Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

april 2013

77

Poštnina plačana pri pošti

3320 Velenje

Vode in koncesijeAli je prišlo na prejšnjem Ministrstvu za finance do namernega prikrivanja ali do malomarnosti?

Prodaja pijač v pločevinkah še vedno raste

Ukrepe za spodbujanje OVE in URE določata ministrstvi

Rok za izvedbo IED je prekratek

Ni denarja za jamstva, več bo turizma z odpadki

SLZ: Sodelovanje s stroko in gospodarstvom na prvem mestu

Pro

moci

ja

Zelena Slovenija® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

Program srečanja

Uvodne razprave:• Okoljskikomisardr.JanezPotočnik:Globalniinevropskipoglednatrajnostnostrategijorazvoja• Dr.DušanPlut:InterdisciplinarnipoglednanovorazvojnoparadigmoSlovenije• Dr.VlastaKrmelj:EnergetskipogledSlovenije–odbesedkdejanjem

Pogovor z okoljskim komisarjem Vivprašujete,okoljskikomisarodgovarja

Podelitev okoljske nagrade SaubermacherSlovenijapodelinagradozanajboljšodiplomskoštudentskodelozokoljskotematiko. Mag.MojcaLetnikinRudiHorvat,direktorjadružbeSaubermacherSlovenija

Primeri prakse• TTDelektronskavozovnicazmobilnoaplikacijo(TTDSistemi)• Inteligentnisistemikoriščenjaenergijesonca–solarnoogrevanje(Hidria)• LukaKoper-zelenopristaniščeEvrope(podjetjeinEMAS)

Panel 1

Tema: Zelene tehnologije, zeleni produkti, zelena potrošnjaRazpravljavci:mag.MarjanaDermelj(Ministrstvozagospodarskirazvojintehnologijo),dr.MarkoHomšak(Talum),mag.SamoHribarMilič(GZS),JanezMatos(Društvoekologibrezmeja),JožeMermal(BTC),FrankoNemac(Agencijazaprestrukturiranjeenergetike),IvanRupnik(Hidria),mag.BoštjanVasle(UMAR)

Panel 2

Tema: Gozd kot neizkoriščena konkurenčna prednost SlovenijeRazpravljavci:AndrejAndoljšek(Kmetijsko-gozdarskazbornicaSlovenije),JurijBeguš(Zavodzagozdove),AlojzBurja(LIPBled),RupertGole(občinaŠentrupert),dr.NikeKrajnc(GozdarskiinštitutSlovenije),dr.FrancLobnik(Biotehniškafakulteta),IgorMilavec(ZdruženjezalesnoinpohištvenoindustrijoGZS),dr.FrancPohleven(Biotehniškafakulteta),mag.DejanŽidan(MKO)

Prepričanismo,dasestrokovniokoljskiforumTrajnostnirazvojjepotkzeleniSlovenijisestajavpravemtrenutku.Neželimo,daostanemosamoprianalizi,pačpanajbibilazlastiobapanelaprispevekhkonkretnimekonomskimindrugimukrepom,kibodospodbudilidomačegospodarstvokproizvodnjizelenihtehnologijinproduktov.Pravtakopa,dabizačeliodgovornoinnačrtnouresničevatisprejetiAkcijskinačrtzapovečanjekonkurenčnostigozdno-lesneverigev Sloveniji.

POZOR: Potrjena prijavnica s strani organizatorja je vstopnica za sodelovanje na strokovnem okoljskem forumu. Število mest je omejeno. Prosimo, da izpolnjeno prijavnico pošljete do ponedeljka, 15. aprila 2013 na info@zelenaslovenija.si.

Zavečinformacij03/4266700.

mag.VanesaČanji, JožeVolfand, direktorica urednikZeleneSlovenije

StrokovniokoljskiforumZeleneSlovenije

TrajnoSTni raZvoj je pot k zeleni Sloveniji (2014 do 2020)Kristalna palača, BTC City Ljubljana, 10. maj 2013, ob 8.30

Glavni sponzor: Sponzorji: Medijski sponzor:Organizator:

za življenja vredno okolje

Slovenija

TTD Sistemi

Uvo

dnik

april 2

013

77

EOL

3

Slovenija je z Naturo 2000 papirni prvak v EUZdaj je dokončno. V Sloveniji se bo Natura

2000 razširila še za 2,35 %. Nobena dr-žava v EU nima zaščitenega toliko ozemlja kot Slovenija. Za primer. Italija je ostala pri 19,16 %, Nemčija pri 15,42, Švedska pri 17,77, Združeno kraljestvo samo pri 7,22 %. Vlada RS mora sprejeti, kar je obljubila Evropi leta 2004. To se bo zgodilo v aprilu. Sprejem nove uredbe s širitvijo na 37,86 zaščitenega ozemlja Slovenije je pogoj, da bo lahko imela boljša po-gajalska izhodišča za več razvojnega denarja za območje Natura 2000. Denar lahko dobi v programu LIFE +, iz kmetijskih, strukturnih in ribiškega sklada.

Toda, kdaj je Slovenija prehitela samo sebe in ni znala najti pravega kompromisa med

varovanjem narave in razvojem? Kdo naj bi bil pameten zdaj, ko stroka in politika, gospodar-stvo se lahko samo pritožuje, enako občine, zatrjujeta, da je knjiga Natura 2000 zaprta. Zapečatena. Ali je to res?

Če je to res, potem si morajo vlada, gospo-darstvo, občine in naravovarstveniki

odgovoriti, zakaj je v državi Natura 2000 za večino okolij postala visoka ovira za razvoj. In zakaj Slovenija ni znala razvojno, z vlaganji v projekte in z odpiranjem delovnih mest, doslej izkoristiti primerjalnih prednosti naravnih bogastev? Javno vprašujem odgovorne služ-be v državi, kako se uresničuje operativni program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007 – 2013. Dr. Peter Skoberne z MKO navaja kot uspešen le en primer črpanja EU sredstev, in sicer evropsko vas štorkelj v Veliki Polani. Hvale vredno. Hkrati dodaja, da naložb ni bilo veliko, ker projekti iz pro-grama Natura 2000 niso bili uvrščeni med prednostne in država ni zagotovila finančne soudeležbe.

Natura 2000 torej kot sesukana preja ali velike zelene oči tistih, ki nočejo dojeti

trikapilarnosti trajnostnega razvoja. Njegove okoljske, ekonomske in socialne troedinosti. Natura 2000 ne more sedeti na naravovar-stvenem tronu kar tako. Le zakaj so se Angleži izognili Naturi 2000 po francosko in so si zavarovali le 7,22 % ozemlja?

Pri nas pa se z Naturo 2000 rado maha kot z rdečo cunjo pred našpičenim bikom v

areni in nekateri načrti za velike naložbe, umestitev hidroelektrarne pri Litiji ni edini primer, se prašijo v predalih. Slovenija izgu-blja razvojno potenco in zaostaja. Čeprav je tudi Natura 2000 lahko izvrstna razvojna priložnost. Toda kateri strateški svet na ravni države, gluh za trajnostni razvojni koncept, je odgovoren, da bi Natura 2000 upravičila samozavestno radodarnost s skoraj 38 % za-varovanega celotnega ozemlja države?

Natura 2000 zahteva zaradi razvojnih zamud nemudoma preudaren kompromis,

kaj se da kljub omejitvam vendarle urediti, na-črtovati, investirati. Državo za Naturo 2000 ali Naturo 2000 za zeleno blaginjo države?

Ob sencah Nature 2000 je zato dobrodo-šlo vabilo Zelene Slovenije na strokovni

okoljski forum Trajnostni razvoj je pot k zeleni Sloveniji. Kajti zadnji čas je za vpra-šanje, kakšna naj bo nova razvojna strategija Slovenije. Zato bosta na forumu udarna dva panela: Zelene tehnologije, zeleni produkti, zelena potrošnja in Gozd kot neizkoriščena konkurenčna prednost Slovenije.

Stroka, gospodarstvo, vlada, civilna inicia-tiva morajo skupaj poiskati odgovor, kate-

ri ekonomski in drugi ukrepi bodo spodbudili domače gospodarstvo za proizvodnjo zelenih tehnologij in produktov in kako doma oživeti gozd kot velik hlebec belega kruha. Koliko se že uresničuje lani sprejeti Akcijski načrt za po-večanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji? Je tudi ta načrt ostal le na papirju?

No, nekaj pa le ni ostalo zgolj na papirju. Poglejte si www.vsezaodpadke.si. To je

spletna trgovina za vse, ki iščejo pomoč pri zbiranju in ločevanju odpadkov ali pa ne vedo, kje dobiti pravo idejo za urbano opremo, za estetsko, prijetno ureditev parkov, ulic, do-mače okolice, ali za okoljsko opremo za dom.

Ni kaj, dobra ideja. To, ločujmo z glavo, skr-bimo za naravo. Saj veste, ptico spoznaš

po petju.

foto

: Rok

Trž

an

glavni urednikJože Volfand,

UVodnik

vseb

ina

april 2

013

77

4EO

L

VsebinaimpresUm

5 novosti

8 ponosni na vsak izdelek, na unikatne posebej

10 prodaja pijač v pločevinkah še vedno raste

14 novice Zelenega omrežja

16 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

18 kako do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

21 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

22 ni denarja za jamstva, več bo turizma z odpadki

25 Z znanjem usmerjajo vaše odpadke

26 kdo pije in kdo plača

31 odprta razprava o ciljih do leta 2030

32 natura 2000 med omejitvami in priložnostmi

36 Ukrepe za spodbujanje oVe in Ure določata ministrstvi

39 Bodo dražbe dovolilnic počakale na boljše čase?

40 membranski bioreaktor proti nitratnim ionom

42 rok za izvedbo ied je prekratek

44 V sloveniji se z vodikom ukvarja le peščica podjetij

46 načrt za gradnjo postaj za alternativna goriva

48 Asorbio bo povsod odstranil neprijeten vonj

50 Župana, ki po občini gledata zeleno

52 sodelovanje s stroko in gospodarstvom na prvem mestu

56 Vozila na čistejši pogon – nuja ali moda

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji

Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Naslovnica: Rexam

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (ARSO), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, april 2013

Naklada 2.700 izvodov

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:T: 03/ 42 66 700E: info@zelenaslovenija.siW: www.zelenaslovenija.si

pArtnerJApri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko

• Gorenje Surovina d.o.o.

vseb

ina

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. dej

an Ž

idan

77

EOL

5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

McDonalD's na globalneM trgu z novo eMbalažoVodilni ponudnik hitre hrane na svetovnem trgu mcdonald's je januarja 2013 na ame-riškem trgu predstavil novo »to-go« emba-lažo s Qr kodo, ki kupcu zagotavlja dostop do podrobnejših informacij o prehram-benih lastnostih izdelka. nova embalaža bo na voljo tudi na drugih tržiščih in bo vsebovala podatke o živilih v 18 različnih jezikih. mcdonald's se zavzema tudi za po-zitivne spremembe na področju varovanja

okolja, saj je danes že približno 80

% odpadne potrošniške

embalaže nare-jene iz recikli-ranega papir-ja ali

materiala, ki vsebuje

lesna vlakna.

svinjina v terMo eMbalaži

Ameriški ponudnik svežega mesa Farmland Foods je trgu predstavil novo možnost priprave svinjine v pečici. Bistvo je v sami embalaži, ki jo je oblikovalo podjetje mylar Cook Family. pod določenim notranjim pritiskom se stranska zapiralka na embalaži samodejno zapre in s tem omogoči, da se meso enakomerno zapeče. pečenje v dveh fazah zagotavlja stalno kroženje temperature, kar lahko zmanjša čas priprave hrane za 30 %. V foliji pakirano sveže meso je že v celoti začinjeno in med samim pečenjem ohranja vse svoje lastnosti. V primerjavi s podobnimi izdelki, ki so že na tržišču, ta tehnologija omogoča, da se lahko meso za določen čas tudi zamrzne in se speče brez predhodnega odtajanja. podobni izdelki drugih proizvajalcev tega ne omogočajo, ker je njihova embalaža iz najlona, ki absorbira vlago.

zavezništvo Henkla in DaniMer scientiFicpodjetji Henkel in danimer scientific sta s skupnim sodelovanjem razvili talilna lepila na osnovi bio surovin. Zavezništvo združuje Henklovo strokovno znanje na področju proizvodnje visoko zmogljivih talilnih lepil in njihovih aplikacij ter strokovno znanje podjetja danimer scientific s področja

biopolimerov. danimer scientific ponuja svoje lastne proizvodne zmogljivosti in tehnološko platformo za proizvodnjo različnih oblik bio talilnih lepil za globalni trg. »Cilj tega zavezništva je zlasti okoljska odgovornost, saj naši kupci vse bolj sledijo trajnostnim iniciativam kot je npr. zmanjšanje ogljičnega odtisa embalažnih materialov ali diverzifikacija dobavnih verig. naše partnersko sodelovanje omogoča konsistenten razvoj inovativnih tehnologij in prepričani smo, da bo ta tehnologija, skupaj s številnimi drugimi Henklovimi tehnologijami, igrala pomembno vlogo pri zmanjševanju odvisnosti od naftnih materialov," je dejal Gary raykovitz iz podjetja Henkel.

Prazna etiketa za izražanje kreativnostiFrancoska blagovna znamka za vodo Wattwiller je na trgu z novo 0,5 l embalažo, na kateri je prazna etiketa, ki uporabniku omogoča, da nanjo napiše kakšno osebno sporočilo ali misel. naslov kampanje je moja plastenka vode, njen namen pa je spodbuditi kupce, da prazen prostor na etiketi čim bolj koristno in kreativno zapolnijo. s tem naj bi podjetje spodbujalo tudi večjo naveznost potrošnika na svojo personalizirano plastenko, ki bi jo po uporabi težje zavrgel oziroma bi jo raje ponovno uporabil.

Kratko, zanimivonovostiDejan ŽiDan na MKO z nOvO eKipO

Mag. Dejan Židan je kot minister za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano opravil skrajšan mandat v Pahorjevi vladi, na državnozborskih volitvah leta 2011 pa je bil izvoljen za poslanca. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je prevzel tako, da je zapustil poslansko klop, kot poslanec pa je delal v DZ predvsem na kmetijskem in okolj-skem področju. Poklicna pot mag. Dejana Židana je povezana z veterinarstvom in kmetijstvom. Med drugim je bil predsednik uprave Skupine Panvita. Junija 2007 mu je senat Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru podelil naziv gostujoči strokov-njak Fakultete za kmetijstvo.

Mag. Dejan Židan je na MKO takoj po imenovanju že opravil nekatere kadrovske zamenjave. Pomembno je, da je na mesto državne sekretarka za okolje, ki je bilo nekaj časa nezasedeno, Vlada RS imenovala mag. Andrejo Jerina.

UltiMat iz BrUslja zaraDi ODpaDnih gUM

Bruselj je Slovenijo ponovno opomnil, da mora odstraniti odpadne gume iz gramo-zne jame v Lovrencu na Dravskem polju v občini Kidričevo. Takšno odlaganje odpad-kov evropska zakonodaja prepoveduje. Če Slovenija ne bo ustrezno ukrepala v dveh mesecih, lahko Evropska komisija zadevo preda Sodišču EU. Odlaganje gum je prepo-vedano zaradi njihove visoke vnetljivosti. V gramozni jami na Kidričevem je 107.060 kubičnih metrov celih gum ali gum v kosih. V jami sta izbruhnila že dva velika požara. V bližini jame je ena največjih zalog pitne vode v državi.

april 2

013

77

6EO

L

novostiKratko, zanimivo

vaPur zložljiva anti-Flaška0,5 l zložljiva »anti-flaška« ameriškega podjetja Vapur je približno 87 % lažja od običajne trde steklenice. Je tanka, fleksibilna in zahteva manj energije tako pri proizvodnji kot tudi transportu. primerna je za večkratno uporabo, saj se prilagodi vsebini tekočine v njej, ko pa je prazna, jo enostavno zvijemo in spravimo. Lahko jo tudi zamrznemo za ledeni napitek ali obkladek, jo popišemo z vodoodpornim flomastrom in čistimo v pomivalnem stroju. plastenka ima priročno sponko (karabin) za pritrjevanje na nahrbtnik, torbo, pas, kolo ali voziček. trojni ovitek preprečuje, da bi se izdelek, narejen iz plastike, ki ne vsebuje škodljive kemikalije BpA, predrl ali poškodoval. notranja plast je izdelana iz polietilena, odobrenega s strani FdA, ki je nato vezan na dve plasti najlona za moč in vzdržljivost. notranji del je odporne na madeže in ne zadrži okusa, kar pomeni, da se plastenka ne navzame vonja pijače, zato je še posebej primerna za večkratno uporabo.

sPoročilo je v stekleniciHotel sava rogaška je v svoji ponudbi pogrešal reprezentativno tržno znamko namizne ustekleničene vode, ki bi jo lahko ponudil svojim gostom. Glede na izkušnje in naravne danosti krajinskega parka Boč v neposredni bližini so se tako odločili, da sami razvijejo tržno znamko ustekleničene vode, namenjene gostincem in hotelirjem. Voda namizo že zaradi neokrnjenega vira velja za zelo kakovostno vodo, njena

kakovost pa se ohranja tudi s polnjenjem v 0,25 l in 0,75 l stekleno embalažo, ki bolje ohranja svežino, poleg tega pa v vodo ne prenaša bakterij, kot se lahko dogaja pri nekaterih pet plastenkah. tržna znamka vode namizo s svojo kakovostjo, zgovornim imenom, dovršeno oblikovano steklenico in odločno ekološko noto uspešno konkurira uveljavljenim znamkam.

absorberji kisika v živiliH

multisorb technologies, vodilno svetovno podjetje na področju razvoja tehonolgij aktivne (pametne) embalaže, razvija posebne blazinice, napolnjene z železovim prahom, ki živilo ščitijo pred vdorom svetlobe in zraka ter zagotavljajo mehansko zaščito pred zunanjim okoljem. Blazinice ali vrečke vežejo nase kisik, ki je glavni krivec za to, da se hrana kvari. Železo upočasni oksidacijo in razkroj, zato živilo ostane dlje časa sveže. pri tem se ohranijo prvotni okus, barva in vse ostale značilnosti živila. nemški Fraunhoferjev inštitut je s snovmi, ki vpijajo kisik, napolnil tudi plastenke za sok, ki je še posebej hitro pokvarljiv zaradi prevelikih količin kisika.

Pokrovček, ki sPreMinja barvo

Avstralsko podjetje smart Lid systems je razvilo smartLid plastični pokrovček, ki glede na temperaturo pijače v lončku spreminja svojo barvo. s tem uporabnika opozarja, kdaj je pijača vroča. ko se pijača ohladi, pokrovček dobi svojo prvotno barvo. »Bistvo naše tehnologije spreminjanja barv je v tem, da posebna snov, ki smo jo dodali plastičnemu pokrovčku, na temperaturo pijače v lončku reagira na način, da se iz prvotne temno rjave barve postopoma spremeni v svetlo rdečo, ko temperatura preseže 48 ˚C. to je standardna opcija, v razvoju pa je tudi alternativna možnost, in sicer sprememba barve iz svetlo zelene v belo. Gre za opozorilni znak vrhunsko izoliranih lončkov in patentiran indikator, ki kaže na

zelena Knjiga O ravnanjU z ODpaDKi iz plastičnih Mas

V začetku marca 2013 je evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik objavil Zeleno knjigo o ravnanju z odpadki iz plastičnih mas v EU. Evropska komisija želi s tem dokumentom začeti razpravo o tem, kako poskrbeti, da bodo plastični izdelki v celo-tnem življenjskem krogu bolj trajnostni, in kako zmanjšati vpliv odpadkov iz plastič-nih mas na okolje. Zelena knjiga poudarja vlogo, ki jo imajo plastične mase v mnogih industrijskih postopkih in aplikacijah ter pri potencialni gospodarski koristi zaradi višje stopnje recikliranja. Recikliranje pla-stičnih odpadkov lahko postane alternativa uporabi še neizkoriščenih virov. Za to so potrebni boljši okvirni pogoji za okoljsko primerno zasnovo izdelkov in inovacije. Preprečevanje nastajanja plastičnih odpad-kov in recikliranje tovrstnih odpadkov je zato potrebno upoštevati že pri oblikovanju izdelkov iz plastičnih mas. V Zeleni knjigi Evropska komisija poziva zainteresirane strani, da prispevajo svoje stališče o tem, ali in kako bi bilo potrebno prilagoditi ob-stoječo zakonodajo o ravnanju z odpadki iz plastičnih mas in kako spodbuditi njihovo ponovno uporabo, recikliranje in predelavo namesto odlaganja. Zbirali bodo mnenja o učinkovitosti uresničenih ciljev glede reci-kliranja o potrebi po spodbujanju biološko razgradljive plastike ter o predlogih, kako izboljšati sestavo plastičnih materialov za izboljšanje možnosti recikliranja. Vprašanje je tudi, kako zmanjšati delež odpadkov, ki onesnažujejo morje. Posvetovanje vsebu-je 26 vprašanj in traja do 7. junija letos. Rezultati bodo vključeni v politične ukrepe za leto 2014 kot del širšega pregleda politike o ravnanju z odpadki. Pregled se bo osredo-točil na uresničevanje ciljev pri predelavi in odlaganju odpadkov.

na MKO razrešena tUDi BarBara avčin trŽan

Nova vlada RS je pohitela z nekaterimi kadrovskimi rešitvami na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Ob novem ministru, to je mag. Dejan Židan, je najpomembnejša mesta zasedla skoraj povsem nova ekipa. Nova državna sekretarka za okolje, mesto je bilo nekaj časa prazno, nato pa je moral okoljsko področje pokrivati ob kmetijskem državni sekretar Branko Ravnik, je postala Andreja Jerina. Andreja Jerina ni novo ime v slovenski politiki. V Pahorjevi vladi

april 2

013

77

EOL

7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivonovosti

to, ali je pokrov pravilno oz. varno pritrjen. ta tehnologija preprečuje tudi prehitro ohladitev pijače, kar je posebna dodana vrednost zlati za »to-go« pijače,« je pojasnil direktor podjetja nick Bayss.

Mineralna voDa v Pločevinki

Vichy Catalán, vodilni španski proizvajalec naravnih mineralnih vod, v novi aluminijasti embalaži proizvajalca Ball packaging europe ponuja mineralne vode Vichy Catalán Limón in Vichy Catalán Genuina. s pločevinkami, ki so standardne velikosti (0,33 l), podjetje targetira predvsem potrošnike z zdravim načinom življenja. “pločevinke imajo imidž hladne prostočasne embalažne izbire in tradicionalnim blagovnim znamkam (s sodobno embalažo) pomagajo doseči različne cilje skupine potrošnikov, zlasti mlajše potrošnike,” pojasnjuje myriam Galmés, vodja prodaje v Ball packaging europe za španski, portugalski in italijanski trg.

eMbalaža, ki sPoroča koncePt »oD vil Do vilic«

na množičnih trgih je zelo razširjen trend

povpraševanja potrošnikov po sveži,

lokalno pridelani hrani, za kar se uporablja

izraz »farm to fork« (od vil do vilic). s tem

namenom nekateri proizvajalci za tovrstne

izdelke ponujajo posebne embalaže, ki

poudarjajo najvišjo kakovost izdelkov

in njihov avtentični izvor. potrošniki so

namreč vse bolj zaskrbljeni glede izvora

kupljenih izdelkov, zato potrebujejo

natančne informacije o tem, s katerega

kraja ali kmetije prihaja določeno živilo,

katere sestavine izdelek vsebuje in kakšen

je postopek pridelave. Še posebej previdni

so kupci pri izbiri zelenjave, sadja, mlečnih

izdelkov in mesa, ki so praviloma višje

kakovosti, če so pridelana na kakšni od

ekoloških kmetij. dober primer embalaže,

ki komunicira kakovost in avtentičnost

proizvoda, je nova embalaža mleka

ronnybrook Farm.

eMbalaža PriHoDnosti se ne Proizvaja, aMPak raste

Znano je, da postopki recikliranja zahtevajo

veliko količino energije in da povzročajo

nastanek nižje kakovostnih materialov.

namesto, da se porabljajo velike vsote

denarja za razvoj energetsko učinovitih

načinov recikliranja, bi potrebovali sisteme,

ki ne potrebujejo strojev, ne porabljajo

energije in ne proizvajajo odpadkov. V

ameriškem podjetju ecovative temu pravijo

»naravni sistem recikliranja«, ki temelji

na proizvodnji obnovljivih materialov,

zraslih s pomočjo glivic. te snovi so

zelo hitro »obnovljive«, saj zrastejo v

približno enem tednu in lahko nadomestijo

različne vrste materialov, zlasti stiropor,

plastiko in lesene (iverne) materiale, ki so

narejeni iz okolju in zdravju škodljivega

kancerogenega formaldehida. Vsi materiali

podjetja ecovative so 100 % obnovljivi,

primarno pridobljeni iz kmetijskih stranskih

proizvodov, zato so primerni tudi za

kompostiranje.

je uspešno skrbela za evropske zadeve in razvoj, med drugim pa je z Brusljem vodila pogajanja za sklenitev skoraj 30 finančnih memorandumov. Delala je tudi kot vrhovna državna revizorka na Računskem sodišču.

Razrešili so tudi Barbaro Avčin Tržan na mestu vršilke dolžnosti direktorata za oko-lje. Njene naloge, ki jih ni malo, je prevzel Branko Ravnik. Po nekaterih informa-cijah pa naj bi se Branko Ravnik vrnil na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, in sicer kot direktor.

Dr. Boštjan Petelinc, ki je v Pahorjevi vladi delal v generalnem sekretariatu, je na MKO zamenjal Leona Behina na mestu direktorata za javne službe varstva okolja in investicije.

OD BiOplastiKe DO BiOrafinerij

Kemijski inštitut, vodilni partner mednaro-dnega projekta PLASTiCe, je v sodelovanju z Visoko šolo za tehnologijo polimerov UVŠTP) v prostorih Mladinskega kulturne-ga centra v Slovenj Gradcu pripravil seminar o bioplastiki, možni uporabi obnovljivih virov za njeno proizvodnjo in o konceptu biorafinerij.

Po predstavitvi projekta PLASTiCE je dr. Andrej Kržan, koordinator projekta Plastice, predaval o plastiki iz obnovljivih virov (bioosnovana plastika). Poudaril je, da termin bioplastika ni enoznačen, saj po-kriva plastiko, ki je biorazgradljiva in/ali iz obnovljivih virov, v primerjavi s tradicio-nalno plastiko pa prinaša nekaj pomembnih prednosti. Nekatere izmed njih so uporaba biomase – obnovljivih virov, kot vhodne su-rovine za izdelavo polimerov in plastike in je tako posledično zmanjšana uporaba fosilnih virov, povečana je sposobnost organskega recikliranja (kompostiranje) in hkrati se plastika vključuje v naravne snovne tokove (iz biomase do plastike, komposta in nazaj v biomaso), kar pripomore k bolj ekološkemu ravnanju.

V iskanju večje trajnosti se je razvoj plastike začel vračati tudi k svojim koreninam: vsi prvi umetni polimerni materiali so bili na-rejeni na osnovi obnovljivih virov. Danes so na voljo številne moderne vrste bioplastike narejene iz obnovljivih virov, ki se relativno hitro uveljavljajo v uporabi. Širi se nabor ob-novljivih virov, ki jih je mogoče uporabiti kot osnovo za proizvodnjo materialov. Zaradi zavedanja o omejenem obsegu današnjih rešitev, ki izkoriščajo prehranske vire, se pospešeno razvija uporaba obnovljivih virov druge generacije (npr. les, slama, odpadki).

Po

loža

j Pano

ge

april 2

013

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMbALA

žA8

77

pred kratkim je embalažno

podjetje k.m.k BoX prejelo

priznanje primorske regije za

gospodarske dosežke. Čeprav

je proizvodni program tega

podjetja raznovrsten, začne se

pri transportni embalaži, kjer

povpraševanje še vedno raste,

Valter krmac, solastnik in

komercialni direktor podjetja,

pravi, da je proizvodnja

vendarle že specializirana.

pri tem misli predvsem na

embalažo, v kateri kombinirajo

svoj material kartonplast z

drugimi materiali, na primer

s tekstilom. Še več – v

podjetju se razvojno usmerjajo

v inženiring. Letos sicer

pričakujejo 15-odstotno rast,

čeprav je trg nepredvidljiv,

prisegajo pa na konkurenčno

prednost v materialu in hitri

odzivnosti od ideje do vzorca.

jože volfand

poLoŽAJ pAnoGe

Ponosni na vsak izdelek, na unikatne posebej

je letos trg živahnejši v primerjavi z lanskim? Kakšni so vaši poslovni načrti za leto 2013?

V prvih mesecih letošnjega leta je bila rast enaka kot leta 2012, se pravi do 15-odstotna. Težko napovedujemo, kako bo letos, saj so raz-mere še bolj nejasne kot lani. Naš načrt je še bolj ambiciozen kot doslej, saj smo v strategijo podjetja zapisali, da moramo na nova podro-čja, kjer vidimo možnost izjemne rasti, kako uspešni bomo, pa je odvisno samo od nas. O številkah ne bi govoril, še zlasti ne o dobičku, ki je za naše podjetje drugotnega pomena. Za nas imajo prednostno vlogo zadovoljstvo delavcev in nova delovna mesta z mladimi kreativnimi ljudmi.

vaš proizvodno-prodajni program je raznovr-sten. za katere vrste izdelkov je največ povpra-ševanja in kje so vaše konkurenčne prednosti?

Naš proizvodni program je res raznovrsten. V programu imamo transportno embalažo, ki jo delimo na zložljivo in nezložljivo, embalažo za končne izdelke, vgradne elemente, protiko-rozijsko zaščito, izdelke za široko potrošnjo in izdelke za marketinške storitve. Naša prednost sta material in hitra odzivnost. Od ideje do

vzorca ne sme miniti več kot 24 ur, izjemoma 48 ur. Vzdražljivost, ki jo ponuja naša embala-ža, upravičuje začetni strošek, ki je lahko višji. Program transportne embalaže še vedno raste kljub veliki konkurenci, ki jo imamo predvsem na nemškem trgu. Odzivni čas in hitre rešitve so prednost, ki jo želimo kar najbolj izkoristiti.

Manjša embalažna podjetja iščejo na trgu pri-ložnost s specializacijo. ali je vaš cilj, da do leta 2016 razvijete prepoznavno embalažo iz kartonplasta kot evropsko blagovno znamko, del vaše specializirane poslovne usmeritve?

Že zdaj lahko govorimo o specializaciji. Za nekatere naše kupce izdelujemo embalažo, ki jo težko dobite na trgu. Govorimo o kombi-naciji našega materiala kartonplasta z dru-gimi materiali, kot sta tekstil in penjeni PE. Uporabljamo tudi razne dodatke, ki ustvarjajo materiale za posebno uporabo, kadar karton

enoslojni polipropilen eplak je uporaben predvsem za komercialno embalažo.

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

Val

ter

krm

ac

www.zelenaslovenija.si

Strokovni okoljski forum Zelene Slovenije

trajnOsti razvOj je pot k zeleni sloveniji

97

7EM

bALA

žA

ni primeren. Govoriti o blagovni znamki je težko, lahko pa govorimo o prepoznavnosti našega podjetja, ki želi postati referenčno v embaliranju za zahtevne kupce. Naša poslov-na usmeritev je inženiring – kupcu svetovati, ponuditi in izdelati najboljšo embalažo za njegov proizvod.

Med materiali, ki jih uporabljate za izdelke in embalažo, izpostavljate enoslojni polipropilen ali eplaK. v čem sta prednost in posebnost tega materiala? za kakšen izdelek je najbolj uporaben?

Enoslojni polipropilen Eplak je uporaben pred-vsem za komercialno embalažo. V transportni embalaži se uporablja samo kot dopolnilni ele-ment pri sestavljeni embalaži, kot so separator-ji. Veliko ga potrebuje farmacevtska industrija. Prednosti tega materiala so kompaktnost in gibljivost za obdelavo ter uporabnost pri ko-mercialni embalaži in papirotehniki.

Med vašimi naročniki so podjetja iz različnih panog. Kakšne zahteve so pri proizvodnji embalaže najpogostejše? so poudarjene predvsem racionalizacija, zmanjševanje stro-škov, osnovna funkcija embalaže ali recikla-bilnost materiala, življenjski ciklus izdelka in oblikovanje?

Vse navedeno velja. Če začnemo z racionali-zacijo, je naš material idealen nadomestek za embalažo, ki je večkrat uporabna, hkrati pa preprosta in varčna za povratni transport. Zato je zložljivost zelo velika prednost emba-laže in pomemben dejavnik pri ponudbi, saj nam zmanjšuje stroške transporta in skladi-ščenja. Reciklabilost je nujna in naše podjetje v popolnosti upošteva načelo treh R (reduce, reuse, recycle). Videz embalaže je pomemben z vidika uporabnosti, saj lahko na primer z raz-ličnimi barvami embalaže ločujemo izdelke, razvrščanje in prepoznavanje izdelkov pa sta veliko lažja.

na katere svoje izdelke ste najbolj ponosni, saj v poslovni filozofiji stavite na inovativnost?

Ponosni smo na vsak svoj izdelek, ki odgovarja zahtevam naših kupcev. Vsak izdelek zahteva celosten pristop, da lahko zadovolji zahtevam dobre embalaže. Oskarja za embalažo smo dobili za sestavljeno zložljivo satovje, na kar smo seveda ponosni, želim pa poudariti, da je vsako novo naročilo za nas izziv. Eden naših zahtevnejših kupcev je tudi Hela. Embalaža, ki jo izdelujemo za to podjetje, meji že na unikate. Lahko trdimo, da je naše podjetje specializi-ramo za unikatno embalažo. Strojno opremo imamo prilagojeno za en kos ali deset tisoč kosov.

Kolikšen delež v realizaciji predstavlja proi-zvodnja in koliko trgovina? Kaj je v ospredju v trgovinski ponudbi?

Načelno se ukvarjamo s proizvodnjo. Trgovina je naš bodoči izziv. Razvijamo skupino izdelkov za široko potrošnjo, ki jo bomo poskušali sami prodajati v spletni trgovini. Veliko stavimo na to tržno nišo. Videli bomo, koliko bomo uspešni. Izdelki so oblikovno in cenovno zelo zanimivi.

svoje poslanstvo na trgu opredeljujete kot kreacijo novih dimenzij plastike na okolju prijazen način. na kaj pri tem mislite?

Plastika je veljala za material, ki onesnažuje prostor, okolico in naravo. Material, ki sicer spada k plastiki in o katerem takoj pomislimo na onesnaževanje, ponuja povsem drug način razumevanja plastike. Polipropilen je razgra-dljiv in zelo pomembno je njegovo enostavno recikliranje, ker ne zahteva veliko energije ali dodatkov. Zato lahko rečemo, da je plastika okolju prijazna. Tudi z ekonomskega stališča je ta odpadek zelo iskan, saj dosega zanimivo ceno pri odkupu in ga tudi zato redko najdemo v naravi. 

razvijamo skupino izdelkov za široko potrošnjo, ki jo bomo poskušali sami prodajati v spletni trgovini

Kratko, zanimivoljUBljansKa snaga pODraŽila KOMUnalne stOritve

Ljubljanska Snaga je lani ustvarila 2,3 milijo-na evrov izgube. Z aprilom pa bodo uveljavili nove cene. Gospodinjstva bodo v povprečju mesečno plačevala za 1,03 € višje položnice. Svet ustanoviteljev javnih podjetij je potrdil elaborate in predlagane cene storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obde-lave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstra-njevanja komunalnih odpadkov. Druga javna ljubljanska podjetja so lani poslovala z dobič-kom. Tako Vodovod Kanalizacija, Energetika in TE-TOL. Izgubo so ustvarili tudi v Ljubljanskem potniškem prometu. Vodstvo Snage je dobilo od sveta ustanoviteljev zeleno luč, da kot ena od družbenikov pristopi k sou-stanovitvi nove skupne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki jo bo skupaj ustanovilo devet izvajalcev gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.

Ljubljanska Snaga zaradi dobro organizira-nega ločenega zbiranja odpadkov povečuje zbrane količine embalaže, močno pa znižuje količino odloženih odpadkov.

na hrvašKeM pOl KUne za vsaK BelUš

Javno podjetje Hrvaške šume je napovedalo, da bodo zaračunali pol kune (6,6 centa) za vsak beluš, ki ga bo kdo nabral v njihovih gozdovih. Hrvaško ministrstvo za okolje pa je sporočilo, da za nabiranje do treh kilogramov vijolic, zvončkov in ostalih pomladanskih cvetlic dnevno za osebne potrebe ni potrebno posebno dovoljenje.

Na ministrstvu so dodali, da so vijolice in zvončki ter še nekatere druge praprotnice in cvetnice zaščitene rastline, vendar niso ogrožene, zato so dovolili nabiranje omejene količine znanilcev pomladi in tudi njihovo omejeno prodajo na tržnicah.

Državljani lahko brez dovoljenja pristojnega ministrstva na državnem ozemlju naberejo tudi do dva kilograma gob na gospodinjstvo dnevno oziroma deset dekagramov tartufov.

Za kršitelje zakona so predvidene kazni do 30.000 kun (4000 evrov), za pravne osebe pa celo do 200.000 kun (27.000 evrov). S kaznimi želijo delovati tudi preventivno in izobraževalno, da državljani ne bi prekomer-no nabirali rož in drugih sadov narave.

Kovin

sKa

embala

ža

april 2

013

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

EMbALA

žA10

77

pločevinke za pijače so vse

bolj priljubljena izbira za tiste,

ki polnijo embalažo, še bolj pa

za potrošnike. V letih 2011 in

2012 je evropski trg povečal

rast prodaje pločevink zlasti za

brezalkoholne pijače in pivo.

potrošnikom pločevinka daje

pridih trendovske embalaže,

ki pijačo ohranja svežo in

hladno. poleg tega, da so

pločevinke najbolj recikliran

material, je njihova bistvena

prednost priročnost ter

neomejena možnost oblik in

grafik, s katerimi se dosega

največji vizualni učinek pri

promociji blagovnih znamk.

Zadnje letno poročilo BCme

(european Can market report)

poroča o nekaterih evropskih

trendih, delovanju trga,

vedenju potrošnikov in stopnji

recikliranja kovinske embalaže.

lucija gornjak

koVinskA emBALAŽA

Prodaja pijač v pločevinkah še vedno raste

Gonilna sila rasti trga pločevink so proizva-jalci in potrošniki. Polnilci vse pogosteje

uporabljajo pločevinke predvsem zaradi svojih promocijskih in logističnih prednosti (prepro-sto skladiščenje in prevažanje), kupci pa so vse bolj pozorni tudi na okoljske koristi, ki jih prinaša visoka stopnja recikliranja pločevink in njihove ponovne uporabe. Pločevinka je edina vrsta embalaže, ki izdelek popolnoma ščiti pred mehanskimi vplivi in svetlobo, ne prepušča vode, plinov in pare ter je odporna proti mikro-organizmom. Če je pločevinka neprodušno za-prta, podaljšuje rok trajanja izdelka in omogoča ohranjanje vitaminov in hranilnih snovi brez konzervansov. Ker se okoli 30 % vse hrane po-kvari zaradi neustrezne embalaže, bi moral biti razvoj učinkovitejših tehnologij recikliranja aluminija prednostna naloga vseh evropskih in svetovnih vlad.

evropski trg pločevink močan tudi v krizi

Evropski trg pločevink je leta 2011 za 5 % povečal količino pošiljk in v primerjavi z

letom 2010 z brezalkoholnimi pijačami na-polnil za skoraj 7 % več pločevink. Prodaja pijač v pločevinkah kljub gospodarski

negotovosti še vedno raste in zadnje razi-skave kažejo, da je leta 2012 bilo v Evropi

proizvedenih že več kot 59 milijard pločevink za brezalkoholne pijače in pivo, kar pomeni 3,7-odstotno rast v primerjavi z letom 2011 oziroma milijardo dodatno proizvedenih pločevink. Rast pločevink je najočitnejša v državah vzhodne Evrope – v Avstriji in na Nizozemskem je količina pošiljk brezalko-holnih pijač v pločevinkah narasla s 15 % na 20 %, tako rast pa zaznavajo skoraj vse evropske države, tudi Velika Britanija, kjer je največji in najbolj zrel evropski trg in kjer se je količina teh pločevink povečala za več kot 6 %. V Avstriji, Švici, na Nizozemskem, Poljskem in Madžarskem pa napovedujejo tudi povečano rast trga energijskih pijač v pločevinkah, kar je prav tako pomemben dejavnik rasti celotnega evropskega trga pločevink. Naraščajočo krivuljo rasti (pri-bližno 4-odstotno letno rast) ohranja tudi trg piva v pločevinkah, ki največjo rast dosega na balkanskem trgu (20 %), na Češkem in na Madžarskem (10 %).

Leta 2012 je bilo v evropi proizvedenih več kot 59 milijard pločevink za pijače.

april 2

013

Brezalkoholne pijače Pivo

0

10

2007

24

26

25

28

24

27

26

28

28

29

50

5351

5457

2008 2009 2010 2011

20

30

40

50

60

Prikaz količine proizvodnje pločevink za brezalkoholne pijače in pivo, 2007–2011

117

7EM

bALA

žA

Eden izmed vodilnih evropskih proizvajalcev pločevink Ball Packaging Europe je napo-

vedal, da bo v tem letu (samo v srbski tovarni) izdelal 1,5 milijarde pločevink ter da bo začel izvažati tudi v Libijo. Od skupno 1,3 milijarde pločevink, kolikor so jih izdelali leta 2012, jih je bilo 85 odstotkov namenjenih za izvoz, ki se je v primerjavi z letom 2011 povečal za približno 40 odstotkov.

»Lansko leto je bilo prvo, ko smo izdelali več kot milijardo pločevink, leta 2013

pa zahvaljujoč novim trgom pričakujemo še nadaljnjo rast proizvodnje,” je izjavil direktor beograjske tovarne David Banjai.

Poročilo BCME še navaja, da je bila rast proizvodnje pločevink za pijače v prvem

četrtletju leta 2012 povezana z dodatno pro-izvodnjo v okviru priprav na evropsko nogo-metno prvenstvo in poletne olimpijske igre. Pločevinke brezalkoholnih pijač in piva sicer presegajo druge vrste embalaže in svoj tržni delež v večini evropskih držav še povečujejo.

premik k alternativnim vrstam pijač v pločevinkah

Na sektor pijač pomembno vplivajo tudi globalni trendi potrošnje zdravju pri-

jaznih izdelkov. Tržne raziskave podjetja Euromonitor International so pokazale padec potrošnje gaziranih pijač ob hkratnem pove-čanju potrošnje alternativnih pijač – raziskava do leta 2015 napoveduje 15- do 18-odstotno rast potrošnje negaziranih pijač, ki jih tra-dicionalno ne povezujemo s pločevinkami (čaj, kava, vino, sadni in zelenjavni sokovi, voda, koktajli, nekateri mlečni napitki idr.).

Ta podatek je lahko koristen za nekatere la-stnike blagovnih znamk, ki že razmišljajo o razvoju alternativnih vrst embalaže za svoje izdelke. Nestlé in Unilever sta za svoji bla-govni znamki Nestea in Lipton Ice Tea že dala na trg ledeni čaj v pločevinkah, Arla Foods pa za danski trg proizvaja čokoladno mleko v 0,33-litrskih pločevinkah, ki jih izvaža na trge severne Nemčije, Norveške in Islandije. Zanimiv primer so tudi kavni pripravki Illy, polnjeni v tanke 200-mililitrske pločevinke. Poznavalci tržnih blagovnih znamk pravijo, da je na vseh trgih število regionalnih in manjših blagovnih znamk v kategoriji ledenih čajev precej nestabilno, saj je trg zelo fragmentiran. Pri manjših tržnih znamkah, kjer ima ključno prodajno vlogo predvsem embalaža, so zato zelo učinkovite novosti ali razvoj drugačnih, neobičajnih embalažnih rešitev, ki izdelek naredijo prepoznavnejši in bolj izstopajoč. S svojimi inovativnimi oblikami, različnimi velikostmi in razširjeno ponudbo pijač so plo-čevinke ključen člen v embalažni industriji.

manj materiala, energije in stroškov

Znano je, da je tri četrtine pločevink na-rejenih iz aluminija, četrtina pa iz jekle-

ne pločevine. Pri proizvodnji pločevink je pomemben evropski trend, da proizvajalci drastično zmanjšujejo količino aluminija in jekla. V zadnjem desetletju so porabo alumi-nija zmanjšali za približno 10 %, kar pomeni okoli 20.000 ton aluminija v zadnjih dveh letih (50-mililitrska aluminijasta pločevinka danes tehta okoli 16 gramov, pločevinke iz jekla pa okoli 30 gramov). To hkrati pomeni tudi nižje transportne stroške in manjše ko-ličine emisij CO2.

Pivovarno Laško s pločevinkami oskrbu-jejo trije vodilni evropski proizvajalci

kovinske embalaže – Rexam Avstrija, Ball Packaging Europe Beograd in poljski Can-Pack S.A. Podjetje Eta, d. d., pa za konzerviranje živil uporablja pretežno pločevinke ameri-škega multinacionalnega proizvajalca Silgan Holdings, ki je prek podjetja Saturnus Vogel & Noot postal lastnik nekdanjega največjega slovenskega proizvajalca kovinske embalaže Saturnus Embalaža. Silgan ima del svoje pro-izvodnje tudi v Ljubljani, pod okriljem tega koncerna pa je sicer 83 podjetij v Severni in Južni Ameriki, Evropi in Aziji, med največji-mi strankami pa so med drugim tudi L'oreal, Kraft Foods, Johnson & Johnson, Heinz Group, Nestle, PepsiCo, Coca-Cola, Procter & Gamble in Unilever.

Podjetjema Ball Packaging Europe in Rexam PLC smo postavili sledeča vprašanja:

1. Kakšni so razvojni trendi kovinske em-balažne industrije?

2. Lahko potrdite podatke zadnjih razi-skav, ki kažejo, da kljub krizi evropski trg pločevink raste in da je kovinska embalaža vse bolj priljubljena?

3. Kako zadovoljujete potrebe vse zahtev-nejših potrošnikov? Kakšne inovacije razvijate?

4. Koliko je na trgu aluminijastih ploče-vink in koliko pločevink iz jekla? Imata ti dve kovini podobne lastnosti?

sylvia Blömker, vodja odnosov z javnostmi, Ball packaging europe:

1. Pri naših kupcih po vsem svetu smo opazili večji interes za embalažo nestandardnih

velikosti. Podjetje Ball zagotavlja največji portfelj pločevink v Severni Ameriki, kjer ponuja 20 različnih velikosti in tudi posebne embalaže Alumi-Tek® za različne trgeizdel-kov, kot so kava, sokovi, energijske pijače, čaji, vode, gazirane brezalkoholne pijače, vino in pivo. Tudi v Evropi Ball ponuja zelo raznolike embalaže in proizvaja 13 različnih velikosti pločevink. Nove, različne vrste embalažnih velikosti pritegnejo pozornost potrošnika in pomagajo našim strankam repozicionirati svoje blagovne znamke.

2. Popolnoma se strinjamo, da so pločevinke vedno bolj priljubljene, še zlasti med mlaj-

šimi potrošniki. Kljub vsesplošni krizi zadnji podatki kažejo povečanje števila pločevink

kovinska embalaža predstavlja približno 25 % vseh zbranih odpadkov v obcestnih koših.

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

Jane

z per

čič

foto

: arh

iv p

odje

tja

mar

ko d

robn

ič

foto

: arh

iv p

odje

tja

syl

via

Blö

mke

r

foto

: arh

iv p

odje

tja

mar

k B

unke

r

EMbALA

žA12

77

koVinskA emBALAŽA

za pijače v Evropi, kar potrjuje dejstvo, da so s svojo odpornostjo pločevinke močan člen na večini evropskih in svetovnih trgov. Pločevinke so zaradi preprostega postopka polnjenja, logističnih prednosti (odpornost, trdnost, prostorninska učinkovitost idr.) in neskončnih možnosti za recikliranje zelo priljubljena embalažna izbira zlasti za polnjenje piva, brezalkoholnih pijač in energetskih napitkov. Stalne izboljšave pri recikliranju v Evropi potrjujejo, da so se potrošniki pozitivno odzvali na indu-strijske programe, ki spodbujajo kulturo recikliranja.

3. Z naraščajočo diferenciacijo življenjskega sloga in želja potrošnikov velja pločevinka

za pijače kot zelo fleksibilna, saj se lahko prilagodi vsaki blagovni znamki in njeni ciljni skupini potrošnikov. S strateškega vidika želimo z izdelki prodreti na nove, hitrorastoče tržne segmente, zato so ino-vacije, ki jih razvijamo v lastnem Tehničnem centru (raziskave in razvoj za pločevinke

pijač v Nemčiji), v tem času zelo pomemb-ne. Naši razvojni in raziskovalni projekti za nadaljnje prilagajanje oblik pločevink so razdeljeni na tri področja: razvoj različnih (novih) velikosti pločevink, razvoj grafičnih (dekorativnih) elementov in razvoj različnih načinov zatesnitve (zapiranja) in odpiranje pločevink. Poudarjamo zlasti razvoj novih, bolj praktičnih in varnih načinov odpiranja pločevink, ki potrošnikom velikokrat pred-stavljajo težavo. Razvijamo tudi edinstvene embalažne rešitve, kot je npr. napredna tehnologija tiskanja posebnih nalepk za pločevinke vina z zaščiteno kakovostjo.

4. Na trgu je približno 70 % aluminijastih pločevink in 30 % pločevink iz jekla. Ball

Packaging Europe je vselej ponujal obe vrsti pločevink in zagotavljali jih bomo tudi v prihodnje. Kovini imata sicer podobne prednosti (dobra zaščita izdelka pred vdo-rom svetlobe in kisika, odpornost idr.) in omogočata popolno recikliranje, ne da bi se pri tem izgubila kakovost, kar pomeni, da se lahko reciklirana kovina vedno znova upo-rabi za izdelavo novih pločevink ali drugih visokokakovostnih izdelkov.

Mark Bunker, vodja komunikacij za evropski trg pijač v pločevinkah, rexam Beverage Can

1. Gotovo je eden izmed pomembnih trendov rast trga energijskih pijač v pločevinkah,

kjer je Rexam v dobrem položaju. Drugo po-dročje razvoja je inovativno pakiranje pijač, ki od leta 2011 beleži hitro rast prodaje,

zlasti na nemškem trgu. Blagovne znamke v tem sektorju pospešeno vlagajo v neobi-čajne, kreativne oblike pakiranja in opazili smo veliko zanimanje za naše inovativne aluminijaste steklenice FUSION, ki so zelo lahke, imajo prefinjen “premium” videz in omogočajo promocijo blagovnih znamk najvišjega razreda.

2. Kljub gospodarski negotovosti v Evropi je bil v zadnjem času razvoj pločevink močan,

panoga pa dovolj močna, da še vedno raste in povečuje svoj tržni delež. Pločevinke so za proizvajalce pijač in potrošnike priljubljene predvsem zaradi svoje uporabnosti, vendar pa je opaziti, da se sodobni potrošniki (vseh generacij) vedno bolj zavedajo tudi okoljske-ga odtisa izdelkov in njihove trajnosti, kar igra pomembno vlogo pri njihovi nakupni odločitvi. Aluminijasto pločevinko je namreč le v nekaj tednih mogoče reciklirati v novo, brez izgube kakovosti. To pomeni, da so pločevinke del neprekinjene zanke ponovne uporabe materiala ne le za proizvodnjo nove embalaže, ampak so lahko sčasoma tudi del npr. kakšne zgradbe ali letala.

Ker so se stroški surovin za proizvodnjo kovinske embalaže v zadnjem času precej povečali, ima Rexam kar nekaj močnih iniciativ in ukrepov na področju vitke proizvodnje, recikliranja in varčevanja z energijo, ki pomagajo odpraviti te narašča-joče stroške po vsej naši evropski dobavni verigi. Z uporabo najboljših praks na po-dročju upravljanja zračnega kompresorja, sistemov razsvetljave in senzorjev gibanja ter z uporabo prilagodljivih elektromotorjev smo bistveno zmanjšali porabo energije.

3. Potrošniki vse bolj zahtevajo "ustrezne velikosti pločevink", kar širi portfelj posa-

meznih blagovnih znamk. Rexam Beverage Can zato ponuja širok razpon velikosti embalaž – leta 2012 nas je po uspešnem lansiranju litrske pločevinke (King Can) na ruskem trgu povpraševanje po vmesni velikosti embalaže vodilo do tega, da smo kot prvi v Evropi lansirali 750 ml pločevin-ko. Pomembno je, da na naših natrpanih prodajnih policah ti dve neobičajni velikosti aluminijaste embalaže močno izstopata; z grafično dovršenostjo in nenavadnim dizaj-nom izstopa predvsem steklenica FUSION.

Opažamo tudi večje povpraševanje po naših posebnih oblogah za pločevinke (mat ali sijaj obloga, obloga z reliefnim učinkom, svetleča v temi idr.). Široka paleta možnosti lastni-kom blagovnih znamk omogoča ustvarjanje interaktivnega občutka do njihovih emba-laž. Ena izmed inovacij na tem področju je tudi termokromno črnilo, ki potrošniku omogoča optimalno temperaturo pijače za pitje. Razvoj tovrstnih interaktivnih obli-kovalskih elementov povečuje zvestobo blagovnim znamkam.

Zanimivo je, kako nove tehnologije spremi-njajo načine interakcije kupcev z blagovnimi znamkami med postopkom nakupa – tradi-cionalna ločnica med online in offline pred-stavitvijo izdelka je zaradi pojava digitalnih embalažnih tehnologij vse bolj zabrisana, zato nadaljujemo z razvojem QR kod in dru-gih tehnologij, ki spodbujajo dinamičnost in interaktivnost potrošniške izkušnje.

4. Aluminijaste pločevinke so za pijače vsestranska rešitev, zato so priljubljena

oblika embalaže zlasti za proizvajalce pijač. Čeprav se v nekaterih evropskih državah uporabljata oba materiala, je aluminij še vedno najbolj priljubljen material za proi-zvodnjo pločevink.

Slovenski proizvajalec aluminijastih tub Lajovic Tuba embalaža, d. o. o., je odgovoril na vprašanja o tehnoloških in okoljskih vidikih proizvodnje kovinske embalaže v Sloveniji:

1. Katere so bistvene značilnosti razvoja in proizvodnje kovinske embalaže?

na trgu je približno 70 % aluminijastih pločevink in 30 % pločevink iz jekla.

april 2

013

137

7EM

bALA

žA

2. So v Sloveniji zadostne količine materi-ala za kovinsko embalažo (bela pločevi-na, aluminij idr.) ali morate večino tovr-stnega embalažnega materiala uvažati?

3. So kakšne posebne zahteve glede upo-rabljenih materialov (tehnološki in okoljski vidik)?

4. Drži trditev, da se v zadnjem času zaradi višje cene aluminija kot surovine na trgu pojavlja vse več železnih pločevink oz. pločevink iz jekla?

janez perčič, direktor lajovic tuba embalaža, d. o. o.

1. Težko ocenjujemo, kakšen je trend pri pro-izvodnji kovinske embalaže, verjetno pa

sledi trendu proizvodnje tub, kjer je zaznati rahlo povečanje povpraševanja. Če se ome-jimo samo na aluminijaste tube, potreba na svetovnih trgih ne raste, prej nasprotno – pričakuje se povečanje povpraševanja po laminatnih in plastičnih tubah. Treba je po-vedati še, da aluminijaste tube predstavljajo 41 % potreb, laminatne in plastične pa 29 % potreb po tovrstni embalaži.

2. V Sloveniji in tudi nasploh v Evropi so zadostne količine materiala, potrebnega

za proizvodnjo embalaže. Vse potrebne ko-ličine aluminija kupujemo samo v Sloveniji.

3. Za proizvodnjo aluminijastih tub upora-bljamo čisti aluminij, za proizvodnjo alu-

minijaste tube pa je potrebno še kaj več kot samo aluminij, saj je treba upoštevati tudi vsebino, ki jo zapakiramo v tako embalažo. Gre za zaščito vsebine in porabnika, zato je izbira materialov še kako pomembna: 43 % proizvedenih tub se uporabi za kozmetične izdelke, 22 % za potrebe zobnih past, 22 % za farmacijo, 9 % pa za prehrambne izdelke.

4. Tega podatka nismo zasledili, opažamo pa, da obstaja povezava med prodajno

ceno končnega proizvoda in cenovnega deleža embalaže v proizvodu. Drži, da se aluminijasta embalaža uporablja v proizvo-dih višjega cenovnega razreda, ne opažamo pa prehajanj z aluminijaste na kovinsko embalažo.

»V embalažni industriji se porabi več kot 20 % proizvedenega aluminija in ta številka vztrajno narašča. Prav zaradi izjemnih preoblikovalnih možnosti, odličnih lastnosti glede življenjske dobe in možnosti neprestanega recikliranja je aluminij dobil predznak kovine prihodnosti,«

je povedal Marko Drobnič, predsednik uprave podjetja Talum, d. d. Na vprašanje, kakšen je trenutni položaj industrije aluminija, pa odgovarja: »Celotna industrija aluminija se v zadnjih letih srečuje z izrazito zaostrenimi go-spodarskimi razmerami. Upad borznih cen alu-minija na eni strani in nesorazmerna rast cene električne energije na drugi narekujeta izzive, s katerimi se danes srečuje celotna evropska primarna industrija aluminija. Povpraševanje po aluminiju narašča, razmere za proizvodnjo aluminija pa so vsako leto težje. Talum izvozi več kot 80 % svojih proizvodov, kar ga uvršča na visoko mesto med slovenskimi izvozniki. Leta 2012 smo ustvarili več kot 128 tisoč ton blagovne proizvodnje proizvodov iz alumi-nija, kar je za 11 % več kot leta 2011. Kljub povečanemu obsegu prodaje pa smo zaradi nekonkurenčnih razmer pri oskrbi Taluma z električno energijo poslovno leto 2012 končali z negativnim čistim poslovnim izidom v abso-lutni vrednosti 13 milijonov EUR. 

viri:http://www.packagingeurope.com/Magazine/index.html

European Can Market Report 2011 (http://www.bcme.org/)

Podjetje Eurobox d.o.o. izdeluje kartonsko embalažo in ima 25-letno tradicijo proizvodnje. V zadnjih letih smo dosegli veliko rast in postali prepoznavni tako na domačem kot tujem trgu. Z našimi 72 zaposlenimi izdelujemo transportno embalažo, izsekan program embalaže (vložke, vogalnike, posebne zloženke), daril-no embalažo z direktnim tiskom in kaširano embalažo, posebni segment izdelkov iz 7-slojnega materiala in kartonske palete.Izdelavo embalaže prilagodimo zahtevam in željam kupca, optimiziramo uporabljene materiale in vašemu izdelku dodamo še večjo prepoznavnost. Na željo naročnika pripravimo tudi razvoj nove embalaže in poda-mo predloge za grafično podobo embalaže.Naša konkurenčna prednost je v fleksibilnosti, naboru različnih vrst materiala, individualnem pristopu, mo-žnosti proizvodnje tako za velike kot tudi za male kupce, velikem obsegu znanja in v dejstvu, da z uspehom naših kupcev raste tudi naša prepoznavnost.

EUROBOX proizvodnja kartonske embalaže d.o.o. Podskrajnik 33 1380 CerknicaN.C. 01 7090 590 faks: 01 7090 599 www.eurobox.si info@eurobox.si

Pro

moci

ja

Zeleno omreŽje ap

ril 2

013

77

14O

KO

LjE

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Novice Zelenega omrežja

Zeleno omrežje povezuje vse več

trajnostno usmerjenih podjetij,

občin, šol in drugih organizacij, ki s

predstavitvami dobrih praks kažejo

na svoje zelene dosežke, inovacije

in prizadevanja. poleg rednega

sodelovanja v reviji eoL in na spletni

strani Zelena slovenija so člani

Zelenega omrežja deležni številnih

ugodnosti v okviru dogodkov Zelene

slovenije. pridružite se nam!

odpadna motorna in industrijska maziva vse bolj tržno blago in ne odpadekPodjetje Saubermacher Slovenija, d.o.o., je leta 2005 od Agencije RS za okolje prejelo dovoljenje za zbiranje odpadnih motornih in industrijskih maziv. Skrb za odgovorno rav-nanje do okolja nas je vodila, da smo dodatno dvignili zavest in tržno vrednost »surovini«, ki na trgu velja kot odpadek. Na osnovi opra-vljene vhodne kontrole smo se odločili zbirati motorna in industrijska maziva kvalitete A. Da bi zagotovili ustrezno kvaliteto izrabljenih

olj, je bilo pri strankah potrebno spremeniti miselnost o slednjih kot odpadku, jih sezna-niti o pravilnem zbiranju in jim zagotoviti tehnične možnosti zbiranja (primerne zbirne posode). Potrebno je bilo poiskati pravi način za motivacijo strank za dosledno in pravilno zbiranje odpadnih olj, jim ponuditi možnost oddaje odpadnih olj pooblaščenim zbiralcem ter strankam prisluhniti in jim svetovati. V prihodnje tako naš namen ostaja ponuditi celoten paket ekoloških storitev in skrbno zagotavljati kakovostno okolje za življenje.

Saubermacher Slovenija, d.o.o. www.saubermacher.si

Ugodni krediti eko sklada za okoljske naložbe občanovNov javni poziv Eko sklada za kreditiranje okoljskih naložb z oznako 49OB13 občanom ponuja 5 milijonov evrov ugodnih kreditov za financiranje različnih okoljskih naložb, kot so vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogre-vanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, vgradnja solarnih sistemov, toplotnih črpalk, postavitev naprav za pridobivanje ele-ktrične energije iz obnovljivih virov energije, zamenjavam zunanjega stavbnega pohištva, toplotna izolacija zunanjega ovoja stavbe pri

obnovi stanovanjske stavbe, gradnja nizkoe-nergijskih in pasivnih hiš, nakup gospodinj-skih aparatov energijskega razreda A+ ali višji, nakup vozil na električni ali hibridni pogon, zamenjava azbestne strešne kritine, nakup

hišnih kompostnikov, priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, gradnja malih čistil-nih naprav za komunalne odpadne vode ali namestitev zbiralnikov deževnice in naprav za čiščenje pitne vode. Obrestna mera je tri-mesečni EURIBOR + 1,5 %, odplačilna doba je do 10 let. Posamični kredit lahko znaša od 1.500 do 20.000 evrov, za obsežnejše naložbe do 40.000 evrov.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Brošura o vozilih na stisnjen zemeljski plin (CnG)Gospodarsko interesno zdru-ženje za distribu-cijo zemeljskega plina (GIZ DZP) je pripravilo spletno brošuro »Vozila na sti-snjen zemeljski plin (CNG)«. Publikacija je priročno infor-mativno gradivo o prednostih upo-rabe vozil na CNG pogon za voznike osebnih in gospodarskih vozil ter upravljavce vozne-ga parka v podjetjih in javnih ustanovah. V evropskih državah, kot so Italija, Avstrija in Nemčija, je na cestah prisotnih veliko število osebnih in gospodarskih vozil s pogonom na CNG. V Sloveniji je največ vozil na stisnjen zemeljski plin v uporabi v ljubljanskem potni-škem prometu. Prav tako na slovenskih cestah lahko zasledimo voznike osebnih vozil, ki so že prepoznali cenovne in okoljske prednosti CNG. V brošuri je več informacij o prednostih

Zeleno omreŽje april 2013Prenovljena recepcija ob vstopu v poslovno stavbo. Avtor - Milan Lazarevič

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

77

OKO

LjE

15

IZKORISTITE PREDNOSTI zelenega OMreŽja• redno prejemajte specializirano

revijo za trajnostni razvoj eoL,

• sodelujete z brezplačnimi strokovnimi novicami v reviji EOL,

• sodelujete z brezplačnimi strokovnimi novicami na spletnem portalu www.zelenaslovenija.si,

• bodite deležni drugih ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije.

P. S.: Za embalažno in logistično panogo smo razvili tudi embalažno in logistično omrežje. Več informacij na www.zelenaslovenija.si.

uporabe CNG v prometu, lastnostih goriva, o polnilnih mestih v Sloveniji ter sosednjih dr-žavah in primerih tovarniških modelov vozil, ki so dostopni na slovenskem trgu.

GIZ DZP, g.i.z. www.zemeljski-plin.si

novi Linde viličarji z najčistejšo tehnologijo

EVO Linde viličarji z 2,5 do 5 tonske dvižne nosilnosti predstavljajo novo standardno opremo (4 – valjni motor s skupnim vodom, 2.000 cm3 prostornine in filter za trdne delce) najčistejše tehnologije. Zahvaljujoč tej tehnologiji viličarji v povprečju dosegajo zmanjšanje emisij za 69 % od predpisanih zakonskih omejitev. Linde H20 - H50 viličarji niso le bolj stroškovno učinkoviti, temveč so boljši tudi za okolje, saj viličarji pri visoki obremenjenosti prihranijo do 28 % goriva. Kot prvi na svetu imajo novi modeli znamke Linde funkcijo hitrega prilagajanja, ki samodejno zmanjša hitrost vozila pri vožnji v ovinek v skladu s krmilnim kotom in se tako zagotavlja dodatna zaščita varnosti za voznika viličarja. Najčistejša tehnologija, večja energetska učin-kovitost, izboljšana ergonomija in varnost voznika so le ene izmed najpomembnejših značilnosti novih viličarjev, ki jih sicer odliku-je izjemna inovativnost, tehnična dovršenost, zanesljivost in produktivnost za opravljanje nenadomestljive funkcije v logistiki.

Linde viličar d.o.o. www.linde-vilicar.si

praktično izobraževanje okoljevarstvenih tehnikovPri praktičnem izobraževanju v delovnem procesu v drugem in tretjem letniku programa okoljevarstveni tehnik Srednje šole za gradbe-ništvo in varovanje okolja v Celju dijaki v pod-jetjih praktično preizkusijo svoje znanje, ki ga pridobijo v izobraževalnem procesu. Kljub temu, da lahko dijaku šola poišče primerno mesto za prakso, vsa leta opažamo, da si dijaki

zelo iznajdljivo najdejo prakso pri podjetjih, kjer se de-jansko

ukvar-jajo z vsebina-mi varovanja okolja in ostalimi vsebinami iz izobraževalnega procesa, kar je dobro za njihovo poglobitev praktičnega znanja. Dijaki tretjega letnika Tim Grešak, Janez Žolnir in Eva Grejan so svoje izkušnje o praktičnem delu v podjetjih Bio park Nivo, Mlekarna Celeia in Cinkarna Celje opisali kot zanimivo, poučno, tudi odgovorno. Pridobili so veliko koristnega znanja in se spoprijeli z delovnimi nalogami, povezanimi z varovanjem okolja posameznega podjetja. Njihovo delo je potekalo na terenu, kjer so jemali najrazličnejše vzorce, skrbeli za okolje, a tudi v laboratoriju, kjer so opravljali meritve.

Šolski center Celje, Srednja šola za gradbe-ništvo in varovanje okolja www.sc-celje.si/gr

si.mobil postavlja nove trende na področju delovnega okoljaSi.mobil bo po dveh letih aktivnega dela letos zaključil s prenovo poslovne stavbe. V novih prostorih bodo uporabljeni le materiali in oprema, ki dokazano pozitivno vplivajo na počutje zaposlenih. Poudarek je na zelenih materialih zaradi primernosti za predelavo in recikliranje. Luči v novih prostorih bodo zagotavljale visoke energijske izkoristke. LED

svetila delujejo na podlagi detekcije svetlobe in gibanja, kar zmanjšuje porabo energije. Osvetlitev prostorov bo zagotovljena z meh-kimi sencami brez bleščanja, v vseh svetilih uporabljene predstikalne naprave pa bodo zagotovile dolgo življenjsko dobo sijalk ter energetsko varčnost. Prihranek porabe ener-gije v primerjavi z obstoječimi svetilkami bo približno 25 %. Talne obloge bodo dušile zvok in prispevale k manjšemu hrupu (do 20dB manj udarnega zvoka), stropne obloge pa bodo poskrbele za krajše odmevne čase in večjo zbranost zaposlenih. Za primer, stropne plošče vsebujejo 82 % recikliranega materiala in omogočajo petino prihranka pri stroških osvetljevanja ter opazno prispevajo k skupnim prihrankom električne energije v stavbi.

Si.mobil d.d. www.simobil.si

Vi

sprašu

jete

, min

istr

stV

o

odgo

Varja

april 2

013

77

16O

KO

LjE

V sodelovanju z ministrstvom

za kmetijstvo in okolje v rubriki

Vi sprašujete, ministrstvo

odgovarja objavljamo odgovore

na aktualna vprašanja podjetij

in institucij. tokrat so bila

v ospredju vprašanja o

odlagališčih v severovzhodni

sloveniji, o načrtih za termično

obdelavo odpadkov v sloveniji

in o morebitnih lokacijah ter o

vplivih ekološkega kmetovanja.

občine morajo zagotoviti infrastrukturoKaj bo z odlagališči v severovzhodni sloveniji?

v skladu z Operativnim programom odstra-njevanja odpadkov (Op BiO) iz marca 2008 za obdobje 2008 do 2013 je bila med drugimi opredeljena tudi regija podravje kot CerO prvega reda z odlagališčem v Ormožu. na podlagi tega določila so občine mariborskega in ormoškega območja leta 2008 začele pri-pravljati dokumente za oblikovanje regijskega projekta, po katerih bi v Ormožu na območju glinokopa hardek zgradili odlagališče in pre-delavo ločeno zbranih bioloških odpadkov, v Mariboru pa objekt za obdelavo komunalnih odpadkov in energetsko izrabo gorljivih frakcij iz odpadkov. zato sta Mestna občina Maribor in občina Ormož že sprejeli odlok o ustanovitvi javnega podjetja »hardeška šuma«, ki naj bi zgradilo odlagališče in ga pozneje tudi upra-vljalo. Kakšna je zdaj usoda tega projekta? na severovzhodu slovenije namreč ni zadostnega deponijskega prostora in se preostanek od-padkov trenutno vozi na odlagališče leskovec. Ker ima odlagališče dolgo obratovalno dobo, bi bilo verjetno smiselno v danem trenutku lokacije vseh dolgoročno delujočih odlagališč opredeliti tako, da ne bi prihajalo do preveli-kega »odpadkovnega turizma«.

Snaga, d. o. o., Maribor

Odlaganje ostankov predelave in odstranjeva-nja komunalnih odpadkov je obvezna občinska gospodarska javna služba za varstvo okolja.

Zato morajo občine zagotoviti tudi infrastruk-turo, potrebno za izvajanje javne službe. Glavna težava občin niso zaprta odlagališča, ampak v glavnem nezadovoljivi rezultati ločenega zbi-ranja komunalnih odpadkov in nezadostna priprava za ponovno uporabo in recikliranje (nekaj občin že dosega dobre rezultate in odloži manj kot 20–30 % zbrane količine). Tak način je tudi ekonomsko najboljši za prebivalce.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripra-vilo predlog Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki (OP RKO). V tem programu, ki je državni načrt ravnanja s ko-munalnimi odpadki in ki ga morajo države članice EU sprejeti za posamezno vrsto ali kombinacijo odpadkov in za svoje celotno oze-mlje, so prikazani izsledki analize trenutnega stanja pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Tu so opredeljeni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje okoljsko sprejemljive priprave za ponovno uporabo, recikliranja, predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov. Izdelane so tudi ocene, ki bodo opora pri iz-vajanju ciljev in določb, predvsem Direktive 2008/98/ES o odpadkih in Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Predstavljena je tudi ocena potrebe po novih sistemih zbiranja, dograditvi dodatnih naprav za kompostiranje kuhinjskih odpadkov, naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, naprav za energetsko predelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov in odlagališč za obdelane mešane komunalne odpadke ter ostanke predelave ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Operativni program je izdelan za obdobje do leta 2020 in zagotavlja dolgoročno samozadostnost Republike Slovenije pri obde-lavi komunalnih odpadkov.

Vi sprAŠUJete, ministrstvo odgovarja

april 2

013

77

OKO

LjE

17

Odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov v celotni Sloveniji ni problematično. Ob iz-polnjevanju okoljskih ciljev ločenega zbiranja odpadkov, pripravi za ponovno uporabo in reci-kliranje komunalnih odpadkov in ob učinkoviti obdelavi mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem je odlagalnega prostora dovolj že na odlagališčih, ki so pridobila okoljska dovo-ljenja. Res pa je, da odlagališča niso optimalno razporejena po Sloveniji.

Za zdaj zadostuje termična obdelava v Celjuenergetska izraba rDf

Že zdaj se v sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki pojavljajo relativno velike količine t. i. lahke frakcije (refuse Derived fuel ali rDf), še več pa jih bo po dograditvi vseh CerO. veljavna zakonodaja še ne ureja ravnanja z lahko frakcijo, dolgo pa je ne bo mogoče odlagati. Kako bomo v sloveniji ravnali s to frakcijo, preden bodo zagotovljene kapacitete izrabe rDf? ali bo za vmesno obdobje skle-njen sporazum s katero od sosednjih držav, ki ima kapacitete za izrabo te frakcije, ali pa jo bomo vozili na odlagališča?

Snaga, d. o. o., Maribor

Glede na okoljske cilje, ki izhajajo iz direktiv EU, smo za pripravo OP RKO opredelili tudi letne količine frakcij, ki bodo nastale pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov za termično obdelavo. Ocene kažejo, da bo teh odpadkov po dograditvi predvidenih objektov za mehansko biološko obdelavo mešanih ko-munalnih odpadkov med 160.000 in 175.000 t letno, ocenjena največja razpoložljiva vrednost povprečne letne toplotne moči iz teh odpadkov pa je okoli 89 kW.

Preden bo začel obratovati novi objekt (ali dva), je te frakcije mogoče termično obdelati v objektu v Celju ali pa jih oddajati v katero koli napravo, ki ima ustrezno dovoljenje (ob upošte-vanju zahtev za čezmejno pošiljanje odpadkov). Teh odpadkov zaradi njihovih lastnosti seveda ni dovoljeno odlagati na odlagališčih!

ni še znano, katera lokacija bo ustreznaDograditev slovenskih kapacitet za energijsko izrabo rDf

v strokovni javnosti obstaja vprašanje, ali postaviti eno ali dve napravi za energetsko uporabo slovenskega (pa morda tudi uvožene-ga) rDf. samo ena naprava, ki v Celju že deluje

lahko pomeni precejšnjo ranljivost dolgoročne celovite oskrbe komunalnih odpadkov, ki na-stajajo vsak dan. pri tem pa ne upoštevamo popravil in izrednih izpadov energetskega obrata. zato bi bilo verjetno primerneje zgra-diti dve tovrstni napravi, ker bi vsaj ena lahko vedno brezhibno delovala. hkrati se z dvema dislociranima obratoma (kot je predvideno v ljubljani in Mariboru) lahko bolje optimizirajo transportne poti po sloveniji. prav tako ne gre zanemariti dejstva, da se povsod po sloveniji z gradnjo in uporabo čistilnih naprav pojavlja nova frakcija – blato – ki lahko pri klasičnih termičnih postopkih ustrezno znižuje kurilno vrednost rDf, zagotavlja ustrezno odstranitev in koristno izrabo tudi tega odpadka.

Snaga, d. o. o., Maribor

Sežiganje komunalnih odpadkov je v skladu z zakonom, ki določa varstvo okolja in obvezno državno javno službo za varstvo okolja, zato bo za umestitev teh objektov treba spremljati pripravo zahtevne dokumentacije. Operativni program odstranjevanja odpadkov je le izho-dišče, ki določa potencial komunalnih odpad-kov. Jasno je, da je zaradi klimatskih razmer v Sloveniji in zahtev po dolgoročni zanesljivosti rabe trdnega goriva iz komunalnih odpadkov najprimernejša oblika njihove energetske predelave soproizvodnja električne energije in toplote v napravah, ki so del sistema za da-ljinsko ogrevanje večjega mesta, kar je mogoče v Ljubljani, Mariboru in Celju.

Po pripravi investicijske dokumentacije za predinvesticijsko zasnovo (PIZ) bo znano, katera lokacija (ali dve) je najustreznejša. Dokumentacija se začne pripravljati ob pripravi osnutka DPN, ki prikaže nabor vseh mogočih različic. Ko se pridobijo smernice, se PIZ dogra-juje, konča pa se z izborom optimalne rešitve in potrditev PIZ pomeni potrditev optimalne mo-žnosti. Predinvesticijsko zasnovo (PIZ) potrdi investitor Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO). Sledijo priprava investicijske zasnove (IZ), ki se izdela za izbrano optimalno varianto, investicijski program (IP), študija izvedljivosti (ŠI) ter priprava in sprejem celotne prostorske dokumentacije.

raziskave o vplivih ekološkega kmetovanjaali se predvidevajo raziskave vpliva ekolo-škega kmetovanja na ožjih vodovarstvenih območjih?

Trenutno že potekajo ciljno raziskovalni pro-jekti (CRP), ki preučujejo različne možnosti kmetovanja na vodovarstvenih območjih. Raziskave potekajo na Dravskem in Ptujskem polju in v Pomurju. Prvi rezultati bodo znani šele ob koncu leta 2013.

o pomenu ekoživil vse več izobraževanjase predvidevajo lokalna izobraževanja, oza-veščanja in obveščanja o ekološki pridelavi hrane (ciljni slušatelji: vse generacije)?

Na področju izobraževanja, svetovanja in ozaveščanja so stalno dejavne nevladne orga-nizacije (NVO) in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO). V okviru MKO in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) potekajo izobraževalni programi za člane kmetijskih gospodarstev.

Vedno večje je tudi vključevanje vsebin o pomenu ekoživil v vzgojno-izobraževalne programe. Na tem področju delujejo različne NVO, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za zdravstveno varstvo in organizacije za kontrolo in certificiranje. V okviru projekta Šolski eko-vrtovi, ki ga izvaja Inštitut za trajnostni razvoj, poteka izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev za mentorje ekošolskih vrtov v šolah in vrtcih. V okviru šolskega programa izvaja Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru študijski program ekološko kmetovanje.

ministrstvo za kmetijstvo in okolje spodbuja le dejavnosti za prehranoBodo javne ustanove izvajale še več izobraže-vanj in podpirale podjetja, ki bodo izdelovala izdelke iz naravnih in ekoloških materialov, kot so prehrana, obleka, obutev, posoda za pri-pravljanje hrane, posteljnina, biogradnja idr.?

V okviru pristojnosti MKO podpiramo in izva-jamo izobraževanje le za prehrano.

V sodelovanju z občinami MKO organizira in izvaja tudi regijske konference z naslovom Uveljavitev načela kratkih verig v sistemu jav-nega naročanja hrane in živil v javnih zavodih. Ocenjujemo, da so taki dogodki pomembni in lahko veliko prispevajo k višji samooskrbi s kakovostno, lokalno pridelano hrano, boljši prehranski varnosti prebivalstva in tudi zagotavljanju trajnostne rabe površin za pri-delavo hrane in ohranjanju delovnih mest na podeželju.

Tudi v prihodnosti bo MKO še naprej spodbujal ekološko kmetovanje z različnimi ukrepi, po-membno vlogo pa bo imel tudi pri spodbujanju vključevanja ekoživil v javne ustanove. 

OkO

ljski

sim

pOzi

j

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

77

18O

KO

LjE

»kako do nujne prenove

sistema ravnanja z odpadno

embalažo? je bil naslov

okoljskega simpozija,

ki ga je marca v Celju

organiziralo podjetje Fit

media pod blagovno znamko

Zelena slovenija, in sicer v

sodelovanju z ministrstvom za

kmetijstvo in okolje. okoljski

simpozij je sponzorsko podprlo

podjetje interseroh. Glavni

namen simpozija je bil odstreti

probleme sistema ravnanja z

odpadno embalažo in podati

konkretne predloge vseh

ključnih akterjev – ministrstva,

inšpektorata, družb za

ravnanje z odpadno embalažo,

predelovalcev, komunalnih

podjetij in gospodarstva –

kako do prenove sistema,

ki bo zagotavljal učinkovito

delovanje za vse udeležene in

finančno stabilnost. problem je

alarmanten in prenova sistema

je nujna. Vendar, kako naprej?

okoLJski simpoZiJ

Spomnimo, da je problem ravnanja z odpa-dno embalažo večleten, večplasten, v času

gospodarske nestabilnosti pa vse bolj pereč. Akterjev v sistemu je več. Na eni strani so družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki vse bolj opozarjajo na nestabilnost sistema na več nivojih, tudi finančnem, kar lahko brez nujnih sprememb privede do kolapsa celotnega siste-ma ravnanja z odpadno embalažo. Na drugi strani je država, ki družbam za ravnanje z od-padno embalažo očita neizpolnjevanje njihovih nalog ter neusklajenost med samimi družbami. Izvajalci javnih komunalnih služb pa opozar-jajo na svojo neudeležbo pri tržno zanimivi odpadni embalaži ter na neprevzemanje zbrane odpadne embalaže s strani družb za ravnanje z odpadki. Prav tako na nestabilnost sistema opozarjajo predelovalci odpadne embalaže ter gospodarstvo, ki si želi stroškovno učinkovit sistem, brez preplačevanja embalažnin. Kljub večletni neusklajenosti se ti problemi še vedno ne rešujejo, ampak se le še bolj kopičijo. Kako torej zasnovati sistem ravnanja z odpadno em-balažo, ki bo optimalen, učinkovit, pravičen do vseh udeleženih in finančno stabilen?

Družbe za ravnanje z odpadno embalažo poberejo vse več t.i. komunalne odpadne

embalaže, saj gospodinjstva vedno bolj ločujejo odpadke. Zaradi vse večjih količin se pojavljajo težave pri prevzemanju odpadne embalaže od

izvajalcev javnih služb, saj med družbami za ravnanje z odpadno embalažo ni urejenih raz-merij glede deležev prevzema. Nejasni so tudi odnosi med družbami za ravnanje z odpadno embalažo in med izvajalci javnih komunalnih služb, ki od gospodinjstev prevzemajo ločeno zbrano embalažo. »Stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo je problematično. Stvari so neurejene, srečujemo se tudi z določenimi nezakonitostmi, način, kako se določajo obve-znosti med posameznimi družbami ni pravilen že v osnovi,« je povedala Mateja Mikec, direk-torica družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh. Zato se lahko zgodi, da kljub ločeno zbrani komunalni odpadni embalaži s strani javnih izvajalcev služb le-ta ostane na njihovem dvorišču. Komunalna embalaža je namreč zara-di nečistoč pri ločevanju v gospodinjstvih stro-šek in ne prihodek, pravi Mateja Mikec. Ena tona prevzete komunalne odpadne embalaže stane okrog 250 evrov neto. Kot primer, druž-ba Interseroh je v letih 2009 in 2010 prevzela 15.656 ton komunalne odpadne embalaže več, kot bi jo morala po »deležih« Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ter 27.750 ton komunalne odpadne embalaže več, kot so jo dali zavezanci, vključeni v sistem Interseroh, na trg. »Zaradi tega smo imeli neposredno poslovno škodo v višini 3,3 milijona evrov,« je zatrdila Mateja Mikec.

kako do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

april 2

013

scenarij 1 scenarij 2 scenarij 3

Zadrževanje prevzemanja Finančni zlom sistema kolaps sistema

• droe zadržujejo

prevzemanje;

• embalaža ostaja pri iJs;

• iJs embalažo odlagajo kot

mko.

• možen finančni zlom ene od

droe;

• poskus saniranja s preneha-

njem prevzemanja;

• Več kot polovica količin

ostaja pri iJs;

• oVd pridobivajo droe

ustanovljene s špekalutivnimi

nameni;

• strategija: z nizkimi cenami

pobrati denar in prenehati

delovati

Slika 1: Trije scenariji, do katerih lahko pride zaradi nedelovanja sistema. Vir: Matej Mikec, Interseroh

Slika 2: Stanje na področju odpadne embalaže je v R Sloveniji v številnih pogledih neurejeno in ni skladno z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti.

Vir: Matej Mikec, Interseroh

Nezakonitost Nepravilnosti

Preohlapnikriteriji

Nedorečenost

Zmeda

Način določanja obveznosti DROE v zvezi s sprejemanjem komunalne odpadne embalaže pri IJS.

Način in pogojev prevzemanja OE pri IJS

Kriteriji za pridobitev OVD za novoustanovljene DROE

Čas odločanja ne more biti sredi leta

Osnova za izračunih obveznosti DROE ne more biti osnova VSA embalaža, temveč samo KOE.

77

OKO

LjE

19

Nejasnosti vplivajo tudi na gospodarstvo, ki mora plačevati embalažnino za odpadno

embalažo, ki je ni ustvarilo, saj se dejanski de-leži embalaže, ki jo dajejo posamezni zavezanci na trg, razlikujejo od deležev pri komunalnih podjetjih. Predlog je pravilno določena formu-la za določanje deležev, ki mora biti ločena za komunalno odpadno embalažo in za embalažo po posameznih frakcijah.

Da je problem zares akuten, kažejo pravni epilogi med družbo za ravnanje z odpadno

embalažo Interseroh in inšpektoratom RS za okolje in prostor, ki je družbo Interseroh tožilo za neizpolnjevanje njihovih obveznosti. Vendar je sodba Okrajnega sodišča iz 24. januarja 2013 zavrgla ugotovitve Inšpektorata RS za okolje in prostor v zvezi z prevzemanjem embalaže pri izvajalcih javnih komunalnih služb.

Mikčeva je izpostavila tri scenarije, do katerih lahko pride zaradi nedelovanja

sistema. Prvi scenarij, najmilejši, vključuje zadrževanje prevzemanja odpadne embalaže od izvajalcev javnih komunalnih služb s stra-ni družb za ravnanje z odpadno embalažo. Do tega lahko pride zaradi finančnih problemov družb za ravnanje z odpadno embalažo. Drugi možen scenarij je finančni zlom katere od družb za ravnanje z odpadno embalažo, pri čemer bi lahko tudi več kot polovica količin zbrane odpadne embalaže ostala pri izvajalcih javnih komunalnih služb, saj je prevzemanje komunalne odpadne embalaže največji strošek. Najbolj črn scenarij pa je kolaps celotnega sis-tema. Do tega po mnenju Mikčeve lahko pride, saj okoljevarstveno dovoljenje dobivajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ustanovljene z domnevno špekulativnimi nameni. Njihova strategija je lahko, da z nizkimi cenami pobere-jo denar od embalažnin in prenehajo delovati. Ne dovolj natančna zakonska opredelitev osno-ve za določanje obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo onemogoča bolj natančen nadzor s strani države (inšpekcije).

Da bi se to področje bolj uredilo glede norma-tivov, čistoč in podobnega, je bilo lani veli-

ko napora vloženega v pripravo tehnične ured-be, vendar do njenega sprejetja na Direktoratu za okolje na MKO ni prišlo. Še vedno pa stvari niso rešene. Zato še vedno ni učinkovitega nad-zora nad izpolnjevanjem obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo.

Kako torej sistem zakonsko tako urediti, da se zagotovi večja preglednost in se omogoči

učinkovit nadzor? Pobuda gre na stran drža-ve, ki bi morala prevzeti vlogo povezovanja in usklajevanja. Iztočnice ministrstva, vezane na novelacijo Uredbe o embalaži in odpadni emba-laži so po besedah mag. Roberta Tomazina iz Kabineta ministra za kmetijstvo in okolje naslednje: večja odgovornost zavezancev, ki da-jejo embalažo na trg, redefiniranje vloge družb in njihovega dovoljenja upravnega akta, pre-gledovanje letnih poročil, pregled nad letnim

določanjem embalažnine z vidika doseganja okoljskih ciljev, finančnih obveznosti družb za ravnanje z odpadno embalažo, ureditev odnosov pri oddaji komunalne embalaže med izvajalci javnih služb in družbami za ravnanje z odpadno embalažo, prenos stroškov zbiranja komunalne embalaže v embalažnino (sedaj jo plačujemo v principu potrošniki), opredeliti obveznosti majhnih zavezancev, ki so sedaj izpuščeni iz sistema in v sistem padejo vsi tisti, ki dajejo na trg več kot 15 ton embalaže, po-trebno pa bo urediti tudi sistem izravnav med družbami za ravnanje z odpadno embalažo. »Kar je bilo včeraj ali predvčerajšnjim odlična praksa, je lahko danes zastarel model. Zato na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje želimo, da bo vsa zakonodaja učinkovita, transparentna, predvsem pa stabilna, tako za državljana kot za gospodarstvo,« pravi Robert Tomazin.

Mag. Jana Miklavčič, vodja inšpekcije za okolje in naravo na Ministrstvu za kme-

tijstvo in okolje, meni, da družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne izpolnjujejo svojih obveznosti in ne delajo v skladu z deleži, ki so določeni. Družba za ravnanje z odpadno em-balažo mora zagotavljati predpisano ravnanje z odpadno embalažo na celotnem območju, na katerem embalaža nastaja. Pogosto pa priha-ja tudi do razhajanj pri poročanju o zbranih količinah odpadne embalaže, ki so sporočene

Carinskemu uradu RS in podatki o količinah, sporočene družbam za ravnanje z odpadno embalažo. Gre za neenotnost poročanja glede merskih enot in tudi po kategorijah embalažne-ga materiala. Zavezanci navajajo, da družbe ne sporočajo vseh podatkov ministrstvu (npr. o embalaži, ki nastane pri končnih uporabnikih brez predhodnega dobavitelja, o kateri poroča-jo družbi v posebnem poročilu). Zato je nujno potrebno poenotenje poročanja Carinskemu uradu RS in ministrstvu (Agenciji RS za okolje), da bodo podatki primerljivi in verodostojni. Brigita Šarc z Agencije RS za okolje opozarja, da je poročanje s strani zbiralcev in zavezancev nedosledno in neeksaktno, zato se soočajo s te-žavo pri zbiranju pravilnosti podatkov, vnese-nih v informacijski sistem IS-ODPADKI. Kljub temu, da zaradi omejenih finančnih sredstev, ki so jih imeli pri vzpostavitvi sistema, sistem za uporabnike ni popolnoma optimalen, je sistem uporaben in potrebno se ga bo navaditi, pravi Brigita Šarc.

Predelovalci pa opozarjajo še na eno črno luknjo v zakonodaji glede prevzema neko-

munalne embalaže od komunalnih podjetij, ki niso zavezanci posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Ali lahko v tem primeru od končnih uporabnikov odpadno embalažo pobere kdo drug, ki ni družba za ravnanje z odpadno embalažo? Pri tem se pojavi tudi

april 2

013

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

mat

eja

mik

ec

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Brigi

ta Š

arc

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

mag

. rob

ert to

maz

in

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

dej

an Z

ver

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

mag

. Jan

a m

ikla

včič

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Zora

n rod

ič

foto

: Boš

tjan

Čad

ej

Jane

z Zu

panč

ič

77

20O

KO

LjE

okoLJski simpoZiJ

težava glede finančnega ovrednotenja stro-škov embalažnin. Po besedah Dejana Zvera iz Gorenje Surovina je najbolj pereč del določitev minimalnih standardov prevzema odpadne embalaže in čistosti. Predlaga naslednje izbolj-šave: ureditev sistema zbiranja nekomunalne odpadne embalaže tako, da bo vsa odpadna embalaža vrnjena v sistem družb za ravnanje z odpadno embalažo, pravična obremenitev deležnikov v sistemu (proizvajalci, trgovci, gospodinjstva), zmanjšanje meje za poročanje s 15 ton na 500 kilogramov (zajezitev težave “free riderjev”), jasna določila o prevzemu komunalne embalaže od izvajalcev javne služ-be s poudarkom o čistosti materiala, izračun deležev za prevzemanje komunalne embalaže na podlagi podatkov o tem, koliko odpadne em-balaže v sistemu družb za ravnanje z odpadno embalažo konča kot komunalna embalaža ter uvedba bančnih garancij za novoustanovljene družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki bo omogočala stabilnost sistema.

S težavami se soočajo tudi javni izvajalci ko-munalnih služb. Trenutni sistem jih izko-

rišča in jim ne omogoča učinkovitega financi-ranja, saj morajo večino koristnih odpadkov, ki jih ločeno zberejo iz gospodinjstev, brezplačno predati shemam, drobni odkup (kovine, barvne kovine, papir) pa jih še dodatno siromaši, pra-vijo na Zbornici komunalnega gospodarstva. Zato nimajo virov, s katerimi bi gospodinjstva dodatno stimulirali k ločenemu zbiranju in s tem k čistejšim ločeno zbranim frakcijam. Prav tako prihaja do neposluha s strani družb za ravnanje z odpadno embalažo pri izvajanju nadstandarda pri ravnanju z odpadno embala-žo s strani izvajalcev javnih služb, kar povzroča neprevzemanje zbrane odpadne komunalne embalaže. Zato komunalna podjetja napove-dujejo ustanovitev lastne sheme pod okriljem podjetja z imenom Embakom, ki bo združevalo izvajalce javnih služb in bo ustanovilo svojo družbo za ravnanje z odpadno embalažo, kasneje pa tudi ostale sheme. Po besedah Zorana Rodiča iz Zbornice komunalnega go-spodarstva bo sistem zagotavljal stimuliranje ločenega zbiranja odpadkov, saj bodo izvajalci javnih služb dobili plačilo za vse materiale, ki imajo tržno vrednost (več ko bodo zbrale, več bodo dobile), z novim virom prihodkov pa se deloma zmanjšajo pritiski na cene ravnanja s komunalnimi odpadki in embalažnine.

Pri tem pa gospodarstvo izpostavlja vpra-šanje razmerij. Kako je lahko namreč

izvajalec javne službe tudi zasebna družba ravnanja z odpadki? Predvsem pa se zavzema za pregleden, enostaven sistem, ki naj bo tudi čim cenejši. Opredelitev vlog med družbami za ravnanje z odpadki, izvajalci javnih služb in predelovalci naj bo jasna, zato da bo gospodar-stvo plačalo tisto embalažnino, ki jo dejansko ustvari. Niso potrebne radikalne spremembe (kot npr. prehod na koncesije, ki so pred tem že bile, vendar je bil ta sistem neučinkovit),

temveč izboljšanje obstoječega sistema družb za ravnanje z odpadno embalažo. Ne glede na to, da ima proizvajalec, kot je recimo Revoz, učinkovito vzpostavljen svoj sistem ravnanja z vsemi vrstami odpadkov in praktično povzroči minimalno količino komunalne embalaže in drugih komunalnih odpadkov, mora zaradi skupne količine embalaže, čeprav le-ta ne konča pri komunalnih podjetij, temveč imajo direk-tno povezavo s predelovalcem, plačevati delež embalažnine tudi za odpadno komunalno em-balažo, pravi Janez Zupančič, pooblaščenec za varstvo okolja v podjetju Revoz. Kljub temu, da zakonodaja dopušča, da ima podjetje svoje individualno dovoljenje za ravnanje z odpadno embalažo, pa je problem pri tem precej zaple-ten administrativni sistem, ki gospodarstvo odvrača od tovrstnih odločitev. Zato bi moral biti sistem bolj preprost in poenostavljen.

Okoljski simpozij je potrdil oceno, da je sistem ravnanja z odpadno embalažo v

Sloveniji doslej dal določene rezultate, vendar pa v sistemu ostajajo določene vrzeli, ki se še poglabljajo. Direktorat za okolje na MKO je v zadnjih letih nekajkrat zagotovil, da bo pri-pravil učinkovite rešitve, med drugim tudi s tehnično uredbo in z določitvijo tržnih deležev družb za ravnanje z odpadno embalaže in s tem kvot za prevzemanje odpadne embalaže od javnih gospodarskih služb, vendar se to ni zgodilo. Udeleženci simpozija, na katerem so se zbrali vsi ključni akterji v sistemu ravna-nja z odpadno embalažo, so pokazali skupni interes za izboljšave sistema in za dogovor v koordinaciji MKO, z izjemo predstavnikov ko-munalnega gospodarstva, ki se zavzemajo za popolno prenovo sistema in za drugačno vlogo komunalnih podjetij. 

okoljski simpozij je potrdil oceno, da je sistem ravnanja z odpadno embalažo v sloveniji doslej dal določene rezultate, vendar pa v sistemu ostajajo določene vrzeli, ki se še poglabljajo.

april 2

013

foto

: Bio

tehn

iška

šol

a M

arib

or

77

OKO

LjE

21

eKOšOla sprašUje, strOKa ODgOvarja

vprašujejo dijaki Biotehniške šole Maribor pod vodstvom ekokoordinatorja simona gračnerja.

Nekoč so v trgovinah prodajali sadje in zelenja-vo v papirnih vrečkah, danes samo še na tržnici. Praviloma so papirne nadomestili s plastičnimi. Znano je, da se tudi plastične zelo hitro strgajo in največkrat niso uporabne več kot enkrat. Iz kakšnega materiala so te vrečke, da imajo tako majhno nosilnost, in zakaj se ne prepove njihova uporaba? Ali je mogoče pričakovati v naslednjih letih prepoved uporabe plastičnih vrečk?

Odgovarja dr. gregor radonjič, redni pro-fesor znanosti o blagu in tehnologijah na ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor

Plastične nosilne vrečke se danes proizvajajo iz različnih materialov. Že desetletja je ključni material za njihovo proizvodnjo polietilen, ki ni biološko razgradljiv, a ga je mogoče reciklira-ti. V zadnjih letih so nosilne vrečke začeli proi-zvajati tudi iz biološko razgradljivih plastičnih materialov, katerih surovinski vir je rastlinska biomasa. Vendar je njihov tržni delež nizek, z njihovo uporabo pa je povezanih nekaj proble-mov. Prvi je ta, da se za njihovo proizvodnjo uporabljajo tudi rastline za hrano, kar je v prehranski krizi nesprejemljivo. Drug problem je sposobnost njihove dejanske biološke raz-gradljivosti. Take vrečke se namreč učinkovito razgradijo v primernih razmerah (temperaturi, vlagi, kisiku), in sicer v kompostarnah, ne v na-ravi ali na odlagališčih. Za vrečke uporabljajo tudi plastične materiale s posebnimi dodatki, ki povzročijo razgradnjo (npr. pod vplivom UV-žarkov). Taki materiali za zdaj ne zadostujejo merilom, ki jih predpisujejo mednarodni stan-dardi za kompostiranje, saj še vedno ni povsem jasno, kakšne so množine in sestave snovi, ki nastanejo pri razkroju. Največji tržni delež tako še vedno zavzemajo običajne polietilenske vrečke. Skratka, plastične vrečke sploh niso iz

materiala PVC, kot se največkrat zmotno misli.

Uporabi plastičnih vrečk zagotovo ni mogoče veliko očitati. Konec koncev lahko z eno in isto vrečko opravite desetine in desetine nakupov (samo potruditi se je treba, da jih jemljete s seboj), zavzemajo izjemno malo prostora, lahko jih uporabite v koših za smeti, saj so v primerja-vi s papirnimi nepremočljive, kar je pomembno tudi za hrambo sadja, zelenjave in druge hrane.

Ključna očitka plastičnim vrečkam sta, da se zanje zaradi pretirane uporabe po nepotreb-nem trošijo surovinski viri (tj. nafta) in da niso biološko razgradljive. Prvi očitek je povsem pra-vilen. Nedvomno drži, da je zdajšnja uporaba vrečk pretirana in neracionalna. Glede drugega očitka pa je zanimivo, kako ljudje vseskozi po-zabljajo, da so biološko nerazgradljivi tudi drugi materiali (kovine, steklo), toda kljub temu se ta problem vselej pripisuje le plastiki.

Navidezno preprost problem plastičnih vrečk pa je v svojem bistvu veliko bolj zapleten, kot se zdi. Pozablja se namreč, da ima vsak izdelek svojo zgodovino, svoj okoljski odtis. Če želimo čim bolj objektivno ugotavljati vplive izdelkov na okolje, moramo preučiti vplive na okolje v njihovem celotnem okoljskem življenjskem ciklu, tj. od pridobivanja surovin iz narave, proizvodnje materialov iz surovin, proizvodnje končnih izdelkov, transportiranja, uporabe, ravnanja z odpadki po uporabi, prav tako pa moramo vključiti proizvodnjo energije za vse navedene stopnje in vplive, ki pri tem nasta-jajo. Take analize se v okoljsko in tehnološko razvitejših državah vse bolj uporabljajo in po-stajajo orodje za sklepanje o vplivih izdelkov na okolje. In prav analize okoljskih življenjskih ciklov nosilnih vrečk so pokazale, da zamenja-va plastičnih s papirnimi problema ne rešuje. Več študij je potrdilo, da z vidika vplivov na okolje težko govorimo o splošni superiorno-sti ene vrste vrečk nad drugimi. Zakaj? Papir

proizvajamo iz celuloze, to pa v glavnem iz lesa. Pri tem sta celulozna in papirna industrija na vrhu industrijskih porabnikov vode. Prav tako se pri proizvodnji papirja uporabljajo velike ko-ličine energije in razne kemikalije. Če se papir-ne vrečke znajdejo na odlagališčih odpadkov, se v stisnjenih slojih deponij bodisi sploh ne razgrajujejo ali so bodisi zaradi okoliščin, ki vladajo v takem okolju, vir toplogrednih depo-nijskih plinov, ki se tvorijo zaradi anaerobne razgradnje. Vse to poslabša celovit okoljski profil papirnih vrečk. Iz navedenega sledi, da omejitev zastonjkarskega razdeljevanja vrečk po trgovinah nikakor ne bi smela biti selek-tivna in bi morala vključevati vse vrste vrečk, tudi papirne. »Vrečkanje« bi bilo treba zajeziti celostno in ne glede na material, prepoved ene vrste vrečk pa ne sme sprožiti pretirane uporabe druge vrste. Ključno je, da vrečko čim večkrat uporabimo.

Zagotovo je eden od razlogov prepovedi upora-be plastičnih vrečk v nekaterih državah tudi ta, da je ta problem za politike hitro rešljiv. S ta-kimi prepovedmi politiki hitro, z najmanjšimi vložki in napori prepričujejo volivce, da so zelo okoljsko ozaveščeni, dejanski in resni okoljski problemi pa marsikdaj ostajajo.

Ob koncu naredite miselni preizkus in se vprašajte, zakaj si v družbi ne postavljamo podobnega vprašanja na primer o prepovedi uporabe plastenk. Teh med nami ni bistveno manj, kot je plastičnih vrečk. In prav tako so proizvedene iz nerazgradljive plastike in od-vržene že vsepovsod. Zakaj bi torej prepove-dovali le plastične vrečke, ne pa tudi plastenk za pijačo? Ali zato, ker nekje v sebi veste, da so plastenke zelo praktične za uporabo in da bi bilo na izlete, potovanja, plažo ipd. s seboj neprimerno nositi steklenice, ki so bistveno težje in hitreje lomljive? Ste se vprašali, zakaj družbo moti le en plastični izdelek (vrečka), drugega (plastenke) pa ne preganja? In to kljub dejstvu, da se v plastenkah prodaja verjetno najbolj nesmiseln izdelek, ki ga je navrgla po-trošniška družba: navadna voda, ki je tisočkrat preplačana v primerjavi s tisto iz pipe.

Pravzaprav smo lahko zadovoljni, da imamo med embalažnimi materiali tako pestrost izbire, saj omogoča, da uporabniki za pakira-nje uporabijo res najbolj optimalen material oziroma kombinacijo materialov. Več o proble-matiki nosilnih vrečk lahko preberete v moji knjigi Embalaža in varstvo okolja, Založba Pivec (2008). 

kLJUČno Je, dA VreČko VeČkrAt UporABimo

Zaprta

o

dla

gali

šča

april 2

013

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

77

22O

KO

LjE

eden ključnih razlogov, zaradi

katerega nekatera odlagališča

še niso pridobila okoljskega

dovoljenja, je, da ne morejo

zagotoviti finančnega jamstva

v višini, ki je izračunana

skladno s predpisi. Večina

komunal, ki dovoljenja nima,

zagotovi odlaganje na drugem

odlagališču, zato pa nastajajo

večji stroški, ki zvišujejo

cene komunalnih storitev za

prebivalce posameznih občin.

občine morajo pokriti stroške

izvajanja javne gospodarske

službe, pri izgubi pa zagotoviti

ustrezno subvencijo. Bistvo

dviga cen je, da so vanj zajeti

stroški infrastrukture, stroški

začasne obdelave odpadkov in

stroški finančnega jamstva.

Majdi kosi

ZAprtA odLAGALiŠČA

Direktorica Inšpekcije za okolje in naravo iz Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje,

mag. Jana Miklavčič, pojasnjuje, da so z inšpek-cijskimi odločbami odredili popolno preneha-nje odlaganja odpadkov 17 upravljavcem odla-gališč odpadkov, ki za obratovanje odlagališč niso pridobili okoljskega dovoljenja. Gre za na-slednja odlagališča: Sežana, Dobrova, Kovor, Globoko, Strensko, CERO Gajke, Jelšane, Ostri Vrh, Špaja dolina, Vrhe, Mislinjska Dobrava, Lokovica, Volče, Dolga Poljana, Izola, Dolga vas, Tuncovec.

Dne 30. 11. 2012 je bila za odlagališče Mozelj izdana inšpekcijska odločba, s

katero je Inšpektorat prepovedal odlaganje odpadkov na odlagališču. Po obvestilu, da je po-stala odločba ARSO o zavrnitvi izdaje OVD za odlagališče tudi pravnomočna, je Inšpektorat z odločbo z dne 21. 12. 2012 prepovedal odla-ganje odpadkov še na odlagališču Stara Gora.

Tako je bilo vsega skupaj 19 upravljavcem od-lagališč prepovedano odlaganje odpadkov,

saj niso pridobili okoljskega dovoljenja. Šest upravljavcev odlagališč z izdanimi inšpekcijski-mi odločbami zoper odločbe ni podalo pritožbe na drugostopenjski organ Ministrstva za kme-tijstvo in okolje, 13 upravljavcev odlagališč pa se je na izdane inšpekcijske odločbe pritožilo.

Na kontrolnih inšpekcijskih pregledih je bilo ugotovljeno, da se odpadki ne odlagajo na

14 odlagališčih odpadkov: Dolga Poljana, Dolga vas, Lokovica, Mislinjska Dobrava, Mozelj, Sežana, Tuncovec, Volče, Dobrava,

Globoko, Jelšane, Ostri Vrh, Strensko in Izola.

Na dveh odlagališčih, Kovor in Cero Gajke, odpadke odlagajo. Upravljavec odlagališča

Kovor je dne 27. 12. 2012 pridobil okoljsko dovoljenje št. 35407-3/2012-11, ki velja deset let od njegove dokončnosti, vendar pa lahko odpadke v skladu s tem okoljskim dovoljenjem odlaga najdlje do 31. 12. 2015. Dne 15. 1. 2013 pa je upravljavcu odlagališča Cero Gajke ARSO izdala sklep št. 34507-18/2012-2 o obnovi postopka za izdajo okoljskega dovoljenja za obratovanje odlagališča, kar je postopek izdaje dovoljenja vrnilo v začetno fazo odločanja.

Odpadki se odlagajo še na odlagališčih Stara Gora, Špaja dolina in Vrhe.

Upravljavcu odlagališča Stara Gora poteče rok za izpolnitev obveznosti prenehanja odlaganja odpadkov dne 7. 4. 2013. V zvezi z nadaljeva-njem postopkov zaradi neizvršenih odločb se na odlagališčih Špaja dolina in Vrhe nadaljujeta izvršilna postopka, ki grozita z denarno prisilo. Prav tako sta bili zoper upravljavca odlagališča Špaja dolina zaradi kršitev Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 61/2011) izrečeni globi 10.000 EUR in 1.500 EUR upravljavcu odlagališča Vrhe zaradi krši-tve Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedi-lo), ker upravljavec odlagališča ni upošteval inšpekcijskih ukrepov, odrejenih z odločbo. Zaradi neupoštevanja izrečenih inšpekcijskih ukrepov je obema upravljavcema zagrožena denarna kazen v višini 50.000 EUR.

ni denarja za jamstva, več bo turizma z odpadki

april 2

013

Predvidene lokacije odlagališč za odlaganje obdelanih ostankov komunalnih od-padkov po letu 2015. Vir: http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/

pogosta_vprasanja_in_odgovori/

Savinjska

Osrednjeslovenska

Gorenjska

Goriška

Notranjsko-kraška

Obalno-kraška

Jugovzhodna Slovenija

Spodnjeposavska

Mala Mežakla (razširjeno)450.000 t

KOCEROD (novo)200.000 t

Puconci (novo)300.000 t

Dobrava (novo)700.000 t

Bukovžlak (obstoječe) 600.000 t

Unično (novo) 180.000 t

Barje (razširjeno)900.000 t

Leskovec (obstoječe)450.000 t

rezervne lokacijeza odlagališčaGloboko, Špaja dolina,Gajke, Kovor., Pragersko

KoroškaPodravska

Pomurska

Zasavska

77

OKO

LjE

23

odlagališča z izdanimi okoljskimi dovoljenji

Sedem komunalnih odlagališč: Barje (polji IV in V), Kovor, Leskovec – novo, Mala

Mežaklja, Pragersko, Puconci – novo, RCERO Celje (Bukovžlak), Unično – novo.

Devet industrijskih odlagališč: Deskle, Javornik, Mala Gora – inertno, Nomo

Mežica, Novaki, Prapretno, Suhi Most, TDR, Tuncovec – novo.

načrt po letu 2015

Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor je bil 17. marca 2011 objavljen pre-

dlog Operativnega programa ravnanja s komu-nalnimi odpadki, v katerem so glede na nove cilje priprave za ponovno uporabo in recikli-ranje komunalnih odpadkov preračunane tudi potrebne zmogljivost odlagališč za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komu-nalnih odpadkov za obdobje do leta 2015, ko se bodo prednostno zapolnjevala sedanja obra-tujoča odlagališča, in za obdobje po letu 2015, ko se bodo ostanki obdelanih komunalnih od-padkov odlagali le še na zmogljivejših, tehnično dobro opremljenih in ekonomsko upravičenih odlagališčih nenevarnih odpadkov.

Predvideno je, da se bo leta 2020 odložilo le še 34 % vseh komunalnih odpadkov, kar je

nekoliko več, kot je za odlaganje komunalnih odpadkov predvideno za evropsko povprečje.

ostri očitki iz komunal in občin

Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje, d. o. o., ki upravlja odlagališče nenevarnih

odpadkov Mozelj, pojasnjuje, da je RS za kme-tijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, Inšpekcije za okolje in naravo, dne 6. decembra 2012 poslalo podjetju odločbo, ki od 31. 1. 2013 prepoveduje odlagati odpadke na navedeno odlagališče. Podlaga za izdajo takega izreka je dejstvo, da odlagališču do datuma odločbe ARSO ni izdal okoljskega dovoljenja, čeprav je bila že 2. 7. 2009 vložena vloga za podaljšanje obratovanja odlagališča. Dne 7. decembra 2012 je Komunala prejela tudi odločbo Agencije RS

za okolje, ki je z negativnim izrekom te odločbe zavrnila vlogo za podaljšanje obratovanja odla-gališča Mozelj po 15. 7. 2009 do 31. 12. 2015.

Na obe odločbi je v skladu s predpisanim pritožbenim rokom komunala vložila

pritožbi, o katerih naslovni organ trenutno še odloča. Pritožba na odločbo inšpektorata ne zadrži izvršitve, odpadke je treba od 1. 2. 2013 odlagati na odlagališču z veljavnim okoljskim dovoljenjem. Izbrali smo odlagališče, kamor do odločitve pritožbenega organa odlagamo odpadke.

Če bo pritožba na zavrnitev prošnje za po-daljšanje okoljskega dovoljenja odklonilna,

bo dolgoročno mogoče odlaganje odpadkov samo na drugem odlagališču. Pri tem glede na zakonodajo obstaja možnost, da bi podje-tje vstopilo v regijski center ali izbralo drugo odlagališče na podlagi javnega naročila. V tem primeru bo po sklepu o zapiranju odlagališče nenevarnih odpadkov Mozelj treba v treh letih ustrezno zapreti, kar bo za občinski proračun veliko finančno breme.

Odlagališče Mozelj ima za občini Kočevje in Kostel, ki odlagata odpadke na tem

odlagališču, še za okoli 20 let celotnih prostih kapacitet, kar pomeni, da bi s prodajo prostega odlagalnega prostora drugim zainteresiranim strankam do leta 2015 imeli prihodke, s kateri-mi bi odlagališče pozneje preprosto sanirali, zdaj pa bomo imeli samo stroške s sanacijo in višje stroške odlaganja na drugem odlagališču. V tem primeru je našemu podjetju in občinama, ki sta lastnici infrastrukture, z odločitvijo o zavrnitvi povzročena precejšnja gospodarska škoda.

Stroški odlaganja se bodo bistveno povečali, saj je lastna cena na odlagališču Mozelj 30

EUR na tono, na drugih odlagališčih pa je cena s prevozom okoli 130 EUR na tono. V pripravi

predloga novih cen bomo nove stroške upošte-vali v elaboratu, občinski svet pa se bo odločil, koliko se bo cena za občane subvencionirala iz občinskega proračuna. Dvig cen ravnanja z odpadki za občane bo izključno v odločitvi občinskega sveta.

Glavni razlog za zavrnitev naše prošnje za podaljšanje OVD je bila nezmožnost za-

gotoviti finančno jamstvo v zahtevani višini 4,5 milijona EUR. Pripravili smo projekt, po katerem bi odlagališče obratovalo z zmanjša-nimi kapacitetami, kar bi finančno jamstvo znižalo na približno 1 milijon EUR, saj zneska 4,5 milijona EUR v banki ne moremo zagotovi-ti. Veljavne cene ravnanja z odpadki so iz leta 2005 in ne vključujejo finančnega jamstva, država pa je daljše obdobje omejevala cene, kar nam v zadnjem času ni omogočilo takih cen, ki bi zajemale finančno jamstvo. Tako nas je država po eni strani omejila s cenami, po drugi strani pa zaradi tega omejevanja ne moremo zagotoviti finančnega jamstva v zahtevani višini, naša prošnja za podaljšanje OVD pa je bila zavrnjena.«

Mag. Goran Trebec, vodja sektorja operati-ve v JP Komunala Izola, d.o.o., odgovar-

ja: »Naša želja je bila, da bi ohranili delovanje odlagališča vsaj do leta 2016, ko naj bi se vzpo-stavil regionalni CERO. Žal nam kljub naporom in velikemu prizadevanju to ni uspelo. V tem trenutku je znano, da po odločbi inšpektorata na odlagališču od 31. 1. 2013 ne smemo več odlagati odpadkov in da smo 6. 3. 2013 dobili odločbo ARSO, v kateri nam zavračajo podalj-šanje okoljskega dovoljenja za obratovanje odlagališča, ker nismo predložili ustreznega finančnega jamstva, čeprav je odlagališče Izola eno bolje urejenih odlagališč v Sloveniji. Je eno redkih, ki ima izcedne vode speljane v javno kanalizacijo in naprej na centralno čistilno

predvideno je, da se bo leta 2020 odložilo le še 34 % vseh komunalnih odpadkov.

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

mar

ko k

ljun

mag

. Gor

an t

rebec

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: Rok

Trž

an

Jank

o k

ram

žar

77

24O

KO

LjE

napravo, in je ekološko povsem neoporečno. Tu se sicer z ARSO glede finančnega jamstva ne strinjamo, saj je po našem mnenju in mnenju nekaterih pravnikov finančno jamstvo v obliki poroštvene izjave upravljavca, kot smo ga pre-dložili, povsem v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov in v njej navedenimi mogočimi obli-kami finančnega jamstva. Kljub navedenemu je ARSO vztrajal pri predložitvi bančne garancije, ki pa je ne bi mogli predložiti, saj sami kot javno podjetje nimamo sredstev, s katerimi bi jamčili banki, ki bi nam dala bančno garancijo. Tudi občina kot lastnica ne bi mogla podati jamstva banki, ker v tem primeru ne gre za zadolževanje in tako jamstvo občine ni v skladu z ZFO. In tako je ostala le možnost najeti kredit v višini približno 760.000 EUR, za katerega bi jamčila občina, znesek pa bi nakazali na ministrstvo kot depozit. Žal občina ni bila sposobna jam-čiti za tako vsoto, saj bi s tem ogrozila svoje tekoče poslovanje. Celotna višina finančnega jamstva pa je bila izračunana v višini 2.280.000 EUR, kar bi bilo treba zagotoviti v tretjem letu obratovanja.

Kakor koli, odločitev ARSO pomeni, da moramo čim prej poiskati ustreznega pre-

vzemnika za odvoz odpadkov. Seveda se bo ta odločitev odražala tudi na ceni ravnanja z odpadki v občini Izola. Namesto 25-odstotne-ga dviga bo potreben dvig cen za več kot 90 % zaradi dodatnih stroškov odvoza odpadkov.

Vsekakor problematika odlagališča še ni raz-rešena, temveč se je šele začela. Po uredbi

o odlaganju odpadkov bi morali odlagališče zapreti v treh letih, ne vemo pa, kje bomo dobili sredstva, ker smo s prepovedjo odlaganja izgubi-li vir financiranja za izvajanje monitoringa in za zapiranje odlagališča, kar smo do zdaj z lahkoto izvajali letno s sredstvi iz občinskega proračuna iz naslova najemnine za infrastrukturo in cene storitve odlaganja odpadkov. Končno bomo mo-rali ob zaprtju odlagališča prav tako predložiti

finančno jamstvo, ki ga po pogojih, kot so znani zdaj, ne bomo mogli predložiti, tako kot ga ne moremo danes za delovanje odlagališča. Hkrati pa se bodo odpadki vozili na drugo odlagališče, ker drugega načina odstranjevanja v Sloveniji ni, in bo obremenjevanje okolja z odpadki enako na drugem koncu države, vmes pa bodo okolje dodatno onesnaževali še tovornjaki, ko bodo te odpadke prevažali. Pa razumi, kdor more.

mehansko-biološka obdelava odpadkov po letu 2015 le še na osmih odlagališčih

Ostanki obdelanih komunalnih odpadkov naj bi se predvidoma po letu 2015 odla-

gali le še na osmih odlagališčih. Smiselno bi bilo imeti še manj obratov z večjo kapaciteto, ker bi lažje dosegli pričakovano ekonomiko in povzročali manj eksternih okoljskih stroškov. Odlagališče in naprava za mehansko-biološko obdelavo (MBO) sta sicer povsem ločeni napravi, ki sta največkrat, iz logističnih, ekonomskih, okoljskih in drugih razlogov, nameščeni skupaj. Pri pripravi novega Operativnega programa rav-nanja s komunalnimi odpadki je bilo izhodišče tudi zatečeno stanje pri pripravi projektov MBO v posameznih regijah iz veljavnega Operativnega programa za odstranjevanje odpadkov, da bi se zmanjšala količina odloženih biorazgradljivih odpadkov iz leta 2008. Posamezni projekti se že realizirajo s sredstvi EU.

Če ni sežigalnice, odpadki v izvoz

Komunale se srečujejo z izzivi, povezanimi s problematiko sežigalnic oziroma ostankov

po MBO odpadkov.

janko Kramžar, direktor javnega podjetja Snaga, je prepričan: »Kljub vsem ukrepom

oziroma ravnanjem, ki so na seznamu zažele-nih praks ravnanja z odpadki (preprečevanje, ponovna uporaba, recikliranje) pred energetsko izrabo odpadkov, brez slednje ne bomo dosegli želenih ciljev. To konec koncev potrjujejo tudi uradni podatki Eurostata, evropskega statistič-nega urada, ki Slovenijo po deležu odpadkov, ki jih recikliramo, uvršča v sam evropski vrh. Kljub urejenemu in dobro delujočemu sistemu reciklaže pa nadpovprečno visok odstotek od-padkov konča na odlagališčih. Količina nasta-lih odpadkov se je v Sloveniji po letu 2008 sicer začela zmanjševati za okoli dve odstotni točki na leto. Leta 2011 se je v primerjavi z letom poprej količina odloženih komunalnih odpad-kov na komunalnih odlagališčih zmanjšala za skoraj četrtino, količina vseh odloženih odpad-kov pa za petino. Čeprav se količina odloženih odpadkov zmanjšuje, smo v Sloveniji leta 2011 na komunalnih odlagališčih še vedno odložili skoraj 60 % komunalnih odpadkov in presegli povprečje EU, kjer ta odstotek znaša okoli 40.

Primerjava z naprednejšimi članicami EU kaže, da je glavni razlog pomanjkanje ener-

getske izrabe odpadkov. Po podatkih Eurostata je bila leta 2010 Slovenija na repu držav EU po odstotku komunalnih odpadkov za energetsko izrabo (povprečje 22 %, v Sloveniji smo za ener-getsko izrabo namenili 1 % odpadkov).

Dejstvo, da naj bi ustrezne objekte za ener-getsko izrabo financirali in gradili šele v

naslednjem večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2014–2020, je zelo zaskrbljujoče in edina alternativna rešitev, ki jo vidim, je izvoz odpadkov.«

Franc Cipot, direktor CERO Puconci, od-govarja: »Problematika procesov MBO

v Sloveniji je v okviru centrov za ravnanje z odpadki vsekakor povezana z možnostjo izra-be lahkih frakcij, ki se izločijo v procesu MBO komunalnih odpadkov. Te frakcije so primerne predvsem za sežig v pečeh, ki imajo ustrezne dimenzije in zaščito s filtriranjem toplogrednih plinov. V procesu MBO odpadkov je mogoče z dodatnimi analizami pripraviti strukturo lahke frakcije, ki bo skupaj z drugimi gorivi širše uporabna oziroma ne bo zahtevala tako velikih vlaganj, kot so potrebna za sežig teh odpadkov na sežigalnicah. Ker je v Sloveniji vse manj mešanih komunalnih odpadkov in bo rentabilnost novih sežigalnic že tako ali tako vprašljiva, bi bilo smiselno razmišljati o tem, da se več sredstev nameni raziskavam možnosti uporabe lahkih frakcij iz mešanih komunalnih odpadkov kot alternativnih goriv za širšo upo-rabo, za kar so potrebne ustrezne raziskave. Sicer pa v CEROP, d. o. o., sistem MBO še v celoti ne deluje, ker je na začetku poskusnega obratovanja in konkretnih alternativnih re-šitev v tem trenutku ne moremo ponuditi.«

naša želja je bila, da bi ohranili delovanje odlagališča vsaj do leta 2016, ko naj bi se vzpostavil regionalni Cero.

april 2

013

77

OKO

LjE

25interseroH

z znanjem usmerjajo vaše odpadke

strokovnjaki v interserohu širijo znanje o rav-nanju z odpadnimi proizvodi na strokovnih srečanjih in dogodkih

Podjetje Interseroh, njegov slogan je Naše znanje usmerja vaše odpadke, si na sloven-skem trgu že deveto leto prizadeva za zagota-vljanje celovitih sistemskih storitev pri ravna-nju z odpadnimi proizvodi. S stalno vpetostjo v trajnostni razvoj, z iskanjem konkretnih okoljskih rešitev individualno prilagojenih po-sameznim poslovnim partnerjem, aktivnim sodelovanjem pri vzpostavljanju učinkovite okoljske zakonodaje in spremljanjem potreb in novosti slovenskega trga glede ravnanja z odpadki, so v podjetju pridobili številna kom-petentna znanja in izkušnje.

Prednost podjetja Interseroh Slovenija je dobro poznavanje tujih razmer, saj je podjetje del mednarodnega koncerna Interseroh, ki v Evropi velja za enega vodilnih ponudnikov organizacijskih rešitev pri upravljanju tokov odpadnih proizvodov.

Ker se v podjetju zavedajo pomemb-nosti in pomena kakovostnega izo-braževanja in hkrati verjamejo v stro-kovnost svojih kadrov, so se odločili, da znanje in izkušnje ponudijo tudi širši javnosti. Leta 2012 so začeli izvajati stro-kovne seminarje za poslovne partnerje in odziv je bil zelo dober. Ker so tovrstna znanja zaradi vse zahtevnejše okoljske zakonodaje

in kompleksnih procesov ravnanja z odpadnimi proizvodi vse bolj ce-njena in iskana, so pripravili nabor aktualnih tem o ravnanju z od-padnimi pro-izvodi, ki jih želijo njihovi strokovnjaki deliti na stro-kovnih dogod-kih, kot so:

okrogle mize, seminarji, strokovna srečanja, in pri pripravi stro-

kovnih publikacij.

V Interserohu ponujajo strokovno podporo na dogodkih v okviru ak-tualnih tem, ki se na-našajo na ravnanje z odpadki: odpadno embalažo (OE), od-padno električno in elektronsko opremo (OEEO), odpadne ba-

terije in akumulatorje (ObA) ter odpadne

nagrobne sveče (ONS). Med aktualnejšimi temami, o

katerih predavajo Interserohovi strokovnjaki, izpostavljamo:

• slovenskipravniredoravnanjuzodpadki(zakoni, uredbe, okoljske dajatve, posame-zna področja in obveznosti);

• definicije,obveznostiinurejenostpodjetijpri ravnanju z navedenimi odpadnimi proizvodi;

• pripravaPoročilaonastajanjuodpadkovv proizvodnih in storitvenih dejavnostih (pravni red, metodologija vzpostavitve evidenc, izdelava poročila);

• načrtgospodarjenjazodpadki;

• predstavitevdobrihpraksravnanjazod-padki s poudarkom na odpadni embalaži.

V Interserohu razvijajo tudi nove rešitve in storitve za ravnanje ločenega zbiranja odpad-kov v pisarnah, ki jih bodo predstavili v eni izmed naslednjih številk revije EOL.

iztekel se rok za oddajo poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejav-nostih za leto 2012

Ob pripravi Poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih za leto 2012 v Interserohu opozarjajo podjetja, ki so zavezana oddaji poročila, na:

• dne1.1.2012jezačelaveljatinovaUredbao odpadkih (Ur. l. RS, št. 103/2011), ki je bila objavljena v uradnem listu dne 16. 12. 2011;

• novauredbapredpisujenovekriterijezaobvezno izpolnjevanje letnega poročila o nastajanju odpadkov v proizvodnih in stori-tvenih dejavnostih. Podjetje mora izpolniti

poročilo, če izpolnjuje enega od navedenih kriterijev:

- v letu 2012 je nastalo več kot 10 ton nenevarnih odpadkov;

- v letu 2012 je nastalo več kot 5 kg ne-varnih odpadkov;

- v letu 2012 je bilo v podjetju zaposlenih 10 ali več oseb;

Poročilo je bilo treba oddati do 31. 3. 2013 po pošti na Agencijo RS za okolje ali po elektronski pošti na elektronski naslov odpadki.arso@gov.si.

interseroh, d. o. o.brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - ČrnučeT: 01 560 91 50E: info@interseroh-slovenija.siI: www.interseroh-slo.si

Pro

moci

ja

Vode

in

konces

ije

april 2

013

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

77

26O

KO

LjE

kakšno napako je storilo

ministrstvo za finance rs, ko je

pripravilo stališče do evropske

direktive o koncesijah in ga

ni poslalo niti v usklajevanje

pristojnim ministrstvom niti

ministrstvu za kmetijstvo in

okolje ne? Za kaj gre?

ob koncu leta 2011 je

evropska komisija pripravila

predlog direktive o

podeljevanju koncesijskih

pogodb. namen predloga

evropske direktive je, tako

pravijo v Bruslju, izboljšati

preglednost in pravičnost

v postopkih dodeljevanja

koncesij, ki bi spodbudile

gospodarske priložnosti ter

zasebne in javne naložbe.

Vlada rs je sprejela predlog

stališča, s katerim podpira

sprejetje predlagane direktive.

toda direktiva je v predlagani

obliki dvignila precej prahu v

strokovni in laični javnosti v

sloveniji in zunaj nje. kdo torej

pije in kdo plača?

dr. Darja Majkovič

Vode in konCesiJe

kaj pravi zakonodaja v sloveniji

Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02–ZGO-1, 2/04–ZZdrI-A, 41/04–

ZVO-1 in 57/08; v nadaljnjem besedilu ZV-1) je uvedel obvezno pridobitev vodne pravice za vsako rabo vodnega ali morskega dobra, ki presega meje splošne rabe, in za rabo naplavin ali podzemnih voda. Vodno pravico je mogoče pridobiti na podlagi vodnega dovoljenja (za rabo, določeno v 125. členu ZV-1) ali koncesije (za rabo, določeno v 136. členu ZV-1). Vodno dovoljenje oziroma vodno pravico za preskrbo s pitno vodo pridobivajo le občine, dovoljenja izdaja ARSO. Za zagotavljanje dobrega stanja vseh voda je pristojno Ministrstvo za kmetij-stvo in okolje (MKO), preskrba s pitno vodo pa je torej v izvirni pristojnosti občin. Občine so odgovorne tudi za gradnjo javne infrastrukture za izvajanje javne službe za preskrbo s pitno vodo. Za upravljanje zajetja pitne vode morajo organizirati obvezno javno službo in izvajalca javne službe – po sistemu javno-zasebnega par-tnerstva ali s koncesijo, občine pa opravljajo nadzor nad izvajanjem službe.

Vodne koncesije pri nas niso torej nič novega, v Sloveniji imamo že veliko koncesionarjev.

Med večjimi sta Petrol in Pivovarna Laško.

novosti

Evropska komisija je 21. decembra 2011 Svetu EU in evropskemu parlamentu predložila

sveženj o javnih naročilih, ki vsebuje Predlog direktive o javnih naročilih skupaj s Predlogom direktive o javnih naročilih naročnikov v vo-dnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, in Predlog direk-tive o podeljevanju koncesijskih pogodb. Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog stališča, v katerem podpira sprejetje predlagane direkti-ve z nekaterimi pripombami, zato od evropske komisije pričakujejo dodatna pojasnila glede možnosti spreminjanja koncesijskih pogodb med njihovim trajanjem zaradi sprememb evropske in nacionalne zakonodaje in kako je predviden prenos finančnih posledic takih sprememb koncesijskih pogodb.

Evropska komisija sicer opozarja, da nova di-rektiva ne predvideva prisilne privatizacije

vodnih virov, odločanje o tem bo še naprej osta-lo v domeni držav. Toda razpisi koncesij bodo morali biti evropski, saj ima EU enoten trg, za katerega pa komisija vedno znova ponavlja, da

kdo pije in kdo plača

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. J

anez

pot

očni

kdr

. rom

ana

Jord

an

77

OKO

LjE

27

potrebuje močnejšo injekcijo zasebnega kapita-la, saj je javnega denarja v krizi premalo. Ali se v tej razlagi lahko skriva tisto, česar se nekateri v Sloveniji bojijo?

stališče evropske komisije

Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik in njegov kolega za notranji trg

in storitve Michel Barnier sta v skupni izjavi poudarila, da komisija ne vodi nobene politike, s katero bi države članice silila v privatizacijo storitev preskrbe z vodo. »Komisija se zaveda, da je voda javno dobro in da je upravljanje vodnih virov v pristojnosti držav članic. Za primere, v katerih se javni organi odločijo zagotavljati te storitve prek zasebnega go-spodarskega subjekta, je komisija predlagala predpise, ki bodo pripomogli k preglednosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, tako da bodo javnim organom omogočili sprejemanje boljših odločitev,« pravita komisarja.

Evropska poslanka dr. Romana Jordan pozdravlja novo direktivo: »Evropska unija

je leta 2000 sprejela Okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES). Z njo je bil uveden nov zakono-dajni pristop k upravljanju in varovanju voda, ki ne temelji na nacionalnih ali političnih mejah, temveč na povodjih. Namen te direktive je do-ločiti okvir za varstvo celinskih površinskih voda, somornic, obalnega morja in podzemne vode. Direktiva zahteva usklajevanje različnih politik EU in določa natančen časovni razpored ukrepov, pri čemer je leto 2015 rok, do katerega morajo biti evropske vode v dobrem ekološkem in kemijskem stanju. V tej direktivi ni nikjer opredeljeno lastništvo nad vodno oskrbo. Pogodba o EU celo prepoveduje kakršno koli pristojnost Evropske komisije za lastništvo v državah članicah. Odločitev o privatizaciji vodnih virov je izključno v rokah držav članic.

Ob koncu leta 2011 je Evropska komisija pripravila predlog Direktive o podelje-

vanju koncesijskih pogodb. V njem ni nikjer opredeljeno vprašanje lastništva vodnih virov in ne gre za poseg Evropske unije v pristojnost držav članic, da oblikujejo lastninskopravno ureditev. Namen predloga evropske direktive je izboljšati preglednost in pravičnost v postop-kih dodeljevanja koncesij in tako ustvarjati gospodarske priložnosti in spodbujati zasebne in javne naložbe. Študija Evropske komisije je namreč pokazala, da se gospodarski subjekti srečujejo z neenakimi konkurenčnimi zahte-vami. Poleg tega v trenutnem zakonodajnem okviru področje javno-zasebnih partnerstev ni natančno opredeljeno, kar povečuje tveganje odpovedi ali predčasne prekinitve nezakonito oddanih naročil, to pa lahko organe odvrne od uporabe koncesij, če bi bila ta vrsta naročila dobra rešitev.

Predlagana direktiva zagotavlja večjo pre-glednost, pravičnost in pravno varnost

pri podeljevanju koncesijskih pogodb, boljše možnosti investicij in zato kakovostnejše gradnje in storitve naročnikov iz vodnega, energetskega in transportnega sektorja in sektorja poštnih storitev, hkrati pa ne posega v lastninskopravno ureditev držav članic.

Predlog direktive o koncesijskih pogodbah torej pravno ureja podeljevanje koncesij, da

bi bili postopki pregledni in pošteni. Predlog ne nalaga obveznosti podeljevanja koncesij, ampak jih poskuša spodbujati in ureja izvedbo podeljevanja koncesij.

V javnosti pa se je predlog Direktive o po-deljevanju koncesijskih pogodb napačno

interpretiral. Komisija obravnava predlog spre-memb direktive o podeljevanju koncesij in ne direktive o gospodarjenju z vodo. Sprememba Direktive o podeljevanju koncesij prinaša zah-tevo, da bo moral, kdor se bo odločil podeliti koncesijo privatnemu podjetju, skladno s stan-dardi Evropske unije poskrbeti, da bo postopek transparenten in pošten. Ta direktiva držav članic ne obvezuje k ‚privatizaciji vode‘, države imajo same odgovornost in dolžnost skrbeti za kakovost lastne oskrbe z vodo. Popolnoma se strinjam, da je oskrbo z vodo treba nujno zašči-titi kot javno dobro. Za to pa morajo poskrbeti vlade držav članic. Evropa namreč nima pra-vice posegati v lastninskopravno zakonodajo države članice.

Država članica oz. posamezna občina je tista, ki lahko pridobi pravico do oskrbe s pitno

vodo, občine pa se odločajo o tem, kako bodo izvajale javno gospodarsko službo, ali bodo, na primer, podelile koncesijo. V Sloveniji je že danes veliko koncesionarjev na tem področju. Osnutek direktive ureja transparentno pode-ljevanje koncesij, samo če se država oz. občina odloči, da bo podelila koncesijo, ki bo presegala vrednost 5 milijonov, privatnemu podjetju.«

odmevi v sloveniji

Evropsko državljansko pobudo, po kateri je voda javna dobrina in ne tržno blago, so

podprli le poslanci v odboru za okolje. Pod to pobudo se je podpisalo že več kot 13.000 Slovencev. V pozivu vladi za boljšo zakonodajo pa so se združili vsi odbori – za finance, zadeve EU, kmetijstvo in okolje – in vlado pozvali, naj pri storitvah javnega dobra ohrani univerzal-nost dostopa do pitne vode kot temeljno člo-vekovo pravico. Hkrati vladi predlagajo, da v sodelovanju z zainteresirano javnostjo pripravi zakonodajo, ki bo preprečila morebitno bodočo privatizacijo upravljanja pitne vode in ki bo še naprej zagotavljala enak dostop do vode vsem državljanom.

Skupnost občin Slovenije je kritična: »Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije je

s presenečenjem sprejelo informacijo, po kateri naj bi Vlada RS podprla predlagane spremembe direktive, ne da bi preverila stališča občin, ki so v skladu s slovensko zakonodajo pristojne za oskrbo s pitno vodo. Skupnost občin Slovenije v osnovi nasprotuje dodatnim možnostim za privatizacijo oskrbe s pitno vodo, saj ocenjuje, da gre za strateško dobrino, ki se prav zato ne sme predati v roke privatnemu kapitalu,

katerega osnovni interes in motiv je dobiček. Javna podjetja, ki v Sloveniji skrbijo za oskrbo s pitno vodo, se nikakor ne bi mogla na glo-balnem trgu boriti z mednarodnimi korpora-cijami, kar bi pomenilo, da bi s tako strateško surovino v državi poslovale in upravljale prav te. Občine temu nasprotujemo. Izkušnje s pri-vatizacijo voda v nekaterih državah (Francija, Portugalska, Britanija …) so po informacijah Skupnosti občin Slovenije zelo negativne, oskr-ba se je poslabšala, cene pa dvignile. Prav tako mednarodne korporacije praviloma ne vlagajo v osnovno infrastrukturo in te stroške prelagajo na lokalne skupnosti in lokalno prebivalstvo. Prepričani smo, da bi Vlada RS pred podelitvijo soglasja k tej direktivi morala pridobiti soglasja tistih, ki jih navedena direktiva najbolj zade-va, torej lokalnih skupnosti. Ob tem pa bi bilo

skupnost občin slovenije v osnovi nasprotuje dodatnim možnostim za privatizacijo oskrbe s pitno vodo.

april 2

013

77

28O

KO

LjE

treba pridobiti tudi mnenja in razmišljanja za-interesirane strokovne javnosti ter državljank in državljanov, ki jih lahko take odločitve naj-bolj neposredno prizadenejo. Zato je Skupnost občin Slovenije Vlado RS pozvala, naj spremeni svoje stališče ter v zvezi s stališčem RS v tem in podobnih predlogih odpre čim širšo razpravo.«

Z Ministrstva za finance smo prejeli naslednje pojasnilo: »Namen predlagane

direktive je ponuditi pravno varnost državam članicam pri podeljevanju tovrstnih pogodb in zagotoviti odpiranje nacionalnih koncesij-skih trgov podjetjem iz EU. Odbor za zadeve Evropske unije je Predlog stališča Republike Slovenije, s katerim je Republika Slovenija podprla to direktivo, sprejel na svoji 9. seji 9. 3. 2012.

Predlagana direktiva je del paketa direktiv, s katerimi se prenavlja javnonaročniška

zakonodaja na ravni EU. Cilj te direktive je ustvariti enoten pravni okvir, ki bo omogočil širšo uporabo koncesij, kar bo spodbudilo gospodarsko rast in inovacije. Gre za po-stopkovno direktivo, s katero želi Evropska komisija zagotoviti preglednost, pravično in enakopravno obravnavo ter ustrezno pravno varnost koncedentov (država, občine in javni subjekti) in koncesionarjev (gospodarskih

subjektov) pri postopkih podeljevanja koncesij za različna področja.

Vlada Republike Slovenije je sprejela predlog stališča, v katerem podpira sprejem pre-

dlagane direktive, z nekaterimi pripombami. V procesu sprejemanja v Bruslju Vlada RS pri-čakuje od Evropske komisije dodatna pojasnila glede možnosti spreminjanja koncesijskih po-godb v času njihovega trajanja zaradi sprememb evropske in posledično nacionalne zakonodaje in kako je predviden prenos finančnih posledic takih sprememb koncesijskih pogodb.

Večina koncesij storitev (npr. zdravstvo, izobraževanje in socialne storitve) je zdaj

le delno zajeta v direktivah o postopkih oddaje javnega naročila, saj se obravnavajo kot stori-tve brez večjih možnosti za čezmejno trgovino.

Nedavne ugotovitve Komisije o oceni učinka in učinkovitosti zakonodaje EU o javnih naročilih so pokazale, da ima veliko kategorij storitev, ki so bile prej uvrščene kot neprednostne storitve, relativno visok delež čezmejnih koncesijskih pogodb, zato je Evropska komisija sprejela od-ločitev, da se to področje enotno uredi. Zato taki sklepi upravičujejo razširitev predvidenih predpisov na te storitve.

Glavni cilj direktive je zagotoviti jasnost pravnega okvira za podeljevanje koncesij

in jasno opredeliti področje uporabe tega okvi-ra. Posebne obveznosti koncesij bodo po eni strani povečale pravno varnost, saj bodo jav-nim organom in naročnikom zagotovile jasna pravila, ki bodo vključevala načela Pogodbe o delovanju EU o podeljevanju koncesij, po drugi strani pa bodo gospodarskim subjektom zago-tovila nekatera temeljna jamstva pri postopku podeljevanja.

Direktiva določa natančnejšo opredelitev koncesijskih pogodb s sklicevanjem na

operativno tveganje, hkrati pa določa tudi najdaljše trajanje koncesije. Večina obveznosti, ki veljajo za postopke podeljevanja koncesij za gradnje, naj bi se razširila tudi na koncesije za izvajanje storitev. Predlog določa tudi več konkretnih in natančnejših zahtev za različ-ne faze postopka podeljevanja, ki temeljijo na načelih Pogodbe o delovanju EU. Poleg tega uporabo sekundarne zakonodaje razširja na podeljevanje koncesijskih pogodb v sektorju javnih gospodarskih služb, ki je trenutno izvzet iz sekundarne zakonodaje.

Predlog tudi zagotavlja boljši dostop gospo-darskih subjektov do koncesijskih trgov,

saj predvideva večjo transparentnost in enako-pravno obravnavo. Za zagotovitev preglednosti in enake obravnave vseh gospodarskih su-bjektov predlog določa obvezno objavo javnih razpisov podeljevanja koncesijskih pogodb v Uradnem listu EU, katerih vrednost je enaka ali višja od 5 milijonov evrov. Direktiva določa posebno ureditev za podeljevanje koncesij za socialne in druge posebne storitve, saj v teh pri-merih še vedno ostaja omejen čezmejni interes.

podeljevanje koncesij je v sloveniji urejeno

Sicer pa že Zakon o javnih gospodarskih služ-bah iz leta 1993 ureja podeljevanje koncesij

za javne gospodarske službe. Tako je podeljeva-nje koncesij v Republiki Sloveniji urejeno že dalj časa, podrobneje pa je postopke uredil Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, za koncesije gradenj pa Zakon o javnem naročanju in Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Ker je bila sprejeta nova direktiva o

Vode in konCesiJe

Vlada republike slovenije je sprejela predlog stališča, v katerem podpira sprejem predlagane direktive z nekaterimi pripombami.

Naziv Občina Vrsta partnerstva Datum začetka izvajanja pogodbe

DANA, Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija d.d.

Trebnje pogodba 26.3.2007

KOMUNALA d.o.o. Rače - Fram koncesija 30.11.1999

Komunala d.o.o. Gornji Grad Gornji Grad koncesija 8.10.1999

Komunala Tržič d.o.o. Tržič koncesija 1.9.2009

Komunalno podjetje Kamnik d.d. Kamnik koncesija 1.1.2005

Komunalno podjetje Ptuj d.d. Kidričevo koncesija

Komunalno podjetje Ptuj d.d. Majšperk koncesija

Komunalno podjetje Ptuj d.d. Trnovska vas pogodba

Komunalno podjetje Ptuj d.d. Starše

Komunalno stanovanjsko podjetje d.o.o. Ljutomer

Veržej pogodba 20.1.1996

Kostak d.d. Kostanjevica na Krki

koncesija 1.1.2011

Kostak d.d. Krško Koncesija 31.12.2008

Loška komunala, d.d., oskrba z vodo in plinom, Kidričeva c. 43a, Škofja Loka

Škofja Loka koncesija 1.1.1999

MARIbORSKI VODOVOD, d.d MARIbOR javno podjetje -solastništvo MOM

MARIbORSKI VODOVOD, d.d Hoče - Slivnica Pogodba 1.1.2003

MARIbORSKI VODOVOD, d.d Miklavž na Dravskem polju

pogodba 1.4.2005

MARIbORSKI VODOVOD, d.d Ruše pogodba 1.1.2000

MARIbORSKI VODOVOD, d.d Duplek solastništvo

PETROL ENERGETIKA d.o.o. Ravne na Koroškem

koncesija

Pivovarana Laško d.d. Laško koncesija 30.4.2009

SIM Radenci d.o.o. Radenci Pogodba

Vodokomunalni sistemi d.o.o. Velike Lašče koncesija

Vodovod Murska Sobota d.o.o. Moravske toplice javno podjetje

Preglednica 1: Javno-zasebno partnerstvo oskrba s pitno vodo

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

foto

: BO

R

Fran

c B

ogov

ičm

ag. d

ejan

Žid

an

77

OKO

LjE

29

podeljevanju koncesijskih pogodb, bo navedene zakone tudi deloma treba popraviti, vendar bi-stvenih sprememb nova direktiva v slovenski pravni red ne bo prinesla. Že zdaj je namreč predvideno, da se za podeljevanje koncesij uporabljajo transparentni javni postopki. To pa je tudi bistvo te direktive, saj je njen glavni cilj poenotiti postopke za podeljevanje kon-cesijskih pogodb za storitve, ki so bili do zdaj prepuščeni ureditvi posamezne države članice.

Podelitev koncesije oz. sklenitev javno-zaseb-nega partnerstva za izvajanje javne gospo-

darske službe nikakor ni privatizacija, saj je v Sloveniji cena komunalnih storitev regulirana, zato ni mogoče, da bi se cene nenadzorovano po-viševale. Nižanje standardov pa je stvar konce-denta oz. javnega partnerja, ki določi zahtevano raven storitve za končne uporabnike in nadzira izvajanje koncesijske pogodbe oz. pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Morebitna pri-vatizacija družb kot takih ne bi smela vplivati na kakovost storitve, saj morajo tudi zasebna podjetja izpolnjevati zahteve koncedenta, pri javno-zasebnih partnerstvih pa gre dejansko za enega od modelov javnega naročanja, pri katerem javni partner izbere zasebnika, ki za-gotovi finančna sredstva za gradnjo potrebne infrastrukture in izvaja storitev.

Za vprašanja lastništva, upravljanja, finan-ciranja in oskrbe vodnih virov v Sloveniji

Ministrstvo za finance ni pristojno, saj sta po-dročna zakona, ki to urejata, Zakon o vodah in Zakon o varstvu okolja. Za oskrbo s pitno vodo je bila v Uradnem listu RS objavljena Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki ureja vrste nalog v okviru storitev obvezne občinske gospodar-ske javne službe za oskrbo s pitno in nekatere zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba, in za lastno oskrbo s pitno vodo. Ta uredba določa standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za iz-vajanje javne službe, in določa dva ukrepa za opravljanje javne službe:

1. vsebino operativnega programa varstva oko-lja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo, in

2. obveznosti občin in izvajalcev javne služ-be pri opravljanju javne službe. Ta uredba določa tudi načine in pogoje oskrbe s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjeni pri opravljanju storitev javne službe.

Ceno pitne vode določa Uredba o metodo-logiji za oblikovanje cen storitev obveznih

občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/2012 in 109/2012), ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja za:

• oskrbo s pitno vodo,

• odvajanje in čiščenje komunalne in padavin-ske odpadne vode,

• zbiranje nekaterih vrst komunalnih odpadkov,

• obdelavo nekaterih vrst komunalnih odpad-kov in

• odlaganje ostankov predelave ali odstranje-vanja komunalnih odpadkov.«

mnenje ministrstva za kmetijstvo in okolje

»Predlog direktive EU o koncesijah je obravnavalo Ministrstvo za finance,

pristojno za javno naročanje. Evropska unija želi s to direktivo poenotiti predvsem postopke za oddajo koncesij storitev na vodnem, energet-skem, transportnem področju in področju po-štnih storitev, kar v slovenski zakonodaji ureja Zakon o javnem naročanju. Ta je v pristojnosti Ministrstva za finance, zato je to ministrstvo tudi presojalo predlog direktive o podeljevanju koncesijskih pogodb.

Predlog direktive o podeljevanju koncesij se torej ne nanaša le na koncesije za vodo,

ampak gre tudi za postopkovno direktivo za oddajo vseh koncesij na vodnem, energet-skem, transportnem področju in področju poštnih storitev na državni in lokalni ravni. Predstavništvo Evropske komisije pojasnjuje, da so vse interpretacije, ki predlog povezujejo s privatizacijo oskrbe z vodo, napačne, in tudi, da bodo javni organi imeli vedno pravico izbirati, ali bodo oskrbo zagotavljali neposredno ali prek zasebnih izvajalcev.

Evropska komisija v izjavi za javnost zagota-vlja, da direktiva upošteva vodo kot javno

dobro, ki je življenjskega pomena za vse drža-vljane, in podaja predlog direktive o polnem priznavanju neodvisnosti lokalnih upravnih organov pri zagotavljanju ter organiziranju storitev splošnega gospodarskega pomena, kot je oskrba z vodo. Zapisali so tudi, da bi bilo vsiljevanje privatizacije javnim organom in državam članicam, kot namigujejo mediji, vsekakor neskladno z načeli temeljnih pogodb EU in s sodno prakso.

Evropska komisija zagotavlja, da predlagana direktiva ne bo povzročila prisilne pri-

vatizacije oskrbe z vodo, in dodaja, da bodo javni organi imeli vedno pravico izbirati, ali bodo oskrbo zagotavljali neposredno ali prek

evropska komisija v izjavi za javnost zagotavlja, da direktiva upošteva vodo kot javno dobro, ki je življenjskega pomena za vse državljane.

Naziv Občina Vrsta partnerstva Datum začetka izvajanja pogodbe

jAVNO KOMUNALNO PODjETjE žALEC d.o.o.

VRANSKO sosutanovitelj-stvo 6 Spodnje Savinjskih občin

16.6.1995

javno podjetje Prlekija d.o.o. RAZKRIžjE Pogodba 1.4.2010

Komunalno podjetje Ormož d.o.o. Ormož koncesija

Komunalno podjetje Ormož d.o.o. Središče ob Dravi koncesija 21.7.2005

Komunalno podjetje Ormož d.o.o. SVETI TOMAž koncesija 1.7.1997

Komunalno stanovanjsko podjetje d.o.o. Ljutomer

Križevci pogodba 17.2.1999

KSP Hrastnik Komunalno-stanovanjsko podjetje, d.d.

Hrastnik koncesija 1.9.2010

Prodnik d.o.o. Mengeš Koncesija 1.1.2001

Vodovodi in kanalizacija NG d.d. brda pogodba

Preglednica 2: Javno-zasebno partnerstvo oskrba s pitno vodo in čiščenje komunalnih, odpadnih in padavinskih voda

april 2

013

Storitve za obrt in industrijo• Izdelavanačrtovzaravnanjezodpadki

• Čiščenjelovilcevolj,lovilcevmaščobinpeskolovov

• Čiščenjeindustrijskihnapravincistern

• Čiščenjeproizvodnihobratovterindustrijskihpovršin

• Sortiranjeodpadkov,snovnapredelavaindokončnaodstranitevostankov

Gostinstvo• Prevzeminobdelavabiološkihindrugihorganskihkuhinjskihodpadkov

• Čiščenjelovilcevoljinlovilcevmaščob

• Prevzemživilspretečenimrokomuporabe(ŽSPkat.3)

odpadki@saubermacher.si02-620-23-00

www.saubermacher.si

Pro

moci

ja

77

30O

KO

LjE

zasebnih izvajalcev, poleg tega bodo glede na osnutek direktive lahko prosto določali zna-čilnosti storitve, ki jo je treba zagotavljati. To vključuje pogoje v zvezi s ceno in kakovo-stjo, kot so inovacijski, okoljski ali socialni standardi.

Voda kot vir za zagotavljanje pitne vode je v Sloveniji v javni lasti. Za zagotavljanje do-

brega stanja vseh voda je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, oskrba s pitno vodo pa je v izvirni pristojnosti občin. Oskrba s pitno vodo je namreč ena od obveznih občinskih javnih gospodarskih služb varstva okolja, do-ločenih z zakonom. Občine pa morajo za upra-vljanje zajetja pitne vode organizirati obvezno javno službo za oskrbo s pitno vodo in določiti izvajalca te službe. To je lahko javno podjetje ali javno zasebno partnerstvo (podelitev kon-cesije). Občine izvajajo nadzor nad izvajanjem te javne službe, ne glede na to, kako se izvaja.

Občine so zadolžene tudi za gradnjo javne infrastrukture za izvajanje javne službe

oskrbe s pitno vodo. V sodelovanju z različ-nimi strokovnjaki odločajo tudi o virih vode – zajetjih, iz katerih se oskrbujejo s pitno vodo. Črpajo jih lahko po pridobitvi vodnega dovoljenja, ki ga občini (in ne javnemu podjetju ali koncesionarju) izda Agencija RS za okolje.

Taka ureditev izhaja iz stališča, da je voda javno dobro, ki je življenjskega pomena za

vse državljane, in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje meni, da mora tako tudi ostati. Sistem podelitve vodne pravice za črpanje vodnega vira za oskrbo s pitno vodo mora biti tudi v prihodnje urejen tako, da so izključni upravi-čenci do dovoljenja za izrabo vodnega vira za oskrbo s pitno vodo izključno lokalne skupno-sti, ki morajo imeti pravico izbirati, ali bodo oskrbo zagotavljale neposredno z javno službo ali javno–zasebnim partnerstvom.

Lahko se strinjamo, da bi bilo treba koncesije storitev bolje in enotno urediti in da nepo-

sredno predlog direktive ne privatizira vode, a ima lahko posredne učinke in vnaša tržno gospodarstvo v javne službe. Slovenska javna podjetja in druge domače pravne osebe, ki iz-vajajo ali bi lahko izvajale obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe prebivalstva s pitno vodo in odstranjevanja ali čiščenja od-plak (odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode), bi se spoprijela z večjo konkurenco tujih družb, ki imajo večjo kapitalsko moč in dolgo-letne izkušnje izvajanja koncesij.

Dodajamo stališče bivšega ministra za kme-tijstvo in okolje Franca Bogoviča, ki ga je

že večkrat povedal v javnosti: »Sprejetje direk-tive bi odprlo celoten trg EU pri podeljevanju koncesij. To pomeni, da bi bila slovenska komu-nalna podjetja in drugi nacionalni ponudniki oskrbe z vodo v neposredni konkurenci s tujimi multinacionalkami, ki imajo veliko kapitalsko moč in dolgoletne izkušnje, zato ne podpiram sprejetja direktive o oskrbi z vodo. Slovenija

mora najprej izčrpati kohezijska sredstva za to področje iz te in naslednje finančne perspekti-ve, dograditi in združiti vodovodne sisteme in zmanjšati število upravljavcev. Slovenske obči-ne si morajo v tem obdobju pridobiti izkušnje za upravljanje koncesijskih razmerij.

Ne želim, da bi tuje multinacionalke posta-le upravičenke do evropskih kohezijskih

sredstev in da bi na podlagi podeljene koncesije v prihodnjih letih z našimi sredstvi dograje-vale sisteme za oskrbo z vodo v Sloveniji. Sredstva, ki jih namenja kohezijski sklad za področje voda, morajo porabiti slovenske občine. Na podlagi podeljenih koncesij bi mul-tinacionalke pridobile sisteme v koncesijsko upravljanje za naslednjih 20 do 30 let, kar je običajna amortizacijska doba za take sisteme. Slovenke in Slovenci bi drago plačali te siste-me. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ima že danes številne projekte za porabo kohezijskih sredstev za sedanjo in naslednjo finančno perspektivo. V letu 2012 smo zelo napredo-vali na tem področju, zato bodo predvidena sredstva lahko izčrpana v predvidenih rokih. Nasprotujem vsakršni privatizaciji vode. Voda je in mora ostati javno dobro.«

Svoje mnenje je podal tudi mag. Dejan Židan, nekdanji poslanec SD in predsednik

Odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehra-no in okolje, sedaj novi minister za kmetijstvo in okolje: »Direktivo načelno pozdravljam, ker je nastala zaradi težav, ki se pojavljajo pri javno-zasebnih partnerstvih zlasti glede transparentnosti in potencialnih koruptivnih tveganj. Težavo vidim v tem, da je lobistom uspelo v direktivo vriniti poglavje o vodah. Res je, da še vedno država sama odloča, ali bo vire upravljala javna služba ali zasebnik. Toda če se države članice znajdejo v težavah, kar se je že zgodilo, se pojavijo zahteve po privatizaciji upravljanja vode in njena pot je olajšana tudi z objavo koncesije, ki do zdaj ni bila običajna: koncesija se ne objavi več v občini, ampak v Uradnem listu EU. Poznamo problem berlin-skega in drugih vodovodnih sistemov, kjer je upravljanje v privatnih rokah. Razumljiv je interes investitorjev po dobičku, pa vendar izkušnje kažejo, da je dobiček v zmanjševanju stroškov vzdrževanja omrežja, zato lahko prihaja do povečanja vsebnosti klora v vodi in nenazadnje – s stalnimi pritiski se prej ali slej doseže tudi zvišanje cen te pomembne dobrine.

zakaj ni prišlo do bolj aktivne vloge MKO pri oblikovanju stališča vlade rs do predloga Direktive?

Po mojem mnenju je prišlo do resne napa-ke Ministrstva za finance bodisi v obliki

namernega prikrivanja ali malomarnosti. Pripravilo se je stališče do direktive kot finanč-nega instrumenta, kar tudi je, vendar pa ni bilo poslano v usklajevanje pristojnim ministr-stvom. Tako se je zadeva prikrila tudi ministru Francu Bogoviču, ni bilo nobenih opozoril in

gradivo je obravnaval samo Odbor za finance. Ob naknadnem poslušanju magnetograma sem ugotovil, da pristojni državni sekretar ni opozoril na potrebo po usklajevanju z resorni-mi ministrstvi, torej gre za zavajanje oziroma malomarnost v Ministrstvu za finance. K sreči so nekatere evropske države to nalogo bolje opravile od nas in že izrazile svoje zadržke, prav tako številne nevladne organizacije, in šele takrat je v javnosti naraslo zanimanje za vsebino predlagane direktive. Tudi v stranki SD smo na Vlado RS naslovili vprašanje, ali si v Sloveniji želimo, da je voda, ki priteče iz pipe, tržno blago ali javna dobrina?

Vsekakor je prav, da je prišlo do širše razpra-ve, saj govorimo o strateško pomembnem

vprašanju. Zanimivo je, da se zagovorniki direktive v razpravo ne vključujejo aktivno, saj vedo, da bodo naleteli na negativne odzive javnosti. Med širšo razpravo se je izkazalo, da je sedanji sistem oskrbe s pitno vodo preveč liberalen, koncesij je precej, več kot trideset. Zato smo pristojni odbori pozvali k taki revi-ziji zakonodaje, da je gospodarjenje z javnimi dobrinami v pristojnosti javnih služb in ne zasebnikov. Voda je namreč nadvse pomembna in javna dobrina.«

Vode in konCesiJe

Zele

na k

nji

ga

ter p

odneb

na

in e

ner

get

ska

po

liti

ka e

U

april 2

013

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

77

OKO

LjE

31

kakšna naj bo evropska

podnebna in energetska

politika do leta 2030? to

razpravo je z objavo zelene

knjige konec marca odprla

evropska komisija, potekala pa

bo do 2. julija.

ZeLenA knJiGA ter podneBnA in

enerGetskA poLitikA eU

EU želi pospešiti aktivnosti, s katerimi bi dosegla podnebne in energetske cilje, ki si

jih je postavila do leta 2020. Kot je znano, gre za cilje več različnih politik, med katerimi so najpomembnejši zmanjšanje emisij toplogre-dnih plinov ter rast obnovljivih virov energije in energetskih prihrankov. Dolgoročni cilj EU je ustvariti odprt, integriran in konkurenčen enotni energetski trg, ki bo skrbel za energet-sko varnost držav članic.

Poročilo, ki ocenjuje napredek držav članic pri doseganju ciljev s področja obnovljivih

virov energije do leta 2020, kaže močno rast sektorja za obnovljive energije do leta 2010. V porabi EU je do tega leta dosegel 12,7-odstotni delež, cilj za leto 2020 pa je 20-odstotni delež. V energetski porabi Slovenije je delež obnovljive energije leta 2010 znašal 19,9 odstotka, cilj Slovenije za leto 2020 pa je 25 odstotkov.

Četudi še ni jasno, ali bo EU dosegla vse postavljene cilje do leta 2020, že načrtuje

nove. Evropska komisija je prepričana, da je to potrebno, saj dolgoročne obsežne investi-cije zahtevajo jasne politične in zakonodajne cilje. Po njenem mnenju bodo cilji do leta 2030 prispevali k ustvarjanju konkurenčnejšega go-spodarstva in varnega energetskega sistema. Pospešili naj bi povpraševanje po učinkovitih in nizkoogljičnih tehnologijah, raziskovanje, razvoj in inovacije. Vse to naj bi prispevalo k ustvarjanju novih delovnih mest in ekonomski rasti.

Razprava med državami članicami EU naj bi prinesla konsenz, kako ambiciozne ko-

rake želi delati Evropa na tem področju, kar bo izhodišče za nadaljnja pogajanja z drugimi državami globalne skupnosti.

Evropska komisija je prepričana, da morajo biti cilji do leta 2030 dovolj smeli, da bo EU

dosegla dolgoročne podnebne cilje. Hkrati pa mora upoštevati številne spremembe, ki so se zgodile od časa, ko je bil sprejet prvotni okvir. Med najpomembnejšimi spremembami je zago-tovo gospodarska in finančna kriza.

Razpravljavci bodo morali upoštevati vrsto zavez oziroma ciljev, ki jih je EU že sprejela,

med drugim cilj konkurenčne nizkoogljične ekonomije do leta 2050 (zmanjšanje toplogre-dnih plinov od 80 do 95 % do leta 2050 glede na leto 1990), energetske cilje do leta 2050, belo knjigo o transportu idr.

Izhodiščni scenariji razprave so naslednji:

• do leta 2030 bo potrebno znižati 40 % toplo-grednih plinov v EU;

• višji odstotki za obnovljive vire energije (približno 30 %), učinkovito rabo energije in pametna energetska omrežja;

• energetski sistem EU zahteva nujne spre-membe oziroma modernizacijo, kar bo vpli-valo na cene energije do leta 2030.

Zelena knjiga želi privabiti vse deležnike k razpravi in oblikovanju skupne podpore za

cilje, ki jih bo potrebno doseči do leta 2030. 

odprta razprava o ciljih do leta 2030

Natu

ra 2

000

april 2

013

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

77

32O

KO

LjE

slovenija je na prvem mestu

med državami članicami eU

po deležu zaščitenega ozemlja

v okviru nature 2000. ta

delež predstavlja kar 35,5 %

celotnega slovenskega ozemlja,

to pa naj bi se povečalo še za

dodatnih 2,35 %. po besedah

novega ministra za kmetijstvo

in okolje dejana Židana

je povečanje zavarovanih

območij na 37 % nujno, če

hoče slovenija izpolnjevati

zaveze in se izogniti

opominom zaradi njihovega

neizpolnjevanja. dodatni

delež območij natura 2000

izhaja iz dodatnih podatkov

iz raziskav in monitoringov,

na podlagi katerih je Zavod

rs za varstvo narave ob

podpori strokovnjakov ključnih

raziskovalnih ustanov v

sloveniji pripravil strokovni

predlog sprememb in

dopolnitev območij natura

2000. nekatere občine so se

na to že odzvale s pripombami.

tanja Pangerl

nAtUrA 2000

Zaradi Nature 2000 je med lokalnimi sku-pnostmi vse več nezadovoljstva, ker je to

zanje omejitveni razvojni faktor. Čeprav imajo občine zaradi teh omejitev veliko pripomb, pa na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pravijo, da so te večinoma na splošni ravni. Po analizi konkretnih problemov, ki jih občine oziroma lokalne skupnosti izpostavijo, se velikokrat ugotovi, da gre predvsem za nerazumevanje problematike, za težave zaradi drugih vzrokov (npr. nitrati, prostorska zakonodaja, urejanje voda idr.), do zapletov pa lahko pride tudi pri izvajanju postopkov, povezanih z Naturo 2000, predvsem zaradi kadrovskih težav posameznih služb. Mišljena sta število in usposobljenost ter s tem povezana pretirana uporaba previdno-stnega načela. Največ težav pri upoštevanju omejitev, ki jih daje Natura 2000, se pojavi, ko se poskušajo izigrati predpisi na planski in izvedbeni ravni ter se pojavijo zapleti že v zelo poznih fazah postopkov, pravi dr. Peter Skoberne iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Zato je najhitrejša in najvarnejša pot za investitorje (npr. načrtovanje plinovodnega omrežja), da se dosledno izvajajo predpisi. So pa primeri, v katerih ciljev Natura 2000 ni mogoče uskladiti z določeno obliko razvoja. Primer tega so gradnje verig akumulacijskih elektrarn na večjih vodotokih, ki hitro tekočo reko spreme-nijo v sistem akumulacij. V teh primerih obsta-ja možnost, da se drugi interesi (npr. doseganje

ciljev deleža obnovljivih virov, zagotavljanje protipoplavne varnosti) dosegajo s prevlado druge javne koristi nad javno koristjo ohranja-nja narave, pravi dr. Peter Skoberne.

Vpliv nature 2000 na občine

Ob kocu lanskega leta je več občin podalo pripombe oziroma mnenja na predlog

sprememb in dopolnitev območij Natura 2000, ki ga je podal Zavod RS za varstvo narave. Skupaj je bilo podanih 351 pobud (enota nadalj-nje obravnave). Pri nekaterih pobudah gre za manjše tehnične spremembe meja, pri drugih za specifične stvari. Pri teh je potrebno uskla-jevanje, pri čemer pa je v ospredju ohranjanje biotske raznovrstnosti. Gospodarske koristi načelno niso primarni cilj naravovarstvenih dejavnosti, ampak naj bi gospodarski učinki sledili naravovarstvenim ciljem. Območje pod statusom Natura 2000 tako spreminja razvojne nujne zahteve samoupravnih lokalnih skupno-sti. Podaja omejitve pri uporabi naravnih boga-stev na nekem območju, vendar po drugi strani ponuja številne spodbude za ohranjanje biotske raznovrstnosti z ugodnimi učinki na ekonom-ski razvoj lokalnih skupnosti. Vprašanje je torej, ali lokalne skupnosti znajo te možnosti

natura 2000 med omejitvami in priložnostmi

april 2

013www.surovina.si

Celovitoobvladovanje odpadkov

Na dvaindvajsetih lokacijah po vsej Sloveniji odkupujemo in prevzemamo jekleni odpad, odpadne barvne kovine, kovinske odpadke ter odpadne nekovine, embalažo, električno in elektronsko opremo in jih strokovno in okolju prijazno spreminjamo v industrijske surovine in energijo.

Pokličite na brezplačno številko 080 80 79 in naj tudi vaši odpadki postanejo naša skrb!

77

OKO

LjE

33

izkoristiti? Na Občini Zreče pravijo, da dolo-čitev območja Natura 2000 ne vpliva na nadalj-nji razvoj njihove občine. Nasprotno, občina je sodelovala pri različnih naravovarstvenih projektih (NATREG, WETMAN, ALPA, Vizija Pohorja 2020), ki pravzaprav pripomorejo k nadaljnjemu razvoju občine. Kako zavarovana območja vplivajo na razvoj občine, je verjetno odvisno od značaja občine, od območja, ki je v zavarovanem predelu, in od priložnosti, ki jih lahko občina pri tem izkoristi. Največji ugoto-vljeni gospodarski učinek varstva narave pa naj bi bil naravovarstveni turizem. Vendar, ali je dovolj, da se regija ali lokalna skupnost gospodarsko okrepi in ponudi delovna mesta širšemu naboru poklicev in znanj? Na območjih Natura 2000 namreč ni predvidenih veliko ne-posrednih delovnih mest, saj so za doseganje ciljev z Operativnim programom predvidene predvsem obstoječe službe, ki te naloge vklju-čijo v svoje redne dejavnosti (npr. gozdarstvo), je povedal dr. Peter Skoberne in dodal, da so pri Naturi 2000 veliko večji posredni ekonomski učinki, saj ta območja pritegnejo številne turi-ste in prispevajo k zagotavljanju kakovostnih pogojev za življenje in zadrževanje na teh območjih. Nekaj delovnih mest pa se ustvari prek projektov, povezanih z Naturo 2000, zlasti tistih iz finančnega mehanizma LIFE+.

V sloveniji malo zgledov iz programa natura 2000

Evropska komisija izpolnjevanja ciljev direk-tive glede določitve območij Natura 2000 ne

ocenjuje na podlagi deleža zavarovanih obmo-čij v posamezni državi, ampak po deležu vrst in habitatnih tipov, za katere so zadovoljivo določena območja Natura 2000. Njihov cilj je, da zagotavljajo za ciljne vrste in habitatne tipe ustrezen življenjski prostor. Območja Natura 2000 se določajo na podlagi sedanjih strokovnih podatkov in meril, ki so navedeni v Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih. Velik delež območij Natura 2000 v Sloveniji pa je posle-dica dejstva, da je narava v naši deželi pestra in ohranjena, kar je njena dokaj podcenjena primerjalna prednost pred državami severne in zahodne Evrope, pravi dr. Peter Skoberne. Operativni program upravljanja območij Natura 2000 za 2007–2013 spodbuja povezavo med va-rovanjem naravnih bogastev ter ekonomskim, komercialnim in družbenim razvojem, kjer pa

so prednostni tisti interesi, ki spoštujejo in ohranjajo naravne danosti na nekem območju. S tega vidika torej območja Natura 2000 za neko občino ne predstavljajo nujno ovire za razvoj, ampak ob pravi strategiji priložnost. Razvoj, ki temelji na trajnostni rabi virov in zeleni podobi, je namreč skladen s cilji območij Natura 2000. Kot tovrsten uspešen primer z vidika promocije (in tudi črpanja sredstev EU) naravnih danosti za razvoj občine je dr. Peter Skoberne navedel občino Velika Polana, ki med drugim velja za evropsko vas štorkelj.

Za mlade kmetovanje ni privlačno

Območja Natura 2000 vplivajo tudi na način kmetovanja. Akcijski načrt se

posebej osredotoča na vključevanje potreb biotske raznovrstnosti v skupno kmetijsko politiko, kjer neposredna izplačila kmetom niso več vezana na proizvodnjo, ampak na izpolnjevanje več okoljskih standardov ter standardov glede dobrega počutja živali in varnosti živil. Naravovarstveno vrednejša

Pro

moci

ja

april 2

013

77

34O

KO

LjE

območja so praviloma manj primerna za in-tenzivno kmetijsko proizvodnjo, zato se na teh mestih spodbuja ohranjanje tradicionalnega načina kmetovanja. Ker kmetijska dejavnost v Sloveniji vse bolj upada, tudi rezultati državnih revizorjev so pokazali, da vlada in pristojna ministrstva ter sklad kmetijskih zemljišč v letu 2010 niso uspešno varovali kmetijskih zemljišč kot pogoju za samooskrbo, je lahko to še doda-ten problem, saj se vse manj mladih odloča za kmetovalce. Kljub več finančnim spodbudam gre pri kmetijsko-okoljskih ukrepih za pro-stovoljno odločitev, zato po besedah dr. Petra Skoberneta ni mogoče zagotavljati dolgoroč-nosti ukrepov niti zagotoviti, da se ukrepi na najbolj prednostnih območjih tudi dejansko izvajajo. Načelno se kmetje odločajo za tiste spodbude, ki so za njih finančno privlačnejše.

Finančni viri ostali na papirju

V Operativnem programu – program upra-vljanja območij Natura 2000 za obdobje

2007–2013 so opredeljeni tudi projektni predlo-gi za sofinanciranje na območjih Natura 2000. Gre predvsem za projekte infrastrukturne javne uporabe (kolesarske poti, parkirišča, sanitarije, informacijska infrastruktura idr.), infrastruktu-re za obiskovanje varovanih območij (informa-cijski centri, opazovalnice, razgledišča, označe-vanje, pešpoti, naravoslovne in kulturne poti, učne poti idr.), novih podjetniških priložnosti (vodenje, podpora delu na daljavo, podpora podjetjem in e-podjetjem, vezanih na trajnostni razvoj idr.), projekte, ki so vezani na povečanje dohodka lokalnega prebivalstva (dopolnilne dejavnosti na kmetijah, tradicionalna in kom-plementarna medicina, spominki, prodaja na domu, domača in umetna obrt, socialne kmetije idr.), ter projekte za razvoj novih turističnih pro-izvodov. Točnih informacij glede izvajanja teh projektov na ministrstvu še nimajo, saj analiza izvajanja tekočega Operativnega programa še poteka. So pa bile investicije in storitve iz nacio-nalnega operativnega programa iz predvidenega finančnega vira le delno realizirane. »Glavni ra-zlog je bilo pomanjkanje nacionalnih sredstev za sofinanciranje teh projektov oziroma ne dovolj visoka prioritetnost teh projektov, da se zanje zagotovi sofinanciranje,« je povedal dr. Peter Skoberne. Zato so akterji varstva narave za vsaj delno izvedbo načrtovanih aktivnosti iskali alternativne vire financiranja. To so bili najpogosteje čezmejni programi in program Evropskega teritorialnega sodelovanja v okvi-ru ESRR ter donatorska sredstva Kneževine Monako. »Tudi izvedba investicij in storitev iz projektnih predlogov, ki naj bi se financirali iz regionalnih razvojnih programov, je bila le delno realizirana. Glavni razlog so bile drugačne pred-nostne usmeritve občin, ki so tudi odločale, kam usmerjati razpoložljiva sredstva,« je še povedal

dr. Peter Skoberne. Za razvoj območij Natura 2000 ponuja EU tudi finančne podpore, in sicer je za obdobje 2007–2013 za sofinanciranje projektov v okviru programa Natura 2000 in biotsko raznovrstnost v skladu LIFE+ na voljo 836 milijonov evrov.

natura 2000 sredstvo za trajnostni razvoj

In kako lahko biološka raznovrstnost oziroma ohranjanje naravnih habitatov in vrst pri-

pomore k trajnostnemu razvoju gospodarstva? Gospodarska in socialna blaginja je odvisna od naravnih virov, ki jih zagotavljajo različni ekosistemi, z nenehnim slabšanjem, rušenjem delovanja naravnih habitatov pa se lahko ekosi-stemi, ki te vire zagotavljajo, porušijo. Dobrine, ki nam jih biotska raznovrstnost in ekosistemi zagotavljajo, so vsekakor potrebne za gospo-darsko blaginjo, kakovost življenja in zdravje. V oceni načrta iz leta 2010 za Akcijski načrt EU za biotsko raznovrstnost je opredeljeno, da je izguba biotske raznovrstnosti veliko več kot le izguba vrst. Pritiski na naravno okolje se

kažejo predvsem v spremembi namembnosti tal, v širjenju urbanih območij, v čezmernem izkoriščanju naravnih virov, širijo se invazivne tuje vrste, veča se onesnaževanje. Na biotsko raznovrstnost pa vplivajo tudi podnebne spre-membe, predvsem pri spremembah vzorcev porazdelitve, selitve in razmnoževanja vrst. K upadanju biotske raznovrstnosti prispevajo tudi vzorci velike potrošnje v Evropi. V letu 2010 je neodvisna študija Ekonomija ekosistemov in biotska raznovrstnost (TEEB) pokazala, da je vrednost svetovne izgube storitev ekosistemov samo v kopenskih ekosistemih 50 milijard evrov na leto. Izumrtje grozi 25 % evropskih živalskih vrst, vključno s sesalci, dvoživkami, plazilci, pticami in metulji, kar lahko poruši celoten ekosistem. V letu 2009 pa je bilo 65 % zaščitenih habitatov in 52 % zaščitenih vrst v skladu z naravovarstveno zakonodajo EU v neugodnem stanju ohranjenosti. Podatki kažejo, da je bilo v zadnjih 15 letih pozidanih več kot 12.500 km² tal, kar je 8 % več pozidanih površin.

evropska komisija izpolnjevanja ciljev direktive glede določitve območij natura 2000 ne ocenjuje na podlagi deleža zavarovanih območij v posamezni državi, ampak po deležu vrst in habitatnih tipov.

Kratko, zanimivoMeseC čistilnih aKCij

Na svetovni dan voda, 22. marca 2013, se je v Sloveniji uradno pričel mesec čistilnih akcij 2013, ki bo potekal do svetovnega dneva Zemlje, do 22. aprila 2013. Ekologi brez meja, Turistična zveza Slovenije in organizatorji čistilnih akcij vabijo vse prebivalce Slovenije, da se pridružijo akciji čiščenja. Vse prijavljene čistilne akcije lahko najdete na strani ebm.si/cistilne, kjer si lahko pogledate, kje in kdaj bodo letos potekale čistilne akcije, v register pa lahko še naprej prijavljate divja odlagališča. Na čistilno akcijo so posebej va-bljeni prebivalci lani poplavljenih območij, da s skupnimi močmi očistijo nabrežja rek in polotokov, ki so jih lani poplave močno prizadele in za seboj poleg razdejanja pustile tudi kupe smeti.

Brezplačna izpOsOja eleKtričnega KOlesa v ljUBljani

V Ljubljani si lahko brezplačno izposodite ele-ktrično kolo. Namen izposoje je približati te tehnologije najširši javnosti in ljudi spodbudi-ti k uporabi okolju prijaznejših transportnih tehnologij. Električno kolo seveda ni bolj eko-loško od običajnega kolesa, je pa bistveno bolj ekološko od avtomobila. Omogoča hitrejšo vožnjo na daljše razdalje, prevoz več osebne prtljage, z malo fizičnega napora in z manj neprijetnega znojenja. Električna kolesa so na voljo za izposojo pod okriljem mednaro-dnega projekta REZIPE, ki ga sofinancira EU in ki ga v Sloveniji izvajata Prometni institut Ljubljana ter Elaphe d.o.o. Pomemben partner je tudi družba Hribitec iz Ižanske ceste 151, kjer so na voljo kolesa za izposojo.

Pri Hribitecu na Ižanski cesti 151 si lahko ogledate in uporabite tudi polnilno mesto za električna vozila ter si za določeno obdobje izposodite električno kolo. Na voljo je devet električnih koles. Če ni gneče, vam jih posodi-jo za cel teden. Če bo povpraševanje preraslo ponudbo, se bo čas izposoje skrajšal, seveda pa se lahko postavite tudi v čakalno vrsto.

Kontakt za izposojo je Aleš Hribšek, in sicer preko e-maila na ales@hribitec.com ali tele-fonsko na 040298815.

Več informacij o projektu REZIPE lahko naj-dete na spletni strani www.rezipe.eu.

april 2

013

77

OKO

LjE

35

Evropejci pa trenutno porabljamo dvakrat več naravnih virov, kot jih lahko zagotavljata kopno in morje v EU. Smotrna poraba naravnih do-brin in zavedanje o njihovih koristih je seveda zelo dobrodošla. Vse to kaže vse večjo nujnost vpeljave trajnostnega razvoja v način delovanja gospodarstva in drugih organizacij.

občina ni smela urediti učne potiKakšne izkušnje imajo z Naturo 2000, smo med drugim povprašali občino Postojna. Odgovoril je Milan Štulc.

Določitev območja natura 2000 spreminja razvojne možnosti lokalnih skupnosti. Kako odločitve za območje natura 2000 v občini postojna vplivajo na razvoj občine?

Občina Postojna ima kar dve tretjini svojega ozemlja v območju Natura 2000. Prevladujejo območja, ki se varujejo na podlagi direktive o pticah, predvsem gre za vrste, ki so na tem ob-močje ogrožene. Gre za kosce, vodomce, pisano penico, kozačo idr.

Območje Nature 2000 predstavlja predvsem določene omejitve pri širitvi stavbnih zemljišč.

Tako je imela občina precej težav pri širitvi ob-močja obrtne cone pri Velikem Otoku, ki ga je morala zmanjšati zaradi varstvenih režimov v tem območju ter zmanjšati obsežno območje že obstoječih stavbnih zemljišč za namene širitve obrtne cone v Prestranku. Pojavljajo se tudi te-žave pri konkretnih izvedbenih projektih. Tako je občina predvidevala ureditev izobraževalne pešpoti ob reki Pivki, ki bi potekala po območju Nature 2000. A kljub temu, da je bil namen ure-ditve učne peš poti izobraževalen in varovalen, ni uspela pridobiti potrebnih soglasij od pristoj-nih institucij. Sprejetje območij Nature 2000 je negativno vplivalo na razvoj občine, vendar upamo, da bodo imele v bodoče občine z visokim deležem Nature 2000 več prednosti pri raznih razpisih in pridobivanju evropskih sredstev.

je v interesu lokalne skupnosti, da ima na svojem območju čim več zavarovanih ob-močij? Kako ohranjanje naravnega bogastva uspešno povezati tudi z novimi gospodarskimi

priložnostmi in pozitivnim ekonomskim učin-

kom? lahko navedete kakšen dober primer?

Ne. Občinam je sicer v interesu, da je narava na njihovem ozemlju neokrnjena, lepa in čista. Gleda na to, da je njihova izvirna pristojnost urejanje prostora na lastnem ozemlju, pa bi pričakovali, da se to tudi izvaja in upošteva. Občina je želela z ureditvijo pešpoti ob reki Pivki skozi varovano območje šolarjem in tu-ristom predstaviti bogato naravno dediščino tega območja in izkoristiti priložnost, ki ga ponuja to območje tik ob vhodu v Postojnsko jamo. Vendar pristojne institucije niso imele posluha za ta poseg. Žal je bil to naš prvi po-skus, da bi izkoristili to priložnost promocije Nature 2000, ki nam ni uspel. 

viri:Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000, 2007–2013. Ljubljana: Vlada RS, dne 11. oktobra 2007.

Akcijski načrt EU za biotsko raznovrstnost: ocena iz leta 2010. Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropske unije, 2010.

Poročilo o obravnavi predhodnih mnenj občin in ostalih mnenj na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000, razgrnjen dne 29. 10. 2012. Ljubljana: Zavod RS za varstvo narave, 21. 1. 2013.

na območjih natura 2000 ni predvidenih veliko neposrednih delovnih mest.

Za ponudbo nas lahko kontaktirate na: Unirec d.o.o. | Brnčičeva ulica 15b | 1231 Ljubljana Črnuče | tel: +386 1 620 25 56 | info@unirec.si

Pro

moci

ja

Eko

skla

d

april 2

013

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

77

36O

KO

LjE

Letos je sicer eko sklad

objavil en javni poziv manj

kot lani, vendar pa vloge za

sredstva kažejo nezmanjšano

zanimanje, zlasti pri občanih.

milenko Ziherl, novi direktor

eko sklada, pojasnjuje, da sicer

bistvenih novosti v razpisih

za kredite ni, so pa nekatere

tehnične zahteve ostrejše za

kreditiranje občanov, ki želijo

vgraditi toplotne črpalke za

ogrevanje prostorov. eko

sklad, poudarja direktor, je pri

dodeljevanju sredstev izvajalec

politike pristojnih ministrstev.

prepričan je, da pomeni

politika finančnih spodbud

prispevek k trajnostnemu

razvoju slovenije. Letos je na

razpolago 29 milijonov za

kreditiranje okoljskih naložb

in 20,8 milijona za nepovratna

sredstva.

jože volfand

eko skLAd

Kaj je pokazala ocena poslovanja sklada lani in kakšna je bila poraba sredstev glede na vrste okoljskih naložb, ki ste jih kreditirali?

Za Eko sklad je bilo leto 2012 značilno po veliki intenzivnosti dela, predvsem pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud občanom, kreditiranju okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov. Na lanski javni poziv je prispelo rekordno število vlog pravnih oseb (85) za kreditiranje okoljskih naložb. Kljub gospodarski krizi in slabšemu finančnemu položaju gospodarskih družb je obseg kreditiranja okoljskih naložb pravnih oseb leta 2012 primerljiv s preteklimi leti. Krediti so bili v glavnem usmerjeni v financira-nje naložb gospodarskih družb, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. To so naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije.

Poleg tega ugotavljamo, da je bil leta 2012 v primerjavi z letom 2011 tudi večji obseg kre-ditiranja okoljskih naložb občanov. Poudariti je treba dejstvo, da imajo občani za istovrstne naložbe učinkovite rabe energije in rabe obno-vljivih virov energije možnost pridobiti nepo-vratne finančne spodbude. Kredit Eko sklada in nepovratna sredstva pri posamezni naložbi se izključujeta, zato se občani raje odločajo za pridobitev nepovratnih sredstev. Le kadar vre-dnost priznanih stroškov naložbe, ki izpolnjuje

pogoje javnega poziva za nepovratna sredstva, presega 10.000 EUR, lahko občan hkrati naja-me kredit in pridobi nepovratna sredstva, pri čemer vsota kredita in nepovratnih sredstev ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Večina občanov – kreditojemalcev – je leta 2012 izkoristila to možnost.

Če kredite Eko sklada, za katere so bile leta 2012 podpisane kreditne pogodbe, razvrstimo po posameznih področjih varstva okolja, jih je bilo 76,5 % v skupnem znesku 19,52 milijonov EUR namenjenih naložbam v varstvo zraka in podnebja, naložbam v ravnanje z odpadki je bilo namenjenih 4,03 milijonov EUR ali 15,8 %, za varstvo voda in učinkovito rabo vode pa je bilo namenjenih skupaj 1,96 milijonov EUR, kar predstavlja 7,7 % leta 2012 pogodbeno uporabljenih kreditnih sredstev Eko sklada.

Kakšno je bilo zanimanje za nepovratne fi-nančne spodbude in za katere namene?

Dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud je Eko sklad leta 2012 izvajal na podlagi spre-jetega Programa za dodeljevanje nepovratnih

ukrepe za spodbujanje ove in ure določata ministrstvi

na voljo je 24 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev.

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

mile

nko

Zihe

rl

77

OKO

LjE

37

finančnih spodbud za izboljšanje energetske učinkovitosti in prihranke energije ter objavil 6 javnih pozivov. V tem okviru je bilo zagotovlje-nih 19,3 milijonov EUR nepovratnih sredstev, od tega 17,5 milijona EUR občanom za ukrepe, ki spodbujajo učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, 1,0 milijona EUR občinam za nizkoe-nergijsko ali pasivno gradnjo ali prenovo stavb za izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti in 0,8 milijona EUR za zmanjšanje rabe energije v cestnem prometu.

Leta 2012 je prispelo več kot 14.500 vlog obča-nov za pridobitev nepovratnih finančnih spod-bud za naložbe v eno- in dvostanovanjske stav-be ter posamezna stanovanja, kar je preseglo 10.050 načrtovanih vlog občanov. Na podlagi prejetih in doslej obdelanih vlog ugotavljamo, da je največ nepovratnih sredstev dodeljenih za vgradnjo kurilnih naprav na lesno biomaso (27,5 %), sledi vgradnja toplotnih črpalk (19 %) in toplotna izolacija fasad (16 %) ter zamenjava zunanjega stavbnega pohištva pri obnovi sta-rejše stavbe z energijsko učinkovitim lesenim (13,5 %). Javni poziv je bil predčasno končan 31. avgusta 2012. Le za ukrepe večje energijske učinkovitosti v prometu je bilo prejetih manj vlog, kot je bilo načrtovano.

Kaj bo v ospredju kreditiranja eko sklada v letu 2013? Katerim okoljskim naložbam boste dali prednost? ali so v razpisih in pozivih novosti?

Letošnji javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov in zasebnikov 50PO13 je bil objavljen 1. febru-arja. Na voljo je 24 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev. Krediti so namenjeni na-ložbam, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in drugih emisij v zrak, in naložbam za zmanjšanje obremenjevanja voda in učin-kovito rabo vode ter za naložbe v učinkovito ravnanje z odpadki.

Letošnji javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13 je bil objavljen po lan-skega javnem pozivu, to je 1. marca, in ponuja 5 milijonov ugodnih kreditov za širok nabor naložb za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, varstvo voda in učinkovito rabo vode, pri ravnanju z odpadki pa za zamenjavo azbe-stne strešne kritine.

Bistvenih novosti v primerjavi z lanskimi javnimi pozivi za kreditiranje sicer ni, razen

nekoliko ostrejših tehničnih zahtev v javnem pozivu za kreditiranje občanov, ki namera-vajo vgraditi toplotne črpalke za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode, učinkovite kurilne naprave na lesno biomaso in zamenjati zunanje stavbno pohištvo. V jav-nem pozivu za kreditiranje pravnih oseb smo nekoliko razširili nabor kreditiranih ukrepov in naložb, katerih prevladujoči okoljski uči-nek je zmanjševanje drugih emisij v zrak, kot so prašni delci, NOx, in drugih specifičnih onesnaževal, ne samo toplogrednih plinov. Novi ukrepi, ki so lahko predmet kredita Eko sklada, so usmerjeni k spodbujanju trajnostne mobilnosti, kamor spadajo tudi gradnja pol-nilnih postaj, kolesarskih poti, parkirišč in drugih objektov. Z uvedbo teh ukrepov želimo predvsem ponuditi podporo programom in načrtom za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, ki je, kot kaže, težek problem v večini večjih slovenskih mest.

pri nepovratnih finančnih spodbudah nada-ljujete finančne spodbude občanom za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. v prejšnji številki revije eOl franko nemac opozarja, da so stroški za te subven-cije previsoki – prioriteta razvoja Ure in Ove bi moral biti gospodarski, ne energetski ra-zvoj. Kakšno je vaše stališče?

Eko sklad je leta 2013 objavil en javni poziv manj kot lani. Za nepovratna sredstva za naložbe občin v gradnjo ali prenovo nizko-energijskih in pasivnih stavb za vzgojo in izobraževanje ni javnega poziva. Eko sklad je le pomemben izvajalec politike, ki jo obliku-jeta ministrstvi, pristojni za varstvo okolja in energijo.

Eko sklad je analiziral vpliv dodeljenih ne-povratnih finančnih spodbud za naložbe v stavbe na okolje in gospodarstvo. Analiza je pokazala, da država s politiko finančnih spodbud, kot so nepovratna sredstva za na-ložbe večje energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v stavbe, vpliva na odločitve investitorjev za naložbe v stavbe (na vrsto in število odločitev), ki vodijo v trajno-stno prilagajanje stavbne infrastrukture. S tem država pospešuje uvajanje strukturnih sprememb za prilagoditev trenutnim okolj-skim, socialnim in gospodarskim razmeram, saj poleg izpolnjevanja pravno zavezujočih okoljskih ciljev izkorišča tudi strateški vir razvojnih priložnosti, ki jih prinašajo zelene tehnologije in zelena delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. S tovrstnim spodbuja-njem strukture trajnostnega razvoja država pripomore k izboljševanju okolja, gospodarske in finančne situacije ter k boljši kakovosti ži-vljenja svojih prebivalcev. Na podlagi analize, ki kaže številne pozitivne učinke nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada (neposreden vpliv na zmanjšanje rabe energije in škodljivih emisij v zrak, vpliv na delež zelenih delovnih

mest in davčne prihodke v državni proračun, vpliv na razvoj načrtovalske in izvedbene stroke oz. ponudbo trajnostnih rešitev, vpliv na sektor naravnih materialov in na druge strateške cilje, povezane z izkoriščanjem nacionalno pomembnih virov in trajnostno gospodarsko strukturo, naravnano k priho-dnjim gospodarskim trendom), je mogoče skleniti, da gre za primer dobre prakse, ki ga je smiselno še naprej razvijati.

Koliko lahko eko sklad spodbuja proizvodno industrijo ali proizvodne programe za napra-ve, ki bodo spodbujale uporabo Ove? ali bi se lahko zgledovali po uspešnih sosednih državah?

Politike in ukrepe za spodbujanje OVE (kot tudi URE) določajo pristojna ministrstva. Eko sklad pravnim osebam med drugim ponuja zelo ugodne kredite tudi za naložbe v večjo rabo OVE. Spodbude Eko sklada so namenjene preizkušenim, visoko kakovostnim tehnolo-gijam in storitvam, ki so dostopne na trgu in ki prispevajo k večji rabi OVE in URE. Poleg tega je kredit pravni osebi mogoče dodeliti tudi za začetne naložbe v okoljske tehnologi-je. Občanom so na voljo krediti Eko sklada in nepovratne finančne spodbude za naložbe v večjo rabo OVE, kot so npr. solarni ogrevalni sistemi, visoko učinkovite toplotne črpalke in kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso. Občani lahko pridobijo nepo-vratna sredstva v višini do 25 % priznanih stroškov naložbe. Finančne spodbude Eko sklada povečujejo povpraševanje po predme-tnih tehnologijah in storitvah na trgu, kar posredno vpliva na prilagoditev ponudbene strani.

Spodbude Eko sklada pravnim osebam oz. proizvodni in storitveni industriji se dopol-njujejo s spodbudami drugih akterjev: veli-kih zavezancev, ki lahko skladno z Uredbo o

Bistvenih novosti v primerjavi z lanskimi javnimi pozivi za kreditiranje ni, razen nekoliko ostrejših tehničnih zahtev v javnem pozivu za kreditiranje občanov.

Za okolju prijazna vozila, ki so predmet nepovratnih finančnih spodbud, opažamo manj zanimanja od pričakovanega.

april 2

013

77

38O

KO

LjE

zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih objavijo lastne javne razpise za dodeljevanje nepovratnih sredstev, sredstva za njihove nepovratne finančne spodbude se zagotavljajo iz istega finančnega vira, ki omo-goča tudi dodeljevanje nepovratnih sredstev Eko sklada, ministrstev, ki dodeljujejo spod-bude iz kohezijskih sredstev in meddržavnih akterjev, kot je Evropska komisija, ki objavlja npr. razpis Eco-Innovation.

Medtem ko Evropska komisija s svojim raz-pisom za subvencioniranje okoljskih inovacij Eco-Innovation pravnim osebam zagotavlja do 50-odstotno nepovratno finančno spodbu-do za razvoj novih in inovativnih proizvodov, tehnologij in rešitev, katerih namen je zmanj-ševati vplive na okolje in ki prispevajo k opti-malni rabi virov recikliranja, v sektorju hrane in pijače, skrbi za vodo, v sektorju trajnostnih gradbenih proizvodov in zelenega poslovanja Eko sklad nastopa v vlogi pospeševalca imple-mentacije tovrstnih proizvodov in storitev na slovenskem trgu. Tako so navedena nepovra-tna sredstva Evropske komisije namenjena spodbujanju nastanka novih okoljskih pro-izvodov in storitev, sredstva Eko sklada pa predvsem spodbujanju njihove diseminacije v Republiki Sloveniji.

Kakšno je zanimanje za nepovratne finančne spodbude ali pomoč za baterijska električna vozila in vozila na stisnjen zemeljski plin ali bioplin za javni potniški promet?

Za okolju prijazna vozila, ki so predmet ne-povratnih finančnih spodbud, opažamo manj zanimanja od pričakovanega. Kot lani je tudi letos pol milijona evrov namenjenih za ele-ktrična vozila (200.000 evrov za občane in 300.000 evrov za pravne osebe) in 300 tisoč evrov za izvajalce javne službe potniškega prometa za nakup avtobusov na stisnjen ze-meljski plin ali bioplin. Vsa razpisana sredstva v letu 2012 niso bila razdeljena.

Katere napake so najpogostejše v vlogah za nepovratne finančne spodbude in za okoljske naložbe? Kaj svetujete interesentom?

Najpogostejši razlogi za zavrnitev vlog so, da je naložba ob oddaji vloge že izvedena ali oprema, ki je predmet nepovratne finančne spodbude, ne ustreza tehničnim zahtevam javnega poziva. Gre za neustrezno grelno število pri toplotnih črpalkah, neustrezen izkoristek pri kurilnih napravah na lesno bio-maso, neustrezno toplotno prehodnost okna, za naprave in opremo niso predloženi ustrezni dokumenti, npr. merilno poročilo, evropsko tehnično soglasje ETAG 004, zahtevani z jav-nim pozivom. Zavrnjena je tudi, če stavba, na kateri se bo naložba izvajala, ni stanovanjska, npr. zidanica, poslovni prostor, gospodarsko poslopje oz. ni zgrajena v skladu z veljavnimi predpisi in nima gradbenega dovoljenja za stanovanjsko stavbo. Ko se naložba konča, je razlog za zavrnitev, če naložba ni ustrezno

izvedena oz. je ni izvedel usposobljen in regi-striran izvajalec, npr. neustreznost montaže RAL, nezadostna debelina toplotne izolacije, izvedba v lastni režiji, nezadosten volumen hranilnika toplote pri kurilni napravi na lesno biomaso, izvajalec nima ustrezne registrirane dejavnosti za izvajanje naložbe, ki je predmet

vloge. Vloga se zavrne tudi, če ji je priložena neverodostojna dokumentacija.

Kako eko sklad nadzira učinkovitost in uspe-

šnost naložb, ki jih financira ali kreditira?

Katere naložbe zadnjega časa izstopajo po

vložku in rezultatih?

Eko sklad skrbi za namensko porabo kreditnih in nepovratnih sredstev. Zato zahteva pre-dložitev ustrezne dokumentacije, na podlagi katere se izplačujejo sredstva. Pri kreditih se sredstva praviloma nakazujejo izvajalcem kreditiranih naložb, nepovratna sredstva pa se nakazujejo prejemnikom po pravočasno in pravilno končanih in v celoti plačnih naložb, ki so predmet nepovratne finančne spodbude. Poleg tega Eko sklad opravlja ogled spodbuja-nih naložb na terenu in s tem preverja namen-sko porabo izplačanih sredstev.

Pri kreditih pravnih oseb je zadnja leta naj-več sredstev dodeljenih za postavitev sonč-nih elektrarn. Leta 2012 je bilo na podlagi podpisanih kreditnih pogodb namenjenih 5,3 milijonov evrov za postavitev 37 sončnih elektrarn ali slabih 30 % vseh pogodbeno angažiranih kreditnih sredstev Eko sklada za pravne osebe.

Koliko sredstev bo eko sklad razdelil v letu

2013? Kakšno je zanimanje glede na prejšnja

leta?

Letošnja javna poziva za kreditiranje okoljskih naložb namenjata skupaj 29 milijonov evrov ugodnih kreditnih sredstev za financiranje okoljskih naložb, javni pozivi za nepovratne finančne spodbude pa namenjajo skupaj 20,8 milijona nepovratnih sredstev za naložbe v učinkovito rabo energije in rabe obnovljivih virov energije. Prizadevali si bomo, da bomo dodelili vsa razpisana kreditna sredstva za financiranje okoljskih naložb glede na že prejeto število vlog za nepovratna sredstva. Od 11. 1. do sredine marca je prejetih več kot 2500 vlog, tudi interes občanov ni manjši. 

najpogostejši razlogi za zavrnitev vlog so, da je naložba ob oddaji vloge že izvedena ali oprema kupljena.

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

Energetika, URE in okoljeVsebina:I. Energetska politika EU in okoljeII. Energetska politika v Sloveniji in

analiza energetskega sektorjaIII. Energetski stebri v Sloveniji in

vizijaIV. Učinkovita raba energije in

potenciali v SlovenijiV. Primeri prakse

V uredniškem odboru sodelujejo: mag. Tanja Bolte, ARSO, dr. Vincenc Butala, Fakulteta za strojništvo, Marjana Dermelj, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, dr. Marko Homšak, Talum, dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu, Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje, dr. Sašo Medved, Fakulteta za strojništvo, mag. Stane Merše, Institut Jožef Stefan, mag. Karmen Nastran Mohorič, Domel Energija, Franko Nemac, ApE Agencija za prestrukturiranje energetike, mag. Urban Odar, GIZ DZP, Nada Pavšer, Ambasadorka Energy Globe Award, dr. Andrej Predin, Fakulteta za energetiko, mag. Silvo Škornik, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, mag. Jože Torkar, Eltec Petrol, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan, mag. Mojca Vendramin, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Djordje Žebeljan, HSE, Jože Volfand, Fit media.

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje, t: 03/ 42 66 700,

e: info@fitmedia.si, www.fitmedia.si

NapoVedujemo

novo

v zbirki

Evro

pski

sistE

m

trgo

vanja

z

izpusti

april 2

013

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

77

OKO

LjE

39

Zaradi upada povpraševanja

po dovolilnicah za izpuste

Co2 v času recesije se je,

razumljivo, znižala njihova

cena. podjetja krčijo

proizvodnjo in tako v ozračje

spuščajo manj Co2. evropski

poslanci so nedavno podprli

spremembe zakonodaje o

evropskem sistemu trgovanja

z izpusti, ki bi evropski komisiji

omogočile, da preloži dražbo

dovolilnic v obdobju 2013-

2020. drugače bi morala

komisija na trg dati nove

dovolilnice v času, ko je njihova

cena zaradi recesije nizka.

Cena za izpust tone Co2 v

ozračje bi se tako še spustila.

eVropski sistem trGoVAnJA Z iZpUsti

Več je na trgu dovolilnic za izpuste CO2, nižja je cena, ki jo morajo plačati podjetja,

da v ozračje izpustijo tono tega toplogrednega plina. Evropska komisija bi zato morala imeti možnost, da odloži dražbe dovolilnic in tako spodbudi podjetja k vlaganjem v čistejše teh-nologije, je odločila večina v parlamentarnem odboru za okolje.

različni pogledi poslancev

"Odbor za okolje se je zavzel za močan in zdrav sistem trgovanja z izpusti. Višja

cena CO2 bo spodbudila evropski prehod v nizkoogljično gospodarstvo," je prepričan pred-sednik odbora in poročevalec o tem vprašanju, nemški socialdemokrat Matthias Groote.

S tem se ni strinjala slovenska poslanka dr. Romana Jordan (EPP). "Vtikanje v

tržni sistem z namenom ustvariti cenovne spodbude, hkrati pa s tem povečevati stroške za industrijo ter mala in srednja podjetja, je napačen signal v času šibke gospodarske rasti."

Če bo Parlament na plenarnem zasedanju sledil glasovanju v odboru za okolje in če

se bodo s tem strinjale tudi države EU, bo lahko Komisija približno četrtino vseh dovolilnic - gre za okoli 900 milijonov ton CO2 - na trg dala v letih 2019 in 2020 in ne že v obdobju 2013-2015. "Preložitev dražb dovolilnic je začasen ukrep, vseeno pa je korak v pravo smer," je poudaril poslanec Groote.

izjema za letalsko industrijo?

Letalskim družbam za lete med Evropsko unijo in tretjimi državami najbrž ne bo

potrebno kupovati dovolilnic za izpuste CO2, saj so poslanci v odboru za okolje januarja me-nili, da si letalska industrija zasluži enoletno izjemo iz evropskega sistema za trgovanje z izpusti. Poročevalec o tem vprašanju, nemški poslanec Peter Liese (EPP), je pobudo komenti-ral: "Želimo dati priložnost Mednarodni zvezi za civilno letalstvo (ICAO), da morda doseže dogovor o letalskih izpustih na globalni ravni. Tako druge države EU ne bodo mogle več ob-toževati, da nismo pripravljeni na mednarodni dogovor. Če ne bo zadovoljivega dogovora do septembra letos, ne bomo podaljševali izjeme. Seveda, treba je biti pripravljen na kompromise, nihče ne more v celoti doseči vsega, kar hoče. Potrebujemo dogovor na globalni ravni, ki bo spoštoval načela trga. Verjetno ne bo vstopil v veljavo leta 2014, a urnik mora biti jasen." 

bodo dražbe dovolilnic počakale na boljše čase?

Evropski sistem za trgovanje z izpusti je EU vzpostavila, da bi zmanjšala izpuste CO2. Vključuje 11,000 elektrarn in proizvodnih obratov, ki so odgovorni za 45 odstotkov izpustov oz. 1.730 milijonov ton CO2 v EU. Podjetja lahko dovolilnice kupijo na dražbah, nato pa lahko z njimi trgujejo.

največ izpustov Co

2 (2011)

milijonov ton %

kitajska 10,150 29

ZdA 5,600 16

evropska unija 3,850 11

indija 2,100 6

rusija 1,750 5

Japonska 1,400 4

drugi 10,150 29

skupaj 35,000 100

Vir: EC's Joint Research Centre (JRC), Netherlands Environmental Assessment Agency (PBL)

Ino

vacIj

e za

oko

lje

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

Laboratorijski mem-branski bioreaktor v Laboratoriju za okoljske vede in inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani

77

40

OKO

LjE

kaj storiti, če voda ni čista?

kako jo očistiti? Vemo?

pitna in čista voda je naravni

vir, ki ni neizčrpen, a je za

življenje nujno potreben.

Zaradi vplivov človekovega

delovanja so v vodi lahko

različne škodljive snovi za

človekovo zdravje. rešitve, ki

zagotavljajo čisto pitno vodo,

so zato več kot dobrodošle.

eno od rešitev, kako zmanjšati

koncentracijo nitratnih

ionov, ki so v vodi največkrat

zaradi gnojil v kmetijstvu, so

razvili v velenjskem podjetju

HtZ. matjaž ravnjak, mlad

raziskovalec iz gospodarstva

in eden od udeležencev pri

razvoju tehnologije, meni, da

je onesnaženost vodilnih virov

z nitratnimi ioni velik problem

povsod po svetu.

tanja Pangerl

inoVACiJe ZA okoLJe

v htz velenje, ki je vodilni partner pri projek-tu projektnega centra rCe, ste skupaj s par-tnerji razvili svetovno novost – membranski bioreaktor za čiščenje podtalnice. za kakšno tehnološko novost gre in kdo so partnerji pri projektu?

Onesnaženost vodnih virov z nitratnimi ioni je velik problem v večini držav po svetu, tudi v Sloveniji. Povišane koncentracije nitratnih ionov so največkrat posledica čezmerne uporabe gnojil v kmetijstvu, saj je spiranje mineralnih ali naravnih gnojil v podtalnico zaradi njihove dobre topnosti v vodi relativno preprost in hiter proces. Ker nitratnih ionov ni lahko odstraniti z običajnimi metodami čiščenja vod, je kar nekaj zalog pitne vode ne-uporabnih. Po nekaterih ocenah naj bi vsako leto zaradi onesnaženosti z nitratnimi ioni na posebej ogroženih območjih izgubili do 4 % vodnih virov.

Voda, onesnažena z nitratnimi ioni, je resna težava za zdravje živih bitij, neposredno pa ogroža zdravje ljudi. Najbolj znan škodljiv učinek nitratnih oziroma nitritnih ionov na zdravje je pojav methemoglobinemije (angl. blue-baby syndrom), kjer je moten prenos ki-sika po telesu. Zaradi posebnosti v razvoju so najbolj ogroženi dojenčki do šestih mesecev starosti, povišane vsebnosti nitratnih ionov v pitni vodi pa so tudi dokazano povezane z razvojem rakastih obolenj.

Podjetje HTZ Velenje je v sodelovanju s Kemijskim inštitutom (Laboratorij za okolj-ske vede in inženirstvo) razvilo hibridni membranski bioreaktor za čiščenje podtalnice. Gre za postrojenje, ki zajema sistem za ionsko izmenjavo, membranski bioreaktor za biološko odstranjevanje nitratnih ionov in sistem za ultrafiltracijo, ki iz vode odstrani morebitno mikrobiološko onesnaženje iz predhodne biološke stopnje čiščenja. Ideja biološkega reaktorja za odstranjevanje nitratnih ionov iz pitne vode sicer v tehnološkem smislu ni nič novega. Vendar nam je uspelo z uporabo poseb-nih nosilnih materialov, na katerih je pritrjena biomasa, doseči obratovalne parametre, ki so primerni za dejansko uporabo v industrijskem merilu. Pri projektu sodeluje tudi Komunalno podjetje Velenje.

Komu je membranski bioreaktor namenjen? Kakšne so koristi?

Uporaba membranskega bioreaktorja je mogo-ča na lokacijah, kjer so viri pitne vode čezmerno onesnaženi z nitratnimi ioni. Navadno gre za območja z intenzivnim kmetijstvom, v Sloveniji so to npr. Dravsko in Krško polje, Savinjska dolina ter druge mikrolokacije. Korist uporabe tovrstne tehnologije je predvsem v destruk-tivni metodi odstranjevanja nitratnih ionov, kar pomeni, da pri uporabljenem biološkem procesu škodljive nitratne ione dejansko pretvorimo v neškodljiv plinasti dušik in ga ne koncentriramo v drug odpadek, kot je to

Membranski bioreaktor proti nitratnim ionom

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

mat

jaž

rav

njak

Z bakterijami poraščena površina nosilnega materiala slikana z vrstičnim

mikroskopom EHT = 1.00 kV; Signal A = SE2;

Mix Signal = 0.1908; Chamber = 4.14e-004 Pa; WD = 3.4 mm; Aperture Size = 30.00 µm

10 µm*

77

OKO

LjE

41

običajno pri nekaterih drugih tehnoloških re-šitvah, npr. reverzni osmozi, ionski izmenjavi ali elektrodializi.

Koncesionarji, odgovorni za gospodarjenje z vodnimi viri, lahko izvire s povišanimi kon-centracijami nitratnih ionov (nad 50 mg/l NO3

-) zaprejo ali pa vodo iz teh virov mešajo z drugimi neoporečnimi viri, kar ni dolgoročna rešitev. V podtalnih virih v Sloveniji se sicer v zadnjih letih znižujejo koncentracije nitratnih ionov, vendar ni pričakovati, da se bo zato sta-nje dokončno izboljšalo. Nekateri vodni viri so že danes dejansko neuporabni in razvoj učin-kovite in ekonomsko sprejemljive tehnologije za odstranjevanje nitratnih ionov iz pitne vode je ključnega pomena.

Ker je Slovenija bogata z vodnimi viri, potro-

šniki realnih problemov s pitno vodo, razen ob večjih sušah, ne opazimo. Še manj pa se zavedamo problema prisotnosti nitratnih ionov v pitni vodi. Po drugi strani so problemi s povišanimi koncentracijami nitratnih ionov prisotni povsod po svetu in mnoge države že nekaj let načrtno rešujejo probleme, ki jih sta jih v preteklosti povzročila kmetijstvo in industrija.

Kaj zajema projekt? Kakšna je njegova finanč-na vrednost in kako se financira?

Projekt izdelave membranskega bioreaktorja vključuje izdelavo polindustrijske pilotne naprave, njeno dejansko demonstracijsko

obratovanje na izbrani mikrolokaciji ter prijavo patenta oziroma blagovne znamke. Projekt, ki ga kot glavni partner projekta vodi podjetje HTZ prek Razvojnega centra Energija (RCE, d. o. o.), je delno financiran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kakšne so prednosti novega membranskega reaktorja za čiščenje podtalnice v primerjavi s podobnimi izdelki na trgu?

Že nekaj desetletij staro tehnologijo mem-branskih bioreaktorjev (sicer za čiščenje odpadnih komunalnih in industrijskih vod) smo uporabili za proces čiščenja podtalnice. Membranski bioreaktor, ki je bil razvit v sode-lovanju s Kemijskim inštitutom, smo zaradi ekonomskih in tehnoloških razlogov uporabili kot sekundarno stopnjo čiščenja pri procesu odstranjevanja nitratnih ionov iz ionske iz-menjave. V industrijskem merilu se namreč za odstranjevanje nitratnih ionov največ upora-bljajo sistemi za ionsko izmenjavo. Nitratne ione sicer odstranimo iz vode, vendar nastane koncentriran odpadek, ki ga je treba dodatno čistiti. Ta nevarni odpadek je spet strošek, saj ga je treba odvajati na komunalno čistilno na-pravo. Z našo tehnologijo bomo lahko sisteme za ionsko izmenjavo nadgradili in zagotovili celovito rešitev za dejansko pretvorbo nitra-tnih ionov v neškodljiv plinasti dušik.

Kakšen je načrt trženja in prodaje izdelka? ste preverili zanimanje zanj?

Čeprav je do industrijske naprave še daleč, izdelava polindustrijske pilotne naprave že poteka. Zanimanje za razvito tehnologijo je že izkazalo podjetje iz Belgije, ki se ukvarja z izdelavo postrojenj za ionsko izmenjavo ozi-roma odstranjevanje nitratnih ionov iz pitne vode. Podjetje se ponaša z dobrimi referenca-mi po vsem svetu, število njihovih postrojenj pa stalno narašča. Glede na znane negativne vplive zaradi uživanja nitratnih ionov je pri-čakovati, da se bodo mejne vrednosti nitratnih in nitritnih ionov v pitni vodi še zaostrile (na 25 mg/l NO3

-), kar bo še podkrepilo investicije v tovrstno tehnologijo. V tem trenutku pote-kajo dogovori z različnimi centri znanja, mo-rebitnimi uporabniki in potencialnimi kupci tehnologije. 

Knjižne novostivODniK pO KrajinsKi arhiteKtUri

Starke, B. in Ormsbee Simonds J.: Landscape Architecture: A Manual of Environmental Planning and Design. McGraw-Hill Professional, 5. izdaja, 6. februar 2013. 432 str. Jezik: angleščina.

V več kot petdeset letih je navedeni vodnik po krajinski arhitekturi leta 2013 doživel že svoj peti ponatis. Nova izdaja vključuje naj-novejša dognanja in prakse, pojasnjuje, kako načrtovati in oblikovati pokrajino, da bo vpliv na okolje čim manjši. Posebej poudarja pomen trajnostnega razvoja, klimatskih sprememb, ohranjanja voda, ponovne rabe tal, upravljanja padavinskih vod, mapiranja GIS, invazivnih vrst, urbanega kmetijstva in gozdarstva itd. V knjigi, obogateni z več kot 400 fotografijami, je opisan sistematični pristop k oblikovanju bolj trajnostnih, učinkovitejših in privlačnejših rešitev. Obravnavane so osnove načrtovanja območij in okoljskega načrtovanja, ovire pri načrtovanju (oblike, sile, naravni pojavi, okolje), klimatski pojavi in njihov vpliv na načrtovanje, izbira lokacije in njena analiza, prostorninsko oblikovanje zunanjih prostorov in vpeljuje sodobno razmišljanje v načrtovanje izraznih človeških bivališč in skupnosti.

O trajnOstneM razvOjU aMerišKih Mest

Portney, K.E.: Taking Sustainable Cities Seriously: Economic Development, the Environment, and Quality of Life in American Cities (American and Comparative Environmental Policy). The MIT Press, 2. izdaja., 11. januar 2013. 400 str. Jezik: angleščina.

Dandanes se tisti, ki odločajo, v večini velikih mest zavedajo pomena trajnostnega razvoja in so tako ali drugače aktivni. Vendar pa ne obstajajo zgoščene informacije o sistematič-nem pregledu stanja in uspešnosti izvedenih ukrepov v primerljivih mestih. Avtor knjige se te vrzeli loteva tako, da prikazuje obsežen pregled in analizo trajnostnih programov in ukrepov v izbranih ameriških mestih. V uvodu razloži koncept trajnostnosti, v nadaljevanju pa raziskuje lokalne vidike trajnostnega ra-zvoja in predlaga merski instrumentarij traj-nostnega razvoja za petinpetdeset največjih ameriških mest. Prikazani so primeri uspe-šnih in neuspešnih pristopov. Druga izdaja, ki je prišla na police pred nekaj tedni, je dopolnje-na z najnovejšimi izsledki avtorjevih raziskav, prav tako ponuja novo poglavje o vprašanjih upravljanja in implementacije programov. Portney odkriva, kako se pod krinko trajno-stnega razvoja dosegajo tudi različni politični cilji, in trdi, da so samo politično liberalna mesta tudi resnično uspešna pri udejanjanju lastnega trajnostnega razvoja.

V podtalnih virih v sloveniji se v zadnjih letih koncentracije nitratnih ionov znižujejo.

Uva

janje

dir

ekti

v e

U

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. Jor

g H

odal

ič

77

42

OKO

LjE

Gospodarstvo najbolj kritizira

okoljsko zakonodajo, ker

ni vključeno v pripravo

dokumentov, ki lahko odločilno

vplivajo na poslovanje.

podjetja, občine in druge

organizacije, ki s svojo

dejavnostjo posegajo v

naravno okolje, se srečujejo

z vse večjimi zahtevami.

spremljanje in izvajanje

okoljskih predpisov je v naši

državi naporno, strokovno,

zahtevno in dolgoročno delo,

predvsem zaradi obsežne in

neusklajene zakonodaje ter

dolgotrajnih postopkov.

mag. Jorg Hodalič, direktor

podjetja e-net okolje, meni,

da je pri uvajanju direktiv

eU v slovenskem pravnem

redu premalo sodelovanja

med državnimi organi in

gospodarstvom.

tanja Pangerl

UVAJAnJe direktiV eU

podjetja imajo vse večje zakonske zahteve do okolja pri izvajanju svoje dejavnosti. na kate-rem področju vaših storitev se kaže povečanje povpraševanja?

Povečanje se kaže predvsem pri okoljskih do-voljenjih po 68. členu Zakona o varstvu okolja (t. i. IPPC okoljsko dovoljenje ) in 82. členu Zakona o varstvu okolja (okoljsko dovoljenje za druge naprave za posamezne segmente okolja, npr. voda, zrak, odpadki itd.). Na splošno pa se povečanje povpraševanja kaže pri obdelavi odpadkov, delno pa tudi pri ocenah vplivov na okolje oziroma pri pridobivanju okoljskih soglasij. Povečanje je opaziti tudi pri pripravi dokumentacije za pridobivanje vodnih soglasij, npr. pri izdelavi analiz tveganja podtalnice in na splošno pri okoljskem svetovanju.

navedli ste, da je veliko povpraševanja po okoljskih dovoljenjih, konkretno ippC. po Direktivi ieD mora slovenija nove, poostre-ne okoljske zahteve vnesti v svoj pravni red. rok za prilagoditev obstoječih naprav ippC novim zahtevam in rok za obnovitev dovoljenj je januar 2014. Menite, da je to uresničljivo?

Rok je po našem in mojem mnenju bistveno prekratek z investicijskega vidika (to je seveda le naša ocena), predvsem pa s postopkovnega vidika, ker upravni organ, v tem primeru ARSO, predvsem zaradi kadrovske podhranjenosti in zaradi neurejene zakonodaje v zakonskih rokih nikakor ni sposoben slediti zahtevam za obi-čajne oziroma razvojno pogojene spremembe

v vseh obstoječih napravah IPPC, kaj šele za nove naprave IPPC, ki bodo postale zavezujoče z uveljavitvijo Direktive IED.

na kaj je treba biti pri sestavi dovoljenja ippC še posebej pozoren? Kje se po vaših izkušnjah pojavlja največ težav? Kaj bi morali storiti pri-stojni državni organi?

Pri sestavi vlog je treba izjemno natančno preučiti podzakonske predpise, ki so v mnogih primerih še vedno neusklajeni in protislovni, predvsem pa vse zahteve ARSO, ki so v mno-gih primerih prenatančne in včasih tudi na meji ali celo čez mejo zakonitosti s stališča zakonskih podlag. Največ težav se pojavlja pri razčiščevanju podrobnosti, ki so včasih celo poslovne skrivnosti, predvsem v posameznih procesih, in ne bi smele biti predmet ocene ARSO. Predmet te ocene bi po našem mnenju smele biti predvsem in samo kapacitete naprav, masni tokovi in, kar je najvažnejše, emisije iz tovrstnih naprav. Predvsem pa bi morali pristojni državni organi, MKO, predvsem v sodelovanju s svojim organom v sestavi ARSO, uskladiti zakonodajo v sektorju varstva okolja

rok za izvedbo ieD je prekratek

predvsem pa bi morali pristojni državni organi, mko in Arso, uskladiti zakonodajo v sektorju varstva okolja in zunaj njega.

april 2

013

77

OKO

LjE

43

in zunaj njega, in delati racionalno, da se bodo upoštevali zakonski roki, kar je nujno, čeprav bi pomenilo najemati usposobljeno strokovno delovno silo po projektnem načelu z javnimi razpisi zunaj državnih organov.

z dovoljenji ippC so povezane tudi tehnike Bat. lahko izpostavite katero od teh tehnik, ki trenutno najbolje zadovoljuje te zahteve?

Tehnike BAT so različne glede na vrsto indu-strijske dejavnosti in jih je lahko za isto vrsto tudi več. To so tiste tehnologije, ki povzročajo najmanj emisij v okolje. Ker se te tehnike stalno spreminjajo, ni mogoče izpostaviti posamezne najboljše tehnologije oziroma najboljše naprave IPPC v Sloveniji.

Opravljate tudi projekte uvajanja okoljske zakonodaje eU v sloveniji in tujini. velikokrat pride do težav pri implementaciji zakonodaje eU v slovenski pravni red. Kakšni so po vašem mnenju glavni razlogi za to?

Formalno seveda ne opravljamo storitev uva-janja zakonodaje EU, ker je to izrecna naloga državnih organov, na okoljskem sektorju, pred-vsem MKO, nas pa zaradi naših dolgoletnih izkušenj in dobrega poznavanja direktiv EU kdaj bolj ali manj neformalno prosijo pred-stavniki teh organov za kakšen nasvet. Na

žalost običajno teh nasvetov skoraj nikoli ne upoštevajo, zato vedno dajemo tudi formal-ne pripombe, ko so spremembe posameznih aktov v javni razgrnitvi, odzivnost MKO pa je majhna. Glavni razlogi za naš nedvomno pre-normiran in preoster sistem zakonodaje so po našem mnenju že zgodovinski, ker smo vedno hoteli biti, vsaj na papirju, najbolj ubogljivi in z okoljskega vidika najostrejši od vseh držav članic EU. Temu pa botruje tudi neznanje in predvsem nepoznavanje težav v »realnem« svetu oziroma v gospodarstvu, ter parcialni in privatni interesi posameznikov, ki ustvarjajo zadevno zakonodajo.

razumevanje koncepta trajnostnega razvoja slovenije je nujno za njeno zeleno prihodnost. Kolikšen je po vašem mnenju trajnostni razvoj slovenije, slovenskih podjetij in občin? Kje so največje vrzeli in nesporazumi?

V koncept t. i. trajnostnega razvoja pravzaprav sploh ne verjamem, menim, da je le krinka za nadaljevanje čezmerne (poudarjam čezmerni) izrabe naravnih virov. Prav tako ne verjamem v poveličevanje pomembnosti izpustov CO2 in sem prepričan, da poudarjanje tega problema (ki po mojem mnenju ni krivec za podnebne spremembe, kakršne koli se že dogajajo) v resnici zapostavlja veliko hujši problem. To je

izpuščanje dejansko škodljivih snovi predvsem v zrak, vodo in tla, ki v resnici škodujejo ljudem, živalim in rastlinam. O »oživljanju« slovenske-ga gospodarstva s t. i. zelene plati pa samo to: bi-stveno premalo in prepočasi uvajamo ponovno

uporabo odpadkov kot velikega naravnega vira (glede termične izrabe preostanka odpadkov smo med najslabšimi v EU, sosednje države pa imajo od nas velike koristi). To se dogaja zaradi togosti upravnih organov (ARSO), pomanjkljive zakonodaje in pomanjkljivega »zelenega« jav-nega naročanja. Seveda tudi bistveno premalo izkoriščamo naravne vire, predvsem vodo (kot vir energije), les, veter in druge, po mojem mne-nju zaradi preozkega in predvsem omejujočega dojemanja Nature 2000, ki pokriva več kot 35 % Slovenije, in drugih direktiv EU. 

V koncept t. i. trajnostnega razvoja pravzaprav sploh ne verjamem, menim, da je le krinka za nadaljevanje čezmerne izrabe naravnih virov.

SNAGA, d.o.o. Maribor, Nasipna ulica 64, 2000 MariborTel.: 02 620 58 00, Faks: 02 620 58 10

El. naslov: info@snaga-mb.si, www.snaga-mb.si

Najpomembnejši cilj ločevanja odpadkov je zmanjšati količino mešanih komunalnih odpadkov, ki končajo na odlagališču odpad-kov, za katerega velja, da najbolj obremenjuje naše okolje. Zatorej izkoristite priložnost in prednosti ločevanja odpadkov ter tako po-skrbite za prijazno in zdravo okolje tudi vi.

Doma si lahko ločevanje odpadkov olajšamo s postavitvijo eko-loškega kotička, ki nas bo zmeraj opomnil, da odpadke pravilno ločeno odvržemo. S takšnim kotičkom bomo ozaveščali vse člane gospodinjstva in tudi svoje goste.

S postavitvijo ekološkega kotička in uvedbo režima ločevanja si lahko zagotovimo, da v gospodinjstvu odpadki ne bodo več pro-blem.

S sistemom ločenega zbiranja odpadkov na izvoru bomo pridobili vsi:• naše okolje• naše gospodarstvo• predvsem pa mi in naši zanamci - zanamci nam bodo hvaležni!

Ravnajmo odgovorno - ločujmo!

Pro

moci

ja

Vodik

oVe

te

hno

logij

e

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

77

44

OKO

LjE

Že ime podjetja k.H2 ali

konstelacija H2 vzbuja

pozornost. sili k razmišljanju.

Zakaj konstelacija, zakaj H2?

Vodik? Ferdinand Bubanj,

ki ima poslovni sedež v

primorskem tehnološkem

parku, se je že na začetku

odločil za zeleno prihodnost.

Za obnovljive vire energije,

za varčne tehnologije. do

vodika ni bilo daleč. Zanj so

vodikove tehnologije več kot

izziv in poslovna priložnost.

kritičen pa je do dejstva, da

se o vodikovih tehnologijah

več piše, kot naredi in da zanje

ni dovolj finančnih spodbud.

toda energetska moč vodika

ni tako oddaljena, uporaba je

z vsakim letom bliže. tudi v

sloveniji. posebnost podjetja

konstelacija H2 pa je, da

slovenskemu trgu edino ponuja

didaktične pripomočke za

izobraževanje o vodikovih

tehnologijah.

jože volfand

VodikoVe teHnoLoGiJe

Kdaj ste začeli delati v novogoriškem tehno-loškem parku? Kaj je vaša dejavnost in zakaj ime Konstelacija h2?

Podjetje K.H2 sva leta 2006 ustanovila skupaj s sošolcem s fakultete za elektrotehniko in za sedež podjetja izbrala Primorski tehnološki park, ki nama je s svojimi storitvami in po-slanstvom omogočil lažji začetek poslovanja. Dejavni smo na več področjih, vendar povsod v kontekstu obnovljivih virov energije in ener-getsko učinkovitejših in varčnejših tehnologij. V podjetju izdelujemo projektno dokumentaci-jo in izvajamo elektroinštalacije (klasične in t. i. inteligentne) na ključ in storitve za fotovol-taične elektrarne.

Posebno pozornost posvečamo vodikovim tehnologijam. V našem primeru so to tehno-logije, s katerimi se vodik pridobiva, shranjuje in pretvarja v električno energijo, ki jo potre-bujejo manjši porabniki, kot so gospodinjstva in manjše stacionarne aplikacije (npr. sistemi za filtracijo pitne vode ali telekomunikacijske bazne postaje). V sklopu tehnologij vodika tesno sodelujemo z nemškim podjetjem Heliocentris GmbH iz Berlina, na slovenskem trgu pa ponujamo didaktične pripomočke za izobraževanje o vodikovih tehnologijah v osnovnih in srednjih šolah pri pouku naravo-slovnih predmetov.

Prav zato smo v ime podjetja vključili H2, ker želimo biti prepoznavni po tem, da podpiramo vodikove tehnologije. Izraz konstelacija oz. ozvezdje pa izvira preprosto iz tega, da si ob pogledu v jasno zvezdnato nebo vsakdo lahko

predstavi ozvezdje v obliki H2 – ozvezdje naj-bolj razširjenega kemijskega elementa v naravi.

zakaj vas zanimajo vodikove tehnologije? s katerimi raziskovalnimi in razvojnimi timi v sloveniji sodelujete?

Kot podjetje vedno iščemo nezasičene se-gmente v energetiki in vodikove tehnologije to nedvomno zdaj so. Vodik in pripadajoče tehnologije nas zanimajo predvsem zato, ker omogočajo zanesljiv izvor električne energije. Ker ponujamo inteligentne električne inštalaci-je, ki zmanjšujejo porabo električne energije in toplote, želimo ponudbo nadgraditi še s sistemi za lastno proizvodnjo električne energije za gospodinjstva in druge manjše aplikacije, da bi jim omogočili popolno energetsko samozado-stnost. Trenutno se za razvoj komercialnega av-tonomnega napajalnega sistema dogovarjamo s podjetjem Domel Energija, d. o. o., z nekaterimi drugimi podjetji pa še o gradnji demonstra-cijskega energetsko samozadostnega objekta.

Zanimanje za vodikove tehnologije je bilo dodatno spodbujeno po ugotovitvi, da v širši javnosti vlada velika praznina, kadar gre za poznavanje teh tehnologij in da so glede na trenutno dostopne proizvode in storitve za izobraževanje slabo zastopane tudi v učnih programih osnovnih in srednjih šol.

Kako daleč je po vaše slovenija pri spodbuja-nju projektov za razvoj vodikovih tehnologij?

Vodik bi za Slovenijo lahko pomenil čist in dolgoročen vir energije, ki bi omogočil večjo energetsko neodvisnost od klasičnih fosilnih

v sloveniji se z vodikom ukvarja le peščica podjetij

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

Ferd

inan

d B

uban

j

77

OKO

LjE

45

goriv. Trenutno državni finančni vzvodi v sklopu OVE med drugim podpirajo energet-ske sanacije objektov, gradnjo fotovoltaičnih elektrarn in ogrevalnih sistemov na biomaso. V Sloveniji se z vodikovimi tehnologijami tre-nutno ukvarja le peščica podjetij in nekatera že več let uspešno poslujejo. Prav tako imamo ve-liko teoretičnega znanja, dovolj strokovnjakov in poznavalcev vodikovih tehnologij. Manjkajo predvsem finančne podpore, saj je napisanega in podpisanega veliko, storjenega pa malo. V zadnjih letih je bilo objavljenih veliko doku-mentov, ki med drugim obravnavajo vodik kot energent prihodnosti: Strategija razvoja Slovenije, Nacionalni energetski program in Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2023, ki nosi naslov Trajnostna energija in ekonomija vodika. Tu velja omeniti Razvojni center za vodikove tehnologije (RCVT, več na www.rcvt.si), ki je bil formalno ustanovljen leta 2009 in trenutno deluje kot generator širitve vodikovih tehnologij v Sloveniji. V njem sode-lujejo podjetja Domel, d. o. o., Kemijski inštitut Ljubljana, Institut Jožef Štefan, Inea, d. o. o., Mebuis, d. o. o., Petrol, d. d., TPJ, d. o. o., in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. Odmevnejši projekt centra je bila predstavitev avtobusa na vodik med svetovnim veslaškim prvenstvom na Bledu leta 2011. Ključnega pomena za uvajanje vodika v nacionalne programe so diseminacija znanja, vzpostavi-tev trajnega sodelovanja med industrijskim sektorjem in raziskovalnimi institucijami in seveda sprememba razvojne politike Vlade RS.

ali ste trdno prepričani, da so vodikove teh-nologije prihodnost?

Plin vodik je znan že nekaj stoletij, princip delovanja gorivne celice in proces elektrolize vode pa slabi dve stoletji. Danes vodikove teh-nologije dajejo možnost novim tehnološkim izzivom in bodo nedvomno prispevale k višji energetski neodvisnosti posameznih držav ali pa k popolni neodvisnosti posameznikov v prihodnosti. Globalno so vodikove tehnolo-gije še vedno na prehodu med fazo raziskav in razvoja ter fazo implementacije tega razvoja v uporabne aplikacije oz. ekonomsko upravičene aplikacije. Temu bodo sledili prehod na trg, rast trga in množična uporaba – v prihodnosti. Kdaj pa? To je zelo težko napovedati. Vse napovedi so tako rekoč predvidevanja. V povprečju se na-povedi o dokončni realizaciji vključitve vodika v energetske nacionalne programe gibljejo med letoma 2020 in 2040. Recimo, da se bodo naši današnji prvošolci v službe vozili pretežno s hibridnimi ali vozili na vodik, doma pa bodo čr-pali električno energijo, proizvedeno iz lastne elektrarne. Ob pomanjkanju električne energi-je v hiši se lahko hiša začasno napaja kar iz av-tomobila. Sicer so na trgu že prisotne mobilne enote gorivnih celic za pomožno napajanje kot alternativa dizelskim agregatom ali baterijam. Tudi vsi vidnejši proizvajalci avtomobilov so že predstavili svoj model na vodik.

so vodikove tehnologije zelene?

Vodikove tehnologije niso le zelene, ampak tudi zelo napredne. Mi se ukvarjamo predvsem z energijskim ciklom, ki predvideva proizvodnjo vodika z elektrolizo vode. Električna energija za elektrolizo se proizvaja s fotovoltaiko ali vetrnimi generatorji, proizvedeni vodik pa se shranjuje v posebnih hranilnikih iz kovinskih hidridov. Vodik nato ob potrebi pripeljemo do gorivne celice, ki s kemičnim procesom pretvori vodik in okoliški zrak v električno energijo, vodo in toploto. V tem procesu ni izpustov toplogrednih plinov, v sistemu ni vrtljivih mehanskih delov, celoten proces pa je samo-zadosten. Trenutno je pomanjkljivost tega energijskega cikla relativno slab izkoristek, saj znaša do 8 % z upoštevanjem izkoristka fotovoltaične elektrarne. Upoštevajoč le vodi-kov cikel (elektroliza, hranilnik, gorivna celi-ca) znaša izkoristek sistema okoli 25 %. Sicer dosegajo gorivne celice kot samostojne enote izkoristke med 35 % in 55 %, kar je več kot npr. dosega bencinski motor. Pri izkoriščanju odpadne toplote (kogeneracije), ki nastane med obratovanjem zlasti večjih sistemov gorivnih celic, izkoristek dosega vrednosti nad 60 %.

Vodikove tehnologije so le ena izmed alterna-tiv, ki omogočajo prehod na čistejše tehnologije proizvodnje električne energije in prehod na okolju in ljudem manj škodljiv transport. Tu vidimo tudi veliko možnosti shranjevanja od-večne energije, proizvedene iz energije sonca, vetra, valovanja in plimovanja morja. Ta od-večna energija se lahko pretvori v vodik in se nato v vlogi vršne električne energije pošilja v omrežje. Prav pri shranjevanju vodika je treba še intenzivneje nadaljevati razvoj, kar še posebno velja za transport. Plin vodik je naj-manjša molekula z velikanskim dolgoročnim

energetskim in ekonomskim potencialom in s številnimi področji uporabe.

Kako je prišlo do sodelovanja z nemškim par-

tnerjem za prodajo didaktičnih pripomočkov

za izobraževanje v osnovnih in srednjih šolah

pri pouku naravoslovnih predmetov? Kaj lahko

ponudite od teorije do praktične uporabe?

Pred ustanovitvijo podjetja smo iskali primer-nega ponudnika proizvodov in storitev vodiko-vih tehnologij. Če se ne motim, je bilo nemško podjetje Heliocentris eno izmed prvih, ki ga je pokazal spletni iskalnik oz. edino, s katerim smo se dogovarjali, saj je bilo takrat edino po-nudbeno in cenovno dostopno podjetje. Med letoma 2007 in 2009 smo pri njem kupili labo-ratorijsko opremo za proizvodnjo (elektrolizer) in shranjevanje vodika ter gorivno celico 1,2 kW. Čez eno leto smo se začeli dogovarjati o zastopništvu v Sloveniji.

V naši ponudbi so trenutno štirje kompleti različnih stopenj zahtevnosti, z zajetno in med seboj združljivo vsebino. Tako je npr. za najnižjo stopnjo izobraževanja primeren model avtomobila na vodik oz. kar na vodo, za najvišjo pa komplet z računalniško programsko opremo za analizo in meritve prek povezave USB z me-rilnim modulom. Didaktične vaje so zasnovane tako, da se učenci ali dijaki najprej seznanijo s teoretičnim ozadjem, npr. gorivnimi celicami, nato pa teoretično znanje nemudoma prene-sejo v prakso, tj. na svojo šolsko klop, saj bodo imeli pred seboj vse potrebne pripomočke za osvojitev še tehničnega oz. praktičnega znanja.

v čem je privlačnost didaktičnih pripomočkov,

ki jih predstavljate? za kakšne demonstracije

in poskuse gre?

Didaktične vaje omogočajo spoznavanje osnov-nih lastnosti in zakonitosti izkoriščanja in upo-rabe OVE, kot je energija neposrednega sevanja sonca in vetra, skupni imenovalec pa je vodik. Didaktični pripomočki se lahko uporabljajo pri urah kemije in fizike oz. naravoslovja na splošno. Odlikuje jih preprosta vključitev v vsebinski del učnega programa in možnost prilagoditve dinamike obdelave učnega gra-diva. Učenci in dijaki spoznajo in preizkusijo delovanje fotovoltaičnega modula, vetrnega generatorja, elektrolizerja in gorivne celice pod različnimi obremenitvami, ki jih omogoča merilni modul za merjenje napetosti in tokov. 

Vodikove tehnologije so le ena izmed alternativ, ki omogočajo prehod na čistejše tehnologije proizvodnje električne energije.

prav pri shranjevanju vodika je treba še intenzivneje nadaljevati razvoj, kar še posebno velja za transport.

No

vo i

z Brusl

ja

april 2

013

77

46

OKO

LjE

kar 94 odstotkov prometa v

evropski uniji je odvisnega

od nafte, eU pa mora 84,3

odstotka te nafte uvoziti.

Alternativna goriva, npr.

biogoriva, naravni plin in

elektrika, lahko nafto sicer

nadomestijo, a najprej je treba

proizvesti taka vozila, ki bodo

te alternativne vire energije

tudi uporabljala. evropska

komisija želi spodbuditi čistejši

transport v eU, o strategiji, ki

jo je predlagala, pa so letos

februarja razpravljali tudi

evropski poslanci.

noVo iZ BrUsLJA

Evropska komisija je predstavila ambicio-zen sveženj ukrepov za gradnjo postaj za

alternativna goriva po EU in zanje bodo veljali skupni standardi zasnove in uporabe. Do zdaj so se politične pobude večinoma osredotoča-le na goriva in vozila, manj pozornosti pa so posvečale distribuciji goriv. Spodbude so bile neusklajene in nezadostne.

Uvajanje čistih goriv upočasnjujejo tri glavne ovire: draga vozila, nizka sprejemljivost

za potrošnike in pomanjkanje postaj za dovod goriva ali polnjenje. Komisija zato predlaga sve-ženj zavezujočih ciljev za države članice glede minimalne infrastrukture za čista goriva, kot so elektrika, vodik in zemeljski plin, in skupnih standardov EU za potrebno opremo.

Podpredsednik Evropske komisije in ko-misar za promet Siim Kallas je povedal:

»Razvijanje inovativnih in alternativnih goriv je logična pot proti večji gospodarnosti z viri, zmanjšanju prevelike odvisnosti od nafte in razvoju prometne industrije, ki se bo sposob-na odzvati na zahteve 21. stoletja. Kitajska in Združene države Amerike načrtujejo, da bo na njihovih cestah do leta 2020 več kot šest milijonov električnih vozil. To je velika prilo-žnost za Evropo, da okrepi svoj položaj na hitro rastočem svetovnem trgu.«

Sveženj o čisti energiji za promet vsebuje sporočilo o Evropski strategiji za alter-

nativna goriva, Direktivo o infrastrukturi in standardih ter spremni dokument o Akcijskem načrtu za razvoj utekočinjenega zemeljskega plina v pomorskem prometu.

Glavni ukrepi vključujejo:

Elektrika: število električnih napajalnih postaj se po EU zelo razlikuje. Največ jih je v Nemčiji, Franciji, Nizozemski, Španiji in Združenem kraljestvu. Po tem predlogu bo mo-rala vsaka država članica postaviti minimalno število napajalnih postaj z enotnim vtičem. Cilj je zagotoviti kritično maso napajalnih postaj, ki bo spodbudila množično proizvodnjo vozil po dostopnih cenah. Enotni evropski vtič je bistven element za uvajanje tega goriva. Da bi Komisija prekinila negotovost na trgu, je oznanila, da bo enotni standard za vso Evropo vtič tipa 2.

Vodik: Nemčija, Italija in Danska že imajo ve-liko postaj za dovod vodika, vendar nekatere niso javno dostopne. Za nekatere elemente, kot so cevi za gorivo, so še vedno potrebni skupni

standardi. Po tem predlogu se bodo obstoječe postaje povezale v mrežo, skupni standardi pa bodo zagotavljali mobilnost vozil na vodikov pogon. To velja za 14 držav članic, ki že imajo mrežo postaj za dovod vodika.

Biogoriva: njihov delež na trgu je že zdaj sko-raj 5-odstoten. Biogoriva delujejo kot mešanice goriv, za njihovo uporabo pa ni potrebna poseb-na infrastruktura. Ključni izziv bo zagotoviti njihovo trajnost.

Zemeljski plin (utekočinjeni in stisnjeni): utekočinjeni zemeljski plin se uporablja v vo-dnem prometu po morju in celinskih plovnih poteh. Infrastruktura za oskrbo plovil z ute-kočinjenim zemeljskim plinom je še v zgodnji fazi razvoja. Samo Švedska ima manjšo napravo za pretakanje goriva v pomorska plovila, v več drugih državah pa ustrezno infrastrukturo še načrtujejo. Komisija predlaga, da se do leta 2020 oziroma 2025 postaje za dovod utekočinjenega zemeljskega plina postavijo v vseh 139 pomor-skih in celinskih pristaniščih na vseevropskem prometnem omrežju. Ne gre za velike plinske terminale, ampak fiksne ali mobilne postaje, po-stavljene v vseh velikih evropskih pristaniščih.

Utekočinjeni zemeljski plin: uporabljajo ga tudi tovornjaki, vendar je v EU samo 38 postaj za dovod. Komisija predlaga, da se do leta 2020 postaje postavijo na vsakih 400 km ob cestah vseevropskega prometnega omrežja.

Stisnjeni zemeljski plin: uporablja se predvsem v avtomobilih. Trenutno to gorivo uporablja en milijon vozil, kar je 0,5 odstotka voznega parka. Industrija si prizadeva, da bi se to število do leta 2020 povečalo za desetkrat. S tem predlogom bo Komisija zagotovila, da bodo javno dostopne standardizirane postaje za dovod goriva do leta 2020 na voljo po vsej Evropi na razdalji največ 150 km.

UNP: utekočinjeni naftni plin. Za to gorivo ukrepi niso predvideni, saj je osnovna infra-struktura že vzpostavljena.

Države članice bodo te spremembe lahko izvedle tudi brez javnega financiranja, če

bodo spremenile lokalne predpise in spodbu-dile investiranje zasebnega sektorja. Podpora EU je že na voljo v okviru sredstev TEN-T ter kohezijskih in strukturnih skladov.

V Sloveniji je danes postavljenih 80 električ-nih napajalnih postaj, do leta 2020 naj bi

jih bilo 3000, število vozil na električni pogon pa naj bi se do leta 2020 povzpelo na 14.000. 

načrt za gradnjo postaj za alternativna goriva

april 2

013

Ste se pri opremljanju ali prenovi stanovanja srečali s težavo, kje kupiti izdelek, ki vam bo v pomoč pri zbiranju in ločevanju odpadkov? Morda ste imeli podobno dilemo tudi na de-lovnem mestu.

Odgovore na dileme ponujamo ustvarjalci spletne trgovine www.vsezaodpadke.si. Skupaj s slovenskimi in tujimi proizvajalci smo pripravili izbor izdelkov, ki pomagajo pri takšnih zadregah. Vam, drage uporab-nice in dragi uporabniki, želimo na enem mestu ponuditi najboljše in cenovno naju-godnejše izdelke ter nas skupno povezati v skrbi za naravo.

Spletno mesto www.vsezaodpadke.si smo razdelili v pet tematskih sklopov. Zato smo prepričani, da boste enostavno našli opremo

za vaš dom, vrtce, šole, ustanove, podjetja ali celo urbano ureditev vaše okolice, vasi in mest.

lOčevanje znOtraj zajema izdelke za zbiranje, ločevanje ter transport odpadkov znotraj vaših gospodinjstev. Iz široke palete je možno izbrati izdelke, ki se stilsko ujemajo z vašo notranjostjo.

lOčevanje zUnaj vključuje izdelke za ekološko ureditev vaše okolice. Na razpolago so vam zabojniki iz plastike, kamna in kovine, kompostniki, koški za pasje iztrebke ter pri-padajoče rezervne dele.

UrBana OpreMa zajema izdelke za estet-sko urejene okolice, prenovo ulic, parkov ali mest. Za vas smo zbrali tudi posebne

izdelke iz reciklirane plastike, ki so zelo od-porni na vremenske vplive ter imajo dolgo življenjsko dobo.

OpreMa za DOM je dopolnilo osnovni paleti izdelkov za vaš dom ter vključuje najrazlič-nejše vrečke za odpadke, stojala za dežnike, stiskalnice za pločevinke in plastenke ipd.

vip izDelKi predstavljajo skupino obliko-valsko dovršenih proizvodov, ki poleg videza zagotavljajo tudi najvišjo raven kvalitete.

Vabimo vas, da se nam pridružite v skrbi za okolje, zato vas s pomočjo promocijske kode na koncu strani vljudno nagovarja-mo k prvemu nakupu v spletni trgovini www.vsezaodpadke.si, saj veste - ločujmo z glavo, skrbimo za naravo.

Izkoristite posebno promocijsko kodo in poskrbite za naravo

"VSEZAODPADKE"

Kupon velja do 31. 05. 2013 | www.vsezaodpadke.si | info@vsezaodpadke.si

Pro

moci

ja

77

OKO

LjE

47

Zele

ni

iZdel

ki

april 2

013

foto

: Maj

di K

osi

77

48

OKO

LjE

kaj je adsorbent asorbio?

Zakaj je ta proizvod na osnovi

zeolita trajnosten in zelen,

zaradi vpojnosti različnih

plinov pa široko uporaben

v kmetijstvu in industriji?

razvojni dosežek je rezultat

timskega dela kemijskega

inštituta in razvojnih skupin

v industriji v podjetju silkem.

Asorbio lahko prispeva tudi k

uresničevanju Gothenburškega

protokola, ki ga je slovenija

podpisala leta 2004 in z

njim sprejela obveznosti pri

zmanjševanju škodljivih emisij v

zrak. kako je prišlo do projekta

nAsiL – napredni Alumno

silikati – je pojasnjeval dr.

Andrej Horvat, vodja razvoja v

podjetju silkem iz kidričevega.

jože volfand

ZeLeni iZdeLki

projekt nasil je potekal sedem let. Kako je prišlo do sodelovanja s Kemijskim inštitutom in kako je potekalo raziskovalno delo?

Financiranje in vrednost projekta? Sodelovanje, sprva TGA, pozneje Silkem (ki je zaživel leta 1993) ima že dolgo zgodovino, saj je prvo sinte-zo zeolita v okviru takratne države Jugoslavije naredila skupina strokovnjakov takratnega TGA pod vodstvom Jožefa Jerovška. Na Kemijskem inštitutu so sintezo z rentgensko analizo potrdili. Projekt NASIL je izvedbeno potekal tri leta, a so predhodne raziskave po-tekale sedem let, saj smo se želeli prepričati, da ima zeolitni material uporabno vrednost za odstranjevanje (absorpcijo) vonjav. Ta del razi-skovalnega dela je bil izveden v tesnem sodelo-vanju s KI, z oddelkom za silikatno kemijo, ki ga je do konca leta 2012 vodil prof. dr. Venčeslav Kaučič. Njemu in njegovi ekipi zaupamo, saj si nista nikoli prilaščala pobud in idej, ki včasih pridejo z raznih strani, po navadi s trga, iz komerciale ali pa kot ideja raziskovalcev in se pogosto ne ve, kdo je njen avtor. Gre skratka za skupni razvoj. To poudarjam zato, ker smo imeli v devetdesetih letih tovrstne težave s KI, saj si je poskušal prisvojiti del naših idej, zato je medsebojno zaupanje zelo pomembno. KI nam je pomagal realizirati idejo po analitski plati, z idejami in raziskavami. Pobuda za asorbio je prišla iz Silkema, potem pa je bilo treba nare-diti tisoč drobnih razvojnih korakov. Nikoli se

nismo obremenjevali, kdo je kateri korak storil prvi. Projekt NASIL je v izvedbeni fazi stal 3,2 milijona EUR, od tega je država primaknila 1,4 milijona EUR subvencije, druga sredstva pa so lastna sredstva vseh treh partnerjev: Gorimpex iz Ljubljane, Handte-Ost iz Krškega in Silkema. Posebnost tega projekta je, da smo partnersko razvili tako idejo oz. material, tehnologijo in na koncu še opremo.

v znanosti sta se v zadnjih letih zelo razširila razvoj in raziskovanje materialov, ki bi bili prijazni do okolja in bi čim manj škodljivo vpli-vali nanj. Kakšen je bil delež razvojne službe silkema v celotnem projektu?

Ocenjujem, da bi lahko bil ta delež Silkema polovičen, saj je sodelovanje večplastno. Tudi naš kader se ima priložnost izobraževati na KI. Tudi jaz sem doktoriral na KI, zato je pre-pletanje idej samoumevno. Je pa res, da smo industrijski inženirji pač bolj obremenjeni s praktično oz. izvedbeno možnostjo razvoja proizvoda. Ideje morajo biti ne samo uresni-čljive, ampak tudi finančno sprejemljive, v grobem je treba oceniti sprejemljive stroške, da bo izdelek lahko prodrl na trg. Kader iz KI ima večjo širino, saj pri njih tovrstni pomisleki nimajo prioritete. Tako imamo nekatere sku-pne projekte, ki še nekaj časa tržno ne bodo zelo zanimivi, a trendi vendarle gredo v to smer. Tak primer so materiali (zeoliti) za shranjevanje

asorbio bo povsod odstranil neprijeten vonj

Kratko, zanimivoza razgraDnjO jeDrsKe eleKtrarne DO 40 let

Japonska bo potrebovala od 30 do 40 let za popolno razgradnjo jedrske elektrarne v Fukušimi, ki je bila močno poškodovana v potresu in cunamiju pred dvema letoma. Dve leti po katastrofi imajo Japonci načrt za razgradnjo elektrarne. V prvi fazi, ki se bo začela še letos, bodo odstranili jedrsko gorivo, za kar bodo potrebovali dve leti. V drugi fazi bodo poskušali odstraniti staljeno gorivo iz primarnega zadrževalnega hrama. Ker je ta počen, ga bodo morali najprej popraviti. Nato ga bodo poplavili, da bi lahko varno odstranili gorivo. Za to fazo bodo potrebovali deset let. V zadnji fazi, za katero bo potrebnih od 30 do 40 let, pa naj bi končali razgradnjo celotne elektrarne. Vzporedno s prizadevanji za raz-gradnjo elektrarne poteka čiščenje obsežnega območja, onesnaženega z radioaktivnimi snovmi, ki so se sprostile ob najhujši jedrski nesreči po černobilski katastrofi leta 1986.

Pri čiščenju imajo prednost objekti, namenje-ni otrokom, kot so šolska igrišča, otroški parki in podobno. Stroka priznava, da Japonska ni bila dovolj pripravljena na tako močan potres in cunami. Zunanja tveganja, ki ogrožajo jedr-sko elektrarno, so bila podcenjena. Po nesreči v Fukušimi so na Japonskem znova zagnali le dva od 50 jedrskih reaktorjev, ki so pred tem proizvedli približno tretjino električne energije.

valKartOn pOD strehO DUrOpaCKa

Nova družba Duropack d.o.o., ki je nastala z združitvijo podjetij Duropack – Tespack in Valkartona, si bo samo še utrdila položaj največjega proizvajalca in predelovalca va-lovitega kartona v Sloveniji, ki ga je že pred združitvijo imel Valkarton. Pred desetletjem je Valkartonove delnice prevzelo hrvaško podjetje Belišče, ki je bilo glavni dobavitelj osnovne surovine. Valkarton je pred tem združil oziroma povezal vsa manjša karto-nažna podjetja v Sloveniji, pred spojitvijo z Duropackom pa so se odločili za opustitev ne-katerih firm. Brestaniški Duropack – Tespack je del avstrijske skupine Duropack, ki bo z novo družbo racionalizirala proizvodnjo in si zagotovila še večje možnosti za prodajo embalažnih izdelkov na trgih nekdanje Jugoslavije.

Kakor je znano, je letos januarja skladiščno--proizvodni kompleks Pak 4 v obrtni coni Loke – Kisovec od avstrijskega Duropacka kupilo podjetje zagorskega podjetnika Jožeta Uleta Kum–plast. Pak 4 je bil nekdaj v lasti Valkartona. ap

ril 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

dr. A

ndre

j Hor

vat

77

OKO

LjE

49

poletne toplotne energije, ki bi se sprostila pozimi (projekt STOREHEAT).

v silkemu izdelujete zeolit, ki je podlaga za izdelavo asorbia, trajnostnega in ekološkega izdelka. Katere so glavne značilnosti asorbia? zakaj je primeren za uporabo v industriji in kmetijstvu?

Zeoliti so porozni alumosilikatni materiali, v sorodu z glinami. Imajo veliko notranjo povr-šino, ki je negativno nabita, zato kažejo veliko afiniteto do pozitivno nabitih delcev. Privlačijo katione in težji, kot so, izrazitejši je pozitivni naboj, večja je medsebojna privlačnost. Najbolj pozitivni naboj pa imajo težke kovine in ra-dioaktivne snovi. Če k negativnemu naboju zeolitne rešetke še dodamo pomanjkanje kri-stalno vezane vode, dobimo močan absorbent, ki je lahko zelo selektiven za različne pline. Odvzem vode zeolitu je toplotni (termični) postopek, ko zeolit segrejemo na okoli 500 °C in tako dobimo aktivirani zeolit – asorbio. Slednji je lahko v prašni obliki ali obliki granul, ki so uporabnejše v kolonah za čiščenje zraka (npr. odstraniti vodo, amonijak, merkaptane ...). Zaradi teh lastnosti je asorbio vsestransko uporaben. V kmetijstvu zmanjšuje smrad, te-koče komponente oziroma gnojila veže nase in se dalj časa sprošča v zemljo, kar pomeni, da zemljo enakomerneje prehranjuje. Asorbio je absorbent vlage, nosilec za parfume, od-stranjevalec organskih hlapnih topil, vonjav, molekularno sito in čistilnik plinov. To so le nekateri primeri industrijske uporabe asorbia. Treba pa je upoštevati, da poznamo okoli 150 tipov zeolitov. Od tega jih obstaja 40 v naravi, zato je uporabnost zeolitov zelo široka.

zakaj je asorbio lahko zanimiv tudi za široko potrošnjo na globalnem trgu?

Zato ker veže nase organske hlapne kompo-nente, ki jih v glavnem zaznavamo kot smrad. V gospodinjstvu imamo veliko takih prime-rov – od vonjav, ki se sproščajo v kuhinji in na stranišču, v hladilniku zaradi mešanja vonjav, v čevljih, avtomobilu in še bi lahko navajali.

Katere so konkurenčne prednosti asorbia s podobnimi izdelki na evropskem trgu?

Glavna ekološka prednost asorbia je v njegovi inertnosti. Podoben je glini, s katero je tudi v sorodu. Z okolico ne izmenjuje npr. alergenih parfumov kot nekateri osvežilci prostorov. Deluje tako, da absorbira, veže nase tiste kom-ponente, ki so prisotne v njegovi bližini. Ker ne razpade, nima razkrojnih proizvodov, ki bi lahko onesnažili okolje. Asorbio, ki smo ga upo-rabljali kot sredstvo za sušenje, je mogoče re-generirati. To naredimo tako, da ga izsipljemo iz embalaže v kovinsko posodo, izpostavimo najvišji temperaturi (običajno 250 °C) za tri ure in material je ponovno primeren za uporabo. Za vonjave bi lahko uporabili isti postopek regeneracije, a tega ne bi priporočal, ker bomo dobili v pečici in s tem v stanovanje vse vonjave,

ki jih je pred tem asorbio vezal. Ker bi bilo to neprijetno, je bolje odsluženi material zavreči.

Nekateri konkurenčni materiali na osnovi kal-cijevega klorida se med absorpcijo vlage razta-pljajo v absorbirani vlagi. Zato je na koncu vse v tekoči obliki, kar je lahko sporno za nadaljnjo obdelavo, zato je treba material nekam zliti, običajno v kanalizacijo. Kloridi so korozivni, zato si lahko predstavljamo morebiten učinek na kovine. Takih učinkov asorbio nima.

Prednost zeolitov pred konkurenčnim aktiv-nim ogljem, ki je tudi dober absorbent plinov, je v tem, da zeoliti ne gorijo. Če asorbio zavr-žemo v kanto za smeti, nato pa še npr. pepel, ni nevarnosti požara, medtem ko to za oglje ne moremo trditi, ker dobro gori. Ta prednost zeolitov je predvsem pomembna za industrijske filtre za absorpcijo hlapnih in gorljivih plinov, saj se s tem zniža nevarnost eksplozij in po-žarov, zeolit pa omogoča tudi regeneracijo v primerjavi z ogljem. Zato se zeoliti uporabljajo pri čiščenju (rafinaciji) nafte.

Kako naj se uporablja asorbio v gospodinj-stvih? Kje naj se shrani po uporabi?

Uporaba asorbia ni zahtevna, saj je najpo-membneje, da ga postavimo čim bližje viru smradu ali vlage, da lahko bolje deluje. V ne-katerih primerih je smiselna uporaba asorbia v vrečkah, v nekaterih pa je bolje, da se material vsuje iz vrečke neposredno na prizadeto mesto, od koder se potem odstrani s sesalnikom ali z metlo. Če se hišni ljubljenček podela na pre-progo ali če se polije npr. vino v avtomobilu – v teh primerih očistimo prizadeta mesta, a ker vonj ostane, je treba nasuti okoli 1 cm debelo plast asorbia in pokriti s plastično vrečko ali predpražnikom in pustiti delovati najmanj 12 ur, naslednji dan pa posesati material. Asorbio z vrečko lahko vložimo tudi v čevlje, hladilnik, kamp prikolico, v omaro in podobno. 

Uporaba asorbia ni zahtevna, saj je najpomembneje, da ga postavimo čim bližje viru smradu ali vlage.

Zele

ne

nava

de

april 2

013

foto

: Pet

er M

arin

šek

Boj

an k

ontič

77

50

OKO

LjE

ZeLene nAVAde

Vedno naročam Šaleški biserBojan Kontič, župan, Mestna občina Velenje

Kako prihajate na delovno mesto?

Največkrat se v službo pripeljem z avtom, saj je zaradi narave mojega dela to navadno edina mogoča izbira. Nekajkrat na leto pa mi le uspe, da pridem v službo s kolesom. Sem zadovoljen in ponosen uporabnik kolesa, ki je v celoti iz-delano v Sloveniji.

imate doma svoj vrt?

Doma imamo vrt, obdelujeva ga z ženo skupaj z mojimi starši. S pridelkom smo običajno zado-voljni, dopolnjujemo pa ga z nakupi na velenjski kmečki tržnici, kjer svoje pridelke in izdelke ponujajo lokalni ponudniki.

ali vsak dan izklapljate računalnik ob koncu delovnega dne?

Da, žal pa je zaradi mojega raztegljivega delov-nika moj računalnik le kratek čas izklopljen.

si raje privoščite eksotično sadje ali sadje iz domače oskrbe?

Vsekakor raje sadje iz domače oskrbe.

ali v restavraciji pogosto naročate ustekle-ničeno vodo?

Zelo redko. Nikoli pa v nobeni od restavracij v Šaleški dolini. Vedno naročim »Šaleški biser«. Tako ime se je za vodo iz pipe pri nas prijelo med ljudmi. Tega sem vesel, saj pomeni, da se zavedamo, kako kakovostno pitno vodo imamo in kakšna vrednota je to.

ste uporabnik obnovljivih virov energije?

Doma ne, na strehi občinske upravne zgradbe pa imamo sončno elektrarno.

Kje najpogosteje preživljate počitnice? v sloveniji, na tujem?

Proste dni največkrat preživim v Sloveniji, vsako poletje pa grem tudi na hrvaško obalo.

ali zbirate deževnico?

Ne.

Kam odlagate biološke odpadke?

V zabojnik za biološke odpadke, ki jih v Velenju zbiramo ločeno.

se odločate za uporabo stopnic ali dvigala, če imate na voljo odločitev?

Včasih za stopnice, včasih za dvigalo – odvisno predvsem od višine nadstropja in časa, ki ga imam na voljo, da pravočasno pridem na do-govorjeno mesto.

ali za nakupovanje živil uporabite nosilno vrečko za večkratno uporabo?

Za nakupovanje živil največkrat uporabljam pleteno košaro (cekar), včasih pa tekstilno vrečko z napisom »Ni živleja brez Veleja.«.

ste v zadnjem letu pogostokrat uporabili javni prevoz?

Javni prevoz uporabim zelo redko. Sem pa zadovoljen, da v Velenju že več kot tri leta omo-gočamo brezplačne mestne avtobuse. Junija lani smo zabeležili milijontega potnika, te dni pa uvajamo aplikacijo za pametne telefone, ki bo uporabo javnega prometa še bolj približala našim občanom.

ste v zadnjem letu potovali z letalom?

Ne.

Katere odpadke ločujete?

V zabojnike za ločeno zbiranje oddajam papir, kovinsko, plastično in stekleno embalažo ter biološke odpadke, v zbirni center občasno od-peljem nevarne odpadke, avtomobilske gume in podobno, še uporabne predmete pa oddam v Center ponovne uporabe Velenje. 

župana, ki po občini gledata zeleno

V rubriki »Zelene navade«

bomo vidnejšim osebnostim,

ki so kakor koli povezane z

odgovornim odnosom do

okolja, v vsaki številki ponudili

priložnost, da svoje bolj ali

manj zelene navade predstavijo

bralcem. tokrat smo k

pogovoru povabili župana dveh

občin, ki sta se v natečaju

za najbolj zeleno občino že

izkazali za najuspešnejši.

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

sto

jan

Jaki

n

77

OKO

LjE

51

kompostarno si je uredil domaStojan Jakin, župan, občina Vrhnika

Kako prihajate na delovno mesto?

V službo se pretežno vozim z avtom, zelo redko pridem tudi peš. Kolesa na žalost že dalj časa ne uporabljam.

imate doma svoj vrt?

Odkar sem se pred dvajsetimi leti preselil v svojo stanovanjsko hišo, imam tudi svoj ze-lenjavni vrt.

ali vsak dan izklopite računalnik ob koncu delovnega dne?

Računalnik v službi redno izklapljam po končanem delu. Podobno ravnam tudi doma, razen če prenašam večje količine podatkov.

Katero sadje si raje privoščite: eksotično ali iz domače pridelave?

Ker imam svoj sadovnjak, najraje jem jabolka in hruške, ki jih sam pridelam.

ali v restavraciji pogosto naročate ustekle-ničeno vodo?

Ustekleničene vode praviloma ne pijem. Že v preteklosti, ko sem bil direktor komunalnega podjetja, sem dosegel, da je ustekleničena voda odšla z miz na sestankih na občini. Vrhnika ima izredno kakovostno vodo v vodovodu, zato ni potrebe po ustekleničeni. Podobno velja skoraj za celotno Slovenijo.

ste uporabnik obnovljivih virov energije?

Da. Sistem ogrevanja v novi stanovanjski hiši je izdelan tako, da lahko uporabljam drva, sončno energijo in toplotne črpalke. Vse na-vedene vire tudi uporabljam. Kot osnovni vir pa je bilo med gradnjo predvideno ogrevanje s kurilnim oljem.

Kje najpogosteje preživljate počitnice: v sloveniji ali na tujem?

Sem ljubitelj sonca in čistega morja. Imam pri-jatelje na Hvaru in tam najraje preživljam pro-sti čas, če je le mogoče. Sicer pa sem zagovornik reka »Ljubo doma, kdor ga ima!« in prosti čas preživljam na svojem vrtu in v sadovnjaku.

ali zbirate deževnico?

Deževnica je eden pomembnejših okoljskih projektov tudi pri meni doma. Imam zbiral-nik, velik 12,00 m3, in razvod, tako da najpo-gosteje uporabljam deževnico.

Kam odlagate biološke odpadke?

V preteklosti sem vse biorazgradljive odpad-ke ločeno oddal komunalnem podjetju, saj je Vrhnika imela prvo kompostarno v Sloveniji. Odkar pa imam doma kompostno mesto, v celoti sam zbiram odpadke.

se odločate za uporabo stopnic ali dvigala, če obstajata obe možnosti?

Strogo uporabljam stopnice, kjer je le mogo-če. Že tako se zaradi svojega dela premalo gibljem, zato izkoristim vsako priložnost.

ali za nakupovanje živil uporabite nosilno vrečko za večkratno uporabo?

Že pred več kot tridesetimi kleti me je mama naučila, da je dobro vedno imeti nekje pri sebi kakšno vrečko. In to navado ohranjam še danes.

ste v zadnjem letu pogostokrat uporabili javni prevoz?

Javnega prevoza skoraj ne uporabljam. Na Vrhniki mestnega prevoza ni, v drugih krajih pa navadno časovna stiska zahteva drugo prevozno sredstvo.

ste v zadnjem letu potovali z letalom?

V zadnjem letu nisem potoval z letalom.

Katere odpadke ločujete?

Kot je znano, je bila Vrhnika tista občina, ki je orala ledino pri ločevanju odpadkov. Ker je pri nas ločevanje dobro urejeno, je mogoče ločevati vse frakcije: papir, lepenko in kar-ton posebej, steklo, vse vrste umetnih mas, papirno embalažo za pijače, kovine, biološke odpadke, ki jih obdelam sam, nevarne odpad-ke, kosovne odpadke in druge odpadke – teh pa je zelo malo. 

Kratko, zanimivoinsOl z inOvaCijO BaCOM DO svetOvne nagraDe

Podjetje INSOL, o njihovi inovaciji smo v revi-

ji EOL pisali, je marca v Genevi prejelo svetov-

no priznano nagrado Century International

Quality ERA Award 2013. Nagrada se na-

naša na inovacije ter raziskave in razvoj na

področju varovanja okolja ter trajnostnega

razvoja. Podeljena je za dosežke pri razvoju

in implementaciji inovativnih rešitev, kar je

značilno za razvojno in raziskovalno delo

podjetja INSOL. Nanaša se na štiri glavne

projekte: vzpostavitev »ZW-ZE interface«

za zagotavljanje samozadostnosti logistič-

nih sistemov; CAPS/WOCA – pretvorba

papirniškega mulja v absorbente za čiščenje

vodnih površin; BACOM – pretvorba biolo-

škega blata v gradbene kompozite ter POSSA/

POSTI – napredni naravni nano materiali za

proizvodnjo super absorbentov in izolacijskih

materialov z negativnim ogljičnim odtisom.

Za postopek ocenjevanja je podjetje predla-

gal eden članov “BID International Selection

Committee”. “BID International Selection

Committee” je sestavljen iz menedžerjev pod-

jetij iz 90 držav članic, ki se letno srečujejo

v Londonu, Parizu, New Yorku, Frankfurtu

in Ženevi. Kandidat se izbira na podlagi 17

kriterijev, in sicer: zadovoljstvo potrošnikov,

inovativnost, raziskave in razvoj, stalno

izobraževanje, kvaliteta, ISO 9000, okolje,

recikliranje, poslovna odličnost, implemen-

tacija TQM, profitabilnost, kontinuirana

rast, znamka, marketing, vodstvo na podro-

čju delovanja, menedžment in poporodajne

aktivnosti.

Dr. Marko Likon, direktor podjetja INSOL

d.o.o. in prejemnik nagrade, je ob podelitvi

izjavil: »Nagrada nam seveda ogromno pome-

ni. Še bolj pomembno kot nagrada pa je, da so

nam ob robu podelitve nagrade podelili med-

narodni certifikat kakovosti QC100 TQM.«

www.zelenaslovenija.si

Slo

venSko

lo

giS

tično

zd

ruže

nje

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

igor

Žul

a

77

LOG

ISTI

KA

52

pričakovanja niso majhna.

Logistika kot panoga je na

pohodu, a v sloveniji ji še ne

priznavajo prave vrednosti.

Logistična podjetja so

bila nepovezana, vpliv na

ekonomsko in prometno

politiko šibek, logistična

stroka in gospodarstvo pa

precej oddaljena drug od

drugega kljub spoznanju, da

lahko optimizacija logističnih

procesov pri poslovanju

odločilno vpliva na poslovne

rezultate. kaj torej lahko

spremeni slovensko logistično

združenje? odgovarja

predsednik igor Žula, ki je

sicer podjetniški svetovalec,

lastnik podjetja 3 projekt.

sLoVensko LoGistiČno ZdrUŽenJe

Kaj vas je motiviralo, da ste prevzeli mesto predsednika slovenskega logističnega zdru-ženja? Kakšne so vaše podjetniške izkušnje?

Vloga Slovenskega logističnega združenja mora biti predvsem povezovanje vseh, ki so kakor koli del najprej slovenske logistične, in potem, v pri-hodnje, tudi širše zgodbe. Slovensko logistično združenje (prej Evropsko združenje za tran-sport, poslovno logistiko in promet) v zadnjem času ni igralo vloge, ki se je od njega pričakovalo. Zato je bila sprememba nujna. Po naravi sem povezovalec in že dalj časa smo gojili idejo, da bi ustanovili tako združenje, ki bi nas povezovalo v poglobljenem, bolj strokovnem in aplikativnem delu. V zgodbe tehnoloških centrov in grozdov sem bil v preteklosti močno vpet in me je motil neuspeh »Transportno-logističnega grozda«, čeprav takrat v logistiki še nisem bil dejaven. Že dalj časa smo si prizadevali, da bi ustanovili tehnološki center in pozneje center odličnosti. Žal nam ni uspelo.

Podjetniške izkušnje so mi dale predvsem podlago za razumevanje, kaj podjetja potre-bujejo in v meni prebudile voljo in željo, da bi nekaj spremenil. Za predsednika Slovenskega logističnega združenja so me povabili nekateri vidni predstavniki logistike v Sloveniji. Če upo-števamo pretekle poskuse, je združenje izziv, meni pa povabilo pomeni predvsem veliko čast in odgovornost.

Katera logistična podjetja so sodelovala pri ustanovitvi združenja in katera so se že včlanila?

Člani Slovenskega logističnega združenja so direktorji pomembnih logističnih podjetij ali sektorjev logistike in prihajajo iz podjetij BTC Logistični center, Schenker Slovenija, Mercator, Tuš, Krka, Lek, Pivovarna laško, LL Grosist, Pošta Slovenije, Kobal transporti, DHL Logistika, Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za transport, Trinet, SOD, 3 Logit, Loma consulting, 3 Projekt. Ko ima kandidat podporo takih igralcev na slovenski logistični sceni, si prizadeva odgovorno delati po svojih najboljših močeh.

Aktivnosti pridobivanja novih članov so v ve-likem zamahu. Zelo smo zadovoljni z odzivom fakultet, zlasti Fakultete za logistiko, in nji-hovih ambicij po vključevanju in sodelovanju.

Stroka in sodelovanje z gospodarstvom sta na prvem mestu in to dokazuje, da smo na pravi poti.

sodelovanje s stroko in gospodarstvom na prvem mestu

Če bi bil npr. drugi tir narejen takrat, ko smo se zanj odločili, se danes o njegovi smiselnosti ne bi več spraševali.

april 2

013

77

53

LOG

ISTI

KA

za katere prednostne naloge se zavzemajo podjetja, še zlasti zato, ker pri poslanstvu poudarjate predvsem nepovezanost logistič-nega okolja in rezerve pri izobraževanju in usposabljanju?

Podjetja razumejo pomembnost uvodne faze, ki je namenjena predvsem organizacijskemu delu. To so priprava programa, organizacija združenja, zagon nekaterih ključnih projektov in pridobivanje novih kompetentnih članov.

Pri pripravi predloga programa so sodelovala že navedena podjetja, zato so seveda pričakovanja usmerjena v realizacijo programa po načrtu, po katerem lahko vsakdo najde nekaj tudi zase.

Med strateškimi cilji navajate vzpostavitev široke logistične skupnosti, ki bo povezovala ponudnike in uporabnike logističnih storitev. Kako nameravate uresničiti to nalogo?

Sredi preteklega leta so iz različnih sredin izrazili pripravljenost, da bi ustanovili nova združenja. To bi seveda pomenilo delitev potencialne logistične skupnosti, kar bi bilo za ta prostor zelo slabo. Zato smo se še pred spremembami potrudili in se dogovorili, da zadeve spravimo pod skupno streho.

Po drugi strani je trg ponudil veliko različnih logističnih dogodkov, ki so bogatili ta prostor, vendar pa je bila udeležba slaba in zato je bil pozitiven vpliv manjši. Tudi v tem primeru smo se uskladili.

Danes imamo torej eno združenje, ki že po-vezuje industrijo, ponudnike logističnih sto-ritev, svetovalce in več različnih fakultet. To skupnost bomo širili s trdim delom.

stroka in logistično gospodarstvo ocenjujeta, da slovenija v dosedanji razvojni politiki ni izkoristila potencialov, ki jih ponuja ta panoga. Kakšna je vaša ocena tega trenutka glede dej-stva, da se pripravlja nova razvojna strategija države, nekateri veliki logisti se pa borijo s krizo?

Za učinkovitost ekonomije sta potrebna dva dejavnika.

Prvi dejavnik so podjetja, ki lahko sama veliko naredijo za uspešno poslovanje. Učinkovita logistika v podjetjih je močno vpeta v poslo-vanje podjetja in občutek imam, da se stroka ni dovolj upoštevala. Na tem področju obstajajo rezerve. Če je poslovanje v industriji urejeno, če industrija ustvarja dovolj blaga in če je do-volj povpraševanja po logističnih storitvah, je poslovanje vseh vpletenih – uporabnikov in ponudnikov logističnih storitev – v proces nastajanja proizvoda boljše in vsi se morajo prilagajati novim okoliščinam.

Drugi dejavnik pa je seveda vprašanje, kaj je Slovenija ali pa dosedanja politika naredila, da bi podjetjem olajšala življenje. Menim, da je odgovor znan. Znanja je pri nas veliko. Naša težava sta predvsem sposobnost odločanja in reaktivnost. Če bi bil npr. drugi tir narejen

takrat, ko smo se zanj odločili, se danes o nje-govi smiselnosti ne bi več spraševali. Tako pa razmišljamo, ali je tir sploh prava pot, namesto da bi začeli delati. Tudi če ničesar ne naredimo, bo čez pet let odgovor drugačen kot danes. In takih primerov je pri nas žal zelo veliko.

Potencialov, ki jih ponuja ta panoga, prav goto-vo nismo izkoristili, seveda pa ne moremo za vse kriviti politike. Tu je tudi odgovor, zakaj smo dali prednost povezovanju gospodarstva in stroke.

sprejeli ste program ključnih dogodkov v letu 2013. Katere bi izpostavili?

Program ključnih dogodkov temelji predvsem na sodelovanju in ponudbi dobrih storitev za naše člane. Predvidevamo več usposabljanj, ogledov dobrih praks, strokovnih predavanj in obiskov sejmov oziroma konferenc. Vodilo pri tem je seveda ponuditi članom razlog za članstvo. Prepričan sem, da nam je uspelo.

Izpostaviti pa moram predvsem dva dogodka.

Prvi dogodek je podelitev nagrade »Logist leta za leto 2012«. Letos ga pripravljamo v sodelovanju s Pošto Slovenije, ki je lanskoletna prejemnica te nagrade. Zdaj smo postopek bolj opredelili, odprli in v odločanje vključili res odlične stro-kovnjake. Odbor že deluje, vodi ga izr. prof. dr. Bojan Rosi, dekan Fakultete za logistiko.

Drugi dogodek je priprava mednarodnega logističnega dogodka »Oskrbovalne verige v praksi in znanosti«, ki bo ob koncu septembra oziroma v začetku oktobra. Dogodek je med-naroden, strokoven in posvečen oblikovanju učinkovitih oskrbovalnih verig ter sodelova-nju gospodarstva in znanosti. Mednarodna dimenzija kaže našo ambicioznost. Uvajamo tudi nagrado za najboljši strokovni prispevek na področju logistike. Oblikovali smo odbor pod vodstvom doc. dr. Staneta Božičnika, ki vodi Center za ekonomijo transporta v okviru Fakultete za gradbeništvo UM, sodelujejo pa tudi vidni predstavniki iz gospodarstva.

Sestavni del dogodka bo okrogla miza, raz-pravljali bomo o tem, kakšnega logista go-spodarstvo potrebuje. Razprava bo potekala med predstavniki fakultet in predstavniki gospodarstva. Prepričan sem, da bo razprava prispevala k približevanju študijskih progra-mov potrebam gospodarstva.

Dogodek združuje nekdanja kongresa: »Logistika«, ki ga je prirejalo naše združenje, in »Poslovna logistika«, ki ga je prirejalo podjetje Planet Gv.

vroča tema v logistiki so oskrbovalne verige. zakaj?

Oskrbovalne verige so še vedno vroča tema in vedno bodo. Za učinkovito oskrbovalno verigo še zdaleč ni dovolj samo logistika. Učinkovito oskrbovalno verigo tvorijo vsi odnosi od do-bavitelja do kupca, ki nastopajo od nastanka proizvoda do prodaje.

Zavedanja o tem in dobrih praksah je seveda premalo. Izjema je avtomobilska industrija, ki lahko drugim panogam veliko pomaga. Seveda potrebujemo stroko, fakultete, da bodo na stro-kovni ravni odigrale svojo vlogo. Vloga zdru-ženja je zato izjemno pomembna – predvsem na ravni promocije in zavedanja.

zanimivo je, da v vašem programu, morda sem spregledal, nikjer ne omenjate zelene logistike in vpliva prometa na okolje. se vam to ne zdi pomembno?

Zelena logistika je jedro vsega. Povezovati poskušam zeleno in učinkovito logistiko. Oba pojma sta povezana bolj, kot se zdi na prvi pogled.

Učinkovita logistika ali ekonomsko učinkovita logistika pomeni učinkovito oskrbo proizvo-dnje, učinkovit transport blaga – ob pravem času, po najnižjih cenah, na pravem mestu – optimalne zaloge …Toda o čem pravzaprav govorimo? Ko govorimo o optimalnih zalogah, govorimo o optimalnih skladiščnih kapacitetah, ko govorimo o učinkovitem prevozu, govorimo o izkoriščenem voznem parku, tudi na povratnih vožnjah, z minimalno porabo goriva. Ko govori-mo o učinkoviti oskrbi, govorimo o učinkoviti notranji logistiki in minimalnih manipulacijah, zato moramo dobro sodelovati z dobavitelji. In še bi lahko navajal. Danes je ogljični odtis dejav-nik pri vsakem kilometru, jutri bo pri vsakem proizvodu.

Težnja po učinkoviti logistiki je težnja po ze-leni logistiki, le da je učinkovitost v ekonomiji lažje razumeti kot v varstvu okolja z okoljskimi parametri!

Zeleno logistiko torej razumemo in upoštevamo. Naj navedem, da je okoljska odličnost logistike pri podelitvi nagrade »Logist leta« eden izmed pomembnih kriterijev. Na mednarodnem do-godku, o katerem sem govoril, bo podeljena nagrada »Zeleni logist«. Tudi to nagrado so v okviru dogodka »Poslovna logistika« podeljevali že dalj časa, zdaj pa ji združeni dajemo še večji pomen. Prometni (pod)sistem je pravzaprav najpomembnejši z vidika vplivov na okolje in na naše počutje. Tega se zavedamo, vendar pa vsega v tej fazi ne zmoremo, na pol pa ne želimo.

prvi dogodek je podelitev nagrade »Logist leta za leto 2012«.

povezovati poskušam zeleno in učinkovito logistiko.

april 2

013

foto

: arh

iv p

odje

tja

Jank

o pirko

vič

foto

: arh

iv p

odje

tja

mag

. And

rej r

ihte

r

foto

: Nta

ša M

ülle

r

dr. B

ojan

ros

i

foto

: arh

iv p

odje

tja

rok

sve

tek

77

LOG

ISTI

KA

54

Logistom je manjkalo združenjedr. bojan rosi, Fakulteta za logistiko

Slovenskim logistom je v preteklosti manj-kalo združenje, prek katerega bi se lahko

povezovali, primerjali svoje dobre prakse in dosegali večjo prepoznavnost ter ustvarjali pri-ložnosti. Kot združenje, ki bo navzven enotno delovalo za doseganje zastavljenih ciljev in umeščanje logistike v razvojne načrte države, lahko dosežemo veliko več kot vsako logistično podjetje posebej. Država bi morala prepoznati logistiko in njene podporne dejavnosti kot ključne pri spodbujanju konkurenčnosti in splošnega gospodarskega razvoja države, to se pa žal ne dogaja. Del tega so seveda infrastruk-turni projekti, vendar lahko govorimo tudi o drugih oblikah spodbujanja obstoja in razvoja logističnega sektorja, kot sta nenazadnje tudi finančna in moralna podpora.

Tudi fakulteta je opazila pomanjkanje povezovanja in sodelovanja v logistiki.

Kot dekan Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru namreč vidim zagon Slovenskega lo-gističnega združenja kot zelo pozitiven korak, ki bo pripomogel k oživitvi sodelovanja med prakso in raziskovalnimi dejavnostmi logi-stike, saj je v slovenskem prostoru še veliko neizkoriščenih možnosti. Fakulteta lahko raznovrstnim organizacijam ponudi dodatna znanja, raziskave in inovativne ideje, ki lahko z logističnega vidika prispevajo kot spodbuje-valnik k njihovi konkurenčnosti. Upamo, da bomo s povezovanjem v logističnem združenju okrepili svoje sodelovanje z drugimi članicami in jim ponudili svoje znanje, ki je v sinergiji z drugimi veliko učinkovitejše kot sicer.

Za boljši položaj logistike v razvojnih dokumentihjanko Pirkovič, btc logistika

Prizadeval si bom, da bodo člani Slovenskega logističnega združenja strokovnjaki, ki uspe-šno vodijo delo v logističnih oddelkih trgovskih in proizvodnih družb in sodelujejo s pomemb-nimi ponudniki logističnih storitev. Na drugi strani bodo predstavniki asociacij in ugledni profesorji iz akademskih krogov pomembno vplivali na delo združenja. Rezultat aktivnosti združenja bodo predlogi za boljši položaj logi-stike v razvojnih dokumentih Slovenije, našim članom pa bo treba zagotoviti odločilen vpliv.

Združenje mora biti glas strokerok svetek, schenker

Slovensko logistično združenje mora biti glas stroke, akademske in tiste v praksi. Akademska sfera je odvisna od državnih naročil, zato se ne izpostavlja. Piše tisto, kar politiki radi slišijo, in nima neke praktične vrednosti. Združenje pa jim lahko nalije čistega vina. Tako, kot so stvari zasnovane, sem prepričan, da bo združenju uspelo povezati vse dejavnike, da nadomestimo zamujeno, če se sploh še da. Logistična podjetja so Slovenijo obšla in kakšnih velikih načrtov nimajo.

povezati gospodarstvo z znanstveno sferomag. andrej rihter, Pošta slovenije

Osebno menim, da je ključna vloga Logističnega združenja predvsem povezovanje zainteresi-rane javnosti v segmentu logistike, širjenju pomena in pomembnosti logistike. Ključna vloga je torej povezovanje gospodarskih su-bjektov tako doma kot v tujini in povezovanje gospodarstva z znanstveno sfero: izmenjava dobrih praks, reševanje logističnih problemov in podobno.

naš trg je majhen, a lega je zanimivaeden izmed zasebnih, manjših logistov, ki ne želi biti imenovan, je o združenju zapisal:

Lahko rečem samo to, da bi morala Slovenija najprej počistiti pri temeljih (predvsem prav-nih, pa tudi zelenih, okoljevarstvenih), šele nato bi se lahko gradile platforme ali zdru-ženja, kot je logistično. Glede zainteresiranih logistov pa predvidevam, da so to v večini tuja podjetja, ki nimajo problema s kapitalom, pa tudi ne nacionalnega interesa in jim ni dosti mar za Slovenijo. Če je temu res tako, bodo dobili še večjo moč za uresničitev projektov, ki bodo voda na njihov mlin, vendar na škodo našega okolja, v katerem živimo. Naš trg ni zanimiv (je premajhen) za tuji kapital, je pa geografsko zanimiva lega za tok blaga. Zato se mi zdi, da nas bodo tujci le izkoristili glede in-frastrukture, glede dejanskih storitev, ki bi jih lahko opravljali, pa bomo imeli kot podjetja z domačim kapitalom majhen kos pogače. Upam samo to, da bomo čez nekaj časa še lahko rekli »zelena Slovenija«. 

www.zelenaslovenija.si

Strokovni okoljski forum Zelene Slovenije

trajnOsti razvOj je pot k zeleni sloveniji

Pro

moci

ja

Zele

ni

transpo

rt

april 2

013

foto

: ww

w.s

hutt

erst

ock.

com

77

LOG

ISTI

KA

56

kako slovenija spodbuja

uporabo hibridnih vozil? kot

kaže, sta tudi v podjetjih in

javnih organih visoka cena

in pomanjkanje ustrezne

infrastrukture glavni oviri za

večjo uporabo hibridnih vozil

in vozil na alternativne pogone

v slovenskem prometu. kljub

temu eni in drugi prepoznavajo

nujnost vpeljave tovrstnih

vozil in vzpostavitve potrebne

infrastrukture v promet. to je

namreč zaveza slovenije kot

članice eU, saj je promet eden

večjih onesnaževalcev zraka pri

nas.

tanja Pangerl

ZeLeni trAnsport

Uvedba vozil, ki so okolju prijaznejša, vse bolj postaja strategija Evrope in zato tudi strategija Slovenije. V februarju so evropski poslanci raz-pravljali o strategiji za spodbujanje čistejšega transporta v EU, ki jo je predlagala Evropska komisija. Kar 94 % prometa v EU je še vedno odvisnega od nafte, 84,3 % te nafte pa EU uvozi iz držav zunaj svojih meja. Alternativna goriva, kot so biogoriva, naravni plin, elektrika in druga vozila na alternativne pogone lahko uporabo nafte nadomestijo, a najprej je treba zagotoviti proizvodnjo takih vozil, njihovo finančno dostopnost in urediti potrebno in-frastrukturo, ki bo pripomogla k lažji odločitvi za nakup in uporabo in tovrstnih vozil. Na slovenskem trgu že obstaja nekaj ponudnikov hibridnih vozil in drugih vozil na alternativne pogone (stisnjen zemeljski plin, elektrika idr.), pri nekaterih avtomobilskih znamkah pa ven-dar na splošno njihova ponudba in uporaba še nista toliko komercialna, da bi tovrstna vozila v večjem obsegu vpeljevali na trg. Tehnologija se namreč ponekod še razvija. Vendar bodo morali ponudniki tudi na slovenskem trgu vse bolj razmišljati o tem, da to tehnologijo tudi bolj komercialno predstavijo, če želijo pridobiti prepoznavnost med potencialnimi uporabniki in od njih dobiti povratne informacije, ki jim bodo pomagale vpeljati tovrstna vozila na trg. Nekaj podjetij in občin smo povprašali, kaj menijo o uporabi vozil s čistejšimi pogoni

in kako jih vpeljujejo v družbeno in okoljsko odgovornost svojega delovanja. Svoj pogled so predstavila podjetja UniCredit Banka Slovenija, d. d., Helios, d. o. o., Siemens, d. o. o., Zavarovalnica Triglav, d. d., in me-stni občini Ljubljana in Velenje.

okolju prijazna vozila so nujnaDa bi dosegli zmanjšanje izpustov škodljivih emisij v ozračje, bo treba narediti tudi premik v prometni politiki. Vsi sodelujoči menijo, da je uporaba vozil na čistejše pogone vsekakor nujna tudi z vidika podjetij, kar kaže na nji-hov odgovoren odnos do naravnega okolja. Ne gre torej toliko za trenutno avtomobilistično modo, ampak predvsem za ukrep, ki bo pripo-mogel k zmanjšanju škodljivih emisij v ozračje iz prometa. Nekatera podjetja med službenimi vozili že uporabljajo hibridna vozila in jih želi-jo vključiti tudi v prihodnje. Vendar pa vozila na čistejše pogone ne vnašajo sprememb le v uporabniške vzorce in poslovne modele, ampak zahtevajo tudi nova in drugačna razmerja med ponudniki polnilne infrastrukture. Ne gre torej le za tehnološko novost, ampak predvsem za premik v paradigmi, tudi v odnosih na trgu, zato je tržni preboj avtomobilov na čistejše

vozila na čistejši pogon – nuja ali moda

april 2

013

77

57

LOG

ISTI

KA

pogone počasnejši, kot so nekateri napove-dovali, menijo v Siemensu. Za uporabo vozil na čistejše pogone se po njihovem trenutno odločajo predvsem zgodnji navdušenci, ki jih močno prevzema tehnologija in ji dajejo prednost pred priročnostjo uporabe, udobjem in ceno. Osupljiv je podatek, ki so ga navedli v Mestni občini Ljubljana, in sicer, da so v svetovnem merilu subvencije za pridobivanje fosilnih energentov šestkrat višje od subvencij za obnovljive vire energije.

Čistejša goriva imajo podporoPodjetja, občine in druge organizacije, ki upo-rabljajo hibridno vozilo ali vozilo na čistejša goriva, kažejo družbeno in okoljsko odgovor-nost, hkrati pa je lahko to dober zgled, ki kaže pot naprej. Zato večina sodelujočih tako ali drugače razmišlja ali že skrbi za to, da s svojo aktivno udeležbo pripomore k varovanju oko-lja. Med temi ukrepi sta prenova voznega parka in nakup službenih vozil, katerih izpusti CO2

so manjši, porabo goriva nižja in postavitev polnilnic za električna vozila pred poslovno stavbo. Mestni inšpektorji v Ljubljani pri svo-jem delu uporabljajo šest hibridnih vozil, k upo-rabi okolju prijaznih vozil pa spodbujajo tudi javna podjetja, ki postopno nadomeščajo vozila na fosila goriva z vozili na stisnjen zemeljski plin (metan) oziroma z električnimi vozili. To kaže, da sodelujoča podjetja in občine vsekakor podpirajo uporabo hibridnih in drugih vozil na alternativne pogone v promet in si tudi sami aktivno prizadevajo za to. V Mestni občini Velenje tudi menijo, da s tem prispevajo k po-speševanju razvoja in izboljšavam v proizvodnji hibridnih vozil in drugih vozil na čistejše po-gone ter končno tudi k prejšnji komercializaciji novih tehnologij.

kaj vpliva na odločitev za nakup?Čeprav se uporaba hibridnih vozil in drugih vozil na čistejše pogone spodbuja, pa vprašani menijo, da na slovenskem trgu še ni dovolj raznolike ponudbe tovrstnih vozil, čeprav napreduje. Pomemben vidik pri izbiri oziro-ma odločitvi za tovrstno vozilo je po mnenju sodelujočih predvsem cena, ki je v primerjavi s klasičnimi vozili previsoka in ne spodbuja velikega povpraševanja (predvsem zdaj, ko se mnogi spopadajo s finančnimi stiskami), na od-ločitev pa vplivajo tudi poraba goriva, manjše emisije CO2, spodbude za nakup tovrstnih vozil in tehnološke rešitve. Večina meni, da trenutno v Sloveniji še niso dovolj ustrezni pogoji, da bi

kdo Je kdo?

CitroËn in tehnologija Hybrid Air

CITROËN je pionir razvoja filtra trdnih delcev, prvi ponudnik sistema Stop&Start, pobudnik ideje hibridnega dizelskega mo-torja s tehnologijo Hybrid4 in prvi ponudnik električnega avtomobila. Sedaj predstavlja nov tehnološki preboj: sistem Hybrid Air. Nova tehnologija predstavlja kombinacijo bencinskega motorja in stisnjenega zraka s pomočjo hidravlike. Porabi manj kot 3 l/100 km in je brez dodanega akumulatorja, zato je tehnologija na evropskem in svetovnem trgu dostopna po privlačnih cenah. Možni so trije načini delovanja: na zrak z ničelnimi emisi-jami, na bencin, pri čemer deluje samo motor z notranjim izgorevanjem, ter kombiniran način delovanja. Na voljo so modeli razredov B in C ter za gospodarska vozila. V kombinira-nem ciklu vožnje avtomobil dosega rekordno porabo 2,9 l/100 km in emisije CO2 69 g/km. Pri mestni vožnji se poraba goriva zmanjša za približno 45 %. V vseh podnebnih pogojih in voznih razmerah deluje z nespremenjeno učinkovitostjo. Prostornost avtomobila pri vgradnji tehnologije Hybrid Air ostane ne-spremenjena, saj gre v osnovi za mehanski sistem in odločitev zanj poenostavi vzdrže-valne posege in olajša reciklažo izrabljenega vozila. Delovanje preklopa med pogonoma je tekoče in brez dodatnih voznikovih posegov. Po zaslugi pametnega elektronskega krmila je zagotovljeno, da se med tremi načini upora-blja najbolj primeren za posamezno situacijo.

Avtoplin že na 64. petrolovih bencinskih servisih

Skupno število bencinskih servisov, ki so del široko razvejane maloprodajne mreže Petrola in imajo v svoji ponudbi avtoplin, se je pov-zpelo že na številko 64.

Avtoplin si lahko uporabniki natočijo ob celo-tnem avtocestnem križu, vseh večjih mestih in mestnih vpadnicah ter tudi že na lokalnih bencinskih servisih.

Zaradi izjemne ekonomike avtoplin danes predstavlja eno najbolj razširjenih alternativ klasičnim naftnim gorivom, saj se z uporabo pogona na avtoplin stroški, ki se porabijo za nakup goriva, skoraj prepolovijo.

Avtoplin je namreč kar do 50% cenejši od 95-oktanskega bencina, poleg tega pa upo-raba avtoplina prinaša številne prednosti za uporabnika: znatno znižanje stroškov goriva, podaljšanje življenjske dobe motorja, eno-stavna uporaba - avtomatsko preklapljanje med plinskim/bencinskim pogonom, eno-stavna in hitra vgradnja, kratek rok povrnitve investicije, doseganje večjih razdalj z enkra-tno polnitvijo (ob uporabi plina in bencina), tišje delovanje motorja ter večjo varnost od uporabe bencina v primeru hujših trkov.

Več informacij o avtoplinu na: www.petrol.si/avtoplin

CITROEN SLOVENIJA d.o.o.Barjanska cesta 54, 1000 LjubljanaT: 05 6681100E: info.ac.si@citroen.comwww.citroen.si

PETROL, Slovenska energetska družba, d.d., LjubljanaDunajska cesta 50, 1527 LjubljanaT: 01 47 14 234www.petrol.si

april 2

013

77

LOG

ISTI

KA

58 Kratko,

zanimivoKMalU pODpis pOgODBe za eMBaKOM

Kakor napoveduje Zoran Rodič, ki koordinira

priprave na ustanovitev sheme EMBAKOM,

nove sheme za ravnanje z odpadno embalažo,

bodo zainteresirani partnerji podpisali po-

godbo sredi aprila. Družbeniki so Komunala

Nova Gorica, Kostak, Snaga Ljubljana in

Snaga Maribor, Simbio, KOCEROD, Komunala

Slovenska Bistrica, CEROP in KOMTEKS.

Za vstop v lastniško strukturo družbe

EMBAKOM je že izkazalo interes 18 izvajalcev

javne službe za ravnanje z odpadki.

To pomeni, da bi na slovenskem trgu poskuša-

le pridobiti ustrezen tržni delež sheme Slopak,

Interseroh, Unirec, Recikel, Gorenje Surovina

in Embakom. Razprave o učinkovitosti siste-

ma ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji

so se ustavljale tudi ob vprašanju, ali ni shem

v Sloveniji preveč.

talUM v BeOgraDU ODprl zBirnO preDelOvalni Center

Talum je marca v stari industrijski coni v

Šabcu v Srbiji zgradil enega največjih zbirnih

predelovalnih centrov v regiji. Najprej so se

odločili za zbiranje odpadnega aluminija, zdaj

pa bodo zbirali tudi ostale kovine. Njihovo

podjetje Talum Beograd je uspešno. Naložba

v center je znašala 1,3 milijona evrov. V letu

2013 načrtujejo, da bodo zbrali, predelali

in izvozili 3.050 ton aluminija in 1.280 ton

ostalih odpadnih kovin.

pOsvet O CelOviteM ravnanjU z ODpaDKi

Kakšno naj bo celovito ravnanje z odpadki?

To je eno izmed vprašanj, na katerega želijo

odgovoriti na strokovnem posvetovanju, ki

bo sredi aprila v Moravskih Toplicah. Posvet

bo potekal v več sekcijah: Sistemski vidiki rav-

nanja z odpadki, Ločeno zbiranje odpadkov

in njihova predelava, Snovna in energetska

izraba odpadkov in primeri različnih praks.

Organizatorji posveta so Zveza ekoloških

gibanj, ZRS Bistra, GZS in Zbornica komunal-

nega gospodarstva, soorganizator pa je MKO.

Predsednik organizacijskega odbora strokov-

nega posvetovanja je mag. Janez Ekart.

za eKO-paKet Kar 209 prijav

Zmagovalce nagradnega natečaja na temo kreativnega ustvarjanja iz odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove (KEMS) so raz-glasili na sejmu Altermed v Celju. Na natečaj je prispelo 209 prijav. Nagradni natečaj je že sed-mič potekal v organizaciji programa Ekošola skupaj s pobudnikom in nosilcem projekta podjetjem Tetra Pak d.o.o. in partnerjema projekta Ljubljanske mlekarne d.d. in EKO INICIATIVA (Valtex d.o.o.).

Mladi so tekmovali v štirih starostnih skupi-nah (vrtci, prva triada OŠ, druga triada OŠ ter tretja triada OP/SŠ), za vsako starostno skupi-no pa sta bili razpisana tudi tema in tehnika ustvarjanja. Otroci iz vrtcev in 1. triade OŠ so iz KEMS ustvarjali okrasne izdelke in upo-rabne šolske pripomočke s tehniko pletenice ali nitice, starejši otroci iz 2. in 3. triade ter srednje šole pa so pripravili zanimive predloge ozaveščevalnih akcij o ravnanju s KEMS za lokalno skupnost in gospodinjstva in razi-skovalne naloge na temo »Odpadna embalaža KEMS kot surovina za nove izdelke«.

Namen projekta Eko-paket je spodbujanje pravilnega ravnanja z izpraznjeno KEMS ter ozaveščanja mladih, njihovih mentorjev in staršev, da je odpadna KEMS koristna suro-vina za izdelavo novih izdelkov.

Nagrajenci kreativnega natečaja so bili: OŠ Jurija Vege Moravče, Vrtec Vojke Napokoj (računalnik), Vrtec Miškolin (podstavki za kozarce), Vrtec Škratek Svit Vodice (denarnica in ovitek za knjige), OŠ Dobrovo, POŠ Kojsko (copati, natikači, ovitek za knjige, okrasni lon-ček, ogrlica), OŠ Ljudski vrt Ptuj, Podružnica Grajena (Rdeča kapica), JZ-OŠ Marjana Nemca Radeče, POŠ Svibno (stotični kvadrat), OŠ Livada Ljubljana (ozaveščevalni strip, film Eko-detektivi), OŠ Cankova (zemljevid občine iz Tetra Pak z ozaveščevalnimi sporočili), OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana (ozavešče-valni plakat z izdelki iz KEMS), Biotehniški center Naklo (ozaveščevalni film Na mladih svet stoji in esej Tetra in Pak), Biotehniška šola Maribor (ozaveščevalni film Ste za?, ki govori o izdelkih, ki nastanejo iz reciklaže Tetra Pak embalaže), OŠ Brinje Grosuplje (raziskovalna naloga in ozaveščevalni plakat).

Nagrado za najboljši film »Kako z odpadno KEMS ravnamo pri nas doma? Dopoldne učenec popoldne učitelj!« so prejeli učenci--Ekodetektivi OŠ Livada Ljubljana.

se uporaba hibridnih vozil občutno povečala. Kot je navedeno, sta problem predvsem cena in polnilna infrastruktura, ki še nista povsod na voljo. Pri Siemensu menijo, da je Slovenija lahko zanimiva za razvoj elektromobilnosti zaradi geografske majhnosti in lokacij regij-skih središč. Pomembno pa je, da se povečuje prodaja avtoplina, ki ga je mogoče dobiti na vseh večjih bencinskih servisih. Lani naj bi se povečala za 30 %, pravijo v Mestni občini Ljubljana. To povečanje je predvsem posledica nenehnih podražitev cene bencina, zato se vse več ljudi odloča za prilagoditev bencinskih mo-torjev na avtoplin, saj se investicija predelave v primerjavi s cenami energentov povrne že v petnajstih mesecih. V Mestni občini Velenje so ugotovili, da trenutno v Sloveniji ni mogoče dobiti avtobusa z bencinskim motorjem, ki bi ga nadgradili za uporabo goriva LPG. Ker pa je tudi slovensko znanje pri izdelavi posamičnih sklopov ali celo prototipov električnih vozil v samem svetovnem vrhu, obstaja upanje, da se bo zdaj omejena ponudba na domačem trgu lahko kmalu povečala tudi s povsem domačo ponudbo, pravijo v Mestni občini Ljubljana. Da bi se razrešila dilema med investicijami v razvoj ustrezne infrastrukture za napajanje tovrstnih vozil in prebojem uporabe teh vozil, so na Mestni občini Velenje izpostavili eno od mogočih rešitev, in sicer javno-zasebna par-tnerstva. Vendar trenutni zakonodajni okvir take poslovne modele bolj zavira kot spodbuja, zato menijo, da je treba narediti korak naprej tudi na tem področju. 

trenutno v sloveniji še niso dovolj ustrezni pogoji, da bi se uporaba hibridnih vozil občutno povečala.

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje, www.zelenaslovenija.si | Kontaktna oseba: Lucija Gornjak, e-pošta: lucija.gornjak@fitmedia.si, tel.: 03/ 42 66 706

Prednosti• izvajanje in-house• časovna prilagodljivost• prostorska neodvisnost• optimizacija poslovanja• zniževanje stroškov• izobraževanje in raziskava v enem

• podjetje pridobi znak »Pri nas Mislimo zeleno«

Moduli

Podjetjem iz različnih gospodarskih sektorjev nudimo strokovne e-izobraževalne vsebine s področja trajnostnega razvoja, vključno z analizo in predstavitvijo rezultatov izobraževanja.

• Okoljska zakonodaja• Ravnanje z odpadki• Ravnanje z energijo• Ravnanje z vodo• Kakovost zraka• Učinkovita raba virov• Trajnostna logistika• Moduli po meri

E-izobraževanje za trajnostni razvoj po vaši meri

V e podjetje2013

Preverite posebno ponudbo

na www.zelenaslovenija.si!

Specialisti za okoljsko

komuniciranje in ozaveščanje

Pro

moci

ja

Pro

moci

ja