epravopis 2016 - zrc sazu · 2017-06-21 · pravila s slovarjem tvorijo normativno delo z...

ISJFRINŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

SAZU Z R C

ePravopis 2016

ePravopis 2016

Ljubljana 2017

ePravopis 2016 Zbirka: Rastoči slovarji ISSN 2536-2968 Urednik zbirke: Andrej Perdih © 2017 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Založba ZRC Glavni uredniki Helena Dobrovoljc, Aleksandra Bizjak Končar, Tina Lengar Verovnik, Urška Vranjek Ošlak Avtorji slovarskih sestavkov Aleksandra Bizjak Končar, Helena Dobrovoljc, Polona Gantar, Nataša Jakop, Tina Lengar Verovnik, Urška Ošlak Vranjek Priprava gradivske zbirke normativnih zadreg Aleksandra Bizjak Končar (2013–), Mateja Curk (2013–2014), Helena Dobrovoljc (2011–), Polona Gantar (2014–2015), Nataša Jakop (2011–2013), Tina Lengar Verovnik (2014–), Urška Vranjek Ošlak (2015–) Tehnološka podpora Andrej Perdih Slovar se povezuje s slovarsko zbirko Pravopisne kategorije ePravopisa. Oblikovanje naslovnice Duša Race Oblikovanje in prelom Helena Dobrovoljc Izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zanj Marko Snoj Založnik Znanstvenoraziskovalni center SAZU zanj Oto Luthar Prva e-izdaja (pdf) http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1448 Ljubljana 2017 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana COBISS.SI-ID=290594560 ISBN 978-961-05-0016-2 (pdf)

ePravopis

2016

Prva e-izdaja

Glavne urednice

Helena Dobrovoljc Aleksandra Bizjak Končar

Tina Lengar Verovnik Urška Vranjek Ošlak

Ljubljana 2017

6

Spremna besedila

7

ePravopis 2016

O slovarju

Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici (2008–2011) ugotovljeno, da je treba namesto skrajšane različice Slovenskega pravopisa 2001 zasnovati priročnik, ki bo bolj specializiran za pravopisna oz. normativna vprašanja, ob tem pa prenoviti in dopolniti tudi pravopisna pravila. V okviru omenjenega projekta je dvočlanska delovna skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (Helena Dobrovoljc in Nataša Jakop) na osnovi 7500 redakcij črk od A do G pripravila predloge za redigiranje in jih v obliki tipskega prikaza predstavila v monografiji Slovenski pravopisni priročnik med normo in predpisom (Dobrovoljc, Jakop 2011), ob tem pa pripravila nabor najbolj očitnih vrzeli v pravopisnih pravilih. Odločitev za specializirani pravopisni priročnik je potrdil tudi Znanstveni svet inštituta, ki je slovar poimenoval Slovar pravopisnih težav, v letu 2013 pa sprejel pobudo delovne skupine po ustanovitvi standardizacijskega telesa:

»Za celostno preureditev in prenovo pravopisnih pravil bi bilo treba upoštevati najširši krog jezikovnih uporabnikov, organizirati vseslovenski znanstveni posvet glede sprememb v standardizaciji in v tem okviru oblikovati delovno telo, ki bi sodelovalo pri izdaji posodobljenih pravopisnih pravil.« (Dobrovoljc, Jakop 2011: 9)

Na iniciativo ZRC SAZU je SAZU v letu 2013 ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU (dalje PK), ki se je v letu 2016 preimenovala in nosi ime »Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU«. Njena naloga je priprava novih pravopisnih pravil. To je omogočilo reorganiziranje pravopisne dejavnosti: v skupino za pripravo slovarja je bila januarja 2013 imenovana Aleksandra Bizjak Končar, oktobra 2013 Polona Gantar, z julijem 2014 je v skupini delno angažirana Tina Lengar Verovnik, z letom 2015 je v skupini pričela delati mlada raziskovalka Urška Vranjek Ošlak. Slovarsko delo poteka problemsko, tj. po problemskih sklopih, in se zato lahko odvija vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Vsako pravilo je rezultat preučitve gradiva v predhodnih pravilih, pripomb kritikov SP 2001,vprašanj v jezikovni svetovalnici in sodobnega korpusnega gradiva. Uporabnik prek spleta oz. portala Fran <www.fran.si> lahko pregleduje slovar in se poveže s problemskim sklopom, po javni objavi novih pravil pa bo ob vsakem pravopisnem pravilu mogoče preveriti tudi slovarski prikaz oz. redakcije, ki gradivsko razširjajo ta sklop. V e-različici, objavljeni v formatu .pdf, je povezava zgolj nakazana.

8

Pravila s slovarjem tvorijo normativno delo z utemeljevalno-aplikativnim značajem.

Odločitev za problemski pristop, ki uporabnika seznanja v prvi vrsti s problematičnimi mesti, je bila utemeljena v strokovni literaturi.1

Publikacije v formatu .pdf so del širše zastavljenega projekta »Fran – Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU«, ki je spletno dostopen na naslovu: http://www.fran.si.

Normativna veljava

Status slovarskih sestavkov, predstavljenih na spletišču Fran, je odvisen od potrditve že omenjene Pravopisne komisije pri SAZU, tj. standardizacijskega telesa. Zato je ta del spletišča zasnovan dinamično, o čemer priča tudi oznaka »predlog« oziroma »potrjeno« (ob potrditvi PK). Dokončno normativno veljavnost dobi normativni priročnik ob potrditvi vseh gesel in javnem sprejetju pripadajočih pravopisnih pravil.

Normativna načela

Pri normiranju upoštevamo splošna normativna oziroma kodifikacijska načela (načelo izročila, načelo jezikovne rabe, načelo sistema in načelo jezikovne gospodarnosti) in težnjo knjižnojezikovnega standarda po jezikovni enotnosti.

Obvestilnost slovarja

Obvestilnost slovarskega dela ePravopisa je omejena na probleme izrazne in oblikoslovne (deloma tudi skladenjske) ravnine jezika, pri ugotavljanju katerih se sklicujemo na različne analize uporabnikovih normativnih zadreg, tako tradicionalnih kot tistih, ki jih prinaša jezikovni razvoj in neskladje z aktualno kodifikacijo. »Pravopisne težave« oz., širše, normativne zadrege odkrivamo na različne načine: • z ugotavljanjem dvojnične norme v knjižnem jeziku, zlasti na izrazni

jezikovni ravni (na primer naglasne: agéncija in agencíja; Afričán in Afričàn; besedotvorne: Abelardev in Abelardov [abelárjev]; akvarelne barvice in akvarel barvice oz. akvarelbarvice; pravopisne: ahilova in Ahilova peta; oblikoslovne Aljoša Aljoše in Aljoša; amper amperja in ampera; ABS ABS-a in ABS; študent im. mn. študenti/študentje);

1 Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. –– Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Specializirani pravopisni priročnik (Predstavitev izhodišč, zasnove, ciljev in vzorčnih redakcij). Jezikoslovni zapiski, 2008, 14, št. 1, str. 85–101. –– Dobrovoljc, Helena. Spremembe pravopisnih konceptov v elektronski dobi. V: Krakar-Vogel, Boža (ur.). Slavistika v regijah – Nova Gorica, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 24). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2013, str. 69–75. –– Dobrovoljc, Helena, Bizjak Končar, Aleksandra. Vprašanja obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja. V: Jesenšek, Marko (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knjižna zbirka Zora 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 86–109.

9

• s primerjavami stanja v knjižni in pogovorni normi (Marko Marka in/ali Markota; brucevanje in/ali brucovanje ipd.), ki na drug način odražajo bodisi jezikovno neustaljenost bodisi odklone od sistemskih jezikovnih vzorcev; • z iskanjem razlogov za zavračanje kodifikacije ali predlaganih rešitev (pregled vseh pravopisnih polemik, nastalih v obdobju izhajanja slovenskih pravopisov 20. stoletja);2 • s spremljanjem aktualne normativne problematike, ki jo razkrivajo vprašanja uporabnikov v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Posebna pozornost je namenjena zapisovalnim problemom, ki jih lahko na grobo opredelimo kot težave, povezane z: • razmerjem glas – črka, npr. izgovor črke l v samostalnikih stol in

predal ter izglagolskih tvorjenkah, • zapisom skupaj ali narazen, npr. visoko usposobljen – visokorasel, • rabo velike in male začetnice, npr. prometni babilon – stolp v

Babilonu, • rabo ločil in posebnih pisnih znamenj, npr. O'Neill, črno-bel, 2001–

2010, 10 % in 10-%, 12,4 °C, • zapisom prevzetih besed, npr. bypass – bajpas, • oblikoslovnimi in besedotvornimi posebnostmi, zlasti težavnimi

sklonskimi in besedotvornimi oblikami, npr. pisec: intervju s piscem, piščev vidik; oboa: igra na oboo, trio oboj; Bonn: Bonnčan, bonski; Pengov: s Pengovom, Pengovov.

2 Pereča pravopisna vprašanja 20. stoletja so predstavljena v monografiji Pravopisje na Slovenskem (Dobrovoljc 2004).

10

Zgradba ePravopisa

Pri zasnovi pravopisnega slovarja novejše dobe je bilo treba upoštevati, da je z elektronsko dobo in spletnimi možnostmi objavljanja prišlo tudi do premika v načinih zapisa slovarske informacije: če je bilo v klasičnih knjižnih publikacijah treba skrbeti za krajšanje slovarskih metapodatkov in shematiziranje ponavljajočih se slovarskih elementov, kar je z vidika informativnosti pogosto omejevalno, v elektronskih in spletnih objavah to ni več potrebno. To je razvidno tudi iz pričujoče e-izdaje v formatu .pdf. Ker so normativne zadrege povezane tudi s težavami pri razumevanju slovarskega metajezika in ker je tolmačenje normativnih oz. splošnih jeziko(slo)vnih podatkov zaradi nepoznavanja načina posredovanja informacij lahko povsem zgrešeno, smo se pri pripravi spletne različice ePravopisa odločili za več posegov, ki razvidneje prikažejo vse podatke, zlasti pa normativno informacijo. Odločili smo se za:

• ponazoritev rabe posamezne iztočnice z ilustrativnimi zgledi, ki tudi pri simbolih, okrajšavah in lastnih imenih niso več izpuščeni;

• neokrajšano navajanje pojasnil o rabi in uvajanje novih pojasnil (npr. brez vejice, del imena, v datumu, v etimologiji, v imenih datotek, v spletnih naslovih, v zvezi okrajšav, z vejico, z vezajem in podobno);

• izrecno uvajanje posameznih slovničnih, pa tudi distribucijskih posebnosti, tj. s pojasnili (navadno nesklonljivo, pri stopnjevanju);

• pri oblikoslovno težavnih besedah za neokrajšan prikaz sklanjatvenih posebnosti;

• neokrajšan izpis nepredvidljivih izgovarjav; • dodajanje za pravopisje pomembnih podatkov o besedotvorni motiviranosti

posameznih besed (npr. ničejanstvo < Nietzsche).

Problemski pristop omogoča po eni strani postopno dodajanje novih redakcij na splet (koncept rastočega slovarja), po drugi strani pa zahteva dinamičen pristop k slovarskemu konceptu, ki se bo z dodajanjem novih informacij, relevantnih za uporabnike, postopoma nadgrajeval.

Prvine slovarske zgradbe

Zgradba slovarskega sestavka oz. mikrostruktura specializiranega pravopisnega slovarja prinaša: • zapis besede, tj. iztočnico; • variantni zapis, tj. zapis morebitne dvojnice;

11

• pregibanje, in sicer rodilniške končnice pri samostalniku, pregibala za ženski in srednji spol pri pridevniku in sedanjiška oblika pri glagolu;

• dvojnice pri pregibanju nakazujejo oznake ali pa so razvidne iz prikazane paradigme;

• besednovrstno določitev iztočnice; • izgovor iztočnice in po potrebi tudi drugih, neiztočničnih oblik (npr.

rodilnik, orodnik) ter citatno naglaševanje pri tujih izrazih in imenih; • pravopisno uvrstitev (npr. v kategorijo lastnih imen ali med kratice,

simbole ...); • pomensko uvrstitev (pri lastnih imenih identifikacijo, pri občnih imenih po

potrebi pomenskorazlikovalno razlago); • med zgledi rabe najdemo tako ponazarjalno gradivo kot tipične besedne

zveze, ki jih pri besedah ni mogoče zajeti z zapisom besede v iztočnični obliki: (1) raba v neimenovalniških sklonih, npr. zaradi neobstojnega polglasnika, preglasa, kategorije živosti ali posebnosti pri pregibanju; (2) oblika primerniške stopnje pri pridevnikih in prislovih; (3) sklonljivost oz. nesklonljivost pri prilastkih pred imeni in predimki; (4) raba prostorskega predloga v oz. na in njegovega nasprotnostnega para iz oz. z pri zemljepisnih imenih; (5) ponazoritev rabe vrstnega pridevnika, pri čemer posebno pozornost namenjamo tistim pridevnikom, ki so homonimni z določno obliko kakovostnih pridevnikov; (6) raba stalnih besednih zvez in frazeoloških enot; (7) skladenjska raba pisnih leksikalnih krajšav oziroma simbolov, okrajšav, kratic, pri čemer s primeri (8) ponazarjamo njihovo stičnost ob vključevanju v besedilo in rabo, kadar so sestavina tvorjenk ali besednih zvez; • normativna napotila so bodisi v obliki ustreznejše sopomenke bodisi

ustreznejšega zapisa; slovar izrecno usmerja s kazalko glej, k podobnim ali povezanim iztočnicam napoti z vodilko primerjaj;

• med povezanimi iztočnicami navajamo zlasti pridevnike na -ski in -ov/-ev oz. -in ter prebivalska imena; pri besedah, izpeljanih iz lastnih imen, se slovarski sestavek zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi.

Povezava s pravopisnimi pravili

Druga pomembna specifika ePravopisa je povezana z utemeljevalno-aplikativno zasnovo, ki je pri pravopisnih delih v slovenščini in večini primerljivih evropskih jezikov že tradicionalno prisotna. Upoštevajoč možnosti spletnega medija, smo posamezne problemske sklope slovarja v razdelku »Pravopisna kategorija« povezali z argumentacijo pravopisne rešitve, ki bo vodilo za snovalce prenovljenih pravopisnih pravil in hkrati informacija o ugotovljenih premikih v jezikovni rabi.

12

Krajšave v ePravopisu

Oznaka Razvezava oznake angl. angleško

cit. citatno citn. citatni naglas člen. členek ali členkovna zveza

daj. dajalnik fr. francosko gl. kazalka

glag. dov. dovršni glagol glag. dvovid. dvovidski glagol glag. nedov. nedovršni glagol

glav. štev. glavni števnik hr. hrvaško im. imenovalnik

it. italijansko krat. kratica

lat. latinsko ločil. štev. ločilni števnik

m samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola m dv. dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola

m mn. množinski samostalnik ali samostalniška zveza moškega spola

madž. madžarsko medm. medmet ali medmetna zveza

mest. mestnik množ. štev. množilni števnik

nad. i. za nadomestno ime za nedol. štev. nedoločni števnik

nem. nemško neurad. neuradno okrajš. okrajšava

or. orodnik oseb. i. osebno ime pod. za podomačeno za preb. i. prebivalsko ime

prim. vodilka povedk. povedkovnik

predl. predlog prid. pridevnik prisl. prislov ali prislovna zveza

rod. rodilnik s samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola

s dv. dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza srednjega spola s mn. množinski samostalnik ali samostalniška zveza srednjega

spola simb. simbol

skr. i. za skrajšano ime za slov. slovensko štev. števnik ali števniška zveza

stvar. i. stvarno ime tož. tožnik

13

ur. uradno ver. i. versko ime

vez. veznik ali vezniška zveza vrstil. štev. vrstilni števnik

zaim. zaimek ali zaimkovna zveza zem. i. zemljepisno ime

ž samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola ž dv. dvojinski samostalnik ali samostalniška zveza ženskega spola ž mn. množinski samostalnik ali samostalniška zveza ženskega

spola žival. i. živalsko ime

SLOVAR ePravopisa

Opomba: Status slovarskih sestavkov »predlog« opozarja, da bo slovar ePravopisa normativno veljaven šele po potrditvi pripadajočih pravopisnih pravil.

Vsa gesla (2429 v oktobru 2016) se povezujejo z zbirko Problemski

sklopi ePravopisa 2016, v kateri so pojasnjena normativna odstopanja glede na SP 2001 in načela pri gradnji geslovnika ter morebitnih

spremembah slovarskih sestavkov.

á1 á-ja tudi á m |ime črke ali glasu|: zlog z a-jem; označevanje kratkih a-jev; Napisala je pravljico o malem a-ju; navadno nesklonljivo Hodi v osmi a <8. a>; Zna vse: od a do ž; kot imenovalniški prilastek glas a; črka a; Ulili so nov zvon s tonom a; ob številki Lovca je postavil na polje a5; Gregorčičeva ulica 5a {O} EDNINA: im. á tudi á, rod. á-ja tudi á, daj. á-ju tudi á, tož. á tudi á, mest. pri á-ju tudi pri á, or. z á-jem tudi z á; DVOJINA: im. á-ja tudi á, rod. á-jev tudi á, daj. á-jema tudi á, tož. á-ja tudi á, mest. pri á-jih tudi pri á, or. z á-jema tudi z á; MNOŽINA: im. á-ji tudi á, rod. á-jev tudi á, daj. á-jem tudi á, tož. á-je tudi á, mest. pri á-jih tudi pri á, or. z á-ji tudi z á STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) á2 á ž |ime črke|: Hodi v osmo a <8. a> {O} EDNINA: im. á, rod. á, daj. á, tož. á, mest. pri á, or. z á; DVOJINA: im. á, rod. á, daj. á, tož. á, mest. pri á, or. z á; MNOŽINA: im. á, rod. á, daj. á, tož. á, mest. pri á, or. z á STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) á3 á m; simboli |ar|: Naprodaj je 10 a kmetijskih zemljišč STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Á1 Á-ja tudi Á m |ime črke|: veliki A; Opismenjevanje začnemo z A-jem; navadno nesklonljivo od A do Ž; Krvne skupine označujemo z A, B in 0; kot imenovalniški prilastek kategorija A; pomanjkanje vitamina A; gospodinjski aparati energijskega razreda A, A+ in A++; ob številki format A3; avtocesta A1; Plezalna smer ima oceno 6A

{O} EDNINA: im. Á tudi Á, rod. Á-ja tudi Á, daj. Á-ju tudi Á, tož. Á tudi Á, mest. pri Á-ju tudi pri Á, or. z Á-jem tudi z Á; DVOJINA: im. Á-ja tudi Á, rod. Á-jev tudi Á, daj. Á-jema tudi Á, tož. Á-ja tudi Á, mest. pri Á-jih tudi pri Á, or. z Á-jema tudi z Á; MNOŽINA: im. Á-ji tudi Á, rod. Á-jev tudi Á, daj. Á-jem tudi Á, tož. Á-je tudi Á, mest. pri Á-jih tudi pri Á, or. z Á-ji tudi z Á STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Á2 Á m; simboli |amper|: 100 A električnega toka STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Å Å [á] m; simboli |angstrem|: Potrebujete filtre z velikostjo do 1000 Å STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Abdíja Abdíja in Abdíja Abdíje m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Abdija, kar pomeni božji hlapec, je pridigal proti zemeljskemu človeku; v zvezi prerok Abdija knjiga preroka Abdija/Abdije {B} Abdijev {O} EDNINA: im. Abdíja, rod. Abdíja in Abdíje, daj. Abdíju in Abdíji, tož. Abdíja in Abdíjo, mest. pri Abdíju in pri Abdíji, or. z Abdíjem in z Abdíjo; DVOJINA: im. Abdíja in Abdíji, rod. Abdíjev in Abdíj, daj. Abdíjema in Abdíjama, tož. Abdíja in Abdíji, mest. pri Abdíjih in pri Abdíjah, or. z Abdíjema in z Abdíjama; MNOŽINA: im. Abdíji in Abdíje, rod. Abdíjev in Abdíj, daj. Abdíjem in Abdíjam, tož. Abdíje in Abdíje, mest. pri Abdíjih in pri Abdíjah, or. z Abdíji in z Abdíjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

17

Abdíjev Abdíjeva Abdíjevo prid. Abdijev sin Kiš (< Abdija) {O} moški: EDNINA: im. Abdíjev, rod. Abdíjevega, daj. Abdíjevemu, tož. Abdíjev (živostno Abdíjevega), mest. pri Abdíjevem, or. z Abdíjevim; DVOJINA: im. Abdíjeva, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevima, tož. Abdíjeva, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevima; MNOŽINA: im. Abdíjevi, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevim, tož. Abdíjeve, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevimi ženski: EDNINA: im. Abdíjeva, rod. Abdíjeve, daj. Abdíjevi, tož. Abdíjevo, mest. pri Abdíjevi, or. z Abdíjevo; DVOJINA: im. Abdíjevi, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevima, tož. Abdíjevi, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevima; MNOŽINA: im. Abdíjeve, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevim, tož. Abdíjeve, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevimi srednji: EDNINA: im. Abdíjevo, rod. Abdíjevega, daj. Abdíjevemu, tož. Abdíjevo, mest. pri Abdíjevem, or. z Abdíjevim; DVOJINA: im. Abdíjevi, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevima, tož. Abdíjevi, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevima; MNOŽINA: im. Abdíjeva, rod. Abdíjevih, daj. Abdíjevim, tož. Abdíjeva, mest. pri Abdíjevih, or. z Abdíjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Ábel Ábela m; imena bitij |svetopisemska oseba|: starozavezna zgodba o Abelu in Kajnu; Slavolok je okrašen s podobo Kajna in Abela pri daritvi; |norveški matematik|: Ker Nobelove nagrade za matematiko ne podeljujejo, je norveška vlada leta 2002 ustanovila Abelovo nagrado, poimenovano po norveškem matematiku Abelu, rojenem leta 1802 {B} Abelov

{O} EDNINA: im. Ábel, rod. Ábela, daj. Ábelu, tož. Ábela, mest. pri Ábelu, or. z Ábelom; DVOJINA: im. Ábela, rod. Ábelov, daj. Ábeloma, tož. Ábela, mest. pri Ábelih, or. z Ábeloma; MNOŽINA: im. Ábeli, rod. Ábelov, daj. Ábelom, tož. Ábele, mest. pri Ábelih, or. z Ábeli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ábelov Ábelova Ábelovo prid. Abelov brat; Abelova nagrada ||nagrada||: Norveška Akademija znanosti in umetnosti je svečano razglasila imena prejemnikov Abelove nagrade – matematične različice Nobelove nagrade (< Abel) {O} moški: EDNINA: im. Ábelov, rod. Ábelovega, daj. Ábelovemu, tož. Ábelov (živostno Ábelovega), mest. pri Ábelovem, or. z Ábelovim; DVOJINA: im. Ábelova, rod. Ábelovih, daj. Ábelovima, tož. Ábelova, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovima; MNOŽINA: im. Ábelovi, rod. Ábelovih, daj. Ábelovim, tož. Ábelove, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovimi ženski: EDNINA: im. Ábelova, rod. Ábelove, daj. Ábelovi, tož. Ábelovo, mest. pri Ábelovi, or. z Ábelovo; DVOJINA: im. Ábelovi, rod. Ábelovih, daj. Ábelovima, tož. Ábelovi, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovima; MNOŽINA: im. Ábelove, rod. Ábelovih, daj. Ábelovim, tož. Ábelove, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovimi srednji: EDNINA: im. Ábelovo, rod. Ábelovega, daj. Ábelovemu, tož. Ábelovo, mest. pri Ábelovem, or. z Ábelovim; DVOJINA: im. Ábelovi, rod. Ábelovih, daj. Ábelovima, tož. Ábelovi, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovima; MNOŽINA: im. Ábelova, rod. Ábelovih, daj. Ábelovim, tož. Ábelova, mest. pri Ábelovih, or. z Ábelovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen)

18

Ábraham Ábrahama m; imena bitij |svetopisemska oseba|: svetopisemski očaki Noe, Abraham in Mojzes; zgodba o Abrahamu in Izaku; srečati, praznovati abrahama/Abrahama ||dočakati petdeset let||: Letos je srečala abrahama/Abrahama {B} Abrahamov {O} EDNINA: im. Ábraham, rod. Ábrahama, daj. Ábrahamu, tož. Ábrahama, mest. pri Ábrahamu, or. z Ábrahamom; DVOJINA: im. Ábrahama, rod. Ábrahamov, daj. Ábrahamoma, tož. Ábrahama, mest. pri Ábrahamih, or. z Ábrahamoma; MNOŽINA: im. Ábrahami, rod. Ábrahamov, daj. Ábrahamom, tož. Ábrahame, mest. pri Ábrahamih, or. z Ábrahami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ábrahamov Ábrahamov Ábrahamov prid. Abrahamov sin Izak; Abrahamova/abrahamova leta ||starost okoli petdeset let||: Frane je simpatičen Dalmatinec Abrahamovih/abrahanovih let in rad pripoveduje o svojih bogatih izkušnjah; Abrahamovo/abrahamovo naročje ||raj, nebesa||: Revež je umrl in angeli so ga odnesli v Abrahamovo/abrahamovo naročje; Abrahamova/abrahamova hči ||Judinja||: V Prešernovi pesmi »Judovsko dekle« beremo o Abrahamovi/abrahamovi hčeri; Abrahamov/abrahamov sin ||Jud; vsak človek||: »Mi vsi smo Abrahamovi/abrahamovi sinovi,« je poudaril govornik; Papež je vse Abrahamove/abrahamove sinove – jude, kristjane in muslimane – pozval k slogi (< Abraham) {O} moški: EDNINA: im. Ábrahamov, rod. Ábrahamovega, daj. Ábrahamovemu, tož. Ábrahamov (živostno Ábrahamovega), mest. pri Ábrahamovem, or. z

Ábrahamovim; DVOJINA: im. Ábrahamova, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovima, tož. Ábrahamova, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovima; MNOŽINA: im. Ábrahamovi, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovim, tož. Ábrahamove, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovimi ženski: EDNINA: im. Ábrahamova, rod. Ábrahamove, daj. Ábrahamovi, tož. Ábrahamovo, mest. pri Ábrahamovi, or. z Ábrahamovo; DVOJINA: im. Ábrahamovi, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovima, tož. Ábrahamovi, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovima; MNOŽINA: im. Ábrahamove, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovim, tož. Ábrahamove, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovimi srednji: EDNINA: im. Ábrahamovo, rod. Ábrahamovega, daj. Ábrahamovemu, tož. Ábrahamovo, mest. pri Ábrahamovem, or. z Ábrahamovim; DVOJINA: im. Ábrahamovi, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovima, tož. Ábrahamovi, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovima; MNOŽINA: im. Ábrahamova, rod. Ábrahamovih, daj. Ábrahamovim, tož. Ábrahamova, mest. pri Ábrahamovih, or. z Ábrahamovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) abs. okrajš. |absolvent; absolventka|: za imenom, z vejico Janez Novak, abs.; |absolutni|: abs. alkohol; abs. rekord STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ac Ac [acə̀ in acé] m; simboli |aktinij|: Simbol za kemijski element aktinij je Ac STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

19

a. Chr. n. okrajš. |lat. ante Christum (natum): pred Kristusovim rojstvom|: leta 200 a. Chr. n.; gl. pr. Kr., pr. n. št. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave A. D. okrajš. |lat. anno Domini: v letu Gospodovem|: Besedilo je datirano z A. D. 1047 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ádam Ádama m; imena bitij |moško ime|: doprsni kip Adama Bohoriča; |svetopisemska oseba|: Svetopisemska zgodba o Adamu in Evi govori tudi o današnjih ljudeh {B} Adamov {O} EDNINA: im. Ádam, rod. Ádama, daj. Ádamu, tož. Ádama, mest. pri Ádamu, or. z Ádamom; DVOJINA: im. Ádama, rod. Ádamov, daj. Ádamoma, tož. Ádama, mest. pri Ádamih, or. z Ádamoma; MNOŽINA: im. Ádami, rod. Ádamov, daj. Ádamom, tož. Ádame, mest. pri Ádamih, or. z Ádami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena;lastnaimena(osebna,moška) Ádamov Ádamova Ádamovo prid. Adamov greh ni bil manjši od Kajnovega; Adamov/adamov kostum ||golota||: Salve smeha je požel tekač, oblečen zgolj v Adamov/adamov kostum; Adamov/adamov sin ||človek||: Sveto pismo pravi, da so se Adamovi/adamovi sinovi in hčere z delom pokesali za grehe; adamovo jabolko ||del telesa||: Konici kazalca in sredinca položite v vdolbino ob adamovem jabolku ter poskušajte otipati utrip; Adamovo/adamovo rebro ||slabšalni izraz za ženske||: Na Adamovem/adamovem

rebru sloni večina predsodkov o razmerju med spoloma (< Adam) {O} moški: EDNINA: im. Ádamov, rod. Ádamovega, daj. Ádamovemu, tož. Ádamov (živostno Ádamovega), mest. pri Ádamovem, or. z Ádamovim; DVOJINA: im. Ádamova, rod. Ádamovih, daj. Ádamovima, tož. Ádamova, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamovi, rod. Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamove, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovimi ženski: EDNINA: im. Ádamova, rod. Ádamove, daj. Ádamovi, tož. Ádamovo, mest. pri Ádamovi, or. z Ádamovo; DVOJINA: im. Ádamovi, rod. Ádamovih, daj. Ádamovima, tož. Ádamovi, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamove, rod. Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamove, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovimi srednji: EDNINA: im. Ádamovo, rod. Ádamovega, daj. Ádamovemu, tož. Ádamovo, mest. pri Ádamovem, or. z Ádamovim; DVOJINA: im. Ádamovi, rod. Ádamovih, daj. Ádamovima, tož. Ádamovi, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovima; MNOŽINA: im. Ádamova, rod. Ádamovih, daj. Ádamovim, tož. Ádamova, mest. pri Ádamovih, or. z Ádamovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) adm. okrajš. |admiral|: adm. flote; pred imenom adm. Brovet STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave adv. okrajš. |adventni|: adv. čas; 4. adv. nedelja; |lat. adverb: prislov|; |advokat; advokatinja|: adv. Janez Novak STATUS:predlog

20

PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Afgánistan Afgánistana m; zemljepisna imena |dolgo ime Islamska država Afganistan|; |država|: vojna v Afganistanu; Najkvalitetnejši lapis prihaja iz Afganistana; jug Afganistana {B} Afganistanec, Afganistanka; Afganistančev; afganistanski {O} EDNINA: im. Afgánistan, rod. Afgánistana, daj. Afgánistanu, tož. Afgánistan, mest. v Afgánistanu, or. z Afgánistanom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Afganistánčev Afganistánčeva Afganistánčevo prid. Komisija je odobrila Afganistančevo prošnjo za azil (< Afganistanec) {O} moški: EDNINA: im. Afganistánčev, rod. Afganistánčevega, daj. Afganistánčevemu, tož. Afganistánčev (živostno Afganistánčevega), mest. pri Afganistánčevem, or. z Afganistánčevim; DVOJINA: im. Afganistánčeva, rod. Afganistánčevih, daj. Afganistánčevima, tož. Afganistánčeva, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevima; MNOŽINA: im. Afganistánčevi, rod. Afganistánčevih, daj. Afganistánčevim, tož. Afganistánčeve, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevimi ženski: EDNINA: im. Afganistánčeva, rod. Afganistánčeve, daj. Afganistánčevi, tož. Afganistánčevo, mest. pri Afganistánčevi, or. z Afganistánčevo; DVOJINA: im. Afganistánčevi, rod. Afganistánčevih, daj. Afganistánčevima, tož. Afganistánčevi, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevima; MNOŽINA: im. Afganistánčeve, rod. Afganistánčevih,

daj. Afganistánčevim, tož. Afganistánčeve, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevimi srednji: EDNINA: im. Afganistánčevo, rod. Afganistánčevega, daj. Afganistánčevemu, tož. Afganistánčevo, mest. pri Afganistánčevem, or. z Afganistánčevim; DVOJINA: im. Afganistánčevi, rod. Afganistánčevih, daj. Afganistánčevima, tož. Afganistánčevi, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevima; MNOŽINA: im. Afganistánčeva, rod. Afganistánčevih, daj. Afganistánčevim, tož. Afganistánčeva, mest. pri Afganistánčevih, or. z Afganistánčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) afganistánec afganistánca m |mamilo|: Za kilogram nepalca ali afganistanca – kot pravijo hašišu iz teh dveh eksotičnih dežel – odštejejo nekaj tisoč evrov (< Afganistanec) {O} EDNINA: im. afganistánec, rod. afganistánca, daj. afganistáncu, tož. afganistánca, mest. pri afganistáncu, or. z afganistáncem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Afganistánec Afganistánca m; imena bitij Dvakrat je prebral roman Tisoč veličastnih sonc Afganistanca Khaleda Hosseinija; Pogovarjal se je z Afganistancem iz Haldana (< Afganistan) {B} Afganistančev {O} EDNINA: im. Afganistánec, rod. Afganistánca, daj. Afganistáncu, tož. Afganistánca, mest. pri Afganistáncu, or. z Afganistáncem; DVOJINA: im.

21

Afganistánca, rod. Afganistáncev, daj. Afganistáncema, tož. Afganistánca, mest. pri Afganistáncih, or. z Afganistáncema; MNOŽINA: im. Afganistánci, rod. Afganistáncev, daj. Afganistáncem, tož. Afganistánce, mest. pri Afganistáncih, or. z Afganistánci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Afganistánka Afganistánke ž; imena bitij Revija National Geographic je januarja leta 1985 na naslovnici objavila sliko zelenooke Afganistanke; Znana je kot aktivistka organizacije za pravice Afganistank (< Afganistan) {B} Afganistankin {O} EDNINA: im. Afganistánka, rod. Afganistánke, daj. Afganistánki, tož. Afganistánko, mest. pri Afganistánki, or. z Afganistánko; DVOJINA: im. Afganistánki, rod. Afganistánk, daj. Afganistánkama, tož. Afganistánki, mest. pri Afganistánkah, or. z Afganistánkama; MNOŽINA: im. Afganistánke, rod. Afganistánk, daj. Afgánistankam, tož. Afganistánke, mest. pri Afganistánkah, or. z Afganistánkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena afganistánski afganistánska afganistánsko prid. afganistanski hrt; afganistanski talibi; V Tutankamonovi maski so uporabili afganistanski lapis (< Afganistan) {O} moški: EDNINA: im. afganistánski, rod. afganistánskega, daj. afganistánskemu, tož. afganistánski (živostno afganistánskega), mest. pri afganistánskem, or. z afganistánskim; DVOJINA: im. afganistánska, rod. afganistánskih, daj. afganistánskima, tož. afganistánska, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskima; MNOŽINA: im. afganistánski, rod. afganistánskih, daj.

afganistánskim, tož. afganistánske, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskimi ženski: EDNINA: im. afganistánska, rod. afganistánske, daj. afganistánski, tož. afganistánsko, mest. pri afganistánski, or. z afganistánsko; DVOJINA: im. afganistánski, rod. afganistánskih, daj. afganistánskima, tož. afganistánski, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskima; MNOŽINA: im. afganistánske, rod. afganistánskih, daj. afganistánskim, tož. afganistánske, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskimi srednji: EDNINA: im. afganistánsko, rod. afganistánskega, daj. afganistánskemu, tož. afganistánsko, mest. pri afganistánskem, or. z afganistánskim; DVOJINA: im. afganistánski, rod. afganistánskih, daj. afganistánskima, tož. afganistánski, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskima; MNOŽINA: im. afganistánska, rod. afganistánskih, daj. afganistánskim, tož. afganistánska, mest. pri afganistánskih, or. z afganistánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski áfroázijski áfroázijska áfroázijsko prid. |afriški in azijski|: afroazijske države; |azijski z afriškimi prvinami|: ljudje afroazijskega rodu; prim. afriško-azijski {O} moški: EDNINA: im. áfroázijski, rod. áfroázijskega, daj. áfroázijskemu, tož. áfroázijski (živostno áfroázijskega), mest. pri áfroázijskem, or. z áfroázijskim; DVOJINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. áfroázijska, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im. áfroázijski, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož. áfroázijske, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi ženski: EDNINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijske, daj. áfroázijski, tož. áfroázijsko, mest. pri áfroázijski, or. z áfroázijsko; DVOJINA: im. áfroázijski, rod.

22

áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. áfroázijski, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im. áfroázijske, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož. áfroázijske, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi srednji: EDNINA: im. áfroázijsko, rod. áfroázijskega, daj. áfroázijskemu, tož. áfroázijsko, mest. pri áfroázijskem, or. z áfroázijskim; DVOJINA: im. áfroázijski, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskima, tož. áfroázijski, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskima; MNOŽINA: im. áfroázijska, rod. áfroázijskih, daj. áfroázijskim, tož. áfroázijska, mest. pri áfroázijskih, or. z áfroázijskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) Afrodíta Afrodíte ž; imena bitij |grška boginja ljubezni|: lepa kot Afrodita; Ciper slovi kot otok Afrodite, boginje ljubezni in lepote {B} Afroditin {O} EDNINA: im. Afrodíta, rod. Afrodíte, daj. Afrodíti, tož. Afrodíto, mest. pri Afrodíti, or. z Afrodíto; DVOJINA: im. Afrodíti, rod. Afrodít, daj. Afrodítama, tož. Afrodíti, mest. pri Afrodítah, or. z Afrodítama; MNOŽINA: im. Afrodíte, rod. Afrodít, daj. Afrodítam, tož. Afrodíte, mest. pri Afrodítah, or. z Afrodítami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ag Ag [agə̀ in agé] m; simboli |srebro|: Simbol za kemijski element srebro je Ag; |srebrov|: v kemijski formuli srebrov nitrat (AgNO3) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Agamémnon Agamémnona m; imena bitij

|grška bajeslovna oseba|: kralj Agamemnon; Grki z Agamemnonom na čelu so opustošili Trojo {B} Agamemnonov {O} EDNINA: im. Agamémnon, rod. Agamémnona, daj. Agamémnonu, tož. Agamémnona, mest. pri Agamémnonu, or. z Agamémnonom; DVOJINA: im. Agamémnona, rod. Agamémnonov, daj. Agamémnonoma, tož. Agamémnona, mest. pri Agamémnonih, or. z Agamémnonoma; MNOŽINA: im. Agamémnoni, rod. Agamémnonov, daj. Agamémnonom, tož. Agamémnone, mest. pri Agamémnonih, or. z Agamémnoni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Agêj Agêja m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Prerok Agej naj bi nastopil leta 520 pr. n. št., torej ob vrnitvi Judov iz izgnanstva; v zvezi prerok Agej V času preroka Ageja je bila v deželi lakota {B} Agejev {O} EDNINA: im. Agêj, rod. Agêja, daj. Agêju, tož. Agêja, mest. pri Agêju, or. z Agêjem; DVOJINA: im. Agêja, rod. Agêjev, daj. Agêjema, tož. Agêja, mest. pri Agêjih, or. z Agêjema; MNOŽINA: im. Agêji, rod. Agêjev, daj. Agêjem, tož. Agêje, mest. pri Agêjih, or. z Agêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Agêjev Agêjeva Agêjevo prid. Agejev sin (< Agej) {O} moški: EDNINA: im. Agêjev, rod. Agêjevega, daj. Agêjevemu, tož. Agêjev (živostno Agêjevega), mest. pri Agêjevem, or. z Agêjevim; DVOJINA: im. Agêjeva, rod. Agêjevih, daj. Agêjevima, tož. Agêjeveva, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevima; MNOŽINA: im. Agêjevi, rod. Agêjevih, daj. Agêjevim, tož. Agêjeve, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevimi

23

ženski: EDNINA: im. Agêjeva, rod. Agêjeve, daj. Agêjevi, tož. Agêjevo, mest. pri Agêjevi, or. z Agêjevo; DVOJINA: im. Agêjevi, rod. Agêjevih, daj. Agêjevima, tož. Agêjevi, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevima; MNOŽINA: im. Agêjeve, rod. Agêjevih, daj. Agêjevim, tož. Agêjeve, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevimi srednji: EDNINA: im. Agêjevo, rod. Agêjevega, daj. Agêjevemu, tož. Agêjevo, mest. pri Agêjevem, or. z Agêjevim; DVOJINA: im. Agêjevi, rod. Agêjevih, daj. Agêjevima, tož. Agêjevi, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevima; MNOŽINA: im. Agêjeva, rod. Agêjevih, daj. Agêjevim, tož. Agêjeveva, mest. pri Agêjevih, or. z Agêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) agl. okrajš. |angleško|: v etimologiji miška (iz agl. mouse); prim. ang., angl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave agr. okrajš. |agronom; agronomka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. agr.; |agronomija|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. agr.; |agronomski|: srednja agr. šola STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ah Ah [ahə̀ in ahá] m; simboli |amperska ura|: Poraba električne energije znaša 65 Ah dnevno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ahác Aháca m; imena bitij |moško ime|: Z Mojco in Ahacem je prepotoval Evropo; |pravo ime Dušan Pirjevec: slovenski literarni teoretik,

zgodovinar|: ob imenu, navadno za pomišljajem predavanja Dušana Pirjevca – Ahaca {B} Ahačev {O} EDNINA: im. Ahác, rod. Aháca, daj. Ahácu, tož. Aháca, mest. pri Ahácu, or. z Ahácem; DVOJINA: im. Aháca, rod. Ahácev, daj. Ahácema, tož. Aháca, mest. pri Ahácih, or. z Ahácema; MNOŽINA: im. Aháci, rod. Ahácev, daj. Ahácem, tož. Aháce, mest. pri Ahácih, or. z Aháci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi;lastnaimena(osebna,moška) Aháčev Aháčeva Aháčevo prid. Ahačeva predavanja (< Ahac) {O} moški: EDNINA: im. Aháčev, rod. Aháčevega, daj. Aháčevemu, tož. Aháčev (živostno Aháčevega), mest. pri Aháčevem, or. z Aháčevim; DVOJINA: im. Aháčeva, rod. Aháčevih, daj. Aháčevima, tož. Aháčeva, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj. Aháčevim, tož. Aháčeve, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevimi ženski: EDNINA: im. Aháčeva, rod. Aháčeve, daj. Aháčevi, tož. Aháčevo, mest. pri Aháčevi, or. z Aháčevo; DVOJINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj. Aháčevima, tož. Aháčevi, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčeve, rod. Aháčevih, daj. Aháčevim, tož. Aháčeve, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevimi srednji: EDNINA: im. Aháčevo, rod. Aháčevega, daj. Aháčevemu, tož. Aháčevo, mest. pri Aháčevem, or. z Aháčevim; DVOJINA: im. Aháčevi, rod. Aháčevih, daj. Aháčevima, tož. Aháčevi, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevima; MNOŽINA: im. Aháčeva, rod. Aháčevih, daj. Aháčevim, tož. Aháčeva, mest. pri Aháčevih, or. z Aháčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov)

24

Ahíl Ahíla m; imena bitij |pod. za Ahiles|; |grška bajeslovna oseba|: boj Ahila in Hektorja; paradoks o Ahilu in želvi {B} Ahilov {O} EDNINA: im. Ahíl, rod. Ahíla, daj. Ahílu, tož. Ahíla, mest. pri Ahílu, or. z Ahílom; DVOJINA: im. Ahíla, rod. Ahílov, daj. Ahíloma, tož. Ahíla, mest. pri Ahílih, or. z Ahíloma; MNOŽINA: im. Ahíli, rod. Ahílov, daj. Ahílom, tož. Ahíle, mest. pri Ahílih, or. z Ahíli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ahíles Ahíla m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Ahil STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ahílov Ahílova Ahílovo prid. Ahilov ščit; Ahilova/ahilova peta ||ranljivost||: Vsak človek ima svojo Ahilovo/ahilovo peto; Ahilova/ahivova tetiva ||del telesa||: poškodba Ahilove/ahilove tetive (< Ahil) {O} moški: EDNINA: im. Ahílov, rod. Ahílovega, daj. Ahílovemu, tož. Ahílov (živostno Ahílovega), mest. pri Ahílovem, or. z Ahílovim; DVOJINA: im. Ahílova, rod. Ahílovih, daj. Ahílovima, tož. Ahílova, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj. Ahílovim, tož. Ahílove, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovimi ženski: EDNINA: im. Ahílova, rod. Ahílove, daj. Ahílovi, tož. Ahílovo, mest. pri Ahílovi, or. z Ahílovo; DVOJINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj. Ahílovima, tož. Ahílovi, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílove, rod. Ahílovih, daj. Ahílovim, tož. Ahílove, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovimi srednji: EDNINA: im. Ahílovo, rod. Ahílovega, daj. Ahílovemu, tož. Ahílovo, mest. pri Ahílovem, or. z Ahílovim;

DVOJINA: im. Ahílovi, rod. Ahílovih, daj. Ahílovima, tož. Ahílovi, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovima; MNOŽINA: im. Ahílova, rod. Ahílovih, daj. Ahílovim, tož. Ahílova, mest. pri Ahílovih, or. z Ahílovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Ajánt Ajánta m; imena bitij |pod. za Ajas|; |grška bajeslovna oseba|: rokoborba med Ajantom in Odisejem {B} Ajantov {O} EDNINA: im. Ajánt, rod. Ajánta, daj. Ajántu, tož. Ajánta, mest. pri Ajántu, or. z Ajántom; DVOJINA: im. Ajánta, rod. Ajántov, daj. Ajántoma, tož. Ajánta, mest. pri Ajántih, or. z Ajántoma; MNOŽINA: im. Ajánti, rod. Ajántov, daj. Ajántom, tož. Ajánte, mest. pri Ajántih, or. z Ajánti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ájas Ájasa m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Ajant STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena akad. okrajš. |akademija|: akad. za multimedije; |akademik; akademikinja|: v zvezi okrajšav akad. prof. dr. Janez Novak; |akademski|: V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava del akad. slikarja Bonija Čeha STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Al Al [alə̀ in aèl] m; simboli |aluminij|: Simbol za kemijski element aluminij je Al; |aluminijev|: v kemijski formuli aluminijev oksid (Al2O3); prim. Al-zlitina STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

25

Áladin Áladina m; imena bitij |pravljični lik|: Aladin in čudežna svetilka; Za glasbo v Disneyjevem filmu o Aladinu je prejel nagrado emmy {B} Aladinov {O} EDNINA: im. Áladin, rod. Áladina, daj. Áladinu, tož. Áladina, mest. pri Áladinu, or. z Áladinom; DVOJINA: im. Áladina, rod. Áladinov, daj. Áladinoma, tož. Áladina, mest. pri Áladinih, or. z Áladinoma; MNOŽINA: im. Áladini, rod. Áladinov, daj. Áladinom, tož. Áladine, mest. pri Áladinih, or. z Áladini STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Álah Álaha m; imena bitij |muslimanski bog|: V Koranu pripada Alahu 99 vzdevkov, med drugim Vzvišeni, Vsevedni, Najvišji, Največji, Najplemenitejši; Prisegel je pri Alahu {B} Alahov {O} EDNINA: im. Álah, rod. Álaha, daj. Álahu, tož. Álaha, mest. pri Álahu, or. z Álahom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Álahov Álahova Álahovo prid. Alahov prerok Mohamed; alahov biser ||vrsta školjke||: Več kot šest kilogramov težak alahov biser je vreden skoraj sto milijonov dolarjev (< Alah) {O} moški: EDNINA: im. Álahov, rod. Álahovega, daj. Álahovemu, tož. Álahov (živostno Álahovega), mest. pri Álahovem, or. z Álahovim; DVOJINA: im. Álahova, rod. Álahovih, daj. Álahovima, tož. Álahova, mest. pri Álahovih, or. z Álahovima; MNOŽINA: im. Álahovi, rod. Álahovih, daj. Álahovim, tož. Álahove, mest. pri Álahovih, or. z Álahovimi ženski: EDNINA: im. Álahova, rod. Álahove, daj. Álahovi, tož. Álahovo, mest. pri Álahovi, or. z Álahovo; DVOJINA: im.

Álahovi, rod. Álahovih, daj. Álahovima, tož. Álahovi, mest. pri Álahovih, or. z Álahovima; MNOŽINA: im. Álahove, rod. Álahovih, daj. Álahovim, tož. Álahove, mest. pri Álahovih, or. z Álahovimi srednji: EDNINA: im. Álahovo, rod. Álahovega, daj. Álahovemu, tož. Álahovo, mest. pri Álahovem, or. z Álahovim; DVOJINA: im. Álahovi, rod. Álahovih, daj. Álahovima, tož. Álahovi, mest. pri Álahovih, or. z Álahovima; MNOŽINA: im. Álahova, rod. Álahovih, daj. Álahovim, tož. Álahova, mest. pri Álahovih, or. z Álahovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Albánčev Albánčeva Albánčevo prid. Albančeva žena je praznovala rojstni dan (< Albanec) {O} moški: EDNINA: im. Albánčev, rod. Albánčevega, daj. Albánčevemu, tož. Albánčev (živostno Albánčevega), mest. pri Albánčevem, or. z Albánčevim; DVOJINA: im. Albánčeva, rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčeva, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeve, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi ženski: EDNINA: im. Albánčeva, rod. Albánčeve, daj. Albánčevi, tož. Albánčevo, mest. pri Albánčevi, or. z Albánčevo; DVOJINA: im. Albánčevi, rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčevi, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčeve, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeve, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi srednji: EDNINA: im. Albánčevo, rod. Albánčevega, daj. Albánčevemu, tož. Albánčevo, mest. pri Albánčevem, or. z Albánčevim; DVOJINA: im. Albánčevi,

26

rod. Albánčevih, daj. Albánčevima, tož. Albánčevi, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevima; MNOŽINA: im. Albánčeva, rod. Albánčevih, daj. Albánčevim, tož. Albánčeva, mest. pri Albánčevih, or. z Albánčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Albánec Albánca m; imena bitij Film pripoveduje o srbskem dekletu in mladem Albancu; Prijateljica je poročena z Albancem; voditelj kosovskih Albancev (< Albanija) {B} Albančev {O} EDNINA: im. Albánec, rod. Albánca, daj. Albáncu, tož. Albánca, mest. pri Albáncu, or. z Albáncem; DVOJINA: im. Albánca, rod. Albáncev, daj. Albáncema, tož. Albánca, mest. pri Albáncih, or. z Albáncema; MNOŽINA: im. Albánci, rod. Albáncev, daj. Albáncem, tož. Albánce, mest. pri Albáncih, or. z Albánci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Albánija Albánije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Albanija|; |država|: Albanija oziroma dežela orlov ima nekaj več kot 3,5 milijona prebivalcev; begunci iz Albanije; Predsednik vlade je bil na obisku v Albaniji {B} Albanec, Albanka; Albančev; albanski {O} EDNINA: im. Albánija, rod. Albánije, daj. Albániji, tož. Albánijo, mest. v Albániji, or. z Albánijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav albánka albánke ž |mamilo|: Veliko kadilcev kupuje albanko – marihuano, uvoženo iz Albanije (< Albanka)

{O} EDNINA: im. albánka, rod. albánke, daj. albánki, tož. albánko, mest. pri albánki, or. z albánko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Albánka Albánke ž; imena bitij Tisoč kosovskih Albank se je udeležilo shoda; Slovenske odbojkarice so izgubile proti Albankam (< Albanija) {B} Albankin {O} EDNINA: im. Albánka, rod. Albánke, daj. Albánki, tož. Albánko, mest. pri Albánki, or. z Albánko; DVOJINA: im. Albánki, rod. Albánk, daj. Albánkama, tož. Albánki, mest. pri Albánkah, or. z Albánkama; MNOŽINA: im. Albánke, rod. Albánk, daj. Albánkam, tož. Albánke, mest. pri Albánkah, or. z Albánkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena albánski albánska albánsko prid. albanski konjak; albanski lek; albanska manjšina; Njen mož je albanske narodnosti; Hrvaška je organizirala človekoljubno pomoč za albanske begunce s Kosova; mirovni sporazum med Makedonci in albanskimi uporniki (< Albanija) {O} moški: EDNINA: im. albánski, rod. albánskega, daj. albánskemu, tož. albánski (živostno albánskega), mest. pri albánskem, or. z albánskim; DVOJINA: im. albánska, rod. albánskih, daj. albánskima, tož. albánska, mest. pri albánskih, or. z albánskima; MNOŽINA: im. albánski, rod. albánskih, daj. albánskim, tož. albánske, mest. pri albánskih, or. z albánskimi ženski: EDNINA: im. albánska, rod. albánske, daj. albánski, tož. albánsko, mest. pri albánski, or. z albánsko; DVOJINA: im. albánski, rod. albánskih, daj. albánskima, tož. albánski, mest. pri albánskih, or. z albánskima; MNOŽINA: im. albánske, rod.

27

albánskih, daj. albánskim, tož. albánske, mest. pri albánskih, or. z albánskimi srednji: EDNINA: im. albánsko, rod. albánskega, daj. albánskemu, tož. albánsko, mest. pri albánskem, or. z albánskim; DVOJINA: im. albánski, rod. albánskih, daj. albánskima, tož. albánski, mest. pri albánskih, or. z albánskima; MNOŽINA: im. albánska, rod. albánskih, daj. albánskim, tož. albánska, mest. pri albánskih, or. z albánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Aleksánder Makedónski Aleksándra Makedónskega m; imena bitij |makedonski kralj|: bitke Aleksandra Makedonskega; Primerjajo ga z Aleksandrom Makedonskim; prim. Aleksander Veliki {O} EDNINA: im. Aleksánder Makedónski, rod. Aleksándra Makedónskega, daj. Aleksándru Makedónskemu, tož. Aleksándra Makedónskega, mest. pri Aleksándru Makedónskem, or. z Aleksándrom Makedónskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Aleksánder Névski Aleksándra Névskega m; imena bitij |rus. Aleksandr Nevskij: ruski knez|: katedrala Aleksandra Nevskega v Sofiji; Rusi so pod Aleksandrom Nevskim premagali nemški viteški red v bitki leta 1242 {O} EDNINA: im. Aleksánder Névski, rod. Aleksándra Névskega, daj. Aleksándru Névskemu, tož. Aleksándra Névskega, mest. pri Aleksándru Névskem, or. z Aleksándrom Névskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

Aleksánder Véliki Aleksándra Vélikega m; imena bitij |makedonski kralj|: legenda o Aleksandru Velikem in gordijskem vozlu; prim. Aleksander Makedonski {O} EDNINA: im. Aleksánder Véliki, rod. Aleksándra Vélikega, daj. Aleksándru Vélikemu, tož. Aleksándra Vélikega, mest. pri Aleksándru Vélikem, or. z Aleksándrom Vélikim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Aleksándrov Aleksándrova m; imena bitij |pravo ime Josip Murn: slovenski pesnik|: ob imenu, navadno za pomišljajem pesmi Josipa Murna – Aleksandrova; za izražanje svojine romance Aleksandrova {O} EDNINA: im. Aleksándrov, rod. Aleksándrova, daj. Aleksándrovu, tož. Aleksándrova, mest. pri Aleksándrovu, or. z Aleksándrovom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Alèš Alêša in Áleš Áleša m; imena bitij |moško ime|: Brez napake je s progo uspelo opraviti le Alešu; Vesel je bil srečanja z Alešem {B} Alešev {O} EDNINA: im. Alèš in Áleš, rod. Alêša in Áleša, daj. Alêšu in Álešu, tož. Alêša in Áleša, mest. pri Alêšu in pri Álešu, or. z Alêšem in z Álešem; DVOJINA: im. Alêša in Áleša, rod. Alêšev in Álešev, daj. Alêšema in Álešema, tož. Alêša in Áleša, mest. pri Alêših in pri Áleših, or. z Alêšema in z Álešema; MNOŽINA: im. Alêši in Áleši, rod. Alêšev in Álešev, daj. Alêšem in Álešem, tož. Alêše in Áleše, mest. pri Alêših in pri Áleših, or. z Alêši in z Áleši STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška)

28

Alêšev Alêševa Alêševo in Álešev Áleševa Áleševo prid. Odprli so peto Aleševo fotografsko razstavo (< Aleš) {O} moški: EDNINA: im. Alêšev in Álešev, rod. Alêševega in Áleševega, daj. Alêševemu in Áleševemu, tož. Alêšev in Álešev (živostno Alêševega) in Áleševega, mest. pri Alêševem in pri Áleševem, or. z Alêševim in z Áleševim; DVOJINA: im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in Áleševima, tož. Alêševa in Áleševa, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševima in z Áleševima; MNOŽINA: im. Alêševi in Áleševi, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož. Alêševe in Áleševe, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševimi in z Áleševimi ženski: EDNINA: im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševe in Áleševe, daj. Alêševi in Áleševi, tož. Alêševo in Áleševo, mest. pri Alêševi in pri Áleševi, or. z Alêševo in z Áleševo; DVOJINA: im. Alêševi in Áleševi, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in Áleševima, tož. Alêševi in Áleševi, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševima in z Áleševima; MNOŽINA: im. Alêševe in Áleševe, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož. Alêševe in Áleševe, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševimi in z Áleševimi srednji: EDNINA: im. Alêševo in Áleševo, rod. Alêševega in Áleševega, daj. Alêševemu in Áleševemu, tož. Alêševo in Áleševo, mest. pri Alêševem in pri Áleševem, or. z Alêševim in z Áleševim; DVOJINA: im. Alêševi in Áleševi, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševima in Áleševima, tož. Alêševi in Áleševi, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševima in z

Áleševima; MNOŽINA: im. Alêševa in Áleševa, rod. Alêševih in Áleševih, daj. Alêševim in Áleševim, tož. Alêševa in Áleševa, mest. pri Alêševih in pri Áleševih, or. z Alêševimi in z Áleševimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) álfa álfe ž |grška črka α|: Žarki so razdeljeni po grškem abecednem redu alfa, beta, gama; od alfe do omege; Kot se imenuje alfa; kot imenovalniški prilastek Kovina seva močne žarke alfa; Mahovi vsebujejo karotena alfa in beta; nesklonljivo v zvezi alfa samec Film opisuje odnos med človekom in volčjim alfa samcem samcem alfa; nesklonljivo v zvezi alfa delec odkritelj alfa in beta delcev delcev alfa in beta; nesklonljivo v zvezi alfa žarek Ali lahko alfa, beta ali gama žarki prodrejo skozi snov? žarki alfa, beta ali gama {O} EDNINA: im. álfa, rod. álfe, daj. álfi, tož. álfo, mest. pri álfi, or. z álfo; DVOJINA: im. álfi, rod. álf, daj. álfama, tož. álfi, mest. pri álfah, or. z álfama; MNOŽINA: im. álfe, rod. álf, daj. álfam, tož. álfe, mest. pri álfah, or. z álfami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Alfónz Módri Alfónza Módrega m; imena bitij |šp. Alfonso El Sabio: špansko-nemški kralj|: Alfonza Modrega poznamo tudi pod imenom Alfonz X. Kastiljski {O} EDNINA: im. Alfónz Módri, rod. Alfónza Módrega, daj. Alfónzu Módremu, tož. Alfónza Módrega, mest. pri Alfónzu Módrem, or. z Alfónzom Módrim STATUS:predlog

29

PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Aljóša1 Aljóše in Aljóša Aljóša m; imena bitij |moško ime|: Aljošo/Aljoša motijo neutemeljene kritike; V Bratih Karamazovih se Ivan postavi proti Aljoši/Aljošu {B} Aljošev {O} EDNINA: im. Aljóša, rod. Aljóše in Aljóša, daj. Aljóši in Aljóšu, tož. Aljóšo in Aljóša, mest. pri Aljóši in pri Aljóšu, or. z Aljóšo in z Aljóšem; DVOJINA: im. Aljóši in Aljóša, rod. Aljóš in Aljóšev, daj. Aljóšama in Aljóšema, tož. Aljóši in Aljóša, mest. pri Aljóšah in pri Aljóših, or. z Aljóšama in z Aljóšema; MNOŽINA: im. Aljóše in Aljóši, rod. Aljóš in Aljóšev, daj. Aljóšam in Aljóšem, tož. Aljóše in Aljóše, mest. pri Aljóšah in pri Aljóših, or. z Aljóšami in z Aljóši STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Aljóša2 Aljóše ž; imena bitij Zahvalila se je sestri Aljoši za vso pomoč {B} Aljošin {O} EDNINA: im. Aljóša, rod. Aljóše, daj. Aljóši, tož. Aljóšo, mest. pri Aljóši, or. z Aljóšo; DVOJINA: im. Aljóši, rod. Aljóš, daj. Aljóšama, tož. Aljóši, mest. pri Aljóšah, or. z Aljóšama; MNOŽINA: im. Aljóše, rod. Aljóš, daj. Aljóšam, tož. Aljóše, mest. pri Aljóšah, or. z Aljóšami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);lastnaimena(osebna,ženska) Aljóšev Aljóševa Aljóševo prid. Aljošev oče (< Aljoša) {O} moški: EDNINA: im. Aljóšev, rod. Aljóševega, daj. Aljóševemu, tož. Aljóšev

(živostno Aljóševega), mest. pri Aljóševem, or. z Aljóševim; DVOJINA: im. Aljóševa, rod. Aljóševih, daj. Aljóševima, tož. Aljóševa, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševima; MNOŽINA: im. Aljóševi, rod. Aljóševih, daj. Aljóševim, tož. Aljóševe, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševimi ženski: EDNINA: im. Aljóševa, rod. Aljóševe, daj. Aljóševi, tož. Aljóševo, mest. pri Aljóševi, or. z Aljóševo; DVOJINA: im. Aljóševi, rod. Aljóševih, daj. Aljóševima, tož. Aljóševi, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševima; MNOŽINA: im. Aljóševe, rod. Aljóševih, daj. Aljóševim, tož. Aljóševe, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševimi srednji: EDNINA: im. Aljóševo, rod. Aljóševega, daj. Aljóševemu, tož. Aljóševo, mest. pri Aljóševem, or. z Aljóševim; DVOJINA: im. Aljóševi, rod. Aljóševih, daj. Aljóševima, tož. Aljóševi, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševima; MNOŽINA: im. Aljóševa, rod. Aljóševih, daj. Aljóševim, tož. Aljóševa, mest. pri Aljóševih, or. z Aljóševimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Aljóšin Aljóšina Aljóšino prid. Aljošin oče (< Aljoša) {O} moški: EDNINA: im. Aljóšin, rod. Aljóšinega, daj. Aljóšinemu, tož. Aljóšin (živostno Aljóšinega), mest. pri Aljóšinem, or. z Aljóšinim; DVOJINA: im. Aljóšina, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinima, tož. Aljóšina, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinima; MNOŽINA: im. Aljóšini, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinim, tož. Aljóšine, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinimi ženski: EDNINA: im. Aljóšina, rod. Aljóšine, daj. Aljóšini, tož. Aljóšino, mest. pri Aljóšini, or. z Aljóšino; DVOJINA: im. Aljóšini, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinima, tož. Aljóšini, mest. pri Aljóšinih, or. z

30

Aljóšinima; MNOŽINA: im. Aljóšine, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinim, tož. Aljóšine, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinimi srednji: EDNINA: im. Aljóšino, rod. Aljóšinega, daj. Aljóšinemu, tož. Aljóšino, mest. pri Aljóšinem, or. z Aljóšinim; DVOJINA: im. Aljóšini, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinima, tož. Aljóšini, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinima; MNOŽINA: im. Aljóšina, rod. Aljóšinih, daj. Aljóšinim, tož. Aljóšina, mest. pri Aljóšinih, or. z Aljóšinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Alójzij Alójzija m; imena bitij |moško ime|: Spominska plošča bo posvečena dr. Alojziju Šuštarju; V mestni hiši se bo srečal z županom Alojzijem Muhičem {B} Alojzijev {O} EDNINA: im. Alójzij, rod. Alójzija, daj. Alójziju, tož. Alójzija, mest. pri Alójziju, or. z Alójzijem; DVOJINA: im. Alójzija, rod. Alójzijev, daj. Alójzijema, tož. Alójzija, mest. pri Alójzijih, or. z Alójzijema; MNOŽINA: im. Alójziji, rod. Alójzijev, daj. Alójzijem, tož. Alójzije, mest. pri Alójzijih, or. z Alójziji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Alójzijev Alójzijeva Alójzijevo prid. Odšel je do Alojzijevega stanovanja; alojzijeva lijija ||rastlina||: Ob hiši je imel lep vrt, s krasnimi alojzijevimi lilijami in floksi, velikim bezgom (< Alojzij) {O} moški: EDNINA: im. Alójzijev, rod. Alójzijevega, daj. Alójzijevemu, tož. Alójzijev (živostno Alójzijevega), mest. pri Alójzijevem, or. z Alójzijevim; DVOJINA: im. Alójzijeva, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevima, tož. Alójzijeva, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevima;

MNOŽINA: im. Alójzijevi, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevim, tož. Alójzijeve, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevimi ženski: EDNINA: im. Alójzijeva, rod. Alójzijeve, daj. Alójzijevi, tož. Alójzijevo, mest. pri Alójzijevi, or. z Alójzijevo; DVOJINA: im. Alójzijevi, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevima, tož. Alójzijevi, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevima; MNOŽINA: im. Alójzijeve, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevim, tož. Alójzijeve, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevimi srednji: EDNINA: im. Alójzijevo, rod. Alójzijevega, daj. Alójzijevemu, tož. Alójzijevo, mest. pri Alójzijevem, or. z Alójzijevim; DVOJINA: im. Alójzijevi, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevima, tož. Alójzijevi, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevima; MNOŽINA: im. Alójzijeva, rod. Alójzijevih, daj. Alójzijevim, tož. Alójzijeva, mest. pri Alójzijevih, or. z Alójzijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) alp. okrajš. |alpski|: alp. smučanje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Alžírčev Alžírčeva Alžírčevo prid. Alžirčev drugi gol so sodniki razveljavili (< Alžirec) {O} moški: EDNINA: im. Alžírčev, rod. Alžírčevega, daj. Alžírčevemu, tož. Alžírčev (živostno Alžírčevega), mest. pri Alžírčevem, or. z Alžírčevim; DVOJINA: im. Alžírčeva, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevima, tož. Alžírčeva, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevima; MNOŽINA: im. Alžírčevi, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevim, tož. Alžírčeve, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevimi

31

ženski: EDNINA: im. Alžírčeva, rod. Alžírčeve, daj. Alžírčevi, tož. Alžírčevo, mest. pri Alžírčevi, or. z Alžírčevo; DVOJINA: im. Alžírčevi, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevima, tož. Alžírčevi, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevima; MNOŽINA: im. Alžírčeve, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevim, tož. Alžírčeve, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevimi srednji: EDNINA: im. Alžírčevo, rod. Alžírčevega, daj. Alžírčevemu, tož. Alžírčevo, mest. pri Alžírčevem, or. z Alžírčevim; DVOJINA: im. Alžírčevi, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevima, tož. Alžírčevi, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevima; MNOŽINA: im. Alžírčeva, rod. Alžírčevih, daj. Alžírčevim, tož. Alžírčeva, mest. pri Alžírčevih, or. z Alžírčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Alžírec Alžírca m; imena bitij Prisluhnili so pogovoru z Alžircem, ki živi v Sloveniji; Če bodo Slovenci boljši od Alžircev, se lahko uvrstijo v drugi krog (< Alžirija) {B} Alžirčev {O} EDNINA: im. Alžírec, rod. Alžírca, daj. Alžírcu, tož. Alžírca, mest. pri Alžírcu, or. z Alžírcem; DVOJINA: im. Alžírca, rod. Alžírcev, daj. Alžírcema, tož. Alžírca, mest. pri Alžírcih, or. z Alžírcema; MNOŽINA: im. Alžírci, rod. Alžírcev, daj. Alžírcem, tož. Alžírce, mest. pri Alžírcih, or. z Alžírci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Alžírija Alžírije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Ljudska demokratična republika Alžirija|; |država|: V Alžirijo je odpotoval iz Milana; vojna v Alžiriji; Nogometna reprezentanca Slovenije se bo pomerila z Alžirijo

{B} Alžirec, Alžirka; Alžirčev; alžirski {O} EDNINA: im. Alžírija, rod. Alžírije, daj. Alžíriji, tož. Alžírijo, mest. v Alžíriji, or. z Alžírijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Alžírka Alžírke ž; imena bitij Prijateljica je hčerka Maročana in Alžirke; zahteve Alžirk po enakosti (< Alžirija) {B} Alžirkin {O} EDNINA: im. Alžírka, rod. Alžírke, daj. Alžírki, tož. Alžírko, mest. pri Alžírki, or. z Alžírko; DVOJINA: im. Alžírki, rod. Alžírk, daj. Alžírkama, tož. Alžírki, mest. pri Alžírkah, or. z Alžírkama; MNOŽINA: im. Alžírke, rod. Alžírk, daj. Alžírkam, tož. Alžírke, mest. pri Alžírkah, or. z Alžírkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena alžírski alžírska alžírsko prid. alžirska puščava Ain Sefra; Njen zet je musliman alžirskega rodu; Plinska postaja oskrbuje Slovenijo z alžirskim plinom (< Alžirija) {O} moški: EDNINA: im. alžírski, rod. alžírskega, daj. alžírskemu, tož. alžírski (živostno alžírskega), mest. pri alžírskem, or. z alžírskim; DVOJINA: im. alžírska, rod. alžírskih, daj. alžírskima, tož. alžírska, mest. pri alžírskih, or. z alžírskima; MNOŽINA: im. alžírski, rod. alžírskih, daj. alžírskim, tož. alžírske, mest. pri alžírskih, or. z alžírskimi ženski: EDNINA: im. alžírska, rod. alžírske, daj. alžírski, tož. alžírsko, mest. pri alžírski, or. z alžírsko; DVOJINA: im. alžírski, rod. alžírskih, daj. alžírskima, tož. alžírski, mest. pri alžírskih, or. z alžírskima; MNOŽINA: im. alžírske, rod. alžírskih, daj. alžírskim, tož. alžírske, mest. pri alžírskih, or. z alžírskimi

32

srednji: EDNINA: im. alžírsko, rod. alžírskega, daj. alžírskemu, tož. alžírsko, mest. pri alžírskem, or. z alžírskim; DVOJINA: im. alžírski, rod. alžírskih, daj. alžírskima, tož. alžírski, mest. pri alžírskih, or. z alžírskima; MNOŽINA: im. alžírska, rod. alžírskih, daj. alžírskim, tož. alžírska, mest. pri alžírskih, or. z alžírskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Am Am [amə̀ in aèm] m; simboli |americij|: Simbol za kemijski element americij je Am STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli am. okrajš. |ameriški|: am. film; am. dolar; |ameriško|; prim. amer. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ambróžič Ambróžiča m; imena bitij |priimek|: Vsi sodelavci zelo cenijo Ambrožiča; V pogovoru z Ambrožičem je razkril svoje načrte za prihodnost {B} Ambrožičev {O} EDNINA: im. Ambróžič, rod. Ambróžiča, daj. Ambróžiču, tož. Ambróžiča, mest. pri Ambróžiču, or. z Ambróžičem; DVOJINA: im. Ambróžiča, rod. Ambróžičev, daj. Ambróžičema, tož. Ambróžiča, mest. pri Ambróžičih, or. z Ambróžičema; MNOŽINA: im. Ambróžiči, rod. Ambróžičev, daj. Ambróžičem, tož. Ambróžiče, mest. pri Ambróžičih, or. z Ambróžiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Ambróžičev Ambróžičeva Ambróžičevo prid.

Razpravljali so o Ambrožičevi poeziji (< Ambrožič) {O} moški: EDNINA: im. Ambróžičev, rod. Ambróžičevega, daj. Ambróžičevemu, tož. Ambróžičev (živostno Ambróžičevega), mest. pri Ambróžičevem, or. z Ambróžičevim; DVOJINA: im. Ambróžičeva, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevima, tož. Ambróžičeva, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im. Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevim, tož. Ambróžičeve, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi ženski: EDNINA: im. Ambróžičeva, rod. Ambróžičeve, daj. Ambróžičevi, tož. Ambróžičevo, mest. pri Ambróžičevi, or. z Ambróžičevo; DVOJINA: im. Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevima, tož. Ambróžičevi, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im. Ambróžičeve, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevim, tož. Ambróžičeve, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi srednji: EDNINA: im. Ambróžičevo, rod. Ambróžičevega, daj. Ambróžičevemu, tož. Ambróžičevo, mest. pri Ambróžičevem, or. z Ambróžičevim; DVOJINA: im. Ambróžičevi, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevima, tož. Ambróžičevi, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevima; MNOŽINA: im. Ambróžičeva, rod. Ambróžičevih, daj. Ambróžičevim, tož. Ambróžičeva, mest. pri Ambróžičevih, or. z Ambróžičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) amer. okrajš. |ameriški|: amer. film; |ameriško|; prim. am. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

33

Ámon-Rá Ámona-Rája m; imena bitij |egipčanski vrhovni bog|: Egipčani so Amona-Raja častili kot zavetnika faraonov {O} EDNINA: im. Ámon-Rá, rod. Ámona-Rája, daj. Ámonu-Ráju, tož. Ámona-Rája, mest. pri Ámonu-Ráju, or. z Ámonom-Rájem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena ámor ámorja m |kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja rimskega boga Amorja|: Na tla ji je padel amor s pozlačenim lokom; Na stropu je slika boginje, obkrožene z debelušnimi amorji; prim. Amor {B} amorjev {O} EDNINA: im. ámor, rod. ámorja, daj. ámorju, tož. ámorja, mest. pri ámorju, or. z ámorjem; DVOJINA: im. ámorja, rod. ámorjev, daj. ámorjema, tož. ámorja, mest. pri ámorjih, or. z ámorjema; MNOŽINA: im. ámorji, rod. ámorjev, daj. ámorjem, tož. ámorje, mest. pri ámorjih, or. z ámorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Ámor Ámorja m; imena bitij |rimski bog ljubezni|: motiv spečega Amorja; Apulej je združil Psiho z Amorjem; prim. amor {B} Amorjev {O} EDNINA: im. Ámor, rod. Ámorja, daj. Ámorju, tož. Ámorja, mest. pri Ámorju, or. z Ámorjem; DVOJINA: im. Ámorja, rod. Ámorjev, daj. Ámorjema, tož. Ámorja, mest. pri Ámorjih, or. z Ámorjema; MNOŽINA: im. Ámorji, rod. Ámorjev, daj. Ámorjem, tož. Ámorje, mest. pri Ámorjih, or. z Ámorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

Ámorjev Ámorjeva Ámorjevo prid. sodobni Amorjevi pomočniki; Amorjeva/amorjeva puščica ||zaljubljenost||: Odkar me je zadela Amorjeva/amorjeva puščica, se mi svet zdi lepši (< Amor) {O} moški: EDNINA: im. Ámorjev, rod. Ámorjevega, daj. Ámorjevemu, tož. Ámorjev (živostno Ámorjevega), mest. pri Ámorjevem, or. z Ámorjevim; DVOJINA: im. Ámorjeva, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevima, tož. Ámorjeva, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevima; MNOŽINA: im. Ámorjevi, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevim, tož. Ámorjeve, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevimi ženski: EDNINA: im. Ámorjeva, rod. Ámorjeve, daj. Ámorjevi, tož. Ámorjevo, mest. pri Ámorjevi, or. z Ámorjevo; DVOJINA: im. Ámorjevi, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevima, tož. Ámorjevi, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevima; MNOŽINA: im. Ámorjeve, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevim, tož. Ámorjeve, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevimi srednji: EDNINA: im. Ámorjevo, rod. Ámorjevega, daj. Ámorjevemu, tož. Ámorjevevo, mest. pri Ámorjevem, or. z Ámorjevim; DVOJINA: im. Ámorjevi, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevima, tož. Ámorjevi, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevima; MNOŽINA: im. Ámorjeva, rod. Ámorjevih, daj. Ámorjevim, tož. Ámorjeva, mest. pri Ámorjevih, or. z Ámorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Ámos Ámosa m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Preroka Amos in Ozej sta pridigala približno v istem času; v zvezi prerok Amos berilo iz knjige preroka Amosa {B} Amosov {O} EDNINA: im. Ámos, rod. Ámosa, daj. Ámosu, tož. Ámosa, mest. pri Ámosu, or. z

34

Ámosom; DVOJINA: im. Ámosa, rod. Ámosov, daj. Ámosoma, tož. Ámosa, mest. pri Ámosih, or. z Ámosoma; MNOŽINA: im. Ámosi, rod. Ámosov, daj. Ámosom, tož. Ámose, mest. pri Ámosih, or. z Ámosi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ána Avstríjska Áne Avstríjske ž; imena bitij |fr. Anne d’Autriche: francoska kraljica|: monarhija kralja Ludvika XIII. in kraljice Ane Avstrijske {O} EDNINA: im. Ána Avstríjska, rod. Áne Avstríjske, daj. Áni Avstríjski, tož. Áno Avstríjsko, mest. pri Áni Avstríjski, or. z Áno Avstríjsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Anamaríja Anamaríje ž; imena bitij |žensko ime|: Pogosto pomaga Anamariji pri učenju {B} Anamarijin {O} EDNINA: im. Anamaríja, rod. Anamaríje, daj. Anamaríji, tož. Anamaríjo, mest. pri Anamaríji, or. z Anamaríjo; DVOJINA: im. Anamaríji, rod. Anamaríj, daj. Anamaríjama, tož. Anamaríji, mest. pri Anamaríjah, or. z Anamaríjama; MNOŽINA: im. Anamaríje, rod. Anamaríj, daj. Anamaríjam, tož. Anamaríje, mest. pri Anamaríjah, or. z Anamaríjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Ána Maríja Áne Maríje ž; imena bitij |žensko ime|: Povezovalec programa se je zabaval v družbi Ane Marije; Čestitamo Ani Mariji iz vrtca v Leskovcu za prisrčen izdelek

{O} EDNINA: im. Ána Maríja, rod. Áne Maríje, daj. Áni Maríji, tož. Áno Maríjo, mest. pri Áni Maríji, or. z Áno Maríjo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Anamaríjin Anamaríjina Anamaríjino prid. Babica je Anamarijino mamo rodila pri enaindvajsetih letih (< Anamarija) {O} moški: EDNINA: im. Anamaríjin, rod. Anamaríjinega, daj. Anamaríjinemu, tož. Anamaríjin (živostno Anamaríjinega), mest. pri Anamaríjinem, or. z Anamaríjinim; DVOJINA: im. Anamaríjina, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinima, tož. Anamaríjina, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinima; MNOŽINA: im. Anamaríjini, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinim, tož. Anamaríjine, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinimi ženski: EDNINA: im. Anamaríjina, rod. Anamaríjine, daj. Anamaríjini, tož. Anamaríjino, mest. pri Anamaríjini, or. z Anamaríjino; DVOJINA: im. Anamaríjini, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinima, tož. Anamaríjini, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinima; MNOŽINA: im. Anamaríjine, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinim, tož. Anamaríjine, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinimi srednji: EDNINA: im. Anamaríjino, rod. Anamaríjinega, daj. Anamaríjinemu, tož. Anamaríjino, mest. pri Anamaríjinem, or. z Anamaríjinim; DVOJINA: im. Anamaríjini, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinima, tož. Anamaríjini, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinima; MNOŽINA: im. Anamaríjina, rod. Anamaríjinih, daj. Anamaríjinim, tož. Anamaríjina, mest. pri Anamaríjinih, or. z Anamaríjinimi STATUS:predlog

35

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Andóra Andóre ž; zemljepisna imena |dolgo ime Kneževina Andora|; |država|: Valira je največja reka v pirenejski državici Andori; Nekoč so bili prebivalci Andore revni hribovski kmetje in kozji pastirji {B} Andorec, Andorka; Andorčev; andorski {O} EDNINA: im. Andóra, rod. Andóre, daj. Andóri, tož. Andóro, mest. v Andóri, or. z Andóro STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Andórčev Andórčeva Andórčevo prid. Presenetila ga je Andorčeva prednost (< Andorec) {O} moški: EDNINA: im. Andórčev, rod. Andórčevega, daj. Andórčevemu, tož. Andórčev (živostno Andórčevega), mest. pri Andórčevem, or. z Andórčevim; DVOJINA: im. Andórčeva, rod. Andórčevih, daj. Andórčevima, tož. Andórčeva, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevima; MNOŽINA: im. Andórčevi, rod. Andórčevih, daj. Andórčevim, tož. Andórčeve, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevimi ženski: EDNINA: im. Andórčeva, rod. Andórčeve, daj. Andórčevi, tož. Andórčevo, mest. pri Andórčevi, or. z Andórčevo; DVOJINA: im. Andórčevi, rod. Andórčevih, daj. Andórčevima, tož. Andórčevi, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevima; MNOŽINA: im. Andórčeve, rod. Andórčevih, daj. Andórčevim, tož. Andórčeve, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevimi srednji: EDNINA: im. Andórčevo, rod. Andórčevega, daj. Andórčevemu, tož. Andórčevo, mest. pri Andórčevem, or. z Andórčevim; DVOJINA: im. Andórčevi, rod. Andórčevih, daj. Andórčevima, tož.

Andórčevi, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevima; MNOŽINA: im. Andórčeva, rod. Andórčevih, daj. Andórčevim, tož. Andórčeva, mest. pri Andórčevih, or. z Andórčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Andórec Andórca m; imena bitij Izgubil je dvoboj z Andorcem; seznam znanih Andorcev; Cesta je za Andorce edino okno v svet, saj nimajo ne železnice ne letališča (< Andora) {B} Andorčev {O} EDNINA: im. Andórec, rod. Andórca, daj. Andórcu, tož. Andórca, mest. pri Andórcu, or. z Andórcem; DVOJINA: im. Andórca, rod. Andórcev, daj. Andórcema, tož. Andórca, mest. pri Andórcih, or. z Andórcema; MNOŽINA: im. Andórci, rod. Andórcev, daj. Andórcem, tož. Andórce, mest. pri Andórcih, or. z Andórci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Andórka Andórke ž; imena bitij Slovenska tekmovalka se je v prvem krogu pomerila z Andorko; Življenjska doba Andork je med najdaljšimi na svetu (< Andora) {B} Andorkin {O} EDNINA: im. Andórka, rod. Andórke, daj. Andórki, tož. Andórko, mest. pri Andórki, or. z Andórko; DVOJINA: im. Andórki, rod. Andórk, daj. Andórkama, tož. Andórki, mest. pri Andórkah, or. z Andórkama; MNOŽINA: im. Andórke, rod. Andórk, daj. Andórkam, tož. Andórke, mest. pri Andórkah, or. z Andórkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena andórski andórska andórsko prid. španske andorske znamke; V starem delu andorske prestolnice sta v isti

36

zgradbi andorski parlament in edino sodišče v državi; Turisti uživajo v andorskem ovčjem siru, na katerega so domačini zelo ponosni (< Andora) {O} moški: EDNINA: im. andórski, rod. andórskega, daj. andórskemu, tož. andórski (živostno andórskega), mest. pri andórskem, or. z andórskim; DVOJINA: im. andórska, rod. andórskih, daj. andórskima, tož. andórska, mest. pri andórskih, or. z andórskima; MNOŽINA: im. andórski, rod. andórskih, daj. andórskim, tož. andórske, mest. pri andórskih, or. z andórskimi ženski: EDNINA: im. andórska, rod. andórske, daj. andórski, tož. andórsko, mest. pri andórski, or. z andórsko; DVOJINA: im. andórski, rod. andórskih, daj. andórskima, tož. andórski, mest. pri andórskih, or. z andórskima; MNOŽINA: im. andórske, rod. andórskih, daj. andórskim, tož. andórske, mest. pri andórskih, or. z andórskimi srednji: EDNINA: im. andórsko, rod. andórskega, daj. andórskemu, tož. andórsko, mest. pri andórskem, or. z andórskim; DVOJINA: im. andórski, rod. andórskih, daj. andórskima, tož. andórski, mest. pri andórskih, or. z andórskima; MNOŽINA: im. andórska, rod. andórskih, daj. andórskim, tož. andórska, mest. pri andórskih, or. z andórskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Andráž Andráža m; imena bitij |moško ime|: Šli smo na kavo z Andražem {B} Andražev {O} EDNINA: im. Andráž, rod. Andráža, daj. Andrážu, tož. Andráža, mest. pri Andrážu, or. z Andrážem; DVOJINA: im. Andráža, rod. Andrážev, daj. Andrážema, tož. Andráža, mest. pri Andrážih, or. z Andrážema; MNOŽINA: im. Andráži, rod.

Andrážev, daj. Andrážem, tož. Andráže, mest. pri Andrážih, or. z Andráži STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Andrážev Andráževa Andráževo prid. Bila je pretresena nad Andraževim vedenjem (< Andraž) {O} moški: EDNINA: im. Andrážev, rod. Andráževega, daj. Andráževemu, tož. Andrážev (živostno Andráževega), mest. pri Andráževem, or. z Andráževim; DVOJINA: im. Andráževa, rod. Andráževih, daj. Andráževima, tož. Andráževa, mest. pri Andráževih, or. z Andráževima; MNOŽINA: im. Andráževi, rod. Andráževih, daj. Andráževim, tož. Andráževe, mest. pri Andráževih, or. z Andráževimi ženski: EDNINA: im. Andráževa, rod. Andráževe, daj. Andráževi, tož. Andráževo, mest. pri Andráževi, or. z Andráževo; DVOJINA: im. Andráževi, rod. Andráževih, daj. Andráževima, tož. Andráževi, mest. pri Andráževih, or. z Andráževima; MNOŽINA: im. Andráževe, rod. Andráževih, daj. Andráževim, tož. Andráževe, mest. pri Andráževih, or. z Andráževimi srednji: EDNINA: im. Andráževo, rod. Andráževega, daj. Andráževemu, tož. Andráževo, mest. pri Andráževem, or. z Andráževim; DVOJINA: im. Andráževi, rod. Andráževih, daj. Andráževima, tož. Andráževi, mest. pri Andráževih, or. z Andráževima; MNOŽINA: im. Andráževa, rod. Andráževih, daj. Andráževim, tož. Andráževa, mest. pri Andráževih, or. z Andráževimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Andrêj Andrêja m; imena bitij

37

|moško ime|: Nastopil je moški pevski zbor z zborovodjem Andrejem Kovačem; |svetopisemska oseba|: Spis z naslovom »Trpljenje« navaja, da so Andreja križali na križu v obliki črke X; v zvezi apostol Andrej Papež Benedikt XVI. je zbrane pozval, naj življenje apostola Andreja za zgled {B} Andrejev {O} EDNINA: im. Andrêj, rod. Andrêja, daj. Andrêju, tož. Andrêja, mest. pri Andrêju, or. z Andrêjem; DVOJINA: im. Andrêja, rod. Andrêjev, daj. Andrêjema, tož. Andrêja, mest. pri Andrêjih, or. z Andrêjema; MNOŽINA: im. Andrêji, rod. Andrêjev, daj. Andrêjem, tož. Andrêje, mest. pri Andrêjih, or. z Andrêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Andrêjev Andrêjeva Andrêjevo prid. Andrejev oče se je imenoval Jonas, njegov brat pa je bil Simon; Andrejev/andrejev križ ||prometni znak||: Železniška proga je zavarovana le z Andrejevim/andrejevim križem (< Andrej) {O} moški: EDNINA: im. Andrêjev, rod. Andrêjevega, daj. Andrêjevemu, tož. Andrêjev (živostno Andrêjevega), mest. pri Andrêjevem, or. z Andrêjevim; DVOJINA: im. Andrêjeva, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevima, tož. Andrêjeva, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevima; MNOŽINA: im. Andrêjevi, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevim, tož. Andrêjeve, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevimi ženski: EDNINA: im. Andrêjeva, rod. Andrêjeve, daj. Andrêjevi, tož. Andrêjevo, mest. pri Andrêjevi, or. z Andrêjevo; DVOJINA: im. Andrêjevi, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevima, tož. Andrêjevi, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevima; MNOŽINA: im. Andrêjeve, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevim, tož.

Andrêjeve, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevimi srednji: EDNINA: im. Andrêjevo, rod. Andrêjevega, daj. Andrêjevemu, tož. Andrêjevo, mest. pri Andrêjevem, or. z Andrêjevim; DVOJINA: im. Andrêjevi, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevima, tož. Andrêjevi, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevima; MNOŽINA: im. Andrêjeva, rod. Andrêjevih, daj. Andrêjevim, tož. Andrêjeva, mest. pri Andrêjevih, or. z Andrêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen);svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Andrêj iz Lóke Andrêja iz Lóke m; imena bitij |nem. Andreas von Lack: slovenski poznogotski stavbar|: Opus Andreja iz Loke obsega šest cerkva; Viri navajajo, da se je v osemdesetih letih 15. stoletja za mojstrom Andrejem iz Loke izgubila vsakršna sled {O} EDNINA: im. Andrêj iz Lóke, rod. Andrêja iz Lóke, daj. Andrêju iz Lóke, tož. Andrêja iz Lóke, mest. pri Andrêju iz Lóke, or. z Andrêjem iz Lóke STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Andrêj s Kréte Andrêja s Kréte m; imena bitij |svetnik|: homilija Andreja s Krete; Večer so začeli z bizantinskim pesnikom Andrejem s Krete {O} EDNINA: im. Andrêj s Kréte, rod. Andrêja s Kréte, daj. Andrêju s Kréte, tož. Andrêja s Kréte, mest. pri Andrêju s Kréte, or. z Andrêjem s Kréte STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

38

Andrómaha Andrómahe ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Umetnina prikazuje Hektorjevo slovo od Andromahe {B} Andromahin {O} EDNINA: im. Andrómaha, rod. Andrómahe, daj. Andrómahi, tož. Andrómaho, mest. pri Andrómahi, or. z Andrómaho; DVOJINA: im. Andrómahi, rod. Andrómah, daj. Andrómahama, tož. Andrómahi, mest. pri Andrómahah, or. z Andrómahama; MNOŽINA: im. Andrómahe, rod. Andrómah, daj. Andrómaham, tož. Andrómahe, mest. pri Andrómahah, or. z Andrómahami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Andrómeda Andrómede ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Ko je Perzej ubil Gorgono Meduzo, je rešil Andromedo in se z njo poročil {B} Andromedin {O} EDNINA: im. Andrómeda, rod. Andrómede, daj. Andrómedi, tož. Andrómedo, mest. pri Andrómedi, or. z Andrómedo; DVOJINA: im. Andrómedi, rod. Andrómed, daj. Andrómedama, tož. Andrómedi, mest. pri Andrómedah, or. z Andrómedama; MNOŽINA: im. Andrómede, rod. Andrómed, daj. Andrómedam, tož. Andrómede, mest. pri Andrómedah, or. z Andrómedami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Andy Warhol Andyja Warhola [êndi vórhol] m; imena bitij |pravo ime Andrew Warhola: ameriški slikar, ilustrator, utemeljitelj pop arta|: Zaščitni znak skupine Rolling Stones, jezik, ki štrli iz široko razprtih ust, je delo Andyja Warhola {O} EDNINA: im. Andy Warhol, rod. Andyja Warhola, daj. Andyju Warholu,

tož. Andyja Warhola, mest. pri Andyju Warholu, or. z Andyjem Warholom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Anêj Anêja m; imena bitij |moško ime|: Slovo od Aneja jo je zelo prizadelo; Zapela je skupaj s sinom Anejem {B} Anejev {O} EDNINA: im. Anêj, rod. Anêja, daj. Anêju, tož. Anêja, mest. pri Anêju, or. z Anêjem; DVOJINA: im. Anêja, rod. Anêjev, daj. Anêjema, tož. Anêja, mest. pri Anêjih, or. z Anêjema; MNOŽINA: im. Anêji, rod. Anêjev, daj. Anêjem, tož. Anêje, mest. pri Anêjih, or. z Anêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Anêjev Anêjeva Anêjevo prid. Po Anejevem rojstvu se je zaposlila (< Anej) {O} moški: EDNINA: im. Anêjev, rod. Anêjevega, daj. Anêjevemu, tož. Anêjev (živostno Anêjevega), mest. pri Anêjevem, or. z Anêjevim; DVOJINA: im. Anêjeva, rod. Anêjevih, daj. Anêjevima, tož. Anêjeva, mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevima; MNOŽINA: im. Anêjevi, rod. Anêjevih, daj. Anêjevim, tož. Anêjeve, mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevimi ženski: EDNINA: im. Anêjeva, rod. Anêjeve, daj. Anêjevi, tož. Anêjevo, mest. pri Anêjevi, or. z Anêjevo; DVOJINA: im. Anêjevi, rod. Anêjevih, daj. Anêjevima, tož. Anêjevi, mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevima; MNOŽINA: im. Anêjeve, rod. Anêjevih, daj. Anêjevim, tož. Anêjeve, mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevimi srednji: EDNINA: im. Anêjevo, rod. Anêjevega, daj. Anêjevemu, tož. Anêjevo, mest. pri Anêjevem, or. z Anêjevim; DVOJINA: im. Anêjevi, rod. Anêjevih, daj. Anêjevima, tož. Anêjevi, mest. pri

39

Anêjevih, or. z Anêjevima; MNOŽINA: im. Anêjeva, rod. Anêjevih, daj. Anêjevim, tož. Anêjeva, mest. pri Anêjevih, or. z Anêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) ang. okrajš. |angleščina|: Prevajam v ang.; |angleški|: ang. film; prim. agl., angl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ángel ángela m |nadnaravno bitje|: V srednjem veku so se angeli v Evropi pojavljali predvsem kot del zgodb o dobrem in zlu; v zvezi angel varuh Skoraj vsako kulturno in versko izročilo v judovski, krščanski in islamski tradiciji vsebuje tudi vero v osebnega angela varuha; angel smrti ||smrt; človek, ki ubija||: Med 21-mesečnim delovanjem v Auschwitzu je Mengele dobil vzdevek angel smrti; modri angel ||nagrada||: Z modrim angelom za najboljši evropski film so nagradili nemškega režiserja ||policist||: Voznik je doživel nič kaj prijetno srečanje z ljubljanskimi modrimi angeli ||znak zaščite okolja||: Izdelki, ki nosijo znak zaščite okolja »modri angel«, ustrezajo najvišjim zahtevam glede varnosti in trajnosti; prim. Sveti angel {B} angelov {O} EDNINA: im. ángel, rod. ángela, daj. ángelu, tož. ángela, mest. pri ángelu, or. z ángelom; DVOJINA: im. ángela, rod. ángelov, daj. ángeloma, tož. ángela, mest. pri ángelih, or. z ángeloma; MNOŽINA: im. ángeli, rod. ángelov, daj. ángelom, tož. ángele, mest. pri ángelih, or. z ángeli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij

ángelov ángelova ángelovo prid. Prestrašila so ga velika angelova krila; v zvezi angelovo oznanjenje Bernardovo delo v obliki hvalnice obravnava angelovo oznanjenje Mariji; angelovo češčenje/čaščenje ||zvonjenje zjutraj in zvečer; molitev||: Papež je med angelovim češčenjem/čaščenje spregovoril o ponižnosti (< angel) {O} moški: EDNINA: im. ángelov, rod. ángelovega, daj. ángelovemu, tož. ángelov (živostno ángelovega), mest. pri ángelovem, or. z ángelovim; DVOJINA: im. ángelova, rod. ángelovih, daj. ángelovima, tož. ángelova, mest. pri ángelovih, or. z ángelovima; MNOŽINA: im. ángelovi, rod. ángelovih, daj. ángelovim, tož. ángelove, mest. pri ángelovih, or. z ángelovimi ženski: EDNINA: im. ángelova, rod. ángelove, daj. ángelovi, tož. ángelovo, mest. pri ángelovi, or. z ángelovo; DVOJINA: im. ángelovi, rod. ángelovih, daj. ángelovima, tož. ángelovi, mest. pri ángelovih, or. z ángelovima; MNOŽINA: im. ángelove, rod. ángelovih, daj. ángelovim, tož. ángelove, mest. pri ángelovih, or. z ángelovimi srednji: EDNINA: im. ángelovo, rod. ángelovega, daj. ángelovemu, tož. ángelovo, mest. pri ángelovem, or. z ángelovim; DVOJINA: im. ángelovi, rod. ángelovih, daj. ángelovima, tož. ángelovi, mest. pri ángelovih, or. z ángelovima; MNOŽINA: im. ángelova, rod. ángelovih, daj. ángelovim, tož. ángelova, mest. pri ángelovih, or. z ángelovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) angl. okrajš. |angleščina|: Prevajam v angl.; |angleški|: angl. film; prim. agl., ang. STATUS:predlog

40

PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ángloamêriški ángloamêriška ángloamêriško prid. |angleški in ameriški|: angloameriško izkrcanje v Normandiji; |ameriški z angleškimi prvinami|: angloameriška glasba; angloameriška literatura; prim. angleško-ameriški {O} moški: EDNINA: im. ángloamêriški, rod. ángloamêriškega, daj. ángloamêriškemu, tož. ángloamêriški (živostno ángloamêriškega), mest. pri ángloamêriškem, or. z ángloamêriškim; DVOJINA: im. ángloamêriška, rod. ángloamêriških, daj. ángloamêriškima, tož. ángloamêriška, mest. pri ángloamêriških, or. z ángloamêriškima; MNOŽINA: im. ángloamêriški, rod. ángloamêriških, daj. ángloamêriškim, tož. ángloamêriške, mest. pri ángloamêriških, or. z ángloamêriškimi ženski: EDNINA: im. ángloamêriška, rod. ángloamêriške, daj. ángloamêriški, tož. ángloamêriško, mest. pri ángloamêriški, or. z ángloamêriško; DVOJINA: im. ángloamêriški, rod. ángloamêriških, daj. ángloamêriškima, tož. ángloamêriški, mest. pri ángloamêriških, or. z ángloamêriškima; MNOŽINA: im. ángloamêriške, rod. ángloamêriških, daj. ángloamêriškim, tož. ángloamêriške, mest. pri ángloamêriških, or. z ángloamêriškimi srednji: EDNINA: im. ángloamêriško, rod. ángloamêriškega, daj. ángloamêriškemu, tož. ángloamêriško, mest. pri ángloamêriškem, or. z ángloamêriškim; DVOJINA: im. ángloamêriški, rod. ángloamêriških, daj. ángloamêriškima, tož. ángloamêriški, mest. pri ángloamêriških, or. z ángloamêriškima; MNOŽINA: im. ángloamêriška, rod. ángloamêriških, daj. ángloamêriškim, tož. ángloamêriška, mest. pri ángloamêriških, or. z ángloamêriškimi

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) angl.-slov. okrajš. |angleško-slovenski|: angl.-slov. slovar STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Angóla Angóle ž; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Angola|; |država|: državljanska vojna v Angoli; Organizacija združenih narodov je v Angolo poslala mirovne sile {B} Angolec, Angolka; Angolčev; angolski {O} EDNINA: im. Angóla, rod. Angóle, daj. Angóli, tož. Angólo, mest. v Angóli, or. z Angólo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Angólčev Angólčeva Angólčevo prid. Angolčevi lasje so bili spleteni v kitke (< Angolec) {O} moški: EDNINA: im. Angólčev, rod. Angólčevega, daj. Angólčevemu, tož. Angólčev (živostno Angólčevega), mest. pri Angólčevem, or. z Angólčevim; DVOJINA: im. Angólčeva, rod. Angólčevih, daj. Angólčevima, tož. Angólčeva, mest. pri Angólčevih, or. z Angólčevima; MNOŽINA: im. Angólčevi, rod. Angólčevih, daj. Angólčevim, tož. Angólčeve, mest. pri Angólčevih, or. z Angólčevimi ženski: EDNINA: im. Angólčeva, rod. Angólčeve, daj. Angólčevi, tož. Angólčevo, mest. pri Angólčevi, or. z Angólčevo; DVOJINA: im. Angólčevi, rod. Angólčevih, daj. Angólčevima, tož. Angólčevi, mest. pri Angólčevih, or. z Angólčevima; MNOŽINA: im. Angólčeve, rod. Angólčevih, daj. Angólčevim, tož. Angólčeve, mest. pri Angólčevih, or. z Angólčevimi

41

srednji: EDNINA: im. Angólčevo, rod. Angólčevega, daj. Angólčevemu, tož. Angólčevo, mest. pri Angólčevem, or. z Angólčevim; DVOJINA: im. Angólčevi, rod. Angólčevih, daj. Angólčevima, tož. Angólčevi, mest. pri Angólčevih, or. z Angólčevima; MNOŽINA: im. Angólčeva, rod. Angólčevih, daj. Angólčevim, tož. Angólčeva, mest. pri Angólčevih, or. z Angólčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Angólec Angólca m; imena bitij umetniško delo mladega Angolca; V Angoli živi približno šestnajst milijonov Angolcev (< Angola) {B} Angolčev {O} EDNINA: im. Angólec, rod. Angólca, daj. Angólcu, tož. Angólca, mest. pri Angólcu, or. z Angólcem; DVOJINA: im. Angólca, rod. Angólcev, daj. Angólcema, tož. Angólca, mest. pri Angólcih, or. z Angólcema; MNOŽINA: im. Angólci, rod. Angólcev, daj. Angólcem, tož. Angólce, mest. pri Angólcih, or. z Angólci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Angólka Angólke ž; imena bitij Opazovalca je navdušila podjetnost šarmantne Angolke; Čast Angolk je na izboru za najlepšo na svetu branila temnolasa lepotica (< Angola) {B} Angolkin {O} EDNINA: im. Angólka, rod. Angólke, daj. Angólki, tož. Angólko, mest. pri Angólki, or. z Angólko; DVOJINA: im. Angólki, rod. Angólk, daj. Angólkama, tož. Angólki, mest. pri Angólkah, or. z Angólkama; MNOŽINA: im. Angólke, rod. Angólk, daj. Angólkam, tož. Angólke, mest. pri Angólkah, or. z Angólkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena

angólski angólska angólsko prid. Poezija angolskih pesnikov je zelo raznolika; Angolske diamante nabiralci iščejo v blatnih naplavinah (< Angola) {O} moški: EDNINA: im. angólski, rod. angólskega, daj. angólskemu, tož. angólski (živostno angólskega), mest. pri angólskem, or. z angólskim; DVOJINA: im. angólska, rod. angólskih, daj. angólskima, tož. angólska, mest. pri angólskih, or. z angólskima; MNOŽINA: im. angólski, rod. angólskih, daj. angólskim, tož. angólske, mest. pri angólskih, or. z angólskimi ženski: EDNINA: im. angólska, rod. angólske, daj. angólski, tož. angólsko, mest. pri angólski, or. z angólsko; DVOJINA: im. angólski, rod. angólskih, daj. angólskima, tož. angólski, mest. pri angólskih, or. z angólskima; MNOŽINA: im. angólske, rod. angólskih, daj. angólskim, tož. angólske, mest. pri angólskih, or. z angólskimi srednji: EDNINA: im. angólsko, rod. angólskega, daj. angólskemu, tož. angólsko, mest. pri angólskem, or. z angólskim; DVOJINA: im. angólski, rod. angólskih, daj. angólskima, tož. angólski, mest. pri angólskih, or. z angólskima; MNOŽINA: im. angólska, rod. angólskih, daj. angólskim, tož. angólska, mest. pri angólskih, or. z angólskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Ánica Ánice ž; imena bitij |žensko ime|: pesmi Anice Černejeve {B} Aničin {O} EDNINA: im. Ánica, rod. Ánice, daj. Ánici, tož. Ánico, mest. pri Ánici, or. z Ánico; DVOJINA: im. Ánici, rod. Ánic, daj. Ánicama, tož. Ánici, mest. pri Ánicah, or. z Ánicama; MNOŽINA: im. Ánice, rod. Ánic, daj. Ánicam, tož. Ánice, mest. pri Ánicah, or. z Ánicami

42

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Áničin Áničina Áničino prid. Aničina mama (< Anica) {O} moški: EDNINA: im. Áničin, rod. Áničinega, daj. Áničinemu, tož. Áničin (živostno Áničinega), mest. pri Áničinem, or. z Áničinim; DVOJINA: im. Áničina, rod. Áničinih, daj. Áničinima, tož. Áničina, mest. pri Áničinih, or. z Áničinima; MNOŽINA: im. Áničini, rod. Áničinih, daj. Áničinim, tož. Áničine, mest. pri Áničinih, or. z Áničinimi ženski: EDNINA: im. Áničina, rod. Áničine, daj. Áničini, tož. Áničino, mest. pri Áničini, or. z Áničino; DVOJINA: im. Áničini, rod. Áničinih, daj. Áničinima, tož. Áničini, mest. pri Áničinih, or. z Áničinima; MNOŽINA: im. Áničine, rod. Áničinih, daj. Áničinim, tož. Áničine, mest. pri Áničinih, or. z Áničinimi srednji: EDNINA: im. Áničino, rod. Áničinega, daj. Áničinemu, tož. Áničino, mest. pri Áničinem, or. z Áničinim; DVOJINA: im. Áničini, rod. Áničinih, daj. Áničinima, tož. Áničini, mest. pri Áničinih, or. z Áničinima; MNOŽINA: im. Áničina, rod. Áničinih, daj. Áničinim, tož. Áničina, mest. pri Áničinih, or. z Áničinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Antêj Antêja m; imena bitij |pod. za Anteus|; |grška bajeslovna oseba|: Mati Gea je Anteju dala sposobnost, da se mu je vrnila moč, takoj ko se je dotaknil zemlje {B} Antejev {O} EDNINA: im. Antêj, rod. Antêja, daj. Antêju, tož. Antêja, mest. pri Antêju, or. z Antêjem; DVOJINA: im. Antêja, rod. Antêjev, daj. Antêjema, tož. Antêja, mest.

pri Antêjih, or. z Antêjema; MNOŽINA: im. Antêji, rod. Antêjev, daj. Antêjem, tož. Antêje, mest. pri Antêjih, or. z Antêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Antêjev Antêjeva Antêjevo prid. Antejeva moč (< Antej) {O} moški: EDNINA: im. Antêjev, rod. Antêjevega, daj. Antêjevemu, tož. Antêjev (živostno Antêjevega), mest. pri Antêjevem, or. z Antêjevim; DVOJINA: im. Antêjeva, rod. Antêjevih, daj. Antêjevima, tož. Antêjeva, mest. pri Antêjevih, or. z Antêjevima; MNOŽINA: im. Antêjevi, rod. Antêjevih, daj. Antêjevim, tož. Antêjeve, mest. pri Antêjevih, or. z Antêjevimi ženski: EDNINA: im. Antêjeva, rod. Antêjeve, daj. Antêjevi, tož. Antêjevo, mest. pri Antêjevi, or. z Antêjevo; DVOJINA: im. Antêjevi, rod. Antêjevih, daj. Antêjevima, tož. Antêjevi, mest. pri Antêjevih, or. z Antêjevima; MNOŽINA: im. Antêjeve, rod. Antêjevih, daj. Antêjevim, tož. Antêjeve, mest. pri Antêjevih, or. z Antêjevimi srednji: EDNINA: im. Antêjevo, rod. Antêjevega, daj. Antêjevemu, tož. Antêjevo, mest. pri Antêjevem, or. z Antêjevim; DVOJINA: im. Antêjevi, rod. Antêjevih, daj. Antêjevima, tož. Antêjevi, mest. pri Antêjevih, or. z Antêjevima; MNOŽINA: im. Antêjeva, rod. Antêjevih, daj. Antêjevim, tož. Antêjeva, mest. pri Antêjevih, or. z Antêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Antígona Antígone ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: V sporu med Antigono in Kreontom prepoznamo konflikt med posameznikom in oblastjo {B} Antigonin

43

{O} EDNINA: im. Antígona, rod. Antígone, daj. Antígoni, tož. Antígono, mest. pri Antígoni, or. z Antígono; DVOJINA: im. Antígoni, rod. Antígon, daj. Antígonama, tož. Antígoni, mest. pri Antígonah, or. z Antígonama; MNOŽINA: im. Antígone, rod. Antígon, daj. Antígonam, tož. Antígone, mest. pri Antígonah, or. z Antígonami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Antón Padovánski Antóna Padovánskega m; imena bitij |svetnik|: oltar svetega Antona Padovanskega; Antonijev rov se imenuje po svetem Antonu Padovanskem {O} EDNINA: im. Antón Padovánski, rod. Antóna Padovánskega, daj. Antónu Padovánskemu, tož. Antóna Padovánskega, mest. pri Antónu Padovánskem, or. z Antónom Padovánskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Antón Puščávnik Antóna Puščávnika m; imena bitij |svetnik|: Svetega Antona Puščavnika upodabljajo s prašičkom, zvoncem in palico v obliki črke T {O} EDNINA: im. Antón Puščávnik, rod. Antóna Puščávnika, daj. Antónu Puščávniku, tož. Antóna Puščávnika, mest. pri Antónu Puščávniku, or. z Antónom Puščávnikom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Anzelm Canterburyjski Anzelma Canterburyjskega [anzélm kántərbərijski] m; imena bitij

|lat. Anselmus Cantaberiensis: cerkveni učitelj|: predavanje o Anzelmu Canterburyjskem {O} EDNINA: im. Anzelm Canterburyjski, rod. Anzelma Canterburyjskega, daj. Anzelmu Canterburyjskemu, tož. Anzelma Canterburyjskega, mest. pri Anzelmu Canterburyjskem, or. z Anzelmom Canterburyjskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Anžè Anžéta m; imena bitij |moško ime|: Na končnem izletu sem srečala Anžeta iz sosednjega mesta; Po dvanajstih urah v zraku sva z Anžetom končno prispela v Limo {B} Anžetov {O} EDNINA: im. Anžè, rod. Anžéta, daj. Anžétu, tož. Anžéta, mest. pri Anžétu, or. z Anžétom; DVOJINA: im. Anžéta, rod. Anžétov, daj. Anžétoma, tož. Anžéta, mest. pri Anžétih, or. z Anžétoma; MNOŽINA: im. Anžéti, rod. Anžétov, daj. Anžétom, tož. Anžéte, mest. pri Anžétih, or. z Anžéti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Anžétov Anžétova Anžétovo prid. Veselili so se Anžetovega uspeha (< Anže) {O} moški: EDNINA: im. Anžétov, rod. Anžétovega, daj. Anžétovemu, tož. Anžétov (živostno Anžétovega), mest. pri Anžétovem, or. z Anžétovim; DVOJINA: im. Anžétova, rod. Anžétovih, daj. Anžétovima, tož. Anžétova, mest. pri Anžétovih, or. z Anžétovima; MNOŽINA: im. Anžétovi, rod. Anžétovih, daj. Anžétovim, tož. Anžétove, mest. pri Anžétovih, or. z Anžétovimi ženski: EDNINA: im. Anžétova, rod. Anžétove, daj. Anžétovi, tož. Anžétovo,

44

mest. pri Anžétovi, or. z Anžétovo; DVOJINA: im. Anžétovi, rod. Anžétovih, daj. Anžétovima, tož. Anžétovi, mest. pri Anžétovih, or. z Anžétovima; MNOŽINA: im. Anžétove, rod. Anžétovih, daj. Anžétovim, tož. Anžétove, mest. pri Anžétovih, or. z Anžétovimi srednji: EDNINA: im. Anžétovo, rod. Anžétovega, daj. Anžétovemu, tož. Anžétovo, mest. pri Anžétovem, or. z Anžétovim; DVOJINA: im. Anžétovi, rod. Anžétovih, daj. Anžétovima, tož. Anžétovi, mest. pri Anžétovih, or. z Anžétovima; MNOŽINA: im. Anžétova, rod. Anžétovih, daj. Anžétovim, tož. Anžétova, mest. pri Anžétovih, or. z Anžétovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Apollinairjev Apollinairjeva Apollinairjevo in Apollinairov Apollinairova Apollinairovo [apolinêrjev- in apolinêrov-] prid. Apollinairjeve/Apollinairove pesmi (< Apollinaire) {O} moški: EDNINA: im. Apollinairjev in Apollinairov, rod. Apollinairjevega in Apollinairovega, daj. Apollinairjevemu in Apollinairovemu, tož. Apollinairjev in Apollinairov (živostno Apollinairjevega) in Apollinairovega, mest. pri Apollinairjevem in pri Apollinairovem, or. z Apollinairjevim in z Apollinairovim; DVOJINA: im. Apollinairjeva in Apollinairova, rod. Apollinairjevih in Apollinairovih, daj. Apollinairjevima in Apollinairovima, tož. Apollinairjeva in Apollinairova, mest. pri Apollinairjevih in pri Apollinairovih, or. z Apollinairjevima in z Apollinairovima; MNOŽINA: im. Apollinairjevi in Apollinairovi, rod. Apollinairjevih in Apollinairovih, daj. Apollinairjevim in Apollinairovim, tož.

Apollinairjeve in Apollinairove, mest. pri Apollinairjevih in pri Apollinairovih, or. z Apollinairjevimi in z Apollinairovimi ženski: EDNINA: im. Apollinairjeva in Apollinairova, rod. Apollinairjeve in Apollinairove, daj. Apollinairjevi in Apollinairovi, tož. Apollinairjevo in Apollinairovo, mest. pri Apollinairjevi in pri Apollinairovi, or. z Apollinairjevo in z Apollinairovo; DVOJINA: im. Apollinairjevi in Apollinairovi, rod. Apollinairjevih in Apollinairovih, daj. Apollinairjevima in Apollinairovima, tož. Apollinairjevi in Apollinairovi, mest. pri Apollinairjevih in pri Apollinairovih, or. z Apollinairjevima in z Apollinairovima; MNOŽINA: im. Apollinairjeve in Apollinairove, rod. Apollinairjevih in Apollinairovih, daj. Apollinairjevim in Apollinairovim, tož. Apollinairjeve in Apollinairove, mest. pri Apollinairjevih in pri Apollinairovih, or. z Apollinairjevimi in z Apollinairovimi srednji: EDNINA: im. Apollinairjevo in Apollinairovo, rod. Apollinairjevega in Apollinairovega, daj. Apollinairjevemu in Apollinairovemu, tož. Apollinairjevo in Apollinairovo, mest. pri Apollinairjevem in pri Apollinairovem, or. z Apollinairjevim in z Apollinairovim; DVOJINA: im. Apollinairjevi in Apollinairovi, rod. Apollinairjevih in Apollinairovih, daj. Apollinairjevima in Apollinairovima, tož. Apollinairjevi in Apollinairovi, mest. pri Apollinairjevih in pri Apollinairovih, or. z Apollinairjevima in z Apollinairovima; MNOŽINA: im. Apollinairjeva in Apollinairova, rod. Apollinairjevih in Apollinairovih, daj. Apollinairjevim in Apollinairovim, tož. Apollinairjeva in Apollinairova, mest. pri Apollinairjevih in pri Apollinairovih, or. z Apollinairjevimi in z Apollinairovimi STATUS:predlog

45

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) apólon apólona m; |vrsta metulja|: Med najlepšimi evropskimi vrstami metuljev so apoloni, ki imajo endemično podvrsto – slovenskega trnovskega gorskega apolona; prim. Apolon {B} apolonov {O} EDNINA: im. apólon, rod. apólona, daj. apólonu, tož. apólona, mest. pri apólonu, or. z apólonom; DVOJINA: im. apólona, rod. apólonov, daj. apólonoma, tož. apólona, mest. pri apólonih, or. z apólonoma; MNOŽINA: im. apóloni, rod. apólonov, daj. apólonom, tož. apólone, mest. pri apólonih, or. z apóloni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Apólon Apólona m; imena bitij |grški bog svetlobe in sonca|: antična pripovedka o Apolonu in Dafne; prim. apolon {B} Apolonov {O} EDNINA: im. Apólon, rod. Apólona, daj. Apólonu, tož. Apólona, mest. pri Apólonu, or. z Apólonom; DVOJINA: im. Apólona, rod. Apólonov, daj. Apólonoma, tož. Apólona, mest. pri Apólonih, or. z Apólonoma; MNOŽINA: im. Apóloni, rod. Apólonov, daj. Apólonom, tož. Apólone, mest. pri Apólonih, or. z Apóloni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Apolónij z Ródosa Apolónija z Ródosa m; imena bitij |grški pesnik|: z Apolonijem z Rodosa; S Kalimahom je tekmoval njegov učenec Apolonij z Rodosa, ki je napisal ep Argonavtika {O} EDNINA: im. Apolónij z Ródosa, rod. Apolónija z Ródosa, daj. Apolóniju z

Ródosa, tož. Apolónija z Ródosa, mest. pri Apolóniju z Ródosa, or. z Apolónijem z Ródosa STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu apr. okrajš. |april|: v datumu Rojen je 29. apr. 1934 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ar Ar [arə̀ in aèr] m; simboli |argon|: Simbol za kemijski element argon je Ar STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli arab. okrajš. |arabski|: arab. vojskovodja; |arabsko|: Abraham (arab. Ibrahim); |arabščina|: Poravnavanje odstavkov je v arab. drugačno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Áres Áresa m; imena bitij |grški bog vojne|: ljubezen med Afrodito in Aresom; Stari Grki so današnji Mars, rdeči planet, poimenovali po bogu vojne Aresu {B} Aresov {O} EDNINA: im. Áres, rod. Áresa, daj. Áresu, tož. Áresa, mest. pri Áresu, or. z Áresom; DVOJINA: im. Áresa, rod. Áresov, daj. Áresoma, tož. Áresa, mest. pri Áresih, or. z Áresoma; MNOŽINA: im. Áresi, rod. Áresov, daj. Áresom, tož. Árese, mest. pri Áresih, or. z Áresi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Argentína Argentíne ž; zemljepisna imena |dolgo ime Argentinska republika|; |država|: slovenska skupnost v Argentini; izseljevanje v Argentino; Na

46

srečanju s Slovenci iz Argentine smo lahko občudovali njihovo znanje slovenščine {B} Argentinec, Argentinka; Argentinčev; argentinski {O} EDNINA: im. Argentína, rod. Argentíne, daj. Argentíni, tož. Argentíno, mest. v Argentíni, or. z Argentíno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Argentínčev Argentínčeva Argentínčevo prid. Argentinčev odstop ni prinesel sprememb (< Argentinec) {O} moški: EDNINA: im. Argentínčev, rod. Argentínčevega, daj. Argentínčevemu, tož. Argentínčev (živostno Argentínčevega), mest. pri Argentínčevem, or. z Argentínčevim; DVOJINA: im. Argentínčeva, rod. Argentínčevih, daj. Argentínčevima, tož. Argentínčeva, mest. pri Argentínčevih, or. z Argentínčevima; MNOŽINA: im. Argentínčevi, rod. Argentínčevih, daj. Argentínčevim, tož. Argentínčeve, mest. pri Argentínčevih, or. z Argentínčevimi ženski: EDNINA: im. Argentínčeva, rod. Argentínčeve, daj. Argentínčevi, tož. Argentínčevo, mest. pri Argentínčevi, or. z Argentínčevo; DVOJINA: im. Argentínčevi, rod. Argentínčevih, daj. Argentínčevima, tož. Argentínčevi, mest. pri Argentínčevih, or. z Argentínčevima; MNOŽINA: im. Argentínčeve, rod. Argentínčevih, daj. Argentínčevim, tož. Argentínčeve, mest. pri Argentínčevih, or. z Argentínčevimi srednji: EDNINA: im. Argentínčevo, rod. Argentínčevega, daj. Argentínčevemu, tož. Argentínčevo, mest. pri Argentínčevem, or. z Argentínčevim; DVOJINA: im. Argentínčevi, rod. Argentínčevih, daj. Argentínčevima, tož. Argentínčevi, mest. pri Argentínčevih, or. z Argentínčevima; MNOŽINA: im.

Argentínčeva, rod. Argentínčevih, daj. Argentínčevim, tož. Argentínčeva, mest. pri Argentínčevih, or. z Argentínčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Argentínec Argentínca m; imena bitij Pianist je za koncert izbral skladbe znanega Argentinca; Za zmago proti Argentincu je potreboval dve uri in 44 minut; Veliko mladih Argentincev je odšlo v Španijo (< Argentina) {B} Argentinčev {O} EDNINA: im. Argentínec, rod. Argentínca, daj. Argentíncu, tož. Argentínca, mest. pri Argentíncu, or. z Argentíncem; DVOJINA: im. Argentínca, rod. Argentíncev, daj. Argentíncema, tož. Argentínca, mest. pri Argentíncih, or. z Argentíncema; MNOŽINA: im. Argentínci, rod. Argentíncev, daj. Argentíncem, tož. Argentínce, mest. pri Argentíncih, or. z Argentínci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Argentínka Argentínke ž; imena bitij Dišava karizmatične Argentinke izraža njen pogled na življenje; Novinarka je pristopila k Argentinki; Eva Peron je ena najslavnejših Argentink (< Argentina) {B} Argentinkin {O} EDNINA: im. Argentínka, rod. Argentínke, daj. Argentínki, tož. Argentínko, mest. pri Argentínki, or. z Argentínko; DVOJINA: im. Argentínki, rod. Argentínk, daj. Argentínkama, tož. Argentínki, mest. pri Argentínkah, or. z Argentínkama; MNOŽINA: im. Argentínke, rod. Argentínk, daj. Argentínkam, tož. Argentínke, mest. pri Argentínkah, or. z Argentínkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena

47

argentínski argentínska argentínsko prid. argentinski tango; argentinska doga; Film prikazuje argentinske pampe (< Argentina) {O} moški: EDNINA: im. argentínski, rod. argentínskega, daj. argentínskemu, tož. argentínski (živostno argentínskega), mest. pri argentínskem, or. z argentínskim; DVOJINA: im. argentínska, rod. argentínskih, daj. argentínskima, tož. argentínska, mest. pri argentínskih, or. z argentínskima; MNOŽINA: im. argentínski, rod. argentínskih, daj. argentínskim, tož. argentínske, mest. pri argentínskih, or. z argentínskimi ženski: EDNINA: im. argentínska, rod. argentínske, daj. argentínski, tož. argentínsko, mest. pri argentínski, or. z argentínsko; DVOJINA: im. argentínski, rod. argentínskih, daj. argentínskima, tož. argentínski, mest. pri argentínskih, or. z argentínskima; MNOŽINA: im. argentínske, rod. argentínskih, daj. argentínskim, tož. argentínske, mest. pri argentínskih, or. z argentínskimi srednji: EDNINA: im. argentínsko, rod. argentínskega, daj. argentínskemu, tož. argentínsko, mest. pri argentínskem, or. z argentínskim; DVOJINA: im. argentínski, rod. argentínskih, daj. argentínskima, tož. argentínski, mest. pri argentínskih, or. z argentínskima; MNOŽINA: im. argentínska, rod. argentínskih, daj. argentínskim, tož. argentínska, mest. pri argentínskih, or. z argentínskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski arh. okrajš. |arhitekt; arhitektka|: delo arh. Janeza Novaka; v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. arh.; |arhitektura|: v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. inž. arh.; |arhitekturni|: arh. biro

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ariadna Ariadne [arijádna] ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Tizianova slika Bakha in Ariadne {B} Ariadnin {O} EDNINA: im. Ariadna, rod. Ariadne, daj. Ariadni, tož. Ariadno, mest. pri Ariadni, or. z Ariadno; DVOJINA: im. Ariadni, rod. Ariaden, daj. Ariadnama, tož. Ariadni, mest. pri Ariadnah, or. z Ariadnama; MNOŽINA: im. Ariadne, rod. Ariaden, daj. Ariadnam, tož. Ariadne, mest. pri Ariadnah, or. z Ariadnami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ariadnin Ariadnina Ariadnino [arijádnin] prid. Tezej je Minotavra ubil z Ariadnino pomočjo; Ariadnina/aridnina nit ||rešilno sredstvo||: Predajal se je novim in novim knjigam ter iskal Ariadnino/ariadnino nit, s pomočjo katere bi prišel iz labirinta negotovosti (< Ariadna) {O} moški: EDNINA: im. Ariadnin, rod. Ariadninega, daj. Ariadninemu, tož. Ariadnin (živostno Ariadninega), mest. pri Ariadninem, or. z Ariadninim; DVOJINA: im. Ariadnina, rod. Ariadninih, daj. Ariadninima, tož. Ariadnina, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninima; MNOŽINA: im. Ariadnini, rod. Ariadninih, daj. Ariadninim, tož. Ariadnine, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninimi ženski: EDNINA: im. Ariadnina, rod. Ariadnine, daj. Ariadnini, tož. Ariadnino, mest. pri Ariadnini, or. z Ariadnino; DVOJINA: im. Ariadnini, rod. Ariadninih, daj. Ariadninima, tož. Ariadnini, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninima; MNOŽINA: im. Ariadnine, rod. Ariadninih, daj. Ariadninim, tož. Ariadnine, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninimi

48

srednji: EDNINA: im. Ariadnino, rod. Ariadninega, daj. Ariadninemu, tož. Ariadnino, mest. pri Ariadninem, or. z Ariadninim; DVOJINA: im. Ariadnini, rod. Ariadninih, daj. Ariadninima, tož. Ariadnini, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninima; MNOŽINA: im. Ariadnina, rod. Ariadninih, daj. Ariadninim, tož. Ariadnina, mest. pri Ariadninih, or. z Ariadninimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Arménčev Arménčeva Arménčevo prid. Z nasmeškom na obrazu je štel Armenčev denar (< Armenec) {O} moški: EDNINA: im. Arménčev, rod. Arménčevega, daj. Arménčevemu, tož. Arménčev (živostno Arménčevega), mest. pri Arménčevem, or. z Arménčevim; DVOJINA: im. Arménčeva, rod. Arménčevih, daj. Arménčevima, tož. Arménčeva, mest. pri Arménčevih, or. z Arménčevima; MNOŽINA: im. Arménčevi, rod. Arménčevih, daj. Arménčevim, tož. Arménčeve, mest. pri Arménčevih, or. z Arménčevimi ženski: EDNINA: im. Arménčeva, rod. Arménčeve, daj. Arménčevi, tož. Arménčevo, mest. pri Arménčevi, or. z Arménčevo; DVOJINA: im. Arménčevi, rod. Arménčevih, daj. Arménčevima, tož. Arménčevi, mest. pri Arménčevih, or. z Arménčevima; MNOŽINA: im. Arménčeve, rod. Arménčevih, daj. Arménčevim, tož. Arménčeve, mest. pri Arménčevih, or. z Arménčevimi srednji: EDNINA: im. Arménčevo, rod. Arménčevega, daj. Arménčevemu, tož. Arménčevo, mest. pri Arménčevem, or. z Arménčevim; DVOJINA: im. Arménčevi, rod. Arménčevih, daj. Arménčevima, tož. Arménčevi, mest. pri Arménčevih, or. z Arménčevima; MNOŽINA: im. Arménčeva, rod. Arménčevih, daj.

Arménčevim, tož. Arménčeva, mest. pri Arménčevih, or. z Arménčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Arménec Arménca m; imena bitij Francoski režiser je sin Armenca in Nemke; Po svetu in v Armeniji živi okoli enajst milijonov Armencev (< Armenija) {B} Armenčev {O} EDNINA: im. Arménec, rod. Arménca, daj. Arméncu, tož. Arménca, mest. pri Arméncu, or. z Arméncem; DVOJINA: im. Arménca, rod. Arméncev, daj. Arméncema, tož. Arménca, mest. pri Arméncih, or. z Arméncema; MNOŽINA: im. Arménci, rod. Arméncev, daj. Arméncem, tož. Arménce, mest. pri Arméncih, or. z Arménci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Arménija Arménije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Armenija|; |država|: Igralci so bili utrujeni zaradi potovanja v Armenijo; meja z Armenijo {B} Armenec, Armenka; Armenčev; armenski {O} EDNINA: im. Arménija, rod. Arménije, daj. Arméniji, tož. Arménijo, mest. v Arméniji, or. z Arménijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Arménka Arménke ž; imena bitij Znanec se je poročil z Armenko; Zmaga Armenk je bila pričakovana (< Armenija) {B} Armenkin {O} EDNINA: im. Arménka, rod. Arménke, daj. Arménki, tož. Arménko, mest. pri Arménki, or. z Arménko; DVOJINA: im. Arménki, rod. Arménk, daj. Arménkama, tož. Arménki, mest. pri

49

Arménkah, or. z Arménkama; MNOŽINA: im. Arménke, rod. Arménk, daj. Arménkam, tož. Arménke, mest. pri Arménkah, or. z Arménkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena arménski arménska arménsko prid. armenska pisava; Ansambel sestavljajo virtuozni armenski glasbeniki na tradicionalnih glasbilih (< Armenija) {O} moški: EDNINA: im. arménski, rod. arménskega, daj. arménskemu, tož. arménski (živostno arménskega), mest. pri arménskem, or. z arménskim; DVOJINA: im. arménska, rod. arménskih, daj. arménskima, tož. arménska, mest. pri arménskih, or. z arménskima; MNOŽINA: im. arménski, rod. arménskih, daj. arménskim, tož. arménske, mest. pri arménskih, or. z arménskimi ženski: EDNINA: im. arménska, rod. arménske, daj. arménski, tož. arménsko, mest. pri arménski, or. z arménsko; DVOJINA: im. arménski, rod. arménskih, daj. arménskima, tož. arménski, mest. pri arménskih, or. z arménskima; MNOŽINA: im. arménske, rod. arménskih, daj. arménskim, tož. arménske, mest. pri arménskih, or. z arménskimi srednji: EDNINA: im. arménsko, rod. arménskega, daj. arménskemu, tož. arménsko, mest. pri arménskem, or. z arménskim; DVOJINA: im. arménski, rod. arménskih, daj. arménskima, tož. arménski, mest. pri arménskih, or. z arménskima; MNOŽINA: im. arménska, rod. arménskih, daj. arménskim, tož. arménska, mest. pri arménskih, or. z arménskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Artémida Artémide ž; imena bitij |pod. za Artemis|; |grška boginja lova|: tempelj boginje Artemide

{B} Artemidin {O} EDNINA: im. Artémida, rod. Artémide, daj. Artémidi, tož. Artémido, mest. pri Artémidi, or. z Artémido; DVOJINA: im. Artémidi, rod. Artémid, daj. Artémidama, tož. Artémidi, mest. pri Artémidah, or. z Artémidama; MNOŽINA: im. Artémide, rod. Artémid, daj. Artémidam, tož. Artémide, mest. pri Artémidah, or. z Artémidami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Artémis Artémide ž; imena bitij |grška boginja lova|; gl. Artemida STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena artêriovénski artêriovénska artêriovénsko prid. |arterijski in venski|: arteriovenske nepravilnosti; prim. arterijsko-venski {O} moški: EDNINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskega, daj. artêriovénskemu, tož. artêriovénski (živostno artêriovénskega), mest. pri artêriovénskem, or. z artêriovénskim; DVOJINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénska, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož. artêriovénske, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi ženski: EDNINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénske, daj. artêriovénski, tož. artêriovénsko, mest. pri artêriovénski, or. z artêriovénsko; DVOJINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénski, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénske, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož. artêriovénske, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi

50

srednji: EDNINA: im. artêriovénsko, rod. artêriovénskega, daj. artêriovénskemu, tož. artêriovénsko, mest. pri artêriovénskem, or. z artêriovénskim; DVOJINA: im. artêriovénski, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskima, tož. artêriovénski, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskima; MNOŽINA: im. artêriovénska, rod. artêriovénskih, daj. artêriovénskim, tož. artêriovénska, mest. pri artêriovénskih, or. z artêriovénskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) Arthur Arthur [ártur] m; imena bitij |bajeslovna oseba|; gl. Artur STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ártur Árturja m; imena bitij |angleški bajeslovni kralj|: Dolgo je veljalo, da je lik kralja Arturja popolnoma izmišljen; |moško ime|: Nazdravili smo malemu Arturju, najnovejšemu članu družine {B} Arturjev {O} EDNINA: im. Ártur, rod. Árturja, daj. Árturju, tož. Árturja, mest. pri Árturju, or. z Árturjem; DVOJINA: im. Árturja, rod. Árturjev, daj. Árturjema, tož. Árturja, mest. pri Árturjih, or. z Árturjema; MNOŽINA: im. Árturji, rod. Árturjev, daj. Árturjem, tož. Árturje, mest. pri Árturjih, or. z Árturji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Árturjev Árturjeva Árturjevo prid. Camelot, Arturjev grad, je bil dolgo vzor evropskim kraljevskim dvorom; Zgodba o Arturjevem meču Ekskaliburju je prispodoba človekove osvoboditve duha (< Artur) {O} moški: EDNINA: im. Árturjev, rod. Árturjevega, daj. Árturjevemu, tož.

Árturjev (živostno Árturjevega), mest. pri Árturjevem, or. z Árturjevim; DVOJINA: im. Árturjeva, rod. Árturjevih, daj. Árturjevima, tož. Árturjeva, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevima; MNOŽINA: im. Árturjevi, rod. Árturjevih, daj. Árturjevim, tož. Árturjeve, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevimi ženski: EDNINA: im. Árturjeva, rod. Árturjeve, daj. Árturjevi, tož. Árturjevo, mest. pri Árturjevi, or. z Árturjevo; DVOJINA: im. Árturjevi, rod. Árturjevih, daj. Árturjevima, tož. Árturjevi, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevima; MNOŽINA: im. Árturjeve, rod. Árturjevih, daj. Árturjevim, tož. Árturjeve, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevimi srednji: EDNINA: im. Árturjevo, rod. Árturjevega, daj. Árturjevemu, tož. Árturjevo, mest. pri Árturjevem, or. z Árturjevim; DVOJINA: im. Árturjevi, rod. Árturjevih, daj. Árturjevima, tož. Árturjevi, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevima; MNOŽINA: im. Árturjeva, rod. Árturjevih, daj. Árturjevim, tož. Árturjeva, mest. pri Árturjevih, or. z Árturjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) As As [asə̀ in aès] m; simboli |arzen|: Simbol za kemijski element arzen je As; |amperska sekunda|: Enota za električni naboj je amperska sekunda (As) ali Coulomb (C) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Asád Asáda in al Asád al Asáda m; imena bitij Asad/Al Asad se je danes ločeno sestal s francoskim zunanjim ministrom; Družina Asad/al Asad prihaja iz majhne skupnosti alavitov; ob imenu Rifat al Asad živi v izgnanstvu

51

{B} Asadov, al Asadov {O} EDNINA: im. Asád in al Asád, rod. Asáda in al Asáda, daj. Asádu in al Asádu, tož. Asáda in al Asáda, mest. pri Asádu in pri al Asádu, or. z Asádom in z al Asádom; DVOJINA: im. Asáda in al Asáda, rod. Asádov in al Asádov, daj. Asádoma in al Asádoma, tož. Asáda in al Asáda, mest. pri Asádih in pri al Asádih, or. z Asádoma in z al Asádoma; MNOŽINA: im. Asádi in al Asádi, rod. Asádov in al Asádov, daj. Asádom in al Asádom, tož. Asáde in al Asáde, mest. pri Asádih in pri al Asádih, or. z Asádi in z al Asádi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki Asádov Asádova Asádovo in al Asádova al Asádovo al Asádova al Asádovo prid. Asadov/al Asadov politični režim (< Asad) {O} moški: EDNINA: im. Asádov in al Asádov, rod. Asádovega in al Asádovega, daj. Asádovemu in al Asádovemu, tož. Asádov in al Asádov (živostno Asádovega) in al Asádovega, mest. pri Asádovem in pri al Asádovem, or. z Asádovim in z al Asádovim; DVOJINA: im. Asádova in al Asádova, rod. Asádovih in al Asádovih, daj. Asádovima in al Asádovima, tož. Asádova in al Asádova, mest. pri Asádovih in pri al Asádovih, or. z Asádovima in z al Asádovima; MNOŽINA: im. Asádovi in al Asádovi, rod. Asádovih in al Asádovih, daj. Asádovim in al Asádovim, tož. Asádove in al Asádove, mest. pri Asádovih in pri al Asádovih, or. z Asádovimi in z al Asádovimi ženski: EDNINA: im. Asádova in al Asádova, rod. Asádove in al Asádove, daj. Asádovi in al Asádovi, tož. Asádovo in al Asádovo, mest. pri Asádovi in pri al

Asádovi, or. z Asádovo in z al Asádovo; DVOJINA: im. Asádovi in al Asádovi, rod. Asádovih in al Asádovih, daj. Asádovima in al Asádovima, tož. Asádovi in al Asádovi, mest. pri Asádovih in pri al Asádovih, or. z Asádovima in z al Asádovima; MNOŽINA: im. Asádove in al Asádove, rod. Asádovih in al Asádovih, daj. Asádovim in al Asádovim, tož. Asádove in al Asádove, mest. pri Asádovih in pri al Asádovih, or. z Asádovimi in z al Asádovimi srednji: EDNINA: im. Asádovo in al Asádovo, rod. Asádovega in al Asádovega, daj. Asádovemu in al Asádovemu, tož. Asádovo in al Asádovo, mest. pri Asádovem in pri al Asádovem, or. z Asádovim in z al Asádovim; DVOJINA: im. Asádovi in al Asádovi, rod. Asádovih in al Asádovih, daj. Asádovima in al Asádovima, tož. Asádovi in al Asádovi, mest. pri Asádovih in pri al Asádovih, or. z Asádovima in z al Asádovima; MNOŽINA: im. Asádova in al Asádova, rod. Asádovih in al Asádovih, daj. Asádovim in al Asádovim, tož. Asádova in al Asádova, mest. pri Asádovih in pri al Asádovih, or. z Asádovimi in z al Asádovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) asist. okrajš. |asistent; asistentka|: pred imenom asist. Janez Novak; v zvezi okrajšav asist. dr. Janez Novak; za imenom, z vejico Janez Novak, asist.; dr. Janez Novak, asist. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave astr. okrajš. |astrološki|: astr. znamenje; |astronomski|: astr. revija

52

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave At At [atə̀ in até] m; simboli |astat|: Simbol za kemijski element astat je At STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli AT AT [atə̀] m; simboli |mednarodna oznaka Austria: Avstrija| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli .at okrajš. |Avstrija|: kot spletna domena Uradna domena za Avstrijo .at je na voljo brez omejitev; v spletnih naslovih, stično www.graz.at STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Aténa Aténe ž; imena bitij |grška boginja modrosti|: tempelj boginje Atene; Grki so splošne ženske sposobnosti videli v značilnostih Atene {B} Atenin {O} EDNINA: im. Aténa, rod. Aténe, daj. Aténi, tož. Aténo, mest. pri Aténi, or. z Aténo; DVOJINA: im. Aténi, rod. Atén, daj. Aténama, tož. Aténi, mest. pri Aténah, or. z Aténama; MNOŽINA: im. Aténe, rod. Atén, daj. Aténam, tož. Aténe, mest. pri Aténah, or. z Aténami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena atlánt atlánta m |kip velikana v vlogi stebra|: Rob strehe so v enakomernih razmikih podpirale figure osmerice plečatih atlantov; prim. Atlant {B} atlantov {O} EDNINA: im. atlánt, rod. atlánta, daj. atlántu, tož. atlánta, mest. pri atlántu, or. z atlántom; DVOJINA: im. atlánta, rod.

atlántov, daj. atlántoma, tož. atlánta, mest. pri atlántih, or. z atlántoma; MNOŽINA: im. atlánti, rod. atlántov, daj. atlántom, tož. atlánte, mest. pri atlántih, or. z atlánti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Atlánt Atlánta m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Atlantida je dobila ime po velikanu Atlantu; prim. atlant {B} Atlantov {O} EDNINA: im. Atlánt, rod. Atlánta, daj. Atlántu, tož. Atlánta, mest. pri Atlántu, or. z Atlántom; DVOJINA: im. Atlánta, rod. Atlántov, daj. Atlántoma, tož. Atlánta, mest. pri Atlántih, or. z Atlántoma; MNOŽINA: im. Atlánti, rod. Atlántov, daj. Atlántom, tož. Atlánte, mest. pri Atlántih, or. z Atlánti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Aú Aú m; simboli |zlato|: Simbol za kemijski element zlato je Au; |zlatov|: v kemijski formuli zlatov oksid (Au2O3) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli AUD AUD [audé] m; simboli |avstralski dolar|: Zasegli so mu bankovce po 100, 50, 20, 10 in 5 AUD STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Audrey Hepburn Audrey Hepburn [ódri hébərn] ž; imena bitij |pravo ime Edda van Heemstra Hepburn-Ruston: ameriška filmska igralka|: Občudovali so Audrey Hepburn v vlogi Holly Golightly {O} EDNINA: im. Audrey Hepburn, rod. Audrey Hepburn, daj. Audrey Hepburn,

53

tož. Audrey Hepburn, mest. pri Audrey Hepburn, or. z Audrey Hepburn STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Áva Gárdner Áve Gárdner ž; imena bitij |pravo ime Lucy Johnson: ameriška filmska igralka|: film Pandorina skrinjica z Avo Gardner {O} EDNINA: im. Áva Gárdner, rod. Áve Gárdner, daj. Ávi Gárdner, tož. Ávo Gárdner, mest. pri Ávi Gárdner, or. z Ávo Gárdner STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi ávdiovídeo ávdiovídeo ávdiovídeo prid. |ki se nanaša na zvok in sliko|: avdiovideo sistem; avdiovideo oprema; prim. avdiovizualni {O} moški: EDNINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo (živostno ávdiovídeo), mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo; DVOJINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo; MNOŽINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo ženski: EDNINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo; DVOJINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo; MNOŽINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo srednji: EDNINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo; DVOJINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or. z

ávdiovídeo; MNOŽINA: im. ávdiovídeo, rod. ávdiovídeo, daj. ávdiovídeo, tož. ávdiovídeo, mest. pri ávdiovídeo, or. z ávdiovídeo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) ávdiovizuálni ávdiovizuálna ávdiovizuálno prid. |ki se nanaša na zvok in sliko|: avdiovizualni laboratorij; avdiovizualni pripomočki za učenje; avdiovizualna kultura {O} moški: EDNINA: im. ávdiovizuálni, rod. ávdiovizuálnega, daj. ávdiovizuálnemu, tož. ávdiovizuálni (živostno ávdiovizuálnega), mest. pri ávdiovizuálnem, or. z ávdiovizuálnim; DVOJINA: im. ávdiovizuálna, rod. ávdiovizuálnih, daj. ávdiovizuálnima, tož. ávdiovizuálna, mest. pri ávdiovizuálnih, or. z ávdiovizuálnima; MNOŽINA: im. ávdiovizuálni, rod. ávdiovizuálnih, daj. ávdiovizuálnim, tož. ávdiovizuálne, mest. pri ávdiovizuálnih, or. z ávdiovizuálnimi ženski: EDNINA: im. ávdiovizuálna, rod. ávdiovizuálne, daj. ávdiovizuálni, tož. ávdiovizuálno, mest. pri ávdiovizuálni, or. z ávdiovizuálno; DVOJINA: im. ávdiovizuálni, rod. ávdiovizuálnih, daj. ávdiovizuálnima, tož. ávdiovizuálni, mest. pri ávdiovizuálnih, or. z ávdiovizuálnima; MNOŽINA: im. ávdiovizuálne, rod. ávdiovizuálnih, daj. ávdiovizuálnim, tož. ávdiovizuálne, mest. pri ávdiovizuálnih, or. z ávdiovizuálnimi srednji: EDNINA: im. ávdiovizuálno, rod. ávdiovizuálnega, daj. ávdiovizuálnemu, tož. ávdiovizuálno, mest. pri ávdiovizuálnem, or. z ávdiovizuálnim; DVOJINA: im. ávdiovizuálni, rod. ávdiovizuálnih, daj. ávdiovizuálnima, tož. ávdiovizuálni, mest. pri ávdiovizuálnih,

54

or. z ávdiovizuálnima; MNOŽINA: im. ávdiovizuálna, rod. ávdiovizuálnih, daj. ávdiovizuálnim, tož. ávdiovizuálna, mest. pri ávdiovizuálnih, or. z ávdiovizuálnimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) avg. okrajš. |avgust|: v datumu V Ljubljani, 15. avg. 2012 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ávgij Ávgija m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Elidski kralj Avgij je imel tristo črnih, dvesto rdečih in dvanajst srebrnobelih bikov; spor med Heraklejem in Avgijem {B} Avgijev {O} EDNINA: im. Ávgij, rod. Ávgija, daj. Ávgiju, tož. Ávgija, mest. pri Ávgiju, or. z Ávgijem; DVOJINA: im. Ávgija, rod. Ávgijev, daj. Ávgijema, tož. Ávgija, mest. pri Ávgijih, or. z Ávgijema; MNOŽINA: im. Ávgiji, rod. Ávgijev, daj. Ávgijem, tož. Ávgije, mest. pri Ávgijih, or. z Ávgiji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo prid. Preobjeda, ki jo je čarovnica Medeja uporabljala za strup in kot zdravilo, je zrasla iz Kerberjeve sline, ko ga je Heraklej na Avgijevo zahtevo privedel iz podzemlja; Avgijev/avgijev hlev ||nered; neurejen, umazan prostor||: Želel je počistiti Avgijev/avgijev hlev svoje preteklosti (< Avgij) {O} moški: EDNINA: im. Ávgijev, rod. Ávgijevega, daj. Ávgijevemu, tož. Ávgijev (živostno Ávgijevega), mest. pri Ávgijevem, or. z Ávgijevim; DVOJINA: im. Ávgijeva, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevima, tož. Ávgijeva, mest. pri

Ávgijevih, or. z Ávgijevima; MNOŽINA: im. Ávgijevi, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevim, tož. Ávgijeve, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevimi ženski: EDNINA: im. Ávgijeva, rod. Ávgijeve, daj. Ávgijevi, tož. Ávgijevo, mest. pri Ávgijevi, or. z Ávgijevo; DVOJINA: im. Ávgijevi, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevima, tož. Ávgijevi, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevima; MNOŽINA: im. Ávgijeve, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevim, tož. Ávgijeve, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevimi srednji: EDNINA: im. Ávgijevo, rod. Ávgijevega, daj. Ávgijevemu, tož. Ávgijevo, mest. pri Ávgijevem, or. z Ávgijevim; DVOJINA: im. Ávgijevi, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevima, tož. Ávgijevi, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevima; MNOŽINA: im. Ávgijeva, rod. Ávgijevih, daj. Ávgijevim, tož. Ávgijeva, mest. pri Ávgijevih, or. z Ávgijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Avróra Avróre ž; imena bitij |rimska boginja jutranje zarje|: Zjutraj se sonce v spremstvu rimske Avrore dvigne iz morja {B} Avrorin {O} EDNINA: im. Avróra, rod. Avróre, daj. Avróri, tož. Avróro, mest. pri Avróri, or. z Avróro; DVOJINA: im. Avróri, rod. Avrór, daj. Avrórama, tož. Avróri, mest. pri Avrórah, or. z Avrórama; MNOŽINA: im. Avróre, rod. Avrór, daj. Avróram, tož. Avróre, mest. pri Avrórah, or. z Avrórami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Avstrálčev Avstrálčeva Avstrálčevo prid. Avstralčeve spodbudne besede je izkoristil za meditacijo (< Avstralec)

55

{O} moški: EDNINA: im. Avstrálčev, rod. Avstrálčevega, daj. Avstrálčevemu, tož. Avstrálčev (živostno Avstrálčevega), mest. pri Avstrálčevem, or. z Avstrálčevim; DVOJINA: im. Avstrálčeva, rod. Avstrálčevih, daj. Avstrálčevima, tož. Avstrálčeva, mest. pri Avstrálčevih, or. z Avstrálčevima; MNOŽINA: im. Avstrálčevi, rod. Avstrálčevih, daj. Avstrálčevim, tož. Avstrálčeve, mest. pri Avstrálčevih, or. z Avstrálčevimi ženski: EDNINA: im. Avstrálčeva, rod. Avstrálčeve, daj. Avstrálčevi, tož. Avstrálčevo, mest. pri Avstrálčevi, or. z Avstrálčevo; DVOJINA: im. Avstrálčevi, rod. Avstrálčevih, daj. Avstrálčevima, tož. Avstrálčevi, mest. pri Avstrálčevih, or. z Avstrálčevima; MNOŽINA: im. Avstrálčeve, rod. Avstrálčevih, daj. Avstrálčevim, tož. Avstrálčeve, mest. pri Avstrálčevih, or. z Avstrálčevimi srednji: EDNINA: im. Avstrálčevo, rod. Avstrálčevega, daj. Avstrálčevemu, tož. Avstrálčevo, mest. pri Avstrálčevem, or. z Avstrálčevim; DVOJINA: im. Avstrálčevi, rod. Avstrálčevih, daj. Avstrálčevima, tož. Avstrálčevi, mest. pri Avstrálčevih, or. z Avstrálčevima; MNOŽINA: im. Avstrálčeva, rod. Avstrálčevih, daj. Avstrálčevim, tož. Avstrálčeva, mest. pri Avstrálčevih, or. z Avstrálčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Avstrálec Avstrálca m; imena bitij Olimpijska podprvakinja je poročena z Avstralcem; Gostoljubnost Avstralcev je mogoče čutiti na vsakem koraku (< Avstralija) {B} Avstralčev {O} EDNINA: im. Avstrálec, rod. Avstrálca, daj. Avstrálcu, tož. Avstrálca, mest. pri Avstrálcu, or. z Avstrálcem; DVOJINA: im. Avstrálca, rod. Avstrálcev, daj. Avstrálcema, tož. Avstrálca, mest. pri

Avstrálcih, or. z Avstrálcema; MNOŽINA: im. Avstrálci, rod. Avstrálcev, daj. Avstrálcem, tož. Avstrálce, mest. pri Avstrálcih, or. z Avstrálci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Avstrálija Avstrálije ž; zemljepisna imena |celina|: Ptičje pajke najdemo v Ameriki, Afriki, Aziji, Avstraliji in celo v Evropi; |dolgo ime Avstralska zveza|; |država|: V Avstraliji, deželi tam spodaj, golf igrajo že od 19. stoletja; Športniki so odšli na priprave v Avstralijo; obisk iz Avstralije {B} Avstralec, Avstralka; Avstralčev; avstralski {O} EDNINA: im. Avstrálija, rod. Avstrálije, daj. Avstráliji, tož. Avstrálijo, mest. v Avstráliji, or. z Avstrálijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Avstrálka Avstrálke ž; imena bitij Danski prestolonaslednik se je poročil z Avstralko; Raziskava je pokazala, da skoraj tri četrtine Avstralk ni telesno aktivnih (< Avstralija) {B} Avstralkin {O} EDNINA: im. Avstrálka, rod. Avstrálke, daj. Avstrálki, tož. Avstrálko, mest. pri Avstrálki, or. z Avstrálko; DVOJINA: im. Avstrálki, rod. Avstrálk, daj. Avstrálkama, tož. Avstrálki, mest. pri Avstrálkah, or. z Avstrálkama; MNOŽINA: im. Avstrálke, rod. Avstrálk, daj. Avstrálkam, tož. Avstrálke, mest. pri Avstrálkah, or. z Avstrálkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena avstrálski avstrálska avstrálsko prid. avstralski dolar; avstralski kenguru; Avstralski aboridžini ohranjajo svoj tradicionalni ples (< Avstralija)

56

{O} moški: EDNINA: im. avstrálski, rod. avstrálskega, daj. avstrálskemu, tož. avstrálski (živostno avstrálskega), mest. pri avstrálskem, or. z avstrálskim; DVOJINA: im. avstrálska, rod. avstrálskih, daj. avstrálskima, tož. avstrálska, mest. pri avstrálskih, or. z avstrálskima; MNOŽINA: im. avstrálski, rod. avstrálskih, daj. avstrálskim, tož. avstrálske, mest. pri avstrálskih, or. z avstrálskimi ženski: EDNINA: im. avstrálska, rod. avstrálske, daj. avstrálski, tož. avstrálsko, mest. pri avstrálski, or. z avstrálsko; DVOJINA: im. avstrálski, rod. avstrálskih, daj. avstrálskima, tož. avstrálski, mest. pri avstrálskih, or. z avstrálskima; MNOŽINA: im. avstrálske, rod. avstrálskih, daj. avstrálskim, tož. avstrálske, mest. pri avstrálskih, or. z avstrálskimi srednji: EDNINA: im. avstrálsko, rod. avstrálskega, daj. avstrálskemu, tož. avstrálsko, mest. pri avstrálskem, or. z avstrálskim; DVOJINA: im. avstrálski, rod. avstrálskih, daj. avstrálskima, tož. avstrálski, mest. pri avstrálskih, or. z avstrálskima; MNOŽINA: im. avstrálska, rod. avstrálskih, daj. avstrálskim, tož. avstrálska, mest. pri avstrálskih, or. z avstrálskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Ávstrija Ávstrije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Avstrija|; |država|: dijaki iz Avstrije; meja med Slovenijo in Avstrijo; slovenska manjšina v Avstriji {B} Avstrijec, Avstrijka; Avstrijčev; avstrijski {O} EDNINA: im. Ávstrija, rod. Ávstrije, daj. Ávstriji, tož. Ávstrijo, mest. v Ávstriji, or. z Ávstrijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Avstríjčev Avstríjčeva Avstríjčevo prid.

Avstrijčeva žogica se je ustavila le meter pred rdečim količkom (< Avstrijec) {O} moški: EDNINA: im. Avstríjčev, rod. Avstríjčevega, daj. Avstríjčevemu, tož. Avstríjčev (živostno Avstríjčevega), mest. pri Avstríjčevem, or. z Avstríjčevim; DVOJINA: im. Avstríjčeva, rod. Avstríjčevih, daj. Avstríjčevima, tož. Avstríjčeva, mest. pri Avstríjčevih, or. z Avstríjčevima; MNOŽINA: im. Avstríjčevi, rod. Avstríjčevih, daj. Avstríjčevim, tož. Avstríjčeve, mest. pri Avstríjčevih, or. z Avstríjčevimi ženski: EDNINA: im. Avstríjčeva, rod. Avstríjčeve, daj. Avstríjčevi, tož. Avstríjčevo, mest. pri Avstríjčevi, or. z Avstríjčevo; DVOJINA: im. Avstríjčevi, rod. Avstríjčevih, daj. Avstríjčevima, tož. Avstríjčevi, mest. pri Avstríjčevih, or. z Avstríjčevima; MNOŽINA: im. Avstríjčeve, rod. Avstríjčevih, daj. Avstríjčevim, tož. Avstríjčeve, mest. pri Avstríjčevih, or. z Avstríjčevimi srednji: EDNINA: im. Avstríjčevo, rod. Avstríjčevega, daj. Avstríjčevemu, tož. Avstríjčevo, mest. pri Avstríjčevem, or. z Avstríjčevim; DVOJINA: im. Avstríjčevi, rod. Avstríjčevih, daj. Avstríjčevima, tož. Avstríjčevi, mest. pri Avstríjčevih, or. z Avstríjčevima; MNOŽINA: im. Avstríjčeva, rod. Avstríjčevih, daj. Avstríjčevim, tož. Avstríjčeva, mest. pri Avstríjčevih, or. z Avstríjčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Avstríjec Avstríjca m; imena bitij Poročena je bila z Avstrijcem; Le malo Avstrijcev obvlada jezik koroške manjšine (< Avstrija) {B} Avstrijčev {O} EDNINA: im. Avstríjec, rod. Avstríjca, daj. Avstríjcu, tož. Avstríjca, mest. pri Avstríjcu, or. z Avstríjcem;

57

DVOJINA: im. Avstríjca, rod. Avstríjcev, daj. Avstríjcema, tož. Avstríjca, mest. pri Avstríjcih, or. z Avstríjcema; MNOŽINA: im. Avstríjci, rod. Avstríjcev, daj. Avstríjcem, tož. Avstríjce, mest. pri Avstríjcih, or. z Avstríjci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Avstríjka Avstríjke ž; imena bitij Njegova žena je po rodu Avstrijka; V alpskem smučanju se vedno znova potrjuje prevlada Avstrijk (< Avstrija) {B} Avstrijkin {O} EDNINA: im. Avstríjka, rod. Avstríjke, daj. Avstríjki, tož. Avstríjko, mest. pri Avstríjki, or. z Avstríjko; DVOJINA: im. Avstríjki, rod. Avstríjk, daj. Avstríjkama, tož. Avstríjki, mest. pri Avstríjkah, or. z Avstríjkama; MNOŽINA: im. Avstríjke, rod. Avstríjk, daj. Avstríjkam, tož. Avstríjke, mest. pri Avstríjkah, or. z Avstríjkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena avstríjski avstríjska avstríjsko prid. avstrijski deželni glavar; avstrijske Alpe; avstrijska državna pogodba; slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem; Novinar je obiskal rojake iz avstrijske Štajerske (< Avstrija) {O} moški: EDNINA: im. avstríjski, rod. avstríjskega, daj. avstríjskemu, tož. avstríjski (živostno avstríjskega), mest. pri avstríjskem, or. z avstríjskim; DVOJINA: im. avstríjska, rod. avstríjskih, daj. avstríjskima, tož. avstríjska, mest. pri avstríjskih, or. z avstríjskima; MNOŽINA: im. avstríjski, rod. avstríjskih, daj. avstríjskim, tož. avstríjske, mest. pri avstríjskih, or. z avstríjskimi ženski: EDNINA: im. avstríjska, rod. avstríjske, daj. avstríjski, tož. avstríjsko, mest. pri avstríjski, or. z avstríjsko; DVOJINA: im. avstríjski, rod. avstríjskih,

daj. avstríjskima, tož. avstríjski, mest. pri avstríjskih, or. z avstríjskima; MNOŽINA: im. avstríjske, rod. avstríjskih, daj. avstríjskim, tož. avstríjske, mest. pri avstríjskih, or. z avstríjskimi srednji: EDNINA: im. avstríjsko, rod. avstríjskega, daj. avstríjskemu, tož. avstríjsko, mest. pri avstríjskem, or. z avstríjskim; DVOJINA: im. avstríjski, rod. avstríjskih, daj. avstríjskima, tož. avstríjski, mest. pri avstríjskih, or. z avstríjskima; MNOŽINA: im. avstríjska, rod. avstríjskih, daj. avstríjskim, tož. avstríjska, mest. pri avstríjskih, or. z avstríjskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski ávstroázijski ávstroázijska ávstroázijsko prid. |avstralski in azijski|: avstroazijska jezikovna družina; avstroazijski jeziki {O} moški: EDNINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskega, daj. ávstroázijskemu, tož. ávstroázijski (živostno ávstroázijskega), mest. pri ávstroázijskem, or. z ávstroázijskim; DVOJINA: im. ávstroázijska, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskima, tož. ávstroázijska, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim, tož. ávstroázijske, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskimi ženski: EDNINA: im. ávstroázijska, rod. ávstroázijske, daj. ávstroázijski, tož. ávstroázijsko, mest. pri ávstroázijski, or. z ávstroázijsko; DVOJINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskima, tož. ávstroázijski, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im. ávstroázijske, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim, tož. ávstroázijske, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskimi

58

srednji: EDNINA: im. ávstroázijsko, rod. ávstroázijskega, daj. ávstroázijskemu, tož. ávstroázijsko, mest. pri ávstroázijskem, or. z ávstroázijskim; DVOJINA: im. ávstroázijski, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskima, tož. ávstroázijski, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskima; MNOŽINA: im. ávstroázijska, rod. ávstroázijskih, daj. ávstroázijskim, tož. ávstroázijska, mest. pri ávstroázijskih, or. z ávstroázijskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) ávstromarksístični ávstromarksístična ávstromarksístično prid. |ki se nanaša na avstrijsko monarhijo in ideje marksizma|: Kot socialdemokrat je Tuma zagovarjal avstromarksistično rešitev slovenskega narodnostnega vprašanja; avstromarksistično gibanje {O} moški: EDNINA: im. ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnega, daj. ávstromarksístičnemu, tož. ávstromarksístični (živostno ávstromarksístičnega), mest. pri ávstromarksístičnem, or. z ávstromarksístičnim; DVOJINA: im. ávstromarksístična, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístična, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima; MNOŽINA: im. ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnim, tož. ávstromarksístične, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnimi ženski: EDNINA: im. ávstromarksístična, rod. ávstromarksístične, daj. ávstromarksístični, tož. ávstromarksístično, mest. pri

ávstromarksístični, or. z ávstromarksístično; DVOJINA: im. ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístični, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima; MNOŽINA: im. ávstromarksístične, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnim, tož. ávstromarksístične, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnimi srednji: EDNINA: im. ávstromarksístično, rod. ávstromarksístičnega, daj. ávstromarksístičnemu, tož. ávstromarksístično, mest. pri ávstromarksístičnem, or. z ávstromarksístičnim; DVOJINA: im. ávstromarksístični, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnima, tož. ávstromarksístični, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnima; MNOŽINA: im. ávstromarksístična, rod. ávstromarksístičnih, daj. ávstromarksístičnim, tož. ávstromarksístična, mest. pri ávstromarksístičnih, or. z ávstromarksístičnimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) avstronézijski avstronézijska avstronézijsko prid. |ki se nanaša na jugovzhodno Azijo in Pacifik|: avstronezijski jeziki; avstronezijska ljudstva {O} moški: EDNINA: im. avstronézijski, rod. avstronézijskega, daj. avstronézijskemu, tož. avstronézijski (živostno avstronézijskega), mest. pri

59

avstronézijskem, or. z avstronézijskim; DVOJINA: im. avstronézijska, rod. avstronézijskih, daj. avstronézijskima, tož. avstronézijska, mest. pri avstronézijskih, or. z avstronézijskima; MNOŽINA: im. avstronézijski, rod. avstronézijskih, daj. avstronézijskim, tož. avstronézijske, mest. pri avstronézijskih, or. z avstronézijskimi ženski: EDNINA: im. avstronézijska, rod. avstronézijske, daj. avstronézijski, tož. avstronézijsko, mest. pri avstronézijski, or. z avstronézijsko; DVOJINA: im. avstronézijski, rod. avstronézijskih, daj. avstronézijskima, tož. avstronézijski, mest. pri avstronézijskih, or. z avstronézijskima; MNOŽINA: im. avstronézijske, rod. avstronézijskih, daj. avstronézijskim, tož. avstronézijske, mest. pri avstronézijskih, or. z avstronézijskimi srednji: EDNINA: im. avstronézijsko, rod. avstronézijskega, daj. avstronézijskemu, tož. avstronézijsko, mest. pri avstronézijskem, or. z avstronézijskim; DVOJINA: im. avstronézijski, rod. avstronézijskih, daj. avstronézijskima, tož. avstronézijski, mest. pri avstronézijskih, or. z avstronézijskima; MNOŽINA: im. avstronézijska, rod. avstronézijskih, daj. avstronézijskim, tož. avstronézijska, mest. pri avstronézijskih, or. z avstronézijskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) ávstro-ógrski ávstro-ógrska ávstro-ógrsko prid. |avstrijski in ogrski|: avstro-ogrska cesarica; avstro-ogrska monarhija (< Avstro-Ogrska) {O} moški: EDNINA: im. ávstro-ógrski, rod. ávstro-ógrskega, daj. ávstro-ógrskemu, tož. ávstro-ógrski (živostno ávstro-ógrskega), mest. pri ávstro-

ógrskem, or. z ávstro-ógrskim; DVOJINA: im. ávstro-ógrska, rod. ávstro-ógrskih, daj. ávstro-ógrskima, tož. ávstro-ógrska, mest. pri ávstro-ógrskih, or. z ávstro-ógrskima; MNOŽINA: im. ávstro-ógrski, rod. ávstro-ógrskih, daj. ávstro-ógrskim, tož. ávstro-ógrske, mest. pri ávstro-ógrskih, or. z ávstro-ógrskimi ženski: EDNINA: im. ávstro-ógrska, rod. ávstro-ógrske, daj. ávstro-ógrski, tož. ávstro-ógrsko, mest. pri ávstro-ógrski, or. z ávstro-ógrsko; DVOJINA: im. ávstro-ógrski, rod. ávstro-ógrskih, daj. ávstro-ógrskima, tož. ávstro-ógrski, mest. pri ávstro-ógrskih, or. z ávstro-ógrskima; MNOŽINA: im. ávstro-ógrske, rod. ávstro-ógrskih, daj. ávstro-ógrskim, tož. ávstro-ógrske, mest. pri ávstro-ógrskih, or. z ávstro-ógrskimi srednji: EDNINA: im. ávstro-ógrsko, rod. ávstro-ógrskega, daj. ávstro-ógrskemu, tož. ávstro-ógrsko, mest. pri ávstro-ógrskem, or. z ávstro-ógrskim; DVOJINA: im. ávstro-ógrski, rod. ávstro-ógrskih, daj. ávstro-ógrskima, tož. ávstro-ógrski, mest. pri ávstro-ógrskih, or. z ávstro-ógrskima; MNOŽINA: im. ávstro-ógrska, rod. ávstro-ógrskih, daj. ávstro-ógrskim, tož. ávstro-ógrska, mest. pri ávstro-ógrskih, or. z ávstro-ógrskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) Azerbajdžán Azerbajdžána m; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Azerbajdžan|; |država|: konferenca v Azerbajdžanu; Predsednik je odletel na uradni obisk v Azerbajdžan in Kazahstan; fotografije iz Azerbajdžana {B} Azerbajdžanec, Azerbajdžanka; Azerbajdžančev; azerbajdžanski {O} EDNINA: im. Azerbajdžán, rod. Azerbajdžána, daj. Azerbajdžánu, tož.

60

Azerbajdžán, mest. v Azerbajdžánu, or. z Azerbajdžánom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Azerbajdžánčev Azerbajdžánčeva Azerbajdžánčevo prid. Azerbajdžančevo pismo je bilo napisano v latinici (< Azerbajdžanec) {O} moški: EDNINA: im. Azerbajdžánčev, rod. Azerbajdžánčevega, daj. Azerbajdžánčevemu, tož. Azerbajdžánčev (živostno Azerbajdžánčevega), mest. pri Azerbajdžánčevem, or. z Azerbajdžánčevim; DVOJINA: im. Azerbajdžánčeva, rod. Azerbajdžánčevih, daj. Azerbajdžánčevima, tož. Azerbajdžánčeva, mest. pri Azerbajdžánčevih, or. z Azerbajdžánčevima; MNOŽINA: im. Azerbajdžánčevi, rod. Azerbajdžánčevih, daj. Azerbajdžánčevim, tož. Azerbajdžánčeve, mest. pri Azerbajdžánčevih, or. z Azerbajdžánčevimi ženski: EDNINA: im. Azerbajdžánčeva, rod. Azerbajdžánčeve, daj. Azerbajdžánčevi, tož. Azerbajdžánčevo, mest. pri Azerbajdžánčevi, or. z Azerbajdžánčevo; DVOJINA: im. Azerbajdžánčevi, rod. Azerbajdžánčevih, daj. Azerbajdžánčevima, tož. Azerbajdžánčevi, mest. pri Azerbajdžánčevih, or. z Azerbajdžánčevima; MNOŽINA: im. Azerbajdžánčeve, rod. Azerbajdžánčevih, daj. Azerbajdžánčevim, tož. Azerbajdžánčeve, mest. pri Azerbajdžánčevih, or. z Azerbajdžánčevimi srednji: EDNINA: im. Azerbajdžánčevo, rod. Azerbajdžánčevega, daj.

Azerbajdžánčevemu, tož. Azerbajdžánčevo, mest. pri Azerbajdžánčevem, or. z Azerbajdžánčevim; DVOJINA: im. Azerbajdžánčevi, rod. Azerbajdžánčevih, daj. Azerbajdžánčevima, tož. Azerbajdžánčevi, mest. pri Azerbajdžánčevih, or. z Azerbajdžánčevima; MNOŽINA: im. Azerbajdžánčeva, rod. Azerbajdžánčevih, daj. Azerbajdžánčevim, tož. Azerbajdžánčeva, mest. pri Azerbajdžánčevih, or. z Azerbajdžánčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Azerbajdžánec Azerbajdžánca m; imena bitij V polfinalu se je pomeril z Azerbajdžancem, ki je bil od Slovenca znova boljši; Med 70 milijoni prebivalcev Irana je kar 17 odstotkov Azerbajdžancev (< Azerbajdžan) {B} Azerbajdžančev {O} EDNINA: im. Azerbajdžánec, rod. Azerbajdžánca, daj. Azerbajdžáncu, tož. Azerbajdžánca, mest. pri Azerbajdžáncu, or. z Azerbajdžáncem; DVOJINA: im. Azerbajdžánca, rod. Azerbajdžáncev, daj. Azerbajdžáncema, tož. Azerbajdžánca, mest. pri Azerbajdžáncih, or. z Azerbajdžáncema; MNOŽINA: im. Azerbajdžánci, rod. Azerbajdžáncev, daj. Azerbajdžáncem, tož. Azerbajdžánce, mest. pri Azerbajdžáncih, or. z Azerbajdžánci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Azerbajdžánka Azerbajdžánke ž; imena bitij zmagovalna pesem Azerbajdžanke iz Bakuja; Slovenke so bile na drugi tekmi

61

boljše od Azerbajdžank (< Azerbajdžan) {B} Azerbajdžankin {O} EDNINA: im. Azerbajdžánka, rod. Azerbajdžánke, daj. Azerbajdžánki, tož. Azerbajdžánko, mest. pri Azerbajdžánki, or. z Azerbajdžánko; DVOJINA: im. Azerbajdžánki, rod. Azerbajdžánk, daj. Azerbajdžánkama, tož. Azerbajdžánki, mest. pri Azerbajdžánkah, or. z Azerbajdžánkama; MNOŽINA: im. Azerbajdžánke, rod. Azerbajdžánk, daj. Azerbajdžánkam, tož. Azerbajdžánke, mest. pri Azerbajdžánkah, or. z Azerbajdžánkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena azerbajdžánski azerbajdžánska azerbajdžánsko prid. Gruzija uporablja azerbajdžansko nafto; V azerbajdžanski prestolnici Baku se srečujeta in prepletata Vzhod in Zahod (< Azerbajdžan) {O} moški: EDNINA: im. azerbajdžánski, rod. azerbajdžánskega, daj. azerbajdžánskemu, tož. azerbajdžánski (živostno azerbajdžánskega), mest. pri azerbajdžánskem, or. z azerbajdžánskim; DVOJINA: im. azerbajdžánska, rod. azerbajdžánskih, daj. azerbajdžánskima, tož. azerbajdžánska, mest. pri azerbajdžánskih, or. z azerbajdžánskima; MNOŽINA: im. azerbajdžánski, rod. azerbajdžánskih, daj. azerbajdžánskim, tož. azerbajdžánske, mest. pri azerbajdžánskih, or. z azerbajdžánskimi ženski: EDNINA: im. azerbajdžánska, rod. azerbajdžánske, daj. azerbajdžánski, tož. azerbajdžánsko, mest. pri azerbajdžánski, or. z azerbajdžánsko; DVOJINA: im. azerbajdžánski, rod. azerbajdžánskih, daj. azerbajdžánskima, tož. azerbajdžánski, mest. pri azerbajdžánskih, or. z azerbajdžánskima; MNOŽINA: im. azerbajdžánske, rod. azerbajdžánskih, daj.

azerbajdžánskim, tož. azerbajdžánske, mest. pri azerbajdžánskih, or. z azerbajdžánskimi srednji: EDNINA: im. azerbajdžánsko, rod. azerbajdžánskega, daj. azerbajdžánskemu, tož. azerbajdžánsko, mest. pri azerbajdžánskem, or. z azerbajdžánskim; DVOJINA: im. azerbajdžánski, rod. azerbajdžánskih, daj. azerbajdžánskima, tož. azerbajdžánski, mest. pri azerbajdžánskih, or. z azerbajdžánskima; MNOŽINA: im. azerbajdžánska, rod. azerbajdžánskih, daj. azerbajdžánskim, tož. azerbajdžánska, mest. pri azerbajdžánskih, or. z azerbajdžánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski b1 b-ja tudi b [bə̀, rod. bə̀ja in bé, rod. bêja] m |ime črke ali glasu|: mali b; Beseda kebab se piše z b-jem; navadno nesklonljivo Premico označi z b; Maša iz šestega b je simpatična punca <6. b>kot imenovalniški prilastek Vstavi črko b; Otroci s pomočjo igralnega labirinta utrjujejo pravilni zapis glasov b in d; Premaknil je kmeta z linije b; Izbiraj med odgovori a, b in c; ob številki Napadeni črni kmet je stopil na polje b4; Cesta na Roglo 13b; 3a + 5b {O} EDNINA: im. b tudi b, rod. b-ja tudi b, daj. b-ju tudi b, tož. b tudi b, mest. pri b-ju tudi pri b, or. z b-jem tudi z b; DVOJINA: im. b-ja tudi b, rod. b-jev tudi b, daj. b-jema tudi b, tož. b-ja tudi b, mest. pri b-jih tudi pri b, or. z b-jema tudi z b; MNOŽINA: im. b-ji tudi b, rod. b-jev tudi b, daj. b-jem tudi b, tož. b-je tudi b, mest. pri b-jih tudi pri b, or. z b-ji tudi z b STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) b2 b [bə̀ in bé] ž

62

|ime črke|: Maša iz šeste b je simpatična punca <6. b> {O} EDNINA: im. b, rod. b, daj. b, tož. b, mest. pri b, or. z b; DVOJINA: im. b, rod. b, daj. b, tož. b, mest. pri b, or. z b; MNOŽINA: im. b, rod. b, daj. b, tož. b, mest. pri b, or. z b STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) B1 B-ja tudi B [bə̀, rod. bə̀ja in bé, rod. bêja] m |ime črke|: veliki pisani B; Brooke in Basso, ki se skrivata pod dvojnim B-jem, sta kreatorja mlajše generacije; navadno nesklonljivo Predlagam, da narediva korak dlje: pojdiva od B k C; kot imenovalniški prilastek vitamin B; celice B; Ali imate plan b?; ob številki plakat formata B1; odsek hitre ceste 2B v Mariboru {O} EDNINA: im. B tudi B, rod. B-ja tudi B, daj. B-ju tudi B, tož. B tudi B, mest. pri B-ju tudi pri B, or. z B-jem tudi z B; DVOJINA: im. B-ja tudi B, rod. B-jev tudi B, daj. B-jema tudi B, tož. B-ja tudi B, mest. pri B-jih tudi pri B, or. z B-jema tudi z B; MNOŽINA: im. B-ji tudi B, rod. B-jev tudi B, daj. B-jem tudi B, tož. B-je tudi B, mest. pri B-jih tudi pri B, or. z B-ji tudi z B STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) B2 B [bə̀ in bé] m; simboli |bajt|: Velikost datoteke je 5 B; |bel|: Pogosteje od enote bel (B) se uporablja enota decibel (dB); |bor|: Simbol za kemijski element bor je B; |borov|: v kemijski formuli borov karbid (B13C2); |bovis|: Za zdravo bivanje mora imeti stanovanje 6500 do 9000 B STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli Ba Ba [bə̀a in beá] m; simboli

|barij|: Simbol za kemijski element barij je Ba; |barijev|: v kemijski formuli barijev sulfat (BaSO4) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli .ba okrajš. |Bosna in Hercegovina|: kot spletna domena Kako naj registriram domeno .ba?; v spletnih naslovih, stično www.sarajevo.ba STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Baal Baala [bál] m; imena bitij |semitski bog plodnosti|: čaščenje Baala; tempelj, posvečen Baalu {B} Baalov {O} EDNINA: im. Baal, rod. Baala, daj. Baalu, tož. Baala, mest. pri Baalu, or. z Baalom; DVOJINA: im. Baala, rod. Baalov, daj. Baaloma, tož. Baala, mest. pri Baalih, or. z Baaloma; MNOŽINA: im. Baali, rod. Baalov, daj. Baalom, tož. Baale, mest. pri Baalih, or. z Baali STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena bába bábe ž slabšalno |ženska|: Mama si ni nikoli pustila reči baba; jaga baba ||žensko bajeslovno bitje z nadnaravno močjo||: V pravljicah poznamo tri različne oblike jage babe; prim. Pehtra baba {B} babin {O} EDNINA: im. bába, rod. bábe, daj. bábi, tož. bábo, mest. pri bábi, or. z bábo; DVOJINA: im. bábi, rod. báb, daj. bábama, tož. bábi, mest. pri bábah, or. z bábama; MNOŽINA: im. bábe, rod. báb, daj. bábam, tož. bábe, mest. pri bábah, or. z bábami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Bábič Bábiča m; imena bitij

63

|priimek|: Naslov svetovnega prvaka je uspelo doseči tudi Babiču; V dvoboju se je pomeril z Žigo Babičem {B} Babičev {O} EDNINA: im. Bábič, rod. Bábiča, daj. Bábiču, tož. (živostno Bábiča), mest. pri Bábiču, or. z Bábičem; DVOJINA: im. Bábiča, rod. Bábičev, daj. Bábičema, tož. Bábiča, mest. pri Bábičih, or. z Bábičema; MNOŽINA: im. Bábiči, rod. Bábičev, daj. Bábičem, tož. Bábiče, mest. pri Bábičih, or. z Bábiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Bábičev Bábičeva Bábičevo prid. ogled Babičevega mlina (< Babič) {O} moški: EDNINA: im. Bábičev, rod. Bábičevega, daj. Bábičevemu, tož. Bábičev (živostno Bábičevega), mest. pri Bábičevem, or. z Bábičevim; DVOJINA: im. Bábičeva, rod. Bábičevih, daj. Bábičevima, tož. Bábičeva, mest. pri Bábičevih, or. z Bábičevima; MNOŽINA: im. Bábičevi, rod. Bábičevih, daj. Bábičevim, tož. Bábičeve, mest. pri Bábičevih, or. z Bábičevimi ženski: EDNINA: im. Bábičeva, rod. Bábičeve, daj. Bábičevi, tož. Bábičevo, mest. pri Bábičevi, or. z Bábičevo; DVOJINA: im. Bábičevi, rod. Bábičevih, daj. Bábičevima, tož. Bábičevi, mest. pri Bábičevih, or. z Bábičevima; MNOŽINA: im. Bábičeve, rod. Bábičevih, daj. Bábičevim, tož. Bábičeve, mest. pri Bábičevih, or. z Bábičevimi srednji: EDNINA: im. Bábičevo, rod. Bábičevega, daj. Bábičevemu, tož. Bábičevo, mest. pri Bábičevem, or. z Bábičevim; DVOJINA: im. Bábičevi, rod. Bábičevih, daj. Bábičevima, tož. Bábičevi, mest. pri Bábičevih, or. z Bábičevima; MNOŽINA: im. Bábičeva, rod. Bábičevih, daj. Bábičevim, tož.

Bábičeva, mest. pri Bábičevih, or. z Bábičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Bahámčev Bahámčeva Bahámčevo prid. V Bahamčevi denarnici so bili le bahamski dolarji (< Bahamec) {O} moški: EDNINA: im. Bahámčev, rod. Bahámčevega, daj. Bahámčevemu, tož. Bahámčev (živostno Bahámčevega), mest. pri Bahámčevem, or. z Bahámčevim; DVOJINA: im. Bahámčeva, rod. Bahámčevih, daj. Bahámčevima, tož. Bahámčeva, mest. pri Bahámčevih, or. z Bahámčevima; MNOŽINA: im. Bahámčevi, rod. Bahámčevih, daj. Bahámčevim, tož. Bahámčeve, mest. pri Bahámčevih, or. z Bahámčevimi ženski: EDNINA: im. Bahámčeva, rod. Bahámčeve, daj. Bahámčevi, tož. Bahámčevo, mest. pri Bahámčevi, or. z Bahámčevo; DVOJINA: im. Bahámčevi, rod. Bahámčevih, daj. Bahámčevima, tož. Bahámčevi, mest. pri Bahámčevih, or. z Bahámčevima; MNOŽINA: im. Bahámčeve, rod. Bahámčevih, daj. Bahámčevim, tož. Bahámčeve, mest. pri Bahámčevih, or. z Bahámčevimi srednji: EDNINA: im. Bahámčevo, rod. Bahámčevega, daj. Bahámčevemu, tož. Bahámčevo, mest. pri Bahámčevem, or. z Bahámčevim; DVOJINA: im. Bahámčevi, rod. Bahámčevih, daj. Bahámčevima, tož. Bahámčevi, mest. pri Bahámčevih, or. z Bahámčevima; MNOŽINA: im. Bahámčeva, rod. Bahámčevih, daj. Bahámčevim, tož. Bahámčeva, mest. pri Bahámčevih, or. z Bahámčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Bahámec Bahámca m; imena bitij

64

Poslovili smo se od prijaznega Bahamca; Na karibskem otočju živi okoli štiristo tisoč Bahamcev (< Bahami) {B} Bahamčev {O} EDNINA: im. Bahámec, rod. Bahámca, daj. Bahámcu, tož. Bahámca, mest. pri Bahámcu, or. z Bahámcem; DVOJINA: im. Bahámca, rod. Bahámcev, daj. Bahámcema, tož. Bahámca, mest. pri Bahámcih, or. z Bahámcema; MNOŽINA: im. Bahámci, rod. Bahámcev, daj. Bahámcem, tož. Bahámce, mest. pri Bahámcih, or. z Bahámci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Bahámi Bahámov m mn.; zemljepisna imena |dolgo ime Skupnost Bahami|; |država|: počitnice na Bahamih; Mesto Nassau je glavno mesto Bahamov; Krištof Kolumb je leta 1492 priplul na Bahame in mislil, da je dosegel južno Azijo {B} Bahamec, Bahamka; Bahamčev; bahamski {O} MNOŽINA: im. Bahámi, rod. Bahámov, daj. Bahámom, tož. Baháme, mest. na Bahámih, or. z Bahámi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Bahámka Bahámke ž; imena bitij Bahamka mi je želela splesti kite; Izpod palm so se zaslišali glasovi temnopoltih Bahamk (< Bahami) {B} Bahamkin {O} EDNINA: im. Bahámka, rod. Bahámke, daj. Bahámki, tož. Bahámko, mest. pri Bahámki, or. z Bahámko; DVOJINA: im. Bahámki, rod. Bahámk, daj. Bahámkama, tož. Bahámki, mest. pri Bahámkah, or. z Bahámkama; MNOŽINA: im. Bahámke, rod. Bahámk, daj. Bahámkam, tož. Bahámke, mest. pri Bahámkah, or. z Bahámkami STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena bahámski bahámska bahámsko prid. bahamski dolar; bahamski arhipelag; Liberijska ladja je plula pod bahamsko zastavo (< Bahami) {O} moški: EDNINA: im. bahámski, rod. bahámskega, daj. bahámskemu, tož. bahámski (živostno bahámskega), mest. pri bahámskem, or. z bahámskim; DVOJINA: im. bahámska, rod. bahámskih, daj. bahámskima, tož. bahámska, mest. pri bahámskih, or. z bahámskima; MNOŽINA: im. bahámski, rod. bahámskih, daj. bahámskim, tož. bahámske, mest. pri bahámskih, or. z bahámskimi ženski: EDNINA: im. bahámska, rod. bahámske, daj. bahámski, tož. bahámsko, mest. pri bahámski, or. z bahámsko; DVOJINA: im. bahámski, rod. bahámskih, daj. bahámskima, tož. bahámski, mest. pri bahámskih, or. z bahámskima; MNOŽINA: im. bahámske, rod. bahámskih, daj. bahámskim, tož. bahámske, mest. pri bahámskih, or. z bahámskimi srednji: EDNINA: im. bahámsko, rod. bahámskega, daj. bahámskemu, tož. bahámsko, mest. pri bahámskem, or. z bahámskim; DVOJINA: im. bahámski, rod. bahámskih, daj. bahámskima, tož. bahámski, mest. pri bahámskih, or. z bahámskima; MNOŽINA: im. bahámska, rod. bahámskih, daj. bahámskim, tož. bahámska, mest. pri bahámskih, or. z bahámskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Bahrájn Bahrájna m; zemljepisna imena |dolgo ime Kraljevina Bahrajn|; |država|: Odpotoval je v Bahrajn; naftno črpališče v Bahrajnu {B} Bahrajnčan, Bahrajnčanka; brahrajnski

65

{O} MNOŽINA: im. Bahrájn, rod. Bahrájna, daj. Bahrájnu, tož. Bahrájn, mest. v Bahrájnu, or. z Bahrájnom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Bahrájnčan Bahrájnčana m; imena bitij Med kandidati za predsednika ni bilo Bahrajnčana (< Bahrajn) {B} Bahrajnčanov {O} EDNINA: im. Bahrájnčan, rod. Bahrájnčana, daj. Bahrájnčanu, tož. Bahrájnčana, mest. pri Bahrájnčanu, or. z Bahrájnčanom; DVOJINA: im. Bahrájnčana, rod. Bahrájnčanov, daj. Bahrájnčanoma, tož. Bahrájnčana, mest. pri Bahrájnčanih, or. z Bahrájnčanoma; MNOŽINA: im. Bahrájnčani, rod. Bahrájnčanov, daj. Bahrájnčanom, tož. Bahrájnčane, mest. pri Bahrájnčanih, or. z Bahrájnčani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Bahrájnčanka Bahrájnčanke ž; imena bitij Govorili so z Bahrajnčankama, ki sta orisali položaj žensk v svoji domovini; Izobraženih in liberalnih Bahrajnčank ni veliko (< Bahrajn) {B} Bahrajnčankin {O} EDNINA: im. Bahrájnčanka, rod. Bahrájnčanke, daj. Bahrájnčanki, tož. Bahrájnčanko, mest. pri Bahrájnčanki, or. z Bahrájnčanko; DVOJINA: im. Bahrájnčanki, rod. Bahrájnčank, daj. Bahrájnčankama, tož. Bahrájnčanki, mest. pri Bahrájnčankah, or. z Bahrájnčankama; MNOŽINA: im. Bahrájnčanke, rod. Bahrájnčank, daj. Bahrájnčankam, tož. Bahrájnčanke, mest. pri Bahrájnčankah, or. z Bahrájnčankami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena

bahrájnski bahrájnska bahrájnsko prid. bahrajnska prestolnica Manama; bahrajnski kralj Hamad; bahrajnska puščava; Dogodek naj bi gospodarstvu prinesel skoraj 28 milijonov bahrajnskih dinarjev (< Bahrajn) {O} moški: EDNINA: im. bahrájnski, rod. bahrájnskega, daj. bahrájnskemu, tož. bahrájnski (živostno bahrájnskega), mest. pri bahrájnskem, or. z bahrájnskim; DVOJINA: im. bahrájnska, rod. bahrájnskih, daj. bahrájnskima, tož. bahrájnska, mest. pri bahrájnskih, or. z bahrájnskima; MNOŽINA: im. bahrájnski, rod. bahrájnskih, daj. bahrájnskim, tož. bahrájnske, mest. pri bahrájnskih, or. z bahrájnskimi ženski: EDNINA: im. bahrájnska, rod. bahrájnske, daj. bahrájnski, tož. bahrájnsko, mest. pri bahrájnski, or. z bahrájnsko; DVOJINA: im. bahrájnski, rod. bahrájnskih, daj. bahrájnskima, tož. bahrájnski, mest. pri bahrájnskih, or. z bahrájnskima; MNOŽINA: im. bahrájnske, rod. bahrájnskih, daj. bahrájnskim, tož. bahrájnske, mest. pri bahrájnskih, or. z bahrájnskimi srednji: EDNINA: im. bahrájnsko, rod. bahrájnskega, daj. bahrájnskemu, tož. bahrájnsko, mest. pri bahrájnskem, or. z bahrájnskim; DVOJINA: im. bahrájnski, rod. bahrájnskih, daj. bahrájnskima, tož. bahrájnski, mest. pri bahrájnskih, or. z bahrájnskima; MNOŽINA: im. bahrájnska, rod. bahrájnskih, daj. bahrájnskim, tož. bahrájnska, mest. pri bahrájnskih, or. z bahrájnskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Bahrein Bahreina m; zemljepisna imena |država|; gl. Bahrajn STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Bájc Bájca m; imena bitij

66

|priimek|: baletni nastop Miloša Bajca; Z Bajcem je v ekipi zavladalo bolj sproščeno vzdušje {B} Bajčev {O} EDNINA: im. Bájc, rod. Bájca, daj. Bájcu, tož. Bájca, mest. pri Bájcu, or. z Bájcem; DVOJINA: im. Bájca, rod. Bájcev, daj. Bájcema, tož. Bájca, mest. pri Bájcih, or. z Bájcema; MNOŽINA: im. Bájci, rod. Bájcev, daj. Bájcem, tož. Bájce, mest. pri Bájcih, or. z Bájci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Bájčev Bájčeva Bájčevo prid. Bajčevo znanstveno delo (< Bajc, Bajec) {O} moški: EDNINA: im. Bájčev, rod. Bájčevega, daj. Bájčevemu, tož. Bájčev (živostno Bájčevega), mest. pri Bájčevem, or. z Bájčevim; DVOJINA: im. Bájčeva, rod. Bájčevih, daj. Bájčevima, tož. Bájčeva, mest. pri Bájčevih, or. z Bájčevima; MNOŽINA: im. Bájčevi, rod. Bájčevih, daj. Bájčevim, tož. Bájčeve, mest. pri Bájčevih, or. z Bájčevimi ženski: EDNINA: im. Bájčeva, rod. Bájčeve, daj. Bájčevi, tož. Bájčevo, mest. pri Bájčevi, or. z Bájčevo; DVOJINA: im. Bájčevi, rod. Bájčevih, daj. Bájčevima, tož. Bájčevi, mest. pri Bájčevih, or. z Bájčevima; MNOŽINA: im. Bájčeve, rod. Bájčevih, daj. Bájčevim, tož. Bájčeve, mest. pri Bájčevih, or. z Bájčevimi srednji: EDNINA: im. Bájčevo, rod. Bájčevega, daj. Bájčevemu, tož. Bájčevo, mest. pri Bájčevem, or. z Bájčevim; DVOJINA: im. Bájčevi, rod. Bájčevih, daj. Bájčevima, tož. Bájčevi, mest. pri Bájčevih, or. z Bájčevima; MNOŽINA: im. Bájčeva, rod. Bájčevih, daj. Bájčevim, tož. Bájčeva, mest. pri Bájčevih, or. z Bájčevimi STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Bájec Bájca m; imena bitij |priimek|: slovnica Antona Bajca; Žirija je nagrado podelila mlademu Bajcu {B} Bajčev {O} EDNINA: im. Bájec, rod. Bájca, daj. Bájcu, tož. Bájca, mest. pri Bájcu, or. z Bájcem; DVOJINA: im. Bájca, rod. Bájcev, daj. Bájcema, tož. Bájca, mest. pri Bájcih, or. z Bájcema; MNOŽINA: im. Bájci, rod. Bájcev, daj. Bájcem, tož. Bájce, mest. pri Bájcih, or. z Bájci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Bákh Bákha m; imena bitij |pod. za Bakhos; Bakhus|; |rimski bog vina|: obredi na čast boga Bakha {B} Bakhov {O} EDNINA: im. Bákh, rod. Bákha, daj. Bákhu, tož. Bákha, mest. pri Bákhu, or. z Bákhom; DVOJINA: im. Bákha, rod. Bákhov, daj. Bákhoma, tož. Bákha, mest. pri Bákhih, or. z Bákhoma; MNOŽINA: im. Bákhi, rod. Bákhov, daj. Bákhom, tož. Bákhe, mest. pri Bákhih, or. z Bákhi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Bákhos Bákha m; imena bitij |rimski bog vina|; gl. Bakh STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Bákhus Bákha m; imena bitij |rimski bog vina|; gl. Bakh STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena BAM BAM [beaèm] m; simboli |bosansko-hercegovska konvertibilna marka|: V evre je zamenjal 500 BAM STATUS:predlog

67

PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Bámbi Bámbija m; imena bitij |pravljični lik|: pravljica o srnjačku Bambiju; Walt Disney je z Bambijem predstavil enega izmed najbolj prikupnih pravljičnih likov vseh časov {B} Bambijev {O} EDNINA: im. Bámbi, rod. Bámbija, daj. Bámbiju, tož. Bámbija, mest. pri Bámbiju, or. z Bámbijem; DVOJINA: im. Bámbija, rod. Bámbijev, daj. Bámbijema, tož. Bámbija, mest. pri Bámbijih, or. z Bámbijema; MNOŽINA: im. Bámbiji, rod. Bámbijev, daj. Bámbijem, tož. Bámbije, mest. pri Bámbijih, or. z Bámbiji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Bámbijev Bámbijeva Bámbijevo prid. V drugem delu zgodbe o Bambiju gledalec spozna Bambijevega očeta (< Bambi) {O} moški: EDNINA: im. Bámbijev, rod. Bámbijevega, daj. Bámbijevemu, tož. Bámbijev (živostno Bámbijevega), mest. pri Bámbijevem, or. z Bámbijevim; DVOJINA: im. Bámbijeva, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevima, tož. Bámbijeva, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevima; MNOŽINA: im. Bámbijevi, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevim, tož. Bámbijeve, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevimi ženski: EDNINA: im. Bámbijeva, rod. Bámbijeve, daj. Bámbijevi, tož. Bámbijevo, mest. pri Bámbijevi, or. z Bámbijevo; DVOJINA: im. Bámbijevi, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevima, tož. Bámbijevi, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevima; MNOŽINA: im. Bámbijeve, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevim, tož. Bámbijeve, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevimi srednji: EDNINA: im. Bámbijevo, rod. Bámbijevega, daj. Bámbijevemu, tož.

Bámbijevo, mest. pri Bámbijevem, or. z Bámbijevim; DVOJINA: im. Bámbijevi, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevima, tož. Bámbijevi, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevima; MNOŽINA: im. Bámbijeva, rod. Bámbijevih, daj. Bámbijevim, tož. Bámbijeva, mest. pri Bámbijevih, or. z Bámbijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) Bángladeš Bángladeša m; zemljepisna imena |dolgo ime Ljudska republika Bangladeš|; |država|: poplave v Bangladešu; Večina hindujcev iz Bangladeša je pripadnikov manjšinskih veroizpovedi; indijska meja z Bangladešem {B} Bangladeševec, Bangladeševka; Bangladeševčev; bangladeški {O} MNOŽINA: im. Bángladeš, rod. Bángladeša, daj. Bángladešu, tož. Bángladeš, mest. v Bángladešu, or. z Bángladešem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Bángladeševčev Bángladeševčeva Bángladeševčevo prid. Bangladeševčevo potovanje v Evropo (< Bangladeševec) {O} moški: EDNINA: im. Bángladeševčev, rod. Bángladeševčevega, daj. Bángladeševčevemu, tož. Bángladeševčev (živostno Bángladeševčevega), mest. pri Bángladeševčevem, or. z Bángladeševčevim; DVOJINA: im. Bángladeševčeva, rod. Bángladeševčevih, daj. Bángladeševčevima, tož. Bángladeševčeva, mest. pri Bángladeševčevih, or. z Bángladeševčevima; MNOŽINA: im.

68

Bángladeševčevi, rod. Bángladeševčevih, daj. Bángladeševčevim, tož. Bángladeševčeve, mest. pri Bángladeševčevih, or. z Bángladeševčevimi ženski: EDNINA: im. Bángladeševčeva, rod. Bángladeševčeve, daj. Bángladeševčevi, tož. Bángladeševčevo, mest. pri Bángladeševčevi, or. z Bángladeševčevo; DVOJINA: im. Bángladeševčevi, rod. Bángladeševčevih, daj. Bángladeševčevima, tož. Bángladeševčevi, mest. pri Bángladeševčevih, or. z Bángladeševčevima; MNOŽINA: im. Bángladeševčeve, rod. Bángladeševčevih, daj. Bángladeševčevim, tož. Bángladeševčeve, mest. pri Bángladeševčevih, or. z Bángladeševčevimi srednji: EDNINA: im. Bángladeševčevo, rod. Bángladeševčevega, daj. Bángladeševčevemu, tož. Bángladeševčevo, mest. pri Bángladeševčevem, or. z Bángladeševčevim; DVOJINA: im. Bángladeševčevi, rod. Bángladeševčevih, daj. Bángladeševčevima, tož. Bángladeševčevi, mest. pri Bángladeševčevih, or. z Bángladeševčevima; MNOŽINA: im. Bángladeševčeva, rod. Bángladeševčevih, daj. Bángladeševčevim, tož. Bángladeševčeva, mest. pri Bángladeševčevih, or. z Bángladeševčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen)

Bángladeševec Bángladeševca m; imena bitij Četrtina priseljencev v italijanskem Tržiču je Bangladeševcev (< Bangladeš) {B} Bangladeševčev {O} EDNINA: im. Bángladeševec, rod. Bángladeševca, daj. Bángladeševcu, tož. Bángladeševca, mest. pri Bángladeševcu, or. z Bángladeševcem; DVOJINA: im. Bángladeševca, rod. Bángladeševcev, daj. Bángladeševcema, tož. Bángladeševca, mest. pri Bángladeševcih, or. z Bángladeševcema; MNOŽINA: im. Bángladeševci, rod. Bángladeševcev, daj. Bángladeševcem, tož. Bángladeševce, mest. pri Bángladeševcih, or. z Bángladeševci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Bángladeševka Bángladeševke ž; imena bitij Za fotografijo mladih Bangladeševk je fotograf dobil nagrado (< Bangladeš) {B} Bangladeševkin {O} EDNINA: im. Bángladeševka, rod. Bángladeševke, daj. Bángladeševki, tož. Bángladeševko, mest. pri Bángladeševki, or. z Bángladeševko; DVOJINA: im. Bángladeševki, rod. Bángladeševk, daj. Bángladeševkama, tož. Bángladeševki, mest. pri Bángladeševkah, or. z Bángladeševkama; MNOŽINA: im. Bángladeševke, rod. Bángladeševk, daj. Bángladeševkam, tož. Bángladeševke, mest. pri Bángladeševkah, or. z Bángladeševkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena bángladeški bángladeška bángladeško prid. bangladeška prestolnica Daka; Bangladeš je izdal spominsko znamko

69

za deset bangladeških tak (< Bangladeš) {O} moški: EDNINA: im. bángladeški, rod. bángladeškega, daj. bángladeškemu, tož. bángladeški (živostno bángladeškega), mest. pri bángladeškem, or. z bángladeškim; DVOJINA: im. bángladeška, rod. bángladeških, daj. bángladeškima, tož. bángladeška, mest. pri bángladeških, or. z bángladeškima; MNOŽINA: im. bángladeški, rod. bángladeških, daj. bángladeškim, tož. bángladeške, mest. pri bángladeških, or. z bángladeškimi ženski: EDNINA: im. bángladeška, rod. bángladeške, daj. bángladeški, tož. bángladeško, mest. pri bángladeški, or. z bángladeško; DVOJINA: im. bángladeški, rod. bángladeških, daj. bángladeškima, tož. bángladeški, mest. pri bángladeških, or. z bángladeškima; MNOŽINA: im. bángladeške, rod. bángladeških, daj. bángladeškim, tož. bángladeške, mest. pri bángladeških, or. z bángladeškimi srednji: EDNINA: im. bángladeško, rod. bángladeškega, daj. bángladeškemu, tož. bángladeško, mest. pri bángladeškem, or. z bángladeškim; DVOJINA: im. bángladeški, rod. bángladeških, daj. bángladeškima, tož. bángladeški, mest. pri bángladeških, or. z bángladeškima; MNOŽINA: im. bángladeška, rod. bángladeških, daj. bángladeškim, tož. bángladeška, mest. pri bángladeških, or. z bángladeškimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Barába Barábe in Barába Barába m; imena bitij |svetopisemska oseba|: Pilat je hotel množici ustreči in je izpustil razbojnika Barabo/Baraba {B} Barabov {O} EDNINA: im. Barába, rod. Barábe in Barába, daj. Barábi in Barábu, tož.

Barábo in Barába, mest. pri Barábi in pri Barábu, or. z Barábo in z Barábom; DVOJINA: im. Barábi in Barába, rod. Baráb in Barábov, daj. Barábama in Baráboma, tož. Barábi in Barába, mest. pri Barábah in pri Barábih, or. z Barábama in z Baráboma; MNOŽINA: im. Barábe in Barába, rod. Baráb in Barábov, daj. Barábam in Barábom, tož. Barábe in Barábe, mest. pri Barábah in pri Barábih, or. z Barábami in z Barábi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Barábov Barábov Barábovo prid. Barabove besede (< Baraba) {O} moški: EDNINA: im. Barábov, rod. Barábovega, daj. Barábovemu, tož. Barábov (živostno Barábovega), mest. pri Barábovem, or. z Barábovim; DVOJINA: im. Barábova, rod. Barábovih, daj. Barábovima, tož. Barábova, mest. pri Barábovih, or. z Barábovima; MNOŽINA: im. Barábovi, rod. Barábovih, daj. Barábovim, tož. Barábove, mest. pri Barábovih, or. z Barábovimi ženski: EDNINA: im. Barábova, rod. Barábove, daj. Barábovi, tož. Barábovo, mest. pri Barábovi, or. z Barábovo; DVOJINA: im. Barábovi, rod. Barábovih, daj. Barábovima, tož. Barábovi, mest. pri Barábovih, or. z Barábovima; MNOŽINA: im. Barábove, rod. Barábovih, daj. Barábovim, tož. Barábove, mest. pri Barábovih, or. z Barábovimi srednji: EDNINA: im. Barábovo, rod. Barábovega, daj. Barábovemu, tož. Barábovo, mest. pri Barábovem, or. z Barábovim; DVOJINA: im. Barábovi, rod. Barábovih, daj. Barábovima, tož. Barábovi, mest. pri Barábovih, or. z Barábovima; MNOŽINA: im. Barábova, rod. Barábovih, daj. Barábovim, tož. Barábova, mest. pri Barábovih, or. z Barábovimi STATUS:predlog

70

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Barbádos Barbádosa m; zemljepisna imena |dolgo ime Barbados|; |država|: Slavna pevka Rihanna se je rodila na Barbadosu; Grenivke so v začetku 19. stoletja z Barbadosa prinesli v Združene države Amerike; sporazum z Barbadosom {B} Barbadošan, Barbadošanka; barbadoški {O} MNOŽINA: im. Barbádos, rod. Barbádosa, daj. Barbádosu, tož. Barbádos, mest. na Barbádosu, or. z Barbádosom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Barbádošan Barbádošana m; imena bitij Barbadošani so prebivalci otoške državice v Malih Antilih (< Barbados) {B} Barbadošanov {O} EDNINA: im. Barbádošan, rod. Barbádošana, daj. Barbádošanu, tož. Barbádošana, mest. pri Barbádošanu, or. z Barbádošanom; DVOJINA: im. Barbádošana, rod. Barbádošanov, daj. Barbádošanoma, tož. Barbádošana, mest. pri Barbádošanih, or. z Barbádošanoma; MNOŽINA: im. Barbádošani, rod. Barbádošanov, daj. Barbádošanom, tož. Barbádošane, mest. pri Barbádošanih, or. z Barbádošani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Barbádošanka Barbádošanke ž; imena bitij Mlada Barbadošanka si je omislila nov tatu; Položaj Barbadošank se je v zadnjem stoletju zelo izboljšal (< Barbados) {B} Barbadošankin {O} EDNINA: im. Barbádošanka, rod. Barbádošanke, daj. Barbádošanki, tož. Barbádošanko, mest. pri Barbádošanki,

or. z Barbádošanko; DVOJINA: im. Barbádošanki, rod. Barbádošank, daj. Barbádošankama, tož. Barbádošanki, mest. pri Barbádošankah, or. z Barbádošankama; MNOŽINA: im. Barbádošanke, rod. Barbádošank, daj. Barbádošankam, tož. Barbádošanke, mest. pri Barbádošankah, or. z Barbádošankami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena barbádoški barbádoška barbádoško prid. barbadoški dolar; Mlada barbadoška pevka velja za dekle s tisoč in eno pričesko (< Barbados) {O} moški: EDNINA: im. barbádoški, rod. barbádoškega, daj. barbádoškemu, tož. barbádoški (živostno barbádoškega), mest. pri barbádoškem, or. z barbádoškim; DVOJINA: im. barbádoška, rod. barbádoških, daj. barbádoškima, tož. barbádoška, mest. pri barbádoških, or. z barbádoškima; MNOŽINA: im. barbádoški, rod. barbádoških, daj. barbádoškim, tož. barbádoške, mest. pri barbádoških, or. z barbádoškimi ženski: EDNINA: im. barbádoška, rod. barbádoške, daj. barbádoški, tož. barbádoško, mest. pri barbádoški, or. z barbádoško; DVOJINA: im. barbádoški, rod. barbádoških, daj. barbádoškima, tož. barbádoški, mest. pri barbádoških, or. z barbádoškima; MNOŽINA: im. barbádoške, rod. barbádoških, daj. barbádoškim, tož. barbádoške, mest. pri barbádoških, or. z barbádoškimi srednji: EDNINA: im. barbádoško, rod. barbádoškega, daj. barbádoškemu, tož. barbádoško, mest. pri barbádoškem, or. z barbádoškim; DVOJINA: im. barbádoški, rod. barbádoških, daj. barbádoškima, tož. barbádoški, mest. pri barbádoških, or. z barbádoškima; MNOŽINA: im. barbádoška, rod. barbádoških, daj.

71

barbádoškim, tož. barbádoška, mest. pri barbádoških, or. z barbádoškimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Bárbara Cêljska Bárbare Cêljske ž; imena bitij |celjska grofica|: drama o Barbari Celjski; Kelih Barbare Celjske hranijo v Madžarskem nacionalnem muzeju {O} EDNINA: im. Bárbara Cêljska, rod. Bárbare Cêljske, daj. Bárbari Cêljski, tož. Bárbaro Cêljsko, mest. pri Bárbari Cêljski, or. z Bárbaro Cêljsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Barbarossa Barbarosse tudi Barbarossa Barbarossa [barbarósa] m; imena bitij |pravo ime Friderik I.: nemški kralj in cesar|: kronanje cesarja Friderika I. Barbarosse; |pravo ime Khaired Din: gusarski poveljnik|: Turška mornarica je pod razvpitim gusarjem Barbarosso plenila obale Španije, Italije in Grčije {B} Barbarossov {O} EDNINA: im. Barbarossa, rod. Barbarosse tudi Barbarossa, daj. Barbarossi tudi Barbarossu, tož. Barbarosso tudi Barbarossa, mest. pri Barbarossi tudi pri Barbarossu, or. z Barbarosso tudi z Barbarossom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Barbarossov Barbarossova Barbarossovo [barbarósov-] prid. Barbarossove ladje (< Barbarossa) {O} moški: EDNINA: im. Barbarossov, rod. Barbarossovega, daj. Barbarossovemu, tož. Barbarossov (živostno Barbarossovega), mest. pri Barbarossovem, or. z Barbarossovim; DVOJINA: im. Barbarossova, rod.

Barbarossovih, daj. Barbarossovima, tož. Barbarossova, mest. pri Barbarossovih, or. z Barbarossovima; MNOŽINA: im. Barbarossovi, rod. Barbarossovih, daj. Barbarossovim, tož. Barbarossove, mest. pri Barbarossovih, or. z Barbarossovimi ženski: EDNINA: im. Barbarossova, rod. Barbarossove, daj. Barbarossovi, tož. Barbarossovo, mest. pri Barbarossovi, or. z Barbarossovo; DVOJINA: im. Barbarossovi, rod. Barbarossovih, daj. Barbarossovima, tož. Barbarossovi, mest. pri Barbarossovih, or. z Barbarossovima; MNOŽINA: im. Barbarossove, rod. Barbarossovih, daj. Barbarossovim, tož. Barbarossove, mest. pri Barbarossovih, or. z Barbarossovimi srednji: EDNINA: im. Barbarossovo, rod. Barbarossovega, daj. Barbarossovemu, tož. Barbarossovo, mest. pri Barbarossovem, or. z Barbarossovim; DVOJINA: im. Barbarossovi, rod. Barbarossovih, daj. Barbarossovima, tož. Barbarossovi, mest. pri Barbarossovih, or. z Barbarossovima; MNOŽINA: im. Barbarossova, rod. Barbarossovih, daj. Barbarossovim, tož. Barbarossova, mest. pri Barbarossovih, or. z Barbarossovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Báruh Báruha m; imena bitij |svetopisemski prerok|: apokrifni spisi preroka Baruha {B} Baruhov {O} EDNINA: im. Báruh, rod. Báruha, daj. Báruhu, tož. Báruha, mest. pri Báruhu, or. z Báruhom; DVOJINA: im. Báruha, rod. Báruhov, daj. Báruhoma, tož. Báruha, mest. pri Báruhih, or. z Báruhoma; MNOŽINA: im. Báruhi, rod. Báruhov, daj. Báruhom, tož. Báruhe, mest. pri Báruhih, or. z Báruhi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

72

Baudouin de Courtenay Baudouina de Courtenayja [bodu̯ên də kurtené, rod. bodu̯êna də kurtenêja, or. bodu̯ênom də kurtenêjem] m; imena bitij |Jan Baudouin de Courtenay; poljski jezikoslovec|: razlage Baudouina de Courtenayja o izvoru rezijanščine; V naše kraje jo je privabilo prijateljstvo z jezikoslovcem Janom Baudouinom de Courtenayjem; prim. de Courtenay {B} Baudouinov, de Courtenayjev {O} EDNINA: im. Baudouin de Courtenay, rod. Baudouina de Courtenayja, daj. Baudouinu de Courtenayju, tož. Baudouina de Courtenayja, mest. pri Baudouinu de Courtenayu, or. z Baudouinom de Courtenayjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki Baudouinov Baudouinova Baudouinovo [bodu̯ênov-] prid. Baudouinov slovar rezijanščine (< Baudouin de Courtenay) {O} moški: EDNINA: im. Baudouinov, rod. Baudouinovega, daj. Baudouinovemu, tož. Baudouinov (živostno Baudouinovega), mest. pri Baudouinovem, or. z Baudouinovim; DVOJINA: im. Baudouinova, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovima, tož. Baudouinova, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovima; MNOŽINA: im. Baudouinovi, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovim, tož. Baudouinove, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovimi ženski: EDNINA: im. Baudouinova, rod. Baudouinove, daj. Baudouinovi, tož. Baudouinovo, mest. pri Baudouinovi, or. z Baudouinovo; DVOJINA: im. Baudouinovi, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovima, tož. Baudouinovi, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovima; MNOŽINA: im. Baudouinove, rod.

Baudouinovih, daj. Baudouinovim, tož. Baudouinove, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovimi srednji: EDNINA: im. Baudouinovo, rod. Baudouinovega, daj. Baudouinovemu, tož. Baudouinovo, mest. pri Baudouinovem, or. z Baudouinovim; DVOJINA: im. Baudouinovi, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovima, tož. Baudouinovi, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovima; MNOŽINA: im. Baudouinova, rod. Baudouinovih, daj. Baudouinovim, tož. Baudouinova, mest. pri Baudouinovih, or. z Baudouinovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) bazilísk bazilíska m |žival|: Med najhitrejše plazilce se uvrščajo baziliski, ki dosežejo hitrosti do 29 kilometrov na uro; |bajeslovna žival|: V zgodnjesrednjeveški umetnosti najdemo baziliska upodobljenega kot kačo s perutmi in krempljastimi nogami {B} baziliskov {O} EDNINA: im. bazilísk, rod. bazilíska, daj. bazilísku, tož. bazilíska, mest. pri bazilísku, or. z bazilískom; DVOJINA: im. bazilíska, rod. bazilískov, daj. bazilískoma, tož. bazilíska, mest. pri bazilískih, or. z bazilískoma; MNOŽINA: im. bazilíska, rod. bazilískov, daj. bazilískom, tož. bazilíske, mest. pri bazilískih, or. z bazilíski STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Bečuánija Bečuánije ž; zemljepisna imena |država|; gl. Bocvana STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav bedák bedáka m

73

|neumen človek|: Imeli so ga za bedaka; |pravljični lik|: v zvezi bedak Jurček Učenci so se predstavili s pravljico o bedaku Jurčku {O} EDNINA: im. bedák, rod. bedáka, daj. bedáku, tož. bedáka, mest. pri bedáku, or. z bedákom; DVOJINA: im. bedáka, rod. bedákov, daj. bedákoma, tož. bedáka, mest. pri bedákih, or. z bedákoma; MNOŽINA: im. bedáki, rod. bedákov, daj. bedákom, tož. bedáke, mest. pri bedákih, or. z bedáki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena bedánčev bedánčeva bedánčevo prid. Zgodbe o bedančevih dejanjih so navdihnile Vandota, da ga je povzdignil v knjižni lik (< bedanec) {O} moški: EDNINA: im. bedánčev, rod. bedánčevega, daj. bedánčevemu, tož. bedánčev (živostno bedánčevega), mest. pri bedánčevem, or. z bedánčevim; DVOJINA: im. bedánčeva, rod. bedánčevih, daj. bedánčevima, tož. bedánčeva, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevima; MNOŽINA: im. bedánčevi, rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož. bedánčeve, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevimi ženski: EDNINA: im. bedánčeva, rod. bedánčeve, daj. bedánčevi, tož. bedánčevo, mest. pri bedánčevi, or. z bedánčevo; DVOJINA: im. bedánčevi, rod. bedánčevih, daj. bedánčevima, tož. bedánčevi, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevima; MNOŽINA: im. bedánčeve, rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož. bedánčeve, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevimi srednji: EDNINA: im. bedánčevo, rod. bedánčevega, daj. bedánčevemu, tož. bedánčevo, mest. pri bedánčevem, or. z bedánčevim; DVOJINA: im. bedánčevi, rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož. bedánčevi, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevima; MNOŽINA: im. bedánčeva,

rod. bedánčevih, daj. bedánčevim, tož. bedánčeva, mest. pri bedánčevih, or. z bedánčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) Bedánčev Bedánčeva Bedánčevo prid. Kekec in Rožle sta v Bedančevem brlogu našla zaprtega Brinclja (< Bedanec) {O} moški: EDNINA: im. Bedánčev, rod. Bedánčevega, daj. Bedánčevemu, tož. Bedánčev (živostno Bedánčevega), mest. pri Bedánčevem, or. z Bedánčevim; DVOJINA: im. Bedánčeva, rod. Bedánčevih, daj. Bedánčevima, tož. Bedánčeva, mest. pri Bedánčevih, or. z Bedánčevima; MNOŽINA: im. Bedánčevi, rod. Bedánčevih, daj. Bedánčevim, tož. Bedánčeve, mest. pri Bedánčevih, or. z Bedánčevimi ženski: EDNINA: im. Bedánčeva, rod. Bedánčeve, daj. Bedánčevi, tož. Bedánčevo, mest. pri Bedánčevi, or. z Bedánčevo; DVOJINA: im. Bedánčevi, rod. Bedánčevih, daj. Bedánčevima, tož. Bedánčevi, mest. pri Bedánčevih, or. z Bedánčevima; MNOŽINA: im. Bedánčeve, rod. Bedánčevih, daj. Bedánčevim, tož. Bedánčeve, mest. pri Bedánčevih, or. z Bedánčevimi srednji: EDNINA: im. Bedánčevo, rod. Bedánčevega, daj. Bedánčevemu, tož. Bedánčevo, mest. pri Bedánčevem, or. z Bedánčevim; DVOJINA: im. Bedánčevi, rod. Bedánčevih, daj. Bedánčevima, tož. Bedánčevi, mest. pri Bedánčevih, or. z Bedánčevima; MNOŽINA: im. Bedánčeva, rod. Bedánčevih, daj. Bedánčevim, tož. Bedánčeva, mest. pri Bedánčevih, or. z Bedánčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen)

74

bedánec bedánca m |bajeslovno bitje, divji mož|: Na gorskih pobočjih so se skrivali bedanci, škopniki, krivopete in gozdni možje; prim. Bedanec {B} bedančev {O} EDNINA: im. bedánec, rod. bedánca, daj. bedáncu, tož. bedánca, mest. pri bedáncu, or. z bedáncem; DVOJINA: im. bedánca, rod. bedáncev, daj. bedáncema, tož. bedánca, mest. pri bedáncih, or. z bedáncema; MNOŽINA: im. bedánci, rod. bedáncev, daj. bedáncem, tož. bedánce, mest. pri bedáncih, or. z bedánci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Bedánec Bedánca m; imena bitij |pravljični lik|: Vsi poznamo zgodbo o tem, kako je Kekec ugnal Pehto in Bedanca; Otroci so se srečali z Bedancem in jih je bilo kar malo strah; prim. bedanec {B} Bedančev {O} EDNINA: im. Bedánec, rod. Bedánca, daj. Bedáncu, tož. Bedánca, mest. pri Bedáncu, or. z Bedáncem; DVOJINA: im. Bedánca, rod. Bedáncev, daj. Bedáncema, tož. Bedánca, mest. pri Bedáncih, or. z Bedáncema; MNOŽINA: im. Bedánci, rod. Bedáncev, daj. Bedáncem, tož. Bedánce, mest. pri Bedáncih, or. z Bedánci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Beláč Beláča m; imena bitij |pravo ime Marjan Keršič: slovenski kipar in alpinist|: ob imenu, navadno za pomišljajem knjiga Marjana Keršiča – Belača {B} Belačev {O} EDNINA: im. Beláč, rod. Beláča, daj. Beláču, tož. Beláča, mest. pri Beláču, or. z Beláčem STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Beláčev Beláčeva Beláčevo prid. Belačeva kiparska zbirka (< Belač) {O} moški: EDNINA: im. Beláčev, rod. Beláčevega, daj. Beláčevemu, tož. Beláčev (živostno Beláčevega), mest. pri Beláčevem, or. z Beláčevim; DVOJINA: im. Beláčeva, rod. Beláčevih, daj. Beláčevima, tož. Beláčeva, mest. pri Beláčevih, or. z Beláčevima; MNOŽINA: im. Beláčevi, rod. Beláčevih, daj. Beláčevim, tož. Beláčeve, mest. pri Beláčevih, or. z Beláčevimi ženski: EDNINA: im. Beláčeva, rod. Beláčeve, daj. Beláčevi, tož. Beláčevo, mest. pri Beláčevi, or. z Beláčevo; DVOJINA: im. Beláčevi, rod. Beláčevih, daj. Beláčevima, tož. Beláčevi, mest. pri Beláčevih, or. z Beláčevima; MNOŽINA: im. Beláčeve, rod. Beláčevih, daj. Beláčevim, tož. Beláčeve, mest. pri Beláčevih, or. z Beláčevimi srednji: EDNINA: im. Beláčevo, rod. Beláčevega, daj. Beláčevemu, tož. Beláčevo, mest. pri Beláčevem, or. z Beláčevim; DVOJINA: im. Beláčevi, rod. Beláčevih, daj. Beláčevima, tož. Beláčevi, mest. pri Beláčevih, or. z Beláčevima; MNOŽINA: im. Beláčeva, rod. Beláčevih, daj. Beláčevim, tož. Beláčeva, mest. pri Beláčevih, or. z Beláčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) belg. okrajš. |belgijski|: belg. film STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Bélgija Bélgije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Kraljevina Belgija|; |država|: Prijatelj prihaja iz Belgije; Slovenska reprezentanca je odpotovala v Belgijo;

75

veleposlanik Republike Slovenije v Belgiji {B} Belgijec, Belgijka; Belgijčev; belgijski {O} EDNINA: im. Bélgija, rod. Bélgije, daj. Bélgiji, tož. Bélgijo, mest. v Bélgiji, or. z Bélgijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Bélgijčev Bélgijčeva Bélgijčevo prid. Odgovorni so preučili Belgijčevo pritožbo zoper rezultate dopinškega testa (< Belgijec) {O} moški: EDNINA: im. Bélgijčev, rod. Bélgijčevega, daj. Bélgijčevemu, tož. Bélgijčev (živostno Bélgijčevega), mest. pri Bélgijčevem, or. z Bélgijčevim; DVOJINA: im. Bélgijčeva, rod. Bélgijčevih, daj. Bélgijčevima, tož. Bélgijčeva, mest. pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevima; MNOŽINA: im. Bélgijčevi, rod. Bélgijčevih, daj. Bélgijčevim, tož. Bélgijčeve, mest. pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevimi ženski: EDNINA: im. Bélgijčeva, rod. Bélgijčeve, daj. Bélgijčevi, tož. Bélgijčevo, mest. pri Bélgijčevi, or. z Bélgijčevo; DVOJINA: im. Bélgijčevi, rod. Bélgijčevih, daj. Bélgijčevima, tož. Bélgijčevi, mest. pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevima; MNOŽINA: im. Bélgijčeve, rod. Bélgijčevih, daj. Bélgijčevim, tož. Bélgijčeve, mest. pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevimi srednji: EDNINA: im. Bélgijčevo, rod. Bélgijčevega, daj. Bélgijčevemu, tož. Bélgijčevo, mest. pri Bélgijčevem, or. z Bélgijčevim; DVOJINA: im. Bélgijčevi, rod. Bélgijčevih, daj. Bélgijčevima, tož. Bélgijčevi, mest. pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevima; MNOŽINA: im. Bélgijčeva, rod. Bélgijčevih, daj. Bélgijčevim, tož. Bélgijčeva, mest. pri Bélgijčevih, or. z Bélgijčevimi STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) bélgijec bélgijca m |vrsta goveda|: Prodam bikca belgijca, starega pet mesecev (< Belgijec) {O} EDNINA: im. bélgijec, rod. bélgijca, daj. bélgijcu, tož. bélgijca, mest. pri bélgijcu, or. z bélgijcem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Bélgijec Bélgijca m; imena bitij Veliko Belgijcev prihaja na počitnice v Slovenijo (< Belgija) {B} Belgijčev {O} EDNINA: im. Bélgijec, rod. Bélgijca, daj. Bélgijcu, tož. Bélgijca, mest. pri Bélgijcu, or. z Bélgijcem; DVOJINA: im. Bélgijca, rod. Bélgijcev, daj. Bélgijcema, tož. Bélgijca, mest. pri Bélgijcih, or. z Bélgijcema; MNOŽINA: im. Bélgijci, rod. Bélgijcev, daj. Bélgijcem, tož. Bélgijce, mest. pri Bélgijcih, or. z Bélgijci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Bélgijka Bélgijke ž; imena bitij Med uspešnimi športnicami je veliko Belgijk (< Belgija) {B} Belgijkin {O} EDNINA: im. Bélgijka, rod. Bélgijke, daj. Bélgijki, tož. Bélgijko, mest. pri Bélgijki, or. z Bélgijko; DVOJINA: im. Bélgijki, rod. Bélgijk, daj. Bélgijkama, tož. Bélgijki, mest. pri Bélgijkah, or. z Bélgijkama; MNOŽINA: im. Bélgijke, rod. Bélgijk, daj. Bélgijkam, tož. Bélgijke, mest. pri Bélgijkah, or. z Bélgijkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena bélgijski bélgíjska bélgíjsko prid.

76

belgijski kralj; belgijski vaflji; belgijska pivovarna; Bruselj je hkrati evropska in belgijska prestolnica (< Belgija) {O} moški: EDNINA: im. bélgijski, rod. bélgijskega, daj. bélgijskemu, tož. bélgijski (živostno bélgijskega), mest. pri bélgijskem, or. z bélgijskim; DVOJINA: im. bélgijska, rod. bélgijskih, daj. bélgijskima, tož. bélgijska, mest. pri bélgijskih, or. z bélgijskima; MNOŽINA: im. bélgijski, rod. bélgijskih, daj. bélgijskim, tož. bélgijske, mest. pri bélgijskih, or. z bélgijskimi ženski: EDNINA: im. bélgijska, rod. bélgijske, daj. bélgijski, tož. bélgijsko, mest. pri bélgijski, or. z bélgijsko; DVOJINA: im. bélgijski, rod. bélgijskih, daj. bélgijskima, tož. bélgijski, mest. pri bélgijskih, or. z bélgijskima; MNOŽINA: im. bélgijske, rod. bélgijskih, daj. bélgijskim, tož. bélgijske, mest. pri bélgijskih, or. z bélgijskimi srednji: EDNINA: im. bélgijsko, rod. bélgijskega, daj. bélgijskemu, tož. bélgijsko, mest. pri bélgijskem, or. z bélgijskim; DVOJINA: im. bélgijski, rod. bélgijskih, daj. bélgijskima, tož. bélgijski, mest. pri bélgijskih, or. z bélgijskima; MNOŽINA: im. bélgijska, rod. bélgijskih, daj. bélgijskim, tož. bélgijska, mest. pri bélgijskih, or. z bélgijskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Belín Belína m; imena bitij |noriški bog luči in sonca|: Noriškega boga Belina so častili na sončnih, svetlih krajih {B} Belinov {O} EDNINA: im. Belín, rod. Belína, daj. Belínu, tož. Belína, mest. pri Belínu, or. z Belínom; DVOJINA: im. Belína, rod. Belínov, daj. Belínoma, tož. Belína, mest. pri Belínih, or. z Belínoma; MNOŽINA: im. Belíni, rod. Belínov, daj. Belínom, tož. Belíne, mest. pri Belínih, or. z Belíni

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Belíze Belízeja m; zemljepisna imena |dolgo ime Belize|; |država|: V Belizeju si lahko popotnik ogleda drugi največji morski greben na svetu; Na festivalu so se premierno predstavili glasbeniki iz Belizeja; meja z Belizejem {B} Belizejčan, Belizejčanka; belizejski {O} MNOŽINA: im. Belíze, rod. Belízeja, daj. Belízeju, tož. Belíze, mest. v Belízeju, or. z Belízejem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Belízejčan Belízejčana m; imena bitij Večina Belizejčanov poleg angleščine govori tudi kreolščino (< Belize) {B} Belizejčanov {O} EDNINA: im. Belízejčan, rod. Belízejčana, daj. Belízejčanu, tož. Belízejčana, mest. pri Belízejčanu, or. z Belízejčanom; DVOJINA: im. Belízejčana, rod. Belízejčanov, daj. Belízejčanoma, tož. Belízejčana, mest. pri Belízejčanih, or. z Belízejčanoma; MNOŽINA: im. Belízejčani, rod. Belízejčanov, daj. Belízejčanom, tož. Belízejčane, mest. pri Belízejčanih, or. z Belízejčani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Belízejčanka Belízejčanke ž; imena bitij Manj kot polovica Belizejčank je zaposlenih (< Belize) {B} Belizejčankin {O} EDNINA: im. Belízejčanka, rod. Belízejčanke, daj. Belízejčanki, tož. Belízejčanko, mest. pri Belízejčanki, or. z Belízejčanko; DVOJINA: im. Belízejčanki, rod. Belízejčank, daj. Belízejčankama, tož. Belízejčanki, mest. pri Belízejčankah, or. z Belízejčankama; MNOŽINA: im. Belízejčanke, rod.

77

Belízejčank, daj. Belízejčankam, tož. Belízejčanke, mest. pri Belízejčankah, or. z Belízejčankami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena belízejski belízejska belízejsko prid. belizejski dolar; belizejska boa; Metulji na belizejski farmi imajo živobarvna krilca (< Belize) {O} moški: EDNINA: im. belízejski, rod. belízejskega, daj. belízejskemu, tož. belízejski (živostno belízejskega), mest. pri belízejskem, or. z belízejskim; DVOJINA: im. belízejska, rod. belízejskih, daj. belízejskima, tož. belízejska, mest. pri belízejskih, or. z belízejskima; MNOŽINA: im. belízejski, rod. belízejskih, daj. belízejskim, tož. belízejske, mest. pri belízejskih, or. z belízejskimi ženski: EDNINA: im. belízejska, rod. belízejske, daj. belízejski, tož. belízejsko, mest. pri belízejski, or. z belízejsko; DVOJINA: im. belízejski, rod. belízejskih, daj. belízejskima, tož. belízejski, mest. pri belízejskih, or. z belízejskima; MNOŽINA: im. belízejske, rod. belízejskih, daj. belízejskim, tož. belízejske, mest. pri belízejskih, or. z belízejskimi srednji: EDNINA: im. belízejsko, rod. belízejskega, daj. belízejskemu, tož. belízejsko, mest. pri belízejskem, or. z belízejskim; DVOJINA: im. belízejski, rod. belízejskih, daj. belízejskima, tož. belízejski, mest. pri belízejskih, or. z belízejskima; MNOŽINA: im. belízejska, rod. belízejskih, daj. belízejskim, tož. belízejska, mest. pri belízejskih, or. z belízejskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Belorús Belorúsa m; imena bitij Ukrajinka je drsala v paru z Belorusom; V Latviji živi deset odstotkov Belorusov (< Belorusija)

{B} Belorusov {O} EDNINA: im. Belorús, rod. Belorúsa, daj. Belorúsu, tož. Belorúsa, mest. pri Belorúsu, or. z Belorúsom; DVOJINA: im. Belorúsa, rod. Belorúsov, daj. Belorúsoma, tož. Belorúsa, mest. pri Belorúsih, or. z Belorúsoma; MNOŽINA: im. Belorúsi, rod. Belorúsov, daj. Belorúsom, tož. Belorúse, mest. pri Belorúsih, or. z Belorúsi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Belorúsija Belorúsije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Belorusija|; |država|: prebivalci Belorusije; veleposlanik v Belorusiji; odnosi med Belorusijo in Ukrajino {B} Belorus, Belorusinja; beloruski {O} EDNINA: im. Belorúsija, rod. Belorúsije, daj. Belorúsiji, tož. Belorúsijo, mest. v Belorúsiji, or. z Belorúsijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Belorúsinja Belorúsinje ž; imena bitij Njegova žena je po rodu Belorusinja; V Sloveniji živi precej Belorusinj, ki so uspešne poslovne ženske (< Belorusija) {B} Belorusinjin {O} EDNINA: im. Belorúsinja, rod. Belorúsinje, daj. Belorúsinji, tož. Belorúsinjo, mest. pri Belorúsinji, or. z Belorúsinjo; DVOJINA: im. Belorúsinji, rod. Belorúsinj, daj. Belorúsinjama, tož. Belorúsinji, mest. pri Belorúsinjah, or. z Belorúsinjama; MNOŽINA: im. Belorúsinje, rod. Belorúsinj, daj. Belorúsinjam, tož. Belorúsinje, mest. pri Belorúsinjah, or. z Belorúsinjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena belorúski belorúska belorúsko prid.

78

beloruski plinovod; uspeh beloruskih atletinj; Beloruski predsednik je obiskal Beograd (< Belorusija) {O} moški: EDNINA: im. belorúski, rod. belorúskega, daj. belorúskemu, tož. belorúski (živostno belorúskega), mest. pri belorúskem, or. z belorúskim; DVOJINA: im. belorúska, rod. belorúskih, daj. belorúskima, tož. belorúska, mest. pri belorúskih, or. z belorúskima; MNOŽINA: im. belorúski, rod. belorúskih, daj. belorúskim, tož. belorúske, mest. pri belorúskih, or. z belorúskimi ženski: EDNINA: im. belorúska, rod. belorúske, daj. belorúski, tož. belorúsko, mest. pri belorúski, or. z belorúsko; DVOJINA: im. belorúski, rod. belorúskih, daj. belorúskima, tož. belorúski, mest. pri belorúskih, or. z belorúskima; MNOŽINA: im. belorúske, rod. belorúskih, daj. belorúskim, tož. belorúske, mest. pri belorúskih, or. z belorúskimi srednji: EDNINA: im. belorúsko, rod. belorúskega, daj. belorúskemu, tož. belorúsko, mest. pri belorúskem, or. z belorúskim; DVOJINA: im. belorúski, rod. belorúskih, daj. belorúskima, tož. belorúski, mest. pri belorúskih, or. z belorúskima; MNOŽINA: im. belorúska, rod. belorúskih, daj. belorúskim, tož. belorúska, mest. pri belorúskih, or. z belorúskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Bénč Bénča m; imena bitij |pravo ime Janez Bončina: slovenski pevec in kitarist|: Poleg Benča je nastopil še Magnifico; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem album Janeza Bončine – Benča {B} Benčev {O} EDNINA: im. Bénč, rod. Bénča, daj. Bénču, tož. Bénča, mest. pri Bénču, or. z Bénčem STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Bénčev Bénčeva Bénčevo prid. Benčeva skupina September (< Benč) {O} moški: EDNINA: im. Bénčev, rod. Bénčevega, daj. Bénčevemu, tož. Bénčev (živostno Bénčevega), mest. pri Bénčevem, or. z Bénčevim; DVOJINA: im. Bénčeva, rod. Bénčevih, daj. Bénčevima, tož. Bénčeva, mest. pri Bénčevih, or. z Bénčevima; MNOŽINA: im. Bénčevi, rod. Bénčevih, daj. Bénčevim, tož. Bénčeve, mest. pri Bénčevih, or. z Bénčevimi ženski: EDNINA: im. Bénčeva, rod. Bénčeve, daj. Bénčevi, tož. Bénčevo, mest. pri Bénčevi, or. z Bénčevo; DVOJINA: im. Bénčevi, rod. Bénčevih, daj. Bénčevima, tož. Bénčevi, mest. pri Bénčevih, or. z Bénčevima; MNOŽINA: im. Bénčeve, rod. Bénčevih, daj. Bénčevim, tož. Bénčeve, mest. pri Bénčevih, or. z Bénčevimi srednji: EDNINA: im. Bénčevo, rod. Bénčevega, daj. Bénčevemu, tož. Bénčevo, mest. pri Bénčevem, or. z Bénčevim; DVOJINA: im. Bénčevi, rod. Bénčevih, daj. Bénčevima, tož. Bénčevi, mest. pri Bénčevih, or. z Bénčevima; MNOŽINA: im. Bénčeva, rod. Bénčevih, daj. Bénčevim, tož. Bénčeva, mest. pri Bénčevih, or. z Bénčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Benín Benína m; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Benin|; |država|: glavno mesto Benina; Če se boste odpravili v Benin, lahko pričakujete topel sprejem domačinov; Rojen je bil leta 1967 v Beninu {B} Beninčan, Beninčanka; beninski {O} MNOŽINA: im. Benín, rod. Benína, daj. Benínu, tož. Benín, mest. v Benínu, or. z Benínom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav

79

Benínčan Benínčana m; imena bitij Poročena je z Beninčanom iz ljudstva Joruba; Skupina Beninčanov je predstavila ples beninskih kmetov (< Benin) {B} Beninčanov {O} EDNINA: im. Benínčan, rod. Benínčana, daj. Benínčanu, tož. Benínčana, mest. pri Benínčanu, or. z Benínčanom; DVOJINA: im. Benínčana, rod. Benínčanov, daj. Benínčanoma, tož. Benínčana, mest. pri Benínčanih, or. z Benínčanoma; MNOŽINA: im. Benínčani, rod. Benínčanov, daj. Benínčanom, tož. Benínčane, mest. pri Benínčanih, or. z Benínčani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Benínčanka Benínčanke ž; imena bitij Glavno nagrado za novinarje je prejela Beninčanka; Afriški ritmi Beninčank so navdušili občinstvo (< Benin) {B} Beninčankin {O} EDNINA: im. Benínčanka, rod. Benínčanke, daj. Benínčanki, tož. Benínčanko, mest. pri Benínčanki, or. z Benínčanko; DVOJINA: im. Benínčanki, rod. Benínčank, daj. Benínčankama, tož. Benínčanki, mest. pri Benínčankah, or. z Benínčankama; MNOŽINA: im. Benínčanke, rod. Benínčank, daj. Benínčankam, tož. Benínčanke, mest. pri Benínčankah, or. z Benínčankami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena benínski benínska benínsko prid. beninski bron (< Benin) {O} moški: EDNINA: im. benínski, rod. benínskega, daj. benínskemu, tož. benínski (živostno benínskega), mest. pri benínskem, or. z benínskim; DVOJINA: im. benínska, rod. benínskih, daj. benínskima, tož. benínska, mest. pri

benínskih, or. z benínskima; MNOŽINA: im. benínski, rod. benínskih, daj. benínskim, tož. benínske, mest. pri benínskih, or. z benínskimi ženski: EDNINA: im. benínska, rod. benínske, daj. benínski, tož. benínsko, mest. pri benínski, or. z benínsko; DVOJINA: im. benínski, rod. benínskih, daj. benínskima, tož. benínski, mest. pri benínskih, or. z benínskima; MNOŽINA: im. benínske, rod. benínskih, daj. benínskim, tož. benínske, mest. pri benínskih, or. z benínskimi srednji: EDNINA: im. benínsko, rod. benínskega, daj. benínskemu, tož. benínsko, mest. pri benínskem, or. z benínskim; DVOJINA: im. benínski, rod. benínskih, daj. benínskima, tož. benínski, mest. pri benínskih, or. z benínskima; MNOŽINA: im. benínska, rod. benínskih, daj. benínskim, tož. benínska, mest. pri benínskih, or. z benínskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Bernárd Máriborski Bernárda Máriborskega m; imena bitij |slovenski redovnik|: slovar Bernarda Mariborskega {O} EDNINA: im. Bernárd Máriborski, rod. Bernárda Máriborskega, daj. Bernárdu Máriborskemu, tož. Bernárda Máriborskega, mest. pri Bernárdu Máriborskem, or. z Bernárdom Máriborskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu bés bésa m |zli duh|: Gore so bile stanovališča zlih duhov, demonov in besov {B} besov {O} EDNINA: im. bés, rod. bésa, daj. bésu, tož. bésa, mest. pri bésu, or. z bésom; DVOJINA: im. bésa, rod. bésov, daj.

80

bésoma, tož. bésa, mest. pri bésih, or. z bésoma; MNOŽINA: im. bésa, rod. bésov, daj. bésom, tož. bése, mest. pri bésih, or. z bési STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij béta béte ž |grška črka ß|: alfa, beta, gama; Napisal je beto; kot imenovalniški prilastek Podana sta kota alfa in beta; Kalcij ob razpadu seva žarke beta; Surov korenček vsebuje precej karotena beta; nesklonljivo v zvezi beta celica Sladkorna bolezen tipa 1 nastane zaradi uničenja beta celic v trebušni slinavki celic beta; nesklonljivo v zvezi beta faza Potrebovali so le nekaj mesecev od beta faze do končnega izdelka faze beta; nesklonljivo v zvezi beta različica Program je na voljo v beta različici v različici beta; nesklonljivo v zvezi beta samec Šimpanzi gojijo lovsko kulturo beta samcev samcev beta; nesklonljivo v zvezi beta stanje prehod iz beta v alfa stanje iz stanja beta v stanje alfa; nesklonljivo v zvezi beta žarek ščit pred sevanjem beta žarkov žarkov beta {O} EDNINA: im. béta, rod. béte, daj. béti, tož. béto, mest. pri béti, or. z béto; DVOJINA: im. béti, rod. bét, daj. bétama, tož. béti, mest. pri bétah, or. z bétama; MNOŽINA: im. béte, rod. bét, daj. bétam, tož. béte, mest. pri bétah, or. z bétami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Bévc Bévca m; imena bitij |priimek|: Po besedah Janeza Bevca so cilj dosegli; Rad je sodeloval z Janezom Bevcem {B} Bevčev {O} EDNINA: im. Bévc, rod. Bévca, daj. Bévcu, tož. Bévca, mest. pri Bévcu, or. z Bévcem; DVOJINA: im. Bévca, rod. Bévcev, daj. Bévcema, tož. Bévca, mest.

pri Bévcih, or. z Bévcema; MNOŽINA: im. Bévci, rod. Bévcev, daj. Bévcem, tož. Bévce, mest. pri Bévcih, or. z Bévci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Bévčev Bévčeva Bévčevo prid. Bevčevih strokovnih referenc ne pozna (< Bevc) {O} moški: EDNINA: im. Bévčev, rod. Bévčevega, daj. Bévčevemu, tož. Bévčev (živostno Bévčevega), mest. pri Bévčevem, or. z Bévčevim; DVOJINA: im. Bévčeva, rod. Bévčevih, daj. Bévčevima, tož. Bévčeva, mest. pri Bévčevih, or. z Bévčevima; MNOŽINA: im. Bévčevi, rod. Bévčevih, daj. Bévčevim, tož. Bévčeve, mest. pri Bévčevih, or. z Bévčevimi ženski: EDNINA: im. Bévčeva, rod. Bévčeve, daj. Bévčevi, tož. Bévčevo, mest. pri Bévčevi, or. z Bévčevo; DVOJINA: im. Bévčevi, rod. Bévčevih, daj. Bévčevima, tož. Bévčevi, mest. pri Bévčevih, or. z Bévčevima; MNOŽINA: im. Bévčeve, rod. Bévčevih, daj. Bévčevim, tož. Bévčeve, mest. pri Bévčevih, or. z Bévčevimi srednji: EDNINA: im. Bévčevo, rod. Bévčevega, daj. Bévčevemu, tož. Bévčevo, mest. pri Bévčevem, or. z Bévčevim; DVOJINA: im. Bévčevi, rod. Bévčevih, daj. Bévčevima, tož. Bévčevi, mest. pri Bévčevih, or. z Bévčevima; MNOŽINA: im. Bévčeva, rod. Bévčevih, daj. Bévčevim, tož. Bévčeva, mest. pri Bévčevih, or. z Bévčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Bf Bf [bəfə̀ in beèf] m; simboli |bofor|: Pihal je veter z močjo 9 Bf STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Bh Bh [bəhə̀ in behá] m; simboli

81

|borij|: Simbol za kemijski element borij je Bh STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Bi Bi [bəí in beí] m; simboli |bizmut|: Simbol za kemijski element bizmut je Bi; |bizmutov|: v kemijski formuli bizmutov oksid (Bi2O3) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli bibl. okrajš. |biblični|: Izpopolnjeval se je na bibl. inštitutu v Rimu; |bibliografski|: bibl. opombe; |bibliotekar; bibliotekarka|: v zvezi okrajšav Jana Novak, univ. dipl. bibl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Billie Holiday Billie Holiday [bíli hôlidej] ž; imena bitij |pravo ime Eleanora Fagan: ameriška pevka|: Mlado pevko pogosto primerjajo z Billie Holiday {O} EDNINA: im. Billie Holiday, rod. Billie Holiday, daj. Billie Holiday, tož. Billie Holiday, mest. pri Billie Holiday, or. z Billie Holiday STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi biokem. okrajš. |biokemik; biokemičarka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. biokem.; |biokemični|: biokem. laboratorij; |biokemija|: v zvezi okrajšav Njen naziv je spec. med. biokem. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave bíokémični bíokémična bíokémično prid. |biološki in kemični|: biokemični laboratorij; biokemične raziskave živčevja; prim. biološko-kemični

{O} moški: EDNINA: im. bíokémični, rod. bíokémičnega, daj. bíokémičnemu, tož. bíokémični (živostno bíokémičnega), mest. pri bíokémičnem, or. z bíokémičnim; DVOJINA: im. bíokémična, rod. bíokémičnih, daj. bíokémičnima, tož. bíokémična, mest. pri bíokémičnih, or. z bíokémičnima; MNOŽINA: im. bíokémični, rod. bíokémičnih, daj. bíokémičnim, tož. bíokémične, mest. pri bíokémičnih, or. z bíokémičnimi ženski: EDNINA: im. bíokémična, rod. bíokémične, daj. bíokémični, tož. bíokémično, mest. pri bíokémični, or. z bíokémično; DVOJINA: im. bíokémični, rod. bíokémičnih, daj. bíokémičnima, tož. bíokémični, mest. pri bíokémičnih, or. z bíokémičnima; MNOŽINA: im. bíokémične, rod. bíokémičnih, daj. bíokémičnim, tož. bíokémične, mest. pri bíokémičnih, or. z bíokémičnimi srednji: EDNINA: im. bíokémično, rod. bíokémičnega, daj. bíokémičnemu, tož. bíokémično, mest. pri bíokémičnem, or. z bíokémičnim; DVOJINA: im. bíokémični, rod. bíokémičnih, daj. bíokémičnima, tož. bíokémični, mest. pri bíokémičnih, or. z bíokémičnima; MNOŽINA: im. bíokémična, rod. bíokémičnih, daj. bíokémičnim, tož. bíokémična, mest. pri bíokémičnih, or. z bíokémičnimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) biol. okrajš. |biolog; biologinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. biol.; |biologija|: v zvezi okrajšav Po izobrazbi je prof. biol.; |biološki|: biol. proces STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Bk Bk [bəkə̀ in beká] m; simboli |berkelij|: Simbol za kemijski element berkelij je Bk

82

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli bl. okrajš. |blaženi|: pred imenom župnija bl. Antona Martina Slomška STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave b. l. [bə̀ lə̀] okrajš. |brez letnice|: Če delo nima letnice, zapišite b. l.; pri navajanju Kamen in njiva, Pravljica o mraku, b. l., posthumno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Bláž Bláža m; imena bitij Pred štirinajstimi leti je z bratrancem Blažem začel igrati pri vaškem ansamblu {B} Blažev {O} EDNINA: im. Bláž, rod. Bláža, daj. Blážu, tož. Bláža, mest. pri Blážu, or. z Blážem; DVOJINA: im. Bláža, rod. Blážev, daj. Blážema, tož. Bláža, mest. pri Blážih, or. z Blážema; MNOŽINA: im. Bláži, rod. Blážev, daj. Blážem, tož. Bláže, mest. pri Blážih, or. z Bláži STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Blážev Bláževa Bláževo prid. Blaževega rojstva sta se zelo razveselila (< Blaž) {O} moški: EDNINA: im. Blážev, rod. Bláževega, daj. Bláževemu, tož. Blážev (živostno Bláževega), mest. pri Bláževem, or. z Bláževim; DVOJINA: im. Bláževa, rod. Bláževih, daj. Bláževima, tož. Bláževa, mest. pri Bláževih, or. z Bláževima; MNOŽINA: im. Bláževi, rod. Bláževih, daj. Bláževim, tož. Bláževe, mest. pri Bláževih, or. z Bláževimi ženski: EDNINA: im. Bláževa, rod. Bláževe, daj. Bláževi, tož. Bláževo, mest.

pri Bláževi, or. z Bláževo; DVOJINA: im. Bláževi, rod. Bláževih, daj. Bláževima, tož. Bláževi, mest. pri Bláževih, or. z Bláževima; MNOŽINA: im. Bláževe, rod. Bláževih, daj. Bláževim, tož. Bláževe, mest. pri Bláževih, or. z Bláževimi srednji: EDNINA: im. Bláževo, rod. Bláževega, daj. Bláževemu, tož. Bláževo, mest. pri Bláževem, or. z Bláževim; DVOJINA: im. Bláževi, rod. Bláževih, daj. Bláževima, tož. Bláževi, mest. pri Bláževih, or. z Bláževima; MNOŽINA: im. Bláževa, rod. Bláževih, daj. Bláževim, tož. Bláževa, mest. pri Bláževih, or. z Bláževimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Blážič Blážiča m; imena bitij |priimek|: Odgovorili so Blažiču; Objavili so pogovor s publicistom Blažičem {B} Blažičev {O} EDNINA: im. Blážič, rod. Blážiča, daj. Blážiču, tož. Blážiča, mest. pri Blážiču, or. z Blážičem; DVOJINA: im. Blážiča, rod. Blážičev, daj. Blážičema, tož. Blážiča, mest. pri Blážičih, or. z Blážičema; MNOŽINA: im. Blážiči, rod. Blážičev, daj. Blážičem, tož. Blážiče, mest. pri Blážičih, or. z Blážiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Blážičev Blážičeva Blážičevo prid. Blažičeva elektrarna (< Blažič) {O} moški: EDNINA: im. Blážičev, rod. Blážičevega, daj. Blážičevemu, tož. Blážičev (živostno Blážičevega), mest. pri Blážičevem, or. z Blážičevim; DVOJINA: im. Blážičeva, rod. Blážičevih, daj. Blážičevima, tož. Blážičeva, mest. pri Blážičevih, or. z Blážičevima; MNOŽINA: im. Blážičevi, rod. Blážičevih, daj.

83

Blážičevim, tož. Blážičeve, mest. pri Blážičevih, or. z Blážičevimi ženski: EDNINA: im. Blážičeva, rod. Blážičeve, daj. Blážičevi, tož. Blážičevo, mest. pri Blážičevi, or. z Blážičevo; DVOJINA: im. Blážičevi, rod. Blážičevih, daj. Blážičevima, tož. Blážičevi, mest. pri Blážičevih, or. z Blážičevima; MNOŽINA: im. Blážičeve, rod. Blážičevih, daj. Blážičevim, tož. Blážičeve, mest. pri Blážičevih, or. z Blážičevimi srednji: EDNINA: im. Blážičevo, rod. Blážičevega, daj. Blážičevemu, tož. Blážičevo, mest. pri Blážičevem, or. z Blážičevim; DVOJINA: im. Blážičevi, rod. Blážičevih, daj. Blážičevima, tož. Blážičevi, mest. pri Blážičevih, or. z Blážičevima; MNOŽINA: im. Blážičeva, rod. Blážičevih, daj. Blážičevim, tož. Blážičeva, mest. pri Blážičevih, or. z Blážičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Bob Dylan Boba Dylana [bòb dílan, rod. bôba dílana] m; imena bitij |pravo ime Robert Allen Zimmerman: ameriški pevec, kitarist in skladatelj|: biografija Boba Dylana {O} EDNINA: im. Bob Dylan, rod. Boba Dylana, daj. Bobu Dylanu, tož. Boba Dylana, mest. pri Bobu Dylanu, or. z Bobom Dylanom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Bocvána Bocváne ž; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Bocvana|; |država|: Prva spremljevalka je postala predstavnica Bocvane; Preselila sta se v Bocvano; nacionalni park v Bocvani {B} Bocvanec, Bocvanka; Bocvančev; bocvanski

{O} EDNINA: im. Bocvána, rod. Bocváne, daj. Bocváni, tož. Bocváno, mest. v Bocváni, or. z Bocváno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Bocvánčev Bocvánčeva Bocvánčevo prid. Bocvančev boj proti preganjanju Bušmanov je bil nagrajen (< Bocvanec) {O} moški: EDNINA: im. Bocvánčev, rod. Bocvánčevega, daj. Bocvánčevemu, tož. Bocvánčev (živostno Bocvánčevega), mest. pri Bocvánčevem, or. z Bocvánčevim; DVOJINA: im. Bocvánčeva, rod. Bocvánčevih, daj. Bocvánčevima, tož. Bocvánčeva, mest. pri Bocvánčevih, or. z Bocvánčevima; MNOŽINA: im. Bocvánčevi, rod. Bocvánčevih, daj. Bocvánčevim, tož. Bocvánčeve, mest. pri Bocvánčevih, or. z Bocvánčevimi ženski: EDNINA: im. Bocvánčeva, rod. Bocvánčeve, daj. Bocvánčevi, tož. Bocvánčevo, mest. pri Bocvánčevi, or. z Bocvánčevo; DVOJINA: im. Bocvánčevi, rod. Bocvánčevih, daj. Bocvánčevima, tož. Bocvánčevi, mest. pri Bocvánčevih, or. z Bocvánčevima; MNOŽINA: im. Bocvánčeve, rod. Bocvánčevih, daj. Bocvánčevim, tož. Bocvánčeve, mest. pri Bocvánčevih, or. z Bocvánčevimi srednji: EDNINA: im. Bocvánčevo, rod. Bocvánčevega, daj. Bocvánčevemu, tož. Bocvánčevo, mest. pri Bocvánčevem, or. z Bocvánčevim; DVOJINA: im. Bocvánčevi, rod. Bocvánčevih, daj. Bocvánčevima, tož. Bocvánčevi, mest. pri Bocvánčevih, or. z Bocvánčevima; MNOŽINA: im. Bocvánčeva, rod. Bocvánčevih, daj. Bocvánčevim, tož. Bocvánčeva, mest. pri Bocvánčevih, or. z Bocvánčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen)

84

Bocvánec Bocvánca m; imena bitij Spoprijateljil se je z Bocvancem; Večina Bocvancev je zelo navezanih na zemljo (< Bocvana) {B} Bocvančev {O} EDNINA: im. Bocvánec, rod. Bocvánca, daj. Bocváncu, tož. Bocvánca, mest. pri Bocváncu, or. z Bocváncem; DVOJINA: im. Bocvánca, rod. Bocváncev, daj. Bocváncema, tož. Bocvánca, mest. pri Bocváncih, or. z Bocváncema; MNOŽINA: im. Bocvánci, rod. Bocváncev, daj. Bocváncem, tož. Bocvánce, mest. pri Bocváncih, or. z Bocvánci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Bocvánka Bocvánke ž; imena bitij Na fotografiji je bil belec z Bocvanko; položaj Bocvank v družbi (< Bocvana) {B} Bocvankin {O} EDNINA: im. Bocvánka, rod. Bocvánke, daj. Bocvánki, tož. Bocvánko, mest. pri Bocvánki, or. z Bocvánko; DVOJINA: im. Bocvánki, rod. Bocvánk, daj. Bocvánkama, tož. Bocvánki, mest. pri Bocvánkah, or. z Bocvánkama; MNOŽINA: im. Bocvánke, rod. Bocvánk, daj. Bocvánkam, tož. Bocvánke, mest. pri Bocvánkah, or. z Bocvánkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena bocvánski bocvánska bocvánsko prid. bocvanski ahat; safari v bocvanskem nacionalnem parku (< Bocvana) {O} moški: EDNINA: im. bocvánski, rod. bocvánskega, daj. bocvánskemu, tož. bocvánski (živostno bocvánskega), mest. pri bocvánskem, or. z bocvánskim; DVOJINA: im. bocvánska, rod. bocvánskih, daj. bocvánskima, tož. bocvánska, mest. pri bocvánskih, or. z bocvánskima; MNOŽINA: im. bocvánski, rod. bocvánskih, daj. bocvánskim, tož.

bocvánske, mest. pri bocvánskih, or. z bocvánskimi ženski: EDNINA: im. bocvánska, rod. bocvánske, daj. bocvánski, tož. bocvánsko, mest. pri bocvánski, or. z bocvánsko; DVOJINA: im. bocvánski, rod. bocvánskih, daj. bocvánskima, tož. bocvánski, mest. pri bocvánskih, or. z bocvánskima; MNOŽINA: im. bocvánske, rod. bocvánskih, daj. bocvánskim, tož. bocvánske, mest. pri bocvánskih, or. z bocvánskimi srednji: EDNINA: im. bocvánsko, rod. bocvánskega, daj. bocvánskemu, tož. bocvánsko, mest. pri bocvánskem, or. z bocvánskim; DVOJINA: im. bocvánski, rod. bocvánskih, daj. bocvánskima, tož. bocvánski, mest. pri bocvánskih, or. z bocvánskima; MNOŽINA: im. bocvánska, rod. bocvánskih, daj. bocvánskim, tož. bocvánska, mest. pri bocvánskih, or. z bocvánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski bóg bogá m |nadnaravno bitje|: Eol, bog vetra, je bil sin Poseidona in Arne; Pravijo, da si na Cipru v zavetju bogov z Olimpa; Najpomembnejša bogova Egipčanov sta bila Amon in Horus; prim. Bog {B} božji {O} EDNINA: im. bóg, rod. bogá, daj. bógu, tož. bogá, mest. pri bógu, or. z bógom; DVOJINA: im. bogôva in bogá, rod. bogôv, daj. bogôvoma, tož. bogôva in bogá, mest. pri bogôvih, or. z bogôvoma in z bógoma; MNOŽINA: im. bogôvi, rod. bogôv, daj. bogôvom, tož. bogôve, mest. pri bogôvih, or. z bogôvi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Bóg Bogá m; imena bitij

85

|krščanski bog|: Verjel je v Boga, a ne v čudeže; Poslušali smo svetopisemsko zgodbo o Mojzesu in njegovem srečanju z Bogom na gori Sinaj; prim. Bog Oče, Bog Sin {B} Božji {O} EDNINA: im. Bóg, rod. Bogá, daj. Bógu, tož. Bogá, mest. pri Bógu, or. z Bógom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Bogatáj Bogatája m; imena bitij |priimek|: Šele Bogataju je uspelo pomiriti delavce; O velikonočnih običajih so se pogovarjali z etnologom Janezom Bogatajem {B} Bogatajev {O} EDNINA: im. Bogatáj, rod. Bogatája, daj. Bogatáju, tož. Bogatája, mest. pri Bogatáju, or. z Bogatájem; DVOJINA: im. Bogatája, rod. Bogatájev, daj. Bogatájema, tož. Bogatája, mest. pri Bogatájih, or. z Bogatájema; MNOŽINA: im. Bogatáji, rod. Bogatájev, daj. Bogatájem, tož. Bogatáje, mest. pri Bogatájih, or. z Bogatáji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Bogatájev Bogatájeva Bogatájevo prid. Bogatajevo predavanje o slovenski kulinariki (< Bogataj) {O} moški: EDNINA: im. Bogátajev, rod. Bogátajevega, daj. Bogátajevemu, tož. Bogátajev (živostno Bogátajevega), mest. pri Bogátajevem, or. z Bogátajevim; DVOJINA: im. Bogátajeva, rod. Bogátajevih, daj. Bogátajevima, tož. Bogátajeva, mest. pri Bogátajevih, or. z Bogátajevima; MNOŽINA: im. Bogátajevi, rod. Bogátajevih, daj. Bogátajevim, tož. Bogátajeve, mest. pri Bogátajevih, or. z Bogátajevimi

ženski: EDNINA: im. Bogátajeva, rod. Bogátajeve, daj. Bogátajevi, tož. Bogátajevo, mest. pri Bogátajevi, or. z Bogátajevo; DVOJINA: im. Bogátajevi, rod. Bogátajevih, daj. Bogátajevima, tož. Bogátajevi, mest. pri Bogátajevih, or. z Bogátajevima; MNOŽINA: im. Bogátajeve, rod. Bogátajevih, daj. Bogátajevim, tož. Bogátajeve, mest. pri Bogátajevih, or. z Bogátajevimi srednji: EDNINA: im. Bogátajevo, rod. Bogátajevega, daj. Bogátajevemu, tož. Bogátajevo, mest. pri Bogátajevem, or. z Bogátajevim; DVOJINA: im. Bogátajevi, rod. Bogátajevih, daj. Bogátajevima, tož. Bogátajevi, mest. pri Bogátajevih, or. z Bogátajevima; MNOŽINA: im. Bogátajeva, rod. Bogátajevih, daj. Bogátajevim, tož. Bogátajeva, mest. pri Bogátajevih, or. z Bogátajevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) bogínja bogínje ž |nadnaravno bitje|: boginja ljubezni; Salomon je dal zgraditi oltarje za vse bogove in boginje {O} EDNINA: im. bogínja, rod. bogínje, daj. bogínji, tož. bogínjo, mest. pri bogínji, or. z bogínjo; DVOJINA: im. bogínji, rod. bogínj, daj. bogínjama, tož. bogínji, mest. pri bogínjah, or. z bogínjama; MNOŽINA: im. bogínje, rod. bogínj, daj. bogínjam, tož. bogínje, mest. pri bogínjah, or. z bogínjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Bóg Ôče Bogá Očéta m; imena bitij |Bog|: Krščanstvo temelji v nauku o neskočni ljubezni Boga Očeta; prim. bog, Bog, Bog Sin {O} EDNINA: im. Bóg Ôče, rod. Bogá Očéta, daj. Bógu Očétu, tož. Bogá Očéta,

86

mest. pri Bógu Očétu, or. z Bógom Očétom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Bógomir Bógomirja m; imena bitij |moško ime|: Prisluhnili so tudi pogovoru z likovnikom Bogomirjem Jakšo/Jakšem iz Gradca {B} Bogomirjev {O} EDNINA: im. Bógomir, rod. Bógomirja, daj. Bógomirju, tož. Bógomirja, mest. pri Bógomirju, or. z Bógomirjem; DVOJINA: im. Bógomirja, rod. Bógomirjev, daj. Bógomirjema, tož. Bógomirja, mest. pri Bógomirjih, or. z Bógomirjema; MNOŽINA: im. Bógomirji, rod. Bógomirjev, daj. Bógomirjem, tož. Bógomirje, mest. pri Bógomirjih, or. z Bógomirji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Bógomirjev Bógomirjeva Bógomirjevo prid. Bogomirjev brat (< Bogomir) {O} moški: EDNINA: im. Bógomirjev, rod. Bógomirjevega, daj. Bógomirjevemu, tož. Bógomirjev (živostno Bógomirjevega), mest. pri Bógomirjevem, or. z Bógomirjevim; DVOJINA: im. Bógomirjeva, rod. Bógomirjevih, daj. Bógomirjevima, tož. Bógomirjeva, mest. pri Bógomirjevih, or. z Bógomirjevima; MNOŽINA: im. Bógomirjevi, rod. Bógomirjevih, daj. Bógomirjevim, tož. Bógomirjeve, mest. pri Bógomirjevih, or. z Bógomirjevimi ženski: EDNINA: im. Bógomirjeva, rod. Bógomirjeve, daj. Bógomirjevi, tož. Bógomirjevo, mest. pri Bógomirjevi, or. z Bógomirjevo; DVOJINA: im. Bógomirjevi, rod. Bógomirjevih, daj. Bógomirjevima, tož. Bógomirjevi, mest. pri Bógomirjevih, or. z Bógomirjevima;

MNOŽINA: im. Bógomirjeve, rod. Bógomirjevih, daj. Bógomirjevim, tož. Bógomirjeve, mest. pri Bógomirjevih, or. z Bógomirjevimi srednji: EDNINA: im. Bógomirjevo, rod. Bógomirjevega, daj. Bógomirjevemu, tož. Bógomirjevo, mest. pri Bógomirjevem, or. z Bógomirjevim; DVOJINA: im. Bógomirjevi, rod. Bógomirjevih, daj. Bógomirjevima, tož. Bógomirjevi, mest. pri Bógomirjevih, or. z Bógomirjevima; MNOŽINA: im. Bógomirjeva, rod. Bógomirjevih, daj. Bógomirjevim, tož. Bógomirjeva, mest. pri Bógomirjevih, or. z Bógomirjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Bóg Sín Bogá Sína m; imena bitij |Kristus|: učlovečenje Boga Sina; prim. Bog, Bog Oče {O} EDNINA: im. Bóg Sín, rod. Bogá Sína, daj. Bógu Sínu, tož. Bogá Sína, mest. pri Bógu Sínu, or. z Bógom Sínom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Bóleslav Hrábri Bóleslava Hrábrega m; imena bitij |pol. Bolesław Chrobry: poljski vojvoda in kralj|: Boleslava I. Poljskega ali Boleslava Hrabrega je nasledil sin Meško {O} EDNINA: im. Bóleslav Hrábri, rod. Bóleslava Hrábrega, daj. Bóleslavu Hrábremu, tož. Bóleslava Hrábrega, mest. pri Bóleslavu Hrábrem, or. z Bóleslavom Hrábrim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu bolg. okrajš.

87

|bolgarski|: bolg. mesto; |bolgarščina|: napis v bolg.; |bolgarsko|: Tekoče govori bolg. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Bolgár Bolgára m; imena bitij Finska veleposlanica je poročena z Bolgarom; Večina Bolgarov pri nas je zaposlenih v gradbeništvu (< Bolgarija) {B} Bolgarov {O} EDNINA: im. Bolgár, rod. Bolgára, daj. Bolgáru, tož. Bolgára, mest. pri Bolgáru, or. z Bolgárom; DVOJINA: im. Bolgára, rod. Bolgárov, daj. Bolgároma, tož. Bolgára, mest. pri Bolgárih, or. z Bolgároma; MNOŽINA: im. Bolgári, rod. Bolgárov, daj. Bolgárom, tož. Bolgáre, mest. pri Bolgárih, or. z Bolgári STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Bolgárija Bolgárije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Bolgarija|; |država|: uvoz perutnine iz Bolgarije; absolventski izlet v Bolgarijo; V Bolgariji so našli antični voz {B} Bolgar, Bolgarka; bolgarski {O} EDNINA: im. Bolgárija, rod. Bolgárije, daj. Bolgáriji, tož. Bolgárijo, mest. v Bolgáriji, or. z Bolgárijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Bolgárka Bolgárke ž; imena bitij Klub je ustanovil Slovenec, ki je poročen z Bolgarko; V Oslo prihaja vse več Bolgark (< Bolgarija) {B} Bolgarkin {O} EDNINA: im. Bolgárka, rod. Bolgárke, daj. Bolgárki, tož. Bolgárko, mest. pri Bolgárki, or. z Bolgárko; DVOJINA: im. Bolgárki, rod. Bolgárk, daj. Bolgárkama, tož. Bolgárki, mest. pri Bolgárkah, or. z Bolgárkama; MNOŽINA:

im. Bolgárke, rod. Bolgárk, daj. Bolgárkam, tož. Bolgárke, mest. pri Bolgárkah, or. z Bolgárkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena bolgárski bolgárska bolgársko prid. bolgarski kralj; bolgarska prestolnica; bolgarska vrtnica (< Bolgarija) {O} moški: EDNINA: im. bolgárski, rod. bolgárskega, daj. bolgárskemu, tož. bolgárski (živostno bolgárskega), mest. pri bolgárskem, or. z bolgárskim; DVOJINA: im. bolgárska, rod. bolgárskih, daj. bolgárskima, tož. bolgárska, mest. pri bolgárskih, or. z bolgárskima; MNOŽINA: im. bolgárski, rod. bolgárskih, daj. bolgárskim, tož. bolgárske, mest. pri bolgárskih, or. z bolgárskimi ženski: EDNINA: im. bolgárska, rod. bolgárske, daj. bolgárski, tož. bolgársko, mest. pri bolgárski, or. z bolgársko; DVOJINA: im. bolgárski, rod. bolgárskih, daj. bolgárskima, tož. bolgárski, mest. pri bolgárskih, or. z bolgárskima; MNOŽINA: im. bolgárske, rod. bolgárskih, daj. bolgárskim, tož. bolgárske, mest. pri bolgárskih, or. z bolgárskimi srednji: EDNINA: im. bolgársko, rod. bolgárskega, daj. bolgárskemu, tož. bolgársko, mest. pri bolgárskem, or. z bolgárskim; DVOJINA: im. bolgárski, rod. bolgárskih, daj. bolgárskima, tož. bolgárski, mest. pri bolgárskih, or. z bolgárskima; MNOŽINA: im. bolgárska, rod. bolgárskih, daj. bolgárskim, tož. bolgárska, mest. pri bolgárskih, or. z bolgárskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Bolívija Bolívije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Večnacionalna država Bolivija|; |država|: narodni park v Boliviji; Emigriral je v Bolivijo; Dobil je pismo iz Bolivije

88

{B} Bolivijec, Bolivijka; Bolivijčev; bolivijski {O} EDNINA: im. Bolívija, rod. Bolívije, daj. Bolíviji, tož. Bolívijo, mest. v Bolíviji, or. z Bolívijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Bolívijčev Bolívijčeva Bolívijčevo prid. Bolivijčev ples je navdušil občinstvo (< Bolivijec) {O} moški: EDNINA: im. Bolívijčev, rod. Bolívijčevega, daj. Bolívijčevemu, tož. Bolívijčev (živostno Bolívijčevega), mest. pri Bolívijčevem, or. z Bolívijčevim; DVOJINA: im. Bolívijčeva, rod. Bolívijčevih, daj. Bolívijčevima, tož. Bolívijčeva, mest. pri Bolívijčevih, or. z Bolívijčevima; MNOŽINA: im. Bolívijčevi, rod. Bolívijčevih, daj. Bolívijčevim, tož. Bolívijčeve, mest. pri Bolívijčevih, or. z Bolívijčevimi ženski: EDNINA: im. Bolívijčeva, rod. Bolívijčeve, daj. Bolívijčevi, tož. Bolívijčevo, mest. pri Bolívijčevi, or. z Bolívijčevo; DVOJINA: im. Bolívijčevi, rod. Bolívijčevih, daj. Bolívijčevima, tož. Bolívijčevi, mest. pri Bolívijčevih, or. z Bolívijčevima; MNOŽINA: im. Bolívijčeve, rod. Bolívijčevih, daj. Bolívijčevim, tož. Bolívijčeve, mest. pri Bolívijčevih, or. z Bolívijčevimi srednji: EDNINA: im. Bolívijčevo, rod. Bolívijčevega, daj. Bolívijčevemu, tož. Bolívijčevo, mest. pri Bolívijčevem, or. z Bolívijčevim; DVOJINA: im. Bolívijčevi, rod. Bolívijčevih, daj. Bolívijčevima, tož. Bolívijčevi, mest. pri Bolívijčevih, or. z Bolívijčevima; MNOŽINA: im. Bolívijčeva, rod. Bolívijčevih, daj. Bolívijčevim, tož. Bolívijčeva, mest. pri Bolívijčevih, or. z Bolívijčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen)

Bolívijec Bolívijca m; imena bitij Poročila se je z Bolivijcem; Dve tretjini Bolivijcev sta indijanskega rodu (< Bolivija) {B} Bolivijčev {O} EDNINA: im. Bolívijec, rod. Bolívijca, daj. Bolívijcu, tož. Bolívijca, mest. pri Bolívijcu, or. z Bolívijcem; DVOJINA: im. Bolívijca, rod. Bolívijcev, daj. Bolívijcema, tož. Bolívijca, mest. pri Bolívijcih, or. z Bolívijcema; MNOŽINA: im. Bolívijci, rod. Bolívijcev, daj. Bolívijcem, tož. Bolívijce, mest. pri Bolívijcih, or. z Bolívijci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Bolívijka Bolívijke ž; imena bitij Poročil se je z Bolivijko, ki je bila indijanske krvi; Veliko Bolivijk nosi klobuk (< Bolivija) {B} Bolivijkin {O} EDNINA: im. Bolívijka, rod. Bolívijke, daj. Bolívijki, tož. Bolívijko, mest. pri Bolívijki, or. z Bolívijko; DVOJINA: im. Bolívijki, rod. Bolívijk, daj. Bolívijkama, tož. Bolívijki, mest. pri Bolívijkah, or. z Bolívijkama; MNOŽINA: im. Bolívijke, rod. Bolívijk, daj. Bolívijkam, tož. Bolívijke, mest. pri Bolívijkah, or. z Bolívijkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena bolívijski bolívijska bolívijsko prid. bolivijska planota; Bolivijski Indijanci so dobili volilno pravico šele leta 1952 (< Bolivija) {O} moški: EDNINA: im. bolívijski, rod. bolívijskega, daj. bolívijskemu, tož. bolívijski (živostno bolívijskega), mest. pri bolívijskem, or. z bolívijskim; DVOJINA: im. bolívijska, rod. bolívijskih, daj. bolívijskima, tož. bolívijska, mest. pri bolívijskih, or. z bolívijskima; MNOŽINA: im. bolívijski, rod. bolívijskih,

89

daj. bolívijskim, tož. bolívijske, mest. pri bolívijskih, or. z bolívijskimi ženski: EDNINA: im. bolívijska, rod. bolívijske, daj. bolívijski, tož. bolívijsko, mest. pri bolívijski, or. z bolívijsko; DVOJINA: im. bolívijski, rod. bolívijskih, daj. bolívijskima, tož. bolívijski, mest. pri bolívijskih, or. z bolívijskima; MNOŽINA: im. bolívijske, rod. bolívijskih, daj. bolívijskim, tož. bolívijske, mest. pri bolívijskih, or. z bolívijskimi srednji: EDNINA: im. bolívijsko, rod. bolívijskega, daj. bolívijskemu, tož. bolívijsko, mest. pri bolívijskem, or. z bolívijskim; DVOJINA: im. bolívijski, rod. bolívijskih, daj. bolívijskima, tož. bolívijski, mest. pri bolívijskih, or. z bolívijskima; MNOŽINA: im. bolívijska, rod. bolívijskih, daj. bolívijskim, tož. bolívijska, mest. pri bolívijskih, or. z bolívijskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Bòr Bôra m; imena bitij |moško ime|: Zagledali so Bora in njegovo skupino; S tehnikom Borom sta prenesla občutljiv tovor {B} Borov {O} EDNINA: im. Bòr, rod. Bôra, daj. Bôru, tož. Bôra, mest. pri Bôru, or. z Bôrom; DVOJINA: im. Bôra, rod. Bôrov, daj. Bôroma, tož. Bôra, mest. pri Bôrih, or. z Bôroma; MNOŽINA: im. Bôri, rod. Bôrov, daj. Bôrom, tož. Bôre, mest. pri Bôrih, or. z Bôri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Bôrov Bôrova Bôrovo prid. Borova rojstnodnevna zabava (< Bor) {O} moški: EDNINA: im. Bôrov, rod. Bôrovega, daj. Bôrovemu, tož. Bôrov (živostno Bôrovega), mest. pri Bôrovem, or. z Bôrovim; DVOJINA: im. Bôrova, rod.

Bôrovih, daj. Bôrovima, tož. Bôrova, mest. pri Bôrovih, or. z Bôrovima; MNOŽINA: im. Bôrovi, rod. Bôrovih, daj. Bôrovim, tož. Bôrove, mest. pri Bôrovih, or. z Bôrovimi ženski: EDNINA: im. Bôrova, rod. Bôrove, daj. Bôrovi, tož. Bôrovo, mest. pri Bôrovi, or. z Bôrovo; DVOJINA: im. Bôrovi, rod. Bôrovih, daj. Bôrovima, tož. Bôrovi, mest. pri Bôrovih, or. z Bôrovima; MNOŽINA: im. Bôrove, rod. Bôrovih, daj. Bôrovim, tož. Bôrove, mest. pri Bôrovih, or. z Bôrovimi srednji: EDNINA: im. Bôrovo, rod. Bôrovega, daj. Bôrovemu, tož. Bôrovo, mest. pri Bôrovem, or. z Bôrovim; DVOJINA: im. Bôrovi, rod. Bôrovih, daj. Bôrovima, tož. Bôrovi, mest. pri Bôrovih, or. z Bôrovima; MNOŽINA: im. Bôrova, rod. Bôrovih, daj. Bôrovim, tož. Bôrova, mest. pri Bôrovih, or. z Bôrovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) bot. okrajš. |botanični|: bot. vrt; |botanika|: katedra za bot. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Bowiejev Bowiejeva Bowiejevo [bôvijev-] prid. Bowiejev album Hours bo na police prodajaln prišel 5. oktobra (< Bowie) {O} moški: EDNINA: im. Bowiejev, rod. Bowiejevega, daj. Bowiejevemu, tož. Bowiejev (živostno Bowiejevega), mest. pri Bowiejevem, or. z Bowiejevim; DVOJINA: im. Bowiejeva, rod. Bowiejevih, daj. Bowiejevima, tož. Bowiejeva, mest. pri Bowiejevih, or. z Bowiejevima; MNOŽINA: im. Bowiejevi, rod. Bowiejevih, daj. Bowiejevim, tož. Bowiejeve, mest. pri Bowiejevih, or. z Bowiejevimi

90

ženski: EDNINA: im. Bowiejeva, rod. Bowiejeve, daj. Bowiejevi, tož. Bowiejevo, mest. pri Bowiejevi, or. z Bowiejevo; DVOJINA: im. Bowiejevi, rod. Bowiejevih, daj. Bowiejevima, tož. Bowiejevi, mest. pri Bowiejevih, or. z Bowiejevima; MNOŽINA: im. Bowiejeve, rod. Bowiejevih, daj. Bowiejevim, tož. Bowiejeve, mest. pri Bowiejevih, or. z Bowiejevimi srednji: EDNINA: im. Bowiejevo, rod. Bowiejevega, daj. Bowiejevemu, tož. Bowiejevo, mest. pri Bowiejevem, or. z Bowiejevim; DVOJINA: im. Bowiejevi, rod. Bowiejevih, daj. Bowiejevima, tož. Bowiejevi, mest. pri Bowiejevih, or. z Bowiejevima; MNOŽINA: im. Bowiejeva, rod. Bowiejevih, daj. Bowiejevim, tož. Bowiejeva, mest. pri Bowiejevih, or. z Bowiejevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Bôžič Bôžiča m; imena bitij |priimek|: Plavalcu Božiču je uspelo preplavati morsko ožino; S snemalcem Božičem je preplezal Messnerjevo smer {B} Božičev {O} EDNINA: im. Bôžič, rod. Bôžiča, daj. Bôžiču, tož. Bôžiča, mest. pri Bôžiču, or. z Bôžičem; DVOJINA: im. Bôžiča, rod. Bôžičev, daj. Bôžičema, tož. Bôžiča, mest. pri Bôžičih, or. z Bôžičema; MNOŽINA: im. Bôžiči, rod. Bôžičev, daj. Bôžičem, tož. Bôžiče, mest. pri Bôžičih, or. z Bôžiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Božíček Božíčka m; imena bitij |pravljični lik|: Otroci so v šoli pisali o božiču in Božičku; Skozi dimnik vstopajo v hišo vsi dobri decembrski

možje: sveti Miklavž, dedek/Dedek Mraz in Božiček {B} Božičkov {O} EDNINA: im. Božíček, rod. Božíčka, daj. Božíčku, tož. Božíčka, mest. pri Božíčku, or. z Božíčkom; DVOJINA: im. Božíčka, rod. Božíčkov, daj. Božíčkoma, tož. Božíčka, mest. pri Božíčkih, or. z Božíčkoma; MNOŽINA: im. Božíčki, rod. Božíčkov, daj. Božíčkom, tož. Božíčke, mest. pri Božíčkih, or. z Božíčki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Bôžičev Bôžičeva Bôžičevo prid. Božičev roman (< Božič) {O} moški: EDNINA: im. Bôžičev, rod. Bôžičevega, daj. Bôžičevemu, tož. Bôžičev (živostno Bôžičevega), mest. pri Bôžičevem, or. z Bôžičevim; DVOJINA: im. Bôžičeva, rod. Bôžičevih, daj. Bôžičevima, tož. Bôžičeva, mest. pri Bôžičevih, or. z Bôžičevima; MNOŽINA: im. Bôžičevi, rod. Bôžičevih, daj. Bôžičevim, tož. Bôžičeve, mest. pri Bôžičevih, or. z Bôžičevimi ženski: EDNINA: im. Bôžičeva, rod. Bôžičeve, daj. Bôžičevi, tož. Bôžičevo, mest. pri Bôžičevi, or. z Bôžičevo; DVOJINA: im. Bôžičevi, rod. Bôžičevih, daj. Bôžičevima, tož. Bôžičevi, mest. pri Bôžičevih, or. z Bôžičevima; MNOŽINA: im. Bôžičeve, rod. Bôžičevih, daj. Bôžičevim, tož. Bôžičeve, mest. pri Bôžičevih, or. z Bôžičevimi srednji: EDNINA: im. Bôžičevo, rod. Bôžičevega, daj. Bôžičevemu, tož. Bôžičevo, mest. pri Bôžičevem, or. z Bôžičevim; DVOJINA: im. Bôžičevi, rod. Bôžičevih, daj. Bôžičevima, tož. Bôžičevi, mest. pri Bôžičevih, or. z Bôžičevima; MNOŽINA: im. Bôžičeva, rod. Bôžičevih, daj. Bôžičevim, tož. Bôžičeva, mest. pri Bôžičevih, or. z Bôžičevimi STATUS:predlog

91

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Božíčkov Božíčkova Božíčkovo prid. Sanjal je, da sliši Božičkove sani (< Božiček) {O} moški: EDNINA: im. Božíčkov, rod. Božíčkovega, daj. Božíčkovemu, tož. Božíčkov (živostno Božíčkovega), mest. pri Božíčkovem, or. z Božíčkovim; DVOJINA: im. Božíčkova, rod. Božíčkovih, daj. Božíčkovima, tož. Božíčkova, mest. pri Božíčkovih, or. z Božíčkovima; MNOŽINA: im. Božíčkovi, rod. Božíčkovih, daj. Božíčkovim, tož. Božíčkove, mest. pri Božíčkovih, or. z Božíčkovimi ženski: EDNINA: im. Božíčkova, rod. Božíčkove, daj. Božíčkovi, tož. Božíčkovo, mest. pri Božíčkovi, or. z Božíčkovo; DVOJINA: im. Božíčkovi, rod. Božíčkovih, daj. Božíčkovima, tož. Božíčkovi, mest. pri Božíčkovih, or. z Božíčkovima; MNOŽINA: im. Božíčkove, rod. Božíčkovih, daj. Božíčkovim, tož. Božíčkove, mest. pri Božíčkovih, or. z Božíčkovimi srednji: EDNINA: im. Božíčkovo, rod. Božíčkovega, daj. Božíčkovemu, tož. Božíčkovo, mest. pri Božíčkovem, or. z Božíčkovim; DVOJINA: im. Božíčkovi, rod. Božíčkovih, daj. Božíčkovima, tož. Božíčkovi, mest. pri Božíčkovih, or. z Božíčkovima; MNOŽINA: im. Božíčkova, rod. Božíčkovih, daj. Božíčkovim, tož. Božíčkova, mest. pri Božíčkovih, or. z Božíčkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) bôžji bôžja bôžje prid. deset božjih zapovedi; božja pot; v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Božji Rešitev je v božjih/Božjih rokah; Drugi vatikanski koncil uči, da božja/Božja

previdnost nikomur ne odreka pomoči; prim. Božji (< bog) {O} moški: EDNINA: im. bôžji, rod. bôžjega, daj. bôžjemu, tož. bôžji (živostno bôžjega), mest. pri bôžjem, or. z bôžjim; DVOJINA: im. bôžja, rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož. bôžja, mest. pri bôžjih, or. z bôžjima; MNOŽINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož. bôžje, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi ženski: EDNINA: im. bôžja, rod. bôžje, daj. bôžji, tož. bôžjo, mest. pri bôžji, or. z bôžjo; DVOJINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož. bôžji, mest. pri bôžjih, or. z bôžjima; MNOŽINA: im. bôžje, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož. bôžje, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi srednji: EDNINA: im. bôžje, rod. bôžjega, daj. bôžjemu, tož. bôžje, mest. pri bôžjem, or. z bôžjim; DVOJINA: im. bôžji, rod. bôžjih, daj. bôžjima, tož. bôžji, mest. pri bôžjih, or. z bôžjima; MNOŽINA: im. bôžja, rod. bôžjih, daj. bôžjim, tož. bôžja, mest. pri bôžjih, or. z bôžjimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) Bôžji Bôžja Bôžje prid. Verniki se priporočajo Božji Materi za zdravje; Z rojstvom Božjega Sina se je začelo novo štetje časa; prim. božji (< Bog) {O} moški: EDNINA: im. Bôžji, rod. Bôžjega, daj. Bôžjemu, tož. Bôžji (živostno Bôžjega), mest. pri Bôžjem, or. z Bôžjim; DVOJINA: im. Bôžja, rod. Bôžjih, daj. Bôžjima, tož. Bôžja, mest. pri Bôžjih, or. z Bôžjima; MNOŽINA: im. Bôžji, rod. Bôžjih, daj. Bôžjim, tož. Bôžje, mest. pri Bôžjih, or. z Bôžjimi ženski: EDNINA: im. Bôžja, rod. Bôžje, daj. Bôžji, tož. Bôžjo, mest. pri Bôžji, or. z Bôžjo; DVOJINA: im. Bôžji, rod. Bôžjih, daj. Bôžjima, tož. Bôžji, mest. pri Bôžjih,

92

or. z Bôžjima; MNOŽINA: im. Bôžje, rod. Bôžjih, daj. Bôžjim, tož. Bôžje, mest. pri Bôžjih, or. z Bôžjimi srednji: EDNINA: im. Bôžje, rod. Bôžjega, daj. Bôžjemu, tož. Bôžje, mest. pri Bôžjem, or. z Bôžjim; DVOJINA: im. Bôžji, rod. Bôžjih, daj. Bôžjima, tož. Bôžji, mest. pri Bôžjih, or. z Bôžjima; MNOŽINA: im. Bôžji, rod. Bôžjih, daj. Bôžjim, tož. Bôžje, mest. pri Bôžjih, or. z Bôžjimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) b. p. [bə̀ pə̀ in bé pé] okrajš. |brez posebnosti|: na zdravniških izvidih Na kontroli je bilo koleno klinično b. p.; Rentgenski posnetek komolčnega sklepa je b. p. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Bq Bq [bəkvə̀ in bekú] m; simboli |bekerel/becquerel|: 7000 Bq; Bq/m3 Naravna koncentracija radona v okolju je do 200 Bq/m3 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Br Br [bərə̀ in beèr] m; simboli |brom|: Simbol za kemijski element brom je Br; |bromov|: v kemijski formuli bromov klorid (BrCl) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Bráhma Bráhme in Bráhma m; imena bitij |hinduistični bog|: V hinduistični triadi je Brahma stvarnik vesolja {B} Brahmov {O} EDNINA: im. Bráhma, rod. Bráhme in Bráhma, daj. Bráhmi in Bráhmu, tož. Bráhmo in Bráhma, mest. pri Bráhmi in pri Bráhmu, or. z Bráhmo in z Bráhmom; DVOJINA: im. Bráhma in

Bráhmi, rod. Bráhmaov in Bráhm, daj. Bráhmoma in Bráhmama, tož. Bráhma in Bráhmi, mest. pri Bráhmaih in pri Bráhmah, or. z Bráhmoma in z Bráhmama; MNOŽINA: im. Bráhmi in Bráhme, rod. Bráhmov in Bráhm, daj. Bráhmom in Bráhmam, tož. Bráhme in Bráhme, mest. pri Bráhmih in pri Bráhmah, or. z Bráhmi in z Bráhmami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Bráhmov Bráhmova Bráhmovo prid. V Indiji je divja gos Brahmova jezdna žival (< Brahma) {O} moški: EDNINA: im. Bráhmov, rod. Bráhmovega, daj. Bráhmovemu, tož. Bráhmov (živostno Bráhmovega), mest. pri Bráhmovem, or. z Bráhmovim; DVOJINA: im. Bráhmova, rod. Bráhmovih, daj. Bráhmovima, tož. Bráhmova, mest. pri Bráhmovih, or. z Bráhmovima; MNOŽINA: im. Bráhmovi, rod. Bráhmovih, daj. Bráhmovim, tož. Bráhmove, mest. pri Bráhmovih, or. z Bráhmovimi ženski: EDNINA: im. Bráhmova, rod. Bráhmove, daj. Bráhmovi, tož. Bráhmovo, mest. pri Bráhmovi, or. z Bráhmovo; DVOJINA: im. Bráhmovi, rod. Bráhmovih, daj. Bráhmovima, tož. Bráhmovi, mest. pri Bráhmovih, or. z Bráhmovima; MNOŽINA: im. Bráhmove, rod. Bráhmovih, daj. Bráhmovim, tož. Bráhmove, mest. pri Bráhmovih, or. z Bráhmovimi srednji: EDNINA: im. Bráhmovo, rod. Bráhmovega, daj. Bráhmovemu, tož. Bráhmovo, mest. pri Bráhmovem, or. z Bráhmovim; DVOJINA: im. Bráhmovi, rod. Bráhmovih, daj. Bráhmovima, tož. Bráhmovi, mest. pri Bráhmovih, or. z Bráhmovima; MNOŽINA: im. Bráhmova, rod. Bráhmovih, daj. Bráhmovim, tož. Bráhmova, mest. pri Bráhmovih, or. z Bráhmovimi STATUS:predlog

93

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Brazílčev Brazílčeva Brazílčevo prid. Vodstvo kluba se še ni odločilo, kakšna bo Brazilčeva usoda (< Brazilec) {O} moški: EDNINA: im. Brazílčev, rod. Brazílčevega, daj. Brazílčevemu, tož. Brazílčev (živostno Brazílčevega), mest. pri Brazílčevem, or. z Brazílčevim; DVOJINA: im. Brazílčeva, rod. Brazílčevih, daj. Brazílčevima, tož. Brazílčeva, mest. pri Brazílčevih, or. z Brazílčevima; MNOŽINA: im. Brazílčevi, rod. Brazílčevih, daj. Brazílčevim, tož. Brazílčeve, mest. pri Brazílčevih, or. z Brazílčevimi ženski: EDNINA: im. Brazílčeva, rod. Brazílčeve, daj. Brazílčevi, tož. Brazílčevo, mest. pri Brazílčevi, or. z Brazílčevo; DVOJINA: im. Brazílčevi, rod. Brazílčevih, daj. Brazílčevima, tož. Brazílčevi, mest. pri Brazílčevih, or. z Brazílčevima; MNOŽINA: im. Brazílčeve, rod. Brazílčevih, daj. Brazílčevim, tož. Brazílčeve, mest. pri Brazílčevih, or. z Brazílčevimi srednji: EDNINA: im. Brazílčevo, rod. Brazílčevega, daj. Brazílčevemu, tož. Brazílčevo, mest. pri Brazílčevem, or. z Brazílčevim; DVOJINA: im. Brazílčevi, rod. Brazílčevih, daj. Brazílčevima, tož. Brazílčevi, mest. pri Brazílčevih, or. z Brazílčevima; MNOŽINA: im. Brazílčeva, rod. Brazílčevih, daj. Brazílčevim, tož. Brazílčeva, mest. pri Brazílčevih, or. z Brazílčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Brazílec Brazílca m; imena bitij V ringu se bo pomeril z Brazilcem; Pravijo, da so potomci Brazilcev (< Brazilija) {B} Brazilčev

{O} EDNINA: im. Brazílec, rod. Brazílca, daj. Brazílcu, tož. Brazílca, mest. pri Brazílcu, or. z Brazílcem; DVOJINA: im. Brazílca, rod. Brazílcev, daj. Brazílcema, tož. Brazílca, mest. pri Brazílcih, or. z Brazílcema; MNOŽINA: im. Brazílci, rod. Brazílcev, daj. Brazílcem, tož. Brazílce, mest. pri Brazílcih, or. z Brazílci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Brazílija Brazílije ž; zemljepisna imena |dolgo ime Federativna republika Brazilija|; |država|: V Braziliji so lepe plaže; Papež je prispel na svoj prvi uradni obisk v Brazilijo; Javljamo se v živo iz Brazilije {B} Brazilec, Brazilka; Brazilčev; brazilski {O} EDNINA: im. Brazílija, rod. Brazílije, daj. Brazíliji, tož. Brazílijo, mest. v Brazíliji, or. z Brazílijo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Brazílka Brazílke ž; imena bitij Z Brazilko je imel prisrčno hčerkico; Veliko zaposlenih Brazilk ima gospodinjsko pomočnico (< Brazilija) {B} Brazilkin {O} EDNINA: im. Brazílka, rod. Brazílke, daj. Brazílki, tož. Brazílko, mest. pri Brazílki, or. z Brazílko; DVOJINA: im. Brazílki, rod. Brazílk, daj. Brazílkama, tož. Brazílki, mest. pri Brazílkah, or. z Brazílkama; MNOŽINA: im. Brazílke, rod. Brazílk, daj. Brazílkam, tož. Brazílke, mest. pri Brazílkah, or. z Brazílkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena brazílke brazílk ž mn. |spodnje perilo|: čipkaste brazilke; Kupila je komplet dvojih barvnih brazilk (< Brazilka)

94

{O} MNOŽINA: im. brazílke, rod. brazílk, daj. brazílkam, tož. brazílke, mest. pri brazílkah, or. z brazílkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik brazílski brazílska brazílsko prid. brazilski pragozd; brazilska samba; V Braziliji tudi mladi poslušajo brazilsko glasbo in so nanjo ponosni (< Brazilija) {O} moški: EDNINA: im. brazílski, rod. brazílskega, daj. brazílskemu, tož. brazílski (živostno brazílskega), mest. pri brazílskem, or. z brazílskim; DVOJINA: im. brazílska, rod. brazílskih, daj. brazílskima, tož. brazílska, mest. pri brazílskih, or. z brazílskima; MNOŽINA: im. brazílski, rod. brazílskih, daj. brazílskim, tož. brazílske, mest. pri brazílskih, or. z brazílskimi ženski: EDNINA: im. brazílska, rod. brazílske, daj. brazílski, tož. brazílsko, mest. pri brazílski, or. z brazílsko; DVOJINA: im. brazílski, rod. brazílskih, daj. brazílskima, tož. brazílski, mest. pri brazílskih, or. z brazílskima; MNOŽINA: im. brazílske, rod. brazílskih, daj. brazílskim, tož. brazílske, mest. pri brazílskih, or. z brazílskimi srednji: EDNINA: im. brazílsko, rod. brazílskega, daj. brazílskemu, tož. brazílsko, mest. pri brazílskem, or. z brazílskim; DVOJINA: im. brazílski, rod. brazílskih, daj. brazílskima, tož. brazílski, mest. pri brazílskih, or. z brazílskima; MNOŽINA: im. brazílska, rod. brazílskih, daj. brazílskim, tož. brazílska, mest. pri brazílskih, or. z brazílskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Brdávs Brdávsa m; imena bitij

|pravljični lik|: Levstikov Martin Krpan je v zgodbi premagal Brdavsa; srečanje z velikanom Brdavsom {B} Brdavsov {O} EDNINA: im. Brdávs, rod. Brdávsa, daj. Brdávsu, tož. Brdávsa, mest. pri Brdávsu, or. z Brdávsom; DVOJINA: im. Brdávsa, rod. Brdávsov, daj. Brdávsoma, tož. Brdávsa, mest. pri Brdávsih, or. z Brdávsoma; MNOŽINA: im. Brdávsi, rod. Brdávsov, daj. Brdávsom, tož. Brdávse, mest. pri Brdávsih, or. z Brdávsi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Brégar Brégarja m; imena bitij |priimek|: spominski pohod Draga Bregarja; Igrala je v mešanih dvojicah z Bregarjem {B} Bregarjev {O} EDNINA: im. Brégar, rod. Brégarja, daj. Brégarju, tož. Brégarja, mest. pri Brégarju, or. z Brégarjem; DVOJINA: im. Brégarja, rod. Brégarjev, daj. Brégarjema, tož. Brégarja, mest. pri Brégarjih, or. z Brégarjema; MNOŽINA: im. Brégarji, rod. Brégarjev, daj. Brégarjem, tož. Brégarje, mest. pri Brégarjih, or. z Brégarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Brégarjev Brégarjeva Brégarjevo prid. Bregarjevo podjetje (< Bregar) {O} moški: EDNINA: im. Brégarjev, rod. Brégarjevega, daj. Brégarjevemu, tož. Brégarjev (živostno Brégarjevega), mest. pri Brégarjevem, or. z Brégarjevim; DVOJINA: im. Brégarjeva, rod. Brégarjevih, daj. Brégarjevima, tož. Brégarjeva, mest. pri Brégarjevih, or. z Brégarjevima; MNOŽINA: im. Brégarjevi, rod. Brégarjevih, daj. Brégarjevim, tož. Brégarjeve, mest. pri Brégarjevih, or. z Brégarjevimi

95

ženski: EDNINA: im. Brégarjeva, rod. Brégarjeve, daj. Brégarjevi, tož. Brégarjevo, mest. pri Brégarjevi, or. z Brégarjevo; DVOJINA: im. Brégarjevi, rod. Brégarjevih, daj. Brégarjevima, tož. Brégarjevi, mest. pri Brégarjevih, or. z Brégarjevima; MNOŽINA: im. Brégarjeve, rod. Brégarjevih, daj. Brégarjevim, tož. Brégarjeve, mest. pri Brégarjevih, or. z Brégarjevimi srednji: EDNINA: im. Brégarjevo, rod. Brégarjevega, daj. Brégarjevemu, tož. Brégarjevo, mest. pri Brégarjevem, or. z Brégarjevim; DVOJINA: im. Brégarjevi, rod. Brégarjevih, daj. Brégarjevima, tož. Brégarjevi, mest. pri Brégarjevih, or. z Brégarjevima; MNOŽINA: im. Brégarjeva, rod. Brégarjevih, daj. Brégarjevim, tož. Brégarjeva, mest. pri Brégarjevih, or. z Brégarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Brezmádežna Brezmádežne ž; imena bitij |nadomestno ime za: Kristusova mati|: V letu 1871 je bila zgrajena lurška bazilika v čast Brezmadežni; za izražanje svojine praznik Brezmadežne {O} EDNINA: im. Brezmádežna, rod. Brezmádežne, daj. Brezmádežni, tož. Brezmádežno, mest. pri Brezmádežni, or. z Brezmádežno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Brigíta Švédska Brigíte Švédske ž; imena bitij |svetnica|: Štirideset deklic je zapelo ob 700-letnici svete Brigite Švedske, zavetnice Evrope {O} EDNINA: im. Brigíta Švédska, rod. Brigíte Švédske, daj. Brigíti Švédski, tož. Brigíto Švédsko, mest. pri Brigíti Švédski, or. z Brigíto Švédsko STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu brit. okrajš. |britanski|: 40 brit. funtov; brit. film STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Británski Hondúras Británskega Hondúrasa m; zemljepisna imena |država|; gl. Belize STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Brkónja Čeljústnik Brkónje Čeljústnika tudi Brkónja Čeljústnik Brkónja Čeljústnika m; imena bitij |pravljični lik|: Andreja Nahtigala, ki v zgodbi o Brkonji Čeljustniku nastopa kot pripovedovalec in glavni junak, je očaral Brkonjev čut za pravičnost; Bogomir Magajna je napisal pravljico z Brkonjo Čeljustnikom v glavni vlogi {O} EDNINA: im. Brkónja Čeljústnik, rod. Brkónje Čeljústnika tudi Brkónja Čeljústnika, daj. Brkónji Čeljústniku tudi Brkónju Čeljústniku, tož. Brkónjo Čeljústnika tudi Brkónja Čeljústnika, mest. pri Brkónji Čeljústniku tudi pri Brkónju Čeljústniku, or. z Brkónjo Čeljústnikom tudi z Brkónjem Čeljústnikom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena broš. okrajš. |broširani|: Cena monografije je 40 evrov, broš. 25 evrov; |brošura| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Bruce Lee Brucea Leeja [brús lí] m; imena bitij |pravo ime Lee Jun Fan: ameriški filmski igralec kitajskega rodu|: film z Bruceom Leejem

96

{O} EDNINA: im. Bruce Lee, rod. Brucea Leeja, daj. Bruceu Leeju, tož. Brucea Leeja, mest. pri Bruceu Leeju, or. z Bruceom Leejem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Brunêj Brunêja m; zemljepisna imena |dolgo ime Država Brunej|; |država|: V Bruneju so slavili poroko stoletja; Poleti se bosta odpravila v Brunej; sultan iz Bruneja; pomorska meja z Brunejem {B} Brunejec, Brunejka; Brunejčev; brunejski {O} EDNINA: im. Brunêj, rod. Brunêja, daj. Brunêju, tož. Brunêj, mest. v Brunêju, or. z Brunêjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Brunêjčev Brunêjčeva Brunêjčevo prid. Brunejčeva žena je Kitajka (< Brunejec) {O} moški: EDNINA: im. Brunêjčev, rod. Brunêjčevega, daj. Brunêjčevemu, tož. Brunêjčev (živostno Brunêjčevega), mest. pri Brunêjčevem, or. z Brunêjčevim; DVOJINA: im. Brunêjčeva, rod. Brunêjčevih, daj. Brunêjčevima, tož. Brunêjčeva, mest. pri Brunêjčevih, or. z Brunêjčevima; MNOŽINA: im. Brunêjčevi, rod. Brunêjčevih, daj. Brunêjčevim, tož. Brunêjčeve, mest. pri Brunêjčevih, or. z Brunêjčevimi ženski: EDNINA: im. Brunêjčeva, rod. Brunêjčeve, daj. Brunêjčevi, tož. Brunêjčevo, mest. pri Brunêjčevi, or. z Brunêjčevo; DVOJINA: im. Brunêjčevi, rod. Brunêjčevih, daj. Brunêjčevima, tož. Brunêjčevi, mest. pri Brunêjčevih, or. z Brunêjčevima; MNOŽINA: im. Brunêjčeve, rod. Brunêjčevih, daj. Brunêjčevim, tož. Brunêjčeve, mest. pri Brunêjčevih, or. z Brunêjčevimi

srednji: EDNINA: im. Brunêjčevo, rod. Brunêjčevega, daj. Brunêjčevemu, tož. Brunêjčevo, mest. pri Brunêjčevem, or. z Brunêjčevim; DVOJINA: im. Brunêjčevi, rod. Brunêjčevih, daj. Brunêjčevima, tož. Brunêjčevi, mest. pri Brunêjčevih, or. z Brunêjčevima; MNOŽINA: im. Brunêjčeva, rod. Brunêjčevih, daj. Brunêjčevim, tož. Brunêjčeva, mest. pri Brunêjčevih, or. z Brunêjčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Brunêjec Brunêjca m; imena bitij Poročila se je z Brunejcem; Večina Brunejcev je muslimanov (< Brunej) {B} Brunejčev {O} EDNINA: im. Brunêjec, rod. Brunêjca, daj. Brunêjcu, tož. Brunêjca, mest. pri Brunêjcu, or. z Brunêjcem; DVOJINA: im. Brunêjca, rod. Brunêjcev, daj. Brunêjcema, tož. Brunêjca, mest. pri Brunêjcih, or. z Brunêjcema; MNOŽINA: im. Brunêjci, rod. Brunêjcev, daj. Brunêjcem, tož. Brunêjce, mest. pri Brunêjcih, or. z Brunêjci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Brunêjka Brunêjke ž; imena bitij Poročil se je z Brunejko; Brunejska vlada poskuša zaščititi pravice Brunejk (< Brunej) {B} Brunejkin {O} EDNINA: im. Brunêjka, rod. Brunêjke, daj. Brunêjki, tož. Brunêjko, mest. pri Brunêjki, or. z Brunêjko; DVOJINA: im. Brunêjki, rod. Brunêjk, daj. Brunêjkama, tož. Brunêjki, mest. pri Brunêjkah, or. z Brunêjkama; MNOŽINA: im. Brunêjke, rod. Brunêjk, daj. Brunêjkam, tož. Brunêjke, mest. pri Brunêjkah, or. z Brunêjkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena

97

brunêjski brunêjska brunêjsko prid. brunejski dolar; brunejski sultan (< Brunej) {O} moški: EDNINA: im. brunêjski, rod. brunêjskega, daj. brunêjskemu, tož. brunêjski (živostno brunêjskega), mest. pri brunêjskem, or. z brunêjskim; DVOJINA: im. brunêjska, rod. brunêjskih, daj. brunêjskima, tož. brunêjska, mest. pri brunêjskih, or. z brunêjskima; MNOŽINA: im. brunêjski, rod. brunêjskih, daj. brunêjskim, tož. brunêjske, mest. pri brunêjskih, or. z brunêjskimi ženski: EDNINA: im. brunêjska, rod. brunêjske, daj. brunêjski, tož. brunêjsko, mest. pri brunêjski, or. z brunêjsko; DVOJINA: im. brunêjski, rod. brunêjskih, daj. brunêjskima, tož. brunêjski, mest. pri brunêjskih, or. z brunêjskima; MNOŽINA: im. brunêjske, rod. brunêjskih, daj. brunêjskim, tož. brunêjske, mest. pri brunêjskih, or. z brunêjskimi srednji: EDNINA: im. brunêjsko, rod. brunêjskega, daj. brunêjskemu, tož. brunêjsko, mest. pri brunêjskem, or. z brunêjskim; DVOJINA: im. brunêjski, rod. brunêjskih, daj. brunêjskima, tož. brunêjski, mest. pri brunêjskih, or. z brunêjskima; MNOŽINA: im. brunêjska, rod. brunêjskih, daj. brunêjskim, tož. brunêjska, mest. pri brunêjskih, or. z brunêjskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Búda Búda tudi Búda Búde m; imena bitij |utemeljitelj budizma|: Najstarejši budistični spisi zatrjujejo, da je bil Buda povsem predan demokratskim vzorom; kip Bude/Buda {B} Budov {O} EDNINA: im. Búda, rod. Búde in Búda, daj. Búdi in Búdu, tož. Búdo in Búda, mest. pri Búdi in pri Búdu, or. z Búdo in z Búdom STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Búdov Búdova Búdovo prid. velikanski Budov kip (< Buda) {O} moški: EDNINA: im. Búdov, rod. Búdovega, daj. Búdovemu, tož. Búdov (živostno Búdovega), mest. pri Búdovem, or. z Búdovim; DVOJINA: im. Búdova, rod. Búdovih, daj. Búdovima, tož. Búdova, mest. pri Búdovih, or. z Búdovima; MNOŽINA: im. Búdovi, rod. Búdovih, daj. Búdovim, tož. Búdove, mest. pri Búdovih, or. z Búdovimi ženski: EDNINA: im. Búdova, rod. Búdove, daj. Búdovi, tož. Búdovo, mest. pri Búdovi, or. z Búdovo; DVOJINA: im. Búdovi, rod. Búdovih, daj. Búdovima, tož. Búdovi, mest. pri Búdovih, or. z Búdovima; MNOŽINA: im. Búdove, rod. Búdovih, daj. Búdovim, tož. Búdove, mest. pri Búdovih, or. z Búdovimi srednji: EDNINA: im. Búdovo, rod. Búdovega, daj. Búdovemu, tož. Búdovo, mest. pri Búdovem, or. z Búdovim; DVOJINA: im. Búdovi, rod. Búdovih, daj. Búdovima, tož. Búdovi, mest. pri Búdovih, or. z Búdovima; MNOŽINA: im. Búdova, rod. Búdovih, daj. Búdovim, tož. Búdova, mest. pri Búdovih, or. z Búdovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Búkovčev Búkovčeva Búkovčevo prid. Z Bukovčevim odnosom do gostov so bili vedno zadovoljni (< Bukovec) {O} moški: EDNINA: im. Búkovčev, rod. Búkovčevega, daj. Búkovčevemu, tož. Búkovčev (živostno Búkovčevega), mest. pri Búkovčevem, or. z Búkovčevim; DVOJINA: im. Búkovčeva, rod. Búkovčevih, daj. Búkovčevima, tož. Búkovčeva, mest. pri Búkovčevih, or. z Búkovčevima; MNOŽINA: im. Búkovčevi, rod. Búkovčevih, daj.

98

Búkovčevim, tož. Búkovčeve, mest. pri Búkovčevih, or. z Búkovčevimi ženski: EDNINA: im. Búkovčeva, rod. Búkovčeve, daj. Búkovčevi, tož. Búkovčevo, mest. pri Búkovčevi, or. z Búkovčevo; DVOJINA: im. Búkovčevi, rod. Búkovčevih, daj. Búkovčevima, tož. Búkovčevi, mest. pri Búkovčevih, or. z Búkovčevima; MNOŽINA: im. Búkovčeve, rod. Búkovčevih, daj. Búkovčevim, tož. Búkovčeve, mest. pri Búkovčevih, or. z Búkovčevimi srednji: EDNINA: im. Búkovčevo, rod. Búkovčevega, daj. Búkovčevemu, tož. Búkovčevo, mest. pri Búkovčevem, or. z Búkovčevim; DVOJINA: im. Búkovčevi, rod. Búkovčevih, daj. Búkovčevima, tož. Búkovčevi, mest. pri Búkovčevih, or. z Búkovčevima; MNOŽINA: im. Búkovčeva, rod. Búkovčevih, daj. Búkovčevim, tož. Búkovčeva, mest. pri Búkovčevih, or. z Búkovčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Búkovec Búkovca m; imena bitij |priimek|: Po zmagovitem golu Janija Bukovca so začeli prepevati; Z Bukovcem in Ajdičem je prehodil bogato glasbeno pot {B} Bukovčev {O} EDNINA: im. Búkovec, rod. Búkovca, daj. Búkovcu, tož. Búkovca, mest. pri Búkovcu, or. z Búkovcem; DVOJINA: im. Búkovca, rod. Búkovcev, daj. Búkovcema, tož. Búkovca, mest. pri Búkovcih, or. z Búkovcema; MNOŽINA: im. Búkovci, rod. Búkovcev, daj. Búkovcem, tož. Búkovce, mest. pri Búkovcih, or. z Búkovci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Burúndi Burúndija m; zemljepisna imena

|dolgo ime Republika Burundi|; |država|: begunsko taborišče v Burundiju; Odpravlja se na misijonski tabor v Burundi; Imam prijatelja iz Burundija {B} Burundijec, Burundijka; Burundijčev; burundijski {O} EDNINA: im. Burúndi, rod. Burúndija, daj. Burúndiju, tož. Burúndi, mest. v Burúndiju, or. z Burúndijem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Burúndijčev Burúndijčeva Burúndijčevo prid. Burundijčeva žena redi koze (< Burundijec) {O} moški: EDNINA: im. Burúndijčev, rod. Burúndijčevega, daj. Burúndijčevemu, tož. Burúndijčev (živostno Burúndijčevega), mest. pri Burúndijčevem, or. z Burúndijčevim; DVOJINA: im. Burúndijčeva, rod. Burúndijčevih, daj. Burúndijčevima, tož. Burúndijčeva, mest. pri Burúndijčevih, or. z Burúndijčevima; MNOŽINA: im. Burúndijčevi, rod. Burúndijčevih, daj. Burúndijčevim, tož. Burúndijčeve, mest. pri Burúndijčevih, or. z Burúndijčevimi ženski: EDNINA: im. Burúndijčeva, rod. Burúndijčeve, daj. Burúndijčevi, tož. Burúndijčevo, mest. pri Burúndijčevi, or. z Burúndijčevo; DVOJINA: im. Burúndijčevi, rod. Burúndijčevih, daj. Burúndijčevima, tož. Burúndijčevi, mest. pri Burúndijčevih, or. z Burúndijčevima; MNOŽINA: im. Burúndijčeve, rod. Burúndijčevih, daj. Burúndijčevim, tož. Burúndijčeve, mest. pri Burúndijčevih, or. z Burúndijčevimi srednji: EDNINA: im. Burúndijčevo, rod. Burúndijčevega, daj. Burúndijčevemu, tož. Burúndijčevo, mest. pri Burúndijčevem, or. z Burúndijčevim; DVOJINA: im. Burúndijčevi, rod. Burúndijčevih, daj. Burúndijčevima, tož. Burúndijčevi, mest. pri Burúndijčevih, or.

99

z Burúndijčevima; MNOŽINA: im. Burúndijčeva, rod. Burúndijčevih, daj. Burúndijčevim, tož. Burúndijčeva, mest. pri Burúndijčevih, or. z Burúndijčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Burúndijec Burúndijca m; imena bitij V finalu je igral z Burundijcem; Veliko Burundijcev trpi zaradi posledic vojne (< Burundi) {B} Burundijčev {O} EDNINA: im. Burúndijec, rod. Burúndijca, daj. Burúndijcu, tož. Burúndijca, mest. pri Burúndijcu, or. z Burúndijcem; DVOJINA: im. Burúndijca, rod. Burúndijcev, daj. Burúndijcema, tož. Burúndijca, mest. pri Burúndijcih, or. z Burúndijcema; MNOŽINA: im. Burúndijci, rod. Burúndijcev, daj. Burúndijcem, tož. Burúndijce, mest. pri Burúndijcih, or. z Burúndijci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Burúndijka Burúndijke ž; imena bitij Poročil se je z Burundijko; Le malo več kot polovica Burundijk je pismenih (< Burundi) {B} Burundijkin {O} EDNINA: im. Burúndijka, rod. Burúndijke, daj. Burúndijki, tož. Burúndijko, mest. pri Burúndijki, or. z Burúndijko; DVOJINA: im. Burúndijki, rod. Burúndijk, daj. Burúndijkama, tož. Burúndijki, mest. pri Burúndijkah, or. z Burúndijkama; MNOŽINA: im. Burúndijke, rod. Burúndijk, daj. Burúndijkam, tož. Burúndijke, mest. pri Burúndijkah, or. z Burúndijkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena burúndijski burúndijska burúndijsko prid.

burundijski frank; burundijska državljanska vojna (< Burundi) {O} moški: EDNINA: im. burúndijski, rod. burúndijskega, daj. burúndijskemu, tož. burúndijski (živostno burúndijskega), mest. pri burúndijskem, or. z burúndijskim; DVOJINA: im. burúndijska, rod. burúndijskih, daj. burúndijskima, tož. burúndijska, mest. pri burúndijskih, or. z burúndijskima; MNOŽINA: im. burúndijski, rod. burúndijskih, daj. burúndijskim, tož. burúndijske, mest. pri burúndijskih, or. z burúndijskimi ženski: EDNINA: im. burúndijska, rod. burúndijske, daj. burúndijski, tož. burúndijsko, mest. pri burúndijski, or. z burúndijsko; DVOJINA: im. burúndijski, rod. burúndijskih, daj. burúndijskima, tož. burúndijski, mest. pri burúndijskih, or. z burúndijskima; MNOŽINA: im. burúndijske, rod. burúndijskih, daj. burúndijskim, tož. burúndijske, mest. pri burúndijskih, or. z burúndijskimi srednji: EDNINA: im. burúndijsko, rod. burúndijskega, daj. burúndijskemu, tož. burúndijsko, mest. pri burúndijskem, or. z burúndijskim; DVOJINA: im. burúndijski, rod. burúndijskih, daj. burúndijskima, tož. burúndijski, mest. pri burúndijskih, or. z burúndijskima; MNOŽINA: im. burúndijska, rod. burúndijskih, daj. burúndijskim, tož. burúndijska, mest. pri burúndijskih, or. z burúndijskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Bután Butána m; zemljepisna imena |dolgo ime Kraljevina Butan|; |država|: volitve v Butanu; Popotnik je prišel v Butan; Dobil sem razglednico iz Butana {B} Butanec, Butanka; Butančev; butanski {O} EDNINA: im. Bután, rod. Butána, daj. Butánu, tož. Bután, mest. v Butánu, or. z Butánom

100

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Butánčev Butánčeva Butánčevo prid. Film prikazuje poroko Butančeve hčere z Nepalcem (< Butanec) {O} moški: EDNINA: im. Butánčev, rod. Butánčevega, daj. Butánčevemu, tož. Butánčev (živostno Butánčevega), mest. pri Butánčevem, or. z Butánčevim; DVOJINA: im. Butánčeva, rod. Butánčevih, daj. Butánčevima, tož. Butánčeva, mest. pri Butánčevih, or. z Butánčevima; MNOŽINA: im. Butánčevi, rod. Butánčevih, daj. Butánčevim, tož. Butánčeve, mest. pri Butánčevih, or. z Butánčevimi ženski: EDNINA: im. Butánčeva, rod. Butánčeve, daj. Butánčevi, tož. Butánčevo, mest. pri Butánčevi, or. z Butánčevo; DVOJINA: im. Butánčevi, rod. Butánčevih, daj. Butánčevima, tož. Butánčevi, mest. pri Butánčevih, or. z Butánčevima; MNOŽINA: im. Butánčeve, rod. Butánčevih, daj. Butánčevim, tož. Butánčeve, mest. pri Butánčevih, or. z Butánčevimi srednji: EDNINA: im. Butánčevo, rod. Butánčevega, daj. Butánčevemu, tož. Butánčevo, mest. pri Butánčevem, or. z Butánčevim; DVOJINA: im. Butánčevi, rod. Butánčevih, daj. Butánčevima, tož. Butánčevi, mest. pri Butánčevih, or. z Butánčevima; MNOŽINA: im. Butánčeva, rod. Butánčevih, daj. Butánčevim, tož. Butánčeva, mest. pri Butánčevih, or. z Butánčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Butánec Butánca m; imena bitij intervju z Butancem; Večina Butancev pravi, da je grmenje podobno zvoku renčanja zmajev (< Butan) {B} Butančev

{O} EDNINA: im. Butánec, rod. Butánca, daj. Butáncu, tož. Butánca, mest. pri Butáncu, or. z Butáncem; DVOJINA: im. Butánca, rod. Butáncev, daj. Butáncema, tož. Butánca, mest. pri Butáncih, or. z Butáncema; MNOŽINA: im. Butánci, rod. Butáncev, daj. Butáncem, tož. Butánce, mest. pri Butáncih, or. z Butánci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Butánka Butánke ž; imena bitij Govoril je z Butanko, ki je gospodarica kmetije; Večina Butank nosi tradicionalna oblačila (< Butan) {B} Butankin {O} EDNINA: im. Butánka, rod. Butánke, daj. Butánki, tož. Butánko, mest. pri Butánki, or. z Butánko; DVOJINA: im. Butánki, rod. Butánk, daj. Butánkama, tož. Butánki, mest. pri Butánkah, or. z Butánkama; MNOŽINA: im. Butánke, rod. Butánk, daj. Butánkam, tož. Butánke, mest. pri Butánkah, or. z Butánkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena butánski butánska butánsko prid. Pojem bruto nacionalne sreče je že leta 1972 oblikoval prejšnji butanski kralj Jigme Singye Wangchuck, ker ga je jezilo, da so mu očitali počasen ekonomski razvoj (< Butan) {O} moški: EDNINA: im. butánski, rod. butánskega, daj. butánskemu, tož. butánski (živostno butánskega), mest. pri butánskem, or. z butánskim; DVOJINA: im. butánska, rod. butánskih, daj. butánskima, tož. butánska, mest. pri butánskih, or. z butánskima; MNOŽINA: im. butánski, rod. butánskih, daj. butánskim, tož. butánske, mest. pri butánskih, or. z butánskimi ženski: EDNINA: im. butánska, rod. butánske, daj. butánski, tož. butánsko, mest. pri butánski, or. z butánsko;

101

DVOJINA: im. butánski, rod. butánskih, daj. butánskima, tož. butánski, mest. pri butánskih, or. z butánskima; MNOŽINA: im. butánske, rod. butánskih, daj. butánskim, tož. butánske, mest. pri butánskih, or. z butánskimi srednji: EDNINA: im. butánsko, rod. butánskega, daj. butánskemu, tož. butánsko, mest. pri butánskem, or. z butánskim; DVOJINA: im. butánski, rod. butánskih, daj. butánskima, tož. butánski, mest. pri butánskih, or. z butánskima; MNOŽINA: im. butánska, rod. butánskih, daj. butánskim, tož. butánska, mest. pri butánskih, or. z butánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski c1 c-ja tudi c [cə̀, rod. cə̀ja in cé, rod. cêja] m |ime črke ali glasu|: mali pisani c; Beseda se izgovarja s c-jem; Namesto č-jev je pisal kar c-je; navadno nesklonljivo Priimek Pircz pišejo s c ali cz; Dijaki tretjega c so presenetili vse profesorje <3. c>kot imenovalniški prilastek Zaigraj ton c; ob številki Vipavska cesta 4c {O} EDNINA: im. c tudi c, rod. c-ja tudi c, daj. c-ju tudi c, tož. c tudi c, mest. pri c-ju tudi pri c, or. s c-jem tudi s c; DVOJINA: im. c-ja tudi c, rod. c-jev tudi c, daj. c-jema tudi c, tož. c-ja tudi c, mest. pri c-jih tudi pri c, or. s c-jema tudi s c; MNOŽINA: im. c-ji tudi c, rod. c-jev tudi c, daj. c-jem tudi c, tož. c-je tudi c, mest. pri c-jih tudi pri c, or. s c-ji tudi s c STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) c2 c [cə̀ in cé] ž |ime črke|: Dijaki tretje c so presenetili vse profesorje <3. c> {O} EDNINA: im. c, rod. c, daj. c, tož. c, mest. pri c, or. s c; DVOJINA: im. c, rod. c, daj. c, tož. c, mest. pri c, or. s c; MNOŽINA: im. c, rod. c, daj. c, tož. c, mest. pri c, or. s c

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) C1 C-ja tudi C [cə̀, rod. cə̀ja in cé, rod. cêja] m |ime črke|: tehnologija visokih C-jev; navadno nesklonljivo S svojim visokim C je navdušila občinstvo; kot imenovalniški prilastek Zbolela je za hepatitisom C; ob številki vinogradniška cona C1; Zvon je uglašen na ton C2; Velikost njenega modrčka je 80C {O} EDNINA: im. C tudi C, rod. C-ja tudi C, daj. C-ju tudi C, tož. C tudi C, mest. pri C-ju tudi pri C, or. s C-jem tudi s C; DVOJINA: im. C-ja tudi C, rod. C-jev tudi C, daj. C-jema tudi C, tož. C-ja tudi C, mest. pri C-jih tudi pri C, or. s C-jema tudi s C; MNOŽINA: im. C-ji tudi C, rod. C-jev tudi C, daj. C-jem tudi C, tož. C-je tudi C, mest. pri C-jih tudi pri C, or. s C-ji tudi s C STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) C2 C [cə̀ in cé] m; simboli |Celzij|: Ponoči bo temperatura padla na –5 °C; |ogljik|: Simbol za kemijski element ogljik je C; |ogljikov|: v kemijski formuli ogljikov dioksid (CO2) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli C3 C [cə̀ in cé] m; simboli |rimska števka|: Vrednost rimske števke C je 100 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli c. okrajš. |cesta|: Živi na Rimski c. 20 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ć ć-ja tudi ć [čə̀, rod. mêhkega čə̀ja in čé, rod. mêhkega čêja] m

102

|ime tuje črke|: Končni ć v priimku je zamenjala s č; Priimek je zapisan s ć-jem; navadno nesklonljivo Ali pišeš Milič s ć?; kot imenovalniški prilastek črka ć {O} EDNINA: im. ć tudi ć, rod. ć-ja tudi ć, daj. ć-ju tudi ć, tož. ć tudi ć, mest. pri ć-ju tudi pri ć, or. s ć-jem tudi s ć; DVOJINA: im. ć-ja tudi ć, rod. ć-jev tudi ć, daj. ć-jema tudi ć, tož. ć-ja tudi ć, mest. pri ć-jih tudi pri ć, or. s ć-jema tudi s ć; MNOŽINA: im. ć-ji tudi ć, rod. ć-jev tudi ć, daj. ć-jem tudi ć, tož. ć-je tudi ć, mest. pri ć-jih tudi pri ć, or. s ć-ji tudi s ć STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) Ć Ć-ja tudi Ć [čə̀, rod. mêhkega čə̀ja in čé, rod. mêhkega čêja] m |ime tuje črke|: veliki Ć; Priimek Ćosić se zapisuje s Ć-jem; navadno nesklonljivo Zamenjal je Č s Ć; kot imenovalniški prilastek črka Ć {O} EDNINA: im. Ć tudi Ć, rod. Ć-ja tudi Ć, daj. Ć-ju tudi Ć, tož. Ć tudi Ć, mest. pri Ć-ju tudi pri Ć, or. s Ć-jem tudi s Ć; DVOJINA: im. Ć-ja tudi Ć, rod. Ć-jev tudi Ć, daj. Ć-jema tudi Ć, tož. Ć-ja tudi Ć, mest. pri Ć-jih tudi pri Ć, or. s Ć-jema tudi s Ć; MNOŽINA: im. Ć-ji tudi Ć, rod. Ć-jev tudi Ć, daj. Ć-jem tudi Ć, tož. Ć-je tudi Ć, mest. pri Ć-jih tudi pri Ć, or. s Ć-ji tudi s Ć STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) Ca Ca [acə̀ in ceá] m; simboli |kalcij|: Simbol za kemijski element kalcij je Ca; |kalcijev|: v kemijski formuli Žgano apno ali kalcijev oksid (CaO) nastane pri segrevanju apnenca STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ca. [cəà] okrajš.

|lat. circa: približno; okoli|: Zadeneš lahko ca. 35 milijonov evrov; prim. cca; gl. ok., pribl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave CAD CAD [kád] m; simboli |kanadski dolar|: V letu 2012 bodo potrošili 12,5 milijarde CAD STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli cal cal [kál] m; simboli |kalorija|: Pri uri teka porabiš približno 600 cal; prim. kal. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Calderon de la Barca Calderona de la Barce in Calderona de la Barca [kalderón de la bárka] m; imena bitij |Pedro Calderon de la Barca; španski dramatik|: Calderon de la Barca je napisal 180 iger; citat iz drame Calderona de la Barca; Pedro Calderon de la Barca velja za največjega španskega baročnega dramatika {B} Calderonov {O} EDNINA: im. Calderon de la Barca, rod. Calderona de la Barce in Calderona de la Barca, daj. Calderonu de la Barci in Calderonu de la Barcu, tož. Calderona de la Barco in Calderona de la Barca, mest. pri Calderonu de la Barci in pri Calderonu de la Barcu, or. s Calderonom de la Barco in s Calderonom de la Barcom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki Calderonov Calderonova Calderonovo [kalderónov-] prid. Nagrajena je bila za vlogo Estrelle v Calderonovi drami »Življenje je sen« (< Calderon de la Barca)

103

{O} moški: EDNINA: im. Calderonov, rod. Calderonovega, daj. Calderonovemu, tož. Calderonov (živostno Calderonovega), mest. pri Calderonovem, or. s Calderonovim; DVOJINA: im. Calderonova, rod. Calderonovih, daj. Calderonovima, tož. Calderonova, mest. pri Calderonovih, or. s Calderonovima; MNOŽINA: im. Calderonovi, rod. Calderonovih, daj. Calderonovim, tož. Calderonove, mest. pri Calderonovih, or. s Calderonovimi ženski: EDNINA: im. Calderonova, rod. Calderonove, daj. Calderonovi, tož. Calderonovo, mest. pri Calderonovi, or. s Calderonovo; DVOJINA: im. Calderonovi, rod. Calderonovih, daj. Calderonovima, tož. Calderonovi, mest. pri Calderonovih, or. s Calderonovima; MNOŽINA: im. Calderonove, rod. Calderonovih, daj. Calderonovim, tož. Calderonove, mest. pri Calderonovih, or. s Calderonovimi srednji: EDNINA: im. Calderonovo, rod. Calderonovega, daj. Calderonovemu, tož. Calderonovo, mest. pri Calderonovem, or. s Calderonovim; DVOJINA: im. Calderonovi, rod. Calderonovih, daj. Calderonovima, tož. Calderonovi, mest. pri Calderonovih, or. s Calderonovima; MNOŽINA: im. Calderonova, rod. Calderonovih, daj. Calderonovim, tož. Calderonova, mest. pri Calderonovih, or. s Calderonovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) Carlo Collodi Carla Collodija [kárlo kolódi] m; imena bitij |pravo ime Carlo Lorenzini: italijanski mladinski pisatelj in novinar|: Zgodba Carla Collodija govori o Ostržku, lesenem možicu, ki si želi postati pravi deček {O} EDNINA: im. Carlo Collodi, rod. Carla Collodija, daj. Carlu Collodiju, tož.

Carla Collodija, mest. pri Carlu Collodiju, or. s Carlom Collodijem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Carniolus Carniolusa [karnijólus] m; imena bitij |Jakob Gallus; slovenski skladatelj|: koncert ob 450-letnici rojstva Jakoba Gallusa Carniolusa {B} Carniolusov {O} EDNINA: im. Carniolus, rod. Carniolusa, daj. Carniolusu, tož. Carniolusa, mest. pri Carniolusu, or. s Carniolusom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Catherine Deneuve Catherine Deneuve [katrín denév] ž; imena bitij |pravo ime Catherine Dorléac: francoska filmska igralka|: Veljalo je, da se lepota uteleša v videzu in glasu Catherine Deneuve {O} EDNINA: im. Catherine Deneuve, rod. Catherine Deneuve, daj. Catherine Deneuve, tož. Catherine Deneuve, mest. pri Catherine Deneuve, or. s Catherine Deneuve STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi cca [cəcəà] okrajš. |lat. circa: približno; okoli|: Hiša je stara cca 150 let; prim. ca.; gl. ok., pribl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ccm ccm [cəcəmə̀ in ceceèm] m; simboli |kubični centimeter|: Prostornina škatle je 492 ccm; prim. cm3 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli cd cd [cədə̀ in cedé] m; simboli

104

|kandela/candela|: 100-vatna žarnica s 120 cd; cd/m2 Zaslon ima svetlost 350 cd/m2 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Cd Cd [cədə̀ in cedé] m; simboli |kadmij|: Simbol za kemijski element kadmij je Cd; |kadmijev|: v kemijski formuli kadmijev oksid (CdO) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ce Ce [cəé in ceé] m; simboli |cerij|: Simbol za kemijski element cerij je Ce; |cerijev|: v kemijski formuli cerijev oksid (CeO) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli CE CE [cəé] m; simboli |Celje|: Ustavili so vozilo z registrsko oznako CE 40-6E STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Cêrar Cêrarja m; imena bitij |priimek|: Od zlate medalje Mira Cerarja je minilo skoraj 50 let; S Cerarjem je bil vedno pripravljen sodelovati {B} Cerarjev {O} EDNINA: im. Cêrar, rod. Cêrarja, daj. Cêrarju, tož. Cêrarja, mest. pri Cêrarju, or. s Cêrarjem; DVOJINA: im. Cêrarja, rod. Cêrarjev, daj. Cêrarjema, tož. Cêrarja, mest. pri Cêrarjih, or. s Cêrarjema; MNOŽINA: im. Cêrarji, rod. Cêrarjev, daj. Cêrarjem, tož. Cêrarje, mest. pri Cêrarjih, or. s Cêrarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Cêrarjev Cêrarjeva Cêrarjevo prid.

Seznanjen je s Cerarjevim predlogom (< Cerar) {O} moški: EDNINA: im. Cêrarjev, rod. Cêrarjevega, daj. Cêrarjevemu, tož. Cêrarjev (živostno Cêrarjevega), mest. pri Cêrarjevem, or. s Cêrarjevim; DVOJINA: im. Cêrarjeva, rod. Cêrarjevih, daj. Cêrarjevima, tož. Cêrarjeva, mest. pri Cêrarjevih, or. s Cêrarjevima; MNOŽINA: im. Cêrarjevi, rod. Cêrarjevih, daj. Cêrarjevim, tož. Cêrarjeve, mest. pri Cêrarjevih, or. s Cêrarjevimi ženski: EDNINA: im. Cêrarjeva, rod. Cêrarjeve, daj. Cêrarjevi, tož. Cêrarjevo, mest. pri Cêrarjevi, or. s Cêrarjevo; DVOJINA: im. Cêrarjevi, rod. Cêrarjevih, daj. Cêrarjevima, tož. Cêrarjevi, mest. pri Cêrarjevih, or. s Cêrarjevima; MNOŽINA: im. Cêrarjeve, rod. Cêrarjevih, daj. Cêrarjevim, tož. Cêrarjeve, mest. pri Cêrarjevih, or. s Cêrarjevimi srednji: EDNINA: im. Cêrarjevo, rod. Cêrarjevega, daj. Cêrarjevemu, tož. Cêrarjevo, mest. pri Cêrarjevem, or. s Cêrarjevim; DVOJINA: im. Cêrarjevi, rod. Cêrarjevih, daj. Cêrarjevima, tož. Cêrarjevi, mest. pri Cêrarjevih, or. s Cêrarjevima; MNOŽINA: im. Cêrarjeva, rod. Cêrarjevih, daj. Cêrarjevim, tož. Cêrarjeva, mest. pri Cêrarjevih, or. s Cêrarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Cêrber Cêrberja m; imena bitij |grška bajeslovna žival|; gl. Kerber STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena;živalskaimena Cêrberjev Cêrberjeva Cêrberjevo prid. ; gl. Kerberjev STATUS:predlog

105

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen);svojilnipridevniki(izživalskihimen) cêrebrospinálni cêrebrospinálna cêrebrospinálno prid. cerebrospinalna tekočina; prim. možgansko-hrbtenjačni {O} moški: EDNINA: im. cerêbrospinálni, rod. cerêbrospinálnega, daj. cerêbrospinálnemu, tož. cerêbrospinálni (živostno cerêbrospinálnega), mest. pri cerêbrospinálnem, or. s cerêbrospinálnim; DVOJINA: im. cerêbrospinálna, rod. cerêbrospinálnih, daj. cerêbrospinálnima, tož. cerêbrospinálna, mest. pri cerêbrospinálnih, or. s cerêbrospinálnima; MNOŽINA: im. cerêbrospinálni, rod. cerêbrospinálnih, daj. cerêbrospinálnim, tož. cerêbrospinálne, mest. pri cerêbrospinálnih, or. s cerêbrospinálnimi ženski: EDNINA: im. cerêbrospinálna, rod. cerêbrospinálne, daj. cerêbrospinálni, tož. cerêbrospinálno, mest. pri cerêbrospinálni, or. s cerêbrospinálno; DVOJINA: im. cerêbrospinálni, rod. cerêbrospinálnih, daj. cerêbrospinálnima, tož. cerêbrospinálni, mest. pri cerêbrospinálnih, or. s cerêbrospinálnima; MNOŽINA: im. cerêbrospinálne, rod. cerêbrospinálnih, daj. cerêbrospinálnim, tož. cerêbrospinálne, mest. pri cerêbrospinálnih, or. s cerêbrospinálnimi srednji: EDNINA: im. cerêbrospinálno, rod. cerêbrospinálnega, daj. cerêbrospinálnemu, tož. cerêbrospinálno, mest. pri cerêbrospinálnem, or. s cerêbrospinálnim; DVOJINA: im. cerêbrospinálni, rod. cerêbrospinálnih, daj. cerêbrospinálnima, tož.

cerêbrospinálni, mest. pri cerêbrospinálnih, or. s cerêbrospinálnima; MNOŽINA: im. cerêbrospinálna, rod. cerêbrospinálnih, daj. cerêbrospinálnim, tož. cerêbrospinálna, mest. pri cerêbrospinálnih, or. s cerêbrospinálnimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) Cêrera Cêrere ž; imena bitij |pod. za Ceres|; |rimska boginja rodovitnosti|: častiti Cerero {B} Cererin {O} EDNINA: im. Cêrera, rod. Cêrere, daj. Cêreri, tož. Cêrero, mest. pri Cêreri, or. s Cêrero; DVOJINA: im. Cêreri, rod. Cêrer, daj. Cêrerama, tož. Cêreri, mest. pri Cêrerah, or. s Cêreraama; MNOŽINA: im. Cêrere, rod. Cêrer, daj. Cêreram, tož. Cêrere, mest. pri Cêreraah, or. s Cêrerami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Cêres Cêrere ž; imena bitij |rimska boginja rodovitnosti|; gl. Cerera STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena cerkv.slov. okrajš. |cerkvenoslovanski|: cerkv.slov. jezik; |cerkvenoslovanščina|: stara cerkv.slov. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Cf Cf [cəfə̀ in ceèf] m; simboli |kalifornij|: Simbol za kemijski element kalifornij je Cf STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli cf. okrajš. |lat. confer: primerjaj|; gl. prim.

106

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave cg cg [cəgə̀ in cegé] m; simboli |centigram|: tehtnica z občutljivostjo do 5 cg STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli CH CH [cəhə̀ in cehá] m; simboli |mednarodna oznaka Confederatio Helvetica: Švica| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ch. okrajš. |Charles|: Pristali so na letališču Ch. De Gaulla STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Cher Cher [šêr] ž; imena bitij |pravo ime Cherylin Sarkisian LaPierre: ameriška pevka in filmska igralka|: Sonny Bono je v šestdesetih letih zaslovel v pevskem duetu s Cher {B} Cherin {O} EDNINA: im. Cher, rod. Cher, daj. Cher, tož. Cher, mest. pri Cher, or. s Cher STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi CHF CHF [cehaèf] m; simboli |švicarski frank|: 400 CHF STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Cimabue Cimabueja [čimabúe] m; imena bitij |pravo ime Cenni di Pepo: italijanski slikar in freskant|: Dela Cimabueja, Giotta, Simona Martinija, Pietra Lorenzettija in drugih zgodnjerenesančnih mojstrov temeljijo na izvirnih literarnih predlogah {B} Cimabuejev

{O} EDNINA: im. Cimabue, rod. Cimabueja, daj. Cimabueju, tož. Cimabueja, mest. pri Cimabueju, or. s Cimabuejem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Cimabuejev Cimabuejeva Cimabuejevo [čimabúejev-] prid. Pri poslikavi zgornje bazilike v Assisiju se je med Cimabuejevimi učenci najbolj izkazal Giotto (< Cimabue) {O} moški: EDNINA: im. Cimabuejev, rod. Cimabuejevega, daj. Cimabuejevemu, tož. Cimabuejev (živostno Cimabuejevega), mest. pri Cimabuejevem, or. s Cimabuejevim; DVOJINA: im. Cimabuejeva, rod. Cimabuejevih, daj. Cimabuejevima, tož. Cimabuejeva, mest. pri Cimabuejevih, or. s Cimabuejevima; MNOŽINA: im. Cimabuejevi, rod. Cimabuejevih, daj. Cimabuejevim, tož. Cimabuejeve, mest. pri Cimabuejevih, or. s Cimabuejevimi ženski: EDNINA: im. Cimabuejeva, rod. Cimabuejeve, daj. Cimabuejevi, tož. Cimabuejevo, mest. pri Cimabuejevi, or. s Cimabuejevo; DVOJINA: im. Cimabuejevi, rod. Cimabuejevih, daj. Cimabuejevima, tož. Cimabuejevi, mest. pri Cimabuejevih, or. s Cimabuejevima; MNOŽINA: im. Cimabuejeve, rod. Cimabuejevih, daj. Cimabuejevim, tož. Cimabuejeve, mest. pri Cimabuejevih, or. s Cimabuejevimi srednji: EDNINA: im. Cimabuejevo, rod. Cimabuejevega, daj. Cimabuejevemu, tož. Cimabuejevo, mest. pri Cimabuejevem, or. s Cimabuejevim; DVOJINA: im. Cimabuejevi, rod. Cimabuejevih, daj. Cimabuejevima, tož. Cimabuejevi, mest. pri Cimabuejevih, or. s Cimabuejevima; MNOŽINA: im. Cimabuejeva, rod. Cimabuejevih, daj. Cimabuejevim, tož. Cimabuejeva, mest. pri Cimabuejevih, or. s Cimabuejevimi

107

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Cíper Cípra m; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Ciper|; |država|: mirovna misija ZN na Cipru; Vremenska napoved za Ciper ni obetavna; Organizirali bodo pogajanja o ponovni združitvi Cipra {B} Ciprčan, Ciprčanka; ciprski {O} EDNINA: im. Cíper, rod. Cípra, daj. Cípru, tož. Cíper, mest. na Cípru, or. s Cíprom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Cíprčan Cíprčana m; imena bitij turški Ciprčan; Švicar bo v finalu igral s Ciprčanom; Več kot tisoč grških Ciprčanov je romalo v grški pravoslavni samostan na turški strani Cipra (< Ciper) {B} Ciprčanov {O} EDNINA: im. Cíprčan, rod. Cíprčana, daj. Cíprčanu, tož. Cíprčana, mest. pri Cíprčanu, or. s Cíprčanom; DVOJINA: im. Cíprčana, rod. Cíprčanov, daj. Cíprčanoma, tož. Cíprčana, mest. pri Cíprčanih, or. s Cíprčanoma; MNOŽINA: im. Cíprčani, rod. Cíprčanov, daj. Cíprčanom, tož. Cíprčane, mest. pri Cíprčanih, or. s Cíprčani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Cíprčanka Cíprčanke ž; imena bitij Iz prvega zakona s Ciprčanko ima sina; Slovenske igralke so bile boljše od Ciprčank (< Ciper) {B} Ciprčankin {O} EDNINA: im. Cíprčanka, rod. Cíprčanke, daj. Cíprčanki, tož. Cíprčanko, mest. pri Cíprčanki, or. s Cíprčanko; DVOJINA: im. Cíprčanki, rod. Cíprčank, daj. Cíprčankama, tož. Cíprčanki, mest. pri

Cíprčankah, or. s Cíprčankama; MNOŽINA: im. Cíprčanke, rod. Cíprčank, daj. Cíprčankam, tož. Cíprčanke, mest. pri Cíprčankah, or. s Cíprčankami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena cíprski cíprska cíprsko prid. ciprski funt; ciprski Grki; ciprski Turki; ciprsko vprašanje (< Ciper) {O} moški: EDNINA: im. cíprski, rod. cíprskega, daj. cíprskemu, tož. cíprski (živostno cíprskega), mest. pri cíprskem, or. s cíprskim; DVOJINA: im. cíprska, rod. cíprskih, daj. cíprskima, tož. cíprska, mest. pri cíprskih, or. s cíprskima; MNOŽINA: im. cíprski, rod. cíprskih, daj. cíprskim, tož. cíprske, mest. pri cíprskih, or. s cíprskimi ženski: EDNINA: im. cíprska, rod. cíprske, daj. cíprski, tož. cíprsko, mest. pri cíprski, or. s cíprsko; DVOJINA: im. cíprski, rod. cíprskih, daj. cíprskima, tož. cíprski, mest. pri cíprskih, or. s cíprskima; MNOŽINA: im. cíprske, rod. cíprskih, daj. cíprskim, tož. cíprske, mest. pri cíprskih, or. s cíprskimi srednji: EDNINA: im. cíprsko, rod. cíprskega, daj. cíprskemu, tož. cíprsko, mest. pri cíprskem, or. s cíprskim; DVOJINA: im. cíprski, rod. cíprskih, daj. cíprskima, tož. cíprski, mest. pri cíprskih, or. s cíprskima; MNOŽINA: im. cíprska, rod. cíprskih, daj. cíprskim, tož. cíprska, mest. pri cíprskih, or. s cíprskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski cirílmetódijski cirílmetódijska cirílmetódijsko prid. |ki se nanaša na Cirila in Metoda|: cirilmetodijski duhovniki; Razvijal je cirilmetodijsko idejo o krščanski vesoljnosti; prim. cirilsko-metodijski {O} moški: EDNINA: im. cirílmetódijski, rod. cirílmetódijskega, daj. cirílmetódijskemu, tož. cirílmetódijski (živostno cirílmetódijskega), mest. pri

108

cirílmetódijskem, or. s cirílmetódijskim; DVOJINA: im. cirílmetódijska, rod. cirílmetódijskih, daj. cirílmetódijskima, tož. cirílmetódijska, mest. pri cirílmetódijskih, or. s cirílmetódijskima; MNOŽINA: im. cirílmetódijski, rod. cirílmetódijskih, daj. cirílmetódijskim, tož. cirílmetódijske, mest. pri cirílmetódijskih, or. s cirílmetódijskimi ženski: EDNINA: im. cirílmetódijska, rod. cirílmetódijske, daj. cirílmetódijski, tož. cirílmetódijsko, mest. pri cirílmetódijski, or. s cirílmetódijsko; DVOJINA: im. cirílmetódijski, rod. cirílmetódijskih, daj. cirílmetódijskima, tož. cirílmetódijski, mest. pri cirílmetódijskih, or. s cirílmetódijskima; MNOŽINA: im. cirílmetódijske, rod. cirílmetódijskih, daj. cirílmetódijskim, tož. cirílmetódijske, mest. pri cirílmetódijskih, or. s cirílmetódijskimi srednji: EDNINA: im. cirílmetódijsko, rod. cirílmetódijskega, daj. cirílmetódijskemu, tož. cirílmetódijsko, mest. pri cirílmetódijskem, or. s cirílmetódijskim; DVOJINA: im. cirílmetódijski, rod. cirílmetódijskih, daj. cirílmetódijskima, tož. cirílmetódijski, mest. pri cirílmetódijskih, or. s cirílmetódijskima; MNOŽINA: im. cirílmetódijska, rod. cirílmetódijskih, daj. cirílmetódijskim, tož. cirílmetódijska, mest. pri cirílmetódijskih, or. s cirílmetódijskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) cit. okrajš. |citat|: V pesmi Jutranje oči pravi (cit.): tako svetel je dan / tik pred soncem ...; |citirani|: Pravic iz cit. zakona bo lahko deležno le 28,5 odstotka izgnancev STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

civ. okrajš. |civilni|: civ. zakonik STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave c.-kr. okrajš. |cesarsko-kraljevi; cesarsko-kraljevski|: Bil je profesor na c.-kr. gimnaziji v Mariboru STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave cl cl [cələ̀ in ceèl] m; simboli |centiliter|: Za en kozarec koktajla zmešajte 4 kocke ledu, 4 cl tekile in pol žličke sirupa; |centilitrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 5-cl žlica za omake STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Cl Cl [cələ̀ in ceèl] m; simboli |klor|: Simbol za kemijski element klor je Cl; |klorov|: v kemijski formuli klorov monoksid (ClO) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli cm cm [cəmə̀ in ceèm] m; simboli |centimeter|: ponev s premerom 18 cm; Potrebujem škatlo za registratorje velikosti 38 × 27 × 10 cm; |centimetrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 15-cm zaslon STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Cm Cm [cəmə̀ in ceèm] m; simboli |kirij|: Simbol za kemijski element kirij je Cm STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli cm2 cm2 [cəmə̀ in ceèm na kvadrát, na drúgo] m; simboli |kvadratni centimeter|: Površina čmrljevih kril znaša 0,7 cm2; Vrtna cev

109

za zalivanje ima dotok s presekom 4 cm2; N/cm2 Natezna trdnost materiala je 300 N/cm2 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli cm3 cm3 [cəmə̀ in ceèm na kúb, na trétjo] m; simboli |kubični centimeter|: Prostornina lobanje pri moških znaša povprečno 1450 cm3; pomnilniška kartica s prostornino 0,60 cm3; g/cm3 Gostota žvepla je 2,1 g/cm3 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Cn Cn [cənə̀ in ceèn] m; simboli |kopernicij|: Simbol za kemijski element kopernicij je Cn STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Co Co [cəó in ceó] m; simboli |kobalt|: Simbol za kemijski element kobalt je Co; |kobaltov|: v kemijski formuli kobaltov (III) oksid (Co2O3) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Co. okrajš. |angl. company: družbeniki, partnerji|: družba Tiffany & Co. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Coco Chanel Coco Chanel [kóko šanél] ž; imena bitij |pravo ime Gabrielle Bonheur: francoska modna oblikovalka|: Leta 1930 se je s Coco Chanel rodila športna moda {O} EDNINA: im. Coco Chanel, rod. Coco Chanel, daj. Coco Chanel, tož. Coco Chanel, mest. pri Coco Chanel, or. s Coco Chanel STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi

cóprnica cóprnice ž |bajeslovno bitje, čarovnica|: Legenda iz Cerknice pripoveduje, da Slivnica ni bila vedno zbirališče coprnic; |pravljični lik|: v zvezi coprnica Zofka Iz knjige je pokukal krompirjasti nos coprnice Zofke {B} coprničin {O} EDNINA: im. cóprnica, rod. cóprnice, daj. cóprnici, tož. cóprnico, mest. pri cóprnici, or. s cóprnico; DVOJINA: im. cóprnici, rod. cóprnic, daj. cóprnicama, tož. cóprnici, mest. pri cóprnicah, or. s cóprnicama; MNOŽINA: im. cóprnice, rod. cóprnic, daj. cóprnicam, tož. cóprnice, mest. pri cóprnicah, or. s cóprnicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena corr. [kòr] okrajš. |lat. correxit: popravil|: corr. Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave cos cos [kós] m; simboli |kosinus|: Kosinus kota x označujemo z oznako cos x STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli cosec cosec [kósèk] m; simboli |kosekans|: Izračunaj kotni funkciji sekans (sec) in kosekans (cosec) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli cotg cotg [kotəgə̀] m; simboli |kotangens|: Enačba cotg x = a ima neskončno mnogo realnih rešitev; prim. ctg STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Cr Cr [cərə̀ in ceèr] m; simboli

110

|krom|: Simbol za kemijski element krom je Cr; |kromov|: v kemijski formuli kromov oksid (CrO3) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Cs Cs [cəsə̀ in ceès] m; simboli |cezij|: Simbol za kemijski element cezij je Cs; |cezijev|: v kemijski formuli cezijev klorid CsCl STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli csl. okrajš. |cerkvenoslovansko|: v etimologiji; prim. cerkv.slov. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ctg ctg [cətəgə̀ in cetegé] m; simboli |kotangens|: ctg x; prim. cotg STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Cu Cu [cəú in ceú] m; simboli |baker|: Simbol za kemijski element baker je Cu; |bakrov|: v kemijski formuli bakrov (I) hidroksid (CuOH) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Cvétko Cvétka m; imena bitij |moško ime|: Ob štirih se dobimo pri Cvetku; |priimek|: Objavili so korespondenco med Cvetkom in Konjovićem {B} Cvetkov {O} EDNINA: im. Cvétko, rod. Cvétka, daj. Cvétku, tož. Cvétka, mest. pri Cvétku, or. s Cvétkom; DVOJINA: im. Cvétka, rod. Cvétkov, daj. Cvétkoma, tož. Cvétka, mest. pri Cvétkih, or. s Cvétkoma; MNOŽINA: im. Cvétki, rod. Cvétkov, daj. Cvétkom, tož. Cvétke, mest. pri Cvétkih, or. s Cvétki STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Cvétkov Cvétkova Cvétkovo prid. Cvetkova razprava (< Cvetko) {O} moški: EDNINA: im. Cvétkov, rod. Cvétkovega, daj. Cvétkovemu, tož. Cvétkov (živostno Cvétkovega), mest. pri Cvétkovem, or. s Cvétkovim; DVOJINA: im. Cvétkova, rod. Cvétkovih, daj. Cvétkovima, tož. Cvétkova, mest. pri Cvétkovih, or. s Cvétkovima; MNOŽINA: im. Cvétkovi, rod. Cvétkovih, daj. Cvétkovim, tož. Cvétkove, mest. pri Cvétkovih, or. s Cvétkovimi ženski: EDNINA: im. Cvétkova, rod. Cvétkove, daj. Cvétkovi, tož. Cvétkovo, mest. pri Cvétkovi, or. s Cvétkovo; DVOJINA: im. Cvétkovi, rod. Cvétkovih, daj. Cvétkovima, tož. Cvétkovi, mest. pri Cvétkovih, or. s Cvétkovima; MNOŽINA: im. Cvétkove, rod. Cvétkovih, daj. Cvétkovim, tož. Cvétkove, mest. pri Cvétkovih, or. s Cvétkovimi srednji: EDNINA: im. Cvétkovo, rod. Cvétkovega, daj. Cvétkovemu, tož. Cvétkovo, mest. pri Cvétkovem, or. s Cvétkovim; DVOJINA: im. Cvétkovi, rod. Cvétkovih, daj. Cvétkovima, tož. Cvétkovi, mest. pri Cvétkovih, or. s Cvétkovima; MNOŽINA: im. Cvétkova, rod. Cvétkovih, daj. Cvétkovim, tož. Cvétkova, mest. pri Cvétkovih, or. s Cvétkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov);svojilnipridevniki(izmoškihimen) .cz okrajš. |Češka|: kot spletna domena Češki republiki je bila dodeljena domena prvega reda .cz; v spletnih naslovih, stično www.karlovyvary.cz STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

111

CZK CZK [cezeká] m; simboli |češka krona|: Večerja v pivnici z vrčkom piva jih je stala 450 CZK STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli č1 č-ja tudi č [čə̀, rod. čə̀ja in čé, rod. čêja] m |ime črke ali glasu|: mali č; zapis s č-jem; V e-naslovih imena zapisujemo brez č-jev; navadno nesklonljivo dijaki tretjega č <3. č>; Pri imenih na -ica se c premenjuje s č; kot imenovalniški prilastek šumnik č; točka č; ob številki Kalinova ulica 5č {O} EDNINA: im. č tudi č, rod. č-ja tudi č, daj. č-ju tudi č, tož. č tudi č, mest. pri č-ju tudi pri č, or. s č-jem tudi s č; DVOJINA: im. č-ja tudi č, rod. č-jev tudi č, daj. č-jema tudi č, tož. č-ja tudi č, mest. pri č-jih tudi pri č, or. s č-jema tudi s č; MNOŽINA: im. č-ji tudi č, rod. č-jev tudi č, daj. č-jem tudi č, tož. č-je tudi č, mest. pri č-jih tudi pri č, or. s č-ji tudi s č STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) č2 č [čə̀ in čé] ž |ime črke|: dijaki tretje č <3. č> {O} EDNINA: im. č, rod. č, daj. č, tož. č, mest. pri č, or. s č; DVOJINA: im. č, rod. č, daj. č, tož. č, mest. pri č, or. s č; MNOŽINA: im. č, rod. č, daj. č, tož. č, mest. pri č, or. s č STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Č Č-ja tudi Č [čə̀, rod. čə̀ja in čé, rod. čêja] m |ime črke|: veliki Č; beseda s Č-jem; navadno nesklonljivo Ni ločil med C, Č in Ć; kot imenovalniški prilastek črka Č; ob številki črpališče Č1 {O} EDNINA: im. Č tudi Č, rod. Č-ja tudi Č, daj. Č-ju tudi Č, tož. Č tudi Č, mest. pri Č-ju tudi pri Č, or. s Č-jem tudi s Č;

DVOJINA: im. Č-ja tudi Č, rod. Č-jev tudi Č, daj. Č-jema tudi Č, tož. Č-ja tudi Č, mest. pri Č-jih tudi pri Č, or. s Č-jema tudi s Č; MNOŽINA: im. Č-ji tudi Č, rod. Č-jev tudi Č, daj. Č-jem tudi Č, tož. Č-je tudi Č, mest. pri Č-jih tudi pri Č, or. s Č-ji tudi s Č STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Čád Čáda m; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Čad|; |država|: spopadi v Čadu; Vojaki bodo odpotovali na mirovno misijo v Čad; Oče mi je poslal novo pismo iz Čada {B} Čadovec, Čadovka; Čadovčev; čadski {O} EDNINA: im. Čád, rod. Čáda, daj. Čádu, tož. Čád, mest. v Čádu, or. s Čádom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Čádovčev Čádovčeva Čádovčevo prid. Vsi Čadovčevi otroci so nepismeni (< Čadovec) {O} moški: EDNINA: im. Čádovčev, rod. Čádovčevega, daj. Čádovčevemu, tož. Čádovčev (živostno Čádovčevega), mest. pri Čádovčevem, or. s Čádovčevim; DVOJINA: im. Čádovčeva, rod. Čádovčevih, daj. Čádovčevima, tož. Čádovčeva, mest. pri Čádovčevih, or. s Čádovčevima; MNOŽINA: im. Čádovčevi, rod. Čádovčevih, daj. Čádovčevim, tož. Čádovčeve, mest. pri Čádovčevih, or. s Čádovčevimi ženski: EDNINA: im. Čádovčeva, rod. Čádovčeve, daj. Čádovčevi, tož. Čádovčevo, mest. pri Čádovčevi, or. s Čádovčevo; DVOJINA: im. Čádovčevi, rod. Čádovčevih, daj. Čádovčevima, tož. Čádovčevi, mest. pri Čádovčevih, or. s Čádovčevima; MNOŽINA: im. Čádovčeve, rod. Čádovčevih, daj. Čádovčevim, tož. Čádovčeve, mest. pri Čádovčevih, or. s Čádovčevimi

112

srednji: EDNINA: im. Čádovčevo, rod. Čádovčevega, daj. Čádovčevemu, tož. Čádovčevo, mest. pri Čádovčevem, or. s Čádovčevim; DVOJINA: im. Čádovčevi, rod. Čádovčevih, daj. Čádovčevima, tož. Čádovčevi, mest. pri Čádovčevih, or. s Čádovčevima; MNOŽINA: im. Čádovčeva, rod. Čádovčevih, daj. Čádovčevim, tož. Čádovčeva, mest. pri Čádovčevih, or. s Čádovčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Čádovec Čádovca m; imena bitij Še nikoli nisem govoril s Čadovcem; Večina Čadovcev je muslimanov (< Čad) {B} Čadovčev {O} EDNINA: im. Čádovec, rod. Čádovca, daj. Čádovcu, tož. Čádovca, mest. pri Čádovcu, or. s Čádovcem; DVOJINA: im. Čádovca, rod. Čádovcev, daj. Čádovcema, tož. Čádovca, mest. pri Čádovcih, or. s Čádovcema; MNOŽINA: im. Čádovci, rod. Čádovcev, daj. Čádovcem, tož. Čádovce, mest. pri Čádovcih, or. s Čádovci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Čádovka Čádovke ž; imena bitij Poročen je s Čadovko; Tretjina Čadovk živi v poligamnih zakonih (< Čad) {B} Čadovkin {O} EDNINA: im. Čádovka, rod. Čádovke, daj. Čádovki, tož. Čádovko, mest. pri Čádovki, or. s Čádovko; DVOJINA: im. Čádovki, rod. Čádovk, daj. Čádovkama, tož. Čádovki, mest. pri Čádovkah, or. s Čádovkama; MNOŽINA: im. Čádovke, rod. Čádovk, daj. Čádovkam, tož. Čádovke, mest. pri Čádovkah, or. s Čádovkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena

čádski čádska čádsko prid. čadski jeziki; čadski uporniki; čadska meja s Sudanom (< Čad) {O} moški: EDNINA: im. čádski, rod. čádskega, daj. čádskemu, tož. čádski (živostno čádskega), mest. pri čádskem, or. s čádskim; DVOJINA: im. čádska, rod. čádskih, daj. čádskima, tož. čádska, mest. pri čádskih, or. s čádskima; MNOŽINA: im. čádski, rod. čádskih, daj. čádskim, tož. čádske, mest. pri čádskih, or. s čádskimi ženski: EDNINA: im. čádska, rod. čádske, daj. čádski, tož. čádsko, mest. pri čádski, or. s čádsko; DVOJINA: im. čádski, rod. čádskih, daj. čádskima, tož. čádski, mest. pri čádskih, or. s čádskima; MNOŽINA: im. čádske, rod. čádskih, daj. čádskim, tož. čádske, mest. pri čádskih, or. s čádskimi srednji: EDNINA: im. čádsko, rod. čádskega, daj. čádskemu, tož. čádsko, mest. pri čádskem, or. s čádskim; DVOJINA: im. čádski, rod. čádskih, daj. čádskima, tož. čádski, mest. pri čádskih, or. s čádskima; MNOŽINA: im. čádska, rod. čádskih, daj. čádskim, tož. čádska, mest. pri čádskih, or. s čádskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski čarôvnica čarôvnice ž |bajeslovno bitje; ženska, ki čara|: Zgodba pripoveduje o bitki med zlobno čarovnico in dobrim čarodejem Merlinom; |pravljični lik|: v zvezi čarovnica Čirimbara Prinesi mi jagode z vrta čarovnice Čirimbare; noč čarovnic ||noč med 31. oktobrom in 1. novembrom||: Na noč čarovnic izrežemo prikazen iz buče in jo postavimo pred hišo {B} čarovničin {O} EDNINA: im. čarôvnica, rod. čarôvnice, daj. čarôvnici, tož. čarôvnico, mest. pri čarôvnici, or. s čarôvnico; DVOJINA: im. čarôvnici, rod. čarôvnic, daj. čarôvnicama, tož. čarôvnici, mest. pri

113

čarôvnicah, or. s čarôvnicama; MNOŽINA: im. čarôvnice, rod. čarôvnic, daj. čarôvnicam, tož. čarôvnice, mest. pri čarôvnicah, or. s čarôvnicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena;poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij čátež čáteža m |bajeslovno bitje, pol človek pol kozel|: Groza ga je prevzela ob divjem rajanju vragov, čarovnic, čatežev in malikov {B} čatežev {O} EDNINA: im. čátež, rod. čáteža, daj. čátežu, tož. čáteža, mest. pri čátežu, or. s čátežem; DVOJINA: im. čáteža, rod. čátežev, daj. čátežema, tož. čáteža, mest. pri čátežih, or. s čátežema; MNOŽINA: im. čáteži, rod. čátežev, daj. čátežem, tož. čáteže, mest. pri čátežih, or. s čáteži STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij čatežev čáteževa čáteževo prid. Pastirja je premotila čateževa obljuba in je kosmateža izpustil (< čatež) {O} moški: EDNINA: im. čátežev, rod. čáteževega, daj. čáteževemu, tož. čátežev (živostno čáteževega), mest. pri čáteževem, or. s čáteževim; DVOJINA: im. čáteževa, rod. čáteževih, daj. čáteževima, tož. čáteževa, mest. pri čáteževih, or. s čáteževima; MNOŽINA: im. čáteževi, rod. čáteževih, daj. čáteževim, tož. čáteževe, mest. pri čáteževih, or. s čáteževimi ženski: EDNINA: im. čáteževa, rod. čáteževe, daj. čáteževi, tož. čáteževo, mest. pri čáteževi, or. s čáteževo; DVOJINA: im. čáteževi, rod. čáteževih, daj. čáteževima, tož. čáteževi, mest. pri čáteževih, or. s čáteževima; MNOŽINA: im. čáteževe, rod. čáteževih, daj. čáteževim, tož. čáteževe, mest. pri čáteževih, or. s čáteževimi

srednji: EDNINA: im. čáteževo, rod. čáteževega, daj. čáteževemu, tož. čáteževo, mest. pri čáteževem, or. s čáteževim; DVOJINA: im. čáteževi, rod. čáteževih, daj. čáteževim, tož. čáteževi, mest. pri čáteževih, or. s čáteževima; MNOŽINA: im. čáteževa, rod. čáteževih, daj. čáteževim, tož. čáteževa, mest. pri čáteževih, or. s čáteževimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) č.-b. okrajš. |črno-bel|: č.-b. slika STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave čeb. okrajš. |čebelarski|: čeb. društvo; |čebelji|: čeb. družina STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave čebélica čebélice ž |manjšalno čebela|: Šola je bila videti kot čebelnjak z marljivimi čebelicami; |pravljični lik|: v zvezi čebelica Maja Pogrešam tiste stare čase, ko smo se smejali prigodam čebelice Maje {B} čebeličin {O} EDNINA: im. čebélica, rod. čebélice, daj. čebélici, tož. čebélico, mest. pri čebélici, or. s čebélico; DVOJINA: im. čebélici, rod. čebélic, daj. čebélicama, tož. čebélici, mest. pri čebélicah, or. s čebélicama; MNOŽINA: im. čebélice, rod. čebélic, daj. čebélicam, tož. čebélice, mest. pri čebélicah, or. s čebélicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Čéh Čéha m; imena bitij

114

Švicarska tenisačica je napovedala poroko s Čehom; Skupna država Čehov in Slovakov je razpadla (< Češka) {B} Čehov {O} EDNINA: im. Čéh, rod. Čéha, daj. Čéhu, tož. Čéha, mest. pri Čéhu, or. s Čéhom; DVOJINA: im. Čéha, rod. Čéhov, daj. Čéhoma, tož. Čéha, mest. pri Čéhih, or. s Čéhoma; MNOŽINA: im. Čéhi, rod. Čéhov, daj. Čéhom, tož. Čéhe, mest. pri Čéhih, or. s Čéhi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Čéhinja Čéhinje ž; imena bitij Slovenska tenisačica je zaigrala v paru s Čehinjo; Na plaži se je pojavila skupina Čehinj (< Češka) {B} Čehinjin {O} EDNINA: im. Čéhinja, rod. Čéhinje, daj. Čéhinji, tož. Čéhinjo, mest. pri Čéhinji, or. s Čéhinjo; DVOJINA: im. Čéhinji, rod. Čéhinj, daj. Čéhinjama, tož. Čéhinji, mest. pri Čéhinjah, or. s Čéhinjama; MNOŽINA: im. Čéhinje, rod. Čéhinj, daj. Čéhinjam, tož. Čéhinje, mest. pri Čéhinjah, or. s Čéhinjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena čéhoslováški čéhoslováška čéhoslováško prid. |češki in slovaški|: čehoslovaški prvak (< Čehoslovaška) {O} moški: EDNINA: im. čéhoslováški, rod. čéhoslováškega, daj. čéhoslováškemu, tož. čéhoslováški (živostno čéhoslováškega), mest. pri čéhoslováškem, or. s čéhoslováškim; DVOJINA: im. čéhoslováška, rod. čéhoslováških, daj. čéhoslováškima, tož. čéhoslováška, mest. pri čéhoslováških, or. s čéhoslováškima; MNOŽINA: im. čéhoslováški, rod. čéhoslováških, daj. čéhoslováškim, tož. čéhoslováške, mest. pri čéhoslováških, or. s čéhoslováškimi

ženski: EDNINA: im. čéhoslováška, rod. čéhoslováške, daj. čéhoslováški, tož. čéhoslováško, mest. pri čéhoslováški, or. s čéhoslováško; DVOJINA: im. čéhoslováški, rod. čéhoslováških, daj. čéhoslováškima, tož. čéhoslováški, mest. pri čéhoslováških, or. s čéhoslováškima; MNOŽINA: im. čéhoslováške, rod. čéhoslováških, daj. čéhoslováškim, tož. čéhoslováške, mest. pri čéhoslováških, or. s čéhoslováškimi srednji: EDNINA: im. čéhoslováško, rod. čéhoslováškega, daj. čéhoslováškemu, tož. čéhoslováško, mest. pri čéhoslováškem, or. s čéhoslováškim; DVOJINA: im. čéhoslováški, rod. čéhoslováških, daj. čéhoslováškima, tož. čéhoslováški, mest. pri čéhoslováških, or. s čéhoslováškima; MNOŽINA: im. čéhoslováška, rod. čéhoslováških, daj. čéhoslováškim, tož. čéhoslováška, mest. pri čéhoslováških, or. s čéhoslováškimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) Černè Černéta m; imena bitij |priimek|: Knjižnico so poimenovali po Dušanu Černetu; Primerjajo ga s Černetom {B} Černetov {O} EDNINA: im. Černè, rod. Černéta, daj. Černétu, tož. Černéta, mest. pri Černétu, or. s Černétom; DVOJINA: im. Černéta, rod. Černétov, daj. Černétoma, tož. Černéta, mest. pri Černétih, or. s Černétoma; MNOŽINA: im. Černéti, rod. Černétov, daj. Černétom, tož. Černéte, mest. pri Černétih, or. s Černéti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Černétov Černétova Černétovo prid. Černetova hiša je ena redkih starih v vasi (< Černe)

115

{O} moški: EDNINA: im. Černétov, rod. Černétovega, daj. Černétovemu, tož. Černétov (živostno Černétovega), mest. pri Černétovem, or. s Černétovim; DVOJINA: im. Černétova, rod. Černétovih, daj. Černétovima, tož. Černétova, mest. pri Černétovih, or. s Černétovima; MNOŽINA: im. Černétovi, rod. Černétovih, daj. Černétovim, tož. Černétove, mest. pri Černétovih, or. s Černétovimi ženski: EDNINA: im. Černétova, rod. Černétove, daj. Černétovi, tož. Černétovo, mest. pri Černétovi, or. s Černétovo; DVOJINA: im. Černétovi, rod. Černétovih, daj. Černétovima, tož. Černétovi, mest. pri Černétovih, or. s Černétovima; MNOŽINA: im. Černétove, rod. Černétovih, daj. Černétovim, tož. Černétove, mest. pri Černétovih, or. s Černétovimi srednji: EDNINA: im. Černétovo, rod. Černétovega, daj. Černétovemu, tož. Černétovo, mest. pri Černétovem, or. s Černétovim; DVOJINA: im. Černétovi, rod. Černétovih, daj. Černétovima, tož. Černétovi, mest. pri Černétovih, or. s Černétovima; MNOŽINA: im. Černétova, rod. Černétovih, daj. Černétovim, tož. Černétova, mest. pri Černétovih, or. s Černétovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) češ. okrajš. |češčina|: Krs v češ. pomeni nizko drevo; |češki|: Jeseni 1453 je bil kronan za češ. kralja; |češko|: češ. cirkev (cerkev) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Čéška Čéške ž; zemljepisna imena |dolgo ime Češka republika|; |država|: V Češki je bilo letos veliko tujih naložb na Češkem Nemški predsednik je

odpotoval v Češko na Češko Lep pozdrav iz Češke!; prim. Češko {B} Čeh, Čehinja; češki {O} EDNINA: im. Čéška, rod. Čéške, daj. Čéški, tož. Čéško, mest. v Čéški, or. s Čéško STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav čéški čéška čéško prid. češki jezik; češki gradovi; češka krona; češka zbrojevka; češko pivo (< Češka) {O} moški: EDNINA: im. čéški, rod. čéškega, daj. čéškemu, tož. čéški (živostno čéškega), mest. pri čéškem, or. s čéškim; DVOJINA: im. čéška, rod. čéških, daj. čéškima, tož. čéška, mest. pri čéških, or. s čéškima; MNOŽINA: im. čéški, rod. čéških, daj. čéškim, tož. čéške, mest. pri čéških, or. s čéškimi ženski: EDNINA: im. čéška, rod. čéške, daj. čéški, tož. čéško, mest. pri čéški, or. s čéško; DVOJINA: im. čéški, rod. čéških, daj. čéškima, tož. čéški, mest. pri čéških, or. s čéškima; MNOŽINA: im. čéške, rod. čéških, daj. čéškim, tož. čéške, mest. pri čéških, or. s čéškimi srednji: EDNINA: im. čéško, rod. čéškega, daj. čéškemu, tož. čéško, mest. pri čéškem, or. s čéškim; DVOJINA: im. čéški, rod. čéških, daj. čéškima, tož. čéški, mest. pri čéških, or. s čéškima; MNOŽINA: im. čéška, rod. čéških, daj. čéškim, tož. čéška, mest. pri čéških, or. s čéškimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Čéško Čéškega s; zemljepisna imena |dolgo ime Češka republika|; |država|: Pet let je živel na Češkem; Slovenska rokometna reprezentanca odpotovala na Češko; Njegov stari oče je prišel s Češkega; prim. Češka {B} Čeh, Čehinja; češki

116

{O} MNOŽINA: im. Čéško, rod. Čéškega, daj. Čéškemu, tož. Čéško, mest. na Čéškem, or. s Čéškim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav čet. okrajš. |četrtek|: Odprto: od pon. do čet. od 8.00 do 17.00; Predstava bo v čet., 3. apr., ob 19. uri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ČG ČG [čəgə̀] m; simboli |Črna gora|: Prvenstvo vaterpola organizirajo letos v Kotorju (ČG); prim. ME STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Číle Číla m; zemljepisna imena |dolgo ime Republika Čile|; |država|: izbruh vulkana v Čilu; Pot ga je zanesla v Čile; vino iz Čila {B} Čilenec, Čilenka; Čilenčev; čilskičilenski {O} EDNINA: im. Číle, rod. Číla, daj. Čílu, tož. Číle, mest. v Čílu, or. s Čílom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Čilénčev Čilénčeva Čilénčevo prid. Čilenčeva operacija je bila uspešna (< Čilenec) {O} moški: EDNINA: im. Čilénčev, rod. Čilénčevega, daj. Čilénčevemu, tož. Čilénčev (živostno Čilénčevega), mest. pri Čilénčevem, or. s Čilénčevim; DVOJINA: im. Čilénčeva, rod. Čilénčevih, daj. Čilénčevima, tož. Čilénčeva, mest. pri Čilénčevih, or. s Čilénčevima; MNOŽINA: im. Čilénčevi, rod. Čilénčevih, daj. Čilénčevim, tož. Čilénčeve, mest. pri Čilénčevih, or. s Čilénčevimi ženski: EDNINA: im. Čilénčeva, rod. Čilénčeve, daj. Čilénčevi, tož. Čilénčevo,

mest. pri Čilénčevi, or. s Čilénčevo; DVOJINA: im. Čilénčevi, rod. Čilénčevih, daj. Čilénčevima, tož. Čilénčevi, mest. pri Čilénčevih, or. s Čilénčevima; MNOŽINA: im. Čilénčeve, rod. Čilénčevih, daj. Čilénčevim, tož. Čilénčeve, mest. pri Čilénčevih, or. s Čilénčevimi srednji: EDNINA: im. Čilénčevo, rod. Čilénčevega, daj. Čilénčevemu, tož. Čilénčevo, mest. pri Čilénčevem, or. s Čilénčevim; DVOJINA: im. Čilénčevi, rod. Čilénčevih, daj. Čilénčevima, tož. Čilénčevi, mest. pri Čilénčevih, or. s Čilénčevima; MNOŽINA: im. Čilénčeva, rod. Čilénčevih, daj. Čilénčevim, tož. Čilénčeva, mest. pri Čilénčevih, or. s Čilénčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Čilénec Čilénca m; imena bitij Voditeljeva hčerka se je poročila s Čilencem; Volilno pravico ima osem milijonov Čilencev (< Čile) {B} Čilenčev {O} EDNINA: im. Čilénec, rod. Čilénca, daj. Čiléncu, tož. Čilénca, mest. pri Čiléncu, or. s Čiléncem; DVOJINA: im. Čilénca, rod. Čiléncev, daj. Čiléncema, tož. Čilénca, mest. pri Čiléncih, or. s Čiléncema; MNOŽINA: im. Čilénci, rod. Čiléncev, daj. Čiléncem, tož. Čilénce, mest. pri Čiléncih, or. s Čilénci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Čilénka Čilénke ž; imena bitij Znani nogometaš je že nekaj časa v zvezi s Čilenko; Triintrideset Čilenk je s stavko opozorilo na problematiko zaposlovanja (< Čile) {B} Čilenkin {O} EDNINA: im. Čilénka, rod. Čilénke, daj. Čilénki, tož. Čilénko, mest. pri Čilénki, or. s Čilénko; DVOJINA: im. Čilénki, rod.

117

Čilénk, daj. Čilénkama, tož. Čilénki, mest. pri Čilénkah, or. s Čilénkama; MNOŽINA: im. Čilénke, rod. Čilénk, daj. Čilénkam, tož. Čilénke, mest. pri Čilénkah, or. s Čilénkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena čílski čílska čílsko tudi čilénski čilénska čilénsko prid. čilski rudnik; čilski rudarji; čilska puščava Atacama; čilsko vino (< Čile) {O} moški: EDNINA: im. čílski, rod. čílskega, daj. čílskemu, tož. čílski (živostno čílskega), mest. pri čílskem, or. s čílskim; DVOJINA: im. čílska, rod. čílskih, daj. čílskima, tož. čílska, mest. pri čílskih, or. s čílskima; MNOŽINA: im. čílski, rod. čílskih, daj. čílskim, tož. čílske, mest. pri čílskih, or. s čílskimi ženski: EDNINA: im. čílska, rod. čílske, daj. čílski, tož. čílsko, mest. pri čílski, or. s čílsko; DVOJINA: im. čílski, rod. čílskih, daj. čílskima, tož. čílski, mest. pri čílskih, or. s čílskima; MNOŽINA: im. čílske, rod. čílskih, daj. čílskim, tož. čílske, mest. pri čílskih, or. s čílskimi srednji: EDNINA: im. čílsko, rod. čílskega, daj. čílskemu, tož. čílsko, mest. pri čílskem, or. s čílskim; DVOJINA: im. čílski, rod. čílskih, daj. čílskima, tož. čílski, mest. pri čílskih, or. s čílskima; MNOŽINA: im. čílska, rod. čílskih, daj. čílskim, tož. čílska, mest. pri čílskih, or. s čílskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski čl. okrajš. |člen|: 28. čl. Zakona o preprečevanju korupcije; 19. in 20. čl. uredbe STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave člen. okrajš. |členek|: V slovarju ima členek oznako člen.

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave člov. okrajš. |človekov|: deklaracija o člov. pravicah; |človeški|: člov. telo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Čŕna gôra Čŕne gôre ž; zemljepisna imena |dolgo ime Črna gora|; |država|: Slovenija je odprla prvo tuje veleposlaništvo v Črni gori; Med turistično sezono lahko z osebno izkaznico odpotujemo tudi v Črno goro; V Piranu letuje skupina otrok iz Črne gore {B} Črnogorec, Črnogorka; Črnogorčev; črnogorski {O} EDNINA: im. Čŕna gôra, rod. Čŕne gôre, daj. Čŕni gôri, tož. Čŕno gôro, mest. v Čŕni gôri, or. s Čŕno gôro STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Črnogórčev Črnogórčeva Črnogórčevo prid. K vojaku je pristopil Črnogorčev namestnik, ki je bil Slovenec (< Črnogorec) {O} moški: EDNINA: im. Črnogórčev, rod. Črnogórčevega, daj. Črnogórčevemu, tož. Črnogórčev (živostno Črnogórčevega), mest. pri Črnogórčevem, or. s Črnogórčevim; DVOJINA: im. Črnogórčeva, rod. Črnogórčevih, daj. Črnogórčevima, tož. Črnogórčeva, mest. pri Črnogórčevih, or. s Črnogórčevima; MNOŽINA: im. Črnogórčevi, rod. Črnogórčevih, daj. Črnogórčevim, tož. Črnogórčeve, mest. pri Črnogórčevih, or. s Črnogórčevimi ženski: EDNINA: im. Črnogórčeva, rod. Črnogórčeve, daj. Črnogórčevi, tož. Črnogórčevo, mest. pri Črnogórčevi, or. s Črnogórčevo; DVOJINA: im. Črnogórčevi, rod. Črnogórčevih, daj.

118

Črnogórčevima, tož. Črnogórčevi, mest. pri Črnogórčevih, or. s Črnogórčevima; MNOŽINA: im. Črnogórčeve, rod. Črnogórčevih, daj. Črnogórčevim, tož. Črnogórčeve, mest. pri Črnogórčevih, or. s Črnogórčevimi srednji: EDNINA: im. Črnogórčevo, rod. Črnogórčevega, daj. Črnogórčevemu, tož. Črnogórčevo, mest. pri Črnogórčevem, or. s Črnogórčevim; DVOJINA: im. Črnogórčevi, rod. Črnogórčevih, daj. Črnogórčevima, tož. Črnogórčevi, mest. pri Črnogórčevih, or. s Črnogórčevima; MNOŽINA: im. Črnogórčeva, rod. Črnogórčevih, daj. Črnogórčevim, tož. Črnogórčeva, mest. pri Črnogórčevih, or. s Črnogórčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Črnogórec Črnogórca m; imena bitij narodnostna skupnost Črnogorcev; V finalu se je pomeril s Črnogorcem (< Črna gora) {B} Črnogorčev {O} EDNINA: im. Črnogórec, rod. Črnogórca, daj. Črnogórcu, tož. Črnogórca, mest. pri Črnogórcu, or. s Črnogórcem; DVOJINA: im. Črnogórca, rod. Črnogórcev, daj. Črnogórcema, tož. Črnogórca, mest. pri Črnogórcih, or. s Črnogórcema; MNOŽINA: im. Črnogórci, rod. Črnogórcev, daj. Črnogórcem, tož. Črnogórce, mest. pri Črnogórcih, or. s Črnogórci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Črnogórka Črnogórke ž; imena bitij pogovor s Črnogorko; obisk skupine Črnogork (< Črna gora) {B} Črnogorkin {O} EDNINA: im. Črnogórka, rod. Črnogórke, daj. Črnogórki, tož. Črnogórko, mest. pri Črnogórki, or. s

Črnogórko; DVOJINA: im. Črnogórki, rod. Črnogórk, daj. Črnogórkama, tož. Črnogórki, mest. pri Črnogórkah, or. s Črnogórkama; MNOŽINA: im. Črnogórke, rod. Črnogórk, daj. Črnogórkam, tož. Črnogórke, mest. pri Črnogórkah, or. s Črnogórkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena črnogórski črnogórska črnogórsko prid. črnogorski otok Lastavica; črnogorski turizem (< Črna gora) {O} moški: EDNINA: im. črnogórski, rod. črnogórskega, daj. črnogórskemu, tož. črnogórski (živostno črnogórskega), mest. pri črnogórskem, or. s črnogórskim; DVOJINA: im. črnogórska, rod. črnogórskih, daj. črnogórskima, tož. črnogórska, mest. pri črnogórskih, or. s črnogórskima; MNOŽINA: im. črnogórski, rod. črnogórskih, daj. črnogórskim, tož. črnogórske, mest. pri črnogórskih, or. s črnogórskimi ženski: EDNINA: im. črnogórska, rod. črnogórske, daj. črnogórski, tož. črnogórsko, mest. pri črnogórski, or. s črnogórsko; DVOJINA: im. črnogórski, rod. črnogórskih, daj. črnogórskima, tož. črnogórski, mest. pri črnogórskih, or. s črnogórskima; MNOŽINA: im. črnogórske, rod. črnogórskih, daj. črnogórskim, tož. črnogórske, mest. pri črnogórskih, or. s črnogórskimi srednji: EDNINA: im. črnogórsko, rod. črnogórskega, daj. črnogórskemu, tož. črnogórsko, mest. pri črnogórskem, or. s črnogórskim; DVOJINA: im. črnogórski, rod. črnogórskih, daj. črnogórskima, tož. črnogórski, mest. pri črnogórskih, or. s črnogórskima; MNOŽINA: im. črnogórska, rod. črnogórskih, daj. črnogórskim, tož. črnogórska, mest. pri črnogórskih, or. s črnogórskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski

119

d1 d-ja tudi d [də̀, rod. də̀ja in dé, rod. dêja] m |ime črke ali glasu|: mali d; Ima težave z zapisom d-ja in b-ja; Naša angleščina med d-jem in t-jem skoraj ne razlikuje; navadno nesklonljivo Dislektiki pogosto zamenjujejo b z d; učenec iz tretjega d <3. d>kot imenovalniški prilastek premica d; ob številki Premakni damo na d3; Stanuje v Smledniku 3d {O} EDNINA: im. d tudi d, rod. d-ja tudi d, daj. d-ju tudi d, tož. d tudi d, mest. pri d-ju tudi pri d, or. z d-jem tudi z d; DVOJINA: im. d-ja tudi d, rod. d-jev tudi d, daj. d-jema tudi d, tož. d-ja tudi d, mest. pri d-jih tudi pri d, or. z d-jema tudi z d; MNOŽINA: im. d-ji tudi d, rod. d-jev tudi d, daj. d-jem tudi d, tož. d-je tudi d, mest. pri d-jih tudi z d, or. z d-ji tudi z d STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) d2 d [də̀ in dé] ž |ime črke|: učenec iz tretje d <3. d> {O} EDNINA: im. d, rod. d, daj. d, tož. d, mest. pri d, or. z d; DVOJINA: im. d, rod. d, daj. d, tož. d, mest. pri d, or. z d; MNOŽINA: im. d, rod. d, daj. d, tož. d, mest. pri d, or. z d STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) D1 D-ja tudi D [də̀, rod. də̀ja in dé, rod. dêja] m |ime črke|: Vozi jaguarja z velikim D-jem; navadno nesklonljivo Najdražji so diamanti z barvo od D do F; kot imenovalniški prilastek tekma skupine D; Bliža se dan D; Zmagali so vaterpolisti generacije D (rojene v letih 1960–66); modrček s košarico D; ob številki plinsko olje D2; vitamin D3; tehnologija 3D {O} EDNINA: im. D tudi D, rod. D-ja tudi D, daj. D-ju tudi D, tož. D tudi D, mest. pri D-ju tudi pri D, or. z D-jem tudi z D; DVOJINA: im. D-ja tudi D, rod. D-jev tudi

D, daj. D-jema tudi D, tož. D-ja tudi D, mest. pri D-jih tudi pri D, or. z D-jema tudi z D; MNOŽINA: im. D-ji tudi D, rod. D-jev tudi D, daj. D-jem tudi D, tož. D-je tudi D, mest. pri D-jih tudi z D, or. z D-ji tudi z D STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) D2 D [də̀ in dé] m; simboli |devterij|: Težki vodik (2H) ali devterij (D) je izotop vodika STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli D3 D [də̀ in dé] m; simboli |rimska števka|: Vrednost rimske števke D je 500 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli D'Annunziev D'Annunzieva D'Annunzievo in D'Annunziov D'Annunziova D'Annunziovo [danúncijev-] prid. D'Annunzieva/D'Annunziova poezija; odmevnost D'Annunzievih/D'Annunziovih del (< D'Annunzio) {O} moški: EDNINA: im. D'Annunziev in D'Annunziov, rod. D'Annunzievega in D'Annunziovega, daj. D'Annunzievemu in D'Annunziovemu, tož. D'Annunziev in D'Annunziov (živostno D'Annunzievega) in D'Annunziovega, mest. pri D'Annunzievem in pri D'Annunziovem, or. z D'Annunzievim in z D'Annunziovim; DVOJINA: im. D'Annunzieva in D'Annunziova, rod. D'Annunzievih in D'Annunziovih, daj. D'Annunzievima in D'Annunziovima, tož. D'Annunzieva in D'Annunziova, mest. pri D'Annunzievih in pri D'Annunziovih, or. z D'Annunzievima in z D'Annunziovima; MNOŽINA: im. D'Annunzievi in D'Annunziovi, rod.

120

D'Annunzievih in D'Annunziovih, daj. D'Annunzievim in D'Annunziovim, tož. D'Annunzieve in D'Annunziove, mest. pri D'Annunzievih in pri D'Annunziovih, or. z D'Annunzievimi in z D'Annunziovimi ženski: EDNINA: im. D'Annunzieva in D'Annunziova, rod. D'Annunzieve in D'Annunziove, daj. D'Annunzievi in D'Annunziovi, tož. D'Annunzievo in D'Annunziovo, mest. pri D'Annunzievi in pri D'Annunziovi, or. z D'Annunzievo in z D'Annunziovo; DVOJINA: im. D'Annunzievi in D'Annunziovi, rod. D'Annunzievih in D'Annunziovih, daj. D'Annunzievima in D'Annunziovima, tož. D'Annunzievi in D'Annunziovi, mest. pri D'Annunzievih in pri D'Annunziovih, or. z D'Annunzievima in z D'Annunziovima; MNOŽINA: im. D'Annunzieve in D'Annunziove, rod. D'Annunzievih in D'Annunziovih, daj. D'Annunzievim in D'Annunziovim, tož. D'Annunzieve in D'Annunziove, mest. pri D'Annunzievih in pri D'Annunziovih, or. z D'Annunzievimi in z D'Annunziovimi srednji: EDNINA: im. D'Annunzievo in D'Annunziovo, rod. D'Annunzievega in D'Annunziovega, daj. D'Annunzievemu in D'Annunziovemu, tož. D'Annunzievo in D'Annunziovo, mest. pri D'Annunzievem in pri D'Annunziovem, or. z D'Annunzievim in z D'Annunziovim; DVOJINA: im. D'Annunzievi in D'Annunziovi, rod. D'Annunzievih in D'Annunziovih, daj. D'Annunzievima in D'Annunziovima, tož. D'Annunzievi in D'Annunziovi, mest. pri D'Annunzievih in pri D'Annunziovih, or. z D'Annunzievima in z D'Annunziovima; MNOŽINA: im. D'Annunzieva in D'Annunziova, rod. D'Annunzievih in D'Annunziovih, daj. D'Annunzievim in D'Annunziovim, tož. D'Annunzieva in D'Annunziova, mest.

pri D'Annunzievih in pri D'Annunziovih, or. z D'Annunzievimi in z D'Annunziovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) D'Annunzio D'Annunzio [danúncijo] m; imena bitij |Gabriele D'Annunzio; italijanski pesnik in politik|: Reko je septembra 1919 zasedel D'Annunzio z legionarji; Načrtuje televizijsko serijo o življenju italijanskega pesnika Gabriela D'Annunzia {B} D'Annunziev, D'Annunziov {O} EDNINA: im. D'Annunzio, rod. D'Annunzia, daj. D'Annunziu, tož. D'Annunzia, mest. pri D'Annunziu, or. z D'Annunziem in z D'Annunziom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki d'Estaingov d'Estaingov [destênov-] prid. Za Francijo je bil d`Estaingov predlog evropske ustave najbolj sprejemljiv (< Giscard d'Estaing) {O} moški: EDNINA: im. d'Estaingov, rod. d'Estaingovega, daj. d'Estaingovemu, tož. d'Estaingov (živostno d'Estaingovega), mest. pri d'Estaingovem, or. z d'Estaingovim; DVOJINA: im. d'Estaingova, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovima, tož. d'Estaingova, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovima; MNOŽINA: im. d'Estaingovi, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovim, tož. d'Estaingove, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovimi ženski: EDNINA: im. d'Estaingova, rod. d'Estaingove, daj. d'Estaingovi, tož. d'Estaingovo, mest. pri d'Estaingovi, or. z d'Estaingovo; DVOJINA: im. d'Estaingovi, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovima, tož. d'Estaingovi, mest. pri d'Estaingovih,

121

or. z d'Estaingovima; MNOŽINA: im. d'Estaingove, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovim, tož. d'Estaingove, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovimi srednji: EDNINA: im. d'Estaingovo, rod. d'Estaingovega, daj. d'Estaingovemu, tož. d'Estaingovo, mest. pri d'Estaingovem, or. z d'Estaingovim; DVOJINA: im. d'Estaingovi, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovima, tož. d'Estaingovi, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovima; MNOŽINA: im. d'Estaingova, rod. d'Estaingovih, daj. d'Estaingovim, tož. d'Estaingova, mest. pri d'Estaingovih, or. z d'Estaingovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) d'Indy d'Indyja [dindí] m; imena bitij |Vincent d'Indy; francoski skladatelj|: D'Indy se je rodil v Parizu; Repertoar jim danes bogatijo Mozart, Beethoven, Brahms, d'Indy, Ramovš in drugi; Študiral je v Parizu pri Vincentu d'Indyju {B} d'Indyjev {O} EDNINA: im. d'Indy, rod. d'Indyja, daj. d'Indyju, tož. d'Indyja, mest. pri d'Indyju, or. z d'Indyjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki d'Indyjev d'Indyjeva d'Indyjevo [dindíjev-] prid. D'Indyjeva estetika temelji na klasični polifoniji ; d'Indyjeva sonata v treh stavkih (< d'Indy) {O} moški: EDNINA: im. d'Indyjev, rod. d'Indyjevega, daj. d'Indyjevemu, tož. d'Indyjev (živostno d'Indyjevega), mest. pri d'Indyjevem, or. z d'Indyjevim; DVOJINA: im. d'Indyjeva, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevima, tož. d'Indyjeva, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevima; MNOŽINA: im. d'Indyjevi, rod. d'Indyjevih,

daj. d'Indyjevim, tož. d'Indyjeve, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevimi ženski: EDNINA: im. d'Indyjeva, rod. d'Indyjeve, daj. d'Indyjevi, tož. d'Indyjevo, mest. pri d'Indyjevi, or. z d'Indyjevo; DVOJINA: im. d'Indyjevi, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevima, tož. d'Indyjevi, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevima; MNOŽINA: im. d'Indyjeve, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevim, tož. d'Indyjeve, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevimi srednji: EDNINA: im. d'Indyjevo, rod. d'Indyjevega, daj. d'Indyjevemu, tož. d'Indyjevo, mest. pri d'Indyjevem, or. z d'Indyjevim; DVOJINA: im. d'Indyjevi, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevima, tož. d'Indyjevi, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevima; MNOŽINA: im. d'Indyjeva, rod. d'Indyjevih, daj. d'Indyjevim, tož. d'Indyjeva, mest. pri d'Indyjevih, or. z d'Indyjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) Dáfna Dáfne ž; imena bitij |pod. za Daphne|; |grška bajeslovna oseba|: Na begu pred bogom Apolonom se je nimfa Dafna spremenila v lovorjevo drevo {B} Dafnin {O} EDNINA: im. Dáfna, rod. Dáfne, daj. Dáfni, tož. Dáfno, mest. pri Dáfni, or. z Dáfno; DVOJINA: im. Dáfni, rod. Dáfen, daj. Dáfnama, tož. Dáfni, mest. pri Dáfnah, or. z Dáfnama; MNOŽINA: im. Dáfne, rod. Dáfen, daj. Dáfnam, tož. Dáfne, mest. pri Dáfnah, or. z Dáfnami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Dáfne Dáfne ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Dafna STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena

122

Dáfnis Dáfnisa m; imena bitij |pod. za Daphnis|; |grška bajeslovna oseba|: Roman pripoveduje o mitološkem junaku Dafnisu in njegovi neizmerni ljubezni do prelepe Hloe {B} Dafnisov {O} EDNINA: im. Dáfnis, rod. Dáfnisa, daj. Dáfnisu, tož. Dáfnisa, mest. pri Dáfnisu, or. z Dáfnisom; DVOJINA: im. Dáfnisa, rod. Dáfnisov, daj. Dáfnisoma, tož. Dáfnisa, mest. pri Dáfnisih, or. z Dáfnisoma; MNOŽINA: im. Dáfnisi, rod. Dáfnisov, daj. Dáfnisom, tož. Dáfnise, mest. pri Dáfnisih, or. z Dáfnisi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena dág dág m; simboli |dekagram|: Naribaj 10 dag čokolade; Zrezek tehta od 16 do 18 dag <16–18 dag>; |dekagramski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 5-dag čokoladna ploščica STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Dahomêj Dahomêja m; zemljepisna imena |država|; gl. Benin STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Dalíla Dalíle ž; imena bitij |svetopisemska oseba|: Nevarna zapeljivka Dalila je Samsonu odrezala lase; zgodba o Samsonu in Dalili {B} Dalilin {O} EDNINA: im. Dalíla, rod. Dalíle, daj. Dalíli, tož. Dalílo, mest. pri Dalíli, or. z Dalílo; DVOJINA: im. Dalíli, rod. Dalíl, daj. Dalílama, tož. Dalíli, mest. pri Dalílah, or. z Dalílama; MNOŽINA: im. Dalíle, rod. Dalíl, daj. Dalílam, tož. Dalíle, mest. pri Dalílah, or. z Dalílami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

Dámir Dámirja m; imena bitij |moško ime|: Damirju čestitamo za uspešno opravljeno maturo; Z možem Damirjem že izbirava ime za sina {B} Damirjev {O} EDNINA: im. Dámir, rod. Dámirja, daj. Dámirju, tož. Dámirja, mest. pri Dámirju, or. z Dámirjem; DVOJINA: im. Dámirja, rod. Dámirjev, daj. Dámirjema, tož. Dámirja, mest. pri Dámirjih, or. z Dámirjema; MNOŽINA: im. Dámirji, rod. Dámirjev, daj. Dámirjem, tož. Dámirje, mest. pri Dámirjih, or. z Dámirji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Dámirjev Dámirjeva Dámirjevo prid. Damirjev prihod (< Damir) {O} moški: EDNINA: im. Dámirjev, rod. Dámirjevega, daj. Dámirjevemu, tož. Dámirjev (živostno Dámirjevega), mest. pri Dámirjevem, or. z Dámirjevim; DVOJINA: im. Dámirjeva, rod. Dámirjevih, daj. Dámirjevima, tož. Dámirjeva, mest. pri Dámirjevih, or. z Dámirjevima; MNOŽINA: im. Dámirjevi, rod. Dámirjevih, daj. Dámirjevim, tož. Dámirjeve, mest. pri Dámirjevih, or. z Dámirjevimi ženski: EDNINA: im. Dámirjeva, rod. Dámirjeve, daj. Dámirjevi, tož. Dámirjevo, mest. pri Dámirjevi, or. z Dámirjevo; DVOJINA: im. Dámirjevi, rod. Dámirjevih, daj. Dámirjevima, tož. Dámirjevi, mest. pri Dámirjevih, or. z Dámirjevima; MNOŽINA: im. Dámirjeve, rod. Dámirjevih, daj. Dámirjevim, tož. Dámirjeve, mest. pri Dámirjevih, or. z Dámirjevimi srednji: EDNINA: im. Dámirjevo, rod. Dámirjevega, daj. Dámirjevemu, tož. Dámirjevo, mest. pri Dámirjevem, or. z Dámirjevim; DVOJINA: im. Dámirjevi, rod. Dámirjevih, daj. Dámirjevima, tož.

123

Dámirjevi, mest. pri Dámirjevih, or. z Dámirjevima; MNOŽINA: im. Dámirjeva, rod. Dámirjevih, daj. Dámirjevim, tož. Dámirjeva, mest. pri Dámirjevih, or. z Dámirjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Danáe Danáe ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Danaja STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Danaida Danaide [danajída] ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Po smrti so bile Danaide v Hadu kaznovane tako, da so morale polniti vrče, ki puščajo {B} Danaidin {O} EDNINA: im. Danaida, rod. Danaide, daj. Danaidi, tož. Danaido, mest. pri Danaidi, or. z Danaido; DVOJINA: im. Danaidi, rod. Danaid, daj. Danaidama, tož. Danaidi, mest. pri Danaidah, or. z Danaidama; MNOŽINA: im. Danaide, rod. Danaid, daj. Danaidam, tož. Danaide, mest. pri Danaidah, or. z Danaidami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Danája Danáje ž; imena bitij |pod. za Danáe|; |grška bajeslovna oseba|: Danajo je oče zaprl v stolp, ker mu je bilo prerokovano, da ga bo njen otrok ubil {B} Danajin {O} EDNINA: im. Danája, rod. Danáje, daj. Danáji, tož. Danájo, mest. pri Danáji, or. z Danájo; DVOJINA: im. Danáji, rod. Danáj, daj. Danájama, tož. Danáji, mest. pri Danájah, or. z Danájama; MNOŽINA: im. Danáje, rod. Danáj, daj. Danájam, tož. Danáje, mest. pri Danájah, or. z Danájami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena

Dánčev Dánčeva Dánčevo prid. Dančeva zgodba je imela globlji pomen (< Danec) {O} moški: EDNINA: im. Dánčev, rod. Dánčevega, daj. Dánčevemu, tož. Dánčev (živostno Dánčevega), mest. pri Dánčevem, or. z Dánčevim; DVOJINA: im. Dánčeva, rod. Dánčevih, daj. Dánčevima, tož. Dánčeva, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevima; MNOŽINA: im. Dánčevi, rod. Dánčevih, daj. Dánčevim, tož. Dánčeve, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevimi ženski: EDNINA: im. Dánčeva, rod. Dánčeve, daj. Dánčevi, tož. Dánčevo, mest. pri Dánčevi, or. z Dánčevo; DVOJINA: im. Dánčevi, rod. Dánčevih, daj. Dánčevima, tož. Dánčevi, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevima; MNOŽINA: im. Dánčeve, rod. Dánčevih, daj. Dánčevim, tož. Dánčeve, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevimi srednji: EDNINA: im. Dánčevo, rod. Dánčevega, daj. Dánčevemu, tož. Dánčevo, mest. pri Dánčevem, or. z Dánčevim; DVOJINA: im. Dánčevi, rod. Dánčevih, daj. Dánčevima, tož. Dánčevi, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevima; MNOŽINA: im. Dánčeva, rod. Dánčevih, daj. Dánčevim, tož. Dánčeva, mest. pri Dánčevih, or. z Dánčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izprebivalskihimen) Dánec Dánca m; imena bitij Danes se bo pomeril z najboljšim Dancem za tretje mesto; Dancev je 5,5 milijona (< Danska) {B} Dančev {O} EDNINA: im. Dánec, rod. Dánca, daj. Dáncu, tož. Dánca, mest. pri Dáncu, or. z Dáncem; DVOJINA: im. Dánca, rod. Dáncev, daj. Dáncema, tož. Dánca, mest. pri Dáncih, or. z Dáncema; MNOŽINA: im. Dánci, rod. Dáncev, daj. Dáncem, tož. Dánce, mest. pri Dáncih, or. z Dánci

124

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Dánica Dánice ž; imena bitij |žensko ime|: Sedel je nasproti gospe Danice {B} Daničin {O} EDNINA: im. Dánica, rod. Dánice, daj. Dánici, tož. Dánico, mest. pri Dánici, or. z Dánico; DVOJINA: im. Dánici, rod. Dánic, daj. Dánicama, tož. Dánici, mest. pri Dánicah, or. z Dánicama; MNOŽINA: im. Dánice, rod. Dánic, daj. Dánicam, tož. Dánice, mest. pri Dánicah, or. z Dánicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Dáničin Dáničina Dáničino prid. Praznovali smo Daničin rojstni dan (< Danica) {O} moški: EDNINA: im. Dáničin, rod. Dáničinega, daj. Dáničinemu, tož. Dáničin (živostno Dáničinega), mest. pri Dáničinem, or. z Dáničinim; DVOJINA: im. Dáničina, rod. Dáničinih, daj. Dáničinima, tož. Dáničina, mest. pri Dáničinih, or. z Dáničinima; MNOŽINA: im. Dáničini, rod. Dáničinih, daj. Dáničinim, tož. Dáničine, mest. pri Dáničinih, or. z Dáničinimi ženski: EDNINA: im. Dáničina, rod. Dáničine, daj. Dáničini, tož. Dáničino, mest. pri Dáničini, or. z Dáničino; DVOJINA: im. Dáničini, rod. Dáničinih, daj. Dáničinima, tož. Dáničini, mest. pri Dáničinih, or. z Dáničinima; MNOŽINA: im. Dáničine, rod. Dáničinih, daj. Dáničinim, tož. Dáničine, mest. pri Dáničinih, or. z Dáničinimi srednji: EDNINA: im. Dáničino, rod. Dáničinega, daj. Dáničinemu, tož. Dáničino, mest. pri Dáničinem, or. z Dáničinim; DVOJINA: im. Dáničini, rod. Dáničinih, daj. Dáničinima, tož. Dáničini,

mest. pri Dáničinih, or. z Dáničinima; MNOŽINA: im. Dáničina, rod. Dáničinih, daj. Dáničinim, tož. Dáničina, mest. pri Dáničinih, or. z Dáničinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Danílo Daníla m; imena bitij |moško ime|: intervju z Danilom Lokarjem {B} Danilov {O} EDNINA: im. Danílo, rod. Daníla, daj. Danílu, tož. Daníla, mest. pri Danílu, or. z Danílom; DVOJINA: im. Daníla, rod. Danílov, daj. Daníloma, tož. Daníla, mest. pri Danílih, or. z Daníloma; MNOŽINA: im. Daníli, rod. Danílov, daj. Danílom, tož. Daníle, mest. pri Danílih, or. z Daníli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Danílo Galícijski Daníla Galícijskega m; imena bitij |galicijsko-volinijski knez|: V 13. stol. je mongolska vojska porazila Danila Galicijskega, ustanovitelja Lvova {O} EDNINA: im. Danílo Galícijski, rod. Daníla Galícijskega, daj. Danílu Galícijskemu, tož. Daníla Galícijskega, mest. pri Danílu Galícijskem, or. z Danílom Galícijskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Danílov Danílova Danílovo prid. Kljub Danilovim navodilom sva se izgubila (< Danilo) {O} moški: EDNINA: im. Danílov, rod. Danílovega, daj. Danílovemu, tož. Danílov (živostno Danílovega), mest. pri Danílovem, or. z Danílovim; DVOJINA: im. Danílova, rod. Danílovih, daj. Danílovima, tož. Danílova, mest. pri

125

Danílovih, or. z Danílovima; MNOŽINA: im. Danílovi, rod. Danílovih, daj. Danílovim, tož. Danílove, mest. pri Danílovih, or. z Danílovimi ženski: EDNINA: im. Danílova, rod. Danílove, daj. Danílovi, tož. Danílovo, mest. pri Danílovi, or. z Danílovo; DVOJINA: im. Danílovi, rod. Danílovih, daj. Danílovima, tož. Danílovi, mest. pri Danílovih, or. z Danílovima; MNOŽINA: im. Danílove, rod. Danílovih, daj. Danílovim, tož. Danílove, mest. pri Danílovih, or. z Danílovimi srednji: EDNINA: im. Danílovo, rod. Danílovega, daj. Danílovemu, tož. Danílovo, mest. pri Danílovem, or. z Danílovim; DVOJINA: im. Danílovi, rod. Danílovih, daj. Danílovima, tož. Danílovi, mest. pri Danílovih, or. z Danílovima; MNOŽINA: im. Danílova, rod. Danílovih, daj. Danílovim, tož. Danílova, mest. pri Danílovih, or. z Danílovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Dánka Dánke ž; imena bitij raziskava življenjskega sloga Dancev in Dank; Simpatični 35-letnik je poročen z Danko (< Danska) {B} Dankin {O} EDNINA: im. Dánka, rod. Dánke, daj. Dánki, tož. Dánko, mest. pri Dánki, or. z Dánko; DVOJINA: im. Dánki, rod. Dánk, daj. Dánkama, tož. Dánki, mest. pri Dánkah, or. z Dánkama; MNOŽINA: im. Dánke, rod. Dánk, daj. Dánkam, tož. Dánke, mest. pri Dánkah, or. z Dánkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Dánska Dánske ž; zemljepisna imena |dolgo ime Kraljevina Danska|; |država|: veleposlanik v Danski na Danskem Leta 1940 so nemške čete vdrle v

Dansko na Dansko Znana igralka prihaja iz Danske; prim. Dansko {B} Danec, Danka; Dančev; danski {O} EDNINA: im. Dánska, rod. Dánske, daj. Dánski, tož. Dánsko, mest. v Dánski, or. z Dánsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav dánski dánska dánsko prid. danski pravljičar Hans Christian Andersen; danska kraljica Margareta II.; danska krona (< Danska) {O} moški: EDNINA: im. dánski, rod. dánskega, daj. dánskemu, tož. dánski (živostno dánskega), mest. pri dánskem, or. z dánskim; DVOJINA: im. dánska, rod. dánskih, daj. dánskima, tož. dánska, mest. pri dánskih, or. z dánskima; MNOŽINA: im. dánski, rod. dánskih, daj. dánskim, tož. dánske, mest. pri dánskih, or. z dánskimi ženski: EDNINA: im. dánska, rod. dánske, daj. dánski, tož. dánsko, mest. pri dánski, or. z dánsko; DVOJINA: im. dánski, rod. dánskih, daj. dánskima, tož. dánski, mest. pri dánskih, or. z dánskima; MNOŽINA: im. dánske, rod. dánskih, daj. dánskim, tož. dánske, mest. pri dánskih, or. z dánskimi srednji: EDNINA: im. dánsko, rod. dánskega, daj. dánskemu, tož. dánsko, mest. pri dánskem, or. z dánskim; DVOJINA: im. dánski, rod. dánskih, daj. dánskima, tož. dánski, mest. pri dánskih, or. z dánskima; MNOŽINA: im. dánska, rod. dánskih, daj. dánskim, tož. dánska, mest. pri dánskih, or. z dánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Dánsko Dánskega s; zemljepisna imena |dolgo ime Kraljevina Danska|; |država|: Išče službo na Danskem; Na Dansko je poletela tudi slovenska predstavnica; V minulih dneh sta bila na obisku učitelja z Danskega; prim. Danska {B} Danec, Danka; Dančev; danski

126

{O} EDNINA: im. Dánsko, rod. Dánskega, daj. Dánskemu, tož. Dánsko, mest. na Dánskem, or. z Dánskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Dávid Dávida m; imena bitij |moško ime|: Ime mu je David in je po rodu Jud; |svetopisemska oseba|: boj Davida proti Goljatu {B} Davidov {O} EDNINA: im. Dávid, rod. Dávida, daj. Dávidu, tož. Dávida, mest. pri Dávidu, or. z Dávidom; DVOJINA: im. Dávida, rod. Dávidov, daj. Dávidoma, tož. Dávida, mest. pri Dávidih, or. z Dávidoma; MNOŽINA: im. Dávidi, rod. Dávidov, daj. Dávidom, tož. Dávide, mest. pri Dávidih, or. z Dávidi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena David Bowie Davida Bowieja [dêjvid bôvi] m; imena bitij |pravo ime David Robert Jones: britanski pevec in skladatelj|: duet z Davidom Bowiejem; prim. Bowiejev {O} EDNINA: im. David Bowie, rod. Davida Bowieja, daj. Davidu Bowieju, tož. Davida Bowieja, mest. pri Davidu Bowieju, or. z Davidom Bowiejem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Dávor Dávorja m; imena bitij |moško ime|: Na recepciji sva se srečali z Davorjem {B} Davorjev {O} EDNINA: im. Dávor, rod. Dávorja, daj. Dávorju, tož. Dávorja, mest. pri Dávorju, or. z Dávorjem; DVOJINA: im. Dávorja, rod. Dávorjev, daj. Dávorjema, tož. Dávorja, mest. pri Dávorjih, or. z Dávorjema; MNOŽINA: im. Dávorji, rod.

Dávorjev, daj. Dávorjem, tož. Dávorje, mest. pri Dávorjih, or. z Dávorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Dávorjev Dávorjeva Dávorjevo prid. Pričakala sta nas Davorjeva dedek in babica (< Davor) {O} moški: EDNINA: im. Dávorjev, rod. Dávorjevega, daj. Dávorjevemu, tož. Dávorjev (živostno Dávorjevega), mest. pri Dávorjevem, or. z Dávorjevim; DVOJINA: im. Dávorjeva, rod. Dávorjevih, daj. Dávorjevima, tož. Dávorjeva, mest. pri Dávorjevih, or. z Dávorjevima; MNOŽINA: im. Dávorjevi, rod. Dávorjevih, daj. Dávorjevim, tož. Dávorjeve, mest. pri Dávorjevih, or. z Dávorjevimi ženski: EDNINA: im. Dávorjeva, rod. Dávorjeve, daj. Dávorjevi, tož. Dávorjevo, mest. pri Dávorjevi, or. z Dávorjevo; DVOJINA: im. Dávorjevi, rod. Dávorjevih, daj. Dávorjevima, tož. Dávorjevi, mest. pri Dávorjevih, or. z Dávorjevima; MNOŽINA: im. Dávorjeve, rod. Dávorjevih, daj. Dávorjevim, tož. Dávorjeve, mest. pri Dávorjevih, or. z Dávorjevimi srednji: EDNINA: im. Dávorjevo, rod. Dávorjevega, daj. Dávorjevemu, tož. Dávorjevo, mest. pri Dávorjevem, or. z Dávorjevim; DVOJINA: im. Dávorjevi, rod. Dávorjevih, daj. Dávorjevima, tož. Dávorjevi, mest. pri Dávorjevih, or. z Dávorjevima; MNOŽINA: im. Dávorjeva, rod. Dávorjevih, daj. Dávorjevim, tož. Dávorjeva, mest. pri Dávorjevih, or. z Dávorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Dážbóg Dážbogá m; imena bitij |slovanski bog sonca|: Ruski knezi so se imeli za potomce Dažboga

127

{B} Dažbogov {O} EDNINA: im. Dážbóg, rod. Dážbogá, daj. Dážbógu, tož. Dážbogá, mest. pri Dážbógu, or. z Dážbógom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena dB dB [dəbə̀ in debé] m; simboli |decibel|: Najboljšo zvočno izolacijo (tj. 55 dB) ima koprena iz volnenih vlaken STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Db Db [dəbə̀ in debé] m; simboli |dubnij|: Simbol za kemijski element dubnij je Db STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli dcl dcl [dəcələ̀ in deceèl] m; simboli |deciliter|: Daj 5 kapljic grenčice v 1 dcl prekuhane mlačne vode; |decilitrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 2-dcl steklenička; prim. dl STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli d. d. [dé dé in də̀ də̀] okrajš. |delniška družba|: za imenom, z vejico Helios, d. d.; za imenom tudi stično Helios, d.d.; prim. dede STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ddr. [dədərə̀] okrajš. |dvojni doktor; dvojna doktorica|: pred imenom Predavanje bo moderiral ddr. Janez Novak; prim. dr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave DE DE [dəé] m; simboli |mednarodna oznaka Deutschland: Nemčija| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

.de okrajš. |Nemčija|: kot spletna domena Registriral je domeno .de; v spletnih naslovih, stično www.google.de STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dec. okrajš. |december|: v datumu Na Dunaju, 15. dec. 1905 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave de Courtenay de Courtenayja [də kurtené, rod. də kurtenêja, or. də kurtenêjem] m; imena bitij |Jan Baudouin de Courtenay; poljski jezikoslovec|: Na področju teorije fonemov je de Courtenay oblikoval izhodišča leningrajske, moskovske in praške šole fonologije; prim. Baudouin de Courtenay {B} de Courtenayjev {O} EDNINA: im. de Courtenay, rod. de Courtenayja, daj. de Courtenayju, tož. de Courtenayja, mest. pri de Courtenayu, or. z de Courtenayjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki de Courtenayjev de Courtenayjeva de Courtenayjevo [də kurtenêjev-] prid. Razmišljanja o uporabni lingvistiki sodijo v de Courtenayjevo zadnje ustvarjalno obdobje; De Courtenayjeva zapuščina se nahaja v arhivih Ruske akademije znanosti v St. Petersburgu (< Baudouin de Courtenay) {O} moški: EDNINA: im. de Courtenayjev, rod. de Courtenayjevega, daj. de Courtenayjevemu, tož. de Courtenayjev (živostno de Courtenayjevega), mest. pri de Courtenayjevem, or. z de Courtenayjevim; DVOJINA: im. de Courtenayjeva, rod. de Courtenayjevih,

128

daj. de Courtenayjevima, tož. de Courtenayjeva, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevima; MNOŽINA: im. de Courtenayjevi, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevim, tož. de Courtenayjeve, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevimi ženski: EDNINA: im. de Courtenayjeva, rod. de Courtenayjeve, daj. de Courtenayjevi, tož. de Courtenayjevo, mest. pri de Courtenayjevi, or. z de Courtenayjevo; DVOJINA: im. de Courtenayjevi, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevima, tož. de Courtenayjevi, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevima; MNOŽINA: im. de Courtenayjeve, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevim, tož. de Courtenayjeve, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevimi srednji: EDNINA: im. de Courtenayjevo, rod. de Courtenayjevega, daj. de Courtenayjevemu, tož. de Courtenayjevo, mest. pri de Courtenayjevem, or. z de Courtenayjevim; DVOJINA: im. de Courtenayjevi, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevima, tož. de Courtenayjevi, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevima; MNOŽINA: im. de Courtenayjeva, rod. de Courtenayjevih, daj. de Courtenayjevim, tož. de Courtenayjeva, mest. pri de Courtenayjevih, or. z de Courtenayjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) Dédal Dédala m; imena bitij

|pod. za Dedalos|; |grška bajeslovna oseba|: legenda o Dedalu in Ikarju {B} Dedalov {O} EDNINA: im. Dédal, rod. Dédala, daj. Dédalu, tož. Dédala, mest. pri Dédalu, or. z Dédalom; DVOJINA: im. Dédala, rod. Dédalov, daj. Dédaloma, tož. Dédala, mest. pri Dédalih, or. z Dédaloma; MNOŽINA: im. Dédali, rod. Dédalov, daj. Dédalom, tož. Dédale, mest. pri Dédalih, or. z Dédali STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena dedé dedêja m |delniška družba|: Podjetje ima statut dedeja; Sestal se je z direktorji večjih dedejev; Med invalidskimi podjetji je manj kot 3,5 odstotka dedejev, preostalo pa so deooji (< d. d.) {O} EDNINA: im. dedé, rod. dedêja, daj. dedêju, tož. dedé, mest. pri dedêju, or. z dedêjem; DVOJINA: im. dedêja, rod. dedêjev, daj. dedêjema, tož. dedêja, mest. pri dedêjih, or. z dedêjema; MNOŽINA: im. dedêji, rod. dedêjev, daj. dedêjem, tož. dedêje, mest. pri dedêjih, or. z dedêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:leksikaliziraneokrajšave dédek dédka m; imena bitij |stari oče, ded|: Šestletna Tjaša je na razstavo prišla z dedkom; stari običaji naših dedkov in babic; |bajeslovna oseba|: v zvezi dedek/Dedek Mraz Otroci si bodo gotovo z vznemirjenjem ogledali ljubljanski sprevod dedka/Dedka Mraza; večer z dedkom/Dedkom Mrazom {O} EDNINA: im. dédek Mràz, rod. dédka Mráza, daj. dédku Mrázu, tož. dédka Mráza, mest. pri dédku Mrázu, or. z dédkom Mrázom; DVOJINA: im. dédka Mráza, rod. dédkov Mrázov, daj. dédkom Mrázom, tož. dédka Mráza, mest. pri dédku Mrázu, or. z dédkom Mrázom;

129

MNOŽINA: im. dédki Mrázi, rod. dédkov Mrázov, daj. dédkom Mrázom, tož. dédke Mráze, mest. pri dédkih Mrázih, or. z dédki Mrázi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena déklica déklice ž |manjšalno dekle|: Roman opisuje usodo devetletne deklice z Aljaske; Tekmovalo je 67 deklic in 78 dečkov; |pravljični lik|: v zvezi deklica Delfina V knjigi sta dve pripovedi: o srebrni rački, ki hoče postati zlata, ter o deklici Delfini in lisici Zvitorepki; ajdovska deklica ||bajeslovno bitje, deklica velike rasti||: Znano je bilo, da je ajdovska deklica sedela na vrhu Ajdne in namakala noge v Savi; morska deklica ||bajeslovno bitje, podobno ženski z ribjim repom||: Francoska potapljača sta pripovedovala, da sta v globini kakih 25 metrov naletela na jato morskih deklic {B} dekličin {O} EDNINA: im. déklica, rod. déklice, daj. déklici, tož. déklico, mest. pri déklici, or. z déklico; DVOJINA: im. déklici, rod. déklic, daj. déklicama, tož. déklici, mest. pri déklicah, or. z déklicama; MNOŽINA: im. déklice, rod. déklic, daj. déklicam, tož. déklice, mest. pri déklicah, or. z déklicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena;poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij del. okrajš. |delovni|: del. čas; del. razmerje; |deležnik; deležje|: V slovarju so deležniki označeni z del.; |delavski|: del. gibanje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

de la Véga de la Vége in de la Véga de la Véga m; imena bitij De la Vega se nenehno bori proti krivici in zatiranju; družina de la Vega; Diego de la Vega je sin bogataša in živi v Los Angelesu {B} de la Vegov {O} EDNINA: im. de la Véga, rod. de la Vége in de la Véga, daj. de la Végi in de la Végu, tož. de la Végo in de la Véga, mest. pri de la Végi in pri de la Végu, or. z de la Végo in z de la Végom; DVOJINA: im. de la Végi in de la Véga, rod. de la Vég in de la Végov, daj. de la Végama in de la Végoma, tož. de la Végi in de la Véga, mest. pri de la Végah in pri de la Végih, or. z de la Végama in z de la Végoma; MNOŽINA: im. de la Vége in de la Végi, rod. de la Vég in de la Végov, daj. de la Végam in de la Végom, tož. de la Vége in de la Vége, mest. pri de la Végah in pri de la Végih, or. z de la Végami in z de la Végi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki de la Végov de la Végova de la Végovo prid. V španski nacionalni knjižnici so našli 400 let staro de la Vegovo delo (< de la Vega) {O} moški: EDNINA: im. de la Végov, rod. de la Végovega, daj. de la Végovemu, tož. de la Végov (živostno de la Végovega), mest. pri de la Végovem, or. z de la Végovim; DVOJINA: im. de la Végova, rod. de la Végovih, daj. de la Végovima, tož. de la Végova, mest. pri de la Végovih, or. z de la Végovima; MNOŽINA: im. de la Végovi, rod. de la Végovih, daj. de la Végovim, tož. de la Végove, mest. pri de la Végovih, or. z de la Végovimi ženski: EDNINA: im. de la Végova, rod. de la Végove, daj. de la Végovi, tož. de la Végovo, mest. pri de la Végovi, or. z de la

130

Végovo; DVOJINA: im. de la Végovi, rod. de la Végovih, daj. de la Végovima, tož. de la Végovi, mest. pri de la Végovih, or. z de la Végovima; MNOŽINA: im. de la Végove, rod. de la Végovih, daj. de la Végovim, tož. de la Végove, mest. pri de la Végovih, or. z de la Végovimi srednji: EDNINA: im. de la Végovo, rod. de la Végovega, daj. de la Végovemu, tož. de la Végovo, mest. pri de la Végovem, or. z de la Végovim; DVOJINA: im. de la Végovi, rod. de la Végovih, daj. de la Végovima, tož. de la Végovi, mest. pri de la Végovih, or. z de la Végovima; MNOŽINA: im. de la Végova, rod. de la Végovih, daj. de la Végovim, tož. de la Végova, mest. pri de la Végovih, or. z de la Végovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) délta délte ž |grška črka δ|: Zamenjaj alfo z delto; nesklonljivo v zvezi delta alkoholik Prisegel je, da ne bo nikoli pil, ker je bil njegov oče delta alkoholik alkoholik delta {O} EDNINA: im. délta, rod. délte, daj. délti, tož. délto, mest. pri délti, or. z délto; DVOJINA: im. délti, rod. délt, daj. déltama, tož. délti, mest. pri déltah, or. z déltama; MNOŽINA: im. délte, rod. délt, daj. déltam, tož. délte, mest. pri déltah, or. z déltami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Démetra Démetre ž; imena bitij |grška boginja rodovitnosti|: svečenica boginje Demetre; mit o Demetri {B} Demetrin {O} EDNINA: im. Démetra, rod. Démetre, daj. Démetri, tož. Démetro, mest. pri Démetri, or. z Démetro; DVOJINA: im. Démetri, rod. Démeter, daj. Démetrama, tož. Démetri, mest. pri Démetrah, or. z Démetrama; MNOŽINA: im. Démetre, rod.

Démeter, daj. Démetram, tož. Démetre, mest. pri Démetrah, or. z Démetrami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Demétrij s Hvára Demétrija s Hvára m; imena bitij |ilirski kralj|: Rimljani so vojno z Demetrijem s Hvara začeli zaradi piratstva {O} EDNINA: im. Demétrij s Hvára, rod. Demétrija s Hvára, daj. Demétriju s Hvára, tož. Demétrija s Hvára, mest. pri Demétriju s Hvára, or. z Demétrijem s Hvára STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Demétrij Solúnski Demétrija Solúnskega m; imena bitij |svetnik|: Demetriju Solunskemu je samo v Grčiji posvečenih več kot dvesto cerkva {O} EDNINA: im. Demétrij Solúnski, rod. Demétrija Solúnskega, daj. Demétriju Solúnskemu, tož. Demétrija Solúnskega, mest. pri Demétriju Solúnskem, or. z Demétrijem Solúnskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu demón demóna in démon démona m |nadnaravno bitje|: Najbolj znana slovenska pustna maska je kurent, ki prinaša rodovitnost in izganja zimske demone {B} demonov {O} EDNINA: im. demón in démon, rod. demóna in démona, daj. demónu in démonu, tož. demóna in démona, mest. pri demónu in pri démonu, or. z demónom in z démonom; DVOJINA: im. demóna in démona, rod. demónov in démonov, daj. demónoma in démonoma, tož. demóna

131

in démona, mest. pri demónih in pri démonih, or. z demónoma in z démonoma; MNOŽINA: im. demóni in démoni, rod. demónov in démonov, daj. demónom in démonom, tož. demóne in démone, mest. pri demónih in pri démonih, or. z demóni in z démoni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Démšar Démšarja m; imena bitij |priimek|: Imenovanja Demšarja za ministra niso komentirali; večer z Demšarjem {B} Demšarjev {O} EDNINA: im. Démšar, rod. Démšarja, daj. Démšarju, tož. Démšarja, mest. pri Démšarju, or. z Démšarjem; DVOJINA: im. Démšarja, rod. Démšarjev, daj. Démšarjema, tož. Démšarja, mest. pri Démšarjih, or. z Démšarjema; MNOŽINA: im. Démšarji, rod. Démšarjev, daj. Démšarjem, tož. Démšarje, mest. pri Démšarjih, or. z Démšarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Démšarjev Démšarjeva Démšarjevo prid. Na Demšarjeva godala igrajo številni študenti in poklicni glasbeniki (< Demšar) {O} moški: EDNINA: im. Démšarjev, rod. Démšarjevega, daj. Démšarjevemu, tož. Démšarjev (živostno Démšarjevega), mest. pri Démšarjevem, or. z Démšarjevim; DVOJINA: im. Démšarjeva, rod. Démšarjevih, daj. Démšarjevima, tož. Démšarjeva, mest. pri Démšarjevih, or. z Démšarjevima; MNOŽINA: im. Démšarjevi, rod. Démšarjevih, daj. Démšarjevim, tož. Démšarjeve, mest. pri Démšarjevih, or. z Démšarjevimi

ženski: EDNINA: im. Démšarjeva, rod. Démšarjeve, daj. Démšarjevi, tož. Démšarjevo, mest. pri Démšarjevi, or. z Démšarjevo; DVOJINA: im. Démšarjevi, rod. Démšarjevih, daj. Démšarjevima, tož. Démšarjevi, mest. pri Démšarjevih, or. z Démšarjevima; MNOŽINA: im. Démšarjeve, rod. Démšarjevih, daj. Démšarjevim, tož. Démšarjeve, mest. pri Démšarjevih, or. z Démšarjevimi srednji: EDNINA: im. Démšarjevo, rod. Démšarjevega, daj. Démšarjevemu, tož. Démšarjevo, mest. pri Démšarjevem, or. z Démšarjevim; DVOJINA: im. Démšarjevi, rod. Démšarjevih, daj. Démšarjevima, tož. Démšarjevi, mest. pri Démšarjevih, or. z Démšarjevima; MNOŽINA: im. Démšarjeva, rod. Démšarjevih, daj. Démšarjevim, tož. Démšarjeva, mest. pri Démšarjevih, or. z Démšarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) deoó deoója m |družba z omejeno odgovornostjo|: računalniški deoo; lastnica deooja; Podpisal je pogodbo z neznanim deoojem; Motijo ga tuja imena različnih deoojev (< d. o. o.) {O} EDNINA: im. deoó, rod. deoója, daj. deoóju, tož. deoója, mest. pri deoóju, or. z deoójem; DVOJINA: im. deoója, rod. deoójev, daj. deoójema, tož. deoója, mest. pri deoójih, or. z deoójema; MNOŽINA: im. deoóji, rod. deoójev, daj. deoójem, tož. deoóje, mest. pri deoójih, or. z deoóji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:leksikaliziraneokrajšave de Pálma de Pálme in de Pálma de Pálma m; imena bitij De Palma je direktor smučarskega centra v italijanski Modeni; Marka trenira nekdanji Borisov trener de

132

Palma; V stranski vlogi nastopa španska igralka Rossy de Palma {B} de Palmov {O} EDNINA: im. de Pálma, rod. de Pálme in de Pálma, daj. de Pálmi in de Pálmu, tož. de Pálmo in de Pálma, mest. pri de Pálmi in pri de Pálmu, or. z de Pálmo in z de Pálmom; DVOJINA: im. de Pálmi in de Pálma, rod. de Pálm in de Pálmov, daj. de Pálmama in de Pálmoma, tož. de Pálmi in de Pálma, mest. pri de Pálmah in pri de Pálmih, or. z de Pálmama in z de Pálmoma; MNOŽINA: im. de Pálme in de Pálmi, rod. de Pálm in de Pálmov, daj. de Pálmam in de Pálmom, tož. de Pálme in de Pálme, mest. pri de Pálmah in pri de Pálmih, or. z de Pálmami in z de Pálmi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki De Pálma De Pálme in De Pálma De Pálma m; imena bitij Pri prenovi je sodeloval italijanski arhitekt De Palma; filmska noč z Brianom De Palmo {B} De Palmov {O} EDNINA: im. De Pálma, rod. De Pálme in De Pálma, daj. De Pálmi in De Pálmu, tož. De Pálmo in De Pálma, mest. pri De Pálmi in pri De Pálmu, or. z De Pálmo in z De Pálmom; DVOJINA: im. De Pálmi in De Pálma, rod. De Pálm in De Pálmov, daj. De Pálmama in De Pálmoma, tož. De Pálmi in De Pálma, mest. pri De Pálmah in pri De Pálmih, or. z De Pálmama in z De Pálmoma; MNOŽINA: im. De Pálme in De Pálmi, rod. De Pálm in De Pálmov, daj. De Pálmam in De Pálmom, tož. De Pálme in De Pálme, mest. pri De Pálmah in pri De Pálmih, or. z De Pálmami in z De Pálmi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki

de Pálmov de Pálmova de Pálmovo prid. Pripovedoval je o de Palmovih trenerskih metodah (< de Palma) {O} moški: EDNINA: im. de Pálmov, rod. de Pálmovega, daj. de Pálmovemu, tož. de Pálmov (živostno de Pálmovega), mest. pri de Pálmovem, or. z de Pálmovim; DVOJINA: im. de Pálmova, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovima, tož. de Pálmova, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovima; MNOŽINA: im. de Pálmovi, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovim, tož. de Pálmove, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovimi ženski: EDNINA: im. de Pálmova, rod. de Pálmove, daj. de Pálmovi, tož. de Pálmovo, mest. pri de Pálmovi, or. z de Pálmovo; DVOJINA: im. de Pálmovi, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovima, tož. de Pálmovi, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovima; MNOŽINA: im. de Pálmove, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovim, tož. de Pálmove, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovimi srednji: EDNINA: im. de Pálmovo, rod. de Pálmovega, daj. de Pálmovemu, tož. de Pálmovo, mest. pri de Pálmovem, or. z de Pálmovim; DVOJINA: im. de Pálmovi, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovima, tož. de Pálmovi, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovima; MNOŽINA: im. de Pálmova, rod. de Pálmovih, daj. de Pálmovim, tož. de Pálmova, mest. pri de Pálmovih, or. z de Pálmovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) De Pálmov De Pálmova De Pálmovo prid. De Palmov Brazgotinec; dokumentarni film o De Palmovem snemanju (< De Palma) {O} moški: EDNINA: im. De Pálmov, rod. De Pálmovega, daj. De Pálmovemu, tož.

133

De Pálmov (živostno De Pálmovega), mest. pri De Pálmovem, or. z De Pálmovim; DVOJINA: im. De Pálmova, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož. De Pálmova, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmove, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi ženski: EDNINA: im. De Pálmova, rod. De Pálmove, daj. De Pálmovi, tož. De Pálmovo, mest. pri De Pálmovi, or. z De Pálmovo; DVOJINA: im. De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož. De Pálmovi, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmove, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmove, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi srednji: EDNINA: im. De Pálmovo, rod. De Pálmovega, daj. De Pálmovemu, tož. De Pálmovo, mest. pri De Pálmovem, or. z De Pálmovim; DVOJINA: im. De Pálmovi, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovima, tož. De Pálmovi, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovima; MNOŽINA: im. De Pálmova, rod. De Pálmovih, daj. De Pálmovim, tož. De Pálmova, mest. pri De Pálmovih, or. z De Pálmovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) de Souza de Souza in de Souza de Souza [de sôu̯za] m; imena bitij De Souza na vprašanja o svoji vpletenosti v škandal ne želi odgovarjati; Poročevalec de Souza je raziskoval tam, kjer policija ni želela; argentinski modni oblikovalec Victor de Souza {B} de Souzov {O} EDNINA: im. de Souza, rod. de Souze in de Souza, daj. de Souzi in de Souzu, tož. de Souzo in de Souza, mest. pri de

Souzi in pri de Souzu, or. z de Souzo in z de Souzom; DVOJINA: im. de Souzi in de Souza, rod. de Souz in de Souzov, daj. de Souzama in de Souzoma, tož. de Souzi in de Souza, mest. pri de Souzah in pri de Souzih, or. z de Souzama in z de Souzoma; MNOŽINA: im. de Souze in de Souzi, rod. de Souz in de Souzov, daj. de Souzam in de Souzom, tož. de Souze in de Souze, mest. pri de Souzah in pri de Souzih, or. z de Souzami in z de Souzi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki De Souza De Souza in De Souza De Souza [de sôu̯za] m; imena bitij Visoki De Souza je žogo z glavo odbil v kot; S scenarijem se ukvarja Steven De Souza, ki se je podpisal tudi pod scenarij filma Umri pokončno {B} De Souzov {O} EDNINA: im. De Souza, rod. De Souze in De Souza, daj. De Souzi in De Souzu, tož. De Souzo in De Souza, mest. pri De Souzi in pri De Souzu, or. z De Souzo in z De Souzom; DVOJINA: im. De Souzi in De Souza, rod. De Souz in De Souzov, daj. De Souzama in De Souzoma, tož. De Souzi in De Souza, mest. pri De Souzah in pri De Souzih, or. z De Souzama in z De Souzoma; MNOŽINA: im. De Souze in De Souzi, rod. De Souz in De Souzov, daj. De Souzam in De Souzom, tož. De Souze in De Souze, mest. pri De Souzah in pri De Souzih, or. z De Souzami in z De Souzi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki de Souzov de Souzova de Souzovo [de sôu̯zov-] prid. revija de Souzovih kreacij (< de Souza) {O} moški: EDNINA: im. de Souzov, rod. de Souzovega, daj. de Souzovemu, tož. de Souzov (živostno de Souzovega), mest. pri

134

de Souzovem, or. z de Souzovim; DVOJINA: im. de Souzova, rod. de Souzovih, daj. de Souzovima, tož. de Souzova, mest. pri de Souzovih, or. z de Souzovima; MNOŽINA: im. de Souzovi, rod. de Souzovih, daj. de Souzovim, tož. de Souzove, mest. pri de Souzovih, or. z de Souzovimi ženski: EDNINA: im. de Souzova, rod. de Souzove, daj. de Souzovi, tož. de Souzovo, mest. pri de Souzovi, or. z de Souzovo; DVOJINA: im. de Souzovi, rod. de Souzovih, daj. de Souzovima, tož. de Souzovi, mest. pri de Souzovih, or. z de Souzovima; MNOŽINA: im. de Souzove, rod. de Souzovih, daj. de Souzovim, tož. de Souzove, mest. pri de Souzovih, or. z de Souzovimi srednji: EDNINA: im. de Souzovo, rod. de Souzovega, daj. de Souzovemu, tož. de Souzovo, mest. pri de Souzovem, or. z de Souzovim; DVOJINA: im. de Souzovi, rod. de Souzovih, daj. de Souzovima, tož. de Souzovi, mest. pri de Souzovih, or. z de Souzovima; MNOŽINA: im. de Souzova, rod. de Souzovih, daj. de Souzovim, tož. de Souzova, mest. pri de Souzovih, or. z de Souzovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) De Souzov De Souzova De Souzovo [de sôu̯zov-] prid. Hugenin, De Souzov študent, je populariziral mentorjevo teorijo v knjigi »Iz podzemnega sveta v nebo: leteči krožniki« (< De Souza) {O} moški: EDNINA: im. De Souzov, rod. De Souzovega, daj. De Souzovemu, tož. De Souzov (živostno De Souzovega), mest. pri De Souzovem, or. z De Souzovim; DVOJINA: im. De Souzova, rod. De Souzovih, daj. De Souzovima, tož. De Souzova, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovima; MNOŽINA: im. De Souzovi,

rod. De Souzovih, daj. De Souzovim, tož. De Souzove, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovimi ženski: EDNINA: im. De Souzova, rod. De Souzove, daj. De Souzovi, tož. De Souzovo, mest. pri De Souzovi, or. z De Souzovo; DVOJINA: im. De Souzovi, rod. De Souzovih, daj. De Souzovima, tož. De Souzovi, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovima; MNOŽINA: im. De Souzove, rod. De Souzovih, daj. De Souzovim, tož. De Souzove, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovimi srednji: EDNINA: im. De Souzovo, rod. De Souzovega, daj. De Souzovemu, tož. De Souzovo, mest. pri De Souzovem, or. z De Souzovim; DVOJINA: im. De Souzovi, rod. De Souzovih, daj. De Souzovima, tož. De Souzovi, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovima; MNOŽINA: im. De Souzova, rod. De Souzovih, daj. De Souzovim, tož. De Souzova, mest. pri De Souzovih, or. z De Souzovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) Didí Didíja m; imena bitij |pravo ime Valdir Pereira: brazilski nogometaš|: Desetko na hrbtu so nosili številni zvezdniki, med katerimi velja omeniti Brazilca Peleja in Didija, Francoza Platinija in Italijana Di Stefana; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem prvi gol Valdirja Pereire – Didija {B} Didijev {O} EDNINA: im. Didí, rod. Didíja, daj. Didíju, tož. Didíja, mest. pri Didíju, or. z Didíjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Didíjev Didíjeva Didíjevo prid. Didijev dres s številko 10 (< Didi)

135

{O} moški: EDNINA: im. Didíjev, rod. Didíjevega, daj. Didíjevemu, tož. Didíjev (živostno Didíjevega), mest. pri Didíjevem, or. z Didíjevim; DVOJINA: im. Didíjeva, rod. Didíjevih, daj. Didíjevima, tož. Didíjeva, mest. pri Didíjevih, or. z Didíjevima; MNOŽINA: im. Didíjevi, rod. Didíjevih, daj. Didíjevim, tož. Didíjeve, mest. pri Didíjevih, or. z Didíjevimi ženski: EDNINA: im. Didíjeva, rod. Didíjeve, daj. Didíjevi, tož. Didíjevo, mest. pri Didíjevi, or. z Didíjevo; DVOJINA: im. Didíjevi, rod. Didíjevih, daj. Didíjevima, tož. Didíjevi, mest. pri Didíjevih, or. z Didíjevima; MNOŽINA: im. Didíjeve, rod. Didíjevih, daj. Didíjevim, tož. Didíjeve, mest. pri Didíjevih, or. z Didíjevimi srednji: EDNINA: im. Didíjevo, rod. Didíjevega, daj. Didíjevemu, tož. Didíjevo, mest. pri Didíjevem, or. z Didíjevim; DVOJINA: im. Didíjevi, rod. Didíjevih, daj. Didíjevima, tož. Didíjevi, mest. pri Didíjevih, or. z Didíjevima; MNOŽINA: im. Didíjeva, rod. Didíjevih, daj. Didíjevim, tož. Didíjeva, mest. pri Didíjevih, or. z Didíjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Dído Didóne ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Didona STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Didóna Didóne ž; imena bitij |pod. za Dido|; |grška bajeslovna oseba|: Po rimski mitologiji je Enej zatočišče poiskal pri kraljici Didoni v Kartagini {B} Didonin {O} EDNINA: im. Didóna, rod. Didóne, daj. Didóni, tož. Didóno, mest. pri Didóni, or. z Didóno; DVOJINA: im. Didóni, rod. Didón, daj. Didónama, tož. Didóni, mest. pri Didónah, or. z Didónama; MNOŽINA: im. Didóne, rod. Didón, daj. Didónam, tož.

Didóne, mest. pri Didónah, or. z Didónami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Didónin Didónina Didónino prid. Didonino mesto se je imenovalo Kartagina (< Didona) {O} moški: EDNINA: im. Didónin, rod. Didóninega, daj. Didóninemu, tož. Didónin (živostno Didóninega), mest. pri Didóninem, or. z Didóninim; DVOJINA: im. Didónina, rod. Didóninih, daj. Didóninima, tož. Didónina, mest. pri Didóninih, or. z Didóninima; MNOŽINA: im. Didónini, rod. Didóninih, daj. Didóninim, tož. Didónine, mest. pri Didóninih, or. z Didóninimi ženski: EDNINA: im. Didónina, rod. Didónine, daj. Didónini, tož. Didónino, mest. pri Didónini, or. z Didónino; DVOJINA: im. Didónini, rod. Didóninih, daj. Didóninima, tož. Didónini, mest. pri Didóninih, or. z Didóninima; MNOŽINA: im. Didónine, rod. Didóninih, daj. Didóninim, tož. Didónine, mest. pri Didóninih, or. z Didóninimi srednji: EDNINA: im. Didónino, rod. Didóninega, daj. Didóninemu, tož. Didónino, mest. pri Didóninem, or. z Didóninim; DVOJINA: im. Didónini, rod. Didóninih, daj. Didóninima, tož. Didónini, mest. pri Didóninih, or. z Didóninima; MNOŽINA: im. Didónina, rod. Didóninih, daj. Didóninim, tož. Didónina, mest. pri Didóninih, or. z Didóninimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Díka Díke ž; imena bitij |pod. za Dike|; |grška boginja pravice|: Dika je Zevsu je zatožila tiste, ki so se pregrešili zoper zakon {B} Dikin

136

{O} EDNINA: im. Díka, rod. Díke, daj. Díki, tož. Díko, mest. pri Díki, or. z Díko; DVOJINA: im. Díki, rod. Dík, daj. Díkama, tož. Díki, mest. pri Díkah, or. z Díkama; MNOŽINA: im. Díke, rod. Dík, daj. Díkam, tož. Díke, mest. pri Díkah, or. z Díkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Díke Díke ž; imena bitij |grška boginja pravice|; gl. Dika STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena dim. okrajš. |dimenzija|: vzmetnica dim. 140 × 200 cm STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Dioníz Dioníza m; imena bitij |grški bog rodovitnosti|: O začetkih in širjenju kulta Dioniza pričajo različni kipi in poslikave umetnin {B} Dionizov {O} EDNINA: im. Dioníz, rod. Dioníza, daj. Dionízu, tož. Dioníza, mest. pri Dionízu, or. z Dionízom; DVOJINA: im. Dioníza, rod. Dionízov, daj. Dionízoma, tož. Dioníza, mest. pri Dionízih, or. z Dionízoma; MNOŽINA: im. Dionízi, rod. Dionízov, daj. Dionízom, tož. Dioníze, mest. pri Dionízih, or. z Dionízi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Dionízij Paríški Dionízija Paríškega m; imena bitij |svetnik|: Dionizija Pariškega, prvega pariškega škofa in zavetnika Francije, so pokopali v cerkvi benediktinske opatije St. Denis {O} EDNINA: im. Dionízij Paríški, rod. Dionízija Paríškega, daj. Dioníziju Paríškemu, tož. Dionízija Paríškega, mest.

pri Dioníziju Paríškem, or. z Dionízijem Paríškim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu dioskúr dioskúrja m |neločljivi tovariš|: Razstava prikazuje umetniški dialog med bratoma dioskurjema Giorgiom in Andreom Saviniom {O} EDNINA: im. dioskúr, rod. dioskúrja, daj. dioskúrju, tož. dioskúrja, mest. pri dioskúrju, or. z dioskúrjem; DVOJINA: im. dioskúrja, rod. dioskúrjev, daj. dioskúrjema, tož. dioskúrja, mest. pri dioskúrjih, or. z dioskúrjema; MNOŽINA: im. dioskúrji, rod. dioskúrjev, daj. dioskúrjem, tož. dioskúrje, mest. pri dioskúrjih, or. z dioskúrji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Dioskúrja Dioskúrjev m dv.; imena bitij |grški bajeslovni osebi|: Najslavnejša dvojčka sta Helenina brata, Kastor in Poluks, imenovana Dioskurja, ki sta se rodila v Šparti {O} DVOJINA: im. Dioskúrja, rod. Dioskúrjev, daj. Dioskúrjema, tož. Dioskúrja, mest. pri Dioskúrjih, or. z Dioskúrjema STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena dipl. okrajš. |diplomirani|: Po osnovni izobrazbi je dipl. farmacevt STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dipl. ekon. okrajš. |pod. za dipl. oec.|; |diplomirani ekonomist; diplomirana ekonomistka|: za imenom, z vejico Janez Novak, dipl.

137

ekon.; v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. ekon. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dipl. ing. okrajš. |diplomirani inženir; diplomirana inženirka|; gl. dipl. inž. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dipl. inž. okrajš. |pod. za dipl. ing.|; |diplomirani inženir; diplomirana inženirka|: za imenom, z vejico Janez Novak, dipl. inž. (stroke); v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. inž. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dipl. oec. okrajš. |diplomirani ekonomist; diplomirana ekonomistka|; gl. dipl. ekon. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave diplomac. okrajš. |diplomacija|: Jana Novak, mag. diplomac. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave DKK DKK [dekaká] m; simboli |danska krona|: Karta stane 21 DKK, kar znaša 2,8 EUR STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli dl dl [dələ̀ in deèl] m; simboli |deciliter|: Brokoli zalijemo z 1,5 dl jušne osnove; Vzemite med, limono in 4 dl jogurta ter premešajte; |decilitrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 7-dl kozarec; prim. dcl STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

dm dm [dəmə̀ in deèm] m; simboli |decimeter|: kocka s stranico 1 dm; |decimetrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 3-dm kolut STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli dm2 dm2 [dəmə̀ in deèm na kvadrát, na drúgo] m; simboli |kvadratni decimeter|: Obseg fotosinteze se izraža v miligramih CO2 na 1 dm2 listne površine v uri; rov s presekom 1 dm2; g/dm2 Krilna obremenitev naj bo največ 50 g/dm2 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli dm3 dm3 [dəmə̀ in deèm na kúb, na trétjo] m; simboli |kubični decimeter|: V kabriolet z odprto streho boste lahko spravili za 211 dm3 prtljage; kg/dm3 Kamnine imajo gostoto od 2 do 5 kg/dm3 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli d. n. o. [dé èn ó in də̀ nə̀ ó] okrajš. |družba z neomejeno odgovornostjo|: Ustanovitev d. n. o. je treba vpisati v sodni register; za imenom, z vejico Mojster, d. n. o.; za imenom tudi stično Mojster, d.n.o. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave doc. okrajš. |docent; docentka|: pred imenom doc. Janez Novak; v zvezi okrajšav doc. dr. Janez Novak; za imenom, z vejico dr. Janez Novak, doc. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave .doc [píka dôc] okrajš.

138

kot datotečna končnica format.doc; v imenih datotek, stično Besedilo je shranjeno v dokumentu Znaki.doc STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave .docx [píka dôcíks] okrajš. kot datotečna končnica Program podpira tudi datoteke .doc in .docx; v imenih datotek, stično Ime datoteke: Vprašanje.docx STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dol. okrajš. |dolenjski|: dol. narečje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Dol. okrajš. |Dolenji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Dol. Trebuša; Dol. vas; |Dolenjski|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Dol. Toplice; prvi del večbesednih stvarnih imen Dol. list; |Dolnji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Dol. Senik STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dol. č. okrajš. |določen čas|: zaposlitev za dol. č. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Dolénc Dolénca m; imena bitij |priimek|: Obiskoval je Osnovno šolo Ivana Dolenca; Uvrstil se je tik za Dolencem {B} Dolenčev {O} EDNINA: im. Dolénc, rod. Dolénca, daj. Doléncu, tož. Dolénca, mest. pri Doléncu, or. z Doléncem; DVOJINA: im. Dolénca, rod. Doléncev, daj. Doléncema, tož. Dolénca, mest. pri Doléncih, or. z Doléncema; MNOŽINA: im. Dolénci, rod. Doléncev, daj. Doléncem, tož. Dolénce, mest. pri Doléncih, or. z Dolénci

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Dolénčev Dolénčeva Dolénčevo prid. Nastalo je več tisoč Dolenčevih umetniških slik (< Dolenc) {O} moški: EDNINA: im. Dolénčev, rod. Dolénčevega, daj. Dolénčevemu, tož. Dolénčev (živostno Dolénčevega), mest. pri Dolénčevem, or. z Dolénčevim; DVOJINA: im. Dolénčeva, rod. Dolénčevih, daj. Dolénčevima, tož. Dolénčeva, mest. pri Dolénčevih, or. z Dolénčevima; MNOŽINA: im. Dolénčevi, rod. Dolénčevih, daj. Dolénčevim, tož. Dolénčeve, mest. pri Dolénčevih, or. z Dolénčevimi ženski: EDNINA: im. Dolénčeva, rod. Dolénčeve, daj. Dolénčevi, tož. Dolénčevo, mest. pri Dolénčevi, or. z Dolénčevo; DVOJINA: im. Dolénčevi, rod. Dolénčevih, daj. Dolénčevima, tož. Dolénčevi, mest. pri Dolénčevih, or. z Dolénčevima; MNOŽINA: im. Dolénčeve, rod. Dolénčevih, daj. Dolénčevim, tož. Dolénčeve, mest. pri Dolénčevih, or. z Dolénčevimi srednji: EDNINA: im. Dolénčevo, rod. Dolénčevega, daj. Dolénčevemu, tož. Dolénčevo, mest. pri Dolénčevem, or. z Dolénčevim; DVOJINA: im. Dolénčevi, rod. Dolénčevih, daj. Dolénčevima, tož. Dolénčevi, mest. pri Dolénčevih, or. z Dolénčevima; MNOŽINA: im. Dolénčeva, rod. Dolénčevih, daj. Dolénčevim, tož. Dolénčeva, mest. pri Dolénčevih, or. z Dolénčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Dolínar Dolínarja m; imena bitij |priimek|: retrospektiva del Lojzeta Dolinarja; Po pogovoru z dr. Dolinarjem se je odločil za študij prava

139

{B} Dolinarjev {O} EDNINA: im. Dolínar, rod. Dolínarja, daj. Dolínarju, tož. Dolínarja, mest. pri Dolínarju, or. z Dolínarjem; DVOJINA: im. Dolínarja, rod. Dolínarjev, daj. Dolínarjema, tož. Dolínarja, mest. pri Dolínarjih, or. z Dolínarjema; MNOŽINA: im. Dolínarji, rod. Dolínarjev, daj. Dolínarjem, tož. Dolínarje, mest. pri Dolínarjih, or. z Dolínarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Dolínarjev Dolínarjeva Dolínarjevo prid. Dolinarjeva kiparska dela (< Dolinar) {O} moški: EDNINA: im. Dolínarjev, rod. Dolínarjevega, daj. Dolínarjevemu, tož. Dolínarjev (živostno Dolínarjevega), mest. pri Dolínarjevem, or. z Dolínarjevim; DVOJINA: im. Dolínarjeva, rod. Dolínarjevih, daj. Dolínarjevima, tož. Dolínarjeva, mest. pri Dolínarjevih, or. z Dolínarjevima; MNOŽINA: im. Dolínarjevi, rod. Dolínarjevih, daj. Dolínarjevim, tož. Dolínarjeve, mest. pri Dolínarjevih, or. z Dolínarjevimi ženski: EDNINA: im. Dolínarjeva, rod. Dolínarjeve, daj. Dolínarjevi, tož. Dolínarjevo, mest. pri Dolínarjevi, or. z Dolínarjevo; DVOJINA: im. Dolínarjevi, rod. Dolínarjevih, daj. Dolínarjevima, tož. Dolínarjevi, mest. pri Dolínarjevih, or. z Dolínarjevima; MNOŽINA: im. Dolínarjeve, rod. Dolínarjevih, daj. Dolínarjevim, tož. Dolínarjeve, mest. pri Dolínarjevih, or. z Dolínarjevimi srednji: EDNINA: im. Dolínarjevo, rod. Dolínarjevega, daj. Dolínarjevemu, tož. Dolínarjevo, mest. pri Dolínarjevem, or. z Dolínarjevim; DVOJINA: im. Dolínarjevi, rod. Dolínarjevih, daj. Dolínarjevima, tož. Dolínarjevi, mest. pri Dolínarjevih, or. z Dolínarjevima; MNOŽINA: im. Dolínarjeva, rod. Dolínarjevih, daj.

Dolínarjevim, tož. Dolínarjeva, mest. pri Dolínarjevih, or. z Dolínarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Domíničan Domíničana m; imena bitij Na turnirju v pokru je igral z Dominičanom; Večina Dominičanov je katolikov (< Dominika) {B} Dominičanov {O} EDNINA: im. Domíničan, rod. Domíničana, daj. Domíničanu, tož. Domíničana, mest. pri Domíničanu, or. z Domíničanom; DVOJINA: im. Domíničana, rod. Domíničanov, daj. Domíničanoma, tož. Domíničana, mest. pri Domíničanih, or. z Domíničanoma; MNOŽINA: im. Domíničani, rod. Domíničanov, daj. Domíničanom, tož. Domíničane, mest. pri Domíničanih, or. z Domíničani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Domíničanka Domíničanke ž; imena bitij Poročen je z Dominičanko; zmaga Dominičank (< Dominika) {B} Dominičankin {O} EDNINA: im. Domíničanka, rod. Domíničanke, daj. Domíničanki, tož. Domíničanko, mest. pri Domíničanki, or. z Domíničanko; DVOJINA: im. Domíničanki, rod. Domíničank, daj. Domíničankama, tož. Domíničanki, mest. pri Domíničankah, or. z Domíničankama; MNOŽINA: im. Domíničanke, rod. Domíničank, daj. Domíničankam, tož. Domíničanke, mest. pri Domíničankah, or. z Domíničankami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prebivalskaimena Domínika1 Domínike ž; imena bitij

140

|žensko ime|: Z očetom je v Mehiko prišla tudi modrooka Dominika {B} Dominikin {O} EDNINA: im. Domínika, rod. Domínike, daj. Domíniki, tož. Domíniko, mest. pri Domíniki, or. z Domíniko; DVOJINA: im. Domíniki, rod. Domínik, daj. Domínikama, tož. Domíniki, mest. pri Domínikah, or. z Domínikama; MNOŽINA: im. Domínike, rod. Domínik, daj. Domínikam, tož. Domínike, mest. pri Domínikah, or. z Domínikami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Domínika2 Domínike ž; zemljepisna imena |dolgo ime Skupnost Dominika|; |država|: apostolska nunciatura v Dominiki; Številni tujci se večkrat vrnejo v Dominiko; ribiči iz Dominike {B} Dominičan, Dominičanka; dominiški {O} EDNINA: im. Domínika, rod. Domínike, daj. Domíniki, tož. Domíniko, mest. v Domíniki, or. z Domíniko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav Dominikánska repúblika Dominikánske repúblike ž; zemljepisna imena |dolgo ime Dominikanska republika|; |država|: Dopust smo preživeli v Dominikanski republiki; Številni odhajajo na delo v Dominikansko republiko; Jantar iz Dominikanske republike je poleg baltiškega najbolj prepoznaven na svetu {B} Dominikanec, Dominikanka; Dominikančev; dominikanski {O} EDNINA: im. Dominikánska repúblika, rod. Dominikánske repúblike, daj. Dominikánske repúblike, tož. Dominikánske repúblike, mest. v

Dominikánski repúbliki, or. z Dominikánsko repúbliko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav dominikánski1 dominikánska dominikánsko prid. dominikanski samostan (< dominikanec) {O} moški: EDNINA: im. dominikánski, rod. dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož. dominikánski (živostno dominikánskega), mest. pri dominikánskem, or. z dominikánskim; DVOJINA: im. dominikánska, rod. dominikánskih, daj. dominikánskima, tož. dominikánska, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, daj. dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskimi ženski: EDNINA: im. dominikánska, rod. dominikánske, daj. dominikánski, tož. dominikánsko, mest. pri dominikánski, or. z dominikánsko; DVOJINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, daj. dominikánskima, tož. dominikánski, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánske, rod. dominikánskih, daj. dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskimi srednji: EDNINA: im. dominikánsko, rod. dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož. dominikánsko, mest. pri dominikánskem, or. z dominikánskim; DVOJINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, daj. dominikánskima, tož. dominikánski, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánska, rod. dominikánskih, daj. dominikánskim, tož. dominikánska, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskimi

141

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski dominikánski2 dominikánska dominikánsko prid. dominikanski predsednik (< Dominikanska republika) {O} moški: EDNINA: im. dominikánski, rod. dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož. dominikánski (živostno dominikánskega), mest. pri dominikánskem, or. z dominikánskim; DVOJINA: im. dominikánska, rod. dominikánskih, daj. dominikánskima, tož. dominikánska, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, daj. dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskimi ženski: EDNINA: im. dominikánska, rod. dominikánske, daj. dominikánski, tož. dominikánsko, mest. pri dominikánski, or. z dominikánsko; DVOJINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, daj. dominikánskima, tož. dominikánski, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánske, rod. dominikánskih, daj. dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskimi srednji: EDNINA: im. dominikánsko, rod. dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož. dominikánsko, mest. pri dominikánskem, or. z dominikánskim; DVOJINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, daj. dominikánskima, tož. dominikánski, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánska, rod. dominikánskih, daj. dominikánskim, tož. dominikánska, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski

domíniški domíniška domíniško prid. dominiške banane (< Dominika) {O} moški: EDNINA: im. domíniški, rod. domíniškega, daj. domíniškemu, tož. domíniški (živostno domíniškega), mest. pri domíniškem, or. z domíniškim; DVOJINA: im. domíniška, rod. domíniških, daj. domíniškima, tož. domíniška, mest. pri domíniških, or. z domíniškima; MNOŽINA: im. domíniški, rod. domíniških, daj. domíniškim, tož. domíniške, mest. pri domíniških, or. z domíniškimi ženski: EDNINA: im. domíniška, rod. domíniške, daj. domíniški, tož. domíniško, mest. pri domíniški, or. z domíniško; DVOJINA: im. domíniški, rod. domíniških, daj. domíniškima, tož. domíniški, mest. pri domíniških, or. z domíniškima; MNOŽINA: im. domíniške, rod. domíniških, daj. domíniškim, tož. domíniške, mest. pri domíniških, or. z domíniškimi srednji: EDNINA: im. domíniško, rod. domíniškega, daj. domíniškemu, tož. domíniško, mest. pri domíniškem, or. z domíniškim; DVOJINA: im. domíniški, rod. domíniških, daj. domíniškima, tož. domíniški, mest. pri domíniških, or. z domíniškima; MNOŽINA: im. domíniška, rod. domíniških, daj. domíniškim, tož. domíniška, mest. pri domíniških, or. z domíniškimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:pridevnikna-ski Donatello Donatella [donatélo] m; imena bitij |pravo ime Donato di Niccolò di Betto Bardi: italijanski kipar|: knjiga o Donatellu {B} Donatellov {O} EDNINA: im. Donatello, rod. Donatella, daj. Donatellu, tož. Donatella, mest. pri Donatellu, or. z Donatellom STATUS:predlog

142

PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Donatellov Donatellova Donatellovo [donatélov-] prid. Donatellovi kipi (< Donatello) {O} moški: EDNINA: im. Donatellov, rod. Donatellovega, daj. Donatellovemu, tož. Donatellov (živostno Donatellovega), mest. pri Donatellovem, or. z Donatellovim; DVOJINA: im. Donatellova, rod. Donatellovih, daj. Donatellovima, tož. Donatellova, mest. pri Donatellovih, or. z Donatellovima; MNOŽINA: im. Donatellovi, rod. Donatellovih, daj. Donatellovim, tož. Donatellove, mest. pri Donatellovih, or. z Donatellovimi ženski: EDNINA: im. Donatellova, rod. Donatellove, daj. Donatellovi, tož. Donatellovo, mest. pri Donatellovi, or. z Donatellovo; DVOJINA: im. Donatellovi, rod. Donatellovih, daj. Donatellovima, tož. Donatellovi, mest. pri Donatellovih, or. z Donatellovima; MNOŽINA: im. Donatellove, rod. Donatellovih, daj. Donatellovim, tož. Donatellove, mest. pri Donatellovih, or. z Donatellovimi srednji: EDNINA: im. Donatellovo, rod. Donatellovega, daj. Donatellovemu, tož. Donatellovo, mest. pri Donatellovem, or. z Donatellovim; DVOJINA: im. Donatellovi, rod. Donatellovih, daj. Donatellovima, tož. Donatellovi, mest. pri Donatellovih, or. z Donatellovima; MNOŽINA: im. Donatellova, rod. Donatellovih, daj. Donatellovim, tož. Donatellova, mest. pri Donatellovih, or. z Donatellovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Dónat Zádrski Dónata Zádrskega m; imena bitij |lat. Donatus Iadertinus: svetnik, škof|: cerkev sv. Donata Zadrskega

{O} EDNINA: im. Dónat Zádrski, rod. Dónata Zádrskega, daj. Dónatu Zádrskemu, tož. Dónata Zádrskega, mest. pri Dónatu Zádrskem, or. z Dónatom Zádrskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu d. o. o. [dé ó ó in də̀ ó ó] okrajš. |družba z omejeno odgovornostjo|: za imenom, z vejico Zaposlen je v podjetju Petka, d. o. o.; za imenom tudi stično Petka, d.o.o.; prim. deoo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Doris Day Doris Day [dóris dêj] ž; imena bitij |pravo ime Doris Kappelhoff: ameriška filmska igralka in pevka|: Marjano Deržaj so sredi petdesetih primerjali z Doris Day {O} EDNINA: im. Doris Day, rod. Doris Day, daj. Doris Day, tož. Doris Day, mest. pri Doris Day, or. z Doris Day STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi dov. gl. okrajš. |dovršni glagol| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dr. okrajš. |doktor; doktorica|: pred imenom film o življenju dr. Janeza Novaka; prim. ddr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Drabósnjak Drabósnjaka m; imena bitij |pravo ime Andrej Šuster: bukovnik, pesnik in ljudski dramatik|: ljudske igre Drabosnjaka in drugih koroških bukovnikov; tudi ob imenu, navadno za

143

pomišljajem Kostanje so rojstni kraj Andreja Šusterja – Drabosnjaka {B} Drabosnjakov {O} EDNINA: im. Drabósnjak, rod. Drabósnjaka, daj. Drabósnjaku, tož. Drabósnjaka, mest. pri Drabósnjaku, or. z Drabósnjakom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Drágica Drágice ž; imena bitij |žensko ime|: Dragici služba veliko pomeni {B} Dragičin {O} EDNINA: im. Drágica, rod. Drágice, daj. Drágici, tož. Drágico, mest. pri Drágici, or. z Drágico; DVOJINA: im. Drágici, rod. Drágic, daj. Drágicama, tož. Drágici, mest. pri Drágicah, or. z Drágicama; MNOŽINA: im. Drágice, rod. Drágic, daj. Drágicam, tož. Drágice, mest. pri Drágicah, or. z Drágicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Drágičin Drágičina Drágičino prid. Dragičin pralni stroj je pravi starodobnik (< Dragica) {O} moški: EDNINA: im. Drágičin, rod. Drágičinega, daj. Drágičinemu, tož. Drágičin (živostno Drágičinega), mest. pri Drágičinem, or. z Drágičinim; DVOJINA: im. Drágičina, rod. Drágičinih, daj. Drágičinima, tož. Drágičina, mest. pri Drágičinih, or. z Drágičinima; MNOŽINA: im. Drágičini, rod. Drágičinih, daj. Drágičinim, tož. Drágičine, mest. pri Drágičinih, or. z Drágičinimi ženski: EDNINA: im. Drágičina, rod. Drágičine, daj. Drágičini, tož. Drágičino, mest. pri Drágičini, or. z Drágičino; DVOJINA: im. Drágičini, rod. Drágičinih, daj. Drágičinima, tož. Drágičini, mest. pri Drágičinih, or. z Drágičinima; MNOŽINA: im. Drágičine, rod. Drágičinih,

daj. Drágičinim, tož. Drágičine, mest. pri Drágičinih, or. z Drágičinimi srednji: EDNINA: im. Drágičino, rod. Drágičinega, daj. Drágičinemu, tož. Drágičino, mest. pri Drágičinem, or. z Drágičinim; DVOJINA: im. Drágičini, rod. Drágičinih, daj. Drágičinima, tož. Drágičini, mest. pri Drágičinih, or. z Drágičinima; MNOŽINA: im. Drágičina, rod. Drágičinih, daj. Drágičinim, tož. Drágičina, mest. pri Drágičinih, or. z Drágičinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) dram. okrajš. |drama|: Na sporedu bo film Diplomiranec, am. dram.; |dramaturg; dramaturginja|: univ. dipl. dram.; |dramski|: dram. igralka STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dr. dent. med. okrajš. |doktor dentalne medicine; doktorica dentalne medicine|: za imenom, z vejico Janez Novak, dr. dent. med.; prim. dr. stom. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dr. h. c. okrajš. |lat. doctor honoris causa: častni doktor; častna doktorica|: pred imenom dr. h. c. Janez Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave driada driade [drijáda] ž |grško bajeslovno bitje, gozdna nimfa|: Po grški legendi se je Orfej poročil z driado Evridiko; Stekel je mimo driad, ki so ga zasledovale {B} driadin

144

{O} EDNINA: im. driada, rod. driade, daj. driadi, tož. driado, mest. pri driadi, or. z driado; DVOJINA: im. driadi, rod. driad, daj. driadama, tož. driadi, mest. pri driadah, or. z driadama; MNOŽINA: im. driade, rod. driad, daj. driadam, tož. driade, mest. pri driadah, or. z driadami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij dr. med. okrajš. |doktor medicine; doktorica medicine|: za imenom, z vejico mag. Janez Novak, dr. med. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dr. sc. okrajš. |lat. doctor scientiae: doktor znanosti; doktorica znanosti|: pred imenom dr. sc. Janez Novak, dr. med.; prim. dr. sci. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dr. sci. okrajš. |lat. doctor scientiae: doktor znanosti; doktorica znanosti|: pred imenom dr. sci. Janez Novak, dr. med.; prim. dr. sc. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dr. stom. okrajš. |doktor stomatologije; doktorica stomatologije|: Jana Novak, dr. stom.; prim. dr. dent. med. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dr. vet. med. okrajš. |doktor veterinarske medicine; doktorica veterinarske medicine|: za imenom, z vejico Janez Novak, dr. vet. med. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

drž. okrajš. |državni|: drž. sekretar; drž. prvenstvo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ds Ds [dəsə̀ in deés] m; simboli |darmštatij|: Simbol za kemijski element darmštatij je Ds STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Dúmbo Dúmba m; imena bitij |pravljični lik|: Dumbo je bil eden prvih likov v barvnem risanem filmu; Zgodbo o slončku Dumbu, ki je bila osnova za animirani film, je napisala Helen Aberson {B} Dumbov {O} EDNINA: im. Dúmbo, rod. Dúmba, daj. Dúmbu, tož. Dúmba, mest. pri Dúmbu, or. z Dúmbom; DVOJINA: im. Dúmba, rod. Dúmbov, daj. Dúmboma, tož. Dúmba, mest. pri Dúmbih, or. z Dúmboma; MNOŽINA: im. Dúmbi, rod. Dúmbov, daj. Dúmbom, tož. Dúmbe, mest. pri Dúmbih, or. z Dúmbi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Dúmbov Dúmbova Dúmbovo prid. V risanki otroci najprej opazijo Dumbova velika ušesa (< Dumbo) {O} moški: EDNINA: im. Dúmbov, rod. Dúmbovega, daj. Dúmbovemu, tož. Dúmbov (živostno Dúmbovega), mest. pri Dúmbovem, or. z Dúmbovim; DVOJINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbova, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbove, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi ženski: EDNINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbove, daj. Dúmbovi, tož. Dúmbovo, mest. pri Dúmbovi, or. z Dúmbovo;

145

DVOJINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbovi, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbove, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbove, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi srednji: EDNINA: im. Dúmbovo, rod. Dúmbovega, daj. Dúmbovemu, tož. Dúmbovo, mest. pri Dúmbovem, or. z Dúmbovim; DVOJINA: im. Dúmbovi, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovima, tož. Dúmbovi, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovima; MNOŽINA: im. Dúmbova, rod. Dúmbovih, daj. Dúmbovim, tož. Dúmbova, mest. pri Dúmbovih, or. z Dúmbovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) dúrmólovski dúrmólovska dúrmólovsko prid. |durovski in molovski|: durmolovska tonalnost; prim. durovsko-molovski {O} moški: EDNINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskega, daj. dúrmólovskemu, tož. dúrmólovski (živostno dúrmólovskega), mest. pri dúrmólovskem, or. z dúrmólovskim; DVOJINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovska, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož. dúrmólovske, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi ženski: EDNINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovske, daj. dúrmólovski, tož. dúrmólovsko, mest. pri dúrmólovski, or. z dúrmólovsko; DVOJINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovski, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovske, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož.

dúrmólovske, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi srednji: EDNINA: im. dúrmólovsko, rod. dúrmólovskega, daj. dúrmólovskemu, tož. dúrmólovsko, mest. pri dúrmólovskem, or. z dúrmólovskim; DVOJINA: im. dúrmólovski, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskima, tož. dúrmólovski, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskima; MNOŽINA: im. dúrmólovska, rod. dúrmólovskih, daj. dúrmólovskim, tož. dúrmólovska, mest. pri dúrmólovskih, or. z dúrmólovskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) Dúšan Sílni Dúšana Sílnega m; imena bitij |srbski kralj in car|: Dušana Silnega so leta 1346 okronali za carja Srbov in Grkov {O} EDNINA: im. Dúšan Sílni, rod. Dúšana Sílnega, daj. Dúšanu Sílnemu, tož. Dúšana Sílnega, mest. pri Dúšanu Sílnem, or. z Dúšanom Sílnim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu dv. okrajš. |dvojina|: sklanjatev v dv.; |dvojinski|: dv. samostalnik STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave dvostan. okrajš. |dvostanovanjski|: dvostan. hiša STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave d. v. z. okrajš. |družba za vzajemna zavarovanja|: za imenom, z vejico Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d. v. z.; za imenom tudi stično Vsa

146

zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Dy Dy [dəí in deí] m; simboli |disprozij|: Simbol za kemijski element disprozij je Dy STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli dzéta dzéte ž |grška črka ζ|; gl. zeta STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) é1 ê-ja tudi é m |ime črke ali glasu|: Črke e nisem prebral z glasom e; Oglaša se s samoglasniki, ki so podobni i-ju in e-ju; Je nad širokim e-jem kakšna črtica?; Gimnazijci iz prvega e so pripravili literarni večer <1. e>navadno nesklonljivo V govoru nosni e zamenjaj z navadnim e; kot imenovalniški prilastek Zaigraj znižani ton e; Glej komentar k točki e tega člena; Trdnjavo je postavil na linijo e; ob številki Industrijska cesta 2e {O} EDNINA: im. é tudi é, rod. ê-ja tudi é, daj. ê-ju tudi é, tož. é tudi é, mest. pri ê-ju tudi pri é, or. z ê-jem tudi z é; DVOJINA: im. ê-ja tudi é, rod. ê-jev tudi é, daj. ê-jema tudi é, tož. ê-ja tudi é, mest. pri ê-jih tudi pri é, or. z ê-jema tudi z é; MNOŽINA: im. ê-ji tudi é, rod. ê-jev tudi é, daj. ê-jem tudi é, tož. ê-je tudi é, mest. pri ê-jih tudi pri é, or. z ê-ji tudi z é STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) é2 é ž |ime črke|: Gimnazijci iz prve e so pripravili literarni večer <1. e> {O} EDNINA: im. é, rod. é, daj. é, tož. é, mest. pri é, or. z é; DVOJINA: im. é, rod. é, daj. é,

tož. é, mest. pri é, or. z é; MNOŽINA: im. é, rod. é, daj. é, tož. é, mest. pri é, or. z é STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) É1 Ê-ja tudi É m |ime črke|: Napiši veliki E z ostrivcem; vpliv pesticidov in E-jev na zdravje otrok; navadno nesklonljivo Ime se začenja z E; kot imenovalniški prilastek vitamin E; ob številki barvilo z oznako E102; evropska cesta E75 {O} EDNINA: im. É tudi É, rod. Ê-ja tudi É, daj. Ê-ju tudi É, tož. É tudi É, mest. pri Ê-ju tudi pri É, or. z Ê-jem tudi z É; DVOJINA: im. Ê-ja tudi É, rod. Ê-jev tudi É, daj. Ê-jema tudi É, tož. Ê-ja tudi É, mest. pri Ê-jih tudi pri É, or. z Ê-jema tudi z É; MNOŽINA: im. Ê-ji tudi É, rod. Ê-jev tudi É, daj. Ê-jem tudi É, tož. Ê-je tudi É, mest. pri Ê-jih tudi pri É, or. z Ê-ji tudi z É STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) É2 É m; simboli |mednarodna oznaka east: jug|; gl. V {O} EDNINA: im. É, rod. É, daj. É, tož. É, mest. pri É, or. z É; DVOJINA: im. É, rod. É, daj. É, tož. É, mest. pri É, or. z É; MNOŽINA: im. É, rod. É, daj. É, tož. É, mest. pri É, or. z É STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ed.1 okrajš. |ednina|: končnica za 1. os. ed.; |edninski|: ed. samostalnik STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ed.2 okrajš. |angl. editor: urednik; urednica|; |angl. edited: uredil, uredila|; gl. ur. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

147

Edith Piaf Edith Piaf [edít pjáf] ž; imena bitij |pravo ime Edith Giovanna Gassion: francoska pevka šansonov|: Primerjajo jo z Edith Piaf {O} EDNINA: im. Edith Piaf, rod. Edith Piaf, daj. Edith Piaf, tož. Edith Piaf, mest. pri Edith Piaf, or. z Edith Piaf STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Édvard Čŕni prínc Édvarda Čŕnega prínca m; imena bitij |angl. Edward Black Prince: valižanski princ in vojvoda|: Sin Edvarda Črnega princa je postal kralj Rihard II. {O} EDNINA: im. Édvard Čŕni prínc, rod. Édvarda Čŕnega prínca, daj. Édvardu Čŕnemu príncu, tož. Édvarda Čŕnega prínca, mest. pri Édvardu Čŕnem príncu, or. z Édvardom Čŕnim príncem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Édvard Spoznaválec Édvarda Spoznaválca [spoznaváləc, rod. spoznaváu̯ca in spoznaválca] m; imena bitij |angl. Edward the Confessor: angleški kralj|: Edvarda Spoznavalca so leta 1611 razglasili za svetnika {O} EDNINA: im. Édvard Spoznaválec, rod. Édvarda Spoznaválca, daj. Édvardu Spoznaválcu, tož. Édvarda Spoznaválca, mest. pri Édvardu Spoznaválcu, or. z Édvardom Spoznaválcem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Édvard Trétji Édvarda Trétjega m; imena bitij |angleški kralj|: Za časa kraljevanja Edvarda Tretjega je bil za zaščitnika

Anglije proglašen sv. Jurij <Edvarda III.> {O} EDNINA: im. Édvard Trétji, rod. Édvarda Trétjega, daj. Édvardu Trétjemu, tož. Édvarda Trétjega, mest. pri Édvardu Trétjem, or. z Édvardom Trétjim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu EÉ EÉ m; simboli |mednarodna oznaka Eesti: Estonija| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ef. okrajš. |efendi|: za imenom, brez vejice Kasim ef. Dobrača STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Efialt Efialta [efijált] m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Izdaja Grka Efialta je odločila bitko pri Termopilah {B} Efialtov {O} EDNINA: im. Efialt, rod. Efialta, daj. Efialtu, tož. Efialta, mest. pri Efialtu, or. z Efialtom; DVOJINA: im. Efialta, rod. Efialtov, daj. Efialtoma, tož. Efialta, mest. pri Efialtih, or. z Efialtoma; MNOŽINA: im. Efialti, rod. Efialtov, daj. Efialtom, tož. Efialte, mest. pri Efialtih, or. z Efialti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Egêj Egêja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Egejsko morje je poimenovano po starogrškem kralju Egeju {B} Egejev {O} EDNINA: im. Egêj, rod. Egêja, daj. Egêju, tož. Egêja, mest. pri Egêju, or. z Egêjem; DVOJINA: im. Egêja, rod. Egêjev, daj. Egêjema, tož. Egêja, mest. pri Egêjih, or. z Egêjema; MNOŽINA: im. Egêji, rod.

148

Egêjev, daj. Egêjem, tož. Egêje, mest. pri Egêjih, or. z Egêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Egêjev Egejêva Egêjevo prid. Tezej je z Egejevim mečem ubil Minotavra in pobegnil iz labirinta (< Egej) {O} moški: EDNINA: im. Egêjev, rod. Egêjevega, daj. Egêjevemu, tož. Egêjev (živostno Egêjevega), mest. pri Egêjevem, or. z Egêjevim; DVOJINA: im. Egêjeva, rod. Egêjevih, daj. Egêjevima, tož. Egêjeva, mest. pri Egêjevih, or. z Egêjevima; MNOŽINA: im. Egêjevi, rod. Egêjevih, daj. Egêjevim, tož. Egêjeve, mest. pri Egêjevih, or. z Egêjevimi ženski: EDNINA: im. Egêjeva, rod. Egêjeve, daj. Egêjevi, tož. Egêjevo, mest. pri Egêjevi, or. z Egêjevo; DVOJINA: im. Egêjevi, rod. Egêjevih, daj. Egêjevima, tož. Egêjevi, mest. pri Egêjevih, or. z Egêjevima; MNOŽINA: im. Egêjeve, rod. Egêjevih, daj. Egêjevim, tož. Egêjeve, mest. pri Egêjevih, or. z Egêjevimi srednji: EDNINA: im. Egêjevo, rod. Egêjevega, daj. Egêjevemu, tož. Egêjevo, mest. pri Egêjevem, or. z Egêjevim; DVOJINA: im. Egêjevi, rod. Egêjevih, daj. Egêjevima, tož. Egêjevi, mest. pri Egêjevih, or. z Egêjevima; MNOŽINA: im. Egêjeva, rod. Egêjevih, daj. Egêjevim, tož. Egêjeva, mest. pri Egêjevih, or. z Egêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) egipč. okrajš. |egipčanski|: egipč. boginja; prim. egipt. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave egipt. okrajš. |egiptovski|: egipt. politik; prim. egipč.

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ekol. okrajš. |ekolog; ekologinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. ekol.; |ekologija|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. ekol.; |ekološki|: ekol. pridelava; v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. ekol. kmet. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ekon. okrajš. |ekonomija|: v zvezi okrajšav Jana Novak, spec. posl. ekon.; |ekonomist; ekonomistka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. ekon.; |ekonomski|: ekon. tehnik; ekon. fakulteta STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave el. okrajš. |električni|: el. oprema; montaža el. sklopov; |elektrotehnika|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. el.; prim. elektr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave elektr. okrajš. |elektrika|: Stavba ima napeljano elektr. in vodo; |električni|: elektr. priključek; oskrba z elektr. energijo; |elektrotehnika|: srednja šola za elektr. in računalništvo; v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. inž. elektr.; prim. el. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Eleonóra Akvitánska Eleonóre Akvitánske ž; imena bitij |fr. Eléonore d’Aquitaine: francoska in angleška kraljica|: Rihard Levjesrčni je bil sin Henrika II. in Eleonore Akvitanske {O} EDNINA: im. Eleonóra Akvitánska, rod. Eleonóre Akvitánske, daj. Eleonóri

149

Akvitánski, tož. Eleonóro Akvitánsko, mest. pri Eleonóri Akvitánski, or. z Eleonóro Akvitánsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu El Greco El Greca [el gréko] m; imena bitij |pravo ime Domenikos Theotokopoulos: španski slikar grškega rodu|: Svoj avtoportret je El Greco naslovil Slika nekega starega moža; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Zbirateljeva zbirka vsebuje mojstrovine španskega slikarja Domenikosa Theotokopoulosa – El Greca {B} El Grecov {O} EDNINA: im. El Greco, rod. El Greca, daj. El Grecu, tož. El Greca, mest. pri El Grecu, or. z El Grecom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi El Grecov El Grecova El Grecovo [el grékov-] prid. El Grecov avtoportret (< El Greco) {O} moški: EDNINA: im. El Grecov, rod. El Grecovega, daj. El Grecovemu, tož. El Grecov (živostno El Grecovega), mest. pri El Grecovem, or. z El Grecovim; DVOJINA: im. El Grecova, rod. El Grecovih, daj. El Grecovima, tož. El Grecova, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovima; MNOŽINA: im. El Grecovi, rod. El Grecovih, daj. El Grecovim, tož. El Grecove, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovimi ženski: EDNINA: im. El Grecova, rod. El Grecove, daj. El Grecovi, tož. El Grecovo, mest. pri El Grecovi, or. z El Grecovo; DVOJINA: im. El Grecovi, rod. El Grecovih, daj. El Grecovima, tož. El Grecovi, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovima; MNOŽINA: im. El Grecove, rod. El Grecovih, daj. El Grecovim, tož. El

Grecove, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovimi srednji: EDNINA: im. El Grecovo, rod. El Grecovega, daj. El Grecovemu, tož. El Grecovo, mest. pri El Grecovem, or. z El Grecovim; DVOJINA: im. El Grecovi, rod. El Grecovih, daj. El Grecovima, tož. El Grecovi, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovima; MNOŽINA: im. El Grecova, rod. El Grecovih, daj. El Grecovim, tož. El Grecova, mest. pri El Grecovih, or. z El Grecovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov);svojilnipridevniki(izimenspredimki) Elíja Elíja in Elíja Elíje m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Jezus sam je Janeza Krstnika označil za drugega Elija/Elijo; Po legendi naj bi šel Elija nekje blizu Jeriha z ognjenim vozom v nebo; v zvezi prerok Elija Povzpeli so se na goro Karmel nad mestom Haifa, kjer je živel prerok Elija; iti kot Elija ||iti, peljati zelo hitro||: Triatlonec se je pohvalil, da gre njegovo kolo kot Elija {B} Elijev {O} EDNINA: im. Elíja, rod. Elíja in Elíje, daj. Elíju in Elíji, tož. Elíja in Elíjo, mest. pri Elíju in pri Elíji, or. z Elíjem in z Elíjo; DVOJINA: im. Elíja in Elíji, rod. Elíjev in Elíj, daj. Elíjema in Elíjama, tož. Elíja in Elíji, mest. pri Elíjih in pri Elíjah, or. z Elíjema in z Elíjama; MNOŽINA: im. Elíji in Elíje, rod. Elíjev in Elíj, daj. Elíjem in Elíjam, tož. Elíje in Elíje, mest. pri Elíjih in pri Elíjah, or. z Elíji in z Elíjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Elíjev Elíjeva Elíjevo prid. Elijeve prerokbe so umerjene proti politeizmu; Elijev/elijev ogenj ||naravni pojav, drobno iskrenje v zraku||: V

150

nevihtah se bliska, bliski preskakujejo z oblaka na oblak in z oblaka na zemljo ter povzročajo Elijev/elijev ogenj (< Elija) {O} moški: EDNINA: im. Elíjev, rod. Elíjevega, daj. Elíjevemu, tož. Elíjev (živostno Elíjevega), mest. pri Elíjevem, or. z Elíjevim; DVOJINA: im. Elíjeva, rod. Elíjevih, daj. Elíjevima, tož. Elíjeva, mest. pri Elíjevih, or. z Elíjevima; MNOŽINA: im. Elíjevi, rod. Elíjevih, daj. Elíjevim, tož. Elíjeve, mest. pri Elíjevih, or. z Elíjevimi ženski: EDNINA: im. Elíjeva, rod. Elíjeve, daj. Elíjevi, tož. Elíjevo, mest. pri Elíjevi, or. z Elíjevo; DVOJINA: im. Elíjevi, rod. Elíjevih, daj. Elíjevima, tož. Elíjevi, mest. pri Elíjevih, or. z Elíjevima; MNOŽINA: im. Elíjeve, rod. Elíjevih, daj. Elíjevim, tož. Elíjeve, mest. pri Elíjevih, or. z Elíjevimi srednji: EDNINA: im. Elíjevo, rod. Elíjevega, daj. Elíjevemu, tož. Elíjevo, mest. pri Elíjevem, or. z Elíjevim; DVOJINA: im. Elíjevi, rod. Elíjevih, daj. Elíjevima, tož. Elíjevi, mest. pri Elíjevih, or. z Elíjevima; MNOŽINA: im. Elíjeva, rod. Elíjevih, daj. Elíjevim, tož. Elíjeva, mest. pri Elíjevih, or. z Elíjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Elizabéta Bavárska Elizabéte Bavárske ž; imena bitij |avstro-ogrska cesarica|: muzej Elizabete Bavarske; Umetnik je na slikah upodobil Elizabeto Bavarsko, znano kot Sissi {O} EDNINA: im. Elizabéta Bavárska, rod. Elizabéte Bavárske, daj. Elizabéti Bavárski, tož. Elizabéto Bavársko, mest. pri Elizabéti Bavárski, or. z Elizabéto Bavársko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

Elizabéta Drúga Elizabéte Drúge ž; imena bitij |britanska kraljica|: George Bush se je ob obisku v Londonu najbolj veselil srečanja z Elizabeto Drugo <Elizabeto II.> {O} EDNINA: im. Elizabéta Drúga, rod. Elizabéte Drúge, daj. Elizabéti Drúgi, tož. Elizabéto Drúgo, mest. pri Elizabéti Drúgi, or. z Elizabéto Drúgo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Elizabéta Ógrska Elizabéte Ógrske ž; imena bitij |svetnica|: župnijska cerkev sv. Elizabete Ogrske na Ljubnem; Elizabeta Ogrska je zavetnica katoliške dobrodelne organizacije Karitas {O} EDNINA: im. Elizabéta Ógrska, rod. Elizabéte Ógrske, daj. Elizabéti Ógrski, tož. Elizabéto Ógrsko, mest. pri Elizabéti Ógrski, or. z Elizabéto Ógrsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Elizêj Elizêja m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Elija je vpeljal Elizeja v delo preroka; v zvezi prerok Elizej 14. junija je god preroka Elizeja {B} Elizejev {O} EDNINA: im. Elizêj, rod. Elizêja, daj. Elizêju, tož. Elizêja, mest. pri Elizêju, or. z Elizêjem; DVOJINA: im. Elizêja, rod. Elizêjev, daj. Elizêjema, tož. Elizêja, mest. pri Elizêjih, or. z Elizêjema; MNOŽINA: im. Elizêji, rod. Elizêjev, daj. Elizêjem, tož. Elizêje, mest. pri Elizêjih, or. z Elizêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Enêj Enêja m; imena bitij |moško ime|: Z možem in sinom Enejem stanujejo V Piranu; |grška

151

bajeslovna oseba|: V Eneidi je Vergil Didono združil s trojanskim junakom Enejem {B} Enejev {O} EDNINA: im. Enêj, rod. Enêja, daj. Enêju, tož. Enêja, mest. pri Enêju, or. z Enêjem; DVOJINA: im. Enêja, rod. Enêjev, daj. Enêjema, tož. Enêja, mest. pri Enêjih, or. z Enêjema; MNOŽINA: im. Enêji, rod. Enêjev, daj. Enêjem, tož. Enêje, mest. pri Enêjih, or. z Enêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Enêjev Enejêva Enêjevo prid. Prvih šest spevov Eneide je podobnih Homerjevi Odiseji, ker opevajo Enejeve vožnje po morju (< Enej) {O} moški: EDNINA: im. Enêjev, rod. Enêjevega, daj. Enêjevemu, tož. Enêjev (živostno Enêjevega), mest. pri Enêjevem, or. z Enêjevim; DVOJINA: im. Enêjeva, rod. Enêjevih, daj. Enêjevima, tož. Enêjeva, mest. pri Enêjevih, or. z Enêjevima; MNOŽINA: im. Enêjevi, rod. Enêjevih, daj. Enêjevim, tož. Enêjeve, mest. pri Enêjevih, or. z Enêjevimi ženski: EDNINA: im. Enêjeva, rod. Enêjeve, daj. Enêjevi, tož. Enêjevo, mest. pri Enêjevi, or. z Enêjevo; DVOJINA: im. Enêjevi, rod. Enêjevih, daj. Enêjevima, tož. Enêjevi, mest. pri Enêjevih, or. z Enêjevima; MNOŽINA: im. Enêjeve, rod. Enêjevih, daj. Enêjevim, tož. Enêjeve, mest. pri Enêjevih, or. z Enêjevimi srednji: EDNINA: im. Enêjevo, rod. Enêjevega, daj. Enêjevemu, tož. Enêjevo, mest. pri Enêjevem, or. z Enêjevim; DVOJINA: im. Enêjevi, rod. Enêjevih, daj. Enêjevima, tož. Enêjevi, mest. pri Enêjevih, or. z Enêjevima; MNOŽINA: im. Enêjeva, rod. Enêjevih, daj. Enêjevim, tož. Enêjeva, mest. pri Enêjevih, or. z Enêjevimi STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) enoróg enoróga m |bajeslovna žival, samorog|: Podoba device z enorogom izhaja iz srednjeveške literature {B} enorogov {O} EDNINA: im. enoróg, rod. enoróga, daj. enorógu, tož. enoróga, mest. pri enorógu, or. z enorógom; DVOJINA: im. enoróga, rod. enorógov, daj. enorógoma, tož. enoróga, mest. pri enorógih, or. z enorógoma; MNOŽINA: im. enoróga, rod. enorógov, daj. enorógom, tož. enoróge, mest. pri enorógih, or. z enorógi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij enostan. okrajš. |enostanovanjski|: enostan. hiša STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Éol Éola m; imena bitij |grški bog vetrov|: antično svetišče Eola in Aretuse; Pri sobotni regati jim Eol ni bil naklonjen {B} Eolov {O} EDNINA: im. Éol, rod. Éola, daj. Éolu, tož. Éola, mest. pri Éolu, or. z Éolom; DVOJINA: im. Éola, rod. Éolov, daj. Éoloma, tož. Éola, mest. pri Éolih, or. z Éoloma; MNOŽINA: im. Éoli, rod. Éolov, daj. Éolom, tož. Éole, mest. pri Éolih, or. z Éoli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena épsilon épsilona m |grška črka <ε>|: narobe obrnjeni epsilon; Z epsilonom in delto preizkušamo konvergentnost zaporedja; kot imenovalniški prilastek kovanec s črko epsilon

152

{O} EDNINA: im. épsilon, rod. épsilona, daj. épsilonu, tož. épsilon, mest. pri épsilonu, or. z épsilonom; DVOJINA: im. épsilona, rod. épsilonov, daj. épsilonoma, tož. épsilona, mest. pri épsilonih, or. z épsilonoma; MNOŽINA: im. épsiloni, rod. épsilonov, daj. épsilonom, tož. épsilone, mest. pri épsilonih, or. z épsiloni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Erátin Erátina Erátino prid. Ob Eratin kip so namesto lire postavili citre (< Erato) {O} moški: EDNINA: im. Erátin, rod. Erátinega, daj. Erátinemu, tož. Erátin (živostno Erátinega), mest. pri Erátinem, or. z Erátinim; DVOJINA: im. Erátina, rod. Erátinih, daj. Erátinima, tož. Erátina, mest. pri Erátinih, or. z Erátinima; MNOŽINA: im. Erátini, rod. Erátinih, daj. Erátinim, tož. Erátine, mest. pri Erátinih, or. z Erátinimi ženski: EDNINA: im. Erátina, rod. Erátine, daj. Erátini, tož. Erátino, mest. pri Erátini, or. z Erátino; DVOJINA: im. Erátini, rod. Erátinih, daj. Erátinima, tož. Erátini, mest. pri Erátinih, or. z Erátinima; MNOŽINA: im. Erátine, rod. Erátinih, daj. Erátinim, tož. Erátine, mest. pri Erátinih, or. z Erátinimi srednji: EDNINA: im. Erátino, rod. Erátinega, daj. Erátinemu, tož. Erátino, mest. pri Erátinem, or. z Erátinim; DVOJINA: im. Erátini, rod. Erátinih, daj. Erátinima, tož. Erátini, mest. pri Erátinih, or. z Erátinima; MNOŽINA: im. Erátina, rod. Erátinih, daj. Erátinim, tož. Erátina, mest. pri Erátinih, or. z Erátinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Eráto Erato ž; imena bitij |grško bajeslovno bitje, grška muza|: Muza Erato, upodobljena na Prešernovem spomeniku v Ljubljani, je

zavetnica igranja na liro in ljubezenskega pesništva {B} Eratin {O} EDNINA: im. Eráto, rod. Eráto, daj. Eráto, tož. Eráto, mest. pri Eráto, or. z Eráto; DVOJINA: im. Eráto, rod. Eráto, daj. Eráto, tož. Eráto, mest. pri Eráto, or. z Eráto; MNOŽINA: im. Eráto, rod. Eráto, daj. Eráto, tož. Eráto, mest. pri Eráto, or. z Eráto STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Erázem Jámski Erázma Jámskega m; imena bitij |kranjski vitez|; gl. Erazem Predjamski {O} EDNINA: im. Erázem Jámski, rod. Erázma Jámskega, daj. Erázmu Jámskemu, tož. Erázma Jámskega, mest. pri Erázmu Jámskem, or. z Erázmom Jámskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Erázem Predjámski Erázma Predjámskega m; imena bitij |kranjski vitez|: grb Erazma Predjamskega; Viteški turnir nosi ime po Erazmu Predjamskem {O} EDNINA: im. Erázem Predjámski, rod. Erázma Predjámskega, daj. Erázmu Predjámskemu, tož. Erázma Predjámskega, mest. pri Erázmu Predjámskem, or. z Erázmom Predjámskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Erazem Rotterdamski Erazma Rotterdamskega [erázem rótərdamski] m; imena bitij |lat. Erasmus Desiderius Roterodamus: nizozemski humanist|: humanizem Erazma Rotterdamskega; Thomas More

153

je svoje delo Utopia posvetil Erazmu Rotterdamskemu {O} EDNINA: im. Erazem Rotterdamski, rod. Erazma Rotterdamskega, daj. Erazmu Rotterdamskemu, tož. Erazma Rotterdamskega, mest. pri Erazmu Rotterdamskem, or. z Erazmom Rotterdamskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Eric Clapton Erica Claptona [êrik klêpton] m; imena bitij |pravo ime Eric Patrick Clapp: britanski kitarist in pevec|: Sodeloval je pri snemanju novega albuma Erica Claptona {O} EDNINA: im. Eric Clapton, rod. Erica Claptona, daj. Ericu Claptonu, tož. Erica Claptona, mest. pri Ericu Claptonu, or. z Ericom Claptonom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Êrida Êride ž; imena bitij |pod. za Eris|; |grška boginja prepirljivosti|: užaljena boginja Erida {B} Eridin {O} EDNINA: im. Êrida, rod. Êride, daj. Êridi, tož. Êrido, mest. pri Êridi, or. z Êrido; DVOJINA: im. Êridi, rod. Êrid, daj. Êridama, tož. Êridi, mest. pri Êridah, or. z Êridama; MNOŽINA: im. Êride, rod. Êrid, daj. Êridam, tož. Êride, mest. pri Êridah, or. z Êridami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Êrik Rdéči Êrika Rdéčega m; imena bitij |pravo ime Erik Thorvaldsson: norveški vikinški pomorščak|: Ladje, ki so plule pod poveljstvom Erika Rdečega, so potonile s posadko in tovorom vred {O} EDNINA: im. Êrik Rdéči, rod. Êrika Rdéčega, daj. Êriku Rdéčemu, tož. Êrika

Rdéčega, mest. pri Êriku Rdéčem, or. z Êrikom Rdéčim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Erínije Erínij ž mn.; imena bitij |grške boginje maščevanja|: Iz kapelj Uranove krvi so se rodile Erinije, boginje maščevanja; skupina dvanajstih Erinij {O} MNOŽINA: im. Erínije, rod. Erínij, daj. Erínijam, tož. Erínije, mest. pri Erínijah, or. z Erínijami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Êris Êride ž; imena bitij |grška boginja prepirljivosti|; gl. Erida STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Erjávčev Erjávčeva Erjávčevo prid. Erjavčeva knjiga o živalih (< Erjavec) {O} moški: EDNINA: im. Erjávčev, rod. Erjávčevega, daj. Erjávčevemu, tož. Erjávčev (živostno Erjávčevega), mest. pri Erjávčevem, or. z Erjávčevim; DVOJINA: im. Erjávčeva, rod. Erjávčevih, daj. Erjávčevima, tož. Erjávčeva, mest. pri Erjávčevih, or. z Erjávčevima; MNOŽINA: im. Erjávčevi, rod. Erjávčevih, daj. Erjávčevim, tož. Erjávčeve, mest. pri Erjávčevih, or. z Erjávčevimi ženski: EDNINA: im. Erjávčeva, rod. Erjávčeve, daj. Erjávčevi, tož. Erjávčevo, mest. pri Erjávčevi, or. z Erjávčevo; DVOJINA: im. Erjávčevi, rod. Erjávčevih, daj. Erjávčevima, tož. Erjávčevi, mest. pri Erjávčevih, or. z Erjávčevima; MNOŽINA: im. Erjávčeve, rod. Erjávčevih, daj. Erjávčevim, tož. Erjávčeve, mest. pri Erjávčevih, or. z Erjávčevimi srednji: EDNINA: im. Erjávčevo, rod. Erjávčevega, daj. Erjávčevemu, tož. Erjávčevo, mest. pri Erjávčevem, or. z Erjávčevim; DVOJINA: im. Erjávčevi, rod.

154

Erjávčevih, daj. Erjávčevima, tož. Erjávčevi, mest. pri Erjávčevih, or. z Erjávčevima; MNOŽINA: im. Erjávčeva, rod. Erjávčevih, daj. Erjávčevim, tož. Erjávčeva, mest. pri Erjávčevih, or. z Erjávčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Erjávec Erjávca m; imena bitij |priimek|: Mesto učitelja je ponudil Erjavcu; V ponedeljek so se krajani sestali z županom Erjavcem {B} Erjavčev {O} EDNINA: im. Erjávec, rod. Erjávca, daj. Erjávcu, tož. Erjávca, mest. pri Erjávcu, or. z Erjávcem; DVOJINA: im. Erjávca, rod. Erjávcev, daj. Erjávcema, tož. Erjávca, mest. pri Erjávcih, or. z Erjávcema; MNOŽINA: im. Erjávci, rod. Erjávcev, daj. Erjávcem, tož. Erjávce, mest. pri Erjávcih, or. z Erjávci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Érnest Želézni Érnesta Želéznega m; imena bitij |nem. Ernest der Eiserne: koroški in štajerski vojvoda|: Ernesta Železnega so leta 1414 zadnjega ustoličili na Gosposvetskem polju {O} EDNINA: im. Érnest Želézni, rod. Érnesta Želéznega, daj. Érnestu Želéznemu, tož. Érnesta Želéznega, mest. pri Érnestu Želéznem, or. z Érnestom Želéznim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu êros êrosa m; imena bitij |ljubezen|: pedagoški eros; Njegov prevajalski eros sega k velikemu angleškemu klasiku Miltonu; Pozival

je, naj ljudje gradijo odnose na erosu; prim. Eros {O} EDNINA: im. êros, rod. êrosa, daj. êrosu, tož. êrosa, mest. pri êrosu, or. z êrosom; DVOJINA: im. êrosa, rod. êrosov, daj. êrosoma, tož. êrosa, mest. pri êrosih, or. z êrosoma; MNOŽINA: im. êrosi, rod. êrosov, daj. êrosom, tož. êrose, mest. pri êrosih, or. z êrosi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Êros Êrosa m; imena bitij |grški bog ljubezni|: spremljevalci boga Erosa; Jok v skladbi spominja na podivjanega Thanatosa – boga smrti, ki se je sprl z Erosom bogom ljubezni; prim. eros {B} Erosov {O} EDNINA: im. Êros, rod. Êrosa, daj. Êrosu, tož. Êrosa, mest. pri Êrosu, or. z Êrosom; DVOJINA: im. Êrosa, rod. Êrosov, daj. Êrosoma, tož. Êrosa, mest. pri Êrosih, or. z Êrosoma; MNOŽINA: im. Êrosi, rod. Êrosov, daj. Êrosom, tož. Êrose, mest. pri Êrosih, or. z Êrosi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena erot. okrajš. |erotični|: erot. film STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Es Es [esə̀ in eès] m; simboli |ajnštajnij/einsteinij|: Kemijski znak za ajnštejnij//einsteinij je Es STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli espé espêja m |samostojni podjetnik|: popoldanski espe; Kakšna je prednost deooja pred espejem?; Radi bi oblikovali svojo mrežo espejev (< s. p.)

155

{O} EDNINA: im. espé, rod. espêja, daj. espêju, tož. espé, mest. pri espêju, or. z espêjem; DVOJINA: im. espêja, rod. espêjev, daj. espêjema, tož. espêja, mest. pri espêjih, or. z espêjema; MNOŽINA: im. espêji, rod. espêjev, daj. espêjem, tož. espêje, mest. pri espêjih, or. z espêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:leksikaliziraneokrajšave eston. okrajš. |estonski|: eston. film; |estonščina|: knjiga v est. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave éta éte ž |grška črka η|: Branje ete kot i imenujemo itacizem; V astronomiji z eto označujejo sedmo zvezdo v ozvezdju; kot imenovalniški prilastek črka eta {O} EDNINA: im. éta, rod. éte, daj. éti, tož. éto, mest. pri éti, or. z éto; DVOJINA: im. éti, rod. ét, daj. étama, tož. éti, mest. pri étah, or. z étama; MNOŽINA: im. éte, rod. ét, daj. étam, tož. éte, mest. pri étah, or. z étami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) etc. okrajš. |lat. et cetera: in tako dalje|: na koncu naštevanja, brez vejice Vzrok za obolenje so neugodne delovne razmere (vremenski vplivi, klima, prepih etc.); gl. ipd., itd., itn. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave etim. okrajš. |etimologija|: etim. besede raca; |etimološki|: slovenski etim. slovar STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave etn. okrajš.

|etnolog; etnologinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. etn.; |etnologija|: študij etn.; |etnološki|: etn. dediščina; |etnografski|: etn. oddelek muzeja STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Eú Eú m; simboli |evropij|: Simbol za kemijski element evropij je Eu STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli .eu okrajš. |Evropa|: kot spletna domena registracija domene .eu; v spletnih naslovih, stično www.jezik.eu STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave EUR EUR [euèr] m; simboli |evro|: delnice v vrednosti 34.387,50 EUR; EUR/m2 Zemljišče prodajo po ceni 120 EUR/m2 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli eV eV [evə̀ in evé] m; simboli |elektronvolt|: Opazujejo valovanja z energijo 7,1 eV STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ev. okrajš. |eventualno|: Zdravnik se je odločil za terapijo in ev. slikanje možganov; |evropski|: ev. prvenstvo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ev. okrajš. |Evangelist|: portretna plastika Janeza Ev. Kreka STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

156

Éva Éve ž; imena bitij |žensko ime|: trinajstletna Eva; |svetopisemska oseba|: svetopisemska zgodba o Adamu in Evi {B} Evin {O} EDNINA: im. Éva, rod. Éve, daj. Évi, tož. Évo, mest. pri Évi, or. z Évo; DVOJINA: im. Évi, rod. Év, daj. Évama, tož. Évi, mest. pri Évah, or. z Éviama; MNOŽINA: im. Éve, rod. Év, daj. Évam, tož. Éve, mest. pri Évah, or. z Évami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);religijskaimena Évin Évina Évino prid. Evin greh; Evin/evin kostum ||golota||: slike v Evinem/evinem kostumu; Evina/evina hči ||ženska||: Stavek »Tudi ona je Evina hči« pomeni, da je navadna ženska z vsemi slabostmi (< Eva) {O} moški: EDNINA: im. Évin, rod. Évinega, daj. Évinemu, tož. Évin (živostno Évinega), mest. pri Évinem, or. z Évinim; DVOJINA: im. Évina, rod. Évinih, daj. Évinima, tož. Évina, mest. pri Évinih, or. z Évinima; MNOŽINA: im. Évini, rod. Évinih, daj. Évinim, tož. Évine, mest. pri Évinih, or. z Évinimi ženski: EDNINA: im. Évina, rod. Évine, daj. Évini, tož. Évino, mest. pri Évini, or. z Évino; DVOJINA: im. Évini, rod. Évinih, daj. Évinima, tož. Évini, mest. pri Évinih, or. z Évinima; MNOŽINA: im. Évine, rod. Évinih, daj. Évinim, tož. Évine, mest. pri Évinih, or. z Évinimi srednji: EDNINA: im. Évino, rod. Évinega, daj. Évinemu, tož. Évino, mest. pri Évinem, or. z Évinim; DVOJINA: im. Évini, rod. Évinih, daj. Évinima, tož. Évini, mest. pri Évinih, or. z Évinima; MNOŽINA: im. Évina, rod. Évinih, daj. Évinim, tož. Évina, mest. pri Évinih, or. z Évinimi STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Evmeníde Evmeníd ž mn.; imena bitij |grške boginje maščevanja|: Grške boginje maščevanja Erinije so včasih imenovali tudi Evmenide, kar pomeni milostne {O} MNOŽINA: im. Evmeníde, rod. Evmeníd, daj. Evmenídam, tož. Evmeníde, mest. pri Evmenídah, or. z Evmenídami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Evrídika Evrídike ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: zgodba o Orfeju in nimfi Evridiki {B} Evridikin {O} EDNINA: im. Evrídika, rod. Evrídike, daj. Evrídiki, tož. Evrídiko, mest. pri Evrídiki, or. z Evrídiko; DVOJINA: im. Evrídiki, rod. Evrídik, daj. Evrídikama, tož. Evrídiki, mest. pri Evrídikah, or. z Evrídikama; MNOŽINA: im. Evrídike, rod. Evrídik, daj. Evrídikam, tož. Evrídike, mest. pri Evrídikah, or. z Evrídikami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena évroáfriški évroáfriška évroáfriško prid. |evropski in afriški|: turnir evroafriške skupine Davisovega pokala; evroafriška turneja; prim. evropsko-afriški {O} moški: EDNINA: im. évroáfriški, rod. évroáfriškega, daj. évroáfriškemu, tož. évroáfriški (živostno évroáfriškega), mest. pri évroáfriškem, or. z évroáfriškim; DVOJINA: im. évroáfriška, rod. évroáfriških, daj. évroáfriškima, tož. évroáfriška, mest. pri évroáfriških, or. z évroáfriškima; MNOŽINA: im. évroáfriški, rod. évroáfriških, daj. évroáfriškim, tož. évroáfriške, mest. pri évroáfriških, or. z évroáfriškimi

157

ženski: EDNINA: im. évroáfriška, rod. évroáfriške, daj. évroáfriški, tož. évroáfriško, mest. pri évroáfriški, or. z évroáfriško; DVOJINA: im. évroáfriški, rod. évroáfriških, daj. évroáfriškima, tož. évroáfriški, mest. pri évroáfriških, or. z évroáfriškima; MNOŽINA: im. évroáfriške, rod. évroáfriških, daj. évroáfriškim, tož. évroáfriške, mest. pri évroáfriških, or. z évroáfriškimi srednji: EDNINA: im. évroáfriško, rod. évroáfriškega, daj. évroáfriškemu, tož. évroáfriško, mest. pri évroáfriškem, or. z évroáfriškim; DVOJINA: im. évroáfriški, rod. évroáfriških, daj. évroáfriškima, tož. évroáfriški, mest. pri évroáfriških, or. z évroáfriškima; MNOŽINA: im. évroáfriška, rod. évroáfriških, daj. évroáfriškim, tož. évroáfriška, mest. pri évroáfriških, or. z évroáfriškimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) évroamêriški évroamêriška évroamêriško prid. |evropski in ameriški|: evroameriška civilizacija; prim. evropsko-ameriški {O} moški: EDNINA: im. évroamêriški, rod. évroamêriškega, daj. évroamêriškemu, tož. évroamêriški (živostno évroamêriškega), mest. pri évroamêriškem, or. z évroamêriškim; DVOJINA: im. évroamêriška, rod. évroamêriških, daj. évroamêriškima, tož. évroamêriška, mest. pri évroamêriških, or. z évroamêriškima; MNOŽINA: im. évroamêriški, rod. évroamêriških, daj. évroamêriškim, tož. évroamêriške, mest. pri évroamêriških, or. z évroamêriškimi ženski: EDNINA: im. évroamêriška, rod. évroamêriške, daj. évroamêriški, tož. évroamêriško, mest. pri évroamêriški, or. z évroamêriško; DVOJINA: im. évroamêriški, rod. évroamêriških, daj. évroamêriškima, tož. évroamêriški, mest.

pri évroamêriških, or. z évroamêriškima; MNOŽINA: im. évroamêriške, rod. évroamêriških, daj. évroamêriškim, tož. évroamêriške, mest. pri évroamêriških, or. z évroamêriškimi srednji: EDNINA: im. évroamêriško, rod. évroamêriškega, daj. évroamêriškemu, tož. évroamêriško, mest. pri évroamêriškem, or. z évroamêriškim; DVOJINA: im. évroamêriški, rod. évroamêriških, daj. évroamêriškima, tož. évroamêriški, mest. pri évroamêriških, or. z évroamêriškima; MNOŽINA: im. évroamêriška, rod. évroamêriških, daj. évroamêriškim, tož. évroamêriška, mest. pri évroamêriških, or. z évroamêriškimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) évroatlántski évroatlántska évroatlántsko prid. |evropski in atlantski|: evroatlantske povezave; države evroatlantske regije; prim. evropsko-atlantski {O} moški: EDNINA: im. évroatlántski, rod. évroatlántskega, daj. évroatlántskemu, tož. évroatlántski (živostno évroatlántskega), mest. pri évroatlántskem, or. z évroatlántskim; DVOJINA: im. évroatlántska, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskima, tož. évroatlántska, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskima; MNOŽINA: im. évroatlántski, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskim, tož. évroatlántske, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskimi ženski: EDNINA: im. évroatlántska, rod. évroatlántske, daj. évroatlántski, tož. évroatlántsko, mest. pri évroatlántski, or. z évroatlántsko; DVOJINA: im. évroatlántski, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskima, tož. évroatlántski, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskima; MNOŽINA: im. évroatlántske, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskim, tož.

158

évroatlántske, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskimi srednji: EDNINA: im. évroatlántsko, rod. évroatlántskega, daj. évroatlántskemu, tož. évroatlántsko, mest. pri évroatlántskem, or. z évroatlántskim; DVOJINA: im. évroatlántski, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskima, tož. évroatlántski, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskima; MNOŽINA: im. évroatlántska, rod. évroatlántskih, daj. évroatlántskim, tož. évroatlántska, mest. pri évroatlántskih, or. z évroatlántskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) Evrópa Evrópe ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Evropejci smo potomci Zevsa in feničanske prinese Evrope {B} Evropin {O} EDNINA: im. Evrópa, rod. Evrópe, daj. Evrópi, tož. Evrópo, mest. pri Evrópi, or. z Evrópo; DVOJINA: im. Evrópi, rod. Evróp, daj. Evrópama, tož. Evrópi, mest. pri Evrópah, or. z Evrópama; MNOŽINA: im. Evrópe, rod. Evróp, daj. Evrópam, tož. Evrópe, mest. pri Evrópah, or. z Evrópami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena évrosredozémski évrosredozémska évrosredozémsko prid. |evropski in sredozemski|: ustanovitev evrosredozemske univerze {O} moški: EDNINA: im. évrosredozémski, rod. évrosredozémskega, daj. évrosredozémskemu, tož. évrosredozémski (živostno évrosredozémskega), mest. pri évrosredozémskem, or. z évrosredozémskim; DVOJINA: im. évrosredozémska, rod.

évrosredozémskih, daj. évrosredozémskima, tož. évrosredozémska, mest. pri évrosredozémskih, or. z évrosredozémskima; MNOŽINA: im. évrosredozémski, rod. évrosredozémskih, daj. évrosredozémskim, tož. évrosredozémske, mest. pri évrosredozémskih, or. z évrosredozémskimi ženski: EDNINA: im. évrosredozémska, rod. évrosredozémske, daj. évrosredozémski, tož. évrosredozémsko, mest. pri évrosredozémski, or. z évrosredozémsko; DVOJINA: im. évrosredozémski, rod. évrosredozémskih, daj. évrosredozémskima, tož. évrosredozémski, mest. pri évrosredozémskih, or. z évrosredozémskima; MNOŽINA: im. évrosredozémske, rod. évrosredozémskih, daj. évrosredozémskim, tož. évrosredozémske, mest. pri évrosredozémskih, or. z évrosredozémskimi srednji: EDNINA: im. évrosredozémsko, rod. évrosredozémskega, daj. évrosredozémskemu, tož. évrosredozémsko, mest. pri évrosredozémskem, or. z évrosredozémskim; DVOJINA: im. évrosredozémski, rod. évrosredozémskih, daj. évrosredozémskima, tož. évrosredozémski, mest. pri évrosredozémskih, or. z évrosredozémskima; MNOŽINA: im. évrosredozémska, rod. évrosredozémskih, daj. évrosredozémskim, tož. évrosredozémska, mest. pri évrosredozémskih, or. z évrosredozémskimi

159

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) ev. št. okrajš. |evidenčna številka|: jama pod Babjim zobom (ev. št. 0105) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Evzébij iz Cezarêje Evzébija iz Cezarêje m; imena bitij |grški učenjak|: z Evzebijem iz Cezareje; zgodovinski spisi Evzebija iz Cezareje {O} EDNINA: im. Evzébij iz Cezarêje, rod. Evzébija iz Cezarêje, daj. Evzébiju iz Cezarêje, tož. Evzébija iz Cezarêje, mest. pri Evzébiju iz Cezarêje, or. z Evzébijem iz Cezarêje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu .exe [ékse] okrajš. kot datotečna končnica format .exe; v imenih datotek, stično Prenesi datoteko Win.exe STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ezekiel Ezekiela [ezékijel] m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Jahve je ukazal Ezekielu naj vzame oster meč in si z njim obrije lase in brado; v zvezi prerok Ezekiel besede preroka Ezekiela {B} Ezekielov {O} EDNINA: im. Ezekiel, rod. Ezekiela, daj. Ezekielu, tož. Ezekiela, mest. pri Ezekielu, or. z Ezekielom; DVOJINA: im. Ezekiela, rod. Ezekielov, daj. Ezekieloma, tož. Ezekiela, mest. pri Ezekielih, or. z Ezekieloma; MNOŽINA: im. Ezekieli, rod. Ezekielov, daj. Ezekielom, tož. Ezekiele, mest. pri Ezekielih, or. z Ezekieli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

f1 f-ja in f-a tudi f [fə̀, rod. fə̀ja, or. s fə̀jem in èf, rod. êfa, or. z êfom] m |ime črke ali glasu|: mali f; Ali izgovoriš besedo dauphin s f-jem/z f-om?; navadno nesklonljivo učenec iz prvega f <1. f>kot imenovalniški prilastek odstavek f; ton f; ob številki umik kralja na f1; stanovanje ob Aškerčevi cesti 5f {O} EDNINA: im. f in f tudi f, rod. f-ja in f-a tudi f, daj. f-ju in f-u tudi f, tož. f in f tudi f, mest. pri f-ju in pri f-u tudi pri f, or. s f-jem in z f-om tudi s f in z f; DVOJINA: im. f-ja in f tudi f, rod. f-jev in f-ov tudi f, daj. f-jema in f-oma tudi f, tož. f-ja in f-a tudi f, mest. pri f-jih in pri f-ih tudi pri f, or. s f-jema in z f-oma tudi s f in z f; MNOŽINA: im. f-ji in f-i tudi f, rod. f-jev in f-ov tudi f, daj. f-jem in f-om tudi f, tož. f-je in f-e tudi f, mest. pri f-jih in pri f-ih tudi pri f, or. s f-ji in z f-i tudi s f in z f STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) f2 f [fə̀ in èf] m; simboli |ženski spol|; prim. ž STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli f3 f [fə̀ in èf] ž |ime črke|: učenec iz prve f <1. f> {O} EDNINA: im. f, rod. f, daj. f, tož. f, mest. pri f, or. s f in z f; DVOJINA: im. f, rod. f, daj. f, tož. f, mest. pri f, or. s f in z f; MNOŽINA: im. f, rod. f, daj. f, tož. f, mest. pri f, or. s f in z f STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) f4 [fə̀ in èf] prisl.; simboli |oznaka na notah forte: glasno| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

160

F1 F-ja in F-a tudi F [fə̀, rod. fə̀ja, or. s fə̀jem in èf, rod. êfa, or. z êfom] m |ime črke|: veliki F; Všeč mi je Facebookova ikona s F-jem/z F-om; navadno nesklonljivo Šolanje v Etonu je razdeljeno na bloke od F do B, od katerih vsak traja leto dni; kot imenovalniški prilastek tipka F; Virusa F in G sodelujeta pri klinični sliki virusnega hepatitisa; ob številki tipka F2; Poslovil se je od tekmovanj F1 {O} EDNINA: im. F in F tudi F, rod. F-ja in F-a tudi F, daj. F-ju in F-u tudi F, tož. F in F tudi F, mest. pri F-ju in pri F-u tudi pri F, or. s F-jem in z F-om tudi s F in z F; DVOJINA: im. F-ja in F tudi F, rod. F-jev in F-ov tudi F, daj. F-jema in F-oma tudi F, tož. F-ja in F-a tudi F, mest. pri F-jih in pri F-ih tudi pri F, or. s F-jema in z F-oma tudi s F in z F; MNOŽINA: im. F-ji in F-i tudi F, rod. F-jev in F-ov tudi F, daj. F-jem in F-om tudi F, tož. F-je in F-e tudi F, mest. pri F-jih in pri F-ih tudi pri F, or. s F-ji in z F-i tudi s F in z F STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) F2 f [fə̀ in èf] m; simboli |farad|: Kondenzator ima kapaciteto 0,5 F; |fluor|: Simbol za kemijski element fluor je F; |fluorid|: v kemijski formuli kalcijev fluorid (CaF2); |Fahrenheit|: Led se stopi pri 32 °F STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli f. okrajš. |lat. femininum: ženski spol|: mati (f.); gl. ž. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Fáetont Fáetonta m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Helijeve hčere Heliade so se od žalosti ob smrti

svojega brata Faetonta spremenile v trepetlike {B} Faetontov {O} EDNINA: im. Fáetont, rod. Fáetonta, daj. Fáetontu, tož. Fáetonta, mest. pri Fáetontu, or. s Fáetontom; DVOJINA: im. Fáetonta, rod. Fáetontov, daj. Fáetontoma, tož. Fáetonta, mest. pri Fáetontih, or. s Fáetontoma; MNOŽINA: im. Fáetonti, rod. Fáetontov, daj. Fáetontom, tož. Fáetonte, mest. pri Fáetontih, or. s Fáetonti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Fajdíga Fajdíge tudi Fajdíga m; imena bitij |priimek|: Fajdigi je vrnil izkaznico; Dobro je sodeloval s kmetijskim inženirjem Fajdigo {B} Fajdigov {O} EDNINA: im. Fajdíga, rod. Fajdíge tudi Fajdíga, daj. Fajdígi tudi Fajdígu, tož. Fajdígo tudi Fajdíga, mest. pri Fajdígi tudi pri Fajdígu, or. s Fajdígo tudi s Fajdígom; DVOJINA: im. Fajdígi tudi Fajdíga, rod. Fajdíg tudi Fajdígov, daj. Fajdígama tudi Fajdígoma, tož. Fajdígi tudi Fajdíga, mest. pri Fajdígah tudi pri Fajdígih, or. s Fajdígama tudi s Fajdígoma; MNOŽINA: im. Fajdíge tudi Fajdígi, rod. Fajdíg tudi Fajdígov, daj. Fajdígam tudi Fajdígom, tož. Fajdíge tudi Fajdíge, mest. pri Fajdígah tudi pri Fajdígih, or. s Fajdígami tudi s Fajdígi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Fajdígov Fajdígova Fajdígovo prid. Podrli so nekdanjo Fajdigovo hišo (< Fajdiga) {O} moški: EDNINA: im. Fajdígov, rod. Fajdígovega, daj. Fajdígovemu, tož. Fajdígov (živostno Fajdígovega), mest. pri Fajdígovem, or. s Fajdígovim; DVOJINA: im. Fajdígova, rod. Fajdígovih, daj.

161

Fajdígovima, tož. Fajdígova, mest. pri Fajdígovih, or. s Fajdígovima; MNOŽINA: im. Fajdígovi, rod. Fajdígovih, daj. Fajdígovim, tož. Fajdígove, mest. pri Fajdígovih, or. s Fajdígovimi ženski: EDNINA: im. Fajdígova, rod. Fajdígove, daj. Fajdígovi, tož. Fajdígovo, mest. pri Fajdígovi, or. s Fajdígovo; DVOJINA: im. Fajdígovi, rod. Fajdígovih, daj. Fajdígovima, tož. Fajdígovi, mest. pri Fajdígovih, or. s Fajdígovima; MNOŽINA: im. Fajdígove, rod. Fajdígovih, daj. Fajdígovim, tož. Fajdígove, mest. pri Fajdígovih, or. s Fajdígovimi srednji: EDNINA: im. Fajdígovo, rod. Fajdígovega, daj. Fajdígovemu, tož. Fajdígovo, mest. pri Fajdígovem, or. s Fajdígovim; DVOJINA: im. Fajdígovi, rod. Fajdígovih, daj. Fajdígovima, tož. Fajdígovi, mest. pri Fajdígovih, or. s Fajdígovima; MNOŽINA: im. Fajdígova, rod. Fajdígovih, daj. Fajdígovim, tož. Fajdígova, mest. pri Fajdígovih, or. s Fajdígovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) fak. okrajš. |fakulteta|: študent fak. za šport; |fakultetni|: fak. izobrazba STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave faks. okrajš. |telefaks|: tel./faks.: 01 755 76 55 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave farm. okrajš. |farmacevt; farmacevtka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. farm.; |farmacevtski|: farm. slovar; |farmacija| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

Farónika Farónike ž; imena bitij |slovensko bajeslovno bitje|: Na pročeljih slovenskih cerkva pogosto srečamo motiva mitoloških pralikov: svetega Krištofa in Faronikev zvezi riba Faronika Pripovedka govori o ribi Faroniki, ki nosi na svojem hrbtu svet {B} Faronikin {O} EDNINA: im. Farónika, rod. Farónike, daj. Faróniki, tož. Faróniko, mest. pri Faróniki, or. s Faróniko; DVOJINA: im. Faróniki, rod. Farónik, daj. Farónikama, tož. Faróniki, mest. pri Farónikah, or. s Farónikama; MNOŽINA: im. Farónike, rod. Farónik, daj. Farónikam, tož. Farónike, mest. pri Farónikah, or. s Farónikami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena fasc. okrajš. |fascikel|: Podatek se nahaja v fasc. 922/1 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave fávn fávna m |bajeslovno bitje, gozdni demon|: Uprizorili so zgodbo o favnu, ki poželjivo zasleduje nimfe; rogati favni; |pohotnež|: Izogibala se je favnom, ki so jo obkrožali {B} favnov {O} EDNINA: im. fávn, rod. fávna, daj. fávnu, tož. fávna, mest. pri fávnu, or. s fávnom; DVOJINA: im. fávna, rod. fávnov, daj. fávnoma, tož. fávna, mest. pri fávnih, or. s fávnoma; MNOŽINA: im. fávni, rod. fávnov, daj. fávnom, tož. fávne, mest. pri fávnih, or. s fávni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Fávn Fávna m; imena bitij

162

|pod. za Favnus|; |rimski bog plodnosti|: V muzeju hranijo bronasto glavo Favna {B} Favnov {O} EDNINA: im. Fávn, rod. Fávna, daj. Fávnu, tož. Fávna, mest. pri Fávnu, or. s Fávnom; DVOJINA: im. Fávna, rod. Fávnov, daj. Fávnoma, tož. Fávna, mest. pri Fávnih, or. s Fávnoma; MNOŽINA: im. Fávni, rod. Fávnov, daj. Fávnom, tož. Fávne, mest. pri Fávnih, or. s Fávni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena fávna fávne ž; imena bitij |živalstvo|: ptičja favna; arheološka analiza sedimentov in favne; Zaradi hidroelektrarne so nastale številne spremembe na flori in favni ob jezu {B} favnin {O} EDNINA: im. fávna, rod. fávne, daj. fávni, tož. fávno, mest. pri fávni, or. s fávno; DVOJINA: im. fávni, rod. fávn, daj. fávnama, tož. fávni, mest. pri fávnah, or. s fávnama; MNOŽINA: im. fávne, rod. fávn, daj. fávnam, tož. fávne, mest. pri fávnah, or. s fávnami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Fávna Fávne ž; imena bitij |rimska boginja polja in gozda|: skulptura Favne {B} Favnin {O} EDNINA: im. Fávna, rod. Fávne, daj. Fávni, tož. Fávno, mest. pri Fávni, or. s Fávno; DVOJINA: im. Fávni, rod. Fávn, daj. Fávnama, tož. Fávni, mest. pri Fávnah, or. s Fávnama; MNOŽINA: im. Fávne, rod. Fávn, daj. Fávnam, tož. Fávne, mest. pri Fávnah, or. s Fávnami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Fávnus Fávna ž; imena bitij

|rimski bog plodnosti|; gl. Favn STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena fax. okrajš. |pod. za telefax; telefaks|; gl. faks. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave fco. okrajš. |franko|: Navedene cene so neto fco. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Fe Fe [fəé in efé] m; simboli |železo|: Simbol za kemijski element železo je Fe; |železov|: v kemijski formuli železov sulfat (FeSO4) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli feb. okrajš. |februar|: v datumu V Kranju, 18. feb. 2013; prim. febr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave febr. okrajš. |februar|: v datumu V Ljubljani, 29. feb. 2012; prim. feb. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Fédra Fédre ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Tragedija o Fedri govori o ljubezni do pastorka {B} Fedrin {O} EDNINA: im. Fédra, rod. Fédre, daj. Fédri, tož. Fédro, mest. pri Fédri, or. s Fédro; DVOJINA: im. Fédri, rod. Féder, daj. Fédrama, tož. Fédri, mest. pri Fédrah, or. s Fédrama; MNOŽINA: im. Fédre, rod. Féder, daj. Fédram, tož. Fédre, mest. pri Fédrah, or. s Fédrami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena

163

féniks féniksa m |bajeslovna žival|: Vstal je iz pepela kot (ptič) feniks; S feniksom je povezan mit o nastanku Egipta {B} feniksov {O} EDNINA: im. féniks, rod. féniksa, daj. féniksu, tož. féniksa, mest. pri féniksu, or. s féniksom; DVOJINA: im. féniksa, rod. féniksov, daj. féniksoma, tož. féniksa, mest. pri féniksih, or. s féniksoma; MNOŽINA: im. féniksa, rod. féniksov, daj. féniksom, tož. fénikse, mest. pri féniksih, or. s féniksi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Fêrdinand Romúnski Fêrdinanda Romúnskega m; imena bitij |romunski kralj|: Leta 1922 je bil Ferdinand Romunski okronan za kralja Velike Romunije {O} EDNINA: im. Fêrdinand Romúnski, rod. Fêrdinanda Romúnskega, daj. Fêrdinandu Romúnskemu, tož. Fêrdinanda Romúnskega, mest. pri Fêrdinandu Romúnskem, or. s Fêrdinandom Romúnskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu ff [fəfə̀ in efèf] prisl.; simboli |oznaka na notah fortissimo: zelo glasno| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli fí fíja m |grška črka φ|: Premer označi s fijem; kot imenovalniški prilastek črka fi {O} EDNINA: im. fí, rod. fíja, daj. fíju, tož. fí, mest. pri fíju, or. s fíjem; DVOJINA: im. fíja, rod. fíjev, daj. fíjema, tož. fíji, mest. pri fíjih, or. s fíjema; MNOŽINA: im. fíji, rod.

fíjev, daj. fíjem, tož. fíje, mest. pri fíjih, or. s fíji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) fig. okrajš. |figurativno|: Evin kostum, fig. golota STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Fílip Fílipa m; imena bitij |moško ime|: nemški plemiči iz družine princa Filipa; |svetopisemska oseba|: Po izročilu je bil Filip križan, zato na upodobitvah v roki vedno drži križ; v zvezi apostol Filip Apostol Filip goduje 3. maja {B} Filipov {O} EDNINA: im. Fílip, rod. Fílipa, daj. Fílipu, tož. Fílipa, mest. pri Fílipu, or. s Fílipom; DVOJINA: im. Fílipa, rod. Fílipov, daj. Fílipoma, tož. Fílipa, mest. pri Fílipih, or. s Fílipoma; MNOŽINA: im. Fílipi, rod. Fílipov, daj. Fílipom, tož. Fílipe, mest. pri Fílipih, or. s Fílipi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Filip Hessenski Filipa Hessenskega [fílip hésənski] m; imena bitij |nemški grof|: Filipu Hessenskemu so dali vzdevek Velikodušni {O} EDNINA: im. Filip Hessenski, rod. Filipa Hessenskega, daj. Filipu Hessenskemu, tož. Filipa Hessenskega, mest. pri Filipu Hessenskem, or. s Filipom Hessenskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Filípič Filípiča m; imena bitij |priimek|: Glazerjevo nagrado so podelili Francetu Filipiču; S Filipičem sta pridobila sredstva za novi projekt

164

{B} Filipičev {O} EDNINA: im. Filípič, rod. Filípiča, daj. Filípiču, tož. Filípiča, mest. pri Filípiču, or. s Filípičem; DVOJINA: im. Filípiča, rod. Filípičev, daj. Filípičema, tož. Filípiča, mest. pri Filípičih, or. s Filípičema; MNOŽINA: im. Filípiči, rod. Filípičev, daj. Filípičem, tož. Filípiče, mest. pri Filípičih, or. s Filípiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Filípičev Filípičeva Filípičevo prid. Sodeluje s Filipičevim sinom (< Filipič) {O} moški: EDNINA: im. Filípičev, rod. Filípičevega, daj. Filípičevemu, tož. Filípičev (živostno Filípičevega), mest. pri Filípičevem, or. s Filípičevim; DVOJINA: im. Filípičeva, rod. Filípičevih, daj. Filípičevima, tož. Filípičeva, mest. pri Filípičevih, or. s Filípičevima; MNOŽINA: im. Filípičevi, rod. Filípičevih, daj. Filípičevim, tož. Filípičeve, mest. pri Filípičevih, or. s Filípičevimi ženski: EDNINA: im. Filípičeva, rod. Filípičeve, daj. Filípičevi, tož. Filípičevo, mest. pri Filípičevi, or. s Filípičevo; DVOJINA: im. Filípičevi, rod. Filípičevih, daj. Filípičevima, tož. Filípičevi, mest. pri Filípičevih, or. s Filípičevima; MNOŽINA: im. Filípičeve, rod. Filípičevih, daj. Filípičevim, tož. Filípičeve, mest. pri Filípičevih, or. s Filípičevimi srednji: EDNINA: im. Filípičevo, rod. Filípičevega, daj. Filípičevemu, tož. Filípičevo, mest. pri Filípičevem, or. s Filípičevim; DVOJINA: im. Filípičevi, rod. Filípičevih, daj. Filípičevima, tož. Filípičevi, mest. pri Filípičevih, or. s Filípičevima; MNOŽINA: im. Filípičeva, rod. Filípičevih, daj. Filípičevim, tož. Filípičeva, mest. pri Filípičevih, or. s Filípičevimi STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Fílip Lépi Fílipa Lépega m; imena bitij |šp. Felipe el Hermoso: kastiljski kralj|: Poroka Filipa I. Lepega in Ivane Blazne je povezala dinastijo Habsburžanov in Špancev {O} EDNINA: im. Fílip Lépi, rod. Fílipa Lépega, daj. Fílipu Lépemu, tož. Fílipa Lépega, mest. pri Fílipu Lépem, or. s Fílipom Lépim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Fílip Švábski Fílipa Švábskega m; imena bitij |nem. Philipp von Schwaben: nemški cesar|: kronanje Filipa Švabskega {O} EDNINA: im. Fílip Švábski, rod. Fílipa Švábskega, daj. Fílipu Švábskemu, tož. Fílipa Švábskega, mest. pri Fílipu Švábskem, or. s Fílipom Švábskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu film. okrajš. |filmski|: film. platno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Filoktét Filoktéta m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: V Sofoklejevi tragediji o Filoktetu je kaznovana človeška samovolja {B} Filoktetov {O} EDNINA: im. Filoktét, rod. Filoktéta, daj. Filoktétu, tož. Filoktéta, mest. pri Filoktétu, or. s Filoktétom; DVOJINA: im. Filoktéta, rod. Filoktétov, daj. Filoktétoma, tož. Filoktéta, mest. pri Filoktétih, or. s Filoktétoma; MNOŽINA: im. Filoktéti, rod. Filoktétov, daj.

165

Filoktétom, tož. Filoktéte, mest. pri Filoktétih, or. s Filoktéti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena filol. okrajš. |filološki|: filol. vede STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Filoméla Filoméle ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Legenda pravi, da so bogovi Prokno spremenili v lastovko, Filomelo pa v slavčka {B} Filomelin {O} EDNINA: im. Filoméla, rod. Filoméle, daj. Filoméli, tož. Filomélo, mest. pri Filoméli, or. s Filomélo; DVOJINA: im. Filoméli, rod. Filomél, daj. Filomélama, tož. Filoméli, mest. pri Filomélah, or. s Filomélama; MNOŽINA: im. Filoméle, rod. Filomél, daj. Filomélam, tož. Filoméle, mest. pri Filomélah, or. s Filomélami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena filoz. okrajš. |filozofija|: v zvezi okrajšav Janez Novak, mag. filoz.; |filozofski|: fil. fakulteta; |filozof; filozofinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. filoz. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave fiz. okrajš. |fizični|: fiz. oseba; |fizik; fizičarka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. fiz.; |fizika|: oddelek za fiz.; v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. fiz.; Janez Novak, prof. mat. in fiz.; |fizikalni|: izvajanje fiz. merjenj STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave fiziol. okrajš.

|fiziologija|: fiziol. govornih organov; |fiziološki|: fiziol. raztopina STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave fiziot. okrajš. |fizioterapevt; fizioterapevtka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. fiziot.; |fizioterapevtski|: fiziot. delavnice; |fizioterapija| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave flóra flóre ž |rastlinstvo|: Preučujejo posebnosti slovenske flore in favne; |bakterije|: obnova naravne črevesne flore {O} EDNINA: im. flóra, rod. flóre, daj. flóri, tož. flóro, mest. pri flóri, or. s flóro; DVOJINA: im. flóri, rod. flór, daj. flórama, tož. flóri, mest. pri flórah, or. s flórama; MNOŽINA: im. flóre, rod. flór, daj. flóram, tož. flóre, mest. pri flórah, or. s flórami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Flóra Flóre ž; imena bitij |žensko ime|: Igram se z enajstletno Floro in petletnim Enejem; |rimska boginja cvetja|: festival rimske boginje Flore; prim. flora {B} Florin {O} EDNINA: im. Flóra, rod. Flóre, daj. Flóri, tož. Flóro, mest. pri Flóri, or. s Flóro; DVOJINA: im. Flóri, rod. Flór, daj. Flórama, tož. Flóri, mest. pri Flórah, or. s Flórama; MNOŽINA: im. Flóre, rod. Flór, daj. Flóram, tož. Flóre, mest. pri Flórah, or. s Flórami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);religijskaimena Fm Fm [fəmə̀ in efèm] m; simboli |fermij|: Simbol za kemijski element fermij je Fm

166

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli fol. okrajš. |lat. folio: list|: Gradivo je dostopno na fol. 64 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Fortúna Fortúne ž; imena bitij |rimska boginja sreče|: Boginjo Foruno upodabljajo stoječo na krogli {B} Fortunin {O} EDNINA: im. Fortúna, rod. Fortúne, daj. Fortúni, tož. Fortúno, mest. pri Fortúni, or. s Fortúno; DVOJINA: im. Fortúni, rod. Fortún, daj. Fortúnama, tož. Fortúni, mest. pri Fortúnah, or. s Fortúnama; MNOŽINA: im. Fortúne, rod. Fortún, daj. Fortúnam, tož. Fortúne, mest. pri Fortúnah, or. s Fortúnami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena fot. okrajš. |fotografija|: fot. 9 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Fr Fr [fərə̀ in efèr] m; simboli |francij|: Simbol za kemijski element francij je Fr STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli fr. okrajš. |francoščina|: prevajanje v fr.; |francoski|: fr. film; prim. fra., franc., frc. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave .fr okrajš. |Francija|: kot spletna domena Rad bi registriral domeno .fr; v spletnih naslovih, stično www.france.fr

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave fra. okrajš. |francoščina|: prevajanje v fra.; |francoski|: fra. film; prim. fr., franc., frc. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave franc. okrajš. |francoščina|: v zvezi okrajšav Janez Novak, prof. franc. in angl.; |francoski|: franc. film; franc. oddaja; prim. fr., fra., frc. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Fránci Fráncija m; imena bitij |moško ime|: Zahvalili so se Franciju, ki je pripravil okusno jed; S Francijem je poročena šest let {B} Francijev {O} EDNINA: im. Fránci, rod. Fráncija, daj. Fránciju, tož. Fráncija, mest. pri Fránciju, or. s Fráncijem; DVOJINA: im. Fráncija, rod. Fráncijev, daj. Fráncijema, tož. Fráncija, mest. pri Fráncijih, or. s Fráncijema; MNOŽINA: im. Fránciji, rod. Fráncijev, daj. Fráncijem, tož. Fráncije, mest. pri Fráncijih, or. s Fránciji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Fráncijev Fráncijeva Fráncijevo prid. Praznovali so Francijev rojstni dan (< Franci) {O} moški: EDNINA: im. Fráncijev, rod. Fráncijevega, daj. Fráncijevemu, tož. Fráncijev (živostno Fráncijevega), mest. pri Fráncijevem, or. s Fráncijevim; DVOJINA: im. Fráncijeva, rod. Fráncijevih, daj. Fráncijevima, tož. Fráncijeva, mest. pri Fráncijevih, or. s Fráncijevima; MNOŽINA: im. Fráncijevi, rod. Fráncijevih, daj. Fráncijevim, tož.

167

Fráncijeve, mest. pri Fráncijevih, or. s Fráncijevimi ženski: EDNINA: im. Fráncijeva, rod. Fráncijeve, daj. Fráncijevi, tož. Fráncijevo, mest. pri Fráncijevi, or. s Fráncijevo; DVOJINA: im. Fráncijevi, rod. Fráncijevih, daj. Fráncijevima, tož. Fráncijevi, mest. pri Fráncijevih, or. s Fráncijevima; MNOŽINA: im. Fráncijeve, rod. Fráncijevih, daj. Fráncijevim, tož. Fráncijeve, mest. pri Fráncijevih, or. s Fráncijevimi srednji: EDNINA: im. Fráncijevo, rod. Fráncijevega, daj. Fráncijevemu, tož. Fráncijevo, mest. pri Fráncijevem, or. s Fráncijevim; DVOJINA: im. Fráncijevi, rod. Fráncijevih, daj. Fráncijevima, tož. Fráncijevi, mest. pri Fráncijevih, or. s Fráncijevima; MNOŽINA: im. Fráncijeva, rod. Fráncijevih, daj. Fráncijevim, tož. Fráncijeva, mest. pri Fráncijevih, or. s Fráncijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Frančíšek Asíški Frančíška Asíškega m; imena bitij |it. Francesco d’Asissi: svetnik|: bazilika svetega Frančiška Asiškega; Izšel je že četrti življenjepis o svetem Frančišku Asiškem, tokrat v obliki romana {O} EDNINA: im. Frančíšek Asíški, rod. Frančíška Asíškega, daj. Frančíšku Asíškemu, tož. Frančíška Asíškega, mest. pri Frančíšku Asíškem, or. s Frančíškom Asíškim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Fránjev Fránjeva Fránjevo prid. Bila je v družbi s Franjevim bratom (< Franjo) {O} moški: EDNINA: im. Fránjev, rod. Fránjevega, daj. Fránjevemu, tož. Fránjev

(živostno Fránjevega), mest. pri Fránjevem, or. s Fránjevim; DVOJINA: im. Fránjeva, rod. Fránjevih, daj. Fránjevima, tož. Fránjeva, mest. pri Fránjevih, or. s Fránjevima; MNOŽINA: im. Fránjevi, rod. Fránjevih, daj. Fránjevim, tož. Fránjeve, mest. pri Fránjevih, or. s Fránjevimi ženski: EDNINA: im. Fránjeva, rod. Fránjeve, daj. Fránjevi, tož. Fránjevo, mest. pri Fránjevi, or. s Fránjevo; DVOJINA: im. Fránjevi, rod. Fránjevih, daj. Fránjevima, tož. Fránjevi, mest. pri Fránjevih, or. s Fránjevima; MNOŽINA: im. Fránjeve, rod. Fránjevih, daj. Fránjevim, tož. Fránjeve, mest. pri Fránjevih, or. s Fránjevimi srednji: EDNINA: im. Fránjevo, rod. Fránjevega, daj. Fránjevemu, tož. Fránjevo, mest. pri Fránjevem, or. s Fránjevim; DVOJINA: im. Fránjevi, rod. Fránjevih, daj. Fránjevima, tož. Fránjevi, mest. pri Fránjevih, or. s Fránjevima; MNOŽINA: im. Fránjeva, rod. Fránjevih, daj. Fránjevim, tož. Fránjeva, mest. pri Fránjevih, or. s Fránjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Fránjo Fránja m; imena bitij |moško ime|: V kulturnem domu bo na ogled kiparska razstava Franja Funklja; S Franjem se pogosto vidiva {B} Franjev {O} EDNINA: im. Fránjo, rod. Fránja, daj. Fránju, tož. Fránja, mest. pri Fránju, or. s Fránjem; DVOJINA: im. Fránja, rod. Fránjov, daj. Fránjema, tož. Fránja, mest. pri Fránjih, or. s Fránjema; MNOŽINA: im. Fránji, rod. Fránjev, daj. Fránjem, tož. Fránje, mest. pri Fránjih, or. s Fránji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) frc. okrajš.

168

|francosko|: v etimologiji bankir (iz frc. banquier); prim. fr., fra., franc. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Fred Astaire Freda Astaira [fréd astêr] m; imena bitij |pravo ime Frederick Austerlitz: ameriški plesalec in filmski igralec|: ples Freda Astaira in Ginger Rogers {O} EDNINA: im. Fred Astaire, rod. Freda Astaira, daj. Fredu Astairu, tož. Freda Astaira, mest. pri Fredu Astairu, or. Fredom Astairom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Fríderik Cêljski Fríderika Cêljskega m; imena bitij |celjski grof|: ljubezen Friderika Celjskega in Veronike Deseniške; Grad Fridrihštajn se imenuje po graditelju Frideriku Celjskem {O} EDNINA: im. Fríderik Cêljski, rod. Fríderika Cêljskega, daj. Fríderiku Cêljskemu, tož. Fríderika Cêljskega, mest. pri Fríderiku Cêljskem, or. s Fríderikom Cêljskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Fríderik Rdečebrádec Fríderika Rdečebrádca m; imena bitij |nem. Friderik Barbarossa: nemški kralj|: Pod Friderikom I. Rdečebradcem je bil zlat orel na črnem polju cesarski znak; prim. Barbarossa {O} EDNINA: im. Fríderik Rdečebrádec, rod. Fríderika Rdečebrádca, daj. Fríderiku Rdečebrádcu, tož. Fríderika Rdečebrádca, mest. pri Fríderiku Rdečebrádcu, or. s Fríderikom Rdečebrádcem STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Fríderik S práznim žêpom Fríderika S práznim žêpom m; imena bitij |nem. Friedrich mit der leeren Tasche: avstrijski vojvoda|: Nasprotniki so Friderika Tirolskega poimenovali Friderik S praznim žepom {O} EDNINA: im. Fríderik S práznim žêpom, rod. Fríderika S práznim žêpom, daj. Fríderiku S práznim žêpom, tož. Fríderika S práznim žêpom, mest. pri Fríderiku S práznim žêpom, or. s Fríderikom S práznim žêpom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Fúrije Fúrij ž mn.; imena bitij |rimske boginje maščevanja|: Furije upodabljajo s kačami namesto las {O} MNOŽINA: im. Fúrije, rod. Fúrij, daj. Fúrijam, tož. Fúrije, mest. pri Fúrijah, or. s Fúrijami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena g1 g-ja tudi g [gə̀, rod. gə̀ja in gé, rod. gêja] m |ime črke ali glasu|: mali g; Zapišite enozložno besedo, ki se začne z g-jem; dva g-ja; navadno nesklonljivo učenec iz drugega g <2. g>kot imenovalniški prilastek glas g; ton g; ob številki polje g7 {O} EDNINA: im. g tudi g, rod. g-ja tudi g, daj. g-ju tudi g, tož. g tudi g, mest. pri g-ju tudi pri g, or. z g-jem tudi z g; DVOJINA: im. g-ja tudi g, rod. g-jev tudi g, daj. g-jema tudi g, tož. g-ja tudi g, mest. pri g-jih tudi pri g, or. z g-jema tudi z g; MNOŽINA: im. g-ji tudi g, rod. g-jev tudi g, daj. g-jem tudi g, tož. g-je tudi g, mest. pri g-jih tudi pri g, or. z g-ji tudi z g STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske)

169

g2 g [gə̀ in gé] m; simboli |gram|: Potrebujemo 750 dag moke in 60 g kvasa ter ščepec soli; |gramski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 150-g lonček; g/cm3 Gostota kozjega mleka se giblje med 1,026 in 1,042 g/cm3; g/dm2 Krilna obremenitev: 50 g/dm2 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli g3 g [gə̀ in gé] ž |ime črke|: Hodi v tretjo g <3. g> {O} EDNINA: im. g, rod. g, daj. g, tož. g, mest. pri g, or. z g; DVOJINA: im. g, rod. g, daj. g, tož. g, mest. pri g, or. z g; MNOŽINA: im. g, rod. g, daj. g, tož. g, mest. pri g, or. z g STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) G G-ja tudi G [gə̀, rod. gə̀ja in gé, rod. gêja] m |ime črke|: veliki G; Zapestnica je okrašena z Guccijevimi dvojnimi G-ji; Pisanih velikih G-jev ne napiše prav lepo; navadno nesklonljivo Najprej bodo obravnavali tiste od A do F, potem tiste od G do N; kot imenovalniški prilastek točka G; ob številki srečanje skupine G8; državna cesta G1 {O} EDNINA: im. G tudi G, rod. G-ja tudi G, daj. G-ju tudi G, tož. G tudi G, mest. pri G-ju tudi pri G, or. z G-jem tudi z G; DVOJINA: im. G-ja tudi G, rod. G-jev tudi G, daj. G-jema tudi G, tož. G-ja tudi G, mest. pri G-jih tudi pri G, or. z G-jema tudi z G; MNOŽINA: im. G-ji tudi G, rod. G-jev tudi G, daj. G-jem tudi G, tož. G-je tudi G, mest. pri G-jih tudi pri G, or. z G-ji tudi z G STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) g. okrajš. |gospod|: Spoštovani g. župan!; pred imenom ali pred poklicem Za predsednika so

imenovali g. Novaka; Z g. doktorjem se strinjam, da potrebujemo strokovno oceno pravnega besedila STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ga Ga [gəá in geá] m; simboli |galij|: Simbol za kemijski element galij je Ga STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ga. okrajš. |gospa|: Poklicala ga je ga. ravnateljica; pred imenom ga. Jana Novak; |rod., daj. in mest. gospe|: pred imenom Na sestanku ni bilo ge. Novak; |tož. in or. gospo|: pred imenom Povabili smo tudi go. Jano Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Gábrijel Gábrijela m; imena bitij |moško ime|: delo slikarja Gabrijela Stupice; v zvezi nadangel Gabrijel bronasti kip nadangela Gabrijela; Po islamskem izročilu je nadangel Gabrijel (imenovan tudi Džibril) pred približno 1400 leti med ramadanom preroku Mohamedu razodel 114 sur Korana {B} Gabrijelov {O} EDNINA: im. Gábrijel, rod. Gábrijela, daj. Gábrijelu, tož. Gábrijela, mest. pri Gábrijelu, or. z Gábrijelom; DVOJINA: im. Gábrijela, rod. Gábrijelov, daj. Gábrijeloma, tož. Gábrijela, mest. pri Gábrijelih, or. z Gábrijeloma; MNOŽINA: im. Gábrijeli, rod. Gábrijelov, daj. Gábrijelom, tož. Gábrijele, mest. pri Gábrijelih, or. z Gábrijeli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Gája Gáje ž; imena bitij

170

|žensko ime|: petletna Gaja; |grška boginja zemlje|: V predstavi nastopa lik boginje Gaje, ki simbolizira Zemljo {B} Gajin {O} EDNINA: im. Gája, rod. Gáje, daj. Gáji, tož. Gájo, mest. pri Gáji, or. z Gájo; DVOJINA: im. Gáji, rod. Gáj, daj. Gájama, tož. Gáji, mest. pri Gájah, or. z Gájama; MNOŽINA: im. Gáje, rod. Gáj, daj. Gájam, tož. Gáje, mest. pri Gájah, or. z Gájami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);religijskaimena Gájšek Gájška m; imena bitij |priimek|: Poje pri Ansamblu Simona Gajška; Poročila se je s trgovcem Gajškom {B} Gajškov {O} EDNINA: im. Gájšek, rod. Gájška, daj. Gájšku, tož. Gájška, mest. pri Gájšku, or. z Gájškom; DVOJINA: im. Gájška, rod. Gájškov, daj. Gájškoma, tož. Gájška, mest. pri Gájških, or. z Gájškoma; MNOŽINA: im. Gájški, rod. Gájškov, daj. Gájškom, tož. Gájške, mest. pri Gájških, or. z Gájški STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Gájškov Gájškova Gájškovo prid. Gajškova zbirka pesmi (< Gajšek) {O} moški: EDNINA: im. Gájškov, rod. Gájškovega, daj. Gájškovemu, tož. Gájškov (živostno Gájškovega), mest. pri Gájškovem, or. z Gájškovim; DVOJINA: im. Gájškova, rod. Gájškovih, daj. Gájškovima, tož. Gájškova, mest. pri Gájškovih, or. z Gájškovima; MNOŽINA: im. Gájškovi, rod. Gájškovih, daj. Gájškovim, tož. Gájškove, mest. pri Gájškovih, or. z Gájškovimi ženski: EDNINA: im. Gájškova, rod. Gájškove, daj. Gájškovi, tož. Gájškovo, mest. pri Gájškovi, or. z Gájškovo; DVOJINA: im. Gájškovi, rod. Gájškovih,

daj. Gájškovima, tož. Gájškovi, mest. pri Gájškovih, or. z Gájškovima; MNOŽINA: im. Gájškove, rod. Gájškovih, daj. Gájškovim, tož. Gájškove, mest. pri Gájškovih, or. z Gájškovimi srednji: EDNINA: im. Gájškovo, rod. Gájškovega, daj. Gájškovemu, tož. Gájškovo, mest. pri Gájškovem, or. z Gájškovim; DVOJINA: im. Gájškovi, rod. Gájškovih, daj. Gájškovima, tož. Gájškovi, mest. pri Gájškovih, or. z Gájškovima; MNOŽINA: im. Gájškova, rod. Gájškovih, daj. Gájškovim, tož. Gájškova, mest. pri Gájškovih, or. z Gájškovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Galatêja Galatêje ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: kip nimfe Galateje {B} Galatejin {O} EDNINA: im. Galatêja, rod. Galatêje, daj. Galatêji, tož. Galatêjo, mest. pri Galatêji, or. z Galatêjo; DVOJINA: im. Galatêji, rod. Galatêj, daj. Galatêjama, tož. Galatêji, mest. pri Galatêjah, or. z Galatêjama; MNOŽINA: im. Galatêje, rod. Galatêj, daj. Galatêjam, tož. Galatêje, mest. pri Galatêjah, or. z Galatêjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena gáma gáme ž |grška črka γ|: Simbol ga je spominjal na gamo; kot imenovalniški prilastek Tipe označujejo z grškimi črkami alfa, beta, gama; Namestili so satelit, ki zaznava sevanje žarkov gama; nesklonljivo v zvezi gama kamera Za odkrivanje tumorjev uporablja gama kamero z dvojno glavo kamero gama; nesklonljivo v zvezi gama zdravljenje Gama zdravljenje predstavlja preboj na področju osebnih sprememb zdravljenje gama; nesklonljivo v zvezi gama

171

žarek Gama žarki prodirajo skozi embalažo in živilo ter pri tem uničijo mikrobe žarki gama {O} EDNINA: im. gáma, rod. gáme, daj. gámi, tož. gámo, mest. pri gámi, or. z gámo; DVOJINA: im. gámi, rod. gám, daj. gámama, tož. gámi, mest. pri gámah, or. z gámama; MNOŽINA: im. gáme, rod. gám, daj. gámam, tož. gáme, mest. pri gámah, or. z gámami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Gándalf Gándalfa m; imena bitij |pravljični lik|: Tolkienovo zgodbo s svojo modrostjo vodi mogočni čarovnik Gandalf Sivi {B} Gandalfov {O} EDNINA: im. Gándalf, rod. Gándalfa, daj. Gándalfu, tož. Gándalfa, mest. pri Gándalfu, or. z Gándalfom; DVOJINA: im. Gándalfa, rod. Gándalfov, daj. Gándalfoma, tož. Gándalfa, mest. pri Gándalfih, or. z Gándalfoma; MNOŽINA: im. Gándalfi, rod. Gándalfov, daj. Gándalfom, tož. Gándalfe, mest. pri Gándalfih, or. z Gándalfi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Ganéša Ganéše in Ganéša Ganéša m; imena bitij |brahmanski bog piscev in trgovcev|: Podgane v Radžastanu malikujejo kot jezdne živali boga Ganeše/Ganeša; Med kipi Ganeše/Ganeša stoji plešoči bog Šiva; Največji festival v Bombaju je posvečen Ganeši/Ganešu {B} Ganešev {O} EDNINA: im. Ganéša, rod. Ganéše in Ganéša, daj. Ganéši in Ganéšu, tož. Ganéšo in Ganéša, mest. pri Ganéši in pri Ganéšu, or. z Ganéšo in z Ganéšem; DVOJINA: im. Ganéši in Ganéša, rod. Ganéš in Ganéšev, daj. Ganéšama in Ganéšema, tož. Ganéši in Ganéša, mest.

pri Ganéšah in pri Ganéših, or. z Ganéšama in z Ganéšema; MNOŽINA: im. Ganéše in Ganéši, rod. Ganéš in Ganéšev, daj. Ganéšam in Ganéšem, tož. Ganéše in Ganéše, mest. pri Ganéšah in pri Ganéših, or. z Ganéšami in z Ganéši STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ganéšev Ganéševa Ganéševo prid. Ganeševa slonja maska (< Ganeša) {O} moški: EDNINA: im. Ganéšev, rod. Ganéševega, daj. Ganéševemu, tož. Ganéšev (živostno Ganéševega), mest. pri Ganéševem, or. z Ganéševim; DVOJINA: im. Ganéševa, rod. Ganéševih, daj. Ganéševima, tož. Ganéševa, mest. pri Ganéševih, or. z Ganéševima; MNOŽINA: im. Ganéševi, rod. Ganéševih, daj. Ganéševim, tož. Ganéševe, mest. pri Ganéševih, or. z Ganéševimi ženski: EDNINA: im. Ganéševa, rod. Ganéševe, daj. Ganéševi, tož. Ganéševo, mest. pri Ganéševi, or. z Ganéševo; DVOJINA: im. Ganéševi, rod. Ganéševih, daj. Ganéševima, tož. Ganéševi, mest. pri Ganéševih, or. z Ganéševima; MNOŽINA: im. Ganéševe, rod. Ganéševih, daj. Ganéševim, tož. Ganéševe, mest. pri Ganéševih, or. z Ganéševimi srednji: EDNINA: im. Ganéševo, rod. Ganéševega, daj. Ganéševemu, tož. Ganéševo, mest. pri Ganéševem, or. z Ganéševim; DVOJINA: im. Ganéševi, rod. Ganéševih, daj. Ganéševima, tož. Ganéševi, mest. pri Ganéševih, or. z Ganéševima; MNOŽINA: im. Ganéševa, rod. Ganéševih, daj. Ganéševim, tož. Ganéševa, mest. pri Ganéševih, or. z Ganéševimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Ganiméd Ganiméda m; imena bitij

172

|pod. za Ganimedes|; |grška bajeslovna oseba|: Po dolgem iskanju Pigmalion najde Galatejo v objemu svojega služabnika Ganimeda {B} Ganimedov {O} EDNINA: im. Ganiméd, rod. Ganiméda, daj. Ganimédu, tož. Ganiméda, mest. pri Ganimédu, or. z Ganimédom; DVOJINA: im. Ganiméda, rod. Ganimédov, daj. Ganimédoma, tož. Ganiméda, mest. pri Ganimédih, or. z Ganimédoma; MNOŽINA: im. Ganimédi, rod. Ganimédov, daj. Ganimédom, tož. Ganiméde, mest. pri Ganimédih, or. z Ganimédi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ganimédes Ganiméda m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Ganimed STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena gasílec gasílca m |poklic|: srečanje gasilcev veteranov; dan slovenskih gasilcev; Pri črpanju vode iz zalitih območij ljubljanskim gasilcem pomaga še 200 gasilcev iz drugih krajev; |pravljični lik|: v zvezi gasilec Samo Telebajski in gasilec Samo so del otroštva današnjih malčkov {B} gasilčev {O} EDNINA: im. gasílec, rod. gasílca, daj. gasílcu, tož. gasílca, mest. pri gasílcu, or. z gasílcem; DVOJINA: im. gasílca, rod. gasílcev, daj. gasílcema, tož. gasílca, mest. pri gasílcih, or. z gasílcema; MNOŽINA: im. gasílci, rod. gasílcev, daj. gasílcem, tož. gasílce, mest. pri gasílcih, or. z gasílci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Gasset Gasseta [gasét] m; imena bitij |José Ortega y Gasset; španski filozof, esejist in literarni kritik|: Gasset je zavrnil predloge za spremembe; za

imenom s predimkom José Ortega y Gasset se je rodil leta 1883; prim. Ortega y Gasset {B} Gassetov {O} EDNINA: im. Gasset, rod. Gasseta, daj. Gassetu, tož. Gasseta, mest. pri Gassetu, or. z Gassetom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki Gassetov Gassetova Gassetovo [gasétov-] prid. Če želite razumeti elitizem, preberite Gassetov »Upor množic«; Liberalizem Gassetovega kova se noče omadeževati z materialnim priviligijem (< Gasset) {O} moški: EDNINA: im. Gassetov, rod. Gassetovega, daj. Gassetovemu, tož. Gassetov (živostno Gassetovega), mest. pri Gassetovem, or. z Gassetovim; DVOJINA: im. Gassetova, rod. Gassetovih, daj. Gassetovima, tož. Gassetova, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovima; MNOŽINA: im. Gassetovi, rod. Gassetovih, daj. Gassetovim, tož. Gassetove, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovimi ženski: EDNINA: im. Gassetova, rod. Gassetove, daj. Gassetovi, tož. Gassetovo, mest. pri Gassetovi, or. z Gassetovo; DVOJINA: im. Gassetovi, rod. Gassetovih, daj. Gassetovima, tož. Gassetovi, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovima; MNOŽINA: im. Gassetove, rod. Gassetovih, daj. Gassetovim, tož. Gassetove, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovimi srednji: EDNINA: im. Gassetovo, rod. Gassetovega, daj. Gassetovemu, tož. Gassetovo, mest. pri Gassetovem, or. z Gassetovim; DVOJINA: im. Gassetovi, rod. Gassetovih, daj. Gassetovima, tož. Gassetovi, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovima; MNOŽINA: im. Gassetova, rod. Gassetovih, daj. Gassetovim, tož. Gassetova, mest. pri Gassetovih, or. z Gassetovimi

173

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) Gášper Gášperja m; imena bitij |moško ime|: Gašperju so ukradli novo kolo; Najraje se igra z Gašperjem {B} Gašperjev {O} EDNINA: im. Gášper, rod. Gášperja, daj. Gášperju, tož. Gášperja, mest. pri Gášperju, or. z Gášperjem; DVOJINA: im. Gášperja, rod. Gášperjev, daj. Gášperjema, tož. Gášperja, mest. pri Gášperjih, or. z Gášperjema; MNOŽINA: im. Gášperji, rod. Gášperjev, daj. Gášperjem, tož. Gášperje, mest. pri Gášperjih, or. z Gášperji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Gášperjev Gášperjeva Gášperjevo prid. Po Gašperjevih zagotovilih bomo z balonom pristali na obrobju Ljubljane (< Gašper) {O} moški: EDNINA: im. Gášperjev, rod. Gášperjevega, daj. Gášperjevemu, tož. Gášperjev (živostno Gášperjevega), mest. pri Gášperjevem, or. z Gášperjevim; DVOJINA: im. Gášperjeva, rod. Gášperjevih, daj. Gášperjevima, tož. Gášperjeva, mest. pri Gášperjevih, or. z Gášperjevima; MNOŽINA: im. Gášperjevi, rod. Gášperjevih, daj. Gášperjevim, tož. Gášperjeve, mest. pri Gášperjevih, or. z Gášperjevimi ženski: EDNINA: im. Gášperjeva, rod. Gášperjeve, daj. Gášperjevi, tož. Gášperjevo, mest. pri Gášperjevi, or. z Gášperjevo; DVOJINA: im. Gášperjevi, rod. Gášperjevih, daj. Gášperjevima, tož. Gášperjevi, mest. pri Gášperjevih, or. z Gášperjevima; MNOŽINA: im. Gášperjeve, rod. Gášperjevih, daj. Gášperjevim, tož. Gášperjeve, mest. pri Gášperjevih, or. z Gášperjevimi

srednji: EDNINA: im. Gášperjevo, rod. Gášperjevega, daj. Gášperjevemu, tož. Gášperjevo, mest. pri Gášperjevem, or. z Gášperjevim; DVOJINA: im. Gášperjevi, rod. Gášperjevih, daj. Gášperjevima, tož. Gášperjevi, mest. pri Gášperjevih, or. z Gášperjevima; MNOŽINA: im. Gášperjeva, rod. Gášperjevih, daj. Gášperjevim, tož. Gášperjeva, mest. pri Gášperjevih, or. z Gášperjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Gb Gb [gəbə̀ in gebé] m; simboli |gigasod|: S prvimi 300 vrtinami zunaj ZDA so našli 14 Gb nafte; |gigabit|: ; Gb/s Vodilo zmore prenašati podatke s hitrostjo 6,4 Gb/s na sekundo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli GB GB [gəbə̀ in gebé] m; simboli |gigabajt|: Na trdem disku je prostora za 6 GB podatkov; Zmogljivost ključka USB je 32 GB; |mednarodna oznaka Great Britain: Velika Britanija| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli GBP GBP [gebepé] m; simboli |britanski funt|: Tedenska vozovnica podzemne železnice stane približno 24 GBP STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Gd Gd [gədə̀ in gedé] m; simboli |gadolinij|: Simbol za kemijski element gadolinij je Gd STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli gdč. okrajš. |gospodična|: pred imenom Moja učiteljica je bila gdč. Novak

174

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ge [gəé in geé] m; simboli |germanij|: Simbol za kemijski element germanij je Ge STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ge. okrajš. ; gl. ga. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave gen. okrajš. |general; generalica|: pred imenom gen. Janez Novak; Stanuje v Ulici gen. Levičnika št. 5; |generalni|: gen. direktor; gen. konzul STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave gen.maj. okrajš. |generalmajor; generalmajorka|: pred imenom Komandant brigade je gen.maj. Janez Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave gen.polk. okrajš. |generalpolkovnik; generalpolkovnica|: pred imenom gen.polk. Janez Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave gen.ppolk. okrajš. |generalpodpolkovnik; generalpodpolkovnica|: pred imenom gen.ppolk. Janez Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave geod. okrajš. |geodet; geodetinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. geod.; |geodetski|: geod.

uprava; |geodezija|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. geod. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave geol. okrajš. |geolog; geologinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. geol.; |geologija|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. geol.; |geološki|: geol. zbornik; državni geol. zavod STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave George Orwell Georgea Orwella [džórdž órvel] m; imena bitij |pravo ime Eric Arthur Blair: angleški pisatelj|: Sodoben svet vse bolj postaja podoben svetu iz romana Georgea Orwella z naslovom 1984 {O} EDNINA: im. George Orwell, rod. Georgea Orwella, daj. Georgeu Orwellu, tož. Georgea Orwella, mest. pri Georgeu Orwellu, or. z Georgeem Orwellom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi germ. okrajš. |germanski|: germ. jezik; |germanistika| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave .gif okrajš. kot datotečna končnica format .gif; v imenih datotek, stično datoteka z imenom kolokvij.gif STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave gigánt gigánta m |velik človek|: Bil je velik temnolas možakar, pravi gigant, doma iz Brežic; |veliko podjetje|: Litostroj se je razvil v enega največjih gigantov socialističnega gospodarstva; Računalniški gigant Dell je za

175

najzahtevnejše računalničarje pripravil prenosnik, odporen na udarce, tresljaje, padce, prah in celo vlago; prim. Gigant {B} gigantov {O} EDNINA: im. gigánt, rod. gigánta, daj. gigántu, tož. gigánta (živostno gigant), mest. pri gigántu, or. z gigántom; DVOJINA: im. gigánta, rod. gigántov, daj. gigántoma, tož. gigánta, mest. pri gigántih, or. z gigántoma; MNOŽINA: im. gigánta, rod. gigántov, daj. gigántom, tož. gigánte, mest. pri gigántih, or. z gigánti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Gigánt Gigánta m; imena bitij |grško bajeslovno bitje, pripadnik storokih velikanov|: V Giganta Enkelada je Zevs treščil strelo in nanj vrgel Sicilijo; spopad Gigantov; prim. gigant {B} Gigantov {O} EDNINA: im. Gigánt, rod. Gigánta, daj. Gigántu, tož. Gigánta, mest. pri Gigántu, or. z Gigántom; DVOJINA: im. Gigánta, rod. Gigántov, daj. Gigántoma, tož. Gigánta, mest. pri Gigántih, or. z Gigántoma; MNOŽINA: im. Gigánti, rod. Gigántov, daj. Gigántom, tož. Gigánte, mest. pri Gigántih, or. z Gigánti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena gimn. okrajš. |gimnazija|: gimn. Jesenice; gimn. in kemijska šola Ruše; |gimnazijski|: gimn. maturant STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Giscard d'Estaing Giscarda d'Estainga [žiskár destên, rod. žiskárja destêna in žiskára destêna, or. žiskárjem destênom in žiskárom destênom] m; imena bitij

|Valéry Giscard d'Estaing; francoski politik|: Giscard d'Estaing je zavrnil predloge za spremembe; Oče evropske ustave Giscard d'Estaing je še vedno optimističen; Predsedniku Valéryju Giscardu d'Estaingu so poslali pismo {B} d'Estaingov {O} EDNINA: im. Giscard d'Estaing, rod. Giscarda d'Estainga, daj. Giscardu d'Estaingu, tož. Giscarda d'Estainga, mest. pri Giscardu d'Estaingu, or. z Giscardom d'Estaingom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki gl. okrajš. |glej|: gl. zapisnik v prilogi; gl. Uradni list EU 11/98 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave glag. okrajš. |glagol|: fazni glag.; |glagolski|: glag. vez STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave glasb. okrajš. |glasbeni|: glasb. pedagog; |glasbenik; glasbenica|: v zvezi okrajšav Janez Novak, mag. akad. glasb. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave gled. okrajš. |gledališče|: lutkovno gled.; |gledališki|: Ukvarja se z gled. režijo; gled. skupina STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave GO GO [gəó] m; simboli |Nova Gorica|: Na avtu sta bili tablici s številko GO 92-50C STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

176

go. okrajš.; gl. ga. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Gódčev Gódčeva Gódčevo prid. V Godčevi hiši v Bohinjski Bistrici je na ogled muzejska zbirka (< Godec) {O} moški: EDNINA: im. Gódčev, rod. Gódčevega, daj. Gódčevemu, tož. Gódčev (živostno Gódčevega), mest. pri Gódčevem, or. z Gódčevim; DVOJINA: im. Gódčeva, rod. Gódčevih, daj. Gódčevima, tož. Gódčeva, mest. pri Gódčevih, or. z Gódčevima; MNOŽINA: im. Gódčevi, rod. Gódčevih, daj. Gódčevim, tož. Gódčeve, mest. pri Gódčevih, or. z Gódčevimi ženski: EDNINA: im. Gódčeva, rod. Gódčeve, daj. Gódčevi, tož. Gódčevo, mest. pri Gódčevi, or. z Gódčevo; DVOJINA: im. Gódčevi, rod. Gódčevih, daj. Gódčevima, tož. Gódčevi, mest. pri Gódčevih, or. z Gódčevima; MNOŽINA: im. Gódčeve, rod. Gódčevih, daj. Gódčevim, tož. Gódčeve, mest. pri Gódčevih, or. z Gódčevimi srednji: EDNINA: im. Gódčevo, rod. Gódčevega, daj. Gódčevemu, tož. Gódčevo, mest. pri Gódčevem, or. z Gódčevim; DVOJINA: im. Gódčevi, rod. Gódčevih, daj. Gódčevima, tož. Gódčevi, mest. pri Gódčevih, or. z Gódčevima; MNOŽINA: im. Gódčeva, rod. Gódčevih, daj. Gódčevim, tož. Gódčeva, mest. pri Gódčevih, or. z Gódčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Gódec Gódca m; imena bitij |priimek|: V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici so odprli posebno razstavo; Z Godcem nista imela enakih stališč {B} Godčev

{O} EDNINA: im. Gódec, rod. Gódca, daj. Gódcu, tož. Gódca, mest. pri Gódcu, or. z Gódcem; DVOJINA: im. Gódca, rod. Gódcev, daj. Gódcema, tož. Gódca, mest. pri Gódcih, or. z Gódcema; MNOŽINA: im. Gódci, rod. Gódcev, daj. Gódcem, tož. Gódce, mest. pri Gódcih, or. z Gódci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Gójc Gójca m; imena bitij |pravo ime Gojmir Lešnjak: slovenski igralec|: S ploskanjem so na oder privabili komedijanta Gojca; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Svojo najnovejšo predstavo je odigral z Gojmirjem Lešnjakom – Gojcem {B} Gojčev {O} EDNINA: im. Gójc, rod. Gójca, daj. Gójcu, tož. Gójca, mest. pri Gójcu, or. z Gójcem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Gójčev Gójčeva Gójčevo prid. Gojčeva režija (< Gojc) {O} moški: EDNINA: im. Gójčev, rod. Gójčevega, daj. Gójčevemu, tož. Gójčev (živostno Gójčevega), mest. pri Gójčevem, or. z Gójčevim; DVOJINA: im. Gójčeva, rod. Gójčevih, daj. Gójčevima, tož. Gójčeva, mest. pri Gójčevih, or. z Gójčevima; MNOŽINA: im. Gójčevi, rod. Gójčevih, daj. Gójčevim, tož. Gójčeve, mest. pri Gójčevih, or. z Gójčevimi ženski: EDNINA: im. Gójčeva, rod. Gójčeve, daj. Gójčevi, tož. Gójčevo, mest. pri Gójčevi, or. z Gójčevo; DVOJINA: im. Gójčevi, rod. Gójčevih, daj. Gójčevima, tož. Gójčevi, mest. pri Gójčevih, or. z Gójčevima; MNOŽINA: im. Gójčeve, rod. Gójčevih, daj. Gójčevim, tož. Gójčeve, mest. pri Gójčevih, or. z Gójčevimi srednji: EDNINA: im. Gójčevo, rod. Gójčevega, daj. Gójčevemu, tož. Gójčevo,

177

mest. pri Gójčevem, or. z Gójčevim; DVOJINA: im. Gójčevi, rod. Gójčevih, daj. Gójčevima, tož. Gójčevi, mest. pri Gójčevih, or. z Gójčevima; MNOŽINA: im. Gójčeva, rod. Gójčevih, daj. Gójčevim, tož. Gójčeva, mest. pri Gójčevih, or. z Gójčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) góljat góljata m |velik človek, naprava, avto ali objekt|: Nova Navara je pravi goljat, saj v dolžino meri kar 5,22 metra; Govorili so o supertankerjih. Ti goljati so zgrajeni z enim samim namenom; prim. Goljat {B} goljatov {O} EDNINA: im. góljat, rod. góljata, daj. góljatu, tož. góljata, mest. pri góljatu, or. z góljatom; DVOJINA: im. góljata, rod. góljatov, daj. góljatoma, tož. góljata, mest. pri góljatih, or. z góljatoma; MNOŽINA: im. góljati, rod. góljatov, daj. góljatom, tož. góljate, mest. pri góljatih, or. z góljati STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Góljat Góljata m; imena bitij |svetopisemska oseba|: svetopisemski boj drobnega Davida z orjakom Goljatom; boj Davida in Golata ||boj, spopad dveh neenakovrednih nasprotnikov||: Vojno so označili kot boj Davida in Goljata; prim. goljat {B} Goljatov {O} EDNINA: im. Góljat, rod. Góljata, daj. Góljatu, tož. Góljata, mest. pri Góljatu, or. z Góljatom; DVOJINA: im. Góljata, rod. Góljatov, daj. Góljatoma, tož. Góljata, mest. pri Góljatih, or. z Góljatoma; MNOŽINA: im. Góljati, rod. Góljatov, daj. Góljatom, tož. Góljate, mest. pri Góljatih, or. z Góljati

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) gor. okrajš. |gorenjski|: gor. narečje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Gor. okrajš. |Gorenji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Gor. Gomila; Gor. vas; |Gorenjska|: del večbesednih zemljepisnih imen Cerklje na Gor.; |Gornji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Gor. Grad; Gor. Petrovci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Gorénc Gorénca m; imena bitij |priimek|: Ogledali so si vinograde Petra Gorenca; intervju z Gorencem {B} Gorenčev {O} EDNINA: im. Gorénc, rod. Gorénca, daj. Goréncu, tož. Gorénca, mest. pri Goréncu, or. z Goréncem; DVOJINA: im. Gorénca, rod. Goréncev, daj. Goréncema, tož. Gorénca, mest. pri Goréncih, or. z Goréncema; MNOŽINA: im. Gorénci, rod. Goréncev, daj. Goréncem, tož. Gorénce, mest. pri Goréncih, or. z Gorénci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Gorénčev Gorénčeva Gorénčevo prid. Več let že sodeluje z Gorenčevim trenerjem (< Gorenc) {O} moški: EDNINA: im. Gorénčev, rod. Gorénčevega, daj. Gorénčevemu, tož. Gorénčev (živostno Gorénčevega), mest. pri Gorénčevem, or. z Gorénčevim; DVOJINA: im. Gorénčeva, rod. Gorénčevih, daj. Gorénčevima, tož. Gorénčeva, mest. pri Gorénčevih, or. z Gorénčevima; MNOŽINA: im. Gorénčevi, rod. Gorénčevih, daj. Gorénčevim, tož.

178

Gorénčeve, mest. pri Gorénčevih, or. z Gorénčevimi ženski: EDNINA: im. Gorénčeva, rod. Gorénčeve, daj. Gorénčevi, tož. Gorénčevo, mest. pri Gorénčevi, or. z Gorénčevo; DVOJINA: im. Gorénčevi, rod. Gorénčevih, daj. Gorénčevima, tož. Gorénčevi, mest. pri Gorénčevih, or. z Gorénčevima; MNOŽINA: im. Gorénčeve, rod. Gorénčevih, daj. Gorénčevim, tož. Gorénčeve, mest. pri Gorénčevih, or. z Gorénčevimi srednji: EDNINA: im. Gorénčevo, rod. Gorénčevega, daj. Gorénčevemu, tož. Gorénčevo, mest. pri Gorénčevem, or. z Gorénčevim; DVOJINA: im. Gorénčevi, rod. Gorénčevih, daj. Gorénčevima, tož. Gorénčevi, mest. pri Gorénčevih, or. z Gorénčevima; MNOŽINA: im. Gorénčeva, rod. Gorénčevih, daj. Gorénčevim, tož. Gorénčeva, mest. pri Gorénčevih, or. z Gorénčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Gorgóna Gorgóne ž; imena bitij |grško bajeslovno bitje, pošast s kačami namesto las|: Perzej je Gorgoni Meduzi, temu čudnemu luskastemu stvoru s kačami namesto las, ročno odrezal glavo {B} Gorgonin {O} EDNINA: im. Gorgóna, rod. Gorgóne, daj. Gorgóni, tož. Gorgóno, mest. pri Gorgóni, or. z Gorgóno; DVOJINA: im. Gorgóni, rod. Gorgón, daj. Gorgónama, tož. Gorgóni, mest. pri Gorgónah, or. z Gorgónama; MNOŽINA: im. Gorgóne, rod. Gorgón, daj. Gorgónam, tož. Gorgóne, mest. pri Gorgónah, or. z Gorgónami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Gorjúp Gorjúpa m; imena bitij

|priimek|: Nastopili so brez poškodovanega Gorjupa; Z Gorjupom se dogovarjajo o ureditvi okolice šole {B} Gorjupov {O} EDNINA: im. Gorjúp, rod. Gorjúpa, daj. Gorjúpu, tož. Gorjúpa, mest. pri Gorjúpu, or. z Gorjúpom; DVOJINA: im. Gorjúpa, rod. Gorjúpov, daj. Gorjúpoma, tož. Gorjúpa, mest. pri Gorjúpih, or. z Gorjúpoma; MNOŽINA: im. Gorjúpi, rod. Gorjúpov, daj. Gorjúpom, tož. Gorjúpe, mest. pri Gorjúpih, or. z Gorjúpi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Gorjúpov Gorjúpova Gorjúpovo prid. Gorjupova galerija (< Gorjup) {O} moški: EDNINA: im. Gorjúpov, rod. Gorjúpovega, daj. Gorjúpovemu, tož. Gorjúpov (živostno Gorjúpovega), mest. pri Gorjúpovem, or. z Gorjúpovim; DVOJINA: im. Gorjúpova, rod. Gorjúpovih, daj. Gorjúpovima, tož. Gorjúpova, mest. pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovima; MNOŽINA: im. Gorjúpovi, rod. Gorjúpovih, daj. Gorjúpovim, tož. Gorjúpove, mest. pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovimi ženski: EDNINA: im. Gorjúpova, rod. Gorjúpove, daj. Gorjúpovi, tož. Gorjúpovo, mest. pri Gorjúpovi, or. z Gorjúpovo; DVOJINA: im. Gorjúpovi, rod. Gorjúpovih, daj. Gorjúpovima, tož. Gorjúpovi, mest. pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovima; MNOŽINA: im. Gorjúpove, rod. Gorjúpovih, daj. Gorjúpovim, tož. Gorjúpove, mest. pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovimi srednji: EDNINA: im. Gorjúpovo, rod. Gorjúpovega, daj. Gorjúpovemu, tož. Gorjúpovo, mest. pri Gorjúpovem, or. z Gorjúpovim; DVOJINA: im. Gorjúpovi, rod. Gorjúpovih, daj. Gorjúpovima, tož. Gorjúpovi, mest. pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovima; MNOŽINA: im. Gorjúpova,

179

rod. Gorjúpovih, daj. Gorjúpovim, tož. Gorjúpova, mest. pri Gorjúpovih, or. z Gorjúpovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Gospód Gospóda m; imena bitij |nadomestno ime za: Bog|: Zapel je: Hvalite Gospoda, ker je dober; Priklonil se je pred Gospodom {B} Gospodov {O} EDNINA: im. Gospód, rod. Gospóda, daj. Gospódu, tož. Gospóda, mest. pri Gospódu, or. z Gospódom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena gr. okrajš. |grščina|: prevajanje v gr.; |grški|: gr. drama; |grško|: Anemona je ime dobila po vetru (gr. anems) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Grácije Grácij ž mn.; imena bitij |rimske boginje lepote in miline|: Nedaleč je rimski mozaik, ki prikazuje tri Gracije {O} MNOŽINA: im. Grácije, rod. Grácij, daj. Grácijam, tož. Grácije, mest. pri Grácijah, or. z Grácijami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena grad. okrajš. |gradbeni|: grad. material; stavba v 3. grad. fazi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave gradb. okrajš. |gradbenik; gradbenica|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. gradb.; |gradbeništvo|: v zvezi okrajšav Jana Novak, dipl. inž. gradb.

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Gŕdi ráček Gŕdega ráčka m; imena bitij |pravljični lik|: animirana različica priljubljene Andersenove pravljice o Grdem račku; Vsakdo se je že kdaj poistovetil z Grdim račkom {O} EDNINA: im. Gŕdi ráček, rod. Gŕdega ráčka, daj. Gŕdemu ráčku, tož. Gŕdega ráčka, mest. pri Gŕdem ráčku, or. z Gŕdim ráčkom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Grêga Grêge in Grêga m; imena bitij |moško ime|: Gregi/Gregu je pomagal spuščati zmaja; Priredili so zabavo s čarovnikom Grego/Gregom; V ulici živijo kar trije Gregi {B} Gregov {O} EDNINA: im. Gréga, rod. Grége in Gréga, daj. Grégi in Grégu, tož. Grégo in Gréga, mest. pri Grégi in pri Grégu, or. z Grégo in z Grégom; DVOJINA: im. Grégi in Gréga, rod. Grég in Grégev, daj. Grégama in Grégoma, tož. Grégi in Gréga, mest. pri Grégah in pri Grégih, or. z Grégama in z Grégoma; MNOŽINA: im. Grége in Grégi, rod. Grég in Grégov, daj. Grégam in Grégom, tož. Grége in Grége, mest. pri Grégah in pri Grégih, or. z Grégami in z Grégi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Grêgor Grêgorja m; imena bitij |moško ime|: papež Gregor I. Veliki; minister Gregor; Tenis igra z Gregorjem {B} Gregorjev {O} EDNINA: im. Grêgor, rod. Grêgorja, daj. Grêgorju, tož. Grêgorja, mest. pri Grêgorju, or. z Grêgorjem; DVOJINA: im. Grêgorja, rod. Grêgorjev, daj.

180

Grêgorjema, tož. Grêgorja, mest. pri Grêgorjih, or. z Grêgorjema; MNOŽINA: im. Grêgorji, rod. Grêgorjev, daj. Grêgorjem, tož. Grêgorje, mest. pri Grêgorjih, or. z Grêgorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Gregórčič Gregórčič a m; imena bitij |priimek|: Aljaž je uglasbil precej pesmi Simona Gregorčiča; Dve stoletji pred Gregorčičem se je o jami Vilenici razpisal italijanski pisec Giuseppe Compagnoni {B} Gregorčičev {O} EDNINA: im. Gregórčič, rod. Gregórčiča, daj. Gregórčiču, tož. Gregórčiča, mest. pri Gregórčiču, or. z Gregórčičem; DVOJINA: im. Gregórčiča, rod. Gregórčičev, daj. Gregórčičema, tož. Gregórčiča, mest. pri Gregórčičih, or. z Gregórčičema; MNOŽINA: im. Gregórčiči, rod. Gregórčičev, daj. Gregórčičem, tož. Gregórčiče, mest. pri Gregórčičih, or. z Gregórčiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Grégorič Grégoriča m; imena bitij |priimek|: Z Gregoričem sta se odlično ujela {B} Gregoričev {O} EDNINA: im. Grégorič, rod. Grégoriča, daj. Grégoriču, tož. Grégoriča, mest. pri Grégoriču, or. z Grégoričem; DVOJINA: im. Grégoriča, rod. Grégoričev, daj. Grégoričema, tož. Grégoriča, mest. pri Grégoričih, or. z Grégoričema; MNOŽINA: im. Grégoriči, rod. Grégoričev, daj. Grégoričem, tož. Grégoriče, mest. pri Grégoričih, or. z Grégoriči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki)

Grégoričev Grégoričeva Grégoričevo prid. Delal je v Gregoričevi fotografski temnici (< Gregorič) {O} moški: EDNINA: im. Grégoričev, rod. Grégoričevega, daj. Grégoričevemu, tož. Grégoričev (živostno Grégoričevega), mest. pri Grégoričevem, or. z Grégoričevim; DVOJINA: im. Grégoričeva, rod. Grégoričevih, daj. Grégoričevima, tož. Grégoričeva, mest. pri Grégoričevih, or. z Grégoričevima; MNOŽINA: im. Grégoričevi, rod. Grégoričevih, daj. Grégoričevim, tož. Grégoričeve, mest. pri Grégoričevih, or. z Grégoričevimi ženski: EDNINA: im. Grégoričeva, rod. Grégoričeve, daj. Grégoričevi, tož. Grégoričevo, mest. pri Grégoričevi, or. z Grégoričevo; DVOJINA: im. Grégoričevi, rod. Grégoričevih, daj. Grégoričevima, tož. Grégoričevi, mest. pri Grégoričevih, or. z Grégoričevima; MNOŽINA: im. Grégoričeve, rod. Grégoričevih, daj. Grégoričevim, tož. Grégoričeve, mest. pri Grégoričevih, or. z Grégoričevimi srednji: EDNINA: im. Grégoričevo, rod. Grégoričevega, daj. Grégoričevemu, tož. Grégoričevo, mest. pri Grégoričevem, or. z Grégoričevim; DVOJINA: im. Grégoričevi, rod. Grégoričevih, daj. Grégoričevima, tož. Grégoričevi, mest. pri Grégoričevih, or. z Grégoričevima; MNOŽINA: im. Grégoričeva, rod. Grégoričevih, daj. Grégoričevim, tož. Grégoričeva, mest. pri Grégoričevih, or. z Grégoričevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Gregôrij iz Níse Gregôrija iz Níse m; imena bitij |lat. Gregorius Nyssenus: cerkveni učitelj|: z Gregorijem iz Nise;

181

Ohranjenih je precej pridig svetega Gregorija iz Nise {O} EDNINA: im. Gregôrij iz Níse, rod. Gregôrija iz Níse, daj. Gregôriju iz Níse, tož. Gregôrija iz Níse, mest. pri Gregôriju iz Níse, or. z Gregôrijem iz Níse STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Grêgorjev Grêgorjeva Grêgorjevo prid. Gregorjev god (< Gregor) {O} moški: EDNINA: im. Grêgorjev, rod. Grêgorjevega, daj. Grêgorjevemu, tož. Grêgorjev (živostno Grêgorjevega), mest. pri Grêgorjevem, or. z Grêgorjevim; DVOJINA: im. Grêgorjeva, rod. Grêgorjevih, daj. Grêgorjevima, tož. Grêgorjeva, mest. pri Grêgorjevih, or. z Grêgorjevima; MNOŽINA: im. Grêgorjevi, rod. Grêgorjevih, daj. Grêgorjevim, tož. Grêgorjeve, mest. pri Grêgorjevih, or. z Grêgorjevimi ženski: EDNINA: im. Grêgorjeva, rod. Grêgorjeve, daj. Grêgorjevi, tož. Grêgorjevo, mest. pri Grêgorjevi, or. z Grêgorjevo; DVOJINA: im. Grêgorjevi, rod. Grêgorjevih, daj. Grêgorjevima, tož. Grêgorjevi, mest. pri Grêgorjevih, or. z Grêgorjevima; MNOŽINA: im. Grêgorjeve, rod. Grêgorjevih, daj. Grêgorjevim, tož. Grêgorjeve, mest. pri Grêgorjevih, or. z Grêgorjevimi srednji: EDNINA: im. Grêgorjevo, rod. Grêgorjevega, daj. Grêgorjevemu, tož. Grêgorjevo, mest. pri Grêgorjevem, or. z Grêgorjevim; DVOJINA: im. Grêgorjevi, rod. Grêgorjevih, daj. Grêgorjevima, tož. Grêgorjevi, mest. pri Grêgorjevih, or. z Grêgorjevima; MNOŽINA: im. Grêgorjeva, rod. Grêgorjevih, daj. Grêgorjevim, tož. Grêgorjeva, mest. pri Grêgorjevih, or. z Grêgorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen)

Grêgov Grêgova Grêgovo prid. Poročno potovanje sta prilagodila Gregovemu študiju (< Grega) {O} moški: EDNINA: im. Grêgov, rod. Grêgovega, daj. Grêgovemu, tož. Grêgov (živostno Grêgovega), mest. pri Grêgovem, or. z Grêgovim; DVOJINA: im. Grêgova, rod. Grêgovih, daj. Grêgovima, tož. Grêgova, mest. pri Grêgovih, or. z Grêgovima; MNOŽINA: im. Grêgovi, rod. Grêgovih, daj. Grêgovim, tož. Grêgove, mest. pri Grêgovih, or. z Grêgovimi ženski: EDNINA: im. Grêgova, rod. Grêgove, daj. Grêgovi, tož. Grêgovo, mest. pri Grêgovi, or. z Grêgovo; DVOJINA: im. Grêgovi, rod. Grêgovih, daj. Grêgovima, tož. Grêgovi, mest. pri Grêgovih, or. z Grêgovima; MNOŽINA: im. Grêgove, rod. Grêgovih, daj. Grêgovim, tož. Grêgove, mest. pri Grêgovih, or. z Grêgovimi srednji: EDNINA: im. Grêgovo, rod. Grêgovega, daj. Grêgovemu, tož. Grêgovo, mest. pri Grêgovem, or. z Grêgovim; DVOJINA: im. Grêgovi, rod. Grêgovih, daj. Grêgovima, tož. Grêgovi, mest. pri Grêgovih, or. z Grêgovima; MNOŽINA: im. Grêgova, rod. Grêgovih, daj. Grêgovim, tož. Grêgova, mest. pri Grêgovih, or. z Grêgovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Gréta Gárbo Gréte Gárbo ž; imena bitij |pravo ime Greta Lovisa Gustafsson: švedska filmska igralka|: V ponedeljek bo na sporedu film z Greto Garbo v glavni vlogi {O} EDNINA: im. Gréta Gárbo, rod. Gréte Gárbo, daj. Gréti Gárbo, tož. Gréto Gárbo, mest. pri Gréti Gárbo, or. z Gréto Gárbo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi

182

Gŕgur Nínski Gŕgurja Nínskega m; imena bitij |hrvaški škof|: z Grgurjem Ninskim; Meštrovičev kip Grgurja Ninskega stoji v Splitu {O} EDNINA: im. Gŕgur Nínski, rod. Gŕgurja Nínskega, daj. Gŕgurju Nínskem, tož. Gŕgurja Nínskega, mest. pri Gŕgurju Nínskem, or. z Gŕgurjem Nínskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Gromôvnik Gromôvnik m; imena bitij |nadomestno ime za bogove groma in strele: Zevsa, Peruna, Jupitra|: Svoje mesto v svetišču je našel tudi Perun ali Gromovnik, bog strele in groma {B} Gromovnikov {O} EDNINA: im. Gromôvnik, rod. Gromôvnika, daj. Gromôvniku, tož. Gromôvnika, mest. pri Gromôvniku, or. z Gromôvnikom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Guillaume Apollinaire Guillauma Apollinairja in Guillauma Apollinaira Guillauma Apollinaira [gijóm apolinêr, rod. gijóma apolinêrja in gijóma apolinêra, or. z gijómom apolinêrjem in z gijómom apolinêrom] m; imena bitij |pravo ime Wilhelm Apollinaris von Kostrowitzky: francoski pesnik|: Ustvarjalci so s predstavo, narejeno po predlogi pionirja nadrealizma Guillauma Apollinairja/Apollinaira, presenetili občinstvo; prim. Apollinairjev {O} EDNINA: im. Guillaume Apollinaire, rod. Guillauma Apollinairja in Guillauma Apollinaira, daj. Guillaumu Apollinairju in Guillaumu Apollinairu, tož. Guillauma Apollinairja in Guillauma Apollinaira, mest. pri Guillaumu

Apollinairju in pri Guillaumu Apollinairu, or. z Guillaumom Apollinairjem in z Guillaumom Apollinairom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Gvido iz Arezza Gvida iz Arezza [gvído iz aréca] m; imena bitij |it. Guido d’Arezzo: italijanski glasbenik|: Gvida iz Arezza predstavljajo kot izumitelja notnega zapisa {O} EDNINA: im. Gvido iz Arezza, rod. Gvida iz Arezza, daj. Gvidu iz Arezza, tož. Gvida iz Arezza, mest. pri Gvidu iz Arezza, or. z Gvidom iz Arezza STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Gy Gy [gəí in geí] m; simboli |grej|: Simbol za kemijski element grej je Gy STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli h1 h-ja tudi h [hə̀, rod. hə̀ja in há, rod. hája] m |ime črke ali glasu|: mali h; Metelko je uvedel dva različna h-ja; Ime izgovarja z zelo poudarjenim h-jem; navadno nesklonljivo Sin je dijak prvega h <1. h>kot imenovalniški prilastek črka h; kmet na liniji h; ob številki Na polju h8 mu grozi mat {O} EDNINA: im. h tudi h, rod. h-ja tudi h, daj. h-ju tudi h, tož. h tudi h, mest. pri h-ju tudi pri h, or. s h-jem tudi s h; DVOJINA: im. h-ja tudi h, rod. h-jev tudi h, daj. h-jema tudi h, tož. h-ja tudi h, mest. pri h-jih tudi pri h, or. s h-jema tudi s h; MNOŽINA: im. h-ji tudi h, rod. h-jev tudi h, daj. h-jem tudi h, tož. h-je tudi h, mest. pri h-jih tudi pri h, or. s h-ji tudi s h STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske)

183

h2 h [hə̀ in há] m; simboli |ura|: Pridem ob 12h; kg/h Poraba kurilnega olja je 1,91 kg/h; km/h Vozil je s hitrostjo 200 km/h STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli h3 -- [hə̀ in há] ž |ime črke|: učenec iz tretje h <3. h> {O} EDNINA: im. h, rod. h, daj. h, tož. h, mest. pri h, or. s h; DVOJINA: im. h, rod. h, daj. h, tož. h, mest. pri h, or. s h; MNOŽINA: im. h, rod. h, daj. h, tož. h, mest. pri h, or. s h STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) H1 H-ja tudi H [hə̀, rod. hə̀ja in há, rod. hája] m |ime črke|: veliki H; Napisal je dva enaka H-ja; navadno nesklonljivo Drugi zvezek slovarja obsega besede od H do M; kot imenovalniški prilastek črka H; ob številki hitra cesta H1; halogenska žarnica H4 {O} EDNINA: im. H tudi H, rod. H-ja tudi H, daj. H-ju tudi H, tož. H tudi H, mest. pri H-ju tudi pri H, or. s H-jem tudi s H; DVOJINA: im. H-ja tudi H, rod. H-jev tudi H, daj. H-jema tudi H, tož. H-ja tudi H, mest. pri H-jih tudi pri H, or. s H-jema tudi s H; MNOŽINA: im. H-ji tudi H, rod. H-jev tudi H, daj. H-jem tudi H, tož. H-je tudi H, mest. pri H-jih tudi pri H, or. s H-ji tudi s H STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) H2 H [hə̀ in há] m; simboli |vodik|: Simbol za kemijski element vodik je H; |vodikov|: v kemijski formuli vodikov oksid (H2O) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli há há m; simboli

|hektar|: Območje je veliko 413 ha; kg/ha Lupinarje (leska, oreh, kostanj) gnojimo z dušikom: 140 kg/ha STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ha Ha [həá in haá] m; simboli |hanij|: Simbol za kemijski element hanij je Ha STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Habakúk Habakúka m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Habakuk je Izraelce svaril, naj bodo zvesti Bogu; v zvezi prerok Habakuk Prerok Habakuk je napovedal uničenje Zemlje {B} Habakukov {O} EDNINA: im. Habakúk, rod. Habakúka, daj. Habakúku, tož. Habakúka, mest. pri Habakúku, or. s Habakúkom; DVOJINA: im. Habakúka, rod. Habakúkov, daj. Habakúkoma, tož. Habakúka, mest. pri Habakúkih, or. s Habakúkoma; MNOŽINA: im. Habakúki, rod. Habakúkov, daj. Habakúkom, tož. Habakúke, mest. pri Habakúkih, or. s Habakúki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Háfner Háfnerja m; imena bitij |priimek|: trojezična izdaja pesmi Fabjana Hafnerja; S Hafnerjem sta se dogovorila za najem zemljišča {B} Hafnerjev {O} EDNINA: im. Háfner, rod. Háfnerja, daj. Háfnerju, tož. Háfnerja, mest. pri Háfnerju, or. s Háfnerjem; DVOJINA: im. Háfnerja, rod. Háfnerjev, daj. Háfnerjema, tož. Háfnerja, mest. pri Háfnerjih, or. s Háfnerjema; MNOŽINA: im. Háfnerji, rod. Háfnerjev, daj. Háfnerjem, tož. Háfnerje, mest. pri Háfnerjih, or. s Háfnerji STATUS:predlog

184

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Háfnerjev Háfnerjeva Háfnerjevo prid. Hafnerjeva pivovarna (< Hafner) {O} moški: EDNINA: im. Háfnerjev, rod. Háfnerjevega, daj. Háfnerjevemu, tož. Háfnerjev (živostno Háfnerjevega), mest. pri Háfnerjevem, or. s Háfnerjevim; DVOJINA: im. Háfnerjeva, rod. Háfnerjevih, daj. Háfnerjevima, tož. Háfnerjeva, mest. pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevima; MNOŽINA: im. Háfnerjevi, rod. Háfnerjevih, daj. Háfnerjevim, tož. Háfnerjeve, mest. pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevimi ženski: EDNINA: im. Háfnerjeva, rod. Háfnerjeve, daj. Háfnerjevi, tož. Háfnerjevo, mest. pri Háfnerjevi, or. s Háfnerjevo; DVOJINA: im. Háfnerjevi, rod. Háfnerjevih, daj. Háfnerjevima, tož. Háfnerjevi, mest. pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevima; MNOŽINA: im. Háfnerjeve, rod. Háfnerjevih, daj. Háfnerjevim, tož. Háfnerjeve, mest. pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevimi srednji: EDNINA: im. Háfnerjevo, rod. Háfnerjevega, daj. Háfnerjevemu, tož. Háfnerjevo, mest. pri Háfnerjevem, or. s Háfnerjevim; DVOJINA: im. Háfnerjevi, rod. Háfnerjevih, daj. Háfnerjevima, tož. Háfnerjevi, mest. pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevima; MNOŽINA: im. Háfnerjeva, rod. Háfnerjevih, daj. Háfnerjevim, tož. Háfnerjeva, mest. pri Háfnerjevih, or. s Háfnerjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Haile Selassie Haileja Selassieja [hájle selási] m; imena bitij |pravo ime Tafari Makonnen: etiopski cesar|: Salamonov rod naj bi se končal z etiopskim cesarjem Hailejem Selassiejem

{O} EDNINA: im. Haile Selassie, rod. Haileja Selassieja, daj. Haileju Selassieju, tož. Haileja Selassieja, mest. pri Haileju Selassieju, or. s Hailejem Selassiejem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Hárald Modrozóbi Háralda Modrozóbega m; imena bitij |dan. Harald Blastand: danski kralj|: Ugotovili so, da je bila vikinška utrdba zgrajena za časa vladavine Haralda Modrozobega {O} EDNINA: im. Hárald Modrozóbi, rod. Háralda Modrozóbega, daj. Háraldu Modrozóbemu, tož. Háralda Modrozóbega, mest. pri Háraldu Modrozóbem, or. s Háraldom Modrozóbim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Haríte Harít ž mn.; imena bitij |grške boginje lepote in miline|: Gracije ali Harite so največkrat upodobljene pri plesu ali vsaj v lahnem plesnem koraku {O} MNOŽINA: im. Haríte, rod. Harít, daj. Harítam, tož. Haríte, mest. pri Harítah, or. s Harítami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena harm. okrajš. |harmoniziral|: Gor čez jezero, koroška narodna, harm. Matej Hubad STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Háron Hárona m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: legenda o Haronu, brodniku, ki je prevažal mrtvece v podzemlje {B} Haronov

185

{O} EDNINA: im. Háron, rod. Hárona, daj. Háronu, tož. Hárona, mest. pri Háronu, or. s Háronom; DVOJINA: im. Hárona, rod. Háronov, daj. Háronoma, tož. Hárona, mest. pri Háronih, or. s Háronoma; MNOŽINA: im. Hároni, rod. Háronov, daj. Háronom, tož. Hárone, mest. pri Háronih, or. s Hároni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena hárpija hárpije in harpíja harpíje ž |bajeslovno bitje, ptica z žensko glavo|: Sirene in harpije lahko najdemo izklesane na antičnih nagrobnikih, upodobljene so tudi v letu, v rokah pa imajo majhno človeško figuro, ki predstavlja dušo umrlega {B} harpijin {O} EDNINA: im. hárpija in harpíja, rod. hárpije in harpíje, daj. hárpiji in harpíji, tož. hárpijo in harpíjo, mest. pri hárpiji in harpíjo, or. s hárpijo in s harpíjo; DVOJINA: im. hárpiji in harpíji, rod. hárpij in harpíj, daj. hárpijama in harpíjama, tož. hárpiji in harpíji, mest. pri hárpijah in harpíjah, or. s hárpijama in s harpíjama; MNOŽINA: im. hárpije in harpíje, rod. hárpij in harpíj, daj. hárpijam in harpíjam, tož. hárpije in harpíje, mest. pri hárpijah in harpíjah, or. s hárpijami in s harpíjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Harry Potter Harryja Potterja [hêri pôter] m; imena bitij |pravljični lik|: Zadnje nadaljevanje filma o čarovniškem vajencu Harryju Potterju je obnorelo svet; čaranje s Harryjem Potterjem {O} EDNINA: im. Harry Potter, rod. Harryja Potterja, daj. Harryju Potterju, tož. Harryja Potterja, mest. pri Harryju Potterju, or. s Harryjem Potterjem

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Hb Hb [həbə̀ in habé] m; simboli |hemoglobin|: Zaradi pomanjkanja železa ima premalo hemoglobina (Hb) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli h. c. okrajš. |hišna centrala|: Telefon: 07/31-55-065 (h. c.) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave He He [həé in haé] m; simboli |helij|: Simbol za kemijski element helij je He STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli hebr. okrajš. |hebrejski|: iz hebr. glagola; |hebrejsko|: Del Stare zaveze so Zakoni (hebr. Tora); |hebrejščina|: Shem v hebr. pomeni ime STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Hefájst Hefájsta m; imena bitij |pod. za Hefajstos|; |grški bog ognja|: mit o Hefajstu {B} Hefajstov {O} EDNINA: im. Hefájst, rod. Hefájsta, daj. Hefájstu, tož. Hefájsta, mest. pri Hefájstu, or. s Hefájstom; DVOJINA: im. Hefájsta, rod. Hefájstov, daj. Hefájstoma, tož. Hefájsta, mest. pri Hefájstih, or. z Hefájstoma; MNOŽINA: im. Hefájsti, rod. Hefájstov, daj. Hefájstom, tož. Hefájste, mest. pri Hefájstih, or. z Hefájsti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Hefájstos Hefájsta m; imena bitij |grški bog ognja|; gl. Hefajst

186

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Héktor Héktorja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: dvoboj med Ahilom in Hektorjem {B} Hektorjev {O} EDNINA: im. Héktor, rod. Héktorja, daj. Héktorju, tož. Héktorja, mest. pri Héktorju, or. s Héktorjem; DVOJINA: im. Héktorja, rod. Héktorjev, daj. Héktorjema, tož. Héktorja, mest. pri Héktorjih, or. s Héktorjema; MNOŽINA: im. Héktorji, rod. Héktorjev, daj. Héktorjem, tož. Héktorje, mest. pri Héktorjih, or. s Héktorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Héktorjev Héktorjeva Héktorjevo prid. Med čustveno najpretresljivejšimi prizori v pesnitvi je Hektorjevo slovo od žene Andromahe (< Hektor) {O} moški: EDNINA: im. Héktorjev, rod. Héktorjevega, daj. Héktorjevemu, tož. Héktorjev (živostno Héktorjevega), mest. pri Héktorjevem, or. s Héktorjevim; DVOJINA: im. Héktorjeva, rod. Héktorjevih, daj. Héktorjevima, tož. Héktorjeva, mest. pri Héktorjevih, or. s Héktorjevima; MNOŽINA: im. Héktorjevi, rod. Héktorjevih, daj. Héktorjevim, tož. Héktorjeve, mest. pri Héktorjevih, or. s Héktorjevimi ženski: EDNINA: im. Héktorjeva, rod. Héktorjeve, daj. Héktorjevi, tož. Héktorjevo, mest. pri Héktorjevi, or. s Héktorjevo; DVOJINA: im. Héktorjevi, rod. Héktorjevih, daj. Héktorjevima, tož. Héktorjevi, mest. pri Héktorjevih, or. s Héktorjevima; MNOŽINA: im. Héktorjeve, rod. Héktorjevih, daj. Héktorjevim, tož. Héktorjeve, mest. pri Héktorjevih, or. s Héktorjevimi srednji: EDNINA: im. Héktorjevo, rod. Héktorjevega, daj. Héktorjevemu, tož.

Héktorjevo, mest. pri Héktorjevem, or. s Héktorjevim; DVOJINA: im. Héktorjevi, rod. Héktorjevih, daj. Héktorjevima, tož. Héktorjevi, mest. pri Héktorjevih, or. s Héktorjevima; MNOŽINA: im. Héktorjeva, rod. Héktorjevih, daj. Héktorjevim, tož. Héktorjeva, mest. pri Héktorjevih, or. s Héktorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Hekúba Hekúbe ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Tradicija, ki Hekubo povezuje z Dimasom in Frigijo, je opisana v Ilijadi {B} Hekubin {O} EDNINA: im. Hekúba, rod. Hekúbe, daj. Hekúbi, tož. Hekúbo, mest. pri Hekúbi, or. s Hekúbo; DVOJINA: im. Hekúbi, rod. Hekúb, daj. Hekúbama, tož. Hekúbi, mest. pri Hekúbah, or. s Hekúbama; MNOŽINA: im. Hekúbe, rod. Hekúb, daj. Hekúbam, tož. Hekúbe, mest. pri Hekúbah, or. s Hekúbami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Hélij Hélija m; imena bitij |pod. za Helios|; |grški bog sonca|: Na vrhu svetilnika je stal kip Helija, grškega boga sonca {B} Helijev {O} EDNINA: im. Hélij, rod. Hélija, daj. Héliju, tož. Hélija, mest. pri Héliju, or. s Hélijem; DVOJINA: im. Hélija, rod. Hélijev, daj. Hélijema, tož. Hélija, mest. pri Hélijih, or. s Hélijema; MNOŽINA: im. Héliji, rod. Hélijev, daj. Hélijem, tož. Hélije, mest. pri Hélijih, or. s Héliji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Hélijev Hélijeva Hélijevo prid. pet Helijevih hčera (< Helij)

187

{O} moški: EDNINA: im. Hélijev, rod. Hélijevega, daj. Hélijevemu, tož. Hélijev (živostno Hélijevega), mest. pri Hélijevem, or. s Hélijevim; DVOJINA: im. Hélijeva, rod. Hélijevih, daj. Hélijevima, tož. Hélijeva, mest. pri Hélijevih, or. s Hélijevima; MNOŽINA: im. Hélijevi, rod. Hélijevih, daj. Hélijevim, tož. Hélijeve, mest. pri Hélijevih, or. s Hélijevimi ženski: EDNINA: im. Hélijeva, rod. Hélijeve, daj. Hélijevi, tož. Hélijevo, mest. pri Hélijevi, or. s Hélijevo; DVOJINA: im. Hélijevi, rod. Hélijevih, daj. Hélijevima, tož. Hélijevi, mest. pri Hélijevih, or. s Hélijevima; MNOŽINA: im. Hélijeve, rod. Hélijevih, daj. Hélijevim, tož. Hélijeve, mest. pri Hélijevih, or. s Hélijevimi srednji: EDNINA: im. Hélijevo, rod. Hélijevega, daj. Hélijevemu, tož. Hélijevo, mest. pri Hélijevem, or. s Hélijevim; DVOJINA: im. Hélijevi, rod. Hélijevih, daj. Hélijevima, tož. Hélijevi, mest. pri Hélijevih, or. s Hélijevima; MNOŽINA: im. Hélijeva, rod. Hélijevih, daj. Hélijevim, tož. Hélijeva, mest. pri Hélijevih, or. s Hélijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Hélios Hélija m; imena bitij |grški bog sonca|; gl. Helij STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Héma Kŕška Héme Kŕške ž; imena bitij |svetnica|: grad Heme Krške; Na Pilštanju je bila rojena slovenska svetnica Hema Krška {O} EDNINA: im. Héma Kŕška, rod. Héme Kŕške, daj. Hémi Kŕški, tož. Hémo Kŕško, mest. pri Hémi Kŕški, or. s Hémo Kŕško STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

Hénrik Drúgi Hénrika Drúgega m; imena bitij |angleški kralj|: Grad Chenonceau je prišel v posest kralja Henrika Drugega <Henrika II.> {O} EDNINA: im. Hénrik Drúgi, rod. Hénrika Drúgega, daj. Hénriku Drúgemu, tož. Hénrika Drúgega, mest. pri Hénriku Drúgem, or. s Hénrikom Drúgim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Hénrik Ôsmi Hénrika Ôsmega m; imena bitij |angleški kralj|: Od časa Henrika Osmega v Angliji niso imeli katoliškega predstavnika <Henrika VIII.>; S Henrikom Osmim se je utrdila kraljeva oblast <Henrikom VIII.> {O} EDNINA: im. Hénrik Ôsmi, rod. Hénrika Ôsmega, daj. Hénriku Ôsmemu, tož. Hénrika Ôsmega, mest. pri Hénriku Ôsmem, or. s Hénrikom Ôsmim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Hêra Hêre ž; imena bitij |grška boginja|: Boginje Hera, Afrodita in Atena so se sporekle, kateri pripada zlato jabolko {B} Herin {O} EDNINA: im. Hêra, rod. Hêre, daj. Hêri, tož. Hêro, mest. pri Hêri, or. s Hêro; DVOJINA: im. Hêri, rod. Hêr, daj. Hêrama, tož. Hêri, mest. pri Hêraah, or. s Hêrama; MNOŽINA: im. Hêre, rod. Hêr, daj. Hêram, tož. Hêre, mest. pri Hêrah, or. s Hêrami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Heraklêj Heraklêja m; imena bitij |pod. za Herakles|; |grška bajeslovna oseba|: Ljudje so ostali brez sape, ko so

188

zagledali Herakleja z levom, ovitim okoli vratu; Stari Grki so topol povezovali z junakom Heraklejem {B} Heraklejev {O} EDNINA: im. Heraklêj, rod. Heraklêja, daj. Heraklêju, tož. Heraklêja, mest. pri Heraklêju, or. s Heraklêjem; DVOJINA: im. Heraklêja, rod. Heraklêjev, daj. Heraklêjema, tož. Heraklêja, mest. pri Heraklêjih, or. s Heraklêjema; MNOŽINA: im. Heraklêji, rod. Heraklêjev, daj. Heraklêjem, tož. Heraklêje, mest. pri Heraklêjih, or. s Heraklêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Heraklêjev Heraklêjeva Heraklêjevo prid. Heraklejeva junaštva (< Heraklej) {O} moški: EDNINA: im. Heraklêjev, rod. Heraklêjevega, daj. Heraklêjevemu, tož. Heraklêjev (živostno Heraklêjevega), mest. pri Heraklêjevem, or. s Heraklêjevim; DVOJINA: im. Heraklêjeva, rod. Heraklêjevih, daj. Heraklêjevima, tož. Heraklêjeva, mest. pri Heraklêjevih, or. s Heraklêjevima; MNOŽINA: im. Heraklêjevi, rod. Heraklêjevih, daj. Heraklêjevim, tož. Heraklêjeve, mest. pri Heraklêjevih, or. s Heraklêjevimi ženski: EDNINA: im. Heraklêjeva, rod. Heraklêjeve, daj. Heraklêjevi, tož. Heraklêjevo, mest. pri Heraklêjevi, or. s Heraklêjevo; DVOJINA: im. Heraklêjevi, rod. Heraklêjevih, daj. Heraklêjevima, tož. Heraklêjevi, mest. pri Heraklêjevih, or. s Heraklêjevima; MNOŽINA: im. Heraklêjeve, rod. Heraklêjevih, daj. Heraklêjevim, tož. Heraklêjeve, mest. pri Heraklêjevih, or. s Heraklêjevimi srednji: EDNINA: im. Heraklêjevo, rod. Heraklêjevega, daj. Heraklêjevemu, tož. Heraklêjevo, mest. pri Heraklêjevem, or. s Heraklêjevim; DVOJINA: im. Heraklêjevi, rod. Heraklêjevih, daj. Heraklêjevima, tož. Heraklêjevi, mest. pri Heraklêjevih, or. s

Heraklêjevima; MNOŽINA: im. Heraklêjeva, rod. Heraklêjevih, daj. Heraklêjevim, tož. Heraklêjeva, mest. pri Heraklêjevih, or. s Heraklêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Hêrakles Hêrakla m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Heraklej STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Hêrin Hêrina Hêrino prid. Vlogo Herinega ljubimca Leandra je odigral doživeto (< Hero, Hera) {O} moški: EDNINA: im. Hêrin, rod. Hêrinega, daj. Hêrinemu, tož. Hêrin (živostno Hêrinega), mest. pri Hêrinem, or. s Hêrinim; DVOJINA: im. Hêrina, rod. Hêrinih, daj. Hêrinima, tož. Hêrina, mest. pri Hêrinih, or. s Hêrinima; MNOŽINA: im. Hêrini, rod. Hêrinih, daj. Hêrinim, tož. Hêrine, mest. pri Hêrinih, or. s Hêrinimi ženski: EDNINA: im. Hêrina, rod. Hêrine, daj. Hêrini, tož. Hêrino, mest. pri Hêrini, or. s Hêrino; DVOJINA: im. Hêrini, rod. Hêrinih, daj. Hêrinima, tož. Hêrini, mest. pri Hêrinih, or. s Hêrinima; MNOŽINA: im. Hêrine, rod. Hêrinih, daj. Hêrinim, tož. Hêrine, mest. pri Hêrinih, or. s Hêrinimi srednji: EDNINA: im. Hêrino, rod. Hêrinega, daj. Hêrinemu, tož. Hêrino, mest. pri Hêrinem, or. s Hêrinim; DVOJINA: im. Hêrini, rod. Hêrinih, daj. Hêrinima, tož. Hêrini, mest. pri Hêrinih, or. s Hêrinima; MNOŽINA: im. Hêrina, rod. Hêrinih, daj. Hêrinim, tož. Hêrina, mest. pri Hêrinih, or. s Hêrinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Hêrkul Hêrkula m; imena bitij |pod. za Herkules|; |grška bajeslovna oseba|: Basrelief prikazuje rokovanje

189

Antioha z Apolonom, Zevsom in Herkulom {B} Herkulov {O} EDNINA: im. Hêrkul, rod. Hêrkula, daj. Hêrkulu, tož. Hêrkula, mest. pri Hêrkulu, or. s Hêrkulom; DVOJINA: im. Hêrkula, rod. Hêrkulov, daj. Hêrkuloma, tož. Hêrkula, mest. pri Hêrkulih, or. s Hêrkuloma; MNOŽINA: im. Hêrkuli, rod. Hêrkulov, daj. Hêrkulom, tož. Hêrkule, mest. pri Hêrkulih, or. s Hêrkuli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Hêrkules Hêrkula m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Herkul STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena hermafrodít hermafrodíta m |bitja z moškimi in ženskimi organi, dvospolnik|: Pravih hermafroditov ne srečujemo pogosto, saj se starši odločijo za spremembo v en ali drugi spol; prim. Hermafrodit {B} hermafroditov {O} EDNINA: im. hermafrodít, rod. hermafrodíta, daj. hermafrodítu, tož. hermafrodíta, mest. pri hermafrodítu, or. s hermafrodítom; DVOJINA: im. hermafrodíta, rod. hermafrodítov, daj. hermafrodítoma, tož. hermafrodíta, mest. pri hermafrodítih, or. s hermafrodítoma; MNOŽINA: im. hermafrodíti, rod. hermafrodítov, daj. hermafrodítom, tož. hermafrodíte, mest. pri hermafrodítih, or. s hermafrodíti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Hermafrodít Hermafrodíta m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Sina Afrodite in Hermesa so poimenovali Hermafrodit; prim. hermafrodit {B} Hermafroditov

{O} EDNINA: im. Hermafrodít, rod. Hermafrodíta, daj. Hermafrodítu, tož. Hermafrodíta, mest. pri Hermafrodítu, or. s Hermafrodítom; DVOJINA: im. Hermafrodíta, rod. Hermafrodítov, daj. Hermafrodítoma, tož. Hermafrodíta, mest. pri Hermafrodítih, or. s Hermafrodítoma; MNOŽINA: im. Hermafrodíti, rod. Hermafrodítov, daj. Hermafrodítom, tož. Hermafrodíte, mest. pri Hermafrodítih, or. s Hermafrodíti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Hêrman Cêljski Hêrmana Cêljskega m; imena bitij |celjski grof|: dvor Hermana Celjskega; Bamberški škof je s Hermanom Celjskim zamenjal grad in mitnico za nekaj posesti na Koroškem {O} EDNINA: im. Hêrman Cêljski, rod. Hêrmana Cêljskega, daj. Hêrmanu Cêljskemu, tož. Hêrmana Cêljskega, mest. pri Hêrmanu Cêljskem, or. s Hêrmanom Cêljskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Hêrman iz Karíntije Hêrmana iz Karíntije m; imena bitij |lat. Hermannus de Carinthia: slovenski učenjak|: Prevajalca korana iz 12. stoletja Slovenci imenujemo Herman iz Karintije, Hrvatje pa Herman Dalmata; prim. Herman Koroški {O} EDNINA: im. Hêrman iz Karíntije, rod. Hêrmana iz Karíntije, daj. Hêrmanu iz Karíntije, tož. Hêrmana iz Karíntije, mest. pri Hêrmanu iz Karíntije, or. s Hêrmanom iz Karíntije STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

190

Hêrman Koróški Hêrmana Koróškega m; imena bitij |lat. Hermanus de Carinthia: slovenski učenjak|: Herman Koroški je uporabljal pečat s panterjem; prim. Herman iz Karintije {O} EDNINA: im. Hêrman Koróški, rod. Hêrmana Koróškega, daj. Hêrmanu Koróškemu, tož. Hêrmana Koróškega, mest. pri Hêrmanu Koróškem, or. s Hêrmanom Koróškim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Hêrmes Hêrmesa m; imena bitij |grški bog trgovine|: S pomočjo boga Hermesa je Odisej ukrotil čarovnico Kirko {B} Hermesov {O} EDNINA: im. Hêrmes, rod. Hêrmesa, daj. Hêrmesu, tož. Hêrmesa, mest. pri Hêrmesu, or. s Hêrmesom; DVOJINA: im. Hêrmesa, rod. Hêrmesov, daj. Hêrmesoma, tož. Hêrmesa, mest. pri Hêrmesih, or. s Hêrmesoma; MNOŽINA: im. Hêrmesi, rod. Hêrmesov, daj. Hêrmesom, tož. Hêrmese, mest. pri Hêrmesih, or. s Hêrmesi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Hêro Hêro ž; imena bitij |grško bajeslovna oseba|: Dramski prizor med materjo in Hero {B} Herin {O} EDNINA: im. Hêro, rod. Hêro, daj. Hêro, tož. Hêro, mest. pri Hêro, or. s Hêro; DVOJINA: im. Hêro, rod. Hêro, daj. Hêro, tož. Hêro, mest. pri Hêro, or. s Hêro; MNOŽINA: im. Hêro, rod. Hêro, daj. Hêro, tož. Hêro, mest. pri Hêro, or. s Hêro STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Herostrát Herostráta m; imena bitij

|grška bajeslovna oseba|: Edini podatek, ki ga je ohranila zgodovina o Herostratu, je zažig Artemidinega templja {B} Herostratov {O} EDNINA: im. Herostrát, rod. Herostráta, daj. Herostrátu, tož. Herostráta, mest. pri Herostrátu, or. s Herostrátom; DVOJINA: im. Herostráta, rod. Herostrátov, daj. Herostrátoma, tož. Herostráta, mest. pri Herostrátih, or. s Herostrátoma; MNOŽINA: im. Herostráti, rod. Herostrátov, daj. Herostrátom, tož. Herostráte, mest. pri Herostrátih, or. s Herostráti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Herostrátos Herostráta m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Herostrat STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Hesperíde Hesperíd ž mn.; imena bitij |grška bajeslovna bitja, nimfe|: Limonovec je rastel v skrivnem vrtu nimf Hesperid, ki so čuvale sadeže, namenjene le bogovom {O} MNOŽINA: im. Hesperíde, rod. Hesperíd, daj. Hesperídam, tož. Hesperíde, mest. pri Hesperídah, or. s Hesperídami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Hf Hf [həfə̀ in haèf] m; simboli |hafnij|: Simbol za kemijski element hafnij je Hf STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Hg Hg [həgə̀ in hagé] m; simboli |živo srebro|: Simbol za kemijski element živo srebro je Hg; |živosrebrov|: v kemijski formuli

191

Živosrebrov fulminat Hg(CNO)2 je eksploziv, občutljiv na trenje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli hí híja m |grška črka χ|: napisati hi; kot imenovalniški prilastek črka hi {O} EDNINA: im. hí, rod. híja, daj. híju, tož. hí, mest. pri híju, or. s híjem; DVOJINA: im. híja, rod. híjev, daj. híjema, tož. híji, mest. pri híjih, or. s híjema; MNOŽINA: im. híji, rod. híjev, daj. híjem, tož. híje, mest. pri híjih, or. s híji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Hídra Hídre ž; imena bitij |grško bajeslovno bitje, pošast|: Herkul je svoje puščice pomočil v strupeno kri vodne kače Hidre {B} Hidrin {O} EDNINA: im. Hídra, rod. Hídre, daj. Hídri, tož. Hídro, mest. pri Hídri, or. s Hídro; DVOJINA: im. Hídri, rod. Híder, daj. Hídrama, tož. Hídri, mest. pri Hídrah, or. s Hídrama; MNOŽINA: im. Hídre, rod. Híder, daj. Hídram, tož. Hídre, mest. pri Hídrah, or. s Hídrami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Higiêja Higiêje ž; imena bitij |grška boginja zdravja|: častiti Higiejo {B} Higiejin {O} EDNINA: im. Higiêja, rod. Higiêje, daj. Higiêji, tož. Higiêjo, mest. pri Higiêji, or. s Higiêjo; DVOJINA: im. Higiêji, rod. Higiêj, daj. Higiêjama, tož. Higiêji, mest. pri Higiêjah, or. s Higiêjama; MNOŽINA: im. Higiêje, rod. Higiêj, daj. Higiêjam, tož. Higiêje, mest. pri Higiêjah, or. s Higiêjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

hímera hímere ž |bitje s celicami različnih živali ali človeka|: Na univerzi v Nevadi so ustvarili prvo himero: v sebi ima polovico ovčjih in polovico človeških notranjih organov; prim. Himera {B} himerin {O} EDNINA: im. hímera, rod. hímere, daj. hímeri, tož. hímero, mest. pri hímeri, or. s hímero; DVOJINA: im. hímeri, rod. hímer, daj. hímerama, tož. hímeri, mest. pri hímerah, or. s hímerama; MNOŽINA: im. hímere, rod. hímer, daj. hímeram, tož. hímere, mest. pri hímerah, or. s hímerami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Hímera Hímere ž; imena bitij |grško bajeslovno bitje, pošast|: Stari Grki so Himero upodabljali kot pošast: spredaj lev, na sredi koza, zadaj kača; prim. himera {B} Himerin {O} EDNINA: im. Hímera, rod. Himêre, daj. Himêri, tož. Himêro, mest. pri Himêri, or. s Himêro; DVOJINA: im. Himêri, rod. Himêr, daj. Hímerama, tož. Himêri, mest. pri Hímerah, or. s Hímerama; MNOŽINA: im. Himêre, rod. Himêr, daj. Hímeram, tož. Himêre, mest. pri Hímerah, or. s Hímerami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena hipogríf hipogrífa m |bajeslovna žival, konj s ptičjo glavo in perutmi|: Harry se je v času šolanja na Bradavičarki naučil ravnati s kentavri, zmaji, baziliski in hipogrifi {B} hipogrifov {O} EDNINA: im. hipogríf, rod. hipogrífa, daj. hipogrífu, tož. hipogrífa, mest. pri hipogrífu, or. s hipogrífom; DVOJINA: im. hipogrífa, rod. hipogrífov, daj. hipogrífoma, tož. hipogrífa, mest. pri

192

hipogrífih, or. s hipogrífoma; MNOŽINA: im. hipogrífi, rod. hipogrífov, daj. hipogrífom, tož. hipogrífe, mest. pri hipogrífih, or. s hipogrífi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Hipolít Novoméški Hipolíta Novoméškega m; imena bitij |slovenski jezikoslovec|: slovar kapucina Hipolita Novomeškega {O} EDNINA: im. Hipolít Novoméški, rod. Hipolíta Novoméškega, daj. Hipolítu Novoméškemu, tož. Hipolíta Novoméškega, mest. pri Hipolítu Novoméškem, or. s Hipolítom Novoméškim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu hl hl [hələ̀ in haèl] m; simboli |hektoliter|: 336 hl vina; |hektolitrski|: z vezajem 220-hl vodohram STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ho Ho [həó in haó] m; simboli |holmij|: Simbol za kemijski element holmij je Ho STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli hóbit hóbita m |bajeslovna oseba, mali človek|: Pred Tolkienom so bili hobiti znani v britanski bajeslovni dediščini {B} hobitov {O} EDNINA: im. hóbit, rod. hóbita, daj. hóbitu, tož. hóbita, mest. pri hóbitu, or. s hóbitom; DVOJINA: im. hóbita, rod. hóbitov, daj. hóbitoma, tož. hóbita, mest. pri hóbitih, or. s hóbitoma; MNOŽINA: im. hóbiti, rod. hóbitov, daj. hóbitom, tož. hóbite, mest. pri hóbitih, or. s hóbiti

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Hočévar Hočévarja m; imena bitij |priimek|: film Miha/Mihe Hočevarja; Zahtevali so pogovor z generalom Hočevarjem {B} Hočevarjev {O} EDNINA: im. Hočévar, rod. Hočévarja, daj. Hočévarju, tož. Hočévarja, mest. pri Hočévarju, or. s Hočévarjem; DVOJINA: im. Hočévarja, rod. Hočévarjev, daj. Hočévarjema, tož. Hočévarja, mest. pri Hočévarjih, or. s Hočévarjema; MNOŽINA: im. Hočévarji, rod. Hočévarjev, daj. Hočévarjem, tož. Hočévarje, mest. pri Hočévarjih, or. s Hočévarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Hočévarjev Hočévarjeva Hočévarjevo prid. junaki Hočevarjevega filma (< Hočevar) {O} moški: EDNINA: im. Hočévarjev, rod. Hočévarjevega, daj. Hočévarjevemu, tož. Hočévarjev (živostno Hočévarjevega), mest. pri Hočévarjevem, or. s Hočévarjevim; DVOJINA: im. Hočévarjeva, rod. Hočévarjevih, daj. Hočévarjevima, tož. Hočévarjeva, mest. pri Hočévarjevih, or. s Hočévarjevima; MNOŽINA: im. Hočévarjevi, rod. Hočévarjevih, daj. Hočévarjevim, tož. Hočévarjeve, mest. pri Hočévarjevih, or. s Hočévarjevimi ženski: EDNINA: im. Hočévarjeva, rod. Hočévarjeve, daj. Hočévarjevi, tož. Hočévarjevo, mest. pri Hočévarjevi, or. s Hočévarjevo; DVOJINA: im. Hočévarjevi, rod. Hočévarjevih, daj. Hočévarjevima, tož. Hočévarjevi, mest. pri Hočévarjevih, or. s Hočévarjevima; MNOŽINA: im.

193

Hočévarjeve, rod. Hočévarjevih, daj. Hočévarjevim, tož. Hočévarjeve, mest. pri Hočévarjevih, or. s Hočévarjevimi srednji: EDNINA: im. Hočévarjevo, rod. Hočévarjevega, daj. Hočévarjevemu, tož. Hočévarjevo, mest. pri Hočévarjevem, or. s Hočévarjevim; DVOJINA: im. Hočévarjevi, rod. Hočévarjevih, daj. Hočévarjevima, tož. Hočévarjevi, mest. pri Hočévarjevih, or. s Hočévarjevima; MNOŽINA: im. Hočévarjeva, rod. Hočévarjevih, daj. Hočévarjevim, tož. Hočévarjeva, mest. pri Hočévarjevih, or. s Hočévarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Hodžić Hodžića [hódžič] m; imena bitij |priimek|: nastop atleta Hodžića; Igral je s Hodžićem in Kovačem {B} Hodžićev {O} EDNINA: im. Hodžić, rod. Hodžića, daj. Hodžiću, tož. Hodžića, mest. pri Hodžiću, or. s Hodžićem; DVOJINA: im. Hodžića, rod. Hodžićev, daj. Hodžićema, tož. Hodžića, mest. pri Hodžićih, or. s Hodžićema; MNOŽINA: im. Hodžići, rod. Hodžićev, daj. Hodžićem, tož. Hodžiće, mest. pri Hodžićih, or. s Hodžići STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Hodžićev Hodžićeva Hodžićevo [hódžičev-] prid. razstava Hodžićevih slik (< Hodžić) {O} moški: EDNINA: im. Hodžićev, rod. Hodžićevega, daj. Hodžićevemu, tož. Hodžićev (živostno Hodžićevega), mest. pri Hodžićevem, or. s Hodžićevim; DVOJINA: im. Hodžićeva, rod. Hodžićevih, daj. Hodžićevima, tož. Hodžićeva, mest. pri Hodžićevih, or. s Hodžićevima; MNOŽINA: im. Hodžićevi, rod. Hodžićevih, daj. Hodžićevim, tož.

Hodžićeve, mest. pri Hodžićevih, or. s Hodžićevimi ženski: EDNINA: im. Hodžićeva, rod. Hodžićeve, daj. Hodžićevi, tož. Hodžićevo, mest. pri Hodžićevi, or. s Hodžićevo; DVOJINA: im. Hodžićevi, rod. Hodžićevih, daj. Hodžićevima, tož. Hodžićevi, mest. pri Hodžićevih, or. s Hodžićevima; MNOŽINA: im. Hodžićeve, rod. Hodžićevih, daj. Hodžićevim, tož. Hodžićeve, mest. pri Hodžićevih, or. s Hodžićevimi srednji: EDNINA: im. Hodžićevo, rod. Hodžićevega, daj. Hodžićevemu, tož. Hodžićevo, mest. pri Hodžićevem, or. s Hodžićevim; DVOJINA: im. Hodžićevi, rod. Hodžićevih, daj. Hodžićevima, tož. Hodžićevi, mest. pri Hodžićevih, or. s Hodžićevima; MNOŽINA: im. Hodžićeva, rod. Hodžićevih, daj. Hodžićevim, tož. Hodžićeva, mest. pri Hodžićevih, or. s Hodžićevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Homeini Homeinija [homejíni] m; imena bitij |pravo ime Ruholah Musavi: iranski šiitski verski voditelj|: Največjo mošejo v Esfahanu so poimenovali po Homeiniju {B} Homeinijev {O} EDNINA: im. Homeini, rod. Homeinija, daj. Homeiniju, tož. Homeinija, mest. pri Homeiniju, or. s Homeinijem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Homeinijev Homeinijeva Homeinijevo [homejínijev] prid. Homeinijeva islamska revolucija (< Homeini) {O} moški: EDNINA: im. Homeinijev, rod. Homeinijevega, daj. Homeinijevemu,

194

tož. Homeinijev (živostno Homeinijevega), mest. pri Homeinijevem, or. s Homeinijevim; DVOJINA: im. Homeinijeva, rod. Homeinijevih, daj. Homeinijevima, tož. Homeinijeva, mest. pri Homeinijevih, or. s Homeinijevima; MNOŽINA: im. Homeinijevi, rod. Homeinijevih, daj. Homeinijevim, tož. Homeinijeve, mest. pri Homeinijevih, or. s Homeinijevimi ženski: EDNINA: im. Homeinijeva, rod. Homeinijeve, daj. Homeinijevi, tož. Homeinijevo, mest. pri Homeinijevi, or. s Homeinijevo; DVOJINA: im. Homeinijevi, rod. Homeinijevih, daj. Homeinijevima, tož. Homeinijevi, mest. pri Homeinijevih, or. s Homeinijevima; MNOŽINA: im. Homeinijeve, rod. Homeinijevih, daj. Homeinijevim, tož. Homeinijeve, mest. pri Homeinijevih, or. s Homeinijevimi srednji: EDNINA: im. Homeinijevo, rod. Homeinijevega, daj. Homeinijevemu, tož. Homeinijevo, mest. pri Homeinijevem, or. s Homeinijevim; DVOJINA: im. Homeinijevi, rod. Homeinijevih, daj. Homeinijevima, tož. Homeinijevi, mest. pri Homeinijevih, or. s Homeinijevima; MNOŽINA: im. Homeinijeva, rod. Homeinijevih, daj. Homeinijevim, tož. Homeinijeva, mest. pri Homeinijevih, or. s Homeinijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) hon. okrajš. |honorarni|: hon. sodelavec STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Hór Hóra m; imena bitij |pod. za Horus|; |egipčanski bog|: Egipčanski bog Hor je sin Ozirisa in Izide {B} Horov

{O} EDNINA: im. Hór, rod. Hóra, daj. Hóru, tož. Hóra, mest. pri Hóru, or. s Hórom; DVOJINA: im. Hóra, rod. Hórov, daj. Hóroma, tož. Hóra, mest. pri Hórih, or. s Hóroma; MNOŽINA: im. Hóri, rod. Hórov, daj. Hórom, tož. Hóre, mest. pri Hórih, or. s Hóri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Hórus Hóra m; imena bitij |egipčanski bog|; gl. Hor STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena hPa hPa [hapeá in həpəá] m; simboli |hidropaskal|: Vrednost zračnega tlaka v hPa je reducirana na morski nivo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli HR HR [hərə̀] m; simboli |mednarodna oznaka Hrtvatska: Hrvaška| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli .hr okrajš. |Hrvaška|: kot spletna domena .hr je vrhnja domenska končnica sosednje Hrvaške; v spletnih naslovih, stično www.hazu.hr STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Hríbar Hríbarja m; imena bitij |priimek|: Od župana Hribarja so zahtevali umik Prešernove muze; intervju s Sašem Hribarjem {B} Hribarjev {O} EDNINA: im. Hríbar, rod. Hríbarja, daj. Hríbarju, tož. Hríbarja, mest. pri Hríbarju, or. s Hríbarjem; DVOJINA: im. Hríbarja, rod. Hríbarjev, daj. Hríbarjema, tož. Hríbarja, mest. pri Hríbarjih, or. s Hríbarjema; MNOŽINA: im. Hríbarji, rod. Hríbarjev, daj. Hríbarjem, tož. Hríbarje, mest. pri Hríbarjih, or. s Hríbarji

195

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Hríbarjev Hríbarjeva Hríbarjevo prid. Že maja bo tekmoval s Hribarjevimi fanti (< Hribar) {O} moški: EDNINA: im. Hríbarjev, rod. Hríbarjevega, daj. Hríbarjevemu, tož. Hríbarjev (živostno Hríbarjevega), mest. pri Hríbarjevem, or. s Hríbarjevim; DVOJINA: im. Hríbarjeva, rod. Hríbarjevih, daj. Hríbarjevima, tož. Hríbarjeva, mest. pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevima; MNOŽINA: im. Hríbarjevi, rod. Hríbarjevih, daj. Hríbarjevim, tož. Hríbarjeve, mest. pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevimi ženski: EDNINA: im. Hríbarjeva, rod. Hríbarjeve, daj. Hríbarjevi, tož. Hríbarjevo, mest. pri Hríbarjevi, or. s Hríbarjevo; DVOJINA: im. Hríbarjevi, rod. Hríbarjevih, daj. Hríbarjevima, tož. Hríbarjevi, mest. pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevima; MNOŽINA: im. Hríbarjeve, rod. Hríbarjevih, daj. Hríbarjevim, tož. Hríbarjeve, mest. pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevimi srednji: EDNINA: im. Hríbarjevo, rod. Hríbarjevega, daj. Hríbarjevemu, tož. Hríbarjevo, mest. pri Hríbarjevem, or. s Hríbarjevim; DVOJINA: im. Hríbarjevi, rod. Hríbarjevih, daj. Hríbarjevima, tož. Hríbarjevi, mest. pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevima; MNOŽINA: im. Hríbarjeva, rod. Hríbarjevih, daj. Hríbarjevim, tož. Hríbarjeva, mest. pri Hríbarjevih, or. s Hríbarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) HRK HRK [haerká] m; simboli |hrvaška kuna|: Cena tedenskega parkiranja na letališču je približno 470 HRK

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli hrv. okrajš. |hrvaščina|: Predavanje bo v hrv.; |hrvaški|: hrv. film; |hrvaško|: Pišem in govorim hrv. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Hs Hs [həsə̀ in haès] m; simboli |hasij|: Simbol za kemijski element hasij je DHs STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli h. št. okrajš. |hišna številka|: Dostava: h. št. od 71 do 93 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave .html okrajš. kot datotečna končnica Pošlji mi datoteko v formatu .html; v imenih datotek, stično statistika.html; prim. HTML STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave HU HU [həú] m; simboli |mednarodna oznaka Hungary: Madžarska| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli .hu okrajš. |Madžarska|: kot spletna domena Za registracijo domene .hu izpolnjuje vse pogoje; v spletnih naslovih, stično www.posta.hu STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave hudíč hudíča m |nadnaravno bitje|: upreti se skušnjavam hudiča; Rman so v srednjem veku povezovali s hudičem

196

{B} hudičev {O} EDNINA: im. hudíč, rod. hudíča, daj. hudíču, tož. hudíča, mest. pri hudíču, or. s hudíčem; DVOJINA: im. hudíča, rod. hudíčev, daj. hudíčema, tož. hudíča, mest. pri hudíčih, or. s hudíčema; MNOŽINA: im. hudíči, rod. hudíčev, daj. hudíčem, tož. hudíče, mest. pri hudíčih, or. s hudíči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Hudíč Hudíča m; imena bitij |nadnaravno bitje, ki pooseblja zlo|: Bog in Hudič; Postavil se je med Hudiča in Boga {B} Hudičev {O} EDNINA: im. Hudíč, rod. Hudíča, daj. Hudíču, tož. Hudíča, mest. pri Hudíču, or. s Hudíčem; DVOJINA: im. Hudíča, rod. Hudíčev, daj. Hudíčema, tož. Hudíča, mest. pri Hudíčih, or. s Hudíčema; MNOŽINA: im. Hudíči, rod. Hudíčev, daj. Hudíčem, tož. Hudíče, mest. pri Hudíčih, or. s Hudíči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena hudíčev hudíčeva hudíčevo prid. hudičeva dela (< hudič) {O} moški: EDNINA: im. hudíčev, rod. hudíčevega, daj. hudíčevemu, tož. hudíčev (živostno hudíčevega), mest. pri hudíčevem, or. s hudíčevim; DVOJINA: im. hudíčeva, rod. hudíčevih, daj. hudíčevima, tož. hudíčeva, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevima; MNOŽINA: im. hudíčevi, rod. hudíčevih, daj. hudíčevim, tož. hudíčeve, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevimi ženski: EDNINA: im. hudíčeva, rod. hudíčeve, daj. hudíčevi, tož. hudíčevo, mest. pri hudíčevi, or. s hudíčevo; DVOJINA: im. hudíčevi, rod. hudíčevih, daj. hudíčevima, tož. hudíčevi, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevima; MNOŽINA: im. hudíčeve, rod. hudíčevih, daj.

hudíčevim, tož. hudíčeve, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevimi srednji: EDNINA: im. hudíčevo, rod. hudíčevega, daj. hudíčevemu, tož. hudíčevo, mest. pri hudíčevem, or. s hudíčevim; DVOJINA: im. hudíčevi, rod. hudíčevih, daj. hudíčevima, tož. hudíčevi, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevima; MNOŽINA: im. hudíčeva, rod. hudíčevih, daj. hudíčevim, tož. hudíčeva, mest. pri hudíčevih, or. s hudíčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) Hudíčev Hudíčeva Hudíčevo prid. Hudičevo kraljestvo (< Hudič) {O} moški: EDNINA: im. Hudíčev, rod. Hudíčevega, daj. Hudíčevemu, tož. Hudíčev (živostno Hudíčevega), mest. pri Hudíčevem, or. s Hudíčevim; DVOJINA: im. Hudíčeva, rod. Hudíčevih, daj. Hudíčevima, tož. Hudíčeva, mest. pri Hudíčevih, or. s Hudíčevima; MNOŽINA: im. Hudíčeva, rod. Hudíčevih, daj. Hudíčevim, tož. Hudíčeve, mest. pri Hudíčevih, or. s Hudíčevimi ženski: EDNINA: im. Hudíčeva, rod. Hudíčeve, daj. Hudíčevi, tož. Hudíčevo, mest. pri Hudíčevi, or. s Hudíčevo; DVOJINA: im. Hudíčevi, rod. Hudíčevih, daj. Hudíčevima, tož. Hudíčevi, mest. pri Hudíčevih, or. s Hudíčevima; MNOŽINA: im. Hudíčeve, rod. Hudíčevih, daj. Hudíčevim, tož. Hudíčeve, mest. pri Hudíčevih, or. s Hudíčevimi srednji: EDNINA: im. Hudíčeve, rod. Hudíčevega, daj. Hudíčevemu, tož. Hudíčeve, mest. pri Hudíčevem, or. s Hudíčevim; DVOJINA: im. Hudíčevi, rod. Hudíčevih, daj. Hudíčevima, tož. Hudíčevi, mest. pri Hudíčevih, or. s Hudíčevima; MNOŽINA: im. Hudíčevi, rod. Hudíčevih, daj. Hudíčevim, tož.

197

Hudíčeve, mest. pri Hudíčevih, or. s Hudíčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Hudobín Potepín Hudobína Potepína m; imena bitij |pravljični lik|: Pravljica Frana Saleškega Finžgarja govori o hudičku Hudobinu Potepinu, ki mora Luciferju prinesti človeške duše {O} EDNINA: im. Hudobín Potepín, rod. Hudobína Potepína, daj. Hudobínu Potepínu, tož. Hudobína Potepína, mest. pri Hudobínu Potepínu, or. s Hudobínom Potepínom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena HUF HUF [hauèf] m; simboli |madžarski forint|: Za vožnjo brez vinjete plačaš od 14.875 HUF dalje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Húmar Húmarja m; imena bitij |priimek|: vzpon Tomaža Humarja; večer z gostom Iztokom Humarjem {B} Humarjev {O} EDNINA: im. Húmar, rod. Húmarja, daj. Húmarju, tož. Húmarja, mest. pri Húmarju, or. s Húmarjem; DVOJINA: im. Húmarja, rod. Húmarjev, daj. Húmarjema, tož. Húmarja, mest. pri Húmarjih, or. s Húmarjema; MNOŽINA: im. Húmarji, rod. Húmarjev, daj. Húmarjem, tož. Húmarje, mest. pri Húmarjih, or. s Húmarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Húmarjev Húmarjeva Húmarjevo prid.

O znamenitem Humarjevem vzponu na Daulagiri so pisali vsi mediji (< Humar) {O} moški: EDNINA: im. Húmarjev, rod. Húmarjevega, daj. Húmarjevemu, tož. Húmarjev (živostno Húmarjevega), mest. pri Húmarjevem, or. s Húmarjevim; DVOJINA: im. Húmarjeva, rod. Húmarjevih, daj. Húmarjevima, tož. Húmarjeva, mest. pri Húmarjevih, or. s Húmarjevima; MNOŽINA: im. Húmarjevi, rod. Húmarjevih, daj. Húmarjevim, tož. Húmarjeve, mest. pri Húmarjevih, or. s Húmarjevimi ženski: EDNINA: im. Húmarjeva, rod. Húmarjeve, daj. Húmarjevi, tož. Húmarjevo, mest. pri Húmarjevi, or. s Húmarjevo; DVOJINA: im. Húmarjevi, rod. Húmarjevih, daj. Húmarjevima, tož. Húmarjevi, mest. pri Húmarjevih, or. s Húmarjevima; MNOŽINA: im. Húmarjeve, rod. Húmarjevih, daj. Húmarjevim, tož. Húmarjeve, mest. pri Húmarjevih, or. s Húmarjevimi srednji: EDNINA: im. Húmarjevo, rod. Húmarjevega, daj. Húmarjevemu, tož. Húmarjevo, mest. pri Húmarjevem, or. s Húmarjevim; DVOJINA: im. Húmarjevi, rod. Húmarjevih, daj. Húmarjevima, tož. Húmarjevi, mest. pri Húmarjevih, or. s Húmarjevima; MNOŽINA: im. Húmarjeva, rod. Húmarjevih, daj. Húmarjevim, tož. Húmarjeva, mest. pri Húmarjevih, or. s Húmarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Humboldt Humboldta [húmbolt] m; imena bitij O tem jezikoslovje eksplicitno govori vsaj od Humboldta naprej; za imenom s predimkom nagrada Alexandra von Humboldta za raziskovalno delo {B} Humboldtov

198

{O} EDNINA: im. Humboldt, rod. Humboldta, daj. Humboldtu, tož. Humboldta, mest. pri Humboldtu, or. s Humboldtom; DVOJINA: im. Humboldta, rod. Humboldtov, daj. Humboldtoma, tož. Humboldta, mest. pri Humboldtih, or. s Humboldtoma; MNOŽINA: im. Humboldti, rod. Humboldtov, daj. Humboldtom, tož. Humboldte, mest. pri Humboldtih, or. s Humboldti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki Humboldtov Humboldtova Humboldtovo [húmboltov-] prid. Humboldtova univerza v Berlinu; Ob zahodni južnoameriški obali teče hladni Humboldtov tok (< Humboldt) {O} moški: EDNINA: im. Humboldtov, rod. Humboldtovega, daj. Humboldtovemu, tož. Humboldtov (živostno Humboldtovega), mest. pri Humboldtovem, or. s Humboldtovim; DVOJINA: im. Humboldtova, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovima, tož. Humboldtova, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovima; MNOŽINA: im. Humboldtovi, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovim, tož. Humboldtove, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovimi ženski: EDNINA: im. Humboldtova, rod. Humboldtove, daj. Humboldtovi, tož. Humboldtovo, mest. pri Humboldtovi, or. s Humboldtovo; DVOJINA: im. Humboldtovi, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovima, tož. Humboldtovi, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovima; MNOŽINA: im. Humboldtove, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovim, tož. Humboldtove, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovimi srednji: EDNINA: im. Humboldtovo, rod. Humboldtovega, daj. Humboldtovemu, tož. Humboldtovo, mest. pri Humboldtovem, or. s Humboldtovim; DVOJINA: im. Humboldtovi, rod.

Humboldtovih, daj. Humboldtovima, tož. Humboldtovi, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovima; MNOŽINA: im. Humboldtova, rod. Humboldtovih, daj. Humboldtovim, tož. Humboldtova, mest. pri Humboldtovih, or. s Humboldtovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki Hz Hz [həzə̀ in hazé] m; simboli |herc/hertz|: napetost s frekvenco 400 Hz STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli í í-ja tudi í m |ime črke ali glasu|: mali i; Ime Damjan zapiši brez i-ja; V beloruščini so vsi soglasniki pred i-jem mehki; navadno nesklonljivo pika na i; kot imenovalniški prilastek samoglasnik i; ob številki procesor i5; model i8 {O} EDNINA: im. í tudi í, rod. í-ja tudi í, daj. í-ju tudi í, tož. í tudi í, mest. pri í-ju tudi pri í, or. z í-jem tudi z í; DVOJINA: im. í-ja tudi í, rod. í-jev tudi í, daj. í-jema tudi í, tož. í-ja tudi í, mest. pri í-jih tudi pri í, or. z í-jema tudi z í; MNOŽINA: im. í-ji tudi í, rod. í-jev tudi í, daj. í-jem tudi í, tož. í-je tudi í, mest. pri í-jih tudi pri í, or. z í-ji tudi z í STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Í1 Í-ja tudi Í m |ime črke|: veliki I; Njegovo ime ima pet črk in se začenja z I-jem; navadno nesklonljivo Ali je pregledal vpise od I do J?; kot imenovalniški prilastek črka I; ob številki linijski tok I2 {O} EDNINA: im. Í tudi Í, rod. Í-ja tudi Í, daj. Í-ju tudi Í, tož. Í tudi Í, mest. pri Í-ju tudi pri Í, or. z Í-jem tudi z Í; DVOJINA: im. Í-ja tudi Í, rod. Í-jev tudi Í, daj. Í-jema tudi Í, tož. Í-ja tudi Í, mest. pri Í-jih tudi pri Í, or. z Í-jema tudi z Í; MNOŽINA: im.

199

Í-ji tudi Í, rod. Í-jev tudi Í, daj. Í-jem tudi Í, tož. Í-je tudi Í, mest. pri Í-jih tudi pri Í, or. z Í-ji tudi z Í STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Í2 Í m; simboli |električni tok|; |svetilnost| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Í3 Í m; simboli |rimska števka|: Vrednost rimske števke I je 1 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ibid. okrajš. |lat. ibidem: prav tam|: pri navajanju Destruktivno voljo Badiou poimenuje nihilizem (ibid.: 27) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ide. okrajš. |indoevropski|: ide. jeziki; |indoevropsko| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave idr. okrajš. |in drugi|: pri navajanju Življenjepis povzemam po Slovenskem biografskem leksikonu (Munda idr. 2012); |in drugo|: pri navajanju Nekatere užitne rastline so lahko strupene zaradi naravnih pesticidov, npr. ananas, banane, brokoli, cvetača idr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave i. e. okrajš. |lat. id est: to je; to se pravi|: z vejico Namen mojega pisma je bil jasno zapisan v zadnjem odstavku, i. e. kdo

sme zahtevati od občana, da pokaže osebno izkaznico; gl. tj. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ifigénija Ifigénije ž; imena bitij |žensko ime|: Nasmejali smo se šalam psihoterapevtke Ifigenije; |grška bajeslovna oseba|: Grški kralj Agamemnon je svojo hčer Ifigenijo žrtvoval zato, da bi si njegov brat Menelaj lahko spet pridobil lepo Heleno {B} Ifigenijin {O} EDNINA: im. Ifigénija, rod. Ifigénije, daj. Ifigéniji, tož. Ifigénijo, mest. pri Ifigéniji, or. z Ifigénijo; DVOJINA: im. Ifigéniji, rod. Ifigénij, daj. Ifigénijama, tož. Ifigéniji, mest. pri Ifigénijah, or. z Ifigénijama; MNOŽINA: im. Ifigénije, rod. Ifigénij, daj. Ifigénijam, tož. Ifigénije, mest. pri Ifigénijah, or. z Ifigénijami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ifigénija Zagoríčnik Ifigénije Zagoríčnik ž; imena bitij |pravo ime Eva Batič: slovenska pesnica|: intervju z Ifigenijo Zagoričnik {O} EDNINA: im. Ifigénija Zagoríčnik, rod. Ifigénije Zagoríčnik, daj. Ifigéniji Zagoríčnik, tož. Ifigénijo Zagoríčnik, mest. pri Ifigéniji Zagoríčnik, or. z Ifigénijo Zagoríčnik STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Ígnac Ígnaca m; imena bitij |moško ime|: Grad so prodali grofu Ignacu Auerspergu; Varnostnika so skupaj z Ignacem H. oropali pred trgovinskim centrom {B} Ignačev {O} EDNINA: im. Ígnac, rod. Ígnaca, daj. Ígnacu, tož. Ígnaca, mest. pri Ígnacu, or. z Ígnacem; DVOJINA: im. Ígnaca, rod.

200

Ígnacev, daj. Ígnacema, tož. Ígnaca, mest. pri Ígnacih, or. z Ígnacema; MNOŽINA: im. Ígnaci, rod. Ígnacev, daj. Ígnacem, tož. Ígnace, mest. pri Ígnacih, or. z Ígnaci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Ignácij Antiohíjski Ignácija Antiohíjskega m; imena bitij |svetnik|: 17. oktobra je praznik škofa in mučenca Ignacija Antiohijskega {O} EDNINA: im. Ignácij Antiohíjski, rod. Ignácija Antiohíjskega, daj. Ignáciju Antiohíjskemu, tož. Ignácija Antiohíjskega, mest. pri Ignáciju Antiohíjskem, or. z Ignácijem Antiohíjskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Ignácij Lojólski Ignácija Lojólskega m; imena bitij |lat. Ignatius Loyola: svetnik|: duhovne vaje po Ignaciju Lojolskem; Faber je skupaj z Ignacijem Lojolskim ustanovil Družbo Jezusovo {O} EDNINA: im. Ignácij Lojólski, rod. Ignácija Lojólskega, daj. Ignáciju Lojólskemu, tož. Ignácija Lojólskega, mest. pri Ignáciju Lojólskem, or. z Ignácijem Lojólskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Ignacij Loyolski Ignacija Loyolskega [ignácij lojólski] m; imena bitij |lat. Ignatius Loyola: svetnik|; gl. Ignacij Lojolski STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Ígnačev Ígnačeva Ígnačevo prid.

Godilo ji je Ignačevo dvorjenje (< Ignac) {O} moški: EDNINA: im. Ígnačev, rod. Ígnačevega, daj. Ígnačevemu, tož. Ígnačev (živostno Ígnačevega), mest. pri Ígnačevem, or. z Ígnačevim; DVOJINA: im. Ígnačeva, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevima, tož. Ígnačeva, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevima; MNOŽINA: im. Ígnačevi, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevim, tož. Ígnačeve, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevimi ženski: EDNINA: im. Ígnačeva, rod. Ígnačeve, daj. Ígnačevi, tož. Ígnačevo, mest. pri Ígnačevi, or. z Ígnačevo; DVOJINA: im. Ígnačevi, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevima, tož. Ígnačevi, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevima; MNOŽINA: im. Ígnačeve, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevim, tož. Ígnačeve, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevimi srednji: EDNINA: im. Ígnačevo, rod. Ígnačevega, daj. Ígnačevemu, tož. Ígnačevo, mest. pri Ígnačevem, or. z Ígnačevim; DVOJINA: im. Ígnačevi, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevima, tož. Ígnačevi, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevima; MNOŽINA: im. Ígnačeva, rod. Ígnačevih, daj. Ígnačevim, tož. Ígnačeva, mest. pri Ígnačevih, or. z Ígnačevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Ígor Ígorja m; imena bitij |moško ime|: Z nekaj besedami je opisal predstavo plesov Igorja Stravinskega; Pred dvema letoma se je spoprijateljil z Igorjem {B} Igorjev {O} EDNINA: im. Ígor, rod. Ígorja, daj. Ígorju, tož. Ígorja, mest. pri Ígorju, or. z Ígorjem; DVOJINA: im. Ígorja, rod. Ígorjev, daj. Ígorjema, tož. Ígorja, mest. pri Ígorjih, or. z Ígorjema; MNOŽINA: im.

201

Ígorji, rod. Ígorjev, daj. Ígorjem, tož. Ígorje, mest. pri Ígorjih, or. z Ígorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Ígorjev Ígorjeva Ígorjevo prid. Z Igorjevo mamo in očetom imamo spoštljive odnose (< Igor) {O} moški: EDNINA: im. Ígorjev, rod. Ígorjevega, daj. Ígorjevemu, tož. Ígorjev (živostno Ígorjevega), mest. pri Ígorjevem, or. z Ígorjevim; DVOJINA: im. Ígorjeva, rod. Ígorjevih, daj. Ígorjevima, tož. Ígorjeva, mest. pri Ígorjevih, or. z Ígorjevima; MNOŽINA: im. Ígorjevi, rod. Ígorjevih, daj. Ígorjevim, tož. Ígorjeve, mest. pri Ígorjevih, or. z Ígorjevimi ženski: EDNINA: im. Ígorjeva, rod. Ígorjeve, daj. Ígorjevi, tož. Ígorjevo, mest. pri Ígorjevi, or. z Ígorjevo; DVOJINA: im. Ígorjevi, rod. Ígorjevih, daj. Ígorjevima, tož. Ígorjevi, mest. pri Ígorjevih, or. z Ígorjevima; MNOŽINA: im. Ígorjeve, rod. Ígorjevih, daj. Ígorjevim, tož. Ígorjeve, mest. pri Ígorjevih, or. z Ígorjevimi srednji: EDNINA: im. Ígorjevo, rod. Ígorjevega, daj. Ígorjevemu, tož. Ígorjevo, mest. pri Ígorjevem, or. z Ígorjevim; DVOJINA: im. Ígorjevi, rod. Ígorjevih, daj. Ígorjevima, tož. Ígorjevi, mest. pri Ígorjevih, or. z Ígorjevima; MNOŽINA: im. Ígorjeva, rod. Ígorjevih, daj. Ígorjevim, tož. Ígorjeva, mest. pri Ígorjevih, or. z Ígorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Íkar Íkarja m; imena bitij |pod. za Ikaros|; |grška bajeslovna oseba|: Kot pravi legenda, je graditelj Dedal izdelal par kril, s katerimi bi lahko s sinom Ikarjem poletela {B} Ikarjev

{O} EDNINA: im. Íkar, rod. Íkarja, daj. Íkarju, tož. Íkarja, mest. pri Íkarju, or. z Íkarjem; DVOJINA: im. Íkarja, rod. Íkarjev, daj. Íkarjema, tož. Íkarja, mest. pri Íkarjih, or. z Íkarjema; MNOŽINA: im. Íkarji, rod. Íkarjev, daj. Íkarjem, tož. Íkarje, mest. pri Íkarjih, or. z Íkarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Íkarjev Íkarjeva Íkarjevo prid. Obsedla ga je davna Ikarjeva želja po letenju (< Ikar) {O} moški: EDNINA: im. Íkarjev, rod. Íkarjevega, daj. Íkarjevemu, tož. Íkarjev (živostno Íkarjevega), mest. pri Íkarjevem, or. z Íkarjevim; DVOJINA: im. Íkarjeva, rod. Íkarjevih, daj. Íkarjevima, tož. Íkarjeva, mest. pri Íkarjevih, or. z Íkarjevima; MNOŽINA: im. Íkarjevi, rod. Íkarjevih, daj. Íkarjevim, tož. Íkarjeve, mest. pri Íkarjevih, or. z Íkarjevimi ženski: EDNINA: im. Íkarjeva, rod. Íkarjeve, daj. Íkarjevi, tož. Íkarjevo, mest. pri Íkarjevi, or. z Íkarjevo; DVOJINA: im. Íkarjevi, rod. Íkarjevih, daj. Íkarjevima, tož. Íkarjevi, mest. pri Íkarjevih, or. z Íkarjevima; MNOŽINA: im. Íkarjeve, rod. Íkarjevih, daj. Íkarjevim, tož. Íkarjeve, mest. pri Íkarjevih, or. z Íkarjevimi srednji: EDNINA: im. Íkarjevo, rod. Íkarjevega, daj. Íkarjevemu, tož. Íkarjevo, mest. pri Íkarjevem, or. z Íkarjevim; DVOJINA: im. Íkarjevi, rod. Íkarjevih, daj. Íkarjevima, tož. Íkarjevi, mest. pri Íkarjevih, or. z Íkarjevima; MNOŽINA: im. Íkarjeva, rod. Íkarjevih, daj. Íkarjevim, tož. Íkarjeva, mest. pri Íkarjevih, or. z Íkarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Íkaros Íkarja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Ikar STATUS:predlog

202

PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena íks íksa m |tuja črka x|: Iksov in ipsilonov slovenska abeceda ne pozna; kot imenovalniški prilastek črka iks {O} EDNINA: im. íks, rod. íksa, daj. íksu, tož. íks, mest. pri íksu, or. z íksom; DVOJINA: im. íksa, rod. íksov, daj. íksoma, tož. íksa, mest. pri íksih, or. z íksoma; MNOŽINA: im. íksi, rod. íksov, daj. íksom, tož. íkse, mest. pri íksih, or. z íksi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Ilić Ilić [ílič] m; imena bitij |priimek|: Doktorat je opravil pod mentorstvom dr. Ilića; Na novinarskem večeru se bo voditelj pogovarjal z Velimirjem Ilićem – urednikom beograjske Politike {B} Ilićev {O} EDNINA: im. Ilić, rod. Ilića, daj. Iliću, tož. Ilića, mest. pri Iliću, or. z Ilićem; DVOJINA: im. Ilića, rod. Ilićev, daj. Ilićema, tož. Ilića, mest. pri Ilićih, or. z Ilićema; MNOŽINA: im. Ilići, rod. Ilićev, daj. Ilićem, tož. Iliće, mest. pri Ilićih, or. z Ilići STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Ilićev Ilićeva Ilićevo [íličev-] prid. Glavno orodje Ilićevega umetniškega ustvarjanja je grafitni svinčnik (< Ilić) {O} moški: EDNINA: im. Ilićev, rod. Ilićevega, daj. Ilićevemu, tož. Ilićev (živostno Ilićevega), mest. pri Ilićevem, or. z Ilićevim; DVOJINA: im. Ilićeva, rod. Ilićevih, daj. Ilićevima, tož. Ilićeva, mest. pri Ilićevih, or. z Ilićevima; MNOŽINA: im. Ilićevi, rod. Ilićevih, daj. Ilićevim, tož. Ilićeve, mest. pri Ilićevih, or. z Ilićevimi ženski: EDNINA: im. Ilićeva, rod. Ilićeve, daj. Ilićevi, tož. Ilićevo, mest. pri Ilićevi, or. z Ilićevo; DVOJINA: im. Ilićevi, rod.

Ilićevih, daj. Ilićevima, tož. Ilićevi, mest. pri Ilićevih, or. z Ilićevima; MNOŽINA: im. Ilićeve, rod. Ilićevih, daj. Ilićevim, tož. Ilićeve, mest. pri Ilićevih, or. z Ilićevimi srednji: EDNINA: im. Ilićevo, rod. Ilićevega, daj. Ilićevemu, tož. Ilićevo, mest. pri Ilićevem, or. z Ilićevim; DVOJINA: im. Ilićevi, rod. Ilićevih, daj. Ilićevima, tož. Ilićevi, mest. pri Ilićevih, or. z Ilićevima; MNOŽINA: im. Ilićeva, rod. Ilićevih, daj. Ilićevim, tož. Ilićeva, mest. pri Ilićevih, or. z Ilićevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) In In [inə̀ in ièn] m; simboli |indij|: Simbol za kemijski element indij je In STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ind. okrajš. |industrijski|: ind. cona STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave in dr. okrajš. |in drugi|: pri navajanju Raziskava je zajela populacijo v starosti 10 in 14 let (Novak in dr. 2007) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ínes Ínes ž; imena bitij |žensko ime|: Kaj so Ines povedali sokrajani? {B} Inesin {O} EDNINA: im. Ínes, rod. Ínes, daj. Ínes, tož. Ínes, mest. pri Ínes, or. z Ínes STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Ínesin Ínesina Ínesino prid.

203

Vse odločitve so poslej v Inesinih rokah (< Ines) {O} moški: EDNINA: im. Ínesin, rod. Ínesinega, daj. Ínesinemu, tož. Ínesin (živostno Ínesinega), mest. pri Ínesinem, or. z Ínesinim; DVOJINA: im. Ínesina, rod. Ínesinih, daj. Ínesinima, tož. Ínesina, mest. pri Ínesinih, or. z Ínesinima; MNOŽINA: im. Ínesini, rod. Ínesinih, daj. Ínesinim, tož. Ínesine, mest. pri Ínesinih, or. z Ínesinimi ženski: EDNINA: im. Ínesina, rod. Ínesine, daj. Ínesini, tož. Ínesino, mest. pri Ínesini, or. z Ínesino; DVOJINA: im. Ínesini, rod. Ínesinih, daj. Ínesinima, tož. Ínesini, mest. pri Ínesinih, or. z Ínesinima; MNOŽINA: im. Ínesine, rod. Ínesinih, daj. Ínesinim, tož. Ínesine, mest. pri Ínesinih, or. z Ínesinimi srednji: EDNINA: im. Ínesino, rod. Ínesinega, daj. Ínesinemu, tož. Ínesino, mest. pri Ínesinem, or. z Ínesinim; DVOJINA: im. Ínesini, rod. Ínesinih, daj. Ínesinima, tož. Ínesini, mest. pri Ínesinih, or. z Ínesinima; MNOŽINA: im. Ínesina, rod. Ínesinih, daj. Ínesinim, tož. Ínesina, mest. pri Ínesinih, or. z Ínesinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) ing. okrajš. |inženir; inženirka|; gl. inž. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave inv. št. okrajš. |inventarna številka|: muzejski eksponat z inv. št. 73 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave inž. okrajš. |inženir; inženirka|: pred imenom inž. Janez Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

Ió Ió m; simboli |ionij|: Ionij (Io) je radioaktivni izotop torija STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ipd. okrajš. |in podobno|: na koncu naštevanja, brez vejice Koši, posode za peko kruha, manjše košare ipd. povsod prav pridejo; prim. itd., itn. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ípsilon ípsilona m |tuja črka y|; |grška črka υ|: Do zastojev je prihajalo tudi na istrskem ipsilonu; V besedilu je polno iksov, ipsilonov in tujih dvoglasnikov; kot imenovalniški prilastek črka ipsilon {O} EDNINA: im. ípsilon, rod. ípsilona, daj. ípsilonu, tož. ípsilon, mest. pri ípsilonu, or. z ípsilonom; DVOJINA: im. ípsilona, rod. ípsilonov, daj. ípsilonoma, tož. ípsilona, mest. pri ípsilonih, or. z ípsilonoma; MNOŽINA: im. ípsiloni, rod. ípsilonov, daj. ípsilonom, tož. ípsilone, mest. pri ípsilonih, or. z ípsiloni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Ir Ir [irə̀ in ièr] m; simboli |iridij|: Simbol za kemijski element iridij je Ir STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Iréna Aténska Iréne Aténske ž; imena bitij |bizantinska cesarica|: Največji dosežek Irene Atenske je bila obnovitev pravoslavnega čaščenja ikon {O} EDNINA: im. Iréna Aténska, rod. Iréne Aténske, daj. Iréni Aténski, tož. Iréno Aténsko, mest. pri Iréni Aténski, or. z Iréno Aténsko

204

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Íris Íris ž; imena bitij |žensko ime|: Stanovanje je dala v najem Iris in njeni sestri {B} Irisin {O} EDNINA: im. Íris, rod. Íris, daj. Íris, tož. Íris, mest. pri Íris, or. z Íris STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Írisin Írisina Írisino prid. Poskušal je uloviti Irisin pogled (< Iris) {O} moški: EDNINA: im. Írisin, rod. Írisinega, daj. Írisinemu, tož. Írisin (živostno Írisinega), mest. pri Írisinem, or. z Írisinim; DVOJINA: im. Írisina, rod. Írisinih, daj. Írisinima, tož. Írisina, mest. pri Írisinih, or. z Írisinima; MNOŽINA: im. Írisini, rod. Írisinih, daj. Írisinim, tož. Írisine, mest. pri Írisinih, or. z Írisinimi ženski: EDNINA: im. Írisina, rod. Írisine, daj. Írisini, tož. Írisino, mest. pri Írisini, or. z Írisino; DVOJINA: im. Írisini, rod. Írisinih, daj. Írisinima, tož. Írisini, mest. pri Írisinih, or. z Írisinima; MNOŽINA: im. Írisine, rod. Írisinih, daj. Írisinim, tož. Írisine, mest. pri Írisinih, or. z Írisinimi srednji: EDNINA: im. Írisino, rod. Írisinega, daj. Írisinemu, tož. Írisino, mest. pri Írisinem, or. z Írisinim; DVOJINA: im. Írisini, rod. Írisinih, daj. Írisinima, tož. Írisini, mest. pri Írisinih, or. z Írisinima; MNOŽINA: im. Írisina, rod. Írisinih, daj. Írisinim, tož. Írisina, mest. pri Írisinih, or. z Írisinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) IT IT [itə̀] m; simboli |mednarodna oznaka Italy: Italija|

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli it. okrajš. |italijanščina|: Piše v it.; |italijanski|: it. film; |italijansko|: rdeče (it. rosso) vino STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave .it okrajš. |Italija|: kot spletna domena Končnica .it je na voljo za registracijo vsem rezidentom Evropske unije; v spletnih naslovih, stično www.comune.roma.it STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave itáloamêriški itáloamêriška, itáloamêriško prid. |ameriški z italijanskimi prvinami|: italoameriški pisatelj; italoameriško poreklo; prim. italijansko-ameriški {O} moški: EDNINA: im. itáloamêriški, rod. itáloamêriškega, daj. itáloamêriškemu, tož. itáloamêriški (živostno itáloamêriškega), mest. pri itáloamêriškem, or. z itáloamêriškim; DVOJINA: im. itáloamêriška, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškima, tož. itáloamêriška, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškima; MNOŽINA: im. itáloamêriški, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškim, tož. itáloamêriške, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškimi ženski: EDNINA: im. itáloamêriška, rod. itáloamêriške, daj. itáloamêriški, tož. itáloamêriško, mest. pri itáloamêriški, or. z itáloamêriško; DVOJINA: im. itáloamêriški, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškima, tož. itáloamêriški, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškima; MNOŽINA: im. itáloamêriške, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškim, tož. itáloamêriške, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškimi

205

srednji: EDNINA: im. itáloamêriško, rod. itáloamêriškega, daj. itáloamêriškemu, tož. itáloamêriško, mest. pri itáloamêriškem, or. z itáloamêriškim; DVOJINA: im. itáloamêriški, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškima, tož. itáloamêriški, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškima; MNOŽINA: im. itáloamêriška, rod. itáloamêriških, daj. itáloamêriškim, tož. itáloamêriška, mest. pri itáloamêriških, or. z itáloamêriškimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) Íta Rína Íte Rína tudi Íta Rína Íte Ríne ž; imena bitij |pravo ime Ida Kravanja: slovenska filmska igralka|: filmska kariera Ite Rina {O} EDNINA: im. Íta Rína, rod. Íte Rína in Íte Ríne, daj. Íti Rína in Íti Ríni, tož. Íto Rína in Íto Ríno, mest. pri Íti Rína in pri Íti Ríni, or. z Íto Rína in z Íto Ríno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi itd. okrajš. |in tako dalje|: na koncu naštevanja, brez vejice Nesprejemljivo je, da mlade medicinske sestre, zdravniki, pravniki itd. ne morejo dobiti službe; prim. ipd., itn. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave itn. okrajš. |in tako naprej|: na koncu naštevanja, brez vejice Lovci so spomladi čistili zimska krmišča, raznašali sol, opazovali in šteli divjad itn.; prim. ipd., itd. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ivána Blázna Iváne Blázne ž; imena bitij

|šp. Juana la Loca: kastiljska in aragonska kraljica|: V pariškem muzeju so pripravili razstavo flamskih tapiserij Ivane Blazne {O} EDNINA: im. Ivána Blázna, rod. Iváne Blázne, daj. Iváni Blázni, tož. Iváno Blázno, mest. pri Iváni Blázni, or. z Iváno Blázno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Ivána Orleánska Iváne Orleánske ž; imena bitij |fr. Jeanne d’Arc: francoska narodna junakinja; svetnica|: Leta 1920 je papež Benedikt XV. Ivano Orleansko posvetil v svetnico {O} EDNINA: im. Ivána Orleánska, rod. Iváne Orleánske, daj. Iváni Orleánski, tož. Iváno Orleánsko, mest. pri Iváni Orleánski, or. z Iváno Orleánsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Ivána Pápežinja Iváne Pápežinje ž; imena bitij |lat. Johannes Anglicus|: Legende o Ivani Papežinji zgodovinarji niso potrdili {O} EDNINA: im. Ivána Pápežinja, rod. Iváne Pápežinje, daj. Iváni Pápežinji, tož. Iváno Pápežinjo, mest. pri Iváni Pápežinji, or. z Iváno Pápežinjo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Ívan Brez dežêle Ívana Brez dežêle m; imena bitij |angl. John Lackland: angleški kralj|: Med odsotnostjo Riharda Levjesrčnega je Angliji vladal Ivan Brez dežele {O} EDNINA: im. Ívan Brez dežêle, rod. Ívana Brez dežêle, daj. Ívanu Brez

206

dežêle, tož. Ívana Brez dežêle, mest. pri Ívanu Brez dežêle, or. z Ívanom Brez dežêle STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Ivánčič Ivánčiča m; imena bitij |priimek|: Ivančiča so srečali vsak večer ob reki; intervju z Ivančičem {B} Ivančičev {O} EDNINA: im. Ivánčič, rod. Ivánčiča, daj. Ivánčiču, tož. Ivánčiča, mest. pri Ivánčiču, or. z Ivánčičem; DVOJINA: im. Ivánčiča, rod. Ivánčičev, daj. Ivánčičema, tož. Ivánčiča, mest. pri Ivánčičih, or. z Ivánčičema; MNOŽINA: im. Ivánčiči, rod. Ivánčičev, daj. Ivánčičem, tož. Ivánčiče, mest. pri Ivánčičih, or. z Ivánčiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Ivánčičev Ivánčičeva Ivánčičevo prid. Ivančičeva skladba (< Ivančič) {O} moški: EDNINA: im. Ivánčičev, rod. Ivánčičevega, daj. Ivánčičevemu, tož. Ivánčičev (živostno Ivánčičevega), mest. pri Ivánčičevem, or. z Ivánčičevim; DVOJINA: im. Ivánčičeva, rod. Ivánčičevih, daj. Ivánčičevima, tož. Ivánčičeva, mest. pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevima; MNOŽINA: im. Ivánčičevi, rod. Ivánčičevih, daj. Ivánčičevim, tož. Ivánčičeve, mest. pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevimi ženski: EDNINA: im. Ivánčičeva, rod. Ivánčičeve, daj. Ivánčičevi, tož. Ivánčičevo, mest. pri Ivánčičevi, or. z Ivánčičevo; DVOJINA: im. Ivánčičevi, rod. Ivánčičevih, daj. Ivánčičevima, tož. Ivánčičevi, mest. pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevima; MNOŽINA: im. Ivánčičeve, rod. Ivánčičevih, daj. Ivánčičevim, tož. Ivánčičeve, mest. pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevimi

srednji: EDNINA: im. Ivánčičevo, rod. Ivánčičevega, daj. Ivánčičevemu, tož. Ivánčičevo, mest. pri Ivánčičevem, or. z Ivánčičevim; DVOJINA: im. Ivánčičevi, rod. Ivánčičevih, daj. Ivánčičevima, tož. Ivánčičevi, mest. pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevima; MNOŽINA: im. Ivánčičeva, rod. Ivánčičevih, daj. Ivánčičevim, tož. Ivánčičeva, mest. pri Ivánčičevih, or. z Ivánčičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Ívo Íva m; imena bitij |moško ime|: Pripravljena je bila odpustiti Ivu; Z bratom Ivom tekmuje v bobu dvosedu {B} Ivov {O} EDNINA: im. Ívo, rod. Íva, daj. Ívu, tož. Íva, mest. pri Ívu, or. z Ívom; DVOJINA: im. Íva, rod. Ívov, daj. Ívoma, tož. Íva, mest. pri Ívih, or. z Ívoma; MNOŽINA: im. Ívi, rod. Ívov, daj. Ívom, tož. Íve, mest. pri Ívih, or. z Ívi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Ívov Ívova Ívovo prid. Spregovoril je o Ivovi tekmovalni poti (< Ivo) {O} moški: EDNINA: im. Ívov, rod. Ívovega, daj. Ívovemu, tož. Ívov (živostno Ívovega), mest. pri Ívovem, or. z Ívovim; DVOJINA: im. Ívova, rod. Ívovih, daj. Ívovima, tož. Ívova, mest. pri Ívovih, or. z Ívovima; MNOŽINA: im. Ívovi, rod. Ívovih, daj. Ívovim, tož. Ívove, mest. pri Ívovih, or. z Ívovimi ženski: EDNINA: im. Ívova, rod. Ívove, daj. Ívovi, tož. Ívovo, mest. pri Ívovi, or. z Ívovo; DVOJINA: im. Ívovi, rod. Ívovih, daj. Ívovima, tož. Ívovi, mest. pri Ívovih, or. z Ívovima; MNOŽINA: im. Ívove, rod.

207

Ívovih, daj. Ívovim, tož. Ívove, mest. pri Ívovih, or. z Ívovimi srednji: EDNINA: im. Ívovo, rod. Ívovega, daj. Ívovemu, tož. Ívovo, mest. pri Ívovem, or. z Ívovim; DVOJINA: im. Ívovi, rod. Ívovih, daj. Ívovima, tož. Ívovi, mest. pri Ívovih, or. z Ívovima; MNOŽINA: im. Ívova, rod. Ívovih, daj. Ívovim, tož. Ívova, mest. pri Ívovih, or. z Ívovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Izabéla Francóska Izabéle Francóske ž; imena bitij |angl. Isabella of France: angleška kraljica|: Angleški regent je vladal s pomočjo kraljice matere Izabele Francoske {O} EDNINA: im. Izabéla Francóska, rod. Izabéle Francóske, daj. Izabéli Francóski, tož. Izabélo Francósko, mest. pri Izabéli Francóski, or. z Izabélo Francósko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Izabéla Portugálska Izabéle Portugálske ž; imena bitij |svetnica|: Tizianov portret Izabele Portugalske {O} EDNINA: im. Izabéla Portugálska, rod. Izabéle Portugálske, daj. Izabéli Portugálski, tož. Izabélo Portugálsko, mest. pri Izabéli Portugálski, or. z Izabélo Portugálsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Izaíja Izaíja in Izaíja Izaíje m; imena bitij |svetopisemski prerok|: znamenita slika Marije z Jezusom, Izaijem/Izaijo in Janezom Krstnikom; v zvezi prerok Izaija berilo iz knjige preroka Izaija/Izaije

{B} Izaijev {O} EDNINA: im. Izaíja, rod. Izaíja in Izaíje, daj. Izaíju in Izaíji, tož. Izaíja in Izaíjo, mest. pri Izaíju in pri Izaíji, or. z Izaíjem in z Izaíjo; DVOJINA: im. Izaíja in Izaíji, rod. Izaíjev in Izaíj, daj. Izaíjema in Izaíjama, tož. Izaíja in Izaíji, mest. pri Izaíjih in pri Izaíjah, or. z Izaíjema in z Izaíjama; MNOŽINA: im. Izaíji in Izaíje, rod. Izaíjev in Izaíj, daj. Izaíjem in Izaíjam, tož. Izaíje in Izaíje, mest. pri Izaíjih in pri Izaíjah, or. z Izaíji in z Izaíjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Izaíjev Izaíjeva Izaíjevo prid. znameniti fragment iz Izaijeve prerokbe (< Izaija) {O} moški: EDNINA: im. Izaíjev, rod. Izaíjevega, daj. Izaíjevemu, tož. Izaíjev (živostno Izaíjevega), mest. pri Izaíjevem, or. z Izaíjevim; DVOJINA: im. Izaíjeva, rod. Izaíjevih, daj. Izaíjevima, tož. Izaíjeva, mest. pri Izaíjevih, or. z Izaíjevima; MNOŽINA: im. Izaíjevi, rod. Izaíjevih, daj. Izaíjevim, tož. Izaíjeve, mest. pri Izaíjevih, or. z Izaíjevimi ženski: EDNINA: im. Izaíjeva, rod. Izaíjeve, daj. Izaíjevi, tož. Izaíjevo, mest. pri Izaíjevi, or. z Izaíjevo; DVOJINA: im. Izaíjevi, rod. Izaíjevih, daj. Izaíjevima, tož. Izaíjevi, mest. pri Izaíjevih, or. z Izaíjevima; MNOŽINA: im. Izaíjeve, rod. Izaíjevih, daj. Izaíjevim, tož. Izaíjeve, mest. pri Izaíjevih, or. z Izaíjevimi srednji: EDNINA: im. Izaíjevo, rod. Izaíjevega, daj. Izaíjevemu, tož. Izaíjevo, mest. pri Izaíjevem, or. z Izaíjevim; DVOJINA: im. Izaíjevi, rod. Izaíjevih, daj. Izaíjevima, tož. Izaíjevi, mest. pri Izaíjevih, or. z Izaíjevima; MNOŽINA: im. Izaíjeva, rod. Izaíjevih, daj. Izaíjevim, tož. Izaíjeva, mest. pri Izaíjevih, or. z Izaíjevimi STATUS:predlog

208

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) izd. okrajš. |izdaja|: izd. iz leta 2001; |izdal|: izd. Slovenska akademija znanosti in umetnosti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave izg. okrajš. |izgovor|: Assisi (izg. asízi) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ízida Ízide ž; imena bitij |egipčanska boginja|: Kult boginje Izide je bil pri Rimljanih izjemno popularen {B} Izidin {O} EDNINA: im. Ízida, rod. Ízide, daj. Ízidi, tož. Ízido, mest. pri Ízidi, or. z Ízido; DVOJINA: im. Ízidi, rod. Ízid, daj. Ízidama, tož. Ízid, mest. pri Ízidah, or. z Ízidama; MNOŽINA: im. Ízide, rod. Ízid, daj. Ízidam, tož. Ízide, mest. pri Ízidah, or. z Ízidami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ízidor Ízidorja m; imena bitij |moško ime|: Ključ domačije je izročil gospodarju Izidorju; Poroko sta z Izidorjem skrbno načrtovala več mesecev {B} Izidorjev {O} EDNINA: im. Ízidor, rod. Ízidorja, daj. Ízidorju, tož. Ízidorja, mest. pri Ízidorju, or. z Ízidorjem; DVOJINA: im. Ízidorja, rod. Ízidorjev, daj. Ízidorjema, tož. Ízidorja, mest. pri Ízidorjih, or. z Ízidorjema; MNOŽINA: im. Ízidorji, rod. Ízidorjev, daj. Ízidorjem, tož. Ízidorje, mest. pri Ízidorjih, or. z Ízidorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška)

Ízidorjev Ízidorjeva Ízidorjevo prid. Roman se konča z Izidorjevim odhodom v vojsko (< Izidor) {O} moški: EDNINA: im. Ízidorjev, rod. Ízidorjevega, daj. Ízidorjevemu, tož. Ízidorjev (živostno Ízidorjevega), mest. pri Ízidorjevem, or. z Ízidorjevim; DVOJINA: im. Ízidorjeva, rod. Ízidorjevih, daj. Ízidorjevima, tož. Ízidorjeva, mest. pri Ízidorjevih, or. z Ízidorjevima; MNOŽINA: im. Ízidorjevi, rod. Ízidorjevih, daj. Ízidorjevim, tož. Ízidorjeve, mest. pri Ízidorjevih, or. z Ízidorjevimi ženski: EDNINA: im. Ízidorjeva, rod. Ízidorjeve, daj. Ízidorjevi, tož. Ízidorjevo, mest. pri Ízidorjevi, or. z Ízidorjevo; DVOJINA: im. Ízidorjevi, rod. Ízidorjevih, daj. Ízidorjevima, tož. Ízidorjevi, mest. pri Ízidorjevih, or. z Ízidorjevima; MNOŽINA: im. Ízidorjeve, rod. Ízidorjevih, daj. Ízidorjevim, tož. Ízidorjeve, mest. pri Ízidorjevih, or. z Ízidorjevimi srednji: EDNINA: im. Ízidorjevo, rod. Ízidorjevega, daj. Ízidorjevemu, tož. Ízidorjevo, mest. pri Ízidorjevem, or. z Ízidorjevim; DVOJINA: im. Ízidorjevi, rod. Ízidorjevih, daj. Ízidorjevima, tož. Ízidorjevi, mest. pri Ízidorjevih, or. z Ízidorjevima; MNOŽINA: im. Ízidorjeva, rod. Ízidorjevih, daj. Ízidorjevim, tož. Ízidorjeva, mest. pri Ízidorjevih, or. z Ízidorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Ízmael Ízmaela m; imena bitij |prerok|: Izmael odide v smeri Arabije {B} Izmaelov {O} EDNINA: im. Ízmael, rod. Ízmaela, daj. Ízmaelu, tož. Ízmaela, mest. pri Ízmaelu, or. z Ízmaelom; DVOJINA: im. Ízmaela, rod. Ízmaelov, daj. Ízmaeloma, tož. Ízmaela, mest. pri Ízmaelih, or. z Ízmaeloma; MNOŽINA: im. Ízmaeli, rod.

209

Ízmaelov, daj. Ízmaelom, tož. Ízmaele, mest. pri Ízmaelih, or. z Ízmaeli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena izr. prof. okrajš. |izredni profesor; izredna profesorica|: pred imenom izr. prof. Janez Novak; v zvezi okrajšav izr. prof. dr. Janez Novak; za imenom, z vejico Janez Novak, izr. prof.; dr. Janez Novak, izr. prof. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave izv. okrajš. |izvod|: Natisnili so 2000 izv. slovarja STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave j j-ja tudi j [jə̀, rod. jə̀ja in jé, rod. jêja] m |ime črke ali glasu|: mali j; Besedo pacient piši brez j-ja; beseda s tremi j-ji; navadno nesklonljivo Pri sklanjanju imena Aci podaljšujemo osnovo z j; kot imenovalniški prilastek črka j; ob številki slika 3j {O} EDNINA: im. j tudi j, rod. j-ja tudi j, daj. j-ju tudi j, tož. j tudi j, mest. pri j-ju tudi pri j, or. z j-jem tudi z j; DVOJINA: im. j-ja tudi j, rod. j-jev tudi j, daj. j-jema tudi j, tož. j-ja tudi j, mest. pri j-jih tudi pri j, or. z j-jema tudi z j; MNOŽINA: im. j-ji tudi j, rod. j-jev tudi j, daj. j-jem tudi j, tož. j-je tudi j, mest. pri j-jih tudi pri j, or. z j-ji tudi z j STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) J1 J-ja tudi J [jə̀, rod. jə̀ja in jé, rod. jêja] m |ime črke|: veliki J; Med J-jem in M-jem sta še L in K; trije J-ji; navadno nesklonljivo To je jed z velikim J!; kot imenovalniški prilastek Črko J vedno obrne v nasprotno smer; ob številki Jezik obvlada na ravni maternega jezika oz. J1

{O} EDNINA: im. J tudi J, rod. J-ja tudi J, daj. J-ju tudi J, tož. J tudi J, mest. pri J-ju tudi pri J, or. z J-jem tudi z J; DVOJINA: im. J-ja tudi J, rod. J-jev tudi J, daj. J-jema tudi J, tož. J-ja tudi J, mest. pri J-jih tudi pri J, or. z J-jema tudi z J; MNOŽINA: im. J-ji tudi J, rod. J-jev tudi J, daj. J-jem tudi J, tož. J-je tudi J, mest. pri J-jih tudi pri J, or. z J-ji tudi z J STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) J2 j [jə̀ in jé] m; simboli |džul/joule|: Kdaj opravi sila 1 N delo 1 J?; |jod|: Simbol za kemijski element jod je J; |jodov|: v kemijski formuli jodov klorid (JCl) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli J3 j [jə̀ in jé] m; simboli |jug|: Smer vetra: J; |južni|: Preplezal je smer v J steni; prim. JV, JZ STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli J. okrajš. |Južni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen J. Koreja; prim. Juž. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Jágnje Bôžje Jágnjeta Bôžjega s; imena bitij |nadomestno ime za: Kristus|: Janez Krstnik je prepoznal Kristusa in ga pozdravil z besedami »Glejte, Jagnje Božje!« {O} EDNINA: im. Jágnje Bôžje, rod. Jágnjeta Bôžjega, daj. Jágnjetu Bôžjemu, tož. Jágnje Bôžje, mest. pri Jágnjetu Bôžjem, or. z Jágnjetom Bôžjim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Jáhve Jáhveja m; imena bitij

210

|izraelski bog|: Jahve je prisluhnil stiskam judovskega ljudstva v egipčanskem suženjstvu; zaveza med Jahvejem in ljudstvom ; V 16. stoletju je zaradi napačne izgovarjave iz imena Jahve nastal Jehova {B} Jahvejev {O} EDNINA: im. Jáhve, rod. Jáhveja, daj. Jáhveju, tož. Jáhveja, mest. pri Jáhveju, or. z Jáhvejem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Jáhvejev Jáhvejeva Jáhvejevo prid. slediti Jahvejevemu služabniku ; govoriti o Jahvejevem služabniku (< Jahve) {O} moški: EDNINA: im. Jáhvejev, rod. Jáhvejeva, daj. Jáhvejevemu, tož. Jáhvejev (živostno Jáhvejevega), mest. pri Jáhvejevem, or. z Jáhvejevim; DVOJINA: im. Jáhvejeva, rod. Jáhvejevih, daj. Jáhvejevima, tož. Jáhvejeva, mest. pri Jáhvejevih, or. z Jáhvejevima; MNOŽINA: im. Jáhvejevi, rod. Jáhvejevih, daj. Jáhvejevim, tož. Jáhvejeve, mest. pri Jáhvejevih, or. z Jáhvejevimi ženski: EDNINA: im. Jáhvejeva, rod. Jáhvejeve, daj. Jáhvejevi, tož. Jáhvejevo, mest. pri Jáhvejevi, or. z Jáhvejevo; DVOJINA: im. Jáhvejevi, rod. Jáhvejevih, daj. Jáhvejevima, tož. Jáhvejevi, mest. pri Jáhvejevih, or. z Jáhvejevima; MNOŽINA: im. Jáhvejeve, rod. Jáhvejevih, daj. Jáhvejevim, tož. Jáhvejeve, mest. pri Jáhvejevih, or. z Jáhvejevimi srednji: EDNINA: im. Jáhvejevo, rod. Jáhvejevega, daj. Jáhvejevemu, tož. Jáhvejevo, mest. pri Jáhvejevem, or. z Jáhvejevim; DVOJINA: im. Jáhvejevi, rod. Jáhvejevih, daj. Jáhvejevima, tož. Jáhvejevi, mest. pri Jáhvejevih, or. z Jáhvejevima; MNOŽINA: im. Jáhvejeva, rod. Jáhvejevih, daj. Jáhvejevim, tož. Jáhvejeva, mest. pri Jáhvejevih, or. z Jáhvejevimi

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Jáka Jáke in Jáka m; imena bitij K Jaki/Jaku se odpravi po nasvete; Poroko med Barbaro in Jako/Jakom so praznovali na Dobrni {B} Jakov {O} EDNINA: im. Jáka, rod. Jáke in Jáka, daj. Jáki in Jáku, tož. Jáko in Jáka, mest. pri Jáki in pri Jáku, or. z Jáko in z Jákom; DVOJINA: im. Jáki in Jáka, rod. Ják in Jákev, daj. Jákama in Jákoma, tož. Jáki in Jáka, mest. pri Jákah in pri Jákih, or. z Jákama in z Jákoma; MNOŽINA: im. Jáke in Jáki, rod. Ják in Jákev, daj. Jákam in Jákom, tož. Jáke in Jáke, mest. pri Jákah in pri Jákih, or. z Jákami in z Jáki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Jáka Rácman Jáke Rácmana in Jáka Rácman Jáka Rácmana m; imena bitij |pravljični lik|: Pak, Žak, in Mak so nečaki Jake/Jaka Racmana; V šoli otroci najraje barvajo podobe z Jako/Jakom Racmanom {O} EDNINA: im. Jáka Rácman, rod. Jáke Rácmana in Jáka Rácmana, daj. Jáki Rácmanu in Jáku Rácmanu, tož. Jáko Rácmana in Jáka Rácmana, mest. pri Jáki Rácmanu in pri Jáku Rácmanu, or. z Jáko Rácmanom in z Jákom Rácmanom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Jáki Jákija m; imena bitij |pravo ime Jože Horvat: slovenski slikar in grafik|: Tone Svetina je s ponosom govoril o svojem prijateljstvu s slikarjem Jakijem; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem razstava likovnih del

211

akademskega slikarja Jožeta Horvata – Jakija {B} Jakijev {O} EDNINA: im. Jáki, rod. Jákija, daj. Jákiju, tož. Jákija, mest. pri Jákiju, or. z Jákijem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Jákijev Jákijeva Jákijevo prid. Razstava Jakijevih del bo na ogled do sredine novembra (< Jaki) {O} moški: EDNINA: im. Jákijev, rod. Jákijevega, daj. Jákijevemu, tož. Jákijev (živostno Jákijevega), mest. pri Jákijevem, or. z Jákijevim; DVOJINA: im. Jákijeva, rod. Jákijevih, daj. Jákijevima, tož. Jákijeva, mest. pri Jákijevih, or. z Jákijevima; MNOŽINA: im. Jákijevi, rod. Jákijevih, daj. Jákijevim, tož. Jákijeve, mest. pri Jákijevih, or. z Jákijevimi ženski: EDNINA: im. Jákijeva, rod. Jákijeve, daj. Jákijevi, tož. Jákijevo, mest. pri Jákijevi, or. z Jákijevo; DVOJINA: im. Jákijevi, rod. Jákijevih, daj. Jákijevima, tož. Jákijevi, mest. pri Jákijevih, or. z Jákijevima; MNOŽINA: im. Jákijeve, rod. Jákijevih, daj. Jákijevim, tož. Jákijeve, mest. pri Jákijevih, or. z Jákijevimi srednji: EDNINA: im. Jákijevo, rod. Jákijevega, daj. Jákijevemu, tož. Jákijevo, mest. pri Jákijevem, or. z Jákijevim; DVOJINA: im. Jákijevi, rod. Jákijevih, daj. Jákijevima, tož. Jákijevi, mest. pri Jákijevih, or. z Jákijevima; MNOŽINA: im. Jákijeva, rod. Jákijevih, daj. Jákijevim, tož. Jákijeva, mest. pri Jákijevih, or. z Jákijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Jákob Jákoba m; imena bitij |moško ime|: avtorski večer zborovske glasbe skladatelja Jakoba Ježa; Na Irskem pred 12. julijem, praznujejo

obletnico zmage protestantskega princa Viljema Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II.; |svetopisemska oseba|: Tradicionalni simbol Jakoba je školjka pokrovača; v zvezi apostol Jakob grob apostola Jakoba {B} Jakobov {O} EDNINA: im. Jákob, rod. Jákoba, daj. Jákobu, tož. Jákoba, mest. pri Jákobu, or. z Jákobom; DVOJINA: im. Jákoba, rod. Jákobov, daj. Jákoboma, tož. Jákoba, mest. pri Jákobih, or. z Jákoboma; MNOŽINA: im. Jákobi, rod. Jákobov, daj. Jákobom, tož. Jákobe, mest. pri Jákobih, or. z Jákobi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Jákobov Jákobova Jákobovo prid. Na steni v kuhinji je več Jakobovih risb; Jakobov vodnjak v Nabiusu je sveto mesto tako za jude kot kristjane in muslimane; Jakobova lestev ||staro ime za Rimsko cesto||: V srednjem veku so Rimsko cesto poimenovali Jakobova lestev; jakobova pokrovača ||vrsta školjke||: Najraje si privoščim gratinirane jakobove pokrovače (< Jakob) {O} moški: EDNINA: im. Jákobov, rod. Jákobovega, daj. Jákobovemu, tož. Jákobov (živostno Jákobovega), mest. pri Jákobovem, or. z Jákobovim; DVOJINA: im. Jákobova, rod. Jákobovih, daj. Jákobovima, tož. Jákobova, mest. pri Jákobovih, or. z Jákobovima; MNOŽINA: im. Jákobovi, rod. Jákobovih, daj. Jákobovim, tož. Jákobove, mest. pri Jákobovih, or. z Jákobovimi ženski: EDNINA: im. Jákobova, rod. Jákobove, daj. Jákobovi, tož. Jákobovo, mest. pri Jákobovi, or. z Jákobovo; DVOJINA: im. Jákobovi, rod. Jákobovih, daj. Jákobovima, tož. Jákobovi, mest. pri Jákobovih, or. z Jákobovima; MNOŽINA: im. Jákobove, rod. Jákobovih, daj.

212

Jákobovim, tož. Jákobove, mest. pri Jákobovih, or. z Jákobovimi srednji: EDNINA: im. Jákobovo, rod. Jákobovega, daj. Jákobovemu, tož. Jákobovo, mest. pri Jákobovem, or. z Jákobovim; DVOJINA: im. Jákobovi, rod. Jákobovih, daj. Jákobovima, tož. Jákobovi, mest. pri Jákobovih, or. z Jákobovima; MNOŽINA: im. Jákobova, rod. Jákobovih, daj. Jákobovim, tož. Jákobova, mest. pri Jákobovih, or. z Jákobovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen);svojilnipridevniki(izmoškihimen) Jákob Pŕvi Jákoba Pŕvega m; imena bitij |škotski kralj|: Jakob Prvi je trdil, da so najbolj častne igre tiste na konjskem hrbtu <Jakob I.> {O} EDNINA: im. Jákob Pŕvi, rod. Jákoba Pŕvega, daj. Jákobu Pŕvemu, tož. Jákoba Pŕvega, mest. pri Jákobu Pŕvem, or. z Jákobom Pŕvim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Jákov Jákova Jákovo prid. Prisluhnil je Jakovi zgodbi (< Jaka) {O} moški: EDNINA: im. Jákov, rod. Jákovega, daj. Jákovemu, tož. Jákov (živostno Jákovega), mest. pri Jákovem, or. z Jákovim; DVOJINA: im. Jákova, rod. Jákovih, daj. Jákovima, tož. Jákova, mest. pri Jákovih, or. z Jákovima; MNOŽINA: im. Jákovi, rod. Jákovih, daj. Jákovim, tož. Jákove, mest. pri Jákovih, or. z Jákovimi ženski: EDNINA: im. Jákova, rod. Jákove, daj. Jákovi, tož. Jákovo, mest. pri Jákovi, or. z Jákovo; DVOJINA: im. Jákovi, rod. Jákovih, daj. Jákovima, tož. Jákovi, mest. pri Jákovih, or. z Jákovima; MNOŽINA: im. Jákove, rod. Jákovih, daj. Jákovim, tož. Jákove, mest. pri Jákovih, or. z Jákovimi

srednji: EDNINA: im. Jákovo, rod. Jákovega, daj. Jákovemu, tož. Jákovo, mest. pri Jákovem, or. z Jákovim; DVOJINA: im. Jákovi, rod. Jákovih, daj. Jákovima, tož. Jákovi, mest. pri Jákovih, or. z Jákovima; MNOŽINA: im. Jákova, rod. Jákovih, daj. Jákovim, tož. Jákova, mest. pri Jákovih, or. z Jákovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) jan. okrajš. |januar|: v datumu Srečanje jubilantov bo v četrtek, 9. jan. 2014, v Ljubljani; V Kranju, 8. jan. 2014 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Jánček Jéžek Jánčka Jéžka m; imena bitij |pravljični lik|: Grof, ki se je izgubil v gozdu, je srečal Jančka Ježka; Lutkovno gledališče Maribor pogosto gostuje s predstavo o Jančku Ježku {O} EDNINA: im. Jánček Jéžek, rod. Jánčka Jéžka, daj. Jánčku Jéžku, tož. Jánčka Jéžka, mest. pri Jánčku Jéžku, or. z Jánčkom Jéžkom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Jane Austen Jane Austen [džêjn óstin] ž; imena bitij |pravo ime Jane Steventon: angleška pisateljica|: Opus angleške pisateljice Jane Austen se omejuje na šest dokončanih in objavljenih romanov {O} EDNINA: im. Jane Austen, rod. Jane Austen, daj. Jane Austen, tož. Jane Austen, mest. pri Jane Austen, or. z Jane Austen STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Jánez Jáneza m; imena bitij

213

|moško ime|: rojstna hiša Janeza Jalna na Rodinah; Srečanje z Janezom jo je spravilo iz tira; |svetopisemska oseba|: odlomek iz evangelija po Janezu; V evangelijih je Janez zelo pogosto ob Jezusu v odločilnih trenutkih; v zvezi evangelist Janez Drugo berilo je vzeto iz Razodetja evangelista Janeza; v zvezi apostol Janez Okrožnica se začenja z besedami apostola Janeza {B} Janezov {O} EDNINA: im. Jánez, rod. Jáneza, daj. Jánezu, tož. Jáneza, mest. pri Jánezu, or. z Jánezom; DVOJINA: im. Jáneza, rod. Jánezov, daj. Jánezoma, tož. Jáneza, mest. pri Jánezih, or. z Jánezoma; MNOŽINA: im. Jánezi, rod. Jánezov, daj. Jánezom, tož. Jáneze, mest. pri Jánezih, or. z Jánezi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Jánez Krstník Jáneza Krstníka m; imena bitij |svetopisemska oseba|: upodobitev Janeza Krstnika; V likovni umetnosti Janez Krstnik največkrat nastopa v prizoru Jezusovega krsta v reki Jordan {O} EDNINA: im. Jánez Krstník, rod. Jáneza Krstníka, daj. Jánezu Krstníku, tož. Jáneza Krstníka, mest. pri Jánezu Krstníku, or. z Jánezom Krstníkom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Jánez Ljubljánski Jáneza Ljubljánskega m; imena bitij |lat. Johannes de Laybaco: slovenski slikar|: slikarstvo Janeza Ljubljanskega; Freske so zaradi stilnih značilnosti pripisali Janezu Ljubljanskemu {O} EDNINA: im. Jánez Ljubljánski, rod. Jáneza Ljubljánskega, daj. Jánezu Ljubljánskemu, tož. Jáneza Ljubljánskega, mest. pri Jánezu

Ljubljánskem, or. z Jánezom Ljubljánskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Jánez od Kríža Jáneza od Kríža m; imena bitij |šp. Juan de la Cruz: svetnik|: pesmi svetega Janeza od Križa {O} EDNINA: im. Jánez od Kríža, rod. Jáneza od Kríža, daj. Jánezu od Kríža, tož. Jáneza od Kríža, mest. pri Jánezu od Kríža, or. z Jánezom od Kríža STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Jánez Svetokríški Jáneza Svetokríškega m; imena bitij |slovenski pridigar|: pridige Janeza Svetokriškega; Književnost v ožjem pomenu besede se je začela šele z Janezom Svetokriškim konec 17. stoletja {O} EDNINA: im. Jánez Svetokríški, rod. Jáneza Svetokríškega, daj. Jánezu Svetokríškemu, tož. Jáneza Svetokríškega, mest. pri Jánezu Svetokríškem, or. z Jánezom Svetokríškim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Jánežič Jánežiča m; imena bitij |priimek|: baročni oltar rezbarja Janežiča; Einspieler je leta 1851 skupaj s Slomškom in Antonom Janežičem ustanovil Mohorjevo družbo {B} Janežičev {O} EDNINA: im. Jánežič, rod. Jánežiča, daj. Jánežiču, tož. Jánežiča, mest. pri Jánežiču, or. z Jánežičem; DVOJINA: im. Jánežiča, rod. Jánežičev, daj. Jánežičema, tož. Jánežiča, mest. pri Jánežičih, or. z

214

Jánežičema; MNOŽINA: im. Jánežiči, rod. Jánežičev, daj. Jánežičem, tož. Jánežiče, mest. pri Jánežičih, or. z Jánežiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Jánežičev Jánežičeva Jánežičevo prid. Janežičeva slovnica (< Janežič) {O} moški: EDNINA: im. Jánežičev, rod. Jánežičevega, daj. Jánežičevemu, tož. Jánežičev (živostno Jánežičevega), mest. pri Jánežičevem, or. z Jánežičevim; DVOJINA: im. Jánežičeva, rod. Jánežičevih, daj. Jánežičevima, tož. Jánežičeva, mest. pri Jánežičevih, or. z Jánežičevima; MNOŽINA: im. Jánežičevi, rod. Jánežičevih, daj. Jánežičevim, tož. Jánežičeve, mest. pri Jánežičevih, or. z Jánežičevimi ženski: EDNINA: im. Jánežičeva, rod. Jánežičeve, daj. Jánežičevi, tož. Jánežičevo, mest. pri Jánežičevi, or. z Jánežičevo; DVOJINA: im. Jánežičevi, rod. Jánežičevih, daj. Jánežičevima, tož. Jánežičevi, mest. pri Jánežičevih, or. z Jánežičevima; MNOŽINA: im. Jánežičeve, rod. Jánežičevih, daj. Jánežičevim, tož. Jánežičeve, mest. pri Jánežičevih, or. z Jánežičevimi srednji: EDNINA: im. Jánežičevo, rod. Jánežičevega, daj. Jánežičevemu, tož. Jánežičevo, mest. pri Jánežičevem, or. z Jánežičevim; DVOJINA: im. Jánežičevi, rod. Jánežičevih, daj. Jánežičevima, tož. Jánežičevi, mest. pri Jánežičevih, or. z Jánežičevima; MNOŽINA: im. Jánežičeva, rod. Jánežičevih, daj. Jánežičevim, tož. Jánežičeva, mest. pri Jánežičevih, or. z Jánežičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Jáni Jánija m; imena bitij

|moško ime|: Začetni žreb je bil naklonjen Janiju; Izdelek je nastal v sodelovanju z oblikovalcem Janijem Kovačem {B} Janijev {O} EDNINA: im. Jáni, rod. Jánija, daj. Jániju, tož. Jánija, mest. pri Jániju, or. z Jánijem; DVOJINA: im. Jánija, rod. Jánijev, daj. Jánijema, tož. Jánija, mest. pri Jánijih, or. z Jánijema; MNOŽINA: im. Jániji, rod. Jánijev, daj. Jánijem, tož. Jánije, mest. pri Jánijih, or. z Jániji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Jánijev Jánijeva Jánijevo prid. O Janijevi končni zmagi ne dvomi (< Jani) {O} moški: EDNINA: im. Jánijev, rod. Jánijevega, daj. Jánijevemu, tož. Jánijev (živostno Jánijevega), mest. pri Jánijevem, or. s Jánijevim; DVOJINA: im. Jánijeva, rod. Jánijevih, daj. Jánijevima, tož. Jánijeva, mest. pri Jánijevih, or. z Jánijevima; MNOŽINA: im. Jánijevi, rod. Jánijevih, daj. Jánijevim, tož. Jánijeve, mest. pri Jánijevih, or. z Jánijevimi ženski: EDNINA: im. Jánijeva, rod. Jánijeve, daj. Jánijevi, tož. Jánijevo, mest. pri Jánijevi, or. z Jánijevo; DVOJINA: im. Jánijevi, rod. Jánijevih, daj. Jánijevima, tož. Jánijevi, mest. pri Jánijevih, or. z Jánijevima; MNOŽINA: im. Jánijeve, rod. Jánijevih, daj. Jánijevim, tož. Jánijeve, mest. pri Jánijevih, or. z Jánijevimi srednji: EDNINA: im. Jánijevo, rod. Jánijevega, daj. Jánijevemu, tož. Jánijevo, mest. pri Jánijevem, or. z Jánijevim; DVOJINA: im. Jánijevi, rod. Jánijevih, daj. Jánijevima, tož. Jánijevi, mest. pri Jánijevih, or. z Jánijevima; MNOŽINA: im. Jánijeva, rod. Jánijevih, daj. Jánijevim, tož. Jánijeva, mest. pri Jánijevih, or. z Jánijevimi STATUS:predlog

215

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Jánko Jánka m; imena bitij |moško ime|: V sinu Janku ima naslednika, ki bo vodil kmetijo; Na fotografiji je z desetletnim sinom Jankom {B} Jankov {O} EDNINA: im. Jánko, rod. Jánka, daj. Jánku, tož. Jánka, mest. pri Jánku, or. z Jánkom; DVOJINA: im. Jánka, rod. Jánkov, daj. Jánkoma, tož. Jánka, mest. pri Jánkih, or. z Jánkoma; MNOŽINA: im. Jánki, rod. Jánkov, daj. Jánkom, tož. Jánke, mest. pri Jánkih, or. z Jánki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Jánkov Jánkova Jánkovo prid. Jankov brat (< Janko) {O} moški: EDNINA: im. Jánkov, rod. Jánkovega, daj. Jánkovemu, tož. Jánkov (živostno Jánkovega), mest. pri Jánkovem, or. z Jánkovim; DVOJINA: im. Jánkova, rod. Jánkovih, daj. Jánkovima, tož. Jánkova, mest. pri Jánkovih, or. z Jánkovima; MNOŽINA: im. Jánkovi, rod. Jánkovih, daj. Jánkovim, tož. Jánkove, mest. pri Jánkovih, or. z Jánkovimi ženski: EDNINA: im. Jánkova, rod. Jánkove, daj. Jánkovi, tož. Jánkovo, mest. pri Jánkovi, or. z Jánkovo; DVOJINA: im. Jánkovi, rod. Jánkovih, daj. Jánkovima, tož. Jánkovi, mest. pri Jánkovih, or. z Jánkovima; MNOŽINA: im. Jánkove, rod. Jánkovih, daj. Jánkovim, tož. Jánkove, mest. pri Jánkovih, or. z Jánkovimi srednji: EDNINA: im. Jánkovo, rod. Jánkovega, daj. Jánkovemu, tož. Jánkovo, mest. pri Jánkovem, or. z Jánkovim; DVOJINA: im. Jánkovi, rod. Jánkovih, daj. Jánkovima, tož. Jánkovi, mest. pri Jánkovih, or. z Jánkovima; MNOŽINA: im. Jánkova, rod. Jánkovih, daj. Jánkovim, tož.

Jánkova, mest. pri Jánkovih, or. z Jánkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Jánus Jánusa m; imena bitij |rimski bog jam in prehodov|: Mesec januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat {B} Janusov {O} EDNINA: im. Jánus, rod. Jánusa, daj. Jánusu, tož. Jánusa, mest. pri Jánusu, or. z Jánusom; DVOJINA: im. Jánusa, rod. Jánusov, daj. Jánusoma, tož. Jánusa, mest. pri Jánusih, or. z Jánusoma; MNOŽINA: im. Jánusi, rod. Jánusov, daj. Jánusom, tož. Jánuse, mest. pri Jánusih, or. z Jánusi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena jap. okrajš. |japonščina|: risani film v jap.; |japonski|: jap. film; |japonsko|: jajce (jap. tamago) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Járc Járca m; imena bitij |priimek|: zbrana dela Mirana Jarca; Božidar Jakac si je z Jarcem dopisoval vse do smrti {B} Jarčev {O} EDNINA: im. Járc, rod. Járca, daj. Járcu, tož. Járca, mest. pri Járcu, or. z Járcem; DVOJINA: im. Járca, rod. Járcev, daj. Járcema, tož. Járca, mest. pri Járcih, or. z Járcema; MNOŽINA: im. Járci, rod. Járcev, daj. Járcem, tož. Járce, mest. pri Járcih, or. z Járci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Járčev Járčeva Járčevo prid.

216

V Jarčevi vili je v avgustu leta 1908 prenočil sam nadvojvoda Franc Ferdinand (< Jarc) {O} moški: EDNINA: im. Járčev, rod. Járčevega, daj. Járčevemu, tož. Járčev (živostno Járčevega), mest. pri Járčevem, or. z Járčevim; DVOJINA: im. Járčeva, rod. Járčevih, daj. Járčevima, tož. Járčeva, mest. pri Járčevih, or. z Járčevima; MNOŽINA: im. Járčevi, rod. Járčevih, daj. Járčevim, tož. Járčeve, mest. pri Járčevih, or. z Járčevimi ženski: EDNINA: im. Járčeva, rod. Járčeve, daj. Járčevi, tož. Járčevo, mest. pri Járčevi, or. z Járčevo; DVOJINA: im. Járčevi, rod. Járčevih, daj. Járčevima, tož. Járčevi, mest. pri Járčevih, or. z Járčevima; MNOŽINA: im. Járčeve, rod. Járčevih, daj. Járčevim, tož. Járčeve, mest. pri Járčevih, or. z Járčevimi srednji: EDNINA: im. Járčevo, rod. Járčevega, daj. Járčevemu, tož. Járčevo, mest. pri Járčevem, or. z Járčevim; DVOJINA: im. Járčevi, rod. Járčevih, daj. Járčevima, tož. Járčevi, mest. pri Járčevih, or. z Járčevima; MNOŽINA: im. Járčeva, rod. Járčevih, daj. Járčevim, tož. Járčeva, mest. pri Járčevih, or. z Járčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Jázbec Jázbeca m; imena bitij |priimek|: Šatulja je ročno delo mojstrov Jazbeca in Novšaka; srečanje z županom Jazbecem {B} Jazbečev {O} EDNINA: im. Jázbec, rod. Jázbeca, daj. Jázbecu, tož. Jázbeca, mest. pri Jázbecu, or. z Jázbecem; DVOJINA: im. Jázbeca, rod. Jázbecev, daj. Jázbecema, tož. Jázbeca, mest. pri Jázbecih, or. z Jázbecema; MNOŽINA: im. Jázbeci, rod. Jázbecev, daj. Jázbecem, tož. Jázbece, mest. pri Jázbecih, or. z Jázbeci STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Jázbečev Jázbečeva Jázbečevo prid. Postregli so z Jazbečevo črno penino, letnik 1996 (< Jazbec) {O} moški: EDNINA: im. Jázbečev, rod. Jázbečevega, daj. Jázbečevemu, tož. Jázbečev (živostno Jázbečevega), mest. pri Jázbečevem, or. z Jázbečevim; DVOJINA: im. Jázbečeva, rod. Jázbečevih, daj. Jázbečevima, tož. Jázbečeva, mest. pri Jázbečevih, or. z Jázbečevima; MNOŽINA: im. Jázbečevi, rod. Jázbečevih, daj. Jázbečevim, tož. Jázbečeve, mest. pri Jázbečevih, or. z Jázbečevimi ženski: EDNINA: im. Jázbečeva, rod. Jázbečeve, daj. Jázbečevi, tož. Jázbečevo, mest. pri Jázbečevi, or. z Jázbečevo; DVOJINA: im. Jázbečevi, rod. Jázbečevih, daj. Jázbečevima, tož. Jázbečevi, mest. pri Jázbečevih, or. z Jázbečevima; MNOŽINA: im. Jázbečeve, rod. Jázbečevih, daj. Jázbečevim, tož. Jázbečeve, mest. pri Jázbečevih, or. z Jázbečevimi srednji: EDNINA: im. Jázbečevo, rod. Jázbečevega, daj. Jázbečevemu, tož. Jázbečevo, mest. pri Jázbečevem, or. z Jázbečevim; DVOJINA: im. Jázbečevi, rod. Jázbečevih, daj. Jázbečevima, tož. Jázbečevi, mest. pri Jázbečevih, or. z Jázbečevima; MNOŽINA: im. Jázbečeva, rod. Jázbečevih, daj. Jázbečevim, tož. Jázbečeva, mest. pri Jázbečevih, or. z Jázbečevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Jázon Jázona m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: zgodba o Jazonu in argonavtih; Argonavti naj bi na čelu z Jazonom iz Črnega morja po Donavi in Savi pripluli tudi po Ljubljanici {B} Jazonov

217

{O} EDNINA: im. Jázon, rod. Jázona, daj. Jázonu, tož. Jázona, mest. pri Jázonu, or. z Jázonom; DVOJINA: im. Jázona, rod. Jázonov, daj. Jázonoma, tož. Jázona, mest. pri Jázonih, or. z Jázonoma; MNOŽINA: im. Jázoni, rod. Jázonov, daj. Jázonom, tož. Jázone, mest. pri Jázonih, or. z Jázoni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Jean Cacharel Jeana Cacharela [žán kašarél] m; imena bitij |pravo ime Louis Henri Bousquet: francoski modni oblikovalec|: šetlandski pulover oblikovalca Jeana Cacharela {O} EDNINA: im. Jean Cacharel, rod. Jeana Cacharela, daj. Jeanu Cacharelu, tož. Jeana Cacharela, mest. pri Jeanu Cacharelu, or. z Jeanom Cacharelom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Jénko Jénka m; imena bitij |priimek|: zbirka pesmi Simona Jenka; Srečevali so se s Simonom Jenkom, ki je bil pri Kuraltovih domači učitelj {B} Jenkov {O} EDNINA: im. Jénko, rod. Jénka, daj. Jénku, tož. Jénka, mest. pri Jénku, or. z Jénkom; DVOJINA: im. Jénka, rod. Jénkov, daj. Jénkoma, tož. Jénka, mest. pri Jénkih, or. z Jénkoma; MNOŽINA: im. Jénki, rod. Jénkov, daj. Jénkom, tož. Jénke, mest. pri Jénkih, or. z Jénki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Jénkov Jénkova Jénkovo prid. Kalanov ulov ni veliko zaostajal za Jenkovim (< Jenko) {O} moški: EDNINA: im. Jénkov, rod. Jénkovega, daj. Jénkovemu, tož. Jénkov (živostno Jénkovega), mest. pri Jénkovem, or. z Jénkovim; DVOJINA: im. Jénkova,

rod. Jénkovih, daj. Jénkovima, tož. Jénkova, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovima; MNOŽINA: im. Jénkovi, rod. Jénkovih, daj. Jénkovim, tož. Jénkove, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovimi ženski: EDNINA: im. Jénkova, rod. Jénkove, daj. Jénkovi, tož. Jénkovo, mest. pri Jénkovi, or. z Jénkovo; DVOJINA: im. Jénkovi, rod. Jénkovih, daj. Jénkovima, tož. Jénkovi, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovima; MNOŽINA: im. Jénkove, rod. Jénkovih, daj. Jénkovim, tož. Jénkove, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovimi srednji: EDNINA: im. Jénkovo, rod. Jénkovega, daj. Jénkovemu, tož. Jénkovo, mest. pri Jénkovem, or. z Jénkovim; DVOJINA: im. Jénkovi, rod. Jénkovih, daj. Jénkovima, tož. Jénkovi, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovima; MNOŽINA: im. Jénkova, rod. Jénkovih, daj. Jénkovim, tož. Jénkova, mest. pri Jénkovih, or. z Jénkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Jeremíja Jeremíja in Jeremíja Jeremíje m; imena bitij |moško ime|: Z Jeremijem/Jeremijo se je rad družil; |svetopisemski prerok|: Jeremiju/Jeremiji se je zdelo, da je premlad za preroka; v zvezi prerok Jeremija žalostinke preroka Jeremija/Jeremije {B} Jeremijev {O} EDNINA: im. Jeremíja, rod. Jeremíja in Jeremíje, daj. Jeremíju in Jeremíji, tož. Jeremíja in Jeremíjo, mest. pri Jeremíju in pri Jeremíji, or. z Jeremíjem in z Jeremíjo; DVOJINA: im. Jeremíja in Jeremíji, rod. Jeremíjev in Jeremíj, daj. Jeremíjema in Jeremíjama, tož. Jeremíja in Jeremíji, mest. pri Jeremíjih in pri Jeremíjah, or. z Jeremíjema in z Jeremíjama; MNOŽINA: im. Jeremíji in Jeremíje, rod. Jeremíjev in Jeremíj, daj. Jeremíjem in Jeremíjam, tož. Jeremíje in

218

Jeremíje, mest. pri Jeremíjih in pri Jeremíjah, or. z Jeremíji in z Jeremíjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Jeremíjev Jeremíjeva Jeremíjevo prid. Jeremijeva knjiga (< Jeremija) {O} moški: EDNINA: im. Jeremíjev, rod. Jeremíjevega, daj. Jeremíjevemu, tož. Jeremíjev (živostno Jeremíjevega), mest. pri Jeremíjevem, or. z Jeremíjevim; DVOJINA: im. Jeremíjeva, rod. Jeremíjevih, daj. Jeremíjevima, tož. Jeremíjeva, mest. pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevima; MNOŽINA: im. Jeremíjevi, rod. Jeremíjevih, daj. Jeremíjevim, tož. Jeremíjeve, mest. pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevimi ženski: EDNINA: im. Jeremíjeva, rod. Jeremíjeve, daj. Jeremíjevi, tož. Jeremíjevo, mest. pri Jeremíjevi, or. z Jeremíjevo; DVOJINA: im. Jeremíjevi, rod. Jeremíjevih, daj. Jeremíjevima, tož. Jeremíjevi, mest. pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevima; MNOŽINA: im. Jeremíjeve, rod. Jeremíjevih, daj. Jeremíjevim, tož. Jeremíjeve, mest. pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevimi srednji: EDNINA: im. Jeremíjevo, rod. Jeremíjevega, daj. Jeremíjevemu, tož. Jeremíjevo, mest. pri Jeremíjevem, or. z Jeremíjevim; DVOJINA: im. Jeremíjevi, rod. Jeremíjevih, daj. Jeremíjevima, tož. Jeremíjevi, mest. pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevima; MNOŽINA: im. Jeremíjeva, rod. Jeremíjevih, daj. Jeremíjevim, tož. Jeremíjeva, mest. pri Jeremíjevih, or. z Jeremíjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Jêrič Jêriča m; imena bitij

|priimek|: odprtje razstave akademskega slikarja Rada Jeriča; Z Jeričem se udeležila odprtja razstave {B} Jeričev {O} EDNINA: im. Jêrič, rod. Jêriča, daj. Jêriču, tož. Jêriča, mest. pri Jêriču, or. z Jêričem; DVOJINA: im. Jêriča, rod. Jêričev, daj. Jêričema, tož. Jêriča, mest. pri Jêričih, or. z Jêričema; MNOŽINA: im. Jêriči, rod. Jêričev, daj. Jêričem, tož. Jêriče, mest. pri Jêričih, or. z Jêriči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Jêričev Jêričeva Jêričevo prid. Jeričeva odločitev jih ni potolažila (< Jerič) {O} moški: EDNINA: im. Jêričev, rod. Jêričevega, daj. Jêričevemu, tož. Jêričev (živostno Jêričevega), mest. pri Jêričevem, or. z Jêričevim; DVOJINA: im. Jêričeva, rod. Jêričevih, daj. Jêričevima, tož. Jêričeva, mest. pri Jêričevih, or. z Jêričevima; MNOŽINA: im. Jêričevi, rod. Jêričevih, daj. Jêričevim, tož. Jêričeve, mest. pri Jêričevih, or. z Jêričevimi ženski: EDNINA: im. Jêričeva, rod. Jêričeve, daj. Jêričevi, tož. Jêričevo, mest. pri Jêričevi, or. z Jêričevo; DVOJINA: im. Jêričevi, rod. Jêričevih, daj. Jêričevima, tož. Jêričevi, mest. pri Jêričevih, or. z Jêričevima; MNOŽINA: im. Jêričeve, rod. Jêričevih, daj. Jêričevim, tož. Jêričeve, mest. pri Jêričevih, or. z Jêričevimi srednji: EDNINA: im. Jêričevo, rod. Jêričevega, daj. Jêričevemu, tož. Jêričevo, mest. pri Jêričevem, or. z Jêričevim; DVOJINA: im. Jêričevi, rod. Jêričevih, daj. Jêričevima, tož. Jêričevi, mest. pri Jêričevih, or. z Jêričevima; MNOŽINA: im. Jêričeva, rod. Jêričevih, daj. Jêričevim, tož. Jêričeva, mest. pri Jêričevih, or. z Jêričevimi STATUS:predlog

219

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Jêrnej Jernêja in Jernêj Jernêja m; imena bitij |moško ime|: zbirka Jerneja Kopitarja; Kdaj bo na sporedu predstava Let nad kukavičjim gnezdom z Jernejem Šugmanom in celjskimi igralci?; |svetopisemska oseba|: V Svetem pismo se je Jezus po vstajenju pokazal Jerneju; v zvezi apostol Jernej praznik apostola Jerneja {B} Jernejev {O} EDNINA: im. Jêrnej in Jernêj, rod. Jernêja, daj. Jernêju, tož. Jernêja, mest. pri Jernêju, or. z Jernêjem; DVOJINA: im. Jernêja, rod. Jernêjev, daj. Jernêjema, tož. Jernêja, mest. pri Jernêjih, or. z Jernêjema; MNOŽINA: im. Jernêji, rod. Jernêjev, daj. Jernêjem, tož. Jernêje, mest. pri Jernêjih, or. z Jernêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Jernêjev Jernêjeva Jernêjevo prid. Kaj se skriva za Jernejevim nasmejanim obrazom? (< Jernej) {O} moški: EDNINA: im. Jernêjev, rod. Jernêjevega, daj. Jernêjevemu, tož. Jernêjev (živostno Jernêjevega), mest. pri Jernêjevem, or. z Jernêjevim; DVOJINA: im. Jernêjeva, rod. Jernêjevih, daj. Jernêjevima, tož. Jernêjeva, mest. pri Jernêjevih, or. z Jernêjevima; MNOŽINA: im. Jernêjevi, rod. Jernêjevih, daj. Jernêjevim, tož. Jernêjeve, mest. pri Jernêjevih, or. z Jernêjevimi ženski: EDNINA: im. Jernêjeva, rod. Jernêjeve, daj. Jernêjevi, tož. Jernêjevo, mest. pri Jernêjevi, or. z Jernêjevo; DVOJINA: im. Jernêjevi, rod. Jernêjevih, daj. Jernêjevima, tož. Jernêjevi, mest. pri Jernêjevih, or. z Jernêjevima; MNOŽINA: im. Jernêjeve, rod. Jernêjevih, daj.

Jernêjevim, tož. Jernêjeve, mest. pri Jernêjevih, or. z Jernêjevimi srednji: EDNINA: im. Jernêjevo, rod. Jernêjevega, daj. Jernêjevemu, tož. Jernêjevo, mest. pri Jernêjevem, or. z Jernêjevim; DVOJINA: im. Jernêjevi, rod. Jernêjevih, daj. Jernêjevima, tož. Jernêjevi, mest. pri Jernêjevih, or. z Jernêjevima; MNOŽINA: im. Jernêjeva, rod. Jernêjevih, daj. Jernêjevim, tož. Jernêjeva, mest. pri Jernêjevih, or. z Jernêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Jêrnej iz Lóke Jernêja iz Lóke m; imena bitij |slovenski gotski slikar|: Klementovo ime omenjajo navadno v zvezi z loškima umetniškima rojakoma – Andrejem in Jernejem iz Loke {O} EDNINA: im. Jêrnej iz Lóke, rod. Jernêja iz Lóke, daj. Jernêju iz Lóke, tož. Jernêja iz Lóke, mest. pri Jernêju iz Lóke, or. z Jernêjem iz Lóke STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu jez. okrajš. |jezik|: v zvezi okrajšav Janez Novak, prof. slov. jez.; |jezikovni|: jez. skupnost STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave jezikosl. okrajš. |jezikoslovec; jezikoslovka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. prim. jezikosl.; |jezikoslovje|: uporabno jezikosl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Jézus Jézusa m; imena bitij |Kristus|: Jezus je hodil po vsej Galileji

220

{B} Jezusov {O} EDNINA: im. Jézus, rod. Jézusa, daj. Jézusu, tož. Jézusa, mest. pri Jézusu, or. z Jézusom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Jézus iz Názareta Jézusa iz Názareta m; imena bitij |Kristus|: Kristusa so sodobniki imenovali Jezus iz Nazareta; Film prikazuje zadnjih dvanajst ur življenja Jezusa iz Nazareta; prim. Jezus Nazarečan {O} EDNINA: im. Jézus iz Názareta, rod. Jézusa iz Názareta, daj. Jézusu iz Názareta, tož. Jézusa iz Názareta, mest. pri Jézusu iz Názareta, or. z Jézusom iz Názareta STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu;religijskaimena Jézus Krístus Jézusa Krístusa m; imena bitij |Kristus|: rojstvo Jezusa Kristusa {O} EDNINA: im. Jézus Krístus, rod. Jézusa Krístusa, daj. Jézusu Krístusu, tož. Jézusa Krístusa, mest. pri Jézusu Krístusu, or. z Jézusom Krístusom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Jézus Nazaréčan Jézusa Nazaréčana m; imena bitij |Kristus|: Na križu je bilo zapisano: »Jezus Nazarečan, judovski kralj«; prim. Jezus iz Nazareta {O} EDNINA: im. Jézus Nazaréčan, rod. Jézusa Nazaréčana, daj. Jézusu Nazaréčanu, tož. Jézusa Nazaréčana, mest. pri Jézusu Nazaréčanu, or. z Jézusom Nazaréčanom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu;religijskaimena

Jéžek Jéžka m; imena bitij |pravo ime Fran Milčinski: slovenski humorist, pesnik, igralec in režiser|: Pojasnil je razliko med Ježkom, Weillom in Brechtom; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem zgodba o gospodu in hruški izpod peresa Frana Milčinskega – Ježka {B} Ježkov {O} EDNINA: im. Jéžek, rod. Jéžka, daj. Jéžku, tož. Jéžka, mest. pri Jéžku, or. z Jéžkom; DVOJINA: im. Jéžka, rod. Jéžkov, daj. Jéžkoma, tož. Jéžka, mest. pri Jéžkih, or. z Jéžkoma; MNOŽINA: im. Jéžki, rod. Jéžkov, daj. Jéžkom, tož. Jéžke, mest. pri Jéžkih, or. z Jéžki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Joan Crawford Joan Crawford [džôu̯n króford] ž; imena bitij |pravo ime Lucille Fay le Sueur: ameriška filmska igralka|: Spor med Joan Crawford in Bette Davies je eden najslavnejših v hollywoodski zgodovini {O} EDNINA: im. Joan Crawford, rod. Joan Crawford, daj. Joan Crawford, tož. Joan Crawford, mest. pri Joan Crawford, or. z Joan Crawford STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Joél Joéla m; imena bitij |svetopisemski prerok|: beseda Gospodova, govorjena Joelu, Petuelovemu sinu; v zvezi prerok Joel Prerok Joel v prerokbi o mesijanskih časih omenja studenec žive vode {B} Joelov {O} EDNINA: im. Joél, rod. Joéla, daj. Joélu, tož. Joéla, mest. pri Joélu, or. z Joélom; DVOJINA: im. Joéla, rod. Joélov, daj. Joéloma, tož. Joéla, mest. pri Joélih, or. z Joéloma; MNOŽINA: im. Joéli, rod.

221

Joélov, daj. Joélom, tož. Joéle, mest. pri Joélih, or. z Joéli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena John Wayne Johna Wayna [džôn vêjn] m; imena bitij |pravo ime Marion Michael Morrison: ameriški filmski igralec, režiser in producent|: V mladosti je najraje gledal filme Johna Wayna {O} EDNINA: im. John Wayne, rod. Johna Wayna, daj. Johnu Waynu, tož. Johna Wayna, mest. pri Johnu Waynu, or. z Johnom Waynom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Jokásta Jokáste ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Ojdip je v grški mitologiji sin tebanskega kralja Laja in njegove žene Jokaste {B} Jokastin {O} EDNINA: im. Jokásta, rod. Jokáste, daj. Jokásti, tož. Jokásto, mest. pri Jokásti, or. z Jokásto; DVOJINA: im. Jokásti, rod. Jokást, daj. Jokástama, tož. Jokásti, mest. pri Jokástah, or. z Jokástama; MNOŽINA: im. Jokáste, rod. Jokást, daj. Jokástam, tož. Jokáste, mest. pri Jokástah, or. z Jokástami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Jóna Jóna in Jóna Jóne m; imena bitij |moško ime|: Ime Jona v hebrejščini pomeni golob; |svetopisemski prerok|: usoda biblijskega Jona/Jone; Talni mozaik v oglejski baziliki upodablja zgodbo o Jonu/Joni; v zvezi prerok Jona svetopisemska zgodba o preroku Jonu/Joni {B} Jonov {O} EDNINA: im. Jóna, rod. Jóna in Jóne, daj. Jónu in Jóni, tož. Jóna in Jóno, mest. pri Jónu in pri Jóni, or. z Jónom in z

Jóno; DVOJINA: im. Jóna in Jóni, rod. Jónov in Jón, daj. Jónoma in Jónama, tož. Jóna in Jóni, mest. pri Jónih in pri Jónah, or. z Jónoma in z Jónama; MNOŽINA: im. Jóni in Jóne, rod. Jónov in Jón, daj. Jónom in Jónam, tož. Jóne in Jóne, mest. pri Jónih in pri Jónah, or. z Jóni in z Jónami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Jónov Jónova Jónovo prid. Jónova zgodba (< Jona) {O} moški: EDNINA: im. Jónov, rod. Jónovega, daj. Jónovemu, tož. Jónov (živostno Jónovega), mest. pri Jónovem, or. z Jónovim; DVOJINA: im. Jónova, rod. Jónovih, daj. Jónovima, tož. Jónova, mest. pri Jónovih, or. z Jónovima; MNOŽINA: im. Jónovi, rod. Jónovih, daj. Jónovim, tož. Jónove, mest. pri Jónovih, or. z Jónovimi ženski: EDNINA: im. Jónova, rod. Jónove, daj. Jónovi, tož. Jónovo, mest. pri Jónovi, or. z Jónovo; DVOJINA: im. Jónovi, rod. Jónovih, daj. Jónovima, tož. Jónovi, mest. pri Jónovih, or. z Jónovima; MNOŽINA: im. Jónove, rod. Jónovih, daj. Jónovim, tož. Jónove, mest. pri Jónovih, or. z Jónovimi srednji: EDNINA: im. Jónovo, rod. Jónovega, daj. Jónovemu, tož. Jónovo, mest. pri Jónovem, or. z Jónovim; DVOJINA: im. Jónovi, rod. Jónovih, daj. Jónovima, tož. Jónovi, mest. pri Jónovih, or. z Jónovima; MNOŽINA: im. Jónova, rod. Jónovih, daj. Jónovim, tož. Jónova, mest. pri Jónovih, or. z Jónovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Jóško Jóška m; imena bitij |moško ime|: V pripeki sva z bratom Joškom sedela v senci {B} Joškov

222

{O} EDNINA: im. Jóško, rod. Jóška, daj. Jóšku, tož. Jóška, mest. pri Jóšku, or. z Jóškom; DVOJINA: im. Jóška, rod. Jóškov, daj. Jóškoma, tož. Jóška, mest. pri Jóških, or. z Jóškoma; MNOŽINA: im. Jóški, rod. Jóškov, daj. Jóškom, tož. Jóške, mest. pri Jóških, or. z Jóški STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Jóškov Jóškova Jóškovo prid. nastop Joškove bande (< Joško) {O} moški: EDNINA: im. Jóškov, rod. Jóškovega, daj. Jóškovemu, tož. Jóškov (živostno Jóškovega), mest. pri Jóškovem, or. z Jóškovim; DVOJINA: im. Jóškova, rod. Jóškovih, daj. Jóškovima, tož. Jóškova, mest. pri Jóškovih, or. z Jóškovima; MNOŽINA: im. Jóškovi, rod. Jóškovih, daj. Jóškovim, tož. Jóškove, mest. pri Jóškovih, or. z Jóškovimi ženski: EDNINA: im. Jóškova, rod. Jóškove, daj. Jóškovi, tož. Jóškovo, mest. pri Jóškovi, or. z Jóškovo; DVOJINA: im. Jóškovi, rod. Jóškovih, daj. Jóškovima, tož. Jóškovi, mest. pri Jóškovih, or. z Jóškovima; MNOŽINA: im. Jóškove, rod. Jóškovih, daj. Jóškovim, tož. Jóškove, mest. pri Jóškovih, or. z Jóškovimi srednji: EDNINA: im. Jóškovo, rod. Jóškovega, daj. Jóškovemu, tož. Jóškovo, mest. pri Jóškovem, or. z Jóškovim; DVOJINA: im. Jóškovi, rod. Jóškovih, daj. Jóškovima, tož. Jóškovi, mest. pri Jóškovih, or. z Jóškovima; MNOŽINA: im. Jóškova, rod. Jóškovih, daj. Jóškovim, tož. Jóškova, mest. pri Jóškovih, or. z Jóškovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) jóta jóte ž |grška črka ι|: Utež je bila označena z joto; kot imenovalniški prilastek črka jota

{O} EDNINA: im. jóta, rod. jóte, daj. jóti, tož. jóto, mest. pri jóti, or. z jóto; DVOJINA: im. jóti, rod. jót, daj. jótama, tož. jóti, mest. pri jótah, or. z jótama; MNOŽINA: im. jóte, rod. jót, daj. jótam, tož. jóte, mest. pri jótah, or. z jótami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Jovanović Jovanovića [jovánovič] m; imena bitij |priimek|: predstava v režiji Dušana Jovanovića; Strinjam se z Jovanovićem {B} Jovanovićev {O} EDNINA: im. Jovanović, rod. Jovanovića, daj. Jovanoviću, tož. Jovanovića, mest. pri Jovanoviću, or. z Jovanovićem; DVOJINA: im. Jovanovića, rod. Jovanovićev, daj. Jovanovićema, tož. Jovanovića, mest. pri Jovanovićih, or. z Jovanovićema; MNOŽINA: im. Jovanovići, rod. Jovanovićev, daj. Jovanovićem, tož. Jovanoviće, mest. pri Jovanovićih, or. z Jovanovići STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Jovanovićev Jovanovićeva Jovanovićevo [jovánovičev-] prid. Jovanovićeva dramatizacija Bartolovega Alamuta (< Jovanović) {O} moški: EDNINA: im. Jovanovićev, rod. Jovanovićevega, daj. Jovanovićevemu, tož. (živostno Jovanovićev) (živostno Jovanovićevega), mest. pri Jovanovićevem, or. z Jovanovićevim; DVOJINA: im. Jovanovićeva, rod. Jovanovićevih, daj. Jovanovićevima, tož. Jovanovićeva, mest. pri Jovanovićevih, or. z Jovanovićevima; MNOŽINA: im. Jovanovićevi, rod. Jovanovićevih, daj. Jovanovićevim, tož. Jovanovićeve, mest. pri Jovanovićevih, or. z Jovanovićevimi

223

ženski: EDNINA: im. Jovanovićeva, rod. Jovanovićeve, daj. Jovanovićevi, tož. Jovanovićevo, mest. pri Jovanovićevi, or. z Jovanovićevo; DVOJINA: im. Jovanovićevi, rod. Jovanovićevih, daj. Jovanovićevima, tož. Jovanovićevi, mest. pri Jovanovićevih, or. z Jovanovićevima; MNOŽINA: im. Jovanovićeve, rod. Jovanovićevih, daj. Jovanovićevim, tož. Jovanovićeve, mest. pri Jovanovićevih, or. z Jovanovićevimi srednji: EDNINA: im. Jovanovićevo, rod. Jovanovićevega, daj. Jovanovićevemu, tož. Jovanovićevo, mest. pri Jovanovićevem, or. z Jovanovićevim; DVOJINA: im. Jovanovićevi, rod. Jovanovićevih, daj. Jovanovićevima, tož. Jovanovićevi, mest. pri Jovanovićevih, or. z Jovanovićevima; MNOŽINA: im. Jovanovićeva, rod. Jovanovićevih, daj. Jovanovićevim, tož. Jovanovićeva, mest. pri Jovanovićevih, or. z Jovanovićevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Jóže Jóžeta m; imena bitij |moško ime|: Večina sosedov je Jožeta opisovala kot pridnega človeka; Z Jožetom sta bila sošolca na gimnaziji v Mariboru {B} Jožetov {O} EDNINA: im. Jóže, rod. Jóžeta, daj. Jóžetu, tož. Jóžeta, mest. pri Jóžetu, or. z Jóžetom; DVOJINA: im. Jóžeta, rod. Jóžetov, daj. Jóžetom, tož. Jóžeta, mest. pri Jóžetih, or. z Jóžetoma; MNOŽINA: im. Jóžeti, rod. Jóžetov, daj. Jóžetom, tož. Jóžete, mest. pri Jóžetih, or. z Jóžeti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Jóžef Jóžefa m; imena bitij |moško ime|: Jožef II./Drugi; kip Marije in sv. Jožefa; Z gospodom Jožefom se

je sprehodil do morja; |svetopisemska oseba|: Marija in Jožef; god svetega Jožefa {B} Jožefov {O} EDNINA: im. Jóžef, rod. Jóžefa, daj. Jóžefu, tož. Jóžefa, mest. pri Jóžefu, or. z Jóžefom; DVOJINA: im. Jóžefa, rod. Jóžefov, daj. Jóžefoma, tož. Jóžefa, mest. pri Jóžefih, or. z Jóžefoma; MNOŽINA: im. Jóžefi, rod. Jóžefov, daj. Jóžefom, tož. Jóžefe, mest. pri Jóžefih, or. z Jóžefi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Jóžef iz Arimatêje Jóžefa iz Arimatêje m; imena bitij |Kristusov učenec|: Z Jožefom iz Arimateje je povezana legenda o svetem gralu {O} EDNINA: im. Jóžef iz Arimatêje, rod. Jóžefa iz Arimatêje, daj. Jóžefu iz Arimatêje, tož. Jóžefa iz Arimatêje, mest. pri Jóžefu iz Arimatêje, or. z Jóžefom iz Arimatêje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu;religijskaimena Jóžefov Jóžefova Jóžefovo prid. Jožefov god; jožefov plašč ||rastlina||: Kroton imenujemo tudi jožefov plašč; jožefova brada ||rastlina||: Mala strašnica, ki jo starejši ljudje bolj poznajo pod imenoma božja brada ali jožefova brada, je odlična za urejanje težav s kožo (< Jožef) {O} moški: EDNINA: im. Jóžefov, rod. Jóžefovega, daj. Jóžefovemu, tož. Jóžefov (živostno Jóžefovega), mest. pri Jóžefovem, or. z Jóžefovim; DVOJINA: im. Jóžefova, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovima, tož. Jóžefova, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovima; MNOŽINA: im. Jóžefovi, rod. Jóžefovih, daj.

224

Jóžefovim, tož. Jóžefove, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovimi ženski: EDNINA: im. Jóžefova, rod. Jóžefove, daj. Jóžefovi, tož. Jóžefovo, mest. pri Jóžefovi, or. z Jóžefovo; DVOJINA: im. Jóžefovi, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovima, tož. Jóžefovi, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovima; MNOŽINA: im. Jóžefove, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovim, tož. Jóžefove, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovimi srednji: EDNINA: im. Jóžefovo, rod. Jóžefovega, daj. Jóžefovemu, tož. Jóžefovo, mest. pri Jóžefovem, or. z Jóžefovim; DVOJINA: im. Jóžefovi, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovima, tož. Jóžefovi, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovima; MNOŽINA: im. Jóžefova, rod. Jóžefovih, daj. Jóžefovim, tož. Jóžefova, mest. pri Jóžefovih, or. z Jóžefovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen);svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Jóžetov Jóžetova Jóžetovo prid. Ni popustil Jožetovemu izsiljevanju (< Jože) {O} moški: EDNINA: im. Jóžetov, rod. Jóžetovega, daj. Jóžetovemu, tož. Jóžetov (živostno Jóžetovega), mest. pri Jóžetovem, or. z Jóžetovim; DVOJINA: im. Jóžetova, rod. Jóžetovih, daj. Jóžetovima, tož. Jóžetova, mest. pri Jóžetovih, or. z Jóžetovima; MNOŽINA: im. Jóžetovi, rod. Jóžetovih, daj. Jóžetovim, tož. Jóžetove, mest. pri Jóžetovih, or. z Jóžetovimi ženski: EDNINA: im. Jóžetova, rod. Jóžetove, daj. Jóžetovi, tož. Jóžetovo, mest. pri Jóžetovi, or. z Jóžetovo; DVOJINA: im. Jóžetovi, rod. Jóžetovih, daj. Jóžetovima, tož. Jóžetovi, mest. pri Jóžetovih, or. z Jóžetovima; MNOŽINA: im. Jóžetove, rod. Jóžetovih, daj. Jóžetovim, tož. Jóžetove, mest. pri Jóžetovih, or. z Jóžetovimi

srednji: EDNINA: im. Jóžetovo, rod. Jóžetovega, daj. Jóžetovemu, tož. Jóžetovo, mest. pri Jóžetovem, or. z Jóžetovim; DVOJINA: im. Jóžetovi, rod. Jóžetovih, daj. Jóžetovima, tož. Jóžetovi, mest. pri Jóžetovih, or. z Jóžetovima; MNOŽINA: im. Jóžetova, rod. Jóžetovih, daj. Jóžetovim, tož. Jóžetova, mest. pri Jóžetovih, or. z Jóžetovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Jóžica Jóžice ž; imena bitij |žensko ime|: Vrtec je poimenovan po Jožici Flander {B} Jožičin {O} EDNINA: im. Jóžica, rod. Jóžice, daj. Jóžici, tož. Jóžico, mest. pri Jóžici, or. z Jóžico; DVOJINA: im. Jóžici, rod. Jóžic, daj. Jóžicama, tož. Jóžici, mest. pri Jóžicah, or. z Jóžicama; MNOŽINA: im. Jóžice, rod. Jóžic, daj. Jóžicam, tož. Jóžice, mest. pri Jóžicah, or. z Jóžicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Jóžičin Jóžičina Jóžičino prid. zvezek Jožičinih vegetarijanskih receptov (< Jožica) {O} moški: EDNINA: im. Jóžičin, rod. Jóžičinega, daj. Jóžičinemu, tož. Jóžičin (živostno Jóžičinega), mest. pri Jóžičinem, or. z Jóžičinim; DVOJINA: im. Jóžičina, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinima, tož. Jóžičina, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinima; MNOŽINA: im. Jóžičini, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinim, tož. Jóžičine, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinimi ženski: EDNINA: im. Jóžičina, rod. Jóžičine, daj. Jóžičini, tož. Jóžičino, mest. pri Jóžičini, or. z Jóžičino; DVOJINA: im. Jóžičini, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinima, tož. Jóžičini, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinima; MNOŽINA: im. Jóžičine, rod.

225

Jóžičinih, daj. Jóžičinim, tož. Jóžičine, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinimi srednji: EDNINA: im. Jóžičino, rod. Jóžičinega, daj. Jóžičinemu, tož. Jóžičino, mest. pri Jóžičinem, or. z Jóžičinim; DVOJINA: im. Jóžičini, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinima, tož. Jóžičini, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinima; MNOŽINA: im. Jóžičina, rod. Jóžičinih, daj. Jóžičinim, tož. Jóžičina, mest. pri Jóžičinih, or. z Jóžičinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) .jpg okrajš. kot datotečna končnica Slike ni mogel objaviti na spletu, ker niso v formatu .jpg; v imenih datotek, stično Bližnji posnetek najdeš v datoteki Stol.jpg; prim. JPEG STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave JPY JPY [jepeipsílon] m; simboli |japonski jen|: Zjutraj se je jen dalo kupiti po tečaju 105,89 USD/JPY STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli jr. in Jr. okrajš. |angl. junior: mlajši|: za imenom film z Robertom Downeyjem jr.; gl. ml. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave jsl. okrajš. |jugoslovanski|: jsl. ustavni sistem; prim. jug. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Júda Júda in Júda Júde m; imena bitij |svetopisemska oseba|: Da Vinci je osnovo za obraz izdajalca Juda/Jude našel na ulici; v zvezi apostol Juda potomec

apostola Juda/Jude; prim. Juda Iškarijot {B} Judov {O} EDNINA: im. Júda, rod. Júda in Júde, daj. Júdu in Júdi, tož. Júda in Júdo, mest. pri Júdu in pri Júdi, or. z Júdom in z Júdo; DVOJINA: im. Júda in Júdi, rod. Júdov in Júd, daj. Júdoma in Júdama, tož. Júda in Júdi, mest. pri Júdih in pri Júdah, or. z Júdoma in z Júdama; MNOŽINA: im. Júdi in Júde, rod. Júdov in Júd, daj. Júdom in Júdam, tož. Júde in Júde, mest. pri Júdih in pri Júdah, or. z Júdi in z Júdami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Júda Iškarijót Júda Iškarijóta in Júda Iškarijót Júde Iškarijóta m; imena bitij |svetopisemska oseba|: izdajstvo Jude Iškarjota {O} EDNINA: im. Júda Iškarijót, rod. Júda Iškarijóta in Júde Iškarijóta, daj. Júdu Iškarijótu in Júdi Iškariju, tož. Júda Iškarijóta in Júdo Iškarijóta, mest. pri Júdu Iškarijótu in pri Júdi Iškarijótu, or. z Júdom Iškarijótom in z Júdo Iškarijótom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena júdež júdeža m |izdajalec|: Nekdanjega ljubljenca so zaradi odhoda v tujino razglasili za največjega judeža ; V velikih mednarodnih podjetjih so ukrepi proti judežem, zaposlenim, ki delajo na svojo roko, nekaj običajnega; prim. Judež {B} judežev {O} EDNINA: im. júdež, rod. júdeža, daj. júdežu, tož. júdeža, mest. pri júdežu, or. z júdežem; DVOJINA: im. júdeža, rod. júdežev, daj. júdežema, tož. júdeža, mest. pri júdežih, or. z júdežema; MNOŽINA: im. júdeži, rod. júdežev, daj. júdežem, tož. júdeže, mest. pri júdežih, or. z júdeži

226

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Júdež Júdeža m |svetopisemska oseba|: Vojaki, ki so prišli z Judežem, so prijeli Kristusa; prim. judež, Juda, Juda Iškarijot {B} Judežev {O} EDNINA: im. Júdež, rod. Júdeža, daj. Júdežu, tož. Júdeža, mest. pri Júdežu, or. z Júdežem; DVOJINA: im. Júdeža, rod. Júdežev, daj. Júdežema, tož. Júdeža, mest. pri Júdežih, or. z Júdežema; MNOŽINA: im. Júdeži, rod. Júdežev, daj. Júdežem, tož. Júdeže, mest. pri Júdežih, or. z Júdeži STATUS: PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Júdežev Júdeževa Júdeževo prid. Judeževo izdajstvo; Judežev/judežev poljub ||neiskreno dejanje||: Poražene male stranke se bojijo Judeževega/judeževega poljuba verjetnega bodočega mandatarja; judeževo drevo ||vrsta rastline||: Jadikovec ali judeževo drevo je do šest metrov visok grm (< Judež) {O} moški: EDNINA: im. Júdežev, rod. Júdeževega, daj. Júdeževemu, tož. Júdežev (živostno Júdeževega), mest. pri Júdeževem, or. z Júdeževim; DVOJINA: im. Júdeževa, rod. Júdeževih, daj. Júdeževima, tož. Júdeževa, mest. pri Júdeževih, or. z Júdeževima; MNOŽINA: im. Júdeževi, rod. Júdeževih, daj. Júdeževim, tož. Júdeževe, mest. pri Júdeževih, or. z Júdeževimi ženski: EDNINA: im. Júdeževa, rod. Júdeževe, daj. Júdeževi, tož. Júdeževo, mest. pri Júdeževi, or. z Júdeževo; DVOJINA: im. Júdeževi, rod. Júdeževih, daj. Júdeževima, tož. Júdeževi, mest. pri Júdeževih, or. z Júdeževima; MNOŽINA: im. Júdeževe, rod. Júdeževih, daj.

Júdeževim, tož. Júdeževe, mest. pri Júdeževih, or. z Júdeževimi srednji: EDNINA: im. Júdeževo, rod. Júdeževega, daj. Júdeževemu, tož. Júdeževo, mest. pri Júdeževem, or. z Júdeževim; DVOJINA: im. Júdeževi, rod. Júdeževih, daj. Júdeževim, tož. Júdeževi, mest. pri Júdeževih, or. z Júdeževima; MNOŽINA: im. Júdeževa, rod. Júdeževih, daj. Júdeževim, tož. Júdeževa, mest. pri Júdeževih, or. z Júdeževimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Judy Garland Judy Garland [džúdi gárland] ž; imena bitij |pravo ime Frances Gumm: ameriška filmska igralka, pevka in plesalka|: Anne Hathaway bo tako v filmu kot na odru obula čevlje hollywoodske zvezdnice Judy Garland {O} EDNINA: im. Judy Garland, rod. Judy Garland, daj. Judy Garland, tož. Judy Garland, mest. pri Judy Garland, or. z Judy Garland STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi jug. okrajš. |jugoslovanski|: Bil je član nekdanje jug. vlade; prim. jsl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave jul. okrajš. |julij|: v datumu Sestanek bo v četrtek, 5. jul., ob 13. uri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave jun. okrajš. |junij|: v datumu V Ljubljani, 12. jun. 2014 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

227

Júno Junóne ž; imena bitij |rimska boginja|; gl. Junona STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Junóna Junóne m; imena bitij |pod. za Juno; rimski boginja|: Trojancem nenaklonjena boginja Junona; Veseli Jupiter, ki je imel težave z ljubosumno ženo Junono, je pogosto iskal uteho pri zemljankah {B} Junonin {O} EDNINA: im. Junóna, rod. Junóne, daj. Junóni, tož. Junóno, mest. pri Junóni, or. z Junóno; DVOJINA: im. Junóni, rod. Junón, daj. Junónoma, tož. Junóni, mest. pri Junónah, or. z Junónama; MNOŽINA: im. Junóne, rod. Junón, daj. Junónam, tož. Junóne, mest. pri Junónah, or. z Junónami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Júpiter Júpitra m; imena bitij |rimski bog svetlobe in neba|: V Celju najdeni oltar je posvečen vrhovnemu bogu Jupitru ter boginjama Celeji in Noreji {B} Jupitrov {O} EDNINA: im. Júpiter, rod. Júpitra, daj. Júpitru, tož. Júpitra, mest. pri Júpitru, or. z Júpitrom; DVOJINA: im. Júpitra, rod. Júpitrov, daj. Júpitroma, tož. Júpitra, mest. pri Júpitrih, or. z Júpitroma; MNOŽINA: im. Júpitri, rod. Júpitrov, daj. Júpitrom, tož. Júpitre, mest. pri Júpitrih, or. z Júpitri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Júrček Júrčka m; imena bitij |pravljični lik|: v zvezi bedak Jurček Čeprav je Andersenov bedak Jurček še tako neveden in čudaški, nazadnje od vseh treh bratov prav on osvoji kraljično

{O} EDNINA: im. Júrček, rod. Júrčka, daj. Júrčku, tož. Júrčka, mest. pri Júrčku, or. z Júrčkom; DVOJINA: im. Júrčka, rod. Júrčkov, daj. Júrčkoma, tož. Júrčka, mest. pri Júrčkih, or. z Júrčkoma; MNOŽINA: im. Júrčki, rod. Júrčkov, daj. Júrčkom, tož. Júrčke, mest. pri Júrčkih, or. z Júrčki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena;lastnaimena(osebna,moška) Júre Júreta m; imena bitij |moško ime|: Jureta popolnoma podpiram; Za Juretom je naporna poletna sezona {B} Juretov {O} EDNINA: im. Júre, rod. Júreta, daj. Júretu, tož. Júreta, mest. pri Júretu, or. z Júretom; DVOJINA: im. Júreta, rod. Júretov, daj. Júretom, tož. Júreta, mest. pri Júretih, or. z Júretoma; MNOŽINA: im. Júreti, rod. Júretov, daj. Júretom, tož. Júrete, mest. pri Júretih, or. z Júreti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Júretov Júretova Júretovo prid. Po Juretovih namigih je napisal prvo verzijo scenarija (< Jure) {O} moški: EDNINA: im. Júretov, rod. Júretovega, daj. Júretovemu, tož. Júretov (živostno Júretovega), mest. pri Júretovem, or. z Júretovim; DVOJINA: im. Júretova, rod. Júretovih, daj. Júretovima, tož. Júretova, mest. pri Júretovih, or. z Júretovima; MNOŽINA: im. Júretovi, rod. Júretovih, daj. Júretovim, tož. Júretove, mest. pri Júretovih, or. z Júretovimi ženski: EDNINA: im. Júretova, rod. Júretove, daj. Júretovi, tož. Júretovo, mest. pri Júretovi, or. z Júretovo; DVOJINA: im. Júretovi, rod. Júretovih, daj. Júretovima, tož. Júretovi, mest. pri Júretovih, or. z Júretovima; MNOŽINA: im. Júretove, rod.

228

Júretovih, daj. Júretovim, tož. Júretove, mest. pri Júretovih, or. z Júretovimi srednji: EDNINA: im. Júretovo, rod. Júretovega, daj. Júretovemu, tož. Júretovo, mest. pri Júretovem, or. z Júretovim; DVOJINA: im. Júretovi, rod. Júretovih, daj. Júretovima, tož. Júretovi, mest. pri Júretovih, or. z Júretovima; MNOŽINA: im. Júretova, rod. Júretovih, daj. Júretovim, tož. Júretova, mest. pri Júretovih, or. z Júretovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Júrij Júrija m; imena bitij |moško ime|: Albert Fredrick Arthur George, bodoči kralj Jurij VI., se je rodil 14. 12. 1895; Zbrali so se Juriju v spomin; srečanje s sinom Jurijem; |slovenska bajeslovna oseba|: v zvezi zeleni/Zeleni Jurij jurjevanje z zelenim/Zelenim Jurijem; Vzhodni Slovani so zelenega/Zelenega Jurija poimenovali Jarilo, mladenič {B} Jurijev {O} EDNINA: im. Júrij, rod. Júrija, daj. Júriju, tož. Júrija, mest. pri Júriju, or. z Júrijem; DVOJINA: im. Júrija, rod. Júrijev, daj. Júrijema, tož. Júrija, mest. pri Júrijih, or. z Júrijema; MNOŽINA: im. Júriji, rod. Júrijev, daj. Júrijem, tož. Júrije, mest. pri Júrijih, or. z Júriji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);mitološkaimena Júrijev Júrijeva Júrijevo prid. Boris je bližnji Jurijev prijatelj (< Jurij) {O} moški: EDNINA: im. Júrijev, rod. Júrijevega, daj. Júrijevemu, tož. Júrijev (živostno Júrijevega), mest. pri Júrijevem, or. z Júrijevim; DVOJINA: im. Júrijeva, rod. Júrijevih, daj. Júrijevima, tož. Júrijeva, mest. pri Júrijevih, or. z Júrijevima;

MNOŽINA: im. Júrijevi, rod. Júrijevih, daj. Júrijevim, tož. Júrijeve, mest. pri Júrijevih, or. z Júrijevimi ženski: EDNINA: im. Júrijeva, rod. Júrijeve, daj. Júrijevi, tož. Júrijevo, mest. pri Júrijevi, or. z Júrijevo; DVOJINA: im. Júrijevi, rod. Júrijevih, daj. Júrijevima, tož. Júrijevi, mest. pri Júrijevih, or. z Júrijevima; MNOŽINA: im. Júrijeve, rod. Júrijevih, daj. Júrijevim, tož. Júrijeve, mest. pri Júrijevih, or. z Júrijevimi srednji: EDNINA: im. Júrijevo, rod. Júrijevega, daj. Júrijevemu, tož. Júrijevo, mest. pri Júrijevem, or. z Júrijevim; DVOJINA: im. Júrijevi, rod. Júrijevih, daj. Júrijevima, tož. Júrijevi, mest. pri Júrijevih, or. z Júrijevima; MNOŽINA: im. Júrijeva, rod. Júrijevih, daj. Júrijevim, tož. Júrijeva, mest. pri Júrijevih, or. z Júrijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Júrij iz Bréžic Júrija iz Bréžic m; imena bitij |lat. Georgius de Sclavonia: slovenski teolog|: Šolanje Jurija iz Brežic je potekalo na Dunaju in v Parizu {O} EDNINA: im. Júrij iz Bréžic, rod. Júrija iz Bréžic, daj. Júriju iz Bréžic, tož. Júrija iz Bréžic, mest. pri Júriju iz Bréžic, or. z Júrijem iz Bréžic STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Júri Múri Júrija Múrija m; imena bitij |pravljični lik|: Slon se je razjezil na Jurija Murija, ker je užalil krokodila; Najmlajši so v domišljiji z Jurijem Murijem potovali po Afriki {O} EDNINA: im. Júri Múri, rod. Júrija Múrija, daj. Júriju Múriju, tož. Júrija Múrija, mest. pri Júriju Múriju, or. z Júrijem Múrijem

229

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena juž. okrajš. |južni|: ljubljanska juž. obvoznica STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Juž. okrajš. |Južni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Juž. Amerika; prim. J. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave JV JV [jəvə̀ in jevé] m; simboli |jugovzhod|: Na JV Azije je veliko otokov in otočij; |jugovzhodni|: Razmere v JV Evropi niso obetavne; prim. J, JZ STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli jv. okrajš. |jugovzhodni|: jv. alpsko področje; prim. JV STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave JZ JZ [jəzə̀ in jezé] m; simboli |jugozahod|: Letala pristajajo iz smeri JZ; |jugozahodni|: Preplezal je JZ steno Everesta; prim. J, JV STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli jz. okrajš. |jugozahodni|: jz. grški otoki; prim. JZ STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave k k-ja tudi k [kə̀, rod. kə̀ja in ká, rod. kája] m |ime črke ali glasu|: mali k; Ni vedela, ali naj besedo kamp zapiše s k-jem ali c-jem; Osnovna novinarska vprašanja poznamo pod imenom pet k-jev (kdo,

kaj, kje, kdaj, kako); kot imenovalniški prilastek črka k; ob številki slika 3k {O} EDNINA: im. k tudi k, rod. k-ja tudi k, daj. k-ju tudi k, tož. k tudi k, mest. pri k-ju tudi pri k, or. s k-jem tudi s k; DVOJINA: im. k-ja tudi k, rod. k-jev tudi k, daj. k-jema tudi k, tož. k-ja tudi k, mest. pri k-jih tudi pri k, or. s k-jema tudi s k; MNOŽINA: im. k-ji tudi k, rod. k-jev tudi k, daj. k-jem tudi k, tož. k-je tudi k, mest. pri k-jih tudi pri k, or. s k-ji tudi s k STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) K1 K-ja tudi K [kə̀, rod. kə̀ja in ká, rod. kája] m |ime črke|: veliki K; Njegovi pisani K-ji so nečitljivi; navadno nesklonljivo Izpit opravljajo študentje od K do P; kot imenovalniški prilastek črka K; ob številki vitamin K3; odprava na K2 {O} EDNINA: im. K tudi K, rod. K-ja tudi K, daj. K-ju tudi K, tož. K tudi K, mest. pri K-ju tudi pri K, or. s K-jem tudi s K; DVOJINA: im. K-ja tudi K, rod. K-jev tudi K, daj. K-jema tudi K, tož. K-ja tudi K, mest. pri K-jih tudi pri K, or. s K-jema tudi s K; MNOŽINA: im. K-ji tudi K, rod. K-jev tudi K, daj. K-jem tudi K, tož. K-je tudi K, mest. pri K-jih tudi pri K, or. s K-ji tudi s K STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) K2 K [ká in kə̀] m; simboli |kalij|: Simbol za kemijski element kalij je K; |kalijev|: v kemijski formuli kalijevo rastlinsko hranilo (K2O); |kelvin|: Temperatura na priporočeni barvni lestvici svetil dosega do 6500 K STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli kA kA [kəá in kaá] m; simboli

230

|kiloamper|: Varovalko lahko uporabite na mestih, kjer kratkostični tok ne preseže 120 kA STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Kájn Kájna m; imena bitij |svetopisemska oseba|: brata Kajn in Abel; starozavezna zgodba o Kajnu in Abelu {B} Kajnov {O} EDNINA: im. Kájn, rod. Kájna, daj. Kájnu, tož. Kájna, mest. pri Kájnu, or. s Kájnom; DVOJINA: im. Kájna, rod. Kájnov, daj. Kájnoma, tož. Kájna, mest. pri Kájnih, or. s Kájnoma; MNOŽINA: im. Kájni, rod. Kájnov, daj. Kájnom, tož. Kájne, mest. pri Kájnih, or. s Kájni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Kajúh Kajúha m; imena bitij |pravo ime Karel Destovnik: slovenski pesnik|: Radijska oddaja je bila posvečena pesniku Kajuhu; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem pesništvo Karla Destovnika – Kajuha {B} Kajuhov {O} EDNINA: im. Kajúh, rod. Kajúha, daj. Kajúhu, tož. Kajúha, mest. pri Kajúhu, or. s Kajúhom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi kal. okrajš. |kaliber|: topovska granata kal. 100 mm STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Kalígula Kalígule tudi Kalígula Kalígula m; imena bitij |pravo ime Gaj Cezar Germanik: rimski cesar|: vladavina cesarja Kaligule {B} Kaligulov {O} EDNINA: im. Kalígula, rod. Kalígule tudi Kalígula, daj. Kalíguli tudi

Kalígulu, tož. Kalígulo tudi Kalígula, mest. pri Kalíguli tudi pri Kalígulu, or. s Kalígulo tudi s Kalígulom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Kalígulov Kalígulova Kalígulovo prid. Kaligulove vizije (< Kaligula) {O} moški: EDNINA: im. Kalígulov, rod. Kalígulovega, daj. Kalígulovemu, tož. Kalígulov (živostno Kalígulovega), mest. pri Kalígulovem, or. s Kalígulovim; DVOJINA: im. Kalígulova, rod. Kalígulovih, daj. Kalígulovima, tož. Kalígulova, mest. pri Kalígulovih, or. s Kalígulovima; MNOŽINA: im. Kalígulovi, rod. Kalígulovih, daj. Kalígulovim, tož. Kalígulove, mest. pri Kalígulovih, or. s Kalígulovimi ženski: EDNINA: im. Kalígulova, rod. Kalígulove, daj. Kalígulovi, tož. Kalígulovo, mest. pri Kalígulovi, or. s Kalígulovo; DVOJINA: im. Kalígulovi, rod. Kalígulovih, daj. Kalígulovima, tož. Kalígulovi, mest. pri Kalígulovih, or. s Kalígulovima; MNOŽINA: im. Kalígulove, rod. Kalígulovih, daj. Kalígulovim, tož. Kalígulove, mest. pri Kalígulovih, or. s Kalígulovimi srednji: EDNINA: im. Kalígulovo, rod. Kalígulovega, daj. Kalígulovemu, tož. Kalígulovo, mest. pri Kalígulovem, or. s Kalígulovim; DVOJINA: im. Kalígulovi, rod. Kalígulovih, daj. Kalígulovima, tož. Kalígulovi, mest. pri Kalígulovih, or. s Kalígulovima; MNOŽINA: im. Kalígulova, rod. Kalígulovih, daj. Kalígulovim, tož. Kalígulova, mest. pri Kalígulovih, or. s Kalígulovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Kalípsin Kalípsina Kalípsino prid.

231

Ko so vsi Odisejevi prijatelji umrli v neurju, so ga valovi naplavili na Kalipsin otok (< Kalipso) {O} moški: EDNINA: im. Kalípsin, rod. Kalípsinega, daj. Kalípsinemu, tož. Kalípsin (živostno Kalípsinega), mest. pri Kalípsinem, or. s Kalípsinim; DVOJINA: im. Kalípsina, rod. Kalípsinih, daj. Kalípsinima, tož. Kalípsina, mest. pri Kalípsinih, or. s Kalípsinima; MNOŽINA: im. Kalípsini, rod. Kalípsinih, daj. Kalípsinim, tož. Kalípsine, mest. pri Kalípsinih, or. s Kalípsinimi ženski: EDNINA: im. Kalípsina, rod. Kalípsine, daj. Kalípsini, tož. Kalípsino, mest. pri Kalípsini, or. s Kalípsino; DVOJINA: im. Kalípsini, rod. Kalípsinih, daj. Kalípsinima, tož. Kalípsini, mest. pri Kalípsinih, or. s Kalípsinima; MNOŽINA: im. Kalípsine, rod. Kalípsinih, daj. Kalípsinim, tož. Kalípsine, mest. pri Kalípsinih, or. s Kalípsinimi srednji: EDNINA: im. Kalípsino, rod. Kalípsinega, daj. Kalípsinemu, tož. Kalípsino, mest. pri Kalípsinem, or. s Kalípsinim; DVOJINA: im. Kalípsini, rod. Kalípsinih, daj. Kalípsinima, tož. Kalípsini, mest. pri Kalípsinih, or. s Kalípsinima; MNOŽINA: im. Kalípsina, rod. Kalípsinih, daj. Kalípsinim, tož. Kalípsina, mest. pri Kalípsinih, or. s Kalípsinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Kalípso Kalípso ž; imena bitij |grško bajeslovno bitje, nimfa|: Odisej naj bi celih osem let preživel pri nimfi Kalipso na otoku Mljetu {B} Kalipsin {O} EDNINA: im. Kalípso, rod. Kalípso, daj. Kalípso, tož. Kalípso, mest. pri Kalípso, or. s Kalípso; DVOJINA: im. Kalípso, rod. Kalípso, daj. Kalípso, tož. Kalípso, mest. pri Kalípso, or. s Kalípso;

MNOŽINA: im. Kalípso, rod. Kalípso, daj. Kalípso, tož. Kalípso, mest. pri Kalípso, or. s Kalípso STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena kápa kápe ž |grška črka κ|: V astronomiji s kapo označimo deseto zvezdo v ozvezdju; kot imenovalniški prilastek črka kapa {O} EDNINA: im. kápa, rod. kápe, daj. kápi, tož. kápo, mest. pri kápi, or. s kápo; DVOJINA: im. kápi, rod. káp, daj. kápama, tož. kápi, mest. pri kápah, or. s kápama; MNOŽINA: im. kápe, rod. káp, daj. kápam, tož. kápe, mest. pri kápah, or. s kápami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) kapitán kapitána m |poklic|: Koprski luški kapitan je ladji dovolil plovbo po slovenskem morju; Piratski kapitani so imeli vsak svojo zastavo; pred imenom Do konca 18. stoletja, ko je kapitan Cook raziskal južni Tihi ocean, je bila kartografom znana večina sveta; |pravljični lik|: v zvezi kapitan Gatnik Prva izmed sedmih knjig nosi naslov »Prigode kapitana Gatnika«; |pravljični lik|: v zvezi kapitan Kljuka gusarsko pokrivalo kapitana Kljuke {O} EDNINA: im. kapitán, rod. kapitána, daj. kapitánu, tož. kapitána, mest. pri kapitánu, or. s kapitánom; DVOJINA: im. kapitána, rod. kapitánov, daj. kapitánoma, tož. kapitána, mest. pri kapitánih, or. s kapitánoma; MNOŽINA: im. kapitáni, rod. kapitánov, daj. kapitánom, tož. kapitáne, mest. pri kapitánih, or. s kapitáni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Kárel Četŕti Kárla Četŕtega m; imena bitij

232

|češki kralj|: Praga je postala velemesto v času vladavine Karla Četrtega <Karla IV.> {O} EDNINA: im. Kárel Četŕti, rod. Kárla Četŕtega, daj. Kárlu Četŕtemu, tož. Kárla Četŕtega, mest. pri Kárlu Četŕtem, or. s Kárlom Četŕtim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Kárel Pléšasti Kárla Pléšastega m; imena bitij |fr. Charles la Chauve: frankovski kralj|: S pogodbo v Mersnu sta Ludvik Nemški in Karel Plešasti razdelila Lotaringijo in določila mejo med današnjima Nemčijo in Francijo {O} EDNINA: im. Kárel Pléšasti, rod. Kárla Pléšastega, daj. Kárlu Plešastemu, tož. Kárla Pléšastega, mest. pri Kárlu Pléšastem, or. s Kárlom Pléšastim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Kárel Véliki Kárla Vélikega m; imena bitij |lat. Carolus Magnus: frankovski kralj|: vladavina Karla Velikega; S kronanjem Karla Velikega leta 800 je bila znova dosežena evropska enotnost {O} EDNINA: im. Kárel Véliki, rod. Kárla Vélikega, daj. Kárlu Vélikemu, tož. Kárla Vélikega, mest. pri Kárlu Vélikem, or. s Kárlom Vélikim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Karíbda Karibde ž; imena bitij |grško bajeslovno bitje, morska pošast|: V ožini sta na pomorščake prežali pošasti Skila in Karibda; med Skilo in Karibdo ||med dvema nevarnostima, skrajnostima||: Usmerjanje političnega

dogajanja pogosto spominja na krmarjenje med Skilo in Karibdo {B} Karibdin {O} EDNINA: im. Karíbda, rod. Karíbde, daj. Karíbdi, tož. Karíbdo, mest. pri Karíbdi, or. s Karíbdo; DVOJINA: im. Karíbdi, rod. Karíbd, daj. Karíbdama, tož. Karíbdi, mest. pri Karíbdah, or. s Karíbdama; MNOŽINA: im. Karíbde, rod. Karíbd, daj. Karíbdam, tož. Karíbde, mest. pri Karíbdah, or. s Karíbdami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Kárin Kárin ž; imena bitij |žensko ime|: Po pouku se grem učit h Karin {B} Karinin {O} EDNINA: im. Kárin, rod. Kárin, daj. Kárin, tož. Kárin, mest. pri Kárin, or. s Kárin STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Kárinin Kárinina Kárinino prid. Bergmanov dokumentarni film Karinin obraz (< Karin) {O} moški: EDNINA: im. Kárinin, rod. Kárininega, daj. Kárininemu, tož. Kárinin (živostno Kárininega), mest. pri Kárininem, or. s Kárininim; DVOJINA: im. Kárinina, rod. Kárininih, daj. Kárininima, tož. Kárinina, mest. pri Kárininih, or. s Kárininima; MNOŽINA: im. Kárinini, rod. Kárininih, daj. Kárininim, tož. Kárinine, mest. pri Kárininih, or. s Kárininimi ženski: EDNINA: im. Kárinina, rod. Kárinine, daj. Kárinini, tož. Kárinino, mest. pri Kárinini, or. s Kárinino; DVOJINA: im. Kárinini, rod. Kárininih, daj. Kárininima, tož. Kárinini, mest. pri Kárininih, or. s Kárininima; MNOŽINA: im. Kárinine, rod. Kárininih, daj. Kárininim, tož. Kárinine, mest. pri Kárininih, or. s Kárininimi

233

srednji: EDNINA: im. Kárinino, rod. Kárininega, daj. Kárininemu, tož. Kárinino, mest. pri Kárininem, or. s Kárininim; DVOJINA: im. Kárinini, rod. Kárininih, daj. Kárininima, tož. Kárinini, mest. pri Kárininih, or. s Kárininima; MNOŽINA: im. Kárinina, rod. Kárininih, daj. Kárininim, tož. Kárinina, mest. pri Kárininih, or. s Kárininimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Kármen Kármen ž; imena bitij |žensko ime|: Na dopust je odšel, ne da bi povedal Karmen {B} Karmenin {O} EDNINA: im. Kármen, rod. Kármen, daj. Kármen, tož. Kármen, mest. pri Kármen, or. s Kármen STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Kármenin Kármenina Kármenino prid. Upoštevati morajo predvsem Karmenine želje (< Karmen) {O} moški: EDNINA: im. Kármenin, rod. Kármeninega, daj. Kármeninemu, tož. Kármenin (živostno Kármeninega), mest. pri Kármeninem, or. s Kármeninim; DVOJINA: im. Kármenina, rod. Kármeninih, daj. Kármeninima, tož. Kármenina, mest. pri Kármeninih, or. s Kármeninima; MNOŽINA: im. Kármenini, rod. Kármeninih, daj. Kármeninim, tož. Kármenine, mest. pri Kármeninih, or. s Kármeninimi ženski: EDNINA: im. Kármenina, rod. Kármenine, daj. Kármenini, tož. Kármenino, mest. pri Kármenini, or. s Kármenino; DVOJINA: im. Kármenini, rod. Kármeninih, daj. Kármeninima, tož. Kármenini, mest. pri Kármeninih, or. s Kármeninima; MNOŽINA: im. Kármenine, rod. Kármeninih, daj.

Kármeninim, tož. Kármenine, mest. pri Kármeninih, or. s Kármeninimi srednji: EDNINA: im. Kármenino, rod. Kármeninega, daj. Kármeninemu, tož. Kármenino, mest. pri Kármeninem, or. s Kármeninim; DVOJINA: im. Kármenini, rod. Kármeninih, daj. Kármeninima, tož. Kármenini, mest. pri Kármeninih, or. s Kármeninima; MNOŽINA: im. Kármenina, rod. Kármeninih, daj. Kármeninim, tož. Kármenina, mest. pri Kármeninih, or. s Kármeninimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Kastélic Kastélica m; imena bitij |priimek|: prebira zgodbe Braneta Kastelica; S Kastelicem smo se pogovarjali med kvalifikacijami {B} Kasteličev {O} EDNINA: im. Kastélic, rod. Kastélica, daj. Kastélicu, tož. Kastélica, mest. pri Kastélicu, or. s Kastélicem; DVOJINA: im. Kastélica, rod. Kastélicev, daj. Kastélicema, tož. Kastélica, mest. pri Kastélicih, or. s Kastélicema; MNOŽINA: im. Kastélici, rod. Kastélicev, daj. Kastélicem, tož. Kastélice, mest. pri Kastélicih, or. s Kastélici STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kastéličev Kastéličeva Kastéličevo prid. Iz Kasteličeve delavnice prihajajo tudi številne vitraže (< Kastelic) {O} moški: EDNINA: im. Kastéličev, rod. Kastéličevega, daj. Kastéličevemu, tož. (živostno Kastéličev) (živostno Kastéličevega), mest. pri Kastéličevem, or. s Kastéličevim; DVOJINA: im. Kastéličeva, rod. Kastéličevih, daj. Kastéličevima, tož. Kastéličeva, mest. pri Kastéličevih, or. s Kastéličevima;

234

MNOŽINA: im. Kastéličevi, rod. Kastéličevih, daj. Kastéličevim, tož. Kastéličeve, mest. pri Kastéličevih, or. s Kastéličevimi ženski: EDNINA: im. Kastéličeva, rod. Kastéličeve, daj. Kastéličevi, tož. Kastéličevo, mest. pri Kastéličevi, or. s Kastéličevo; DVOJINA: im. Kastéličevi, rod. Kastéličevih, daj. Kastéličevima, tož. Kastéličevi, mest. pri Kastéličevih, or. s Kastéličevima; MNOŽINA: im. Kastéličeve, rod. Kastéličevih, daj. Kastéličevim, tož. Kastéličeve, mest. pri Kastéličevih, or. s Kastéličevimi srednji: EDNINA: im. Kastéličevo, rod. Kastéličevega, daj. Kastéličevemu, tož. Kastéličevo, mest. pri Kastéličevem, or. s Kastéličevim; DVOJINA: im. Kastéličevi, rod. Kastéličevih, daj. Kastéličevima, tož. Kastéličevi, mest. pri Kastéličevih, or. s Kastéličevima; MNOŽINA: im. Kastéličeva, rod. Kastéličevih, daj. Kastéličevim, tož. Kastéličeva, mest. pri Kastéličevih, or. s Kastéličevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kástor Kástorja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Leonardo da Vinci je rojstvo Kastorja in Poluksa ter Helene in Klitamnestre upodobil kot izvalitev iz jajc {B} Kastorjev {O} EDNINA: im. Kástor, rod. Kástorja, daj. Kástorju, tož. Kástorja, mest. pri Kástorju, or. s Kástorjem; DVOJINA: im. Kástorja, rod. Kástorjev, daj. Kástorjema, tož. Kástorja, mest. pri Kástorjih, or. s Kástorjema; MNOŽINA: im. Kástorji, rod. Kástorjev, daj. Kástorjem, tož. Kástorje, mest. pri Kástorjih, or. s Kástorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Kástorjev Kástorjeva Kástorjevo prid.

V času cesarstva je bil Kastorjev tempelj fiskalno skladišče in urad verifikatorja uteži (< Kastor) {O} moški: EDNINA: im. Kástorjev, rod. Kástorjevega, daj. Kástorjevemu, tož. Kástorjev (živostno Kástorjevega), mest. pri Kástorjevem, or. s Kástorjevim; DVOJINA: im. Kástorjeva, rod. Kástorjevih, daj. Kástorjevima, tož. Kástorjeva, mest. pri Kástorjevih, or. s Kástorjevima; MNOŽINA: im. Kástorjevi, rod. Kástorjevih, daj. Kástorjevim, tož. Kástorjeve, mest. pri Kástorjevih, or. s Kástorjevimi ženski: EDNINA: im. Kástorjeva, rod. Kástorjeve, daj. Kástorjevi, tož. Kástorjevo, mest. pri Kástorjevi, or. s Kástorjevo; DVOJINA: im. Kástorjevi, rod. Kástorjevih, daj. Kástorjevima, tož. Kástorjevi, mest. pri Kástorjevih, or. s Kástorjevima; MNOŽINA: im. Kástorjeve, rod. Kástorjevih, daj. Kástorjevim, tož. Kástorjeve, mest. pri Kástorjevih, or. s Kástorjevimi srednji: EDNINA: im. Kástorjevo, rod. Kástorjevega, daj. Kástorjevemu, tož. Kástorjevo, mest. pri Kástorjevem, or. s Kástorjevim; DVOJINA: im. Kástorjevi, rod. Kástorjevih, daj. Kástorjevima, tož. Kástorjevi, mest. pri Kástorjevih, or. s Kástorjevima; MNOŽINA: im. Kástorjeva, rod. Kástorjevih, daj. Kástorjevim, tož. Kástorjeva, mest. pri Kástorjevih, or. s Kástorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) kat. okrajš. |kategorija|: Ima vozniški izpit za kat. B, C, E in D STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Katarína Aragónska Kataríne Aragónske ž; imena bitij

235

|angl. Catherin of Aragon: angleška kraljica|: Povod za cerkveni preobrat v Angliji je bila ločitev Henrika VIII. od Katarine Aragonske {O} EDNINA: im. Katarína Aragónska, rod. Kataríne Aragónske, daj. Kataríni Aragónski, tož. Kataríno Aragónsko, mest. pri Kataríni Aragónski, or. s Kataríno Aragónsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Katarína Vélika Kataríne Vélike ž; imena bitij |rus. Jekaterina Velikaja: ruska carica|: V palači Katarine Velike je med drugim tudi svetovno znana jantarjeva soba {O} EDNINA: im. Katarína Vélika, rod. Kataríne Vélike, daj. Kataríni Véliki, tož. Kataríno Véliko, mest. pri Kataríni Véliki, or. s Kataríno Véliko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Káučič Káučiča m; imena bitij |priimek|: bobnarski nastop Zlatka Kaučiča; Leta 1935 se je poročila z Jurijem Kaučičem {B} Kaučičev {O} EDNINA: im. Káučič, rod. Káučiča, daj. Káučiču, tož. Káučiča, mest. pri Káučiču, or. s Káučičem; DVOJINA: im. Káučiča, rod. Káučičev, daj. Káučičema, tož. Káučiča, mest. pri Káučičih, or. s Káučičema; MNOŽINA: im. Káučiči, rod. Káučičev, daj. Káučičem, tož. Káučiče, mest. pri Káučičih, or. s Káučiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Káučičev Káučičeva Káučičevo prid.

Kaučičevi predniki so veliko vinsko klet na svoji domačiji zgradili že pred dvesto petdesetimi leti (< Kaučič) {O} moški: EDNINA: im. Káučičev, rod. Káučičevega, daj. Káučičevemu, tož. (živostno Káučičev) (živostno Káučičevega), mest. pri Káučičevem, or. s Káučičevim; DVOJINA: im. Káučičeva, rod. Káučičevih, daj. Káučičevima, tož. Káučičeva, mest. pri Káučičevih, or. s Káučičevima; MNOŽINA: im. Káučičevi, rod. Káučičevih, daj. Káučičevim, tož. Káučičeve, mest. pri Káučičevih, or. s Káučičevimi ženski: EDNINA: im. Káučičeva, rod. Káučičeve, daj. Káučičevi, tož. Káučičevo, mest. pri Káučičevi, or. s Káučičevo; DVOJINA: im. Káučičevi, rod. Káučičevih, daj. Káučičevima, tož. Káučičevi, mest. pri Káučičevih, or. s Káučičevima; MNOŽINA: im. Káučičeve, rod. Káučičevih, daj. Káučičevim, tož. Káučičeve, mest. pri Káučičevih, or. s Káučičevimi srednji: EDNINA: im. Káučičevo, rod. Káučičevega, daj. Káučičevemu, tož. Káučičevo, mest. pri Káučičevem, or. s Káučičevim; DVOJINA: im. Káučičevi, rod. Káučičevih, daj. Káučičevima, tož. Káučičevi, mest. pri Káučičevih, or. s Káučičevima; MNOŽINA: im. Káučičeva, rod. Káučičevih, daj. Káučičevim, tož. Káučičeva, mest. pri Káučičevih, or. s Káučičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kávčič Kávčiča m; imena bitij |priimek|: Plakat za razstavo Franca Kavčiča je oblikoval Novak; V Strunjanu se je sestal s Kavčičem {B} Kavčičev {O} EDNINA: im. Kávčič, rod. Kávčiča, daj. Kávčiču, tož. Kávčiča, mest. pri Kávčiču, or. s Kávčičem; DVOJINA: im.

236

Kávčiča, rod. Kávčičev, daj. Kávčičema, tož. Kávčiča, mest. pri Kávčičih, or. s Kávčičema; MNOŽINA: im. Kávčiči, rod. Kávčičev, daj. Kávčičem, tož. Kávčiče, mest. pri Kávčičih, or. s Kávčiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kávčičev Kávčičeva Kávčičevo prid. Spraševala sta me, ali bi bil pripravljen sodelovati pri drugi knjigi Kavčičevih spominov (< Kavčič) {O} moški: EDNINA: im. Kávčičev, rod. Kávčičevega, daj. Kávčičevemu, tož. (živostno Kávčičev) (živostno Kávčičevega), mest. pri Kávčičevem, or. s Kávčičevim; DVOJINA: im. Kávčičeva, rod. Kávčičevih, daj. Kávčičevima, tož. Kávčičeva, mest. pri Kávčičevih, or. s Kávčičevima; MNOŽINA: im. Kávčičevi, rod. Kávčičevih, daj. Kávčičevim, tož. Kávčičeve, mest. pri Kávčičevih, or. s Kávčičevimi ženski: EDNINA: im. Kávčičeva, rod. Kávčičeve, daj. Kávčičevi, tož. Kávčičevo, mest. pri Kávčičevi, or. s Kávčičevo; DVOJINA: im. Kávčičevi, rod. Kávčičevih, daj. Kávčičevima, tož. Kávčičevi, mest. pri Kávčičevih, or. s Kávčičevima; MNOŽINA: im. Kávčičeve, rod. Kávčičevih, daj. Kávčičevim, tož. Kávčičeve, mest. pri Kávčičevih, or. s Kávčičevimi srednji: EDNINA: im. Kávčičevo, rod. Kávčičevega, daj. Kávčičevemu, tož. Kávčičevo, mest. pri Kávčičevem, or. s Kávčičevim; DVOJINA: im. Kávčičevi, rod. Kávčičevih, daj. Kávčičevima, tož. Kávčičevi, mest. pri Kávčičevih, or. s Kávčičevima; MNOŽINA: im. Kávčičeva, rod. Kávčičevih, daj. Kávčičevim, tož. Kávčičeva, mest. pri Kávčičevih, or. s Kávčičevimi STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) kb kb [kəbə̀ in kabé] m; simboli |kilobit|: Na pomnilniškem vezju lahko shranimo 34 kb; kb/s Hitrost prenosa podatkov je 64 kb/s; prim. KB STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli KB KB [kəbə̀ in kabé] m; simboli |kilobajt|: Namestitvena datoteka je velika 583 KB; prim. kb STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli kcal kcal [kəkál in kakál] m; simboli |kilokalorija|: Kozarec sveže stisnjenega pomarančnega soka ima 300 kcal STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Kékčev Kékčeva Kékčevo prid. V Kekčevi deželi smo srečali številne otroke; Boris Ivanovski je v filmu »Kekčeve ukane« igral prestrašenega gorenjskega dečka Rožleta (< Kekec) {O} moški: EDNINA: im. Kékčev, rod. Kékčevega, daj. Kékčevemu, tož. Kékčev (živostno Kékčevega), mest. pri Kékčevem, or. s Kékčevim; DVOJINA: im. Kékčeva, rod. Kékčevih, daj. Kékčevima, tož. Kékčeva, mest. pri Kékčevih, or. s Kékčevima; MNOŽINA: im. Kékčevi, rod. Kékčevih, daj. Kékčevim, tož. Kékčeve, mest. pri Kékčevih, or. s Kékčevimi ženski: EDNINA: im. Kékčeva, rod. Kékčeve, daj. Kékčevi, tož. Kékčevo, mest. pri Kékčevi, or. s Kékčevo; DVOJINA: im. Kékčevi, rod. Kékčevih, daj. Kékčevima, tož. Kékčevi, mest. pri Kékčevih, or. s Kékčevima; MNOŽINA: im. Kékčeve, rod. Kékčevih, daj. Kékčevim, tož. Kékčeve, mest. pri Kékčevih, or. s Kékčevimi srednji: EDNINA: im. Kékčevo, rod. Kékčevega, daj. Kékčevemu, tož.

237

Kékčevo, mest. pri Kékčevem, or. s Kékčevim; DVOJINA: im. Kékčevi, rod. Kékčevih, daj. Kékčevima, tož. Kékčevi, mest. pri Kékčevih, or. s Kékčevima; MNOŽINA: im. Kékčeva, rod. Kékčevih, daj. Kékčevim, tož. Kékčeva, mest. pri Kékčevih, or. s Kékčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) Kékec Kékca m; imena bitij |pravljični lik|: Mladi še vedno radi berejo zgodbe o Kekcu; S Kekcem sta šla na planino tudi Mojca in Rožle {B} Kekčev {O} EDNINA: im. Kékec, rod. Kékca, daj. Kékcu, tož. Kékca, mest. pri Kékcu, or. s Kékcem; DVOJINA: im. Kékca, rod. Kékcev, daj. Kékcema, tož. Kékca, mest. pri Kékcih, or. s Kékcema; MNOŽINA: im. Kékci, rod. Kékcev, daj. Kékcem, tož. Kékce, mest. pri Kékcih, or. s Kékci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena kem. okrajš. |kemični|: kem. čistilnica; |kemija|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. kem.; |kemijski|: kem. tehnik; kem. tehnologija; |kemik; kemičarka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. kem. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave kentáver kentávra m |bajeslovno bitje, od pasu navzdol konj|: kip kentavra, ki na hrbtu nosi nimfo {B} kentavrov {O} EDNINA: im. kentáver, rod. kentávra, daj. kentávru, tož. kentávra, mest. pri kentávru, or. s kentávrom; DVOJINA: im. kentávra, rod. kentávrov, daj. kentávroma, tož. kentávra, mest. pri kentávrih, or. s kentávroma; MNOŽINA: im. kentávri, rod.

kentávrov, daj. kentávrom, tož. kentávre, mest. pri kentávrih, or. s kentávri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Kêrber Kêrberja m; imena bitij |grška bajeslovna žival|: Heraklej ni vedel, kaj naj stori s Kerberjem, zato ga je odpeljal nazaj v Tartar in ga vrnil Hadu {B} Kerberjev {O} EDNINA: im. Kêrber, rod. Kêrberja, daj. Kêrberju, tož. Kêrberja, mest. pri Kêrberju, or. s Kêrberjem; DVOJINA: im. Kêrberja, rod. Kêrberjev, daj. Kêrberjema, tož. Kêrberja, mest. pri Kêrberjih, or. s Kêrberjema; MNOŽINA: im. Kêrberji, rod. Kêrberjev, daj. Kêrberjem, tož. Kêrberje, mest. pri Kêrberjih, or. s Kêrberji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena;živalskaimena Kêrberjev Kêrberjeva Kêrberjevo prid. Antični pisci so opisovali Kerberjev demonski značaj (< Kerber) {O} moški: EDNINA: im. Kêrberjev, rod. Kêrberjevega, daj. Kêrberjevemu, tož. Kêrberjev (živostno Kêrberjevega), mest. pri Kêrberjevem, or. s Kêrberjevim; DVOJINA: im. Kêrberjeva, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevima, tož. Kêrberjeva, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevima; MNOŽINA: im. Kêrberjevi, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevim, tož. Kêrberjeve, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevimi ženski: EDNINA: im. Kêrberjeva, rod. Kêrberjeve, daj. Kêrberjevi, tož. Kêrberjevo, mest. pri Kêrberjevi, or. s Kêrberjevo; DVOJINA: im. Kêrberjevi, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevima, tož. Kêrberjevi, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevima; MNOŽINA: im.

238

Kêrberjeve, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevim, tož. Kêrberjeve, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevimi srednji: EDNINA: im. Kêrberjevo, rod. Kêrberjevega, daj. Kêrberjevemu, tož. Kêrberjevo, mest. pri Kêrberjevem, or. s Kêrberjevim; DVOJINA: im. Kêrberjevi, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevima, tož. Kêrberjevi, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevima; MNOŽINA: im. Kêrberjeva, rod. Kêrberjevih, daj. Kêrberjevim, tož. Kêrberjeva, mest. pri Kêrberjevih, or. s Kêrberjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen);svojilnipridevniki(izživalskihimen) kêrub kêruba m |nadnaravno bitje, angel drugega reda|: Njen nežni profil se mu je zdel kot podoba Botticellijevega keruba; Starozavezne kerube so upodabljali kot bitja, podobna grifonom {B} kerubov {O} EDNINA: im. kêrub, rod. kêruba, daj. kêrubu, tož. kêruba, mest. pri kêrubu, or. s kêrubom; DVOJINA: im. kêruba, rod. kêrubov, daj. kêruboma, tož. kêruba, mest. pri kêrubih, or. s kêruboma; MNOŽINA: im. kêruba, rod. kêrubov, daj. kêrubom, tož. kêrube, mest. pri kêrubih, or. s kêrubi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij kerubín kerubína m |nadnaravno bitje, angel drugega reda|; gl. kerub STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij kg kg [kəgə̀ in kagé] m; simboli |kilogram|: Prodamo 250 kg težkega prašiča; Za kilogram rozin potrebujemo

od 1,75 do 2,25 kg svežih grozdnih jagod <1,75–2,25 kg>; kg/h Količina pare: 1,7 kg/h; kg/ha Posejali so do 22 kg/ha semena; kg/dm3 Prostorninska masa cevi je približno 1 kg/dm3; kg/m3 Povprečna gostota Zemljine snovi je 5500 kg/m3; |kilogramski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 50-kg utež STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli k. g. okrajš. |kot gost; kot gostja|: za imenom, z vejico V glavni vlogi nastopa Jana Novak, k. g. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave kHz kHz [kəhəzə̀ in kahazé] m; simboli |kilohertz/kiloherc|: Ljudje lahko slišimo zvoke s frekvencami do okoli 20 kHz STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Kiklóp Kiklópa m; imena bitij |grško bajeslovno bitje, enooki velikan|: Titani, Kiklopi in Hekatonhejri – Storoki so bili otroci Gaje in Urana, staršev vseh grških bogov {B} Kiklopov {O} EDNINA: im. Kiklóp, rod. Kiklópa, daj. Kiklópu, tož. Kiklópa, mest. pri Kiklópu, or. s Kiklópom; DVOJINA: im. Kiklópa, rod. Kiklópov, daj. Kiklópoma, tož. Kiklópa, mest. pri Kiklópih, or. s Kiklópoma; MNOŽINA: im. Kiklópi, rod. Kiklópov, daj. Kiklópom, tož. Kiklópe, mest. pri Kiklópih, or. s Kiklópi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Kírka Kírke ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Odisej je na svoji poti proti rodni Itaki nekaj časa preživel tudi s čarovnico Kirko {B} Kirkin

239

{O} EDNINA: im. Kírka, rod. Kírke, daj. Kírki, tož. Kírko, mest. pri Kírki, or. s Kírko; DVOJINA: im. Kírki, rod. Kírk, daj. Kírkama, tož. Kírki, mest. pri Kírkah, or. s Kírkama; MNOŽINA: im. Kírke, rod. Kírk, daj. Kírkam, tož. Kírke, mest. pri Kírkah, or. s Kírkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Kirk Douglas Kirka Douglasa [kírk dáglas] m; imena bitij |pravo ime Issur Danielovich Demsky: ameriški filmski in gledališki igralec|: Sin legendarnega filmskega igralca Kirka Douglasa je prav tako igralec {O} EDNINA: im. Kirk Douglas, rod. Kirka Douglasa, daj. Kirku Douglasu, tož. Kirka Douglasa, mest. pri Kirku Douglasu, or. s Kirkom Douglasom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi kit. okrajš. |kitajski|: kit. armada; |kitajsko|: jin (iz. kit. yin); |kitajščina|; |kitarski|: Nastop kit. dua spremljata dve plesalki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave KK KK [kəkə̀] m; simboli |Krško|: Registrska tablica ima oznako KK A9-579 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli kkal kkal [kəkál in kakál] m; simboli |kilokalorija|: Kilogram jagod navadno vsebuje okoli 240 kkal STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Klára Asíška Kláre Asíške ž; imena bitij |svetnica|: spisi Klare Asiške; Klara Asiška je pokopana v baziliki svete Klare v Assisiju

{O} EDNINA: im. Klára Asíška, rod. Kláre Asíške, daj. Klári Asíški, tož. Kláro Asíško, mest. pri Klári Asíški, or. s Kláro Asíško STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Klêmen Klêmna in Kleména m; imena bitij |moško ime|: Napisal je članek o glasbeniku Klemnu/Klemenu Dovču; V oddaji je sodelovala z raperjem Klemnom Klemnom {B} Klemnov, Klemenov {O} EDNINA: im. Klêmen, rod. Klêmna in Kleména, daj. Klêmnu in Klemén, tož. Klêmna in Kleména, mest. pri Klêmnu in pri Kleménu, or. s Klêmnom in s Kleménom; DVOJINA: im. Klêmna in Kleména, rod. Klêmnov in Kleménov, daj. Klêmnoma in Kleménoma, tož. Klêmna in Kleména, mest. pri Klêmnih in pri Kleménih, or. s Klêmnoma in s Kleménoma; MNOŽINA: im. Klêmni in Kleméni, rod. Klêmnov in Kleménov, daj. Klêmnom in Kleménom, tož. Klêmne in Kleméne, mest. pri Klêmnih in pri Kleménih, or. s Klêmni in s Kleméni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Kleménčič Kleménčiča m; imena bitij |priimek|: Vila je last Jožeta Klemenčiča; Veslal je skupaj s Klemenčičem {B} Klemenčičev {O} EDNINA: im. Kleménčič, rod. Kleménčiča, daj. Kleménčiču, tož. Kleménčiča, mest. pri Kleménčiču, or. s Kleménčičem; DVOJINA: im. Kleménčiča, rod. Kleménčičev, daj. Kleménčičema, tož. Kleménčiča, mest. pri Kleménčičih, or. s Kleménčičema; MNOŽINA: im. Kleménčiči, rod.

240

Kleménčičev, daj. Kleménčičem, tož. Kleménčiče, mest. pri Kleménčičih, or. s Kleménčiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kleménčičev Kleménčičeva Kleménčičevo prid. Nihče ni želel komentirati Klemenčičeve izjave (< Klemenčič) {O} moški: EDNINA: im. Kleménčičev, rod. Kleménčičevega, daj. Kleménčičevemu, tož. (živostno Kleménčičev) (živostno Kleménčičevega), mest. pri Kleménčičevem, or. s Kleménčičevim; DVOJINA: im. Kleménčičeva, rod. Kleménčičevih, daj. Kleménčičevima, tož. Kleménčičeva, mest. pri Kleménčičevih, or. s Kleménčičevima; MNOŽINA: im. Kleménčičevi, rod. Kleménčičevih, daj. Kleménčičevim, tož. Kleménčičeve, mest. pri Kleménčičevih, or. s Kleménčičevimi ženski: EDNINA: im. Kleménčičeva, rod. Kleménčičeve, daj. Kleménčičevi, tož. Kleménčičevo, mest. pri Kleménčičevi, or. s Kleménčičevo; DVOJINA: im. Kleménčičevi, rod. Kleménčičevih, daj. Kleménčičevima, tož. Kleménčičevi, mest. pri Kleménčičevih, or. s Kleménčičevima; MNOŽINA: im. Kleménčičeve, rod. Kleménčičevih, daj. Kleménčičevim, tož. Kleménčičeve, mest. pri Kleménčičevih, or. s Kleménčičevimi srednji: EDNINA: im. Kleménčičevo, rod. Kleménčičevega, daj. Kleménčičevemu, tož. Kleménčičevo, mest. pri Kleménčičevem, or. s Kleménčičevim; DVOJINA: im. Kleménčičevi, rod. Kleménčičevih, daj. Kleménčičevima, tož. Kleménčičevi, mest. pri Kleménčičevih, or. s Kleménčičevima; MNOŽINA: im. Kleménčičeva, rod.

Kleménčičevih, daj. Kleménčičevim, tož. Kleménčičeva, mest. pri Kleménčičevih, or. s Kleménčičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Klêmnov Klêmnova Klêmnovo in Kleménov Kleménova Kleménovo prid. Vsak dan prebere Klemnov/Klemenov blog (< Klemen) {O} moški: EDNINA: im. Klêmnov in Kleménov, rod. Klêmnovega in Kleménovega, daj. Klêmnovemu in Kleménovemu, tož. Klêmnov in Kleménov (živostno Klêmnovega) in Kleménovega, mest. pri Klêmnovem in pri Kleménovem, or. s Klêmnovim in s Kleménovim; DVOJINA: im. Klêmnova in Kleménova, rod. Klêmnovih in Kleménovih, daj. Klêmnovima in Kleménovima, tož. Klêmnova in Kleménova, mest. pri Klêmnovih in pri Kleménovih, or. s Klêmnovima in s Kleménovima; MNOŽINA: im. Klêmnovi in Kleménovi, rod. Klêmnovih in Kleménovih, daj. Klêmnovim in Kleménovim, tož. Klêmnove in Kleménove, mest. pri Klêmnovih in pri Kleménovih, or. s Klêmnovimi in s Kleménovimi ženski: EDNINA: im. Klêmnova in Kleménova, rod. Klêmnove in Kleménove, daj. Klêmnovi in Kleménovi, tož. Klêmnovo in Kleménovo, mest. pri Klêmnovi in pri Kleménovi, or. s Klêmnovo in s Kleménovo; DVOJINA: im. Klêmnovi in Kleménovi, rod. Klêmnovih in Kleménovih, daj. Klêmnovima in Kleménovima, tož. Klêmnovi in Kleménovi, mest. pri Klêmnovih in pri Kleménovih, or. s Klêmnovima in s Kleménovima; MNOŽINA: im. Klêmnove in Kleménove, rod. Klêmnovih in Kleménovih, daj. Klêmnovim in

241

Kleménovim, tož. Klêmnove in Kleménove, mest. pri Klêmnovih in pri Kleménovih, or. s Klêmnovimi in s Kleménovimi srednji: EDNINA: im. Klêmnovo in Kleménovo, rod. Klêmnovega in Kleménovega, daj. Klêmnovemu in Kleménovemu, tož. Klêmnovo in Kleménovo, mest. pri Klêmnovem in pri Kleménovem, or. s Klêmnovim in s Kleménovim; DVOJINA: im. Klêmnovi in Kleménovi, rod. Klêmnovih in Kleménovih, daj. Klêmnovima in Kleménovima, tož. Klêmnovi in Kleménovi, mest. pri Klêmnovih in pri Kleménovih, or. s Klêmnovima in s Kleménovima; MNOŽINA: im. Klêmnova in Kleménova, rod. Klêmnovih in Kleménovih, daj. Klêmnovim in Kleménovim, tož. Klêmnova in Kleménova, mest. pri Klêmnovih in pri Kleménovih, or. s Klêmnovimi in s Kleménovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Klíment Óhridski Klímenta Óhridskega m; imena bitij |cerkveni učitelj|: skopska knjižnica sv. Klimenta Ohridskega; O Klimentu Ohridskem vemo, da je sezidal samostan, cerkev in šolo, iz katere je izšlo okoli 3500 učencev {O} EDNINA: im. Klíment Óhridski, rod. Klímenta Óhridskega, daj. Klímentu Óhridskemu, tož. Klímenta Óhridskega, mest. pri Klímentu Óhridskem, or. s Klímentom Óhridskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu km km [kəmə̀ in kaèm] m; simboli |kilometer|: Olimpijska bakla bo 10 dni potovala po 207 grških mestih in vaseh

(2550 km); km/h Veter je dosegel hitrost 120 km/h; |kilometrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 8-km tek STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli KM KM [kəmə̀ in kaèm] m; simboli |konjska moč|: Enota konjska moč (1 KM) označuje moč, s katero dvignemo breme z maso 75 kg v eni sekundi en meter visoko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli km2 km2 [kəmə̀ in kaèm na kvadrát, na drúgo] m; simboli |kvadratni kilometer|: Kune živijo na ozemljih, velikih 5 do 10 km2, kjer imajo več skrivališč <5–10 km2> STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli knjiž. okrajš. |knjižno|: Beseda ima oznako knjiž.; |knjižni|: knjiž. jezik; |književnost|: v zvezi okrajšav Jana Novak, prof. angl. jez. in knjiž. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave k. o. okrajš. |angl. knock out: nokavt|: Slavil je s k. o. v 15. rundi; |katastrska občina|: parcela na območju k. o. Črni Vrh STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Kocjánčič Kocjánčiča m; imena bitij |priimek|: Učil se je v mizarski delavnici pri Kocjančiču; Sestal se je s Kocjančičem in njegovo ženo {B} Kocjančičev {O} EDNINA: im. Kocjánčič, rod. Kocjánčiča, daj. Kocjánčiču, tož. Kocjánčiča, mest. pri Kocjánčiču, or. s Kocjánčičem; DVOJINA: im. Kocjánčiča,

242

rod. Kocjánčičev, daj. Kocjánčičema, tož. Kocjánčiča, mest. pri Kocjánčičih, or. s Kocjánčičema; MNOŽINA: im. Kocjánčiči, rod. Kocjánčičev, daj. Kocjánčičem, tož. Kocjánčiče, mest. pri Kocjánčičih, or. s Kocjánčiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kocjánčičev Kocjánčičeva Kocjánčičevo prid. Kocjančičev nagrajenec (< Kocjančič) {O} moški: EDNINA: im. Kocjánčičev, rod. Kocjánčičevega, daj. Kocjánčičevemu, tož. (živostno Kocjánčičev) (živostno Kocjánčičevega), mest. pri Kocjánčičevem, or. s Kocjánčičevim; DVOJINA: im. Kocjánčičeva, rod. Kocjánčičevih, daj. Kocjánčičevima, tož. Kocjánčičeva, mest. pri Kocjánčičevih, or. s Kocjánčičevima; MNOŽINA: im. Kocjánčičevi, rod. Kocjánčičevih, daj. Kocjánčičevim, tož. Kocjánčičeve, mest. pri Kocjánčičevih, or. s Kocjánčičevimi ženski: EDNINA: im. Kocjánčičeva, rod. Kocjánčičeve, daj. Kocjánčičevi, tož. Kocjánčičevo, mest. pri Kocjánčičevi, or. s Kocjánčičevo; DVOJINA: im. Kocjánčičevi, rod. Kocjánčičevih, daj. Kocjánčičevima, tož. Kocjánčičevi, mest. pri Kocjánčičevih, or. s Kocjánčičevima; MNOŽINA: im. Kocjánčičeve, rod. Kocjánčičevih, daj. Kocjánčičevim, tož. Kocjánčičeve, mest. pri Kocjánčičevih, or. s Kocjánčičevimi srednji: EDNINA: im. Kocjánčičevo, rod. Kocjánčičevega, daj. Kocjánčičevemu, tož. Kocjánčičevo, mest. pri Kocjánčičevem, or. s Kocjánčičevim; DVOJINA: im. Kocjánčičevi, rod. Kocjánčičevih, daj. Kocjánčičevima, tož. Kocjánčičevi, mest. pri Kocjánčičevih, or. s Kocjánčičevima; MNOŽINA: im. Kocjánčičeva, rod. Kocjánčičevih, daj.

Kocjánčičevim, tož. Kocjánčičeva, mest. pri Kocjánčičevih, or. s Kocjánčičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kočévar Kočévarja m; imena bitij |priimek|: povesti pisatelja Ferda Kočevarja; Na fotografiji je otroški pevski zbor z zborovodjem/zborovodjo Darkom Kočevarjem {B} Kočevarjev {O} EDNINA: im. Kočévar, rod. Kočévarja, daj. Kočévarju, tož. Kočévarja, mest. pri Kočévarju, or. s Kočévarjem; DVOJINA: im. Kočévarja, rod. Kočévarjev, daj. Kočévarjema, tož. Kočévarja, mest. pri Kočévarjih, or. s Kočévarjema; MNOŽINA: im. Kočévarji, rod. Kočévarjev, daj. Kočévarjem, tož. Kočévarje, mest. pri Kočévarjih, or. s Kočévarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kočévarjev Kočévarjeva Kočévarjevo prid. Razstava je pokazala nova arheološka odkritja s Kočevarjevega vrta na Vrhniki (< Kočevar) {O} moški: EDNINA: im. Kočévarjev, rod. Kočévarjevega, daj. Kočévarjevemu, tož. (živostno Kočévarjev) (živostno Kočévarjevega), mest. pri Kočévarjevem, or. s Kočévarjevim; DVOJINA: im. Kočévarjeva, rod. Kočévarjevih, daj. Kočévarjevima, tož. Kočévarjeva, mest. pri Kočévarjevih, or. s Kočévarjevima; MNOŽINA: im. Kočévarjevi, rod. Kočévarjevih, daj. Kočévarjevim, tož. Kočévarjeve, mest. pri Kočévarjevih, or. s Kočévarjevimi ženski: EDNINA: im. Kočévarjeva, rod. Kočévarjeve, daj. Kočévarjevi, tož. Kočévarjevo, mest. pri Kočévarjevi, or. s

243

Kočévarjevo; DVOJINA: im. Kočévarjevi, rod. Kočévarjevih, daj. Kočévarjevima, tož. Kočévarjevi, mest. pri Kočévarjevih, or. s Kočévarjevima; MNOŽINA: im. Kočévarjeve, rod. Kočévarjevih, daj. Kočévarjevim, tož. Kočévarjeve, mest. pri Kočévarjevih, or. s Kočévarjevimi srednji: EDNINA: im. Kočévarjevo, rod. Kočévarjevega, daj. Kočévarjevemu, tož. Kočévarjevo, mest. pri Kočévarjevem, or. s Kočévarjevim; DVOJINA: im. Kočévarjevi, rod. Kočévarjevih, daj. Kočévarjevima, tož. Kočévarjevi, mest. pri Kočévarjevih, or. s Kočévarjevima; MNOŽINA: im. Kočévarjeva, rod. Kočévarjevih, daj. Kočévarjevim, tož. Kočévarjeva, mest. pri Kočévarjevih, or. s Kočévarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kóčo Rácin Kóča Rácina m; imena bitij |pravo ime Kosta Solev: makedonski pesnik|: pesmi padlega proletarskega pesnika Koča Racina {O} EDNINA: im. Kóčo Rácin, rod. Kóča Rácina, daj. Kóču Rácinu, tož. Kóča Rácina, mest. pri Kóču Rácinu, or. s Kóčem Rácinom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Kódrič Kódriča m; imena bitij |priimek|: Grumovo nagrado so podelili Zdenku Kodriču; S Kodričem ureja spletno stran društva {B} Kodričev {O} EDNINA: im. Kódrič, rod. Kódriča, daj. Kódriču, tož. Kódriča, mest. pri Kódriču, or. s Kódričem; DVOJINA: im. Kódriča, rod. Kódričev, daj. Kódričema, tož. Kódriča, mest. pri Kódričih, or. s Kódričema; MNOŽINA: im. Kódriči, rod. Kódričev, daj. Kódričem, tož. Kódriče, mest. pri Kódričih, or. s Kódriči

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kódričev Kódričeva Kódričevo prid. Iz Kodričevega mlina v Dolu so moko vozili z vozom in konjsko vprego (< Kodrič) {O} moški: EDNINA: im. Kódričev, rod. Kódričevega, daj. Kódričevemu, tož. (živostno Kódričev) (živostno Kódričevega), mest. pri Kódričevem, or. s Kódričevim; DVOJINA: im. Kódričeva, rod. Kódričevih, daj. Kódričevima, tož. Kódričeva, mest. pri Kódričevih, or. s Kódričevima; MNOŽINA: im. Kódričevi, rod. Kódričevih, daj. Kódričevim, tož. Kódričeve, mest. pri Kódričevih, or. s Kódričevimi ženski: EDNINA: im. Kódričeva, rod. Kódričeve, daj. Kódričevi, tož. Kódričevo, mest. pri Kódričevi, or. s Kódričevo; DVOJINA: im. Kódričevi, rod. Kódričevih, daj. Kódričevima, tož. Kódričevi, mest. pri Kódričevih, or. s Kódričevima; MNOŽINA: im. Kódričeve, rod. Kódričevih, daj. Kódričevim, tož. Kódričeve, mest. pri Kódričevih, or. s Kódričevimi srednji: EDNINA: im. Kódričevo, rod. Kódričevega, daj. Kódričevemu, tož. Kódričevo, mest. pri Kódričevem, or. s Kódričevim; DVOJINA: im. Kódričevi, rod. Kódričevih, daj. Kódričevima, tož. Kódričevi, mest. pri Kódričevih, or. s Kódričevima; MNOŽINA: im. Kódričeva, rod. Kódričevih, daj. Kódričevim, tož. Kódričeva, mest. pri Kódričevih, or. s Kódričevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kókalj Kókalja m; imena bitij

244

|priimek|: plezalna šola Andreja Kokalja; srečanje s poslancem Kokaljem {B} Kokaljev {O} EDNINA: im. Kókalj, rod. Kókalja, daj. Kókalju, tož. Kókalja, mest. pri Kókalju, or. s Kókaljem; DVOJINA: im. Kókalja, rod. Kókaljev, daj. Kókaljema, tož. Kókalja, mest. pri Kókaljih, or. s Kókaljema; MNOŽINA: im. Kókalji, rod. Kókaljev, daj. Kókaljem, tož. Kókalje, mest. pri Kókaljih, or. s Kókalji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kókaljev Kókaljeva Kókaljevo prid. Za pomoč je zaprosil Kokaljevega namestnika (< Kokalj) {O} moški: EDNINA: im. Kókaljev, rod. Kókaljevega, daj. Kókaljevemu, tož. (živostno Kókaljev) (živostno Kókaljevega), mest. pri Kókaljevem, or. s Kókaljevim; DVOJINA: im. Kókaljeva, rod. Kókaljevih, daj. Kókaljevima, tož. Kókaljeva, mest. pri Kókaljevih, or. s Kókaljevima; MNOŽINA: im. Kókaljevi, rod. Kókaljevih, daj. Kókaljevim, tož. Kókaljeve, mest. pri Kókaljevih, or. s Kókaljevimi ženski: EDNINA: im. Kókaljeva, rod. Kókaljeve, daj. Kókaljevi, tož. Kókaljevo, mest. pri Kókaljevi, or. s Kókaljevo; DVOJINA: im. Kókaljevi, rod. Kókaljevih, daj. Kókaljevima, tož. Kókaljevi, mest. pri Kókaljevih, or. s Kókaljevima; MNOŽINA: im. Kókaljeve, rod. Kókaljevih, daj. Kókaljevim, tož. Kókaljeve, mest. pri Kókaljevih, or. s Kókaljevimi srednji: EDNINA: im. Kókaljevo, rod. Kókaljevega, daj. Kókaljevemu, tož. Kókaljevo, mest. pri Kókaljevem, or. s Kókaljevim; DVOJINA: im. Kókaljevi, rod. Kókaljevih, daj. Kókaljevima, tož. Kókaljevi, mest. pri Kókaljevih, or. s Kókaljevima; MNOŽINA: im. Kókaljeva,

rod. Kókaljevih, daj. Kókaljevim, tož. Kókaljeva, mest. pri Kókaljevih, or. s Kókaljevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kôki Kôkija m; imena bitij |ime živali|: Titov kakadu Koki je preživel svojega lastnika; V pravljici se miška pogovarja s petelinom Kokijem {B} Kokijev {O} EDNINA: im. Kôki, rod. Kôkija, daj. Kôkiju, tož. Kôkija, mest. pri Kôkiju, or. s Kôkijem; DVOJINA: im. Kôkija, rod. Kôkijev, daj. Kôkijema, tož. Kôkija, mest. pri Kôkijih, or. s Kôkijema; MNOŽINA: im. Kôkiji, rod. Kôkijev, daj. Kôkijem, tož. Kôkije, mest. pri Kôkijih, or. s Kôkiji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:živalskaimena Kôkijev Kôkijeva Kôkijevo prid. Po sobi je frčalo Kokijevo perje, otroci pa so vreščali (< Koki) {O} moški: EDNINA: im. Kôkijev, rod. Kôkijevega, daj. Kôkijevemu, tož. Kôkijev (živostno Kôkijevega), mest. pri Kôkijevem, or. s Kôkijevim; DVOJINA: im. Kôkijeva, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevima, tož. Kôkijeva, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevima; MNOŽINA: im. Kôkijevi, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevim, tož. Kôkijeve, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevimi ženski: EDNINA: im. Kôkijeva, rod. Kôkijeve, daj. Kôkijevi, tož. Kôkijevo, mest. pri Kôkijevi, or. s Kôkijevo; DVOJINA: im. Kôkijevi, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevima, tož. Kôkijevi, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevima; MNOŽINA: im. Kôkijeve, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevim, tož. Kôkijeve, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevimi srednji: EDNINA: im. Kôkijevo, rod. Kôkijevega, daj. Kôkijevemu, tož.

245

Kôkijevo, mest. pri Kôkijevem, or. s Kôkijevim; DVOJINA: im. Kôkijevi, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevima, tož. Kôkijevi, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevima; MNOŽINA: im. Kôkijeva, rod. Kôkijevih, daj. Kôkijevim, tož. Kôkijeva, mest. pri Kôkijevih, or. s Kôkijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izživalskihimen) Kolár Kolárja m; imena bitij |priimek|: predstavitev romana pisatelja Kolarja; Posvet s trenerjem Kolarjem {B} Kolarjev {O} EDNINA: im. Kolár, rod. Kolárja, daj. Kolárju, tož. Kolárja, mest. pri Kolárju, or. s Kolárjem; DVOJINA: im. Kolárja, rod. Kolárjev, daj. Kolárjema, tož. Kolárja, mest. pri Kolárjih, or. s Kolárjema; MNOŽINA: im. Kolárji, rod. Kolárjev, daj. Kolárjem, tož. Kolárje, mest. pri Kolárjih, or. s Kolárji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kólarič Kólariča m; imena bitij |priimek|: Namesto Kolariča igra trobento Novak; Poročila se je s Kolaričem {B} Kolaričev {O} EDNINA: im. Kólarič, rod. Kólariča, daj. Kólariču, tož. Kólariča, mest. pri Kólariču, or. s Kólaričem; DVOJINA: im. Kólariča, rod. Kólaričev, daj. Kólaričema, tož. Kólariča, mest. pri Kólaričih, or. s Kólaričema; MNOŽINA: im. Kólariči, rod. Kólaričev, daj. Kólaričem, tož. Kólariče, mest. pri Kólaričih, or. s Kólariči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kólaričev Kólaričeva Kólaričevo prid.

Grozdje so trgali v Kolaričevem vinogradu na Vinskem Vrhu (< Kolarič) {O} moški: EDNINA: im. Kólaričev, rod. Kólaričevega, daj. Kólaričevemu, tož. (živostno Kólaričev) (živostno Kólaričevega), mest. pri Kólaričevem, or. s Kólaričevim; DVOJINA: im. Kólaričeva, rod. Kólaričevih, daj. Kólaričevima, tož. Kólaričeva, mest. pri Kólaričevih, or. s Kólaričevima; MNOŽINA: im. Kólaričevi, rod. Kólaričevih, daj. Kólaričevim, tož. Kólaričeve, mest. pri Kólaričevih, or. s Kólaričevimi ženski: EDNINA: im. Kólaričeva, rod. Kólaričeve, daj. Kólaričevi, tož. Kólaričevo, mest. pri Kólaričevi, or. s Kólaričevo; DVOJINA: im. Kólaričevi, rod. Kólaričevih, daj. Kólaričevima, tož. Kólaričevi, mest. pri Kólaričevih, or. s Kólaričevima; MNOŽINA: im. Kólaričeve, rod. Kólaričevih, daj. Kólaričevim, tož. Kólaričeve, mest. pri Kólaričevih, or. s Kólaričevimi srednji: EDNINA: im. Kólaričevo, rod. Kólaričevega, daj. Kólaričevemu, tož. Kólaričevo, mest. pri Kólaričevem, or. s Kólaričevim; DVOJINA: im. Kólaričevi, rod. Kólaričevih, daj. Kólaričevima, tož. Kólaričevi, mest. pri Kólaričevih, or. s Kólaričevima; MNOŽINA: im. Kólaričeva, rod. Kólaričevih, daj. Kólaričevim, tož. Kólaričeva, mest. pri Kólaričevih, or. s Kólaričevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kolárjev Kolárjeva Kolárjevo prid. Akumulacijsko jezero je predvideno na Kolarjevem vrhu (< Kolar) {O} moški: EDNINA: im. Kolárjev, rod. Kolárjevega, daj. Kolárjevemu, tož. (živostno Kolárjev) (živostno Kolárjevega), mest. pri Kolárjevem, or. s Kolárjevim; DVOJINA: im. Kolárjeva, rod. Kolárjevih,

246

daj. Kolárjevima, tož. Kolárjeva, mest. pri Kolárjevih, or. s Kolárjevima; MNOŽINA: im. Kolárjevi, rod. Kolárjevih, daj. Kolárjevim, tož. Kolárjeve, mest. pri Kolárjevih, or. s Kolárjevimi ženski: EDNINA: im. Kolárjeva, rod. Kolárjeve, daj. Kolárjevi, tož. Kolárjevo, mest. pri Kolárjevi, or. s Kolárjevo; DVOJINA: im. Kolárjevi, rod. Kolárjevih, daj. Kolárjevima, tož. Kolárjevi, mest. pri Kolárjevih, or. s Kolárjevima; MNOŽINA: im. Kolárjeve, rod. Kolárjevih, daj. Kolárjevim, tož. Kolárjeve, mest. pri Kolárjevih, or. s Kolárjevimi srednji: EDNINA: im. Kolárjevo, rod. Kolárjevega, daj. Kolárjevemu, tož. Kolárjevo, mest. pri Kolárjevem, or. s Kolárjevim; DVOJINA: im. Kolárjevi, rod. Kolárjevih, daj. Kolárjevima, tož. Kolárjevi, mest. pri Kolárjevih, or. s Kolárjevima; MNOŽINA: im. Kolárjeva, rod. Kolárjevih, daj. Kolárjevim, tož. Kolárjeva, mest. pri Kolárjevih, or. s Kolárjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kolénc Kolénca m; imena bitij |priimek|: pesniška zbirka Janeza Kolenca; S Kolencem sta bila sošolca {B} Kolenčev {O} EDNINA: im. Kolénc, rod. Kolénca, daj. Koléncu, tož. Kolénca, mest. pri Koléncu, or. s Koléncem; DVOJINA: im. Kolénca, rod. Koléncev, daj. Koléncema, tož. Kolénca, mest. pri Koléncih, or. s Koléncema; MNOŽINA: im. Kolénci, rod. Koléncev, daj. Koléncem, tož. Kolénce, mest. pri Koléncih, or. s Kolénci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kolénčev Kolénčeva Kolénčevo prid.

Pred Kolenčevo gostilno (sedaj Turist) je lastnik leta 1801 dal postaviti kapelico (< Kolenc) {O} moški: EDNINA: im. Kolénčev, rod. Kolénčevega, daj. Kolénčevemu, tož. (živostno Kolénčev) (živostno Kolénčevega), mest. pri Kolénčevem, or. s Kolénčevim; DVOJINA: im. Kolénčeva, rod. Kolénčevih, daj. Kolénčevima, tož. Kolénčeva, mest. pri Kolénčevih, or. s Kolénčevima; MNOŽINA: im. Kolénčevi, rod. Kolénčevih, daj. Kolénčevim, tož. Kolénčeve, mest. pri Kolénčevih, or. s Kolénčevimi ženski: EDNINA: im. Kolénčeva, rod. Kolénčeve, daj. Kolénčevi, tož. Kolénčevo, mest. pri Kolénčevi, or. s Kolénčevo; DVOJINA: im. Kolénčevi, rod. Kolénčevih, daj. Kolénčevima, tož. Kolénčevi, mest. pri Kolénčevih, or. s Kolénčevima; MNOŽINA: im. Kolénčeve, rod. Kolénčevih, daj. Kolénčevim, tož. Kolénčeve, mest. pri Kolénčevih, or. s Kolénčevimi srednji: EDNINA: im. Kolénčevo, rod. Kolénčevega, daj. Kolénčevemu, tož. Kolénčevo, mest. pri Kolénčevem, or. s Kolénčevim; DVOJINA: im. Kolénčevi, rod. Kolénčevih, daj. Kolénčevima, tož. Kolénčevi, mest. pri Kolénčevih, or. s Kolénčevima; MNOŽINA: im. Kolénčeva, rod. Kolénčevih, daj. Kolénčevim, tož. Kolénčeva, mest. pri Kolénčevih, or. s Kolénčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) kor. okrajš. |koroški|: kor. napevi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Kor. okrajš. |Koroška|: del večbesednih zemljepisnih imen Ravne na Kor.

247

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Koróščev Koróščeva Koróščevo prid. Avtor je knjigo naslovil s Koroščevimi slavnimi besedami »Pel bom, dokler bom živel« (< Korošec) {O} moški: EDNINA: im. Koróščev, rod. Koróščevega, daj. Koróščevemu, tož. (živostno Koróščev) (živostno Koróščevega), mest. pri Koróščevem, or. s Koróščevim; DVOJINA: im. Koróščeva, rod. Koróščevih, daj. Koróščevima, tož. Koróščeva, mest. pri Koróščevih, or. s Koróščevima; MNOŽINA: im. Koróščevi, rod. Koróščevih, daj. Koróščevim, tož. Koróščeve, mest. pri Koróščevih, or. s Koróščevimi ženski: EDNINA: im. Koróščeva, rod. Koróščeve, daj. Koróščevi, tož. Koróščevo, mest. pri Koróščevi, or. s Koróščevo; DVOJINA: im. Koróščevi, rod. Koróščevih, daj. Koróščevima, tož. Koróščevi, mest. pri Koróščevih, or. s Koróščevima; MNOŽINA: im. Koróščeve, rod. Koróščevih, daj. Koróščevim, tož. Koróščeve, mest. pri Koróščevih, or. s Koróščevimi srednji: EDNINA: im. Koróščevo, rod. Koróščevega, daj. Koróščevemu, tož. Koróščevo, mest. pri Koróščevem, or. s Koróščevim; DVOJINA: im. Koróščevi, rod. Koróščevih, daj. Koróščevima, tož. Koróščevi, mest. pri Koróščevih, or. s Koróščevima; MNOŽINA: im. Koróščeva, rod. Koróščevih, daj. Koróščevim, tož. Koróščeva, mest. pri Koróščevih, or. s Koróščevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Koróšec Koróšca m; imena bitij |priimek|: Šolo so poimenovali po Ivanu Korošcu; Strinjam se s Korošcem {B} Koroščev

{O} EDNINA: im. Koróšec, rod. Koróšca, daj. Koróšcu, tož. Koróšca, mest. pri Koróšcu, or. s Koróšcem; DVOJINA: im. Koróšca, rod. Koróšcev, daj. Koróšcema, tož. Koróšca, mest. pri Koróšcih, or. s Koróšcema; MNOŽINA: im. Koróšci, rod. Koróšcev, daj. Koróšcem, tož. Koróšce, mest. pri Koróšcih, or. s Koróšci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Koséski Koséskega m; imena bitij |pravo ime Jovan (Janez) Vesel: slovenski pesnik in prevajalec|: dialog med Koseskim in Bleiweisom; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem pesmi Jovana Vesela – Koseskega; za izražanje svojine prevodi Koseskega {O} EDNINA: im. Koséski, rod. Koséskega, daj. Koséskemu, tož. Koséskega, mest. pri Koséskem, or. s Koséskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Kósi Kósija m; imena bitij |priimek|: Preiskava zoper Kosija še ni končana; Organiziral je sestanek s Kosijem {B} Kosijev {O} EDNINA: im. Kósi, rod. Kósija, daj. Kósiju, tož. Kósija, mest. pri Kósiju, or. s Kósijem; DVOJINA: im. Kósija, rod. Kósijev, daj. Kósijema, tož. Kósija, mest. pri Kósijih, or. s Kósijema; MNOŽINA: im. Kósiji, rod. Kósijev, daj. Kósijem, tož. Kósije, mest. pri Kósijih, or. s Kósiji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kósijev Kósijeva Kósijevo prid. Kosijeva hiša priča o različnem pomenu, ki so ga v različnih obdobjih lahko imele dvocelične hiše (< Kosi)

248

{O} moški: EDNINA: im. Kósijev, rod. Kósijevega, daj. Kósijevemu, tož. (živostno Kósijev) (živostno Kósijevega), mest. pri Kósijevem, or. s Kósijevim; DVOJINA: im. Kósijeva, rod. Kósijevih, daj. Kósijevima, tož. Kósijeva, mest. pri Kósijevih, or. s Kósijevima; MNOŽINA: im. Kósijevi, rod. Kósijevih, daj. Kósijevim, tož. Kósijeve, mest. pri Kósijevih, or. s Kósijevimi ženski: EDNINA: im. Kósijeva, rod. Kósijeve, daj. Kósijevi, tož. Kósijevo, mest. pri Kósijevi, or. s Kósijevo; DVOJINA: im. Kósijevi, rod. Kósijevih, daj. Kósijevima, tož. Kósijevi, mest. pri Kósijevih, or. s Kósijevima; MNOŽINA: im. Kósijeve, rod. Kósijevih, daj. Kósijevim, tož. Kósijeve, mest. pri Kósijevih, or. s Kósijevimi srednji: EDNINA: im. Kósijevo, rod. Kósijevega, daj. Kósijevemu, tož. Kósijevo, mest. pri Kósijevem, or. s Kósijevim; DVOJINA: im. Kósijevi, rod. Kósijevih, daj. Kósijevima, tož. Kósijevi, mest. pri Kósijevih, or. s Kósijevima; MNOŽINA: im. Kósijeva, rod. Kósijevih, daj. Kósijevim, tož. Kósijeva, mest. pri Kósijevih, or. s Kósijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kosobrín Kosobrína m; imena bitij |pravljični lik|: Fran Milčinski – Ježek je v Galetovem filmu »Kekec« igral nepozabnega Kosobrina {B} Kosobrinov {O} EDNINA: im. Kosobrín, rod. Kosobrína, daj. Kosobrínu, tož. Kosobrína, mest. pri Kosobrínu, or. s Kosobrínom; DVOJINA: im. Kosobrína, rod. Kosobrínov, daj. Kosobrínoma, tož. Kosobrína, mest. pri Kosobrínih, or. s Kosobrínoma; MNOŽINA: im. Kosobríni, rod. Kosobrínov, daj. Kosobrínom, tož.

Kosobríne, mest. pri Kosobrínih, or. s Kosobríni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Košír Košírja m; imena bitij |priimek|: predavanja profesorja Koširja; pogovor s Koširjem {B} Koširjev {O} EDNINA: im. Košír, rod. Košírja, daj. Košírju, tož. Košírja, mest. pri Košírju, or. s Košírjem; DVOJINA: im. Košírja, rod. Košírjev, daj. Košírjema, tož. Košírja, mest. pri Košírjih, or. s Košírjema; MNOŽINA: im. Košírji, rod. Košírjev, daj. Košírjem, tož. Košírje, mest. pri Košírjih, or. s Košírji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Košírjev Košírjeva Košírjevo prid. Koširjev sadovnjak je zanimiv tudi zato, ker je v njem zasadil trinajst sort različnih sliv (< Košir) {O} moški: EDNINA: im. Košírjev, rod. Košírjevega, daj. Košírjevemu, tož. (živostno Košírjev) (živostno Košírjevega), mest. pri Košírjevem, or. s Košírjevim; DVOJINA: im. Košírjeva, rod. Košírjevih, daj. Košírjevima, tož. Košírjeva, mest. pri Košírjevih, or. s Košírjevima; MNOŽINA: im. Košírjevi, rod. Košírjevih, daj. Košírjevim, tož. Košírjeve, mest. pri Košírjevih, or. s Košírjevimi ženski: EDNINA: im. Košírjeva, rod. Košírjeve, daj. Košírjevi, tož. Košírjevo, mest. pri Košírjevi, or. s Košírjevo; DVOJINA: im. Košírjevi, rod. Košírjevih, daj. Košírjevima, tož. Košírjevi, mest. pri Košírjevih, or. s Košírjevima; MNOŽINA: im. Košírjeve, rod. Košírjevih, daj. Košírjevim, tož. Košírjeve, mest. pri Košírjevih, or. s Košírjevimi srednji: EDNINA: im. Košírjevo, rod. Košírjevega, daj. Košírjevemu, tož.

249

Košírjevo, mest. pri Košírjevem, or. s Košírjevim; DVOJINA: im. Košírjevi, rod. Košírjevih, daj. Košírjevima, tož. Košírjevi, mest. pri Košírjevih, or. s Košírjevima; MNOŽINA: im. Košírjeva, rod. Košírjevih, daj. Košírjevim, tož. Košírjeva, mest. pri Košírjevih, or. s Košírjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) kov. okrajš. |kovinski|: avto kov. rdeče barve STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Kováč Kováča in Kôvač Kôvača m; imena bitij |priimek|: Vratarja Kovača so izključili; Soglašali so z dr. Kovačem {B} Kovačev {O} EDNINA: im. Kováč in Kôvač, rod. Kováča in Kôvača, daj. Kováču in Kôvaču, tož. Kováča in Kôvača, mest. pri Kováču in pri Kôvaču, or. s Kováčem in s Kôvačem; DVOJINA: im. Kováča in Kôvača, rod. Kováčev in Kôvačev, daj. Kováčema in Kôvačema, tož. Kováča in Kôvača, mest. pri Kováčih in pri Kôvačih, or. s Kováčema in s Kôvačema; MNOŽINA: im. Kováči in Kôvači, rod. Kováčev in Kôvačev, daj. Kováčem in Kôvačem, tož. Kováče in Kôvače, mest. pri Kováčih in pri Kôvačih, or. s Kováči in s Kôvači STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kováčev Kováčeva Kováčevo in Kôvačev Kôvačeva Kôvačevo prid. S Kovačevim kombijem je odpeljal do desnega brega Save (< Kovač) {O} moški: EDNINA: im. Kováčev in Kôvačev, rod. Kováčevega in

Kôvačevega, daj. Kováčevemu in Kôvačevemu, tož. Kováčev in Kôvačev (živostno Kováčevega) in Kôvačevega, mest. pri Kováčevem in pri Kôvačevem, or. s Kováčevim in s Kôvačevim; DVOJINA: im. Kováčeva in Kôvačeva, rod. Kováčevih in Kôvačevih, daj. Kováčevima in Kôvačevima, tož. Kováčeva in Kôvačeva, mest. pri Kováčevih in pri Kôvačevih, or. s Kováčevima in s Kôvačevima; MNOŽINA: im. Kováčevi in Kôvačevi, rod. Kováčevih in Kôvačevih, daj. Kováčevim in Kôvačevim, tož. Kováčeve in Kôvačeve, mest. pri Kováčevih in pri Kôvačevih, or. s Kováčevimi in s Kôvačevimi ženski: EDNINA: im. Kováčeva in Kôvačeva, rod. Kováčeve in Kôvačeve, daj. Kováčevi in Kôvačevi, tož. Kováčevo in Kôvačevo, mest. pri Kováčevi in pri Kôvačevi, or. s Kováčevo in Kôvačevo; DVOJINA: im. Kováčevi in Kôvačevi, rod. Kováčevih in Kôvačevih, daj. Kováčevima in Kôvačevima, tož. Kováčevi in Kôvačevi, mest. pri Kováčevih in pri Kôvačevih, or. s Kováčevima in s Kôvačevima; MNOŽINA: im. Kováčeve in Kôvačeve, rod. Kováčevih in Kôvačevih, daj. Kováčevim in Kôvačevim, tož. Kováčeve in Kôvačeve, mest. pri Kováčevih in pri Kôvačevih, or. s Kováčevimi in s Kôvačevimi srednji: EDNINA: im. Kováčevo in Kôvačevo, rod. Kováčevega in Kôvačevega, daj. Kováčevemu in Kôvačevemu, tož. Kováčevo in Kôvačevo, mest. pri Kováčevem in pri Kôvačevem, or. s Kováčevim in s Kôvačevim; DVOJINA: im. Kováčevi in Kôvačevi, rod. Kováčevih in Kôvačevih, daj. Kováčevima in Kôvačevima, tož. Kováčevi in Kôvačevi, mest. pri Kováčevih in pri Kôvačevih, or. s Kováčevima in s Kôvačevima;

250

MNOŽINA: im. Kováčeva in Kôvačeva, rod. Kováčevih in Kôvačevih, daj. Kováčevim in Kôvačevim, tož. Kováčeva in Kôvačeva, mest. pri Kováčevih in pri Kôvačevih, or. s Kováčevimi in s Kôvačevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kovačević Kovačević [kováčevič] m; imena bitij |priimek|: komedija Dušana Kovačevića; Zadovoljen je bil z igralcem Kovačevićem {B} Kovačevićev {O} EDNINA: im. Kovačević, rod. Kovačevića, daj. Kovačeviću, tož. Kovačevića, mest. pri Kovačeviću, or. s Kovačevićem; DVOJINA: im. Kovačevića, rod. Kovačevićev, daj. Kovačevićema, tož. Kovačevića, mest. pri Kovačevićih, or. s Kovačevićema; MNOŽINA: im. Kovačevići, rod. Kovačevićev, daj. Kovačevićem, tož. Kovačeviće, mest. pri Kovačevićih, or. s Kovačevići STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kovačevićev Kovačevićeva Kovačevićevo [kováčevičev-] prid. Prava poslastica za ljubitelje gledališča bo Kovačevićev Balkanski špijon v režiji Branka Đurića (< Kovačević) {O} moški: EDNINA: im. Kovačevićev, rod. Kovačevićevega, daj. Kovačevićevemu, tož. Kovačevićev (živostno Kovačevićevega), mest. pri Kovačevićevem, or. s Kovačevićevim; DVOJINA: im. Kovačevićeva, rod. Kovačevićevih, daj. Kovačevićevima, tož. Kovačevićeva, mest. pri Kovačevićevih, or. s Kovačevićevima; MNOŽINA: im. Kovačevićevi, rod. Kovačevićevih, daj.

Kovačevićevim, tož. Kovačevićeve, mest. pri Kovačevićevih, or. s Kovačevićevimi ženski: EDNINA: im. Kovačevićeva, rod. Kovačevićeve, daj. Kovačevićevi, tož. Kovačevićevo, mest. pri Kovačevićevi, or. s Kovačevićevo; DVOJINA: im. Kovačevićevi, rod. Kovačevićevih, daj. Kovačevićevima, tož. Kovačevićevi, mest. pri Kovačevićevih, or. s Kovačevićevima; MNOŽINA: im. Kovačevićeve, rod. Kovačevićevih, daj. Kovačevićevim, tož. Kovačevićeve, mest. pri Kovačevićevih, or. s Kovačevićevimi srednji: EDNINA: im. Kovačevićevo, rod. Kovačevićevega, daj. Kovačevićevemu, tož. Kovačevićevo, mest. pri Kovačevićevem, or. s Kovačevićevim; DVOJINA: im. Kovačevićevi, rod. Kovačevićevih, daj. Kovačevićevima, tož. Kovačevićevi, mest. pri Kovačevićevih, or. s Kovačevićevima; MNOŽINA: im. Kovačevićeva, rod. Kovačevićevih, daj. Kovačevićevim, tož. Kovačevićeva, mest. pri Kovačevićevih, or. s Kovačevićevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kôvačič Kôvačiča in Kováčič Kováčiča m; imena bitij |priimek|: roman Lojzeta Kovačiča; S Krkinim direktorjem Kovačičem sodeluje že vrsto let {B} Kovačičev {O} EDNINA: im. Kôvačič in Kováčič, rod. Kôvačiča in Kováčiča, daj. Kôvačiču in Kováčiču, tož. Kôvačiča in Kováčiča, mest. pri Kôvačiču in pri Kováčiču, or. s Kôvačičem in s Kováčičem; DVOJINA: im. Kôvačiča in Kováčiča, rod. Kôvačičev in Kováčičev, daj. Kôvačičema in Kováčičema, tož. Kôvačiča in Kováčiča, mest. pri

251

Kôvačičih in pri Kováčičih, or. s Kôvačičema in s Kováčičema; MNOŽINA: im. Kôvačiči in Kováčiči, rod. Kôvačičev in Kováčičev, daj. Kôvačičem in Kováčičem, tož. Kôvačiče in Kováčiče, mest. pri Kôvačičih in pri Kováčičih, or. s Kôvačiči in s Kováčiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kôvačičev Kôvačičeva Kôvačičevo in Kováčičev Kováčičeva Kováčičevo prid. Kovačičev roman (< Kovačič) {O} moški: EDNINA: im. Kôvačičev in Kováčičev, rod. Kôvačičevega in Kováčičevega, daj. Kôvačičevemu in Kováčičevemu, tož. Kôvačičev in Kováčičev (živostno Kôvačičevega) in Kováčičevega, mest. pri Kôvačičevem in pri Kováčičevem, or. s Kôvačičevim in s Kováčičevim; DVOJINA: im. Kôvačičeva in Kováčičeva, rod. Kôvačičevih in Kováčičevih, daj. Kôvačičevima in Kováčičevima, tož. Kôvačičeva in Kováčičeva, mest. pri Kôvačičevih in pri Kováčičevih, or. s Kôvačičevima in s Kováčičevima; MNOŽINA: im. Kôvačičevi in Kováčičevi, rod. Kôvačičevih in Kováčičevih, daj. Kôvačičevim in Kováčičevim, tož. Kôvačičeve in Kováčičeve, mest. pri Kôvačičevih in pri Kováčičevih, or. s Kôvačičevimi in s Kováčičevimi ženski: EDNINA: im. Kôvačičeva in Kováčičeva, rod. Kôvačičeve in Kováčičeve, daj. Kôvačičevi in Kováčičevi, tož. Kôvačičevo in Kováčičevo, mest. pri Kôvačičevi in pri Kováčičevi, or. s Kôvačičevo in s Kováčičevo; DVOJINA: im. Kôvačičevi in Kováčičevi, rod. Kôvačičevih in Kováčičevih, daj. Kôvačičevima in Kováčičevima, tož. Kôvačičevi in Kováčičevi, mest. pri Kôvačičevih in pri

Kováčičevih, or. s Kôvačičevima in s Kováčičevima; MNOŽINA: im. Kôvačičeve in Kováčičeve, rod. Kôvačičevih in Kováčičevih, daj. Kôvačičevim in Kováčičevim, tož. Kôvačičeve in Kováčičeve, mest. pri Kôvačičevih in pri Kováčičevih, or. s Kôvačičevimi in s Kováčičevimi srednji: EDNINA: im. Kôvačičevo in Kováčičevo, rod. Kôvačičevega in Kováčičevega, daj. Kôvačičevemu in Kováčičevemu, tož. Kôvačičevo in Kováčičevo, mest. pri Kôvačičevem in pri Kováčičevem, or. s Kôvačičevim in s Kováčičevim; DVOJINA: im. Kôvačičevi in Kováčičevi, rod. Kôvačičevih in Kováčičevih, daj. Kôvačičevima in Kováčičevima, tož. Kôvačičevi in Kováčičevi, mest. pri Kôvačičevih in pri Kováčičevih, or. s Kôvačičevima in s Kováčičevima; MNOŽINA: im. Kôvačičeva in Kováčičeva, rod. Kôvačičevih in Kováčičevih, daj. Kôvačičevim in Kováčičevim, tož. Kôvačičeva in Kováčičeva, mest. pri Kôvačičevih in pri Kováčičevih, or. s Kôvačičevimi in s Kováčičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kožélj Kožélja m; imena bitij |priimek|: Fotografirat so se šli h Koželju; Sam se je znašel pred vratarjem Koželjem {B} Koželjev {O} EDNINA: im. Kožélj, rod. Kožélja, daj. Kožélju, tož. Kožélja, mest. pri Kožélju, or. s Kožéljem; DVOJINA: im. Kožélja, rod. Kožéljev, daj. Kožéljema, tož. Kožélja, mest. pri Kožéljih, or. s Kožéljema; MNOŽINA: im. Kožélji, rod. Kožéljev, daj. Kožéljem, tož. Kožélje, mest. pri Kožéljih, or. s Kožélji STATUS:predlog

252

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kožéljev Kožéljeva Kožéljevo prid. Obnovili so Koželjevo pot v Kamniški Bistrici (< Koželj) {O} moški: EDNINA: im. Kóželjev, rod. Kóželjevega, daj. Kóželjevemu, tož. (živostno Kóželjev) (živostno Kóželjevega), mest. pri Kóželjevem, or. s Kóželjevim; DVOJINA: im. Kóželjeva, rod. Kóželjevih, daj. Kóželjevima, tož. Kóželjeva, mest. pri Kóželjevih, or. s Kóželjevima; MNOŽINA: im. Kóželjevi, rod. Kóželjevih, daj. Kóželjevim, tož. Kóželjeve, mest. pri Kóželjevih, or. s Kóželjevimi ženski: EDNINA: im. Kóželjeva, rod. Kóželjeve, daj. Kóželjevi, tož. Kóželjevo, mest. pri Kóželjevi, or. s Kóželjevo; DVOJINA: im. Kóželjevi, rod. Kóželjevih, daj. Kóželjevima, tož. Kóželjevi, mest. pri Kóželjevih, or. s Kóželjevima; MNOŽINA: im. Kóželjeve, rod. Kóželjevih, daj. Kóželjevim, tož. Kóželjeve, mest. pri Kóželjevih, or. s Kóželjevimi srednji: EDNINA: im. Kóželjevo, rod. Kóželjevega, daj. Kóželjevemu, tož. Kóželjevo, mest. pri Kóželjevem, or. s Kóželjevim; DVOJINA: im. Kóželjevi, rod. Kóželjevih, daj. Kóželjevima, tož. Kóželjevi, mest. pri Kóželjevih, or. s Kóželjevima; MNOŽINA: im. Kóželjeva, rod. Kóželjevih, daj. Kóželjevim, tož. Kóželjeva, mest. pri Kóželjevih, or. s Kóželjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) kp kp [kəpə̀ in kapé] m; simboli |kilopond|: Sila 1 kp je enaka sili teže telesa z maso 1 kg STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli KP KP [kəpə̀] m; simboli

|Koper|: Ob cesti je stal s tablico, na kateri je pisalo KP STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Kr Kr [kərə̀ in kaèr] m; simboli |kripton|: Simbol za kemijski element kripton je Kr STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli KR KR [kərə̀] m; simboli |Kranj|: Na registracijskem območju Kranja so avtomobili označeni s KR STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Krájnc Krájnca m; imena bitij |priimek|: prevod Mateja Krajnca; S Krajncem se ne videvata več {B} Krajnčev {O} EDNINA: im. Krájnc, rod. Krájnca, daj. Krájncu, tož. Krájnca, mest. pri Krájncu, or. s Krájncem; DVOJINA: im. Krájnca, rod. Krájncev, daj. Krájncema, tož. Krájnca, mest. pri Krájncih, or. s Krájncema; MNOŽINA: im. Krájnci, rod. Krájncev, daj. Krájncem, tož. Krájnce, mest. pri Krájncih, or. s Krájnci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Krájnčev Krájnčeva Krájnčevo prid. Delo priča o Krajnčevem mojstrstvu (< Krajnc) {O} moški: EDNINA: im. Krájnčev, rod. Krájnčevega, daj. Krájnčevemu, tož. (živostno Krájnčev) (živostno Krájnčevega), mest. pri Krájnčevem, or. s Krájnčevim; DVOJINA: im. Krájnčeva, rod. Krájnčevih, daj. Krájnčevima, tož. Krájnčeva, mest. pri Krájnčevih, or. s Krájnčevima; MNOŽINA: im. Krájnčevi, rod. Krájnčevih, daj. Krájnčevim, tož. Krájnčeve, mest. pri Krájnčevih, or. s Krájnčevimi

253

ženski: EDNINA: im. Krájnčeva, rod. Krájnčeve, daj. Krájnčevi, tož. Krájnčevo, mest. pri Krájnčevi, or. s Krájnčevo; DVOJINA: im. Krájnčevi, rod. Krájnčevih, daj. Krájnčevima, tož. Krájnčevi, mest. pri Krájnčevih, or. s Krájnčevima; MNOŽINA: im. Krájnčeve, rod. Krájnčevih, daj. Krájnčevim, tož. Krájnčeve, mest. pri Krájnčevih, or. s Krájnčevimi srednji: EDNINA: im. Krájnčevo, rod. Krájnčevega, daj. Krájnčevemu, tož. Krájnčevo, mest. pri Krájnčevem, or. s Krájnčevim; DVOJINA: im. Krájnčevi, rod. Krájnčevih, daj. Krájnčevima, tož. Krájnčevi, mest. pri Krájnčevih, or. s Krájnčevima; MNOŽINA: im. Krájnčeva, rod. Krájnčevih, daj. Krájnčevim, tož. Krájnčeva, mest. pri Krájnčevih, or. s Krájnčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Králj Králja m; imena bitij |priimek|: freske Toneta Kralja; S Kraljem, Pilonom in Jakcem se je razvil slovenski ekspresionizem {B} Kraljev {O} EDNINA: im. Králj, rod. Králja, daj. Králju, tož. Králja, mest. pri Králju, or. s Králjem; DVOJINA: im. Králja, rod. Králjev, daj. Králjema, tož. Králja, mest. pri Králjih, or. s Králjema; MNOŽINA: im. Králji, rod. Králjev, daj. Králjem, tož. Králje, mest. pri Králjih, or. s Králji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) králjev králjeva králjevo prid. Prestol je zasedel kraljev prvi sin (< kralj) {O} moški: EDNINA: im. králjev, rod. králjevega, daj. králjevemu, tož. králjev (živostno králjevega), mest. pri králjevem,

or. s králjevim; DVOJINA: im. králjeva, rod. králjevih, daj. králjevima, tož. králjeva, mest. pri králjevih, or. s králjevima; MNOŽINA: im. králjevi, rod. králjevih, daj. králjevim, tož. králjeve, mest. pri králjevih, or. s králjevimi ženski: EDNINA: im. králjeva, rod. králjeve, daj. králjevi, tož. králjevo, mest. pri králjevi, or. s králjevo; DVOJINA: im. králjevi, rod. králjevih, daj. králjevima, tož. králjevi, mest. pri králjevih, or. s králjevima; MNOŽINA: im. králjeve, rod. králjevih, daj. králjevim, tož. králjeve, mest. pri králjevih, or. s králjevimi srednji: EDNINA: im. králjevo, rod. králjevega, daj. králjevemu, tož. králjevo, mest. pri králjevem, or. s králjevim; DVOJINA: im. králjevi, rod. králjevih, daj. králjevima, tož. králjevi, mest. pri králjevih, or. s králjevima; MNOŽINA: im. králjeva, rod. králjevih, daj. králjevim, tož. králjeva, mest. pri králjevih, or. s králjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Králjev Králjeva Králjevo prid. Pripravili so izdajo Martina Krpana s Kraljevimi ilustracijami (< Kralj) {O} moški: EDNINA: im. Králjev, rod. Králjevega, daj. Králjevemu, tož. (živostno Králjev) (živostno Králjevega), mest. pri Králjevem, or. s Králjevim; DVOJINA: im. Králjeva, rod. Králjevih, daj. Králjevima, tož. Králjeva, mest. pri Králjevih, or. s Králjevima; MNOŽINA: im. Králjevi, rod. Králjevih, daj. Králjevim, tož. Králjeve, mest. pri Králjevih, or. s Králjevimi ženski: EDNINA: im. Králjeva, rod. Králjeve, daj. Králjevi, tož. Králjevo, mest. pri Králjevi, or. s Králjevo; DVOJINA: im. Králjevi, rod. Králjevih, daj. Králjevima, tož. Králjevi, mest. pri Králjevih, or. s Králjevima; MNOŽINA: im. Králjeve, rod.

254

Králjevih, daj. Králjevim, tož. Králjeve, mest. pri Králjevih, or. s Králjevimi srednji: EDNINA: im. Králjevo, rod. Králjevega, daj. Králjevemu, tož. Králjevo, mest. pri Králjevem, or. s Králjevim; DVOJINA: im. Králjevi, rod. Králjevih, daj. Králjevima, tož. Králjevi, mest. pri Králjevih, or. s Králjevima; MNOŽINA: im. Králjeva, rod. Králjevih, daj. Králjevim, tož. Králjeva, mest. pri Králjevih, or. s Králjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Krámar Krámarja m; imena bitij |priimek|: Vsi mediji poročajo o odstavitvi Kramarja; pogodba s Kramarjem {B} Kramarjev {O} EDNINA: im. Krámar, rod. Krámarja, daj. Krámarju, tož. Krámarja, mest. pri Krámarju, or. s Krámarjem; DVOJINA: im. Krámarja, rod. Krámarjev, daj. Krámarjema, tož. Krámarja, mest. pri Krámarjih, or. s Krámarjema; MNOŽINA: im. Krámarji, rod. Krámarjev, daj. Krámarjem, tož. Krámarje, mest. pri Krámarjih, or. s Krámarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Krámarjev Krámarjeva Krámarjevo prid. Peljali so me po Kramarjevi smeri na vrh Storžiča (< Kramar) {O} moški: EDNINA: im. Krámarjev, rod. Krámarjevega, daj. Krámarjevemu, tož. (živostno Krámarjev) (živostno Krámarjevega), mest. pri Krámarjevem, or. s Krámarjevim; DVOJINA: im. Krámarjeva, rod. Krámarjevih, daj. Krámarjevima, tož. Krámarjeva, mest. pri Krámarjevih, or. s Krámarjevima; MNOŽINA: im. Krámarjevi, rod.

Krámarjevih, daj. Krámarjevim, tož. Krámarjeve, mest. pri Krámarjevih, or. s Krámarjevimi ženski: EDNINA: im. Krámarjeva, rod. Krámarjeve, daj. Krámarjevi, tož. Krámarjevo, mest. pri Krámarjevi, or. s Krámarjevo; DVOJINA: im. Krámarjevi, rod. Krámarjevih, daj. Krámarjevima, tož. Krámarjevi, mest. pri Krámarjevih, or. s Krámarjevima; MNOŽINA: im. Krámarjeve, rod. Krámarjevih, daj. Krámarjevim, tož. Krámarjeve, mest. pri Krámarjevih, or. s Krámarjevimi srednji: EDNINA: im. Krámarjevo, rod. Krámarjevega, daj. Krámarjevemu, tož. Krámarjevo, mest. pri Krámarjevem, or. s Krámarjevim; DVOJINA: im. Krámarjevi, rod. Krámarjevih, daj. Krámarjevima, tož. Krámarjevi, mest. pri Krámarjevih, or. s Krámarjevima; MNOŽINA: im. Krámarjeva, rod. Krámarjevih, daj. Krámarjevim, tož. Krámarjeva, mest. pri Krámarjevih, or. s Krámarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Krámberger Krámbergerja m; imena bitij |priimek|: dobrodelnost Ivana Krambergerja; Kaj se dogaja s Krambergerjem? {B} Krambergerjev {O} EDNINA: im. Krámberger, rod. Krámbergerja, daj. Krámbergerju, tož. Krámbergerja, mest. pri Krámbergerju, or. s Krámbergerjem; DVOJINA: im. Krámbergerja, rod. Krámbergerjev, daj. Krámbergerjema, tož. Krámbergerja, mest. pri Krámbergerjih, or. s Krámbergerjema; MNOŽINA: im. Krámbergerji, rod. Krámbergerjev, daj. Krámbergerjem, tož. Krámbergerje, mest. pri Krámbergerjih, or. s Krámbergerji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki)

255

Krámbergerjev Krámbergerjeva Krámbergerjevo prid. Krambergerjev sklad za pomoč otrokom (< Kramberger) {O} moški: EDNINA: im. Krámbergerjev, rod. Krámbergerjevega, daj. Krámbergerjevemu, tož. (živostno Krámbergerjev) (živostno Krámbergerjevega), mest. pri Krámbergerjevem, or. s Krámbergerjevim; DVOJINA: im. Krámbergerjeva, rod. Krámbergerjevih, daj. Krámbergerjevima, tož. Krámbergerjeva, mest. pri Krámbergerjevih, or. s Krámbergerjevima; MNOŽINA: im. Krámbergerjevi, rod. Krámbergerjevih, daj. Krámbergerjevim, tož. Krámbergerjeve, mest. pri Krámbergerjevih, or. s Krámbergerjevimi ženski: EDNINA: im. Krámbergerjeva, rod. Krámbergerjeve, daj. Krámbergerjevi, tož. Krámbergerjevo, mest. pri Krámbergerjevi, or. s Krámbergerjevo; DVOJINA: im. Krámbergerjevi, rod. Krámbergerjevih, daj. Krámbergerjevima, tož. Krámbergerjevi, mest. pri Krámbergerjevih, or. s Krámbergerjevima; MNOŽINA: im. Krámbergerjeve, rod. Krámbergerjevih, daj. Krámbergerjevim, tož. Krámbergerjeve, mest. pri Krámbergerjevih, or. s Krámbergerjevimi srednji: EDNINA: im. Krámbergerjevo, rod. Krámbergerjevega, daj. Krámbergerjevemu, tož. Krámbergerjevo, mest. pri Krámbergerjevem, or. s Krámbergerjevim; DVOJINA: im. Krámbergerjevi, rod. Krámbergerjevih, daj. Krámbergerjevima, tož. Krámbergerjevi, mest. pri

Krámbergerjevih, or. s Krámbergerjevima; MNOŽINA: im. Krámbergerjeva, rod. Krámbergerjevih, daj. Krámbergerjevim, tož. Krámbergerjeva, mest. pri Krámbergerjevih, or. s Krámbergerjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kránjc Kránjca m; imena bitij |priimek|: odgovor gospodu Kranjcu; S Kranjcem sta sklenila pogodbo o dobavi vodomerov {B} Kranjčev {O} EDNINA: im. Kránjc, rod. Kránjca, daj. Kránjcu, tož. Kránjca, mest. pri Kránjcu, or. s Kránjcem; DVOJINA: im. Kránjca, rod. Kránjcev, daj. Kránjcema, tož. Kránjca, mest. pri Kránjcih, or. s Kránjcema; MNOŽINA: im. Kránjci, rod. Kránjcev, daj. Kránjcem, tož. Kránjce, mest. pri Kránjcih, or. s Kránjci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kránjčev Kránjčeva Kránjčevo prid. Kranjčeve sestre so nastopile na srečanju Družina poje v Vuhredu (< Kranjc, Kranjec) {O} moški: EDNINA: im. Kránjčev, rod. Kránjčevega, daj. Kránjčevemu, tož. (živostno Kránjčev) (živostno Kránjčevega), mest. pri Kránjčevem, or. s Kránjčevim; DVOJINA: im. Kránjčeva, rod. Kránjčevih, daj. Kránjčevima, tož. Kránjčeva, mest. pri Kránjčevih, or. s Kránjčevima; MNOŽINA: im. Kránjčevi, rod. Kránjčevih, daj. Kránjčevim, tož. Kránjčeve, mest. pri Kránjčevih, or. s Kránjčevimi ženski: EDNINA: im. Kránjčeva, rod. Kránjčeve, daj. Kránjčevi, tož. Kránjčevo, mest. pri Kránjčevi, or. s Kránjčevo; DVOJINA: im. Kránjčevi, rod. Kránjčevih,

256

daj. Kránjčevima, tož. Kránjčevi, mest. pri Kránjčevih, or. s Kránjčevima; MNOŽINA: im. Kránjčeve, rod. Kránjčevih, daj. Kránjčevim, tož. Kránjčeve, mest. pri Kránjčevih, or. s Kránjčevimi srednji: EDNINA: im. Kránjčevo, rod. Kránjčevega, daj. Kránjčevemu, tož. Kránjčevo, mest. pri Kránjčevem, or. s Kránjčevim; DVOJINA: im. Kránjčevi, rod. Kránjčevih, daj. Kránjčevima, tož. Kránjčevi, mest. pri Kránjčevih, or. s Kránjčevima; MNOŽINA: im. Kránjčeva, rod. Kránjčevih, daj. Kránjčevim, tož. Kránjčeva, mest. pri Kránjčevih, or. s Kránjčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kránjec Kránjca m; imena bitij |priimek|: življenje in delo Miška Kranjca; S Kranjcem so se na sejem pripeljali še štirje Slovenci {B} Kranjčev {O} EDNINA: im. Kránjec, rod. Kránjca, daj. Kránjcu, tož. Kránjca, mest. pri Kránjcu, or. s Kránjcem; DVOJINA: im. Kránjca, rod. Kránjcev, daj. Kránjcema, tož. Kránjca, mest. pri Kránjcih, or. s Kránjcema; MNOŽINA: im. Kránjci, rod. Kránjcev, daj. Kránjcem, tož. Kránjce, mest. pri Kránjcih, or. s Kránjci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) krat. okrajš. |kratica| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Kréon Kréonta m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Kreont STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena

Kréont Kréonta m; imena bitij |pod. za Kreon|; |grška bajeslovna oseba|: Antigona je kljub prepovedi kralja Kreonta želela pokopati bratovo truplo {B} Kreontov {O} EDNINA: im. Kréont, rod. Kréonta, daj. Kréontu, tož. Kréonta, mest. pri Kréontu, or. s Kréontom; DVOJINA: im. Kréonta, rod. Kréontov, daj. Kréontoma, tož. Kréonta, mest. pri Kréontih, or. s Kréontoma; MNOŽINA: im. Kréonti, rod. Kréontov, daj. Kréontom, tož. Kréonte, mest. pri Kréontih, or. s Kréonti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena kresník kresníka in krésnik krésnika m |slovensko bajeslovno bitje|: V slovenskih bajkah nastopajo tudi bitja s posebno močjo, kot so npr. volkodlaki, kresniki, vedomci, more in desetniki; |nagrada|: Prejel je kresnika za najboljši roman; prim. Kresnik {B} kresnikov {O} EDNINA: im. kresník in krésnik, rod. kresníka in krésnika, daj. kresníku in krésniku, tož. kresníka in krésnika, mest. pri kresníku in pri krésniku, or. s kresníkom in s krésnikom; DVOJINA: im. kresníka in krésnika, rod. kresníkov in krésnikov, daj. kresníkoma in krésnikoma, tož. kresníka in krésnika, mest. pri kresníkih in pri krésnikih, or. s kresníkoma in s krésnikoma; MNOŽINA: im. kresníki in krésniki, rod. kresníkov in krésnikov, daj. kresníkom in krésnikom, tož. kresníke in krésnike, mest. pri kresníkih in pri krésnikih, or. s kresníki in s krésniki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Kresník Kresníka in Krésnik Krésnika m

257

|slovensko božanstvo|: vurberški Kresnik; Prispodoba Kresnika naj bi bil jesenski beli konj; prim. kresnik {B} Kresnikov {O} EDNINA: im. Kresník in Krésnik, rod. Kresníka in Krésnika, daj. Kresníku in Krésniku, tož. Kresníka in Krésnika, mest. pri Kresníku in pri Krésniku, or. s Kresníkom in s Krésnikom; DVOJINA: im. Kresníka in Krésnika, rod. Kresníkov in Krésnikov, daj. Kresníkoma in Krésnikoma, tož. Kresníka in Krésnika, mest. pri Kresníkih in pri Krésnikih, or. s Kresníkoma in s Krésnikoma; MNOŽINA: im. Kresníki in Krésniki, rod. Kresníkov in Krésnikov, daj. Kresníkom in Krésnikom, tož. Kresníke in Krésnike, mest. pri Kresníkih in pri Krésnikih, or. s Kresníki in s Krésniki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Krístus Krístusa m; imena bitij |učlovečeni Bog|: trpljenje Kristusa na križu; vera v vstalega Kristusa {B} Kristusov {O} EDNINA: im. Krístus, rod. Krístusa, daj. Krístusu, tož. Krístusa, mest. pri Krístusu, or. s Krístusom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Krístusov Krístusova Krístusovo prid. Kristusovo rojstvo; evangelijsko poročilo o Kristusovem trpljenju; kristusov trn ||rastlina||: Mnoge rastline iz skupine mlečkovk gojimo kot lončnice, na primer kristusov trn (< Kristus) {O} moški: EDNINA: im. Krístusov, rod. Krístusovega, daj. Krístusovemu, tož. Krístusov (živostno Krístusovega), mest. pri Krístusovem, or. s Krístusovim; DVOJINA: im. Krístusova, rod. Krístusovih, daj. Krístusovima, tož. Krístusova, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovima; MNOŽINA: im. Krístusovi,

rod. Krístusovih, daj. Krístusovim, tož. Krístusove, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovimi ženski: EDNINA: im. Krístusova, rod. Krístusove, daj. Krístusovi, tož. Krístusovo, mest. pri Krístusovi, or. s Krístusovo; DVOJINA: im. Krístusovi, rod. Krístusovih, daj. Krístusovima, tož. Krístusovi, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovima; MNOŽINA: im. Krístusove, rod. Krístusovih, daj. Krístusovim, tož. Krístusove, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovimi srednji: EDNINA: im. Krístusovo, rod. Krístusovega, daj. Krístusovemu, tož. Krístusovo, mest. pri Krístusovem, or. s Krístusovim; DVOJINA: im. Krístusovi, rod. Krístusovih, daj. Krístusovima, tož. Krístusovi, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovima; MNOŽINA: im. Krístusova, rod. Krístusovih, daj. Krístusovim, tož. Krístusova, mest. pri Krístusovih, or. s Krístusovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Kríšna Kríšna in Kríšna Kríšne m; imena bitij |hinduistični bog|: Častilci Krišne/Krišna se izogibajo vseh stvari, ki bi jih omamile {B} Krišnov {O} EDNINA: im. Kríšna, rod. Kríšne in Kríšna, daj. Kríšni in Kríšnu, tož. Kríšno in Kríšna, mest. pri Kríšni in pri Kríšnu, or. s Kríšno in s Kríšnom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Kríšnov Kríšnova Kríšnovo prid. V dodatku k spevu Harivamša je izčrpno opisano Krišnovo rojstvo (< Krišna) {O} moški: EDNINA: im. Kríšnov, rod. Kríšnovega, daj. Kríšnovemu, tož.

258

Kríšnov (živostno Kríšnovega), mest. pri Kríšnovem, or. s Kríšnovim; DVOJINA: im. Kríšnova, rod. Kríšnovih, daj. Kríšnovima, tož. Kríšnova, mest. pri Kríšnovih, or. s Kríšnovima; MNOŽINA: im. Kríšnovi, rod. Kríšnovih, daj. Kríšnovim, tož. Kríšnove, mest. pri Kríšnovih, or. s Kríšnovimi ženski: EDNINA: im. Kríšnova, rod. Kríšnove, daj. Kríšnovi, tož. Kríšnovo, mest. pri Kríšnovi, or. s Kríšnovo; DVOJINA: im. Kríšnovi, rod. Kríšnovih, daj. Kríšnovima, tož. Kríšnovi, mest. pri Kríšnovih, or. s Kríšnovima; MNOŽINA: im. Kríšnove, rod. Kríšnovih, daj. Kríšnovim, tož. Kríšnove, mest. pri Kríšnovih, or. s Kríšnovimi srednji: EDNINA: im. Kríšnovo, rod. Kríšnovega, daj. Kríšnovemu, tož. Kríšnovo, mest. pri Kríšnovem, or. s Kríšnovim; DVOJINA: im. Kríšnovi, rod. Kríšnovih, daj. Kríšnovima, tož. Kríšnovi, mest. pri Kríšnovih, or. s Kríšnovima; MNOŽINA: im. Kríšnova, rod. Kríšnovih, daj. Kríšnovim, tož. Kríšnova, mest. pri Kríšnovih, or. s Kríšnovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Krívčev Krívčeva Krívčevo prid. Po Krivčevih navedbah telovadni odmor koristi vsem delavcem (< Krivec) {O} moški: EDNINA: im. Krívčev, rod. Krívčevega, daj. Krívčevemu, tož. (živostno Krívčev) (živostno Krívčevega), mest. pri Krívčevem, or. s Krívčevim; DVOJINA: im. Krívčeva, rod. Krívčevih, daj. Krívčevima, tož. Krívčeva, mest. pri Krívčevih, or. s Krívčevima; MNOŽINA: im. Krívčevi, rod. Krívčevih, daj. Krívčevim, tož. Krívčeve, mest. pri Krívčevih, or. s Krívčevimi ženski: EDNINA: im. Krívčeva, rod. Krívčeve, daj. Krívčevi, tož. Krívčevo,

mest. pri Krívčevi, or. s Krívčevo; DVOJINA: im. Krívčevi, rod. Krívčevih, daj. Krívčevima, tož. Krívčevi, mest. pri Krívčevih, or. s Krívčevima; MNOŽINA: im. Krívčeve, rod. Krívčevih, daj. Krívčevim, tož. Krívčeve, mest. pri Krívčevih, or. s Krívčevimi srednji: EDNINA: im. Krívčevo, rod. Krívčevega, daj. Krívčevemu, tož. Krívčevo, mest. pri Krívčevem, or. s Krívčevim; DVOJINA: im. Krívčevi, rod. Krívčevih, daj. Krívčevima, tož. Krívčevi, mest. pri Krívčevih, or. s Krívčevima; MNOŽINA: im. Krívčeva, rod. Krívčevih, daj. Krívčevim, tož. Krívčeva, mest. pri Krívčevih, or. s Krívčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Krívec Krívca m; imena bitij |priimek|: Novinec je precej boljši igralec od Krivca; S Krivcem se je pošalil eden od novinarjev {B} Krivčev {O} EDNINA: im. Krívec, rod. Krívca, daj. Krívcu, tož. Krívca, mest. pri Krívcu, or. s Krívcem; DVOJINA: im. Krívca, rod. Krívcev, daj. Krívcema, tož. Krívca, mest. pri Krívcih, or. s Krívcema; MNOŽINA: im. Krívci, rod. Krívcev, daj. Krívcem, tož. Krívce, mest. pri Krívcih, or. s Krívci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Krívic Krívica m; imena bitij |priimek|: Med pevskimi talenti sta zmagala brata Adam s skladbo Krivica; S Krivicem o vseh aktualnih vprašanjih nimam povsem enakega mnenja {B} Krivičev {O} EDNINA: im. Krívic, rod. Krívica, daj. Krívicu, tož. Krívica, mest. pri Krívicu, or. s Krívicem; DVOJINA: im. Krívica, rod. Krívicev, daj. Krívicema, tož. Krívica,

259

mest. pri Krívicih, or. s Krívicema; MNOŽINA: im. Krívici, rod. Krívicev, daj. Krívicem, tož. Krívice, mest. pri Krívicih, or. s Krívici STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Krívičev Krívičeva Krívičevo prid. O Krivičevem predlogu niso razpravljali (< Krivic) {O} moški: EDNINA: im. Krívičev, rod. Krívičevega, daj. Krívičevemu, tož. (živostno Krívičev) (živostno Krívičevega), mest. pri Krívičevem, or. s Krívičevim; DVOJINA: im. Krívičeva, rod. Krívičevih, daj. Krívičevima, tož. Krívičeva, mest. pri Krívičevih, or. s Krívičevima; MNOŽINA: im. Krívičevi, rod. Krívičevih, daj. Krívičevim, tož. Krívičeve, mest. pri Krívičevih, or. s Krívičevimi ženski: EDNINA: im. Krívičeva, rod. Krívičeve, daj. Krívičevi, tož. Krívičevo, mest. pri Krívičevi, or. s Krívičevo; DVOJINA: im. Krívičevi, rod. Krívičevih, daj. Krívičevima, tož. Krívičevi, mest. pri Krívičevih, or. s Krívičevima; MNOŽINA: im. Krívičeve, rod. Krívičevih, daj. Krívičevim, tož. Krívičeve, mest. pri Krívičevih, or. s Krívičevimi srednji: EDNINA: im. Krívičevo, rod. Krívičevega, daj. Krívičevemu, tož. Krívičevo, mest. pri Krívičevem, or. s Krívičevim; DVOJINA: im. Krívičevi, rod. Krívičevih, daj. Krívičevima, tož. Krívičevi, mest. pri Krívičevih, or. s Krívičevima; MNOŽINA: im. Krívičeva, rod. Krívičevih, daj. Krívičevim, tož. Krívičeva, mest. pri Krívičevih, or. s Krívičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) krivopêta krivopête in krivopéta krivopéte ž

|slovenska bajeslovna oseba, hudobna ženska|: Telesna lastnost krivopet so nazaj obrnjena stopala; Ljudje so s krivopetami strašili otroke {B} krivopetin {O} EDNINA: im. krivopêta in krivopéta, rod. krivopête in krivopéte, daj. krivopêti in krivopéti, tož. krivopêto in krivopéto, mest. pri krivopêti in pri krivopéti, or. s krivopêto in s krivopéto; DVOJINA: im. krivopêti in krivopéti, rod. krivopêt in krivopét, daj. krivopêtama in krivopétama, tož. krivopêti in krivopéti, mest. pri krivopêtah in pri krivopétah, or. s krivopêtama in s krivopétama; MNOŽINA: im. krivopête in krivopéte, rod. krivopêt in krivopét, daj. krivopêtam in krivopétam, tož. krivopête in krivopéte, mest. pri krivopêtah in pri krivopétah, or. s krivopêtami in s krivopétami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij krojáček krojáčka m |manjšalno krojač|: V spominu mi je ostala pravljica o pogumnem krojačku, ki je pokončal kar sedem muh na en mah; |pravljični lik|: v zvezi krojaček Hlaček V knjižnici bodo otroci lahko prisluhnili zgodbi Leopolda Suhadolčana o krojačku Hlačku {B} krojačkov {O} EDNINA: im. krojáček, rod. krojáčka, daj. krojáčku, tož. krojáčka, mest. pri krojáčku, or. s krojáčkom; DVOJINA: im. krojáčka, rod. krojáčkov, daj. krojáčkoma, tož. krojáčka, mest. pri krojáčkih, or. s krojáčkoma; MNOŽINA: im. krojáčki, rod. krojáčkov, daj. krojáčkom, tož. krojáčke, mest. pri krojáčkih, or. s krojáčki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena

260

Ksaver Šandor Gjalski Ksaverja Šandorja Gjalskega [ksáver šándor džálski] m; imena bitij |pravo ime Ljubomir Tito Babić: hrvaški pesnik in pripovednik|: Hrvaška literarna nagrada se imenuje po literarnem ustvarjalcu Šandorju Ksaverju Gjalskem {O} EDNINA: im. Ksaver Šandor Gjalski, rod. Ksaverja Šandorja Gjalskega, daj. Ksaverju Šandorju Gjalskemu, tož. Ksaverja Šandorja Gjalskega, mest. pri Ksaverju Šandorju Gjalskem, or. s Ksaverjem Šandorjem Gjalskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Ksenofónt Éfeški Ksenofónta Éfeškega m; imena bitij |grški romanopisec|: Efeške zgodbe Ksenofonta Efeškega so bile napisane v 2. stoletju {O} EDNINA: im. Ksenofónt Éfeški, rod. Ksenofónta Éfeškega, daj. Ksenofóntu Éfeškemu, tož. Ksenofónta Éfeškega, mest. pri Ksenofóntu Éfeškem, or. s Ksenofóntom Éfeškim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu ksí ksíja m |grška črka ξ|: Vrednost 60 označimo s ksijem; kot imenovalniški prilastek črka ksi {O} EDNINA: im. ksí, rod. ksíja, daj. ksíju, tož. ksí, mest. pri ksíju, or. s ksíjem; DVOJINA: im. ksíja, rod. ksíjev, daj. ksíjema, tož. ksíja, mest. pri ksíjih, or. s ksíjema; MNOŽINA: im. ksíji, rod. ksíjev, daj. ksíjem, tož. ksíje, mest. pri ksíjih, or. s ksíji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) kub. okrajš.

|kubični|: Vetrolom je porušil prek 22 tisoč kub. metrov iglavcev; prim. m3 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Kúhar Kúharja m; imena bitij |priimek|: besedilo Petra Kuharja; S Kuharjem komisija ni imela lahkega dela {B} Kuharjev {O} EDNINA: im. Kúhar, rod. Kúharja, daj. Kúharju, tož. Kúharja, mest. pri Kúharju, or. s Kúharjem; DVOJINA: im. Kúharja, rod. Kúharjev, daj. Kúharjema, tož. Kúharja, mest. pri Kúharjih, or. s Kúharjema; MNOŽINA: im. Kúharji, rod. Kúharjev, daj. Kúharjem, tož. Kúharje, mest. pri Kúharjih, or. s Kúharji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kúharjev Kúharjeva Kúharjevo prid. Kuharjev gaber v Zaborštu je najdebelejši znani navadni gaber v Sloveniji (< Kuhar) {O} moški: EDNINA: im. Kúharjev, rod. Kúharjevega, daj. Kúharjevemu, tož. (živostno Kúharjev) (živostno Kúharjevega), mest. pri Kúharjevem, or. s Kúharjevim; DVOJINA: im. Kúharjeva, rod. Kúharjevih, daj. Kúharjevima, tož. Kúharjeva, mest. pri Kúharjevih, or. s Kúharjevima; MNOŽINA: im. Kúharjevi, rod. Kúharjevih, daj. Kúharjevim, tož. Kúharjeve, mest. pri Kúharjevih, or. s Kúharjevimi ženski: EDNINA: im. Kúharjeva, rod. Kúharjeve, daj. Kúharjevi, tož. Kúharjevo, mest. pri Kúharjevi, or. s Kúharjevo; DVOJINA: im. Kúharjevi, rod. Kúharjevih, daj. Kúharjevima, tož. Kúharjevi, mest. pri Kúharjevih, or. s Kúharjevima; MNOŽINA: im. Kúharjeve, rod. Kúharjevih, daj. Kúharjevim, tož.

261

Kúharjeve, mest. pri Kúharjevih, or. s Kúharjevimi srednji: EDNINA: im. Kúharjevo, rod. Kúharjevega, daj. Kúharjevemu, tož. Kúharjevo, mest. pri Kúharjevem, or. s Kúharjevim; DVOJINA: im. Kúharjevi, rod. Kúharjevih, daj. Kúharjevima, tož. Kúharjevi, mest. pri Kúharjevih, or. s Kúharjevima; MNOŽINA: im. Kúharjeva, rod. Kúharjevih, daj. Kúharjevim, tož. Kúharjeva, mest. pri Kúharjevih, or. s Kúharjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) kult. okrajš. |kulturni|: kult. dejavnost STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Kúmer Kúmra m; imena bitij |priimek|: otvoritev razstave akademskega slikarja Jožeta Kumra; S Kumrom sta ustanovila teniški klub {B} Kumrov {O} EDNINA: im. Kúmer, rod. Kúmra, daj. Kúmru, tož. Kúmra, mest. pri Kúmru, or. s Kúmrom; DVOJINA: im. Kúmra, rod. Kúmrov, daj. Kúmroma, tož. Kúmra, mest. pri Kúmrih, or. s Kúmroma; MNOŽINA: im. Kúmri, rod. Kúmrov, daj. Kúmrom, tož. Kúmre, mest. pri Kúmrih, or. s Kúmri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Kúmrov Kúmrova Kúmrovo prid. Slika je nastajala po Kumrovi ideji (< Kumer) {O} moški: EDNINA: im. Kúmrov, rod. Kúmrovega, daj. Kúmrovemu, tož. Kúmrov (živostno Kúmrovega), mest. pri Kúmrovem, or. s Kúmrovim; DVOJINA: im. Kúmrova, rod. Kúmrovih, daj. Kúmrovima, tož. Kúmrova, mest. pri

Kúmrovih, or. s Kúmrovima; MNOŽINA: im. Kúmrovi, rod. Kúmrovih, daj. Kúmrovim, tož. Kúmrove, mest. pri Kúmrovih, or. s Kúmrovimi ženski: EDNINA: im. Kúmrova, rod. Kúmrove, daj. Kúmrovi, tož. Kúmrovo, mest. pri Kúmrovi, or. s Kúmrovo; DVOJINA: im. Kúmrovi, rod. Kúmrovih, daj. Kúmrovima, tož. Kúmrovi, mest. pri Kúmrovih, or. s Kúmrovima; MNOŽINA: im. Kúmrove, rod. Kúmrovih, daj. Kúmrovim, tož. Kúmrove, mest. pri Kúmrovih, or. s Kúmrovimi srednji: EDNINA: im. Kúmrovo, rod. Kúmrovega, daj. Kúmrovemu, tož. Kúmrovo, mest. pri Kúmrovem, or. s Kúmrovim; DVOJINA: im. Kúmrovi, rod. Kúmrovih, daj. Kúmrovima, tož. Kúmrovi, mest. pri Kúmrovih, or. s Kúmrovima; MNOŽINA: im. Kúmrova, rod. Kúmrovih, daj. Kúmrovim, tož. Kúmrova, mest. pri Kúmrovih, or. s Kúmrovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Kupído Kupída m; imena bitij |rimski bog ljubezni|: Higinijeva zgodba govori o Veneri in Kupidu {B} Kupidov {O} EDNINA: im. Kupído, rod. Kupída, daj. Kupídu, tož. Kupída, mest. pri Kupídu, or. s Kupídom; DVOJINA: im. Kupída, rod. Kupídov, daj. Kupídoma, tož. Kupída, mest. pri Kupídih, or. s Kupídoma; MNOŽINA: im. Kupídi, rod. Kupídov, daj. Kupídom, tož. Kupíde, mest. pri Kupídih, or. s Kupídi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena kúpoprodája kúpoprodáje ž |nakup in prodaja|: pogodba o kupoprodaji stavbnega zemljišča

262

{O} EDNINA: im. kúpoprodája, rod. kúpoprodáje, daj. kúpoprodáji, tož. kúpoprodájo, mest. pri kúpoprodáji, or. s kúpoprodájo; DVOJINA: im. kúpoprodáji, rod. kúpoprodáj, daj. kúpoprodájama, tož. kúpoprodáji, mest. pri kúpoprodájah, or. s kúpoprodájama; MNOŽINA: im. kúpoprodáje, rod. kúpoprodáj, daj. kúpoprodájam, tož. kúpoprodáje, mest. pri kúpoprodájah, or. s kúpoprodájami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) kúpoprodájni kúpoprodájna kúpoprodájno prid. |nakupni in prodajni|: kupoprodajni posel; kupoprodajna pogodba; prim. prodajno-nabavni {O} moški: EDNINA: im. kúpoprodájni, rod. kúpoprodájnega, daj. kúpoprodájnemu, tož. kúpoprodájni (živostno kúpoprodájnega), mest. pri kúpoprodájnem, or. s kúpoprodájnim; DVOJINA: im. kúpoprodájna, rod. kúpoprodájnih, daj. kúpoprodájnima, tož. kúpoprodájna, mest. pri kúpoprodájnih, or. s kúpoprodájnima; MNOŽINA: im. kúpoprodájni, rod. kúpoprodájnih, daj. kúpoprodájnim, tož. kúpoprodájne, mest. pri kúpoprodájnih, or. s kúpoprodájnimi ženski: EDNINA: im. kúpoprodájna, rod. kúpoprodájne, daj. kúpoprodájni, tož. kúpoprodájno, mest. pri kúpoprodájni, or. s kúpoprodájno; DVOJINA: im. kúpoprodájni, rod. kúpoprodájnih, daj. kúpoprodájnima, tož. kúpoprodájni, mest. pri kúpoprodájnih, or. s kúpoprodájnima; MNOŽINA: im. kúpoprodájne, rod. kúpoprodájnih, daj. kúpoprodájnim, tož. kúpoprodájne, mest. pri kúpoprodájnih, or. s kúpoprodájnimi srednji: EDNINA: im. kúpoprodájno, rod. kúpoprodájnega, daj. kúpoprodájnemu, tož. kúpoprodájno, mest. pri kúpoprodájnem, or. s kúpoprodájnim;

DVOJINA: im. kúpoprodájni, rod. kúpoprodájnih, daj. kúpoprodájnima, tož. kúpoprodájni, mest. pri kúpoprodájnih, or. s kúpoprodájnima; MNOŽINA: im. kúpoprodájna, rod. kúpoprodájnih, daj. kúpoprodájnim, tož. kúpoprodájna, mest. pri kúpoprodájnih, or. s kúpoprodájnimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) kV kV [kəvə̀ in kavé] m; simboli |kilovolt|: Zmogljivost povezave je 110 kV; |kilovoltni|: z vezajem, del pridevniške zloženke 400-kV daljnovod STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli kv. okrajš. |kvadratni|: telovadnica s 150 kv. metri; prim. m2 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave kVA kVA [kəvəá in kaveá] m; simboli |kilovoltamper|: Transformatorska postaja (630 kVA) povzroča sevalne obremenitve že na razdalji 5 metrov STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli kW kW [kəvə̀ in kavé] m; simboli |kilovat|: Motor doseže največjo moč 77 kW pri 3800 vrt./min; |kilovatni|: z vezajem, del pridevniške zloženke letalo s 25-kW motorjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli kWh kWh [kəvəhə̀ in kavehá] m; simboli |kilovatna ura|: Značilni gospodinjski odjemalec je definiran z letno porabo 3500 kWh; Štiričlanska družina letno porabi povprečno 3000 do 4000 kWh elektrike

263

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli l1 l-ja in l-a tudi l [lə̀, rod. lə̀ja, or. z lə̀jem in èl, rod. êla, or. z êlom] m |ime črke ali glasu|: trdi l; Izgovor l-ja/l-a mu dela težave; navadno nesklonljivo Kaj na skici si označil z l, m in k?; kot imenovalniški prilastek glas l; ob številki dolžina kraka l2 {O} EDNINA: im. l in l tudi l, rod. l-ja in l-a tudi l, daj. l-ju in l-u tudi l, tož. l in l tudi l, mest. pri l-ju in pri l-u tudi pri l, or. z l-jem in z l-om tudi z l; DVOJINA: im. l-ja in l tudi l, rod. l-jev in l-ov tudi l, daj. l-jema in l-oma tudi l, tož. l-ja in l-a tudi l, mest. pri l-jih in pri l-ih tudi pri l, or. z l-jema in z l-oma tudi z l; MNOŽINA: im. l-ji in l-i tudi l, rod. l-jev in l-ov tudi l, daj. l-jem in l-om tudi l, tož. l-je in l-e tudi l, mest. pri l-jih in pri l-ih tudi pri l, or. z l-ji in z l-i tudi z l STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) l2 l [lə̀ in èl] m; simboli |dolžina|: dolžina (l) = 130 km; |liter|: Popije 0,5 l mleka dnevno; |litrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 100-l akvarij STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli L1 L-ja in L-a tudi L [lə̀, rod. lə̀ja, or. z lə̀jem in èl, rod. êla, or. z êlom] m |ime črke|: veliki L; Z L-jem/L-om se dogaja nekaj nenavadnega; navadno nesklonljivo V Grčiji se hoteli delijo na kategorije od L (luksuz) do E (najnižji standard); kot imenovalniški prilastek stavba v obliki črke L; velikost L; ob številki dvorana L1; vretence L1; Lagrangeeva točka L2 {O} EDNINA: im. L in L tudi L, rod. L-ja in L-a tudi L, daj. L-ju in L-u tudi L, tož. L in L tudi L, mest. pri L-ju in pri L-u tudi pri L, or. z L-jem in z L-om tudi z

L; DVOJINA: im. L-ja in L tudi L, rod. L-jev in L-ov tudi L, daj. L-jema in L-oma tudi L, tož. L-ja in L-a tudi L, mest. pri L-jih in pri L-ih tudi pri L, or. z L-jema in z L-oma tudi z L; MNOŽINA: im. L-ji in L-i tudi L, rod. L-jev in L-ov tudi L, daj. L-jem in L-om tudi L, tož. L-je in L-e tudi L, mest. pri L-jih in pri L-ih tudi pri L, or. z L-ji in z L-i tudi z L STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) L2 L [èl in lə̀] m; simboli |rimska števka|: Vrednost rimske števke L je 50 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli L3 L [èl in lə̀] m; simboli |mednarodna oznaka large: velik|: majica velikosti L STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli l. okrajš. |leto|: Film so posneli l. 1998; V l. 1996–1998 je živel na Gorenjskem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave La La [ləá in elá] m; simboli |lantan|: Simbol za kemijski element lantan je La; |lantanov|: v kemijski formuli lantanov fluorid (LaF3) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ládon Ládona m; imena bitij |grško bajeslovno bitje, pošast|: Antični avtorji so Ladona, zmaja, ki čuva zlata jabolka Hesperid, velikokrat opisovali kot kačo {B} Ladonov {O} EDNINA: im. Ládon, rod. Ládona, daj. Ládonu, tož. Ládona, mest. pri Ládonu, or. z Ládonom; DVOJINA: im. Ládona, rod.

264

Ládonov, daj. Ládonoma, tož. Ládona, mest. pri Ládonih, or. z Ládonoma; MNOŽINA: im. Ládoni, rod. Ládonov, daj. Ládonom, tož. Ládone, mest. pri Ládonih, or. z Ládoni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Laêrt Laêrta m; imena bitij |pod. za Laertes|; |grška bajeslovna oseba|: Avtolik je bil oče Odisejeve mame Antikleje, ki se je poročila s kraljem Laertom z Itake {B} Laertov {O} EDNINA: im. Laêrt, rod. Laêrta, daj. Laêrtu, tož. Laêrta, mest. pri Laêrtu, or. z Laêrtom; DVOJINA: im. Laêrta, rod. Laêrtov, daj. Laêrtoma, tož. Laêrta, mest. pri Laêrtih, or. z Laêrtoma; MNOŽINA: im. Laêrti, rod. Laêrtov, daj. Laêrtom, tož. Laêrte, mest. pri Laêrtih, or. z Laêrti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Laêrtes Laêrta m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Laert STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena láktoôvovegetarijánec láktoôvovegetarijánca m |kdor je hrano rastlinskega in mlečnega izvora ter jajca|: Laktoovovegetarijanci ne jedo mesa, jedo pa jajca in mlečne izdelke STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) láktoôvovegetarijánski láktoôvovegetarijánska láktoôvovegetarijánsko prid. |ki se nanaša na jedi mlečnega in rastlinskega izvora ter jajca|: laktoovovegetarijanska prehrana

{O} moški: EDNINA: im. láktoôvovegetarijánski, rod. láktoôvovegetarijánskega, daj. láktoôvovegetarijánskemu, tož. láktoôvovegetarijánski (živostno láktoôvovegetarijánskega), mest. pri láktoôvovegetarijánskem, or. z láktoôvovegetarijánskim; DVOJINA: im. láktoôvovegetarijánska, rod. láktoôvovegetarijánskih, daj. láktoôvovegetarijánskima, tož. láktoôvovegetarijánska, mest. pri láktoôvovegetarijánskih, or. z láktoôvovegetarijánskima; MNOŽINA: im. láktoôvovegetarijánski, rod. láktoôvovegetarijánskih, daj. láktoôvovegetarijánskim, tož. láktoôvovegetarijánske, mest. pri láktoôvovegetarijánskih, or. z láktoôvovegetarijánskimi ženski: EDNINA: im. láktoôvovegetarijánska, rod. láktoôvovegetarijánske, daj. láktoôvovegetarijánski, tož. láktoôvovegetarijánsko, mest. pri láktoôvovegetarijánski, or. z láktoôvovegetarijánsko; DVOJINA: im. láktoôvovegetarijánski, rod. láktoôvovegetarijánskih, daj. láktoôvovegetarijánskima, tož. láktoôvovegetarijánski, mest. pri láktoôvovegetarijánskih, or. z láktoôvovegetarijánskima; MNOŽINA: im. láktoôvovegetarijánske, rod. láktoôvovegetarijánskih, daj. láktoôvovegetarijánskim, tož. láktoôvovegetarijánske, mest. pri láktoôvovegetarijánskih, or. z láktoôvovegetarijánskimi srednji: EDNINA: im. láktoôvovegetarijánsko, rod. láktoôvovegetarijánskega, daj. láktoôvovegetarijánskemu, tož. láktoôvovegetarijánsko, mest. pri láktoôvovegetarijánskem, or. z láktoôvovegetarijánskim; DVOJINA: im.

265

láktoôvovegetarijánski, rod. láktoôvovegetarijánskih, daj. láktoôvovegetarijánskima, tož. láktoôvovegetarijánski, mest. pri láktoôvovegetarijánskih, or. z láktoôvovegetarijánskima; MNOŽINA: im. láktoôvovegetarijánska, rod. láktoôvovegetarijánskih, daj. láktoôvovegetarijánskim, tož. láktoôvovegetarijánska, mest. pri láktoôvovegetarijánskih, or. z láktoôvovegetarijánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) láktovegetarijánski láktovegetarijánska láktovegetarijánsko prid. |ki se nanaša na jedi mlečnega in rastlinskega izvora|: laktovegetarijanska prehrana {O} moški: EDNINA: im. láktovegetarijánski, rod. láktovegetarijánskega, daj. láktovegetarijánskemu, tož. láktovegetarijánski (živostno láktovegetarijánskega), mest. pri láktovegetarijánskem, or. z láktovegetarijánskim; DVOJINA: im. láktovegetarijánska, rod. láktovegetarijánskih, daj. láktovegetarijánskima, tož. láktovegetarijánska, mest. pri láktovegetarijánskih, or. z láktovegetarijánskima; MNOŽINA: im. láktovegetarijánski, rod. láktovegetarijánskih, daj. láktovegetarijánskim, tož. láktovegetarijánske, mest. pri láktovegetarijánskih, or. z láktovegetarijánskimi ženski: EDNINA: im. láktovegetarijánska, rod. láktovegetarijánske, daj. láktovegetarijánski, tož. láktovegetarijánsko, mest. pri

láktovegetarijánski, or. z láktovegetarijánsko; DVOJINA: im. láktovegetarijánski, rod. láktovegetarijánskih, daj. láktovegetarijánskima, tož. láktovegetarijánski, mest. pri láktovegetarijánskih, or. z láktovegetarijánskima; MNOŽINA: im. láktovegetarijánske, rod. láktovegetarijánskih, daj. láktovegetarijánskim, tož. láktovegetarijánske, mest. pri láktovegetarijánskih, or. z láktovegetarijánskimi srednji: EDNINA: im. láktovegetarijánsko, rod. láktovegetarijánskega, daj. láktovegetarijánskemu, tož. láktovegetarijánsko, mest. pri láktovegetarijánskem, or. z láktovegetarijánskim; DVOJINA: im. láktovegetarijánski, rod. láktovegetarijánskih, daj. láktovegetarijánskima, tož. láktovegetarijánski, mest. pri láktovegetarijánskih, or. z láktovegetarijánskima; MNOŽINA: im. láktovegetarijánska, rod. láktovegetarijánskih, daj. láktovegetarijánskim, tož. láktovegetarijánska, mest. pri láktovegetarijánskih, or. z láktovegetarijánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) lámbda lámbde ž |grška črka λ|: Wilksova lambda; stavba v obliki lambde; kot imenovalniški prilastek črka lambda; nesklonljivo v zvezi lambda tipalo Dovod zraka v sekundarno gorišče uravnava lambda tipalo tipalo lambda {O} EDNINA: im. lámbda, rod. lámbde, daj. lámbdi, tož. lámbdo, mest. pri lámbdi, or. z lámbdo; DVOJINA: im. lámbdi, rod. lámbd,

266

daj. lámbdama, tož. lámbdi, mest. pri lámbdah, or. z lámbdama; MNOŽINA: im. lámbde, rod. lámbd, daj. lámbdam, tož. lámbde, mest. pri lámbdah, or. z lámbdami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Laokoón Laokoónta m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Laokoont STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Laokoónt Laokoónta m; imena bitij |pod. za Laokoon|; |grška bajeslovna oseba|: Smrt trojanskega svečenika Laokoonta je opisal Vergil v Eneidi {B} Laokoontov {O} EDNINA: im. Laokoónt, rod. Laokoónta, daj. Laokoóntu, tož. Laokoónta, mest. pri Laokoóntu, or. z Laokoóntom; DVOJINA: im. Laokoónta, rod. Laokoóntov, daj. Laokoóntoma, tož. Laokoónta, mest. pri Laokoóntih, or. z Laokoóntoma; MNOŽINA: im. Laokoónti, rod. Laokoóntov, daj. Laokoóntom, tož. Laokoónte, mest. pri Laokoóntih, or. z Laokoónti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena lár lára m |rimski hišni bog|: V rimski mitologiji so lari veljali za varuhe ognjišča; Lalarij je poimenovanje za oltar, posvečen larom {B} larov {O} EDNINA: im. lár, rod. lára, daj. láru, tož. lára, mest. pri láru, or. z lárom; DVOJINA: im. lára, rod. lárov, daj. lároma, tož. lára, mest. pri lárih, or. z lároma; MNOŽINA: im. lári, rod. lárov, daj. lárom, tož. láre, mest. pri lárih, or. z lári STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

lat. okrajš. |latinski|: Izraz antika izhaja iz lat. antiquus; |latinsko|: jajce (lat. ovum); |latinščina|: besedilo v lat. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave latv. okrajš. |latvijski|: latv. jezik; |latvijščina|; |latvijsko| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Lávrič Lávriča m; imena bitij |priimek|: Film nastaja po stripu Tomaža Lavriča; intervju z umetnikom Lavričem {B} Lavričev {O} EDNINA: im. Lávrič, rod. Lávriča, daj. Lávriču, tož. Lávriča, mest. pri Lávriču, or. z Lávričem; DVOJINA: im. Lávriča, rod. Lávričev, daj. Lávričema, tož. Lávriča, mest. pri Lávričih, or. z Lávričema; MNOŽINA: im. Lávriči, rod. Lávričev, daj. Lávričem, tož. Lávriče, mest. pri Lávričih, or. z Lávriči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Lávričev Lávričeva Lávričevo prid. Posebno mesto v Lavričevem opusu ima stripovski album (< Lavrič) {O} moški: EDNINA: im. Lávričev, rod. Lávričevega, daj. Lávričevemu, tož. Lávričev (živostno Lávričevega), mest. pri Lávričevem, or. z Lávričevim; DVOJINA: im. Lávričeva, rod. Lávričevih, daj. Lávričevima, tož. Lávričeva, mest. pri Lávričevih, or. z Lávričevima; MNOŽINA: im. Lávričevi, rod. Lávričevih, daj. Lávričevim, tož. Lávričeve, mest. pri Lávričevih, or. z Lávričevimi ženski: EDNINA: im. Lávričeva, rod. Lávričeve, daj. Lávričevi, tož. Lávričevo, mest. pri Lávričevi, or. z Lávričevo;

267

DVOJINA: im. Lávričevi, rod. Lávričevih, daj. Lávričevima, tož. Lávričevi, mest. pri Lávričevih, or. z Lávričevima; MNOŽINA: im. Lávričeve, rod. Lávričevih, daj. Lávričevim, tož. Lávričeve, mest. pri Lávričevih, or. z Lávričevimi srednji: EDNINA: im. Lávričevo, rod. Lávričevega, daj. Lávričevemu, tož. Lávričevo, mest. pri Lávričevem, or. z Lávričevim; DVOJINA: im. Lávričevi, rod. Lávričevih, daj. Lávričevima, tož. Lávričevi, mest. pri Lávričevih, or. z Lávričevima; MNOŽINA: im. Lávričeva, rod. Lávričevih, daj. Lávričevim, tož. Lávričeva, mest. pri Lávričevih, or. z Lávričevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Lawrence Arabski Lawrencea Arabskega [lórens arábski] m; imena bitij |pravo ime Thomas Edward Lawrence: angleški raziskovalec, vojak in pripovednik|: Lawrenceu Arabskemu naj bi mrk pomagal, da je s peščico mož osvojil Kabo {O} EDNINA: im. Lawrence Arabski, rod. Lawrencea Arabskega, daj. Lawrenceu Arabskemu, tož. Lawrencea Arabskega, mest. pri Lawrenceu Arabskem, or. z Lawrenceom Arabskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Lázar Lázarja m; imena bitij |priimek|: Več informacij dobite pri vodniku Lazarju; S trenerjem Lazarjem sta načrtovala vadbo za otroke {B} Lazarjev {O} EDNINA: im. Lázar, rod. Lázarja, daj. Lázarju, tož. Lázarja, mest. pri Lázarju, or. z Lázarjem; DVOJINA: im. Lázarja, rod. Lázarjev, daj. Lázarjema, tož. Lázarja, mest. pri Lázarjih, or. z Lázarjema; MNOŽINA: im. Lázarji, rod. Lázarjev, daj.

Lázarjem, tož. Lázarje, mest. pri Lázarjih, or. z Lázarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Lázarjev Lázarjeva Lázarjevo prid. Zagrebški kvartet saksofonov je v New Yorku predstavil Lazarjev Koncert za kvartet saksofonov št. 1 (< Lazar) {O} moški: EDNINA: im. Lázarjev, rod. Lázarjevega, daj. Lázarjevemu, tož. Lázarjev (živostno Lázarjevega), mest. pri Lázarjevem, or. z Lázarjevim; DVOJINA: im. Lázarjeva, rod. Lázarjevih, daj. Lázarjevima, tož. Lázarjeva, mest. pri Lázarjevih, or. z Lázarjevima; MNOŽINA: im. Lázarjevi, rod. Lázarjevih, daj. Lázarjevim, tož. Lázarjeve, mest. pri Lázarjevih, or. z Lázarjevimi ženski: EDNINA: im. Lázarjeva, rod. Lázarjeve, daj. Lázarjevi, tož. Lázarjevo, mest. pri Lázarjevi, or. z Lázarjevo; DVOJINA: im. Lázarjevi, rod. Lázarjevih, daj. Lázarjevima, tož. Lázarjevi, mest. pri Lázarjevih, or. z Lázarjevima; MNOŽINA: im. Lázarjeve, rod. Lázarjevih, daj. Lázarjevim, tož. Lázarjeve, mest. pri Lázarjevih, or. z Lázarjevimi srednji: EDNINA: im. Lázarjevo, rod. Lázarjevega, daj. Lázarjevemu, tož. Lázarjevo, mest. pri Lázarjevem, or. z Lázarjevim; DVOJINA: im. Lázarjevi, rod. Lázarjevih, daj. Lázarjevima, tož. Lázarjevi, mest. pri Lázarjevih, or. z Lázarjevima; MNOŽINA: im. Lázarjeva, rod. Lázarjevih, daj. Lázarjevim, tož. Lázarjeva, mest. pri Lázarjevih, or. z Lázarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Lea Lee [lêja] ž; imena bitij

268

|žensko ime|: Ime ji je Lea, ne Leja; Postala sta starša male Lee; V koroški statistični regiji živi 153 Lej {B} Lein, Lejin {O} EDNINA: im. Lea, rod. Lee, daj. Lei, tož. Leo, mest. pri Lei, or. z Leo; DVOJINA: im. Lei, rod. Lej, daj. Leama, tož. Lei, mest. pri Leah, or. z Leama; MNOŽINA: im. Lee, rod. Lej, daj. Leam, tož. Lee, mest. pri Leah, or. z Leami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Lear Leara [lír] m; imena bitij |angleški bajeslovni kralj|: tragedija o kralju Learu {B} Learov {O} EDNINA: im. Lear, rod. Leara, daj. Learu, tož. Leara, mest. pri Learu, or. z Learom; DVOJINA: im. Leara, rod. Learov, daj. Learoma, tož. Leara, mest. pri Learih, or. z Learoma; MNOŽINA: im. Leari, rod. Learov, daj. Learom, tož. Leare, mest. pri Learih, or. z Leari STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Lébar Lébarja m; imena bitij |priimek|: Za koordinatorja so imenovali Lebarja; V drugi vožnji je bil najhitrejši Jelen pred Sitarjem in Lebarjem {B} Lebarjev {O} EDNINA: im. Lébar, rod. Lébarja, daj. Lébarju, tož. Lébarja, mest. pri Lébarju, or. z Lébarjem; DVOJINA: im. Lébarja, rod. Lébarjev, daj. Lébarjema, tož. Lébarja, mest. pri Lébarjih, or. z Lébarjema; MNOŽINA: im. Lébarji, rod. Lébarjev, daj. Lébarjem, tož. Lébarje, mest. pri Lébarjih, or. z Lébarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki)

Lébarjev Lébarjeva Lébarjevo prid. S hodnika se je umaknila v Lebarjevo prostorno pisarno (< Lebar) {O} moški: EDNINA: im. Lébarjev, rod. Lébarjevega, daj. Lébarjevemu, tož. Lébarjev (živostno Lébarjevega), mest. pri Lébarjevem, or. z Lébarjevim; DVOJINA: im. Lébarjeva, rod. Lébarjevih, daj. Lébarjevima, tož. Lébarjeva, mest. pri Lébarjevih, or. z Lébarjevima; MNOŽINA: im. Lébarjevi, rod. Lébarjevih, daj. Lébarjevim, tož. Lébarjeve, mest. pri Lébarjevih, or. z Lébarjevimi ženski: EDNINA: im. Lébarjeva, rod. Lébarjeve, daj. Lébarjevi, tož. Lébarjevo, mest. pri Lébarjevi, or. z Lébarjevo; DVOJINA: im. Lébarjevi, rod. Lébarjevih, daj. Lébarjevima, tož. Lébarjevi, mest. pri Lébarjevih, or. z Lébarjevima; MNOŽINA: im. Lébarjeve, rod. Lébarjevih, daj. Lébarjevim, tož. Lébarjeve, mest. pri Lébarjevih, or. z Lébarjevimi srednji: EDNINA: im. Lébarjevo, rod. Lébarjevega, daj. Lébarjevemu, tož. Lébarjevo, mest. pri Lébarjevem, or. z Lébarjevim; DVOJINA: im. Lébarjevi, rod. Lébarjevih, daj. Lébarjevima, tož. Lébarjevi, mest. pri Lébarjevih, or. z Lébarjevima; MNOŽINA: im. Lébarjeva, rod. Lébarjevih, daj. Lébarjevim, tož. Lébarjeva, mest. pri Lébarjevih, or. z Lébarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Léda Léde ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Zevs je Ledo zapeljal v obliki laboda {B} Ledin {O} EDNINA: im. Léda, rod. Léde, daj. Lédi, tož. Lédo, mest. pri Lédi, or. z Lédo; DVOJINA: im. Lédi, rod. Léd, daj. Lédama, tož. Lédi, mest. pri Lédah, or. z Lédama; MNOŽINA: im. Léde, rod. Léd, daj. Lédam, tož. Léde, mest. pri Lédah, or. z Lédami

269

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Lein Leina Leino [lêjin] prid. Lein rojstni dan so praznovali v gorski koči (< Lea) {O} moški: EDNINA: im. Lein, rod. Leinega, daj. Leinemu, tož. Lein (živostno Leinega), mest. pri Leinem, or. z Leinim; DVOJINA: im. Leina, rod. Leinih, daj. Leinima, tož. Leina, mest. pri Leinih, or. z Leinima; MNOŽINA: im. Leini, rod. Leinih, daj. Leinim, tož. Leine, mest. pri Leinih, or. z Leinimi ženski: EDNINA: im. Leina, rod. Leine, daj. Leini, tož. Leino, mest. pri Leini, or. z Leino; DVOJINA: im. Leini, rod. Leinih, daj. Leinima, tož. Leini, mest. pri Leinih, or. z Leinima; MNOŽINA: im. Leine, rod. Leinih, daj. Leinim, tož. Leine, mest. pri Leinih, or. z Leinimi srednji: EDNINA: im. Leino, rod. Leinega, daj. Leinemu, tož. Leino, mest. pri Leinem, or. z Leinim; DVOJINA: im. Leini, rod. Leinih, daj. Leinima, tož. Leini, mest. pri Leinih, or. z Leinima; MNOŽINA: im. Leina, rod. Leinih, daj. Leinim, tož. Leina, mest. pri Leinih, or. z Leinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Lêja Lêje ž; imena bitij |žensko ime|: Leji se je obraz razlezel v nasmeh {B} Lejin {O} EDNINA: im. Lêja, rod. Lêje, daj. Lêji, tož. Lêjo, mest. pri Lêji, or. z Lêjo; DVOJINA: im. Lêji, rod. Lêj, daj. Lêjama, tož. Lêji, mest. pri Lêjah, or. z Lêjama; MNOŽINA: im. Lêje, rod. Lêj, daj. Lêjam, tož. Lêje, mest. pri Lêjah, or. z Lêjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska)

Lêjin Lêjina Lêjino prid. Lejin rdeči avto (< Lea, Leja) {O} moški: EDNINA: im. Lêjin, rod. Lêjinega, daj. Lêjinemu, tož. Lêjin (živostno Lêjinega), mest. pri Lêjinem, or. z Lêjinim; DVOJINA: im. Lêjina, rod. Lêjinih, daj. Lêjinima, tož. Lêjina, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinima; MNOŽINA: im. Lêjini, rod. Lêjinih, daj. Lêjinim, tož. Lêjine, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinimi ženski: EDNINA: im. Lêjina, rod. Lêjine, daj. Lêjini, tož. Lêjino, mest. pri Lêjini, or. z Lêjino; DVOJINA: im. Lêjini, rod. Lêjinih, daj. Lêjinima, tož. Lêjini, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinima; MNOŽINA: im. Lêjine, rod. Lêjinih, daj. Lêjinim, tož. Lêjine, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinimi srednji: EDNINA: im. Lêjino, rod. Lêjinega, daj. Lêjinemu, tož. Lêjino, mest. pri Lêjinem, or. z Lêjinim; DVOJINA: im. Lêjini, rod. Lêjinih, daj. Lêjinima, tož. Lêjini, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinima; MNOŽINA: im. Lêjina, rod. Lêjinih, daj. Lêjinim, tož. Lêjina, mest. pri Lêjinih, or. z Lêjinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Lénin Lénina m; imena bitij |pravo ime Vladimir Iljič Uljanov: ruski politik in utemeljitelj ideologije komunizma|: nesoglasje z Leninom; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Srečal se je z Vladimirjem Iljičem Uljanovom – Leninom {B} Leninov {O} EDNINA: im. Lénin, rod. Lénina, daj. Léninu, tož. Lénina, mest. pri Léninu, or. z Léninom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Léskovar Léskovarja m; imena bitij |priimek|: Na Leskovarja je napravil zelo dober vtis; oddaja z Leskovarjem

270

{B} Leskovarjev {O} EDNINA: im. Léskovar, rod. Léskovarja, daj. Léskovarju, tož. Léskovarja, mest. pri Léskovarju, or. z Léskovarjem; DVOJINA: im. Léskovarja, rod. Léskovarjev, daj. Léskovarjema, tož. Léskovarja, mest. pri Léskovarjih, or. z Léskovarjema; MNOŽINA: im. Léskovarji, rod. Léskovarjev, daj. Léskovarjem, tož. Léskovarje, mest. pri Léskovarjih, or. z Léskovarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Léskovarjev Léskovarjeva Léskovarjevo prid. Zagovor diplome bo v Leskovarjevi sobi (< Leskovar) {O} moški: EDNINA: im. Léskovarjev, rod. Léskovarjevega, daj. Léskovarjevemu, tož. Léskovarjev (živostno Léskovarjevega), mest. pri Léskovarjevem, or. z Léskovarjevim; DVOJINA: im. Léskovarjeva, rod. Léskovarjevih, daj. Léskovarjevima, tož. Léskovarjeva, mest. pri Léskovarjevih, or. z Léskovarjevima; MNOŽINA: im. Léskovarjevi, rod. Léskovarjevih, daj. Léskovarjevim, tož. Léskovarjeve, mest. pri Léskovarjevih, or. z Léskovarjevimi ženski: EDNINA: im. Léskovarjeva, rod. Léskovarjeve, daj. Léskovarjevi, tož. Léskovarjevo, mest. pri Léskovarjevi, or. z Léskovarjevo; DVOJINA: im. Léskovarjevi, rod. Léskovarjevih, daj. Léskovarjevima, tož. Léskovarjevi, mest. pri Léskovarjevih, or. z Léskovarjevima; MNOŽINA: im. Léskovarjeve, rod. Léskovarjevih, daj. Léskovarjevim, tož. Léskovarjeve, mest. pri Léskovarjevih, or. z Léskovarjevimi srednji: EDNINA: im. Léskovarjevo, rod. Léskovarjevega, daj. Léskovarjevemu, tož. Léskovarjevo, mest. pri Léskovarjevem, or. z Léskovarjevim;

DVOJINA: im. Léskovarjevi, rod. Léskovarjevih, daj. Léskovarjevima, tož. Léskovarjevi, mest. pri Léskovarjevih, or. z Léskovarjevima; MNOŽINA: im. Léskovarjeva, rod. Léskovarjevih, daj. Léskovarjevim, tož. Léskovarjeva, mest. pri Léskovarjevih, or. z Léskovarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) let. okrajš. |letnik|: Članek je bil objavljen v Delu (let. 24); avto let. 1990 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Leviatan Leviatana [levijatán] m; imena bitij |svetopisemska morska pošat|: V Svetem pismu omenjajo Leviatana kot veliko in močno pošast v podobi krokodila, kita ali delfina {B} Leviatanov {O} EDNINA: im. Leviatan, rod. Leviatana, daj. Leviatanu, tož. Leviatana, mest. pri Leviatanu, or. z Leviatanom; DVOJINA: im. Leviatana, rod. Leviatanov, daj. Leviatanoma, tož. Leviatana, mest. pri Leviatanih, or. z Leviatanoma; MNOŽINA: im. Leviatani, rod. Leviatanov, daj. Leviatanom, tož. Leviatane, mest. pri Leviatanih, or. z Leviatani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Li Li [ləí in leí] m; simboli |litij|: Simbol za kemijski element litij je Li; |litijev|: v kemijski formuli Litijev oksid (Li2O) uporabljajo za izdelavo keramike STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli lik. okrajš.

271

|likovni|: lik. oblikovalec; v zvezi okrajšav Janez Novak, prof. lik. ped. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Líkar Líkarja m; imena bitij |priimek|: Recitirali so verze Gradnika, Likarja, Kosovela in Paljka; pogovor z Likarjem {B} Likarjev {O} EDNINA: im. Líkar, rod. Líkarja, daj. Líkarju, tož. Líkarja, mest. pri Líkarju, or. z Líkarjem; DVOJINA: im. Líkarja, rod. Líkarjev, daj. Líkarjema, tož. Líkarja, mest. pri Líkarjih, or. z Líkarjema; MNOŽINA: im. Líkarji, rod. Líkarjev, daj. Líkarjem, tož. Líkarje, mest. pri Líkarjih, or. z Líkarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Líkarjev Líkarjeva Líkarjevo prid. Na Likarjevo mesto so imenovali njegovo namestnico (< Likar) {O} moški: EDNINA: im. Líkarjev, rod. Líkarjevega, daj. Líkarjevemu, tož. Líkarjev (živostno Líkarjevega), mest. pri Líkarjevem, or. z Líkarjevim; DVOJINA: im. Líkarjeva, rod. Líkarjevih, daj. Líkarjevima, tož. Líkarjeva, mest. pri Líkarjevih, or. z Líkarjevima; MNOŽINA: im. Líkarjevi, rod. Líkarjevih, daj. Líkarjevim, tož. Líkarjeve, mest. pri Líkarjevih, or. z Líkarjevimi ženski: EDNINA: im. Líkarjeva, rod. Líkarjeve, daj. Líkarjevi, tož. Líkarjevo, mest. pri Líkarjevi, or. z Líkarjevo; DVOJINA: im. Líkarjevi, rod. Líkarjevih, daj. Líkarjevima, tož. Líkarjevi, mest. pri Líkarjevih, or. z Líkarjevima; MNOŽINA: im. Líkarjeve, rod. Líkarjevih, daj. Líkarjevim, tož. Líkarjeve, mest. pri Líkarjevih, or. z Líkarjevimi srednji: EDNINA: im. Líkarjevo, rod. Líkarjevega, daj. Líkarjevemu, tož.

Líkarjevo, mest. pri Líkarjevem, or. z Líkarjevim; DVOJINA: im. Líkarjevi, rod. Líkarjevih, daj. Líkarjevima, tož. Líkarjevi, mest. pri Líkarjevih, or. z Líkarjevima; MNOŽINA: im. Líkarjeva, rod. Líkarjevih, daj. Líkarjevim, tož. Líkarjeva, mest. pri Líkarjevih, or. z Líkarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) lisíca lisíce ž |žival|: lov na lisico; Ovce in koze se s steklino najpogosteje okužijo od steklih lisic in bolnih potepuških psov; |naprava|: v množini Policisti so ga z lisicami na rokah odpeljali iz stavbe; |pravljični lik|: v zvezi lisica Zvitorepka Otrokom je bil najbolj všeč prizor z lisico Zvitorepko in mačkom Brljavom; zlata lisica ||nagrada||: Tekmovalko, ki bi osvojila zlato lisico dvakrat zapored, čaka še diamantna lisica; prim. Zlata lisica {B} lisičin {O} EDNINA: im. lisíca, rod. lisíce, daj. lisíci, tož. lisíco, mest. pri lisíci, or. z lisíco; DVOJINA: im. lisíci, rod. lisíc, daj. lisícama, tož. lisíci, mest. pri lisícah, or. z lisícama; MNOŽINA: im. lisíce, rod. lisíc, daj. lisícam, tož. lisíce, mest. pri lisícah, or. z lisícami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Líska Líske ž; imena bitij |ime živali|: Liska je telila kar na travniku ob domačiji {B} Liskin {O} EDNINA: im. Líska, rod. Líske, daj. Líski, tož. Lísko, mest. pri Líski, or. z Lísko; DVOJINA: im. Líski, rod. Lísk, daj. Lískama, tož. Líski, mest. pri Lískah, or. z Lískama; MNOŽINA: im. Líske, rod. Lísk, daj. Lískam, tož. Líske, mest. pri Lískah, or. z Lískami

272

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:živalskaimena lit. okrajš. |literarni|: lit. kritik; |literatura| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave litov. okrajš. |litovski|: litov. film; |litovščina|; |litovsko| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave lit.zg. okrajš. |literarnozgodovinski|: lit.zg. razprava STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave lit. zg. okrajš. |literarna zgodovina|: slovenska lit. zg. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave LJ LJ [ləjə̀] m; simboli |Ljubljana|: Vozilo ima tablice LJ K1-14A STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Lj. okrajš. |Ljubljana|: Lj. Črnuče STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ljúbica Ljúbice ž; imena bitij |žensko ime|: Knjigo je posvetil ženi Ljubici {B} Ljubičin {O} EDNINA: im. Ljúbica, rod. Ljúbice, daj. Ljúbici, tož. Ljúbico, mest. pri Ljúbici, or. z Ljúbico; DVOJINA: im. Ljúbici, rod. Ljúbic, daj. Ljúbicama, tož. Ljúbici, mest. pri Ljúbicah, or. z Ljúbicama; MNOŽINA: im. Ljúbice, rod. Ljúbic, daj. Ljúbicam, tož.

Ljúbice, mest. pri Ljúbicah, or. z Ljúbicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Ljúbičin Ljúbičina Ljúbičino prid. Pohvalil je dobro Ljubičino hrano (< Ljubica) {O} moški: EDNINA: im. Ljúbičin, rod. Ljúbičinega, daj. Ljúbičinemu, tož. Ljúbičin (živostno Ljúbičinega), mest. pri Ljúbičinem, or. z Ljúbičinim; DVOJINA: im. Ljúbičina, rod. Ljúbičinih, daj. Ljúbičinima, tož. Ljúbičina, mest. pri Ljúbičinih, or. z Ljúbičinima; MNOŽINA: im. Ljúbičini, rod. Ljúbičinih, daj. Ljúbičinim, tož. Ljúbičine, mest. pri Ljúbičinih, or. z Ljúbičinimi ženski: EDNINA: im. Ljúbičina, rod. Ljúbičine, daj. Ljúbičini, tož. Ljúbičino, mest. pri Ljúbičini, or. z Ljúbičino; DVOJINA: im. Ljúbičini, rod. Ljúbičinih, daj. Ljúbičinima, tož. Ljúbičini, mest. pri Ljúbičinih, or. z Ljúbičinima; MNOŽINA: im. Ljúbičine, rod. Ljúbičinih, daj. Ljúbičinim, tož. Ljúbičine, mest. pri Ljúbičinih, or. z Ljúbičinimi srednji: EDNINA: im. Ljúbičino, rod. Ljúbičinega, daj. Ljúbičinemu, tož. Ljúbičino, mest. pri Ljúbičinem, or. z Ljúbičinim; DVOJINA: im. Ljúbičini, rod. Ljúbičinih, daj. Ljúbičinima, tož. Ljúbičini, mest. pri Ljúbičinih, or. z Ljúbičinima; MNOŽINA: im. Ljúbičina, rod. Ljúbičinih, daj. Ljúbičinim, tož. Ljúbičina, mest. pri Ljúbičinih, or. z Ljúbičinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Ljúdevit Posávski Ljúdevita Posávskega m; imena bitij |hrvaški knez|: upor Ljudevita Posavskega; Karniolo so Franki po

273

neuspešnem uporu kneza Ljudevita Posavskega spremenili v mejno grofijo {O} EDNINA: im. Ljúdevit Posávski, rod. Ljúdevita Posávskega, daj. Ljúdevitu Posávskemu, tož. Ljúdevita Posávskega, mest. pri Ljúdevitu Posávskem, or. z Ljúdevitom Posávskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu lm lm [ləmə̀ in elèm] m; simboli |lumen|: Ksenonske žarnice zmorejo 3000 lm STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ln ln [lənə̀ in elèn] m; simboli |naravni logaritem|: ln(x); prim. log STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli lóg lóg m; simboli |logaritem|: Zapišite zvezo med funkcijama ln x in log x ter jo utemeljite STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Lógar Lógarja m; imena bitij |priimek|: Moški pevski zbor je nastopil pod vodstvom Matije/Matije Logarja; Uvrščen je bil pred Juretom Logarjem {B} Logarjev {O} EDNINA: im. Lógar, rod. Lógarja, daj. Lógarju, tož. Lógarja, mest. pri Lógarju, or. z Lógarjem; DVOJINA: im. Lógarja, rod. Lógarjev, daj. Lógarjema, tož. Lógarja, mest. pri Lógarjih, or. z Lógarjema; MNOŽINA: im. Lógarji, rod. Lógarjev, daj. Lógarjem, tož. Lógarje, mest. pri Lógarjih, or. z Lógarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki)

Lógarjev Lógarjeva Lógarjevo prid. Logarjevo dialektološko delo (< Logar) {O} moški: EDNINA: im. Lógarjev, rod. Lógarjevega, daj. Lógarjevemu, tož. Lógarjev (živostno Lógarjevega), mest. pri Lógarjevem, or. z Lógarjevim; DVOJINA: im. Lógarjeva, rod. Lógarjevih, daj. Lógarjevima, tož. Lógarjeva, mest. pri Lógarjevih, or. z Lógarjevima; MNOŽINA: im. Lógarjevi, rod. Lógarjevih, daj. Lógarjevim, tož. Lógarjeve, mest. pri Lógarjevih, or. z Lógarjevimi ženski: EDNINA: im. Lógarjeva, rod. Lógarjeve, daj. Lógarjevi, tož. Lógarjevo, mest. pri Lógarjevi, or. z Lógarjevo; DVOJINA: im. Lógarjevi, rod. Lógarjevih, daj. Lógarjevima, tož. Lógarjevi, mest. pri Lógarjevih, or. z Lógarjevima; MNOŽINA: im. Lógarjeve, rod. Lógarjevih, daj. Lógarjevim, tož. Lógarjeve, mest. pri Lógarjevih, or. z Lógarjevimi srednji: EDNINA: im. Lógarjevo, rod. Lógarjevega, daj. Lógarjevemu, tož. Lógarjevo, mest. pri Lógarjevem, or. z Lógarjevim; DVOJINA: im. Lógarjevi, rod. Lógarjevih, daj. Lógarjevima, tož. Lógarjevi, mest. pri Lógarjevih, or. z Lógarjevima; MNOŽINA: im. Lógarjeva, rod. Lógarjevih, daj. Lógarjevim, tož. Lógarjeva, mest. pri Lógarjevih, or. z Lógarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Lôvro Lôvra m; imena bitij Recitirala je pesem Lovra Tomana; Med Lovrom in neznancem je prišlo do prepira in prerivanja {B} Lovrov {O} EDNINA: im. Lóvro, rod. Lóvra, daj. Lóvru, tož. Lóvra, mest. pri Lóvru, or. z Lóvrom; DVOJINA: im. Lóvra, rod. Lóvrov, daj. Lóvroma, tož. Lóvra, mest. pri Lóvrih, or. z Lóvroma; MNOŽINA: im.

274

Lóvri, rod. Lóvrov, daj. Lóvrom, tož. Lóvre, mest. pri Lóvrih, or. z Lóvri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Lôvrov Lôvrova Lôvrovo prid. Na ogled je tudi eno lepših Lovrovih pisem Josipini (< Lovro) {O} moški: EDNINA: im. Lôvrov, rod. Lôvrovega, daj. Lôvrovemu, tož. Lôvrov (živostno Lôvrovega), mest. pri Lôvrovem, or. z Lôvrovim; DVOJINA: im. Lôvrova, rod. Lôvrovih, daj. Lôvrovima, tož. Lôvrova, mest. pri Lôvrovih, or. z Lôvrovima; MNOŽINA: im. Lôvrovi, rod. Lôvrovih, daj. Lôvrovim, tož. Lôvrove, mest. pri Lôvrovih, or. z Lôvrovimi ženski: EDNINA: im. Lôvrova, rod. Lôvrove, daj. Lôvrovi, tož. Lôvrovo, mest. pri Lôvrovi, or. z Lôvrovo; DVOJINA: im. Lôvrovi, rod. Lôvrovih, daj. Lôvrovima, tož. Lôvrovi, mest. pri Lôvrovih, or. z Lôvrovima; MNOŽINA: im. Lôvrove, rod. Lôvrovih, daj. Lôvrovim, tož. Lôvrove, mest. pri Lôvrovih, or. z Lôvrovimi srednji: EDNINA: im. Lôvrovo, rod. Lôvrovega, daj. Lôvrovemu, tož. Lôvrovo, mest. pri Lôvrovem, or. z Lôvrovim; DVOJINA: im. Lôvrovi, rod. Lôvrovih, daj. Lôvrovima, tož. Lôvrovi, mest. pri Lôvrovih, or. z Lôvrovima; MNOŽINA: im. Lôvrova, rod. Lôvrovih, daj. Lôvrovim, tož. Lôvrova, mest. pri Lôvrovih, or. z Lôvrovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Lr Lr [lərə̀ in elèr] m; simboli |lavrencij|: Simbol Lw za lavrencij so zamenjali z Lr STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli l.r. okrajš.

|lastnoročno|: za imenom, z vejico Janez Novak, l.r. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Lu Lu [ləú in elú] m; simboli |lutecij|: Simbol za kemijski element lutecij je Lu STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Lúcifer Lúciferja m; imena bitij |vodja upornih angelov|: Lucifer je bil pahnjen iz nebes v pekel {B} Luciferjev {O} EDNINA: im. Lúcifer, rod. Lúciferja, daj. Lúciferju, tož. Lúciferja, mest. pri Lúciferju, or. z Lúciferjem; DVOJINA: im. Lúciferja, rod. Lúciferjev, daj. Lúciferjema, tož. Lúciferja, mest. pri Lúciferjih, or. z Lúciferjema; MNOŽINA: im. Lúciferji, rod. Lúciferjev, daj. Lúciferjem, tož. Lúciferje, mest. pri Lúciferjih, or. z Lúciferji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Lúciferjev Lúciferjeva Lúciferjevo prid. biblični opis Luciferjevega greha (< Lucifer) {O} moški: EDNINA: im. Lúciferjev, rod. Lúciferjevega, daj. Lúciferjevemu, tož. Lúciferjev (živostno Lúciferjevega), mest. pri Lúciferjevem, or. z Lúciferjevim; DVOJINA: im. Lúciferjeva, rod. Lúciferjevih, daj. Lúciferjevima, tož. Lúciferjeva, mest. pri Lúciferjevih, or. z Lúciferjevima; MNOŽINA: im. Lúciferjevi, rod. Lúciferjevih, daj. Lúciferjevim, tož. Lúciferjeve, mest. pri Lúciferjevih, or. z Lúciferjevimi ženski: EDNINA: im. Lúciferjeva, rod. Lúciferjeve, daj. Lúciferjevi, tož. Lúciferjevo, mest. pri Lúciferjevi, or. z Lúciferjevo; DVOJINA: im. Lúciferjevi,

275

rod. Lúciferjevih, daj. Lúciferjevima, tož. Lúciferjevi, mest. pri Lúciferjevih, or. z Lúciferjevima; MNOŽINA: im. Lúciferjeve, rod. Lúciferjevih, daj. Lúciferjevim, tož. Lúciferjeve, mest. pri Lúciferjevih, or. z Lúciferjevimi srednji: EDNINA: im. Lúciferjevo, rod. Lúciferjevega, daj. Lúciferjevemu, tož. Lúciferjevo, mest. pri Lúciferjevem, or. z Lúciferjevim; DVOJINA: im. Lúciferjevi, rod. Lúciferjevih, daj. Lúciferjevima, tož. Lúciferjevi, mest. pri Lúciferjevih, or. z Lúciferjevima; MNOŽINA: im. Lúciferjeva, rod. Lúciferjevih, daj. Lúciferjevim, tož. Lúciferjeva, mest. pri Lúciferjevih, or. z Lúciferjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Lúčka Régrat Lúčke Régrat ž; imena bitij |pravljični lik|: Strniševa poetična pravljica pripoveduje o Lučki Regrat, ki zapusti svoj travnik in se poda v mesto {O} EDNINA: im. Lúčka Régrat, rod. Lúčke Régrat, daj. Lúčki Régrat, tož. Lúčko Régrat, mest. pri Lúčki Régrat, or. z Lúčko Régrat STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Lúdvik Pobóžni Lúdvika Pobóžnega m; imena bitij |nem. Ludwig der Fromme: frankovski kralj|: Ludvika Pobožnega poznamo tudi pod imenoma Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni {O} EDNINA: im. Lúdvik Pobóžni, rod. Lúdvika Pobóžnega, daj. Lúdviku Pobóžnemu, tož. Lúdvika Pobóžnega, mest. pri Lúdviku Pobóžnem, or. z Lúdvikom Pobóžnim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

Lúdvik Štírinajsti Lúdvika Štírinajstega m; imena bitij |francoski kralj|: Iščem naslanjač v slogu Ludvika Štirinajstega <Ludvika XIV.> {O} EDNINA: im. Lúdvik Štírinajsti, rod. Lúdvika Štírinajstega, daj. Lúdviku Štírinajstemu, tož. Lúdvika Štírinajstega, mest. pri Lúdviku Štírinajstem, or. z Lúdvikom Štírinajstim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Lúka Lúka in Lúka Lúke m; imena bitij |moško ime|: Z Zvonkom in Luko/Lukom raje ne igra šaha; |svetopisemska oseba|: odlomek iz evangelija po Luki/Luku; v zvezi evangelist Luka god evangelista Luke/Luka {B} Lukov {O} EDNINA: im. Lúka, rod. Lúke in Lúka, daj. Lúki in Lúku, tož. Lúko in Lúka, mest. pri Lúki in pri Lúku, or. z Lúko in z Lúkom; DVOJINA: im. Lúki in Lúka, rod. Lúk in Lúkov, daj. Lúkama in Lúkoma, tož. Lúki in Lúka, mest. pri Lúkah in pri Lúkih, or. z Lúkama in z Lúkoma; MNOŽINA: im. Lúke in Lúki, rod. Lúk in Lúkov, daj. Lúkam in Lúkom, tož. Lúke in Lúke, mest. pri Lúkah in pri Lúkih, or. z Lúkami in z Lúki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Lúkov Lúkova Lúkovo prid. Zbranim se je pridružil Lukov oče; Lukov evangelij (< Luka) {O} moški: EDNINA: im. Lúkov, rod. Lúkovega, daj. Lúkovemu, tož. Lúkov (živostno Lúkovega), mest. pri Lúkovem, or. z Lúkovim; DVOJINA: im. Lúkova, rod. Lúkovih, daj. Lúkovima, tož. Lúkova, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovima;

276

MNOŽINA: im. Lúkovi, rod. Lúkovih, daj. Lúkovim, tož. Lúkove, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovimi ženski: EDNINA: im. Lúkova, rod. Lúkove, daj. Lúkovi, tož. Lúkovo, mest. pri Lúkovi, or. z Lúkovo; DVOJINA: im. Lúkovi, rod. Lúkovih, daj. Lúkovima, tož. Lúkovi, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovima; MNOŽINA: im. Lúkove, rod. Lúkovih, daj. Lúkovim, tož. Lúkove, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovimi srednji: EDNINA: im. Lúkovo, rod. Lúkovega, daj. Lúkovemu, tož. Lúkovo, mest. pri Lúkovem, or. z Lúkovim; DVOJINA: im. Lúkovi, rod. Lúkovih, daj. Lúkovima, tož. Lúkovi, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovima; MNOŽINA: im. Lúkova, rod. Lúkovih, daj. Lúkovim, tož. Lúkova, mest. pri Lúkovih, or. z Lúkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen);svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Lupínica Lupínice ž; imena bitij |pravljični lik|: Plavolaso deklico Lupinico je lahko odpihnil že rahel vetrič; Hčerki je prebrala zgodbo o Lupinici, ki jo je napisala Vera Albreht {B} Lupiničin {O} EDNINA: im. Lupínica, rod. Lupínice, daj. Lupínici, tož. Lupínico, mest. pri Lupínici, or. z Lupínico; DVOJINA: im. Lupínici, rod. Lupínic, daj. Lupínicama, tož. Lupínici, mest. pri Lupínicah, or. z Lupínicama; MNOŽINA: im. Lupínice, rod. Lupínic, daj. Lupínicam, tož. Lupínice, mest. pri Lupínicah, or. z Lupínicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Lupíničin Lupíničina Lupíničino prid. Za Lupiničino vrnitev domov so poskrbele lastovke (< Lupinica) {O} moški: EDNINA: im. Lupíničin, rod. Lupíničinega, daj. Lupíničinemu, tož.

Lupíničin (živostno Lupíničinega), mest. pri Lupíničinem, or. z Lupíničinim; DVOJINA: im. Lupíničina, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož. Lupíničina, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im. Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož. Lupíničine, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi ženski: EDNINA: im. Lupíničina, rod. Lupíničine, daj. Lupíničini, tož. Lupíničino, mest. pri Lupíničini, or. z Lupíničino; DVOJINA: im. Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož. Lupíničini, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im. Lupíničine, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož. Lupíničine, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi srednji: EDNINA: im. Lupíničino, rod. Lupíničinega, daj. Lupíničinemu, tož. Lupíničino, mest. pri Lupíničinem, or. z Lupíničinim; DVOJINA: im. Lupíničini, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinima, tož. Lupíničini, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinima; MNOŽINA: im. Lupíničina, rod. Lupíničinih, daj. Lupíničinim, tož. Lupíničina, mest. pri Lupíničinih, or. z Lupíničinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen);svojilnipridevniki(izsamostalnikovženskegaspolana-ica) Lw Lw [ləvə̀ in elvé] m; simboli |lavrencij|; gl. Lr STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli m1 m-ja in m-a tudi m [mə̀, rod. mə̀ja, or. z mə̀jem in èm, rod. êma, or. z êmom] m |ime črke ali glasu|: mali m; Njegovi m-ji/m-i so zveneli kot b-ji; navadno nesklonljivo Ali besedo bombon pišemo z m ali n?; kot imenovalniški prilastek glas m; ob

277

številki Površina kril naj bo S1 in masa m1 {O} EDNINA: im. m in m tudi m, rod. m-ja in m-a tudi m, daj. m-ju in m-u tudi m, tož. m in m tudi m, mest. pri m-ju in pri m-u tudi pri m, or. z m-jem in z m-om tudi z m; DVOJINA: im. m-ja in m tudi m, rod. m-jev in m-ov tudi m, daj. m-jema in m-oma tudi m, tož. m-ja in m-a tudi m, mest. pri m-jih in pri m-ih tudi pri m, or. z m-jema in z m-oma tudi z m; MNOŽINA: im. m-ji in m-i tudi m, rod. m-jev in m-ov tudi m, daj. m-jem in m-om tudi m, tož. m-je in m-e tudi m, mest. pri m-jih in pri m-ih tudi pri m, or. z m-ji in z m-i tudi z m STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) m2 m [mə̀ in èm] m; simboli |meter|: Tek na 200 m; Promet prek 1156 m visokega prelaza Predel je prekinjen; m/s Telo ima hitrost 1 m/s, če v času 1 s prepotuje razdaljo 1 m; V/m Jakost električnega polja merimo v voltih na meter (V/m); |metrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke Plavalci so začeli priprave za evropsko prvenstvo v 25-m bazenu; |masa|: Maso (m) snovi določimo s tehtanjem; |moški spol|: V slovarju je samostalnik tun označen z m STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli;simboli M1 M-ja in M-a tudi M [mə̀, rod. mə̀ja, or. z mə̀jem in èm, rod. êma, or. z êmom] m |ime črke|: veliki M; Zaročenca sta se zaobljubila s prstani z vgraviranim M-jem/M-om; navadno nesklonljivo Izpisal je vsa imena od M do Ž; kot imenovalniški prilastek črka M; velikost M; ob številki Motor je na ogrodje pritrjen s tremi

vijaki M8; Izpolnite obrazec M4; avtocesta M7 {O} EDNINA: im. M in M tudi M, rod. M-ja in M-a tudi M, daj. M-ju in M-u tudi M, tož. M in M tudi M, mest. pri M-ju in pri M-u tudi pri M, or. z M-jem in z M-om tudi z M; DVOJINA: im. M-ja in M tudi M, rod. M-jev in M-ov tudi M, daj. M-jema in M-oma tudi M, tož. M-ja in M-a tudi M, mest. pri M-jih in pri M-ih tudi pri M, or. z M-jema in z M-oma tudi z M; MNOŽINA: im. M-ji in M-i tudi M, rod. M-jev in M-ov tudi M, daj. M-jem in M-om tudi M, tož. M-je in M-e tudi M, mest. pri M-jih in pri M-ih tudi pri M, or. z M-ji in z M-i tudi z M STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) M2 M [mə̀ in èm] m; simboli |rimska števka|: Vrednost rimske števke M je 1000 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli M3 M [mə̀ in èm] m; simboli |mednarodna oznaka medium: srednji|: Okvir kolesa v velikosti M tehta 770 gramov STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli m. okrajš. |mesec|: poskusno delo 3 m.; |moški|: m. slalom; |lat. masculinum: moški spol|: bivol (m.) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave m2 m2 [mə̀ in èm na kvadrát, na drúgo] m; simboli |kvadratni meter|: Na trgu so položili 4200 m2 asfalta; Otroška soba meri 15,8 m2; cd/m2 Svetlost zaslona je 235 cd/m2; EUR/m2 Izhodiščna cena zemljišča je 3,00 EUR/m2; kg/m2 Indeks telesne teže

278

(ITT) merimo v kg/m2; N/m2 1 N/m2 = 1 Pa STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli m3 m3 [mə̀ in èm na kúb, na trétjo] m; simboli |kubični meter|: Žled je poškodoval 25.000 m3 lesa; Bq/m2 Radona so izmerili 30 Bq/m3; m3/s Pretok reke znaša 205 m3/s; kg/m3 Gostota Zemlje je 5513 kg/m3 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli mA mA [məá in emá] m; simboli |miliamper|: Tranzistor porabi le 1 mA električnega toka STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli máček máčka m |žival|: Pri njenih nogah je ležal črn maček in predel; Izbrala si je lepega tigrastega mačka; |pravljični lik|: v zvezi maček Muri Bolne otroke v Pediatrični kliniki je ob tednu slovenske slikanice obiskal maček Muri; |slabo počutje, občutek krivde|: Zbudil se je s hudim moralnim mačkom in glavobolom {B} mačkov {O} EDNINA: im. máček, rod. máčka, daj. máčku, tož. máčka, mest. pri máčku, or. z máčkom; DVOJINA: im. máčka, rod. máčkov, daj. máčkoma, tož. máčka, mest. pri máčkih, or. z máčkoma; MNOŽINA: im. máčki, rod. máčkov, daj. máčkom, tož. máčke, mest. pri máčkih, or. z máčki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Madame de La Fayette Madame de La Fayette [madám də la fajét] ž; imena bitij |pravo ime Marie-Madeleine Pioche de Lavergne La Fayette: francoska

pisateljica|: Glavno delo francoske književnice Madame de La Fayette je roman Kneginja Klevska {O} EDNINA: im. Madame de La Fayette, rod. Madame de La Fayette, daj. Madame de La Fayette, tož. Madame de La Fayette, mest. pri Madame de La Fayette, or. z Madame de La Fayette STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Madonna Madonne [madôna] ž; imena bitij |pravo ime Madonna Louise Vernon Ciccione: ameriška pevka|: Pot do uspeha tudi za Madonno ni bila lahka {B} Madonnin {O} EDNINA: im. Madonna, rod. Madonne, daj. Madonni, tož. Madonno, mest. pri Madonni, or. z Madonno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi mag. okrajš. |magister; magistrica|: pred imenom mag. Janez Novak; za imenom, z vejico Jana Novak, mag. (stroke) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave mag. akad. okrajš. |magister akademski; magistrica akademska|: za imenom, z vejico Janez Novak, mag. akad. glasbenik STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave mag. farm. okrajš. |magister farmacije; magistra farmacije|: za imenom, z vejico Janez Novak, mag. farm. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave mag. inž. okrajš.

279

|magister inženir; magistrica inženirka|: za imenom, z vejico Janez Novak, mag. inž. (stroke) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mágnus Zakonodajálec Mágnusa Zakonodajálca [zakonodajáləc, rod. zakonodajáu̯ca in zakonodajálca] m; imena bitij |norv. Magnus Lagabøter: norveški kralj|: Pod Magnusom Zakonodajalcem je bil vzpostavljen nasledstveni red pri vladanju {O} EDNINA: im. Mágnus Zakonodájalec, rod. Mágnusa Zakonodájalca, daj. Mágnusu Zakonodájalcu, tož. Mágnusa Zakonodájalca, mest. pri Mágnusu Zakonodájalcu, or. z Mágnusom Zakonodájalcem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu mag. pharm. okrajš. |magister farmacije; magistra farmacije|; gl. mag. farm. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave mag. prof. okrajš. |magister profesor; magistrica profesorica|: za imenom, z vejico Janez Novak, mag. prof. (stroke) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mahátma Mahátme tudi Mahátma Mahátma m; imena bitij |pravo ime Mohandas Karamčand Gandi: indijski politik in borec za indijsko samostojnost|: biografija Mahatme Gandija; Pred kratkim sta izšli dve novi knjigi o Mahatmi Gandiju {B} Mahatmov

{O} EDNINA: im. Mahátma, rod. Mahátme tudi Mahátma, daj. Mahátmi tudi Mahátmu, tož. Mahátmo tudi Mahátma, mest. pri Mahátmi tudi pri Mahátmu, or. z Mahátmo tudi z Mahátmom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Mahátmov Mahátmova Mahátmovo prid. Mahatmov vnuk (< Mahatma) {O} moški: EDNINA: im. Mahátmov, rod. Mahátmovega, daj. Mahátmovemu, tož. Mahátmov (živostno Mahátmovega), mest. pri Mahátmovem, or. z Mahátmovim; DVOJINA: im. Mahátmova, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovima, tož. Mahátmova, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovima; MNOŽINA: im. Mahátmovi, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovim, tož. Mahátmove, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovimi ženski: EDNINA: im. Mahátmova, rod. Mahátmove, daj. Mahátmovi, tož. Mahátmovo, mest. pri Mahátmovi, or. z Mahátmovo; DVOJINA: im. Mahátmovi, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovima, tož. Mahátmovi, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovima; MNOŽINA: im. Mahátmove, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovim, tož. Mahátmove, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovimi srednji: EDNINA: im. Mahátmovo, rod. Mahátmovega, daj. Mahátmovemu, tož. Mahátmovo, mest. pri Mahátmovem, or. z Mahátmovim; DVOJINA: im. Mahátmovi, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovima, tož. Mahátmovi, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovima; MNOŽINA: im. Mahátmova, rod. Mahátmovih, daj. Mahátmovim, tož. Mahátmova, mest. pri Mahátmovih, or. z Mahátmovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov)

280

Máj Mája m; imena bitij |moško ime|: Pisala mi je mamica šestmesečnega Maja; S sinom Majem sva veliko sama {B} Majev {O} EDNINA: im. Máj, rod. Mája, daj. Máju, tož. Mája, mest. pri Máju, or. z Májem; DVOJINA: im. Mája, rod. Májev, daj. Májema, tož. Mája, mest. pri Májih, or. z Májema; MNOŽINA: im. Máji, rod. Májev, daj. Májem, tož. Máje, mest. pri Májih, or. z Máji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) maj. okrajš. |major; majorka|: pred imenom maj. Janez Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Májev Májeva Májevo prid. Majevo ustvarjalnost spodbujajo vsi člani družine (< Maj) {O} moški: EDNINA: im. Májev, rod. Májevega, daj. Májevemu, tož. Májev (živostno Májevega), mest. pri Májevem, or. z Májevim; DVOJINA: im. Májeva, rod. Májevih, daj. Májevima, tož. Májeva, mest. pri Májevih, or. z Májevima; MNOŽINA: im. Májevi, rod. Májevih, daj. Májevim, tož. Májeve, mest. pri Májevih, or. z Májevimi ženski: EDNINA: im. Májeva, rod. Májeve, daj. Májevi, tož. Májevo, mest. pri Májevi, or. z Májevo; DVOJINA: im. Májevi, rod. Májevih, daj. Májevima, tož. Májevi, mest. pri Májevih, or. z Májevima; MNOŽINA: im. Májeve, rod. Májevih, daj. Májevim, tož. Májeve, mest. pri Májevih, or. z Májevimi srednji: EDNINA: im. Májevo, rod. Májevega, daj. Májevemu, tož. Májevo, mest. pri Májevem, or. z Májevim; DVOJINA: im. Májevi, rod. Májevih, daj.

Májevima, tož. Májevi, mest. pri Májevih, or. z Májevima; MNOŽINA: im. Májeva, rod. Májevih, daj. Májevim, tož. Májeva, mest. pri Májevih, or. z Májevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Máksim Emónski Máksima Emónskega m; imena bitij |škof|: Za Maksima Emonskega velja, da je prvi izpričani škof v Emoni, rimski Ljubljani {O} EDNINA: im. Máksim Emónski, rod. Máksima Emónskega, daj. Máksimu Emónskemu, tož. Máksima Emónskega, mest. pri Máksimu Emónskem, or. z Máksimom Emónskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Máksim Górki Máksima Górkega m; imena bitij |pravo ime Aleksej Maksimovič Peškov: ruski pisatelj|: drama Maksima Gorkega {O} EDNINA: im. Máksim Górki, rod. Máksima Górkega, daj. Máksimu Górkemu, tož. Máksima Górkega, mest. pri Máksimu Górkem, or. z Máksimom Górkim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Maksimín Tračán Maksimína Tračána m; imena bitij |rimski cesar|: Na Trojanah je cesar Gaj Julij Ver Maksimin, imenovan Tračan, veličastno proslavljal zmago {O} EDNINA: im. Maksimín Tračán, rod. Maksimína Tračána, daj. Maksimínu Tračánu, tož. Maksimína Tračána, mest. pri Maksimínu Tračánu, or. z Maksimínom Tračánom STATUS:predlog

281

PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Malahíja Malahíja in Malahíja Malahíje m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Na Irskem je Malahija še danes eden najbolj priljubljenih svetnikov; v zvezi prerok Malahija berilo iz knjige preroka Malahija/Malahije {B} Malahijev {O} EDNINA: im. Malahíja, rod. Malahíja in Malahíje, daj. Malahíju in Malahíji, tož. Malahíja in Malahíjo, mest. pri Malahíju in pri Malahíji, or. z Malahíjem in z Malahíjo; DVOJINA: im. Malahíja in Malahíji, rod. Malahíjev in Malahíj, daj. Malahíjema in Malahíjama, tož. Malahíja in Malahíji, mest. pri Malahíjih in pri Malahíjah, or. z Malahíjema in z Malahíjama; MNOŽINA: im. Malahíji in Malahíje, rod. Malahíjev in Malahíj, daj. Malahíjem in Malahíjam, tož. Malahíje in Malahíje, mest. pri Malahíjih in pri Malahíjah, or. z Malahíji in z Malahíjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Malahíjev Malahíjeva Malahíjevo prid. Malahijeva prerokba (< Melahija) {O} moški: EDNINA: im. Malahíjev, rod. Malahíjevega, daj. Malahíjevemu, tož. Malahíjev (živostno Malahíjevega), mest. pri Malahíjevem, or. z Malahíjevim; DVOJINA: im. Malahíjeva, rod. Malahíjevih, daj. Malahíjevima, tož. Malahíjeva, mest. pri Malahíjevih, or. z Malahíjevima; MNOŽINA: im. Malahíjevi, rod. Malahíjevih, daj. Malahíjevim, tož. Malahíjeve, mest. pri Malahíjevih, or. z Malahíjevimi ženski: EDNINA: im. Malahíjeva, rod. Malahíjeve, daj. Malahíjevi, tož. Malahíjevo, mest. pri Malahíjevi, or. z Malahíjevo; DVOJINA: im. Malahíjevi,

rod. Malahíjevih, daj. Malahíjevima, tož. Malahíjevi, mest. pri Malahíjevih, or. z Malahíjevima; MNOŽINA: im. Malahíjeve, rod. Malahíjevih, daj. Malahíjevim, tož. Malahíjeve, mest. pri Malahíjevih, or. z Malahíjevimi srednji: EDNINA: im. Malahíjevo, rod. Malahíjevega, daj. Malahíjevemu, tož. Malahíjevo, mest. pri Malahíjevem, or. z Malahíjevim; DVOJINA: im. Malahíjevi, rod. Malahíjevih, daj. Malahíjevima, tož. Malahíjevi, mest. pri Malahíjevih, or. z Malahíjevima; MNOŽINA: im. Malahíjeva, rod. Malahíjevih, daj. Malahíjevim, tož. Malahíjeva, mest. pri Malahíjevih, or. z Malahíjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Máli prínc Málega prínca m; imena bitij |pravljični lik|: Tako mladini kot odraslim je blizu Saint-Exupéryjevo delo o Malem princu; Pripovedovalec opiše neverjetno srečanje s skrivnostnim Malim princem {O} EDNINA: im. Máli prínc, rod. Málega prínca, daj. Málemu príncu, tož. Málega prínca, mest. pri Málem príncu, or. z Málim príncem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Mánca Mánce ž; imena bitij |žensko ime|: Gremo k teti Manci {B} Mančin {O} EDNINA: im. Mánca, rod. Mánce, daj. Mánci, tož. Mánco, mest. pri Mánci, or. z Mánco; DVOJINA: im. Mánci, rod. Mánc, daj. Máncama, tož. Mánci, mest. pri Máncah, or. z Máncama; MNOŽINA: im. Mánce, rod. Mánc, daj. Máncam, tož. Mánce, mest. pri Máncah, or. z Máncami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska)

282

Mánčin Mánčina Mánčino prid. Mančina domišljija je dobila krila (< Manca) {O} moški: EDNINA: im. Mánčin, rod. Mánčinega, daj. Mánčinemu, tož. Mánčin (živostno Mánčinega), mest. pri Mánčinem, or. z Mánčinim; DVOJINA: im. Mánčina, rod. Mánčinih, daj. Mánčinima, tož. Mánčina, mest. pri Mánčinih, or. z Mánčinima; MNOŽINA: im. Mánčini, rod. Mánčinih, daj. Mánčinim, tož. Mánčine, mest. pri Mánčinih, or. z Mánčinimi ženski: EDNINA: im. Mánčina, rod. Mánčine, daj. Mánčini, tož. Mánčino, mest. pri Mánčini, or. z Mánčino; DVOJINA: im. Mánčini, rod. Mánčinih, daj. Mánčinima, tož. Mánčini, mest. pri Mánčinih, or. z Mánčinima; MNOŽINA: im. Mánčine, rod. Mánčinih, daj. Mánčinim, tož. Mánčine, mest. pri Mánčinih, or. z Mánčinimi srednji: EDNINA: im. Mánčino, rod. Mánčinega, daj. Mánčinemu, tož. Mánčino, mest. pri Mánčinem, or. z Mánčinim; DVOJINA: im. Mánčini, rod. Mánčinih, daj. Mánčinima, tož. Mánčini, mest. pri Mánčinih, or. z Mánčinima; MNOŽINA: im. Mánčina, rod. Mánčinih, daj. Mánčinim, tož. Mánčina, mest. pri Mánčinih, or. z Mánčinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) mar. okrajš. |marec|: v datumu V Ljubljani, 8. mar. 2014 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Margaréta Navárska Margaréte Navárske ž; imena bitij |fr. Marguerite de Navarra: francoska kraljica in pisateljica|: Simbol Margarete Navarske je bila marjetica

{O} EDNINA: im. Margaréta Navárska, rod. Margaréte Navárske, daj. Margaréti Navárski, tož. Margaréto Navársko, mest. pri Margaréti Navárski, or. z Margaréto Navársko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Maria Marie [maríja] ž; imena bitij |žensko ime|: Pri Marii spet praznujejo {B} Mariin, Marijin {O} EDNINA: im. Maria, rod. Marie, daj. Marii, tož. Mario, mest. pri Marii, or. z Mario; DVOJINA: im. Marii, rod. Marij, daj. Mariama, tož. Marii, mest. pri Mariah, or. z Mariama; MNOŽINA: im. Marie, rod. Marij, daj. Mariam, tož. Marie, mest. pri Mariah, or. z Mariami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Márica Márice ž; imena bitij |žensko ime|: sorodniki gospe Marice {B} Maričin {O} EDNINA: im. Márica, rod. Márice, daj. Márici, tož. Márico, mest. pri Márici, or. z Márico; DVOJINA: im. Márici, rod. Máric, daj. Máricama, tož. Márici, mest. pri Máricah, or. z Máricama; MNOŽINA: im. Márice, rod. Máric, daj. Máricam, tož. Márice, mest. pri Máricah, or. z Máricami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Máričin Máričina Máričino prid. Maričina vnuka (< Marica) {O} moški: EDNINA: im. Máričin, rod. Máričinega, daj. Máričinemu, tož. Máričin (živostno Máričinega), mest. pri Máričinem, or. z Máričinim; DVOJINA: im. Máričina, rod. Máričinih, daj. Máričinima, tož. Máričina, mest. pri

283

Máričinih, or. z Máričinima; MNOŽINA: im. Máričini, rod. Máričinih, daj. Máričinim, tož. Máričine, mest. pri Máričinih, or. z Máričinimi ženski: EDNINA: im. Máričina, rod. Máričine, daj. Máričini, tož. Máričino, mest. pri Máričini, or. z Máričino; DVOJINA: im. Máričini, rod. Máričinih, daj. Máričinima, tož. Máričini, mest. pri Máričinih, or. z Máričinima; MNOŽINA: im. Máričine, rod. Máričinih, daj. Máričinim, tož. Máričine, mest. pri Máričinih, or. z Máričinimi srednji: EDNINA: im. Máričino, rod. Máričinega, daj. Máričinemu, tož. Máričino, mest. pri Máričinem, or. z Máričinim; DVOJINA: im. Máričini, rod. Máričinih, daj. Máričinima, tož. Máričini, mest. pri Máričinih, or. z Máričinima; MNOŽINA: im. Máričina, rod. Máričinih, daj. Máričinim, tož. Máričina, mest. pri Máričinih, or. z Máričinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Mariin Mariina Mariino [maríjin] prid. Pred vrati je stal Mariin avto (< Maria) {O} moški: EDNINA: im. Mariin, rod. Mariinega, daj. Mariinemu, tož. Mariin (živostno Mariinega), mest. pri Mariinem, or. z Mariinim; DVOJINA: im. Mariina, rod. Mariinih, daj. Mariinima, tož. Mariina, mest. pri Mariinih, or. z Mariinima; MNOŽINA: im. Mariini, rod. Mariinih, daj. Mariinim, tož. Mariine, mest. pri Mariinih, or. z Mariinimi ženski: EDNINA: im. Mariina, rod. Mariine, daj. Mariini, tož. Mariino, mest. pri Mariini, or. z Mariino; DVOJINA: im. Mariini, rod. Mariinih, daj. Mariinima, tož. Mariini, mest. pri Mariinih, or. z Mariinima; MNOŽINA: im. Mariine, rod. Mariinih, daj. Mariinim, tož. Mariine, mest. pri Mariinih, or. z Mariinimi

srednji: EDNINA: im. Mariino, rod. Mariinega, daj. Mariinemu, tož. Mariino, mest. pri Mariinem, or. z Mariinim; DVOJINA: im. Mariini, rod. Mariinih, daj. Mariinima, tož. Mariini, mest. pri Mariinih, or. z Mariinima; MNOŽINA: im. Mariina, rod. Mariinih, daj. Mariinim, tož. Mariina, mest. pri Mariinih, or. z Mariinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Maríja Maríje ž; imena bitij |žensko ime|: Stanovala je pri sestri Mariji v Ljubljani; škotska kraljica Marija; |Kristusova mati|: V sanjah se ji je prikazala Marija; Mel Gibson pripravlja ep o treh otrocih, ki naj bi se jim leta 1917 v Fatimi prikazovala devica Marija {B} Marijin {O} EDNINA: im. Maríja, rod. Maríje, daj. Maríji, tož. Maríjo, mest. pri Maríji, or. z Maríjo; DVOJINA: im. Maríji, rod. Maríj, daj. Maríjama, tož. Maríji, mest. pri Maríjah, or. z Maríjama; MNOŽINA: im. Maríje, rod. Maríj, daj. Maríjam, tož. Maríje, mest. pri Maríjah, or. z Maríjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);religijskaimena Maríja iz Betánije Maríje iz Betánije ž; imena bitij |Kristusova mati|: Marijo Magdaleno so pogosto enačili z Marijo iz Betanije {O} EDNINA: im. Maríja iz Betánije, rod. Maríje iz Betánije, daj. Maríji iz Betánije, tož. Maríjo iz Betánije, mest. pri Maríji iz Betánije, or. z Maríjo iz Betánije STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu;religijskaimena

284

Maríja Nablócka Maríje Nablócke ž; imena bitij |pravo ime Marija Nikolajevna Borislavska: slovenska gledališka igralka ruskega rodu|: Osebna življenjska zgodba Marije Nablocke je tesno povezana s Slovenijo {O} EDNINA: im. Maríja Nablócka, rod. Maríje Nablócke, daj. Maríji Nablócki, tož. Maríjo Nablócko, mest. pri Maríji Nablócki, or. z Maríjo Nablócko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Maríja Pomágaj Maríje Pomágaj ž; imena bitij |Kristusova mati|: Ogledali smo si baziliko Marije Pomagaj na Brezjah; romanje k Mariji Pomagaj {O} EDNINA: im. Maríja Pomágaj, rod. Maríje Pomágaj, daj. Maríji Pomágaj, tož. Maríjo Pomágaj, mest. pri Maríji Pomágaj, or. z Maríjo Pomágaj STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Maríja Tolažníca Maríje Tolažníce m; imena bitij |Kristusova mati|: Jaslice so razstavljene v cerkvi Marije Tolažnice {O} EDNINA: im. Maríja Tolažníca, rod. Maríje Tolažníce, daj. Maríji Tolažníci, tož. Maríjo Tolažníco, mest. pri Maríji Tolažníci, or. z Maríjo Tolažníco STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Maríja Vêra Maríje Vêra in Maríja Vêra Maríje Vêre ž; imena bitij |pravo ime Frančiška Eppich: slovenska gledališka igralka, režiserka in pedagoginja|: Prodor Marije Vera/Vere v evropski kulturni prostor na začetku prejšnjega stoletja je bil velik uspeh {O} EDNINA: im. Maríja Vêra, rod. Maríje Vêra in Maríje Vêre, daj. Maríji Vêra in

Maríji Vêri, tož. Maríjo Vêra in Maríjo Vêro, mest. pri Maríji Vêra in pri Maríji Vêri, or. z Maríjo Vêra in z Maríjo Vêro STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Maríja Zavétnica s pláščem Maríje Zavétnice s pláščem ž; imena bitij |Kristusova mati|: V Sloveniji imamo več upodobitev Marije Zavetnice s plaščem {O} EDNINA: im. Maríja Zavétnica s pláščem, rod. Maríje Zavétnice s pláščem, daj. Maríji Zavétnici s pláščem, tož. Maríjo Zavétnico s pláščem, mest. pri Maríji Zavétnici s pláščem, or. z Maríjo Zavétnico s pláščem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Márijev Márijeva Márijevo prid. nastop v Marijevi oddaji (< Mario) {O} moški: EDNINA: im. Márijev, rod. Márijevega, daj. Márijevemu, tož. Márijev (živostno Márijevega), mest. pri Márijevem, or. z Márijevim; DVOJINA: im. Márijeva, rod. Márijevih, daj. Márijevima, tož. Márijeva, mest. pri Márijevih, or. z Márijevima; MNOŽINA: im. Márijevi, rod. Márijevih, daj. Márijevim, tož. Márijeve, mest. pri Márijevih, or. z Márijevimi ženski: EDNINA: im. Márijeva, rod. Márijeve, daj. Márijevi, tož. Márijevo, mest. pri Márijevi, or. z Márijevo; DVOJINA: im. Márijevi, rod. Márijevih, daj. Márijevima, tož. Márijevi, mest. pri Márijevih, or. z Márijevima; MNOŽINA: im. Márijeve, rod. Márijevih, daj. Márijevim, tož. Márijeve, mest. pri Márijevih, or. z Márijevimi srednji: EDNINA: im. Márijevo, rod. Márijevega, daj. Márijevemu, tož. Márijevo, mest. pri Márijevem, or. z Márijevim; DVOJINA: im. Márijevi, rod. Márijevih, daj. Márijevima, tož. Márijevi,

285

mest. pri Márijevih, or. z Márijevima; MNOŽINA: im. Márijeva, rod. Márijevih, daj. Márijevim, tož. Márijeva, mest. pri Márijevih, or. z Márijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Maríjin Maríjina Maríjino prid. Marijino spočetje; marijini laski ||rastlina||: V rastlinskem svetu je veliko poimenovanj po Mariji, denimo marijini laski (< Marija) {O} moški: EDNINA: im. Maríjin, rod. Maríjinega, daj. Maríjinemu, tož. Maríjin (živostno Maríjinega), mest. pri Maríjinem, or. z Maríjinim; DVOJINA: im. Maríjina, rod. Maríjinih, daj. Maríjinima, tož. Maríjina, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinima; MNOŽINA: im. Maríjini, rod. Maríjinih, daj. Maríjinim, tož. Maríjine, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinimi ženski: EDNINA: im. Maríjina, rod. Maríjine, daj. Maríjini, tož. Maríjino, mest. pri Maríjini, or. z Maríjino; DVOJINA: im. Maríjini, rod. Maríjinih, daj. Maríjinima, tož. Maríjini, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinima; MNOŽINA: im. Marjine, rod. Maríjinih, daj. Maríjinim, tož. Maríjine, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinimi srednji: EDNINA: im. Maríjino, rod. Maríjinega, daj. Maríjinemu, tož. Maríjino, mest. pri Maríjinem, or. z Maríjinim; DVOJINA: im. Maríjini, rod. Maríjinih, daj. Maríjinima, tož. Maríjini, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinima; MNOŽINA: im. Maríjina, rod. Maríjinih, daj. Maríjinim, tož. Maríjina, mest. pri Maríjinih, or. z Maríjinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Marilyn Monroe Marilyn Monroe [mêrilin monró] ž; imena bitij

|pravo ime Norma Jean Baker: ameriška filmska igralka|: film Nekateri so za vroče z Marylin Monroe {O} EDNINA: im. Marilyn Monroe, rod. Marilyn Monroe, daj. Marilyn Monroe, tož. Marilyn Monroe, mest. pri Marilyn Monroe, or. z Marilyn Monroe STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Mario Maria [márijo] m; imena bitij |moško ime|: V televizijski oddaji je voditelju Mariu predstavil svojo družino in nov glasbeni album; Z Mariem/Mariom najraje klepetam o filmih {B} Marijev, Mariov {O} EDNINA: im. Mario, rod. Maria, daj. Mariu, tož. Maria, mest. pri Mariu, or. z Mariem in Mariom; DVOJINA: im. Maria, rod. Mariev in Mariov, daj. Mariema in Marioma, tož. Maria, mest. pri Mariih, or. z Mariema in z Marioma; MNOŽINA: im. Marii, rod. Mariev in Mariov, daj. Mariem in Mariom, tož. Marie, mest. pri Mariih, or. z Marii STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Marjánka Vseznánka Marjánke Vseznánke ž; imena bitij |pravljični lik|: Miška je Marjanko Vseznanko opozorila na luknjo v strehi njene hišice; Jelka Godec Schmidt je prvič z ilustracijami opremila zgodbo o Marjanki Vseznanki pisateljice Branke Jurca {O} EDNINA: im. Marjánka Vseznánka, rod. Marjánke Vseznánke, daj. Marjánki Vseznánki, tož. Marjánko Vseznánko, mest. pri Marjánki Vseznánki, or. z Marjánko Vseznánko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena

286

Márk Márka m; imena bitij |moško ime|: rimski cesar Mark Avrelij; Zakaj si se Marku vedno posmehoval?; Trener nas je seznanil s sedemnajstletnim Markom, nadarjenim košarkarjem {B} Markov {O} EDNINA: im. Márk, rod. Márka, daj. Márku, tož. Márka, mest. pri Márku, or. z Márkom; DVOJINA: im. Márka, rod. Márkov, daj. Márkoma, tož. Márka, mest. pri Márkih, or. z Márkoma; MNOŽINA: im. Márki, rod. Márkov, daj. Márkom, tož. Márke, mest. pri Márkih, or. z Márki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Márko Márka m; imena bitij |moško ime|: Držimo pesti za Marka; Pogovor z Markom je vedno zanimiv; |svetopisemska oseba|: Svetopisemski Barnaba je z Markom odplul na Ciper; v zvezi evangelist Marko Legenda pravi, da je evangelist Marko oznanjal novo vero v Egiptu že v prvem stoletju našega štetja; |srbska bajeslovna oseba|: v zvezi kraljevič/Kraljevič Marko dvoboj med kraljevičem/Kraljevičem Markom in Ljutico Bogdanom; V korespondenci z dvora kralja Vukašina ni nobenega dokumenta, ki bi potrjeval resničnost junaštev kraljeviča/Kraljeviča Marka {B} Markov {O} EDNINA: im. Márko, rod. Márka, daj. Márku, tož. Márka, mest. pri Márku, or. z Márkom; DVOJINA: im. Márka, rod. Márkov, daj. Márkoma, tož. Márka, mest. pri Márkih, or. z Márkoma; MNOŽINA: im. Márki, rod. Márkov, daj. Márkom, tož. Márke, mest. pri Márkih, or. z Márki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);mitološkaimena;religijskaimena

Márkov Márkova Márkovo prid. Ve, da na Markovo pomoč ne more računati (< Mark, Marko) {O} moški: EDNINA: im. Márkov, rod. Márkovega, daj. Márkovemu, tož. Márkov (živostno Márkovega), mest. pri Márkovem, or. z Márkovim; DVOJINA: im. Márkova, rod. Márkovih, daj. Márkovima, tož. Márkova, mest. pri Márkovih, or. z Márkovima; MNOŽINA: im. Márkovi, rod. Márkovih, daj. Márkovim, tož. Márkove, mest. pri Márkovih, or. z Márkovimi ženski: EDNINA: im. Márkova, rod. Márkove, daj. Márkovi, tož. Márkovo, mest. pri Márkovi, or. z Márkovo; DVOJINA: im. Márkovi, rod. Márkovih, daj. Márkovima, tož. Márkovi, mest. pri Márkovih, or. z Márkovima; MNOŽINA: im. Márkove, rod. Márkovih, daj. Márkovim, tož. Márkove, mest. pri Márkovih, or. z Márkovimi srednji: EDNINA: im. Márkovo, rod. Márkovega, daj. Márkovemu, tož. Márkovo, mest. pri Márkovem, or. z Márkovim; DVOJINA: im. Márkovi, rod. Márkovih, daj. Márkovima, tož. Márkovi, mest. pri Márkovih, or. z Márkovima; MNOŽINA: im. Márkova, rod. Márkovih, daj. Márkovim, tož. Márkova, mest. pri Márkovih, or. z Márkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Marković Marković [márkovič] m; imena bitij |priimek|: koncert orkestra Bobana Markovića; Z Markovićem se je pogajal odločno in pošteno {B} Markovićev {O} EDNINA: im. Márković, rod. Márkovića, daj. Márkoviću, tož. Márkovića, mest. pri Márkoviću, or. z Márkovićem; DVOJINA: im. Márkovića, rod. Márkovićev, daj. Márkovićema, tož.

287

Márkovića, mest. pri Márkovićih, or. z Márkovićema; MNOŽINA: im. Márkovići, rod. Márkovićev, daj. Márkovićem, tož. Márkoviće, mest. pri Márkovićih, or. z Márkovići STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Markovićev Markovićeva Markovićevo [márkovičev-] prid. Markovićev gospodarski program (< Marković) {O} moški: EDNINA: im. Markovićev, rod. Markovićevega, daj. Markovićevemu, tož. Markovićev (živostno Markovićevega), mest. pri Markovićevem, or. z Markovićevim; DVOJINA: im. Markovićeva, rod. Markovićevih, daj. Markovićevima, tož. Markovićeva, mest. pri Markovićevih, or. z Markovićevima; MNOŽINA: im. Markovićevi, rod. Markovićevih, daj. Markovićevim, tož. Markovićeve, mest. pri Markovićevih, or. z Markovićevimi ženski: EDNINA: im. Markovićeva, rod. Markovićeve, daj. Markovićevi, tož. Markovićevo, mest. pri Markovićevi, or. z Markovićevo; DVOJINA: im. Markovićevi, rod. Markovićevih, daj. Markovićevima, tož. Markovićevi, mest. pri Markovićevih, or. z Markovićevima; MNOŽINA: im. Markovićeve, rod. Markovićevih, daj. Markovićevim, tož. Markovićeve, mest. pri Markovićevih, or. z Markovićevimi srednji: EDNINA: im. Markovićevo, rod. Markovićevega, daj. Markovićevemu, tož. Markovićevo, mest. pri Markovićevem, or. z Markovićevim; DVOJINA: im. Markovićevi, rod. Markovićevih, daj. Markovićevima, tož. Markovićevi, mest. pri Markovićevih, or. z Markovićevima; MNOŽINA: im. Markovićeva, rod. Markovićevih, daj.

Markovićevim, tož. Markovićeva, mest. pri Markovićevih, or. z Markovićevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Márkovič Márkoviča m; imena bitij |priimek|: Za predstavnika delničarjev so imenovali Andreja Markoviča; sestanek z Markovičem {B} Markovičev {O} EDNINA: im. Márkovič, rod. Márkoviča, daj. Márkoviču, tož. Márkoviča, mest. pri Márkoviču, or. z Márkovičem; DVOJINA: im. Márkoviča, rod. Márkovičev, daj. Márkovičema, tož. Márkoviča, mest. pri Márkovičih, or. z Márkovičema; MNOŽINA: im. Márkoviči, rod. Márkovičev, daj. Márkovičem, tož. Márkoviče, mest. pri Márkovičih, or. z Márkoviči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Márkovičev Márkovičeva Márkovičevo prid. Postrežejo tudi z Markovičevim refoškom iz Izole (< Markovič) {O} moški: EDNINA: im. Márkovičev, rod. Márkovičevega, daj. Márkovičevemu, tož. Márkovičev (živostno Márkovičevega), mest. pri Márkovičevem, or. z Márkovičevim; DVOJINA: im. Márkovičeva, rod. Márkovičevih, daj. Márkovičevima, tož. Márkovičeva, mest. pri Márkovičevih, or. z Márkovičevima; MNOŽINA: im. Márkovičevi, rod. Márkovičevih, daj. Márkovičevim, tož. Márkovičeve, mest. pri Márkovičevih, or. z Márkovičevimi ženski: EDNINA: im. Márkovičeva, rod. Márkovičeve, daj. Márkovičevi, tož. Márkovičevo, mest. pri Márkovičevi, or. z Márkovičevo; DVOJINA: im. Márkovičevi, rod. Márkovičevih, daj.

288

Márkovičevima, tož. Márkovičevi, mest. pri Márkovičevih, or. z Márkovičevima; MNOŽINA: im. Márkovičeve, rod. Márkovičevih, daj. Márkovičevim, tož. Márkovičeve, mest. pri Márkovičevih, or. z Márkovičevimi srednji: EDNINA: im. Márkovičevo, rod. Márkovičevega, daj. Márkovičevemu, tož. Márkovičevo, mest. pri Márkovičevem, or. z Márkovičevim; DVOJINA: im. Márkovičevi, rod. Márkovičevih, daj. Márkovičevima, tož. Márkovičevi, mest. pri Márkovičevih, or. z Márkovičevima; MNOŽINA: im. Márkovičeva, rod. Márkovičevih, daj. Márkovičevim, tož. Márkovičeva, mest. pri Márkovičevih, or. z Márkovičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Mark Twain Marka Twaina [márk tvêjn] m; imena bitij |pravo ime Samuel Langhorne Clemens: ameriški pisatelj|: Film je prirejen po klasičnem romanu Marka Twaina {O} EDNINA: im. Mark Twain, rod. Marka Twaina, daj. Marku Twainu, tož. Marka Twaina, mest. pri Marku Twainu, or. z Markom Twainom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Marlene Dietrich Marlene Dietrich [marléne dítrih] ž; imena bitij |pravo ime Maria Magdalena von Losch: nemška filmska igralka in pevka|: Portret igralke Marlene Dietrich je bil prodan za 19.200 dolarjev {O} EDNINA: im. Marlene Dietrich, rod. Marlene Dietrich, daj. Marlene Dietrich, tož. Marlene Dietrich, mest. pri Marlene Dietrich, or. z Marlene Dietrich STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi

Márs Mársa m; imena bitij |rimski bog vojne|: Ena izmed figur predstavlja v verige vklenjenega Marsa {B} Marsov {O} EDNINA: im. Márs, rod. Mársa, daj. Mársu, tož. Mársa, mest. pri Mársu, or. z Mársom; DVOJINA: im. Mársa, rod. Mársov, daj. Mársoma, tož. Mársa, mest. pri Mársih, or. z Mársoma; MNOŽINA: im. Mársi, rod. Mársov, daj. Mársom, tož. Márse, mest. pri Mársih, or. z Mársi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Martín Krpán Martína Krpána m; imena bitij |pravljični lik|: Oblasti so preganjale Martina Krpana, ker je tihotapil sol; Najraje vzamem v roke Levstikovo delo o Martinu Krpanu z ilustracijami Hinka Smrekarja {O} EDNINA: im. Martín Krpán, rod. Martína Krpána, daj. Martínu Krpánu, tož. Martína Krpána, mest. pri Martínu Krpánu, or. z Martínom Krpánom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena mat. okrajš. |matematični|: mat. operacija; |matematik; matematičarka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. mat.; |matematika|: v zvezi okrajšav Razrednik 8. razreda je prof. mat. Janez Novak; |matični|: Zaposlen je kot referent na mat. uradu; |maturantski|: mat. ples STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Máta Hári Máte Hári ž; imena bitij |pravo ime Margaretha Geertruida Zelle: nizozemska plesalka in vohunka|: Britanska obveščevalna služba je dejavnost Mate Hari spremljala od leta 1915

289

{O} EDNINA: im. Máta Hári, rod. Máte Hári, daj. Máti Hári, tož. Máto Hári, mest. pri Máti Hári, or. z Máto Hári STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Matêj Matêja m; imena bitij |moško ime|: Policistu Mateju so zapeli tudi prvošolčki; Z Matejem se že dolgo nisva videla; |svetopisemska oseba|: odlomek iz evangelija po Mateju; v zvezi evangelist Matej Cimabuejeva stropna slika evangelista Mateja {B} Matejev {O} EDNINA: im. Matêj, rod. Matêja, daj. Matêju, tož. Matêja, mest. pri Matêju, or. z Matêjem; DVOJINA: im. Matêja, rod. Matêjev, daj. Matêjema, tož. Matêja, mest. pri Matêjih, or. z Matêjema; MNOŽINA: im. Matêji, rod. Matêjev, daj. Matêjem, tož. Matêje, mest. pri Matêjih, or. z Matêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Matêja Matêje ž; imena bitij |žensko ime|: Mateje ne občuduje le kot glasbenice {B} Matejin {O} EDNINA: im. Matêja, rod. Matêje, daj. Matêji, tož. Matêjo, mest. pri Matêji, or. z Matêjo; DVOJINA: im. Matêji, rod. Matêj, daj. Matêjama, tož. Matêji, mest. pri Matêjah, or. z Matêjama; MNOŽINA: im. Matêje, rod. Matêj, daj. Matêjam, tož. Matêje, mest. pri Matêjah, or. z Matêjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Matêj Bòr Matêja Bôra m; imena bitij |pravo ime Vladimir Pavšič: slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec|: Mestno gledališče Ptuj gostuje z dramo Mateja Bora; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Leta 1913 se je rodil

slovenski pesnik in pisatelj Vladimir Pavšič – Matej Bor {O} EDNINA: im. Matêj Bòr, rod. Matêja Bôra, daj. Matêju Bôru, tož. Matêja Bôra, mest. pri Matêju Bôru, or. z Matêjem Bôrom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Matêjev Matêjeva Matêjevo prid. Iz Matejeve sobe se je zaslišal hrup; Matejev evangelij (< Matej) {O} moški: EDNINA: im. Matêjev, rod. Matêjevega, daj. Matêjevemu, tož. Matêjev (živostno Matêjevega), mest. pri Matêjevem, or. z Matêjevim; DVOJINA: im. Matêjeva, rod. Matêjevih, daj. Matêjevima, tož. Matêjeva, mest. pri Matêjevih, or. z Matêjevima; MNOŽINA: im. Matêjevi, rod. Matêjevih, daj. Matêjevim, tož. Matêjeve, mest. pri Matêjevih, or. z Matêjevimi ženski: EDNINA: im. Matêjeva, rod. Matêjeve, daj. Matêjevi, tož. Matêjevo, mest. pri Matêjevi, or. z Matêjevo; DVOJINA: im. Matêjevi, rod. Matêjevih, daj. Matêjevima, tož. Matêjevi, mest. pri Matêjevih, or. z Matêjevima; MNOŽINA: im. Matêjeve, rod. Matêjevih, daj. Matêjevim, tož. Matêjeve, mest. pri Matêjevih, or. z Matêjevimi srednji: EDNINA: im. Matêjevo, rod. Matêjevega, daj. Matêjevemu, tož. Matêjevo, mest. pri Matêjevem, or. z Matêjevim; DVOJINA: im. Matêjevi, rod. Matêjevih, daj. Matêjevima, tož. Matêjevi, mest. pri Matêjevih, or. z Matêjevima; MNOŽINA: im. Matêjeva, rod. Matêjevih, daj. Matêjevim, tož. Matêjeva, mest. pri Matêjevih, or. z Matêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen);svojilnipridevniki(izreligijskihimen)

290

Matêjin Matêjina Matêjino prid. Prišla je k Matejinemu očetu (< Mateja) {O} moški: EDNINA: im. Matêjin, rod. Matêjinega, daj. Matêjinemu, tož. Matêjin (živostno Matêjinega), mest. pri Matêjinem, or. z Matêjinim; DVOJINA: im. Matêjina, rod. Matêjinih, daj. Matêjinima, tož. Matêjina, mest. pri Matêjinih, or. z Matêjinima; MNOŽINA: im. Matêjini, rod. Matêjinih, daj. Matêjinim, tož. Matêjine, mest. pri Matêjinih, or. z Matêjinimi ženski: EDNINA: im. Matêjina, rod. Matêjine, daj. Matêjini, tož. Matêjino, mest. pri Matêjini, or. z Matêjino; DVOJINA: im. Matêjini, rod. Matêjinih, daj. Matêjinima, tož. Matêjini, mest. pri Matêjinih, or. z Matêjinima; MNOŽINA: im. Matêjine, rod. Matêjinih, daj. Matêjinim, tož. Matêjine, mest. pri Matêjinih, or. z Matêjinimi srednji: EDNINA: im. Matêjino, rod. Matêjinega, daj. Matêjinemu, tož. Matêjino, mest. pri Matêjinem, or. z Matêjinim; DVOJINA: im. Matêjini, rod. Matêjinih, daj. Matêjinima, tož. Matêjini, mest. pri Matêjinih, or. z Matêjinima; MNOŽINA: im. Matêjina, rod. Matêjinih, daj. Matêjinim, tož. Matêjina, mest. pri Matêjinih, or. z Matêjinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Matévž Matévža m; imena bitij |moško ime|: Matevža je bilo preveč strah, da bi kaj rekel; S tem pismom uredništvo zaključuje polemiko med Matevžem in Petrom {B} Matevžev {O} EDNINA: im. Matévž, rod. Matévža, daj. Matévžu, tož. Matévža, mest. pri Matévžu, or. z Matévžem; DVOJINA: im. Matévža, rod. Matévžev, daj. Matévžema, tož. Matévža, mest. pri Matévžih, or. z

Matévžema; MNOŽINA: im. Matévži, rod. Matévžev, daj. Matévžem, tož. Matévže, mest. pri Matévžih, or. z Matévži STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Matévžev Matévževa Matévževo prid. V Matevževo marljivost in bistrost ne dvomi (< Matevž) {O} moški: EDNINA: im. Matêvžev, rod. Matêvževega, daj. Matêvževemu, tož. Matêvžev (živostno Matêvževega), mest. pri Matêvževem, or. z Matêvževim; DVOJINA: im. Matêvževa, rod. Matêvževih, daj. Matêvževima, tož. Matêvževa, mest. pri Matêvževih, or. z Matêvževima; MNOŽINA: im. Matêvževi, rod. Matêvževih, daj. Matêvževim, tož. Matêvževe, mest. pri Matêvževih, or. z Matêvževimi ženski: EDNINA: im. Matêvževa, rod. Matêvževe, daj. Matêvževi, tož. Matêvževo, mest. pri Matêvževi, or. z Matêvževo; DVOJINA: im. Matêvževi, rod. Matêvževih, daj. Matêvževima, tož. Matêvževi, mest. pri Matêvževih, or. z Matêvževima; MNOŽINA: im. Matêvževe, rod. Matêvževih, daj. Matêvževim, tož. Matêvževe, mest. pri Matêvževih, or. z Matêvževimi srednji: EDNINA: im. Matêvževo, rod. Matêvževega, daj. Matêvževemu, tož. Matêvževo, mest. pri Matêvževem, or. z Matêvževim; DVOJINA: im. Matêvževi, rod. Matêvževih, daj. Matêvževima, tož. Matêvževi, mest. pri Matêvževih, or. z Matêvževima; MNOŽINA: im. Matêvževa, rod. Matêvževih, daj. Matêvževim, tož. Matêvževa, mest. pri Matêvževih, or. z Matêvževimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Máti Bôžja Mátere Bôžje ž; imena bitij

291

|nadomestno ime za: Kristusova mati|: slikarska upodobitev Matere Božje {O} EDNINA: im. Máti Bôžja, rod. Mátere Bôžje, daj. Máteri Bôžji, tož. Máter Bôžjo, mest. pri Máteri Bôžji, or. z Máterjo Bôžjo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Matíc Matíca m; imena bitij |moško ime|: Maticu so zasijale oči, ko je zagledal morje; Sedel sem z Maticem {B} Matičev {O} EDNINA: im. Matíc, rod. Matíca, daj. Matícu, tož. Matíca, mest. pri Matícu, or. z Matícem; DVOJINA: im. Matíca, rod. Matícev, daj. Matícema, tož. Matíca, mest. pri Matícih, or. z Matícema; MNOŽINA: im. Matíci, rod. Matícev, daj. Matícem, tož. Matíce, mest. pri Matícih, or. z Matíci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Matíčev Matíčeva Matíčevo prid. Mislim, da nimam pravice govoriti o Matičevih težavah (< Matic) {O} moški: EDNINA: im. Matíčev, rod. Matíčevega, daj. Matíčevemu, tož. Matíčev (živostno Matíčevega), mest. pri Matíčevem, or. z Matíčevim; DVOJINA: im. Matíčeva, rod. Matíčevih, daj. Matíčevima, tož. Matíčeva, mest. pri Matíčevih, or. z Matíčevima; MNOŽINA: im. Matíčevi, rod. Matíčevih, daj. Matíčevim, tož. Matíčeve, mest. pri Matíčevih, or. z Matíčevimi ženski: EDNINA: im. Matíčeva, rod. Matíčeve, daj. Matíčevi, tož. Matíčevo, mest. pri Matíčevi, or. z Matíčevo; DVOJINA: im. Matíčevi, rod. Matíčevih, daj. Matíčevima, tož. Matíčevi, mest. pri Matíčevih, or. z Matíčevima; MNOŽINA: im. Matíčeve, rod. Matíčevih, daj.

Matíčevim, tož. Matíčeve, mest. pri Matíčevih, or. z Matíčevimi srednji: EDNINA: im. Matíčevo, rod. Matíčevega, daj. Matíčevemu, tož. Matíčevo, mest. pri Matíčevem, or. z Matíčevim; DVOJINA: im. Matíčevi, rod. Matíčevih, daj. Matíčevima, tož. Matíčevi, mest. pri Matíčevih, or. z Matíčevima; MNOŽINA: im. Matíčeva, rod. Matíčevih, daj. Matíčevim, tož. Matíčeva, mest. pri Matíčevih, or. z Matíčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) matíja matíje in matíja matíja m |pajek|: dolgonogi matija; Če matijo/matija zgrabimo za nožico, jo utrga; prim. Matija STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Matíja Matíje in Matíja m; imena bitij |moško ime|: Bolezen je Matijo/Matija dodobra utrudila; Dan so preživeli z Matijo/Matijem {B} Matijev {O} EDNINA: im. Matíja, rod. Matíje in Matíja, daj. Matíji in Matíju, tož. Matíjo in Matíja, mest. pri Matíji in pri Matíju, or. z Matíjo in z Matíjem; DVOJINA: im. Matíji in Matíja, rod. Matíj in Matíjev, daj. Matíjama in Matíjema, tož. Matíji in Matíja, mest. pri Matíjah in pri Matíjih, or. z Matíjama in z Matíjema; MNOŽINA: im. Matíje in Matíji, rod. Matíj in Matíjev, daj. Matíjam in Matíjem, tož. Matíje in Matíje, mest. pri Matíjah in pri Matíjih, or. z Matíjami in z Matíji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Matíjev Matíjeva Matíjevo prid.

292

Matijeva poroka; Na Matijev god je bil letos pustni torek; prim. matija (< Matija) {O} moški: EDNINA: im. Matíjev, rod. Matíjevega, daj. Matíjevemu, tož. Matíjev (živostno Matíjevega), mest. pri Matíjevem, or. z Matíjevim; DVOJINA: im. Matíjeva, rod. Matíjevih, daj. Matíjevima, tož. Matíjeva, mest. pri Matíjevih, or. z Matíjevima; MNOŽINA: im. Matíjevi, rod. Matíjevih, daj. Matíjevim, tož. Matíjeve, mest. pri Matíjevih, or. z Matíjevimi ženski: EDNINA: im. Matíjeva, rod. Matíjeve, daj. Matíjevi, tož. Matíjevo, mest. pri Matíjevi, or. z Matíjevo; DVOJINA: im. Matíjevi, rod. Matíjevih, daj. Matíjevima, tož. Matíjevi, mest. pri Matíjevih, or. z Matíjevima; MNOŽINA: im. Matíjeve, rod. Matíjevih, daj. Matíjevim, tož. Matíjeve, mest. pri Matíjevih, or. z Matíjevimi srednji: EDNINA: im. Matíjevo, rod. Matíjevega, daj. Matíjevemu, tož. Matíjevo, mest. pri Matíjevem, or. z Matíjevim; DVOJINA: im. Matíjevi, rod. Matíjevih, daj. Matíjevima, tož. Matíjevi, mest. pri Matíjevih, or. z Matíjevima; MNOŽINA: im. Matíjeva, rod. Matíjevih, daj. Matíjevim, tož. Matíjeva, mest. pri Matíjevih, or. z Matíjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Matjáž Matjáža m; imena bitij |moško ime|: razstava Matjaža Vipotnika; Negovala je prijateljsko vez z Matjažem; |slovenska bajeslovna oseba|: v zvezi kralj/Kralj Matjaž vojska kralja/Kralja Matjaža; Nekateri mitološki motivi, povezani s kraljem/Kraljem Matjažem, so mednarodni {B} Matjažev

{O} EDNINA: im. Matjáž, rod. Matjáža, daj. Matjážu, tož. Matjáža, mest. pri Matjážu, or. z Matjážem; DVOJINA: im. Matjáža, rod. Matjážev, daj. Matjážema, tož. Matjáža, mest. pri Matjážih, or. z Matjážema; MNOŽINA: im. Matjáži, rod. Matjážev, daj. Matjážem, tož. Matjáže, mest. pri Matjážih, or. z Matjáži STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);mitološkaimena Matjážev Matjáževa Matjáževo prid. Gasilci so v Matjaževi hiši pomagali zapreti vodo (< Matjaž) {O} moški: EDNINA: im. Matjážev, rod. Matjáževega, daj. Matjáževemu, tož. Matjážev (živostno Matjáževega), mest. pri Matjáževem, or. z Matjáževim; DVOJINA: im. Matjáževa, rod. Matjáževih, daj. Matjáževima, tož. Matjáževa, mest. pri Matjáževih, or. z Matjáževima; MNOŽINA: im. Matjáževi, rod. Matjáževih, daj. Matjáževim, tož. Matjáževe, mest. pri Matjáževih, or. z Matjáževimi ženski: EDNINA: im. Matjáževa, rod. Matjáževe, daj. Matjáževi, tož. Matjáževo, mest. pri Matjáževi, or. z Matjáževo; DVOJINA: im. Matjáževi, rod. Matjáževih, daj. Matjáževima, tož. Matjáževi, mest. pri Matjáževih, or. z Matjáževima; MNOŽINA: im. Matjáževe, rod. Matjáževih, daj. Matjáževim, tož. Matjáževe, mest. pri Matjáževih, or. z Matjáževimi srednji: EDNINA: im. Matjáževo, rod. Matjáževega, daj. Matjáževemu, tož. Matjáževo, mest. pri Matjáževem, or. z Matjáževim; DVOJINA: im. Matjáževi, rod. Matjáževih, daj. Matjáževima, tož. Matjáževi, mest. pri Matjáževih, or. z Matjáževima; MNOŽINA: im. Matjáževa, rod. Matjáževih, daj. Matjáževim, tož. Matjáževa, mest. pri Matjáževih, or. z Matjáževimi STATUS:predlog

293

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Mátko Mátka m; imena bitij |priimek|: keramični izdelki Matjaža Matka; S profesorjem Matkom se je pogovarjal o robotskih sistemih {B} Matkov {O} EDNINA: im. Mátko, rod. Mátka, daj. Mátku, tož. Mátka, mest. pri Mátku, or. z Mátkom; DVOJINA: im. Mátka, rod. Mátkov, daj. Mátkoma, tož. Mátka, mest. pri Mátkih, or. z Mátkoma; MNOŽINA: im. Mátki, rod. Mátkov, daj. Mátkom, tož. Mátke, mest. pri Mátkih, or. z Mátki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Mátkov Mátkova Mátkovo prid. Matkova domačija (< Matko) {O} moški: EDNINA: im. Mátkov, rod. Mátkovega, daj. Mátkovemu, tož. Mátkov (živostno Mátkovega), mest. pri Mátkovem, or. z Mátkovim; DVOJINA: im. Mátkova, rod. Mátkovih, daj. Mátkovima, tož. Mátkova, mest. pri Mátkovih, or. z Mátkovima; MNOŽINA: im. Mátkovi, rod. Mátkovih, daj. Mátkovim, tož. Mátkove, mest. pri Mátkovih, or. z Mátkovimi ženski: EDNINA: im. Mátkova, rod. Mátkove, daj. Mátkovi, tož. Mátkovo, mest. pri Mátkovi, or. z Mátkovo; DVOJINA: im. Mátkovi, rod. Mátkovih, daj. Mátkovima, tož. Mátkovi, mest. pri Mátkovih, or. z Mátkovima; MNOŽINA: im. Mátkove, rod. Mátkovih, daj. Mátkovim, tož. Mátkove, mest. pri Mátkovih, or. z Mátkovimi srednji: EDNINA: im. Mátkovo, rod. Mátkovega, daj. Mátkovemu, tož. Mátkovo, mest. pri Mátkovem, or. z Mátkovim; DVOJINA: im. Mátkovi, rod. Mátkovih, daj. Mátkovima, tož. Mátkovi, mest. pri Mátkovih, or. z Mátkovima;

MNOŽINA: im. Mátkova, rod. Mátkovih, daj. Mátkovim, tož. Mátkova, mest. pri Mátkovih, or. z Mátkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) mat. št. okrajš. |matična številka|: Potrebujem naslednje podatke: mat. št. EMŠO, davčna številka in naslov stalnega bivališča STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mávgli Mávglija m; imena bitij |pravljični lik|: Dečka Mavglija so medse sprejeli volkovi; Kiti ni zanimalo bogastvo, zato je z Mavglijem zapustila opičje mesto {B} Mavglijev {O} EDNINA: im. Mávgli, rod. Mávglija, daj. Mávgliju, tož. Mávglija, mest. pri Mávgliju, or. z Mávglijem; DVOJINA: im. Mávglija, rod. Mávglijev, daj. Mávglijema, tož. Mávglija, mest. pri Mávglijih, or. z Mávglijema; MNOŽINA: im. Mávgliji, rod. Mávglijev, daj. Mávglijem, tož. Mávglije, mest. pri Mávglijih, or. z Mávgliji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Mávglijev Mávglijeva Mávglijevo prid. Ena od zgodb iz Knjige o džungli govori o Mavglijevem boju z rdečimi psi (< Mavgli) {O} moški: EDNINA: im. Mávglijev, rod. Mávglijevega, daj. Mávglijevemu, tož. Mávglijev (živostno Mávglijevega), mest. pri Mávglijevem, or. z Mávglijevim; DVOJINA: im. Mávglijeva, rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevima, tož. Mávglijeva, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevima; MNOŽINA: im. Mávglijevi, rod. Mávglijevih, daj.

294

Mávglijevim, tož. Mávglijeve, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevimi ženski: EDNINA: im. Mávglijeva, rod. Mávglijeve, daj. Mávglijevi, tož. Mávglijevo, mest. pri Mávglijevi, or. z Mávglijevo; DVOJINA: im. Mávglijevi, rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevima, tož. Mávglijevi, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevima; MNOŽINA: im. Mávglijeve, rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevim, tož. Mávglijeve, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevimi srednji: EDNINA: im. Mávglijevo, rod. Mávglijevega, daj. Mávglijevemu, tož. Mávglijevo, mest. pri Mávglijevem, or. z Mávglijevim; DVOJINA: im. Mávglijevi, rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevima, tož. Mávglijevi, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevima; MNOŽINA: im. Mávglijeva, rod. Mávglijevih, daj. Mávglijevim, tož. Mávglijeva, mest. pri Mávglijevih, or. z Mávglijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) Mávrič Mávriča m; imena bitij |priimek|: Pri Mavriču je stvar jasna; Ko se je vrnil, sem ga vprašal, kaj je z Mavričem {B} Mavričev {O} EDNINA: im. Mávrič, rod. Mávriča, daj. Mávriču, tož. Mávriča, mest. pri Mávriču, or. z Mávričem; DVOJINA: im. Mávriča, rod. Mávričev, daj. Mávričema, tož. Mávriča, mest. pri Mávričih, or. z Mávričema; MNOŽINA: im. Mávriči, rod. Mávričev, daj. Mávričem, tož. Mávriče, mest. pri Mávričih, or. z Mávriči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Mávričev Mávričeva Mávričevo prid. Mavričev sivi pinot (< Mavrič)

{O} moški: EDNINA: im. Mávričev, rod. Mávričevega, daj. Mávričevemu, tož. Mávričev (živostno Mávričevega), mest. pri Mávričevem, or. z Mávričevim; DVOJINA: im. Mávričeva, rod. Mávričevih, daj. Mávričevima, tož. Mávričeva, mest. pri Mávričevih, or. z Mávričevima; MNOŽINA: im. Mávričevi, rod. Mávričevih, daj. Mávričevim, tož. Mávričeve, mest. pri Mávričevih, or. z Mávričevimi ženski: EDNINA: im. Mávričeva, rod. Mávričeve, daj. Mávričevi, tož. Mávričevo, mest. pri Mávričevi, or. z Mávričevo; DVOJINA: im. Mávričevi, rod. Mávričevih, daj. Mávričevima, tož. Mávričevi, mest. pri Mávričevih, or. z Mávričevima; MNOŽINA: im. Mávričeve, rod. Mávričevih, daj. Mávričevim, tož. Mávričeve, mest. pri Mávričevih, or. z Mávričevimi srednji: EDNINA: im. Mávričevo, rod. Mávričevega, daj. Mávričevemu, tož. Mávričevo, mest. pri Mávričevem, or. z Mávričevim; DVOJINA: im. Mávričevi, rod. Mávričevih, daj. Mávričevima, tož. Mávričevi, mest. pri Mávričevih, or. z Mávričevima; MNOŽINA: im. Mávričeva, rod. Mávričevih, daj. Mávričevim, tož. Mávričeva, mest. pri Mávričevih, or. z Mávričevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) max. okrajš. |angl. maximum: največ|: Širina mize naj bo max. 1507 mm STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave mb mb [məbə̀ in embé] m; simboli |milibar|: Zračni tlak znaša 1018 mb in rahlo raste STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

295

Mb Mb [məbə̀ in embé] m; simboli |megabit|: 22 Mb pasovne širine; Mb/s Hitrost prenosa podatkov znaša 10 Mb/s; prim. MB STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli MB1 MB [məbə̀] m; simboli |Maribor|: registrska tablica z oznako MB STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli MB2 MB [məbə̀ in embé] m; simboli |megabajt|: Prenosnik ima vgrajen vsaj 100 MB velik trdi disk; Tiskalnik je 25 MB veliko bitno sliko natisnil v minuti in treh sekundah; prim. mb STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Mb. okrajš. |Maribor|: II. gimnazija Mb. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Md Md [mədə̀ in emdé] m; simboli |mendelevij|: Simbol za kemijski element mendelevij je Md STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli mdr. okrajš. |med drugim|: V preteklosti je mdr. razstavljal fotografije v projektu Črna dolina; za vejico Načrtuje snemanje petih različnih filmskih projektov, mdr. tudi dokumentarni film o slovenskih vodah STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ME ME [məé] m; simboli |mednarodna oznaka Montenegro: Črna gora|; prim. ČG STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli med. okrajš. |medicina|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dr. med.; |medicinski|: Zaposlena je kot viš. med. sestra; v zvezi okrajšav Janez Novak, med. tehnik STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Medêja Medêje ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Vodja odprave argonavtov je bil Jazon s svojo izvoljenko Medejo {B} Medejin {O} EDNINA: im. Medêja, rod. Medêje, daj. Medêji, tož. Medêjo, mest. pri Medêji, or. z Medêjo; DVOJINA: im. Medêji, rod. Medêj, daj. Medêjama, tož. Medêji, mest. pri Medêjah, or. z Medêjama; MNOŽINA: im. Medêje, rod. Medêj, daj. Medêjam, tož. Medêje, mest. pri Medêjah, or. z Medêjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena medm. okrajš. |medmet| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Medúza Medúze ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Perzejev boj z gorgono Meduzo {B} Meduzin {O} EDNINA: im. Medúza, rod. Medúze, daj. Medúzi, tož. Medúzo, mest. pri Medúzi, or. z Medúzo; DVOJINA: im. Medúzi, rod. Medúz, daj. Medúzama, tož. Medúzi, mest. pri Medúzah, or. z Medúzama; MNOŽINA: im. Medúze, rod. Medúz, daj. Medúzam, tož. Medúze, mest. pri Medúzah, or. z Medúzami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena

296

medvédek medvédka m |manjšalno medved|: Koala, ljubki avstralski medvedek, sodi med najbolj lene živali, saj kar 22 ur na dan negibno preždi na vejah; Otroci se v prvih letih življanja radi poigrajo s plišastimi medvedki; |pravljični lik|: v zvezi medvedek Pu Prva knjiga z dogodivščinami medvedka Puja je pod naslovom »Medved Pu« izšla leta 1926 {B} medvedkov {O} EDNINA: im. medvédek, rod. medvédka, daj. medvédku, tož. medvédka, mest. pri medvédku, or. z medvédkom; DVOJINA: im. medvédka, rod. medvédkov, daj. medvédkoma, tož. medvédka, mest. pri medvédkih, or. z medvédkoma; MNOŽINA: im. medvédki, rod. medvédkov, daj. medvédkom, tož. medvédke, mest. pri medvédkih, or. z medvédki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Méglič Mégliča m; imena bitij |priimek|: Megliču bron med kajakaši; Zavrnil je sodelovanje z Megličem {B} Megličev {O} EDNINA: im. Méglič, rod. Mégliča, daj. Mégliču, tož. Mégliča, mest. pri Mégliču, or. z Mégličem; DVOJINA: im. Mégliča, rod. Mégličev, daj. Mégličema, tož. Mégliča, mest. pri Mégličih, or. z Mégličema; MNOŽINA: im. Mégliči, rod. Mégličev, daj. Mégličem, tož. Mégliče, mest. pri Mégličih, or. z Mégliči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Mégličev Mégličeva Mégličevo prid. Vsi trije Megličevi otroci so šli v gostinski poklic (< Meglič) {O} moški: EDNINA: im. Mégličev, rod. Mégličevega, daj. Mégličevemu, tož. Mégličev (živostno Mégličevega), mest. pri

Mégličevem, or. z Mégličevim; DVOJINA: im. Mégličeva, rod. Mégličevih, daj. Mégličevima, tož. Mégličeva, mest. pri Mégličevih, or. z Mégličevima; MNOŽINA: im. Mégličevi, rod. Mégličevih, daj. Mégličevim, tož. Mégličeve, mest. pri Mégličevih, or. z Mégličevimi ženski: EDNINA: im. Mégličeva, rod. Mégličeve, daj. Mégličevi, tož. Mégličevo, mest. pri Mégličevi, or. z Mégličevo; DVOJINA: im. Mégličevi, rod. Mégličevih, daj. Mégličevima, tož. Mégličevi, mest. pri Mégličevih, or. z Mégličevima; MNOŽINA: im. Mégličeve, rod. Mégličevih, daj. Mégličevim, tož. Mégličeve, mest. pri Mégličevih, or. z Mégličevimi srednji: EDNINA: im. Mégličevo, rod. Mégličevega, daj. Mégličevemu, tož. Mégličevo, mest. pri Mégličevem, or. z Mégličevim; DVOJINA: im. Mégličevi, rod. Mégličevih, daj. Mégličevima, tož. Mégličevi, mest. pri Mégličevih, or. z Mégličevima; MNOŽINA: im. Mégličeva, rod. Mégličevih, daj. Mégličevim, tož. Mégličeva, mest. pri Mégličevih, or. z Mégličevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) meh. okrajš. |mehiški|: meh. film STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave menáda menáde ž |grško bajeslovno bitje, spremljevalka boga Dioniza|: Palica boga Dioniza in menad se imenuje tirs; Odraščal je skupaj z menadami {B} menadin {O} EDNINA: im. menáda, rod. menáde, daj. menádi, tož. menádo, mest. pri menádi, or. z menádo; DVOJINA: im. menádi, rod.

297

menád, daj. menádama, tož. menádi, mest. pri menádah, or. z menádama; MNOŽINA: im. menáde, rod. menád, daj. menádam, tož. menáde, mest. pri menádah, or. z menádami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Meneláj Menelája m; imena bitij |pod. za Menelaos|; |grška bajeslovna oseba|: V filmu o Troji igra kralja Menelaja igralec Brendan Gleeson; Helena, hči Zevsa in Lede, se je poročila s špartanskim kraljem Menelajem {B} Menelajev {O} EDNINA: im. Meneláj, rod. Menelája, daj. Meneláju, tož. Menelája, mest. pri Meneláju, or. z Menelájem; DVOJINA: im. Menelája, rod. Menelájev, daj. Menelájema, tož. Menelája, mest. pri Menelájih, or. z Menelájema; MNOŽINA: im. Meneláji, rod. Menelájev, daj. Menelájem, tož. Meneláje, mest. pri Menelájih, or. z Meneláji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Menelájev Menelájeva Menelájevo prid. Poveljnika ladjevja, ki je plulo proti Troji, sta bila Agamemnon, Menelajev brat, in kralj Idomenej s Krete (< Menelaj) {O} moški: EDNINA: im. Menelájev, rod. Menelájevega, daj. Menelájevemu, tož. Menelájev (živostno Menelájevega), mest. pri Menelájevem, or. z Menelájevim; DVOJINA: im. Menelájeva, rod. Menelájevih, daj. Menelájevima, tož. Menelájeva, mest. pri Menelájevih, or. z Menelájevima; MNOŽINA: im. Menelájevi, rod. Menelájevih, daj. Menelájevim, tož. Menelájeve, mest. pri Menelájevih, or. z Menelájevimi

ženski: EDNINA: im. Menelájeva, rod. Menelájeve, daj. Menelájevi, tož. Menelájevo, mest. pri Menelájevi, or. z Menelájevo; DVOJINA: im. Menelájevi, rod. Menelájevih, daj. Menelájevima, tož. Menelájevi, mest. pri Menelájevih, or. z Menelájevima; MNOŽINA: im. Menelájeve, rod. Menelájevih, daj. Menelájevim, tož. Menelájeve, mest. pri Menelájevih, or. z Menelájevimi srednji: EDNINA: im. Menelájevo, rod. Menelájevega, daj. Menelájevemu, tož. Menelájevo, mest. pri Menelájevem, or. z Menelájevim; DVOJINA: im. Menelájevi, rod. Menelájevih, daj. Menelájevima, tož. Menelájevi, mest. pri Menelájevih, or. z Menelájevima; MNOŽINA: im. Menelájeva, rod. Menelájevih, daj. Menelájevim, tož. Menelájeva, mest. pri Menelájevih, or. z Menelájevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Meneláos Menelája m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Menelaj STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Merkúr Merkúrja m; imena bitij |rimski bog trgovine|: svetišče rimskega boga Merkurja {B} Merkurjev {O} EDNINA: im. Merkúr, rod. Merkúrja, daj. Merkúrju, tož. Merkúrja, mest. pri Merkúrju, or. z Merkúrjem; DVOJINA: im. Merkúrja, rod. Merkúrjev, daj. Merkúrjema, tož. Merkúrja, mest. pri Merkúrjih, or. z Merkúrjoma; MNOŽINA: im. Merkúrji, rod. Merkúrjev, daj. Merkúrjom, tož. Merkúrje, mest. pri Merkúrjih, or. z Merkúrji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

298

Merkúrjev Merkúrjeva Merkúrjevo prid. Merkurjevo svetišče (< Merkur) {O} moški: EDNINA: im. Merkúrjev, rod. Merkúrjevega, daj. Merkúrjevemu, tož. Merkúrjev (živostno Merkúrjevega), mest. pri Merkúrjevem, or. z Merkúrjevim; DVOJINA: im. Merkúrjeva, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož. Merkúrjeva, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeve, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi ženski: EDNINA: im. Merkúrjeva, rod. Merkúrjeve, daj. Merkúrjevi, tož. Merkúrjevo, mest. pri Merkúrjevi, or. z Merkúrjevo; DVOJINA: im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož. Merkúrjevi, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjeve, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeve, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi srednji: EDNINA: im. Merkúrjevo, rod. Merkúrjevega, daj. Merkúrjevemu, tož. Merkúrjevo, mest. pri Merkúrjevem, or. z Merkúrjevim; DVOJINA: im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož. Merkúrjevi, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjeva, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeva, mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) mes. okrajš. |mesec|: poskusno delo 3 mes.; prim. m. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave mest. okrajš. |mestnik| STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Metternich Metternicha [méternih] m; imena bitij |knez Klemens von Metternich; avstrijski politik in državnik|: V trenutku največje moči so Metternicha strmoglavili; za imenom s predimkom Postal je diplomat in varovanec ministrskega predsednika kneza Klemensa von Metternicha {B} Metternichov {O} EDNINA: im. Metternich, rod. Metternicha, daj. Metternichu, tož. Metternicha, mest. pri Metternichu, or. z Metternichom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki Metternichov Metternichova Metternichovo [méternihov-] prid. Za Metternichovo Avstrijo je bila značilna policijska strahovlada (< Metternich) {O} moški: EDNINA: im. Metternichov, rod. Metternichovega, daj. Metternichovemu, tož. Metternichov (živostno Metternichovega), mest. pri Metternichovem, or. z Metternichovim; DVOJINA: im. Metternichova, rod. Metternichovih, daj. Metternichovima, tož. Metternichova, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovima; MNOŽINA: im. Metternichovi, rod. Metternichovih, daj. Metternichovim, tož. Metternichove, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovimi ženski: EDNINA: im. Metternichova, rod. Metternichove, daj. Metternichovi, tož. Metternichovo, mest. pri Metternichovi, or. z Metternichovo; DVOJINA: im. Metternichovi, rod. Metternichovih, daj. Metternichovima, tož. Metternichovi, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovima; MNOŽINA: im. Metternichove, rod. Metternichovih, daj.

299

Metternichovim, tož. Metternichove, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovimi srednji: EDNINA: im. Metternichovo, rod. Metternichovega, daj. Metternichovemu, tož. Metternichovo, mest. pri Metternichovem, or. z Metternichovim; DVOJINA: im. Metternichovi, rod. Metternichovih, daj. Metternichovima, tož. Metternichovi, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovima; MNOŽINA: im. Metternichova, rod. Metternichovih, daj. Metternichovim, tož. Metternichova, mest. pri Metternichovih, or. z Metternichovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) mg mg [məgə̀ in emgé] m; simboli |miligram|: Mesec dni so redno jemali po 500 mg vitamina C; |miligramski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 120-mg odmerek zdravila STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Mg Mg [məgə̀ in emgé] m; simboli |magnezij|: Simbol za kemijski element magnezij je Mg; |magnezijev|: v kemijski formuli magnezijev karbonat (MgCO3) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli mgr. okrajš. |magister; magistrica|; gl. mag. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave MHz MHz [məhəzə̀ in emhazé] m; simboli |megaherc/megahertz|: Mikrovalovne peči uporabljajo frekvenčno območje od 900 do 3000 MHz <900–3000 MHz> STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli mí míja m |grška črka µ|: napisati mi; kot imenovalniški prilastek Črka mi izvira iz hieroglifa za vodo {O} EDNINA: im. mí, rod. míja, daj. míju, tož. mí, mest. pri míju, or. z míjem; DVOJINA: im. míja, rod. míjev, daj. míjema, tož. míja, mest. pri míjih, or. z míjema; MNOŽINA: im. míji, rod. míjev, daj. míjem, tož. míje, mest. pri míjih, or. z míji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Míha Míhe in Míha m; imena bitij |moško ime|: Poleg Mihe/Miha je sedel starejši gospod; Vsebino projekta sva določila z Miho/Mihom {B} Mihov {O} EDNINA: im. Míha, rod. Míhe in Míha, daj. Míhi in Míhu, tož. Mího in Míha, mest. pri Míhi in pri Míhu, or. z Mího in z Míhom; DVOJINA: im. Míhi in Míha, rod. Míh in Míhov, daj. Míhama in Míhoma, tož. Míhi in Míha, mest. pri Míhah in pri Míhih, or. z Míhama in z Míhoma; MNOŽINA: im. Míhe in Míhi, rod. Míh in Míhov, daj. Míham in Míhom, tož. Míhe in Míhe, mest. pri Míhah in pri Míhih, or. z Míhami in z Míhi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Míhael Míhaela m; imena bitij |moško ime|: obdobje znanih slikarjev Mihaela Stroja, Matevža Langusa in Jožefa Tominca; v zvezi nadangel Mihael bakreni kip nadangela Mihaela {B} Mihaelov {O} EDNINA: im. Míhael, rod. Míhaela, daj. Míhaelu, tož. Míhaela, mest. pri Míhaelu, or. z Míhaelom; DVOJINA: im. Míhaela, rod. Míhaelov, daj. Míhaeloma,

300

tož. Míhaela, mest. pri Míhaelih, or. z Míhaeloma; MNOŽINA: im. Míhaeli, rod. Míhaelov, daj. Míhaelom, tož. Míhaele, mest. pri Míhaelih, or. z Míhaeli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Míhec Kašopíhec Míhca Kašopíhca m; imena bitij |pravljični lik|: Palčki so se norčevali iz Mihca Kašopihca, ker je bil najmanjši med njimi; V Bitenčevi zgodbi o palčku Mihcu Kašopihcu glavni junak živi v deželi Palčkoviji {O} EDNINA: im. Míhec Kašopíhec, rod. Míhca Kašopíhca, daj. Míhcu Kašopíhcu, tož. Míhca Kašopíhca, mest. pri Míhcu Kašopíhcu, or. z Míhcem Kašopíhcem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Mihêj Mihêja m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Po Miheju so temeljna moralna načela vsebovana v oznanilu; v zvezi prerok Mihej Prerok Mihej je napovedal Mesijevo rojstvo v Betlehemu {B} Mihejev {O} EDNINA: im. Mihêj, rod. Mihêja, daj. Mihêju, tož. Mihêja, mest. pri Mihêju, or. z Mihêjem; DVOJINA: im. Mihêja, rod. Mihêjev, daj. Mihêjema, tož. Mihêja, mest. pri Mihêjih, or. z Mihêjema; MNOŽINA: im. Mihêji, rod. Mihêjev, daj. Mihêjem, tož. Mihêje, mest. pri Mihêjih, or. z Mihêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Mihêjev Mihêjeva Mihêjevo prid. Mihejeva napoved (< Mihej) {O} moški: EDNINA: im. Mihêjev, rod. Mihêjevega, daj. Mihêjevemu, tož. Mihêjev (živostno Mihêjevega), mest. pri Mihêjevem, or. z Mihêjevim; DVOJINA:

im. Mihêjeva, rod. Mihêjevih, daj. Mihêjevima, tož. Mihêjeva, mest. pri Mihêjevih, or. z Mihêjevima; MNOŽINA: im. Mihêjevi, rod. Mihêjevih, daj. Mihêjevim, tož. Mihêjeve, mest. pri Mihêjevih, or. z Mihêjevimi ženski: EDNINA: im. Mihêjeva, rod. Mihêjeve, daj. Mihêjevi, tož. Mihêjevo, mest. pri Mihêjevi, or. z Mihêjevo; DVOJINA: im. Mihêjevi, rod. Mihêjevih, daj. Mihêjevima, tož. Mihêjevi, mest. pri Mihêjevih, or. z Mihêjevima; MNOŽINA: im. Mihêjeve, rod. Mihêjevih, daj. Mihêjevim, tož. Mihêjeve, mest. pri Mihêjevih, or. z Mihêjevimi srednji: EDNINA: im. Mihêjevo, rod. Mihêjevega, daj. Mihêjevemu, tož. Mihêjevo, mest. pri Mihêjevem, or. z Mihêjevim; DVOJINA: im. Mihêjevi, rod. Mihêjevih, daj. Mihêjevima, tož. Mihêjevi, mest. pri Mihêjevih, or. z Mihêjevima; MNOŽINA: im. Mihêjeva, rod. Mihêjevih, daj. Mihêjevim, tož. Mihêjeva, mest. pri Mihêjevih, or. z Mihêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Míhelič Míheliča m; imena bitij |priimek|: razstava Franceta Miheliča; Sedi med Miheličem in Balohom {B} Miheličev {O} EDNINA: im. Míhelič, rod. Míheliča, daj. Míheliču, tož. Míheliča, mest. pri Míheliču, or. z Míheličem; DVOJINA: im. Míheliča, rod. Míheličev, daj. Míheličema, tož. Míheliča, mest. pri Míheličih, or. z Míheličema; MNOŽINA: im. Míheliči, rod. Míheličev, daj. Míheličem, tož. Míheliče, mest. pri Míheličih, or. z Míheliči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki)

301

Míheličev Míheličeva Míheličevo prid. Miheličevih godcev in pevcev je skupaj pet (< Mihelič) {O} moški: EDNINA: im. Míheličev, rod. Míheličevega, daj. Míheličevemu, tož. Míheličev (živostno Míheličevega), mest. pri Míheličevem, or. z Míheličevim; DVOJINA: im. Míheličeva, rod. Míheličevih, daj. Míheličevima, tož. Míheličeva, mest. pri Míheličevih, or. z Míheličevima; MNOŽINA: im. Míheličevi, rod. Míheličevih, daj. Míheličevim, tož. Míheličeve, mest. pri Míheličevih, or. z Míheličevimi ženski: EDNINA: im. Míheličeva, rod. Míheličeve, daj. Míheličevi, tož. Míheličevo, mest. pri Míheličevi, or. z Míheličevo; DVOJINA: im. Míheličevi, rod. Míheličevih, daj. Míheličevima, tož. Míheličevi, mest. pri Míheličevih, or. z Míheličevima; MNOŽINA: im. Míheličeve, rod. Míheličevih, daj. Míheličevim, tož. Míheličeve, mest. pri Míheličevih, or. z Míheličevimi srednji: EDNINA: im. Míheličevo, rod. Míheličevega, daj. Míheličevemu, tož. Míheličevo, mest. pri Míheličevem, or. z Míheličevim; DVOJINA: im. Míheličevi, rod. Míheličevih, daj. Míheličevima, tož. Míheličevi, mest. pri Míheličevih, or. z Míheličevima; MNOŽINA: im. Míheličeva, rod. Míheličevih, daj. Míheličevim, tož. Míheličeva, mest. pri Míheličevih, or. z Míheličevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Míhov Míhova Míhovo prid. Z možem sta odšla k Mihovim svojcem (< Miha) {O} moški: EDNINA: im. Míhov, rod. Míhovega, daj. Míhovemu, tož. Míhov (živostno Míhovega), mest. pri Míhovem, or. z Míhovim; DVOJINA: im. Míhova, rod. Míhovih, daj. Míhovima, tož. Míhova,

mest. pri Míhovih, or. z Míhovima; MNOŽINA: im. Míhovi, rod. Míhovih, daj. Míhovim, tož. Míhove, mest. pri Míhovih, or. z Míhovimi ženski: EDNINA: im. Míhova, rod. Míhove, daj. Míhovi, tož. Míhovo, mest. pri Míhovi, or. z Míhovo; DVOJINA: im. Míhovi, rod. Míhovih, daj. Míhovima, tož. Míhovi, mest. pri Míhovih, or. z Míhovima; MNOŽINA: im. Míhove, rod. Míhovih, daj. Míhovim, tož. Míhove, mest. pri Míhovih, or. z Míhovimi srednji: EDNINA: im. Míhovo, rod. Míhovega, daj. Míhovemu, tož. Míhovo, mest. pri Míhovem, or. z Míhovim; DVOJINA: im. Míhovi, rod. Míhovih, daj. Míhovima, tož. Míhovi, mest. pri Míhovih, or. z Míhovima; MNOŽINA: im. Míhova, rod. Míhovih, daj. Míhovim, tož. Míhova, mest. pri Míhovih, or. z Míhovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Míki Míška Míkija Míške tudi Míki Míška Míkija Míška m; imena bitij |pravljični lik|: Lik Mikija Miške se je z leti zelo spremenil; Walt Disney je s svojim junakom Mikijem Miško čez noč postal uspešen {O} EDNINA: im. Míki Míška, rod. Míkija Míške tudi Míkija Míška, daj. Míkiju Míški tudi Míkiju Míšku, tož. Míkija Míško tudi Míkija Míška, mest. pri Míkiju Míški tudi pri Míkiju Míšku, or. z Míkijem Míško tudi z Míkijem Míškom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Miklávčič Miklávčiča m; imena bitij |priimek|: Zahvaljujemo se gospodu Miklavčiču; Kaj se je zgodilo z Miklavčičem? {B} Miklavčičev

302

{O} EDNINA: im. Miklávčič, rod. Miklávčiča, daj. Miklávčiču, tož. Miklávčiča, mest. pri Miklávčiču, or. z Miklávčičem; DVOJINA: im. Miklávčiča, rod. Miklávčičev, daj. Miklávčičema, tož. Miklávčiča, mest. pri Miklávčičih, or. z Miklávčičema; MNOŽINA: im. Miklávčiči, rod. Miklávčičev, daj. Miklávčičem, tož. Miklávčiče, mest. pri Miklávčičih, or. z Miklávčiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Miklávčičev Miklávčičeva Miklávčičevo prid. Z Miklavčičevim avtom so se odpeljali do Divače (< Miklavčič) {O} moški: EDNINA: im. Miklávčičev, rod. Miklávčičevega, daj. Miklávčičevemu, tož. Miklávčičev (živostno Miklávčičevega), mest. pri Miklávčičevem, or. z Miklávčičevim; DVOJINA: im. Miklávčičeva, rod. Miklávčičevih, daj. Miklávčičevima, tož. Miklávčičeva, mest. pri Miklávčičevih, or. z Miklávčičevima; MNOŽINA: im. Miklávčičevi, rod. Miklávčičevih, daj. Miklávčičevim, tož. Miklávčičeve, mest. pri Miklávčičevih, or. z Miklávčičevimi ženski: EDNINA: im. Miklávčičeva, rod. Miklávčičeve, daj. Miklávčičevi, tož. Miklávčičevo, mest. pri Miklávčičevi, or. z Miklávčičevo; DVOJINA: im. Miklávčičevi, rod. Miklávčičevih, daj. Miklávčičevima, tož. Miklávčičevi, mest. pri Miklávčičevih, or. z Miklávčičevima; MNOŽINA: im. Miklávčičeve, rod. Miklávčičevih, daj. Miklávčičevim, tož. Miklávčičeve, mest. pri Miklávčičevih, or. z Miklávčičevimi srednji: EDNINA: im. Miklávčičevo, rod. Miklávčičevega, daj. Miklávčičevemu, tož. Miklávčičevo, mest. pri Miklávčičevem, or. z Miklávčičevim; DVOJINA: im. Miklávčičevi, rod.

Miklávčičevih, daj. Miklávčičevima, tož. Miklávčičevi, mest. pri Miklávčičevih, or. z Miklávčičevima; MNOŽINA: im. Miklávčičeva, rod. Miklávčičevih, daj. Miklávčičevim, tož. Miklávčičeva, mest. pri Miklávčičevih, or. z Miklávčičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) mil. okrajš. |milijon|: V ZDA je približno 10 mil. ilegalnih priseljencev; prim. mio. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mílica Mílice ž; imena bitij |žensko ime|: Vodenje podjetja je prepustil Milici Kovač {B} Miličin {O} EDNINA: im. Mílica, rod. Mílice, daj. Mílici, tož. Mílico, mest. pri Mílici, or. z Mílico; DVOJINA: im. Mílici, rod. Mílic, daj. Mílicama, tož. Mílici, mest. pri Mílicah, or. z Mílicama; MNOŽINA: im. Mílice, rod. Mílic, daj. Mílicam, tož. Mílice, mest. pri Mílicah, or. z Mílicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Míličin Míličina Míličino prid. Papir je popisan z Miličino pisavo (< Milica) {O} moški: EDNINA: im. Míličin, rod. Míličinega, daj. Míličinemu, tož. Míličin (živostno Míličinega), mest. pri Míličinem, or. z Míličinim; DVOJINA: im. Míličina, rod. Míličinih, daj. Míličinima, tož. Míličina, mest. pri Míličinih, or. z Míličinima; MNOŽINA: im. Míličini, rod. Míličinih, daj. Míličinim, tož. Míličine, mest. pri Míličinih, or. z Míličinimi ženski: EDNINA: im. Míličina, rod. Míličine, daj. Míličini, tož. Míličino, mest. pri Míličini, or. z Míličino; DVOJINA: im.

303

Míličini, rod. Míličinih, daj. Míličinima, tož. Míličini, mest. pri Míličinih, or. z Míličinima; MNOŽINA: im. Míličine, rod. Míličinih, daj. Míličinim, tož. Míličine, mest. pri Míličinih, or. z Míličinimi srednji: EDNINA: im. Míličino, rod. Míličinega, daj. Míličinemu, tož. Míličino, mest. pri Míličinem, or. z Míličinim; DVOJINA: im. Míličini, rod. Míličinih, daj. Míličinima, tož. Míličini, mest. pri Míličinih, or. z Míličinima; MNOŽINA: im. Míličina, rod. Míličinih, daj. Míličinim, tož. Míličina, mest. pri Míličinih, or. z Míličinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Míloš Míloša m; imena bitij |moško ime|: Sodnik je Milošu dosodil tehnično napako; Pogovor z Milošem Mikelnom so objavili v kulturni prilogi {B} Milošev {O} EDNINA: im. Míloš, rod. Míloša, daj. Mílošu, tož. Míloša, mest. pri Mílošu, or. z Mílošem; DVOJINA: im. Míloša, rod. Mílošev, daj. Mílošema, tož. Míloša, mest. pri Míloših, or. z Mílošema; MNOŽINA: im. Míloši, rod. Mílošev, daj. Mílošem, tož. Míloše, mest. pri Míloših, or. z Míloši STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Mílošev Míloševa Míloševo prid. Strinja se z Miloševo ugotovitvijo (< Miloš) {O} moški: EDNINA: im. Mílošev, rod. Míloševega, daj. Míloševemu, tož. Mílošev (živostno Míloševega), mest. pri Míloševem, or. z Míloševim; DVOJINA: im. Míloševa, rod. Míloševih, daj. Míloševima, tož. Míloševa, mest. pri Míloševih, or. z Míloševima; MNOŽINA: im. Míloševi, rod. Míloševih, daj.

Míloševim, tož. Míloševe, mest. pri Míloševih, or. z Míloševimi ženski: EDNINA: im. Míloševa, rod. Míloševe, daj. Míloševi, tož. Míloševo, mest. pri Míloševi, or. z Míloševo; DVOJINA: im. Míloševi, rod. Míloševih, daj. Míloševima, tož. Míloševi, mest. pri Míloševih, or. z Míloševima; MNOŽINA: im. Míloševe, rod. Míloševih, daj. Míloševim, tož. Míloševe, mest. pri Míloševih, or. z Míloševimi srednji: EDNINA: im. Míloševo, rod. Míloševega, daj. Míloševemu, tož. Míloševo, mest. pri Míloševem, or. z Míloševim; DVOJINA: im. Míloševi, rod. Míloševih, daj. Míloševima, tož. Míloševi, mest. pri Míloševih, or. z Míloševima; MNOŽINA: im. Míloševa, rod. Míloševih, daj. Míloševim, tož. Míloševa, mest. pri Míloševih, or. z Míloševimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) mín mín m; simboli |minuta|: Pecivo peci 25 min pri 145 °C; |minutni|: z vezajem, del pridevniške zloženke 60-min film STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli min. okrajš. |minuta|: Zeljne liste dušimo 10 min. v vreli vodi; 2300 vrtljajev na min.; |angl. minimum: najmanj|: Skupinske karte za min. 20 oseb prodajajo po 7 evrov STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Minotáver Minotávra m; imena bitij |grško bajeslovno bitje, pošast|: mit o Ariadni in Minotavru {B} Minotavrov {O} EDNINA: im. Minotáver, rod. Minotávra, daj. Minotávru, tož.

304

Minotávra, mest. pri Minotávru, or. z Minotávrom; DVOJINA: im. Minotávra, rod. Minotávrov, daj. Minotávroma, tož. Minotávra, mest. pri Minotávrih, or. z Minotávroma; MNOŽINA: im. Minotávri, rod. Minotávrov, daj. Minotávrom, tož. Minotávre, mest. pri Minotávrih, or. z Minotávri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Minotávrov Minotávrova Minotávrovo prid. Minotavrov labirint (< Minotaver) {O} moški: EDNINA: im. Minotávrov, rod. Minotávrovega, daj. Minotávrovemu, tož. Minotávrov (živostno Minotávrovega), mest. pri Minotávrovem, or. z Minotávrovim; DVOJINA: im. Minotávrova, rod. Minotávrovih, daj. Minotávrovima, tož. Minotávrova, mest. pri Minotávrovih, or. z Minotávrovima; MNOŽINA: im. Minotávrovi, rod. Minotávrovih, daj. Minotávrovim, tož. Minotávrove, mest. pri Minotávrovih, or. z Minotávrovimi ženski: EDNINA: im. Minotávrova, rod. Minotávrove, daj. Minotávrovi, tož. Minotávrovo, mest. pri Minotávrovi, or. z Minotávrovo; DVOJINA: im. Minotávrovi, rod. Minotávrovih, daj. Minotávrovima, tož. Minotávrovi, mest. pri Minotávrovih, or. z Minotávrovima; MNOŽINA: im. Minotávrove, rod. Minotávrovih, daj. Minotávrovim, tož. Minotávrove, mest. pri Minotávrovih, or. z Minotávrovimi srednji: EDNINA: im. Minotávrovo, rod. Minotávrovega, daj. Minotávrovemu, tož. Minotávrovo, mest. pri Minotávrovem, or. z Minotávrovim; DVOJINA: im. Minotávrovi, rod. Minotávrovih, daj. Minotávrovima, tož. Minotávrovi, mest. pri Minotávrovih, or. z Minotávrovima; MNOŽINA: im. Minotávrova, rod. Minotávrovih, daj. Minotávrovim, tož.

Minotávrova, mest. pri Minotávrovih, or. z Minotávrovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) mio. okrajš. |milijon|: Violino s Titanika so prodali za 1,06 mio. evrov; prim. mil. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mírko Mírka m; imena bitij |moško ime|: Hišniku Mirku so otroci povedali, da ni pouka; Študiral je romanistiko z Mirkom Ruplom {B} Mirkov {O} EDNINA: im. Mírko, rod. Mírka, daj. Mírku, tož. Mírka, mest. pri Mírku, or. z Mírkom; DVOJINA: im. Mírka, rod. Mírkov, daj. Mírkoma, tož. Mírka, mest. pri Mírkih, or. z Mírkoma; MNOŽINA: im. Mírki, rod. Mírkov, daj. Mírkom, tož. Mírke, mest. pri Mírkih, or. z Mírki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Mírkov Mírkova Mírkovo prid. V Mirkovem sadovnjaku je sadno drevje že vse v cvetju (< Mirko) {O} moški: EDNINA: im. Mírkov, rod. Mírkovega, daj. Mírkovemu, tož. Mírkov (živostno Mírkovega), mest. pri Mírkovem, or. z Mírkovim; DVOJINA: im. Mírkova, rod. Mírkovih, daj. Mírkovima, tož. Mírkova, mest. pri Mírkovih, or. z Mírkovima; MNOŽINA: im. Mírkovi, rod. Mírkovih, daj. Mírkovim, tož. Mírkove, mest. pri Mírkovih, or. z Mírkovimi ženski: EDNINA: im. Mírkova, rod. Mírkove, daj. Mírkovi, tož. Mírkovo, mest. pri Mírkovi, or. z Mírkovo; DVOJINA: im. Mírkovi, rod. Mírkovih, daj. Mírkovima, tož. Mírkovi, mest. pri Mírkovih, or. z Mírkovima; MNOŽINA: im. Mírkove, rod.

305

Mírkovih, daj. Mírkovim, tož. Mírkove, mest. pri Mírkovih, or. z Mírkovimi srednji: EDNINA: im. Mírkovo, rod. Mírkovega, daj. Mírkovemu, tož. Mírkovo, mest. pri Mírkovem, or. z Mírkovim; DVOJINA: im. Mírkovi, rod. Mírkovih, daj. Mírkovima, tož. Mírkovi, mest. pri Mírkovih, or. z Mírkovima; MNOŽINA: im. Mírkova, rod. Mírkovih, daj. Mírkovim, tož. Mírkova, mest. pri Mírkovih, or. z Mírkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Míro Míra m; imena bitij |moško ime|: olimpijska medalja Mira Cerarja; Z Mirom veliko in rada sodelujem {B} Mirov {O} EDNINA: im. Míro, rod. Míra, daj. Míru, tož. Míra, mest. pri Míru, or. z Mírom; DVOJINA: im. Míra, rod. Mírov, daj. Míroma, tož. Míra, mest. pri Mírih, or. z Míroma; MNOŽINA: im. Míri, rod. Mírov, daj. Mírom, tož. Míre, mest. pri Mírih, or. z Míri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Mírov Mírova Mírovo prid. Minilo je že več kot pol ure od Mirovega prihoda (< Miro) {O} moški: EDNINA: im. Mírov, rod. Mírovega, daj. Mírovemu, tož. Mírov (živostno Mírovega), mest. pri Mírovem, or. z Mírovim; DVOJINA: im. Mírova, rod. Mírovih, daj. Mírovima, tož. Mírova, mest. pri Mírovih, or. z Mírovima; MNOŽINA: im. Mírovi, rod. Mírovih, daj. Mírovim, tož. Mírove, mest. pri Mírovih, or. z Mírovimi ženski: EDNINA: im. Mírova, rod. Mírove, daj. Mírovi, tož. Mírovo, mest. pri Mírovi, or. z Mírovo; DVOJINA: im. Mírovi, rod.

Mírovih, daj. Mírovima, tož. Mírovi, mest. pri Mírovih, or. z Mírovima; MNOŽINA: im. Mírove, rod. Mírovih, daj. Mírovim, tož. Mírove, mest. pri Mírovih, or. z Mírovimi srednji: EDNINA: im. Mírovo, rod. Mírovega, daj. Mírovemu, tož. Mírovo, mest. pri Mírovem, or. z Mírovim; DVOJINA: im. Mírovi, rod. Mírovih, daj. Mírovima, tož. Mírovi, mest. pri Mírovih, or. z Mírovima; MNOŽINA: im. Mírova, rod. Mírovih, daj. Mírovim, tož. Mírova, mest. pri Mírovih, or. z Mírovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Miškolín Miškolína m; imena bitij |pravljični lik|: Pravljico o junaškem Miškolinu, ki je premagal mačjo zver, so brale številne generacije; Zgodbo z Miškolinom v glavni vlogi je napisal mladinski pisatelj Josip Ribičič {B} Miškolinov {O} EDNINA: im. Miškolín, rod. Miškolína, daj. Miškolínu, tož. Miškolína, mest. pri Miškolínu, or. z Miškolínom; DVOJINA: im. Miškolína, rod. Miškolínov, daj. Miškolínoma, tož. Miškolína, mest. pri Miškolínih, or. z Miškolínoma; MNOŽINA: im. Miškolíni, rod. Miškolínov, daj. Miškolínom, tož. Miškolíne, mest. pri Miškolínih, or. z Miškolíni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Mítja Mítje in Mítja m; imena bitij |moško ime|: zagovor doktorata Mitje/Mitja Horvata; S sinom Mitjo/Mitjem sta se vedno dobro sporazumela {B} Mitjev {O} EDNINA: im. Mítja, rod. Mítje in Mítja, daj. Mítji in Mítju, tož. Mítjo in Mítja, mest. pri Mítji in pri Mítju, or. z Mítjo in z Mítjem; DVOJINA: im. Mítji in

306

Mítja, rod. Mítji in Mítjev, daj. Mítjama in Mítjema, tož. Mítji in Mítja, mest. pri Mítjah in pri Mítjih, or. z Mítjama in z Mítjema; MNOŽINA: im. Mítje in Mítji, rod. Mítij in Mítjev, daj. Mítjam in Mítjem, tož. Mítje in Mítje, mest. pri Mítjah in pri Mítjih, or. z Mítjami in z Mítji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Mítjev Mítjeva Mítjevo prid. Zlata poroka Mitjevih staršev (< Mitja) {O} moški: EDNINA: im. Mítjev, rod. Mítjevega, daj. Mítjevemu, tož. Mítjev (živostno Mítjevega), mest. pri Mítjevem, or. z Mítjevim; DVOJINA: im. Mítjeva, rod. Mítjevih, daj. Mítjevima, tož. Mítjeva, mest. pri Mítjevih, or. z Mítjevima; MNOŽINA: im. Mítjevi, rod. Mítjevih, daj. Mítjevim, tož. Mítjeve, mest. pri Mítjevih, or. z Mítjevimi ženski: EDNINA: im. Mítjeva, rod. Mítjeve, daj. Mítjevi, tož. Mítjevo, mest. pri Mítjevi, or. z Mítjevo; DVOJINA: im. Mítjevi, rod. Mítjevih, daj. Mítjevima, tož. Mítjevi, mest. pri Mítjevih, or. z Mítjevima; MNOŽINA: im. Mítjeve, rod. Mítjevih, daj. Mítjevim, tož. Mítjeve, mest. pri Mítjevih, or. z Mítjevimi srednji: EDNINA: im. Mítjevo, rod. Mítjevega, daj. Mítjevemu, tož. Mítjevo, mest. pri Mítjevem, or. z Mítjevim; DVOJINA: im. Mítjevi, rod. Mítjevih, daj. Mítjevima, tož. Mítjevi, mest. pri Mítjevih, or. z Mítjevima; MNOŽINA: im. Mítjeva, rod. Mítjevih, daj. Mítjevim, tož. Mítjeva, mest. pri Mítjevih, or. z Mítjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Mítra Mítra in Mítra Mítre m; imena bitij

|perzijski bog svetlobe|: arheološko svetišče boga Mitre/Mitra {B} Mitrov {O} EDNINA: im. Mítra, rod. Mítre in Mítra, daj. Mítri in Mítru, tož. Mítro in Mítra, mest. pri Mítri in pri Mítru, or. z Mítro in z Mítrom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Mítrov Mítrova Mítrovo prid. obredi Mitrovega kulta (< Mitra) {O} moški: EDNINA: im. Mítrov, rod. Mítrovega, daj. Mítrovemu, tož. Mítrov (živostno Mítrovega), mest. pri Mítrovem, or. z Mítrovim; DVOJINA: im. Mítrova, rod. Mítrovih, daj. Mítrovima, tož. Mítrova, mest. pri Mítrovih, or. z Mítrovima; MNOŽINA: im. Mítrovi, rod. Mítrovih, daj. Mítrovim, tož. Mítrove, mest. pri Mítrovih, or. z Mítrovimi ženski: EDNINA: im. Mítrova, rod. Mítrove, daj. Mítrovi, tož. Mítrovo, mest. pri Mítrovi, or. z Mítrovo; DVOJINA: im. Mítrovi, rod. Mítrovih, daj. Mítrovima, tož. Mítrovi, mest. pri Mítrovih, or. z Mítrovima; MNOŽINA: im. Mítrove, rod. Mítrovih, daj. Mítrovim, tož. Mítrove, mest. pri Mítrovih, or. z Mítrovimi srednji: EDNINA: im. Mítrovo, rod. Mítrovega, daj. Mítrovemu, tož. Mítrovo, mest. pri Mítrovem, or. z Mítrovim; DVOJINA: im. Mítrovi, rod. Mítrovih, daj. Mítrovima, tož. Mítrovi, mest. pri Mítrovih, or. z Mítrovima; MNOŽINA: im. Mítrova, rod. Mítrovih, daj. Mítrovim, tož. Mítrova, mest. pri Mítrovih, or. z Mítrovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) ml ml [mələ̀ in emèl] m; simboli |mililiter|: Čajna žlička ustreza 4,93 ml; |mililitrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 225-ml kozarec

307

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ml. okrajš. |mlajši|: Tekmuje v kategoriji ml. mladincev; za imenom Slavko Avsenik ml.; Na programu sta operi Johanna Straussa ml. in Franza Leharja STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mlákar Mlákarja m; imena bitij |priimek|: Veterinarju Mlakarju ni bilo težko opolnoči priti na letališče; Z Mlakarjem se je poročila po vrnitvi iz Švice {B} Mlakarjev {O} EDNINA: im. Mlákar, rod. Mlákarja, daj. Mlákarju, tož. Mlákarja, mest. pri Mlákarju, or. z Mlákarjem; DVOJINA: im. Mlákarja, rod. Mlákarjev, daj. Mlákarjema, tož. Mlákarja, mest. pri Mlákarjih, or. z Mlákarjema; MNOŽINA: im. Mlákarji, rod. Mlákarjev, daj. Mlákarjem, tož. Mlákarje, mest. pri Mlákarjih, or. z Mlákarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Mlákarjev Mlákarjeva Mlákarjevo prid. Znan je kot velik ljubitelj Mlakarjevih pesmi (< Mlakar) {O} moški: EDNINA: im. Mlákarjev, rod. Mlákarjevega, daj. Mlákarjevemu, tož. Mlákarjev (živostno Mlákarjevega), mest. pri Mlákarjevem, or. z Mlákarjevim; DVOJINA: im. Mlákarjeva, rod. Mlákarjevih, daj. Mlákarjevima, tož. Mlákarjeva, mest. pri Mlákarjevih, or. z Mlákarjevima; MNOŽINA: im. Mlákarjevi, rod. Mlákarjevih, daj. Mlákarjevim, tož. Mlákarjeve, mest. pri Mlákarjevih, or. z Mlákarjevimi ženski: EDNINA: im. Mlákarjeva, rod. Mlákarjeve, daj. Mlákarjevi, tož.

Mlákarjevo, mest. pri Mlákarjevi, or. z Mlákarjevo; DVOJINA: im. Mlákarjevi, rod. Mlákarjevih, daj. Mlákarjevima, tož. Mlákarjevi, mest. pri Mlákarjevih, or. z Mlákarjevima; MNOŽINA: im. Mlákarjeve, rod. Mlákarjevih, daj. Mlákarjevim, tož. Mlákarjeve, mest. pri Mlákarjevih, or. z Mlákarjevimi srednji: EDNINA: im. Mlákarjevo, rod. Mlákarjevega, daj. Mlákarjevemu, tož. Mlákarjevo, mest. pri Mlákarjevem, or. z Mlákarjevim; DVOJINA: im. Mlákarjevi, rod. Mlákarjevih, daj. Mlákarjevima, tož. Mlákarjevi, mest. pri Mlákarjevih, or. z Mlákarjevima; MNOŽINA: im. Mlákarjeva, rod. Mlákarjevih, daj. Mlákarjevim, tož. Mlákarjeva, mest. pri Mlákarjevih, or. z Mlákarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) mld. okrajš. |mladoletni|: mld. obdolženec; Podpisala se je v imenu mld. sina STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mlínar Mlínarja m; imena bitij |priimek|: kratki film Cirila Mlinarja; Ponavadi se z Mlinarjem strinjam {B} Mlinarjev {O} EDNINA: im. Mlínar, rod. Mlínarja, daj. Mlínarju, tož. Mlínarja, mest. pri Mlínarju, or. z Mlínarjem; DVOJINA: im. Mlínarja, rod. Mlínarjev, daj. Mlínarjema, tož. Mlínarja, mest. pri Mlínarjih, or. z Mlínarjema; MNOŽINA: im. Mlínarji, rod. Mlínarjev, daj. Mlínarjem, tož. Mlínarje, mest. pri Mlínarjih, or. z Mlínarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Mlínarič Mlínariča m; imena bitij

308

|priimek|: Zaposlen je pri Mlinariču; intervju z zgodovinarjem Mlinaričem {B} Mlinaričev {O} EDNINA: im. Mlínarič, rod. Mlínariča, daj. Mlínariču, tož. Mlínariča, mest. pri Mlínariču, or. z Mlínaričem; DVOJINA: im. Mlínariča, rod. Mlínaričev, daj. Mlínaričema, tož. Mlínariča, mest. pri Mlínaričih, or. z Mlínaričema; MNOŽINA: im. Mlínariči, rod. Mlínaričev, daj. Mlínaričem, tož. Mlínariče, mest. pri Mlínaričih, or. z Mlínariči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Mlínaričev Mlínaričeva Mlínaričevo prid. Mlinaričeva monografija o stiški opatiji (< Mlinarič) {O} moški: EDNINA: im. Mlínaričev, rod. Mlínaričevega, daj. Mlínaričevemu, tož. Mlínaričev (živostno Mlínaričevega), mest. pri Mlínaričevem, or. z Mlínaričevim; DVOJINA: im. Mlínaričeva, rod. Mlínaričevih, daj. Mlínaričevima, tož. Mlínaričeva, mest. pri Mlínaričevih, or. z Mlínaričevima; MNOŽINA: im. Mlínaričevi, rod. Mlínaričevih, daj. Mlínaričevim, tož. Mlínaričeve, mest. pri Mlínaričevih, or. z Mlínaričevimi ženski: EDNINA: im. Mlínaričeva, rod. Mlínaričeve, daj. Mlínaričevi, tož. Mlínaričevo, mest. pri Mlínaričevi, or. z Mlínaričevo; DVOJINA: im. Mlínaričevi, rod. Mlínaričevih, daj. Mlínaričevima, tož. Mlínaričevi, mest. pri Mlínaričevih, or. z Mlínaričevima; MNOŽINA: im. Mlínaričeve, rod. Mlínaričevih, daj. Mlínaričevim, tož. Mlínaričeve, mest. pri Mlínaričevih, or. z Mlínaričevimi srednji: EDNINA: im. Mlínaričevo, rod. Mlínaričevega, daj. Mlínaričevemu, tož. Mlínaričevo, mest. pri Mlínaričevem, or. z Mlínaričevim; DVOJINA: im. Mlínaričevi, rod. Mlínaričevih, daj. Mlínaričevima, tož.

Mlínaričevi, mest. pri Mlínaričevih, or. z Mlínaričevima; MNOŽINA: im. Mlínaričeva, rod. Mlínaričevih, daj. Mlínaričevim, tož. Mlínaričeva, mest. pri Mlínaričevih, or. z Mlínaričevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Mlínarjev Mlínarjeva Mlínarjevo prid. V Mlinarjevem rovtu sta spravljala drva (< Mlinar) {O} moški: EDNINA: im. Mlínarjev, rod. Mlínarjevega, daj. Mlínarjevemu, tož. Mlínarjev (živostno Mlínarjevega), mest. pri Mlínarjevem, or. z Mlínarjevim; DVOJINA: im. Mlínarjeva, rod. Mlínarjevih, daj. Mlínarjevima, tož. Mlínarjeva, mest. pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevima; MNOŽINA: im. Mlínarjevi, rod. Mlínarjevih, daj. Mlínarjevim, tož. Mlínarjeve, mest. pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevimi ženski: EDNINA: im. Mlínarjeva, rod. Mlínarjeve, daj. Mlínarjevi, tož. Mlínarjevo, mest. pri Mlínarjevi, or. z Mlínarjevo; DVOJINA: im. Mlínarjevi, rod. Mlínarjevih, daj. Mlínarjevima, tož. Mlínarjevi, mest. pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevima; MNOŽINA: im. Mlínarjeve, rod. Mlínarjevih, daj. Mlínarjevim, tož. Mlínarjeve, mest. pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevimi srednji: EDNINA: im. Mlínarjevo, rod. Mlínarjevega, daj. Mlínarjevemu, tož. Mlínarjevo, mest. pri Mlínarjevem, or. z Mlínarjevim; DVOJINA: im. Mlínarjevi, rod. Mlínarjevih, daj. Mlínarjevima, tož. Mlínarjevi, mest. pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevima; MNOŽINA: im. Mlínarjeva, rod. Mlínarjevih, daj. Mlínarjevim, tož. Mlínarjeva, mest. pri Mlínarjevih, or. z Mlínarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov)

309

mm mm [məmə̀ in emèm] m; simboli |milimeter|: Normalen krvni tlak pri odraslih zdravih ljudeh je 120/80 mm živega srebra; Prodajna cena mora biti velika najmanj 3 mm; |milimetrski|: z vezajem, del pridevniške zloženke 100-mm teleskop STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli mm2 mm2 [məmə̀ in emèm na kvadrát, na drúgo] m; simboli |kvadratni milimeter|: kabel s prerezom 18 mm2; Pobarval je kvadrat s ploščino 1 mm2; N/mm2 S svedri je mogoče vrtati jeklo do trdote 900 N/mm2 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Mn Mn [mənə̀ in emèn] m; simboli |mangan|: Simbol za kemijski element mangan je Mn; |manganov|: v kemijski formuli manganov oksid (MnO2) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli mn. okrajš. |množina|: končnica za 3. os. mn.; |množinski|: mn. samostalnik STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mnemózina Mnemózine ž; imena bitij |grška boginja spomina|: V grški mitologiji Mnemozini pripisujejo tudi iznajdbo jezika in besed {B} Mnemozinin {O} EDNINA: im. Mnemózina, rod. Mnemózine, daj. Mnemózini, tož. Mnemózino, mest. pri Mnemózini, or. z Mnemózino; DVOJINA: im. Mnemózini, rod. Mnemózin, daj. Mnemózinama, tož. Mnemózini, mest. pri Mnemózinah, or. z Mnemózinama; MNOŽINA: im. Mnemózine, rod. Mnemózin, daj.

Mnemózinam, tož. Mnemózine, mest. pri Mnemózinah, or. z Mnemózinami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Mo Mo [məó in emó] m; simboli |molibden|: Simbol za kemijski element molibden je Mo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Móhamed Móhameda m; imena bitij |arabski prerok|: Francoski časnik je objavil sporne upodobitve Mohameda; v zvezi prerok Mohamed življenje preroka Mohameda {B} Mohamedov {O} EDNINA: im. Móhamed, rod. Móhameda, daj. Móhamedu, tož. Móhameda, mest. pri Móhamedu, or. z Móhamedom; DVOJINA: im. Móhameda, rod. Móhamedov, daj. Móhamedoma, tož. Móhameda, mest. pri Móhamedih, or. z Móhamedoma; MNOŽINA: im. Móhamedi, rod. Móhamedov, daj. Móhamedom, tož. Móhamede, mest. pri Móhamedih, or. z Móhamedi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Móhorič Móhoriča m; imena bitij |priimek|: Za vratarja so izbrali zanesljivega Mohoriča; Na čelu z Mohoričem je obramba zdržala vse nalete {B} Mohoričev {O} EDNINA: im. Móhorič, rod. Móhoriča, daj. Móhoriču, tož. Móhoriča, mest. pri Móhoriču, or. z Móhoričem; DVOJINA: im. Móhoriča, rod. Móhoričev, daj. Móhoričema, tož. Móhoriča, mest. pri Móhoričih, or. z Móhoričema; MNOŽINA: im. Móhoriči, rod. Móhoričev, daj. Móhoričem, tož. Móhoriče, mest. pri Móhoričih, or. z Móhoriči STATUS:predlog

310

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Móhoričev Móhoričeva Móhoričevo prid. Med najstarejšim in najmlajšim Mohoričevim otrokom je 20 let starostne razlike (< Mohorič) {O} moški: EDNINA: im. Móhoričev, rod. Móhoričevega, daj. Móhoričevemu, tož. Móhoričev (živostno Móhoričevega), mest. pri Móhoričevem, or. z Móhoričevim; DVOJINA: im. Móhoričeva, rod. Móhoričevih, daj. Móhoričevima, tož. Móhoričeva, mest. pri Móhoričevih, or. z Móhoričevima; MNOŽINA: im. Móhoričevi, rod. Móhoričevih, daj. Móhoričevim, tož. Móhoričeve, mest. pri Móhoričevih, or. z Móhoričevimi ženski: EDNINA: im. Móhoričeva, rod. Móhoričeve, daj. Móhoričevi, tož. Móhoričevo, mest. pri Móhoričevi, or. z Móhoričevo; DVOJINA: im. Móhoričevi, rod. Móhoričevih, daj. Móhoričevima, tož. Móhoričevi, mest. pri Móhoričevih, or. z Móhoričevima; MNOŽINA: im. Móhoričeve, rod. Móhoričevih, daj. Móhoričevim, tož. Móhoričeve, mest. pri Móhoričevih, or. z Móhoričevimi srednji: EDNINA: im. Móhoričevo, rod. Móhoričevega, daj. Móhoričevemu, tož. Móhoričevo, mest. pri Móhoričevem, or. z Móhoričevim; DVOJINA: im. Móhoričevi, rod. Móhoričevih, daj. Móhoričevima, tož. Móhoričevi, mest. pri Móhoričevih, or. z Móhoričevima; MNOŽINA: im. Móhoričeva, rod. Móhoričevih, daj. Móhoričevim, tož. Móhoričeva, mest. pri Móhoričevih, or. z Móhoričevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Mójca Mójce ž; imena bitij |žensko ime|: Mojci Pokrajculji bodo sledile nove predstave

{B} Mojčin {O} EDNINA: im. Mójca, rod. Mójce, daj. Mójci, tož. Mójco, mest. pri Mójci, or. z Mójco; DVOJINA: im. Mójci, rod. Mójc, daj. Mójcama, tož. Mójci, mest. pri Mójcah, or. z Mójcama; MNOŽINA: im. Mójce, rod. Mójc, daj. Mójcam, tož. Mójce, mest. pri Mójcah, or. z Mójcami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Mójca Pokrajcúlja Mójce Pokrajcúlje ž; imena bitij |pravljični lik|: Bina Štampe Žmavc je zgodbo o Mojci Pokrajculji nekoliko priredila in jo obogatila z rimanimi verzi; Na prireditvi so se otroci igrali z Mojco Pokrajculjo {O} EDNINA: im. Mójca Pokrajcúlja, rod. Mójce Pokrajcúlje, daj. Mójci Pokrajcúlji, tož. Mójco Pokrajcúljo, mest. pri Mójci Pokrajcúlji, or. z Mójco Pokrajcúljo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Mójčin Mójčina Mójčino prid. Poročil ju je Mojčin sorodnik (< Mojca) {O} moški: EDNINA: im. Mójčin, rod. Mójčinega, daj. Mójčinemu, tož. Mójčin (živostno Mójčinega), mest. pri Mójčinem, or. z Mójčinim; DVOJINA: im. Mójčina, rod. Mójčinih, daj. Mójčinima, tož. Mójčina, mest. pri Mójčinih, or. z Mójčinima; MNOŽINA: im. Mójčini, rod. Mójčinih, daj. Mójčinim, tož. Mójčine, mest. pri Mójčinih, or. z Mójčinimi ženski: EDNINA: im. Mójčina, rod. Mójčine, daj. Mójčini, tož. Mójčino, mest. pri Mójčini, or. z Mójčino; DVOJINA: im. Mójčini, rod. Mójčinih, daj. Mójčinima, tož. Mójčini, mest. pri Mójčinih, or. z Mójčinima; MNOŽINA: im. Mójčine, rod.

311

Mójčinih, daj. Mójčinim, tož. Mójčine, mest. pri Mójčinih, or. z Mójčinimi srednji: EDNINA: im. Mójčino, rod. Mójčinega, daj. Mójčinemu, tož. Mójčino, mest. pri Mójčinem, or. z Mójčinim; DVOJINA: im. Mójčini, rod. Mójčinih, daj. Mójčinima, tož. Mójčini, mest. pri Mójčinih, or. z Mójčinima; MNOŽINA: im. Mójčina, rod. Mójčinih, daj. Mójčinim, tož. Mójčina, mest. pri Mójčinih, or. z Mójčinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Mójzes Mójzesa m; imena bitij |svetopisemska oseba|: Mojzes je na gori Sinaj molil 40 dni {B} Mojzesov {O} EDNINA: im. Mójzes, rod. Mójzesa, daj. Mójzesu, tož. Mójzesa, mest. pri Mójzesu, or. z Mójzesom; DVOJINA: im. Mójzesa, rod. Mójzesov, daj. Mójzesoma, tož. Mójzesa, mest. pri Mójzesih, or. z Mójzesoma; MNOŽINA: im. Mójzesi, rod. Mójzesov, daj. Mójzesom, tož. Mójzese, mest. pri Mójzesih, or. z Mójzesi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena mól mól m; simboli |mol|: n = 2,5 mol STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Molière Molièrja in Molière Molièra [moljêr, rod. moljêrja in moljêra, or. moljêrjem in moljêrom] m; imena bitij |citn. Molière|; |pravo ime Jean-Baptiste Poquelin: francoski klasicistični komediograf|: burka s petjem in streljanjem po motivih Molièrja/Molièra {B} Molièrjev, Molièrov {O} EDNINA: im. Molière, rod. Molièrja in Molièra, daj. Molièrju in Molièru, tož.

Molièrja in Molièra, mest. pri Molièrju in pri Molièru, or. z Molièrjem in z Molièrom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Molièrjev Molièrjeva Molièrjevo in Molièrov Molièrova Molièrovo [moljêrjev- in moljêrov-] prid. |citn. Molièrjev, Molièrov|: Molièrjeve/Molièrove komedije (< Molière) {O} moški: EDNINA: im. Molièrjev in Molièrov, rod. Molièrjevega in Molièrovega, daj. Molièrjevemu in Molièrovemu, tož. Molièrjev in Molièrov (živostno Molièrjevega) in Molièrovega, mest. pri Molièrjevem in pri Molièrovem, or. z Molièrjevim in z Molièrovim; DVOJINA: im. Molièrjeva in Molièrova, rod. Molièrjevih in Molièrovih, daj. Molièrjevima in Molièrovima, tož. Molièrjeva in Molièrova, mest. pri Molièrjevih in pri Molièrovih, or. z Molièrjevima in z Molièrovima; MNOŽINA: im. Molièrjevi in Molièrovi, rod. Molièrjevih in Molièrovih, daj. Molièrjevim in Molièrovim, tož. Molièrjeve in Molièrove, mest. pri Molièrjevih in pri Molièrovih, or. z Molièrjevimi in z Molièrovimi ženski: EDNINA: im. Molièrjeva in Molièrova, rod. Molièrjeve in Molièrove, daj. Molièrjevi in Molièrovi, tož. Molièrjevo in Molièrovo, mest. pri Molièrjevi in pri Molièrovi, or. z Molièrjevo in z Molièrovo; DVOJINA: im. Molièrjevi in Molièrovi, rod. Molièrjevih in Molièrovih, daj. Molièrjevima in Molièrovima, tož. Molièrjevi in Molièrovi, mest. pri Molièrjevih in pri Molièrovih, or. z Molièrjevima in z Molièrovima; MNOŽINA: im. Molièrjeve in Molièrove, rod. Molièrjevih in Molièrovih, daj.

312

Molièrjevim in Molièrovim, tož. Molièrjeve in Molièrove, mest. pri Molièrjevih in pri Molièrovih, or. z Molièrjevimi in z Molièrovimi srednji: EDNINA: im. Molièrjevo in Molièrovo, rod. Molièrjevega in Molièrovega, daj. Molièrjevemu in Molièrovemu, tož. Molièrjevo in Molièrovo, mest. pri Molièrjevem in pri Molièrovem, or. z Molièrjevim in z Molièrovim; DVOJINA: im. Molièrjevi in Molièrovi, rod. Molièrjevih in Molièrovih, daj. Molièrjevima in Molièrovima, tož. Molièrjevi in Molièrovi, mest. pri Molièrjevih in pri Molièrovih, or. z Molièrjevima in z Molièrovima; MNOŽINA: im. Molièrjeva in Molièrova, rod. Molièrjevih in Molièrovih, daj. Molièrjevim in Molièrovim, tož. Molièrjeva in Molièrova, mest. pri Molièrjevih in pri Molièrovih, or. z Molièrjevimi in z Molièrovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Móloh Móloha m; imena bitij |poganski bog|: Boga Moloha povezujejo z žrtvovanjem otrok {B} Molohov {O} EDNINA: im. Móloh, rod. Móloha, daj. Mólohu, tož. Móloha, mest. pri Mólohu, or. z Mólohom; DVOJINA: im. Móloha, rod. Mólohov, daj. Mólohoma, tož. Móloha, mest. pri Mólohih, or. z Mólohoma; MNOŽINA: im. Mólohi, rod. Mólohov, daj. Mólohom, tož. Mólohe, mest. pri Mólohih, or. z Mólohi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena môra môre ž |bajeslovna prikazen, ki straši, tlači ali duši spečega človeka|: Tlačila ga je

mora; Pred morami so se branili tako, da so na posteljo narisali pentagram {B} morin {O} EDNINA: im. môra, rod. môre, daj. môri, tož. môro, mest. pri môri, or. z môro; DVOJINA: im. môri, rod. môr, daj. môrama, tož. môri, mest. pri môrah, or. z môrama; MNOŽINA: im. môre, rod. môr, daj. môram, tož. môre, mest. pri môrah, or. z môrami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Morána Moráne ž; imena bitij |slovanska boginja zime in smrti|: Morana se v ljudskem izročilu pojavlja kot lutka {B} Moranin {O} EDNINA: im. Morána, rod. Moráne, daj. Moráni, tož. Moráno, mest. pri Moráni, or. z Moráno; DVOJINA: im. Moráni, rod. Morán, daj. Moránama, tož. Moráni, mest. pri Moráneah, or. z Moránama; MNOŽINA: im. Moráne, rod. Morán, daj. Moránam, tož. Moráne, mest. pri Moránah, or. z Moránami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Morfêj Morfêja m; imena bitij |bog sanj pri Ovidu|: Morfeja so si izmislili aleksandrijski pesniki {B} Morfejev {O} EDNINA: im. Morfêj, rod. Morfêja, daj. Morfêju, tož. Morfêja, mest. pri Morfêju, or. z Morfêjem; DVOJINA: im. Morfêja, rod. Morfêjev, daj. Morfêjema, tož. Morfêja, mest. pri Morfêjih, or. z Morfêjema; MNOŽINA: im. Morfêji, rod. Morfêjev, daj. Morfêjem, tož. Morfêje, mest. pri Morfêjih, or. z Morfêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Morfêjev Morfêjeva Morfêjevo prid. Morfejeva brata (< Morfej)

313

{O} moški: EDNINA: im. Morfêjev, rod. Morfêjevega, daj. Morfêjevemu, tož. Morfêjev (živostno Morfêjevega), mest. pri Morfêjevem, or. z Morfêjevim; DVOJINA: im. Morfêjeva, rod. Morfêjevih, daj. Morfêjevima, tož. Morfêjeva, mest. pri Morfêjevih, or. z Morfêjevima; MNOŽINA: im. Morfêjevi, rod. Morfêjevih, daj. Morfêjevim, tož. Morfêjeve, mest. pri Morfêjevih, or. z Morfêjevimi ženski: EDNINA: im. Morfêjeva, rod. Morfêjeve, daj. Morfêjevi, tož. Morfêjevo, mest. pri Morfêjevi, or. z Morfêjevo; DVOJINA: im. Morfêjevi, rod. Morfêjevih, daj. Morfêjevima, tož. Morfêjevi, mest. pri Morfêjevih, or. z Morfêjevima; MNOŽINA: im. Morfêjeve, rod. Morfêjevih, daj. Morfêjevim, tož. Morfêjeve, mest. pri Morfêjevih, or. z Morfêjevimi srednji: EDNINA: im. Morfêjevo, rod. Morfêjevega, daj. Morfêjevemu, tož. Morfêjevo, mest. pri Morfêjevem, or. z Morfêjevim; DVOJINA: im. Morfêjevi, rod. Morfêjevih, daj. Morfêjevima, tož. Morfêjevi, mest. pri Morfêjevih, or. z Morfêjevima; MNOŽINA: im. Morfêjeva, rod. Morfêjevih, daj. Morfêjevim, tož. Morfêjeva, mest. pri Morfêjevih, or. z Morfêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) móž možá m |zakonski partner, zakonec|: bodoči mož; Zadnjih petindvajset let z možem letujeta v Dalmaciji; povodni mož ||bajeslovno bitje||: Nekdaj so verjeli, da povodnega moža prežene pokanje z bičem; možje postave ||policisti||: Fant je možem postave kar sam izročil vrečko s petimi grami konoplje; ledeni možje ||obdobje med 12. in 14. majem, ko godujejo svetniki Pankracij, Servacij in

Bonifacij||: Tudi letošnji ledeni možje se niso odrezali {B} možev {O} EDNINA: im. móž, rod. možá, daj. móžu, tož. možá, mest. pri móžu, or. z móžem; DVOJINA: im. možá, rod. móž, daj. možéma, tož. možá, mest. pri možéh, or. z možéma; MNOŽINA: im. možjé, rod. móž, daj. možém, tož. možé, mest. pri možéh, or. z možmí STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena;poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij móžev móževa móževo prid. možev priimek; Preselili so se v Avstralijo, kjer živi možev stric (< mož) {O} moški: EDNINA: im. móžev, rod. móževega, daj. móževemu, tož. móžev (živostno móževega), mest. pri móževem, or. z móževim; DVOJINA: im. móževa, rod. móževih, daj. móževima, tož. móževa, mest. pri móževih, or. z móževima; MNOŽINA: im. móževi, rod. móževih, daj. móževim, tož. móževe, mest. pri móževih, or. z móževimi ženski: EDNINA: im. móževa, rod. móževe, daj. móževi, tož. móževo, mest. pri móževi, or. z móževo; DVOJINA: im. móževi, rod. móževih, daj. móževima, tož. móževi, mest. pri móževih, or. z móževima; MNOŽINA: im. móževe, rod. móževih, daj. móževim, tož. móževe, mest. pri móževih, or. z móževimi srednji: EDNINA: im. móževo, rod. móževega, daj. móževemu, tož. móževo, mest. pri móževem, or. z móževim; DVOJINA: im. móževi, rod. móževih, daj. móževim, tož. móževi, mest. pri móževih, or. z móževima; MNOŽINA: im. móževa, rod. móževih, daj. móževim, tož. móževa, mest. pri móževih, or. z móževimi STATUS:predlog

314

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) m. p. okrajš. |lat. manu propria: lastnoročno|: za imenom, z vejico Podpisan je Janez Novak, m. p.; gl. l.r. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mr. okrajš. |angl. mister: gospod|: pred imenom Poznajo ga pod psevdonimom Mr. Blackwell; gl. g. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave mrd. okrajš. |milijarda|: Proračunski odhodki bodo znašali 10 mrd. evrov STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave mr. ph. okrajš. |magister farmacije; magistra farmacije|; gl. mag. farm. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mrs. okrajš. |angl. mistress: gospa|: pred imenom Igral je v filmu Mrs. Dalloway; gl. ga. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ms ms [məsə̀ in emès] m; simboli |milisekunda|: Varnostne blazine se ob trčenju napihnejo v 25 ms STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli MS MS [məsə̀] m; simboli |Murska Sobota|: Kovinsko moder avto je imel tablice MS 52-81A STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli msgr. okrajš. |monsinjor/monsignor|: pred imenom delo msgr. Ivana Trinka STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Mt Mt [mətə̀ in emté] m; simboli |majtnerij|: Simbol za kemijski element majtnerij je Mt STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli múca múce ž |ljubkovalno mačka|: Dogodivščine kužka in muce smo si ogledali v lutkovni predstavi; Babica mi je prinesla tri dolgodlake mlade muce; |pravljični lik|: v zvezi muca Copatarica Otroci so obiskali hišico muce Copatarice; v zvezi muca Maca maček Muri in muca Maca {B} mucin {O} EDNINA: im. múca, rod. múce, daj. múci, tož. múco, mest. pri múci, or. z múco; DVOJINA: im. múci, rod. múc, daj. múcama, tož. múci, mest. pri múcah, or. z múcama; MNOŽINA: im. múce, rod. múc, daj. múcam, tož. múce, mest. pri múcah, or. z múcami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena MW MW [məvə̀ in emvé] m; simboli |megavat|: kotlovnica z močjo 0,9 MW; |megavatni|: z vezajem, del pridevniške zloženke 300-MW reaktor STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli MWh MWh [məvəhə̀ in emvehà] m; simboli |megavatna ura|: Nuklearna elektrarna je proizvedla 447.268 MWh električne energije STATUS:predlog

315

PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli n1 n-ja in n-a tudi n [nə̀, rod. nə̀ja, or. z nə̀jem in èn, rod. êna, or. z ênom] m |ime črke ali glasu|: mali n; Enačbe z n-ji/n-i in m-ji/m-i so ji popolnoma domače; navadno nesklonljivo Število ni manjše od n; kot imenovalniški prilastek glas n; ob številki vzorec n2 {O} EDNINA: im. n in n tudi n, rod. n-ja in n-a tudi n, daj. n-ju in n-u tudi n, tož. n in n tudi n, mest. pri n-ju in pri n-u tudi pri n, or. z n-jem in z n-om tudi z n; DVOJINA: im. n-ja in n tudi n, rod. n-jev in n-ov tudi n, daj. n-jema in n-oma tudi n, tož. n-ja in n-a tudi n, mest. pri n-jih in pri n-ih tudi pri n, or. z n-jema in z n-oma tudi z n; MNOŽINA: im. n-ji in n-i tudi n, rod. n-jev in n-ov tudi n, daj. n-jem in n-om tudi n, tož. n-je in n-e tudi n, mest. pri n-jih in pri n-ih tudi pri n, or. z n-ji in z n-i tudi z n STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) n2 n [nə̀ in èn] m; simboli |množina snovi|; |srednji spol|; prim. s {O} EDNINA: im. n, rod. n, daj. n, tož. n, mest. pri n, or. z n; DVOJINA: im. n, rod. n, daj. n, tož. n, mest. pri n, or. z n; MNOŽINA: im. n, rod. n, daj. n, tož. n, mest. pri n, or. z n STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli N1 N-ja in N-a tudi N [nə̀, rod. nə̀ja in èn, rod. êna tudi nə̀ in èn] m |ime črke|: veliki N; Velike pisane N-je/N-e zamenjuje z M-ji/M-i; navadno nesklonljivo Območja globalnega sončnega obsevanja so razdeljena na 14 delov (od A do N); kot imenovalniški prilastek črka N; ob številki raketa N1; Zavij na cesto N3; maščobne kisline N-3 {O} EDNINA: im. N in N tudi N, rod. N-ja in N-a tudi N, daj. N-ju in N-u tudi N, tož. N in N tudi N, mest. pri N-ju in pri N-

u tudi pri N, or. z N-jem in z N-om tudi z N; DVOJINA: im. N-ja in N tudi N, rod. N-jev in N-ov tudi N, daj. N-jema in N-oma tudi N, tož. N-ja in N-a tudi N, mest. pri N-jih in pri N-ih tudi pri N, or. z N-jema in z N-oma tudi z N; MNOŽINA: im. N-ji in N-i tudi N, rod. N-jev in N-ov tudi N, daj. N-jem in N-om tudi N, tož. N-je in N-e tudi N, mest. pri N-jih in pri N-ih tudi pri N, or. z N-ji in z N-i tudi z N STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) N2 N [nə̀ in èn] m; simboli |dušik|: Simbol za kemijski element dušik je N; |dušikov|: v kemijski formuli dušikov oksid (N2O); |njuton/newton|: Na hlod deluje vzgon 500 N; N/cm2 Natezna trdnost snovi je do 290 N/cm2; N/m2 1 N/m2 = 1 Pa; N/mm2 Natezna trdnost čistega železa je 220 N/mm2 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli N3 N [nə̀ in èn] m; simboli |mednarodna oznaka north: sever|; gl. S {O} EDNINA: im. N, rod. N, daj. N, tož. N, mest. pri N, or. z N; DVOJINA: im. N, rod. N, daj. N, tož. N, mest. pri N, or. z N; MNOŽINA: im. N, rod. N, daj. N, tož. N, mest. pri N, or. z N STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli n. okrajš. |lat. nevtrum: srednji spol|: apno (n.); gl. s. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Na Na [nəá in ená] m; simboli |natrij|: Simbol za kemijski element natrij je Na; |natrijev|: v kemijski formuli natrijev klorid (NaCl) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

316

nad. okrajš. |nadaljevanka|: 3. del nad.; |nadstropje|: enosobno stanovanje v 6. nad.; prim. nadstr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave nàdángel nàdángela m |nadnaravno bitje|: V Svetem pismu stare in nove zaveze se po imenu predstavljajo trije nadangeli: Mihael, Gabrijel in Rafael; Obiskali smo samostan svetih nadangelov v Srbiji {B} nadangelov {O} EDNINA: im. nàdángel, rod. nàdángela, daj. nàdángelu, tož. nàdángela, mest. pri nàdángelu, or. z nàdángelom; DVOJINA: im. nàdángela, rod. nàdángelov, daj. nàdángeloma, tož. nàdángela, mest. pri nàdángelih, or. z nàdángeloma; MNOŽINA: im. nàdángeli, rod. nàdángelov, daj. nàdángelom, tož. nàdángele, mest. pri nàdángelih, or. z nàdángeli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij nadstr. okrajš. |nadstropje|: dvosobno stanovanje v 3. nadstr.; prim. nad. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Nahúm Nahúma m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Sofonija, Nahum in Jeremija; v zvezi prerok Nahum Ob koncu asirske nadvlade prerok Nahum napoveduje rešitev {B} Nahumov {O} EDNINA: im. Nahúm, rod. Nahúma, daj. Nahúmu, tož. Nahúma, mest. pri Nahúmu, or. z Nahúmom; DVOJINA: im. Nahúma, rod. Nahúmov, daj. Nahúmoma, tož. Nahúma, mest. pri Nahúmih, or. z Nahúmoma; MNOŽINA: im. Nahúmi, rod.

Nahúmov, daj. Nahúmom, tož. Nahúme, mest. pri Nahúmih, or. z Nahúmi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena najáda najáde ž |grško bajeslovno bitje, vodna nimfa|: vodnjak najad v schönbrunskem parku; Za sina so skrbele najade in ga kopale v materinih solzah {B} najadin {O} EDNINA: im. najáda, rod. najáde, daj. najádi, tož. najádo, mest. pri najádi, or. z najádo; DVOJINA: im. najádi, rod. najád, daj. najádama, tož. najádi, mest. pri najádah, or. z najádama; MNOŽINA: im. najáde, rod. najád, daj. najádam, tož. najáde, mest. pri najádah, or. z najádami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Nájdihójca Nájdihójce tudi Nájdihójca m; imena bitij |pravljični lik|: Božiček Najdihojci ni prinesel daril, ker se ni dovolj učil; V Levstikovi reviji najdemo številne otroške pesmice o dečku Najdihojci {B} Najdihojčev {O} EDNINA: im. Nájdihójca, rod. Nájdihójce, daj. Nájdihójci, tož. Nájdihójco, mest. pri Nájdihójci, or. z Nájdihójco; DVOJINA: im. Nájdihójci, rod. Nájdihójc, daj. Nájdihójcama, tož. Nájdihójci, mest. pri Nájdihójcah, or. z Nájdihójcama; MNOŽINA: im. Nájdihójce, rod. Nájdihójc, daj. Nájdihójcam, tož. Nájdihójce, mest. pri Nájdihójcah, or. z Nájdihójcami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Nájdihójčev Nájdihójčeva Nájdihójčevo prid. Najdihojčevo pismo Božičku (< Najdihojca)

317

{O} moški: EDNINA: im. Nájdihójčev, rod. Nájdihójčevega, daj. Nájdihójčevemu, tož. Nájdihójčev (živostno Nájdihójčevega), mest. pri Nájdihójčevem, or. z Nájdihójčevim; DVOJINA: im. Nájdihójčeva, rod. Nájdihójčevih, daj. Nájdihójčevima, tož. Nájdihójčeva, mest. pri Nájdihójčevih, or. z Nájdihójčevima; MNOŽINA: im. Nájdihójčevi, rod. Nájdihójčevih, daj. Nájdihójčevim, tož. Nájdihójčeve, mest. pri Nájdihójčevih, or. z Nájdihójčevimi ženski: EDNINA: im. Nájdihójčeva, rod. Nájdihójčeve, daj. Nájdihójčevi, tož. Nájdihójčevo, mest. pri Nájdihójčevi, or. z Nájdihójčevo; DVOJINA: im. Nájdihójčevi, rod. Nájdihójčevih, daj. Nájdihójčevima, tož. Nájdihójčevi, mest. pri Nájdihójčevih, or. z Nájdihójčevima; MNOŽINA: im. Nájdihójčeve, rod. Nájdihójčevih, daj. Nájdihójčevim, tož. Nájdihójčeve, mest. pri Nájdihójčevih, or. z Nájdihójčevimi srednji: EDNINA: im. Nájdihójčevo, rod. Nájdihójčevega, daj. Nájdihójčevemu, tož. Nájdihójčevo, mest. pri Nájdihójčevem, or. z Nájdihójčevim; DVOJINA: im. Nájdihójčevi, rod. Nájdihójčevih, daj. Nájdihójčevima, tož. Nájdihójčevi, mest. pri Nájdihójčevih, or. z Nájdihójčevima; MNOŽINA: im. Nájdihójčeva, rod. Nájdihójčevih, daj. Nájdihójčevim, tož. Nájdihójčeva, mest. pri Nájdihójčevih, or. z Nájdihójčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) nam. okrajš. |namestnik; namestnica|: Janez Novak, nam. direktorja; |namesto|: Zapisal je vnešeni nam. vneseni podatki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave nan. okrajš.

|nanizanka|: 15. del nan.; prim. naniz. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave naniz. okrajš. |nanizanka|: 10. del naniz.; prim. nan. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave nar. okrajš. |narečje|: dol. nar.; |narečno|: Lipec (nar.) je lipi podobno drevo z nekoliko manjšimi listi; nar. vzhodno; |narodni|; |narodnostni|: nar. manjšina; |naravni|: nar. dediščina STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave narcís narcísa m |moški, ki občuduje sebe in svojo lepoto|: Tisti, ki ga dobro poznajo, ga opisujejo kot narcisa in nepredvidljivega človeka; prim. Narcis {B} narcisov {O} EDNINA: im. narcís, rod. narcísa, daj. narcísu, tož. narcísa, mest. pri narcísu, or. z narcísom; DVOJINA: im. narcísa, rod. narcísov, daj. narcísoma, tož. narcísa, mest. pri narcísih, or. z narcísoma; MNOŽINA: im. narcísi, rod. narcísov, daj. narcísom, tož. narcíse, mest. pri narcísih, or. z narcísi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Narcís Narcísa m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: V Narcisu se združita oba, njegov jaz in tisti drugi, v enem telesu: tisti, ki ljubi, in tisti, ki je ljubljen; prim. narcis {B} Narcisov {O} EDNINA: im. Narcís, rod. Narcísa, daj. Narcísu, tož. Narcísa, mest. pri Narcísu, or. z Narcísom; DVOJINA: im. Narcísa, rod. Narcísov, daj. Narcísoma, tož. Narcísa, mest. pri Narcísih, or. z Narcísoma;

318

MNOŽINA: im. Narcísi, rod. Narcísov, daj. Narcísom, tož. Narcíse, mest. pri Narcísih, or. z Narcísi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena nar.zab. okrajš. |narodnozabavni|: nar.zab. glasba STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave nas. okrajš. |naselje|: Frankovo nas. v Škofji Loki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Natalie Wood Natalie Wood [nêtali vúd] ž; imena bitij |pravo ime Natasha Gurdin: ameriška filmska igralka|: Ladislav Blatnik naj bi bil osem mesecev zaročen z igralko Natalie Wood {O} EDNINA: im. Natalie Wood, rod. Natalie Wood, daj. Natalie Wood, tož. Natalie Wood, mest. pri Natalie Wood, or. z Natalie Wood STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Nátan Nátana m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Natan je napovedal, da bo Davidova dinastija večna; v zvezi prerok Natan Predenj pride prerok Natan, od Boga poslani mož, da bi Davida opozoril na njegov greh {B} Natanov {O} EDNINA: im. Nátan, rod. Nátana, daj. Nátanu, tož. Nátana, mest. pri Nátanu, or. z Nátanom; DVOJINA: im. Nátana, rod. Nátanov, daj. Nátanoma, tož. Nátana, mest. pri Nátanih, or. z Nátanoma; MNOŽINA: im. Nátani, rod. Nátanov, daj. Nátanom, tož. Nátane, mest. pri Nátanih, or. z Nátani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

nav. okrajš. |navadno|: nav. šaljivo; |navedeno|: nav. po F. M. Dostojevskem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave navt. okrajš. |navtični|: Najvišja hitrost ladje je 36 navt. milj/uro STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Navzikaa Navzikae [nau̯zíka] ž; imena bitij |pod. za Nausikaa|; |grška bajeslovna oseba|: Odisej je za pomoč zaprosil kraljično Navzikao {B} Navzikain {O} EDNINA: im. Navzikaa, rod. Navzikae, daj. Navzikai, tož. Navzikao, mest. pri Navzikai, or. z Navzikao; DVOJINA: im. Navzikai, rod. Navzik, daj. Navzikaama, tož. Navzikai, mest. pri Navzikaah, or. z Navzikaama; MNOŽINA: im. Navzikae, rod. Navzik, daj. Navzikaam, tož. Navzikae, mest. pri Navzikaah, or. z Navzikaami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Navzikain Navzikaina Navzikaino [nau̯zíkin] prid. Navzikain oče (< Navzikaa) {O} moški: EDNINA: im. Navzikain, rod. Navzikainega, daj. Navzikainemu, tož. Navzikain (živostno Navzikainega), mest. pri Navzikainem, or. z Navzikainim; DVOJINA: im. Navzikaina, rod. Navzikainih, daj. Navzikainima, tož. Navzikaina, mest. pri Navzikainih, or. z Navzikainima; MNOŽINA: im. Navzikaini, rod. Navzikainih, daj. Navzikainim, tož. Navzikaine, mest. pri Navzikainih, or. z Navzikainimi ženski: EDNINA: im. Navzikaina, rod. Navzikaine, daj. Navzikaini, tož.

319

Navzikaino, mest. pri Navzikaini, or. z Navzikaino; DVOJINA: im. Navzikaini, rod. Navzikainih, daj. Navzikainima, tož. Navzikaini, mest. pri Navzikainih, or. z Navzikainima; MNOŽINA: im. Navzikaine, rod. Navzikainih, daj. Navzikainim, tož. Navzikaine, mest. pri Navzikainih, or. z Navzikainimi srednji: EDNINA: im. Navzikaino, rod. Navzikainega, daj. Navzikainemu, tož. Navzikaino, mest. pri Navzikainem, or. z Navzikainim; DVOJINA: im. Navzikaini, rod. Navzikainih, daj. Navzikainima, tož. Navzikaini, mest. pri Navzikainih, or. z Navzikainima; MNOŽINA: im. Navzikaina, rod. Navzikainih, daj. Navzikainim, tož. Navzikaina, mest. pri Navzikainih, or. z Navzikainimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Nb Nb [nəbə̀ in enbé] m; simboli |niobij|: Simbol za kemijski element niobij je Nb STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Nd Nd [nədə̀ in endé] m; simboli |neodim|: Simbol za kemijski element neodim je Nd STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli n. d. okrajš. |navedeno delo|: Cankar, n. d., str. 137 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ne Ne [nəé in ené] m; simboli |neon|: Simbol za kemijski element neon je Ne STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ned. okrajš.

|nedelja|: Odprto: od pon. do ned. od 10.00 do 19.00; Premiera bo v ned., 21. 3., ob 19.30; |nedeljski|: Ponovitev ned. oddaje bo jutri zvečer STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave nedol. č. okrajš. |nedoločen čas|: zaposlitev za nedol. č. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave nedov. gl. okrajš. |nedovršni glagol| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Nêjc Nêjca m; imena bitij |moško ime|: knjiga Nejca Zaplotnika; Z Nejcem in Timom zvečer igramo remi {B} Nejčev {O} EDNINA: im. Nêjc, rod. Nêjca, daj. Nêjcu, tož. Nêjca, mest. pri Nêjcu, or. z Nêjcem; DVOJINA: im. Nêjca, rod. Nêjcev, daj. Nêjcema, tož. Nêjca, mest. pri Nêjcih, or. z Nêjcema; MNOŽINA: im. Nêjci, rod. Nêjcev, daj. Nêjcem, tož. Nêjce, mest. pri Nêjcih, or. z Nêjci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Nêjčev Nêjčeva Nêjčevo prid. Spregovoril je o Nejčevih alpinističnih dosežkih (< Nejc) {O} moški: EDNINA: im. Nêjčev, rod. Nêjčevega, daj. Nêjčevemu, tož. Nêjčev (živostno Nêjčevega), mest. pri Nêjčevem, or. z Nêjčevim; DVOJINA: im. Nêjčeva, rod. Nêjčevih, daj. Nêjčevima, tož. Nêjčeva, mest. pri Nêjčevih, or. z Nêjčevima; MNOŽINA: im. Nêjčevi, rod. Nêjčevih, daj. Nêjčevim, tož. Nêjčeve, mest. pri Nêjčevih, or. z Nêjčevimi

320

ženski: EDNINA: im. Nêjčeva, rod. Nêjčeve, daj. Nêjčevi, tož. Nêjčevo, mest. pri Nêjčevi, or. z Nêjčevo; DVOJINA: im. Nêjčevi, rod. Nêjčevih, daj. Nêjčevima, tož. Nêjčevi, mest. pri Nêjčevih, or. z Nêjčevima; MNOŽINA: im. Nêjčeve, rod. Nêjčevih, daj. Nêjčevim, tož. Nêjčeve, mest. pri Nêjčevih, or. z Nêjčevimi srednji: EDNINA: im. Nêjčevo, rod. Nêjčevega, daj. Nêjčevemu, tož. Nêjčevo, mest. pri Nêjčevem, or. z Nêjčevim; DVOJINA: im. Nêjčevi, rod. Nêjčevih, daj. Nêjčevima, tož. Nêjčevi, mest. pri Nêjčevih, or. z Nêjčevima; MNOŽINA: im. Nêjčeva, rod. Nêjčevih, daj. Nêjčevim, tož. Nêjčeva, mest. pri Nêjčevih, or. z Nêjčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) nem. okrajš. |nemščina|: Predavanje bo v nem.; |nemški|: znanje nem. j.; |nemško|: Namesto besede zvonik uporabljajo germanizem turn (nem. turm) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Némčev Némčeva Némčevo prid. razstava Nemčevih skulptur (< Nemec) {O} moški: EDNINA: im. Némčev, rod. Némčevega, daj. Némčevemu, tož. Némčev (živostno Némčevega), mest. pri Némčevem, or. z Némčevim; DVOJINA: im. Némčeva, rod. Némčevih, daj. Némčevima, tož. Némčeva, mest. pri Némčevih, or. z Némčevima; MNOŽINA: im. Némčevi, rod. Némčevih, daj. Némčevim, tož. Némčeve, mest. pri Némčevih, or. z Némčevimi ženski: EDNINA: im. Némčeva, rod. Némčeve, daj. Némčevi, tož. Némčevo, mest. pri Némčevi, or. z Némčevo; DVOJINA: im. Némčevi, rod. Némčevih, daj. Némčevima, tož. Némčevi, mest. pri

Némčevih, or. z Némčevima; MNOŽINA: im. Némčeve, rod. Némčevih, daj. Némčevim, tož. Némčeve, mest. pri Némčevih, or. z Némčevimi srednji: EDNINA: im. Némčevo, rod. Némčevega, daj. Némčevemu, tož. Némčevo, mest. pri Némčevem, or. z Némčevim; DVOJINA: im. Némčevi, rod. Némčevih, daj. Némčevima, tož. Némčevi, mest. pri Némčevih, or. z Némčevima; MNOŽINA: im. Némčeva, rod. Némčevih, daj. Némčevim, tož. Némčeva, mest. pri Némčevih, or. z Némčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Némec Némca m; imena bitij |priimek|: Direktorju Janezu Nemcu grozi visoka kazen; balonarski podvig z Janezom Nemcem {B} Nemčev {O} EDNINA: im. Némec, rod. Némca, daj. Némcu, tož. Némca, mest. pri Némcu, or. z Némcem; DVOJINA: im. Némca, rod. Némcev, daj. Némcema, tož. Némca, mest. pri Némcih, or. z Némcema; MNOŽINA: im. Némci, rod. Némcev, daj. Némcem, tož. Némce, mest. pri Némcih, or. z Némci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Némeza Némeze ž; imena bitij |pod. za Nemezis|; |grška boginja maščevanja|: Slikarji upodabljajo Nemezo s kazalcem na ustnicah {B} Nemezin {O} EDNINA: im. Némeza, rod. Némeze, daj. Némezi, tož. Némezo, mest. pri Némezi, or. z Némezo; DVOJINA: im. Némezi, rod. Némez, daj. Némezama, tož. Némezi, mest. pri Némezah, or. z Némezama; MNOŽINA: im. Némeze, rod.

321

Némez, daj. Némezam, tož. Némeze, mest. pri Némezah, or. z Némezami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Némezis Némeze ž; imena bitij |grška boginja maščevanja|; gl. Nemeza STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Neptún Neptúna m; imena bitij |rimski bog morja|: kip Neptuna; Odisej je napravil napako in razjezil Neptuna {B} Neptunov {O} EDNINA: im. Neptún, rod. Neptúna, daj. Neptúnu, tož. Neptúna, mest. pri Neptúnu, or. z Neptúnom; DVOJINA: im. Neptúna, rod. Neptúnov, daj. Neptúnoma, tož. Neptúna, mest. pri Neptúnih, or. z Neptúnoma; MNOŽINA: im. Neptúni, rod. Neptúnov, daj. Neptúnom, tož. Neptúne, mest. pri Neptúnih, or. z Neptúni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena nereída nereíde ž |grško bajeslovno bitje, morska nimfa|: Na reliefih so upodobljeni erotični prizori s tritoni in nereidami {B} nereidin {O} EDNINA: im. nereída, rod. nereíde, daj. nereídi, tož. nereído, mest. pri nereídi, or. z nereído; DVOJINA: im. nereídi, rod. nereíd, daj. nereídama, tož. nereídi, mest. pri nereídah, or. z nereídama; MNOŽINA: im. nereíde, rod. nereíd, daj. nereídam, tož. nereíde, mest. pri nereídah, or. z nereídami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij néstor néstorja m; imena bitij |najvplivnejši človek v skupini ali na področju, starosta|: Dragotinu Cvetku

pravijo nestor slovenske muzikologije; prim. Nestor {B} nestorjev {O} EDNINA: im. néstor, rod. néstorja, daj. néstorju, tož. néstorja, mest. pri néstorju, or. z néstorjem; DVOJINA: im. néstorja, rod. néstorjev, daj. néstorjema, tož. néstorja, mest. pri néstorjih, or. z néstorjema; MNOŽINA: im. néstorji, rod. néstorjev, daj. néstorjem, tož. néstorje, mest. pri néstorjih, or. z néstorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poobčnoimenjenisamostalnik Néstor Néstorja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Med grškimi bojevniki pred Trojo je bil tudi modri piloški kralj Nestor; prim. nestor {B} Nestorjev {O} EDNINA: im. Néstor, rod. Néstorja, daj. Néstorju, tož. Néstorja, mest. pri Néstorju, or. z Néstorjem; DVOJINA: im. Néstorja, rod. Néstorjev, daj. Néstorjema, tož. Néstorja, mest. pri Néstorjih, or. z Néstorjema; MNOŽINA: im. Néstorji, rod. Néstorjev, daj. Néstorjem, tož. Néstorje, mest. pri Néstorjih, or. z Néstorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Néstorjev Néstorjeva Néstorjevo prid. Med ostanke materialne kulture mikenskih velikašev sodi tudi slavna Nestorjeva čaša (< Nestor) {O} moški: EDNINA: im. Néstorjev, rod. Néstorjevega, daj. Néstorjevemu, tož. Néstorjev (živostno Néstorjevega), mest. pri Néstorjevem, or. z Néstorjevim; DVOJINA: im. Néstorjeva, rod. Néstorjevih, daj. Néstorjevima, tož. Néstorjeva, mest. pri Néstorjevih, or. z Néstorjevima; MNOŽINA: im. Néstorjevi, rod. Néstorjevih, daj. Néstorjevim, tož. Néstorjeve, mest. pri Néstorjevih, or. z Néstorjevimi

322

ženski: EDNINA: im. Néstorjeva, rod. Néstorjeve, daj. Néstorjevi, tož. Néstorjevo, mest. pri Néstorjevi, or. z Néstorjevo; DVOJINA: im. Néstorjevi, rod. Néstorjevih, daj. Néstorjevima, tož. Néstorjevi, mest. pri Néstorjevih, or. z Néstorjevima; MNOŽINA: im. Néstorjeve, rod. Néstorjevih, daj. Néstorjevim, tož. Néstorjeve, mest. pri Néstorjevih, or. z Néstorjevimi srednji: EDNINA: im. Néstorjevo, rod. Néstorjevega, daj. Néstorjevemu, tož. Néstorjevo, mest. pri Néstorjevem, or. z Néstorjevim; DVOJINA: im. Néstorjevi, rod. Néstorjevih, daj. Néstorjevima, tož. Néstorjevi, mest. pri Néstorjevih, or. z Néstorjevima; MNOŽINA: im. Néstorjeva, rod. Néstorjevih, daj. Néstorjevim, tož. Néstorjeva, mest. pri Néstorjevih, or. z Néstorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) neték netéka m |bajeslovno bitje, možic starikavega obraza|: V slovenskih pripovedih srečujemo bitja, kot so preglavica, netek, urok, kuga, mrak in še mnoga druga {B} netekov {O} EDNINA: im. neték, rod. netéka, daj. netéku, tož. netéka, mest. pri netéku, or. z netékom; DVOJINA: im. netéka, rod. netékov, daj. netékoma, tož. netéka, mest. pri netékih, or. z netékoma; MNOŽINA: im. netéki, rod. netékov, daj. netékom, tož. netéke, mest. pri netékih, or. z netéki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij ní níja m |grška črka ν|: Z ni označujemo v fiziki valovno dolžino; kot imenovalniški prilastek črka ni

{O} EDNINA: im. ní, rod. níja, daj. níju, tož. ní, mest. pri níju, or. z níjem; DVOJINA: im. níja, rod. níjev, daj. níjema, tož. níja, mest. pri níjih, or. z níjema; MNOŽINA: im. níji, rod. níjev, daj. níjem, tož. níje, mest. pri níjih, or. z níji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Ni Ni [nəí in ení] m; simboli |nikelj|: Simbol za kemijski element nikelj je Ni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ník Níka m; imena bitij |moško ime|: Vse najboljše ji želi brat Nik; Igro je odločil gol Nika Zupančiča {B} Nikov {O} EDNINA: im. Ník, rod. Níka, daj. Níku, tož. Níka, mest. pri Níku, or. z Níkom; DVOJINA: im. Níka, rod. Níkov, daj. Níkoma, tož. Níka, mest. pri Níkih, or. z Níkoma; MNOŽINA: im. Níki, rod. Níkov, daj. Níkom, tož. Níke, mest. pri Níkih, or. z Níki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Níka Níke ž; imena bitij |žensko ime|: Nika je bila zadolžena za glasbo; |pod. za Nike; grška boginja zmage|: Na novcih so Niko upodabljali kot krilato in ovenčano žensko {B} Nikin {O} EDNINA: im. Níka, rod. Níke, daj. Níki, tož. Níko, mest. pri Níki, or. z Níko; DVOJINA: im. Níki, rod. Ník, daj. Níkama, tož. Níki, mest. pri Níkah, or. z Níkama; MNOŽINA: im. Níke, rod. Ník, daj. Níkam, tož. Níke, mest. pri Níkah, or. z Níkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);religijskaimena

323

Níke Níke ž; imena bitij |grška boginja zmage|; gl. Nika STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Níko Níka m; imena bitij |moško ime|: Posvojila sta 16-mesečnega fantka Nika; intervju z Nikom Grafenauerjem {B} Nikov {O} EDNINA: im. Níko, rod. Níka, daj. Níku, tož. Níka, mest. pri Níku, or. z Níkom; DVOJINA: im. Níka, rod. Níkov, daj. Níkoma, tož. Níka, mest. pri Níkih, or. z Níkoma; MNOŽINA: im. Níki, rod. Níkov, daj. Níkom, tož. Níke, mest. pri Níkih, or. z Níki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Nikoláj Nikolája m; imena bitij |moško ime|: filozofija Nikolaja iz Kuze; Pod Nikolajem II. se je Rusija znova začela širiti na Daljni vzhod {B} Nikolajev {O} EDNINA: im. Nikoláj, rod. Nikolája, daj. Nikoláju, tož. Nikolája, mest. pri Nikoláju, or. z Nikolájem; DVOJINA: im. Nikolája, rod. Nikolájev, daj. Nikolájema, tož. Nikolája, mest. pri Nikolájih, or. z Nikolájema; MNOŽINA: im. Nikoláji, rod. Nikolájev, daj. Nikolájem, tož. Nikoláje, mest. pri Nikolájih, or. z Nikoláji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Nikolájev Nikolájeva Nikolájevo prid. Nikolajevega opernega nastopa ne more pozabiti (< Nikolaj) {O} moški: EDNINA: im. Nikolájev, rod. Nikolájevega, daj. Nikolájevemu, tož. Nikolájev (živostno Nikolájevega), mest. pri Nikolájevem, or. z Nikolájevim;

DVOJINA: im. Nikolájeva, rod. Nikolájevih, daj. Nikolájevima, tož. Nikolájeva, mest. pri Nikolájevih, or. z Nikolájevima; MNOŽINA: im. Nikolájevi, rod. Nikolájevih, daj. Nikolájevim, tož. Nikolájeve, mest. pri Nikolájevih, or. z Nikolájevimi ženski: EDNINA: im. Nikolájeva, rod. Nikolájeve, daj. Nikolájevi, tož. Nikolájevo, mest. pri Nikolájevi, or. z Nikolájevo; DVOJINA: im. Nikolájevi, rod. Nikolájevih, daj. Nikolájevima, tož. Nikolájevi, mest. pri Nikolájevih, or. z Nikolájevima; MNOŽINA: im. Nikolájeve, rod. Nikolájevih, daj. Nikolájevim, tož. Nikolájeve, mest. pri Nikolájevih, or. z Nikolájevimi srednji: EDNINA: im. Nikolájevo, rod. Nikolájevega, daj. Nikolájevemu, tož. Nikolájevo, mest. pri Nikolájevem, or. z Nikolájevim; DVOJINA: im. Nikolájevi, rod. Nikolájevih, daj. Nikolájevima, tož. Nikolájevi, mest. pri Nikolájevih, or. z Nikolájevima; MNOŽINA: im. Nikolájeva, rod. Nikolájevih, daj. Nikolájevim, tož. Nikolájeva, mest. pri Nikolájevih, or. z Nikolájevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Nikoláj iz Kúze Nikolája iz Kúze m; imena bitij |nem. Nicolaus von Cusa: nemški filozof in teolog|: z Nikolajem iz Kuze; nadaljevalci Nikolaja iz Kuze; prim. Nikolaj Kuzanski {O} EDNINA: im. Nikoláj iz Kúze, rod. Nikolája iz Kúze, daj. Nikoláju iz Kúze, tož. Nikolája iz Kúze, mest. pri Nikoláju iz Kúze, or. z Nikolájem iz Kúze STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

324

Nikoláj iz Míre Nikolája iz Míre m; imena bitij |svetnik, sv. Miklavž|: Praznovanje svetega Miklavža temelji na življenju Nikolaja iz Mire; Raziskovalci dedku Mrazu pripisujejo podobnosti s starodavnim bogom Varunom in s svetim Nikolajem iz Mire {O} EDNINA: im. Nikoláj iz Míre, rod. Nikolája iz Míre, daj. Nikoláju iz Míre, tož. Nikolája iz Míre, mest. pri Nikoláju iz Míre, or. z Nikolájem iz Míre STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Nikoláj Kuzánski Nikolája Kuzánskega m; imena bitij |fr. Nicolaus Cusanus: nemški filozof in teolog|: Giordano Bruno je idejo neskončnega sveta prevzel od Nikolaja Kuzanskega; prim. Nikolaj iz Kuze {O} EDNINA: im. Nikoláj Kuzánski, rod. Nikolája Kuzánskega, daj. Nikoláju Kuzánskemu, tož. Nikolája Kuzánskega, mest. pri Nikoláju Kuzánskem, or. z Nikolájem Kuzánskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Nikolić Nikolić [níkolič] m; imena bitij |priimek|: Premagal je Nikolića; O slikarstvu in kiparstvu se je rad pogovarjal z Nikolićem {B} Nikolićev {O} EDNINA: im. Nikolić, rod. Nikolića, daj. Nikoliću, tož. Nikolića, mest. pri Nikoliću, or. z Nikolićem; DVOJINA: im. Nikolića, rod. Nikolićev, daj. Nikolićema, tož. Nikolića, mest. pri Nikolićih, or. z Nikolićema; MNOŽINA: im. Nikolići, rod. Nikolićev, daj. Nikolićem, tož. Nikoliće, mest. pri Nikolićih, or. z Nikolići STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Nikolićev Nikolićeva Nikolićevo [níkoličev-] prid. Za prvomajske praznike se je prikazal na dvorišču Nikolićeve hiše (< Nikolić) {O} moški: EDNINA: im. Nikolićev, rod. Nikolićevega, daj. Nikolićevemu, tož. Nikolićev (živostno Nikolićevega), mest. pri Nikolićevem, or. z Nikolićevim; DVOJINA: im. Nikolićeva, rod. Nikolićevih, daj. Nikolićevima, tož. Nikolićeva, mest. pri Nikolićevih, or. z Nikolićevima; MNOŽINA: im. Nikolićevi, rod. Nikolićevih, daj. Nikolićevim, tož. Nikolićeve, mest. pri Nikolićevih, or. z Nikolićevimi ženski: EDNINA: im. Nikolićeva, rod. Nikolićeve, daj. Nikolićevi, tož. Nikolićevo, mest. pri Nikolićevi, or. z Nikolićevo; DVOJINA: im. Nikolićevi, rod. Nikolićevih, daj. Nikolićevima, tož. Nikolićevi, mest. pri Nikolićevih, or. z Nikolićevima; MNOŽINA: im. Nikolićeve, rod. Nikolićevih, daj. Nikolićevim, tož. Nikolićeve, mest. pri Nikolićevih, or. z Nikolićevimi srednji: EDNINA: im. Nikolićevo, rod. Nikolićevega, daj. Nikolićevemu, tož. Nikolićevo, mest. pri Nikolićevem, or. z Nikolićevim; DVOJINA: im. Nikolićevi, rod. Nikolićevih, daj. Nikolićevima, tož. Nikolićevi, mest. pri Nikolićevih, or. z Nikolićevima; MNOŽINA: im. Nikolićeva, rod. Nikolićevih, daj. Nikolićevim, tož. Nikolićeva, mest. pri Nikolićevih, or. z Nikolićevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Níkov Níkova Níkovo prid.

325

Z oddaljenega košarkarskega igrišča je najprej zaslišal Nikovo vpitje (< Nik, Niko) {O} moški: EDNINA: im. Níkov, rod. Níkovega, daj. Níkovemu, tož. Níkov (živostno Níkovega), mest. pri Níkovem, or. z Níkovim; DVOJINA: im. Níkova, rod. Níkovih, daj. Níkovima, tož. Níkova, mest. pri Níkovih, or. z Níkovima; MNOŽINA: im. Níkovi, rod. Níkovih, daj. Níkovim, tož. Níkove, mest. pri Níkovih, or. z Níkovimi ženski: EDNINA: im. Níkova, rod. Níkove, daj. Níkovi, tož. Níkovo, mest. pri Níkovi, or. z Níkovo; DVOJINA: im. Níkovi, rod. Níkovih, daj. Níkovima, tož. Níkovi, mest. pri Níkovih, or. z Níkovima; MNOŽINA: im. Níkove, rod. Níkovih, daj. Níkovim, tož. Níkove, mest. pri Níkovih, or. z Níkovimi srednji: EDNINA: im. Níkovo, rod. Níkovega, daj. Níkovemu, tož. Níkovo, mest. pri Níkovem, or. z Níkovim; DVOJINA: im. Níkovi, rod. Níkovih, daj. Níkovima, tož. Níkovi, mest. pri Níkovih, or. z Níkovima; MNOŽINA: im. Níkova, rod. Níkovih, daj. Níkovim, tož. Níkova, mest. pri Níkovih, or. z Níkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) nímfa nímfe ž |grško bajeslovno bitje|: Odisejeva avantura z nimfo Kalipso; kip Neptuna in štirih nimf; |vrsta papige|: Imam nekaj skobčevk in par nimf {B} nimfin {O} EDNINA: im. nímfa, rod. nímfe, daj. nímfi, tož. nímfo, mest. pri nímfi, or. z nímfo; DVOJINA: im. nímfi, rod. nímf, daj. nímfama, tož. nímfi, mest. pri nímfah, or. z nímfama; MNOŽINA: im. nímfe, rod. nímf, daj. nímfam, tož. nímfe, mest. pri nímfah, or. z nímfami STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Níno Nína m; imena bitij |moško ime|: V spominsko knjigo je zapisal verze Ninu v spomin; Ukvarjam se s triletnim sinom Ninom {B} Ninov {O} EDNINA: im. Níno, rod. Nína, daj. Nínu, tož. Nína, mest. pri Nínu, or. z Nínom; DVOJINA: im. Nína, rod. Nínov, daj. Nínoma, tož. Nína, mest. pri Nínih, or. z Nínoma; MNOŽINA: im. Níni, rod. Nínov, daj. Nínom, tož. Níne, mest. pri Nínih, or. z Níni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Nínov Nínova Nínovo prid. Ninov pevski nastop (< Nino) {O} moški: EDNINA: im. Nínov, rod. Nínovega, daj. Nínovemu, tož. Nínov (živostno Nínovega), mest. pri Nínovem, or. z Nínovim; DVOJINA: im. Nínova, rod. Nínovih, daj. Nínovima, tož. Nínova, mest. pri Nínovih, or. z Nínovima; MNOŽINA: im. Nínovi, rod. Nínovih, daj. Nínovim, tož. Nínove, mest. pri Nínovih, or. z Nínovimi ženski: EDNINA: im. Nínova, rod. Nínove, daj. Nínovi, tož. Nínovo, mest. pri Nínovi, or. z Nínovo; DVOJINA: im. Nínovi, rod. Nínovih, daj. Nínovima, tož. Nínovi, mest. pri Nínovih, or. z Nínovima; MNOŽINA: im. Nínove, rod. Nínovih, daj. Nínovim, tož. Nínove, mest. pri Nínovih, or. z Nínovimi srednji: EDNINA: im. Nínovo, rod. Nínovega, daj. Nínovemu, tož. Nínovo, mest. pri Nínovem, or. z Nínovim; DVOJINA: im. Nínovi, rod. Nínovih, daj. Nínovima, tož. Nínovi, mest. pri Nínovih, or. z Nínovima; MNOŽINA: im. Nínova, rod. Nínovih, daj. Nínovim, tož. Nínova, mest. pri Nínovih, or. z Nínovimi

326

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Nioba Niobe [nijóba] ž; imena bitij |pod. za Niobe|; |grška bajeslovna oseba|: tragična usoda kraljice Niobe {B} Niobin {O} EDNINA: im. Nioba, rod. Niobe, daj. Niobi, tož. Niobo, mest. pri Niobi, or. z Niobo; DVOJINA: im. Niobi, rod. Niob, daj. Niobama, tož. Niobi, mest. pri Niobah, or. z Niobama; MNOŽINA: im. Niobe, rod. Niob, daj. Niobam, tož. Niobe, mest. pri Niobah, or. z Niobami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Níves Níves ž; imena bitij |žensko ime|: Nives je všeč nova pesem {B} Nivesin {O} EDNINA: im. Níves, rod. Níves, daj. Níves, tož. Níves, mest. pri Níves, or. z Níves STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Nívesin Nívesina Nívesino prid. Prepoznal je Nivesin glas (< Nives) {O} moški: EDNINA: im. Nívesin, rod. Nívesinega, daj. Nívesinemu, tož. Nívesin (živostno Nívesinega), mest. pri Nívesinem, or. s Nívesinim; DVOJINA: im. Nívesina, rod. Nívesinih, daj. Nívesinima, tož. Nívesina, mest. pri Nívesinih, or. s Nívesinima; MNOŽINA: im. Nívesini, rod. Nívesinih, daj. Nívesinim, tož. Nívesine, mest. pri Nívesinih, or. s Nívesinimi ženski: EDNINA: im. Nívesina, rod. Nívesine, daj. Nívesini, tož. Nívesino, mest. pri Nívesini, or. s Nívesino; DVOJINA: im. Nívesini, rod. Nívesinih, daj. Nívesinima, tož. Nívesini, mest. pri Nívesinih, or. s Nívesinima; MNOŽINA:

im. Nívesine, rod. Nívesinih, daj. Nívesinim, tož. Nívesine, mest. pri Nívesinih, or. s Nívesinimi srednji: EDNINA: im. Nívesino, rod. Nívesinega, daj. Nívesinemu, tož. Nívesino, mest. pri Nívesinem, or. s Nívesinim; DVOJINA: im. Nívesini, rod. Nívesinih, daj. Nívesinima, tož. Nívesini, mest. pri Nívesinih, or. s Nívesinima; MNOŽINA: im. Nívesina, rod. Nívesinih, daj. Nívesinim, tož. Nívesina, mest. pri Nívesinih, or. s Nívesinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Njégoš Njégoša m; imena bitij |pravo ime Rade Petrović: črnogorski pesnik in vladika|: Na zborovanje so prinesli slike Vuka Karadžića in Njegoša; srečanje z Njegošem {B} Njegošev {O} EDNINA: im. Njégoš, rod. Njégoša, daj. Njégošu, tož. Njégoša, mest. pri Njégošu, or. z Njégošem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi NM NM [nəmə̀] m; simboli |Novo mesto|: Osebni avtomobil z oznako NM D6-262 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli n. m. okrajš. |nad morjem|: Nahaja se na 400 metrih n. m. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave N. N. okrajš. |lat. nomen nescio: neznanec; neznanka|: Pismo je podpisano z N. N. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

327

No No [nəó in enó] m; simboli |nobelij|: Simbol za kemijski element nobelij je No STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Nóe Nóeta m; imena bitij |svetopisemska oseba|: svetopisemska zgodba o Noetu {B} Noetov {O} EDNINA: im. Nóe, rod. Nóeta, daj. Nóetu, tož. Nóeta, mest. pri Nóetu, or. z Nóetom; DVOJINA: im. Nóeta, rod. Nóetov, daj. Nóetoma, tož. Nóeta, mest. pri Nóetih, or. z Nóetoma; MNOŽINA: im. Nóeti, rod. Nóetov, daj. Nóetom, tož. Nóete, mest. pri Nóetih, or. z Nóeti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Nóetov Nóetova Nóetovo prid. Ham je drugi Noetov sin; noetova barčica ||vrsta školjke||: Kunjka ali noetova barčica ima nesimetrično lupino, ki nekoliko spominja na starinske barke (< Noe) {O} moški: EDNINA: im. Nóetov, rod. Nóetovega, daj. Nóetovemu, tož. Nóetov (živostno Nóetovega), mest. pri Nóetovem, or. z Nóetovim; DVOJINA: im. Nóetova, rod. Nóetovih, daj. Nóetovima, tož. Nóetova, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovima; MNOŽINA: im. Nóetovi, rod. Nóetovih, daj. Nóetovim, tož. Nóetove, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovimi ženski: EDNINA: im. Nóetova, rod. Nóetove, daj. Nóetovi, tož. Nóetovo, mest. pri Nóetovi, or. z Nóetovo; DVOJINA: im. Nóetovi, rod. Nóetovih, daj. Nóetovima, tož. Nóetovi, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovima; MNOŽINA: im. Nóetove, rod. Nóetovih, daj. Nóetovim, tož. Nóetove, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovimi srednji: EDNINA: im. Nóetovo, rod. Nóetovega, daj. Nóetovemu, tož. Nóetovo, mest. pri Nóetovem, or. z

Nóetovim; DVOJINA: im. Nóetovi, rod. Nóetovih, daj. Nóetovima, tož. Nóetovi, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovima; MNOŽINA: im. Nóetova, rod. Nóetovih, daj. Nóetovim, tož. Nóetova, mest. pri Nóetovih, or. z Nóetovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) NOK NOK [enoká] m; simboli |norveška krona|: Cena najcenejšega litra vina, ki smo ga našli, je bila 100 NOK STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Noordung Noordunga [nórdung] m; imena bitij |pravo ime Herman Potočnik: slovenski raketni inženir|: Z Noordungom je povezan že od otroštva, ko je prebral Noordungovo knjigo Problem vožnje po vesolju; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem dokumentarni film o pionirju vesoljske tehnologije Hermanu Potočniku – Noordungu {B} Noordungov {O} EDNINA: im. Noordung, rod. Noordunga, daj. Noordungu, tož. Noordunga, mest. pri Noordungu, or. z Noordungom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Nostradámus Nostradámusa m; imena bitij |pravo ime Michel de Nostre-Dame: francoski jasnovidec, astrolog in zdravnik|: Bolgarsko jasnovidko Vango so večkrat primerjali z Nostradamusom {B} Nostradamusov {O} EDNINA: im. Nostradámus, rod. Nostradámusa, daj. Nostradámusu, tož. Nostradámusa, mest. pri Nostradámusu, or. z Nostradámusom

328

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi nov. okrajš. |november|: v datumu V Ljubljani, 5. nov. 2013; |novinar; novinarka|: v zvezi okrajšav Delavnico bo vodil Janez Novak, dipl. nov. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Np Np [nəpə̀ in enpé] m; simboli |neptunij|: Simbol za kemijski element neptunij je Np STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli npr. okrajš. |na primer|: pred naštevanjem, z vejico Tkanina je stkana iz tankih vlaken, npr. bombaža, volne, najlona ali poliestra STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave n. št. okrajš. |našega štetja|: Pompeje je uničil izbruh Vezuva leta 79 n. št.; prim. po Kr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave n. v. okrajš. |nadmorska višina|: Smučišča se razprostirajo od 1400 do 2200 metrov n. v. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ó ó-ja tudi ó m |ime črke ali glasu|: dolgi o; ločevanje ozkega in širokega o-ja; Ali paziš na pravilno izgovarjavo različnih o-jev?; navadno nesklonljivo Nima nog na o; kot imenovalniški prilastek črka o {O} EDNINA: im. ó tudi ó, rod. ó-ja tudi ó, daj. ó-ju tudi ó, tož. ó tudi ó, mest. pri ó-ju tudi pri ó, or. z ó-jem tudi z ó; DVOJINA:

im. ó-ja tudi ó, rod. ó-jev tudi ó, daj. ó-jema tudi ó, tož. ó-ja tudi ó, mest. pri ó-jih tudi pri ó, or. z ó-jema tudi z ó; MNOŽINA: im. ó-ji tudi ó, rod. ó-jev tudi ó, daj. ó-jem tudi ó, tož. ó-je tudi ó, mest. pri ó-jih tudi pri ó, or. z ó-ji tudi z ó STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Ó1 Ó-ja tudi Ó m |ime črke|: veliki O; Piše se na O; Omar zapiši z O-jem; navadno nesklonljivo od O do Ž; kot imenovalniški prilastek oznaka O; ob številki skupina O1 {O} EDNINA: im. Ó tudi Ó, rod. Ó-ja tudi Ó, daj. Ó-ju tudi Ó, tož. Ó tudi Ó, mest. pri Ó-ju tudi pri Ó, or. z Ó-jem tudi z Ó; DVOJINA: im. Ó-ja tudi Ó, rod. Ó-jev tudi Ó, daj. Ó-jema tudi Ó, tož. Ó-ja tudi Ó, mest. pri Ó-jih tudi pri Ó, or. z Ó-jema tudi z Ó; MNOŽINA: im. Ó-ji tudi Ó, rod. Ó-jev tudi Ó, daj. Ó-jem tudi Ó, tož. Ó-je tudi Ó, mest. pri Ó-jih tudi pri Ó, or. z Ó-ji tudi z Ó STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Ó2 Ó m; simboli |kisik|: Simbol za kemijski element kisik je O; |oksid|: v kemijski formuli aluminijev oksid (AlO) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli O'Connor O'Connorja [ou̯kônor] m; imena bitij Govoril sem s kapetanom O'Connorjem; irska pevka Sinead O'Connor {B} O'Connorjev {O} EDNINA: im. O'Connor, rod. O'Connorja, daj. O'Connorju, tož. O'Connorja, mest. pri O'Connorju, or. z O'Connorjem; DVOJINA: im. O'Connorja, rod. O'Connorjev, daj. O'Connorjema, tož. O'Connorja, mest. pri O'Connorjih, or. z

329

O'Connorjema; MNOŽINA: im. O'Connorji, rod. O'Connorjev, daj. O'Connorjem, tož. O'Connorje, mest. pri O'Connorjih, or. z O'Connorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki O'Connorjev O'Connorjeva O'Connorjevo [ou̯kônorjev-] prid. Po O'Connorjevem romanu so posneli film (< O'Connor) {O} moški: EDNINA: im. O'Connorjev, rod. O'Connorjevega, daj. O'Connorjevemu, tož. O'Connorjev (živostno O'Connorjevega), mest. pri O'Connorjevem, or. z O'Connorjevim; DVOJINA: im. O'Connorjeva, rod. O'Connorjevih, daj. O'Connorjevima, tož. O'Connorjeva, mest. pri O'Connorjevih, or. z O'Connorjevima; MNOŽINA: im. O'Connorjevi, rod. O'Connorjevih, daj. O'Connorjevim, tož. O'Connorjeve, mest. pri O'Connorjevih, or. z O'Connorjevimi ženski: EDNINA: im. O'Connorjeva, rod. O'Connorjeve, daj. O'Connorjevi, tož. O'Connorjevo, mest. pri O'Connorjevi, or. z O'Connorjevo; DVOJINA: im. O'Connorjevi, rod. O'Connorjevih, daj. O'Connorjevima, tož. O'Connorjevi, mest. pri O'Connorjevih, or. z O'Connorjevima; MNOŽINA: im. O'Connorjeve, rod. O'Connorjevih, daj. O'Connorjevim, tož. O'Connorjeve, mest. pri O'Connorjevih, or. z O'Connorjevimi srednji: EDNINA: im. O'Connorjevo, rod. O'Connorjevega, daj. O'Connorjevemu, tož. O'Connorjevo, mest. pri O'Connorjevem, or. z O'Connorjevim; DVOJINA: im. O'Connorjevi, rod. O'Connorjevih, daj. O'Connorjevima, tož. O'Connorjevi, mest. pri O'Connorjevih, or. z O'Connorjevima; MNOŽINA: im. O'Connorjeva, rod. O'Connorjevih, daj. O'Connorjevim, tož. O'Connorjeva, mest.

pri O'Connorjevih, or. z O'Connorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) obr. okrajš. |obrazec|: Izpolnite stolpec 15 na obr. M-4 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Obúti máček Obútega máčka m; imena bitij |pravljični lik|: Španski igralec Antonio Banderas je v filmu posodil glas Obutemu mačku; Otroci so vedno veseli srečanja z Obutim mačkom {O} EDNINA: im. Obúti máček, rod. Obútega máčka, daj. Obútemu máčku, tož. Obútega máčka, mest. pri Obútem máčku, or. z Obútim máčkom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena odd. okrajš. |oddaja|: informativna odd.; |oddelek|: Potrdilo o plačilu pošljite na naročniški odd. revije STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave odg. okrajš. |odgovor|: Preberi odg. številka 4 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave odg. ur. okrajš. |odgovorni urednik; odgovorna urednica|: odg. ur. časopisa STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Odisêj Odisêja m; imena bitij |pod. za Odiseus|; |grška bajeslovna oseba|: Stanley Kubrick je posnel film

330

Odiseja 2001, ki je bolj kot z Odisejem povezan z dolgim, zapletenim potovanjem oz. odisejado {B} Odisejev {O} EDNINA: im. Odisêj, rod. Odisêja, daj. Odisêju, tož. Odisêja, mest. pri Odisêju, or. z Odisêjem; DVOJINA: im. Odisêja, rod. Odisêjev, daj. Odisêjema, tož. Odisêja, mest. pri Odisêjih, or. z Odisêjema; MNOŽINA: im. Odisêji, rod. Odisêjev, daj. Odisêjem, tož. Odisêje, mest. pri Odisêjih, or. z Odisêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Odisêjev Odisejêva Odisêjevo prid. Odisejeva prevara s trojanskim konjem (< Odisej) {O} moški: EDNINA: im. Odisêjev, rod. Odisêjevega, daj. Odisêjevemu, tož. Odisêjev (živostno Odisêjevega), mest. pri Odisêjevem, or. z Odisêjevim; DVOJINA: im. Odisêjeva, rod. Odisêjevih, daj. Odisêjevima, tož. Odisêjeva, mest. pri Odisêjevih, or. z Odisêjevima; MNOŽINA: im. Odisêjevi, rod. Odisêjevih, daj. Odisêjevim, tož. Odisêjeve, mest. pri Odisêjevih, or. z Odisêjevimi ženski: EDNINA: im. Odisêjeva, rod. Odisêjeve, daj. Odisêjevi, tož. Odisêjevo, mest. pri Odisêjevi, or. z Odisêjevo; DVOJINA: im. Odisêjevi, rod. Odisêjevih, daj. Odisêjevima, tož. Odisêjevi, mest. pri Odisêjevih, or. z Odisêjevima; MNOŽINA: im. Odisêjeve, rod. Odisêjevih, daj. Odisêjevim, tož. Odisêjeve, mest. pri Odisêjevih, or. z Odisêjevimi srednji: EDNINA: im. Odisêjevo, rod. Odisêjevega, daj. Odisêjevemu, tož. Odisêjevo, mest. pri Odisêjevem, or. z Odisêjevim; DVOJINA: im. Odisêjevi, rod. Odisêjevih, daj. Odisêjevima, tož. Odisêjevi, mest. pri Odisêjevih, or. z Odisêjevima; MNOŽINA: im. Odisêjeva, rod. Odisêjevih, daj. Odisêjevim, tož.

Odisêjeva, mest. pri Odisêjevih, or. z Odisêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Odíseus Odisêja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Odisej STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Odrešeník Odrešeníka m; imena bitij |nadomestno ime za: Kristus|: Papež Gregor I. Veliki je določil štiri praznične adventne nedelje kot simbol štirih tisočletij, ki naj bi minila od rojstva do prihoda Odrešenika {B} Odrešenikov {O} EDNINA: im. Odrešeník, rod. Odrešeníka, daj. Odrešeníku, tož. Odrešeníka, mest. pri Odrešeníku, or. z Odrešeníkom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena odst. okrajš. |odstavek|: 1. odst. 395 člena; |odstotek|: 50 odst. popusta STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave odv. okrajš. |odvetnik; odvetnica|: pred imenom Na razpravi ga je zastopala odv. Jana Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave oec. okrajš. |ekonomist; ekonomistka|; |ekonomski|; gl. ekon. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ojdíp Ojdípa m; imena bitij

331

|pod. za Ojdipus|; |grška bajeslovna oseba|: V rimskem Koloseju je grško narodno gledališče uprizorilo Sofoklejevo dramo o kralju Ojdipu {B} Ojdipov {O} EDNINA: im. Ojdíp, rod. Ojdípa, daj. Ojdípu, tož. Ojdípa, mest. pri Ojdípu, or. z Ojdípom; DVOJINA: im. Ojdípa, rod. Ojdípov, daj. Ojdípoma, tož. Ojdípa, mest. pri Ojdípih, or. z Ojdípoma; MNOŽINA: im. Ojdípi, rod. Ojdípov, daj. Ojdípom, tož. Ojdípe, mest. pri Ojdípih, or. z Ojdípi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ojdípov Ojdípova Ojdípovo prid. V starih grških časih so se rojevale lepotice, a tudi hčere, ki so bile v življenju nesrečne kakor Ojdipova hči in Polineikova sestra Antigona; Ojdipov/ojdipov kompleks ||erotična navezanost na mater in sovraštvo do očeta||: Stendahlovo »Življenje Henryja Brularda« velja za prvi moderni opis Ojdipovega/ojdipovega kompleksa (< Ojdip) {O} moški: EDNINA: im. Ojdípov, rod. Ojdípovega, daj. Ojdípovemu, tož. Ojdípov (živostno Ojdípovega), mest. pri Ojdípovem, or. z Ojdípovim; DVOJINA: im. Ojdípova, rod. Ojdípovih, daj. Ojdípovima, tož. Ojdípova, mest. pri Ojdípovih, or. z Ojdípovima; MNOŽINA: im. Ojdípovi, rod. Ojdípovih, daj. Ojdípovim, tož. Ojdípove, mest. pri Ojdípovih, or. z Ojdípovimi ženski: EDNINA: im. Ojdípova, rod. Ojdípove, daj. Ojdípovi, tož. Ojdípovo, mest. pri Ojdípovi, or. z Ojdípovo; DVOJINA: im. Ojdípovi, rod. Ojdípovih, daj. Ojdípovima, tož. Ojdípovi, mest. pri Ojdípovih, or. z Ojdípovima; MNOŽINA: im. Ojdípove, rod. Ojdípovih, daj. Ojdípovim, tož. Ojdípove, mest. pri Ojdípovih, or. z Ojdípovimi

srednji: EDNINA: im. Ojdípovo, rod. Ojdípovega, daj. Ojdípovemu, tož. Ojdípovo, mest. pri Ojdípovem, or. z Ojdípovim; DVOJINA: im. Ojdípovi, rod. Ojdípovih, daj. Ojdípovima, tož. Ojdípovi, mest. pri Ojdípovih, or. z Ojdípovima; MNOŽINA: im. Ojdípova, rod. Ojdípovih, daj. Ojdípovim, tož. Ojdípova, mest. pri Ojdípovih, or. z Ojdípovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Ojdípus Ojdípa m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Ojdip STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena ok. okrajš. |okoli; približno|: Delo je nastalo ok. leta 1500; prim. pribl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave O. K. okrajš. |angl. okay: dobro; prav; v redu|: Rekel si je: O. K., še sem živ STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave okr. okrajš. |okrajni|: okr. sodišče; |okrog|: Pri Postojni so našli ostanke ognjišč (okr. 150.000 let); |okrožje|: Živi v 6. pariškem okr.; |okrožni|: okr. glavar; prim. pribl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave okrajš. okrajš. |okrajšava| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave okt. okrajš.

332

|oktober|: v datumu Članek je bil objavljen 2. okt. 2002 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ómega ómege ž |grška črka ω|: Kvantni računalnik velja za alfo in omego informacijske tehnologije; kot imenovalniški prilastek črka omega; nesklonljivo v zvezi omega 3 maščobne kisline Lososi imajo precej omega 3 maščobnih kislin maščobnih kislin omega 3 {O} EDNINA: im. ómega, rod. ómege, daj. ómegi, tož. ómego, mest. pri ómegi, or. z ómego; DVOJINA: im. ómegi, rod. ómeg, daj. ómegama, tož. ómegi, mest. pri ómegah, or. z ómegama; MNOŽINA: im. ómege, rod. ómeg, daj. ómegam, tož. ómege, mest. pri ómegah, or. z ómegami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) ómikron ómikrona m |grška črka o|: Iz omikrona izvira latinična črka o; kot imenovalniški prilastek črka omikron {O} EDNINA: im. ómikron, rod. ómikrona, daj. ómikronu, tož. ómikron, mest. pri ómikronu, or. z ómikronom; DVOJINA: im. ómikrona, rod. ómikronov, daj. ómikronoma, tož. ómikrona, mest. pri ómikronih, or. z ómikronoma; MNOŽINA: im. ómikroni, rod. ómikronov, daj. ómikronom, tož. ómikrone, mest. pri ómikronih, or. z ómikroni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) op. okrajš. |opomba|: Glej op. 23; |opus|: Šest pesmi op. 13 je prežetih s temačnostjo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave o. p. okrajš.

|odvetniška pisarna|: za imenom, z vejico Odvetniška družba Novak, o. p., d. o. o. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave op. a. okrajš. |opomba avtorja; opomba avtorice|: Država je članica OVSE (Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, op. a.); prim. op. p. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave op. p. okrajš. |opomba pisca|: Govorice (o državnem udaru, op. p.) so povsem neutemeljene; prim. op. a. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave op. prev. okrajš. |opomba prevajalca; opomba prevajalke|: Razglasili so ga za brezpravnega (ex lege pomeni zunaj zakona; op. prev.) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave op. ur. okrajš. |opomba urednika; opomba urednice|: Priložena fotografija je iz novembrskega glasila – op. ur. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Orést Orésta m; imena bitij |pod. za Orestes|; |grška bajeslovna oseba|: V zadnjem delu Oresteje avtor Ajshil razsodbo nad Orestom prepusti ljudskemu sodišču – demosu {B} Orestov {O} EDNINA: im. Orést, rod. Orésta, daj. Oréstu, tož. Orésta, mest. pri Oréstu, or. z Oréstom; DVOJINA: im. Orésta, rod. Oréstov, daj. Oréstoma, tož. Orésta, mest.

333

pri Oréstih, or. z Oréstoma; MNOŽINA: im. Orésti, rod. Oréstov, daj. Oréstom, tož. Oréste, mest. pri Oréstih, or. z Orésti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Oréstes Orésta m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Orest STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Órfej Órfeja m; imena bitij |pod. za Orfeus|; |grška bajeslovna oseba|: Na spomeniku je motiv Orfeja, ki s svojo liro žaluje za Evridiko {B} Orfejev {O} EDNINA: im. Órfej, rod. Órfeja, daj. Órfeju, tož. Órfeja, mest. pri Órfeju, or. z Órfejem; DVOJINA: im. Órfeja, rod. Órfejev, daj. Órfejema, tož. Órfeja, mest. pri Órfejih, or. z Órfejema; MNOŽINA: im. Órfeji, rod. Órfejev, daj. Órfejem, tož. Órfeje, mest. pri Órfejih, or. z Órfeji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Órfejev Órfejeva Órfejevo prid. Na igranje Orfejeve lire so se odzvale tudi ptice (< Orfej) {O} moški: EDNINA: im. Órfejev, rod. Órfejevega, daj. Órfejevemu, tož. Órfejev (živostno Órfejevega), mest. pri Órfejevem, or. z Órfejevim; DVOJINA: im. Órfejeva, rod. Órfejevih, daj. Órfejevima, tož. Órfejeva, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevima; MNOŽINA: im. Órfejevi, rod. Órfejevih, daj. Órfejevim, tož. Órfejeve, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevimi ženski: EDNINA: im. Órfejeva, rod. Órfejeve, daj. Órfejevi, tož. Órfejevo, mest. pri Órfejevi, or. z Órfejevo; DVOJINA: im. Órfejevi, rod. Órfejevih, daj. Órfejevima, tož. Órfejevi, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevima; MNOŽINA: im. Órfejeve, rod. Órfejevih, daj. Órfejevim, tož. Órfejeve, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevimi

srednji: EDNINA: im. Órfejevo, rod. Órfejevega, daj. Órfejevemu, tož. Órfejevo, mest. pri Órfejevem, or. z Órfejevim; DVOJINA: im. Órfejevi, rod. Órfejevih, daj. Órfejevima, tož. Órfejevi, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevima; MNOŽINA: im. Órfejeva, rod. Órfejevih, daj. Órfejevim, tož. Órfejeva, mest. pri Órfejevih, or. z Órfejevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Órfeus Órfeja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Orfej STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena org. okrajš. |organizacija|: svetovna meteorološka org.; |organizator|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. org. dela; |organizacijski|: org. odbor STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave orig. okrajš. |original|: vrtilna tabela (v orig. »pivot table«) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Orion [oríjon] m; imena bitij |grška bajeslovna oseba, velikan|: Smrt velikana Oriona naj bi povzročil škorpijonov pik {B} Orionov {O} EDNINA: im. Orion, rod. Oriona, daj. Orionu, tož. Oriona, mest. pri Orionu, or. z Orionom; DVOJINA: im. Oriona, rod. Orionov, daj. Orionoma, tož. Oriona, mest. pri Orionih, or. z Orionoma; MNOŽINA: im. Orioni, rod. Orionov, daj. Orionom, tož. Orione, mest. pri Orionih, or. z Orioni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena

334

órk órka m |človeku podobno bajeslovno bitje|: Prvi, ki je upodobil podobo orka v svojih delih, je bil J. R. R. Tolkien; Opisal je epski boj med raso ljudi in orkov {B} orkov {O} EDNINA: im. órk, rod. órka, daj. órku, tož. órka, mest. pri órku, or. z órkom; DVOJINA: im. órka, rod. órkov, daj. órkoma, tož. órka, mest. pri órkih, or. z órkoma; MNOŽINA: im. órki, rod. órkov, daj. órkom, tož. órke, mest. pri órkih, or. z órki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Ortega y Gasset Ortege y Gasseta in Ortega y Gasset Ortege y Gasseta [ortéga i gasét] m; imena bitij |José Ortega y Gasset; španski filozof, esejist in literarni kritik|: Španski mislec Ortega y Gasset je vpeljal razlikovanje med »odličnimi« in »običajnimi« ljudmi; prim. Gasset {B} Gassetov {O} EDNINA: im. Ortega y Gasset, rod. Ortege y Gasseta in Ortega y Gasseta, daj. Ortegi y Gassetu in Ortegu y Gassetu, tož. Ortego y Gasseta in Ortega y Gasseta, mest. pri Ortegi y Gassetu in pri Ortegu y Gassetu, or. z Ortego y Gassetom in z Ortegom y Gassetom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki Os Os [osə̀ in oès] m; simboli |osmij|: Simbol za kemijski element osmij je Os STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli os. okrajš.

|oseba|: Govoril je v 1. os. množine; |osebni|: os. dokument; varstvo os. podatkov STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ossian Ossiana [ósijan] m; imena bitij |irska bajeslovna oseba, pesnik|: Primerjalno raziskovanje literature v Rusiji se je začelo s primerjavo »Slova o polku Igorjevem« z Ossianom {B} Ossianov {O} EDNINA: im. Ossian, rod. Ossiana, daj. Ossianu, tož. Ossiana, mest. pri Ossianu, or. z Ossianom; DVOJINA: im. Ossiana, rod. Ossianov, daj. Ossianoma, tož. Ossiana, mest. pri Ossianih, or. z Ossianoma; MNOŽINA: im. Ossiani, rod. Ossianov, daj. Ossianom, tož. Ossiane, mest. pri Ossianih, or. z Ossiani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ostŕžek Ostŕžka m; imena bitij |pravljični lik|: Tesar Pepe ni imel sina, zato si je iz lesa naredil lutko Ostržka; zgodba o Ostržku; {B} Ostržkov {O} EDNINA: im. Ostŕžek, rod. Ostŕžka, daj. Ostŕžku, tož. Ostŕžka, mest. pri Ostŕžku, or. z Ostŕžkom; DVOJINA: im. Ostŕžka, rod. Ostŕžkov, daj. Ostŕžkoma, tož. Ostŕžka, mest. pri Ostŕžkih, or. z Ostŕžkoma; MNOŽINA: im. Ostŕžki, rod. Ostŕžkov, daj. Ostŕžkom, tož. Ostŕžke, mest. pri Ostŕžkih, or. z Ostŕžki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Ostŕžkov Ostŕžkova Ostŕžkovo prid. Avtor Ostržkovih dogodivščin je Carlo Collodi (< Ostržek) {O} moški: EDNINA: im. Ostŕžkov, rod. Ostŕžkovega, daj. Ostŕžkovemu, tož. Ostŕžkov (živostno Ostŕžkovega), mest. pri Ostŕžkovem, or. z Ostŕžkovim;

335

DVOJINA: im. Ostŕžkova, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovima, tož. Ostŕžkova, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovima; MNOŽINA: im. Ostŕžkovi, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovim, tož. Ostŕžkove, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovimi ženski: EDNINA: im. Ostŕžkova, rod. Ostŕžkove, daj. Ostŕžkovi, tož. Ostŕžkovo, mest. pri Ostŕžkovi, or. z Ostŕžkovo; DVOJINA: im. Ostŕžkovi, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovima, tož. Ostŕžkovi, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovima; MNOŽINA: im. Ostŕžkove, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovim, tož. Ostŕžkove, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovimi srednji: EDNINA: im. Ostŕžkovo, rod. Ostŕžkovega, daj. Ostŕžkovemu, tož. Ostŕžkovo, mest. pri Ostŕžkovem, or. z Ostŕžkovim; DVOJINA: im. Ostŕžkovi, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovima, tož. Ostŕžkovi, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovima; MNOŽINA: im. Ostŕžkova, rod. Ostŕžkovih, daj. Ostŕžkovim, tož. Ostŕžkova, mest. pri Ostŕžkovih, or. z Ostŕžkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) Oton iz Freisinga Otona iz Freisinga [óton iz frájzinga] m; imena bitij |nem. Otto von Freising: nemški škof|: Svetovna kronika je dosegla svoj višek z škofom Otonom iz Freisinga, ki je napisalZgodovino dveh držav {O} EDNINA: im. Oton iz Freisinga, rod. Otona iz Freisinga, daj. Otonu iz Freisinga, tož. Otona iz Freisinga, mest. pri Otonu iz Freisinga, or. z Otonom iz Freisinga STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu otr. okrajš.

|otroški|: otr. dodatek STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ovčár ovčárja m |pastir|: Predstavili so naravovarstveni vodnik »Po poteh ovčarja Marka«, ki sta ga izdali občini Tržič in Žirovnica; |pes|: uta za psa ovčarja; Psička je mešanka med kavkaškim in nemškim ovčarjem; Pri nemških ovčarjih in labradorcih se zdi, da vnaprej berejo misli ter želijo ustreči gospodarju; |pravljični lik|: v zvezi ovčar Runo Za zgodbo o ovčarju Runu je Cerkvenik prejel pisateljsko nagrado {B} ovčarjev {O} EDNINA: im. ovčár, rod. ovčárja, daj. ovčárju, tož. ovčárja, mest. pri ovčárju, or. z ovčárjem; DVOJINA: im. ovčárja, rod. ovčárjev, daj. ovčárjema, tož. ovčárja, mest. pri ovčárjih, or. z ovčárjema; MNOŽINA: im. ovčárji, rod. ovčárjev, daj. ovčárjem, tož. ovčárje, mest. pri ovčárjih, or. z ovčárji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena ôvovegetarijánec ôvovegetarijánca m |kdor je hrano rastlinskega izvora in jajca|: Ovovegetarijanci jedo jajca, a ne uživajo mlečnih izdelkov STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) ôvovegetarijánski ôvovegetarijánska, ôvovegetarijánsko prid. |ki se nanaša na jedi rastlinskega izvora in jajca|: ovovegetarijanska prehrana {O} moški: EDNINA: im. ôvovegetarijánski, rod. ôvovegetarijánskega, daj. ôvovegetarijánskemu, tož. ôvovegetarijánski (živostno ôvovegetarijánskega), mest. pri

336

ôvovegetarijánskem, or. z ôvovegetarijánskim; DVOJINA: im. ôvovegetarijánska, rod. ôvovegetarijánskih, daj. ôvovegetarijánskima, tož. ôvovegetarijánska, mest. pri ôvovegetarijánskih, or. z ôvovegetarijánskima; MNOŽINA: im. ôvovegetarijánski, rod. ôvovegetarijánskih, daj. ôvovegetarijánskim, tož. ôvovegetarijánske, mest. pri ôvovegetarijánskih, or. z ôvovegetarijánskimi ženski: EDNINA: im. ôvovegetarijánska, rod. ôvovegetarijánske, daj. ôvovegetarijánski, tož. ôvovegetarijánsko, mest. pri ôvovegetarijánski, or. z ôvovegetarijánsko; DVOJINA: im. ôvovegetarijánski, rod. ôvovegetarijánskih, daj. ôvovegetarijánskima, tož. ôvovegetarijánski, mest. pri ôvovegetarijánskih, or. z ôvovegetarijánskima; MNOŽINA: im. ôvovegetarijánske, rod. ôvovegetarijánskih, daj. ôvovegetarijánskim, tož. ôvovegetarijánske, mest. pri ôvovegetarijánskih, or. z ôvovegetarijánskimi srednji: EDNINA: im. ôvovegetarijánsko, rod. ôvovegetarijánskega, daj. ôvovegetarijánskemu, tož. ôvovegetarijánsko, mest. pri ôvovegetarijánskiem, or. z ôvovegetarijánskim; DVOJINA: im. ôvovegetarijánski, rod. ôvovegetarijánskih, daj. ôvovegetarijánskima, tož. ôvovegetarijánski, mest. pri ôvovegetarijánskih, or. z ôvovegetarijánskima; MNOŽINA: im. ôvovegetarijánska, rod. ôvovegetarijánskih, daj.

ôvovegetarijánskim, tož. ôvovegetarijánska, mest. pri ôvovegetarijánskih, or. z ôvovegetarijánskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) oz. okrajš. |oziroma|: Dolgotrajna bolečina v hrbtenici je pogosto posledica slabe oz. nepravilne drže nasploh; Koščke buče kuhajte na pari 10 minut oz. dokler se ne zmehčajo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ozêj Ozêja m; imena bitij |svetopisemski prerok|: beseda, ki jo je Gospod govoril Ozeju; v zvezi prerok Ozej v knjigi preroka Ozeja {B} Ozejev {O} EDNINA: im. Ozêj, rod. Ozêja, daj. Ozêju, tož. Ozêja, mest. pri Ozêju, or. z Ozêjem; DVOJINA: im. Ozêja, rod. Ozêjev, daj. Ozêjema, tož. Ozêja, mest. pri Ozêjih, or. z Ozêjema; MNOŽINA: im. Ozêji, rod. Ozêjev, daj. Ozêjem, tož. Ozêje, mest. pri Ozêjih, or. z Ozêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ozíris Ozírisa m; imena bitij |egipčanski bog|: bronasti kip Ozirisa; Egipčanska knjiga mrtvih pripoveduje tudi o bogu Ozirisu {B} Ozirisov {O} EDNINA: im. Ozíris, rod. Ozírisa, daj. Ozírisu, tož. Ozírisa, mest. pri Ozírisu, or. z Ozírisom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena p1 p-ja tudi p [pə̀, rod. pə̀ja in pé, rod. pêja] m

337

|ime črke ali glasu|: mali p; Otrok naj popiha pri vsakem p-ju, ki ga sliši; navadno nesklonljivo Pred p, t, k, h, f, s, š, c, č stoji predlog s; kot imenovalniški prilastek premica p; ob številki Daljica poteka od točke p1 do p2 {O} EDNINA: im. p tudi p, rod. p-ja tudi p, daj. p-ju tudi p, tož. p tudi p, mest. pri p-ju tudi pri p, or. s p-jem tudi s p; DVOJINA: im. p-ja tudi p, rod. p-jev tudi p, daj. p-jema tudi p, tož. p-ja tudi p, mest. pri p-jih tudi pri p, or. s p-jema tudi s p; MNOŽINA: im. p-ji tudi p, rod. p-jev tudi p, daj. p-jem tudi p, tož. p-je tudi p, mest. pri p-jih tudi pri p, or. s p-ji tudi s p STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) p2 p [pə̀ in pé] m; simboli |oznaka na notah piano: tiho| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli P1 P-ja tudi P [pə̀, rod. pə̀ja in pé, rod. pêja] m |ime črke|: veliki P; nadaljevanka o dr. P-ju; Fosfor je označen s P-jem; navadno nesklonljivo gesla od P do Ž; kot imenovalniški prilastek črka P; ob številki Predavanje bo na Aškerčevi 12 v predavalnici P5 {O} EDNINA: im. P tudi P, rod. P-ja tudi P, daj. P-ju tudi P, tož. P tudi P, mest. pri P-ju tudi pri P, or. s P-jem tudi s P; DVOJINA: im. P-ja tudi P, rod. P-jev tudi P, daj. P-jema tudi P, tož. P-ja tudi P, mest. pri P-jih tudi pri P, or. s P-jema tudi s P; MNOŽINA: im. P-ji tudi P, rod. P-jev tudi P, daj. P-jem tudi P, tož. P-je tudi P, mest. pri P-jih tudi pri P, or. s P-ji tudi s P STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) P2 P [pə̀ in pé] m; simboli |fosfor|: Simbol za kemijski element fosfor je P; |fosforjev|: v kemijski formuli fosforjev pentoksid (P4O10)

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli p. okrajš. |pater|: pred imenom delo p. Stanislava Škrabca; |pošta|: Paket pošlji na naslov Mekinje 236, p. Kamnik STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Pa Pa [pəá in peá] m; simboli |paskal/pascal|: V vakuumski tehniki sta uveljavljeni enoti za tlak paskal (1 Pa = 1 N/m2) in milibar (mb); |protaktinij|: Simbol za kemijski element protaktinij je Pa STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli pálček pálčka m |bajeslovno bitje|: Nastopila je v predstavi Sneguljčica in sedem palčkov; |pravljični lik|: v zvezi palček Smuk Naslov risanke je: »Kako je palček Smuk rešil potopljeni mesec« {B} palčkov {O} EDNINA: im. pálček, rod. pálčka, daj. pálčku, tož. pálčka, mest. pri pálčku, or. s pálčkom; DVOJINA: im. pálčka, rod. pálčkov, daj. pálčkoma, tož. pálčka, mest. pri pálčkih, or. s pálčkoma; MNOŽINA: im. pálčki, rod. pálčkov, daj. pálčkom, tož. pálčke, mest. pri pálčkih, or. s pálčki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij;domišljijskaimena Pálčica Pálčice ž; imena bitij |pravljični lik|: Palčico je zaradi njene ljubkosti ugrabila krastača; Junakinja pravljice o Palčici je za palec visoka deklica {B} Palčičin {O} EDNINA: im. Pálčica, rod. Pálčice, daj. Pálčici, tož. Pálčico, mest. pri Pálčici, or. s

338

Pálčico; DVOJINA: im. Pálčici, rod. Pálčic, daj. Pálčicama, tož. Pálčici, mest. pri Pálčicah, or. s Pálčicama; MNOŽINA: im. Pálčice, rod. Pálčic, daj. Pálčicam, tož. Pálčice, mest. pri Pálčicah, or. s Pálčicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Pálčičin Pálčičina Pálčičino prid. Palčičina pot domov (< Palčica) {O} moški: EDNINA: im. Pálčičin, rod. Pálčičinega, daj. Pálčičinemu, tož. Pálčičin (živostno Pálčičinega), mest. pri Pálčičinem, or. s Pálčičinim; DVOJINA: im. Pálčičina, rod. Pálčičinih, daj. Pálčičinima, tož. Pálčičina, mest. pri Pálčičinih, or. s Pálčičinima; MNOŽINA: im. Pálčičini, rod. Pálčičinih, daj. Pálčičinim, tož. Pálčičine, mest. pri Pálčičinih, or. s Pálčičinimi ženski: EDNINA: im. Pálčičina, rod. Pálčičine, daj. Pálčičini, tož. Pálčičino, mest. pri Pálčičini, or. s Pálčičino; DVOJINA: im. Pálčičini, rod. Pálčičinih, daj. Pálčičinima, tož. Pálčičini, mest. pri Pálčičinih, or. s Pálčičinima; MNOŽINA: im. Pálčičine, rod. Pálčičinih, daj. Pálčičinim, tož. Pálčičine, mest. pri Pálčičinih, or. s Pálčičinimi srednji: EDNINA: im. Pálčičino, rod. Pálčičinega, daj. Pálčičinemu, tož. Pálčičino, mest. pri Pálčičinem, or. s Pálčičinim; DVOJINA: im. Pálčičini, rod. Pálčičinih, daj. Pálčičinima, tož. Pálčičini, mest. pri Pálčičinih, or. s Pálčičinima; MNOŽINA: im. Pálčičina, rod. Pálčičinih, daj. Pálčičinim, tož. Pálčičina, mest. pri Pálčičinih, or. s Pálčičinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen);svojilnipridevniki(izsamostalnikovženskegaspolana-ica) pálčkov pálčkova pálčkovo prid.

V pravljičnem mestu je stala palčkova hišica (< palček) {O} moški: EDNINA: im. pálčkov, rod. pálčkovega, daj. pálčkovemu, tož. pálčkov (živostno pálčkovega), mest. pri pálčkovem, or. s pálčkovim; DVOJINA: im. pálčkova, rod. pálčkovih, daj. pálčkovima, tož. pálčkova, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovima; MNOŽINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj. pálčkovim, tož. pálčkove, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovimi ženski: EDNINA: im. pálčkova, rod. pálčkove, daj. pálčkovi, tož. pálčkovo, mest. pri pálčkovi, or. s pálčkovo; DVOJINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj. pálčkovima, tož. pálčkovi, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovima; MNOŽINA: im. pálčkove, rod. pálčkovih, daj. pálčkovim, tož. pálčkove, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovimi srednji: EDNINA: im. pálčkovo, rod. pálčkovega, daj. pálčkovemu, tož. pálčkovo, mest. pri pálčkovem, or. s pálčkovim; DVOJINA: im. pálčkovi, rod. pálčkovih, daj. pálčkovima, tož. pálčkovi, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovima; MNOŽINA: im. pálčkova, rod. pálčkovih, daj. pálčkovim, tož. pálčkova, mest. pri pálčkovih, or. s pálčkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) Pán Pána m; imena bitij |grški bog pastirjev|: Pana so Atenci častili v votlini na pobočju Akropole {B} Panov {O} EDNINA: im. Pán, rod. Pána, daj. Pánu, tož. Pána, mest. pri Pánu, or. s Pánom; DVOJINA: im. Pána, rod. Pánov, daj. Pánoma, tož. Pána, mest. pri Pánih, or. s Pánoma; MNOŽINA: im. Páni, rod. Pánov, daj. Pánom, tož. Páne, mest. pri Pánih, or. s Páni

339

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Pandóra Pandóre ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: pisateljeva oživitev mitološke Pandore {B} Pandorin {O} EDNINA: im. Pandóra, rod. Pandóre, daj. Pandóri, tož. Pandóro, mest. pri Pandóri, or. s Pandóro; DVOJINA: im. Pandóri, rod. Pandór, daj. Pandórama, tož. Pandóri, mest. pri Pandórah, or. z Pandórama; MNOŽINA: im. Pandóre, rod. Pandór, daj. Pandóram, tož. Pandóre, mest. pri Pandórah, or. s Pandórami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Pandórin Pandórina Pandórino prid. Cilj našega potovanja je bil Pandorin tempelj; Pandorina/pandorina skrinjica ||vir nesreč in neprijetnosti||: Približno 20 % dušika, ki ga v zemljo dodajo ljudje, konča v jezerih, rekah, oceanih in vodnih virih, s čimer odpira pravo Pandorino/pandorino skrinjico težav (< Pandora) {O} moški: EDNINA: im. Pandórin, rod. Pandórinega, daj. Pandórinemu, tož. Pandórin (živostno Pandórinega), mest. pri Pandórinem, or. s Pandórinim; DVOJINA: im. Pandórina, rod. Pandórinih, daj. Pandórinima, tož. Pandórina, mest. pri Pandórinih, or. s Pandórinima; MNOŽINA: im. Pandórini, rod. Pandórinih, daj. Pandórinim, tož. Pandórine, mest. pri Pandórinih, or. s Pandórinimi ženski: EDNINA: im. Pandórina, rod. Pandórine, daj. Pandórini, tož. Pandórino, mest. pri Pandórini, or. s Pandórino; DVOJINA: im. Pandórini, rod. Pandórinih, daj. Pandórinima, tož. Pandórini, mest. pri Pandórinih, or. s Pandórinima; MNOŽINA: im. Pandórine, rod. Pandórinih, daj. Pandórinim, tož. Pandórine, mest. pri Pandórinih, or. s Pandórinimi

srednji: EDNINA: im. Pandórino, rod. Pandórinega, daj. Pandórinemu, tož. Pandórino, mest. pri Pandórinem, or. s Pandórinim; DVOJINA: im. Pandórini, rod. Pandórinih, daj. Pandórinima, tož. Pandórini, mest. pri Pandórinih, or. s Pandórinima; MNOŽINA: im. Pandórina, rod. Pandórinih, daj. Pandórinim, tož. Pandórina, mest. pri Pandórinih, or. s Pandórinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Paracelsus Paracelsa tudi Paracelzus Paracelza [paracélzus] m; imena bitij |Theophrastus Bombastus von Hohenbheim: švicarski zdravnik, alkimist in filozof|: Paracelsus je delal tudi v Idriji in na Ptuju STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi parc. št. okrajš. |parcelna številka|: V zemljiški knjigi je vpisana parc. štev. 136/2 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Páris Párisa m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Homer je Parisa, ki je ugrabil Heleno, pogosto imenoval Aleksander iz Troje {B} Parisov {O} EDNINA: im. Páris, rod. Párisa, daj. Párisu, tož. Párisa, mest. pri Párisu, or. s Párisom; DVOJINA: im. Párisa, rod. Párisov, daj. Párisoma, tož. Párisa, mest. pri Párisih, or. s Párisoma; MNOŽINA: im. Párisi, rod. Párisov, daj. Párisom, tož. Párise, mest. pri Párisih, or. s Párisi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Párka Párke ž

340

|rimska boginja usode|: Pri Rimljanih naj bi Parke prisostovale rojstvu otroka in mu predle niti usode {B} Parkin {O} EDNINA: im. Párka, rod. Párke, daj. Párki, tož. Párko, mest. pri Párki, or. s Párko; DVOJINA: im. Párki, rod. Párk, daj. Párkama, tož. Párki, mest. pri Párkah, or. s Párkama; MNOŽINA: im. Párke, rod. Párk, daj. Párkam, tož. Párke, mest. pri Párkah, or. s Párkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Parváti Parváti ž |brahmanska boginja, žena Šive|: 62 obrazov boginje Parvati; V svoji dobrohotni podobi bog Šiva živi s Parvati na Himalaji in jezdi svojega bika {B} Parvatin {O} EDNINA: im. Parváti, rod. Parváti, daj. Parváti, tož. Parváti, mest. pri Parváti, or. s Parváti; DVOJINA: im. Parváti, rod. Parváti, daj. Parváti, tož. Parváti, mest. pri Parváti, or. s Parváti; MNOŽINA: im. Parváti, rod. Parváti, daj. Parváti, tož. Parváti, mest. pri Parváti, or. s Parváti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Parvátijin Parvátijina Parvátijino prid. Parvatijina meditacija (< Parvati) {O} moški: EDNINA: im. Parvátijin, rod. Parvátijinega, daj. Parvátijinemu, tož. Parvátijin (živostno Parvátijinega), mest. pri Parvátijinem, or. s Parvátijinim; DVOJINA: im. Parvátijina, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinima, tož. Parvátijina, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinima; MNOŽINA: im. Parvátijini, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinim, tož. Parvátijine, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinimi ženski: EDNINA: im. Parvátijina, rod. Parvátijine, daj. Parvátijini, tož.

Parvátijino, mest. pri Parvátijini, or. s Parvátijino; DVOJINA: im. Parvátijini, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinima, tož. Parvátijini, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinima; MNOŽINA: im. Marjine, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinim, tož. Parvátijine, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinimi srednji: EDNINA: im. Parvátijino, rod. Parvátijinega, daj. Parvátijinemu, tož. Parvátijino, mest. pri Parvátijinem, or. s Parvátijinim; DVOJINA: im. Parvátijini, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinima, tož. Parvátijini, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinima; MNOŽINA: im. Parvátijina, rod. Parvátijinih, daj. Parvátijinim, tož. Parvátijina, mest. pri Parvátijinih, or. s Parvátijinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) pasjeglávčev pasjeglávčeva pasjeglávčevo prid. pasjeglavčevo prekletstvo (< pasjeglavec) {O} moški: EDNINA: im. pasjeglávčev, rod. pasjeglávčevega, daj. pasjeglávčevemu, tož. pasjeglávčev (živostno pasjeglávčevega), mest. pri pasjeglávčevem, or. s pasjeglávčevim; DVOJINA: im. pasjeglávčeva, rod. pasjeglávčevih, daj. pasjeglávčevima, tož. pasjeglávčeva, mest. pri pasjeglávčevih, or. s pasjeglávčevima; MNOŽINA: im. pasjeglávčevi, rod. pasjeglávčevih, daj. pasjeglávčevim, tož. pasjeglávčeve, mest. pri pasjeglávčevih, or. s pasjeglávčevimi ženski: EDNINA: im. pasjeglávčeva, rod. pasjeglávčeve, daj. pasjeglávčevi, tož. pasjeglávčevo, mest. pri pasjeglávčevi, or. s pasjeglávčevo; DVOJINA: im. pasjeglávčevi, rod. pasjeglávčevih, daj. pasjeglávčevima, tož. pasjeglávčevi, mest. pri pasjeglávčevih, or. s

341

pasjeglávčevima; MNOŽINA: im. pasjeglávčeve, rod. pasjeglávčevih, daj. pasjeglávčevim, tož. pasjeglávčeve, mest. pri pasjeglávčevih, or. s pasjeglávčevimi srednji: EDNINA: im. pasjeglávčevo, rod. pasjeglávčevega, daj. pasjeglávčevemu, tož. pasjeglávčevo, mest. pri pasjeglávčevem, or. s pasjeglávčevim; DVOJINA: im. pasjeglávčevi, rod. pasjeglávčevih, daj. pasjeglávčevima, tož. pasjeglávčevi, mest. pri pasjeglávčevih, or. s pasjeglávčevima; MNOŽINA: im. pasjeglávčeva, rod. pasjeglávčevih, daj. pasjeglávčevim, tož. pasjeglávčeva, mest. pri pasjeglávčevih, or. s pasjeglávčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) pasjeglávec pasjeglávca m |bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo|: V slovenskem pripovednem izročilu se je izročilo o pasjeglavcih preneslo na Hune {B} pasjeglavčev {O} EDNINA: im. pasjeglávec, rod. pasjeglávca, daj. pasjeglávcu, tož. pasjeglávca, mest. pri pasjeglávcu, or. s pasjeglávcem; DVOJINA: im. pasjeglávca, rod. pasjeglávcev, daj. pasjeglávcema, tož. pasjeglávca, mest. pri pasjeglávcih, or. s pasjeglávcema; MNOŽINA: im. pasjeglávci, rod. pasjeglávcev, daj. pasjeglávcem, tož. pasjeglávce, mest. pri pasjeglávcih, or. s pasjeglávci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Pátrokel Pátrokla m; imena bitij |pod. za Patroklos; Patrokles|; |grška bajeslovna oseba|: Kot je Homer pisal v

Iliadi, je Ahil v spomin Patroklu priredil pogrebne igre {B} Patroklov {O} EDNINA: im. Pátrokel, rod. Pátrokla, daj. Pátroklu, tož. Pátrokla, mest. pri Pátroklu, or. s Pátroklom; DVOJINA: im. Pátrokla, rod. Pátroklov, daj. Pátrokloma, tož. Pátrokla, mest. pri Pátroklih, or. s Pátrokloma; MNOŽINA: im. Pátrokli, rod. Pátroklov, daj. Pátroklom, tož. Pátrokle, mest. pri Pátroklih, or. s Pátrokli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Pátrokles Pátrokla m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Patrokel STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Pátroklos Pátrokla m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Patrokel STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Pável Pávla m; imena bitij |moško ime|: koncert ob jubileju skladatelja Pavla Merkuja; V baziliki so pripravili posebno srečanje s papežem Janezom Pavlom II.; |svetopisemska oseba|: Brali smo pismo svetega Petra Korinčanom; v zvezi apostol Pavel Ob 2000-letnici rojstva apostola Pavla je papež Benedikt XVI. razglasil leto sv. Pavla {B} Pavlov {O} EDNINA: im. Pável, rod. Pávla, daj. Pávlu, tož. Pávla, mest. pri Pávlu, or. s Pávlom; DVOJINA: im. Pávla, rod. Pávlov, daj. Pávloma, tož. Pávla, mest. pri Pávlih, or. s Pávloma; MNOŽINA: im. Pávli, rod. Pávlov, daj. Pávlom, tož. Pávle, mest. pri Pávlih, or. s Pávli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena

342

Pávle Zidár Pávleta Zidárja m; imena bitij |pravo ime Zdravko Slamnik: slovenski pesnik in pisatelj|: korespondenca s Pavletom Zidarjem; prim. Zidarjev {O} EDNINA: im. Pávle Zidár, rod. Pávleta Zidárja, daj. Pávletu Zidárju, tož. Pávleta Zidárja, mest. pri Pávletu Zidárju, or. s Pávletom Zidárjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Pávlič Pávliča m; imena bitij |priimek|: Odhitel je k Pavliču; Pogovori se s Pavličem {B} Pavličev {O} EDNINA: im. Pávlič, rod. Pávliča, daj. Pávliču, tož. Pávliča, mest. pri Pávliču, or. s Pávličem; DVOJINA: im. Pávliča, rod. Pávličev, daj. Pávličema, tož. Pávliča, mest. pri Pávličih, or. s Pávličema; MNOŽINA: im. Pávliči, rod. Pávličev, daj. Pávličem, tož. Pávliče, mest. pri Pávličih, or. s Pávliči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Pávličev Pávličeva Pávličevo prid. Pavličeve oljne slike na platnu (< Pavlič) {O} moški: EDNINA: im. Pávličev, rod. Pávličevega, daj. Pávličevemu, tož. Pávličev (živostno Pávličevega), mest. pri Pávličevem, or. s Pávličevim; DVOJINA: im. Pávličeva, rod. Pávličevih, daj. Pávličevima, tož. Pávličeva, mest. pri Pávličevih, or. s Pávličevima; MNOŽINA: im. Pávličevi, rod. Pávličevih, daj. Pávličevim, tož. Pávličeve, mest. pri Pávličevih, or. s Pávličevimi ženski: EDNINA: im. Pávličeva, rod. Pávličeve, daj. Pávličevi, tož. Pávličevo, mest. pri Pávličevi, or. s Pávličevo; DVOJINA: im. Pávličevi, rod. Pávličevih, daj. Pávličevima, tož. Pávličevi, mest. pri

Pávličevih, or. s Pávličevima; MNOŽINA: im. Pávličeve, rod. Pávličevih, daj. Pávličevim, tož. Pávličeve, mest. pri Pávličevih, or. s Pávličevimi srednji: EDNINA: im. Pávličevo, rod. Pávličevega, daj. Pávličevemu, tož. Pávličevo, mest. pri Pávličevem, or. s Pávličevim; DVOJINA: im. Pávličevi, rod. Pávličevih, daj. Pávličevima, tož. Pávličevi, mest. pri Pávličevih, or. s Pávličevima; MNOŽINA: im. Pávličeva, rod. Pávličevih, daj. Pávličevim, tož. Pávličeva, mest. pri Pávličevih, or. s Pávličevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Pavlín Oglêjski Pavlína Oglêjskega m; imena bitij |lat. Paulinus Aquileiensis: svetnik|: pesnitev Pavlina Oglejskega {O} EDNINA: im. Pavlín Oglêjski, rod. Pavlína Oglêjskega, daj. Pavlínu Oglêjskemu, tož. Pavlína Oglêjskega, mest. pri Pavlínu Oglêjskem, or. s Pavlínom Oglêjskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Pb Pb [pəbə̀ in pebé] m; simboli |svinec|: Simbol za kemijski element svinec je Pb; |svinčev|: v kemijski formuli svinčev oksid (PbO) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli pc pc [pəcə̀ in pecé] m; simboli |parsek|: Zvezda Sirij je od Zemlje oddaljena 2,6 pc STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli p. c. okrajš.

343

|podružnična cerkev|: obnova p. c. v Koritnem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave p. Chr. n. okrajš. |lat. post Christum natum: po Kristusovem rojstvu|: v 5. stoletju p. Chr. n.; gl. n. št., po Kr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Pd Pd [pədə̀ in pedé] m; simboli |paladij|: Simbol za kemijski element paladij je Pd STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli p. d. okrajš. |po domače|: za imenom, z vejico Na Zgončevi domačiji, p. d. pri Zgončku, so praznovali; Janez Novak, p. d. Kovačev STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave .pdf okrajš. kot datotečna končnica Datoteka ima končnico .pdf in vsebuje popoln zapis dokumenta; v imenih datotek, stično Natisni datoteko z imenom Pravopis.pdf; prim. PDF STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ped. okrajš. |pedagog; pedagoginja|: v zvezi okrajšav Ravnatelj ima izobrazbo univ. dipl. ped.; |pedagogika|: študenti 4. letnika ped.; |pedagoški|: ped. vodja STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Pédenjpéd Pédenjpéda m; imena bitij

|pravljični lik|: Grafenauer je dečka Pedenjpeda predstavil na humoren in zanimiv način; pesmi o Pedenjpedu {B} Pedenjpedov {O} EDNINA: im. Pédenjpéd, rod. Pédenjpéda, daj. Pédenjpédu, tož. Pédenjpéda, mest. pri Pédenjpédu, or. s Pédenjpédom; DVOJINA: im. Pédenjpéda, rod. Pédenjpédov, daj. Pédenjpédoma, tož. Pédenjpéda, mest. pri Pédenjpédih, or. s Pédenjpédoma; MNOŽINA: im. Pédenjpédi, rod. Pédenjpédov, daj. Pédenjpédom, tož. Pédenjpéde, mest. pri Pédenjpédih, or. s Pédenjpédi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Pégaz Pégaza m; imena bitij |pod. za Pegasus|; |grški bajeslovni konj|: Gorgona Meduza je v trenutku smrti rodila Hrizaorja in krilatega konja Pegaza {B} Pegazov {O} EDNINA: im. Pégaz, rod. Pégaza, daj. Pégazu, tož. Pégaza, mest. pri Pégazu, or. s Pégazom; DVOJINA: im. Pégaza, rod. Pégazov, daj. Pégazoma, tož. Pégaza, mest. pri Pégazih, or. s Pégazoma; MNOŽINA: im. Pégazi, rod. Pégazov, daj. Pégazom, tož. Pégaze, mest. pri Pégazih, or. s Pégazi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena;živalskaimena Péhta Péhte ž; imena bitij |pravljični lik|: Mojca je med nabiranjem rož srečala Pehto, ki jo je odpeljala k sebi domov; Po mnenju tete Pehte iz filma »Kekec« naj bi za vsako bolezen rasla roža {B} Pehtin {O} EDNINA: im. Péhta, rod. Péhte, daj. Péhti, tož. Péhto, mest. pri Péhti, or. s Péhto; DVOJINA: im. Péhti, rod. Péht, daj. Péhtama, tož. Péhti, mest. pri Péhtah, or. s Péhtama; MNOŽINA: im. Péhte, rod. Péht,

344

daj. Péhtam, tož. Péhte, mest. pri Péhtah, or. s Péhtami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena péhtra péhtre ž |slovenska bajeslovna oseba, dobra ali hudobna starka|: Makarovičeva svoje idejno in filozofsko obzorje združuje z mitološkim svetom torkelj, peht, sojenic in rojenic; prim. Pehtra baba {B} pehtrin {O} EDNINA: im. péhtra, rod. péhtre, daj. péhtri, tož. péhtro, mest. pri péhtri, or. s péhtro; DVOJINA: im. péhtri, rod. péhter, daj. péhtrama, tož. péhtri, mest. pri péhtrah, or. s péhtrama; MNOŽINA: im. péhtre, rod. péhter, daj. péhtram, tož. péhtre, mest. pri péhtrah, or. s péhtrami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Péhtra bába Péhtre bábe ž |slovenska bajeslovna oseba|: V Soški dolini in na Bovškem so se v Pehtro babo preoblekli fantje in strašili po vasi; V Rožu so včasih otroci prosili Pehtro babo predvsem za orehe; prim. pehtra {O} EDNINA: im. Péhtra bába, rod. Péhtre bábe, daj. Péhtri bábi, tož. Péhtro bábo, mest. pri Péhtri bábi, or. s Péhtro bábo; DVOJINA: im. Péhtri bábi, rod. Péhter báb, daj. Péhtrama bábama, tož. Péhtri bábi, mest. pri Péhtrah bábah, or. s Péhtrama bábama; MNOŽINA: im. Péhtre bábe, rod. Péhter báb, daj. Péhtram bábami, tož. Péhtre bábe, mest. pri Péhtrah bábah, or. s Péhtrami bábami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Pelé Peléja [pelé, rod. pelêja] m; imena bitij

|citn. Pelé|; |pravo ime Edson Arantes do Nascimento: brazilski nogometaš|: S Pelejem si je razdelil nagrado za najboljšega igralca preteklega stoletja {B} Peléjev {O} EDNINA: im. Pelé, rod. Peléja, daj. Peléju, tož. Peléja, mest. pri Peléju, or. s Peléjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Pelêj Pelêja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Junakinja Atalanta se je v boju pomerila s Pelejem, Ahilovim očetom {B} Pelejev {O} EDNINA: im. Pelêj, rod. Pelêja, daj. Pelêju, tož. Pelêja, mest. pri Pelêju, or. s Pelêjem; DVOJINA: im. Pelêja, rod. Pelêjev, daj. Pelêjema, tož. Pelêja, mest. pri Pelêjih, or. s Pelêjema; MNOŽINA: im. Pelêji, rod. Pelêjev, daj. Pelêjem, tož. Pelêje, mest. pri Pelêjih, or. s Pelêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Peléjev1 Peléjeva Peléjevo [pelêjev-] prid. |citn. Peléjev|: Peléjeva poslovilna tekma (< Pelé) {O} moški: EDNINA: im. Peléjev, rod. Peléjevega, daj. Peléjevemu, tož. Peléjev (živostno Peléjevega), mest. pri Peléjevem, or. s Peléjevim; DVOJINA: im. Peléjeva, rod. Peléjevih, daj. Peléjevima, tož. Peléjeva, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevima; MNOŽINA: im. Peléjevi, rod. Peléjevih, daj. Peléjevim, tož. Peléjeve, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevimi ženski: EDNINA: im. Peléjeva, rod. Peléjeve, daj. Peléjevi, tož. Peléjevo, mest. pri Peléjevi, or. s Peléjevo; DVOJINA: im. Peléjevi, rod. Peléjevih, daj. Peléjevima, tož. Peléjevi, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevima; MNOŽINA: im. Peléjeve, rod.

345

Peléjevih, daj. Peléjevim, tož. Peléjeve, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevimi srednji: EDNINA: im. Peléjevo, rod. Peléjevega, daj. Peléjevemu, tož. Peléjevo, mest. pri Peléjevem, or. s Peléjevim; DVOJINA: im. Peléjevi, rod. Peléjevih, daj. Peléjevima, tož. Peléjevi, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevima; MNOŽINA: im. Peléjeva, rod. Peléjevih, daj. Peléjevim, tož. Peléjeva, mest. pri Peléjevih, or. s Peléjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Pelêjev2 Pelejêva Pelêjevo prid. Ahil je bil Pelejev in Tetidin sin (< Pelej) {O} moški: EDNINA: im. Pelêjev, rod. Pelêjevega, daj. Pelêjevemu, tož. Pelêjev (živostno Pelêjevega), mest. pri Pelêjevem, or. s Pelêjevim; DVOJINA: im. Pelêjeva, rod. Pelêjevih, daj. Pelêjevima, tož. Pelêjeva, mest. pri Pelêjevih, or. s Pelêjevima; MNOŽINA: im. Pelêjevi, rod. Pelêjevih, daj. Pelêjevim, tož. Pelêjeve, mest. pri Pelêjevih, or. s Pelêjevimi ženski: EDNINA: im. Pelêjeva, rod. Pelêjeve, daj. Pelêjevi, tož. Pelêjevo, mest. pri Pelêjevi, or. s Pelêjevo; DVOJINA: im. Pelêjevi, rod. Pelêjevih, daj. Pelêjevima, tož. Pelêjevi, mest. pri Pelêjevih, or. s Pelêjevima; MNOŽINA: im. Pelêjeve, rod. Pelêjevih, daj. Pelêjevim, tož. Pelêjeve, mest. pri Pelêjevih, or. s Pelêjevimi srednji: EDNINA: im. Pelêjevo, rod. Pelêjevega, daj. Pelêjevemu, tož. Pelêjevo, mest. pri Pelêjevem, or. s Pelêjevim; DVOJINA: im. Pelêjevi, rod. Pelêjevih, daj. Pelêjevima, tož. Pelêjevi, mest. pri Pelêjevih, or. s Pelêjevima; MNOŽINA: im. Pelêjeva, rod. Pelêjevih, daj. Pelêjevim, tož. Pelêjeva, mest. pri Pelêjevih, or. s Pelêjevimi STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Penelópa Penelópe ž; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: snubci Odisejeve žene Penelope {B} Penelopin {O} EDNINA: im. Penelópa, rod. Penelópe, daj. Penelópi, tož. Penelópo, mest. pri Penelópi, or. s Penelópo; DVOJINA: im. Penelópi, rod. Penelóp, daj. Penelópama, tož. Penelópi, mest. pri Penelópah, or. s Penelópama; MNOŽINA: im. Penelópe, rod. Penelóp, daj. Penelópam, tož. Penelópe, mest. pri Penelópah, or. s Penelópami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Pepélka Pepélke ž; imena bitij |pravljični lik|: Dobra vila je Pepelki pričarala lepo obleko, steklene čeveljčke in kočijo; Slovenska ilustratorka Alenka Sottler je prejela zlato jabolko za ilustracije v pravljici o Pepelki {B} Pepelkin {O} EDNINA: im. Pepélka, rod. Pepélke, daj. Pepélki, tož. Pepélko, mest. pri Pepélki, or. s Pepélko; DVOJINA: im. Pepélki, rod. Pepélk, daj. Pepélkama, tož. Pepélki, mest. pri Pepélkah, or. s Pepélkama; MNOŽINA: im. Pepélke, rod. Pepélk, daj. Pepélkam, tož. Pepélke, mest. pri Pepélkah, or. s Pepélkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Pêrko Pêrka m; imena bitij |priimek|: Pri Perku so se najprej pisali Knez; S Perkom ni šale {B} Perkov {O} EDNINA: im. Pêrko, rod. Pêrka, daj. Pêrku, tož. Pêrka, mest. pri Pêrku, or. s Pêrkom; DVOJINA: im. Pêrka, rod. Pêrkov, daj. Pêrkoma, tož. Pêrka, mest. pri Pêrkih,

346

or. s Pêrkoma; MNOŽINA: im. Pêrki, rod. Pêrkov, daj. Pêrkom, tož. Pêrke, mest. pri Pêrkih, or. s Pêrki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Pêrkov Pêrkova Pêrkovo prid. Zadnje leto Perkova turistična kmetija ponuja tudi adrenalinska doživetja (< Perko) {O} moški: EDNINA: im. Pêrkov, rod. Pêrkovega, daj. Pêrkovemu, tož. Pêrkov (živostno Pêrkovega), mest. pri Pêrkovem, or. s Pêrkovim; DVOJINA: im. Pêrkova, rod. Pêrkovih, daj. Pêrkovima, tož. Pêrkova, mest. pri Pêrkovih, or. s Pêrkovima; MNOŽINA: im. Pêrkovi, rod. Pêrkovih, daj. Pêrkovim, tož. Pêrkove, mest. pri Pêrkovih, or. s Pêrkovimi ženski: EDNINA: im. Pêrkova, rod. Pêrkove, daj. Pêrkovi, tož. Pêrkovo, mest. pri Pêrkovi, or. s Pêrkovo; DVOJINA: im. Pêrkovi, rod. Pêrkovih, daj. Pêrkovima, tož. Pêrkovi, mest. pri Pêrkovih, or. s Pêrkovima; MNOŽINA: im. Pêrkove, rod. Pêrkovih, daj. Pêrkovim, tož. Pêrkove, mest. pri Pêrkovih, or. s Pêrkovimi srednji: EDNINA: im. Pêrkovo, rod. Pêrkovega, daj. Pêrkovemu, tož. Pêrkovo, mest. pri Pêrkovem, or. s Pêrkovim; DVOJINA: im. Pêrkovi, rod. Pêrkovih, daj. Pêrkovima, tož. Pêrkovi, mest. pri Pêrkovih, or. s Pêrkovima; MNOŽINA: im. Pêrkova, rod. Pêrkovih, daj. Pêrkovim, tož. Pêrkova, mest. pri Pêrkovih, or. s Pêrkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Perún Perúna m; imena bitij |slovanski bog ognja in dežja, groma in strele|: Perun, božanstvo neba, se je v krščanstvu spremenil v Kristusa ali pa v Boga Očeta; Odnos med Velesom in

Perunom v poganstvu ni bil odnos med zlim in dobrim {B} Perunov {O} EDNINA: im. Perún, rod. Perúna, daj. Perúnu, tož. Perúna, mest. pri Perúnu, or. s Perúnom; DVOJINA: im. Perúna, rod. Perúnov, daj. Perúnoma, tož. Perúna, mest. pri Perúnih, or. s Perúnoma; MNOŽINA: im. Perúni, rod. Perúnov, daj. Perúnom, tož. Perúne, mest. pri Perúnih, or. s Perúni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Perzéfona Perzéfone ž; imena bitij |grška boginja|: Na antičnih vazah najdemo upodobitve boginj Demetre in Perzefone z dežnikom {B} Perzefonin {O} EDNINA: im. Perzéfona, rod. Perzéfone, daj. Perzéfoni, tož. Perzéfono, mest. pri Perzéfoni, or. s Perzéfono; DVOJINA: im. Perzéfoni, rod. Perzéfon, daj. Perzéfonama, tož. Perzéfoni, mest. pri Perzéfonah, or. s Perzéfonama; MNOŽINA: im. Perzéfone, rod. Perzéfon, daj. Perzéfonam, tož. Perzéfone, mest. pri Perzéfonah, or. s Perzéfonami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Perzêj Perzêja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: poroka med Perzejem in Andromedo {B} Perzejev {O} EDNINA: im. Perzêj, rod. Perzêja, daj. Perzêju, tož. Perzêja, mest. pri Perzêju, or. s Perzêjem; DVOJINA: im. Perzêja, rod. Perzêjev, daj. Perzêjema, tož. Perzêja, mest. pri Perzêjih, or. s Perzêjema; MNOŽINA: im. Perzêji, rod. Perzêjev, daj. Perzêjem, tož. Perzêje, mest. pri Perzêjih, or. s Perzêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Perzêjev Perzejêva Perzêjevo prid.

347

Perzejev kip z Meduzino glavo (< Perzej) {O} moški: EDNINA: im. Perzêjev, rod. Perzêjevega, daj. Perzêjevemu, tož. Perzêjev (živostno Perzêjevega), mest. pri Perzêjevem, or. s Perzêjevim; DVOJINA: im. Perzêjeva, rod. Perzêjevih, daj. Perzêjevima, tož. Perzêjeva, mest. pri Perzêjevih, or. s Perzêjevima; MNOŽINA: im. Perzêjevi, rod. Perzêjevih, daj. Perzêjevim, tož. Perzêjeve, mest. pri Perzêjevih, or. s Perzêjevimi ženski: EDNINA: im. Perzêjeva, rod. Perzêjeve, daj. Perzêjevi, tož. Perzêjevo, mest. pri Perzêjevi, or. s Perzêjevo; DVOJINA: im. Perzêjevi, rod. Perzêjevih, daj. Perzêjevima, tož. Perzêjevi, mest. pri Perzêjevih, or. s Perzêjevima; MNOŽINA: im. Perzêjeve, rod. Perzêjevih, daj. Perzêjevim, tož. Perzêjeve, mest. pri Perzêjevih, or. s Perzêjevimi srednji: EDNINA: im. Perzêjevo, rod. Perzêjevega, daj. Perzêjevemu, tož. Perzêjevo, mest. pri Perzêjevem, or. s Perzêjevim; DVOJINA: im. Perzêjevi, rod. Perzêjevih, daj. Perzêjevima, tož. Perzêjevi, mest. pri Perzêjevih, or. s Perzêjevima; MNOŽINA: im. Perzêjeva, rod. Perzêjevih, daj. Perzêjevim, tož. Perzêjeva, mest. pri Perzêjevih, or. s Perzêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) pet. okrajš. |petek|: Delovni čas: od pon. do pet. od 8.00 do 22.00; Srečanje se začne v pet., 21. mar., ob 19.30 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Péter Pétra m; imena bitij |moško ime|: Grmeči udarec eksplozije je vrgel Petra na tla; Na fotografiji se skriva za Petrom; |svetopisemska

oseba; Simon Peter|: Jezus je poklical Petra za apostola; v zvezi apostol Peter Praznik apostolov Petra in Pavla je dan, ko škofje posvečujejo novomašnike {B} Petrov {O} EDNINA: im. Péter, rod. Pétra, daj. Pétru, tož. Pétra, mest. pri Pétru, or. s Pétrom; DVOJINA: im. Pétra, rod. Pétrov, daj. Pétroma, tož. Pétra, mest. pri Pétrih, or. s Pétroma; MNOŽINA: im. Pétri, rod. Pétrov, daj. Pétrom, tož. Pétre, mest. pri Pétrih, or. s Pétri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Péter Klêpec Pétra Klêpca m; imena bitij |pravljični lik|: Legenda o Petru Klepcu se je ohranila kot ljudski spomin na stare čase ; Pastirji so spoznali, da se s Petrom Klepcem ni šaliti {O} EDNINA: im. Péter Klêpec, rod. Pétra Klêpca, daj. Pétru Klêpcu, tož. Pétra Klêpca, mest. pri Pétru Klêpcu, or. s Pétrom Klêpcem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Péter Nós Pétra Nósa m; imena bitij |pravljični lik|: Zgodbe o Petru Nosu je najprej pisal Leopold Suhodolčan, nato pa njegov sin Primož; S Petrom Nosom se otroci zlahka poistovetijo {O} EDNINA: im. Péter Nós, rod. Pétra Nósa, daj. Pétru Nósu, tož. Pétra Nósa, mest. pri Pétru Nósu, or. s Pétrom Nósom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Péter Pán Pétra Pána m; imena bitij |pravljični lik|: Zgodba o Petru Panu iz dežele Nije sodi v klasično otroško književnost; Med otroci je zelo priljubljeno praznovanje rojstnega dne s Petrom Panom in Zvončico

348

{O} EDNINA: im. Péter Pán, rod. Pétra Pána, daj. Pétru Pánu, tož. Pétra Pána, mest. pri Pétru Pánu, or. s Pétrom Pánom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Péter Zájec Pétra Zájca m; imena bitij |pravljični lik|: zadnja prigoda Petra Zajca; Britanska igralka in scenaristka Emma Thompson je avtorica slikanic o Petru Zajcu {O} EDNINA: im. Péter Zájec, rod. Pétra Zájca, daj. Pétru Zájcu, tož. Pétra Zájca, mest. pri Pétru Zájcu, or. s Pétrom Zájcem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Pétrič Pétriča m; imena bitij |priimek|: razstava fotografij popotnika Petriča; Posadka s Petričem na čelu se je uvrstila v finale {B} Petričev {O} EDNINA: im. Pétrič, rod. Pétriča, daj. Pétriču, tož. Pétriča, mest. pri Pétriču, or. s Pétričem; DVOJINA: im. Pétriča, rod. Pétričev, daj. Pétričema, tož. Pétriča, mest. pri Pétričih, or. s Pétričema; MNOŽINA: im. Pétriči, rod. Pétričev, daj. Pétričem, tož. Pétriče, mest. pri Pétričih, or. s Pétriči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Pétričev Pétričeva Pétričevo prid. umik Petričeve kandidature (< Petrič) {O} moški: EDNINA: im. Pétričev, rod. Pétričevega, daj. Pétričevemu, tož. Pétričev (živostno Pétričevega), mest. pri Pétričevem, or. s Pétričevim; DVOJINA: im. Pétričeva, rod. Pétričevih, daj. Pétričevima, tož. Pétričeva, mest. pri Pétričevih, or. s Pétričevima; MNOŽINA: im. Pétričevi, rod. Pétričevih, daj. Pétričevim, tož. Pétričeve, mest. pri Pétričevih, or. s Pétričevimi

ženski: EDNINA: im. Pétričeva, rod. Pétričeve, daj. Pétričevi, tož. Pétričevo, mest. pri Pétričevi, or. s Pétričevo; DVOJINA: im. Pétričevi, rod. Pétričevih, daj. Pétričevima, tož. Pétričevi, mest. pri Pétričevih, or. s Pétričevima; MNOŽINA: im. Pétričeve, rod. Pétričevih, daj. Pétričevim, tož. Pétričeve, mest. pri Pétričevih, or. s Pétričevimi srednji: EDNINA: im. Pétričevo, rod. Pétričevega, daj. Pétričevemu, tož. Pétričevo, mest. pri Pétričevem, or. s Pétričevim; DVOJINA: im. Pétričevi, rod. Pétričevih, daj. Pétričevima, tož. Pétričevi, mest. pri Pétričevih, or. s Pétričevima; MNOŽINA: im. Pétričeva, rod. Pétričevih, daj. Pétričevim, tož. Pétričeva, mest. pri Pétričevih, or. s Pétričevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Pétrov Pétrova Pétrovo prid. Petrovo stanovanje; Petrova cerkev v Rimu (< Petrov) {O} moški: EDNINA: im. Pétrov, rod. Pétrovega, daj. Pétrovemu, tož. Pétrov (živostno Pétrovega), mest. pri Pétrovem, or. s Pétrovim; DVOJINA: im. Pétrova, rod. Pétrovih, daj. Pétrovima, tož. Pétrova, mest. pri Pétrovih, or. s Pétrovima; MNOŽINA: im. Pétrovi, rod. Pétrovih, daj. Pétrovim, tož. Pétrove, mest. pri Pétrovih, or. s Pétrovimi ženski: EDNINA: im. Pétrova, rod. Pétrove, daj. Pétrovi, tož. Pétrovo, mest. pri Pétrovi, or. s Pétrovo; DVOJINA: im. Pétrovi, rod. Pétrovih, daj. Pétrovima, tož. Pétrovi, mest. pri Pétrovih, or. s Pétrovima; MNOŽINA: im. Pétrove, rod. Pétrovih, daj. Pétrovim, tož. Pétrove, mest. pri Pétrovih, or. s Pétrovimi srednji: EDNINA: im. Pétrovo, rod. Pétrovega, daj. Pétrovemu, tož. Pétrovo, mest. pri Pétrovem, or. s Pétrovim;

349

DVOJINA: im. Pétrovi, rod. Pétrovih, daj. Pétrovima, tož. Pétrovi, mest. pri Pétrovih, or. s Pétrovima; MNOŽINA: im. Pétrova, rod. Pétrovih, daj. Pétrovim, tož. Pétrova, mest. pri Pétrovih, or. s Pétrovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Petrović Petrović [pétrovič] m; imena bitij |priimek|: Srbski knezi so za vodjo upora izvolili Đorđa Petrovića Karađorđa; Leta 1985 je tisoče gledalcev v Kranjski Gori z Rokom Petrovičem slavilo njegovo slalomsko zmago {B} Petrovićev {O} EDNINA: im. Petrović, rod. Petrovića, daj. Petroviću, tož. Petrovića, mest. pri Petroviću, or. s Petrovićem; DVOJINA: im. Petrovića, rod. Petrovićev, daj. Petrovićema, tož. Petrovića, mest. pri Petrovićih, or. s Petrovićema; MNOŽINA: im. Petrovići, rod. Petrovićev, daj. Petrovićem, tož. Petroviće, mest. pri Petrovićih, or. s Petrovići STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Petrovićev Petrovićeva Petrovićevo [pétrovičev-] prid. Ni še izbral Petrovićevega naslednika (< Petrović) {O} moški: EDNINA: im. Petrovićev, rod. Petrovićevega, daj. Petrovićevemu, tož. Petrovićev (živostno Petrovićevega), mest. pri Petrovićevem, or. s Petrovićevim; DVOJINA: im. Petrovićeva, rod. Petrovićevih, daj. Petrovićevima, tož. Petrovićeva, mest. pri Petrovićevih, or. s Petrovićevima; MNOŽINA: im. Petrovićevi, rod. Petrovićevih, daj. Petrovićevim, tož. Petrovićeve, mest. pri Petrovićevih, or. s Petrovićevimi

ženski: EDNINA: im. Petrovićeva, rod. Petrovićeve, daj. Petrovićevi, tož. Petrovićevo, mest. pri Petrovićevi, or. s Petrovićevo; DVOJINA: im. Petrovićevi, rod. Petrovićevih, daj. Petrovićevima, tož. Petrovićevi, mest. pri Petrovićevih, or. s Petrovićevima; MNOŽINA: im. Petrovićeve, rod. Petrovićevih, daj. Petrovićevim, tož. Petrovićeve, mest. pri Petrovićevih, or. s Petrovićevimi srednji: EDNINA: im. Petrovićevo, rod. Petrovićevega, daj. Petrovićevemu, tož. Petrovićevo, mest. pri Petrovićevem, or. s Petrovićevim; DVOJINA: im. Petrovićevi, rod. Petrovićevih, daj. Petrovićevima, tož. Petrovićevi, mest. pri Petrovićevih, or. s Petrovićevima; MNOŽINA: im. Petrovićeva, rod. Petrovićevih, daj. Petrovićevim, tož. Petrovićeva, mest. pri Petrovićevih, or. s Petrovićevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Pétrovič Pétroviča m; imena bitij |priimek|: Petroviču sta pomagala še dva člana; Z učiteljem Petrovičem sta se odlično razumela {B} Petrovičev {O} EDNINA: im. Pétrovič, rod. Pétroviča, daj. Pétroviču, tož. Pétroviča, mest. pri Pétroviču, or. s Pétrovičem; DVOJINA: im. Pétroviča, rod. Pétrovičev, daj. Pétrovičema, tož. Pétroviča, mest. pri Pétrovičih, or. s Pétrovičema; MNOŽINA: im. Pétroviči, rod. Pétrovičev, daj. Pétrovičem, tož. Pétroviče, mest. pri Pétrovičih, or. s Pétroviči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Pétrovičev Pétrovičeva Pétrovičevo prid. Petrovičevi akvareli (< Petrovič)

350

{O} moški: EDNINA: im. Pétrovičev, rod. Pétrovičevega, daj. Pétrovičevemu, tož. Pétrovičev (živostno Pétrovičevega), mest. pri Pétrovičevem, or. s Pétrovičevim; DVOJINA: im. Pétrovičeva, rod. Pétrovičevih, daj. Pétrovičevima, tož. Pétrovičeva, mest. pri Pétrovičevih, or. s Pétrovičevima; MNOŽINA: im. Pétrovičevi, rod. Pétrovičevih, daj. Pétrovičevim, tož. Pétrovičeve, mest. pri Pétrovičevih, or. s Pétrovičevimi ženski: EDNINA: im. Pétrovičeva, rod. Pétrovičeve, daj. Pétrovičevi, tož. Pétrovičevo, mest. pri Pétrovičevi, or. s Pétrovičevo; DVOJINA: im. Pétrovičevi, rod. Pétrovičevih, daj. Pétrovičevima, tož. Pétrovičevi, mest. pri Pétrovičevih, or. s Pétrovičevima; MNOŽINA: im. Pétrovičeve, rod. Pétrovičevih, daj. Pétrovičevim, tož. Pétrovičeve, mest. pri Pétrovičevih, or. s Pétrovičevimi srednji: EDNINA: im. Pétrovičevo, rod. Pétrovičevega, daj. Pétrovičevemu, tož. Pétrovičevo, mest. pri Pétrovičevem, or. s Pétrovičevim; DVOJINA: im. Pétrovičevi, rod. Pétrovičevih, daj. Pétrovičevima, tož. Pétrovičevi, mest. pri Pétrovičevih, or. s Pétrovičevima; MNOŽINA: im. Pétrovičeva, rod. Pétrovičevih, daj. Pétrovičevim, tož. Pétrovičeva, mest. pri Pétrovičevih, or. s Pétrovičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Petrúška Petrúške tudi Petrúška Petrúška m; imena bitij |pravo ime Radivoj Peterlin: slovenski pesnik in pisatelj|: ob imenu, navadno za pomišljajem Radivoj Peterlin – Petruška je motive za svoje pesmi črpal iz številnih potovanj po Rusiji in zahodni Evropi {B} Petruškov {O} EDNINA: im. Petrúška, rod. Petrúške tudi Petrúška, daj. Petrúški tudi Petrúšku, tož. Petrúško tudi Petrúška,

mest. pri Petrúški tudi pri Petrúšku, or. s Petrúško tudi s Petrúškom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Petrúškov Petrúškova Petrúškovo prid. Petruškove pesmi (< Petruška) {O} moški: EDNINA: im. Petrúškov, rod. Petrúškovega, daj. Petrúškovemu, tož. Petrúškov (živostno Petrúškovega), mest. pri Petrúškovem, or. s Petrúškovim; DVOJINA: im. Petrúškova, rod. Petrúškovih, daj. Petrúškovima, tož. Petrúškova, mest. pri Petrúškovih, or. s Petrúškovima; MNOŽINA: im. Petrúškovi, rod. Petrúškovih, daj. Petrúškovim, tož. Petrúškove, mest. pri Petrúškovih, or. s Petrúškovimi ženski: EDNINA: im. Petrúškova, rod. Petrúškove, daj. Petrúškovi, tož. Petrúškovo, mest. pri Petrúškovi, or. s Petrúškovo; DVOJINA: im. Petrúškovi, rod. Petrúškovih, daj. Petrúškovima, tož. Petrúškovi, mest. pri Petrúškovih, or. s Petrúškovima; MNOŽINA: im. Petrúškove, rod. Petrúškovih, daj. Petrúškovim, tož. Petrúškove, mest. pri Petrúškovih, or. s Petrúškovimi srednji: EDNINA: im. Petrúškovo, rod. Petrúškovega, daj. Petrúškovemu, tož. Petrúškovo, mest. pri Petrúškovem, or. s Petrúškovim; DVOJINA: im. Petrúškovi, rod. Petrúškovih, daj. Petrúškovima, tož. Petrúškovi, mest. pri Petrúškovih, or. s Petrúškovima; MNOŽINA: im. Petrúškova, rod. Petrúškovih, daj. Petrúškovim, tož. Petrúškova, mest. pri Petrúškovih, or. s Petrúškovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) pí píja m |grška črka π|: Jurij Vega je leta 1789 izračunal vrednost pija na 136

351

decimalnih mest; kot imenovalniški prilastek število pi {O} EDNINA: im. pí, rod. píja, daj. píju, tož. pí, mest. pri píju, or. s píjem; DVOJINA: im. píja, rod. píjev, daj. píjema, tož. píja, mest. pri píjih, or. s píjema; MNOŽINA: im. píji, rod. píjev, daj. píjem, tož. píje, mest. pri píjih, or. s píji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Pia Pie [píja] ž; imena bitij |žensko ime|: Hiša plesalcev in koreografov Pie in Pina Mlakarja ob Krki v Novem mestu je krita s slamo; Število Pij v Sloveniji narašča {B} Piin, Pijin {O} EDNINA: im. Pia, rod. Pie, daj. Pii, tož. Pio, mest. pri Pii, or. s Pio; DVOJINA: im. Pii, rod. Pij, daj. Piama, tož. Pii, mest. pri Piah, or. s Piama; MNOŽINA: im. Pie, rod. Pij, daj. Piam, tož. Pie, mest. pri Piah, or. s Piami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Pigmalion [pigmálijon] m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Solze kiparja Pigmaliona so obudile Venerin kip {B} Pigmalionov {O} EDNINA: im. Pigmalion, rod. Pigmaliona, daj. Pigmalionu, tož. Pigmaliona, mest. pri Pigmalionu, or. s Pigmalionom; DVOJINA: im. Pigmaliona, rod. Pigmalionov, daj. Pigmalionoma, tož. Pigmaliona, mest. pri Pigmalionih, or. s Pigmalionoma; MNOŽINA: im. Pigmalioni, rod. Pigmalionov, daj. Pigmalionom, tož. Pigmalione, mest. pri Pigmalionih, or. s Pigmalioni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Piin Piina Piino [píjin] prid. Šola zavzame ves Piin dan (< Pia)

{O} moški: EDNINA: im. Piin, rod. Piinega, daj. Piinemu, tož. Piin (živostno Piinega), mest. pri Piinem, or. s Piinim; DVOJINA: im. Piina, rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piina, mest. pri Piinih, or. s Piinima; MNOŽINA: im. Piini, rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piine, mest. pri Piinih, or. s Piinimi ženski: EDNINA: im. Piina, rod. Piine, daj. Piini, tož. Piino, mest. pri Piini, or. s Piino; DVOJINA: im. Piini, rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piini, mest. pri Piinih, or. z Piinima; MNOŽINA: im. Piine, rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piine, mest. pri Piinih, or. s Piinimi srednji: EDNINA: im. Piino, rod. Piinega, daj. Piinemu, tož. Piino, mest. pri Piinem, or. s Piinim; DVOJINA: im. Piini, rod. Piinih, daj. Piinima, tož. Piini, mest. pri Piinih, or. s Piinima; MNOŽINA: im. Piina, rod. Piinih, daj. Piinim, tož. Piina, mest. pri Piinih, or. s Piinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Píja Píje ž; imena bitij |žensko ime|: Od Pije se je poslovila z mešanimi občutki {B} Pijin {O} EDNINA: im. Píja, rod. Píje, daj. Píji, tož. Píjo, mest. pri Píji, or. s Píjo; DVOJINA: im. Píji, rod. Píj, daj. Píjama, tož. Píji, mest. pri Píjah, or. s Píjama; MNOŽINA: im. Píje, rod. Píj, daj. Píjam, tož. Píje, mest. pri Píjah, or. s Píjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Píjin Píjina Píjino prid. Pijini unikatni tekstilni izdelki (< Pia, Pija) {O} moški: EDNINA: im. Píjin, rod. Píjinega, daj. Píjinemu, tož. Píjin (živostno Píjinega), mest. pri Píjinem, or. s Píjinim;

352

DVOJINA: im. Píjina, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjina, mest. pri Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjine, mest. pri Píjinih, or. s Píjinimi ženski: EDNINA: im. Píjina, rod. Píjine, daj. Píjini, tož. Píjino, mest. pri Píjini, or. s Píjino; DVOJINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjini, mest. pri Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im. Píjine, rod. Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjine, mest. pri Píjinih, or. s Píjinimi srednji: EDNINA: im. Píjino, rod. Píjinega, daj. Píjinemu, tož. Píjino, mest. pri Píjinem, or. s Píjinim; DVOJINA: im. Píjini, rod. Píjinih, daj. Píjinima, tož. Píjini, mest. pri Píjinih, or. s Píjinima; MNOŽINA: im. Píjina, rod. Píjinih, daj. Píjinim, tož. Píjina, mest. pri Píjinih, or. s Píjinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Píka Nogavíčka Píke Nogavíčke ž; imena bitij |pravljični lik|: novi prevod zgodbe o Piki Nogavički; Otroci so se veselili druženja s Piko Nogavičko {O} EDNINA: im. Píka Nogavíčka, rod. Píke Nogavíčke, daj. Píki Nogavíčki, tož. Píko Nogavíčko, mest. pri Píki Nogavíčki, or. s Píko Nogavíčko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Píki Jákob Píkija Jákoba m; imena bitij |pravljični lik|: Otroci so se naučili pesmico o Pikiju Jakobu; Kovič se je z medvedkom Pikijem Jakobom zapisal v spomin številnih generacij {O} EDNINA: im. Píki Jákob, rod. Píkija Jákoba, daj. Píkiju Jákobu, tož. Píkija Jákoba, mest. pri Píkiju Jákobu, or. s Píkijem Jákobom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena

Píko Dinozáver Píka Dinozávra m; imena bitij |pravljični lik|: Zgodba Leopolda Suhodolčana o Piku Dinozavru govori o otroški želji po domači živali; Glavni junak pravljice Benjamin je s Pikom Dinozavrom odšel na sprehod {O} EDNINA: im. Píko Dinozáver, rod. Píka Dinozávra, daj. Píku Dinozávru, tož. Píka Dinozávra, mest. pri Píku Dinozávru, or. s Píkom Dinozávrom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Pilát Piláta m; imena bitij |svetopisemska oseba|: sojenje pred rimskim upraviteljem Pilatom {B} Pilatov {O} EDNINA: im. Pilát, rod. Piláta, daj. Pilátu, tož. Piláta, mest. pri Pilátu, or. s Pilátom; DVOJINA: im. Piláta, rod. Pilátov, daj. Pilátoma, tož. Piláta, mest. pri Pilátih, or. s Pilátoma; MNOŽINA: im. Piláti, rod. Pilátov, daj. Pilátom, tož. Piláte, mest. pri Pilátih, or. s Piláti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Píntar Píntarja m; imena bitij |priimek|: Ključe novega avta so izročili zmagovalcu Pintarju; Na fotografiji stoji Skubic pred Pintarjem {B} Pintarjev {O} EDNINA: im. Píntar, rod. Píntarja, daj. Píntarju, tož. Píntarja, mest. pri Píntarju, or. s Píntarjem; DVOJINA: im. Píntarja, rod. Píntarjev, daj. Píntarjema, tož. Píntarja, mest. pri Píntarjih, or. s Píntarjema; MNOŽINA: im. Píntarji, rod. Píntarjev, daj. Píntarjem, tož. Píntarje, mest. pri Píntarjih, or. s Píntarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki)

353

Píntarič Píntariča m; imena bitij |priimek|: Več priložnosti je namenil Pintariču; S profesorjem Pintaričem ga povezujejo skupni spomini {B} Pintaričev {O} EDNINA: im. Píntarič, rod. Píntariča, daj. Píntariču, tož. Píntariča, mest. pri Píntariču, or. s Píntaričem; DVOJINA: im. Píntariča, rod. Píntaričev, daj. Píntaričema, tož. Píntariča, mest. pri Píntaričih, or. s Píntaričema; MNOŽINA: im. Píntariči, rod. Píntaričev, daj. Píntaričem, tož. Píntariče, mest. pri Píntaričih, or. s Píntariči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Píntaričev Píntaričeva Píntaričevo prid. Ni ugodil Pintaričevemu predlogu (< Pintarič) {O} moški: EDNINA: im. Píntaričev, rod. Píntaričevega, daj. Píntaričevemu, tož. Píntaričev (živostno Píntaričevega), mest. pri Píntaričevem, or. s Píntaričevim; DVOJINA: im. Píntaričeva, rod. Píntaričevih, daj. Píntaričevima, tož. Píntaričeva, mest. pri Píntaričevih, or. s Píntaričevima; MNOŽINA: im. Píntaričevi, rod. Píntaričevih, daj. Píntaričevim, tož. Píntaričeve, mest. pri Píntaričevih, or. s Píntaričevimi ženski: EDNINA: im. Píntaričeva, rod. Píntaričeve, daj. Píntaričevi, tož. Píntaričevo, mest. pri Píntaričevi, or. s Píntaričevo; DVOJINA: im. Píntaričevi, rod. Píntaričevih, daj. Píntaričevima, tož. Píntaričevi, mest. pri Píntaričevih, or. s Píntaričevima; MNOŽINA: im. Píntaričeve, rod. Píntaričevih, daj. Píntaričevim, tož. Píntaričeve, mest. pri Píntaričevih, or. s Píntaričevimi srednji: EDNINA: im. Píntaričevo, rod. Píntaričevega, daj. Píntaričevemu, tož. Píntaričevo, mest. pri Píntaričevem, or. s Píntaričevim; DVOJINA: im. Píntaričevi,

rod. Píntaričevih, daj. Píntaričevima, tož. Píntaričevi, mest. pri Píntaričevih, or. s Píntaričevima; MNOŽINA: im. Píntaričeva, rod. Píntaričevih, daj. Píntaričevim, tož. Píntaričeva, mest. pri Píntaričevih, or. s Píntaričevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Píntarjev Píntarjeva Píntarjevo prid. V skodlasto streho Pintarjeve lope se je spet zagnal veter (< Pintar) {O} moški: EDNINA: im. Píntarjev, rod. Píntarjevega, daj. Píntarjevemu, tož. Píntarjev (živostno Píntarjevega), mest. pri Píntarjevem, or. s Píntarjevim; DVOJINA: im. Píntarjeva, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevima, tož. Píntarjeva, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevima; MNOŽINA: im. Píntarjevi, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevim, tož. Píntarjeve, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevimi ženski: EDNINA: im. Píntarjeva, rod. Píntarjeve, daj. Píntarjevi, tož. Píntarjevo, mest. pri Píntarjevi, or. s Píntarjevo; DVOJINA: im. Píntarjevi, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevima, tož. Píntarjevi, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevima; MNOŽINA: im. Píntarjeve, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevim, tož. Píntarjeve, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevimi srednji: EDNINA: im. Píntarjevo, rod. Píntarjevega, daj. Píntarjevemu, tož. Píntarjevo, mest. pri Píntarjevem, or. s Píntarjevim; DVOJINA: im. Píntarjevi, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevima, tož. Píntarjevi, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevima; MNOŽINA: im. Píntarjeva, rod. Píntarjevih, daj. Píntarjevim, tož. Píntarjeva, mest. pri Píntarjevih, or. s Píntarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov)

354

Pípin Máli Pípina Málega m; imena bitij |fr. Pépin le Bref: frankovski kralj|: Za začetnika dinastije Karolingov velja Pipin Mali, sin Karla Velikega; Spori med našimi predniki so se končali z izgubo samostojnosti pod kraljem Pipinom Malim {O} EDNINA: im. Pípin Máli, rod. Pípina Málega, daj. Pípinu Málemu, tož. Pípina Málega, mest. pri Pípinu Málem, or. s Pípinom Málim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Pírc Pírca m; imena bitij |priimek|: Soglasja gospoda Pirca niso pridobili; S Pircem že več let igrata golf {B} Pirčev {O} EDNINA: im. Pírc, rod. Pírca, daj. Pírcu, tož. Pírca, mest. pri Pírcu, or. s Pírcem; DVOJINA: im. Pírca, rod. Pírcev, daj. Pírcema, tož. Pírca, mest. pri Pírcih, or. s Pírcema; MNOŽINA: im. Pírci, rod. Pírcev, daj. Pírcem, tož. Pírce, mest. pri Pírcih, or. s Pírci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Pírčev Pírčeva Pírčevo prid. Pirčevo šahovsko prvenstvo (< Pirc) {O} moški: EDNINA: im. Pírčev, rod. Pírčevega, daj. Pírčevemu, tož. Pírčev (živostno Pírčevega), mest. pri Pírčevem, or. s Pírčevim; DVOJINA: im. Pírčeva, rod. Pírčevih, daj. Pírčevima, tož. Pírčeva, mest. pri Pírčevih, or. s Pírčevima; MNOŽINA: im. Pírčevi, rod. Pírčevih, daj. Pírčevim, tož. Pírčeve, mest. pri Pírčevih, or. s Pírčevimi ženski: EDNINA: im. Pírčeva, rod. Pírčeve, daj. Pírčevi, tož. Pírčevo, mest. pri Pírčevi, or. s Pírčevo; DVOJINA: im. Pírčevi, rod. Pírčevih, daj. Pírčevima, tož. Pírčevi, mest.

pri Pírčevih, or. s Pírčevima; MNOŽINA: im. Pírčeve, rod. Pírčevih, daj. Pírčevim, tož. Pírčeve, mest. pri Pírčevih, or. s Pírčevimi srednji: EDNINA: im. Pírčevo, rod. Pírčevega, daj. Pírčevemu, tož. Pírčevo, mest. pri Pírčevem, or. s Pírčevim; DVOJINA: im. Pírčevi, rod. Pírčevih, daj. Pírčevima, tož. Pírčevi, mest. pri Pírčevih, or. s Pírčevima; MNOŽINA: im. Pírčeva, rod. Pírčevih, daj. Pírčevim, tož. Pírčeva, mest. pri Pírčevih, or. s Pírčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) pl. okrajš. |plemeniti; plemenita|: za imenom Vladimir Globočnik pl. Sorodolski; Lili Novy (rojena Elizabeta pl. Haumeder) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Plámen Plámna m; imena bitij |pravo ime Iztok Geister: slovenski pesnik in esejist|: ob imenu, navadno za pomišljajem poezija Iztoka Geistra – Plamna {B} Plamnov {O} EDNINA: im. Plámen, rod. Plámna, daj. Plámnu, tož. Plámna, mest. pri Plámnu, or. s Plámnom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Plámnov Plámnova Plámnovo prid. Plamnova poezija (< Plamen) {O} moški: EDNINA: im. Plámnov, rod. Plámnovega, daj. Plámnovemu, tož. Plámnov (živostno Plámnovega), mest. pri Plámnovem, or. s Plámnovim; DVOJINA: im. Plámnova, rod. Plámnovih, daj. Plámnovima, tož. Plámnova, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovima; MNOŽINA: im. Plámnovi, rod. Plámnovih, daj. Plámnovim, tož. Plámnove, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovimi

355

ženski: EDNINA: im. Plámnova, rod. Plámnove, daj. Plámnovi, tož. Plámnovo, mest. pri Plámnovi, or. s Plámnovo; DVOJINA: im. Plámnovi, rod. Plámnovih, daj. Plámnovima, tož. Plámnovi, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovima; MNOŽINA: im. Plámnove, rod. Plámnovih, daj. Plámnovim, tož. Plámnove, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovimi srednji: EDNINA: im. Plámnovo, rod. Plámnovega, daj. Plámnovemu, tož. Plámnovo, mest. pri Plámnovem, or. s Plámnovim; DVOJINA: im. Plámnovi, rod. Plámnovih, daj. Plámnovima, tož. Plámnovi, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovima; MNOŽINA: im. Plámnova, rod. Plámnovih, daj. Plámnovim, tož. Plámnova, mest. pri Plámnovih, or. s Plámnovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) PLN PLN [peelèn] m; simboli |poljski zlot|: Tečaj zlota se je gibal nekoliko nad 4,56 PLN za evro STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Plút Plúta m; imena bitij |pod. za Plutos|; |grški bog bogastva|: Po Heziodu je bil Plut sin Demetre {B} Plutov {O} EDNINA: im. Plút, rod. Plúta, daj. Plútu, tož. Plúta, mest. pri Plútu, or. s Plútom; DVOJINA: im. Plúta, rod. Plútov, daj. Plútoma, tož. Plúta, mest. pri Plútih, or. s Plútoma; MNOŽINA: im. Plúti, rod. Plútov, daj. Plútom, tož. Plúte, mest. pri Plútih, or. s Plúti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Plúton Plútona m; imena bitij |grški bog podzemlja|: Pluton kot bog podzemlja vlada vsemu, kar je

skrivnostno, temno in predstavlja nevidne sile {B} Plutonov {O} EDNINA: im. Plúton, rod. Plútona, daj. Plútonu, tož. Plútona, mest. pri Plútonu, or. s Plútonom; DVOJINA: im. Plútona, rod. Plútonov, daj. Plútonoma, tož. Plútona, mest. pri Plútonih, or. sPlútonoma; MNOŽINA: im. Plútoni, rod. Plútonov, daj. Plútonom, tož. Plútone, mest. pri Plútonih, or. s Plútoni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Plútos Plúta m; imena bitij |grški bog bogastva|; gl. Plut STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Pm Pm [pəmə̀ in peèm] m; simboli |prometij|: Simbol za kemijski element prometij je Pm STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Po Po [pəó in peó] m; simboli |polonij|: Simbol za kemijski element polonij je Po STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli PO PO [pəó] m; simboli |Postojna|: registrska tablica z oznako PO STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Podgórski Podgórskega m; imena bitij |pravo ime Luka Svetec: slovenski pesnik, pisatelj, jezikoslovec in politik|: ob imenu, navadno za pomišljajem pesmi Luke/Luka Svetca – Podgorskega; za izražanje svojine povest Podgorskega {O} EDNINA: im. Podgórski, rod. Podgórskega, daj. Podgórskemu, tož.

356

Podgórskega, mest. pri Podgórskem, or. s Podgórskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Podgóršek Podgórška m; imena bitij |priimek|: Pri Podgoršku si lahko kupil prvovrstno meso; S Podgorškom se bo lotil samostojnega filmskega projekta {B} Podgorškov {O} EDNINA: im. Podgóršek, rod. Podgórška, daj. Podgóršku, tož. Podgórška, mest. pri Podgóršku, or. s Podgórškom; DVOJINA: im. Podgórška, rod. Podgórškov, daj. Podgórškoma, tož. Podgórška, mest. pri Podgórških, or. s Podgórškoma; MNOŽINA: im. Podgórški, rod. Podgórškov, daj. Podgórškom, tož. Podgórške, mest. pri Podgórških, or. s Podgórški STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Podgórškov Podgórškova Podgórškovo prid. Predstavili so prvi Podgorškov celovečerni film (< Podgoršek) {O} moški: EDNINA: im. Podgórškov, rod. Podgórškovega, daj. Podgórškovemu, tož. Podgórškov (živostno Podgórškovega), mest. pri Podgórškovem, or. s Podgórškovim; DVOJINA: im. Podgórškova, rod. Podgórškovih, daj. Podgórškovima, tož. Podgórškova, mest. pri Podgórškovih, or. s Podgórškovima; MNOŽINA: im. Podgórškovi, rod. Podgórškovih, daj. Podgórškovim, tož. Podgórškove, mest. pri Podgórškovih, or. s Podgórškovimi ženski: EDNINA: im. Podgórškova, rod. Podgórškove, daj. Podgórškovi, tož. Podgórškovo, mest. pri Podgórškovi, or. s Podgórškovo; DVOJINA: im. Podgórškovi, rod. Podgórškovih, daj. Podgórškovima, tož. Podgórškovi, mest.

pri Podgórškovih, or. s Podgórškovima; MNOŽINA: im. Podgórškove, rod. Podgórškovih, daj. Podgórškovim, tož. Podgórškove, mest. pri Podgórškovih, or. s Podgórškovimi srednji: EDNINA: im. Podgórškovo, rod. Podgórškovega, daj. Podgórškovemu, tož. Podgórškovo, mest. pri Podgórškovem, or. s Podgórškovim; DVOJINA: im. Podgórškovi, rod. Podgórškovih, daj. Podgórškovima, tož. Podgórškovi, mest. pri Podgórškovih, or. s Podgórškovima; MNOŽINA: im. Podgórškova, rod. Podgórškovih, daj. Podgórškovim, tož. Podgórškova, mest. pri Podgórškovih, or. s Podgórškovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Podlímbarski Podlímbarskega m; imena bitij |pravo ime Fran Maselj: slovenski pisatelj|: ob imenu, navadno za pomišljajem Zbrane spise Frana Maslja – Podlimbarskega je uredil Janko Šlebinger; za izražanje svojine povest Tovariš Damjan Podlimbarskega {O} EDNINA: im. Podlímbarski, rod. Podlímbarskega, daj. Podlímbarskemu, tož. Podlímbarskega, mest. pri Podlímbarskem, or. s Podlímbarskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi pog. okrajš. |pogovorni|: pog. oddaja; |pogovorno|: Kolesom s pomožnim motorjem pog. pravimo mopedi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Pogáčar Pogáčarja m; imena bitij |priimek|: Pogačarju je obrnil hrbet celoten kolektiv sodelavcev; sestanek s Pogačarjem

357

{B} Pogačarjev {O} EDNINA: im. Pogáčar, rod. Pogáčarja, daj. Pogáčarju, tož. Pogáčarja, mest. pri Pogáčarju, or. s Pogáčarjem; DVOJINA: im. Pogáčarja, rod. Pogáčarjev, daj. Pogáčarjema, tož. Pogáčarja, mest. pri Pogáčarjih, or. s Pogáčarjema; MNOŽINA: im. Pogáčarji, rod. Pogáčarjev, daj. Pogáčarjem, tož. Pogáčarje, mest. pri Pogáčarjih, or. s Pogáčarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Pogáčarjev Pogáčarjeva Pogáčarjevo prid. Pogačarjeve fotografije so nekaj več kot le popotni dnevniški zapisi (< Pogačar) {O} moški: EDNINA: im. Pogáčarjev, rod. Pogáčarjevega, daj. Pogáčarjevemu, tož. Pogáčarjev (živostno Pogáčarjevega), mest. pri Pogáčarjevem, or. s Pogáčarjevim; DVOJINA: im. Pogáčarjeva, rod. Pogáčarjevih, daj. Pogáčarjevima, tož. Pogáčarjeva, mest. pri Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevima; MNOŽINA: im. Pogáčarjevi, rod. Pogáčarjevih, daj. Pogáčarjevim, tož. Pogáčarjeve, mest. pri Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevimi ženski: EDNINA: im. Pogáčarjeva, rod. Pogáčarjeve, daj. Pogáčarjevi, tož. Pogáčarjevo, mest. pri Pogáčarjevi, or. s Pogáčarjevo; DVOJINA: im. Pogáčarjevi, rod. Pogáčarjevih, daj. Pogáčarjevima, tož. Pogáčarjevi, mest. pri Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevima; MNOŽINA: im. Pogáčarjeve, rod. Pogáčarjevih, daj. Pogáčarjevim, tož. Pogáčarjeve, mest. pri Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevimi srednji: EDNINA: im. Pogáčarjevo, rod. Pogáčarjevega, daj. Pogáčarjevemu, tož. Pogáčarjevo, mest. pri Pogáčarjevem, or. s Pogáčarjevim; DVOJINA: im. Pogáčarjevi, rod. Pogáčarjevih, daj. Pogáčarjevima, tož. Pogáčarjevi, mest. pri

Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevima; MNOŽINA: im. Pogáčarjeva, rod. Pogáčarjevih, daj. Pogáčarjevim, tož. Pogáčarjeva, mest. pri Pogáčarjevih, or. s Pogáčarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) pogl. okrajš. |poglavje|: odlomek iz 6. pogl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave pok. okrajš. |pokojni|: Namesto cvetja za pok. brata so darovali v dobrodelni sklad STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Pokahóntas Pokahóntas ž; imena bitij |pod. za Pocahontas|; |pravljični lik|: Johna Rolfa ljubitelji Disneyjevih filmov poznajo zlasti kot soproga indijanske lepotice Pokahontas; zgodba o Indijanki Pokahontas {B} Pokahontasin {O} EDNINA: im. Pokahóntas, rod. Pokahóntas, daj. Pokahóntas, tož. Pokahóntas, mest. pri Pokahóntas, or. s Pokahóntas; DVOJINA: im. Pokahóntas, rod. Pokahóntas, daj. Pokahóntas, tož. Pokahóntas, mest. pri Pokahóntas, or. Pokahóntas; MNOŽINA: im. Pokahóntas, rod. Pokahóntas, daj. Pokahóntas, tož. Pokahóntas, mest. pri Pokahóntas, or. s Pokahóntas STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Pokahóntasin Pokahóntasina Pokahóntasino prid. Pokahontasin oče je želel ubiti Angleža Johna Smitha (< Pokahontas) {O} moški: EDNINA: im. Pokahóntasin, rod. Pokahóntasinega, daj.

358

Pokahóntasinemu, tož. Pokahóntasin (živostno Pokahóntasinega), mest. pri Pokahóntasinem, or. s Pokahóntasinim; DVOJINA: im. Pokahóntasina, rod. Pokahóntasinih, daj. Pokahóntasinima, tož. Pokahóntasina, mest. pri Pokahóntasinih, or. s Pokahóntasinima; MNOŽINA: im. Pokahóntasini, rod. Pokahóntasinih, daj. Pokahóntasinim, tož. Pokahóntasine, mest. pri Pokahóntasinih, or. s Pokahóntasinimi ženski: EDNINA: im. Pokahóntasina, rod. Pokahóntasine, daj. Pokahóntasini, tož. Pokahóntasino, mest. pri Pokahóntasini, or. s Pokahóntasino; DVOJINA: im. Pokahóntasini, rod. Pokahóntasinih, daj. Pokahóntasinima, tož. Pokahóntasini, mest. pri Pokahóntasinih, or. s Pokahóntasinima; MNOŽINA: im. Pokahóntasine, rod. Pokahóntasinih, daj. Pokahóntasinim, tož. Pokahóntasine, mest. pri Pokahóntasinih, or. s Pokahóntasinimi srednji: EDNINA: im. Pokahóntasino, rod. Pokahóntasinega, daj. Pokahóntasinemu, tož. Pokahóntasino, mest. pri Pokahóntasinem, or. s Pokahóntasinim; DVOJINA: im. Pokahóntasini, rod. Pokahóntasinih, daj. Pokahóntasinima, tož. Pokahóntasini, mest. pri Pokahóntasinih, or. s Pokahóntasinima; MNOŽINA: im. Pokahóntasina, rod. Pokahóntasinih, daj. Pokahóntasinim, tož. Pokahóntasina, mest. pri Pokahóntasinih, or. s Pokahóntasinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) po Kr. okrajš. |po Kristusu|: Aleksandrov življenjepis je Plutarh napisal v začetku 2. stol. po Kr.; prim. n. št. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

pol. okrajš. |polovica|: Ogledali so si tipično kmečko hišo iz 2. pol. 18. stol. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave pôlbóg pôlbogá [pôu̯bôg-] m |nadnaravno bitje s človeškimi in božanskimi lastnostmi|: polbog Herkul; Grki so polbogove imenovali heroji {B} polbogov {O} EDNINA: im. pôlbóg, rod. pôlbogá, daj. pôlbógu, tož. pôlbogá, mest. pri pôlbógu, or. s pôlbógom; DVOJINA: im. pôlbogôva in pôlbogá, rod. pôlbogôv, daj. pôlbogôvoma, tož. pôlbogôva in pôlbogá, mest. pri pôlbogôvih, or. s pôlbogôvoma in s pôlbogôvoma; MNOŽINA: im. pôlbogôvi, rod. pôlbogôv, daj. pôlbogôvom, tož. pôlbogôve, mest. pri pôlbogôvih, or. s pôlbogôvi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Polifém Poliféma m; imena bitij |grško bajeslovno bitje, velikan|: Odisej je na Siciliji doživel srečanje z enookim velikanom Polifemom {B} Polifemov {O} EDNINA: im. Polifém, rod. Poliféma, daj. Polifému, tož. Poliféma, mest. pri Polifému, or. s Polifémom; DVOJINA: im. Poliféma, rod. Polifémov, daj. Polifémoma, tož. Poliféma, mest. pri Polifémih, or. s Polifémoma; MNOŽINA: im. Polifémi, rod. Polifémov, daj. Polifémom, tož. Poliféme, mest. pri Polifémih, or. s Polifémi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Polinêjk Polinêjka m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: Antigona je našla Polinejka in ga pokopala {B} Polinejkov

359

{O} EDNINA: im. Polinêjk, rod. Polinêjka, daj. Polinêjku, tož. Polinêjka, mest. pri Polinêjku, or. s Polinêjkom; DVOJINA: im. Polinêjka, rod. Polinêjkov, daj. Polinêjkoma, tož. Polinêjka, mest. pri Polinêjkih, or. s Polinêjkoma; MNOŽINA: im. Polinêjki, rod. Polinêjkov, daj. Polinêjkom, tož. Polinêjke, mest. pri Polinêjkih, or. s Polinêjki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena polit. okrajš. |politični|: polit. drama; |politika|: aktivna polit. zaposlovanja STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave polj. okrajš. |poljščina|: dokumentarni film v polj.; |poljski|: polj. film; |poljsko|: Marienburg (pol. Malbork) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave polk. okrajš. |polkovnik; polkovnica|: pred imenom polk. Janez Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Pól Pót Póla Póta m; imena bitij |pravo ime Saloth Sar: kamboški politik, vodja komunistov|: Rdeči Kmeri so pod vodstvom Pola Pota prevzeli oblast v prestolnici Phnom Penh {O} EDNINA: im. Pól Pót, rod. Póla Póta, daj. Pólu Pótu, tož. Póla Póta, mest. pri Pólu Pótu, or. s Pólom Pótom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Póluks Pólksa m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: V Neaplju smo si ogledali korintske stebre

antičnega svetišča, posvečenega Kastorju in Poluksu {B} Poluksov {O} EDNINA: im. Póluks, rod. Póluksa, daj. Póluksu, tož. Póluksa, mest. pri Póluksu, or. s Póluksom; DVOJINA: im. Póluksa, rod. Póluksov, daj. Póluksoma, tož. Póluksa, mest. pri Póluksih, or. s Póluksoma; MNOŽINA: im. Póluksi, rod. Póluksov, daj. Póluksom, tož. Pólukse, mest. pri Póluksih, or. s Póluksi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena pom. okrajš. |pomočnik; pomočnica|: pom. vzgojiteljice; Sprejel jih je pom. ravnatelja; |pomožni|: pom. škof STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave pon. okrajš. |ponedeljek|: Odprto: od pon. do pet. od 9.00 do 15.00; V pon., 25. okt., govorilne ure odpadejo; |ponovitev|: pon. oddaje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Popović Popović [pópovič] m; imena bitij |priimek|: Uporabljal je enciklopedični angleško-srbohrvaški slovar avtorjev Ristića, Simića in Popovića; S Kočo/Kočom Popovićem sta ustanovila zasebno društvo bivših komunistov {B} Popovićev {O} EDNINA: im. Popović, rod. Popovića, daj. Popoviću, tož. Popovića, mest. pri Popoviću, or. s Popovićem; DVOJINA: im. Popovića, rod. Popovićev, daj. Popovićema, tož. Popovića, mest. pri Popovićih, or. s Popovićema; MNOŽINA: im. Popovići, rod. Popovićev, daj. Popovićem, tož. Popoviće, mest. pri Popovićih, or. s Popovići STATUS:predlog

360

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Popovićev Popovićeva Popovićevo [pópovičev-] prid. Za prevod Popovićevih del v slovenščino je poskrbel Čater (< Popović) {O} moški: EDNINA: im. Popovićev, rod. Popovićevega, daj. Popovićevemu, tož. Popovićev (živostno Popovićevega), mest. pri Popovićevem, or. s Popovićevim; DVOJINA: im. Popovićeva, rod. Popovićevih, daj. Popovićevima, tož. Popovićeva, mest. pri Popovićevih, or. s Popovićevima; MNOŽINA: im. Popovićevi, rod. Popovićevih, daj. Popovićevim, tož. Popovićeve, mest. pri Popovićevih, or. s Popovićevimi ženski: EDNINA: im. Popovićeva, rod. Popovićeve, daj. Popovićevi, tož. Popovićevo, mest. pri Popovićevi, or. s Popovićevo; DVOJINA: im. Popovićevi, rod. Popovićevih, daj. Popovićevima, tož. Popovićevi, mest. pri Popovićevih, or. s Popovićevima; MNOŽINA: im. Popovićeve, rod. Popovićevih, daj. Popovićevim, tož. Popovićeve, mest. pri Popovićevih, or. s Popovićevimi srednji: EDNINA: im. Popovićevo, rod. Popovićevega, daj. Popovićevemu, tož. Popovićevo, mest. pri Popovićevem, or. s Popovićevim; DVOJINA: im. Popovićevi, rod. Popovićevih, daj. Popovićevima, tož. Popovićevi, mest. pri Popovićevih, or. s Popovićevima; MNOŽINA: im. Popovićeva, rod. Popovićevih, daj. Popovićevim, tož. Popovićeva, mest. pri Popovićevih, or. s Popovićevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) por. okrajš. |porcija|: Kosilo: 1 por. golaža in 35 g riža; |poročen; poročena|: za imenom, z

vejico Pavlina Doljak, por. Pajk, je objavljala v Kresu STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave póštar póštarja m |poklic|: V stikih s krajevnim poštarjem se je Janez navdušil za poštarski poklic; stavka poštarjev; |pravljični lik|: v zvezi poštar Peter V risanki boste videli, kako se je poštar Peter naučil plesati {B} poštarjev {O} EDNINA: im. póštar, rod. póštarja, daj. póštarju, tož. póštarja, mest. pri póštarju, or. s póštarjem; DVOJINA: im. póštarja, rod. póštarjev, daj. póštarjema, tož. póštarja, mest. pri póštarjih, or. s póštarjema; MNOŽINA: im. póštarji, rod. póštarjev, daj. póštarjem, tož. póštarje, mest. pri póštarjih, or. s póštarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Povšè Povšéta m; imena bitij |priimek|: Nagrajena je fotografija fotoreporterja Mateja Povšeta; Silva se je poročila z Boštjanom Povšetom {B} Povšetov {O} EDNINA: im. Povšè, rod. Povšéta, daj. Povšétu, tož. Povšéta, mest. pri Povšétu, or. s Povšétom; DVOJINA: im. Povšéta, rod. Povšétov, daj. Povšétoma, tož. Povšéta, mest. pri Povšétih, or. s Povšétoma; MNOŽINA: im. Povšéti, rod. Povšétov, daj. Povšétom, tož. Povšéte, mest. pri Povšétih, or. s Povšéti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Povšétov Povšétova Povšétovo prid. Ogledali smo si premiero Povšetovega dela »Za blagoslov in rdeče zvezde« (< Povše) {O} moški: EDNINA: im. Povšétov, rod. Povšétovega, daj. Povšétovemu, tož.

361

Povšétov (živostno Povšétovega), mest. pri Povšétovem, or. s Povšétovim; DVOJINA: im. Povšétova, rod. Povšétovih, daj. Povšétovima, tož. Povšétova, mest. pri Povšétovih, or. s Povšétovima; MNOŽINA: im. Povšétovi, rod. Povšétovih, daj. Povšétovim, tož. Povšétove, mest. pri Povšétovih, or. s Povšétovimi ženski: EDNINA: im. Povšétova, rod. Povšétove, daj. Povšétovi, tož. Povšétovo, mest. pri Povšétovi, or. s Povšétovo; DVOJINA: im. Povšétovi, rod. Povšétovih, daj. Povšétovima, tož. Povšétovi, mest. pri Povšétovih, or. s Povšétovima; MNOŽINA: im. Povšétove, rod. Povšétovih, daj. Povšétovim, tož. Povšétove, mest. pri Povšétovih, or. s Povšétovimi srednji: EDNINA: im. Povšétovo, rod. Povšétovega, daj. Povšétovemu, tož. Povšétovo, mest. pri Povšétovem, or. s Povšétovim; DVOJINA: im. Povšétovi, rod. Povšétovih, daj. Povšétovima, tož. Povšétovi, mest. pri Povšétovih, or. s Povšétovima; MNOŽINA: im. Povšétova, rod. Povšétovih, daj. Povšétovim, tož. Povšétova, mest. pri Povšétovih, or. s Povšétovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Pozêjdon Pozêjdona m; imena bitij |grški bog morja|: spor s Pozejdonom {B} Pozejdonov {O} EDNINA: im. Pozêjdon, rod. Pozêjdona, daj. Pozêjdonu, tož. Pozêjdona, mest. pri Pozêjdonu, or. s Pozêjdonom; DVOJINA: im. Pozêjdona, rod. Pozêjdonov, daj. Pozêjdonoma, tož. Pozêjdona, mest. pri Pozêjdonih, or. s Pozêjdonoma; MNOŽINA: im. Pozêjdoni, rod. Pozêjdonov, daj. Pozêjdonom, tož. Pozêjdone, mest. pri Pozêjdonih, or. s Pozêjdoni STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena pp pp [pəpə̀ in pepè] m; simboli |oznaka na notah pianissimo: zelo tiho| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli p. p. okrajš. |poštni predal|: Davčna uprava RS, p. p. 563,1000 Ljubljana STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ppolk. okrajš. |podpolkovnik; podpolkovnica|: pred imenom ppolk. Janez Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Pr Pr [pərə̀ in peèr] m; simboli |prazeodim|: Simbol za kemijski element prazeodim je Pr STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli prav. okrajš. |pravnik; pravnica|: Janez Novak, prav., svetovalec; v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. prav. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave preb. okrajš. |prebivalec|: Gosto poseljena naselja imajo več kot 500 preb. na km2; |prebivalski|: preb. ime STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave pred. okrajš. |predavatelj; predavateljica|: Vaje izvaja pred. Janez Novak; v zvezi okrajšav Jana Novak, viš. pred. nemškega jezika STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

362

premŕl premŕla m |bajeslovno bitje, ki lahko spreminja podobo, vampir|: izročilo o premrlih {B} premrlov {O} EDNINA: im. premŕl, rod. premŕla, daj. premŕlu, tož. premŕla, mest. pri premŕlu, or. s premŕlom; DVOJINA: im. premŕla, rod. premŕlov, daj. premŕloma, tož. premŕla, mest. pri premŕlih, or. s premŕloma; MNOŽINA: im. premŕli, rod. premŕlov, daj. premŕlom, tož. premŕle, mest. pri premŕlih, or. s premŕli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Prêrok Prêroka m; imena bitij |nadomestno ime za: Mohamed|: Po svoji duhovni preobrazbi je Mohamed postal znan kot Prerok {B} Prerokov {O} EDNINA: im. Prêrok, rod. Prêroka, daj. Prêroku, tož. Prêroka, mest. pri Prêroku, or. s Prêrokom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena prev. okrajš. |prevedel|: prev. Janez Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Préžih Préžiha m; imena bitij |pravo ime Lovro Kuhar: slovenski pisatelj|: Kristina Brenkova se je s Prežihom po vojni veliko pogovarjala; prim. Prežihov Voranc {B} Prežihov {O} EDNINA: im. Préžih, rod. Préžiha, daj. Préžihu, tož. Préžiha, mest. pri Préžihu, or. s Préžihom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Préžihov Vóranc Préžihovega Vóranca m; imena bitij

|pravo ime Lovro Kuhar: slovenski pisatelj|: domačija Prežihovega Voranca; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem V rojstnem kraju Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca so ustanovili Prežihovo fundacijo; prim. Prežih {O} EDNINA: im. Préžihov Vóranc, rod. Préžihovega Vóranca, daj. Préžihovemu Vórancu, tož. Préžihovega Vóranca, mest. pri Préžihovem Vórancu, or. s Préžihovim Vórancem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Priam Priama [príjam] m; imena bitij |grška bajeslovna oseba, velikan|: zaklad kralja Priama; srečanje med Priamom in Ahilom {B} Priamov {O} EDNINA: im. Priam, rod. Priama, daj. Priamu, tož. Priama, mest. pri Priamu, or. s Priamom; DVOJINA: im. Priama, rod. Priamov, daj. Priamoma, tož. Priama, mest. pri Priamih, or. s Priamoma; MNOŽINA: im. Priami, rod. Priamov, daj. Priamom, tož. Priame, mest. pri Priamih, or. s Priami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena pribl. okrajš. |približno; okoli|: Kekse pečemo pribl. 15 minut; Do odcepa je pribl. 5 km; prim. ok. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave prid. okrajš. |pridevnik| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave prim. okrajš. |primarij; primarijka|: pred imenom Operiral ga je prim. Janez Novak, dr. med.; |primerjaj|: pri navajanju Delo izhaja

363

iz Freudovega mita (prim. Freud 1973) o praočetu STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Prímož Prímoža m; imena bitij |moško ime|: Založba je izdala prvi zvezek zbranih del Primoža Trubarja; Objavili so pogovor s Primožem Ramovšem {B} Primožev {O} EDNINA: im. Prímož, rod. Prímoža, daj. Prímožu, tož. Prímoža, mest. pri Prímožu, or. s Prímožem; DVOJINA: im. Prímoža, rod. Prímožev, daj. Prímožema, tož. Prímoža, mest. pri Prímožih, or. s Prímožema; MNOŽINA: im. Prímoži, rod. Prímožev, daj. Prímožem, tož. Prímože, mest. pri Prímožih, or. s Prímoži STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Prímožev Prímoževa Prímoževo prid. razstava Primoževih risb (< Primož) {O} moški: EDNINA: im. Prímožev, rod. Prímoževega, daj. Prímoževemu, tož. Prímožev (živostno Prímoževega), mest. pri Prímoževem, or. s Prímoževim; DVOJINA: im. Prímoževa, rod. Prímoževih, daj. Prímoževima, tož. Prímoževa, mest. pri Prímoževih, or. s Prímoževima; MNOŽINA: im. Prímoževi, rod. Prímoževih, daj. Prímoževim, tož. Prímoževe, mest. pri Prímoževih, or. s Prímoževimi ženski: EDNINA: im. Prímoževa, rod. Prímoževe, daj. Prímoževi, tož. Prímoževo, mest. pri Prímoževi, or. s Prímoževo; DVOJINA: im. Prímoževi, rod. Prímoževih, daj. Prímoževima, tož. Prímoževi, mest. pri Prímoževih, or. s Prímoževima; MNOŽINA: im. Prímoževe, rod. Prímoževih, daj. Prímoževim, tož. Prímoževe, mest. pri Prímoževih, or. s Prímoževimi

srednji: EDNINA: im. Prímoževo, rod. Prímoževega, daj. Prímoževemu, tož. Prímoževo, mest. pri Prímoževem, or. s Prímoževim; DVOJINA: im. Prímoževi, rod. Prímoževih, daj. Prímoževima, tož. Prímoževi, mest. pri Prímoževih, or. s Prímoževima; MNOŽINA: im. Prímoževa, rod. Prímoževih, daj. Prímoževim, tož. Prímoževa, mest. pri Prímoževih, or. s Prímoževimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Prímožič Prímožiča m; imena bitij |priimek|: Primožiča kličejo prijatelji kar Gams; S Primožičem se pogovarja le o vremenu {B} Primožičev {O} EDNINA: im. Prímožič, rod. Prímožiča, daj. Prímožiču, tož. Prímožiča, mest. pri Prímožiču, or. s Prímožičem; DVOJINA: im. Prímožiča, rod. Prímožičev, daj. Prímožičema, tož. Prímožiča, mest. pri Prímožičih, or. s Prímožičema; MNOŽINA: im. Prímožiči, rod. Prímožičev, daj. Prímožičem, tož. Prímožiče, mest. pri Prímožičih, or. s Prímožiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Prímožičev Prímožičeva Prímožičevo prid. Izdajo Primožičeve knjige so pospremile tako pohvale kot kritike (< Primožič) {O} moški: EDNINA: im. Prímožičev, rod. Prímožičevega, daj. Prímožičevemu, tož. Prímožičev (živostno Prímožičevega), mest. pri Prímožičevem, or. s Prímožičevim; DVOJINA: im. Prímožičeva, rod. Prímožičevih, daj. Prímožičevima, tož. Prímožičeva, mest. pri Prímožičevih, or. s Prímožičevima; MNOŽINA: im. Prímožičevi, rod.

364

Prímožičevih, daj. Prímožičevim, tož. Prímožičeve, mest. pri Prímožičevih, or. s Prímožičevimi ženski: EDNINA: im. Prímožičeva, rod. Prímožičeve, daj. Prímožičevi, tož. Prímožičevo, mest. pri Prímožičevi, or. s Prímožičevo; DVOJINA: im. Prímožičevi, rod. Prímožičevih, daj. Prímožičevima, tož. Prímožičevi, mest. pri Prímožičevih, or. s Prímožičevima; MNOŽINA: im. Prímožičeve, rod. Prímožičevih, daj. Prímožičevim, tož. Prímožičeve, mest. pri Prímožičevih, or. s Prímožičevimi srednji: EDNINA: im. Prímožičevo, rod. Prímožičevega, daj. Prímožičevemu, tož. Prímožičevo, mest. pri Prímožičevem, or. s Prímožičevim; DVOJINA: im. Prímožičevi, rod. Prímožičevih, daj. Prímožičevima, tož. Prímožičevi, mest. pri Prímožičevih, or. s Prímožičevima; MNOŽINA: im. Prímožičeva, rod. Prímožičevih, daj. Prímožičevim, tož. Prímožičeva, mest. pri Prímožičevih, or. s Prímožičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) prir. okrajš. |priredba|: Zapeli so rusko pesem v prir. Lojzeta Bratuža; |priredil|: Kaj ti je deklica, prir. M. Tomc STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave prisl. okrajš. |prislov| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave pr. Kr. okrajš. |pred Kristusom|: Olimpijske igre so se začele leta 776 pr. Kr.; prim. pr. n. št. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave pr. n. št. okrajš.

|pred našim štetjem|: Približno leta 500 pr. n. št. je grški zdravnik Hipokrat odkril zdravilne učinke čiste vode; prim. pr. Kr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave prof. okrajš. |profesor; profesorica|: Dela kot prof. geografije in knjižničarka; pred imenom Glavni projektant je bil prof. Janez Novak; za imenom, z vejico Delavnice za učitelje vodi Janez Novak, prof. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave prof. dr. okrajš. |profesor doktor; profesorica doktorica|: Prof. dr. Janez Novak bo predaval v maju; za imenom, z vejico Goste bo sprejela predstojnica oddelka, prof. dr. Jana Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Prokrúst m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|: V grški legendi je bil Prokrust ropar, ki je svoje žrtve raztegoval ali krajšal, dokler po dolžini niso ustrezale njegovi postelji {B} Prokrustov {O} EDNINA: im. Prokrúst, rod. Prokrústa, daj. Prokrústu, tož. Prokrústa, mest. pri Prokrústu, or. s Prokrústom; DVOJINA: im. Prokrústa, rod. Prokrústov, daj. Prokrústoma, tož. Prokrústa, mest. pri Prokrústih, or. s Prokrústoma; MNOŽINA: im. Prokrústi, rod. Prokrústov, daj. Prokrústom, tož. Prokrúste, mest. pri Prokrústih, or. s Prokrústi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Prokrústov Prokrústova Prokrústovo prid.

365

Tezeju Prokrustova pesem ni bila niti malo všeč; Prokrustova/prokrustova postelja ||nasilno prilagajanje nečemu||: Temeljne delavske in socialne pravice delavcev so bile na Prokurstovi/prokrustovi postelji okrnjene (< Prokrust) {O} moški: EDNINA: im. Prokrústov, rod. Prokrústovega, daj. Prokrústovemu, tož. Prokrústov (živostno Prokrústovega), mest. pri Prokrústovem, or. s Prokrústovim; DVOJINA: im. Prokrústova, rod. Prokrústovih, daj. Prokrústovima, tož. Prokrústova, mest. pri Prokrústovih, or. s Prokrústovima; MNOŽINA: im. Prokrústovi, rod. Prokrústovih, daj. Prokrústovim, tož. Prokrústove, mest. pri Prokrústovih, or. s Prokrústovimi ženski: EDNINA: im. Prokrústova, rod. Prokrústove, daj. Prokrústovi, tož. Prokrústovo, mest. pri Prokrústovi, or. s Prokrústovo; DVOJINA: im. Prokrústovi, rod. Prokrústovih, daj. Prokrústovima, tož. Prokrústovi, mest. pri Prokrústovih, or. s Prokrústovima; MNOŽINA: im. Prokrústove, rod. Prokrústovih, daj. Prokrústovim, tož. Prokrústove, mest. pri Prokrústovih, or. s Prokrústovimi srednji: EDNINA: im. Prokrústovo, rod. Prokrústovega, daj. Prokrústovemu, tož. Prokrústovo, mest. pri Prokrústovem, or. s Prokrústovim; DVOJINA: im. Prokrústovi, rod. Prokrústovih, daj. Prokrústovima, tož. Prokrústovi, mest. pri Prokrústovih, or. s Prokrústovima; MNOŽINA: im. Prokrústova, rod. Prokrústovih, daj. Prokrústovim, tož. Prokrústova, mest. pri Prokrústovih, or. s Prokrústovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Prometêj Prometêja m; imena bitij |pod. za Prometeus|; |grška bajeslovna oseba|: Kaj se je zgodilo s predrznim Prometejem, ki se je prikradel na Olimp

in odlomil kos žarečega sonca za ljudi?; Prometej znanosti ||nagrada||: Slovenska znanstvena fundacija ga je proglasila za Prometeja znanosti {B} Prometejev {O} EDNINA: im. Prometêj, rod. Prometêja, daj. Prometêju, tož. Prometêja, mest. pri Prometêju, or. s Prometêjem; DVOJINA: im. Prometêja, rod. Prometêjev, daj. Prometêjema, tož. Prometêja, mest. pri Prometêjih, or. s Prometêjema; MNOŽINA: im. Prometêji, rod. Prometêjev, daj. Prometêjem, tož. Prometêje, mest. pri Prometêjih, or. s Prometêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Prometêjev Prometêjeva Prometêjevo prid. Pandoro je Zevs poslal med ljudi kot kazen za Prometejev zločin, ko je ta ukradel ogenj bogovom (< Prometej) {O} moški: EDNINA: im. Prometêjev, rod. Prometêjevega, daj. Prometêjevemu, tož. Prometêjev (živostno Prometêjevega), mest. pri Prometêjevem, or. s Prometêjevim; DVOJINA: im. Prometêjeva, rod. Prometêjevih, daj. Prometêjevima, tož. Prometêjeva, mest. pri Prometêjevih, or. s Prometêjevima; MNOŽINA: im. Prometêjevi, rod. Prometêjevih, daj. Prometêjevim, tož. Prometêjeve, mest. pri Prometêjevih, or. s Prometêjevimi ženski: EDNINA: im. Prometêjeva, rod. Prometêjeve, daj. Prometêjevi, tož. Prometêjevo, mest. pri Prometêjevi, or. s Prometêjevo; DVOJINA: im. Prometêjevi, rod. Prometêjevih, daj. Prometêjevima, tož. Prometêjevi, mest. pri Prometêjevih, or. s Prometêjevima; MNOŽINA: im. Prometêjeve, rod. Prometêjevih, daj. Prometêjevim, tož. Prometêjeve, mest. pri Prometêjevih, or. s Prometêjevimi srednji: EDNINA: im. Prometêjevo, rod. Prometêjevega, daj. Prometêjevemu, tož.

366

Prometêjevo, mest. pri Prometêjevem, or. s Prometêjevim; DVOJINA: im. Prometêjevi, rod. Prometêjevih, daj. Prometêjevima, tož. Prometêjevi, mest. pri Prometêjevih, or. s Prometêjevima; MNOŽINA: im. Prometêjeva, rod. Prometêjevih, daj. Prometêjevim, tož. Prometêjeva, mest. pri Prometêjevih, or. s Prometêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Prométeus Prometêja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Prometej STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena P. S. okrajš. |lat. post scriptum: pripis|: v pismih Kaj naj rečem? Pri odgovorih se niste izkazali. Vaša Jana Novak P. S. Vaša pisma pričakujem po e-pošti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave psí psíja m |grška črka ψ|: Valovno funkcijo običajno označimo s psijem; kot imenovalniški prilastek črka psi {O} EDNINA: im. psí, rod. psíja, daj. psíju, tož. psí, mest. pri psíju, or. s psíjem; DVOJINA: im. psíja, rod. psíjev, daj. psíjema, tož. psíja, mest. pri psíjih, or. s psíjema; MNOŽINA: im. psíji, rod. psíjev, daj. psíjem, tož. psíje, mest. pri psíjih, or. s psíji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) psih. okrajš. |psihologija|: psih. dela; |psiholog; psihologinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. psih.; Na vaša vprašanja odgovarja Jana Novak, univ. dipl. psih.; |psihološki|: psih. drama

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Psíha Psíhe ž; imena bitij |pod. za Psihe|; |grška bajeslovna oseba|: gravura z Amorjem in Psiho {B} Psihin {O} EDNINA: im. Psíha, rod. Psíhe, daj. Psíhi, tož. Psího, mest. pri Psíhi, or. s Psího; DVOJINA: im. Psíhi, rod. Psíh, daj. Psíhama, tož. Psíhi, mest. pri Psíhah, or. s Psíhama; MNOŽINA: im. Psíhe, rod. Psíh, daj. Psíham, tož. Psíhe, mest. pri Psíhah, or. s Psíhami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena psíhofízični psíhofízična psíhofízično prid. |psihični in fizični|: vzpostavitev psihofizičnega ravnovesja; dobra psihofizična kondicija {O} moški: EDNINA: im. psíhofízični, rod. psíhofízičnega, daj. psíhofízičnemu, tož. psíhofízični (živostno psíhofízičnega), mest. pri psíhofízičnem, or. s psíhofízičnim; DVOJINA: im. psíhofízična, rod. psíhofízičnih, daj. psíhofízičnima, tož. psíhofízična, mest. pri psíhofízičnih, or. s psíhofízičnima; MNOŽINA: im. psíhofízični, rod. psíhofízičnih, daj. psíhofízičnim, tož. psíhofízične, mest. pri psíhofízičnih, or. s psíhofízičnimi ženski: EDNINA: im. psíhofízična, rod. psíhofízične, daj. psíhofízični, tož. psíhofízično, mest. pri psíhofízični, or. s psíhofízično; DVOJINA: im. psíhofízični, rod. psíhofízičnih, daj. psíhofízičnima, tož. psíhofízični, mest. pri psíhofízičnih, or. s psíhofízičnima; MNOŽINA: im. psíhofízične, rod. psíhofízičnih, daj. psíhofízičnim, tož. psíhofízične, mest. pri psíhofízičnih, or. s psíhofízičnimi srednji: EDNINA: im. psíhofízično, rod. psíhofízičnega, daj. psíhofízičnemu, tož.

367

psíhofízično, mest. pri psíhofízičnem, or. s psíhofízičnim; DVOJINA: im. psíhofízični, rod. psíhofízičnih, daj. psíhofízičnima, tož. psíhofízični, mest. pri psíhofízičnih, or. s psíhofízičnima; MNOŽINA: im. psíhofízična, rod. psíhofízičnih, daj. psíhofízičnim, tož. psíhofízična, mest. pri psíhofízičnih, or. s psíhofízičnimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) psíhosociálni psíhosociálna psíhosociálno prid. |psihični in socialni|: psihosocialna rehabilitacija; psihosocialna pomoč otrokom {O} moški: EDNINA: im. psíhosociálni, rod. psíhosociálnega, daj. psíhosociálnemu, tož. psíhosociálni (živostno psíhosociálnega), mest. pri psíhosociálnem, or. s psíhosociálnim; DVOJINA: im. psíhosociálna, rod. psíhosociálnih, daj. psíhosociálnima, tož. psíhosociálna, mest. pri psíhosociálnih, or. s psíhosociálnima; MNOŽINA: im. psíhosociálni, rod. psíhosociálnih, daj. psíhosociálnim, tož. psíhosociálne, mest. pri psíhosociálnih, or. s psíhosociálnimi ženski: EDNINA: im. psíhosociálna, rod. psíhosociálne, daj. psíhosociálni, tož. psíhosociálno, mest. pri psíhosociálni, or. s psíhosociálno; DVOJINA: im. psíhosociálni, rod. psíhosociálnih, daj. psíhosociálnima, tož. psíhosociálni, mest. pri psíhosociálnih, or. s psíhosociálnima; MNOŽINA: im. psíhosociálne, rod. psíhosociálnih, daj. psíhosociálnim, tož. psíhosociálne, mest. pri psíhosociálnih, or. s psíhosociálnimi srednji: EDNINA: im. psíhosociálno, rod. psíhosociálnega, daj. psíhosociálnemu, tož. psíhosociálno, mest. pri psíhosociálnem, or. s psíhosociálnim; DVOJINA: im. psíhosociálni, rod.

psíhosociálnih, daj. psíhosociálnima, tož. psíhosociálni, mest. pri psíhosociálnih, or. s psíhosociálnima; MNOŽINA: im. psíhosociálna, rod. psíhosociálnih, daj. psíhosociálnim, tož. psíhosociálna, mest. pri psíhosociálnih, or. s psíhosociálnimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) psiht. okrajš. |psihiatrični|: psiht. klinika STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave psoglávčev psoglávčeva psoglávčevo prid. rod psoglavcev (< psoglavec) {O} moški: EDNINA: im. psoglávčev, rod. psoglávčevega, daj. psoglávčevemu, tož. psoglávčev (živostno psoglávčevega), mest. pri psoglávčevem, or. s psoglávčevim; DVOJINA: im. psoglávčeva, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevima, tož. psoglávčeva, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima; MNOŽINA: im. psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevim, tož. psoglávčeve, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevimi ženski: EDNINA: im. psoglávčeva, rod. psoglávčeve, daj. psoglávčevi, tož. psoglávčevo, mest. pri psoglávčevi, or. s psoglávčevo; DVOJINA: im. psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevima, tož. psoglávčevi, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima; MNOŽINA: im. psoglávčeve, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevim, tož. psoglávčeve, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevimi srednji: EDNINA: im. psoglávčevo, rod. psoglávčevega, daj. psoglávčevemu, tož. psoglávčevo, mest. pri psoglávčevem, or. s psoglávčevim; DVOJINA: im. psoglávčevi, rod. psoglávčevih, daj.

368

psoglávčevima, tož. psoglávčevi, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevima; MNOŽINA: im. psoglávčeva, rod. psoglávčevih, daj. psoglávčevim, tož. psoglávčeva, mest. pri psoglávčevih, or. s psoglávčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) psoglávec psoglávca m |bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo|: Pripovedka pravi, da so psoglavcem po krstu zrasle človeške glave {B} psoglavčev {O} EDNINA: im. psoglávec, rod. psoglávca, daj. psoglávcu, tož. psoglávca, mest. pri psoglávcu, or. s psoglávcem; DVOJINA: im. psoglávca, rod. psoglávcev, daj. psoglávcema, tož. psoglávca, mest. pri psoglávcih, or. s psoglávcema; MNOŽINA: im. psoglávci, rod. psoglávcev, daj. psoglávcem, tož. psoglávce, mest. pri psoglávcih, or. s psoglávci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Pt Pt [pətə̀ in peté] m; simboli |platina|: Simbol za kemijski element platina je Pt STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Pu Pu [pəú in peú] m; simboli |plutonij|: Simbol za kemijski element plutonij je Pu STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli pújsa pújse ž |ljubkovalno svinja|: Tržaški glasbeniki so na koncertni oder pripeljali čisto pravo pujso; |pravljični lik|: v zvezi pujsa Pepa V

zgodbi o pujsi Pepi nastopajo tudi bratec Jure, mama pujsa in oči pujs {O} EDNINA: im. pújsa, rod. pújse, daj. pújsi, tož. pújso, mest. pri pújsi, or. s pújso; DVOJINA: im. pújsi, rod. pújs, daj. pújsama, tož. pújsi, mest. pri pújsah, or. s pújsama; MNOŽINA: im. pújse, rod. pújs, daj. pújsam, tož. pújse, mest. pri pújsah, or. s pújsami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena q q-ja tudi q [kú, rod. kúja in kvə̀, rod. kvə̀ja] m |ime tuje črke|: mali q; Beseda se ne piše s c-jem, temveč s q-jem; navadno nesklonljivo Označite premico s q; kot imenovalniški prilastek črka q; ob številki geometrijsko zaporedje s členi q1, q2 in q3 {O} EDNINA: im. q tudi q, rod. q-ja tudi q, daj. q-ju tudi q, tož. q tudi q, mest. pri q-ju tudi pri q, or. s q-jem tudi s q; DVOJINA: im. q-ja tudi q, rod. q-jev tudi q, daj. q-jema tudi q, tož. q-ja tudi q, mest. pri q-jih tudi pri q, or. s q-jema tudi s q; MNOŽINA: im. q-ji tudi q, rod. q-jev tudi q, daj. q-jem tudi q, tož. q-je tudi q, mest. pri q-jih tudi pri q, or. s q-ji tudi s q STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) Q Q-ja tudi Q [kú, rod. kúja in kvə̀, rod. kvə̀ja] m |ime tuje črke|: veliki Q; Gledalce so navduševali izumi Bondovega Q-ja; navadno nesklonljivo Kako uvrščamo v abecedo tuje črke od Q do Y?; kot imenovalniški prilastek tipka Q; vročica Q; ob številki Pripravek s koencimom Q10 je na voljo kot prehransko dopolnilo {O} EDNINA: im. Q tudi Q, rod. Q-ja tudi Q, daj. Q-ju tudi Q, tož. Q tudi Q, mest. pri Q-ju tudi pri Q, or. s Q-jem tudi s Q; DVOJINA: im. Q-ja tudi Q, rod. Q-jev tudi Q, daj. Q-jema tudi Q, tož. Q-ja tudi Q, mest. pri Q-jih tudi pri Q, or. s Q-jema

369

tudi s Q; MNOŽINA: im. Q-ji tudi Q, rod. Q-jev tudi Q, daj. Q-jem tudi Q, tož. Q-je tudi Q, mest. pri Q-jih tudi pri Q, or. s Q-ji tudi s Q STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) r1 r-ja in r-a tudi r [rə̀, rod. rə̀ja, or. z rə̀jem in èr, rod. êra, or. z êrom] m |ime črke ali glasu|: mali r; francoski r; Njen sin ne more izgovoriti r-ja/r-a; navadno nesklonljivo polglasnik med r in k; kot imenovalniški prilastek glas r; ob številki vektor r1 {O} EDNINA: im. r in r tudi r, rod. r-ja in r-a tudi r, daj. r-ju in r-u tudi r, tož. r in r tudi r, mest. pri r-ju in pri r-u tudi pri r, or. z r-jem in z r-om tudi z r; DVOJINA: im. r-ja in r-a tudi r, rod. r-jev in r-ov tudi r, daj. r-jema in r-oma tudi r, tož. r-ja in r-a tudi r, mest. pri r-jih in pri r-ih tudi pri r, or. z r-jema in z r-oma tudi z r; MNOŽINA: im. r-ji in r-i tudi r, rod. r-jev in r-ov tudi r, daj. r-jem in r-om tudi r, tož. r-je in r-e tudi r, mest. pri r-jih in pri r-ih tudi pri r, or. z r-ji in z r-i tudi z r STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) r2 r [rə̀ in èr] m; simboli |polmer|: Izračunaj obseg in ploščino kroga; r je 3 cm STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli R1 R-ja in R-a tudi R [rə̀, rod. rə̀ja, or. z rə̀jem in èr, rod. êra, or. z êrom] m |ime črke|: veliki R; Srečal se je z R-jem/R-om; navadno nesklonljivo Naredila je seznam samostalnikov od R do Z; kot imenovalniški prilastek črka R; Film je označen z oznako R; ob številki Yamaha R1 {O} EDNINA: im. R in R tudi R, rod. R-ja in R-a tudi R, daj. R-ju in R-u tudi R, tož. R in R tudi R, mest. pri R-ju in pri R-u

tudi pri R, or. z R-jem in z R-om tudi z R; DVOJINA: im. R-ja in R-a tudi R, rod. R-jev in R-ov tudi R, daj. R-jema in R-oma tudi R, tož. R-ja in R-a tudi R, mest. pri R-jih in pri R-ih tudi pri R, or. z R-jema in z R-oma tudi z R; MNOŽINA: im. R-ji in R-i tudi R, rod. R-jev in R-ov tudi R, daj. R-jem in R-om tudi R, tož. R-je in R-e tudi R, mest. pri R-jih in pri R-ih tudi pri R, or. z R-ji in z R-i tudi z R STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) R2 R [rə̀ in èr] m; simboli |Réaumur|: Stopinja v Réaumurjevi lestvici se označuje z R STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli r. okrajš. |razred|: Učenci 2. r. so pripravili kulturni program; |rojen; rojena|: Janez Novak, r. leta 1912; prim. roj. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ra1 Ra [rəá in erá] m; simboli |radij|: Simbol za kemijski element radij je Ra STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Rá2 Rája m; imena bitij |egipčanski bog sonca|: Faraoni so se imenovali sinovi boga Raja {B} Rajev {O} EDNINA: im. Rá, rod. Rája, daj. Ráju, tož. Rája, mest. pri Ráju, or. z Rájem; DVOJINA: im. Rája, rod. Rájev, daj. Rájema, tož. Rája, mest. pri Rájih, or. z Rájema; MNOŽINA: im. Ráji, rod. Rájev, daj. Rájem, tož. Rájee, mest. pri Rájih, or. z Ráji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

370

Rác Ráca m; imena bitij |pravo ime Radko Polič: slovenski igralec|: Če delaš z Racem, te bo vedno malo priganjal; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem knjiga o igralcu Radku Poliču – Racu {B} Račev {O} EDNINA: im. Rác, rod. Ráca, daj. Rácu, tož. Ráca, mest. pri Rácu, or. z Rácem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi rácman rácmana m |žival|: Racman race žličarice ima zeleno glavo ter bele in kostanjevo rjave spodnje dele telesa, na krilih pa veliko modro liso; |pravljični lik|: v zvezi racman Jaka Najbolj znana lika Disneyjevih risank sta mišek Miki in racman Jaka {B} racmanov {O} EDNINA: im. rácman, rod. rácmana, daj. rácmanu, tož. rácmana, mest. pri rácmanu, or. z rácmanom; DVOJINA: im. rácmana, rod. rácmanov, daj. rácmanoma, tož. rácmana, mest. pri rácmanih, or. z rácmanoma; MNOŽINA: im. rácmani, rod. rácmanov, daj. rácmanom, tož. rácmane, mest. pri rácmanih, or. z rácmani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena rač. okrajš. |računalnik|: potovalni rač.; |računalniški|: Čakam na popravilo rač. opreme; rač. oblikovanje; |računalništvo|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. rač. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ráčev Ráčeva Ráčevo prid. Račeva filmska vloga (< Rac) {O} moški: EDNINA: im. Ráčev, rod. Ráčevega, daj. Ráčevemu, tož. Ráčev

(živostno Ráčevega), mest. pri Ráčevem, or. z Ráčevim; DVOJINA: im. Ráčeva, rod. Ráčevih, daj. Ráčevima, tož. Ráčeva, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevima; MNOŽINA: im. Ráčevi, rod. Ráčevih, daj. Ráčevim, tož. Ráčeve, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevimi ženski: EDNINA: im. Ráčeva, rod. Ráčeve, daj. Ráčevi, tož. Ráčevo, mest. pri Ráčevi, or. z Ráčevo; DVOJINA: im. Ráčevi, rod. Ráčevih, daj. Ráčevima, tož. Ráčevi, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevima; MNOŽINA: im. Ráčeve, rod. Ráčevih, daj. Ráčevim, tož. Ráčeve, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevimi srednji: EDNINA: im. Ráčevo, rod. Ráčevega, daj. Ráčevemu, tož. Ráčevo, mest. pri Ráčevem, or. z Ráčevim; DVOJINA: im. Ráčevi, rod. Ráčevih, daj. Ráčevima, tož. Ráčevi, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevima; MNOŽINA: im. Ráčeva, rod. Ráčevih, daj. Ráčevim, tož. Ráčeva, mest. pri Ráčevih, or. z Ráčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) rád rád m; simboli |radian|: Polni kot meri 2π rad STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli rádiotelevizíjski rádiotelevizíjska rádiotelevizíjsko prid. |radijski in televizijski|: nacionalna radiotelevizijska hiša; Zveza evropskih radiotelevizijskih postaj {O} moški: EDNINA: im. rádiotelevizíjski, rod. rádiotelevizíjskega, daj. rádiotelevizíjskemu, tož. rádiotelevizíjski (živostno rádiotelevizíjskega), mest. pri rádiotelevizíjskem, or. z rádiotelevizíjskim; DVOJINA: im. rádiotelevizíjska, rod. rádiotelevizíjskih,

371

daj. rádiotelevizíjskima, tož. rádiotelevizíjska, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskima; MNOŽINA: im. rádiotelevizíjski, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskim, tož. rádiotelevizíjske, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskimi ženski: EDNINA: im. rádiotelevizíjska, rod. rádiotelevizíjske, daj. rádiotelevizíjski, tož. rádiotelevizíjsko, mest. pri rádiotelevizíjski, or. z rádiotelevizíjsko; DVOJINA: im. rádiotelevizíjski, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskima, tož. rádiotelevizíjski, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskima; MNOŽINA: im. rádiotelevizíjske, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskim, tož. rádiotelevizíjske, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskimi srednji: EDNINA: im. rádiotelevizíjsko, rod. rádiotelevizíjskega, daj. rádiotelevizíjskemu, tož. rádiotelevizíjsko, mest. pri rádiotelevizíjskem, or. z rádiotelevizíjskim; DVOJINA: im. rádiotelevizíjski, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskima, tož. rádiotelevizíjski, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskima; MNOŽINA: im. rádiotelevizíjska, rod. rádiotelevizíjskih, daj. rádiotelevizíjskim, tož. rádiotelevizíjska, mest. pri rádiotelevizíjskih, or. z rádiotelevizíjskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) Rádo Ráda m; imena bitij

|moško ime|: Radu so za zmago vsi čestitali; Sta že vadili z Radom? {B} Radov {O} EDNINA: im. Rádo, rod. Ráda, daj. Rádu, tož. Ráda, mest. pri Rádu, or. z Rádom; DVOJINA: im. Ráda, rod. Rádov, daj. Rádoma, tož. Ráda, mest. pri Rádih, or. z Rádoma; MNOŽINA: im. Rádi, rod. Rádov, daj. Rádom, tož. Ráde, mest. pri Rádih, or. z Rádi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Rádov Rádova Rádovo prid. Razstavo si lahko ogledate na Radovem domu (< Rado) {O} moški: EDNINA: im. Rádov, rod. Rádovega, daj. Rádovemu, tož. Rádov (živostno Rádovega), mest. pri Rádovem, or. z Rádovim; DVOJINA: im. Rádova, rod. Rádovih, daj. Rádovima, tož. Rádova, mest. pri Rádovih, or. z Rádovima; MNOŽINA: im. Rádovi, rod. Rádovih, daj. Rádovim, tož. Rádove, mest. pri Rádovih, or. z Rádovimi ženski: EDNINA: im. Rádova, rod. Rádove, daj. Rádovi, tož. Rádovo, mest. pri Rádovi, or. z Rádovo; DVOJINA: im. Rádovi, rod. Rádovih, daj. Rádovima, tož. Rádovi, mest. pri Rádovih, or. z Rádovima; MNOŽINA: im. Rádove, rod. Rádovih, daj. Rádovim, tož. Rádove, mest. pri Rádovih, or. z Rádovimi srednji: EDNINA: im. Rádovo, rod. Rádovega, daj. Rádovemu, tož. Rádovo, mest. pri Rádovem, or. z Rádovim; DVOJINA: im. Rádovi, rod. Rádovih, daj. Rádovima, tož. Rádovi, mest. pri Rádovih, or. z Rádovima; MNOŽINA: im. Rádova, rod. Rádovih, daj. Rádovim, tož. Rádova, mest. pri Rádovih, or. z Rádovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen)

372

Ráfael Ráfaela m; imena bitij |moško ime|: moštvo španskega trenerja Rafaela Beniteza; v zvezi nadangel Rafael sporočilo nadangela Rafaela {B} Rafaelov {O} EDNINA: im. Ráfael, rod. Ráfaela, daj. Ráfaelu, tož. Ráfaela, mest. pri Ráfaelu, or. z Ráfaelom; DVOJINA: im. Ráfaela, rod. Ráfaelov, daj. Ráfaeloma, tož. Ráfaela, mest. pri Ráfaelih, or. z Ráfaeloma; MNOŽINA: im. Ráfaeli, rod. Ráfaelov, daj. Ráfaelom, tož. Ráfaele, mest. pri Ráfaelih, or. z Ráfaeli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Rájev Rájeva Rájevo prid. Rajeva ladja (< Ra) {O} moški: EDNINA: im. Rájev, rod. Rájeva, daj. Rájevemu, tož. Rájev (živostno Rájevega), mest. pri Rájevem, or. z Rájevim; DVOJINA: im. Rájeva, rod. Rájevih, daj. Rájevima, tož. Rájeva, mest. pri Rájevih, or. z Rájevima; MNOŽINA: im. Rájevi, rod. Rájevih, daj. Rájevim, tož. Rájeve, mest. pri Rájevih, or. z Rájevimi ženski: EDNINA: im. Rájeva, rod. Rájeve, daj. Rájevi, tož. Rájevo, mest. pri Rájevi, or. z Rájevo; DVOJINA: im. Rájevi, rod. Rájevih, daj. Rájevima, tož. Rájevi, mest. pri Rájevih, or. z Rájevima; MNOŽINA: im. Rájeve, rod. Rájevih, daj. Rájevim, tož. Rájeve, mest. pri Rájevih, or. z Rájevimi srednji: EDNINA: im. Rájevo, rod. Rájevega, daj. Rájevemu, tož. Rájevo, mest. pri Rájevem, or. z Rájevim; DVOJINA: im. Rájevi, rod. Rájevih, daj. Rájevima, tož. Rájevi, mest. pri Rájevih, or. z Rájevima; MNOŽINA: im. Rájeva, rod. Rájevih, daj. Rájevim, tož. Rájeva, mest. pri Rájevih, or. z Rájevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen)

Rájko Rájka m; imena bitij |moško ime|: Po dvajsetih letih je na čelu podjetja zamenjal očeta Rajka; Z Rajkom sta se poročila pred božičem {B} Rajkov {O} EDNINA: im. Rájko, rod. Rájka, daj. Rájku, tož. Rájka, mest. pri Rájku, or. z Rájkom; DVOJINA: im. Rájka, rod. Rájkov, daj. Rájkoma, tož. Rájka, mest. pri Rájkih, or. z Rájkoma; MNOŽINA: im. Rájki, rod. Rájkov, daj. Rájkom, tož. Rájke, mest. pri Rájkih, or. z Rájki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Rájkov Rájkova Rájkovo prid. Odpeljal jo je na ogled Rajkove kmetije (< Rajko) {O} moški: EDNINA: im. Rájkov, rod. Rájkovega, daj. Rájkovemu, tož. Rájkov (živostno Rájkovega), mest. pri Rájkovem, or. z Rájkovim; DVOJINA: im. Rájkova, rod. Rájkovih, daj. Rájkovima, tož. Rájkova, mest. pri Rájkovih, or. z Rájkovima; MNOŽINA: im. Rájkovi, rod. Rájkovih, daj. Rájkovim, tož. Rájkove, mest. pri Rájkovih, or. z Rájkovimi ženski: EDNINA: im. Rájkova, rod. Rájkove, daj. Rájkovi, tož. Rájkovo, mest. pri Rájkovi, or. z Rájkovo; DVOJINA: im. Rájkovi, rod. Rájkovih, daj. Rájkovima, tož. Rájkovi, mest. pri Rájkovih, or. z Rájkovima; MNOŽINA: im. Rájkove, rod. Rájkovih, daj. Rájkovim, tož. Rájkove, mest. pri Rájkovih, or. z Rájkovimi srednji: EDNINA: im. Rájkovo, rod. Rájkovega, daj. Rájkovemu, tož. Rájkovo, mest. pri Rájkovem, or. z Rájkovim; DVOJINA: im. Rájkovi, rod. Rájkovih, daj. Rájkovima, tož. Rájkovi, mest. pri Rájkovih, or. z Rájkovima; MNOŽINA: im. Rájkova, rod. Rájkovih, daj. Rájkovim, tož. Rájkova, mest. pri Rájkovih, or. z Rájkovimi STATUS:predlog

373

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Ralph Lauren Ralpha Laurena [rálf lóren] m; imena bitij |pravo ime Ralph Lipschitz: ameriški modni oblikovalec|: avtomobilska zbirka modnega oblikovalca Ralpha Laurena {O} EDNINA: im. Ralph Lauren, rod. Ralpha Laurena, daj. Ralphu Laurenu, tož. Ralpha Laurena, mest. pri Ralphu Laurenu, or. z Ralphom Laurenom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Ráma Ráme in Ráma m; imena bitij |indijska bajeslovna oseba|: Ramajana je ep o kraljeviču Rami/Ramu {B} Ramov {O} EDNINA: im. Ráma, rod. Ráme in Ráma, daj. Rámi in Rámu, tož. Rámo in Ráma, mest. pri Rámi in pri Rámu, or. z Rámo in z Rámom; DVOJINA: im. Rámi in Ráma, rod. Rám in Rámov, daj. Rámama in Rámoma, tož. Rámi in Ráma, mest. pri Rámah in pri Rámih, or. z Rámama in z Rámoma; MNOŽINA: im. Ráme in Rámi, rod. Rám in Rámov, daj. Rámam in Rámom, tož. Ráme in Ráme, mest. pri Rámah in pri Rámih, or. z Rámami in z Rámi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Rámov Rámova Rámovo prid. Ep opeva Ramovo pot iz severne Indije na jug do današnje Šrilanke (< Rama) {O} moški: EDNINA: im. Rámov, rod. Rámovega, daj. Rámovemu, tož. Rámov (živostno Rámovega), mest. pri Rámovem, or. z Rámovim; DVOJINA: im. Rámova, rod. Rámovih, daj. Rámovima, tož. Rámova, mest. pri Rámovih, or. z Rámovima; MNOŽINA: im. Rámovi, rod.

Rámovih, daj. Rámovim, tož. Rámove, mest. pri Rámovih, or. z Rámovimi ženski: EDNINA: im. Rámova, rod. Rámove, daj. Rámovi, tož. Rámovo, mest. pri Rámovi, or. z Rámovo; DVOJINA: im. Rámovi, rod. Rámovih, daj. Rámovima, tož. Rámovi, mest. pri Rámovih, or. z Rámovima; MNOŽINA: im. Rámove, rod. Rámovih, daj. Rámovim, tož. Rámove, mest. pri Rámovih, or. z Rámovimi srednji: EDNINA: im. Rámovo, rod. Rámovega, daj. Rámovemu, tož. Rámovo, mest. pri Rámovem, or. z Rámovim; DVOJINA: im. Rámovi, rod. Rámovih, daj. Rámovima, tož. Rámovi, mest. pri Rámovih, or. z Rámovima; MNOŽINA: im. Rámova, rod. Rámovih, daj. Rámovim, tož. Rámova, mest. pri Rámovih, or. z Rámovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Raspútin Raspútina m; imena bitij |pravo ime Grigorij Jefimovič Novih: ruski menih in pustolovec|: Carica Aleksandra je vodila vlado skupaj z Rasputinom {B} Rasputinov {O} EDNINA: im. Raspútin, rod. Raspútina, daj. Raspútinu, tož. Raspútina, mest. pri Raspútinu, or. z Raspútinom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Razsvêtljeni Razsvêtljenega m; imena bitij |nadomestno ime za: Buda|: Po svoji duhovni preobrazbi je Sidharta Gavtama postal Buda ali Razsvetljeni; Hessejevo povest o indijskem princu, ki postane Buda, Razsvetljeni, je prevedel Jaroslav Novak; za izražanje svojine naročje Razsvetljenega {O} EDNINA: im. Razsvêtljeni, rod. Razsvêtljenega, daj. Razsvêtljenemu, tož.

374

Razsvêtljenega, mest. pri Razsvêtljenemu, or. z Razsvêtljenim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Rb Rb [rəbə̀ in erbé] m; simboli |rubidij|: Simbol za kemijski element rubidij je Rb STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Rdéča kápica Rdéče kápice ž; imena bitij |pravljični lik|: Hudobni volk v zgodbi vpraša Rdečo kapico, kam je namenjena; Priljubljeno pravljico o Rdeči kapici je ruski skladatelj Cezar Cui leta 1911 spremenil v pravljično opero {O} EDNINA: im. Rdéča kápica, rod. Rdéče kápice, daj. Rdéči kápici, tož. Rdéčo kápico, mest. pri Rdéči kápici, or. z Rdéčo kápico STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Re1 Re [rəé in eré] m; simboli |renij|: Simbol za kemijski element renij je Re STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ré2 Rêja m; imena bitij |egipčanski bog sonca|; gl. Ra STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena red. prof. okrajš. |redni profesor; redna profesorica|: pred imenom red. prof. Janez Novak; v zvezi okrajšav red. prof. dr. Janez Novak; za imenom, z vejico Mentor študentov saksofona je Janez Novak, red. prof.; dr. Janez Novak, red. prof. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

reg. okrajš. |regionalni|: reg. cesta; |registriran|: Vozilo je reg. do 20. 3. 2013; |registrski|: reg. tablica STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave reg. št. okrajš. |registrska številka|: Ukradeno je bilo vozilo z reg. št. LJ-TR-880 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave rel. okrajš. |relativni|: rel. vlažnost STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Rém Réma m; imena bitij |pod. za Remus|; |rimska bajeslovna oseba|: Rimska pravljična zgodovina se začenja z Romulom in Remom {B} Remov {O} EDNINA: im. Rém, rod. Réma, daj. Rému, tož. Réma, mest. pri Rému, or. z Rémom; DVOJINA: im. Réma, rod. Rémov, daj. Rémoma, tož. Réma, mest. pri Rémih, or. z Rémoma; MNOŽINA: im. Rémi, rod. Rémov, daj. Rémom, tož. Réme, mest. pri Rémih, or. z Rémi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Rémus Réma m; imena bitij |rimska bajeslovna oseba|; gl. Rem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Renáto Renáta m; imena bitij |moško ime|: Renatu so se uresničile sanje; Z Renatom sem v daljnem sorodu {B} Renatov {O} EDNINA: im. Renáto, rod. Renáta, daj. Renátu, tož. Renáta, mest. pri Renátu, or. z Renátom; DVOJINA: im. Renáta, rod.

375

Renátov, daj. Renátoma, tož. Renáta, mest. pri Renátih, or. z Renátoma; MNOŽINA: im. Renáti, rod. Renátov, daj. Renátom, tož. Renáte, mest. pri Renátih, or. z Renáti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Renátov Renátova Renátovo prid. Boter je vsem trem Renatovim otrokom obljubil izlet v Benetke (< Renato) {O} moški: EDNINA: im. Renátov, rod. Renátovega, daj. Renátovemu, tož. Renátov (živostno Renátovega), mest. pri Renátovem, or. z Renátovim; DVOJINA: im. Renátova, rod. Renátovih, daj. Renátovima, tož. Renátova, mest. pri Renátovih, or. z Renátovima; MNOŽINA: im. Renátovi, rod. Renátovih, daj. Renátovim, tož. Renátove, mest. pri Renátovih, or. z Renátovimi ženski: EDNINA: im. Renátova, rod. Renátove, daj. Renátovi, tož. Renátovo, mest. pri Renátovi, or. z Renátovo; DVOJINA: im. Renátovi, rod. Renátovih, daj. Renátovima, tož. Renátovi, mest. pri Renátovih, or. z Renátovima; MNOŽINA: im. Renátove, rod. Renátovih, daj. Renátovim, tož. Renátove, mest. pri Renátovih, or. z Renátovimi srednji: EDNINA: im. Renátovo, rod. Renátovega, daj. Renátovemu, tož. Renátovo, mest. pri Renátovem, or. z Renátovim; DVOJINA: im. Renátovi, rod. Renátovih, daj. Renátovima, tož. Renátovi, mest. pri Renátovih, or. z Renátovima; MNOŽINA: im. Renátova, rod. Renátovih, daj. Renátovim, tož. Renátova, mest. pri Renátovih, or. z Renátovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) René Renêja m; imena bitij

|moško ime|: Reneju je svetoval, da nadaljuje po začrtani poti; Sobo si deli z mladim Renejem {B} Renejev {O} EDNINA: im. René, rod. Renêja, daj. Renêju, tož. Renêja, mest. pri Renêju, or. z Renêjem; DVOJINA: im. Renêja, rod. Renêjev, daj. Renêjema, tož. Renêja, mest. pri Renêjih, or. z Renêjema; MNOŽINA: im. Renêji, rod. Renêjev, daj. Renêjem, tož. Renêje, mest. pri Renêjih, or. z Renêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Renêjev Renêjeva Renêjevo prid. veselje ob Renejevem uspehu (< Rene) {O} moški: EDNINA: im. Renêjev, rod. Renêjevega, daj. Renêjevemu, tož. Renêjev (živostno Renêjevega), mest. pri Renêjevem, or. z Renêjevim; DVOJINA: im. Renêjeva, rod. Renêjevih, daj. Renêjevima, tož. Renêjeva, mest. pri Renêjevih, or. z Renêjevima; MNOŽINA: im. Renêjevi, rod. Renêjevih, daj. Renêjevim, tož. Renêjeve, mest. pri Renêjevih, or. z Renêjevimi ženski: EDNINA: im. Renêjeva, rod. Renêjeve, daj. Renêjevi, tož. Renêjevo, mest. pri Renêjevi, or. z Renêjevo; DVOJINA: im. Renêjevi, rod. Renêjevih, daj. Renêjevima, tož. Renêjevi, mest. pri Renêjevih, or. z Renêjevima; MNOŽINA: im. Renêjeve, rod. Renêjevih, daj. Renêjevim, tož. Renêjeve, mest. pri Renêjevih, or. z Renêjevimi srednji: EDNINA: im. Renêjevo, rod. Renêjevega, daj. Renêjevemu, tož. Renêjevo, mest. pri Renêjevem, or. z Renêjevim; DVOJINA: im. Renêjevi, rod. Renêjevih, daj. Renêjevima, tož. Renêjevi, mest. pri Renêjevih, or. z Renêjevima; MNOŽINA: im. Renêjeva, rod. Renêjevih, daj. Renêjevim, tož. Renêjeva, mest. pri Renêjevih, or. z Renêjevimi

376

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Repoštèv Repoštéva in Repoštév Repoštéva m; imena bitij |bajeslovno bitje, velikan|: Kmetje so ob težkih opravilih pričakovali Repošteva {B} Repoštevov {O} EDNINA: im. Repoštèv in Repoštév, rod. Repoštéva, daj. Repoštévu, tož. Repoštéva, mest. pri Repoštévu, or. z Repoštévom; DVOJINA: im. Repoštéva, rod. Repoštévov, daj. Repoštévoma, tož. Repoštéva, mest. pri Repoštévih, or. z Repoštévoma; MNOŽINA: im. Repoštévi, rod. Repoštévov, daj. Repoštévom, tož. Repoštéve, mest. pri Repoštévih, or. z Repoštévi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Rf Rf [rəfə̀ in erèf] m; simboli |raderfortij|: Simbol za kemijski element raderfortij je Rf STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Rg Rg [rəgə̀ in ergé] m; simboli |rentgenij|: Simbol za kemijski element rentgenij je Rg STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Rh Rh [rəhə̀ in erhá] m; simboli |rodij|: Simbol za kemijski element rodij je Rh STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ríbič Ríbiča m; imena bitij |priimek|: knjiga z ilustracijami Igorja Ribiča; Seznanil se je s Prešernovim nečakom, z Ribičem iz Vrbe {B} Ribičev

{O} EDNINA: im. Ríbič, rod. Ríbiča, daj. Ríbiču, tož. Ríbiča, mest. pri Ríbiču, or. z Ríbičem; DVOJINA: im. Ríbiča, rod. Ríbičev, daj. Ríbičema, tož. Ríbiča, mest. pri Ríbičih, or. z Ríbičema; MNOŽINA: im. Ríbiči, rod. Ríbičev, daj. Ríbičem, tož. Ríbiče, mest. pri Ríbičih, or. z Ríbiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Ríbičev Ríbičeva Ríbičevo prid. Po Ribičevem mnenju je še prezgodaj ocenjevati posledice (< Ribič) {O} moški: EDNINA: im. Ríbičev, rod. Ríbičevega, daj. Ríbičevemu, tož. Ríbičev (živostno Ríbičevega), mest. pri Ríbičevem, or. z Ríbičevim; DVOJINA: im. Ríbičeva, rod. Ríbičevih, daj. Ríbičevima, tož. Ríbičeva, mest. pri Ríbičevih, or. z Ríbičevima; MNOŽINA: im. Ríbičevi, rod. Ríbičevih, daj. Ríbičevim, tož. Ríbičeve, mest. pri Ríbičevih, or. z Ríbičevimi ženski: EDNINA: im. Ríbičeva, rod. Ríbičeve, daj. Ríbičevi, tož. Ríbičevo, mest. pri Ríbičevi, or. z Ríbičevo; DVOJINA: im. Ríbičevi, rod. Ríbičevih, daj. Ríbičevima, tož. Ríbičevi, mest. pri Ríbičevih, or. z Ríbičevima; MNOŽINA: im. Ríbičeve, rod. Ríbičevih, daj. Ríbičevim, tož. Ríbičeve, mest. pri Ríbičevih, or. z Ríbičevimi srednji: EDNINA: im. Ríbičevo, rod. Ríbičevega, daj. Ríbičevemu, tož. Ríbičevo, mest. pri Ríbičevem, or. z Ríbičevim; DVOJINA: im. Ríbičevi, rod. Ríbičevih, daj. Ríbičevima, tož. Ríbičevi, mest. pri Ríbičevih, or. z Ríbičevima; MNOŽINA: im. Ríbičeva, rod. Ríbičevih, daj. Ríbičevim, tož. Ríbičeva, mest. pri Ríbičevih, or. z Ríbičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov)

377

Richelieu Richelieuja [rišeljé, rod. rišeljêja, or. rišeljêjem] m; imena bitij |Armand-Jean du Plessis de Richelieu; francoski duhovnik, kardinal, vojvoda in politik|: Richelieu se je rodil leta 1585; za imenom s predimkom Francoski kardinal Armand-Jean du Plessis de Richelieu je bil glavni minister francoskega kralja Ludvika XIII. {B} Richelieujev {O} EDNINA: im. Richelieu, rod. Richelieuja, daj. Richelieuju, tož. Richelieuja, mest. pri Richelieuju, or. z Richelieujem; DVOJINA: im. Richelieuja, rod. Richelieujev, daj. Richelieujema, tož. Richelieuja, mest. pri Richelieujih, or. z Richelieujema; MNOŽINA: im. Richelieuji, rod. Richelieujev, daj. Richelieujem, tož. Richelieuje, mest. pri Richelieujih, or. z Richelieuji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki Richelieujev Richelieujeva Richelieujevo [rišeljêjev-] prid. Recept za majonezo naj bi si izmislil Richelieujev glavni kuhar leta 1756 (< Richelieu) {O} moški: EDNINA: im. Richelieujev, rod. Richelieujevega, daj. Richelieujevemu, tož. Richelieujev (živostno Richelieujevega), mest. pri Richelieujevem, or. z Richelieujevim; DVOJINA: im. Richelieujeva, rod. Richelieujevih, daj. Richelieujevima, tož. Richelieujeva, mest. pri Richelieujevih, or. z Richelieujevima; MNOŽINA: im. Richelieujevi, rod. Richelieujevih, daj. Richelieujevim, tož. Richelieujeve, mest. pri Richelieujevih, or. z Richelieujevimi ženski: EDNINA: im. Richelieujeva, rod. Richelieujeve, daj. Richelieujevi, tož. Richelieujevo, mest. pri Richelieujevi, or. z Richelieujevo; DVOJINA: im. Richelieujevi, rod. Richelieujevih, daj. Richelieujevima, tož. Richelieujevi, mest.

pri Richelieujevih, or. z Richelieujevima; MNOŽINA: im. Richelieujeve, rod. Richelieujevih, daj. Richelieujevim, tož. Richelieujeve, mest. pri Richelieujevih, or. z Richelieujevimi srednji: EDNINA: im. Richelieujevo, rod. Richelieujevega, daj. Richelieujevemu, tož. Richelieujevo, mest. pri Richelieujevem, or. z Richelieujevim; DVOJINA: im. Richelieujevi, rod. Richelieujevih, daj. Richelieujevima, tož. Richelieujevi, mest. pri Richelieujevih, or. z Richelieujevima; MNOŽINA: im. Richelieujeva, rod. Richelieujevih, daj. Richelieujevim, tož. Richelieujeva, mest. pri Richelieujevih, or. z Richelieujevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) Rífle Rífleta m; imena bitij |pravo ime Janez Hočevar: slovenski igralec|: Se spomnite akcije Podarim – dobim in Rifleta v pisanem šalu in kapi?; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem nastop Janeza Hočevarja – Rifleta {B} Rifletov {O} EDNINA: im. Rífle, rod. Rífleta, daj. Rífletu, tož. Rífleta, mest. pri Rífletu, or. z Rífletom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Rífletov Rífletova Rífletovo prid. V spominu imam Rifletovo televizijsko vlogo (< Rifle) {O} moški: EDNINA: im. Rífletov, rod. Rífletovega, daj. Rífletovemu, tož. Rífletov (živostno Rífletovega), mest. pri Rífletovem, or. z Rífletovim; DVOJINA: im. Rífletova, rod. Rífletovih, daj. Rífletovima, tož. Rífletova, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovima; MNOŽINA: im. Rífletovi, rod. Rífletovih, daj. Rífletovim, tož. Rífletove, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovimi

378

ženski: EDNINA: im. Rífletova, rod. Rífletove, daj. Rífletovi, tož. Rífletovo, mest. pri Rífletovi, or. z Rífletovo; DVOJINA: im. Rífletovi, rod. Rífletovih, daj. Rífletovima, tož. Rífletovi, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovima; MNOŽINA: im. Rífletove, rod. Rífletovih, daj. Rífletovim, tož. Rífletove, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovimi srednji: EDNINA: im. Rífletovo, rod. Rífletovega, daj. Rífletovemu, tož. Rífletovo, mest. pri Rífletovem, or. z Rífletovim; DVOJINA: im. Rífletovi, rod. Rífletovih, daj. Rífletovima, tož. Rífletovi, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovima; MNOŽINA: im. Rífletova, rod. Rífletovih, daj. Rífletovim, tož. Rífletova, mest. pri Rífletovih, or. z Rífletovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Ríhard Levjesŕčni Ríharda Levjesŕčnega m; imena bitij |angl. Richard Lion-hearted: angleški kralj|: S sporazumom med Rihardom Levjesrčnim in sultanom Saladinom se je končala tretja križarska vojna {O} EDNINA: im. Ríhard Levjesŕčni, rod. Ríharda Levjesŕčnega, daj. Ríhardu Levjesŕčnemu, tož. Ríharda Levjesŕčnega, mest. pri Ríhardu Levjesŕčnem, or. z Ríhardom Levjesŕčnim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Ríhard Trétji Ríharda Trétjega m; imena bitij |angleški kralj|: drama o Rihardu Tretjem <Rihardu III.> {O} EDNINA: im. Ríhard Trétji, rod. Ríharda Trétjega, daj. Ríhardu Trétjemu,

tož. Ríharda Trétjega, mest. pri Ríhardu Trétjem, or. z Ríhardom Trétjim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu rim. okrajš. |rimski|: rim. imperij; |rimsko|: Ljubljana (rim. Emona) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave rim.kat. okrajš. |rimskokatoliški|: rim.kat. vera; prim. r.k. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ringo Starr Ringa Starra [ríngo stár] m; imena bitij |pravo ime Richard Starkey: angleški glasbenik, bobnar v skupini The Beatles|: Snemal je z Ringom Starrom {O} EDNINA: im. Ringo Starr, rod. Ringa Starra, daj. Ringu Starru, tož. Ringa Starra, mest. pri Ringu Starru, or. z Ringom Starrom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi R. I. P. okrajš. |lat. Requiesca(n)t in pace: Naj počiva(jo) v miru|: Na nagrobnik so izklesali: R. I. P. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Rísto Savín Rísta Savína m; imena bitij |pravo ime Friderik Širca: slovenski skladatelj|: Pravi skladateljski razvoj je Risto Savin doživel po letu 1891, ko je bil premeščen na Dunaj; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem rojstna hiša skladatelja Friderika Širce – Rista Savina

379

{O} EDNINA: im. Rísto Savín, rod. Rísta Savína, daj. Rístu Savínu, tož. Rísta Savína, mest. pri Rístu Savínu, or. z Rístom Savínom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Rita Hayworth Rite Hayworth [ríta hêjvort] ž; imena bitij |pravo ime Margarita Carmen Cansino: ameriška filmska igralka|: Hči hollywoodske dive Rite Hayworth svoj čas namenja raziskovanju {O} EDNINA: im. Rita Hayworth, rod. Rite Hayworth, daj. Riti Hayworth, tož. Rito Hayworth, mest. pri Riti Hayworth, or. z Rito Hayworth STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi r.k. okrajš. |rimskokatoliški|: r.k. župnijstvo; prim. rim.kat. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave rkp. okrajš. |rokopis|: Naslov dokumenta je tiskan krepko (v rkp. je naslov podčrtan) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Rn Rn [rənə̀ in erèn] m; simboli |radon|: Simbol za kemijski element radon je Rn STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Robin Hood Robina Hooda [róbin húd] m; imena bitij |pravljični lik|: Legenda o Robinu Hoodu ima veliko različic; Z Robinom Hoodom se še vedno ukvarjajo številni zgodovinarji {O} EDNINA: im. Robin Hood, rod. Robina Hooda, daj. Robinu Hoodu, tož.

Robina Hooda, mest. pri Robinu Hoodu, or. z Robinom Hoodom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena rod. okrajš. |rodilnik|; |roditeljski|: rod. sestanek STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Rogêrij Ljubljánski Rogêrija Ljubljánskega m; imena bitij |slovenski pridigar|: Nekatere pridige Rogerija Ljubljanskega so prave anekdote ali celo novele {O} EDNINA: im. Rogêrij Ljubljánski, rod. Rogêrija Ljubljánskega, daj. Rogêriju Ljubljánskemu, tož. Rogêrija Ljubljánskega, mest. pri Rogêriju Ljubljánskem, or. z Rogêrijem Ljubljánskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu roj. okrajš. |rojen; rojena|: za imenom, z vejico Janez Novak, roj. 1978; prim. r. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave rojeníca rojeníce ž |slovensko bajeslovno bitje, vila, ki otroku ob rojstvu napove usodo|: V Ajdovski jami nad Gričem po pripovedki prebivata gorski vili oziroma rojenici; dobrosrčnost dobrih vil rojenic {B} rojeničin {O} EDNINA: im. rojeníca, rod. rojeníce, daj. rojeníci, tož. rojeníco, mest. pri rojeníci, or. z rojeníco; DVOJINA: im. rojeníci, rod. rojeníc, daj. rojenícama, tož. rojeníci, mest. pri rojenícah, or. z rojenícama; MNOŽINA: im. rojeníce, rod.

380

rojeníc, daj. rojenícam, tož. rojeníce, mest. pri rojenícah, or. z rojenícami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij rojeníčin rojeníčina rojeníčino prid. rojeničina sodba (< rojenica) {O} moški: EDNINA: im. rojeníčin, rod. rojeníčinega, daj. rojeníčinemu, tož. rojeníčin (živostno rojeníčinega), mest. pri rojeníčinem, or. z rojeníčinim; DVOJINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinima, tož. rojeníčina, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčini, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčine, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinimi ženski: EDNINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčine, daj. rojeníčini, tož. rojeníčino, mest. pri rojeníčini, or. z rojeníčino; DVOJINA: im. rojeníčini, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinima, tož. rojeníčini, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčine, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčine, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinimi srednji: EDNINA: im. rojeníčino, rod. rojeníčinega, daj. rojeníčinemu, tož. rojeníčino, mest. pri rojeníčinem, or. z rojeníčinim; DVOJINA: im. rojeníčini, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinima, tož. rojeníčini, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinima; MNOŽINA: im. rojeníčina, rod. rojeníčinih, daj. rojeníčinim, tož. rojeníčina, mest. pri rojeníčinih, or. z rojeníčinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izsamostalnikovženskegaspolana-ica);svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) rom. okrajš. |romanski|: beseda rom. porekla; |romantični|: rom. komedija

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Rómuald Štándreški Rómualda Štándreškega m; imena bitij |slovenski pridigar|: Škofjeloški pasijon Romualda Štandreškega spada med najelitnejšo kulturno dediščino Slovencev {O} EDNINA: im. Rómuald Štándreški, rod. Rómualda Štándreškega, daj. Rómualdu Štándreškemu, tož. Rómualda Štándreškega, mest. pri Rómualdu Štándreškem, or. z Rómualdom Štándreškim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Rómul Rómula m; imena bitij |pod. za Romulus|; |rimska bajeslovna oseba|: kip volkulje, ki doji Romula in Rema {B} Romulov {O} EDNINA: im. Rómul, rod. Rómula, daj. Rómulu, tož. Rómula, mest. pri Rómulu, or. z Rómulom; DVOJINA: im. Rómula, rod. Rómulov, daj. Rómuloma, tož. Rómula, mest. pri Rómulih, or. z Rómuloma; MNOŽINA: im. Rómuli, rod. Rómulov, daj. Rómulom, tož. Rómule, mest. pri Rómulih, or. z Rómuli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Rómulus Rómula m; imena bitij |rimska bajeslovna oseba|; gl. Romul STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Ronáldo Ronálda m; imena bitij |pravo ime Ronaldo Luiz Nazario de Lima: brazilski nogometaš|: najboljši strelec zadnjega svetovnega prvenstva Ronaldo {B} Ronaldov

381

{O} EDNINA: im. Ronáldo, rod. Ronálda, daj. Ronáldu, tož. Ronálda, mest. pri Ronáldu, or. z Ronáldom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Ronáldov Ronáldova Ronáldovo prid. Ronaldovi nogometni uspehi (< Ronaldo) {O} moški: EDNINA: im. Ronáldov, rod. Ronáldovega, daj. Ronáldovemu, tož. Ronáldov (živostno Ronáldovega), mest. pri Ronáldovem, or. z Ronáldovim; DVOJINA: im. Ronáldova, rod. Ronáldovih, daj. Ronáldovima, tož. Ronáldova, mest. pri Ronáldovih, or. z Ronáldovima; MNOŽINA: im. Ronáldovi, rod. Ronáldovih, daj. Ronáldovim, tož. Ronáldove, mest. pri Ronáldovih, or. z Ronáldovimi ženski: EDNINA: im. Ronáldova, rod. Ronáldove, daj. Ronáldovi, tož. Ronáldovo, mest. pri Ronáldovi, or. z Ronáldovo; DVOJINA: im. Ronáldovi, rod. Ronáldovih, daj. Ronáldovima, tož. Ronáldovi, mest. pri Ronáldovih, or. z Ronáldovima; MNOŽINA: im. Ronáldove, rod. Ronáldovih, daj. Ronáldovim, tož. Ronáldove, mest. pri Ronáldovih, or. z Ronáldovimi srednji: EDNINA: im. Ronáldovo, rod. Ronáldovega, daj. Ronáldovemu, tož. Ronáldovo, mest. pri Ronáldovem, or. z Ronáldovim; DVOJINA: im. Ronáldovi, rod. Ronáldovih, daj. Ronáldovima, tož. Ronáldovi, mest. pri Ronáldovih, or. z Ronáldovima; MNOŽINA: im. Ronáldova, rod. Ronáldovih, daj. Ronáldovim, tož. Ronáldova, mest. pri Ronáldovih, or. z Ronáldovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Róza Róze tudi Róza Róza m; imena bitij

|pravo ime Andrej Rozman: slovenski pesnik, pisatelj, dramatik in igralec|: Dergi pravi, da v nasprotju z Rozo v svojem poklicu ni popolnoma srečen; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem literarni večer z Andrejem Rozmanom – Rozo {B} Rozov {O} EDNINA: im. Róza, rod. Róze tudi Róza, daj. Rózi tudi Rózu, tož. Rózo tudi Róza, mest. pri Rózi tudi pri Rózu, or. z Rózo tudi z Rózom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Rózov Rózova Rózovo prid. Rozova besedila (< Roza) {O} moški: EDNINA: im. Rózov, rod. Rózovega, daj. Rózovemu, tož. Rózov (živostno Rózovega), mest. pri Rózovem, or. z Rózovim; DVOJINA: im. Rózova, rod. Rózovih, daj. Rózovima, tož. Rózova, mest. pri Rózovih, or. z Rózovima; MNOŽINA: im. Rózovi, rod. Rózovih, daj. Rózovim, tož. Rózove, mest. pri Rózovih, or. z Rózovimi ženski: EDNINA: im. Rózova, rod. Rózove, daj. Rózovi, tož. Rózovo, mest. pri Rózovi, or. z Rózovo; DVOJINA: im. Rózovi, rod. Rózovih, daj. Rózovima, tož. Rózovi, mest. pri Rózovih, or. z Rózovima; MNOŽINA: im. Rózove, rod. Rózovih, daj. Rózovim, tož. Rózove, mest. pri Rózovih, or. z Rózovimi srednji: EDNINA: im. Rózovo, rod. Rózovega, daj. Rózovemu, tož. Rózovo, mest. pri Rózovem, or. z Rózovim; DVOJINA: im. Rózovi, rod. Rózovih, daj. Rózovima, tož. Rózovi, mest. pri Rózovih, or. z Rózovima; MNOŽINA: im. Rózova, rod. Rózovih, daj. Rózovim, tož. Rózova, mest. pri Rózovih, or. z Rózovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Rôžič Rôžiča m; imena bitij

382

|priimek|: spominska tekma Janeza Rožiča; Včeraj se je seznanil z Rožičem {B} Rožičev {O} EDNINA: im. Rôžič, rod. Rôžiča, daj. Rôžiču, tož. Rôžiča, mest. pri Rôžiču, or. z Rôžičem; DVOJINA: im. Rôžiča, rod. Rôžičev, daj. Rôžičema, tož. Rôžiča, mest. pri Rôžičih, or. z Rôžičema; MNOŽINA: im. Rôžiči, rod. Rôžičev, daj. Rôžičem, tož. Rôžiče, mest. pri Rôžičih, or. z Rôžiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Rôžičev Rôžičeva Rôžičevo prid. Upoštevali so Rožičev nasvet in že naslednji dan dosegli vrh (< Rožič) {O} moški: EDNINA: im. Rôžičev, rod. Rôžičevega, daj. Rôžičevemu, tož. Rôžičev (živostno Rôžičevega), mest. pri Rôžičevem, or. z Rôžičevim; DVOJINA: im. Rôžičeva, rod. Rôžičevih, daj. Rôžičevima, tož. Rôžičeva, mest. pri Rôžičevih, or. z Rôžičevima; MNOŽINA: im. Rôžičevi, rod. Rôžičevih, daj. Rôžičevim, tož. Rôžičeve, mest. pri Rôžičevih, or. z Rôžičevimi ženski: EDNINA: im. Rôžičeva, rod. Rôžičeve, daj. Rôžičevi, tož. Rôžičevo, mest. pri Rôžičevi, or. z Rôžičevo; DVOJINA: im. Rôžičevi, rod. Rôžičevih, daj. Rôžičevima, tož. Rôžičevi, mest. pri Rôžičevih, or. z Rôžičevima; MNOŽINA: im. Rôžičeve, rod. Rôžičevih, daj. Rôžičevim, tož. Rôžičeve, mest. pri Rôžičevih, or. z Rôžičevimi srednji: EDNINA: im. Rôžičevo, rod. Rôžičevega, daj. Rôžičevemu, tož. Rôžičevo, mest. pri Rôžičevem, or. z Rôžičevim; DVOJINA: im. Rôžičevi, rod. Rôžičevih, daj. Rôžičevima, tož. Rôžičevi, mest. pri Rôžičevih, or. z Rôžičevima; MNOŽINA: im. Rôžičeva, rod. Rôžičevih, daj. Rôžičevim, tož.

Rôžičeva, mest. pri Rôžičevih, or. z Rôžičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Rožlè Rožléta m; imena bitij |pravljični lik|: Strahopetnega Rožleta spoznamo v delu »Kekec na volčji sledi«; Pisatelj Josip Vandot bi verjetno še danes zapisal kakšno pripoved o Rožletu, Mojci, Brinclju in drugih likih {B} Rožletov {O} EDNINA: im. Rožlè, rod. Rožléta, daj. Rožlétu, tož. Rožléta, mest. pri Rožlétu, or. z Rožlétom; DVOJINA: im. Rožléta, rod. Rožlétov, daj. Rožlétoma, tož. Rožléta, mest. pri Rožlétih, or. z Rožlétoma; MNOŽINA: im. Rožléti, rod. Rožlétov, daj. Rožlétom, tož. Rožléte, mest. pri Rožlétih, or. Rožléti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Rožlétov Rožlétova Rožlétovo prid. V pastirski koči v Kekčevi deželi lahko obiskovalci vidijo Kekčevo, Rožletovo in Mojčino posteljo (< Rožle) {O} moški: EDNINA: im. Rožlétov, rod. Rožlétovega, daj. Rožlétovemu, tož. Rožlétov (živostno Rožlétovega), mest. pri Rožlétovem, or. z Rožlétovim; DVOJINA: im. Rožlétova, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovima, tož. Rožlétova, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovima; MNOŽINA: im. Rožlétovi, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovim, tož. Rožlétove, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovimi ženski: EDNINA: im. Rožlétova, rod. Rožlétove, daj. Rožlétovi, tož. Rožlétovo, mest. pri Rožlétovi, or. z Rožlétovo; DVOJINA: im. Rožlétovi, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovima, tož. Rožlétovi, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovima; MNOŽINA: im. Rožlétove, rod. Rožlétovih,

383

daj. Rožlétovim, tož. Rožlétove, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovimi srednji: EDNINA: im. Rožlétovo, rod. Rožlétovega, daj. Rožlétovemu, tož. Rožlétovo, mest. pri Rožlétovem, or. z Rožlétovim; DVOJINA: im. Rožlétovi, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovima, tož. Rožlétovi, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovima; MNOŽINA: im. Rožlétova, rod. Rožlétovih, daj. Rožlétovim, tož. Rožlétova, mest. pri Rožlétovih, or. z Rožlétovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) .rtf okrajš. kot datotečna končnica dokument v formatu .rtf; v imenih datotek, stično Datoteka se nahaja pod imenom Predgovor.rtf; prim. RTF STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ru Ru [rəú in erú] m; simboli |rutenij|: Simbol za kemijski element rutenij je Ru STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Rúdi Rúdija m; imena bitij |moško ime|: Za nasvet je povprašal mizarja Rudija; Proslava se je začela z govorom Rudija Šeliga/Šelige {B} Rudijev {O} EDNINA: im. Rúdi, rod. Rúdija, daj. Rúdiju, tož. Rúdija, mest. pri Rúdiju, or. z Rúdijem; DVOJINA: im. Rúdija, rod. Rúdijev, daj. Rúdijema, tož. Rúdija, mest. pri Rúdijih, or. z Rúdijema; MNOŽINA: im. Rúdiji, rod. Rúdijev, daj. Rúdijem, tož. Rúdije, mest. pri Rúdijih, or. z Rúdiji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška)

Rúdijev Rúdijeva Rúdijevo prid. Rudijeva dolgoletna želja (< Rudi) {O} moški: EDNINA: im. Rúdijev, rod. Rúdijevega, daj. Rúdijevemu, tož. Rúdijev (živostno Rúdijevega), mest. pri Rúdijevem, or. z Rúdijevim; DVOJINA: im. Rúdijeva, rod. Rúdijevih, daj. Rúdijevima, tož. Rúdijeva, mest. pri Rúdijevih, or. z Rúdijevima; MNOŽINA: im. Rúdijevi, rod. Rúdijevih, daj. Rúdijevim, tož. Rúdijeve, mest. pri Rúdijevih, or. z Rúdijevimi ženski: EDNINA: im. Rúdijeva, rod. Rúdijeve, daj. Rúdijevi, tož. Rúdijevo, mest. pri Rúdijevi, or. z Rúdijevo; DVOJINA: im. Rúdijevi, rod. Rúdijevih, daj. Rúdijevima, tož. Rúdijevi, mest. pri Rúdijevih, or. z Rúdijevima; MNOŽINA: im. Rúdijeve, rod. Rúdijevih, daj. Rúdijevim, tož. Rúdijeve, mest. pri Rúdijevih, or. z Rúdijevimi srednji: EDNINA: im. Rúdijevo, rod. Rúdijevega, daj. Rúdijevemu, tož. Rúdijevo, mest. pri Rúdijevem, or. z Rúdijevim; DVOJINA: im. Rúdijevi, rod. Rúdijevih, daj. Rúdijevima, tož. Rúdijevi, mest. pri Rúdijevih, or. z Rúdijevima; MNOŽINA: im. Rúdijeva, rod. Rúdijevih, daj. Rúdijevim, tož. Rúdijeva, mest. pri Rúdijevih, or. z Rúdijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) rus. okrajš. |ruščina|: Prevaja v rus.; |ruski|: rus. jezik; |rusko|: otok (rus. ostrov) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave rusálka rusálke ž |bajeslovno bitje, lepa ženska, ki živi v vodi|: Na Slovenskem so rusalke imenovali tudi vodne vile, nimfe ali sirene {B} rusalkin

384

{O} EDNINA: im. rusálka, rod. rusálke, daj. rusálki, tož. rusálko, mest. pri rusálki, or. z rusálko; DVOJINA: im. rusálki, rod. rusálk, daj. rusálkama, tož. rusálki, mest. pri rusálkah, or. z rusálkama; MNOŽINA: im. rusálke, rod. rusálk, daj. rusálkam, tož. rusálke, mest. pri rusálkah, or. z rusálkami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Rútar Rútarja m; imena bitij |priimek|: Izjavila je, da Andreja Rutarja ne pozna; pogovor s psihoanalitikom Rutarjem {B} Rutarjev {O} EDNINA: im. Rútar, rod. Rútarja, daj. Rútarju, tož. Rútarja, mest. pri Rútarju, or. z Rútarjem; DVOJINA: im. Rútarja, rod. Rútarjev, daj. Rútarjema, tož. Rútarja, mest. pri Rútarjih, or. z Rútarjema; MNOŽINA: im. Rútarji, rod. Rútarjev, daj. Rútarjem, tož. Rútarje, mest. pri Rútarjih, or. z Rútarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Rútarjev Rútarjeva Rútarjevo prid. O Rutarjevih esejih so razpravljali dolgo v noč (< Rutar) {O} moški: EDNINA: im. Rútarjev, rod. Rútarjevega, daj. Rútarjevemu, tož. Rútarjev (živostno Rútarjevega), mest. pri Rútarjevem, or. z Rútarjevim; DVOJINA: im. Rútarjeva, rod. Rútarjevih, daj. Rútarjevima, tož. Rútarjeva, mest. pri Rútarjevih, or. z Rútarjevima; MNOŽINA: im. Rútarjevi, rod. Rútarjevih, daj. Rútarjevim, tož. Rútarjeve, mest. pri Rútarjevih, or. z Rútarjevimi ženski: EDNINA: im. Rútarjeva, rod. Rútarjeve, daj. Rútarjevi, tož. Rútarjevo, mest. pri Rútarjevi, or. z Rútarjevo; DVOJINA: im. Rútarjevi, rod. Rútarjevih,

daj. Rútarjevima, tož. Rútarjevi, mest. pri Rútarjevih, or. z Rútarjevima; MNOŽINA: im. Rútarjeve, rod. Rútarjevih, daj. Rútarjevim, tož. Rútarjeve, mest. pri Rútarjevih, or. z Rútarjevimi srednji: EDNINA: im. Rútarjevo, rod. Rútarjevega, daj. Rútarjevemu, tož. Rútarjevo, mest. pri Rútarjevem, or. z Rútarjevim; DVOJINA: im. Rútarjevi, rod. Rútarjevih, daj. Rútarjevima, tož. Rútarjevi, mest. pri Rútarjevih, or. z Rútarjevima; MNOŽINA: im. Rútarjeva, rod. Rútarjevih, daj. Rútarjevim, tož. Rútarjeva, mest. pri Rútarjevih, or. z Rútarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) s1 s-ja in s-a tudi s [sə̀, rod. sə̀ja, or. s sə̀jem in ès, rod. êsa, or. z êsom] m |ime črke ali glasu|: mali s; Ime Pariz vedno zapisuje s s-jem/z s-om; navadno nesklonljivo Pred s in š pišemo predlog s in ne z; kot imenovalniški prilastek glas s; ob številki Namesto besede »spet« je napisal kar s5 {O} EDNINA: im. s in s tudi s in s, rod. s-ja in s-a tudi s in s, daj. s-ju in s-u tudi s in s, tož. s in s tudi s in s, mest. pri s-ju in pri s-u tudi pri s in pri s, or. s s-jem in z s-om tudi s s in z s; DVOJINA: im. s-ja in s tudi s in s, rod. s-jev in s-ov tudi s in s, daj. s-jema in s-oma tudi s in s, tož. s-ja in s-a tudi s in s, mest. pri s-jih in pri s-ih tudi pri s in pri s, or. s s-jema in z s-oma tudi s s in z s; MNOŽINA: im. s-ji in s-i tudi s in s, rod. s-jev in s-ov tudi s in s, daj. s-jem in s-om tudi s in s, tož. s-je in s-e tudi s in s, mest. pri s-jih in pri s-ih tudi pri s in pri s, or. s s-ji in z s-i tudi s s in z s STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) s2 s [sə̀ in ès] m; simboli

385

|sekunda|: Časovna enota sekunda (s) je izbrana glede na dolžino dneva; Končni rezultat: 30 s; Gb/s Hitrost prenosa: 5 Gb/s; kb/s Tipična podatkovna hitrost je 384 kb/s; m/s Hitrost vetra je 7 m/s; m3/s V popoldanskih urah pričakujemo vzdolž reke Drave pretok nad 2500 m3/s; Mb/s Naprava omogoča prenos podatkov do hitrosti 200 Mb/s; |sekundni|: z vezajem, del pridevniške zloženke 45-s posnetek; |srednji spol| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli S1 S-ja in S-a tudi S [sə̀, rod. sə̀ja, or. s sə̀jem in ès, rod. êsa, or. z êsom] m |ime črke|: veliki S; Na ovratniku uniforme je imel dva S-ja/S-a; navadno nesklonljivo tekmovalci z licencami od A do S; kot imenovalniški prilastek črka S; ob številki Audi S4 {O} EDNINA: im. S in S tudi S, rod. S-ja in S-a tudi S, daj. S-ju in S-u tudi S, tož. S in S tudi S, mest. pri S-ju in pri S-u tudi pri S, or. s S-jem in z S-om tudi s S in z S; DVOJINA: im. S-ja in S tudi S, rod. S-jev in S-ov tudi S, daj. S-jema in S-oma tudi S, tož. S-ja in S-a tudi S, mest. pri S-jih in pri S-ih tudi pri S, or. s S-jema in z S-oma tudi s S in z S; MNOŽINA: im. S-ji in S-i tudi S, rod. S-jev in S-ov tudi S, daj. S-jem in S-om tudi S, tož. S-je in S-e tudi S, mest. pri S-jih in pri S-ih tudi pri S, or. s S-ji in z S-i tudi s S in z S STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) S2 S [sə̀ in ès] m; simboli |simens/siemens|: Simens (S) je enota za električno prevodnost; |žveplo|: Simbol za kemijski element žveplo je S; |žveplov|: v kemijski formuli žveplov dioksid (SO2) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli

S3 S [sə̀ in ès] m; simboli |sever|: Orkan je zajel S Evropo; počivališče Radovljica S; |severni|: Steza preči melišča pod S in SZ steno; |mednarodna oznaka south: jug|; prim. SV, SZ; gl. J STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli S4 S [sə̀ in ès] m; simboli |mednarodna oznaka small: majhen|: Na voljo sta velikosti S in M STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli s. okrajš. |sekunda|: 30 s. dolg posnetek; |sestra|: pred imenom Kuha po receptih s. Nikoline; |srednji|: s. šola; prim. sek. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave S. okrajš. |Severni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen S. Irska; S. Koreja; prim. Sev. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Saint-Exupéry Saint-Exupéryja [sent-egziperí] m; imena bitij |citn. Saint-Exupéry|; |Antoine de Saint-Exupéry; francoski pisatelj in letalec|: Saint-Exupéry se je rodil leta 1900 v Lyonu; za imenom s predimkom Vsa dela Antoina de Saint-Exupéryja so zaznamovana z avtorjevo izkušnjo profesionalnega pilota {B} Saint-Exupéryjev {O} EDNINA: im. Saint-Exupéry, rod. Saint-Exupéryja, daj. Saint-Exupéryju, tož. Saint-Exupéryja, mest. pri Saint-Exupéryju, or. s Saint-Exupéryjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki

386

Saint-Exupéryjev Saint-Exupéryjeva Saint-Exupéryjevo [sent-egziperíjev-] prid. |citn. Saint-Exupéryjev|: Med literarnimi klasiki so za branje izbrali Cervantesovega Don Kihota in Saint-Exupéryjevega Malega princa (< Saint-Exupéry) {O} moški: EDNINA: im. Saint-Exupéryjev, rod. Saint-Exupéryjevega, daj. Saint-Exupéryjevemu, tož. Saint-Exupéryjev (živostno Saint-Exupéryjevega), mest. pri Saint-Exupéryjevem, or. s Saint-Exupéryjevim; DVOJINA: im. Saint-Exupéryjeva, rod. Saint-Exupéryjevih, daj. Saint-Exupéryjevima, tož. Saint-Exupéryjeva, mest. pri Saint-Exupéryjevih, or. s Saint-Exupéryjevima; MNOŽINA: im. Saint-Exupéryjevi, rod. Saint-Exupéryjevih, daj. Saint-Exupéryjevim, tož. Saint-Exupéryjeve, mest. pri Saint-Exupéryjevih, or. s Saint-Exupéryjevimi ženski: EDNINA: im. Saint-Exupéryjeva, rod. Saint-Exupéryjeve, daj. Saint-Exupéryjevi, tož. Saint-Exupéryjevo, mest. pri Saint-Exupéryjevi, or. s Saint-Exupéryjevo; DVOJINA: im. Saint-Exupéryjevi, rod. Saint-Exupéryjevih, daj. Saint-Exupéryjevima, tož. Saint-Exupéryjevi, mest. pri Saint-Exupéryjevih, or. s Saint-Exupéryjevima; MNOŽINA: im. Saint-Exupéryjeve, rod. Saint-Exupéryjevih, daj. Saint-Exupéryjevim, tož. Saint-Exupéryjeve, mest. pri Saint-Exupéryjevih, or. s Saint-Exupéryjevimi srednji: EDNINA: im. Saint-Exupéryjevo, rod. Saint-Exupéryjevega, daj. Saint-Exupéryjevemu, tož. Saint-Exupéryjevo, mest. pri Saint-Exupéryjevem, or. s Saint-Exupéryjevim; DVOJINA: im. Saint-Exupéryjevi, rod. Saint-Exupéryjevih,

daj. Saint-Exupéryjevima, tož. Saint-Exupéryjevi, mest. pri Saint-Exupéryjevih, or. s Saint-Exupéryjevima; MNOŽINA: im. Saint-Exupéryjeva, rod. Saint-Exupéryjevih, daj. Saint-Exupéryjevim, tož. Saint-Exupéryjeva, mest. pri Saint-Exupéryjevih, or. s Saint-Exupéryjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) Saksída Saksíde tudi Saksída m; imena bitij |priimek|: pismo patra Sakside; S Saksido sva se nekajkrat srečala {B} Saksidov {O} EDNINA: im. Saksída, rod. Saksíde tudi Saksída, daj. Saksídi tudi Saksídu, tož. Saksído tudi Saksída, mest. pri Saksídi tudi pri Saksídu, or. s Saksído tudi s Saksídom; DVOJINA: im. Saksídi tudi Saksída, rod. Saksíd tudi Saksídov, daj. Saksídama tudi Saksídoma, tož. Saksídi tudi Saksída, mest. pri Saksídah tudi pri Saksídih, or. s Saksídama tudi s Saksídoma; MNOŽINA: im. Saksíde tudi Saksídi, rod. Saksíd tudi Saksídov, daj. Saksídam tudi Saksídom, tož. Saksíde tudi Saksíde, mest. pri Saksídah tudi pri Saksídih, or. s Saksídami tudi s Saksídi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Saksídov Saksídova Saksídovo prid. Saksidov umetniški opus (< Saksida) {O} moški: EDNINA: im. Saksídov, rod. Saksídovega, daj. Saksídovemu, tož. Saksídov (živostno Saksídovega), mest. pri Saksídovem, or. s Saksídovim; DVOJINA: im. Saksídova, rod. Saksídovih, daj. Saksídovima, tož. Saksídova, mest. pri Saksídovih, or. s Saksídovima; MNOŽINA: im. Saksídovi, rod. Saksídovih,

387

daj. Saksídovim, tož. Saksídove, mest. pri Saksídovih, or. s Saksídovimi ženski: EDNINA: im. Saksídova, rod. Saksídove, daj. Saksídovi, tož. Saksídovo, mest. pri Saksídovi, or. s Saksídovo; DVOJINA: im. Saksídovi, rod. Saksídovih, daj. Saksídovima, tož. Saksídovi, mest. pri Saksídovih, or. s Saksídovima; MNOŽINA: im. Saksídove, rod. Saksídovih, daj. Saksídovim, tož. Saksídove, mest. pri Saksídovih, or. s Saksídovimi srednji: EDNINA: im. Saksídovo, rod. Saksídovega, daj. Saksídovemu, tož. Saksídovo, mest. pri Saksídovem, or. s Saksídovim; DVOJINA: im. Saksídovi, rod. Saksídovih, daj. Saksídovima, tož. Saksídovi, mest. pri Saksídovih, or. s Saksídovima; MNOŽINA: im. Saksídova, rod. Saksídovih, daj. Saksídovim, tož. Saksídova, mest. pri Saksídovih, or. s Saksídovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Sálomon Sálomona m; imena bitij |svetopisemska oseba|: Kaj pravi Sveto pismo o kralju Salomonu? {B} Salomonov {O} EDNINA: im. Sálomon, rod. Sálomona, daj. Sálomonu, tož. Sálomona, mest. pri Sálomonu, or. s Sálomonom; DVOJINA: im. Sálomona, rod. Sálomonov, daj. Sálomonoma, tož. Sálomona, mest. pri Sálomonih, or. s Sálomonoma; MNOŽINA: im. Sálomoni, rod. Sálomonov, daj. Sálomonom, tož. Sálomone, mest. pri Sálomonih, or. s Sálomoni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Sálomonov Sálomonova Sálomonovo prid. Salomonov sin je kraljeval na Judovem; salomonov pečat ||rastlina||: Vsi

salomonovi pečati imajo enostavno steblo z eliptičnimi stebelnimi listi (< Salomon) {O} moški: EDNINA: im. Sálomonov, rod. Sálomonovega, daj. Sálomonovemu, tož. Sálomonov (živostno Sálomonovega), mest. pri Sálomonovem, or. s Sálomonovim; DVOJINA: im. Sálomonova, rod. Sálomonovih, daj. Sálomonovima, tož. Sálomonova, mest. pri Sálomonovih, or. s Sálomonovima; MNOŽINA: im. Sálomonovi, rod. Sálomonovih, daj. Sálomonovim, tož. Sálomonove, mest. pri Sálomonovih, or. s Sálomonovimi ženski: EDNINA: im. Sálomonova, rod. Sálomonove, daj. Sálomonovi, tož. Sálomonovo, mest. pri Sálomonovi, or. s Sálomonovo; DVOJINA: im. Sálomonovi, rod. Sálomonovih, daj. Sálomonovima, tož. Sálomonovi, mest. pri Sálomonovih, or. s Sálomonovima; MNOŽINA: im. Sálomonove, rod. Sálomonovih, daj. Sálomonovim, tož. Sálomonove, mest. pri Sálomonovih, or. s Sálomonovimi srednji: EDNINA: im. Sálomonovo, rod. Sálomonovega, daj. Sálomonovemu, tož. Sálomonovo, mest. pri Sálomonovem, or. s Sálomonovim; DVOJINA: im. Sálomonovi, rod. Sálomonovih, daj. Sálomonovima, tož. Sálomonovi, mest. pri Sálomonovih, or. s Sálomonovima; MNOŽINA: im. Sálomonova, rod. Sálomonovih, daj. Sálomonovim, tož. Sálomonova, mest. pri Sálomonovih, or. s Sálomonovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) sam. okrajš. |samostojni|: sam. kulturni delavec; sam. novinar; |samostalnik| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

388

Sámir Sámirja m; imena bitij |moško ime|: Med reprezentanti je pozabil omeniti vratarja Samirja Hasanovića; Sara se je spoprijateljila s sošolcem Samirjem {B} Samirjev {O} EDNINA: im. Sámir, rod. Sámirja, daj. Sámirju, tož. Sámirja, mest. pri Sámirju, or. s Sámirjem; DVOJINA: im. Sámirja, rod. Sámirjev, daj. Sámirjema, tož. Sámirja, mest. pri Sámirjih, or. s Sámirjema; MNOŽINA: im. Sámirji, rod. Sámirjev, daj. Sámirjem, tož. Sámirje, mest. pri Sámirjih, or. s Sámirji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);lastnaimena(osebna,moška) Sámirjev Sámirjeva Sámirjevo prid. Samirjevo majico prodajajo na dražbi (< Samir) {O} moški: EDNINA: im. Sámirjev, rod. Sámirjevega, daj. Sámirjevemu, tož. Sámirjev (živostno Sámirjevega), mest. pri Sámirjevem, or. s Sámirjevim; DVOJINA: im. Sámirjeva, rod. Sámirjevih, daj. Sámirjevima, tož. Sámirjeva, mest. pri Sámirjevih, or. s Sámirjevima; MNOŽINA: im. Sámirjevi, rod. Sámirjevih, daj. Sámirjevim, tož. Sámirjeve, mest. pri Sámirjevih, or. s Sámirjevimi ženski: EDNINA: im. Sámirjeva, rod. Sámirjeve, daj. Sámirjevi, tož. Sámirjevo, mest. pri Sámirjevi, or. s Sámirjevo; DVOJINA: im. Sámirjevi, rod. Sámirjevih, daj. Sámirjevima, tož. Sámirjevi, mest. pri Sámirjevih, or. s Sámirjevima; MNOŽINA: im. Sámirjeve, rod. Sámirjevih, daj. Sámirjevim, tož. Sámirjeve, mest. pri Sámirjevih, or. s Sámirjevimi srednji: EDNINA: im. Sámirjevo, rod. Sámirjevega, daj. Sámirjevemu, tož. Sámirjevo, mest. pri Sámirjevem, or. s Sámirjevim; DVOJINA: im. Sámirjevi, rod. Sámirjevih, daj. Sámirjevima, tož.

Sámirjevi, mest. pri Sámirjevih, or. s Sámirjevima; MNOŽINA: im. Sámirjeva, rod. Sámirjevih, daj. Sámirjevim, tož. Sámirjeva, mest. pri Sámirjevih, or. s Sámirjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Sámo Sáma m; imena bitij |moško ime|: Napev Zeleni Jurij izvajajo v priredbi skladatelja Sama Vremšaka; Na letališču sva se s Samom izgubila {B} Samov {O} EDNINA: im. Sámo, rod. Sáma, daj. Sámu, tož. Sáma, mest. pri Sámu, or. s Sámom; DVOJINA: im. Sáma, rod. Sámov, daj. Sámoma, tož. Sáma, mest. pri Sámih, or. s Sámoma; MNOŽINA: im. Sámi, rod. Sámov, daj. Sámom, tož. Sáme, mest. pri Sámih, or. s Sámi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Sámov Sámova Sámovo prid. Dežela Karantanija je bila del Samovega kraljestva (< Samo) {O} moški: EDNINA: im. Sámov, rod. Sámovega, daj. Sámovemu, tož. Sámov (živostno Sámovega), mest. pri Sámovem, or. s Sámovim; DVOJINA: im. Sámova, rod. Sámovih, daj. Sámovima, tož. Sámova, mest. pri Sámovih, or. s Sámovima; MNOŽINA: im. Sámovi, rod. Sámovih, daj. Sámovim, tož. Sámove, mest. pri Sámovih, or. s Sámovimi ženski: EDNINA: im. Sámova, rod. Sámove, daj. Sámovi, tož. Sámovo, mest. pri Sámovi, or. s Sámovo; DVOJINA: im. Sámovi, rod. Sámovih, daj. Sámovima, tož. Sámovi, mest. pri Sámovih, or. s Sámovima; MNOŽINA: im. Sámove, rod. Sámovih, daj. Sámovim, tož. Sámove, mest. pri Sámovih, or. s Sámovimi

389

srednji: EDNINA: im. Sámovo, rod. Sámovega, daj. Sámovemu, tož. Sámovo, mest. pri Sámovem, or. s Sámovim; DVOJINA: im. Sámovi, rod. Sámovih, daj. Sámovima, tož. Sámovi, mest. pri Sámovih, or. s Sámovima; MNOŽINA: im. Sámova, rod. Sámovih, daj. Sámovim, tož. Sámova, mest. pri Sámovih, or. s Sámovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) samozal. okrajš. |samozaložba|: Janez Novak, Pesmi, samozal., 1993 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Sámson Sámsona m; imena bitij |svetopisemska oseba|: čudežno rojstvo Samsona; zgodba o Samsonu in Dalili {B} Samsonov {O} EDNINA: im. Sámson, rod. Sámsona, daj. Sámsonu, tož. Sámsona, mest. pri Sámsonu, or. s Sámsonom; DVOJINA: im. Sámsona, rod. Sámsonov, daj. Sámsonoma, tož. Sámsona, mest. pri Sámsonih, or. s Sámsonoma; MNOŽINA: im. Sámsoni, rod. Sámsonov, daj. Sámsonom, tož. Sámsone, mest. pri Sámsonih, or. s Sámsoni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Sámuel Sámuela m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Ponoči se je Samuelu prikazal Jahve in mu napovedal propad Helijeve družine; v zvezi prerok Samuel duh umrlega preroka Samuela {B} Samuelov {O} EDNINA: im. Sámuel, rod. Sámuela, daj. Sámuelu, tož. Sámuela, mest. pri Sámuelu, or. s Sámuelom; DVOJINA: im. Sámuela, rod. Sámuelov, daj. Sámueloma,

tož. Sámuela, mest. pri Sámuelih, or. s Sámueloma; MNOŽINA: im. Sámueli, rod. Sámuelov, daj. Sámuelom, tož. Sámuele, mest. pri Sámuelih, or. s Sámueli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Samuel Goldwyn Samuela Goldwyna [sámuel góldvin] m; imena bitij |pravo ime Samuel Goldfish: ameriški filmski producent |: Samuel Goldfish se je preimenoval v Samuela Goldwyna {O} EDNINA: im. Samuel Goldwyn, rod. Samuela Goldwyna, daj. Samuelu Goldwynu, tož. Samuela Goldwyna, mest. pri Samuelu Goldwynu, or. s Samuelom Goldwynom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Sándor Petőfi Sándorja Petőfija [šándor pêtefi] m; imena bitij |citn. Sándor Petőfi|; |pravo ime Sándor Petrovics: madžarski romantični pesnik in revolucionar|: madžarska pesnitev Sándorja Petőfija o preprostem pastirčku Janošu {O} EDNINA: im. Sándor Petőfi, rod. Sándorja Petőfija, daj. Sándorju Petőfiju, tož. Sándorja Petőfija, mest. pri Sándorju Petőfiju, or. s Sándorjem Petőfijem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Sapramíška Sapramíške ž; imena bitij |pravljični lik|: Žabica je Sapramiško prepričala, da je šla k zobozdravniku, ki ji je popravil zlomljeni zob; Zgodbo o Sapramiški so v Lutkovnem gledališču Ljubljana prvič uprizorili leta 1986 v režiji Naceta Simončiča {O} EDNINA: im. Sapramíška, rod. Sapramíške, daj. Sapramíški, tož. Sapramíško, mest. pri Sapramíški, or. s Sapramíško; DVOJINA: im. Sapramíški, rod. Sapramíšk, daj. Sapramíškama, tož.

390

Sapramíški, mest. pri Sapramíškah, or. s Sapramíškama; MNOŽINA: im. Sapramíške, rod. Sapramíšk, daj. Sapramíškam, tož. Sapramíške, mest. pri Sapramíškah, or. s Sapramíškami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Sáš Sáša m; imena bitij |moško ime|: Saš in Eva sta spet par; Prosti čas najraje preživlja s fantom Sašem in svojima kužkoma {B} Sašev {O} EDNINA: im. Sáš, rod. Sáša, daj. Sášu, tož. Sáša, mest. pri Sášu, or. s Sášem; DVOJINA: im. Sáša, rod. Sášev, daj. Sášema, tož. Sáša, mest. pri Sáših, or. s Sášema; MNOŽINA: im. Sáši, rod. Sášev, daj. Sášem, tož. Sáše, mest. pri Sáših, or. s Sáši STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Sáša1 Sáše in Sáša m; imena bitij |moško ime|: koncertni mojster Saša Olenjuk; Poklepetal je z glasbenim kolegom Sašo/Sašem Lošićem {B} Sašev {O} EDNINA: im. Sáša, rod. Sáše in Sáša, daj. Sáši in Sášu, tož. Sášo in Sáša, mest. pri Sáši in pri Sášu, or. s Sášo in s Sášem; DVOJINA: im. Sáši in Sáša, rod. Sáš in Sášev, daj. Sášama in Sášema, tož. Sáši in Sáša, mest. pri Sášah in pri Sáših, or. s Sášama in s Sášema; MNOŽINA: im. Sáše in Sáši, rod. Sáš in Sášev, daj. Sášam in Sášem, tož. Sáše in Sáš, mest. pri Sášah in pri Sáših, or. s Sášami in s Sáši STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Saša2 Sáše ž; imena bitij Saši so se zahvalili za prijetno vodenje prireditve

{B} Sašin {O} EDNINA: im. Sáša, rod. Sáše, daj. Sáši, tož. Sášo, mest. pri Sáši, or. s Sášo; DVOJINA: im. Sáši, rod. Sáš, daj. Sášama, tož. Sáši, mest. pri Sášah, or. s Sášama; MNOŽINA: im. Sáše, rod. Sáš, daj. Sášam, tož. Sáše, mest. pri Sášah, or. s Sášami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);lastnaimena(osebna,ženska) Sášev Sáševa Sáševo prid. Sašev delavnik; Stoji za Saševim hrbtom (< Saš, Sašo) {O} moški: EDNINA: im. Sášev, rod. Sáševega, daj. Sáševemu, tož. Sášev (živostno Sáševega), mest. pri Sáševem, or. s Sáševim; DVOJINA: im. Sáševa, rod. Sáševih, daj. Sáševima, tož. Sáševa, mest. pri Sáševih, or. s Sáševima; MNOŽINA: im. Sáševi, rod. Sáševih, daj. Sáševim, tož. Sáševe, mest. pri Sáševih, or. s Sáševimi ženski: EDNINA: im. Sáševa, rod. Sáševe, daj. Sáševi, tož. Sáševo, mest. pri Sáševi, or. s Sáševo; DVOJINA: im. Sáševi, rod. Sáševih, daj. Sáševima, tož. Sáševi, mest. pri Sáševih, or. s Sáševima; MNOŽINA: im. Sáševe, rod. Sáševih, daj. Sáševim, tož. Sáševe, mest. pri Sáševih, or. s Sáševimi srednji: EDNINA: im. Sáševo, rod. Sáševega, daj. Sáševemu, tož. Sáševo, mest. pri Sáševem, or. s Sáševim; DVOJINA: im. Sáševi, rod. Sáševih, daj. Sáševima, tož. Sáševi, mest. pri Sáševih, or. s Sáševima; MNOŽINA: im. Sáševa, rod. Sáševih, daj. Sáševim, tož. Sáševa, mest. pri Sáševih, or. s Sáševimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Sášin Sášina Sášino prid. Družbo jima je delala Sašina prijateljica (< Saša)

391

{O} moški: EDNINA: im. Sášin, rod. Sášinega, daj. Sášinemu, tož. Sášin (živostno Sášinega), mest. pri Sášinem, or. s Sášinim; DVOJINA: im. Sášina, rod. Sášinih, daj. Sášinima, tož. Sášina, mest. pri Sášinih, or. s Sášinima; MNOŽINA: im. Sášini, rod. Sášinih, daj. Sášinim, tož. Sášine, mest. pri Sášinih, or. s Sášinimi ženski: EDNINA: im. Sášina, rod. Sášine, daj. Sášini, tož. Sášino, mest. pri Sášini, or. s Sášino; DVOJINA: im. Sášini, rod. Sášinih, daj. Sášinima, tož. Sášini, mest. pri Sášinih, or. s Sášinima; MNOŽINA: im. Sášine, rod. Sášinih, daj. Sášinim, tož. Sášine, mest. pri Sášinih, or. s Sášinimi srednji: EDNINA: im. Sášino, rod. Sášinega, daj. Sášinemu, tož. Sášino, mest. pri Sášinem, or. s Sášinim; DVOJINA: im. Sášini, rod. Sášinih, daj. Sášinima, tož. Sášini, mest. pri Sášinih, or. s Sášinima; MNOŽINA: im. Sášina, rod. Sášinih, daj. Sášinim, tož. Sášina, mest. pri Sášinih, or. s Sášinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Sášo Sáša m; imena bitij |moško ime|: Sašu se je uspelo uvrstiti na tretje mesto; Mamo so obiskali skupaj s sinovoma Sašem in Lukom {B} Sašev {O} EDNINA: im. Sášo, rod. Sáša, daj. Sášu, tož. Sáša, mest. pri Sášu, or. s Sášem; DVOJINA: im. Sáša, rod. Sášev, daj. Sášema, tož. Sáša, mest. pri Sáših, or. s Sášema; MNOŽINA: im. Sáši, rod. Sášev, daj. Sášem, tož. Sáše, mest. pri Sáših, or. s Sáši STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) sátan sátana m

|nadnaravno bitje|: izganjati satana; V srednjem veku so mačke povezovali s satanom in čarovnicami {B} satanov {O} EDNINA: im. sátan, rod. sátana, daj. sátanu, tož. sátana, mest. pri sátanu, or. s sátanom; DVOJINA: im. sátana, rod. sátanov, daj. sátanoma, tož. sátana, mest. pri sátanih, or. s sátanoma; MNOŽINA: im. sátani, rod. sátanov, daj. sátanom, tož. sátane, mest. pri sátanih, or. s sátani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Sátan Sátana m |Hudič|: Svetopisemska zgodba govori o srečanju Kristusa in Satana v puščavi {B} Satanov {O} EDNINA: im. Sátan, rod. Sátana, daj. Sátanu, tož. Sátana, mest. pri Sátanu, or. s Sátanom; DVOJINA: im. Sátana, rod. Sátanov, daj. Sátanoma, tož. Sátana, mest. pri Sátanih, or. s Sátanoma; MNOŽINA: im. Sátani, rod. Sátanov, daj. Sátanom, tož. Sátane, mest. pri Sátanih, or. s Sátani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena satír satíra in sátir sátira m |grško bajeslovno bitje, spremljevalec boga Dioniza|: prizor plešočih satirov; |nagrada|: Nagrado satir vsako leto podeli občina Šmarje pri Jelšah {B} satirov {O} EDNINA: im. satír in sátir, rod. satíra in sátira, daj. satíru in sátiru, tož. satíra in sátira, mest. pri satíru in pri sátiru, or. s satírom in s sátirom; DVOJINA: im. satíra in sátira, rod. satírov in sátirov, daj. satíroma in sátiroma, tož. satíra in sátira, mest. pri satírih in pri sátirih, or. s satíroma in s sátiroma; MNOŽINA: im. satíri in sátiri, rod. satírov in sátirov, daj. satírom in sátirom, tož. satíre in sátire,

392

mest. pri satírih in pri sátirih, or. s satíri in s sátiri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Satúrn Satúrna m; imena bitij |rimski bog poljedelstva|: Saturna so upodabljali kot dolgolasega moža z brado {B} Saturnov {O} EDNINA: im. Satúrn, rod. Satúrna, daj. Satúrnu, tož. Satúrna, mest. pri Satúrnu, or. s Satúrnom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Satúrnus Satúrna m; imena bitij |rimski bog poljedelstva|; gl. Saturn STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Savić Savić [sávič] m; imena bitij |priimek|: koncert Massima Savića; S Savićem se vsak dan slišiva {B} Savićev {O} EDNINA: im. Savić, rod. Savića, daj. Saviću, tož. Savića, mest. pri Saviću, or. s Savićem; DVOJINA: im. Savića, rod. Savićev, daj. Savićema, tož. Savića, mest. pri Savićih, or. s Savićema; MNOŽINA: im. Savići, rod. Savićev, daj. Savićem, tož. Saviće, mest. pri Savićih, or. s Savići STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Savićev Savićeva Savićevo [sávičev-] prid. Z glavo je spravil žogo za Savićev hrbet (< Savić) {O} moški: EDNINA: im. Savićev, rod. Savićevega, daj. Savićevemu, tož. Savićev (živostno Savićevega), mest. pri Savićevem, or. s Savićevim; DVOJINA: im. Savićeva, rod. Savićevih, daj.

Savićevima, tož. Savićeva, mest. pri Savićevih, or. s Savićevima; MNOŽINA: im. Savićevi, rod. Savićevih, daj. Savićevim, tož. Savićeve, mest. pri Savićevih, or. s Savićevimi ženski: EDNINA: im. Savićeva, rod. Savićeve, daj. Savićevi, tož. Savićevo, mest. pri Savićevi, or. s Savićevo; DVOJINA: im. Savićevi, rod. Savićevih, daj. Savićevima, tož. Savićevi, mest. pri Savićevih, or. s Savićevima; MNOŽINA: im. Savićeve, rod. Savićevih, daj. Savićevim, tož. Savićeve, mest. pri Savićevih, or. s Savićevimi srednji: EDNINA: im. Savićevo, rod. Savićevega, daj. Savićevemu, tož. Savićevo, mest. pri Savićevem, or. s Savićevim; DVOJINA: im. Savićevi, rod. Savićevih, daj. Savićevima, tož. Savićevi, mest. pri Savićevih, or. s Savićevima; MNOŽINA: im. Savićeva, rod. Savićevih, daj. Savićevim, tož. Savićeva, mest. pri Savićevih, or. s Savićevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Sb Sb [səbə̀ in esbé] m; simboli |antimon|: Simbol za kemijski element antimon je Sb STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Sc Sc [səcə̀ in escé] m; simboli |skandij|: Simbol za kemijski element skandij je Sc STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Scíla Scíle ž; imena bitij |grško bajeslovno bitje, morska pošast|: Scila in Karibda sta se rodili Erhidni, materi vseh pošasti; med Scilo in Karibdo ||med dvema nevarnostima, skrajnostima||: Politika mora vedno voziti med Scilo in Karibdo ter

393

poskrbeti, da je čim več ljudi zadovoljnih {B} Scilin {O} EDNINA: im. Scíla, rod. Scíle, daj. Scíli, tož. Scílo, mest. pri Scíli, or. s Scílo; DVOJINA: im. Scíli, rod. Scíl, daj. Scílama, tož. Scíli, mest. pri Scílah, or. s Scílama; MNOŽINA: im. Scíle, rod. Scíl, daj. Scílam, tož. Scíle, mest. pri Scílah, or. s Scílami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Se Se [səé in esé] m; simboli |selen|: Simbol za kemijski element selen je Se STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli sec sec [sék] m; simboli |sekans|: Funkciji sekans (sec) in kosekans (cosek) se v novejšem času opuščata STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Sedéči bìk Sedéčega bíka m; imena bitij |pravljični lik|: Pri Malem velikem rogu so Indijanci pod vodstvom Sedečega bika porazili ameriško vojsko; Madžarski konjeniški klub nosi ime po indijanskem poglavarju Sedečem biku {O} EDNINA: im. Sedéči bìk, rod. Sedéčega bíka, daj. Sedéčemu bíku, tož. Sedéčega bíka, mest. pri Sedéčem bíku, or. s Sedéčim bíkom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena SEK SEK [eseká] m; simboli |švedska krona|: Vožnja stane 1350 SEK STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli sek. okrajš.

|sekunda|: Naprava meri čas v sek.; Dirkač je bil hitrejši za 2 sek. na krog; prim. s. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Seléna Seléne ž; imena bitij |žensko ime|: Film opisuje življenje mehiške pevke Selene Quintanilla Perez; |grška boginja lune|: Endimion je znan kot pastir in umrljivi ljubimec lunine boginje Selene {B} Selenin {O} EDNINA: im. Seléna, rod. Seléne, daj. Seléni, tož. Seléno, mest. pri Seléni, or. s Seléno; DVOJINA: im. Seléni, rod. Selén, daj. Selénama, tož. Seléni, mest. pri Selénah, or. s Selénama; MNOŽINA: im. Seléne, rod. Selén, daj. Selénam, tož. Seléne, mest. pri Selénah, or. s Selénami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);religijskaimena sep. okrajš. |september|: v datumu Rojen je 24. sep., v znamenju tehtnice; prim. sept. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave sept. okrajš. |september|: v datumu Tekmovanje je potekalo v soboto, 21. sept. 2013, na ribniku Strahomer; Prvenstvo bo v Kopru od 3. do 10. sept. 2015; prim. sep. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave seráf seráfa m |nadnaravno bitje, angel prvega reda|: Serafe s šestimi krili je opisal Izaija v svojem videnju Boga; Število šest se izraža kot kot dovršenost v šestih perutih angelskih serafov {B} serafov

394

{O} EDNINA: im. seráf, rod. seráfa, daj. seráfu, tož. seráfa, mest. pri seráfu, or. s seráfom; DVOJINA: im. seráfa, rod. seráfov, daj. seráfoma, tož. seráfa, mest. pri seráfih, or. s seráfoma; MNOŽINA: im. seráfa, rod. seráfov, daj. seráfom, tož. seráfe, mest. pri seráfih, or. s seráfi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij serafín seráfina m |nadnaravno bitje, angel prvega reda|; gl. seraf STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Serápis Serápisa m; imena bitij |egipčanski bog|: Kult Serapisa naj bi bil združil grško in egiptovsko mitologijo {B} Serapisov {O} EDNINA: im. Serápis, rod. Serápisa, daj. Serápisu, tož. Serápisa, mest. pri Serápisu, or. s Serápisom; DVOJINA: im. Serápisa, rod. Serápisov, daj. Serápisoma, tož. Serápisa, mest. pri Serápisih, or. s Serápisoma; MNOŽINA: im. Serápisi, rod. Serápisov, daj. Serápisom, tož. Serápise, mest. pri Serápisih, or. s Serápisi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Sergêj Sergêja in Sêrgej Sêrgeja m; imena bitij |moško ime|: Poročila se je s sodelavcem Sergejem {B} Sergejev {O} EDNINA: im. Sergêj in Sêrgej, rod. Sergêja in Sêrgeja, daj. Sergêju in Sêrgeju, tož. Sergêja in Sêrgeja, mest. pri Sergêju in pri Sêrgeju, or. s Sergêjem in s Sêrgejem; DVOJINA: im. Sergêja in Sêrgeja, rod. Sergêjev in Sêrgejev, daj. Sergêjema in Sêrgejema, tož. Sergêja in

Sêrgeja, mest. pri Sergêjih in pri Sêrgejih, or. s Sergêjema in s Sêrgejema; MNOŽINA: im. Sergêji in Sêrgeji, rod. Sergêjev in Sêrgejev, daj. Sergêjem in Sêrgejem, tož. Sergêje in Sêrgeje, mest. pri Sergêjih in pri Sêrgejih, or. s Sergêji in s Sêrgeji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Sergêjev Sergêjeva Sergêjevo in Sêrgejev Sêrgejeva Sêrgejevo prid. Dokument je bil v Sergejevem stanovanju (< Sergej) {O} moški: EDNINA: im. Sergêjev in Sêrgejev, rod. Sergêjevega in Sêrgejevega, daj. Sergêjevemu in Sêrgejevemu, tož. Sergêjev in Sêrgejev (živostno Sergêjevega) in Sêrgejevega, mest. pri Sergêjevem in pri Sêrgejevem, or. s Sergêjevim in s Sêrgejevim; DVOJINA: im. Sergêjeva in Sêrgejeva, rod. Sergêjevih in Sêrgejevih, daj. Sergêjevima in Sêrgejevima, tož. Sergêjeva in Sêrgejeva, mest. pri Sergêjevih in pri Sêrgejevih, or. s Sergêjevima in s Sêrgejevima; MNOŽINA: im. Sergêjevi in Sêrgejevi, rod. Sergêjevih in Sêrgejevih, daj. Sergêjevim in Sêrgejevim, tož. Sergêjeve in Sêrgejeve, mest. pri Sergêjevih in Sêrgejevih, or. s Sergêjevimi in Sêrgejevimi ženski: EDNINA: im. Sergêjeva in Sêrgejeva, rod. Sergêjeve in Sêrgejeve, daj. Sergêjevi in Sêrgejevi, tož. Sergêjevo in Sêrgejevo, mest. pri Sergêjevi in pri Sêrgejevi, or. s Sergêjevo in s Sêrgejevo; DVOJINA: im. Sergêjevi in Sêrgejevi, rod. Sergêjevih in Sêrgejevih, daj. Sergêjevima in Sêrgejevima, tož. Sergêjevi in Sêrgejevi, mest. pri Sergêjevih in Sêrgejevih, or. s Sergêjevima in Sêrgejevima; MNOŽINA: im. Sergêjeve in Sêrgejeve, rod.

395

Sergêjevih in Sêrgejevih, daj. Sergêjevim in Sêrgejevim, tož. Sergêjeve in Sêrgejeve, mest. pri Sergêjevih in pri Sêrgejevih, or. s Sergêjevimi in s Sêrgejevimi srednji: EDNINA: im. Sergêjevo in Sêrgejevo, rod. Sergêjevega in Sêrgejevega, daj. Sergêjevemu in Sêrgejevemu, tož. Sergêjevo in Sêrgejevo, mest. pri Sergêjevem in pri Sêrgejevem, or. s Sergêjevim in s Sêrgejevim; DVOJINA: im. Sergêjevi in Sêrgejevi, rod. Sergêjevih in Sêrgejevih, daj. Sergêjevima in Sêrgejevima, tož. Sergêjevi in Sêrgejevi, mest. pri Sergêjevih in Sêrgejevih, or. s Sergêjevima in Sêrgejevima; MNOŽINA: im. Sergêjeva in Sêrgejeva, rod. Sergêjevih in Sêrgejevih, daj. Sergêjevim in Sêrgejevim, tož. Sergêjeva in Sêrgejeva, mest. pri Sergêjevih in pri Sêrgejevih, or. s Sergêjevimi in s Sêrgejevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) sev. okrajš. |severni|: sev. ljubljanska obvoznica; Na plovbah je dosegel sev. širino 77° 45 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Sev. okrajš. |Severni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Sev. Irska; Sev. Koreja; prim. S. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Séver Séverja m; imena bitij |priimek|: Severju sem odgovoril na njegov članek; V Dubrovniku je nastopil skupaj z igralcem Stanetom Severjem {B} Severjev

{O} EDNINA: im. Séver, rod. Séverja, daj. Séverju, tož. Séverja, mest. pri Séverju, or. s Séverjem; DVOJINA: im. Séverja, rod. Séverjev, daj. Séverjema, tož. Séverja, mest. pri Séverjih, or. s Séverjema; MNOŽINA: im. Séverji, rod. Séverjev, daj. Séverjem, tož. Séverje, mest. pri Séverjih, or. s Séverji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Séverjev Séverjeva Séverjevo prid. Poskušali smo pogovor s Severjevim nagrajencem (< Sever) {O} moški: EDNINA: im. Séverjev, rod. Séverjevega, daj. Séverjevemu, tož. Séverjev (živostno Séverjevega), mest. pri Séverjevem, or. s Séverjevim; DVOJINA: im. Séverjeva, rod. Séverjevih, daj. Séverjevima, tož. Séverjeva, mest. pri Séverjevih, or. s Séverjevima; MNOŽINA: im. Séverjevi, rod. Séverjevih, daj. Séverjevim, tož. Séverjeve, mest. pri Séverjevih, or. s Séverjevimi ženski: EDNINA: im. Séverjeva, rod. Séverjeve, daj. Séverjevi, tož. Séverjevo, mest. pri Séverjevi, or. s Séverjevo; DVOJINA: im. Séverjevi, rod. Séverjevih, daj. Séverjevima, tož. Séverjevi, mest. pri Séverjevih, or. s Séverjevima; MNOŽINA: im. Séverjeve, rod. Séverjevih, daj. Séverjevim, tož. Séverjeve, mest. pri Séverjevih, or. s Séverjevimi srednji: EDNINA: im. Séverjevo, rod. Séverjevega, daj. Séverjevemu, tož. Séverjevo, mest. pri Séverjevem, or. s Séverjevim; DVOJINA: im. Séverjevi, rod. Séverjevih, daj. Séverjevima, tož. Séverjevi, mest. pri Séverjevih, or. s Séverjevima; MNOŽINA: im. Séverjeva, rod. Séverjevih, daj. Séverjevim, tož. Séverjeva, mest. pri Séverjevih, or. s Séverjevimi STATUS:predlog

396

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) sf sf [səfə̀ in esèf] m; simboli |oznaka na notah sforzato, sforzando: poudarjeno, (močneje) naglašeno| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli sfínga sfínge ž |bajeslovno bitje z levjim trupom in človeško glavo|: Grške sfinge se razlikujejo od egipčanskih, ker imajo žensko glavo; prim. Sfinga {B} sfingin {O} EDNINA: im. sfínga, rod. sfínge, daj. sfíngi, tož. sfíngo, mest. pri sfíngi, or. s sfíngo; DVOJINA: im. sfíngi, rod. sfíng, daj. sfíngama, tož. sfíngi, mest. pri sfíngah, or. s sfíngama; MNOŽINA: im. sfínge, rod. sfíng, daj. sfíngam, tož. sfínge, mest. pri sfíngah, or. s sfíngami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Sfínga Sfínge ž |grško bajeslovno bitje z levjim trupom in človeško glavo|: Ogromna Sfinga je stražila vzhodni vhod Pozejdonovega templja; prim. sfinga {B} Sfingin {O} EDNINA: im. Sfínga, rod. Sfínge, daj. Sfíngi, tož. Sfíngo, mest. pri Sfíngi, or. s Sfíngo; DVOJINA: im. Sfíngi, rod. Sfíng, daj. Sfíngama, tož. Sfíngi, mest. pri Sfíngah, or. s Sfíngama; MNOŽINA: im. Sfínge, rod. Sfíng, daj. Sfíngam, tož. Sfínge, mest. pri Sfíngah, or. s Sfíngami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Sg Sg [səgə̀ in esgé] m; simboli |siborgij|: Simbol za kemijski element siborgij je Sg STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli SG SG [səgə̀] m; simboli |Slovenj Gradec|: Ukradli so moped z registrsko tablico SG H1-285 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Si Si [esí] m; simboli |silicij|: Simbol za kemijski element silicij je Si STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli SI SI [səí] m; simboli |mednarodna oznaka Slovenia: Slovenija| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli .si okrajš. |Slovenija|: kot spletna domena Pravila za registracijo domene .si so precej stroga; v spletnih naslovih, stično www.fran.si STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Siegfried Siegfrieda [zíkfrid-] m; imena bitij |germanska bajeslovna oseba|: Opera opeva boj junaškega Siegfrieda z zmajem {B} Siegfriedov {O} EDNINA: im. Siegfried, rod. Siegfrieda, daj. Siegfriedu, tož. Siegfrieda, mest. pri Siegfriedu, or. z Siegfriedom; DVOJINA: im. Siegfrieda, rod. Siegfriedov, daj. Siegfriedoma, tož. Siegfrieda, mest. pri Siegfriedih, or. z Siegfriedoma; MNOŽINA: im. Siegfriedi, rod. Siegfriedov, daj. Siegfriedom, tož. Siegfriede, mest. pri Siegfriedih, or. z Siegfriedi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena

397

Sígismund Lúksemburški Sígismunda Lúksemburškega m; imena bitij |nem. Siegismud von Luxemburg: madžarski, nemški in češki kralj ter rimsko-nemški cesar|: Barbara Celjska je preživela v zakonu s Sigismundom Luksemburškim 32 let {O} EDNINA: im. Sígismund Lúksemburški, rod. Sígismunda Lúksemburškega, daj. Sígismundu Lúksemburškemu, tož. Sígismunda Lúksemburškega, mest. pri Sígismundu Lúksemburškem, or. s Sígismundom Lúksemburškim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu sígma sígme ž |grška črka ς ali σ|: Zanka je ležala poleg njega v obliki sigme; Znak za seštevanje je podan s sigmo; kot imenovalniški prilastek črka sigma {O} EDNINA: im. sígma, rod. sígme, daj. sígmi, tož. sígmo, mest. pri sígmi, or. s sígmo; DVOJINA: im. sígmi, rod. sígm, daj. sígmama, tož. sígmi, mest. pri sígmah, or. s sígmama; MNOŽINA: im. sígme, rod. sígm, daj. sígmam, tož. sígme, mest. pri sígmah, or. s sígmami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) sign. okrajš. |signatura|: pesmarica Ahacija Steržinarja, sign. NUK R 75843 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave silén siléna m |grško bajeslovno bitje, spremljevalec boga Bakha|: Dioniz je tisti, ki ovenčan z vinsko trto potuje s spremstvom satirov in silenov {B} silenov

{O} EDNINA: im. silén, rod. siléna, daj. silénu, tož. siléna, mest. pri silénu, or. s silénom; DVOJINA: im. siléna, rod. silénov, daj. silénoma, tož. siléna, mest. pri silénih, or. s silénoma; MNOŽINA: im. siléni, rod. silénov, daj. silénom, tož. siléne, mest. pri silénih, or. s siléni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Silvéster Silvéstra m; imena bitij |moško ime|: S Silvestrom sta prepotovala Evropo {B} Silvestrov {O} EDNINA: im. Silvéster, rod. Silvéstra, daj. Silvéstru, tož. Silvéstra, mest. pri Silvéstru, or. s Silvéstrom; DVOJINA: im. Silvéstra, rod. Silvéstrov, daj. Silvéstroma, tož. Silvéstra, mest. pri Silvéstrih, or. s Silvéstroma; MNOŽINA: im. Silvéstri, rod. Silvéstrov, daj. Silvéstrom, tož. Silvéstre, mest. pri Silvéstrih, or. s Silvéstri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Silvéstrov Silvéstrova Silvéstrovo prid. Zaročila sta se na Silvestrov večer; S Silvestrovo pomočjo smo našteli pod gradom petnajst vrtincev (< Silvester) {O} moški: EDNINA: im. Silvéstrov, rod. Silvéstrovega, daj. Silvéstrovemu, tož. Silvéstrov (živostno Silvéstrovega), mest. pri Silvéstrovem, or. s Silvéstrovim; DVOJINA: im. Silvéstrova, rod. Silvéstrovih, daj. Silvéstrovima, tož. Silvéstrova, mest. pri Silvéstrovih, or. s Silvéstrovima; MNOŽINA: im. Silvéstrovi, rod. Silvéstrovih, daj. Silvéstrovim, tož. Silvéstrove, mest. pri Silvéstrovih, or. s Silvéstrovimi ženski: EDNINA: im. Silvéstrova, rod. Silvéstrove, daj. Silvéstrovi, tož. Silvéstrovo, mest. pri Silvéstrovi, or. s

398

Silvéstrovo; DVOJINA: im. Silvéstrovi, rod. Silvéstrovih, daj. Silvéstrovima, tož. Silvéstrovi, mest. pri Silvéstrovih, or. s Silvéstrovima; MNOŽINA: im. Silvéstrove, rod. Silvéstrovih, daj. Silvéstrovim, tož. Silvéstrove, mest. pri Silvéstrovih, or. s Silvéstrovimi srednji: EDNINA: im. Silvéstrovo, rod. Silvéstrovega, daj. Silvéstrovemu, tož. Silvéstrovo, mest. pri Silvéstrovem, or. s Silvéstrovim; DVOJINA: im. Silvéstrovi, rod. Silvéstrovih, daj. Silvéstrovima, tož. Silvéstrovi, mest. pri Silvéstrovih, or. s Silvéstrovima; MNOŽINA: im. Silvéstrova, rod. Silvéstrovih, daj. Silvéstrovim, tož. Silvéstrova, mest. pri Silvéstrovih, or. s Silvéstrovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Sílvin Sardénko Sílvina Sardénka m; imena bitij |pravo ime Alojzij Merhar: slovenski pesnik, pripovednik in dramatik|: korespondenca Silvina Sardenka s Franom Ksaverjem Meškom {O} EDNINA: im. Sílvin Sardénko, rod. Sílvina Sardénka, daj. Sílvinu Sardénku, tož. Sílvina Sardénka, mest. pri Sílvinu Sardénku, or. s Sílvinom Sardénkom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Sílvo Sílva m; imena bitij |moško ime|: Srečanje bo popestrila glasba prijatelja Silva; Največ sem plezal s Silvom {B} Silvov {O} EDNINA: im. Sílvo, rod. Sílva, daj. Sílvu, tož. Sílva, mest. pri Sílvu, or. s Sílvom; DVOJINA: im. Sílva, rod. Sílvov, daj. Sílvoma, tož. Sílva, mest. pri Sílvih, or. s Sílvoma; MNOŽINA: im. Sílvi, rod. Sílvov, daj. Sílvom, tož. Sílve, mest. pri Sílvih, or. s Sílvi

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Sílvov Sílvova Sílvovo prid. Silvov zadetek je bil res nekaj posebnega (< Silvo) {O} moški: EDNINA: im. Sílvov, rod. Sílvovega, daj. Sílvovemu, tož. Sílvov (živostno Sílvovega), mest. pri Sílvovem, or. s Sílvovim; DVOJINA: im. Sílvova, rod. Sílvovih, daj. Sílvovima, tož. Sílvova, mest. pri Sílvovih, or. s Sílvovima; MNOŽINA: im. Sílvovi, rod. Sílvovih, daj. Sílvovim, tož. Sílvove, mest. pri Sílvovih, or. s Sílvovimi ženski: EDNINA: im. Sílvova, rod. Sílvove, daj. Sílvovi, tož. Sílvovo, mest. pri Sílvovi, or. s Sílvovo; DVOJINA: im. Sílvovi, rod. Sílvovih, daj. Sílvovima, tož. Sílvovi, mest. pri Sílvovih, or. s Sílvovima; MNOŽINA: im. Sílvove, rod. Sílvovih, daj. Sílvovim, tož. Sílvove, mest. pri Sílvovih, or. s Sílvovimi srednji: EDNINA: im. Sílvovo, rod. Sílvovega, daj. Sílvovemu, tož. Sílvovo, mest. pri Sílvovem, or. s Sílvovim; DVOJINA: im. Sílvovi, rod. Sílvovih, daj. Sílvovima, tož. Sílvovi, mest. pri Sílvovih, or. s Sílvovima; MNOŽINA: im. Sílvova, rod. Sílvovih, daj. Sílvovim, tož. Sílvova, mest. pri Sílvovih, or. s Sílvovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) simb. okrajš. |simbol|: kemijski simb. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Símon Símona m; imena bitij |moško ime|: kip Simona Gregorčiča; |svetopisemska oseba; Simon Gorečnik|: Preden so Rimljani začeli leta 70 oblegati Jeruzalem, je Simon

399

svoje vernike odpeljal iz mesta; v zvezi apostol Simon dan spomina na apostola Simona in Juda Tadeja, ki sta umrla mučeniške smrti; prim. Simon Gorečnik {B} Simonov {O} EDNINA: im. Símon, rod. Símona, daj. Símonu, tož. Símona, mest. pri Símonu, or. s Símonom; DVOJINA: im. Símona, rod. Símonov, daj. Símonoma, tož. Símona, mest. pri Símonih, or. s Símonoma; MNOŽINA: im. Símoni, rod. Símonov, daj. Símonom, tož. Símone, mest. pri Símonih, or. s Símoni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Símon Goréčnik Símona Goréčnika ž; imena bitij |svetopisemska oseba|: Simona Gorečnika upodabljajo z žago {O} EDNINA: im. Símon Goréčnik, rod. Símona Goréčnika, daj. Símonu Goréčniku, tož. Símona Goréčnika, mest. pri Símonu Goréčniku, or. s Símonom Goréčnikom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Símonič Símoniča m; imena bitij |priimek|: simpozij o dr. Francu Simoniču, slovenskem bibliografu in bibliotekarju; S Simoničem so se dogovorili za slavnostno predavanje {B} Simoničev {O} EDNINA: im. Símonič, rod. Símoniča, daj. Símoniču, tož. Símoniča, mest. pri Símoniču, or. s Símoničem; DVOJINA: im. Símoniča, rod. Símoničev, daj. Símoničema, tož. Símoniča, mest. pri Símoničih, or. s Símoničema; MNOŽINA: im. Símoniči, rod. Símoničev, daj. Símoničem, tož. Símoniče, mest. pri Símoničih, or. s Símoniči STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Símoničev Símoničeva Símoničevo prid. V hiši Simoničevih sorodnikov so odprli spominsko sobo o njegovem življenju in delu (< Simonič) {O} moški: EDNINA: im. Símoničev, rod. Símoničevega, daj. Símoničevemu, tož. Símoničev (živostno Símoničevega), mest. pri Símoničevem, or. s Símoničevim; DVOJINA: im. Símoničeva, rod. Símoničevih, daj. Símoničevima, tož. Símoničeva, mest. pri Símoničevih, or. s Símoničevima; MNOŽINA: im. Símoničevi, rod. Símoničevih, daj. Símoničevim, tož. Símoničeve, mest. pri Símoničevih, or. s Símoničevimi ženski: EDNINA: im. Símoničeva, rod. Símoničeve, daj. Símoničevi, tož. Símoničevo, mest. pri Símoničevi, or. s Símoničevo; DVOJINA: im. Símoničevi, rod. Símoničevih, daj. Símoničevima, tož. Símoničevi, mest. pri Símoničevih, or. s Símoničevima; MNOŽINA: im. Símoničeve, rod. Símoničevih, daj. Símoničevim, tož. Símoničeve, mest. pri Símoničevih, or. s Símoničevimi srednji: EDNINA: im. Símoničevo, rod. Símoničevega, daj. Símoničevemu, tož. Símoničevo, mest. pri Símoničevem, or. s Símoničevim; DVOJINA: im. Símoničevi, rod. Símoničevih, daj. Símoničevima, tož. Símoničevi, mest. pri Símoničevih, or. s Símoničevima; MNOŽINA: im. Símoničeva, rod. Símoničevih, daj. Símoničevim, tož. Símoničeva, mest. pri Símoničevih, or. s Símoničevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Símon iz Ciréne Símona iz Ciréne m; imena bitij

400

|svetopisemska oseba|: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ {O} EDNINA: im. Símon iz Ciréne, rod. Símona iz Ciréne, daj. Símonu iz Ciréne, tož. Símona iz Ciréne, mest. pri Símonu iz Ciréne, or. s Símonom iz Ciréne STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu;religijskaimena Símon iz Kiréne Símona iz Kiréne m; imena bitij |svetopisemska oseba|; gl. Simon iz Cirene STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu;religijskaimena Símon Makabêjec Símona Makabêjca m; imena bitij |judovski duhovnik|: Simon Makabejec je okrog leta 150 pr. Kr. dobil od Antioha VII. pravico kovati bronaste ali bakrene novce {O} EDNINA: im. Símon Makabêjec, rod. Símona Makabêjca, daj. Símonu Makabêjcu, tož. Símona Makabêjca, mest. pri Símonu Makabêjcu, or. s Símonom Makabêjcem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu sín sín m; simboli |sinus|: Uporaba funkcij sin (x) in cos (x) sega na mnoga področja STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli siréna siréne ž |naprava z močnim zvokom|: gasilska sirena; Zaslišal je predirljivo zavijanje policijskih siren; |grško bajeslovno bitje|: Petje siren je preglasil le bajeslovni pevec Orfej {B} sirenin

{O} EDNINA: im. siréna, rod. siréne, daj. siréni, tož. siréno, mest. pri siréni, or. s siréno; DVOJINA: im. siréni, rod. sirén, daj. sirénama, tož. siréni, mest. pri sirénah, or. s sirénama; MNOŽINA: im. siréne, rod. sirén, daj. sirénam, tož. siréne, mest. pri sirénah, or. s sirénami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij siróta siróte ž |otrok brez staršev|: Z možem sta sklenila posvojiti siroto, čeprav sta imela že štiri svoje otroke; Zaradi vojne je v državi milijon dvesto tisoč razseljenih, pol milijona vojnih sirot in trideset tisoč mrtvih; |pravljični lik|: v zvezi sirota Jerica Fotografija prikazuje prizor, v katerem se sirota Jerica pogovarja z muco in kužkom {O} EDNINA: im. siróta, rod. siróte, daj. siróti, tož. siróto, mest. pri siróti, or. s siróto; DVOJINA: im. siróti, rod. sirót, daj. sirótama, tož. siróti, mest. pri sirótah, or. s sirótama; MNOŽINA: im. siróte, rod. sirót, daj. sirótam, tož. siróte, mest. pri sirótah, or. s sirótami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Sítar Sítarja m; imena bitij |priimek|: Prebral sem knjigo Sandija Sitarja in Gorazda Čada o življenju in delu barona Vege; Za Sitarjem je že peta zaporedna zmaga {B} Sitarjev {O} EDNINA: im. Sítar, rod. Sítarja, daj. Sítarju, tož. Sítarja, mest. pri Sítarju, or. s Sítarjem; DVOJINA: im. Sítarja, rod. Sítarjev, daj. Sítarjema, tož. Sítarja, mest. pri Sítarjih, or. s Sítarjema; MNOŽINA: im. Sítarji, rod. Sítarjev, daj. Sítarjem, tož. Sítarje, mest. pri Sítarjih, or. s Sítarji STATUS:predlog

401

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Sítarjev Sítarjeva Sítarjevo prid. razstava Sitarjevih albumov (< Sitar) {O} moški: EDNINA: im. Sítarjev, rod. Sítarjevega, daj. Sítarjevemu, tož. Sítarjev (živostno Sítarjevega), mest. pri Sítarjevem, or. s Sítarjevim; DVOJINA: im. Sítarjeva, rod. Sítarjevih, daj. Sítarjevima, tož. Sítarjeva, mest. pri Sítarjevih, or. s Sítarjevima; MNOŽINA: im. Sítarjevi, rod. Sítarjevih, daj. Sítarjevim, tož. Sítarjeve, mest. pri Sítarjevih, or. s Sítarjevimi ženski: EDNINA: im. Sítarjeva, rod. Sítarjeve, daj. Sítarjevi, tož. Sítarjevo, mest. pri Sítarjevi, or. s Sítarjevo; DVOJINA: im. Sítarjevi, rod. Sítarjevih, daj. Sítarjevima, tož. Sítarjevi, mest. pri Sítarjevih, or. s Sítarjevima; MNOŽINA: im. Sítarjeve, rod. Sítarjevih, daj. Sítarjevim, tož. Sítarjeve, mest. pri Sítarjevih, or. s Sítarjevimi srednji: EDNINA: im. Sítarjevo, rod. Sítarjevega, daj. Sítarjevemu, tož. Sítarjevo, mest. pri Sítarjevem, or. s Sítarjevim; DVOJINA: im. Sítarjevi, rod. Sítarjevih, daj. Sítarjevima, tož. Sítarjevi, mest. pri Sítarjevih, or. s Sítarjevima; MNOŽINA: im. Sítarjeva, rod. Sítarjevih, daj. Sítarjevim, tož. Sítarjeva, mest. pri Sítarjevih, or. s Sítarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Sízif Sízifa m; imena bitij |pod. za Sizifos|; |grška bajeslovna oseba|: Cankarjev motiv Francke, ki teče za vozom, primerjajo s Sizifom {B} Sizifov {O} EDNINA: im. Sízif, rod. Sízifa, daj. Sízifu, tož. Sízifa, mest. pri Sízifu, or. s Sízifom; DVOJINA: im. Sízifa, rod. Sízifov, daj. Sízifoma, tož. Sízifa, mest. pri

Sízifih, or. s Sízifoma; MNOŽINA: im. Sízifi, rod. Sízifov, daj. Sízifom, tož. Sízife, mest. pri Sízifih, or. s Sízifi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Sízifov Sízifova Sízifovo prid. Sizifovo potiskanje skale v hrib; Sizifovo/sizifovo delo ||breuspešno delo||: Zdelo se mu je, da opravlja Sizifovo/sizifovo delo (< Sizif) {O} moški: EDNINA: im. Sízifov, rod. Sízifovega, daj. Sízifovemu, tož. Sízifov (živostno Sízifovega), mest. pri Sízifovem, or. s Sízifovim; DVOJINA: im. Sízifova, rod. Sízifovih, daj. Sízifovima, tož. Sízifova, mest. pri Sízifovih, or. s Sízifovima; MNOŽINA: im. Sízifovi, rod. Sízifovih, daj. Sízifovim, tož. Sízifove, mest. pri Sízifovih, or. s Sízifovimi ženski: EDNINA: im. Sízifova, rod. Sízifove, daj. Sízifovi, tož. Sízifovo, mest. pri Sízifovi, or. s Sízifovo; DVOJINA: im. Sízifovi, rod. Sízifovih, daj. Sízifovima, tož. Sízifovi, mest. pri Sízifovih, or. s Sízifovima; MNOŽINA: im. Sízifove, rod. Sízifovih, daj. Sízifovim, tož. Sízifove, mest. pri Sízifovih, or. s Sízifovimi srednji: EDNINA: im. Sízifovo, rod. Sízifovega, daj. Sízifovemu, tož. Sízifovo, mest. pri Sízifovem, or. s Sízifovim; DVOJINA: im. Sízifovi, rod. Sízifovih, daj. Sízifovima, tož. Sízifovi, mest. pri Sízifovih, or. s Sízifovima; MNOŽINA: im. Sízifova, rod. Sízifovih, daj. Sízifovim, tož. Sízifova, mest. pri Sízifovih, or. s Sízifovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) SK SK [səkə̀] m; simboli |mednarodna oznaka Slovakia: Slovaška| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

402

Skíla Skíle ž; imena bitij |grško bajeslovno bitje, morska pošast|; gl. Scila STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena SKK SKK [eskaká] m; simboli |slovaška krona|: Za kotizacijo je plačal 50 SKK STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli skr. okrajš. |skrajšani|: Plavalno tekmovanje (skr. posnetek) bo na sporedu v torek STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Skušnjávčev Skušnjávčeva Skušnjávčevo prid. Zgodba govori o Skušnjavčevih vprašanjih kot o preizkušnjah sodobnega človeka (< Skušnjavec) {O} moški: EDNINA: im. Skušnjávčev, rod. Skušnjávčevega, daj. Skušnjávčevemu, tož. Skušnjávčev (živostno Skušnjávčevega), mest. pri Skušnjávčevem, or. s Skušnjávčevim; DVOJINA: im. Skušnjávčeva, rod. Skušnjávčevih, daj. Skušnjávčevima, tož. Skušnjávčeva, mest. pri Skušnjávčevih, or. s Skušnjávčevima; MNOŽINA: im. Skušnjávčevi, rod. Skušnjávčevih, daj. Skušnjávčevim, tož. Skušnjávčeve, mest. pri Skušnjávčevih, or. s Skušnjávčevimi ženski: EDNINA: im. Skušnjávčeva, rod. Skušnjávčeve, daj. Skušnjávčevi, tož. Skušnjávčevo, mest. pri Skušnjávčevi, or. s Skušnjávčevo; DVOJINA: im. Skušnjávčevi, rod. Skušnjávčevih, daj. Skušnjávčevima, tož. Skušnjávčevi, mest. pri Skušnjávčevih, or. s Skušnjávčevima; MNOŽINA: im. Skušnjávčeve, rod. Skušnjávčevih, daj. Skušnjávčevim, tož. Skušnjávčeve, mest. pri Skušnjávčevih, or. s Skušnjávčevimi

srednji: EDNINA: im. Skušnjávčevo, rod. Skušnjávčevega, daj. Skušnjávčevemu, tož. Skušnjávčevo, mest. pri Skušnjávčevem, or. s Skušnjávčevim; DVOJINA: im. Skušnjávčevi, rod. Skušnjávčevih, daj. Skušnjávčevima, tož. Skušnjávčevi, mest. pri Skušnjávčevih, or. s Skušnjávčevima; MNOŽINA: im. Skušnjávčeva, rod. Skušnjávčevih, daj. Skušnjávčevim, tož. Skušnjávčeva, mest. pri Skušnjávčevih, or. s Skušnjávčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Skušnjávec Skušnjávca m; imena bitij |nadomestno ime za: Lucifer|: Kristusovo srečanje s Skušnjavcem v puščavi {B} Skušnjavčev {O} EDNINA: im. Skušnjávec, rod. Skušnjávc, daj. Skušnjávcu, tož. Skušnjávca, mest. pri Skušnjávcu, or. s Skušnjávcem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena sl. okrajš. |slika|: Kamnolom je na sl. 9 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Sl. okrajš. |Slovenj|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Sl. Gradec; |Slovenski|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Sl. Bistrica; Sl. Konjice; prim. Slov. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Slávica Slávice ž; imena bitij |žensko ime|: Mnogi se branjevke Slavice še danes spominjajo {B} Slavičin {O} EDNINA: im. Slávica, rod. Slávice, daj. Slávici, tož. Slávico, mest. pri Slávici, or. s

403

Slávico; DVOJINA: im. Slávici, rod. Slávic, daj. Slávicama, tož. Slávici, mest. pri Slávicah, or. s Slávicama; MNOŽINA: im. Slávice, rod. Slávic, daj. Slávicam, tož. Slávice, mest. pri Slávicah, or. s Slávicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Slávičin Slávičina Slávičino prid. Še na mnoga Slavičina leta (< Slavica) {O} moški: EDNINA: im. Slávičin, rod. Slávičinega, daj. Slávičinemu, tož. Slávičin (živostno Slávičinega), mest. pri Slávičinem, or. s Slávičinim; DVOJINA: im. Slávičina, rod. Slávičinih, daj. Slávičinima, tož. Slávičina, mest. pri Slávičinih, or. s Slávičinima; MNOŽINA: im. Slávičini, rod. Slávičinih, daj. Slávičinim, tož. Slávičine, mest. pri Slávičinih, or. s Slávičinimi ženski: EDNINA: im. Slávičina, rod. Slávičine, daj. Slávičini, tož. Slávičino, mest. pri Slávičini, or. s Slávičino; DVOJINA: im. Slávičini, rod. Slávičinih, daj. Slávičinima, tož. Slávičini, mest. pri Slávičinih, or. s Slávičinima; MNOŽINA: im. Slávičine, rod. Slávičinih, daj. Slávičinim, tož. Slávičine, mest. pri Slávičinih, or. s Slávičinimi srednji: EDNINA: im. Slávičino, rod. Slávičinega, daj. Slávičinemu, tož. Slávičino, mest. pri Slávičinem, or. s Slávičinim; DVOJINA: im. Slávičini, rod. Slávičinih, daj. Slávičinima, tož. Slávičini, mest. pri Slávičinih, or. s Slávičinima; MNOŽINA: im. Slávičina, rod. Slávičinih, daj. Slávičinim, tož. Slávičina, mest. pri Slávičinih, or. s Slávičinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Slávko Slávka m; imena bitij

|moško ime|: Igrali so brez Slavka; S Slavkom sta si v času gostovanj pogosto želela biti doma {B} Slavkov {O} EDNINA: im. Slávko, rod. Slávka, daj. Slávku, tož. Slávka, mest. pri Slávku, or. s Slávkom; DVOJINA: im. Slávka, rod. Slávkov, daj. Slávkoma, tož. Slávka, mest. pri Slávkih, or. s Slávkoma; MNOŽINA: im. Slávki, rod. Slávkov, daj. Slávkom, tož. Slávke, mest. pri Slávkih, or. s Slávki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Slávkov Slávkova Slávkovo prid. Slavkove melodije (< Slavko) {O} moški: EDNINA: im. Slávkov, rod. Slávkovega, daj. Slávkovemu, tož. Slávkov (živostno Slávkovega), mest. pri Slávkovem, or. s Slávkovim; DVOJINA: im. Slávkova, rod. Slávkovih, daj. Slávkovima, tož. Slávkova, mest. pri Slávkovih, or. s Slávkovima; MNOŽINA: im. Slávkovi, rod. Slávkovih, daj. Slávkovim, tož. Slávkove, mest. pri Slávkovih, or. s Slávkovimi ženski: EDNINA: im. Slávkova, rod. Slávkove, daj. Slávkovi, tož. Slávkovo, mest. pri Slávkovi, or. s Slávkovo; DVOJINA: im. Slávkovi, rod. Slávkovih, daj. Slávkovima, tož. Slávkovi, mest. pri Slávkovih, or. s Slávkovima; MNOŽINA: im. Slávkove, rod. Slávkovih, daj. Slávkovim, tož. Slávkove, mest. pri Slávkovih, or. s Slávkovimi srednji: EDNINA: im. Slávkovo, rod. Slávkovega, daj. Slávkovemu, tož. Slávkovo, mest. pri Slávkovem, or. s Slávkovim; DVOJINA: im. Slávkovi, rod. Slávkovih, daj. Slávkovima, tož. Slávkovi, mest. pri Slávkovih, or. s Slávkovima; MNOŽINA: im. Slávkova, rod. Slávkovih, daj. Slávkovim, tož. Slávkova, mest. pri Slávkovih, or. s Slávkovimi

404

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) slov. okrajš. |slovenski|: slov. filharmonija; slov. pesem; |slovensko|: Pb (slov. svinec); |slovenščina|: Predavanje bo v slov. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Slov. okrajš. |Slovenj|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Slov. Gradec; |Slovenski|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Slov. Bistrica; Slov. Konjice; prim. Sl. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave slovan. okrajš. |slovansko|: slovan. plemena STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Sm Sm [səmə̀ in esèm] m; simboli |samarij|: Simbol za kemijski element samarij je Sm STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Smrékar Smrékarja m; imena bitij |priimek|: Smrekarju je pomagal voditi prireditev; pogajanja s Smrekarjem {B} Smrekarjev {O} EDNINA: im. Smrékar, rod. Smrékarja, daj. Smrékarju, tož. Smrékarja, mest. pri Smrékarju, or. s Smrékarjem; DVOJINA: im. Smrékarja, rod. Smrékarjev, daj. Smrékarjema, tož. Smrékarja, mest. pri Smrékarjih, or. s Smrékarjema; MNOŽINA: im. Smrékarji, rod. Smrékarjev, daj. Smrékarjem, tož. Smrékarje, mest. pri Smrékarjih, or. s Smrékarji STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Smrékarjev Smrékarjeva Smrékarjevo prid. Smrekarjeve ilustracije na kartah za tarok (< Smrekar) {O} moški: EDNINA: im. Smrékarjev, rod. Smrékarjevega, daj. Smrékarjevemu, tož. Smrékarjev (živostno Smrékarjevega), mest. pri Smrékarjevem, or. s Smrékarjevim; DVOJINA: im. Smrékarjeva, rod. Smrékarjevih, daj. Smrékarjevima, tož. Smrékarjeva, mest. pri Smrékarjevih, or. s Smrékarjevima; MNOŽINA: im. Smrékarjevi, rod. Smrékarjevih, daj. Smrékarjevim, tož. Smrékarjeve, mest. pri Smrékarjevih, or. s Smrékarjevimi ženski: EDNINA: im. Smrékarjeva, rod. Smrékarjeve, daj. Smrékarjevi, tož. Smrékarjevo, mest. pri Smrékarjevi, or. s Smrékarjevo; DVOJINA: im. Smrékarjevi, rod. Smrékarjevih, daj. Smrékarjevima, tož. Smrékarjevi, mest. pri Smrékarjevih, or. s Smrékarjevima; MNOŽINA: im. Smrékarjeve, rod. Smrékarjevih, daj. Smrékarjevim, tož. Smrékarjeve, mest. pri Smrékarjevih, or. s Smrékarjevimi srednji: EDNINA: im. Smrékarjevo, rod. Smrékarjevega, daj. Smrékarjevemu, tož. Smrékarjevo, mest. pri Smrékarjevem, or. s Smrékarjevim; DVOJINA: im. Smrékarjevi, rod. Smrékarjevih, daj. Smrékarjevima, tož. Smrékarjevi, mest. pri Smrékarjevih, or. s Smrékarjevima; MNOŽINA: im. Smrékarjeva, rod. Smrékarjevih, daj. Smrékarjevim, tož. Smrékarjeva, mest. pri Smrékarjevih, or. s Smrékarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Sn Sn [sənə̀ in esèn] m; simboli

405

|kositer|: Simbol za kemijski element kositer je Sn STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Snegúljčica Snegúljčice ž; imena bitij |pravljični lik|: Prinčev poljub je zbudil Sneguljčico, ki je ugriznila v zastrupljeno jabolko; V Lutkovnem gledališču Ljubljana so uprizorili pravljico o Sneguljčici, ki sodi med najbolj priljubljena dela bratov Grimm {B} Sneguljčičin {O} EDNINA: im. Snegúljčica, rod. Snegúljčice, daj. Snegúljčici, tož. Snegúljčico, mest. pri Snegúljčici, or. s Snegúljčico; DVOJINA: im. Snegúljčici, rod. Snegúljčic, daj. Snegúljčicama, tož. Snegúljčici, mest. pri Snegúljčicah, or. s Snegúljčicama; MNOŽINA: im. Snegúljčice, rod. Snegúljčic, daj. Snegúljčicam, tož. Snegúljčice, mest. pri Snegúljčicah, or. s Snegúljčicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Snegúljčičin Snegúljčičina Snegúljčičino prid. Kraljevič je pokleknil tik ob Sneguljčičini postelji iz cvetnih listov vrtnic (< Sneguljčica) {O} moški: EDNINA: im. Snegúljčičin, rod. Snegúljčičinega, daj. Snegúljčičinemu, tož. Snegúljčičin (živostno Snegúljčičinega), mest. pri Snegúljčičinem, or. s Snegúljčičinim; DVOJINA: im. Snegúljčičina, rod. Snegúljčičinih, daj. Snegúljčičinima, tož. Snegúljčičina, mest. pri Snegúljčičinih, or. s Snegúljčičinima; MNOŽINA: im. Snegúljčičini, rod. Snegúljčičinih, daj. Snegúljčičinim, tož. Snegúljčičine, mest. pri Snegúljčičinih, or. s Snegúljčičinimi ženski: EDNINA: im. Snegúljčičina, rod. Snegúljčičine, daj. Snegúljčičini, tož. Snegúljčičino, mest. pri Snegúljčičini, or.

s Snegúljčičino; DVOJINA: im. Snegúljčičini, rod. Snegúljčičinih, daj. Snegúljčičinima, tož. Snegúljčičini, mest. pri Snegúljčičinih, or. s Snegúljčičinima; MNOŽINA: im. Snegúljčičine, rod. Snegúljčičinih, daj. Snegúljčičinim, tož. Snegúljčičine, mest. pri Snegúljčičinih, or. s Snegúljčičinimi srednji: EDNINA: im. Snegúljčičino, rod. Snegúljčičinega, daj. Snegúljčičinemu, tož. Snegúljčičino, mest. pri Snegúljčičinem, or. s Snegúljčičinim; DVOJINA: im. Snegúljčičini, rod. Snegúljčičinih, daj. Snegúljčičinima, tož. Snegúljčičini, mest. pri Snegúljčičinih, or. s Snegúljčičinima; MNOŽINA: im. Snegúljčičina, rod. Snegúljčičinih, daj. Snegúljčičinim, tož. Snegúljčičina, mest. pri Snegúljčičinih, or. s Snegúljčičinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen);svojilnipridevniki(izsamostalnikovženskegaspolana-ica) Snéžna kraljíca Snéžne kraljíce ž; imena bitij |pravljični lik|: pravljica o Snežni kraljici; Deklica Gerdi se sooči s Snežno kraljico, da bi pomagala svojemu prijatelju Kaju {O} EDNINA: im. Snéžna kraljíca, rod. Snéžne kraljíce, daj. Snéžni kraljíci, tož. Snéžno kraljíco, mest. pri Snéžni kraljíci, or. s Snéžno kraljíco STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena sob. okrajš. |sobota|: Odprto: sob. in ned. od 9.00 do 12.00; Predstava bo v sob., 20. apr., ob 20.30 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave soc. okrajš.

406

|socialni|: soc. skladi; |sociolog; sociologinja|: v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. soc.; |sociologija|: v zvezi okrajšav Jana Novak, prof. soc. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave soc. del. okrajš. |socialni delavec; socialna delavka|: v zvezi okrajšav Jana Novak, univ. dipl. soc. del.; |socialno delo|: Predava na višji šoli za soc. del. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave sócioekonómski sócioekonómska sócioekonómsko prid. |socialni in ekonomski|: analiza socioekonomskih značilnosti gospodinjstev; prim. socialno-ekonomski {O} moški: EDNINA: im. sócioekónomski, rod. sócioekónomskega, daj. sócioekónomskemu, tož. sócioekónomski (živostno sócioekónomskega), mest. pri sócioekónomskem, or. s sócioekónomskim; DVOJINA: im. sócioekónomska, rod. sócioekónomskih, daj. sócioekónomskima, tož. sócioekónomska, mest. pri sócioekónomskih, or. s sócioekónomskima; MNOŽINA: im. sócioekónomski, rod. sócioekónomskih, daj. sócioekónomskim, tož. sócioekónomske, mest. pri sócioekónomskih, or. s sócioekónomskimi ženski: EDNINA: im. sócioekónomska, rod. sócioekónomske, daj. sócioekónomski, tož. sócioekónomsko, mest. pri sócioekónomski, or. s sócioekónomsko; DVOJINA: im. sócioekónomski, rod. sócioekónomskih, daj. sócioekónomskima, tož.

sócioekónomski, mest. pri sócioekónomskih, or. s sócioekónomskima; MNOŽINA: im. sócioekónomske, rod. sócioekónomskih, daj. sócioekónomskim, tož. sócioekónomske, mest. pri sócioekónomskih, or. s sócioekónomskimi srednji: EDNINA: im. sócioekónomsko, rod. sócioekónomskega, daj. sócioekónomskemu, tož. sócioekónomsko, mest. pri sócioekónomskem, or. s sócioekónomskim; DVOJINA: im. sócioekónomski, rod. sócioekónomskih, daj. sócioekónomskima, tož. sócioekónomski, mest. pri sócioekónomskih, or. s sócioekónomskima; MNOŽINA: im. sócioekónomska, rod. sócioekónomskih, daj. sócioekónomskim, tož. sócioekónomska, mest. pri sócioekónomskih, or. s sócioekónomskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) soc. kult. okrajš. |sociolog kulture; sociologinja kulture|: v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. soc. kult. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave sod. okrajš. |sodelavec; sodelavka|: pri navajanju Na slovenskem kraškem območju medved ni nikoli izginil (Jerina in sod., 2003); Glavna urednica je Jana Novak, sod. Inštituta za družbene vede STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Sofoníja Sofoníja in Sofoníja Sofoníje m; imena bitij

407

|svetopisemski prerok|: Sofoníja nas poziva v prvem berilu k spreobrnjenju s ponižnostjo in pravičnostjo; v zvezi prerok Sofonija knjiga preroka Sofonija/Sofonije {B} Sofoníjev {O} EDNINA: im. Sofoníja, rod. Sofoníja in Sofoníje, daj. Sofoníju in Sofoníji, tož. Sofoníja in Sofoníjo, mest. pri Sofoníju in pri Sofoníji, or. s Sofoníjem in s Sofoníjo; DVOJINA: im. Sofoníja in Sofoníji, rod. Sofoníjev in Sofoníj, daj. Sofoníjema in Sofoníjama, tož. Sofoníja in Sofoníji, mest. pri Sofoníjih in pri Sofoníjah, or. s Sofoníjema in s Sofoníjama; MNOŽINA: im. Sofoníji in Sofoníje, rod. Sofoníjev in Sofoníj, daj. Sofoníjem in Sofoníjam, tož. Sofoníje in Sofoníje, mest. pri Sofoníjih in pri Sofoníjah, or. s Sofoníji in s Sofoníjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena sojeníca sojeníce ž |slovensko bajeslovno bitje, vila, ki otroku ob rojstvu napove usodo|: Sojenice so ji v zibelko položile čudovit začetek življenja {B} sojeničin {O} EDNINA: im. sojeníca, rod. sojeníce, daj. sojeníci, tož. sojeníco, mest. pri sojeníci, or. s sojeníco; DVOJINA: im. sojeníci, rod. sojeníc, daj. sojenícama, tož. sojeníci, mest. pri sojenícah, or. s sojenícama; MNOŽINA: im. sojeníce, rod. sojeníc, daj. sojenícam, tož. sojeníce, mest. pri sojenícah, or. s sojenícami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij sojeníčin sojeníčina sojeníčino prid. sojeničine sestre (< sojenica) {O} moški: EDNINA: im. sojeníčin, rod. sojeníčinega, daj. sojeníčinemu, tož. sojeníčin (živostno sojeníčinega), mest. pri

sojeníčinem, or. s sojeníčinim; DVOJINA: im. sojeníčina, rod. sojeníčinih, daj. sojeníčinima, tož. sojeníčina, mest. pri sojeníčinih, or. s sojeníčinima; MNOŽINA: im. sojeníčini, rod. sojeníčinih, daj. sojeníčinim, tož. sojeníčine, mest. pri sojeníčinih, or. s sojeníčinimi ženski: EDNINA: im. sojeníčina, rod. sojeníčine, daj. sojeníčini, tož. sojeníčino, mest. pri sojeníčini, or. s sojeníčino; DVOJINA: im. sojeníčini, rod. sojeníčinih, daj. sojeníčinima, tož. sojeníčini, mest. pri sojeníčinih, or. s sojeníčinima; MNOŽINA: im. sojeníčine, rod. sojeníčinih, daj. sojeníčinim, tož. sojeníčine, mest. pri sojeníčinih, or. s sojeníčinimi srednji: EDNINA: im. sojeníčino, rod. sojeníčinega, daj. sojeníčinemu, tož. sojeníčino, mest. pri sojeníčinem, or. s sojeníčinim; DVOJINA: im. sojeníčini, rod. sojeníčinih, daj. sojeníčinima, tož. sojeníčini, mest. pri sojeníčinih, or. s sojeníčinima; MNOŽINA: im. sojeníčina, rod. sojeníčinih, daj. sojeníčinim, tož. sojeníčina, mest. pri sojeníčinih, or. s sojeníčinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izsamostalnikovženskegaspolana-ica);svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) sôvica sôvice ž |manjšalno sova|: Otroci so iz usnja izdelovali sovice; |pravljični lik|: v zvezi sovica Oka V Svetlaninih pravljicah nastopajo pek Mišmaš, Sapramiška, škrat Kuzma, Tacamuca, sovica Oka, mali parkelj Malič in drugi junaki {B} sovičin {O} EDNINA: im. sôvica, rod. sôvice, daj. sôvici, tož. sôvico, mest. pri sôvici, or. s sôvico; DVOJINA: im. sôvici, rod. sôvic, daj. sôvicama, tož. sôvici, mest. pri sôvicah, or. s sôvicama; MNOŽINA: im.

408

sôvice, rod. sôvic, daj. sôvicam, tož. sôvice, mest. pri sôvicah, or. s sôvicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena sp. okrajš. |spodaj|: Izpulili so mi šestico levo sp.; |spodnji|: sp. zobni lok; sp. perilo; |lat. species: vrsta|: Smreka je predstavnik družine iglavcev, kamor spadajo tudi jelke (Abies sp.) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Sp. okrajš. |Spodnji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Sp. Besnica; Sp. Brnik STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave s. p. [ès pé in sə̀ pə̀] okrajš. |samostojni podjetnik|: za imenom, z vejico Janez Novak, s. p., Ljubljanska 120, Laško; za imenom tudi stično Janez Novak, s.p., Ljubljanska 120, Laško STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave spec. okrajš. |specialist; specialistka|: Pregled je opravil dr. Janez Novak, spec. okulist STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Spêrans Spêransa m; imena bitij |pravo ime Edvard Kardelj: slovenski politik in teoretik marksizma|: V knjigi niti z besedo ne omeni Speransa; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Objavili so pismo Edvarda Kardelja – Speransa, ki ga je Josipu Brozu – Titu poslal 29. marca 1942 {B} Speransov {O} EDNINA: im. Spêrans, rod. Spêransa, daj. Spêransu, tož. Spêransa, mest. pri Spêransu, or. s Spêransom

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi spl. okrajš. |splošni|: spl. medicina; Zdravi se v spl. bolnišnici v Celju STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Sr Sr [sərə̀ in esèr] m; simboli |stroncij|: Simbol za kemijski element stroncij je Sr STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli sr. okrajš. |srednji|: sr. lesarska šola STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Sr. okrajš. |Srednji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Sr. Bela pri Preddvoru; Sr. Dobrava STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave srb. okrajš. |srbski|: srb. jezik; srb. kralj; |srbsko|: Ferizaj (srb. Uroševac); |srbščina|: televizijski program v srb. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave sŕbohrváški sŕbohrváška sŕbohrváško prid. |srbski in hrvaški|: Spregovoril je v neki srbohrvaški mešanici; srbohrvaško govorno področje; prim. srbsko-hrvaški {O} moški: EDNINA: im. sŕbohrváški, rod. sŕbohrváškega, daj. sŕbohrváškemu, tož. sŕbohrváški (živostno sŕbohrváškega), mest. pri sŕbohrváškem, or. s sŕbohrváškim; DVOJINA: im. sŕbohrváška, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškima, tož. sŕbohrváška, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškima;

409

MNOŽINA: im. sŕbohrváški, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškim, tož. sŕbohrváške, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškimi ženski: EDNINA: im. sŕbohrváška, rod. sŕbohrváške, daj. sŕbohrváški, tož. sŕbohrváško, mest. pri sŕbohrváški, or. s sŕbohrváško; DVOJINA: im. sŕbohrváški, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškima, tož. sŕbohrváški, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškima; MNOŽINA: im. sŕbohrváške, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškim, tož. sŕbohrváške, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškimi srednji: EDNINA: im. sŕbohrváško, rod. sŕbohrváškega, daj. sŕbohrváškemu, tož. sŕbohrváško, mest. pri sŕbohrváškem, or. s sŕbohrváškim; DVOJINA: im. sŕbohrváški, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškima, tož. sŕbohrváški, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškima; MNOŽINA: im. sŕbohrváška, rod. sŕbohrváških, daj. sŕbohrváškim, tož. sŕbohrváška, mest. pri sŕbohrváških, or. s sŕbohrváškimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) sre. okrajš. |sreda|: Delovni čas: sre. in pet. od 7.00 do 14.00; Otvoritev bo v sre., 30. 10., ob 20.00 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Sréčko Sréčka m; imena bitij |moško ime|: Poklical je Markovega očeta Srečka; S Srečkom se pred vsako tekmo posvetujeva {B} Srečkov {O} EDNINA: im. Sréčko, rod. Sréčka, daj. Sréčku, tož. Sréčka, mest. pri Sréčku, or. s Sréčkom; DVOJINA: im. Sréčka, rod. Sréčkov, daj. Sréčkoma, tož. Sréčka, mest. pri Sréčkih, or. s Sréčkoma; MNOŽINA:

im. Sréčki, rod. Sréčkov, daj. Sréčkom, tož. Sréčke, mest. pri Sréčkih, or. s Sréčki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Sréčkov Sréčkova Sréčkovo prid. Po Srečkovem pripovedovanju so vezi bolj trhle (< Srečko) {O} moški: EDNINA: im. Sréčkov, rod. Sréčkovega, daj. Sréčkovemu, tož. Sréčkov (živostno Sréčkovega), mest. pri Sréčkovem, or. s Sréčkovim; DVOJINA: im. Sréčkova, rod. Sréčkovih, daj. Sréčkovima, tož. Sréčkova, mest. pri Sréčkovih, or. s Sréčkovima; MNOŽINA: im. Sréčkovi, rod. Sréčkovih, daj. Sréčkovim, tož. Sréčkove, mest. pri Sréčkovih, or. s Sréčkovimi ženski: EDNINA: im. Sréčkova, rod. Sréčkove, daj. Sréčkovi, tož. Sréčkovo, mest. pri Sréčkovi, or. s Sréčkovo; DVOJINA: im. Sréčkovi, rod. Sréčkovih, daj. Sréčkovima, tož. Sréčkovi, mest. pri Sréčkovih, or. s Sréčkovima; MNOŽINA: im. Sréčkove, rod. Sréčkovih, daj. Sréčkovim, tož. Sréčkove, mest. pri Sréčkovih, or. s Sréčkovimi srednji: EDNINA: im. Sréčkovo, rod. Sréčkovega, daj. Sréčkovemu, tož. Sréčkovo, mest. pri Sréčkovem, or. s Sréčkovim; DVOJINA: im. Sréčkovi, rod. Sréčkovih, daj. Sréčkovima, tož. Sréčkovi, mest. pri Sréčkovih, or. s Sréčkovima; MNOŽINA: im. Sréčkova, rod. Sréčkovih, daj. Sréčkovim, tož. Sréčkova, mest. pri Sréčkovih, or. s Sréčkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) s. r. l. okrajš. |it. società a responsabilità limitata: družba z omejeno odgovornostjo|: za imenom, z vejico Revija ima 92 strani,

410

izdaja jo Unitop, s. r. l.; za imenom tudi stično Revija ima 92 strani, izdaja jo Unitop, s.r.l.; gl. d. o. o. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave s. s. okrajš. |suha snov|: sir s 40 % maščobe v s. s. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ssp. okrajš. |lat. subspecies: podvrsta|: Divja trta je predhodnica današnje žlahtne vinske trte (Vitis vinifere ssp. sative) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave st. okrajš. |starejši|: Tekmuje v kategoriji st. mladincev; za imenom Johann Strauss st. je znan kot oče valčka; |stoletje|: Menih Roger Bacon je v 14. st. napovedal morske ladje brez jader; prim. stol. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave St. okrajš. |Stari|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen St. Cerkev; |nem. Sankt: Sveti|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen St. Moritz; St. Peterburg; |nem. Sant: Sveti|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Fendrich je rekorder znane gorske proge v St. Antonu; prim. Sv. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Stálin Stálina m; imena bitij |pravo ime Josif Visarionovič Džugašvili: sovjetski politik gruzinskega rodu|: srečanje Churchilla, Roosevelta in Stalina {B} Stalinov

{O} EDNINA: im. Stálin, rod. Stálina, daj. Stálinu, tož. Stálina, mest. pri Stálinu, or. s Stálinom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi stan. okrajš. |stanovanje|: dvosobno stan.; |stanovanjski|: Prodajajo zemljišče s stan. hišo; |stanujoč; stanujoča|: Janez Novak, stan. v Ljubljani, Novi trg 4 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Stánko Stánka m; imena bitij |moško ime|: Stanka sem našel doma; Najraje se igra s Stankom {B} Stankov {O} EDNINA: im. Stánko, rod. Stánka, daj. Stánku, tož. Stánka, mest. pri Stánku, or. s Stánkom; DVOJINA: im. Stánka, rod. Stánkov, daj. Stánkoma, tož. Stánka, mest. pri Stánkih, or. s Stánkoma; MNOŽINA: im. Stánki, rod. Stánkov, daj. Stánkom, tož. Stánke, mest. pri Stánkih, or. s Stánki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Stánkov Stánkova Stánkovo prid. Stankov recept za zdravo življenje je povezan s športom (< Stanko) {O} moški: EDNINA: im. Stánkov, rod. Stánkovega, daj. Stánkovemu, tož. Stánkov (živostno Stánkovega), mest. pri Stánkovem, or. s Stánkovim; DVOJINA: im. Stánkova, rod. Stánkovih, daj. Stánkovima, tož. Stánkova, mest. pri Stánkovih, or. s Stánkovima; MNOŽINA: im. Stánkovi, rod. Stánkovih, daj. Stánkovim, tož. Stánkove, mest. pri Stánkovih, or. s Stánkovimi ženski: EDNINA: im. Stánkova, rod. Stánkove, daj. Stánkovi, tož. Stánkovo, mest. pri Stánkovi, or. s Stánkovo; DVOJINA: im. Stánkovi, rod. Stánkovih,

411

daj. Stánkovima, tož. Stánkovi, mest. pri Stánkovih, or. s Stánkovima; MNOŽINA: im. Stánkove, rod. Stánkovih, daj. Stánkovim, tož. Stánkove, mest. pri Stánkovih, or. s Stánkovimi srednji: EDNINA: im. Stánkovo, rod. Stánkovega, daj. Stánkovemu, tož. Stánkovo, mest. pri Stánkovem, or. s Stánkovim; DVOJINA: im. Stánkovi, rod. Stánkovih, daj. Stánkovima, tož. Stánkovi, mest. pri Stánkovih, or. s Stánkovima; MNOŽINA: im. Stánkova, rod. Stánkovih, daj. Stánkovim, tož. Stánkova, mest. pri Stánkovih, or. s Stánkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Stánko Vráz Stánka Vráza m; imena bitij |pravo ime Jakob Fras: slovenski pesnik, pisatelj, narodopisec in prevajalec|: pisma Stanku Vrazu {O} EDNINA: im. Stánko Vráz, rod. Stánka Vráza, daj. Stánku Vrázu, tož. Stánka Vráza, mest. pri Stánku Vrázu, or. s Stánkom Vrázom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi star. okrajš. |starejši|: tekmovanje za star. deklice in kadetinje; |starinsko|: Beseda plačati (star. platiti) izvira iz besede platno; prim. st. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Stendhal Stendhala [stendál] m; imena bitij |pravo ime Marie-Henri Beyle: francoski pisatelj|: Gledališče San Carlo je po mnenju Stendhala najlepše gledališče v Italiji {B} Stendhalov

{O} EDNINA: im. Stendhal, rod. Stendhala, daj. Stendhalu, tož. Stendhala, mest. pri Stendhalu, or. s Stendhalom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Stevie Wonder Stevieja Wonderja [stívi vónder] m; imena bitij |pravo ime Steveland Morris: ameriški pevec, skladatelj in pianist|: Kupoval je plošče Stevieja Wonderja in podobnih izvajalcev {O} EDNINA: im. Stevie Wonder, rod. Stevieja Wonderja, daj. Stevieju Wonderju, tož. Stevieja Wonderja, mest. pri Stevieju Wonderju, or. s Steviejem Wonderjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Stewart Granger Stewarta Grangerja [stúart grêjndžer] m; imena bitij |pravo ime James Lablanche Stewart: angleški filmski in gledališki igralec|: Jean Simmons je bila poročena z znanim igralcem Stewartom Grangerjem {O} EDNINA: im. Stewart Granger, rod. Stewarta Grangerja, daj. Stewartu Grangerju, tož. Stewarta Grangerja, mest. pri Stewartu Grangerju, or. s Stewartom Grangerjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi St. John St. Johna [sent džôn] m; imena bitij St. John je analitik in avtor šestih knjig o Libiji; gospod in gospa St. John {B} St. Johnov {O} EDNINA: im. St. John, rod. St. Johna, daj. St. Johnu, tož. St. Johna, mest. pri St. Johnu, or. s St. Johnom; DVOJINA: im. St. Johna, rod. St. Johnov, daj. St. Johnoma, tož. St. Johna, mest. pri St. Johnih, or. s St. Johnoma; MNOŽINA: im. St. Johni, rod. St.

412

Johnov, daj. St. Johnom, tož. St. Johne, mest. pri St. Johnih, or. s St. Johni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki St. Johnov St. Johnova St. Johnovo [sent džônov-] prid. Gaston St. Pierre, St. Johnov učenec in sodelavec, je podrobneje preučeval otroke z avtizmom (< St. John) {O} moški: EDNINA: im. St. Johnov, rod. St. Johnovega, daj. St. Johnovemu, tož. St. Johnov (živostno St. Johnovega), mest. pri St. Johnovem, or. s St. Johnovim; DVOJINA: im. St. Johnova, rod. St. Johnovih, daj. St. Johnovima, tož. St. Johnova, mest. pri St. Johnovih, or. s St. Johnovima; MNOŽINA: im. St. Johnovi, rod. St. Johnovih, daj. St. Johnovim, tož. St. Johnove, mest. pri St. Johnovih, or. s St. Johnovimi ženski: EDNINA: im. St. Johnova, rod. St. Johnove, daj. St. Johnovi, tož. St. Johnovo, mest. pri St. Johnovi, or. s St. Johnovo; DVOJINA: im. St. Johnovi, rod. St. Johnovih, daj. St. Johnovima, tož. St. Johnovi, mest. pri St. Johnovih, or. s St. Johnovima; MNOŽINA: im. St. Johnove, rod. St. Johnovih, daj. St. Johnovim, tož. St. Johnove, mest. pri St. Johnovih, or. s St. Johnovimi srednji: EDNINA: im. St. Johnovo, rod. St. Johnovega, daj. St. Johnovemu, tož. St. Johnovo, mest. pri St. Johnovem, or. s St. Johnovim; DVOJINA: im. St. Johnovi, rod. St. Johnovih, daj. St. Johnovima, tož. St. Johnovi, mest. pri St. Johnovih, or. s St. Johnovima; MNOŽINA: im. St. Johnova, rod. St. Johnovih, daj. St. Johnovim, tož. St. Johnova, mest. pri St. Johnovih, or. s St. Johnovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) stol. okrajš.

|stoletje|: Cirilica je nastala na prehodu iz 9. v 10. stol.; prim. st. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Stópar Stóparja m; imena bitij |priimek|: Stoparju so se zahvalili za dolgoletno zdravljenje; Srečanje z dr. Ivanom Stoparjem {B} Stoparjev {O} EDNINA: im. Stópar, rod. Stóparja, daj. Stóparju, tož. Stóparja, mest. pri Stóparju, or. s Stóparjem; DVOJINA: im. Stóparja, rod. Stóparjev, daj. Stóparjema, tož. Stóparja, mest. pri Stóparjih, or. s Stóparjema; MNOŽINA: im. Stóparji, rod. Stóparjev, daj. Stóparjem, tož. Stóparje, mest. pri Stóparjih, or. s Stóparji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Stóparjev Stóparjeva Stóparjevo prid. Stoparjev roman (< Stopar) {O} moški: EDNINA: im. Stóparjev, rod. Stóparjevega, daj. Stóparjevemu, tož. Stóparjev (živostno Stóparjevega), mest. pri Stóparjevem, or. s Stóparjevim; DVOJINA: im. Stóparjeva, rod. Stóparjevih, daj. Stóparjevima, tož. Stóparjeva, mest. pri Stóparjevih, or. s Stóparjevima; MNOŽINA: im. Stóparjevi, rod. Stóparjevih, daj. Stóparjevim, tož. Stóparjeve, mest. pri Stóparjevih, or. s Stóparjevimi ženski: EDNINA: im. Stóparjeva, rod. Stóparjeve, daj. Stóparjevi, tož. Stóparjevo, mest. pri Stóparjevi, or. s Stóparjevo; DVOJINA: im. Stóparjevi, rod. Stóparjevih, daj. Stóparjevima, tož. Stóparjevi, mest. pri Stóparjevih, or. s Stóparjevima; MNOŽINA: im. Stóparjeve, rod. Stóparjevih, daj. Stóparjevim, tož. Stóparjeve, mest. pri Stóparjevih, or. s Stóparjevimi

413

srednji: EDNINA: im. Stóparjevo, rod. Stóparjevega, daj. Stóparjevemu, tož. Stóparjevo, mest. pri Stóparjevem, or. s Stóparjevim; DVOJINA: im. Stóparjevi, rod. Stóparjevih, daj. Stóparjevima, tož. Stóparjevi, mest. pri Stóparjevih, or. s Stóparjevima; MNOŽINA: im. Stóparjeva, rod. Stóparjevih, daj. Stóparjevim, tož. Stóparjeva, mest. pri Stóparjevih, or. s Stóparjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) str. okrajš. |stran|: Preberi pesem na str. 272 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Stvárnik Stvárnika m; imena bitij |Bog|: Bodite kot Stvarnik in sijte nad vsem, kar ne izhaja iz radosti {B} Stvarnikov {O} EDNINA: im. Stvárnik, rod. Stvárnik, daj. Stvárniku, tož. Stvárnika, mest. pri Stvárniku, or. s Stvárnikom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Súlejman Veličástni Súlejmana Veličástnega m; imena bitij |tur. Süleyman Muhtesem: turški sultan|: vojska Sulejmana Veličastnega; Franc I. je sklenil zavezništvo s Sulejmanom Veličastnim; Do 16. stoletja, predvsem pod Sulejmanom Veličastnim, je bil otomanski imperij pomembna svetovna sila {O} EDNINA: im. Súlejman Veličástni, rod. Súlejmana Veličástnega, daj. Súlejmanu Veličástnemu, tož. Súlejmana Veličástnega, mest. pri Súlejmanu Veličástnem, or. s Súlejmanom Veličástnim STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Súltan Súltana m; imena bitij |ime živali|: Odšla sta k hiši, kjer je gospodarja čakal pes Sultan; srečanje s sosedovim Sultanom {B} Sultanov {O} EDNINA: im. Súltan, rod. Súltana, daj. Súltanu, tož. Súltana, mest. pri Súltanu, or. s Súltanom; DVOJINA: im. Súltana, rod. Súltanov, daj. Súltanoma, tož. Súltana, mest. pri Súltanih, or. s Súltanoma; MNOŽINA: im. Súltani, rod. Súltanov, daj. Súltanom, tož. Súltane, mest. pri Súltanih, or. s Súltani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:živalskaimena Sv Sv [səvə̀ in esvè] m; simboli |sivert|: Doza 1 Sv je za človeka smrtonosna STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli SV SV [səvə̀ in esvè] m; simboli |severovzhod|: Na poti proti SV se je zrak že nekoliko osušil; |severovzhodni|: Odprava je uspešno opravila vzpon po SV grebenu Daulagirija; |Slovenska vojska|: Na tablici tovornjaka je pisalo SV; prim. S, SZ STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli sv. okrajš. |sveti|: romarsko znamenje sv. Volbenka; Na Koreni stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Sv. okrajš.

414

|Sveti|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Vrh Sv. Treh Kraljev; Končal je šolo v Sv. Križu STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Svaróg Svaróga m; imena bitij |slovanski bog sonca in ognja|: V nekaterih kulturah Svaroga enačijo z nadnaravnim sokolom {B} Svarogov {O} EDNINA: im. Svaróg, rod. Svaróga, daj. Svarógu, tož. Svaróga, mest. pri Svarógu, or. s Svarógom; DVOJINA: im. Svaróga, rod. Svarógov, daj. Svarógoma, tož. Svaróga, mest. pri Svarógih, or. z Svarógoma; MNOŽINA: im. Svaróg, rod. Svarógov, daj. Svarógom, tož. Svaróge, mest. pri Svarógih, or. z Svarógi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena svet. okrajš. |svetovni|: svet. pokal; svet. vojna; prim. sv. v. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Svéta trojíca Svéte trojíce ž; imena bitij |enost treh božjih oseb|: Kamnita srednjeveška cerkev Svete trojice je znana po številnih freskah; v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Sveta Trojica skrivnost Svete Trojice; {O} EDNINA: im. Svéta trojíca, rod. Svéte trojíce, daj. Svéti trojíci, tož. Svéto trojíco, mest. pri Svéti trojíci, or. s Svéto trojíco STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Svéti dúh Svétega duhá m; imena bitij |tretja božja oseba|: V krščanski tradiciji je golob znan kot simbol Svetega duha; v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Sveti Duh Na binkoštni dan so apostoli prejeli Svetega Duha

{O} EDNINA: im. Svéti dúh, rod. Svétega duhá, daj. Svétemu dúhu, tož. Svétega duhá, mest. pri Svétem dúhu, or. s Svétim dúhom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Svéti dúh Tolažník Svétega duhá Tolažníka m; imena bitij |Sveti duh|: Ljudska pesem govori o Svetem duhu Tolažniku; v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Sveti Duh Tolažnik Jezus je učencem obljubil Svetega Duha Tolažnika {O} EDNINA: im. Svéti dúh Tolažník, rod. Svétega duhá Tolažníka, daj. Svétemu dúhu Tolažníku, tož. Svétega duhá Tolažníka, mest. pri Svétem dúhu Tolažníku, or. s Svétim dúhom Tolažníkom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Svéti Símon iz Lípnice Svétega Símona iz Lípnice m; imena bitij |svetnik|: življenjepis svetega Simona iz Lipnice {O} EDNINA: im. Svéti Símon iz Lípnice, rod. Svétega Símona iz Lípnice, daj. Svétemu Símonu iz Lípnice, tož. Svétega Símona iz Lípnice, mest. pri Svétem Símonu iz Lípnice, or. s Svétim Símonom iz Lípnice STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Svéti tríje králji Svétih tréh králjev m mn.; imena bitij darila Svetih treh kraljev {O} MNOŽINA: im. Svéti tríje králji, rod. Svétih tréh králjev, daj. Svétim trém králjem, tož. Svéte trí králje, mest. pri Svétih tréh králjih, or. s Svétimi trémi králji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena

415

sv. v. okrajš. |svetovna vojna|: Božično drevesce je bilo do 1. sv. v. na kmetih neznano; Med 2. sv. v. so jih izselili; prim. svet. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave SZ SZ [səzə̀ in eszè] m; simboli |severozahod|: treking na SZ Pacifika; |severozahodni|: Transformatorska postaja bo postavljena na SZ del polja; prim. S, SV STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli sz. okrajš. |severozahodni|: Sermin je prazgodovinska naselbina v sz. Istri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave š š-ja tudi š-a tudi š [šə̀, rod. šə̀ja, or. s šə̀jem in èš, rod. êša, or. z êšem] m |ime črke ali glasu|: mali š; Slovensko govori dobro, le s š-jem/z š-em ima težave; kot imenovalniški prilastek glas š {O} EDNINA: im. š in š tudi š, rod. š-ja in š-a tudi š, daj. š-ju in š-u tudi š, tož. š in š tudi š, mest. pri š-ju in pri š-u tudi pri š, or. s š-jem in z š-om tudi s š in z š; DVOJINA: im. š-ja in š tudi š, rod. š-jev in š-ov tudi š, daj. š-jema in š-oma tudi š, tož. š-ja in š-a tudi š, mest. pri š-jih in pri š-ih tudi pri š, or. s š-jema in z š-oma tudi s š in z š; MNOŽINA: im. š-ji in š-i tudi š, rod. š-jev in š-ov tudi š, daj. š-jem in š-om tudi š, tož. š-je in š-e tudi š, mest. pri š-jih in pri š-ih tudi pri š, or. s š-ji in z š-i tudi s š in z š STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Š Š-ja tudi Š-a tudi Š [šə̀, rod. šə̀ja, or. s šə̀jem in èš, rod. êša, or. z êšem] m

|ime črke|: veliki Š; Vedno pozabi napisati strešico nad Š-jem/Š-em; kot imenovalniški prilastek črka Š; ob številki planska celota Š1 Šiška {O} EDNINA: im. Š in Š tudi Š, rod. Š-ja in Š-a tudi Š, daj. Š-ju in Š-u tudi Š, tož. Š in Š tudi Š, mest. pri Š-ju in pri Š-u tudi pri Š, or. s Š-jem in z Š-om tudi s Š in z Š; DVOJINA: im. Š-ja in Š tudi Š, rod. Š-jev in Š-ov tudi Š, daj. Š-jema in Š-oma tudi Š, tož. Š-ja in Š-a tudi Š, mest. pri Š-jih in pri Š-ih tudi pri Š, or. s Š-jema in z Š-oma tudi s Š in z Š; MNOŽINA: im. Š-ji in Š-i tudi Š, rod. Š-jev in Š-ov tudi Š, daj. Š-jem in Š-om tudi Š, tož. Š-je in Š-e tudi Š, mest. pri Š-jih in pri Š-ih tudi pri Š, or. s Š-ji in z Š-i tudi s Š in z Š STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Šeherezáda Šeherezáde ž; imena bitij |pravljični lik|: Okvirna pripoved zbirke »Tisoč in ena noč« govori o Šeherezadi, ki s pripovedovanjem zgodb reši življenje {B} Šeherezadin {O} EDNINA: im. Šeherezáda, rod. Šeherezáde, daj. Šeherezádi, tož. Šeherezádo, mest. pri Šeherezádi, or. s Šeherezádo; DVOJINA: im. Šeherezádi, rod. Šeherezád, daj. Šeherezádama, tož. Šeherezádi, mest. pri Šeherezádah, or. s Šeherezádama; MNOŽINA: im. Šeherezáde, rod. Šeherezád, daj. Šeherezádam, tož. Šeherezáde, mest. pri Šeherezádah, or. s Šeherezádami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Šínkovčev Šínkovčeva Šínkovčevo prid. Občasno je stanoval v praznem Šinkovčevem stanovanju (< Šinkovec) {O} moški: EDNINA: im. Šínkovčev, rod. Šínkovčevega, daj. Šínkovčevemu, tož. Šínkovčev (živostno Šínkovčevega), mest.

416

pri Šínkovčevem, or. s Šínkovčevim; DVOJINA: im. Šínkovčeva, rod. Šínkovčevih, daj. Šínkovčevima, tož. Šínkovčeva, mest. pri Šínkovčevih, or. s Šínkovčevima; MNOŽINA: im. Šínkovčevi, rod. Šínkovčevih, daj. Šínkovčevim, tož. Šínkovčeve, mest. pri Šínkovčevih, or. s Šínkovčevimi ženski: EDNINA: im. Šínkovčeva, rod. Šínkovčeve, daj. Šínkovčevi, tož. Šínkovčevo, mest. pri Šínkovčevi, or. s Šínkovčevo; DVOJINA: im. Šínkovčevi, rod. Šínkovčevih, daj. Šínkovčevima, tož. Šínkovčevi, mest. pri Šínkovčevih, or. s Šínkovčevima; MNOŽINA: im. Šínkovčeve, rod. Šínkovčevih, daj. Šínkovčevim, tož. Šínkovčeve, mest. pri Šínkovčevih, or. s Šínkovčevimi srednji: EDNINA: im. Šínkovčevo, rod. Šínkovčevega, daj. Šínkovčevemu, tož. Šínkovčevo, mest. pri Šínkovčevem, or. s Šínkovčevim; DVOJINA: im. Šínkovčevi, rod. Šínkovčevih, daj. Šínkovčevima, tož. Šínkovčevi, mest. pri Šínkovčevih, or. s Šínkovčevima; MNOŽINA: im. Šínkovčeva, rod. Šínkovčevih, daj. Šínkovčevim, tož. Šínkovčeva, mest. pri Šínkovčevih, or. s Šínkovčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Šínkovec Šínkovca m; imena bitij |priimek|: Trčil je v Šinkovca in si poškodoval desno koleno; literarni večer z Rokom Šinkovcem {B} Šinkovčev {O} EDNINA: im. Šínkovec, rod. Šínkovca, daj. Šínkovcu, tož. Šínkovca, mest. pri Šínkovcu, or. s Šínkovcem; DVOJINA: im. Šínkovca, rod. Šínkovcev, daj. Šínkovcema, tož. Šínkovca, mest. pri Šínkovcih, or. s Šínkovcema; MNOŽINA: im. Šínkovci, rod. Šínkovcev, daj. Šínkovcem, tož. Šínkovce, mest. pri Šínkovcih, or. s Šínkovci

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Šíva Šíva in Šíva Šíve m; imena bitij |hinduistični bog|: slavje v čast bogu Šivi/Šivu; tempelj boga Šive/Šiva {B} Šivov {O} EDNINA: im. Šíva, rod. Šíve in Šíva, daj. Šívi in Šívu, tož. Šívo in Šíva, mest. pri Šívi in pri Šívu, or. s Šívo in s Šívom; DVOJINA: im. Šívi in Šíva, rod. Šív in Šívov, daj. Šívama in Šívoma, tož. Šívi in Šíva, mest. pri Šívah in pri Šívih, or. s Šívama in s Šívoma; MNOŽINA: im. Šíve in Šívi, rod. Šív in Šívov, daj. Šívam in Šívom, tož. Šíve in Šíve, mest. pri Šívah in pri Šívih, or. s Šívami in s Šívi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Šívov Šívova Šívovo prid. (< Šiva) {O} moški: EDNINA: im. Šívov, rod. Šívovega, daj. Šívovemu, tož. Šívov (živostno Šívovega), mest. pri Šívovem, or. s Šívovim; DVOJINA: im. Šívova, rod. Šívovih, daj. Šívovima, tož. Šívova, mest. pri Šívovih, or. s Šívovima; MNOŽINA: im. Šívovi, rod. Šívovih, daj. Šívovim, tož. Šívove, mest. pri Šívovih, or. s Šívovimi ženski: EDNINA: im. Šívova, rod. Šívove, daj. Šívovi, tož. Šívovo, mest. pri Šívovi, or. s Šívovo; DVOJINA: im. Šívovi, rod. Šívovih, daj. Šívovima, tož. Šívovi, mest. pri Šívovih, or. s Šívovima; MNOŽINA: im. Šívove, rod. Šívovih, daj. Šívovim, tož. Šívove, mest. pri Šívovih, or. s Šívovimi srednji: EDNINA: im. Šívovo, rod. Šívovega, daj. Šívovemu, tož. Šívovo, mest. pri Šívovem, or. s Šívovim; DVOJINA: im. Šívovi, rod. Šívovih, daj. Šívovima, tož. Šívovi, mest. pri Šívovih, or. s Šívovima; MNOŽINA: im. Šívova, rod. Šívovih, daj. Šívovim, tož. Šívova, mest. pri Šívovih, or. s Šívovimi

417

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Škòf Škôfa m; imena bitij |priimek|: Igralcema Janezu Škofu in Jerneju Šugmanu so namenili bučen aplavz; Po pogovoru z dr. Škofom se poslušalci niso razšli {B} Škofov {O} EDNINA: im. Škòf, rod. Škôfa, daj. Škôfu, tož. Škôfa, mest. pri Škôfu, or. s Škôfom; DVOJINA: im. Škôfa, rod. Škôfov, daj. Škôfoma, tož. Škôfa, mest. pri Škôfih, or. s Škôfoma; MNOŽINA: im. Škôfi, rod. Škôfov, daj. Škôfom, tož. Škôfa, mest. pri Škôfih, or. s Škôfi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Škôfov Škôfova Škôfovo prid. Sodišče bo o Škofovem primeru odločalo jutri (< Škof) {O} moški: EDNINA: im. Škôfov, rod. Škôfovega, daj. Škôfovemu, tož. Škôfov (živostno Škôfovega), mest. pri Škôfovem, or. s Škôfovim; DVOJINA: im. Škôfova, rod. Škôfovih, daj. Škôfovima, tož. Škôfova, mest. pri Škôfovih, or. s Škôfovima; MNOŽINA: im. Škôfovi, rod. Škôfovih, daj. Škôfovim, tož. Škôfove, mest. pri Škôfovih, or. s Škôfovimi ženski: EDNINA: im. Škôfova, rod. Škôfove, daj. Škôfovi, tož. Škôfovo, mest. pri Škôfovi, or. s Škôfovo; DVOJINA: im. Škôfovi, rod. Škôfovih, daj. Škôfovima, tož. Škôfovi, mest. pri Škôfovih, or. s Škôfovima; MNOŽINA: im. Škôfove, rod. Škôfovih, daj. Škôfovim, tož. Škôfove, mest. pri Škôfovih, or. s Škôfovimi srednji: EDNINA: im. Škôfovo, rod. Škôfovega, daj. Škôfovemu, tož. Škôfovo, mest. pri Škôfovem, or. s Škôfovim; DVOJINA: im. Škôfovi, rod. Škôfovih, daj. Škôfovima, tož. Škôfovi, mest. pri

Škôfovih, or. s Škôfovima; MNOŽINA: im. Škôfova, rod. Škôfovih, daj. Škôfovim, tož. Škôfova, mest. pri Škôfovih, or. s Škôfovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) škràt škráta m |bajeslovno bitje|: Poleg gozdnih škratov, poljskih škratov in gorskih pritlikavcev so v vzhodni Sloveniji poznali celo vodne škrate; |pravljični lik|: v zvezi škrat Kuzma Naslovni junak pravljice, gozdni škrat Kuzma, v nagajivosti rad zamenjuje jajca v ptičjih gnezdih {O} EDNINA: im. škràt, rod. škráta, daj. škrátu, tož. škráta, mest. pri škrátu, or. s škrátom; DVOJINA: im. škráta, rod. škrátov, daj. škrátoma, tož. škráta, mest. pri škrátih, or. s škrátoma; MNOŽINA: im. škrátje in škráti, rod. škrátov, daj. škrátom, tož. škráte, mest. pri škrátih, or. s škráti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij;domišljijskaimena šol. okrajš. |šolski|: Šola je začela z vpisom učencev za šol. leto 2013/14 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave šp. okrajš. |športni|: šp. vzgoja; prim. šport. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave špan. okrajš. |španski|: špan. film; |špansko|: Bikoborba (špan. corriada de toros) je v španiji javna ljudska zabava; |španščina|: Prevajam v špan.

418

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Špícpárkeljc Špícpárkeljca m; imena bitij |pravljični lik|: Pravljico o Špicparkeljcu sta napisala brata Grimm; Otroci so pustovali z Rdečo kapico, Špicparkeljcem in drugimi junaki iz Grimmovih pravljic {B} Špicparkeljčev {O} EDNINA: im. Špícpárkeljc, rod. Špícpárkeljca, daj. Špícpárkeljcu, tož. Špícpárkeljca, mest. pri Špícpárkeljcu, or. s Špícpárkeljcem; DVOJINA: im. Špícpárkeljca, rod. Špícpárkeljcev, daj. Špícpárkeljcema, tož. Špícpárkeljca, mest. pri Špícpárkeljcih, or. s Špícpárkeljcema; MNOŽINA: im. Špícpárkeljci, rod. Špícpárkeljcev, daj. Špícpárkeljcem, tož. Špícpárkeljce, mest. pri Špícpárkeljcih, or. s Špícpárkeljci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Špícpárkeljčev Špícpárkeljčeva Špícpárkeljčevo prid. V pravljici je morala mlinarjeva hči uganiti Špicparkeljčevo ime (< Špicparkeljc) {O} moški: EDNINA: im. Špícpárkeljčev, rod. Špícpárkeljčevega, daj. Špícpárkeljčevemu, tož. Špícpárkeljčev (živostno Špícpárkeljčevega), mest. pri Špícpárkeljčevem, or. s Špícpárkeljčevim; DVOJINA: im. Špícpárkeljčeva, rod. Špícpárkeljčevih, daj. Špícpárkeljčevima, tož. Špícpárkeljčeva, mest. pri Špícpárkeljčevih, or. s Špícpárkeljčevima; MNOŽINA: im. Špícpárkeljčevi, rod. Špícpárkeljčevih, daj. Špícpárkeljčevim, tož. Špícpárkeljčeve, mest. pri Špícpárkeljčevih, or. s Špícpárkeljčevimi

ženski: EDNINA: im. Špícpárkeljčeva, rod. Špícpárkeljčeve, daj. Špícpárkeljčevi, tož. Špícpárkeljčevo, mest. pri Špícpárkeljčevi, or. s Špícpárkeljčevo; DVOJINA: im. Špícpárkeljčevi, rod. Špícpárkeljčevih, daj. Špícpárkeljčevima, tož. Špícpárkeljčevi, mest. pri Špícpárkeljčevih, or. s Špícpárkeljčevima; MNOŽINA: im. Špícpárkeljčeve, rod. Špícpárkeljčevih, daj. Špícpárkeljčevim, tož. Špícpárkeljčeve, mest. pri Špícpárkeljčevih, or. s Špícpárkeljčevimi srednji: EDNINA: im. Špícpárkeljčevo, rod. Špícpárkeljčevega, daj. Špícpárkeljčevemu, tož. Špícpárkeljčevo, mest. pri Špícpárkeljčevem, or. s Špícpárkeljčevim; DVOJINA: im. Špícpárkeljčevi, rod. Špícpárkeljčevih, daj. Špícpárkeljčevima, tož. Špícpárkeljčevi, mest. pri Špícpárkeljčevih, or. s Špícpárkeljčevima; MNOŽINA: im. Špícpárkeljčeva, rod. Špícpárkeljčevih, daj. Špícpárkeljčevim, tož. Špícpárkeljčeva, mest. pri Špícpárkeljčevih, or. s Špícpárkeljčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) šport. okrajš. |športni|: prvenstvo v šport. plezanju; prim. šp. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Šráuf Šráufa m; imena bitij |pravo ime Stane Belak: slovenski alpinist|: Šrauf je kričal za menoj in jaz ga nisem hotel slišati; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Leta 1979 je v navezi z Jožetom Zupanom in Stanetom

419

Belakom – Šraufom naskakoval Everest {B} Šraufov {O} EDNINA: im. Šráuf, rod. Šráufa, daj. Šráufu, tož. Šráufa, mest. pri Šráufu, or. s Šráufom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi št. okrajš. |številka|: Uradni list RS, št. 5/94; prim. štev. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave štev. okrajš. |številka|: Uredba EU štev. 21/2004 zahteva identifikacijo ovac in koz; |število|: štev. prebivalcev; |števnik|; prim. št. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Štrúkelj Štrúklja m; imena bitij |priimek|: otvoritev slikarske razstave Mateja Štruklja; S Štrukljem sta se vrnila v jamo, a nahrbtnika nista našla {B} Štrukljev {O} EDNINA: im. Štrúkelj, rod. Štrúklja, daj. Štrúklju, tož. Štrúklja, mest. pri Štrúklju, or. s Štrúkljem; DVOJINA: im. Štrúklja, rod. Štrúkljev, daj. Štrúkljema, tož. Štrúklja, mest. pri Štrúkljih, or. s Štrúkljoma; MNOŽINA: im. Štrúkelji, rod. Štrúkljev, daj. Štrúkljem, tož. Štrúklja, mest. pri Štrúkljih, or. s Štrúklji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Štrúkljev Štrúkljeva Štrúkljevo prid. Razstava povzema Štrukljev slikarski proces (< Štrukelj) {O} moški: EDNINA: im. Štrúkljev, rod. Štrúkljevega, daj. Štrúkljevemu, tož. Štrúkljev (živostno Štrúkljevega), mest. pri

Štrúkljevem, or. s Štrúkljevim; DVOJINA: im. Štrúkljeva, rod. Štrúkljevih, daj. Štrúkljevima, tož. Štrúkljeva, mest. pri Štrúkljevih, or. s Štrúkljevima; MNOŽINA: im. Štrúkljevi, rod. Štrúkljevih, daj. Štrúkljevim, tož. Štrúkljeve, mest. pri Štrúkljevih, or. s Štrúkljevimi ženski: EDNINA: im. Štrúkljeva, rod. Štrúkljeve, daj. Štrúkljevi, tož. Štrúkljevo, mest. pri Štrúkljevi, or. s Štrúkljevo; DVOJINA: im. Štrúkljevi, rod. Štrúkljevih, daj. Štrúkljevima, tož. Štrúkljevi, mest. pri Štrúkljevih, or. s Štrúkljevima; MNOŽINA: im. Štrúkljeve, rod. Štrúkljevih, daj. Štrúkljevim, tož. Štrúkljeve, mest. pri Štrúkljevih, or. s Štrúkljevimi srednji: EDNINA: im. Štrúkljevo, rod. Štrúkljevega, daj. Štrúkljevemu, tož. Štrúkljevo, mest. pri Štrúkljevem, or. s Štrúkljevim; DVOJINA: im. Štrúkljevi, rod. Štrúkljevih, daj. Štrúkljevima, tož. Štrúkljevi, mest. pri Štrúkljevih, or. s Štrúkljevima; MNOŽINA: im. Štrúkljeva, rod. Štrúkljevih, daj. Štrúkljevim, tož. Štrúkljeva, mest. pri Štrúkljevih, or. s Štrúkljevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) štud. okrajš. |študent; študentka|: v zvezi okrajšav Avtor načrta je Janez Novak, štud. arh.; |študijski|: štud. svet; štud. leto 2010/11; |študije|: evropske štud. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Šúštar Šúštarja m; imena bitij |priimek|: Prvo katoliško šolo v Sloveniji so poimenovali po nadškofu Šuštarju; Drolec se s Šuštarjem pozna šele en mesec {B} Šuštarjev

420

{O} EDNINA: im. Šúštar, rod. Šúštarja, daj. Šúštarju, tož. Šúštarja, mest. pri Šúštarju, or. s Šúštarjem; DVOJINA: im. Šúštarja, rod. Šúštarjev, daj. Šúštarjema, tož. Šúštarja, mest. pri Šúštarjih, or. s Šúštarjema; MNOŽINA: im. Šúštarji, rod. Šúštarjev, daj. Šúštarjem, tož. Šúštarje, mest. pri Šúštarjih, or. s Šúštarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Šúštarjev Šúštarjeva Šúštarjevo prid. Šuštarjevega vodenja nadškofije se rad spominja (< Šuštar) {O} moški: EDNINA: im. Šúštarjev, rod. Šúštarjevega, daj. Šúštarjevemu, tož. Šúštarjev (živostno Šúštarjevega), mest. pri Šúštarjevem, or. s Šúštarjevim; DVOJINA: im. Šúštarjeva, rod. Šúštarjevih, daj. Šúštarjevima, tož. Šúštarjeva, mest. pri Šúštarjevih, or. s Šúštarjevima; MNOŽINA: im. Šúštarjevi, rod. Šúštarjevih, daj. Šúštarjevim, tož. Šúštarjeve, mest. pri Šúštarjevih, or. s Šúštarjevimi ženski: EDNINA: im. Šúštarjeva, rod. Šúštarjeve, daj. Šúštarjevi, tož. Šúštarjevo, mest. pri Šúštarjevi, or. s Šúštarjevo; DVOJINA: im. Šúštarjevi, rod. Šúštarjevih, daj. Šúštarjevima, tož. Šúštarjevi, mest. pri Šúštarjevih, or. s Šúštarjevima; MNOŽINA: im. Šúštarjeve, rod. Šúštarjevih, daj. Šúštarjevim, tož. Šúštarjeve, mest. pri Šúštarjevih, or. s Šúštarjevimi srednji: EDNINA: im. Šúštarjevo, rod. Šúštarjevega, daj. Šúštarjevemu, tož. Šúštarjevo, mest. pri Šúštarjevem, or. s Šúštarjevim; DVOJINA: im. Šúštarjevi, rod. Šúštarjevih, daj. Šúštarjevima, tož. Šúštarjevi, mest. pri Šúštarjevih, or. s Šúštarjevima; MNOŽINA: im. Šúštarjeva, rod. Šúštarjevih, daj. Šúštarjevim, tož. Šúštarjeva, mest. pri Šúštarjevih, or. s Šúštarjevimi STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) t1 t-ja tudi t [tə̀, rod. tə̀ja in té, rod. têja] m |ime črke ali glasu|: mali t; Ime rastline forzitija se po pravilih branja latinščine izgovori s t-jem; navadno nesklonljivo Pogovorno imenu Miro osnovo podaljšujemo s t; kot imenovalniški prilastek glas t; ob številki točka t1 {O} EDNINA: im. t tudi t, rod. t-ja tudi t, daj. t-ju tudi t, tož. t tudi t, mest. pri t-ju tudi pri t, or. s t-jem tudi s t; DVOJINA: im. t-ja tudi t, rod. t-jev tudi t, daj. t-jema tudi t, tož. t-ja tudi t, mest. pri t-jih tudi pri t, or. s t-jema tudi s t; MNOŽINA: im. t-ji tudi t, rod. t-jev tudi t, daj. t-jem tudi t, tož. t-je tudi t, mest. pri t-jih tudi pri t, or. s t-ji tudi s t STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) t2 t [tə̀ in té] m; simboli |tona|: Delavec je pomagal pri nameščanju 7 t težkega mešalca na jekleno konstrukcijo; |tonski|: z vezajem 12-t tovor; |čas|: Čas (t) merimo v sekundah STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli T1 T-ja tudi T [tə̀, rod. tə̀ja in té, rod. têja] m |ime črke|: veliki T; Potoval je z odlično ohranjenem Fordovim T-jem; spisek vseh imen na T; navadno nesklonljivo Novi zvezek enciklopedije prinaša gesla od Š do T; kot imenovalniški prilastek limfocit T; Mazilo nanesite na predel T (čelo, nos, brada); ob številki genetski test T21; sijalka T5 {O} EDNINA: im. T tudi T, rod. T-ja tudi T, daj. T-ju tudi T, tož. T tudi T, mest. pri T-ju tudi pri T, or. s T-jem tudi s T; DVOJINA: im. T-ja tudi T, rod. T-jev tudi T, daj. T-jema tudi T, tož. T-ja tudi T,

421

mest. pri T-jih tudi pri T, or. s T-jema tudi s T; MNOŽINA: im. T-ji tudi T, rod. T-jev tudi T, daj. T-jem tudi T, tož. T-je tudi T, mest. pri T-jih tudi pri T, or. s T-ji tudi s T STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) T2 T [tə̀ in té] m; simboli |tesla|: Enota gostote magnetnega polja je 1 T (tesla), ki znaša 1 W s/m2; |termodinamična temperatura| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli Ta Ta [təá in teá] m; simboli |tantal|: Simbol za kemijski element tantal je Ta STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli tab. okrajš. |tabela|: Podatki so prikazani v tab. 2 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Tadêj Tadêja m; imena bitij |moško ime|: Nagrada je šla v roke Tadeju; Pogovarjala se je s Tadejem {B} Tadejev {O} EDNINA: im. Tadêj, rod. Tadêja, daj. Tadêju, tož. Tadêja, mest. pri Tadêju, or. s Tadêjem; DVOJINA: im. Tadêja, rod. Tadêjev, daj. Tadêjema, tož. Tadêja, mest. pri Tadêjih, or. s Tadêjema; MNOŽINA: im. Tadêji, rod. Tadêjev, daj. Tadêjem, tož. Tadêje, mest. pri Tadêjih, or. s Tadêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Tadêjev Tadêjeva Tadêjevo prid. Tadejevo življenje je bilo dolgo idealno (< Tadej) {O} moški: EDNINA: im. Tadêjev, rod. Tadêjevega, daj. Tadêjevemu, tož.

Tadêjev (živostno Tadêjevega), mest. pri Tadêjevem, or. s Tadêjevim; DVOJINA: im. Tadêjeva, rod. Tadêjevih, daj. Tadêjevima, tož. Tadêjeva, mest. pri Tadêjevih, or. s Tadêjevima; MNOŽINA: im. Tadêjevi, rod. Tadêjevih, daj. Tadêjevim, tož. Tadêjeve, mest. pri Tadêjevih, or. s Tadêjevimi ženski: EDNINA: im. Tadêjeva, rod. Tadêjeve, daj. Tadêjevi, tož. Tadêjevo, mest. pri Tadêjevi, or. s Tadêjevo; DVOJINA: im. Tadêjevi, rod. Tadêjevih, daj. Tadêjevima, tož. Tadêjevi, mest. pri Tadêjevih, or. s Tadêjevima; MNOŽINA: im. Tadêjeve, rod. Tadêjevih, daj. Tadêjevim, tož. Tadêjeve, mest. pri Tadêjevih, or. s Tadêjevimi srednji: EDNINA: im. Tadêjevo, rod. Tadêjevega, daj. Tadêjevemu, tož. Tadêjevo, mest. pri Tadêjevem, or. s Tadêjevim; DVOJINA: im. Tadêjevi, rod. Tadêjevih, daj. Tadêjevima, tož. Tadêjevi, mest. pri Tadêjevih, or. s Tadêjevima; MNOŽINA: im. Tadêjeva, rod. Tadêjevih, daj. Tadêjevim, tož. Tadêjeva, mest. pri Tadêjevih, or. s Tadêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Táles iz Miléta Tálesa iz Miléta m; imena bitij |starogrški učenjak|: Zapisi Talesa iz Mileta pričajo, da je bila elektrika znana že starim Grkom; Uvajanje logike v geometrijo naj bi se začelo s Talesom iz Mileta {O} EDNINA: im. Táles iz Miléta, rod. Tálesa iz Miléta, daj. Tálesu iz Miléta, tož. Tálesa iz Miléta, mest. pri Tálesu iz Miléta, or. s Tálesom iz Miléta STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Tánatos Tánatosa m; imena bitij

422

|grški bog smrti|: Hipnos in Tanatos, božanstvi spanca in smrti, sta bila v grški mitologiji dvojčka {B} Tanatosov {O} EDNINA: im. Tánatos, rod. Tánatosa, daj. Tánatosu, tož. Tánatosa, mest. pri Tánatosu, or. s Tánatosom; DVOJINA: im. Tánatosa, rod. Tánatosov, daj. Tánatosoma, tož. Tánatosa, mest. pri Tánatosih, or. z Tánatosoma; MNOŽINA: im. Tánatosi, rod. Tánatosov, daj. Tánatosom, tož. Tánatose, mest. pri Tánatosih, or. z Tánatosi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Tántal Tántala m; imena bitij |pod. za Tantalos|; |grška bajeslovna oseba|: Ko je razžalil bogove, je bil Tantal obsojen na večno žejo, večno lakoto in večni smrtni strah. {B} Tantalov {O} EDNINA: im. Tántal, rod. Tántala, daj. Tántalu, tož. Tántala, mest. pri Tántalu, or. s Tántalom; DVOJINA: im. Tántala, rod. Tántalov, daj. Tántaloma, tož. Tántala, mest. pri Tántalih, or. s Tántaloma; MNOŽINA: im. Tántali, rod. Tántalov, daj. Tántalom, tož. Tántale, mest. pri Tántalih, or. s Tántali STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Tántalov Tántalova Tántalovo prid. Tantalova gostija; Tantalove/tantalove muke ||velike težave||: Vlada je po Tantalovih/tantalovih mukah uskladila proračun (< Tantal) {O} moški: EDNINA: im. Tántalov, rod. Tántalovega, daj. Tántalovemu, tož. Tántalov (živostno Tántalovega), mest. pri Tántalovem, or. s Tántalovim; DVOJINA: im. Tántalova, rod. Tántalovih, daj. Tántalovima, tož. Tántalova, mest. pri Tántalovih, or. s Tántalovima; MNOŽINA: im. Tántalovi, rod. Tántalovih,

daj. Tántalovim, tož. Tántalove, mest. pri Tántalovih, or. s Tántalovimi ženski: EDNINA: im. Tántalova, rod. Tántalove, daj. Tántalovi, tož. Tántalovo, mest. pri Tántalovi, or. s Tántalovo; DVOJINA: im. Tántalovi, rod. Tántalovih, daj. Tántalovima, tož. Tántalovi, mest. pri Tántalovih, or. s Tántalovima; MNOŽINA: im. Tántalove, rod. Tántalovih, daj. Tántalovim, tož. Tántalove, mest. pri Tántalovih, or. s Tántalovimi srednji: EDNINA: im. Tántalovo, rod. Tántalovega, daj. Tántalovemu, tož. Tántalovo, mest. pri Tántalovem, or. s Tántalovim; DVOJINA: im. Tántalovi, rod. Tántalovih, daj. Tántalovima, tož. Tántalovi, mest. pri Tántalovih, or. s Tántalovima; MNOŽINA: im. Tántalova, rod. Tántalovih, daj. Tántalovim, tož. Tántalova, mest. pri Tántalovih, or. s Tántalovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Tárzan Tárzana m; imena bitij |pravljični lik|: Dečka Tarzana je vzgojila družina goril; Zgodba o Tarzanu je ob Drakuli ena največkrat ekraniziranih zgodb {B} Tarzanov {O} EDNINA: im. Tárzan, rod. Tárzana, daj. Tárzanu, tož. Tárzana, mest. pri Tárzanu, or. s Tárzanom; DVOJINA: im. Tárzana, rod. Tárzanov, daj. Tárzanoma, tož. Tárzana, mest. pri Tárzanih, or. s Tárzanoma; MNOŽINA: im. Tárzani, rod. Tárzanov, daj. Tárzanom, tož. Tárzane, mest. pri Tárzanih, or. s Tárzani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena tau taua [táv-, rod. táva] m |grška črka τ|: napisati tau; kot imenovalniški prilastek obesek v obliki črke tau

423

{O} EDNINA: im. tau, rod. taua, daj. tauu, tož. tau, mest. pri tauu, or. s tauom; DVOJINA: im. taua, rod. tauov, daj. tauoma, tož. taua, mest. pri tauih, or. s tauoma; MNOŽINA: im. taui, rod. tauov, daj. tauom, tož. taue, mest. pri tauih, or. s taui STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Távčar Távčarja m; imena bitij |priimek|: dvorec Ivana Tavčarja na Visokem; Ves čas operacije je bil v stiku s Tavčarjem {B} Tavčarjev {O} EDNINA: im. Távčar, rod. Távčarja, daj. Távčarju, tož. Távčarja, mest. pri Távčarju, or. s Távčarjem; DVOJINA: im. Távčarja, rod. Távčarjev, daj. Távčarjema, tož. Távčarja, mest. pri Távčarjih, or. s Távčarjema; MNOŽINA: im. Távčarji, rod. Távčarjev, daj. Távčarjem, tož. Távčarje, mest. pri Távčarjih, or. s Távčarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Távčarjev Távčarjeva Távčarjevo prid. Tavčarjev dvorec na Visokem (< Tavčar) {O} moški: EDNINA: im. Távčarjev, rod. Távčarjevega, daj. Távčarjevemu, tož. Távčarjev (živostno Távčarjevega), mest. pri Távčarjevem, or. s Távčarjevim; DVOJINA: im. Távčarjeva, rod. Távčarjevih, daj. Távčarjevima, tož. Távčarjeva, mest. pri Távčarjevih, or. s Távčarjevima; MNOŽINA: im. Távčarjevi, rod. Távčarjevih, daj. Távčarjevim, tož. Távčarjeve, mest. pri Távčarjevih, or. s Távčarjevimi ženski: EDNINA: im. Távčarjeva, rod. Távčarjeve, daj. Távčarjevi, tož. Távčarjevo, mest. pri Távčarjevi, or. s Távčarjevo; DVOJINA: im. Távčarjevi, rod. Távčarjevih, daj. Távčarjevima, tož. Távčarjevi, mest. pri Távčarjevih, or. s

Távčarjevima; MNOŽINA: im. Távčarjeve, rod. Távčarjevih, daj. Távčarjevim, tož. Távčarjeve, mest. pri Távčarjevih, or. s Távčarjevimi srednji: EDNINA: im. Távčarjevo, rod. Távčarjevega, daj. Távčarjevemu, tož. Távčarjevo, mest. pri Távčarjevem, or. s Távčarjevim; DVOJINA: im. Távčarjevi, rod. Távčarjevih, daj. Távčarjevima, tož. Távčarjevi, mest. pri Távčarjevih, or. s Távčarjevima; MNOŽINA: im. Távčarjeva, rod. Távčarjevih, daj. Távčarjevim, tož. Távčarjeva, mest. pri Távčarjevih, or. s Távčarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Tb Tb [təbə̀ in tebé] m; simboli |terbij|: Simbol za kemijski element terbij je Tb STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Tc Tc [təcə̀ in tecé] m; simboli |tehnecij|: Simbol za kemijski element tehnecij je Tc STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli tč. okrajš. |točka|: Delovno razmerje pod tč. 1 bo sklenjeno za nedoločen čas STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Te Te [təé in teé] m; simboli |telur|: Simbol za kemijski element telur je Te STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Tea Tee [têja] ž; imena bitij |žensko ime|: Preselili so se, ko je bilo Tei šest let; Največ Tej živi v osrednjeslovenski statistični regiji

424

{B} Tein, Tejin {O} EDNINA: im. Tea, rod. Tee, daj. Tei, tož. Teo, mest. pri Tei, or. s Teo; DVOJINA: im. Tei, rod. Tej, daj. Teama, tož. Tei, mest. pri Teah, or. s Teama; MNOŽINA: im. Tee, rod. Tej, daj. Team, tož. Tee, mest. pri Teah, or. s Teami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) teh. okrajš. |tehnični|: teh. napaka; |tehnik; tehnica|: gradbeni teh.; |tehnika|: Cena kuhinje brez bele teh.; |tehnologija|: v zvezi okrajšav Proizvodnjo vodi Peter Širca, ing. živil. teh. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave tehn. okrajš. |tehnologija| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Tein Teina Teino [têjin] prid. Skupina pevk se je oblikovala zaradi Teine ljubezni do glasbe (< Tea) {O} moški: EDNINA: im. Tein, rod. Teinega, daj. Teinemu, tož. Tein (živostno Teinega), mest. pri Teinem, or. s Teinim; DVOJINA: im. Teina, rod. Teinih, daj. Teinima, tož. Teina, mest. pri Teinih, or. s Teinima; MNOŽINA: im. Teini, rod. Teinih, daj. Teinim, tož. Teine, mest. pri Teinih, or. s Teinimi ženski: EDNINA: im. Teina, rod. Teine, daj. Teini, tož. Teino, mest. pri Teini, or. s Teino; DVOJINA: im. Teini, rod. Teinih, daj. Teinima, tož. Teini, mest. pri Teinih, or. s Teinima; MNOŽINA: im. Teine, rod. Teinih, daj. Teinim, tož. Teine, mest. pri Teinih, or. s Teinimi srednji: EDNINA: im. Teino, rod. Teinega, daj. Teinemu, tož. Teino, mest. pri Teinem, or. s Teinim; DVOJINA: im. Teini, rod.

Teinih, daj. Teinima, tož. Teini, mest. pri Teinih, or. s Teinima; MNOŽINA: im. Teina, rod. Teinih, daj. Teinim, tož. Teina, mest. pri Teinih, or. s Teinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Têja Têje ž; imena bitij |žensko ime|: Bila sem pri sosedi Teji {B} Tejin {O} EDNINA: im. Têja, rod. Têje, daj. Têji, tož. Têjo, mest. pri Têji, or. s Têjo; DVOJINA: im. Têji, rod. Têj, daj. Têjama, tož. Têji, mest. pri Têjah, or. s Têjama; MNOŽINA: im. Têje, rod. Têj, daj. Têjam, tož. Têje, mest. pri Têjah, or. s Têjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Têjin Têjina Têjino prid. To je bil Tejin najboljši nastop sezone (< Tea, Teja) {O} moški: EDNINA: im. Têjin, rod. Têjinega, daj. Têjinemu, tož. Têjin (živostno Têjinega), mest. pri Têjinem, or. s Têjinim; DVOJINA: im. Têjina, rod. Têjinih, daj. Têjinima, tož. Têjina, mest. pri Têjinih, or. s Têjinima; MNOŽINA: im. Têjini, rod. Têjinih, daj. Têjinim, tož. Têjine, mest. pri Têjinih, or. s Têjinimi ženski: EDNINA: im. Têjina, rod. Têjine, daj. Têjini, tož. Têjino, mest. pri Têjini, or. s Têjino; DVOJINA: im. Têjini, rod. Têjinih, daj. Têjinima, tož. Têjini, mest. pri Têjinih, or. s Têjinima; MNOŽINA: im. Têjine, rod. Têjinih, daj. Têjinim, tož. Têjine, mest. pri Têjinih, or. s Têjinimi srednji: EDNINA: im. Têjino, rod. Têjinega, daj. Têjinemu, tož. Têjino, mest. pri Têjinem, or. s Têjinim; DVOJINA: im. Têjini, rod. Têjinih, daj. Têjinima, tož. Têjini, mest. pri Têjinih, or. s Têjinima; MNOŽINA: im. Têjina, rod. Têjinih, daj.

425

Têjinim, tož. Têjina, mest. pri Têjinih, or. s Têjinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Tejrézias Tejrézija m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Tejrezij STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Tejrézij Tejrézija m; imena bitij |pod. za Tejrézijas|; |grška bajeslovna oseba|: dialog med Ojdipom in Tejrezijem {B} Tejrezijev {O} EDNINA: im. Tejrézij, rod. Tejrézija, daj. Tejréziju, tož. Tejrézija, mest. pri Tejréziju, or. s Tejrézijem; DVOJINA: im. Tejrézija, rod. Tejrézijev, daj. Tejrézijema, tož. Tejrézija, mest. pri Tejrézijih, or. s Tejrézijema; MNOŽINA: im. Tejréziji, rod. Tejrézijev, daj. Tejrézijem, tož. Tejrézije, mest. pri Tejrézijih, or. s Tejréziji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Tejrézijev Tejrézijeva Tejrézijevo prid. Tejrezijev oče (< Tejrezij) {O} moški: EDNINA: im. Tejrézijev, rod. Tejrézijevega, daj. Tejrézijevemu, tož. Tejrézijev (živostno Tejrézijevega), mest. pri Tejrézijevem, or. s Tejrézijevim; DVOJINA: im. Tejrézijeva, rod. Tejrézijevih, daj. Tejrézijevima, tož. Tejrézijeva, mest. pri Tejrézijevih, or. s Tejrézijevima; MNOŽINA: im. Tejrézijevi, rod. Tejrézijevih, daj. Tejrézijevim, tož. Tejrézijeve, mest. pri Tejrézijevih, or. s Tejrézijevimi ženski: EDNINA: im. Tejrézijeva, rod. Tejrézijeve, daj. Tejrézijevi, tož. Tejrézijevo, mest. pri Tejrézijevi, or. s Tejrézijevo; DVOJINA: im. Tejrézijevi, rod. Tejrézijevih, daj. Tejrézijevima, tož.

Tejrézijevi, mest. pri Tejrézijevih, or. s Tejrézijevima; MNOŽINA: im. Tejrézijeve, rod. Tejrézijevih, daj. Tejrézijevim, tož. Tejrézijeve, mest. pri Tejrézijevih, or. s Tejrézijevimi srednji: EDNINA: im. Tejrézijevo, rod. Tejrézijevega, daj. Tejrézijevemu, tož. Tejrézijevo, mest. pri Tejrézijevem, or. s Tejrézijevim; DVOJINA: im. Tejrézijevi, rod. Tejrézijevih, daj. Tejrézijevima, tož. Tejrézijevi, mest. pri Tejrézijevih, or. s Tejrézijevima; MNOŽINA: im. Tejrézijeva, rod. Tejrézijevih, daj. Tejrézijevim, tož. Tejrézijeva, mest. pri Tejrézijevih, or. s Tejrézijevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) tel. okrajš. |telefon|: Naročila zbira g. Novak na tel. 223-332 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Télemah Télemaha m; imena bitij |pod. za Telemahos|; |grška bajeslovna oseba|: Odisej se je poslovil od žene Penelope in sina Telemaha {B} Telemahov {O} EDNINA: im. Télemah, rod. Télemaha, daj. Télemahu, tož. Télemaha, mest. pri Télemahu, or. s Télemahom; DVOJINA: im. Télemaha, rod. Télemahov, daj. Télemahoma, tož. Télemaha, mest. pri Télemahih, or. s Télemahoma; MNOŽINA: im. Télemahi, rod. Télemahov, daj. Télemahom, tož. Télemahe, mest. pri Télemahih, or. s Télemahi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena tel. št. okrajš. |telefonska številka|: Reševalce pokličite na tel. štev. 112 STATUS:predlog

426

PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Témida Témide ž; imena bitij |grška boginja pravičnosti|: Likovno so Temido prikazovali z zavezanimi očmi, s tehtnico v eni in z mečem v drugi roki {B} Temidin {O} EDNINA: im. Témida, rod. Témide, daj. Témidi, tož. Témido, mest. pri Témidi, or. s Témido STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Témis Témide ž; imena bitij |grška boginja pravičnosti|; gl. Temida STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena temp. okrajš. |temperatura|: Zunanja temp. je –10 °C; Lazanjo pečemo 30 min pri temp. 190 °C STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave teol. okrajš. |teolog; teologinja|; |teologija|; |teološki|: teol. fakulteta; v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. teol. štud. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Terêzija Ávilska Terêzije Ávilske ž; imena bitij |šp. Teresa de Jesus: svetnica, cerkvena učiteljica|: avtobiografija sv. Terezije Velike ali Avilske {O} EDNINA: im. Terêzija Ávilska, rod. Terêzije Ávilske, daj. Terêziji Ávilski, tož. Terêzijo Ávilsko, mest. pri Terêziji Ávilski, or. s Terêzijo Ávilsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

Tétida Tétida ž; imena bitij |pod. za Tetis|; |grška bajeslovna oseba|: Ahil je bil sin kralja Peleja in morske nimfe Tetide {B} Tetidin {O} EDNINA: im. Tétida, rod. Tétide, daj. Tétidi, tož. Tétido, mest. pri Tétidi, or. s Tétido; DVOJINA: im. Tétidi, rod. Tétid, daj. Tétidama, tož. Tétidi, mest. pri Tétidah, or. s Tétidama; MNOŽINA: im. Tétide, rod. Tétid, daj. Tétidam, tož. Tétide, mest. pri Tétidah, or. s Tétidami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Tezêj Tezêja m; imena bitij |pod. za Tezeus|; |grška bajeslovna oseba|: Ariadna je s Tezejem zapustila Kreto {B} Tezejev {O} EDNINA: im. Tezêj, rod. Tezêja, daj. Tezêju, tož. Tezêja, mest. pri Tezêju, or. s Tezêjem; DVOJINA: im. Tezêja, rod. Tezêjev, daj. Tezêjema, tož. Tezêja, mest. pri Tezêjih, or. s Tezêjema; MNOŽINA: im. Tezêji, rod. Tezêjev, daj. Tezêjem, tož. Tezêje, mest. pri Tezêjih, or. s Tezêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Tezejev Tezêjeva Tezêjevo prid. Tezejev mit (< Tezej) {O} moški: EDNINA: im. Tezêjev, rod. Tezêjevega, daj. Tezêjevemu, tož. Tezêjev (živostno Tezêjevega), mest. pri Tezêjevem, or. s Tezêjevim; DVOJINA: im. Tezêjeva, rod. Tezêjevih, daj. Tezêjevima, tož. Tezêjeva, mest. pri Tezêjevih, or. s Tezêjevima; MNOŽINA: im. Tezêjevi, rod. Tezêjevih, daj. Tezêjevim, tož. Tezêjeve, mest. pri Tezêjevih, or. s Tezêjevimi ženski: EDNINA: im. Tezêjeva, rod. Tezêjeve, daj. Tezêjevi, tož. Tezêjevo, mest. pri Tezêjevi, or. s Tezêjevo; DVOJINA: im. Tezêjevi, rod. Tezêjevih, daj. Tezêjevima, tož. Tezêjevi, mest. pri

427

Tezêjevih, or. s Tezêjevima; MNOŽINA: im. Tezêjeve, rod. Tezêjevih, daj. Tezêjevim, tož. Tezêjeve, mest. pri Tezêjevih, or. s Tezêjevimi srednji: EDNINA: im. Tezêjevo, rod. Tezêjevega, daj. Tezêjevemu, tož. Tezêjevo, mest. pri Tezêjevem, or. s Tezêjevim; DVOJINA: im. Tezêjevi, rod. Tezêjevih, daj. Tezêjevima, tož. Tezêjevi, mest. pri Tezêjevih, or. s Tezêjevima; MNOŽINA: im. Tezêjeva, rod. Tezêjevih, daj. Tezêjevim, tož. Tezêjeva, mest. pri Tezêjevih, or. s Tezêjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmitološkihimen) Tezêus Tezêja m; imena bitij |grška bajeslovna oseba|; gl. Tezej STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena tg tg [təgə̀ in tegé] m; simboli |tangens|: Tangens (tg) je v pravokotnem trikotniku razmerje med obema katetama STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Th Th [təhə̀ in tehá] m; simboli |torij|: Simbol za kemijski element torij je Th STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli theta thete [téta] ž |grška črka θ|: V antiki so uporabljali theto kot simbol za smrt; kot imenovalniški prilastek črka theta; nesklonljivo v zvezi theta valovi Theta valovi (4 do 8 Hz) so povezani s stanjem globokega sna valovi theta; nesklonljivo v zvezi theta zdravljenje Ukvarja se s theta zdravljenjem zdravljenjem theta {O} EDNINA: im. theta, rod. thete, daj. theti, tož. theto, mest. pri theti, or. s theto;

DVOJINA: im. theti, rod. thet, daj. thetama, tož. theti, mest. pri thetah, or. s thetama; MNOŽINA: im. thete, rod. thet, daj. thetam, tož. thete, mest. pri thetah, or. s thetami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Ti Ti [təí in teí] m; simboli |titan|: Simbol za kemijski element titan je Ti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli t. i. okrajš. |tako imenovani|: Zdravljenje poteka v obliki t. i. koktajlov, mešanic treh različnih zdravil STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Tia Tie [tíja] ž; imena bitij |žensko ime|: S seboj sta pripeljala hčerkico Tio; Sodeč po statistiki, se je večina Tij rodila po letu 1980 {B} Tiin, Tijin {O} EDNINA: im. Tia, rod. Tie, daj. Tii, tož. Tio, mest. pri Tii, or. s Tio; DVOJINA: im. Tii, rod. Tij, daj. Tiama, tož. Tii, mest. pri Tiah, or. s Tiama; MNOŽINA: im. Tie, rod. Tij, daj. Tiam, tož. Tie, mest. pri Tiah, or. s Tiami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Tiin Tiina Tiino [tíjin] prid. Po Tiini knjigi bo sedaj nastala še televizijska serija (< Tia) {O} moški: EDNINA: im. Tiin, rod. Tiinega, daj. Tiinemu, tož. Tiin (živostno Tiinega), mest. pri Tiinem, or. s Tiinim; DVOJINA: im. Tiina, rod. Tiinih, daj. Tiinima, tož. Tiina, mest. pri Tiinih, or. s Tiinima; MNOŽINA: im. Tiini, rod. Tiinih, daj. Tiinim, tož. Tiine, mest. pri Tiinih, or. s Tiinimi

428

ženski: EDNINA: im. Tiina, rod. Tiine, daj. Tiini, tož. Tiino, mest. pri Tiini, or. s Tiino; DVOJINA: im. Tiini, rod. Tiinih, daj. Tiinima, tož. Tiini, mest. pri Tiinih, or. s Tiinima; MNOŽINA: im. Tiine, rod. Tiinih, daj. Tiinim, tož. Tiine, mest. pri Tiinih, or. s Tiinimi srednji: EDNINA: im. Tiino, rod. Tiinega, daj. Tiinemu, tož. Tiino, mest. pri Tiinem, or. s Tiinim; DVOJINA: im. Tiini, rod. Tiinih, daj. Tiinima, tož. Tiini, mest. pri Tiinih, or. s Tiinima; MNOŽINA: im. Tiina, rod. Tiinih, daj. Tiinim, tož. Tiina, mest. pri Tiinih, or. s Tiinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Tíja Tíje ž; imena bitij |žensko ime|: Tiji je neprijetno {B} Tijin {O} EDNINA: im. Tíja, rod. Tíje, daj. Tíji, tož. Tíjo, mest. pri Tíji, or. s Tíjo; DVOJINA: im. Tíji, rod. Tíj, daj. Tíjama, tož. Tíji, mest. pri Tíjah, or. s Tíjama; MNOŽINA: im. Tíje, rod. Tíj, daj. Tíjam, tož. Tíje, mest. pri Tíjah, or. s Tíjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska) Tíjin Tíjina Tíjino prid. Tijin dedek (< Tia, Tija) {O} moški: EDNINA: im. Tíjin, rod. Tíjinega, daj. Tíjinemu, tož. Tíjin (živostno Tíjinega), mest. pri Tíjinem, or. s Tíjinim; DVOJINA: im. Tíjina, rod. Tíjinih, daj. Tíjinima, tož. Tíjina, mest. pri Tíjinih, or. s Tíjinima; MNOŽINA: im. Tíjini, rod. Tíjinih, daj. Tíjinim, tož. Tíjine, mest. pri Tíjinih, or. s Tíjinimi ženski: EDNINA: im. Tíjina, rod. Tíjine, daj. Tíjini, tož. Tíjino, mest. pri Tíjini, or. s Tíjino; DVOJINA: im. Tíjini, rod. Tíjinih, daj. Tíjinima, tož. Tíjini, mest. pri Tíjinih, or. s Tíjinima; MNOŽINA: im. Tíjine, rod.

Tíjinih, daj. Tíjinim, tož. Tíjine, mest. pri Tíjinih, or. s Tíjinimi srednji: EDNINA: im. Tíjino, rod. Tíjinega, daj. Tíjinemu, tož. Tíjino, mest. pri Tíjinem, or. s Tíjinim; DVOJINA: im. Tíjini, rod. Tíjinih, daj. Tíjinima, tož. Tíjini, mest. pri Tíjinih, or. s Tíjinima; MNOŽINA: im. Tíjina, rod. Tíjinih, daj. Tíjinim, tož. Tíjina, mest. pri Tíjinih, or. s Tíjinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izženskihimen) Timotêj Timotêja in Timótej Timóteja m; imena bitij |moško ime|: Dobil je sina Timoteja; Igral se je s sedemletnim Timotejem {B} Timotejev {O} EDNINA: im. Timotêj in Timótej, rod. Timotêja in Timóteja, daj. Timotêju in Timóteju, tož. Timotêja in Timóteja, mest. pri Timotêju in Timóteju, or. s Timotêjem in Timótejem; DVOJINA: im. Timotêja in Timóteja, rod. Timotêjev in Timótejev, daj. Timotêjema in Timótejema, tož. Timotêja in Timóteja, mest. pri Timotêjih in pri Timótejih, or. s Timotêjema in s Timótejema; MNOŽINA: im. Timotêji in Timóteji, rod. Timotêjev in Timótejev, daj. Timotêjem in Timótejem, tož. Timotêje in Timóteje, mest. pri Timotêjih in pri Timótejih, or. s Timotêji in s Timóteji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Timotêjev Timotêjeva Timotêjevo in Timótejev Timótejeva Timótejevo prid. Naročil je rentgenski posnetek Timotejevega prsnega koša (< Timotej) {O} moški: EDNINA: im. Timotêjev in Timótejev, rod. Timotêjevega in Timótejevega, daj. Timotêjevemu in

429

Timótejevemu, tož. Timotêjev in Timótejev (živostno Timotêjevega) in Timótejevega, mest. pri Timotêjevem in pri Timótejevem, or. s Timotêjevim in s Timótejevim; DVOJINA: im. Timotêjeva in Timótejeva, rod. Timotêjevih in Timótejevih, daj. Timotêjevima in Timótejevima, tož. Timotêjeva in Timótejeva, mest. pri Timotêjevih in pri Timótejevih, or. s Timotêjevima in s Timótejevima; MNOŽINA: im. Timotêjevi in Timótejevi, rod. Timotêjevih in Timótejevih, daj. Timotêjevim in Timótejevim, tož. Timotêjeve in Timótejeve, mest. pri Timotêjevih in pri Timótejevih, or. s Timotêjevimi in s Timótejevimi ženski: EDNINA: im. Timotêjeva in Timótejeva, rod. Timotêjeve in Timótejeve, daj. Timotêjevi in Timótejevi, tož. Timotêjevo in Timótejevo, mest. pri Timotêjevi in pri Timótejevi, or. s Timotêjevo in s Timótejevo; DVOJINA: im. Timotêjevi in Timótejevi, rod. Timotêjevih in Timótejevih, daj. Timotêjevima in Timótejevima, tož. Timotêjevi in Timótejevi, mest. pri Timotêjevih in pri Timótejevih, or. s Timotêjevima in s Timótejevima; MNOŽINA: im. Timotêjeve in Timótejeve, rod. Timotêjevih in Timótejevih, daj. Timotêjevim in Timótejevim, tož. Timotêjeve in Timótejeve, mest. pri Timotêjevih in pri Timótejevih, or. s Timotêjevimi in s Timótejevimi srednji: EDNINA: im. Timotêjevo in Timótejevo, rod. Timotêjevega in Timótejevega, daj. Timotêjevemu in Timótejevemu, tož. Timotêjevo in Timótejevo, mest. pri Timotêjevem in pri Timótejevem, or. s Timotêjevim in s Timótejevim; DVOJINA: im. Timotêjevi in Timótejevi, rod. Timotêjevih in Timótejevih, daj. Timotêjevima in Timótejevima, tož. Timotêjevi in

Timótejevi, mest. pri Timotêjevih in pri Timótejevih, or. s Timotêjevima in s Timótejevima; MNOŽINA: im. Timotêjeva in Timótejeva, rod. Timotêjevih in Timótejevih, daj. Timotêjevim in Timótejevim, tož. Timotêjeva in Timótejeva, mest. pri Timotêjevih in pri Timótejevih, or. s Timotêjevimi in s Timótejevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Tíne Tíneta m; imena bitij |moško ime|: Tinetu je povedala, da rada potuje; V času odsotnosti se je zveza s Tinetom ohladila {B} Tinetov {O} EDNINA: im. Tíne, rod. Tíneta, daj. Tínetu, tož. Tíneta, mest. pri Tínetu, or. s Tínetom; DVOJINA: im. Tíneta, rod. Tínetov, daj. Tínetoma, tož. Tíneta, mest. pri Tínetih, or. s Tínetoma; MNOŽINA: im. Tíneti, rod. Tíntov, daj. Tíntom, tož. Tínete, mest. pri Tínetih, or. s Tíneti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Tínetov Tínetova Tínetovo prid. Prenočil je v Tinetovem kozolcu (< Tine) {O} moški: EDNINA: im. Tínetov, rod. Tínetovega, daj. Tínetovemu, tož. Tínetov (živostno Tínetovega), mest. pri Tínetovem, or. s Tínetovim; DVOJINA: im. Tínetova, rod. Tínetovih, daj. Tínetovima, tož. Tínetova, mest. pri Tínetovih, or. s Tínetovima; MNOŽINA: im. Tínetovi, rod. Tínetovih, daj. Tínetovim, tož. Tínetove, mest. pri Tínetovih, or. s Tínetovimi ženski: EDNINA: im. Tínetova, rod. Tínetove, daj. Tínetovi, tož. Tínetovo, mest. pri Tínetovi, or. s Tínetovo; DVOJINA: im. Tínetovi, rod. Tínetovih, daj.

430

Tínetovima, tož. Tínetovi, mest. pri Tínetovih, or. s Tínetovima; MNOŽINA: im. Tínetove, rod. Tínetovih, daj. Tínetovim, tož. Tínetove, mest. pri Tínetovih, or. s Tínetovimi srednji: EDNINA: im. Tínetovo, rod. Tínetovega, daj. Tínetovemu, tož. Tínetovo, mest. pri Tínetovem, or. s Tínetovim; DVOJINA: im. Tínetovi, rod. Tínetovih, daj. Tínetovima, tož. Tínetovi, mest. pri Tínetovih, or. s Tínetovima; MNOŽINA: im. Tínetova, rod. Tínetovih, daj. Tínetovim, tož. Tínetova, mest. pri Tínetovih, or. s Tínetovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Tintoretto Tintoretta [tintoréto] m; imena bitij |pravo ime Jacopo Robusti: italijanski slikar|: Italijanski slikar Tintoretto je upodabljal svetopisemske zgodbe {B} Tintorettov {O} EDNINA: im. Tintoretto, rod. Tintoretta, daj. Tintorettu, tož. Tintoretta, mest. pri Tintorettu, or. s Tintorettom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Tintorettov Tintorettova Tintorettovo [tintorétov-] prid. Tintorettove slike (< Tintoretto) {O} moški: EDNINA: im. Tintorettov, rod. Tintorettovega, daj. Tintorettovemu, tož. Tintorettov (živostno Tintorettovega), mest. pri Tintorettovem, or. s Tintorettovim; DVOJINA: im. Tintorettova, rod. Tintorettovih, daj. Tintorettovima, tož. Tintorettova, mest. pri Tintorettovih, or. s Tintorettovima; MNOŽINA: im. Tintorettovi, rod. Tintorettovih, daj. Tintorettovim, tož. Tintorettove, mest. pri Tintorettovih, or. s Tintorettovimi

ženski: EDNINA: im. Tintorettova, rod. Tintorettove, daj. Tintorettovi, tož. Tintorettovo, mest. pri Tintorettovi, or. s Tintorettovo; DVOJINA: im. Tintorettovi, rod. Tintorettovih, daj. Tintorettovima, tož. Tintorettovi, mest. pri Tintorettovih, or. s Tintorettovima; MNOŽINA: im. Tintorettove, rod. Tintorettovih, daj. Tintorettovim, tož. Tintorettove, mest. pri Tintorettovih, or. s Tintorettovimi srednji: EDNINA: im. Tintorettovo, rod. Tintorettovega, daj. Tintorettovemu, tož. Tintorettovo, mest. pri Tintorettovem, or. s Tintorettovim; DVOJINA: im. Tintorettovi, rod. Tintorettovih, daj. Tintorettovima, tož. Tintorettovi, mest. pri Tintorettovih, or. s Tintorettovima; MNOŽINA: im. Tintorettova, rod. Tintorettovih, daj. Tintorettovim, tož. Tintorettova, mest. pri Tintorettovih, or. s Tintorettovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Titán Titána m; imena bitij |grško bajeslovno bitje|: Premagane Titane so novi bogovi vrgli v Tartar; spopad Titanov z bogovi {B} Titanov {O} EDNINA: im. Titán, rod. Titána, daj. Titánu, tož. Titána, mest. pri Titánu, or. s Titánom; DVOJINA: im. Titána, rod. Titánov, daj. Titánoma, tož. Titána, mest. pri Titánih, or. s Titánoma; MNOŽINA: im. Titáni, rod. Titánov, daj. Titánom, tož. Titáne, mest. pri Titánih, or. s Titáni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena Títo Títa m; imena bitij |pravo ime Josip Broz: predsednik Jugoslavije|: Na sliki se je rokovala z maršalom Titom; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem V vili Podrožnik, nekdanji ljubljanski rezidenci Josipa Broza –

431

Tita, sta se sestala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške {B} Titov {O} EDNINA: im. Títo, rod. Títa, daj. Títu, tož. Títa, mest. pri Títu, or. s Títom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Títov Títova Títovo prid. Delal je kot Titov osebni tajnik (< Tito) {O} moški: EDNINA: im. Títov, rod. Títovega, daj. Títovemu, tož. Títov (živostno Títovega), mest. pri Títovem, or. s Títovim; DVOJINA: im. Títova, rod. Títovih, daj. Títovima, tož. Títova, mest. pri Títovih, or. s Títovima; MNOŽINA: im. Títovi, rod. Títovih, daj. Títovim, tož. Títove, mest. pri Títovih, or. s Títovimi ženski: EDNINA: im. Títova, rod. Títove, daj. Títovi, tož. Títovo, mest. pri Títovi, or. s Títovo; DVOJINA: im. Títovi, rod. Títovih, daj. Títovima, tož. Títovi, mest. pri Títovih, or. s Títovima; MNOŽINA: im. Títove, rod. Títovih, daj. Títovim, tož. Títove, mest. pri Títovih, or. s Títovimi srednji: EDNINA: im. Títovo, rod. Títovega, daj. Títovemu, tož. Títovo, mest. pri Títovem, or. s Títovim; DVOJINA: im. Títovi, rod. Títovih, daj. Títovima, tož. Títovi, mest. pri Títovih, or. s Títovima; MNOŽINA: im. Títova, rod. Títovih, daj. Títovim, tož. Títova, mest. pri Títovih, or. s Títovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) tj. okrajš. |to je|: za vejico Živila, ki jih prodaja, so pridelana biološko, tj. brez uporabe kemikalij STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Tl Tl [tələ̀ in teèl] m; simboli

|talij|: Simbol za kemijski element talij je Tl STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli t. l. okrajš. |tega leta|: Od maja t. l. imamo novo telefonsko številko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Tm Tm [təmə̀ in teèm] m; simboli |tulij|: Simbol za kemijski element talij je Tm STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli t. m. okrajš. |tega meseca|: Prijave bomo zbirali do tor., 29. t. m. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Tòf Tôfa m; imena bitij |pravo ime Tone Fornezzi: slovenski novinar in humorist|: Šali neumornega Tofa se je od srca nasmejala; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Nekaj let je nastopal s humoristom Tonetom Fornezzijem – Tofom {B} Tofov {O} EDNINA: im. Tòf, rod. Tôfa, daj. Tôfu, tož. Tôfa, mest. pri Tôfu, or. s Tôfom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Tomáž Tomáža m; imena bitij |moško ime|: S Tomažem že nekaj časa sodelujeta v različnih predstavah; |svetopisemska oseba|: Za Tomaža je bilo srečanje z vstalim Kristusom vir veselja; v zvezi apostol Tomaž praznik apostola Tomaža; neverni/nejeverni Tomaž ||kdor česa ne verjame||: Mnenje nevernih/nejevernih Tomažev se je povsem spremenilo, ko je slovenska

432

reprezentanca pod vodstvom mladega strokovnjaka začela nizati uspehe {B} Tomažev {O} EDNINA: im. Tomáž, rod. Tomáža, daj. Tomážu, tož. Tomáža, mest. pri Tomážu, or. s Tomážem; DVOJINA: im. Tomáža, rod. Tomážev, daj. Tomážema, tož. Tomáža, mest. pri Tomážih, or. s Tomážema; MNOŽINA: im. Tomáži, rod. Tomážev, daj. Tomážem, tož. Tomáže, mest. pri Tomážih, or. s Tomáži STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);religijskaimena Tomáž Akvínski Tomáža Akvínskega m; imena bitij |lat. Thomas Aquinas: svetnik, filozof, cerkveni učitelj|: teološki nauki Tomaža Akvinskega; Teologija postane znanost s Tomažem Akvinskim v 13. stoletju {O} EDNINA: im. Tomáž Akvínski, rod. Tomáža Akvínskega, daj. Tomážu Akvínskemu, tož. Tomáža Akvínskega, mest. pri Tomážu Akvínskem, or. s Tomážem Akvínskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Tomážev Tomáževa Tomáževo prid. Zaradi Tomaževih težav s hrbtenico vsi veliko plavajo (< Tomaž) {O} moški: EDNINA: im. Tomážev, rod. Tomáževega, daj. Tomáževemu, tož. Tomážev (živostno Tomáževega), mest. pri Tomáževem, or. s Tomáževim; DVOJINA: im. Tomáževa, rod. Tomáževih, daj. Tomáževima, tož. Tomáževa, mest. pri Tomáževih, or. s Tomáževima; MNOŽINA: im. Tomáževi, rod. Tomáževih, daj. Tomáževim, tož. Tomáževe, mest. pri Tomáževih, or. s Tomáževimi ženski: EDNINA: im. Tomáževa, rod. Tomáževe, daj. Tomáževi, tož. Tomáževo, mest. pri Tomáževi, or. s

Tomáževo; DVOJINA: im. Tomáževi, rod. Tomáževih, daj. Tomáževima, tož. Tomáževi, mest. pri Tomáževih, or. s Tomáževima; MNOŽINA: im. Tomáževe, rod. Tomáževih, daj. Tomáževim, tož. Tomáževe, mest. pri Tomáževih, or. s Tomáževimi srednji: EDNINA: im. Tomáževo, rod. Tomáževega, daj. Tomáževemu, tož. Tomáževo, mest. pri Tomáževem, or. s Tomáževim; DVOJINA: im. Tomáževi, rod. Tomáževih, daj. Tomáževima, tož. Tomáževi, mest. pri Tomáževih, or. s Tomáževima; MNOŽINA: im. Tomáževa, rod. Tomáževih, daj. Tomáževim, tož. Tomáževa, mest. pri Tomáževih, or. s Tomáževimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Tómažič Tómažiča m; imena bitij |priimek|: Vila Oblak je delo Plečnikovega učenca arhitekta Franceta Tomažiča; Upniki so zahtevali pregled poslovanja pod Tomažičem {B} Tomažičev {O} EDNINA: im. Tómažič, rod. Tómažiča, daj. Tómažiču, tož. Tómažiča, mest. pri Tómažiču, or. s Tómažičem; DVOJINA: im. Tómažiča, rod. Tómažičev, daj. Tómažičema, tož. Tómažiča, mest. pri Tómažičih, or. s Tómažičema; MNOŽINA: im. Tómažiči, rod. Tómažičev, daj. Tómažičem, tož. Tómažiče, mest. pri Tómažičih, or. s Tómažiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Tómažičev Tómažičeva Tómažičevo prid. Zbranih je vseh deset knjig Tomažičevih pohorskih povesti (< Tomažič)

433

{O} moški: EDNINA: im. Tómažičev, rod. Tómažičevega, daj. Tómažičevemu, tož. Tómažičev (živostno Tómažičevega), mest. pri Tómažičevem, or. s Tómažičevim; DVOJINA: im. Tómažičeva, rod. Tómažičevih, daj. Tómažičevima, tož. Tómažičeva, mest. pri Tómažičevih, or. s Tómažičevima; MNOŽINA: im. Tómažičevi, rod. Tómažičevih, daj. Tómažičevim, tož. Tómažičeve, mest. pri Tómažičevih, or. s Tómažičevimi ženski: EDNINA: im. Tómažičeva, rod. Tómažičeve, daj. Tómažičevi, tož. Tómažičevo, mest. pri Tómažičevi, or. s Tómažičevo; DVOJINA: im. Tómažičevi, rod. Tómažičevih, daj. Tómažičevima, tož. Tómažičevi, mest. pri Tómažičevih, or. s Tómažičevima; MNOŽINA: im. Tómažičeve, rod. Tómažičevih, daj. Tómažičevim, tož. Tómažičeve, mest. pri Tómažičevih, or. s Tómažičevimi srednji: EDNINA: im. Tómažičevo, rod. Tómažičevega, daj. Tómažičevemu, tož. Tómažičevo, mest. pri Tómažičevem, or. s Tómažičevim; DVOJINA: im. Tómažičevi, rod. Tómažičevih, daj. Tómažičevima, tož. Tómažičevi, mest. pri Tómažičevih, or. s Tómažičevima; MNOŽINA: im. Tómažičeva, rod. Tómažičevih, daj. Tómažičevim, tož. Tómažičeva, mest. pri Tómažičevih, or. s Tómažičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Tom Jones Toma Jonesa [tóm džóns] m; imena bitij |pravo ime Thomas Jones Woodward: britanski pop pevec|: Mama je hčerko po glasbeni uspešnici Toma Jonesa poimenovala Dilajla {O} EDNINA: im. Tom Jones, rod. Toma Jonesa, daj. Tomu Jonesu, tož. Toma Jonesa, mest. pri Tomu Jonesu, or. s Tomom Jonesom

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Tómšič Tómšiča m; imena bitij |priimek|: režija Stanka Tomšiča; srečanje z Marjanom Tomšičem {B} Tomšičev {O} EDNINA: im. Tómšič, rod. Tómšiča, daj. Tómšiču, tož. Tómšiča, mest. pri Tómšiču, or. s Tómšičem; DVOJINA: im. Tómšiča, rod. Tómšičev, daj. Tómšičema, tož. Tómšiča, mest. pri Tómšičih, or. s Tómšičema; MNOŽINA: im. Tómšiči, rod. Tómšičev, daj. Tómšičem, tož. Tómšiče, mest. pri Tómšičih, or. s Tómšiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Tómšičev Tómšičeva Tómšičevo prid. Stanuje v Tomšičevem drevoredu (< Tomšič) {O} moški: EDNINA: im. Tómšičev, rod. Tómšičevega, daj. Tómšičevemu, tož. Tómšičev (živostno Tómšičevega), mest. pri Tómšičevem, or. s Tómšičevim; DVOJINA: im. Tómšičeva, rod. Tómšičevih, daj. Tómšičevima, tož. Tómšičeva, mest. pri Tómšičevih, or. s Tómšičevima; MNOŽINA: im. Tómšičevi, rod. Tómšičevih, daj. Tómšičevim, tož. Tómšičeve, mest. pri Tómšičevih, or. s Tómšičevimi ženski: EDNINA: im. Tómšičeva, rod. Tómšičeve, daj. Tómšičevi, tož. Tómšičevo, mest. pri Tómšičevi, or. s Tómšičevo; DVOJINA: im. Tómšičevi, rod. Tómšičevih, daj. Tómšičevima, tož. Tómšičevi, mest. pri Tómšičevih, or. s Tómšičevima; MNOŽINA: im. Tómšičeve, rod. Tómšičevih, daj. Tómšičevim, tož. Tómšičeve, mest. pri Tómšičevih, or. s Tómšičevimi srednji: EDNINA: im. Tómšičevo, rod. Tómšičevega, daj. Tómšičevemu, tož. Tómšičevo, mest. pri Tómšičevem, or. s

434

Tómšičevim; DVOJINA: im. Tómšičevi, rod. Tómšičevih, daj. Tómšičevima, tož. Tómšičevi, mest. pri Tómšičevih, or. s Tómšičevima; MNOŽINA: im. Tómšičeva, rod. Tómšičevih, daj. Tómšičevim, tož. Tómšičeva, mest. pri Tómšičevih, or. s Tómšičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Tony Curtis Tonyja Curtisa [tóni kə̀rtis] m; imena bitij |pravo ime Bernard Schwartz: ameriški filmski igralec|: Slavna hči hollywoodskih zvezdnikov Janet Leigh in Tonyja Curtisa še ne namerava obesiti svoje filmske kariere na klin {O} EDNINA: im. Tony Curtis, rod. Tonyja Curtisa, daj. Tonyju Curtisu, tož. Tonyja Curtisa, mest. pri Tonyju Curtisu, or. s Tonyjem Curtisom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi tor. okrajš. |torek|: Odprto: od tor. do sob. od 9.00 do 18.00; Premiera bo v tor., 20. apr., ob 20.30 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave tórka tórke ž |slovensko bajeslovno bitje, ki kaznuje predice|: Etnologi opisujejo maščevanje torke nad predicami, ki niso spoštovale zimskih in spomladanskih kvatrnih večerov {B} torkin {O} EDNINA: im. tórka, rod. tórke, daj. tórki, tož. tórko, mest. pri tórki, or. s tórko; DVOJINA: im. tórki, rod. tórk, daj. tórkama, tož. tórki, mest. pri tórkah, or. s tórkama; MNOŽINA: im. tórke, rod. tórk, daj. tórkam, tož. tórke, mest. pri tórkah, or. s tórkami STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Tót Tóta m; imena bitij |egipčanski bog|: razvaline templja boga Tota iz 4. stol. pr. n. št. {B} Totov {O} EDNINA: im. Tót, rod. Tóta, daj. Tótu, tož. Tóta, mest. pri Tótu, or. s Tótom; DVOJINA: im. Tóta, rod. Tótov, daj. Tótoma, tož. Tóta, mest. pri Tótih, or. s Tótoma; MNOŽINA: im. Tóti, rod. Tótov, daj. Tótom, tož. Tóte, mest. pri Tótih, or. s Tóti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Totò Totòja [totó] m; imena bitij |citn. Totò|; |pravo ime Antonio de Curtis-Gagliardi: italijanski filmski igralec in komik|: Odobrili so projekcijo dokumentarnega filma o Totòju {B} Totòjev {O} EDNINA: im. Totò, rod. Totòja, daj. Totòju, tož. Totòja, mest. pri Totòju, or. s Totòjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Totòjev Totòjeva Totòjevo [totójev-] prid. |citn. Totòjev|: Igralec Tiberio Murgia je v Totòjevem filmu igral Ferribotta (< Totò) {O} moški: EDNINA: im. Totòjev, rod. Totòjevega, daj. Totòjevemu, tož. Totòjev (živostno Totòjevega), mest. pri Totòjevem, or. s Totòjevim; DVOJINA: im. Totòjeva, rod. Totòjevih, daj. Totòjevima, tož. Totòjeva, mest. pri Totòjevih, or. s Totòjevima; MNOŽINA: im. Totòjevi, rod. Totòjevih, daj. Totòjevim, tož. Totòjeve, mest. pri Totòjevih, or. s Totòjevimi ženski: EDNINA: im. Totòjeva, rod. Totòjeve, daj. Totòjevi, tož. Totòjevo,

435

mest. pri Totòjevi, or. s Totòjevo; DVOJINA: im. Totòjevi, rod. Totòjevih, daj. Totòjevima, tož. Totòjevi, mest. pri Totòjevih, or. s Totòjevima; MNOŽINA: im. Totòjeve, rod. Totòjevih, daj. Totòjevim, tož. Totòjeve, mest. pri Totòjevih, or. s Totòjevimi srednji: EDNINA: im. Totòjevo, rod. Totòjevega, daj. Totòjevemu, tož. Totòjevo, mest. pri Totòjevem, or. s Totòjevim; DVOJINA: im. Totòjevi, rod. Totòjevih, daj. Totòjevima, tož. Totòjevi, mest. pri Totòjevih, or. s Totòjevima; MNOŽINA: im. Totòjeva, rod. Totòjevih, daj. Totòjevim, tož. Totòjeva, mest. pri Totòjevih, or. s Totòjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) tov. okrajš. |tovariš; tovarišica|: pred imenom Navzoče je pozdravil tov. Novak; |tovarna|: tov. industrijskih izdelkov; |tovarniški|: Poraba goriva (tov. podatek): 12 l; |tovorni|: tov. vozilo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Tŕček Tŕčka m; imena bitij |priimek|: Za člana nadzornega sveta so izbrali Janeza Trčka; Zapela je s tenoristom Marjanom Trčkom {B} Trčkov {O} EDNINA: im. Tŕček, rod. Tŕčka, daj. Tŕčku, tož. Tŕčka, mest. pri Tŕčku, or. s Tŕčkom; DVOJINA: im. Tŕčka, rod. Tŕčkov, daj. Tŕčkoma, tož. Tŕčka, mest. pri Tŕčkih, or. s Tŕčkoma; MNOŽINA: im. Tŕčki, rod. Tŕčkov, daj. Tŕčkom, tož. Tŕčke, mest. pri Tŕčkih, or. s Tŕčki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Tŕčkov Tŕčkova Tŕčkovo prid.

Trčkova kmetija (< Trček) {O} moški: EDNINA: im. Tŕčkov, rod. Tŕčkovega, daj. Tŕčkovemu, tož. Tŕčkov (živostno Tŕčkovega), mest. pri Tŕčkovem, or. s Tŕčkovim; DVOJINA: im. Tŕčkova, rod. Tŕčkovih, daj. Tŕčkovima, tož. Tŕčkova, mest. pri Tŕčkovih, or. s Tŕčkovima; MNOŽINA: im. Tŕčkovi, rod. Tŕčkovih, daj. Tŕčkovim, tož. Tŕčkove, mest. pri Tŕčkovih, or. s Tŕčkovimi ženski: EDNINA: im. Tŕčkova, rod. Tŕčkove, daj. Tŕčkovi, tož. Tŕčkovo, mest. pri Tŕčkovi, or. s Tŕčkovo; DVOJINA: im. Tŕčkovi, rod. Tŕčkovih, daj. Tŕčkovima, tož. Tŕčkovi, mest. pri Tŕčkovih, or. s Tŕčkovima; MNOŽINA: im. Tŕčkove, rod. Tŕčkovih, daj. Tŕčkovim, tož. Tŕčkove, mest. pri Tŕčkovih, or. s Tŕčkovimi srednji: EDNINA: im. Tŕčkovo, rod. Tŕčkovega, daj. Tŕčkovemu, tož. Tŕčkovo, mest. pri Tŕčkovem, or. s Tŕčkovim; DVOJINA: im. Tŕčkovi, rod. Tŕčkovih, daj. Tŕčkovima, tož. Tŕčkovi, mest. pri Tŕčkovih, or. s Tŕčkovima; MNOŽINA: im. Tŕčkova, rod. Tŕčkovih, daj. Tŕčkovim, tož. Tŕčkova, mest. pri Tŕčkovih, or. s Tŕčkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) trg. okrajš. |trgovski|: trg. zastopnik; trg. podjetje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Triglàv Trigláva m; imena bitij |slovanski bog|: Kronist Ebbo poroča, da je imel bog Triglav svoj tempelj v mestu Štetin ob izlivu Odre {B} Triglavov {O} EDNINA: im. Triglàv, rod. Trigláva, daj. Triglávu, tož. Trigláva, mest. pri Triglávu, or. s Triglávom; DVOJINA: im. Trigláva, rod. Triglávov, daj. Triglávoma, tož. Trigláva, mest. pri Triglávih, or. s

436

Triglávoma; MNOŽINA: im. Triglávi, rod. Triglávov, daj. Triglávom, tož. Trigláve, mest. pri Triglávih, or. s Triglávi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena tríton trítona m |grško bajeslovno bitje, moški, ki je od pasu navzdol riba|: Pozejdon se je sprehajal v spremstvu tritonov in nereid {B} tritonov {O} EDNINA: im. tríton, rod. trítona, daj. trítonu, tož. trítona, mest. pri trítonu, or. s trítonom; DVOJINA: im. trítona, rod. trítonov, daj. trítonoma, tož. trítona, mest. pri trítonih, or. s trítonoma; MNOŽINA: im. trítoni, rod. trítonov, daj. trítonom, tož. trítone, mest. pri trítonih, or. s trítoni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Trnúljčica Trnúljčice ž; imena bitij |pravljični lik|: Prvi je zgodbo o Trnuljčici zapisal Charles Perrault, pozneje sta zgodbo priredila brata Grimm {B} Trnuljčičin {O} EDNINA: im. Trnúljčica, rod. Trnúljčice, daj. Trnúljčici, tož. Trnúljčico, mest. pri Trnúljčici, or. s Trnúljčico; DVOJINA: im. Trnúljčici, rod. Trnúljčic, daj. Trnúljčicama, tož. Trnúljčici, mest. pri Trnúljčicah, or. s Trnúljčicama; MNOŽINA: im. Trnúljčice, rod. Trnúljčic, daj. Trnúljčicam, tož. Trnúljčice, mest. pri Trnúljčicah, or. s Trnúljčicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Trnúljčičin Trnúljčičina Trnúljčičino prid. V Disneylandu v Parizu si je mogoče ogledati Trnuljčičin grad (< Trnuljčica)

{O} moški: EDNINA: im. Trnúljčičin, rod. Trnúljčičinega, daj. Trnúljčičinemu, tož. Trnúljčičin (živostno Trnúljčičinega), mest. pri Trnúljčičinem, or. s Trnúljčičinim; DVOJINA: im. Trnúljčičina, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinima, tož. Trnúljčičina, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinima; MNOŽINA: im. Trnúljčičini, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinim, tož. Trnúljčičine, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinimi ženski: EDNINA: im. Trnúljčičina, rod. Trnúljčičine, daj. Trnúljčičini, tož. Trnúljčičino, mest. pri Trnúljčičini, or. s Trnúljčičino; DVOJINA: im. Trnúljčičini, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinima, tož. Trnúljčičini, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinima; MNOŽINA: im. Trnúljčičine, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinim, tož. Trnúljčičine, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinimi srednji: EDNINA: im. Trnúljčičino, rod. Trnúljčičinega, daj. Trnúljčičinemu, tož. Trnúljčičino, mest. pri Trnúljčičinem, or. s Trnúljčičinim; DVOJINA: im. Trnúljčičini, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinima, tož. Trnúljčičini, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinima; MNOŽINA: im. Trnúljčičina, rod. Trnúljčičinih, daj. Trnúljčičinim, tož. Trnúljčičina, mest. pri Trnúljčičinih, or. s Trnúljčičinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen);svojilnipridevniki(izsamostalnikovženskegaspolana-ica) Trócki Tróckega m; imena bitij |pravo ime Lev Davidovič Bronštejn: sovjetski revolucionar in politik ukrajinsko-judovskega rodu|: Predsednik Woodrow Wilson je izdal Trockemu potni list, da se je lahko vrnil v Rusijo; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Lenin je bil skupaj z Levom Davidovičem Bronštejnom – Trockim

437

voditelj oktobrske revolucije; za izražanje svojine biografija Trockega {O} EDNINA: im. Trócki, rod. Tróckega, daj. Tróckemu, tož. Tróckega, mest. pri Tróckem, or. s Tróckim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi tur. okrajš. |turistični|: tur. sobe in hoteli; |turščina|: kozak (iz tur. potepuh); |turški|; |turško|: Saraj (tur.) pomeni hlev STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Turnográjska Turnográjske ž; imena bitij |pravo ime Josipina Urbančič: slovenska pisateljica|: ustvarjalni žar Turnograjske; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Udeleženci pohoda so se zbrali pri spomeniku Josipine Urbančič – Turnograjske na gradu Turn; za izražanje svojine povest Turnograjske {O} EDNINA: im. Turnográjska, rod. Turnográjske, daj. Turnográjski, tož. Turnográjsko, mest. pri Turnográjski, or. s Turnográjsko STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Twiggy Twiggy [tvígi] ž; imena bitij |pravo ime Lesley Hornby: angleška manekenka|: Fotografije Twiggy so obkrožile svet {B} Twiggyjin {O} EDNINA: im. Twiggy, rod. Twiggy, daj. Twiggy, tož. Twiggy, mest. pri Twiggy, or. s Twiggy STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Twiggyjin Twiggyjina Twiggyjino [tvígijin] prid. Twiggyjina hčerka Carly se je sprehodila po modni pisti in navdušila občinstvo (< Twiggy)

{O} moški: EDNINA: im. Twiggyjin, rod. Twiggyjinega, daj. Twiggyjinemu, tož. Twiggyjin (živostno Twiggyjinega), mest. pri Twiggyjinem, or. s Twiggyjinim; DVOJINA: im. Twiggyjina, rod. Twiggyjinih, daj. Twiggyjinima, tož. Twiggyjina, mest. pri Twiggyjinih, or. s Twiggyjinima; MNOŽINA: im. Twiggyjini, rod. Twiggyjinih, daj. Twiggyjinim, tož. Twiggyjine, mest. pri Twiggyjinih, or. s Twiggyjinimi ženski: EDNINA: im. Twiggyjina, rod. Twiggyjine, daj. Twiggyjini, tož. Twiggyjino, mest. pri Twiggyjini, or. s Twiggyjino; DVOJINA: im. Twiggyjini, rod. Twiggyjinih, daj. Twiggyjinima, tož. Twiggyjini, mest. pri Twiggyjinih, or. s Twiggyjinima; MNOŽINA: im. Twiggyjine, rod. Twiggyjinih, daj. Twiggyjinim, tož. Twiggyjine, mest. pri Twiggyjinih, or. s Twiggyjinimi srednji: EDNINA: im. Twiggyjino, rod. Twiggyjinega, daj. Twiggyjinemu, tož. Twiggyjino, mest. pri Twiggyjinem, or. s Twiggyjinim; DVOJINA: im. Twiggyjini, rod. Twiggyjinih, daj. Twiggyjinima, tož. Twiggyjini, mest. pri Twiggyjinih, or. s Twiggyjinima; MNOŽINA: im. Twiggyjina, rod. Twiggyjinih, daj. Twiggyjinim, tož. Twiggyjina, mest. pri Twiggyjinih, or. s Twiggyjinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) ú ú-ja tudi ú m |ime črke ali glasu|: samoglasnik u; Samoglasnik ü izgovoriš tako, da ustnice nastaviš okroglo za izgovor u-ja, jezik pa za izgovor i-ja; Ali pišeš besedo »evro« z u-jem ali v-jem?; navadno nesklonljivo Otrok našteje vse samoglasnike: od a do u; kot imenovalniški prilastek črka u; ob številki kategorija u8 {O} EDNINA: im. ú tudi ú, rod. ú-ja tudi ú, daj. ú-ju tudi ú, tož. ú tudi ú, mest. pri ú-ju

438

tudi pri ú, or. z ú-jem tudi z ú; DVOJINA: im. ú-ja tudi ú, rod. ú-jev tudi ú, daj. ú-jema tudi ú, tož. ú-ja tudi ú, mest. pri ú-jih tudi pri ú, or. z ú-jema tudi z ú; MNOŽINA: im. ú-ji tudi ú, rod. ú-jev tudi ú, daj. ú-jem tudi ú, tož. ú-je tudi ú, mest. pri ú-jih tudi pri ú, or. z ú-ji tudi z ú STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Ú1 Ú-ja tudi Ú m |ime črke|: veliki U; zastava z U-jem; navadno nesklonljivo Njihova imena se razvrstijo skozi celotno abecedo: od A do U; kot imenovalniški prilastek črka U; ob številki izvid U4; obrazec U1 {O} EDNINA: im. Ú tudi Ú, rod. Ú-ja tudi Ú, daj. Ú-ju tudi Ú, tož. Ú tudi Ú, mest. pri Ú-ju tudi pri Ú, or. z Ú-jem tudi z Ú; DVOJINA: im. Ú-ja tudi Ú, rod. Ú-jev tudi Ú, daj. Ú-jema tudi Ú, tož. Ú-ja tudi Ú, mest. pri Ú-jih tudi pri Ú, or. z Ú-jema tudi z Ú; MNOŽINA: im. Ú-ji tudi Ú, rod. Ú-jev tudi Ú, daj. Ú-jem tudi Ú, tož. Ú-je tudi Ú, mest. pri Ú-jih tudi pri Ú, or. z Ú-ji tudi z Ú STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Ú2 Ú m; simboli |uran|: Simbol za kemijski element uran je U; |uranov|: v kemijski formuli uranov dioksid (UO2) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli u. okrajš. |umrl; umrla|: Z možem Janezom (u. 1915) sta imela devet otrok STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave UÁ UÁ m; simboli |mednarodna oznaka Ukraine: Ukrajina| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

úgrofínski úgrofínska úgrofínsko prid. |ki se nanaša predvsem na Madžare, Fince in Estonce|: ugrofinski narodi; V Evropi je ob indoevropski jezikovni skupini razširjena še ugrofinska skupina: k njej prištevamo madžarski, finski, estonski, laponski in karelski jezik {O} moški: EDNINA: im. úgrofínski, rod. úgrofínskega, daj. úgrofínskemu, tož. úgrofínski (živostno úgrofínskega), mest. pri úgrofínskem, or. z úgrofínskim; DVOJINA: im. úgrofínska, rod. úgrofínskih, daj. úgrofínskima, tož. úgrofínska, mest. pri úgrofínskih, or. z úgrofínskima; MNOŽINA: im. úgrofínski, rod. úgrofínskih, daj. úgrofínskim, tož. úgrofínske, mest. pri úgrofínskih, or. z úgrofínskimi ženski: EDNINA: im. úgrofínska, rod. úgrofínske, daj. úgrofínski, tož. úgrofínsko, mest. pri úgrofínski, or. z úgrofínsko; DVOJINA: im. úgrofínski, rod. úgrofínskih, daj. úgrofínskima, tož. úgrofínski, mest. pri úgrofínskih, or. z úgrofínskima; MNOŽINA: im. úgrofínske, rod. úgrofínskih, daj. úgrofínskim, tož. úgrofínske, mest. pri úgrofínskih, or. z úgrofínskimi srednji: EDNINA: im. úgrofínsko, rod. úgrofínskega, daj. úgrofínskemu, tož. úgrofínsko, mest. pri úgrofínskem, or. z úgrofínskim; DVOJINA: im. úgrofínski, rod. úgrofínskih, daj. úgrofínskima, tož. úgrofínski, mest. pri úgrofínskih, or. z úgrofínskima; MNOŽINA: im. úgrofínska, rod. úgrofínskih, daj. úgrofínskim, tož. úgrofínska, mest. pri úgrofínskih, or. z úgrofínskimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:prirednezloženke(vezalne) ukr. okrajš.

439

|ukrajinski|: ukr. pesnik; |ukrajinsko|: jedrska elektrarna v Černobilu (ukr. Čornobil); |ukrajinščina|: prevajalec iz ukr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ul. okrajš. |ulica|: OŠ Dušana Flisa, Šolska ul. 10, 2311 Hoče; Stanovala je v ul. Leopardi 8 v Gorici STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Ulrich Lichtensteinski Ulricha Lichtensteinskega [úlrih líhtenštajnski] m; imena bitij |viteški pesnik|: Koroški vojvoda je leta 1227 pozdravil v Venero oblečenega pesnika Ulricha Lichtensteinskega v slovenščini {O} EDNINA: im. Ulrich Lichtensteinski, rod. Ulricha Lichtensteinskega, daj. Ulrichu Lichtensteinskemu, tož. Ulricha Lichtensteinskega, mest. pri Ulrichu Lichtensteinskem, or. z Ulrichom Lichtensteinskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Úlrik Cêljski Úlrika Cêljskega m; imena bitij |celjski grof|: Ogledali smo si film o Ulriku Celjskem {O} EDNINA: im. Úlrik Cêljski, rod. Úlrika Cêljskega, daj. Úlriku Cêljskemu, tož. Úlrika Cêljskega, mest. pri Úlriku Cêljskem, or. z Úlrikom Cêljskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu um. okrajš. |umetniški|: um. vodja ansambla; |umetnostni|: um. drsanje

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave um. zgod. okrajš. |umetnostna zgodovina|: Bil je profesor um. zgod. na univerzi v Ljubljani; |umetnostni zgodovinar; umetnostna zgodovinarka|: France Stele (1886–1972), um. zgod. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave undína undíne ž |bajeslovno bitje, dekle, ki živi v vodi|: V operi nastopajo vile, undine, škrati in druga bajeslovna bitja {B} undinin {O} EDNINA: im. undína, rod. undíne, daj. undíni, tož. undíno, mest. pri undíni, or. z undíno; DVOJINA: im. undíni, rod. undín, daj. undínama, tož. undíni, mest. pri undínah, or. z undínama; MNOŽINA: im. undíne, rod. undín, daj. undínam, tož. undíne, mest. pri undínah, or. z undínami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij univ. okrajš. |univerza|: ljubljanska univ.; |univerzitetni|: v zvezi okrajšav Janez Novak, univ. dipl. psih. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave up. okrajš. |uporabni|: up. dovoljenje; |uporabniški|: up. ime; Zaprl je svoj up. račun na Facebooku STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ur. okrajš. |urednik; urednica|: Učenje tujih jezikov, J. Novak (ur.); za imenom, z vejico Spremno besedo je prispeval Janez

440

Novak, ur.; |uredil; uredila|: Poročilo o človekovem razvoju 1999, ur. J. Novak STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Urán Urána m; imena bitij |grški bog neba|: V helenizmu so na Urana kot vseboga naslavljali različne priprošnje {B} Uranov {O} EDNINA: im. Urán, rod. Urána, daj. Uránu, tož. Urána, mest. pri Uránu, or. z Uránom; DVOJINA: im. Urána, rod. Uránov, daj. Uránoma, tož. Urána, mest. pri Uránih, or. z Uránoma; MNOŽINA: im. Uráni, rod. Uránov, daj. Uránom, tož. Uráne, mest. pri Uránih, or. z Uráni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Uriél Uriéla [urijél] m; imena bitij v zvezi nadangel Uriel sporočilo nadangela Uriela {B} Urielov {O} EDNINA: im. Uriel, rod. Uriela, daj. Urielu, tož. Uriela, mest. pri Urielu, or. z Urielom; DVOJINA: im. Uriela, rod. Urielov, daj. Urieloma, tož. Uriela, mest. pri Urielih, or. z Urieloma; MNOŽINA: im. Urieli, rod. Urielov, daj. Urielom, tož. Uriele, mest. pri Urielih, or. z Urieli STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ur. l. okrajš. |Uradni list|: Pravilnik je bil objavljen v Ur. l. RS št. 30/02 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Úroš Úroša m; imena bitij |moško ime|: Zaradi poškodbe desnega kolena Uroša ni bilo na tekmi; Z Urošem naju veže dolgoletno prijateljstvo {B} Urošev

{O} EDNINA: im. Úroš, rod. Úroša, daj. Úrošu, tož. Úroša, mest. pri Úrošu, or. z Úrošem; DVOJINA: im. Úroša, rod. Úrošev, daj. Úrošema, tož. Úroša, mest. pri Úroših, or. z Úrošema; MNOŽINA: im. Úroši, rod. Úrošev, daj. Úrošem, tož. Úroše, mest. pri Úroših, or. z Úroši STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Úrošev Úroševa Úroševo prid. Izhodišče Uroševe kulinarike so predvsem surovine (< Uroš) {O} moški: EDNINA: im. Úrošev, rod. Úroševega, daj. Úroševemu, tož. Úrošev (živostno Úroševega), mest. pri Úroševem, or. z Úroševim; DVOJINA: im. Úroševa, rod. Úroševih, daj. Úroševima, tož. Úroševa, mest. pri Úroševih, or. z Úroševima; MNOŽINA: im. Úroševi, rod. Úroševih, daj. Úroševim, tož. Úroševe, mest. pri Úroševih, or. z Úroševimi ženski: EDNINA: im. Úroševa, rod. Úroševe, daj. Úroševi, tož. Úroševo, mest. pri Úroševi, or. z Úroševo; DVOJINA: im. Úroševi, rod. Úroševih, daj. Úroševima, tož. Úroševi, mest. pri Úroševih, or. z Úroševima; MNOŽINA: im. Úroševe, rod. Úroševih, daj. Úroševim, tož. Úroševe, mest. pri Úroševih, or. z Úroševimi srednji: EDNINA: im. Úroševo, rod. Úroševega, daj. Úroševemu, tož. Úroševo, mest. pri Úroševem, or. z Úroševim; DVOJINA: im. Úroševi, rod. Úroševih, daj. Úroševima, tož. Úroševi, mest. pri Úroševih, or. z Úroševima; MNOŽINA: im. Úroševa, rod. Úroševih, daj. Úroševim, tož. Úroševa, mest. pri Úroševih, or. z Úroševimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Úršič Úršiča m; imena bitij

441

|priimek|: predavanje filozofa Marka Uršiča; S kolegom Uršičem sta se podala v steno {B} Uršičev {O} EDNINA: im. Úršič, rod. Úršiča, daj. Úršiču, tož. Úršiča, mest. pri Úršiču, or. z Úršičem; DVOJINA: im. Úršiča, rod. Úršičev, daj. Úršičema, tož. Úršiča, mest. pri Úršičih, or. z Úršičema; MNOŽINA: im. Úršiči, rod. Úršičev, daj. Úršičem, tož. Úršiče, mest. pri Úršičih, or. z Úršiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Úršičev Úršičeva Úršičevo prid. Patent za Uršičevo tehnologijo je registriran pri nas in v ZDA (< Uršič) {O} moški: EDNINA: im. Úršičev, rod. Úršičevega, daj. Úršičevemu, tož. Úršičev (živostno Úršičevega), mest. pri Úršičevem, or. z Úršičevim; DVOJINA: im. Úršičeva, rod. Úršičevih, daj. Úršičevima, tož. Úršičeva, mest. pri Úršičevih, or. z Úršičevima; MNOŽINA: im. Úršičevi, rod. Úršičevih, daj. Úršičevim, tož. Úršičeve, mest. pri Úršičevih, or. z Úršičevimi ženski: EDNINA: im. Úršičeva, rod. Úršičeve, daj. Úršičevi, tož. Úršičevo, mest. pri Úršičevi, or. z Úršičevo; DVOJINA: im. Úršičevi, rod. Úršičevih, daj. Úršičevima, tož. Úršičevi, mest. pri Úršičevih, or. z Úršičevima; MNOŽINA: im. Úršičeve, rod. Úršičevih, daj. Úršičevim, tož. Úršičeve, mest. pri Úršičevih, or. z Úršičevimi srednji: EDNINA: im. Úršičevo, rod. Úršičevega, daj. Úršičevemu, tož. Úršičevo, mest. pri Úršičevem, or. z Úršičevim; DVOJINA: im. Úršičevi, rod. Úršičevih, daj. Úršičevima, tož. Úršičevi, mest. pri Úršičevih, or. z Úršičevima; MNOŽINA: im. Úršičeva, rod. Úršičevih, daj. Úršičevim, tož. Úršičeva, mest. pri Úršičevih, or. z Úršičevimi

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) USD USD [uesdé in usədə̀] m; simboli |ameriški dolar|: Cena sodčka nafte je padla na 50 USD STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli ust. okrajš. |ustanovljen|: Gimnazija v Celovcu (ust. 1604) je starejša od novomeške STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Uuh Uuh [uuhə̀ in uuhá] m; simboli |ununheksij|: Simbol za kemijski element ununheksij je Uuh STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Uuó Uuó m; simboli |ununoktij|: Simbol za kemijski element ununoktij je Uuo STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Uup Uup [uupə̀ in uupé] m; simboli |ununpentij|: Simbol za kemijski element ununpentij je Uup STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Uuq Uuq [uukvə̀ in uukú] m; simboli |ununkvadij|: Simbol za kemijski element ununkvadij je Uuq STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Uus Uus [uusə̀ in uuès] m; simboli |ununseptij|: Simbol za kemijski element ununseptij je Uus STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli

442

Uut Uut [uutə̀ in uuté] m; simboli |ununtrij|: Simbol za kemijski element ununtrij je Uut STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli v1 v-ja tudi v [və̀, rod. və̀ja in vé, rod. vêja] m |ime črke ali glasu|: zobnoustnični v; Kakšna je izgovarjava predponskega v-ja?; navadno nesklonljivo Azbuka dela razliko med glasovoma f in p ter med b in v; kot imenovalniški prilastek Poznaš vse izgovorne variante soglasnika v?; ob številki različica v3 {O} EDNINA: im. v tudi v, rod. v-ja tudi v, daj. v-ju tudi v, tož. v tudi v, mest. pri v-ju tudi pri v, or. z v-jem tudi z v; DVOJINA: im. v-ja tudi v, rod. v-jev tudi v, daj. v-jema tudi v, tož. v-ja tudi v, mest. pri v-jih tudi pri v, or. z v-jema tudi z v; MNOŽINA: im. v-ji tudi v, rod. v-jev tudi v, daj. v-jem tudi v, tož. v-je tudi v, mest. pri v-jih tudi pri v, or. z v-ji tudi z v STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) v2 v [və̀ in vé] m; simboli |hitrost|: Hitrost (v) merimo v metrih na sekundo ali kilometrih na uro; |višina|: Višina trikotnika je označena z v STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli V1 V-ja tudi V [və̀, rod. və̀ja in vé, rod. vêja] m |ime črke|: veliki V; Prekrižajte dlani tako, da z V-jem med palcem in kazalcem obeh rok ustvarite majhno odprtino; navadno nesklonljivo Naštel je vsa mesta v Sloveniji od A do V, potem se mu je zataknilo; kot imenovalniški prilastek črka V; ob številki raketa V1 {O} EDNINA: im. V tudi V, rod. V-ja tudi V, daj. V-ju tudi V, tož. V tudi V, mest. pri V-ju tudi pri V, or. z V-jem tudi z V;

DVOJINA: im. V-ja tudi V, rod. V-jev tudi V, daj. V-jema tudi V, tož. V-ja tudi V, mest. pri V-jih tudi pri V, or. z V-jema tudi z V; MNOŽINA: im. V-ji tudi V, rod. V-jev tudi V, daj. V-jem tudi V, tož. V-je tudi V, mest. pri V-jih tudi pri V, or. z V-ji tudi z V STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) V2 V [və̀ in vé] m; simboli |vanadij|: Simbol za kemijski element vanadij je V; |volt|: paralizator z napetostjo 200.000 V; |voltni|: z vezajem, del pridevniške zloženke 6-V akumulator; V/m Jakost električnega polja je okrog 130 V/m; |prostornina|: V polje z oznako V vpišite prostornino v ml STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli;simboli V3 V [və̀ in vé] m; simboli |vzhod|: Pot nadaljuj po grebenu proti V; |vzhodni|: Za plezanje je zanimiva V stena; prim. JV, SV {O} EDNINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest. pri V, or. z V; DVOJINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest. pri V, or. z V; MNOŽINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest. pri V, or. z V STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli V4 V [və̀ in vé] m; simboli |rimska števka|: Vrednost rimske števke V je 5 {O} EDNINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest. pri V, or. z V; DVOJINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest. pri V, or. z V; MNOŽINA: im. V, rod. V, daj. V, tož. V, mest. pri V, or. z V STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli V. okrajš.

443

|Veliki|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen V. Britanija; V. Lašče; |Vzhodni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen V. Nemčija; V. Timor; prim. Vel., Vzh. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave VA VA [vəá in veá] m; simboli |voltamper|: Proizvajalci za označevanje moči oz. velikosti bremena uporabljajo oznako VA STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli vájenec vájenca m |učenec, ki se usposablja za poklic|: V prvi generaciji vajencev je šolanje uspešno končalo kar 87 odstotkov vpisanih; |pravljični lik|: v zvezi vajenec Hlapič V sedmih abonentskih predstavah se bodo otroci srečali s čarovnico Mico, vajencem Hlapičem, Svinjskim pastirjem, čebelico Majo in drugimi literarnimi junaki {B} vajenčev {O} EDNINA: im. vájenec, rod. vájenca, daj. vájencu, tož. vájenca, mest. pri vájencu, or. z vájencem; DVOJINA: im. vájenca, rod. vájencev, daj. vájencema, tož. vájenca, mest. pri vájencih, or. z vájencema; MNOŽINA: im. vájenci, rod. vájencev, daj. vájencem, tož. vájence, mest. pri vájencih, or. z vájenci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena valkíra valkíre ž |germansko bajeslovno bitje, devica, spremljevalka vojščakov|: V skandinavski in germanski mitologiji so valkire device bojevnice, tiste, ki izbirajo med ubitimi {B} valkirin {O} EDNINA: im. valkíra, rod. valkíre, daj. valkíri, tož. valkíro, mest. pri valkíri, or. z valkíro; DVOJINA: im. valkíri, rod. valkír,

daj. valkírama, tož. valkíri, mest. pri valkírah, or. z valkírama; MNOŽINA: im. valkíre, rod. valkír, daj. valkíram, tož. valkíre, mest. pri valkírah, or. z valkírami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Válter Válterja m; imena bitij |moško ime|: Nogomet najraje igram z Valterjem {B} Valterjev {O} EDNINA: im. Válter, rod. Válterja, daj. Válterju, tož. Válterja, mest. pri Válterju, or. z Válterjem; DVOJINA: im. Válterja, rod. Válterjev, daj. Válterjema, tož. Válterja, mest. pri Válterjih, or. z Válterjema; MNOŽINA: im. Válterji, rod. Válterjev, daj. Válterjem, tož. Válterje, mest. pri Válterjih, or. z Válterji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Válterjev Válterjeva Válterjevo prid. Valterjev nastop (< Valter) {O} moški: EDNINA: im. Válterjev, rod. Válterjevega, daj. Válterjevemu, tož. Válterjev (živostno Válterjevega), mest. pri Válterjevem, or. z Válterjevim; DVOJINA: im. Válterjeva, rod. Válterjevih, daj. Válterjevima, tož. Válterjeva, mest. pri Válterjevih, or. z Válterjevima; MNOŽINA: im. Válterjevi, rod. Válterjevih, daj. Válterjevim, tož. Válterjeve, mest. pri Válterjevih, or. z Válterjevimi ženski: EDNINA: im. Válterjeva, rod. Válterjeve, daj. Válterjevi, tož. Válterjevo, mest. pri Válterjevi, or. z Válterjevo; DVOJINA: im. Válterjevi, rod. Válterjevih, daj. Válterjevima, tož. Válterjevi, mest. pri Válterjevih, or. z Válterjevima; MNOŽINA: im. Válterjeve, rod. Válterjevih, daj. Válterjevim, tož. Válterjeve, mest. pri Válterjevih, or. z Válterjevimi

444

srednji: EDNINA: im. Válterjevo, rod. Válterjevega, daj. Válterjevemu, tož. Válterjevo, mest. pri Válterjevem, or. z Válterjevim; DVOJINA: im. Válterjevi, rod. Válterjevih, daj. Válterjevima, tož. Válterjevi, mest. pri Válterjevih, or. z Válterjevima; MNOŽINA: im. Válterjeva, rod. Válterjevih, daj. Válterjevim, tož. Válterjeva, mest. pri Válterjevih, or. z Válterjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) vampír vampírja m |bajeslovno bitje; mrtvec, ki pije kri ljudem|: Ljudsko izročilo pravi, da česen odganja vampirje; V zgodbi smo priča ljubezni med človekom in vampirjem {B} vampirjev {O} EDNINA: im. vampír, rod. vampírja, daj. vampírju, tož. vampírja, mest. pri vampírju, or. z vampírjem; DVOJINA: im. vampírja, rod. vampírjev, daj. vampírjema, tož. vampírja, mest. pri vampírjih, or. z vampírjema; MNOŽINA: im. vampírji, rod. vampírjev, daj. vampírjem, tož. vampírje, mest. pri vampírjih, or. z vampírji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij v. d. [vé dé in və̀ də̀] okrajš. |vršilec dolžnosti; vršilka dolžnosti|: Dela kot vodja trženja in v. d. vodje prodaje revij; za imenom, z vejico Janez Novak, v. d. direktorja, vodi družbo od januarja STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave vedé vedêja m |vršilec dolžnosti|: S tem, ko so me imenovali za vedeja, so mi naložili

dodatno breme; Mestni svet je podaljšal mandate vsem vedejem (< v. d.) {O} EDNINA: im. vedé, rod. vedêja, daj. vedêju, tož. vedéja, mest. pri vedêju, or. z vedêjem; DVOJINA: im. vedêja, rod. vedêjev, daj. vedêjema, tož. vedêja, mest. pri vedêjih, or. z vedêjema; MNOŽINA: im. vedêji, rod. vedêjev, daj. vedêjem, tož. vedêje, mest. pri vedêjih, or. z vedêji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:leksikaliziraneokrajšave vel. okrajš. |velikost|: Prodajamo hišo, dvojček vel. 10 x 11 m STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Vel. okrajš. |Veliki|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Vel. Britanija; Vel. Lašče; prim. V. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Véles Vélesa m; imena bitij |slovanski bog živine|: dvoboj med Velesom in Perunom; Velesu so postavljali svetišča na nizkih vlažnih točkah, v globelih in dolinah {B} Velesov {O} EDNINA: im. Véles, rod. Vélesa, daj. Vélesu, tož. Vélesa, mest. pri Vélesu, or. z Vélesom; DVOJINA: im. Vélesa, rod. Vélesov, daj. Vélesoma, tož. Vélesa, mest. pri Vélesih, or. z Vélesoma; MNOŽINA: im. Vélesi, rod. Vélesov, daj. Vélesom, tož. Vélese, mest. pri Vélesih, or. z Vélesi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Velikónja Velikónje tudi Velikónja m; imena bitij |priimek|: Zaposlil je Velikonjo in Hladnika; Že v torek je opravil pogovor z Velikonjo

445

{B} Velikonjev {O} EDNINA: im. Velikónja, rod. Velikónje tudi Velikónja, daj. Velikónji tudi Velikónju, tož. Velikónjo tudi Velikónja, mest. pri Velikónji tudi pri Velikónju, or. z Velikónjo tudi z Velikónjom; DVOJINA: im. Velikónji tudi Velikónja, rod. Velikónj tudi Velikónjov, daj. Velikónjama tudi Velikónjoma, tož. Velikónji tudi Velikónja, mest. pri Velikónjah tudi pri Velikónjih, or. z Velikónjama tudi z Velikónjoma; MNOŽINA: im. Velikónje tudi Velikónji, rod. Velikónj tudi Velikónjov, daj. Velikónjam tudi Velikónjom, tož. Velikónje tudi Velikónje, mest. pri Velikónjah tudi pri Velikónjih, or. z Velikónjami tudi z Velikónji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Velikónjev Velikónjeva Velikónjevo prid. Ob Velikonjevih besedah so se prisotni zamislili (< Velikonja) {O} moški: EDNINA: im. Velikónjev, rod. Velikónjevega, daj. Velikónjevemu, tož. Velikónjev (živostno Velikónjevega), mest. pri Velikónjevem, or. s Velikónjevim; DVOJINA: im. Velikónjeva, rod. Velikónjevih, daj. Velikónjevima, tož. Velikónjeva, mest. pri Velikónjevih, or. s Velikónjevima; MNOŽINA: im. Velikónjevi, rod. Velikónjevih, daj. Velikónjevim, tož. Velikónjeve, mest. pri Velikónjevih, or. s Velikónjevimi ženski: EDNINA: im. Velikónjeva, rod. Velikónjeve, daj. Velikónjevi, tož. Velikónjevo, mest. pri Velikónjevi, or. s Velikónjevo; DVOJINA: im. Velikónjevi, rod. Velikónjevih, daj. Velikónjevima, tož. Velikónjevi, mest. pri Velikónjevih, or. s Velikónjevima; MNOŽINA: im. Velikónjeve, rod. Velikónjevih, daj.

Velikónjevim, tož. Velikónjeve, mest. pri Velikónjevih, or. s Velikónjevimi srednji: EDNINA: im. Velikónjevo, rod. Velikónjevega, daj. Velikónjevemu, tož. Velikónjevo, mest. pri Velikónjevem, or. s Velikónjevim; DVOJINA: im. Velikónjevi, rod. Velikónjevih, daj. Velikónjevima, tož. Velikónjevi, mest. pri Velikónjevih, or. s Velikónjevima; MNOŽINA: im. Velikónjeva, rod. Velikónjevih, daj. Velikónjevim, tož. Velikónjeva, mest. pri Velikónjevih, or. s Velikónjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Vénera Vénere ž; imena bitij |rimska boginja ljubezni|: Motiv boginje Venere iz 19. stoletja v obliki male sobne plastike iz belega marmorja krasi okrogli salon palače Gabrielli v Piranu {B} Venerin {O} EDNINA: im. Vénera, rod. Vénere, daj. Véneri, tož. Vénero, mest. pri Véneri, or. z Vénero; DVOJINA: im. Véneri, rod. Véner, daj. Vénerama, tož. Véneri, mest. pri Vénerah, or. z Vénerama; MNOŽINA: im. Vénere, rod. Véner, daj. Véneram, tož. Vénere, mest. pri Vénerah, or. z Vénerami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Vénerin Vénerina Vénerino prid. Avtor ene najslavnejših upodobitev Venerinega rojstva je Botticelli; venerin griček ||del telesa||: Pasovi hlač so zlezli daleč daleč pod popek in komajda še pokrijejo venerin griček (< Venera) {O} moški: EDNINA: im. Vénerin, rod. Vénerinega, daj. Vénerinemu, tož. Vénerin (živostno Vénerinega), mest. pri Vénerinem, or. z Vénerinim; DVOJINA: im. Vénerina, rod. Vénerinih, daj.

446

Vénerinima, tož. Vénerina, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinima; MNOŽINA: im. Vénerini, rod. Vénerinih, daj. Vénerinim, tož. Vénerine, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinimi ženski: EDNINA: im. Vénerina, rod. Vénerine, daj. Vénerini, tož. Vénerino, mest. pri Vénerini, or. z Vénerino; DVOJINA: im. Vénerini, rod. Vénerinih, daj. Vénerinima, tož. Vénerini, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinima; MNOŽINA: im. Vénerine, rod. Vénerinih, daj. Vénerinim, tož. Vénerine, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinimi srednji: EDNINA: im. Vénerino, rod. Vénerinega, daj. Vénerinemu, tož. Vénerino, mest. pri Vénerinem, or. z Vénerinim; DVOJINA: im. Vénerini, rod. Vénerinih, daj. Vénerinima, tož. Vénerini, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinima; MNOŽINA: im. Vénerina, rod. Vénerinih, daj. Vénerinim, tož. Vénerina, mest. pri Vénerinih, or. z Vénerinimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) ver. okrajš. |verzija|: Uporabljam Microsoft Office ver. 2.10; |verski|: ver. oddaja STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Verónika Deseníška Verónike Deseníške ž; imena bitij |slovenska literarna junakinja|: V zgodbah o Veroniki Deseniški sta našla navdih Jurčič in Župančič {O} EDNINA: im. Verónika Deseníška, rod. Verónike Deseníške, daj. Veróniki Deseníški, tož. Veróniko Deseníško, mest. pri Veróniki Deseníški, or. z Veróniko Deseníško STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu

Vésna Vésne ž; imena bitij |žensko ime|: razstava grafik akademske slikarke Vesne Drnovšek; |slovanska boginja pomladi|: Vesna je boginja, ki preganja zimo {B} Vesnin {O} EDNINA: im. Vésna, rod. Vésne, daj. Vésni, tož. Vésno, mest. pri Vésni, or. z Vésno; DVOJINA: im. Vésni, rod. Vésen, daj. Vésnama, tož. Vésni, mest. pri Vésnah, or. z Vésnama; MNOŽINA: im. Vésne, rod. Vésen, daj. Vésnam, tož. Vésne, mest. pri Vésnah, or. z Vésnami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);religijskaimena Vésta Véste ž; imena bitij |rimska boginja ognjišča in ognja|: Boginji Vesti so postavljali svetišča na krajih, kamor je udarila strela {B} Vestin {O} EDNINA: im. Vésta, rod. Véste, daj. Vésti, tož. Vésto, mest. pri Vésti, or. z Vésto; DVOJINA: im. Vésti, rod. Vést, daj. Véstama, tož. Vésti, mest. pri Véstah, or. z Véstama; MNOŽINA: im. Véste, rod. Vést, daj. Véstam, tož. Véste, mest. pri Véstah, or. z Véstami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena vet. okrajš. |veterina|: zavod za vet.; |veterinar; veterinarka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. vet.; |veterinarski|: vet. zavod STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Vida Víde ž; imena bitij |žensko ime|: Pogovor z Vido mi je olajšal obisk spletne strani davčne uprave ; |slovensko bajeslovno bitje|: v zvezi lepa/Lepa Vida Povezavo lepe/Lepe Vide z bitjem, ki se prerojeva, najdemo

447

tudi v ljudski pesmi »Lepa Vida proso plela«, ki jo je zapisal Stanko Vraz v Prekmurju {B} Vidin {O} EDNINA: im. Vída, rod. Víde, daj. Vídi, tož. Vído, mest. pri Vídi, or. z Vído; DVOJINA: im. Vídi, rod. Víd, daj. Vídama, tož. Vídi, mest. pri Vídah, or. z Vídama; MNOŽINA: im. Víde, rod. Víd, daj. Vídam, tož. Víde, mest. pri Vídah, or. z Vídami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena;lastnaimena(osebna,ženska) Vídic Vídica m; imena bitij |priimek|: Nastopil je ob baritonistu Vidicu; Na Dunaju smo se seznanili z dr. Vidicem {B} Vidičev {O} EDNINA: im. Vídic, rod. Vídica, daj. Vídicu, tož. Vídica, mest. pri Vídicu, or. z Vídicem; DVOJINA: im. Vídica, rod. Vídicev, daj. Vídicema, tož. Vídica, mest. pri Vídicih, or. z Vídicema; MNOŽINA: im. Vídici, rod. Vídicev, daj. Vídicem, tož. Vídice, mest. pri Vídicih, or. z Vídici STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Vídičev Vídičeva Vídičevo prid. Zdravljico so opremili z Vidičevimi ilustracijami (< Vidic) {O} moški: EDNINA: im. Vídičev, rod. Vídičevega, daj. Vídičevemu, tož. Vídičev (živostno Vídičevega), mest. pri Vídičevem, or. z Vídičevim; DVOJINA: im. Vídičeva, rod. Vídičevih, daj. Vídičevima, tož. Vídičeva, mest. pri Vídičevih, or. z Vídičevima; MNOŽINA: im. Vídičevi, rod. Vídičevih, daj. Vídičevim, tož. Vídičeve, mest. pri Vídičevih, or. z Vídičevimi ženski: EDNINA: im. Vídičeva, rod. Vídičeve, daj. Vídičevi, tož. Vídičevo, mest. pri Vídičevi, or. z Vídičevo;

DVOJINA: im. Vídičevi, rod. Vídičevih, daj. Vídičevima, tož. Vídičevi, mest. pri Vídičevih, or. z Vídičevima; MNOŽINA: im. Vídičeve, rod. Vídičevih, daj. Vídičevim, tož. Vídičeve, mest. pri Vídičevih, or. z Vídičevimi srednji: EDNINA: im. Vídičevo, rod. Vídičevega, daj. Vídičevemu, tož. Vídičevo, mest. pri Vídičevem, or. z Vídičevim; DVOJINA: im. Vídičevi, rod. Vídičevih, daj. Vídičevima, tož. Vídičevi, mest. pri Vídičevih, or. z Vídičevima; MNOŽINA: im. Vídičeva, rod. Vídičevih, daj. Vídičevim, tož. Vídičeva, mest. pri Vídičevih, or. z Vídičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Vídmar Vídmarja m; imena bitij |priimek|: Osrednja šahovska prireditev bo posvečena prvemu slovenskemu velemojstru dr. Milanu Vidmarju; Za Vidmarjem je akademiji znanosti predsedoval Janez Milčinski {B} Vidmarjev {O} EDNINA: im. Vídmar, rod. Vídmarja, daj. Vídmarju, tož. Vídmarja, mest. pri Vídmarju, or. z Vídmarjem; DVOJINA: im. Vídmarja, rod. Vídmarjev, daj. Vídmarjema, tož. Vídmarja, mest. pri Vídmarjih, or. z Vídmarjema; MNOŽINA: im. Vídmarji, rod. Vídmarjev, daj. Vídmarjem, tož. Vídmarje, mest. pri Vídmarjih, or. z Vídmarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Vídmarjev Vídmarjeva Vídmarjevo prid. Presenečen je bil nad Vidmarjevimi pogledi (< Vidmar) {O} moški: EDNINA: im. Vídmarjev, rod. Vídmarjevega, daj. Vídmarjevemu, tož. Vídmarjev (živostno Vídmarjevega), mest.

448

pri Vídmarjevem, or. z Vídmarjevim; DVOJINA: im. Vídmarjeva, rod. Vídmarjevih, daj. Vídmarjevima, tož. Vídmarjeva, mest. pri Vídmarjevih, or. z Vídmarjevima; MNOŽINA: im. Vídmarjevi, rod. Vídmarjevih, daj. Vídmarjevim, tož. Vídmarjeve, mest. pri Vídmarjevih, or. z Vídmarjevimi ženski: EDNINA: im. Vídmarjeva, rod. Vídmarjeve, daj. Vídmarjevi, tož. Vídmarjevo, mest. pri Vídmarjevi, or. z Vídmarjevo; DVOJINA: im. Vídmarjevi, rod. Vídmarjevih, daj. Vídmarjevima, tož. Vídmarjevi, mest. pri Vídmarjevih, or. z Vídmarjevima; MNOŽINA: im. Vídmarjeve, rod. Vídmarjevih, daj. Vídmarjevim, tož. Vídmarjeve, mest. pri Vídmarjevih, or. z Vídmarjevimi srednji: EDNINA: im. Vídmarjevo, rod. Vídmarjevega, daj. Vídmarjevemu, tož. Vídmarjevo, mest. pri Vídmarjevem, or. z Vídmarjevim; DVOJINA: im. Vídmarjevi, rod. Vídmarjevih, daj. Vídmarjevima, tož. Vídmarjevi, mest. pri Vídmarjevih, or. z Vídmarjevima; MNOŽINA: im. Vídmarjeva, rod. Vídmarjevih, daj. Vídmarjevim, tož. Vídmarjeva, mest. pri Vídmarjevih, or. z Vídmarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Vídovič Vídovič m; imena bitij |priimek|: Poškodbo Janeza Vidoviča so že sanirali; Želel je govoriti z Vidovičem na samem {B} Vidovičev {O} EDNINA: im. Vídovič, rod. Vídoviča, daj. Vídoviču, tož. Vídoviča, mest. pri Vídoviču, or. z Vídovičem; DVOJINA: im. Vídoviča, rod. Vídovičev, daj. Vídovičema, tož. Vídoviča, mest. pri Vídovičih, or. z Vídovičema; MNOŽINA: im. Vídoviči, rod. Vídovičev, daj. Vídovičem, tož. Vídoviče, mest. pri Vídovičih, or. z Vídoviči

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Vídovičev Vídovičeva Vídovičevo prid. Nadure jim po Vidovičevih besedah izplačajo le za nujne naloge (< Vidovič) {O} moški: EDNINA: im. Vídovičev, rod. Vídovičevega, daj. Vídovičevemu, tož. Vídovičev (živostno Vídovičevega), mest. pri Vídovičevem, or. z Vídovičevim; DVOJINA: im. Vídovičeva, rod. Vídovičevih, daj. Vídovičevima, tož. Vídovičeva, mest. pri Vídovičevih, or. z Vídovičevima; MNOŽINA: im. Vídovičevi, rod. Vídovičevih, daj. Vídovičevim, tož. Vídovičeve, mest. pri Vídovičevih, or. z Vídovičevimi ženski: EDNINA: im. Vídovičeva, rod. Vídovičeve, daj. Vídovičevi, tož. Vídovičevo, mest. pri Vídovičevi, or. z Vídovičevo; DVOJINA: im. Vídovičevi, rod. Vídovičevih, daj. Vídovičevima, tož. Vídovičevi, mest. pri Vídovičevih, or. z Vídovičevima; MNOŽINA: im. Vídovičeve, rod. Vídovičevih, daj. Vídovičevim, tož. Vídovičeve, mest. pri Vídovičevih, or. z Vídovičevimi srednji: EDNINA: im. Vídovičevo, rod. Vídovičevega, daj. Vídovičevemu, tož. Vídovičevo, mest. pri Vídovičevem, or. z Vídovičevim; DVOJINA: im. Vídovičevi, rod. Vídovičevih, daj. Vídovičevima, tož. Vídovičevi, mest. pri Vídovičevih, or. z Vídovičevima; MNOŽINA: im. Vídovičeva, rod. Vídovičevih, daj. Vídovičevim, tož. Vídovičeva, mest. pri Vídovičevih, or. z Vídovičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Vigny Vignyja [vinjí] m; imena bitij |Alfred de Vigny; francoski književnik|: Vigny kot mislec presega svoje

449

romantične kolege, kot pesniški rokodelec pa je marsikje nenatančen; za imenom s predimkom Izbor predstavlja najpomembnejše pesmi in pesnitve Alfreda de Vignyja {B} Vignyjev {O} EDNINA: im. Vigny, rod. Vignyja, daj. Vignyju, tož. Vignyja, mest. pri Vignyju, or. z Vignyjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki Vignyjev Vignyjeva Vignyjevo [vinjíjev-] prid. V dvajsetih letih 19. stoletja se je z izdajo Lamartinovih in Vignyjevih pesmi razmahnila romantika (< Vigny) {O} moški: EDNINA: im. Vignyjev, rod. Vignyjevega, daj. Vignyjevemu, tož. Vignyjev (živostno Vignyjevega), mest. pri Vignyjevem, or. z Vignyjevim; DVOJINA: im. Vignyjeva, rod. Vignyjevih, daj. Vignyjevima, tož. Vignyjeva, mest. pri Vignyjevih, or. z Vignyjevima; MNOŽINA: im. Vignyjevi, rod. Vignyjevih, daj. Vignyjevim, tož. Vignyjeve, mest. pri Vignyjevih, or. z Vignyjevimi ženski: EDNINA: im. Vignyjeva, rod. Vignyjeve, daj. Vignyjevi, tož. Vignyjevo, mest. pri Vignyjevi, or. z Vignyjevo; DVOJINA: im. Vignyjevi, rod. Vignyjevih, daj. Vignyjevima, tož. Vignyjevi, mest. pri Vignyjevih, or. z Vignyjevima; MNOŽINA: im. Vignyjeve, rod. Vignyjevih, daj. Vignyjevim, tož. Vignyjeve, mest. pri Vignyjevih, or. z Vignyjevimi srednji: EDNINA: im. Vignyjevo, rod. Vignyjevega, daj. Vignyjevemu, tož. Vignyjevo, mest. pri Vignyjevem, or. z Vignyjevim; DVOJINA: im. Vignyjevi, rod. Vignyjevih, daj. Vignyjevima, tož. Vignyjevi, mest. pri Vignyjevih, or. z Vignyjevima; MNOŽINA: im. Vignyjeva, rod. Vignyjevih, daj. Vignyjevim, tož.

Vignyjeva, mest. pri Vignyjevih, or. z Vignyjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) Víktor Víktorja m; imena bitij |moško ime|: Mnenje Viktorja mi veliko pomeni; Videl sem posnetek šahovske partije z Viktorjem Korčnojem {B} Viktorjev {O} EDNINA: im. Víktor, rod. Víktorja, daj. Víktorju, tož. Víktorja, mest. pri Víktorju, or. z Víktorjem; DVOJINA: im. Víktorja, rod. Víktorjev, daj. Víktorjema, tož. Víktorja, mest. pri Víktorjih, or. z Víktorjema; MNOŽINA: im. Víktorji, rod. Víktorjev, daj. Víktorjem, tož. Víktorje, mest. pri Víktorjih, or. z Víktorji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Víktorjev Víktorjeva Víktorjevo prid. hiša Viktorjevih staršev (< Viktor) {O} moški: EDNINA: im. Víktorjev, rod. Víktorjevega, daj. Víktorjevemu, tož. Víktorjev (živostno Víktorjevega), mest. pri Víktorjevem, or. z Víktorjevim; DVOJINA: im. Víktorjeva, rod. Víktorjevih, daj. Víktorjevima, tož. Víktorjeva, mest. pri Víktorjevih, or. z Víktorjevima; MNOŽINA: im. Víktorjevi, rod. Víktorjevih, daj. Víktorjevim, tož. Víktorjeve, mest. pri Víktorjevih, or. z Víktorjevimi ženski: EDNINA: im. Víktorjeva, rod. Víktorjeve, daj. Víktorjevi, tož. Víktorjevo, mest. pri Víktorjevi, or. z Víktorjevo; DVOJINA: im. Víktorjevi, rod. Víktorjevih, daj. Víktorjevima, tož. Víktorjevi, mest. pri Víktorjevih, or. z Víktorjevima; MNOŽINA: im. Víktorjeve, rod. Víktorjevih, daj. Víktorjevim, tož. Víktorjeve, mest. pri Víktorjevih, or. z Víktorjevimi

450

srednji: EDNINA: im. Víktorjevo, rod. Víktorjevega, daj. Víktorjevemu, tož. Víktorjevo, mest. pri Víktorjevem, or. z Víktorjevim; DVOJINA: im. Víktorjevi, rod. Víktorjevih, daj. Víktorjevima, tož. Víktorjevi, mest. pri Víktorjevih, or. z Víktorjevima; MNOŽINA: im. Víktorjeva, rod. Víktorjevih, daj. Víktorjevim, tož. Víktorjeva, mest. pri Víktorjevih, or. z Víktorjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) víla víle ž |bajeslovno bitje, dekle, ki živi v vodi ali gozdu|: gozdna vila; Poročal je o bežnih srečanjih z vilami, nikoli pa jih ni uspel fotografirati {B} vilin {O} EDNINA: im. víla, rod. víle, daj. víli, tož. vílo, mest. pri víli, or. z vílo; DVOJINA: im. víli, rod. víl, daj. vílama, tož. víli, mest. pri vílah, or. z vílama; MNOŽINA: im. víle, rod. víl, daj. vílam, tož. víle, mest. pri vílah, or. z vílami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:mitološkaimena vilínčev vilínčeva vilínčevo prid. Vilinčev obraz se mu je zdel kot maska (< vilinec) {O} moški: EDNINA: im. vilínčev, rod. vilínčevega, daj. vilínčevemu, tož. vilínčev (živostno vilínčevega), mest. pri vilínčevem, or. z vilínčevim; DVOJINA: im. vilínčeva, rod. vilínčevih, daj. vilínčevima, tož. vilínčeva, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčeve, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevimi ženski: EDNINA: im. vilínčeva, rod. vilínčeve, daj. vilínčevi, tož. vilínčevo, mest. pri vilínčevi, or. z vilínčevo; DVOJINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj.

vilínčevima, tož. vilínčevi, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčeve, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčeve, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevimi srednji: EDNINA: im. vilínčevo, rod. vilínčevega, daj. vilínčevemu, tož. vilínčevo, mest. pri vilínčevem, or. z vilínčevim; DVOJINA: im. vilínčevi, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčevi, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevima; MNOŽINA: im. vilínčeva, rod. vilínčevih, daj. vilínčevim, tož. vilínčeva, mest. pri vilínčevih, or. z vilínčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) vilínec vilínca m |bajeslovno bitje, mlad moški|: vilinec Legolas; dežela vilincev in škratov; |pravljično bitje|: hišni vilinec {B} vilinčev {O} EDNINA: im. vilínec, rod. vilínca, daj. vilíncu, tož. vilínca, mest. pri vilíncu, or. z vilíncem; DVOJINA: im. vilínca, rod. vilíncev, daj. vilíncema, tož. vilínca, mest. pri vilíncih, or. z vilíncema; MNOŽINA: im. vilínci, rod. vilíncev, daj. vilíncem, tož. vilínce, mest. pri vilíncih, or. z vilínci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Viljem iz Ockhama Viljema iz Ockhama [víljem iz ókama] m; imena bitij |angl. William of Ockham: angleški redovnik in filozof|: nominalizem Viljema iz Ockhama; prim. Viljem Ockhamski {O} EDNINA: im. Viljem iz Ockhama, rod. Viljema iz Ockhama, daj. Viljemu iz Ockhama, tož. Viljema iz Ockhama, mest. pri Viljemu iz Ockhama, or. z Viljemom iz Ockhama

451

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Viljem Ockhamski Viljema Ockhamskega [ víljem ókamski] m; imena bitij |angl. William of Ockham: angleški redovnik in filozof|: V delu pogosto navaja načelo Viljema Ockhamskega o cilju in sredstvih; prim. Viljem iz Ockhama {O} EDNINA: im. Viljem Ockhamski, rod. Viljema Ockhamskega, daj. Viljemu Ockhamskemu, tož. Viljema Ockhamskega, mest. pri Viljemu Ockhamskem, or. z Viljemom Ockhamskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Víljem Osvajálec Víljema Osvajálca [osvajáləc, rod. osvajáu̯ca in osvajálca] m; imena bitij |dan. William the Conqueror: normanski visoki plemič|: V filmu se Ivana Orleanska spoprime z Viljemom Osvajalcem {O} EDNINA: im. Víljem Osvajálec, rod. Víljema Osvajálca, daj. Víljemu Osvajálcu, tož. Víljema Osvajálca, mest. pri Víljemu Osvajálcu, or. z Víljemom Osvajálcem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Víncenc Víncenca m; imena bitij |moško ime|: razstava Vincenca Vipotnika; Zavezništvo med Vincencem in Martinom zamira {B} Vincenčev {O} EDNINA: im. Víncenc, rod. Víncenca, daj. Víncencu, tož. Víncenca, mest. pri Víncencu, or. z Víncencem; DVOJINA: im.

Víncenca, rod. Víncencev, daj. Víncencema, tož. Víncenca, mest. pri Víncencih, or. z Víncencema; MNOŽINA: im. Víncenci, rod. Víncencev, daj. Víncencem, tož. Víncence, mest. pri Víncencih, or. z Víncenci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Vincéncij Pávelski Vincéncija Pávelskega m; imena bitij |lat. Vincentius a Paulo: svetnik|: družba svetega Vincencija Pavelskega; Na romanju so se ustavili v krajih, povezanih s sv. Vincencijem Pavelskim {O} EDNINA: im. Vincéncij Pávelski, rod. Vincéncija Pávelskega, daj. Vincénciju Pávelskemu, tož. Vincéncija Pávelskega, mest. pri Vincénciju Pávelskem, or. z Vincéncijem Pávelskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Víncenčev Víncenčeva Víncenčevo prid. Vincenčeva kmetija je postala vzor drugim ekološkim kmetom (< Vincenc) {O} moški: EDNINA: im. Víncenčev, rod. Víncenčevega, daj. Víncenčevemu, tož. Víncenčev (živostno Víncenčevega), mest. pri Víncenčevem, or. z Víncenčevim; DVOJINA: im. Víncenčeva, rod. Víncenčevih, daj. Víncenčevima, tož. Víncenčeva, mest. pri Víncenčevih, or. z Víncenčevima; MNOŽINA: im. Víncenčevi, rod. Víncenčevih, daj. Víncenčevim, tož. Víncenčeve, mest. pri Víncenčevih, or. z Víncenčevimi ženski: EDNINA: im. Víncenčeva, rod. Víncenčeve, daj. Víncenčevi, tož. Víncenčevo, mest. pri Víncenčevi, or. z Víncenčevo; DVOJINA: im. Víncenčevi,

452

rod. Víncenčevih, daj. Víncenčevima, tož. Víncenčevi, mest. pri Víncenčevih, or. z Víncenčevima; MNOŽINA: im. Víncenčeve, rod. Víncenčevih, daj. Víncenčevim, tož. Víncenčeve, mest. pri Víncenčevih, or. z Víncenčevimi srednji: EDNINA: im. Víncenčevo, rod. Víncenčevega, daj. Víncenčevemu, tož. Víncenčevo, mest. pri Víncenčevem, or. z Víncenčevim; DVOJINA: im. Víncenčevi, rod. Víncenčevih, daj. Víncenčevima, tož. Víncenčevi, mest. pri Víncenčevih, or. z Víncenčevima; MNOŽINA: im. Víncenčeva, rod. Víncenčevih, daj. Víncenčevim, tož. Víncenčeva, mest. pri Víncenčevih, or. z Víncenčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Vínko Vínka m; imena bitij |moško ime|: Pri Vinku se je oglasilo šestnajst kupcev; Prejšnji teden je z Vinkom sklenila sporazum {B} Vinkov {O} EDNINA: im. Vínko, rod. Vínka, daj. Vínku, tož. Vínka, mest. pri Vínku, or. z Vínkom; DVOJINA: im. Vínka, rod. Vínkov, daj. Vínkoma, tož. Vínka, mest. pri Vínkih, or. z Vínkoma; MNOŽINA: im. Vínki, rod. Vínkov, daj. Vínkom, tož. Vínke, mest. pri Vínkih, or. z Vínki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Vínkov Vínkova Vínkovo prid. Iz Vinkovega stanovanja sem zaslišal krike (< Vinko) {O} moški: EDNINA: im. Vínkov, rod. Vínkovega, daj. Vínkovemu, tož. Vínkov (živostno Vínkovega), mest. pri Vínkovem, or. s Vínkovim; DVOJINA: im. Vínkova, rod. Vínkovih, daj. Vínkovima, tož. Vínkova, mest. pri Vínkovih, or. s Vínkovima; MNOŽINA: im. Vínkovi, rod.

Vínkovih, daj. Vínkovim, tož. Vínkove, mest. pri Vínkovih, or. s Vínkovimi ženski: EDNINA: im. Vínkova, rod. Vínkove, daj. Vínkovi, tož. Vínkovo, mest. pri Vínkovi, or. s Vínkovo; DVOJINA: im. Vínkovi, rod. Vínkovih, daj. Vínkovima, tož. Vínkovi, mest. pri Vínkovih, or. s Vínkovima; MNOŽINA: im. Vínkove, rod. Vínkovih, daj. Vínkovim, tož. Vínkove, mest. pri Vínkovih, or. s Vínkovimi srednji: EDNINA: im. Vínkovo, rod. Vínkovega, daj. Vínkovemu, tož. Vínkovo, mest. pri Vínkovem, or. s Vínkovim; DVOJINA: im. Vínkovi, rod. Vínkovih, daj. Vínkovima, tož. Vínkovi, mest. pri Vínkovih, or. s Vínkovima; MNOŽINA: im. Vínkova, rod. Vínkovih, daj. Vínkovim, tož. Vínkova, mest. pri Vínkovih, or. s Vínkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Víšnu Víšnuja m; imena bitij |hinduistični bog|: Tempelj Angkor Wat je posvečen hinduističnemu bogu Višnuju {B} Višnujev {O} EDNINA: im. Víšnu, rod. Víšnuja, daj. Víšnuju, tož. Víšnuja, mest. pri Víšnuju, or. z Víšnujem; DVOJINA: im. Víšnuja, rod. Víšnujev, daj. Víšnujema, tož. Víšnuja, mest. pri Víšnujih, or. z Víšnujema; MNOŽINA: im. Víšnuji, rod. Víšnujev, daj. Víšnujem, tož. Víšnuje, mest. pri Víšnujih, or. z Víšnuji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Víšnujev Víšnujeva Víšnujevo prid. Višnujevi avatarji (< Višnu) {O} moški: EDNINA: im. Víšnujev, rod. Víšnujevega, daj. Víšnujevemu, tož. Víšnujev (živostno Víšnujevega), mest. pri Víšnujevem, or. z Víšnujevim; DVOJINA: im. Víšnujeva, rod. Víšnujevih, daj.

453

Víšnujevima, tož. Víšnujeva, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevima; MNOŽINA: im. Víšnujevi, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevim, tož. Víšnujeve, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevimi ženski: EDNINA: im. Víšnujeva, rod. Víšnujeve, daj. Víšnujevi, tož. Víšnujevo, mest. pri Víšnujevi, or. z Víšnujevo; DVOJINA: im. Víšnujevi, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevima, tož. Víšnujevi, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevima; MNOŽINA: im. Víšnujeve, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevim, tož. Víšnujeve, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevimi srednji: EDNINA: im. Víšnujevo, rod. Víšnujevega, daj. Víšnujevemu, tož. Víšnujevo, mest. pri Víšnujevem, or. z Víšnujevim; DVOJINA: im. Víšnujevi, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevima, tož. Víšnujevi, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevima; MNOŽINA: im. Víšnujeva, rod. Víšnujevih, daj. Víšnujevim, tož. Víšnujeva, mest. pri Víšnujevih, or. z Víšnujevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) viš. znan. sod. okrajš. |višji znanstveni sodelavec; višja znanstvena sodelavka|: za imenom, z vejico dr. Janez Novak, viš. znan. sod. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Vládimir Vládimirja m; imena bitij |moško ime|: dela Vladimirja Bartola; V dvoboju z Vladimirjem je bil poražen {B} Vladimirjev {O} EDNINA: im. Vládimir, rod. Vládimirja, daj. Vládimirju, tož. Vládimirja, mest. pri Vládimirju, or. z Vládimirjem; DVOJINA: im. Vládimirja, rod. Vládimirjev, daj. Vládimirjema, tož. Vládimirja, mest. pri Vládimirjih, or. z Vládimirjema; MNOŽINA: im. Vládimirji,

rod. Vládimirjev, daj. Vládimirjem, tož. Vládimirje, mest. pri Vládimirjih, or. z Vládimirji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška);lastnaimena(osebna,moška) Vládimirjev Vládimirjeva Vládimirjevo prid. Vladimirjeva nova vloga je vse nasmejala (< Vladimir) {O} moški: EDNINA: im. Vládimirjev, rod. Vládimirjevega, daj. Vládimirjevemu, tož. Vládimirjev (živostno Vládimirjevega), mest. pri Vládimirjevem, or. z Vládimirjevim; DVOJINA: im. Vládimirjeva, rod. Vládimirjevih, daj. Vládimirjevima, tož. Vládimirjeva, mest. pri Vládimirjevih, or. z Vládimirjevima; MNOŽINA: im. Vládimirjevi, rod. Vládimirjevih, daj. Vládimirjevim, tož. Vládimirjeve, mest. pri Vládimirjevih, or. z Vládimirjevimi ženski: EDNINA: im. Vládimirjeva, rod. Vládimirjeve, daj. Vládimirjevi, tož. Vládimirjevo, mest. pri Vládimirjevi, or. z Vládimirjevo; DVOJINA: im. Vládimirjevi, rod. Vládimirjevih, daj. Vládimirjevima, tož. Vládimirjevi, mest. pri Vládimirjevih, or. z Vládimirjevima; MNOŽINA: im. Vládimirjeve, rod. Vládimirjevih, daj. Vládimirjevim, tož. Vládimirjeve, mest. pri Vládimirjevih, or. z Vládimirjevimi srednji: EDNINA: im. Vládimirjevo, rod. Vládimirjevega, daj. Vládimirjevemu, tož. Vládimirjevo, mest. pri Vládimirjevem, or. z Vládimirjevim; DVOJINA: im. Vládimirjevi, rod. Vládimirjevih, daj. Vládimirjevima, tož. Vládimirjevi, mest. pri Vládimirjevih, or. z Vládimirjevima; MNOŽINA: im. Vládimirjeva, rod. Vládimirjevih, daj. Vládimirjevim, tož. Vládimirjeva, mest. pri Vládimirjevih, or. z Vládimirjevimi

454

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Vládo Vláda m; imena bitij |moško ime|: koncert Vlada Kreslina; Na sliki je skupaj z Vladom {B} Vladov {O} EDNINA: im. Vládo, rod. Vláda, daj. Vládu, tož. Vláda, mest. pri Vládu, or. z Vládom; DVOJINA: im. Vláda, rod. Vládov, daj. Vládoma, tož. Vláda, mest. pri Vládih, or. z Vládoma; MNOŽINA: im. Vládi, rod. Vládov, daj. Vládom, tož. Vláde, mest. pri Vládih, or. z Vládi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Vládov Vládova Vládovo prid. Novi Vladov album vsebuje več svežih skladb (< Vlado) {O} moški: EDNINA: im. Vládov, rod. Vládovega, daj. Vládovemu, tož. Vládov (živostno Vládovega), mest. pri Vládovem, or. z Vládovim; DVOJINA: im. Vládova, rod. Vládovih, daj. Vládovima, tož. Vládova, mest. pri Vládovih, or. z Vládovima; MNOŽINA: im. Vládovi, rod. Vládovih, daj. Vládovim, tož. Vládove, mest. pri Vládovih, or. z Vládovimi ženski: EDNINA: im. Vládova, rod. Vládove, daj. Vládovi, tož. Vládovo, mest. pri Vládovi, or. z Vládovo; DVOJINA: im. Vládovi, rod. Vládovih, daj. Vládovima, tož. Vládovi, mest. pri Vládovih, or. z Vládovima; MNOŽINA: im. Vládove, rod. Vládovih, daj. Vládovim, tož. Vládove, mest. pri Vládovih, or. z Vládovimi srednji: EDNINA: im. Vládovo, rod. Vládovega, daj. Vládovemu, tož. Vládovo, mest. pri Vládovem, or. z Vládovim; DVOJINA: im. Vládovi, rod. Vládovih, daj. Vládovima, tož. Vládovi, mest. pri Vládovih, or. z Vládovima; MNOŽINA: im. Vládova, rod. Vládovih, daj.

Vládovim, tož. Vládova, mest. pri Vládovih, or. z Vládovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Vodopívčev Vodopívčeva Vodopívčevo prid. Ob orgelski spremljavi je interpretirala nekaj Vodopivčevih samospevov (< Vodopivec) {O} moški: EDNINA: im. Vodopívčev, rod. Vodopívčevega, daj. Vodopívčevemu, tož. Vodopívčev (živostno Vodopívčevega), mest. pri Vodopívčevem, or. z Vodopívčevim; DVOJINA: im. Vodopívčeva, rod. Vodopívčevih, daj. Vodopívčevima, tož. Vodopívčeva, mest. pri Vodopívčevih, or. z Vodopívčevima; MNOŽINA: im. Vodopívčevi, rod. Vodopívčevih, daj. Vodopívčevim, tož. Vodopívčeve, mest. pri Vodopívčevih, or. z Vodopívčevimi ženski: EDNINA: im. Vodopívčeva, rod. Vodopívčeve, daj. Vodopívčevi, tož. Vodopívčevo, mest. pri Vodopívčevi, or. z Vodopívčevo; DVOJINA: im. Vodopívčevi, rod. Vodopívčevih, daj. Vodopívčevima, tož. Vodopívčevi, mest. pri Vodopívčevih, or. z Vodopívčevima; MNOŽINA: im. Vodopívčeve, rod. Vodopívčevih, daj. Vodopívčevim, tož. Vodopívčeve, mest. pri Vodopívčevih, or. z Vodopívčevimi srednji: EDNINA: im. Vodopívčevo, rod. Vodopívčevega, daj. Vodopívčevemu, tož. Vodopívčevo, mest. pri Vodopívčevem, or. z Vodopívčevim; DVOJINA: im. Vodopívčevi, rod. Vodopívčevih, daj. Vodopívčevima, tož. Vodopívčevi, mest. pri Vodopívčevih, or. z Vodopívčevima; MNOŽINA: im. Vodopívčeva, rod. Vodopívčevih, daj. Vodopívčevim, tož. Vodopívčeva, mest. pri Vodopívčevih, or. z Vodopívčevimi STATUS:predlog

455

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Vodopívec Vodopívca m; imena bitij |priimek|: Velika ljubezen Milana Vodopivca so drevesa; pogovor s prof. Alešem Vodopivcem {B} Vodopivčev {O} EDNINA: im. Vodopívec, rod. Vodopívca, daj. Vodopívcu, tož. Vodopívca, mest. pri Vodopívcu, or. z Vodopívcem; DVOJINA: im. Vodopívca, rod. Vodopívcev, daj. Vodopívcema, tož. Vodopívca, mest. pri Vodopívcih, or. z Vodopívcema; MNOŽINA: im. Vodopívci, rod. Vodopívcev, daj. Vodopívcem, tož. Vodopívce, mest. pri Vodopívcih, or. z Vodopívci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) voj. okrajš. |vojaški|: voj. policija; |vojni|: voj. film STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Vojánov Vojánova m; imena bitij |pravo ime Rudolf Maister: slovenski vojaški poveljnik in pesnik|: tudi ob imenu, navadno za pomišljajem Prenovili so rojstno hišo Rudolfa Maistra – Vojanova na Šutni v Kamniku; za izražanje svojine poezija Vojanova {O} EDNINA: im. Vojánov, rod. Vojánova, daj. Vojánovu, tož. Vojánova, mest. pri Vojánovu, or. z Vojánovom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Vójko Vójka m; imena bitij |moško ime|: Vojku je namignil, da so vajeni vodenja z močjo argumentov; Z Vojkom sta par {B} Vojkov

{O} EDNINA: im. Vójko, rod. Vójka, daj. Vójku, tož. Vójka, mest. pri Vójku, or. z Vójkom; DVOJINA: im. Vójka, rod. Vójkov, daj. Vójkoma, tož. Vójka, mest. pri Vójkih, or. z Vójkoma; MNOŽINA: im. Vójki, rod. Vójkov, daj. Vójkom, tož. Vójke, mest. pri Vójkih, or. z Vójki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Vójkov Vójkova Vójkovo prid. Vojkov god (< Vojko) {O} moški: EDNINA: im. Vójkov, rod. Vójkovega, daj. Vójkovemu, tož. Vójkov (živostno Vójkovega), mest. pri Vójkovem, or. z Vójkovim; DVOJINA: im. Vójkova, rod. Vójkovih, daj. Vójkovima, tož. Vójkova, mest. pri Vójkovih, or. z Vójkovima; MNOŽINA: im. Vójkovi, rod. Vójkovih, daj. Vójkovim, tož. Vójkove, mest. pri Vójkovih, or. z Vójkovimi ženski: EDNINA: im. Vójkova, rod. Vójkove, daj. Vójkovi, tož. Vójkovo, mest. pri Vójkovi, or. z Vójkovo; DVOJINA: im. Vójkovi, rod. Vójkovih, daj. Vójkovima, tož. Vójkovi, mest. pri Vójkovih, or. z Vójkovima; MNOŽINA: im. Vójkove, rod. Vójkovih, daj. Vójkovim, tož. Vójkove, mest. pri Vójkovih, or. z Vójkovimi srednji: EDNINA: im. Vójkovo, rod. Vójkovega, daj. Vójkovemu, tož. Vójkovo, mest. pri Vójkovem, or. z Vójkovim; DVOJINA: im. Vójkovi, rod. Vójkovih, daj. Vójkovima, tož. Vójkovi, mest. pri Vójkovih, or. z Vójkovima; MNOŽINA: im. Vójkova, rod. Vójkovih, daj. Vójkovim, tož. Vójkova, mest. pri Vójkovih, or. z Vójkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Volk Volka [vôu̯k] m; imena bitij

456

|priimek|: knjige Sandija Volka; Po dolgih letih se je srečal s prijateljem Volkom {B} Volkov {O} EDNINA: im. Volk, rod. Volka, daj. Volku, tož. Volka, mest. pri Volku, or. z Volkom; DVOJINA: im. Volka, rod. Volkev, daj. Volkoma, tož. Volka, mest. pri Volkih, or. z Volkoma; MNOŽINA: im. Volki, rod. Volkov, daj. Volkom, tož. Volke, mest. pri Volkih, or. z Volki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) volkodlák volkodláka m |bajeslovno bitje, spredaj človek in zadaj volk|: krdelo volkodlakov; V Franciji in Nemčiji je bilo v 15. in 16. stoletju na stotine procesov proti volkodlakom {B} volkodlakov {O} EDNINA: im. volkodlák, rod. volkodláka, daj. volkodláku, tož. volkodláka, mest. pri volkodláku, or. z volkodlákom; DVOJINA: im. volkodláka, rod. volkodlákov, daj. volkodlákoma, tož. volkodláka, mest. pri volkodlákih, or. z volkodlákoma; MNOŽINA: im. volkodláki, rod. volkodlákov, daj. volkodlákom, tož. volkodláke, mest. pri volkodlákih, or. z volkodláki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Volkov Volkova Volkovo [vôu̯kov-] prid. V Volkovem stanovanju so se počutili kot doma (< Volk) {O} moški: EDNINA: im. Volkov, rod. Volkovega, daj. Volkovemu, tož. Volkov (živostno Volkovega), mest. pri Volkovem, or. z Volkovim; DVOJINA: im. Volkova, rod. Volkovih, daj. Volkovima, tož. Volkova, mest. pri Volkovih, or. z

Volkovima; MNOŽINA: im. Volkovi, rod. Volkovih, daj. Volkovim, tož. Volkove, mest. pri Volkovih, or. z Volkovimi ženski: EDNINA: im. Volkova, rod. Volkove, daj. Volkovi, tož. Volkovo, mest. pri Volkovi, or. z Volkovo; DVOJINA: im. Volkovi, rod. Volkovih, daj. Volkovima, tož. Volkovi, mest. pri Volkovih, or. z Volkovima; MNOŽINA: im. Volkove, rod. Volkovih, daj. Volkovim, tož. Volkove, mest. pri Volkovih, or. z Volkovimi srednji: EDNINA: im. Volkovo, rod. Volkovega, daj. Volkovemu, tož. Volkovo, mest. pri Volkovem, or. z Volkovim; DVOJINA: im. Volkovi, rod. Volkovih, daj. Volkovima, tož. Volkovi, mest. pri Volkovih, or. z Volkovima; MNOŽINA: im. Volkova, rod. Volkovih, daj. Volkovim, tož. Volkova, mest. pri Volkovih, or. z Volkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Voltaire Voltairja in Voltaire Voltaira [voltêr, rod. voltêrja in voltêra, or. voltêrjem in voltêrom] m; imena bitij |pravo ime François-Marie Arouet: francoski književnik in mislec|: Katarina Velika si je dopisovala z Voltairjem/Voltairom {B} Voltairjev, Voltairov {O} EDNINA: im. Voltaire, rod. Voltairja in Voltaira, daj. Voltairju in Voltairu, tož. Voltairja in Voltaira, mest. pri Voltairju in pri Voltairu, or. z Voltairjem in z Voltairom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Voltairjev Voltairjeva Voltairjevo in Voltairov Voltairova Voltairovo [voltêrjev- in voltêrov-] prid. Voltairjev/Voltairov satirični roman (< Voltaire)

457

{O} moški: EDNINA: im. Voltairjev in Voltairov, rod. Voltairjevega in Voltairovega, daj. Voltairjevemu in Voltairovemu, tož. Voltairjev in Voltairov (živostno Voltairjevega) in Voltairovega, mest. pri Voltairjevem in pri Voltairovem, or. z Voltairjevim in z Voltairovim; DVOJINA: im. Voltairjeva in Voltairova, rod. Voltairjevih in Voltairovih, daj. Voltairjevima in Voltairovima, tož. Voltairjeva in Voltairova, mest. pri Voltairjevih in pri Voltairovih, or. z Voltairjevima in z Voltairovima; MNOŽINA: im. Voltairjevi in Voltairovi, rod. Voltairjevih in Voltairovih, daj. Voltairjevim in Voltairovim, tož. Voltairjeve in Voltairove, mest. pri Voltairjevih in pri Voltairovih, or. z Voltairjevimi in z Voltairovimi ženski: EDNINA: im. Voltairjeva in Voltairova, rod. Voltairjeve in Voltairove, daj. Voltairjevi in Voltairovi, tož. Voltairjevo in Voltairovo, mest. pri Voltairjevi in pri Voltairovi, or. z Voltairjevo in z Voltairovo; DVOJINA: im. Voltairjevi in Voltairovi, rod. Voltairjevih in Voltairovih, daj. Voltairjevima in Voltairovima, tož. Voltairjevi in Voltairovi, mest. pri Voltairjevih in pri Voltairovih, or. z Voltairjevima in z Voltairovima; MNOŽINA: im. Voltairjeve in Voltairove, rod. Voltairjevih in Voltairovih, daj. Voltairjevim in Voltairovim, tož. Voltairjeve in Voltairove, mest. pri Voltairjevih in pri Voltairovih, or. z Voltairjevimi in z Voltairovimi srednji: EDNINA: im. Voltairjevo in Voltairovo, rod. Voltairjevega in Voltairovega, daj. Voltairjevemu in Voltairovemu, tož. Voltairjevo in Voltairovo, mest. pri Voltairjevem in pri Voltairovem, or. z Voltairjevim in z Voltairovim; DVOJINA: im. Voltairjevi in Voltairovi, rod. Voltairjevih in

Voltairovih, daj. Voltairjevima in Voltairovima, tož. Voltairjevi in Voltairovi, mest. pri Voltairjevih in pri Voltairovih, or. z Voltairjevima in z Voltairovima; MNOŽINA: im. Voltairjeva in Voltairova, rod. Voltairjevih in Voltairovih, daj. Voltairjevim in Voltairovim, tož. Voltairjeva in Voltairova, mest. pri Voltairjevih in pri Voltairovih, or. z Voltairjevimi in z Voltairovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) von Grünigen von Grünigena [fon grínigen] m; imena bitij Von Grünigen je podpisal dveletno pogodbo; Spoznali smo tudi mladega švicarskega smučarja Noela von Grünigena {B} von Grünigenov {O} EDNINA: im. von Grünigen, rod. von Grünigena, daj. von Grünigenu, tož. von Grünigena, mest. pri von Grünigenu, or. s von Grünigenom; DVOJINA: im. von Grünigena, rod. von Grünigenov, daj. von Grünigenoma, tož. von Grünigena, mest. pri von Grünigenih, or. s von Grünigenoma; MNOŽINA: im. von Grünigeni, rod. von Grünigenov, daj. von Grünigenom, tož. von Grünigene, mest. pri von Grünigenih, or. s von Grünigeni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:priimkispredimki von Grünigenov von Grünigenova von Grünigenovo [fon grínigenov-] prid. Tretje mesto v veleslalomu je zasedel von Grünigenov rojak Paul Accola (< von Grünigen) {O} moški: EDNINA: im. von Grünigenov, rod. von Grünigenovega, daj. von Grünigenovemu, tož. von Grünigenov (živostno von Grünigenovega), mest. pri von

458

Grünigenovem, or. s von Grünigenovim; DVOJINA: im. von Grünigenova, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovima, tož. von Grünigenova, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovima; MNOŽINA: im. von Grünigenovi, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovim, tož. von Grünigenove, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovimi ženski: EDNINA: im. von Grünigenova, rod. von Grünigenove, daj. von Grünigenovi, tož. von Grünigenovo, mest. pri von Grünigenovi, or. s von Grünigenovo; DVOJINA: im. von Grünigenovi, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovima, tož. von Grünigenovi, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovima; MNOŽINA: im. von Grünigenove, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovim, tož. von Grünigenove, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovimi srednji: EDNINA: im. von Grünigenovo, rod. von Grünigenovega, daj. von Grünigenovemu, tož. von Grünigenovo, mest. pri von Grünigenovem, or. s von Grünigenovim; DVOJINA: im. von Grünigenovi, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovima, tož. von Grünigenovi, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovima; MNOŽINA: im. von Grünigenova, rod. von Grünigenovih, daj. von Grünigenovim, tož. von Grünigenova, mest. pri von Grünigenovih, or. s von Grünigenovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izimenspredimki) Vôvk Vôvka m; imena bitij |priimek|: biografija škofa Antonu Vovku; Pri izjemnih stvaritvah je z Vovkom sodeloval arhitekt Plečnik {B} Vovkov {O} EDNINA: im. Vôvk, rod. Vôvka, daj. Vôvku, tož. Vôvka, mest. pri Vôvku, or. z

Vôvkom; DVOJINA: im. Vôvka, rod. Vôvkov, daj. Vôvkoma, tož. Vôvka, mest. pri Vôvkih, or. z Vôvkoma; MNOŽINA: im. Vôvki, rod. Vôvkov, daj. Vôvkoma, tož. Vôvka, mest. pri Vôvkih, or. z Vôvki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Vôvkov Vôvkova Vôvkovo prid. Na srečanju se je zbrala vsa Voukova družina (< Vovk) {O} moški: EDNINA: im. Vôvkov, rod. Vôvkovega, daj. Vôvkovemu, tož. Vôvkov (živostno Vôvkovega), mest. pri Vôvkovem, or. z Vôvkovim; DVOJINA: im. Vôvkova, rod. Vôvkovih, daj. Vôvkovima, tož. Vôvkova, mest. pri Vôvkovih, or. z Vôvkovima; MNOŽINA: im. Vôvkovi, rod. Vôvkovih, daj. Vôvkovim, tož. Vôvkove, mest. pri Vôvkovih, or. z Vôvkovimi ženski: EDNINA: im. Vôvkova, rod. Vôvkove, daj. Vôvkovi, tož. Vôvkovo, mest. pri Vôvkovi, or. z Vôvkovo; DVOJINA: im. Vôvkovi, rod. Vôvkovih, daj. Vôvkovima, tož. Vôvkovi, mest. pri Vôvkovih, or. z Vôvkovima; MNOŽINA: im. Vôvkove, rod. Vôvkovih, daj. Vôvkovim, tož. Vôvkove, mest. pri Vôvkovih, or. z Vôvkovimi srednji: EDNINA: im. Vôvkovo, rod. Vôvkovega, daj. Vôvkovemu, tož. Vôvkovo, mest. pri Vôvkovem, or. z Vôvkovim; DVOJINA: im. Vôvkovi, rod. Vôvkovih, daj. Vôvkovima, tož. Vôvkovi, mest. pri Vôvkovih, or. z Vôvkovima; MNOŽINA: im. Vôvkova, rod. Vôvkovih, daj. Vôvkovim, tož. Vôvkova, mest. pri Vôvkovih, or. z Vôvkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) v pok. okrajš.

459

|v pokoju|: Janez Novak, polkovnik v pok. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave vs. okrajš. |lat. versus: proti|: Priredili so okroglo mizo z naslovom »Zdravilci vs. zdravniki«; Všeč ji je igra nasprotij: usnje vs. svila in svetlo vs. temno STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Vsemogóčni Vsemogóčnega m; imena bitij |nadomestno ime za: Bog|: Zmolili so zahvalno molitev Vsemogočnemu; za izražanje svojine volja Vsemogočnega {O} EDNINA: im. Vsemogóčni, rod. Vsemogóčnega, daj. Vsemogóčnemu, tož. Vsemogóčnega, mest. pri Vsemogóčnem, or. z Vsemogóčnim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Vulkán Vulkána m; imena bitij |rimski bog ognja in požara|: V Rimu se je po bogu Vulkanu imenoval del Foruma {B} Vulkanov {O} EDNINA: im. Vulkán, rod. Vulkána, daj. Vulkánu, tož. Vulkána, mest. pri Vulkánu, or. z Vulkánom; DVOJINA: im. Vulkána, rod. Vulkánov, daj. Vulkánoma, tož. Vulkána, mest. pri Vulkánih, or. z Vulkánoma; MNOŽINA: im. Vulkáni, rod. Vulkánov, daj. Vulkánom, tož. Vulkáne, mest. pri Vulkánih, or. z Vulkáni STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena vzg. okrajš. |vzgoja|: v zvezi okrajšav Janez Novak, prof. šp. vzg.; Jana Novak, prof. zdrav. vzg.; |vzgojitelj; vzgojiteljica|: Družabno popoldne za starše in otroke

je vodil Janez Novak, vzg.; |vzgojiteljski|: srednja vzg. šola STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave vzh. okrajš. |vzhodni|: Med 2. sv. vojno se je boril na vzh. fronti STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Vzh. okrajš. |Vzhodni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Vzh. Nemčija; Vzh. Timor; prim. V. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Vzhódni Pákistan Vzhódnega Pákistana m; zemljepisna imena |država|; gl. Bangladeš STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:imenadržav w w-ja tudi w [dvójni və̀, rod. dvójnega və̀ja in dvójni vé, rod. dvójnega vêja] m |ime tuje črke|: mali w; Ali priimek Brown pišeš z w-jem ali v-jem?; navadno nesklonljivo Na tipkovnici mi ne delujejo tipke od w do p; kot imenovalniški prilastek črka w; ob številki člen w2 {O} EDNINA: im. w tudi w, rod. w-ja tudi w, daj. w-ju tudi w, tož. w tudi w, mest. pri w-ju tudi pri w, or. z w-jem tudi z w; DVOJINA: im. w-ja tudi w, rod. w-jev tudi w, daj. w-jema tudi w, tož. w-ja tudi w, mest. pri w-jih tudi pri w, or. z w-jema tudi z w; MNOŽINA: im. w-ji tudi w, rod. w-jev tudi w, daj. w-jem tudi w, tož. w-je tudi w, mest. pri w-jih tudi pri w, or. z w-ji tudi z w STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) W1 W-ja tudi W [dvójni və̀, rod. dvójnega və̀ja in dvójni vé, rod. dvójnega vêja] m

460

|ime tuje črke|: veliki W; Ali pišemo Worcester z W-jem?; navadno nesklonljivo Wikipedija od W do A; kot imenovalniški prilastek bozon W; črka W; ob številki motor W8 {O} EDNINA: im. W tudi W, rod. W-ja tudi W, daj. W-ju tudi W, tož. W tudi W, mest. pri W-ju tudi pri W, or. z W-jem tudi z W; DVOJINA: im. W-ja tudi W, rod. W-jev tudi W, daj. W-jema tudi W, tož. W-ja tudi W, mest. pri W-jih tudi pri W, or. z W-jema tudi z W; MNOŽINA: im. W-ji tudi W, rod. W-jev tudi W, daj. W-jem tudi W, tož. W-je tudi W, mest. pri W-jih tudi pri W, or. z W-ji tudi z W STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) W2 W [dvójni və̀ in dvójni vé] m; simboli |vat/watt|: Varčna sijalka z močjo 11 W je enako učinkovita kot žarnica z močjo 60 W; |volfram/wolfram|: Med težje kovinske elemente spada volfram (simbol W, atomsko število 74) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli;simboli W3 W [dvójni və̀ in dvójni vé] m; simboli |mednarodna oznaka west: zahod|; gl. Z {O} EDNINA: im. W, rod. W, daj. W, tož. W, mest. pri W, or. z W; DVOJINA: im. W, rod. W, daj. W, tož. W, mest. pri W, or. z W; MNOŽINA: im. W, rod. W, daj. W, tož. W, mest. pri W, or. z W STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Whoopi Goldberg Whoopi Goldberg [vúpi góldberg] ž; imena bitij |pravo ime Caryn Johnson: ameriška filmska igralka|: Igralski kolegi so se pošalili na račun Whoopi Goldberg {O} EDNINA: im. Whoopi Goldberg, rod. Whoopi Goldberg, daj. Whoopi Goldberg, tož. Whoopi Goldberg, mest.

pri Whoopi Goldberg, or. z Whoopi Goldberg STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi William iz Ockhama Williama iz Ockhama [víljam iz ókama] m; imena bitij |angl. William of Ockham: angleški redovnik in filozof|; gl. Viljem iz Ockhama STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:stalnipridevekobosebnemimenu Wótan Wótana [vótan] m; imena bitij |germanski bog|: Režiser opere bi najbrž moral nameniti več pozornosti Wotanu, Siegfriedu in Brunhildi {B} Wotanov {O} EDNINA: im. Wotan, rod. Wotana, daj. Wotanu, tož. Wotana, mest. pri Wotanu, or. z Wotanom; DVOJINA: im. Wotana, rod. Wotanov, daj. Wotanoma, tož. Wotana, mest. pri Wotanih, or. z Wotanoma; MNOŽINA: im. Wotani, rod. Wotanov, daj. Wotanom, tož. Wotane, mest. pri Wotanih, or. z Wotani STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Ws Ws [dvôjni və sə̀ in dvôjni və ès] m; simboli |vatsekunda|: Amaterska bliskavica ima moč od 200 do 600 Ws STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli x x-a tudi x [íks] m |ime tuje črke|: mali x; Ali pišeš besedo taksi z x-om?; kot imenovalniški prilastek črka x; spremenljivka x; ob številki BMW-jev model x3; prim. iks {O} EDNINA: im. x tudi x, rod. x-a tudi x, daj. x-u tudi x, tož. x tudi x, mest. pri x-u tudi pri x, or. z x-om tudi z x; DVOJINA: im. x-a tudi x, rod. x-ov tudi x, daj. x-oma

461

tudi x, tož. x-a tudi x, mest. pri x-ih tudi pri x, or. z x-oma tudi z x; MNOŽINA: im. x-i tudi x, rod. x-ov tudi x, daj. x-om tudi x, tož. x-e tudi x, mest. pri x-ih tudi pri x, or. z x-i tudi z x STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) X1 X-a tudi X [íks] m |ime tuje črke|: veliki X; Vrh hriba je označen z X-om; kot imenovalniški prilastek kromosom X; os X; ob številki Vam je model X3 všeč?; prim. iks {O} EDNINA: im. X tudi X, rod. X-a tudi X, daj. X-u tudi X, tož. X tudi X, mest. pri X-u tudi pri X, or. z X-om tudi z X; DVOJINA: im. X-a tudi X, rod. X-ov tudi X, daj. X-oma tudi X, tož. X-a tudi X, mest. pri X-ih tudi pri X, or. z X-oma tudi z X; MNOŽINA: im. X-i tudi X, rod. X-ov tudi X, daj. X-om tudi X, tož. X-e tudi X, mest. pri X-ih tudi pri X, or. z X-i tudi z X STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) X2 X [íks] m; simboli |rimska števka|: Vrednost rimske števke X je 10 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Xe Xe [iksé] m; simboli |ksenon|: Simbol za kemijski element ksenon je Xe STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli XL XL [iksèl in ikslə̀] m; simboli |mednarodna oznaka extra large: zelo velik|: jopič velikosti XL STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli .xls okrajš.

kot datotečna končnica Zakaj ne morem odpreti datoteke v formatu .xls?; v imenih datotek, stično Pošlji mi datoteko Poročilo.xls STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave .xml okrajš. kot datotečna končnica Zapiši podatke v formatu .xml; v imenih datotek, stično Prenesi na računalnik datoteko z imenom sdd.xml STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave XS XS [ikssə̀ in iksès] m; simboli |mednarodna oznaka extra small: zelo majhen|: Hlače so na voljo v rdeči ali rumeni barvi v velikostih od XS do XXL STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli XXL XXL [iksiksèl in iksikslə̀] m; simboli |mednarodna oznaka extra extra large: zelo zelo velik|: Oblačila so izdelana v velikosti XXL STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli y y-a tudi y [ípsilon] m |ime tuje črke|: mali y; Piše se Cluysman, s c-jem in y-om; navadno nesklonljivo Označi prvo premico z y; kot imenovalniški prilastek črka y; os y; ob številki koordinata y1; prim. ipsilon {O} EDNINA: im. y tudi y, rod. y-a tudi y, daj. y-u tudi y, tož. y tudi y, mest. pri y-u tudi pri y, or. z y-om tudi z y; DVOJINA: im. y-a tudi y, rod. y-ov tudi y, daj. y-oma tudi y, tož. y-a tudi y, mest. pri y-ih tudi pri y, or. z y-oma tudi z y; MNOŽINA: im. y-i tudi y, rod. y-ov tudi y, daj. y-om tudi y, tož. y-e tudi y, mest. pri y-ih tudi pri y, or. z y-i tudi z y

462

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) Y1 Y-a tudi Y [ípsilon] m |ime tuje črke|: veliki Y; Ali pišemo Yale z Y-om?; kot imenovalniški prilastek črka Y; kromosom Y; ob številki linija Y3; prim. ipsilon {O} EDNINA: im. Y tudi Y, rod. Y-a tudi Y, daj. Y-u tudi Y, tož. Y tudi Y, mest. pri Y-u tudi pri Y, or. z Y-om tudi z Y; DVOJINA: im. Y-a tudi Y, rod. Y-ov tudi Y, daj. Y-oma tudi Y, tož. Y-a tudi Y, mest. pri Y-ih tudi pri Y, or. z Y-oma tudi z Y; MNOŽINA: im. Y-i tudi Y, rod. Y-ov tudi Y, daj. Y-om tudi Y, tož. Y-e tudi Y, mest. pri Y-ih tudi pri Y, or. z Y-i tudi z Y STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) Y2 Y [ípsilon] m; simboli |itrij|: Simbol za kemijski element itrij je Y STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Yb Yb [ípsilonbə̀ in ípsilonbé] m; simboli |iterbij|: Simbol za kemijski element iterbij je Yb STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Yves Montand Yvesa Montanda [ív montán] m; imena bitij |pravo ime Ivo Livi: francoski filmski igralec in pevec italijanskega rodu|: Med tujimi zvezdniki je delal z Alido Valli, Yvesom Montandom in Stewartom Greenom {O} EDNINA: im. Yves Montand, rod. Yvesa Montanda, daj. Yvesu Montandu, tož. Yvesa Montanda, mest. pri Yvesu Montandu, or. z Yvesom Montandom STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Yves Saint Laurent Yvesa Saint Laurenta [ív sen lorán] m; imena bitij |pravo ime Henri Donat Mathieu: francoski modni oblikovalec|: smoking Yvesa Saint Laurenta {O} EDNINA: im. Yves Saint Laurent, rod. Yvesa Saint Laurenta, daj. Yvesu Saint Laurentu, tož. Yvesa Saint Laurenta, mest. pri Yvesu Saint Laurentu, or. z Yvesom Saint Laurentom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi z z-ja tudi z [zə̀, rod. zə̀ja in zé, rod. zêja] m |ime črke ali glasu|: mali z; Glasba se piše s s-jem, ne pa z z-jem; navadno nesklonljivo Premice označi z x, y in z; kot imenovalniški prilastek glas z; ob številki avtomobil serije z8 {O} EDNINA: im. z tudi z, rod. z-ja tudi z, daj. z-ju tudi z, tož. z tudi z, mest. pri z-ju tudi pri z, or. z z-jem tudi z z; DVOJINA: im. z-ja tudi z, rod. z-jev tudi z, daj. z-jema tudi z, tož. z-ja tudi z, mest. pri z-jih tudi pri z, or. z z-jema tudi z z; MNOŽINA: im. z-ji tudi z, rod. z-jev tudi z, daj. z-jem tudi z, tož. z-je tudi z, mest. pri z-jih tudi pri z, or. z z-ji tudi z z STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Z1 Z-ja tudi Z [zə̀, rod. zə̀ja in zé, rod. zêja] m |ime črke|: veliki Z; Njen S je podoben Z-ju; navadno nesklonljivo Sestavil je nogometno abecedo Anglije: od A do Z; kot imenovalniški prilastek črka Z; ob številki ogredje Z1; BMW se je predstavil z roadsterjem Z8 {O} EDNINA: im. Z tudi Z, rod. Z-ja tudi Z, daj. Z-ju tudi Z, tož. Z tudi Z, mest. pri Z-ju tudi pri Z, or. z Z-jem tudi z Z; DVOJINA: im. Z-ja tudi Z, rod. Z-jev tudi

463

Z, daj. Z-jema tudi Z, tož. Z-ja tudi Z, mest. pri Z-jih tudi pri Z, or. z Z-jema tudi z Z; MNOŽINA: im. Z-ji tudi Z, rod. Z-jev tudi Z, daj. Z-jem tudi Z, tož. Z-je tudi Z, mest. pri Z-jih tudi pri Z, or. z Z-ji tudi z Z STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) Z2 Z [zə̀ in zé] m; simboli |zahod|: Oblaki prihajajo iz smeri Z; |zahodni|: Leta 1979 so se vzpeli na Everest po Z grebenu; prim. JZ, SZ STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Z. okrajš. |Zahodni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Z. Sahara; prim. Zah. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Zadrávčev Zadrávčeva Zadrávčevo prid. V Zadravčevem opusu je Miško Kranjec tema stalnica (< Zadravec) {O} moški: EDNINA: im. Zadrávčev, rod. Zadrávčevega, daj. Zadrávčevemu, tož. Zadrávčev (živostno Zadrávčevega), mest. pri Zadrávčevem, or. z Zadrávčevim; DVOJINA: im. Zadrávčeva, rod. Zadrávčevih, daj. Zadrávčevima, tož. Zadrávčeva, mest. pri Zadrávčevih, or. z Zadrávčevima; MNOŽINA: im. Zadrávčevi, rod. Zadrávčevih, daj. Zadrávčevim, tož. Zadrávčeve, mest. pri Zadrávčevih, or. z Zadrávčevimi ženski: EDNINA: im. Zadrávčeva, rod. Zadrávčeve, daj. Zadrávčevi, tož. Zadrávčevo, mest. pri Zadrávčevi, or. z Zadrávčevo; DVOJINA: im. Zadrávčevi, rod. Zadrávčevih, daj. Zadrávčevima, tož. Zadrávčevi, mest. pri Zadrávčevih, or. z Zadrávčevima; MNOŽINA: im. Zadrávčeve, rod. Zadrávčevih, daj.

Zadrávčevim, tož. Zadrávčeve, mest. pri Zadrávčevih, or. z Zadrávčevimi srednji: EDNINA: im. Zadrávčevo, rod. Zadrávčevega, daj. Zadrávčevemu, tož. Zadrávčevo, mest. pri Zadrávčevem, or. z Zadrávčevim; DVOJINA: im. Zadrávčevi, rod. Zadrávčevih, daj. Zadrávčevima, tož. Zadrávčevi, mest. pri Zadrávčevih, or. z Zadrávčevima; MNOŽINA: im. Zadrávčeva, rod. Zadrávčevih, daj. Zadrávčevim, tož. Zadrávčeva, mest. pri Zadrávčevih, or. z Zadrávčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Zadrávec Zadrávca m; imena bitij |priimek|: Prvi sklop simpozija končujeta prispevka Zadravca in Vogrina; S profesorjem Zadravcem sta napisala Zgodovino slovenskega slovstva v osmih knjigah {B} Zadravčev {O} EDNINA: im. Zadrávec, rod. Zadrávca, daj. Zadrávcu, tož. Zadrávca, mest. pri Zadrávcu, or. z Zadrávcem; DVOJINA: im. Zadrávca, rod. Zadrávcev, daj. Zadrávcema, tož. Zadrávca, mest. pri Zadrávcih, or. z Zadrávcema; MNOŽINA: im. Zadrávci, rod. Zadrávcev, daj. Zadrávcem, tož. Zadrávce, mest. pri Zadrávcih, or. z Zadrávci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) zah. okrajš. |zahodni|: ljubljanska zah. obvoznica STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Zah. okrajš. |Zahodni|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Zah. Nemčija; Zah. Sahara; prim. Z. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave

464

Zaharíja Zaharíja in Zaharíja Zaharíje m; imena bitij |svetopisemski prerok|: Na ogled bodo veličastne figure svetnikov Zaharije in Elizabete; v zvezi prerok Zaharija berilo iz knjige preroka Zaharija/Zaharije {B} Zaharijev {O} EDNINA: im. Zaharíja, rod. Zaharíja in Zaharíje, daj. Zaharíju in Zaharíji, tož. Zaharíja in Zaharíjo, mest. pri Zaharíju in pri Zaharíji, or. z Zaharíjem in z Zaharíjo; DVOJINA: im. Zaharíja in Zaharíji, rod. Zaharíjev in Zaharíj, daj. Zaharíjema in Zaharíjama, tož. Zaharíja in Zaharíji, mest. pri Zaharíjih in pri Zaharíjah, or. z Zaharíjema in z Zaharíjama; MNOŽINA: im. Zaharíji in Zaharíje, rod. Zaharíjev in Zaharíj, daj. Zaharíjem in Zaharíjam, tož. Zaharíje in Zaharíje, mest. pri Zaharíjih in pri Zaharíjah, or. z Zaharíji in z Zaharíjami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Zaharíjev Zaharíjeva Zaharíjevo prid. Arheologi so odkrili nove napise, ki krasijo znamenito Zaharijevo grobnico (< Zaharija) {O} moški: EDNINA: im. Zaharíjev, rod. Zaharíjevega, daj. Zaharíjevemu, tož. Zaharíjev (živostno Zaharíjevega), mest. pri Zaharíjevem, or. z Zaharíjevim; DVOJINA: im. Zaharíjeva, rod. Zaharíjevih, daj. Zaharíjevima, tož. Zaharíjeva, mest. pri Zaharíjevih, or. z Zaharíjevima; MNOŽINA: im. Zaharíjevi, rod. Zaharíjevih, daj. Zaharíjevim, tož. Zaharíjeve, mest. pri Zaharíjevih, or. z Zaharíjevimi ženski: EDNINA: im. Zaharíjeva, rod. Zaharíjeve, daj. Zaharíjevi, tož. Zaharíjevo, mest. pri Zaharíjevi, or. z Zaharíjevo; DVOJINA: im. Zaharíjevi, rod. Zaharíjevih, daj. Zaharíjevima, tož. Zaharíjevi, mest. pri Zaharíjevih, or. z

Zaharíjevima; MNOŽINA: im. Zaharíjeve, rod. Zaharíjevih, daj. Zaharíjevim, tož. Zaharíjeve, mest. pri Zaharíjevih, or. z Zaharíjevimi srednji: EDNINA: im. Zaharíjevo, rod. Zaharíjevega, daj. Zaharíjevemu, tož. Zaharíjevo, mest. pri Zaharíjevem, or. z Zaharíjevim; DVOJINA: im. Zaharíjevi, rod. Zaharíjevih, daj. Zaharíjevima, tož. Zaharíjevi, mest. pri Zaharíjevih, or. z Zaharíjevima; MNOŽINA: im. Zaharíjeva, rod. Zaharíjevih, daj. Zaharíjevim, tož. Zaharíjeva, mest. pri Zaharíjevih, or. z Zaharíjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Zájc Zájca m; imena bitij |priimek|: Rad je recitiral pesmi Daneta Zajca; Preden je napisal knjigo, se je pogovarjal s Kovačičem, Mušičem in Zajcem {B} Zajčev {O} EDNINA: im. Zájc, rod. Zájca, daj. Zájcu, tož. Zájca, mest. pri Zájcu, or. z Zájcem; DVOJINA: im. Zájca, rod. Zájcev, daj. Zájcema, tož. Zájca, mest. pri Zájcih, or. z Zájcema; MNOŽINA: im. Zájci, rod. Zájcev, daj. Zájcem, tož. Zájce, mest. pri Zájcih, or. z Zájci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) zájček zájčka m |manjšalno zajec|: Sosed goji in prodaja male sobne zajčke; |pravljični lik|: v zvezi zajček Dolgoušček Sproščena drža in grizljanje korenja ter slengovski govor so zaščitni znaki zajčka Dolgouščka {B} zajčkov {O} EDNINA: im. zájček, rod. zájčka, daj. zájčku, tož. zájčka, mest. pri zájčku, or. z zájčkom; DVOJINA: im. zájčka, rod. zájčkov, daj. zájčkoma, tož. zájčka, mest.

465

pri zájčkih, or. z zájčkoma; MNOŽINA: im. zájčki, rod. zájčkov, daj. zájčkom, tož. zájčke, mest. pri zájčkih, or. z zájčki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Zájčev Zájčeva Zájčevo prid. Novak se je veliko ukvarjal z Zajčevim pesništvom (< Zajc) {O} moški: EDNINA: im. Zájčev, rod. Zájčevega, daj. Zájčevemu, tož. Zájčev (živostno Zájčevega), mest. pri Zájčevem, or. z Zájčevim; DVOJINA: im. Zájčeva, rod. Zájčevih, daj. Zájčevima, tož. Zájčeva, mest. pri Zájčevih, or. z Zájčevima; MNOŽINA: im. Zájčevi, rod. Zájčevih, daj. Zájčevim, tož. Zájčeve, mest. pri Zájčevih, or. z Zájčevimi ženski: EDNINA: im. Zájčeva, rod. Zájčeve, daj. Zájčevi, tož. Zájčevo, mest. pri Zájčevi, or. z Zájčevo; DVOJINA: im. Zájčevi, rod. Zájčevih, daj. Zájčevima, tož. Zájčevi, mest. pri Zájčevih, or. z Zájčevima; MNOŽINA: im. Zájčeve, rod. Zájčevih, daj. Zájčevim, tož. Zájčeve, mest. pri Zájčevih, or. z Zájčevimi srednji: EDNINA: im. Zájčevo, rod. Zájčevega, daj. Zájčevemu, tož. Zájčevo, mest. pri Zájčevem, or. z Zájčevim; DVOJINA: im. Zájčevi, rod. Zájčevih, daj. Zájčevima, tož. Zájčevi, mest. pri Zájčevih, or. z Zájčevima; MNOŽINA: im. Zájčeva, rod. Zájčevih, daj. Zájčevim, tož. Zájčeva, mest. pri Zájčevih, or. z Zájčevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Zakrájšek Zakrájška m; imena bitij |priimek|: Zelo nam je pomagala podpora dr. Zakrajška; Z Zakrajškom se strinja {B} Zakrajškov {O} EDNINA: im. Zakrájšek, rod. Zakrájška, daj. Zakrájšku, tož. Zakrájška,

mest. pri Zakrájšku, or. z Zakrájškom; DVOJINA: im. Zakrájška, rod. Zakrájškov, daj. Zakrájšoma, tož. Zakrájška, mest. pri Zakrájških, or. z Zakrájškoma; MNOŽINA: im. Zakrájški, rod. Zakrájškov, daj. Zakrájškom, tož. Zakrájške, mest. pri Zakrájških, or. z Zakrájški STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Zakrájškov Zakrájškova Zakrájškovo prid. Po Zakrajškovem mnenju bi moral o zmagovalcu odločiti žreb (< Zakrajšek) {O} moški: EDNINA: im. Zakrájškov, rod. Zakrájškovega, daj. Zakrájškovemu, tož. Zakrájškov (živostno Zakrájškovega), mest. pri Zakrájškovem, or. z Zakrájškovim; DVOJINA: im. Zakrájškova, rod. Zakrájškovih, daj. Zakrájškovima, tož. Zakrájškova, mest. pri Zakrájškovih, or. z Zakrájškovima; MNOŽINA: im. Zakrájškovi, rod. Zakrájškovih, daj. Zakrájškovim, tož. Zakrájškove, mest. pri Zakrájškovih, or. z Zakrájškovimi ženski: EDNINA: im. Zakrájškova, rod. Zakrájškove, daj. Zakrájškovi, tož. Zakrájškovo, mest. pri Zakrájškovi, or. z Zakrájškovo; DVOJINA: im. Zakrájškovi, rod. Zakrájškovih, daj. Zakrájškovima, tož. Zakrájškovi, mest. pri Zakrájškovih, or. z Zakrájškovima; MNOŽINA: im. Zakrájškove, rod. Zakrájškovih, daj. Zakrájškovim, tož. Zakrájškove, mest. pri Zakrájškovih, or. z Zakrájškovimi srednji: EDNINA: im. Zakrájškovo, rod. Zakrájškovega, daj. Zakrájškovemu, tož. Zakrájškovo, mest. pri Zakrájškovem, or. z Zakrájškovim; DVOJINA: im. Zakrájškovi, rod. Zakrájškovih, daj. Zakrájškovima, tož. Zakrájškovi, mest. pri Zakrájškovih, or. z Zakrájškovima; MNOŽINA: im. Zakrájškova, rod.

466

Zakrájškovih, daj. Zakrájškovim, tož. Zakrájškova, mest. pri Zakrájškovih, or. z Zakrájškovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) zal. okrajš. |založba|: v prevodu zal. Gnosis; |založil; založila|: Antologija slovenske erotične poezije (zal. Mladinska knjiga, 2008) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Zálar Zálarja m; imena bitij |priimek|: Naloga, ki čaka Zalarja, ne bo preprosta; sestanek z Zalarjem {B} Zalarjev {O} EDNINA: im. Zálar, rod. Zálarja, daj. Zálarju, tož. Zálarja, mest. pri Zálarju, or. z Zálarjem; DVOJINA: im. Zálarja, rod. Zálarjev, daj. Zálarjema, tož. Zálarja, mest. pri Zálarjih, or. z Zálarjema; MNOŽINA: im. Zálarji, rod. Zálarjev, daj. Zálarjem, tož. Zálarje, mest. pri Zálarjih, or. z Zálarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Zálarjev Zálarjeva Zálarjevo prid. Zalarjevih navodil ni pripravljena upoštevati (< Zalar) {O} moški: EDNINA: im. Zálarjev, rod. Zálarjevega, daj. Zálarjevemu, tož. Zálarjev (živostno Zálarjevega), mest. pri Zálarjevem, or. z Zálarjevim; DVOJINA: im. Zálarjeva, rod. Zálarjevih, daj. Zálarjevima, tož. Zálarjeva, mest. pri Zálarjevih, or. z Zálarjevima; MNOŽINA: im. Zálarjevi, rod. Zálarjevih, daj. Zálarjevim, tož. Zálarjeve, mest. pri Zálarjevih, or. z Zálarjevimi ženski: EDNINA: im. Zálarjeva, rod. Zálarjeve, daj. Zálarjevi, tož. Zálarjevo, mest. pri Zálarjevi, or. z Zálarjevo;

DVOJINA: im. Zálarjevi, rod. Zálarjevih, daj. Zálarjevima, tož. Zálarjevi, mest. pri Zálarjevih, or. z Zálarjevima; MNOŽINA: im. Zálarjeve, rod. Zálarjevih, daj. Zálarjevim, tož. Zálarjeve, mest. pri Zálarjevih, or. z Zálarjevimi srednji: EDNINA: im. Zálarjevo, rod. Zálarjevega, daj. Zálarjevemu, tož. Zálarjevo, mest. pri Zálarjevem, or. z Zálarjevim; DVOJINA: im. Zálarjevi, rod. Zálarjevih, daj. Zálarjevima, tož. Zálarjevi, mest. pri Zálarjevih, or. z Zálarjevima; MNOŽINA: im. Zálarjeva, rod. Zálarjevih, daj. Zálarjevim, tož. Zálarjeva, mest. pri Zálarjevih, or. z Zálarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Zálokar Zálokarja m; imena bitij |priimek|: knjiga Jurija Zalokarja; Košarkarji Heliosa so z izvrstnim Zalokarjem povedli za šest točk {B} Zalokarjev {O} EDNINA: im. Zálokar, rod. Zálokarja, daj. Zálokarju, tož. Zálokarja, mest. pri Zálokarju, or. z Zálokarjem; DVOJINA: im. Zálokarja, rod. Zálokarjev, daj. Zálokarjema, tož. Zálokarja, mest. pri Zálokarjih, or. z Zálokarjema; MNOŽINA: im. Zálokarji, rod. Zálokarjev, daj. Zálokarjem, tož. Zálokarje, mest. pri Zálokarjih, or. z Zálokarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Zálokarjev Zálokarjeva Zálokarjevo prid. Na Zalokarjevi kmetiji ne uporabljajo lesnih sekancev (< Zalokar) {O} moški: EDNINA: im. Zálokarjev, rod. Zálokarjevega, daj. Zálokarjevemu, tož. Zálokarjev (živostno Zálokarjevega), mest. pri Zálokarjevem, or. z Zálokarjevim;

467

DVOJINA: im. Zálokarjeva, rod. Zálokarjevih, daj. Zálokarjevima, tož. Zálokarjeva, mest. pri Zálokarjevih, or. z Zálokarjevima; MNOŽINA: im. Zálokarjevi, rod. Zálokarjevih, daj. Zálokarjevim, tož. Zálokarjeve, mest. pri Zálokarjevih, or. z Zálokarjevimi ženski: EDNINA: im. Zálokarjeva, rod. Zálokarjeve, daj. Zálokarjevi, tož. Zálokarjevo, mest. pri Zálokarjevi, or. z Zálokarjevo; DVOJINA: im. Zálokarjevi, rod. Zálokarjevih, daj. Zálokarjevima, tož. Zálokarjevi, mest. pri Zálokarjevih, or. z Zálokarjevima; MNOŽINA: im. Zálokarjeve, rod. Zálokarjevih, daj. Zálokarjevim, tož. Zálokarjeve, mest. pri Zálokarjevih, or. z Zálokarjevimi srednji: EDNINA: im. Zálokarjevo, rod. Zálokarjevega, daj. Zálokarjevemu, tož. Zálokarjevo, mest. pri Zálokarjevem, or. z Zálokarjevim; DVOJINA: im. Zálokarjevi, rod. Zálokarjevih, daj. Zálokarjevima, tož. Zálokarjevi, mest. pri Zálokarjevih, or. z Zálokarjevima; MNOŽINA: im. Zálokarjeva, rod. Zálokarjevih, daj. Zálokarjevim, tož. Zálokarjeva, mest. pri Zálokarjevih, or. z Zálokarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Zamêjski Zamêjskega m; imena bitij |pravo ime Ivan Trinko: slovenski pesnik, pisatelj in prevajalec|: ob imenu, navadno za pomišljajem razstava v spomin na Ivana Trinka – Zamejskega; za izražanje svojine poezija Zamejskega {O} EDNINA: im. Zamêjski, rod. Zamêjskega, daj. Zamêjskemu, tož. Zamêjskega, mest. pri Zamêjskem, or. z Zamêjskim STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi zap. št. okrajš.

|zaporedna številka|: Vozila, ki so licitirana pod zap. št. 4, 5, 6, in 7, so rabljena STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave z. b. o. okrajš. |zadruga brez odgovornosti|: za imenom, z vejico Zadruga Klasje, z. b. o., je bila ustanovljena leta 2011; za imenom tudi stično Zadruga Klasje, z.b.o., je bila ustanovljena leta 2011 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave zdr. okrajš. |zdravstveni|: zdr. vzgoja; zdr. šola; |združeni|; prim. zdrav. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave zdrav. okrajš. |zdravstveni|: zdrav. vzgoja; zdrav. dom; prim. zdr. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Zdrávko Zdrávka m; imena bitij |moško ime|: pogovor z bratom Zdravkom; Zdravku so povzročili hude telesne poškodbe {B} Zdravkov {O} EDNINA: im. Zdrávko, rod. Zdrávka, daj. Zdrávku, tož. Zdrávka, mest. pri Zdrávku, or. z Zdrávkom; DVOJINA: im. Zdrávka, rod. Zdrávkov, daj. Zdrávkoma, tož. Zdrávka, mest. pri Zdrávkih, or. z Zdrávkoma; MNOŽINA: im. Zdrávki, rod. Zdrávkov, daj. Zdrávkom, tož. Zdrávke, mest. pri Zdrávkih, or. z Zdrávki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Zdrávkov Zdrávkova Zdrávkovo prid. Zdravkovo povabilo (< Zdravko)

468

{O} moški: EDNINA: im. Zdrávkov, rod. Zdrávkovega, daj. Zdrávkovemu, tož. Zdrávkov (živostno Zdrávkovega), mest. pri Zdrávkovem, or. z Zdrávkovim; DVOJINA: im. Zdrávkova, rod. Zdrávkovih, daj. Zdrávkovima, tož. Zdrávkova, mest. pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovima; MNOŽINA: im. Zdrávkovi, rod. Zdrávkovih, daj. Zdrávkovim, tož. Zdrávkove, mest. pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovimi ženski: EDNINA: im. Zdrávkova, rod. Zdrávkove, daj. Zdrávkovi, tož. Zdrávkovo, mest. pri Zdrávkovi, or. z Zdrávkovo; DVOJINA: im. Zdrávkovi, rod. Zdrávkovih, daj. Zdrávkovima, tož. Zdrávkovi, mest. pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovima; MNOŽINA: im. Zdrávkove, rod. Zdrávkovih, daj. Zdrávkovim, tož. Zdrávkove, mest. pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovimi srednji: EDNINA: im. Zdrávkovo, rod. Zdrávkovega, daj. Zdrávkovemu, tož. Zdrávkovo, mest. pri Zdrávkovem, or. z Zdrávkovim; DVOJINA: im. Zdrávkovi, rod. Zdrávkovih, daj. Zdrávkovima, tož. Zdrávkovi, mest. pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovima; MNOŽINA: im. Zdrávkova, rod. Zdrávkovih, daj. Zdrávkovim, tož. Zdrávkova, mest. pri Zdrávkovih, or. z Zdrávkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) Zémljič Zémljiča m; imena bitij |priimek|: Gostovali so brez Zemljiča; Poročila se je z Janezom Zemljičem {B} Zemljičev {O} EDNINA: im. Zémljič, rod. Zémljiča, daj. Zémljiču, tož. Zémljiča, mest. pri Zémljiču, or. z Zémljičem; DVOJINA: im. Zémljiča, rod. Zémljičev, daj. Zémljičema, tož. Zémljiča, mest. pri Zémljičih, or. z Zémljičema; MNOŽINA: im. Zémljiči, rod. Zémljičev, daj.

Zémljičem, tož. Zémljiče, mest. pri Zémljičih, or. z Zémljiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Zémljičev Zémljičeva Zémljičevo prid. Po Zemljičevi napaki sta odigrala dvojno podajo (< Zemljič) {O} moški: EDNINA: im. Zémljičev, rod. Zémljičevega, daj. Zémljičevemu, tož. Zémljičev (živostno Zémljičevega), mest. pri Zémljičevem, or. z Zémljičevim; DVOJINA: im. Zémljičeva, rod. Zémljičevih, daj. Zémljičevima, tož. Zémljičeva, mest. pri Zémljičevih, or. z Zémljičevima; MNOŽINA: im. Zémljičevi, rod. Zémljičevih, daj. Zémljičevim, tož. Zémljičeve, mest. pri Zémljičevih, or. z Zémljičevimi ženski: EDNINA: im. Zémljičeva, rod. Zémljičeve, daj. Zémljičevi, tož. Zémljičevo, mest. pri Zémljičevi, or. z Zémljičevo; DVOJINA: im. Zémljičevi, rod. Zémljičevih, daj. Zémljičevima, tož. Zémljičevi, mest. pri Zémljičevih, or. z Zémljičevima; MNOŽINA: im. Zémljičeve, rod. Zémljičevih, daj. Zémljičevim, tož. Zémljičeve, mest. pri Zémljičevih, or. z Zémljičevimi srednji: EDNINA: im. Zémljičevo, rod. Zémljičevega, daj. Zémljičevemu, tož. Zémljičevo, mest. pri Zémljičevem, or. z Zémljičevim; DVOJINA: im. Zémljičevi, rod. Zémljičevih, daj. Zémljičevima, tož. Zémljičevi, mest. pri Zémljičevih, or. z Zémljičevima; MNOŽINA: im. Zémljičeva, rod. Zémljičevih, daj. Zémljičevim, tož. Zémljičeva, mest. pri Zémljičevih, or. z Zémljičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) zéta zéte ž

469

|grška črka ζ|: Latinični z izvira iz grške zete; kot imenovalniški prilastek črka zeta {O} EDNINA: im. zéta, rod. zéte, daj. zéti, tož. zéto, mest. pri zéti, or. z zéto; DVOJINA: im. zéti, rod. zét, daj. zétama, tož. zéti, mest. pri zétah, or. z zétama; MNOŽINA: im. zéte, rod. zét, daj. zétam, tož. zéte, mest. pri zétah, or. z zétami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(grške) Zévs Zévsa m; imena bitij |grški vrhovni bog, bog neba in vremena|: žrtvovanja in obredi v čast Zevsa {B} Zevsov {O} EDNINA: im. Zévs, rod. Zévsa, daj. Zévsu, tož. Zévsa, mest. pri Zévsu, or. z Zévsom; DVOJINA: im. Zévsa, rod. Zévsov, daj. Zévsoma, tož. Zévsa, mest. pri Zévsih, or. z Zévsoma; MNOŽINA: im. Zévsi, rod. Zévsov, daj. Zévsom, tož. Zévse, mest. pri Zévsih, or. z Zévsi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena zf. okrajš. |znanstvenofantastični|: zf. film STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave ZG ZG [zəgə̀] m; simboli |Zagreb|: Lani je igral pri Dinamu iz Zagreba (ZG) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli zg. okrajš. |zgoraj|: Izpulili so mu štirico levo zg.; |zgornji|: zg. etaža STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Zg. okrajš. |Zgornji|: prvi del večbesednih zemljepisnih imen Zg. Ložnica; Zg. Gameljne

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave zgod. okrajš. |zgodovina|: v zvezi okrajšav Kustosinja muzeja je prof. zgod. Jana Novak; |zgodovinar; zgodovinarka|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. zgod.; |zgodovinski|: zgod. roman STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Zico Zicoja [zíku] m; imena bitij |pravo ime Arthur Antunes Coimbra: brazilski nogometaš|: Zmagali so Brazilci na čelu s slovitim Zicojem {B} Zicojev {O} EDNINA: im. Zico, rod. Zicoja, daj. Zicoju, tož. Zicoja, mest. pri Zicoju, or. z Zicojem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Zicojev Zicojeva Zicojevo [zíkujev-] prid. Brazilci so podprli Zicojevo kandidaturo za mesto predsednika Fife (< Zico) {O} moški: EDNINA: im. Zicojev, rod. Zicojevega, daj. Zicojevemu, tož. Zicojev (živostno Zicojevega), mest. pri Zicojevem, or. z Zicojevim; DVOJINA: im. Zicojeva, rod. Zicojevih, daj. Zicojevima, tož. Zicojeva, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevima; MNOŽINA: im. Zicojevi, rod. Zicojevih, daj. Zicojevim, tož. Zicojeve, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevimi ženski: EDNINA: im. Zicojeva, rod. Zicojeve, daj. Zicojevi, tož. Zicojevo, mest. pri Zicojevi, or. z Zicojevo; DVOJINA: im. Zicojevi, rod. Zicojevih, daj. Zicojevima, tož. Zicojevi, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevima; MNOŽINA: im. Zicojeve, rod. Zicojevih, daj. Zicojevim, tož. Zicojeve, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevimi

470

srednji: EDNINA: im. Zicojevo, rod. Zicojevega, daj. Zicojevemu, tož. Zicojevo, mest. pri Zicojevem, or. z Zicojevim; DVOJINA: im. Zicojevi, rod. Zicojevih, daj. Zicojevima, tož. Zicojevi, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevima; MNOŽINA: im. Zicojeva, rod. Zicojevih, daj. Zicojevim, tož. Zicojeva, mest. pri Zicojevih, or. z Zicojevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) Zidár Zidárja m; imena bitij |priimek|: Gospodu Zidarju so se zahvalili za dolgoletno vodstvo; Srečanje z Zidarjem mu bo dolgo ostalo v spominu {B} Zidarjev {O} EDNINA: im. Zidár, rod. Zidárja, daj. Zidárju, tož. Zidárja, mest. pri Zidárju, or. z Zidárjem; DVOJINA: im. Zidárja, rod. Zidárjev, daj. Zidárjema, tož. Zidárja, mest. pri Zidárjih, or. z Zidárjema; MNOŽINA: im. Zidárji, rod. Zidárjev, daj. Zidárjem, tož. Zidárje, mest. pri Zidárjih, or. z Zidárji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Zidárjev Zidárjeva Zidárjevo prid. raziskovanje Zidarjeve literature (< Zidar) {O} moški: EDNINA: im. Zidárjev, rod. Zidárjevega, daj. Zidárjevemu, tož. Zidárjev (živostno Zidárjevega), mest. pri Zidárjevem, or. z Zidárjevim; DVOJINA: im. Zidárjeva, rod. Zidárjevih, daj. Zidárjevima, tož. Zidárjeva, mest. pri Zidárjevih, or. z Zidárjevima; MNOŽINA: im. Zidárjevi, rod. Zidárjevih, daj. Zidárjevim, tož. Zidárjeve, mest. pri Zidárjevih, or. z Zidárjevimi ženski: EDNINA: im. Zidárjeva, rod. Zidárjeve, daj. Zidárjevi, tož. Zidárjevo,

mest. pri Zidárjevi, or. z Zidárjevo; DVOJINA: im. Zidárjevi, rod. Zidárjevih, daj. Zidárjevima, tož. Zidárjevi, mest. pri Zidárjevih, or. z Zidárjevima; MNOŽINA: im. Zidárjeve, rod. Zidárjevih, daj. Zidárjevim, tož. Zidárjeve, mest. pri Zidárjevih, or. z Zidárjevimi srednji: EDNINA: im. Zidárjevo, rod. Zidárjevega, daj. Zidárjevemu, tož. Zidárjevo, mest. pri Zidárjevem, or. z Zidárjevim; DVOJINA: im. Zidárjevi, rod. Zidárjevih, daj. Zidárjevima, tož. Zidárjevi, mest. pri Zidárjevih, or. z Zidárjevima; MNOŽINA: im. Zidárjeva, rod. Zidárjevih, daj. Zidárjevim, tož. Zidárjeva, mest. pri Zidárjevih, or. z Zidárjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) .zip okrajš. kot datotečna končnica V mapi so datoteke v formatu .zip; v imenih datotek, stično Ko najdeš datoteko Besedila.zip, jo prenesi na namizje STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Zlátko Zlátka m; imena bitij |moško ime|: Demantiral je trditev gospoda Zlatka; Z Zlatkom se nisva nikoli sprla {B} Zlatkov {O} EDNINA: im. Zlátko, rod. Zlátka, daj. Zlátku, tož. Zlátka, mest. pri Zlátku, or. z Zlátkom; DVOJINA: im. Zlátka, rod. Zlátkov, daj. Zlátkoma, tož. Zlátka, mest. pri Zlátkih, or. z Zlátkoma; MNOŽINA: im. Zlátki, rod. Zlátkov, daj. Zlátkom, tož. Zlátke, mest. pri Zlátkih, or. z Zlátki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Zlátkov Zlátkova Zlátkovo prid.

471

Zlatkova masaža mi zelo prija (< Zlatko) {O} moški: EDNINA: im. Zlátkov, rod. Zlátkovega, daj. Zlátkovemu, tož. Zlátkov (živostno Zlátkovega), mest. pri Zlátkovem, or. z Zlátkovim; DVOJINA: im. Zlátkova, rod. Zlátkovih, daj. Zlátkovima, tož. Zlátkova, mest. pri Zlátkovih, or. z Zlátkovima; MNOŽINA: im. Zlátkovi, rod. Zlátkovih, daj. Zlátkovim, tož. Zlátkove, mest. pri Zlátkovih, or. z Zlátkovimi ženski: EDNINA: im. Zlátkova, rod. Zlátkove, daj. Zlátkovi, tož. Zlátkovo, mest. pri Zlátkovi, or. z Zlátkovo; DVOJINA: im. Zlátkovi, rod. Zlátkovih, daj. Zlátkovima, tož. Zlátkovi, mest. pri Zlátkovih, or. z Zlátkovima; MNOŽINA: im. Zlátkove, rod. Zlátkovih, daj. Zlátkovim, tož. Zlátkove, mest. pri Zlátkovih, or. z Zlátkovimi srednji: EDNINA: im. Zlátkovo, rod. Zlátkovega, daj. Zlátkovemu, tož. Zlátkovo, mest. pri Zlátkovem, or. z Zlátkovim; DVOJINA: im. Zlátkovi, rod. Zlátkovih, daj. Zlátkovima, tož. Zlátkovi, mest. pri Zlátkovih, or. z Zlátkovima; MNOŽINA: im. Zlátkova, rod. Zlátkovih, daj. Zlátkovim, tož. Zlátkova, mest. pri Zlátkovih, or. z Zlátkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) zlatoróg zlatoróga m |bajeslovna žival, kozorog z zlatimi rogovi|: Bajka o zlatorogu je nastala pod Triglavom v Trenti in se razširila po vsem alpskem svetu in še dalj {B} zlatorogov {O} EDNINA: im. zlatoróg, rod. zlatoróga, daj. zlatorógu, tož. zlatoróga, mest. pri zlatorógu, or. z zlatorógom; DVOJINA: im. zlatoróga, rod. zlatorógov, daj. zlatorógoma, tož. zlatoróga, mest. pri zlatorógih, or. z zlatorógoma; MNOŽINA:

im. zlatoróg, rod. zlatorógov, daj. zlatorógom, tož. zlatoróge, mest. pri zlatorógih, or. z zlatorógi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij zmáj zmája m |naprava|: Glavna nagrada je polet z motornim zmajem nad Cerkniškim jezerom; |žival, bajeslovno bitje|: Na plošči iz 15. stoletja so odkrili podobo sv. Jurija, ki ubija zmaja; |pravljični lik|: v zvezi zmaj Tolovaj Žogico Nogico je strah pognal v kremplje zmaja Tolovaja {B} zmajev {O} EDNINA: im. zmáj, rod. zmája, daj. zmáju, tož. zmája, mest. pri zmáju, or. z zmájem; DVOJINA: im. zmája, rod. zmájev, daj. zmájema, tož. zmája, mest. pri zmájih, or. z zmájema; MNOŽINA: im. zmáji, rod. zmájev, daj. zmájem, tož. zmáje, mest. pri zmájih, or. z zmáji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij;domišljijskaimena zmájev zmájeva zmájevo prid. V Postojnski jami domuje človeška ribica, za katero so včasih mislili, da je zmajev mladič (< zmaj) {O} moški: EDNINA: im. zmájev, rod. zmájevega, daj. zmájevemu, tož. zmájev (živostno zmájevega), mest. pri zmájevem, or. z zmájevim; DVOJINA: im. zmájeva, rod. zmájevih, daj. zmájevima, tož. zmájeva, mest. pri zmájevih, or. z zmájevima; MNOŽINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj. zmájevim, tož. zmájeve, mest. pri zmájevih, or. z zmájevimi ženski: EDNINA: im. zmájeva, rod. zmájeve, daj. zmájevi, tož. zmájevo, mest. pri zmájevi, or. z zmájevo; DVOJINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj. zmájevima,

472

tož. zmájevi, mest. pri zmájevih, or. z zmájevima; MNOŽINA: im. zmájeve, rod. zmájevih, daj. zmájevim, tož. zmájeve, mest. pri zmájevih, or. z zmájevimi srednji: EDNINA: im. zmájevo, rod. zmájevega, daj. zmájevemu, tož. zmájevo, mest. pri zmájevem, or. z zmájevim; DVOJINA: im. zmájevi, rod. zmájevih, daj. zmájevima, tož. zmájevi, mest. pri zmájevih, or. z zmájevima; MNOŽINA: im. zmájeva, rod. zmájevih, daj. zmájevim, tož. zmájeva, mest. pri zmájevih, or. z zmájevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpoimenovanjmitološkihinnadnaravnihbitij) Zn Zn [zənə̀ in zeèn] m; simboli |cink|: Simbol za kemijski element cink je Zn; |cinkov|: v kemijski formuli cinkov sulfid (ZnS) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli znan. sod. okrajš. |znanstveni sodelavec; znanstvena sodelavka|: za imenom, z vejico dr. Janez Novak, znan. sod. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave znan. svet. okrajš. |znanstveni svetnik; znanstvena svetnica|: za imenom, z vejico dr. Janez Novak, znan. svet. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave z. o. o. okrajš. |zadruga z omejeno odgovornostjo|: za imenom, z vejico Stanovanjska zadruga Gorenjske, z. o. o., Kranj; za imenom tudi stično Stanovanjska zadruga Gorenjske, z.o.o., Kranj STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave zool. okrajš. |zoologija|: oddelek za zool. nevretenčarjev; |zoološki|: zool. vrt STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave zoot. okrajš. |zootehnika|: v zvezi okrajšav Janez Novak, dipl. inž. zoot. STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Zórko Zórka m; imena bitij |priimek|: Pričakali so nas sorodniki učitelja Zorka; Z Zorkom smo se napotili v Hrastovlje {B} Zorkov {O} EDNINA: im. Zórko, rod. Zórka, daj. Zórku, tož. Zórka, mest. pri Zórku, or. z Zórkom; DVOJINA: im. Zórka, rod. Zórkov, daj. Zórkoma, tož. Zórka, mest. pri Zórkih, or. z Zórkoma; MNOŽINA: im. Zórki, rod. Zórkov, daj. Zórkom, tož. Zórke, mest. pri Zórkih, or. z Zórki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Zórkov Zórkova Zórkovo prid. V Zorkovi knjigi se prepletajo pričevanja, citati in odlomki iz starih kuharskih knjig (< Zorko) {O} moški: EDNINA: im. Zórkov, rod. Zórkovega, daj. Zórkovemu, tož. Zórkov (živostno Zórkovega), mest. pri Zórkovem, or. z Zórkovim; DVOJINA: im. Zórkova, rod. Zórkovih, daj. Zórkovima, tož. Zórkova, mest. pri Zórkovih, or. z Zórkovima; MNOŽINA: im. Zórkovi, rod. Zórkovih, daj. Zórkovim, tož. Zórkove, mest. pri Zórkovih, or. z Zórkovimi ženski: EDNINA: im. Zórkova, rod. Zórkove, daj. Zórkovi, tož. Zórkovo, mest. pri Zórkovi, or. z Zórkovo; DVOJINA: im.

473

Zórkovi, rod. Zórkovih, daj. Zórkovima, tož. Zórkovi, mest. pri Zórkovih, or. z Zórkovima; MNOŽINA: im. Zórkove, rod. Zórkovih, daj. Zórkovim, tož. Zórkove, mest. pri Zórkovih, or. z Zórkovimi srednji: EDNINA: im. Zórkovo, rod. Zórkovega, daj. Zórkovemu, tož. Zórkovo, mest. pri Zórkovem, or. z Zórkovim; DVOJINA: im. Zórkovi, rod. Zórkovih, daj. Zórkovima, tož. Zórkovi, mest. pri Zórkovih, or. z Zórkovima; MNOŽINA: im. Zórkova, rod. Zórkovih, daj. Zórkovim, tož. Zórkova, mest. pri Zórkovih, or. z Zórkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Zr Zr [zərə̀ in zeèr] m; simboli |cirkonij|: Simbol za kemijski element cirkonij je Zr STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli zun. okrajš. |zunanji|: minister za zun. zadeve STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Zúpanc Zúpanca m; imena bitij |priimek|: Zupanca smo prosili za komentar; Čop je v zadnjih dneh treniral z Zupancem {B} Zupančev {O} EDNINA: im. Zúpanc, rod. Zúpanca, daj. Zúpancu, tož. Zúpanca, mest. pri Zúpancu, or. z Zúpancem; DVOJINA: im. Zúpanca, rod. Zúpancev, daj. Zúpancema, tož. Zúpanca, mest. pri Zúpancih, or. z Zúpancema; MNOŽINA: im. Zúpanci, rod. Zúpancev, daj. Zúpancem, tož. Zúpance, mest. pri Zúpancih, or. z Zúpanci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki)

Zúpančev Zúpančeva Zúpančevo prid. Nekaj let kasneje se je preselil v Zupančevo hišo (< Zupanc) {O} moški: EDNINA: im. Zúpančev, rod. Zúpančevega, daj. Zúpančevemu, tož. Zúpančev (živostno Zúpančevega), mest. pri Zúpančevem, or. z Zúpančevim; DVOJINA: im. Zúpančeva, rod. Zúpančevih, daj. Zúpančevima, tož. Zúpančeva, mest. pri Zúpančevih, or. z Zúpančevima; MNOŽINA: im. Zúpančevi, rod. Zúpančevih, daj. Zúpančevim, tož. Zúpančeve, mest. pri Zúpančevih, or. z Zúpančevimi ženski: EDNINA: im. Zúpančeva, rod. Zúpančeve, daj. Zúpančevi, tož. Zúpančevo, mest. pri Zúpančevi, or. z Zúpančevo; DVOJINA: im. Zúpančevi, rod. Zúpančevih, daj. Zúpančevima, tož. Zúpančevi, mest. pri Zúpančevih, or. z Zúpančevima; MNOŽINA: im. Zúpančeve, rod. Zúpančevih, daj. Zúpančevim, tož. Zúpančeve, mest. pri Zúpančevih, or. z Zúpančevimi srednji: EDNINA: im. Zúpančevo, rod. Zúpančevega, daj. Zúpančevemu, tož. Zúpančevo, mest. pri Zúpančevem, or. z Zúpančevim; DVOJINA: im. Zúpančevi, rod. Zúpančevih, daj. Zúpančevima, tož. Zúpančevi, mest. pri Zúpančevih, or. z Zúpančevima; MNOŽINA: im. Zúpančeva, rod. Zúpančevih, daj. Zúpančevim, tož. Zúpančeva, mest. pri Zúpančevih, or. z Zúpančevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Zupánčič Zupánčiča m; imena bitij |priimek|: O Zupančiču je govoril kot o zvezdi slovenskega gledališča; Z Zupančičem se poznata že dolgo {B} Zupančičev {O} EDNINA: im. Zupánčič, rod. Zupánčiča, daj. Zupánčiču, tož. Zupánčiča, mest. pri Zupánčiču, or. z

474

Zupánčičem; DVOJINA: im. Zupánčiča, rod. Zupánčičev, daj. Zupánčičema, tož. Zupánčiča, mest. pri Zupánčičih, or. z Zupánčičema; MNOŽINA: im. Zupánčiči, rod. Zupánčičev, daj. Zupánčičem, tož. Zupánčiče, mest. pri Zupánčičih, or. z Zupánčiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Zupánčičev Zupánčičeva Zupánčičevo prid. krstna uprizoritev Zupančičevega Nemira (< Zupančič) {O} moški: EDNINA: im. Zupánčičev, rod. Zupánčičevega, daj. Zupánčičevemu, tož. Zupánčičev (živostno Zupánčičevega), mest. pri Zupánčičevem, or. z Zupánčičevim; DVOJINA: im. Zupánčičeva, rod. Zupánčičevih, daj. Zupánčičevima, tož. Zupánčičeva, mest. pri Zupánčičevih, or. z Zupánčičevima; MNOŽINA: im. Zupánčičevi, rod. Zupánčičevih, daj. Zupánčičevim, tož. Zupánčičeve, mest. pri Zupánčičevih, or. z Zupánčičevimi ženski: EDNINA: im. Zupánčičeva, rod. Zupánčičeve, daj. Zupánčičevi, tož. Zupánčičevo, mest. pri Zupánčičevi, or. z Zupánčičevo; DVOJINA: im. Zupánčičevi, rod. Zupánčičevih, daj. Zupánčičevima, tož. Zupánčičevi, mest. pri Zupánčičevih, or. z Zupánčičevima; MNOŽINA: im. Zupánčičeve, rod. Zupánčičevih, daj. Zupánčičevim, tož. Zupánčičeve, mest. pri Zupánčičevih, or. z Zupánčičevimi srednji: EDNINA: im. Zupánčičevo, rod. Zupánčičevega, daj. Zupánčičevemu, tož. Zupánčičevo, mest. pri Zupánčičevem, or. z Zupánčičevim; DVOJINA: im. Zupánčičevi, rod. Zupánčičevih, daj. Zupánčičevima, tož. Zupánčičevi, mest. pri Zupánčičevih, or. z Zupánčičevima; MNOŽINA: im. Zupánčičeva, rod. Zupánčičevih, daj. Zupánčičevim, tož.

Zupánčičeva, mest. pri Zupánčičevih, or. z Zupánčičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) zv. okrajš. |zvezek|: Enciklopedija Slovenija (zv. 7, stran 324) STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Zvelíčar Zvelíčarja m; imena bitij |nadomestno ime za: Kristus|: novorojeni Zveličar; Na farnem banderu sta sliki vstalega Zveličarja in Svete družine {B} Zveličarjev {O} EDNINA: im. Zvelíčar, rod. Zvelíčarja, daj. Zvelíčarju, tož. Zvelíčarja, mest. pri Zvelíčarju, or. z Zvelíčarjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:religijskaimena Zvelíčarjev Zvelíčarjeva Zvelíčarjevo prid. Med Zveličarjevo in Marijino cerkvijo stoji samostojni glavni zvonik iz 19. stoletja; znamenje Zveličarjevega trpljenja (< Zveličar) {O} moški: EDNINA: im. Zvelíčarjev, rod. Zvelíčarjevega, daj. Zvelíčarjevemu, tož. Zvelíčarjev (živostno Zvelíčarjevega), mest. pri Zvelíčarjevem, or. z Zvelíčarjevim; DVOJINA: im. Zvelíčarjeva, rod. Zvelíčarjevih, daj. Zvelíčarjevima, tož. Zvelíčarjeva, mest. pri Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevima; MNOŽINA: im. Zvelíčarjevi, rod. Zvelíčarjevih, daj. Zvelíčarjevim, tož. Zvelíčarjeve, mest. pri Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevimi ženski: EDNINA: im. Zvelíčarjeva, rod. Zvelíčarjeve, daj. Zvelíčarjevi, tož. Zvelíčarjevo, mest. pri Zvelíčarjevi, or. z Zvelíčarjevo; DVOJINA: im. Zvelíčarjevi,

475

rod. Zvelíčarjevih, daj. Zvelíčarjevima, tož. Zvelíčarjevi, mest. pri Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevima; MNOŽINA: im. Zvelíčarjeve, rod. Zvelíčarjevih, daj. Zvelíčarjevim, tož. Zvelíčarjeve, mest. pri Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevimi srednji: EDNINA: im. Zvelíčarjevo, rod. Zvelíčarjevega, daj. Zvelíčarjevemu, tož. Zvelíčarjevo, mest. pri Zvelíčarjevem, or. z Zvelíčarjevim; DVOJINA: im. Zvelíčarjevi, rod. Zvelíčarjevih, daj. Zvelíčarjevima, tož. Zvelíčarjevi, mest. pri Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevima; MNOŽINA: im. Zvelíčarjeva, rod. Zvelíčarjevih, daj. Zvelíčarjevim, tož. Zvelíčarjeva, mest. pri Zvelíčarjevih, or. z Zvelíčarjevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izreligijskihimen) Zvér Zvéra m; imena bitij |priimek|: Zapeli so pod vodstvom Franca Zvera; Zaplet z učencem Zverom so rešili brez staršev {B} Zverov {O} EDNINA: im. Zvér, rod. Zvéra, daj. Zvéru, tož. Zvéra, mest. pri Zvéru, or. z Zvérom; DVOJINA: im. Zvéra, rod. Zvérov, daj. Zvéroma, tož. Zvéra, mest. pri Zvérih, or. z Zvéroma; MNOŽINA: im. Zvéri, rod. Zvérov, daj. Zvérom, tož. Zvére, mest. pri Zvérih, or. z Zvéri STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Zvérov Zvérova Zvérovo prid. Zaposlili so ga kot vodjo Zverovega kabineta (< Zver) {O} moški: EDNINA: im. Zvérov, rod. Zvérovega, daj. Zvérovemu, tož. Zvérov (živostno Zvérovega), mest. pri Zvérovem, or. z Zvérovim; DVOJINA: im. Zvérova, rod. Zvérovih, daj. Zvérovima, tož. Zvérova, mest. pri Zvérovih, or. z

Zvérovima; MNOŽINA: im. Zvérovi, rod. Zvérovih, daj. Zvérovim, tož. Zvérove, mest. pri Zvérovih, or. z Zvérovimi ženski: EDNINA: im. Zvérova, rod. Zvérove, daj. Zvérovi, tož. Zvérovo, mest. pri Zvérovi, or. z Zvérovo; DVOJINA: im. Zvérovi, rod. Zvérovih, daj. Zvérovima, tož. Zvérovi, mest. pri Zvérovih, or. z Zvérovima; MNOŽINA: im. Zvérove, rod. Zvérovih, daj. Zvérovim, tož. Zvérove, mest. pri Zvérovih, or. z Zvérovimi srednji: EDNINA: im. Zvérovo, rod. Zvérovega, daj. Zvérovemu, tož. Zvérovo, mest. pri Zvérovem, or. z Zvérovim; DVOJINA: im. Zvérovi, rod. Zvérovih, daj. Zvérovima, tož. Zvérovi, mest. pri Zvérovih, or. z Zvérovima; MNOŽINA: im. Zvérova, rod. Zvérovih, daj. Zvérovim, tož. Zvérova, mest. pri Zvérovih, or. z Zvérovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) zvézdica zvézdice ž |manjšalno zvezda|: Z izdelki domače obrti, kot so ročno izvezeni prti, pisane blazine in zvezdice iz slame, lahko v prostor vnesete pridih domačnosti; |oznaka kakovosti|: hotel s petimi zvezdicami; |pravljični lik|: v zvezi zvezdica Zaspanka V pravljici boter Mesec zvezdico Zaspanko s težkim srcem pošlje na Zemljo; Michelinova zvezdica ||nagrada||: Vrhunske sestavine, odlična postrežba in kulinarična ustvarjalnost so dejavniki, potrebni za pridobitev Michelinove zvezdice {B} zvezdičin {O} EDNINA: im. zvézdica, rod. zvézdice, daj. zvézdici, tož. zvézdico, mest. pri zvézdici, or. z zvézdico; DVOJINA: im. zvézdici, rod. zvézdic, daj. zvézdicama, tož. zvézdici, mest. pri zvézdicah, or. z zvézdicama; MNOŽINA: im. zvézdice, rod.

476

zvézdic, daj. zvézdicam, tož. zvézdice, mest. pri zvézdicah, or. z zvézdicami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Zvitorépčev Zvitorépčeva Zvitorépčevo prid. Slavni želvak, ki je nastopal v Zvitorepčevih prigodah, se imenuje Trdonja (< Zvitorepec) {O} moški: EDNINA: im. Zvitorépčev, rod. Zvitorépčevega, daj. Zvitorépčevemu, tož. Zvitorépčev (živostno Zvitorépčevega), mest. pri Zvitorépčevem, or. z Zvitorépčevim; DVOJINA: im. Zvitorépčeva, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevima, tož. Zvitorépčeva, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevima; MNOŽINA: im. Zvitorépčevi, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevim, tož. Zvitorépčeve, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevimi ženski: EDNINA: im. Zvitorépčeva, rod. Zvitorépčeve, daj. Zvitorépčevi, tož. Zvitorépčevo, mest. pri Zvitorépčevi, or. z Zvitorépčevo; DVOJINA: im. Zvitorépčevi, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevima, tož. Zvitorépčevi, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevima; MNOŽINA: im. Zvitorépčeve, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevim, tož. Zvitorépčeve, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevimi srednji: EDNINA: im. Zvitorépčevo, rod. Zvitorépčevega, daj. Zvitorépčevemu, tož. Zvitorépčevo, mest. pri Zvitorépčevem, or. z Zvitorépčevim; DVOJINA: im. Zvitorépčevi, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevima, tož. Zvitorépčevi, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevima; MNOŽINA: im. Zvitorépčeva, rod. Zvitorépčevih, daj. Zvitorépčevim, tož. Zvitorépčeva, mest. pri Zvitorépčevih, or. z Zvitorépčevimi STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izdomišljijskihimen) Zvitorépec Zvitorépca m; imena bitij |pravljični lik|: Miki Muster je narisal 45 stripovskih zgodb o Zvitorepcu {B} Zvitorepčev {O} EDNINA: im. Zvitorépec, rod. Zvitorépca, daj. Zvitorépcu, tož. Zvitorépca, mest. pri Zvitorépcu, or. z Zvitorépcem; DVOJINA: im. Zvitorépca, rod. Zvitorépcev, daj. Zvitorépcema, tož. Zvitorépca, mest. pri Zvitorépcih, or. z Zvitorépcema; MNOŽINA: im. Zvitorépci, rod. Zvitorépcev, daj. Zvitorépcem, tož. Zvitorépce, mest. pri Zvitorépcih, or. z Zvitorépci STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Zvónko Zvónka m; imena bitij |moško ime|: Zvonku Novaku je decembra potekel mandat; srečanje z Zvonkom {B} Zvonkov {O} EDNINA: im. Zvónko, rod. Zvónka, daj. Zvónku, tož. Zvónka, mest. pri Zvónku, or. z Zvónkom; DVOJINA: im. Zvónka, rod. Zvónkov, daj. Zvónkoma, tož. Zvónka, mest. pri Zvónkih, or. z Zvónkoma; MNOŽINA: im. Zvónki, rod. Zvónkov, daj. Zvónkom, tož. Zvónke, mest. pri Zvónkih, or. z Zvónki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Zvónkov Zvónkova Zvónkovo prid. Sopotnik v Zvonkovem avtomobilu je ves čas kadil (< Zvonko) {O} moški: EDNINA: im. Zvónkov, rod. Zvónkovega, daj. Zvónkovemu, tož. Zvónkov (živostno Zvónkovega), mest. pri Zvónkovem, or. z Zvónkovim; DVOJINA: im. Zvónkova, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovima, tož. Zvónkova, mest. pri

477

Zvónkovih, or. z Zvónkovima; MNOŽINA: im. Zvónkovi, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovim, tož. Zvónkove, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovimi ženski: EDNINA: im. Zvónkova, rod. Zvónkove, daj. Zvónkovi, tož. Zvónkovo, mest. pri Zvónkovi, or. z Zvónkovo; DVOJINA: im. Zvónkovi, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovima, tož. Zvónkovi, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovima; MNOŽINA: im. Zvónkove, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovim, tož. Zvónkove, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovimi srednji: EDNINA: im. Zvónkovo, rod. Zvónkovega, daj. Zvónkovemu, tož. Zvónkovo, mest. pri Zvónkovem, or. z Zvónkovim; DVOJINA: im. Zvónkovi, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovima, tož. Zvónkovi, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovima; MNOŽINA: im. Zvónkova, rod. Zvónkovih, daj. Zvónkovim, tož. Zvónkova, mest. pri Zvónkovih, or. z Zvónkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) ž1 ž-ja tudi ž [žə̀, rod. žə̀ja in žé, rod. žêja] m |ime črke ali glasu|: mali ž; Priimek Križaj piše brez ž-ja; navadno nesklonljivo Kupiti je mogoče vse – od a do ž; kot imenovalniški prilastek glas ž; ob številki svetilka ž3 {O} EDNINA: im. ž tudi ž, rod. ž-ja tudi ž, daj. ž-ju tudi ž, tož. ž tudi ž, mest. pri ž-ju tudi pri ž, or. z ž-jem tudi z ž; DVOJINA: im. ž-ja tudi ž, rod. ž-jev tudi ž, daj. ž-jema tudi ž, tož. ž-ja tudi ž, mest. pri ž-jih tudi pri ž, or. z ž-jema tudi z ž; MNOŽINA: im. ž-ji tudi ž, rod. ž-jev tudi ž, daj. ž-jem tudi ž, tož. ž-je tudi ž, mest. pri ž-jih tudi pri ž, or. z ž-ji tudi z ž STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske)

ž2 ž [žə̀ in žé] m; simboli |ženski spol|: Označi samostalnik nadlaket z ž STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:simboli Ž Ž-ja tudi Ž [žə̀ žə̀ja in žé žêja] m |ime črke|: veliki Ž; Žensko z velikim Ž-jem sestavljajo njene tri velike vloge; navadno nesklonljivo Prebral je vse – od A do Ž; kot imenovalniški prilastek črka Ž; ob številki predavalnica Ž1 {O} EDNINA: im. Ž tudi Ž, rod. Ž-ja tudi Ž, daj. Ž-ju tudi Ž, tož. Ž tudi Ž, mest. pri Ž-ju tudi pri Ž, or. z Ž-jem tudi z Ž; DVOJINA: im. Ž-ja tudi Ž, rod. Ž-jev tudi Ž, daj. Ž-jema tudi Ž, tož. Ž-ja tudi Ž, mest. pri Ž-jih tudi pri Ž, or. z Ž-jema tudi z Ž; MNOŽINA: im. Ž-ji tudi Ž, rod. Ž-jev tudi Ž, daj. Ž-jem tudi Ž, tož. Ž-je tudi Ž, mest. pri Ž-jih tudi pri Ž, or. z Ž-ji tudi z Ž STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(slovenske) ž. okrajš. |ženski|: ž. liga STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Žábji králj Žábjega králja m; imena bitij |pravljični lik|: Nemška ilustratorka Rotraut Susanne Berner je v stripu upodobila Jančka Ježka, Rdečo kapico in uročenega Žabjega kralja {O} EDNINA: im. Žábji králj, rod. Žábjega králja, daj. Žábjemu králju, tož. Žábjega králja, mest. pri Žábjem králju, or. z Žábjim králjem STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:domišljijskaimena Žágar Žágarja m; imena bitij |priimek|: Osnovna šola Staneta Žagarja; Prvič je nastopal v paru z Žagarjem

478

{B} Žagarjev {O} EDNINA: im. Žágar, rod. Žágarja, daj. Žágarju, tož. Žágarja, mest. pri Žágarju, or. z Žágarjem; DVOJINA: im. Žágarja, rod. Žágarjev, daj. Žágarjema, tož. Žágarja, mest. pri Žágarjih, or. z Žágarjema; MNOŽINA: im. Žágarji, rod. Žágarjev, daj. Žágarjem, tož. Žágarje, mest. pri Žágarjih, or. z Žágarji STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Žágarjev Žágarjeva Žágarjevo prid. Pogovor se je končal z Žagarjevim odhodom (< Žagar) {O} moški: EDNINA: im. Žágarjev, rod. Žágarjevega, daj. Žágarjevemu, tož. Žágarjev (živostno Žágarjevega), mest. pri Žágarjevem, or. z Žágarjevim; DVOJINA: im. Žágarjeva, rod. Žágarjevih, daj. Žágarjevima, tož. Žágarjeva, mest. pri Žágarjevih, or. z Žágarjevima; MNOŽINA: im. Žágarjevi, rod. Žágarjevih, daj. Žágarjevim, tož. Žágarjeve, mest. pri Žágarjevih, or. z Žágarjevimi ženski: EDNINA: im. Žágarjeva, rod. Žágarjeve, daj. Žágarjevi, tož. Žágarjevo, mest. pri Žágarjevi, or. z Žágarjevo; DVOJINA: im. Žágarjevi, rod. Žágarjevih, daj. Žágarjevima, tož. Žágarjevi, mest. pri Žágarjevih, or. z Žágarjevima; MNOŽINA: im. Žágarjeve, rod. Žágarjevih, daj. Žágarjevim, tož. Žágarjeve, mest. pri Žágarjevih, or. z Žágarjevimi srednji: EDNINA: im. Žágarjevo, rod. Žágarjevega, daj. Žágarjevemu, tož. Žágarjevo, mest. pri Žágarjevem, or. z Žágarjevim; DVOJINA: im. Žágarjevi, rod. Žágarjevih, daj. Žágarjevima, tož. Žágarjevi, mest. pri Žágarjevih, or. z Žágarjevima; MNOŽINA: im. Žágarjeva, rod. Žágarjevih, daj. Žágarjevim, tož. Žágarjeva, mest. pri Žágarjevih, or. z Žágarjevimi STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) žarg. okrajš. |žargon|: oklepno vozilo (v žarg. želva); |žargonsko|: Spodnja vrednost arterijskega tlaka (žarg. spodnji pritisk) je do 80 mm Hg STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Želéznik Želéznika m; imena bitij |priimek|: Folklorna skupina nastopa pod vodstvom Henrika Železnika; Nastopil je simfonični orkester s tenoristom Markom Železnikom {B} Železnikov {O} EDNINA: im. Želéznik, rod. Želéznika, daj. Želézniku, tož. Želéznika, mest. pri Želézniku, or. z Želéznikom; DVOJINA: im. Želéznika, rod. Želéznikov, daj. Želéznikoma, tož. Želéznika, mest. pri Želéznikih, or. z Želéznikoma; MNOŽINA: im. Želézniki, rod. Želéznikov, daj. Želéznikom, tož. Želéznike, mest. pri Želéznikih, or. z Želézniki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Želéznikov Želéznikova Želéznikovo prid. Železnikove pesmi so melodične (< Železnik) {O} moški: EDNINA: im. Želéznikov, rod. Želéznikovega, daj. Želéznikovemu, tož. Želéznikov (živostno Želéznikovega), mest. pri Želéznikovem, or. z Želéznikovim; DVOJINA: im. Želéznikova, rod. Želéznikovih, daj. Želéznikovima, tož. Želéznikova, mest. pri Želéznikovih, or. z Želéznikovima; MNOŽINA: im. Želéznikovi, rod. Želéznikovih, daj. Želéznikovim, tož. Želéznikove, mest. pri Želéznikovih, or. z Želéznikovimi

479

ženski: EDNINA: im. Želéznikova, rod. Želéznikove, daj. Želéznikovi, tož. Želéznikovo, mest. pri Želéznikovi, or. z Želéznikovo; DVOJINA: im. Želéznikovi, rod. Želéznikovih, daj. Želéznikovima, tož. Želéznikovi, mest. pri Želéznikovih, or. z Želéznikovima; MNOŽINA: im. Želéznikove, rod. Želéznikovih, daj. Želéznikovim, tož. Želéznikove, mest. pri Želéznikovih, or. z Želéznikovimi srednji: EDNINA: im. Želéznikovo, rod. Želéznikovega, daj. Želéznikovemu, tož. Želéznikovo, mest. pri Želéznikovem, or. z Želéznikovim; DVOJINA: im. Želéznikovi, rod. Želéznikovih, daj. Želéznikovima, tož. Želéznikovi, mest. pri Želéznikovih, or. z Želéznikovima; MNOŽINA: im. Želéznikova, rod. Želéznikovih, daj. Želéznikovim, tož. Želéznikova, mest. pri Želéznikovih, or. z Želéznikovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Žéljko Žéljka in Žêljko Žêljka m; imena bitij |moško ime|: Željku je bila zasežena pištola; S plesalcema Željkom in Miho osvojila nagrado za najboljši nastop {B} Željkov {O} EDNINA: im. Žéljko in Žêljko, rod. Žéljka in Žêljka, daj. Žéljku in Žêljku, tož. Žéljka in Žêljka, mest. pri Žéljku in pri Žêljku, or. z Žéljkom in z Žêljkom; DVOJINA: im. Žéljka in Žêljka, rod. Žéljkov in Žêljkov, daj. Žéljkoma in Žêljkoma, tož. Žéljka in Žêljka, mest. pri Žéljkih in pri Žêljkih, or. z Žéljkoma in z Žêljkoma; MNOŽINA: im. Žéljki in Žêljki, rod. Žéljkov in Žêljkov, daj. Žéljkom in Žêljkom, tož. Žéljke in Žêljke, mest. pri Žéljkih in pri Žêljkih, or. z Žéljki in z Žêljki STATUS:predlog

PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Žéljkov Žéljkova Žéljkovo in Žêljkov Žêljkova Žêljkovo prid. Željkov sin (< Željko) {O} moški: EDNINA: im. Žéljkov in Žêljkov, rod. Žéljkovega in Žêljkovega, daj. Žéljkovemu in Žêljkovemu, tož. Žéljkov in Žêljkov (živostno Žéljkovega) in Žêljkovega, mest. pri Žéljkovem in pri Žêljkovem, or. z Žéljkovim in z Žêljkovim; DVOJINA: im. Žéljkova in Žêljkova, rod. Žéljkovih in Žêljkovih, daj. Žéljkovima in Žêljkovima, tož. Žéljkova in Žêljkova, mest. pri Žéljkovih in pri Žêljkovih, or. z Žéljkovima in z Žêljkovima; MNOŽINA: im. Žéljkovi in Žêljkovi, rod. Žéljkovih in Žêljkovih, daj. Žéljkovim in Žêljkovim, tož. Žéljkove in Žêljkove, mest. pri Žéljkovih in pri Žêljkovih, or. z Žéljkovimi in z Žêljkovimi ženski: EDNINA: im. Žéljkova in Žêljkova, rod. Žéljkove in Žêljkove, daj. Žéljkovi in Žêljkovi, tož. Žéljkovo in Žêljkovo, mest. pri Žéljkovi in pri Žêljkovi, or. z Žéljkovo in z Žêljkovo; DVOJINA: im. Žéljkovi in Žêljkovi, rod. Žéljkovih in Žêljkovih, daj. Žéljkovima in Žêljkovima, tož. Žéljkovi in Žêljkovi, mest. pri Žéljkovih in pri Žêljkovih, or. z Žéljkovima in z Žêljkovima; MNOŽINA: im. Žéljkove in Žêljkove, rod. Žéljkovih in Žêljkovih, daj. Žéljkovim in Žêljkovim, tož. Žéljkove in Žêljkove, mest. pri Žéljkovih in pri Žêljkovih, or. z Žéljkovimi in z Žêljkovimi srednji: EDNINA: im. Žéljkovo in Žêljkovo, rod. Žéljkovega in Žêljkovega, daj. Žéljkovemu in Žêljkovemu, tož. Žéljkovo in Žêljkovo, mest. pri Žéljkovem in pri Žêljkovem, or. z Žéljkovim in z Žêljkovim; DVOJINA: im. Žéljkovi in Žêljkovi, rod. Žéljkovih in Žêljkovih, daj. Žéljkovima in

480

Žêljkovima, tož. Žéljkovi in Žêljkovi, mest. pri Žéljkovih in pri Žêljkovih, or. z Žéljkovima in z Žêljkovima; MNOŽINA: im. Žéljkova in Žêljkova, rod. Žéljkovih in Žêljkovih, daj. Žéljkovim in Žêljkovim, tož. Žéljkova in Žêljkova, mest. pri Žéljkovih in pri Žêljkovih, or. z Žéljkovimi in z Žêljkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) žêna žêne tudi žené ž |zakonska partnerka|: moja žena Marina; žalik žena ||žensko bajeslovno bitje z nadnaravno močjo||: Zdelo se mu je, da okrog oken plešejo žalik žene {B} ženin {O} EDNINA: im. žêna tudi žêna, rod. žêne tudi žené, daj. žêni tudi žêni, tož. žêno tudi ženó, mest. pri žêni tudi pri žêni, or. z žêno tudi z ženó; DVOJINA: im. žêni tudi žêni, rod. žên in žená, daj. žênama tudi ženáma, tož. žêni, mest. pri žênah tudi pri ženáh, or. z žênama tudi z ženáma; MNOŽINA: im. žêne tudi žené, rod. žên in žená, daj. žênam tudi ženàm, tož. žêne tudi žené, mest. pri žênah tudi pri ženàh, or. z žênami tudi z ženámi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:poimenovanjamitološkihinnadnaravnihbitij Žíbert Žíberta m; imena bitij |priimek|: Žibertu je zatrdil, da ne bo izdal zaupanja; Pogovarjali smo se s Petrom Žibertom {B} Žibertov {O} EDNINA: im. Žíbert, rod. Žíberta, daj. Žíbertu, tož. Žíberta, mest. pri Žíbertu, or. z Žíbertom; DVOJINA: im. Žíberta, rod. Žíbertov, daj. Žíbertoma, tož. Žíberta, mest. pri Žíbertih, or. z Žíbertoma; MNOŽINA: im. Žíberti, rod. Žíbertov, daj. Žíbertom, tož. Žíberte, mest. pri Žíbertih, or. z Žíberti

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Žíbertov Žíbertova Žíbertovo prid. Sestali so se z Žibertovim posrednikom (< Žibert) {O} moški: EDNINA: im. Žíbertov, rod. Žíbertovega, daj. Žíbertovemu, tož. Žíbertov (živostno Žíbertovega), mest. pri Žíbertovem, or. z Žíbertovim; DVOJINA: im. Žíbertova, rod. Žíbertovih, daj. Žíbertovima, tož. Žíbertova, mest. pri Žíbertovih, or. z Žíbertovima; MNOŽINA: im. Žíbertovi, rod. Žíbertovih, daj. Žíbertovim, tož. Žíbertove, mest. pri Žíbertovih, or. z Žíbertovimi ženski: EDNINA: im. Žíbertova, rod. Žíbertove, daj. Žíbertovi, tož. Žíbertovo, mest. pri Žíbertovi, or. z Žíbertovo; DVOJINA: im. Žíbertovi, rod. Žíbertovih, daj. Žíbertovima, tož. Žíbertovi, mest. pri Žíbertovih, or. z Žíbertovima; MNOŽINA: im. Žíbertove, rod. Žíbertovih, daj. Žíbertovim, tož. Žíbertove, mest. pri Žíbertovih, or. z Žíbertovimi srednji: EDNINA: im. Žíbertovo, rod. Žíbertovega, daj. Žíbertovemu, tož. Žíbertovo, mest. pri Žíbertovem, or. z Žíbertovim; DVOJINA: im. Žíbertovi, rod. Žíbertovih, daj. Žíbertovima, tož. Žíbertovi, mest. pri Žíbertovih, or. z Žíbertovima; MNOŽINA: im. Žíbertova, rod. Žíbertovih, daj. Žíbertovim, tož. Žíbertova, mest. pri Žíbertovih, or. z Žíbertovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Žíga Žíge in Žíga m; imena bitij |moško ime|: Najbolj se bo poznal odhod Žige/Žiga; Na sprejem je prišel s sinom Žigo/Žigom {B} Žigov

481

{O} EDNINA: im. Žíga, rod. Žíge in Žíga, daj. Žígi in Žígu, tož. Žígo in Žíga, mest. pri Žígi in pri Žígu, or. z Žígo in z Žígom; DVOJINA: im. Žígi in Žíga, rod. Žíg in Žígov, daj. Žígama in Žígoma, tož. Žígi in Žíga, mest. pri Žígah in pri Žígih, or. z Žígama in z Žígoma; MNOŽINA: im. Žíge in Žígi, rod. Žíg in Žígov, daj. Žígam in Žígom, tož. Žíge in Žíge, mest. pri Žígah in pri Žígih, or. z Žígami in z Žígi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,moška) Žígov Žígova Žígovo prid. Žigova družina (< Žiga) {O} moški: EDNINA: im. Žígov, rod. Žígovega, daj. Žígovemu, tož. Žígov (živostno Žígovega), mest. pri Žígovem, or. z Žígovim; DVOJINA: im. Žígova, rod. Žígovih, daj. Žígovima, tož. Žígova, mest. pri Žígovih, or. z Žígovima; MNOŽINA: im. Žígovi, rod. Žígovih, daj. Žígovim, tož. Žígove, mest. pri Žígovih, or. z Žígovimi ženski: EDNINA: im. Žígova, rod. Žígove, daj. Žígovi, tož. Žígovo, mest. pri Žígovi, or. z Žígovo; DVOJINA: im. Žígovi, rod. Žígovih, daj. Žígovima, tož. Žígovi, mest. pri Žígovih, or. z Žígovima; MNOŽINA: im. Žígove, rod. Žígovih, daj. Žígovim, tož. Žígove, mest. pri Žígovih, or. z Žígovimi srednji: EDNINA: im. Žígovo, rod. Žígovega, daj. Žígovemu, tož. Žígovo, mest. pri Žígovem, or. z Žígovim; DVOJINA: im. Žígovi, rod. Žígovih, daj. Žígovima, tož. Žígovi, mest. pri Žígovih, or. z Žígovima; MNOŽINA: im. Žígova, rod. Žígovih, daj. Žígovim, tož. Žígova, mest. pri Žígovih, or. z Žígovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izmoškihimen) živ. okrajš. |živost|

STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Žíva Žíve ž; imena bitij |žensko ime|: dirigentka Živa Ploj Peršuh; |slovanska boginja rodovitnosti|: Glavno svetišče Žive naj bi bilo v mestu Ratibor {B} Živin {O} EDNINA: im. Žíva, rod. Žíve, daj. Žívi, tož. Žívo, mest. pri Žívi, or. z Žívo; DVOJINA: im. Žívi, rod. Žív, daj. Žívama, tož. Žívi, mest. pri Žívah, or. z Žívama; MNOŽINA: im. Žíve, rod. Žív, daj. Žívam, tož. Žíve, mest. pri Žívah, or. z Žívami STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(osebna,ženska);religijskaimena živ. tehn. okrajš. |živilska tehnologija| STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Žížek Žížka m; imena bitij |priimek|: V reviji The New Yorker so objavili članek o Žižku; Se strinjate z Žižkom, ki je rekel, da si v občutljivih vprašanjih ne upamo jasno opredeliti? {B} Žižkov {O} EDNINA: im. Žížek, rod. Žížka, daj. Žížku, tož. Žížka, mest. pri Žížku, or. z Žížkom; DVOJINA: im. Žížka, rod. Žížkov, daj. Žížkoma, tož. Žížka, mest. pri Žížkih, or. z Žížkoma; MNOŽINA: im. Žížki, rod. Žížkov, daj. Žížkom, tož. Žížke, mest. pri Žížkih, or. z Žížki STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Žížkov Žížkova Žížkovo prid. Sodeluje z Žižkovim Debatnim klubom 89 (< Žižek) {O} moški: EDNINA: im. Žížkov, rod. Žížkovega, daj. Žížkovemu, tož. Žížkov

482

(živostno Žížkovega), mest. pri Žížkovem, or. z Žížkovim; DVOJINA: im. Žížkova, rod. Žížkovih, daj. Žížkovima, tož. Žížkova, mest. pri Žížkovih, or. z Žížkovima; MNOŽINA: im. Žížkovi, rod. Žížkovih, daj. Žížkovim, tož. Žížkove, mest. pri Žížkovih, or. z Žížkovimi ženski: EDNINA: im. Žížkova, rod. Žížkove, daj. Žížkovi, tož. Žížkovo, mest. pri Žížkovi, or. z Žížkovo; DVOJINA: im. Žížkovi, rod. Žížkovih, daj. Žížkovima, tož. Žížkovi, mest. pri Žížkovih, or. z Žížkovima; MNOŽINA: im. Žížkove, rod. Žížkovih, daj. Žížkovim, tož. Žížkove, mest. pri Žížkovih, or. z Žížkovimi srednji: EDNINA: im. Žížkovo, rod. Žížkovega, daj. Žížkovemu, tož. Žížkovo, mest. pri Žížkovem, or. z Žížkovim; DVOJINA: im. Žížkovi, rod. Žížkovih, daj. Žížkovima, tož. Žížkovi, mest. pri Žížkovih, or. z Žížkovima; MNOŽINA: im. Žížkova, rod. Žížkovih, daj. Žížkovim, tož. Žížkova, mest. pri Žížkovih, or. z Žížkovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) ž.r. okrajš. |žiroračun|: Varščino položite na ž.r. 51800-60145634 STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:okrajšave Župánčič Župánčiča m; imena bitij |priimek|: Obiskali smo rojstni kraj Otona Župančiča ; Preskok v literarnem ustvarjanju je prinesla slovenska moderna s Cankarjem, Kettejem, Murnom in Župančičem {B} Župančičev {O} EDNINA: im. Župánčič, rod. Župánčiča, daj. Župánčiču, tož. Župánčiča, mest. pri Župánčiču, or. z Župánčičem; DVOJINA: im. Župánčiča, rod. Župánčičev, daj. Župánčičema, tož.

Župánčiča, mest. pri Župánčičih, or. z Župánčičema; MNOŽINA: im. Župánčiči, rod. Župánčičev, daj. Župánčičem, tož. Župánčiče, mest. pri Župánčičih, or. z Župánčiči STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:lastnaimena(priimki) Župánčičev Župánčičeva Župánčičevo prid. Župančičev prevajalski sloves je povezan z uspehom njegovega izvirnega pesniškega dela (< Župančič) {O} moški: EDNINA: im. Župánčičev, rod. Župánčičevega, daj. Župánčičevemu, tož. Župánčičev (živostno Župánčičevega), mest. pri Župánčičevem, or. z Župánčičevim; DVOJINA: im. Župánčičeva, rod. Župánčičevih, daj. Župánčičevima, tož. Župánčičeva, mest. pri Župánčičevih, or. z Župánčičevima; MNOŽINA: im. Župánčičevi, rod. Župánčičevih, daj. Župánčičevim, tož. Župánčičeve, mest. pri Župánčičevih, or. z Župánčičevimi ženski: EDNINA: im. Župánčičeva, rod. Župánčičeve, daj. Župánčičevi, tož. Župánčičevo, mest. pri Župánčičevi, or. z Župánčičevo; DVOJINA: im. Župánčičevi, rod. Župánčičevih, daj. Župánčičevima, tož. Župánčičevi, mest. pri Župánčičevih, or. z Župánčičevima; MNOŽINA: im. Župánčičeve, rod. Župánčičevih, daj. Župánčičevim, tož. Župánčičeve, mest. pri Župánčičevih, or. z Župánčičevimi srednji: EDNINA: im. Župánčičevo, rod. Župánčičevega, daj. Župánčičevemu, tož. Župánčičevo, mest. pri Župánčičevem, or. z Župánčičevim; DVOJINA: im. Župánčičevi, rod. Župánčičevih, daj. Župánčičevima, tož. Župánčičevi, mest. pri Župánčičevih, or. z Župánčičevima; MNOŽINA: im. Župánčičeva, rod. Župánčičevih, daj. Župánčičevim, tož.

483

Župánčičeva, mest. pri Župánčičevih, or. z Župánčičevimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpriimkov) Đ Đ-ja tudi Đ [mêhki džə̀, rod. mêhkega džə̀ja in mêhki džé, rod. mêhkega džêja] m |ime tuje črke|: Đakovo zapisujem z Đ-jem; kot imenovalniški prilastek črka Đ {O} EDNINA: im. Đ tudi Đ, rod. Đ-ja tudi Đ, daj. Đ-ju tudi Đ, tož. Đ tudi Đ, mest. pri Đ-ju tudi pri Đ, or. z Đ-jem tudi z Đ; DVOJINA: im. Đ-ja tudi Đ, rod. Đ-jev tudi Đ, daj. Đ-jema tudi Đ, tož. Đ-ja tudi Đ, mest. pri Đ-jih tudi pri Đ, or. z Đ-jema tudi z Đ; MNOŽINA: im. Đ-ji tudi Đ, rod. Đ-jev tudi Đ, daj. Đ-jem tudi Đ, tož. Đ-je tudi Đ, mest. pri Đ-jih tudi pri Đ, or. z Đ-ji tudi z Đ STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje) Đuro Đura [džúro] m; imena bitij |pravo ime Branko Đurić: bosanski igralec in režiser|: Z Đurom sva se spoznala v Teatru paradižnik; tudi ob imenu, navadno za pomišljajem humoristična oddaja Branka Đurića – Đura {B} Đurov {O} EDNINA: im. Đuro, rod. Đura, daj. Đuru, tož. Đura, mest. pri Đuru, or. z Đurom STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:psevdonimi Đurov Đurova Đurovo [džúrov-] prid. Đurov film (< Đuro) {O} moški: EDNINA: im. Đurov, rod. Đurovega, daj. Đurovemu, tož. Đurov (živostno Đurovega), mest. pri Đurovem, or. z Đurovim; DVOJINA: im. Đurova, rod. Đurovih, daj. Đurovima, tož. Đurova, mest. pri Đurovih, or. z Đurovima; MNOŽINA:

im. Đurovi, rod. Đurovih, daj. Đurovim, tož. Đurove, mest. pri Đurovih, or. z Đurovimi ženski: EDNINA: im. Đurova, rod. Đurove, daj. Đurovi, tož. Đurovo, mest. pri Đurovi, or. z Đurovo; DVOJINA: im. Đurovi, rod. Đurovih, daj. Đurovima, tož. Đurovi, mest. pri Đurovih, or. z Đurovima; MNOŽINA: im. Đurove, rod. Đurovih, daj. Đurovim, tož. Đurove, mest. pri Đurovih, or. z Đurovimi srednji: EDNINA: im. Đurovo, rod. Đurovega, daj. Đurovemu, tož. Đurovo, mest. pri Đurovem, or. z Đurovim; DVOJINA: im. Đurovi, rod. Đurovih, daj. Đurovima, tož. Đurovi, mest. pri Đurovih, or. z Đurovima; MNOŽINA: im. Đurova, rod. Đurovih, daj. Đurovim, tož. Đurova, mest. pri Đurovih, or. z Đurovimi STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:svojilnipridevniki(izpsevdonimov) đ đ-ja tudi đ [mêhki džə̀, rod. mêhkega džə̀ja in mêhki džé, rod. mêhkega džêja] m |ime tuje črke|: Ali pidžama napišeš z đ-jem?; navadno nesklonljivo Srbi razlikujejo med dž in đ; kot imenovalniški prilastek črka đ {O} EDNINA: im. đ tudi đ, rod. đ-ja tudi đ, daj. đ-ju tudi đ, tož. đ tudi đ, mest. pri đ-ju tudi pri đ, or. z đ-jem tudi z đ; DVOJINA: im. đ-ja tudi đ, rod. đ-jev tudi đ, daj. đ-jema tudi đ, tož. đ-ja tudi đ, mest. pri đ-jih tudi pri đ, or. z đ-jema tudi z đ; MNOŽINA: im. đ-ji tudi đ, rod. đ-jev tudi đ, daj. đ-jem tudi đ, tož. đ-je tudi đ, mest. pri đ-jih tudi pri đ, or. z đ-ji tudi z đ STATUS:predlog PRAVOPISNAKATEGORIJA:črke(tuje)

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalni center SAZU

epravopis 2016 - zrc sazu · 2017-06-21 · pravila s slovarjem tvorijo normativno delo z...

Documents