Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

julij 2012

69/70

Poštnina plačana pri pošti

1102 Ljubljana

Slovenija – gospodarna z viri?

Z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom

Embalaža v boju proti odpadni hrani

Pet nominirancev za oskarja za embalažo

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Ravnanje z odpadnimi zdravili: Korak naprej, vendar je sistem pomanjkljiv

Logistični holding bi bil polomija

Delivering solutions.

DB Schenker

- naša logistična podpora zagotavlja

prave rešitve ob pravem času

oglas A4-Eco.indd 1 5/17/11 4:09 PM

Pro

moci

ja

Uvo

dnik

julij 2

012

69/7

0EO

L3

Prgišče razlogov za nasmeh, četudi kiselZa nasmeh se moramo čedalje bolj potruditi. Saj skoraj tekmujemo, kdo

bo obsežneje ali bolj dramatično postregel z informacijami in podatki, ki sejejo pesimizem. Roko na srce, temnih podatkov ni težko poiskati, kar sami se ponujajo. In treba jih je vzeti resno, seveda.

A naj bo tokrat moje pero razpoloženo drugače. Iščem sončne žarke. Vlada je predlagala sveženj sprememb zakonodaje, ki sodijo v okvir

ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Izpostaviti velja zlasti spremembe zakona o vodah in spremembe zakona o varstvu okolja. Gospodarstvo vse jasneje spoznava, da je trajnostno ravnanje nujno za preživetje. Na globalni konferenci v Riu, ne bom omenjal političnega metanja peska v oči, je bilo mogoče zaslediti nekaj konkretnih trajnostnih zavez. A tudi domača podjetja vse odločneje stopajo na zeleno pot. Pohvalno!

Prijazne signale daje nov sistem ravnanja z odpadnimi zdravili. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili v Sloveniji kaže prve dobre rezultate.

Praksa seveda že opozarja, kaj je treba spremeniti, a nastavki so. Spiralo navzgor kaže statistika o zbiranju odpadne električne in elektronske opreme v letu 2011. Mislim na shemo Zeos, čeprav direktor ničesar ne lošči in s prstom kaže na šope plevela. Z rezultati zbiranja se pohvalijo tudi druge sheme. V duhu učinkovite rabe virov pa se je treba vprašati, kdo sploh ve, kaj se z njimi dogaja. Na to in številna druga vprašanja smo iskali odgovore na simpoziju, ki ga je organizirala revija EOL. Podatki, ki so bili predstavljeni – nekaj jih najdete tudi v reviji – ne vabijo ravno k na-smehu. Morda le toliko, da je ozaveščenost o tem, da so odpadki vir, ki so za konkurenčnost strateškega pomena, vse večja. In da vidnih rezultatov ne bomo dosegli, če bomo na življenje gledali sektorsko: ločeno okoljsko in ločeno ekonomsko. Parcialne cilje lahko sicer celo dosegamo, a kaj, ko kljub vsem prizadevanjem pacient umre. Ni naključje, da smo problemski članek o snovni učinkovitosti naslovili zelo udarno, a hkrati realno: da z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom. Tudi zato je slovensko gospodarstvo manj konkurenčno, do naravnih virov pa smo prepožrešni, kot da so na razpolago samo eni generaciji. Zdaj, ko Slovenija čedalje bolj pridno ločuje odpadke, naj bo eno prvih vprašanj gospodarske in okoljske politike, tudi razvojne, ali sploh vemo, kaj dobimo in kaj zgubimo, če vsak odpadek ne bo tudi prepotreben vir – za danes in za jutri. Ali ni to trajnostni razvoj?

Še nekaj sončnih žarkov boste našli, ko boste brali revijo. Predvsem pa želim, da v teh poletnih tednih najdete svoje.

foto

: Rok

Trž

an

glavni urednik Jože Volfand,

UVodnik

vseb

ina

julij 2

012

69/7

04

EOL

VsebinaimpresUmEmbalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si

Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, julij 2012

Naklada 3100 izvodov

Revija je brezplačna.

partnerJipri izdajanju revije EOL:

• Visoka šola za varstvo okolja

• Gorenje Surovina d.o.o.

5 novosti

8 embalaža v boju proti odpadni hrani

10 Vsi lahko govorimo skupen barvni jezik

12 Letos prvič ocenjujejo vizualno identiteto embalaže

14 nepovratna steklenica komunicira premium pijačo

15 embalažna industrija je lačna trajnostnih materialov

18 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

22 naj se pusti gospodarstvu, da sámo upravlja z odpadki

24 korak naprej, vendar je sistem pomanjkljiv

31 Varovanja okolja je toliko, kot je denarja

32 preveč sekundarnih surovin čez mejo

34 raje dobro in stabilno kot veliko podjetje

36 Vladni predlogi novosti s področja okolja

38 Z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom

44 Zgovorna lestvica o uspehu

45 kako odpadki lahko postanejo surovine?

46 rio želi drugačno prihodnost

48 količino odloženih odpadkov so prepolovili

50 rFid tehnologija je temelj sistema zbiranja odpadkov

52 posebnost mediterana so cigaretni ogorki

54 nova merila za embalažo – da ali ne?

56 Brez ekonomskih vzvodov je težko dosegati okoljske cilje

58 »Upam si trditi, da mlekarji postajamo zeleni«

60 razvojni cilji so usmerjeni v nižanje porabe materialov

62 Je slovenija brez odpadkov realnost ali utopija?

64 optimiranje tehnoloških procesov pred ekodizajnom

68 Z večletno strategijo in monitoringi usmerjeni v varovanje okolja

69 avstrijski kupci so v prednosti zaradi subvencij

71 Logistični holding bi bil polomija

74 (ne)zelene navade

74 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

vseb

ina

julij 2

012

69/7

0EO

L5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

Lažje do paradižnikove mezge

dnevi trepljanja steklenice po dnu, da bi lažje izpraznili

vsebino, so končani. mladi raziskovalec

z mit-a, dave smith, je zadnja

dva meseca razvijal spolzek,

nestrupen premaz, ki bi končal naše

frustracije. premaz z imenom LiquiGlide preprečuje vsebini (paradižnikova mezga, majoneza, gorčica), da bi se prijela na notranjost steklenice. smith je na predstavitvi projekta povedal: »Zakaj prav steklenica? samo trg steklene embalaže za omake dosega vrednosti 17 milijard dolarjev. Če bi bil na vseh teh steklenicah uporabljen naš premaz, bi zavrgli na leto približno 1 milijon ton hrane manj.«

nagrada za okoLju prijazno embaLažona letošnjem sejmu pack&Gift je potekalo tudi tekmovanje za najbolj okolju prijazno embalažo pack&Green. nagrado je prejelo podjetje Wildcat packaging za izdelek »Helmet Box« (op. Škatla za čelado), ki so jo razvili za blagovno znamko Quicksilver.Škatla je narejena iz brušene celuloze iz stoodstotno recikliranih kartonskih škatel. primerna je za kompostiranje, biorazgradljiva, lahko se sežge ali ponovno

uporabi. Celoten proizvodni proces je energijsko

učinkovit, optimizirali pa so tudi transport. Frederic Chaput, predstavnik podjetja,

je povedal, da je nagrajena

embalaža rezultat

dolgoletnih raziskovalnih in razvojnih procesov, prepričan pa je tudi, da bo zadovoljila standarde še tako zahtevnih kupcev.

Tuba LeTa 2012

na konferenci evropskega združenja proizvajalcev tub etma (european tube manufacturers association) v Bruslju je podjetje neopac prejelo nagrado »tuba leta 2012« v kategoriji »prototip«. paleta fleksibilnih tub za potrebe medicine z imenom Fleximed predstavlja pametno alternativo steklu za parenteralno embalažo. tube Fleximed prinašajo koristne prednosti, saj so bolj zanesljive in varnejše za uporabo. izdelek Luerlock omogoča uporabo brez brizgalke. tako lahko medicinsko osebje natoči zdravilo iz tube direktno v kateter. na drugi strani izdelek Vial omogoča, da se tuba priklopi direktno na brizgalko in s tem takojšnjo uporabo brez menjave igel. del palete je tudi izdelek easymix, tuba z dvema ali več predelnima stenama za mešanje različnih komponent (trdno/tekoče, tekoče/tekoče), kar omogoča mešanje tik pred uporabo.tube so izdelane iz materiala, ki ustreza strogim standardom farmacevtske industrije. njihovi primarni embalažni materiali ne vsebujejo volframa, izdelani pa so posebej za ta trg. tube je mogoče sterilizirati s pomočjo obsevanja, premazane pa so s transparentnim laminatom visokih zmogljivosti.

novosTiSlopakova anketa o ločevanju odpadkov

Slopak je v okviru projekta Ločujemo odpad-ke, ki ga sofinancira Evropska unija preko LIFE+ finančnega mehanizma, v sodelovanju z agencijo Nina media izvedel javnomnenjsko anketo o ločevanju odpadkov. V Sloveniji pri komunalnih podjetjih Slopak vsako leto pre-vzame več odpadne embalaže. Zato ni čudno, da je preko 90 % anketirancev ocenilo, da so dobro seznanjeni z ločenim zbiranjem odpad-kov. V anketi je sodelovalo 500 oseb.

Gospodinjstva ločujejo v preko 82 % biološke odpadke ter papir in karton. Pri embalaži je ta odstotek 77 %, pri steklu nekoliko nižji, 70,8 %. Le 3,2 % gospodinjstev navaja, da odpadkov ne ločujejo.

Največ anketirancev embalažo, papir in ste-klo zbira individualno, v ločenih zabojnikih pri posameznih stanovanjskih objektih ali pa te odpadke odložijo na ekoloških otokih. Pri papirju sodeluje v zbiralnih akcijah približno tretjina anketirancev. Glede pravilnega odla-ganja odpadnih baterij in izrabljenih avtomo-bilskih gum je seznanjenost visoka, saj več kot tri četrtine anketirancev navaja pravilne odgovore. Anketiranci pogosto uporabljajo zbirne cente za ločevanje odpadkov – kar 55 %. Avtomobilske gume brezplačno oddajo pri vulkanizerju ob menjavi ali pa na zbirnem centru komunalnih podjetij. Odpadne bateri-je oddajo v trgovinah ali pa v zbirnih centrih komunalnih podjetij.

Anketiranci so v povprečju dobro seznanjeni s tem, kateri odpadki sodijo v posamezne za-bojnike. Skoraj vsi (98,2 %) pravilno menijo, da zelenjavni in sadni odpadki sodijo v bio-loške odpadke. Okrog tri četrtine pravilnih odgovorov so zabeležili pri odpadnih oljih (75,2  %), sestavljeni embalaži, v kateri so bila tekoča živila (73,8 %) in kartonski em-balaži (73,0 %). Dobra polovica anketiran-cev (51,8 %) je pravilno razvrstila iztrebke domačih živali. Največ napačnih odgovorov so zabeležili pri polomljeni otroški plastični igrači ter papirnatih robčkih in brisačah. Polomljene igrače ne sodijo med embalažo, saj so po sestavi iz drugačne plastike, kot je embalaža. Zato sodijo med kosovne odpadke. Papirnati robčki in brisače sodijo med biolo-ške odpadke. Iztrebki domačih živali pa med mešane komunalne odpadke (črni zabojnik).

Anketirance so tudi spraševali, kaj jih moti pri ločevanju odpadkov. Preko 65 % anketi-rancev ni vedelo, kaj jih moti. Med ovirami pri ločevanju odpadkov pa so navajali, da jih ni ali da so preveč oddaljeni, pomanjkanje informacij, preredko odvažanje in podobno.

julij 2

012

69/7

06

EOL

Kratko, zanimivo novosTiSaubermacher podelil okoljSko nagrado

Saubermacher je v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru, Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Fakulteto za znanost o okolju Univerze v Novi Gorici podelil prvo okoljsko nagrado najboljši diplomski nalogi na podro-čju ravnanja z okoljem. Strokovna komisija je presojala okrog 60 diplomskih nalog. Med šestimi najboljšimi je izbrala diplomsko delo študentke Tjaše Milenkovič, diplomantke Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Za najboljšo okoljsko diplomsko nalogo je Saubermacher podelil študentki ček v vre-dnosti 1.500 €.

Suhi Zadrževalniki bodo varovali SavinjSko

Če bo šlo vse po načrtih, naj bi prihodnje leto sprejeli državni prostorski načrt za na-mestitev suhih zadrževalnikov na območju Spodnje Savinjske doline, in sicer od Tabora do Braslovč in Celja. Z namestitvijo suhih zadrževalnikov bi preprečili uničevalno silo poplavnih valov ob visokih vodah. Projekt je vreden 120 milijonov evrov, sfinancirali pa bi ga predvsem iz kohezijskih sredstev nove finančne perspektive, to je v letih 2014 do 2020.

Slovenija dnevno iZgubi eno kmetijo

Kar 40 poslancev koalicije, a brez podpisni-kov koalicijske SLS, in seveda brez poslancev opozicije je predlagalo Zakon o spremembah zakona o kmetijskih zemljiščih. Predlagatelji želijo odpraviti plačilo spremembe namemb-nosti za kmetijska zemljišča, ker naj bi to pre-prečevalo ali zaustavilo razvoj gospodarstva, saj naj bi plačila odvračala investitorje.

Svet za varstvo okolja RS pa meni drugače in odločno zavrača argumente za akcijo vladnih poslancev. Po njegovem bi se morali poslanci državnega zbora zavedati pomena in nena-domestljivosti kmetijskih zemljišč in tal kot enega ključnih naravnih virov za prehransko varnost Slovenije. Slovenija bi morala pove-čevati kmetijske površine, odprava plačila namembnosti pa bi jih zagotovo še bolj ogro-zila in prehransko varnost poslabšala. Svet za varstvo okolja navaja: »Slovenija ima samo 880 m2 njih in vrtov na prebivalca. Smo na repu Evrope pri prehranski samozadostnosti in prehranska varnost je ob svetovni ekonom-ski krizi na področju zelenjave in poljščin na svojem dnu. Primerjava podatkov med EU in Slovenijo jasno nakazuje, da je Slovenija v nezavidljivi situaciji. EU ima kmetijskih

poLieTiLenski pokrovčki iz sLadkornega Trsapodjetje tetra pak je v sodelovanju z brazilskim petrokemičnim podjetjem Braskem razvilo okolju prijazne polietilenske pokrovčke, ki so narejeni iz derivatov sladkornega trsa. Zelene alternative bodo tako na voljo za izdelke dreamCap 26, LightCap 30 in Helicap 27. okolju prijazne pokrovčke bodo označili z znakom lista.

Lončki z izmerjenim ogLjičnim odTisompodjetje eco-products je predstavilo linijo lončkov za tople napitke in linijo za osve-žilne pijače. izdelki so v celoti narejeni iz obnovljivih materialov, nosijo pa ime »Zero by eco-products«. skozi celoten postopek izdelave lončkov so v sodelova-nju s strokovnjakom za izračun ogljičnega odtisa renewable Choice enery merili njihove ogljične vplive in jih tudi v celoti nadomestili. izdelki imajo astm certifikat za kompostiranje. nadomestila za izpust ogljika linije »Zero« so rezultat dvoletne LCa analize, ki so jo izvedli pri podjetju, da bi bolje razumeli okoljske vplive svojih izdelkov od zibelke do groba. podjetje tako omogoča svojim strankam detajlni vpogled v vpliv njihovih izdelkov na okolje in obe-nem osvešča o pomemb-nosti takšnih postopkov.

samosToječe vrečke, ki so primerne za recikLiranjepodjetje star packaging je predstavilo linijo samostoječih vrečk, ki so narejene iz polietilena in se lahko v celoti reciklirajo. izdelki naj bi imeli boljše zmogljivosti kot tradicionalna plastična embalaža.

embalaža terraFLeX je popolnoma prilagodljiva za vse vrste uporabe. V primerjavi z ostalimi poliestrskimi laminacijami enake debeline ima boljšo pregrado za vlago, omogoča pa tudi dodatno pregrado za kisik, ki še bolj vzdržuje kvaliteto in svežino izdelka, brez vplivov na reciklirni proces.

nova embaLaža za poTrebe zdravsTvene indusTrijepodjetje amcor Flexibles je na sejmu achema swiss trade v Frankfurtu predstavilo novo embalažo za potrebe zdravstvene industrije. izdelek amcor mediCan je oblikovan tako, da ustreza tudi najbolj zahtevnim standardom farmacevtske in medicinske industrije.aluminijast pokrov, ki ščiti pred svetlobo, vlago in kisikom, in posodica visoke stabilnosti nudita visoko stopnjo zaščite zdravstvenim izdelkom. omogočata tudi daljšo življenjsko dobo na policah. posebej primerne so za inhalatorje in diagnostične naprave, ki po navadi zahtevajo popolno odsotnost vlage. amcor mediCan je izdelan posebej zaradi povečanih zahtev starejših po priročnejši embalaži, visoko integritetna tesnitvena tehnologija pa omogoča tudi lažje odpiranje.

priročnejša embaLaža za pripravLjene obrokeVodilni srbski proizvajalec hrane kompanija takovo d. d. bo od sedaj svoje premium pripravljene obroke ponujal v večplastnih posodicah royale britanskega proizvajalca rpC Bebo Uk. Za ta korak so se odločili zaradi rastočih zahtev po

julij 2

012

Fran

c C

ipot

foto

: arh

iv p

odje

tja

69/7

0EO

L7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivonovosTizemljišč 3.755 m2/prebivalca, Slovenija 2.545 m2/prebivalca. EU ima njiv in vrtov 2.236 m2/preb., Slovenija 880 m2/preb. (EU statistični urad). V obdobju 2002-2007 je bilo v Sloveniji pozidano 19.712 ha zemljišč. Dnevno pozida-mo 11 ha zemljišč, od tega 7 ha kmetijskih zemljišč, tako da dnevno izgubimo zemljišča površine ene kmetije!«

Svet se prav tako sprašuje, ali se predlagatelji zakonskih sprememb zavedajo, koliko škode je povzročilo stihijsko spreminjanje najbolj-ših kmetijskih zemljišč v infrastrukturne in gradbene namene. Predlagatelji pa trdijo, da so se zazidljiva zemljišča za gospodarske namene (obrtne, industrijske, poslovne cone) zaradi uvedbe odškodnin za zemljišča bistve-no podražila in zavrla investiranje v nove projekte. Svet za varstvo okolja ugovarja, da naj Slovenija namesto kmetijskih zemljišč ugotovi, koliko je praznih industrijskih po-vršin zaradi propada gospodarskih družb in zakaj se ob velikih trgovskih centrih gradijo razkošna parkirišča na površini namesto pod zemljo. Po njegovem mnenju tujina bistveno bolj intenzivno varuje kmetijska zemljišča kot Slovenija.

cerop že v drugo faZo

Regijski center za ravnanje z odpadki v Puconcih je pred začetkom izgradnje druge faze, saj je okoljski minister Franc Bogovič že položil temeljni kamen. Razširili bodo odlagališče, zgradili objekt za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, uredili kompostarno zaprtega tipa in nadgradili čistilno napravo. Tako bo za 125.000 prebivalcev na območju vseh 27 občin pomurske regije urejeno odlaganje in obdelava odpadkov. Po mnenju Franca Cipota, direktorja Ceropa, bodo posebej odlagali le še 20 % mešanih komunalnih odpadkov. Večji del odpadkov bodo vrnili v proizvodnjo za nove izdelke ali pa za energetsko predelavo. Vrednost naložbe znaša 23 milijonov evrov, od tega je 13,4 milijona evrov zagotovljenih iz evropskega kohezijskega sklada.

Isti dan, ko so položili temeljni kamen za drugo fazo, je minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Črnač odprl na strehah Ceropa novo sončno elektrarno s 460 kilovati. Tako bodo zraku vsako leto prihranili skoraj 415 ton izpustov.

kvalitetni pripravljeni hrani na srbskem trgu. nova embalaža je zamenjala do sedaj uporabljene pločevinke, s tem pa so izdelku podaljšali življenjsko dobo ter povečali priročnost za kupca. obroki so zapakirani v triplastni embalaži (polipropilen –pp/etilen

vinilalkohol-kopolimer – eVoH/polipropilen –pp). plast eVoH zagotavlja učinkovito zaščito pred vstopom kisika in omogoča daljšo življenjsko dobo na policah – do 12 mesecev. posoda je primerna za segrevanje v mikrovalovni pečici kot tudi v ponvi. atraktiven, robusten in praktičen dizajn omogoča zaužitje direktno iz embalaže, držala pa lažje ravnanje med kuhanjem in serviranjem.

posebna zračna zaščiTa

podjetje storopak je na trg lansiralo novo folijo z mehurčki z imenom airplus Bubble. Folija ima posebne ozke predele, ki omogočajo učinkovito zavijanje manjših predmetov. posamezen del je sestavljen iz dveh vrst; vsako vrsto sestavlja sedem okroglin za zrak. Folija je priročnejša tudi za uporabnika, saj z enim rezom spustimo zrak iz celotne folije in s tem zmanjšamo volumen odpadka.

s siLikonsko vuLkanizacijo do zamaška za vinoenGeL austria je odprl nove možnosti v večkomponentnih tehnologijah z novim procesom za silikonsko vulkanizacijo pri nizkih temperaturah. na enGeL-

ovem simpoziju so prikazali nov UV vulkanizacijski postopek z izdelavo zamaška za vino. izboljšave silikonske gume so v zadnjih dveh letih odprle vrata novim možnostim uporabe na področju večkomponentnih tehnologij, je povedal profesor Georg steinbichler, vodja raziskav in razvoja.konvencionalne silikonske gume se vežejo pri visokih temperaturah, pri novih tipih pa se postopek vulkanizacije zgodi z izpostavitvijo svetlobe ultravijoličnih žarkov pri sobni temperaturi. to omogoča silikonu vezavo s široko paleto termoplastov preko dvo- ali večkomponentnega brizganja. Celo zelo občutljivi materiali, kot je polipropilen, se lahko sedaj predelajo skupaj s silikonom v enem koraku.

ekoLoški čaj od sedaj v ekoLoški embaLažinemški proizvajalec ekoloških zelišč, kave in čaja Lebensbaum bo svoje naravne izdelke ponujal v kvalitetnejši embalaži, ki se lahko tudi kompostira. material natureFlex proizvajalca innovia Films je narejen na celulozni osnovi. Les za njegovo izdelavo se pridobiva iz nadzorovanih gozdov s FsC certifikatom. primeren je za odlaganje na kompost, kjer se razgradi v nekaj tednih. poleg tega, da je okolju prijazen, prinaša tudi druge prednosti. material ima dobre antistatične lastnosti, visok sijaj, visoko odpornost na maščobe in olja ter izboljšane pregrade za pline, arome in olja.

Trajn

osTn

a

embala

ža z

a

sve

ža ž

ivil

a

julij 2

012

foto: Packaging Europe

EmbALA

žA8

69/7

0

odpadna hrana postaja v svetu

vse večji problem. po podatkih

organizacije združenih narodov

za prehrano in kmetijstvo

letno zavržemo kar tretjino

vse pridelane hrane. Ustrezni

embalaži številni strokovnjaki

pripisujejo ključno vlogo pri

reševanju tega vprašanja.

razvijajo se novi embalažni

formati in pakirne tehnologije,

ki pripomorejo k temu, da

živila med transportom in na

prodajnih policah ostanejo dlje

časa sveža.

Lucija gornjak

traJnostna emBaLaža Za sVeža žiViLa

Široka podpora evropskih institucij

Problematika odpadne hrane je bila v ospred-ju novembra lani na konferenci v Bruslju,

ki je združila pomembne evropske institucije na tem področju, vladne in nevladne organi-zacije, trgovce, proizvajalce živil in embalažno industrijo kot tudi ključne akterje sistemov za ravnanje z odpadki. Namen konference je bila širša obravnava problema in razvoja strategij za zmanjšanje količine odpadne hrane v Evropi. John Swift iz SCA Packaging, vodilnega evrop-skega embalažnega podjetja, je povedal: »Znano je dejstvo, da je embalaža zelo obremenilna za okolje, a je hkrati lahko ena izmed pomembnih rešitev za zmanjšanje količine odpadnih živil. Ob upoštevanju glavnih zaključkov konference sedaj evropski direktorat za prehrano in zdrav-je resno proučuje realne možnosti za raciona-lizacijo pakiranja hrane. Mnogi namreč trdijo, da je mejna varnost živila »vgrajena« v datum uporabe, odtisnjen na embalaži, vendar pa ta pogosto ne zagotavlja realne trajnosti živila. To zavedanje s strani potrošnikov bi zagotovo pri-pomoglo k precejšnjemu zmanjšanju količine odpadne hrane, zato je nujno potrebno infor-miranje o tem, kako pravilno shranjevati hrano in koliko časa je živilo še varno za uživanje.

Tu ima pomembno vlogo predvsem RFID teh-nologija, ki pomaga spremljati vse elemente dobavnega procesa, od proizvodnje, pakiranja in logistike do potrošniških navad.« V skladu s temi težnjami je Evropska komisija za boj proti živilskim odpadkom pred kratkim prejela 3 mi-lijone evrov donacije za mednarodni konzorcij ISA-PACK1, katerega cilj je razviti trajnostno embalažo za sveža živila, ki bi podaljšala rok uporabe izdelka in zmanjšala količino odpad-kov pokvarljiv živil za več kot 50 odstotkov. Konzorcij razvija raztegljivo ovijalno embala-žo (»streč« folija), izdelano iz mikrobov, ki se hranijo z naravnimi trajnostnimi materiali, ter inteligentne sisteme za indikacijo, ki so neposredno natisnjeni na embalažne materi-ale in spremljajo rast bakterij (indikatorji za temperaturo, čas in svežino izdelka).

kaj lahko stori embalažna industrija?

Omenjeno embalažno podjetje SCA Packaging je v sodelovanju z berlinskim inštitutom

1 Konzorcij vključuje partnerske organizacije, kot so britanski Biopac, belgijski Omniform, španski tehnološki center za plastiko, britanski tehnološki inštitut za raziska-vo materialov, Univerza v Birminghamu in druge.

embalaža v boju proti odpadni hrani

julij 2

012

969

/70

EmbALA

žA

Fraunhofer2 razvilo prototip embalažne rešitve za zmanjšanje količin odpadne hrane. Gre za posebej izdelan valoviti karton, ki absorbira plin etilen kot snov, ki nastaja pri naravnem zorenju sadja in zelenjave. Dodatna prevleka na embalaži zmanjšuje širjenje tega plina in tako omogoča, da proizvodi ostanejo dlje časa sveži. »Je inovativna, v prihodnost usmerje-na tehnika, ki lahko ustvari nove embalažne trge,« je pojasnil Carolyn Wagner, direktor prodaje in marketinga v SCA Packaging. »Ključna prednost te rešitve je, da je embala-žni material aktiven, kar pomeni, da ima na površini integrirano tehnologijo. V nasprotju z drugimi embalažnimi produkti na trgu, ki si prizadevajo za podoben učinek, ta produkt ne potrebuje nobene dodatne opreme, kot so vrečke ali filtri za podaljšanje roka uporabe.« Marks & Spencer je v Veliki Britaniji uvedel podobno embalažo, ki na dnu vključuje pose-ben trak iz mešanice materialov (tudi gline), ki absorbira etilen. Ta embalažna rešitev ima dvojno okoljsko korist – omogoča, da živilo ostane dlje časa sveže, hkrati pa ne vpliva na možnost recikliranja embalaže.

»Z embalažo odvržemo približno 25 % hrane, ki ostane v embalaži in je ne

porabimo. Švedski znanstveniki celo pravi-jo, da je vpliv odpadnih živil na okolje veliko večji od okoljskega vpliva, ki ga povzroča embalaža. Samo če je doseženo pravo ravno-vesje, je lahko ustrezna embalaža učinkovito sredstvo v boju proti odpadni hrani,« poja-snjuje Roberto Zanichelli, vodja marketinga v podjetju ILIP3.

Zakaj toliko hrane zavržemo?

V Sloveniji je cilj do leta 2020 zmanjšati ko-ličino zavržene hrane na polovico. Znana

je ocena, da Slovenci letno zavržemo okoli 90 kg hrane na prebivalca, vendar natančnejših podatkov o tem še ni. Spletna anketa mini-strstva, na katero je odgovorilo 1200 ljudi, je pokazala, da večina Slovencev na dan zavrže približno četrt kilograma živil, najpogosteje zaradi pokvarjene hrane ali pretečenega roka trajanja (predvsem kruh, pecivo, sadje in ze-lenjava). Primer dobre prakse je Avstrija, kjer že 10 let zelo dobro deluje mreža, v kateri proizvajalci vrnjena živila (od trgovcev) po-darjajo socialnim institucijam, da jih razde-lijo pomoči potrebnim. V boju proti odpadni

2 Fraunhofer inštitut za procesni inženiring in pakiranje je največja evropska raziskovalna organizacija, ki razvija tehnike, metode in produkte na področjih, ki pomembno vplivajo na naše življenje (zdravje, varnost, komunikacija, energija in okolje).3 ILIP je italijansko podjetje, specializirano za načrtova-nje in izdelavo plastične embalaže za sadje.

hrani pa so aktivni tudi nekateri slovenski trgovci (npr. Mercator, Pekarna Grosuplje), ki skrbijo za čim večjo dnevno porabo hrane ali darujejo svoje izdelke pomoči potrebnim. »V zahodnem svetu večina odpadne hrane prihaja iz gospodinjstev in gostinstva, ve-lika količina zavržene hrane pa nastaja že v dobavni verigi zaradi težav z zaščito blaga med transportom. V državah v razvoju, za razliko od zahodnega sveta, večina odpadne hrane nastane skozi celotno dobavno verigo in ne na koncu procesa. Glavni razlog za to je, da te države nimajo zadostnih virov (stroji za pakiranje in inovativni embalažni formati) za izdelavo trajnostne embalaže, da bi bila hrana iz podeželja v mesta dobavljena v ustreznem stanju. Za odpravo te vrzeli se je potrebno spopasti s tehnološkim izzivom in razviti pakirni stroj, ki bi zagotovil učin-kovit transport živil do potrošnikov, a bi bil hkrati stroškovno primeren za razvijajoča se gospodarstva,« pojasnjuje John Swift iz podjetja SCA Packaging. 

viri:http://www.ekoslovenija.si/http://tastethewaste.com/http://www.packagingeurope.com

primer dobre prakse je avstrija, kjer že 10 let zelo dobro deluje mreža, v kateri proizvajalci vrnjena živila (od trgovcev) podarjajo socialnim institucijam, da jih razdelijo pomoči potrebnim.

V embalaži podjetja Marks & Spencer ostaja sadje sveže dlje časa

fachpack Z novo podobo

S približno 1.400 razstavljavci in 35 tisoč obiskovalci je FachPack eden od vrhunskih evropskih strokovnih sejmov za pakiranje, tehnologijo, obdelavo in logistiko. Med stro-kovnjaki je cenjen predvsem zato, ker zmore reševati probleme obiskovalcev že na samem sejmu. Tokrat se predstavlja v novi, tridimen-zionalni podobi.

razstavni program

Na FachPacku se posli sklepajo tudi med razstavljavci, saj njegov razstavni program obsega celotno reprodukcijsko verigo na področju pakiranja. Približno tretjina raz-stavljavcev predstavlja surovine, materiale in pripomočke za pakiranje. Druga tretjina ponuja stroje, opremo za etiketiranje in ozna-čevanje ter reciklažo in preizkušanje. V tem segmentu se seveda najde tudi vse za pripra-vo tiska in oblikovanje embalaže. V halah, namenjenih logistiki na področju pakiranja, prevladujejo transportna ter nakladalna in skladiščna oprema, sistemi za vodenje zalog, naročil in odpreme ter nadzor, identifikacijo in kodiranje.

posebne razstave in prireditve

Kupci hočejo zanesljivo in kakovostno emba-lažo, ki pa jo morajo tudi preprosto odpreti. Na Tehnični univerzi v Chemnitzu so opravili raziskavo, v kateri so morali prostovoljci, stari od 57 do 77 let, odpreti različno em-balažo. Zlahka so opravili s komaj tretjino izdelkov. Posebna razstava »Unpacking made easy!« v hali 8 bo na približno tisoč kvadratnih metrih predstavila uporabniku prijazno embalažo, in to tako za industrijo kot za končnega potrošnika. Razstava je sicer del foruma FachPack Forum 2012, ki je prav tako pomembna novost obsejemskega strokovnega programa.

Nov je tudi tematski park »Packaging in Medical Technology«. Naloga embalaže v medicini in farmaciji ni samo zaščita izdel-ka, temveč mora preprečevati ponarejanje izdelkov ter zagotoviti pravilno doziranje in aplikacijo aktivnih sestavin. Za otroke mora biti nepremagljiva ovira, do starejših pa skrajno prijazna. Proizvajalci bodo v hali 9 na približno 600 kvadratnih metrih pokazali, kako se spopadajo s temi izzivi.

PackBox v hali 4 bo predstavil trende in najnovejše razvojne dosežke na področju tehnologije za pakiranje, tiska embalaže, obli-kovanja za posebne ciljne skupine in rešitve za trajnostno proizvodnjo.

Iz Slovenije se bodo predstavili AHA Plastik d.o.o., Cetis d.d., EGP d.d. in GoldPack Zlatorog oprema d.o.o., podjetje Edit d.o.o. pa se predstavlja kot sorazstavljavec.

Pan

tone

LIVE

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EmbALA

žA10

69/7

0

pantone je predstavil nov

sistem barvnega upravljanja

v oblaku, pantoneLiVe,

ki obljublja nove nivoje

zagotavljanja konsistence skozi

celotno dobavno verigo.

nina semolič

noV sistem BarVneGa UpraVLJanJa – pantoneLiVe

vsi lahko govorimo skupen barvni jezik

»barva igra izjemno veliko vlogo pri od-ločanju potrošnika – predstavlja del

produktne identitete in jezika,« je prepričan Matt Leese, direktor podjetja Tag Pac, ki je specialist za pripravo za tisk. »Tako kot smo previdni pri izbiri pisave, moramo biti previdni tudi pri izbiri barve, zato je prav, da lastniki blagovnih znamk vztrajajo pri barvni kon-sistenci.« Raziskava, ki jo je izvedel Pantone Color Institute, je pokazala, da na več kot dve tretjini odraslih pri nakupu izdelka vpliva prav izbira barve in podobno število potrošnikov bi dvomilo o kakovosti izdelka, če bi bila barva njegove embalaže spremenjena.

konsistenca se mora vzdrževati

Cilj konsistentnih barv je povzel David Harris, produktni vodja pri podjetju Esko:

»Blagovne znamke lansirajo na trg vedno več embalažnih variacij, ki so sestavljene iz več različnih materialov. Zato je nujno, da se ta konsistenca vzdržuje.« Prepričan je, da je izziv zagotoviti barvno ujemanje, ob tem pa še dober videz. Prav podjetje Esko se je povezalo s specialistom za barvno ujemanje X-Rite, ki je tudi lastnik Pantone-a. To je bil prvi korak

k razvoju digitalne barvne standardizacije PantoneLIVE. Tradicionalne barvne vzorčnike podjetja Pantone uporablja velik delež tiskal-nikov, vendar pa ni nujno, da se barva tiska na enak substrat, kot se bo končni izdelek.

digitalni barvni vzorčniki

PantoneLIVE zagotavlja digitalne barvne vzorčnike. Ti se nanašajo na realne tiskar-

ske procese in substrate, ki se uporabljajo v em-balažni industriji. Rezultat tega je, da se lahko natančneje določi videz končnega produkta ne glede na to, kje je narejen.

»Včasih se je barvna konsistenca zagota-vljala le z izmenjavo znanja in izkušenj,«

je obrazložila podpredsednica Pantone Digital Business Unit pri podjetju X-Rite Sonia Megert. »PantoneLIVE temelji na resničnih specifikah materialov in proizvodnih procesov. Lastnik blagovne znamke prejme glavni barvni stan-dard (op. master standard), čemur rečejo kar barvni DNK. Nato v sodelovanju z naročnikom identificiramo ključne substrate in ustvarimo odvisne barvne standarde, primerne za tisk na različne medije znotraj proizvodnje.«

julij 2

012

1169

/70

EmbALA

žA

213x148_SLO_EOL_embalaza_VP.indd 1 16.05.12 07:47

Promocija

tehnologija v oblaku

Ključna značilnost sistema PantoneLIVE je, da je tehnologija v oblaku. To pomeni,

da so skrbno varovani podatki na voljo vsem udeleženim v celotni dobavni verigi. Rezultat tega je, da lahko oblikovalci, pripravljalci za tisk in proizvodnja sodelujejo še tesneje in z jasnejšo vizijo glede podobe končnega izdelka. Megertova je še dodala, da bo s PantoneLIVE celotna dobavna veriga natančneje predvideva-la, načrtovala in konsistentno izvajala pravilno barvo. Sistem v oblaku daje kreativnim agen-cijam možnost, da ne izberejo nekaj, kar je v nadaljnjem procesu težko izvedljivo in zahteva prilagoditve skozi postopek.

sistem mora ostati odprt

V razvoju novega barvnega vzorčnika so vključili tudi enega izmed vodilnih proi-

zvajalcev tiskarskega črnila Sun Chemical, ki že vpeljuje nov sistem. Predstavnik podjetja je poudaril, da je pomembno, da sistem ostane

odprt, in upa, da se bo vanj vključilo čim več proizvajalcev tiskarskih črnil. »Prioriteta siste-ma PantoneLIVE je barvna konsistenca, takoj zatem pa, da omogoča učinkovitejši proces. Vsi lahko imamo skupen barvni jezik in tako optimiziramo celoten proces.«

V razvoj so vključili tudi embalažnega proizvajalca Chesapeake. Pri podjetju so

povedali, da so po uvedbi sistema in po več kot 1000 serijah odposlanih izdelkov uspeli zmanjšati barvna odstopanja za 77 odstotkov. Podjetju je uspelo tudi racionalizirati število tipov tiskarskega črnila, in sicer s 3000 na 500. Operativni direktor pri podjetju Chesapeake, Jon Drennan, je dodal, da PantoneLIVE skraj-šuje čas izdelave, predvsem pri lansiranju novih izdelkov.

»PantoneLIVE nam omogoča, da lahko svojo digitalno paleto že vnaprej pred-

stavimo svojim novim strankam. Na podlagi te palete lahko določijo ciljne barve, ki jih bo mogoče zagotavljati skozi celoten proces.«

potrebne so še prilagoditve

Seveda pa obstajajo tudi pomisleki. Sean Hanckocks, direktor podjetja za pripravo

za tisk Miller Graphis Corniche, po eni strani pozdravlja sistem, ki bo podjetjem omogočal boljšo barvno konsistenco, po drugi strani pa opozarja, da je rešitev ugodna predvsem za večja podjetja z boljšimi, večjimi in zmogljivej-šimi tiskalniki, medtem ko obstaja možnost, da manjši, kljub sistemu oblaku, ne bodo sposobni zagotavljati popolne konsistence. »Vendar gle-dano kot celota, je PantoneLIVE zelo dobra re-šitev, čeprav še vedno obstajajo ljudje, ki imajo poskusni odtis raje v tiskani obliki.« Hancock je zaključil, da je vedno najpomembneje, da konč-ni rezultat ustreza izbranim, želenim barvam. Tudi pri standardiziranem barvnem procesu lahko med različnimi tiskalniki pride do odsto-panj. Eden izmed potencialnih učinkov sistema PantoneLIVE je zmanjšanje poskusnih odtisov v tiskani obliki.

Vendar pa je odprtih še kar nekaj vprašanj, ki se nanašajo predvsem na pogoje, v katerih

se poskusni odtis ogleduje (star zaslon, ambi-entalna svetloba …). Kljub odprtim vprašanjem pa so vsi vpleteni enotni, da bo ta tehnologija pripomogla razjasniti določene nejasnosti na področju barvnega upravljanja in izboljšala komunikacijo konsistentnih informacij. 

Pet

no

min

irancev

za

oskarja

za

embala

žo

julij 2

012

EmbALA

žA12

69/7

0

žirija v sestavi Jani Bavčar (predsednik), dr. Gregor Radonjič in Vladimir Pezdirc je pri

ocenjevanju upoštevala predvsem izvirnost in inovativnost embalaže, zaščito vsebine, praktičnost uporabe, napredek pri varnosti in higieni izdelka ter okoljevarstvena merila. Kot posebno kategorijo so letos prvič ocenili vizualno identiteto embalaže s poudarkom na opaznosti, skladnosti izdelka z embala-žo, čitljivosti, izgledu, likovni opremi ter na splošnem estetskem in sporočilnem izrazu. Ocenjevali pa so se tudi tehnični vidiki proi-zvodnje embalaže in tehnike zapiranja. Žirija je prispele izdelke ocenjevala po kriterijih, ki so skladni z veljavno evropsko in slovensko zakonodajo in pravilniki s področja embalaže, ravnanja z embalažo ter z določili natečaja »Worldstar for packaging«. Sodelovanje je bilo možno za naslednje razrede embalaže: prodaj-na primarna embalaža, ovojna sekundarna embalaža, transportna terciarna embalaža, sestavni deli embalaže, prototipi, izumi in izboljšave embalaže ter vizualna identiteta embalaže. Kar trije od petih nominiranih izdelkov so iz razreda vizualne identitete embalaže. Žirija je med prispelimi izbrala naslednje nominirance:

model: Goldhoney

avtor modela: Roman Peklaj

prijavitelj: Božnar čebelarstvo d.o.o.

razred: A2, darilna embalaža

model: Dana plastenka za 0,5 in 1,5 litra

avtor modela: F2 d.o.o. Ljubljana

prijavitelj: Dana, d.d.

razred: F, vizualna identiteta embalaže (A1, družina embalaže)

model: Birdfreeder

avtor modela: Miha Klinar

prijavitelj: Gigodesign d.o.o.

razred: A4, kartonska zloženka

model: MU vita napitki in namazi

avtor modela: Futura ddb

prijavitelj: Ljubljanske mlekarne d.d.

razred: F, vizualna identiteta embalaže

model: Freddo – zamrznjena zelenjava in sadje

avtor modela: Studio marketing jwt

prijavitelj: Ljubljanske mlekarne d.d.

razred: F, vizualna identiteta embalaže

Vsi izdelki, ki so sodelovali na natečaju, bodo razstavljeni na posebni razstavi v okviru

18. mednarodnega sejma embalaže, tehnike pakiranja in logistike INPAK in sočasnega jubilejnega 50. mednarodnega kmetijsko--živilskega sejma AGRA, ki poteka od 25. do 30. avgusta 2012 v Gornji Radgoni. Tam bodo razglasili tudi prejemnike 34. Slovenskega oskarja za embalažo 2012 ter podelili priznanja nominiranim in nagrajenim izdelkom. 

pet nominiranCeV Za oskarJa Za emBaLažo

Letos prvič ocenjujejo vizualno identiteto embalaže

nominiranci natečaja za 34.

slovenski oskar za embalažo

2012, ki poteka v organizaciji

pomurskega sejma in pod

pokroviteljstvom Gospodarske

zbornice slovenije, so znani.

namen natečaja je oceniti

in nagraditi najuspešnejše

dosežke vseh vrst embalaže,

sestavnih delov embalaže,

prototipov, izumov in

izboljšav embalaže. Letos

je na ocenjevanje prispelo

16 izdelkov, ki jih je poslalo

deset prijaviteljev. žirija

je izbrala pet nominiranih

izdelkov, ki se potegujejo za

naslov slovenskega oskarja za

embalažo.

julij 2

012

1369

/70

EmbALA

žAmednarodni

kmetijsko-živilski sejem

Tradicionalno svež!

18. mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja in logistike,

razstava izdelkov iz natečaja 34. Slovenski oskar za embalažo

25. – 30. 8. 2012Gornja Radgona Slovenija

www.pomurski-sejem.si

Promocija

Boljša plastenka za boljšo vodo

Pri zasnovi nove, 25 % lažje plastenke smo sledili trendom PET-a v industriji pijač. Iskali smo rešitve v smeri lažje plastenke, kar pomeni manj odpadne plastike in nižjo obremenjenost okolja. Primerne so za 100 % reciklažo. Plastenko odlikuje moderen dizajn in praktičnost – lep videz, dober prijem, enostavno odpiranje. Vodilo pri oblikovanju je bilo mehko, naravno, toplo, sodobno, zdravo, uporabno … Linije vodne sfere plastenko ojačajo in ji dodajo občutek svežine, prosojna etiketa pa doda pridih elegance.

Dana, d.d.Glavna cesta 348233 Mirnawww.dana.si

GOLDHONEYMed že od nekdaj pooseblja nesmrtnost in ponovno rojstvo, zlato pa je že tisočletja poznana mistična kovina, ki predstavlja perfekcijo stvari. Izdelek, ki je kombinacija teh dveh žlahtnih snovi, že z zunanjim prestižnim izgledom nakazuje svojo vsebino. Embalaža daje izdelku tudi varnost in ga varuje kot pravi zaklad. Izdelku je priložen letak s kratkim pojasnilom v slovenskem in angleškem jeziku. Izdelek je odlično osebno ali poslovno darilo, okusen akacijev med s koščki zlata pa prava poslastica za vse priložnosti.

Hiša medu Božnar Božnar čebelarstvo d. o. o., Polhov Gradec 72, 1355 Polhov Gradec T: 01 364 00 20, F: 01 364 00 25, E: info@boznar.si, S: www.boznar.si

Izdelek je na voljo v dveh velikostih: 120 g in 250 g .

No

va e

mbala

ža

v R

adeN

ski

julij 2

012

EmbALA

žA14

69/7

0

noVa emBaLaža V radenski

nepovratna steklenica komunicira premium pijačo

V radenski so družini naravnih

mineralnih vod poleg že

obstoječih proizvodov v

stekleni in pet embalaži

dodali nepovratno steklenico

0,75 L za radensko Classic in

radensko naturelle.

o tem, kako se v podjetju

odzivajo na potrebe trga,

odgovarja vodja marketinga in

razvoja irena rautar.

kako pogosto se v radenski odločate za novo embalažo in kateri so ključni razlogi?

Pogostost razvoja nove embalaže je odvisna od več dejavnikov, ki so povezani z razvojem nove vrste pijače, z repozicioniranjem obsto-ječih blagovnih znamk in trendov na področju embalaže same.

v strokovnih in gospodarskih krogih so delje-na mnenja glede večje optimalnosti povratne ali nepovratne embalaže za pijače. kateri vrsti embalaže dajete prednost in zakaj?

Radenska je v svojem bistvu tesno povezana z naravo, zato dajemo prednost povratni stekle-ni embalaži. Glede na trenutni trend pa kljub temu največ proizvodov prodamo v nepovratni PET embalaži, kjer pri njeni proizvodnji precej-šen delež predstavlja reciklirani PET material.

koga želite predvsem nagovoriti z novo nepo-vratno steklenico 0,75?

Vizualna podoba nepovratne steklenice s svojo eleganco, čistostjo linij in izvrstnim designom potrjuje premium pozicioniranost izdelkov Radenska Classic in Radenska Naturelle. Steklenica po elegantni obliki sledi že obsto-ječima stekleničkama manjših volumnov (0,25 L in 0,5 L) in bo s ponosom predstavljala svojo vsebino tako v restavracijah, kjer bo zadovo-ljevala potrebe zahtevnih gostov, kot tudi v bistrojih in barih. Seveda bo svoj prostor našla tudi v gospodinjstvu, ko bomo želeli sebe ali svoje prijatelje nagraditi z vrhunskim proizvo-dom narave v lepi steklenici.

kako v radenski poteka razvoj nove emba-laže? kdo je izdelal design nove steklenice?

Razvoj embalaže je zahtevna operacije v ce-lotnem razvojnem ciklu proizvoda. Pristop k poteku razvoja je odvisen od tega, za kakšen

proizvod jo razvijamo; bodisi za obstoječo ali novo blagovno znamko. Najbolj pomembno je, da v zasnovo celotnega designa vključimo želje in zahteve potrošnikov in da upoštevamo tre-nutne trende na trgu. Že obstoječe stekleničke 0,25 L in 0,5 L je razvila agencija Futura, pri 0,75 L steklenici pa smo povzeli samo osnovno obliko.

novost je tudi pokrovček – zakaj ima doda-tne lastnosti? ali je ta plastičen del potreben glede na to, da gre za dodaten material?

Eleganten in poseben videz steklenice je do-datno poudarjen z novo obliko in vrsto kovin-skega zamaška, imenovanega TALOG®, ki je bolj praktičen in lažji za odpiranje. Plastični varovalni obroček zagotavlja potrošniku ne-dvoumno zagotovilo, da je steklenica original-no zaprta.

kaj se dogaja z novo steklenico po njeni uporabi?

Nova steklenica je nepovratna, kar daje potrošni-kom zagotovilo, da vedno dobijo lepo steklenico, brez kakršnihkoli zunanjih poškodb stekla. Zaradi bistveno nižje teže in s tem debeline ste-kla ni primerna za ponovno polnjenje, zato jo zbi-ramo v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov, od koder gre v obliki »krša« nazaj v steklarno, kjer iz taline nastane nova steklenica. 

iren

a rau

tar

foto

: arh

iv p

odje

tja

Embala

ža i

z cEl

ulo

zE

julij 2

012

foto: Packaging Europe

1569

/70

EmbALA

žA

embalaža iz recikliranih

celuloznih vlaken, ki predstavlja

vrsto trajnostne (okolju

prijazne, zelene) embalaže,

ima za sabo že dolgo pot –

vse od leta 1980, ko se je

širša javnost začela zavedati

nevarnosti globalnega

segrevanja in spoznala potrebo

po varovanju okolja. danes se

celulozna vlakna uporabljajo

za embaliranje različnih

industrijskih izdelkov, saj je

proces proizvodnje tovrstne

embalaže stroškovno učinkovit.

seznam prednosti recikliranih

vlaken je dolg in pojasnjuje,

zakaj v celotni embalažni

industriji obstaja toliko

pozitivnih spodbud in teženj

v smeri čim širše uporabe

trajnostnih materialov.

Lucija gornjak

emBaLaža iZ CeLULoZe

embalažna industrija je lačna trajnostnih materialov

Širitev trga trajnostne embalaže

mednarodno združenje za celulozna vlakna (vlakna, pridobljena iz recikliranega papir-

ja) – Moulded Fibre Association (IMFA), ki je bilo ustanovljeno leta 1985, spodbuja razvoj in širi trg embalažnih aplikacij za vrsto sodobnih izdelkov iz reciklirane papirne kaše, promovira njihove prednosti v primerjavi s plastičnimi iz-delki ter tako pomaga oblikovati prihodnost pa-pirniške industrije, ki je lačna okolju prijaznih in stroškovno učinkovitih embalažnih alternativ. IMFA je edino mednarodno združenje, ki spod-buja izključno to področje, zato je za proizvajalce embalaže pomemben primarni vir informacij. Kot rezultat njihove uspešne promocije se v industriji recikliranih papirnatih embalažnih vlaken vse bolj uveljavljajo nove aplikacije, zlasti v industriji hitre prehrane. Vsesplošna želja oziroma težnja po eliminiranju obstoje-čih embalažnih materialov, ki se uporabljajo v živilski industriji (pena, stiropor, plastika, aluminij idr.), je povzročila, da so največji trgi hitre prehrane (Burger King, KFC) embalažo iz stiroporja zamenjali z embalažo iz celuloznih vlaken. Uporaba recikliranih papirnatih vlaken, ki so učinkovita alternativa zlasti plastičnim materialom, je poleg živilskega sektorja ključ-na zlasti v panogah, kjer je potrebno zagotoviti zdravo okolje (npr. farmacevtska industrija, zdravstvo, bolnišnične dejavnosti idr.).

Velike prednosti recikliranih vlaken

Dejstvo je, da trg potrebuje izdelke iz traj-nostnih materialov (odpadnega papirja

ali drugih naravnih vlaken), ki so biološko razgradljivi, primerni za ponovno uporabo, kompostiranje in termično obdelavo brez nastanka škodljivih snovi, ter imajo tudi mnoge druge koristi (so čvrsti, prožni, enostavni za uporabo, iz njih se lahko izde-la veliko število visoko kakovostnih konfi-guracij idr.). Embalaže iz papirnatih vlaken imajo tudi manjši volumen in se lahko proizvajajo brez uporabe strupenih snovi. Danes obstajata dva ločena trga trajnostnih embalažnih izdelkov: embalaže živilskih

izdelkov ter embalažni izdelki, povezani z industrijo in inženiringom. V prehrambenem sektorju se prednosti kažejo v preklopni emba-laži, v prenosnih posodah, pa tudi v uporabnih skodelicah, skledah, ploščah, servirnih pladnjih idr., ki dopolnjujejo klasične vrste papirnih em-balaž, kot je npr. embalaža za jajca. Industrijski papirni embalažni program pa svoje aplikacije širi zlasti na področju embalažnih rešitev za mo-bilne telefone, televizorje, modeme in DVD-je. Embalaža iz recikliranih celuloznih vlaken je primerna tudi za pakiranje različnih gospo-dinjskih pripomočkov (opekačev, mešalnikov, kavnih aparatov), avtomobilskih delov, orodja in pohištva, kot tudi za druge industrijske izdelke.

močno povpraševanje po recikliranih emba-lažnih materialih je spodbudilo napredek

v tehnologiji in proizvodnji »vlitih« embalažnih izdelkov. Na trgu imamo nove vrste strojev za vlivanje materialov, ki omogočajo zmogljivejšo in učinkovitejšo proizvodnjo ter večjo kakovost končnih izdelkov. Najsodobnejši proizvodni procesi so v splošnem izboljšali karakteristi-ke izdelkov, povečali njihovo fleksibilnost ter zagotovili pomembno zmanjšanje proizvodnih stroškov. Hkrati s tehnološkim razvojem pa se zaradi vedno večje okoljske in trajnostne zavesti v celulozni industriji razvijajo tudi nova vlakna (vlakna sladkornega trsa, palm, bambusa idr.), ki se v proizvodnji embalažnih izdelkov vse pogosteje uporabljajo. Gre za razvoj stroškov-no učinkovitih embalažnih rešitev z uporabo trajnostnih materialov, katerih največja pred-nost je njihova naraščajoča priljubljenost zaradi poceni surovin. To je hkrati tudi glavni razlog, da trenutna gospodarska recesija v nobenem vidiku ni prizadela trga recikliranih celuloznih vlaken. 

julij 2

012

69/7

016

OKO

LjE

Novice Zelenega omrežja

spremljanje hrupa v okolici ljubljanskega letališča »v živo« na spletuNa spletni strani Aerodroma Ljubljana je mo-goče prek posebne aplikacije v živo spremljati aktualne podatke o hrupu, ki ga v okolici letališča povzročajo letala. Aplikacija poleg prikaza trenutnega stanja omogoča tudi vpo-gled v stanje preteklih 24 ur in identifikacijo letal. Vsi uporabniki interneta lahko tako enostavno grafično spremljajo raven hrupa in identificirajo njegove vire oz. povzročitelje. Osnova za prikazovanje so radarski podatki o posameznih letih in podatki o hrupu, pri kate-rih merjenje poteka stalno na štirih merilnih postajah na točkah v okolici letališča, ki so najbolj obremenjene s hrupom: Šenčur (dve postaji), Lokarje in Lahovče. Vzpostavljeni sis-tem monitoringa hrupa je odraz odgovornosti in del celovitega pristopa k urejanju problema-tike hrupa in izboljšanju kakovosti življenja v okoliških občinah.

Aplikacijo si oglejte na: http://www.lju--airport.si/o-podjetju/varstvo-okolja/varstvo-pred-hrupom.

Aerodrom Ljubljana, d. d. www.lju-airport.si

sistem daljinskega odčitavanja vodomerovMariborski vodovod ima vgrajenih več kot 42 tisoč vodomerov. Zaradi potreb mesečnega odčitavanja porabe vode smo leta 2003 pričeli s testiranjem sistema daljinskega odčitavanja vodomerov. V okvi-ru pilotskega projekta smo vgradili manjše

število vodomerov na daljinsko odčitavanje. Pokazale so se številne prednosti sistema: omogoča hkratni tehnični nadzor nad delo-vanjem vodovodnega sistema, odčitavanje ne moti uporabnika in je popolnoma neodvisno od človeškega dejavnika, obračun vodarine

je hiter in zanesljiv. Osnova za sistem daljin-skega odčitavanja je vodomer, opremljen z ustreznim impulznim ali drugim elektron-skim izhodom. S tem je izločena napaka pri prepisovanju podatkov, hkrati pa so odčitani podatki lahko izvoženi neposredno v obra-čunski program. Nekontroliran iztok vode je možno ugotoviti v krajšem času, saj se popis stanja vodomerov izvaja mesečno. S tem ne le omogočamo natančno odčitavanje porabe vode, ampak pripomoremo k učinkovitejši rabi naravnega vodnega bogastva.

Napisal: Andrej Herodež

Mariborski vodovod, javno podjetje, d. d. www.mb-vodovod.si

Ukrepi za izboljšanje stanja na področju zraka v steklarni HrastnikSlovenija se že več let srečuje s problematiko kakovosti zunanjega zraka. Eden največjih problemov je onesnaženost z delci PM10. Na območju Zasavja, v katerem se nahajata naši tovarni, je v pripravi Načrt za kakovost zraka. Ker si prizadevamo za odgovorno okoljsko ravnanje, se skupaj z ostalim gospodarstvom aktivno udeležujemo priprave ukrepov in jih

Zeleno omrežje podjetjem,

organizacijam, občinam, šolam in

drugim ponuja kakovostno medijsko

pot za strokovno komuniciranje z

javnostmi v obliki krajših strokovnih

novic. Veseli nas, da je vanj vključenih

že 47 različnih podjetij in drugih:

abecedarija, d.o.o., aBrasiV mUta,

d.o.o., aero, d.d., aerodrom Ljubljana,

d.d., Belinka belles, d.o.o., Bio goriva

d.o.o., Cinkarna Celje d.d., Consensus,

d.o.o., eko igrala d.o.o. eco play

l.l.c., eko plus, d.o.o., eriCo d.o.o.,

europapier slovenija, d.d., GiZ dZp,

g.i.z., GZs - Zbornica komunalnega

gospodarstva, Henkel slovenija, d.o.o.,

ireet, d.o.o., komunala kranj, javno

podjetje, d.o.o., komunalno podjetje

Vrhnika, d.o.o., Lafarge Cement, d.o.o.,

Loška komunala, d.d., maksim d.o.o.,

mariborski vodovod j.p.d.d., medium,

d.o.o., mercator, d.d., mestna občina

Ljubljana, mpi reciklaža d.o.o., občina

dobrna, občina Vrhnika, pivovarna

Laško, d. d., petrol, d.d., Ljubljana,

pomurske mlekarne, d.d., pomurski

sejem, d.d., riko, d.o.o., salonit

anhovo, d.d., simbio, d.o.o., si.mobil,

d.d., statistični urad rs, steklarna

Hrastnik, d.d., Šolski center Celje

– srednja šola za gradbeništvo in

varovanje okolja, Šolski center Velenje,

talum, d.d., toYota adria d.o.o.,

Valtex & Co., d.o.o., Xella porobeton

si, d.o.o., Zavod za gradbeništvo

slovenije, Zeos, d.o.o., Zrs Bistra ptuj.

za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Zeleno omreŽje julij 2012

69/7

0O

KO

LjE

17

tudi aktivno izvajamo. Posebno pozornost namenjamo transportu, pretovoru in ravna-nju s sipkimi trdnimi snovmi. Zagotavljamo zaprte in zatesnjene prostore za skladiščenje z ustreznimi filtri, zaprte transportne trako-ve in naprave, uporabljamo tehnike vlaženja zmesi in izvajamo stalen nadzor nad razprše-nimi emisijami. Emisije iz nepremičnih virov onesnaževanja vodimo preko najsodobnejše čistilne naprave, ki ustreza najboljšim razpo-ložljivim tehnikam v steklarski industriji. Naš vpliv na onesnaženost zraka z delci PM10 smo zmanjšali na najmanjšo možno raven, k čemur bomo stremeli tudi v prihodnje in s tem pri-pomogli h kvalitetnejšemu življenju v lokalni skupnosti.

Steklarna Hrastnik, d. d. www.steklarna-hrastnik.si

nov 100-odstotno recikliran papirPodjetje Europapier Slovenija je na tiskarskem trgu predstavilo edinstven 100-odstotno reci-kliran papir Mohawk Panoramic. Nova linija papirjev je usmerjena na hitro rastoči segment digitalnih tiskovin. Posebnost papirjev je pre-maz, ki omogoča inovativen in enostaven po-stopek vezave. Tiskovina na papirju Panoramic tako rekoč leži ravno in omogoča fantastičen prikaz fotografske reprodukcije brez vidnega notranjega roba tiskane strani in natančen nanos barv. S certifikatom FSC, ki obsega nabor zahtev za odgovorno gospodarjenje z gozdovi, in izdelavo iz 100 odstotkov že upo-rabljenih surovin papir Mohawk Panoramic prispeva k skrbi za okolje.

Europapier Slovenija, d. d. www.europapier.si

razvojne priložnosti »zelene kemije«Cinkarna Celje se v svoji strategiji močno usmerja na področje t. i. zelene kemije. Cilji svetovnega programa zelene kemije so strnjeni v dvanajstih načelih, v katera sta umeščena tudi razvoj novih tržnih proizvodov iz stran-skih proizvodov osnovne proizvodnje ter ra-zvoj materialov in tehnologij za čiščenje okolja. Prav tema dvema področjema je Cinkarna Celje v svojih razvojnih načrtih namenila največji poudarek. Z vrsto razvojnih projektov želi doslej neizkoriščenim stranskim proizvodom določiti nove lastnosti, ki jim bodo dale novo vrednost in omogočile njihovo ponovno upo-rabo v vrsti aplikacij. Prav tako razvija nove tehnologije in naprave na osnovi ultrafinega ti-tanovega dioksida, in to tako za čiščenje zraka in vode, dezinfekcijo kot tudi za fleksibilne sončne celice in nove generacije baterij. S to razvojno dejavnostjo Cinkarna dokazuje, da se

je mogoče s pravilno strategijo in razvoj-no dejavnostjo usmeriti v najsodobnejše tehnologije za izboljševanje okoljskih vplivov in se pri njih tudi konkurenčno uveljaviti.

Cinkarna Celje, d. d. www.cinkarna.si

si.mobil že peto leto spremlja svoj vpliv na okoljeLetos je že peto leto, odkar družba sistematično po isti metodologiji spremlja porabo različnih virov, količine ločeno zbranih odpadkov, šte-vilo prevoženih kilometrov ter ostale podatke, ki vplivajo na okoljski odtis. V Si.mobilovi dejavnosti je največji povzročitelj odtisa CO2 poraba elektrike, in sicer poraba baznih postaj v omrežju. Ravno zato tako intenzivno izvajajo ukrepe in generirajo nove in nove ideje Re.misli za nižjo in okolju prijaznejšo porabo elektri-ke. V letu 2011 so kljub intenzivni širitvi in nadgradnji omrežja ter zato povečani porabi elektrike z ukrepi varčevanja prispevali k nižji porabi za predvidoma 35 odstotkov. Postavili so tudi prvo bazno postajo na sončne celice. Ukrep, ki je v letu 2011 vsekakor vreden omembe, je razširjena uvedba elektronskega podpisa. Zaradi elektronsko podpisanih do-kumentov so prihranili skoraj 20 ton papirja. Ravno tako se je povečalo število naročenih na prejemanje računa v elektronski obliki, s čimer so prihranili skoraj 3 tone papirja.

Si.mobil, d. d. www.simobil.si

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Cinkarna Celje: uporaba bele sadre (Calcin S) v poljedelstvu

Vi

sprašu

jete

, min

istr

stV

o

odgo

Varja

julij 2

012

69/7

018

OKO

LjE

minister za kmetijstvo in

okolje (mko) Franc Bogovič je

sprejel pobudo revije eoL, da

bo ministrstvo za kmetijstvo

in okolje mesečno odgovarjalo

na vprašanja, ki jih bo nanj

v imenu gospodarstva in

lokalnih skupnosti naslavljalo

uredništvo.

V prejšnji številki je bil

objavljen prvi članek, v

katerem so svoje predloge in

vprašanja podali predstavniki

petrola, Cinkarne Celje,

skupine Laško, steklarne

Hrastnik, mariborskega

vodovoda, interseroha in

občine Vrhnika. Večinoma so

bili podani predlogi in pobude,

zato ministrstvo odgovarja

in pojasnjuje po zaokroženih

tematskih področjih.

odprava administrativnih ovir za dovoljenjaali so načrtovane kakšne spremembe, ki bi skrajšale dolge in zapletene postopke za pri-dobivanje raznih dovoljenj?

Res je, da se v praksi pri izdajanju soglasij in do-voljenj ne da vedno slediti rokom, ki izhajajo iz zakonodaje. Ministrstvo že vrsto let bije bitko s pomanjkanjem kadrov, medtem ko se obseg pripadajočih zadev iz leta v leto veča, okoljska zakonodaja pa postaja čedalje zahtevnejša. Vendar je res tudi to, da je eden poglavitnih razlogov za zamude pri izdaji soglasij tudi ne-popolna in nekakovostna dokumentacija, ki jo predložijo stranke. Če je to za stranke lahko opravičljivo, pa ne bi smelo biti za njihove poo-blaščence, ki so največkrat projektanti oziroma odvetniki, saj zlorabljajo zaupanje strank in za svoje nepoznavanje okoljevarstvenih zahtev obtožujejo ARSO.

Smo pa pripravili številne predloge za poe-nostavitve postopkov pri podelitvah vodne pravice, za združitev postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in presoje vplivov na okolje (PVO), tam, kjer je mogoče, za zmanj-šanje nabora primerov, ko je treba pridobiti vodno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje, in sicer le za tiste primere, ki jih zahtevajo evropske direktive ob povečanem inšpekcij-skem nadzoru, podaljšanje veljavnosti dolo-čenih okoljevarstvenih dovoljenj in podobno.

Tako smo tudi prispevali k izvajanju vladnega Programa za odpravo administrativnih ovir

in zmanjšanja administrativnih bremen za 25 odstotkov do leta 2012, saj so skoraj vsi sprejeti predvideni ukrepi izhajali prav iz naših predlo-gov. Ker so vsi ukrepi povezani s spremembo zakonodaje, se žal še niso pričeli izvajati.

Trenutno se pripravlja sprememba Zakona o varstvu okolja, s katero naj bi se veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj za druge naprave (82. člen) in obrate (86. člen) podaljšala s 5 na 10 let. V Uredbi o odpadkih je bil poenostavljen postopek pridobitve okoljevarstvenega dovolje-nja za predelavo ali odstranjevanje odpadkov, in sicer:

• uporabno dovoljenje za napravo za obdelavo odpadkov ni več pogoj za izdajo tega okolje-varstvenega dovoljenja;

• v okoljevarstvenem dovoljenju se več ne določi vrst in skupnih količin nenevarnih odpadkov, ki se lahko obdelajo, vrst in koli-čin nevarnih odpadkov (po klasifikacijskih številkah), ki se lahko obdelajo, ter celotne količine odpadkov, ki se jih lahko obdela, ampak se določi le vrste nenevarnih in ne-varnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo, ter skupno količino vseh odpadkov in skupno količino nevarnih odpadkov, ki se letno lahko obdelajo;

• izvajalec obdelave ne potrebuje potrdila o vpisu v evidenco zbiralcev za prevzemanje odpadkov, za katerih predelavo ali odstra-njevanje ima okoljevarstveno dovoljenje, pri njihovih imetnikih, ampak se zahteve v zvezi s prevzemanjem določijo že v okoljevarstve-nem dovoljenju.

• poenostavljeni so pogoji za vpis prevoznikov v evidenco prevoznikov odpadkov (cestni,

Vi spraŠUJete, ministrstvo odgovarja

vprašanja sprejemamo na info@zelenaslovenija.si.

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

19

železniški, letalski, pomorski in po celinskih vodah), tako da lahko v evidenco brez do-datnih zahtev vpiše pravna oseba ali samo-stojni podjetnik posameznik, ki ima licenco za opravljanje prevozov blaga v cestnem prometu, pridobljeno v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz v cestnem prometu.

• črtana je določba, da v primeru, ko povzroči-telj odpadka dvomi glede uvrstitve odpadka po klasifikacijskem seznamu odpadkov, o tem pridobi mnenje pristojnega ministrstva;

• uredba v skladu z Direktivo 2008/98/ES o odpadkih določa pogoje, ko ostanek proizvo-dnje ni odpadek, ampak stranski proizvod, in postopek, v katerem odpadku preneha status odpadka in postane material za nadaljnjo uporabo v smislu »sekundar-ne surovine«; to pravzaprav pomeni, da se v obeh primerih obveznosti, poveza-ne z ravnanjem z odpadki, za tistega, ki te stranske proizvode proizvaja, ali tiste-ga, ki te materiale uporablja, zmanjšajo;

• povzročitelju odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ni več treba voditi evidence o nastajanju odpad-

kov in ravnanju z njimi, če v posameznem koledarskem letu zaradi izvajanja njegove dejavnosti ne nastajajo nevarni odpadki ali ne nastane več kot 10 t vseh odpadkov;

• evidenco o prevozih odpadkov mora voditi le tisti prevoznik, ki prevaža nevarne odpadke, in ne več vsi prevozniki odpadkov;

• vzpostavlja se informacijski sistem o rav-nanju z odpadki kot elektronska podpora za izpolnjevanje evidenčnih listov in letno poročanje povzročiteljev odpadkov, zbiralcev in izvajalcev obdelave;

• v odločbi o vpisu v evidenco zbiralcev od-padkov se več ne določi skupne količine odpadkov in količin nevarnih odpadkov (po klasifikacijskih številkah), ki se jih letno lahko zbere, ampak le vrste odpadkov (po klasifikacijskih številkah), ki jih zbiralec lahko zbira ter skupno količino vseh odpad-kov in skupno količino nevarnih odpadkov, ki se lahko hkrati predhodno skladiščijo v posameznem zbirnem centru glede na nje-govo zmogljivost;

sprememba sistema koncesij za uporabo vodnih virov v komercialne namene.

Na temo podeljevanja koncesij za uporabo vodnih virov v komer-cialne namene se je Ministrstvo za okolje in prostor že sešlo s predstavniki Gospodarske zbornice. Pojasnili smo jim, da že pripravljamo spremembe zakonodaje, vezane na poenosta-vitev postopkov, dogovorili pa smo se tudi, da nam bodo posamezne težave obširneje pred-stavili pisno.

ravnanje z odpadkiSpodbuditi izvajanje ogjS na način javno--zasebnega partnerstva.

Med izvirne naloge občine, določene z zako-nom, sodi skrb za opravljanje obveznih občin-skih gospodarskih javnih služb varstva okolja (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje ko-munalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, obdelava me-šanih komunalnih odpadkov, odlaganje ostan-kov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov). V tem okviru mora občina poskr-beti tako za normativne kot tudi materialne pogoje izvajanja javne službe. Način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb določa ZGJS, ki pa ga v razmerjih javno-zasebnega partnerstva pomembno spreminja in dopolnju-je ZJZP. Občine se lahko avtonomno odločijo, katero organizacijsko obliko bodo uporabile pri zagotavljanju javne službe. Praviloma se odločajo med javnim načinom zagotavljanja v obliki javnega podjetja ali zasebnim načinom s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava.

izboljšati inšpekcijski okoljski nadzor nad izvajanjem ogjS.

Obvezne gospodarske javne službe redno nad-zoruje Inšpekcija za okolje in naravo, čeprav z obstoječo kadrovsko zasedbo, brez zadostne strokovne podpore na pravnem področju, ni več možno učinkovito izvajati rednega načr-tovanega dela, ki zahteva popoln nadzor nad več kot 400 predpisi s področja varovanja okolja, ohranjanja narave, rabe in posegov v vode ter gensko spremenjenih organizmov. Kljub planskemu delu postaja delo vedno bolj podobno gašenju požarov. Administrativne ob-veznosti in druge naloge, povezane predvsem

z dodanimi pristojnostmi v prekrškovnih postopkih, upočasnjujejo delo inšpektorjev in terjajo reorganizacijo na tem področju. Presenetljivo pa je, da pristojni kljub nenehnim opozorilom pri sprejemanju novih predpisov inšpektorjem za okolje nalagajo nove in dodatne obveznosti.

Vse pogosteje se dogaja, da se za nedelo-vanje sistema kot celote okrivi inšpekcijske

službe, čeprav je jasno, da sistema ni možno vzpostavljati le z inšpekcijskim nadzorom, ampak je to le eden od načinov. Neizkoriščene so možnosti finančnih in drugih stimulacij zavezancev, ki bi pripeljale k večji stopnji spo-štovanja predpisanih pravil.

ravnanje z embalažo in odpadno embalažo

Pravila ravnanja z embalažo in odpadno embalažo so določena v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljnjem besedilu: Uredba), s katero je v naš pravni red prenesena Direktiva 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Direktiva velja za vso emba-lažo, dano v promet Skupnosti, in vso odpadno embalažo, ki se uporablja v industrijskem, komercialnem, pisarniškem, trgovinskem, storitvenem, gospodinjskem ali kateremkoli drugem okolju ali izhaja iz njega, ne glede na uporabljeni material. Direktiva torej embalaže ne deli na komunalno in nekomunalno, kot je napačno navedeno v vprašanju. Še več, skladno s ciljem direktive, da se prepreči kakršenkoli vpliv embalaže in odpadne embalaže na okolje, direktiva ne razlikuje niti med odpadno em-balažo, ki je komunalni odpadek, in odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek. Uredba pa opredeljuje ta dva pojma le z namenom postaviti ločnico, kateri končni uporabniki od-padne embalaže (izvirni povzročitelji odpadne embalaže) so jo dolžni predati izvajalcu javne službe (oz. pri katerih končnih uporabnikih jo je izvajalec javne službe dolžan prevzeti) in ka-teri končni uporabniki odpadne embalaže so jo dolžni predati neposredno družbi za ravnanje z odpadno embalažo (oz. od katerih končnih uporabnikov jo je družba dolžna prevzeti).

Uredba določa, da lahko zavezanci samostojno zagotavljajo ravnanje z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, če vzpostavijo indivi-dualni sistem ravnanja z odpadki. Obveznost

na temo podeljevanja koncesij za uporabo vodnih virov v komercialne namene se je ministrstvo za okolje in prostor že sešlo s predstavniki Gospodarske zbornice.

julij 2

012

69/7

020

OKO

LjE

vključevanja v skupni sistem ravnanja z od-padno embalažo torej velja le za zagotavljanje ravnanja z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek.

Zavezanci, ki so v zvezi z izpolnjevanjem svojih obveznosti, povezanih z zagotavljanjem rav-nanja z odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, sklenili pogodbo z eno od družb za ravnanje z odpadno embalažo, so to storili povsem prostovoljno in ne na podlagi zahteve predpisa. Kot rečeno, imajo v skladu z Uredbo tudi možnost, da te obveznosti izpolnjujejo samostojno, zato mora vsak zavezanec sprejeti tudi vse odgovornosti, ki izhajajo iz odločitve, da se vključi v skupni sistem ravnanja z odpa-dno embalažo. Pri tem pa se mora zavedati, da so obveznosti družbe za ravnanje z odpadno embalažo določene z Uredbo; med drugim sta njeni obveznosti tudi prevzemanje odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, od vseh izvajalcev javne službe ter prevzemanje in zbiranje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, od končnih uporabnikov. Uredba določa, da v primeru, ko ravnanje z odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, ureja več družb za ravnanje z odpadno embalažo, deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe pa objavi ministrstvo na spletnih straneh. Ministrstvo pri izračunu teh deležev razpolaga s podatki Carinske uprave RS iz obračuna okoljske dajatve v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zara-di nastajanja odpadne embalaže. Ministrstvo upošteva podatke o količini embalaže, dane v promet, in podatke o količini embalaže, za ka-tero so zavezanci ob obračunu okoljske dajatve podali izjavo, da zanjo zagotavljajo ravnanje z odpadno embalažo preko ene od družb.

priprava zakonodajeSodelovanje mko, arSo, irSop in uporab-nikov pri pripravi zakonodaje.

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje poteka pri pripravi zakonodaje intenzivno sodelovanje z organi v sestavi (ARSO, IRSOP), ki predpis izvajajo oz. nadzorujejo njegovo izvajanje, in uporabniki predpisa (osebe, ki jim predpis nalaga določene obveznosti).

Vsak osnutek predpisa, ki ga pripravi MKO, se notranje uskladi med posameznimi pristojnimi resorji MKO in organi v sestavi (ARSO, IRSOP). Postopek sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, kot zahteva Aarhuška konvencija, ureja Zakon o varstvu okolja. V skladu z zakonom MKO v postopku sprejemanja vsakega pred-pisa, ki lahko pomembneje vpliva na okolje, seznani najširšo javnost z osnutkom predpisa in omogoči podajanje mnenj in pripomb na posamezni osnutek predpisa.

Predpisi, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, so predpisi, izdani na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja, rabe ali varstva delov okolja, vključno z ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi, in drugi predpisi, ki vplivajo na okolje.

Na spletni strani MKO se objavljajo osnutki predpisov in vabila k sodelovanju pri njihovi pripravi. Rok za pripombe in mnenja je nave-den v objavi in ne sme biti krajši od 30 dni. Pripombe in mnenja lahko posreduje vsakdo, in sicer v elektronski obliki na elektronski naslov ministrstva, naveden v objavi osnutka gradiva, ali na poštni naslov ministrstva, z navedbo imena predpisa in njegove številke.

Stališče do pripomb in mnenj javnosti k po-sameznemu predpisu se skupaj z navedbo razlogov za njihovo upoštevanje oziroma neupoštevanje pri pripravi predpisa prav tako objavi na svetovnem spletu, in sicer po objavi predpisa v Uradnem listu RS.

Sprememba politike spodbujanja uporabe povratne embalaže.

Zakon o varstvu okolja določa, da Vlada določi primere in pogoje, ko mora pravna ali fizična oseba, ki razvija, izdeluje, predeluje, obdeluje, prodaja ali uvaža izdelke, delno ali v celoti za-gotoviti takšno ravnanje z izdelki in odpadki, ki nastanejo po uporabi teh izdelkov, da se spodbuja ponovna uporaba ter preprečevanje nastajanja odpadkov in njihova predelava (raz-širjena odgovornost proizvajalca). Na podlagi razširjene odgovornosti proizvajalca je sprejeta tudi Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Ta uredba določa pravila ravnanja z odpadno embalažo in tudi pravila ravnanja v

proizvodnji ter pri dajanju v promet in upora-bi embalaže (torej še preden embalaža sploh postane odpadek). V uredbi je proizvajalcem dana spodbuda za uvedbo vračljive embalaže, saj jim za takšno embalažo ni potrebno pla-čevati niti embalažnine niti okoljske dajatve vsakič, ko jo dajo v promet, vendar pa je od-ločitev o uvedbi vračljive embalaže na strani vsakega posameznega proizvajalca. V Sloveniji že vrsto let veljajo kavcije za povratno stekle-no embalažo, določene na podlagi uzanc, ki so jih na prostovoljni osnovi sprejela nekatera gospodarska združenja Gospodarske zbornice Slovenije. Nobene ovire ni, da proizvajalci ne bi sklenili uzanc tudi za drugo embalažo. Od vseh proizvajalcev ni mogoče zahtevati, da za svojo embalažo zagotovijo povratnost oz. jo ponovno uporabijo za embaliranje svojih izdelkov. To je še zlasti nemogoče zahtevati v primeru embalaže prehrambenih izdelkov, kjer bi bilo potrebno za zagotovitev preskrbe trga z varnimi in neoporečnimi živili uvesti zahtevne sisteme čiščenja in kontrole vrnjene embalaže, za katere bi porabili ogromne količine (pitne!) vode in energije, kar prav zagotovo ne bi pri-spevalo k varovanju naravnih virov in varstvu okolja na splošno.

Na ministrstvu zato menimo, da predstavlja ključni korak k družbi recikliranja, ki tudi pro-izvaja manj odpadkov, odgovorno potrošništvo in ločeno zbiranje odpadkov. Zavedamo se, da je uspešnost sistema ločenega zbiranja odpadkov odvisna od pripravljenosti končnih uporabni-kov za ločeno zbiranje, saj smo potrošniki eden

V uredbi je proizvajalcem dana spodbuda za uvedbo vračljive embalaže, saj jim za takšno embalažo ni potrebno plačevati niti embalažnine niti okoljske dajatve vsakič, ko jo dajo v promet, vendar pa je odločitev o uvedbi vračljive embalaže na strani vsakega posameznega proizvajalca.

od vseh proizvajalcev ni mogoče zahtevati, da za svojo embalažo zagotovijo povratnost oz. jo ponovno uporabijo za embaliranje svojih izdelkov.

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

21

ključnih členov v verigi ravnanja z odpadno em-balažo. Z namenom ozaveščanja prebivalcev, da bi z odpadki ravnali na trajnosten in okolju prijazen način, smo na ministrstvu v zadnjih letih izdali nekaj publikacij s to tematiko, prav tako pa tudi večina komunalnih podjetij obve-šča povzročitelje odpadkov o pomenu in ciljih ločenega zbiranja. Za gospodinjstva pripravlja-jo navodila oz. brošure o pravilnem ločenem zbiranju odpadkov. Glede na to, da je večina odpadne embalaže, ki nastaja v gospodinjstvih, iz plastike, kovin, stekla ali papirja, smatramo, da ločeno zbiranje odpadne embalaže ne bi smelo povzročati večjih težav.

Zagotavljanje ustrezne kakovosti zrakauredba o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju občin trbovlje, Zagorje ob Savi in hrastnik določa nove dodatne ukrepe ponovno in predvsem industriji. industrija si je komaj izborila sestanek v času nastajanja, vendar naše pripombe niso bile resno obravnavane.

MKO si pri svojem delovanju prizadeva, da bi bilo gospodarstvo ob izpolnjevanju okoljskih standardov upoštevano kot partner in bi torej ukrepe za izboljšanje kakovosti zraka načrto-vali in izvajali skupaj.

V ta namen je bila oblikovana ustrezna delovna skupina, v kateri so poleg članov iz ministrstev in občin še predstavniki celotnega gospodar-stva zasavskih občin. Pri oblikovanju vseh ukrepov tako lahko gospodarstvo izraža svoja stališča, prav tako pa bo gospodarstvo pri načr-tovanju ukrepov dobilo priložnost, da pripravi še nabor ukrepov predvsem s svojega področja.

Ključno pa je, da bodo država, občine in go-spodarstvo skupaj načrtovane ukrepe za iz-boljšanje kakovosti zraka tudi skupaj izvajali in takšna je tudi osnovna zamisel načrtovanja ukrepov.

oskrba s pitno vodoZagotoviti vsem izvajalcem javne oskrbe s pitno vodo uveljavitev ustrezne cene pitne vode

V veljavnem Pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in v predlogu uredbe, ki bo nadomestila obstoječi pravilnik, je določeno, da so v ceno storitev gospodarskih javnih služb vključeni vsi stro-ški njihovega izvajanja. Stališče Ministrstva za gospodarstvo je, da bo sestopilo z ukrepa

določitve najvišjih cen storitev gospodarskih javnih služb, ko bo sprejeta uredba, ki bo na-domestila obstoječi Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Zagotoviti namensko rabo finančnih sredstev, zbranih z naslova amortizacije infrastrukture

Namenska poraba sredstev je opredeljena v prvem odstavku 10. člena Pravilnika o meto-dologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Sicer Zakon o javnih financah določa, da se le z zakonom, ki se nanaša na izvrševa-nje državnega proračuna, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, lahko določijo vrste namenskih prejemkov in izdat-kov proračuna, ki niso navedene v Zakonu o javnih financah.

Varovanje vodnih virovZagotavljanje visokih kriterijev kakovosti pitne vode

Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje se zavedamo strateškega pomena vode ter kompleksnosti in tudi nujnosti zagotovitve celovitega upravljanja z vodami. Pri tem ne gre zgolj za vidik varovanja vodnih virov, ki se rabijo ali so namenjeni za bodočo oskrbo prebivalcev s pitno vodo, temveč prvenstveno za vidik zagotavljanja in ohranjanja dobrega stanja voda (površinskih in podzemnih voda), ki je ključen pogoj za trajnostni razvoj dejavnosti, vezanih na vodo v Sloveniji. V ta namen je Vlada sprejela Načrt upravljanja voda, to je nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politike na področju voda in cilj katerega je, da bodo vode leta 2015 v Republiki Sloveniji v dobrem stanju. Gre torej za širši pristop upravljanja z vodami v Sloveniji, ki izhaja tako iz dokumentov Evropske unije kot tudi nacionalne zakono-daje. Zahteva izvajanje ukrepov tudi zunaj vodovarstvenih območij, kjer so z vodovarstvenimi režimi zavarovani vodni viri, namenjeni oskrbi prebivalstva s pitno vodo. Prednost pred vsemi rabami ima seveda oskrba prebivalstva s pitno vodo, ki predstavlja tudi ustavno pravico.

Mariborski vodovod meni, da mora MKO varovanju vodnih virov in njihovi rabi po-svetiti večjo pozornost, saj trenutna politika daje prednost kmetovanju na račun varstva varovanih območij vodnih virov. Menimo, da so bile aktivnosti v tej smeri narejene že z združitvijo kmetijskega in okoljskega resorja,

v kateri minister MKO sedaj usmerja in vodi politiko tako kmetijstva kot tudi okolja skupaj.

Oskrba s pitno vodo od vodnega vira, ki je v slovenskih razmerah predvsem podzemna voda, do njenega uporabnika vključuje vrsto deležnikov, ki delujejo vsak v okviru svojih pri-stojnosti. Strinjamo se s pobudo Mariborskega vodovoda, da je z namenom zagotavljanja varne oskrbe treba zagotavljati vključenost vseh udeležencev v prostoru, tudi izven MKO in javnih podjetij za oskrbo s pitno vodo. S tem v zvezi želimo izpostaviti še eno ključno vsebino, ki je Mariborski vodovod ni posebej navedel – da je treba na vseh nivojih, od pri-stojnih ministrstev, to sta MKO in Ministrstvo za zdravje, do lokalnih skupnosti in izvajalcev javne službe oskrbe s pitno vodo, v prihodnje vložiti več naporov v osveščanje in izobraže-vanje javnosti o pomenu zdrave pitne vode.

možnost in-house naročila za kohezijske projektePostopek naročanja in-house je praksa, ki se uporablja tudi v Sloveniji. V primeru investicij, ki se sofinancirajo s sredstvi Kohezijskega skla-da, je treba vsakokrat preveriti, ali je ta posto-pek sploh mogoče izvesti za konkretni primer. To smo občini tudi pojasnili. Povedali smo, da

bomo njihov predlog proučili skupaj z

Ministrstvom za gospo-

darski razvoj

in teh-no-lo-gijo, spo-

ročili pa

smo jim tudi,

kaj vse morajo pri-

praviti, da bodo izpolnili pogoje, ki jih za

ta postopek določa zakon. V Sloveniji še nima-mo prakse s postopkom naročanja in-house na področju okolja v okviru Kohezijskega sklada, zato je potrebno določiti postopek, tako da bo skladen z zahtevami kohezijske politike, za kar pa je potreben čas.

Občini Vrhnika smo zaradi tega predlagali, da za oddajo gradbenih del ne uporabi postopka in-house, ker gre vendarle za izjemo v okviru ZJN-2. 

Jure

Fišer

julij 2

012

foto

: Rok

Trž

anJu

re F

išer

69/7

022

OKO

LjE

predstavitev zaključka

presoje slovenske okoljske

politike in priporočila oeCd

za njeno izboljšanje je bila

junija priložnost, ob kateri

so predstavniki resorjev, ki

so ključni za razvoj in okolje,

občin, nevladnih organizacij ter

podjetij, razpravljali o slovenski

okoljski politiki in njenem

vključevanju v gospodarsko

rast. Jure Fišer, direktor

podjetja Gorenje surovina, je

na panelni razpravi sodeloval

kot predstavnik gospodarstva,

še posebej tistega dela, ki

se v svoji temeljni dejavnosti

ukvarja z obvladovanjem

odpadkov.

JUre FiŠer, direktor podJetJa GorenJe sUroVina, o poroČiLU oeCd

eden glavnih zaključkov presoje oecd je, da je Slovenija pri pripravi okoljske zakonodaje in izboljšanju stanja kakovosti okolja naredila že veliko, vendar ji še ostajajo izzivi. Zato so pripravili 36 priporočil, kako izboljšati svojo učinkovitost. So po vašem mnenju ta pripo-ročila prava?

Med temeljnimi spoznanji OECD-ja bom izpo-stavil nekaj tistih, ki jih tudi mi prepoznavamo, da imajo velik vpliv na naše poslovanje. Sicer je, kot je znano, analiza celovite okoljske politike Slovenije vključevala naslednja področja: zele-no rast, izvajanje okoljskih politik, predvsem na področju voda, biodiverzitete in ohranjanja narave ter na presečnih področjih, mednaro-dno sodelovanje, spremembe podnebja in onesnaženje zraka ter odpadke.

V okviru ugotovitev na področju zelene rasti bi poudaril, da so prihodki iz okoljskih davkov v Sloveniji med najvišjimi v Evropi: v Španiji, Franciji, Litvi in na Slovaškem so bili prihodki od okoljskih dajatev v 2010 nižji od 2 % BDP, medtem ko so na Danskem, Nizozemskem in v Sloveniji ti prihodki presegali 3,6 % BDP. To pomeni, da je naše gospodarstvo bolj obre-menjeno z okoljskimi dajatvami, kot je to v povprečju v Evropi.

Absorpcija EU sredstev za okoljske naložbe je zelo počasna. Vedno bolj se postavlja vprašanje smotrnosti centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, zlasti v luči zagotavljanja učinkovito-sti investicij pri tako velikem številu centrov, kot jih Slovenija načrtuje.

med ovirami za zeleno rast naj bi bilo nerazvito javno-zasebno partnerstvo.

Na žalost ugotavljamo, da je trenutno zelo malo pozitivnih primerov sodelovanja zasebnih investitorjev pri financiranju javnih naložb. Prepričan sem, da jih je potrebno spodbuditi. Javni sektor ima izrazite omejitve pri nadalj-njem zadolževanju, potrebe pri vzpostavljanju okoljske infrastrukture pa so zaradi zaostre-nih okoljski zahtev velike. Nekaj bo tu treba premakniti.

Ob tem bi izpostavil, da se v Sloveniji soočamo z nerazumevanjem vloge javnih gospodarskih služb. Njihov smisel bi moral biti pokrivanje javnega interesa na področjih, kjer ni možno na osnovi svobodnega trga zagotavljati učin-kovitega delovanja sistema, npr. zbiranja komunalnih odpadkov. Na vsakem področju, kjer je možno učinkovito delovanje sistema na principu svobodne konkurence, je nesmi-selno podeljevanje javne gospodarske službe. Na žalost imamo v Sloveniji situacijo, kjer se vedno več javnih podjetij osredotoča na tržne dejavnosti in na ta način izkorišča svoj privilegiran položaj v primerjavi z zasebnimi subjekti. Glavni razlog, zakaj se javna podjetja poslužujejo tovrstnih politik, je v dejstvu, da vlada kontrolira cene njihovih storitev in le-te kljub zahtevnejši zakonodaji in povišanih stro-ških storitev zaradi spoštovanja spremenjenih standardov na področju okolja zadnjih nekaj let ostajajo pod kontrolo. Javna podjetja imajo zato večinoma zelo slabe poslovne rezultate,

naj se pusti gospodarstvu, da sámo upravlja z odpadki

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

23

poseg na tržni del pa vidijo kot reševanje na-stalih težav.

posebno mesto v poročilu oecd so bile ugo-tovitve na področju podnebnih sprememb. ali menite, da Slovenija potrebuje zakon o pod-nebnih spremembah?

Na razpravi sem poudaril, da je potreben kriti-čen razmislek, kakšne bodo posledice sprejetja zakona o podnebnih spremembah na konku-renčnost slovenskega gospodarstva. Sicer OECD ugotavlja, da so največji problem emisije iz pro-meta, ne iz gospodarstva. Temeljna ugotovitev je, da je v zadnjih 20 letih gospodarstvo naredilo ogromen korak naprej pri učinkoviti rabi narav-nih virov in zniževanju obremenjevanja okolja, kar je posledično imelo tudi vpliv na povišane stroške pri zagotavljanju skladnosti z okoljsko zakonodajo. Predlagajo, da v nadaljnjih kora-kih veliko pozornost namenimo temeljnemu problemu – torej zniževanju emisij iz prometa, da ne bi po nepotrebnem še bolj obremenjevali gospodarstvo.

kako na konkurenčnost gospodarstva vplivajo takse in trošarine?

Ta vpliv nikakor ni zanemarljiv. Naj navedem, da bi po prvotno predlaganih dodatnih trošarinah na plin v letu 2010/11 samo pri proizvodnji v vseh Gorenjevih tovarnah v Sloveniji imeli

dodatni 1 milijon evrov stroškov letno. A pro-blem taks in trošarin je širši. Velikokrat takse in trošarine delujejo prav stimulativno na ohra-njanje preteklih neustreznih vzorcev ravnanja z okoljem. Spodbujajo odlaganje namesto ob-delavo odpadkov. Moralo bi biti ravno obratno!

področje odpadkov je v Sloveniji še pose-ben izziv. katere točke so po vašem mnenju kritične?

OECD ugotavlja, da so EU sredstva velika spodbuda za okrepitev politike in praks rav-nanja z odpadki v Sloveniji, da pa je istočasno zadnji čas za kritičen in temeljit razmislek o nadaljnjih investicijah v CERO z vidika števila, lokacij in ekonomičnosti, kar sem že omenil. Na področju ločenega zbiranja in posebnih tokov odpadkov sem v razpravi poudaril, da je potrebno dopustiti gospodarstvu oziroma zavezancem t. i. podaljšano odgovornost. Torej možnost, da sami učinkovito uredijo sistem ravnanja s posebnimi tokovi odpadkov. Tak primer je ločeno zbiranje v komunalah, saj je to strošek gospodarstva.

Naše stališče je, da bi vlada morala določiti jasne cilje za predelavo in recikliranje ter do-ločiti z njimi povezane standarde uspešnosti! Dajatve na odlaganje so prenizke, kar sem že omenil. Nestimulativne so za tiste, ki spoštu-jejo zakonodajo. Ločeno zbiranje je dražje kot

enostavno odlaganje, kar bi morali s posebnimi taksami preprečiti.

v razpravi ste se posebej dotaknili odnosa javno – zasebno na področju odpadkov. kje točno vidite problem na tej relaciji?

Velikokrat je nerazumevanje te dileme vir kon-fliktov pri operativnem delu in zagotavljanju učinkovitega ravnanja z odpadki. Javna gospo-darska služba naj se opravlja izključno in samo tam, kjer svobodna konkurenca ne more zago-toviti učinkovitega delovanja sistema. Pri tem smo izpostavili dejstvo, da npr. nevarni odpadki niso javna gospodarska služba, pa sistem deluje učinkovito, ker na trgu delujejo odgovorni su-bjekti in nadzorni organi učinkovito opravljajo svojo funkcijo.

Ob tem opozarjamo na nizko učinkovitost iz-vajalcev javnih gospodarskih služb. Potrebno bo konsolidirati komunalna podjetja oziroma zagotoviti opravljanje njihovih storitev na ve-čjih geografskih področjih, kar bo imelo ugoden vpliv na stroške.

menite, da bo prišlo do realnih premikov v smereh, ki ste jih izpostavili?

Sem optimist. V kasnejših razgovorih z vodilni-mi na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje smo dobili potrditev o pripravljenosti na dialog pri reševanju vseh nastalih težav. 

Spremenite odpadke v energijo!V Gorenju Surovini ponujamo celovite storitve ravnanja z odpadki.

Strokovno in okolju prijazno s pomočjo najsodobnejših tehnologij poskrbimo za vse vrste odpadnih materialov: od stekla do jekla, od plastenk do lesnih ostankov, od starega hladilnika do včerajšnjega časopisa.

Z odpadki ravnamo kot z dragoceno sekundarno surovino in uredimo, da se koristni kovinski in nekovin-ski materiali vrnejo nazaj v proizvodnjo, ostanek pa pripravimo za energetsko izrabo.

Sonaravni razvoj načrtnega ravnanja in gospodarjenja z odpadki, h kateremu smo zavezani, temelji na osnovnih ekoloških principih snovne in energetske izrabe odpadkov, zato sleherni korak načrtujemo in izvajamo z mislijo na okolje.

Naše dejavnosti, ki jih skrbno razvijamo in nadgrajujemo že šest desetletij zajemajo ves spekter ravnanja z odpadki: zbiranje, sortiranje in predelavo odpadkov, ravnanje z odpadno embalažo, proizvodnjo ter prodajo trdnega goriva, proizvedenega iz odpadkov. Ob tem vam naši strokovnjaki nudijo tudi strokov-no svetovanje in poiščejo najučinkovitejše, okolju prijazne rešitve, ukrojene po vaši meri!

Pridružite se našim številnim zadovoljnim partnerjem, ki nam zaupajo že leta.

Naj tudi vaši odpadki postanejo naša skrb!

Gorenje Surovina, družba za predelavo odpadkov, d.o.o.Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor

Drugače. Zeleno.

080 80 79

surovina@surovina.com

Pro

moci

ja

po

no

vit

ev

nadnasl

ova

ali

im

ena r

ubrik

e

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

69/7

024

OKO

LjE

V sloveniji naj bi zbrali okrog 72 ton odpadnih

zdravil, količine pa naj bi se povečale. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili, ki naj bi jasno opredelila odgovornost

proizvajalcev, distributerjev, prodajalcev in zbiralcev zdravil

na poti od njihove rabe do uničevanja ali sežiga, daje

prve rezultate. a praksa že opozarja, kaj se mora ali lahko

izboljša. odpadna zdravila niso le nevarni odpadek,

niso le breme v okolju. tudi v sloveniji postaja pretirana

uporaba zdravil izziv za zdravstveno blagajno. Za

shemo in za tiste, ki so del sistema ravnanja z odpadnimi zdravili, pa je bil zadnji lanski

december rok, ko naj bi v sloveniji v celoti zagotovili ustrezno ravnanje z vsemi odpadnimi zdravili. kaj se

dogaja in kakšne spremembe si želijo glavni akterji? na

naša vprašanja so odgovarjali: Brigita Šarc, arso, matej

Hribar, interseroh, nina durini, interseroh, dr. marko pukl,

kemofarmacija, in Lili Grosek, Javni zavod Celjske lekarne.

dr. Lucija kolar1

raVnanJe Z odpadnimi ZdraViLi

kaj se dogaja v Sloveniji z odpadnimi zdravili in kako poteka delo sheme, kjer je prevzela vlogo nosilca skupnega načrta kemofarmacija? vemo, da gre za nevarne odpadke in za sku-pino, ki je hkrati »zelo draga«. ali je uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (uradni list rS, št. 105/08) s tem, ko so v letu 2010 veletrgov-ci z zdravili postali odgovorni za zbiranje in od-stranjevanje določenih zdravil, kaj spremenila?

Brigita Šarc: V bistvu velikih sprememb ni zaznati, opazen pa je porast zbiranja odpa-dnih zdravil v lekarnah oziroma pri osebah, ki opravljajo promet z zdravili na drobno. V letu 2010 se je preko veletrgovcev zbralo okoli 20 t odpadnih zdravil (OZ), pri izvajalcih javnih služb (IJS) pa okoli 11 t. To so podatki ene od družb, ki je vključena v shemo. To je dobro, saj kaže na to, da je bil ukrep vključitve lekarn in namestitev zbirnih posod zelo dobro sprejet. Pozitivni učinek se kaže tudi pri IJS, saj je tudi tam v porastu količina ločeno zbranih OZ. Torej jih končni uporabniki ne mečemo brezvestno med mešane komunalne odpadke. Lahko potr-dim, da so končni uporabniki prav »klicali« po takem predpisu. Na ARSO dejansko beležimo klice, kjer sprašujejo tudi o ponovni uporabi oziroma o ravnanju z odpadnimi zdravili. Ta predpis je zagotovo premik v pozitivno smer. V zadnjem času pa se kaže še eno povpraševa-nje po ločenem zbiranju, ki pa ni neposredno

povezano z zdravili – gre za odpadne igle pred-vsem sladkornih bolnikov. Veliko vprašanj se pojavlja o možnosti ločenega zbiranja odpadnih igel pri končnem uporabniku, saj tak odpadek ne sodi med mešane komunalne odpadke. Zato se predlaga, da bi se tak odpadek zbiralo ločeno kot potencialni infektivni odpadek. Pri opravljanju zdravstvene dejavnosti pa se kot odpadek pojavljajo še rokavice, injekcijske igle, onesnažene z zdravili, predvsem gre za citosta-tike in citotoksike. Ravnanje s takimi odpadki tudi zahteva previdnost. Ministrstvo je izdalo mnenje, ki usmerja k ločenemu zbiranju (tudi) teh odpadkov. Klasificirala naj bi se enako kot odpadna citotoksična/statična zdravila, ravno zaradi previdnosti v nadaljnjem ravnanju z njimi. Vendar pa je poudarjeno, da to ni strošek veletrgovcev, ampak povzročiteljev tovrstnega odpadka.

korak naprej, vendar je sistem pomanjkljiv

1 Dr. Lucija Kolar, www.complementarium.si, okoljsko svetovanje

Vsekakor pomeni novi način ravnanja z odpadnimi zdravili veliko pozitivno spremembo.

julij 2

012

nin

a d

urin

im

atej

Hriba

rdr

. mar

ko p

ukl

Lili

Gro

sek

Brigi

ta Š

arc

foto

: arh

iv F

it m

edie

foto

: arh

iv F

it m

edie

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv F

it m

edie

foto

: arh

iv F

it m

edie

69/7

0O

KO

LjE

25

Lili Grosek: Uveljavitev Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili (105/2008), objavljene v Uradnem listu RS 7. 11. 2008, ki določa pravila ravnanja ter pogoje za zbiranje in odstranjeva-nje neuporabnih zdravil in njihovih ostankov, je prinesla pomembno novost na področju rav-nanja z odpadnimi zdravili. Uredba odgovor-nost za organizacijo sheme zbiranja odpadnih zdravil nalaga veletrgovcem z zdravili, končne uporabnike pa zavezuje k ustreznemu ravnanju z njimi.

Vsekakor pomeni novi način ravnanja z odpa-dnimi zdravili veliko pozitivno spremembo. Uporabnik lahko odda odpadna zdravila tam, kjer jih je dobil – v lekarni. Ob tem se mu ni potrebno spraševati, kje bodo končala, ali bodo varno shranjena in nato ustrezno uničena, da ne bodo povzročala škode v okolju.

Druga pozitivna sprememba za lekarne je, da strošek uničenja odpadnih zdravil sedaj ne bremeni več lekarn, kot je to bilo v preteklosti.

Nina Durini: Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili se od leta 2008 ni nič spremenila in je ostala enaka. Po trenutnem zatišju zaradi vzpostavljanja nove vlade sedaj pripravljamo vlogo s predlogi sprememb glede omenjene Uredbe. Predlagali bomo novo definicijo tega, kaj je zdravilo.

Z novo definicijo bi morali rešiti predvsem problem embalaže, ki zdravilo spremlja. Zagovarjam pa tudi predlog, da se iz defini-cije odpadnih zdravil izločijo tista odpadna zdravila, ki sodijo v skupino neterapevtskih pripravkov, na primer fiziološka raztopina in voda.

V 2. členu Uredba navaja: »Ta uredba se upo-rablja za odpadna zdravila, ki nastajajo zaradi uporabe zdravil pri končnih uporabnikih ali pri prometu zdravil na debelo in drobno in se kot odpadki uvrščajo med […]«. Želimo, da se v Uredbi izloči del, ki govori o prometu zdravil na debelo. Predmet Uredbe bi morala biti le odpadna zdravila, ki so bila dana v promet na drobno, torej fizično izročena končnim uporab-nikom. Odpadna zdravila, ki so nastala zaradi prometa na debelo, ne bi smela biti predmet Uredbe. Zdravila, ki so bila dana v promet na debelo, se v zdajšnjem sistemu pojavijo dvakrat. Najprej na poti od proizvajalca zdravil do vele-trgovca in nato od veletrgovca do lekarn, šele potem pridejo do končnega uporabnika. To po-meni, da se zdravilo, dano v promet na debelo, pojavlja v prometu dvakrat, pri tem pa nastajajo odpadna zdravila v skladišču proizvajalca, v

skladišču veletrgovca in na policah lekarn. Za tovrstno kategorijo odpadnih zdravil so dolžni na lastne stroške poskrbeti povzročitelji, to so proizvajalci, veletrgovci, imetniki dovolje-nja za promet z zdravili na drobno, in sicer s sklenitvijo pogodbe in oddajo zdravil s prete-čenim rokom zbiralcu, ki poseduje ustrezna dovoljenja in zagotavlja tudi celovito nadaljnje ravnanje z njimi. Tovrstno ravnanje z zdravili, ki imajo pretečen rok uporabe in nastanejo pri proizvajalcih, veletrgovcih in imetnikih dovo-ljenja za prodajo zdravil na drobno, v praksi že poteka. V skupnem načrtu smo po posvetu s takratnim Ministrstvom za okolje in prostor RS prvo pot izključili, saj proizvajalci in vele-trgovci sami poskrbijo za »svoje« odpadke, v sistem pa smo vključili odpadna zdravila, ki so zaradi poteklega roka uporabnosti nastala na policah lekarn.

V Uredbi naj se jasno določi, da se prenos stro-škov ravnanja z odpadnimi zdravili prenese na dejanske proizvajalce v skladu z načelom razširjene proizvajalčeve odgovornosti in ne na

veletrgovce. Prav tako naj se v Uredbi izenači status priglašenih veletrgovcev z ostalimi ve-letrgovci po Uredbi. V Uredbo se morajo dodati tudi galenski izdelki.

Naslednji problem je klasifikacijska številka odpadkov iz zdravstva ali veterinarstva, to so odpadna zdravila 18 01 08* in 18 02 07, saj po mnenju ministrstva obstajajo samo odpadna zdravila, ki spadajo pod naš sistem zbiranja odpadnih zdravil. Seveda se s tem ne strinjam, saj obstajajo še druga zdravila oziroma stvari, ki so onesnažene z določenimi zdravili, pa pod obstoječi sistem ne sodijo in ne vidimo razloga, da bi zavezanci zanje plačevali. Ker pa je sedaj nemogoče narediti novo klasifikacijo številko, predlagamo, da se na obstoječo klasifikacijsko

V Uredbi naj se jasno določi, da se prenos stroškov ravnanja z odpadnimi zdravili prenese na dejanske proizvajalce

odpadna zdravila se zbirajo na približno 538 mestih.

končni uporabniki/povzročitelji Št. prevzemnih mest odpadnih zdravil

imetniki dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno – zunanje lekarne

274

imetniki dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno – specializirane prodajalne

60

osebe, ki opravljajo dejavnost veterinarstva 104

imetniki dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno – bolnišnične lekarne

osebe z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti po 73. členu ZZdr- 1

30

Zbirni centri iJs (izvajalcev javnih služb) 70

skupaj 538

Tabela 1: Končni uporabniki/povzročitelji odpadnih zdravil

julij 2

012

Celjske lekarneMiklošičeva ulica 13000 Celjewww.ce-lekarne.si

Poskrbimo za varno zbiranje odpadnih zdravil!

Pro

moci

ja

69/7

026

OKO

LjE

številko doda pisni opis, ki bo opredeljeval takšne odpadke.

Dr. Marko Pukl: Ko smo bili prvič soočeni z Uredbo, smo bili pred velikim izzivom. Na začetku je bil podan predlog, ki se je usklajeval tudi preko Trgovinske zbornice in drugih par-tnerjev v shemi. Temeljno vprašanje pa je bilo, kdo bo odgovoren za ravnanje z odpadnimi zdravili, ali bodo to proizvajalci ali veletrgovci, ki proizvode prodajajo končnim uporabnikom.

Matej Hribar: V vseh direktivah v primeru embalaže, odpadne električne in elektronske opreme je Evropska skupnost uvedla termin razširjene proizvajalčeve odgovornosti, med-tem ko pri zdravilih tega ni. Ocenjujemo, da bi morala biti takšna ureditev tudi na področju odpadnih zdravil.

Dr. Marko Pukl: Ravno v tem je težava. Imamo vsaj 20 odstotkov tujih dobaviteljev, ki niso slovenske pravne osebe in posledič-no ne nosijo nobenih finančnih bremen. V Evropski uniji večinoma proizvajalci pokri-vajo svoj delež, medtem ko v Sloveniji nosijo vso stroškovno odgovornost veletrgovci. Če povzamem, problem je torej s tujimi podjetji in tukaj pogrešamo skupen evropski konsenz glede zadolžitev oziroma bremenitev tistih, ki poslujejo z zdravili predvsem izvozno.

kakšna je vloga vašega podjetja pri ravnanju z odpadnimi zdravili? kaj kaže izvajanje »sku-pnega načrta ravnanja z odpadnimi zdravili«?

Nina Durini: Nosilec skupnega načrta ravnanja z odpadnimi zdravili je Kemofarmacija, d. d., Ljubljana. Po njihovem pooblastilu in skupni pogodbi zanje izvajamo operativni potek siste-ma. Odpadna zdravila se zbirajo na približno 538 mestih. To so vse lekarne, specializirane prodajalne, vse ustanove, ki se ukvarjajo z ve-terinarsko dejavnostjo, 30 bolnišničnih lekarn. Odpadna zdravila se zbirajo tudi pri osebah z do-voljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V majhni meri tudi pri zdravnikih zasebnikih, saj le-ti običajno poslujejo z lekarnami, ter v okoli 70 zbirnih centrih izvajalcev javne službe. Omenimo še nekatera druga prevzemna mesta, ki so bolj specifična. Na primer enota za huma-no in veterinarsko medicino v Slovenski vojski, zbirno mesto v pristanišču Koper za slovenske ladje, ki imajo svojo ladijsko lekarniško enoto, ter na fakultetah, med katerimi prevladujeta veterinarska in medicinska fakulteta. Pri sle-dnjih dveh gre predvsem bolj za odpadke, ki so onesnaženi s citostatiki (tabela 1).

Ko so odpadna zdravila zbrana, vključno z vzporedno dobavo novih zdravil, ki jo opravijo

trije glavni veletrgovci (Kemofarmacija, Salus in Farmadent), se odpadna zdravila pripelje do pooblaščenega zbiralca podjetja Kemofarmacija, d. d., ki je dobilo dovoljenje v okviru načrta. Podjetje Kemofarmacija, d. d., razpolaga s skladiščem, ki ima vsa pripadajoča dovoljenja za takšno dejavnost. V skladišče se deponirajo 28-litrski sodčki. Tukaj se izvaja tudi prepakiranje in po zahtevah predelovalca zlaganje na palete. Nato se enkrat na dva do tri mesece izvede odvoz na sežig, ki ga opravi pod-jetje Pinus TKI, d. o. o., v Račah. Z vidika raz-položljivega prostora je teža pet ton racionalna spodnja meja za odvoz zdravil. Volumensko gledano je to kar precej, z vidika dejanske teže pa malo. V dopolnitvi načrta so predvidene določene spremembe opisane logistike. Te so v procesu evalvacije in jih pristojne službe še niso potrdile.

Dr. Marko Pukl: Pri formiranju odgovornosti v Uredbi o ravnanju z odpadnimi zdravili smo izhajali iz dejstva, da je nesmiselno, da vsak veletrgovec poskrbi le za »svoje« odpadke. Bolj smiselno je, in v skladu s tem smo v podjetju Kemofarmacija dobili tudi pooblastilo znotraj Sekcije veletrgovcev na Trgovinski zbornici, da se povežemo. Kontaktirali smo tudi ostale izven sekcije, jih povabili v shemo in pri tem skupaj s podjetjem Interseroh, d. o. o., oblikova-li skupno shemo ravnanja z odpadnimi zdravili. V podjetju Interseroh, d. o. o., so nam svetovali, kaj moramo storiti potem, ko smo se odločili za skupni načrt. Pridobiti smo morali ustrezno dovoljenje za organizacijo sheme ravnanja z odpadnimi zdravili od takratnega Ministrstva za okolje in prostor RS. Sledilo je podpisovanje pogodb s podjetjem Saubermacher, d. o. o., in izvajalci javnih služb.

Sicer menim, da Uredba o ravnanju z odpadni-mi zdravili funcionira. Večjih problemov za-enkrat ne zaznavamo, so pa potrebne dodatne izboljšave, tudi optimizacija.

Brigita Šarc: Agencija vodi upravne postopke izdajanja odločb, s katerimi potrjuje skupne načrte ali individualne načrte ravnanja z od-padnimi zdravili, vodi evidence veletrgovcev z zdravili, ki so skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili na predpisan način za-gotovili predpisano ravnanje. Poleg tega pa Agencija prejme tudi letna poročila nosilcev skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi zdravi-li. Ta poročila se pregleda in preveri, kakšno je bilo ravnanje z odpadnimi zdravili za preteklo leto. Za leto 2010 sta obe družbi izdelali svoji poročili, vendar nista delovali celo leto, zato se poročili nanašata samo na obdobje izvajanja

Letni strošek ravnanja z odpadnimi zdravili znaša približno 250 tisoč evrov.

prvotni izračuni glede stroškov delovanja sheme so bili najmanj trikrat višji od sedanjih.

julij 2

012

Pro

moci

ja

Poskrbimo za okolju Prijaznejše

Posode za smeti!Z enim najbolj sodobnih vozil za pranje posod za smeti v Sloveniji boste lahko vašim strankam zagotovili čistejšo in okolju prijaznejšo skrb za smeti. Dnevno boste lahko očistili do 600 posod, vozilo pa vam omogoča pranje in razkuževanje posod ter pov-ratno uporabo vode, s čimer se varujejo naravni vodni viri.

za življenja vredno okolje

Slovenija

Zahtevajte svojo ponudbo za pranje

posod za smeti sedaj na številko

041 548 809.69

/70

OKO

LjE

27

dejavnosti, tako da bodo prva celovita poročila zdaj letošnja, za leto 2011. Z Uredbo o odpadkih so se te pristojnosti malo spremenile, razširile, še vedno pa so vsi vzvodi izvajanja nadzora v rokah Inšpekcije za okolje in naravo. Po eni strani je to dobrodošla sprememba Uredbe o odpadkih, po drugi strani pa še dodatna obre-menitev, saj smo kadrovsko izjemno podhra-njeni, poročil (vseh vrst) pa je ogromno. Pri pregledovanju imajo prednost tista poročila, ki imajo za sabo direktive in o katerih je treba nujno poročati naprej Evropski komisiji, ali pa tista, za katere se zazna problem s terena.

Lili Grosek: Celjske lekarne skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili od 1. 1. 2010 zagotavljajo, da lahko končni uporabniki pre-pustijo v zabojnikih odpadna zdravila, in sicer tista zdravila, ki so v trdnem stanju in zaprta v originalni, nepoškodovani in neonesnaženi stični ovojnini, in pa tista, ki so v prašnatem ali tekočem stanju ter zaprta v originalni, ne-poškodovani in neonesnaženi stični ovojnini, ki zaradi namena uporabe zdravila ni odprta, pretrgana ali drugače spremenjena.

Do konca leta 2011 smo v lekarnah zagotovili tudi prepuščanje ostalih odpadnih zdravil v lekarni, tj. vseh zdravil, ki se uvrščajo med ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, npr. zdravila, ki so »na pol prazna«, lahko ob-čani oddajo tudi v lekarnah, ne le v zbirnih centrih izvajalcev javnih služb ali v premičnih zbiralnicah izvajalcev javnih služb.

V praksi se ponavadi zaplete pri podrobno-stih, ki nato povzročajo težave. Tudi tukaj se je zgodilo nekaj podobnega. Lekarniški prostori so običajno premajhni, zato je bilo težko zagotoviti mesto za oddajo odpadnih zdravil na tak način, da se ne križajo poti neoporečnih in odpadnih zdravil. Uredba v 3. alineji 7. člena določa, da morajo biti zabojni-ki za odpadna zdravila ustrezno označeni ter ustrezne kakovosti in oblike, da onemogočijo odtujevanje prepuščenih zdravil iz njega in da je zagotovljeno varovanje zdravja ljudi in okolice. Veletrgovci so zagotovili takšne vrste zabojnikov, ki so primerni zgolj kot transportna embalaža, za varno oddajanje od-padnih zdravil uporabnikov pa niso ustrezni. Zabojniki imajo namreč pokrov z navojem, ki ga je treba vsakič odviti, kar lahko predstavlja marsikateremu uporabniku težavo, po drugi strani pa omogoča seganje v že odložena od-padna zdravila. V lekarnah smo zato izdelali protokol, ki omogoča končnim uporabnikom hitro in enostavno oddajanje odpadnih zdravil v vseh lekarnah našega zavoda, med celotnim poslovnim časom posamezne lekarne. To ne moti procesa izdaje zdravil in drugih opravil v lekarni, kar je pomembno za manjše lekarne z enim farmacevtom, ter onemogoča mešanje uporabnih in neuporabnih zdravil. Vendar imamo zato v lekarnah precej dodatnega dela, ki ni priznano in ne plačano.

verjetno se je sistem »polno za prazno« že dodobra uveljavil. v lekarnah so se torej »sprijaznili« s sprejemanjem odpadnih zdravil. kako pa je s stroški?

Nina Durini: Tarife pokrivajo predvidene stro-ške ravnanja z odpadnimi zdravili. Določene so na podlagi dejanskih stroškov, ki nastajajo pri prevozu, skladiščenju in predelavi oz. odstra-njevanju odpadnih zdravil ter administraciji, vodenju sistema in marketinški podpori poo-blaščenega izvajalca, družbe Interseroh, d. o. o.

Fiksni del stroška se obračuna glede na tržni delež posameznega veletrgovca in se zaraču-nava kvartalno. Ti stroški predstavljajo mani-pulativne stroške v skladišču Kemofarmacije, d. d., vodenje sistema evidenčnih listov, ad-ministracijo, svetovanje, dopolnitve skupnega načrta in vlog na ARSO, obveščanje in ozave-ščanje končnih uporabnikov ter izvedbo kam-panj prepuščanja odpadnih zdravil, pripravo letnega poročila.

Veletrgovcem, katerih količine zdravil, danih na trg RS, ne presegajo 0,3 odstotka tržnega deleža vseh količin v skupnem načrtu, se ob-računa skupni strošek v obliki letnega pavšala.

Dr. Marko Pukl: Fiksni stroški so torej vezani na administracijo, ki jo izvajata Interseroh, d. o. o., in v manjšem obsegu Kemofarmacija, d. d., in jih je težko zniževati. Variabilni stroški pa se nanašajo na tržne deleže veletrgovcev. Če so letni stroški okrog 250 tisoč evrov, je od tega fiksnih stroškov približno 150 tisoč evrov, ostalo pa so variabilni stroški.

Matej Hribar: Letni strošek ravnanja z odpa-dnimi zdravili znaša približno 250 tisoč evrov. Ta strošek vključuje namestitev zbirnih posod in občasno zamenjavo, odvoz odpadnih zdravil iz približno 450 javnih lekarn, veterinarskih postaj in specializiranih prodajaln, skladišče-nje pred odvozom na odstranjevanje, odvoz iz zbirnih centrov izvajalcev javnih služb, torej komunal, odstranjevanje odpadnih zdravil, ravnanje z njimi v predhodnem skladišču, vodenje administracije za odvoze in obvešča-nje končnih uporabnikov o možnostih oddaje odpadnih zdravil. Strošek na letni ravni je torej precej nižji od šestih milijonov evrov, ki so jih navajali nekateri mediji. Sistem je transparenten. Cene so definirane s pogodbo, vse, kar bi lahko bilo potencialno sporno, pa se lahko tudi dejansko ovrednoti in kontrolira z masnimi deleži. V Interserohu v letošnjem letu načrtujemo nekaj sprememb glede zniževanja stroškov ravnanja z odpadnimi zdravili. S pre-delavo bomo poskusili tudi v tujini, saj je tam cena nižja. Ravno preglednost in sledljivost, ki jo ta sistem zagotavlja, nas ščitita pred očitki o zaslužkih in o tem, da smo predragi. Prvotni izračuni glede stroškov delovanja sheme so bili najmanj trikrat višji od sedanjih.

kateri so pravilni podatki o prevzetih odpa-dnih zdravilih? v javnosti kroži več številk, na

julij 2

012

69/7

028

OKO

LjE

primer 72.000 kg v preteklih dveh letih.

Nina Durini: Vse se pobira pod klasifikacijsko številko nevarnega odpadka, zato ni vodene posebne evidence o tem, kateri skupini pripada neko zdravilo, ali je to antibiotik ali antipsihotik.

Glede številke približno 72 tisoč kg zbranih odpa-dnih zdravil moram povedati, da je pravilna. Gre za zbrana odpadna zdravila v letih 2010 in 2011. V letu 2010 je bilo zbranih (po naših podatkih) 29.872 kg in v letu 2011 44.121 kg odpadnih zdravil, kar skupaj predstavlja 73.993 kg. Vendar ob pomembnem poudarku, kar pa do sedaj še ni bilo medijsko izpostavljeno, da ta številka zajema tudi vso ovojnino, blistre, stekleničke, skratka, vso spremljajočo embalažo zdravil. Definicija odpadnega zdravila, ki je navedena v 7. točki 3. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi zdravili, opredeljuje odpadno zdravilo kot »odpadna zdra-vila so neuporabna zdravila in ostanki zdravil, vključno z njihovo stično ovojnino in embalažo,

ki ovija stično ovojnino neuporabnega zdravila ali ostanke zdravil«. Moja ocena je, da odpadna zdravila iz lekarn spremlja okrog 25 odstotkov embalaže zdravil, medtem ko tista, zbrana pri izvajalcih javnih služb, »nosijo« s sabo kar 40 odstotkov embalaže. Tako se moramo zavedati, da je dejanska številka odpadnih zdravil precej nižja. Za primer naj navedem Calpol, sredstvo za zniževanje telesne temperature in bolečin pri otrocih, ki je pakirano v steklenički s pokro-vom in v škatlici. Vrne se skoraj izpraznjeno, kot odpadno zdravilo pa k masi doprinese vse in ne le nekaj mililitrov tekočine, ki ostane v steklenički. V zbirnih centrih izvajalcev javnih služb se prevzem odpadnih zdravil izvaja v ustreznih 120- do 180-litrskih sodih, ki tehtajo tudi do 18 kg. Povprečna teža prevzetega soda z odpadnimi zdravili pri izvajalcih javnih služb je bila leta 2010 samo 45 kg. Tako predstavlja embalaža, odvisno za kakšen sod gre, od 25 do 40 odstotkov celotne mase zbranih odpadnih zdravil. Zato lahko rečemo, da je bila številka medijsko populistična oziroma je bila premalo pojasnjena. V zadnjem času so mediji na podlagi

nekih izračunov lekarniške zbornice poročali, da se letno porabi šest milijonov evrov za uničenje odpadnih zdravil, ki jih ljudje ne porabijo, ali zdravil, ki jim je potekel rok trajanja. Podatek seveda ne drži, je pa res, da ocenjeni strošek ver-jetno odgovarja vrednosti novih zdravil.

Brigita Šarc: Za leto 2011 težko rečem, ker po-ročil še nismo prejeli in posledično pregledali. Za leto 2010 poročila kažejo tako, kot so vaši podatki, okrog 30.000 kg odpadnih zdravil.

Lili Grosek: Ljudje vračajo zdravila iz različnih razlogov, zaradi pretečenega roka uporabe, zaradi smrti bolnika, zaradi spremembe terapije s strani zdravnika ali celo napačne uporabe oz. neupo-rabe zdravil. Dejanska količina (masa) zdravil je nekaj nižja od navedenih številk, kajti moramo upoštevati, da so zdravila oddana v sekundarni (blister), včasih celo primarni ovojnini (škatlica).

Takoj po uveljavitvi Uredbe, v prvih mesecih leta 2010, je bilo oddanih veliko odpadnih zdravil. Nato se je trend nekoliko umiril. Skupaj je bilo v celem letu oddanih 126 zabojnikov odpadnih zdravil oz. 815 kg. Med sortiranjem odpadnih zdravil smo našli tudi takšna, ki jim je že pred desetletjem ali dvema potekel rok uporabnosti ali jih že zelo dolgo sploh ni več na tržišču. To pomeni, da se veliko ljudi zaveda posledic neu-streznega ravnanja z odpadnimi zdravili, zato so novost pri njihovem zbiranju pozitivno sprejeli. Z dobrim obveščanjem so k osveščanju o pomenu pravilnega ravnanja z odpadnimi zdravili veliko pripomogli tudi mediji.

V letu 2011 so lekarne našega zavoda oddale 127 zabojnikov, v katerih je bilo skupaj 847 kg odpadnih zdravil. Zbrani podatki veljajo za Celjske lekarne, ki oskrbujemo prebivalce 12 občin Savinjske regije oz. približno 160.000 prebivalcev. S podatki drugih slovenskih lekarn ne razpolagamo.

Brigita Šarc: Naj poudarim, da zbrane količine odpadnih zdravil vključujejo tudi veterinarsko dejavnost, ne samo zdravil humane medicine (tabela 2).

kakšen je odnos države do problematike odpa-dnih zdravil? v sosednji italiji so že leta 1980 ustanovili podjetje (assinde), ki se ukvarja s celotno shemo odpadnih zdravil in katere-mu je ministrstvo za zdravje podelilo polno odgovornost.

Brigita Šarc: Konkretno ne poznam tega podjetja. Gre pa, predvidevam, za t. i. clearing house. Glede tega je že bilo govora v Sloveniji, predvsem v primeru zbiranja odpadne embalaže, saj je to res pereč problem. Ali je to smotrno ali ne, težko rečem, saj analiz nimamo, ampak v pri-meru odpadnih zdravil zaenkrat to ni potrebno. Težave se rešujejo sproti in uspešno, tako da ne vidim potrebe po vpeljevanju nekega dražjega sistema. V teh časih je potrebno razmišljati zelo ekonomično in ne uvajati sistemov, ki podražijo celoten proces, uvajajo neko novo administracijo, bolj se nagibam k temu, da morajo biti sistemi hitri in nadzorljivi. Predvsem pa, do tega imam zelo ostra načela – če pride do nekih kršitev (da nekdo, ki izvaja neko dejavnost, naredi nekaj narobe in to večkrat), da so sankcije takojšnje oz. da se omogoči enostavnejši odvzem dovo-ljenja. Nikoli ne bomo uspeli vzpostaviti reda z ne vem kakšnimi nadzori in clearing housi, če tega sistema enostavnega odvzema ne bomo vpeljali. Izvajalci neke dejavnosti bi se morali zavedati, da takšna možnost obstaja! Tako bi se povečala tudi učinkovitost vseh vpletenih, tudi nas na Agenciji oz. na drugih državnih ravneh. Naj pa povem, da v Sloveniji ni neomejenega šte-vila veletrgovcev, gre za obvladljivo število in je nadzor mogoč. Na področju odpadnih zdravil je v nadzor vpletenih več ministrstev, tako da je nadzor res precej močen. Povsem drugače pa je pri odpadni embalaži, odpadni električni in elektronski opremi, odpadnih baterijah, kjer je zares ogromno proizvajalcev in je nadzor zato težko izvedljiv.

Nina Durini: V Sloveniji obstajata sicer dve shemi ravnanja z odpadnimi zdravili. Naša shema vključuje že skoraj od 95 do 97 odstotkov vseh zavezancev, med njimi so tudi večja podjetja Krka, Lek, Bayer, Medis, in seveda največje ve-letrgovce Kemofarmacijo, Salus in Farmadent. Letos načrtujemo, da se naši shemi pridružijo še novi partnerji. Koncesija je bila podeljena tudi podjetju Slopak, d. o. o., vendar njihovega sistema ne poznam in ga ne morem komentirati. Naš prvenstveni cilj je, da mi dobro delamo. Sicer je za poslovanje »na trgu odpadkov« odgovorna država, ki s svojimi mehanizmi nadzira delo-vanje koncesijskih ustanov. Za naše poslovanje pa lahko zagotovim, da je usmerjeno k čim višji kakovosti ob upoštevanju okoljskih vrednot.

Splošni trend je, da se zdravila vračajo na mesta, kjer se večinoma prevzamejo – torej v lekarne. Pri nas prevzamejo vso odgovornost – tako plačni-ško kot moralno – tisti, ki dajejo zdravila na trg.

Brigita Šarc: Takole odkrito bom rekla: iz preteklosti vemo, da je več težav, če je več shem. Preprosto zato, ker se sheme med seboj težko dogovarjajo. Na področju embalaže mislim, da smo res orali ledino. Na podlagi izkušenj iz pre-teklosti se je pri novih predpisih, ki uvajajo t. i. podaljšano proizvajalčevo odgovornost, nekoliko spreminjalo sistem, v prihodnosti pa bomo vide-li, kateri sistem se bo izkazal kot učinkovitejši in racionalnejši, saj bo razvidno, kako se bodo

takole odkrito bom rekla: iz preteklosti vemo, da je več težav, če je več shem.

prevzemnik / klasifikacijska številka odpadka 2010 [kg]

2011 [kg]

indeks 2011/2010

saubermacher slovenija, d. o. o. 11.475 23.580 205,49

kemofarmacija, salus, Farmadent 18.397 20.541 111,65

18 01 08* 1.687 1.809 107,23

18 02 07* 302 306 101,32

20 01 31* 27.883 42.006 150,65

oZ 29.872 44.121 147,70

Tabela 2: Količine odpadnih zdravil

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

29

obnesli sistemi, kjer imamo samo eno shemo. Z vidika konkurenčnosti verjetno to ni najbolje, z vidika nadzora pa je to seveda dobrodošla pred-nost. V Sloveniji imamo na področju ravnanja z odpadnimi zdravili dve shemi, ki se med seboj razlikujeta predvsem v akterjih (npr. različni zbiralci). Na terenu nismo zaznali nobenih težav glede izvajanja sheme. Sicer nas kontaktirajo nosilci shem ali pa drugi akterji – novi zbiralci, novi predelovalci, ampak to je normalno, gre za izmenjavo informacij. Včasih pride kakšen poda-tek od zbiralca ali med izvajanjem nadzora, toda moram poudariti, da pri odpadnih zdravilih res nismo zaznali hudih težav. V bodoče pričakujem zanimivo spremljanje podatkov glede zbiranja odpadnih zdravil na različnih prevzemnih me-stih, kakšni bodo trendi in kako se bodo stvari odvijale v prihodnjih letih. Poročila so za nas dragocena, saj so neposreden odraz tega, kako smiselne so posamezne uredbe, ali se sheme dobro izvajajo in kakšni so problemi, ali so v sistemu napake, ki bi jih bilo potrebno urediti. V tem vidim največji pomen poročil!

Dr. Marko Pukl: V tujini so po moji oceni najbolj zgledno urejene stvari na področju ravnanja z odpadnimi zdravili v Švici, primer je podjetje Elly Lilly, visoko ekološko osveščeno podjetje. Z njihovo dokumentacijo nimamo nobenih težav. V Nemčiji so te zadeve delno urejene. Najboljše

izkušnje imamo z velikimi multinacionalkami, ki so pripravljene sodelovati in posredovati po-datke. V evropskem prostoru bi najslabše ocenil angleška podjetja, saj so zelo neodzivna in od njih zares težko pridobimo kakršnekoli podatke. V Evropi običajno zdravila prihajajo iz nekega centralnega, regijskega skladišča, v katerega pa dospejo proizvodi iz različnih koncev. Zdravila se ločujejo po volumenski in tudi cenovni vre-dnosti. Slednja so vrednotena po sestavinah in nameravani uporabi, na primer citostatiki. S tem je omogočen dober nadzor nad imetniki dovolje-nja za promet za zdravilo, ki je lahko centralno evropsko ali pa nacionalno, kar je dobro regulira-no in zagotavlja kakovost storitve. Pri tem pa se še vedno ne zagotavlja informacije glede okoljske urejenosti in tozadevnih dolžnosti vpletenih, saj je zakonsko zahtevana dokumentacija samo tista, ki se nanaša na zagotavljanje kakovosti in sprostitve izdelka na trg.

Matej Hribar: Ustanovitev javne agencije, re-gulirane s strani države, predstavlja nevarnost vzpostavitve monopola in hkrati omejevanje konkurence. V interesu vseh je vzpostaviti čim cenejši sistem ravnanja z odpadnimi zdravili. Le večje število podizvajalcev na trgu lahko zagota-vlja, da je sistem ravnanja z odpadnimi zdravili stroškovno optimalen.

Dr. Marko Pukl: Moje osebno mnenje je, da podeljevanje koncesije in vseh pooblastil države ni primerno. Ustanavljanje agencije ni smiselno, saj bi to pomenilo omejevanje konkurence. Na področju odpadnih zdravil pa tudi ocenjujem, da so zadeve zgledno urejene, in menim, da morajo imeti vsi enake možnosti, če želijo sodelovati pri reševanju problematike.

Lili Grosek: Država je s sprejemom Uredbe napravila velik korak naprej pri urejanju tega področja. Žal je sistem pomanjkljiv in celo krivi-čen do posameznih udeležencev v shemi. Kar se tiče lekarniške dejavnosti, sem že prej navedla, da dodatno delo, ki je nastalo s sistemom zbiranja po lekarnah, ni ustrezno ovrednoteno, priznano, niti plačano. Seveda so še druge težave v delova-nju celotne sheme. V ceni zdravila bi moral biti podobno kot drugje po svetu opredeljen strošek za njegovo morebitno uničenje. Če izhajamo iz predpostavke, da se glavnina zdravil porabi, potem ta strošek ne bi smel biti tako visok.

Sedaj, po dobrih dveh letih od uveljavitve Uredbe, bi bilo prav, da se opravi celostna analiza nove-ga načina ravnanja odpadnih zdravil, se oceni pozitivne učinke in potrdi spremembe, ki bi celoten postopek še izboljšale, ker imamo vsi, ki smo vključeni v shemo, predloge za spremembo sistema. 

Za čisto okolje!Mala biološka čistilna naprava za individualne hiše - 5PE minimalni 95% učinek čiščenja odpadne vode slovenski proizvod - ima izjavo o skladnosti ter certifikat garancijska doba na posodo 30 let, na opremo 2 leti vkopana v zemljo

Akcijska cena velja za vse imetnike Petrol klub kartice ob vnovčenju 200 točk. Plačilo na bencinskih servisih, dobava ob montaži. V ceno je vključen priklop in zagon brez gradbenih del.

-540€

+3300 ,00€

Redna cena: 3.840 €

12 obrokov po

275€

Možnost plačila na obroke!

Za imetnike plačilne kartice Petrol kluba

Informacije in svetovanje | T: 01/ 471 44 70 | I: www.petrol.si

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Petrol_CISTILNA_NAPRAVA_EOL_213x148mm PRESS.pdf 1 2.7.2012 10:46:30

Pro

moci

ja

julij 2

012

69/7

030

OKO

LjE

// ODPADNA EMBALAŽA // IZRABLJENE GUME // ODPADNA ZDRAVILA // ODPADNA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA // ODPADNE BATERIJE IN ODPADNI AKUMULATORJI

// ODPADNA ELEKTRI»NA IN ELEKTRONSKA OPREMA

Pro

moci

ja

po

no

vit

ev

nadnasl

ova

ali

im

ena r

ubrik

e

julij 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

Jurij r

avni

k

69/7

0O

KO

LjE

31

Jurij ravnik, inženir lesarstva

s podjetjem ekora, doma je v

radovljici, na okoljskem trgu

ni ravno med redkimi solisti.

res je, da ni bilo vedno tako in

ekora ni od včeraj. najbrž ga je

poslovna previdnost usmerila

k širokemu prodajnemu

programu okoljske opreme

in k močni navezanosti

dobaviteljem iz nemčije, italije

in avstrije. njegova specialnost

je oprema za odpadke – od

stiskalnic, briketirk, drobilnikov

do sortirnih in reciklažnih

linij. Vse bolj postaja aktualna

oprema za reciklažo odpadnih

surovin, kupci pa hočejo

celovite rešitve.

oBraZ

Zakaj ste se odločili za okoljsko trgovsko dejavnost, za prodajni program komunalne opreme? Ste videli perspektivno tržno nišo?

Preden sem zašel na področje opreme za rav-nanje z odpadki, se je moje podjetje deset let ukvarjalo s prodajo pisarniške in računalniške opreme. Čeprav naj v poslu ne bi bilo tako, je bila odločitev, da poskusim z novo dejavnostjo, slučajna. Tudi prvi koraki so bili bolj poskusi na slepo ob osnovni dejavnosti. To je bilo obdobje, ko se je pričelo resneje govoriti in pristopati k okoljski problematiki, tako da me je zadeva začela zanimati tudi poslovno. Nekaj začetnih poslov me je dokončno potegnilo v novo smer, čeprav sem kmalu spoznal, da je tudi ekologija samo posel in da je varovanja okolja toliko, kot je denarja.

vendar ste kmalu pridobili partnerje, znane proizvajalce komunalne opreme, zlasti za od-padke? ali ste že na začetku poslovne poti razmišljali o raznovrstnih izdelkih, povezanih z okoljem?

Hitro sem spoznal, da je Slovenija premajhen trg za specializirano ponudbo, zato sem sklenil ponuditi celovit izbor naprav za mehansko pre-delavo odpadkov: stiskanje, razrez, drobljenje, sortiranje in ločevanje. Proizvajalcev tovrstnih naprav v svetu je bilo že takrat veliko. Najprej sem upošteval objektivne kriterije, na primer oddaljenost. Vzpostavljanje stikov ni problem, saj so načeloma vsi pripravljeni sodelovati, vprašanje pa je, kaj so za to tudi pripravljeni storiti. Z nekaterimi partnerji sem vzposta-vil res pristno sodelovanje, ki traja še danes, z nekaterimi sem tudi prenehal sodelovati. Trenutno imam deset resnih, stalnih, v glav-nem nemških partnerjev, eden je iz Italije in eden iz Avstrije.

več partnerjev pomeni boljšo ponudbo. kateri proizvodi ali stroji so na trgu najbolj iskani? kaj predstavlja glavnino pri prihodku?

Za točen odgovor bi moral pregledati statistiko, vendar lahko rečem, da so v začetnem obdo-bju prevladovale enostavnejše naprave, kot so balirke ali stiskalnice z zabojniki. V zadnjem času pa, predvsem vrednostno, predstavlja večji del kompleksnejša oprema, na primer linije za predelavo. Računam in upam, da se bo ta trend nadaljeval, saj je tudi v poslovnem smislu precej večji izziv in, upam si reči, tudi naša konkurenčna prednost.

kaj kažejo trendi na trgu, če primerjate

začetke vašega poslovanja in sedanjo vašo prodajno ponudbo?

Odkar sem se začel ukvarjati s tem poslom, so se razmere temeljito spremenile. Spreminjajo se predpisi, pojavljajo se nove tehnične rešitve. Temu sledi tudi povpraševanje, ki vedno bolj želi celovite rešitve.

v hierarhiji ravnanja z odpadki je zdaj na prvem mestu odpadek kot vir, surovina. torej reciklaža. kakšen je interes za linije te vrste?

Tu je treba biti natančen. Naša ponudba obsega opremo za mehansko predelavo oziroma pri-pravo odpadkov za reciklažo in torej predsta-vlja le eno od faz v procesu ravnanja z odpadki – od mesta nastanka do ponovne uporabe. Hočem reči, da na tržno situacijo poleg same tehnologije vplivajo še številni drugi dejavniki, kot so cene surovin, organiziranost sistema zbiranja odpadkov, količine odpadkov in še marsikaj. Gre lahko za velike investicije, ki jih je potrebno temeljito pretehtati, zato so tudi odzivi na trgu dolgoročnejši. Je pa zaznati povečanje povpraševanja v to smer.

varovanja okolja je toliko, kot je denarja

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/157

digitalizacija, avtomatizacija in povečevanje energijske učinkovitosti naprav – to je sodoben razvoj.

// ODPADNA EMBALAŽA // IZRABLJENE GUME // ODPADNA ZDRAVILA // ODPADNA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA // ODPADNE BATERIJE IN ODPADNI AKUMULATORJI

// ODPADNA ELEKTRI»NA IN ELEKTRONSKA OPREMA

Ravn

anje

z

Oee

O i

n O

PBa

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

69/7

032

OKO

LjE

razlika je precejšnja. Lani

so samo zavezanci sheme

Zeos dali na trg 16.500

ton oeeo in opBa, to

je odpadne električne in

elektronske opreme ter

odpadnih prenosnih baterij in

akumulatorjev. Zeos jo je uspel

zbrati 6.400 ton, kar je za 9

odstotkov več kot leto poprej.

toda kje je razlika? in zakaj

velik delež teh odpadkov konča

v predelavi v tujini, slovenija

pa izgublja surovine? milijon

mobilnih telefonov vsebuje

250 kg srebra, 24 kg zlata, po

9 kg paladiuma in bakra. mag.

emil Šehič, direktor sheme

Zeos, pojasnjuje, da se kljub

pozitivnim premikom slovenija

še premalo zanima, kaj je z

odpadki, ki so surovina.

jože volfand

raVnanJe Z oeeo in opBa

ZeoS je v letu 2011 zbral za 9 % več, to je 6.400 ton oeeo in opba. ob tem ugotavljate, da so samo zavezanci ZeoS dali na trg več kot 16.500.000 kg obeh vrst odpadkov. kje je razlika in kaj se zgodi s preostalo opremo, dano na trg?

Družba ZEOS je skozi celotno obdobje opera-tivnega delovanja povečevala zbrane količine OEEO in OPBA. V letu 2011 je tako družba zbrala 9 % več kot v letu 2010 oz. 39 % glede na maso električne in elektronske opreme, ki so jo zavezanci skupne sheme ZEOS dali na trg RS. S takšnimi rezultati smo zadovoljni, saj se poleg tega, da smo izpolnili zakonske cilje, lahko po učinkovitosti merimo z uspešnejšimi kolektivnimi sistemi v EU. Še posebej uspešni smo v primerjavi z njimi pri zbiranju malih aparatov, ki prepogosto končajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Razlika med zbrano in na trg dano EE-opremo se sicer iz leta v leto manjša, vendar še precej teh odpadkov konča skupaj s kovinskim odpadom neustrezno ob-delanih, del, predvsem elektronske opreme, se kopiči pri uporabnikih v gospodinjstvih, del EE-opreme pa konča neobdelan na deponijah skupaj z mešanimi odpadki. V letu 2011 smo v sklopu sortirnih analiz skupaj z nekaterimi komunalnimi podjetji ugotovili, da je med mešanimi komunalnimi odpadki še vedno kar 2 % odpadne EE-opreme. Med njimi je precej manjših aparatov, mobilnikov, sijalk, baterij itd.

toliko bolj je aktualno vprašanje, kaj se zgodi z zbrano oeeo in opba? eno je obdelava, drugo je reciklaža. Še posebej je to vpraša-nje aktualno zdaj, ko je v hierarhiji ravnanja

z odpadki v ospredju odpadek kot vir. koliko ste v shemah odgovorni za to, da odpadke kot surovine vrnete v proizvodnjo?

Zakonodaja jasno predpisuje cilje na področju obdelave in predelave OEEO ter OPBA. Skupne sheme morajo zagotavljati precej visoke dele-že ravnanja s tovrstnimi odpadki. Ti procesi žal v Sloveniji niso celoviti. Tako ne moremo zagotavljati obdelave hladilno-zamrzovalnih aparatov, katodnih slikovnih cevi, plinskih sijalk ter prenosnih baterij in akumulatorjev. Skupna shema ZEOS, ki v imenu zavezancev dogovarja te postopke in izbira izvajalce, mora posledično precejšnji del odpadkov obdelova-ti in predelovati v tujini. S tem ne nastajajo le dodatni stroški manipulacije, transporta in dodatnih dovoljenj, temveč konča v tujini precejšnji del sekundarnih surovin, hkrati pa s tem ne ustvarjamo dragocenih delovnih mest. Obveznost ustreznega ravnanja s tovrstnimi odpadki torej proizvajalci preko skupne sheme ZEOS sicer izpolnijo, lahko pa bi bilo to izpol-njevanje ob ustreznih procesih v Sloveniji stro-škovno učinkovitejše in z več dodane vrednosti.

v Sloveniji zberemo zdaj 4 kg oeeo in opba na prebivalca. kakšne cilje lahko dosežemo do leta 2020, saj za to leto evropa napoveduje, da

preveč sekundarnih surovin čez mejo

skupna shema Zeos mora precejšnji del odpadkov obdelovati in predelovati v tujini.

julij 2

012

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/158

foto

: arh

iv p

odje

tja

emil

Šeh

ič

69/7

0O

KO

LjE

33

bi naj reciklirala že 20 kg na prebivalca. kaj bi morali storiti v Sloveniji za hitrejše premike?

Upoštevajoč delež obveznosti skupne sheme ZEOS v Sloveniji, je družba ZEOS v letu 2011 zbrala 5,41 kg odpadne EE-opreme na prebi-valca. Kot omenjeno, to pomeni 39,1 % glede na maso, ki so jo zavezanci v naši skupni shemi dali na trg. Cilji, ki jih bo v kratkem predpisala prenovljena direktiva, bodo predstavljali v letu 2016 45 % od količine, dane na trg v predhodnih treh letih, ter 65 % v letu 2020. Naše aktiv-nosti na tem področju nam bodo nedvomno zagotovile cilj v letu 2016, medtem ko se bomo morali za leto 2020 bistveno bolj potruditi vsi skupaj. Določene spremembe so potrebne v za-konodaji, zagotoviti bo treba ostrejši nadzor in sankcioniranje v procesu zbiranja in obdelave, implementirati standarde zbiranja in ravnanja s tovrstnimi odpadki, potrebne bodo investicije v infrastrukturo zbiranja in ravnanja z odpadki ter ne nazadnje – dvigniti je treba raven ozave-ščenosti vseh nas na višji nivo. Razumeti mo-ramo, da dosledno ravnanje z odpadki prinaša vrsto prednosti, vendar za to potrebujemo red in disciplino ter strokovno ravnanje z odpadki.

poglejmo, če se res ravna strokovno. v vašem letnem poročilu navajate podatek, da milijon mobilnih telefonov vsebuje 250 kg srebra, 24 kg zlata in po 9 kilogramov paladiuma in bakra. koga to zanima v Sloveniji? mobilne operaterje, sheme ali industrijo?

V letnem poročilu namenoma navajamo takšne podatke. S tem želimo poudariti, da so narav-ni viri še kako omejeni. Dosledna obdelava in predelava odpadkov sta ob vse večji potrošnji in proizvajanju tovrstnih izdelkov nujni za ohra-njanje naravnih virov. Vsak posameznik lahko pripomore, da odpadna oprema ter baterije končajo v za to vzpostavljenih mrežah zbira-nja. S tem bomo zagotovili zadostne količine sekundarnih surovin tudi lastni industriji po konkurenčnih cenah. To bi torej moralo zani-mati vse nas.

a je tega zanimanja še premalo. kateri sistem zbiranja oeeo in opba se kaže v Sloveniji kot najpomembnejši in kaj je vzrok, da v vaših posebnih zabojnikih ne zberete večjih količin? kako sodelujete s komunalnimi podjetji in kaj pomenijo po zbranih količinah?

Vsaka vrsta odpadne opreme oz. odpadnih PBA ima svoj najučinkovitejši proces zbiranja. Veliki gospodinjski aparati pri komunalnih podjetjih, sijalke pri elektroinštalaterjih in

večjih industrijskih obratih, prenosne baterije in akumulatorji v maloprodajnih trgovinah, mali aparati pri zbiranju v šolah itd. Na večje ko-ličine nedvomno vpliva gospodarska situacija v državi, nihanje vrednosti sekundarnih surovin, gostota mreže zbiranja, okoljska osveščenost posameznika itd. Zavedamo se, da so komunal-na podjetja bila in bodo naš največji partner v zbiranju. V petih letih delovanja smo se od njih marsikaj naučili. Skupaj smo realizirali dobre projekte, z nekaterimi pa smo bili tudi razoča-rani. Žal ugotavljamo, da je v Sloveniji toliko različnih rešitev, kolikor je izvajalcev lokalne javne službe. Različni pristopi zbiranja pomeni-jo različne rezultate. Tako nekatera komunalna podjetja zberejo 1 kg tovrstnih odpadkov po prebivalcu letno, druga tudi do 6 kg. Seveda pa to pomeni tudi, da imamo precej potenciala v prihodnjih letih.

kako sodelujete v organizaciji Weee forum?

Evropsko združenje WEEE Forum je združe-nje neprofitnih skupnih shem proizvajalcev. Družba ZEOS je član te organizacije že od leta 2007. Sodelovanje v tej skupini nam pomeni pridobivanje informacij, koriščenje skupnih rešitev, kot je sistem poročanja, dostop do baze podatkov posameznih skupnih shem v EU in iz-kušenj na področju osveščanja, sodelovanje pri vzpostavljanju standardov zbiranja in obdelave odpadne opreme itd. Sodelovanje v združenju WEEE Forum ocenjujemo kot nujno potrebno za učinkovito delovanje skupne sheme ZEOS v lokalnem okolju.

kakšne rezultate je ZeoS dosegel na okoljskem trgu federacije bosne in hercegovine?

Družbo ZEOS je zaradi dobrih izkušenj in praks povabilo k sodelovanju Federalno ministrstvo za okolje in turizem Bosne in Hercegovine že v letu 2008. Sledil je skupni projekt, ki ga je financiralo to ministrstvo skupaj s Centrom za mednarodno sodelovanje in razvoj Republike Slovenije.

določene spremembe so potrebne v zakonodaji, zagotoviti bo treba ostrejši nadzor in sankcioniranje v procesu zbiranja in obdelave.

žal ugotavljamo, da je v sloveniji toliko različnih rešitev, kolikor je izvajalcev lokalne javne službe.

Knjižne novostio uravnavanju okoljSkih tveganj

David Vogel: The Politics of Precaution: Regulating Health, Safety, and Envi-ronmental Risks in Europe and the United States. Princeton University Press, 2012. 332 str.

Avtor v knjigi opisuje in primerja politiko in njene ukrepe glede varstva potrošnikov in uravnavanja okoljskih tveganj v Evropi in ZDA v zadnjih petih desetletjih. Pojasnjuje, zakaj Evropa in Amerika obravnavata po-dobna tveganja na različne načine. V obdo-bju 1960–1990 je bila zakonodaja o zdra-vstvenih, varnostnih in okoljskih vidikih v ZDA v primerjavi z EU strožja, celovitejša in bolj inovativna. Okrog leta 1990 se je jeziček na tehtnici močno prevesil v korist Evrope. Prikazana je poglobljena komparativna ana-liza politik, ki se dotikajo širokega spektra potrošnikovih in okoljskih tveganj (onesna-ževanje zraka zaradi vozil, tanjšanje ozon-ske plasti, hormoni v živinoreji, genetsko spremenjeni organizmi, pesticidi, varnost kozmetičnih pripravkov, tvegane substance v elektronski opremi …).

prelov rib in vpliv na vodne ekoSiSteme

Jules Hilborn: Overfishing: What Everyone Needs to Know. Oxford University Press, 2012. 168 str.

Zadnjih dvajset let narašča zanimanje stro-kovne in širše javnosti za problematiko pre-komernega ribolova (prelova). Trajnostnost globalne proizvodnje rib ter vpliv prelova na vodne ekosisteme in njihovo ohranjanje postavlja pod vprašaj nadaljnjo usodo tega prehranskega sistema. V knjigi so prikazani številni vidiki prelova – od znanstvenega, političnega, ekonomskega do etičnega. Na podlagi teh prikazov si bralec ustvari mnenje o tem, kateri ribolovni sistemi so trajnostni in kateri ne. Globalno gledano pa avtorja relativno optimistično zreta v prihodnost – velik del ribolova ni prelo-vljen, kar nekaj vrst rib, ki so bile prelovu podvržene, pa sedaj uspešno obnavlja svoj stalež. Zgodba o prelovu je kompleksna in različno problematična na različnih koncih našega planeta.

Kom

unaln

a

oprem

a

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

69/7

034

OKO

LjE

Bojan Janeš, direktor anis

trenda, je še razmeroma mlad

podjetnik. podjetje še ni staro

dvajset let, a njegov krmar

je poseben v razmišljanju,

povsem drugačen od tistih,

ki pohlepno razmišljajo o

hitrih dobičkih čez noč. Bojan

Janeš pa si bolj želi trdnega

poslovanja na dolgi rok. raje

ostane specializirano, manjše

proizvodno podjetje, kot da

bi samo rastel in se širil. in

njihove avtomatske balirke

najraje prodaja na globalnem

trgu, še zlasti v aziji.

komUnaLna oprema

ponudba različnih strojev za ravnanje z odpadki ni majhna – ne pri nas in ne na evropskem trgu. kako ste prepričali kupce z lastnimi proizvodi, avtomatskimi stroji, in lastnim znanjem? S kate-rimi stroji ste na trgu najbolj uspeli?

Ponudba takšnih strojev je zelo široka. Na doma-čem trgu smo proizvajalci balirk samo trije, kar pa tudi ni malo za tako majhno tržišče. Priznati moram, da v Sloveniji skoraj nismo aktivni. Prodajamo praktično samo na podlagi povpraše-vanja in dobrih referenc. Krog ljudi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z odpadki oziroma reciklažo, je dokaj majhen in se hitro razve, kdo kaj dela in v kakšni kvaliteti. Podobno je na evropskem trgu, le da je krog veliko večji.

Mi zavestno delamo zelo malo na marketingu, ker ne želimo širiti proizvodnje hitreje kot kvali-teto izdelkov in organizacijo poslovanja. Največ kupcev smo pridobili preko referenc zadovoljnih strank.

Kakovost izdelka pa ni edino merilo. V našem poslu ostanemo v stikih s kupcem tudi po prodaji oziroma nakupu opreme največ zaradi servisi-ranja in rezervnih delov, zato je zelo pomembno ustvariti dober odnos in medsebojno zaupanje. Ne obljubljamo več, kot lahko nudimo, držimo se dogovorjenega, na lastne stroške popravimo storjene napake ipd. Včasih je to težko in drago, vendar se dolgoročno vedno izplača.

V glavnem izdelujemo avtomatske balirke, s kate-rimi smo najbolj uspešni. Zelo dobro se obnesejo pri bolj zahtevnih instalacijah, kjer mnogi delajo napake zaradi nepoznavanja problemov, ki nasta-jajo ob baliranju. To je npr. baliranje odrezkov v kartonažnih tovarnah oziroma pri izdelovalcih kartonske embalaže ter baliranje zelo različnih materialov, kot so papir, karton, embalaža PET in HDPE, trda plastika, folija idr., v centrih za sortiranje odpadne embalaže.

vendar brez inovativnosti ne bi uspeli. kje se to kaže pri vaših strojih za baliranje in transport odpadkov? Za kakšne tehnološke posebnosti gre? kakor veste, v Sloveniji v večjih centrih za ravnanje z odpadki odpadke ročno sortirajo. ali ni ročno sortiranje že mimo?

Razvoj novih tipov in izboljšave so nujnost. Pri nas je to stalnica. Včasih smo »prisiljeni« iskati nove rešitve zaradi specifičnega povpraševanja, ki je zanimivo. Drugič izboljšujemo, kar se poka-že kot šibka točka stroja. Iščemo enostavnejše (cenejše) rešitve v izdelavi, kar nam dviga konku-renčno sposobnost. Želimo nuditi izdelke, ki so čim bolj prepoznavni kot naši, kot naša blagovna znamka.

Imamo predvsem drugačen sistem vezanja bal kot konkurenca in sistem predstiskanja. Sicer pa je vsak detajl stroja prilagojen našemu načinu izdelave in materialom, ki jih naš kupec balira. V osnovi imamo samo kakšnih 6 do 7 tipov strojev, kar nam zelo poenostavi proizvodnjo. Končna izvedba pa se prilagaja potrebam kupca. Od skoraj 200 večjih instaliranih balirk je praktično skoraj vsaka malo drugačna. Zelo pomembno je, da stroj dobro prilagodimo materialu, ki je namenjen baliranju, načinu polnjenja in izvajanju dela pri kupcu.

Razlog za ročno sortiranje je zelo preprost. Je lahko zelo kvalitetno in zahteva majhno zače-tno investicijo. Pri takšni razdrobljenosti, kot je pri nas, je investicija v opremo za avtomatsko sortiranje običajno predraga. Sicer pa ročno sortiranje ni nujno mimo in lahko nudi veliko zaposlitev. Problem pa je v tem, da nezaposleni na zavodu običajno takšnega dela nočejo sprejeti in ga opravlja v glavnem delovna sila iz nekdanjih jugoslovanskih republik.

če ne prodajate veliko doma, morate v izvoz. kako ste uspeli? So bili najpomembnejši agentje na lokalnih trgih?

Na tuje trge smo se usmerili praktično na samem začetku, ko se je pri nas zelo malo investiralo na tem področju in je bilo ob znani konkurenci jasno, da je trg premajhen. Začetek je bil zelo težak, ker je bilo precejšnje nezaupanje v kvaliteto strojev iz vzhodne Evrope. Naše stranke so bile predvsem tiste z majhnim proračunom, zato je bil velik pritisk na cene. Prisiljeni smo bili iskati poceni rešitve, da smo lahko prodali in še kaj zaslužili. Ob takem načinu je prišlo seveda do reklamacij. Postopno smo izboljšali kvaliteto, dosegali višje cene in prišli do boljših kupcev.

raje dobro in stabilno kot veliko podjetje

julij 2

012

Boj

an J

anešfo

to: a

rhiv

pod

jetj

a

69/7

0O

KO

LjE

35

V našem poslu in pri naši velikosti podjetja so naši najpomembnejši kupci agentje na lokalnih trgih.

kako lahko s svojo proizvodnjo reagirate na različne sisteme ravnanja z odpadki? Sortiranje, baliranje, reciklaža?

Z balirkami se prilagajamo novim zahtevam. Trenutno imamo npr. v delu prvi stroj, ki bo vezal bale s plastično namesto kovinsko žico. Povpraševanja in naročil je veliko, zato raje iz-boljšujemo to, kot da povečujemo asortiment. Kadrovsko trenutno tudi nismo dovolj močni, da bi šli v kaj več kot postavitev opreme za manjše centre.

kateri trgi postajajo najbolj zanimivi in zakaj? kakšne cene vaših strojev za avtomatsko

baliranje odpadkov dosegate?

Vsi trgi brez izjeme so zanimivi, nekateri so le bolj tvegani od drugih. V Italiji npr. pričakujejo kupci ob konkurenčni ceni ugodne plačilne po-goje. Mi pa vemo, da zaradi krize lahko ostaneš brez plačila. Zato smo zelo previdni in se raje odpovemo poslu, če je tveganje preveliko. Nam so bile vedno izziv oddaljene atraktivne lokacije, kot so Emirati, Tajska ipd. Tudi tveganje je manjše, ker vsa plačila 100-odstotno zavarujemo. Seveda pa lahko nastane problem ob reklamacijah. Cene strojev so zelo različne, odvisno od velikosti in opremljenosti so lahko od nekaj 10 do nekaj 100 tisoč evrov.

v čem je posebnost vašega lego sistema izde-lave strojev?

Kot sem že omenil, izdelujemo 6 do 7 osnovnih tipov, ki jih nato nadgrajujemo po potrebah in željah naših kupcev. Posamezni deli ali sklopi so za vse tipe enaki, zato jih izdelujemo vnaprej in jih imamo vedno na zalogi. Prav tako izdelamo vnaprej do neke faze tiste tipe, ki se bolje proda-jajo. S tem kompenziramo obdobja, ko je več ali manj naročil, ter krajšamo dobavne roke.

kaj pričakujete na koncu poslovnega leta? kakšna bo realizacija?

Ne glede na to, kako bo v drugi polovici, bo leto-šnje leto zagotovo uspešno, ker je bilo do sedaj naročil nadpovprečno veliko in smo jih tudi kar nekaj izpustili, saj nismo bili v stanju izdelati vsega. Realizacija bo okrog 2 milijona evrov. Finančni rezultat konec leta ni nujno točen poka-zatelj uspeha, ker se zaradi procesa izdelave lahko realizirajo nekateri posli šele v naslednjem letu. Pričakujemo podobno realizacijo kot lani. Načrti so v osnovi tisti, ki smo si jih zastavili že pred osemnajstimi leti. Še izboljšati kvaliteto izdelave, poiskati nekaj novih tehničnih rešitev, izboljšati organizacijo in pripravo dela, investirati v novo tehnološko opremo, kadrovsko se okrepiti. Zdaj nas je redno zaposlenih 17. Povečati želimo delež na azijskem trgu in prodreti na ruskega, kjer sicer že imamo nekaj strojev. Že nekaj časa planiramo udeležbo na sejmu IFAT v Münchnu.

načrti?

Osebno zavračam logiko, da je potrebno stalno rasti, izdelovati vedno več, se širiti, razen v kvaliteti dela in življenja. Dobro in stabilno podjetje je pomembnejše kot veliko. Boljše je dolgoročno uspešno poslovanje kot velik dobiček. Verjamem, da se da dobro živeti in zaslužiti, če delaš svoj posel z užitkom in ne razmišljaš veliko o dobičku. 

Pro

moci

ja

Zako

no

daja

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

69/7

036

OKO

LjE

ZakonodaJa

Vlada rs je 27. junija

sprejela predlog Zakona o

spremembah in dopolnitvah

Zakona o vodah ter predlog

zakona o spremembah in

dopolnitvah Zakona o varstvu

okolja.

vladni predlogi novosti s področja okolja

spremembe Zakona o vodahPredlagane spremembe zakona sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki jih je sprejela vlada v letu 2012 in se nanašajo na področje voda. Tako se bodo uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, poenostavil se bo postopek podelje-vanja vodnih pravic, uredila poenostavitev prenosa vodnih pravic ter uredila uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Poenostavili se bodo postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo. Izvedel se bo prenos določenih vrst rabe vode iz koncesij na vodna dovoljenja z namenom izboljševanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije. Na področju vodovarstvenih območij se bo bolj natančno opredelila obveznost izplačila nadomestil. V skladu s pravom EU bo opredeljena možnost dopustnih izjem pri doseganju predpisanih okoljskih ciljev na področju voda, če gre za javni interes. Pri podeljevanju vodnih pravic (koncesije) pa se bo poenostavil postopek pre-nosa vodnih pravic, ki je nedorečen in v praksi povzroča zamik ali celo odvračanje od investicij na področju rabe vode.

spremembe Zakona o varstvu okoljaPredlog zakona vsebuje nekatere spremembe in dopolnitve veljavnega Zakona o varstvu okolja, ki bodo spodbujale razvoj gospodarstva ter pri-pomogle k zmanjševanju administrativnih ovir in administrativnih bremen, in sicer: podaljšu-je se veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki niso IPPC, s petih na deset let; spreminja se ureditev glede ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz Državnega načrta razdelitve emi-sijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012. O njihovem razpolaganju bo odločala vlada glede na izpolnjevanje mednarodno sprejetih obveznosti o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v okviru Kjotskega sporazuma in EU; del ravnanja s komunalnimi odpadki se bo lahko urejal tudi v okviru proste gospodarske pobu-de, če to ne bo v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi.

S pripravo predloga zakona, ki naj bi šel v vla-dno proceduro jeseni 2012, bodo prvenstve-no prenesene še nekatere preostale zahteve Direktive o sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktive o

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

37

industrijskih emisijah, usklajene pa bodo tudi nekatere druge določbe zakona z zahtevami Komisije, ki izvirajo iz EU-Pilotov in postopkov ugotavljanja kršitev evropskega prava.

o ohranjanju naravnih habitatovOdgovor Slovenije na uradni opomin Komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto žive-čih živalskih in rastlinskih vrst

Komisija je v uradnem opominu zavzela stali-šče, da Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker ni zagotovila izčrpnega seznama območja Natura 2000 po Direktivi o habitatih (pOPS). Območja, ki bi morala biti vključena, je izklju-čila iz nacionalnega omrežja iz razlogov, ki niso bili znanstveno utemeljeni.

Slovenija odgovarja, da je sprememba predpisa, s katerim odpravljamo kršitev, v programu dela vlade, za postopek pa je bil sprejet poseben iz-vedbeni projekt. Skrajni predvideni rok za spre-jem predpisa je 20. 12. 2012. Ker je Komisija pisnemu opominu priložila obveznosti za Slovenijo (za posamezno vrsto in habitatni tip), ki izhajajo iz strokovnih usklajevanj na biogeografskih seminarjih, Slovenija v prilogi pojasnjuje, kako bo izvedla zahteve za posame-zno vrsto oz. habitatni tip.

o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodoVlada je sprejela stališče do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo.

Slovenija pozdravlja novi pristop, saj se pritiski na rabo vode povečujejo. Partnerstvo v zvezi z vodo je priložnost za slovenska podjetja in znanstvene institucije, da izkoristijo inovativ-ni potencial na področju upravljanja vode, kar lahko prispeva k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in konkurenčnosti v Evropi, zlasti z odpravo ovir za preboj na trgu in spod-bujanje evropskih primerjalnih prednosti v inovacijski vrednostni verigi.

Cilj projektov »Evropsko partnerstvo za inovacije« je premostiti vrzel med znanostjo in uporabo inovativnih pristopov v praksi. Partnerstvo, ki bo združevalo vse ustrezne akterje na mednarodni in medsektorski ravni, bo pomagalo odpravljati zakonodajne, finanč-ne, tehnične in druge ovire, ki onemogočajo uspešen prodor inovacij na trg ter zagotavljalo »trg« inovacij na področju voda.

Evropsko partnerstvo za inovacije na področju voda naj bi začelo delovati v začetku leta 2013, prvi rezultati pa se pričakujejo v prvem letu po začetku delovanja. 

V Zasavju o kakovosti zrakaKonec junija je imel Odbor Državnega zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje svojo sejo, katere se je udeležil tudi mi-nister Franc Bogovič, v Zasavju. Obravnavali so reševanje prekomerne onesnaženosti z delci PM10 v Sloveniji. Minister Bogovič je poudaril, da je prekomerna onesnaženost z delci PM10 problem, s katerim se srečuje večina držav EU, saj mejne vrednosti se pre-segajo na okoli tretjini merilni postaj, ki so v EU postavljene v urbanem okolju.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje bo pro-blematiko prekomerno onesnaženega zraka v sodelovanju z drugimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki obravnavalo prioritetno. Tako je bila ustanovljena delovna skupina, ki je že pripravila osnutek odloka o načrtu za kakovost zraka v Zasavju, ki posega tudi

na področje lokalne prometne ureditve in lokalnih energetskih konceptov, s katerimi lahko obvladujemo večino lokalnih emisij. Načrt za kakovost zraka je treba pripraviti še za Ljubljano, Maribor, Celje, Kranj in Mursko Soboto. Vsak tak načrt mora odražati lokal-ne razvojne prioritete, hkrati pa morajo biti zahteve za varstvo zraka vgrajene v razvojne načrte lokalnih skupnosti.

Pri pripravi načrtov za kakovost zraka je treba v čim večji meri upoštevati sinergije z drugimi okoljskimi in razvojnimi politikami, predvsem glede nujnosti zmanjševanja emisij toplogrednih plinov ter energetskih ciljev na področju obnovljivih virov energije in ener-getske učinkovitosti. Zgradba, ki s sanacijo toplotnega ovoja zmanjša potrebo po toploti za ogrevanja na polovico, v prvem približku za polovico zmanjša tudi emisije v zrak. 

Stojan franetič je v. d. direktorja Zbornice komunalnega goSpodarStva

Po Leonu Behinu, ki je postal v. d. general-nega direktorja Direktorata za javne službe varstva okolja in investicije v okolje na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je bil za v. d. direktorja Zbornice komunalnega gospo-darstva postavljen Stojan Franetič. Po študiju na Fakulteti za organizacijske vede Kranj se je zaposlil v podjetju LIV Plastika d.o.o. kot vodja Operativne priprave proizvodnje, ki je zajemalo delo vodenja službe planiranja proizvodnje in skladiščenja. Po šestih letih je postal vodja investicij in investicijskega vzdr-ževanja v podjetju LIV Postojna d.d., kjer je opravljal dela, kot so vodenje projektov izgra-dnje novih objektov, priprava investicijskih elaboratov, vzdrževanje obstoječih proizvo-dnih in pisarniških objektov, nakup osnovnih sredstev (od tehnološke opreme do zemljišč), priprava letnih planov vzdrževanja in inve-sticij ter uvoz osnovnih sredstev. Ponovno se je po šestih letih kot direktor zaposlil v Javnem podjetju Komunala Cerknica d.o.o., kjer je uspešno vodil kolektiv 60 zaposlenih na področju izvajanja javnih služb in investi-cij na področju nizkih gradenj. Skupaj ima 20 let izkušenj vodenja služb v gospodarstvu in javnih podjetjih.

novi modul nieroS metal Svetovna novoSt

Družba Nieros Metal, ki se ukvarja s proizvo-dnjo izdelkov iz nerjavečega jekla, je razvila nov modul za odstranjevanje nalepk s suhim ledom, kar je svetovna novost. Predstavili so ga letos marca na sejmu Anuga v Kölnu. Modul brez vode in kemijskih dodatkov odstranjuje nalepke iz zabojčkov, ki se upo-rabljajo v prehrambeni industriji. Čeprav je čiščenje s suhim ledom že poznano v neka-terih vrstah proizvodnje, pa je to popolna novost na njihovem področju. S suhim ledom je odstranjevanje nalepk, ki je potrebno zaradi enoznačne sledljivosti v proizvodnji, ekološko neoporečno in energetsko varčno. Nadaljnji razvoj poteka v smeri čiščenja brez vode in uporabe kemikalij tudi na drugih področjih.

sto

jan

Fran

etič

foto

: arh

iv p

odje

tja

Kratko, zanimivo

julij 2

012

foto: Boštjan Čadej

69/7

038

OKO

LjE

poUdarki s simpoZiJa reViJe eoL

revija eoL je konec junija

organizirala strokovni simpozij

odpadki za surovine - za večjo

konkurenčnost gospodarstva.

V nadaljevanju podajamo

nekaj ključnih poudarkov.

z viri še vedno ravnamo kot svinja z mehom

izzivi na področju snovne učinkovitostiMarjana Dermelj iz Ministrstva za gospo-darski razvoj in tehnologijo je spregovorila o trendih, priložnostih in izzivih na področju snovne učinkovitosti. V preteklem stoletju so bili zabeleženi povečani pritiski na rabo virov, in sicer se je v 20. stoletju poraba fosilnih goriv povečala za 12-krat, poraba virov pa za 34-krat. Vsak prebivalec EU porabi 16 ton mineralnih virov letno, 6 ton jih izgubimo (50 % pristane na odlagališču).

Več parametrov, s katerimi merimo sistemske procese na Zemlji, kaže, da smo krepko presegli predlagano mejo, ki bi bila dolgoročno vzdržna.

stanje v sloveniji – učinkovita raba naravnih virovPodatki o snovni produktivnosti, gre za raz-merje med BDP in rabo virov, kažejo, da je bila Slovenija v letu 2009 na ravni 75 % povprečja EU; leta 2010 se je le-ta izboljša predvsem

na račun nižje dejavnosti v gradbeništvu. Nadpovprečno visok delež stroškov surovin nakazuje manj učinkovito rabo surovin. To ima posledično negativen vpliv na slovensko kon-kurenčnost in velik pritisk na vire. V letu 2010 se je energetska intenzivnost gospodarstva v Sloveniji poslabšala in je bila višja od večine držav EU. Pomemben prispevek ima raba ener-gije v cestnem prometu. Po podatkih UMAR-ja (Poročilo o razvoju 2012) pa se v predelovalnih dejavnostih, kjer stroški energije pomembno vplivajo na konkurenčnost, energetska inten-zivnost znižuje.

nekateri sistemski procesi na Zemlji parameter predlagana meja

trenutno stanje

predindustrijska vrednost

podnebne spremembe koncentracije Co2 v atmosferi (ppm volumski) 350 387 280

podnebne spremembe spremembe v moči sevanja (w/m2) 1 1,2 0

stopnja izgube biotske raznovrstnostni stopnja izumiranja (št vrst na milijon vrst na leto) 10 >100 0,1-1

dušikov krog (delno povezan tudi z dušikovim krogom)

količina n2, ki jo odstranimo iz atmosfere za

človekovo rabo35 121 0

Fosforov krog (delno povezan z dušikovim krogom)

količina fosforja, ki se steka v oceane (milijoni ton/leto)

11 8,5-9,5 -1

Zmanjševanje koncentracije stratosfernega ozona

koncentracija o3 (dobsonova enota) 276 283 290

Globalna raba sladke vode poraba sladke vode (km3/leto) 4.000 2.600 415

Tabela 1: Gibanje nekaterih sistemskih procesov na zemlji Povzeto po OECD: Towards Green Growth, 2011, na podlagi Rokström J. et al (2009), objavljeno v Nature vol 461, 24. september 2009

glavni sponzor: interseroh d.o.o.Sponzorji: dinos d.d., ekomobil d.o.o., belinka belles

d.o.o., cinkarna celje, d.d., ekora, jurij ravnik s.p., omaplast d.o.o., Saubermacher Slovenija, d.o.o.,

Steklarna hrastnik d.d., ZeoS, d.o.o., pekarna geršak d.o.o., Skupina laško

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

39

odpadki kot trgovalno blagoMag. Stanka Cerkvenik iz Inštituta za raz-iskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji je predstavila gibanje cen surovin na globalnem trgu in trajnostno rabo virov v Sloveniji. V Evropi se vse glasneje poudarja trend višje gospodarnosti z viri. Trajnostna raba narav-nih virov je cilj preoblikovanja evropskega go-spodarstva. Tu gre po eni strani za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (izboljšanje izdelkov in spreminjanje vzorcev potrošnje, spodbujanje učinkovite proizvodnje), po drugi strani pa za spreminjanje odpadkov v vir (spodbujanje trga drugotnih materialov in povpraševanja po re-cikliranih materialih, prednostno financiranje dejavnosti, ki so višje v hierarhiji ravnanja z odpadki).

Trg sekundarnih surovin postaja strateško okoljsko in ekonomsko vprašanje, kar pomeni, da se združujeta politiki rabe naravnih suro-vin in odpadkov in da so sekundarne surovine postale pomembno trgovalno blago.

Ostali18 %

Malezija3 %

Kanada3 %

Mehika4 %

Nizozemska5 %

Belorusija6 % ZDA

7 % Francija7 %

Belgija9 %

Italija13 %

Nemčija25 %

Irska3 %

Kanada4 %Avstrija

4 %Francija

6 %

Švica6 %

Belgija8 %

ZDA8 %

Italija8 % Nemčija

9 %

Nizozemska14 %

Ostali30 %

Slovenija je bila leta 2009 po izvozu odpadkov

13. s 77 tisoč tonami. Daleč na prvem mestu

je Nizozemska, sledijo ji Avstrija, Italija in

Nemčija. Za Slovenijo je zanimivo, da v za-

dnjem desetletju beleži izrazito povečevanje

izvoza odpadkov – z 8 tisoč ton leta 2001 na

103 tisoč ton leta 2008. Nekolikšen padec je le

leto 2009 glede na leto poprej.

obseg trgovanja in gibanje cen sekundarnih surovin v eUPodatki Eurostata o obsegu trgovanja sekun-darnih surovin v EU v obdobju 2000 – 2011

V obdobju 2004-2006 je 64 držav letno uvozilo preko 10 mio ton odpadkov. 10 največjih držav uvoznic je prejelo 80 % vseh uvoženih količin. 10 največjih držav izvoznic je izvozilo 70 % vseh izvoženih količin.

država 2001 2003 2005 2006 2007 2008 2009

eU-12 2.975 2.568 3.466 4.647 4.970 4.815 4.360

eU-15 3.196 5.848 5.052 4.915 5.227 5.421 4.831

eU-27 6.307 8.626 8.912 9.963 10.673 11.111 11.353

nizozemska 2.135 3.848 3.221 3.228 3.172 3.146 2.920

avstrija 136 209 394 401 476 875 2.162

italija 364 430 1.035 1.148 1.471 1.666 1.713

nemčija 1.540 907 1.103 1.966 1.827 1.561 1.201

Belgija 806 869 955 915 1.141 984 858

Francija 207 740 582 710 955 709 770

Švedska 120 153 107 308 312 362 289

anglija 36 61 197 129 167 198 267

danska 344 385 386 301 293 336 255

irska 287 421 534 341 331 720 242

Luksemburg 89 86 46 52 84 82 172

Finska 43 63 72 87 78 118 111

slovenija 8 15 22 40 70 103 77

Španija 61 49 44 41 60 99 70

madžarska 18 31 76 88 72 77 69

portugalska 63 92 108 118 8 6 61

poljska 18 155 13 65 66 13 26

romunija 1 37 2 23

Litva 84 2 3 4 6 17

Grčija 1 3 3 4 9 32 13

Češka republika 4 2 2 1 4 6 12

Latvija 17 16 1 6 7 2 11

estonija 3 1 0 1 3 1 5

slovaška 0 2 5 4 5 3 5

malta 5 1 1 17 2 2

Bolgarija 0 1 0

Ciper 2 2 3 3 4 0 0Uvoz

odpadkov

izvoz

odpadkov

Slika 1: Globalni trg z odpadkiVir. The Secretariat of the Basel Convention: http://archive.

basel.int/pub/ww-frontiers31Jan2010.pdf

Tabela 2: Izvoz odpadkov v evropskih državah, v tisoč tonahVir: European Environment Agency; http://www.eea.europa.eu/data-and-maps

Slika 2: Obseg trgovanja in gibanje cen odpadnega papirja, EU-27Vir: Eurostat, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

Povp

. cen

a €

/t

Količ

iina

(1.0

00 t

)

Leto

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

164,1 €/t

87,0 €/t

Količine trgovanja odpadnega papirja so bile od leta 2000 do 2011 večje za 90 %.

julij 2

012

69/7

04

0O

KO

LjE

poUdarki s simpoZiJa reViJe eoL

kažejo izrazito rast. Če je bil obseg trgovanja odpadnega papirja leta 2000 na ravni 20 mio ton, se je ta količina leta 2011 skoraj podvojila. Skoraj podvojeno rast trgovanja beleži odpadno steklo (od nekaj več kot 2,5 mio ton na nekaj manj kot 5 mio ton), precej večji skok pa beleži obseg trgovanja plastičnih odpadkov. Če jih je bilo leta 2000 za okrog

2 mio ton, se je ta količina leta 2011 povečala skoraj na 8 mio ton.

Gibanje cen je bilo v zadnjem desetletju precej živahno. Velik padec cen je bil pri odpadnem papirju in plastičnih odpadkih leta 2009, leto 2011 pa je prineslo ponoven dvig.

Količ

iina

(1.0

00 t

)

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 20110

50

100

150

200

250

300

350

400

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

Povp

. cen

a €

/t

Leto

364,9 €/t

246,3 €/tK

olič

iina

(1.0

00 t

)

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 20110

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

4.500

5.000

Povp

. cen

a €

/tLeto

35,8 €/t

48,3 €/t

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 20122011

500

400

300

200

100

0

Slika 3: Obseg trgovanja in gibanje cen plastičnih odpadkov, EU-27Vir: Eurostat, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home

Slika 4: Obseg trgovanja in gibanje cen odpadnega stekla, EU-27Vir: Eurostat, http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home

Slika 5: Indeks gibanja cen odpadnega železa in jekla (povprečje 2001 = 100)Vir: EUROFER, The European Steel Association

količine trgovanja plastičnih odpadkov od leta 2000 do 2011 so večje za 290 %.

Cene odpadnega železa in jekla se na trgu gibljejo med 180 in 250 €/tona.

količine trgovanja odpadnega stekla od leta 2000 do 2011 so večje za 79 %.

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

41

V letu 2010 je skupaj nastalo 6,7 mio. ton od-padkov, celotno predelanih jih je bilo cca 6 mio. ton, celotno odstranjenih odpadkov pa cca 1,6 mio.ton.

Mag. Stanka Cerkvenik je poudarila, da ima recikliranje ključno vlogo pri upravljanju z odpadki. Pomembno je tako z vidika zmanjše-vanja odpadkov kot tudi manjše rabe naravnih virov. Podatki o obsegu trgovanja kažejo na tržni interes za odpadke kot surovine, ki ga poleg cene pogojuje tudi stopnja gospodar-skega razvoja. Na tržno privlačnost predelave odpadkov poleg povpraševanja po sekundarnih surovinah vpliva tudi cena primarnih surovin. Cene sekundarnih surovin se po občutnem padcu leta 2009 počasi dvigujejo, večje so tudi trgovalne količine.

Dolgoročni cilj EU je, da bi vsaka država članica odstranjevala svoje odpadke znotraj države, kar je t.i. „načelo bližine”. Kljub temu se EU sooča s povečanim čezmejnim prevozom ne-varnih in nenevarnih odpadkov kot tudi nele-galnim prevozom odpadkov.

ravnanje s komunalnimi odpadki v slovenijiLeo Behin iz Ministrstva za kmetijsko in okolje je predstavil ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji. V letu 2010 je prebivalec Slovenije proizvedel povprečno 422 kg komu-nalnih odpadkov na leto ali 1,7 kg na dan. V letu 2008 je bila količina komunalnih odpad-kov na prebivalca najvišja, za 14 % več kot v letu 2002 in za 6 % več kot v letu 2010.

Količine odpadne embalaže in biorazgradljivih odpadkov v zadnjih letih vidno naraščajo.

Med komunalnimi odpadki je bilo v letu 2010 še vedno največ mešanih komunalnih odpad-kov, cca 70%. V letu 2009 so največ komunalnih odpadkov reciklirali v Nemčiji, kar 47 %.

Slovenija se je z 38 % recikliranih komunalnih odpadkov uvrstila na drugo mesto. Zelo malo, manj kot 10 % komunalnih odpadkov so reci-klirali v Latviji (7 %), na Malti (4 %), v Litvi in na Slovaškem (po 3 %), v Češki republiki (2 %) in v Romuniji (1 %) ter v Bolgariji (celo manj kot 0,5 %).

Še vedno preveč odloženih odpadkovLeon Behin je predstavil najnovejše podatke o vrstah odpadkov, o katerih so poročali izva-jalci javnih služb. Podatki za leto 2011 so še v usklajevanju.

Med podatki, ki so najbolj problematični, je Leon Behin izpostavil previsoko količino

2005 2006 2007 2008 2009 2010

Količ

ina

(v m

io t

)

0

1

2

3

4

5

6

7

8

Leto

Skupaj nastali odpadki Celotna predelava odpadkovCelotno odstranjevanje odpadkov

Slika 6: Količine nastalih, predelanih in odstranjenih odpadkovVir: SURS, ARSO

Tabela 3: Komunalni odpadki v SlovenijiVir: SURS

Slika 7: Gibanje količin komunalnih odpadkov po vrstahVir: SURS

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

komunalni odpadki skupaj 417 422 431 439 453 449 422

od tega nevarni 0,5 0,5 0,7 1,4 1,5 1,8 1,7

20052004 2006 2007 2008 2009 20100

10

20

30

40

50

60

70

80

Odpad

ki v

00

0 t

onah

Odpadki z vrtov in parkov Ločeno zbrane frakcije Odpadna embalaža

0

200

400

600

800

1.000

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Odpad

ki v

00

0 t

onah

odloženi odpadkinastali odpadki

Slika 8: Nastali in odloženi komunalnih odpadki v Sloveniji v obdobju 2004 - 2010Vir: SURS

julij 2

012

69/7

04

2O

KO

LjE

poUdarki s simpoZiJa reViJe eoL

rezervne lokacijeza odlagališčaGloboko, Špajadolina in Gajke

Dobrava367.000 t

Puconci89.000 t

Bukovžlak382.000 t +46.000 t = 428.000 t

(Savinjska + Zasavska)Barje

891.000 t + 64.000 t = 955.000 t(Osrednja + Notranjsko-kraška)

Stara Gora188.500 t + 134.500 t = 323.000 t

(Goriška + Obalno-kraška)

Mala Mežakla213.000 t

KOCEROD72.500 t

Leskovec166.000 t + 88.500 t = 254.500 t(JV Slovenija + Spodnjeposavska)

PomurskaPodravska

Koroška

Savinjska

Zasavska

Osrednjeslovenska

Gorenjska

Goriška

Notranjsko-kraška

Obalno-kraška

Jugovzhodna Slovenija

Srednjeposavska

stanje naslov projekta (predviden) začetek obratovanja

V obratovanju Cero Celje 2009

V poskusnem obratovanju Cero koroška 2013

V izvajanju Cero pomurje 2014

Cero sl. Bistrica 2014

Cero dolenjska 2015

Cero Zasavje 2015

Cero Ljubljana 2015

V pripravi Cero nova Gorica 2015

odloženih komunalnih odpadkov (2010: 71%) oz. presežen delež odloženih biorazgradljivih odpadkov med komunalnimi odpadki (2010: dovoljeno: 223.000 t, odloženo: 272.000 t). Cilj Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih je že zavezujoč, zato so možni ukrepi EK proti RS.

Na podlagi poročil izvajalcev javnih služb o ravnanju s komunalnimi odpadki, zlasti za leto 2011, na okoljskem ministrstvu ugotavljajo, da so poročani podatki izvajalcev javnih služb iz leta v leto kvalitetnejši. Trendi zbiranja loče-nih frakcij in deleža recikliranja komunalnih odpadkov so pozitivni. Nekaj občin oziroma izvajalcev javnih služb je že blizu doseganju okoljskih ciljev 2020 glede zbiranja komunal-nih odpadkov. Pohvalno je, da je večina IJS/občin v zadnjem letu vidno izboljšala rezultate ravnanja s komunalnimi odpadki. Vse več je IJS, ki so prepoznali ozaveščanje prebivalcev kot pomemben dejavnik na poti k doseganju okoljskih ciljev

operativni program ravnanja s komunalnimi odpadkiLeon Behin je predstavil projekte centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki. V fi-nančni perspektivi 2007-2013 je bilo izdanih 6 odločb o dodelitvi EU sredstev v višini 137 mio €, delež Republike Slovenije je 32 mio €, skupna ocenjena vrednost investicij z DDV pa je 254 mio €.

Za zagotavljanje samozadostnosti glede odla-ganja obdelanih komunalnih odpadkov potre-bujemo naslednje zmogljivosti odlagališč:

• od 2010-2015: cca 3,2 mio t,

• od 2016-2030: cca 2,7 mio t (skupno od 2015-2030 torej cca 5,9 mio t).

Po poročanju IJS je preostala zmogljivost od-lagališč v RS na dan 31.12.2011 cca 4,5 mio t.

Za zagotavljanje ciljev glede odlaganja bioraz-gradljivih odpadkov moramo zmanjšati količi-no odloženih komunalnih odpadkov:

• leto 2010: 556.000 t,

• leto 2015: 436.000 t,

• leto 2020: 166.000 t in

• leto 2030: 152.000 t.

Zmanjšati je treba tudi količino odloženih biorazgradljivih odpadkov:

• leto 2010: 272.000 t,

• leto 2015: 214.000 t,

• leto 2020: 104.000 t in

• leto 2030: 91.000 t.

Slika 9: Potrebne zmogljivosti odlagališč za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov po letu 2015 (v obdobju 2016 – 2030)

Vir: MKO

Tabela 4: Ravnanje z okoljskimi sistemi izvajalcev javnih službVir: MKO

Tabela 5: Podatki o komunalnih odpadkih v SlovenijiVir: MKO

Tabela 6: Centri za ravnanje s komunalnimi odpadki v SlovenijiVir: MKO

*podatki v usklajevanju

kazalniki 2009 2010 2011*

delež LZF med zbranimi ko 29 % 32 % 40 %

delež mko med zbranimi ko 71 % 68 % 60 %

delež LZ oe med zbranimi ko 7 % 9 % 12 %

delež zbranih Bioo med zbranimi ko 6 % 7 % 11 %

delež odloženih ko glede na zbrane ko 76 % 71 % 59 %

delež odloženih mko glede na zbrane mko 98 % 94 % 87 %

Zbrani ko/prebivalca (kg) 403 388 352

odloženi ko/prebivalca (kg) 307 274 209

*podatki v usklajevanju

podatki iJs 2009 2010 2011*

Zbrani Vsi odpadki 881.016,678 898.329,104 888.157,761

Zbrani ko (1501+20) 825.747,423 796.413,455 721.317,084

Zbrani mko (200301) 585.751,970 540.913,065 435.879,404

Zbrana oe (1501) 55.522,890 71.458,709 87.172,587

Zbrani Bioo (200108+200201) 49.673,828 58.617,329 78.092,197

odloženi ko (iJs) 629.732,230 562.722,210 428.792,479

odloženi mko (iJs) 573.612,064 510.468,836 381.281,512

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

43

Leto

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

t/le

to

odlaganje + term. obdelava odlaganje odlaganje biorazgrad. snovi - masa pred biološko stabilizacijo

2010

2012

2014

2016

2018

2020

2022

2024

2026

2028

2030

2032

2011

2013

2015

2017

2019

2021

2023

2025

2027

2029

2031

4;1 %189;

42 %

52;12 %

24;5 %

18;4 %

166;36 %

183;40 %

0;0 %

262;61 %

41;10 %

22;5 %

88;21 %

15;3 %

103;24 %

Ravnanje s komunalnimi odpadki v letu 2020(kg/preb.; %)

nastajanje kosovnih odpadkovločeno zbrani biološki odpadkimešani komunalni odpadkidodatno hišno kompostiranjeločeno zbran papir, plastika, steklo in kovineločeno zbrani drugi odpadki: les, tekstil, keramika ...

Ravnanje s komunalnimi odpadki v letu 2010(kg/preb.; %)

Slika 10: Odlaganje in termična obdelava komunalnih odpadkovVir: MKO

Slika 12: Prevzemanje ločenih frakcij in mešanih komunalnih odpadkov neposredno pri povzročiteljih odpadkov in v zbiralnicah (t/leto)

Vir: MKO

Slika 13: Količina in sestava mešanih komunalnih odpadkov (t)Vir: MKO

Slika 11: Ravnanje s komunalnimi odpadki v letu 2010 in 2020

Vir: MKO

Če želimo doseči cilje EU glede priprave na ponovno uporabo in recikliranje, bo potrebno ravnanje s komunalnimi odpadki spremeniti tako, da bo do leta 2020 dosežena najmanj naslednja sestava komunalnih odpadkov.

Leon Behin je poudaril, da so cilji realno do-segljivi, če bodo doseženi naslednji premiki:

• tedenski prevzem mešanih komunalnih odpadkov se od okoli 23 litrov na prebivalca v letu 2010 zmanjša na okoli 17 litrov na prebivalca v letu 2020,

• tedenski prevzem ločenih frakcij komunal-nih odpadkov se od okoli 6,5 litrov na prebi-valca v letu 2010 poveča na najmanj 14 litrov na prebivalca v letu 2020. 

Leto

2010

2012

2014

2016

2018

2020

2022

2024

2026

2028

2030

2032

2011

2013

2015

2017

2019

2021

2023

2025

2027

2029

2031

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

700.000

800.000

papir plastika steklo kovine biološki odpadki mešani kom. odpadki

Leto

0

100.000

200.000

300.000

400.000

500.000

600.000

drugo kovine steklo plastika bio papir

2010 2012 2014 2016 2018 2020 2022 2024 2026 2028 2030 2032

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

69/7

04

4O

KO

LjE

ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo seznam

občin glede na njihovo uspešno ravnanje s komunalnimi

odpadki. Lestvica o uspehu je zgovorna.

odloženi komu-nalni odpadki na prebivalca*

43-100 kg: Benedikt, Cerkno, Cerkvenjak, Cirkulane, Destrnik, Dobje, Gorenja vas-Po-ljane, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Jezersko, Juršinci, Luče, Makole, Markovci, Mirna, Osilnica, Podlehnik, Polzela, Preddvor, Rogatec, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šalovci, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Velenje, Videm, Vitanje, Vojnik, Vransko, Vrhnika, Zavrč

101-150 kg: Bistrica ob Sotli, Bloke, Borovnica, Braslovče, Cerknica, Divača, Dobrovnik, Dornava, Duplek, Gorišnica, Gorje, Grad, Hajdina, Hoče-Slivnica, Hodoš, Kobilje, Komen, Kostel, Kozje, Kuzma, Ljubno, Log-Dragomer, Loška dolina, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Mengeš, Mirna Peč, Moravče, Mozirje, Naklo, Nazarje, Ormož, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Poljčane, Prebold, Puconci, Rače-Fram, Razkrižje, Rečica ob Savinji,

Rogaška Slatina, Rogašovci, Selnica ob Dravi, Slovenska Bistrica, Solčava, Središče ob Dravi, Starše, Šenčur, Šentilj, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Štore, Trnovska vas, Turnišče, Žalec, Železniki, Žetale, Žiri

151-200 kg: Apače, Beltinci, Brezovica, Brežice, Cankova, Celje, Cerklje na Gorenjskem, Črenšovci, Črnomelj, Dobrepolje, Dobrna, Dolenjske Toplice, Domžale, Hrpelje-Kozina, Kidričevo, Kočevje, Komenda, Kostanjevica na Krki, Križevci, Kungota, Lenart, Lendava, Ljutomer, Logatec, Lukovica, Maribor, Metlika, Miklavž na Dravskem polju, Mokronog-Trebelno, Oplotnica, Ptuj, Radeče, Ribnica, Ruše, Semič, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Straža, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šentjernej, Škofja Loka, Šmarješke Toplice, Šmartno pri Litiji, Tišina, Tržič, Velika Polana, Velike Lašče, Veržej, Vipava

201-222 kg: Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Dravograd, Gornja Radgona, Ivančna Gorica, Krško, Loški Potok, Postojna, Radovljica, Sodražica, Tolmin, Trebnje Moravske Toplice, Zagorje ob Savi, Zreče, Žužemberk

223-250 kg: Bled, Bohinj, Črna na Koroškem, Horjul, Hrastnik, Ig, Kamnik, Kobarid, Koper, Mežica, Murska Sobota, Novo mesto, Odranci, Prevalje, Radenci, Šentrupert, Škocjan, Škofljica, Vodice, Žirovnica

251-300 kg: Ajdovščina, Grosuplje, Jesenice, Kanal, Litija, Ljubljana, Medvode, Mislinja, Piran, Trbovlje, Trzin

301-350 kg: Bovec, Brda, Ilirska Bistrica, Izola, Kranj, Muta, Ravne na Koroškem, Renče-Vogrsko, Slovenj Gradec

351-400 kg: Idrija, Kranjska Gora, Laško, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Podvelka, Radlje ob Dravi, Vuzenica

435 kg: Ribnica na Pohorju

465 kg: Šempeter-Vrtojba

delež odloženih komunalnih odpadkov*

pod 20: Cerkno, Velenje

21-30: Log-Dragomer, Polzela, Šoštanj, Vojnik, Vrhnika, Žetale

31-40: Borovnica, Celje, Domžale, Gornji Grad, Maribor, Mengeš, Naklo, Nazarje, Prebold, Ptuj, Šentjur, Šmartno ob Paki, Štore, Tabor, Trzin, Vransko, Žalec

raZLike med oBČinami

* podatki za leto 2011

zgovorna lestvica o uspehu

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/159

julij 2

012

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

69/7

0O

KO

LjE

45

eden izmed pomembnih razlogov, da upravljanje z odpadki kot surovinami v

sloveniji ni učinkovitejše, je, da se na trgu pušča več parcialnih

interesov, ki jih ne znamo preseči s sistemskim razvojnim

okvirjem. tako kot družba izgubljamo konkurenčnost.

Marta Podobnik, Belinka: Naša izkušnja je, da v Sloveniji ni možnosti, da bi to, kar trenu-tno v Belinki klasificiramo kot odpadek, pro-dali kot surovino. V naši branži tako priložnost ponuja odpadna barva. Odpadne barve vsebuje-jo določeno količino hlapnih organskih snovi, ki imajo dobro kurilno vrednost. To trenutno v Sloveniji oddamo kot nevarni odpadek, ki ga prevzemnik izvozi. Nekje v tujini ga uporabijo kot kurilni material.

Pri spreminjanju statusa iz odpadka v surovi-ne ne vidim zakonodajnih omejitev, bi se pa bilo treba v Sloveniji drugače organizirati. Na simpoziju so tekle debate, da nekateri subjekti na odpadkarskem trgu vidijo samo ekonomski interes, drugi pa se doživljajo kot neprofitna de-javnost. Ker prihajam iz proizvodnega podjetja, mi je jasno, da se mora računica vedno iziti, za vsakega posebej in vse skupaj. Seveda je treba prisluhniti različnim mnenjem in interesom, hkrati pa je treba priti do sistemskega okvirja. Pogosto se razhajamo že pri razumevanju dolo-čenih definicij. Ko prosimo pristojne inštitucije za razlage, dobimo zelo različna mnenja. To ni racionalno.

Naši izdelki se uvrščajo v višje cenovne kate-gorije, saj smo se ves čas zgledovali po konku-rentih iz držav t.i. stare Evrope. Tam imajo trg sekundarnih surovin dobro urejen, zato imajo na tem področju v primerjavi z nami konku-renčno prednost.

Slavko Dvoršak, Gorenje Surovina: Na področju odpadnih kovin je bila lani spreje-ta Uredba 333/2011, s katero nekatere vrste odpadnih kovin prenehajo biti odpadek in postanejo surovina. Gre za železo, jeklo in aluminij. Naše podjetje, ki se ukvarja s temi odpadki, mora imeti vzpostavljeno vhodno kontrolo, kjer izvajamo meritve radioaktivno-sti. Vzpostavljeno imamo sledljivost in seveda izhodno kontrolo. Med podjetji ne opažamo

večjega interesa za prekvalifikacijo teh odpad-kov v surovine. Velike železarne, ki prevzemajo te odpadke, so že IPPC zavezanci in so pridobile dovoljenja. Zanje je pravzaprav vseeno ali te od-padne kovine prevzamejo s statusom odpadka ali surovine.

Franci Lenart, Ekomobil: Avtomobilska industrija je najpogumnejše dorekla, kako lahko odpadki postanejo surovina. Namreč, vse avtomobilske blagovne znamke so za vse svoje modele proizvode klasificirale tako, da je opredeljena njihova možnost recikliranja in po katerem postopku. Tako vsi, ki se v Evropi in kje drugje ukvarjamo s predelavo vozil, raz-polagamo z natančnimi navodili, kaj se nahaja v katerem koli avtomobilu od leta 1970 dalje. To je zelo dober znak složnosti neke industri-je, da se čim več materialov, ki so vgrajeni v proizvod, kasneje reciklira. Druga stvar, ki jo velja poudariti, je, da je Evropska unija sprejela direktivo, da je potrebno ta navodila proizva-jalcev spoštovati. To pomeni, da je potrebno avtomobile razgraditi tako, da je 85 % njegovih sestavin ponovno uporabljenih ali recikliranih. Zaveza po letu 2015 je, da bo treba ponovno uporabiti ali reciklirati 95 % mase vozila, ki je bila vgrajena v osnovni proizvod.

Prva dva koraka sta že narejena: avtomobilska industrija je prepoznala odpadke kot surovine, EU in Slovenija sta to prenesli v pravni red. Tretji korak je v izvajanju. Tu je ključni element, kaj se v slovenskem prostoru dogaja, da do iz-vajanja ne pride. Kot je znano, več kot 90 %

izrabljenih motornih vozil, to je več kot 50 tisoč vozil letno, v Sloveniji ponikne na tak ali dru-gačen način. Od tega je treba odšteti približno 20 tisoč vozil, ki se izvozi. To ne pomeni, da se ti odpadki ne evidentirajo. To tudi ne pomeni, da ne postanejo surovine. Teh 30.000 vozil postane surovinska baza na nelegalnem trgu. Ti odpadki se reciklirajo samo v tistem delu, ki je enostaven, med tem ko se tisti del vira, ki ima status nevarnega odpadka in ima negativno finančno konotacijo, izgublja.

Matej Oset, Skupina Laško: Podjetja Skupine Laško uporabljajo tako primarne kot sekundar-ne surovine. Če najprej izpostavim materiale PET. V našem interesu je kakovostno zbiranje odpadne embalaže, ki se da v predelavo, da lahko do 20 % reciklata uporabimo v novih plastenkah. Je pa treba odkrito povedati, da je cena recikliranega materiala še vedno relativno visoka. Kakšne prihranke dosegamo z upora-bo recikliranega materiala PET, je odvisno od trenutnih cen na trgu PET granulatov. Včasih osnoven PET granulat dosega enako ali celo ugodnejšo ceno od recikliranega. Zato se je tu treba obnašati racionalno. V Sloveniji je izziv racionalno in kakovostno organizirati celotno zanko: dobiti kakovostno zbrano in sortirano odpadno embalažo ter izvesti logistiko do pre-delovalca tega plastičnega materiala po čim ugodnejši ceni. Vemo pa, da tu igra veliko vlago ekonomija obsega, zato določene reciklaže v Sloveniji najbrž ne moremo imeti, saj ne bi bila ekonomsko upravičena. 

poUdarki Z okroGLe miZe na simpoZiJU

kako odpadki lahko postanejo surovine?

Trajn

osTn

i razvo

j

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

69/7

04

6O

KO

LjE

traJnostni raZVoJ

Lucija gornjak

rio de Janeiro je konec junija

gostil konferenco Združenih

narodov o trajnostnem

razvoju – rio +20. ta naj

bi zaznamovala začetek

pospešenega in poglobljenega

svetovnega prehoda na zeleno

gospodarstvo, saj ta spodbuja

gospodarsko rast, povečuje

število delovnih mest ter

izkoreninja revščino. poleg

osrednje teme, o trajnostnem

razvoju, so obravnavali širok

spekter drugih globalnih

vprašanj, ki vključujejo

prehransko varnost, biotsko

raznovrstnost, trajnostni

turizem in transport, zdravje,

pravice žensk in otrok ter

drugo. svetovni voditelji so

sprejeli sklepni dokument z

naslovom "prihodnost, ki si jo

želimo." predstavlja politično

deklaracijo s političnimi

zavezami za trajnostni razvoj in

poziva k široki paleti ukrepov.

rio želi drugačno prihodnost

države Zn sprejele sklepni dokument

Generalni sekretar OZN Ban Ki-moon je na generalni skupščini dejal: »V Riu smo bili

priča razvoju največjega svetovnega gibanja za spremembe. Konference se je udeležilo preko 40.000 ljudi, vključno z voditelji držav in vlad, ministri, parlamentarci, uradniki Združenih narodov, predstavniki podjetij, predstavniki civilne družbe, okoljevarstvenih in drugih nevladnih organizacij ter aktivisti. Namen konference je oblikovati nove politike za spod-bujanje globalne blaginje, zmanjšanje revščine, pospeševanje socialne pravičnosti in varstva okolja. Sprejetje sklepnega dokumenta "The future we want" po mesecih težkih pogajanj predstavlja pomembno zmago, saj je 193 držav članic Združenih narodov doseglo kompro-mis, ki zagotavlja trdno osnovo za socialno, gospodarsko in okoljsko blaginjo. Države so s tem obnovile svojo politično zavezanost k trajnostnemu razvoju in dosegle kompromis glede oblikovanja ciljev trajnostnega razvoja in vzpostavitve visokega političnega foruma za trajnostni razvoj. Dokument na 49 straneh po-ziva k začetku procesa določanja ciljev, ki bodo

leta 2015 nasledili razvojne cilje tisočletja in k razvoju strategije za financiranje trajnostnega razvoja. Politična izjava, ki se je oblikovala, prinaša odločitve o nadgradnji in krepitvi Programa ZN za okolje (UNEP), poudarja ena-kopravnost moških in žensk, potrjuje pomen prostovoljnih zavez o trajnostnem razvoju ter izpostavlja potrebo po sodelovanju s civilno družbo in upoštevanje znanosti pri političnih odločitvah. Konferenca je sprožila korake za nov način merjenja bogastva države in odloči-la, da je potrebno oblikovanje indikatorjev, ki bodo dopolnjevali merjenje razvoja z bruto na-cionalnim proizvodom. Dokument med drugim ponuja okvir za reševanje trajnostne porabe in proizvodnje, spodbuja podjetniške ukrepe in merila za trajnostno poročanje ter poziva k vrsti ukrepov, ki natančneje opredeljujejo, kako je mogoče zeleno ekonomijo uporabiti kot orodje za doseganje trajnostnega razvoja.«

oblikovalo se je več kot 700 prostovoljnih zavez; s strani podjetij je bilo napovedanih preko 200 zavez k trajnostnemu razvoju.

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

47

preko 700 prostovoljnih zavez, tudi o milijardah dolarjev

Poleg sklepnega dokumenta, ki so ga sprejele in podprle države članice ZN, so pri obli-

kovanju zaključkov konference ključno vlogo odigrale tudi prostovoljne zaveze, kjer so od samo trinajstih največjih zavez mobilizirali 513 milijard dolarjev sredstev. V času konference se je sicer s strani civilne družbe, podjetij, vlad, univerz in drugih oblikovalo približno 700 prostovoljnih zavez, od katerih je več kot sto zavez in ukrepov takšnih, ki v okviru iniciative Združenih narodov »Sustainable Eenergy for All« zasledujejo tri ključne cilje do leta 2030 - zagotovitev dostopa do energije, podvojitev energetske učinkovitosti in podvojitev deleža obnovljivih virov energije. S to pobudo ter razvojem energetskih načrtov in programov se ukvarja več kot 50 vlad iz Afrike in Azije, Latinske Amerike in otoških držav v razvoju. Podjetja in vlagatelji so se zavezali s sredstvi v višini več kot 50 milijard dolarjev, ki jih bodo investirali za dosego omenjenih energetskih ciljev, osem multilateralnih razvojnih bank pa je na konferenci napovedalo zagotovitev fi-nančnih sredstev v višini 175 milijard dolarjev za podporo trajnostnega prometa v državah v razvoju. Svetovna banka je naznanila, da je 80 držav, skupin civilne družbe, zasebnih podjetij in mednarodnih organizacij izrazilo podporo novemu Globalnemu partnerstvu za oceane, s strani podjetij pa je bilo napovedanih preko 200 zavez k trajnostnemu razvoju. »Zaključni dokument podjetniškega foruma za trajnostni razvoj kaže na trdno zavezanost gospodarskih družb k trajnostnemu razvoju ter na njihove nove kreativne pristope in rešitve na podro-čjih zmanjševanja emisij ogljikovega dioksida, zmanjševanja revščine, krepitve vloge žensk in obnavljanja sladkovodnih virov,« je povedal Georg Kell, izvršni direktor UN Global Compact (UNGC).

Prostovoljne zaveze zasebnega sektorja za-jemajo področja, ki segajo od zmanjševanja

ogljičnega odtisa do ponovnega pogozdovanja, poslovnih načrtov za eksistenco kmetov in ohranjanja čistih vodnih virov.

iskanje učinka sne-žne kepemed tem, ko podatkovni centri porabijo

vse večji delež proizvedene energije, Microsoft pravi, da bo nevtralnost ogljikovega dioksida dosegel s pomočjo izravnalnih ukre-pov. Podjetje Unilever predvideva polovično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki jih

povzročijo njihovi izdelki, cilj korporacije Nike pa je ničelni izpust nevarnih kemikalij skozi celotno dobavno verigo. Obe podjetji sta te cilje postavili do leta 2020. Podjetje DuPont pa bo namenilo 10 milijard dolarjev za povečanje pro-izvodnje hrane in zmanjševanje količin odpadne

hrane, saj je znano, da se svet sooča s potrebo po podvojitvi proizvodnje hrane do leta 2050. DuPont naj bi do leta 2020 na tem področju razvil 4000 novih izdelkov. Prav tako za ra-zvoj izdelkov velika finančna sredstva obljublja multinacionalka Procter&Gamble, ki naj bi do konca tega leta usmeril 50 milijard dolarjev v prodajo trajnostnih inovacij in izdelkov. H&M pa bo svoja oblačila nadgradil s 100-odstotnim trajnostnim (organskim, recikliranim in certi-ficiranim) bombažem. Očitno je, da se skupine podjetij ukvarjajo s skupnimi prizadevanji in učinki. Petinštirideset podjetij, vključno s podjetji Levi's, Pepsi in Coke, je svoje zaveze razširilo na upravljanje z vodami, 23 podjetij pa se je zavezalo k transparentnemu poročanju njihovega vpliva na podnebne spremembe. »Omenjene zaveze so kot poskusni zajčki, nji-hovo uresničevanje pa edini način, da izvemo, ali nek inovativni pristop v resnici deluje. Iz napak se bomo učili in uspehi bodo snežne kepe,« je dejal Ole Hansen, vodja programa Global Compact LEAD.

V podjetjih, ki sodelujejo v globalnih mrežah (Global Compact Networks), med drugim tudi v Braziliji, Urugvaju in na Japonskem, so se že začele izvajati nekatere skupne akcije, številna podjetja pa ukrepajo tudi v kampanji general-nega sekretarja Združenih narodov na področju trajnostne energije v okviru pobude Sustainable Energy for All.

»Če želimo blaginjo, potrebujemo trajnostni razvoj«

Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je na konferenci med drugim izpostavil proble-

matiko lakote po svetu in pozival vse države članice ZN, da poskrbijo za prihodnost, v kateri bo vsakdo imel pravico do hrane. Izziv, ki ga je izpostavil, vključuje zagotovitev 100-odstotne-ga dostopa do ustrezne letno pridelane hrane

ter hkratno povečanje produktivnosti majhnih kmetij, vključno s strategijo »zero loss /zero waste«. Izziv je sprejelo že več držav – Velika Britanija je majhnim posestnikom obljubila 150 milijonov funtov, brazilska vlada pa je napovedala ustanovitev Svetovnega centra za trajnostni razvoj (Rio+ Centre), ki bo vključeval partnerje iz akademskih ustanov, podjetij in skupin civilne družbe ter omogočal raziskave, izmenjave znanj in mednarodne razprave o trajnostnem razvoju. »Bistvo te konference je implementacija. Gre za konkretne ukrepe. Prostovoljne zaveze so pomemben del »zapušči-ne«, ki dopolnjujejo uradni zaključek in rezultat konference," je poudaril Sha Zukang, generalni sekretar konference Rio +20.

Še pred začetkom konference pa je evropski komisar za okolje Janez Potočnik poja-

snil: "Zeleno gospodarstvo je eden od načinov za doseganje trajnostnega razvoja; je strategija za zagotavljanje blaginje za ljudi in za planet, za danes in za jutri. Brez socialne enakosti ne more biti trajnostnega razvoja in brez pravil-nega upravljanja naravnih virov, od katerih so odvisna naša gospodarstva, ni rasti. Če želimo blaginjo za mnoge namesto revščine za vse, po-trebujemo trajnostni razvoj." Na konferenci pa je v svojem govoru izpostavil: »Spodbujanje ze-lene rasti je pot h gospodarski rasti, zaposlova-nju in družbenemu napredku ter k omejevanju pritiska na naše ekosisteme. Prav tako je instru-ment za povečanje varnosti preskrbe s hrano in odpravljanje revščine. V EU dajemo veliko pozornost področju učinkovite rabe virov (ener-gije, kemikalij, prsti, vode idr.), ki postaja nuja, saj gre za edino realno dolgoročno gospodarsko, socialno in okoljsko strategijo.« Evropska unija je sicer predlagala ukrepe na petih prednostnih področjih: oceani, energija, vode, degradacija tal in učinkovitost virov (zlasti odpadkov), vključno z ohranjanjem in obnovo ekosistemov. Potočnik je podrobneje predstavil tri evropske "stebre življenja" ter trajnostno gospodarjenje z vodami (našimi oceani) in zemljo, evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs pa je govoril o pomenu trajnostne energije kot sredstvu za zeleno rast, izkoreninjenje revščine, izboljšanje učinkovitosti virov in zagotavljanje premika k »družbi brez odpadkov«.

Na plenarnem delu konference je nastopil tudi slovenski minister za kmetijstvo in

okolje Franc Bogovič, ki je izpostavil pomen nadaljevanja aktivnosti za zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj ter na učinkovitost global-nih institucij za trajnostni razvoj. 

iz napak se bomo učili in uspehi bodo snežne kepe.

Bistvo te konference je implementacija. Gre za konkretne ukrepe.

Zeleno gospodarstvo je pomembno orodje za doseganje trajnostnega razvoja.

Ločen

o z

bir

anje

v L

jubLj

ani

julij 2

012

foto

: Sna

ga

69/7

04

8O

KO

LjE

samo za nove zabojnike,

55.700 jih bodo kupili, bo

ljubljanska snaga odštela 2,5

milijona evrov. želijo namreč

občutno povečati količine

ločeno zbranih odpadkov, to

je surovin. Ljubljana je začela

spreminjati dosedanji sistem

ločenega zbiranja odpadkov,

ker je v zabojnikih za

preostanek odpadkov obležalo

preveč koristnih frakcij, ki

bi jih lahko sheme prevzele

za reciklažo. Cilji, ki jih mora

slovenija doseči pri recikliranju

komunalnih odpadkov, so

visoko postavljeni. igor petek

v snagi Ljubljana je prepričan,

da so kazni za kršitve

evropske direktive previsoke

in si slovenija ne bo smela

privoščiti zamud pri izvajanju

zahtev domače zakonodaje o

ravnanju z odpadki.

LoČeno ZBiranJe V LJUBLJani

že nekaj časa v ljubljani in devetih primestnih občinah Snaga deli zabojnike za embalažo s pokrovom rumene barve. pri vsaki stavbi bodo odslej štirje zabojniki, in sicer za preostanek odpadkov, za biološke odpadke, embalažo in papir. Zakaj ste se odločili za ta projekt, koliko zabojnikov boste razdelili in za kakšno naložbo gre? kdo je bil dobavitelj zabojnikov?

Evropska direktiva določa, da države članice uvedejo ukrepe za spodbujanje visoko kako-vostnega recikliranja in ukrepe, s katerimi se do leta 2020 recikliranje odpadnih materialov poveča na najmanj 50 odstotkov skupne teže. Direktiva torej države članice zavezuje, da mo-rajo do leta 2020 reciklirati 50 odstotkov ko-munalnih odpadkov. Na Snagi ocenjujemo, da bo za dosego tega cilja treba ločeno zbrati blizu 70 odstotkov frakcij v masnem deležu vseh ko-munalnih odpadkov. Danes na območju Snage ločeno zberemo približno 42 odstotkov ločenih frakcij. Slovenija mora doseči zastavljene cilje, saj bo drugače kršila evropski pravni red. V tem primeru lahko Evropska komisija na Sodišču Evropske unije zahteva takojšnjo kazen za Slovenijo, ta pa lahko znaša tudi 36.000 evrov za vsak dan kršenja direktive. Glavni razlog za spremembe je torej zakonodaja. Drugi ra-zlog je analiza odpadkov, ki so v povprečnem zabojniku za preostanek odpadkov. Ugotovili smo, da je v zabojniku za preostanek odpadkov

veliko embalaže in pomemben delež papirja ter kuhinjskih odpadkov. Z načrtovanimi spremembami želimo doseči, da bi uporabniki vse odpadke na priročen in enostaven način odložili tja, kamor spadajo: torej v zabojnik za posamezno vrsto odpadkov.

pri stavbah zabojniki, kaj pa na javnih površinah?

Na javnih površinah še naprej ostajajo zbiral-nice, namenjene zbiranju papirja, embalaže in stekla, za katere sta v naslednjem koraku nadgradnje sistema predvideni tudi nekoli-ko drugačna vsebina in funkcija. Dobavitelj novih zabojnikov za ločene frakcije je EKO Plus, proizvajalec pa Sulo. Snaga bo kupila 30.000 240-litrskih zabojnikov za embalažo in 10.000 240-litrskih zabojnikov za papir ter 10.000 1.100-litrskih zabojnikov za embalažo in 5.700 1.100-litrskih zabojnikov za papir. Teh 55.700 zabojnikov je stalo 2,5 milijona evrov.

gre torej za novo spodbudo intenzivnejšemu ločevanju odpadkov. kljub temu pa za leto 2011 ugotavljate, da je bilo na odlagališču barje odloženih 110.000 ton odpadkov. kje je glavni vzrok, da ljubljana in Slovenija še vedno odložita toliko odpadkov in da le počasi stopamo na pot družbe recikliranja?

Rezultati ločenega zbiranja odpadkov tudi v evropskem merilu niso slabi. Prav nasprotno.

količino odloženih odpadkov so prepolovili

julij 2

012

0

50

100

150

200

250

300

2009 2010 2011

Embalaža -plastična in

kovinska

PapirStekloOrganskiodpadki

Nekoristniodpadki

Diagram 1: Količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca za leto 2009, 2010 in 2011

69/7

0O

KO

LjE

49

So med najboljšimi. Po podatkih Eurostata za leto 2010 sta po deležu recikliranih odpadkov v Evropi samo dve državi, Nemčija in Belgija, boljši od Slovenije. Na ta račun se je tudi količi-na odloženih odpadkov v Ljubljani v preteklih desetih letih prepolovila. Res je, da še vedno odložimo preveč odpadkov, vendar so v tem pogledu najuspešnejše evropske države ta pro-blem rešile z energetsko izrabo odpadkov, ki pa je Slovenija, razen v Celju, še nima.

prav Snaga je razvila obsežen sistem ločenega zbiranja odpadkov. pri katerih odpadkih dose-gate najboljše rezultate in kje se kaže manjša osveščenost občanov? ali imate podatke, kolikšen delež vaših odpadkov gre v reciklažo?

Precej dobre rezultate dosegamo pravzaprav pri vseh vrstah odpadkov, seveda pa želimo biti še boljši. Količine vseh ločeno zbranih frakcij naraščajo. Naše uporabnike na različne načine spodbujamo k doslednemu ločevanju vseh vrst odpadkov. Opažamo, da potrebujejo dodatno spodbudo še pri ločevanju nevarnih odpadkov ter odpadne električne in elektronske opreme. Ustavimo se še pri embalaži. Zabojnike za em-balažo smo skupaj z zmanjšano frekvenco od-voza jeseni 2011 že uvedli na Brezovici. Danes na Brezovici ne ekipe na terenu ne delovodje ne zaznavajo omembe vrednih težav, količina zbrane embalaže na prebivalca v tej občini pa presega 50 kilogramov na leto. Podatkov o tem, kolikšen delež odpadkov gre v reciklažo, nimamo, saj moramo skladno z zakonodajo te odpadke oddati pooblaščenim družbam, ki potem same poskrbijo za njihovo nadaljnjo pot.

posebnost ljubljane je, da ste v središču mesta uredili podzemne zbiralnice. kako so občani sprejeli to možnost odlaganja odpadkov?

Naši uporabniki so zelo zadovoljni, ker podze-mne zbiralnice pripomorejo k večji urejenosti mesta. Po podatkih našega Centra za pomoč in podporo uporabnikom bi si jih želeli tudi zunaj

mestnega središča. Nekaj nezadovoljstva pa povzroča velikost odprtin za odlaganje odpad-kov – uporabniki si želijo, da bi lahko odprli po-krov in tako odložili odpadke. Pozitivni učinki uvedbe podzemnih zbiralnic se bodo pokazali tudi z uvedbo realnega obračuna opravljenih storitev.

v Snagi ste se odločili za kombiniran sistem zbiranja odpadkov. kaj kažejo količine zbra-nih odpadkov in kako boste po novem uredili odvoz pri individualnih hišah?

Snagin sistem zbiranja komunalnih odpadkov je zelo podoben sistemom zbiranja komunalnih odpadkov v okoljih, kjer ločeno zberejo največ odpadkov. Da gremo v pravo smer, kažejo tudi dobri rezultati, ki smo jih na območju s spremenjenim načinom zbiranja razmeroma hitro dosegli. Skladno z novim Odlokom o zbiranju in prevozu odpadkov bomo v preho-dnem obdobju tam, kjer preostanek odpadkov zdaj odpeljemo dvakrat na teden, po novem vsako vrsto odpadka, preostanek in embalažo, odpeljali enkrat tedensko. Ob prvem odvozu v tednu bomo izpraznili en zabojnik, ob dru-gem tedenskem odvozu pa drugega. Tam, kjer zabojnike za preostanek odpadkov praznimo enkrat na teden, bomo zabojnike še naprej pra-znili ob istih dnevih, in sicer bomo po novem vsako vrsto odpadka odpeljali enkrat na 14 dni. Biološke odpadke bomo še naprej odvažali en-krat na teden, pozimi pa enkrat na dva tedna.

Po zaključku prehodnega obdobja bomo preo-stanek odpadkov odvažali enkrat na tri tedne, pri čemer bomo uporabniku omogočili izbiro velikosti zabojnika od vključno 80 litrov nav-zgor, in enkrat na teden v območju blokovskih naselij.

koliko bodo spremembe v sistemu in orga-nizaciji ločenega zbiranja odpadkov vplivale na ceno storitev za občane in kaj bo naložba pomenila za poslovanje Snage?

V Snagi želimo z nadgradnjo sistema uporab-niku omogočiti čim bolj preprosto in priročno ločevanje odpadkov ter ponuditi storitev, ki jo ob povzročanju najmanjših možnih stroškov uporabnik najbolj potrebuje. Ob nespremenje-nem načinu zbiranja komunalnih odpadkov bi morala Snaga danes povišati cene za več kot 25 odstotkov, spremembe pa so zasnovane tako, da bi bilo to povišanje čim manjše. V Ljubljani v zadnjih letih beležimo tudi zmanjšanje obra-čunske prostornine, višje od 10 odstotkov. Za prav toliko so se znižali tudi prihodki Snage, ki jim zaradi zamrznitve cen ni sledila uskladitev cen glede na obračunski volumen. Po končani nadgradnji sistema zbiranja in prevoza od-padkov bo zato treba spremeniti tudi obračun storitev.

Pričakujemo, da se povprečni znesek na polo-žnici, ki jo plača naš uporabnik, ne bo bistveno spremenil, pričakujemo pa, da se bodo mesečni računi povišali pri uporabnikih, ki ne bodo temeljito ločevali. Po drugi strani bodo višje položnice plačevali tudi tisti, ki sicer že danes zelo temeljito ločujejo in plačujejo nerealno nizek račun. Ta pa seveda pokriva širok niz storitev pri ravnanju z odpadki.

Po spremembi sistema pričakujemo, da se bo zmanjšala količina odloženih odpadkov in s tem nekoliko odložila potreba po izgradnji novih odlagalnih kapacitet na odlagališču, povečane količine ločenih frakcij pa bodo za-gotavljale več koristnih surovin za slovensko predelovalno industrijo in s tem posredno lahko tudi odprtje nekaj novih delovnih mest. 

odpadek delež (%)

papir in lepenka (vključno z embalažo iz papirja in lepenke)

16,63

naravni les, lubje, slama in druga zelena biomasa

3,10

kuhinjski odpadki 16,69

obdelan les, vključno z emba-lažo iz lesa

0,30

plastika in sestavljeni materiali iz plastike, tekstil

42,58

steklo, kovine in druge negorlji-ve snovi (odpadna ee-oprema, baterije …)

6,39

skupaj sortirano 85,70

Tabela 1: Sestava preostanka komunalnih odpadkov – rezultati sejalnih analiz

za leto 2011

pozitivni učinki uvedbe podzemnih zbiralnic se bodo pokazali tudi z uvedbo realnega obračuna opravljenih storitev.

RFI

D

tehno

logIj

a

julij 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

69/7

05

0O

KO

LjE

simon naglič1

1 Simon Naglič, vodja programov pri Eko plus d.o.o.

rFid tehnologija je temelj sistema zbiranja odpadkov

pretekli postopki zbiranja

odpadkov niso več zadostni,

saj je zaradi strogih smernic

eU in pomanjkanja časa

potrebno zmanjšati odstotek

nastajanja preostanka

komunalnih odpadkov pod

polovico celotnih količin.

Zato se pozornost vse bolj

usmerja na identifikacijske

tehnologije, ki preprečujejo

nastajanje odpadkov oziroma

omogočajo popolno sledljivost

ter s tem bolj pregledno

ločevanje sekundarnih surovin

od preostanka odpadkov že

na izvoru. s tem se zmanjšajo

količine odloženih odpadkov

na odlagališčih in stroški

odlaganja, poveča pa se

odstotek uporabnih surovin.

rFid teHnoLoGiJa

Transparentnost sistema radio-frekvenčne identifikacije (RFID tehnologija) omogoča večji nadzor nad sistemom zbiranja odpadkov, lajša pripravo in izvajanje, pripomore pri optimira-nju stroškov, hkrati pa zaradi vključitve 'črnih' uporabnikov v sistem obračuna povečuje pri-hodke komunalnih podjetij.

Poleg navedenega se na podlagi uvedbe siste-ma znatno poveča zadovoljstvo uporabnikov/plačnikov, saj imajo s svojo prizadevnostjo in trudom možnost vplivati na višino zneska na računu.

rFid tehnologijaBrezkontaktna RFID tehnologija omogoča natančno odčitavanje, predvsem pa brez-kontaktno zajemanje podatkov in njihovo pošiljanje preko komunikacijskih protokolov. Identifikacija s pomočjo radijske frekvence je trenutno ena najbolj uporabnih tehnologij, s katero se ukvarjajo največja svetovna trgovska in logistična podjetja. Za RFID tehnologijo je dolga in stabilna zgodovina razvoja od 60. let prejšnjega stoletja, toda šele sedaj je zaradi izboljšave tehnologije in padca cene njenega razvoja postala zanimiva tudi za širšo uporabo. Izboljšave tehnologije so omogočile aplikacije v različnih logističnih, industrijskih in storitve-nih dejavnostih.

rFid identifikacijska tehnologija v sistemih odvoza odpadkovRFID tehnologijo se v sistemu identifikacije za-bojnikov ponazarja v RFID čipu, ki se namesti v posebej za to predvideno mesto na sprednji strani zabojnika. V osnovi RFID čip ponazarja 16-mestno unikatno število, ki samo po sebi ne pove ničesar, če ni na drugi ustrezno opremlje-nih komunalnih vozil za praznjenje zabojnikov ter namenskega sistema za obdelavo podatkov. Vgrajena identifikacijska oprema na kamionih omogoča branje podatka, ki ga predstavlja zapis v čipu zabojnika, ter posledično sledenje praznje-nja vsakega posameznega zabojnika, kar omo-goča vgrajena oprema za GPS pozicioniranje.

Poleg RFID čipa je za uporabnike zabojnikov zelo pomembna tudi nalepka z naslovom lastnika zabojnika oziroma odjemnega mesta. Ta nalepka se uporablja pri individualnih zabojnikih v go-spodinjstvih in podjetjih. Nalepka je namenjena tako uporabnikom kot tudi intervencijskim eki-pam na terenu, saj lahko posamezen zabojnik identificirajo brez uporabe posebnih čitalcev (z uporabo t.i. govoreče črtne kode). Vsak zaboj-nik je vezan na točno določeno odjemno mesto. Zaradi točnosti je potrebno ves čas skrbeti, da ne pride do medsebojnih zamenjav zabojnikov.

julij 2

012

Pro

moci

ja

Inv. št.: 2.394.281.3Št. čipa: 0004000103104AE3

Podjetje

69/7

0O

KO

LjE

51

strokovno usposobljen tim. Z uporabo in podpo-ro namenskih računalniških aplikacij se lahko izvaja distribucija novih zabojnikov, montaža čipov na že obstoječe zabojnike oziroma popis in ureditev obstoječega stanja že nameščenih zabojnikov. Končni cilj je z uporabo informacij-skih tehnologij spremljati vsakega posameznega uporabnika storitev, s tem pa uvesti pravičen sistem obračuna ter posledično zmanjšati koli-čine nastajanja mešanih komunalnih odpadkov.

klicni center za informiranje uporabnikovVsak projekt se prične z dobrim poznavanjem okolja. Uporabnik mora sistem razumeti in imeti predvsem zaupanje vanj, saj bo le tako pripra-vljen ponuditi svoje dolgotrajno sodelovanje. Če nasprotovanje uporabnikov postane preveliko, je veliko težje narediti sistem uspešen.

Za ta namen je priporočljivo, da se pred pri-četkom vsakega projekta uvede brezplačna

telefonska številka za pomoč uporabni-kom – t.i. zeleni telefon za sprejemanje informacij, vprašanj ali pritožb med uvajanjem sistema. Operaterji v klicnem centru zelo dobro poznajo celoten sistem

in se lahko z uporabniki pogovarjajo na oseben in prijazen način, jim pomagajo pri

pravilnih odločitvah glede izbire zabojnika,

jih informirajo o projektu oziroma odgovarjajo na njihova vprašanja.

Ena izmed najpomembnejših stvari pri izvedbi projekta je zagotavljanje čim bolj popolne baze podatkov o uporabnikih. Baze podatkov z in-formacijami o populaciji se konstantno spremi-njajo. Vsak dan trajanja projekta razdeljevanja zabojnikov se občani odseljujejo in priseljujejo, gradijo se nove hiše in naselja.

Vzdrževanje in upravljanje sistema baz podatkovZa uspešno oskrbovanje informacij je nujno, da je v vsakem trenutku zagotovljen nadzor in pregled nad potekom del ter aktivnostmi, ki so se zgodile in ki se še morajo zgoditi. Le na tak način je možno po končani vzpostavitvi sistema kakovostno vzdrževanje. Vzdrževanje je mišljeno v smislu stalnega pregleda nad sis-temom ter vodenega, kontroliranega in ažurno vnašanje sprememb na terenu v računalniško aplikacijo. Bistvo celotnega upravljanja je v usklajenosti stanja na terenu z bazami podat-kov, zato je skrb za točnost podatkov brezkon-čen projekt največjega pomena. Vsak izpuščen uporabnik v sistemu obračuna odpadkov posledično pomeni zmanjšan prihodek v obračunskem obdobju. 

Podatki o odjemnem mestu in uporabniku se namreč s pomočjo računalniške aplikacije upa-rijo s številko RFID čipa, ki ga vsebuje zabojnik na posameznem naslovu, slednje pa velja kot temelj vseh nadaljnjih aktivnosti. Zagotavljanje točnosti ureditve terena ter podatkovne baze je torej bistvenega pomena.

Vzpostavitev sistema za sledenje uporabnikovZa vzpostavitev sistema sledenja uporabnikov storitev je v prvi fazi potreben predvsem

Mo

rski

odpadki

julij 2

012

foto

: Boš

tjan

Mlja

č

69/7

05

2O

KO

LjE

odpadki v morju postajajo

čedalje bolj pripoznana oblika

onesnaženja morskega okolja,

zlasti v poletnih mesecih, ko so

obalna območja pod močnim

pritiskom turistov. podatki

o količinah, vrsti, trendih in

izvoru odpadkov na slovenski

obali se zbirajo na več načinov

v različnih organizacijah.

pomembnejši mejnik pri

tem predstavlja direktiva o

morski strategiji, sprejeta

leta 2008, po kateri morajo

države evropske Unije poročati

tudi o odpadkih v morju. V

sklopu izvajanja direktive

se pod vodstvom inštituta

za vode rs aktivno zbirajo

podatki o količinah, tipu, viru

in razporeditvi odpadkov v

morju. Hkrati potekajo redna

čiščenja dela slovenske obale

ter prostovoljne akcije, med

katerimi je tudi mednarodno

čiščenje obal (international

Coastal Cleanup), ki se odvija

vsako leto septembra, od leta

2008 tudi v sloveniji.

Lucija gornjak

morski odpadki

Morski odpadki so trdni odpadki človekovega izvora, ki so na kakršenkoli način našli pot do morskega okolja. Po podatkih Okoljskega programa Združenih narodov (UNEP)1 največ odpadkov v morje pride s kopnega (80  %), ostali pa so zavrženi ali izgubljeni na morju (iz raznih plovil). Povsod po svetu raziskovalci ugotavljajo, da velik odstotek morskih odpad-kov predstavljajo različne vrste nerazgradlji-vih plastičnih odpadkov, ki močno ogrožajo morske živali in rastline s tem, ko potonejo na dno in preprečijo dostop kisika in svetlobe do morskega dna. Še večji problem pa predsta-vljajo plavajoči in lebdeči odpadki, ki jih živali vse prepogosto zamenjajo za svojo običajno hrano. Odpadki pa ne škodujejo le živalim in rastlinam, temveč tudi ljudem. Med odpadki, najdenimi na slovenski obali, so namreč tudi injekcijske igle, razbite steklenice, ostra plasti-ka ipd. Problematiko morskih odpadkov je po-drobneje predstavila Andreja Palatinus, ki je zaposlena na Inštitutu za vode RS, kjer opravlja raziskavo o morskih odpadkih, prostovoljno pa vodi projekt Čista obala pri društvu Eco Vitae.

katerih odpadkov je na obali slovenskega morja največ in kateri so najbolj problematični?

Plastika nedvomno predstavlja največji delež morskih odpadkov povsod po svetu, med 60 % in 80 % vseh zbranih odpadkov, nekje celo več. Zaradi obstojnosti materiala se ti odpadki kopičijo v morju, problem pa nastane tudi ob njihovem počasnem razpadanju na vedno manjše koščke, vse do mikro nivojev, ko odpa-dne plastike ne vidimo več s prostim očesom.

1 United Nations Environment Programme (http://www.unep.org/)

V slovenskem morju smo našli mikroplastiko na površini morja, sicer pa na naši obali naj-večkrat najdemo plastične odpadke (vrečke, koščke vrečk, vatirane palčke), koščke stekla, cigaretne ogorke, koščke stiroporja, pločevin-ke, embalažo za hrano in kozmetiko, mnogo pa je tudi ribiške opreme ter opreme za gojenje školjk. Ostali odpadki, ki jih lahko najdemo, so večinoma iz blaga, papirja, obdelanega lesa, gume ter ostalo (nevarni odpadki). Rezultati so pokazali, da največji problem predstavljajo plastične vrečke in cigaretni odpadki (ogorki, filtri, vžigalniki ipd.). Zaradi velike količine plastični odpadki predstavljajo nevarnost zla-sti morskim organizmom, saj se v njih lahko zapletejo ali jih pogoltnejo. Plastični materiali dokazano vežejo nase obstojna organska one-snaževala, ki se iz materialov lahko sprostijo, ko jih žival zaužije, zaradi česar lahko pride do zastrupitve. Vpliv odpadkov na morski ekosis-tem se pospešeno raziskuje, saj je o tem znanega mnogo premalo. Poročam lahko tudi o tem, da se glavni viri odpadkov med regijami v Evropi razlikujejo. Tako so na primer na Severnem morju večji vir ribiške ladje, Sredozemlje pa ima precej več odpadkov zaradi turizma. Posebnost Mediterana so tako cigaretni ogorki, katerih na Severnem morju najdejo mnogo manj.

kaj lahko poveste kot izvajalka raziskave mor-skih odpadkov v Sloveniji o stanju onesna-ženosti slovenskih obalnih območij? kakšen je trend, se stanje iz leta v leto vendarle izboljšuje?

Monitoring količine in tipa odpadkov v morju, ki ga izvajamo na Inštitutu za vode RS, izvaja-mo na obali ter na površini morja. Začenjamo

posebnost mediterana so cigaretni ogorki

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

53

pa raziskave tudi na morskem dnu ter v sedi-mentu na obali. Za enkrat imamo podatke o odpadkih na obali. V sklopu raziskav odpadkov na obali zbiramo odpadke, ki so večji od 2 cm, zabeležimo pa tudi večje odpadke (npr. čolne). V času vzorčenja (oktober 2010 do junij 2011) je bilo skupno zbranih in preštetih 31.365 kosov odpadkov, večjih od 2 cm in manjših od 250 cm x 50 cm na 1.350 m slovenske obale s povprečno širino 1,97 m. Lokacije vzorčenja odpadkov na treh mestih slovenske obale (Debeli rtič, Mesečev zaliv in Piran) so bile do-ločene leta 2007 na podlagi več meril (tip obale, dostopnost, obiskanost, bližina večjih mest ali drugih virov onesnaženja, odprtost idr.). Ugotovili smo, da je največ odpadkov na obali iz plastičnih materialov (tudi do 84 % vseh od-padkov na lokaciji), da so odpadki manjši, ter da v glavnem izvirajo s kopnega. Presenečeni smo nad številom koščkov stekla, cigaretni-mi ogorki ter koščki stiroporja, ki so najbolj številčni odpadki. Podatki o količini zbranih odpadkov na približno 16 km slovenske obale spremlja v zadnjih treh letih Služba varstva obalnega morja. Ugotovili smo, da po teži na kilometer največ odpadkov zberejo na območju Valdoltre, je pa viden trend upada skupne teže zbranih odpadkov. Zanimivo je dejstvo, da to ne velja za skupno število zbranih odpadkov.

To lahko pomeni, da je velikost odpadkov če-dalje manjša, kar je znak njihovega razpada v morskem okolju2.

na kakšen način društvo eco vitae sodeluje v projektu »international coastal clean up«? kako projekt poteka in kakšni so rezultati?

Eco Vitae od leta 2008 izvaja projekt Čista obala, v sklopu katerega poteka tudi prosto-voljno čiščenje obale tretjo soboto v septembru. Ameriška organizacija Ocean Conservancy organizira mednarodno Coastal Cleanup ak-cijo že 25 let in vključuje akcije čiščenja obal in morskega površja po vsem svetu. Skupno je do sedaj sodelovalo preko 150 držav, Slovenija pri tem projektu sodeluje od leta 2008 dalje. Čiščenje je zasnovano tako, da prostovoljci na isti dan čistijo obale morij, rek in jezer po vsem svetu ter beležijo podatke o količinah odpadkov. Ena glavnih nalog Eco Vitae je or-ganizacija dogodka, s katerim se vsako tretjo soboto v septembru Slovenija pridruži temu največjemu mednarodnemu prostovoljnemu dogodku čiščenja obal.

2 Več podatkov je zbranih v poročilu, objavljenem na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer so navedeni vsi rezultati monitoringa odpadkov na obali, mi-kroplastike, plavajočih odpadkov ter odpadkov v morskih želvah.

v čem je ključen problem, da so nekatera obalna in priobalna območja, kljub čistilnim akcijam, ozaveščanju javnosti idr., še vedno tako zelo onesnažena?

Čiščenje obale ne more biti edini način re-ševanja problema morskih odpadkov. To je lahko le prvi korak, rešitev za to pa je več. Najpomembnejše je preprečiti, da odpadki do morja sploh pridejo. Odpadke je potreb-no pravilno odlagati tako v notranjosti kot na morju. Največji problem je torej napačno ravnanje z odpadki. Morje je najnižja točka na zemlji in vse gravitira proti morju. Tako tudi reke in veter stalno prinašajo v morje ogro-mne količine večjih in manjših odpadkov, ki lahko nastanejo daleč od morja. Tak primer je obremenjen Tržaški zaliv, iz katerega burja pod klife naplavi ogromne količine odpadkov. Še bolj pomembno pa je ravnanje z odpadki na obalnih območjih ter na ladjah, kjer je čiščenje izjemno pomembno, saj večina odpadkov konča na morskem dnu. Zelo težavno je zlasti čiščenje mikroodpadkov (plastike) in s časom bo tega vse več, saj poteka stalen proces razpadanja odpadkov, ki so že v morju. Raziskovalci so tako našli v morju kos letala iz druge svetovne vojne, na naši obali pa se pogosto najdejo tudi predmeti iz 60-ih in 70-ih prejšnjega stoletja (npr. embalaža sokov). 

65 21340120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev.

Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili.Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Odpadek je vir

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana

Tel. 01 561 06 10

www.dinos.s i

Pro

moci

ja

Pred

log

sPrem

emb

evro

Pskeg

a s

vet

a

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

69/7

05

4O

KO

LjE

po mnenju evropskega sveta

je razmejitev med tem, kaj je

embalaža in kaj ni, nejasna.

Zato je podal predlog

spremembe na prilogo i

k direktivi o embalaži in

odpadni embalaži (94/62/es).

predlog vključuje 25 novih

ponazoritvenih primerov za

opredelitev pojma embalaže.

Cilj je uskladiti različne

nacionalne ukrepe za ravnanje

z embalažo in odpadno

embalažo, preprečiti kakršen

koli vpliv na okolje ali ta vpliv

zmanjšati, zagotoviti delovanje

notranjega trga ter preprečiti

kakršne koli trgovinske ovire in

omejevanje konkurence v eU.

predloga stališča do predloga

direktive evropskega sveta o

spremembi omenjene priloge

je maja sprejela tudi slovenska

vlada. Če bo predlog sprejet

s strani evropske komisije,

bo potrebna tudi sprememba

nekaterih ostalih slovenskih

zakonodajnih predpisov.

Tanja pangerl

predLoG sprememB eVropskeGa sVeta

Spomnimo, da je bila Direktiva o embalaži in odpadni embalaži (94/62/ES) sprejeta leta 1994. Ker so v njej merila o tem, kaj je embalaža in kaj ni, opredeljena zelo nejasno in ker pri-haja do neskladnosti med različnimi državami članicami EU, je Evropski Svet podal predlog spremembe na Prilogo I k tej Direktivi. Gre za spremembe in dopolnitve pri seznamu pona-zoritvenih primerov za merila, kaj je embalaža in kaj ni iz člena 3(1), v katerem je opredeljen pojem embalaže. V omenjenem členu je splošna opredelitev pojma embalaže, k čemur so podani ponazoritveni primeri glede uporabe teh meril v Prilogi I. V skladu s členom 3(1) "embalaža" pomeni vse proizvode iz kakršnih koli materia-lov, ki se uporabljajo za shranjevanje in zaščito blaga, ravnanje z njim, njegovo dostavo in pred-stavitev, od surovin do obdelanega blaga, ki ga proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku. Šteje se, da so embalaža tudi "nevračljivi pred-meti", ki se uporabljajo za enak namen.

merila temelj opredelitev embalažePredlog Evropskega Sveta je, da Evropska ko-misija preveri ter po potrebi popravi seznam ponazoritvenih primerov za opredelitev pojma

embalaže. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pravijo, da so merila podlaga za raz-vrstitev predmetov med embalažo ali ne, in s tem predstavljajo temelje za usklajeno razlago opredelitve embalaže v EU. Sta pa opredelitev embalaže iz člena 3(1) in Priloga I zavezujoči in države članice od njiju ne morejo odsto-pati. Seznam predmetov iz Priloge I je prav tako zavezujoč, ni pa dokončen - na seznam lahko posamezna država članica poljubno dodaja predmete, ki jih smatra za embalažo, ne more pa s seznama ničesar brisati. Pred nekaj leti se je tako pokazala potreba v zvezi z

razjasnitvijo, ali določeni predmeti so ali niso embalaža. Različna razlaga v državah članicah o tem, ali določen predmet je ali ni embalaža, lahko namreč ustvari ovire pri trgovanju in povzroči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Kot pravijo na MKO, je Slovenija zaradi specifike trga z nagrobnimi svečami na seznam predmetov, ki so embalaža, v skladu s prvim merilom (opredeljenim v nadaljevanju), dodala sestavne dele nagrobnih sveč, ki so izdelani iz kovin, plastike ali stekla. Pravila ravnanja z nagrobnimi svečami ureja Uredba o ravnanju

nova merila za embalažo – da ali ne?

Šteje se, da so embalaža tudi "nevračljivi predmeti", ki se uporabljajo za enak namen.

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

55

z embalažo in odpadno embalažo, pravila ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami pa ureja poseben predpis – Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, z namenom, da se zagotovi njihovo ločeno zbiranje od drugih komunalnih odpadkov ter reciklira-nje in drugi načini predelave. Ob uveljavitvi oziroma sprejetju predloga Evropskega Sveta glede ponazoritvenih primerov za embalažo lahko to prinese spremembe ravno na področju nagrobnih sveč, saj se v skladu s tem predlogom nagrobne sveče uvrščajo med predmete, ki niso embalaža. In sicer se lahko po besedah MKO pričakuje zmanjšanje števila zavezancev za pla-čilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Se bo pa verjetno seznam zavezancev razširil na osebe, ki dajejo v promet predmete, ki so po novem uvrščeni na seznam ponazoritvenih primerov kot embalaža, seveda le v primeru, če do sedaj še niso izpolnjevali obveznosti v skladu s pred-pisi, ki urejajo ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.

25 novih primerov embalažeEvropski Svet je predlagal natančnejšo opre-delitev ponazoritvenih primerov in seznam dopolnil s 25 novimi predmeti o tem, kaj je in kaj ni embalaža, nekateri že obstoječi pa so navedeni natančneje. Cilj je lažje izvajanje in uveljavljanje zakonodajnega okvira za embala-žo, ustvarjanje enakih pogojev sodelovanja za gospodarske subjekte na celotnem notranjem trgu EU in zagotavljanje pravne varnosti.

Embalaža je v členu 3(1) natančneje opre-deljena oziroma razdeljena na podlagi treh meril, vsako od teh meril pa ima tudi ponazo-ritvene primere. Merila, kot so opredeljena v Direktivi1, so naslednja:

(I) Šteje se, da so predmeti embalaža, če ustre-zajo navedeni opredelitvi pojma »embala-ža«, ne da bi to posegalo v druge morebitne funkcije embalaže, razen če je predmet sestavni del proizvoda in je potreben za to, da vsebuje, podpira ali ohranja nave-deni proizvod njegovo celotno življenjsko dobo ter je namenjeno, da se vsi elementi uporabijo, potrošijo ali odstranijo skupaj.

(II) Šteje se, da so predmeti, ki so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu, ter „odstranljivi“ predmeti, ki so prodani, napolnjeni ali oblikovani in na-menjeni za polnjenje na prodajnem mestu, embalaža, pod pogojem, da imajo funkcijo embalaže.

1 DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10)

(III) Šteje se, da so sestavine embalaže in do-datni elementi, vključeni v embalažo, del embalaže, v katero so vključeni. Šteje se, da so dodatni elementi, ki so neposredno obešeni ali pritrjeni na proizvod in ki opravljajo funkcijo embalaže, embalaža, razen če so sestavni del tega proizvoda ter je namen, da se vsi elementi potrošijo ali odstranijo skupaj.

Dopolnitve ponazoritvenih primerov2 vklju-čujejo vsa tri merila. In sicer so pri merilu (I) dodani naslednji novi primeri, ki so embalaža: ovitki za pošiljanje katalogov in revij (z revi-jo); podloge za pecivo, ki se prodajajo skupaj s pecivom; zvitki, cevi in valji, okrog katerih je navit upogljiv material (npr. plastična folija, aluminij, papir), razen zvitkov, cevi in valjev, ki

so del proizvodnih strojev in se ne uporabljajo za predstavitev proizvoda kot prodajne enote; cvetlični lončki, namenjeni samo za prodajo in prevoz rastlin in ne temu, da rastline v njih ostanejo celo življenjsko dobo; steklenice za raztopine za injiciranje; kolut za zgoščenke (ki se prodaja skupaj z zgoščenkami in ni na-menjen za shranjevanje); obešalniki za obleke (ki se prodajajo skupaj z oblačilom); škatlice za vžigalice; sterilne pregrade (vrečke, pladnji in materiali, ki so potrebni za ohranjanje sterilno-sti proizvoda); kapsule za avtomate za napitke (npr. kava, kakav, mleko), ki se ob uporabi iz-praznijo; jeklenke za večkratno polnjenje za različne vrste plina, razen gasilnih aparatov.

Pri predmetih, ki niso embalaža, so dodani naslednji novi primeri: obešalniki za obleke (ki se prodajajo samostojno); kapsule za kavni avtomat, kavne vrečke iz folije in kavni vložki iz filter papirja, ki se odvržejo skupaj z upo-rabljenim kavnim proizvodom; kartuše za tiskalnike; škatle za zgoščenke, DVD-je in vi-deokasete (ki se prodajajo skupaj z zgoščenko, DVD-jem ali videokaseto); kolut za zgoščenke (ki se prodaja prazen in je namenjen za shra-njevanje); raztopljive vrečke za detergente; nagrobne sveče (posode za sveče); mehanski mlinček (vgrajen v vsebnik, ki se da ponovno polniti, npr. mlinček za poper, ki ga je mogoče znova napolniti).

Pri merilu (II) sta dodana dva nova ponazo-ritvena primera za predmete, ki so embalaža,

2 Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži

če so oblikovani in namenjeni za polnjenje na prodajnem mestu: plastična folija za očiščena oblačila v čistilnicah in jeklenke za večkratno polnjenje za različne vrste plina, razen gasilnih aparatov.

Pri predmetih, ki niso embalaža, pa trije novi primeri: ovojni papir (ki se prodaja samostoj-no); papirnati modeli za peko (ki se prodajajo prazni) in podloge za pecivo, ki se prodajajo brez peciva.

Prav tako so dodani novi primeri za merilo (III), in sicer dva pri predmetih, ki so del em-balaže: plastični ovitki in mehanski mlinček (vgrajen v vsebnik za enkratno uporabo, napol-njen s proizvodom, npr. mlinček za poper, na-polnjen s poprom). Iz primerov pa so po novem predlogu izključene odbojke iz plastičnih mas. Pri tem merilu pa je dodan tudi povsem nov pri-mer za predmete, ki niso embalaža: Priponke za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID).

ob sprejetju predloga sprememba predpisovPoudariti velja, da gre še vedno le za Predlog Direktive Sveta o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži. Če pa bo sprememba sprejeta, na MKO ocenjujejo, da bo potrebna sprememba nekaterih predpi-sov, in sicer: Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Uredbe o ravnanju z odpa-dnimi nagrobnimi svečami in Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastaja-

nja odpadne embalaže. Zaenkrat se ocenjuje, da priprava novih aktov ne bo potrebna. Prav tako na MKO pravijo: »Ocenjujemo tudi, da zaradi uveljavitve tega predloga Direktive ne bo po-trebna sprememba obstoječih ali uvedba novih administrativnih postopkov.« Obveznosti rav-nanja z odpadno embalažo namreč zavezanci izpolnjujejo z vpisom v evidenco individualne-ga ali skupnega sistema ravnanja z embalažo. Zaenkrat se je v Sloveniji samo en zavezanec odločil za samostojno izpolnjevanje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo, pravijo na MKO. Vsi obstoječi zavezanci pa so vključeni v eno od štirih družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje. 

po besedah mko se pričakuje zmanjšanje števila zavezancev za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.

evropski svet je predlagal natančnejšo opredelitev ponazoritvenih primerov in seznam dopolnil s 25 novimi predmeti o tem, kaj je in kaj ni embalaža.

julij 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

mat

eja

mik

ec

Pro

moci

ja

69/7

05

6O

KO

LjE

mateja mikec, direktorica

družbe interseroh, je

prepričana, da izrazito

zanemarjamo ekonomske

vidike, ki bi pripomogli k

učinkovitejšemu sistemu

ravnanja z odpadno embalažo

in ostalimi odpadnimi produkti.

Večinoma se vsi strinjamo, da

moramo slediti uresničevanju

okoljskih ciljev, pri tem pa

pozabljamo, da je ključen

ravno ekonomski vidik sistema

ravnanja z odpadki, če želimo

zastavljene okoljske cilje tudi

dosegati.

promoCiJski interVJU

brez ekonomskih vzvodov je težko dosegati okoljske cilje

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

57

kateri so ekonomski vzvodi, ki bi nam lahko pomagali pri uresničevanju zastavljenih okolj-skih ciljev?

Ekonomski vzvodi za doseganje okoljskih ciljev določajo takšna pravila ravnanja z od-padno embalažo in ostalimi odpadnimi pro-dukti, ki vse deležnike v sistemu stimulirajo k doseganju višjih ciljev pri ločenem zbiranju frakcij in njihovi predelavi. Prvi in nujno po-treben ekonomski vzvod je, da so operativni cilji družb za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) in skupnih shem, nanašajočih na ko-ličine odpadne embalaže in drugih odpadnih produktov, ki jo prevzemamo od izvajalcev javnih služb (IjS) ravnanja z odpadki, uskla-jeni s cilji oziroma s projekcijami IjS glede količin ločeno zbranih frakcij. Ti cilji morajo biti v posameznih koledarskih letih določeni tako, da jih lahko DROE kvantificirajo oziroma ovrednotijo v obliki embalažnin oziroma tarif za druge vrste odpadkov, ne da bi prišlo do izkrivljanja konkurence.

kakšna je vloga droe pri zagotavljanju učinkovitega sistema ravnanja z odpadno embalažo?

DROE so ključni povezovalni element med tistimi, ki sistem financirajo, torej zavezanci, in med tistimi, ki embalažo zbirajo in prede-lujejo, kot so izvajalci javne službe, zbiralci in predelovalci. V skrbi za stabilnost sistema ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti igrajo DROE ključno vlogo. DROE namreč iz prihodka embalažnin oziroma tarif in iz prihodkov, ki jih ustvarimo s prodajo sekundarnih surovin, zagotavljamo stabilnost financiranja sistema ravnanja z od-padnimi produkti. DROE moramo zagotavljati sredstva za delovanje sistema tudi v času, ko cene sekundarnih surovin na globalnem trgu dosegajo izjemne nizke cene, kot se je to zgodilo v letih 2008 in 2009 in se pričakuje tudi letošnjo jesen. DROE morajo zagota-vljati predelavo tudi tistih frakcij, ki imajo negativno tržno vrednost, na primer tetrapak in ostanki po sortiranju, kar ni v interesu zbiralcev in predelovalcev surovin. S stabil-nim poslovanjem DROE zagotavljamo tudi financiranje delovanja izvajalcev v sistemu in jim tako na nek način omogočamo, da imajo zasedene svoje kapacitete in da lahko tudi načrtujejo svoje bodoče investicije. DROE so prav tako pomembne zaradi nadzora, ki ga imajo oziroma ga morajo imeti nad masnimi

tokovi odpadne embalaže od zbiranja do predelave. S tem zagotavljamo državi, da so podatki, ki jih poroča EU, pravilni.

ko govorite o ekonomskih vzvodih, imate najbrž v mislih tudi ekonomske in druge poslovne interese vseh tistih podjetij, ki so v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti. ali lahko naj-demo skupni imenovalec vseh teh interesov?

Ti interesi imajo načeloma skupni imenovalec – skrb za povečevanje količin ločeno zbranih frakcij odpadkov in s tem skrb za uresniče-vanje okoljskih ciljev. Če pa pogledamo te interese tudi s stališča ekonomskih vzvodov, pa kaj kmalu lahko ugotovimo, da so neki poslovni oziroma čisto matematični interesi precej različni. Interesi DROE, ki niso verti-kalno povezani z izvajalci, so, da zagotavljajo zavezancem čim cenejši sistem ravnanja z odpadno embalažo in da imajo čim večje število in čim bolj raznolike (pod)izvajalce, saj na ta način lahko zagotovijo, da je sistem ravnanja z embalažo stroškovno in okoljsko optimalen.

Če pogledamo interese zavezancev, se ti nanašajo na to, da imajo čim nižje stroške in pravičnost na trgu, kar pomeni, da imajo tudi njihovi konkurenti enak ali podoben strošek ravnanja z odpadno embalažo. Za zavezance je tudi pomembna transparentnost sistema ravnanja z odpadno embalažo, da obstaja med DROE konkurenca in da ne prihaja do neupravičeno visokih cen. Zavezanci morajo namreč stroške, ki jih imajo z ravnanjem z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti načrtovati vnaprej, saj lahko visoki ali nepredvideni stroški ogrozijo njihov kon-kurenčni položaj na trgu. Če pogledamo še tretjo skupino ključnih podjetij, ki so vključena v sistem, to so izvajalci, zbiralci in predelo-valci surovin, so njihovi ekonomski interesi spet drugačni. Ti želijo imeti stalno zasedene proizvodne kapacitete, čim višji tržni delež, čim višji prihodek iz naslova trženja sekun-darnih surovin in čim nižje stroške odlaganja oziroma odstranjevanja odpadkov, ki nimajo tržne vrednosti.

ali imajo potem ti različni interesi tudi ka-kšne konkretne posledice za sistem ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti?

Ti različni interesi in različni ekonomski vzgibi zagotovo negativno vplivajo na okoljsko in

ekonomsko učinkovitost sistema. Prav tako ekonomski vzvodi, ki jih imajo DROE, trenutno ne podpirajo IjS in ciljev države, saj DROE do IjS ne nastopajo aktivno v smeri večanja ločeno zbranih frakcij. Zaradi opisanih raz-ličnih interesov sistema ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti je ta preveč prepuščen stihijskemu in parcialnemu delovanju posameznih deležnikov na trgu in posledice tega so bile med drugim tudi te, da so posamezne DROE konec leta 2011 preprosto prenehale prevzemati komunalno odpadno embalažo pri nekaterih IjS.

ali obstajajo kakšne rešitve, ki bi kljub raz-ličnim ekonomskim interesom pripomogle k stabilnejšemu in učinkovitejšemu sistemu ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi od-padnimi snovmi?

Edina rešitev je, da bi ministrstvo za kmetijstvo in okolje čim prej pripravilo operativni pro-gram ravnanja s komunalnimi odpadki, z razu-mljivimi in enostavnimi navodili, ki bi za DROE jasno določal projekcije v zvezi s količinami zbiranja in predelave odpadne embalaže. Tako določeni cilji za DROE bi morali biti usklajeni s cilji, ki jih imajo IjS. ministrstvo bi moralo konec tega leta pridobiti od Zbornice komu-nalnega gospodarstva predvidevanja glede količin ločeno zbranih frakcij za leto 2013, s temi podatki o količinah seznaniti članice GIZ Skupne sheme, za katere bi postale te količine obveznost za prevzem in predelavo v tekočem letu. Članice GIZ pa bi se potem samostojno odločale, kako bodo te količine tudi prevzele in predelale.

kako ocenjujete dosedanje delovanje giZ Skupne sheme?

Ne glede na to, da sem direktorica GIZ Skupne sheme, sem mnenja, da združenje v prvem letu ni izpolnilo svojih pričakovanj. V okviru delovanja je, kot je tudi javno opaziti, precej nesoglasij. Ta nesoglasja so posledica dejstva, da obstaja med posameznimi članica-mi konflikt interesov, saj so nekatere istočasno v vlogi DROE oziroma skupnih shem in v vlogi njihovih podizvajalcev. Poleg tega opažam, da posamezne članice delujejo zgolj v interesu uresničevanja svojih parcialnih interesov in ne razmišljajo o tem, kako bi lahko sistem deloval tako, da bi država imela vzpostavljen stabilen sistem ravnanja z odpadki. Na ta nesoglasja je lani ob koncu leta Interseroh tudi javno opozarjal.

V začetku julija smo imeli skupščino, na ka-teri smo se temeljito pogovorili ter sprejeli načela delovanja GIZ. Ta naj bi predstavljala vsaj minimalen konsenz, po katerem bi članice delovale in bi nam pomagal pri premoščanju nesoglasij. V nasprotnem primeru se pojavlja resno vprašanje, ali je obstoj GIZ Skupne sheme v taki obliki sploh še smiseln in kako zastaviti njegove aktivnosti v bodoče. 

ministrstvo bi moralo konec tega leta pridobiti od Zbornice komunalnega gospodarstva predvidevanja glede količin ločeno zbranih frakcij za leto 2013.

ne glede na to, da sem direktorica GiZ skupne sheme, sem mnenja, da združenje v prvem letu ni izpolnilo svojih pričakovanj.

Inte

rvj

u

julij 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

ank

a Li

puš

ček

mik

lavi

č

69/7

05

8O

KO

LjE

anka Lipušček miklavič je

šesto leto direktorica zadružne

mlekarne planike, lani pa

je postala tudi predsednica

Zbornice kmetijskih in

živilskih podjetij. o njeni

življenjski filozofiji veliko

pove to, da dopust preživlja

raje na domači planini kot

kjerkoli drugje. njena zaveza

čim bolj naravni pridelavi

mleka, tradiciji tolminskega

sirastva, ohranjanju živinoreje

na visokogorskih pašnikih

zrcali odgovornost do lepe

soške doline. o asortimanu

njihovih proizvodov Lipušček

miklavičeva govori s posebnim

ponosom.

dr. darja majkovič

interVJU

kakšna je usmeritev vaše mlekarne?

Filozofija naše mlekarne je pridelati, dokupiti in dobro prodajati izdelke, ki izhajajo izključ-no iz lokalnega okolja. Mlekarna Planika je po količini odkupa mleka četrta med slovenskimi mlekarnami. Odkupimo cca deset milijonov litrov mleka iz okoliških občin, pokrivamo kobariško, tolminsko in bovško občino, in pla-note, kot sta Banjška in Vojskarska planota. To seveda predstavlja kar precejšen logistični zalogaj. Naši šoferji že ob dveh ponoči vsak dan peljejo mleko in izdelke proti Ljubljani, v centralna skladišča. Pri samem zbiranju mleka je potrebno biti precej inovativen, saj so kmetije razpršene, npr. mleko, ki ga šofer pobere po bohinjskih vaseh, s kamionom peljemo v Bohinjsko Bistrico na avtovlak, na ta način ga peljemo do Mosta na Soči in potem v naš obrat. Naša usmeritev v predelavo mleka izključno iz lokalnega okolja zahteva tudi nekaj prilagoditev v naši proizvodnji. Namreč poleti, ko gredo živali na pašo v planine, izgubimo cca 4000 l mleka dnevno. Zato v obdobju največjega odkupa mleka, to

je spomladi, sirimo v maksimalnem obsegu, poleti pa sirimo dosti manj. Ta čas je še to-liko bolj namenjen negi, saj naši siri zorijo na lesenih policah, potrebno je konstantno dnevno obračanje in pranje. Vsi naši izdelki so iz nehomogeniziranega mleka, težimo k minimalni obdelavi, torej le pasterizacija in odvzem odvečne mlečne maščobe, razen pri polnomastnih sirih.

imate certificirano ekološko prirejo?

Ne, nimamo, saj je potrebno ekološko mleko prevažati ločeno. Pri razpršenih lokacijah je to precejšen zalogaj. Naši izdelki so dobri tudi zaradi tega, ker se živali velik del leta pasejo na prostem in njihova raznovrstna prehra-na pozitivno vpliva na lastnosti mleka. Gre

»upam si trditi, da mlekarji postajamo zeleni«

k stekleni embalaži nas je vodila predvsem misel, da smo mlekarna, ki nudi izdelke z višjo dodano vrednostjo.

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

59

pa tudi za to, da naše planine ostanejo žive. Bomo pa pridobili ekološki certifikat za našo ekološko farmo v Bovcu in tržišču ponudili tudi izdelke s tem certifikatom.

Borimo se vsak dan, za vsak liter mleka, za vsak kilogram sira in za vsakega potrošnika. Tu ni posebne filozofije, samo zdrava pamet. Naš namen namreč ni neka pretirana širitev, ampak predelati tisto, kar dobimo doma. Smo v 100% zadružni lasti in naša odgovornost do lastnikov je velika. Včasih je boljše biti malo manjši kot malo večji, da ne izgubiš tal pod nogami.

v nekaterih trgovinah najdemo vaše mleko v stekleni embalaži, kar je v Sloveniji prej izjema kot pravilo. Zakaj ste se odločili za stekleno embalažo?

Naše mleko najdete tudi v vrečkah, predvsem v naši prodajalni in tudi v nekaterih drugih. Ta način pakiranja smo sicer nameravali ukiniti, vendar so ga naši lokalni kupci tako navajeni, da smo ga še obdržali. K stekleni embalaži nas je vodila predvsem misel, da smo mlekarna, ki nudi izdelke z višjo dodano vrednostjo. Naši kupci so nas opozarjali na to, da si naše mleko zasluži stekleno embalažo in prisluhnili smo jim. Temeljito smo premislili in pretehtali od-ločitev, saj je steklena embalaža dražja. Seveda je bilo potrebno nekaj finančnih vlaganj, saj smo kupili novo polnilno linijo in si procese

reorganizirali v polnilnem delu. To mleko je sedaj moč dobiti v večjih trgovskih centrih, kjer smo v fazi testiranja, kako bodo kupci sprejeli to noviteto. Tu ni masovne prodaje, želeli smo predvsem zadovoljiti segment kupcev, ki je izrazil to željo. Glede razlik med stekleno in PET embalažo smo izvedli testira-nja. Na področju okusa, razlik ni, na področju varnosti živil tudi ni težav, saj tudi PET em-balaža zadošča vsem standardom. Ne moremo pa organizirati sistema vračljive embalaže, ker nimamo direktne distribucije po trgovinah. Naši proizvodi se dostavijo v centralno skla-dišče in nadaljnje komisioniranje po svojih prodajnih mestih prevzame trgovec.

v mlekarni planika ste direktorica šesto leto, vendar ste v podjetju bili zaposleni že prej?

Da, v podjetje sem prišla že prej, kot komerci-alistka v letu 1995, brez tovrstnih predhodnih izkušenj. Takrat je po stečaju hrvaškega Kraša, ki je bil pred tem lastnik mlekarne, Kmetijska zadruga Tolmin ustanovila Mlekarno Planika in v Kobaridu uredila sirarno. Odpiranje trga

za naše proizvode v tistih časih ni bila lahka naloga. Ampak hribovska trma nas drži po-konci, saj gre za obstoj kmetijstva v Posočju. In te odgovornosti do domačega kraja se cela naša ekipa močno zaveda. Kolektiv je izjemno dober, včasih je težko, ampak ko vidiš, da je kar nekaj delovnih mest in kmetij odvisnih od obstoja mlekarne, greš naprej. V tem okolju ni veliko delovnih mest. Včasih je bil velik odliv v Italijo, kar pa več ni tako aktualno za-radi gospodarske krize tudi na drugi strani meje. Trenutno nas je zaposlenih 53. V sklopu mlekarne imamo tudi muzej mlekarstva, prvi tovrstni v Sloveniji, ki ga pokrivamo vsi sku-paj. Tudi sama rada popeljem kakšno skupino, da spoznam ljudi, njihov način razmišljanja in videnje naše mlekarne. Še posebej pa smo veseli, ko nas obiščejo otroci. Je pa res, da marsikdaj ravno naši najmlajši ne vedo, kaj sploh je proizvodnja hrane, kako poteka in kaj vse potegne za sabo.

kako skrbite za okolje, ste ippc zavezanec?

Nismo IPPC zavezanec, seveda pa je skrb za okolje naša zakonska in moralna obveza. Za okoljske investicije lahko povem, da smo uspe-šno pridobili kar nekaj evropskih sredstev. Tako smo kupili balirko, s katero stisnemo in zbaliramo odpadno embalažo, kartone, foli-je. Razdalje tukaj so namreč velike in takšen način priprave embalaže za odvoz se je izka-zal kot optimalen. Sodelujemo s podjetjem Interseroh in naj povem, da smo z njihovimi storitvami in svetovanjem zelo zadovoljni. Kandidirali smo tudi na različnih razpisih nekdanjega Ministrstva za kmetijstvo in na ta način lažje nabavili polnilne linije in uredili muzej. Na novo smo uredili celotno komunal-no infrastrukturo in se priključili na čistilno napravo Kobarid, kamor odvajamo odplake, nabavili nov lovilec maščob itd. Investicije so bile velike, zamenjali smo vse azbestne cevi in uredili kanalizacijsko mrežo na dvorišču. Mlekarna je bila zgrajena leta 1957, veliko se je dograjevalo in tako nismo imeli natančnega pregleda nad dejanskim stanjem, zato smo se odločili in prekopali celoten teren ter na novo uredili vse ustrezne sisteme.

ocenjujete torej, da se vlaganje v okolje izplača?

Brez dvoma. Morda lahko ponazorim s pri-merom: veliko smo dosegli na področju ener-getike. Prej je bila tukaj praškarna za potrebe predelave mleka v prahu (v lasti Kraša), kjer so bili potrebni izjemno veliki kotli za paro. Ti kotli so bili predimenzionirani za naše potrebe. Zamenjali smo jih s kotli polovične kapacitete in temu ustrezno se je skoraj pre-polovila raba energentov, torej je ta optimiza-cija prinesla finančne in okoljske prihranke. Imamo tudi nov bazen z ledno vodo. Ves led delamo v času nižje tarife in ga pripravimo za jutranji zagon proizvodnje. Zajeli smo

toplo vodo, ki jo ustvarjamo s hlajenjem, za potrebe tehnoloških vod. Pri avtomatskem sistemu pranja smo šli v zaprte sisteme. Tukaj beležimo mnogo manjšo porabo čistil, velike prihranke in prispevek k ohranjanju okolja. Takšne investicije se večkratno vrača-jo. Skorajda nepredstavljivo je, da bi še imeli iste potratne sisteme kot pred leti, saj cene energentov rastejo. Sešteva se cent na cent, pri velikih investicijah še toliko hitreje.

v vaši industriji se pojavljajo tudi organski odpadki.

Pri nas količinsko največ nastaja sirotke. Tu smo se v preteklosti srečevali s problemom odlaganja, saj se sirotka ne sme nekontroli-rano izpuščati v okolje zaradi vrednosti pH. Sedaj jo izvažamo v Italijo. Res pa je, da je kar nekaj prodamo tudi na domačem trgu v pla-stenkah, kjer se delež prodaje povečuje zaradi prepoznane hranilne vrednosti napitka. Ta artikel je eden redkih, kjer se beleži celo trend rasti prodaje.

Se po vašem mnenju povečuje zavest potro-šnikov o lastnem zdravju in zdravju okolja?

Da, pred 10 leti ni nihče npr. zahteval mleka v stekleni embalaži. Danes radi vprašajo, kako nek proizvod vpliva na njihovo zdravje. Še več. Vprašajo tudi, kako njegova proizvodnja vpliva na okolje.

Ste tudi direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. vemo, da se kmetijska po-litika na nek način ozelenjuje. kako je z živilci in njihovim zavedanjem širše odgovornosti do okolja?

Premalokrat morda povemo v slovenski agroživilski verigi, da v Sloveniji ni bilo niti približno toliko prehranskih afer kot kje v tujini. Transportne poti so pri nas krajše, kar dobro vpliva na potrošnika in na okolje. Če povem primer iz naše mlekarne - vse naše kmetije, stopetdeset jih je, poznamo. Vemo, kako delajo, vsi tvorimo nek sklenjen krog. Kar se tiče živilcev, nedvomno najbolje po-znam mlekarje in upam si trditi, da postajamo zeleni. Vsi skupaj se dobro zavedamo nujnosti celovitega trajnostnega razvoja, ker drugače ne bomo preživeli. Borba je velika, veliko je uvoženih izdelkov, ampak s pametno, tudi okolju prijazno usmeritvijo in osveščanjem slovenskega kupca, bomo lahko preživeli. Prepričana sem, da vsi živilci želimo delovati trajnostno, za dobro vseh nas. 

skorajda nepredstavljivo je, da bi še imeli iste potratne sisteme kot pred leti, saj cene energentov rastejo.

premalokrat morda povemo v slovenski agroživilski verigi, da v sloveniji ni bilo niti približno toliko prehranskih afer kot kje v tujini.

Inte

rvj

u s

po

obla

ščen

ko z

a

oko

lje

v F

ructa

lu

julij 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

kat

ja J

ež

69/7

06

0O

KO

LjE

Fructal je okoljevarstveno

dovoljenje pridobil že leta

2007, saj je imel že pred

tem dobro urejen sistem

ravnanja z okoljem in pod

nadzorom okoljske vplive.

misel na okolje, tako pavi

katja Jež, pooblaščenka za

okolje v Fructalu, jih spremlja

ves čas, saj že v fazi razvoja

novih proizvodov iščejo

rešitve, ki zmanjšujejo vplive

na okolje oziroma so do

okolja prijaznejše. Fructalovi

razvojni cilji so usmerjeni v

nižanje porabe materialov,

saj želijo svoje poslovanje

optimizirati tako z okoljskega

kot finančnega vidika.

mag. vanesa čanji

interVJU s pooBLaŠČenko Za okoLJe V FrUCtaLU

fructal je podjetje s tradicijo, ki s svojimi izdelki dosega različne cilje skupine, vključno z našimi najmlajšimi. poleg tega ste v panogi, kjer je konstantno zagotavljanje kakovosti proizvodov izjemnega pomena za zdravje potrošnika, kakor tudi izpolnjevanje vseh zahtev zakonodaje o varni hrani. kako skrbite za kakovost v proizvodnih procesih in katere standarde imate?

V Fructalu sta kakovost proizvodov in skrb za potrošnika tradicija. Fructal obstaja že soraz-merno dolgo, od leta 1945. V tem obdobju se je razvijal in zrasel v sodobno evropsko podjetje za proizvodnjo naravnih proizvodov iz sadja in zelenjave. Proizvodi so namenjeni tako odrasli kot tudi najmlajši populaciji.

V tem obdobju smo vzpostavili sistem kako-vosti na visoki ravni, ki zagotavlja varnost in kakovost proizvodov. Visok nivo varnosti in kakovosti temelji na treh certificiranih sis-temih, ki so vzpostavljeni po mednarodnih standardih ISO 9001, ISO 14001 ter ISO 22000. Poleg tega je Fructal prostovoljni član združenja SGF (združenje evropskih proizva-jalcev sadnih sokov). Z nenapovedanimi kon-trolami SGF preverja pristnost in kvaliteto končnih sadnih in zelenjavnih proizvodov. Če so proizvodi ustrezni, združenje podeli certi-fikat za obdobje enega leta.

Za visoko raven kakovosti in varnosti proizvodov v Fructalu skrbi močna ekipa

strokovnjakov na področju razvoja, embala-že, proizvodnih procesov oziroma tehnologij ter na področju kontrole kakovosti. Posebna pozornost je namenjena proizvodom Frutek, ki zahtevajo še dodatne aktivnosti v smeri zagotavljanja varnosti in kakovosti proizvoda za najmlajše.

od kod izvirajo sestavine vaših proizvodov? ali lokalno okolje zagotavlja zadosten obseg surovin. Ste morda kdaj ovrednotili, kakšen je ogljični odtis vaših proizvodov glede na poreklo surovin?

Fructal predela vsako leto velike količine sadja od lokalnih pridelovalcev. Predvsem so to breskve, hruške in jabolka, vendar to ne zadostuje vsem potrebam po surovinah. Ostale sadne surovine in sestavine kupujemo na evropskih trgih.

Ogljični odtis imamo prepoznan, vendar se nismo odločili za njegovo javno objavljanje. Sledimo tudi vodnemu odtisu, ki je prav tako pomemben ekološki kazalnik.

Z vidika trajnostnega vidika razvoja podjetja se zavzemamo za nadaljevanje in širjenje predelave lokalno pridelanega sadja, za rast podjetja v lokalnem okolju. Eden izmed traj-nostnih vidikov je tudi to, da se Fructalovi proizvodi tržijo v večjem deležu lokalno, predvsem na slovenskem trgu in bližnjih trgih evropskih držav.

razvojni cilji so usmerjeni v nižanje porabe materialov

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

61

kako spremljate vplive na okolje?

Vplive na okolje spremljamo z zakonsko dolo-čenimi parametri ter z internimi kazalniki, ki so osnova našega sistema ravnanja z okoljem. Tako spremljamo indekse količin odpadkov in odpadne embalaže, indekse obremenjenosti odpadnih voda, indekse porabe energetskih virov ter indekse porabe pitne in odpadne vode.

Ste ippc zavezanec. kako ocenjujete posto-pek za pridobitev dovoljenja? ali menite, da tovrstne zakonodajne obveznosti prispevajo k večji okoljski odgovornosti podjetja?

Postopek pridobivanja okoljevarstvenega do-voljenja je potekal brez težav, saj smo imeli v Fructalu že pred pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljenja sistem ravnanja z okoljem dobro urejen ter okoljske vplive pod nadzorom. Sistem ravnanja z okoljem smo certificirali po ISO 14001 že leta 2005. Postopek pridobivanja je bil celovit in natančen pregled vseh okolj-skih vidikov ter vplivov na okolje v podjetju in njegovih procesih. Pri pridobivanju je deloval projektni tim, katerega vodja je bil poobla-ščenec za okolje. Dobro smo sodelovali tudi s strokovnimi sodelavci na Agenciji RS za okolje. V obdobju priprave vloge smo dobro spoznali namen pridobivanja okoljevarstvenega dovo-ljenja ter opravili temeljit pregled ravnanja z okoljem v Fructalu ter resnično dojeli vse vidike in okoljske vplive, ki jih Fructal s svojimi de-javnostmi povzroča.

Mirno lahko potrdim, da tovrstne zakonodaj-ne obveznosti vsekakor prispevajo k večjemu zavedanju podjetij o odgovornosti do okolja. Lahko se pohvalimo, da je bil Fructal prvo obstoječe podjetje v Sloveniji, ki je pridobilo okoljevarstveno dovoljenje, in sicer že v janu-arju 2007.

nam lahko opišete vašo proizvodnjo in teh-nološke posodobitve, ki uvajajo okolju prija-znejše postopke?

Že v fazi razvoja novih proizvodov iščemo reši-tve, ki zmanjšujejo vplive na okolje oziroma so do okolja prijaznejše. Pri posodobitvah embala-žnih materialov skupaj z dobavitelji razvijamo embalažo, ki je izdelana tudi iz recikliranih materialov, je lažja in je izdelana iz materialov, ki se reciklirajo in manj obremenjujejo okolje.

Pri razvoju proizvodov ponujamo serijo sokov in nektarjev iz sadja, ki je pridelano lokalno. Predvsem, pa so naši proizvodi narejeni iz naravnih sestavin. Fructal sodeluje s svojimi proizvodi tudi pri zelenih javnih naročilih.

V zadnjem letu smo posodobili hladilni sistem, ki vsebuje okolju prijaznejša hladilna sredstva, še vedno delamo na procesu optimizacije sis-temov CIP. To so sistemi čiščenja proizvodne opreme, pri katerih zmanjšujemo porabo pitne vode ter količine čistilnih sredstev, trudimo se izboljševati kakovost odpadnih voda, zaključu-jemo projekt natančnejšega ločevanja odpadkov.

kako upravljate z energijo, kateri so vaši glavni energenti?

Naša glavna energenta sta zemeljski plin in ele-ktrična energija. Poraba in strošek za energijo se v podjetju spremljata in analizirata. Strošek za enoto energije se iz leta v leto povečuje, zato iščemo nove možnosti, s katerimi bi izboljšali izkoristke energije in s tem pripomogli k zni-žanju stroškov proizvodnje.

kako imate urejeno ravnanje z odpadki?

Odpadki, ki nastajajo v Fructalu, so v večji meri odpadna embalaža, kot so papir, karton, steklo, kovina ter različne frakcije plastičnih odpadnih embalaž. Vse to ločeno zbiramo že vrsto let ter oddajamo pooblaščenim odjemal-cem, ki poskrbijo, da gredo odpadni embalažni materiali v predelavo oz recikliranje.

Poleg odpadne embalaže nastajajo v času pre-delave sadja v poletnih in jesenskih mesecih večje količine organskih odpadkov. Ti odpadki gredo v kompostarne ali bioplinarne. Ostanek odpadkov prevzema lokalno komunalno pod-jetje. Ostali odpadki, ki jih ni moč predelati ali odlagati, gredo v predelavo za energetsko izrabo.

torej z organskimi odpadki nimate težav?

Ne, ker je za odvoz in predelavo tovrstnih od-padkov v Sloveniji urejen sistem. Upamo le, da se bodo cene odvoza in predelave organskih odpadkov znižale oz. da bo mogoče v priho-dnosti iz tovrstnih organskih odpadkov celo kaj iztržiti.

ali v odnosu do svojih dobaviteljev v postopku ocenjevanja in izbora preverjate njihovo okolj-sko ustreznost, recimo embalažo?

Naše dobavitelje ocenjujemo po več kriterijih. Eden izmed njih je tudi okoljski. Od dobavite-ljev vedno zahtevamo podpisane izjave glede okoljske ustreznosti embalaže. Periodično dobavitelje tudi presojamo in ocenjujemo po našem internem sistemu. Mnogo materialov nabavljamo v vračljivi embalaži, ki je okolju najbolj prijazna.

kakšni so vaši razvojni cilji na področju okolja, pri razvoju proizvodov, embalaže, posodablja-nju tehnoloških postopkov, uvajanju novih tehnologij, pri komuniciranju … ?

Razvojni cilji so vsekakor usmerjeni v niža-nje porabe materialov, kajti to ima za Fructal pozitiven učinek, tako s finančnega kot tudi z okoljskega vidika. Naj navedem dva primera. V letošnjem letu smo na področju transportne embalaže prešli z belih ter ''full colour'' poti-skanih kartonov na okolju prijaznejše rjave transportne kartone z enostavnimi enobarvni-mi tiski. Po zaslugi boljših plastičnih materia-lov ter optimizacije nastavitev na linijah smo v Fructalu v zadnjem času v povprečju zmanjšali porabo teh materialov za 10 do 20 % ter s tem ustvarili manj odpadkov. 

eko prodUkti

aktivne hiše Lumar iGPri novograjenih hišah se vse bolj upošteva koncept energetsko varčne gradnje. Od pa-sivne gradnje se koncept premika v aktivno gradnjo, ki presega merila pasivne hiše. Pri aktivni hiši ni pomembna le potreba po toploti za ogrevanje, ampak tudi energija, ki je potrebna za delovanje hiše in njenih naprav v fazi uporabe. Za prijetno bivalno klimo poskrbijo pametne inštalacije. Z njimi se optimira delovanje sistema prezračevanja in ogrevanja, lahko pa tudi razsvetljave, sen-čenja in dodatnega ohlajevanja v poletnem času. Osnova pri gradnji aktivne hiše je dobro izoliran toplotni ovoj, pri katerem je potrebno zagotoviti ustrezno zrakotesnost (U<0,1 W/m2K), na podlagi česar se mini-malizirajo prezračevalne izgube skozi ovoj stavbe. Ena bistvenih komponent aktivne hiše je uporaba obnovljivih virov energije.

Vir: www.lumar.si

inteligentni termosolarni sistemZ energijo sonca lahko zagotovimo ekono-mičen način pridobivanja električne energije. Nova inovativna rešitev podjetja Hidria za koriščenje energije sonca s termosolarnim sistemom in energije okolice s toplotno čr-palko zagotavlja visok izkoristek ogrevalne-ga sistema. Delovanje sistema je zagotovlje-no skozi vse leto kot samostojni vir toplote v hiši. Med seboj so povezani sprejemniki sončne energije, pretočna priprava tople sa-nitarne vode, sistemski zalogovnik toplote, toplotna črpalka zrak/voda in inteligentna regulacija, ki spremlja navade uporabnika, beleži zgodovino delovanja ogrevalnega sistema in zunanjih vremenskih pogojev ter ustrezno prilagaja vklapljanje različnih virov toplote in porabnikov, s ciljem stalne optimizacije stroškov delovanja ogrevalnega sistema.

Vir: http://si.hidria.com

Izbor je uredniški in ni plačan.

Proje

kt

Zero

W

ASte

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

69/7

06

2O

KO

LjE

projekt »Zniževanje stroškov

občin na področju ravnanja

z odpadki s sledenjem

strategije »Brez odpadkov /

(Zero Waste)« ali »Low cost

Zero Waste municipality«

je Znanstveno-raziskovalno

središče Bistra ptuj v

sodelovanju petih evropskih

držav izvajal zadnja tri leta.

Glavni cilj projekta je bil

razvoj in priprava predloga

enotnega upravljavskega

sistema za ravnanje z odpadki,

po principu nične stopnje

odpadkov ali Zero waste

strategije. Za doseganje

zastavljenih ciljev so partnerji

pripravili metodologijo za

zmanjševanje nastajanja

odpadkov ter posledično

za sistematično redukcijo

odpadkov, ki se odlagajo na

odlagališčih. rezultate projekta

predstavlja dr. aleksandra

pivec, direktorica Zrs Bistra

ptuj.

jože volfand

proJekt Zero Waste

katere bistvene ugotovitve ali zaključke iz projekta Zero WaSte bi morala upoštevati okoljska politika pri načrtovanju sistema rav-nanja z odpadki v Sloveniji?

Stanje na področju ravnanja s komunalnimi od-padki v Sloveniji je zaradi vrste organizacijskih in zakonodajnih nedorečenosti slabo. To resno ovira možnost, da bi v Sloveniji lahko uveljavili EU strategijo »Zero waste«, ki v ospredje po-stavlja zahtevo po uporabi odpadkov kot virov (snovno in energetsko), odlaganje odpadkov pa postane skrajna možnost ravnanja z odpadki. Ker smo priča ravno nasprotnemu ravnanju (še vedno se na odlagališča nenevarnih odpadkov odloži kar 75,5% komunalnih odpadkov), je skrajni čas, da se preveri razloge za stanje, ki nas kot članico EU uvršča med neučinkovite države na področju gospodarjenja z odpadki.

nova, decembrska uredba vzpostavlja novo hierarhijo ravnanja z odpadki. kaj se vam zdi v njej ključno z vidika vašega projekta?

Zakonodaja sicer predpisuje okoljske cilje in priporoča uresničevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki, a ne omogoča izvajanja v praksi, saj za to niso vzpostavljeni temelji, ki vključujejo politične odločitve za preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno upo-rabo. Prav tako ne razrešuje konfliktnega delo-vanja družb za ravnanje z odpadno embalažo. Odprta ostaja odločitev glede regijskih centrov, ki so sedaj v pristojnosti lokalnih posamezni-kov, zato ni ustrezno zagotovljena niti snovna

niti energetska raba odpadkov. Posledično se odpadke prevaža po diagonali Slovenije in se jih v večini primerov zgolj odlaga, kljub neustrezni obdelavi.

Še vedno je prenizka stopnja zavedanja javno-sti o pomenu prednostnega načina ravnanja z odpadki. Zanimanje za zmanjševanje količin odloženih odpadkov bomo morali povečati. Vse se začne pri nas samih in zato tudi strategija „Zero waste” temelji na principu, da je najprej treba spremeniti način razmišljanja in obnaša-nja ljudi. Učinkovita raba virov in alternativna goriva drugje že postajajo ena osrednjih tem gospodarskega razvoja, pri nas pa še vedno zgolj razpravljamo o smiselni uporabi tovrstnih goriv. Vse tovrstne razprave so brezpredmetne, saj je odlaganje energetsko bogatih frakcij pre-povedano, odlaganje neobdelanih odpadkov tudi okolju škodljivo.

omenili ste, da visok odstotek komunalnih odpadkov pristane na odlagališčih. imate konkreten predlog, kaj bi bilo treba spremeniti v okoljski politiki?

Skrajni čas je, da se preveri razloge za stanje, ki nas kot članico EU uvršča med neučinkovite države na področju gospodarjenja z odpadki. Strokovna javnost je upravičeno zaskrbljena, da se v zadnjih 15-tih letih stanje ni izboljšalo. Nasprotno, kljub ogromnim investicijam (več sto mio €) se stanje poslabšuje, saj še vedno nimamo jasne strategije ravnanja z odpadki in odgovornih nosilcev projektov na državnem

je slovenija brez odpadkov realnost ali utopija?

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

63

nivoju. Slovenija lahko doseže cilj, da postane družba recikliranja, ki zna in želi odpadke razu-meti kot surovine in vire le, če se resno in nujno izvede vrsta korenitih sprememb.

Želim poudariti, da imamo številne potenciale za te spremembe. Naj navedem le nekatere.

Na voljo je dovolj strokovnega in kakovostnega znanja posameznikov in inštitucij, ki lahko v zelo kratkem času vplivajo na bistveno spre-membo obstoječega stanja, a brez politične volje seveda to ni mogoče. Nekateri identificirani pri-meri dobrih praks, ki se premalo promovirajo in izkoristijo za celotno izboljšanje stanja, so doka-zali, da je mogoče z majhnimi finančnimi vložki doseči visoko zastavljene cilje. Zagotovljen je potencial domače industrije, ki bi lahko z do-mačim znanjem in novimi zaposlitvami v so-razmerno kratkem času rešila prav vse težave, saj prodajajo tehnično znanje v tujino, doma pa ga zaradi različnih interesov ne morejo. Na voljo je dovolj energetsko bogatih frakcij odpadkov, ki jih lahko predelamo v alternativna goriva. In nenazadnje imamo veliko študijskih programov okoljevarstva in podobnih smeri, kjer bi lahko mladi z uresničevanjem koncepta »Zero waste« sodelovali pri oblikovanju naprednega pogleda na odpadke kot na vire in surovine.

po količini recikliranih komunalnih odpadkov je Slovenija na tretjem mestu v eu (39 % je reciklaže). kaj je po vaše prispevalo k temu rezultatu in kaj bi morala Slovenija še storiti za povečanje reciklaže.

V Sloveniji je v večini primerov za eno vrsto odpadka registriranih več skupnih shem, kar povzroča pojav konkurence med njimi. Tako na področju komunalne embalaže konkurenčni sistemi (sheme) ne stremijo k manjšim količi-nam odpadne embalaže, ampak je želijo čim več, saj to pomeni več denarja in večje dobičke. Sheme so zato prenehale z izobraževanji in

osveščanjem, ki bi doprinesla k preprečeva-nju nastajanja odpadkov ter se oddaljujejo od ciljev EU o zmanjšanju količine odpadkov na izvoru. Nasprotno – želijo, da se proizvede čim več odpadne embalaže. Zato je potreben strožji nadzor skupnih shem in sankcioniranje ter spremembe zakonodaje v smislu reprezen-tativnosti skupnih shem in njihovo finančno sodelovanje pri zagotavljanju infrastrukture za zbirne centre, ki so v pristojnosti občin oziroma njihovih upravljavcev.

oecd predlaga Slovenji celovito presojo sistema ravnanja z odpadki in predlaga novo strategijo. Zakaj?

Za izboljšanje stanja na področju ravnanja z odpadki bo v prvi vrsti nujno potrebno od-straniti obstoječe ovire in načrtovati ustrezno strategijo za uveljavljanje evropske zakonodaje in strateških usmeritev, ki odpadke vključujejo v gospodarske panoge kot surovine in omogo-čajo nova delovna mesta ob hkratni skrbi za varovanje okolja.

S ciljem doseganja izboljšanega ravnanja z odpadki v Sloveniji bo potrebno s strani odlo-čevalskih struktur pripraviti načrt izvajanja strategije ravnanja z odpadki, s čimer bo vzpo-stavljen odnos med izvedbenimi politikami EU in realnimi možnostmi glede stroškov ter kori-sti alternativnih načinov ravnanja z odpadki.

Ravnanje z odpadki bo potrebno obravnavati kot kompleksno nalogo, ki je odvisna od orga-nizacije sistema ravnanja z odpadki in sodelova-nja med povzročitelji odpadkov (gospodinjstvi in podjetji) in lokalno skupnostjo, zasebnih podjetij in občinskih organov ter uporabe ustre-znih tehničnih rešitev za ravnanje z odpadki. Brez strokovno usposobljenih kadrov sistem ne deluje, zato bo potrebno povečati vpliv stroke v lokalnih in državnih politikah, ki odločajo o razvoju in sistemih ravnanja z odpadki.

Nova strategija bi morala vključevati aktivnejši nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za izvaja-nje javnih služb odstranjevanja odpadkov in izvajanjem ukrepov, ki so nujni za doseganje zahtev okoljske politike in zakonodaje ter hkra-ti zahtev za izboljšano tehnološko ravnanje z odpadki.

v katerih mednarodnih projektih sodeluje bistra?

ZRS Bistra Ptuj kot pomembno jedro razisko-valcev spodbuja razvoj tako v lokalnih skupno-stih kot v gospodarstvu. Posebej smo osredoto-čeni na nove tehnološke izzive EU pri okoljskih tehnologijah kot so obnovljivi in alternativni viri za vzpostavljanje energetske avtonomije regije ter zmanjševanje emisij CO2 in porabe fosilnih goriv. Znanstveno-raziskovalna in tehnološka odličnost našega dela se kaže v številnih evropskih in nacionalnih raziskoval-nih projektih, skozi katere smo uspeli zgraditi kakovostna partnerstva. 

dr. a

leks

andr

a piv

ec

foto

: arh

iv p

odje

tja

NE SPREGLEJTE!

Okoljski učbeniki in publikacijeOkoljski učbeniki

Gospodarjenje z odpadnimi vodami (2012)avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjancena: 19,70 EUR

Varstvo okolja (2010)avtorica: dr. Jana Steržecena: 19,20 EUR

Okoljevarstvena zakonodaja (2010)avtorica: mag. Adrijana Viler Kovačičcena: 19 EURPoštnina ni vključena v ceno.

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Strokovne publikacije

Upravljanje voda v Sloveniji (2011)

Odpadki v Sloveniji (2010)

Obnovljivi viri energije v Sloveniji (2009)

IPPC v Sloveniji (2008)

Cena posameznega izvoda: 16 EUR + ddv

V pripravi*: Zrak v Sloveniji (2012)*Za promocijsko sodelovanje nas kontaktirajte.

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,tel: 03/ 42 66 700, e-pošta: info@� tmedia.si

Pro

moci

ja

na področju komunalne embalaže konkurenčni sistemi (sheme) ne stremijo k manjšim količinam odpadne embalaže, ampak je želijo čim več, saj to pomeni več denarja in večje dobičke.

Razi

skava

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

69/7

06

4O

KO

LjE

raZiskaVa

Tanja pangerl

V preteklosti so se okoljske

izboljšave v podjetjih nanašale

predvsem na razvoj čistejših

tehnologij in tehnoloških

procesov. Vse pomembnejše

mesto pa dobiva ekodizajn

ali okoljsko načrtovanje

proizvodov, ki se vpeljuje tudi

v evropske standarde oziroma

predpise. kot kaže zadnja

raziskava prof. dr. Gregorja

radonjiča, v slovenskih

podjetjih pojem in koncept

ekodizajna še ni dovolj razvit.

kje tiči vzrok?

optimiranje tehnoloških procesov pred ekodizajnom

V raziskavi z naslovom Načrtovanje okolju primernejših proizvodov (ekodizajn) v sloven-

skih proizvodnih podjetjih, ki je bila opravljena v okviru programske skupine ''Podjetništvo za inovativno družbo'' (P5-0023) in finan-cirana s strani ARRS (Javna agencija za raz-iskovalno dejavnost Republike Slovenije), je sodelovalo 56 srednjih in večjih certificiranih podjetij po standardu ISO 14001. Njen avtor prof. dr. Gregor Radonjič, redni profesor za področje Znanosti o blagu in tehnologijah na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, je objavil rezultate raziskave. Njen namen je bil ugotoviti najpomembnejše okoljske kriterije oziroma indikatorje, ki jih slovenska podjetja upoštevajo v procesu razvo-ja proizvodov, kateri so glavni motivatorji in katere ovire v tem procesu, katera metodološka orodja podjetja pri razvoju proizvodov upora-bljajo in v kolikšni meri certifikat ISO 14001 za sistem okoljskega menedžmenta pripomore oziroma vpliva na razvoj okolju primernejših proizvodov (ekodizajn) v slovenskih proizvo-dnih podjetjih. Pri pripravi anketne raziskave in statistični obdelavi rezultatov sta sodelovala doc. dr. Aleksandra Pisnik Korda ter doc. dr. Damijan Krajnc.

namen ekodizajna je preventiva

Načrtovanje proizvodov v skladu z njihovim vplivom v celotnem življenjskem ciklu ima

velik pomen za okolje ter rabo naravnih virov. V začetku so se iniciative evropske okoljske politike v večji meri usmerjale na zmanjševanje

emisij, ki se lahko dosežejo z modernizacijo ozi-roma razvojem proizvodnih tehnologij. Danes se te iniciative od procesov vse bolj usmerjajo k proizvodom. V letu 2010 je Evropska komisija izdala Strategijo za pametno, trajnostno in vklju-čujočo rast Evropa 2020, kjer je poudarjeno, da je varstvo okolja ena ključnih prioritet razvoja v prihodnosti, okoljske inovacije proizvodov, procesov ter storitev (imenovane tudi eko--inovacije) pa so pri doseganju okoljskih ciljev zelo pomembna podpora. Koncept ekodizajna ali okoljskega načrtovanja proizvodov je tako postal sestavni del okoljske politike EU, za pro-izvode, ki trošijo energijo, pa je že bil oblikovan skupni metodološki okvir za njihovo okoljsko načrtovanje. Ekodizajn je definiran kot ''vklju-čevanje okoljskih vidikov v oblikovanje in razvoj proizvodov z namenom zmanjševanja negativnih vplivov na okolje skozi njihov celoten okoljski ži-vljenjski cikel '' (ISO 2010). Z uporabo ustreznih materialov, konstrukcije in tehnologije se želi z ekodizajnom zmanjšati materialno in ener-gijsko porabo na enoto proizvoda, odpraviti uporabo strupenih in škodljivih snovi ter s pravo konstrukcijo izdelka olajšati postopke reciklaže za ponovno uporabo odpadnih suro-vin. Presoja vplivov na okolje je tako vnesena že v začetno fazo, v načrtovanje proizvoda. V povprečju se v razvojni fazi opredeli 70-80 odstotkov vseh vplivov na okolje, povezanih z nekim proizvodom. Namen ekodizajna je pre-ventiva. Negativni vplivi na okolje se poskušajo zmanjšati ali celo izničiti, še preden se sploh pojavijo. V obdobju med letoma 1980 in 2007 je svetovna poraba primarnih virov narasla za 62 odstotkov, od vseh regij sveta pa ima EU najvišji neto uvoz virov na prebivalca.

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

65

načrtovanje proizvoda zajema celoten življenjski cikel

Vpliv proizvoda se kaže tako pri prido-bivanju surovinskih virov, proizvodnji

materialov, kemikalij, sestavnih delov in pri finalizaciji, kot tudi med distribucijo, uporabo in po uporabi, zato je pri načrtovanju proizvoda potrebo upoštevate vse te vidike. Tudi učinko-vitost sistema ravnanja z odpadki je odvisna od same zasnove in sestave izdelka, opredeljene že v razvojni fazi. Vsi proizvodi ne vplivajo enako na okolje v vseh fazah življenjskega cikla. Idealno bi bilo, da bi bili vplivi na okolje zmanj-šani v vsaki fazi življenjskega cikla, vendar pa je posamezna organizacija navadno neposredno vključena le v eni fazi celotnega okoljskega ži-vljenjskega cikla proizvoda. Ker pa je okoljski profil proizvoda rezultat celotne produkcijske verige, je smiselno preučevati njihov vpliv na proizvodnem, distribucijskem, uporabniškem nivoju ter po njegovi uporabi. Za proizvode elektro in elektronske industrije, ki trošijo energijo, je koncept okoljskega življenjskega cikla že neposredno prenesen v regulativo, eden odločilnih kriterijev pa je tudi pri zele-nem javnem naročanju. Na Sliki 1 je prikazana poenostavljena shema okoljskega življenjskega cikla z osnovnimi fazami.

eU in okoljski odtis proizvodov

Vse bolj obširne in zahtevne postajajo za-konodajne okoljevarstvene zahteve EU za

proizvode, razvijajo pa se tudi tržni mehanizmi, ki še povečujejo njihov razvoj. Za vrednotenje okoljskega vpliva proizvodov in proizvodnih procesov se vse bolj uveljavlja prostovoljno oziroma neobvezno vrednotenje vpliva na

okolje, med katerimi je tudi izračun ogljičnega odtisa. Evropska komisija pripravlja predlog za izračunavanje celovitejšega »okoljskega odtisa proizvodov«, ki zajema harmonizirano metodologijo izračunavanja vplivov na okolje za različne skupine proizvodov in naj bi imela dolgoročen vpliv na razvoj in inoviranje proi-zvodov. Evropska komisija naj bi v letošnjem letu državam članicam in zasebnemu sektorju zagotovila skupen metodološki pristop za oceno, prikaz in oblikovanje meril za okoljsko uspešnost izdelkov, storitev in podjetij, ki temeljijo na celoviti presoji njihovih vplivov na okolje v življenjskem ciklu. V prihodnosti naj bi okoljski odtis proizvodov postal eden od kriterijev za primernost plasiranja izdelka na evropski trg (Slika 2).

različni pristopi k ekodizajnu

Poznamo štiri različne pristope k ekodizajnu proizvodov. Obstoječi proizvodi se lahko

prilagodijo trenutni zakonodaji ali hitreje izve-dljivim ukrepom. Ta pristop le v omejenem ob-segu izboljša okoljsko učinkovitost proizvodov. Pri drugem pristopu sta koncept in izvedba proizvoda enaka, potrebni pa so razmisleki o celoviti konstrukciji, o uporabljenih osnovnih materialih in surovinah, o večji energetski učinkovitosti v različnih fazah življenjskega cikla idr. Tretji pristop ponazarja povsem nov koncept izdelave proizvoda, četrti pristop pa je sistemski pristop, kjer gre za inovativne re-šitve, ki vključujejo celotni proizvodni proces in organizacijske oziroma infrastrukturne spremembe.

metode za vpeljavo ekodizajna

Da je načrtovanje okolju prijaznega proi-zvoda zares učinkovito, mora temeljiti na

ustreznih relevantnih podatkih, pridobljenih z analizo, ki temelji na okoljskem življenjskem ciklu proizvoda. Pri vpeljevanju ekodizajna proizvodov se lahko uporabijo različne me-tode ali orodja ter smernice. Najbolj znana med njimi je metoda LCA (ang. Life-Cycle Assessment), na svoji popularnosti pa prido-biva že omenjena metoda določitve ogljičnega odtisa izdelka. Za pridobivanje podatkov celotnega življenjskega cikla proizvoda so na voljo tudi številni računalniški programi z ba-zami podatkov, ki predstavljajo pomemben vir okoljskih informacij. Z njimi je možno oceniti ali izračunati, kako sprememba materiala, teh-nologije, vira energije in drugo vpliva na okolje v celotnem življenjskem ciklu proizvoda. Kljub razširjenosti teh metodoloških orodij v tujini pa so slovenska podjetja pri tem še v ozadju, saj nobeno od sodelujočih podjetij v raziskavi ne uporablja specialnih orodij za okoljsko na-črtovanje proizvodov, ki temeljijo na analizi celotnega okoljskega življenjskega cikla. Za namen razvoja proizvodov še vedno v večini uporabljajo uveljavljena inženirska konstruk-torska orodja. Vendar pa so prave metode in orodja za analizo celotnega življenjskega cikla proizvoda koristna in v pomoč podjetjem, da se lažje in natančneje odločajo, kateri so dejansko najbolj vplivni okoljski kriteriji ekodizajna, ki kažejo na to, kam je potrebno usmeriti razvoj.

iso 14001 in ekodizajn

Za natančno definicijo in harmonizacijo okoljskih zahtev za organizacije v medna-

rodnem merilu so bili oblikovani standardi za okoljsko upravljanje, med katerimi je tudi ISO 14001, ki je med slovenskimi podjetji precej razširjen. V letu 2009 je bilo v Sloveniji 191 organizacij na milijon prebivalcev registrira-nih s standardom ISO 14001, kar je več kot evropsko povprečje EU-27, ki je bilo v enakem letu 162 organizacij na milijon prebivalcev. Standard zajema presojo vplivov dejavnosti

Pridobivanjesurovin

Proizvodnjamaterialovin kemikalij

Proizvodnjaizdelkov

Uporaba

Ravnanjez odpadki

Ponovn

aupora

ba

Rec

ikla

ža

Tran

sport

Sežig Kompostiranje Odlaganje

Emisije v zrak

Emisije v vode

Trdni odpadki

Energija

Surovine

Material

Slika 1: Shematski prikaz osnovnih faz okoljskega življenjskega cikla proizvoda.

(Radonjič 2012)

Slika 2: Predvidene tržne spremembe za proizvode v EU (Galatola 2011)

Ukrep: • Podpora inovaciji

Šte

vilo

pro

izvo

dov

na

trgu

manj TRAJNOSTNOST PROIZVODA več

Izločiti najmanjtrajnostneproizvode

Ukrep: • Minimalni standardi

Usmerjati obstoječi trg k večji trajnostnosti

Ukrepi: • Oblikovanje cen in trgovanje• Prostovoljne pobude• Odgovornost proizvajalca• Podpora podjetništvu• Javno naročanje• Označevanje• Informacije za javnost

Spodbujanjerazvoja novih,bolj trajnostnihproizvodov

julij 2

012

69/7

06

6O

KO

LjE

neke organizacije na okolje in vključuje ukrepe za minimalizacijo negativnih vplivov ali njiho-vo odpravo. Čeprav ISO 14001 neposredno ne zahteva, da organizacije upoštevajo okoljski življenjski cikel proizvoda, pa lahko zahteve in vodila ekodizajna izboljšajo celovit sistem upravljanja z okoljem. »Proizvodi so namreč povezovalni člen med proizvodnim podjetjem in njihovimi poslovnimi partnerji oziroma med proizvodnim podjetjem in naravnim okoljem,« pravi prof. dr. Gregor Radonjič. (Radonjič 2012) Kljub temu, da se pristopa ISO 14001 in ekodizajn med seboj razlikujeta, je njun cilj enak – celovito zmanjševanje vplivov aktiv-nosti neke organizacije na okolje. ISO 14001 je dovolj fleksibilen, da ga je možno razširiti tudi na nivo okoljskega načrtovanja proizvodov oziroma ekodizajn. Rezultati kažejo, da skoraj polovica slovenskih podjetij, ki so sodelovala v raziskavi, ocenjuje standard ISO 14001 kot koristno orodje za ekodizajn, ne pa kot zelo ali nujno potrebnega. Nujen pogoj je predvsem po mnenju podjetij, ki proizvajajo električno in elektronsko opremo oziroma gospodinjske aparate. Podjetja, ki so višje ocenila pomen certifikata ISO 14001 za uvajanje oziroma iz-boljšavo tehnoloških procesov, so tudi podjetja, ki so višje ocenila njegov pomen za ekodizajn. Uspešneje in bolj intenzivno pa okolju pri-mernejše proizvode razvijajo tista podjetja, ki imajo certifikat 14001 dlje časa.

V ospredju tehnološki proces, ne okoljska merila

Kot kaže Slika 3, so pri razvoju novih proi-zvodov v slovenskih podjetjih najpogosteje

upoštevani naslednji okoljski kriteriji pri okoljskem načrtovanju: zmanjšanje nasta-janja odpadkov med proizvodnjo (94,1 %), manjša raba energije v procesu izdelave (90,2 %) in zmanjšanje porabe materialov na enoto proizvoda (88,2 %). Uvajanje eko-inovacij je v EU tudi eden od odgovorov na vse višje cene naravnih virov oziroma njihovo pomanjkanje. Kljub temu, da je vidik zmanjšanja odpadkov eno ključnih kriterijev v slovenskih podjetjih, pa pri razvoju novih proizvodov podjetja vsee-no redkeje upoštevajo okoljske kriterije, kot so manj sestavnih delov za hitrejšo demontažo in reciklažo, uporaba recikliranih materialov za embalažo in manj različnih vrst embalažnih materialov za njeno učinkovitejšo reciklažo. Čeprav sta učinkovita raba materialov na enoto proizvoda in reciklaža odpadkov med seboj povezani področji, rezultati kažejo, da pomen reciklaže v zadnjih letih ni narasel. Po drugi strani pa, kot pravi prof. dr. Gregor Radonjič, je res, da reciklirani materiali glede na svoje tehnične karakteristike marsikdaj in na nekaterih področjih še vedno zaostajajo za primarnimi materiali oziroma surovinami. Pomemben vidik pa je tudi stopnja razvitosti reciklažne infrastrukture in trga sekundarnih surovin. Kot kažejo rezultati, so v povprečju v slovenskih podjetjih kriteriji, povezani z op-timiranjem procesov proizvodnje pri razvoju upoštevani v večji meri kot kriteriji, ki so bolj neposredno usmerjeni k samemu proizvodu. Zato po besedah avtorja raziskave veliko pod-jetij kljub razvoju zakonodaje in spremembam na trgu na svoj vpliv na okolje še vedno gleda (pre)ozko, večinoma omejeno na posamezno dejavnost oziroma tehnološki proces izdelave.

Rezultati raziskav drugih držav EU se ne-koliko razlikujejo od rezultatov slovenskih

podjetij. Na primer, nizozemska podjetja se

v povprečju pri okoljskem načrtovanju pro-izvodov osredotočajo predvsem na reciklažo materialov, uporabo recikliranih materialov in nizko porabo energije pri ekodizajnu novih proizvodov. Glede pomembnosti okoljskih kriterijev v procesu razvoja novih izdelkov pa se med seboj razlikujejo tudi različne proizvodne panoge v Sloveniji, odvisno od njihovega področja vpliva na okolje ter razvoja in sprememb zakonodaje, ki jim posamezna panoga mora slediti. Ravno zaradi zakonodaj-nih prepisov EU se je elektronska industrija že pred več kot desetimi leti uvrstila med vodilne industrijske panoge pri upoštevanju načel ekodizajna.

da ali ne ekodizajn?

Na odločitev za vpeljavo ekodizajna v pod-jetje vpliva več motivacijskih in oviralnih

dejavnikov. Za slovenska podjetja je v skladu z rezultati raziskave najvplivnejši motiva-cijski dejavnik povečanje konkurenčnosti (76,8 %). Za njim so zakonska določila (75,0 %), zahteve poslovnih partnerjev (69,6 %) in povpraševanje odjemalcev (51,8 %). Slika 4 kaže na povprečni delež posameznega moti-vacijskega dejavnika za vpeljavo ekodizajna v vseh panogah.

Eden od zaključkov, do katerega je avtor pri-šel v okviru raziskave, je, da so slovenska

certificirana podjetja še vedno bolj usmerjena k optimiranju procesov kot pa k resničnemu ekodizajnu proizvodov. Najpogostejši oviralni dejavnik je predvsem visok strošek razvoja, kar meni 48,2 % podjetij v raziskavi. Sledi nezadostno povpraševanje na trgu (35,7 %) in pomanjkanje strokovnih specializiranih kadrov (23,2 %). Kot najmanj vpliven oviral-ni dejavnik je navedena nezadostna podpora vodstva podjetja. Vodstvo slovenskih podjetij je razvoju ekodizajna torej naklonjeno, vendar so stroški za ekodizajn še vedno večji in razvoj kompleksnejši kot sistematično izboljševa-nje ali optimiranje tehnoloških procesov. Je pa res, da razvoja proizvodov praviloma ni mogoče realizirati brez sodobnih tehnolo-ških procesov. Povprečni delež posameznega oviralnega dejavnika za razvoj ekodizajna v slovenskih podjetjih prikazuje Slika 5.

razumevanje koncepta ekodizajna

V skladu z rezultati raziskave slovenska podjetja sicer trdijo, da uporabljajo smer-

nice sodobnega ekodizajna proizvodov, a je iz njihovih odgovorov razvidno, pravi prof. dr. Gregor Radonjič, da je to pogosto omejeno le na lokalni pristop oziroma na pristop, ki ne

0 20 40 60 80 100

Manj nastalih odpadkov pri proizvodnji

Manjša raba energije v procesu izdelave

Zmanjšanje porabe materialov na enoto izdelka

Manj emisij v zrak

Zamenjava toksičnih in nevarnih snovi

Manj emisij v vode

Povečanje deleža recikliranih materialov (reciklatov)

Zmanjšanje porabe embalaže na enoto izdelka

Uporaba vračljive embalaže

Uporaba materialov, ki jih je lažje reciklirati

Manjša raba energije izdelka med njegovo uporabo

Manjša raba vode v procesu izdelave

Manj različnih vrst embalažnih materialov za učinkovitejšo reciklažo

Uporaba recikliranih materialov za embalažo

Manj sestavnih delov za hitrejšo demontažo in reciklažo

94,1

90,2

88,2

80,4

78,4

76,5

76,5

70,6

68,6

68,6

66,7

66,7

64,7

58,8

54,9

Slika 3: Najpogosteje upoštevani okoljski kriteriji pri razvoju novih proizvodov v slovenskih proizvodnih podjetjih. (Radonjič 2012)

julij 2

012

69/7

0O

KO

LjE

67

Knjiga Zrak v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveni-ji ter Upravljanje voda v Sloveniji.

NOVO

VABIMO K SODELOVANJU

Zrak v Sloveniji

Prva celovita strokovna publikacija o zraku v Sloveniji!

Vsebina publikacije:

I. Stanje

II. Monitoringi ter izzivi

III. Primeri dobre prakse

IV. Predstavitve (promocijske) in tržne informacije (sporočila) družb, podjetij, stroke in inštitucij, ki se ukvarjajo z zakonom

Avtorice in avtorji strokovnih prispevkov: dr. Janez Potočnik, mag. Adrijana Viler Kovačič, A. Šušteršič, I. Debeljak, E. Jurač, E. Renko, R. Jeršič, mag. Tanja Bolte, dr. Jože Rakovec, dr. Rahela Žabkar, dr. Peter Otorepec, dr. Fedor Černe, Rudi Vončina, dr. Marko Notar, dr. Tanja Ljubič Mlakar, M. Ivančič, V. Deleon Kreft, Alenka Loose, Janja Leban, mag. Jože Jurša, Tadeja Kovačič, Jure Bukovec, mag. Andreja Urbančič, dr. Vincenc Butala, mag. Jure Leben, Matjaž Česen, mag. Stanislav Meglič, dr. Aljaž Plevnik, dr. Jože Verbič, dr. Peter Novak, dr. Romana Jordan.

Publikacija bo izšla v septembru 2012.

Podjetja, inštitucije, strokovne organizacije, državne in druge organe, agencije in druge vabimo k predstavitvi dobre prakse v publikaciji.

Cena oglasnega prostora:

1/1, cela stran / 530 EUR + ddv 2/1, dve strani / 900 EUR + ddv

Vabljeni k sodelovanju!

Založnik: Fit media d.o.o.Kontakt: Jože Volfand, Tanja Pangerl, tel: 03/ 42 66 700e-pošta: joze.volfand@fitmedia.si, tanja.pangerl@fitmedia.si

temelji na celotnem življenjskem ciklu proi-zvoda. Eden od možnih razlogov za to je po mnenju avtorja ta, da slovenska podjetja raz-lično tolmačijo pojem ekodizajna proizvodov in s tem razumevanje njegovega dejanskega koncepta. V skladu s tem se kaže potreba po večji predstavitvi in razjasnitvi pojma ekodi-zajn v slovenskih podjetjih.

Po besedah prof. dr. Gregorja Radonjiča je pričakovati, da bo koncept okoljskega

življenjskega cikla v prihodnosti pridobival na zakonodajnem in tržnem pomenu, zato bodo samo podjetja, ki bodo na to pripravljena, tudi v bodoče hitreje odgovorila tako na zahteve svojih odjemalcev kot tudi na zahteve zakono-dajalcev (Radonjič 2012). Uvedba ekodizajna v podjetje in razvoj proizvodov tako ni odvečni

trud, ampak vse bolj dobra investicija in kon-kurenčna prednost. 

virRadonjič, G. (2012). Načrtovanje okolju primernejših proizvodov (ekodizajn) v slovenskih proizvodnih podjetjih, elaborat. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko – poslovna fakulteta.

zakonskadoločila

zahteveposlovnih partnerjev

povpraševanjeodjemalcev

pričakovano izboljšanjepodobe podjetja v javnosti

reakcije naponudbe dobaviteljev

povečanakonkurenčna prednost

zmanjšanjestroškovvarovanja

okolja

pospeševanje inovacijskedejavnosti v podjetju

100 %

80 %

60 %

40 %

20 %

0 %

nezadostnopovpraševanje

visoki stroškirazvoja novih izdelkov

nezadostnapodporavodstva

pomanjkanje ustreznihstrokovnih informacij

pomanjkanje izkušenjin znanja

pomanjkanje strokovnihspecializiranih kadrov

slabakomunikacija

in sodelovanjemed oddelki

podjetja

razvoj izdelkaje preveč dolgotrajen

100 %

80 %

60 %

40 %

20 %

0 %

Slika 4: Motivacijski dejavniki za vpeljavo ekodizajna. (Radonjič 2012) Slika 5: Oviralni dejavniki za vpeljavo ekodizajna. (Radonjič 2012)

Pro

moci

ja

julij 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

69/7

06

8O

KO

LjE

termoeLektrarna ŠoŠtanJ

V teŠ so se okoljske problematike z uresni-čevanjem ekološke sanacije lotili že leta

1987, ko so sprejeli ekološki sanacijski pro-gram. Zavedali so se, da je treba nadzirati tudi dejanska onesnaženja v bližnji okolici, obenem pa raziskovati vplive iz onesnaženja, ki so bili povzročeni pred tem obdobjem. Začeli so izvajati raziskave gibanja zračnih mas in ugo-tavljanja pretežnih smeri vetra ter na podlagi teh podatkov postopno gradili ekološki infor-macijski sistem v bližnji in tudi nekoliko bolj oddaljeni okolici. danes imajo osem ekoloških imisijskih postaj za nadzor kakovosti zraka, na katerih kontinuirano merijo pretežno žveplov dioksid, na mnogih pa tudi dušikove okside, prašne delce in ozon. iz podatkov, ki so že vrsto let tudi na spletni strani (www.okolje.info), lahko vsakdo dobi informacije o trenu-tni kakovosti zraka in se seznani tudi z vsemi poročili od leta 2002 naprej.

Pri tem poudarjajo, da gre za okoljsko politi-ko, ki si jo je teŠ pred mnogimi leti zastavil

sam, saj je uredba, ki podrobneje ureja to po-dročje, v sloveniji začela veljati šele leta 2007. skladno z najostrejšimi evropskimi okoljskimi standardi danes opravljajo meritve izpustov snovi iz dimnih plinov, hitrosti zračnih mas in za obdobje vsega leta izvajajo modelira-nje onesnaževanja na talnih celicah velikosti 300 x 300 metrov. tako dobljenih 8.760 urnih podatkov na vsaki od 2500 talnih celic služi za določitev lokacij merilnih mest. Čeprav omenjena uredba zahteva dve merilni mesti,

jih je v teŠ še vedno osem. kot pravijo, jih tudi

v prihodnosti nimajo namena zmanjševati.

Glede na to, da je bila zakonodaja glede okolja do leta 2007 razmeroma splošna

in nedorečena, je okoljska politika teŠ vklju-

čevala tudi izjemno dovzetnost za predloge iz

okolice. prisluhnili so tako pripombam prebi-

valstva kot strokovnjakom. kjer so bile ideje

podkrepljene s sodelovanjem strokovnjakov,

so se te še hitreje udejanjile. do danes se je

tako nabralo izjemno veliko raziskav na reki

paki in obeh jezerih v Šaleški dolini, predvsem

glede usedanja trdnih snovi iz atmosfere, ki-

slosti padavin, stanja onesnaženja tal, stanja

gozdov in drugih rastlin ter tudi živali. posebej

se lahko pohvalijo s sanacijo zakisanih površin

v okolici ter spremljanjem kakovosti živil žival-

skega in rastlinskega izvora, ki jih prebivalci

sami predelujejo ali pa nabirajo v gozdovih.

opravljajo tudi raziskave s čebelami, ki so

narejene na vzorčenju medu in vetrnega

prahu na širokih površinah, s čimer nadgra-

jujejo podatek točkastih imisijskih postaj,

kjer se meritve izvajajo na istem mestu. to ni

predpisano z zakonodajo, temveč so se zanje

odločili predvsem zaradi lastnega zavedanja,

da je poznavanje okolja prvi pogoj za ustrezno

ukrepanje. Verjamejo, da so s takšnimi prido-

bitvami pripomogli k uveljavljanju okoljskih

nadstandardov v sloveniji.

Okoljska politika teŠ je tako že vrsto let intenzivno usmerjena v varovanje okolja

in sanacijo preteklega stanja. Zato jim obsto-

ječe okoljske strategije leta 2002 ni bilo pre-

tirano težko nadgraditi s sistemom vodenja

po standardu iso 14001, kjer so dodali še

nekatere sistematične pridobitve, kot so ne-

nehno prepoznavanje novih okoljskih vidikov

in zakonskih zahtev ter še bolj organizirano

in odgovorno ravnanje.

V zadnjih letih je k temu nedvomno treba dodati še izjemno zavzemanje zaposlenih

v teŠ za nadomestni blok 6, s katerim bodo

še dodatno izboljšali okoljske standarde. ne

glede na različne poglede, ki se pojavljajo v

javnosti, je zagotovo res, da bo novi nadome-

sti blok 6, ki bo v celoti nadomestil proizvo-

dnjo električne energije v obstoječih premo-

govnih blokih, za enako proizvodnjo porabil

30 odstotkov manj premoga in proizvedel 30

odstotkov manj pepela in sadre, prav za toliko

in še bolj pa se bodo zmanjšali tudi izpusti iz

dimnih plinov. to pa še ni vse, spogledujejo

se tudi že z novimi okoljskimi pridobitvami, o

katerih bo v prihodnosti zagotovo še slišati. 

z večletno strategijo in monitoringi usmerjeni v varovanje okolja

Pro

moci

ja

po

no

vit

ev

nadnasl

ova

ali

im

ena r

ubrik

e

julij 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

sta

nisl

av J

ereb

69/7

06

9LO

GIS

TIKA

povpraševanja po transportni

embalaži je manj. toda

največji proizvajalec palet

epaL v sloveniji, alpimex, je z

naložbami v večje zmogljivosti

sušenja in termične obdelave

odgovoril na krizo domačega

trga. Zdaj načrtujejo še nakup

nove sodobne proizvodne

linije in zmogljivosti bodo še

povečali. prokurist stanislav

Jereb opozarja, da je cena

hlodovine v sloveniji previsoka,

avstrijska konkurenca pa

izkorišča konkurenčno

prednost, ki jim jo dajejo

subvencije njihove države.

transportna emBaLaža

kakšni so trendi povpraševanja na trgu tran-sportne embalaže v zadnjih dveh letih in kako se je to poznalo v obsegu, količini proizvodnje alpimexa? kakšna so poslovna pričakovanja v letu 2012?

Povpraševanje po transportni embalaži se v zadnjih treh letih zmanjšuje, še posebno v Sloveniji, kjer smo priča krčenju industrijske proizvodnje oziroma gospodarstva. V podjetju Alpimex smo bili prisiljeni poiskati nove kupce v soseščini oziroma EU. S stalnim razvojem, novimi investicijami in zanesljivim servisom nam uspeva. Pričakovanja naših kupcev in drugih poslovnih partnerjev izpolnjujemo s kakovostjo in poslovno korektnostjo.

četudi domači trg usiha, proizvodni oziroma prodajni program alpimexa ostaja širok. niste usmerjeni zgolj na lesene palete in evropale-te, pač pa tudi na druge. kateri proizvodi so količinsko in ekonomsko paradni?

Paradni prodajni program Alpimexa je vsekakor standardizirana paleta EPAL, ki obsega cca 80 odstotkov vse naše proizvodnje. Razlika v ceni med evropaleto in paleto EPAL je zelo nizka. Je zelo blizu praga rentabilnosti, vendar nam uspeva z večjimi količinami in racionalizacijo proizvodnje nadoknaditi slabši zaslužek. Na leto izdelamo cca 700.000 kosov embalaže, od tega evropalet in palet EPAL cca 400.000 kosov.

v čem je prednost termično obdelanih palet v primeru s klasičnimi? kaj poudarjate kot vašo konkurenčno prednost?

Naša konkurenčna prednost je, da smo tre-nutno daleč največji proizvajalec palet EPAL v Sloveniji, saj imamo cca 65-odstotni tržni delež. Smo prilagodljivi in včasih je naš reakcij-ski čas od naročila do izvedbe tudi samo vpra-šanje nekaj ur. Seveda to velja za naše stalne stranke, za katere imamo blago pripravljeno vnaprej, tako da lahko dobavimo izdelke naj-zahtevnejšim kupcem »just in time« od danes do jutri. Prednost termične obdelave lesa je ta, da les ne vsebuje škodljivcev oziroma insektov, ki bi lahko prenašali najrazličnejše bolezni in podobno. Termično obdelane palete so pose-bej primerne za izvoznike v t. i. tretje države, prekomorske.

na konkurenčnost vpliva cena surovine, kaj se dogaja z lesom v Slovenji, pa je znano. v zadnjem času je vse več poskusov, da bi dragoceno domačo surovino, les, ki ga ne manjka, uporabili doma za proizvodnjo finalnih izdelkov.

Cena hlodovine je za slovenski trg previsoka v odnosu na cene žaganega lesa. Vsi predelovalci lesa imamo neposredno konkurenco v avstrij-skih kupcih, ki kupujejo na našem trgu žagan les po višjih cenah, saj dobijo od avstrijske države subvencije za uvoz in izvoz lesa.

avstrijski kupci so v prednosti zaradi subvencij

julij 2

012

69/7

0LO

GIS

TIKA

70

katere panoge so za vaše proizvode tržno najzanimivejše? koliko je plastika realna kon-kurenca leseni embalaži v logistiki?

Lesena evropaleta oziroma paleta EPAL je standardizirana, izmenljiva paleta in sodi med najpogosteje uporabljene palete pri transportu. Plastične palete postopoma prihajajo na trg, vendar cenovno še ne morejo konkurirati lese-nim paletam, ki so več ali manj tudi ekološko razgradljive. Les je naravni material. Za nas so zanimive vse tiste panoge, ki pri transportu uporabljajo lesene palete, saj lahko brez težav zadostimo najzahtevnejšim kvalitetnim zahte-vam v farmacevtski in živilski panogi.

nekateri proizvajalci lesene embalaže pravijo, da več zaslužijo s prodajo lesne biomase kot s paletami. kaj menite o tem?

Predelava lesa in proizvodnja lesene embalaže, kot so evropalete, palete EPAL in ostale palete, so na meji donosnosti, vendar je z dobro organi-zacijo in racionalizacijo proizvodnje, ki temelji na večjih količinah, še vedno to lahko dovolj donosen posel. Proizvodi, kot so sekanci ali žaganje, so stranski proizvod iz ostankov lesa in ga ni mogoče primerjati s proizvodnjo palet. Lahko govorimo o tem, da se kompleten hlod predela v palete, kar je stranskih odpadkov ali

če hlod ni več primeren za izdelek, se pa predela v sekance.

alpimex je v Sloveniji eden največjih proizva-jalcev lesene embalaže. kakšen razvoj podjetja načrtujete?

V podjetju Alpimex, d. o. o., imamo za priho-dnost velike načrte, saj želimo z novimi, že načrtovanimi, investicijami še povečati naše proizvodnje zmogljivosti in hkrati še izboljše-vati kakovost proizvodov. V lanskem letu smo uspeli realizirati investicijo v novo kotlovnico in dve novi sušilnici. S tem smo kar za trikrat povečali kapaciteto sušenja in termične obde-lave. Rezultati nam pritrjujejo, da smo imeli prav. Letos kupujemo novo proizvodno linijo za palete EPAL. To bo najsodobnejša linija v Sloveniji. S tem bomo pridobili tako na količini kot na kvaliteti. V prihodnje bomo postopoma posodabljali tudi primarno proizvodnjo (žago), kajti samo stalen razvoj in izboljšave nam kre-pijo konkurenčnost.

kakšen je življenjski cikel lesene palete?

Življenjski cikel palete EPAL je lahko zelo dolg oziroma je odvisen od več dejavnikov, kot sta rokovanje s paleto in skladiščenje palet, vendar velja v povprečju približno petkratna uporaba v normalnih razmerah. 

Svetovni dnevi embalaže na hrvaŠkem

Od 5. do 8. junija so v Splitu, v organizaciji

TECTUS – Inštituta za embalažo in tiskar-

stvo IAT iz Zagreba in pod pokroviteljstvom

Svetovne organizacije za embalažo (WPO

World Packaging Organisation) potekali

Svetovni dnevi embalaže. Tema kongresa

Embalaža in trajnost je aktualna za sloven-

ska podjetja, ki dajejo embalirane izdelke na

slovenski trg ali trg držav v regiji. Srečalo

se je preko 230 embalažnih strokovnjakov,

predavatelji pa so udeležencem predstavili

trende na področju kartonske, fleksibilne,

večslojne in plastične embalaže ter ponudili

vpogled tako v globalne kot v regijske trende

s področja embalažnih materialov, sistemov

ravnanja z odpadno embalažo in varnosti

embalirane hrane.

Za industrijo ter komercialni in javni sektor, ki želijo zmanjšati stroške z učinkovito rabo energije in uporabo

obnovljivih virov.

Družba PETROL d.d., Ljubljana je v okviru dolgoročne poslovne strategije in izpolnjevanja zahtev energetskega zakona pripravila Program zagotavljanja prihrankov energije končnim odjemalcem.

V okviru izvajanja programa v letu 2012:

• bomo podelili 8,2 mio EUR nepovratnih sredstev, pri čemer posamezen upravičenec lahko pridobi do 50 odstotkov subvencije;

• lahko na podlagi podpisane Pogodbe o oskrbi z energijo in zagotavljanju prihrankov Petrol ali drugo ustrezno podjetje zagotovi in v celoti financira izvedbo ukrepov (tudi del, ki ga ni mogoče zagotoviti z nepovratnimi sredstvi) ter prevzame vsa tehnična in ekonomska tveganja za izvedbo projekta.

Javni razpisi bodo objavljeni v mesecu juniju v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani www.petrol.si/subvencije.

ww

w.p

etro

l.si

.

DO ENERGETSKIH PRIHRANKOV BREZ FINANČNEGA VLOŽKA

Promocija

Kratko, zanimivo

Pro

met

ni

toko

vi

in S

love

nij

a

julij 2

012

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

69/7

071

LOG

ISTI

KA

prometni tokoVi in sLoVeniJa

kot eno izmed konkurenčnih prednosti Slovenije so mnogi strateški dokumenti opredeljevali prav geografsko lego. če je to točno, bi Slovenija morala danes krepiti svoj gospodarski položaj z logističnimi rešitvami in vizijo, kar bi jo umeščalo v glavne evropske transportne koridorje. kje je v tem trenutku Slovenija kot potencialno evropsko logistično vozlišče? recimo, od luke koper naprej.

Moja ocena je, da je Slovenija priložnost za-mudila že v devetdesetih letih, ko državna strategija ni nikoli prešla od besed k dejanjem. Tudi sedaj ni nič drugače. Logistično platformo se gradi desetletja z jasno strategijo in velikimi vlaganji v posodobitev cestne, železniške, pri-staniške infrastrukture, vključujoč logistične centre. Vladni predstavniki znajo povedati samo to, da imamo naše okno v svet Luko Koper, in da Slovenija leži na petem in desetem koridorju. Ne naredi se pa ničesar. Ceste smo naredili, za vse ostalo je zmanjkalo znanja. Skoraj vsaka občina želi imeti svoj logistični center, Slovenija pa potrebuje največ enega, mo-goče dva. Z vstopom Hrvaške bomo izgubili vse prednosti. Ostanejo nam samo slabosti: draga zemljišča, draga delovna sila in neustrezna železniška infrastruktura, zasičeno koprsko pristanišče.

toliko bolj aktualno je zato vprašanje, kako črpati evropski denar za posodobitev žele-znic? Za obdobje od leta 2007 do 2013 je iz kohezijskih skladov za železnice namenje-nih 449,6 milijona evrov. železniško progo divača–koper posodabljajo, nekaj se dogaja na progi pragersko–hodoš. toda nacionalni program gradnje železnic ni sprejet. ocenjuje se, da denarja ne bo mogoče izkoristiti. kaj to pomeni za železniške povezave Slovenije z drugimi državami?

Odgovora nimam. Tudi nimam podatkov. Tisto, kar je objavljeno v medijih, pa jemljem z rezer-vo. Če se ne bo posodobilo železnic, nas bodo blagovni tokovi obšli.

Stroka ocenjuje, da v. in X. transportni koridor, ki sta pomembna za Slovenijo, ne izpolnjujeta visokih standardov eu. to naj bi ob razvoju zelenih koridorjev vplivalo na možnost, da se

Logistični holding bi bil polomija

od slovenskega okna v svet bo,

če bo slovenija še naprej tako

neučinkovita pri zagotavljanju

svojega deleža povezav

v evropskih transportnih

koridorjih, ostala le še

špranja. resda je avtocestni

križ spremenil slovenijo v

normalno tranzitno državo,

pri vseh drugih strateških

povezavah pa se zamiki že

kažejo kot dokončne zamude.

ne gre le za igro italije,

ki iz evropskih železniških

planov izriva tudi projekta

trst–divača in koper–divača,

ampak se slovenije izogibajo

najpomembnejši prometni

tokovi. rok svetek, direktor

slovenskega schenkerja, je

prepričan, da je slovenija svoje

prometne priložnosti ob odlični

geostrateški legi že zamudila.

in če ne bo zelo hitra pri

posodobitvi železnic, jo bodo

blagovni tokovi obšli. koliko

bo slovenija črpala sredstev

iz finančne perspektive 2014–

2020 za železniške povezave?

ali bo pristala na zavestno

omejevanje strateške lege Luke

koper in slovenije v celoti?

Vlagatelji niso samaritanci,

pravi rok svetek.

moja ocena je, da je slovenija priložnost zamudila že v devetdesetih letih, ko državna strategija ni nikoli prešla od besed k dejanjem.

Za industrijo ter komercialni in javni sektor, ki želijo zmanjšati stroške z učinkovito rabo energije in uporabo

obnovljivih virov.

Družba PETROL d.d., Ljubljana je v okviru dolgoročne poslovne strategije in izpolnjevanja zahtev energetskega zakona pripravila Program zagotavljanja prihrankov energije končnim odjemalcem.

V okviru izvajanja programa v letu 2012:

• bomo podelili 8,2 mio EUR nepovratnih sredstev, pri čemer posamezen upravičenec lahko pridobi do 50 odstotkov subvencije;

• lahko na podlagi podpisane Pogodbe o oskrbi z energijo in zagotavljanju prihrankov Petrol ali drugo ustrezno podjetje zagotovi in v celoti financira izvedbo ukrepov (tudi del, ki ga ni mogoče zagotoviti z nepovratnimi sredstvi) ter prevzame vsa tehnična in ekonomska tveganja za izvedbo projekta.

Javni razpisi bodo objavljeni v mesecu juniju v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani www.petrol.si/subvencije.

ww

w.p

etro

l.si

.

DO ENERGETSKIH PRIHRANKOV BREZ FINANČNEGA VLOŽKA

julij 2

012

foto

: arh

iv p

odje

tja

rok

sve

tek

69/7

0LO

GIS

TIKA

72

upočasni razvoj, predvsem pa financiranje

obeh vseevropskih transportnih koridorjev.

Slovenija bi spet prometno izgubila. koliko je

ta ocena realna?

To se že dogaja. Ugotavljamo, da se nas na rela-ciji sever–jug že izogibajo preko Madžarske in na relaciji zahod–vzhod preko Avstrije. Kljub opozorilom tega odgovorni nočejo videti ali vedeti. Če bo šlo tako naprej, podjetja SŽ – to-vorni promet, d. o. o., ne bomo več potrebovali.

vendar so zdaj spet oživele zamisli o sodelova-

nju z nemškimi železnicami in morda še o enem

poskusu logističnega holdinga v Sloveniji. kaj

se še da storiti, da Slovenija v logističnih na-

črtih ne bi ostala na zadnji železniški postaji.

kaj povedo zgodbe o luki koper, intereuropi,

adrii airways, zamudi pri gradnji železniške

infrastrukture, tretji razvojni osi …

Kaj se dogaja na političnem nivoju v Ljubljani in Berlinu, ne vem. Osebno menim, da bi bil logistični holding polomija. Nimamo niti do-volj usposobljenih kadrov za vodenje takega podjetja, niti denarja za razvoj, niti trga, ki bi kakšnega velikega logista zanimal, da bi vstopil v takšen holding. Poleg tega je večina vpletenih podjetij v težavah. Vlagatelji niso samaritanci, ki bodo vlagali v vprašljive projekte. Nehajmo že enkrat sanjati, da se kdo zanima za nas. Najprej moramo mi sami z garanjem in rezulta-ti dokazati, da se splača vlagati v nas. Običajno vlagatelji ne želijo vstopati v podjetja, kjer ima država kakršenkoli delež.

brez logističnih centrov pa vendar ne gre,

optimizacije prevoznih poti so nujne. kakšne

izkušnje ima Schenker pri razvoju v Sloveniji?

lani ste odprli logistični center v kranju, na

obali pa se ni izšlo.

Slovenija potrebuje recimo poleg Kopra največ dva kontinentalna logistična centra v smi-slu Freight Village, s katerima bi optimalno izkoristili prostor in infrastrukturo. Ker ni ustreznega pristopa na državnem nivoju, re-šujemo problem vsak po svoje. Razdrobljenost povečuje stroške in s tem tudi postavlja pod vprašaj našo konkurenčnost. V Kranju smo našli ustrezne skladiščne kapacitete. To še ne pomeni, da je to logistični center. Problem so tudi cene zemljišč. Položaja v Kopru nima smisla komentirati.

Schenker je mednarodni logist, z izjemno po-

nudbo storitev. kaj bi izpostavili v tej ponudbi?

Težko je izpostaviti katero od storitev. V vsem, kar delamo, želimo biti najboljši. Ukvarjamo se z vsemi vrstami storitev, ki jih stranke po-trebujejo v dobavni verigi. Prisotni smo v 123 državah, imamo preko 2.000 poslovalnic in preko 90.000 zaposlenih. Ta globalna mreža

nam omogoča optimizacijo naših proizvodov. Stranki pa omogoča tudi, da dobi vse, kar po-trebuje, na enem mestu. Pri večjih logističnih projektih lahko zberemo moštvo strokovnja-kov in znanje z vsega sveta, ki nam pomaga rešiti določene strokovne izzive.

takšen izziv so tudi zeleni terminali? kaj je

njihova okoljska prijaznost, kaj ekonomska

utemeljenost?

Skrb za okolje je zelo pomembna pri našem delovanju. Pri gradnji novih terminalov se upo-rabljajo najvišji okoljski standardi. Varčevanje z energijo, vodo, ravnanje z odpadki, vse to je obvezni del vsakega projekta. Tudi obstoječe terminale posodabljamo, kolikor se le da. Na primer, z najmodernejšo razsvetljavo je zmanj-šana poraba električne energije v skladišču tudi za polovico.

pravite, da želite biti povsod najboljši. S ka-

kšno ponudbo lahko logist najbolj prepriča

uporabnika? kaj predvsem hoče gospodar-

stvo, ki za logistične storitve išče predvsem

zunanje ponudnike?

Znižanje stroškov pri upravljanju dobavnih verig, zagotavljanje ustreznih kapacitet, najno-vejšo tehnologijo, zagotovitev najsodobnejših procesov, znanje, varnost.

poglejmo vaš produkt ecotransit. kaj ponuja?

DB Schenker je razvil orodje za izračun lastne-ga vpliva na okolje in ga ponudil v uporabo tudi strankam. Z omenjenim orodjem je možno izračunati količino izpustov okolju škodljivih plinov pri prevozu s tovornjaki, železnico, ladjo, letalom in nekaterimi kombinacijami.

koliko izpustov co2 povzročajo vaši prevozi?

Schenker ne uporablja več tovornjakov, ki ne

izpolnjujejo vsaj zahtev okoljskega razreda

euro3. kaj to pomeni v prometu?

Točnih podatkov nimam. Standarde vsako leto zvišujemo. Vse bolj uporabljamo kombinirane prevoze cesta-železnica, predvsem na daljših relacijah, kar pomeni manjšo obremenitev ce-stnega prometa in znatno zmanjšanje izpustov škodljivih plinov.

kombinirani prevozi se uveljavljajo. kako pa bi

v Sloveniji prenesli del preobsežnega cestne-

ga prometa na železnico?

V samem notranjem prometu bolj težko, ker so razdalje prekratke. Drug problem je zastarela železniška infrastruktura. V tranzitu pa se da z različnimi načini. Vse več blaga se tudi v kon-tinentalnem prometu prevaža v kontejnerjih. Slovenija je preko podjetja Adria kombi dobro povezana z vsemi pomembnimi industrijskimi centri v Evropi. S Slovenskimi železnicami in partnerji po Evropi smo razvili sistem shuttle

vlakov, ki povezujejo te centre. Večina blaga gre v tranzitu preko Slovenije bodisi iz Luke Koper in vanjo ter po koridorjih pet in deset. Zanimiv je vlak KOMAR, ki prevaža kontejnerje iz Kopra do Ljubljane, Celja, Maribora in nazaj dvakrat do trikrat dnevno.

vzpostavili ste železniško povezavo med

luko koper in intermodalnim vozliščem

interporto v padovi. kaj pomeni ta povezava

za gospodarstvo?

Ta proizvod je šele na začetku. Še veliko bo treba delati, da bomo vlake napolnili tudi iz Padove do Kopra. To ni odvisno samo od nas.

kako je Schenker v Sloveniji posloval lani in

kakšna so poslovna pričakovanja v tem letu?

V letu 2011 smo poslovali dobro. Bili smo med najuspešnejšimi v koncernu. Letos so se gospo-darske razmere zaostrile. Kar se tiče prodaje, rastemo za 6 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Problem so marže, ki se iz leta v leto znižujejo. Upam, da bomo ta trend obrnili v drugi polovici leta. 

slovenija potrebuje recimo poleg kopra največ dva kontinentalna logistična centra v smislu Freight Village, s katerima bi optimalno izkoristili prostor in infrastrukturo.

julij 2

012

69/7

073

LOG

ISTI

KA

www.posta.si

Hitra pošta znotraj mest. Dostava najkasneje v 2 urah po naročilu.Hitra pošta po Sloveniji. Dostava pošiljk v istem dnevu.Hitra pošta v tujino. V več kot 200 držav, v zagotovljenih kratkih rokih.

Odslej tudi na mobilnem portalu.

Opremljeni za hitrost!Znotraj mest. Po Sloveniji. V tujino.

Pošt

a Sl

oven

ije d

.o.o

., Sl

omšk

ov tr

g 10

, Mar

ibor

Pro

moci

ja

julij 2

012

69/7

074

EOL

(Ne)zelene navade ekoŠola SpraŠuje,

Stroka odgovarja

vprašujejo dijaki ekoskupine ii. gimnazije

maribor pod mentorstvom profesoric darje

kravanja in Sanje cvar.

Poraba energije se veča, zato je naše okolje vedno bolj obremenjeno, hkrati pa se zaloge energije manjšajo. Pomemben način varče-vanja je tudi kvalitetna gradnja. Zanima nas, kolikšen delež (v odstotkih) novih objektov, ki se gradijo v Sloveniji, bi lahko šteli med pa-sivne hiše, s čim manjšo potrebo po energiji. Koliko novih poslovnih objektov je grajenih v skladu z najnovejšimi spoznanji o energetski varčnosti?

odgovarja mag. miha praznik, gradbeni in-

štitut Zrmk, energetsko svetovanje enSvet

Podamo lahko grobo oceno. V Sloveniji se na letnem nivoju zgradi med 3.000 in 4.000 novih individualnih stanovanjskih stavb, tipično npr. družinskih hiš. Po podatkih Eko sklada j.s. na njihovih javnih pozivih za sofinanciranje nizkoenergijske in pasiv-ne individualne stanovanjske gradnje letno kandidira približno 200 novograditeljev. Gre

za objekte z računsko rabo toplote za ogre-vanje stavbe Qnh < 15 kWh/m2a (pomeni število kilovatnih ur energije za ogrevanje vsakega kvadratnega metra stanovanjske površine na leto) (razred pasivne hiše) in Qnh < 25 kWh/m2a (razred visoko učinkovite nizkoenergijske hiše). Kot informacijo lahko za primerjavo navedemo, da povprečna ob-stoječa stanovanjska stavba po statističnih podatkih letno porabi približno 140 kWh/m2a energije za ogrevanje, torej kar 5- do 10-krat več. Ob tem ocenjujemo, da je v teh razredih energijske učinkovitosti letno zgrajenih še dodatnih do 50 odstotkov stavb, glede na predhodni podatek o evidentiranih projektih, ki pa v okviru navedenih razpisov niso zajeti. Naša ocena za visoko učinkovito individualno stanovanjsko gradnjo se giblje v razredu 7 do 10 odstotkov. Pri večstanovanjski gradnji je takšen delež težje oceniti, računamo pa lahko z vsaj nekaj večjimi večstanovanjskimi objekti letno (manjši in večji stanovanjski bloki, stol-pnice). Enako velja za poslovne objekte, kjer lahko takšne učinkovite projekte ocenjujemo v količini nekaj primerov letno. 

klima v avtu

Z naraščanjem vročine v poletnih mesecih se v avtomobilu prileže hladna klima. Namesto, da že ob vstopu v avtomobil klima napravo vključimo na največjo možno vrednost, je bolje, da za minuto ali dve najprej prostor v avtomobilu prezračimo. Za nekaj časa od-premo vrata ali pa za kratek čas med vožnjo odpremo stranska stekla. Tako bo močno segret zrak najhitreje odšel iz avtomobila. Potem je priporočljivo, da se nastavi klima na zaprt krog delovanja, s čimer se izključi dotok zraka iz zunanjosti in se omogoči le kroženje zraka znotraj kabine v avtomobilu. Čeprav nam ob vročini prija dokaj hladna temperatura, je priporočljivo, da tempera-turna razlika med zunanjim zrakom in zra-kom v avtomobilski kabini ne presega 7 °C. Pravilna uporaba klima naprave v avtomobi-lu vpliva tako na zdravje kot tudi na okolje. V švicarskem zveznem uradu za varstvo okolja so izračunali, da lahko v vročih dneh z vključeno klimatsko napravo porabimo tudi za tretjino več goriva oziroma za 30 % več, kar vpliva na povečanje izpustov CO2 v ozračje. Manjša poraba je pri avtomobilih na dizelski pogon.

Poraba goriva z vključeno klimo je večja v mestu in pri avtomobilih s šibkejšim motor-jem. Meritve avstrijskega avtomobilskega cestnoprometnega kluba pa so pokazale, da se pri polni moči hlajenja klimatske naprave poraba goriva dvigne celo do 4 l, a le za nekaj minut. Ravno začetna faza hlajenja v avto-mobilu povzroči največjo porabo goriva. Kot primer, pri temperaturnem ohlajanju z 32 °C na 21 °C se poraba goriva dvigne za okoli 2,5 do 4,2 l/100 km. Z pravilnim zračenjem in uporabo klime v avtu lahko torej bistve-no prihranimo pri gorivu in prizanesemo okolju, ki je že tako obteženo z emisijami.

foto

: II.

gim

nazi

ja M

arib

or

Zakaj strategija trajnostnega razvoja?

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: dr. Darja Majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si

finančni rezultati • izboljšana učinkovitost in produktivnost• zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost • v koraku z zakonodajo• strateško predvidevanje• dvig ugleda

komunikacijske prednosti

• trženjska dodana vrednost• izboljšanje pripadnosti podjetju• izboljšanje odnosov z lokalno

skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika

Pro

moci

ja

Pridruži se: www.sola.si

Pro

moci

ja