FAQ – Obligacije 2013

1.Falsus procurator in posledice!

73. člen OZ:

(1) Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri.

(2) Stranka, s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od neupravičeno zastopanega, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne.

(3) Če neupravičeno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena.

(4) V tem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev škode od tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ta ni imel pooblastila.

Razlika med falsus procuratorjem in prekoračitvijo pooblastila je v tem, da v prvem primeru za škodo odgovarja samo zastopnik, pri prekoračitvi pooblastila pa solidarno odgovarjata zastopani in zastopnik.

2.Pravila vračanja pri kondikciji!

– Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevatinazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal,da bi se izognil sili. (191. člen OZ)

– Ni mogoče zahtevati nazaj tistega, kar je bilo dano ali storjeno, dabi bila izpolnjena kakšna naravna obveznost ali kakšna moralnadolžnost. (192. člen OZ)

– Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je trebavrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bilpridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dnevavložitve zahtevka. (193. člen OZ)

– Pridobitelj ima pravico povračila potrebnih in koristnih stroškov; čepa je bil nepošten, mu pripadajo koristni stroški samo do zneska, kipomeni povečanje vrednosti ob vrnitvi. (194. člen OZ)

– Ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskovodškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti,če so bili plačani poštenemu prejemniku. (Avtentična razlaga 195.člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01) –

e

Navidezna

OROZ195 (Uradni list RS, št. 32/04), objavljena 2. 4. 2004, določa: Za neutemeljeno plačilo se šteje tudi plačilo na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila kasneje spremenjena ali odpravljena.) (195. člen OZ)

– Če je nekdo uporabil svojo ali tujo stvar v korist tretjega in nipogojev za uporabo pravila o poslovodstvu brez naročila, je tretji dolžan vrniti stvar, če to ni mogoče, pa nadomestiti njeno vrednost. (196. člen OZ)

– Kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil tapo zakonu dolžan storiti, ima pravico zahtevati od njega povračilo. (197. člen OZ)

– Če je nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik neglede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. (198. člen OZ).

3.Klavzula Rebus sic stantibus, zahtevki in upravičenjastrank!

Predpostavke

112. člen

(1) Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena, oziroma stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.

(2) Razveze pogodbe ni mogoče zahtevati, če bi bila morala stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ob sklenitvi pogodbe te okoliščine upoštevati ali če bi se jim bila lahko izognila oziroma, če bi njihove posledice lahko odklonila.

(3) Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti.

(4) Pogodba se ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.

(5) Če sodišče razveže pogodbo zaradi spremenjenih okoliščin, naloži na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

Dolžnost obvestitve

113. člen

Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravočasno obvestila.

Okoliščine, pomembne za odločbo sodišča

114. člen

Pri odločanju o zahtevi za razvezo oziroma za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin upošteva sodišče zlasti namen pogodbe, tveganja, ki so za pogodbene stranke v poslovnem prometu običajna pri izpolnjevanju pogodb iste vrste in uravnoteženost interesov obeh pogodbenih strank.

Odpoved sklicevanju na spremenjene okoliščine

115. člen

Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.

4.Amortizacija vrednostnih papirjev!

Je sodna razveljavitev listine v nepravdnem postopku. Pomeni razglasitev listine za neveljavno. Amortizirati je vsak vrednostni papir (sprememba v 237. členu OZ, narobe po Cigoju). Razlog je izguba ali uničenje listine. Pomen pa je sodna razglasitev, da je listina izgubila svojo veljavnost. Ima tudi konstitutivni in kasatoričen učinek, sodna odločba nadomesti listino.

5.Verzija na nepremoženjskem področju! Opredeli inprimer!

Med okoriščenjem in prikrajšanjem mora obstajati vzročna zveza. Pri tem je mogoče, da utegne biti prikrajšanje na nepremoženjskem področju, okoriščenje pa na premoženjskem področju in narobe, okoriščenje na nepremoženjskem področju in prikrajšanje na premoženjskem področju. Prikrajšanje je npr. osebno kot delo, korist pa je v povečanju premoženja druge stranke. Zdravnik, ki stranko neguje, uporablja stvar, zdravila in

druge pripomočke, korist pa je nepremoženjska, vrnitev zdravja.

6.Objektivne teorije kavze!

Objektivna teorija kavze; poleg subjektivne kavze obstajajo še okoliščine, na katere stranke niti ne mislijo (so same po sebi umevne) in pomenijo tudi predpostavko za veljavnost pravnega posla.

7.Primerjava ekskulpacije pri poslovni odškodninskiodgovornosti in objektivni odgovornosti!

Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki je posledica kršitev pravnega posla.

240. člen OZ - dolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz., da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogelpreprečiti, ne odpraviti in se jim ne izogniti. Torej upošteva razloge, ki so nastali po sklenitvi pravnega posla in so:- nepričakovani- neizbežni- neodvrnljivi.Ne zahteva se ravno zunanjost vzroka (npr. višja sila) ampak lahko ekskulpira odgovornosti tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti stvari (subjektivna, objektivna koncepcija).

Objektivna odgovornost: škodno dejanje in škodo dokazuje oškodovanec, vzročna zveza se domneva, velja odgovornost po načelu vzročnosti. Gre za odgovornost ne glede na krivdo. Oškodovanec dokazuje, da je obdolženec storil škodo. Za objektivno odgovornost gre samo v 3 primerih: nevarna stvar oz. dejavnost,odgovornost za drugega ter odgovornost po zakonu ali pogodbi.

Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti:(1) – višja sila(2) – dejanje tretjega(3) – dejanje oškodovanca Pogoji za te razloge: neodvrnljivost, neizogibnost, nepričakovanost.

8.Prejudiciran vrednostni papir!

Vrednostni papir izgubi svojo vrednost s prejudicem. Če je za izvrševanje pravice iz papirja predpisana določena storitev, preneha ta pravica, če se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. Vrednostni papir s tem izgubi svojo vsebino, je prejudiciran. Če ni prejudiciran veljajo za pravice iz vrednostnega papirja splošna pravila zastaranja.

9.Condictio furtiva!

Če okoriščenec ni v dobri veri, ne gre za povračilni, marveč za odškodninski zahtevek. Po odškodninskih pravilih mora accipiens vrniti vse za kar se je ob prejemu obogatil, ter vse, za kar se je pozneje stvar povečala, pridobila plodov in koristi. Če stvari nima več, mora plačati njeno vrednost tudi, če je bila uničena po naključju, kajti nedobroverni pridobitelj je s sprejemom ustvaril položaj, v katerem je mogla nastati naključna škoda (mešano naključje). Vendar pa za vsako naključno škodo ne more biti odgovoren. Accipiens ne odgovarja, če je škoda nastala zaradi višje sile ali naključja ali zaradi drugega dogodka, ki ga okoriščenec ni mogel pričakovati in ga tudi ne odvrniti, ko bi bila stvar uničena tudi tedaj, ko bi jo imel solvens v svojih rokah. Ravno tako ne bi bilo pravično, če bi moral plačati accipiens vrednost za stvar, ki je propadla zaradi svojih naravnih lastnosti. Ker accipiens ni v dobri veri, velja odškodninsko načelo. Odgovoren je za celotno škodo, za vrednost, ki bi jo stvar imela, ko bi jo okoriščenec ne bil pridobil. Če stvar proda, ne zadostuje, da plača kupnino, marveč mora vrniti vrednost, ki jo je stvar imela na dan, ko jo prikrajšanec zahteva. Glede potroškov za stvar ne velja za nedobrovernega prejemnika drugačno pravilo kot za dobrovernega. Upravičen je zahtevati vrnitev tistih izdatkov, ki so bili nujni in potrebni, odvzeti pa sme to, kar je dodal kot lepoto. Vendar pa je razlika glede koristi, ki je ni več. Pravico do povračila stroškov ima samo, kolikor koristi še trajajo ali kolikor pomenijo povečanje vrednosti stvari ob vrnitvi. (Cigoj, str. 263)

10. Aleatorne pogodbe!

Tvegane (rizične) ali aleatorne pogodbe so pogodbe o prevzemu rizika, njihova zaveza ali vsaj trajanje je odvisno od negotovega dejstva. Ne vsebujejo instituta čezmernega prikrajšanja. To so:1. pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari2. zavarovalna pogodba3. pogodbe o preživljanju:- izročilna (izročitev in razdelitev premoženja za čas življenja)- pogodba o dosmrtnem preživljanju (prenos lastninske pravice se odloži

za čas po smrti)- preužitkarska pogodba (užitek na nepremičnini za čas trajanja življenja)Pri vsaki od teh pogodb gre za odsvojitev, zato bi jih lahko uvrstili k odsvojitvenim pogodbam, vendar vsebujejo elemente tveganja. Tveganje je odvisno od življenjske dobe in višine premoženja.

11. Kvalificirana zmota – opredelitev in pomen!

Kvalificirana zmota je prevara!

49. člen

(1) Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

(2) Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode.

(3) Prevara, ki jo je storil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, če je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

(4) Neodplačna pogodba se lahko razveljavi tudi, če je prevaro storil kdo tretji, ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi bila morala vedeti.

12. Odgovornost imetnika živali!

158. člen

(1) Za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, je odgovoren njen imetnik.

(2) Za škodo, ki jo povzroči domača žival, je odgovoren njen imetnik, razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.

13. Condictio ob turpem causam!

Povračilni zahtevek ni dopusten, če je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje (condictio ob turpem causam). Velja načelo, da se izpolnitev, ki je bila opravljena za nemoralen namen, ne sme zahtevati nazaj. Gre za nedopustno dejanje izpolnitve, pri katerem je nedopustnost na strani obeh strank: ''nemo auditur propriam

turpitudinem allegans''. OZ tega instituta ne pozna, urejal ga je ZOR.

14. Komutativna pogodba!

Komutativna pogodba je pogodba, pri kateri je predmet obveznosti jasen, vrednost koristi iz pogodbe pa je stranki znana ob sklenitvi pogodbe. (npr. posodbena pogodba)

15. Pravno relevantna zmota – opredelitev in pomen!

Zmota je pravno relevantna, če je bistvena in opravičljiva (urejeno v 46. in 47. členu OZ). Zmota je bistvena, če se nanaša na:

– bistvene lastnosti predmeta– na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to

osebo– okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank

štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s takovsebino ne bi sklenila

– zmoto v nagibu – samo pri neodplačnih pogodbah

Pomen pravno relevantne zmote je v tem, da se z njo povezujejo v zakonu določene posledice, in sicer:

– stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradibistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu

– če je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštenastranka pravico zahtevati povrnitev škode, ki ji je zaradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni kriva

– stranka, ki je v zmoti, se nanjo ne more sklicevati, če je drugastranka pripravljena pogodbo izpolniti tako, kot da zmote ni bilo

16. Določbe OZ o odobritvi pri sklepanju pogodb!

19. člen

(1) Kadar je za sklenitev pogodbe potrebno soglasje koga tretjega, ga ta lahko da pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje ali po sklenitvi kot odobritev, če ni z zakonom določeno kaj drugega.

(2) Dovoljenje oziroma odobritev morata biti dana v obliki, ki je predpisana za pogodbe, za katere se dajeta.

17. Pravice dolžnika pri facultas alternativa!

390. člen OZ - Fakultativne obveznosti in terjatve (facultas alternativa) – una res est in obligatione, duae autem in facultas solutionis (nadomestna obligacija): dolžnik je dolžan neko določeno dajatev, namesto nje pa sme dati drugo dajatev, to možnost lahko izkoristi vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prislini izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti. Če postane predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega dolžnik odgovarja, sme upnik zahtevati le odškodnino, vendar se dolžnik lahko oprosti obveznosti s tem, da izroči predmet, ki ga je upravičen izročiti namesto dolgovanega predmeta. Upnik ne more zahtevati drugi predmet, s katerim se dolžnik lahko reši obveznosti.Fakultativne terjatve: če pogodba ali zakon določa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolžnika kakšen drug predmet, mu je dolžnik, če upnik to zahteva, dolžan izročiti ta predmet.

18. Periculum rei in periculum obligationis primandatu!

– periculum rei = nevarnost uničenja ali poškodovanja stvari,– periculum obligationis = nevarnosti pri obligacijah

Pri mandatu nosi breme periculum rei in periculum obligationis mandant (naročnik posla). Ta odgovornost je določena že po zakonu, kajti mandat je pogodba, s katero se mandatar zaveže, da bo odplačno ali neodplačno opravil posel ali dejanje za račun (riziko) mandanta. Tako mora mandant povrniti prevzemniku naročila celo v primeru, če se je njegov trud brez njegove krivde izjalovil, vse potrebne stroške, ki je imel z izpolnitvijo naročila, skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plačal. Prevzeti mora obveznosti, ki jih je mandatar prenesel nase, ko je v svojem imenu upravljal zaupane posle, ali pa ga kako drugače teh obveznosti oprostiti. Mandant je dolžan povrniti mandatarju škodo, ki mu je brez njegove krivde nastala pri izpopolnjevanju naročila. Mandatar dela v breme in korist mandanta.

19. Actio Pauliana!

Splošno

Izpodbojna tožba v stečajnem postopku, kjer odškodovani upnik zahteva razveljavitev dolžnikovih pravnih dejanj v zadnjemu letu, kadar dolžnik nima dovolj sredstev, da bi plačal terjatve.

STEČAJNA TOŽBA (po stečajnih pravilih)

Dolžnik tik pred stečajem nakloni posebne ugodnosti nekaterim upnikom in s tem oškoduje ostale upnike, ker zmanjša stečajno maso.

Predpostavke izpodbijanja:

1. INSOLVENTNOST– dolžnik je insolventen– gre za pravno dejanje dolžnika, ki zmanjšuje dolžnikovo

premoženje, zaradi česar so upniki lahko prikrajšani pri plačilu– vzročna zveza med dejanjem dolžnika in prikrajšanjem upnikov

2. RAVNANJE DOLŽNIKA (mora biti storjeno na premoženjskem področju)– z elementom vednosti (subjektivni element)

I. na dolžnikovi strani – dolžnik ve, da s svojim ravnanjem škodujenekaterim upnikom (npr.: favoriziranje določenega upnika)

II. na strani izpodbojnega nasprotnika – izpodbojni nasprotnik veza slabo premoženjsko stanje dolžnika (varuje se dobra vera). Vednost na strani izpodbojnega nasprotnika se v določenih primerih domneva. Domneva se, kadar gre za inkongruentno kritje (plačilo v nenavadni obliki, na nenavaden način...) ali kongruentno kritje (plačilo tik pred stečajem.

– brez elementa vednosti

Vsa dolžnikova neodplačna razpolaganja so avtomatsko izpodbojna. Dobra vera se ne varuje, ker izpodbojni nasprotnik (npr. obdarjenec) ni prikrajšan, če se mu korist odvzame. Neodplačno razpolaganje je lahko tudi opustitev, zaradi katere nastane škoda na dolžnikovem premoženju.

3. PRIKRAJŠANJE UPNIKAUpniki morajo biti prikrajšani. Odsvojitev, ki upnikovega položaja ne poslabša, je dopustna.

Stranki izpodbojnega razmerja:

1.PASIVNO LEGITIMIRANA STRANKA je upravičenec iz izpodbijanega pravnega naslova, ter njegov univerzalni pravni naslednik.

2.AKTIVNO LEGITIMIRANA STRANKA je vsak upnik stečajnega dolžnika in stečajni upravitelj.

Učinki izpodbijanja:

Med izpodbojnima strankama je treba opraviti restitucijo v naravi. Izpodbijano pravno dejanje je brez pravnega učinka proti stečajni masi. Izpodbita stranka mora vrniti stečajni masi vse premoženjske koristi, ki jih je pridobila z izpodbojnim dejanjem. Izpodbiti posel je veljaven, vendar ne nasproti stečajni masi. Tretji lahko od prezadolženega zahteva, da posel izpolni, ko pridobi novo premoženje.

CIVILNA TOŽBA (po pravilih OZ 255. - 260.člen)

Splošno:

Vsak upnik, ki ima zapadlo terjatev, lahko ne glede na nastanek terjatve izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, storjeno v škodo upnikov. Dejanje je storjeno v škodo upnikov, če dolžnik zaradi dejanja nima dovolj sredstev za poplačilo upnikove terjatve. Lahko gre za opustitev, zaradi katere je:

– dolžnik izgubil premoženjsko pravico; ali– je za dolžnika nastala premoženjska obveznost

Pogoji za izpodbijanje:

1.OBJEKTIVNI POGOJ PRI NEODPLAČNIH RAZPOLAGANJIH:

Šteje se, da je dolžnik vedel, da z naklonitvijo neodplačnih razpolaganj škoduje upnikom. Za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj se ne zahteva, da bi moralo biti tretjemu znano oškodovanje upnikov. Med neodplačna razpolaganja spada tudi odpoved dediščini. Izjema objektivnega pogoja je izključitev izpodbijanja remuneracijskih daril – zaradi oškodovanja upnikov ni možno izpodbijati:

– običajnih priložnostnih daril– nagradnih daril– daril iz hvaležnosti.

Remuneracijska darila morajo biti sorazmerna premoženjskih zmožnostim lastnika. Tožbo zaradi izpodbijanja neodplačnih razpolaganj je treba vložiti v 3 letih od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja.

2.SUBJEKTIVNI POGOJ PRI ODPLAČNIH RAZPOLAGANJIH:

– na strani dolžnika se odplačno razpolaganje lahko izpodbija, če jedolžnik vedel ali bi moral vedeti, da z razpolaganjem škodujesvojim upnikom

– na strani tretje osebe (slaba vera) se odplačno razpolaganje lahko

izpodbija, če je bilo tretji osebi, v korist katere je bilo razpolaganje storjeno, znano ali ji bi moralo biti znano, da dolžnik z razpolaganjem škoduje svojim upnikom.Slaba vera tretje osebe se domneva, če je:– dolžnikov zakonec– z dolžnikom v sorodstvu do 4. kolena– z dolžnikom v svaštvu do 4. kolena.Tožbo zaradi izpodbijanja odplačnega razpolaganja je treba vložiti v 1 letu od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja.

Stranke izpodbojnega razmerja:

1.AKTIVNO LEGITIMIRAN je upnik, ki je bil prikrajšan.

2.PASIVNO LEGITIMIRANI so:– oseba, proti kateri je bilo storjeno izpodbojno pravno dejanje –

izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, v korist katerega je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje

– univerzalni pravni nasledniki– slaboverni odplačni singularni pravni nasledniki – če je tretji odtujil

z izpodbijanim pravnim razpolaganjem pridobljeno korist zodplačnim pravnim poslom, se lahko tožba zoper pridobitelja vložile, če je vedel za izpodbojnost pridobitve

– vsi neodplačni singularni pravni nasledniki – če je tretji odtujilpridobljeno korist z neodplačnim pravnim poslom, se lahko tožbazoper pridobitelja vloži, četudi ni vedel za izpodbojnost pridobitve.

Način in učinki izpodbijanja:

1.NAČIN IZPODBIJANJA – izpodbija se s tožbo ali ugovorom. Toženec se lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost.

2.UČINKI IZPODBIJANJA – neučinkovitost – če sodišču ugodi izpodbojnemu zahtevku, izgubi dolžnikovo pravno dejanje učinek le proti tožniku, kolikor je potrebno za izpolnitev njegovih terjatev.

20. Izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnempreživljanju!

Izročilno pogodbo ureja OZ (546. - 556. člen).

Pojem

546. člen

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.

Pogoji za veljavnost

547. člen

(1) Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci).

(2) Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

(3) Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki obliki.

(4) Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.

Predmet izročitve in razdelitve premoženja

548. člen

(1) Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del.

(2) Neveljavno je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini.

Položaj izročenega premoženja

549. člen

(1) Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje.

(2) Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

Strinjanje potomcev

550. člen

(1) Če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem.

(2) Enako se ravna, če se izročitelju po izročitvi in razdelitvi, s katero

so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.

Pridržanje pravic ob izročitvi

551. člen

(1) Ob izročitvi in razdelitvi lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.

(2) Če sta užitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izročitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, če ni kaj drugega dogovorjeno ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.

Pravica izročiteljevega zakonca

552. člen

(1) Izročitelj lahko pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca; tedaj je potrebno, da se tudi ta s tem strinja.

(2) Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena.

(3) V takem primeru ostane izročitev in razdelitev veljavna, pač pa se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darila.

Izročiteljevi dolgovi

553. člen

(1) Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega.

(2) Izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročitev in razdelitev ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

Jamčenje

554. člen

Obveznost jamčenja, ki nastane po delitvi med sodediči, nastane tudi med potomci po izročitvi in razdelitvi premoženja, katero jim je izročil in razdelil njihov prednik oziroma posvojitelj.

Preklic izročitve

555. člen

(1) Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal.

(2) Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.

(3) V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s pogodbo o izročitvi in razdelitvi, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve

556. člen

(1) Potomec, ki je moral vrniti izročitelju to, kar je prejel ob izročitvi in razdelitvi, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali nevreden, da bi dedoval po izročitelju, ali če se ni odpovedal dediščini.

(2) Pri izračunavanju njegovega nujnega deleža se štejejo tisti deli premoženja, ki jih je zapustnik za življenja izročil in razdelil med druge svoje potomce, za darila.

POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU

Pojem

557. člen

(1) S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.

(2) Ta pogodba lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa

morajo biti v pogodbi navedene.

(3) Za pogodbe o dosmrtnem preživljanju se štejejo tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali kaj drugega v istem namenu.

Oblika

558. člen

Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.

Prepoved razpolaganja v korist preživljalca

559. člen

Preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Odgovornost za dolgove

560. člen

Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom.

Razveza pogodbe

561. člen

(1) Pogodbeni stranki lahko sporazumno razvežeta pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati.

(2) Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže.

(3) Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Spremenjene razmere

562. člen

(1) Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, uredi sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse

okoliščine.

(2) Sodišče lahko spremeni preživljančevo pravico v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni in drugi stranki.

Prenehanje pogodbe

563. člen

(1) Če umre preživljalec, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če ti v to privolijo.

(2) Če ti ne privolijo v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje.

(3) Če zakonec, potomci, posvojenci ali potomci posvojenca ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, imajo pravico zahtevati odškodnino od preživljanca.

(4) Sodišče določi to odškodnino po prostem preudarku, upoštevajoč pri tem premoženjske razmere preživljanca in tistih, ki so bili upravičeni do nadaljevanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

21. Retencijska pravica!

Upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, jo ima pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Če je postal dolžnik plačilno nesposoben, ima upnik pravico stvar pridržati, čeprav terjatev še ni zapadla. Če mu terjatev ni plačana, se sme po obvestilu poplačati kot zastavni upnik.Izjeme:

- upnik nima retencije, če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti, ali je bila stvar dana v hrambo ali na posodo

- na dolžnikovih listinah, pooblastilu, izkaznicah, dopisih in drugih stvari, ki jih ni mogoče prodati

22. Monizem, dualizem!

Danes so prevladujoča stališča, da narava pravnih razmerij med trgovci oziroma gospodarskimi subjekti zahteva posebno pravno ureditev sicer istovrstnih pravnih razmerij. Opozarja se torej na razlike med obligacijskim in gospodarskim pogodbenim pravom, seveda pa samostojnosti gospodarskega pogodbenega prava ni mogoče absolutizirati.

V teoriji se z monizmom označujejo pravni redi, ki enotno urejajo obligacijska razmerja, torej ne glede na to, kdo so subjekti teh razmerij, z dualizmom pa pravni redi, ki imajo za obligacijska razmerja gospodarskih subjektov posebna pravila. Kot kriterij za razlikovanje med monizmom ali dualizmom obligacijskega in gospodarskega pogodbenega prava pogosto neutemeljeno služi enoten ali poseben zakon. Enoten ali poseben zakon je le nomotehnična rešitev. Zato je bolj kot ureditev v istem ali dveh zakonih smiselno upoštevati, ali in v kolikšni meri so uveljavljene vsebinske razlike med splošnim pogodbenim in gospodarskim pogodbenim pravom.

Posebna pravila za gospodarske pogodbe so torej v OZ nomotehnično uveljavljena na tri načine:

1. z izrecnimi drugačnimi pravili za gospodarske pogodbe – mišljeni soprimeri, ko OZ izrecno določi, da je v primeru gospodarskepogodbe vsebina obveznosti drugačna.

2. z vključitvijo posebnih pravnih virov – poleg postavljenih pravildoločajo vsebino potrebnega ravnanja tudi pravila, katerih vsebinase oblikuje v poslovni praksi. Poslovni običaji in medsebojna praksaso sestavina posameznih konkretnih pravil.

3. z drugačno uporabo in razlago pravnih standardov v gospodarskih pogodbah – pravni standardi se uporabijo in razlagajo drugače tuditakrat, ko določajo ravnanje gospodarskega subjekta, čepravnasprotna stranka ni gospodarski subjekt in niso izpolnjeni pogoji13. člena OZ. Gospodarski subjekti so profesionalne osebe inmorajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti vedno ravnati s posebno oziroma večjo skrbnostjo. Torej tudi takrat, ko ne gre za gospodarske pogodbe (ko nasprotna stranka ni gospodarski subjekt) ali sploh ne gre za pogodbeno razmerje, so gospodarski subjekti zavezani k drugačnemu ravnanju kot negospodarski subjekti.

12. člen OZ – v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se zapresojo potrebnih ravnanj in njihovih učinkov upoštevajo poslovniobičaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama.

13. člen OZ - določbe tega zakonika, ki se nanašajo na pogodbe, seuporabljajo za vse vrste pogodb, razen, če ni za gospodarske pogodbe izrecno drugače določeno. Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti. Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika se štejejo gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki. Za gospodarske subjekte v smislu tega zakonika se štejejo tudi druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.

23. Predpisi za zamudne obresti!

Zamudne obresti

378. člen

(1) Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti.

(2) Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače.

Pogodbeno dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti

379. člen

Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom.

Pravica do popolne odškodnine

380. člen

(1) Upnik ima pravico do zamudnih obresti ne glede na to, ali mu je zaradi dolžnikove zamude nastala kakšna škoda.

(2) Vendar ima upnik v primeru, če je škoda, ki mu je nastala zaradi dolžnikove zamude, večja od zneska, ki bi ga dobil na račun zamudnih obresti, pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.

Procesne obresti

381. člen

Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

24. Ničnost, kdo so upravičenci?

NIČNOST je absolutna neveljavnost; skrajna sankcija.

Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba.

25. Subjektivna odgovornost – opredeli!

Z vidika osebe, ki stori protipravno dejanje, razlikujemo subjektivno

(krivdno) odgovornost in objektivno odgovornost. Subjektivna

odgovornost posameznika temelji na njegovi krivdi. Tako lahko za

kaznivo dejanje praviloma odgovarja le oseba, ki je to dejanje storila

naklepno ali iz malomarnosti. Za naklepno storjeno kaznivo dejanje gre,

če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti – direktni

naklep (dolus directus) ali če se je storilec zavedal, da lahko zaradi

njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da

takšna posledica nastane – eventualni naklep (dolus eventualis). Po

drugi strani pa se šteje, da je kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti,

če se je storilec zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane

prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko

preprečil ali da ne bo nastala – zavestna malomarnost (luxuria), ali če se

storilec ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil

po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel

zavedati – nezavestna malomarnost (negligentia).

Na splošno velja načelo krivdne odgovornosti tudi pri civilnih deliktih, pri

čemer pa civilno pravo v nekaterih primerih dopušča tudi objektivno

odgovornost. Krivda je v civilnem pravu podana, kadar kršitelj

(oškodovalec) povzroči škodo namenoma (naklep) ali iz malomarnosti

(135. člen OZ), pri čemer so merila za navedene oblike krivde tu

drugačna od meril v kazenskem pravu. Tako npr. malomarnost v civilnem

pravu delimo na hudo malomarnost – skrajno nepazljivost (culpa lata), ki

pomeni, da kršiteljevo ravnanje odstopa od ravnanja, ki se zahteva od

povprečnega človeka, ter na lahko malomarnost – navadna nepazljivost

(culpa levis), za katero gre, ko kršitelj zanemari tisto pazljivost, ki se

pričakuje od posebej skrbnega človeka. Objektivna odgovornost, to je

odgovornost za posledico, ne glede na krivdo, pa je v civilnem pravu

priznana predvsem v dveh temeljnih vidikih.

V prvem primeru gre za objektivno odgovornost za škodo, ki nastane v

zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo, pri čemer se v takšnem

primeru šteje, da izvira škoda iz te stvari oz. iz te dejavnosti, razen če se

dokaže, da ta ni bila vzrok (149. člen OZ). Za škodo v zvezi z nevarno

stvarjo odgovarja njen imetnik, za škodo v zvezi z nevarno dejavnostjo

pa tisti, ki s z njo ukvarja (150. člen OZ). V drugem primeru pa gre za

objektivno odgovornost za ravnanje drugih (npr. objektivna odgovornost

delodajalca za škodo, ki jo pri delu povzroči delavec tretji osebi, ali pa

objektivna odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči njihov otrok, ki

še ni dopolnil sedmega leta starosti).

Pravna odgovornost je pogojena tudi s starostjo. Če si tudi ta vidik

pogledamo na primeru kazenskega in civilnega prava, vidimo, da so v

kazenskem pravu za kazniva dejanja v celoti odgovorne polnoletne

osebe. Na drugi strani pa so otroci, ki ob storitvi kaznivega dejanja še

niso stari 14 let, v celoti kazensko neodgovorni (71. člen KZ). Mlajšim

mladoletnikom (od 14 do 16 let) se smejo za kaznivo dejanje izreči le

vzgojni ukrepi (npr. ukor, navodila in prepovedi, oddaja v vzgojni zavod),

medtem ko se lahko starejšim mladoletnikom (od 16 do 18 let) poleg

vzgojnih ukrepov izjemoma izrečeta tudi denarna kazen ali mladoletniški

zapor. Poleg tega pa se jim lahko izrečejo tudi določene stranske kazni in

varnostni ukrepi (glej 72. člen KZ).

Na področju civilnega deliktnega prava so otroci do sedmega leta

povsem neodgovorni za škodo, ki jo povzročijo; v tem primeru zanje

nosijo objektivno odgovornost njihovi starši. Prav tako otrok od

dopolnjenega sedmega do dopolnjenega štirinajstega leta starosti ne

odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode

zmožen razsojati. Drugače kot v kazenskem pravu pa v civilnem pravu

velja, da mladoletnik z dopolnjenimi štirinajstimi leti za povzročeno

škodo že v celoti odgovarja po splošnih pravilih (137. člen OZ), kar

pomeni, da je od navedenega leta dalje mladoletnik v tem pogledu

izenačen s polnoletnimi osebami.

26. Ratihabicija!

73. člen OZ - falsus procurator ali zastopstvo brez pooblastitve:ne predstavlja vedno osebe, ki z nami sploh ni v stiku, ampak je lahko naš zastopnik za določen posel sklenil cisto drugi pravni posel, kot smo mu naročili. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri - ratihabicija.

27. Ultra Alterum Tantum!

Prepoved obrestnih obresti

375. člen

(1) Od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače.

(2) Nično je pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti.

(3) Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti.

28. Ekskulpacija objektivne odgovornosti!

Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti:(1) – višja sila(2) – dejanje tretjega(3) – dejanje oškodovanca Pogoji za te razloge: neodvrnljivost, neizogibnost, nepričakovanost.

29. Izjeme pobota, 2 naštej in opiši!

Vzajemnost pomeni, da mora biti prava stranka upnik druge stranke, obenem pa druga stranka upnik prve stranke. Če bi hotela stranka pobotati terjatev koga tretjega, vzajemnosti ni. Obstaja pa nekaj izjem:• cessus ima pravico proti cesionarju pobotati svojo protiterjatev zopercedenta, ki jo je pridobil pred obvestilom o cesiji. Cessus lahko uveljavlja pobotanje samo, če ima nasprotno terjatev proti cedentuali zadnjemu cesionarju (večkratni odstop), ker protiterjatev izhaja iz identičnosti prenesene terjatve.Če je cedirana terjatev vpisana v javno knjigo, je pobotanje terjatve

zoper cedenta proti cesionarju dopustna le, Če je tudi ta terjatev vpisana ali če je bil cesionar ob cesiji o njenem obstoju obveščen.• 313. člen OZ: dolžnik ne more pobotati tistega kar dolguje upniku stistim, kar upnik dolguje njegovemu poroku. Vendar pa porok lahko pobota dolžnikovo obveznost nasproti upniku z dolžnikovo terjatvijo do upnika.• kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost lahko zahteva odupnika, naj mu zastavljeno stvar vrne, če so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi če upnik po svoji krivdiopusti pobot.Torej izjeme:- cessus proti cesionarju- dolžnikov porok- zastavnik za tujo stvar- tudi pri večosebnostnih terjatvah

30. Blanko indosament!

221. člen OZ - indosament je izjava na hrbtni strani VP, v kateri se sedanji upravičenec izjavi, da VP prenaša. S tem se evidentirajo prenosi.Blanco indosament vsebuje le podpis indosanta (prenosnika) – to je prazen indosament.

31. Razlika med falsus procurator in prekoračitvijopooblastila!

Razlika med falsus procuratorjem in prekoračitvijo pooblastila je v tem, da v prvem primeru za škodo odgovarja samo zastopnik, pri prekoračitvi pooblastila pa solidarno odgovarjata zastopani in zastopnik.

32. Alternativne obveznosti – zahtevki!

Pravica izbire

384. člen

Če ima kakšna obveznost dva ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, če ni dogovorjeno kaj drugega, pravico izbire dolžnik in obveznost preneha, ko izroči predmet, ki ga je izbral.

Nepreklicanost in učinek izbire

385. člen

(1) Izbira je opravljena in se ne more več spremeniti, ko stranka, ki ima to pravico, obvesti drugo stranko o tem, kaj je izbrala.

(2) Od izbire dalje se šteje, da je bila obveznost od začetka enostavna in da je bila njen predmet že od začetka izbrana stvar.

Trajanje pravice

386. člen

(1) Dolžnik ima pravico izbire vse dotlej, dokler ni v prisilni izvršbi ena izmed dolgovanih stvari popolnoma ali delno izročena upniku po njegovi izbiri.

(2) Če ima pravico izbire upnik in se ta ne izreče o njej v roku, ki je določen za izpolnitev, lahko dolžnik zahteva od njega, naj izbere, in mu za to določi primeren rok; po izteku tega roka preide pravica izbire na dolžnika.

Izbira, zaupana tretjemu

387. člen

Če naj bi izbiro opravil nekdo tretji, ki pa tega ne stori, lahko vsaka stranka zahteva, naj to stori sodišče.

Omejitev na preostali predmet

388. člen

Če postane kakšen predmet obveznosti nemogoč zaradi kakšnega dogodka, za katerega ni odgovorna nobena stranka, se obveznost omeji na preostali predmet.

Omejitev v primeru odgovornosti ene stranke

389. člen

(1) Če postane kakšen predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega odgovarja dolžnik, in ima on pravico izbire, se obveznost omeji na preostali predmet; če ima pravico izbire upnik, pa lahko po svoji izbiri zahteva preostali predmet ali odškodnino.

(2) Če postane kakšen predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega je odgovoren upnik, preneha dolžnikova obveznost, vendar lahko v primeru, če ima dolžnik pravico izbire, zahteva odškodnino in izpolni svojo obveznost s preostalim predmetom; če pa ima pravico

izbire upnik, lahko da odškodnino in zahteva preostali predmet.

33. Refleksna škoda!

Damnum extra rem (468./3 člen) – refleksna škoda. Poleg prej naštetih škod in neodvisno od njih odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Uveljavljanje refleksne škode ni vezana na jamčevalne roke, ampak gre po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti – splošni zastaralni roki – 3 leta subjektivni rok, 5 let objektivni rok.Ker se za povrnitev refleksne škode uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, za uveljavitev zahtevka za povrnitev te škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake (pravočasno obvestilo o napaki; okoliščina, da se napaka pokaže v jamčevalnem roku; sodna uveljavitev v enoletnem prekluzivnem roku). Izpolnjeni pa morata biti splošni predpostavki prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake (468/3 OZ) – stvar ima napako; vzrok za napako izvira v prodajalčevi sferi.Izpolnjeni morata biti tudi dodatni predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti – škoda v vzročni zvezi z napako.

34. Prenehanje obveznosti ipso iure!

1. Združitev (confusio) = lastnost upnika in lastnost dolžnika sezdružita v eni osebi, zaradi cesar terjatev preneha, saj lahkoterjatev obstoji le med dvema strankama.

2. Prenehanje subjektov obveznosti = smrt oz. prenehanje pravneosebe z likvidacijo. Praviloma lahko obligacijsko razmerjenadaljujejo dediči oz. tisti, ki je prevzel likvidnostno premoženjepravne osebe, razen v primeru, - če gre za osebne lastnostidolžnika ali upnika, - če je obveznost nastala glede na osebnesposobnosti dolžnika.

3. Prenehanje upnikovega interesa = če je namen obveznosti doseženkako drugače in ne z izpolnitvijo.

35. Obseg škode pri poslovni odškodninskiodgovornosti!

243. člen

(1) Upnik ima pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.

(2) V primeru prevare ali namerne neizpolnitve ter neizpolnitve iz hude malomarnosti ima upnik pravico zahtevati od dolžnika povrnitev celotne škode, ki je nastala zaradi kršitve pogodbe, ne glede na to, ali je dolžnik vedel za posebne okoliščine, zaradi katerih je nastala.

(3) Če je pri kršitvi obveznosti nastala za upnika poleg škode tudi kakšna korist, jo je treba pri odmeri odškodnine primerno upoštevati.

(4) Stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. (duty to mitigate!)

(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za neizpolnitev obveznosti, ki niso nastale iz pogodbe, če ni za posamezne izmed njih v tem zakoniku določeno kaj drugega.

36. In fraudem legis Agere (pojem, pomen!)!

Je obid zakona. Prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon, se stranke včasih hočejo izogniti tako, da obidejo zakon, pri čemer izkoristijo zakonodajalčevo pomanjkljivo izražanje in po črki ne kršijo njene prepovedi, v resnici pa skušajo doseči tisto, kar je zakonodajalec skušal oz. hotel prepovedati.Torej ne gre za neposredno kršitev zakonske norme, ampak za neko drugo ravnanje, ki ima namen kršiti zakon (npr. simulirani pravni posli).

37. Venire contra factum proprium (primer)!

Nihče ne more priti v nasprotje s svojim prejšnjim ravnanjem.Nemoralno je kasnejše obnašanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, ko se v drugi stranki s prejšnjim obnašanjem vzbudi kakšno nezaupanje, tako da na primer druga stranka misli, da upravičenec ne namerava zahtevati izpolnitve.Nihče ni upravičen zanikati pravni položaj, ki bi ga razumen človek lahko

imel za obstoječega glede njegove besede ali obnašanja.Primer: Ena od strank zahteva izpolnitev, čeprav je iz njenega obnašanja izhajalo, da do izpolnitve nima interesov.

38. Facultas alternativa!

Pravica dolžnika pri fakultativni obveznosti

390. člen

Dolžnik, čigar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopuščeno, da se oprosti svoje obveznosti s tem, da izroči kakšen drug določen predmet, lahko izkoristi to možnost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti.

Pravica upnika pri fakultativni obveznosti

391. člen

(1) Upnik sme pri fakultativni obveznosti zahtevati od dolžnika le predmet obveznosti, ne pa tudi drugi predmet, s katerim lahko dolžnik, če hoče, prav tako izpolni svojo obveznost.

(2) Če postane predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega dolžnik odgovarja, sme upnik zahtevati le odškodnino, vendar se dolžnik lahko oprosti obveznosti s tem, da izroči predmet, ki ga je upravičen izročiti namesto dolgovanega predmeta.

39. Nemo contra se subrogasse censetur - obrazloži inprimer.

Pri cesiji cedent zaradi odstopa terjatve ne more priti v slabši položaj glede zavarovanj in stranskih pravic ( primer: delna cesija).Velja pri delni cesiji pri delnem odstopu terjatev, varščine ostanejo upniku.

40. Zastava in zastavne pravice pri cesiji!

418. člen OZ – s prenosom terjatve preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice (akcesorije) kot so pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni. Vendar pri zastavi velja izjema, in sicer sme odstopnik (cedent) izročiti zastavljeno stvar prevzemniku (cesionarju) le, če zastavitelj v to privoli – volenti non fit iniuria (privolitev oškodovanca); sicer ostane stvar pri cedentu, ki jo hrani za cesionarja. Cesionar ima

tako indirektno posest na zastavljeni stvari. Zastavna pravica preide, zastava pa ostane cedentu.

41. Pristop k dolgu pri prevzemu premoženjskecelote!

Tisti, na katerega preide po pogodbi kakšna premoženjska celota ali posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanašajo na to celoto oziroma na njen del, vendar le do vrednosti njenih aktiv. Pogodbeno določilo, ki bi izključevalo ali omejevalo odgovornost iz prejšnjega odstavka, nima pravnega učinka nasproti upnikom.Značilno za to vrsto prevzema dolga je:

– načelo ultra vires: prevzemnik ni odgovoren za večji znesek dolgov,kot znaša vrednost premoženja (pro viribus)

– načelo koneksnosti: dolgovi morajo biti v zvezi s premoženjem, kiga prevzemnik dobi.

42. Posebni primeri cesije!

1. inkaso cesija (odstop v izterjavo – datio pro solvendo): dolžnikodstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo. Odstopi mu zato, da upnik kasira namesto njega in ne zase. Taka terjatev ugasne oz. Se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Dolžnik odstopljene terjatve lahko izpolni svojo obveznost tudi odstopniku celo, če je bil obveščen o odstopu. Terjatev ne preide iz cedentovega premoženja.2. odstop namesto izpolnitve: dolžnik odstopi upniku svojo terjatev alinjene del namesto izpolnitve svoje obveznosti. Obveznost kot taka ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, in sicer njegova obveznost do odstopljene terjatve. Bistvo tega odstopa je v spremembi izpolnitve (datio in solutum). Upnik se zadovolji s poplačilom svoje terjatve proti dolžniku tako, da sprejme njegovo terjatev proti drugemu dolžniku.3. odstop v zavarovanje (fiduciarna cesija): terjatev je bilaodstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku in tako je prevzemnik dolžan kot dober gospodar oz. gospodarstvenik skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroči presežek. Prevzemnik ne more take terjatve realizirati takoj, pač pa šele, ko terjatev ob dospelosti ni bila plačana. Če cedent svoje dolgove poplača je cesionar dolžan cedirati terjatev nazaj – fiducia cum creditore contracta, v nasprotnem primeru se sme cesionar iz terjatve poplačati.

Fiducia cum creditore contracta: ustanovljena je varščina namesto zastavne pravice. Stvar obdrži fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varščino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posestnim konstitutom.Fiducia cum amico contracta: lastniška fiducija. Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec, toda teh stvari v resnici ne potrebuje trajno (npr. prenos VP v inkaso)

43. Načela pri nepremoženjski škodi!

Denarna odškodnina (ekvivalenca) pri nepremoženjski škodi velja za denarne zahtevke fizičnih in pravnih oseb.

179. člen OZ – za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine, zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina odvisna od povračila premoženjske škode, pa če tudi premoženjske škode ni. Višina odškodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njihovo naravo in namenom.180. člen OZ – pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine, zaradi smrti ali težke invalidnosti bližnjega, pripada tudi ožjim družinskim članom - zakonec, otroci, starši, bratje in sestre, če jemed njimi obstajala trajnejša življenjska skupnost.181. člen OZ - pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin ima tudi oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakršnega razmerja podrejenosti, ali odvisnosti zapeljana h kaznivem spolnem občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.182. člen OZ - sodišče prisodi na zahtevo oškodovanca odškodnino tudi za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti.

44. Anatocizem!

ANATOCIZEM; je prepoved obrestovanja obresti (velja za pogodbene in zamudne obresti, ne pa za procesne – od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njegovo plačilo).

45. Cessio legis!

Zakonita cesija. Zakon določa prehod terjatve. Nastane sama po zakonu, ne s pravnim poslom. Gre za izpolnitev s subrogacijo, pravo personalno subrogacijo na upniški aktivni strani. 275. člen OZ - subrogacija po zakonu pomeni, če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Tipični primer je solidarni porok – če namesto dolžnika plača obveznost porok, stopi on na upnikovo mesto in je on novi upnik, dolžnik je dolžan njemu.

46. Tretji kot solvens!

Tretja oseba se s pogodbo zaveže, da bo izpolnila obveznost nekoga drugega. Ne gre za pogodbo v korist tretjega ampak je tretji zavezan kot izpolnitelj.

Primeri: 1. zastopanje: zastopnik sklene pogodbo z nekom tretjim. Deluje vimenu in za račun zastopanca (direktno) oz. v svojem imenu, za tuj račun (indirektno). Tako zastopanec dobi neposredno oz. posredno pravice oz. obveznosti iz pogodbe o zastopanju. 2. prevzem dolga: pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, s katerose slednji zaveže, da bo izpolnil dolžnikovo obveznost, dolžnik pa bo s tem prost obveznosti, vendar pod pogojem, da v to privoli upnik.3. pristop k dolgu: pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se leta zaveže upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika in tako ta vstopi v zavezo poleg dolžnika.4. prevzem izpolnitve: pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, skatero se ta zavezuje dolžniku, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku, kjer pa ni potrebno upnikovo soglasje.5. poroštvo: porok se zaveže upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadloobveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil.6. asignacija (nakazilo): nakazovalec (asignant) pooblašča nakazanca(asignata), da na njegov račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.

Tretji kot izpolnitelj nastopa kot: zastopnik, prevzemnik dolga, prevzemnik izpolnitve, pristopnik k dolgu, porok, asignat. Upnik je dolžan plačilo tretjega prejeti, če: ima ta pravni interes ali tretji ponudi izpolnitev v sporazumu z določenim dolžnikom. Upnik je vedno upravičen sprejeti izpolnitev po tretjem in to tudi proti dolžnikovi volji. Ta lahko izpolnitev prepreči le, če sam ponudi izpolnitev. Splošni pogoj pa

je, da dolžnikov dolg ni strogo oseben.

47. Cesija namesto izpolnitve?

Dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njene del namesto izpolnitve svoje obveznosti. Obveznost kot taka ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, in sicer njegova obveznost do odstopljene terjatve. Bistvo tega odstopa je v spremembi izpolnitve (datio in solutum). Upnik se zadovolji s poplačilom svoje terjatve proti dolžniku tako, da sprejme njegovo terjatev proti drugemu dolžniku.

48. Novacija in akcesorije!

323. člen OZ – je novacija. Obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo in če ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. S prenovitvijo prenehajo akcesorne pravice prejšnje pogodbe.

49. Kvazikontrakti!

Kvazikontrakti: verzija, kondikcija, gestija Predpostavke: - škodno dejanje (dejstvo) - škoda - vzročna zveza - prikrajšanje, obogatitev

50. Cesija v zavarovanje!

Fiduciarna cesija - terjatev je bila odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku in tako je prevzemnik dolžan kot dober gospodar oz. gospodarstvenik skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroči presežek. Prevzemnik ne more take terjatve realizirati takoj, pač pa šele, ko terjatev ob dospelosti ni bila plačana. Če cedent svoje dolgove poplača je cesionar dolžan cedirati terjatev nazaj – fiducia cum creditore contracta, v nasprotnem primeru se sme cesionar iz terjatve poplačati.

Fiducia cum creditore contracta: ustanovljena je varščina namesto zastavne pravice. Stvar obdrži fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varščino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posestnim konstitutom.

Fiducia cum amico contracta: lastniška fiducija. Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec, toda teh stvari v resnici ne potrebuje trajno (npr. prenos vrednostnega papirja v inkaso).

51. Oderuške obresti!

Če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen, če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da koristi, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Ta domneva ne velja za gospodarske pogodbe. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti po ZPOMZO-1 je 8,5% (od 1.7.2013). Domneva se, da če je dogovorjena obrestna mera pogodbenih ali zamudnih obresti več kot 12,75%, gre za oderuške obresti. V primeru, da želi dolžnik dokazati ničnost oderuške pogodbe (ničnost določa 119. člen OZ) mora dokazati subjektivni in objektivni element. Objektivni element je obstoj nične nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Subjektivni element je okoliščina, da je drugi pogodbenik izkoristil njegovo stisko ali težko gmotno stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost. Vendar pa je pri oderuških obrestih dokazno breme prevaljeno na upnika in je tako olajšan dokazni položaj dolžnika, ki je pogosto ekonomsko šibkejša stranka razmerja. Če upniku ne uspe izpodbiti domneve o oderuških obrestih, je pogodbeno določilo o višini obrestne mere zamudnih ali pogodbenih obresti nično, vendar le v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti.

52. Kontrahirna dolžnost in odkupna pravica (razlike)

Kontrahirna dolžnost – 17. OZ1)Če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahkozainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene.2)Določbe predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določenavsebina pogodb, so sestavni del teh pogodb in jih dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi. Dolžnost, ki je določena v zakonu in nalaga določeni osebi, da mora skleniti pogodbo ali da mora skleniti pogodbo z določeno vsebino.

Obveznost sklenitve pogodbe:za izvajalce javnih služb, zavarovalništvo, odvetništvo… - v primeru kršitve le odškodninska sankcija – 162. OZ

Obveznost, da ima pogodba določeno vsebino:če stranki kršita predpise, ki določajo obvezno vsebino, pogodba VELJA:- minimalni garancijski rok za brezhibno delovanje- odgovornost izvajalca za solidnost gradnje- predpisana cena za posamezno blago in storitve

Odkupna pravica je na novo zakonsko urejena v SPZ in pomeni enostransko oblikovalno upravičenje z uresničitvijo katerega je sklenjena pogodba med odkupnim upravičencem in zavezancem, ki je odkupno pravico podelil. Odkupni upravičenec ima pravico določiti, kdaj bo pogodba sklenjena – lahko se časovno omeji. (Cigoj to je nazaj-kupna→ pravica; drugačna definicija: prodajalec lahko kupi stvar nazaj, od kupca zahteva, naj mu stvar proda nazaj – takšna ureditev je bila napačna.) 38. člen SPZ – odkupna pravica = lastnik se lahko s pravnim poslomzaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar. Prava odkupna pravica ni prenosljiva, lahko se časovno omeji, učinkuje erga omnes z vpisom v ZK, preneha s smrtjo/ prenehanjem (pravne osebe) druge osebe. Poznana je tudi V ZNVP (zakonu o nematerializiranih vrednostnih papirjih) kot call opcija. Vpiše se v centralni register nematerializiranih VP, vendar pri nas še ni vpisana nobena (se še ni uveljavilo).

53. Akcesorije pri transakciji!

1050 člen OZ - transakcija ali poravnava = osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi, z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice. Vzajemne popustitve: - delna ali popolna pripoznava kakšnega zahtevka druge stranke - odpoved kakšnemu svojemu zahtevku - prevzem kakšne obveznosti - zmanjšanje obrestne mere - podaljšanje roka - privolitev v delna odplačila - pravica do odstopnine Poravnave ni mogoče izpodbijati zaradi laesio enormis (čezmerno prikrajšanje). 1056. člen OZ - poravnava ne vpliva na akcesorije, te se ne smejo povečati, razen če se zastavitelj in porok strinjata. Če je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, še nadalje v zavezi; njuna odgovornost se s poravnavo lahko zmanjša, ne pa tudi poveča,

razen če se s poravnavo strinjata. Če dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdržita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal.