evropska unija slovenski utrip - fuds.si · su 2013 evropska unija 1.2 vsebinska analiza 1.2.1...
TRANSCRIPT
SU 2013 Evropska unija
Čas izvedbe: 14. – 17. maj 2013
Populacija:
Polnoletni prebivalci RS
Okvir vzorčenja:
Telefonski imenik
Metoda izvedbe:
Telefonska anketa
Realizirani vzorec (n): 906
Stopnja odgovorov: 21,6 %
Reprezentativnost:
Zagotovljena prek slučajnega vzorčenja
(obtežitev po spolu, starosti, stopnji izobrazbe in velikosti naselja)
Vira podatkov za obtežitev:
SURS, Popis 2002
SU 2013 Evropska unija
Kazalo
POVZETEK ................................................................................................................................................ 4
METODOLOŠKI UVOD .............................................................................................................................. 5
1 PREGLED REZULTATOV .................................................................................................................... 6
1.1 Demografska statistika ............................................................................................................ 6
1.2 Vsebinska analiza ..................................................................................................................... 8
1.2.1 Evropska unija ................................................................................................................. 8
1.2.2 Aktualna politična situacija............................................................................................ 20
1.2.3 Primerjava s prejšnjimi leti ............................................................................................ 26
1.2.4 Podpora vladi - medletna primerjava ............................................................................ 28
1.2.5 Podpora političnim strankam - medletna primerjava ................................................... 29
PRILOGA................................................................................................................................................. 30
SU 2013 Evropska unija
POVZETEK
Osrednja tema je bila tokrat Evropska unija, pri čemer smo med drugim ugotavljali, kako pomembno
se anketirancem zdi, da so evropski državljani. Zanimalo nas je tudi katere lastnosti in v kolikšni meri
so značilne za Evropsko unijo (evro, demokracija, evropska zgodovina, varovanje človekovih pravic,
skupna evropska politika, kulturne vrednote, evropska zastava, pravičnost, večnacionalnost, Evropski
parlament), kakšen vpliv ima Evropska unija na življenje anketirancev in ali bi Slovenija morala
izstopiti iz Evropske unije. Želeli smo izvedeti, na kakšen način bi morali po mnenju prebivalcev
reševati krizo ter kako gledajo na kupovanje evropskih izdelkov ter življenje v drugi evropski državi.
Dotikali smo se tudi tematike sedanje vlade, kjer ugotavljamo, kolikšna je podpora sedanji vladi ter
katero stranko bi prebivalci volili, če bi bile parlamentarne volitve ta teden.
SU 2013 Evropska unija
METODOLOŠKI UVOD
Pričujoča raziskava je kvantitativnega tipa, zbiranje podatkov zanjo pa temelji na telefonskem
anketiranju prek GSM (večji del vzorca) in stacionarnih telefonov (manjši del vzorca), ki je
avtomatizirano po načelih CATI (Computer Aided Telephone Interviews). Intervjuje prek telefona
izvajajo usposobljeni anketarji. Po dogovoru med naročnikom in izvajalcem je razvit vprašalnik, ki
vključuje izključno zaprta vprašanja, to je vprašanja, pri katerih so vsi možni odgovori predvideni
vnaprej.
Vzorčna baza je izbrana po metodi slučajnega vzorčenja iz elektronske različice telefonskega imenika.
Zaradi nesorazmerij med strukturo telefonskih naročnikov in strukturo realiziranega vzorca na eni
strani ter dejansko strukturo slovenske populacije na drugi strani, je realizirani vzorec naknadno
poststratificiran oziroma obtežen po metodi »grabljenja« (raking), tako da se zagotovi usklajenost
demografske strukture vzorca po spolu, starosti, stopnji izobrazbe in velikosti naselja glede na Popis
prebivalstva iz leta 2002. Teža posamičnih enot (anketirancev), ki po tej metodi presega ocenjeno
mejno vrednost se zmanjša. Vsi rezultati, predstavljeni v poročilu, tako pri demografskih kot pri
vsebinskih statistikah, so že izraz obtežitve po opisani metodi.
Vzorec je konstruiran tako, da ga lahko jemljemo kot reprezentativnega za celotno proučevano
populacijo in omogoča statistično zanesljivo sklepanje na tej podlagi.
SU 2013 Evropska unija
1 PREGLED REZULTATOV
1.1 Demografska statistika
V raziskavi je sodelovalo 906 anketirancev. Od tega 455 moških, kar predstavlja 50,2 % vzorca.
Med vprašanimi je največ takih s srednjo izobrazbo (32,4 %), sledijo posamezniki s poklicno izobrazbo
(31,5 %) in osnovno izobrazbo ali manj (20,6 %).
SU 2013 Evropska unija
Slaba polovica sodelujočih v raziskavi ima dohodek med 500 in 1000 € (43,4 %), 21,1 % ima manj kot
500 €, sledijo tisti, ki imajo nad 1000 in do 2000 € (11,0 %). Brez lastnega dohoda je 10,4 %
anketiranih.
Največ anketirancev je v starosti od 35 do 54 let (38,2 %), sledijo stari 55 let ali več (33,9 %).
Povprečna starost je bila 47,2 let, s standardnim odklonom 16,3 let.
SU 2013 Evropska unija
1.2 Vsebinska analiza
1.2.1 Evropska unija
»Kako pomembno se vam zdi, da ste evropski državljan?«
Največ anketirancem se zdi pomembno (39,1 %), da so evropski državljani, slaba četrtina (24,2 %) pa
meni, da je to nepomembno. V povprečju (1 = skrajno nepomembno, 5 = zelo pomembno) so
anketiranci pomembnost ocenili z oceno M = 3,2, pri čemer je bil standardni odklon 1,1.
Glede na spol ni statistično značilnih razlik v povprečni oceni.
Glede na izobrazbo obstajajo statistično značilne razlike in sicer med tistimi s poklicno izobrazbo (M =
3,1) in tistimi z višjo izobrazbo ali več (M = 3,4).
Glede na starost in dohodek ni statistično značilnih razlik.
SU 2013 Evropska unija
»Kateri elementi po vašem mnenju, opredeljujejo današnjo Evropo? Za vsakega od elementov, ki vam
jih bom naštel(a), prosim ocenite z oceno od 1 do 5, kako pomembno opredeljujejo današnjo Evropo,
pri čemer 1 pomeni, da je povsem nepomemben, 5 pa, da je zelo pomemben.«
Tretjina anketirancev (33,0 %) meni, da denar evro zelo pomembno opredeljuje današnjo Evropo,
27,3 % pa jih je pomembnost ocenilo z oceno 3.
Največ anketirancev (28,5 %) je pomembnost demokracije ocenilo z oceno 3, sledijo tisti, ki
demokracijo ocenjujejo kot zelo pomembno (20,8 %) oz. so izbrali oceno 4 (20,3 %).
SU 2013 Evropska unija
Nekaj več kot tretjina anketirancev (34,5 %) pomembnost evropske zgodovine ocenjuje z oceno 3,
sledijo tisti, ki so dali oceno pomembnosti 4 (22,9 %).
Največ anketirancev (29,0 %) varovanje človekovih pravic ocenjuje kot zelo pomembno, sledijo tisti,
ki so dali oceno 4 (23,8 %).
SU 2013 Evropska unija
Nekaj manj kot tretjina (32,6 %) anketirancev je pomembnost skupne evropske politike ocenila z
oceno 3, sledijo tisti, ki so dali oceno 2 (20,0 %).
Največ anketirancev (34,2 %) pomembnost kulturnih vrednot ocenjuje z oceno 4, sledijo tisti, ki so
dali oceno 3 (29,0 %).
SU 2013 Evropska unija
Evropsko zastavo največ anketirancev ocenjuje kot srednje pomembno (26,1 %), sledijo tisti, ki jo
ocenjujejo z oceno 4 (24,7 %).
Največ anketirancev (26,3 %) je pravičnost ocenilo kot zelo pomemben element današnje Evrope,
sledijo pa tisti, ki jo ocenjujejo z oceno 3 (25,2 %).
SU 2013 Evropska unija
Po mnenju anketirancev je večnacionalnost pomemben (30,3 %) oz. srednje pomemben (29,2 %)
element Evrope.
Največ anketirancev (35,2 %) Evropski parlament ocenjuje kot srednje pomembnega, sledijo tisti, ki
so mu dali oceno 4 (20,8 %).
SU 2013 Evropska unija
V povprečju anketiranci kot pomembne elemente, ki opredeljujejo današnjo Evropo, ocenjujejo evro
(M = 3,7), večnacionalnost (M = 3,5), varovanje človekovih pravic (M = 3,5 ) in kulturne vrednote (M =
3,5). Ostale elemente ocenjujejo kot srednje pomembne, med njimi sta v povprečju najmanj
pomembna Evropski parlament (M = 2,9) in skupna evropska politika (M = 2,9).
Glede na spol se pojavljajo statistično značilne razlike v povprečni oceni za elementa evropska
zastava in Evropski parlament. Oba elementa kot pomembnejša ocenjujejo ženske.
SU 2013 Evropska unija
Glede na izobrazbo so statistično značilne razlike v povprečni oceni pri evru, demokraciji, varovanju
človekovih pravic, skupni evropski politiki, pravičnosti, večnacionalnosti in Evropskem parlamentu.
Evro, varovanje človekovih pravic in skupno evropsko politiko so v povprečju najslabše ocenili tisti s
poklicno izobrazbo, najbolje pa tisti z višjo izobrazbo ali več. Demokracijo, pravičnost,
večnacionalnost in Evropski parlament pa so najslabše ocenili tisti z osnovno šolo ali manj, najbolje
pa tisti z višjo izobrazbo ali več.
Glede na starost so statistično značilne razlike pri demokraciji, evropski zgodovini, varovanju
človekovih pravic, skupni evropski politiki, evropski zastavi in pravičnosti. Demokracijo in varovanje
človekovih pravic so v primerjavi z ostalimi najslabše ocenili starejši, evropsko zgodovino pa mladi. Pri
skupni evropski politiki so statistično značilne razlike le med mladimi in starejšimi, bolje jo ocenjujejo
mladi. Evropsko zastavo so v primerjavi z drugima dvema skupinama najslabše ocenili mladi, pri
pravičnosti pa so statistično značilne razlike med vsemi skupinami in sicer so jo v povprečju najbolje
ocenili mladi, najslabše pa starejši.
Glede na dohodek so statistično značilne razlike le glede na evro, v povprečju so ga najbolje ocenili
tisti, ki imajo nad 1000 in do 2000 € dohodka, najslabše pa tisti z najvišjim dohodkom.
»Kako dojemate vpliv Evropske unije na življenje vas osebno?«
SU 2013 Evropska unija
Slaba polovica (47,9 %) anketirancev vpliv Evropske unije ocenjuje kot nevtralen, sledijo tisti (30,1 %),
ki vpliv ocenjujejo negativno.
Glede na spol obstajajo statistično značilne razlike in sicer ženske v primerjavi z moškimi vpliv
Evropske unije ocenjujejo bolj negativno.
Glede na izobrazbo ni statistično značilnih razlik.
Največji delež tistih, ki vpliv ocenjujejo kot negativen je med tistimi iz srednje starostne skupine,
najmanjši pa med mladimi. Da je vpliv nevtralen v največji meri menijo mladi (58,6 %), najmanjši
delež teh pa je v srednji starostni skupini (42,3 %). Pozitiven vpliv v največji meri priznavajo v srednji
starostni skupini (23,4 %), najmanjši delež tako mislečih pa je med mladimi (16,0 %).
Največji delež tistih, ki vpliv ocenjujejo kot negativen je med tistimi z najnižjim dohodkom, najnižji pa
med tistimi brez dohodkov. Da je vpliv nevtralen v največji meri menijo tisti brez dohodkov, najmanjši
delež teh pa je med anketiranci z najvišjim dohodkom. Da je vpliv pozitiven pa v največji meri menijo
tisti z najvišjim dohodkom (52,0 %), najmanj anketirancev, ki vpliv ocenjujejo kot pozitiven, pa je med
tistimi z najnižjim dohodkom (16,8 %).
»Ali menite, da bi morala Slovenija izstopiti iz Evropske unije?«
SU 2013 Evropska unija
Slabi dve tretjini anketirancev (63,0 %) menita, da Sloveniji ni potrebno izstopiti iz Evropske unije,
30,6 % anketirancev pa je mnenja, da bi morala izstopiti.
Med moškimi jih 28,1 % meni, da bi morala Slovenija izstopiti iz Evropske unije, med ženskami pa je
takih 37,6 %.
Glede na izobrazbo ni statistično značilnih razlik.
Največji delež tistih, ki menijo, da bi Slovenija morala izstopiti, je med mladimi (36,7 %), najmanjši pa
med starejšimi (26,3 %).
Glede na dohodek ni statistično značilnih razlik.
»Katera od naslednjih dveh možnosti bi bila za Slovenijo pri reševanju sedanje krize boljša?«
Največ anketirancev (60,4 %) meni, da je za reševanje sedanje krize v Sloveniji najbolje, da Slovenija
vztraja pri evru in pri reševanju krize sledi skupni politiki Evropske unije, 34,2 % anketirancev pa
meni, da naj Slovenija izstopi iz območja evra, ponovno uvede tolarje in rešuje krizo po svoje.
SU 2013 Evropska unija
Med moškimi je nižji delež tistih, ki menijo, naj Slovenija izstopi iz območja evra, kot med ženskami in
obratno, med ženskami (60,3 %) je nižji delež tistih, ki menijo, naj Slovenija vztraja pri evru, kot med
moškimi (67,2 %).
Največji delež tistih, ki menijo, naj Slovenija vztraja pri evru je med anketiranci z višjo izobrazbo ali
več (71,4 %), najnižji delež pa med tistimi s poklicno izobrazbo (57,4 %).
Glede na starost je največji delež tistih, ki podpirajo vztrajanje pri evru med starejšimi (75,1 %),
najmanjši delež pa med mladimi (52,3 %).
Glede na dohodek ni statistično značilnih razlik.
»Bi lahko zase rekli, da raje kupujete izdelke, narejene v Evropi kot pa tiste iz neevropskih držav?«
Nekaj manj kot dve tretjini anketirancev (65,3 %) raje kupuje evropske izdelke, 30,8 % pa jih je
odgovorilo, da jim je vseeno, ali so izdelki iz Evrope ali od kod drugod.
Med ženskami raje kupuje evropske izdelke 71,5 % vprašanih, med moškimi pa je takih 64,5 %
anketirancev.
Glede na izobrazbo ni statistično značilnih razlik.
SU 2013 Evropska unija
Delež tistih, ki raje kupujejo evropske izdelke, se povečuje s starostjo. Med mladimi je takih 58,2 %,
med starejšimi pa 73,3 % anketirancev.
Glede na dohodek ni statistično značilnih razlik.
»Bi želeli živeti ali delati v kateri drugi evropski državi za določen čas?«
Približno polovica (49,2 %) anketirancev si ne želi za določen čas živeti ali delati v kateri drugi evropski
državi, 31,1 % anketirancev pa je odgovorilo, da bi si to vsekakor želeli.
Med moškimi jih je 45,9 % odgovorilo, da si ne bi želeli, medtem ko je takih med ženskami več kot
polovica (54,6 %). Da bi si tega vsekakor želeli je med moškimi odgovorilo 34,2 %, med ženskami pa
29,5 % vprašanih.
Delež tistih, ki bi si želeli živeti ali delati v drugi evropski državi se povečuje s stopnjo izobrazbe. Med
najnižje izobraženimi je tistih, ki bi si tega želeli 18,4 %, med najvišje izobraženimi pa je takih 39,1 %.
V drugi evropski državi bi si želeli živeti oz. delati mladi (48,1 %), delež tistih, ki bi si tega želeli pa se s
starostjo zmanjšuje, med starejšimi je takih 16,0 %.
SU 2013 Evropska unija
Glede na dohodek si življenja v tujini najbolj želijo tisti z dohodkom nad 1000 in do 2000 € (51,5 %) in
tisti brez dohodkov (43,7 %), najmanj pa tisti z dohodkom med 500 in 1000 € (25,2 %).
1.2.2 Aktualna politična situacija
»Katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve?«
Če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve bi največ anketirancev volilo SDS (13,2 %) in SD (10,4 %),
najmanj pa LDS (0,8 %), DL (0,6 %), SNS (0,5 %) in Zares (0,4 %). Med anketiranci jih 16,5 % ne ve,
katero stranko bi volili, 39,2 % ne bi volilo nobene stranke, 6,7 % pa jih ne bi šlo na volitve.
Med moškimi je nekoliko višji delež tistih, ki bi volili SDS, PS in SLS, med ženskami pa je višji delež
tistih, ki ne bi volile nobene stranke in ne bi šle na volitve.
Delež tistih, ki bi volili SDS je najvišji med najnižje izobraženimi, nato pa se z višanjem izobrazbe ta
delež manjša. Najnižji delež tistih, ki ne bi volili nobene stranke je med najnižje izobraženimi, najvišji
pa med tistimi s poklicno izobrazbo. Delež tistih, ki ne bi šli na volitve, je najnižji med najmanj
izobraženimi, nato pa se z višanjem izobrazbe povečuje.
SD in SDS bi v največji meri volili starejši, v najmanjši meri pa mladi. Delež tistih, ki ne vedo, katero
stranko bi volili, je največji med mladimi (27,8 %), nato pa se s starostjo zmanjšuje, med starejšimi je
SU 2013 Evropska unija
takih 9,8 %. Delež tistih, ki ne bi volili nobene stranke, je največji med tistimi iz srednje starostne
skupine (50,8 %), najnižji pa med starejšimi (30,7 %).
Glede na dohodek je najvišji delež tistih, ki ne bi volili nobene stranke med tistimi z dohodkom nad
1000 do 2000 €, najnižji pa med tistimi z najvišjim dohodkom. Delež tistih, ki ne bi šli na volitve pa je
najvišji med tistimi z najvišjimi dohodki, najnižji pa med tistimi z najnižjim oz. brez dohodkov.
»Ali podpirate sedanjo vlado?«
Največ anketirancev (56,6 %) je odgovorilo, da ne podpirajo sedanje vlade, 35,3 % pa, da jo
podpirajo.
Glede na spol ni statistično značilnih razlik.
Najvišji delež tistih, ki podpirajo sedanjo vlado je med anketiranci z najvišjo izobrazbo (45,2 %),
sledijo pa najnižje izobraženi (43,7 %). Najnižji delež tistih, ki podpirajo vlado pa med anketiranci s
srednjo izobrazbo (32,6 %).
Največji delež anketirancev, ki podpirajo vlado, je med starejšimi (48,4 %), najmanjši pa med
anketiranci iz srednje starostne skupine (32,9 %).
SU 2013 Evropska unija
Najvišji delež anketirancev, ki podpirajo vlado, je med anketiranci z najnižjim dohodkom (46,0 %),
najnižji delež anketirancev, ki podpirajo vlado pa med tistimi z najvišjim dohodkom (12,5 %).
»Kakšen bo po vašem mnenju učinek predlaganih vladnih ukrepov na sedanje finančne in
gospodarske razmere v Sloveniji?«
Največ anketirancev (42,0 %) meni, da bodo predlagani vladni ukrepi finančno in gospodarsko krizo
še zaostrili, 31,7 % vprašanih pa je odgovorilo, da ti ukrepi ne bodo imeli učinka.
Med moškimi je v primerjavi z ženskami večji delež tistih, ki menijo, da bodo ukrepi prispevali k
reševanju krize in manjši delež tistih, ki menijo, da bodo ukrepi krizo še zaostrili.
Glede izobrazbe, starosti in dohodka ni statistično značilnih razlik.
SU 2013 Evropska unija
»Katera od naslednjih rešitev glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo se vam zdi ustreznejša?«
Največ (40,5 %) anketirancev meni, da fiskalnega pravila v ustavi sploh ne potrebujemo, sledijo pa
anketiranci (36,8 %), ki so mnenja, da mora fiskalno pravilo stopiti v veljavo že z letom 2015, 14,5 %
anketirancev ne ve, katera rešitev glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo je boljša.
Glede na spol ni statistično značilnih razlik.
Delež tistih, ki menijo, da mora fiskalno pravilo stopiti v veljavo z letom 2015 je najvišji med
anketiranci s poklicno izobrazbo, najnižji pa med tistimi z osnovno šolo ali manj oz. s srednjo šolo. Da
mora fiskalno pravilo stopiti v veljavo z letom 2017 se v največji meri strinjajo tisti s srednjo
izobrazbo, najmanjši delež tistih, ki so izbrali ta odgovor pa je med najnižje izobraženimi. Da
fiskalnega pravila v ustavi ne potrebujemo se v največji meri strinjajo najmanj izobraženimi, najnižji
delež pa je med tistimi s poklicno izobrazbo.
Glede na starost ni statistično značilnih razlik.
Največji delež tistih, ki so mnenja, da mora fiskalno pravilo stopiti v veljavo z letom 2015 je med
anketiranci z najnižjim dohodkom (53,5 %), najnižji pa med tistimi z najvišjim dohodkom (18,2 %).
Največ tistih, ki menijo, da mora fiskalno pravilo začeti veljati v letu 2017, je med anketiranci z
najvišjim dohodkom (22,7 %), najmanj pa med tistimi z dohodkom pod 500 € (2,3 %). Da fiskalnega
SU 2013 Evropska unija
pravila ne potrebujemo pa v največji meri menijo tisti z najvišjim dohodkom (59,1 %), v najmanjši
meri pa anketiranci z dohodkom nad 1000 in do 2000 € (40,2 %).
»Katera od naslednjih dveh možnosti bi bila po vašem mnenju boljša za zagotovitev uravnoteženja
javnih financ?«
Večina anketirancev (85,0 %) meni, da je nižanje javne porabe najboljša možnost za zagotovitev
uravnoteženja javnih financ.
Da je nižanje javne porabe najboljša možnost med moškimi meni 95,5 %, med ženskami pa 88,9 %
vprašanih.
Delež tistih, ki predlagajo nižanje javne porabe je najvišji med najnižje izobraženimi (95,9 %), nato pa
se delež z višanjem izobrazbe manjša in je med najvišje izobraženimi 88,1 %.
Glede na starost ni statistično značilnih razlik.
Delež tistih, ki menijo, da je najboljša možnost nižanje javne porabe, je najvišji med anketiranci z
najnižjim dohodkom (96,6 %), najnižji pa med anketiranci z dohodkom nad 1000 in do 2000 € (86,0
%).
SU 2013 Evropska unija
»Katero od naslednjih dveh stališč do t.i. ’ljudskih vstaj’, ki so potekale v prejšnjih mesecih, vam je
bližje?«
Največ anketirancev (56,8 %) meni, da so bile »ljudske vstaje« uperjene zoper celotno politično elito,
tretjina anketirancev (32,6 %) pa meni, da so bili protesti namenjeni predvsem odstranitvi Janševe
vlade.
Da so bili protesti uperjeni proti celotni politični eliti med moškimi meni 56,9 %, med ženskami pa je
takih 70,4 % anketiranih.
Delež tistih, ki menijo, da so bili protesti zoper celotno politično elito, je najnižji med najmanj
izobraženimi (54,8 %), nato pa se z višanjem izobrazbe tudi delež viša. Med najvišje izobraženimi je
takega mnenja 69,2 % anketiranih.
Glede na starost ni statistično značilnih razlik.
Da so bili protesti uperjeni proti celotni politični eliti v največji meri menijo anketiranci z najvišjim
dohodkom (86,4 %), v najmanjši meri pa anketiranci z dohodkom od 500 do 1000 € (59,2 %).
SU 2013 Evropska unija
1.2.3 Primerjava s prejšnjimi leti
»Katera od naslednjih dveh možnosti bi bila za Slovenijo pri reševanju sedanje krize boljša?«
V primerjavi z letom 2012 se je nekoliko povečal delež tistih, ki menijo, naj Slovenija izstopi iz
območja evra in ponovno uvede tolarje, zmanjšal pa delež tistih, ki menijo, naj vztraja pri evru.
SU 2013 Evropska unija
»Kateri elementi po vašem mnenju opredeljujejo današnjo Evropo?«
V prejšnjih letih v raziskavo niso bili uvrščeni elementi »skupna evropska politika«, »kulturne
vrednote« in »pravičnost«, med ostalimi elementi pa je mogoča primerjava. V primerjavi z letoma
2009 in 2011 se je malenkost znižala povprečna ocena skoraj pri vseh elementih, ki naj bi
opredeljevali današnjo Evropo. V primerjavi z letom 2011 se je najbolj znižala povprečna ocena
denarja evro in Evropskega parlamenta, v primerjavi z letom 2009 pa prav tako Evropskega
parlamenta in demokracije.
SU 2013 Evropska unija
1.2.4 Podpora vladi - medletna primerjava
Od sestave nove vlade pa do danes je podpora narasla na 35,3 % vprašanih podpornikov. Delež vprašancev, ki so odgovorili z »ne vem« je iz 16,0 % v aprilu
padel na 8,1 % v maju.
0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
50,0
60,0
70,0
apri
l 09
maj
09
jun
ij 0
9
sep
t 0
9
okt
09
no
v 0
9
dec
09
jan
10
feb
10
mar
10
apr
10
maj
10
(1
)
maj
10
(2
)
avg
10
sep
10
okt
10
no
v 1
0
jan
11
feb
11
mar
11
apr
11
maj
11
jun
11
sep
11
okt
.11
no
v.1
1
dec
.11
jan
.12
feb
.12
mar
.12
apr.
12
maj
.12
jun
.12
sep
.12
okt
.12
no
v.1
2
dec
.12
jan
.13
feb
.13
mar
.13
apr.
13
maj
.13
Gibanje podpore vladi
Da
SU 2013 Evropska unija
1.2.5 Podpora političnim strankam - medletna primerjava
Podpora SDS in SD je glede na prejšnji mesec narasla pri čemer je SDS prvič po lanski jeseni spet v prednosti pred SD. Pri ostalih strankah ne zaznavamo
večjih premikov.
0,0
5,0
10,0
15,0
20,0
25,0
apri
l 09
maj
09
jun
ij 0
9
sep
t 0
9
okt
09
no
v 0
9
dec
09
jan
10
feb
10
mar
10
apr
10
maj
10
(1
)
maj
10
(2
)
avg
10
sep
10
okt
.10
no
v.1
0
jan
.11
feb
.11
mar
.11
apr.
11
maj
.11
jun
.11
sep
.11
okt
.11
no
v.1
1
dec
.11
jan
.12
feb
.12
mar
.12
apr.
12
maj
.12
jun
.12
sep
.12
okt
.12
no
v.1
2
dec
.12
jan
.13
feb
.13
mar
.13
apr.
13
maj
.13
Gibanje podpore političnim strankam
SDS SD PS DL SLS DESUS NSI
SU 2013 Evropska unija
PRILOGA
Anketni vprašalnik
1. Kako pomembno se vam zdi, da ste evropski državljan?
1 zelo pomembno
2 pomembno
3 niti pomembno– niti nepomembno
4 nepomembno
5 skrajno nepomembno
6 Ne vem
2. Kateri elementi po vašem mnenju, opredeljujejo današnjo Evropo? Za vsakega od elementov,
ki vam jih bom naštel(a), prosim ocenite z oceno od 1 do 5, kako pomembno opredeljujejo današnjo
Evropo, pri čemer 1 pomeni, da je povsem nepomemben, 5 pa, da je zelo pomemben.
a. Denar Evro 1 2 3 4 5 6 ne vem
b. Demokracija 1 2 3 4 5 6 ne vem
c. Evropska zgodovina 1 2 3 4 5 6 ne vem
d. Varovanje človekovih pravic 1 2 3 4 5 6 ne vem
e. Skupna evropska politika 1 2 3 4 5 6 ne vem
f. Kulturne vrednote 1 2 3 4 5 6 ne vem
g. Evropska zastava 1 2 3 4 5 6 ne vem
h. Pravičnost 1 2 3 4 5 6 ne vem
i. Večnacionalnost 1 2 3 4 5 6 ne vem
SU 2013 Evropska unija
j. Evropski parlament 1 2 3 4 5 6 ne vem
3. Kako dojemate vpliv Evropske unije na življenje vas osebno?
1 Negativno
2 Nevtralno
3 Pozitivno
4 ne vem, b.o. (ne beri)
4. Ali menite, da bi morala Slovenija izstopiti iz Evropske unije?
1 Da
2 Ne
3 Ne vem
5. Katera od naslednjih dveh možnosti bi bila za Slovenijo pri reševanju sedanje krize boljša:
1 Slovenija naj izstopi iz območja evra, ponovno uvede tolarje in rešuje krizo po svoje
2 Slovenija naj vztraja pri evru in pri reševanju krize sledi skupni politiki Evropske unije
3 ne vem (anketar ne bere)
6. Bi lahko zase rekli, da raje kupujete izdelke, narejene v Evropi kot pa tiste iz neevropskih
držav?
1 Da, raje kupujem evropske izdelke
SU 2013 Evropska unija
2 Ne, vseeno mi je, ali so iz Evrope ali od kod drugod
3 Ne vem (ne beri)
7. Bi želeli živeti ali delati v kateri drugi evropski državi za določen čas?
1 Ne
2 Morda
3 Vsekakor
4 Ne vem (ne beri)
8. Katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve?
1 'Socialni demokrati- SD'
2 'Slovenska demokratska stranka- SDS'
3 'Liberalna demokracija Slovenije- LDS'
4 'Pozitivna Slovenija– PS'
5 'Slovenska ljudska stranka- SLS'
6 'Nova Slovenija- NSI'
7 'Demokratična stranka upokojencev Slovenije- DESUS'
8 'Slovenska nacionalna stranka- SNS'
9 'Državljanska lista - DL'
10 'Zares'
11 'drugo (anketar ne bere)'
12 'ne vem (anketar ne bere)'
13 'nobene (anketar ne bere)'
SU 2013 Evropska unija
99 'ne bi šel na volitve (anketar ne bere)'.
9. Ali podpirate sedanjo vlado?
1 Da
2 Ne
3 Ne vem
10. Kakšen bo po vašem mnenju učinek predlaganih vladnih ukrepov na sedanje finančne in
gospodarske razmere v Sloveniji?
1 Prispevali bodo k reševanju krize
2 Ne bodo imeli učinka
3 Krizo bodo še zaostrili
4 Ne ve (ne beri)
11. Katera od naslednjih rešitev glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo se vam zdi ustreznejša?
1 Fiskalno pravilo mora stopiti v veljavo že z letom 2015
2 Fiskalno pravilo mora stopiti v veljavo šele z letom 2017
3 Fiskalnega pravila v ustavi sploh ne potrebujemo
4 Ne vem
12. Katera od naslednjih dveh možnosti bi bila po vašem mnenju boljša za zagotovitev
uravnoteženja javnih financ?
1 Višanje davkov in prispevkov
SU 2013 Evropska unija
2 Nižanje javne porabe
3 Ne vem
13. Katero od naslednjih dveh stališče do t.i. 'ljudskih vstaj', ki so potekale v prejšnjih mesecih, vam
je bližje?
1. Ti protesti so bili uperjeni zoper celotno politično elito
2. Ti protesti so bili namenjeni predvsem odstranitvi Janševe vlade
3 Ne vem
13. spol
14. izobrazba
15. leto rojstva
16. Ali prejemate kakršenkoli mesečni dohodek? Če ga, ali znaša ta dohodek, če upoštevate, vse vaše
prejemke…?
1 Pod 500
2 500-1000
3 Nad 1000-2000
4 Nad 2000
5 Nima dohodkov
9 b.o.