ergonomska analiza poloŽajev delavca pri ...za pravilno držo in varno gibanje delavca, manjkajo...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management delovnih procesov

ERGONOMSKA ANALIZA POLOŽAJEV DELAVCA PRI DELU NA BRUSILNEM

STROJU

Mentor: red. prof. dr. Zvone Balantič Kandidat: Peter Miže

Kranj, september 2011

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Zvonetu Balantiču za strokovno pomoč in usmeritve pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se za pomoč in nasvete dipl. fizioterapevtki Mojci Weiffenbach in Ladislavi Trojar, prof., ki je lektorirala moje diplomsko delo.

POVZETEK V diplomski nalogi obravnavamo ergonomsko analizo položajev delavca pri delu na brusilnem stroju Herminghausen SR 3. Problem je zagotoviti pravilno držo in gibanje delavca pri delu na brusilnem stroju. Položaji stoječe drže in nepotrebno gibanje v delovnem času povzročajo delavcu utrujenost, obremenitve in bolečine v posameznih delih telesa. Namen je prilagoditi, omogočiti delavcu udobno, pravilno držo pri delu in gibanje pri najmanjšem fizičnem in psihičnem naporu brez naprezanja. Prilagojeno delovno mesto na brusilnem stroju neposredno vpliva na varnost, učinkovitost pri delu in ohranja zdravje delavca. Cilj naloge je: zagotoviti delo v stoječem in sedečem položaju, ukiniti nepravilne položaje drže, nepravilno držo pri dviganju bremen in omejiti nepotrebno gibanje delavca. S pravilno držo na kombiniranem delovnem mestu bomo odpravili utrujenost, bolečine v nogah in hrbtenici delavca. Z ergonomsko oblikovano delovno površino, boljšim zaporedjem operacij in dobro postavitvijo delovnih predmetov bomo odpravili nepotrebne gibe in zagotovili pravilno držo delavca pri delu. Reševanje problemov nepravilnih položajev drže smo se lotili z metodo OWAS. S pomočjo metode OWAS smo ugotovili, kdaj je položaj drže telesa delavca med delovnem časom nepravilen. V našem primeru so se pojavili položaji drže delavca, pri katerih je potrebno ukrepati takoj in jih ukiniti v čim krajšem času. Delo proučuje probleme obstoječega stanja položajev drže, opisovanje delovnih površin stroja in gibanje delavca. Za rešitev in natančno opredelitev problema drže in gibanja, se odločamo za kombinirano delovno mesto in oblikovanje novih delovnih površin brusilnega stroja. Ugotovitve kažejo, da s pomočjo kombiniranega delovnega mesta, na podlagi rezultatov metode OWAS, uvedbe stola, delovne mize, nastavljive po višini, zaščitnih sredstev, pripomočkov in učinkovitih navodil varnosti, omogočimo delavcu pravilno držo v sedečem in stoječem položaju, držo pri dviganju bremen; odpravimo nepotrebne gibe, zmanjšamo obremenitve in zagotovimo večjo varnost pri delu. KLJUČNE BESEDE

• drža delavca • obremenitev • delovna površina • kombinirano delovno mesto • brusilni stroj

ABSTRACT In the present diploma dissertation we deal with ergonomic analysis of a worker using grinding machine Herminghausen SR 3. The problem is to ensure the right poise and movements of a worker using the grinding machine. Standing poise and unnecessary movements during working time make the worker tired, put stress on certain parts of the body and causes pain in the latter. The aim is to adapt the poise and enable the worker to have a comfortable, proper poise and movements with least physical and psychical effort without one straining oneself. Adapted working place using the grinding machine directly affect safety, effectiveness while working and maintains health of a worker. The aim of this dissertation is to ensure work standing and sitting, avoid inappropriate poises, also while lifting loads and restrain unnecessary movement of a worker. With the right poise at a combined workplace we eliminate fatigue, pain in the legs and spinal cord of a worker. By ergonomically shaped working place, better sequence of operations and good arrangement of working objects we will eliminate the unnecessary moves and enable the right poise of a worker while working. We started solving the problems of inappropriate poise by using the method OWAS. With the help this method OWAS we realized that the poise of a worker during working time is inappropriate. In our case there were poises of worker which need immediate attention and need to be resolved as soon as possible. This dissertation deals with problems of the existing poises of worker, description of working areas of the machine and movements of a worker. In order to solve this problem and its precise definition we have decided for a combined workplace and designing new working areas of the grinding machine. Findings show that with the help of the combined workplace, on the basis of results and the method OWAS, introduction of a chair, height – adjustable working table, protective gear, aids and effective safety instructions we enable the worker appropriate poise in the sitting and standing poise, poise when lifting loads; therefore let us eliminate unnecessary movements, reduce stress and enable improved safety at workplace.

KEYWORDS

• worker′s poise • physical stress • working area • combined workplace • grinding machine

KAZALO

1 UVOD..................................................................................................................................... 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ............................................................................................ 1

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA.................................................................................................. 1

1.3 METODE DELA................................................................................................................ 2

2 TEORETIČNE OSNOVE............................................................................................................ 3

2.1 POLOŽAJ DRŽE TELESA ................................................................................................... 3

2.2 DELOVNA POVRŠINA ...................................................................................................... 5

2.2.1 Gibanje delavca....................................................................................................... 6

2.3 METODA OWAS.............................................................................................................. 6

2.4 VARNO GIBANJE DELAVCA PRI DELU ............................................................................. 7

3 OBSTOJEČE STANJE ............................................................................................................... 8

3.1 BRUSILNI STROJ HERMINGHAUSEN SR 3 ....................................................................... 8

3.1.1 Osnova in sestava brusilnega stroja ....................................................................... 8

3.1.2 Postopek dela na brusilnem stroju.......................................................................... 8

3.2 POLOŽAJ DRŽE DELAVCA................................................................................................ 9

3.3 POLOŽAJ DRŽE DELAVCA PRI DVIGANJU BREMEN....................................................... 12

3.4 DELOVNA POVRŠINA .................................................................................................... 13

3.4.1 Desna stran delovne površine stroja..................................................................... 14

3.4.2 Leva stran delovne površine stroja ....................................................................... 17

3.4.3 Sredina delovne površine stroja............................................................................ 20

3.5 VARNO GIBANJE DELAVCA PRI DELU ........................................................................... 22

3.5.1 Navodilo za varno delo.......................................................................................... 22

3.5.2 Varovanje pri delu ................................................................................................. 23

3.5.3 Zaščitna sredstva .................................................................................................. 23

3.6 POLOŽAJ DRŽE DELAVCA.............................................................................................. 25

3.6.1 Optimalni položaji .................................................................................................. 25

3.6.2 Navodila za pravilno držo pri delu ......................................................................... 26

3.6.3 Položaj drže delavca pri dviganju bremen ............................................................ 28

3.6.4 Drža telesa pri delu ob delovni površini ................................................................ 29

3.7 MERJENJE NEUGODJA S POMOČJO METODE OWAS ................................................... 33

3.7.1 Opis položajev pri izvajanju operacij na brusilnem stroju ..................................... 34

3.7.2 Metoda OWAS – zapisovanje opažanj (snemanje) .............................................. 39

3.7.3 Beleženje obremenitev in položajev ..................................................................... 43

3.7.4 Analiza beleženja položajev.................................................................................. 44

3.7.5 Ukrepi .................................................................................................................... 48

4 PRENOVA............................................................................................................................. 51

4.1 KOMBINIRANA DRŽA DELAVCA.................................................................................... 51

4.1.1 Ergonomski delovni stol ........................................................................................ 52

4.2 POLOŽAJ DRŽE DELAVCA PRI DVIGANJU BREMEN....................................................... 53

4.3 DELOVNA POVRŠINA .................................................................................................... 54

4.3.1 Sredina delovne površine stroja............................................................................ 56

4.3.2 Leva stran delovne površine stroja ....................................................................... 57

4.3.3 Desna stran delovne površine stroja..................................................................... 59

4.4 VARNO GIBANJE DELAVCA PRI DELU ........................................................................... 61

4.4.1 Navodilo za varno delo.......................................................................................... 61

4.4.2 Varovanje pri delu ................................................................................................. 62

4.4.3 Zaščitna sredstva .................................................................................................. 64

5 ZAKLJUČEK........................................................................................................................... 69

LITERATURA IN VIRI................................................................................................................ 71

KAZALO SLIK ....................................................................................................................... 72

KAZALO TABEL.................................................................................................................... 73

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Peter Miže: Ergonomska analiza položajev delavca pri delu na brusilnem stroju stran 1

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Ugotavljamo, da delavec večino delovnega časa opravlja delo v stoječem položaju. Opažamo, da so pri procesu brušenja prisotni položaji delavca, ki povzročajo utrujenost, bolečine v nogah in v hrbtenici zaradi konstruktivnih pomanjkljivosti stroja in načina dela. Ker je brusilni stroj starejše izdelave, ni dovolj dobro ergonomsko prilagojen in oblikovan delavcu za natančno delo. Konstrukcija stroja je zaradi neustreznih dimenzij in oblike, slabo prilagojena delavcu. Zato povzroča povečano izgubo energije delavca zaradi neugodne delovne drže in utrujenosti. Povzroča tudi manjšo delovno storilnost ter večjo možnost nesreč pri delu. Vse operacije, ki so potrebne za brušenje obdelovancev, ne vsebujejo dovolj dobro oblikovanih delovnih površin, zaporedij in postavitev delovnih predmetov. Vse to je vzrok, da delavec opravlja nepotrebne in nepravilne gibe, ki jih bo potrebno omejiti ali zamenjati s pravilnimi in učinkovitimi. Trenutne drže in gibi, ki se opravljajo na brusilnem stroju, niso bili še nikoli analizirani. Za pravilno držo in varno gibanje delavca, manjkajo dodatna zaščitna sredstva, na brusilnem stroju ergonomsko oblikovani delovni predmeti in učinkovita navodila. Osemurno delo delavca v stoječem položaju pri tem stroju fizično in psihično po nepotrebnem izmuči, kar se odraža v njegovi zmanjšani delovni storilnosti, počutju, utrujenosti in izgorelosti na delovnem mestu. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Podjetje, kjer je potekala raziskava, je globalni razvojni dobavitelj orodij in opreme. Deluje na področju čistilne tehnike, prezračevalnih sistemov, industrijskih aplikacij, avtomobilske industrije, medicine in alternativnih energijskih virov. Podjetje razvija okolju prijaznejše proizvode, tehnologije, zmanjšuje izpuste in skrbno ravna z odpadki in uporablja naravne vire. V okviru Evropske unije podjetje največ izdelkov proda v Nemčijo. Z izdelki je prisotno tudi po celem svetu na ameriškem in azijskem trgu, kjer se bori z močno konkurenco. Podjetje ima dolgoletno tradicijo pri zagotavljanju dolgoletne najvišje kakovosti izdelkov in procesov. Te usmeritve dokazujejo certifikati standardov kakovosti ISO 9001, ISO/TS 16949, ISO14001, VDA 6.1 in QS 9000. Brusilni stroj Herminghausen SR 3 se nahaja v proizvodnji podjetja, kjer se proizvajajo sestavni deli. Operacije jeklenih polizdelkov se izvajajo v zaporedju struženje, brušenje. Brusilni stroj se nahaja v oddelku brušenje. Oddelek brusilnih strojev v proizvodnji je posebej ločen od oddelka strojev za operacijo struženje.



1.3 METODE DELA Iz področja ergonomske antropometrije, na podlagi podatkov dimenzij delavcev in metode OWAS so bile izvedene meritve in primerjave dimenzij človeškega telesa z dimenzijami delovnega mesta, orodij, krmilnih elementov in delovnih predmetov. S pomočjo antropometričnih podatkov in primerjalne analize, bomo analizirali položaje drž telesa in gibanja. Pri raziskavi in analizi iz področij antropometrije, biomehanike so bile ugotovljene obremenitve v posameznih delih telesa, ki s ponavljajočimi položaji, gibi povzročajo dolgotrajne posledice in poškodbe. Pred izdelavo naloge se je ugotavljalo, če je možno uporabiti tudi več vrst opazovalnih metod telesnih položajev, kot so metode Peil, Reba, Rula, Corlett (Vuk, 2010). Na podlagi teh metod so se pokazali vzroki za ukinitev nepravilnih položajev in rešitve za pravilno držo, gibanje delavca pri delu. Na podlagi obstoječega stanja bomo analizirali obstoječi položaj drže, gibanje delavca, delovno površino in varno gibanje delavca pri delu na brusilnem stroju Herminghausen SR 3. Z metodo OWAS bomo v empiričnem delu ugotavljali, kaj vpliva na slabo držo in nepotrebne gibe položaja delavca na brusilnem stroju Herminghausen SR 3. Z metodo OWAS bomo analizirali trenutne kritične položaje s pomočjo opazovanja delavcev, ki bodo delali 7,5 ur na brusilnem stroju in registrirali njihove položaje v časovnih intervalih. Obstoječi položaj delavca bomo ocenjevali s pomočjo kontrolnega lista, kjer so določena merila za vsak položaj drže in gibanje delavca. Na podlagi rezultatov raziskave metode OWAS dejanskega stanja položajev drže, gibanj delavca, bomo prikazali pomembnost ukrepov za izboljšanje položajev delavca. Za rešitev problemov položajev in gibanje delavca, bi bilo potrebno v podjetju ustanoviti projektno skupino, ki bi s pomočjo naših rezultatov metode OWAS predlagala najboljše rešitve.



2 TEORETIČNE OSNOVE Proučevanje v ergonomiji je uskladitev odnosov med delavcem, njegovim delom in razmerami v katerih dela. Delo, ki je človeku optimalno prilagojeno, se razvija, povečuje njegovo delovno storilnost in veselje do dela. Učinkovitost stroja je odvisna od njegove zmogljivosti in zanesljivosti ter od možnosti, da ga človek lahko natančno upravlja brez velikega truda. Dimenzije delovnega mesta prilagodimo dimenzijam delavcev, ki imajo tehnološke in stroškovne omejitve. Pomembno je, da so dimenzije delovnega mesta, krmilni elementi, delovni predmeti razporejeni v dosegu človeka tako, da človek stroj krmili, se giblje v udobni, pravilni delovni drži in brez naprezanja. Za oblikovanje delovnega mesta je treba poznati, upoštevati najpomembnejše dolžine delov telesa, doseg gibalnega prostora rok in nog. S tem zagotovimo naravno telesno držo in naraven potek gibanja pri delu (Hočevar – Rupnik, 1981). Za oblikovanje delovnega sistema in delovnega procesa je potrebno upoštevati sposobnosti, želje in zahteve človeka z iskanjem različnih variant izvedbe. Dimenzije delovnega mesta morajo ustrezati od 90 % do 95 % delavcem, da na njem delajo brez težav tudi višji in nižji ljudje (Hočevar – Rupnik, 1981). Današnji čas, pogled na nekatere moderne stroje prikazuje, da je princip pri konstruiranju stroja pogosto zanemarjen. 2.1 POLOŽAJ DRŽE TELESA O idealni drži telesa lahko govorimo takrat, ko so vsi deli telesa v ravnotežju drug z drugim. Pravilna drža telesa nam omogoča, da z minimalno vloženo energijo dosežemo največji učinek (http://www.studioenergija.com). Drža trupa pri delu v stoječem ali sedečem položaju veliko pove o notranjem življenju človeka. Povešena ramena in sključena drža lahko zbujajo vtis utrujenosti, naveličanosti in preobremenjenosti (http://www.poslovni-bazar.si). Telesna drža je zrcalo človekove osebnosti in trenutnega razpoloženja. Kadar smo polni življenjske moči in dobre volje se nezavedno držimo bolj pokonci kakor takrat, kadar smo obremenjeni in nas kaj teži. V današnjih časih je drža telesa pri delu postala preveč sproščena, kar dolgoročno pomeni tudi poškodbe in trajne okvare na našem telesu. Hrbtenica je nosilni steber telesa, ki se prilagaja zunanjim in notranjim vplivom tudi z obliko fizioloških krivin. Od hrbtenice je v največji meri odvisna človekova drža. Drža odseva osebnost, kako človek stoji, sedi in se pripogiba. Zato moramo paziti na pravilno in zdravo držo, ki naj ne bo nenaravna, ampak naj bo drža v pokončnem položaju (http://www.ima.si). Normalna drža je tista, ki omogoča ravnovesje telesa v gibanju, mirovanju z najmanjšim mišičnim naporom in najmanjšo škodljivo obremenitvijo za sklepe, vezivno tkivo. Človek je ustvarjen za gibanje, zaradi tega je vsaka drža prisilna drža, ki traja dalj časa, čeprav je še tako ugodna. Prisilne drže se pojavljajo predvsem zaradi konstruktivnih pomanjkljivosti strojev, slabih načinov dela in razporeditve delovnih predmetov. Človek se prijetno počuti, kadar ni niti telesno niti duševno utesnjen, da se lahko sproščeno giblje in poljubno menja drže telesa. Človek preživi na delovnem mestu 1/3 svojega časa dnevno, zato moramo skrbeti, da se čim bolj približamo načelom, ki oblikujejo ustrezno delovno mesto.



Pri oblikovanju delovnega mesta se mora nujno predvidevati možnost spreminjanja delovne drže delavca in drže njegovih spodnjih, zgornjih okončin. Spreminjanje je potrebno, da se premalo prekrvavljeni delovno neaktivni ali statično mišično

obremenjeni deli telesa razgibajo, in tako bolje prekrvavijo. Dobra prekrvavljenost preprečuje prezgodnji nastop mišične utrujenosti, že nastalo utrujenost pa zmanjša. Spreminjanje telesne drže zaradi preprečevanja utrujenosti pri delu mora biti pogostejše, čim bolj je delavec statično obremenjen (Hočevar – Rupnik, 1981). Predolga stoja povzroči zvišanje krvnega pritiska v nogah in krčenje žil. Predolgo sedenje povzroča prebavne motnje in ovira pretok krvi. Zato je potrebno delovno mesto oblikovati tako, da se ugodne drže menjavajo. Organizirati je potrebno aktivne delovne odmore, vsako uro po 5 minut za človekovo zdravje. Idealno urejeno delovno mesto omogoča manipuliranje s krmilnimi napravami stroja in strežbo stroja v sedečem, stoječem položaju delavca (Hočevar – Rupnik, 1981). Delovna drža človeka pri delu je odvisna od naslednjih faktorjev:

• od delovnega mesta, • od fizične obremenitve delavca pri delu, • od razvrstitve delovnih predmetov na delovni površini, • od višine delovne površine (Hočevar – Rupnik, 1981).

Opis fizioloških položajev po segmentih telesa v stoječem položaju:

• Ob popolni usklajenosti vseh telesnih struktur je prisotna minimalna obremenitev, in s tem maksimalna učinkovitost telesa.

• V fiziološkem položaju ima hrbtenica normalne krivine, položaj kosti spodnjih udov omogoča idealno prenašanje teže telesa.

• Medenica v fiziološkem položaju omogoča dobro podporo hrbtenici, spodnjim udom in notranjim organom.

• Položaj prsnega koša omogoča optimalno delovanje dihalnih organov. • Glava je vzravnana in uravnotežena, kar preprečuje preveliko obremenitev

vratu (Jakovljević, Kacin, Puh, 2010). Gleženj Težiščnica poteka rahlo anteriorno od zunanjega gležnja, skozi vrh stopalnega loka. Fiziološki položaj gležnja v stoječem položaju je kot 90° med golenjo in stopalom (Jakovljević, Kacin, Puh, 2010). Kolki in kolena V fiziološkem stoječem položaju poteka težiščnica z laterne strani rahlo za kolčnim sklepom in rahlo pred kolenskim sklepom. S tem je zagotovljen položaj, ki v obeh sklepih zagotavlja stabilnost in minimalno mišično aktivnost (Jakovljević, Kacin, Puh, 2010). Medenica, kolki in ledvena hrbtenica Lega medenice, poleg lege stopal, v največji meri vpliva na celotno držo. Položaj medenice je povezan s položajem kolkov in ledvene hrbtenice. Lega in ukrivljenost ledvene hrbtenice je odvisna od lege medenice, moči in dolžine ledvenih mišic, ligamentov ter oblike vretenc, medvretenčnih ploščic. Najpogostejša oblika nepravilne drže kolkov, medenice, ledvene hrbtenice je povečan anteriorni nagib medenice s spremljajočo fleksijo kolkov in povečano ledveno lordozo (Jakovljević, Kacin, Puh, 2010).



Prsna hrbtenica Položaj prsne hrbtenice neposredno vpliva na položaj vratu in glave. Odvisen je od položaja ledvene hrbtenice in medenice (Jakovljević, Kacin, Puh, 2010). Rama in ramenski obroč V fiziološkem položaju ramenskega sklepa poteka težiščnica skozi središče sklepa. Položaj ramenskega sklepa je odvisen od položaja lopatice na prsnem košu. Nepravilna lega lopatic vpliva na funkcijo ramenskega sklepa. Povzroča lahko nenormalno obremenitev in bolečino v ramenih (Jakovljević, Kacin, Puh, 2010). Glava in vratna hrbtenica Fiziološki položaj glave in vratu omogoča ohranjanje vzravnanega položaja z minimalno aktivnostjo vratnih ekstenzorjev. Glava ni nagnjena ne naprej in ne nazaj, vrat pa je rahlo ukrivljen anteriorno. Položaj prsne hrbtenice močno vpliva na položaj vratu in glave. Glava se vrti v atlantookcipitalnem sklepu, nagiba pa v cervikalni hrbtenici, naprej, vznak in na stran. Na delovnem mestu je glava pogosto flektirana, pri tem pa so izometrično obremenjene mišice na tilniku. Izometrična obremenjenost mišic povzroča utrujenost in slabšanje zaščite sklepnih struktur. Vsakodnevne prisilne drže glave so najpogostejši vzrok cervikobrahialnega sindroma (Jakovljević, Kacin, Puh, 2010). Mišice Ko se človek skloni, pokrči lumbosakralno hrbtenico in vrti medenico v osi skozi kolčna sklepa. Gib v hrbtenici se imenuje pripogib, v kolkih pa priklon (Sušnik, 1987). 2.2 DELOVNA POVRŠINA V industrijskih proizvodnjah so v uporabi večinoma avtomatizirani krmiljeni CNC in NC stroji, kjer človek stroju streže, krmili in ga istočasno nadzoruje. Na delovnem mestu naj bi se z antropološkimi meritvami skladale in prilagajale dimenzije delovne mize, lokacije delovnih objektov, orodij, ukazov, krmilnih naprav potrebam delavca. Pri delu se delavec giblje, odnosi med telesnimi segmenti se spreminjajo. Zaradi napačnih metod dela, pomanjkljive konstrukcije strojev, delovnih površin in zaporedij operacij delavec marsikdaj izvaja preveč ali prevelike gibe, kar privede do preobremenjenosti in utrujenosti. Cilj je razbremeniti delavca ter mu zagotoviti udobno in prijetno delovno okolje. Prilagoditev delovnih miz je na eni strani odvisna od vrste dela, oziroma ali se delo opravlja stoje ali sede ter ali je možna menjava položajev med delom. Vsaka delovna površina stroja vsebuje tudi krmiljenje stroja. Krmilna naprava omogoča spremembo ukazov in informacije o delovanju stroja. Človek uporablja krmilno napravo, da posreduje stroju svoja povelja in spreminja delovanje stroja. Pri krmiljenju na napravi brusilnega stroja človek uporablja samo zgornje okončine. Informacije krmilne naprave človek sprejema s pomočjo oči, ušes in občutka gibanja ter zaznave medsebojnega položaja, smeri in velikosti gibov posameznih telesnih delov. Človek na brusilnem stroju ročno krmili stroj, pri katerem zgornje okončine pri prestavljanju upogiba, izteguje, odvisno, v katerem položaju in oddaljenosti od stroja stoji delavec.



2.2.1 Gibanje delavca Namen oblikovanja dela je zmanjšati napore pri gibanju, prilagoditi delovno mesto, delovne predmete, delovne postopke k obliki in gradnji človeškega telesa, telesnim meram, življenjskim dogajanjem v telesu, duševnim pojavom in gibalnim možnostim izvajalca dela. Področje, ki ga človek doseže z rokami, imenujemo delovno področje. Delovno področje rok obravnavamo kot del prostora, kjer se gibljeta iztegnjeni roki od ramen. Delo opravljamo z iztegnjenimi in prosto spuščenimi nadlaktmi tako, da podlakti gibljemo v komolcih. Tu ne dosežemo navedenega delovnega območja, ampak ožje delovno področje. Delovno območje je del prostora, ki ga omejujejo skrajne točke iztegnjenih gornjih, spodnjih okončin in upogibanje hrbtenice v vse smeri. To območje je odvisno od telesnih mer, njihovih medsebojnih razmerij, in od naprezanja pri doseganju skrajnih točk (Hočevar – Rupnik, 1981). Na področju delovne površine stroja se izvajajo gibi človeka. Telesne mere in območja pri gibanju služijo kot osnova pri oblikovanju in konstruiranju delovnega mesta. Natančnost, s katero človek izvede posamezne gibe, je odvisna od načina, oblike, velikosti, lege kosti in sklepov. Odvisna je tudi od načina, obsega, dolžine in nasadišč mišičnih kit. Položaj kosti, dolžina in obseg mišic se spreminjajo v teku izvajanja giba. Delovna površina stroja mora biti oblikovana tako, da se delovni gibi ne izvajajo v skrajnih mejah gibalnega območja. Smer in obseg človekovega gibanja sta omejena. Prav tako sta omejena njegova mišična sila in natančnost gibanja (Hočevar – Rupnik, 1981). Čas, ki ga človek rabi za izvajanje gibov, je v primerjavi s strojem daljši. Reakcijski čas človeka je namreč pogojen z delovanjem čutilno – mišičnega in živčnega sistema. Zato mora oblikovanje delovne površine stroja temeljiti na fizioloških in fizičnih karakteristikah človeka, ne pa na prilagoditvi človeka stroju (Hočevar – Rupnik, 1981). 2.3 METODA OWAS Veljavnost meritve je odvisna predvsem od pravilnega izbora metode, objektivnost pa od metodološke dognanosti testa ter merilčeve usposobljenosti. Zanesljivost rezultatov meritve se poveča, če predvidevamo napake. Poleg meritev je pomembno, da jih delavci sprejemajo, da so poučne, enostavne, učinkovite in da delavca pri delu ne motijo. Na meritve moramo delavce pripraviti. Seznaniti jih moramo s cilji analize merjenja in metodo, kadar so vključeni kot opazovane osebe. Spodbujamo jih, da se pri delu obnašajo tako kot druge dni in da ne pretiravajo niti s preveliko vnemo niti lenobnostjo. Na enak način kot delovne operacije analiziramo vzorce telesnih položajev in gibanja. Vzorce telesnih položajev najprej preučimo, analiziramo po predpisani metodi OWAS ter jih uporabimo pri opazovanju. Opazujemo enega ali več delavcev hkrati ter opažene telesne delovne položaje drže registriramo v enakih ponavljajočih se časovnih intervalih. Na podlagi rezultatov raziskave prikažemo pomembnost ukrepov za izboljšanje položajev delavca. Položaje drž ocenimo glede na njihovo težavnost in trajanje. Na opazovani dan registriramo rezultate položajev ter jih primerjamo v daljšem obdobju. Delavce moramo za analizo lastnega dela motivirati (Sušnik, 1987). Analiza položajev drže in gibanja v praksi združuje več strokovnjakov, ki opravljajo številne in zahtevne raziskave.



2.4 VARNO GIBANJE DELAVCA PRI DELU Če doživite nezgodo pri delu ali se poškodujete, so lahko posledice trajne in z njimi morate živeti do konca svojega življenja. Vzroki nezgod, poškodb, bolezni so neprimerna oprema, zaščitna sredstva, hiter delovni ritem, pomanjkanje usposabljanja, slabo izdelana navodila o varnem delu in nadzor. Vsak delodajalec mora delavcu zagotavljati varnost in zdravje pri delu. Delavec ima pravico do dela, delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu, vključno s pravico do ustreznega usposabljanja in nadzora. Delavci s srednjo, poklicno ali nižjo izobrazbo opravljajo delo na brusilnem stroju in so glede na delovne izkušnje, starost, visoke varnosti delodajalca še vedno bolj izpostavljeni poškodbam kot ostali zaposleni. Pri oblikovanju delovnega mesta posvečamo pozornost varnosti gibanja delavca pri delu in ga oblikujemo tako, da je zagotovljeno največje varno gibanje. Z učinkovitimi navodili, ergonomsko oblikovanimi delovnimi predmeti, pripomočki, z ustreznimi zaščitnimi sredstvi, zmanjšamo število nesreč in poškodb delavca pri delu na minimum. S tem zagotovimo delavcu varno delo na stroju in gibanje v okolici stroja. Osebno varovalno opremo uporabljajo delavci pri delih, pri katerih se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje. Oprema varuje delavca pred nevarnostmi, ki se pojavljajo na delovnem mestu brusilnega stroja in v njegovi okolici. Ustrezni varnostni ukrepi ergonomsko dobro oblikovanih strojev so bistven del konstrukcije delovnega stroja, ki preprečujejo nesrečo pri delu. Za varnost delavca pri delu morajo biti poleg tehničnih varovalnih ukrepov tudi opozorila za nevarnost pri dosegih v nevarna območja.



3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 BRUSILNI STROJ HERMINGHAUSEN SR 3

Slika 1: Brusilni stroj Herminghausen SR 3 (vir: http://www.kmueller.ch) 3.1.1 Osnova in sestava brusilnega stroja Brezkonični brusilni NC stroj Herminghausen SR 3 služi za večstopenjsko fino obdelavo brušenja okroglih obdelovancev. Sestavljata ga brusno in vodilno kolo. Orodje brusilnega stroja vsebuje:

• oporno letev za obdelovance, • kopirno letev za brusno in vodilno kolo.

Oporna letev je fiksno pritrjena med brusnim in vodilnim kolesom. Nad oporno letvijo je pritrjena naprava za podajanje obdelovancev, v katero naložimo stružene obdelovance. Med napravo za podajanje obdelovancev in oporno letvijo je pritrjena žlica, ki polkrožno obrača obdelovanec na oporno letev. Brusilni stroj vsebuje krmilno napravo, s katero lahko izvajamo določene funkcije za krmiljenje stroja. Za brušenje obdelovancev se uporablja hladilno sredstvo 3 % emulzije Castrol Syntilo RHS. 3.1.2 Postopek dela na brusilnem stroju Operacija brušenje obdelovanca se izvaja na NC brusilnem stroju Herminghausen SR 3. S stikalom vzpostavimo električni tok v stroju in omogočimo delovanje brusilnega stroja. S krmilnimi elementi na krmilni napravi vklopimo brusno, vodilno kolo, hladilno sredstvo, hidravliko in napolnimo napravo za podajanje s struženimi obdelovanci. Poravnamo brusno in po potrebi vodilno kolo, pritisnemo krmilni element start za avtomatsko brušenje in krmilni element stop. Žlica se polkrožno obrne, položi obdelovanec na uporno letev do mase in se vrne v svoj polkrožni začetni položaj. Obdelovanec leži na uporni letvi, ki ga ob straneh držita jeziček in



masa, da se obdelovanec med brušenjem ne premika. Sledi hitri hidravlični premik bloka, pri katerem se vodilno kolo premakne k brusnem kolesu. Med procesom brušenja, vodilno kolo vrti obdelovanec, brusno kolo pa brusi, oziroma odvzema material na obdelovancu. Ob koncu hidravličnega premika se gibanje bloka prekrmili na koračni motor. Koračni motor je krmiljen z NC programom, v katerem so definirane različne poti brušenja in pripadajoče hitrosti. Ko je obdelovanec brušen, ga cilinder potisne po vodilih v zaboj, kjer so brušeni obdelovanci in se vrne v svoj začetni položaj. Zaboj brušenih obdelovancev je v koritu stroja. Tolerance na obdelovancu merimo z merili. Nastavitev konusa na obdelovancu opravimo na stroju in ponovimo postopek brušenja naslednjega obdelovanca. To izvajamo toliko časa, dokler ne nastavimo konusa in predpisane tolerance obdelovanca po risbi. Pritisnemo krmilni element start in začnemo izvajati proces za avtomatsko brušenje obdelovanca.

Krmilna Brusno kolo Naprava za Oporna letev Korito Vodilno kolo Nastavitev konusa naprava podajanje na stroju obdelovancev

Slika 2: Sestava brusilnega stroja Herminghausen SR 3 (vir: Herminghausen)

3.2 POLOŽAJ DRŽE DELAVCA Delo na brusilnem stroju Herminghausen SR 3 opravljajo delavci moškega spola različne starosti od 18 do 58 leta. Brusilni stroj je dimenzioniran tako, da je delno prilagojen individualnim telesnim meram. Delavec opravlja delo na brusilnem stroju 7,5 ur v stoječi drži. V času 30 minut malice in odmora se delavec svobodno odloča za gibanje, sedečo ali stoječo držo. Med delovnim časom se delavec v stoječem položaju giblje okoli stroja zaradi izvajanja operacij, transporta in nastavitve stroja. Opažamo, da delo v stoječi drži obremenjuje delavca, povečuje utrujenost in bolečine v nogah. Hkrati pri stoječi drži pada učinkovitost umskega dela in se s tem povečuje število napak pri delu. Delavec ima pri stoječi drži veliko pripogibov, odklonov, zasukov hrbta in glave. Gibi glave običajno nastopajo istočasno z gibanji drugih telesnih delov, kot so gibanja nog, stopal, v kolku, kolenu ali gležnju.



Delo v stoječem položaju na brusilnem stroju ni primerno, ko mora delavec med delom pogosto spreminjati delovno držo zaradi operacij. Oddaljenost med operacijami povzroča delavcu tudi dodatne obremenitve.

Slika 3: Vizualni prikaz drže delavca med delom (vir: http://www.cenim.se) Drža delavca v stoječem položaju med delom naj bi bila čimbolj podobna fiziološki drži tako, kot je prikazano (slika 3). Delavec poskuša vzdrževati fiziološke krivine hrbtenice ob pravilnem gibanju nog, saj s tem zmanjšuje pritiske na vezi, sklepe, mišice in medvretenčne ploščice v hrbtenici. Delavec med delom ohranja pravilno držo telesa tako, da delo opravlja čim bližje delovni površini stroja. S takšnim prilagajanjem lahko delavec ohranja pravilno držo. Statično držo delavec prekinja s kratkim vmesnim odmorom v času malice, med katerim ima delavec možnost sprostiti napete mišice. Pravilno držo je med samim delom težko nadzorovati, saj delovni pogoji tega ne omogočajo. Obstoječa drža delavca med delom je nefiziološka in prisilna. Dolgoročno to vodi v zdravstvene težave, izgorelost in nezadovoljstvo. Pri delu na brusilnem stroju Herminghausen SR 3 se pojavljajo neudobne in nefiziološke drže in obremenitve delavca:

• Stalna stoječa drža pri delu. • Stalna pripognjenost hrbta ali pogosto pripogibanje pri delu, naklonski kot

hrbtenice je večji od 15°. Delavec obremenjuje hrbet za več kot 15°, večinoma pri vseh operacijah na brusilnem stroju.

• Pripognjenost hrbta z istočasnim obračanjem trupa. • Stoječa delovna drža telesa s pogosto se ponavljajočim prenašanjem

telesne teže na eno nogo. • Občasno iztegnjena drža rok vstran od telesa ali dviganje rok (nalaganje

struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev). • Delavec drži gornje in spodnje okončine v nefiziološki drži. • Delavec izvaja svojo delovno aktivnost na neprimerni višini delovne površine.

Ramena spuščena

Lopatice skupaj

Glava je pokončna, brada rahlo navznoter Vzdrževanje pokončne drže, vzdrževanje fizioloških krivin hrbtenice Trebušne mišice rahlo napete Kolena rahlo pokrčena Stopala razmaknjena v širini kolkov



• Pojavlja se velika obremenitev stopal in venoznega ožilja spodnjih okončin, zaradi katerega pogosto popusti elastičnost žilnih sten.

• Pojavijo se razširjene vene. • Pojavlja se mišični napor in zato velika utrujenost.

Delo na brusilnem stroju omogoča telesno držo, ki je vzravnana in sklonjena. Na delovno držo delavca pri delu vpliva tudi višina delovne površine. Ker delovne površine stroja niso dovolj dobro prilagojene po višini, delavec opravlja delo v sklonjeni drži. To so površine, kjer delavec izvaja operacije merjenje na merila, krmiljenje na krmilni napravi, nalaganje struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev, prenašanje obdelovancev, pranje obdelovancev v čistilnem sredstvu in zlaganje brušenih obdelovancev v zaboj. Stoječi položaj predstavlja večjo energetsko porabo kot sedeči, povprečno v razmerju 9,6 kJ min ¯¹ proti 6,7 kJ min ¯¹ (Sušnik, 1992). Toga stoja ovira funkcijo mišične črpalke (črpanje krvi iz spodnjih udov) v spodnjih udih, ki naj bi pomagali vračati kri v srce. Posledice so edemi (otekanje) gležnjev in hipoksija tamkajšnjih tkiv (zmanjšanje oskrbe tkiv z kisikom). Pri stoječi drži človek pogosto zasuče prsno, oziroma pripogne ledveno hrbtenico ter se skloni v kolkih. Prsna hrbtenica je sprednji del hrbtenice, ki je sestavljena iz 12 prsnih vretenc in medvretenčnih ploščic. Ledvena hrbtenica je spodnji del hrbtenice, ki vsebuje 5 ledvenih vretenc in medvretenčnih ploščic. Kolk je več-osni sklep, ki ga sestavlja sklepna ponvica medenične kosti in glavica stegnenice. Pri prvih 27° se pripogib dogaja v ledveni hrbtenici, nad tem pa 1/3 v hrbtenici, 2/3 pa v kolkih. Aksialni skelet je pri stoji v primerjavi s štirinožci neprimerno bolj obremenjen. Telo nikdar ne stoji povsem mirno. Stalno niha v sagitalni ravnini (sagitalna ali sredinska ravnina je ploskev, ki poteka navpično navzdol, razdeli telo na levo in desno polovico) kot obrnjeno nihalo s počasno frekvenco okrog 0,1 Hz, ki je superponirana s hitro frekvenco 8 Hz do 10 Hz. Težišče se pri mirni pokončni stoji nahaja neposredno pred drugim križničnim vretencem (Polajnar, Verhovnik, 2007). Težiščnica je navidezna črta, ki poteka od središča vrha glave do tal in se projecira od 2 cm do 5 cm pred in med talokruralnima sklepoma (zgornjim skočnim sklepom gležnja). Drža v mirujočem stoječem položaju pri stroju je skupek položajev vseh sklepov in segmentov telesa. Biomehansko na položaj posameznega sklepa ali segmenta vplivajo teže in nasproti delujoče sile kontraktilnih, nekontraktilnih sklepnih, obsklepnih struktur. Kontraktilne strukture so mišice, ki lahko aktivno spreminjajo lego sklepa. Delovanje mišic za nehoteno zadrževanje drže je določeno z motoričnimi vzorci v osrednjem živčevju, ki so skupek prirojenih vzorcev in priučenih aktivnosti. Na motorične vzorce vplivajo bolečina, močna čustva, stres, utrujenost in prekomerna telesna masa. Nepravilna lega telesnega segmenta poveča obremenitev kosti, sklepov, vezi in mišic (Jakovljević, Kacin, Puh, 2010).



3.3 POLOŽAJ DRŽE DELAVCA PRI DVIGANJU BREMEN Ročno premeščanje pomeni vsako fizično delo dvigovanja, prenašanja, spuščanja, potiskanja in vlečenja bremen. Na brusilnem stroju največje breme delavcu predstavlja dvigovanje zabojev struženih obdelovancev iz odlagalnega mesta na voziček in odlaganje zabojev brušenih obdelovancev na odlagalno mesto. Delavec v delovnem času povprečno dvigne štiri ali več zabojev struženih obdelovancev in odloži štiri zaboje brušenih obdelovancev. V enem zaboju je ponavadi 400 do 500 struženih ali brušenih obdelovancev, odvisno od vrste obdelovanca. Delavec med delovnim časom potiska prazen voziček v sklonjeni drži do stroja za struženje obdelovancev. Naloži zaboje s struženimi obdelovanci in voziček z zaboji potiska do brusilnega stroja. Delavec si po lastni volji pripelje samo en zaboj ali več zabojev struženih obdelovancev hkrati. Ko delavec med operacijo brušenja napolni zaboj z brušenimi obdelovanci, povleče zaboj na voziček, ga potisne do odlagalnega mesta in zaboj odloži na odlagalno mesto. Masa enega obdelovanca znaša okoli 6 dag ali več, odvisno od vrste, dolžine, debeline in materiala obdelovanca. Če je v zaboju približno 400 obdelovancev, znaša masa zaboja skupaj z obdelovanci približno 25 kilogramov. Ko delavec dviguje breme (zaboj z obdelovanci), rotira kolka in lumbosakralne segmente hrbtenice, pri čemer kolena ostaneta zravnana ali flektirana. Tako nastanejo trije osnovni modeli:

• hrbtni model, pri katerem sta koleni zravnani, medtem ko so kolki in lumbosakralna hrbtenica rotirani,

• hrbtno kolenski model, pri katerem sta koleni flektirani ter kolka in lumbosakralna hrbtenica rotirani,

• kolenski model, pri katerem sta koleni flektirani, kolka rotirana, lumbosakralna hrbtenica pa zravnana (Sušnik, 1987).

Hrbtni dvig gibanja: Kolenski tip dviganja: Hrbtno kolenski tip dviganja: - poravnani koleni, - premik kolen in kolkov, - upognjeni koleni, - upognjeni kolki, - poravnana lumbosakralna - upognjeni kolki, - upognjena lumbosakralna hrbtenica. - upognjena lumbosakralna hrbtenica. hrbtenica.

Slika 4: Dviganje bremen (Balantič, 2000)



3.4 DELOVNA POVRŠINA

Slika 5: Položaji drže delavca pri izvajanju operacij dela in razporeditev delovnih predmetov na delovnih površinah (vir: http://www.maschinensucher.de)

Položaj 1 - stoječi položaj delavca - delavec vzame stružene obdelovance iz zaboja. Položaj 2 - stoječi položaj delavca - delavec krmili stroj na krmilni napravi. Položaj 3 - stoječi položaj delavca - delavec nalaga stružene obdelovance v napravo za podajanje obdelovancev. Položaj 4 - stoječi položaj delavca - delavec meri na merila, nastavlja konus. Položaj 5 - stoječi položaj delavca - delavec vzame brušene obdelovance iz zaboja. Položaj 6 - stoječi položaj delavca - delavec opere v čistilnem sredstvu brušene obdelovance in jih zloži v zaboj. LEGENDA:

Zaboj struženih obdelovancev na vozičku

Naprava za nastavitev konusa na stroju

Zaboj brušenih obdelovancev na stojalu

Posoda za čistilno sredstvo, kjer se operejo obdelovanci, da se zaščitijo pred korozijo

Struženi obdelovanec v napravi za podajanje obdelovancev

Leva stran delovne površine brusilnega stroja

Zaboj brušenih obdelovancev v koritu stroja

Sredina delovne površine brusilnega stroja

Merilo – naprava za merjenje ovalnosti obdelovanca

Desna stran delovne površine brusilnega stroja

Merilo – pasameter

POLOŽAJ 4

POLOŽAJ 5 POLOŽAJ 3

POLOŽAJ 2

POLOŽAJ 6

POLOŽAJ 1



Na delovnih površinah stroja in v njegovi okolici so postavljeni vsi delovni predmeti (merila, pripomočki, obdelovanci, posoda s čistilnim sredstvom, zaboji obdelovancev), ki jih delavec uporablja pri delu (slika 5). Operacije merjenja na merila in nastavitev konusa na stroju izvajamo na desni strani delovne površine stroja. Krmiljenje na krmilni napravi, dodajanje struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev, pranje v čistilnem sredstvu in zlaganje brušenih obdelovancev v zaboj izvajamo na levi strani delovne površine stroja. Po končani operaciji brušenja, brušene obdelovance vzamemo iz zaboja. Zaboj brušenih obdelovancev je v koritu na sredini delovne površine brusilnega stroja. Zaradi napačnih metod dela, velike oddaljenosti operacij med strani delovnih površin, delavec na stroju pogosto izvaja preveč gibov ali neustrezne gibe. To v daljšem časovnem obdobju zaradi ponavljanja privede do preobremenjenosti in s tem do utrujenosti delavca. Posledica tega je slabša koncentracija delavca, ki vpliva na zmanjšanje števila kakovostnih izdelanih izdelkov. 3.4.1 Desna stran delovne površine stroja

Slika 6: Desna stran delovne površine brusilnega stroja (vir: http://www.maschinensucher.de)

Merila (pasametre) imamo postavljene na desni strani delovne površine stroja. Na površini stroja, ki meri v višino 1240 mm, v širino 26 mm, v dolžino 36 mm imamo

postavljena tri merila (pasametrov). Prvi pasameter imamo postavljen spredaj, drugi in tretji pasameter sta postavljena za prvim na delovni površini. Pri merjenju uporabljamo pogosto tri merila (pasametrov) ali več po potrebi, odvisno od vrste obdelovancev in od toleranc na obdelovancu. Na desni strani izvaja delavec tudi operacijo merjenja na napravi za merjenje ovalnosti (slika 15), ki je postavljena na sredini delovne površine stroja. Merilo pasameter uporabljamo za merjenje premerov na obdelovancih. Merilo ima mikrometersko skalo, nakovalce ima pod vzmetjo povezano z kazalcem na merilni



uri. Pasameter ima merilno območje 25 mm. Razdelba na skali je 0,002 mm ali 0,001 mm. S pasametrom vedno merimo tako, da najprej grobo pomerimo obdelovanec, nato za dobljeno vrednost sestavimo merilne kladice in z njimi umerimo pasameter. To napravimo tako, da kladice vstavimo med merilni ploskvi in z vretenom nastavimo kazalec merilne ure na ničlo. Pri tem moramo paziti, da so merilne ploskve pasametra in kladice dobro očiščene. Merilne kladice so merilni pripomoček za merjenje dolžin.

Slika 7: Merila pasametri (vir: http://www.tauricon.sk) Desna stran delovne površine stroja (slika 6) ni prilagojena po višini delavca majhne in večje rasti. Stroj se med obratovanjem segreva in povzroča vibracije, ki se prenašajo na telo delavca, na merila (pasametre) in na napravo za merjenje ovalnosti obdelovancev. Delavec dosega merila (pasametrov) in nastavlja konus na stroju z naprezanjem in je individualno omejen z dolžino rok, nog. Delovno območje ne dopušča pogleda merjenja na dva ali več meril (pasametrov), brez premikanja pogleda. Razdalja od telesa delavca do meril (pasametri, naprava za merjenje ovalnosti), pri kateri delavec izvaja operacijo merjenje, znaša od 300 mm do 500 mm. V delovnem območju merjenja se izvajajo delovni gibi s premikanjem prstov, zapestja in komolcev. Nadlahti stoječega delavca pri operaciji merjenja prosto vise, zato ni statične mišične utrujenosti. Vseh področij delovne površine ne moremo enako dobro doseči. Koordinacija sklepov omogoča ugodne in manj ugodne premike. Rob desne delovne površine stroja je 200 mm do 300 mm pred trupom delavca. Pri tem je delovni center rok s sklonjeno držo hrbta pri merjenju na merila (pasametrov), z nenaslonjenimi rokami približno 340 mm do 400 mm pred trupom. Zunanjost stroja na delovnem območju v vertikalni smeri je oblikovana tako, da delavec nima dovolj prostora za stopala, noge v območjih na položaju 3 in položaju 4 (slika 5). Pri merjenju z merili (pasametri) je telo delavca v stoječi drži nagnjeno naprej. Teža telesa se prenese na sprednji del stopala. Težiščnica telesa pade iz svoje osi,



pomakne se naprej. Hrbtenica in glava se nagneta naprej. Komolci so pokrčeni v prvem položaju od 30° do 50° (merjenje na prvi pasameter), v drugem položaju pa od 20° do 30° (merjenje na drugi in tretji pasameter, ki sta postavljena za prvim pasametrom). Komolca pri merjenju na pasametre ne ostajata na mestu, temveč se premikata naprej ali nazaj proti trupu. Zapestje je v nevtralnem položaju, prsti pri merjenju na pasametre so pokrčeni. Komolec se pri merjenju izteguje in krči v obsegu 10° do 40°. Pri merjenju na napravo za merjenje ovalnosti je celotna drža telesa delavca vzravnana, pripogib hrbtenice je manjši od 15°. Leva roka, s katero merimo, je dvignjena in se premika v višini ust. Desna roka je spuščena ob telesu. Če bi delavec izvajal z desno roko operacijo merjenje ovalnosti, bi v pokončni drži hrbtenice v stoječem položaju naredil zasuk z rotacijo telesa v levo stran. Na višini stroja 800 mm delavec izvaja operacijo nastavitev konusa na stroju z desno roko. Ko nastavlja konus na stroju, je hrbtenica nekoliko rotirana in nagnjena naprej. Roka delavca s pokrčenimi prsti naredi supiniran gib (zategovanje prvega vijaka v desno smer) ali pronirani gib (zategovanje drugega vijaka v levo smer), da nastavi konus na stroju. Naprava za nastavitev konusa na brusilnem stroju vsebuje dva vijaka, merilno uro, s katerimi nastavljamo in uravnavamo mero tolerance na obdelovancu (slika 8).

Slika 8: Naprava za nastavitev konusa na brusilnem stroju (vir: http://www.machinseeker.com)

Pri delu v stoječem položaju pri operaciji merjenja ni zagotovljena stabilnost delavca. Zaradi nestabilnosti delavca, pomanjkanja prostora za noge in stopala pri delu, ni mogoče izvajati dela v sedečem položaju, na desni strani delovne površine brusilnega stroja (slika 6).



3.4.2 Leva stran delovne površine stroja

Slika 9: Leva stran delovne površine brusilnega stroja (vir: http://www.maschinensucher.de)

Prav tako ni prilagojena delavcu leva stran delovne površine stroja (slika 9), kjer je krmilna naprava, voziček na katerem je zaboj struženih obdelovancev, naprava za podajanje obdelovancev in stojalo. Krmilna naprava se uporablja za krmiljenje brusilnega stroja. Krmilni elementi na krmilni napravi so ustrezno razvrščeni od proizvajalca stroja, ampak se vsi ne prilegajo ergonomsko delavcu po višini. Na krmilni napravi brusilnega stroja so krmilni elementi nameščeni po vrstnem redu od leve proti desni in od zgoraj navzdol. Velikost in oblika krmilnih elementov na krmilni napravi omogoča delo z zaščitnimi rokavicami (slika 10).

Slika 10: Krmilna naprava (vir: http://www.resale.de)



Na levi strani delovne površine stroja, poleg krmilne naprave so struženi obdelovanci na vozičku (slika 5, 11) in stojalo (slika 12) na katerem je čistilno sredstvo v posodi in zaboj brušenih obdelovancev. Čistilno sredstvo se uporablja za zaščito brušenih obdelovancev pred korozijo. Voziček uporablja delavec tudi za transport zabojev, v katerih so zloženi obdelovanci (slika 11).

Slika 11: Voziček, na katerem so zaboji struženih obdelovancev (vir: http://www.schaefershop-industrie.si)

Slika 12: Stojalo, na katerem je posoda čistilnega sredstva in zaboj brušenih obdelovancev (vir: http://www.schaefershop-industrie.si)

Voziček in stojalo ni nastavljivo po višini. Zato se ne prilagajata višini in dosegu rok delavca, sta preveč oddaljena od sredine in desne strani delovne površine stroja. Zaradi tega delavec obremenjuje roki od zapestja navzdol v nevtralni drži, ki ležita v podaljšani osi podlakti. Delavec mora pri posegu rok v zaboj struženih, brušenih obdelovancev in v posodo čistilnega sredstva vrteti dlani v zapestju navznoter. Pri



tem se povzroča delovne gibe s posledicami porabe časa, večjo utrujenostjo in z manjšo natančnostjo. Delavca obremenjuje tudi oddaljenost med zabojem struženih obdelovancev na vozičku in napravo za podajanje obdelovancev. Delavec zaradi oddaljenosti naredi veliko korakov, nepotrebnega gibanja, izvaja rotacijo telesa, dviguje, drži in naloži stružene obdelovance v napravo za podajanje obdelovancev. Pri tem položaju so noge iztegnjene, hrbtenica je sklonjena, telo se zarotira na levo stran. Iz vozička delavec vzame stružene obdelovance z obema rokama, nato se telo zarotira v desno stran. Leva roka je v komolcu pokrčena za 90°, nadlaket je ob telesu, dlan drži stružene obdelovance. Zapestje je v nevtralnem položaju, prsti so nekoliko pokrčeni. Z desno roko nalagamo obdelovance v napravo za podajanje obdelovancev nad višino ramenskega sklepa. Naprava za podajanje obdelovancev uporabljamo za zbiranje in podajanje struženih obdelovancev v obdelovalni del brusilnega stroja. V napravo za podajanje obdelovancev naložimo vse stružene obdelovance v enakem položaju za operacijo brušenje.

Slika 13: Naprava za podajanje obdelovancev (vir: http://www.machinseeker.com)



3.4.3 Sredina delovne površine stroja

Slika 14: Sredina delovne površine brusilnega stroja (vir: http://www.maschinensucher.de)

Sredina delovne površine stroja meri v višino 1280 mm. Na sredini delovne površine, pod katero je vodilno kolo, imamo postavljeno napravo za merjenje ovalnosti (slika 15). Operacijo merjenja na napravi za merjenje ovalnosti, izvajamo na desni strani delovne površine stroja. Naprava za merjenje ovalnosti je sestavljena iz stojala, na katerega sta pritrjena dva podporna nastavka in merilna ura za merjenje ovalnosti. Brušeni obdelovanec položimo na podlago nastavkov in se z obdelovancem dotaknemo merilne ure. Obdelovanec zavrtimo in pomerimo okroglost obdelovanca.

Slika 15: Naprava za merjenje ovalnosti (vir:http://www.mitutoyo.com) Na sredini delovne površine imamo tudi korito, v katerem je zaboj z brušenimi obdelovanci (slika 16). Obdelovanci se po končani operaciji brušenja premikajo po vodilih in padajo v smeri navzdol v zaboj. Korito, v katerem je zaboj brušenih obdelovancev, je pritrjeno na stroj na ustrezni delovni višini delavca, ki znaša 920



mm. Ko vzamemo brušene obdelovance iz zaboja, so noge iztegnjene, trup in glava sta nekoliko nagnjena naprej.

Slika 16: Zaboj v koritu stroja (vir: http://www.maschinensucher.de) Iz zaboja vzamemo povprečno 50 brušenih obdelovancev in jih z obema rokama prenesemo do stojala, kjer je posoda s čistilnim sredstvom in zaboj brušenih obdelovancev. S krajšimi koraki dolžine 1,7 m prenašamo maso brušenih obdelovancev z rokavicami na rokah od sredine do leve strani delovne površine stroja. Masa 50 obdelovancev znaša povprečno 3 kg. V hrbtenici se priklonimo za več kot 15°, noge ostanejo iztegnjene. Obdelovance operemo v čistilnem sredstvu in jih z rotacijo trupa prenesemo in zložimo v zaboj z brušenimi obdelovanci.

LEGENDA:

Brusilni stroj Stojalo, na katerem je posoda čistilnega sredstva in zaboj brušenih obdelovancev Korito stroja, v katerem je zaboj brušenih obdelovancev Smer prenašanja brušenih obdelovancev

Slika 17: Razdalja med koritom stroja in stojalom (vir: lastni vir)



Tudi stranska območja desne in leve strani delovne površine stroja povzročata naprezanje delavca z iztegnjenimi rokami, pri prijemu orodja za poravnavanje brusnega in vodilnega kolesa. 3.5 VARNO GIBANJE DELAVCA PRI DELU 3.5.1 Navodilo za varno delo Na desni strani brusilnega stroja Herminghausen SR 3, imamo dokumentacijo, na podlagi katere ima delavec tehnološko in varnostna predpisana navodila za delo operacije brušenja (slika 18).

LEGENDA: Dokumentacija na brusilnem stroju

Slika 18: Pozicioniranje dokumentacije (vir: http://www.maschinensucher.de) V tej dokumentaciji so razvrščeni dokumenti po vrstnem redu:

• operacijski postopek (risba obdelovanca, na kateri so napisane tolerance), • delovni nalog, • kontrolni postopek, • kontrolni list o prevzemu delovnega procesa, • navodilo za procesno vzdrževanje, • navodilo izvajanja procesnega vzdrževanja, • navodila za varno delo in vpliv okolice.

Obstoječe napisano navodilo za varno delo na stroju Herminghausen SR 3:

• Delo na stroju je dovoljeno za usposobljene osebe. Naloga urejevalca je, da delavca pouči o varnem in kakovostnem delu. Delavec je dolžan navodila upoštevati.

• Stroj mora imeti stikalo za izklop v sili. • Med obratovanjem morajo biti vsi zaščitni pokrovi nameščeni. Prepovedano

je čiščenje, mazanje, popravljanje ali katerokoli poseganje z roko v delovno območje stroja.

• Korektura stroja se lahko izvaja med delovanjem.



• Ob okvari na delovnem mestu je potrebno takoj obvestiti odgovornega urejevalca.

• Vklop hladilne tekočine pri mirovanju stroja ni dovoljeno. • Čistilno sredstvo za pranje obdelovancev mora biti v zaprti posodi. Posoda je

lahko odprta samo med pranjem obdelovancev. Pri pranju je treba uporabiti zaščitne rokavice.

• Po končanem delu na stroju je potrebno stroj izklopiti. • Osebna zaščita delavca je zaščitna delovna obleka. • Med obratovanjem je prepovedano poseganje v stroj.

Navodilo za vpliv okolice brusilnega stroja Herminghausen SR 3:

• Pred začetkom dela na stroju je potrebno preveriti, da delovanje stroja koga ne ogroža.

• Okolica stroja mora biti čista. • Po končani izmeni je treba očistiti stroj in delovno mesto. • Stroj je priključen na električni tok in dovod zraka. • Nevarnost požara se lahko pojavi v omarici stroja z električnimi kabli in

stikali. Požar preprečimo z gašenjem z aparati na prah in CO₂. Odgovorni urejevalec je dolžan delavcu podati navodila, kako ravnati v primeru požara.

Delavec na brusilnem stroju je premalo seznanjen in nima dovolj pozornosti na navodila za varno delo, saj je navodilo postavljeno na zadnjem mestu dokumentacije (slika 18). 3.5.2 Varovanje pri delu Delavec je pri delu na brusilnem stroju varnostno ogrožen. Največjo nevarnost delavcu pri delu predstavlja gibanje rok, nog in zadrževanje v nevarnih območjih pri brusilnem in vodilnem kolesu stroja. To velja zlasti pri operacijah nalaganja struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev in pri jemanju brušenih obdelovancev iz zaboja, ki je v koritu na stroju. Ker je brusilni stroj starejše izdelave, nima na zaščitnih pokrovih v nevarnih območjih nobenega opozorila, za prepoved gibanja in seganja rok med obratovanjem stroja. Ravno tako nima stroj nobenih znakov prepovedi, opozorilnih znakov in znakov obveznosti med delom na brusilnem stroju. 3.5.3 Zaščitna sredstva Osebna varovalna oprema je vsaka oprema, ki jo delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri delu. Tako ga varuje pred enim ali več istočasno nastopajočimi tveganji za njegovo varnost in zdravje. Osebno varovalno opremo delavci na brusilnem stroju uporabljajo pri vseh delih, ki so opredeljena v organizacijskem predpisu in v določilih navodil za varno delo. Delavec uporablja pri delu na brusilnem stroju zaščitno opremo:

• zaščitno varovalno delovno obleko (haljo), ki varuje delavca pred škodljivimi vplivi,

• zaščitne gumijaste rokavice.



Zaščitne rokavice Delavec uporablja pri gibanju na rokah iste zaščitne gumijaste rokavice pri vseh operacijah, kjer je možno uporabljati rokavice. Obvezno jih mora uporabljati, kadar vzame brušene obdelovance iz zaboja, med prenašanjem obdelovancev v obeh rokah, med pranjem v čistilnem sredstvu in zlaganjem brušenih obdelovancev v zaboj. Pri ostalih operacijah pa se delavec sam odloča za uporabo gumijastih rokavic. Ko delavec nalaga stružene obdelovance v napravo za podajanje obdelovancev, se včasih stružni opilki od obdelovanca (ostanejo od operacije struženja) vbodejo v prste desne roke, čeprav delavec uporablja zaščitne gumijaste rokavice. Obutev Delavec nima ustrezne zaščitne obutve za delo in gibanje v območju brusilnega stroja. Vsak delavec ima pri brusilnem stroju različno obutev (sandale, čevlje,…). Delavec se giblje okoli strojev za struženje obdelovancev, kjer so na tleh oljni madeži. Med transportom struženih obdelovancev izteka olje iz zabojev po transportnih poteh in na delovnih mestih. Zato je delavec v okolici brusilnega stroja, med gibanjem, pri delu in med transportom obdelovancev ogrožen zaradi zdrsa in padca. Zaščitna očala Pri poravnavi brusnega kolesa na brusilnem stroju odletava prah in drobci. Delavec med poravnavanjem brusnega kolesa ne uporablja zaščitnih očal. Delovna preproga Na tleh brusilnega stroja imamo pod nogami nameščeno delovno preprogo velikosti 650 mm X 970 mm, ki ne obsega vseh strani delovnega območja delovnih površin stroja. Na levi in delno na sredini delovne površine stroja se delavec giblje na betonskih tleh, ki so neprimerna za gibanje in za delo delavca v stoječem položaju (slika 19).

LEGENDA: Brusilni stroj Delovna preproga pred strojem Delovno območje stroja, kjer ni delovne preproge

Slika 19: Talna površina brusilnega stroja (vir: lastni vir)



Vzpenjanje delavca na brusilni stroj Med operacijo brušenja se včasih pojavijo motnje delovanja stroja. Delavec mora stroj med operacijo izklopiti, da stroj ne obratuje več. Za vpogled v notranjost stroja, se mora delavec vzpenjati na stroj. Pri vzpenjanju na stroj delavec nima nobenega pripomočka (slika 19). 3.6 POLOŽAJ DRŽE DELAVCA 3.6.1 Optimalni položaji Dobra telesna drža v mirovanju in gibanju omogoča mišicam delovanje z najmanjšim naporom, varuje gibalne organe pred okvarami, poškodbami ter zagotavlja notranjim organom najboljši položaj. Za slabo držo je značilna oslabelost skeletno mišičnega sistema. Pri telesni drži za strojem porabimo veliko dodatne energije pri nepravilnih položajih in oblikah hrbtenice, ramen, medenice, nog. Posledice nastanejo zaradi nepravilnega delovanja mišic. Zato lahko slabo držo popravimo, nadzorujemo, odpravimo z rednim gibanjem, z izvajanjem vaj, predvsem za trebušne, hrbtne mišice in organiziramo aktivne odmore. Dolgotrajna slaba drža pri delu se težko popravi in povzroča degenerativne spremembe sklepov, vezi, mišic ter bolečine. Za vzravnano držo je treba ves čas skrbeti. Zlasti na začetku, ko mišice niso niti dovolj okrepljene in niso navajene položajev, saj je pravilna drža pogoj za zdravo hrbtenico. Izvajanje operacij dela na brusilnem stroju bi bilo lažje v sedeči kot pri stoječi drži. Dimenzije stoječega delovnega mesta naj bodo takšne, da omogočajo vzravnano telesno držo, da delavec dobro vidi obdelovance in merilne naprave. Za upoštevanje te zahteve moramo prilagoditi delovno površino stroja s podstavki na tleh ali podlagami na delovni površini stroja. Vsako delo poskušamo oblikovati tako, da ga je vsaj večji del časa mogoče opravljati v sedeči telesni drži. Če to ni mogoče, pa moramo delavcu omogočiti, da vsaj občasno sede ali pa se nasloni na primeren naslon. Zunanjost stroja je v delovnem območju oblikovana tako, da sedeči položaj ob stroju ni možen, ker ni dovolj prostora za stopala in noge. Pri dolgotrajni stoječi drži pride do zastajanja krvi v nogah, kar moti krvni obtok in lahko povzroča krčne žile. Zato je treba delovno mesto oblikovati tako, da se tudi ugodne drže telesa menjajo. Optimalna rešitev je, če delovna naloga dovoljuje, da delavec po želji ali zaradi poteka dela menja stoječi in sedeči položaj. Posebej pri enoličnih delih, kot je brušenje na brusilnem stroju, kjer se zahteva določena mera pazljivosti, je takšna menjava drže položaja zelo dobrodošla, ker pomaga ohranjati pozornost delavcu. Če opravljamo delo v sedečem položaju, moramo poskrbeti, da vsak delavec lahko opravlja delo brez težav, z najmanjšim utrujanjem in kar se da udobno. Zaradi napačnega položaja delavca, je lahko posebno preobremenjeno mišičje tilnika, ramenskega pasu in hrbta. Enako razdaljo od oči do delovne površine meril za merjenje obdelovancev upoštevamo za stoječi in kombinirani položaj. Potrebno je izbrati pravilne dimenzije kombiniranega delovnega mesta. S tem preprečimo statične obremenitve vratnih, hrbtnih mišic, kar pripelje do hitrega utrujanja, okvar mišic in pride posledično do degenerativnih sprememb na hrbtenici. Poznati je potrebno populacijo, spol in starostne skupine prebivalstva. Konstruiranje strojev na podlagi telesnih mer mladih zdravih fantov je napačno. Delovno površino brusilnega stroja prilagodimo povprečni telesni višini in prilagodimo individualnim potrebam z namestitvijo različnih podlog.



Prisilne drže se pojavljajo predvsem zaradi konstrukcijskih pomanjkljivosti strojev, naprav, delovnih miz, stolov in slabih načinov dela. Dobra drža pri delu je temeljni pogoj za preprečevanje kostno – mišičnih obolenj, povezanih z delom. To so okvare telesnih struktur, ki jih povzročajo ali slabšajo predvsem opravljanje dela in učinki neposrednega okolja, v katerem se delo opravlja. Pravilna nevtralna drža je udobna drža, v kateri so sklepi v naravni legi. Če je telo pri delu v nevtralnem položaju, se zmanjšata napetost in obremenitev mišic, kit, okostja. Pri nenaravni drži različni deli telesa niso v svojem naravnem položaju. Položaji, ki niso nevtralni, povečujejo obremenjenost, nevarnost poškodb in se jim je potrebno izogniti (http://osha.europa.eu). Ergonomski pravilni položaj telesa pri delu lahko dosežemo z uporabo dveh osnovnih načel:

• delo mišic za vzdrževanje položaja telesa mora biti čim manjše, • omogočati moramo čim večjo svobodo gibanja.

3.6.2 Navodila za pravilno držo pri delu Navodila za pravilno držo:

• Ohranjati dvojno S krivuljo ne glede ali pri delu delavec stoji ali sedi. • Ohranjati zravnan vrat. Zelo pogosto pri delu glavo obračamo ali sklanjamo

naprej. Dolgotrajnejše obračanje ali nagibi glave, ki so večji od 30°, sčasoma privedejo do degenerativnih sprememb hrbtenice in bolečin v mišicah.

• Ohranjati sproščena ramena. Da bi to dosegli, mora biti delovna površina, na kateri slonijo podlakti, primerno visoka.

• Ohranjati zapestja v nevtralnem položaju. Med delom se izogibamo predvsem ekstenziji in ulnarni deviaciji zapestja. Obe lahko privedeta do sindroma karpalnega kanala (Bilban, 2002).

Za sedeči položaj moramo izbrati delovni stol, ki mora biti ustrezno ergonomsko oblikovan, dimenzioniran za brusilni stroj in prilagojen delavcu, predvsem pa:

• Mora biti dovolj stabilen (pravilna oblika nog oziroma podstavka). • Imeti mora možnost za dovolj preprosto, hitro spreminjanje višine sedeža in

naslona za hrbet, ki omogoča sproščeno držo pri sedenju glede na velikost, višino mize ter višino samega delovnega mesta.

• Imeti mora sedišče spredaj zaobljeno, da ne pritiska na stegno. • Ne sme imeti sedišča prevlečenega z umetno snovjo (plastiko). • Je koristno, če je sedišče nameščeno elastično, še zlasti, kadar je potrebno

pogosto vstajanje s stola in sedenje nazaj nanj. • Naj ima stol kolesa na nogah le, če delo posebej zahteva, da se človek

skupaj s stolom premika. Če teh zahtev ni, naj ima stol na nogah elastične (gumijaste) podstavke.

• Naj bo sedišče nagnjeno nekoliko naprej, zlasti pri tistih delih, pri katerih človek lahko roke (komolce) nasloni na delovno mizo (Balantič, 2000).

Delovni stol naj pri delu omogoča dober pregled, učinkovit prijem in uporabo sile ob stabilnem, čimbolj udobnejšem telesnem položaju. V sedečem položaju je energetska poraba manjša kot pri stoječem. Hidrostatični tlak je lažje obvladljiv, spodnjih udov ni treba tako intenzivno pričvrstiti. Položaj je stabilnejši in bolj primeren za fino delo rok, čeprav je gibljivost telesa kot celote bolj omejena. Pri sedečem delu ljudje praviloma zavzamejo sprednji položaj sedenja. Pri tem je



težišče trupa pomaknjeno naprej, s čimer se poveča pritisk stegen in stopal na podlago. Ta pritisk je neprijeten zaradi tiščanja na živce, medtem ko krvni obtok spodnjih udov ni prizadet, kot pričajo rentgenski posnetki. Z uporabo poliuretanskih sedežev se poveča stična površina telesa s sedežno površino ter se znatno zmanjša pritisk nanjo. Z biomehanskega vidika sedeči delavec najprej prilagodi očesno in komolčno višino delovni nalogi ter nato prilagodi višino prilagodljivega sedeža. Višina sedeža od tal mora biti malo manjša od poplitealne višine. Če tega ni mogoče doseči z enostavnim postavljanjem obutega stopala na tla, je treba podstaviti podnožnik primerne višine in površine, na katerem se noga lahko premika. Upoštevati moramo, da višina stola zagotavlja stopalom stik s tlemi, da so enakomerno obremenjena. Stegna naj bodo pod pravim kotom z golenjo, kolk naj bo od 50 mm do 100 mm nižje od kolena. Pod delovno mizo naj bo dovolj prostora za neprekrižana kolena. Višina sedežne površine se ravna po razdalji od tal do notranje strani stegen, to pomeni od dolžine meč s podplatom. Pri določanju višine sedežne površine je treba zato upoštevati predvsem ljudi, ki imajo kratke noge. Dolžina sedežne ploskve naj ne bo pregloboka, na stolu naj bosta le dve tretjini stegna (http://www.ima.si). Pri sedečih delovnih mestih moramo primerjati premer stegen s tesnoto med spodnjo površino delovne mize in zgornjo površino sedeža. Ko sedimo na stolu in smo odmaknjeni od naslona, moramo upoštevati pravilno višino stola in mize. Ko položimo roke na mizo, je komolec 60 mm nižje od delovne ploskve. Pri pravilni telesni drži je razdalja med prsnico in sramno kostjo ves čas enaka. Z utrujenostjo, oslabelostjo trebušnih ter hrbtnih mišic se ta razdalja zbliža in naredimo okrogel hrbet (http://www.ima.si). Navodila za pravilni sedeči položaj Potrebno je, da sedimo vzravnano, dejavno in dinamično. Zaradi dolgotrajnega sedenja se zadnje mišice raztegnejo in oslabijo. Zaradi krajšanja mišic, ki krepijo kolk, nagnjenja medenice, upogibanja hrbtenice, je zelo pomembno, da dolgotrajno sedenje prekinjamo. Pri vstajanju s stola je pomembno, da sedimo vzravnano z medenico do naslona. Noge imamo razmaknjene v širini kolkov. Nato se s telesom nagnemo naprej v predelu medenice in se s pomočjo nog dvignemo v pokončni položaj. Pri usedanju naredimo obratno, pokrčimo kolena, medenico pomaknemo nazaj in se počasi usedemo. Najpomembnejša pravila za zdravi sedeči položaj:

• Vedno sedite na stolu vzravnani in naslonjeni na njegov naslon. • Spreminjajte položaj med sedenjem tako, da čim bolj pogosto premikajte

zgornji del telesa. Tako se boste izognili mišičnim krčem – dinamično sedenje.

• Prepričajte se, da je kot pod koleni, v predelu kolka in laktom vsaj 90°. Če je le mogoče, nagnite sedalo naprej, ko ste sklonjeni nad mizo – negativni naklon.



3.6.3 Položaj drže delavca pri dviganju bremen Glede dviganja bremena z ergonomskega stališča velja, naj breme za moškega ne presega mase 18 kg in za žensko 10 kg (Hočevar – Rupnik, 1981). Ko dvigujemo zaboj obdelovancev in ga potiskamo na določeni razdalji na vozičku, se povečuje nevarnost poškodbe hrbtenice. Nevarnost za poškodbo hrbtenice je tudi odvisna od položaja našega telesa, ko dvigujemo ali prenašamo zaboj. Preden dvignemo težji zaboj, se moramo prepričati, če smo ga sploh sposobni dvigniti. Ko ugotovimo, da zaboj lahko dvignemo, se postavimo predenj z nogama, ki sta druga od druge oddaljeni približno za širino ramen. Poskusimo zaboj spraviti med noge, če je možno čim bližje. Počepnimo z dvignjeno glavo, z nazaj pomaknjenimi rameni in z vzravnano hrbtenico. Upognemo le kolena, boke in gležnje. Potem trdno zagrabimo zaboj in ga dvignimo z dvignjeno glavo. Pri dviganju uporabimo moč nog, kajti mišice na nogah so največje in najmočnejše mišice našega telesa (http://www.hrbtenica.com/pravilni gibi/dvigovanje/). Zaboj obdržimo, kar se da v bližini svojega trebuha, namesto na stegnjenih rokah. Kajti na ta način zmanjšujemo napor na našo hrbtenico. Enako tehniko kot pri dviganju uporabljamo tudi pri spuščanju bremen. Ugodni pogoji pri premeščanju bremen so:

• drža telesa pri premeščanju mora biti ergonomsko primerna, • prostor za gibanje in hojo mora biti dovolj velik, tla ravna, nedrsljiva in

primerna osvetlitev delovnega okolja, • breme mora imeti primerno prijemališče.

Pri dvigovanju bremena se je potrebno držati naslednjih navodil:

• Ustaviti se in razmisliti, kam je potrebno postaviti zaboj z obdelovanci, načrtovati dviganje. Dvigovanje bremena predstavlja vedno problem, ki se ga da z dobro voljo rešiti na več načinov. Uporabimo ustrezna pomagala za dviganje (hidravlični dvigal, dvižne mize,…). Pri dviganju zaboja od tal do višine ramen, dvignimo breme v dveh korakih, z vmesno postavitvijo bremena na voziček ali drugo delovno površino, tako da lahko zamenjamo prijem.

• Pravilno postavimo stopala. Stopala postavimo narazen, tako da dobimo uravnotežen in stabilen položaj za dviganje bremena (ozka krila, neustrezna obutev to otežujejo). Dominantno nogo postavimo čimbolj naprej v smeri, kamor nameravamo kreniti. Napeti je potrebno globoke trebušne mišice.

• Zavzemimo dober položaj. Ko dvigujemo breme z nizkega položaja, pokrčimo kolena. Vendar ne smemo poklekniti ali pretirano pokrčiti kolena. Hrbet je potrebno imeti vzravnan (pri tem pomaga držanje brade nazaj). Če je potrebno, se za boljši prijem nagnemo nekoliko nad breme. Ramena naj bodo usmerjena v isto smer kot boki.

• Dobro primite breme. Poskusite imeti roke znotraj meja, ki jih določajo noge. Najboljši način prijema je odvisen od razmer in posameznikovih značilnosti, vendar mora biti varen. Prijem, pri katerem ukrivimo prste (naredimo kljuko), je manj utrujajoč od prijema s stegnjenimi prsti. Če moramo zamenjati prijem v postopku dviganja bremena, to naredimo gladko in brez sunkovitih gibov. Zaboj z obdelovanci, ki ga je potrebno dvigniti, mora imeti primerne ročaje.



• Bodite blizu bremena. Zaboj z obdelovanci naj bo čim bližje telesu, kolikor časa je to možno. Najtežji del bremena naj bo ob telesu. Če se bremenu ni mogoče dovolj približati, ga je potrebno povleči k sebi, preden ga dvignemo.

• Dvigniti brez sunka. Dvigniti je potrebno breme enakomerno, brez sunkovitih gibov. Ko začnemo z dvigovanjem, dvignemo brado in nadzorujemo potek dviganja.

• Premikajmo stopala. Obračajte se tako, da premikate stopala. Ne zvijajte telesa v zgornjem delu. Ramena naj bodo v isti liniji kot boki.

• Če je potrebno natančno pozicioniranje bremena, ga najprej odložimo in ga premaknemo v ustrezni položaj.

• Ne premikajte se sunkovito. • Ne dvigujte bremen, ki so pretežka. • Ne stegujte se predaleč. • Ne sučite telesa (http://et2007.mddsz.gov.si).

Delodajalec mora, kadar je to mogoče, ročno premeščanje bremen nadomestiti s primerno delovno opremo, pripomočki in primernimi mehanskimi pomagali. Delodajalec mora upoštevati pogoje za opravljanje ročnega premeščanja bremen:

• upoštevati mora določila v pravilniku o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen,

• zdravstveno usposobiti delavca, • poučiti o drugih dejavnikih, ki vplivajo na varno delo, • organizirati delo, • izvesti pregled stanja delovnega mesta in transportnih poti pred začetkom

del, • poučiti delavce o pravilnem dvigovanju bremena, • določiti mejo dovoljene teže pri dvigovanju bremena, • izvajati pravilen način dela.

3.6.4 Drža telesa pri delu ob delovni površini Udobno delovno območje je tisti del funkcionalnega območja, ki poleg gibanja prstov, zapestja in komolcev zahteva tudi gibanje ramenskega sklepa. Pri določanju delovnega območja - delovne površine je potrebno upoštevati in poznati nekaj osnovnih ergonomsko antropoloških navodil:

• Telesno višino, obliko dela, delovni položaj (sedeči, stoječi) in zagotovitev pogojev vizualnega dojemanja.

• Pri sedečem položaju je nujna določitev delovnega območja zgornjih okončin (rok) in določitev zadostnega prostora za namestitev spodnjih okončin.

• Pri namestitvi krmilne naprave in delovnih predmetov je treba zagotoviti optimalne razdalje v dosegu in možnost lahkega in udobnega manipuliranja z njimi.

• Oddaljenost delovnih predmetov in krmilne naprave sme biti tako velika, da jih vidimo, ne da bi se morali prisilno držati.

• Delovne predmete na delovnih površinah in krmilno napravo prilagodimo tako, da jih postavimo v obliki polkroga (Bilban, 2002).

• Dimenzija delovnega območja mora zagotoviti udoben delovni položaj in fiziološko optimalno gibljivost trupa in okončin.

• Delovne predmete, ki jih stalno gledamo in uporabljamo morajo biti znotraj vidnega polja 80° v vseh smereh (Sušnik, 1987).



• Nagib glave in očesnih zrkel sme biti v stoječem položaju 30° +/- 10°, pri sedečem pa 38° +/- 8,4°, približno v razmerju 1:1.

• Deli telesa, predvsem kadar gre za dolgotrajne ali pogosto se ponavljajoče telesne položaje, morajo biti v optimalnih medsebojnih kotih.

• Za določanje višine delovne površine je odločilna oddaljenost oči od delovnih predmetov (meril), za druga pa komolčna višina.

• Dosegi naj se ravnajo po delavcu z najmanjšimi dosegi, višine pa po delavcu z največjimi višinami.

• Ohranjati je potrebno sproščena ramena. Da bi to dosegli, mora biti delovna površina, na kateri slonijo podlakti, primerno visoka. Višina delovne površine ne sme biti niti previsoka, ker zahteva abdukcijo v ramenskih sklepih, niti prenizka, ker mišice ramenskega sklepa nosijo težo nadlakti ali cele roke, kar privede do bolečin v mišicah ramenskega obroča. Nadlakti morata biti med delom, če je le mogoče prislonjeni ob trupu. Za delovno površino se šteje višina izdelka na površini in ne višina mize (Bilban, 2002).

Dimenzije delovnega mesta in predmetov na njem morajo biti takšne, da lahko človek s svojimi telesnimi merami normalno, torej brez nenaravnih, prisiljenih, skrčenih, iztegnjenih biva in dela na delovnem mestu. Predmeti morajo biti nameščeni čim bližje delavcu, v območju normalnega ali maksimalnega dosega rok. Nič ne sme ovirati delovnih gibov, niti jih podaljševati. Pri namestitvi delovnih predmetov (meril, zaboja struženih in brušenih obdelovancev, posoda čistilnega sredstva) je potrebno upoštevati glede na način človeškega gibanja. Delavec mora zaboj dosegati v sproščeni drži rok in rahlo upognjenih v komolcih. Navodila za dimenzioniranje delovnega mesta:

• omogočimo individualno prilagoditev dimenzij brusilnega stroja telesnim meram delavca,

• na delovnem mestu mora biti dovolj prostora za nemoteno delo (prostor za hrbtom, noge, stopala in delovnega območja).

V primeru nepravilno oblikovanih delovnih površin pride do fizičnih obremenitev, lahko pa tudi do psihičnih obremenitev. Vse te zahteve morajo konstrukter, proizvodni tehnolog in zdravnik medicine dela pri svojem delu upoštevati. Višina delovne površine je tista višina, na kateri se nahajajo delovni predmeti, ki jih treba obdelati ali opazovati. Na delovnih mestih, ki so primerna tako za stoječi položaj kot za sedeči položaj, se delovna višina ravna po višini stoječega položaja. Prilagoditev višine delovne površine za stoječe delo je težja od prilagoditve višine površine pri sedečem položaju. Delovne višine ne moremo enačiti z višino mize, kajti upoštevati moramo kako visoki so delovni predmeti, na katerih se dela, zato je višina mize ustrezno nižja ali pri določeni višini mize sedežna višina višja. Ker višine delovnih površin strojev na splošno niso nastavljive po višini, mora biti višina delovne površine prilagojena, konstruirana velikim moškim, medtem ko je za vse druge potrebno prilagoditi z višino podesti. Ker to povzroča težave, priporočamo pripraviti delovno višino na srednjih vrednostih. Prijemalni prostor rok dela pri stoječem položaju ni drugačen kot pri delu v sedečem položaju. Zato za stoječo in sedečo delovno držo rok predpisujemo enako delovno območje. Da se prepričamo, ali je navedena možnost menjave drže tudi uporabna, moramo vsekakor paziti, da so oči, roke pri obeh držah natančno v enaki višini in da je stol rahlo gibljiv. Pri operaciji merjenja je treba delovno površino približati očem. Pri tem



si pomagamo tako, da sedečim osebam prilagodimo višino sedežne površine, stoječim pa postavimo podstavke. Delovna višina mora ustrezati:

• telesni višini delavca, • njegovi fizični obremenitvi med izvajanjem dela, • velikosti in obsegu delovnih predmetov, s katerimi delavec manipulira v času,

izvajanja svoje delovne naloge, • optimalni vidni razdalji, to je razdalji od oči do delovnega predmeta.

Odločilno merilo pri oblikovanju delovnih miz za sedeča opravila je višina praznega prostora za noge, to je razdalja med spodnjim robom plošče mize in tlemi. Za dobro držo je potrebno, da je pod mizo dovolj prostora za noge. Če tega prostora ni, je drža delavca prisiljena tako, da je delavec močno nagnjen naprej. Za velikega moškega mora meriti notranji prazen prostor v višino najmanj 680 mm. Za najmanjšo globino prostora za noge je treba načrtovati 650 mm in za širino 500 mm. Prostor za kolena naj bo 400 mm globok, 600 mm širok in 700 mm visok. Občasno iztegnitev nog čuti delavec kot olajšanje. Zaradi tega prostor za kolena poglobimo za 350 mm. Višina te poglobitve naj bo vsaj 300 mm (Hočevar – Rupnik, 1981). Desna stran delovne površine stroja Desno stran delovne površine stroja, na kateri so delovni predmeti (merila pasametri, naprava za merjenje ovalnosti obdelovancev) in naprava za nastavitev konusa na stroju, ni mogoče spreminjati zaradi oblike stroja (slika 6). Zmanjšati je potrebno razdaljo poti od desne strani (operacija merjenja obdelovancev) do leve strani (krmiljenja, nalaganja obdelovancev v napravo za podajanje) delovne površine stroja (slika 9). Delavcu bi s tem olajšali delo, zmanjšali razdaljo poti korakov in nepotrebnega gibanja med operacijami. Operacijo merjenja obdelovancev izvajamo na desni strani delovne površine stroja. Desna stran delovne površine stroja se stalno premika v levo in desno smer po vodilih zaradi hidravličnega premika bloka. Stroj se med obratovanjem segreva in vibrira, zato operacija merjenje nima dovolj dobre podlage. Vibracije in temperatura, ki nastane zaradi segrevanja stroja vplivajo na merila in telo delavca. Te spremembe vplivajo na točnost merjenja. Območje merjenja obdelovancev mora biti na takšni delovni višini, da delavec lahko v pravilni drži, brez naprezanja izvaja operacijo merjenja. Vse predmete (merila, zaboje,…), ki jih uporabljamo pri delu moramo namestiti tako, da jih čim lažje dosežemo z rokami na delovni površini. Za natančno merjenje na merila ne sme biti razdalja od meril do očesa oddaljena več kot 250 mm do 350 mm. Ta razdalja velja za stoječi in sedeči delovni položaj. Pri operaciji merjenje, kjer vid delavca igra bistveno vlogo, določajo prostorsko lego meril na delovni površini trije faktorji:

• višina oči stoječega in sedečega delavca, • fiziološki naklon glave pri gledanju v stoječem in sedečem položaju, • pravilna oddaljenost opazovanja delovnega predmeta od oči delavca.

Pri delu na stroju moramo najti kompromis med dobrimi vidnimi pogoji in udobno držo rok. Zgornji del rok mora viseti, kolikor je možno v navpični smeri. Delovna površina mora dati delavcu možnost, da zgornji del telesa nasloni, ne da bi bil nagnjen predaleč naprej.



Pri poenostavljanju gibov obravnavamo vsak osnovni gib. Pri tem želimo izvajanje gibov z ustreznim oblikovanjem njihovega poteka tako poenostaviti, da bi bil čas, ki je potreben za izvajanje gibov in obremenitev človeka najmanjši (Vekoslav, Polajnar, 1994). Za poenostavitev gibov se zahteva smotrno oblikovanje in primerna razporeditev delovnih predmetov. Prizadevamo si, da bi odpravili nepotrebne gibe in da bi delo opravili prav tako dobro, če bi bil vrstni red drugačen po zaporedju operacij dela. Delovno površino naravnamo glede na dokomolčno višino osebe. Roki sta najspretnejši in najmočnejši, kadar sta nadlahti spuščeni ob telesu, komolca pa sta v pravem kotu. Za olajšanje posameznih gibov na delovni površini je potrebno izboljšati:

• skrajšanje seganja in prenašanja, • gibanje telesa znotraj dopustnih območij OWAS, • uporabo različnih mišičnih skupin (roke, dlan, noge), • tekoče gibe brez sunkov.

Pri prostoru za delovanje nog moramo upoštevati, da je dovolj svobode gibanja za konice nog. Odstranimo ovire za noge, stopala in zagotovimo udobno delo delavcu pri operaciji merjenje. Zato mora obstajati prostor za sprednji del stopal, tako da delavec pri delu lahko normalno stoji. Sicer postane zaradi neprimerne drže telesa že zgodaj močno utrujen in njegova delovna storilnost je močno zmanjšana (slika 6). Položaj delavca pri operaciji merjenja na merila (pasametre), v stoječem položaju ni pravilen z iztegnjenimi nogami v kolenih. Noge v kolenih morajo biti pokrčene vsaj 5°, zaradi pravilne prekrvavitve spodnjih okončin. Ni priporočljivo, da je telo pri merjenju nagnjeno naprej, ker se poveča obremenitev v ledveni hrbtenici. Pri operaciji merjenje na napravi za merjenje ovalnosti, je potrebno malo pokrčiti kolena od 1° do 5°. V našem primeru višino delovne površine na desni strani stroja ni mogoče spreminjati. Zato bi bilo potrebno oblikovati novo delovno površino, kjer bi bilo mogoče spreminjati višino in zagotoviti dovolj prostora za noge v stoječem in sedečem položaju. Leva stran delovne površine stroja Na levi strani delovne površine stroja je postavljena krmilna naprava za krmiljenje brusilnega stroja, zaboj struženih obdelovancev na vozičku in naprava za podajanje obdelovancev na stroju. Krmilne elemente na krmilni napravi je potrebno oblikovati in jih razporediti v najbližjem dosegu rok delavca. Pri krmiljenju na krmilne elemente na napravi je potrebno zagotoviti pravilno držo delavca, zmanjšati gibanje in obremenitev rok (slika 10). Pri delu in krmiljenju na levi strani delovne površine stroja je potrebno:

• postaviti pravilno oddaljenost krmilne naprave do delavca, • ustrezno razporediti krmilne elemente na krmilni napravi, • ustrezno razporediti delovne predmete in pripomočke, • izdelati bolje oblikovana odložišča.

Pri konstruiranju krmilnih naprav je potrebno upoštevati karakteristike delavca v smislu funkcionalne anatomije ter fizikalne, psihološke zakonitosti človekovega



dojemanja. Krmilni elementi morajo biti prilagojeni funkciji in anatomskim karakteristikam sklepov. Krmilne naprave morajo delavcu nuditi določen upor, ki kompenzira težo aktivnih delov telesa v procesu krmiljenja, nehotno tresenje okončin in nihanje telesa. Krmilni elementi morajo biti dosegljivi brez bistvenih sprememb telesnega položaja delavca. Nameščeni morajo biti na funkcionalnem mestu gibalnega območja, s katerim delavec aktivira določeni element. Krmilni elementi naj bodo nameščeni v lahko dosegljivi razdalji, v višini med komolčnim in ramenskim sklepom ter pod ugodnim vidnim kotom. Gibanje delavca in njegovih telesnih delov je omejeno in določeno z njegovimi specifičnimi anatomsko fiziološkimi karakteristikami. Zato morajo biti krmilne naprave na stroju nameščene v dosegu delavca na takšni višini, da jih delavec lahko uporablja. Sila, ki je potrebna za premikanje krmilnih elementov, mora biti v mejah fizične zmogljivosti povprečnega človeka. Namestitev krmilnih naprav v komolčni višini je optimalna za sedeči in za stoječi delovni položaj delavca. Krmilna naprava mora biti postavljena tako, da jo delavec doseže po najkrajši poti, v normalnem dosegu okončine. Normalni doseg pomeni tisto razdaljo, v kateri ga delavec lahko doseže, ne da bi se pri tem moral iztegovati. Ker krmilna naprava ni pritrjena na stroj, jo lahko prestavljamo in namestimo v dosegu rok delavca. Krmilnih elementov na krmilni napravi pa ni mogoče spreminjati. Zagotoviti bi bilo potrebno ustrezno stojalo, nastavljivo po višini. Na stojalo bi postavili zaboj brušenih obdelovancev in posodo s čistilnim sredstvom. Pred začetkom dela bi vsak delavec lahko sebi primerno nastavil višino stojala (slika 12). Potrebno je zmanjšati oddaljenost med operacijami, jemanje obdelovancev iz zaboja na vozičku, prenašanje struženih obdelovancev v rokah delavca in nalaganje struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev (slika 5). Pri nalaganju struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev, je potrebno za pravilno držo malo pokrčiti kolena od 1° do 5°. Sredina delovne površine stroja Na sredini delovne površine stroja je postavljeno korito, v katerem je zaboj brušenih obdelovancev. Potrebno je zmanjšati oddaljenost med operacijami, prenašanje brušenih obdelovancev v rokah delavca in pranje, zlaganje brušenih obdelovancev v zaboj, ki je na stojalu, na levi strani delovne površine stroja. Prenašanje brušenih obdelovancev v rokah delavca bi bilo potrebno ukiniti. Obdelovance dovoljene mase, bi bilo potrebno prenašati z zabojem in ne v rokah. S tem bi olajšali delo, zmanjšali nepotrebne gibe in obremenitve rok delavca. Pri prenašanju brušenih obdelovancev, se je potrebno držati bolj vzravnano in imeti malo pokrčena kolena, s čim manj rotacije (slika 17). 3.7 MERJENJE NEUGODJA S POMOČJO METODE OWAS V obstoječem stanju opažamo, da se delavci v proizvodnji počutijo neudobno in obremenjujoče med delom na brusilnem stroju Herminghausen SR 3. Delavci 7,5 ur opravljajo delo na brusilnem stroju v stoječi drži. Pri procesu brušenja so prisotni položaji, ki povzročajo utrujenost, bolečine v hrbtenici in v nogah delavca. Brusilni stroj ni dovolj dobro ergonomsko urejen za natančno delo in gibanje delavca.



Na podlagi obstoječega stanja na brusilnem stroju, bomo oblikovali novo delovno mesto, kjer bomo zagotovili s pomočjo metode OWAS pravilno držo, gibanje in ergonomsko postavili delovne predmete v najkrajšem dosegu rok delavca. Pri oblikovanju novega delovnega mesta bomo dali poudarek na držo telesa delavca, ki ga bomo opazovali med delom na brusilnem stroju Herminghausen SR 3. Z metodo OWAS bomo prišli do zaključka, v katerih položajih telo delavca najbolj trpi in v kolikšnem času bo potrebno spremeniti, oziroma popraviti določeno držo telesa. Z raziskavo bomo ugotovili šibke točke položaja delavca na brusilnem stroju, nepotrebne gibe in nepravilne položaje. Z metodo bomo zagotovili pravilne položaje drže delavca na novem oblikovanem delovnem mestu, ki nam v bodoče ne bodo predstavljale problemov in dodatnih zdravstvenih obolenj. Glede na obstoječe stanje moramo pri delavcih s pomočjo metode OWAS odpraviti nekatere drže. Nepravilna drža bi lahko pri delavcih povzročila trajne posledice. Odpraviti želimo tiste položaje telesa, za katere je potrebno takoj razjasniti situacijo. To velja za položaje, ki so kritični, v katerih telo delavca trpi. V našem primeru so rezultati pri delavcih takšni, da je potrebno v nekaterih položajih razjasniti situacijo in ukrepati takoj. V ostalih položajih pa je potrebno opozoriti in ukrepati le v doglednem času. Rezultati so analizirani na podlagi opazovanja delavca v 7,5 urnem delovnem času in so komentirani v tabelah 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9. 3.7.1 Opis položajev pri izvajanju operacij na brusilnem stroju Položaj 1.1 (pokončna drža hrbta, pri kateri je pripogib manjši od 15°) Položaj pokončne drže hrbta ima delavec:

• med opazovanjem operacije brušenja obdelovancev v stoječem položaju, • med operacijo merjenja na napravi za merjenje ovalnosti.

Položaj pokončne drže hrbta bi zmanjšali s kombinirano držo telesa. Položaj 1.2 (sklonjena drža hrbta, pri kateri je pripogib večji kot 15°) Položaj sklonjene drže hrbta ima delavec:

• med operacijo merjenja (pasametri), • med krmiljenjem, • med pobiranjem brušenih obdelovancev iz zaboja, • med prenašanjem brušenih obdelovancev, • pri nastavitvi konusa na stroju, • pri poravnavi brusilnega kolesa.

Delavec izvaja operacije dela v stoječi sklonjeni drži, pri kateri je pripogib večji kot 15°. Pri tem zelo trpi hrbtenica. Položaj sklonjene drže je kritičen zaradi prenizke delovne površine stroja, neustreznega vozička in prevelike oddaljenost med operacijami. Položaj sklonjene drže bi zmanjšali s kombiniranem delovnim mestom. Uvesti bi bilo potrebno novo delovno površino nastavljivo po višini, ustrezen voziček in ergonomski stol za kombinirano držo. Položaj 1.3 (pokončna drža hrbta s torzijo v stran, večjim od 30°) Položaj pokončne drže hrbta s torzijo ima delavec:

• med operacijo merjenja delavec naredi zasuk v levo stran, ki je večji od 30°. Položaj drže bi zmanjšali tako, da se bi izogibali rotaciji telesa in nagibom vstran.



Položaj 1.4 (sklonjena drža hrbta, pri kateri je pripogib večji od 15°, kombiniran s torzijo in zasukom večjim od 30°) Položaj sklonjene drže hrbta s torzijo ima delavec:

• ko vzame stružene obdelovance iz zaboja, da jih naloži v napravo za podajanje obdelovancev,

• med pranjem brušenih obdelovancev v čistilnem sredstvu in zlaganjem obdelovancev v zaboj,

• pri odlaganju in dvigovanju zaboja. Problem bi rešili tako, da bi uvedli mini nakladalec, preoblikovali napravo za podajanje obdelovancev in zagotovili ustrezno stojalo nastavljivo po višini. Delavcu bi zagotovili pravilno vzravnano držo telesa, s čim manj rotacije. Zaboj struženih obdelovancev na vozičku, bi bilo potrebno postaviti bližje k napravi za podajanje obdelovancev na stroju. Položaj 2.1 (obe nadlakti ob trupu) Položaj obeh nadlakti ob trupu ima delavec:

• med opazovanjem operacije brušenja v stoječem položaju. Položaj 2.2 (ena ali obe nadlakti pod nivojem ramen) Položaj ene ali obeh nadlakti pod nivojem ramen ima delavec:

• med krmiljenjem na krmilni napravi, • pri prijemanju brušenega obdelovanca iz zaboja.

Pri tem položaju ima delavec pogosto eno nadlaket pod nivojem ramen. Položaj 2.3 (ena nadlaket nad nivojem ramena) Položaj ene nadlakti nad nivojem ramen ima delavec:

• med nalaganjem struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev.

Delavec z desno roko nalaga stružene obdelovance v napravo za podajanje obdelovancev na stroju. Položaj drže bi zmanjšali in ukinili tako, da bi tehnološko izdelali novo obliko naprave za podajanje obdelovancev v vodoravni smeri. Pri nalaganju obdelovancev v novo preoblikovano napravo za podajanje obdelovancev, bi delavec imel obe nadlakti pod nivojem ramen. Položaj 2.4 (obe nadlakti nad nivojem ramen) Operacije na brusilnem stroju se ne izvajajo v tem položaju. Položaj 3.1 (fini ali grobi prijem ene ali obeh zapestji) Položaj delavca je prisoten:

• med operacijo merjenja na merila (pasametri), • med prenašanjem brušenih obdelovancev v rokah, • pri jemanju obdelovancev iz zaboja, • pri nalaganju struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev.

Problem omenjene drže predstavlja prenašanje brušenih obdelovancev v rokah. Problem bi rešili, da bi prenašali obdelovance dovoljene mase v zaboju in ne v rokah. Položaj drže rok pri operacijah merjenja in nalaganja struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev ni mogoče spreminjati. Položaj 3.2 (tipkanje z enim ali več prsti ene ali obeh zapestji) Položaj delavca je prisoten:



• med krmiljenjem na krmilni napravi. Položaj drže rok pri operaciji krmiljenje na krmilne elemente ni možno spreminjati.

Položaj 3.3 (druge aktivnosti ene ali obeh zapestij) Položaj delavca je prisoten:

• med merjenjem obdelovancev na napravi za merjenje ovalnosti. Položaj drže rok pri operaciji merjenja ovalnosti obdelovancev ni možno spreminjati.

Položaj 4.1 ( sedenje) Med odmorom in v času malice delavec sedi na stolu. Položaj 4.2 (stoja, pri katerem sta uda iztegnjena) Položaj stoječe drže delavca je prisoten večinoma v delovnem času. Spodnja uda ima delavec iztegnjena, pri stoji prenaša težo na eno spodnjo okončino, medtem ko druga noga pomaga vzdrževati ravnotežje. Problem omenjene drže bi zmanjšali s kombinirano držo telesa. Delavcu bi zagotovili naslon, oziroma stol in ukinili stoječi položaj drže pri operacijah, kjer je mogoče opravljati delo v sedečem položaju. Uvedli bi kombinirano delovno mesto za sedeči in stoječi položaj. Položaj 4.3 (stoja na enem iztegnjenem udu) Položaj drže ima delavec:

• ko vzame stružene obdelovance iz zaboja, • med nalaganjem struženih obdelovancev v napravo za podajanje

obdelovancev, • pri nastavitvi konusa na stroju.

Pri nalaganju v napravo za podajanje obdelovancev in pri nastavitvi konusa na stroju, delavec stoji na desni iztegnjeni nogi, druga leva noga pa se dotika tal le s konicami prstov in ne prispeva k stabilnosti telesa. Ko delavec vzame stružene obdelovance iz zaboja, stoji na levi iztegnjeni nogi, druga desna noga pa se dotika tal le s konicami prstov. Položaj drže bi zmanjšali in ukinili tako, da bi tehnološko izdelali novo obliko naprave za podajanje obdelovancev v vodoravni smeri. Zaboj struženih obdelovancev bi bilo potrebno postaviti bližje k napravi za podajanje obdelovancev. Operacijo nastavitve konusa na stroju ni možno spreminjati. Položaj 4.4 (stoja na enem ali obeh spodnjih udih) Drža z sklonjeno hrbtenico je prisotna pri dviganju mase zaboja obdelovancev. V fazi dviganja delavec stoji na enem ali obeh spodnji udih, ki sta upognjena v kolkih, kolenih in gležnjih. Pravilni položaj drže pri dviganju bremena bi zagotovili tako, da bi uvedli mini nakladalec. Število obdelovancev z dovoljeno skupno maso v zaboju bi dvignili in odložili z mini nakladalcem iz stojala na odlagalno mesto in iz odlagalnega mesta na nakladalec. S tem bi zagotovili delavcu pravilni položaj drže in zmanjšali obremenitve v kolkih, kolenih in gležnjih. Položaj 4.5 (klečanje, čepenje) Operacije na brusilnem stroju se ne izvajajo v tem položaju. Položaj 4.6 (hoja po ravnem in vzpenjanje po strmini do 30°) Položaj drže ima delavec:

• med hojo v korakih (prenašanje obdelovancev, krmiljenje, merjenje,…), • med transportom struženih in brušenih obdelovancev.



Položaj drže bi zmanjšali tako, da bi na novo oblikovali delovne površine in postavili delovne predmete v dosegu rok delavca. Odlagalna mesta zabojev obdelovancev bi postavili bližje k brusilnemu stroju. S tem bi olajšali delo in zmanjšali korake delavcu med operacijami. Položaj 4.7 (sedenje na tleh) Operacije na brusilnem stroju se ne izvajajo v tem položaju. Položaj 4.8 (ležanje) Operacije na brusilnem stroju se ne izvajajo v tem položaju. Položaj 4.9 (vzpenjanje) Delavec zaradi motnje med operacijo brušenja obdelovancev stroj izklopi. Na stroj se vzpenja z nogami, da lahko pogleda v notranjost stroja. Ker delavec nima nobenega pripomočka pri vzpenjanju, lahko pride do poškodbe in nesreče pri delu. Potrebno je zagotoviti ustrezno lestev ali pripomoček, s katerim bi se delavec lahko varno vzpenjal na stroj. Dodati je potrebno tudi ustrezna navodila in opozorila nevarnosti, da delavec med obratovanjem ne bi posegal in se vzpenjal na stroj. Položaj 5.1 (pokončni, nevtralni položaj glave) Položaj drže glave ima delavec:

• med operacijo merjenja ovalnosti obdelovancev na napravi za merjenje ovalnosti.

Položaj 5.2 (glava je ventralno sklonjena nad 30°) Položaj drže glave ima delavec:

• med operacijo merjenja na merila (pasametre), • kadar vzame stružene in brušene obdelovance iz zaboja, • pri nastavitvi konusa na stroju, • med pranjem in zlaganjem obdelovancev v zaboj, • pri dvigovanju, odlaganju zabojev obdelovancev na odlagalno mesto.

Položaj drže glave delavca med delom je kritičen, zaradi neustrezne delovne površine, stojala in vozička. Pri tem položaju drže najbolj trpi vrat. Uvesti je potrebno novo kombinirano delovno mesto, mini nakladalec, stojalo, nastavljivo po višini in prilagoditi višino stola z višino delovne površine. Pri sedečem položaju je potrebno nastaviti ustrezno višino stola tako, da je glava sklonjena pod manjšim kotom. S tem zagotovimo manjšo obremenitev glave in vratu. Položaj 5.3 (glava je lateralno nagnjena nad 30°) Položaj drže glave ima delavec:

• med pogledom na krmilno napravo v položaju drže, ko izvaja operacijo merjenje obdelovanca,

• pri dvigovanju zaboja, • pri poravnavi brusnega kolesa.

Položaj 5.4 (glava je dorzalno upognjena nad 30°) Položaj drže glave ima delavec:

• med nalaganjem struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev.

Položaj drže glave bi zmanjšali, oziroma ukinili, da bi tehnološko izdelali novo obliko naprave za podajanje obdelovancev v vodoravni smeri.



Položaj 5.5 (glava je rotirana nad 45°) Položaj drže glave ima delavec:

• pri pogledu na krmilno napravo, • med krmiljenjem na krmilne elemente na napravi.

Položaj 6.1 (premagovanje zunanjega upora z mišično silo) Položaj je prisoten pri premagovanju zunanjega upora z mišično silo od 10 N do 99 N, kadar delavec dviguje in odlaga prazen zaboj, mase 1 kg, potiska prazen voziček, mase 1 kg in prenaša povprečno 50 brušenih obdelovancev mase 3 kg z rokami. Pri položaju drže bi zagotovili, da bi dovoljeno težo obdelovancev prenašali v zaboju in ne z rokami. Položaj 6.2 (premagovanje zunanjega upora z mišično silo) Operacije na brusilnem stroju se ne izvajajo v tem položaju. Položaj 6.3 (premagovanje zunanjega upora z mišično silo) Položaj je prisoten pri premagovanju zunanjega upora z mišično silo nad 200 N pri potiskanju vozička (na katerem so zaboji z obdelovanci) in pri dvigovanju in odlaganju zabojev obdelovancev na odlagalno mesto. Delavec pripelje z vozičkom (slika 11) povprečno dva zaboja struženih obdelovancev do brusilnega stroja, pri katerem potiska skupno maso 51 kg. Masa obdelovanca tehta povprečno 6 dag. V zaboju je povprečno 400 obdelovancev, skupna masa enega zaboja z obdelovanci znaša 25 kg. Delavec potiska voziček z zaboji obdelovancev po dolgi transportni poti od stroja za struženje do brusilnega stroja in do odlagalnega mesta. Pri položaju drže, bi zmanjšali težo obdelovancev v zabojih. Zmanjšali bi transportno pot in postavili odlagalno mesto zabojev struženih obdelovancev v bližini brusilnega stroja. Uvedli bi mini nakladalec, s katerim bi dvigovali in odlagali zaboje obdelovancev. Z mini nakladalcem bi transportirali največ maso enega zaboja obdelovancev.



3.7.2 Metoda OWAS – zapisovanje opažanj (snemanje)

OBRAZEC ZA ANALIZO TELESNIH POLOŽAJEV PO METODI OWAS

1.O HRBTENICA 2.O ZGORNJA UDA 3.0 ZAPESTJE

POLOŽAJ

Modificiran OWAS

ČAS 1.1 1.2 1.3 1.4 2.1 2.2 2.3 2.4 3.1 3.2 3.3

1. ura IIIIIIIIII IIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIII

IIIIIII IIIIIIIIII IIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIII II

IIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIII

IIIIIIIIII IIIII

IIIIIIIIII IIIIII

2. ura IIIIIIIIII IIIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIII III

II IIIIIIIIII IIIIIIIIII


IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIII

IIIIIIIIII III

IIIIIIIIII IIIIIII

3. ura IIIIIIIIII IIIIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIII II

III IIIIIIIIII IIIIIIIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIII

IIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIIII IIIIIIIIIII

IIIIIIIIII II

IIIIIIIIII IIIIII

4. ura IIIIIIIII IIIIIIIIII I

II IIIIIIII IIIIIIIIII I

IIIIIIIIII III

IIIIII IIIIIIIIII IIIII

IIIIIII IIIIIIII

5. ura IIIIIIIIII I

IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIII

IIIIII IIIIIIIIII IIIIIII



IIIIIIIII IIIIIIIIIII IIIIIIIIIII IIIIIIIIIII

IIIIIIIIII IIII

IIIIIIIIII III



II IIIIIIIIII IIIIIIII



IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIII




I IIIIIIIIII IIIIIIII


IIIIIIIIII IIIIIIIII III

IIIIIIIIII II


IIIIIIIIII III

IIIIIIIIII IIIIIIIIII I

8. ura IIIIIIIIII IIIIIIII


II IIIIIIIIII IIIIIII



IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIII

IIIIIIIIII IIII

IIIIIIIIII IIIIIIII

Tabela 1: Obrazec za analizo telesnih položajev hrbtenice, zgornjih udov in zapestja

4.0 SPODNJA UDA

POLOŽAJ

Modificiran OWAS

ČAS 4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 4.8 4.9

1. ura IIIIIIIIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIII

IIIIIIIIII IIIII

IIII IIIIIIIIII I

2. ura IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIII

IIIIIIIIII III

II IIIIIIIIII III

3. ura IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIIII

IIIIIIIIII I

IIII IIIIIIIIII IIII


IIIIIII III IIIII

5. ura IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIII

IIIIIIIIII II

IIII IIIIIIIIII III

I

6. ura IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIII

IIIIIIIIII IIIIII

II IIIIIIIIII IIIII

7. ura IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIII

IIIIIIIIII IIIII

IIII IIIIIIIIII I

I

8. ura IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIII

IIIIIIIIII I

IIII IIIIIIIII

Tabela 2: Obrazec za analizo telesnih položajev spodnjih udov



5.0 GLAVA 6.0 SILE

POLOŽAJ

Modificiran OWAS

ČAS 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 6.1 6.2 6.3



III IIIII IIIIII IIIII III

2. ura IIIIIIIIII IIIIIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIIII IIIIIIIIIII

II IIIIII III IIIIII II


IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIIIIII

II IIIIIII IIII IIII

4. ura IIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIII

I III I IIII II

5. ura IIIIIIIIII IIIIIIIIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIII IIIIIIII

III IIIIII III IIIII III

6. ura IIIIIIIIII IIIIIIIIII I


II IIIII II IIIIII II


IIIIIIIIII IIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIII

III IIIIII II IIII

8. ura IIIIIIIIII IIIIIIIII

IIIIIIIIII IIIIIIIIIII IIIIIIIIIII

II IIII III IIIIII II

Tabela 3: Obrazec za analizo telesnih položajev glave in premagovanje zunanjega upora z mišično silo

Metoda OWAS - Izračun pD(%) = (D X 100 %) / V t (min) = (pD X 450 min) / 100% pD … delež v odstotkih opažanj položaja telesa v posamezni podskupini, t (min) … časovni delež v odstotkih določenega položaja telesa, D … seštevek opažanj (zabeležk) posameznega položaja, V … seštevek opažanj (zabeležk) skupine.



1.0 HRBTENICA URA 1.1 1.2 1.3 1.4

1. ura 14 25 7 14 2. ura 15 23 2 20 3. ura 16 22 3 19 4. ura 9 11 2 8 5. ura 11 26 6 17 6. ura 16 24 2 18 7. ura 15 26 1 18 8. ura 18 23 2 17

D 114 180 25 131

% (pd) 25,34 40 5,55 29,11

t (min) 114,03 180 24,98 130,99

Vsota ∑∑∑∑ (D) = V 450

Tabela 4: Analiza rezultatov položaja hrbtenice po metodi OWAS za hrbtenico

2.0 ZGORNJA UDA

URA 2.1 2.2 2.3 2.4

1. ura 30 22 8 2. ura 23 27 10 3. ura 24 27 9 4. ura 11 13 6 5. ura 25 26 9 6. ura 26 24 10 7. ura 25 23 12 8. ura 24 26 10

D 188 188 74

% (pd) 41,80 41,80 16,40

t (min) 188,10 188,10 73,80

Vsota ∑∑∑∑ (D) = V 450

Tabela 5: Analiza rezultatov položaja zgornjih udov po metodi OWAS za zgornje ude

3.0 ZAPESTJE 6.0 SILE

URA 3.1 3.2 3.3

URA 6.1 6.2 6.3

1. ura 29 15 16 1. ura 5 3 2. ura 30 13 17 2. ura 6 2 3. ura 32 12 16 3. ura 4 4. ura 15 7 8 4. ura 4 2 5. ura 33 14 13 5. ura 5 3 6. ura 30 10 20 6. ura 6 2 7. ura 26 13 21 7. ura 4 8. ura 28 14 18 8. ura 6 2

D 223 98 129

D 40 14

% (pd) 49,50 21,80 28,70

% (pd) 8,90 3,11

t (min) 222,75 98,10 129,15

t (min) 40,05 14

Tabela 6: Analiza rezultatov položaja rok in sile po metodi OWAS za zapestje in sile



4.0 SPODNJA UDA URA 4.1 4.2 4.3 4.4

4.5 4.6 4.7 4.8 4.9

1. ura 30 15 4 11 2. ura 32 13 2 13 3. ura 31 11 4 14 4. ura 15 7 3 5 5. ura 30 12 4 13 1 6. ura 27 16 2 15 7. ura 29 15 4 11 1 8. ura 10 26 11 4 9

D 10 220 100

27

91 2

% (pd) 2,20 48,90 22,20

6

20,25 0,45

t (min) 10 220 100 27

91 2

Vsota ∑∑∑∑ (D) = V 450

Tabela 7: Analiza rezultatov položaja spodnjih udov po metodi OWAS za spodnje ude

5.0 GLAVA

URA 5.1 5.2 5.3

5.4 5.5

1. ura 16 30 3 5 6 2. ura 17 32 2 6 3 3. ura 16 31 2 7 4 4. ura 7 18 1 3 1 5. ura 20 28 3 6 3 6. ura 21 30 2 5 2 7. ura 15 34 3 6 2 8. ura 19 32 2 4 3

D 131 235 18

42 24

% (pd) 29 52 4

9,5 5,5

t (min) 130,5 234 18

42,75 24,75

Vsota ∑∑∑∑ (D) = V 450

Tabela 8: Analiza rezultatov položaja glave po metodi OWAS za glavo

Z metodo OWAS smo opazovali delo in položaje drže delavca na brusilnem stroju skozi celotni delovni dan (7,5 ur oziroma 450 minut). Pri tem smo upoštevali zakonsko predpisani odmor, na začetku 4 delovne ure – čas 30 minut za malico delavca. V tabelah (1,2,3) smo vsak opazovani položaj drže telesa pri delu na brusilnem stroju označili s črtico, ki so se pojavili in ponavljali v 7,5 urah. Za položaje 1, 2, 4, 5.1, 5.2, 5.3, 5.4 smo ob enem opazovanju v času ene minute zapisali eno črtico. Za položaje 3, 5.5, 6 pa smo zapisali črtico le takrat, kadar so se pojavili.



3.7.3 Beleženje obremenitev in položajev

1.O HRBTENICA 2.O ZGORNJA UDA 3.0 ZAPESTJE 6.0 SILE POLOŽAJ

0

1.1 1.2 1.3 1.4 2.1 2.2 2.3 2.4 3.1 3.2 3.3 6.1 6.2 6.3

10 20 30 40 50 60 70 80 90

100 % 25,34 40 5,55 29,11 41,80 41,80 16,40 0 49,50 21,80 28,70 8,90 0 3,11

4.0 SPODNJA UDA 5.0 GLAVA POLOŽAJ

0

4.1 4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 4.7 4.8 4.9 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5

10 20 30 40 50 60 70 80 90

100 % 2,20 48,90 22,20 6 0 20,25 0 0 0,45 29 52 4 9,5 5,5

Tabela 9: Analiza metode OWAS v odstotkih

LEGENDA: Ukrepi niso potrebni Ukrepi potrebni v doglednem času Ukrepi potrebni takoj Razjasniti situacijo % pD (delež v odstotkih določenega položaja telesa)



3.7.4 Analiza beleženja položajev Iz analiz beleženja (tabele 1,2,3,4,5,6,7,8) je razvidno, da so prisotne prisilne, nefiziološke drže položajev. Pri vseh položajih opažamo približno enake nepravilnosti glede ergonomskih položajev na delovnem mestu. Posledice, ki se lahko pokažejo na zdravstvenem stanju delavca, se največkrat pojavijo zaradi dolgotrajnih položajev in obremenitev pri delu na brusilnem stroju. To velja za vse položaje (hrbtenico, zgornja uda, zapestje, spodnja uda, glavo in premagovanje zunanjega upora z mišično silo). Potrebni so ustrezni ukrepi, s katerimi lahko preprečimo nastanek poškodb in bolezni. Analiza položaja 1.0 (hrbtenica) Pri analizi položaja drže hrbtenice smo ugotovili, da delavec v celotnem delovnem času največkrat ponovi in dosega položaj 1.2 (sklonjeno držo hrbta, pri kateri je pripogib večji kot 15°).

• Položaj 1.1 (pokončna drža hrbta) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 114 krat, oziroma dosega 25,34 % in 114,03 minut celotnega delovnega časa (tabela 4) pokončno držo hrbta, pri kateri je pripogib manjši od 15°. Posledice: Če drža traja predolgo časa, lahko v prihodnosti pričakujemo degenerativne (starostne) spremembe ledvene hrbtenice, artrozo hrbtenice, prenapetost in skrajševanje določenih mišic. Z leti vodi položaj v slabo držo. Ukrepi: Potrebno je stalno popravljati nepravilno držo že med delovnim časom in izvajati zdravstvene vaje za globoke trebušne mišice.

• Položaj 1.2 (sklonjena drža hrbta) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 180 krat, oziroma dosega 40 % in 180 minut celotnega delovnega časa (tabela 4) sklonjeno držo hrbta, pri kateri je pripogib večji kot 15°. Posledice in ukrepi so enaki kot pri položaju 1.1, vendar posledice lahko pričakujemo prej. Ukrepe je potrebno še bolj upoštevati in izvajati predpisane zdravstvene vaje.

• Položaj 1.3 (pokončna drža hrbta s torzijo) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 25 krat, oziroma dosega 5,55 % in 24,98 minut celotnega delovnega časa (tabela 4) pokončno držo hrbta s torzijo, z zasukom ali upogibom v stran večjim od 30°. Poleg posledic, omenjenih v položajih 1.1, 1.2, je delavec v tem položaju podvržen tudi obrabi kolka in nagnjen k zdrsu medvretenčnih ploščic. Ukrepi: Izogibati se je potrebno nagibom vstran in rotacij hrbtenice. To nadomestimo z manjšimi koraki, oziroma gibanjem v nogah. • Položaj 1.4 (sklonjena drža hrbta s torzijo) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 131 krat, oziroma dosega 29,11 % in 130,99 minut celotnega delovnega časa (tabela 4) sklonjeno držo hrbta, pri kateri je pripogib večji od 15°, kombiniran s torzijo in zasukom večjim od 30°. Posledice in ukrepi so predstavljeni v položajih 1.1, 1.2, 1.3. V položaju 1.4 lahko hitreje pričakujemo posledice, ki so omenjene v položajih 1.1, 1.2, 1.3. Potrebno je bolj upoštevati ukrepe.



Analiza položaja 2.0 (zgornja uda) Pri analizi položajev drže zgornjih udov smo ugotovili, da delavec v celotnem delovnem času največkrat ponovi in dosega položaja 2.1 (obe nadlakti ob trupu) in 2.2 (ena ali obe nadlakti aktivno abducirani in sta pod nivojem ramen, komolca nista oprta).

• Položaj 2.1 (obe nadlakti ob trupu) Ugotovili smo, da delavec položaj (obeh nadlakti ob trupu) ponovi 188 krat, oziroma ga izvaja 41,80 % in 188,10 minut celotnega delovnega časa (tabela 5). Ukrepi niso potrebni, posledic ne pričakujemo. • Položaj 2.2 (ena ali obe nadlakti pod nivojem ramen) Ugotovili smo, da delavec položaj (ena ali obe nadlakti pod nivojem ramen) ponovi 188 krat, oziroma ga izvaja 41,80 % in 188,20 minut celotnega delovnega časa (tabela 5). Posledice so preobremenitev ramenskih mišic, nabiranje kalcija v ramenskih mišicah in pogosta vnetja struktur ob ramenskem sklepu. Ukrepi: Ob zaznavanju bolečin v ramenih je potrebno prekiniti omenjeni položaj.

• Položaj 2.3 (ena nadlaket nad nivojem ramena) Ugotovili smo, da delavec položaj (ena nadlaket nad nivojem ramena) ponovi 74 krat, oziroma ga izvaja 16,40 % in 73,80 minut celotnega delovnega časa (tabela 5). Posledice so enake kot pri položaju 2.2 in jih lahko pričakujemo v krajšem času. Ukrepi: Ob pojavu bolečine v roki je potrebno nadaljevati delo z drugo roko. • Položaj 2.4 (obe nadlakti nad nivojem ramen) Delo v tem položaju se ne izvaja, zato ni posledic in ukrepi niso potrebni.

Analiza položaja 3.0 (zapestje) Pri analizi položajev drže zapestja smo ugotovili, da delavec v celotnem delovnem času največkrat ponovi in dosega položaj 3.1 (fini ali grobi prijem ene ali obeh rok).

• Položaj 3.1 (fini ali grobi prijem ene ali obeh zapestji) Ugotovili smo, da delavec položaj (fini ali grobi prijem ene ali obeh zapestji) ponovi 223 krat, oziroma ga izvaja 49,50 % in 222,75 minut v celotnem delovnem času (tabela 6). Posledice so obrabe sklepov prstov in zapestja, vnetje tetiv, mišic prstov in zapestja. Ukrepi: Pri dolgotrajnem položaju je potrebno narediti vajo za razteg prstov in zapestja. • Položaj 3.2 (tipkanje z enim ali več prsti) Ugotovili smo, da delavec položaj (tipkanje z enim ali več prsti, ene ali obeh zapestji) ponovi 98 krat, oziroma ga izvaja 21,80 % in 98,10 minut v celotnem delovnem času (tabela 6). Posledic ne pričakujemo, ukrepi niso potrebni.

• Položaj 3.3 (druge aktivnosti ene ali obeh zapestij) Ugotovili smo, da delavec položaj (druge aktivnosti ene ali obeh zapestij) ponovi 129 krat, oziroma ga izvaja 28,70 % in 129,15 minut v celotnem delovnem času (tabela 6). Posledic ne pričakujemo, ukrepi niso potrebni.



Analiza položaja 4.0 (spodnja uda) Pri analizi položajev drže spodnjih udov smo ugotovili, da delavec v celotnem delovnem času največkrat ponovi in dosega položaj 4.2 (stoja).

• Položaj 4.1 ( sedenje) Ugotovili smo, da je delavec v sedečem položaju 2,20 %, oziroma 10 minut (tabela 7) celotnega delovnega časa. Posledic ni, ukrepi niso potrebni. • Položaj 4.2 (stoja) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 220 krat, oziroma dosega 48,90 % in 220 minut celotnega delovnega časa stoječi položaj, pri katerem sta uda iztegnjena. Teža se prenaša na eno spodnjo okončino, medtem ko druga pomaga vzdrževati ravnotežje. Zaradi dolgotrajne stoje se lahko pojavijo posledice na ožilju spodnjih udov. Ukrepi: Potrebno je prekinjati dolgotrajno stojo z vmesnimi koraki ali sedenjem.

• Položaj 4.3 (stoja) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 100 krat, oziroma dosega 22,20 % in 100 minut celotnega delovnega časa stoječi položaj, na enem iztegnjenem udu. Delavec stoji na eni nogi, z drugo nogo se dotika tal le s konicami prstov. Telo delavca pri delu ni stabilno. Posledica je obraba kolka, kolena in gležnja na nogi. Ukrep: Potrebno je preoblikovanje delovnih površin na stroju. • Položaj 4.4 (stoja) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 27 krat, oziroma dosega 6 % in 27 minut celotnega delovnega časa stoječi položaj, na enem ali obeh spodnjih udih, ki sta upognjena v kolkih, kolenih in gležnjih. Ta položaj je prisoten pri dvigovanju bremena. Posledice nastanejo najprej v hrbtenici, kasneje se pojavijo v nogah. Nepravilno dvigovanje bremena privede do pogostih zdrsov medvretenčnih ploščic in ponavljajočih bolečin v križu. Ukrepi: Upoštevati je potrebno navodila za pravilno dvigovanje in stiskanje globokih trebušnih mišic med dvigovanjem. • Položaj 4.5 (klečanje in čepenje) Delo v tem položaju se ne izvaja, zato ni posledic in ukrepi niso potrebni. • Položaj 4.6 (hoja) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 91 krat, oziroma dosega 20,25 % in 91 minut celotnega delovnega časa hodi po ravnem na delovnem območju brusilnega stroja. Posledic ne pričakujemo. Ukrepi: Potrebno vzdrževati pokončno, vzravnano držo med hojo in gibanjem. • Položaj 4.7 (sedenje na tleh) Delo v tem položaju se ne izvaja, zato ni posledic in ukrepi niso potrebni. • Položaj 4.8 (ležanje) Delo v tem položaju se ne izvaja, zato ni posledic in ukrepi niso potrebni.



• Položaj 4.9 (vzpenjanje) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 2 krat, oziroma se 0,45 % in 2 minuti celotnega delovnega časa vzpenja na brusilni stroj. Posledic ne pričakujemo, ukrepi niso potrebni.

Analiza položaja 5.0 (glava) Pri analizi položajev drže glave smo ugotovili, da delavec v celotnem delovnem času največkrat ponovi in dosega položaj 5.2 (glava ventralno sklonjena nad 30°).

• Položaj 5.1 (pokončni, nevtralni položaj glave) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 131 krat, oziroma ima 29 % in 130,5 minut celotnega delovnega časa pokončni, nevtralni položaj glave. Posledic ne pričakujemo, ukrepi niso potrebni. • Položaj 5.2 (glava je ventralno sklonjena nad 30°) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 235 krat, oziroma ima 52 % in 234 minut celotnega delovnega časa glavo ventralno sklonjeno nad 30°. Posledice: Nastanejo degenerativne (starostne) spremembe vratne hrbtenice (artroze), zakrčene mišice, ki povzročajo bolečine vratu in glavobole. Ukrepi: Omenjeni položaj glave moramo prekinjati med delom. Položaj glave moramo imeti v nevtralnem položaju. Potrebno je izvajati vaje za raztegovanje vratnih mišic med delovnim časom.

• Položaj 5.3 (glava je lateralno nagnjena nad 30°) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 18 krat, oziroma ima 4 % in 18 minut celotnega delovnega časa glavo lateralno nagnjeno nad 30°. Posledic ne pričakujemo, ukrepi zaradi manjšega števila položajev niso potrebni. • Položaj 5.4 (glava je dorzalno upognjena nad 30°) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 42 krat, oziroma ima 9,5 % in 42,75 minut celotnega delovnega časa glavo dorzalno upognjeno nad 30°. Ker se omenjeni položaji izvajajo v presledkih med delovnim časom, posledic ne pričakujemo in ukrepi niso potrebni. • Položaj 5.5 (glava je rotirana nad 45°) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 24 krat, oziroma ima 5,5 % in 24,75 minut celotnega delovnega časa glavo rotirano nad 45°. Ker se omenjeni položaji izvajajo v presledkih med delovnim časom, posledic ne pričakujemo in ukrepi niso potrebni.

Analiza položaja 6.0 (sile) Pri analizi položajev drže pri premagovanju zunanjega upora z mišično silo smo ugotovili, da delavec v celotnem delovnem času največkrat ponovi in dosega položaj 6.1.

• Položaj 6.1 (sile) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 40 krat, oziroma premaguje 8,90 % in 40,05 minut celotnega delovnega časa zunanji upor z mišično silo od 10 N do 99 N. Posledic ni, če upoštevamo navodila za pravilno dvigovanje bremena. Ukrepi: Upoštevati navodila za pravilno dvigovanje bremen.



• Položaj 6.2 (sile) Delo v tem položaju se ne izvaja, zato ni posledic in ukrepi niso potrebni. • Položaj 6.3 (sile) Ugotovili smo, da delavec položaj ponovi 14 krat, oziroma premaguje 3,11 % in 14 minut celotnega delovnega časa zunanji upor z mišično silo nad 200 N. Posledice: Nepravilno dvigovanje, potiskanje, prenašanje bremen, privede do pogostih zdrsov medvretenčnih ploščic in ponavljajočih bolečin v križu. Ukrepi: Potrebno je upoštevati navodila za pravilno dvigovanje bremen.

3.7.5 Ukrepi Z metodo OWAS smo ugotovili, kdaj je položaj drže delavca med delovnim časom nepravilen. V našem primeru so se pojavili položaji drže delavca, pri katerih je potrebno ukrepati takoj in v doglednem času. Ukrepati takoj pomeni, da je potrebno položaj drže čimprej ukiniti. Ukrepati v doglednem času pomeni, da moramo popraviti položaje drže v določenem času, preden pride do zdravstvenih posledic. Pri ostalih položajih ukrepi niso potrebni. Rezultate, ki smo jih dobili s pomočjo opazovanja, beleženja v ocenjevalni list, so prikazani v tabeli 9. Iz tabele 9 lahko razberemo prikaz mejnih vrednosti za posamezne položaje. Položaje smo analizirali na podlagi kriterijev, ki jih postavlja metoda OWAS. Analiza položaja, pri katerem je potrebno ukrepati takoj in ga čimprej ukiniti:

• Pri položaju 5.2 smo ocenili, da ima delavec 52 % svojega delovnega časa glavo ventralno sklonjeno nad 30°. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 20 % ukrepi niso potrebni, od 20 % do 50 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 50 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da je potrebno ukrepati takoj in položaj čimprej ukiniti.

Analiza položajev, pri katerih so potrebni ukrepi v doglednem času:

• Pri položaju 1.2 smo ocenili, da delavec 40 % svojega delovnega časa izvaja operacije v sklonjeni drži hrbta, pri kateri je pripogib večji kot 15°. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 30 % ukrepi niso potrebni, od 30 % do 60 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 60 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da je potrebno ukrepati v doglednem času.

• Pri položaju 1.4 smo ocenili, da delavec 29,11 % svojega delovnega časa izvaja operacije v sklonjeni drži hrbta, pri kateri je pripogib večji od 15° in je kombiniran s torzijo. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 30 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 30 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da je potrebno ukrepati v doglednem času.

• Pri položaju 2.2 smo ocenili, da delavec 41,80 % večinoma svojega delovnega časa izvaja operacije z eno nadlaket pod nivojem ramen. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 30 % ukrepi niso potrebni, od 30 % do 70 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 70 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da je potrebno ukrepati v doglednem času.



Analiza položajev, pri katerih ukrepi niso potrebni: • Pri položaju 1.1 smo ocenili, da delavec 25,34 % svojega delovnega časa

izvaja operacije v pokončni drži hrbta, pri kateri je pripogib manjši od 15°. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 100 % ukrepi niso potrebni. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 1.3 smo ocenili, da delavec 5,55 % svojega delovnega časa izvaja operacije v pokončni drži hrbta s torzijo. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 20 % ukrepi niso potrebni, od 20 % do 50 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 50 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 2.1 smo ocenili, ima delavec 41,80 % svojega delovnega časa obe nadlakti ob trupu. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 100 % ukrepi niso potrebni. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 2.3 smo ocenili, da ima delavec 16,40 % svojega delovnega časa eno nadlaket nad nivojem ramena. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 30 % ukrepi niso potrebni, od 30 % do 70 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 70 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Položaj 2.4 (obe nadlakti nad nivojem ramen) ni prisoten med delovnim časom. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 3.1 smo ocenili, da ima delavec 49,50 % svojega delovnega časa fini ali grobi prijem ene ali obeh zapestji. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 70 % ukrepi niso potrebni, od 70 % do 100 % je potrebno razjasniti situacijo. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 3.2 smo ocenili, da delavec 21,80 % svojega delovnega časa izvaja tipkanje z enim ali več prsti, z enim ali obema zapestjema. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 70 % ukrepi niso potrebni, od 70 % do 100 % je potrebno razjasniti situacijo. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 3.3 smo ocenili, da delavec 28,70 % svojega delovnega časa izvaja druge aktivnosti z enim ali obema zapestjema. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 70 % ukrepi niso potrebni, od 70 % do 100 % je potrebno razjasniti situacijo. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 4.1 smo ocenili, da je delavec 2,20 % svojega delovnega časa v sedečem položaju. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 80 % ukrepi niso potrebni, od 80 % do 100 % je potrebno ukrepati v doglednem času. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 4.2 smo ocenili, da delavec 48,90 % svojega delovnega časa stoji, spodnja uda ima iztegnjena in težo prenaša na eno spodnjo okončino. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 80 % ukrepi niso potrebni, od 80 % do 100 % je potrebno ukrepati v doglednem času. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaj 4.3 smo ocenili, da delavec 22,20 %, svojega delovnega časa stoji na enem iztegnjenem udu. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 30 % ni potrebno ukrepati, od 30 % do 80 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 80 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 4.4 smo ocenili, da delavec 6 % svojega delovnega časa stoji na enem ali obeh udih, ki sta upognjena v kolkih, kolenih in gležnjih. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 10 % ni potrebno ukrepati, od 10 % do 30 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 30 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.



• Položaj 4.5 (klečanje in čepenje) ni prisoten med delovnim časom. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 4.6 smo ocenili, da delavec 20,25 % svojega delovnega časa hodi po ravnem. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 80 % ni potrebno ukrepati, od 80 % do 100 % je potrebno ukrepati v doglednem času. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Položaj 4.7 (sedenje na tleh) ni prisoten med delovnim časom. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Položaj 4.8 (ležanje) ni prisoten med delovnim časom. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 4.9 smo ocenili, da se delavec 0,45 % svojega delovnega časa vzpenjanja na stroj. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 10 % ni potrebno ukrepati, od 10 % do 100 % je potrebno razjasniti situacijo. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 5.1 smo ocenili, da ima delavec 29 % svojega delovnega časa glavo v pokončnem, nevtralnem položaju. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 100 % ni potrebno ukrepati. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 5.3 smo ocenili, da ima delavec 4 % svojega delovnega časa glavo lateralno nagnjeno nad 30°. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 20 % ni potrebno ukrepati, od 20 % do 50 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 50 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 5.4 smo ocenili, da ima delavec 9,5 % svojega delovnega časa glavo dorzalno upognjeno nad 30°. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 10 % ni potrebno ukrepati, od 10 % do 30 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 30 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 5.5 smo ocenili, da ima delavec 5,5 % svojega delovnega časa glavo rotirano nad 45°. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 30 % ni potrebno ukrepati, od 30 % do 70 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 70 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Pri položaju 6.1 smo ocenili, da delavec 8,90 % svojega delovnega časa premaguje zunanji upor z mišično silo od 10 N do 99 N. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 70 % ni potrebno ukrepati, od 70 % do 100 % je potrebno ukrepati v doglednem času. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Položaj 6.2 (premagovanje zunanjega upora z mišično silo od 100 N do 199 N) ni prisoten med delovnim časom. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.

• Položaj 6.3 smo ocenili, da delavec skupno 3,11 % svojega delovnega časa premaguje zunanji upor z mišično silo nad 200 N. Kriteriji pri tem položaju so naslednji: od 0 % do 10 % ni potrebno ukrepati, od 10 % do 30 % je potrebno ukrepati v doglednem času, od 30 % do 100 % je potrebno ukrepati takoj. Iz tega sledi, da ukrepi niso potrebni.



4 PRENOVA 4.1 KOMBINIRANA DRŽA DELAVCA S fiziološkega stališča je najugodnejše, če delavec na brusilnem stroju izbira med sedečo in stoječo delovno držo. Novo delovno mesto na brusilnem stroju Herminghausen SR 3 je oblikovano na podlagi rezultatov analize položajev z metodo OWAS, meritev dimenzij obstoječega delovnega mesta in postavitve delovnih predmetov. Izboljšali in oblikovali smo ustrezno, ergonomsko delovno mesto za delo na brusilnem stroju. Novo delovno mesto na brusilnem stroju je sestavljeno iz sedečega in stoječega položaja. Kombinirano delovno mesto smo oblikovali tako, da se višina delovne površine prilagodi na sedeči in stoječi položaj drže. Delavec ima položaj rok in oči na isti višini delovne površine za stoječo in sedečo držo. Delavcu zagotovimo delo v sedeči drži, kjer pa to ni možno, pa opravlja delo v stoječi drži. Delo v sedečem položaju opravljamo, kjer delovne operacije ne zahtevajo velikih sil in dolgih gibov rok. Na kombiniranem delovnem mestu smo postavili in namestili delovne predmete (slika 22) tako, da jih lahko dosežemo z rokami brez naprezanja. Delavec med delom lahko po želji zaradi večje koncentracije, gibljivosti in razbremenitve med delom menja položaje drže. Delavec s spreminjanjem drže položajev preprečuje statične obremenitve in skrbi za razgibavanje med delom. Poraba energije pri kombinirani drži položajev je manjša kot pri stoječi drži. Ker je brušenje na stroju enolično delo, delavec s spreminjanjem drže položajev deloma ohranja pazljivost in ritem pri delu. Operacija brušenje zahteva koncentracijo in zbranost, zato s kombinirano držo položajev povečamo učinkovitost dela po količini in kakovosti. Dosegli smo, da delavec približno polovico celotnega delovnega časa opravlja delo v sedečem položaju, ostali del časa pa v stoječem položaju. S kombiniranem delovnem mestom smo olajšali delo in zmanjšali obremenitve hrbtenice, nog in nepotrebnega gibanja delavca. S tem smo dosegli poenostavitev in zmanjšanje gibov, saj na enem mestu opravimo manj gibov in več operacij dela. Operacije merjenja na merila (pasametri, naprava za merjenje ovalnosti), krmiljenje na krmilni napravi izvajamo v sedečem položaju. Operacije nastavitev konusa na stroju, nalaganje struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev, prenašanje obdelovancev, pranje in zlaganje obdelovancev izvajamo v stoječem položaju. Za pravilno držo v sedečem in stoječem položaju, držo pri dviganju bremen in gibanju upoštevamo zdravstvene nasvete. Upoštevati moramo predpisana zdravstvena navodila za držo v stoječem položaju, da imamo globoke trebušne mišice rahlo napete, hrbtenico vzravnano, glavo v pokončnem položaju in kolena rahlo pokrčena. Zdravstvene nasvete in navodila vnesemo v vsakdanji delovni dan. Na podlagi prisotnosti zdravstvenega strokovnjaka organiziramo v podjetju:



• sprostitvene vaje med aktivnimi odmori, • pravilno raztezanje hrbtnih mišic, • učenje pravilne drže, • pravilno sedenje, • pravilno držo pri dvigovanju bremen.

4.1.1 Ergonomski delovni stol Za kombinirano delovno mesto priporočamo stol, ki ima naslon, na katerega se delavec občasno nasloni in razbremeni noge.

Slika 20: Stol s sedežem v obliki sedla (vir: http://www.prosigma.si) Vrtljivi stol na kolesa za delavnice (slika 20) je z različnimi možnostmi nastavitve in z mešanico materialov narejen za optimalno udobje pri delu. Je močan stol z ogrodjem iz nerjavečega jekla in sedežem iz debelega poliuretana. Ima sedež, ki mu lahko nastavimo kot sedenja. Višina je nastavljiva s plinsko vzmetjo od 570 mm do 820 mm (http://www.prosigma.si). Delavec si stol postavi v položaj, da delovne predmete in krmilne elemente na krmilni napravi doseže hitro z rokami in brez odvečnih naporov. Pri sedenju sta stopali plosko na podlagi tako, da sta enako obremenjeni. V kolenih je kot 90°, hrbtenica in glava sta vzravnani. V omenjenem sedečem položaju delavec sprosti celotno telo, predvsem pa spodnje ude. V pravilnem sedečem položaju delavec opravi operacije merjenja na merila in krmiljenja na krmilni napravi brez obremenjevanja telesa v pravilni drži. Vrtljivi stol omogoča rotacijo telesa za 360°. Delavec v sedečem položaju najprej prilagodi očesno in komolčno višino za izvajanje operacije in nato prilagodi višino sedeža. Glede na razporeditev delovnih predmetov na delovni mizi (slika 22), si delavec sam prilagodi stol. Vsak delavec mora upoštevati zdravstvena in ergonomska navodila za pravilni sedeči položaj pri delu. Pri sedečem položaju si vsak delavec zagotovi, da ima dovolj prostora za stegna. Premer stegen se primerja tesnoto med spodnjo površino delovne mize (slika 23) in zgornjo površino sedeža (slika 20). Zagotovimo si, da imamo stegna pod pravim kotom z golenjo in dovolj prostora za noge pod delovno mizo.



4.2 POLOŽAJ DRŽE DELAVCA PRI DVIGANJU BREMEN

Slika 21: Mini nakladalec (vir: http://www.prosigma.si) Za transport, dviganje, odlaganje zabojev obdelovancev, izberemo mini nakladalec z akumulatorjem in polnilcem. Mini nakladalec (slika 21) je primeren za transport in dvig bremena. Nosilnost nakladalca je 150 kg. Opremljen je s štirimi gibljivimi kolesi iz polyuretana, dve kolesi pa imata zavoro. Višina dviga je od 130 mm do 1420 mm, masa nakladalca je 58 kg. Mini nakladalec uporabljamo za transport zabojev struženih obdelovancev od stroja za struženje do odlagalnega mesta na brusilnem stroju (slika 25). Mini nakladalec uporabljamo tudi za transport zabojev brušenih obdelovancev iz stojala (slika 26) na odlagalno mesto. Nakladalec pripeljemo do stojala, dvignemo vilice nakladalca do višine stojala in povlečemo zaboj brušenih obdelovancev na vilice. Zaboj brušenih obdelovancev pripeljemo z mini nakladalcem do odlagalnega mesta. Ko pripeljemo zaboj brušenih obdelovancev do odlagalnega mesta, spustimo vilice nakladalca v začetni položaj. Preložimo zaboj brušenih obdelovancev na odlagalno mesto. Po enakem postopku naložimo zaboj struženih obdelovancev iz odlagalnega mesta na mini nakladalec in zaboj pripeljemo do brusilnega stroja. Mini nakladalec lahko uporabljamo tudi za dvigovanje in transport brusnega kolesa, vodilnega kolesa, delovnih predmetov in orodij. Upoštevati je potrebno navodila za pravilno držo pri dviganju bremen za moške, dovoljene mase do 18 kg. Z mini nakladalcem smo olajšali delo delavcu pri dviganju in odlaganju bremena. Z uporabo mini nakladalca omogočimo delavcu vzravnano držo. Pri dvigovanju, odlaganju, prenašanju zabojev primerne dovoljene teže porabimo manj moči in energije. S pomočjo uporabe mini nakladalca pri dvigovanju bremena ohranjamo zdravo hrbtenico.



4.3 DELOVNA POVRŠINA

Slika 22: Kombinirani položaji delavca in nova postavitev delovnih predmetov na brusilnem stroju (vir: http://www.maschinensucher.de)

LEGENDA:

Zaboj struženih obdelovancev na novem odlagalnem mestu na stroju

Zaboj brušenih obdelovancev

Posoda, v kateri je čistilno sredstvo

Leva stran delovne površine brusilnega stroja

Sredina delovne površine brusilnega stroja

Desna stran delovne površine brusilnega stroja

POLOŽAJ 3

POLOŽAJ 4

POLOŽAJ 7

POLOŽAJ 6



Stoječi položaji Položaj 3 (stoječi položaj delavca) Delavec na položaju 3 (slika 22) izvaja operacijo nalaganja struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev. Zaboj struženih obdelovancev, postavimo na novo odlagalno mesto (slika 22) na levi strani delovne površine stroja. Položaj 4 (stoječi položaj delavca) Delavec na položaju 4 (slika 22) izvaja operacijo nastavitev konusa na stroju in operacijo prenašanja brušenih obdelovancev v zaboju. Zaboj brušenih obdelovancev delavec prenaša po vodilih na stroju in z rokami do delovne mize - stojala. Položaj 6 (stoječi položaj delavca) Delavec na položaju 6 (slika 22) izvaja operaciji pranje brušenih obdelovancev v čistilnem sredstvu in zlaganje obdelovancev v zaboj. Brušeni obdelovanci in čistilno sredstvo so na novi delovni mizi – stojalu, ki je nastavljivo po višini. Z mini nakladalcem (slika 22) transportiramo v stoječem položaju stružene in brušene obdelovance na odlagalna mesta. Sedeči položaj Položaj 7 (sedeči položaj delavca) Delavec izvaja v sedečem položaju 7 (slika 22), na levi strani delovne površine stroja, operaciji merjenja na merila (pasametri, naprava za merjenje ovalnosti) in operacijo krmiljenja na krmilni napravi. Smeri in pomen položaja 7:

Položaj 7 (sedeči položaj delavca).

Delavec v sedečem položaju opazuje proces brušenja obdelovancev na stroju.

Delavec se obrne v sedečem položaju v desno smer proti sredini delovne površine stroja in izvaja operacijo merjenja na merila (pasametri, naprava za merjenje ovalnosti).

Delavec se obrne v sedečem položaju v levo smer in izvaja operacijo krmiljenja krmilnih elementov na krmilni napravi.

Pri novem kombiniranem delovnem mestu smo preoblikovali in spremenili delovne površine stroja. Na podlagi meritev obstoječega delovnega mesta, delovnih površin na brusilnem stroju, delovnega okolja smo naleteli na različne omejitve. Probleme pri oblikovanju novega kombiniranega delovnega mesta nam je predstavljalo predvsem nova ergonomska razporeditev delovnih predmetov za najbližji in najkrajši doseg rok in gibanje delavca. Pri kombiniranem delovnem mestu (slika 22) je delavec je stalno prisoten, izraža večjo pozornost pri izvajanju operacij in delovanju stroja. Delovno mesto na brusilnem stroju Herminghausen SR 3 smo oblikovali in delovne predmete postavili



tako, da delavec lahko s svojimi telesnimi merami normalno, torej brez nenaravnih, prisiljenih, skrčenih, iztegnjenih, biva in opravlja delo. Novo oblikovano delovno mesto omogoča individualno prilagoditev dimenzij brusilnega stroja telesnim meram delavca. Za nemoteno delo je dovolj prostora za noge, stopala in gibanje delavca. 4.3.1 Sredina delovne površine stroja Na sredini delovne površine brusilnega stroja postavimo novo delovno površino - delovno mizo (slika 23). Mizo postavimo pred koritom stroja, v katerem je zaboj brušenih obdelovancev. Na mizo razvrstimo merila (pasametre, napravo za merjenje ovalnosti), s katerimi izvajamo operacijo merjenja brušenih obdelovancev. Na površini nove delovne mize (slika 23) so postavljena merila, ki imajo dobro podlago in nimajo nobenih vplivov na vibracije in segrevanja. Merila, ki jih uporabljamo si sledijo v določenem vrstnem redu. Merila si vsak delavec po lastni želji namesti na delovni mizi. Če so merila preveč oddaljena od telesa delavca, ima delavec pri operaciji merjenje nepravilno, sklonjeno, nefiziološko držo v sedečem položaju in je obremenjen pri gibanju rok. Zato postavimo pasametre v eno samo ravnino, v zaporedju od leve proti desni. Napravo za merjenje ovalnosti postavimo za pasametri v dosegu rok. Pasametre in napravo za merjenje ovalnosti namestimo tako, da jih čim lažje dosežemo z rokami na delovni površini mize brez naprezanja in v pravilni sedeči drži. Merila postavimo na delovno površino mize v razdalji 250 mm do 350 mm od oči delavca, da jih dovolj dobro vidimo za precizno delo merjenja.

Slika 23: Delovna miza – površina (vir: http://www.kaiserkraft.si)

Delovna večnamenska miza (slika 23) ima vsa merila v dosegu rok. Delovno mizo dolžine 500 mm in širine 400 mm sestavlja pet dvojnih vrtljivih koles na zaklepanje. Višina delovne mize znaša od 720 mm do 1120 mm. Višino nastavimo s pomočjo konstrukcije s spiralnimi vzmetmi. Barva ogrodja je aluminijasto srebrna, material ogrodja je praškasto lakirana jeklena cev. Delovna plošča mize je debeline 25 mm, pokrita je z oblogo iz melaminske smole (http://www.kaiserkraft.si). Višina delovne površine mize na kombiniranem delovnem mestu brusilnega stroja omogoča delo v sedeči in stoječi drži. Za uporabno višino delovne mize v sedečem položaju je priporočena vrednost približno od 750 mm do 1000 mm. Osnovna



najmanjša višina delovne mize znaša 720 mm. Miza daje delavcu možnost, da zgornji del telesa nasloni, ne da bi bil nagnjen predaleč naprej. Spodnje okončine se neovirano gibajo. Zagotovljen je zadosten razmak med spodnjim robom delovne mize, oziroma ohišja ter stegni. Vsak delavec si nastavi višino mize (slika 23) glede na svojo velikost in glede na višino stola (slika 20). Na sredini delovne površine stroja na novo preoblikujemo korito, v katerem je zaboj z brušenimi obdelovanci (slika 16). Korito preoblikujemo tako, da izdelamo na desni strani korita stransko odpiralo in zapiralo. Na dno korita, dolžine 400 mm in do konca desne strani stroja, dolžine 650 mm izdelamo vodila širine zaboja obdelovancev. Po vodilih prenašamo maso enega zaboja brušenih obdelovancev. Upoštevati je potrebno dovoljeno maso obdelovancev v zaboju, ki je predpisana za prenašanje po vodilih. Zaboj brušenih obdelovancev prenašamo po vodilih do konca desne strani stroja (slika 24). Zaboj z obdelovanci prenesemo z rokami do delovne mize - stojala, kjer je posoda čistilnega sredstva in zaboj brušenih obdelovancev. Vodila pred menjavo vodilnega kolesa lahko odstranimo.

LEGENDA: Zaboj brušenih obdelovancev Vodila, po katerih potiskamo zaboj brušenih obdelovancev

Slika 24: Zaboj brušenih obdelovancev na vodilih

(vir: http://www.machinseeker.com) 4.3.2 Leva stran delovne površine stroja Na levi strani delovne površine stroja, poleg delovne mize, na kateri so merila, postavimo novi ergonomski delovni stol (slika 20). Za delo v sedečem položaju imamo vrtljivi stol, ki je za 400 mm do 450 mm višji od običajnega stola. Delavec ima v sedeči drži enako natančno višino oči in rok, kot pri stoječi drži. Potek dela v sedečem položaju 7 (slika 22) Delavec v sedečem položaju, obrnjen v vertikalni smeri proti brusilnemu stroju, ne izvaja nobene operacije, ampak samo opazuje delovanje stroja med operacijo brušenje.



Za operacijo merjenja obdelovancev na merila, se delavec v sedečem položaju zavrti v desno smer za 90° proti sredini delovne površine. Pri operaciji merjenje (pasametri) se izvajajo enaki delovni gibi s premikanjem prstov in zapestja. Med operacijo merjenja, nadlahti delavca v sedečem položaju prosto vise, enako kot pri obstoječem položaju. Delavec mora upoštevati zdravstvena navodila, da ima pri delu v sedečem položaju vzravnano, pokončno držo hrbtenice in glavo. Komolca pri operaciji merjenje na pasametre ostajata na mestu, pri merjenju na napravi za ovalnost se premikata naprej in nazaj proti trupu. Komolec se pri merjenju izteguje in krči v obsegu manjših stopinj. Položaj zapestja in prstov ima delavec enako kot pri obstoječem položaju. Zapestje je v nevtralnem položaju, prsti pri merjenju so pokrčeni. Na napravi za merjenje ovalnosti lahko merimo obdelovanec z desno ali levo roko brez rotacije telesa v sedečem položaju. Položaj roke pri merjenju obdelovanca na napravi za merjenje ovalnosti ostane enak kot pri obstoječem položaju. Pri merjenju na merila ima delavec v sedečem položaju dovolj prostora za noge in stopala. Od operacije merjenja na merila se za operacijo krmiljenje na krmilni napravi v sedečem položaju delavec zavrti za 180° v levo stran, kjer je postavljena krmilna naprava (slika 10). Pri tem se delavec v sedečem položaju postopoma plosko s stopali na tleh obrne proti krmilni napravi. Delavcu se ni potrebno naprezati pri obračanju na stolu, ampak zadostuje že majhen obrat v smer. Delavec se premika s pomočjo vrtljivih koles stola brez velike sile in obremenitve v nogah. Delavec se ne napreza v sedečem položaju pri krmiljenju elementov na krmilni napravi. Krmilno napravo postavimo vsem delavcem, ki delajo na brusilnem stroju v dosegu rok, v oddaljenosti okoli 500 mm. Če je potrebno krmiliti krmilni element na skrajno zgornji strani krmilne naprave, ki ni v dosegu rok delavca v sedečem položaju, zato ga delavec brez naprezanja krmili v stoječem položaju. Pri tem delavec premakne stol nazaj, se postavi v stoječi položaj, pritisne krmilni element, se vrne nazaj v sedeči položaj na stol in se s stopali pomakne naprej v prvotni začetni položaj. Pri novem kombiniranem delovnem mestu na brusilnem stroju bi lahko v prihodnosti izdelali novo krmilno napravo, z novo razporeditvijo krmilnih elementov, ki bi bila bolj v dosegu rok delavca v sedečem položaju. Potek dela v stoječem položaju 3 (slika 22) Delavcu smo olajšali delo in zmanjšali oddaljenost prenašanja struženih obdelovancev iz zaboja na vozičku do naprave za podajanje obdelovancev (slika 5), na levi strani delovne površine stroja. Odstranili smo voziček z zabojem struženih obdelovancev in pod napravo za podajanje obdelovancev na stroju izdelali novo odlagalno mesto (slika 25). Na novo odlagalno mesto položimo ustrezno dovoljeno maso enega zaboja struženih obdelovancev. Pod odlagalnim mestom in do konca leve strani stroja namestimo vodila. Odlagalno mesto in vodila pred menjavo brusnega kolesa lahko odstranimo. Z mini nakladalcem pripeljemo zaboj struženih obdelovancev med levo stran delovne površine brusilnega stroja in krmilno napravo. Zaboj obdelovancev dvignemo z vilicami nakladalca do spodnje višine leve strani stroja, ki meri 835 mm v vertikalni smeri. Postavimo se pred napravo za podajanje obdelovancev, iz vilic nakladalca prenesemo zaboj struženih obdelovancev na vodila in zaboj po vodilih prenesemo na novo odlagalno mesto na stroju. Z novim odlagalnim mestom smo zmanjšali korake poti, dolžino gibov prenašanja obdelovancev iz zaboja v napravo za podajanje obdelovancev. Stružene



obdelovance nalagamo v napravo za podajanje obdelovancev stoječem položaju. Z desno roko sežemo v zaboj, vzamemo v pest desne roke stružene obdelovance iz zaboja in glavo imamo malo sklonjeno. Ostanemo na istem mestu, v pokončnem položaju, brez izvajanja korakov, premikanja in rotacije telesa. Z desno roko nalagamo obdelovance v napravo za podajanje obdelovancev, nad višino ramenskega sklepa. Pri nalaganju struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev imamo kolena rahlo pokrčena od 1° do 5°. Levo roko imamo spuščeno ob telesu. Z levo roko ne izvajamo nobenega gibanja in dlan ne obremenjujemo s težo obdelovancev. V prihodnosti je potrebno tehnološko izboljšati napravo za podajanje obdelovancev na stroju. Napravo za podajanje obdelovancev moramo izboljšati zato, da delavec ne bi nalagal stružene obdelovance v napravo z naprezanjem. Napravo za podajanje obdelovancev moramo preoblikovati in izdelati v vodoravno smer, da bo delavcu čimbolj v dosegu rok.

Slika 25: Odlagalno mesto za zaboj struženih obdelovancev (vir: http://www.machinseeker.com)

4.3.3 Desna stran delovne površine stroja Potek dela v stoječem položaju 4, 6 (slika 22) Na desni strani stroja z novo postavitvijo delovne površine izvajamo operaciji nastavitev konusa na stroju in prenašanje brušenih obdelovancev v zaboju. Ker naprave za nastavitev konusa na stroju (slika 8) ni mogoče tehnološko spremeniti, mora delavec v stoječem položaju ohranjati pravilno pokončno držo hrbtenice, brez izvajanja rotacije. Položaji in gibi zapestja pri operaciji nastavitve konusa na stroju so enaki kot v obstoječem stanju. Na koncu desne strani stroja postavimo delovno mizo - stojalo (slika 26) nastavljivo po višini, na katerega postavimo posodo čistilnega sredstva in zaboj brušenih obdelovancev. Stojalo je postavljeno v vodoravni smeri, vzporedno s koritom na stroju, v razdalji 700 mm na desni strani delovne površine stroja. Vsak delavec si pred delom nastavi višino stojala, da ima posodo čistilnega sredstva in zaboj v dosegu rok (slika 26). Pri izvajanju operacije pranje in zlaganje obdelovancev, delavec ohranja vzravnano hrbtenico in pravilen položaj drže.



Slika 26: Delovna miza - stojalo (vir: http://www.prosigma.si) Delovna miza – stojalo, (slika 26) na katerem je posoda s čistilnim sredstvom in zaboj brušenih obdelovancev. Stojalo dolžine 800 mm in širine 800 mm sestavljajo štiri gibljiva premična kolesa, velikosti premera 100 mm, dva kolesa sta na zaklepanje. Stojalo je nastavljivo po višini od 830 mm do 1100 mm. Operacija prenašanja brušenih obdelovancev Brušene obdelovance prenašamo iz zaboja, ki je v koritu stroja do stojala. Odpremo odpiralo na desni strani korita, prenesemo zaboj obdelovancev po vodilih do konca desne strani stroja v razdalji 650 mm. V korito potisnemo prazen zaboj in zapremo zapiralo. Zaboj z brušenimi obdelovanci prenesemo do delovne mize – stojala (slika 26), kjer je posoda čistilnega sredstva in zaboj brušenih obdelovancev. Obdelovance iz zaboja operemo v čistilnem sredstvu in jih zložimo v naslednji zaboj na stojalu. Ko je zaboj na stojalu napolnjen z brušenimi obdelovanci dovoljene mase, zaboj transportiramo z mini nakladalcem na odlagalno mesto. Med prenašanjem obdelovancev, pranjem in zlaganjem brušenih obdelovancev v zaboj, se moramo držati pravila, da se obračamo s čim manj rotacije, da se držimo čim bolj vzravnano in da imamo rahlo pokrčena kolena od 1° do 5°. Pri prenašanju brušenih obdelovancev smo delavcu zagotovili, da prenaša obdelovance z zabojem in ne z rokami. S tem delavec manj obremenjuje roke. Oddaljenost prenašanja obdelovancev od korita do stojala je enaka kot v obstoječem stanju.



4.4 VARNO GIBANJE DELAVCA PRI DELU 4.4.1 Navodilo za varno delo

Navodilo za varno delo (slika 18) je potrebno postaviti na več vidnih mest brusilnega stroja. S tem bomo zagotovili, da bo delavec bolje seznanjen o varnem delu na brusilnem stroju. Poleg navodila za varno delo je potrebno napisati seznam uporabe zaščitnih sredstev na brusilnem stroju. Obstoječe navodilo za varno delo je napisano pomanjkljivo in ga je potrebno dopolniti. Z ustrezno predpisanimi navodili delavcu omogočimo varno delo na brusilnem stroju. Poleg navodil za varno delo, bi moral delodajalec bolj pogosto v podjetju obveščati delavce o nevarnostih, organizirati usposabljanje in izobraževanje za varno delo na brusilnem stroju. Obstoječe navodilo za varno delo smo ustrezno dopolnili in zagotovili delavcu večjo varnost. Obstoječe navodilo za varno delo smo dopolnili in dodali dodatne ukrepe:

• stroj mora imeti stikalo za izklop v sili, pri katerem mora biti viden napis STOP,

• pri vsaki okvari in pomanjkljivosti stroj takoj izklopite in postavite opozorilni znak (prepovedan vklop, stroj ne deluje),

• preden zapustite delovno mesto, se prepričajte, ali je delovanje stroja popolnoma ustavljeno,

• pri montaži, demontaži orodij, brusnega in vodilnega kolesa, uporabljajte primerne pripomočke oziroma dvižne naprave,

• bodite pazljivi pri prenašanju in shranjevanju orodja (brusno, vodilno kolo), • uporabljajte orodje le za namen, za katerega je izdelano, • pri delu uporabljajte samo primerno in brezhibno orodje, • oseba z dolgimi lasmi, naj se primerno zavaruje, • ne odstranite varnostnih zaščitnih naprav iz stroja, • red in disciplina sta osnovna pogoja za varno delo, • če pri delu obstaja na stroju nevarnost poškodbe za oči, obvezno nosite

očala ali druga primerna varovalna sredstva (http://www.varnost-solstva.com).

Obstoječe navodilo za vpliv okolice brusilnega stroja smo dopolnili in dodali dodatne ukrepe:

• okolica stroja mora biti čista, prehodna in ne založena, • po končani izmeni je potrebno prekiniti dovod električne energije, shraniti

orodje na ustrezno mesto, očistiti stroj in njegovo okolico (http://www.cpi.si). Dopolnjeno navodilo za varno delo postavimo zraven dokumentacije na stroju, da ima delavec pogled na operacijski postopek in navodilo za varno delo (slika 18). Na levo stran krmilne naprave dodamo dodatna navodila za varno delo na brusilnem stroju (slika 27). Z ustrezno postavitvijo in preglednostjo navodil zagotovimo delavcu boljše varno delo na brusilnem stroju. Izdelamo seznam obvezne uporabe zaščitnih sredstev pri delu in ga dodamo zraven navodila za varno delo na stroju.



Slika 27: Navodila za varno delo na brusilnem stroju (vir: http://www.resol.si) 4.4.2 Varovanje pri delu Brusilni stroj Herminghausen SR 3 je starejše izdelave in ima obrabljene dele, zaščitne pokrove in neuporabna navodila od proizvajalca. Zato je delavec varnostno ogrožen pri gibanju rok in nog v nevarnih območjih, kot so hitro vrtljivi deli stroja (brusilno in vodilno kolo). V navodilu za varno delo opozarjamo delavca, naj ne posega z roko v delovno območje. Ker ima delavec premalo pozornosti na navodilo za varno delo (slika 18), je potrebno delavca dodatno opozoriti, naj se ne giblje v nevarnem delovnem območju. Z ustreznim opozorilom lahko preprečimo nesrečo delavca pri delu. Zato je potrebno na zaščitne pokrove v nevarnih območjih dodati opozorilne znake, znake o prepovedi gibanja in seganja rok med obratovanjem stroja. Poleg teh znakov je potrebno dodati tudi znake za obveznost uporabe zaščitnih sredstev. Znaki prepovedi Na nevarnih območjih brusilnega stroja, kjer se delavec giblje, dodamo znake prepovedi. Delo v nevarnih območjih stroja predstavlja delavcu nalaganje struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev in pobiranje brušenih obdelovancev iz zaboja. Na pokrov brusnega in vodilnega kolesa dodamo znake prepovedi. Z znaki prepovedi preprečimo, da se delavec giblje in posega v nevarna območja brusilnega stroja (slika 28, 29, 30).



Slika 28: Znak za prepoved poseganja med obratovanjem stroja (vir: http://zvd.si)

Slika 29: Znak za prepoved seganja z roko v nevarno območje stroja (vir: http://zvd.si)

Slika 30: Znak za prepoved čiščenja med obratovanjem stroja (vir: http://zvd.si) Opozorilni znak Čeprav dodamo delavcu pri vzpenjanju pripomoček (slika 40), še vedno lahko obstaja nevarnost padca. Delavca opozorimo za nevarnost padca pri vzpenjanju in z dodanim znakom lahko preprečimo nezgodo.

Slika 31: Opozorilni znak - nevarnost padca iz brusilnega stroja (vir: http://zvd.si)



Znaki obveznosti Z znaki za obvezno ravnanje pri delu predpisujemo obvezno uporabo zaščitnih očal, varovalnih rokavic in varovalnih čevljev.

Slika 32: Znak obveznosti - obvezna zaščita oči (vir: http://zvd.si)

Slika 33: Znak obveznosti - obvezna uporaba varovalnih rokavic (vir: http://zvd.si)

Slika 34: Znak obveznosti - obvezna uporaba varovalnih čevljev (vir: http://zvd.si)

Opozorilni znak in znake obveznosti dodamo na stran krmilne naprave zraven navodil za varno delo na brusilnem stroju (slika 10). 4.4.3 Zaščitna sredstva Zaradi neuporabe osebne varovalne opreme pri delu lahko pride do poškodb in nastanek bolezni. Osebna varovalna oprema, ki jo delavec uporablja na delovnem mestu brusilnega stroja, mora biti dovolj odporna, materiali morajo biti dovolj odporni proti temperaturnim spremembam in delovanju čistilnega sredstva. Delavcu je poleg pomanjkljive opreme (zaščitne rokavice, zaščitna delovna obleka), ki jo uporablja pri delu, potrebno zagotoviti dodatno zaščitno opremo. Za osebno varnost pri delu vsak delavec upošteva predpisane varnostne ukrepe ter uporablja predpisana zaščitna sredstva in opremo. Delavec pazljivo ravna in skrbi, da je oprema v brezhibnem stanju in obvešča svojega nadrejenega o vsaki pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročila poškodbo pri delu.



Delavcu zagotovimo dodatno zaščitno opremo pri delu:

• Zaščitne rokavice Roke delavca so zelo izpostavljene, ker z rokami prijema koničaste okrogle obdelovance, ki imajo kovinske stružne opilke. Zaradi tega je potrebno roke delavca zaščititi in jih zavarovati pred udarci in vbodi. Posledica nezaščitenih in slabih gumijastih rokavic so najbolj pogoste vbodnine in vreznine. Ustrezne zaščitne rokavice fizično varujejo roke delavca pred poškodbami, vrezninami, vbodi, alergijami in drugimi boleznimi. Imeti morajo odpornost na trganje, prebadanje, predrtje in jih je po obrabi potrebno obvezno zamenjati z novimi. Potrebno je zagotoviti delavcu ustrezne rokavice za nalaganje struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev in rokavice za pranje obdelovancev v čistilnem sredstvu. Pri izbiri zaščitnih rokavic naj se upošteva zahteva po udobju pri nošenju in otip naj bo čim boljši. Zahteve zaščitnih rokavic narekujejo, da moramo izbrati dober material, kvaliteto rokavic in po najboljši možnosti zaščititi roke delavca.

Slika 35: Zaščitne rokavice ščitijo roke pred vbodi in vrezninami (vir: http://www.zavas.com)

Izbrali smo zaščitne rokavice za operacijo jemanje struženih obdelovancev iz zaboja in nalaganje struženih obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev (slika 35). Zunanjost rokavic je izdelana iz materiala poliuretana. Notranjost rokavic je izdelana iz protiureznega materiala iz visokotlačne polietilenske niti. Rokavice imajo najvišji nivo protiurezne zaščite, visoko odpornost na mehansko obrabo, fleksibilnost in zračnost. Rokavice so primerne za kovinsko – predelovalne industrije, strojne obdelave, za delo z ostrimi robovi in predmeti (http://www.zavas.com).



Slika 36: Zaščitne rokavice za pranje obdelovancev (vir: http://www.zavas.com)

Izbrali smo zaščitne rokavice za operacijo pranja brušenih obdelovancev v posodi, kjer je čistilno sredstvo. Rokavice so izdelane iz materiala pvc s hidrokarbonskimi vlakni. Rokavice so primerne za delo z naftnimi derivati, kislinami, topili, čiščenje, črnila in barvila (http://www.zavas.com).

• Obutev Zaščitni čevelj mora vsebovati zaščitno kapico iz jekla, ustrezen zunanji podplat, mora biti odporen proti zdrsu zaradi oljnega madeža na tleh in imeti mora odpornost pred predrtjem čevlja. Ustrezni zaščitni čevlji so potrebni pri delu, nastavitvi stroja, dviganju bremena in pri gibanju. Z ustreznimi čevlji preprečimo poškodbe delavca med delom na brusilnem stroju.

Slika 37: Zaščitni čevlji (vir: http://www.zavas.com) Izbrali smo ustrezne čevlje, primerne za delo in gibanje na območju brusilnega stroja. Čevlji imajo zaščitno kapico, zaščitni podplatni vložek in gumijast neprebojni podplat. Čevlji so sestavljeni iz materiala usnje in tekstila. Uporaba zaščitnih čevljev je možna v vseh industrijskih panogah in storitvenih dejavnostih (http://www.zavas.com).



• Zaščitna očala Pri poravnavanju brusnega kolesa na stroju odletava prah, drobci v okolico, ki dražijo, oziroma lahko poškodujejo oči delavca. Če preide prah v oko, povzroča med veko in zrklom draženje in vnetje. Zato je potrebno zagotoviti delavcu obvezno uporabo zaščitnih očal pri poravnavanju brusnega kolesa na brusilnem stroju. Oči moramo zaščititi, da ne pride do poškodb in škodljivih vplivov.

Slika 38: Zaščitna očala (vir: http://www.zavas.com)

Z uporabo zaščitnih očal opravimo delovno operacijo poravnave brusnega kolesa. Očala so izdelana iz materiala polikarbonat, ročke pa iz najlona. Očala ščitijo oči delavca pred letečimi drobci brusnega kolesa. Odporna so na praske, imajo stransko zaščito, ročke so nastavljive po dolžini. Očala imajo priložen elastični trak.

• Delovna preproga Delovna preproga pri brusilnem stroju mora pokrivati celotno delovno območje površine brusilnega stroja, kjer se delavec giblje. Zagotoviti moramo, da se delavec med delom čim več giblje na delovni preprogi. Široka mora biti najmanj toliko, kolikor je široko največje gibalno območje za delo. Premajhna globina preproge predstavlja nezgodno tveganje, prevelika pa ovire na prehodih in transportnih poteh.

Slika 39: Delovna preproga za delavnice (vir: http://www.prosigma.si)



Za novo delovno mesto smo izbrali preprogo za delavnice debeline 19 mm iz nitril – naravne gume. Položimo jo na tla v delovnem območju, kjer se gibljemo. Plošče preproge med seboj sestavimo. Preproga je primerna za vsa industrijska tla, vključno za oljnate površine in druge, kjer se izvajajo operacije vrtanje in brušenje. Površina preproge je takšna, da jo lahko dobro čistimo. Preproga ima položne zaključne robove, ki preprečijo spotikanje. S preprogo zagotovimo zmanjšano tveganje za drsenje, udobna je za hojo, primerna za dolgotrajno stanje, ki preprečuje napetost, utrujenost nog in hrbtenice. Plošče merijo 910 mm X 910 mm in so na voljo v črni barvi.

• Vzpenjanje delavca na brusilni stroj Preprečiti moramo nevarnost vzpenjanja delavca na brusilni stroj brez uporabe pripomočkov pri vzpenjanju. Če ne uporablja pripomočkov za vzpenjanje na stroj, se delavec lahko huje poškoduje zaradi zdrsa in nestabilnosti telesa v dvignjenem položaju. Zato je potrebno dodati ustrezno lestev, po kateri se delavec lahko varno vzpenja, pogleda in seže z rokami v notranjost stroja.

Slika 40: Zložljive delovne stopnice (vir: http://www.prosigma.si) Izbrali smo zložljive delovne stopnice, ki služijo kot pripomoček delavcu pri vzpenjanju na stroj. Zložljive delovne stopnice so izdelane iz aluminija. Višina stopnic je 700 mm, masa stopnic je 10,5 kg.



5 ZAKLJUČEK Med delom razmišljamo tudi o tem, kako bi svoje delo olajšali in si povečali učinke na delovnem mestu. V diplomskem delu smo predstavili obremenitve položajev drže in gibanja, ki nastopajo v obstoječem stanju na brusilnem stroju Herminghausen SR 3. Približali smo se načelom ergonomije tako, da smo uvedli kombinirano delovno mesto. Izbrali smo primeren ergonomski stol, dodali delovno mizo nastavljivo po višini, na kateri delavec opravlja delo v pravilni sedeči drži. Preoblikovali smo obstoječe delovne površine stroja, delovne predmete (korito na stroju, vodila, odlagalno mesto za zaboj struženih obdelovancev) in ergonomsko postavili delovne predmete v dosegu rok delavca. S tem smo zmanjšali dosege, nepotrebno in nepravilno gibanje rok delavca pri delu ter oddaljenost med operacijami. S kombiniranim delovnim mestom smo zmanjšali položaje stoječe drže in omogočili delavcu držo v sedečem pravilnem položaju za polovico celotnega delovnega časa. Delavec na novem delovnem mestu izvaja operacije merjenja in krmiljenja v sedeči drži. V stoječi drži pa izvaja operacije nastavitve konusa na stroju, pranje in zlaganje obdelovancev v zaboj in nalaganje obdelovancev v napravo za podajanje obdelovancev. Za pravilni položaj drže delavca pri dvigovanju bremena smo uvedli mini nakladalec. Reševanje problemov nepravilnih položajev drže v obstoječem stanju smo se lotili z metodo OWAS. S pomočjo metode OWAS smo ugotovili, kdaj je položaj drže telesa delavca med delovnem časom nepravilen. V našem primeru se je pojavil kritičen položaj drže delavca (položaj drže glave, ki je ventralno sklonjena nad 30°), pri katerem smo ukrepali takoj. Položaj je kritičen zaradi neustreznih delovnih površin stroja in postavitve delovnih predmetov. Pri operacijah, kjer je prisoten kritičen položaj glave, smo predlagali in zagotovili ustrezne rešitve. S pomočjo kombiniranega delovnega mesta, stola, delovne mize, stojala nastavljiva po višini, mini nakladalca in zdravstvenih navodil, smo zagotovili manjšo obremenitev in pravilni položaj drže glave. Za položaje, kjer je potrebno ukrepati v doglednem času smo podali rešitve, navodila in zdravstvene nasvete, kako naj delavec ohranja pravilni položaj telesa. Na kombiniranem delovnem mestu smo zagotovili, da se delavec prijetno dobro, telesno in duševno počuti, sproščeno giblje in poljubno menja pravilno držo telesa v sedečem in stoječem položaju. Da se delavec dobro počuti in varno giblje na brusilnem stroju Herminghausen SR 3 smo izboljšali navodila za varnost, dodali dodatna zaščitna sredstva in označbe za prepovedi, obveznosti in opozorila. Proizvajalci strojev bi morali stroje oblikovati tako, da bi bilo delo z njimi primerno, brez fizičnega in psihičnega napora. Podjetje lahko izvede ergonomsko analizo položajev drže in gibanja še na ostalih brusilnih strojih v proizvodnji, na podoben način, kot smo ga predstavili v tej diplomski nalogi. Meritve, analize položajev drže in gibanja delavcev na brusilnih strojih niso dovolj. Vsak tip stroja ima drugačno konstrukcijo in delovne površine. S pomočjo varnostnega inženirja, zdravnika specialista medicine dela, tehnologa, ergonoma bi bilo potrebno analizirati vsak brusilni stroj posebej. Z najboljšo rešitvijo zagotovimo delavcu pravilni položaj drže, gibanje in ergonomsko urejeno delovno mesto. S tem



bi preprečili nepravilne drže, gibanje tudi pri drugih delavcih na brusilnih strojih. Ukrepati bi bilo potrebno čimprej in preprečiti nastajanje nepravilnih drž, bolezni in trajnih poškodb. Drug ukrep je nabava novih ergonomsko oblikovanih strojev, s katerimi se zagotovi delavcem zdravo in dobro počutje pri uporabi teh strojev. Tretji ukrep je seznanjanje delavcev s tveganji, ki so povezani z njihovim delom na delovnem mestu ter zdravstvena vzgoja delavcev. Zdravstvene nasvete in vaje, bi bilo priporočljivo vnesti v vsakdanji delovni dan. Analize, raziskave, zdravstvene ocene položajev drž delavca in delovnih mest niso le nepotreben strošek, temveč strokovna pomoč, ki lahko zagotavlja še boljše gospodarjenje. Strošek je kot dobra naložba, ki se lahko tudi obrestuje.



LITERATURA IN VIRI

Knjige: Balantič, Z. (2000) Človek, delo, učinek, Moderna organizacija v okviru FOV, Kranj. Bilban, M. (2002) Medicina dela za zdravnike družinske medicine, ZZD, Ljubljana. Drusany, V. (1999) Varnostnotehniški priročnik, Gospodarski vestnik, Ljubljana. Hočevar – Rupnik, F. (1981) Ergonomija, Moderna organizacija v sestavu, Kranj. Horvat, J. (2001) Osebna varovalna oprema, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana. Jakovljević, M., Kacin, A., Puh, U. (2010) Ocenjevalne metode v fizioterapiji 2, Zdravstvena fakulteta, Ljubljana. Leber, M., Polajnar, A. (2000) Študij dela za delo v praksi, Založniško tiskarska dejavnost TF, Maribor. Mikeln P. (2000) Ergologija 1, Moderna organizacija v okviru FOV, Kranj. Mikeln P. (2000) Ergologija 2, Moderna organizacija v okviru FOV, Kranj. Polajnar, A., Verhovnik, V. (2007) Oblikovanje dela in delovnih mest za delo v praksi, Založniško tiskarska dejavnost TF, Maribor. Sušnik, J. (1987) Položaji in gibanje telesa pri delu, Univerzitetni zavod za zdravsteno in socialno varstvo v okviru zbirke Knjižnica UZZSV. Sušnik, J. (1992) Ergonomska fiziologija, Didakta. Verhovnik, V., Polajnar, A.(1994) Oblikovanje dela in delovnih mest, Založniško tiskarska dejavnost TF, Maribor. Vuk, A. (2010) Diplomsko delo, Primerjalna analiza metod Peil, Rula, Reba in Owas za ocenjevanje obremenitev delavca v tiskarni. Spletne strani: http://www.maschinensucher.de), 19.11.2010 http://www.prosigma.si), 25.11.2010 http://www.kmueller.ch, 27.11.2010 http://www.machinseeker.com, 28.11.2010 http://osha.europa.eu, 1.12.2010 http://www.kaiserkraft.si, 10.12.2010 http://www.hrbtenica.com/pravilni gibi/dvigovanje/, 13.2.2011 http://www.fkkt.uni-lj.si/attachments/dsk5085/vaja_3_owas-za_studente.pdf, 5.3.2011 http://zvd.si, 7.5.2011 http://www.varnostni-znaki.mddsz.gov.si, 7.5.2011 http://www.resol.si, 8.5.2011 http://www.studioenergija.com, 1.6.2011 http://www.poslovni-bazar.si, 1.6.2011 http://www.ima.si, 1.6.2011 http://et2007.mddsz.gov.si, 5.6.2011 http://www.cenim.se, 6.6.2011 http://www.resale.de, 10.6.2011 http://www.zavas.com, 11.6.2011 http://www.tauricon.sk, 12.6.2011 http://www.mitutoyo.com, 13.6.2011 http://www.schaefershop-industrie.si, 14.6.2011 http://www.cpi.si, 2.7.2011 http://www.varnost-solstva.com, 10.7.2011



KAZALO SLIK

Slika 1: Brusilni stroj Herminghausen SR 3.........................................................8 Slika 2: Sestava brusilnega stroja Herminghausen SR 3 ....................................9 Slika 3: Vizualni prikaz drže delavca med delom .............................................. 10 Slika 4: Dviganje bremen.................................................................................. 12 Slika 5: Položaji drže delavca pri izvajanju operacij dela in razporeditev delovnih predmetov na delovnih površinah........................................... 13 Slika 6: Desna stran delovne površine brusilnega stroja ................................... 14 Slika 7: Merila pasametri .................................................................................. 15 Slika 8: Naprava za nastavitev konusa na brusilnem stroju............................... 16 Slika 9: Leva stran delovne površine brusilnega stroja...................................... 17 Slika 10: Krmilna naprava................................................................................... 17 Slika 11: Voziček, na katerem so zaboji struženih obdelovancev........................ 18 Slika 12: Stojalo, na katerem je posoda čistilnega sredstva in zaboj brušenih obdelovancev ........................................................................ 18 Slika 13: Naprava za podajanje obdelovancev.................................................... 19 Slika 14: Sredina delovne površine brusilnega stroja.......................................... 20 Slika 15: Naprava za merjenje ovalnosti ............................................................. 20 Slika 16: Zaboj v koritu stroja.............................................................................. 21 Slika 17: Razdalja med koritom stroja in stojalom............................................... 21 Slika 18: Pozicioniranje dokumentacije............................................................... 22 Slika 19: Talna površina brusilnega stroja........................................................... 24 Slika 20: Stol s sedežem v obliki sedla ............................................................... 52 Slika 21: Mini nakladalec .................................................................................... 53 Slika 22: Kombinirani položaji delavca in nova postavitev delovnih predmetov na brusilnem stroju ............................................................. 54 Slika 23: Delovna miza – površina ...................................................................... 56 Slika 24: Zaboj brušenih obdelovancev na vodilih............................................... 57 Slika 25: Odlagalno mesto za zaboj struženih obdelovancev.............................. 59 Slika 26: Delovna miza - stojalo.......................................................................... 60 Slika 27: Navodila za varno delo na brusilnem stroju.......................................... 62 Slika 28: Znak za prepoved poseganja med obratovanjem stroja ....................... 63 Slika 29: Znak za prepoved seganja z roko v nevarno območje stroja ................ 63 Slika 30: Znak za prepoved čiščenja med obratovanjem stroja........................... 63 Slika 31: Opozorilni znak - nevarnost padca iz brusilnega stroja......................... 63 Slika 32: Znak obveznosti - obvezna zaščita oči ................................................. 64 Slika 33: Znak obveznosti - obvezna uporaba varovalnih rokavic ....................... 64 Slika 34: Znak obveznosti - obvezna uporaba varovalnih čevljev........................ 64 Slika 35: Zaščitne rokavice ščitijo roke pred vbodi in vrezninami ........................ 65 Slika 36: Zaščitne rokavice za pranje obdelovancev........................................... 66 Slika 37: Zaščitni čevlji........................................................................................ 66 Slika 38: Zaščitna očala...................................................................................... 67 Slika 39: Delovna preproga za delavnice ............................................................ 67 Slika 40: Zložljive delovne stopnice .................................................................... 68



KAZALO TABEL Tabela 1: Obrazec za analizo telesnih položajev hrbtenice, zgornjih udov

in zapestja............................................................................................ 39 Tabela 2: Obrazec za analizo telesnih položajev spodnjih udov........................... 39 Tabela 3: Obrazec za analizo telesnih položajev glave in premagovanje zunanjega upora z mišično silo ............................................................ 40 Tabela 4: Analiza rezultatov položaja hrbtenice po metodi OWAS za hrbtenico .............................................................................................. 41 Tabela 5: Analiza rezultatov položaja zgornjih udov po metodi OWAS

za zgornje ude ..................................................................................... 41 Tabela 6: Analiza rezultatov položaja rok in sile po metodi OWAS

za zapestje in sile................................................................................. 41 Tabela 7: Analiza rezultatov položaja spodnjih udov po metodi OWAS

za spodnje ude..................................................................................... 42 Tabela 8: Analiza rezultatov položaja glave po metodi OWAS za glavo............... 42 Tabela 9: Analiza metode OWAS v odstotkih....................................................... 43

ergonomska analiza poloŽajev delavca pri ...za pravilno držo in varno gibanje delavca, manjkajo...

Documents