etransport · 4 // transport // junij 2015. vsebina Številka 06 – junij 2015 vsebina // uvodnik...

Jeseni obvezni asistenčni sistemi

TEST

Scania R 450

Tehnika: hidravlični pogon

TesT: Renault Trafic & Opel Vivaro

a

Vodilna slovenska revija o gospodarskih vozilih, logistiki in prometu eT

ran

spo

rt.s

i

JUNIJ 2015LETNIK 15 • ŠTEVILKA 6

CENA

2,90 EUR

TOP 100največji CeSTniPRevOZniKi

Izbrali smo gospodarska vozila leta

veLiKaRePORTaŽa

L E T

www.scania.si

Gremo naprej.

Izjemen izkoristek goriva potrjujejo dejstva. Spremljajte

zmogljivost naših motorjev na področju porabe goriva na

www.scania.com/moveforward.

Scania. Vedno s pogledom naprej.

DODATNE IZBOLJŠAVE NA PODROČJU UČINKOVITOSTI GORIVA.

Za nas ne obstajajo premajhni deli. Vsak del ima svoj pomen. Zato vedno izboljšujemo vse, kar delamo. To je tisto, kar nas žene naprej. Po predstavitvi serije Scania Streamline smo nadaljevali z izboljšavami in razvojem naših tovornjakov. Zadnji rezultat razvoja je serija posodobitev, ki zmanjšajo porabo goriva za tri odstotke.

3%Prihranite tri odstotke goriva z našimi zadnjimi izboljšavami.

Posodobljen Scania Eco-roll

Prostovrteči retarder

Nova Scania 450 Euro 6 SCR

Novo olje, ki varčuje z gorivom

Scania 01 2015-A4.indd 1 27.1.15 11:34

“...Ustavil sem se na bencinski črpalki, natočil gorivo, plačal in se odpeljal. Čez čas sem prejel SMS o izvedenem dvigu na bančnem avtomatu v višini 120 €. Preveril sem v denarnici in ugotovil, da kartice nimam pri sebi. Poklical sem številko, ki je bila zapisana v SMS sporočilu in takoj uredil preklic kartice. Varnostno SMS sporočilo je preprečilo možnosti nadaljnjih zlorab.“

Vklopite storitev Varnostno SMS - sporočilo.

Svetujemo vam, da na svoji banki povprašate o storitvi Varnostno SMS – sporočilo, ki vas obvesti o zlorabi, nudi možnost preklica kartice in prepreči nadaljnje zlorabe.

Vklopite varnostno SMS sporočilo

www.bankart.si

Preprečite večje �nančne izgube v primeru zlorabe kartice

4 // TransporT // junij 2015.

Vsebina Številka 06 – Junij 2015

Vsebina // UVODNIK

Novice

6 slovenija in svet

13 previdno s plačilnimi karticami

Test, vozili smo, aktualno

14 100 največjih

17 50 največjih cestnih potniških prevoznikov

18 razstava vozil in šoferski praznik

22 Gospodarsko vozilo leta

36 15 uspešnih let

39 pravi dolgoprogaš

44 resen avtobus

46 Večnamenski medmestnež

48 Zmagovalca GVL 2015

52 Volkswagnov obrtnik

54 Marljiva mravljica

58 Korak do avtopilota

62 specializirani za prevoz kontejnerjev

63 Gotovina na poti

64 CMr odgovornost in zavarovanja (8. del)

66 pobuda sekcije za promet

68 norbert Kiss v življenjski formi

Logistika

70 svet prikolic

72 sejem Transport in logistika – München 2015

76 Logist leta 2014

78 Zasnove za učinkovitejši železniški promet

80 nastaja enotni evropski prometni prostor

81 servisne informacije

82 Križanka 68

58

18

22 54

TransporT // junij 2015. // 5

Izdajatelj TehNIs, d.o.o.

• Direktor Janko Zrim

• Glavni in odgovorni urednik Borut Štajnaher

• Avtorji Matej Jurgele Martina Kermavner aljaž Vidovič Martin skušek Josip orbanić Zoran samardžić dr. Bojan Beškovnik

• Naslov uredništva Linhartova 3 1000 Ljubljana tel.: 01 430 60 60 faks: 01 439 36 10 e-pošta: [email protected]

• Tajništvo Tanja Kokot tel.: 01 430 60 60 e-pošta: [email protected]

• Marketing in oglasno trženje Martina Kermavner gsm: 031 728 800 tel.: 01 430 60 65 e-pošta: [email protected]

• Oblikovanje in grafična priprava studio Tehnis d.o.o., Katja podržaj

• Tisk schwarz print, d.o.o. Ljubljana

• Distribucija Delo prodaja, d.d. in pošta slovenije

revija Transport izhaja enkrat mesečno. Letno izide 10 številk.

Cena posameznega izvoda je 2,90€.

Letna naročnina znaša 28,97€.

poštnina in DDV sta vključena v ceno.

Issn 1580 - 4488.

revija šteje med grafične izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost.

Copyright © Revija Transport

Kakršna koli reprodukcija in posredovanje edicije ali njenih posameznih delov sta dovoljena le s pisnim soglasjem izdajatelja.

MAJ je bil pri nas povsem podrejen pripravam in izvedbi Transport showa. Res smo se potrudili in upam, da ste tega mnenja tudi vsi, ki ste se sprehodili po velikem razstavnem prostoru na parkirišču BTC Logističnega centra. Ob raznovrstnem dogajanju smo izbrali slovensko gospodarsko vozilo leta, revija Transport pa je tam proslavila tudi 15 izhajanja. Skupaj z vsemi prisotnimi smo nazdravili s penino in si razdelili specialitete z žara. Tokratna razstav gospodarskih vozil je bila peta, mi pa smo z mislimi že pri pripravi naslednjega Transport showa. V nadaljevanju revije si lahko v sliki in besedi ogledate kaj vse je bilo tokrat na ogled in kaj se je dogajalo.Pred nami je poletje in s tem povezane gneče na cestah in prepovedi voženj ob koncih tedna, pa tudi kakšna zapora karavanškega predora ni izključena, tako da svetujem mirne živce in hladno kri, če boste obtičali kje na cesti. Med poletno turistično sezono, ki traja od 1. 7. od 31. 8. se prometna varnost navadno precej poslabša, saj se vožnja poleti razlikuje od vožnje v drugih obdobjih leta. Večja gostota prometa in raznovrstnost prometnih udeležencev z različnimi vozniškimi izkušnjami, so največje težave na cestah v vročih poletnih dneh. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč pa še naprej ostaja prehitra vožnja in vožnja pod vplivom alkohola. Želim vam čim bolj varno vožnjo, s čim manj zastoji in da bi varno prišli na cilj. Če pa ste na dopustu, nikar ne hitite, morje vas bo počakalo. Pa srečno vožnjo!

Transport show

Revija Transport je članica mednarodne žirije Avtobus leta.

Borut Štajnaher

novice // aKTUalNO Iz slOVeNIje IN sVeTa

IveCO

Nov Daily 4x4po velikem uspehu novega Dailyja, ki je prejel nagra-do kot zmagovalec prestižnega “International Van of the Year 2015” tekmovanja, Iveco sedaj predstavlja novo različico Daily 4x4. Vozilo se ponaša z veliko močjo in fleksibilnostjo, saj s pogonom 4x4 vstopa v popolnoma novo kategorijo. na voljo je v dveh razli-čicah, pri čemer lahko izbiramo med enojno kabino medosne razdalje 3050 ali 3400 mm ter dvojno ka-bino za posadko sedmih oseb s 3400 mm medosne razdalje. prav tako lahko glede na potrebe izbiramo med 3,5- in 5,5-tonsko različico. Vozilo je v vsakem primeru opremljeno s trpežnim 3-litrskim motorjem Euro 6, ki proizvede 170 KM in 400 nm navora. nanj

je priključen 6-stopenj-ski menjalnik, preko katerega se moč pre-naša do osrednjega razdelivca pogona, s štirimi posebej nizki-mi prestavami. Tako imamo skupno na voljo 24 prestavnih razme-rij, ki zmorejo prema-gati vsako strmino in prečkati najresnejše terene.

DAF

Tovornjak na pedalapri DaF-u so razširili svojo ponudbo specialnih raz-ličic tovornjaka XF Euro 6. sedaj je na voljo tudi kot otroški tovornjak na pedala. narejen je posebej za tiste otroke, ki sanjajo, da bi imeli svoj lasten tovornjak, vendar so še malce premladi. atraktivni oranžni otroški tovornjak je možno naročiti preko spleta ali uradnih trgovcev DaF-a. na voljo so tudi druge elegantne, funkcionalne in kakovostne igrače in oblačila za otroke. DaF pa prav tako predstavlja novo kolekcijo oblačil zanj in njo ter druge edinstve-ne DaF dodatke, ki bodo zagotovo navdušili vse pri-vržence znamke.

vOLvO TRuCks

Samodejni vklop prednjega pogonaVolvo Trucks je prvi proizvajalec tovornjakov na svetu, ki pri tovornjakih za gradbeništvo ponuja vklop pred-njega pogona. Funkcija samodejnega preprečevanja zdrsa pogonskih koles vklopi pogon sprednje osi, če zadnja kolesa izgubijo oprijem na spolzki ali neutrjeni podlagi. Za voznika to pomeni boljše manevrske spo-sobnosti, za lastnika prihranke goriva, za tovornjak pa manjšo obrabo. Mnogi vozniki vklopijo sprednji pogon ali zaporo diferenciala že vnaprej, preden pridejo do težavnega odseka, da ne bi obtičali. Volvova funkcija samodejnega preprečevanja zdrsa pogonskih koles vklopi pogon sprednjih koles med vožnjo in samo za toliko časa, kot je ta res potreben. samodejno pre-prečevanje zdrsa pogonskih koles spada med stan-dardno opremo Volva FMX s konfiguracijama 4x4, 6x6 ter tudi 8x6, ter je na voljo za celotni program motorjev različic Euro 3, 4, 5 in 6.

FReIGhTLINeR INspIRATION

Sistem samodejne vožnje je realnostKot kaže, bodo ameriški špediterji lahko kmalu počivali med vožnjo. predstavili so prvi tovornjak, v katerem bo voznik lahko na avtocesti že danes s pritiskom na gumb predal volan svojemu elektronskemu asisten-tu. pri tem se bodo tovrstni tovornjaki povezali tudi v samovozeče konvoje, ki bodo porabili manj goriva in pomagali povečati pretočnost ceste. Tovornjak ima v sprednjem odbijaču nameščen radarski sistem in dva senzorja. skupaj prepoznavajo morebitno približevanje vozil s stranskih cest in nadzirajo vozno ter okoliško površino do 250 metrov pred vozilom. o tem bomo več pisali v naslednji številki.


IveCO

Razkrit novi EurocargoEden izmed vohunov je na spletu objavil sliko popolnoma odkritega, čisto novega modela tovornjaka Iveco Eurocargo. Ko je prišla na trg trenutno aktual-na različica mo-dela Eurocargo, je vizualno izgle-dala precej ena-ko, kot prejšnja generacija, ki jo je nadomestila. Tokrat ni tako,

saj je videti, da so na oddelku za oblikovanje podjetja Iveco zavihali rokave in vizualno prenovili prihajajočo generacijo vozila. nova generacija deluje precej bolj moderno in nasmejano. Druge podrobnosti in tehnič-ne novosti za enkrat še niso znane, lahko pa jih priča-kujemo še letos.

MAN

Interschutz 2015Man s svojim širokim spektrom vozil TGL, TGM in TGs pokriva širok razpon masnih razredov od 7,5 do 44 t za veliko različnih dejavnosti, s katerimi se soočajo ga-silske in reševalne službe. Man bo svoje številne teh-nične novosti predstavil na sejmu Intershutz 2015, ki se junija odvija v Hannovru. Za prikaz obsega svojih vozil bodo pri Man-u predstavili veliko različnih variant posa-meznega modela, vse od različnih konfiguracij podvozij do različnih tipov kabin in nadgra-denj. pred-s ta v l j ena vozila si bo mogo-če ogledati v hali 27. na sliki je pred-s t a v l j e n Man TGM 18.340 z motorjem Euro 6.

MOL

Zlata MOL karticapo uspešni uvedbi sprejema kartic MoL na cestninskih po-stajah Dars v sloveniji sedaj sprejemajo Zlato kartico MoL tudi za plačilo cestnine v Češki republiki. Cestnina se lahko po-ravna na vseh kontaktnih točkah in distribucijskih mestih na pred- in poplačniški sistem. V drugem primeru je potrebno skleniti po-godbo z Direktoratom za ceste in avtoceste Češke republike. registracija za poplačniški sis-tem je na voljo na kontaktnih točkah in distribucijskih mestih.

ReNAuLT TRuCks

Fotografski natečajrenault Trucks vas vabi, da sodelujete na fotografskem natečaju renault Trucks T, mednarodno tovorno vozilo leta 2015, in se potegujete za eno od 60 maket! na natečaju lahko sodelujete tako, da naložite fotografi-jo, na kateri je renault Trucks T, na spletno stran Truckers Gallery. pri tem označite kvadratek “sodelujem na fotografskem natečaju renault Trucks T in se strinjam s pravili”. natečaj se je začel 1. aprila in traja do 31. avgusta. prvih 10 nagrad bo izbrala žirija, naslednjih 50 zmagovalcev pa bo določenih z žrebom. Fotografski natečaj najdete na spletnem naslo-vu: http://truckersgallery.renault-trucks.com/.



TIMOCOM

Spletne platformeEna izmed Timocomovih delavnic v sloveniji se je odvi-jala tudi na šoli B&B v Kranju. Delavnico je vodila Tina pandža, področni vodja za slovenijo. na delavnici so predstavili Timocomove spletne platforme, TC profi-le® (spletni transportni imenik za Evropo), TC eMap® (program za izračun poti in sledenje vozil), TC eBid® (program za razpisne platforme) in TC Truck&Cargo® (Borzo tovora, kjer dnevno razpolagajo do 450.000 ponudb tovora in/ali tovornih vozil). njihove proizvode naj bi uporabljalo okoli 35.000 transportnih podjetij. po teoriji in razlagi je sledilo tudi praktično delo z orod-ji. Udeleženci so lahko v živo preizkusili uporabo mask za dodajanje tovora ali vozil, ali pa so iskali določen to-vor in se seznanili s Timocomovimi orodji. Vsak izmed udeležencev je prejel tudi certifikat.

pALeTe

EPAL na poti uspehaV prejšnji številki smo objavi-li članek o EpaL-u (Evropskem združenju za palete). po pomo-ti smo pozabili navesti avtorja članka. avtor članka je g. Ivan Kerec, ki se mu za nevšečnost opravičujemo.

ReNAuLT TRuCks

Peresno lahek mešalec 8x4Tovornjak renault Trucks C XLoad je v celoti namenjen prevažanju betona in popolnoma prilagojen tako asfaltirani cesti kot terenski podlagi. Tovornjak

konfiguracije 8x4 z dvojnimi pnevmatikami na zadnjih oseh ima lastno težo zgolj 9200 kg, ki je certificirana s strani francoskega certifikacijskega organa UTaC. Ultra lahki C XLoad tako omogoča prevoznikom, da optimizi-rajo svoje prevoze, saj lahko naenkrat prepeljejo večjo količino tovora in tako povečajo svojo stroškovno učin-kovitost. naenkrat lahko prevažamo 8 m3 betona, kar pomeni, da v 16-ih vožnjah prepeljemo enako količino betona, kot običajen tovornjak v 17-ih vožnjah. Zraven tega pa tovornjak kljub manjši teži ohranja svojo robu-stnost, saj je prihranek na teži posledica uporabe alumi-nija pri izdelavi nadgradnje. To pomeni, da vozilo pride že iz tovarne z nameščenim mešalcem cementa, kar prav tako zmanjšuje čakalne čase.



Za doplačilo je možno naročiti tudi ka-mero za pomoč pri vzvratni vožnji.partner bo na začetku dostopen s pre-verjenim 1,6-litrskim BlueHDi motor-jem, ki razvija tri stopnje moči: 55 kW, 73 kW in 88 kW. Motorji so do 15 odstotkov varčnejši in čistejši. na voljo je tudi kot potniška izvedba tepee ali kot dostavna izvedba z dvema dolžinama. novost v ponudbi pa je električna izve-denka, ki lahko po zagotovilih proizvajal-ca z enim polnjenjem prepelje do 170 km, življenjski rok baterij pa je podaljšan na 8 let. Cenovna paleta prenovljenega partnerja se začne pri 14.900 evrih.

peuGeOT

Novi partnerTudi družina majhnih dostavno-potniških vozil, ki jo peugeot trži pod imenom partner, je prišla na vrsto za osvežitev. Le-ta je najbolj opazna na spre-dnjem delu, kjer jer nova maska, v kateri se sedaj bohoti lev, logotip podjetja. sprednji odbijač je ma-sivnejši in sega vse do luči, nad lučmi za meglo pa so sedaj svoj prostor našle LED dnevne luči.V notranjost tudi pri partnerju sedaj najdemo 7-palčni zaslon, občutljiv na dotik, povezljivost z zunanjimi napravami pa omogoča sistem Mirror-Link. Zanimivo pa je, da lahko sistem upravljamo tudi z glasom (slovenskega jezika še ne prepozna).

FIAT

Novi dobloDoblo je zelo pomemben člen Fiatov ponudbe lahkih gospodarskih vozil, saj je to najbolj pro-dajan model v letu 2014, nov model pa bo to pozicijo zagotovo zadržal. novi Doblo četrte generacije pa prinaša še več uporabnosti, več zmogljivosti in več vrednosti.avto se ponovno izdeluje v treh izvedbah – car-go, combi, workup (šasija), pozneje pa bo na

Foto: 10-1,2

voljo še potniška izvedba panorama. največ se pričakuje od izved-be combi, saj ima nosilnost 750 kg, ob tem pa se v njem lahko prevaža še 5 oseb. To je odlična kombinacija za majhne obrtnike, ki si lahko pri nakupu obračunajo DDV.popolnoma prenovljeni zunanjost in notranjost spajata najsodob-nejšo obliko, ki spominja na osebno vozilo, in lahko gospodarsko vozilo v model, ki izraža živahnost, varnost in moč. Motorna paleta je sestavljena iz šestih turbodizelskih motorjev s prostornino 1,3 in 1,6 litra. novi Doblo Cargo je na voljo že za 11.110 EUr.


Varnost

MeD IzpOsTAvLJeNIMI kategorijami uporabnikov so zagotovo tudi poklicni vozniki, saj so zaradi narave dela in stalnega premikanja po različnih državah lahko lahka tarča različnih nepridipravov in finančnih zlorab. Da bi bilo tveganje čim manjše, smo vam pripravili nekaj osnovnih nasvetov, kako bolj varno poslovati s plačilnimi karticami in se učinkovito izogniti tveganju zlorab.

OsNOvNA NAvODILA

Plačilno kartico je treba razumeti kot denar. Kartico imejte vedno pri sebi in je ne puščajte v vozilu ali hotelski sobi. Osebno številko (PIN) si zapomnite in je nikdar ne hranite skupaj s kartico. Novo plačilno kartico takoj podpišite, saj je veljavna le podpisana, hkrati pa s tem zmanjšate možnost zlorabe. Staro kartico (neveljavno ali preklicano) takoj razrežite! Preventivno si shranite telefonsko številko za blokado kartice (najboljše kar v vaš prenosni telefon) in v primeru kraje ali izgube takoj pokličite. Ob uporabi oziroma plačilu kartice nikoli ne izpustite izpred oči, sledite

previdno s plačilnimi karticamiŽivimo v času, ko je plačevanje s plačilnimi karticami nekaj

povsem običajnega in vsakdanjega, zato je prav, da poznamo

in upoštevamo nasvete za bolj varno ravnanje s plačilnimi

karticami. Še posebej nam to znanje pride prav v poletnih

mesecih, ko več potujemo in plačujemo s plačilnimi karticami,

in v prednovoletnem času, ko vse drvi po novoletnih nakupih.

postopku avtorizacije in na koncu preverite znesek na izpisku. Na prodajnih mestih ne podpisujte potrdil (slipov), ki niso namenjena takojšnjemu plačilu blaga ali storitve in so napisana z vnaprejšnjimi datumi ali so celo prazna.

upORAbA bANčNeGA AvTOMATA

Pomembno je, da med opravljanjem katere koli transakcije na bančnem avtomatu nihče ne sme videti vaše osebne številke! Pri vpisovanju osebne številke priporočamo, da z roko zastrete tipkovnico, če kdo stoji preblizu, ga prosite, naj se odmakne. Kartico uporabljajte na tistih bančnih avtomatih, ki stojijo na obljudenem, dobro osvetljenem mestu. Če zaznate kakršna koli odstopanja od običajnega delovanja (neobičajne reže, kamere, dodatne zahteve po vpisu PINa …) vzemite kartico, zapustite bančni avtomat in o dogodku čim prej obvestite svojo banko in policijo.Takoj, ko ugotovite krajo ali izgubo kartice, pokličite na v vašem prenosnem telefonu shranjeno telefonsko številko za blokado kartice in prijavite izgubo ali krajo kartice. Sum kraje obvezno prijavite tudi najbližji policijski enoti.

NA kAJ MORAM pAzITI pRI pOsLOvANJu v TuJINI?

V tujini je dobro razpolagati z več različnimi karticami. Pred potovanjem preverite veljavnost kartice in razpoložljiv limit. Kopirajte svojo kartico in potni list

ter kopije hranite ločeno in varno, saj tako v primeru izgube ne boste ostali brez vsega. V gneči imejte torbico ali denarnico tesno ob sebi, v hotelskih sobah ali apartmajih pa uporabljajte sefe za hranjenje dragocenosti, gotovine in kartic.Svetujemo vam, da se na svoji banki pozanimate o storitvi Varnostno SMS – sporočilo. Slednje lahko prepreči večje finančne izgube v primeru zlorabe bančne kartice, saj uporabnika z obvestilom na prenosni telefon obvesti o dejavnostih, izvedenih z bančno kartico. Ob sumu, da plačila ali dviga na bankomatu ali … niste opravili vi, lahko nemudoma izvedete preklic kartice in preprečite nadaljnje zlorabe.

več nasvetov in navodil za poslovanje s plačilnimi karticami si oglejte na www.bankart.si.


pOzITIvNe napovedi v gospodarstvu in rast prodaje gospodarskih vozil (revija Transport 2/2015) se pozitivno odraža tudi v analizi dejavnosti H (promet in skladiščenje), ki izkazuje 6,44odstotno rast prihodkov od prodaje v letu 2014, medtem ko celotno gospodarstvo v Sloveniji beleži 2,80odstotno rast.Kljub temu moramo biti pri napovedih za naprej previdni, kajti v dejavnosti v povprečju skorajda ni bilo večjih investicij, saj prirast sredstev izkazuje le

največjih

Predstavljamo vam seznam 100 največjih avtoprevozniških podjetij v sloveniji,

katerih osnovna dejavnost je cestni prevoz blaga (H-49.410), na podlagi

finančnih podatkov za leto 2014.

Vir: Bisnode

0,08odstotno povečanje. Dolgoročno lahko to pomeni izgubo konkurenčnosti in povečanje zahtev po investiranju v prihodnjih letih. Nadaljevalo se je tudi čiščenje panoge iz prejšnjih let oziroma je bilo zaznati negativno nataliteto rasti v panogi H, saj je bilo v letu 2014 izbrisanih 929 podjetij, novoustanovljenih pa 800.Sicer pa so napovedi optimistične tako glede na splošne napovedi gospodarske rasti kot tudi na dogajanja v panogi, kjer

sta predvsem rast čistega dobička in prihodkov v letu 2014 dala panogi zalet in spodbudo novim investitorjem za nova vlaganja.Še pojasnilo k tabeli. Analiza je narejena na podlagi podatkov zaključnega računa za leto 2014, kjer je bilo osnovno merilo skupno ustvarjeni prihodki. Za boljšo oceno o uspešnosti in velikosti podjetja smo dodali še podatke o izkazanem dobičku oziroma izgubi, številu zaposlenih in primerjavo z letom 2013.

* Razširjeno analizo panoge H – promet in skladiščenje s statističnimi podatki si lahko od 20. junija 2015 v celoti ogledate na www.eTransport.si.

100


CesTNI PReVOz BlaGa

Naziv podjetja Celotni prihodki 2014 (eUR)

Čisti dobiček/izguba 2014

(eUR)

Število zaposlenih 2014

Celotni Prihodki 2013

Mesto 2013

1 eUROTeK d.o.o. 27,133,285 -973,225 248 29,224,146 1

2 avTOTRanSPORTi KaSTeLeC KaSTeLeC LaDO S.P. 23,536,129 1,312,777 139 21,158,805 2

3 jURčič & CO., d.o.o. 17,610,046 699,895 150 17,120,826 44 T.L. SiRK d.o.o. 17,297,359 406,013 106 14,999,856 65 GaTiS d.o.o. 15,415,858 54,860 51 20,131,788 36 PeTRanS d.o.o. 15,116,365 1,103,903 74 13,828,077 87 KOBaL DUŠan s.p. 15,023,570 544,272 107 11,357,345 138 GeFCO d.o.o. 14,895,617 -156,735 21 11,444,171 149 KO-TRanS d.o.o. 14,736,328 1,008,563 108 13,670,895 10

10 GLOBUS d.o.o. 14,440,958 331,420 106 14,750,253 711 FRiKUS d.o.o. 13,391,942 -384,549 82 13,800,856 912 ŠPeDiCija GOja d.o.o. 13,018,221 179,879 85 10,649,641 1913 PLOj d.o.o. 12,754,090 646,125 33 12,445,170 1114 PeTeK TRanSPORT d.o.o. 12,736,849 629,665 101 12,268,904 1215 GLOBaL SiSTeM d.o.o. 12,705,830 362,253 101 15,218,330 516 SiGR d.o.o. 12,305,415 29,199 17 11,566,831 1317 BRUS d.o.o. 11,614,814 1,068,970 98 11,200,467 1618 PFeiFeR d.o.o. 11,569,386 891,210 75 10,680,019 1819 DanieL FijavŽ S.P. 11,544,797 531,485 86 10,761,522 1720 TnT express Worldwide, d.o.o. 10,506,579 349,432 99 9,740,618 2321 PRevOZniŠTvO KLaUT d.o.o. 8,934,866 591,808 54 7,628,612 3422 avTOTRanSPORT KOvačič d.o.o. 8,927,092 104,838 37 9,375,942 2523 HaBjan TRanSPORT d.o.o. 8,416,195 489,950 45 8,160,285 31

24 KLeMen TRanSPORT, KLeMen PiŠKUR S.P. 8,303,181 494,090 64 5,403,581 65

25 OMaHen-TRanSPORT d.o.o. 8,118,474 709,652 46 7,859,013 3226 ŽiHeR d.o.o. 8,083,402 73,870 35 9,703,380 2427 KOPTRanS d.o.o. 7,926,488 112,594 6 6,634,418 4228 DaKa, d.o.o. 7,552,000 -25,702 15 7,660,514 3329 FORBiZ d.o.o. 7,530,827 542,770 44 6,812,285 3930 BRanKO KOLenC, S.P. 7,500,767 107,779 25 6,562,185 43

31 FRiGOTRanSPORT PiŠeK & HSF d.o.o. 7,464,991 394,798 49 7,361,508 36

32 TiGaR, d.o.o. 7,295,781 472,323 61 5,516,531 63

33 avTOPRevOZniŠTvO vinKO naSTRan S.P. 7,051,336 160,921 48 7,525,915 35

34 URDiH TRanSPORT d.o.o. 6,928,656 312,305 61 5,979,990 5435 CaT LOGiSTiC, d.o.o. 6,895,250 461,056 39 9,019,450 2936 inTeRLine d.o.o. 6,811,549 16,983 4 6,328,774 4537 LeSTRanS d.o.o. 6,756,909 297,598 22 5,788,896 59

38 avTOTRanSPORTi ZUPančič d.o.o. 6,741,585 492,051 39 6,715,621 40

39 FijavŽ d.o.o. 6,696,743 618,424 45 5,904,928 5740 HOeDLMaYR d.o.o. 6,688,035 -236,786 44 6,087,613 4941 DaCaR d.o.o. 6,669,794 354,555 41 6,016,491 5342 TRaMPeR d.o.o. 6,625,898 82,846 54 6,944,830 3743 DvORniK d.o.o. 6,450,969 689,116 63 5,872,621 5844 KS LOGiSTiK d.o.o. 6,375,060 146,806 75 5,907,027 5645 jeRMan d.o.o. 6,355,827 409,294 58 5,588,221 6246 SiLTOni d.o.o. 6,308,351 298,068 48 5,965,072 5547 DaRK TRanS d.o.o. 6,230,697 397,268 46 6,086,797 5048 MaKŠe d.o.o. 6,192,305 608,348 48 5,706,411 6049 UniveRZaLna LOGiSTiKa d.o.o. 6,136,182 2,398 58 6,423,245 4450 TOPP d.o.o. 6,129,948 474,141 45 6,072,307 51


Naziv podjetja Celotni prihodki 2014 (eUR)

Čisti dobiček/izguba 2014

(eUR)

Število zaposlenih 2014

Celotni Prihodki 2013

Mesto 2013

51 TRaiG d.d. 6,121,530 23,329 60 6,154,998 47

52 SečniK TRanSPORT d.o.o. 6,091,232 489,930 49 5,620,483 61

53 PRevOZi MačeK, d.o.o. 5,902,279 227,064 8 233,279 1375

54 BeLLO d.o.o. 5,861,276 348,974 36 5,106,173 69

55 aGiLiTY LOGiSTiC d.o.o. 5,805,191 -1,195,317 11 6,904,382 38

56 ZnaSS d.o.o. 5,770,810 530,282 44 5,293,951 66

57 MaRjan BeRGanT S.P. 5,754,131 42,950 36 6,027,196 52

58 aŽMan d.o.o. 5,649,285 370,134 46 5,498,339 64

59 KaaSS - avTO d.o.o. 5,630,668 155,622 40 4,901,821 75

60 COMaRK, d.o.o. 5,532,104 134,915 11 4,263,076 89

61 avTOPRevOZniŠTvO DaCaR anTOn S.P. 5,377,500 266,678 43 5,003,165 71

62 avTOPRevOZniŠTvO GRanDOveC anTOn S.P. 5,368,501 98,121 60 3,548,793 107

63 BOŠTjan MačeK s.p. 5,283,719 83,334 41 5,282,517 67

64 eneS DRaGanOviĆ s.p. 5,228,654 267,489 65 5,049,197 70

65 jUDeŽ d.o.o. 5,173,834 477,911 22 4,880,738 76

66 eMiLijan FijavŽ d.o.o. 5,129,025 404,131 35 179 4781

67 jOeBSTL d.o.o. 5,109,949 3,461 27 6,143,855 48

68 nOvaK TRanSPORT d.o.o. 5,058,416 23,384 52 5,216,446 68

69 a-SPRinT d.o.o. 5,052,479 298,628 12 2,792,573 147

70 viLi FijavŽ s.p. 5,002,376 322,880 43 4,298,830 87

71 avTOPRevOZniŠTvO aLOjZ anZeLj S.P. 4,976,047 228,443 25 4,061,427 97

72 ŠTeMPiHaR d.o.o. 4,907,413 548,827 21 4,683,971 78

73 SeTRanS d.o.o. 4,893,565 475,305 24 4,254,210 90

74 DaRKa nOvaK S.P. 4,842,418 234,536 41 4,503,332 84

75 LeSOj d.o.o. 4,831,824 285,306 18 4,930,513 72

76 CaMPaGnOLO KOPeR d.o.o. 4,723,640 19,146 40 4,849,050 77

77 PReZa d.o.o. 4,614,528 561,169 21 4,191,789 92

78 viTRanS, d.o.o. 4,606,636 242,948 25 3,860,758 103

79 SaMO URDiH S.P. 4,563,462 229,394 50 4,192,358 91

80 S.ROjKO d.o.o. 4,540,935 291,546 41 4,928,118 73

81 ŽaRn KRŠKO d.o.o. 4,474,084 822,773 20 2,232,565 187

82 jaTiS d.o.o. 4,434,699 329,888 28 4,342,390 85

83 avTO - KOčevje d.o.o. 4,368,220 181,479 20 4,265,516 88

84 BOnTa d.o.o. 4,335,888 205,786 34 3,278,755 121

85 Pan TRanSPORT d.o.o. 4,300,562 241,950 31 3,532,900 108

86 KOBaL TRanSPORTi d.o.o. 4,292,810 417,056 106 3,522,455 109

87 TRanSPORT MaRO avTO d.o.o. 4,267,956 228,757 24 3,929,974 100

88 ŠKOFiC PROMeT d.o.o. 4,229,478 375,368 22 4,129,539 93

89 SLavKO ŠeGa S.P. 4,208,462 196,311 29 4,300,728 86

90 FRiGOLOGO d.o.o. 4,071,152 15,454 50 4,013,285 98

91 WeST TRanSPORT d.o.o. 4,068,251 182,488 28 4,904,007 74

92 TRanSPORTi ŽiŽeK d.o.o. 3,997,621 54,751 27 3,932,927 99

93 MaR-TRa d.o.o. 3,985,692 16,847 4 4,576,412 81

94 UROŠ ŠKRinjaR S.P. 3,957,324 119,470 41 4,062,972 96

95 viRneK d.o.o. 3,955,502 192,986 19 3,080,691 131

96 STeLe TRanS d.o.o. 3,898,201 167,457 31 3,923,931 101

97 anTOn GRaŠič d.o.o. 3,882,763 32,029 38 3,732,473 105

98 TaLen d.o.o. 3,803,911 28,089 19 655,462 632

99 MeDOL d.o.o. 3,792,825 159,407 15 2,296,765 181

100 anDRej TRaMPUŽ S.P. 3,765,551 132,813 17 3,204,499 126

CesTNI PReVOz BlaGa


največjihCeSTnih

POTniŠKih PRevOZniKOv

50Naziv in sedež podjetja Celotni prihodki

v 2014Čisti dobiček

/ izgubaŠtevilo

zaposlenih1 LPP d.o.o. 46,246,945.00 66,684.00 882

2 aLPeTOUR - POTOvaLna aGenCija d.d. 21,198,114.00 2,641,465.00 315

3 iZLeTniK CeLje d.d. 19,859,945.00 1,238,820.00 3084 aRRiva ŠTajeRSKa d.d. 17,036,024.00 1,563,272.00 232

5 aRRiva DOLenjSKa in PRiMORSKa d.o.o. 13,691,874.00 479,698.00 194

6 KORaTUR d.d. 7,777,543.00 242,542.00 1137 aP MS d.d. 7,770,717.00 623,246.00 1388 KaM-BUS d.o.o. 5,219,682.00 531,467.00 84

9 inTeGRaL BReBUS BReŽiCe d.o.o. 4,682,372.00 395,867.00 67

10 inTeGRaL vOZniK d.o.o. 3,317,855.00 278,340.00 4011 PROMeT MeSeC d.o.o. 3,303,672.00 31,018.00 1212 TM viSTa d.o.o. 3,236,881.00 71,474.00 11

13 inTeGRaL - ZaGORje d.o.o. 2,824,998.00 243,138.00 47

14 inTeGRaL STOjna KOčevje d.o.o. 2,362,755.00 189,993.00 25

15 avTOBUSni PRevOZi RiŽana d.o.o. 2,345,450.00 139,148.00 19

16 DOBeR Dan ROGaŠKa jOŽe FLUCHeR S.P. 2,108,642.00 73,440.00 17

17 MPOv d.o.o. viniCa 2,096,868.00 45,273.00 2518 MaRKO jaMŠeK s.p. 1,854,687.00 98,036.25 2

19 STReeT TOUR d.o.o. PORTOROŽ 1,812,967.00 164,791.00 21

20 inTeGRaL nOTRanjSKa d.o.o. CeRKniCa 1,639,361.00 245,527.00 16

21 TajHMan TURiZeM, d.o.o. 1,606,696.00 64,951.00 1922 SinTRaKO d.o.o. 1,583,940.00 37,899.00 1423 inTeGRaL aP TRŽič d.d. 1,483,240.00 128,330.00 21

24avTOPRevOZniŠTvO MaRTin - vaLenTina FReLiH S.P.

1,414,191.00 47,452.50 13

25 neReD d.o.o. 1,317,215.00 84,651.00 12

26 GRaTOURS d.o.o. ŠKOFja vaS 1,028,888.00 77,606.00 7

27 eDO ŽaGaR s.p. 979,320.00 113,385.75 328 ROK jaKLič s.p. 970,523.00 19,349.25 729 SanaBOR d.o.o. 945,930.00 66,665.00 230 eDvaRD venGUST d.o.o. 917,325.00 49,016.00 731 RUDi TURS d.o.o. 864,304.00 82,377.00 832 TOP Line d.o.o. PORTOROŽ 772,349.00 18,568.00 433 vanDROv’C d.o.o. 747,549.00 109,614.00 234 aP WeBeR d.o.o. 742,728.00 19,438.00 6

35 vUčKO TOURS ŽeLjKO vUKOjeviĆ S.P. 697,235.00 37,634.25 6

36 RanCaS d.o.o. 667,810.00 73,989.00 737 jaKOB KLeMenčič s.p. 667,687.00 45,874.50 438 Kajič d.o.o. 625,276.00 16,789.00 739 GeRčaR PRevOZi d.o.o. 607,718.00 13,078.00 740 TaDej POLičniK s.p. 593,186.00 17,601.00 141 BRanKO OGRinC S.P. 590,228.00 23,140.50 542 nOvaK BUS d.o.o. 587,192.00 15,583.00 1143 FRanCi OBLaK s.p. 561,591.00 51,894.75 8

44 M&M TOURS, MiTja MOŠKOTevC s.p. 468,733.00 12,889.50 3

45 PRevOZi PRijaTeLj d.o.o. 467,852.00 43,197.00 446 PeTeR MiRT s.p. 464,957.00 14,142.00 447 aniTa LiPičniK s.p. 458,614.00 12,984.75 348 KaMOT SiSTeM d.o.o. 457,144.00 14,517.00 449 LaPUH jOŽe s.p. 452,033.00 14,090.25 1

50 BenOTOURS BeRnaRD jeSenKO s.p. 451,408.00 20,277.75 3

Objavljamo seznam 50 največjih

cestnih potniških prevoznikov

v sloveniji, katerih osnovna

dejavnost je mestni primestni

kopenski potniški promet

(H-49.310) ter medkrajevni in

drugi cestni potniški promet

(H-49.391).

CesTNI POTNIŠKI PROMeT


TRaNsPORT sHOW 2015

Razstava vozil in šoferski praznik

22. in 23. maja smo uspešno organizirali 5. Transport show, poslovno,

razstavno in zabavno prireditev, ki je kljub nekoliko slabšemu vremenu

naletela na odličen odziv tako razstavljavcev kot tudi obiskovalcev.

Prevozniški praznik so popestrile različne spremljajoče prireditve – izbor

za gospodarsko vozilo leta, atraktivni topless car wash, Martin Krpan,

Mama Manka …


Razstava vozil in šoferski praznik


TRaNsPORT sHOW 2015

Konec maja je že tradicionalno rezerviran za Transport show. Tokrat že peti, ponovno v naši organizaciji, je na razstavne prostore privabil kar 35 razstavljavcev in veliko število navdušencev nad tovornjaki in vsem, kar sodi zraven.

ŠTevILNI razstavljavci, med njimi vsi uvozniki gospodarskih vozil (Mercedes, MAN, Iveco, Scania, Volvo in Renault Trucks), so predstavili svoje novosti, predstavljena so bila tudi priklopna vozila Krone, Schmitz Cargobull in Schwarzmuller, spoznali smo se z novimi pnevmatikami, zavarovalniškimi storitvami, ki so jih delili na razstavnih prostorih podjetja Asko, Lutz Assekuranz in Hypo Alpe Adria, o sledenju ste se lahko pozanimali pri podjetju CVS, dodatno opremo za vaša vozila so ponujali tudi pri podjetjih Forch, Gorenc, Hidravlik Servis in MFCT, rezervne dele sta ponujali podjetji GTruck in Prima, za stekla poskrbijo pri podjetju Carglass, ugodne servisne storitve ponuja Prigo, za prodajo vašega rabljenega vozila pa bodo poskrbeli pri Mascusu.Prireditev je v petek slovesno odprl gospod Jože Mermal, predsednik uprave BTC, kjer je v nagovoru poudaril pomen logistike in prevozništva za slovensko gospodarstvo ter samo družbo BTC d.d. Sledila je slovesna

prireditev je v petek slovesno odprl gospod Jože Mermal, predsednik uprave bTC.

Fantje iz serije tekmovanj za najmočnejšega slovenca – Martin krpan – so močno napeli mišice, najboljši pa so se okrepčali z mesninami kodila in zlato Radgonsko penino.


podelitev naslova za Gospodarsko vozilo leta, ki ga revija Transport&Logistika s partnerskimi mediji organizira že deseto leto. Po uradnem delu so ustvarjalci revije Transport, skupaj z udeleženci otvoritve, proslavili 15 let izhajanja revije, kjer je urednik Borut Štajnaher poudaril, da so v tem času izdali preko 150 revij in popisali več kot 11.000 strani ter tako postali prvi medij slovenskega prevozništva. Bogata ponudba je tako v petek kot tudi v soboto na razstavišče v Logističnem centru BTC privabila veliko obiskovalcev, ki so se navduševali nad razstavljenimi tovornjaki in opremo. Ob robu sejemskega dogajanja so se v soboto na strokovnem posvetu srečali tudi predstavniki Sekcije za promet pri OZS in Združenja za promet pri GZS ter razpravljali o spremembi zakona o prevozih v cestnem prometu, ki sta od resornega ministrstva izposlovali, da se ponovno odpre zakon o prevozih v cestnem prometu in da se popravijo nekatera določila, ki bi bolj prišla do živega nelojalni konkurenci. Za dobro vzdušje in dodatno zabavo pa smo poskrbeli tudi mi, pri reviji Transport, z bogatim programom. Če je koga zeblo, se je zagotovo ogrel ob nastopu dveh deklet,

ki sta na zelo atraktiven način oprali veliko masko mogočnega Peterbilta. Ob glasnem spodbujanju in navijanju množice sta uprizorili vroč šov in obiskovalci so ju nagradili z bučnim aplavzom.Tudi fantje iz serije tekmovanj za najmočnejšega Slovenca – Martin Krpan – so močno zavihali rokave in napeli mišice. Nosili so polne sode in akumulatorje ter se borili s sekundami in stotinkami. Med vsemi tekmovalci se je tokrat za najmočnejšega Slovenca okronal Marko Porovne. Aktiven dan sta s svojima nastopoma zaključili skupini Mama Manka in Mladi Spomini, kaj so posamezni razstavljavci pokazali na svojih prostorih, pa si preberite v nadaljevanju reportaže.


Gospodarsko vozilo letaDeseti tradicionalni izbor

za gospodarsko vozilo leta

je tudi letos k sodelovanju

pritegnil rekordno število

glasovalcev. Na začetku

maja smo v uredništvu

revije Transport prešteli

glasove, ki so prišli po pošti

in elektronski pošti, ter jim

dodali glasove članov žirije

in tako dobili zmagovalce v

posameznih kategorijah za

naziv gospodarsko vozilo

leta 2015.

Nagrajenci z leve: nagrado za avtobus leta je prejel Martin strier, direktor MAN Truck & bus slovenija. borut Gazvoda, direktor Opel slovenija je prejel nagrado za dostavnik leta, Miguel Angel Calderon direktor Marketinga za regijo Adriatic pri podjetju Renault Nissan je prevzel nagrado za dostavnik leta in Damjan Cirman, direktor področja gospodarska vozila pri podjetju Autocommerce pa je prevzel na-grado za tovornjak leta.


GOSPODARSKOVOZILO LETA 2015

GVl 2015

MARCA smo vam v izbor ponudili trinajst vozil v treh kategorijah: dostavnik leta, avtobus leta in tovornjak leta. Glasovali ste lahko kar dva meseca in moramo reči, da ste bili zelo pridni. Poslali ste nam 1934 glasovnic, ob tem pa opravili še 2921 klikov na naši spletni strani.V kategoriji dostavnik leta so med finalisti MercedesBenz Vito, Iveco Daily, Renault Traffic/Opel Vivaro, Citroën Jumper/Peugeot Boxer/Fiat Ducato, kjer smo izbrali dvojček Renault in Opel. Ob prevzemu plaket sta Miguel Angel Calderon in Borut Gazvoda poudarila, da sta zadovoljna s priznanjem in da si ga vozilo, ki je povsem novo, zares zasluži.V kategoriji avtobus leta so bili finalisti: Setra MD, MAN Lions City CNG in Isuzu Visigo. Zmaga je pripadla Bavarcem, nagrado pa je prevzel Martin Strier, direktor MAN Truck&Bus Slovenija, in poudaril, da MAN letos praznuje 100 let, odkar proizvajajo tovornjake in avtobuse, prisotne pa so nato obdarili s slastno torto.V kategoriji tovornjak leta so bili finalisti: MAN TGX D38, MercedesBenz Actros SLT in Volvo FH 16. Priznanje je tokrat prejel Actros, Damjan Cirma, ki je prevzel plaketo, pa je povedal, da je to njihov največji tovornjak v ponudbi in da jih nekaj vozi tudi po Sloveniji, enega pa smo lahko videli tudi na Transport showu.Vsem, ki ste sodelovali v izboru, se zahvaljujemo, kot smo obljubili, pa smo 10 glasovalcev (5 preko spleta in 5 preko glasovnic po pošti) izžrebali in jim bomo po pošti poslali praktične nagrade naši pokroviteljev.

Zmagovalci:• Dostavnik leta: Renault Trafic/Opel Vivaro• Avtobus leta: MAN Lions City CNG• Tovornjak leta: Mercedes-Benz Actros SLT

Izbor in podelitev nagrad za gospodarsko vozilo leta je potekala pod budnim očesom urednika boruta Šajnaherja.

Tovornjak leta – Mb Actros sLT

Zmagovalcem in izžrebancem čestitamo, mi pa se ponovno srečamo na 6. Transport showu 27. in 28. maja prihodnje leto.

Izžrebani glasovalci:Andrej ŠtajdoharRok MrakMatej BirkDavid LokmičMiran RoškarFilip IsteničJadranka SamardžijaZvonka LogarMarko RojcMiha Mravlje

Med podeljevanjem nagrad za gospodarsko vozilo je nagrado podelilo tudi podjetje TimoComovemu uporabniku, ki je v preteklem letu objavil največ ponudb tovora na borzi Truck&Cargo®. Letošnji zmagovalec je bilo podjetje Špedicija Goja, d. o. o.


TRaNsPORT sHOW 2015

ReNAuLT TRuCksrenault Trucks je na svojem razstavnem prostoru na ogled po-stavil tovornjak renault Trucks T optifuel 460. Vozilo združuje najsodobnejše tehnologije in poseben Fuel Eco paket storitev. stranke je želel opozoriti, da lahko z varčnimi proizvodi pri-spevajo k večjim donosom in manjšemu onesnaževanju okolja, hkrati pa je želel opozoriti na povsem novo poletno poprodajno akcijo, ki velja v pooblaščenih servisnih centrih renault Trucks. renault Trucks se je pridružil reviji Transport pri praznovanju

GzsZdruženje za promet je skupaj z Luko Koper partner v pro-jektu iFreightMED-DC, pri katerem skupaj z ostalimi par-tnerji projekta iz Katalonije – Španija, Languedoc-roussillona – Francija in Ligurije – Italija na Hrvaškem, ki je prav tako partnerica, vzpostavljajo mrežo odborov za razvoj intermo-dalnih storitve prevoza tovora. Izhodišče tega evropskega projekta – Mediteran je izboljšati železniške in intermodalne prevozne storitve v partnerskih državah in regijah. njihov pilotni projekt v okviru tega evropskega projekta je hitrejša železniška in intermodalna povezava Luke Koper z Bavarsko.

MATIkpodjetje Matik se ukvarja s prodajo nadomestnih delov za težka tovorna vozila in priklopnike, pa tudi za gradbene in poljedelske stroje ter lažja transportna vozila in njihove pri-klopnike. ponudba zajema tudi široko paleto zaščitnih delov-nih oblačil, izdelkov za delavnice in dodatno opremo, kar so tudi predstavili na Transport showu. Z obiskom njihovega predstavitvenega prostora so bili zadovoljni, kajti s tem doka-zujejo, da so zaupanja vreden partner.

15. obletnice delovanja v sloveniji in s svojo udeležbo podprl njeno delovanje ter angažma za transportno de-javnost.


MeRCeDes-beNzna razstavnem prostoru podjetja autocommerce je bilo možno videti najbolj prodajan model tovornega vozila v lan-skem letu actros 1845 Ls in tovornjak leta actros sLT za specialne prevoze, ki je prejel nagrado tovornjak leta v sloveniji. obema velikanoma je družbo delal lani povsem prenovljeni lahki dostavnik Vito.

G-TRACkna Transport showu so se prestavili kot ponudnik oziroma trgovec nadomestnih delov za tovorna vozila, prikolice in av-tobuse. Bil so nameščeni v glavnem prireditvenem šotoru in s tem prišli v stik s strankami na zelo oseben in sproščen način. Kljub slabem vremenu so poudarili, da je show uspel, bil dobro obiskan, program in ponudba pa izvrstna.

sChMITz CARGObuLLnemški proizvajalec je predstavil hladilniško polprikolico z la-stnim hladilnim agregatom schmitz Cargobull. V soboto je bila na showu cela ekipa schmitz Cargobull slovenija in vsi so bili z obiskom razstavnega prostora zelo zadovoljni.V podjetju schmitz Cargobull d. o. o. pozdravljajo takšno pri-reditev, ker je stroškovno sprejemljiva in ker zna organizator z dodatno aktivnostjo privabiti obiskovalce.Transport showov se bodo udeležili tudi v prihodnje.


TRaNsPORT sHOW 2015

sCANIAscania je predstavila vlačilec r 450 racionalno vozilo z majhno lastno težo, manjšimi stroški vzdrževanja in nizko porabo goriva. Že nekaj časa so pri scanii tudi uradni trgo-vec in serviser lahkega dostavnega programa Volkswagen, zato so predstavili tudi model VW Crafter Furgon 35 2.0 TDI z nadgradnjo za temperaturni režim od 0 stopinj za prevoz zdravil. predstavili so tudi svoje storitve, kot so sca-nia rent – najem vozil, upravljanje voznega parka (scania Fleet Management system), izobraževanje voznikov (scania Driver Training) in scania Leasing – finančne storitve.

DkvTransport showa so se udeležili predvsem zaradi srečanja in pogovora z velikim številom svojih strank, kar jim je tudi uspelo. strankam so bili tudi na razpolago za njihova vpraša-nja in pobude. organizacija je bila zelo dobra, na vreme pa žal niso imeli vpliva. Zadovoljni so bili tudi z obiskom in izrazili pohvalo organizatorju.

TRANsFeLIxZ revijo Transport sodelujejo že vrsto let, zato je bila udelež-ba na Transport showu logična. pohvalili so odlično zasnovo sejemskega prostora in pester program. V podjetju Trans Felix, d. o. o., kot enemu izmed večjih prodajalcev rezervnih delov in pnevmatik za tovorna vozila različnih tipov pri nas, so prisotnost dojemali bolj kot možnost sproščenega druženja s strankami, kar jim je tudi uspelo, saj se je “rampa“ njihovega razstavnega prostora vedno zapirala med zadnjimi. Z vese-ljem se bodo tudi v bodoče odzvali vabilu, reviji Transport pa so tudi čestitali ob 15. rojstnem dnevu.


vOLvO TRuCks Volvo Trucks je predstavil prvaka med Volvovimi tovor-njaki, Volvo FH 16 s 750 KM, ki je bil opremljen s posebno prikolico. V njej so predstavili: 13-litrski Volvov motor in menjalnik I-shift. poudarek so dali novi tehno-logiji in tako razstavili tudi Volvo FH z menjalnikom Dual Clutch, ki je bil javnosti predstavljen preteklo leto in je vse bolj popularen med Volvovimi kupci tudi v sloveniji. Volvo, d. o. o., v sloveniji to leto praznuje 15 let od ustanovitve podjetja in bilo jim je v veliko čast, da so se lahko predstavili na poseben način in v ta namen obi-skovalcem Transport showa na ogled ponudili najboljše, kar Volvo Trucks lahko ponudi v tem trenutku.

TIMOCOMna Transport showu so obstoječim strankam predstavili no-vo funkcijo v borzi tovora TC Truck&Cargo®. Ker postaja trenutna lokacija vozila vedno pomembnejša tudi v povezavi z iskanjem tovora, je TimoCom svojo aplikacijo za izračun poti in sledenje TC eMap® povezal s svojo borzo tovora TC Truck&Cargo® in s tem ustvarja še eno obliko pomoči pri vsakodnevnem delu svojih strank. Že tradicionalno so podelili nagrado TimoComovemu upo-rabniku, ki je v preteklem letu objavil največ ponudb tovora na borzi Truck&Cargo®. Letošnji zmagovalec je bilo podjetje Špedicija Goja, d. o. o.

sChwARzMuLLeRpredstavili so testno prikolico – Ultralight, ki je rezervirana za slovenijo. Zaradi velikega zanimanja si stranke lahko re-zervirajo tudi termin za preizkus. Z obiskom so bili zadovoljni, prav tako s poslovnim delom, saj so prejeli kar nekaj naročil.


TRaNsPORT sHOW 2015

IveCOZastopnik za gospodarska vozila Iveco, podjetje Benussi, je na Transport showu predstavilo mednarodni dostavnik leta daily z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki je no-vost v tem razredu ter omogoča natančno in hitro prilaga-janje prestav. Družbo sta mu delala črn in bel stralis hi-way. Še zlasti zanimiv je bil črni, saj prihaja z vrha ponudbe in je zelo bogato opremljen.

AskOasko se je tudi letos predstavljal s svojimi zavarovalniškimi rešitvami na področju logistike in transporta. predstavljali so lastne produkte, kot so prevozniška odgovornost, kasko T&T in cargo on-line aplikacija. Vsem obiskovalcem so postregli s tradicionalnim mesnim sirom, bavarskimi klobasami in ba-varskimi prestami, manjkal pa ni niti širok izbor pijač.Kljub slabemu vremenu so zelo veseli velikega obiska raz-stavnega prostora in bi se na ta način želeli zahvalil vsem, ki so jih obiskali. Velika zahvala gre tudi Goldwing združenju slovenije, katerega predstavniki so se udeležili dogodka in se ustavili na njihovem razstavnem prostoru. Kot večina udele-žencev petega Transport showa 2015 se tudi oni že veselijo naslednjega showa.

pRIGO na Transport showu je podjetje prigo iz Brezovice predsta-vilo svojo okvirno ponudbo. namen sodelovanja je bil pred-vsem predstaviti podjetje prigo, d. o. o., Brezovica, kot po-oblaščenega serviserja znamk Mercedes-Benz in Man. Še posebej velik poudarek so letos namenili novi veji storitev na področju hladilnih agregatov THErMo KInG. Vzpostavili so nove poslovne kontakte in se srečali z obstoječimi poslovnimi partnerji, s katerimi so še okrepili sodelovanje. Tak način trženja bodo nadaljevali tudi v prihodnje, obenem pa se za-hvaljujejo vsem, ki so obiskali njihov razstavni prostor.


GOReNCpodjetje se je predstavilo prvič. Ukvarjajo se z obnovo kami-onskih platišč (peskanje in lakiranje). predstavitev so dojeli resno in se predstavili kakovostno, čeprav dotlej niso imeli občutka, kako prireditev poteka in kolikšna je obiskanost. Bili so pozitivno presenečeni, saj je bila prireditev zelo dobro or-ganiziran in zastopana s strani ponudnikov – razstavljavcev. Kljub slabemu vremenu so s prireditve prišli s pozitivnimi vtisi in se je bodo v bodoče zagotovo še udeležili.

MF-CTpredstavljali so širok spekter produktov in storitev, ki jih nu-dijo. predstavili so lastno proizvodnjo, v katero spadajo pro-dukti eno-, dvo- ali tristrani prekucniki, kesoni vseh vrst, spe-cialne prikolice … Velik poudarek so v zadnjih letih namenili tudi renomiranim tujim podjetjem, ki jih zastopajo.na letošnjem Transport showu so si obiskovalci tako lahko v živo ogledali HYVa Wet kit za pogon kiper prikolic in prikolic s pomičnim podom, kompresorja GHH Cs 750 Light In Chas-sis in Cs 700 Light ter razstavno specialno prikolico / oder, ki je njihov izdelek.

DAFpri Cordia d.o.o. - DaF Center so obiskovalcem Transport showa predstavili dve izvedbi njihove-ga največjega tovornjaka XF. Eden je bil opre-mljen s kabino space Cab, drugi pa s kabino superspace Cab. DaF je z letošnjim letom še izboljšal motor Euro 6 in predstavil nov način vbrizga goriva, s katerim so uspeli zmanjšati porabo, z novo MX Brake zavoro pa je tudi za-vorni učinek še boljši.

TRaNsPORT sHOW 2015

pRIMA FILTeRTehNIkApodjetje prima Filtertehnika je na Transport showu pred-stavilo svojo ponudbo filtrov, v kateri najdete vse tipe filtrov za tovorno vozilo, delovni stroj ali kmetijsko mehanizacijo. Zastopajo proizvajalca filtrov Cummins (Fleetguard filtri) in Donaldson. njegove izdelke so predstavili tudi v Ljubljani.

Ozss ciljem po vzpostavitvi notranjega trga za cestni transport, ki bi temeljil na pošteni konkurenci, je bila na evropski ravni sprejeta Uredba (Es) št. 1071/2009, s katero so bila do-ločena skupna pravila glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevozništva.Ta skupna pravila lahko pripomorejo k visoki ravni strokov-ne usposobljenosti cestnih prevoznikov, racionalizaciji trga, izboljšanju kakovosti opravljenih storitev, kar je v interesu ce-stnih prevoznikov, njihovih strank in celotnega gospodarstva, ter k večji varnosti v cestnem prometu. spodbudijo lahko tudi učinkovito izvajanje pravice do ustanavljanja podjetij za cestni prevoz.

MAN TRuCk & bus sLOveNIJA obiskovalci so si lahko ogledali tovorno vozilo Man TGX z motorjem D38, ki trenutno predstavlja vrhunec 100 letnega razvoja Man-ovih motorjev in doseže do 640 KM s pomočjo dvostopenjskega turbo polnilnika, ter vozilo, ki omogoča izjemen prihranek pri porabi goriva Man TGX Efficinet Line 2. posebej zanimivo je bilo po-tovanje v preteklost, ki so ga v podjetju Man pripravili ob 100 obletnici proizvodnje tovornih vozil in avtobus Man. razvoj okolju prijaznih in varčnih vozil je bil vedno eden izmed glavnih ciljev podjetja Man Truck & Bus in enako ostaja tudi danes.


TCI TRADINGTransport show so izkoristili za druženje s strankami, saj so skupaj proslavili 15 let delovanja podjetja. strankam so predstavili posebno lahko coil liner ultra polprikolico, ki je težka vsega 6180 kg. Hladilnik spada že v klasično ponud-bo proizvajalca Krone, kot novost v ponudbi podjetja TCI pa so predstavili polprikolico avstrijskega proizvajalca peischl s pomičnim podom. Kot zanimivost smo lahko na njihovem prostoru videli tudi dve tovorni vozili s častitljivo letnico na-stanka, ki pa sta bili povsem obnovljeni.

Cvs MObILe podjetje CVs Mobile, je na sejmu predstavilo obstoječe re-šitve ter novosti, ki so si jih ogledali tako dolgoletni poslovni partnerji kot tudi radovedni obiskovalci. obiskovalci prireditve so lahko spoznali celoten nabor opreme, ki jo podjetje CVs Mobile vgrajuje v vozila in v živo tudi preizkusili, kako sistem deluje. sistem CVs Mobile je za lastnike in upravitelje v oznih parkov posebej pomemben, saj v realnem času zazna tako točenje goriva kot nepooblaščeno iztočenje goriva, o tem jih samodejno opozori. poleg tega je veliko zanimanja pritegnila predstavitev inovativnih rešitev za oddaljeno spremljanje de-lovnega časa voznikov v realnem času ter nadzor temperatu-re hitro pokvarljivega blaga v hladilnih komorah.

LuTz AssekuRANzotmar J. Tuma, eden izmed direktorjev LUTZ assekuranz Maklerge-sellschaft m.b.H. centrale na Dunaju, robert Waltl in Matthias sta-dlober iz graškega biroja LUTZ assekuranz, kot tudi Maša svetek, predstavnica združenja slovenskih avtoprevoznikov GIZ InTErTran-sporT, so se predstavili skupaj.Družba LUTZ je predstavljala svojo ponudbo zavarovanja, kjer ena polica –z visoko zavarovalno vsoto – krije odgovornost cestnega pre-voznika v skladu s Konvencijo CMr (mednarodni prevozi), slovensko zakonodajo ter kabotažo. odgovarjali so na vprašanja povezana s transportnimi zavarovanji. Kar nekaj obiskovalcev je strokovnost svetovalcev prepričala in so se za produkte družbe LUTZ odločili. V okviru združenja slovenskih avtoprevoznikov GIZ InTErTransporT so obiskovalci pridobivali informacije o zvezkih TIr, pomočjo pri po-vračilu davka iz tujine, posredovanjem na arbitražnem sodišču za po-dročje transporta v EU, borzo tovorov s sistemom garancije plačil prevozniških storitev ter dostopom do IrU aplikacij.


TRaNsPORT sHOW 2015

FOeRChpredstavili so svoj program TrUCKline, v katerega vključuje-jo orodja, potrošni material, svetlobna telesa, kemijo (lepila, čistila, maziva, nega …), pribor za popravilo ponjav in še veliko več. Torej vse to, kar potrebuje transportno podjetje oziroma delavnica za gospodarska vozila.

hIDRAvLIk seRvIsna sejmu se je podjetje predstavilo z nadgradnjo dvigala Fas-si F365ra.2.26 na vozilu Mercedes Benz arocs. so ge-neralni zastopnik dvigal FassI in nudijo strokovne nasvete, pestro ponudbo dvigal glede na želje in potrebe strank ter hiter servis in rezervne dele. novost, ki so jo želeli predsta-viti, je bila avtovleka sCa D, italijanskega proizvajalca IsoLI. na ogled je bila tudi dvižna ploščad pnT 205 nLX na vozilu renault Maxity, prav tako italijanskega proizvajalca IsoLI.

AvTOhIŠA MALGAJavtohiša Malgaj se je predstavila z lahkimi gospodarskimi vozili: Traffic Furgon 120 dCi TwinTurbo in Master podalj-šano kabino dCi 135 TwinTurbo. obiskovalcem so ponudili informacije o vozilih, prisluhnili njihovim individualnimi željam in ponudili rešitve za njihove dostavne potrebe. prav tako so ponudili dodatne ugodnosti v primeru nakupa preko renault financiranja. ponosni so bili tudi na podeljeno nagrado trafi-cu, ki je postal slovenski dostavnik leta. Zahvaljujejo se vsem, ki so jih obiskali!

MAsCus ADRIA svoj razstavni prostor so imeli tudi predstavniki spletnega oglasnika MasCUs aDrIa (www.mascus.si), in sicer kot za-stopniki najhitreje rastočega spletnega oglasnika za prodajo transportnih vozil, gradbene mehanizacije, kmetijske opre-me ter skladiščne in gozdarske mehanizacije.svojo oranžno stojnico so imeli kar v glavnem prireditvenem šotoru, kjer se je ustavilo največ obiskovalcev. po predvideva-njih je bilo v soboto prisotno večje število obiskovalcev tran-sport showa, ki so lahko uživali ob različni glasbeni spremlja-vi in pestrem zabavnem dogajanju z vrhuncem Truck wash dogodka, ki je razveselil mnoge obiskovalce. Lep pozdrav do naslednjega Transport showa.


CARGLAssŽe drugič se je predstavilo tudi podjetje Carglass®. svoje delo-vanje so predstavili z mobilno enoto, s katero opravijo servis na vozilih, kjer koli stranka to želi, ne glede na to, ali gre za oseb-no vozilo, tovornjak, kombi ali delovni stroj. obiskovalci so si z zanimanjem ogledali mobilno delavnico, ki ima identične zmo-gljivosti kot navadna delavnica. Z mobilnim servisom vam sto-ritev približajo in kadar koli opravijo servis na vašem dvorišču. Ker je popravilo vetrobranskega stekla paradni konj podjetja Carglass, je bil fokus predstavitve na popravilih. ob tem so predstavili tudi fleet pregled vozil in fleet popravil.

ekO ObNOvA euROGuMe podjetje EKo oBnoVa EUroGUME je na Transport showu predstavilo dejavnost obnavljanja pnevmatik za pogonsko os, prikolice in vse osne pozicije za mednarodni prevoz, regional-ni prevoz, cestno-terensko vožnjo in avtobuse.

kObAL TRANspORTIna osrednjem delu razstavišča je podjetje Kobal Transporti predstavilo posebno nadgradnjo v obliki solze, ki znižuje zrač-ni upor in s tem vpliva na nižjo porabo goriva. nadgradnjo so razvili sami, več o njej pa bomo napisali v naslednji številki revije Transport.

AvTOvLekA kOpITARavtovleka Kopitar je predstavila 70 tonsko dvigalo TCM 700c, ki je posebej opremljeno za reševanje v tunelih in pod težkimi pogoji, kot recimo delo z viadukta. Dvigalo je bilo spe-cialno oblikovano za potrebe avtovleke pri priznanem italijan-skem podjetju T.C.M Italia iz Termolija. scania slovenija je od-stopila nekaj prostora za predstavitev VW CaDDY - potujočo delavnico na terenu. Vozilo za prevoz in reševanje osebnih vozil Man 12.250BL pa so prikazali na razstavnem prosto-ru Man. pohvalili so strokovno izpeljano prireditev, izvrstni družabni program in možnost neformalnega klepeta z vsemi udeleženimi.


TRaNsPORT sHOW 2015

Celotna reportaža in galerija slik na www.eTransport.si

hypO ALpe-ADRIATransport show sta družbi, Hypo alpe-adria-Bank d.d. in Hypo alpe-adria-Leasing d.o.o., izkoristili za izmenjavanje informacij in izkušenj na področju financiranja vseh vrst transportnih vozil in prikolic. Mesto, kot je takšna prireditev, omogoča ponudniku finančnih storitev neposredno srečanje s fizičnimi osebami in predstavniki pravnih oseb ter predsta-vitev aktualne ponudbe. Kljub slabšemu vremenu je bil njihov cilj na tej prireditvi izpolnjen. Verjamejo, da so tudi obiskoval-ci dobili podroben vpogled v njihove storitve.


RevIJA Transport je že 5. organizirala odmevno prireditev Transport show. Tudi letos je bila prireditev v BTC Logisitčnem centru, ustvarjalci revije pa so se predstavili v posebnem

15 uspešnih letšotoru, kjer so proslavili 15 let izdajanja revije. Organizacija takšne prireditve je kar velik zalogaj, a so se ga lotili vestno in preudarno ter na razstavo pritegnili kar 35 razstavljavcev.

zahvaljujemo se pokroviteljem razstave gospodarskih vozil in Transport showa 2105:


Test // sCaNIa R 450 la 4X2 MNa

pravi dolgoprogaš


pravi dolgoprogašscania je edina poleg Iveca, ki ponuja v težkem

programu motorje zgolj s sCR tehnologijo za

zagotavljanje euro 6 standardov.

Obljuba dela dolg. Pred slabim letom smo testirali Scanio 410. Takrat so napovedali, da bo na tržišče prišel tudi nekoliko močnejši motor. Sedaj je tu 13litrski motor z močjo 331 kW/450 KM. Po prostornini in moči je v sredini ponudbe, je pa najmočnejši iz ponudbe, ki za zagotavljanje norm Euro 6 uporablja le SCR sistem.

Testno vozilo je bilo opremljeno s Scania Opticruise sistemom, ki s pomočjo sistema Scania Active Prediction (SAP) ne le olajša delo voznika, temveč tudi zmanjša porabo vozila. Pred začetkom testne vožnje smo nastavili parametre, po katerih bomo opravili z našo progo. Seveda smo izbrali način ECO. Nastavili smo potovalno hitrost na 84 km/h in spuščanje po klancu navzdol na 89 km/h. Takoj, ko smo dosegli potovalno hitrost, smo prepustili delo elektroniki.

Besedilo: Martin skušek; fotografije: Martin skušek in janko zrim


Naj omenim, da se je med doseganjem potovalne hitrosti vseh 12 prestav zvrstilo gladko in vedno pod 1500 vrtljaji, ne glede na to, da je kompozicija imela 40 ton NDM. Prvi klanec proti Trojanam je premagovala 450ka brez zmanjševanja hitrosti. Vmes smo morali nekoliko zmanjšati hitrost zaradi prometa. Še preden smo se spustili s Trojan, je potovanje prevzela elektronika. Dolgi klanec navzdol. Proti vznožju zavira in ohranja hitrost aktivni tempomat. Tik pred iztekom klanca se vklopi EcoRollSistem. V prvi etapi smo se še malo poigrali, zato je nekoliko večja

poraba. Če bi vozilo prevozilo to pot samo z uporabo CCAP (Cruise Control with Active Predication), bi bila poraba za kakšen liter manjša. Ne, ne govorim o dveh sistemih. Govorim o aktivnem tempomatu, ki s pomočjo podatkov iz GPSa in reliefa ceste komunicira z menjalnikom (Opticruise) tako, da vozilo pri vožnji vedno deluje optimalno.

sCANIA FReewheeLING ReTARDeR

Pri prestavnem razmerju pogonske osi 2,59:1 so vrtljaji pri potovalni hitrosti 84 km/h znašali pod 1200 vrtljajev v

minuti. Druga tretjina je bila prevožena brez pomoči elektronike. Edino, kar je ostalo od pomagal, je bil sistem največje hitrost pri vožnji po klancu navzdol. Običajni turbinski polnilnik, hišno vbrizgavanje goriva pod visokim tlakom (XPI) in štirje ventili na valj je dovolj za doseganje največjega navora z 2350 Nm med 1000 in 1300 vrtljaji v minuti. Prožnost motorja se izkaže, ko je potrebno obvoziti ali prehiteti počasnejše vozilo. Ni nepotrebnega prestavljanja navzdol in s tem izgube časa. Tudi pri zaviranju sam motor dobro zavira. V pomoč pri zaviranju je tudi nov Scanijin prosto vrteč


ŠeSTvaljniKŠestvaljnik s trinajst litri prostornine in 331 kW moči je dobavljiv bodisi samo s SCR ali pa z EGR in SCR sistemom čiščenja izpušnih plinov. Razlika med obema načinoma je zmanjšana teža vozila za približno 50 kilogramov pri neuporabi EGR. Naslednja razlika je nekoliko povečana poraba tekočine AdBlue. Če poraba AdBlueja pri kombinaciji obeh sistemov znaša med 3 in 4 odstotki, pri samem SCR čiščenju znaša 7 odstotkov na porabljeno gorivo. Je pa zaradi tega tudi

nekoliko več prostora okoli motorja. Med samo vožnjo pa razlik ne boste občutili.

Najmočnejši linijski šestvaljnik samo s sCR tehnologijo čiščenja izpušnih plinov.

Običajni turbinski polnilnik (s fiksno geometrijo) zagota-vlja potrebno moč motorju.

retarder (Scania Freewheeling Retarder) s 4100 Nm navora. Največja razlika med 410 in 450konjskim motorjem se je pokazala pri premagovanju klanca pri Bistrici ob Sotli. Štiristopetdesetka ga je »premagala« s hitrostjo 30 km/h v sedmi prestavi. Za to je zadostovalo 1220 vrtljajev v minuti. Le tik pod vrhom je Opticruise prestavil v šesto prestavo in hitrost je padla za tri kilometre na uro z istimi vrtljaji. Medtem, ko ga je manj močnejša izvedenka celega premagala v šesti prestavi. Spuščanje smo prepustili avtomatiki. Najvišjo hitrost po klancu navzdol smo nastavili na 59 km/h. Vozilo je samo zaviralo in držalo ukazano hitrost. Po potrebi je prestavilo navzdol, držalo vrtljajev med številom 2000 in 2200, tako da je bila izkoriščena motorna zavora skupaj z retarderjem. Res odlično opravljeno delo. Zadnjo tretjino se nismo nič igrali. Nastavili smo potovalno hitrost na 85 km/h in spuščanje po klancu na 90 km/h. Testno vozilo je že bilo opremljeno s sistemom zaviranja v sili, ki bo obvezen za tovorna vozila od letošnje jeseni naprej. Tako smo prepustili dinamiko vožnje elektroniki, naš pa je bil multifunkcijski volanski obroč. Vožnja je potekala povsem gladko. Edino prestavljanje je bilo v višnjegorski klanec. Pa še tega smo premagali v enaj

prepoznavna kabina z dodelavami, ki kljubuje času.


Test // sCaNIa R 450 la 4X2 MNa

sti prestavi. Navzdol pa tako ni kaj pripomniti. Streamline izvedba vozila pomeni tudi izboljšano aerodinamiko in izpopolnjenim delovanje sistemov vključno z Opticruise. Tudi štiristodesetka je bila Streamline, vendar je bil motor nekoliko slabotnejši. Posledično je imela 410ka nekoliko večjo porabo. Najbolj opazno je pri drugi etapi. Čeprav je bila slabotnejša izvedenka opremljena z izvedbo kabine G, je bila v povprečju za 4 litre bolj žejna na sto prevoženih kilometrov.Scania R 450 je pravi dolgoprogaš. Prostorna kabina, močan in elastičen motor zagotavljata udobno in ekonomično vožnjo. Sistem manj pod kabino pomeni cenejše obratovalne stroške. Čeprav pa je lahko ta motor tudi opremljen z EGR sistemom. Vendar se sprašujem, zakaj bi imel oba sistema, če je dovolj samo en. Kot

kljub letom še vedno odličen voznikov delovni prostor.

DOlgOPROgaŠiCaOsnova sedanje kabine sega v prejšnje tisočletje. Z zamenjavo serije 3 s serijo 4 se kabina ni več bistveno spremenila, pa čeprav v letu 2004 kabine dobijo čr-kovne označevanje. Na testnem vozilu je bila tako oznako R, kar pomeni največja Scania. Kabina izvedbe Topline ponuja kar se da veliko udobja in je namenje-na dolgoprogašem. Veliko odlagalnega prostora, zračnost kabine in še kaj bi lahko temu dodali. Dodatno optimizacijo pri udobju s seboj prinese ime Streamli-ne. V osnovi je opremljena samo z eno udobno posteljo, pod katero je hladilnik, in s predaloma, ki sta dostopna tudi z zunanje strani. Ni pa nič narobe, če se dokupi dodatna postelja in s tem pridobi še veliko več odlagalnega prostora. Ta pa še kako prav pride na daljših poteh. Tudi brez postelje je dovolj prostora za odlaganje različnih stvari. Čeprav je na tleh kabine manjši motorni tunel, še zelo visok voznik ne bo imel težav s preho-dom izza vozniškega sedeža na desno stran kabine ali pa pri preoblačenju.

priročna mizica na sovoznikovi strani.

predal, namenjen drobnarijam na desnem spodnjem delu stropne konzole s predali.

vtičnici za 12 v in 24 v na sovoznikovi strani.


etapaGorivo

litri / Ø l / 100 km

Čas (ure:min) km pov. hitrost (km/h)

ljubljana–Dramlje 22,8 / 25,2 1:08 90,5 76

Dramlje–Brežice 26,31 / 36,4 1:30 72,2 47Brežice–ljubljana 27,66 / 27,2 1.17 101,6 77

skupaj 76,77 / 29,6 3:55 264,3 67,4

MOTOR

scania DC 13-147, vodno hlajen 6-valjni linijski motor, turbinski polnilnik s fiksno geometrijo lopatic (FGT) in hladilnikom polnilnega zraka, elektronsko krmiljen vbrizg goriva

po skupnem vodu (scania XpI), vsak valj s svojo glavo, štirje ventili na valj, EUro 6 s pomočjo: sCr, DoC, DpF

prostornina 12.700 cm3

največja moč 331 kW (450 KM) od 1900 vrt./min.

največji navor 2350 nm med 1000 in 1300 vrt./min.

PReNOs MOČI

scania Grs895r; 12-stopenjski z delilnikom, avtomatsko prestavljanje s sistemom opticruise s funkcijo Eco-roll

PODVOzje

spredajlistnate vzmeti, blažilca, stabilizator, 7500

kg, pnevmatike 315/80 r22.5 XF

Zadaj

štiri zračne blazine, blažilca, stabilizator, 11.500 kg, pnevmatike 315/70 r22.5

XD

zaVORe

na vseh kolesih kolutne zavore, integriran scania prosto vrteč retarder r4100, motorna zavora (avtomatska, 256 kW (348 KM) pri 2400 vrt./min.)

VaRNOsTNI sIsTeMI

EBs, asr, Esp, Cruise Control z active prediction, scania Eco-roll.

DIMeNzIje

Dolžina 5935 mm

Širina 2550 mm

Višina (brez spojlerja) 3860 mm

Medosna razdalja 3700 mm

Masa praznega vozila 7400 kg

največja dovoljena masa 44,000 kg

Cena testnega vozila 103,786 evrov + DDV

Osebna izkaznicakm/h vrt./min. prestava 40 1044 9 50 1063 10 60 1020 11 70 1170 11 80 1092 12

kljub letom še vedno odličen voznikov delovni prostor.

drugo pa AdBlue nima takšne cene, da bi se poznalo to pri nekoliko večji porabi letega. Ne nazadnje je tudi poraba dizelskega goriva nekoliko manjša kot pri izvedbi z obema sistemoma. Odločitev je pač na strani kupca. Pri Scanii pa vam ponudijo tudi ugodno financiranje in zavarovanje.

44 // TransporT // junij 2015.44 // TransporT // junij 2015.

Test // ROŠeRO TOP Class

Resen avtobus

Ob pogledu na nos vozila boste vedeli, da je to le daily, a ko se odpro vrata in

vstopite v Rošero nadgradnjo, boste začudeni, saj sta tam ob širokem hodniku

tudi po dva sedeža v vsaki vrsti.

pOTRebuJeTe prevoz od hotela do letališča ali pa imate manjšo skupino, ki bi šla na izlet, daily bo poskrbel za to. Ivecov Euro 6 motor s prostornino treh litrov in z močjo 125 kW, ob pomoči ročnega 6stopenjskega menjalnika (samodejni je tudi na voljo), bo zagotovo zadovoljil vse potrebe, pa še poraba bo precej nižja kot pri večjem avtobusu.

Odvisno od izvedbe je v vozilu prostora:– Turistični: 22–29 + 1 + 1 sedežev /

možnost: hladilnik, kuhinja, stranišče, dvigalo za invalide;

– Šolski: do 33 + 1 + 1 sedež, možnost: dvigalo za invalide;

– Primestni: 21–27 sedežev, 9–16 stojišč, možnost: hladilnik, dvigalo za invalide;

– Mestni (dve verziji): 11 sedišč in 25 stojišč ali 10 sedišč in 23 stojišč ter najmanj 1 mesto za invalidski voziček, saj je vedno na voljo ročna ploščad za invalide.

Vozilo je opremljeno z varnostnimi sistemi ABS, ASR in ESP, kolutnimi zavorami na vseh kolesih, za mehko zaviranje pa skrbi Telma retarder. Nadgradnja je na

voznikov delovni prostor je pregleden, stikala so na levi, po armaturi pa je veliko odlagalnih površin in predalov.


rejena iz najkakovostnejših profilov iz nerjavnega jekla in kompozitnih materialov, zaščitenih z impregnacijskim voskom, kar zagotavlja dolgo življenjsko dobo brez

prednji del avtobusa je originalni Iveco in zato ni skr-bi s pregrevanjem motorja zaradi pomanjkanja dotoka zraka do motorja in težav z rosenjem prednjega stekla.

skoraj 3 m3 velik prtljažni prostor izza vozila in pod njim zagotavlja dovolj prostora za prtljago potnikov. Motor je spredaj.

Resen avtobus s štirimi sedeži v vrsti.

popravil in brez rjavenja. Zadnja os je zračno vzmetena in omogoča regulacijo višine vozila in trdoto.Za udobje potnikov in voznika skrbi klimatska naprava z močjo 14,5 kW, postavljena na streho vozila, v pomoč pa ji je tudi Iveco klimatska naprava za voznika, vzdolžno konvektorsko ogrevanje s programsko nastavljivim Webasto vodnim grelcem pa bo poskrbelo, da bo tudi pozimi v avtobusu prijetna klima. Atermična, dvojna, zatemnjena stekla skrbijo za zaščito pred soncem.Notranjost je osvetljena s pomočjo LED svetilk, ki ustvarjajo domače vzdušje, servisni bloki so moderni. Potnike razvaja tudi radio z DVD sistemom, ki filme predvaja preko 19palčnega LCD monitorja. Voznik si zunanja ogledala, ki so tudi ogrevana, nastavlja s pomočjo elektrike, prav tako so senčniki električno pomični. Za lažjo vzvratno vožnjo skrbijo kamera in senzorji, na hrbtu pa je lahko nameščena vlečna kljuka ali dodatni prtljažnik, če standardni v dnu vozila ni dovolj velik. V testnem avtobusu je bilo prostora za 27 potnikov, ki sedijo na komfortnih Kiel Advance sedežih, poseben zložljiv sedež je na voljo za vodiča, medtem ko pa je voznikov sedež Pilot extreme zračno vzmeten. Za prodajo in rezervne dele v Sloveniji skrbi podjetje Higer bus.


prestavljamo // MaN lION’s INTeRCITy

večnamenski medmestnež

MaN lion’s Intercity je v vseh pogledih optimalno pripravljen na način uporabe, ki mu je

namenjen - primestni in šolski avtobus. Odlikuje ga pragmatična oblika, ki ga nedvoumno

uvršča med ostale prepoznavne člane MaN-ove družine avtobusov.

udobja. V izvedbi Lion’s Intercity je 55 sedežev, med tem ko izvedba Lion’s Intercity C, ponuja 59 sedežev, na voljo pa je tudi 29 stojišč ter dve mesti za invalide na vozičku. Udoben je tudi vstop v avtobus skozi dvoje pnevmatskih vrat, ki se odpirajo navzven in so zastekljena z enojnim steklom. Vrata št. 2 so lahko izdelana v enojni ali dvojni širini.Kakovost materialov, izdelave in montaže pri avtobusih Lion’s Intercity seveda ustreza visokim MANovim kakovostnim zahtevam: kakovostni in vzdržljivi plastični materiali s prijetnim tridimenzionalnim videzom; za vzdrževanje enostavne, vendar kljub temu odporne površine z veliko odpornostjo proti UV žarkom (preprečevanje krhkosti in obledelosti); stabilno ogrodje; velika natanč

nost prileganja z ozkimi in enakomernimi režami; robustna konstrukcija in povezave, ki zanesljivo prenesejo tudi velike in pogoste obremenitve; optimalna zaščita pred korozijo s katodnim potopnim barvanjem (KTL).

voznikov delovni prostor je pregleden in prepoznavne.

55 ali 59 sedežev ter do 29 stojišč. Na zadnjih dvokrilnih vratih je nameščena tudi ploščad za vstop invalidov.

Ob vIsOkI uporabnosti in funkcionalnosti ter udobju ponuja tudi visoke standarde varnosti: EBS (Electronic Braking System), ABS (Antilock Braking System), ASR (Traction Control System), BA (Brake Assist) in ESP (Electronic Stability Programme), DSP (Dynamic Stability Programme) in ROP (Rollover Protection), EBA (Emergency Brake Assist), TPM (Tyre Pressure Monitoring).Dvoosni avtobus, ki je na voljo v dveh dolžinah – 12,28 in 13,05 metra, poganja 6valjni motor, ki razvija 213 kW moči in 1100 Nm navora. Motor je znan po svojih zmogljivostih in nizki porabi.Voznikov delovni prostor je ergonomsko oblikovan, sedeži za potnike pa so oblikovani tako, da ne zavzemajo preveč prostora, kljub temu pa ponujajo dovolj


Test // ReNaUlT TRaFIC IN OPel VIVaRO

eDeN izmed razlogov je tudi originalnost. Tako trafic kot tudi vivaro sta se že na prvi pogled ločila od konkurence in tako je tudi z najnovejšo generacijo. Znano je, kaj tržišče zahteva, tako da obe vozili svojim uporabnikom nudita točno to, drugačnost, kakovost in tehnološko naprednost.Začnimo s tistim, kar oko najprej opazi – oblikovalske rešitve. Na sprednjem delu najdemo atraktivno oblikovano masko in v maski logotip podjetja, kamor vozilo pripada. Na prvi pogled je opazno, da vozilo prinaša sporočilo elegance, kakovosti in imidža. Vetrobransko steklo je sedaj bolj nagnjeno in bolj jasno deli kabino od motornega prosto

zmagovalca GvL 2015

Besedilo in fotografije: Matej jurgele in Borut Štajnaher

leta 2001 sta Renault in Opel združila moči in razvila uspešno linijo gospodarskih vozil.

Druga generacija trafica in vivara, ki si zopet deli vse osnovne elemente – podvozje,

motorje, menjalnike, nadgradnje …, bo tako imela težko nalogo, da ubrani ta sloves,

a vozili imata močne adute, s katerimi bosta nadaljevali tržni uspeh.

ra. Novi model je daljši za 21 centimetrov. 10 centimetrov gre na račun večjih odbijačev in boljše zaščite pešcev, medtem ko preostalih 11 centimetrov zares zaznamuje prirastek v smislu tovornega prostora, saj ima osebna različica za 200 litrov večji prtljažnik, tovorna pa vase sprejme tri evropalete.Ergonomija voznikovega delovnega prostora je odlična. Pozicija sedenja in mere so prilagojene tistim, ki jih najdemo v novem espacu. Sam prostor ponuja največ odlagališč – kar 90 litrov. 14 predalov in vdolbin različnih velikosti od 0,2 do 54 litrov bo poskrbelo, da bo prav vsaka drobnarija našla svoj prostor. Pa še to, vsi predali in odlagališča

velika razlika med generacijama.


OSebna iZKaZniCaMotor: turbodizelski, 4-valjni vrstni motorProstornina: 1598 ccm3

največja moč (kW/KM): 103/140največji navor v nm pri vrt/min: 340/1750Mere (d x š x v (mm)): 4999 x 1956 x 1971Medosna razdalja (mm): 3098Masa/nosilnost (kg): 1820/1200Menjalnik: 6-stopenjski, ročninajvišja hitrost (km/h): 181Pospešek 0–100 km/h (s): 10,8Povprečna poraba na 100 km (l): 6,8emisije CO2 (g/km): 155–160

velika, poudarje-na rešetka maske, luči, ki se zajedajo v blatnik in so razpotegnjene vse do A-stebrička, ter dolga ostra bočna linija privabljajo poglede.

Novi opel vivaro kombinira funkcionalnost lahkega dostavnega vozila z udobnostjo potniškega vozila.

PReMiŠljena nOTRanjOSTSnovalci so uporabili tudi logiko, s katero so želeli kabi-no narediti kot mobilno pisarno. Notranjost obeh vozil je zasnovana tudi kot mobilna pisarna, saj si kupec lahko privošči različno povezanost s svetom. Pri traficu in pri vivaru je osrednji zaslon na dotik lahko velik 18 centi-metrov, sistem pa omogoča tudi glasovno vodenje mo-bilnega telefona, navigacije in ostalih aplikacij. Pri Oplu se sistem imenuje IntelliLink, pri Renaultu pa R-Link. Na voljo je tudi poseben nosilec za mobilni telefon, za bolj zahtevne pa tudi nosilec in povezava za tablični računalnik, ki se preko Bluetootha poveže z no-tranjostjo vozila in lahko preko zvočnikov v vozilu poslušate glasbo z vašega računalnika, sprejemate

elektronsko pošto ter se usmerjate ali sprejemate telefon-ske klice. Uporabna malenkost je tudi ka-mera za vzvratno vo-žnjo, ki sliko projicira kar v del vzvratnega ogledala.


Test // ReNaUlT TRaFIC IN OPel VIVaRO

so premišljeno vkomponirani v splošni videz voznikovega delovnega prostora. Preglednost je, zahvaljujoč velikim vzvratnim ogledalom, dobra tako spredaj kot zadaj. Stikala, ki so vsa nova, so povsem pri roki in ne zahtevajo dolgotrajnega privajanja, saj nam je povsem logično, kje se nahajajo.Napredna tehnologija je skrita očem. Tako pod motornim pokrovom obeh vozil najdemo enak motor najnovejše generacije, ki ima vsega 1,6 litra prostornine, a je opremljen s twin turbo (dvojno turbino) tehnologijo, ki daje vozilu izredno poskočnost in dinamične vozne lastnosti. Pri vsega 1500 vrtljajih motor ponuja že 340 Nm navora in prepričljivo pospešuje vse do končnih 180 km/h, saj razvija 103 kW/140 KM. Dobrodošla je funkcija EcoDrive, ki zmanjša navor in moč motorja, prilagodi odzivnost stopalke za plin, zmanjša se odjem moči klimatske naprave in sistema za ogrevanje, s čimer se občutno zniža poraba goriva, a je vožnja bolj lenobna. Na izredno visoki ravni je tudi varnost, saj poleg ABSa in elektronske razporeditve zavorne sile EBD pod

Za DaljŠa POTOvanjaVozilo zaradi nove platforme in novega podvozja sedaj veliko lepše »leži« na cesti in tudi ko je prazno, ne poskakuje. Dobra zvočna izolacija v kabino ne spusti veliko neprijetnih zvokov, pa tudi motorne vibracije so zelo zadušene, tako da sploh ne veste, da je pred vami pod motornim pokrovom dizelski agregat. Najmočnejši BiTurbo požene polno obremenjeno vozilo tudi do 180 km/h.

sveža pri traficu je tudi barva – bambus zelena zagotovo ne bo ostala neopažena.

poro vozniku ponujajo tudi sistemi za zaviranje v sili (Emergency Brake Assist – EBA), sistem za pomoč pri speljevanju v klancu (Hill Start Assistant – HSA), elektronski nadzor stabilnosti (Electronic Stability Program – ESP), sistem nadzora vleke (Traction Control – TC) in tudi sistem za zmanjšanje možnosti prevračanja (Roll Over Mitigation). Kombi še vedno ostaja kombi, toda vse več proizvajalcev dokazuje, da lahko transportno vozilo izgleda tudi elegantno. Navezi OpelRenaultNissan je to ponovno uspelo, saj je novi vivaro po svojih voznih lastnostih in opaznem zunanjem videzu (seveda, če odštejemo zunanje dimenzije) prej osebno kot tovorno vozilo.


predstavljamo // VW CRaFTeR

LeTA 1950 je VW na trg poslal prvega transporterja, da bi zadovoljil potrebe in povpraševanja po tovrstnem vozilu. Z razvojem gospodarstva je transporter v določenih merilih postal premajhen, zato so Nemci staknili glave in leta 1975 trgu ponudili prvi LT. Ime je izpeljanka iz »LastenTransporter« oz. tovorni transporter. Kar dvajset let je kraljeval na trgu, prodanih pa je bilo več kot pol milijona primerkov. Leta 1995 si je svojo pot začel utirati LT druge generacije. 11 let kasneje so predstavili novo generacijo vozila, ki je bila tako nova, da so ji spremenili celo ime. Od leta 2006 se imenuje crafter, kar je izvedenka iz angleške besede craftsman, ki v prevodu pomeni obrtnik.

volkswagnov obrtnik

Volkswagnova zgodba o dostavnih vozilih je stara že več kot 65 let.

Del te izjemo uspešne zgodbe je tudi model crafter – obrtnik.

kabina izpolnjuje vse zahteve, ki jih lastnik pričakuje od gospodarskega vozila.


euRO 6

Prvo resnejše osveževanje se je zgodilo leta 2010, ko je Euro 5 prejel motorje s tehnologijo BlueTDI. Sedaj se lahko ponovno pohvali z novimi Euro 6 motorji, sistemom Star/stop in nekaj stilskimi spremembami. Crafter je na voljo s tremi različnimi nosilnostmi, tremi medosnimi razdaljami, tremi višinami strehe in šestimi izvedbami: furgon, furgon s podaljšano kabino, kombi, keson, šasija in bus.

NOvA kONJeNICA

Nov dvolitrski motor ponuja štiri stopnje moči 80, 84, 100 in 120, tako da

lahko vsak najde nekaj zase. Konkretno: sedaj najmočnejši motor z močjo 120 kW/163 KM, pri relativno nizkih 1800 vrtljajih na zadnja kolesa prenaša 400 Nm navora. BlueMotion tehnologija omogoča, da crafter obnavljala energijo in polnila baterije med zaviranjem. Crafterjevi motorji so sedaj bolj odzivni na pritisk stopalke za plin, zmogljivejši, bolj ekonomični ter lažji in čistejši.

večJA NOsILNOsT

Pri Volkswagnu trdijo, da ima crafter zaradi številnih očem nevidnih izbolj

pomoč na cesti ali cestarska služba ni problem.

preverjen dvolitrski TDI ponuja 4 različne stopnje moči.

šav manjšo lastno maso, kar omogoča večjo nosilnost. Zaradi manjše porabe in podaljšanih servisnih intervalov bodo skupni stroški lastništva nižji tudi do 25 odstotkov (trditve proizvajalca). Med malenkosti, ki znižujejo stroške, spada tudi sistem za zaščito pred korozijo, saj so predeli, ki so najbolj izpostavljeni, dvakrat pocinkani. Vgradnja kakovostnejših komponent dovoljuje proizvajalcu, da dosedanje dvoletno garancijsko obdobje podaljša na tri leta oziroma do 250.000 prevoženih kilometrov, kar je v tem sektorju osamljena, a zelo suverena gesta.

Crafter je idealen za vse vrste nadgradenj, tudi za najzahtevnejše.

Štiri dolžine, tri višine – prevoz ljudi ali do 17 m3 tovornega prostora.


Tehnika // HIDRaVlIČNI POGON

hIDRAvLIčNI pOGON pReDNJe OsI – hAD (hyDRAuLIC AuxILIARy DRIve)Tovorna vozila se gibljejo po različnih cestah. Za pogon vozila v normalnih okoliščinah in na utrjenih cestah zadostuje normalen pogonski sklop z enojnim diferencialom. Če se vozila občasno gibljejo po kamnolomih, gozdovih, ali pa tam, kjer so cestišča neutrjena, kmalu naletijo na zmanjšan oprijem. MercedesBenz je za taka vozila predvidel prednji hidravlični pogon, ki ga uporabljamo takrat, ko vozilo vozi po cestišču, kjer vladajo slabše razmere oprijema. S svojim delovanjem daje vozilu dodatno vlečno moč.

pReDNJI hIDRAvLIčNI pOGON hAD

Prednji hidravlični pogon je tehnološko

Marljiva mravljica

Besedilo: Matevž Udovič, dipl. inž. tehnol. prom. / Fotografije: Mercedes-Benz

Če se izrazim s pohodniškim žargonom, lahko rečem, da je arocs iz Mercedes-Benza tisto

vozilo, s katerim lahko vedno odkrivamo nove poti. ampak ne tiste lažje in ne bližnjic, ampak

tiste, ki iz vozila potegnejo vsako kapljico napora. Kamnolom erkenbrechtsweiler v okolici

stuttgarta je bil pravi poligon za prikaz arocsa z dodatnim prednjim hidravličnim pogonom in

s turbo retarder sklopko. Ti dve novosti v ponudbi spremenita vozilo v pravo dvoživko.

kamnolom in peskokop sta območja, kjer se voznik lahko počuti kot otrok v peskovniku, saj ve, da mu hAD nudi dodatno vlečno moč.


izveden popolnoma drugače, kot pa klasičen prednji pogon z diferencialom, ki za prenos navora na pogonska kolesa potrebuje kardansko gred in razdelilno gonilo. Prednost HADa je predvsem v nižji lastni masi vozila in nižji porabi goriva v primerjavi z vozili, ki imajo pogon na vsa kolesa. Uporabljamo ga lahko v vseh segmentih prevoza. Na voljo je v Actrosu, Arocsu in Antosu, v konfiguraciji pogona 4x2, 6x2 in 6x4 z motorji tipa OM 470 in OM 471 ter ročnim in avtomatiziranim PowerShift 3 menjalnikom.Zmogljiva hidravlična črpalka je srce HAD pogona. Vgrajena je na zadnji del agregata in gnana s pomočjo zobčeniškega prenosa preko glavne gredi motorja. Hidravlična črpalka ustvari 350

litrov pretoka hidravlične tekočine na minuto in 450 barov pritiska. Hidravlični motorji so vgrajeni v pesto kolesa in pretvarjajo hidravlični pritisk v kinetično energijo. To je hidravlični, radialni večbatni motor s centralno nameščeno pogonsko enoto in desetimi valji, razporejenimi v krogu. Vsak hidravlični motor je močan 40 kW in ustvari 6250 Nm navora. Za prenos hidravličnega pritiska od hidravlične črpalke do hidromotorja skrbijo tlačni vodi, v katerih je pritisk olja 450 barov. V celotnem sistemu je 32 litrov hidravlične tekočine. Za optimalno hlajenje tekočine skrbi hladilni sistem, katerega moč je 20 kW. HAD sistem je 575 kilogramov lažji in ponuja 10 odstotkov nižjo porabo goriva v primerjavi

z vlačilcem, ki ima 4x4 pogon. Prvo redno vzdrževanje je pri 600.000 kilometrih.Hidravlični pogon je vozniku na voljo pri hitrosti do 25 km/h. Če je pogon aktiviran preko preklopnega stikala na armaturni plošči in je hitrost vozila večja od 25 km/h, pogon samodejno preide v mirovanje. Takoj ko pade hitrost pod mejno vrednost, se pogon vklopi avtomatično v delovno stanje. Pogon deluje tudi takrat, kadar vozimo vzvratno. Vlečna moč HADa se ne prekine niti takrat, kadar vozilo menja prestave, saj hidravlično črpalko poganja glavna gred motorja. Aktiven je do 6. prestave v smeri naprej in do 2. prestave v smeri nazaj. Elektronski sistem TCU nadzira celoten pogonski sklop. Zaradi tega deluje HAD vedno z optimalnim navorom in brez vrtenja v prazno.

pReIzkus v pRAksI

Delovanje in uporabo hidravličnega prednjega pogona smo preizkusili tudi v praksi. HAD sistem je bil vgrajen v vlačilec Arocs 1845 LS s pogonsko konfiguracijo 4x2 in s prekucno polprikolico. Smiselno bi bilo, da je takšna konfiguracija vozila za prevoz gradbenega materiala na evropskih gradbiščih stalnica. Le na tak način ekonomično in učinkovito prevažamo material. Vozilo smo najprej preizkusili na utrjenih asfaltiranih cestah. Med premagovanjem serpentin se je s svojo močjo izkazal agre

hidravlični motor s tlačnimi vodi.

vožnja v klanec za voznika ni več stresno opravilo.

zadrževanje vozila na previsu klanca s TRC sistemom.


Tehnika // HIDRaVlIČNI POGON

gat, ki pri vsega 1100 vrtljajih na minuto proizvaja kar 2200 Nm navora. Pri krmiljenju med serpentinami prednji hidravlični pogon ne predstavlja nobene ovire, saj je volanski obroč lahkoten za krmiljenje in tudi obračalni krog vozila ni okrnjen v primerjavi s pogonom na vse štiri osi. Z utrjene ceste smo zavili v kamnolom. Z Arocsom smo nemudoma zagrizli v klanec. Glej ga zlomka, vozilo se po nekaj metrih vožnje v klanec ustavi. Kolesa na pogonski osi se vrtijo v prazno, saj nimajo oprijema. Kljub zapori diferenciala se vozilo še vedno ne premakne nikamor. Vleka 40 ton skupne mase v klanec, kjer ni dovolj oprijema na pogonskih kolesih, ni mačji kašelj. Do izraza je v taki situaciji prišel HAD. Vozilo je počasi pridobivalo na hitrosti in tudi na oprijemu. Izpod kabine se je slišal le značilen dodaten hrup, ki ga povzročata hidravlična motorja. Prednji hidravlični pogon se s svojo dodano vlečno močjo izkaže tudi v situacijah, kjer se vozilo zaradi neutrjenega terena samo zakoplje.

TuRbO ReTARDeR skLOpkA – TRC (TuRbO ReTARDeR CLuTCh)

Poleg vlačilcev s HAD pogonom smo preizkusili tudi oba Arocsa 8x8 in 8x4, ki imata vgrajeno turbo retarder sklopko. TRC sistem primarno vgrajujejo na modele SLT, ki so namenjeni za prevoz izrednih tovorov velike teže. Turbo retarder sklopka združuje hidravlično sklopko in retarder. Uporablja se pri speljevanju, manevriranju in zaviranju po klancu navzdol. Izziv nam predstavlja vožnja Arocsa 4151 8x8 v precej strm klanec. Vsak izkušeni voznik si bo pred premagovanjem strmega klanca poskušal pridobiti čim večji zalet, da bo lahko klanec premagal brez večjih zapletov. Zaženemo se brez zaleta in sredi klanca odvzamemo plin vozilu. Vozilo se rahlo premakne po klancu navzdol in obstane na strmini. Vozilo je na

strmini obmirovalo s pomočjo turbo retarder sklopke in ne s pomočjo zavor. Rahel premik pedala za plin – in vozilo lahko nežno premikaš naprej in nazaj po klancu. Za običajno lamelno sklopko bi bil ta manever poguben. Prednost TRC sklopke je, da omogoča natančno manevriranje vozila pri nizkih hitrostih ne glede na naklon klanca. Pri speljevanju z mesta ali manevriranju vozila se moč motorja na pogonski sklop vozila, prenaša preko hidravličnega olja, ki se pretaka med rotorjem turbine in rotorjem črpalke. Da lahko TRC zadržuje vozilo, potrebuje veliko kinetično energijo olja. Slednjo

dosežemo takrat, ko agregat deluje v območju vrtljajev motorja med 1000 in 1300 v/min; v tem območju imamo na voljo maksimalen navor agregata 2500 Nm. Stisnjen zrak medtem potiska olje v ohišje sklopke. Navor se na pogonska kolesa prenaša s pomočjo olja. Ko vozilo spelje, se s pomočjo centrifugalne sile olje iz ohišja umakne. Za prenos moči nato poskrbi klasična torna sklopka. Pri spustu po klancu navzdol se sklopka spremeni v močan retarder. Med zaviranjem je rotor črpalke blokiran in olje se s pomočjo zraka črpa nazaj v ohišje. Motorna zavora in retarder sta kos skoraj vsakemu spustu, saj skupaj tvorita kar 979 konjskih sil zavorne moči. Polna zavorna moč je na voljo že pri nizkih hitrostih, saj je zavorna moč odvisna od št. vrtljajev glavne gredi. TRC sklopko je moč dobiti tudi še v Actrosu in Antosu v kombinaciji s PowerShift 3 menjalnikom.Arocs s tema dvema novostma vsekakor postane pridna in neustrašna mravljica pri svojem delu na gradbiščih. Pri sami vožnji dobiš vtis, da bodo prej odpovedale voznikove psihične sposobnosti, kot pa tehnične lastnosti vozila.

Turbo re-tarder sklopka.

blato, luže, pesek, asfalt …


TeHNIKa

pReD natančno tremi leti, aprila 2012, je Evropska komisija sprejela uredbi 347/2012 in 351/2012, s katerima je proizvajalcem gospodarskih vozil naložila obvezo, da v večino modelov vgradijo še dva varnostna sistema serijsko – AEBS in LDWS. Prvega novembra se bo končal prehodni rok in od tega dneva dalje bodo morali biti tovornjaki in avtobusi, ki se prvič registrirajo v 28 državah Evropske unije in štirih državah članicah evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA – European Free Trade Association) – Norveški, Švici, Lihtenštajnu in

korak do avtopilotaVarnostni sistemi aeBs (advanced emergency Braking system – napredni sistem

zaviranja v primeru nevarnosti), v katerega sta vključena tudi sistem aCC (adaptive

Cruise Control – prilagodljivi tempomat) in sistem lDWs (lane Departure Warning

system – sistem za opozarjanje na nezaželeno zapuščanje voznega pasu), bodo od

1. novembra letošnjega leta obvezni v skoraj vseh težkih tovornjakih in avtobusih, ki se

bodo prvič registrirali v državah eU in eFTa.

Besedilo: zoran samardžić / Fotografije: arhiv RT

Opozarjanje na nenamerno zapuščanje voznega pasu s tresenjem sedeža.


Islandiji – obvezno opremljeni s temi sistemi, ki močno povečujejo varnost.Še pred sprejetjem prej omenjenih uredb je vseh sedem »velikih« proizvajalcev težkih tovornjakov in najbolj pomembni proizvajalci avtobusov v Evropi ta sistem že ponujalo za doplačilo, tako da so sprejetje uredbe dočakali pripravljeni. Sedaj je čas, da se na nov izdatek počasi privadite tudi kupci, saj bodo prodajalci ob uvedbi teh sistemov skoraj zagotovo dvignili ceno vozil za odstotek ali dva. Tega vsekakor ne bi smeli vzeti kot dodaten strošek, saj na koncu varnost voznika, potnikov in drugih udeležencev v prometu nima cene!

kO vOzNIk Ne ReAGIRANapredni sistem za zaviranje v primeru nevarnosti (AEBS) je tehnično podprt s sistemom ACC (prilagodljivi tempomat, ki prilagaja hitrost glede na vozilo pred seboj in po potrebi tudi zavira), katerega evropski proizvajalci tovornjakov in avtobusov kot dodatno opremo ponujajo že dve desetletji. ACC omogoča samodejno vzdrževanje nastavljenih parametrov hitrosti in/ali oddaljenosti od vozila pred seboj. S tem sistemom je vožnja precej bolj varna in sproščena. V zadnjem času je ta sistem še nadgrajen in ojačan z dodatnimi sistemi, ki opozarjajo na nalet z vozilom ali objektom pred nami – FCW (Forward Collision Warning) – in z že prej omenjenim AEBS sistemom. Vsi ti sistemi postanejo aktivni v trenutku, ko radar oziroma senzorji in pametna elektronika prepoznajo nevarnost možnega trka.

pOMOč zAspANIM IN uTRuJeNIM

Tudi sistem LDWS (Lane Departure Warning System), ki ga pri Volvu imenujejo LKS – Lane Kepping Support, pri MANu pa LGS – Lane Guard System … je že dolgo znan. Pri Mercedesu so

Aebs spre-mlja promet pred vozilom in pomaga pri za-viranju, da bi se zmanjšal nalet.

LDws - Lane Departure warning system – sistem za opozarjanje na nezaželeno zapu-ščanje voznega pasu.

srce Aebs je radar, nameščen v sprednjem delu vozila.


TeHNIKa

ga v actrosu ponudili že leta 2000, pri MANu v seriji TGA pa leto dni pozneje. Sistem opozarja voznika, če leta nenamerno zapelje iz smeri vožnje, oziroma če prevozi talno označbo na levi ali desni strani vozila. Osnova sistema je kamera, nameščena na sredino armaturne plošče, ki spremlja vodoravne oznake na cesti (črte) in poskuša odrediti sredinsko linijo vožnje ter skrajno točko proti črti, do katere se vozilo lahko varno približa. Kadar vozilo prečka črto in ob tem ni bil vključen smernik, vas bo sistem opozoril na ta dogodek na različne načine: s tresenjem sedeža, volanskega obroča, z zvočnimi signali …Sistem ne reagira takoj, saj bi tako preveč vznemirjal voznika. Za delovanje so potrebni določeni pogoji: hitrost vožnje nad 60 km/h, oznake na cesti morajo biti dovolj vidne, hitrost bočnega premikanja mora biti večja od 0,8 m/s.LDWS sistem se vključi vedno, ko se zažene motor, večina proizvajalcev pa omogoča, da se sistem izključi s pomočjo stikala, nameščenega na armaturni plošči.

Znan že 23 leTPrvi sistem, ki je opozarjal na nenamerno spremembo vo-znega pasu (vožnja preko črte), je že leta 1992 predstavil Mitsubishi in ga vgradil v model debonair, ki je bil namenjen pretežno za japonski trg. Pozneje so ga kot opcijo (dodatno opremo) ponudili tudi drugi japonski proizvajalci. Pot po Evro-pi je začel konec devetdesetih let, najprej v gospodarskih vo-zilih, v osebnem programu pa je sistem prvi ponudil Citroën leta 2005 v modelu C5.

črte na cestišču spremlja kamera nameščena izza vetrobranskega stekla.

zA kOGA sO sIsTeMI ObvezNI?

S sistemom AEBS bodo morala biti po 1. novembru opremljena vsa vozila, ki bodo prvič registrirana v kategorijah M2, M3 in N3, opremljena s pnevmatskim ali hidravličnim zavornim sistemom in zračnim vzmetenjem zadnje osi, ampak ne vsa! Zakonodajalec je iz racionalnih razlogov sprejel nekaj izjem. Tako so v prvi fazi uvajanja uredbe 347/2012 izvzeta offroad vozila, vozila z več kot tremi osmi, vozila za posebne namene, vlačilci za vleko polprikolic iz kategorije N2, katerih masa presega 3,5 tone, vendar ni večja od 8 ton, vozila z mehanskim vzmetenjem na vseh oseh, vozila za prevoz potnikov v kategorijah M2 in M3 razreda A, razreda I in razreda II. Podobno velja tudi za sistem LDWS.


predstavljamo // PODjeTje eUROPaCIFIC, D. O. O.

pODJeTJe je bilo ustanovljeno leta 2003 kot Europacific logistika, d. o. o., v letu 2007 pa so ustanovili novo podjetje Europacific transport, d. o. o., ki deluje znotraj družbe Euro

specializirani za prevoz kontejnerjev

Besedilo: Boštjan saje, inž. log. / Fotografije: europacific, d. o. o. in Boštjan saje

Podjetje europacific

s sedežem v Kopru je

specializirano za prevoz

kontejnerjev, jaht in jadrnic.

Podjetje ima 12-letno

tradicijo pri organizaciji

cestnega, pomorskega in

zračnega prevoza. Podjetje

je član združenja TaPa in

Fiata, posedujejo pa tudi

aeO certifikat. Rok kobal, direktor in lastnik podjetja europacific.

pacific logistika, d. o. o. Poleg sedeža v Kopru imajo še svoji podružnici na letališču Brnik in na Reki, ki skrbita za logistične tokove svojih naročnikov. Na Brniku poslujejo že 5 let in nudijo odpremo letalskih pošiljk z vsemi prisotnimi letalskimi prevozniki, na Reki pa nudijo odpremo kontejnerjev. Na relaciji Nemčija–Avstrija–Anglija z dostavnikom dostavljajo tudi hitre pošiljke, kontejnerske prevoze pa na relaciji Avstrija–Madžarska–Češka–Slovenija za različne naročnike, vključujoč korejskega proizvajalca zabavne elektronike in korejskega avtomobilskega velikana. Znotraj skupine in s partnerji nudijo prevoze jadrnic, jaht in vse kosovne prevoze zunaj gabaritov. Z vsemi svetovnimi ladjarji, ki imajo podružnice v Sloveniji, preko Luke Koper prevažajo na uvozu kontejnerje po vsej CEE, največ pa na tržišča v Izrael in na Daljni vzhod, kontejnerje na izvozu pa pretežno na ameriške trge, v Izrael in na Daljni vzhod. So solastniki skladiščnega podjetja, kjer nudijo carinsko skladišče, ki ima 3000 m2 zaprtih skladiščnih prostorov, štiri rampe za tovornjake in 10.000 m2 površin, ki so okrog skladišča.Vozni park šteje trenutno 9 tovornjakov za prevoz kontejnerjev. Vsi tovornjaki imajo motor tipa Euro 5. S prikolico LOW BED izvajajo izredne prevoze, imajo pa tudi lastno vozilo za izvajanje spremstva izrednih prevozov.


predstavljamo // yes!MONey

Gotovina na poti

V dobi elektronskega

poslovanja in množične

uporabe plačilnih kartic

se velikokrat zgodi, da vaš

voznik na poti potrebuje

gotovino.

zastopa:adler, d. o. o., Kranjwww.adler-transport.sie-pošta: [email protected]

pRAkTIčNO vsi stroški na poti so plačljivi z gorivnimi karticami oz. z napravami za elektronsko cestninjenje, zato se gotovini v tovornjakih, kolikor se le da, izogibamo. Potem pa se zgodi – vašega voznika zaustavi kontrola, ki vam bo kaj hitro zaračunala znesek, ki se lahko meri tudi v tisočih evrov, saj je vaš tovornjak kot vreča denarja, ki se vozi naokrog. Kot nalašč hočejo še gotovino ...»Če ne plačaš do te in te ure, gre tovornjak za mrežo,« so neizprosni in se za odgovor voznika, da toliko denarja nima, seveda ne zmenijo.

Če denarja res ne boste priskrbeli takoj, bo naslednji dan znesek še višji, saj boste plačali še parkirnino (tudi po 100 in več evrov na dan), stroške hotela, poleg tega pa boste zamudili na naklad, razklad, trajekt itd.V tem in ostalih podobnih primerih se lahko poslužite hitre in učinkovite rešitve – VISA kartice Yes!Money.Razdelite prazne VISA kartice Yes!Money voznikom čim prej, rešitev vašega problema je samo nekaj klikov stran! Obiščite www.yesmoneycard.com in napolnite kartico v nekaj sekundah. Sistem deluje ves čas, 24 ur na dan, sedem dni v tednu, tudi izven delovnega časa bank. Pogoj je le, da imate na vašem Yes!Money računu dovolj sredstev za transakcijo.Imetniki Yes!Money kartic lahko koristijo tudi našo pravno pomoč v primerih, da se s kaznijo ne strinjajo. Primer bo obravnavala ekipa mednarodnih odvet nikov iz Belgije, ne glede na to, v kateri državi ste bili kaznovani.Prihranite si nevšečnosti, dodatne stroške in izgubo časa ter sprostite vaš tovornjak v nekaj minutah!Adler – vaš partner za rezervacije trajektov, tunelov Frejus in Mont Blanc, vlakov Novarra- Freiburg, Brenner – Worgl, itd.


CMR odgovornost in zavarovanja (8. del)

Pogosto prevladuje mnenje, da členi od 17. do 29. četrtega poglavja CMR konvencije

v celoti razlagajo odgovornost prevoznika. To do neke mere sicer drži, kljub temu pa

je možno v drugih členih CMR konvencije zaslediti tudi druge odgovornosti. Tako se na

primer v 11. členu CMR konvencije nahaja tudi odgovornost pošiljatelja. Konkretno je v

tem primeru govora o dokumentih in informacijah (glej tudi H7 zPPCP-1).

Besedilo: vodilni trio družbe LUTZ assEKUranZ: Herbert Hasenhütl, Karl jungmann in Otmar j. Tuma

LUTZ assEKUranZ

11. čLeN CMR kONveNCIJe se GLAsI:1. Za carinske in druge postopke, ki naj bodo opravljeni pred izročitvijo blaga, mora pošiljatelj priložiti tovornemu listu ali dati na razpolago prevozniku potrebne listine in ga oskrbeti z vsemi podatki, ki jih ta zahteva.2. Prevoznik ni dolžan preizkušati, ali so takšne listine in podatki v redu in ali zadoščajo. Pošiljatelj odgovarja prevozniku za vso škodo, ki mu jo je povzročil s tem, da so takšne listine in podatki manjkali, da niso zadoščali ali niso bili v redu, razen če prevoznik ni pravilno ravnal ali je ravnal malomarno.3. Za posledice izgube ali nepravilne uporabe listin, ki so navedene in priložene tovornemu listu ali izročene prevozniku, odgovarja prevoznik kot pooblaščenec, le da odškodnina, ki gre v njihovo breme,

uvozno dovoljenje, certifikati za končne uporabnike, potrdila o karanteni, potrdila o kakovosti, Carnet TIR, veterinarskomedicinski dokumenti …, ki morajo biti pravočasno predani prevozniku.Iz 11. člena 2. odstavka CMR konvencije je mogoče podatki sklepno ugotovitev, da morajo biti prevozniku dokumenti podani pravočasno in v celoti. Enako velja za izdajo zahtevanih dokumentov.Pod pogojem, da prevoznik ni storil nikakršne napake, pošiljatelj odgovarja prevozniku za vso škodo, ki mu jo je povzročil zaradi manjkajočih listin in podatkov, ki niso zadoščali zahtevanim pogojem. Napaka prevoznika, ki pošiljatelja delno ali popolnoma oprosti odgovornosti, pa nastane takrat, ko bi prevoznik lahko že na samem začetku z obveznim preverjanjem listin zaznal, da spremljajoči dokumentni niso ustrezni, o tem pa pošiljatelja ni obvestil, kadar odstrani plombo z vozila, če blago med prevozom iz večjega števila palet preloži na manjše število ali če na primer zavrne sodelovanje pri carinskih in drugih postopkih.V primeru, da pošiljatelj v primeru, v katerem običajno ne bi krivdno odgovarjal, prevozniku povzroči škodo, pa mora prevozniku odgovarjati za vso nastalo škodo. Po navadi gre tukaj za upravne stroške, stroške povezane z mirovanjem, finančne stroške v primeru nepopolnih prevoznih dokumentov in zasegom tovornega vozila ali napake zaradi pomanjkljive dokumentacije pri izvozu zaščitenih vrst živali.Nasprotno pa odgovarja prevoznik takrat, ko so papirji, ki so navedeni v tovornem listu in podpisani, izročeni s strani pošiljatelja (tudi, če niso navedeni v tovornem listu), izgubljeni ali nepravil

ne more presegati one, ki bi jo bil dolžan plačati za izgubo blaga.6. in 11. člen CMR konvencije tako določata, da morajo biti carinski in drugi postopki opravljeni s strani pošiljatelja pred predajo blago (torej v času njegovega posedovanja), razen če je drugače dogovorjeno. Poleg tega mora pošiljatelj na licu mesta prevoznika oskrbeti z vsemi podatki, ki jih ta zahteva. Pošiljatelj kot proizvajalec ali trgovec (in s tem prodajalec) mora kot strokovnjak za blago celovito poznati predpise, ki so potrebni za to, da prevoznik preda tovor v okviru normalnega poteka. To naj bi dokaj logično pomenilo, da ima pošiljatelj običajno opravka z le nekaj vrstami blaga in bi se mu s tem zaupalo, medtem ko ima prevoznik pogosto opravka z veliko različnimi vrstami tovora. V poštev pridejo raznovrstna potrdila, kot so izvozno in


no uporabljeni. Za posledice izgube ali nepravilne uporabe listin, ki so navedene in priložene tovornemu listu ali izročene prevozniku, odgovarja prevoznik kot pooblaščenec, le da odškodnina, ki gre v njihovo breme, ne more presegati one, ki bi jo bil dolžan plačati za izgubo blaga. Ta škoda, ki se določi na podlagi nacionalnega prava, je omejena, v najslabšem primeru pa se ovrednoti s pomočjo norme v 29. členu CMR konvencije, ki izniči v 23. členu navedeno omejitev.11. člen (3) ne določa, kako prevoznik odgovarja, če napačno uporablja od pošiljatelja pravilno izpolnjene dokumente. Odgovornost se v tem primeru določa na podlagi nacionalnega prava.V primerjavi obeh scenarijev odgovornosti – odgovornost pošiljatelja do prevoznika na eni strani in odgovornost prevoznika do pošiljatelja na drugi strani – je izrednega pomena, da je prevoznik ustrezno pravno zaščiten. V prvem primeru naj bi si prevoznik s podpisom pravne zaščite z ustreznim pravnim podjetjem zagotovil dobro izhodišče v primeru uve

ljavljanja svojih zahtevkov v odnosu do pošiljatelja, za drugi primer pa naj bi v okviru pravilne CMR police nastala pravna zaščita. Pri tem je treba biti pozoren na to, da številne CMR police zajemajo izčrpne podlage odgovornosti (na primer le izguba in poškodba), medtem ko druge police določene primere odgovornosti izključuje iz okvirov pravne zaščite (na primer zahtevke, navedene v 11. členu (3) SMR konvencije). Pri podjetju Lutz Assekuranz pa se to ne dogaja: tu so namreč temeljito zajete vse, v okviru CMR konvencije normirane komponente odgo

vornosti (tudi tiste, navedene v 11. členu (3) CMR konvencije), ki so seveda tudi zavarovane oziroma jih je možno zavarovati. Izplača se, če prevoznik svoje CMR police prepusti podjetju Lutz Assekuranz, da jih natančno preuči.

Za nadaljnja vprašanja in za različne zavarovalne rešitve so vam strokovnja-ki podjetja Lutz Asekuranz na voljo.Nadaljevanje sledi.

vprašanja naslovite na [email protected]


pobuda sekcije za promet pri Ozs in združenja za promet pri Gzs

čas je za ponovno spreminjanje zakona o prevozih v cestnem prometuObe avtoprevozniški združenji sta od resornega ministrstva izposlovali, da se ponovno

odpre zakon o prevozih v cestnem prometu in da se popravijo nekatera določila, ki bi

bolj prišla do živega nelojalni konkurenci. Še vedno so problem tudi nekateri primeri

»ekscesnih« kazni za prekrške avtoprevoznikov. so pa razlog za zakonske spremembe

tudi zgledi iz tuje transportne zakonodaje ter sodna praksa doma in v tujini.

ODkAR predstavniki avtoprevoznikov sodelujejo v delovni skupini, katere namen je evidentirati probleme, ki se kažejo pri izvajanju cestnotransportne zakonodaje, ter predlagati zakonske izboljšave, je čutiti, da lažje prepričajo pristojne na ministrstvu glede tega, kdaj je obstoječa zakonodaja zrela za spremembe. V omenjeni delovni skupini so se v zadnjem obdobju veliko ukvarjali z vprašanji nelojalne konkurence in tako tej tematiki nekako določili prioritetno mesto na seznamu predvidenih zakonskih sprememb.

LICeNCe TuDI zA vOzILA DO 3,5 TONe skupNe Teže?

Eno od kapitalnih vprašanj, ki so si ga avtoprevozniki zastavili na posvetu v okviru dvodnevnega dogajanja na prireditvi Transport show, je bilo, ali bi kazalo uvesti licence tudi za tovorna vozila do teže 3,5 tone skupne teže. Utemeljenost postavitve takega vprašanja je izhajala iz mnogih ugotovitev, da danes veliko tovornega prometa opravijo tudi vozila pod 3,5 t, ki za to ne potrebujejo licence. Predvsem se v tej kategoriji najdejo različna kombinirana vozila in celo večji kmetijski traktorji. Čeprav ta vozila na prvi pogled »obdelujejo« drugo tržno nišo, pa so močno skočila v zelnik tudi večjim vozilom, ki lahko opravljajo prevoze le z licenco. Resno konkurenco vsekakor predstavljajo nekatera podjetja, ki so v zadnjem času nabavila večje število vozil pod 3,5 t (slišali smo tudi o novih avtoprevozniških podjetjih, ki imajo tudi 50 in več tovrstnih vozil in

vozijo za zbirni promet na mednarodnih relacijah). Očitno ta pojav na transportnem trgu napeljuje na to, da imamo opraviti s problemom nelojalne konkurence, ki jo omogoča neenak formalnopravni položaj. Prevozniki, ki za svoja vozila potrebujejo licenco, morajo za njihovo pridobitev izpolniti več pogojev, kar je vsekakor povezano z določenimi poslovnimi stroški, prevoznikom z vozili, ki ne potrebujejo licence, pa so ti pogoji prihranjeni in prav tako tudi stroški. Prevozniki z licencami morajo pri svojem delu upoštevati niz pravil; če jih kršijo, jih doletijo kazni. Prevozniki brez licenc niso obremenjeni s temi pravili in posledično tudi ne s sankcijami za njihovo nespoštovanje. K temu, da bi bilo primerno licence uvesti tudi za tovorna vozila pod 3,5 t, po svoje prigovarja tudi rešitev, ki velja za potniški promet. Tam so uvedene licence tudi za kombinirana vozila, imajo jih celo avtotaksisti (ki strogo zagovarjajo licence za taksi prevoze). Močan argument za uvedbo licenc za tovorna vozila pod 3,5 t teže je lahko tudi podobno razmišljanje v Evropi, ki se vse bolj nagiba k takšni rešitvi. Sicer pa uredba EU govori, da naj bi bil izvzem omenjenih vozil iz licenciranja bolj izjema kot pravilo.

Predlog za takšno zakonsko spremembo na področju licenc je med udeleženci posveta naletel na različne, tudi zelo nasprotujoče si odzive. Eno od mnenj je tako bilo, da razširitev licenc tudi na lažja tovorna vozila ne rešuje ničesar, naj bi pa predvsem prinesel dodaten denar izdajateljema licenc. Nadalje je bilo slišati, da bodo kombije še naprej vozili študenti, zato bi bilo treba licenco vezati na voznika. Do zdaj – tako eden od razpravljavcev – licenci nismo znali dati prave funkcije.Na drugi strani pa se je več udeležencev zavzelo za to, da bi vsi, ki opravljajo komercialne prevoze, morali izpolnjevati iste pogoje poslovanja. Prav tako naj bi bili deležni enakih kontrolnih ukrepov nadzornih organov. Kakorkoli že, zaenkrat razprava o tej tematiki ni uspela nakazati, katera od obeh opcij ima več možnosti, da prevlada, seveda pa bo o tem še tekla beseda na organih obeh prevozniških združenj, pa še kje.


Med predlogi za zakonske spremembe, ki prihajajo iz državnih pisarn, se je tokrat znašel predlog glede oznak na vozilu. Oznake na vozilih so bile pred leti že predmet intenzivnih preigravanj, takrat v smeri njihovega ukinjanja. Sicer pa naj bi bil zgled za ta ukrep vzet iz taksi dejavnosti. Tu so bila mnenja bolj enotna. Udeleženci so nasprotovali nekakšni standardizirani nalepki in menili, da naj bo »grafični videz« vozil individualna stvar vsakega avtoprevoznika, ki se s tem želi tudi promovirati.

zAkAJ sO pODJeMNe pOGODbe v pRevOzNIŠTvu pRObLeM, DRuGJe pA Ne?

Na udeležence posveta je bilo v zvezi z zakonom o prevozih naslovljeno še vprašanje o možnostih dela oz. zaposlovanja voznikov v prevozniških podjetjih. Natančneje se je vprašanje nanašalo na možnosti sklepanja podjemnih pogodb, pri čemer bi zakonodajalec želel dobiti informacijo, kakšne (kolikšne) omejitve naj bi veljale za to vrsto pogodbenega dela. Povedati je treba, da sta pristojno ministrstvo in prometni inšpektorat za rešitev z omejenim številom delovnih ur, temu pa se bolj ali manj upirajo v sindikatih, ki opozarjajo, da pri delu na podlagi podjemnih pogodb prihaja do elementov rednega dela. Prevozniki so precej enoglasno podprli to možnost zaposlovanja, saj se velikokrat znajdejo v situaciji hipno povečanega dela, zato bi morali imeti možnost tovrstnega začasnega zaposlovanja. Zdi se jim, da so zapostavljeni, kajti v drugih gospodarskih in obrtnih dejavnostih problema s takšnim zaposlovanjem nimajo.V nadaljevanju je bil predstavljen še predlog Uredbe o izvajanju Uredbe (ES), št. 1071/2009. Gre za uredbo, ki postavlja merila za izgubo dobrega ugleda pravne osebe in upravljavca prevozov ter določila glede števila prekrškov, ki jih prevozniki (oz. njihovi vozniki) ali upravljavci prevozov naredijo v obdobju zadnjih dveh let. Predlog so oblikovali v resornem ministrstvu, svoje dopolnitve (ki so že bile upoštevane) pa sta dali obe avtoprevozniški združenji. Potrebno je povedati, da je sankcioniranje, vključno z odvzemom licence, vsebovano že v naši sedanji zakonodaji, omenjena uredba pa naj bi razdelala predvsem postopkovno plat in s tem olajšala delo obema izda

jateljema pri odvzemanju licenc. Kot je bilo posebej poudarjeno, je izključno na avtoprevoznikih, da se odločijo, ali je zanje predlog uredbe sprejemljiv ali ne.Uredba določa, kdaj pravna ali fizična oseba (oz. upravljavec prevozov) nima dobrega ugleda, kdaj ga izgubi in kdaj ponovno pridobi, kdaj in na kakšen način se izvede začasni in trajni odvzem izvodov licence EU ali same licence EU, kdaj se upravljavca prevozov razglasi za neprimernega in kdaj spet pridobi primernost.Izguba dobrega ugleda doleti upravljavca prevozov tedaj, ko je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper gospodarstvo, zoper pravni promet, zoper človečnost, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper varnost javnega prometa, za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje ali prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog ter za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi.Če podjetje izgubi dober ugled in če je v podjetju več upravljavcev prevozov, izgubijo dober ugled vsi upravljavci, ki so vpisani v nacionalni elektronski register. Izjema velja za upravljavca, ki je v podjetju manj kot leto dni. Upravljavec prevozov je neprimeren dve leti od pravnomočnosti sodbe, po dveh letih pa prenehajo veljati pravne posledice sodbe. Kvalifikacijo primernosti pridobi z dnem, ko ponovno opravi preizkus znanja.

sORAzMeRNO sTOpNJevANJe sANkCIJ

Uredba našteva, katere so hujše kršitve v cestnem transportu. Predlog pa prinaša tudi sankcijski sistem, ki upošteva načelo stopnjevanja. Tako se prevozniku za hujše kršitve, ki jih je storil v zadnjih dveh letih, najprej izda pisno opozorilo, nato pa za več hujših kršitev začasni odvzem posameznih izvodov licence, zadnja stopnja pa je izguba dobrega ugleda, kar pomeni odvzem licence EU in razglasitev upravljavca prevozov za neprimernega. Prevozno podjetje in upravljavec prevozov pa ponovno pridobita dober ugled, ko je v nacionalnem registru prevoznikov evidentirano manjše število hudih kršitev od sankcijskega praga oz. ko prenehajo veljati pravne posledice obsodbe.Razprava o tem dokumentu je prispevala nekaj zanimivih stališč, ki so izstopala. Če naj bi dokument razumeli

Franc Medvešek, avtoprevoznik iz Radeč pri Zidanem Mostu: »Prepričan sem, da je pri nas preveč papirologije in da so vse stvari pre-tirano regulirane. Prevozniki potre-bujemo manj, to-da jasno napisane zakone, predvsem pa potrebujemo učinkovito delo nad-zornih organov. Šir-jenja sistema licenc torej ne podpiram.«

bojan Praper, avtoprevoznik s Prevalj: »Če hočemo, da bomo imeli več poštene konkurence, potem je nujno prevozni-kom, ki opravljajo komercialne pre-voze v tovornem prometu, izena-čiti pogoje poslo-vanja. Če imamo licence mi, ki imamo vozila nad 3,5 tone, potem naj jih imajo tudi tisti z vozili pod 3,5 tone.«

kot orodje, s katerim bo lažje voditi postopke proti hujšim kršiteljem in tako lažje preganjati nelojalno konkurenco, ki izhaja iz kršitev, potem je bilo med prisotnimi avtoprevozniki čutiti kar nekaj nedoslednosti v njihovem načelnem zavračanju in obsojanju nelojalne konkurence. Nekateri so se namreč zavzeli za tolerantnejše prepoznavanje hujših kršitev. Zelo udarno je zvenela zahteva, da bi bilo treba radikalno spremeniti razmerje v višini kazni, ki jih za prekrške plačujeta voznik in prevoznik, kajti prevozniki praktično nimajo preventivnega vpliva na prekrškovna dejanja voznika, ko je ta na vožnji. Naj bi pa tudi s prejemanjem uredbe preveč ne hiteli, ker bi bilo bolje odločiti se potem, ko bo z določbami iz uredbe več izkušenj tudi v Evropi.

Janez Kukovica


DIRKe TOVORNjaKOV

zMAGA zA kIssA pReD LACkOM IN hAhNOM

Za start prve dirke v avstrijskem Spielbergu so bile razmere razmeroma ugodne. Malo oblakov, prijetnih 18 ºC in predvsem suho. Iz najboljšega štartnega položaja se je pognal Kiss, sledili so mu Lacko, Vršecky in Hahn. Hahnu je kmalu uspelo prehiteti Čeha in tako smo dobili prve tekmovalce na stopničkah. Ob startu druge dirke se je dobro izkazal Smith in ko je želel mimo Reinerta, je prišlo do trčenja. Smith je nazadoval na osmo mesto, krog kasneje je moral odstopiti tudi Reinert. Z njegovim odstopom je vodilni duo dohitel Kiss, ki je pred tem uspel prehiteti obe Buggyri in Albaceteja. Nato se je začel boj med Hahnom in Kissom, pred njima pa je kraljeval še Körber. Kiss ga je le uspel prehiteti, nato pa še Körberja in druga zmaga je bila na pladnju. Sledila je tretja dirka in – tretja zmaga, česar niso pričakovali niti v njegovem

Tokratne dirke FIa eTRC, ki so se odvijale na prizorišču v avstrijskem spielbergu in italijanskem

Misanu, so pokazale, da je Norbert Kiss v izvrstni formi. Če je pred dvema letoma Benedek

Major s takrat 17-timi leti postal najmlajši zmagovalec dirke FIa eTRC, je Kiss tokrat kot prvi

tekmovalec v prvenstvu eTRC uspel osvojiti vse štiri zmage v vikendu. s tem je zbral 80 točk v

le enem koncu tedna in ostalim tekmovalcem nakazal, kakšna sezona sledi.

Norbert kiss v življenjski formi

Besedilo: Matej jurgele; fotografije: Buggyra

kjer je dim je tudi ogenj in dirke so ognjene.

moštvu. Že po startu je bilo namreč vse jasno. Kiss je prevzel vodstvo in si takoj privozil nekaj prednosti pred zasledoval

ci. Ta pa se je iz kroga v krog le še povečevala. Na koncu je imel tri sekunde prednosti pred Lackom in Hahnom.


Pred 24.000 gledalci je Madžar Kiss v četrti dirki postavil nov rekord. Prvič je en voznik s štirimi zmagami v enem vikendu zbral 80 točk.

Dež v MIsANu

Kmalu po dirki za SuperPole v Misanu se je usulo iz neba, ekipe pa so hitele dirkalnike pripravljati na spremembo vremena. Dež ni pojenjal, tekmovalci so odpeljali dva uvodna kroga, ob startu pa so zaplapolale rumene zastave. Posledično so se tekmovalci razvrstili tako, kot so dirko pričeli. In če ne bi nihče storil napake, bi se dirka najverjetneje tudi končala v tem vrstnem redu, a za to je poskrbel prav Kiss. Hahn in Lacko sta takoj izkoristila priložnost in ga prehitela. Hahn si je s tem manevrom zagotovil tudi zmago. Lacko je ostal drugi, Kiss pa tretji. Druga dirka je bila bolj zanimiva. V prvi startni vrsti sta stala Robineau in Rodrigues. Portugalec je že takoj ob startu krepko nazadoval. Robineauju je šlo malce bolje. Dolgo se je obdržal na četrtem mestu, potem ko so ga že v prvem krogu prehiteli Janiec, Vršecky in Kiss. Pritisk nanj so še vedno vršili Lacko, Hahn in Körber. Kmalu se je Robineau zavrtel, Körber je treščil vanj, medtem ko so se ostali uspeli izogniti nevarnosti. Kiss je medtem uspel prehiteti Vršeckyja, kasneje pa tudi Lacka. Dirka se je hitro pomikala proti zadnji tretjini, ko je Kiss uspel prehiteti tudi trenutno vodilnega Janieca. Nekaj trenutkov kasneje pa je slednjega prehitel še Lacko in prva tri mesta so bila oddana.

Pred začetkom prve nedeljske dirke je kazalo, da bo tudi ta potekala v deževnem vremenu. Po startu si je Kiss takoj privozil enormno prednost, zaradi česar je bila dirka že odločena. Trenutno nepremagljivi Madžar si je tako ponovno privozil zmago v stilu od starta do cilja. Za drugo mesto pa so se ostali vozniki pošteno spopadli. Vse do ciljne ravnine je namreč Lacko silovito napadal, toda na koncu se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, takoj za Hahnom.

DvOJNA zMAGA zA buGGyRO

Natančno pred začetkom zadnje nedeljske dirke se je 35.000 gledalcem pokazalo sonce, temperatura pa se je komaj dvignila na 20 stopinj. Na prvo štartno mesto se je postavil Rodrigues. Toda v prvem mestu Portugalec ni mogel dolgo uživati, saj je za njim pošteno počilo. Körber in Reinert sta trčila. MAN slednjega je pristal v Kissovem dirkalniku, Körberjev dirkalnik je obstal prečno na stezi in v trenutku je zaplapolala rdeča zastava. Medtem ko se je MAN sicer še

Vrstni red po treh dirkah

1 1norbert Kiss

HUn 209Man

2 55adam Lacko

CZE 155Freightliner

3 2Jochen Hahn

GEr 147Man

4 33David Vršecky

CZE 121Freightliner

5 23antonio albacete

Esp 110Man

6 7rené reinert

GEr 63Man

7 8anthony Janiec

Fra 44Man

8 27Gerd Körber

GEr 38Iveco

v Avstriji je dirke pospremila tudi parada tovornjakov.

uspel odvleči do boksov, je Iveco obstal in so ga morali odpeljati. Nadaljevanje dirke je sledilo s polurno zamudo. Tokrat pa Rodrigues ni imel tolike sreče ob startu. Že v prvem zavoju je Vršecky švignil mimo Portugalca, nekoliko kasneje tudi velika večina zasledovalcev. S prvo prekinitvijo pa še ni bilo konec dramatičnega dogajanja. V ozadju je prišlo do prerivanja med Lenzom in Teodosiem, zaradi česar se je prvi zavrtel in zapeljal s steze, Teodosio pa je s polno hitrostjo trčil v MANa in poletel visoko v zrak. Pošteno poškodovana tovornjaka sta tako obstala v izletni coni in pričakovati je bilo, da bo prišlo do ponovne prekinitve. Toda vodstvo dirke se je odločilo uporabiti dvojno rumeno zastavo. Vršecky je vodil dirko, sledili so mu Lacko, Kiss, Albacete in Hahn. Čeprav je bil Hahn hitrejši od Španca, ga ta ni spustil predse. Vodilni trio se je medtem oddaljeval. Kiss si je sicer želel na prvo mesto, a ga Čeha nista spustila naprej. Še pred koncem je Lacko prehitel Vršeckyja, ki pa nato naprej ni spustil Kissa, Albacete pa ne Hahna. Kot šesti se je skozi ciljno ravnino pripeljal Janiec, in sicer pred Rodriguesom in Ellen Lohr.

kiss je letos nezaustavljiv.


sVeT PRIKOlICpripravlja: Matej Jurgele

LAMbeReT

Pod kitajsko okriljeNa začetku meseca maja je Xinfei France prevzel 100odstotni delež podjetja Lamberet SAS, ki se ukvarja s proizvodnjo hladilnih prikolic. Xinfei France je francosko hčerinsko podjetje kitajskega državnega koncerna Avic. Pod tem imenom od leta 2008 dalje obstaja skupina Avic (Aviation Industry Corporation of China), ki je koncern, ki zajema letalsko industrijo, prav tako pa tudi področje logistike in transporta, finančne ustanove, izdelavo strojev in avtomobilov. Zajema več kot 200 podjetij v več kot 100 državah, zaposluje pa približno 400.000 ljudi. Priključitev podjetja Lamberet Xinfei France naj ne bi vplivala na menedžment podjetja: Erick Mejean ostaja generalni direktor, Lamberet SAS pa ostaja registriran v Franciji. Mejean obljublja z novim vlagateljem velike priložnosti: “Lamberet je zdaj član močne industrijske skupine, s pomočjo katere se bodo okrepile njene zmogljivosti, predvsem v smislu inovacij in konkurenčnosti. Z uporabo sinergij pa se podjetju Avic ponuja priložnost, da utrdijo svoj položaj na novih strateških trgih.” Podjetje Lamberet SAS je bilo ustanovljeno aprila 2009, in sicer po likvidaciji Lamberet Constructions Isothermes SA.

sChMITz CARGObuLL

100 % Kot del svoje “100 % Schmitz Cargobull” strategije so pri podjetju Schmitz Cargobull predstavili še en element, ki njihovo strategijo še dodatno utrjuje: svojo pnevmatiko in z njo povezano servisno storitev. Ta je bila razvita v sodelovanju s priznanim proizvajalcem pnevmatik, podjetjem Hankook. Pnevmatike na prikolicah morajo izpolnjevati dve ključni zahtevi: imeti morajo nizek kotalni upor in dolgo življenjsko dobo. V nasprotju s

pnevmatikami, ki so nameščene na vlečnem vozilu, so pnevmatike na prikolicah izpostavljene enkratnim obremenitvam, kot so radialne sile pri vožnji okoli ostrih vogalov in obraba zaradi slabega cestišča. Podjetji sta tako sklenili, da poleg dolgoročnega medsebojnega sodelovanja skleneta tudi pogodbo za prihodnje strateško sodelovanje na mednarodnem področju. Prvovgradnja Hankook pnevmatik bo tako najprej osredotočena na evropsko tržišče, in sicer v devetih različnih dimenzijah pnevmatik: 19,5 in 22,5 palcev, med temi pa bo tudi pnevmatike za MegaTrailer prikolice v dimenzijah 244/40 R 22.5. Nanje bodo nameščali pnevmatike ecubeMax serije, ki bodo dostavljene neposredno v proizvodne obrate podjetja. Poleg pnevmatik pa bodo strankam ponudili tudi Pneunet storitev, ki je na voljo na več kot 280 bencinskih servisih po vsej Nemčiji.

sChMITz CARGObuLL

Multifunkcijsko dno MF6Novo PIEK certificirano dno podjetja Schmitz Cargobull bo stranke prepričal med drugim tudi z veliko odpornostjo proti obrabi, s tihostjo, z večjo odpornostjo proti drsenju in odličnim ter varnim načinom pritrjevanja tovora. Pohodno dno, katerega so poimenovali MF6, je vzdolžno dno s prečnimi zarezami, ki zagotavljajo dober oprijem. Ker je glasnost pri nakladanju in razkladanju precej nižja od PIEK predpisanih 60 dB, je dno posebej primerno za uporabo na območjih, kjer se zahteva nizka stopnja hrupa. Multifunkcijsko dno ima tudi TUV certifikat za ustrezen drsni koeficient za prevoz lesenih palet in jeklenih zabojnikov. Za varno pritrditev tovora je v tleh nameščenih šest profilov za pritrjevanje tovora. Prav tako je od aprila dalje na voljo tudi večnamenska pritrdilna pali

TCI

PeischlPodjetje TCI, ki v Sloveniji in na Hrvaškem zastopa in prodaja priklopna vozila renomiranega nemškega proizvajalca Krone, je odslej zastopnik tudi za priklopna vozila Avstrijskega proizvajalca Peischl. Podjetje Peischl no novost na našem trgu, saj so ser že pred časom predstavljali tudi na Celjskem sejmu, a od slej bo možno njihove prikolice ter rezervne dele naročati tudi v Sloveniji.


köGeL

Nova kontejnerska prikolica Port 40Kögel je predstavil popolnoma novo kontejnersko šasijo Port 40 Light. Odlikujejo jo številne izboljšave na področju obremenitev. Šasija se tako ponaša z majhno maso, ki pri osnovni različici znaša manj kot 4.000 kg. Dovoljena bruto masa je 41.000 kilogramov, primerna pa je za prevoz tako 20, kot tudi 40 palčnih kontejnerjev v izvedbi »High Cube.« Nanjo je moč naložiti do 37.000 kg tovora, s čimer je prikolica

tudi uporabna za intermodalne prevoze. Z opcijami, kot so lahka aluminijasta platišča, aluminijaste podporne noge in aluminijastimi zračnimi rezervoarji zavornega sistema, pa je moč njeno osnovno maso še zmanjšati. Köglovi inženirji so pri zasnovni upoštevali nekaj idej, ki so uporabljene in preskušene že z modelom Port 20 Tankplex, poleg tega pa so razvili tudi tako imenovani »križni sistem«. S tem so znižali maso in obenem utrdili konstrukcijsko trdnost varjene prikolice. Kot zagotavljajo pri Köglu je prikolica enostavna za uporabo, prav tako pa ne potrebuje veliko vzdrževanja. Za lažje natovarjanje in raztovarjanje na rampah, je Port 40 Light opremljena z 70 milimetrskim zamikom. To pomeni, da se lahko prikolico bolj približa rampi, prav tako pa se zmanjša razdalja luknje med rampo in prikolico. Pri Köglu zagotavljajo, da bodo v prihodnjih mesecih tudi ostali modeli Port serijsko opremljeni z optimiziranim zadnjim koncem.

ca (MFS), ki se opre v tla in strop. MFS omogoča nove in raznovrstne načine pritrjevanja raznovrstnega blaga. Odvisno od potrebe je mogoče MFS palice uporabiti na različnih koncih prikolice. Pritrdilne luknje na dnu prikolice se nahajajo vzdolž celotne prikolice, omogočajo pa odličen oprijem. Prav tako preprosto je tudi upravljanje, in sicer z vzvodnim mehanizmom, ki obenem tudi zmanjšuje možnost nastanka poškodb. Pohodni profili so izdelani iz aluminija, medtem ko so povezovalni elementi izdelani iz nerjavnega ali pocinkanega jekla.


Besedilo: Josip orbanićLogistika

sejem Transport in logistika – München 2015letos je med 5. in 8. majem v Münchnu potekal vodilni svetovni sejem na področju logistike,

mobilnosti, informacijskih tehnologij in preskrbovalnih verig. To je bil že 15. sejem po vrsti.

Na razstavi je sodelovalo 2050 razstavljavcev iz 62 držav. V devetih halah in na zunanjem

prostoru so se predstavili vsi, ki kaj pomenijo na področju logistike in mobilnosti. Tam so bili

tudi logisti iz slovenije. V času enodnevnega obiska, prvi dan sejma, smo stopili do naših in

drugih udeležencev in zabeležili poglavitne poudarke z besedo in fotografijo.


NA pRvI dan je obisk običajno manjši, vendar se zberejo vodilni s tega področja na otvoritveni slovesnosti. Po tradiciji sejem odpre minister za transport in digitalno infrastrukturo. Tako je bilo tudi letos. Alexander Dobrindt je v otvoritvenem nagovoru poudaril več zadev. Na začetku je moral omeniti stavko nemških strojevodij, ki je potekala sočasno s sejmom in vrgla slabo luč na logistično dejavnost. Izrazil je upanje, da bodo udeležene strani našle čim prej rešitev. »Partnerstvo velja največ v poslu,« je poudaril, tako pa je tudi med delavci in delodajalci. Kljub stavki je navedeno, da vozi 67 % vlakov. Avtor članka je za potovanje uporabil vlak in ni bilo težav, razen rahle zaskrbljenosti.Letošnji sejem je imel glavno temo – digitalizacija v logisti-ki. O tem bomo še pisali. Minister je poudaril, da je digitalizacija tukaj in jo je treba sprejeti in učinkovito uporabiti. Izvedli bodo testni projekt odseka digitalizirane avtoceste, kjer bi se učili vseh prednosti in težav. Poleg tega je kot glavno področje navedel infrastrukturo, kot poglavitno za sektor, gospodarstvo in prebivalstvo. Nemčija bo v razvoj prometnologistične infrastrukture namenila več denarja. »Logistiki zahtevamo od politike predvsem rešitve za bolehno infrastrukturo in boljše pogoje za poslovanje na mednarodnem trgu. Industrija 4.0 in digitalizacija so pomembne teme prihodnosti«, je poudaril Dobrint.Z otvoritvenega ceremoniala velja omeniti še poseben pozdrav predstavnikom držav, ki so se udeležili otvoritve, in sicer Bahrajnu, Savdski Arabiji in Hrvaški. Pomen logistike za Nemčijo potrjuje tudi podatek, da nudi več kot 3 milijone delovnih mest.

uDeLežeNCI Iz sLOveNIJe

Poleg tradicionalnih in stalnih udeležencev sejma v Münchnu – Luke Koper in Slovenskih železnic – smo obiskali še razstavne prostore podjetij SŽVIT, Adria Transport, TimoCom in Asco.Slovenske železnice SŽ Tovorni promet so imele velik in lepo urejen razstavni prostor v hali B6, ki je namenjena železniškim logistom in sorodnim dejavnostim. Pogovarjali smo se z direktorico SŽ Tovorni promet Melito Rozman Dacar, Markom Tancarjem, Bojanom Vajdo, Robertom Gabrom in

drugimi, ki so skrbeli za kontakte s strankami. Predstavljajo standardne in nove produkte pod geslom »povezujemo Evropo – connecting Europe«, ki so predstavljeni v barvno slikovitem prospektu in dodatnih gradivih. Lansko leto jih je hudo prizadela naravna ujma – žled, vendar so bili z ogromnimi napori doseženi dobri rezultati. Prav zaradi tega so se odločili, da za vsakih 100 na novo prepeljanih vagonov zasadijo drevo na območju, prizadetem z naravno ujmo. Tako simbolično in stvarno poudarjajo ekološki prispevek in prednost železnice.

TransporT // junij 2015. // 73TransporT // junij 2015. // 73

SŽ-VIT (vleka in tehnika) je družba v Skupini SŽ, ki skrbi za vleko vlakov in vzdrževanje voznih sredstev. Prisotni so bili na samostojnem razstavnem prostoru, poleg SŽ. Pogovarjali smo se s Heleno Hostnik Simončič, odgovorno za prodajo in marketing, ter z njenimi sodelavci. V posebni publikaciji VITal, izdani posebej za sejem, so predstavili svojo dejavnost, načrte in partnerje, s katerimi sodelujejo. Poleg glavnega naročnika – Slovenskih železnic – seznam zajema čez 30, večinoma tujih podjetij, za katere delajo. To je znatno več kot pred dvema letoma, ko so se na podoben način predstavili na sejmu.

Luka Koper se je predstavila na dveh razstavnih prostorih, samostojnem v hali B4 in skupaj z združenjem severnojadranskih pristanišč NAPA v hali B3. Oba razstavna prostora sta bila velika in reprezentativna. Poleg storitev tudi oni promovirajo zdravo življenje, ki ga ponazarja tekaška majica, ki jo dobijo obiskovalci. Slogan na majici je »Keep moving with Port of Koper«. Pogovarjali smo se s Sebastjanom Šikom in drugimi sodelavci na obeh razstavnih prostorih. Zaradi dobrih rezultatov v zadnjih letih vlada splošni optimizem. Zlasti razveseljuje rast kontejnerskega prometa, ki zajema 36 % tonaže in je na prvem mestu v strukturi tovora. V najnovejšem

Adria Transport je prvi zasebni železniški prevoznik v Sloveniji, ustanovljen leta 2009 s strani Luke Koper in avstrijskega prevoznika GKB. Prisotni so bili na razstavnem prostoru skupine LTE, v okviru katere poslujejo in ki letos obeležuje 15 let obstoja. Direktor Matjaž Mesec nam je predstavil njihovo delo in razvoj. Vozijo približno 1000 vlakov na leto iz Kopra/v Koper. Imajo približno 4odstotni tržni delež v Sloveniji in računajo na nadaljnjo rast. Tudi njih je prizadela naravna ujma – žled in promet opravljajo z dizelskimi lokomotivami. Njihov simbolični prikaz je 15 zastavic za posamezne države na območju Evrope, v katerih delujejo. Njihova lokomotiva, po besedah direktorja, prevozi pot iz Romunije do Nizozemske brez odpenjanja z vlaka.

TimoCom je imel velik razstavni prostor v hali A5. Pogovarjali smo se s Tino Pandža, odgovorno za Slovenijo, sicer menedžerko za Južno in Vzhodno Evropo. Predstavila nam je delovanje njihovih mednarodno uveljavljenih produktov, zlasti borze

prospektu, ki ga nudijo na razstavnem prostoru, je luka lepo in na kratko predstavljena. Slogan je: Central Europe via Slovenia – SHORTER SMARTER PARTNER (Srednja Evropa čez Slovenijo – KRAJŠE PAMETNO PARTNERSKO). Luka Koper je v času sejma predstavila novo spletno stran.

prevozov TC Truck&Cargo. Njihove storitve so dobro uveljavljene in se naprej razvijajo, kljub nekaterim pripombam. Poleg navedene storitve strankam na sejmu predstavljajo še produkte TC eBid (upravljanje razpisov) in TC eMap (izračun poti in sledenje).

Asko mzp, d. o. o. Slovenija je imel svoj razstavni prostor v hali A5. Že 20 let so prisotni na trgu v Evropi in 3 leta v Sloveniji. Specializirani so kot zavarovalniški posrednik za transport. Po besedah direktorja Damjana Jančeca nudijo celovit spekter

zavarovalniških produktov za transportna podjetja. Čeprav so v Sloveniji šele na začetku, se je njihova vloga že uveljavila in posli se dobro razvijajo.

DRuGI RAzsTAvLJAvCI IN spReMLJAJOče pRIReDITve

Poleg obiska navedenih razstavljavcev iz Slovenije si je treba obvezno ogledati še marsikaj. Kot smo omenili, nam je nekaj časa vzela otvoritvena slovesnost. V vsaki hali deluje forum, kjer se predstavljajo različne teme. Odločil sem se za forum: Inteligentni svet – poti v prihodnje na področju transporta in logistike. Tema je vsekakor zanimiva. Ker je bila nosilna tema sejma digitalizacija, bomo o tem napisali poseben prispevek v eni od prihodnjih izdaj.V železni načrt obiskov sejma Transport logistika, ki jih opravljam že desetletja, sodi še obisk zunanjega razstavišča, kjer so železniška in cestna vozila. Letos je bilo tam precej manj vozil kot v preteklosti. Bistvenih novosti je bilo malo. Na dan obiska je družba VTG predstavila prvo železniško cisterno v Evropi za prevoz LNG (tekočega plina). Doslej so to lahko delali le v kontejnerjih, cestnih vozilih in ladjah, odslej pa so s posebno izolacijo dosegli, da plin vzdrži v tekočem stanju do 6 tednov.Nekaj časa je treba nameniti še za inovacije in publikacije. Obisk razstavišča inštituta Fraunhofer je vedno pomembno doživetje. Ni časa za prezentacije in demonstracije, ki jih izva

jajo, toda pridobiš informacije iz prve roke in si vzameš gradivo za domov. Prav tako izhaja več revij, časopisov, knjig in še kaj drugega, kar spoznaš in marsikaj vzameš. Na koncu sem obiskal še majhno stojnico Hrvaške gospodarske zbornice, kjer se predstavljajo štiri podjetja: Zagrebtrans, Janko Gredelj, Luka Zadar in Transagent. Luka Reka je predstavljena z lukami združenja NAPA. Opazili smo še tovarno Đuro Đaković, ki je prikazala vagon cisterno.Jasno je, da se bežno obišče se marsikaj, vendar če želiš kaj več, se moraš povsod ustaviti in se pogovoriti s prijaznimi promotorji svojih podjetij, za kar pa zmanjkuje časa. Za zaključek lahko rečem, da je obisk sejma veliko doživetje, obisk pa je naporen. Dve noči na vlaku in celodnevno tekanje po halah se na koncu izplača, saj človek tukaj dejansko občuti, kam gre danes ta svet. Svet je še vedno v krizi, čeprav poskuša prikazati, da je ni. Udeležba Slovenije na sejmu je pomembna, vendar skromna. Le enkrat v zgodovini je uspelo, da so se vsi pomembni logisti udeležili sejma. Ali bi odgovorni razmislili in ponovno poskusili? Kot prvo je treba v okviru ministrstva določiti nekoga, ki bo odgovoren za logistiko, podobno kot je prijazna in zgovorna gospa Dorothee Bär odgovorna na nemškem ministrstvu za promet in digitalno infrastrukturo. Pogledali smo tudi statistiko po končanem sejmu. Kaže na ponoven rekord. Sejem je obiskalo čez 55.000 obiskovalcev oziroma 3000 več kot leta 2013. Naslednji sejem bo od 9. do 12. maja 2017.


Logistika

Pristanišče 2014 ton 2013 ton Indeks 2024 TeU 2013 TeU IndeksBenetke 21.800.000 24.411.377 89 456.068 438.829 104

Trst 56.113.694 56.585.708 99 476.507 458.497 104ravena 24.460.154 22.486.318 109 222.548 226.879 98reka 9.025.081 8.687.220 104 149.838 131.310 114Koper 18.965.351 17.999.663 105 674.029 600.440 112

rotterdam 444.733.000 440.464.000 101 12.297.570 11.621.046 106Hamburg 145.700.000 139.026.717 105 9.700.000 9.229.305 105

Ladijski pretovor v tonah in Teu po pristaniščihsevernojadranske luke so v letu 2014 poslovale uspešno, saj so le Benetke zabeležile občutnejši upad prometa. prav tako so glavne evropske luke napredovale. Koper se dobro drži tako pri skupnem

tovoru kot tudi pri kontejnerjih. Le pri potniškem pro-metu so zabeležili upad za 10 odstotkov. podatki so v tabeli (vir: Luka Koper)

vodni viri in Južna železnicaVodni viri in Južna železnica na biosfernem območju Kras in (porečju reke) je naziv razstave, ki je odprta v parku Škocjanske jame. podrobnosti so na http://www.park-skocjanske-jame.si. Gre za predstavitev enega največjih vodooskrbnih sistemov, ki je nastal ob gradnji Južne železnice Dunaj–Trst leta 1857. pri Gornjih Ležečah so našli vodne vire in zgradili dva velika vodna zbiralnika, ki sta omogočila napajanje lokomotiv in delo železničarjev vse do nabrežine. V času Italije pa so zgradili močno črpališče ob reki reki in ga vključili v ta sistem. Ta industrijska de-diščina še obstaja, vendar počasi izginja. apel za ukrepanje je eden od poglavitnih ciljev razstave. Vredno si jo je ogledati v prečudovitem okolju, ki je kot edino pri nas na seznamu svetovne naravne dediščine pri Unescu. na fotografiji je prikazan severni zbiralnik vode, ki je danes precej naravno zaraščen.


NOvIčkeadria airways je v prvem četrtletju leta 2014 prepeljala 203.633 potni-kov, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Lani je adria airways prepeljala 1,113 milijona potnikov, od tega v rednem prometu približno 917.000, v čarterskem pa 196.000. Čisti dobiček je dosegel 921.000 evrov, dobiček iz poslovanja pa tri milijone evrov. (sTa)

***

slovenske železnice letos načrtujejo nakup petih dizelskih lokomotiv. Trenutno urejajo projektno dokumentacijo, lokomotive pa bodo nabavili predvidoma jeseni. (sTa)

***Za nakup 72-odstotnega deleža Intereurope naj bi se po neuradnih informacijah zanimala dva do trije potencialni strateški partnerji, iz zahodne in vzhodne Evrope. (Dnevnik)

***

Ideji, da bi pod enotno oblast združili pristanišče v Trstu, pristanišči v Tržiču (Monfalcone) in san Giorgiu di nogaro, letališče ronchi ter logi-stične centre na Fernetičih, Cervignanu in Gorici, odločno nasprotujejo v Trstu. (Il piccolo, Finance)

***Družba Benussi je kupila kompleks Viatorja & Vektorja na rudniku za 18,5 milijona evrov. Formalnosti se še usklajujejo. Benussi je poobla-ščena uvoznica tovornih in dostavnih vozil Iveco za slovenijo in Hrva-ško. površina zemljišča na rudniku je 114.785 kvadratnih metrov, skupna etažna površina objektov pa 23.222 kvadratnih metrov. Več kot 13.000 kvadratnih metrov je tudi parkirišč. (Delo)

***Luka Koper je v prvih treh mesecih letošnjega leta obdelala 5 milijonov ton blaga, kar je 3 % več kot lani. na kontejnerskem terminalu so pretovorili 192.596 kontejnerskih enot (TEU), kar je 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Marca so pretovorili celo do sedaj največjo mesečno količino, in sicer več kot 72 tisoč kontejnerskih enot. preto-vorili so tudi 135.577 avtomobilov ali 19 % več kot lani. (Luka Koper)

***22. 4. 1885 je bil ustanovljen prvi kolesarski klub na slovenskem z ime-nom Laibacher Bicycle-Club 1885 (LBC), torej pred 130 leti. Dve leti pozneje pa je bil ustanovljen Klub slovenskih biciklistov Ljubljana 1887.

Intereuropa kljub težavam pozitivnaIntereuropa je na ravni koncerna v letu 2014 ustvarila 140,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov pod načrtovano ravnjo. prodajni načrt ni bil dosežen predvsem zaradi vpliva konflikta v Ukrajini na poslovanje Intereuropine ukrajinske družbe. poleg tega so slabe gospodarske razmere na Hrvaškem otežile na-domeščanje upadlega prihodka iz carinskih storitev po vstopu v Evropsko unijo. Koncern je obdobje zaključil s 5,1 milijona evrov dobička iz poslovanja in 0,3 milijona evrov čistega dobička. V obvladujoči družbi Intereuropa,

d. d. pa je bilo ustvar-jenih 300.000 evrov čistega dobička. navedimo še nekaj podatkov o Kon-cernu Intereuropa: število zaposlenih: 1425, vozni park: 112 lastnih tovor-njakov, priklopnih in drugih dostavnih vozil, 232.200 m2 lastnih skladiščnih

površin ter 1.711.000 m2 lastnih zemljišč. Včlanjeni so v mednarodne organizacije – FIaTa, IaTa, FETa, Fo-nasBa, BIMCo in IrU. Dokaz kakovosti je certifikat Iso 9001:2008, lastna poslovna mreža pa je razširjena v naslednjih državah: slovenija, Hrvaška, Črna gora, Bo-sna in Hercegovina, srbija, Kosovo, Makedonija, albani-ja in Ukrajina. podatki so vzeti z njihove spletne strani.

slovenske železnice v letu 2014 z dobičkomKot poročajo na svoji spletni strani, skupina slovenske železnice že tretje leto zapored posluje pozitivno. Čisti poslovni izid skupine sŽ leta 2014 znaša 14,4 milijona evrov. Leta 2010 je znašala izguba 19,8 milijonov, potem

pa se je postopoma zgodil preobrat. po-slovni prihodki skupi-ne sŽ so lani znašali 557 milijonov evrov in so bili v primer-javi z letom 2013 višji za dobrih deset odstotkov. na rast poslovnih prihodkov je najbolj vplivala rast prihodkov v podjetju sŽ-Tovorni promet, ki je lani prepeljalo sko-raj 18,8 milijona ton tovora, kar je za šest odstotkov več kot le-to prej. Tudi za leto-šnje leto načrtujejo nadaljnje izboljšave.


Logistika

Logist leta 2014

LeTOs je bilo to priznanje podeljeno desetič. Prejela sta ga podjetje Kemofarmacija, d. d., Ljubljana in Aleš Lampret, vodja logistike za celovito upravljanje logistike. Kemofarmacija ima več kot 160 zaposlenih, več kot 15.000 izdelkov na zalogi in neomejeno po naročilu, več kot 400 dobaviteljev in več kot 1000 kupcev. Mednje spadajo vse javne in bolnišnične lekarne, večina zdravstvenih centrov, veterinarjev in specializiranih trgovin.Deluje od leta 1947, od leta 2004 je član skupine Celesio, od leta 2014 pa svetovne platforme za oskrbo zdravstva McKesson. Preko sodobnega spletnega portala Elona za naročanje in komunikacijo s kupci sprejmejo dnevno več kot 700 klicev in obdelajo več kot 450 naročil, od katerih je 90 % elektronskih. Iz prijave projekta, ki mora zadostiti šestim kriterijem odličnosti logistike (organizacijski, tehnološki, informacijski, ekonomski, razvojni in okoljski), je razvidno, da ima podjetje Kemofarmacija organizi

76 // TransporT // maj 2015.

slovensko logistično združenje (slz) oz. njegovi predhodniki že desetletje podeljujejo

priznanje logist leta. Prejmeta ga podjetje in posameznik, ki sta v določenem letu

izpeljala odmeven projekt na področju logistike.

rano in vodeno logistiko na visoki ravni ter jo stalno izpopolnjuje. Priznanje sta v okviru konference »Keep IT Simple« 9. aprila 2015 podelila predsednik komisije izr. prof. dr. Bojan Rosi, ki je podal odločitev komisije in jo obra

zložitev, ter predsednik SLZ Igor Žula.Prejemnik priznanja Aleš Lampret je v zahvalnem nagovoru poudaril, da je priznanje zahvala za dosedanje delo in spodbuda vsem njegovim sodelavcem za nadaljnje izboljšave.

predsednik sLz Igor žula, Logist leta Aleš Lampret in izr. prof. dr. bojan Rosi, predsednik komisije.

Avtomatsko vodeno vozilo tovarne Tpv premika voziček po stezi, označeni z magnetnim trakom.

Besedilo: Josip orbanić

konferenca »keep IT simple« 2015sLOveNskO logistično združenje (SLZ) je 9. aprila 2015 v Ljubljani organiziralo že drugo konferenco z domiselnim imenom »Keep IT Simple«. Namen konference je predstaviti sodobne informacijskokomunikacijske (IT) tehnologije in rešitve v logistiki. Številni obiskovalci, zanimive teme in referenti ter dobra organizacija so lepo izpolnili dan in obogatili vse prisotne z novimi rešitvami in pridobitvami na področju IT v logistiki, pri nas in v svetu.Predstavljenih je bilo sedem tem, vse so bile zelo zanimive in aktualne. Glavni zvezdi konference sta bila samodejno vodeno vozilo (AGV), ki je v živo predstavilo svoje možnosti v preddverju kon


ferenčne sobe, in »pametna očala« Atlas PickByGlass za prostoročno delo v skladišču. Ti dve novosti, ki so ju predstavili strokovnjaki novomeške TPV in Epilog,

kažeta na povsem nova obzorja v proizvodni in skladiščni logistiki.O navedeni in vseh drugih novostih, ki smo jih spremljali na konferenci, bomo

obsežneje pisali v eni izmed naslednjih številk naše revije, saj kažejo nove trende in že aktualne dosežke naših logističnih in proizvodnih podjetij.

78 // TransporT // junij 2015.78 // TransporT // junij 2015.

supeR hitri vlak Maglev je realnost, čeprav se zdi za večino razvitega sveta še vedno zelo futuristični koncept hitrega potovanja po železnici. Vlak Maglev temelji na tehnologiji delovanja magnetnega lebdenja. Od tod tudi ime Maglev, ki izvira iz besedne zveze »Magnetic levitation«. Med superprevodnimi magneti in elektromagneti v tračnici nastane odbojna sila, ki vlakovno konstrukcijo

dvigne nad tračnico. S spreminjanjem polaritete in moči elektromagnetov v tračnici se regulirata hitrost in smer premikanja vlakovne kompozicije.Kitajska je leta 2004 kot prva zgradila komercialno povezavo na omenjeni tehnologiji. Celoten projekt izgradnje povezave med mestom Šanghaj in letališčem Pudong v razdalji 30,5 km je stal 1,33 milijarde dolarjev. Najkrajši čas potova

nja znaša 7 minut in 20 sekund, pri čemer vlak vozi s polno hitrostjo. Vlak lahko doseže hitrost 350 km/h v dveh minutah in pozneje razvije najvišjo hitrost kar 431 km/h. Stroškovna analiza obratovanja prikazuje pozitivno poslovanje pri letnem prometu 4 milijone potnikov.Japonska namerava pospešeno graditi železniško omrežje na tej tehnologiji. Pomembno povezavo

med Tokiom in Nagojo naj bi zgradili do leta 2027. Razdaljo v dolžini 286 km naj bi vlak prevozil v 40 minutah. Pozneje naj bi povezali še mesti Nagoja in Osaka. Čas potovanja med Tokiom in Osako bi ob najvišji hitrosti 505 km/h znašal vsega 67 minut. Ta projekt naj bi bil zaključen do leta 2045.

RusI NADALJuJeJO s kONCepTOM JeDRskeGA pOGONA

Ideja za uporabo jedrske energije pri pogonu lokomotiv v železniškem prometu je stara že skoraj 60 let. Rusija oziroma takratna Sovjetska zveza je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja aktivno delala na izgradnji lokomotive, ki bi jo poganjala jedrska energija. Idejo sta po šestdesetih letih ponovno obudili ruski podjetji Russian Railways in državni velikan s področja jedrske energije – Rosatom.Pred tremi leti sta podjetji potrdili namero po izgradnji koncepta jedrskega vlaka, ki bi za pogon uporabljal podobno tehnologijo kot podmornice na jedrski pogon. Na vlaku bi bil namreč nameščen manjši reaktor, ki bi bil lahko uporaben tudi za

Klasični transport po železnici bodo postopoma zamenjale nove tehnologije. Nekatere med

njimi so za sedaj dokaj futuristične, vendar pa lahko upravičeno pričakujemo, da bodo

sčasoma le vpeljane. Tehnologija Maglev še vedno deluje dokaj futuristično, vendar se že

desetletje uporablja v transportne namene. O nekoliko bolj futurističnem konceptu vlaka

Hyperloop, ki ga je zasnoval izumitelj elon Musk, smo že pisali v eni od naših preteklih številk.

Tokrat pa še o novih zasnovah, ki bi pomembnejše spremenile železniški potniški promet.

Logistika

zasnove za učinkovitejši železniški promet

Besedilo: dr. Bojan Beškovnik

TransporT // junij 2015. // 79TransporT // junij 2015. // 79

oskrbo določenih postajališč ali industrijskih središč v Sibiriji. Vlak naj bi bil na začetku namenjen zgolj za znanstvene raziskave in preučevanja delovanja ter analizo možnosti nastanka nesreč, saj bo šlo za prvi in edini tovrstni projekt na svetu.Vlak bi bil operativen na transsibirski povezavi, kjer bi lahko razvil visoko hitrost in po poročanju ruskih medijev naj bi takšna trasa imela najmanj negativnih vplivov, ki bi lahko povzročili morebitno nesrečo. Prav možnost nastanka prometnih ali drugačnih nesreč je ključni dejavnik pri upočasnjenem razvoju omenjene tehnologije. Posledice ob nesrečah bi lahko imele katastrofalne učinke na okolje in ljudi v neposredni bližini tragičnega dogodka.

FuTuRIsTIčNI kONCepT »pReMIkAJOčIh se pLATFORM«

Podjetje Priestmangoode je zasnovalo koncept »Moving platform« oziroma premikajočih se platform, ki zasleduje idejo zmanjševanja zaustavljanja vlakov na postajališčih. Hitri vlaki namreč porabijo veliko energije in časa pri zaustavljanju ter pri postankih na železniških postajah. Pri podjetju Priestmangoode se sprašujejo, ali so železniške postaje, ki zahtevajo veliko finančnih vložkov za izgradnjo in pozneje za vzdrževanje, sploh potrebne.Na tej osnovi predlagajo povezovanje lokalnih vlakov, ki krožijo na trasah večjih urbanih središč, s hitrimi vlaki, ki povezujejo bolj oddaljene lokacije. Vlaka se na določeni točki, pri vzporedni vožnji na ločenih tirih, povežeta s hidravličnimi vrati oziroma prehodnimi tuneli. Pri tem se vzpostavi prehodni koridor, ki potni

kom omogoča direkten prehod iz lokalnega vlaka na regionalni vlak in v nasprotni smeri.Tehnologija ne zahteva posodabljanja železniške infrastr ukture. Potrebne pa bi bile investicije v nove potniške vagone. Ob tem se postavlja tudi vprašanje obstoja in namena že izgrajenih železniških postaj in povratka investiranih sredstev. Tako gre zagotovo za dolgoročnejši projekt. Nedvomno je koncept »premikajočih se platform« zanimiv s stališča uporabnika, saj bi se skrajšal čas potovanja in zaporedna uporaba različnih transportnih sredstev, od avtomobilov do avtobusov in tramvajev, ter posledično zmanjšalo onesnaževanje okolja. Gre za pristop, ki potrebuje drugačen pogled na tradicionalno delovanje železniških vozlišč in celotne infrastrukturne mreže.

kITAJskA zAsNOvA vLAkA bRez pOsTANkA

Podoben koncept direktnega vstopa in izstopa potnikov brez zaustavljanja vlaka so zasnovali Kitajci. Kitajski oblikovalec Chen Jianjun je oblikoval rešitev, pri kateri se vlak visoke hitrosti ne ustavlja na železniških postajah in kljub temu omogoči varen ter preprost izstop ali vstop potnikov. Nad železniškim tirom je postavljena viseča platforma, ki

koncept Moving platforms

omogoča priklop in odklop posebnega transportnega vagona, ki je namenjen le prehodu potnikov.Ob prihodu hitrega vlaka na postajališče se transportni vagon zatakne na streho hitrega vlaka in postopoma drsi po strehi vlaka do zadnjega dela vlakovne kompozicije, kjer se dokončno priklene. Med transportnim vagonom in streho zadnjega vagona v vlakovni kompoziciji se odprejo prehodna vrata, ki omogočijo navpični spust potnikov v vlak. V nasprotni smeri (navzgor) vstopijo potniki, ki želijo izstopiti na naslednji postaji. Vlak nato skupaj s transportno enoto nadaljuje pot do naslednje postaje. Ob prihodu na postajo se nov transportni vagon priklopi na potujoči vlak, obstoječi transportni vagon pa se odklopi in ustavi na postajališču. S tem potniki izstopijo na želeni postaji. Ta transportni vagon sprejema nove potnike do naslednjega prihoda hitrega vlaka.Projektant ocenjuje, da bi izgradnja takšne tehnološke rešitve med Pekingom in Kantonom, ki ima kar 30 postajališč, prihranila dobri dve uri in pol potovalnega časa. Ker se vlak ne ustavlja in tudi ne pospešuje, bi bil pomemben prihranek tudi z energetskega vidika in trajnostnega razvoja železnice. Gre pa le za osnovo koncepta, ki ni še predviden za uporabo v praksi. Pred tem bi bilo potrebno podrobnejše razdelati tudi možnosti vstopa in izstopa za potnike s posebnimi potrebami, potrebne investicijske okvirje in varnost celotne železniške mreže.Vsekakor je na področju železniškega transporta mnogo zanimivih zasnov, ki bi se lahko v doglednem času tudi realizirale, vendar pa je prehod novih zasnov in tehnologij v železniškem prometu počasnejši kot v cestnem ali pomorskem prometu. Tako bomo morali še malce počakati, da jih tudi v praksi preizkusimo.


aktualno

evROpskA komisija si bo v svojem petletnem mandatu prizadevala za razvoj prometnega omrežja ter za konkurenčen, pameten, vključujoč in trajnostni promet. Vzpostaviti želi enoten notranji evropski trg, ki pa bo potreboval sodobno urejen promet. »Zato je moje temeljno poslanstvo ustvarjanje pogojev za razvoj in udejanjenje enotnega transportnega prostora, ki bo omogočal neoviran in varen prevoz ljudi, blaga, storitev in informacij, in ki bo pregleden, predvidljiv in vsestransko povezan,« je na nedavnem srečanju z gospodarstveniki na Gospodarski zbornici Slovenije povedala evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

NALOžbe, DIGITALIzACIJA, skRb zA OkOLJe

Bulčeva bo posebno pozornost namenila naložbam v promet (zlasti v prometno infrastrukturo), digitalizaciji cestnega prometa in prehodu k okolju in ljudem prijaznemu prometu. Naložbe bodo namenjene gradnji evropskega hrbteničnega

Nastaja enotni evropski prometni prostorevropska komisarka za promet Violeta Bulc dejavno gradi enotni evropski prometni

prostor in sloveniji svetuje, da se v to dejavno vključi.

»v svojem mandatu se bom osredotočila na digitalizacijo, uporabo alternativnih goriv ter elektrifikacijo, ki bo temeljila na alternativnih gorivih in internacionalizaciji evropskih transport-nih rešitev«, pravi evropska komisarka za promet violeta bulc.

(železniškega) omrežja, devetih predvidenih koridorjev in vzpostavitvi kapilarnega sistema, ki te koridorje povezuje z lokalnim zaledjem. Največje pozornosti pa bo deležen železniški promet. Digitalizacija cestnega prometa bo omogočala intermodalnost (med cestnim, železniškim in pomorskim prometom) in bo predvsem koristila integrirani logistiki. Pri vseh vrstah prometa pa se vzpostavljajo upravljavske ravni za obvladovanje prometnih podatkov, obenem pa z digitalno agendo dobivamo regulativni okvir za izmenjavo, varnost in dostopnost teh podatkov. S tem se bo povečala tudi tržna privlačnost prometnega sektorja, razlaga evropska komisarka. Prehod k okolju in ljudem prijaznemu prometu pa bo temeljil zlasti na zmanjšanju izpustov CO2, elektrifikaciji prometa ter alternativnim gorivom na osnovi obnovljivih virov.Evropska komisija s tako imenovanim Junkerjevim načrtom (skladom) za naložbe skupaj namenja 315 milijard evrov,

za gradnjo omrežij, tudi prometnih, pa 24,4 milijarde. Gradnji hrbteničnega prometnega omrežja pa je v obliki nepovratnih sredstev posebej namenjena milijarda evrov. Pri kandidiranju za evropska sredstva bo ključno, da so v projekte vključeni tudi zasebni vlagatelji.

MORAMO se pOvezOvATI

Prednostne naloge Slovenije v prometu so po besedah Violete Bulc oblikovati bolj povezan, učinkovit, trajnosten in uravnotežen prometni sistem, ki bo zagotovil nemoten pretok blaga, ljudi in informacij ter povečal konkurenčnost države kot del enotnega evropskega prometnega prostora. Vsaka rešitev pa mora vsebovati elemente zmanjševanja izpustov CO2, digitalizacije in internacionalizacije, pri čemer se moramo zavedati, da vse kar delamo, delamo za ljudi.


IzžRebANI ReŠevALCI:Med prispelimi rešitvami nagradne križanke iz aprilske številke revije Transport smo izžrebali naslednje reševalce:

Tomaž Koblar, Blejska DobravaBranko Ogrinc, GrahovoDanijel Urdih, IzolaPeter lašič, Račelara Roškar, PtujMarija Breznik, LučeNiko Bergant, Vodice

NAsLeDNJA ŠTevILkA RevIJe TRANspORT IzIDe 10. JuLIJA

servisne informacije

eTransport.si

CeNe BeNCINa V eVROPI 8. 6. 2015DRŽaVa BeNCIN 95 BeNCIN 98/100 DIzel

albanija 177,000 aLL (1,262 EUr)

176,000 aLL (1,255 EUr)

avstrija 1,250 EUr (1,250 EUr)

1,360 EUr (1,360 EUr)

1,180 EUr (1,180 EUr)

Belgija 1,511 EUr (1,511 EUr)

1,565 EUr (1,565 EUr)

1,310 EUr (1,310 EUr)

Belorusija 11.900,000 BYr (0,753 EUr)

13.800,000 BYr (0,873 EUr)

BIH 2,100 BaM (1,074 EUr)

2,200 BaM (1,125 EUr)

2,100 BaM (1,074 EUr)

Bolgarija 2,190 BGn (1,120 EUr)

2,570 BGn (1,314 EUr)

2,270 BGn (1,161 EUr)

Češka 32,340 CZK (1,180 EUr)

31,940 CZK (1,166 EUr)

Črna gora 1,320 EUr (1,320 EUr)

1,360 EUr (1,360 EUr)

1,190 EUr (1,190 EUr)

Danska 11,410 DKK (1,529 EUr)

9,650 DKK (1,294 EUr)

Estonija 1,189 EUr (1,189 EUr)

1,229 EUr (1,229 EUr)

1,159 EUr (1,159 EUr)

Finska 1,546 EUr (1,546 EUr)

1,612 EUr (1,612 EUr)

1,354 EUr (1,354 EUr)

Francija 1,440 EUr (1,440 EUr)

1,492 EUr (1,492 EUr)

1,297 EUr (1,297 EUr)

Grčija 1,584 EUr (1,584 EUr)

1,296 EUr (1,296 EUr)

Hrvaška 10,180 HrK (1,347 EUr)

10,870 HrK (1,438 EUr)

9,490 HrK (1,255 EUr)

Irska 1,390 EUr (1,390 EUr)

1,310 EUr (1,310 EUr)

Islandija 221,400 IsK (1,502 EUr)

212,100 IsK (1,439 EUr)

Italija 1,693 EUr (1,693 EUr)

1,758 EUr (1,758 EUr)

1,550 EUr(1,550 EUr)

Kosovo 1,050 EUr (1,050 EUr)

1,100 EUr (1,100 EUr)

1,050 EUr (1,050 EUr)

Latvija 1,099 EUr (1,099 EUr)

1,148 EUr (1,148 EUr)

1,079 EUr (1,079 EUr)

Liechtenstein 1,540 CHF (1,470 EUr)

1,600 CHF (1,527 EUr)

1,590 CHF (1,517 EUr)

Litva 1,160 EUr (1,160 EUr)

1,110 EUr (1,110 EUr)

Luksemburg 1,242 EUr (1,242 EUr)

1,294 EUr (1,294 EUr)

1,091 EUr (1,091 EUr)

Madžarska 377,300 HUF (1,212 EUr)

378,400 HUF (1,216 EUr)

Makedonija 70,500 MKD (1,145 EUr)

72,000 MKD (1,170 EUr)

57,000 MKD (0,926 EUr)

Moldavija 17,270 MDL (0,895 EUr)

16,470 MDL (0,854 EUr)

nemčija 1,490 EUr (1,490 EUr)

1,252 EUr (1,252 EUr)

nizozemska 1,727 EUr (1,727 EUr)

1,794 EUr (1,794 EUr)

1,387 EUr (1,387 EUr)

norveška 14,450 noK (1,640 EUr)

14,950 noK (1,697 EUr)

13,250 noK (1,504 EUr)

poljska 4,790 pLn (1,156 EUr)

4,990 pLn (1,204 EUr)

4,690 pLn (1,132 EUr)

portugalska 1,536 EUr (1,536 EUr)

1,565 EUr (1,565 EUr)

1,284 EUr (1,284 EUr)

romunija 5,770 ron (1,295 EUr)

5,730 ron (1,286 EUr)

rusija 35,630 rUB (0,567 EUr)

34,690 rUB (0,552 EUr)

slovaška 1,364 EUr (1,364 EUr)

1,221 EUr (1,221 EUr)

slovenija 1,364 EUr (1,364 EUr)

1,407 EUr (1,407 EUr)

1,252 EUr (1,252 EUr)

srbija 141,900 rsD (1,183 EUr)

150,900 rsD (1,258 EUr)

148,900 rsD (1,241 EUr)

Španija 1,306 EUr (1,306 EUr)

1,433 EUr (1,433 EUr)

1,207 EUr (1,207 EUr)

Švedska 14,190 sEK (1,519 EUr)

14,690 sEK (1,573 EUr)

13,800 sEK (1,477 EUr)

Švica 1,530 CHF (1,460 EUr)

1,590 CHF (1,517 EUr)

1,580 CHF (1,508 EUr)

Turčija 4,700 TrY (1,572 EUr)

4,100 TrY (1,371 EUr)

Ukrajina 20,900 UaH (0,829 EUr)

22,600 UaH (0,896 EUr)

21,900 UaH (0,868 EUr)

V. Britanija 1,164 GBp (1,591 EUr)

1,254 GBp (1,714 EUr)

1,254 GBp (1,714 EUr)

Zabava // KRIŽaNKa

Nagrade podarja podjetje ReNaUlT TRUCKs, Volvo d.o.o, Pe ljubljana Vič.Rešitve pošljite do 29. 5. 2015 na naslov: Revija Transport, linhartova 3, 1000 ljubljana, s pripisom »Križanka«.

Ime in priimek

Naslov

Geslo

27. - 28. maj 2016

Ljubljana - BTC - Logistični center

PETEKSOBOTA

etransport · 4 // transport // junij 2015. vsebina Številka 06 – junij 2015 vsebina // uvodnik...

Documents