo po

Beethovnovi glasbi.

Walt Disney je svojo edinstveno mojstrovino Fantazija opisal z naslednjimi besedami:

»This is not the cartoon medium … we have worlds to conquer here.« (Walt Disney)

Fantazija je zato pri kinematografih doživela neuspeh. Bosley Crowther, filmski kritik, je

uvrstil Fantazijo kot edini animirani film v svojo knjigo o petdesetih najboljših filmih vseh

časov. Čez nekaj desetletij se je našlo občinstvo, ki je Fantazijo sprejelo kot eksperiment in

kot možnost za nove, edinstvene filmske izkušnje. Komaj po Disneyjevi smrti je Fantazija

»zmagovala« po vseh kinematografih sveta.

Zaradi neuspeha in slabega zaslužka je Disney doživel padec. Izgubil je investitorje, risarje,

delavce, vendar se ni dal. (Reitberger, 1979)

Dumbo in Bambi, rešilna bilka iz krize

Medtem ko je nastajala risanka Dumbo, je bilo podjetje Disney v finančni krizi. Ostržek in

Fantazija nista požela takšnega dobička, kot ga je pričakoval Walt, zato je podjetje Disney

prenovil in zgradil nov studio. Za naslednjo risanko se je Walt s svojimi zaposlenimi odločil,

da bo to najbolj čustvena risanka do sedaj. Zgodba o slončku Dumbu je bila prvič objavljena

leta 1938, napisala sta jo Helen Aberson in Harold Pearl. Par je svojo zgodbo prodal podjetju

Roll-A-Book za samo petdeset centov, knjiga pa je vsebovala 16 ilustracij. Walt je opazil to

prekrasno delo in si zagotovil pravice za dostop do vsebine. To delo je zaupal svojima dvema

najboljšima pisateljema: Joeju Grantu in Dicku Haywardu. Walt je želel, da pisatelja

razvijeta zgodbo o letečem slonu z velikimi ušesi. (Siegel, 2011)

Dumbo je nastal iz drugačnih materialov in zelo varčno. Risanka je trajala 64 minut in Disney

se je moral zaradi stroškov in škode od prej odpovedati vsem efektom. Kljub temu je bila

risanka še vedno polna živih barv in cirkuških vložkov in je bila sprejeta z navdušenjem.

Pojavila se je med desetimi najboljšimi filmi v »New York Timesu«.

17

Slika 7: Ustvarjanje lika, slonček Dumbo (http://www.blu-ray.com/news/?id=7557)

Kmalu za Dumbom je izšel tudi Bambi, ki je nastajal že med Ostržkom in Fantazijo, vendar

je zaradi Disneyjevih visokih standardov nekaj časa čakal. Ni ga hotel posneti z majhnim

proračunom. V studiu je pripravil prostor za živali, mali živalski vrt z dvema srnicama, zajci

in drugimi živali. Tako so jih lahko risarji vedno opazovali v različnih situacijah. Bambi je

doživel lep sprejem in prinesel dober zaslužek. (Reitberger, 1979)

Čas vojne

Začelo se je vojno obdobje in v tem času je Disneyjev studio razpisal nova delovna področja.

Začeli so nastajati filmi z informativno in propagandno vsebino.

Racman Jaka in Gofy je bil eden izmed filmov s patriotsko vsebino. V tistem času je nastalo

veliko takšnih filmov, financirala so jih razna podjetja, ministrstva … zadnja tri leta v času

vojne je bila proizvodnja pravega celovečernega filma nemogoča. Ni bilo denarja in ne

dovolj sodelavcev. Disney je svoje filme vrtel v kinematografih. To so pa bili varčni risani

filmi in dokumentarci. Prisluhnil je takratnim razmeram in razmeroma dobro preživel drugo

svetovno vojno. Po vojni je Disneyja dohitela konkurenca, vendar mu niso bili kos. Disney

je bil vedno korak pred vsemi. (Reitberger, 1979)

http://www.blu-ray.com/news/?id=7557

18

Vzpon Disneyja

Podjetje Disney je v povojnem času počasi začelo širiti svojo dejavnost tudi na druga

področja zabave in kinematografije ter kmalu postalo velikanski koncern industrije

prostega časa. (Kavčič, 1999)

Leta 1948 je Disney za film Seal Island prejel priznanje za najboljši kratki dokumentarni film

leta in nominacijo za oskarja. Po tem filmu je začel s serijo True Life Advantures, ki je kasneje

požela veliko nominacij za oskarja. Tej seriji so sledile še druge, ki so požele velik uspeh.

Stroški za te dokumentarne filme so bili precej manjši kot za celovečerne risane filme.

Disney je v času snemanja delavcem dal najboljšo opremo in čas (za film The African Lion je

bila ekipa v Afriki kar 2 leti). Dokumentarni filmi so bili zelo kvalitetni in na montažo so

prilagajali tudi glasbo. Živali so spregovorile in tako so bili dokumentarci za občinstvo

zabavni in napeti. Zaslužek je bil zelo velik glede na stroške snemanja in blagajne so bile

spet polne. (Reitberger, 1979)

Disneyjeva ljubezen pa so bile risanke, zato je imel končno spet kapital, da je lahko začel

ustvarjati nove risanke. Naslednja uspešnica je bila Pepelka (Cinderella), ki je spet zajela

pravljični duh z nekaj pridiha Sneguljčice, prav tako pa je dodal romantično čarobnost. Njen

izgubljeni čeveljček najde princ, ki ji ga seveda vrne, skupaj pa doživita pravljični konec,

živita srečno do konca svojih živih dni. (Valetič, 2002)

Slika 8: Prizor iz Pepelke (http://piecesfromme.blogspot.si/2007/10/cinderella.html)

19

S to risanko je napolnil blagajno s štirimi milijoni dolarjev. Občinstvu je dal to, kar so dolgo

čakali, Disneyjevo pravljico. Odpovedal se je fantazijskim podvigom, kot je bila Fantazija, in

se posvetil risankam. Naslednja uspešnica je bila risanka Peter Pan, za katero je dobil

avtorske pravice za odrsko delo Jamesa Barriesa. Leta 1953 je bila predvajana v

kinematografih. Občinstvo je uživalo v fantazijskem svetu, polnem pustolovščin. Peter Pan

je veljal za enega najuspešnejših filmov Walta Disneyja, tako filmsko kot tudi finančno.

(Reitberger, 1979)

Sledilo je še kar nekaj Disneyjevih filmov, ki veljajo za uspešnice še danes:

Dama in potepuh (Lady and the Tramp) je bil prvi risani film, ki je bil posnet v

kinetoskopski tehniki, izšel pa je leta 1955.

Trnuljčica (Sleeping Beauty), ki je bila predvajana leta 1959. Tragično romantična

usoda princese, ki je čakala na princa, ki jo je prebudil iz večnega spanca. Pri

ustvarjanju te risanke je Disney svojim ustvarjalcem pustil proste roke.

Sto in en dalmatinec (One Hundred and One Dalmatians), risanka o prikupnih in

nagajivih psički, ki se znajdejo v rokah zlobne Cruelle DeVile, je nastala leta 1961.

Disney se je lotil tudi priredbe Knjige o džungli (The Jungle book), v originalu delo pisatelja

Rudyarda Kiplinga, ki je izšla leta 1967 (po smrti Walta Disneyja). Priredba govori o dečku

Mougliju, ki živi nenavadno življenje. Svoje otroštvo je preživel med volkovi, zato so mu

ljudje tuji. (Valetič, 2002)

Zdaj so filmi lahko nastajali točno tako, kot si je Walt zamislil. Ni se več prilagajal

distribucijam, ki so prej financirale Studio. Disney je imel lastno distribucijsko družbo Buena

Vista. Kljub vsemu uspehu je Walt hotel več. Želel je zgraditi zabavno ozemlje s svojim

imenom, »Disneyland«. (Reitberger, 1979)

Disneyland in Disneyland

Zadnja leta svojega življenja je Walt posvetil uresničevanju svojih dolgoletnih želja. Bil je

izjemen risar, bil pa je tudi izjemen pogajalec. Tako je raznim podjetjem (ABC-Paramount,

Western Publishing and Printing Company) ponudil svoje izdelke in kasneje od njih odkupil

deleže in tako postal edini lastnik Disneylanda v Anaheimu.

20

Disneyland je domovina vseh risanih junakov, ki jih je ustvaril Disney s svojimi risarji, vsi

spomini iz njegovega otroštva, spomini na domači kraj, njegovi hobiji, železnica, vse kar je

vsaj malo zaznamovalo Waltovo življenje. Tukaj še vsak odrasel postane mlad po duši. Vsem

obiskovalcem je ponudil prostor, kjer lahko pozabijo na vsakdanje življenje in stopijo v

»resničen« pravljični svet. Na vhodu v Disneyland je napisano:

»Dobrodošlica vsem, ki obiskujete to radostno mesto. Disneyland je vaša dežela. Tu

starost ponovno doživi dragocene spomine iz preteklosti … in tu dobi mladost okus

po izzivih in obljubah prihodnosti. Disneyland je namenjen idealom, sanjam in tudi

grobim dejstvom, ki so ustvarile Ameriko … z upanjem, da bo vir veselja in navdiha

za ves svet.« Walt Disney (Reitberger, 1979, 109)

Slika 9: Načrt prvega zabaviščnega parka Disneylanda (https://media1.britannica.com/eb-media/01/116501-004-D3009128.jpg)

Disneyland pa se je prav tako imenovala tudi Waltova oddaja, ki je bila predvajana po

televizijah celotne države Amerike. Oddaja se je sprva po televiziji vrtela samo enkrat na

teden. Walt je nagovarjal svoje gledalce s svojimi pravljicami in tako si je pridobil naziv

pravljičar ameriškega naroda. Po televiziji so predvajali vse, kar ni bilo primerno za

kinematografe (animirani, dokumentarni, igrani filmi). Sčasoma si je pridobil veliko

21

občinstvo. V tem času so nastale tudi naslednje njegove uspešnice: Texas John Slaughter,

The Nine Lives of Elfego Baca, Zorro, The Hardy Boys, Spin and Marty in druge. Ker pa je

Walt hotel vedno več, ni pozabil niti na najmlajše gledalce. Ustanovil je klub Mikija Miške,

show za otroke. Iz televizije so se preselili tudi na stripe. Miki Miška in Racman Jaka sta bila

najbolj popularna lika, ki sta imela lastni strip. (Reitberger, 1979)

»Kako bi napravil Walt?«

Po Waltovi smrti je njegovo mesto zasedel njegov brat Roy Disney, ki je naprej nadziral

gradnjo in se pripravljal na odprtje Disneylanda. Še istega leta je umrl in tako je podjetje

Disney Company ostalo brez zastopnikov družinskega podjetja Disney. (Fleming, 2012)

Ustvarjalci in zaposleni podjetja se niso predali. Nadaljevali so z razvojem podjetja. Studiu

v Bueni Visti sta se pridružili še distribucijski hiši Hollywood Pictures in Touchstone Pictures,

odprli so tudi podružnice zabaviščnega parka Disneyland na Floridi in v neposredni bližini

Pariza. Prav tako so odprli številne verige trgovin in hotelov kot tudi TV-mreže in založniške

produkcije. Ne glede na to, da so ustvarili številne uspešne dokumentarne in tudi igrane

filme, pa ostaja podjetje še danes zvesto in trdno povezano z risanimi filmi. (Kavčič, 1999)

Velikokrat so ustvarjalci po njegovi smrti zašli s poti, vendar jih je Walt naučil, da je treba

ubirati vedno nove poti in tako jim je uspelo. Svoj studio je zapustil bratu Royu, ki je postal

predsednik Walt Disney Productions. Tako je bilo vse do leta 1984, ko sta podjetje Walt

Disney prevzela predsednik Michael Eisner in direktor Frank Wells. (Valetič, 2002)

Walt Disney Company danes

Danes je podjetje Walt Disney multinacionalka množičnih medijev in drugo najbogatejše

mednarodno medijsko podjetje, ki deluje na naslednjih področjih: zabaviščni parki in

letovišča, filmska industrija, mediji in Disney izdelki. Podjetje ima v lasti različne studie,

televizije, distribucijska podjetja in pet zabaviščnih parkov po svetu. Disneyland park je

danes eden izmed najbolj obiskanih zabaviščnih parkov na svetu. V letovišču Disneylandu

so med drugim še tematski parki Disneyland park in Disney's California Adventure Park,

nakupovalni center in kar trije hoteli, v katerih lahko prespijo obiskovalci letovišča.

22

Disneyland Park je prvi in edini Disneyjev tematski park, ki ga je ustvaril Walt Disney. Do

leta 2004 je park obiskalo kar 500 milijonov ljudi. (Jennings, 2013)

Walt Disney Company vsako leto preseneti z novimi filmskimi uspešnicami, novimi risanimi

junaki in junakinjami, nadaljuje s tradicijo Walta Disneyja in obiskovalcem Disneylanda

ponuja vrsto užitkov in pobeg v čarobni pravljični svet.

Slika 10: Mickey and Minnie Mouse (http://vignette4.wikia.nocookie.net/parody/images/1/10/Chicken-little-disneyscreencaps.com-6999.jpg/revision/latest?cb=20140903043302)

23

4. MEDIJSKA PODOBA SPOLOV

Množični mediji in njihov vpliv na občinstvo

Množični mediji zavzemajo v življenju sodobnega človeka velik del. Radijske oddaje, ki jih

večina posluša na poti v službo in v službi, prebiranje revij in časopisov v prostem času ter

televizija, računalnik in novi mediji, s katerimi si danes krajšamo čas. Ponujajo nam vrsto

informacij, vplivajo na naše usmeritve, politične, potrošniške in še veliko drugih. Vsekakor

pa še skupaj z drugimi socializacijskimi dejavniki vplivajo tudi na oblikovanje človekove

osebnosti. (Verša, 1996)

Država, politične interesne skupine in privatni kapital so nosilci družbene moči, ki

nadzorujejo medije ter oblikujejo njihovo vsebino in tako uresničujejo lastne interese.

Dejanske dogodke lahko predelajo in z vsebino vplivajo na gledalčevo mnenje, njihova

ravnanja in vrednote. Mediji interpretirajo, oblikujejo in odslikavajo stvarnost. Med drugim

so tudi odgovorni za sooblikovanje družbe, to pa predvsem zaradi svojih funkcij, ki jih imajo.

(Verša, 1996)

Mediji želijo z vsebino zadovoljiti čimbolj širok spekter občinstva. Vsebina je lahko

informativna, zabavna, kulturna, tudi izobraževalna. Sčasoma so mediji določili tudi ritem

življenja. Gledalci si vzamejo čas za poročila, vreme ob določeni uri, filme zvečer, otroci

risanke pred spanjem in podobno.

Ker pa imajo mediji takšen vpliv na občinstvo, se bomo v nadaljevanju osredotočili na

medijsko podobo spolov.

Medijska podoba spolov

Verša v Zbirki raziskav za enake možnosti žensk in moških navaja, da je pripadnost

določenemu spolu, ženskemu ali moškemu, biološko pogojena. (Verša, 1996)

Obstaja pa tudi družbeni spol, kjer pa so spolni vzorci oblikovani z družbenim položajem,

izkušnjami in življenjskim stilom posameznika.

Nastajanje in vpliv medijev sta povezana z medijsko podobo spolov. Še pred nastankom

medijev je bila v družbi razlika med spoloma. Moški spol je bil v privilegiranem položaju.

24

Ženske niso imele volilne pravice, pravice do šolanja in dedovanja. Danes imata oba spola

po zakonu enake pravice, vendar množični mediji ženski spol še vedno skozi vsebino

ohranjajo v deprivilegiranem položaju.

Na podlagi videnega in slišanega si občinstvo medijev ustvari ter oblikuje stališča o ženski

in moški vlogi. Vloge in zastopanost žensk in moških, tako v televizijskih oddajah, filmih in

risankah, še vedno niso enakopravno razdeljene. Veliko raziskav, tako na ameriških kot tudi

evropskih tleh, opozarja na neenakovredno spolno razdelitev likov.

»Ženske so številčno dramatično redkeje obravnavane kot moški, oba spola sta

prikazana v izrazito stereotipnih vlogah, ženskim temam pa je namenjeno izjemno

malo prostora.« (Verša, 1996, 6)

Verša je leta 1991 izvedla raziskavo televizijskega programa Televizije Slovenije, ki je

temeljila na pogostosti pojavljanja obeh spolov in v kakšnih družbenih vlogah se le-ti

pojavljajo. Rezultati raziskave so pokazali, da se na televiziji večkrat pojavijo moški kot

ženske in da se tudi v vlogi zaposlenih v medijih vedno v večjem številu pojavi moški spol.

Kot primer lahko navedemo, da je zastopanost žensk v informativnem programu 25% in

moških 75%. Še najmanjša razlika je v zabavno-kontaktnem programu, kjer je zastopanost

žensk 45% in moških 55%. (Verša, 1996)

Medijska podoba spolov v risankah

Vsebina in čas risank sta prilagojena točno določenemu občinstvu, otrokom. Proces učenja

je pri njih na višku. Njihove življenjske izkušnje še niso tako bogate, da bi si lahko oblikovali

osebnost ali kritično dojemali določeno vsebino. Otroci se o tem, kakšno vlogo ima kateri

spol v družbi, učijo od staršev, vzgojiteljic in vzgojiteljev ter vrstnikov. Učijo pa se tudi iz

risank. Zato pa je zelo pomembno, kakšna je vsebina ter kako sta prikazana ženski in moški

spol v zgodbi in v kakšnih družbenih vlogah se pojavljata. Otroci v risanih junakih vidijo

nekakšen vzor.

Iz rezultatov raziskave o pogostosti pojavljanja moškega in ženskega spola (Verša, 1996) je

razvidno, da se že pri otroških vsebinah pojavi moški spol v privilegiranem položaju. Od 225

likov, ki so se pojavili v raziskavi, je bilo kar 69 % likov moškega spola. Družbene vloge so

prikazale ženski spol pri opravljanju hišnih in družinskih opravil, v vlogi matere. Medtem ko

25

se samo 7 % ženskih likov pojavi med opravljanjem plačanega dela, v vlogah prodajalke,

učiteljice, se kar tretjina moških likov pojavi v isti kategoriji v vlogi detektiva, gasilca,

profesorja.

Tudi v tujini so bile narejene raziskave na istem področju. Risanke so bile predvajane ob

nedeljah dopoldan na treh največjih televizijskih mrežah Združenih držav Amerike. Moški

liki so predstavljali kar dve tretjini vseh likov. (Gunter, 1986)

To, kar otroci verjamejo in v kar so prepričani, močno vpliva na njihovo vedenje. Večinoma

verjamejo v pozitivne like v risankah in se z njimi identificirajo, zato so fantje že od otroštva,

po rezultatih raziskav, v privilegiranem položaju. Mediji močno vplivajo na otroke, vplivajo

tudi na njihovo razmišljanje in čustvovanje. (Rutar, 2008)

Te raziskave so bile narejene v prejšnjem stoletju, zato nas zanima, ali se je število ženskih

likov do danes povečalo in v kakšnih družbenih vlogah se pojavljajo ženske v risankah tega

stoletja. Reprezentacija desetih risank je predstavljena v nadaljevanju.

26

5. ANALIZA: predstavitev risank

Analizirali smo deset celovečernih risank Disney Company, ki so nastale in bile predvajane

od leta 2005 do 2015. Risanke smo razdelili v dve časovni obdobji: od 2005 do 2010 in od

2011 do 2015. V Tabeli 1 imamo prikazane posamezne naslove risank v dveh različnih

časovnih obdobjih.

Obdobje 1 (2005–2010) Obdobje 2 (2011–2015)

Chicken Little Cars 2

Cars Secret of the Wings

The princess and the Frog Brave

Toy Story 3 Frozen

Tangled Big Hero 6

Tabela 1: Naslovi risank v dveh časovnih obdobjih

Risanke smo analizirali vsako posebej. Preštevali smo like in jih razvrščali med zastavljene

kategorije. Ugotavljali smo, kakšna je zastopanost ženskih in moških likov v risankah. Koliko

je ženskih in moških likov, ki se pojavljajo v glavnih in stranskih vlogah. Zanimalo nas je tudi,

ali se ženski in moški liki pojavljajo enakomerno v pozitivnih in negativnih vlogah in kakšna

je njihova družbena vloga, v kateri nastopajo.

Dobljene rezultate smo prikazali ločeno za vsako obdobje posebej in jih primerjali. Glede

na dosedanje raziskave so moški liki v privilegiranem položaju, zanimalo nas je, ali je tako

tudi pri celovečernih risankah Disney Company in ali se ta razlika z leti manjša, veča ali

razlika med zastopanostjo ženskih in moških likov stagnira. V nadaljevanju so predstavljene

vsebine izbranih risank in rezultati naše analize.

27

Vsebina risank

Chicken Little (Mali piščanček)

Risanka Mali piščanček se začne z osramotitvijo glavnega lika piščančka, ki prestraši celotno

mesto s svarilom, da razpada nebo. Trdil je, da mu je na glavo padel košček neba. V tej

paniki se v mestu zgodijo prometne nesreče, podre se vodni stolp in še nekaj drugih nesreč.

Ta dogodek piščančku spremeni življenje. Vsi se norčujejo iz njega, mu nagajajo in o njem

posnamejo posmehljiv film. Noben mu ne verjame in tudi oče mu ne prisluhne. Njegov oče

je bil v svojih šolskih letih popularen, ker je bil dober igralec bejzbola. Iz piščančka pa so se

vsi norčevali in mu nagajali, povrhu pa je bil še neroden in velikokrat kriv za nesreče, ki so

se zgodile v njegovi prisotnosti, zato je bil žalosten. Zelo si je želel, da bi bil njegov oče

ponosen na njega.

Vpisal se je na bejzbol in pridno treniral. Zelo se je trudil, ampak nikoli mu niso dali

priložnosti, da bi se izkazal. Zadnja tekma je bila zelo pomembna za celotno mesto, saj je

zmagovalna ekipa osvojila pokal. Ker je bila večina igralcev poškodovanih, je piščanček

končno dobil priložnost za igro in njegov zadnji udarec je moštvo popeljal do zmage. Oče je

bil zelo ponosen, mali piščanček pa vesel in srečen. Končno so vsi pozabili na njegovo

sramoto.

Še isti večer se je zgodba ponovila. Piščančka je spet zadel košček neba, del vesoljske ladje,

ki je vsako leto padel na zemljo. Ker pa so nekoč med iskanjem tega dela na zemlji pozabili

oranžno kepico, so se sedaj vrnili na zemljo. Tokrat je piščanček na pomoč poklical svoje

prijatelje in skupaj so se podali raziskovat. V mestu je zavladal kaos, saj se je na nebu

pojavilo nešteto vesoljskih ladij, ki so napadale mesto in iskale oranžno kepico.

Oče je piščančku končno prisluhnil. Skupaj sta pomagala vrniti oranžno kepico njegovim

staršem in tako rešila celotno mesto.

Mali piščanček je postal junak mesta in njegov oče je cvetel od ponosa. Zdaj so o piščančku

posneli junaški film in celotno mesto mu je bilo zelo hvaležno.

28

Slika 11: Mali piščanček, junak mesta (https://media1.britannica.com/eb-media/56/61156-004-A49979C0.jpg)

Cars (Avtomobili)

Avtomobili je risanka, ki govori o Streli McQueen, svetovno znanem dirkalniku, ki je kot

novinec med kandidati za osvojitev prestižnega pokala. Zgodba se začne z odločilno dirko

za pokal, kjer zmagajo kar trije dirkalniki, med njimi tudi Strela. Ker pa je lahko le en

zmagovalec, se organizator dirke odloči, da se bodo ti trije tekmovalci spopadli še enkrat v

Kaliforniji.

Strela se s svojim tovornjakom na pot odpravi kar takoj po tekmi in vozila sta se celo noč.

Ker pa je bila pot dolga in naporna, je tovornjak med potjo zaspal. Vrata prikolice tovornjaka

so se odprla in Strela je ostal na avtocesti. Zbudili so ga avtomobili, ki so se mu komaj

izogibali. V paniki je odpeljal z avtoceste do najbližjega mesta. Tam ga je zaradi prehitre

vožnje lovila policija. Strela se je zapletel v žico in potegnil za sabo mestni kip, ki ga je vlekel

čez celo mesto in uničil asfalt mesta. Zjutraj se je zbudil za ograjo z lisicami in čakalo ga je

sodišče. Iz mesta ni smel, dokler ni popravil ceste. Hitro se je sprijaznil s kaznijo in začel

popravljati cesto. Počasi je že dokončeval cesto v mestu, ko je zašel v garažo Sodnika in

odkril, da je bil nekoč slavni dirkalnik, ki je osvojil kar 3 pokale. Na vsak način je želel

izvedeti, zakaj je odnehal. Sodnik mu je povedal za nesrečo, ki jo je doživel in takrat mu

https://media1.britannica.com/eb-media/56/61156-004-A49979C0.jpg

29

organizatorji dirke več niso dovolili, da bi se vrnil na dirkališče. Preselil se je v to malo,

vendar lepo in mirno vas, kjer ga noben ni poznal.

Strela je med obiskom v mestu prijateljeval z Dajsom in ostalimi meščani, ki so mu hitro

prirasli k srcu, še posebej modri porsche Neli, v katero se je hitro zaljubil. V mestu so se

pojavili novinarji in Strelin kamion, ki so Strelo odpeljali v Kalifornijo. Naslednji dan ga je

čakala tekma za pokal in nikakor se ni moral zbrati, nikakor ni mogel odmisliti Neli in

meščanov in naenkrat je po mikrofonu zaslišal znani glas. Bil je Sodnik. Strela je bil zelo

vesel in to mu je dalo nove moči, da je hitro prevzel vodstvo. Tik pred ciljno črto je videl,

kako je zlobni Grom iz dirkališča potisnil Kralja in se spomnil na zgodbo njegovega prijatelja

Sodnika, zato se je ustavil in dirko prepustil Gromu, sam pa se odpeljal pomagat Kralju in

skupaj sta prečkala ciljno črto. Vsi so bili zelo veseli in ponosni na Strelo. Ta je dobil ponudbo

za sponzorja, vendar se je raje odločil za svojo staro ekipo, ki mu je pomagala do sedaj.

Zaradi znanega Strele McQueena je postalo mesto spet živo, meščani so dobili nove stranke

in mesto je znova zaživelo, tako kot nekoč.

The Princess and the Frog (Princesa in žabec)

Zgodba govori o pridni deklici Tiani, ki že vse svoje življenje pridno dela in služi za

restavracijo, o kateri sanja. Tiana je kot deklica rada poslušala pravljice, ki sta ji jih brala

starša. Največkrat je poslušala o žabcu, ki se je s poljubom princese spremenil v prelepega

princa.

Ko je Tiana odrasla, je njen oče umrl. Pridno je delala kot natakarica in sobarica. Zbirala in

hranila je denar. V mestu na dvorcu so prirejali ples v maskah. Povabljen je bil tudi princ.

Na dan, ko je prišel v mesto s svojo slugo Lowrencom, ga je v svoje kremplje dobil čarovnik,

ki ga je spremenil v žabo, slugo pa v princa. Slugi je obljubil, da se bo kopal v bogastvu in s

prinčevo krvjo ga je spremenil v princa.

Medtem je Tiana dobila naročilo za peko svojih najboljših krofov. Plačilo je dobila v naprej

in tako je lahko s svojimi prihranki kupila staro stavbo, v kateri bi odprla restavracijo. Dela

se je hitro lotila in krofe dostavila na ples v maskah. Tam se je umazala, in medtem ko se je

preoblačila, jo je ogovorila žaba ‒ princ. Spomnila se je zgodbice iz otroških let in želela

princu pomagati. Ko pa ga je poljubila, se je tudi ona spremenila v žabo.

30

Pristala sta v močvirju, kjer sta se skupaj reševala pred nevarnostmi. Med dogodivščinami

sta se zelo zbližala in zaljubila. Skupaj sta poiskala čarovnico Odi, ki jima je zaupala skrivnost,

kako se spremeniti nazaj v človeka. Za to je bil potreben poljub princese, ampak časa sta

imela samo do polnoči. Hitro sta se odpravila nazaj v mesto, da bi princ poljubil princeso.

Tam je že potekal ples v maskah. S skupnimi močmi sta premagala čarovnika, sluga Lowrenc

pa se je iz princa spremenil nazaj v slugo. Žabec je princesi pojasnil situacijo, in da je v resnici

zaljubljen v deklico Tiano. Princesa ga je vseeno poljubila, ampak se žabi nista spremenili

nazaj v človeka. Nista bila preveč žalostna, saj sta našla drug drugega. Poročila sta se in ko

sta se prvič poljubila, sta se spremenila nazaj v človeka. Po poroki je deklica Tiana postala

princesa in prava ljubezen je bila ključ do spremembe.

Toy Story 3 (Svet igrač)

Svet igrač 3 je risanka, ki govori o igračah dečka Andyja. Andy je fant z bujno domišljijo, ki

se s svojimi igračami zelo rad igra. Ko pa Andy odraste, so igrače večino časa zaprte v veliki

škatli. Počutijo se zapostavljene in žalostne. Ko pride čas, da gre Andy v gimnazijo in zapusti

dom, je treba izprazniti sobo in stvari v njej. Glavni vodja igrač Jelko je prepričan, da je Andy

preveč navezan na vse igrače, da bi jih zavrgel. Ostale igrače pa mu ne verjamejo. Andy je

Jelka pospravil v škatlo, ki jo je namenil vzeti s sabo v dijaški dom. Vse ostale pa je pospravil

v črno vrečo za smeti in jih je želel odnesti na podstrešje. V istem trenutku je mimo prišla

njegova mlajša sestrica s polno škatlo, ki je bila zelo težka. Andy ji je priskočil na pomoč in

pustil svojo vrečo z igračami, ki jo je pobrala mama in jo odnesla v smetnjak. Jelko je vse

skupaj opazoval in se odločil, da bo svojim prijateljem pomagal.

Ker igrače niso želele pristati na smetišču, so pretrgale vrečo in pobegnile še preden je

pripeljal smetnjak. Kljub nevarnosti so na koncu igrače skupaj z Jelkom pristale v škatli s

stvarmi za v vrtec.

Andyjeva mama je škatlo odpeljala v vrtec. Tam so Andyjeve igrače mislile, da so našle novi

ljubeč dom, kjer bodo otroci lepo skrbeli za njih. Vendar temu ni bilo tako.

Sprejele so jih igrače, ki so bile že kar nekaj časa v vrtcu. Njihov »poglavar« je bil medo Moj

moj, ki je razporejal igrače po igralnicah. Ker je Jelko vedel, da Andy ni hotel igrač zavreči,

se je odločil, da se vrne k njemu. Drugi mu niso verjeli in so ostali v vrtcu.

31

Med potjo domov je Jelka pobrala deklica Nani. Odnesla ga je domov k svojim igračam in

se z vsemi lepo igrala. Takrat se je Jelko spomnil, kako lepo je bilo, ko je bil Andy še majhen.

Od Naninih igrač je izvedel, kako zloben je medved Moj v vrtcu, v katerem so ostali njegovi

prijatelji in zakaj je takšen. Jelko se je odločil, da bo rešil svoje prijatelje, zato se je podal

nazaj v vrtec.

Slika 12: Glavni junaki iz risanke Toy Story 3 (https://media1.britannica.com/eb-media/56/61156-004-A49979C0.jpg)

Andyjeve igrače so pristale v igralnici, kjer so bili najbolj poredni otroci. Igrače so trgali, jih

metali in z njimi zelo grdo ravnali. Na koncu dneva so bile zelo utrujene in vrtca si niso tako

predstavljale. Niso se počutile ljubljene kot pri Andyju. Takrat jim je bilo žal, da niso

poslušale Jelka. Ker pa je bil vrtec ponoči zaklenjen, so igrače ostale v tej igralnici. Odkrile

so odprto okno in Toy se je odločil, da bo poiskal Medveda in ga prosil, če jih lahko

premestijo v drugo igralnico. Takrat pa je ugotovil, da te igrače niso prijazne, zanalašč so jih

dali v tisto sobo. Toya so resetirali in obrnili proti ostalim Andyjevim igračam. Igrače so

postale ujetniki vrtca, vendar se je Jelko vrnil pravi čas in jim pomagal pobegniti. Prav tako

jim je uspelo Toyja povrniti v prejšnje stanje.

32

Pred zadnjo stopnico iz vrtca jih je ujel Moj. Jelko je z zgodbo, ki so mu jo zaupale Nanine

igrače, odprl oči ostalim igračam, ki so živele skupaj z Mojem. Igrače so se še pravočasno

vrnile domov, še preden je Andy odšel v gimnazijo. Jenko pa je poskrbel, da so vse igrače

pristale pri deklici Nani. Andy se je od svojih igrač poslovil, Nani pa mu je obljubila, da jih

bo imela rada in se bo z njimi še dolgo igrala. Moj je bil nagnan iz vrtca, tam pa so začela

veljati nova pravila. Igrače so se med sabo razumele in si pravično razdelile čas in kraj, kdaj

je bil kdo na vrsti za igralnico s porednimi otroki.

Tangled (Zlatolaska)

Zgodba govori o princesi Zlatolaski. Zgodba se začne z boleznijo kraljice, ki ji je lahko

pomagal le list zlate cvetlice. Našla ga je stara čarovnica, ki ga je skrivala pred vsemi., vendar

so ga meščani vseeno našli. Kraljica je ozdravela in kmalu za tem se je rodila princesa z

zlatimi lasmi ‒ Zlatolaska. Za njeni prvi rojstni dan so iz gradu spustili lampijončke, v čast

princesi. Zlatolaskini lasje so imeli čarobno moč. Zasvetili so se, kadar je pela, z njimi je celila

rane ... Ker je čarovnica vedela za čarobno moč njenih las, jo je še isti večer ugrabila in

Zlatolaske niso več našli.

Čarovnica jo je skrila v stolp in jo vzgajala kot svojo. Ker je bila čarovnica že zelo stara, jo je

pri življenju ohranjala moč Zlatolaskinih las.

Zlatolaska ni smela nikoli iz stolpa, kratkočasila se je z legvanom Pascalom. Vsako leto za

njen rojstni dan je opazovala lučke, ki so letele po zraku. To so bili lampijončki, ki so jih

spuščali z gradu, v upanju, da se princesa nekoč vrne. Zlatolaska si je želela iz stolpa, saj ji

je bilo velikokrat dolgčas, še bolj pa si je želela, da bi za svoj rojstni dan lahko opazovala

lampijončke od tam, kjer jih spuščajo. Odločila se je, da bo svojo mater (čarovnico) prosila,

če lahko gre iz stolpa. Čarovnica ji tega ni dovolila.

Nikoli je ni jemala s sabo, ko je hodila po hrano in ostale stvari. Zlatolaska je bila tako

osamljena, da se je odločila, da bo pobegnila. Čarovnici je povedala, da si za rojstni dan želi

barve, s katerimi bo lahko risala. Ker pa je bila pot do barv dolga 3 dni, se je čarovnica kar

takoj odpravila.

V istem času je iz gradu, v katerem se je rodila princesa, tat po imenu Fakin, ukradel tiaro

izgubljene princese. Iskali so ga vsi vitezi in celotno mesto. Zatekel se je v skrivališče, od

33

koder je vodila pot do stolpa, v katerem je živela Zlatolaska. Ko je priplezal v stolp, ga je

Zlatolaska s ponvijo udarila po glavi. Zaprla ga je v omaro in naredila načrt za svoj pobeg. S

svojimi dolgimi lasmi ga je privezala na stol in skrila njegovo torbo s tiaro. Od njega je

zahtevala, da jo pelje gledat lampijončke. Ko jo bo pripeljal nazaj v stolp, bo dobil nazaj

torbo.

Odpravila sta se na pot. Zlatolasko je bilo seveda strah, saj je šla prvič iz stolpa. Prvič je

začutila, kako je, ko stopiš na travo, kakšna je voda, listje, ptički in vse ostalo. Bila je

navdušena nad zunanjim svetom. Med potjo so Fakina še vedno lovili vitezi in straža iz

gradu. Zlatolaska mu je pomagala pobegniti, saj ji je izpolnjeval njeno življenjsko željo.

Čarovnica pa je med potjo srečala konja in se ustrašila, saj ni imel jezdeca. Hitro je zbežala

domov, kjer pa Zlatolaske ni bilo več. V stolpu je našla tiaro, ki jo je Zlatolaska skrila pred

Fakinom, in jo vzela s sabo, ko je šla iskat Zlatolasko.

Med potjo sta se Fakin in Zlatolaska zbližala. Zlatolaska mu je zaupala skrivnosti o svojih

laseh in ju večkrat z njimi tudi rešila. Tudi Fakin ji je zaupal svojo zgodbo težkega otroštva

in to ju je še bolj zbližalo. Čarovnica ju je našla, vendar Zlatolaska ni hotela z njo domov,

zato je Čarovnica jezno odšla. Zlatolaska pa je s Fakinom nadaljevala pot proti svojemu

rojstnemu kraju, čeprav ni vedela, da je to njen rojstni kraj. Na cilj sta prišla zjutraj, ravno

na njen rojstni dan. Na gradu sta se zabavala ves dan. Skupaj sta plesala, jedla, pila in se

veselila. Ko se je znočilo, sta se z ladjico odpeljala na jezero, od koder je bil najlepši razgled

na grad. Čakala sta, da bodo z gradu spustili lampijone.

Zlatolasko je bilo strah, da ta dogodek v resničnosti ni tako lep kot v njenih sanjah. Ta

trenutek je čakala kar 18 let.

Zagledala je prvo luč in takrat se je na nebu pojavilo mnogo lampijonov. Tudi Fakin ji je

pripravil dva lampijončka, ki sta ju potem skupaj spustila v zrak.

Ko sta se vrnila, je Fakin želel vrniti tiaro. To sta mu preprečila dva tatova, ki sta ga spravila

v ječo. Ko je Zlatolaska čakala Fakina, pa je prišla Čarovnica in jo prepričala, da jo je Fakin

zapustil in zbežal s tiaro, zato se je Zlatolaska vrnila nazaj v stolp. Žalostna in osamljena je

ležala na postelji in opazovala svoje risbe. V vseh je opazila motiv sonca, ki je bil shranjen v

njenem spominu iz otroštva. Takrat se ji je posvetilo, da je ona izgubljena princesa.

34

Spopadla se je s čarovnico, ki jo je privezala. Fakin pa se je s svojimi zvijačami rešil iz zapora

in šel pomagat Zlatolaski. Ko je prišel, ga je Čarovnica zabodla. Zlatolaska ga je želela rešiti,

zato je čarovnici obljubila, da bo ostala z njo v stolpu in je ne bo nikoli zapustila. Čarovnica

je privolila. Še preden je Zlatolaska rešila Fakina, ji je ta prerezal zlate lase, ki so naenkrat

postali rjavi. V istem trenutku je Čarovnica umrla, saj ni imela več zdravila.

Umrl je tudi Fakin, Zlatolaski ga ni uspelo rešiti. Njegovo glavo je vzela v naročje in jokala.

Njene solze so padale na njegovo lice in postale zlate. Odslej so imele njene solze čudežno

moč. Fakin pa se je zbudil.

Odšla sta v grad, kjer je Zlatolaska končno spoznala svoje prave starše. Mesto je zaživelo,

ker se je končno vrnila njihova princesa. Kmalu za tem sta se s Fakinom tudi poročila in z

njima je praznovalo vse mesto.

Slika 13: Zlatolaska (http://i4.mirror.co.uk/incoming/article2459407.ece/ALTERNATES/s1227b/TANGLED.jpg)

http://i4.mirror.co.uk/incoming/article2459407.ece/ALTERNATES/s1227b/TANGLED.jpg

35

Cars 2 (Avtomobili 2)

Avtomobili 2 je nadaljevanje risanke avtomobili in spet govori o dirkalniku Streli, vendar je

v tem delu bolj v ospredju njegov najboljši prijatelj Dajs.

Zdaj je Strela že osvojil kar 4 pokale in se zelo rad vrača v mesto k svoji punci Neli in

prijateljem. Po svetu zaokroži novica o novem gorivu. Izumitelj vabi najboljše dirkalnike

sveta na dirko. Izumitelj pa je v bistvu stara kripa, ki ima zlobne namene.

Strela se odloči, da se bo dirke udeležil in s sabo vzame najboljšega prijatelja Dajsa. Dajs se

po pomoti znajde med agenti kot eden izmed njih. Nosi namreč pomembno datoteko za

razkrinkanje zlobnežev, ki se lotijo dirkalnikov med dirko.

Dajs s svojim znanjem o starih modelih motorjev in gorivih pomaga agentoma razkrinkati

zlobneže in njihovega šefa – izumitelja novega goriva. Tako reši svojega najboljšega

prijatelja Strelo in postane junak, ki ga kraljica Anglije poviša v viteza.

Secret of the Wings (Zvončica in skrivnosti vilinskih kril)

Risanka govori o dveh vilah metuljčicah, ki sta se rodili iz enega semena. Bili sta sestri, kar

je pri vilah velika redkost. Ob rojstvu ju je odneslo vsako v svoje okolje. Zvončica je živela v

Vilinjem dolu, kjer je bila vedno jesen, Zimčica pa je živela v zimskem gozdu, kjer je bila

vedno zima. Združila ju je želja po raziskovanju. Ob istem času sta se odločili, da pogledata

svet na sosednji strani. Vsakič ko sta se približali, so jima zažarela krila.

Večkrat sta izzivali usodo in prečkali mejo z željo, da bi bili za vedno skupaj. Nevarnost pri

prečkanju meje je bila ta, da izgubita moč letenja.

V zimskem gozdu je vladal gospodar zime, v Vilinjem dolu pa kraljica Klara. Oba gospodarja

sta bila nekoč zaljubljena in vsak sončni zahod sta se srečala ob meji. Vedno bolj sta si želela,

da bi lahko bila skupaj. Nista upoštevala pravila in gospodar zime je prečkal mejo in si zlomil

krilo. Za to pa ne obstaja zdravilo, zato sta se odločila, da njihova svetova ostaneta ločena

za vedno.

V Vilinjem dolu je bilo drevo, s katerega je padal prah, ki je vilam dajal moč letenja. Ena

korenina drevesa je segala tudi do zimskega gozda in prah so lahko uporabljale tudi zimske

36

vile. Nekega dne sta bila letna časa vržena iz ravnovesja in Vilinjemu dolu se je bližal

neusmiljen led, ki bi lahko uničil drevo vilinskega prahu.

Zvončica se je spomnila, kakšno magično moč ima njena sestra Zimčica in se odločila, da jo

gre prosit za pomoč. Zimske vile so lahko zamrznile stvari tako, da se je topli zrak ohranil

znotraj določenega prostora, mrzli pa zunaj. Tako so vse vile iz zimskega gozda prišle

pomagat Vilinjemu dolu in ga rešile.

Zvončica pa si je pri prečkanju meje zlomila krilo. Ko pa sta se sestri zbližali s krili, so se ta

bleščala in njeno krilo se je zacelilo. Zvončica je spet lahko letela. Takrat sta se gospodarja

odločila, da se več nikoli ne ločijo. Vse vile so lahko prečkale mejo tako, da so jim vile

zimskega gozda zamrznile krila. Gospodarja sta bila še vedno zaljubljena in končno sta bila

lahko skupaj. Tudi sestri se nista nikoli več ločili.

Brave (Pogum)

Risanka Pogum govori o mladem dekletu Meridi, ki je hči kralja Fergusa in kraljice Elinor.

Merido veliko bolj zanima lokostrelstvo, svoboda in pestro življenje. Upira se mami in

tradicionalnemu življenju princese v kraljestvu. Napočil je čas, ko so v kraljestvo prišli

snubci.

Merida se je upirala snubitvi, med spopadom plemičev se je skregala s kraljico in zbežala.

Bila je žalostna, saj je mama ni nikoli poslušala in upoštevala njenih želja.

Poiskala je čarovnico, ki ji je dala urok, ki bi spremenil njeno mamo. Kraljica se je spremenila

v medveda, Meridi pa je bilo zelo žal. S svojimi spretnostmi in pogumom je pomagala mami.

Morala je razvozlati geslo, ki je rešilo kraljico pred urokom.

Ko je bila mama začarana, je spoznala, da ima Merida svoje življenje. Odločila se je, da bo

spremenila tradicijo in od zdaj naprej so lahko mlajše generacije same izbirale svojo pravo

ljubezen. Merida je živela svobodno in ljubezni polno življenje, ki si ga je vedno želela.

37

Frozen (Ledeno kraljestvo)

Ledeno kraljestvo je celovečerna risanka, ki govori o dveh sestrah Elsi in Ani, ki sta princesi.

V otroških letih sta se veliko igrali in imeli zelo radi. Elsa je imela prirojeno moč, znala je

čarati s snegom in ledom. Nekega večer, ko sta se z Ano igrali z njeno močjo, jo je po pomoti

zadela v glavo in takrat sta se kralj in kraljica odločila, da bosta Elsi pomagala tako, da jo

bosta naučila kontrolirati njeno moč. Vrata gradu sta zaprla in ji prepovedala igro s sestro

Ano.

Ko sta odraščali, se nista videli. Elsa se je učila, kako obvladati svojo moč, vendar tega še

vedno ni obvladala. Nekega dne sta se kralj in kraljica odpravila na pot z ladjo in zaradi

groznega neurja je ladja potonila. Elsa in Ana sta ostali sami. Elsa je bila naslednica in

postala je kraljica. Na dan kronanja so se spet odprla vrata gradu in Ana je bila presrečna.

Spoznala je princa, s katerim se je hitro povezala in že sta se skoraj zaročila. Potrebovala

sta le še blagoslov kraljice Else, ki pa je temu nasprotovala, vendar jo je Ana tako dolgo

pregovarjala in se borila za njeno odobritev, da Elsa ni mogla več kontrolirati svoje moči in

je zamrznila celo mesto, sama pa zbežala v gore. V mestu je bilo mrzlo, meščani niso bili

pripravljeni na zimo. Ana se je odločila, da gre poiskat svojo sestro in jo pregovori, da se

vrne. Na poti je srečala mladega Krištofa in Olafa, ki sta ji pomagala do Else. Na poti sta se

Ana in Krištof zbližala in zaljubila. Ana je našla Elso, vendar je ni prepričala, da bi se vrnila.

Med pregovarjanjem je Elsa po pomoti Ano s svojo močjo zadela v srce. To pa je lahko

ozdravila samo prava ljubezen. Krištof ji je zato pomagal nazaj do mesta, do njenega

zaročenca – princa, ki pa je med tem časom Elso že pripeljal nazaj in jo priklenil.

Vendar princ ni bil to, za kar se je izdajal. Ano je izkoristil, saj je hotel postati kralj. Ni je

hotel poljubiti in jo skoraj pustil umreti, vendar je še pravi čas prišel Olaf, ki je Ani pomagal

priti do Krištofa, saj je ta ugotovila, da ljubi njega. Elsa je pobegnila iz ujetništva, vendar ji

je nasproti prišel princ, ki jo je hotel ubiti. Zadnji trenutek je pritekla Ana in še z zadnjimi

močmi rešila sestro Elso pred smrtjo. Ko sta se sestri objeli, se je led v mestu začel taliti.

Ugotovili sta, da je ljubezen tista stvar, s katero lahko Elsa kontrolira in nadzoruje svojo

moč. Vrata gradu so bila spet odprta, Elsa in Ana pa se nista nikoli več ločili.

38

Big Hero 6 (Veličastnih 6)

Risanka govori o komaj 13-letnem fantu, po imenu Hiro, ki je izredno pameten. Pri teh letih

je sestavil robota, s katerim je zmagoval na robotskih tekmovanjih. Njegov starejši brat

Tadashi je temu nasprotoval in ga velikokrat reševal iz nevarnosti. Hiro si je želel, da bi hodil

v isto šolo kot brat, kjer bi lahko razvijal svoje odlične ideje.

Hiro se je odločil, da se bo vpisal v šolo. Pripravil je predstavitev z mikroboti, ki je navdušila

prav vse. Dobil je ponudbo milijonarja Kreia, ki je želel odkupiti njegov prototip, in ponudbo

za vpis v šolo. Odločil se je, da se bo raje vpisal v šolo in obdržal svoj mikrobot.

Še isti večer je šolski laboratorij zajel požar. V požaru je umrl Tadashi, ki je želel pomagati

profesorju.

Slika 14: Junaki risanke Big Hero 6 (http://wdwnt.com/wp-content/uploads/maxresdefaultss.jpg)

Hiro in Tadashijevi prijatelji so bili zelo žalostni. Tadashi je pred svojo smrtjo v svojem

laboratoriju naredil prototip robota Baymax, osebnega zdravstvenega spremljevalca, ki ga

je programiral tako, da je Hiroja varoval pred poškodbami.

Hiro je kasneje našel svoj edini mikrobot, ki ni bil uničen v požaru. Z Baymaxom, bratovim

robotom, sta sledila njegovim navodilom. Prišla sta do tovarne, kjer so izdelovali mikrobote.

39

Odkrila sta, da je nekdo ukradel Hirojev prototip. Videla sta moškega s posebno masko, ki

ju je pregnal iz tovarne. Hiro se je odločil, da bo ugotovil, kdo stoji za tem.

Pri tej misiji so Hiroju pomagali Tadashijevi prijatelji iz laboratorija. Skupaj jim je uspelo

ugotoviti, da za masko stoji profesor, ki se je rešil iz požara. Milijonarju Kreiju se je želel

maščevati. Krei je bil odgovoren za projekt teleportacije skozi vesolje. Hči profesorja se je

takrat sama odločila, da bo prva, ki bo to preizkusila. Med predstavitvijo teleportacije je šlo

nekaj narobe in profesorjeva hči se ni nikoli več vrnila, zato ga je ta napadel. To pa so mu

preprečili Hiro in prijatelji, onesposobili so mikrobota in tako tudi ustavili profesorja.

Baymax je odkril življenje v vesolju in skupaj s Hirojem sta rešila hčer profesorja.

Profesor je pristal v zaporu, Hiro pa se je vrnil v šolo, kjer je nadaljeval s projektom, na

katerem je delal prej njegov brat – osebni zdravstveni spremljevalcem Baymax. Želel je, da

ima svojega Baymaxa čim več ljudi.

40

6. ŽENSKI IN MOŠKI LIKI V DISNEYJEVIH RISANKAH ANALIZA

REZULTATOV

Zastopanost ženskih in moških likov

Analizirali smo 10 celovečernih risank Walt Disney Company, v obdobju od 2005 do 2010

in od 2011 do 2015. V prvem delu smo analizirali zastopanost ženskih in moških likov v

risankah.