evalvacija vzgojnega delaosljikbo1s/real112v.pdf · vsakega in vseh. zavedamo se, da je vsak otrok...

OSNOVNA ŠOLA DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA ENOTA VRTEC BOROVNICA PAPLERJEVA 5 1353 BOROVNICA

EVALVACIJA VZGOJNEGA DELA

ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 Borovnica, julij 2012 Pomočnica ravnateljice: Ravnateljica: Marija Ocepek Nataša Lipovšek-Hrga

VSEBINA

1. VIZIJA …………………………………………………………....................................... 2. CILJI IN IZVEDBA KURIKULA VRTCA ……………………………………................ 2.1 Uvod 2.2 Naloge vrtca 2.3 Prednostna naloga vrtca 2.4 Prednostne naloge oddelkov 3. PROJEKTI VRTCA ……………………………………………...………………….......... 4. ORGANIZACIJA DELA ………………………………………………………………..…… 4.1 Uvod 4.2 Delo hišnika – vzdrževalca 4.3 Delo psihologinje 4.4 Delo organizatorja prehrane 4.5 Delo računalnikarja 4.6 Delo vodij triaž 5. PROGRAMI ……………………………………………………………………………..…… 5.1 Obogatitveni programi 5.2 Nadstandardni programi 6. DELO ORGANOV……......………………………………………...……………………..… 6.1 Svet staršev vrtca 6.2 Vzgojiteljski zbor 6.3 Strokovni aktivi 6.4 Delovni sestanki 6.5 Hospitacije

7. SODELOVANJE S STARŠI ……...………………………….…………………………..… 8. VKLJUČEVANJE VRTCA V OKOLJE ……...…...………………….…………………….. 9. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ……...……...…………………..…………………..…

10. MATERIALNI IN TEHNIČNI POGOJI ZA DELO ………...……………………..…..…

1. VIZIJA NAŠEGA VRTCA

Vizija, ki jo v našem vrtcu izvajamo že dvanajsto leto, je “DOBRO POČUTJE POSAMEZNIKA V NAŠEM VRTCU”. Moje razmišljanje ob zadnji evalvaciji, ki jo pišem: za to vizijo smo se odločili skupaj. Glavni cilji so bili USMERJENI V OTROKA, STARŠE IN DOBRO MEDSEBOJNO SODELOVANJE KOLEKTIVA. Kako smo to dosegali? Vsak otrok se razvija na svoj način, v svojem ritmu in času. Z lastno aktivnostjo, raziskovanjem, preizkušanjem in možnostjo izbire konstruira svoja spoznanja. Mi mu le pomagamo in ga vzpodbujamo. Spoštujemo drugačnost, različnost, medsebojno odprtost vsakega in vseh. Zavedamo se, da je vsak otrok edinstvena osebnost, da ima različne sposobnosti, potrebe po znanju, razumevanje, želje, interese, zato pri svojem delu izhajamo iz otroka, upoštevamo razlike in posebnosti vsakega posameznika. Kakovost življenja otrok naj bo na visoki strokovni ravni. Temeljna naloga vrtca je pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroka, ki temelji na skupnem cilju omogočiti optimalno vzgojo in razvoj otroka. Le s skupnim sodelovanjem, zaupanjem in visoko profesionalnostjo bomo otroke peljali varnemu, srečnemu in uspešnemu življenju naproti. Strokovne delavke imajo profesionalen odnos do otrok, staršev in vseh ostalih ljudi v kolektivu. Prav tako dobro počutje, prijazni in odkriti medsebojni odnosi vsakega posameznika prinesejo dobro delovno klimo. Bodimo tolerantni, strpni, bodimo sprejemljivi in dopuščajmo spoštovanje enakosti in različnosti. Iz dobrih odnosov izhaja visoka motivacija, timsko delo, večja učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih.

2. CILJI – IZVEDBA KURIKULA IN NALOGE VRTCA

2.1 UVOD Vzgojno-izobraževalno delo našega vrtca temelji na Kurikulu za vrtce (1999). V njem so prepoznavna temeljna načela in cilji predšolske vzgoje. Oblikovani so različni programi, dejavnosti ter različni pristopi in metode. 2.2 CILJI IN NALOGE VRTCA Cilji kurikula za vrtce in načela se prepletajo skozi vse dejavnosti, ki jih v posameznih skupinah izvajajo strokovne delavke. Prav tako se odražajo v vseh projektih, prednostnih nalogah oddelkov in vrtca. Cilji nam služijo za izvedbo posameznih vsebin, projektov. Če se tesno prepletajo med seboj, je delo mnogo bolj kakovostno, otroci so bolj umeščeni v celotno dogajanje v vrtcu, s tem so aktivnejši, dejavnosti jih bolje motivirajo. Tudi strokovne delavke delajo bolj timsko in med seboj več sodelujejo. Tako so se letos povezovale vrednote, vizija, prednostne naloge večine oddelkov, posamezni projekti. V letošnjem letu so bile delavke med seboj mnogo bolj povezane na strokovnem področju, kar se je odražalo pri celotnem delu vrtca. 2.3 PREDNOSTNA NALOGA VRTCA Zelo dobro smo se odločile, da smo se tudi v tem šolskem letu načrtno posvetile vrednotam. Ko sem prebrala vse evalvacije, sem začutila, da so se vzgojiteljice res poglobile ter posvetile posameznim vrednotam in so jih jemale celostno, ne samo kot besedo.

SPREJEMANJE, SPOŠTOVANJE: mislim, da se v našem vrtcu čuti, da so otroci dobro sprejeti, da radi hodijo v vrtec. So pa trenutki, ko strokovne delavke ne razberejo, zakaj otrok joka, da to ni kaprica otroka, temveč stiska. Nekatere se bodo morale še naprej truditi, da bodo sprejele otroka, takega kot je. ODGOVORNOST: delavke in delavci vrtca se odgovorno vedemo do otrok. Pazimo, da se ne morejo poškodovati z napravami ali na njih. Do staršev smo vedno odgovorni. Trudimo se, da nam zaupajo in da konstruktivno sodelujemo na vseh področjih. Kuharice se racionalno obnašajo pri porabi hrane. Kuhajo zdravo in se trudijo, da je hrana tudi estetsko pripravljena. Delavci vrtca se morajo racionalno obnašati do porabe materialnih sredstev, smiselno nabavljati igrače. ODPRTOST ZA SODELOVANJE IN MEDSEBOJNO ZAUPANJE, PROFESIONALNOST: pomembno je, da si vsaka strokovna delavka in strokovni delavec pridobi zaupanje staršev, sodelavcev in otrok. Odnos do staršev je zelo pomemben. Če z njimi navežemo pristne donose, če upoštevamo njihovo pomoč in če starši sprejemajo našo pomoč pri vzgoji, poteka dobra medsebojna komunikacija, ki temelji na spoštovanju vseh. V letošnjem letu so v našem kolektivu potekale pozitivne energije. Večina delavk je bila v medsebojni komunikaciji odkrita in poštena. Nekateri pa se še vedno pogovarjajo … saj veste kako? Kje je vaš profesionalni odnos? 2. 4 PREDNOSTNA NALOGA ODDELKOV

Vzgojiteljica Naloga

BREDA BREŠKA

Naša prednostna naloga je bila DOBRO POČUTJE OTROK V NAŠI SKUPINI. Moram povedati, da otroci radi prihajajo v vrtec in da se opazi bistvena razlika med začetnim uvajanjem in stanjem po štirih mesecih. Otroci so prostor, vrstnike, vrtec in strokovne delavke dobro sprejeli. V atriju se radi družijo tudi z vrstniki iz drugih skupin prvega starostnega obdobja.

BAJEC KLARA

PREKO IGRE IN ZABAVE SPOZNAVAMO MATEMATIČNE POJME Matematične pojme so otroci spoznavali skozi celo leto. Pojme sva vpletali pri vseh dejavnostih, načrtovanih in spontanih. Preštevali smo predmete, živali, koliko nas je v vrtcu …, spoznavali simbole na smetnjakih, prometnih znakih, kahlicah …, razvrščali igrače po različnih lastnostih, iskali pare pri igri spomin, se orientirali na telesu in v prostoru, spoznavali lastnosti predmetov …

MARTINA FRANCELJ

POTUJEMO V DEŽELO PRAVLJIC Vsakodnevno sva otroke spodbujali k poslušanju zgodbic, bibarij, prstnih iger, izštevank, gledanju slikanic …, jih ob tem usmerjali in spodbujali k pravilnemu in spoštljivemu odnosu do knjig … Napredek se pozna pri govoru, saj so nekateri otroci že začeli povezovati besede v stavek, nekateri pa še ponavljajo besede za odraslimi. Nekateri poimenujejo imena otrok in vzgojiteljic modrega vhoda.

TINA JEREB

POTUJEMO V DEŽELO PRAVLJIC Otrokom sva vsakodnevno pripovedovali zgodbe ob slikanicah, skupaj smo si ogledovali slike, otroke sva spodbujali h komuniciranju in sodelovanju pri bibarijah, prstnih igrah, rajalnih plesih. Opazili sva velik napredek pri vsakemu izmed otrok, najbolj pa pri tistih, ki so se odprli, sprejeli vrtec in sodelujejo pri dejavnostih (pri katerih na začetku sploh niso imeli želje sodelovati).

PIA JANJA KRANJEZ

DOBRODOŠLI NA VLAKU, KI NAS PELJE V DEŽELO PRIJATELJSTVA, VESELJA IN SPOZNAVANJA NOVIH DEŽEL Zastavljene cilje sem se zavestno trudila vnašati v življenje in delo skupine vsakodnevno, skozi vse dejavnosti: sprejem, dnevno rutino, spontano igro, vodene dejavnosti, počitek, sodelovanje s starši otrok. Ker smo letos dobili za pomočnika nekoliko drugačnega moškega, sem se tudi sama soočila s tabuji, predsodki. Zavedla sem se, da bo sodelovanje možno le ob sprejemanju, zaupanju, razvijanju prijateljskega odnosa in igranjem na odprte karte. Po začetnem dvomu in po uvajalnem obdobju smo sprejeli drug drugega. Otroci so se osvobodili strahov, prav tako starši (vsaj kazalo je tako). Preko celega leta smo imeli mnogo priložnosti soočati se z drugačnostjo in sprejemanjem le-te. Soočili smo se tudi s konflikti med strokovnima delavcema, kajti sčasoma se je sodelavec prikazal tudi v drugačni luči (v odnosu do otrok in do dela nasploh), moja toleranca do drugačnih in drugačnosti pa se je ob tem sesula. Otroci so postajali čustveno zrelejši, strpnejši. Naučili so se, da si morajo pomagati sami med seboj, tudi kdaj počakati, si deliti stvari, pozornost.

MATEJA MILOSAVLJEVIĆ

NARAVA NAS VABI K AKTIVNEMU UČENJU Pri realizaciji prednostne naloge oddelka sva se s pomočnico držali vodila, da je narava najboljša učiteljica. Glede na izrazito fantovsko skupino je bilo to za otroke tudi najboljše, saj so potrebovali veliko gibanja, hkrati pa so ob bivanju v naravi spoznavali naravne zakonitosti in se marsikaj nezavedno naučili. Vsak dan smo izkoristili vsaj za kratek aktivni in opazovalni sprehod v gozd, na travnik, k vodi. Spremljali smo, kako se naravna okolja spreminjajo skozi letne čase. Poslušali in prepoznavali smo zvoke naravnega in urbanega okolja, opazovali smo ptice in drobne živali, ki nam vsak dan prekrižajo pot ter se ob tem učili spoštljivega in skrbnega ravnanja z živimi bitji.

SONJA ROŽMANC

Z VELIKIMI IN MAJHNIMI KORAKI RAZISKUJEM SVET Naš kombiniran oddelek je vsakodnevno deloval v določenem ritmu. Vsebine in dejavnosti sva prilagajali obema starostnima skupinama, pogosto, sploh v spomladanskih mesecih, pa so se otroci pri dejavnostih starostno povsem pomešali. Mlajši so ob starejših zelo hitro napredovali, starejši pa so radi pomagali mlajšim.

LEA MAČEK

KER VSAK DAN SKUPAJ ŽIVIMO, SI MED SABO VSE DELIMO Otroci se dobro zavedajo, kaj je njihova lastnina. S pomočnico pa sva jih stalno opominjali, da naj svojo lastnino delijo z drugimi. Sprva so bili precej posedovalni, toda preko leta so začenjali razumeti, da če sami posojajo svoje igrače drugim, se tudi sami lahko igrajo z igračami drugih otrok, kar je bolj zabavno za vse. Pri tem pa se seveda krepi tudi prijateljstvo in pozitivna klima v skupini.

POLONA GABRIEL

POSLUŠAJMO SE MED SEBOJ IN BODIMO STRPNI V jutranjih krogih smo vsi prisluhnili otroku, ki je želel nekaj povedati. Razvijali smo medsebojne pogovore, otroci so se dogovarjali med seboj pri igri in skupno postavljali pravila, pri tem pa upoštevali svojega prijatelja. Otroci so bili pozorni na poslušanje navodil in upoštevanje le-teh. S pomočnico sva dajali poudarek na sposobnost oz. veščino komuniciranja pri vseh dejavnostih, ki so se odvijale v vrtcu, in sicer otroci med seboj, otroci z odraslim, odrasli med seboj. Otroci so se med letom navadili na določene načine kulturnega komuniciranja in strpnosti pri dejavnostih, igri, rutini in pri tem upoštevali svoje želje in želje drugega. Velikokrat je bilo potrebno komu še pomagati pri razreševanju konfliktov, vendar vedno manj. Otroci so se navadili upoštevati drug drugega in sklepati kompromise.

ROMANA POVIRK-MATAS

S POZITIVNIM SPREJEMANJEM DRUGAČNOSTI ZAKORAKAJMO V SVET DRUGIH KULTUR Otroci so se s pojmom drugačnost srečali že v preteklem letu, ko smo se veliko pogovarjali o drugačnosti vsakega posameznika in njegovemu prispevku v družbi. Ker pa smo se v letošnjem letu srečevali z manj znanimi novimi državami, se je bilo nujno potrebno pogovarjati o drugačnih kulturah, jeziku, videzu ljudi, oblačilih, prehrani ... in sprejeti to drugačnost kot nekaj pozitivnega. Menim, da nam je to ob pomoči staršev uspelo približati otrokom, kar je bil naš cilj. Spoznali smo tudi drugačnost posameznih ljudi iz naše okolice. Otroci jih sedaj drugače sprejemajo.

JOŽICA KENIG

DVIG KULTURNEGA OBNAŠANJA IN ZAVEDANJE O POMEMBNOSTI LE-TEGA Otroci dobro vedo, kaj je kulturno obnašanje in zakaj je to potrebno. Med seboj se pogovarjamo spoštljivo, uporabljamo besede prosim, hvala. Večina otrok pozdravi ob prihodu in odhodu. Med pogovorom se znajo bolje poslušati. Če kdo skače v besedo, mu rečejo: počakaj, zdaj jaz govorim. Kjerkoli smo bili izven vrtca, so se pravilno obnašali, se lepo pogovarjali z ljudmi. Nikoli nama ni bilo nerodno.

3. PROJEKTI 3.1 COMENIUS Koordinatorica projekta: Tina Jereb Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja ter usposabljanja vsako leto razpisuje programe vseživljenjskega učenja. Podprogram COMENIUS, ki se izvaja v predšolskem in šolskem izobraževanju, je namenjen dvigu kakovosti šolskega izobraževanja v Evropi. Omogoča spoznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter mladim pridobivanje osnovnih spretnosti in kompetenc, potrebnih za njihov osebni razvoj, za prihodnje zaposlovanje in za aktivno evropsko državljanstvo. Tako je bila letos osnovna šola dr. Ivana Korošca izmed 151 slovenskih prijavljenih šol izbrana za sodelovanje v mednarodnem projektu COMENIUS. Naša šola se je v Comenius prijavila s projektom Active Citizenship through Fairy Content Tales (ACT-FACT) oz. Državljanstvo skozi pravljične zgodbe. Projekt se je izvajal v šolskem letu 2011/2012 in se bo izvajal tudi v letu 2012/2013, v njem pa sodelujemo tako vrtec kot šola. Naši partnerji v projektu so Romunija, Španija in Turčija. Po uradnem srečanju držav partneric in enotedenskem obisku v Romuniji je koordinatorica projekta Comenius, učiteljica Tanja Plohl, povabila Borovničane, starše šolarjev in vrtičkarjev, predstavnike društev, župana in svetnike, da prisluhnejo javni predstavitvi projekta, na kateri je predstavila utrinke iz prvega uvodnega srečanja v Romuniji, ki so se ga udeležile ravnateljica Nataša Lipovšek-Hrga, koordinatorica projekta Comenius Tanja Plohl ter pomočnica koordinatorice za vrtec Tina Jereb. Odziv je bil pod pričakovanji, saj menim, da so nekateri občani zaradi financ že na začetku obsodili projekt za nesmiseln. Projekt Comenius pa še zdaleč NI in kot je bilo opaziti skozi šolsko leto NI BIL nesmiseln, saj je njegov namen razviti kompetenco aktivnega državljanstva. Poudarjali smo in bomo življenjske vrednote (prijateljstvo, družina, spoštovanje do drugih ljudi in do sebe, spoštovanje narave in živali, enakopravnost) ter ugotavljali, kako se te vrednote izražajo v pravljicah, bajkah, pripovedkah, basnih. Spoznali smo razlike in podobnosti med partnerji v načinu življenja, literaturi, kulturi, moralnih vrednotah. Izdelovali smo koledarje, voščilnice, novoletne okraske in mini knjige za naše partnerje. Izdelovali smo tudi zastavo Slovenije, zbirali informacije o Borovnici, Sloveniji, Španiji, Turčiji in Romuniji ter predstavili partnerjem slovenske narodne junake in še marsikaj. V obdobju dveh let bomo izvedli študijske obiske na partnerskih šolah in vrtcih. Do danes pa smo že gostili naše partnerje od 25. do 30. marca 2012. Že takrat je bilo občutiti tisto pravo nit ali smisel tega projekta – spoznavanje držav in ljudi, kulture in navezovanje stikov. Veliko dela je bilo z organizacijo tako velikega dogodka, saj v tem projektu nismo predstavljali samo naše osnovne šole in Borovnice, ampak tudi Slovenijo. V času mednarodnega obiska so si gostje ogledali tipične zanimivosti Borovnice, se družili med seboj, imeli hospitacije pri pouku in v vrtcu ter sodelovali pri najrazličnejših delavnicah. Obiskali smo tudi Bled in si ogledali Lectarjev muzej v Radovljici. Gostje so Borovnico zapustili v solzah, saj so neizmerno uživali in spletli nova prijateljstva. Junija smo izvedli obisk v Španiji, ki je predvsem na otrocih (šolarjih) pustil velikanski pečat. Šest dni smo uživali v družbi španskih gostiteljev ter romunskih in turških partnerjev v projektu. Dodobra smo spoznali Roto, turistični kraj, kjer se nahaja naša prijateljska šola, sodelovali pri pouku ter dramski igri. Ogledali smo si tudi Cadiz ter Sevillo. Španci so se izkazali za zelo prijazne, vedno ustrežljive gostitelje in nam omogočili nepozaben teden, poln lepih spominov na Španijo. Spletla so se prijateljstva, ljubezni in naveze, ki ne bodo nikdar pozabljena, še več, v Španiji so otroci pustili del sebe, svoje kulture. in to je bil odraz tega kar smo – prijazni, topli in odprti ljudje. Vsi, ki so stopili v stik z našimi otroki, so se brez problema pogovarjali z njimi in navezali stike ter se seveda ob koncu stežka in v potokih solza ločili od njih. Prepričana sem, da bodo nekatera prijateljstva ostala vseživljenjska.

V vrtcu so vsi oddelki po svojih najboljših močeh in sposobnostih otrok sodelovali v projektu in prikazali njihove čudovite izdelke. V vrtcu smo redno obnavljali poročila o izvajanju projekta po skupinah na vseh treh COMENIUS panojih, dodajali fotografije o izvedenih dejavnostih in izdelali plakate o državah partnericah, tako da so tudi starši lahko spremljali potek projekta. Vzgojiteljice so otrokom skozi slovenske ljudske pravljice, ljudske igre, prstne igre, bibarije in izštevanke pomagale razvijati kompetence aktivnega državljanstva. Ena izmed nalog je zajemala tudi spoznavanje in doživljanje vrednot (prijateljstvo, družina, spoštovanje do drugih ljudi in do sebe, spoštovanje narave in živali, enakopravnost) skozi pravljici Pepelka, Trije prašički in slovensko pravljico Zgodba o treh zlatih jabolkih. Vzgojiteljice so otrokom pravljice velikokrat prebrale, otroci so jih uprizorili, zaigrali, izdelovali različne izdelke na tematiko pravljic in izdelali mini knjige. Otroci so skupaj z vzgojiteljicami naredili novoletne voščilnice in okraske, vsaka skupina pa je izdelala tudi pravi stenski koledar, ki je bil opremljen z otroškimi tematskimi risbami ali fotografijami izvedenih dejavnosti, vse to pa smo v »potovalnih škatlah« poslali k partnerjem v tujino. Preostanek koledarjev smo podarili upokojencem. Otroci so spoznavali in se učili tujih plesov, poslušali tujo glasbo, pesmi, se naučili tudi nekaj tujih izrazov in besed ter jih pri dnevni rutini uporabljali (jutranji pozdrav), okušali značilno slovensko in tujo hrano, spoznavali znamenitosti Slovenije, Romunije, Turčije in Španije ter na to tematiko izvedli kviz med otroki in starši. Otroci so popolnoma usvojili in prepoznajo slovensko zastavo in himno ter zastave držav partneric. Ob marčevskem obisku držav partneric v našem kraju so vzgojiteljice z otroki pripravile čudovit uvodni pozdrav z zastavami in kratek slovenski ljudsko obarvani program, izdelali smo krasna darilca za goste, pripravili pestre in zanimive hospitacije, ki so bile našim gostom zelo všeč. Goste je zanimalo prav vse, od formalnih podrobnosti, načrtovanja in izvajanja dejavnosti v skupini. Otroci so se jim prikupili s preprostostjo in odprtostjo, prav nič jih namreč ni motilo, da imamo obiske, ki ne govorijo slovensko, nasprotno, prav z veseljem so jih vključili v svojo igro ali jim pokazali, kaj imajo in kaj vse znajo. Ob vsem tem pa bi pohvalila vse vzgojiteljice za trud in pomoč pri izvajanju projekta. Brez njihove inovativnosti in ambicioznosti projekt ne bi zaživel, tako kot je. Vsi smo program projekta izvajali korektno in ga s svojimi idejami še dopolnili. Bilo je še veliko dejavnosti, ki jih nisem zapisala, a so zelo obogatile program projekta. Menim, da smo zadane cilje dosegli, še več, vsi skupaj smo jih namreč presegli. Vendar projekta še ni konec, sedaj smo šele na polovici. Kaj pa nas čaka v jeseni, bomo izvedeli na strokovnem srečanju v Turčiji, oktobra 2012. 3.2 SVET GIBANJA, SVET VESELJA Koordinatorica projekta: Pia Janja Kranjez Naš vrtec je letos sodeloval v tem projektu enajsto leto. Poročilo je sinteza izvajanja projekta v desetih oddelkih v starosti 1–6 let, enajsti oddelek, ki se je spomladi šele uvajal v vrtec, je sodeloval le občasno in na povabilo drugih oddelkov (npr. skupen pohod s starši ob nalogi iz podprojekta Učimo za življenje). Glede na finančno situacijo vrtca smo bili tudi letos zgolj izvajalci programa, nismo pa se udeležili nobenega izobraževanja in ostale ponudbe FIT Slovenije. Izvajali smo redni obvezni program: - oddelki od 1do 3 let: predvsem tako, da smo jim vsakodnevno in večkrat ponujali gibalne izzive, preko katerih so varno, brez strahu in z veseljem razvijali naravne oblike gibanja (NOG). Veliko otrok je v tem obdobju shodilo, zato so potrebovali še več možnosti za razvoj ravnotežja, skladnosti gibanja, moči, hitrosti, preciznosti. Strokovne delavke smo jim ponujale različna sredstva za spodbudo h gibanju: različne žoge, balone, uteži, trakove, kolebnice brez ročajev, »hopi« žoge, obroče, časopisni papir, igralno padalo, različne blazine, iz katerih smo sestavili gibalne postaje, predore, čutne poti in še marsikaj drugega. Ob vsem

tem smo jim ponudile živahno glasbeno spremljavo, ki je kar sama vabila h gibanju. Pri vadbi smo uporabljale metodo samostojnega dela z rekviziti ter metodo ponovi za menoj. V tej starosti otroci še ne sodelujejo v daljši vadbeni uri, saj je pozornost kratkotrajnejša, zato so imeli možnost prehajanja iz dejavnosti v dejavnost. Pomembna je postopnost: pri uporabi rekvizitov, pri hoji, učenju skozi igro odraslih in otrok skupaj. Nekatere strokovne delavke so uporabljale dvorano (dokler je bila na voljo), večina pa igralnico, garderobo, hodnike, igrišče, teraso in bližnjo okolico vrtca. Vse smo že hodile na krajše ali malo daljše sprehode. Pomembno pri tem se mi zdi, da otrokom omogočamo razvoj hoje samostojno, nato v parih, šele nato v koloni, kajti otroke »vleči na kači« na čim daljše sprehode ni cilj, pa tudi razvojno spodbudno ni. Starejši otroci (2–3 in tisti, vključeni v heterogene skupine) so že lepo usvojili hojo v parih ter tudi v koloni po varnejših prometnih poteh. - oddelki od 3do 6 let: so vadbo izvajali bolj sistematično, v krajših in daljših oblikah, glede na potrebe in počutje otrok. Tako strokovne delavke navajajo, da so izvajali: - gibalne minutke: večkrat dnevno, v igralnici in na hodniku, - aktivne sprehode: vsak dan, če je le dopuščalo vreme, in to po različnih naravnih ter umetnih terenih (asfalt, makadam, travnate površine, gozdna tla, spolzka tla, vzpetine, strmine …), - aktivne odmore: priložnostno v igralnici, na igrišču, - jutranja vadba: po potrebi in po želji (sredstva so bila na voljo) v igralnici ali na hodniku, - vadbene ure 1–2-krat tedensko: po FIT metodologiji z obveznim ogrevanjem in raztezanjem, pri čemer so bile uporabljene igre: astronavti, konjske dirke, ples balonov, obročev, žog, igra »jabolka, hruške, banane in grozdje«, formula ena, kraljevi dragulji, ujemi tigrov rep, živalska čarovnija in druge. Pri glavnem delu vadbenih ur so se izvajale igre: abeceda, na dnu morja, živalski vrt, ponovi za menoj – z baloni, žogo, obroči, štafetne igre z rekviziti, krožna oblika vadbe, poligoni, koreografirane oblike vadbe, kot npr. stari Polde, huda mravljica, kukarače, prazen strah, škrati nagajivčki, album, naša četica koraka … V okviru vadbenih ur so se izvajale tudi igre z žogo na igrišču. Za igre ohlajanja so se uporabljale: rajalne igre iz slovenskega ljudskega izročila, nevihta, telefon, kokice, športne podaje … Poleg glasbe, s katero smo se seznanile v okviru izobraževanja FIT (Nuša Derenda za otroke, Pesmi in plesi sveta, Najlepše pesmi za otroke, pesmi Romane Kranjčan, Drums alive …), so otroci uživali tudi ob glasbi Ribič Pepe (Čuki), otroških ljudskih pesmicah, s čimer smo aktivno živeli tudi Comenius. Vse strokovne delavke vidimo v gibanju nekaj pozitivnega: pozitivno je za otrokov razvoj, sprostitev napetosti, pridobivanje in razvijanje motoričnih sposobnosti. Otroci se večinoma radi gibljejo na sebi ustrezen način, le redki potrebujejo našo spodbudo. S pomočjo gibanja povezujemo ostala področja razvoja (narava, jezik, matematika, družba, umetnost). Prav bi bilo, da bi bili vsi strokovni delavci športno usmerjeni tudi v prihodnje, saj se zavedamo pomena gibljivosti in kondicijske pripravljenosti, rednega gibanja v naravi, s tem pa tudi našega boljšega zdravja in telesne odpornosti. Večkrat bi morali drug drugega spomniti tudi na pitje vode, na pravilno obremenjevanje hrbtenice, kolen, saj nismo več tako rosno mlad kolektiv. Tudi sestanki bi morali potekati bolj v »muvingu«, z vmesnimi sprostitvenimi vajami. Ob izvajanju fitovih iger smo se vedno tudi iz srca smejali, sodelovali … Več oddelkov je pri izvedbi gibanja tudi sodelovalo med seboj: najmlajše Bibe in Polžki, delno tudi Žabice s skupnimi gibalnimi poligoni, izvedbo nalog iz podprojekta Učimo za življenje, Veseli vlak in Mehurčki pri gibalnih uricah, pohodu s starši, dnevu športa, Miške, Palčki in Veseli vlak pri skupni vadbi v garderobi, pri skupnem pohodu, tudi starejši oddelki so se povezovali med seboj, bodisi da so drug drugega naučili kakšno plesno koreografijo, organizirali skupen orientacijski pohod, pohod s starši ali športne igre na igrišču. Najstarejši so svoje znanje predstavili tudi otrokom vrtca ter nižji stopnji OŠ, upokojencem in staršem.

Odziv staršev v podprojektu Učimo za življenje: pri večini staršev je bil vedno velik, pri nekaterih nihajoč, glede na čas izvedbe nalog. Nimam vseh podatkov o udeležbi po posameznih skupinah, a večinoma so otroci svoje starše potegnili k sodelovanju v starejših oddelkih. Več strokovnih delavk je mnenja, da so današnji starši v večnem pomanjkanju časa in zato predlagajo največ dve popoldanski nalogi, pa še ti dve izvedeni na isti dan za celoten vrtec. Vse ostale naloge bi izvajale z otroki v dopoldanskem času. Važno je vzgajati otroke v zdravem duhu in jim vcepiti pomembnost gibanja pa bomo naredili največ za prihodnost generacij. Starše je težko prevzgojiti. KAKO BI IZVAJALE PROJEKT FIT V NOVEM ŠOLSKEM LETU: Tu bom navedla misli in predloge strokovnih delavk, kot so jih zabeležile v letna poročila: - glede nadaljnjega izvajanja fit vadbe sem mnenja, da še vedno izvajamo fit vadbo in igre, prilagojene svoji starosti otrok. Ne bi pa sodelovala v fit nalogah, saj se mi zdi, da je za starše velika obremenitev pri sodelovanju v popoldanskem času. To lahko vzgojiteljice izvajamo v dopoldanskem času. - V naslednjem letu bi izvajala program, v pomoč bi bila TVD dvorana, enkrat tedensko, pa » radio«, ker nam nagaja (preskakuje), zato je otežena igra, pri kateri potrebujemo glasbo. - Želim si, da bi lahko v novem šolskem letu projekt izvajali aktivno, saj sem v vrtcu nova in bi s tem imela možnost podrobneje se seznaniti z vajami, različnimi pristopi k delu, glede na starost otrok ter izmenjavi mnenj in izkušenj. - Projekt izvajajmo naprej, saj smo dosegli že visoko raven. Potrebno pa je seznaniti sodelavke in sodelavce z elementi programa FIT, ki so na tem področju »bosi«. Dogovorili smo se, da se bomo srečevali mesečno, posamezniki nam bodo osvežili oziroma nas naučili elementarne, didaktične igre, plese, vadbene ure. - Glede na to, da je bistvo tega projekta (UZŽ) osveščanje otrok in predvsem staršev ter navajanje h kakovostnemu in zdravemu preživljanju skupnega prostega časa, ne vidim razloga, da bi projekt opustili, vsaj v starejših oddelkih ne. V moji skupini se nihče od staršev ni pritoževal, da so mu dejavnosti odveč, lahko pa bi se zares dogovorili in se tega tudi držali, da bi pohode vsi oddelki realizirali na isti dan. - Glede na vsesplošno krizo, se strinjam z mnenjem, da same vemo in zmoremo dovolj, da peljemo projekt naprej same, lahko tudi delno, vendar se je že sam projekt tako ukoreninil v naše delo in rutino, da ga ne bomo kar popolnoma izključili. Sicer pa vemo, da je gibanje temeljnega pomena za razvoj otrok, zato je prav in pošteno, da po svojih zmožnostih z izvajanjem projekta nadaljujemo. Lahko pa bi se zopet posluževale mesečnih srečanj v pedagoški sobi, ki je bila namenjena obujanju gibalnih iger iz priročnikov (lahko pa se tega poslužujemo, preden začnemo s sestanki, kot smo to že počele). - FIT projekt izvajajmo še naprej. Želim pa si, da bi se dodatno seznanila s fit vadbo na skupnih srečanjih. - Po pogovoru s strokovnimi delavkami vrtca na timskem sestanku v juniju smo prišle do ugotovitve, da nam je projekt dal mnogo pozitivnega in da smo vanj vložile že veliko energije, kar ni zanemarljivo tako za naše zdravje kot zdravje otrok. Zato je smotrno, da projekt živi naprej: pri najmlajših predvsem v razvijanju naravnih oblik gibanja in spoznavanju telovadnih pripomočkov in individualnega gibanja ob glasbi, na sprehodih ... Pri starejših pa delo po fit metodologiji in aktivnem izvajanju projekta Učimo za življenje v dopoldanskem času (starše bi v projekt vključila največ dvakrat). Potrebno bi bilo prirediti večino fit iger za mlajše otroke (predlog za strokovni aktiv) ter zagotoviti stalen prostor za izvajanje vadbenih ur (dogovor s TVD Partizan). Strokovne delavke, ki čutijo potrebo po izobraževanju, napotimo na izobraževanje (ali pa ga obnovimo same v okviru vrtca).

3.3 VARNO S SONCEM Koordinatorica projekta: Lea Maček Kržmanc V program Varno s soncem so vključene skupine: Zvezdice, Sovice in Žogice. Vendar bodo tudi vzgojiteljice v mlajših skupinah zaščitile otroke pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov in o tem seznanile tudi njihove starše. Nosilci programa so Zavod za zdravstveno varstvo Celje v sodelovanju z vsemi ostalimi zavodi za zdravstveno varstvo (ZZV). Izvajanje programa v vrtcih se je pričelo 28. maja, na dan sonca. Program seznanjanja z nevarnostjo delovanja sončnih žarkov in načini samozaščitnega ukrepanja v vrtcih se bo intenzivno izvajal tri do štiri tedne. V tem času se bodo otroci skozi usmerjene dejavnosti in med igro v igralnici, na igrišču in na izletih naučili varovati pred škodljivimi posledicami sončnih žarkov. Z omenjeno vsebino bodo vzgojiteljice seznanile tudi njihove starše. Pričakuje se, da bodo v vrtcih zagotovili, da se bo časovni plan dejavnosti odvijal tako, da otroci ne bodo izpostavljeni škodljivemu delovanju sončnih žarkov. Gibanju sonca prilagojen poletni ritem vrtca in vzpodbujanje samozaščitnega ravnanja otrok v vrtcu se naj ne bi zaključil po treh do štirih tednih, kolikor je predvideno aktivno delo v programu, ampak naj bi se ohranjal do konca septembra. 3.4 OHRANIMO NAŠ PLANET Koordinatorica projekta: Lea Maček Kržmanc V okviru celoletnega projekta smo ločevali različne odpadke, varčevali z naravnimi viri in varčevali z materialom pri uporabi kopirnih strojev. Sodelovali smo pri zbiranju zamaškov za Gala in Simona, baterij, kartuš in tonerjev. Zbiranje zamaškov za Simona še poteka. V okoljski akciji Očistimo Slovenijo 2012 v sklopu vrtca nismo sodelovali, ker so se strokovni delavci odločili, da bodo v akciji sodelovali tako, da bodo čistili vsak svoj kraj. Okoljske akcije Očistimo Barje ni bilo. V sklopu tega projekta so se v starejših skupinah odvijale dejavnosti »Mi smo raziskovalci«. Ena skupina se je posvetila raziskovanju vode v različnih agregatnih stanjih in narave okoli nas v različnih letnih časih. Otroci so spoznali, kako se narava spreminja, da je živa in pomembna za naše življenje. Začeli so jo spoštovati in delati na tem, da bi jo ohranili lepo. Otroci so spoznali tudi, kako pomembna je voda za življenje ljudi, rastlin in živali. Po umivanju rok so dosledno zapirali pipo. Skrb za okolje je zelo pomembna in če se bodo tega zavedali že otroci v vrtcu, se bo gotovo obrestovalo, ko bodo ti otroci odrasli. Druga skupina je skrbela za svoj akvarij z ribami, opazovali in spoznavali so ptice preko celega leta. 3.5 PRAZNOVANJE 20-LETNICE VRTCA Koordinatorja: Gregor Čulk, Romana Povirk Matas

V letošnjem letu smo nadaljevali s praznovanjem 20-letnice vrtca tako, da smo 13. oktobra pripravili razstavo fotografij. Starši so bili povabljeni na razstavo po pohodu, ki smo ga organizirali za vse skupine. Starši so prihajali v različnih intervalih, tako da ni bilo gneče ob ogledu. Želeli smo, da bi zaživela oglasna deska POMAGAJMO SI. V celem letu se je znašel na njej le en oglas. Mogoče bi imeli zadnji teden v avgustu od 16.30 do 18.30 pred vrtcem en dan izmenjavo (obleke, obutev, igrače …).

3.6 VESELI DECEMBER Koordinatorki: Sonja Rožmanc, Nataša Gabršček Z različnimi dejavnostmi smo otrokom popestrili praznični mesec: Miklavžev zajtrk je že tradicionalen, s tem tudi začnemo naše praznovanje. Skupine so bile zelo povezane po vhodih. Skupinica Mehurčkov je sodelovala z Veselim vlakom. Prepletala se je igrica Trije prašički ali druge pravljice iz programa Comenius. Tudi strokovne delavke so pripravile dramatizacije za otroke. Na zelenem vhodu Babico zimo, Bibe in Polžki so imeli skupne dejavnosti. Večina skupin je pred čajanko pekla piškote. Nato je sledila čajanka na vhodih. Otroci so se zelo razveselili dedka Mraza. Naš dedek se zelo prilagaja razpoloženju otrok, nikamor se mu ne mudi, tako si res vzame čas za vsakega. Če je pa res hud strah, pa samo pomaha otrokom in gre naprej. 3.7 PIŽAMA ŽUR Koordinatorica: strokovna delavka oddelka V letošnjem letu so v vrtcu spale tri skupine, vsaka v drugem terminu. Zaradi vseh dodatnih stvari (kuhinja, čiščenje, sobota) bo spanje potekalo v enem terminu. 3.8 KULTURNI MESEC Koordinatorica: Mateja Milosavljevič Koncert glasbene šole Vrhnika je že naša stalnica. Otroci ga zelo aktivno spremljajo, tako mlajši kot starejši oddelki. Prav tako je že tradicionalno obravnavan tudi Prešernov dan. Na vhodih je bil urejen Prešernov kotiček. Ob njem so se zbrali otroci in poslušali različno poezijo. Pri mlajših je Tina popestrila dejavnost z igranjem na kitaro. Ena skupina je spoznavala svoj kraj. 3.9 PUSTOVANJE Koordinatorki: Romana Povirk Matas, Mojca Makovec.

Na letošnje vodenje pustne prireditve za starše so letele same pohvale. Vse strokovne delavke so se strinjale, da sta ustvarjen par za to prireditev, zato smo prosili obe, da še naprej vodita pustovanje v TVD Partizanu. 3.10 DRUŽINA PRAZNUJE Projekt je potekal različno. Skupine Polžki, Bibe, Sončki, Miške, Zvezdice so pripravile za družine pregled različnih dejavnosti iz gibalnega, jezikovnega in področja umetnosti. V skupini Palčkov so otroci igrali dramatizacijo za starše. V skupini Mehurčkov so očetje ustvarili izdelek iz gline za darilo, otroci so pokazali, kaj znajo. V skupini Veseli vlak so očetje pripravili program za družino in vanj vključili tudi strokovna delavca. Skupina Žogic je pripravila kviz iz področja Comeniusa. Tekmovali so starši in otroci. Nekatere so združile praznovanje družine tudi s pohodom treh generacij. 3.11 ZAKLJUČKI ŠOLSKEGA LETA

Zaključki s starši se izvajajo v obliki predstavitev programa, izletov ali piknika. Starši se sami odločijo, kaj bi imeli. V večini primerov starši prevzamejo vlogo gostitelja, strokovne delavke pa pripravijo zabavni program.

4. ORGANIZACIJA DELA

4.1 Uvod Naše delo je v letošnjem letu potekalo v desetih oddelkih, od tega je en oddelek v šoli. Od 1. marca naprej je odprt še enajsti oddelek. Zaradi velikega števila čakajočih otrok je občina zaprosila glasbeno šolo za uporabo dvorane. Tako smo preselili kombiniran oddelek v dvorano in v izpraznjeno igralnico sprejeli 14 otrok. Glasbena šola je preselila klavir v našo pedagoško sobo. S tem je bila ob prireditvah otežena uporaba dvorane. Tako je bilo pet oddelkov I. starostnega obdobja in šest oddelkov II. starostnega obdobja. V začetku septembra je bilo vpisanih 156 otrok, v marcu pa smo imeli 192 otrok. Staršem smo tudi v tem šolskem letu ponudili POLDNEVNI program. Ta program so obiskovali predvsem otroci, ki imajo doma babice, dedke ali pa so mamice na porodniškem dopustu in jih pridejo iskat po kosilu. Otroci s poldnevnim programom so bili v različnih skupinah celodnevnega programa. S tem, ko so vpisani v redne skupine, nam razbremenijo polne normative, ki jih imamo. Nekaj staršev je med letom spremenilo pogodbo iz poldnevnega v celodnevni program, tako da je bilo na začetku šolskega leta otrok s poldnevnim programom 21, potem se je število zmanjšalo na 17. Poslovni čas vrtca je od 5.30 do 16.30 ure. V šoli je oddelek odprt od 6.30 do 16.00 ure. Ob sobotah nismo delali, ker ni bilo prijavljenih otrok. Čez poletje je bilo manj otrok, ker so starši uveljavljali 69 rezervacij. Tako so delavci vrtca lažje izkoristili dopust. Čedalje več je zdravstvenih rezervacij zaradi zdravstvenih težav otrok (12). Te odobri občina.

Glede na sprejeto sistemizacijo smo imeli v deležu na normativ zaposlene delavce: organizatorja prehrane in zdravstveno higienskega režima (ZHR), psihologinjo in računalničarja, ki ga je občina dodatno financirala. V letošnjem letu smo imeli daljšo bolniško in v mesecu marcu novi oddelek. S prerazporeditvijo delavke (najprej nadomeščanje daljše bolniške, nato v novi oddelek) smo zaposlili le novo vzgojiteljice. Pomočnica ravnateljice je nadomeščala delavko, ki je bila od novembra zaposlena le za 5-urni delovni čas. Nadomeščala je tudi krajše odsotnosti delavk, spremljala otroke na plavalnem tečaju, kmetiji, obiskih in izletih izven vrtca. Daljšo odsotnost delavk so nadomeščale študentke. 4.2 Delo hišnika – vzdrževalca

V mesecu februarju je hišnik Vili Mevec prosil za sporazumno odpoved dela v vrtcu. Na njegovo mesto smo sprejeli Marka Žitka. Je mlad, delaven, poln elana in idej. Zelo dobro se dopolnjujeta s šolskim hišnikom. Veliko si medsebojno pomagata in sodelujeta. Po sistemizaciji imamo hišnika na razpolago le za 4 ure. Delimo si ga z občino in šolo. Za oddelek v šoli vozi hrano 2-krat dnevno v šolo. V vrtcu ima vsako jutro obhod, da odstrani smeti in steklovino, sicer pa je pri nas cel dan le v ponedeljek in torek, v sredo je na občini, v četrtek in petek pa v šoli. Pri delu se pozna, da je zaposlen le za 4 ure. Pri večjih okvarah pokličemo vzdrževalce in serviserje.

4.3 Delo svetovalne delavke Psihologinja: Maja Maček Sodelovanje z vzgojiteljicami in pomočnicami vrtca je potekalo vsak torek dopoldne od 8.30 do 11.30 ure oziroma tudi po dogovoru izven določenega urnika dela. Skozi leto sem obiskovala posamezne skupine in opazovala otroke. Več pozornosti je bilo namenjeno

obiskovanju skupin, ki so imele vedenjsko izstopajoče otroke. Največ sodelovanja je bilo s skupino Sovice, zaradi posebnosti dečka, ki mu je bilo odloženo šolanje za eno leto. V mesecu juniju 2012 smo z vzgojiteljicama ter pomočnicama šoloobveznih otrok imeli timski sestanek, z namenom oblikovanja prvih razredov. Moje sodelovanje z vrtcem se je začelo 2. 4. 2012 po vrnitvi s porodniškega dopusta. 4.4 Delo organizatorja prehrane Vodja prehrane: Simon Lukan V šolskem letu 2011/2012 smo uporabljali smernice zdravega prehranjevanja. Otrokom za pitje ponujamo manj sladkan čaj ali vodo. Pri sestavi jedilnikov se trudim, da dobijo otroci čim bolj pester izbor živil in jedi. Posebno pozornost posvečam sestavi dietnih jedilnikov (v tem šolskem letu sem sestavljal tri različne dietne jedilnike). Trudim se, da je jedilnik sestavljen tako, da se jedi v mesecu ne ponavljajo, čeprav vsi otroci ne jedo vse hrane. Pri sestavljanju jedilnika se trudim, da dobijo otroci po eno mlečno živilo dnevno. Kot sistem notranjega nadzora uporabljamo sistem HACCP. V šolskem letu 2011/2012 smo imeli dva redna pregleda sanitarne inšpekcije ter en pregled zdravstvene inšpekcije. Zdravstvena inšpektorica je opravila inšpekcijski pregled v mesecu novembru 2011 in ni ugotovila nepravilnosti. Sanitarna inšpektorica gospa Lidija Počivavšek je v šolskem letu 2011/2012 opravila dva zdravstveno-higienska pregleda. V skladu s pogodbo je pregledala HACCP dokumentacijo in opravila tudi pregled vzorcev in brise delovnih površin ter jedilne posode. Nepravilnosti ni ugotovila. V mesecu novembru 2011 smo v vrtec uvedli tudi shemo šolskega mleka. To pomeni, da smo enkrat tedensko (ob sredah) učencem za zajtrk pripravili mleko, za katerega so starši prejeli dodatno subvencijo 0,04 € za 2 dl mleka. Subvencijo so prejemali otroci, za katere so starši plačevali oskrbnino v vrtcu, ostali otroci pa ne, ker se subvencije med sabo izključujejo. V kuhinji sem zaposlene seznanjal z novostmi in priporočili zdravstvene in sanitarne inšpekcije. Spremljam nabavo živil in nadziram cene, načrtujem pa tudi nakup strojev, pripomočkov in kuhinjske posode. 4.5 Delo računalničarja izvaja Mitja Zotti Opravljene dejavnosti v letu 2011/2012:

- pregledani vsi računalniki ter pripadajoča oprema na osnovni šoli ter v vrtcu, - narejen popis vse računalniške opreme tako na šoli kot v vrtcu, - izobraževanje strokovnih delavcev, - ADSL internetna povezava (vrtec, šola), - vzdrževanje strojne in programske opreme (problemi z starejšimi računalniki, nova

programska oprema ne deluje s starejšimi računalniki, počasno delovanje starejših računalnikov, ponekod izgubljene serijske številke za programsko opremo, ki pa je že stara …),

- izdelava ter urejanje nove spletne strani za šolo in vrtec (www.osborovnica.si), - pridobitev domene www.osborovnica.si, - pomoč pri izdelavi publikacij, - pomoč pri delu strokovnih delavcev vrtca, pomočnice ravnateljice ter ravnateljice, - kopiranje CD-jev, DVD-jev, obdelava video zapisa.

Na računalniškem krožku za vrtec so otroci pridobili osnovno znanje pri delu z računalnikom (slikar, didaktični programi).

http://www.osborovnica.si/

4.6 Delo vodij triaž Glede na širitev vrtca in naraščajoče število oddelkov bodo morale vodje triaž imeti pomembnejše delo kot do sedaj. Morajo biti povezovalke, pobudnice za dejavnosti. Naj tu omenim posebno komisijo za igrišča. Martina Francelj je vodja in koordinator med strokovnim kadrom, hišnikom in vodstvom. Mnogo več sodelujemo z vzdrževalno službo Borštner d.o.o.

5. PROGRAMI

Poleg standardnih REDNIH POLDNEVNIH IN CELODNEVNIH PROGRAMOV smo imeli še obogatitvene dejavnosti, ki se izvajajo v okviru kurikula. Namenjene so dopolnjevanju dela v oddelku, interesom otrok in željam staršev. 5.1 Obogatitveni program 1. DELAVNICE ZA STARŠE Organizirale so jih strokovne delavke ob praznovanju novega leta in pusta kot pomoč pri izdelovanju pripomočkov ali dekoracije igralnic. 2. LUTKE NA OBISKU V letošnjem letu smo imeli abonma treh predstav in dva predstavnika slovenske ljudske glasbe, ki sta se predstavila v mesecu novembru. V mesecu marcu, ko so bili že vsi najmlajši prilagojeni na življenje v vrtcu, smo imeli predstavo prav za njih. Strokovne delavke mlajših skupin so izrazile željo, da bi bilo več takih predstav. Nato smo imeli še eno ekološko predstavo v mesecu aprilu. Zadnji dve predstavi smo izvedli že v dvorani – igralnici. Za vsako predstavo smo morali odmakniti pohištvo ob steno, da je bilo dovolj prostora. Otroci iz skupine Miške so bile zelo uvidevni, ko smo jih » metali« iz njihove igralnice. 3. KNJIŽNA VZGOJA V našem vrtcu veliko pozornosti namenimo bralni kulturi. Otroke že od vsega začetka navajamo na pravilen odnos do knjige, seznanjamo jih z različnimi deli, pisatelji, pesniki. Navajamo jih na poslušanje različnih vsebin. V tem šolskem letu se je knjižna vzgoja vnesla v projekt Comenius pod geslom Aktivno državljanstvo skozi pravljico. Vsako jutro so strokovne delavke brale otrokom. V vseh oddelkih so otroci spoznali pravljico Trije prašički, v starejših skupinah so spoznavali še turške, španske in druge slovenske pravljice. Otroke vzgajamo v dobre poslušalce in bralce, seznanjamo jih s pomenom knjižnice. Vsi oddelki tudi obiskujejo knjižnico, kjer si sposojajo knjige. Delavnice za starejše otroke nam pripravijo knjižničarke v knjižnici, najmlajše skupine obiščejo v vrtcu. Preko bralne in eko značke v starejših skupinah nadaljujemo s knjižnim nahrbtnikom v mlajših oddelkih. Namen tega projekta je, da starši z otrokom preberejo, se pogovarjajo in narišejo vsebino zgodbe. Seznanjajo se s prozo in poezijo. V nahrbtniku je tudi en strokovni priročnik za starše in ena plišasta igrača. V letošnjem letu je pri branju ali pripovedovanju zgodb sodelovalo kar nekaj staršev. V mlajših skupinah se je razvila oblika JUTRANJI POZDRAV, kjer strokovne delavke z različnimi pristopi motivirajo otroke za delo v nadaljevanju dneva. 4. DAN MEDU Vsako leto imamo v novembru dan medu. Večina skupin naredi cel projekt o zdravju, pomenu čebel, obišče nas čebelar, ki nas seznani z delom in nam pokaže predmete, ki jih uporablja pri svojem delu z otroki. Nekatere bi rade videle, da bi bil ta dan spomladi. Čebelarska zveza naredi ta projekt v mesecu novembru zato, ker imajo čebelarji takrat čas. Na ta dan imamo ponavadi medeni zajtrk. Najmlajši otroci ne uživajo medu.

5. ZOBNA PREVENTIVA Medicinska sestra Zdenka Suhadolnik je otroke učila, kako čistimo zobe, kako si temeljito umijemo roke, kako se zdravo prehranjujemo. 6. RAČUNALNIŠKI TEČAJ je vodil računalnikar g. Mitja Zotti. Vanj je bilo vključenih 15 otrok, iz skupine Žogic (5) in iz skupine Sovic (10). V šolo so jih vodile vzgojiteljice ali pomočnice vzgojiteljice, odvisno od prisotnosti otrok. 7. PEVSKI ZBOR je letos imel vaje v dopoldanskem času. Vodila ga je vzgojiteljica Tina Jereb, na klavirju jih je spremljala Tamina Juvan, po novem letu pa Polonca Gabriel. Vključenih je bilo 22 otrok, od tega 10 Žogic in 12 Sovic. Nastopali so na decembrski prednovoletni prireditvi v šoli in na aprilski reviji predšolskih pevskih zborov na Vrhniki. V mesecu maju so pripravili zaključni nastop za starše, na katerem so se predstavili z vsemi pesmicami, ki so se jih naučili. Program je povezovala Mateja Mušič, tekst v verzih, ki je povezoval prireditev, je napisala Tina. Na klavirju jih je spremljala Polonca Gabriel. 8. CICI VESELA ŠOLA Vsako leto v tem projektu sodelujejo starejše skupine. V letošnjem so se pomerile Zvezdice, Žogice in Sovice. Vsak otrok, ki je rešil naloge, je dobil priznanje. 9. ZLATI SONČEK V tem projektu sodelujejo starejši otroci, nagrade za izvršene naloge dobijo otroci, ki gredo v šolo. Tako je medalje dobilo 16 Sovic in 17 Žogic. To pomeni, da so osvojili vsaj štiri naloge. 10. PLAVALNI TEČAJ V LOGATCU V š. l. 2011/2012 smo 10 dnevni tečaj izvedli v mesecu marcu in aprilu. Ker smo imeli prvi dan obisk gostov iz projekta Comenius, so odšle na plavanje le Žogice. Imele so blok uro – 2 šolski uri skupaj. Naslednji dan so šle le Sovice, tudi one so imele blok uro. Šele tretji dan je potekalo plavanje normalno. V bazenu so bile najprej Žogice, Sovice so čakale v učilnici in gledale risanko, nato sta se skupini zamenjali. Tako je bilo vse do zaključka tečaja. Tečaj je potekal od 26. 03. do 06. 04. 2012 v bazenu v Logatcu. Udeležili sta se ga dve skupini, prijavljeno je bilo 44 otrok. DELO V BAZENU Otroci so bili razdeljeni na 2 skupini. Imeli smo 3 vaditelje in eno našo strokovno delavko, tako je bilo v bazenu manj otrok in so lahko intenzivneje delali. Druga skupina je imela ta čas malico, saj je 45 minut zelo hitro minilo. Plovnost je osvojilo 22 otrok, 15 jih je splavalo, 7 pa se jih še vedno boji vode. Od starejših otrok jih je veliko pridobilo plovnost. Otroci, ki so dobili diplomo za igre v vodi, so mlajši in bodo še eno leto hodili v vrtec. Cena plavalnega tečaja je bila: 100 % cena za 10 dnevno plavanje je 74,82 €, od tega je občina sofinancirala 28,33 € in zavod za šport Postojna 13,26 €. Tako je bila za starše cena plavanja 33,23€ Z letošnjim letom bazen v Logatcu zapirajo, zato bo potrebno razmisliti o drugih oblikah navajanja na vodo (letovanje, bazeni v Ljubljani). 11. NARAVOSLOVNI TABOR Naše tridnevno življenje na kmetij Davčen Ožbet se je pričelo z odhodom izpred vrtca v sredo, 06. 06. 2012, pod vodstvom Marije Ocepek.

Prijavljenih je bilo 58 otrok iz treh skupin. Zadnje jutro so zboleli trije. Dobili so vodene koze, tako nas je odšlo 55 otrok in 7 spremljevalcev. Odhod z avtobusom in kombijem je bil ob 9. uri. Pot je potekala mirno in kmalu smo se začeli vzpenjati proti vasi Četena Ravan. Pričakala sta nas gospodarja obeh kmetij. Skupina Sovic in Zvezdic je bila na kmetiji Ožbet, Žogice in skupina, ki sem jo imela sama (4 Sovice, 2 Žogici in 1 Zvezdica), so bile nastanjene na kmetiji Davčen. Vsaka strokovna delavka ima lahko le 8 otrok. Prvi dan je bil natrpan z dejavnostmi. Po kosilu smo jahali, kosili in grabili travo. Otroci so se zelo radi igrali na otroškem igrišču. Zvečer so od utrujenosti popadali v postelje. Ob 21. uri so že spali. Drugi dan smo se okrepili z obilnim zajtrkom, nato smo odšli na izlet na Stari vrh. Pot je bila za nekatere kar naporna. Po pohodu smo imeli kosilo in nato so šli otroci počivat. Popoldan smo klekljali zapestnice prijateljstva . Ogledali smo si koze. Do večerje smo se igrali na igrišču, po večerji smo kurili kres. Tudi tokrat so otroci hitro zaspali. V petek smo se prebudili v pričakovanju odhoda. Peka kruha je prišla ravno prav, da nam je prijetno minilo še zadnje dopoldne na kmetiji. Ko smo skupaj zamesili testo in je po vzhajanju vsak oblikoval svoj hlebček, smo počakali, da smo kruh porinili v peč, nato smo odšli na daljši sprehod do kosila. Po kosilu nas je prišel iskat avtobus, ki nas je popeljal proti Borovnici, kjer so nas pričakali starši. Cena tridnevnega tabora je znašala 77,12 €, starši so poravnali vsoto 66,41 € v treh obrokih, 10,71 € je krila občina. Štirje starši so imeli subvencionirano ceno. 5.2 Nadstandardni programi (te programe delno ali v celoti financirajo starši) PLESNA DELAVNICA je bila izvedena v organizaciji plesne šole MIKI. Vključenih je bilo 7 otrok iz skupine Žogice, 11 iz skupine Sovice ter 1 otrok iz skupine Miške.

6. DELO ORGANOV

6.1 Svet staršev vrtca Svet staršev se je v šolskem letu 2011/12 sestal dvakrat. 22. 09. 2011 smo obravnavali in potrdili LDN za š. l. 2011/12 ter obravnavali evalvacijo šolskega leta 2010/2011 ter izvedli volitve predstavnika ter namestnika v svet staršev otrok vrtca. 21. 06. 2012 smo pregledali realizacijo letnega delovnega načrta za tekoče leto, podani so bili tudi predlogi staršev za novo šolsko leto. Starši so zelo pohvalili delo strokovnih delavk. 6.2 Vzgojiteljski zbor Novo šolsko leto začnemo s sestankom, na katerem so prisotni vsi strokovni delavci. 30. 08. 2011 smo imeli v Ribiškem domu na Vrhniki prvi vzgojiteljski zbor, na katerem smo pregledali LDN, evalvacijo in organizirali delo za novo š. l. 08. 09. 2011 smo potrdili LDN in evalvacijo. 21. 06. 2012 smo imeli zadnji vzgojiteljski zbor v tem letu, analizirali smo delo v maju in juniju, načrtovali zaključke in se pogovarjali o delu v novem šolskem letu. 6.3 Strokovni aktivi V tem šolskem letu je aktiv vodila Lea Maček Kržmanc. Rdeča nit aktiva je bila: Participacija otroka v oddelku Na prvem strokovnem aktivu, ki je bil 10. 01. 2012, nam je vzgojiteljica Jožica Kenig podala podrobno poročilo s seminarja in nam osvežila spomin, kaj pomeni participacija otroka v

vrtcu. Gradivo na power pointu, ki nam ga je predstavila, je vzgojiteljicam poslala po elektronski pošti. Nato nam je pomočnica ravnateljice Marija Ocepek podala navodila za opazovanje otrok na temo participacije otroka v vrtcu. Vsaka vzgojiteljica je s svojo pomočnico opazovala aktivnost otrok med dejavnostmi po kotičkih. Poimensko sta zabeležili otroke z zelo nizko aktivnostjo in otroke z nizko aktivnostjo. Pomočnice so na sestanku z Mijo dobile navodila za snemanje otrok z zelo nizko oziroma nizko aktivnostjo. Vsaka pomočnica je izžrebala med vsemi zapisanimi otroki z zelo nizko ali nizko aktivnostjo enega in vzgojiteljici ni povedala imena. Pomočnica vzgojiteljice je izbranega otroka snemala zjutraj, takoj po zajtrku, snemala ga je tudi pri prehodu k dejavnostim in nato pri dejavnostih po kotičkih (približno uro in pol pri starejših otrocih). Vzgojiteljica in pomočnica sta si nato skupaj večkrat ogledali posnetke, se pogovarjali in komentirali posneto. Pozorni sta bili na vključenost in dejavnost izbranega otroka, na interakcijo otrok, na odnos med otrokom in vzgojiteljico ter na participacijo otroka. Nato je Marija Ocepek sklicala sestanek za vzgojiteljice in jim podala navodila, kako ta opazovanja zapisati. Na 2. strokovnem aktivu, dne 08. 05. 2012, smo vzgojiteljice iz skupine Mehurčkov, Veselega vlaka, Palčkov, Sončkov, Zvezdic in Sovic predstavile svoje opazovanje otroka z nizko aktivnostjo. Vse smo na posnetkih opazile dogajanje v odnosu; otrok – otroci, vzgojiteljica – otrok, vzgojiteljica – otrok – otroci in poročale o otrokovi aktivnosti in občutkih. Vse vzgojiteljice smo si s posnetki pomagale in izboljšale delo z otrokom, ki smo ga opazovale. ČE BOMO OTROKE VIDELE, SLIŠALE IN BILE Z NJIMI SENZIBILNE, BOMO NAJVEČ NAREDILE ZA NJIH! Vsaka vzgojiteljica je dobila anketo o participaciji otroka v vrtcu. Rezultati anket bodo predlog za aktiv v naslednjem šolskem letu. 6.4 Delovni sestanki V tem šolskem letu smo imele 8 delovnih sestankov. Na njih smo analizirale delo in ga načrtovale za naprej. Poleg teh smo imeli po potrebi še timske sestanke. Ti potekajo med pedagoško uro samo z vzgojiteljicami. 6.5 Hospitacije V letošnjem letu smo naredili korak naprej pri hospitacijah. Delavke so se snemale pri participaciji otroka in skupaj s pomočnico analizirale svoje delo. V letošnjem letu je bilo ogromno hospitacij. Štiri delavke so delale strokovni izpit, ena ga je naredila, dve sta prijavljeni in bosta na vrsti takoj septembra. Eno delavko pa lahko prijavimo po 6 mesecih, takoj v prvem tednu septembra. Dve delavki sta opravili tudi prekvalifikacijo. Hospitiranih je bilo vseh 11 delavk. Z nekaterimi sem se dogovorila vnaprej, druge sem hospitirala, ko sem nadomeščala odsotno delavko v oddelku. Tako sem izvedla 20 hospitacij za strokovni izpit, 9 hospitacij za prekvalifikacijo in 13 nastopov strokovnih delavk.

7. SODELOVANJE S STARŠI

Delo s starši temelji na zaupanju in partnerskem odnosu. - V mlajših skupinah je prvi stik s starši uvajanje otroka v vrtec. Ta prvi stik je zelo pomemben za starše, kako se počutijo ob bivanju svojega otroka v vrtcu. V mlajših skupinah imajo različne oblike sodelovanja, od igralnih uric, pohodov, predvsem gibalnih dejavnosti, do sodelovanja v fit projektu Učimo za življenje in resnejših strokovnih (okrogla miza). - Zelo radi se udeležujejo ustvarjalnih delavnic, ki sta običajno 2 v šolskem letu: izdelovanje lutk, oblikovanje gline, izdelovanje dekoracije, poslikave obraza. - V skupini Žogic so po projektu dinozavri naredili razstavo dinozavrov, ki so si jo ogledali starši in otroci nižjih razredov. - Razmišljanje ene izmed delavk, ki se mi zdi dobra ideja, je takšno: »V bodoče si želim, da

bi vse popoldanske oblike druženja s starši izvajali na isti dan, da bi staršem z več otroki

olajšali izbiro.«

8. VKLJUČEVANJE VRTCA V OKOLJE

Sodelovanje z različnimi strokovnjaki obogati naše dejavnosti, otroke dodatno motivira za delo in nas strokovno bogati. - Že utečene oblike govorilne ure in roditeljski sestanki so klasična srečanja s starši. Strokovne delavke jih izvajajo po potrebi. Za govorilne ure je dogovorjeno srečanje 1-krat mesečno. V večini primerov se starši prijavijo na izbran termin, ki je na voljo. Ta oblika je dobra za starše, da vedo, kdaj so na vrsti in za strokovno delavko, da se lahko temeljito pripravi na pogovor. - Vsako leto izberemo 3–4 predstave, ki jih različni animatorji pokažejo v vrtcu. V tem letu smo izbrali predstavo prav za najmlajše. Strokovne delavke si še želijo takih predstav. - Predstavitev dela policistov smo imeli pred vrtcem. Policisti so prišli s konji, psi in nam pokazali, kaj delajo in kako nam pomagajo. - V mesecu juniju so nas obiskale Tačke Pomagačke. Z njimi redno sodelujemo, saj je članica babica naših dveh otrok. - Že vrsto let sodelujemo s knjižnico, pa ne samo ob obiskovanju, temveč tudi pri delavnicah, ki jih pripravijo za otroke. Najmlajše obišče knjižničarka v vrtcu in jim v znanem okolju predstavi knjižno delo. - Redno nas obiskuje zobna asistentka, ki otroke uči pravilne nege zob in umivanja rok. Starejše skupine imajo preventivni pregled zob v zobni ambulanti v Borovnici. - Že več let sodelujemo z gasilskim društvom v Borovnici in v Brezovici pri Borovnici. V Brezovico hodijo starejše skupine, ker je daleč. Nazaj se pripeljejo z gasilskim avtom. V letošnjem letu smo v mesecu juniju izvedli vajo evakuacije. V jesenskem času so starejši obiskali gasilce v Brezovici. - Ob dnevu medu sodelujemo s čebelarji. Vsako leto prinesejo v vrtec med za vse skupine. Gospod Jereb je že tretje leto predstavil otrokom opravila čebelarja. Obiskala sta nas tudi gospod Hren in gospod župan. - Imeli smo vsakoletni koncert z glasbeno šolo. - Že več let sodelujemo z LB, kjer razstavljamo likovne izdelke. - Po nekaj letih smo spet obiskali Kekčevo deželo. Otroci so doživeli prijetno dopoldne v naravi. Letos smo šli prvič ob 13. uri in ta termin se je pokazal za zelo ugodnega. Otroci so v miru lahko pojedli, si ogledali Kekčevo deželo in prišli pravočasno v vrtec. - Redno sodelovanje s šolo nas je letos poleg predstav pripeljalo do sodelovanja s prvimi razredi. Otroci so se zamenjali za dve šolski uri. Otroci iz vrtca so šli v šolo, prvošolčki pa v vrtec. Želimo si še takega sodelovanja.

- Z avtobusom smo se vozili na plavanje v Logatec, v Kranjsko Goro, na kmetijo na Četeno Ravan, v Cerknico, kjer so izvedli naravoslovni izlet v jamo Palčka Jamčka (tri skupine). - G. Ciril Cerk je otrokom predstavil ponije, ki so jih lahko jezdili. - V mesecu maju se nam je predstavila slovenska vojska. Otroci so si ogledali vojaška vozila, opremo in se po želji namazali z vojaško kremo. - Varovanci Doma starejših občanov Fužine so nam zaigrali lutkovno igrico Pisana kokoška Čibička. - V lovskem domu smo si ogledali razstavo fotografij živali. Za otroke je pomembno, da odkrivajo različne kulturne dejavnosti. - Obiskali so nas otroci iz ljubljanskega vrtca. Ogledali so si Borovnico, navdušeni so bili nad domačimi živalmi. Poigrali so se skupaj z našimi Mehurčki.

9. STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE

Cilj strokovnega izpopolnjevanja je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev ter večja kakovost in učinkovitost celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema. Vendar se zaradi okrnjenih finančnih sredstev vse manj izobražujemo, ali pa zbiramo take programe, ki so subvencionirani. Kot vsako leto smo imeli tudi v letošnjem letu na redni praksi dijakinje in študentke. Za dvotedensko prostovoljno delo se je javila učenka zdravstvene šole. Vidi se, da ni vajena dela z otroki. Nina Svete je opravila prostovoljno delo pri Sonji Rožmanc. Nato smo dobili v mesecu juniju na enotedensko prakso dijakinjo 3. letnika Srednje vzgojiteljske šole Tino Klemenčič pri vzgojiteljici Lei Maček Kržmanc Prekvalifikacijo za delo pomočnice vzgojiteljice so delale Jana Sedej, dijakinji Karmen Vodeb in Maja Volek Potočar in naše delavke, ki so delale strokovni izpit: Marjetka Ferlan – mentor Mija Ocepek, Breda Breška – mentor Mateja Milosavljević, Jana Sedej – mentor Jožica Kenig, Maja Čot – mentor Jožica Kenig. IZOBRAŽEVANJE STROKOVNIH DELAVK

IME IN PRIIMEK NASLOV SEMINARJA datum

Breda Breška Varstvo pri delu in požarna varnost 15.3.2012

Maja Čot Varstvo pri delu in požarna varnost 15.3.2012

Klara Bajec

Uporaba IKT pri igri otrok v vrtcu 10.11.,12.11.,8.12.2011 17.11.2011 13.12.2011

Varstvo pri delu in požarna varnost

Sistemsko soočanje z nasiljem v družini

Marjetka Ferlan

Comenius predstavitev projekta 6.10.2011 15.11.2011 17.11.2011 1.12.2011 13.12.2011

IKT svetovanje


ŠS na Vrhniki


Sonja Rožmanc Uporaba IKT pri igri otrok v vrtcu 10.11,12.11.,8.12.2011

17.11.2011 17.11.2011


Zvonka Makovec Varstvo pri delu in požarna varnost

Lea Maček Kržmanc

Comenius predstavitev projekta 6.10.2011 22.3.2012 10.11,12.11.,8.12.2011 13.12.2011 17.11.2011

Uporaba IKT pri igri otrok v vrtcu



Klementina Šraj

IKT svetovanje 4.11.2011 17.11.2011 2.12.2011 13.12.2011


ŠS na Vrhniki


Romana Grdina

IKT svetovanje 15.11. 2011 17.11.2011 30.11.2011 13.12.2011 20.3.2012


ŠS na Vrhniki


Projekt: zdravje v vrtcu

Zori Palčič

Comenius predstavitev projekta 6.10.2011 15.11.2011 17.11.2011 1.12.2011 13.12.2011

IKT svetovanje


ŠS na Vrhniki


Polonca Gabriel Varstvo pri delu in požarna varnost 17.11.2012

Martina Francelj

Comenius predstavitev projekta 6.10.2011 10.11,12.11.,8.12.2011 17.11.2011 13.12.2011 20.3.2012




Zdravje v vrtcu – Vročinski krči

Bojana Doljšak

Varstvo pri delu in požarna varnost 17.11.2011 13.12.2011 30.11.2012


ŠS

Mateja Mušič

Comenius predstavitev projekta 6.10.2011 5.11.2011 17.11.2011 13.12.2011

Svetovanje IKT pri igri otrok v vrtcu



Pia Janja Kanjez

Uporaba IKT pri igri otrok v vrtcu 10.11,12.11.,8.12.2011 17.11.2011 30.11.2011 13.12.2011 16-18.2.2012


ŠS na Vrhniki


Obisk sejma učil v Hannovru

Tina Jereb

COMENIUS srečanje držav partneric v Romuniji

Od 19.-24.9.2011 6.10.2011 10.11,12.11.,8.12.2011 17.11.2011 13.12.2011 Od 11.-16.6.2012

Comenius predstavitev projekta




COMENIUS srečanje držav partneric v Španiji

Jožica Kenig

Comenius predstavitev projekta 6.10.2011, 22.3.2012 17.11.2011 10.11,12.11.,8.12.2011 20.11.2011 13.12.2011



Velike umetnine za male umetnike


Nataša Gabršček

Comenius predstavitev projekta 6.10.2011, 22.3.2012 17.11.2011 20.11.2011 1.12.2011 10.11,12.11.,8.12.2011 13.12.2011


Velike umetnine za male umetnike

ŠS



Mateja Milosavljević

Uporaba IKT pri igri otrok v vrtcu 10.11,12.11.,8.12.2011 17.11.2011 13.12.2011 30.11.2011



ŠS: Spodbujanje naravoslovnih in jezikovnih zmožnosti otrok v vrtcu ob razvijanju kompetence učenje učenja

Romana Povir Matas

Varstvo pri delu in požarna varnost 17.11.2011 1.12.2011 13.12.2011

ŠS


Mojca Makovec

IKT svetovanje 15.11.2011 13-14-9-2011 30.11.2011 17.11.2011 13.12.2011

Seminar za poverjenike CZ

ŠS



Jana Sedej

Sistemsko soočanje z nasiljem v družini 13.12.2011 17.11.2011 16.2.2012 13.4.2012


ŠS : Svetovalno delo v vrtcu

13. posvet svetovalnih delavcev

Stanka Švigelj Varstvo pri delu in požarna varnost 17.11. 2011

1.12.2011 ŠS

10. MATERIALNI IN TEHNIČNI POGOJI

evalvacija vzgojnega delaosljikbo1s/real112v.pdf · vsakega in vseh. zavedamo se, da je vsak otrok...

Documents