evrosistem bilten - microsoft · bilten, oktober 2009 5 - i. 1 l mednarodno okolje tekoča gibanja...

BILTEN

EVROSISTEM

Oktober 2009Leto 18, štev.: 10

BANKA SLOVENIJEEVROSISTEM

2 Bilten, oktober 2009

Izdajatelj: BANKA SLOVENIJESlovenska 35,1000 LjubljanaSlovenija

tel.: +386 (1) 4719000fax.: +386 (1) 2515516E-mail: [email protected]://www.bsi.si/SWIFT: BSLJ SI 2X

Uredniški odbor:

Tisk:

Naklada:

Tiskarna Radovljica d.o.o.

860 izvodov, četrtletno

Razmnoževanje publikacije, v celoti ali deloma, ni dovoljeno. Uporabain objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.Publikacija je dosegljiva na svetovnem spletu.PGP ključ je objavljen na zadnji strani Biltena.

ISSN 1318-0762 (tiskana izdaja)ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja)

This publication is also available in English.

mag. Janez FABIJAN, viceguvernerMatjaž NOČ, Finančna statistikadr. Damjan KOZAMERNIK, Analitsko - raziskovalni centermag. Tomaž KOŠAK, Finančna stabilnostErnest ERMENC, Računovodstvoddr. Neven BORAK, svetovalec guvernerjaDanica PRELOVŠEK, svetovalka guvernerjaFranc DRENOVEC, svetovalec guvernerja


3Bilten, oktober 2009

Pomembna informacija

Bilten Banke Slovenije je od številke 2 – 3, za mesec februar – marec 2007, leto 16, delno vsebinsko in oblikovno prenovljen.

Predhodna najava prenove je bila objavljena na internetni strani Banke Slovenije v januarju 2007.

Glavne novosti predstavljajo:· Začetek objavljanja vrednostnih statističnih podatkov, ki se nanašajo na časovno obdobje po vključitvi v evro območje, v

uradni domači valuti - evru. Vrednostni podatki za obdobje pred tem, bodo še naprej objavljeni v tolarjih, kot uradni slovenskivaluti v tem obdobju. Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

· Sprememba koncepta mednarodnih denarnih rezerv zaradi vključitve v Ekonomsko in monetarno unijo. Med slovenskemednarodne denarne rezerve po vključitvi v evro območje, v primerjavi s stanjem pred tem ne sodijo več imetja v evrih interjatve do rezidentov evro območja. Več o tem v članku: “Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopuSlovenije v evro območje”, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS:http://www.bsi.si/financni-podatki.asp?MapaId=138 .

· Prilagoditev predstavitve gotovine v obtoku pravilom ECB.· Prilagoditev prikaza bilance Banke Slovenije njenemu delovanju v okviru Evrosistema.· Začetek objavljanja obrestnih mer denarnega trga evro območja in prehod na celovito objavljanje obrestnih mer

monetarnih finančnih institucij v skladu z metodologijo ECB.· Začetek objavljanja podatkov o statistiki finančnih računov v novem poglavju.· Barvno ločevanje posameznih statističnih poglavij, zaradi lažjega iskanje ter navezave vsebinskih poglavij na specializirane

publikacije.

Več podrobnejših razlag je zapisanih v metodoloških opombah v Biltenu Banke Slovenije.

Z dnem uvedbe evra v Sloveniji (1.1.2007) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopakot atribut “valuta”. Tako pričakovano pride do prerazporeditve podatkov med posameznimi stolpci v tabelah, ki še vedno ohranjajoenak naslov, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za “tujo valuto” v časovno serijoza “domačo valuto”, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe, tam kjer je doprerazporeditve prišlo, podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan 31.12.2004,31.12.2005 in 31.12.2006.


5Bilten, oktober 2009

KAZALO

6

1-22

132447798694

1

12425

REPUBLIKA SLOVENIJA:Osnovni podatki

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost in trg dela3. Gibanje cen4. Plačilna bilanca5. Javne finance6. Poslovanje bank7. Domači finančni trgi

II. STATISTIČNE TABELEDenar in monetarne finančne institucijeFinančni trgi in plačilni sistemiEkonomski odnosi s tujinoJavne financeFinančni računiNefinančni računi in splošna ekonomska statistika

III. SEZNAM BANK IN HRANILNIC

IV. METODOLOŠKE OPOMBEPregled povezav statističnih podatkovKoledar objav

Opis znakov:

- ni pojava... ni podatka. začasen ali ocenjen podatek* popravljen podatek/ povprečje0 podatek je manjši od 0,51, 2, 3, ... opomba, pojasnjena v metodoloških opombahn.s. ni smiselno

Zaradi zaokroževanja se seštevki vedno ne ujemajo.Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.



REPUBLIKA SLOVENIJA:

OSNOVNI PODATKI

Enota mereDatum ali obdobje

podatka:

Površina 20.273 km2 2008Prebivalstvo Slovenije 2.032.362 število 31.12.2008Demografska rast 1,1 % 31.12.2008Gostota naseljenosti 100,2 število / km2 31.12.2008Prebivalstvo mestne občine Ljubljana 276.091 število 31.12.2008

Izvor dodane vrednosti (strukturni deleži): 2008Kmetijstvo 2,0 % Industrija 28,9 %Gradbeništvo 8,1 %Storitve 61,0 %Skupaj 100,0 %

Letna realna rast BDP 3,5 % 2008

Letna rast industrijske proizvodnje -16,9 % avgust, 2009Letna rast zaposlenosti -3,4 % avgust, 2009Stopnja brezposelnosti 5,6 % apr. - jun., 2009Letna stopnja inflacije 0,0 % oktober, 2009

Javne finance:prihodki 42,7 % BDP 2008presežek/primanjkljaj -0,9 % BDP 2008

Saldo trgovinske bilance -245,3 mio EUR jan. - avg., 2009Saldo tekočega računa plačilne bilance -0,5 mio EUR jan. - avg., 2009Mednarodne rezerve 752,7 mio EUR 30.09.2009Devizne rezerve 420,6 mio EUR 30.09.2009Neto zunanji dolg 9.956 mio EUR 31.08.2009Bruto zunanji dolg 38.518 mio EUR 31.08.2009

Denarna enota od 01.01.2007: evro (EUR): 1 EUR = 239,64 SIT


1-I.Bilten, oktober 2009

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINAN^NA

GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost in trg dela3. Gibanje cen4. Plačilna bilanca5. Javne finance6. Poslovanje bank7. Domači finančni trgi


I.-2 Bilten, oktober 2009

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE

1 - I.Bilten, oktober 2009


GIBANJA




2 - I. Bilten, oktober 2009




GIBANJA



Tekoča gibanja v mednarodnem okolju tudi v tretjem četrtletju kažejo na večinoma ugodnejša

gospodarska gibanja. V ZDA se je BDP v tretjem četrtletju po prvih ocenah tekoče povečal za 0,9%.

Gospodarska aktivnost in pričakovanja se postopoma povišujejo tudi v evroobmočju, čeprav je raven

proizvodnje še vedno precej pod doseženo pred recesijo. Nizka raven proizvodnje še vedno povzroča

prilagajanje na trgu dela, kar se kaže v naraščanju brezposelnosti, vendar počasnejšem kot v začetku

recesije. Cene nafte, zlata in ostalih primarnih surovin so se oktobra povišale. Medletna inflacija je

oktobra v evroobmočju znašala -0,1% (septembra -0,3%), negativna pa ostaja tudi v ZDA. Razlog za

znižano raven cen je predvsem v zunanjih dejavnikih, saj v obeh gospodarstvih osnovna inflacija še

naprej ostaja pozitivna. Oktobra je evro do ameriškega dolarja apreciiral, medtem ko so obrestne mere

obeh centralnih bank ostale nespremenjene.

Gospodarsko aktivnost v Sloveniji je avgusta močno zaznamoval predvsem močan porast industrij-

ske proizvodnje. Ta je znašal skoraj 5% in pomeni najvišjo rast v zadnjem letu in pol. Prav tako so se

močno povišala nova naročila v industriji, najbolj v proizvodnji vozil. Pri ostalih dejavnostih ostajajo

gibanja večinoma manj ugodna. Vrednost opravljenih gradbenih del še naprej pada, najbolj v gradnji

stanovanj v povezavi s slabšim finančnim stanjem gospodinjstev in negotovostjo na trgu dela. Podatki o

aktivnosti v trgovini na drobno, turizmu in transportu kažejo na nadaljnje padanje aktivnosti v storitvenih

dejavnostih. Kazalnik gospodarske klime se je oktobra tekoče znižal prvič po šestih mesecih.

Septembra se je nadaljevalo povečevanje števila registriranih brezposelnih, kar kaže na še vedno

presežno število zaposlenih glede na tekočo raven proizvodnje. Tekoča dinamika zmanjševanja števila

delovno aktivnih prebivalcev se je v zadnjih mesecih nekoliko umirila, vendar je prisotna v veliki večini

dejavnosti zasebnega sektorja, najbolj pa v predelovalnih dejavnostih. Neugodne razmere na trgu dela

pritiskajo na zniževanje rasti stroškov dela. Medletna stopnja rasti povprečne nominalne bruto plače

je avgusta dosegla najnižjo raven letos, vendar zaradi znižanja produktivnosti stroški dela na enoto

proizvoda v zadnjih mesecih na medletni ravni ostajajo visoki.

Medletna inflacija, merjena s HICP, je oktobra znašala 0,2%, kar je 0,2 odstotne točke več kot septem-

bra. Negativni prispevek cen energentov k inflaciji se je zmanjšal tretji mesec zapored, na 0,6 odstotne

točke. Osnovna inflacija brez energentov, hrane, alkohola in tobaka je ostala nespremenjena zaradi

rasti cen storitev ob hkratnem padcu cen ostalih industrijskih proizvodov brez energentov. Do konca

letošnjega leta in tudi v letu 2010 se zaradi višjih cen nafte in surovin na svetovnem trgu ter povišanja

cen komunalnih storitev pričakuje postopno, a zmerno poviševanje inflacije.

Z avgustovskim primanjkljajem so postale tekoče transakcije plačilne bilance s tujino v prvih osmih

mesecih letos izravnane. Na avgustovski primanjkljaj je najbolj vplival primanjkljaj v blagovni menjavi,

po obsegu najvišji letos, visoki pa so bili tudi neto odlivi dohodkov od kapitala. Primanjkljaj tekočih

transakcij v zadnjih dvanajstih mesecih se je zmanjšal na 0,9 mrd EUR, oziroma 2,4% BDP. Avgusta

lani je v enakem obdobju znašal 2,3 mrd EUR, oziroma 6,2% BDP.

V prvih sedmih mesecih je javnofinančni primanjkljaj znašal 1,1 mrd EUR. To je posledica

zaostrenih gospodarskih razmer, dviga plač v javnem sektorju in tudi proticikličnega odziva

fiskalne politike. V tem obdobju so se konsolidirani prihodki medletno zmanjšali za 7%, predvsem

zaradi manjših prilivov z naslova davka na dohodek pravnih oseb in DDV, kar je povezano s

slabšimi poslovnimi rezultati podjetij in nižjim domačim trošenjem. Rast odhodkov je presegla

10%. K temu so prispevali povečanje plač v javnem sektorju in višji socialni transferi. Zaradi

naraščanja primanjkljaja je Evropska komisija oktobra sprejela poročilo o prekomernem

primanjkljaju tudi za Slovenijo.

Bilančna vsota bančnega sistema se je septembra povečala za 1.338 mio EUR predvsem zaradi

izdaje 15-letne obveznice Republike Slovenije, zaradi katere je lahko država povečala vloge pri

bankah za 983 mio EUR. Drugi vir povečanja virov so bila sredstva na osnovi izdaje obveznice

Abanke Vipe s poroštvom države v višini 500 mio EUR. Na strani naložb so prevladovale naložbe

pri bankah v tujini in v vrednostne papirje. Kreditiranje nebančnega sektorja je bilo nizko. Kot

v preteklih dveh mesecih je bil septembra ponovno soliden prirast posojil gospodinjstvom,

stagniranje kreditiranja nefinančnih družb pa se je nadaljevalo. Predvsem zaradi stroškov

oslabitev in rezervacij je bil dobiček bank pred obdavčitvijo letos do konca septembra s

222 mio EUR za 41% nižji kot v enakem obdobju lani.

Tržna kapitalizacija obveznic na Ljubljanski borzi se je septembra povečala za 16,3% predvsem

zaradi vključitve izdane obveznice Republike Slovenije. Tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski

borzi se je zvišala za 1,7%, na kar je vplival porast indeksa SBI 20 za 3,7%. Obseg sredstev

v domačih vzajemnih skladih se je septembra povečal za 3,3% na 1.807 mio EUR, kar je

posledica zvišanja VEP za 2,9% in neto vplačil za 5,9 mio EUR.

Besedilo poglavja »Gospodarska in finančna gibanja« je bilo sprejeto na Svetu Banke Slovenije na dan 3. 11. 2009.



1 l Mednarodno okoljeTekoča gibanja v mednarodnem okolju tudi v tretjem

četrtletju kažejo na postopno izboljševanje gospo-

darske aktivnosti in pričakovanj, čeprav se razmere

na trgu dela še naprej zaostrujejo. V evroobmočju

je avgusta industrijska proizvodnja tekoče porasla za

0,9%. Poleg tega se izboljšujejo tudi kazalniki zaupanja

potrošnikov in PMI. Že od drugega četrtletja 2008 pa se

povečuje stopnja brezposelnosti v evroobmočju in EU;

avgusta je znašala 9,5% oziroma 9,1%. V ZDA se je BDP

v tretjem četrtletju po prvih ocenah tekoče povečal za

0,9%. K obratu v aktivnosti je največ prispevala zasebna

potrošnja, spodbujena s fiskalnimi ukrepi države, med

drugim subvencioniranja nakupa novih avtomobilov. Iztek

teh subvencij v avgustu je skupaj z naraščajočo brezpo-

selnostjo, ki je v istem mesecu znašala 9,8%, vplival na

znižanje zaupanja potrošnikov v oktobru.

Napovedi letošnje gospodarske rasti Consensusa

za evroobmočje so ostale oktobra nespremenje-

ne, medtem ko so se za ZDA malenkost izboljšale.

Napovedi mednarodnega denarnega sklada (MDS)

so se v primerjavi z julijskimi izboljšale za evroob-

močje in ZDA. Prav tako se je izboljšala napoved sve-

tovne gospodarske rasti, in sicer za 0,3 odstotne točke

na -1,1%. Consensusova napoved gospodarske rasti

za evroobmočje ostaja -3,9%, za ZDA pa znaša -2,5%.

Napovedi MDS znašajo -4,2% za evroobmočje in -2,7%

za ZDA. Negotovosti glede hitrosti in trajnosti okrevanja

ostajajo visoke.

Cene nafte in zlata so se oktobra povišale v povezavi

s padanjem vrednosti dolarja, povišale so se tudi

dolarske cene ostalih primarnih surovin. Cena sodčka

nafte Brent je septembra v povprečju znašala 67,5 USD,

oktobra pa 73,3 USD. Zvišanje cen nafte odraža poviševa-

nje optimizma glede okrevanja globalnega gospodarstva in

padec vrednosti dolarja. S padanjem vrednosti slednjega

je povezano tudi poviševanje cen zlata. Dolarske cene

Mednarodno okolje 2006 2007 2008 2009 projekcije

Gospodarska rast medletne st. rasti v % Evroobmočje 2,9 2,7 0,8 -0,2 Q2 * -4,7 Q2 ** -3,9 ***oktober 2009

ZDA 2,7 2,1 0,4 0,9 Q3 * -2,3 Q3 ** -2,5 ***oktober 2009

Dolarske cene surovin

Skupaj primarne 27,7 18,8 12,2 10,2 oktober

- industrijske 46,3 12,7 -7,2 14,1 oktober

Hrana 11,4 25,9 32,4 7,4 oktober

Nafta (Brent, USD/sod.) 64,9 72,7 97,6 73,3 oktober

Inflacija

Evroobmočje 2,2 2,1 3,3 -0,1 oktober

ZDA 3,2 2,9 3,8 -1,3 september

Obrestne mere CB v % ob koncu obdobja

Evroobmočje 3,50 4,00 2,50 1,00 oktober ZDA 5,25 4,25 0,00-0,25 0,00-0,25 oktoberViri: Bloomberg, Consensus, The Economist, Eurostat, Evropska komisija, Bureau of Economic Analysis (BEA).Opombe: *Tekoča rast BDP po desezoniranih podatkih. **Desezonirano – Eurostat za evroobmočje in BEA za ZDA. ***Letna napoved Consensus, oktober 2009.

20

40

60

80

100

120

140

160

100

150

200

250

300

350

400

450

2006 2007 2008 2009

nafta North Sea Brent (v USD; levo)surovine skupaj (indeks 2000 = 100)v tem: industrijske (indeks 2000 = 100)hrana (indeks 2000 = 100)

Surovinedolarske cene

Vir: The Economist, Bloomberg.



primarnih surovin (brez nafte) so se zvišale na tekoči in

medletni ravni.

Medletna stopnja inflacije je bila v evroobmočju

oktobra -0,1% (septembra -0,3%), v ZDA pa septem-

bra -1,3% (avgusta -1,5%). Osnovna inflacija se v

evroobmočju še naprej znižuje, medtem ko se je v

ZDA nekoliko povišala. Medletna rast osnovne inflacije

brez energentov in nepredelane hrane je v evroobmočju

pozitivna, a se je septembra znižala na 1,1%. V ZDA se

je osnovna inflacija brez energentov in hrane septembra

povišala, za 0,1 odstotne točke na 1,5%. Glavni dejavnik

gibanja cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na

domačem trgu v evroobmočju in ZDA še naprej ostajajo

bazni učinki pri energentih. V evroobmočju so se cene

industrijskih proizvodov avgusta medletno znižale za 7,5%,

v ZDA pa septembra za 4,8%.

Oktobra je evro do ameriškega dolarja apreciiral,

medtem ko so obrestne mere centralnih bank ostale

nespremenjene. Oktobra je bilo potrebno za en evro

v povprečju odšteti 1,4810 dolarja. Evro je apreciiral

tudi proti britanskemu funtu, medtem ko je razmerje do

švicarskega franka in japonskega jena ostalo skoraj ne-

spremenjeno. Ključna obrestna mera ECB znaša 1,00%,

pri Federal Reserve pa ostaja na intervalu med 0,00%

in 0,25%.

2 l Gospodarska aktivnost in trg delaRealni sektor

Tekoča rast industrijske proizvodnje je od maja po-

zitivna, avgusta pa je bila s 4,9% najvišja v zadnjem

letu in pol. Precej se je zmanjšal tudi medletni padec, in

sicer z dobre petine v povprečju prvih sedmih mesecev

na 17,0%. K tekoči rasti je največ prispevalo zvišanje

proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki se je po dese-

zoniranih in delovnim dnem prilagojenih podatkih tekoče

povišala kar za 5,2%. Povišala se je tudi proizvodnja v

oskrbi z električno energijo, plinom in paro, in sicer za

3,6%, proizvodnja v rudarstvu pa se je tekoče znižala za

2,1%. Na podobni ravni kot pri proizvodnji je bilo avgusta

tudi zvišanje prihodkov od prodaje, in sicer na domačem

trgu za 7%, na tujem pa za 6%. K povečanju proizvodnje

v slovenskih pridelovalnih dejavnostih prispeva predvsem

povečevanje povpraševanja iz evroobmočja, kjer se v

zadnjih mesecih povečuje aktivnost v industriji.

Nova naročila v industriji so se avgusta močno povi-

šala, najbolj v proizvodnji vozil. Realna vrednost novih

naročil v industriji je bila tekoče višja za 10,5%, močno pa

se je zmanjšal tudi zaostanek na medletni ravni, in sicer

s slabe tretjine v povprečju prvih sedmih mesecev na

-15,2% avgusta. Pri tem je bila realna vrednost novih naro-

-16-14-12-10-8-6-4-202468

10121416

-40-35-30-25-20-15-10-50510152025303540

2006 2007 2008 2009

realni BDP, medletne st. rasti (levo)industrijska proizvodnja, medletne st. rasti (desno)industrijska proizvodnja* trend (Eurostat; desno)

Industrijska proizvodnja in BDPv %

* trimesečna povprečja glede na enako definirano obdobje pred tremi meseci na letni ravni

Vir: SURS, Eurostat, preračuni Banka Slovenije.

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

2006 2007 2008 2009

evroobmočjeevroobmočje osnovna*ZDAZDA osnovna**

Inflacijamedletno v %

Vir: Eurostat, U.S. Department of Labor.

* brez cen energije in nepredelane hrane** brez cen energije in hrane



čil z domačega trga tekoče nižja za 11,6%, s tujega trga pa

višja za 15,1%; od tega je bil najvišji porast pri naročilih iz

evroobmočja, in sicer tekoče kar za slabo tretjino. Najvišji

porast naročil je bil v proizvodnji motornih vozil, prikolic,

polprikolic ter v proizvodnji drugih vozil in plovil, in sicer

tekoče za 54,6% in 184% oziroma medletno za 13,0% in

157%. Porast je bil predvsem posledica izteka nemških

državnih subvencij za nakup novih avtomobilov, učinek pa

je ugoden tudi za dobavitelje tem dejavnostim. Potencialno

ugoden vpliv imajo tudi podobne francoske subvencije, ki

jih nameravajo obdržati do konca leta 2011.

Vrednost opravljenih gradbenih del še naprej pada,

medletno znižanje pa je največje pri stanovanjskih

stavbah. Indeks vrednosti opravljenih del v gradbeništvu

se je avgusta po desezoniranih podatkih tekoče znižal za

0,6%, medletno pa za slabo petino. Medletno znižanje je

bilo največje pri stanovanjskih stavbah, kjer je preseglo

40%. To je povezano z nizkim povpraševanjem prebival-

stva, ki letošnje razmere ocenjuje kot neprimerne za večje

nakupe. Nizko povpraševanje se kaže tudi v zniževanju

števila transakcij na trgu novozgrajenih stanovanj in zni-

ževanju njihovih cen.

Podatki o aktivnosti v trgovini na drobno, turizmu in

transportu kažejo na nadaljnje padanje aktivnosti v

Gospodarska aktivnost 2006 2007 2008 2008 2008 2009 2009

jan.-avg. avg. jan.-avg. avg.

medletne realne stopnje rasti v % Industrijska proizvodnja* 5,7 7,2 2,5 5,6 -1,9 -20,9 -17,0 Zaloge 1,9 7,7 5,9 6,7 4,8 4,0 -3,5 Produktivnost v predelovalnih dej. 7,1 6,1 2,9 5,3 -1,7 -12,8 -6,0 Gradbeništvo: - skupaj** 15,7 18,5 15,7 19,8 8,5 -19,4 -19,6 - stavbe 17,1 14,3 11,5 15,7 10,7 -22,4 -26,9 - gradbeni inženirski objekti 14,6 21,9 18,9 23,1 7,1 -17,2 -14,1 Trgovina (realni prihodek) Trgovina na drobno, skupaj 2,7 6,1 12,2 14,1 10,9 -9,8 -13,2 Trgovina na drobno brez motornih goriv 1,5 5,5 5,1 5,6 2,9 -4,6 -5,4 - z živili, pijačami, tobakom -2,7 -1,0 6,3 6,0 10,0 -1,7 -4,4 - z neživili (brez motornih goriv) 6,6 12,3 4,0 5,2 -3,8 -7,3 -6,2 Trgovina z motornimi vozili in popravila 17,8 19,2 6,2 12,2 -7,4 -25,1 -16,3 Turizem (nočitve) 2,0 7,0 1,8 2,8 3,2 -2,0*** -1,0*** Vir: SURS, Eurostat, preračuni Banka Slovenije. Opombe: Podatki so nedesezonirani in niso prilagojeni delovnim dnem. Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja. * Realna vrednost industrijske proizvodnje. ** Realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu. *** Začasni podatki.

0

20

40

60

80

100

0

50

100

150

200

250

2006 2007 2008 2009

vrednost opr. gr. del – stanovanjske stavbevrednost opr. gr. del – nestanovanjske stavbevrednost opr. gr. del – gradbeni inženirski objektivrednost opr. gr. del – skupajdelovno aktivni v gradbeništvu v 1.000 (levo)*

Gradbeništvo

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.

desezonirani realni indeks, 2005 = 100

3-mesečne drseče sredine

-80

-60

-40

-20

0

20

40

60

80

-80

-60

-40

-20

0

20

40

60

80

2006 2007 2008 2009

SI – izvozna naročila v pred. dejavnostih, desezonirano*SI – izvoz blaga v EU27, desez. in delovnim dnem prilagojenoEU 27 – proizvodnja predelovalnih dejavnosti, desezoniranoEU 27 – kazalnik zaupanja v industriji, desezonirano*

Blagovni izvoz Slovenije in industrijska proizvodnja v EU 27

Vir: SURS, Eurostat, preračuni Banka Slovenije.

* ravnotežje odgovorovmedletne stopnje rasti v %



storitvenih dejavnostih. Realni prihodek od prodaje v

trgovini na drobno se je avgusta tekoče znižal za 0,2%,

medletno pa je bil nižji za 13,2%. V trgovini na drobno

brez motornih vozil je bil realni prihodek od prodaje tekoče

nižji za 0,3%, kljub temu da se je ta v trgovini z motornimi

vozili in njihovimi popravili tekoče povišal kar za 3,5%.

Še naprej ostajajo neugodne tudi razmere v turizmu, saj

je bilo septembra po začasnih podatkih medletno za 5%

manj prihodov in za 4% manj prenočitev turistov. Negativna

medletna rast se nadaljuje tudi v transportu. S cestnimi

tovornimi vozili je bilo v drugem četrtletju 2009 prepeljanih

za 11% manj blaga. Precej nižja je avgusta ostala količina

prispelega in odpremljenega blaga v pristaniščih in na

letališču. Prepeljanih je bilo tudi manj potnikov v cestnem

in zračnem prometu. V zračnem prometu je zmanjševanje

števila potnikov prisotno že od decembra 2008 dalje. Od

oktobra 2008 je medletno nižje tudi število prvič registri-

ranih cestnih motornih vozil, vendar se tekoča dinamika

od letošnjega maja postopno izboljšuje. Zmanjševanje

aktivnosti v storitvenih dejavnostih je povezano z zmanjše-

vanjem trošenja prebivalstva zaradi nizke rasti dohodkov

in negotovih razmer na trgu dela.

Kazalnik gospodarske klime se je oktobra tekoče

znižal prvič po šestih mesecih. Vrednost desezonira-

nega kazalnika gospodarske klime je bila glede na sep-

tember nižja za 2 odstotni točki, na medletni ravni pa za

13 odstotnih točk. Na tekoče znižanje tega kazalnika je

vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja

potrošnikov za 10 odstotnih točk. Kazalnik zaupanja v

trgovini na drobno je upadel za odstotno točko, kazalnika

zaupanja v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih pa sta

ostala nespremenjena. Kazalnik zaupanja v predeloval-

nih dejavnostih se je tekoče zvišal za 2 odstotni točki,

predvsem zaradi povečanja kazalnika skupnih naročil,

zaupanje pa se izboljšuje od februarja dalje.

Trg dela

Septembrske spremembe v številu registriranih brez-

poselnih in novih zaposlitev kažejo na nadaljevanje

neugodnih razmer na trgu dela. Tekoče povečanje

števila registriranih brezposelnih za 260 oseb je bilo si-

cer majhno, a predstavlja neugoden rezultat v primerjavi

s septembrskim zmanjšanjem v preteklih treh letih, ki je

v povprečju znašalo okrog 2.000 oseb. Število registri-

ranih brezposelnih je septembra preseglo 88.300 in je

bilo medletno večje skoraj za polovico. Njihovo število bi

bilo še precej večje brez sezonsko običajnega povečanja

zaposlovanja, kjer so prevladovale zaposlitve za določen

čas. Te so se tekoče povečale zaradi zaposlovanja po

koncu šolskih počitnic in kolektivnih dopustov, a precej

manj kot v preteklih letih. Število novih zaposlitev ostaja

na ravni, ki je za približno tretjino nižja kot lani. Sezonsko

se je povečalo tudi število objavljenih prostih delovnih

mest, vendar se njihovo medletno upadanje od avgusta

dalje ponovno povečuje. Septembra je bilo njihovo število

medletno manjše za dobro tretjino.

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

-60

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2006 2007 2008 2009

potrošnikigospodarska klimapredelovalne dejavnostitrgovina na drobnostoritvegradbeništvo

Kazalniki zaupanja ravnotežje v odstotkih, desezonirano

Vir: SURS.

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2006 2007 2008 2009

trgovina na drobno, skupajtrgovina na drobno brez motornih gorivtrgovina z motornimi vozili in popravila mot. vozil

Realni prihodek v trgovini medletne stopnje rasti v %, delovnim dnem prilagojeni podatki




rovalniških dejavnostih ter – kljub običajno visoki poletni

sezoni zaposlovanja – tudi v gradbeništvu. Zaposlovanje

je bilo pozitivno v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom

in vodo, kjer na trgu ni prisotne močne konkurence,

avgusta pa se je močno povečalo tudi število zaposlenih

v dejavnosti uprav podjetij, podjetniškega in poslovnega

svetovanja ter v zaposlovalnih agencijah.

Tekoča dinamika zmanjševanja števila delovno aktiv-

nih prebivalcev je bila avgusta z -0,3% na ravni dru-

gega četrtletja in je bila prisotna v veliki večini dejav-

nosti zasebnega sektorja. Zmanjševanje števila delovno

aktivnih oseb v predelovalnih dejavnostih se je od maja

dalje postopoma upočasnjevalo, v zadnjih mesecih pa se

je povečalo v prometu in skladiščenju, finančnih in zava-

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

2006 2007 2008 2009

objavljena prosta delovna mestarealizirane zaposlitve

Objavljena prosta delovna mesta in realizirane zaposlitve

medletne stopnje rasti v %, 3-mesečne drseče sredine

Vir: Zavod RS za zaposlovanje, preračuni Banka Slovenije.

-16-14-12-10-8-6-4-202468

-160-140-120-100-80-60-40-20020406080

2006 2007 2008 2009

Trg dela

medletne spremembe v %

Vir: SURS, Zavod RS za zaposlovanje, preračuni Banka Slovenije.

registrirano brezposelni, desnodelovno aktivni v predelovalnih dejavnostihdelovno aktivni – zasebni sektor brez pred. dej.delovno aktivni – javni sektor (dejavnosti O..R)

Trg dela 2006 2007 2008 2008 2009 2008 2009

jan.-avg. jan.-avg. avg. avg.

v EUR Povprečna bruto plača 1.212 1.284 1.391 1.358 1.416 1.405 1.415

medletne stopnje rasti v % Povprečna neto plača 5,1 7,9 7,9 8,1 4,1 9,1 1,0 Povprečna bruto plača 4,8 5,9 8,4 8,5 4,3 9,9 0,7 - zasebni sektor (brez O..R)* 5,4 6,7 8,0 8,7 1,9 7,3 0,6 - javni sektor (O..R)* 3,4 4,1 9,8 8,0 9,7 17,0 -0,6 Povp. realna neto plača** 2,3 2,3 2,4 1,6 3,3 3,6 0,7 Stopnja brezposelnosti v odstotkih - harmonizirana (Eurostat) 6,0 4,9 4,4 4,5 5,5 4,1 5,7 - registrirana (SURS) 9,4 7,7 6,7 6,7 8,7 6,5 9,4

v 1000 Registrirane brezposelne osebe 85,8 71,3 63,2 63,4 82,6 60,7 88,1 Delovno aktivno preb. 824,8 854,0 879,3 876,3 862,4 879,8 853,5 Zaposlene osebe 741,6 766,0 789,9 787,1 772,2 790,9 762,1

medletne stopnje rasti v % Delovno aktivno preb. 1,4 3,5 3,0 3,2 -1,6 3,0 -3,0 Zaposlene osebe 1,4 3,3 3,1 3,4 -1,9 3,1 -3,6 Sektorji: - zasebni (brez O..R)* 1,3 4,0 3,4 3,8 -2,8 3,6 -5,0 - javni (O..R)* 1,5 0,5 2,0 2,0 1,9 1,7 2,3 Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. * Panoge dejavnosti po klasifikaciji SKD 2008. ** CPI deflator.



Medletno zniževanje števila delovno aktivnih v zaseb-

nem sektorju se je avgusta še poglobilo, k čemur še

naprej večino prispevajo predelovalne dejavnosti.

Skupno število delovno aktivnih je bilo avgusta medletno

manjše za 3,0%, od tega v zasebnem sektorju za 4,3%.

Največji delež k zniževanju števila delovno aktivnih v za-

sebnem sektorju so prispevale predelovalne dejavnosti,

ta delež pa se je zaradi postopnega umirjanja negativne

tekoče dinamike in učinka osnove v zadnjih treh mesecih

ustalil na ravni okrog 3,5 odstotne točke. Število delovno

aktivnih v seštevku ostalih dejavnosti zasebnega sektorja

se je medletno zmanjšalo šele maja, do avgusta pa se je

njihov prispevek k zmanjševanju števila delovno aktivnih

v zasebnem sektorju povečal na 0,7 odstotne točke. To

kaže na počasnejšo odzivnost ostalih dejavnosti na upad

tujega povpraševanja oziroma na postopen prenos gospo-

darske krize iz proizvodnih na ostale dejavnosti.

Medletna stopnja rasti povprečne nominalne bruto

plače je avgusta z 0,7% dosegla najnižjo raven letos,

na kar je pomembno vplivalo močno upočasnjevanje

medletne rasti plač v javnem sektorju. Ta se je znižala s

7,3% julija na -0,6% avgusta, kar je posledica visoke lanske

osnove, zaradi zaostrenega javnofinančnega položaja pa

letos tudi ni bilo redne julijske uskladitve plač. Rast pov-

prečne bruto plače v javnem sektorju je kljub temu v prvih

osmih mesecih letos medletno ostala visoka na ravni 9,7%.

V zasebnem sektorju se je medletna rast plač avgusta v

primerjavi z julijem znižala in je znašala 0,6%, kar je manj od

povprečja prvih osmih mesecev. Medletno znižanje plač je

bilo z -4,8% najmočnejše v prometu in skladiščenju, plače

pa so bile med drugim medletno nižje tudi v predelovalnih

dejavnostih. Po precejšnjem tekočem znižanju plač v za-

sebnem sektorju januarja in februarja je bila v nadaljevanju

leta tekoča dinamika v povprečju pozitivna, vendar se je

avgusta z -1,2% prevesila v negativno. To je povezano z

manjšim številom delovnih dni v primerjavi z julijem in le

delno izpolnitvijo predvidenega 2,3% povišanja izhodiščnih

plač po kolektivni pogodbi iz maja 2008.

-2

0

2

4

6

8

10

12

14

16

-2

0

2

4

6

8

10

12

14

16

2006 2007 2008 2009

skupajpredelovalne dejavnostijavni sektor (dejavnosti O..R)zasebni sektor

Nominalne bruto plače

medletne stopnje rasti v %, 3-mesečne drseče sredine


Okvir: Spremembe plačne politike v javnem sektorju za obdobje 2009–2011

Oktobra 2009 so Vlada in sindikati javnega sektorja podpisali Aneks h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) in Dogovor

o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009–november 2011. Zaradi zaostrenega fiskalnega

položaja je glavni cilj sprememb ohranitev sredstev za plače v letu 2010 na približno enaki ravni kot v letu 2009.

Novi Aneks h KPJS vključuje spremembo sistema prilagoditve rasti plač inflaciji. Če bo dejanska letna rast cen življenjskih

potrebščin presegla predvideno iz Pomladanske napovedi UMAR, se bodo osnovne plače januarja 2010 zvišale za polovico

nastale razlike in ne za celotno razliko, kot je bilo predvideno prej. Polovično usklajevanje se bo upoštevalo tudi januarja

2011. Vlada in sindikati so se dogovorili tudi za preložitev izvedbe odprave plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Tretja

četrtina odprave plačnih nesorazmerij se bo tako izvedla s 1. 10. 2010, četrta četrtina pa s 1. 10. 2011. Dogovor o ukrepih

na področju plač v javnem sektorju za obdobje december 2009–november 2011 med drugim vključuje nadaljevanje

ukrepa neizplačevanja redne delovne uspešnosti za obdobje od decembra 2009 do novembra 2011 in v istem obdobju

ohranitev višine sredstev za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela na ravni iz leta 2009.

Skupno naj bi ti ukrepi zmanjšali predvideni porast javnih sredstev za plače v letu 2010 za približno 350 mio EUR. Po ocenah

UMAR to pomeni, da bo v letu 2010 rast bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju namesto 10,3% znašala 3,1%.



0,3%, v Nemčiji 0,5%, v Franciji in Italiji pa 0,6%. Tudi

na medletni ravni so se septembra indeksi realnega efek-

tivnega tečaja, merjeni s cenami življenjskih potrebščin,

v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije

gibali v isti smeri, vendar pa so v povprečju apreciirali za

1,6%, kar je za četrtino manj, kot je znašala apreciacija

pri nas.

Čeprav je bila apreciacija indeksa realnega efektiv-

nega tečaja v Sloveniji visoka, se je njena cenovna

konkurenčnost septembra v primerjavi z avgustom

relativno izboljšala glede na večino glavnih trgovin-

skih partneric v evroobmočju. V Sloveniji se je medle-

tna apreciacija septembra glede na avgust povečala za

0,8 odstotne točke, kar je manj kot v glavnih trgovinskih

partnericah, z izjemo Avstrije. V Avstriji se je apreciacija

medletno povečala za 0,6, v Italiji in Nemčiji za 1,4 in v

Franciji za 1,5 odstotne točke. Manjše septembrsko po-

slabšanje medletnega kazalnika cenovne konkurenčnosti

v Sloveniji glede na glavne trgovinske partnerice odraža,

ob predpostavki enakega učinka nominalnega efektivnega

tečaja, počasnejšo medletno rast cen v Sloveniji do koša-

rice tujih cen, kot v primerjanih trgovinskih partnericah.

Izbrani kazalniki konkurenčnosti

Harmonizirani indeks nominalnega efektivnega

tečaja apreciira tekoče in medletno, nanj pa letos

močno vplivajo visoka nihanja tečajev na mednaro-

dnih finančnih trgih. Septembra je nominalni efektivni

tečaj tekoče apreciiral za 0,3%, na kar je vplivalo pred-

vsem zmanjšanje vrednosti britanskega funta za 3,3% in

ameriškega dolarja za 2,1%, medtem ko se je vrednost

evra sočasno zmanjšala do švicarskega franka za 0,6% in

japonskega jena za 1,6%. Medletna apreciacija harmoni-

ziranega indeksa nominalnega efektivnega tečaja evra je

z 1,2% avgusta porasla na 1,8% septembra.

Kazalnik cenovne konkurenčnosti slovenskega go-

spodarstva, merjen s cenami življenjskih potrebščin,

še naprej apreciira hitreje kot indeks nominalnega

efektivnega tečaja. Indeks cenovne konkurenčnosti je

septembra tekoče apreciiral za 0,3%, medletna aprecia-

cija pa se je z 1,3% avgusta povzpela na 2,1% septembra.

Na medletni ravni je kazalnik cenovne konkurenčnosti

slovenskega gospodarstva apreciiral za 2,1%, indeks

nominalnega efektivnega tečaja pa za 1,8%. To pomeni,

da je bila v enem letu do septembra rast domačih cen

za 0,3 odstotne točke hitrejša od sočasne rasti košarice

tujih cen.

Kazalnik cenovne konkurenčnosti je septembra apre-

ciiral tudi v najpomembnejših trgovinskih partnericah

Slovenije. Tekoča mesečna apreciacija je bila v Avstriji

-6

-4

-2

0

2

4

6

-6

-4

-2

0

2

4

6

2006 2007 2008 2009

SlovenijaAvstrijaItalijaNemčijaFrancija

medletne stopnje rasti v %

Harmonizirani kazalnik cenovne konkurenčnosti(41 držav in 15 držav evroobmočja)

Vir: ECB.

* Pri izračunu je za države članice EU kot deflator uporabljen HICP, za ostale države pa CPI.

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2006 2007 2008 2009

razlika v rasti domačih in tujih cenrealni efektivni tečaj – HICPnominalni efektivni tečaj

Harmonizirana kazalnika nacionalne konkurenčnosti(41 držav in 15 držav evroobmočja)


Vir: ECB.



3 l Gibanje cenMedletna inflacija, merjena s HICP, je oktobra znašala

0,2%, kar je 0,2 odstotne točke več kot septembra.

Negativni prispevek cen energentov k inflaciji se je

zmanjšal tretji mesec zapored. Medletna rast cen je bila

predvsem posledica rasti cen storitev, 2,7%, in manjšega

znižanja cen energentov, -3,2% septembra v primerjavi

z -4,9% avgusta. Slednje je posledica baznih učinkov

od lanskega avgusta dalje, ko so se cene nafte zaradi

gospodarske krize začele zniževati. Negativni prispevek

cen energentov k inflaciji je znašal 0,6 odstotne točke,

kar je 0,2 odstotne točke manj kot avgusta. Na medletno

rast cen storitev so vplivale višje cene v skupini rekreacija

in kultura. Pri cenah hrane se je medletna rast oktobra

glede na mesec prej znižala za 0,7 odstotne točke zaradi

znižanja cen nepredelane hrane. Rast cen predelane

hrane je ostala nespremenjena, pri čemer zaradi dviga

trošarin najhitreje rastejo cene pri alkoholu in tobaku.

Padec medletnih stopenj rasti cen ostalih industrijskih

proizvodov brez energentov se je nadaljeval tudi oktobra.

K temu so prispevale nižje cene osebnih avtomobilov. Do

konca letošnjega leta in tudi v letu 2010 se zaradi višjih

cen nafte in surovin na svetovnem trgu ter povišanja cen

komunalnih storitev pričakuje postopno, a zmerno povi-

ševanje inflacije.

Osnovna inflacija je oktobra medletno sicer ostala

nespremenjena, postopoma pa se znižuje že od maja

lani. Rast harmoniziranega indeksa cen brez energentov,

hrane, alkohola in tobaka je znašala 0,7%. Pri tem je rast

cen storitev ostala na ravni predhodnega meseca, poglobil

pa se je padec cen ostalih industrijskih proizvodov brez

energentov. Osnovna inflacija, merjena z indeksom cen

brez energentov in nepredelane hrane, je oktobra prav

tako ostala nespremenjena, 1,1%, medtem ko se je osnov-

na inflacija brez energentov znižala za 0,2 odstotne točke.

Znižanje slednje je predvsem posledica močnega padca

cen nepredelane hrane, in sicer zelenjave, mesa in rib.

Medletna rast cen industrijskih proizvodov na doma-

čem trgu je septembra ostala negativna, kar je pove-

zano s še vedno šibkim domačim povpraševanjem.

Gibanje cen sep.09 okt.09 povprečje

zadnjih 12 m.okt.08 okt.09

medletna rast v % mesečna rast v % HICP 0,0 0,2 0,9 0,0 0,1 storitve 2,6 2,7 3,6 -0,5 -0,4 industrijsko blago brez energentov -1,4 -1,6 0,7 1,6 1,5 hrana 1,4 0,7 2,3 0,5 -0,3 energenti -4,9 -3,2 -7,4 -3,1 -1,3 Kazalnika osnovne inflacije brez energentov 0,9 0,7 2,3 0,5 0,3 brez energentov, hrane, alkohola in tobaka 0,7 0,7 2,3 0,5 0,5 PPI avg.09 sep.09 sep.08 sep.09 skupaj -3,3 -2,8 -0,1 -0,2 0,3 na domačem trgu -1,7 -1,6 0,9 0,2 0,3 na tujem trgu -4,9 -4,0 -1,0 -0,6 0,4 Vir: SURS, Eurostat, preračun Banka Slovenije. Opomba: Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja.

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

2006 2007 2008 2009

HICP – SlovenijaHICP – evroobmočje


Inflacija

Vir: Eurostat.



Cene industrijskih proizvodov so bile septembra medletno

nižje za 1,6%, avgusta pa za 1,7%. V tem obdobju so nova

naročila na domačem trgu medletno ostala nižja za dobro

četrtino. Rast cen surovin je do septembra medletno

ostala negativna, njihovo postopno tekoče poviševanje

pa povečuje vhodne stroške podjetij in s tem ustvarja

pritisk na cene industrijskih proizvodov. V evroobmočju

so se cene industrijskih proizvodov avgusta medletno

znižale za 7,5%, padec pa je bil za 0,9 odstotne točke

manjši kot julija. Manjše znižanje cen je v največji meri

posledica baznih učinkov pri cenah energentov. Njihova

medletna rast sicer ostaja negativna, medletni padec pa

se zmanjšuje in je bil avgusta v primerjavi z julijem manjši

za 3,0 odstotne točke.

4 l Plačilna bilancaTekoči račun

Z avgustovskim primanjkljajem v višini 61 mio EUR so

postale tekoče transakcije plačilne bilance s tujino v

prvih osmih mesecih letos izravnane. Na avgustovski

primanjkljaj tekočih transakcij je, ob nekoliko manjšem

presežku storitev, najbolj vplival nadpovprečno visok

primanjkljaj v blagovni menjavi ter neto odlivni dohodki

od kapitala in transferi. Primanjkljaj v zadnjih dvanaj-

stih mesecih se je zmanjšal na 0,9 mrd EUR oziroma

2,4% BDP. Avgusta lani je v enakem obdobju znašal

2,3 mrd EUR oziroma 6,2% BDP.

Tekoča dinamika blagovne menjave se je avgusta

nekoliko pospešila. Na tekoči ravni je izvoz že drugi

mesec zapored rasel počasneje od uvoza, medletno

pa je zmanjševanje izvoza še vedno manjše kot pri

uvozu. Avgusta se je tekoča dinamika rasti blagovne me-

njave glede na julij podvojila in sovpada z visoko tekočo

rastjo industrijske proizvodnje. Rast je bila prisotna v vseh

namenskih skupinah, najbolj pa v proizvodnji blaga za

široko porabo. Realni prihodki od prodaje na tujih trgih v

industriji so se avgusta glede na julij povečali za 6,0%, ob

sicer medletnem zmanjšanju za 15,8%. V skladu s tekočo

dinamiko se zmanjšuje medletno upadanje obsega blagov-

ne menjave. Izvoz blaga je avgusta znašal 1,1 mrd EUR in

tekoči račblagostoritvedohodki in transferi

un

-8-7-6-5-4-3-2-1012345

-8-7-6-5-4-3-2-1012345

2006 2007 2008 2009

Komponente tekočega računa

v % BDP, 12-mesečna drseča vsota

Vir: Banka Slovenije.

-10-8-6-4-202468

10121416

-10-8-6-4-20246810121416

2006 2007 2008 2009

surovineproizvodi za investicijeproizvodi za široko poraboenergentiskupaj


Vir: SURS, preračun Banka Slovenije.

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu

0

1

2

3

4

5

0

1

2

3

4

5

2006 2007 2008 2009

Slovenijaevroobmočje


HICP brez energentov, hrane, alkohola in tobaka

Vir: Eurostat, preračun Banka Slovenije.



je bil medletno nižji za 20,2%, uvoz v višini 1,2 mrd EUR

pa za 26,6%. Rezultat takšnih gibanj v menjavi blaga je

bil primanjkljaj v višini dobrih 130 mio EUR1, kar je več kot

dvakrat manj od doseženega v istem mesecu lani.

V prvih osmih mesecih je primanjkljaj blagovne me-

njave znašal le četrtino lanskega, pokritost uvoza z

izvozom pa se je povišala za slabo desetino. Izvoz

blaga se je v prvih osmih mesecih zmanjšal za 22,6%,

uvoz blaga pa za 29,9%. Pod vplivom izboljševanja go-

spodarske aktivnosti v članicah EU se tudi zaostajanje

medletne rasti izvoza in uvoza blaga najhitreje zmanjšuje

v poslovanju s temi državami. Po podatkih SURS je z

avgustovskim primanjkljajem blagovne menjave v višini

164 mio EUR kumulativni primanjkljaj v prvih osmih

mesecih letos znašal 501 mio EUR. Stopnja pokritosti

uvoza z izvozom blaga se je glede na enako obdobje lani

povečala za 9 odstotnih točk na 95,4%.

Prvič letos je bila avgusta pozitivna tudi tekoča di-

namika menjave storitev. Pri izvozu storitev je znašala

okoli 2%, pri uvozu storitev pa slabih 6%. Letos do avgusta

je izvoz storitev znašal 2,8 mrd EUR in je bil medletno

manjši za 15,1%, uvoz v višini 2,0 mrd EUR pa za 10,8%.

Ker se je izvoz storitev zmanjševal za dobre 4 odstotne

točke hitreje od uvoza, se je presežek v menjavi storitev

medletno znižal za 262 mio EUR na 837 mio EUR.

Med pomembnejšimi kategorijami storitev sta se

medletno najbolj zmanjšala menjava transportnih

storitev ter izvajanje gradbenih in montažnih del.

Izvoz in uvoz transportnih storitev, ki sta tesno povezana z

obsegom blagovne menjave, sta se v osmih mesecih letos

medletno zmanjšala za slabo tretjino. Zaradi močnega

upada investicij je bilo znižanje odhodkov za gradbena in

Plačilna bilanca 2007 2008 zadnjih 2008 2009 2008 2009 12 mes. jan.-avg. jan.-avg. avg. avg.

tokovi v mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.287 -872 -1.415 0 -157 -61 v % BDP -4,8 -6,2 -2,4 -5,7 0,0 … … Blago in storitve -619 -1.041 169 -619 592 -132 10 v % BDP -1,8 -2,8 0,5 -2,5 2,5 … … Koeficient odprtosti 141 138 120 139 112 … … Izvoz 23.944 25.089 21.496 16.935 13.342 1.825 1.492 v % BDP 69,5 67,6 60,3 68,2 57,1 … … Blago 19.798 20.048 16.961 13.581 10.494 1.339 1.069 Storitve 4.145 5.040 4.535 3.354 2.849 487 424 - Turizem 1.665 1.932 1.817 1.357 1.242 265 244 - Transport 1.259 1.437 1.160 959 682 104 74 Uvoz -24.562 -26.130 -21.327 -17.553 -12.751 -1.957 -1.482 v % BDP -71,3 -70,4 -59,8 -70,7 -54,6 … … Blago -21.464 -22.698 -18.139 -15.298 -10.739 -1.637 -1.202 Storitve -3.098 -3.431 -3.188 -2.255 -2.012 -320 -280 - Turizem -831 -894 -933 -607 -646 -125 -125 - Transport -734 -846 -675 -579 -408 -61 -47 Dohodki od dela 50 -4 44 -16 32 -2 7 Dohodki od kapitala -839 -1.035 -870 -656 -492 -48 -56 Tekoči transferi -239 -206 -216 -123 -133 25 -23

nominalne medletne stopnje rasti v % Izvoz blaga in storitev 16,2 4,8 -14,4 7,4 -21,2 -5,2 -18,2 Uvoz blaga in storitev 18,3 6,4 -18,9 11,1 -27,4 2,0 -24,3 Izvoz blaga 16,3 1,3 -16,7 4,2 -22,7 -9,4 -20,2 Uvoz blaga 18,1 5,7 -20,9 10,6 -29,8 2,6 -26,6 Izvoz storitev 16,0 21,6 -4,7 22,3 -15,1 8,8 -12,9 Uvoz storitev 20,1 10,8 -5,9 14,7 -10,8 -1,1 -12,6 Vir: Banka Slovenije.

1 Po podatkih SURS (izvoz FOB, uvoz CIF) in brez prilagoditev zaobjema (razlaga v prilogi Biltena, Metodološke opombe) je primanjkljaj blagovne menjave avgusta letos dosegel 163,6 mio EUR.



montažna dela skoraj dvakrat večje od znižanja prihodkov

in je doseglo 58,2%. Na strani uvoza storitev so se močno,

za več kot petino, povečali odhodki finančnih storitev, ra-

čunalniških in informacijskih storitev ter izdatki za patente,

licence in avtorske pravice. Posledice krize se kažejo tudi

na prihodkih od potovanj, ki so bili manjši za 8,4%, ob

9% medletnem zmanjšanju števila tujih gostov in nočitev.

V nasprotju z izvozom pa se kriza še vedno ni odrazila na

uvozu potovanj, ki so v porastu za 6,4% medletno.

Avgusta se je neto primanjkljaj faktorskih dohod-

kov in transferov povečal za 70 mio EUR, v zadnjih

dvanajstih mesecih pa znaša 1.042 mio EUR, ozi-

roma 2,9% BDP. Primanjkljaj dohodkov od kapitala se

je avgusta povečal za 56 mio EUR na 870 mio EUR v

zadnjih dvanajstih mesecih oziroma na 2,4% BDP. Na

strani prihodkov od kapitala so se povečali prihodki od

lastniških naložb, za 44,1%, zmanjšali pa dohodki od na-

ložb v vrednostne papirje, za 17,7%, najbolj pa so upadli

prihodki od obresti na posojila dana tujini, za 40,9%. Na

strani izdatkov so bili izdatki od naložb v deleže v kapita-

lu družb v Sloveniji celo v porastu, medletno za 13,1%,

predvsem zaradi izdatkov povezanih z neposrednimi

naložbami tujcev v Sloveniji. Močno so se povečali tudi

izdatki naložb v vrednostne papirje, za 28,7%, predvsem

zaradi povečanih izdatkov države za obveznice in za-

dolžnice v višini 32,9%. Med vsemi faktorskimi dohodki

so se letos zmanjšala le plačila obresti na zunanji dolg,

medletno za dobro polovico. Poglavitna razloga za to sta

znižanje obrestnih mer in razdolževanje bank do tujine v

obdobju od zadnjega četrtletja lani do drugega četrtletja

letos. Saldo transferov je bil avgusta neto odliven v višini

23 mio EUR, v tem pa se slaba polovica nanaša na neto

položaj proračuna RS do proračuna EU. Z avgustom se

je primanjkljaj tekočih transferov v seštevku prvih osmih

mesecev medletno povečal za 7,4% na 124 mio EUR.

Kapitalski in finančni račun

Terjatve in obveznosti zasebnega sektorja do tujine

so se avgusta zmanjšale. Po julijskem povečanju terjatev

in obveznosti, predvsem zaradi zadolževanja bank v tujini,

so se avgusta terjatve in obveznosti zasebnega sektorja do

tujine ponovno znižale. Priliv iz naslova zmanjšanja terjatev

je avgusta znašal 524 mio EUR, odliv zaradi zmanjšanja

obveznosti pa 471 mio EUR, v neto izrazu je bil zasebni

sektor avgusta priliven v višini 53 mio EUR. Tako na strani

terjatev kot obveznosti so se najbolj spremenile gotovina

in vloge bank. Gibanja terjatev in obveznosti v zadnjih

nekaj mesecih kažejo visoko stopnjo volatilnosti, vendar

pa trimesečne drseče sredine kažejo na postopno pove-

čevanje obeh postavk.

Terjatve zasebnega sektorja do tujine so se zmanj-

šale predvsem zaradi zmanjšanja vlog bank v tu-

jini. Terjatve do tujine so se avgusta zmanjšale za

524 mio EUR, kar je v največji meri pojasnjeno z zniže-

vanjem gotovine in vlog bank v tujini. Te so se avgusta

zmanjšale za 648 mio EUR, znižali pa so se tudi komer-

cialni krediti, posojila tujini in vloge podjetij v tujini. Med

terjatvami so se avgusta povečale predvsem portfeljske

naložbe, in sicer za 126 mio EUR, in vloge prebivalstva v

tujini, za 117 mio EUR.

K zmanjšanju obveznosti zasebnega sektorja do tujine

je avgusta največ prispevalo zmanjšanje vlog nerezi-

dentov pri domačih poslovnih bankah. Obveznosti za-

sebnega sektorja do tujine so se zmanjšale za 471 mio EUR,

znižanje vlog nerezidentov pa je znašalo 319 mio EUR.

Obveznosti so se zmanjšale tudi pri komercialnih kreditih,

portfeljskih naložbah in tujih posojilih. Povečale so se le

neposredne tuje naložbe, ki so se sicer v povprečju prvih

sedmih mesecev zmanjševale.

skupajevroobmočjezunaj evroobmočja-5,0

-4,5-4,0-3,5-3,0-2,5-2,0-1,5-1,0-0,50,00,51,01,52,02,5

-5,0-4,5-4,0-3,5-3,0-2,5-2,0-1,5-1,0-0,50,00,51,01,52,02,5

2006 2007 2008 2009

Saldo blagovne menjave

mrd EUR, 12-mesečne drseče vsote




Po julijskem povečanju se bruto terjatve in bruto dolg

do tujine avgusta niso bistveno spremenili. Bruto ter-

jatve do tujine so konec avgusta dosegle 28,6 mrd EUR,

bruto zunanji dolg pa 38,5 mrd EUR. Neto zunanji dolg

ostaja že od lanskega decembra na približno enaki ravni

in je konec avgusta znašal 10 mrd EUR.

-2,0-1,5-1,0-0,50,00,51,01,52,02,53,03,54,0

neposrednenaložbe

portfeljskenaložbe

komerc.krediti

posojila vloge pribankah

1-8 20061-8 20071-8 20081-8 2009

Obveznosti do tujinetokovi v mrd EUR


-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

neposrednenaložbe

portfeljskenaložbe

komerc.krediti

posojila prebivalstvo

1-8 20061-8 20071-8 20081-8 2009

Terjatve do tujinetokovi v mrd EUR


Finančni in kapitalski račun 2007 2008zadnjih12 mes.

2008 2009 2008 2009jan.-avg. jan.-avg. avg. avg.

tokovi v mio EUR 1. Zasebni sektor -2.281 1.427 -1.763 920 -2.270 -1 53 Terjatve -9.259 -1.912 873 -3.372 -586 -101 524 Kapitalski transferi -365 -307 -275 -144 -112 -12 -9 NN v tujini -1.317 -932 -665 -725 -457 -34 -12 Naložbe v VP -3.702 377 1.023 -448 199 22 -126 Komercialni krediti -400 -142 508 -524 125 147 72 Posojila -1.895 -541 178 -513 206 -377 59 Gotovina in vloge -1.580 -367 104 -1.018 -547 154 541 - Prebivalstvo -655 -737 -830 -573 -666 -85 -117 - Banke -870 442 592 -165 -14 340 648 - Podjetja -55 -72 341 -280 133 -101 10 Obveznosti 6.978 3.339 -2.636 4.292 -1.684 99 -471 Kapitalski transferi 188 185 155 105 75 7 5 Tuje NN 1.106 1.313 432 873 -8 85 73 Naložbe v VP 112 -138 1.001 -86 1.053 -149 -70 Komercialni krediti 505 -65 -1.038 410 -563 -119 -91 Posojila 3.884 1.897 -2.453 2.478 -1.872 230 -69 - podjetja 529 670 492 435 258 114 -30 - banke 3.355 1.227 -2.945 2.043 -2.129 116 -39 Vloge pri bankah 1.182 147 -733 511 -369 44 -319 2. Država 896 765 1.864 728 1.827 -1 186 3. Banka Slovenije 3.639 59 -188 283 37 266 45 Vir: Banka Slovenije.Predznaki: pritoki oz. povečanje obveznosti (+), odtoki oz. povečanje terjatev (-).



dohodnini se je medletno upadanje prihodkov (gledano

kumulativno od začetka leta) začelo pojavljati od druge

polovice letošnjega leta dalje, pri DDV pa je prisotno že

od začetka leta. Tako so bila po zadnjih razpoložljivih

podatkih vplačila dohodnine v devetih mesecih letos med-

letno nižja za 4%, vplačila DDV pa za 11%. Izpad zaradi

nižjih vplačil dohodnine je v tem obdobju medletno znašal

64 mio EUR, vplačila DDV pa so bila nižja za 245 mio

EUR. Država izpad delno nadomešča z višjimi trošarinami,

katerih priliv je bil v tem obdobju večji za 143 mio EUR.

Letos rastejo tudi prihodki od pobranih kazni, vendar te ne

predstavljajo pomembnega vira javnofinančnih prihodkov.

V devetih mesecih letos so bili prihodki iz tega naslova

medletno višji za dobrih 9 mio EUR. Rast prispevkov za

pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje je bila

v prvih devetih mesecih pozitivna, a se od začetka leta

znižuje zaradi slabšanja razmer na trgu dela.

Javnofinančni odhodki v prvih sedmih mesecih

ohranjajo visoko medletno rast v višini 10,5%, kar je

povezano z uveljavitvijo novega plačnega sistema,

porastom odhodkov zaradi zaostrenega gospodar-

skega položaja in financiranjem sprejetih obveznosti.

5 l Javne financeV prvih sedmih mesecih javnofinančni primanjkljaj

ostaja blizu 1,1 mrd EUR, čeprav je bil julija prisoten

presežek konsolidirane bilance javnega financi-

ranja. Presežek konsolidirane bilance je julija znašal

36 mio EUR in je bil predvsem posledica presežka

državnega proračuna, ki je dosegel 44 mio EUR. ZZZS

kumulativno v prvih osmih mesecih izkazuje primanjkljaj

v višini 80 mio EUR. Občinski proračuni so bili julija v

presežku, vendar kumulativno od začetka leta izkazuje-

jo primanjkljaj v višini 50 mio EUR. Avgusta je državni

proračun RS izkazoval primanjkljaj v višini 83 mio EUR,

septembra pa 146 mio EUR.

Konsolidirani javnofinančni prihodki so bili v prvih

sedmih mesecih letos medletno nižji za 6,9%. Po

prvih podatkih za avgust in september je bil medletni

upad podoben tudi v prvih devetih mesecih leta. Nižja

vplačila davkov so posledica zaostrenega gospodarske-

ga položaja in so značilna tudi za dohodnino in DDV. Pri

Konsolidirana bilanca* 2008 zadnjih 12 mesecev do jul.092008 2009

jan.-jul.09 avg.09 ** sep.09 **jan.-jul. jan.-jul.

mio EUR % BDP medl. rast, % mio EUR medl. rast, %

Prihodki 15.339 14.734 41,1 -1,9 8.717 8.112 -6,9 … … Davki 13.937 13.290 37,1 -3,0 8.065 7.418 -8,0 2,4 -12,8 - na blago in storitve 4.805 4.687 13,1 -2,1 2.756 2.638 -4,3 21,2 -18,9 - prispevki 5.095 5.203 14,5 6,3 2.883 2.991 3,7 1,5 -1,9 - dohodnina 2.185 2.141 6,0 0,9 1.267 1.222 -3,5 -1,5 -9,7 - dohodki pravnih oseb 1.257 819 2,3 -33,1 832 394 -52,7 -25,0 -26,6 Prejeta sredstva iz EU 365 470 1,3 25,4 180 285 57,9 … … Ostali 1.036 975 2,7 3,2 471 410 -13,1 … … Odhodki 15.442 16.312 45,5 12,1 8.321 9.192 10,5 … … Tekoči odhodki 6.557 6.883 19,2 10,4 3.665 3.990 8,9 … … - plače in drugi izdatki 3.579 3.857 10,8 13,9 2.019 2.298 13,8 … … zaposlenim (s prispevki) - izdatki za blago in storitve 2.527 2.582 7,2 8,2 1.316 1.371 4,1 … … - obresti 335 339 0,9 -1,2 296 299 1,2 … … Tekoči transferi 6.742 7.150 20,0 12,5 3.861 4.268 10,6 … … - transferi posameznikom 5.619 5.968 16,7 12,5 3.194 3.543 10,9 … … in gospodinjstvom Investicijski odhodki, transferi 1.714 1.828 5,1 18,1 557 671 20,4 … … Plačila v proračun EU 428 452 1,3 10,2 238 262 10,0 … … Saldo -103 -1.578 -4,4 396 -1.080 Opomba: * Konsolidirane bilance državnega proračuna, proračuna občin, pokojninsko-invalidskega in obveznega zdravstvenega zavarovanja po načelu plačane realizacije.

Vir: Ministrstvo za finance, razen: **UJP, Poročilo o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju (B-2); preračuni Banka Slovenije.



V prvih štirih mesecih je medletna rast odhodkov konsolidi-

rane bilance v povprečju presegala 12%, od maja do julija

pa se je ohranjala na ravni 10%. Med večjimi skupinami

odhodkov ostaja medletna rast mase izplačanih pokojnin

na ravni 9%, umirja pa se rast izdatkov za blago in sto-

ritve, ki je bila v sedmih mesecih 4% (v začetku leta še

11%). Rast investicij je v sedmih mesecih letos medletno

znašala 20%. Rast mase plač javnih uslužbencev (skupaj

s prispevki) je letos v sedmih mesecih medletno dosegla

skoraj 14%, kar je posledica uveljavljanja plačne refor-

me in večjega števila zaposlenih. Občutno povečani so

letos izdatki za nezaposlene in socialne transfere, kar je

povezano s slabšanjem razmer na trgu dela zaradi šibke

gospodarske aktivnosti.

Zadolževanje konsolidirane bilance javnega financi-

ranja je letos precej višje kot v enakem obdobju lani

predvsem zaradi višjega primanjkljaja in predfinanci-

ranja nekaterih obveznosti, ki zapadejo v izplačilo v

letu 2010. V sedmih mesecih letos je neto javnofinančno

zadolževanje znašalo 2.627 mio EUR, v enakem obdo-

bju lani pa 218 mio EUR. Višje letošnje zadolževanje je

povezano s financiranjem višjega primanjkljaja v računu

prihodkov in odhodkov ter primanjkljaja v računu finančnih

terjatev in naložb, poleg tega je del letošnjega zadolževa-

nja namenjen predfinanciranju odplačil dolga predvsem v

naslednjem letu. Račun javnofinančnih terjatev in naložb

letos do julija izkazuje 167 mio EUR primanjkljaja, kar je

precej več kot v enakem obdobju lani (16 mio EUR). Visok

letošnji primanjkljaj na tem računu je posledica doka-

pitalizacije SID banke maja, ki je znašala 160 mio EUR.

V razmerah finančne krize so se pribitki donosov 10-le-

tnih državnih obveznic nad nemško v državah članicah

Evrosistema precej povišali, v zadnjih mesecih letos pa

se velikost pribitkov pretežno znižuje, kar velja tudi za

10-letno slovensko državno obveznico (pribitki so trenutno

na ravni okrog 60 bazičnih točk). Po podatkih do sredine

oktobra letos se njihova velikost še ni znižala do ravni pred

razmahom finančne krize.

Evropska komisija je oktobra sprejela poročilo o

prekomernem primanjkljaju za devet držav, med dru-

gim tudi za Slovenijo. V svojem Poročilu o vzdržnosti

Slovenijo med drugim opozarja na hitro zviševanje

izdatkov države za pokojnine v prihodnjih letih, če

-18-16-14-12-10-8-6-4-202468

10121416

-1.800-1.600-1.400-1.200-1.000-800-600-400-20002004006008001.0001.2001.4001.600

2006 2007 2008 2009

saldo (desno)*prihodki (levo)*odhodki (levo)*saldo po ESR 95 (v % BDP, levo)**

Javnofinančna gibanjamedletne st. rasti v % v mio EUR

* nacionalna metodologija

Vir: SURS, Ministrstvo za finance, preračun Banka Slovenije.

12-mesečne drseče vsote

**Vsota četrtletnih javnofinančnih saldov v zadnjih 12 mesecih.

Račun financiranja konsolidirane bilance 2007 20082008 2009 julij

jan.-jul. jan.-jul. 2009

v mio EUR

Javnofinančni saldo 91 -103 396 -1.080 -54 Neto posojila in spremembe kapitalskih deležev 463 -86 -16 -167 -13 Neto zadolževanje -49 -133 -218 2.627 -90 Zadolževanje 891 1.142 992 3.427 -83 Domače zadolževanje 692 1.142 992 3.427 -83 od tega: VP 149 961 971 3.374 -90 Zadolževanje v tujini 200 0 0 0 0 od tega: VP 200 0 0 0 0 Odplačila dolga 940 1.275 1.210 800 7 doma 899 1.232 1.185 384 7 v tujini 41 43 25 416 0 Sprememba sredstev na računih 505 -322 161 1.380 -157 Vir: Ministrstvo za finance.



ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi za njihovo znižanje.

Poročilo o presežnem primanjkljaju predstavlja prvi korak

v postopku v zvezi s prekomernim primanjkljajem za po-

samezno državo. Skupno je tako v postopku že 20 držav

članic EU. Ker so visoki primanjkljaji predvsem posledica

ukrepov, ki jih države sprejemajo za omilitev gospodarske

krize, Evropska komisija pojasnjuje, da bodo postopki

izjemoma prožnejši, kot bi bili sicer. Oktobra je Evropska

komisija izdala tudi Poročilo o vzdržnosti, ki je namenjeno

dolgoročnejšemu pogledu na vzdržnost javnih financ v

članicah EU. Slovenijo opozarja predvsem na problem

staranja prebivalstva in s tem povezane vedno višje izdatke

za pokojnine. Zaradi zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti

javnih financ se na področju pokojnin pripravlja reforma,

izhodišča za posodobitev pokojninskega sistema pa so

trenutno v razpravi, ki poteka med vladnimi predstavniki in

različnimi interesnimi skupinami. Glede na vladna poga-

jalska izhodišča naj bi se polna starost za upokojitev tako

za moške kot za ženske dvignila na 65 let, obračunsko

obdobje za odmero pokojnine pa bi se podaljšalo z 18

na 35 let.

Primanjkljaj sektorja države je po metodologiji

ESA95 lani znašal 1,8% BDP, dolg pa 22,5% BDP.

Oktobra je Eurostat objavil revidirano poročilo o primanj-

kljajih in dolgu v članicah EU, izračunano po metodologiji

ESA95. Primanjkljaj sektorja države v Sloveniji je po tej

metodologiji lani znašal 1,8% BDP, dolg pa 22,5% BDP.

V primerjavi z aprilsko objavo je bil primanjkljaj višji za

0,9 odstotne točke, dolg pa za 0,4 odstotne točke.

Oboje je pretežno posledica revizij podatkov o davkih.

Primanjkljaj evroobmočja je po novih podatkih v letu 2008

dosegel 2,0% BDP, dolg pa 69,3% BDP.

6 l Poslovanje bank*Bilančna vsota bančnega sistema se je septembra

povečala za 1.337,5 mio EUR. Na strani virov je skoraj

1 mrd EUR povečanja posledica izdaje državne obveznice,

drugi največji vir financiranja pa je bila izdana obveznica

Abanke Vipe v višini 500 mio EUR. Banke so septembra

zmanjšale vire pri bankah v tujini in pri Evrosistemu. Na

strani naložb so povečale predvsem naložbe pri bankah

v tujini in naložbe v vrednostne papirje v skupni vrednosti

1 mrd EUR.

Kreditiranje nebančnega sektorja je bilo septembra

ponovno zelo nizko, predvsem zaradi vpliva posojil

nefinančnim družbam (NFD) in drugim finančnim

organizacijam, medtem ko je bilo kreditiranje go-

spodinjstev razmeroma visoko. Medletna dinamika

kreditiranja nebančnega sektorja se je septembra zni-

žala na 3,5%, saj je neto prirast posojil znašal skromnih

53,2 mio EUR.

Obseg posojil NFD v bančnem sistemu je s septembrskim

simboličnim neto prirastom v višini 1,2 mio EUR stagniral,

tako da se je medletna dinamika rasti tovrstnih posojil

zmanjšala na 2,2%. NFD so se drugi mesec zaporedoma

neto razdolžile pri velikih domačih bankah, neto zadolžile

pa pri majhnih domačih bankah in pri bankah v večinski

tuji lasti.

Ob nadpovprečnem neto zmanjšanju posojil drugim

finančnim organizacijam so se septembra pri bankah za

84,9 mio EUR neto zadolžila gospodinjstva. Njihovo zadol-

ževanje je bilo večinoma dolgoročno. Do konca septembra

se je medletna rast potrošniških posojil gospodinjstvom

znižala na -0,3%. Pri kreditiranju gospodinjstev so bile

0

50

100

150

200

250

300

0

50

100

150

200

250

300

2007 2008 2009

GrčijaPortugalskaItalijaAvstrijaSlovenijaŠpanijaFrancijaIrska

Pribitki 10-letnih državnih obveznic nad nemško

Vir: Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.

* V poglavju uporabljamo knjigovodske podatke bank, ki se metodološko razlikujejo od objavljenih statističnih podatkov.



domače banke nekoliko bolj aktivne kot banke v večinski

tuji lasti. Prirast posojil gospodinjstvom pri skupini majhnih

domačih bank je bil sicer absolutno relativno majhen, a

trikrat večji od povprečja letošnjega leta. Gospodinjstva

se od julija dalje pospešeno zadolžujejo, saj je v prvem

polletju letošnjega leta povprečni mesečni prirast posojil

gospodinjstvom znašal 15,2 mio EUR, v zadnjih treh

mesecih pa 79,6 mio EUR.

Bančni sistem se je septembra skoraj v celoti finan-

ciral z vlogami države in s sredstvi iz izdaje obveznic

Abanke Vipe. Republika Slovenija je v začetku septem-

bra izdala 15-letno obveznico v vrednosti 1,5 mrd EUR

z donosom 80 bazičnih točk nad obrestno zamenjavo.

Zaradi izdaje obveznic je lahko država septembra vloge

pri bankah povečala za 983 mio EUR. Abanka Vipa je

11. septembra izdala 3-letno obveznico s poroštvom

države v višini 500 mio EUR. Donos obveznice ob izdaji

je znašal 100 bazičnih točk nad vrednostjo trimesečnega

Euriborja. Predvsem kot posledica izdaje obveznic Abanke

Vipe se je v bilanci bančnega sistema med viri za 528

mio EUR neto povečalo stanje dolžniških vrednostnih

papirjev.

Banke so se pri bankah v tujini septembra razdolžile za

skoraj 250 mio EUR, tako da je neto zmanjšanje obve-

znosti do tujih bank v prvih devetih mesecih letošnjega

leta znašalo 2,45 mrd EUR.

Z izjemo izrazitega povečanja vlog države je bil septembra

skupni neto prirast vlog preostalih treh domačih neban-

čnih sektorjev (nefinančnih družb, gospodinjstev, drugih

finančnih organizacij) s 37,7 mio EUR skromen, neto

prirast vlog gospodinjstev pa celo negativen.

Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih devetih

mesecih letos predvsem zaradi oslabitev in rezer-

vacij znašal 222 mio EUR in je za lanskim v enakem

obdobju zaostajal za 41%. Rast neto obresti bank je

bila tudi septembra rahlo negativna, neto neobrestni pri-

hodki pa so bili septembra višji od letošnjega mesečnega

povprečja. Posledično je bil bruto dohodek bank v prvih

devetih mesecih letos v višini 1,06 mrd EUR rahlo višji

kot v enakem obdobju lani. Ob uspešnem obvladovanju

operativnih stroškov se slabšanje kakovosti naložb bank

odraža v naraščajočih oslabitvah in rezervacijah bank. Do

septembra letos so jih oblikovale za skoraj 200 mio EUR

več kot v enakem lanskem obdobju. Predvsem zaradi

- 20

- 10

0

10

20

30

40

50

-20

-10

0

10

20

30

40

50

2006 2007 2008 2009

posojila nebančnemu sektorjuvrednostni papirjibilančna vsota

Stopnje rasti naložb bankmedletno v %


Izkaz poslovnega izida 2007 2008 2009

sep.2009 jan.- sep.

v mio EUR medletna rast, % Prihodki od obresti 1.954,0 2.615,2 1.586,2 -16,5 Odhodki od obresti 1.137,7 1.670,6 912,3 -24,6 Čiste obresti 816,4 944,6 673,9 -2,2 Neobrestni prihodki 616,7 415,6 386,5 16,2 Bruto dohodek 1.433,0 1.360,2 1.060,5 3,8 Operativni stroški 755,9 776,0 554,0 -1,2 Neto oslabitve in rezervacije 163,0 277,9 284,8 235,4 Dobiček pred obdavčitvijo 514,2 306,3 221,7 -41,1 Davki 102,5 58,6 Dobiček po obdavčitvi 411,7 247,7 Vir: Mesečni knjigovodski podatki bank. Opomba: Podatki v tabelah so prikazani na podlagi ocenjenih vrednosti v skladu z MSRP.



1,3

15,1

2,2 2,41,4

16,3

2,0 2,3

8,1

1,7 2,21,1

13,8

1,7 2,20,7

2,01,5

7,3

0,60

5

10

15

20

ROA ROE Operativnistroški/aktiva

Obrestnamarža*

2006200720082008 (1-9)2009 (1-9)

*Osnova je povprečna obrestonosna aktiva

Kazalniki uspešnosti poslovanja bank

%


Bilanca stanja Stanje rast na

dec. 2008medletna

rast2007 2008 sep. 2009

Aktiva stanje v mio EUR rast, % Denar 603,7 1.243,1 1.257,5 1,2 57,2Krediti 32.374,2 37.561,2 38.951,8 3,7 5,8 bankam 4.072,4 4.031,4 5.127,1 27,2 23,7 nebančnemu sektorju 28.301,8 33.529,8 33.824,8 0,9 3,5od tega: …podjetjem (nefin. družbam) 17.039,1 20.244,6 20.210,1 -0,2 2,2 …gospodinjstvom 6.428,8 7.386,3 7.715,3 4,5 6,0 …državi 465,1 506,4 684,1 35,1 58,8 …drugim fin. org. 2.114,3 2.828,7 2.834,0 0,2 6,8Finančna sredstva/vredn. pap. 7.719,9 7.280,2 8.996,2 23,6 20,7Ostalo 1.645,4 1.543,7 1.708,9 10,7 -2,6Pasiva Finančne obv. do Evrosistema 156,5 1.226,2 1.252,2 2,1 403,6 Obveznosti do bank 15.929,4 18.146,1 ... ... ... od tega do tujih bank 14.409,7 16.091,1 13.197,3 -18,0 -20,2 Obv. do neban. sekt. (vloge) 19.380,5 20.611,9 23.815,5 15,5 15,2 od tega do gospodinjstev 12.105,0 13.209,7 13.616,9 3,1 4,8 Dolžniški vrednostni papirji 963,5 1.258,6 3.400,5 170,2 221,5 Podrejene obveznosti 1.469,7 1.596,6 1.575,8 -1,3 -0,6 Kapital 3.556,2 3.996,4 4.379,9 9,6 13,4 Ostalo 887,4 792,3 761,3 -3,9 -29,5 BILANČNA VSOTA 42.343,3 47.628,2 50.914,5 6,9 8,7 Vir: Mesečni knjigovodski podatki bank.

tega se je ob zmanjšanju dobička v bančnem sistemu s

septembrsko vrednostjo 7,3% medletno skoraj prepolovila

tudi donosnost na kapital bank.

7 l Domači finančni trgiSeptembra se je donosnost slovenskih dolgoročnih

državnih vrednostnih papirjev znižala za 11 bazičnih

točk na 3,96%, donosnost nemških pa je ostala

skoraj nespremenjena, kar je zmanjšalo razliko med

njima na 70 bazičnih točk. Tržne donosnosti državnih

vrednostnih papirjev v evroobmočju so se ponovno znižale.

V tujini so k povečanju naklonjenosti tveganju prispevale

objave poslovnih rezultatov za tretje četrtletje 2009, ki

so v večini presegla pričakovanja in naznanilo Fed-a, da

bodo obrestne mere ostale nespremenjene. Septembra

se je ameriški borzni indeks S&P zvišal za 3,6%, indeks za

Zahodno Evropo DJ EuroStoxx pa za 4,4%. Do 19. oktobra

sta se indeksa zvišala še za 3,9% oziroma za 2,8% in se

tako dvignila na raven oktobra 2008.

Septembra se je tržna kapitalizacija obveznic na

Ljubljanski borzi zvišala za 16,3%. To je bila predvsem

posledica vključitve izdanih obveznic Republike Slovenije

RS66 (1,5 mrd EUR) in Faktor banke FB22 (5,8 mio EUR)



gel povprečje zadnjih 12 mesecev, če ne upoštevamo

visokega prometa avgusta zaradi trgovanja povezanega

z Infond Holdingom. Največ trgovanja je bilo z delnicami

Krke (39,6%) in Telekoma Slovenije (16,5%). Razmerje

med tržno ceno delnic v borzni kotaciji in njihovim za-

dnjim letnim dobičkom (razmerje P/E) je doseglo 24,6.

Do 19. oktobra se je indeks SBI 20 dodatno okrepil za

6,4%. Od septembra dalje delujejo borze iz Dunaja,

Ljubljane, Budimpešte in Prage v okviru CEE Stock

Exchange Group, ki je krovna skupina borz Srednje in

Vzhodne Evrope. V skupni indeks CEETX – CEESEG

Traded Index je s 4,26% deležem od slovenskih podjetij

vključeno le podjetje Krka. Drugi skupni indeks CESSEG

Composite pa vključuje 7 slovenskih podjetij, njihov

skupni delež v indeksu je 7,31%.

Septembra se je delež nerezidentov v tržni kapita-

lizaciji delnic Ljubljanske borze povečal na 7,3%.

Nerezidenti so neto kupili za 1,4 mrd EUR obveznic slo-

venskih izdajateljev in za 24,0 mio EUR slovenskih delnic.

Med obveznicami so predvsem kupovali septembra izdano

15-letno državno obveznico RS66. Kupci so bili pretežno

rezidenti Velike Britanije in Luksemburga. Večjih neto

prodaj s strani nerezidentov na obvezniškem trgu ni bilo.

Slovenske delnice so kupovali zlasti rezidenti Nizozemske,

sledili so jim rezidenti Luksemburga in Avstrije. Rezidenti

Irske, Cipra in Kajmanskih otokov so neto prodajali slo-

venske delnice.

v borzno trgovanje. V tem obdobju je zapadla podrejena

obveznica Abanke Vipa VIP6 (2 mio EUR), podjetje Droga

Kolinska pa je zmanjšalo število obveznic DRK1 v skupni

vrednosti 23,5 mio EUR. Promet z obveznicami je bil

septembra malo pod povprečjem mesečnega prometa v

letošnjem letu. Z namenom usklajevanja ročnosti naložb

in virov banke je NLB konec septembra izdala obveznico

NLB25 v višini 12,5 mio EUR z nespremenljivo obrestno

mero 3,25% in ročnostjo enega leta.

Tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi se je

septembra zvišala za 1,7% predvsem zaradi zvišanja

indeksa SBI 20 za 3,7%. Promet z delnicami je prese-

- 20

- 15

- 10

- 5

0

5

10

15

2006 2007 2008 2009

SBI 20VEP VS

Mesečne stopnje rasti slovenskih borznih indeksov

v %

Vir: Ljubljanska borza, Vzajemci.com, preračuni Banka Slovenije.

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

5,5

2006 2007 2008 2009

NemčijaSlovenija

Harmonizirana dolgoročna obrestna mera*

* Tržne donosnosti državnih obveznic z dospelostjo blizu 10 let.

Vir: Banka Slovenije, ECB.

v %

Tržna kapitalizacija in KOS* na LJSE

0

5

10

15

20

25

30

35

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

2006 2007 2008 2009

Tržna kap. delnicTržna kap. obveznicKOS delnic (desno)KOS skupaj (desno)

v mrd EUR, KOS (desno)

* KOS – koeficient obračanjasredstev; razmerje medmesečnim prometom in tržnokapitalizacijo konec obdobja.

Vir: Ljubljanska borza.



Avgusta in septembra so rezidenti ponovno v večjem

obsegu neto kupili tuje vrednostne papirje, skupaj za

217 mio EUR. Glavnino nakupov obveznic tujih izdajate-

ljev za 98,2 mio EUR avgusta in za 89,8 mio EUR sep-

tembra sta opravila bančni in zavarovalniški sektor. Med

naložbami so prevladovale bančne obveznice in nemški

državni vrednostni papirji. V obeh mesecih se je pred-

vsem v evroobmočju neto dezinvestirala država. Rezidenti

so avgusta opravili za 20,9 mio EUR in septembra za

8,1 mio EUR neto naložb v tuje delnice. Sektor gospo-

dinjstev, zavarovalniški in bančni sektor so neto naložili

sredstva v delnice držav evroobmočja, medtem ko jih je

sektor drugih finančnih posrednikov v največjem obsegu

neto prodal, predvsem bančne.

Obseg sredstev v domačih vzajemnih skladih se je

septembra povečal za 3,3% na 1.807 mio EUR, kar

je posledica zvišanja VEP za 2,9% in neto vplačil

za 5,9 mio EUR. Sektor zavarovalnic je v prvih devetih

mesecih letos edini sektor s pozitivnimi neto vplačili v vza-

jemne sklade v višini 59,8 mio EUR, medtem ko je bilo v

enakem obdobju sektorjema gospodinjstev in nefinančnih

družb neto izplačano 26,4 oziroma 19,3 mio EUR. Letos

so se povečala sredstva v delniških in zmanjšala sredstva

v mešanih vzajemnih skladih. Skupni letošnji neto priliv v

vzajemne sklade znaša 552 tisoč EUR. Delež likvidnih

sredstev2 se je nekoliko dvignil, na 12,4%. Letna rast VEP

domačih vzajemnih skladov se izboljšuje, vendar je bila

ob koncu septembra z -10,1% še vedno negativna. Neto

vplačil v vzajemne sklade, ki vlagajo na Balkan, je bilo letos

za 583 tisoč EUR. Tudi v tej regiji je bil s 5,1 mio EUR neto

vplačili v letu 2009 najbolj dejaven zavarovalniški sektor,

ostali sektorji so imeli neto izplačila, največ gospodinjstva

v višini 2,5 mio EUR. Teh sredstev je v strukturi slabih

5%. Makedonski borzni indeks je septembra pridobil

19,0%, srbski 16,2% in hrvaški 9,4%. Do 19. oktobra se

je makedonski zvišal za dodatnih 13,9%, srbski za 1,6%

in hrvaški za 3,5%.

-600

-400

-200

0

200

400

600

800

1.000

1.200

2006 2007 2008 2009

Neto nakupi delnicNeto nakupi obveznic

mio EUR

Neto naložbe rezidentov v tujino


2006 2007 2008 2009

Vir: ATVP, Banka Slovenije.

-80-70-60-50-40-30-20-10

010203040506070

ObvezniškiMešaniDelniškiDomači VS skupajRegistrirani tuji VS

mio EUR

Neto tokovi v vzajemne sklade

-300

-100

100

300

500

700

900

1.100

1.300

1.500

2006 2007 2008 2009

Neto nakupi delnicNeto nakupi obveznic

mio EUR

Neto naložbe nerezidentov v Slovenijo

Vir: Klirinško depotna družba, preračuni Banka Slovenije.

2 Med likvidna sredstva so vključeni denarna sredstva, depoziti, instrumenti denarnega trga in državne obveznice.


1-II.Bilten, oktober 2009

STATISTIČNE TABELE

II. STATISTI^NE TABELE

1.1.1.1.2.1.3.1.4.1.5.1.6.1.7.

2.2.1.2.2.2.3.2.3.1.2.4.1.2.4.2.2.4.3.

2.4.4.

2.5.2.6.2.7.2.8.2.9.1a.2.9.1b.2.9.2a.2.9.2b.2.10.2.11.2.12.2.13.2.14.2.15.2.16.

3.3.1.3.2.3.3.3.4.3.5.3.6.1.3.6.2.3.7.1.3.7.2.3.8.

DENAR IN MONETARNE FINANČNE INSTITUCIJEDenarni agregatiKonsolidirana bilanca monetarnih finančnih institucijBilanca Banke SlovenijeBilanca drugih monetarnih finančnih institucijIzbrane terjatve drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitevIzbrane obveznost drugih monetarnih finančnih institucij - sektorska členitevBilanca Banke Slovenije - instrumenti

FINANČNI TRGI IN PLAČILNI SISTEMIObrestne mere Banke SlovenijeObrestne mere na denarnem trgu in revalorizacijske stopnjeObrestne mere Evropske centralne bankeHarmonizirana dolgoročna obrestna mera po konvergenčnem kriterijuMonetarne finančne institucije - obrestne mere obstoječih poslov v domači valutiMonetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih vlog v domači valutiMonetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih posojilgospodinjstvom v domači valutiMonetarne finančne institucije - obrestne mere in obseg novih posojilnefinančnim družbam v domači valutiObrestne mere državnih vrednostnih papirjevLjubljanska borza: Promet po segmentih trga in po vrstah vrednostnih papirjevLjubljanska borza: Tržna kapitalizacija in koeficient obračanja sredstevLjubljanska borza: Slovenski borzni indeks in Borzni indeks obveznicDevizni tečaji Banke Slovenije do 31.12.2006 - povprečni tečaj

evrosistem bilten - microsoft · bilten, oktober 2009 5 - i. 1 l mednarodno okolje tekoča gibanja...

Documents